$f@vs 66 (Posamezna Števifka S vinarjev.) V Trstu, v ponedeljek 11. marca 1918 letnik XLI1I. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Ulica av. FrančiSka Asiškega fe 31), L nadsir. — Dopisi naj Uredništvo: se pošiljajo rt: edniftvu. — Ncfrankirančf pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo*. — Lcda!ateij in odgovorni urednik šiefan Godina. — Lastnik konsorcij iisla .edinosti . — Tisk tiskarne „Edinosti % vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiški Aaiškega št 20. — Telefon uredništva "in uprave it. 11-57. — Naročnina zftaša: 2a telo leto K 3120, ool leta K 15*60, trt nesece K 7*80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K G-20, pol teta K 3*60 Posamezne Številke po S \in., zastarele 10 sin Oglasi se ržču.njo na milimetri v firokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vinj osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila. o«Ia?i denarnih zrvodov mm po 30 vin/ oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema i rise ratni oddelek .Edinost!'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo -upravi Usta. Plačuje so Izključno le upravi „Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. U;rav in inseratni oddtlefc se nahajata v uLsv. Francka As. št. 20. Poštnohrauihiič v. njj.i št. 811.632. IUEZNA imm POROČILA. AVSTRIJSKO, DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BERO LIN, 10. (Kor.) Veliki savni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Armada hraije^iča Runrehta: Angleški poizvedovalni sunki se nadaljujejo. Močnejši oddelki so napadli južno Mo»chy: pri odbitju sunka «mo napravili ujetnike. Zvečer na več krajih povečan topovski ogenj. — Armada nemškega cesarje vlča: Severno Reimsa so napadalne čete prodrle v sovražne jarke in ujele več mož. Zvsša-uo bujno delovanje na obeh straneh Ornesa. — Armada vojvode Albrehta: Sev erozapaduo in zapadno Clamonta zvečer živahno topovsko streljanje Francozov. Po večtirnl topovsfci pripravi so izvršili močni sovražni ocdelfci popoldne napad na sov razne postojanke med Avenvfilerjeni in Badon-vHlerjem in so prodrli deloma v naše sprednje postojanke; vsled naših protisunkov se j* sovražnik umaknil v svoje izhodne postojanke. Vir-emberške napadalne čete. nasavski deželni brambovel in mešalci plamen so pri sunku v francoske postojanke jugozapadno »iarkireha ujeii enega cifcirja in 36 mož. — V obeh zadnjih dneh <«str^:Iii 28 so-vražnlh letal in en prlvezen T>alon. Lovska skupina a^oclcke je se=ireii!a 20fi. nasprotnika. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni k var tir mojster •;!. l.uđendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, '). (Kor.) Pri Crveni sitni Jiilo ujeli več t"rancozov, pri Makovu več Angležev. Zapadno Cerne, v okolišu Mogle ne in med Vardarjem In Dojranskiai jezerom o d časa do časa .oovečan topovski boj na obeh straneh ir • ic. V predozeinliu južno izvila S trume, severno Tihinskega jezera tu pil Belašici je razgnala n?š: artiljerija več angleških poizvedovalnih oddelkov. i>f brudži premirje. TURŠKO. CARIGRAD, 9. (Kor.) iz giavne^a se po- roča: Palestinska fronta: Topovsko delovanje naraščajoče srditosti na vsej iror.ti. Siiiiki sovražnika pri Nebi Salehu in Tel Azuru >o bdi JUuiti. V za- Ivu Adaiije so potopile :taše baterije en sovražen stražo": pamlk (1000 ion), ki je bil oborožen z već topov s. SOVRAŽNA URADNA POROC;' Italijansko poročilo. 9. snarca. — V gorovju med Adižo in r . uvo a će-raj povečanj topovsko delovanje. Obstreljevali smo z i.speliom sovražne čeie in delavska moštva na plar.oii i V-nezze. Sovražna artiljerija se ic borila z veliko srditostjo z našo v okolišu Montella. Na ost...i fronti le neznatno bojno delovanje. Scve-rozapadno Grappe so napadle naSe patrulje so-vražnika z iočnimi granatami. Lord Cecil o možnosti japonskega posredovanja, LONDON, 9. (Ker.) Glasom poročila Reuterje-vej;a urada je izjavil lord Robert Ceeil "ri nekem rrzgovoru med drugim: |o napravila ijper-ska vse korake, ki ji hsmatra za pravita?. :-.*ikakor bi bil presenećen, ako bi mudiala Japonska z ozirom na dogodke za za^cl^.io, cia odpošlje v svojem interesu in interesa svojih zaveznikov čete, du prepreči germanizlr: nje Sibirije. Javnost sc nikakor ne zaveda, kako tesno je pre-obvlado vmje s strani Nemčije. Odobraval hi io popolnoma, ako bi nastopala JapcnsUa kot odpo-sk nec aliiranccv. Javna pozorr ».-t ie c jj i jena po-: ebno Ui. io, nI? bo Nemčija zamogla dobiti iz Ukrajine živil ali ne. Ne vem, ali bo z.n.:::ia za to. Nična politika ni nič drugega, kakor ogromni na-jrt svetovne osvojitve. Poglejmo samo na zemljevid, kaj ie že storila. Osvoi'la je baltiške province /e do Petrograda. Kar se tiče Finske, je odposlala vete na Alandske otoke in sklenila s Finci dogovor, ki podreja finsko politiko vladi Nemčije. To rrepušča Nemčiji dejanjski vso rusko obal Vzhodnega morja in dovoljuje Rusiji dohod do morja !e .še v Arhangelsku in ob Murmanski obaii. To je Nemčija dejanjski izvedla. Poglejmo sedaj proti jugu. Nemčija je zasedla Odeso a!i jo bo v^uj kma-lu in je obenem vztrajala na tem. da se vrnejo Turčiji vsa pristanišča v Ornem morju. Namen Nemčije pri tem je, da nadomesti bagdadsko že-1 znico z novo črto na vzhodu preko Kavkazije in ;verne Perzije, pri čemer je bila vedoma ali ne-edoma podpirana od boljševikov. 1 udi Armenci ■> vsied mirovne pogodbe z Rusijo izdani. Pred h ratkirn sfuo odposlali tnanjsi vojaški oddelek, ki •j bi prodrl preko mesta Baku v Kavkazijo, toda ta akcijo so preprečili boljševiki sporazumno z Nemčijo in Turčijo. Dva ali tri tcune so bili ti oddelki tamkaj, toda brez vsake zveze, ker je bila brzojavna zveza z Tiiiisoin razrušena. Zemljevid kaže, k2ke strahovita načrte ima še Prusija. Načrt uničenja Francijc se je ponesrečil. Toda Nemčija vztraja še vedno pri načrtu osvojevanja na vzhodu. Vse besedičenje o gibanju v Nemčiji z demokratično smerjo je neverjetno, kajti sedaj gospodari še vedno vojaštvo nad narodom. Ali obstoja še kak vzrok, ki naj bi oviral Nemčije, da prične prodiranje v Sibirijo. Ni ga! Prejeli smo poročilo, da so nemški ujetniki tamkaj organizirani in da je bil tjakaj odposlan poseben pruski general. Tudi v slučaju, ako bi bila vest neresnična, jo je treba vendar upoštevati. Nastopali bi naravnost zločinsko, ako ne bi napraviii vse korake, da izjalovimo ta načrt Nemčije. Mislim, da bi bilo dobro, ako b zahtevali pomoč japonskega zaveznika le pri stvari, kjer bi zamogia pomagati le ona. Minister je izražal tekom svojega nadaljnega govora zahvalo Anglije Japonski za številne zveste službe na suhem in ?la morju. Govornik je prepričan, da bi Japonska v slučaju, ako bi bila pozvana, naj pomaga kusiji proti Nemčiji, takoj izpolnila sv o: o dolžnost. Revolucija v Rusiji. PRESELITEV BOLJŠEVIŠKE VLADE IN PE-TROGRADA V MOSKVO. PETROGRAD, 9. (Kor.) Od Lenina podpirani odlok naznanja uradno premestitev državnih uradov iz Petrograda in ukazuje sovjetskim komisarjem, naj danes odpotujejo v ATbskvo. Ljudski komisar za. javni po ti k ostane v Petrogradu kot zastopnik vlade in dobi izredne polnomoči. Uradna organa »Iz-vestija« in Pravda* izideta jutri zadnjikrat v Petrogradu in se preselita istotako v Moskvo. Jutranji listi poročajo, da je vsled nasprotstev mnenj v sovjetu ljudskih komisarjev glede vojne in miru Trockij podal svojo deir.isijj kot komisar za vna-nje stvari. Njegov namestnik je njegov pomočnik, izseljenec Čičerin. Listi poročajo, da je dovolila vlada bivšemu velikemu knezu Mihajlu Aleksan-droviču, ki ga je določil car Nikolaj pri odstopu za državnega regenta in je bil dosedaj interniran v svojem d emu, popolno prostost. Vsled pomanjkanja goriva in kuriva je bil danes v Petrogradu ustavljen poulični železniški promet Spor med Leninom in Trockim. PETROGRAD. 8. (Kor.) Na sedmi perijodični skupščini boljševiške stranke je imel Trockij govor o vojni in miru, tekom katerega je naglaSal, da ie odstopil kot komisar za vnanje stvar?.- LONDON, 9. (Kor.) Vsled vpliva Lenina se je zmanjšalo bojaželjnost boljševikov. Ljudstvo uvi-ueva, da je nemogoče nadaljevati vojno. Izpraznje-vane Peirograda se naglo nadaljuje. Prebivalstvo Je še vedno prepričano, da bodo Nemci nasedli mesto. Rud*o Dlmhrliev v ameriški službi. AMSTERDAM, 10. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, odide bivši bolgarski general Radko Dimitrijev, ki je bil poprej v rusk službi, v Združene države, kjer je dobil po posredovanju ameriškega poslanika v ameriški armadi jako visoko mesto. Mobilizacija na Japonskem. AMSTERDAM, 10. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poroča • Morningposi« iz Tokija, da je japonska vl;-dn dne 5. t. m. vpoklicala pet letnikov mornarice. Cesarica Zi»a porodila. DUNAJ, 10. (Kor.) Ccsarica Žita je danes ob 10*40 dopoldne v Badnu srečno povila princa. Cesarica in princ se počutita dobro. Osvor d;a. \mM a spi« ir in za ptiB sfitiiiJi b p oj; risTsj^ strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. — Toda uaj vam ne pride na um. da bi jih uničil! Kaj takega ne bi trpel! Pretekt je skušal ugovarjati. — Gospod general, potemtakem me silite, da t aj govorim jasneje, in to je za naju oba enako :učno. Jaz se nikakor osebno ne zanimam za go- jico Kavcčinovo... Toda končno ti papini ne kompromitirajo samo nje... Zakaj naj bi ona -ama trpela za vse to? Prenehal je. Miranov se je vzravnal do vse svoje leuenohlad-Vv* vis.ikosti, lice mu je bilo mrtvaško bledo in raz zatajevane boli in zadrževane jeze, ki je j. .javil na njem, je bil grozen. Glas. ki ga je zaman skušal obvladovati, je zvenel hripavo in rezko. — Tako torc-j! Vam je za pravičnost!... Dobro, zaradi tega ste lahko popolnoma miren... Pravica se zgodi!... Tako torej, to vas skrbi 1... Mislil ste, da bi duša Nikolaja Feodoroviča mogla biti dostopna prizanesljivosti in odpuščanju ... V članku o gosposki zbornici, ki nam ga je cenzura zaplenila od prve do zadnje besede z naslovom vred, smo povedali, kako so tisti visokorodr.i in plemeniti gospodje besneli proti nemškemu učenjaku in prosvetljenemu možu, profesorju dru. Lumaschu, k^r jim je j-rčno-spovedal v lice nekoliko grenkih resnic glede pogubnosti njihovega početja proti avstrijskim narodom in z ozirom na sedanje svetovne dogedke. Ta znamenit govor se je glasil: V današnji dolgotrajni razpravi so se obravnavala najvažnejša vprašanja zunanje in notranje politike, in ;icer časih na način, ki za dosego cilja, katerega imamo vsi pred očmi, za dosego miru. ni pospeši ji v. (Oho!) Zato in zlasti z ozirom na današnji prvi govor se oglašam v debati tudi jaz. — Dr. Pattaijev govor sem z ozirom na njegovo sijajno govorniško obliko občudoval tudi jaz, z njegovo vsebino se na na noben način ne strinjam. Prefekt je začutil, da se je sivar začenjala zapletati še boli. Ce bi hotel še dalje posredovati, bi najbrž zahteval Miranov, da naj papirje priloži preiskovalnim spisom gospice Kavečinove. Tako bi potem prišla najbrž groiica Miranova in marki de Brenaz drug poleg drugega na zatožno klop. Ce bi pa stvar popolnoma prepustil temu biviemu predstojniku ^tretjega oddelka«, bi bilo od tega besnega politika, katerega je tako popolnoma obvladovala mržnja, in od tega soproga, ki se je čutil izpostavljen zasmehu, pričakovati prav gotovo kakega mrkega, tragičnega maščevanja. Toda naj se zgodi, kar hoče... toliko je bilo jasno prefektu, da bi bodoče dogodke mogel le 5e bolj zaplesti, da pa bi Jih nikakor ne mogel zadržati. Miranov je vedel vse, in kdo bi mogel za-drževaii, da ne bi sioril, kar bi hotel? Bolje je torej, da stori čisto sam vse, kajti tako vsaj ne pridejo francoska sodišča v nevšečni položaj, da bi znala biti prijateljski vladi ali prestroga ali pa preprizcnesljiva. * — Torej naj si obdrži papirje, in vrag naj ga vzame, — si je dejal prefekt sam pri sebi. Govoril je nadalje .čisto ravnodušno in vsakdanje. Malomarno je izrekel besede »pomirjeuje* ... s pozaba« ... in je menil, da bo stvar pač treba ustaviti. Miranov je razumel in ie namenoma zelo (Čujte, čujte!) Bil je io govor zastopnika rensko-vestfalske težke industrije. (Živahno ugovarjanje in klici: Oho!) Avstrijsko ljudstvo s tem govorom ne soglaša. (Ugovori.) Gospoda moja, vi predstavljate tako-Imenovano družbo, ne predstavljate pa avstrijskega ljudstva. (Vi tudi ne5) Jaz čutim z ljudstvom. Gospod Pattai je zastopnik tistih avstrijska* od!a-galcev nemške »Domovinske stranke*, ki je res tudi poizkušala, prirejati na Dunaju shode... (Dr. Pattai: Sijajno so se obnesli!), toda ti poizkusi s i se vsled" velikega odpora, ki so ga vzbudili ned dunajskim prebivalstvom, kmalu opustili. Dr. Pattai: Nobenega odpora ni bilo, samo časopisje jih je zamolčalo!) Ce bi se dr. Pattai le enkrat peljal na električni železnici, bi lahko videl, da na zori, ki jih tu zastopa, niso nazori avstrijskega prebivalstva. (Medklici.) Kar se tiče predložene resolucije same. sem jo z veseljem podpisal tudi jaz, ker se z njenimi tremi temeljnimi mislimi popolnoma strinjam: Prvič se strinjam z željo po trajnem, častnem, varnem in sko rajšnjem miru; ravno tako z zahvalo in zaupnico grofu Czerninu, kakor tudi z izjavo, da moramo ostati v zvezi 2 Nemčijo m izpolniti naše zavezniške dolžnosti. Zaupanje v grofa Czernina je za vsakogar ob sebi umljivo, kdor želi skorajšnjega konca strašne vojne, kajti razen našemu cesarju in junaštvu naše armade kakor tudi požrtvovalnosti našega prebivalstva, ki že toliko časa potrpežljivo prekaša najstrašnejše pomanjkanje, se ima mo zahvaliti grofu Czerninu, da smo se približali miru in da je treba morda samo še pametnega in hitrega sklepa, pa bomo mogli utrgati zlati sad miru. Samo ena nevarnost, ki so se je dotaknili večino:i;a vsi predgovorniki, nam preti od vzhoda: nevarnost, da se duh nereda, duh anarhije cd tam razširi tudi k nam. Toda te nevarnosti ne bomo odvrnili v Rusiji ali v Ukrajini; pobijati jo more mo vlastni deželi, s tem, da izpolnimo upravičene želje prebivalstva, damo narodnostim, ki so se zbudile, pravico do samovladja ter tako nezadovoljnosti izpodkopliemo tla in damo ljudstvu kolikor mogoče to, do česar ima pravico, kruh, mir in priložnost za mirno delo. O vzporedbi Trsta in Strassburga moram reči. da ne spadata b"š v eno vrsto. Trst je za Avstrijo ž'vljenski pogoj, Strassburk pa za Nemčijo zelo dragoceno, zelo lepo r.iesto kakor-mnogo drugih Tvegal bi celo stavek, da je Trst v avstrijskih rokah za Nemčijo važnejši, nego Strassburg v nemških rokah. Pa bodi temu kakor hoče, mi smo dolžni, da branimo Strassburg In ohranimo posest nemške države. \z tega pa nejizfraja, da bi bili dolžni, s s\ Omni moe mi pripomoči, da bi se ustavno stanje, ki je obstajalo v Alzaciji-Loreni pred vt.ino, ohranilo ..udi v bodoče.V (Ugovor.) Ce bD mir mogoč pod oegojem, da postane Alzacija-I.oreuu samosiojjia /vezna d^ava^i'Vse'nii dotični-mi pravicami m z ustavo, kij sil>ju prebivalstvo svobodno izbere, potim za nas ni nobenega razloga, da bi vojno zato nadaljevali, da ostane Al-zacija-L oren a državna dežela s pretežno prusko upravo (živahen ugovor) in kažejo se znamenja, da bi se nasprotja siran s tako rešitvijo zadovoljila. V mnenju entente so se v tem oziru izvršile velike izpremernbe. O razklopljenju se sedaj v raznih izjavah, posebno z angleške in ameriške strani, nc govori veJ. Llovd George sani je govoril le o rekousideraciji glede ALzacije-Lorene in v prejšnjih vovorih je — vsekakor v nejasni zvezi — rekel, da rdzoško-krcnsko vprašanje ni nikako teritorialno vprašanje. Tudi \vilsonove zadnje !>e-sede se morejo v tem smi-slu umetl. Posebno z ozirom na nsše razmere bi sc taka rešitev: samostojna zvezna država A!zaciia-Lore-na, zelo skifidaia z »iašiirn nazori. Kajti tudi naša dolžnost nam veleva, da damo posameznim narodom v Avstriji večjo mero samoviadja. Samo na ta način bomo n&95 ali 2*12% (7 ali 002%); Koroško: Celovec mesto S155 ali 2?19% (177r ali 6'47%), Spital 2472 ali 5'04% (66 ali 0'13°/o), St. Vid 5249 ali 9'9S% (285 ali V54%), Volšper! 4497 ali 10*25^ (1902 ali 4'33%); Lunjsko (Lungau): Tamnveg 167 ali 1'lS^/o (nič): Štajersko: Grobming 375 ali V19% (23 ali 0'07%). Liezen 819 ali 3'10% (nič), Murau 767 ali 2'83°/ (18 ali 0*06%), Judenburg 4021 ali 6*20°A> (397 aH 0*61 %), Leoben 7540 aii 12*91% (199 ali 0'31^), Bruck 2530 ali 5'8I% (144 ali 0*33), Murzzuschla 2157 ali 5'25°/o (39 ali 0*09%), torej Gornje štajer sko 18.209 ali 6'12% (820 ali 0*27%); — Gradec mesto 20.290 ali I4'60°/o (1140 ali 0'82%), Voitsber 3496 ali 873% (204 ali 0'50?T), Gradec okolica 9190 ali 9'ir/o (3S9 ali 0'38%), Weiz 1147 ali 1*77^ (140 ali. 0'21%), Hartberg 317 ali 0'59?b (1 ali 0*00°/o), Lonč 4283 ali 8*35% (269 ali 0*52%), Lip-ca 6690 ali 10*29% (3525 ali 5*42%), Radgona 33^ ali 9*27% (3290 ali 940%), torej Srednje Štajersko 49.967 ali 7*93% (8962 ali 1'42%). K nam smo tudi prišteli še Srbo-Krvate iz Istre in Dalmacije, toda teh je tako malo, da jedva pridejo v poštev. K nam pa niso prišteti Slovenci ir Srbo-firvate iz Ogrske, .Hrvatske in Bosne. V radgonskem okraju je mnogo ogrskih Slovencem, skoro 3000. Zelo mnogo nas je takih, ki smo v svoja bivališča tudi pristojni. Kakor ie videti, nas je veliko več nego je Nemcev na Kranjskem in Primorskem, toda kakšne pravice imamo! Mi nimamo nič, niti božja beseda se nam ne oznanuje v materinem jeziku, o slovenskih šolah sploh govora ni. Pri težkem telesnem delu živimo v strašnih duševnih mukah, ker čutimo grozno ponižanje, da ne moremo biti ljudje z vsemi atributi osebne suverenosti. Mi se začenjamo zavedati, dasi jo ima še tujec v oblasti, in vest nam pravi, da nekaj moramo-ukreniti. Mi hočemo z delom svojih glav in rok osvofcodiii sebe in našo zasužnjeno slovensko grudo, pri čemer računamo na pomoč naših slovenskih bratov in sester na jugu. Nas je v resnici več nego navedene številke kažejo; kajti nekega dne tudi nemi še izpregovore, svesti si svoje človeške dostojnosti, zlomijo verige ter si pribore zlato svobodo. Z velikim zanimanjem zasledujemo zmagoviti pohod velike za nas rešilne ideje: samoodločbe vseh narodov, katera nam ustvari nove oblike srečnega sožitja vsega ljudstva na podlagi asocijacije in ne supremacije. Za s>oje sestre iu br^te robotnlk v tujini. daje duška z ihtenjem in solzami. Bol grofa Miranovega je nalikovala boli divje zveri: pretvarjala se je v divjo jezo, .v neukrotljivo hrepenenje, da se maščuje za svojo muko in izlije vso svoio mržnjo na ono, kar je doslej ljubil Iti kar naj bi izgubil sedaj. En£ uro sem je sovražil Nadjo. Odkar je videl ime svoje žene v dvomljivem stiku z imenom mar-kija de Br^naza, mu je postala ogabna in zoprna. Kakšni so odnošaji med Nadio in markijem, mu nI bilo mar niti najmanje. Naj bi bili ljubavni ali politični____to ni prav nič zmanjševalo ali povečalo njegove jeze, kajti ono, kar ga je mučilo, ni bila ljubosumnost. Ni si predstavljal Nadje v Huberto-vem objemu, in če bi si bil tudi, bi ne trpel telesno sled tega. Zadeta sta bila v njem edino le ponos in oblastnost. Ta ženska, ki je bila njegova stvar, njegova last, ki jo Je iz ničnosti povzdignil v grofico Miranovo, ta ženska ga je osmešila, zasmehovala, izdala!____ Imela je druga stremljenji, druge misli, njeno edino veselje ni bilo, da bi Lula le njegova, Nikolaja Feodorevfča lastnina! Drznila se je sodelovati z njegoviifti sovražniki! Zaupala je drugemu človeku, morda ga je celo vzljubila!... Vsaka teh podrobnosti se je zdela grofu Mirauovu tako nezaslišana, da bi ga resničnost vsega tega ne mogla prav nič bolj raz vneti, kot ga je razvne- Poslu na Davorin Tisienjokoo sklad Na obenem zboru Zgodovinskega društva v Mariboru, dne H. novembra 1917, je predaval društveni tajnik g proi. dr. Kovačič^b znamenitem slovenskem zgodovinarju, Davorinu Trstenjaku, v spomin stoletnice njegovega rojstva. Koncem jedrnatega predavanja je sprožil govornik misel, da naj ustanovi Zgodovinsko društvo v proslavo tega odličnega rojaka poseben »Davorin Trstenjakov sklad« v povzdigo zbiranja zgodovinskega gradiva in podporo znanstvenega naraščaja na zgodovinskem polju. Občni zbor je pritrdil z velikim navdušenjem soglasno ternu predlogu in danes je Zgodovinsko društvo na delu, da izvede ta važni sklep. Mnogo je še neodkritih virov naše zgodovine v časovnem, krajevnem, političnem in kulturnem oziru. Davoiin Trstenjak je pisal že I. 1881. v »Kresu«: »Ako hočemo kdaj temeljito zgodovino Slovencev spisati, treba je preje, da se vsestransko obdelajo posebne partije domače zgodovine____Brez znanstvene Iiteratuie nikdar ne dosežemo veljavnosti pri drugih izobraženih narodih. Zgodovina naroda je njegova moč. In mi Slovenci smo in hoćemo ostati v tem znamenju močni. Vsled denarnih - težkoč si pomaga Zgodovinsko društvo s hudo 'Jlo iz leta v. leto in le požrtvovalnemu duhu nesebičnih sotrudnikov se je zahvaliti, da stojijo danes naši uspehi še r.a tako visokem stališču. Zgodovinsko društvo bi pa kljub vsem dosedanjim zaprekam rado še razširilo svoj delokrog. Zato hoče pridobivati novih Čilih Jeiavcev in ž ijimi popolnjevati in nadaljevati stavbo zgodovin-•kiga znanstva, ki jo je začel Davorin Trstenjak. Tako nam ne bo le dana prilika In možnost z raz;skovanjem arhivov napolnjevati zakladnico gradiva za slovensko zgodovino, ampak si bomo obenem tudi vzgajali dobie zgodovinarje izmed . seučilišnikov, ki so se posvetili tej vedi. Zgodovinsko društvo bo podpiralo na poti za doseg") ;vojega namena v prvi vrsti mlade zgodovinarje •n bo tudi v tem hodilo za Trstenjakom, ki je imel največje veselje, kadar se mi je posrečilo pridobiti1 :a književno delo kak mlad talent. Da pa dosežemo nameravani in zaželjeni cilj, potrebujemo vsestranskega zanimanja in naklonjenosti, v prvi vrsti pa izdane denarne pomoči. Zato kličemo danes "-.s slovenske možč in slovenske žene, da prts, e po možnosti k »Davo--in Trsteniakovemu s! fauu«; z ustanovitvijo tega sklada nam bo mogoče izpopolnjevati dokumente naše preteklosti. Radi važnosti, ki jo bo imel v zgodovinskem oziru Davorin Trstenjakov sklad, -no prepričani, da dobi naš poziv obilo odmeva v vseh zavednih, slovenskih srcih in da naraste skiad do višine, kf bo nam vsem v ponos. Prispevke je pošiljati ;>Zgodovinskemu društvu« v Mariboru s pristavkom »za Trstenjakov sklad.t Po višini poslanega prispevka postane darovalec:1 Skladov pokrovitelj, z najmanj 200 K, skladov, ustanovnik, z najmanj 100 K, skladov dobrotnik, z najmanj 10 K, skladov podpornik, če j>lača manj ko 10 K. v »Zgodovinsko društvo« bo imena vseh darovalcev objavilo v »Časopisu« in drugih listih. V času, &> bijejo kopita tla in telesa vse Evrope, v času, ko nr!! vsaka ponižna kočica slovenska in vsaka slovenska bela hiša rožni venec svoje trnjeve zgodovine, v času, ko pričajo slovenski možje in fantje z drago krvjo vsemu svetu o naši življenjski moči, v času, ko se svita tudi iam Slovencem veliko, zlato in svetlo solnce resnice in pravicc — v tem času je najvišja narodna dolžnost nas vseh, ki živimo in čutimo za svoj Jom in rod, pokazati, da kaj veljamo! Išč-mo in najdimo se torej v svoji temni in tožnl preteklosti In sedanjosti za svetlo in sveto bodočnost in dokažimo, da imamo tudi mi na podlagi nepristranske časovne logike in njenih jeklenih paragrafov isto pravico do samozavesti, kakor drugi narodi, in da smo tudi mi v lastni zgodovini in kulturi dosti stari in močni, da kot enakovredni stojimo v vrsiah kulturnih narodov. Na pomoč tedaj »Davorin Trsteniakovemu skia-du« in na delo zanj, Slovenci in Slovenke, kl lju-. bite svoj čvrsti, pošteni narod in se ga zavedate! S tem postavimo našemu Davorinu Trstenjaka najlepši in najtrajnejši spomenik, svojemu narodu oa zagotovimo večno in neizpodbitno me^to v svetovni zgodovini. Maribor, meseca januarja 1918. Dr. P. Turner I. r., društv. preds.— Dr. Ant. Medved L r., podpreds. — Dr. P. Strmšek 1. r., društv. m al njegov sum. Dasiravno je v svoji duši čutllj lahno bol, je vendar prizadevanje, da bi la otročji občutek zadušil že v kali, !e še bolj utrjevalo njegovo neupogljivo voljo. Prav tedaj, ko je stopil v palačo, ie zvoncc vabil k zajtrku. Bilo je nekoliko pozneje, kot običajno, toda čakali so, da se vrne gospodar. Miranov ic odšel po stopnicah navzgor in je v prvem nadstropju srečal Nadjo, ki je ravno stopilaj iz svoje sobe. V mračni svetlobi decembrskega dnel mu je, oblečena v domačo obleko iz belega bar-žuna, obrobljeno z benečanskimi čipkami, prihajala naproti. Oni nepozabni večer je na njenem finem obrazu in zlasti v njenih žalostnih očeh zapusti! ljubek izraz preplašenosti, in težko bi si bilo misliti kaj lepšega in ginljivejšega kot pojave te žene. Vzlic temu pa se je Miranov moral premagovati, da ie ni s svojo težko pestjo pobil na tla. Namesto z roko, ki je ni dvignil, jo je horfe! po-aziti s pogledom. — Pojdi v svojo sobo, — Je uk2zal odurno, da .e moralo učinkovati kot zaušnica; — daj si pripraviti zajtrk, kjer hočeš, jaz bom zajtrkova! sam! Odšel je____S strmim pogledom, poluodprtiml usti in na prsi pritisnjeniml rokami }c obstala Na- Stran II. .EDINOST« štev. M V Trstu, dne 11. marca' 1tl8 tajnik. — Dr. R. PipuŠ !. r., društv. blagajnik. — '»Dr. Jos. Tominšek !. r. — Dr. Fr. Kovač I. urcd. •»Časopisa«. — Dr. K. Verstovšek 1. r. — Henrik fSchreiner 1. r. — Prof. Mat. Pire 1. r. — Ivan Vreze L r. — Dr. Mat. Slavič 1. r. r * .T* r r Krekovo slavio. Veličastno, kakor ic veličastnr misel edinstva Jugos!o\anov, je bila včerajšnji proslava spomina prvofaoriielia za to misel - odre-'Scnico troimene^a in trcedinega jugoslovanskega naroda, dr. Janeza Ev. Kreka. Največje tržaško gledališče, Politeama Rossetti, je hilo preozko za vso ono množico, ki je hotela sodelovati pri tej .velepomembni proslavi, in niso bile stotine, ne, tisoči so bili, ki bi se ie bili radi udeležili, a ni bilo več prostora zanje. Saj ie bilo gledališče razprodano že prvi dan, ko so se pričele razprodajati vstopnice. Včeraj pa je strmelo ostalo tržaško »prebivalstvo, ko je videlo prihajati po Acquedoitu vse one množice, posebno pa naše ženstvo v pestrih narodnih nošah, in povpraševalo je začudeno kaj neki pomenijo te množice. Znano nam je, da so se tržaški Nernci obrnili na pristojno ol last, da naj prepove to prireditev, češ da se je bati izgredov, a da so dobili odgovor, ki jim je povedal, da smo mi Jugoslovani predostojui, da bi svojo naj-vzvišenejšo idejo sramotili s pouličnimi izgredi. Nemškemu volksratu se je torej temeljito izjalovil ;njegov zahrbtni naklep. Bili so ljudje, ki so morda pričakovali z italijanske strani kakih neljubih pripetljajev. toda bili smo prepričani, da je iz pravega tržaškega italijanstva vsled vojnih izkušenj že skoraj docela izuril prejšnji umetno gojeni sri r-oti našemu narodu, ir da ni daleč č?s, ko bomo .mc?H govoriti o medsebojnem spoštovanju. Z italijanske strani nismo pričakovali motitve ?vc*e :a slavja, in sa tudi ni bilo. — Spored se ie izvajal z vso točnostjo in natančnostjo. Otvori! se ic z zv.^-či?'iim Nedvedovim mešanim zborom »Našo zve-zdoc.'ki ga je izvajal zbor Glasbene Matice pod vc Jstvom revovodje Karla Mahkotr k?'-rr tud" vse os ta!-3 pevske "točke. Nato ie. burno po-drav-•v izpre.-fvoril naS državni poslanec dr. Otckar r> Oovor, ki ga je mestoma prck'njs'o vihar no odobravanje. objavimo v celoti. Po l^asno r -f o van i in prav tako ustvarjeni 2ivi — po-1 1 nu Jugoslovanstva prvoboritelju i -t^!^-. r c •':n:i;,i. dr. Kreku, se ie uprizonl simbolični rrizor Vstaien'e«, ki r.z je za to davie spesrrl rrš gori t-i p?<-'ik-roiak dr. Joža Lovrenčič. Ples vil jc furrlpsbil noš ml' di, nad^bnr,ni sklacate'i-clomačin (j h^c \z neizmernega goria, iz črne "rude 'ci '?ov vstaja v zlrti svobodi mati Jiir^vHa, ki ''o 't p-i! 'Jen! ni:?n sin, Ver je imel ve"0. H gor° 'rjje ' r': 1'iibezni, da ie srca razplamen;' in moči, *da vse n'ene sinove priklenil nanjo. Bodi po-■ i i proslavljena, J/p. ti, v svobodi _*/MM Mars''-omu se je zn!es':et?!a solz? blažene n^+i ob t'-h ta! o globoko občutenih rroroš-besedah. 1-i nam obetajo ^o stoi*1 Spletnem pivu svOrodo. žlato svobodo! — Ocč:nst"0 je r^-ovno 7nhtevr*lo. dr se «e dvitmil zast- r in zo-'Tf in zopet po':r>7?l končni prizor, ko kakor sne-pada dnhteče cvetic n? M?tcr'-Vr;.r?co, kateri eskrbmh In raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mestih. Mestna zastavljalnica. V torek, 12. t. m., se bodo od 9% dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca junija 1917 na zastavne listke serije 14J in sicer od št. 31.201 do št. 33.300. Denarnica (črna) s približno 20 K vsebine je bila : nbljeiia pri včerajšnji prireditvi v gledališču r:rsi-ttL Pošteni najditelj naj jo blagovoli proti nagradi vrniti g. Pacor, ulica S. Giovanni št. 8. IV. nadstropje Semena. Tržaška kmetijska družba ima sedaj za kmetovalce na razpolago sledeča semena: raznovrstno zelje, petersilj, raznovrstne salate, buče, zimski por, korenje, raznovrstne čebule, mesečne redkvice, polerne redkvice, špinačo, kumare, ohrovt zeleno, kolerabice. krmilno peso. travno mešanico z deteijo itd. C-t.be, ki potrebujejo ta semena, naj se oglase v uradu Tržaške kmetijske družbe, ulica Vienna št. 10 I. Jugoslovanskemu J?!ubu so došle stedeCe izjave za deklaracijo: 1. 556 faranov župnije Poljčane? j* navzlic proti agitacije različnih faktorjev podpisalo izjavo za deklaracijo ter izreklo zaupanje v delovanje Jugoslovanskega kluba. 3. Občinski zastop občine Višnje vas i pri Celju se je v seji z dne 24. 2. 1918 izrekel soglasno za deklaracijo jugoslovanskega kluba ter izrekel nlegovim članom popolno zaupanje. 3. Občinski odbor občine Sikole pii Piu- Ceiko Budjevlčlta Restavracija (Bosi- kmra uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Oalatti (zraven glavne poštej Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. Iščem g Pf! I H V -V plastno uajo enk tiskano besedo ra:u- LJ^ j lkrat Teč. — Naj manj ji ^ pL. | r t r" 1 p ! k ! Sadi m d Mttftnsj * k-uSke cepljene na kritno, iCtfuJu • jabl me, č'©5oje in drugo a e vr^te p odaja Josip Štrekelj v riško)- 8140 rlr^vjf* izbr Ko::.nn 1G0 sode kupujem v vsaki množini. PlnCam li ) 0 i aj višjih dunaajjjih ceat.h. Znider: ič. Opčine št. 45S. ' 1877 ures :m vspk' vr. 2. m* d^k - j j § g e ZiL takojšnjo izdelavo drV raciji jugoslovanskega klr :a t?r p1*! szreka zahva- | . lo in ZMip: nje ža njecovo dos-da-.ic delovanje. 4:] kUrjUVO XH Cg'ja V Ciserskih gozdih v Prestrariku pr; Postojni t »r<. V seji z dne 3. 2. 1918 se je občinski odber občine Beračeva p"i Ljutomeru soglasno izrekel za deklaracijo jusoslovansker^ kluba. 5. 433 žen in deklet občine Zvonik pri Nabrcžini se je izreklo z iz-javo 7 dre 15. svečana 1918 za deklaracijo. 6. 231 mož in f'iitov ter 264 žen in deklet občine Log"-rovcl r i Ljutomeru ie podpisnlo iz'avo za maj-niško t; *-• ::ac!jo ii:?r:lovr.nske■ a k.luba. Zm izjavo jugi ■ jvanskfej sAđ&ba. se je Izreklo z do-Iscm dne 2S. 2. 1018 5-M oseb-obline .V. la"Nedelja pri Ljutomeru. 8. Starešinstvo Občine Brc^inj je v S'.-Ji od 24. 2 191S sprejelo izjavo v kateri je izrekle .opoTnorna znrpanjc jB^osIovctskcniu 1 l.!*"u, proseč ga tla zastavi vse svoje moči v dosego te opravičene naše zrhteve ter se i?.re' lo za irajnlško deklaracijo. 9. Cdbcr cbčirjc Dole pr; L!t'"i jc v seji 2 dne 13. 1. !nlS izrekel sve-ie soglasje z mnjrlško deklnraciio jugoslovanskega kluba in pOATh tega je še podpisalo 533 občanov isie clčine enako iz;nvo ^er ju vpCilklo potom županstva jngosloi^^skcn-u ' I Tn, t . u isfočesno por Taoa-ia zaupanje iz-. eka. 10. Občinski odkor Hov.-cerkcv pri Celju jo j svom dne 2. 3. 1913 soglasno skleinl se pridružiti ir'avi jugoslovanske deklaracije, li. Kato-':ško ki.,' ■ ' : o bralno dru?tvo v Starem trsu pri ■-iovenjem Ciradcu se ie ra sr'^iem obč::em zboru ene 2-1. sveč ".na enoglasno pridružilo deklaraciji •'j&oslovars^.eea kluba, ter je ir-eklo popolno zaupanje Dpslanccm tega kluba csoluto pa njegovemu načelnik1', dr. Kcrošcu. 10. Železničarji vseh Vate- j j, j j.rifinisov, Rake'' ' izvežbsne rg-larje ter drvarje. — Povprečni zaslužek znaša po storjenem delu tu—52 K na dan. Trs! - tfia Stadion 10 - Trst Oaprt 0$ 8'2 ZU2Č2? RUpf2j Dnevnik „Edinost" u Trstu ie izdal in zaiužii nadleduje ku .40 1. iVuiiliiM«. i. i. Cuuper. — Cena K l.oo. 2. »iu. rUVi^iI OUOi A LLVA TOL- — Cena viu. 3. Sj.)is iN. i olstoi. i3( siG-venii Josip Kiiiu-ic. - Ceiij K 1 .(ju. 4. i '«j >1! t. Sjer^je« vič iurKlenjev. Hoslovenii ur. Oustav Grci orni. — Ctua 1 K. 5. oPOLIUBr. Po\ 17 ^orskey;a življenju češkega liuc.st a. Karolina Svetla. FusloveiMi>'\ P.-- ll m bu vin, 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZiKb FKI K ATOL. .[UGO-SLOVANHIc, (Malo odgovora na škofa Nagla poslGvni) pastirsko pismo v pouk slov. ijudstvu.) Cena «0 7. »IGRALEC«. Romar spuminov mladeniča, Ruski spis ri t (Josto-|*»vski;. Poslovenil k*. K. — Cena K 1.60. 8. »JURK1CA AGICEVA«. b. isal Ksa-ver Sandor - tijalski. Prevel V. Urel. Cena K Ć. 9. »UDOVICA«. Povesi iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. l*osloveniI !?terari Kiavs. Cen i K 1.01». 10. Historičen roman. S">i al Pro Kup ČhochoJoušek. Poslovenit li. V. Cer.a K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HBE* "j .. lA U fe-i f * * » r. • iil— , , ' • I fj );f^SSfn n ' V,P V : f 13 t ž.t: i -. i r rl ti Lu Ji Bogata zaloga vseh potivbičša. Mehanična delavjitcu ^a vsaKr- pj-pravffanfc. !FšmM€igS€0 L S - -r»\tšliwfcii; L/Uti J1 j"«* * 't*."p r 'r- Ll ^j^fc J jlJ V. v tU C: s v V1 , it r i - - " n ;: en_: mora biti t k i in dvorana, s; v kuharica. V res.o vir.c ji, ci^.cr ren vn vi dvorana, se prirej rjo n;; rodne v..s:ace irno^okrat streči vte sto gostom. — Kavcija Pontfabe z n-t^nčnim nrsicvL ^i i,- ie pošilja o carsko r? ^ vi društvo „NarouRi ( onv h knteri spada pro zabave, kjer se it I P3 d . Iv rs .ic rstu. m in F M . na Sve ivan pri o- »ra )(irnV' gost ii ■a [ — .--k r,« --— - ---"" I k. t. ~ 1 C. \ I. f' -i ■ * t- ŠtJ V. k fc. W t-js L i ^ c7 n n v! J \ -r. S- : j h i P f no L,, n f - 1 „ t • V v Z i K O 1 liJC VI i \ i h tU M Mil tiJvj f t ii p D L i f/. ■ e, T t g F\ zz j d m re 3 jorij postaj Kolovcc Opntfn 3 >. t-1'.v kn'n bel 1'lit drupri r'c! sn !:c»vo t: a vc. •ur. Molit-v vil. — Po krat' eni premoru '^redj. .Moš!'i zVc- ie "a'-^t Je'i-i . Ti, !7lir''nIo občinstvo, p r (. ^ •: r I : ^ v, - rovzdiciMoJn zavest, da je rol sveta nodarif si sinovom Slave: cuj !« Pomembnejše pesmi bi ne bilo rnoročf * •brr'i. Potern pa s;: p-if.Ie večno Ice = r-t-"rr !ne': slovenski: rGn^^ič je vz 7clm« in ■ °ri.š!a 'je pomlad zelena«, potem srbska rDrari je dnleko? in hrvatska rlc^ kolo«. Zsdnia se ie mrrala p )-noviti. Ženski z^or !e n^to zape! Dvorakova m,)-ravsVa cT ' - "vn Vodička« in »Ujeto«, tirkar je s! cHl I rflov me5?nl zbor »Dneva nom pripelji Žar« s tenorskim solom sc. Rusa. a srered se jc zaklinč'1 z Jenkovim srce ireSnniin 7borom »Bofe brntimstva«. Sporec1 ie b:l ';onC?n. 'a občinstvo je ploskalo in p!oskr'o in se ni penilo c svćvik pr "torr . T^-'pj pa je n Ircifn ? odra "ir•1 * '•••ni Lena nefa dejnovinn«. Stote in. rej k ^voje du£e rjr^^^cM^^s'-no^t frennt1 i ie o! . . .o snoštljivo prs'r'ilo kot v bo?iem hramu, in čar. ki jrn je objel, sc ie raz-vc::r,l 5e!e prfem. ko je zaoriln v dvorano: i Slovenac. Srb. firvat za uvjek brat i brat*. Vihar navdn-se 'e Ic počiš« oolajacel in "rc^vp'o'; k'mni nirvani" Ic Ob ^MlStVO ---"•rT',f; »rT«*^. li.šče. stopn ;jc rn/haiala le p^? t'i doli do konca. V ."čan°stnem raznolo.^c a vsetn in vsnkemn ^ neka ponosni ra:!o t, ^toril svojo dolžnost ds je sam in dn so žnjim vsi ti tisoči s svojo m."- * -st/cijo. 7 manifestacijo svo'e tre ne, neomajne. ner?omljivc volje, dn hočeio . bodo svojega jugoslovanskega naroda, položili -gočen kamen-vo^clnik na temelj jugoslovanske svetle bodočnosti, katerejra je postavi! ki so se .poklonili pravkar Njegovemu ve!"1 emu dubu. nn5 •dr. Kr '• ! — Tc'TVo d^nes. Obširneje bomo še poročali v prihodnjih dneh. Vojno - pomo'n: vpj' nrlifičnera društva ^F.dl-uosti- posluje v prosiorili »TržaSke^a podpornega :n bralnega društva - v ;:lici Carini'• št. 39, I. nad.. na levo. in s cr. izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pjl dop. do 12 in pol pop. Ob tem času ie ura.' na, razpolago strankam za vsakovrstna pojasni' sestavljanje \1oir v vojno- tija kot ukopana. Služabniki so se obračali za njo in nekdo se je sklonil celo čez ograjo na SLOpni-cali. da bi jo videl bolje. Tedaj pa jc oči vidno nekaj počilo v tej nežni ženi. katero sta že cele tedne sem mučila str^h in iiroza. Ne da bi vedela, kaj dela, je pianiia proii sopiocovi sobi. Nadja. ki nikdar ni vstopila v ijro-fovo sobo, ne da bi se dala najaviti prej, jc odrinila s svojimi slabotnimi rokami orjaškega Semena in vdrla v Rroiovo spalnico. Ko je zagledala £rofa, se je* zgrudila pred njim na kolena in vzkliknila ihte. s pridušnim clasom: — Ubij me!---- Da! Za božjo voljo, daj mi umreti! Miranov, ki je pravkar zamenjal poulično obleko z udobno domačo, je jemal Sonjine papirje iz listnice. Služabnika ni bilo nobe v sobi, kajti h grofu je Semen, je bil toliko obziren, ^ jc u«:ekniL — Ub' vendar!____ je ponavljala Nadja vsa iz se; ., kajti iz soprojjovih oči je žarela taka mržnja, ua se ji ie zdeia hitra S; : t boljša nego vse druco. kar naj bi pričakovala od tega groznega človeka. Kili Čfj : fDalie-l r^omeslilo mila, ntj i-e ta v j t b.*-nej^ ra spodaj nav cieni naslon. V z Jogi imam le še 2 v; go ? t gti pr a- I z to J 10C0 s j: ne oJ-iia|-i i?I le v posameznih s jč^j li. L^CKNE;?, r gen t ura Ctlje Koseggeri ing 7, li. refiektlrajo na jaiiičeno prsu -, . . j . ^ rj i i i-'fiJni prašek, toie^ \> ,c.'ovani v :oj;:;» jugoslovansko državo v sniidu deklaracije jugoslovanskega kiu-ba, ker vi^i edino v tem re':Hv s'o-ens':ega naroda. 14. Krajni Šolski svet Sv. .Martin ob Paki je v svoji red .i seji dne 2. svečana 1515 sc-lasno i spreiei predioj; v katerem se pridružuje z navdušenjem majniški deklaraciji jugoslovanskega kluba in izreka zaupanje vsem poslancem tesra k'uba. 15 Občinskio dbor PuSenci pri Ornicžu ie sprejel v seji dne 17. 2. soglasno resolucijo za deklaracijo jugoslovanskega kluba, ter je izrekel klubu popolno zaupanje. 1f\ Občinski, cdbor občine S .. Krištof pri Laškem je v seji dne 17. 2. 1918 cr.oglr.sro s!;!:•;•"!. da se pridruži del:!r.rac:ji j"goslovansl ega klut i ior izreče temu popolno zai panje. 17. Občinski cdbor občine Kovcr ra Oorenjskem je v seji dne 3. 2. 391S enoglasno sHenT'. da se prid-nži deklaraciji ii goslcvarske: a kluba. Potom r / L. . U r r f f \ t!! rvj r,;«;- k * n> -i. J . i W ' ■i Kžipllal Ki i a''-*?: D irt^j Opai y v:c -a n i 11 ; h p > * 1 L : ■ * a L 11 \__ ) n n V - ' p -i i j i 1 * J r i r ) W 13.CCC. L)v;b OV i , n h. Zgda-. - r'f--© j • or Ljubljana, Metkov č» ZOBOZDRAVN K J 4m K? * L^t" 11 M rJL v Trs4:«, u'ica Teste vecdtle voiral ulice delie Poste. !« T - -S. 12 f kj Crr dironje LOD v l leeln. — Plomb' ■ez iDO an-2, D 3 u £ - " cd c'neva v, 'vre t ■<> dn v a R :-ntn dr vek nla i;e !>anLii od s o; a v og j a teioćcm i ži o a - r ;>o d o u. >ii\i čekr in n-'k tu-in i:io emska tržišča. Kup je in p: v f-*; : vr os* j i«* gaci c, zabavna r's^na, f rij r. , d Ir« :cA, s eC: - , vali t ćt : r predujme na vrednostne rapirje in Dla^. le. t će v j vr. • s Depo its. — Pro.: ja sre.k razred ie lr e i\. Za ar vanje \o\ pr buiz i iz u i, revizi t ž e^a ja s .k i i d. brezp ać::o «ii k Jbr ^lov an;e i :e n v . ie te, o* tise itd. Dn e i či i. Safe ■stnili ^ a i j v e It, i m on rs i:reJifi. — B .»r na n r Ciia. — Telei ri: 1463, 17^3 in 2 166. _-.zilt-^.—r. ~rr uro: Ii ka - j. oii o Cd i Menjalnici. — Es\ m ->[ oric Br/ojavi: JADRANSKA rr v. lua Bbi "li \ \ " " 1 • ■: • ! -J Vmt tak. ) S n j d rj w fTI s celim srccm pridni ,:e-o ide]i nepozabnega dr. Kreka in malniški dc':1 .raciji jugoslovanskega T bi-^a za uTed'n"'en*e sb venskera, brvatskera in srbskega nr.roda. 19. Potom jrjpr.er" uraOa Crna^ora -ri Flr.ju je vposfalo 92 moi: in n!. T-ev ter 24? I -"er» in de!:leA ir3!:e občine Ptirska « or? izjavo v j kateri se pridružujejo klicu trpečih miljonov ro skorajSnem miru, ne miru sile, am^ak pravice, sporazumlisnja in popolnega samocdločev: :ra vsen narodov. P-.lje zahtevajo, da se r-ej-'^rieS združijo vsi Jugoslovani monarhije v sm-slu deklaracije jugoslovanskega kluba. 20. V seji dne 24. 3. ie en kompleks, c b cestf, seretn irfnut od po-občias':i odbor Moravče ener^asro sklenil izr L nr r? • * mi^ k t L. P- f t n ž U t r ,\l. t ^ m predaja vre/ M \ sem roslancem jugoslovanskega 1 luba popolno rtaje rr.iram: rs!ce a-i' gr!fans :e, na 225CO n* ze lj ', 12003 ms vim :; a 'a s tr^n i zaucanje in iskreno zahvalo za njihovo neumorno n jboljlh vr t, krasni lega, n jepsa SfavM šča s samnoloTom ni posestvu, z napt! a/o el ktiike čez pcse.tvo, ^ sn u ter ^ospedarsk > po lop je je pod ze!o ugodnim t pogoj ji > delovanje ter sc pridružiti deklaraciji jugoslovanskega kluba. 21. Občine Zabovci, Bukovci, Frven-lL Mark ovc i in Borovci pri Ptuju so enoglasno v svojih izjavah z dne 30. 1. 191S izjavile pridružiti se deklaraciji biroslovanskega kluba. 22. Občinski cdbor Kanderše pri Litiji je sklcr?l v seji dne 17. 2. 1918 pridružiti se majniški deklaraciji jugoslovanskega kluba ter mu zreči za neustrašeno požrtvovalno delo svojo zahvalo. 2?.. ( očinski zastop obči se Roginskatrorca pri Cebu je v svoji seji dne 1°. s\*»čana soglasno sklenil, da odobrava majniško deklaracijo jugoslovanskega kluba ter mu izreka svoio zahvalo in zaupanje za dosedanji odločni riegov nastop. 24. Člani načelstva in nad-zorništva posojilnice na Frankolovem pri Celiu ugovarjajo pri skupni seji dne 3. 3. najodločneje proti nciznosni nadutosti Vsenemcev, ki odrekaj-* vsem narodom razun sebe pravico do svobode in življenja. Pridružujejo se izjavi mamiške deklaracije jugoslovanskega kluba in prosijo istega, naj »e ne da pri obrambi pravic zatiranega Jugoslovan- prj oslabelost Od StaroSti io želodčiliii iež-skega prebivalstva oplašiti od nobenih groženj' kočah je iz vina destiliran star konjak že Pogoje- se izve pri Kccjančiču Jerneju v Trstu, ulica Carintia 19, I. nmil kiiBBSIi IIHBIIIISS3 destiliran iz vina lastnega pridelka. vsenemške besnosti in gluposti v svesti, da za njii« stoje kakor en mož vsi zavedni Jugoslovani. MBE— rr. PROSIMO SI-0\TNSK!H, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZX NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠIJEJO NAJ SE V • - NARODNI DOM V T^TU - - B2?I£BIXT HERTL, ve'epdse^flik —■rr.— ---^". Hni: ^ nri Koniical» ^talfi. S^a. * stoletja znano preizkušeno okrepčiio 12 let starega v 4 polluifckih steklenicah pošljem franko za K 80, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavaino sredstvo zoper trganie v udih, 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino od 56 liftrov naprej. — Beli rizKng K 4.80 hi rdeči bur-gunder per I. K 5.20 rje vsHKe v ^late in pap rn is novce in c'. viz Faje predujme na vrednostne papirje in h v bančno stroko spadajo^e tr «1 15 -n r Ste, srečki in izvršit; a ii tuje vse I. 1 r-, » ----^ —v f ■ -- —\ — ^ . * 4 \ i.y t e^ 1 » » a V » i.i-Vi* juuv. ^ —' u. w J O k- IV^f ^ ti3 {Ciljal Ll 2.ir>IT.LUi] ]}\i (ICtC'JJ'J. Vi . i» - - - ^ • *A L a-ji. w C w -»»j L a — ■ .„ii£ J « C B ■ d * i'O oil m «•■> r L j i iđi : ■ « r I" ti A J L « b iiSSiCURAZiOfci GENERALI IIV TRfSSTE (Cbdn® zavarovalnica v TrsfJ). Ustunovijena 1- 1831 Zakladi za 'anrstvo dne 31. decembra 1S14. K 480,C-S;,r;"~.2 i Gin aKa za zaverov.- ije li\l; :ja čne 31. čeetnifira 1914: K o,^63. Plačana po vr iia od leta 1 1 do 31. decembra 1'JH S 1 januvariem iV07. je društvo uvelo za življcnskl oddelek uove glaMie poEoie poli=e nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjatl jc sledeče utofti pol -c: I. Veljavnih takoj od iiuauja: l) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo i1 po, kndar mnra zavarovanec *Itl v^1 služoo, ako je vpisan v polah črne vojske, b) &ko piača zavarovanec l°°/oo od zavarovane svete, lal >o cbaovi polico, ki je izjr.iH vllav^ vsled pomanjkljivosti plačevanj?, samo d. -e uj.jc vrsi to' ' : j, : •■» .' tu ..a. II. Velja«nih po preleku 6 mesecev od izc i^: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal j: ci prerrin 1 rez v oke Iot i ro- tovati in bivati ne samo v celi Evropi, arnpa!. tu^i v kater Mbodi dvv.eli \ a 1 a. (i5ve;o\ne v. v iu. da pt )ja ane nesposoben police). Društvo je zavezano plačati celo v' ;;o. ti 1 v slul lil. Veljavaib po preteku ene^a leta po izdaniu p> -e: m) zavarovanec se oprosti plačevanja za meiana zavarovanja v s!:.! za del^- IV Veljavnih po preteku treh let od izdcr.ja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovenja razun biućaja prevnre. b) Društvo je zaveza.to plačati ccio vlogo, tudi ko bi z;-.varov-mec umrl vslcd 'ora, a!I posKusenesa samomora. c) Zavarovanec sme dvisnjtl posojila prot; plačevanju 4h75. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požars prevažanje in n?om. C08III; - a SSL , m m K M s-