List 47.
Gospodarske stvari.
Letni zbor kmetijske družbe krajnske.
Letošnji zbor, ki so ga s svojo nazočostjo počastili Njih ekscelencija c. kr. deželni poglavar gospod baron Schloissnigg, in kterega se je vdeležiio okoli 50 udov, je bil v sredo 19. t. m. Prišlo je tudi nekoliko naših kmetiških gospodarjev in učiteljev, ki so bili vsi povabljeni, naj pridejo po svetinje in častne pisma, ktere so jim bile priznane o razstavi ljubljanski.
Družbini predsednik gosp. Fid. Terpinc prijazno pozdravlja zbor z ogovorom, v kterem se z veseljem spominja naše razstave mesca oktobra , ktera je pokazala v razpostavljenih pridelkih in izdelkih, da tudi naša dežela napreduje, in dostavlja, da tudi v izložbi hamburški so bili kranjski pridelki s pohvalo sprejeti. Gosp. predsednik se zahvaljuje poddružnicam in udom kmetijske družbe, ki pomagajo, da tudi kmetijstvo si je na svoje čelo zapisalo naprej! zahvaljuje se deželnemu zakladu, da je družbi na pomoč z dnarno podporo, — zahvaljuje se c. kr. deželni vladi, da jo podpira v svojih podvzetjih, — z največo zahvalo pa se govornik obrača do Gospoda nad nami, ki je letos tako milostljivo blagoslovil deželico našo. — Kmetijstvo je imenitna stvar — nadaljuje govornik, — mati zemlja s kmetijstvom je glavni steber državam, zakaj vse se suče okoli tega, kar nam mati ta donaša. Obrtnija je hčerka kmetijstva. Kmetijstvo daje ji surove pridelke, ktere ona izdeluje v živež, obleko in druge potrebe. Zato, kmetovavci, spoštujte obrtnijstvo! Kdo bi bil še pred 20 leti verjel, da je mogoče , da moremo izhajati brez sladkora (cukra), ki so ga nam čez morje vozili v Evropo? In lejte! samo v deželah colnega zdruštva se je letos pridelalo okoli 3 milijone in 250.000 centov sladkora iz pese. Tudi krajnska dežela utegne kadaj toliko sladkorne pese pridelati, da bi, kolikor potrebujemo sladkora, ga mogli iz pese narediti — zlasti na mahu našem, kteri je v letošnji razstavi lepo pokazal, kako lepi in bogati so njegovi pridelki. Govor svoj pa sklepa gosp. predsednik s klicem na slavo Njih Velič. cesarju Francu Jožefu, ki je dovoliti blagovolil, da se popolnoma dovrši osušenje močirja in se mu tako še veča rodovitnost odpre. Zbor je trikrat ponavljal slava-klice Njih Veličanstvu.
Potem so se začele razprave današnjega zbora.
Gospod A. Brus, tajnika pripomočnik, je ob kratkem izmed 453 razdelkov naznanil važnejše opravila, ki jih je družbini odbor dovršil preteklo leto. Vi-dilo se je iz tega, da je bil odbor marljiv, in da je tudi mnogo vprašanj rešil, ktere so mu si. deželna vlada in druge oblastnije v odgovor poslale.
Iz teh opravil omenimo tukaj  le ene same,  ker o
njem niso še govorile „Novice", namreč to, da po višem ukazu, kakor v drugih deželah , je tudi c. kr. deželna vlada vprašala našo družbo: kaj je 1) krivo, da reja goveje živine ne napreduje, kakor bi imela, in 2) kako da bi se dala na bolje spraviti. Odbor je odgovoril vladi na 1. vprašanje to-le: Kmetijstva naše so tako na drobno razkošene, da gospodarji nimajo dosti prostora, da bi obilo klaje na polji pridelovali; se nože ti naše so večidel zlo zanemarjene: travica mora rasti kakor sama more; še veliko zemlje leži tako rekoč prazne po občinskih spašnikih (gmajnah); m 1 a d a in odrasla živina se večidel slabo glešta; hlevi so slabi in nezdravi; premlada živina se rabi za pleme, sploh v živinoreji in v gospodarstvu niso ljudje podučeni kakor je treba, ker v ljudskih šolah na kmetih ne dobiva mladina primernega poduka v kmetijstvu. Da se vsem tem napakam v okom pride, nasvetuje odbor: Ljudske naše šole naj se od konca do kraja prena-rede in naj se skrbi, da mladina v teh šolah prejme dober kos nji primernega nauka, s kterim si pozneje more pridobivati potrebnih vednost; — naj se napravijo male šole za kmetijstvo, pa se jim dodeli dnarna pripomoč, ki je potrebujejo; postava naj se dd, da vsaka soseska (občina) mora imeti svojega bika za pleme, enega za 100 krav, ako se živina redi v hlevi, — za 80 krav, ako hodi na pašo; bik za pleme pa mora po izvedenih možeh ogledan biti, in še le tedaj, ako je za pleme sposoben spoznan , naj se mu , prav tako kakor žebcem, da dovoljenje (licencija) za spu-šanje; premije naj se v vsakem kantonu delijo te-licam in bikom med 2. in 3. letom, in sicer premije po 15, 10 in 5 tolarjev , pa proti temu, da telica se mora ohraniti za rejo, bik pa saj dve leti se rabiti za pleme; gmajne, ki se razdelijo med svoje lastnike in so se predelale v senožeti ali njive, naj so skozi 10 let brez zemljisnega davka.                     (Dal. prih.)
List 48.
Letni zbor kmetijske družbe krajnske.
(Dalje.)
V vrsti nasvetov družbinih poddružnic ali posamnih udov je najpred gosp. Ambrož, mestni župan in odbornik kmet. družbe, bral gosp. Feuserjevo vprašanje: ali je komisija za osušenje močvirja, kakor je zdaj sestavljena, v stanu vse potrebne dela dovršiti ? Gospod Ambrož, naštevši deležnike te komisije , pritrdi, da je dosihmal ta komisija dobro dovršila svojo nalogo , ker večidel obdelana zemlja na mahu je temu živa priča. Zna biti, ko bojo glavne dela za osušenje njegovo končane, da potem utegne kakošna druga sestava omenjene komisije potrebna biti. Ker pa ta razsodba ne spada v opravilstvo kmetijske družbe, naj se gosp. Feuserjeva interpelacija izroči dotični komisii. — Zbor je pritrdil ta nasvet.
Dr. Bleiweis, družbini tajnik, je naznanjal potem nasvete družbinih poddružnic. *) Poddružnica novomeška (predstojnik preč. gospod prost Ar k o) je naznanila veselo napredovanje murboreje na Dolenskem, in želi, naj se natisne imenik udov kmetijske družbe. Gosp. dr. Bleiweis omeni, da vsako leto se sicer ne more natisniti tak imenik, ker to bi preveč stroškov prizadevalo ; pa da se natisne zopet to leto, kakor poddružnica želi, bi bilo prav. Gosp. dr. Orel meni, da naj vsaka poddružnica sestavi za svojo okolico tak imenik in ga pošlje glavnemu odboru, da se potem vredi splošni imenik, ker odbor ne ve od vsacega uda na deželi, ali se ni iz dežele preselil, ali umrl itd. Sklep je bil, naj se po kteri koli poti natisne imenik. — Poslednjič naznanja poddružnica smrt g. Jožefa Dulerj a, posestnika v Velikem Skerjančjem, ki je preteklo poletje umrl. Bil je rajnki izvrsten kmetijsk gospodar in eden najpridniših udov in odbornikov poddružnice novomeške.
*) Gosp. izvestnik v „Laib. Zeitg." se čudi, da le 4 poddružnice so se oglasile s željami in nasveti, kakor da bi morala vsaka poddružnica vsakemu zboru kaj razodeti. Želj po potrebnih rečeh za kmetijstvo je na kupe po deželi, al največ takih, ktere ne spadajo prav za prav v kolo kmetijske družbe, in zato jih ne naznanjajo poddružnice, da se jim ne godi, kakor se je z marsiktero že zgodilo v deželnem in državnem zboru.
384
On je bil prvi, ki je vpeljal pridelovanje rička (Lein-dotter) na Dolenskem. Zapustil je lepo premoženje, pa tudi svoje ime nepozabljivo ohranil s tem, da je 6000 fl. izporočil za štipendijo šolsko. — Na predlog dr. Blei-weisov, naj zbor z očitnim znamenjem počasti vrlega rojaka, se vzdigne ves zbor v dokaz očitnega spoštovanja.
Poddružnica metliška (predstojnik g. fužinski ravnatelj Homač v Gradacu) naznanja 4 nasvete. Prvič želi, naj bi se zoper govejo kugo ostrejše ravnalo že na meji hrvaški in tudi po ces. gosposkah pri nas doma\, da se ne trosi pošast po deželi, kakor se je poslednji čas to zopet v Gradacu zgodilo po kozlih in ko-štrunih hrvaških; nemarni ljudje naj se ostrejše kaznujejo, in celo škodo naj povrne, kdor po svoji krivici zanese bolezen ; tudi komisije naj bojo dosti bolj pridne v svojih opravilih. Dr. Bleiweisse zahvaljuje najpred poddružnici, da je odkritosrčno spregovorila o važni zadevi in pravi potem: Nove postave zoper kužne bolezni je ministerstvo izdalo leta 1859; te postave so zdaj vodilo vsega ravnanja; v nekterih rečeh so te postave res prerahle, zato pa je tudi, glede na veliko nevarnost, v kteri se znajde krajnska dežela, stiskana od treh kužnih dežel (hrvaške, primorske, štajar-ske), preČastiti naš gospod c. k. deželni poglavar baron Schloissnigg, te postave poojstril, kjer je treba bilo, pa vendar nikoli dovolil, da bi ta ojstrost po nepotrebnem tako deleč segl%, da bi še povikšala težavo zaprtije celih vasi itd. Ce bi pa ne bili pri nas na Kranjskem tako skrbno ravnali, kako silno bi se bila že razširila kuga, ktero smo večidel ustavili v vaseh, v kterih se je začela. Od 4. aprila letošnjega leta do 20. oktobra, ko je kuga prvikrat popolnoma potihnila, je bila v 25 vaseh v 8 kantonih, ktere so imele 2178 goved; z gub a v vsem skupaj, kar jih je poginilo in pobitih bilo, je do 20. oktobra znesla 257 , za ktere so lastniki še večidel celo odškodovanje dobili ali dve tretjini ali saj tretjino. Nikakor nočem zagovarjati vseh komisij, da niso tu in tam prenemarne bile; al to pa tudi iz lastne skušnje vem, ker sem povsod bil — nadaljuje dr. Blei-weis — da nektere komisije zaslužijo veliko hvalo za svoje vrlo obnašanje. Predlagam tedaj si. zboru: naj Njih ekscelencii deželnemu gosp. poglavarju svojo očitno zahvalo izreče za res neutrudljivo skrb o kugi, pa ga tudi prosi, da zaukaže svojim podložnim gosposkam pazljivo in krepko zatiranje kuge, ob svojem času pa na podlagi tukajšnjih skušinj naj predloži nasvete za poojstrenje dotičnih postav zoper kugo. Zbor soglasno pritrdi predlog doktorjev in se vstavši od svojih sedežev zahvaljuje deželnemu gosp. poglavarju, kteri za-gotovlja, da je okrajnim gosposkam zaukazal največo skrb zoper to veliko nadlogo, — da pa želi, da bi tudi ljudstvo po udih družbinih z besedo prav živo pod-učeno bilo, da zvesto uboga, kar postave velevajo, sicer ni mogoče, da tudi naj ostrejši ukazi, gosposkam dani, zdatno pomagajo. — Zastran druzega predloga pod-družničnega o asekuracijah živinskih je dr. Blei-weis obljubil, po dogovoru s svojim prijatlom doktor Koll-om, ravnateljem c. k. živinozdravnišnice dunajske, prihodnjemu zboru dotične nasvete sporočiti. Čudno je res, da povsod se spoznava potreba asekuracij ali takih družb, ktere zavarjujejo živino, to je, da se deležnikom povrne škoda, ako jim živina brez očitne njih krivice pogine. In vendar pri vsi ti očitni potrebi še nikjer v Avstrii ni take asekuracije! — Predlog zastran pre-naredbe ceste čez Gorjance, ker je cesta cesarska, se izroči c. k. deželni vladi. Polovica dohodkov pod-družničnih je bila poddružnici naklonjena.
(Dalje prihodnjič.)