< _-- Vzniki so pognali Japonce N na Novi Gvineji 80 Jih z važnih pozicij in pognali 10 milj proti 5®veru. Japonci so pustili za seboj mnogo oro-*Ja in municije. jL^rthurjev glavni stan, Avstralija 30. sept. — Zavezni-Panii'0 V usPešni ofenzivi vrgle Japonce s pozicij 32 milj nad cem Moresby. Japonci se umičejo proti gorskem mestu IS^L e'e kupe orožja in municije so pustili Japonci pri umiku. Ofenziva zaveznikov je še vedno v polnem razmahu. Japonci so pričakovali ofenzivo, ker so| se bili zakopali in zabarikadirali. I Zavezniške čete so v tej prvi ( ofenzivi na Novi Gvineji začeli i z isto taktiko, kot se je poslužu- j jejo Japonci, da udarjajo največ sovražniku v bok. Zavezniški bombniki so že več, tednov bombardirali japonsko dobavno linijo, kar je, kot trdi zavezniški glavni stan, oslabil udarno silo Japoncev. -o- Do 1,600 Amerikancev so Nemci prijeli v Franciji Washington. — Državni tajnik Hull je naznanil, da je bilo | v okupirani Franciji aretiranih najmanj 1,600 Amerikancev. Nemške oblasti so izvršile aretacije iz maščevanja, ker je ameriška vlada zaprla Nemce v tej deželi. "Neuradno se poroča, da jfe med aretiranimi 350 žensk in 1,250 moških. Mnogo teh je francoskih državljanov radi že-nitbe ali rojstva. -o-— Angležinje bodo morale peči paje London.—Ministrstvo za prehrano je ukazalo, da se morajo angleške gospodinje naučiti peči jabolčne paje za ameriške vojake. Vlada bo poslala po vsej deželi izvežbane kuharice, ki bodo učile gospodinje peči to ameriško priljubljeno jed. -o- Hitler menda pričakuje, da bo še papiral Londorf!*—Nemške oblasti na Holandskem so izdale odredbo, glasom katere ne sme nihče začeti s papirarskim podjetjem, ako ne dobi dovoljenja od države. Nekateri pravijo, da Hitler že zdaj vidi, da se bo moral nekega dne še prijeti svojega starega posla in zato že zdaj skrbi, da ne bo imel konkurence. -o- IZ NAŠIH NASELBIN Milwaukee, Wis. — Slovenski poročnik Louis J. Kirn je bil poveljnik ameriške letalske eska-dre v bitki z Japonci pri Solo-monovih otokih 24. avgusta, v kateri so Američani izvojevali veliko zmago, kakor poroča Milwaukee Journal od 15. sept. Kirn je vodil napad na štiri japonska letala, ki so kmalu šla v morje v plamenu in za to svoje junaštvo je dobil priznanje. V omenjeni bitki so ameriški letalci uničili 96 bojnih letal. Slovenski junak je star 34 let in oženj en. lPr Prestavlja svoje na ruski fronti ■ — Iz verodostojnih | Poroča, da je pričel IIjj. pe<- čistiti med svojimi p1'tla ruski fronti. Kot ■ll- Zlrno odpustil mnogo IL'ker niso mogli za- Psttak» je začel Hf avUati, ker niso zavze-K/a(1a. Baje je odstav-Kki niaršal F e'd o r von pllin? Poveljeval napadu If^erad. Nadomestil ga Kiti Siegmund List. pred Leningradom je Ft Vo Ustavil feldmaršala r\tj]n Loeba, katerega je I. 1 George bon Kusch- |Csal von List>ki je v°- ffyii* 6 ®alkana, je znan M, nacij in strateg, ki ? b0 * Vžrtve- Pričakovati %Jf. z novimi besni-' I lna Stalingrad.' k c> so nameravali L 68tl Ameriko [L. Vorif _ rles Youn^' Pfi , in naturaliziran »ji zavljan, je pričal Mi T?roti 23 voditeljem L%MUnda- Rekel je- da Wilhelm Kunze, Pn, d.a naročil svojim PV2elaj se Pripravijo, da i.. ^vlado Zed držav_ %Vb8°ieni izdaja-Slavil priziv ■ki j Kresta vrači je v De-] bil obsojen v smrt napravil priziv na soclnijo. Ste-L V- je bila obsodba ;:C,kruta- obs°jen % h\ker je dal streho ;\nJobeglemu nemške-S Hansu Krugu, torišča v Kanadi. Vj^*-- Pomagala, da X* H več i H i. vojni pripisu-ijlo bI\dita, da je nara-' • Vta valstva v Zed. ijV1941 za 1,327,000. vHE? letos so štele ,;^t3965,000 duš. Ne-\ pnu Pomagali boljši a strah pred voja- '»C^tišok W javnih in katoli-• ll^eli po pol dneva KC-14- oktobra- Ta V1 v to, da bodo staro železo, 1 brivec *)°SNQkt°bra [Vs^ Ave. 1 ^ °b 7 zvečer Rusi pritiskajo na nemško levo krilo Hitler ima strah pred bombami Danes bo govoril po radiju Adolf Hitler. Govoril bo nemškemu narodu, naj se pripravi na četrto zimo vojne in naj prispeva za vojn j relif. Odlcje bo Hitler govoril, je še tajnost, ker se boji, da bi ga prišli posluša t ame-rškit ruski in angleški avi-jatičarji in mu 'motili" flavor s ploskanjem bomb. Namesto [kavču/mtih avtomobilskih obročev si je Lorenzo Hansen iz Logan, Utah, izdelat lesena kolesa, ki prenesejo tudi težji tovor, a tie vozijo z večjo brzino, kot 12 mil j na uro. Država Ohio bo točno izvajala prometno postavo: 35 milj na uro Podružnica 49 SŽZ Članice te podružnice naj se gotovo udeležijo važne seje v pondeljek 5. oktobra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Treba bo vse ukreniti radi blagoslovitve novega bandera. Guverner Bricker je včeraj izjavil, da bo država Ohio od 1. okt. naprej strogo izvajala novo postavo, ki prepoveduje hitrejšo •vožnjo- kotifc^ftrilj nd tfro. Dv-žavna policija bo aretirala vsakega voznika, ki bo kršil to postavo, je rekel guverner. Guverner je obenem apeliral na lokalne oblasti, naj ga v tem podpirajo in sodelujejo, da se bo ta postava strogo izpolnovala. -o- New York City. —- Dne 15. sept. je v Ridgewoodu na Long Islandu umrl John Benčič, star 43 let in doma iz Istre. Argentinski poslanci so za prelom z osiščem Buenos Aires, 29. sept. — Argentinska poslanska zbornica je danes z večino odglasovala, da republika Argentina prelomi diplomatske odnošaje z Nemčijo, Italijo in Japonsko. O resoluciji mora glasovati še senat, ki je pa znan, da je za nevtralnost, "kot je tudi sedanja argentinska vlada. -o- Trdijo, da bo vinaric vedno dovolj Washington. — Ameriška narodna jed vinarice (hot dog) ne bo izginila z naših miz, nam zatrjujejo. Te titularne klobase, ki se dopadajo kraljem in beračem, ne bo zmanjkalo, tudi če bi drugih vrst mesa primanjkovalo. Hot dogs! H8 m 1MB Naši vojaki to Me Zadnjo soboto je odšel prostovoljno v službo Strica Sama John Perušek ,sin Mr. in Mrs. Joseph Perušek, 14814 Hale Ave. To-časno se pa nahaja na 5 dnevnem dopustu njegov brat kor-poral Stanley Perušek, ki odpotuje v sredo na svoje službeno mesto v Camp Stewart, Georgia. Vso srečo in zdrav povratek! IB 161 M V sredo 7. oktobra odide v ameriško armado Andrew F. Ule, sin dobro poznane družine Andrew in Mary Ule iz 10606 Reno Ave. Prijatelji se pridejo lahko poslovit na njegovem domu. Vso srečo, Andy, in vrni se zdrav! Ma is« p® Prostovoljno je vstopil v bojno mornarico Ralph M. Debevec iz 2005 E. 226. St., Euclid, O. V petek zjutraj odide v Great Lakes, 111. Prideljen bo z drugimi elevelandskimi fanti nosilcu letal, Lexington. Ne pozabi, Ralph, kaj ti je naročil ata: vsak dan na tešce najmanj dva Japonca! Pa da boš po slavni zmagi privriskal zdrav domov na Rožnik! n ta M« Poročnik Anthony Race, sin Mr. in Mrs. Anton Race, 15226 Holmes Ave., je bil povišan v kapitana. Mladi stotnik je v službi v Washingtonu, D. C. čestitamo! M M M Iz Camp Wolters, Texas, pošilja pozdrave vsem znancem in prijateljem Robert A. Blatnik, sin Mrs. Blatnik iz 6304 St. Clair Ave. Bob je prideljen zdaj komunikacijski diviziji, kjer bo dobil treningo 6 tednov, nato bo šel pa v šolo za 7 tednov. Px*avi, da dopusta ne bo dobil do februarja. Njegov naslov je: Pvt. Robert A. Blatnik, 1st Platoon Co. "C," 52 Inf. Tng. Bn. Camp Wolters, Texas. Mb Mi M Poročnik in Mrs. Henry Laurie sta prišla obiskat svoje starše. Stanujeta pri njegovih starših, 6705 V-z Bonna Ave. V četrtek odpotujeta nazaj v Camp Carson, Colorado Springs, Colo. IMS mi MB Iz daljave 10,000 milj se je oglasil korporal John Lach, sin Mr. in M". John Lach, 1255 E. 61. St. Kje se ravno nahaja in kaj dela, je pa vojaška tajnost. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Premogarji bodo delali daljše ure, ako bo po-I treba, pravi Lewis | Washington. — Tajnik notra. j njih zadev, Harold Ickes, je skli-I cal na posvetovanje zastopnike i premogorovov in unijskih premo-garjev, da najdejo pota in sredstva za večjo produkcijo premoga drugo leto. Ickes je poudarjal, da bomo izgubili to vojno, ako ne bomo producirali dovolj premoga, ki ga mora imeti industrija vedno dovolj. Zato je naročal, naj bi premogarji delali daljše ure. John L. Lewis, predsednik unije premogarjev, je rekel, da bodo sprejeli premogarji daljši delovni teden samo tedaj, ako se bo izkazalo, da je to absolutno potrebno za Vojni napor. Govorica o odprtiji druge fornte ni všeč Churchillu London. — Premier Churchill je v parlamentu ostro kritiziral one, ki govore ali nami-gavajo, da bodo zavezniki v kratkem odprli drugo fronto, ali da se druga fronta že pripravlja. Kritiko je izzval visok angleški častnik, ki je govoril po radiju francoskemu narodu, "da je treba danes bolj kot kdaj pričakovati izkrcanje zavezniških čet v Franciji." Churchill je poudarjal, da je v tem času nezaželjena vsaka javna špekulacija ali izjava od strani javnosti o času ali kraju ofenzive zaveznikov. -o- Willkie je dospel včeraj na Kitajsko Cungking, Kitajska, 29. sept. — Wendell Willkie, ki potuje kot poseben odposlanec predsednika Roosevelta po svetovnih bojiščih, je danes dospel v to-časno prestolico Kitajske, Cungking. Willkie je dospel sem naravnost iz Moskve. Te dni se bo posvetoval z generalom Kajšekom. -o- Vlak je ubil delavca Ko sta se vračala včeraj Geo. Klein in Frank Marshowsky od nočnega dela v Motch & Merry-weather Co., 888 E. 70. St., sta sp peljala z avtom čez železniško progo N. Y. C. železnice na 40. cesti, da bi prišla na Lake Rd. V tistem hipu je pridrvel vlak. Klein, ki je vozil avto, je bil ubit, njegov tovariš pa nevarno ranjen. Na križišču je bil paznik, ki je pa spustil zavire prepozno. Slana je napravila škodo Močna slana, ki je padla včeraj po državi Ohio, je napravila za tisoče dolarjev škode na zelenjavi, ki je bila še na polju. Toplomer je kazal včeraj zjutraj 32 stopinj. Zagnali so se z vso silo na 40 milj dolgi fronti med Volgo in Donom ter iztrgali nacijem važne višine severno od Stalingrada. Tudi na drugih frontah Rusi zmagujejo. Armada maršala Timošenka je razširila svoje protinapade na nemško linijo ter pritisnila z vso silo na nemško levo krilo med rekama Volgo in Donom. Polnočno poročilo zatrjuje, da se je ruskim četam posrečilo udreti v nemško obrambno linijo in zasesti važne višine severno od Stalingrada. Več kot tri nemške stotnije so ' - padle pred napadajočimi Rusi.1 Boji v mestu so divjali vso noč. | Nemci so pognali v boj dve divi-' ziji pehote in 150 tankov, da bi j zabili zagozdo med tovarniško naselje. Ta izpad je stal Nemce 4,000 mož in 50 tankov. Kako značilni so bojr za Stalingrad kaže slučaj boja za nek prostor v mestu, ki obsega 30 jardov v širini in 250 jardov v dolžini. Ta prostor je menjal gospodarje štirikrat in končno so ga obdržali v oblasti Rusi. Radijo iz Berlina še vedno poroča, da bo Stalingrad padel vsak čas v nemške roke. To zatrjujejo Nemci že več dni vsak dan posebej. Medtem, ko divjajo boji za Stalingrad z vedno večjo furijo, pa naznanja rusko vrhovno poveljstvo, da so ruske čete predrle nemško linijo na fronti pred -MaskVO, irbiii- 2,500 nacijev. -zavzeli 25 vasi in sicer vse v dveh dneh boja. Rusi so zavzeli tudi važno pozicijo blizu Rževa, kjer so z uspehom odbili pet nemških naskokov. Poročila tudi zatrjujejo, da ne morejo Nemci v Kavkazu nikamor naprej. -o- Otroci bodo delali od 4 do 5 ur na dan New York. — Ameriški šolski otroci bodo morali delati od 4 do 5 ur na dan na farmah, ali kaka druga »važna opravila, je izjavil general Hershey, načelnik vojaške obvezne službe. "Naše civilno prebivalstvo še ni v vojni," je rekel general. "Morda bo prišel čas, ko bo morala naša mladina delati na farmah, ali opravljati kaka druga važna dela, vsaj 4 do 5 ur na dan. -o- Šest Clevelandčanov do-zdaj pogrešajo pri trgovski mornarici Mornariški oddelek poroča prve izgube v trgovski mornarici od 27. septembra 1941 do 1. avgusta 1942. V tem času je znanih 410 smrtnih slučajev med posadko, a 1891 jih pogrešajo. Med ubitimi sta Clevelandča-na Maurice Blue in Joe Mar-cinkevič. Kot pogrešani pa so javljeni: Stanton Heater, Tha-deus Kolodzeiji, Joseph Lanese (836 E. 156. St.), William Redi, Benjamin Tempest in Bertram Feinman. Med pogrešanimi so oni pomorščaki, ki so bili morda ujeti, ali so se rešili s torpediranih ladij, pa se še niso javili ameriškim oblastem. Dolg Zed. držav znaša že 90 bilijonov Washington. — Vladni dolg je dosegel $90,000,000,000, ali še enkrat toliko, kot je znašal, pred-no so se začele Zed. države pripravljati za vojno v 1940. Dolg naraste vsak mesec za 4 bilijone dolarjev. Osišče namerava napasti Zed. države, pravi direktor Landis * Charleston, W. Va. — James M. Landis, direktor civilne obrambe, je izrazil možnost napada na ameriško obrežje od strani osiških sil. "Nemčija še'ni ustavljena," je rekel Landis. "Nasprotno, Hitler si je pridobil več ozemlja, več olja in ima nove vrste bojna letala." Mr. Landis je svaril uradnike za civilno obrambo, naj podvojijo pažnjo za obrambo naših važnih mest in naj storimo vse potrebno, da bomo znali ravnati v slučaju napada sovražne sile. Prodaja čevljev iz kavčuka je ustavljena Washington.—Od polnoči danes pa do 5. oktobra je vlada ustavila vso prodajo čevljev iz kavčuka. Po tem dnevu bodo mogli te vrste čevlje kupiti samo delavci ki so zaposleni pri važnih vojnih delih za javno zdravje in varnost. Ženski in otroški čevlji niso v tem vključeni. Pogreb Jennie Lausche V četrtek zjutraj ob osmih X) pogreb Jennie Lausche iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalva-rijo. Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. William Tome, 1246 Norwood Rd. so kupili fantka prvorojenčka. Mati je hči Mr. in Mrs. Joseph Modic, isti naslov. Vse je zdravo. Naše čestitke! Sestanek kadetk SŽZ Nocoj ob osmih.bo sestanek vseh kadetk Slovenske ženske zveze in sicer v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. Vse ka-petanke in kadetke naj gotovo pridejo, ker bodo važna raz-motrivanja. Blagor jim za omrežjem Medtem, ko gospodinje stiče-jo po trgovinah za kavo, pa jo imajo v okrajni ječi v Clevelan-du spravljene 15,000 funtov. Ko so cene rasle, jo je manager nakupil večjo količino ter tako, kot pravi, prihranil davkoplačevalcem denar. Torej davkoplačevalci imajo denar, jetniki pa kofetek. Kateri izmed obeh se boljše počuti? — Uganili ste, mi tudi tako pravimo! šola prične kasneje Začenši 2. novembra bodo pričeli v euelidskih javnih šolah pouk kasneje. Junior in senior višje šole bodo začele s poukom ob devetih zjutraj, elementarne pa ob 9:30. Vodstvo je napravilo spremembo zato, da ne bodo hodili otroci v šolo, ko je še temno. 6 AMERIŠKA ^flDOMOVINft , AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN (jO ^"»BliilS W LANGUAGE ONLY A IV/If-nT^ A VF I t d^Ji /IT- SLOVENIAN MORNING ■ w AMERICAN HOME DAILy™ASEE ^ ' ' -. , ------ , i, . ..... Isjj^^_CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor ti 17 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. __Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __ __Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 lor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Clevfeland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, •2.00 for 3 months ______Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _No. 229 Wed., Sept. 30, 1942 Mr. Oto Habsburg je govoril m. Mr. Oto Habsburg dalje pravi v svojem govoru v Union College v Schenectady, N. Y.: "Avstrijski podtalni upor proti osišču se je v resnici začel, ko so nemške čete vkorakale v državo (misli Avstrijo) in se nadaljuje do danes nezmanjšano. Danes se razteza ne samo po krajih, katere je zasedel Hitler, temveč tudi po krajih, katere so zasedli Italijani. Ta podtalni upor podpira nad 90% avstrijsko prebivalstvo." Po tej trditvi izgleda, kakor da Mr. Oto Habsburg še danes smatra Slovenijo in Hrvatsko — za Avstrijo. Tega stavka Jugoslovani ne smemo prezreti. Govoril ga je mož, ki dela za obnovitev Avstrije pod imenom "Podonavska federacija,'' da bi nas tako dobil nazaj pod svojo peto. S tolikimi boji in s toliko krvjo smo vrgli po skoraj osemsto letih s sebe kruti avstrijski jarem, pa naj gremo sedaj znova vanj ? So še med nami Jugoslovani, ki avstrijsko propagando zelo podcenjujejo in omalovažujejo in trdijo, da je tako slaba, da je sploh ni. Recimo, da imajo prav. Kaj pa če nimajo prav? Kaj pa če je ta propaganda močna in ima veliko prijateljev, ki jo zagovarjajo in delajo na njeni izvedbi? Vsi vemo, da je pokojni Dr. Korošec tako rešitev vprašanja ureditve srednje Evrope predvideval in smatral za gotovo dejstvo? Ali nam ne kaže ravno dejstvo, da mu naši odlični dnevniki v Ameriki dajejo vsikdar prostora v svojih izdajah in sicer vsikdar na zelo vidnem mestu, da je ta propaganda močna? Po našem mnenju je dolžnost vseh Slovencev, vseh Jugoslovanov, ki jo imajo do samih sebe in svoje bodočnosti, da to propagando pazno zasledujejo in ji posvečajo kar največ svoje skrbi in dela. Dr. Korošec je sklepal, da pride, ali da bodo saj poskušali v to "Podonavsko federacijo" spraviti predvsem Slovenijo, "ker bo ta nova državna tvorba morala imeti morje, ki ga ji pa morejo dati samo tisti, ki ga imajo, to smo Slovenci." Imamo res zagotovila, da bo Jugoslavija ustala. Ustanovljena je že balkanska federacija. Toda nikjer pa ni bilo še rečeno, kaj se bo zgodilo s Slovenijo? Tega vprašanja se pa nekateri diplomati zelo iz-ogibljejo. jasno je, da bodo Slovenci doma z vso silo uprli vsakemu poskusu spraviti Slovenijo v kakoršno-koli zvezo z Nemci in Madžari. Preveč danes bridko občutijo bič teh dveh narodov na svoji koži. Nikdar več tako! Dovolj je ena Kalvarija! Danes je odločna volja vseh Slovencev: združena, cela Slovenija kot enakopravna državna edinica v močni in veliki Jugoslaviji, Habsburžani so pa imeli nad osemsto let časa, da bi bili pokazali Slovanom, zlasti Slovencem, vsaj malo obzirnosti in priznanja, da so narod, ki ima vse pravice do svojega obstoja in razvoja, da bi bili spoznali krivice, katere so delali, in vsaj nazadnje, sledili Francu Ferdinandu. Če se pa v osemsto letih niso spametovali, temveč hoteli služiti pan-germanstvu kot rablji slovanskih narodov, kako naj Slovani zaupajo, da bodo sedaj pametnejši in pravičnejši? Kar čitajmo članke slovenskih rodoljubov v knjigi "Naši obmejni problemi!" Kar čitajmo Chapekovo zgodovinsko knjigo "Franz Joseph I.". Ne, ne! Upor proti nacizmu in njegovim zaveznikom se je začel med Jugoslovani. Začel ga je veliki Srb Draža Mihajlovič s svojim junaškim narodom in se odtod razširil po vsem jugu, da, tudi v Avstrijo, kjer ga pa ne vodijo avstrijski Nemci, temveč samo Slovenci. Začel ga je toraj tisti narod, ki ga je šla Habsburška družina 1914 z vojno ubit in je tako povzročila prejšno in sedanjiD strašno svetovno vojno. • Samo to je resnica! (Dalje prihodnjič.) Nikoli zadovoljen — Za mlado Nemčijo ni pravil, v katere bi mogla stisniti svoje narodne zahteve za obstanek. Za nas ne more biti končnega ravnotežja v oblasti zato, ker se to ravnotežje menja od leta do leta pod pritiskom nemške življenske sile. (Voelkischer Beobachter, 12. 4. 39.) » # * i Hitler ne potrebuje vojne — Ne potrebujem vojne in milijonov žrtev zato, da bi me moj narod cenil in spoštoval. Ceni in spoštuje med tudi tako. Ne bom pa vodil milijonov svojih ljudi v klavnico zato, da bi morda še milijoni drugih ljudi verovali vame. (Adolf Hitler, Narodni festival, 1. 5. 36.) » * * Prelahke lavorike. — Neoborožena država pomeni nevarnost za mir. Njena neoboroženost prelahko privabi tuje armade v pohode, pri katerih ne tvegajo ničesar. Če živi neoborožen narod med težko oboroženimi sosedi, to zapelje častihlepneže, da si naberejo lahkih lavorik in brezvestne vlade, da zapletejo svoje podanike v vojno. (Rudolf Hess, Okrajno strankino zborovanje, Koenigsberg, 9. 7. 34.) * » » Kje je njihova premoč? — Naša naloga je, da si za vse čase zavarujemo letalsko premoč, ki si jo je Nemčija pridobila nad vsemi državami. (Hermann Goering, na dan Zračnih sil, 1. 3. 1934.) beseda iz naroda Opera za kulisami Občinstvo p o s e t i operno predstavo, uživa petje in glasbo, ter navadno ne pomisli koliko dela je zvezanega s tem. Da bo publiki nekoliko pojasnjeno, naj navedem nekaj podatkov. Za uprizoritev "Seviljskega brivca" sem samo jaz porabil 957 ur delavnega časa. Zdaj pa pomislite na glavne soliste! Rozina se mora naučiti na pamet 833 taktov petja, Berta 372, grof Almaviva 936, Figaro 984, Bartolo 667 in Bazilijo 415 taktov. Koliko not, koliko besed! Naš spremljevalec na klavirju je pa pri vajah udaril že na stotisoče not po klavirju. Moje delo se je že začelo lansko jesen, ko sem še v New Yor-ku začel popravljati slovenski prevod in prestavil nekaj arij, ker je bil prevod pomanjkljiv. Nato podiaga teksta, da se ujema z muzikalnim akcentom, pisanje besedila v knjige za soliste in aranžma za zbor. ^V delavne ure, ki sem jih preje omenil, so seveda vštete tudi vse vaje solistov za učenje na pamet, ansambelske in zborove vaje, (vsi, ki imajo glavne partije se v^žbajo tudi doma sami) uredba recitativov, priprava programov in vstopnic, pisanje not, publiciteta, iskanje orkes-tracije in orkestra, uredba za orkestralne inštrumente, iskanje kostumov, posvetovanje glede scenerije, luči in rekvizitov, režija, skratka vse, kar spada k veliki uprizoritvi opere. Tega ne naštevam zato, da bi dobil kakšne simpatije slovenskega ljudstva, temveč zato, da imate nekakšno sliko, koliko priprav je potrebno za eno operno predstavo. Zdaj pa še pomislite, koliko truda so položili v to tudi vsi člani in članice Glasbene Matice, ki poj o solistične vloge in zborov part. Posebno solisti se žrtvujejo. Ves dan težko delajo, zvečer ponovijo vlogo doma sami ali pa pridejo na skušnje. Vaje so tudi ob nedeljah. Tisti, ki imajo vloge tudi v "Netopriju" pridejo včasih po petkrat na teden na pevsko vajo. In vse to za ohranitev slovenske besede. Kaj je njih plačilo? Nič! Pevovodja jih ozmerja, če sempatje začnejo eno sekundo prekmalu ali prepozno v raznih duetih, ter-cetih in tako dalje. Toda vseeno vlada dobra volja med nami in po predstavi so vse grenke ure pozabljene. Dostikrat mi je žal takih incidentov aH mu-zikalna disciplina to zahteva. Dela se resnično "v potu svojega obraza," toda ne za denar, pač pa za širjenje kulture. In naš pianist! Kako mora paziti, da ne igra prehitro ali prepočasi. Brez vsakega ugovarjanja i,ledi pevcem in dirigentu. Največje zadoščenje vsem tem ljudem je, če občinstvo napolni dvorano ob prireditvi. Komur je za kulturni napredek in za resnično zabavo, naj pride poslušat opero "Seviljski brivec." S tem bo nagradil delo teh požrtvovalnih ljudi. Vsi ti ljudje ljubijo petje in glasbo ter se mnogo*žrtvujejo za lepoto iste, vi pa jih nagradite s svojo navzočnostjo. Anton Šubelj. P. S. Glasbena Matica uprizori Rossinijevo opero "Seviljski brivec" na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. v nedeljo, dne 4. oktobra. Začetek bo ob 7. uri zvečer. V orkestru bodo igrali člani Cle-velandskega simfoničnega orkestra. Pri klavirju bosta Edward Kužnik in Reginald Res-nik. Vstopnice so v predproda-ji pri Mrs. Makovec. Vsi sedeži so rezervirani. S farm v Genevi Pokojni maršal Italo Balbo je dobil Mussolinijevo odlikovanje šele po smrti. No, v današnjih časih je že tako, da je vsak dan slabše, pa naj bo kjerkoli. Predvsem mi je sedaj na misli, da omenim trgatev, ki je baš sedaj v teku po naših vinorodnih farmah v Genevi. Že je pričelo odmevati pokanje in nabijanje po sodih, to pa pomeni za nas farmarje težke čase, ker ne moremo dobiti dovolj pomoči, da bi pospravili pridelek, kajti zima se nam kaj hitro približuje. Seveda temu je vzrok tudi to, ker že skoro nihče več noče delati na farmah. Vsak si želi dela v tovarni in živeti v mestu, kjer je veliko bolj prijetno in kjer delavec prejema tudi velike plače. Toda pri nas na farmah v oko-li.ci Geneve pa ne bo nič kaj preveč velike "colenge." Kljub vednemu deževju pa bomo še precej pridelali tudi pri nas, le krompirja menda ne bo dosti. Grozje je jako lepo kazalo, a sedaj ga je pa z vsakim dnem manj, ker je malo prehitro dozorelo in ne vem kaj mislijo naši "prešarji" letos, ali ne bodo nič prešali ali kaj ? Če se ne boste kaj hitro požu-rili, bo prepozno in bo šlo grozdje vse drugam namesto v Cleveland. Kakor sem že omenil, je grozdje letos precej prej zrelo kot druga leta. Tukaj nam je bilo povedano, da bo vse government pokupil in potem bo pa res bolj malo hodilo za naše domače potrebe. Nekaj sem se domislil, pa ne vem ali mi je kdo povedal, ali se mi je sanjalo, da so šli naši prešarji menda v stari kraj po naročila za mošt in da imajo sedaj težave*s Hitlerjem, ker jih ne pusti nazaj. Če je kaj takega res, potem bo to zelo slabo za nas farmarje. Menda bo najbolje, da grozdje prodamo prvemu kupcu, ki pride, ker ne vemo, če bodo naši prešarji prišli nazaj ali ne. Druga novica, ki mi jo je povedal moj prija-j tel j Grubar je precej vesela. Po-j vedal mi je namreč, da je že i pi6dal deset ton grozdja. Torej najbolje za nas bo, če gremo kar lepo na delo v vinograde. Se precej novic imam, a nimam časa, da bi jih sporočil. Čas teče in nič ne reče! Naj omenim še to, da če je v Cleve-landu, kdo brez dela in se počuti, da je še dober delavec, naj se kar obrne proti Genevi, kajti tukaj bo sigurno dobil delo. Delavcev potrebujemo za pobiranje jabolk in grozdja ter drugih poljskih pridelkov. Se bom pa še pozneje kaj oglasil, a najprej moram yide-ti, če se bo kaj dobro napreša-lo. Upam, da bo precej dobro dajalo, ker je bilo precej mokro leto. No naj bo sedaj pa še dež enkrat kriv, če bo kaj preveč mošta. Sedaj moram pa napisati par besedi še o zadnji konvenciji SDZ, ki se je vršila predzadnji teden v Euclidu. Zdi se mi, da je bila vsa »asa delegacija nekam preveč razburjena in včasih je kar vsevprek kričalo. Zdi se mi, da če bi bil človek kaj dalj časa v takem sejmu (Auction Sale), bi prinesel domov vso sivo glavo. V taki mešanici človek premišlja, kaj bi povedal, da bi bilo kaj koristi za organizacijo, a predno pride na vrsto do besede, pa že pozabi, kaj je mislil povedati. Tudi konvenčni predsednik je včasih malo preveč kričal. Končno pa so nekateri tako lovili za besede, kot kužek za kost. Seveda je šlo malo pa tudi za čast in menda je vsak želel, da bi bilo tudi njegovo ime v zapisniku. Če prav je bilo malo težko, pa smo se le pogovorili in navadno je po velikem govoričenju prišlo na prvotno, kjer se Zanimiv nemški dokument (Nadaljevanje.) Tudi glede časa se skoraj vse ujema. Znano nam je, da je povelje za izselitev brežiškega in krškega okraja izšlo dne 20. oktobra, izseljevanje je pa trajalo nekaj dni v november, dasi bi bilo moralo biti končano s koncem oktobra kakor navaja pričujoči zapisnik. Da se ni začelo že 15. septembra, je zato, da so mogli ljudje pospraviti pridelke. Kaj pa "Gau Kaernten" v tej dobi? Zapisnik navaja ,da mora v istem času zapustiti 80,000 Gorenjcev svojo rodno grudo in iti v tnjino. Vsi bi morali skozi St. Vid v Srbijo. To se pa ni zgodilo, vsaj ne v dobi od 15. septembra do konca oktobra. Spet nastane vprašanje: zakaj pa ne? Za odgovor se moramo zateči k drugim poročilom. Neko tako poročilo iz Ljubljane, ki je bilo odposlano sem, oziroma v London, nekako zadnje dni novembra, ugotavlja, da so Gorenjce nehali izseljevati, ker jim je zmanjkalo prometnih sredstev. Vsa poznejša poročila pa vsaj mimogrede dostavljajo: Na Gorenjskem se izseljevanje še kar naprej vrši. — Iz tega bi se dalo sklepati, da so Nemci glede Gorenjske ukrenili nove naredbe. Namesto izseljevanja v masi v tistem kratkem času naj se vrši polagoma in raztegne na daljši čas, kakor bodo pač dopuščala prometna sredstva. Morda so tudi malo popustili od števila 50,000, češ, med tem se bodo Iju-Ije prilagodili in se polagoma — oonemčili. Točna je tudi opazka glede duhovnikov iz Gorenjske, da imajo d i ti v Srbijo. To se je zgodilo, pač pa mnogo prej, nego v času od septembra do oktobra. Glede 30,000 Srbov, ki so na em mestu omenjeni, je težko da-i razlago, ker večina spremljajočih besedi ni čitljiva. * m * Nekaj sledečih zapiskov ni mogoče raz vozi j at i. Zdi se, da gre za navodila, kakšen red naj bo v taboriščih. Toda to je zgolj ugibanje. Pač pa je lahko brati zopet o 300 duhovnikih, da naj se sestavi o njih imenik v desetih dneh, pričenši 18. junija in sicer posebej za svetne duhovnike, posebej za redovnike. Tiste, ki bi utegnili biti najbolj nevarni (kcmu?) naj posebej naznanijo (najbrž stražniki.) Da bodo stražniki' vedeli, kam poročati, so jim dali tudi številko telefona in posebej naročili, da je treba klicati vsak dan ob pol dvanajstih. če gre tu samo za duhovnike ali za vse ujetnike skupaj se ne da ugotoviti, ker je spet nekaj besed nečitljivih. Druga stran. . Do 10. junija je bilo treba zlasti o žandarjih, financarjih, policajih in dacarjih dognati, kako je ž njimi. Natančni podatki morajo priti. Posebno je treba i na novo preiskati podatke o političnem u dejstvo van ju teh uslužbencev v Jugoslaviji. Tako naroča gestapovski zapisnik na tem mestu. Res vemo tudi iz poročil, da so Nemci skušali te uradnike obdržati v svoji službi, ako le mogoče. Vsaj za začetek, ker ni bilo mogoče naenkrat vseh nadomestiti s privandranci. Šele polagoma so začeli tudi tem stopati na prste in jih odslavljati iz služb, če so izjavljali za Slovence. * * * Zdaj sledijo navodila, kako istotako sestaviti listino o železničarjih in voznikih cestne železnice. Napisati je ti*eba posebej delavce in profesijonalce. Potem pa posebej nižje nastav-ljence. . . Kako pridejo tu noter konduk-torji cestne železnice, je težko reči. Vemo, da na vsem okupiranem ozemlju ni nobene cestne železnice, saj jo je vsa Slovenija zmogla le v Ljubljani, ki pa ni padla pod Nemce. Toda nobenega dvoma ni, da smo to reč prav prečitali. Zdaj sledi tista edina vrstica v srbohrvaščini: URED ZA IZ-SELIVANJE — MINISTAR-STVO UDRUŽBE. S tem so dali gestapovskim uradnikom navodilo, s katerim uradom na Hrvatskem imajo biti v stiku glede izseljevanja. Znano je, da je tako ministrstvo v Paveličevi "vladi," ki se imenuje z drugo besedo ministrstvo korporacij. Sledi še kratko navodilo, kako naj naredijo zapisnike o "drugih skupinah." Za vsakega je treba poizvedeti vsaj to, če je "komunist" ali "sovražen do Nemcev." Na prvi pogled je ta razdelitev čudna. Mislil bi človek, da 00 kak komunist prav gotovo veljal za "sovražnega Nemca." Tu je pa videti, da "komunist" pomeni toliko kot "Nemcem prijazen" ker drugače bi ne imelo* smisla "neprijazne" oziroma "sovražne" posebej označevati. Zopet nam razna druga poročila pomagajo do razrešitve uganke. Obenem smo zopet potrjeni v prepričanju, da so ti zapiski nastali že prav kmalu po okupaciji, najkasneje v maju. Kako to dokazujemo? Privatna poročila trdijo, da so takoj po prihodu Nemci zelo radi videli komuniste in komunisti so se bratili z Nemci. Niso pa bili med temi "komunisti" zgolj Slovenci in tudi niso bili vsi res tudi komunisti. Da so se Nemci takrat pajdaših s komunisti, se razlaga s tem, da tedaj še ni bilo napada na Rusijo in je še veljal pakt med Hitlerjem in Stalinom. Nekatera poročila naravnost obtožujejo komuniste, da so pomagali loviti slovenske inteligente in so mislili, da bodo imeli pod Nemci zelo veliko besedo na okupirani slovenski zemlji. Toda prišlo je drugače. Hitler je napadel Rusijo dne 22. junija. Komunisti so izgubili v nemških očeh vso veljavo in seveda tudi narobe. Komunisti in "komunisti" so začeli bežati v gore in se pridružili prejšnjim beguncem. Deloma so bežali tudi preko meje na ozemlje po Italijanih okupirane Slovenije. Tam se seveda tudi niso smeli prosto gibati in so šli med "šu-marje." Tako baje Slovenci imenujejo domače "guerilce" "guerilce" brez razlike političnih tendenc. V gore je odhajalo več in več Slovencev na obeh straneh "državne" meje in vsi taki so dobili pri Nemcih in Italijanih eno samo ime: komunisti. Vsi "šu-marji" in vsi talci na Gorenjskem, ki so že lani poleti prišli pred nemške puške, so umrli kot je začelo in pri tistem tudi ostalo. Tako gostobesedno govoričenje prav nič ne koristi SDZ in njenemu članstvu. Bilo je pač "dosti grmenja in malo dežja," ker je že tako, da kjer se dosti govori, se malo naredi. Toda, kar se tiče volitev glavnega odbora, mislim, da se je precej dobro obneslo. Vsak naj malo preštudira in bo videl, če se je naredila kje kakšna pomota ali ne. Želim pa, da bi bila 11. redna konvencija SDZ bolj složna in v boljšem razumevanju med seboj delala za resničen napredek naše Slovenske dobrodelne zveze in njenega članstva. Strojin hodi še vedno brez marele okrog. . . • Pozdrav vsem delegatom in delegati-njam ter vsem čitateljem Ameriške Domovine, J. Strojin, Geneva, Ohio. "komunisti." Isto se ijj_ pozneje in se še vrši P°\. J in Nemčijo. Vsa Slovel Drave do Soče je po'118 < nizma" — kdor ver jam® J Resnica je da so mars'^l vi komunisti vzeli v r° I stvo domačega oboroženi pora. Imeli so pač najveH tivnosti 111 smisla za ore "jj jo. To jim je treba PrJ Ostali "šumarji" so radijj radi šli ž njimi, ker d^J skoraj ni bilo. Marsi^J nastale med raznimi ® J šumarjev ali gozdov«1* J prav resna trenja. Ko Je_*j jalo več in več ubežnik j in je bilo že splošno z'ia J Mihajlovičevo gibanje,*" J velika večina rada t0^ J dila Dražinemu vodstvi na eni strani ni bilo t®j\J najti ž njim hitrih s I zvez, na drugi strani j® J munistično vodstvo Jr okvirju "osvobodil«e J nadaljevati oborožen J svojo roko. "Partiza"' i jako delavni tudi na J menda v hrvatskem J in črni gori, ki sta tu ! J lijo. S temi je bilo I*«, stike ko z Dražem. ^ partizansko gibanje v ^ še okrepilo in Slovenj čni Jugoslovani so dvojni ogenj. Na e'11.. jih pritiskali okuptf0?^ Si pa po veliki večin1 ^ bVavali odpora Pod ,e]j.< partizanov, ker so le Mihajlovičeva jugoslovansko vlado £ znana in je Draža P0' ^ ter vojni minister- ^ enoten odpor v ime vije. . Zdaj bo marsikaj V poročilih iz dom0^ privatnih pismih, k' ^ bila priobčena v na JJ je bil govor o "P*1^ jj naši ljudje niso ve f jih djali- To so, z 0 členi "osvobodil»e 1 }|j vodstvom komunist^', njihovih simpatij J (Dalje prih^j Zelnate in ohro^ I časopisni PaPu e]eiij8 l za shranjevanje z natih glav, pa tu*j« ke zelnate ali ohroy ^j/1 30 suhe in niso nit1 j gnite ali zmtffl«en®'.JI zase v časopisni P'1' m ži v hladni, te*1* A shrambi s kocenom police. Potiskam P ^ morebitno vlago, s«J. Jr vnem črnilu Pa tUejo e oblake dima skozi ijjet!n tisti, ki so stali v HVOZU,.SO videli' da J'e je -a Zginila in mesto siti ] tel Pred njimi veli- Premoga, ae i 1le So se le domislili, Je hodilo. k "or i» • • Je zakričal eden. . • so kričali za C; W ! So pri vhodih —!" n£ psi mislij0 j^ven^,,, kričali in tulili jjL Vali iz vozoy. Prve so .Ven- drugi so prileteli 5,dtin tretJi> na kupu so druge£a 30 st0" ^in i! S° in divJ'ali> za" ' ' ta si Je zl0mil ki|j eni so celo 'tov^pištole, da se ubra-fcj jn1Sem» ki so jih tiščali H , 8e obešali na nje. Vmadama Pri vhodih ■ oko]Vetiljkam v vozovih Ičtjj. 1 njih temno in ve- 1 al Vse gostejši dim v C''50 kričali: ki —! Zadušili se y dve" ~~ven petdeset> st° V vlJalo divje krike in ^n strahu pritisnili iva?°rivali' P°^anjali' ' ki . h je Prasketal k plameni so jim "Je, v ^dor bi si upal, W) se mu vnela oble- N Prvi spoznali \',°brnili so se, pori-druge nazaj. SHd-0 hoteli umakniti' 'ifiw aitn. potiskali sona- Nedi ih se je vnel sr" s Prei „ dmi, ki so si bi- J še Prijatelji in to-vriskali od 7'Ojh ailko pridobljenim Nkr'atPredor Je odmeval p'iud P°mn°ženega tu-> ^ eJ* zunaj se je zde-st°Jijo ob vhodu v Knlha,nd Je obšel hrib- X drugi strani so ga V Prejeli. ne bo treba r'cv ' so mu pravili. Xlet efloru se bodo sa-jV, • Poslušajte, kako i^'IfeV0 se spoprijeli!" X 'Ampak lju- l< »ni^ Srnemo dopustiti VanJa! K^lT v predor-od" iN5if0di, na misel!" so lV^v>>'' "Med trampe L H '> . • k; e rekel kratko, pa od- LV h r'li ^e \ii ly'i božjo voljo! V •'' d vas in vas zada- ^\>:!i,bodo' «■»jim VHko P,°ma&al odgrniti XVi je lahko skočil Si ^ bil Se je> — počasi bi S' Stnel stopiti črez bi se mu bila V*>ilv2 enim samim sko-*ivl. P^doru. ge pač ni-t,1?311 ni bila njego- očitna' pa tudi Uh S avest ne. Pre-Mjilo " da se mu ne bo XSi, si je že dosti-0 drzen p°&um čl°veka deluje P0 «ov . "lir —!" je zado- |k.0še očni ^,las in de" fC'l je >Va} po predoru. H pP'tje in kričanje Hit: ' redor je na mah umolknil. "Čujte, kaj vam povem!" "Old Firehand —! Old Fire-hand —!" so se čudili trampi njegovi predrznosti. "Da, Oli Firehand sem!" je pravil. "In zvedeli ste, da je vsak odpor zaman, kjer nastopi Old Firehand! Če se ne marate zadušiti, se vdajte! Pustite orožje v predoru pa pridite posamič ven! Stal bom zunaj pri ognju, na vsak moj klic naj pride eden! Kdor bo prišel brez dovoljenja, bo takoj ustreljen. In prav tako dobi kroglo, kdor bi prišel z orožjem. Mnogo nas je, delavcev, lovcev, rafterjev in vojakov, kos smo vam! Premislite si! In ko se domenite, vrzite klobuk črez ogenj, znamenje nam bo, da se vdate. Če se ne vdate in mislite prodreti, pa čaka onstran ognja sto pušk na vas." Zadnje besede je zakričal le še s težavo, dim ga je dušil. Preskočil je ogenj. Njegova irznost je učinkovala tako silno, da si nobeden tramp ni upal dvigniti pukše, nobeden niti zinil ni. Slišali so ven, da se posvetujejo. Glasovi so govorili vse vprek. Dolgo se seveda niso smeli več posvetovati, delavci in rafterji so pridno dregali v ogenj, predor je bil poln dima. 3a so tudi uvideli, da jim nič ne pomaga — ali se bodo zadušili, ali pa se morajo vdati. Old Firehand je bil mož, ki bi svojo grožnjo gotovo uresničil. Zavedali so se sicer, kaj jih čaka zunaj, ječa, dolgoletna kazen, — pa nazadnje je bilo le pametnejše, sedeti v ječi ko pa se zadušiti v dimu. Klobuk je priletel črez ogenj. Old Firehand je bil priprav-jen, zaklical.je in prvi tramp je priletel iz predora. Nemudoma so ga odpravili črez most,