Varnjte se Slovenci najnovejšega preroka neinčurskega. Prišii smo Slovenci do razpotja: ali jo krenemo za svojimi najboljšimi moževi, naiodnjaki, da si piiborimo popolno jednakopravnost na slovenskej zeinlji, ali se pa svojim najlagoduejšim iziodkom neniškutarjein damo zapeljati, da nas zlabti nemški prišleci, tujci potlačijo iu zadušijo. Slednje je tem nevarnejše v .sedanjem času železnic, telegrafov, vsestranskega napredovauja, bitrega proineta, številnih javnib služeb, uiadov itd- Poneuieenje vrši se hitreje kakor nekdaj. Samo v zadujib 10 letib pozobali so Nemci iu Labi 54.000 Slovencev; kajti 1. 1869 bilo nas je 1,196,000 duš, iani dne 30. decenibra našteli so nas saino 1,140.304. Pozgubilo se je toraj uied Nemce in Labe vkup 55.896 Slovencev. Strabovita zguba, Ce se teuiu v okom ne pride, iztrebljeni snio v desetletjih, ki se uže na prstib izračuniti dajo. Nazdatnejši pomoček zoper nemško in la.ško povedenj je poslancev, dr. Vošnjaka, dr. Poklukarja in dr. Tonklija za državni zbor pripravljeua jeziKovua postava, da jo sklene. Po tej postavi dobimo v uradib Slovenci resuično in djauski oue pravice, ki so nam v 51enu 19. osuovnih pravic uže zagotovljene. Vsak Slovenec bo na slovenskili tleb uiogel z uradi slovenski občevati ustuo in pismeuo, slovenščioa zadobi pravico uiadnega jezika ter postaue jednakopravna ueuišuiui in laščiui. Nasledek teiuu bo, da bido številui nemški in ueuiškutarski madniki, advokati, notarji itd. pii a&s ali se uaučih piavilue sloveuščioe ali pa pobrali šila iu kopita ter pio»tor iu službo pustiti doma5inoti) Slovencem. Ali to ui velik dot>i5ek? Jeduake uasledke bo imela drnga teijatev naših državuili poslaDcev; naaueč naj se na giuunaziji v Celji iu Mariboiu za slovenske dijake priredijo za 4 prva ieta slovenski oddelki, dokler 86 na podlagi sloveunKe iuateiinsčine, brez škode za 8vojo narodnoHt, in za piavilno razvijauje duševuib zmožnostij, uaučijo uciuški. Napotsled še tirjajo, da se na učiteljišSi v Mariboru prihodnji Ijudski uSitelji puduSujejo v tistem jeziku, v katerem bodo kedaj deco učili t. j. v slovenskem, to pa biez zanemarjanja nemščine. Zoper ove toliko pametne in praviSne terjatve pa so sedaj naši narodni Judeži, renegati ali nemškutarji vsi po kouci. Zvedeli so, da podpirajo slovenski župani t>voje poslance s prošnjarui, poslanimi državuemu zboru. Hipoma sklenejo temu zapreke delati. Najdiznejši med njirni, ptujski advokat dr. Mihelitsch, najnovejši preiok uemSurski, je skipal prošnjo nemškutarsko innal»isal pistno ter oboje dal tiskati. Sedaj dopošilja ovi tiskovini vsem občiuskiui predstojnikori), da prošnjo podpišejo in državncuiu zboru odpošljejo. Pismo in prošnja je vsa polna grdega zaničevanja Slovencev (imenuje nas le samo Wenden ali VVindiscbe). Ou zasianmje slovenski naš jezik trdeč, da ga sami ne umemo, psuje zlasti našo čestito duhovščino, 5eš, da iz dobi5karije in sebičnosti brani Slovence, iu straši župane z najneumnejšimi re5mi. Zabteva pa v prošnji nemško in znpet neinško in še enkrat uetuško. Vse ima pri 8tarem ostati na gimnazijah, učitelšci in uradib; k veejemu se naj to prenaredi, da se bode v ljudskib šolah še več nem5urili, kakor bi vsak bil uže sit in bogat in zveličan, 5e par neoiškib besed jecljati zua. Da je mnogim Slovencem treba nemško znati, to uvidamo narodnjaki vsi prav dobro. Ni nam ireba Mihelitscbevega brodenja čitati. Ravno ker lo uvidamo, bočemo da se Slovenci pametno učijo nemški na podlagi svojega maternega jezika. Kajti le tako se ucmški res naučijo, a ob enem nepokvarjeni Slovenci ostanejo. Mihelitscb kvasi, da, 5e se bode slovenski uradavalo, ne dobimo Sloveuci nobeuib posojil pri nemških branilnicab. Prazeu stiah. Suio uže precej denarja nemškim ,,.šfiai kanaiu" zuosili. Seda) nam ni treba. Imaaio lastnili posojilnic siovenskih v Mariboru, Celji, Mozirji, Oimoži, Ljutomeru itd. Da je se v Ptuji nimamo, je nekaj tudi Mihelitscb kriv. Naposled straši župane z nekitu kraljestvom slovenskim, kar je mo5no abotno. Slovenci prebivamo jednakopravni Neniceru v Avtstriji, mogoSneni cesarstvu, v katerern so nemški liberalci saiui posameznim dcželam, n. pr. Štajerskej. pobrali nekdanje pravice. S tem so pokazali, da marajo za Štajersko le, 5e jibovim nakanatn ugaja, sicer pa v Bismarkovino škilijo. Sedeži visjim sodnijam so se menjavali večkrat pa radi tega uibče ni bodil deželskih mejašev piestavljat. Ponienljivo je, kako Mihelitscb Slovence po svetu poganja, 5eš, naj se nemški učijo, da zamorejo z donia v luje dežele. Se ve to želijo nemškutarji, da bi Slovenci inarn se spravljali in Nencem prostora dajali. No, in tega ue storimo. Slovenci hofcemo doma na slovenskib tleh živeti in spoštovani biti. Mi nismo kakšni cigani, krošnjarji ali kočevaiji. Zakaj pa dr. Mibelitscb ne gre po svetu s trcbubom za krubom? Nemški menda dosta zna. Zakaj čepi v Ptuji in nadleguje Slovence. Naj gie medN-ruce, ker že toliko gori za nemštvo. Slovenci ga ne bodetuo ni6 pogrešali. Tcida kaj je storiti sedaj slovent*kiin županem ? Nič druga kakor to, kar je vrli župan v Lembahu nad Mariborom storil. Ta je pograbil Dr. Mibelitscbevo pismo in prošnjo, jej napisal popotni list: Wird nicbt angenommen (se ne sprejnie)jin poslal v Ptuj nazaj. Jednako naj storijo vsi župani. Ptujsko grdo 5r5kaiijo treba vr5i pod klop. Vendar to še ni vse. Narodne ob5ine naj se potrudijo slovenske prošnje podpisati in jib poslati na Duuaj, da uaši poslauci leži zmagajo!