Stev. 255 TRST, sreda 14. septembra I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN Mdl ab nedeljah in praznikUt rt 5., ak panadaljklh rt ». zjutraj. Posamične it«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 s to t.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranj ti, Št. Petro, Postojni, Sežsni, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-* riai, Dornbergu itd. Zastarele štev, po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Širokoati 1 kolone. CLNE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, tcrtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe 7O 8t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *. »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A sto t. beseda, naj-■tanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave .Edinosti". — Plačaje se izključno le upravi „Edinosti". a.*- . Pi-žljlvo In utožljrvo w Trstu. .. SPINOST Glasilo političnega druitva „Kdinost" za Primorsko. , V HtnosM je moil NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lutiila« mm na««ljske ladanje „ESISOSTI" stana: i« •ele lete Kron S IO, aa vel let« Kron aeo. ▼al dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma aa aa aprajemaja in rakapial se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacije ja pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgia Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ,-t ■■ ■. Giorgio Galatti štev. 18. —-— Poftno-hraniinKnl račun St. «41 652. TELEFOfl St. 11-57. Tovariši delavci! Za delavstvo v LIoydovem arsenalu se bližajo silno resni časi. Dan za dnevom se množe odpustitve delavstva, videti je, da hoče vodstvo Lloydovih delavnic po malem začeti z opustitvijo del v arsenalu. To pa pomeni za nas izgubo zaslužka, izgubo kruha. Da se porazgovorimo o tem življensko-važnem vprašanju, sklicuje naša skupina javni shod DANES, dne 14. t m. ob S. uri zvečer v prostorih „Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. Tovariši delavci! Udeležite se tega shoda v čim večjem številu. Za vaš kruh gre, za vaš in vaših družin obstoj. Skupina NDO „Lloyd". BRZOJAVNE UE5TI. Vprašanje uvoza argentinskega mesa. DUNAJ 12. Mestni svet je sklenil sporazumno z ministerstvom za trgovino poslati radi vprašanja uvoza argentinskega mesa posebno komisijo v Argentinijo, ki naj bi to vprašanje proučila na licu mesta. — Najprej bi se manje količine tega mesa uvažale na Dunaj, pozneje tudi v pokrajine, ali do take meje, da bi uvoz ne škodoval domači živinoreji. DUNAJ 13. Podžupan Hierhammer se poda v četrtek v spremstvu interesiranih občinskih dostojanstvenikov v Trst pokušat meso, ki ga je pamik Austro-Amerikane „Alice" pripeljal v Trst. Dementirane laži o Srbiji. BELIGRAD 13. (Iz srbskega uradnega vira). Vest „Pester Llloyda", da je polku, ki nosi ime princa Gjorgje, bilo prepovedano praznovati prinčev rojstni dan, je tendenci-jozno izmišljena. Isto velja o vesti, da misli vojni minister imenovati zarotniške častnike za vojne atašeje in da pripravlja srbska vlada tla za veliko posojilo. Izvolski odstopil ? PETROGRAD 13. V tukajšnjih dvornih krogih potrjujejo, da je Izvolski včeraj for-melno izročil svojo ostavko, ki je bila tudi vsprejeta. Njegovim naslednikom je baje ime-noven Sasonov. Kreta. KANEJA 13. (Ag. Havas). Izvrševalni odbor se je zopet konstituiral. Na mesto Venizelosa je stopil njegov pristaš, dr. Mariš. Ostala dva člena ostaneta v službi. — Zdi se, da prične opozicija boj z odborom, v kateri ni vstopil noben njen člen. Turčija. CARIGRAD 13. Odposlanstvo grškega patrijarhata je izročilo ministru za bogo-častje odgovor na noto, glede prepovedi narodne skupščine. V odgovoru pravi patrijarhat, da ima pravico sklicati shod. Govori se, da je minister za notranje stvari odredil najobširneje odredbe, da shod prepreči, če bo treba, tudi s silo. CARIGRAD 13. „Jeni Gazeta" je zvedela iz avtentičnega vira, da je francoska vlada brezpogojno dovolila kotiranje turškega posojila na pariški borzi. Kolera. STOLNI BELIGRAD 13. (Ogr. biro). V občini Ercsi v weissenburški županiji je po enodnevni bolezni umrl kmet fosip Ke-resztes in sicer na sumljevih znanih kolere. — Županjski fizik je poslal drob umrlega v preiskavo bakteriologičnemu zavodu v Budimpešto. Hišo, v kateri je bival Keresztes in vse prebivalce iste so desinficirali in postavili pod kvaranteno. OSTROGON 13. (Ogr. biro). Delavec Pavel Vilsics je po zavživanju sodavice obolel na sumljivih znakih kolere. POŽUN 13. (Ogr. biro). V vasi Ujhely-Joka je umrl tudi na koleri brat Karla Sido, ki je v nedelju {umrl na koleri. V Požunu so danes spravili v bolnišnico dve osebi, ki sta obelili na sumljivih znakih kolere. DUNAJ 12. Včeraj so spravili v Fran; Josipivo bolnišnico tesarja donavske paro-plovne družbe, Travničeka, ki je obolel na znakih kolere. Bakteriologična preiskava je pokazala, da je obolel na pravi azijski koleri. MARIENBURG 13. Pri nekem umrlu ope-karju so ugotovili azijsko kolero. Od obolelih na znakih kolere sta umrla 2 odraščena in 5 otrok. RIM. 13. V zadnjih 24 urah so v Apu-Iiji na novo obolele na koleri tri osebe, ena je umrla. BUDIMPEŠTA 13. Razun že javljenih slučajev kolere, se je danes pripetil po en slučaj v Mohaču, Koloči in Alsonyeku (županiju Tolna). ~ _ Dunaj 13. Angleška specijalna misija je opol. odpotovala v London. Dunaj 13. Cesar je danes vsprejel v posebni avdijenci vojnega ministra. Sarajevo 13. Danes je bil zaključen 11. kongres zveze avstrijskih obrtnih muzejev. Prihodnji kongres (1911) se bo vršil v Opavi, 1. 1912 pa v Plznu. Rim 13. V Lucci je umrl admiral Mo-rin, senator in bivši minister mornarice in minister za unanje stvari. ,,Naše ljudsko šolstvo". (Odgovor dopisniku z dežele.) Kratek bom, g. dopisnik, kakor pač zaslužijo vaša izvajanja. V prvo pa bodite zagotovljeni, da bi ljudska šola še lepše napredovala kot napreduje, če bi o nji ne pisali ljudje, ki niti pojma nimajo, kaj je šola. To bodi povedano na vso sapo tudi drugim sličnim diletantom! S krohotom bi se vsi smejali, ako bi nevojak pisal o notranjih vojaških zadevah; ali o šoli, to sme že vsak sesti na sodni stol in odobravati ter neodobravati, odpravljati in ne odpravljati, kar so šolniki po dolgih letih truda in skušenj spoznali kot pravo. Seveda komur doma otroci preveč razsajajo, ta bi najrajše videl, da bi ne bilo ne praznikov, ne nedelj, ne četrtkov itd. Ali, oprostite, učitelj ni pestunja. Sicer pa tudi s svojim računom niste iznašli smodnika. — Samo 166 dni je šole prostih v letu ? Motite se! Nekdo je raču-nil točneje, in je odbil še 365 noči enega leta, t. j. 182 krat po 24 ur, vkterih učitelj nič ne dela, potem še cesarjev god in cesa-ričino obletnico ter dan majnikovega izleta in dneva začetne in sklepčne šolske maše. Ostane le še 12 dni, v katerih lovi učitelj z učenci kobilice po Krasu. Naj vam človek resno odgovarja ? Zakaj pa se niste lotili tudi uradnikov gotovih uradov, ki uradujejo le dopoludne, spoštujejo vse zapovedane nedelje in praznike, ter uživajo vsakoletne dopuste? Radi otrok ! Aha, radi otrok ! — Zdaj sva pa sku- paj! Poznate Ii otroka ? Saj res, oče ste več otrok. Nu, jaz vam pa povem, da otroške duše ne poznate, in če bi imeli vi res kaj dovoljevati, bi pohabili svoje otroke duševno in telesno. To vam rečem kot učitelj z večletno skušnjo in kot oče.- Otroška duša ni vreča, ki naj se čimprej tembolj napolni. Otroška duša rabi odmor v kratkih presledkih. To je isto kakor ž našim želodcem, ki mora tudi prebavati. Pouku treba pustiti časa. Na Nemškem so ponekod vpeljali skozi vse šol. leto samo poldnevni pouk. Na Nemškem so izborni vzgojevalci, to mi lahko verjamete na brado. Naše šolske oblastnije pa tudi niso tako pod nič, četudi so po vsej Avstriji velike počitnice podaljšali. V velikih počitnicah namreč otrok raste, v teh dveh mesecih se otrok telesno dvakrat toliko okrepi, kot v vseh ostalih desetih, ko hodi v šolo. Vi oče več otrok, če hočete kratkovidne, bledolične, tuberkulozne otroke, pa odpravimo počitnice, praznike in četrtke, da tudi one kratke odmore, ki so med posameznimi urami poduka, katere ste pozabili sešteti. Ali vem, da drugi očetje ne bodo zadovoljni, posebno pa oni ne, ki rabijo otroka tudi doma za kakšno lahko hišno opravilo, kar je zelo koristno in zdravo. La odpravljajva, pa bo dežela takoj v ognju. Vendar tu ni prostor za obširneja vzgojna vprašanja. Obsežneje vam hočem razpravljati o tem „počitniškem" predmetu v časopisu za šolo in dom, v „Domačem ognjišču". (Ljubljana — Učit. tiskarna.) Sedaj pa o učiteljih, ki uživajo te zavi-dane odmore in počitnice. Kako uživajo šole proste dni? Pogosto pač s popravami in pripravami za pouk. V gotovih deželah tudi s postranskimi deli, da si poboljšajo mizerno gmotno stanje. Povsodi skoro z brezplačnim delom za narod. In ko pridejo velike počitnice ter gre ta ali oni srečnejši učitelj na prezračje, mora njegov tovariš ali čepeti doma ali — puško na rame in hajdi služit cesarja! Učitelju kljubu vseh četrtkov in praznikov preostaja malo časa za samoizobrazbo. In tudi ta je krvavo potrebna za njegov napredek in napredek šole. Sicer je res razlika med učiteljem in učiteljem, a nobenemu učitelju ne cvetejo rože. Privoščimo pa učiteljem le praznike in počitnice, da jim damo vsaj priliko, da se telesno in duševno oddahnejo! V pogovoru z nekim mladim kaplanom, sem nekoč dejal, da si služim jaz nebesa že s tem, da poučujem po pet ur na dan. Zgražal se je mož. Ali ko le izstopil iz razreda, kjer je dovršil pravkar prvo uro pouka v svojem življenju, pohitel je naravnost k meni ter dejal: „Prav imate, nebesa si zasluži človek med temi bubci!" Hotel sem reči, da je razlika med delom in delom. O sklepčnem vspehu ljudskošolskega pouka še nekaj. Vi pavšalno obsojate, da se „ob takih razmerah" ne dosega niti predpisanih vspehov. Počasi prijatelj, za take in enake obsodbe so poklicani v prvi vrsti naši šol. nadzorniki, a ti pojejo vse drugače, negoli žvižgate vi. O pismih, ki so vam za podlago sodbe, vam toliko rečem, da je sestava pisma odvisna od individualnosti posameznega, ne pa edino od užitega šol. pouka. Na razpolago bi vam dal, če bi se to strinjalo z dosioj-nostjo, pisma visoko izobraženih mož, ki niso nikakor izgledna, ne v slovniškem ne v stilističnem oziru. Vendar vas hočem opozoriti na neko dejstvo, ki ste je vi pozabili, na sodelovanje doma s šolo. To sodelovanje je važnega pomena, če nočemo, da bo ves šolski pouk bob v steno. Če bi se to sodelovanje omejilo vsaj na to, da bi pošiljali stariši otroke redno v šolo, bi bil že marsikateri učitelj vesel. Ali kjer niti tega ni, vspeh gotovo ne bo dober, če bi odpravili tudi vse četrtke in petke in svetke. Vaš izgled iz srednje Istre pa le jasno in krasno kaže, kaj dela učitelj s svojim prostim časom. Da so nekateri učitelji ponekod drugačni, zato pa zastavite vi in zastavimo mi vsi davkoplačevalci (davkoplačevalec je namreč tudi učitelj !) svoje moči, da se v gotovih deželah naše slovenske domovine uredi učiteljem dostojna plača. — Potem bomo lažje izbirali in več zahtevali. Oglasil sem se jaz prvi ravno zato. ker nisem iz vaše dežele, ki živim pod nekoliko drugačnimi razmerami, ter lahko bolj o b-j e k t i v n o sodim o vaših izvajanjih. Će je padla kakšna rezka, oprostite, potrebna je bila, in rešila je vas morda hujše. Uva-žujte, da se mora otrok telesno in duševno razvijati, in ta dvojni razvoj zahteva pameten kompromis med dnevi posvečenimi pouku in onimi določenimi odmoru. Ferdo Plemič. Trst, 14. septembra 1910. S slavnosti na Cetinju. (Od našega poročevalca). Lepi dnevi Aranjueški! Minuli so ! Tako si je morda mislil najnovejši kralj v sredo po slavnostih. Opisa! sem slavnosti, kakor so bile; hrupne, zabavne, s velikem štilu. Godbe so svirale, topovi pokali, ljudstvo kričalo, ulice prenapolnjene ljudi, kakor v kakem velemestu, automobili in dvorne kočije so begale po ulicah kakor v Parizu, okrašene ulice, kakor na svetovni razstavi v Bruselju... Ako pa bi hotel opisati črnogorske razmere, ljudstvo in njega izobrazbo, blagostanje v deželi in vpogled v bodočnost z njih stališča, moral bi seveda zapustiti opisovanje ubranih akordov in velečastnih'melodij za ta čas importiranih tujih muzik, ter napeti struno domačega slepca-guslarja, kateremu zadostujejo ena struna in štirje po-Iutoni ter k temu globok vzdih bolne duše, da pove vsa svoja čutila, da opeva vso svojo in svojega naroda „srečo44. Znano je, da je Črna gora, — kar sicer že ime samo pove — gorata dežela. Toda ta goratost je posebne vrste. Tudi v Avstriji imamo obilo goratih dežel, ki pa zato niso nič manj obljudene, ker so rodovi te. Omenjam le Tirolsko, Koroško,, Zgornji Štajer, ali celo Severno Češko ! V Crni gori pa najdeš sam — Krasi Koder hodiš „sve gd kamen noge gaze", bi rekel Preradovič. Izvzeto dolino reke Zete je cela dežela le veliko pogorje. In to pogorje je tako pusto in golo, da ne more nič roditi. Le redke redke so dolinice, ki so nekoliko bolj rodovitne, tako, da se v njih pridela nekoliko žita ali krompirja. Nekako izjemo dela, kakor že omenjeno dolinica reke Zete. — Tam rodi celo trta, ki pa daje le slabo vino. — Tudi nekaj sadja se tam pridela. Iz tega je razvidno, da taka dežela ne more biti preveč obljudena, kajti ni v stanu svoje prebivalce rediti."Površina cele države znaša 9100 km2; približuje se torej po svoji velikosti naši deželi Kranjski. Toda dočim je znašalo na Kranjskem 1. 1900 število prebivalstva 510,000, znaša sedaj prebivalstvo Črne gore pod 250.000. Na Kranjskem pride na km2 52, v Črni gori 26 ljudi ! Torej ravno polovico. To se seveda ne da primerjati s Češko, v kateri pride na km-122, ali celo z Nižjo Avstrijsko, v kateri pride 156 ljudi na km-! Vprašanje je: od česa žive torej ti ljudje ? Razven tistih malenkosti, ki jih dežela kot poljedelska dežela pridela in kar sama konsumira, imajo Črnogorci glavni dohodek od živinoreje. Po golih brdih plezajo koze, kjer je taka dolinica, uzreš tudi suhorebrasto kravico. Tudi s prešičjerejo se bavijo. Zato pa tudi Črnogorci jedo malo mesa od goveje živine; ali celo na gospodarjevem domu je v teh slavnostnih dneh na jedilnem listku vedno figurala točka: „roti du manton" — jaretina, pečenka koštru-nova. Naravno je, da so pri takih ekonomskih razmerah ljudje zelo siromašni in skoro brez vsakojakih zahtevkov. In pri vsem tem, da jim daje zemlja tako malo, še vedno pri njihovi primitivnosti in ubožnosti eksporti-rajo od svojih izdelkov iz države. Posebno izvažajo: jagnjeta, koze, sir, okajeno meso, kože, volno, celo vino in sadje ter ribe, katerih sta polna Skadarsko jezero in pa Barski zaliv. Vrednost vseh teh inozemstvu prodanih predmetov je znašala 1. 1906; 1,700,000 K. Seveda pa je dežela — posebno sedaj, ko raste kultura — potrebovala mnogo stvari, ki jih Črna gora sama ne proizvaja. Te je torej bilo treba uvažati (importirati). Vrednost importiranih artikulov pa je v istem letu 1906 znašala po oficijalni sta-tjstiki: 5,200,000 kron. Trgovska bilanca Črne gore je torej pasivna za 3 in pol milijona na leto ! Tri in pol milijona narodnega kapitala mora torej iz te siromašne deželice vsako leto ! O srečni bodočnosti tega kraljestva je torej precej težavno govoriti. Kajti iz te zemlje kaj več dobiti bo pri še takih investicijah, pri še večjih žrtvah — težko. Bilo bi mogoče le, če bi imele gore v sebi kako rudo: železo, premog ali celo — zlato ! Siromašnost pa je v deželi še radi tega večja, ker moški nič ne delajo. — Vsak moški, prime takoj, ko je prekoračil svoje 15. leto, za orožje in odslej hoče le z orožjem služiti domovini, „Gospodaru" in — sebi! On je junak, za junaka pa delo ni častno. Zato jih vidiš vedno oborožene po kavarnah, po cestah in na straži, za delo je vstrajena žena! — Edina dobra stran moških je, da nimajo posebnih zahtevkov. Skromno in uborno žive in so vendar zadovoljni. Doslej, dokler so bili ljudje tako skromni — ker še na nizki stopnji kulture —, je dežela lahko preživljala svoje prebivalce, lahko zadostila njih malim željam. Ko pa razvije tam kultura svoja krila bolj na široko, postale bodo tudi njih zahteve večje. Tedaj pa se bodo pričeli baš inteligentneji sloji, ker jih domovina ne bo mogla zadovoljiti, izseljevati, kar sicer že sedaj dela obilica Črnogorcev. In taki, ki so že videli „svet", se baje, neradi ali sploh ne vračajo ! Seveda, sanje Črnogorcev so lepše. In globoko je njih prepričanje, da črnogorski orel raztegne nekega lepega dneva svoja krila tudi tja preko plodovitega Kosovega polja in morda še preko drugih plodonosnih poljan, — toda meni se zdi to njih „globoko prepričanje" precej problematične vrednosti. Sicer pa kot vnet Jugoslovan želim svojim bratom kar največ sreče in — zemlje. Zelo velikega pomena za malo državo bi bila železnica, ki bi spojila Bar in morda Cetinje s stransko progo iz Podgorice, črez Zetsko in Mokračino dolino in Kosovo polje oziroma Novi pazar z Belgradom in s tem z ostalim svetom. Pri sedanjih političnih razmerah pa ni prav verojetno, da se to zgodi. Govoril sem prej o višji kulturi. Da! „višja kultura" in Crna gora to sta dva pojma, ki sta si Še precej oddaljena. Ne poznam cele dežele, mislim pa, da če so- 6tran IL »EDINOSTc št. 255 V Tratu, dne 14. septembra 1910 dim po glavnem mestu in po onem delu dežele, ki sem jo videl, se ne motim, in pri tem smatram razmere po ostali dežele jednake tem. Kar sem še videl sveta, opazil sem, da lahko snago in čistobo, ki jo najdeš v raznih krajih, vzameš za merilo kulturnega nivoja, na katerem se nahajajo oni prebivalci. No, če bi hotel s to mero meriti pri Črnogorcih, bi sodba izpadla za njih naravnost uničujoče. Preveč imam ukusa za lepo in dobro, kakor da bi mogel tukaj popisovati nesnago, s katero se ti je boriti po cetinj-skih „kavarnah" in hišah. Omenim naj le, da je delalo obilim tujcem, ki so se v zadnjih dneh mudili na Cetinju, preglavice to, da v glavnem črnogorskem mestu ni najti — stranišča. In to ne le v privatnih, temveč niti v javnih lokalih ! — Pod Lov-čenom je hrabri Ivan Crnojevič, kakor pravi pojest, pojil ob bistrem studencu svoje iskre konjiče — v Cetinjah pa naročiš vodo, in misliš, da so ti jo prinesli iz korita. Ne vem, če tudi draginja, ki je sedaj vladala na Cetinju, služi njim v čast. Brez dvoma se ob takih prilikah vse podraži, ali da skočijo cene od 10 kron na 70 in 80, se mi zdi vseeno pretirano, posebno pa z ozirom na to, da je bilo pripravljenega več nego se je spečalo! Polliterska steklenica pive je ostala K 1-20. In tako dalje. Nočemo v tem tonu in s takim naštevanjem nadaljevati, kajti sicer bi kdo mislil, da sem padel na nivo nemških žurnalistov okoli lista „Zeit", ali celo lista „Muskette" in „Simplicissimus". Le ljubezen do resnice je. ki me vodi do tega, da je ne zakrivam niti če gre na škodo mojih krvnih bratov. Mislim le, da bi se bilo one milijone, ki se jih je za te svečanosti porabilo, lahko bolje naložilo, in narod črnogorski bi se s hvaležnim srcem spominjal velikega slavja, tako bo pa le s težko glavo gledal na podrtine tridnevne slave.... Aranjuez! Sicer sem pa šel na slavnosti na Ce-tinje z ljubeznijo v srcu do krvnih bratov. Ta ljubezen do njih pa se ob povratku ni zmanjšala, temveč k njej se je še pridružilo pomilovanje in srčne želje, da jim kedaj zašije bolja bodočnost. Tedaj bodo res svobodni! M. HRVATSKA. Nova stranka. — Nezadovoljnost v „naprednih" in „klerikalnih' krogih. — Volitve. — Tomašičeva vlada prepoveduje volilne shode pristašev „Nove stranke. Zagreb, 10. IX. —C— Hrvatsko časnikarstvo in hrvatska javnost sta precej hladno sprejeli vest o ustanovitvi nove stranke. „Narodne Novinea molčijo ; pričakujejo gotovo informacije od „merodajnih krogov", predno zavzamejo svoje stališče. „Obzor" konstatira evolucijo pri obeh fuzioniranih strankah. Nadalje, da je stranka prava opustila ne samo svoj državno-pravni program, ampak tudi, da je zapustila zahtevo za revizijo nagodbe. „Hrvatska Sloboda" piše, naj stopijo pravaši pred narod in naj odkrito priznajo, da ni mogoče na Hrvatskem v dualističnem okviru voditi za narod koristno in vspešno politiko. (Torej, oni so za antidualistično politiko, za katero plajdira Supilo. Op. dop.) „Hrvatski Narod" v Mitro vici kritizira vedenje koalicije, ki bi hotela sedeti na dveh stolih. To mnenje je do neke meje opravičeno, ker v koaliciji, odnosno v novi stranki, sti še vedno dve struji, ena opozi-cijonelna, druga Tomašičeva. Enkrat prevladuje mnenje ene, enkrat druge, kar nikdar ne dela baš najboljšega vtisa na narod. Reški ,,\:ovi List" ojstro kritizira program — nove stranke s stališča anti — dualističnega in liberalnega. Splošno bi se moglo naglasiti, da nova stranka ni napravila najboljšega vtisa na javnost. Pustimo na strani stališča časopisov, ki niso koalicionaški. Interesira nas tim bolj nezadovoljstvo v samih vrstah koalicije, odnosno nove stranke. V naprednjaških vrstah vlada nezadovoljstvo, ker je povsem oviran njih kulturni program. V novem programu vidijo nekateri popolno kapitulacijo liberalizma na Hrvatskem. Reakcionarni elementi, tudi niso zadovoljni, ker program ni dovolj reakcionaren. To nam tudi potrjuje dejstvo, da do zdaj niso programa podpisali in tudi ne odobriii duhovniki, ki so bili členi stranke prava (v koaliciji). Volilna agitacija je že začela. V nekaterih krajih so se vršili volilni shodi. Perspektiva o izidu volitev je popolnoma nejasna. Bivši poslanec Supilo bode po vsej priliki kandidiral v delniškem okraju (gorski kotar), kjer uživa pri uglednih volilcih simpatije zavolj svojega nastopa in ker v tem okraju ne morejo izreči nikoli zaupanja bivšemu „Khuenovcu" — Tomašiču. „Ustavna vlada" bana Tomašića je prepovedala nekatere volilne shode. In to naprednjakom (Wilderu) in socijalistom. Ker so naprednjaki pristopili v novo stranko, se te prepovedi različno komentira. Da to ni zopet nova Tomašičeva taktična pogreška ? Mislimo, da ban Tomašič na ta način ne bo pridobil zaupanja hrvatske javnosti. To in prepoved volilnih shodov pristašem nove | stranke, ni i Tomašića. najboljše priporočilo za bana! lerije, ker misli Srbija že na pomlad naba- i (Dodatek uredništva. — Naše ured- viti 20 baterij po 6 topov gorske in 8 ba- | ništvo je že v soboto večer doznalo, da se * * * Ban Tomašič o programu nove stranke. — Situvacija vedno ista. — Kandidatura Aranitzkega v Brlogu. Zagreb, 11. IX. —C— Ban Tomašič je izjavil zagrebškemu dopisniku „Pester Lloyda" o programu nove stranke sledeče: „Program nove stranke ni še definitiven. To je samo | načrt, ki se ima predložiti koaliciji na redakcijo. Program ta načrt ne more postati, ker vsebuje neka protislovja. Novi program se postavlja expressis verbis na nagod-beno stališče. To je potrebno, ker guverna-mentalna stranka mora stati na nagodbenem ? stališču. Ta program ne precizira natančno razmerja napram Ogrski. Samostalnost Hrvatske tudi ni direktno naglašena, ker se more ta naglašati samo v okvirju državne ukupnosti z Ogrsko. (Potemtakem je Tomašič za samostalnost Hrvatske v ogrskem terlj težkih obsednih topov. Pasivna rezistenca pri južni železnici. Iz Inomosta: Vsi uradniki in uslužbenci južne železnice so prijavili za 1. oktobra pasivno rezistenco, ako se ne ugodi njihovim zahtevana_ Magistrat — faislfikator. Znano je, da morajo župni uradi pošiljati vsak mesec izvadke iz krstnih, rojstnih in poročnih knjig mestnemu magistratu, oziroma mestnemu anagrafičnemu uradu. Ti izvadki se morajo opirati seveda na izvirnik in imena, ki so pisana v župnih krstnih, rojstnih in poročnih knjigah itd. v slovenskem pravopisu, morajo biti pisana istotako v teh izkazih. Tako bi moral ta imena zabilježiti seveda tudi mestni anagrafični urad. Temu pa rti tako. Na anagrafičnem uradu zabilježijo vsa slovenska imena v italijanskem pravopisu. Poleg tega je magistrat letos odredil, da mora vsakdo, ki potrebuje iz-iz okviru. Ta „okvir" in ono kar se je v tem |vadek jz rojstnih matic za ypis otrok v _______________________ _ ^ _ _ okviru dogodilo, pa nt bilo ravno P"Jetn° j mestne §0|e> po ta jzvadek, ki so ga dose- ramo eksistenco svojim narodnim trgovcem za samostalnost Hrvatske Up. aop.) Nadalje H • xunn: urJl(\\ na mestni anapra- iin nhrtniknm Hn nrprt IpH Qmn rmm-A^li vr je tekorn^ dneva vršila po policijskih detektivih hišna preiskava pri raznih kaporjonih bicikliškega društva in sicer radi neke (najbrže namišljene) zarote proti Slovencem. Preiskava da pa ni dognala nič pozitivnega. Mi bi te italijanaške prenapeteže samo opozorili, naj bodo lepo mirni, kajti brez volje in proti volji Slovencev se sploh iz Trsta niti ganiti ne morejo. — Marsikaj se je do sedaj potrpelo glede obnašanja teh večnih izzivačev na naši zemlji, ali sedaj mora biti temu konec. — Oni naj kujejo proti nam „zarote", a naše ljudstvo bo pa njim postavilo „šrange" preko vseh potov, ki vodijo iz — Trsta. Sicer pa naj v tem trenutku kar nič ne strašijo s svojimi fanfarami po mestu in Bošketu, ako nočejo, da jim naše užaljeno ljudstvo zasvira njim toli priljubljeni — „Radecki marš".) Svoji k svojim! Prejeli smo : Po tem geslu se moramo ravnati osobito mi tržaški Slovenci, in se posluževati edino le narodnih trgovin, da s tem osigu- . daj izdajali župni uradi, na mestni anagra- i in obrtnikom. Do pred leti smo pogrešali v se je lomasic izrazil, da akoi se ta pro-! fični urad Brez Qzira na t0> da imaj0 s ; Trstu več trgovin raznih strok. Delali smo gram predela kot baza za nadaijni razvite* j tem stariši mn0go nepotrebnih potov, je t in prosili trgovce, naj pridejo v Trst in jim z ozirom na veliko šlevilo slovenskega življa v Trstu in njega okolici obljubljali gotovo eksistenco. bo s svoje strani nekaj prispel za ustano-; namen te odred5e edino-le ta, da se kvari vitev vladne stranke." Torej Tomasic akcep-, in slovenska imena. Kam se pride na tira program nove stranke samo kot bazo ta nači imamo najIepši izgled v znanem za fuzijo in vstvarjenje novega programa. ] sJuč -u Scochij ki se 5o moral zag0varjati Koalicija, mislimo, da na to ne bo pristala radi krive prijave svojega imena. Kar se je in ta „momentu bo merodajen za celi nadaijni razvoj hrvatske krize. To vse izgleda, ! kakor namena merodajnih krogov, da bi i popolnoma „pacificirali" — hrvatsko-srbsko koalicijo. Sicer ni nikakih novih vesti.^ Situvacija i je vedno ista. Prememba nastopi šele, ko bo nova stranka stopila v dogovore z banom 1 Tomašičem. Kakor se poroča, bo oddelni predsjoj- v tem slučaju zgodilo mazinijancu, se utegne zgoditi danes ali jutri kakemu Slovencu, ki se bo prijavil oblasti s slovenskim imenom, a bo to ime prišlo iz mestnega anagrafičnega urada popačeno v kako italijansko spakedranko v šolska spričevala, vojne izkaze itd. Opozarjamo zato mero-dajne faktorje, naj poskrbe zato, da se stori na našem magistratu konec tej nečuveni prepotenci. Ob enem pa prosimo vse nik Aranitzki kandidiral v^Brlogu. Vloga j nage - naj se nam naznani vsak tak Aranitzkega v hrvatskem politiskem življenjuj slučaj £ mi bomQ poskrbeli, da bo državno ip hilp vprfnn pnt.nat.rna. Nastooil ie kot prav(}ništv0 uvedIo proti tem falsifikatorjem je bila vedno antipatična. Nastopil je Khuenovec, bil je Rauchovec in sedaj je popolnoma Tomašiču v žepu. Najslabšo ulogo je imel za časa velikosrbskega procesa, ki se je vodil pod njegovo vlado. Bil je „kamen razdora" v znanem paktu koalicije s Tomašičem. In sedaj ima ta človek še ko-rajžo, kandidirati v srbskem okraju ! To je udarec srbski in hrvatski javnosti. On^ kandidira z šićevim. Nasilnosti bana Tomašića. Kakor vse kaže, bo ban Tomašič poskusil z nasiljem svojo srečo. Po vsem tem, kar se je dosedaj zgodilo, tega pač ne bi javnih dokumentov kazensko preiskavo. Bomo videli, če pripravimo tudi „nas** magistrat do tega, da bo začel prebavljati pipe in kljuke, katere peklenščeku blagoslovljena voda! Domače vesti- znanjem in odobravanjem Toma-i Seja odbora pol. društva „Edinost"' se bo vršila danes, 14. t. m., ob 3. uri pop. v Slovanski Čitalnici v „Narodnem domu". Gg. odborniki in odbornikov namestniki so naprošeni, da se je udeležijo v polnem številu, ker je razpravljati o raznih važnih in Predsednik. Zal pa, da tržaško slovenstvo ne izpolnjuje vedno svoje narodne dolžnosti. Večkrat sem imel priliko govoriti s tem ali onim narodnim trgovcem, ki so se mi večinoma pritoževali, da skoro ne morejo izhajati. — Zato polagam tržaškemu in okoličanskemu slov. občinstvu na srce, naj se vsi poslužujejo edino le v narodnih trgovinah. Pred leti smo imeli narodnega zlatarja v osebi gosp. Vekjeta, ki je jako dobro napredoval. Žal, da smo ga zgubili. Z g. Vekj'etom pa nism« zgubili narodnega zlatarja; njega nadome-stuje naš rojak, g. A 1 o j z i j P o v h, v ulici del Rivo št. 26 (pri Sv. Jakobu). G. Povh je naroden mož, član več slov. društev, zato ga moramo vsestransko podpirati. G. Povh razpolaga z vsemi v zlatarsko in urarsko spadajočimi predmeti in poslužuje vestno, mu smrdijo, kakor kakor vsi drugi narodni trgovci. Ako se bodemo mi Slovenci posluževali le pri naših ljudeh, bomo dobro postreženi, zvršili s tem svojo narodno dolžnost in zagotovili svojim rojakom eksistenco. Ako se poslužujemo pri Italijanih, ukrademo svojim trgovcem dobiček, in polnimo žepe „našim" ošabnim sosedom. Ne poljubujmo šipe, ki nas tepe! Zato tržaški in okoličanski Slovenci! Za vsako potrebo poslužujemo se pri naših ljudeh, ir. naj nam velja vedno geslo: „Svoji k svojim i« bil nihče mislil. Urednik Wilder je potem, ™jnih st™T(:\.. ^„„^^„zu arnf Hr ko mu je bila prepovedana javna skupščina; Namestmški podpredsedmk gro dr. V Naširih sklical skuoščino na Dodlaei s c haf f S o t s ch se je povrnil s svojega „.„,„. 6 2 AHtudita s k u oš čin a i e b il a d repo v e -; dopusta in je do povratka gospoda namest- ILIRSKI, dana. Ker so se £ Vseeno z^STje! prevzel vodstvo namestnica. Na™,o hišnim stanovalce* V udrlo orožništvo v lokal in razgnalo ljidi. Pred durmi je čas, ko bomo vpisali smislu § 220 zakona od 25. oktobra 1890 svoje otroke v ljudsko solo. Okolicam, slovenskega svojega otroka vpišite v slovensko šolo ! Prejšnje leto smo opazili, da je šte- Wilder in voliici so poslali protestno brzojavko banu Tomašiču, a pomagalo to bržkone ne bo nič, ker razni okrajni predstojniki in veliki župani na deželi delajo pač Ie to, kar jim ban naroča! * * ZAGREB 13. (Brz. kor. biro). Volilno gibanje se je začelo, vendar pride šele po razpisu volitev v polni tir. Bivši ban grof Pejačevič kandidira v Našicih na podlagi vladnega programa. (Zato je vlada že začela prepovedovati shode v tem okraju. (Op. ured.) _ Dnevne norice. Gospodarski polom na Koroškem. Zdi se, da bo vlada priskočila na pomoč „Centralni blagajni" na Koroškem, tako, da vlagatelji ne bodo ničesar zgubili. Podpredsednik državnega zbora posl. dr. Steinvven-der se izraža v „Tagesposti" za to, da bi priskočila držSiva na pomoč, da ne bodo trpeli nedolžni. Omenjeni nemški politik zaključuje svoja izvajanja: „Proti ponovitvi takih dogodkov, kjer bi morala država plačati račun, pa se je treba zavarovati. Politika nima z zadružništvom nikake zveze. Zato v bodoče rajfajznovke, ki' se izkažejo, da so strankarske posojilnice,, ne smejo biti več ustanovljene, ali če obstoje, j se jih ne sme več dalje trpeti. Župnik naj sodeluje, ali kakor se to\ godi v Nemčiji, le kot ugleden član občine in ne kot klerikalni strankar. Še manje se smejo posamezne posojilnice združiti v zveze političnih naziranj" Zadnja dva stavka sta vredna posebnega razmišljanja osobito z ozirom na naše slovenske razmere. Nadomestne volitve v Dalmaciji. — V ponedeljek se je vršila nadomestna volitev za deželni zbor iz veleposestva splitskega okraja. Izvoljen je bil pristaš hrvatske stranke odvetnik dr. Bulat. Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro-Ogrsko je bila včeraj podpisana Dunaju. drž. zak. štev. 200 dolžni sc posestniki hiš. v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v ča3u, ki ga do- vilo učencev ital. šol v naši okolici naraslo, a ono slovenskih šol padlo. — Popravimo, kar smo lani zagrešili. Sosed naj svari soseda: „Vpiši svojega otroka v slovensko šolo!" Kdor drugače ravna, ni mož l Začetek Šol. leta na družbeniit šolah v Trstu. — Šol. leto 1910—1911 se začne na vseh šolah družbe sv. Cirila in Metoda s sv. mašo v ponedeljek, dne 19. t. m. loči deželno finančno oblastvo, izkaz vseh t hiši stanujočih oseb ; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo ; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podnajemodalce, ter označiti ime ie vr5to polica ali pridobitka stanovnikov. Natančneje se razvidi iz tozadevnega uradnega naznanila. Vodstvo otroškega vrtca na Vrd elci naznanja, da se začne dne 16. t. m. z red- Vpisovanje se vrši v soboto dne (7. nim šolskim poukom, t. m. in v nedeljo, dne 18. t. m. od 9. C. kr. veterinarska akadiemija v do 12. ure dop. Lvovu. Rektorat c. kr. veterinarske akaae- Stariši iaj prineso s seboj za nove-1 mije v Lvovu nam naznanja, da se vrši ustopivše učence in učenke I. razr. krstni list j upisovanje v omenjeno visoko šolo od 1 (zadostuje tudi izpisek iz krstne knjige), da- do 8 ckt. z dovoljenjem profesorsk. zbora do lje spričevali o cepljenih kožicah in zdravih 15. novembra. očeh. Na zahtevo pošifja rektorat c. kr.i vete- Učenci, ki vstopijo iz drngih šol, naj rinarske akademije v Lvovu ulica Kocha-prineso poleg tega še zadnje šolsko iz- nowskiego 33 razpored predavanj in rraukov vestje. ter daja tudi vse potrebne informacije. Vpisovalo se bo za sledeče razrede: Akademija ima pravico promovirati A) u ul. Giuliani št. 46. Sv. Jakob. 1) dšplomira.ie veterinarje na čast doktorjem za deške razrede od I. do V. 2) za deki. | veterinarstva. razrede od I do VI p . Sy A . in sicer v tamošnjem kon- B) na Aoquedottu st 22 II nadstn 1) em društvu iredi Magdalenska poza deške razrede od I. do M. 2) za dekhs. | ^^ Ciril_Me{Gdove družge svojo tretjo razrede cd I. do IV. . j vrtno veSelico to nedeljo, 18. t. m ; vspo- „Slaho vreme" za italijansKe bici- red je ze,0 bogat in razn0Vrsten, zato obeta kliste. Minule nedelje se je imela vršiti v ta veselica res neka; posebnega. Zabave in Bošketu veselica italijanskega kolesarskega i razvedrila ne bo manjkalo, tako, da bo društva „Club Veloce Trieste", kamor so vsakj ki se bo vračalj Iahko rekelj da je imeli priti biciklisti z društveno fanfaro na zdmžil s!adko s koristnim in prinesel počelu izpred hotela Moncemsio. — Veselica - t tudi • dar domovinj na pa je bila v zadnjem trenutku odpovedana , altar„ za otroški vrtec> ki se 5o zidai v in sicer, kakor poroča »Piccolo« radi — kratkem pri Sv. M> Magdaleni, „slabega vremena!" — Vršila se pa bo, kakor poroča isti „Piccolo" prihodno nedeljo. na Ker se bo vrtelo med veselico tudi ru-deče kolo sreče, ki bo pa odvisno od src italijanaše okoli Vsakovrstne darove sprejemata nik Magdalenske CM podružnice g. Trošt. gostilna ,.pri Tirolcu" Sv. Magdalena zg. in Benedikt Godina M. M. spodnji. Natančnosti prihodnjič. C. in k. vojna mornarica. Glasom blagaj-Frar. Marija pri Sv. kluba^I Veloce""' ™ ^ P°S,a" ** očigled sramotnemu vandalizmu, katerega:™1 ^l^L^Jt^C so zagrešili proti nam „kulturni" italijanski vandali, — za provokacijo, da bi somišlje-Konferenca za deželno statistiko se je; niki istih vandalov kar nakrat trobili po sestala včeraj v Poreču pod predsedstvom mestnih ulicah mimo naših ušes in neovi-predsednika statistične centralne komisije j rano uganjali svoje komedije v Bošketu, ki in sekcijskega načelnika dr. Mayerja. Kon-1 je že prav blizu tam — v svetem Ivanu. — ference se vdeležujejo vsi deželni odbori Hočejo li morda s tem izzivanjem nas po izvzemši Galicije^ Bukovine, Tirolske in j siii izzvati na neradovoljno sodelovanje ?! brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesa-Predarelske. j Ako se bo stvar izzivajoče razvijala, si pri- rica Elizabeta" 12- t. m., priplula v Šangaj, Oboroževanje Srbije. Sestavljena je; držujemo, da priobčimo pravočasno ^pro- kjer ostane šest dni. — posebna komisija za Študiranje težke arti- gram", po katerem se Ima izzivanje -/rsiti. zdravo. Na ladiji vse V Trstu, 14 septembra 1910. „EDINOST" St. 255. Tržaška mala kronika. Svedrovci blagajne tvrdke Fonda & Comisso. Znesek, ki je padel kakor plen v roke svedrovcev, je obstajal iz bankovcev in iz zlatov. Od aretirancev je Romeo Tre-visini priznal, da je del vkradenega denarja skril pod svojim stanovanjem v ul. Chiozza št. 42 v podzemeljsko skrivališče. Zares se je na navedenem kraju našlo K 1450. Na-daljnih 360 K je doprinesla hišna preiskava, toda mati Trevisinija, ki se bavi s prodajanjem dragulj, je reklamirala ta znesek za-se. Takovi so se po storjenem činu podali v stanovanje Trevisinija, kjer so si razdelili med seboj plen vpričo Trevisinijeve matere. Tudi Henrik Trevisini je vse priznal. Rekel je, da je skril svoj del na strehi, toda našlo se ni nič. Trevisini je oni, ki je skupaj z Vittorijem odpri skladišče in izvršil operacijo. Zato sta si oba pri skupni razdelitvi lepo pridržala znesek 3000 K; ogoljufala sta svoje pomagače, s tem. da sta pokazala le plen 5000 K. Vittori ie tudi priznal, noče pa povedati, kje je skril svoj denar. — Pri Qualli so ob aretaciji našli znesek K 1030. Kari Osana je edini, ki ne priznava; dobil je od plepa znesek K 100, da bi molčal, ker je slučajno izvedel še isto noč o tatvini in žugal, da bo vse izdal. Radi suma, da je preskrbel tihi sveder, je moral biti aretiran mehanik Viljem De-marco, ali rešil se je s pravočasnim begom v Italijo. Aretiranci so tudi osumljeni, da so se vdeležili uloma pri tvrdki Caprin, ki je bil izvršen pred par tedni. Nezgoda. Deklica padla s tretjega nadstropja. Trinajstletna Marija Petronilla, stanujoča v III. nadstropju hiše št. 6 v ul. Concordia, je včeraj zjutraj snemala raz vrvi, potegnjene izven okna, nekoliko komadov perila, ki so se tam sušili. Ker pa se je preveč nagnila ven, je zgubila ravnotežje in padla z glavo navzdol na spodaj ležeče dvorišče. Uboga deklica je bila poškodovana na raznih delih telesa. Na pomoč je prišla zdravniška postaja in jo prepeljala v bolnišnico. Samomor. Gospića Angela Ferraris, stara 32 let, stanujoča v ulici Luigi Galvani št. 3, se je včeraj ob 9 uri zjutraj ustrelila z revolverjem v prsa. Bila je takoj mrtva. Vzrok: neozdravljiva bolezen Proti ženi. Kari Milič, star 31 let, iz Sežane, stanujoč v ul. G. Gatteri št. 30, je že dlje časa ločen od svoje žene. Pred nekaj dnevi se ie izrazil proti tretji osebi, ..Tekom treh dni bom mrtev jaz ali pa ona !u Predvčerajšnjem zvečer pa je Milič srečal svojo ženo v ul. Valdirivo in je planil proti njej, vihteč v roki velik ključ. Nekateri pasanti so ga razorožili in izročili redarju, ki ga je aretiral. Goljuf, slavljen v Puli. Neki individuj, še vedno neznan po imenu in ki uživa še zlato svobodo je vkradel neko kolo v Bar-kovljah in jo mahnil v Pulo, kjer se je izdal za „Giovanni Galletti", znanega laškega kolesarja na velikih tekmah. Puljski kolesarski klub ga je seveda slavnostno sprejel, počaščen je bil na vse načine, ni manjkalo niti slavnostnih obedov, napitnic itd. Ko se je goljufu zdelo, da je te komedije zadosti, je ušel iz Pule, potem ko je še trgovcu Petru Petronio izvabil kolo v vrednosti K 350, kolo je pa v Trstu zastavil. — Ta ženijalni goljuf, ki se pusti tudi imenovati Guido, Beato in Peter Pento, je iz Bolonje. — Ker ima policija njegovo fotografijo, ne ujde bržkone pestem oblasti. Aretacija lažizurnalista in grofa. — Gospod Alojzij Kranjc, lastnik kavarne „Minerve", je bil posla! na „Piccolo" popravek na podlagi § 19 v stvari vandaličnih činov proti njegovi kavarni. Popoludne istega dne je prišel v kavarno „Minerva" neki Josip Kretz, večkrat kaznovan individuj, ki se izdaja za grofa in žurnalista. Nasproti soprogi g. Kranjca, ki se je tedaj sama nahajala v kavarni, se je isti predstavil kakor odposlanca „Piccolove" uprave in si je dal izročiti 6 Kron, češ da treba plačati popravek. — Tiča so vtaknili pod ključ. iloiedar in vreme. Danes: Povišanje sv. Križa. — Jutri: Nikodem, mučenik. Tempe v.iura včeraj ob 2. uri popoludne -r 25° Cels. — Vreme včeraj: Oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Počasno boljšanje. Izpred sodišča. Radi ražžaljenja Veličanstva. Včeraj se je imel pred porotniki dež. sodišča zagovarjati 25-letni Josip Colom-bin, ki je bil tožen, da je lani, dne 3. oktobra zvečer, ko so nekateri patrijotični mladiči vpili „evviva", za vpil — kakor v odgovor na te vsklike — „abasso". Toženec je bil do minole nedelje na svobodi, a v soboto, dne 10. t. m. je šel na policijo prosit, naj mu dajo potni list za inozemstvo in je tudi povedal, da je namenjen v Ameriko. Ker je bila pa že določena razprava proti njemu za včeraj, so mu dali na policiji potni list za — — v ulico Tigor. Včeraj, na razpravi, je Colombin tajil, da bi bil on za vpil „abasso". Kakor glavna priča je imel biti zaslišan neki Angel Furlan; ker pa tega ni bilo k razpravi, je sodni dvor na predlog zastopnika državnega pravdništva odgodil razpravo, vsled česar je moral Colombin nazaj v zapore, kjer bo moral še malo počakati. Branil ga je dr. Rossi. Dva Eulenburgovca. 38-letni Josip Jeršek, doma iz Dvora na Kranjskem, in 35-letni Ivan Richter, doma nekje iz Šlezke, sta bila tožena zločina po § 129 k. z., namreč medsebojnih nemoralnih činov a la Eulenburg. Dne 21. avgusta t. I. ju je namreč redar Matej Černe zasačil, ko sta na nekem travniku ob 4. uri zjutraj počenjala, kar je gori omenjeno. Jeršek se je na včerajšnji razpravi deloma priznal krivim, a izgovarjal se je, da je bil pijan. Ker je bil tožen tudi prestopka po par. 311 kazenskega zakona, da je namreč nagovarjal redarja, potem, ko je bil aretiran, naj ga izpusti in mu ponujal v to svrho denar, — se je glede tega izgovarjal, da ni vedel, da je to kažnjivo. Richter je pa trdil, da je bil ono noč tako grozno pijan, da sploh ni vedel, kaj dela, in da se od one noči ničesar ne spominja. Redar Černe, zaslišan kako je Jerška in Richterja zasačil, je obenem potrdil, da je bil Jeršek le nekoliko, a Richter popolnoma pijan. Vsled tega je sodišče obsodilo Jerška na tri mesece, a Richterja na 14 dni ječe. Jerška je branil odvetnik dr. Taraboc-chia, a Richterja odvetnik dr. Pincherle. Radi javnega nasilstva proti orožniku Langu na Opčinah. 61-letni Josip Živic je bil tožen zločina po par. 81 k. z., ker da se je postavil v bran orožniku Langu, ko ga je ta dne 2. februvarja t. I. na Opčinah aretiral radi po-tepuštva. Tresel da je orožnika, hotel da ga je celo vdariti in da se je vrgel na tla. Toženec je prišel na razpravo v spremstvu druzega orožnika, ker se nahaja sedaj v kaznilnici v Gradiški, kjer mora odsedeti 18 mesecev, ki mu jih je tukajšnje deželno sodišče prisodilo pred par tedni radi tatvine (vkradel je bil namreč 18 kokoši nekje v Rocolu in je dobil za vsako kokoš mesec dni ječe. Na včerajšnji razpravi je toženec tajil. Rekel je, da se sploh ni postavil nikakor v bran orožniku, pač pa da ga je ta poslednji, potem, ko je bil že aretiran, bil s pestmi. Edina priča orožnik Fran Lang, je pa potrdil obtožbo in zanikal da bi bil on pretepel toženca, vsled česar je bil Živic obsojen na Štiri tedne trde ječe. Bil je brez branitelja. Društvene vesti. Glasbena šola Št. jakobške Čitalnice (Campo S. Giacomo, 5). — Vpisuje se vsaki večer od 8—10 ure do 20. t. m., ob nedeljah od 10—12 dop. Otvoritev šole 26. septembra. Sprejema se učence za vse instrumente. Vpisnina je 1 krono. Vodstvo. Telovadno društvo „Sokol" O,, v Trstu. V nedeljo priredi bratsko dru-"t i^L štvo „Sokol" v Ilirski Bistrici ve-liko slavnosti v prid „Sokolskemu ' cj V&domu". Bratje Sokoli, ki se ude-V leže v kroju te slavnosti, se od--v^-* peljejo v soboto zvečer ob 8. in pol z južnega kolodvora. Na zdar! Vaditeljski zbor telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja, da se vrši jutri v četrtek ob 8. in pol zvečer seja. Ker se gre za jako nujne in važne stvari, se prosi brate vaditelje kakor tudi vaditelj-ske pripravnike, da se seje gotovo udeleže. Na zdar! Trgovsko izobraževalno društvo vabi gg. odbornike in njih namestnike k odborovi seji danes v sredo ob 9. uri zvečer. Jrg. izobraževalno društvo vabi svoje člene in prijatelje društva na začetni plesni venček, ki bo v nedeljo dne 18. septembra t. 1. v društvenih prostorih ulica S. Francesco štev. 2. Ples začne ob 7. uri zvečer in bo trajal do 2. zjutraj. Plesne vaje bodo vsako nedeljo in praznik od 6. do 10. zvečer. Plesna šola za novince pod vodstvom profesorja plesa g. I. Umek-a bo vsako nedeljo in praznik od 4. do 6. ure zvečer. Poučevalo, se bo razne moderne kakor tudi navadne plese. Drugi veliki pevsko-glasbeni koncert Št. Jakobške Čitalnice se vrši v ne- m SvOji k svojim ! OdlikdV. krOJKIUCa Svoji k svojim ! Avgust Stulsir TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZVRŠUJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in vsatov. uniforme. - Naročbe so izvršijo točno. • Delo solidno. Hll' Alpinisti i TRST - ul. San Sebii-eslj stiano štev. 7 sh D. Specijaliteta : usnjaii • radmeti kakor na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zelior na Dunaja, "redmetl pripravni z« darila. - Keprs-močijlvi angleški clašći tvrdke Bough-tof P. Frankenetein & Sans. B911I izi Slovi dohodi ::: 1 drsalke s krogljami in brez j istih. DEŽNI PLAŠČI kakor tudi telovadna obuvala. r H Dr. Fran Korsano Specijalist za slfilitične in kolne bolezni ®s| ima svoj ambnlatorij St v JrsU y fihei i* sv. % ftciii. JaiirtcspKo b^ne.-r) H 54 15. is i. U »i i. U i l? 5Si 'C.i Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, nlica Giosne Carincci št. 40 cure] Torrente) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 2Q Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zaloga »rajo, hlač ln drugih predmetov za del&voe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA ClTTA' Dl TRIESTE Trst, nlica fiiosne Cardncci štev. 40 (prej Trate) Slovenski otrok v slovenske šole! tri vir ffl^MfflMrefrifttff ■u •ramsar. TRVDKA Adolf: Moriš skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju r. Stotim*- ».Je IL l JBPUJ < J H a ■ OB .V':; - rt tvč-'^i ►a j sol 00 H <\ 50 d Hi H > :: PRVA PRIMORSKA TOVARNA :: mr DROŽ (KVASA) ki ee je v tako kratkem času taVo dobro razširila s svojo točao in hitro postrežbo in 9 b»o- H jim najfinejšim blagom, pri katerim sa ni bati n nobene konkurence, pošilja po V3eh delih sveta. V. Trgovci in peki ! Zahtevajte cenik, eventuelno 1 tudi vzorec, kateri se Vam pošlje brezplačno. J. J. SUBAN, TRST-VRDELA Odlikovana delavnica in zaloga sedlo7ja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRS i , ulica Stadion štev. 10. m m m 53 m mmmmm n i b—»^iiflu Ap^r-^or-/^'pmBHHioai^Hr >." 1 rTžproiiM ^Ur ODLIKOVANE H pivovarne Ait-PIIsenetz pri Plznlu £LAYNI ZASTOP rn ZALOGA: TRST via Valdirivo št 32 TELEFON štev. 22-01 Postrežba. točna na dom nm PnSfiEBNu "■ Za. otroke in odrasle Prve avtoritete tuzemstva in :: ::: inozemstva priporočajo :::: kot najboljše : :: živilo proti bljevanju, driski, * črevesnemu katarju itd. H. Stbie! I a drin ite a ft)*«, se je praselilo na T z borilo oprejo za vsako- Cors3 49 (Piazza Saldoni). Tel. 140 vrsinj pogreb. ia predaval- nico inrtvušfcib predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelan* — Velika zaloga voščemu sveč Prodaja m debelo .n drobno Stran IV »EDINOST« St. 2*5. V Trstu, 14. septembra 1910 deljo 18. t. m. v dvorani Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Začetek točno ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 60 stot. Sedeži I. vrste 80 stot., II. vrste 60 stot., III. 30 stot. — Med proizvajanjem ostanejo vrata dvorane zaprta. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Dramatična družba Mirni Aguglia. Danes igrokaz „Tat" (II ladro). _ Nar. del. organizacija. Izredna seja centralnega odbora NDO in obenem veseličnega odseka se vrši jutri, v četrtek zvečer točno ob 7. uri in pol v društvenih prostorih NDO v ul. Lavatoio št. 1. Med drugimi važnimi stvarmi je na dnevnem redu tudi sklepčni račun o prireditvah dne 4. septembra. Poživljamo k točni in polnoštevilni udeležbi. Člani volilnega odseka NDO so na- prošeni, da se zanesljivo vdeleže seje, ki se vrši v petek, dne 16. t. točno ob 7. in pol zvečer. Ker se vrši prav v kratkem času redni občni zbor NDO je ta seja zelo važna. Fran Kranjc, preds. vol. ods. NDO: DAROVI. — Obžalujoči nezgodo (okroglih 600 K) našega očka......, so darovali nekateri gg. in ena gospica v gostilni pri Birsi za CMD 4 K 1 vin. — Ob priliki nenadanega svidenja starega znanca, so darovali za CMD 3 krone Juraj Barac, Ivan Simšič in Ant. Ekar. Denar hrani uprava. Vesti tz Goriško. Ustanovni občni zbor novoustanovljene podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Tomaj-Dutovlje in okolico se bo vršil v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoludne v Tomaju v prostorih „Vinarske zadruge". — Dnevni red: Razgovor o važnosti naše šolske družbe; volitev odbora in delegatov za glavno skupščino; vpisovanje novih članov; razni nasveti in predlogi. Železniška zveza od Štanjela-Kobdil črez Storje do Divače. C. kr. ministerstvo avstrijskih železnic je obvestilo deželni odbor meseca junija t. 1., da je ukazalo napraviti splošen načrt za železniško zvezo od Stanjela-Kobdil, črez Storje na Divačo. Izdelek gorenjega načrta je bil poverjen inženirju g. Maksu Piche v Pragi z . naročilom, naj takoj prične s potrebnimi deli za trasiranje proge. Deželni odbor je obvestil o tem prizadete občine s povabilom, naj skrbijo, da bo inženir nemoten izvršil poverjeno mu nalogo. — Danes je splošen načrt te železniške proge konečan in nadejati se je, da se bodo takoj določile komisije, ki naj pregledajo traso, in določijo postaje s tem namenom, da se bodo lahko napravili podrobni načrti in se bo izpeljalo delo. Vesti ii i sir o. Iz Pule. Škoda, ki jo je provzročil veliki naliv in poplava minule sobote, znaša okolu pol milijona kron. V nekaterih hišah je stala voda še v ponedeljek. Iz Boršta nam pišejo : Cesta iz naše postaje v vas, je še vedno taka, kakor je bila. Naši občinski glavarji, župani, svetovalci, ali kakor se že imenujejo, vse te velike glave v občini, se ne zganejo, pa se ne zganejo. Napis „Trattoria" pri postajališču v Ricmanjih in pot iz naše postaje v vas, ostane vedno, kakor je bila... Iz Boljunca nam poročajo, da se je vršil tam minulo nedeljo ples, pri čemur so se iantje stepli. Bilo je več mladeničev ranjenih s fovči. Mi moramo le obžalovati, da se je kaj takega zgodilo v Boljuncu, kar ne bi bili nikdar pričakovali. Boljunec je vendar vas, kjer so ljudje pametni in nežni. V naši dobi pač ni primernp, da se rešuje prepire z noži in fovči. — Čemu sta tam dve bralni društvi — klerikalno in liberalno, ako ne moreta uplivati na fante niti toliko, da bi pri plesih ne prišlo do pretepov z noži. Prosimo in priporočamo starišem in pametnim možem in fantom, naj vendar uplivajo na to, da se v njihovi vasi ne bodo godile stvari, ki delajo sramoto celi vasi in kvarijo dober glas vseh njenih prebivalcev. Druge slovenske dežele Suspendiran slovenski profesor. Deželni šolski svet kranjski je suspendiral profesorja na ljubljanskem dekliškem liceju juga radi govora, ki ga je imel o priliki učiteljske skupščine v Novem mestu. Pa naj še kdo reče, da niso nastopile fletne razmere za one kranjske Slovence, ki slučajno ne trobijo v klerikalni rog! Iz Podrage pri Vipavi. Veselica, ki jo je priredila tukajšna „Kmetijska Čitalnica" dne 4. septembra na dvorišču g. Frana Žgurja, je dosegla popolni, vsestranski ■speh. Vkljub dežju, ki je samo med veselico prenehal, se je vdeležilo veselice mnogo domačega občinstva in iz bližnje okolice. — Igra: „V Ljubljano jo dajmo!" je Tzbujala občo veselost, — Ie škoda, da je preveč utesnjen prostor slabo učinkoval na celoten razvoj glasu. Skratka: Program je bil rešen vseskozi častno.' Iskrena hvala sodelovalcem pevcem ter tamburašem in vrhpoljskemu „Kmetskemu izobraževalnemu društvu", ki je posodilo oder. Vsa čast pa igralcem-fantom in igral-kam-deklelom. Le z vstrajnostjo krepko naprej, ker ta veselica je jako ugodno uplivala na ljudstvo. Vsem p. n. gospodom, ki so poslali preplačila, se iskreno zahvaljuje. __Odbor. Razne vesti. Brezzično brzoj avljanje skozi morje. Iz Londona poročajo: Te dni sta dva križarja in osem podmorskih ladiji napravili poskuse z brzojavom brez žic. Vspelo je križarjema brzojavljati z ladijami. S poskusi se bo nadaljevalo. Nova kovina. V Barrovu so, kakor javljajo iz Londona, odkrili novo kovino, ki so jej dali ime duralumin. Ta kovina je baje lažja od aluminija in trda kakor jeklo. Tvrdka, ki je to kovino odkrila, jo namerava izgotovljati v velikih množinah in zgraditi v. to svrho posebne livarne. Število svetilnikov. Na vsem svetu je 15.224 svetilnikov, ako se računa med tej ne le velike, ampak tudi male. Največ sve-j tilnikov, namreč 12.191 se nahaja ob obali Atlantskega oceana. V Tihem oceanu jih je ; 2288, v indijskem 674 in v polarnih kra-1 jih 88. Za prodajalnico {TŽ^r^lt nega pomočnika. Ponudbe pod „Bazovica" poste-restante, Centrala. 1512 flfflrfa CD tatoJ v najem kuhinja soba in UUUa dC shramba za K 17. Kolonja 261, v hiši, kjer je mesnica. 1 i 95 Mihael Pernarčič niSki miztr, izvrSuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča bo vsem Slovanom. 755 PpflŠffliP vsake vrste, tudi na Nj. Veličanstvo ■ I UOlljC se izgotovljajo v ulici Felice Vene-zian št* 27, I. 1459 Italijanski, hrvatski podu 5uje : hitro in praktično iz-vežbani učitelj omenjenih jezikov. Informacije v la-seratnem oddelku Edinosti. 900 Prva in edina pis^rm v vojaški stvari , j i S /Daja nasvete in informacije o vsem /kar ae tiče novačenja in voj. službe. to /Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-Qj/šenj vojašk. značaja — oproŠČenje od\ ^ /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-V-/stovol jstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih /ugodnosti glede prezenčne službe vspre-& rjetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena ]e\ zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanje) in točno — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol-1 t-edeljah in praznikih od 10. do 12. opolud* Prva in edina pisarna v vojaški stvari, kcncesijonira-na od c. kr. namestništva miačo in cuetoče, zčrauo in ueselo nemore ostati nobeno čekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umiuanju 5 slabim milom. — Pri porabi se uaruie roke in čoseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. POJASNILO. Na tisoče zdravnikov in profesorjev priporočajo in uporabljajo našo higijenično ODPTnM" (patentirano). LITERATURA: Dr. iznajdbo jjOlEi 1 Uli med. R. Braun, Dr. Winterberg, Dr. A. Donath, Dr. Schinatiskyf Dr. Kramer. NAROČITE V LEKARNAH 3 K 50 8t franko (Tudi V znamkah). :: Išče se razprodajalce. GLAVNI ZASTOPmK HINKO GRISI — TRST kemitaa tvormica Naasovia, Vieskaden (Nemčija) PnQtilll5) pe Prcf*a Vzrok družinsko nesoglasje OUOllllla Naslov pove Ineeiatni oddelek Edinosti pod šte*. 1498. 1498 Prilika Preda ge nov šivalni stroj „Sinttr", I I IIII\C1. moderni Bistern, ki služi lahko tudi za vezanje, 100 bron; drugi za domačo rabo 62 kron. Triletna garancija. Ulica Č?.ta Caterina 9, zalogi 1, v dvorišču. njjnU sprejme na hrano in stanovanje, sbuuno UIjClna 2 domačim einom, dobra slovenska prti kuverti Č3 mogoče se sliko, kojo se diskretao vrne na: Rudolf M o s s e, Dunaj I, Seilerst&'ie 2. \LEKS. FRANC MATER - T3M' TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečena k&?s Obrtno in konsumno društvo —— pri sv. Ivanu pri cerkvi — —— išče t krcmorju. Prošnje na predsednika JOSiPA PALAČ Sv. Ivan štev. 1136 do 21. sept. t. i. Potrebna je kavcija. ee Imenuje belo Štajersko vino, ki je edino pripravna pfj.ua t mineralnimi vodami in Bifonom. Prodajam tudi v bu:r':.ih pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko ia t*ran Priporočam tudi svoj izbor dezertoih in zdravilnih vin, r likerje, žganje in sirupe. Zaloga ,,A»ti apumanti' po Kn>:i : 4. Sladki refožk po K S. Izborno žganje po K 2*40 buteljk C^^usu-E. furcev, Acquedotto 9 „PRI STARI BRESKVI44 v ulici Belvedere štev. 17 se toči Izvrstno pivo in vino. Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PA¥EL VtSIffFINI Trst ul. Glosue Cnrducc! 31. FlllJ&lka ul. S. Sobaatlano 8. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno S3 =3 po smernih ccnah S B- Rogaška kisel Templev Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNIK — Lacko Križ - Pula W1ESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20. JJ Pohištvo svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, »like itd. itd. vso po nizki ceni. Izgotovlj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obroKS fta oeno. — Proda IVANKA DOREGHINj, Trst Zaloga pohištva) ul. Madoonlna 8.