Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za mnnj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema >Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16.
Posamezne številke se prodajajo v tokaknrnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Seincniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se liska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.	V	Gorici,	8.	avgusta	1912.	32.	Številka.
Vsi enaki!
Največ kalinov so ujeli soeijalisti z gekoni: Vsi enaki! »Vsi glili«! — Misel ^siVnUd^K^J«) ie zapeljiva za reveža, ki'je n^Mlbri nizki plači požreti od surovega delovodje toliko »oslov« in »čukov«. V novi, socijalistični državi bodemo vsi enaki in oni, ki je še včeraj režal nad menoj, bo meni enak in leliko se mu bom smejal v brk: Pa sedaj ukazuj, če moreš še!
Res, da soeijalisti na te svoje kaline ne morejo biti preveč ponosni. Toplomer poznate. Ima stopinje nad ničlo in pod ničlo. Ako bi delavce razdelili na sličen način, kakor stopinje toplote in bi pridnost, delavnost, spretnost, iznajde-nost, varčnost, vestnost primerjali stopinjam nad ničlo, potem so vsi oni, ki si želijo socijalistične enakosti — gotovo pod ničlo! Samo ti bi pridobili, ako bi se vse zjednačilo, a vsi vestni, pridni, spretni bi bili na zgub i.
Popolnoma enakost vseh je taka nesmisel, da bi jo kar naravnost imenoval »oslarijo«, ako bi se ne bal, da bi me zarad tega tožili osli za »razžalenje časti«.
Kako bodo vsi enaki? Ene hiše so lepe, zračne, pravi gradovi, a druge majhne, siromašne, zadulile, kako bodo vsi enaki? Ali mislijo vse hiše podreti in sezidati vse po enem kopitu? — Nekaj sveta je goratega, a drug je raven, v enem kraju treba vse na hrbtu, v košu prenašati in gnoj in potem pridelke, a drugod vprežejo živino, ter le z bičem pokajo po zraku, ali volu po hrbtu, kje bi bila enakost? — Nekdo je dober je-dcc, sne za dva druga, ako bi dobil v socijalistični državi le eno porcijo, ho stradal, ako dobi dve, kje bo enakost? -- Velik človek porabi za obleko gotovo več blaga, kakor majhen, kakošna bo enakost? — Želodci niso vsi enaki, kar enemu ugaja, drugemu škoduje, nekate-
ljubi moji podložniki!"
Vsi dobro veste, da sem jaz največji hudodelec, največji ropar, najstrašnejši morilec na svetu — pa se mi vendar klanjate kakor bogu!
Vsi dobro veste, da sem pomoril že več ljudi, kakor jih je kdaj padlo v kaki bitki in da še sedaj vedno počasi porivam morilni meč v srca milijonov, ki bodo drug za drugim padli kot žrtve moje krutosti — pa me vendar vsi ljubite in me hočete imeti v vseh vaših hišah in le zame delate!
Vsi dobro veste, da iz vas naredim bitje, ki je veliko nižje, veliko bolj podlo, veliko krutejše in brezsrčnejše kot najkrutejše zveri — pa vi vendar hitite za menoj, in me prosite vsaj kapljice!
Vsi dobro veste, da sem milijone srečnih družin uničil, brez števila sreč-
') Ta oklic j<* objavil ameriški list ,Ave Maria" po nekem slovaškem časopisu.
ri — bolj gosposki in razvajeni želodet n. pr. socijalističnih voditeljev sploh navadne kmetovske hrane ne prenašajo in vsi enaki? — Enemu gre delo izpod rok, da je veselje, a drugi len in okoren komaj muhe odganja! Kako naj bosta oba enaka ?
In delo samo, kako raznovrstno je! Eno zahteva zdrave noge, krepka pleča in krepka pljuča, a drugo bister, jasen razum in mnogo znanosti. Soeijalisti so celo sanjali, da bi se v njih državi vsak toliko izučil, da bi bil za vsako delo sposoben in bi sc potem pri delu vrstili -en dan bo oral in kopal, a drugi dan pojde med mizarje, tretji dan bi lvil kovač, potem najbrže tudi učitelj, zdravnik in kaj vem še! Na ta način bodo vsi ljudje lakote morali poginiti, ker hi gotovir vsak prej umrl, kakor bi se tako splošno izšolal in kedo bi pa delal? Že .■-tar pregovor pravi: Devetih del mojster, desetih lakot gospodar!
Ako bi pa vsak pri svojem delu ostal, kje bo enakost? Zakaj bi moral, če se enakost proglasi, nekdo vedno ostati pri najtežem delu, a drugim bi sc enako dobro godilo pri manjem trudu!
Res, ni moči razumeti, kako je mogoče, da sc vsede na obljubo: »Vsi enaki« toliko ljudi. Čakaj, da bodo prišli mestni gospodiči z ledniki na čevljih seno kosit v strme senožeti, pa drvarit v gozdove, gonit slamoreznice, mlatilnice in sadne mline iu mestne frajlice pitat prešičke!
Urarju, ki bi hotel vsa kolesca zed-načiti. ne boš dal ure v popravo, in zdravniku, ki bi ti hotel palec obrezati, a drugih prstov toliko porezati, da bodo vsi enaki, ne pojdeš v pest. Prokrust, ki je djal ljudi na posteljo in jih je, če so bili preveliki, kar odsekal en kos, a, če so bili premajhni, jih je pa z »vintanti« stegnil, ni nič kaj na dobrem glasu — in čevljar, ki bi imel eno samo kopito, da bi enemu noga v čevlju kar plesala, a
nih zakonov razdejal, milijone otrok naredil sirote pri živih očetih pa sem vendar prva in najvažnejša reč v vaših hišah! Ce za kruh ni, za me mora biti denar, ker se me ne more pogrešati.
Vsi veste, da sem milijone mladih življenj poteptal v blato, milijone nedolžnih src raztrgal in umazal, milijone krepkih mladeničev vpropastil v prezgodnji grob — pa me vendar dajete nedorasli mladini, da se me privadi in tako pade v moje kremplje!
Vsi veste, da sem jaz tisti, ki vam polnim bolnišnice, norišnice, ječe, ter vam tako povzročam velikanska bremena stroškov — pa me vendar javim zagovarjate in razširjate, da morem nemoteno raztezati svoje kruto vladar-stvo vedno dalje in dalje!
Vsi veste, da sem že cela morja solz iztisnil iz človeških oči — pa me vendar imenujete srečo in moram biti
drugemu bi jo bilo treba obtesati, če jo hoče v čevelj spraviti — tak čevljar bi menda ne obogatel, a socijalističnim a-gitatoi jem pa nepametneži vendar le še denar skladajo, čeravno obetajo: Za vse enako kopito.
Pamet pravi: Nauči se toliko, ko jaz, delaj toliko, ko jaz, svoj čas dobro porabi, bodi priden, kakor jaz, pa zahtevaj toliko, ko jaz — potem bomo enaki! Če se bodem pa jaz učil, ti — pohajal, jaz delal, ti spal, jaz z malim zadovoljen in varčen, ti pa — zapravljiv in požrešen in vendar bi zahteval, da se ti c n a k o godi. kakor meni, potem niza oba e n a k o, ni pravice!
Ako se hočete enakosti približati učite se, delajte in varčujte! Ako bi imeli še v žepu oni denar, kateri ste zapravili po krčmah in po »brejarjih«, iu bi imeli v hranilnici, kar ste že oddali v socialistično blagajno, pa bi ne bili samo e ii a k i malim kmetijskim posestnikom, na katere sedaj prežite, temuč še mnogo n a b o 1 j c m I
' 'Všteno in pametno je pa vedno bilo iu bo: Pridnosti zasluženo plačilo, lenobi pa — post!
Dijakom.
Minuli teden so se zbrali v Ljubljani dijaki iz slovenskih in hrvaških pokrajin. Na dnevnem redu je bila tudi točka:	Cilj	slovenskih in hrvaških dija-
kov. C) tem bi radi izpregovorili tudi mi par besed.
Znano je. da je slovenski in hrvaški narod sedaj v hude m b o j n. Na bojnem polju je naša skrinja zaveze, pod milini nebom so sedaj naše najsvetejše reči. Gorje nam, ako zmagajo nad nami Filistejci. Na tla nam pomandrajo vse, kar je Slovencu in Hrvatu najdražje.
Pa se odvrne nesreča od domovine, potrebujemo požrtvovalnih delavcev iu razumnih voditeljev. Naše dijaštvo naj
pri vseh vaših veselicah in slavnostih in sicer poglavitna reč!
Vsi veste, da sem že cele narode uničil, da so zginili s površja zemlje, kakor bi jih nikdar ne bilo na svetu — in vendar moram biti vladar pri vseh narodnih slavnostih in v imenu naroda mi dovažate novih podložnih, da morem še naprej vladati!
Ve uboge zapuščene matere, udove pri živih možeh, dobro veste, da sem vam jaz oropal bivšega dobrega moža. ljubečega soproga, ter ga spremeni v krvoločno zver, in ga pognal po svetu kot grešnega Kajna — pa mi vendar dajete tudi otroke, ko jih navajate na me!
Vsi veste, da sem jaz vaš največji sovražnik na svetu — pa me vendar vsi branite in zagovarjate pred vsakim, tudi najmanjšim in naj si je to od katerekoli strani!
Vsi veste, da sem le jaz največkrat prvi in edini vzrok vsega gorja, vse
ima pred očmi, da je njega cilj prevzeti voditeljstvo našega ljudstva, naj ima pred očmi, da mora v kratkem zasesti najvažnejša mesta po naših namestništvih, glavarstvih, sodnijah, šolah in sploh vseli uradih. Ali ni žalostno, da zavzemajo ta zelo važna mesta tujci, ki našega ljudstva ne vodijo in ne ljubijo? Koliko zla lahko napravi tujec ali pa liberalec, vemo vsi iz izkušnje.
Kako pa naj zasedejo naši katoliški dijaki ta voditeljska mesta? To je mogoče le, ako postanejo naši dijaki bolj pridni ko drugi, bolj vztrajni, bolj značajni. bolj požrtvovalni. Ta bodi n a j-bližji c i I i našega d i j a š t v a. — Naše dijaštvo sc mora tako pridno učiti in tako pridno pripravljati, da bo po izobraženosti presegalo tujce. Na ta način bo rešilo sebe in narod. Sebi bo zagotovilo dobro pozicijo, narodu bo modro voditeljstvo in večio izobrazbo.
Dijaška organizacija, dijaški sestanki, dijaški zleti iu vsa dijaška posvetovanja naj imajo vedno ta najbližji cilj pred očmi.
Na delo torej, dragi dijaki! Treba se pridno učiti, in pripravljati, da postanete kedaj luč na svečnik ti, ki bo trdno stala in visoko svetila narodu kazoč pravo pot do sreče in svobode, do vresničenja naših narodnih in verskih idealov.
Sestanek primorskega kal. nar. dijaštva v Gorici.
Dne 17. in 18. avgusta se zopet snide naše dijaštvo po 4 letih v Gorici, da manifestira za svoj ideal, da pokaže svojo moč in resnost do dela. Iz ljudstva je izšlo in za ljudstvo, za njegov blagor in boljšo bodočnost, deluje, bode delovalo in žrtvovalo z vriskajočim srcem
revščine naroda — pa vendar imam častno mesto po vseh hišah, od gosposke palače pa tja do zadnje gorske koče!
Vsi veste, da sem jaz že vse to naredil in da bom krepko vse vršil še naprej in še milijone in milijone naredil nesrečne, ako me boste še naprej tako iskreno ljubili, me tako krepko razširjali. tako pridno delali s krvavimi žulji za me — pa mi vendar hočete ohraniti zvestobo!
Zato pa vam prisegam:
Vsak narod pijancev bom izročil gotovi pogubi in uničenju in ne bom pustil za njim drugega kot umazano ime.
V to imam pravico od vas samih, ker vsi to dobro veste in vendar — ml hočete služiti!	1
Dobro! Živeli moji udani podaniki!
Ječ meno vec, Zgani Alkohol,
vladar vseh narodov.
svoje najboljše moči. Brez velikega pompa, tiho se snide v Gorici k zborovanju, k nadaljnim načrtom s prapor-jeni. na katerem so napisani dve zlati besedi: »Bok — narod!« Bog naj bi blagoslovil njih delo, da bo rodilo obilen sad, da bomo lahko rekli: »Mladina ie naše povračilo!« Bratsko hrvaško kat. nar. dijaštvo zastopa Ivo Palčič iz Dalmacije, ki bode tudi sodeloval pri slavnostni predstavi.
Spored sestanka:
V soboto, dne 17. avgusta:
Ob 4. uri popoldne: Občni zbor podružnice »Slov. dij. zveze« za Primorsko v prostorih Slov. kršč. soc. zveze.
V nedeljo, dne 18. avgusta:
Do po I d n e:
Ob 8 uri: Sv. maša v semeniški ka-peli.
Ob 9 uri: Zborovanje goriškili kat. nar. abiturjentov v dvorani »Central«.
1.) Jos. Bitežnik: Dijak in socialno delo.
2). Jos. Koruza: Dijak - organizator. Popoldne:
Slavnostna p r e d s ta v a: v Centralu ob 4'/•_•.
1). Oton Zupančič:	»Pesem mladine« — Ivo Palčič.
2). Marij Kogoj: »Sen« Proizvaja M. Kogoj.
3.) St. P r e m r I: »Zapel bi pesem žalostno«. Solospev s klavirjem. M. Kogoj in I. Palčič.
4). F. S. Finžgar: »NAŠA KRI«. Igrokaz v 4 dejanjih. — Režiser abit.
Alojzij Res.
Ob S'Ui komerz na vrtu restavracije *" ■ Central.
Z Bogom za narod;
Politični pregled.
Jesensko postavodajalno delovanje.
Predsednik avstrijske delegacije, poslanec Dobernig, izjavlja: Postavo-dajalne zbornice prično zopet delovati v drugi polovici meseca septembra.
Sklicanje državnega zbora.
Kakor poročajo listi se bode sešel državni zbor dne 20. oktobra t. I. V glavnem se bo zbornica pečala z davčno reformo.
Cesar za nove topove.
Cesar je pritrdil predlogu vojnega ministra Auifenberga. po katerem naj Skoda tovarne izdelajo nove jeklene cevi za topove za naše havbice na svoje stroške in jih vojni upravi oddajo, oziroma naj'tovarna izdela nove jeklene cevi na državni kredit.
Sredi sadnega drevja steji naša prijazna vas Sadno. Da si videl, popotnik, samo enkrat v spomladi ta prijazni dol, ne gre ti več iz spomina. Kot bela tančica ovija cvetje celo dolinico, sredi tega cvetja sc pa vije bister potoček.
Ljud, ki biva tod ni vbog. če dobrotni Bog da dobro sadno in vinsko letino; drugače pa, — gorje njemu, živeti mora na knjižico, iz prodajalne.
Zato je pa ravno to ljudstvo, sredi vinskih goric, popolnoma navezano na blagoslov od zgoraj.
S strahom opazuje vsak oblaček, ki se nenadoma prikrade na vrh sivih go-ra. S skrbjo pa tudi gleda mračno modrikasto obzorje dol proti morju, ki ima pomeniti sušo. Ta. ta. poleg šibe Božje, toče, uniči večkrat ves pridelek.
Kako se so obveselili torej prebivalci tega mirnega sela, ko so zaznali, da pride v vas. v njihovo sredo, daleč znani, vremenski prerok lianža. Pri.šj je od daleč, tam doli od morja. Pravijo, da je obhodil že pol sveta. Pa bodisi kakorkoli prišel je Hanža, vremenski prerok ... S par /veplenkami je začel svo-
Razpust turškega parlamenta.
Turška vlada je v pond, razpustila parlament. To se je zgodilo na pritisk ustašev in vojaških upornikov. To je izzvalo pri poslancih upor. Poslanci so namreč izjavili, da je sedanje minister-stvo nepostavno.
Demisija bosanskega reis-ul-ulenia.
Bosenski najvišji mohamedanski duhovnik, kateremu pravijo Turki rcis-ul-ulema, — Šarac efendi — je podal na migljaj vlade svojo ostavko, ker so su bosanski mohamedanci pritoževali, da je deloval proti interesom turške vere. Ostavko bo gotovo vsprejeta in v kratkem se bode imenoval njegov naslednik. —
Obsedno stanje v Carigradu.
V pondeljek se je objavil v Carigradu irade, s katerim se je odredilo obsedno stanje za dobo 40 dni nad mestom Carigrad.
Macedonski revolucionarji delujejo z bombami.
Blizu Kopriilija so položili mace-donski revolucijonarji bombo na železniški tir. Prišel je tovorni vlak in pod njim je bomba eksplodirala. Napravila ! je na materijalu mnogo škode ter je tudi ranila osobje.
Srbska vlada odstavlja župane.
Iz Belgrada se poroča, da je srbska vlada odstavila več županov, . ker so hujskali ljudstvo proti vladi. Proti doti-čnim županom se je odredila sodna preiskava.
Boji na črnogorski - turški meji.
Na črnogorsko-turški meji se vrše dan na dan spopadi med Črnogorci in Turki. Malisori, ki so sc bili pridružili Črnogorcem, so, ko so izvedeli, da ie turški parlament razpuščen spremenili svoje zadržanje in se družijo s Turki.
Italijansko - turška vojska.
Italijani so v zadnjih dneh zavzeli mesto Zuara ob tripoliški obali. Tako so Italijani sedaj gospodarji vse tripoliške obali, a v notranjosti nimajo beležiti nobenih posebnih vspehov. Zadnje dni se govori, da so se pričela mirovna pogajanja v Curiliu.
V Albaniji
vlada popolna anarhija. Ustaške čete se vedno ninože. Pred dnevi so Albanci zavzeli Skoplje. Vojaštvo je preslabo, da bi udušilo upor. V Albaniji dobivajo vedno polno orožja in streljiva. Italijanski listi pravijo, da prihajajo te stvari iz Avstrijč. Toda bolj gotovo je, da je Italija zalagateljica tega materijala za Albance.
knjižice, peresa, klinčki in ročniki, vse ceno, uj to vleče!
Ko pa ni bilo druzega »gšefta«, razkladal je neukim sosedom »Narodov« evangelij. Znal je pa tudi za svoj jez imenitno »farbati«. »Veste možje, kedar boste videli, da sem jaz nekam slabe volje, takrat vedite, da je suša blizo; če boste pa zaslišali mojih narodnih (bolje narodnih) pesmi glas, bodi vam znamenje, da se bliža dež. Sam ne moreni /n to. a je tako.«
In res. Vsa vas se je zatekala k temu vremenskemu preroku, marsikak vroš prineslo mu je njegovo prerokovanje, razlaganje Naroda«, pripovedovanje o t milijonih.
Kedar torej začne žejna zemlja zijati od suše in veni vse polje, bodi od blizit in daleč vse kupavat v to »bote-go»: da bi vendar zaslišali staroveško petje, ki ima priklicati dež iz oblakov. Ko je pa tega že dosti, žele videti prilili -njeno milobo njegovo, ki naznanja zopet suho vreme. Torej vedno dovolj obi skovalcev. Pa povejte, ali ni to pravcati vremenik — zraven pa naprednjak!
R. K.
Darovi.
Jubilejni darovi z u Slovensko Sirotišče:
P. n. gg. pri proslavljanju 25-letniee mašništva veleč. g. Leopolda Stubelj, vikarja v Velikem Dolu se je nabralo 5 K: Potočnik Ivan, mehanik v Gorici 1 K; Nekdo iz Št. Ferjana 40 vin.; Nekdo iz Modreje 50 vin.; v nabiralnikih: v gostilni g. Antona Fon 1 K 20; v gostilni g. Helene Kirclmer 1 K.
Za Sklad »Slove n s k e g a S i r o t i š č a«:
Josip Vimpolšek 1 K. Katarina Peršak 1 K. F. Podberšič 1 K, F. Kremžar 1 K, Aleks. Ambrožič 1 K, Leopold Rijavec pri tvrdki Medved 1 K. Pavlin Josip I K. Andrej Batistuti 1 K, Josip Čigon, cerkovnik 2 K. dr. Anton Brecelj 10 K. A. Drufovka trgovec 1 K, Josip Valentinčič pek 1 K 50 vin., N. N. 40 vin., Pečenko. kavarnar 2 K. Frančišek Perso 1 K.
Bogpoplačaj stotero! V s f vboljšo bodočnost sloven skega naroda pod slavno v 1 a-doNjega Veličanstva česa rjaFrancaJožefal.l
Za »A 1 o j z i j e v i š č e«:
Pri slavlianju 25-Ietnice mašništva veleč. g. Leopolda Štubelj, vikarja v Velikem Dolu se je nabralo 10 kron.
Domače in razne vesli.
Sprejem v kn.-ndš. deško semenišče v Gorici. 1. V smislu pravil se sprejemajo v zavod učenci: a) ki vzbujajo upravičeno upanje, da se bodo po zavr-šenih gimnazijskih študijah posvetili du-b.ovskemu stanu: b) ki kažejo temu stanu primerne telesne in duševne lastnosti; c) ki pripadajo goriški nadškofiji: d) ki so prav dobro dokončali en ali več gimnazijskih razredov.
2. Letni znesek za stanovanje, hrano, luč, snaženje perila i. t. d. je K 400, ki se mora vplačati v dveh enakih obrokih meseca septembra in meseca fe-bruarija naprej.
3. Radi velikih stroškov za vzdrža-vanje novega semenišča in radi nameravane vstanovitve notranje gimnazije se moi e znižanje ali popustitev navedene svote le takim gojencem dovoliti, ki so res ubožni in ki se odlikujejo po svoji pridnosti in vzornem nravnem vedenju.
4. Prošnje za sprejem naj se odpošljejo po zadevnih duhovnih uradih kn. ndš. ordinarijatu v Gorici vsa} do 18. avgusta t. I. ter naj se jim priloži: a) krstni list: b) zadnji dve šolski spričevali: c) ubožni list; d) zdravniško spričevalo; e) izjava pristojnega dušnega pastirja.
V Gorici, 7. avgusta 1912.
Ravnateljstvo kn.-ndš. deškega semenišča.
Za vsprejem v slov. »Alojzijevlščec
je vložiti prošnje do 15. t. m. Priložiio naj se: 1. dve zadnji šolski spričevali,
2.	krstili list, 3. ubožni list (kdor ne more plačevati cele mesečnine). 4. /jdrav-niško spričevalo v šolsko vporabo. Prošnje naj prinesejo sin riši osebno ali naj jih pošljejo na Vodstvo slov. Alojzi-jevlščn v Gorici.
Splošna želja je, naj bi se »Slovensko sirotišče« skoraj otvorilo v popolnem obsegu. Rojaki, spominjajte se o vseh priložnostih tega zavoda, da bo mogel odbor splošni želji vstreči.
Desetletnica. Sv. Oče Pij X. je obhajal v nedeljo dne 4. avgusta desetletnico svojega vladanja. Po vseh katoliških cerkvah celega sveta so se ta dan opravljale zanj goreče molitve.
Premllostnl škof dr. Mahnič sc je
minulo soboto udeležil sestanka slovenskih in hrvaških dijakov v Ljubljani. Njegov govor je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem.
Pripravlja se odpor. Likvidacijski odbor »Trgovsko-obrtne zadruge« je s svojo okrožnico, s katero terja za enkrat od vsakega člana v pokritje morebitne zgube 300 K, razburil celo deželo. Kakor Čujemo, se pripravlja med člani velik odpor proti temu. In kakor se zdi, opravičeno. Tudi mi si ne moremo raztolmačiti tega čudnega postopanja likvidacijskega odbora »Trgovsko obrtne zadruge«, ki narekuje članom, da morajo do 31. decembra t. I. vplačati 300 K, sicer sc jih bode tožilo. Saj likvidacijski odbor nima pravice kaj takega od članov zahtevati. In zakon št. 70 z dne 9. aprila 1873 jasno govori, kakšne pravice in dolžnosti ima likvidacijski odbor. Zdi se nam potrebno, ponatisniti § 49. ki pravi tako-le:
§ 49. »Likvidatorji naj precej, ko začno likvidacijo, postavijo bilanco. — Ako ta ali pozneji narejena bilanca pokaže, da društvena aktivna imc^vina z teservnim fondom in opravilnimi deleži društvenikov vred ne zadostuje za založbo društvenih dolgov, naj likvidatorji pod svojo odgovornostjo precej nasvetujejo, da se nad imovlno društva odpre konkurs, ter naj priobčijo to velikemu zboru, ki ga je ob enem sklicati.«
Ta paragraf .govori torej jasno. O kakih pravicah, glasom katerih sme likvidacijski odbor nalagati članom toliko in toliko svoto za pokritje zgube, tukaj ni govora. Ako je likvidacijski odbor spoznal, da vsa imovina »Trgovsko-obrtne zadruge« s terjatvami, z rezervnim fondom in deleži vred ne zadostuje za založbo zadruginih dolgov ali zgube, mora nasvetovati konkurz. Njegova dolžnost je, da priobči vse to velikemu zboru, ki ga je obenem sklicati.
Kaj pravi k temu tržaška »Edinost«? Ali ne govorimo prav?
Pametna sodba. Pred 10 leti je pobegnil blagajnik erlavskcga trgovinskega in obrtnega zavoda s 700.000 K iz Ogrskega v Ameriko. Zavod je moral vsled tega poneverjenja napovedati kri-do. V ravnateljstvu je sedelo več mož,
«i so bili po poklicu sodniki, vsled česar se je vršila obravnava pred budimpe-štanskim trgovinskim sodiščem. To sodišče je zdaj izreklo obsodbo, vsled katere so ude ravnateljstva spoznali krivim konkurza vsled brezbrižnosti pri nadzorovanjih Sodišče je obsodilo vse ude ravnateljstva na povrnitev zneska
700.000	K. s katerim je blagajnik pobegnil v Ameriko. Vlagatelji in člani vsled te umestne razsodbe ne bodo trpeli nobene škode.
Ob Bohinjske n jezeru je bilo minuli teden prav živahno. Vsaki dan je vojaška godba veselo zabavala letoviščarje.
V pondeljek zjutraj ob 4. uri so pa vo-:aki planinci odšli črez Komno v Tolmin.
Č. gg. duhovniki najdejo prijetno zavetišče v hotelu pri sv. Duhu. Vsaki dan so tu novi gostje iz vseh pokrajin.
V ponedeljek je prišel sem tudi premi-ostni škof Starih a.
Visoki gostje na Triglavu. — V petek dne 2. t. m. sta se podala z Bleda na ' 'riglav ministra Trnka in Dlugosz. Bilo je oblačno vreme. Na Kredarico se jima e prišla poklonit deputacija slov. planinskega društva. Vrnila sta se črez Srednjo vas, kjer sta bila gosta preč. g. župnika B e r I i č a.
Letošnji glavni vojaški nabori se bodo vršili: V Bovcu 12., v Kobaridu 13., v Tolminu 14. in 16., v Cerknem 17., v Korminu 20., 27. in 2S„ v Gradišču 29. in 30. avgusta. V Gorici za mesto 31. avgusta in 2. septembra, v Gorici za o-kolico 3., 4., 5. iu 6., v Kanalu 7. in 9. septembra, v Ajdovščini 10. in 11. sept. v Sežani 23. in 24., v Komnu 25. in 26.
(Dalje v prilogi.)
Vremenik.
Vaška slika.
jo kupčijo. Škatljice »biksa«, te nesejo, si je mislil. Biškoti za otroke, šolske
Priloga »Primorskemu £isfu“ št. 32.2 dne 8. avgusta 1912.
septembra. V Cervinjami 12., 13., 14. in 10., v Tržiču pa 19., 20. in 21. avgusta.
Vojaške vaje po naših krajih. Pii 21. avgusta bodo prenočevali 3. bataljon 27. pešpolka v Vrhpolju, štab, !., 2. in 3. bataljon istega polka v Vipavi in 3. bataljon 47. pešpolka pa na Slapu. One 22. in 23. avgusta pa bodo kanto-nirali 2., 3. in 4. bataljon 27. pešpolka v Štanjelu, 1. bataljon tega polka v Koprivi ter 3. bataljon 17. pešpolka v Komnu.
Žalostno pa resnično. — V nekem naprednem liberalnem listu čital sem pred kratkim, da ljudje vmirajo brez sv popotnice (mi pišemo »Popotnice« z veliko začetnico). 111 čujte zakaj. Ker imajo f preveč opraviti s čuki. Libe
ralni matadorji, zapišite v svoje vma-zane cunje tole: Veliko jih mora Iz tega sveta I11 prezgodaj, ker so jih vrgli na smrtno postelj Vaši liberalni polomi in neizplačane pobotnice!!
R. Kovač.
Letina v Furlaniji kaže izvrstno. Furlansko polje je tako lepo kakor že mnogo let ne! Celi gozdovi visoke koruze se razprostirajo naokoli. Enako de-teljišča so dobro rodila. Vinska letina obeta biti najboljša. Tudi krompir, kolikor ga je bilo nasajenega, je dobro vrgel, le škoda, da ga Furlani še vse pre malo sadd. Okoli Ogleja je nasajenih mnogo paradižnikov, ki so kaj lepi. Splošno se sodi, da si bo tudi furlanski kmetovalec, po veliki večini kolon, letos nekaj opomogel.
19-letni dijak utonil v morju (1 z O r a d e ž a.) Tukaj v Gradežu sta se nahajala več časa dva brata dijaka iz Prage, eden star 17, drugi 19 let. Brata sta prišla v Gradež v družbi njiju strica duhovnika, ki je bil vedno ž njima. Da nes, v pondeljek so se namenili, da odri nejo vsi trije iz Gradeža v Prago, zakar so se tudi pripravili in vse blago skupaj spravili. Z opoldanskim parnikom so imeli odriniti. — A glejte nesrečo. Sta rejši brat je po kosilu poželel še enkrat kopati se v morju predno zapusti Gra dež. A revež je zašel preveč daleč od obrežja, plavati ni znal in tako je u 10-11 i 1. Drugi brat in stric duhovnik sta ga čakala še precej časa. A ker ga ni hotelo biti nazaj, sta se podala proti kopeljim, kjer se jima je nudil pretresljiv prizor Ravno takrat so namreč potegnili iz morja mrtvega brata in nečaka. Vsakdo, ki je prizor videl so mu morale priti solze v oči. Brat in duhovnik sta na glas pretresujoče plakala, da morata domov brez ljubljenega brata in nečaka. Truplo pokojnika pokopljejo na grade-škem pokopališču.
Nesreča pri vojaških vajah v tri glavskem pogorju. — Vojaki-planinci so imeli minuli četrtek dne 1. avgusta vo jaške vaje v triglavskem pogorju. Šli so s konji iz Srednje vasi črez Čiprije po ozki stezi. Pri tem je en konj, ki je bil obložen z brzostrelnim strojem, zadel v skalo tako močno, da se je nagnil na stran in padel v globok prepad, kjer je obležal mrtev.
Čedna mati. V Celovcu je prišla \ nedeljo v neko gostilno mlada ženska ,s 3 mesece starim otrokom. Ko sc je napila in najedla, jo je lepo popihala, ne da bi plačala. Otroka pa je pustila v gostilni. Mater zasledujejo.
Izeljeniški slepar. V 'Trstu je poli cija aretirala nekega človeka, ki se je izdajal za inženerja pri zgradbi neke železnice v Rio de Janeiro v Braziliji. Dotičiiik je iskal izseljence ter jim obljubljal 7 do 10 kron na dan zaslužka in sicer skozi 15 mesecev pri zgradbi gore-omenjene železnice. V resnici pa je na tak goljufiv način hotel pridobiti čini več lahkovernih ljudi za izselitev, ker mu je bila obljubljena od paroplovne družbe nagrada 20 K za vsakega izseljenca. Pozor pred takimi sleparji!
V Ljubljani ponesrečen domačin. V ljubljansko deželno bolnišnico so pripe-
ljali dne 28. ni. m. 21 letnega Franca Merviča, doma iz Št. Petra pri Gorici. Mervič je popravljal pri Preddvoru v gradu Turn električni stroj. Podrle st) se 11111 pa stopnice in Mervič je padel med jermenje, ki 11111 je stlačilo život. Nevarno ranjenega so prepeljali v spre mstvu zdravnika dr. Savnika v bolni šnico.
Dvajset let kronske vrednosti. Pik
2. avgusta je minulo 20 let, odkar ima 1110 v Avstro-Ogrski kronsko vrednoto, navzlic temu pa naši ljudje še vedno govore o goldinarjih in krajcarjih.
V Miramar je v torpk dospela nad vojvodinja Marija Jožefa s sinom Maksimiljanom. Stanovala bo več časa Miramarskem cesarskem gradu.
Glavni dobitek državne loterije znesku 200.000 K je dobil delavec Zon fal iz Primelke pri Iglavi. Srečko je bii kupil na upanje pri neki trafikantinji ter je izplačal tozadevni znesek v obrokih. Trafikantinji je dal zato 2000 K. Ko se ga je vprašalo, kaj namerava sedaj storiti, je odgovoril: »Prav nič. Denar bom naložil in dalje delal kot doslej.«
Pogumen deček. Na Dunaju se je po Donavi vozil v čolniču nek uradnik, ki ni znal plavati. Ta uradnik je v čolniču vstal, a čolnič se je preobrnil in uradnik je obvisel z nogami na neki pripravi v čolniču. Navzoče ljudstvo je vse prestrašeno kričalo. Tu je pa skočil v vodo 13Ietni deček Hutter, oprostil noge u radnika ter ga z veliko težavo živega spravil na kopno. Dečka je ljudstvo na vdušeno pozdravljalo.
Podržavljenje tržaške mestne realke.
Država je ponudila tržaškemu mestu, da prevzame mestno višjo realko v lastno oskrbo. O ti ponudbi je razpravljal v četrtek tržaški mestni svet. ki jo je po dolgi debati, v katero so posegli tudi slovenski svetovalci, konečno vsprejel.
Knez Schwarzenberg za evharistični kongres. Iz Prage se poroča, da Je pozval knez Sclnvarzenberg svoje uradnike in uslužbence, naj se udeleže leto šnjega evharističnega kongresa, ki se bo vršil na Dunaju. Vsakemu uslužbencu, k: se udeleži kongresa prispeva knez k stroškom s 75 kronami.
Razprava v Rovinju. Pretekli teden se je vršila pri rovinjskem sodišču raz prava proti petim vročevrnim puljskim Lahom, kateri so svoj čas pobegnili v Albanijo. Razprava je precej jasno do kazala, da se je vsa stvar vodila iz Rima. Vendar pa so bili obtoženi oproščeni.
Imena naših novih Dreadnoughtov. Cesar je dovolil, da dobista naša dread loughta št. III. in IV. imena »Admirai Sterneck« in »Admiral Petz«.
C. kr. kraljevi komisar za Istro v Poreču? V »Slov.« čitamo: Čuje se, da misli .vlada na imenovanje c. kr. komi sarja za Istro. To bi bilo za Istro, če noče ostrti pod laško-Iiberalno večino vedno tužna, ob današnjih razmerah pac najboljše zdravilo. Ce pride res do tega bo iskati vzrok v tem, da je istrski deželni odbor posredno največ kriv mestnega poloma v Pulju in pa najrazličnejših težkoč v istrskih občinah, katere se nahajajo v laško-liberalnih rokah.
Sleparije pri izdelovanju klobas v Gradcu. V Gradcu so aretirali prckaja valca mesa in izdelovatelja klobas Fa rendla ker je kupoval na Ogrskem na kužnih boleznih poginile prašiče ter i/ njih izdeloval klobase. Pred njegovo a-retacijo je demonstriralo pred njegovo prodajalno nad 1000 oseb, ki so ga na meravale linčati. Drugi demonstrantje so naskočili ostale njegove stojnice ter jili podrli. — Ferendla se je včeraj v zaporu obesil.
Zmanjšani konsum tobaka. Zaradi zvišanja cen tobaku se je konsum toba ka v prvem polletju t. I. za mnogo zmanjšal v primeri z onim lanskega leta ob istem času. A vseeno je tobačna režija imela višji dohodek 8 milijonov K.
Okradena cerkev sv. Jakopa v Trstu. O belem dnevu so včeraj med II in I. uro opoludne neznani lopovi okra-i kil) Matere Božje v cerkvi sv. Jako pa v I rstu. Skoda znaša približno 1 kron. Uvedla se je preiskava.
Prvi ženski profesorji v Avstriji.
Naučno ministerstvo je izdalo odlok o izvedbi novega normalnega Statuta za dekliške liceje. V tem odloku si pridržuje naučili minister pravico, podeljevati ne le samo učiteljem, temveč tudi učie-Ijicam na dekliških licejih naslov »profesor«.
V Kvarneru so zapazili akademiki reške mornariške akademije vojne mornarice iz čolna, v katerem so se vozili šest metrov dolgega morskega psa, ki jim je nekaj časa sledil ter potem izginil. Stvar so javili puljskemu pristaniškemu povelj ništvu.
Srbski kralj Peter bolan. V toplicah Koviljače se zdravi srbski kralj Peter. Boleha na zvapnenjenju žil. Poroča se, da je kralj Peter že večkrat omedlel in da je bil zadnji napad bolezni zelo hud.
Zaradi izgredov v Budimpešti je
obtoženih 20 oseb, med njimi štiri žen ske. Obtožuje je jih zaradi tatvine, prikrivanja in javnega nasilja. Ena obtožena žena je umrla v preiskovalnem zaporu.
Dijak morilec očeta in matere. Dne
15. julija je umoril slušatelj filozofije v Belgradu, Miletič, svojega očeta iu svojo mater. Dekla, ki je čula klicati na pomoč, je poklicala policijo, ki je našla morilca, ko je s krvavimi rokami ropal de nar. Ko je morilec zagledal policiste, j streljal nanje. Enega policista je nevarno ranil. Na policiji je izjavil, da je zato usmrtil starše, ker ni mogel več počakati, da za starši podeduje.
Zima in sneg na Ruskem. Iz raznih pokrajin Rusije se poroča o velikem mrazu in snežnih viharjih, ki so nastopili zadnje dni. Najhuje je na Ruskem-Poljskem, kjer je sneg visoko zapadel; v snegu je poginila čreda 900 ovac. Sadj in žetev je uničena.
Gasilci požigalci. Iz Berolina se poroča, da so gasilci, ki so imeli po po gašenem požaru v Oberhauseiiu ostati črez noč na pogorišču na straži iz ma ščevanja zopet razpihali ogenj, ki se je razširil na več sosednih hiš. Storilce so seveda zaprli.
Strupene gobe. Iz Inoinosta poro čajo: Duržina grofa Schvverina v Kuf-steinu je po zavžitju strupenih gob, ki jili je sama nabrala,zbolela na znakih zastrupljenja. Stanje šestnajstletnega sina je nevarno.
Kardinal Fischer umrl. V torek je umrl v Kolinu na Nemškem tamošnji kardinal Fischer, ki je imel velike zasluge za razvoj katoliške misli v Nemčiji. —
Granata kot igrača. Pri 'Turinu sta našla dva 8 in 11 letna otroka na vojaškem vežbališču granato, s katero sta se začela igrati. Nakrat pa je granata eksplodirala in razmesarila oba otroka
Cesar prodal posestva v Gasteinu.
Cesar je prodal svoja posestva v Gasteinu, na katerih se nahajajo studenci z radijem, ondotni občini za dva in pol milijona kron, kljub temu da mu je neka francoska akcijska družba ponujala 4 in pol milijona.
Zaradi zavžitja pokvarjenega mesa
sta umrli na Dunaju dve osebi. Dve drugi sta pa nevarno oboleli.
Iz Budimpešte je izginil trgovec s sukiiom Arnold Steni, zapustivši dol 200.000 K. Njegovi upniki so uložili tožbo.
Proces proti Jukič-u se nadaljuje, obtoženci iti priče so bile vse zaslišane Včeraj so končali govoriti branitelji.
Danes govori državni pravdnik. Psi jatri so preiskali duševno stanje Jukič-a
a so izjavili, da je normalen. To je napravilo na poslušalce jako slab utis.
Mestne novice.
Prepovedane italijanske slavnosti v Gorici. Laško društvo »Audax podi-stico italiano« je nameravalo prirediti v dnevih II. in 25. t. 111. dve slavnosti, li katerim se je prijavilo 15. izvengoriškili društev iz Trsta, Istre, Dalmacije in Furlanije. Politična oblast pa jim je zaradi javnega miru obe slavnosti prepovedala. Kako pravi že pregovor? »Kdor
drugim jamo...........«
Odborova seja »Slov. kat. delavskega društva« v Gorici bo v prihodnjo nedeljo dne 11. avgusta ob 10‘/a uri v društvenih prostorih. iv. Gorjup,
predsednik. Volilni imeniki za prihodnje dopolnilne volitve v goriški mestni svet bodo razpoloženi počenši od 8. avgusta t. I. naprej za dobo štirih tednov pri statistično anagrafičnem uradu tukajšnjega nninicipija in sicer delavnikih od 9. do 12. ure predp. in od 4. do 6. ure pop. iz-vzemši sobotne popoldneve, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure predp. — Reklamacije proti volilnim imenikom se bodo mogle vložiti pri munieipiju tekom 8 dni, začenši od S. septembra t. 1.
Odprti lekarni. Od 11. do 18. t. m.
bodeta imeli ponočno službo, lekarni:
L i b e r i - Tromba. Ti lekarni bodeta odprti tudi v nedeljo in na Vnebovzetje Mar. Dev.
Skozi okno II. nadstropja je skočila
v pond. popoiudne g.čnaMarija Petsche, uči upokojenega davkarja g. Leopolda Petsche. 'Tožila je zadnji čas o hudem glavobolu. Bila je namreč nevrastenič-na. Poškodovala se je hudo po celem životu, posebno pa na nogah. Prenesli so jo v tukajšnjo žensko bolnišnico. G.čna Petsche je bila učiteljica na Rakeku. Sedaj je stanovala pri svojili starših v Gorici na Fr. Josipovem tekališču št. 17.
Aretacija trgovca. Na ukaz državnega pravdništva je aretirala policija trgovca Artura Avanzini, ker je obdolžen goljufije. Avanzini je namreč pred časom napovedal konkurz.
Iz goriške okolice.
Nad 40.000 K — tako se govori — tirja »Trgovsko-obrtna zadruga« od svojih članov v Ozeljanu. Kakor se vidi, so bili skoraj vsi Ozeljatici člani »Tr-govsko-obrt. zadruge«. - Ozeljance sc tirja ta znesek baje zato, ker so bili tako zvesti pristaši liberalne stranke. Nič kaj prijetna terjatev! Ali bodo Ozeljanci še tako zvesti pristaši A. Gabrščeka in njegove »Soče«?
Iz Šempasa. Tudi naše »napredne« je potipala »Trgovska« v Gorici za mošnjiček. Ko je prišla prva terjatev »'Trgovske« v Šempas v znesku 300 K je prišel nekdo v znano liberalno gostilno ter pripovedoval o tej terjatvi, češ: Nič nisem dolžan, a me terjajo 300 K. Znani gostilničar pa se je razkoračil: »To ni mogoče! Mogoče je to »Centralna« in ne » Trgovska«. — Sedaj pa, ko vedo. da je to res »Trgovska«, ki terja od članov po 300 K, se kislo drže iu molče kot grob!
Sv. Mihel nad Rubijami. Spominjamo se, ko je prišel k nam ob času volitev shod obdržavat A. Gabršček. Naše ženske so ga s kamenjem nagnale. Moral je hitrimi koraki zapustiti našo planino. A kakor za kazen, da smo ga ako nagnali so dobili te dni nekateri naši domačini pismo »Trgovsko obrtne zadruge«, katere je bil svoječasno on predsednik, v katerem pismu se terja, da morajo plačati dotičiiik i do konec decembra 300 K. Ogorčenje pri dotičiiik ih je veliko, in slišalo se je: Naj pride A. Gabršček še enkrat na Vrli, se bo valil doli po hribu kakor sod.
Iz Mirna. V četrtek na praznik Vnebovzetja D. M. dne 15. t. m. bode v Mirnu sprejem v dekliško Marijino družim. Ob tej priliki priredi "Kat. delavsko društvo« v Mirnu lepo predstavo v "Društvenem domu«. Ponavljala se bode prekrasna igra: »Mati sv. veselja«, na novo pa se bode predstavljala igra: »Marijin otrok«. Tudi pevske točke bodo na programu. Začetek predstav.; bode točno ob 4 '/a pop. Vstopnina: I. sedeži 1 K; II. sedeži 80 vin. galerija IH vin.; stojišče 30 vin. — Odbor.
Strela je udurila dne 29. m. m.
ponoči na Lokvah v hišo št. 82 posestnika Jožefa Krivec. Napravila je na zidovju precejšno škodo ter razdejala en kos strehe. Škodo sc ceni na 800 K. — Poškodovanec je bil zavarovan. Druge nesreče ni bilo.
I/. Solkana. Ail ni morebiti solkanskemu županstvu znano na kakšnih nevarnih prostorih se kopajo tudi ljudje, ki ne znajo plavati in ali je morebiti dostojno, da se kopajo na mestih, koder hodijo ljudje vedno mimo. slednjič ali ni še morebiti zapazilo, da sc kopajo večkrat na istem mestu skupno ljudje obojega :pola? Dolžnost županstva je, da odpravi te škandale.
V Dornbergu so nekateri vinjeni fantje rjoveli po noči po vasi ter s tem motili nočni mir. 41letni kolar Andrej Saksida je z okna opozoril nemirneže, naj daio mir. Toda oni so ga izzvali, naj pride na cesto, če kaj želi. Nesrečnež se je temu vabilu odzval in komaj je odprl hišna vrata priletel mu je v glavo velik kamen, katerega je vrgel 21 letni Anton Kavčič. Kamen je Saksidu prebil črepinjo in tudi možgani so se mu pretresli.
V težkem stanu so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Kavčiča so aretirali.
Hrbet si je zlomil minulo soboto Karol N a n u t, rodom iz St. Andreža a stanujoč v Ciorici. V Ronkah je namreč trgal češplje na drevesu. Pri tem delu pa je padel raz drevo in si zlomil hrbet.
V noči od sobote na nedeljo so ga prepeljali v Gorico v žardinijeri, v katero ie bila položena postelja.
Ciganski sleparji. Po goriški okolici se klati te dni večja družba ciganov -kotlarjev. Sedaj so nastanjeni nekje v južnem delu goriške okolice. Ti ljudje popravljajo in prodajajo kotle. A že mnogo ljudi so osleparili. Stare kotle prodajajo za nove. Te dni je kupil nek posestnik od Sv. Mihela nad Rubijami nov hotel, ki se je svetil kakor luč. A prišedši domov je zapazil, da je zaflikan na štirih mestih. Cigani namreč kotle tako namažejo z neko mastjo, da človek le z bistrim očesom zapazi sleparijo. — Zaradi tega opozarjamo naše ljudstvo, da ne sede na lini tem sleparskim ciganskim kotlarjem.
Iz preiskovalnega zapora sta bila izpuščena brata Pavel in Teodor Faga-nelli iz Mirna, ki sta bila aretirana zaradi znanega konkurza.
Orožniki zaplenili dva konja. Minulo soboto so mirenski orožniki zaplenil: ciganom kotlarjem, ki so bili nastanjeni v Rubijah na nekem travniku, dva konja. o katerih se sumi, da sta bila ukradena nekje na Vipavskem.
Utonil je preteklo nedeljo v Solkanu pri kopanju v Soči mizarski pomočnik l.udcvik Turk iz Štanjela na Krasu. Rilo je sicer še več drugih navzočih, a pomagati mu niso mogli; zašel je v vrtinec in morali so rabiti drogove. da so ga izkopali iz peska prepozno! Pokojni je bil pri mojstru, ki je zahteval delo tudi ob nedeljah; zato ni mogel biti rajni niti pri sv. maši, niti pri blagoslovu. Žalostna pot v večnost v nedeljo eno uro p o h I a p-č e v s k e m delu, a b r e z sv. maš e!
Stariši. glejte, komu daste v roke
svoje sinove! Prepozno kesanje je žalostno.
Opatjeselo (V s led gadjega pika - s m r t.) Preteklo soboto zjutraj je pičil gad 12-lctnega pastirčka Josipa Ferletič na pašniku opajskega Dola. Zadal mu je 3 rane na prstih leve noge ravno ko je lešnike bral ves zamaknjen v ta zapeljivi sad. Revež pač ni mislil, da jih več ne ho grizel na tem svetu. Nepreviden je bil kakor sploh drugi otroci, da je bil neobut pri tem delu. Tako je ubogi fantič vsled pika umrl po hudih bolečinah, ker sam v samoti ui znal, ni mogel si precej pomagati. A zdravniška pomoč je došla prepozno. Ril je previden z vsem za pot v večnost. Lahko sl mislimo žalost roditclljev, ker bil je njih edini in dobri sinko. Rog pa, ki jim ga je po tej poti hotel k sebi vzeti, naj jih tolaži in naj jim kako drugače nadomesti to bridko zgubo. Vsem pa hodi nesrečen slučaj v svarilo, da so bolj oprezni pred to strupeno golaznijo.
Iz ajdovskega okraja.
Zaradi detomora so odvedli v zapore v Vipavo 18-lettio deklico Ivano Hrib doma iz vasice Hribi, županstvo Vrabče. Nesrečna Ivana je 15. julija povila dečka ter ga je potem zadavila in v vrtu pokopala. Orožništvo je izvedelo za stvar ter Ivano aretiralo.
Aretacija. Jakop Renko iz Lokavca je bil aretiran zaradi potepuštva.
Iz tolminskega okraja.
t Pri Sv. Luciji bo 18. avgusta t. I. lepa veselica izobr. društva »Soče«. -• Vspored je zanimiv: spevoigre, tambu-ranje, moški in mešani zbori. Gostoval bo tudi konservatorist gosp. Jos. Rijavec, ki zapoje med drugim odlomek iz oratorija »Vnebovzetje Marije Device«. Vsi prijatelji glasbe naj poselijo to prireditev! Začetek o pol petih popoldne v dvorani gostilne Mikuž.
t Na Idriji pri Bači bo prihodnjo nedeljo blagoslovljenje novega križevega pota.
t Iz Kala pri Stržišču. Gotovo je Se vsem čitateljem »Primorskega Lista« v spominu, da je dne 10. julija t. I. udarila strela v hišo posestnika Tomaža Torkar ter jo zažgala, vsled česar je nastal požar, ki je uničil 8 gospodarskih poslopij. — V strašnem položaju smo se nahajali oni večer, a zahvaliti se imamo preč. g. vikariju Selak, da je kot prvi prišel na liee mesta ter pogorelcem dajal pogum s tolažilnimi besedami. Nadalje je ta blagodušni gospod storil pri merodajnih činiteljih korake, da bi se nam podelila kaka podpora. Rog daj, da bi imelo njegovo delovanje obilo v.spe-ha. — Zahvaliti pa se imamo tudi našim sosedom Stržiščanom, ki so nam prihiteli na pomoč ter ogenj pogasili, da sc ni še bolj širil. — Pogorelci so bili zavarovani le za male svote in sicer pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«, ki je izplačala zavarovani znesek brez odbitka. Zato priporočamo to zavarovalnico vsakomur. Konečno pa se obračamo do svojih dež. in drž. poslancev, da nam izposlujejo nadaljne podpore.
t Iz Volčanskih hribov. Tukajšnji prebivalci se toplo zaliv aljujejo slavnemu deželnemu odboru, ker je nam priskrbel turšico in otrobe za živino po znižani ceni. Z veseljem smo šli po blago na postajo in to tudi zato, ker blago je bilo dobro. Slavnemu dež. odboru se še za naprej priporočamo za drugo po-miad. ker ravno takrat nas Inido zadene leto za letom pomanjkanje. Slavnemu deželnemu odhoru se še posebno priporočamo za povzdigo živinoreje; kajti v našem Lraju je skrajno potrebna.
V naših Rutih smo po raznih nezgodah in nesrečah prejšnjih let tako prišli ob živino, da si sami ne moremo
pomagati; zlasti zadnji dve suši sta nam naredili strašno škodo.
Kjer ni živine, ni denarja in delavcev za obdelavo polja tudi ni, ker so prisiljeni naši sinovi in hčere iti si na tuje kruha iskat. Polje iu živinoreja pa trpita. Tukajšnji ljudje so varčni in pridni ter vse podpore uredili. Poljske pridelke vedno kaka nesreča zadene, živine pa je malo; zato se le s težavo borimo za obstanek. Z živinorejo se pride do boljših poljskih pridelkov in do dc-nara, ki je ueobhodno potreben za uspešno obdelovanje naših zemljišč. Tebe pa, dragi »Primorski List«, nad vse te imamo radi, ker se toliko vojskuješ za naš obstanek, da nas, revne kinete-tr-pinc, učiš in nas vodiš na čednostim pota in na umno napredovanje v kmetijstvu. Tak ostani tudi za naprej. Primorsko ljudstvo se ima ravno »Primorskemu Listu« zahvaliti za velik del gospodarske in politične izobrazbe. Saj je ravno »Prim. List« posegel globoko v liberalno gnezdo iu razkrinkal oderuški nagon liberalnih duš. Probujal si s tem seveda tudi pot do samoosvojitve našega ljudstva. Kličem ti: Po ti poti naprej! Z Rogom!	Priprosti	kmet.
V Sorici pri Podbrdu so v nedeljo dne 4. t. m. blagoslovili novo električno centralo. Sorica je med najvišjimi gorskimi vasmi na Kranjskem. Iz električne centrale bo dobivala vas luč in moč za žage, mline in druge gospodarske naprave. Lep napredek!'
P komenskega okraja.
km Občinske volitve v Štanjelu. Dne
29. julija t. I. so se vršile v Štanjelu občinske volitve. Večina starašin, ki so bili izvoljeni, pripada S. L. S. »Sočo« je pa nekdo grdo nategnil, sporočivši ji, da je pri omenjenih volitvah na celi črti zmagala »narodno-naapredna« stranka. — »Soča« to svojo vest v zadnji številki sicer popravlja in pravi, da so zmagali pri volitvah klerikalci. Sram jo je pa povedati, da je bila potegnjena in pravi, da je bila prva njena vest o štanjclskih občinskih volitvah tiskovna pomota. MI pa pravimo, da je dandanes »Soča« sploh ena velika tiskovna pomota.
km Iz Štanjela. V nedeljo 4. avgusta prišel je zaželjcni dan, ki smo ga že tako težko čakali, da vstanoviino »Katoliško slov. izobraž. društvo«. Dasi so možje večinoma odšli po popoldanski službi Rožji, vendar se jih je zbralo lepo število, ki je tekom predavanja narastlo, tudi več žen in deklet. Shod je otvoril ob 4. uri preč. g. kurat Šmid iz Branice, povdarjajoč potrebo takega društva ravno v Štanjelu. Potem ie prečital društvena pravila, na kar je bil voljen odbor. Vanj so voljeni: Predsednik: Grča A.; podpredsednik:	Petelin	Ant.;	bla-
gajnik: Ukmar Rernard; tajnik: Ivan Rreščak; knjižničar: Kobal Jože ml., pregledovalca računov: preč. g. Kroupa kurat, Tavčar Franc.
Ni nas bilo veliko na shodu, a zavedali smo se, da mora naše društvo narasti in da bo po geslu: Vse za vero, dom, cesarja, delovalo vspešno in bla-gonosno na zidovih stare trdnjave šta-lijelske. Rodi Štanjel trdnjava, ki bo vezala Vipavsko z Krasom! Dal Rog!
km Komen. Minulo nedeljo smo imeli tombolo s plesom na čast sv. Cirilu in Metodu. Od vseh strani je prišlo mnogo ljudi iskat srečo. Srečo pa sta našla oziroma dobila le dva in sicer: neko dekle iz Tubelj, ki je dobilo činkvino, in nek 85-letni starček Franc Kovačič iz Svetega, ki je dobil tombolo. Vsi drugi so šli iz Komna potrtega srca in večinoma s še precej izpraznjenimi žepi. Sv. Ciril in Metod baje tudi nista bila zadovoljna s plesom, kajti ona dva nista učila ljudi plesati ampak oznanjevala sta krščansko resnico. Kako se torej strinja delovanje komenskih prirediteljev plesa z nauki sv. Cirila iu Metoda. Ako bi
danes živela sv. Ciril in Metod, bi z bi čem nagnala vse one, si skrunijo s plesi njiju sveti in apostolski imeni. Sramota vsem sramotilcem imen krščanskih apostolov sv. Cirila in Metoda!
km Rublje. Letos je prijazno v naši vasici. Vse je zeleno. Kdor je kosil seno o sv. Ivanu, bo sedaj lahko v drugo kosil. To sc pri nas malokedaj zgodi. Le trti letošnje vreme ne ugaja prav. Mnoge trte so namreč še precej osmojene. 'Tudi oidium sevnekaterih vaseh opaža. Marsikateri je letos premalo žveplal, ker pretekle dve leti tega skoraj treba ni bilo. Naj si dotičniki zapomnijo, da: V preteklost se ne gleda. Žveplati je vedno treba!
km Iz Temnice. Za nedeljo dne 11. t. m. sklicuje tel. odsek »Orel« v Temnici vse predsednike in načelnike kraških odsekov »Orla«. Vabljeni so tudi vsi predsedniki kraških »Kat. iz. društev«, kakor tudi posebno mladeniči. Razpravljalo se bode vprašanje o ustanovitvi kra-škega okrožja »Orlov«. Če bo le mogoče bo tudi volitev okrožnega odbora. Posvetovanje se bode vršilo v prostorih »Kat. izobr. društva« ob 3. in pol uri pop. Pričakujemo obilen obisk! Nasvidenje! Nazdar! — Odbor.
Iz sežanskega okraja.
s S Krasa. Vsled deževja se je pojavila peronospora. Tisti, ki niso o pravem času škropili, bodo morali o trgatvi osmojene jagode odbirat. Kdor pridno škropi, se letos ponosno drži. — Dne 8. t. m. se snide v Sežani posebna komisija, ki bo razdelila 44.00(1 K za popravo poti po Krasu.
s S Krasa. Teran se še dobi in sicer ceneje kakor o sv. Martinu. Vinska kupčija je zelo muhasta. To naj si zapomnijo vinogradniki. Letos pijejo po večini belo vino in pivo, zato teran zaostaja. Cena teranu po krčmah je K 1.20 liter. To je previsoka cena. Čudno, da ni cena teranu tudi v krčmah padla, ko
je padla v kmečkih kleteh----
Mrtvec na železniškem tiru. V petek ob 4. uri zjutraj je našel železniški čuvaj Petrič 1 km od repentaborske železniške postaje mrtvo človeško truplo, ki je bilo prerezano na dva dela. Naznanil je stvar postajenačelniku, ki je stvar naprej javil. Prišla je na lice mesta sod-nijska komisija, ki je dognala, da je mrtvec neki Anton Gorjup iz Senožeč. — Revež je bil prejšnji večer pijan in Je trpel tudi na padavici. Najbrže ga je prijel ravno na progi napad. Obležal je na tiru in vlak je šel preko njega.
Iz korminskega okraja.
Iz zapadnih Brd. Za prihodnjo nedeljo dne 11. avgusta se nam pripravlja ha Dobrovem lepa veselica, o kateri je čisl. »Prim. L.« že jioročal. Ne moreni kaj. da bi tudi jaz ne navdušil svojih briških rojakov, da se te veselice udeleže v res obilnem številu. Saj poznamo naše prijazne Medance in Dobravce, saj so prijazni in postrežljivi. F.nako naši vrli Biljanci, naši medanski in dobravski sosedje. P; ipomnimo, da bo slavnost celodnevna. Ob 8 in pol uri bo sprejem »Orlov« na Dobrovem. Ob Ul. uri sv. maša v Medani, po sv. maši mladeniški sestanek, ob 12. uri skupno kosilo. Popoludne ob 3. uri bo blagoslov, ob 4 in pol uri se začne veselica na krasnem grajskem dvorišču g. grofa Baguerja, pri kateri nastopi veliko število »Orlov«. Po telovadbi se bo vršila Siomškova slavnost. Pri telovadbi in Slomškovi slavnosti bo svirala vojaška godba iz Gorice. — Pridite torej rojaki, bližnji in daljni na razvedrilo na Dobrovo. Se ne bodete kesa-
li.	Mi vas sprejmemo z odprtimi rokami. Izletniki iz Gorice se lahko odpeljejo z vlakom ob pol 12. uri do Muše. potem peš do Dobrovega. Ravno lep spre hod je.	M	e	d	a	n	e	c.
Lepa, letos zidana vilica
pravil v prvi uri in se hoče prepričati, ali so otroci žc postali okdritosrčni ter praša Končanovega Janezka, ki je bil žc na glasu kot poredni poglavček: »Ali te je mati že kedaj tepla, vsaj tako en malo?« Tudi ta odgovori: »Ne!« »Ali si bil zadnjič v šoli?« »Bil.« »Ali si poslušal?« »Poslušal.« »Ali si tudi zapomnil, kar sem pravil?« »Sem.« »Ali veš torej še, kedo je prvi lagal?« »Vem. Ta I e t u k a j« — in pokaže ravno za njim sedečega — Lukovega Tončka.
Šivalni stroji po tovarniški ueni — radi opustitve zaloge, pri urarju
M. ŠULIGOJ,
t Goriol ni. Btrrlera 43 Ctlk dri. kolodvora)
v laatnej hi Si.
ki je bila ravnokar dograjena je na prodaj. Leti na jako mirnem in zdrave« kraju 10 minut od Travnika. Tam blizu je na prodaj prav po nizki ceni tudi zemljišče, pripravno za zidanje, (zve se pri lastniku v gostilni .Pri ruši hili* v Gorici.
Trgovski učenec
ki ima hrano in stanovanje v hiši, sc za trgovino s špecerijskim blagom in delikatesami takoj sprejme. Kje, pove upravništvo tega lista.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj .... 41, 61, 66, 86, 53 Gradec ... 90. 38, 19, 54,	9
Oalaonica cerkvenih posod In cerhvenego orodja
CENTRALNA POSOJILNICA
regiscrovatm zadruga z omueno ZA\?eZO
+ V GORICI 553E3E55
laglitratno ulico Itcv. 6.
Friroročs preč. duhovščini tvojo delavnico cerlnenega orodja In cerkvenih posod, ivečnlkcv itd., vsakovrstnih kovin v vsi-kcmslofiu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
obrestuje hranilne vloge po 4'2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'|40ju, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
Naznanja se, da
zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1911
začne v
poned., 2. septembra 1912,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 4., 7., 11., 14. in 18. septembra bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 24. julija 1912.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
^ •/V' '/\sj [ineipili pndBliov. ‘/v* ^ v
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKAU&E JO S- VERDI ŠT- 32-
Vipavsko vino
prodaja na drobno in na debelo, Cena po dogovoru, na željo vzorci. Filip Samec, Šmarje pri Ajdovščini.
ska zvezda, svetlejša ko vse druge zvezde na nebu! — A ve — Kraljica božjega stvarstva; nobena stvar ti ni enaka! A ve — pozdiavljamo te, čestitamo ti k največji časti, katero si je mogel izmisliti Bog! Ave — Maria! O sladko ime, sladko čistim ustam, še slajše čistim srcem: Marija! Kdo potolaži hrepenenje moje duše, te častiti, te hvaliti, o Marija? O da bi imela tisoč jezikov, da bi neprestano klicala iz vsega svojega srca: »Ave — ave Marija!«
»Polna milosti!« — Bogato milost je podelil Bog svetnikom: z lepimi darovi. velikimi čednostmi so olepšana njihova srca. Le ena je v resnici polna milosti, najbogatejše milosti in darove je vlil v njeno dušo. Da. celo božanstvo je prebivalo v njej, pravir vseh milostij, ki bi se po njej naj razlil črez vse. O lepi mesec; razlij svojo poživljalno svetlobo na vso širno zemljo! Naj kapljica. tvoje obilnosti poživi naše suho srce! O veseli se, moja duša, raduj se, moje srce, kadar moje ustne Preblaženi govorijo najvišjo hvalo: »Češčena si, milosti polna!« I bogo srce, zaupaj na veliko materino ljubezen naše Kraljice polne milosti!«
(Dalje pride.)
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „Qoriškc ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga),
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postretba točna, domača in cene konkurenčne.	—
— Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
Srečke v korist »Slovenski Straži"!
400.000	in 200.000 frankov.
Prihodnje žrebanje 1. avgusta 1912.
Mesečni obrok 4 K 75 v.
\ saka srečka mora zadeti i ajmanj 530 kron.
Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov
Različne druge sl up ne srtčk s 7 do 18 žrebanji vsako lelo na mesečne obroke po K 3 25 K 5 50, K 11; K 15 25 in K 23.
Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto:
I turška srečka.
1 srbska srečka iz 1 IHS8 Glavni dobit, k 100 000, Tir 00(1 in 50 mil) fr 1 dnhitni list 3°0 zenilj. srečk iz I. I8S0.
Glavni dobitek 00 000 kron.
I srečka dobrega srca.
Glavni dobitek 30 000 iu 30 000 kron.
Mesečni obrok za to skupino 6 kron 25 u
la daje ;n rartčila sprtjtma za »Slovenske o g. Valentin Urbanč č, Ljubljana, fiongresni trg 19
Koledar za duhovščino.
12.	Ut in Dir. Off.	II.	categ. Vesp.
'fer.	2. a	cap. d. Festo, com.	seq.| et Oct.
Compl. fer. 2.
13 Ut	in Dir.	Off. II. cat.	Vesp.	fer.
3.	a	cap. de	seq. Or.	J u d u I g. com. praec.
Oct. et s. Eusebii C. Compl fer. 3.
14.	Ut in Dir. Off.	II.	cat. Miss. ut
in	Dir. vel Missa Vigil.	(C.	Viola) sine
Gl. sine Cr., 2. or. S. Margaritae, 3. or. Oct., 4. S. Ezebii, Preef. Comnt. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
15. Ut in Dir. Off. I. cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
16. Ut	in Dir.	Off. II. cat.	Vesp.	fer.
6.	a	cap. d.	seq. ut	in 1. Vesp.	Fest.	or.
ppr. com. praec. et Oct. Assumpt. Compl. Dom.
17. Ut in Dir. Off. I. cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
18. Ut in Dir. Off. I. cat. In Miss. Praef. SS. T r i n i t a t i s Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
Gospodarske vesti.
Kako globoko je sejati? Seme potrebuje pri kalenju jako mnogo zraka, zato se ga ne sme preveč zasuti v zemljo. Da dobiva seme dovolj zraka a ne trpi tako lahko suše in da mlada kal kmalu ozeleni, zagrniti je treba seme tri do petkrat tako globoko pod zemljo, kakor je seme debelo.
ZA KRATEK CAS.
Kedo je prvi lagal? Ko je katehet svojo službo nastopil, hotel je takoj spočetka pripraviti učence do tega, da bi ne lagali, temuč povedali resnico tudi, če so naredili kaj napačnega. Pravi jim torej, kako lepa je resnica, a laž grda — in na to praša kot na poskušnjo Lukovega Tončka: »Ali so te doma že kedaj karali?« — Kje je otrok, katerega bi stariši še nikoli ne bili karali? — Vendar otroci niso bili še toliko privajeni in Tonče odgovori — sicer tiho in boječe: »Ne!« — katehet je videl, da njegov poduk,še ni bil zadosten in pripoveduje o raju, kako je vrag Adamu in Evi lagat — prvič na svetu — da ni res, kakor je zažugal Bog, da ne bosta umrla, da bosta še le prav modra postala — in vendar sta postala neumna, ker sta se menila skriti Bogu in umreti sta morala tudi! »Glejte, oni, ki laže je vragu podoben, t a je p r v i lagal, da mi pač nikoli ne boste vragu podobni!«
Ko pride katehet prihodnjo uro zopet v šolo, ponovi ob kratkem, kar je
Bogomila.
Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger pl. Weidich.
(Dalje.)
Nebesa so govorila prvikrat po angelu najlepši pozdrav, s katerim je bila kdaj na zemlji osrečena katera stvar: »Ceščena si polna milosti! Gospod je s teboj! Blažena si med ženami!«
Ko je v tihi sobici v Nazaretu izvoljena najčistejša devica čude se zaslišala ta »A v e« od Gabrijela, tedaj sc je razlegal v blaženih nebesih, in tisočerim je odmeval veseli klic angelski: »Ave Marija!« §e danes ni utihnila, ta nebeška hvala visoke Matere božje. Kraljice vseh angelov in svetnikov. —-Vsak dan, vsako uro se iz milijonov gi! veselo glasi od zemlje gori k nebesom: »Ceščena si Marija!« Tudi mi se zlagamo v pozdravu pri katerem se radujejo nebesa in zemlja, nad katerim trepeta i:i se trese pekel. Ave druga Eva, ki je s pokorščino zopet popravila nepokorščino prve! Ave — najčistejša devica, najlepši angel te zemlje, lepša ko vsi angeli lepih nebes! Ave — leskeča mor-
Eno stanovanje
se odda v najem na lepem kraju mesta, voda v hiši. Poizve se v Semeniški ul. 16, II. nadstropje.
Cukn
S
moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
liigoslou. razpašiljalna
F. StEPmechi v Celju St. 3011
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
Sode in čebre
iz slavonskega hrasta v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka
]ulius Gutman & sin
tovarna sodov
Gross- Ranisza — Ogersho.
H * m # # m
M N
A
4 $ n
N *
a®
K
K
d
«
►*
*
*
*
«
K
Lekarna
Griitifilitti v Gorici
Prave in edine žel. kapljice
s znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstvena znamka) popije. Okrepi belo dec, store, da iegine v krat-ketna času omotica in iivotna Unost (mrtvost.) Te kapljice tudi storž, da človek raje je.
Cena steklenica 60 vin.
ODLIKOVANA tiSKARNA
Gorica, via Formlca *-
88 priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem	E. Jakin
*-€3"0-€>@-0-0-0<
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
* GOBICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Prodajalna Katoliškega tisk. društva v Gorici
,<e je preselila in se nahaja sedaj
Montova hiša, Gosposka ulica štev. 2.
Priporoča sc toplo za obilen obisk.
ji
■
■
&>
Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3—4’SOm. Cene od 50— 80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K.
Pinter & Lenard
v Gorici, Rdštelj štev. 7—9.
e*«
K
Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvorniea nad-platov. Jermeni za stroje in goži.
Gorski čevlji ter nahrbniki. HaziMVPStllD UTOSho blago.
J. DRUFOVKA
Gorica, Gosposka ul. št. 3 nasproti,Monta1.
VIKTOR TOFFOLI - (50MICS
prva zaloga Oljk-Ovega C)lj& _.
Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Ontglia,
Cene so sledeče:
Jedilno olje.................................1.. litra vinarjev 52
Namizno olje..................................!2	„	»	56
Istrsko-oljkino olje..........................‘2	„	„	60
Valona.......................................'2	„	„	64
Bari................................................„	*	70
Onegtia......................................‘a	»	»	SO
Lucca, Nizza.......................................1„	„	I’—
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tndl na deželo In Izven država.
Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje
skozi 110 let prvo mesto
med tovarnami stiskalnic in uživa v strokovnih krogih
najboljše pii/nanje.
Zahtevajte posebni cenik štev. 452“ za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd.
Več kot 700 svetinj in prvih daril itd
Pii. Mayfarth & C.o.
^ —  ____________________________
Špeci&lna tovarna 3troJev za trtne In sadne vlushe pridelke
i.ifto deiavre v	Dunaj,	II..	Taborslrasse	71.	Iširjo	se	zastopniki.
♦
t
m
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ in Hladčlčarna ^
K. Draščik S
v Gorici na Kornu +
(v lastni hlil)
♦ ♦ ♦
lzvrinje naročil«, vnakovrdtnega peciva, torte, kolače za birmano« in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
Pozor
pri nakupu manufakturriega in.i modnega blaga, drobnarij itd. itd. za šivilje in krojače na narodno-tvrdko
'ič & Mit,
Gorica, Gospodska ulica št. 11.
Priporočam na novo urejeni oddelek optičnih predmetov kakor: očala, dalno£lede in se v to
stroko spadojoče stvari.
Z v
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic ~ln m m zapriseženi sodni cenilec m m 1	~	GORICA,	-
Gosposka ulica št. 25.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela Stev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, Jrave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
T/Mor hoie imeti pristno angleSko blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Kruši č, Gorica
Tekališče Franca Josipa St. 39 ali pa na Tržaški ulici St. 16.
Se priporočam velečastitim duhovnikom ir: drugim cenj. odjemalcem v mestu in na dežel: ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejJt vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas.
Vzorci na razpolago.
»Slovenska straža« v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
„Ljubljanske kreditne banke“
 ge bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli-
Vloge na knjižice obrestuje po !»/»%, vloge v tekočem računu po dogovora.
Otlnlik« glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-	R««rvnl	zakl.d	K	800.000.	-
- PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo, Split. T rst. =	■	■
Izdajatelj in odgovorni urednik J. VlmpolJek v Gorici.
Tisk* Narorfnu Ti«b*rp*’ » rtnHri (odgOV. L. Ltlkeiič.