AME
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 277
CLEVELAND, OHIO, FRTDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Nekaj nasvetov glede deportacije
Tekom zadnjih dveh tednov je dobilo uredništvo "Ameriške Domovine" nič manj kot sedem obupnih prošenj od strani' rojakov in rojakinj, katerih znanci, sorodniki ali prijatelji so bili aretirani na povelje naselniškega oddelka vlade Zedinjenih držav, ker so dospeli nepostavnim potom v Zedinjene države. Obračajo še na naše uredništvo, da pomagamo tem nesrečnikom. Večinoma so ti aretirani eni najboljših naših ljudi v Clevelandu, ki so absolutno pošteni, delovni in brez vsakega madeža.
Računa se, da je V Clevelandu nič manj kot 1;000 naših ljudi, ki so prišli sem nepostavnim potom od leta 1921 naprej, največ pa od leta 1923, ko so naselniške postave v tem oziru silno poostrile. Od leta 1928 pa vse do danes je bilo približno 300 naših ljudi deportiranih v domovino radi nepostavnega prihoda sem.
Skoro sleherni rojak, ki je dospel sem nepostavnim potom, je izdan od tega ali onega. O tem je "Ameriška Domovina" že obširno pisala. Ljudje izdajajo eden drugega. Dva rojaka se skregata,, nekatere pijača prevzame, drugje so družinski nesporazumi, pa letijo zavidni ljudje v naselniški urad, kjer ovadijo siromaka. Posledica je aretacija, zaslišanje in neizogibna deportacija.
V	vseh slijčajih, v katerih je uredništvo "Ameriške Domovine" tekom let posredovalo, se nam je posrečilo le v treh slučajih, da smO rešili ljudi deportacije. V ostalih več kot 200 slučajih, s katerimi smo imeli opraviti, je bila naša prošnja zavržena, rekoč, da niti sam predsednik Zedinjenih držav nd more nikogar rešiti deportacije.
Deportacijska postava je še vedno neusmiljeno kruta. Samo en slučaj naj navedemo: Lansko leto je bila deportirana iz Cleve-landa neka slovenska družina, ki je bila na najboljšem glasu, je živela tu 13 let, si pridobila potom trdega dela nekaj premoženja, je imela posestvo tukaj, otroka rojenega v Ameriki, več tisoč prihrankov. Poskusili smo vse, da jo obdržimo tu. Zaman! Morala je v domovino nazaj, a upamo, da jo v doglednem času dobimo nazaj.
Najbolj so pomilovanja vredni oni naši prizadeti rojaki, ki so prišli sem nepostavnim potom, pridejo nas vprašat za nasvet, kadar so aretirani, jim povemo resnico, da se absolutno ne da ničesar narediti, a nam ne verujejo, pač pa najamejo tuje odvetnike, jim plačajo od $200 do $500, da celo $1,000. Tuji odvetnik vzame denar, rojak je pa raditega še prej deportiran in bolj sigurno, kot ie ne bi najel odvetnika.
Mi vemo, da je najmanj 50 takih rojakov v Clevelandu plačalo takim tujim odvetnikom do $10,000, da jih rešijo deportacije. Tuji odvetniki so spravili denar v žep, rojak pa je moral iz Amerike.
V	vsakem takem slučaju pridite vprašat nas; povedali vam bomo čisto resnico, prihranili vam bomo stotake, tisočake in nepotrebno gorje. Dali vam bomo točen nasvet, pošteno besedo. Ne dajte se zapeljevati po oderuhih, ki so za vašim denarjem, dočim dobite pri nas pošten nasvet in vse drugo zastonj.
Predsednik Roosevelt grozi Wall Street magnatom, da morajo reorganizirati ali pa bo zvezna vlada začela posredovati
Washington, 25. novembra. Denarni magnati na Wall Stree-tu so dobili od Rooseveltove ad ministracije svarilo, da morajo "reorganizirati" svoje poslovanje, ali pa bo vlada nastopila z drastičnimi sredstvi proti njim.
Predsednik dolži predvsem Wall Street, da je ustvaril z neumestno, v mnogih slučajih blazno špekulacijo, sedanjo krizo, ki je povzročila, da je stoti-sQče delavcev zgubilo delo in zaslužek.
Roosevelt pravi, da ako ma-Snati ne bodo znali urediti sami svojih ^adev na denarnem trgu, da je vlada pripravljena sama Narediti red. Velike korpora-cije so nalašč prenehale s poslo-
vanjem iz kljubovanja napram vladnemu posredovanju.
Roosevelt trdi, da se z usodo naroda ni šaliti. Narod ne brigajo špekulacije magnatov in njih osebne denarne borbe. Narod zahteva delo in zaslužek.
William Douglas, načelnik vladnega urada za kontrolo se-kuritet in denarnega trga, je zagrozil Wall Streetu, da bo znala vlada strogo kaznovati brezvestne špekulante, ki ustvarjajo umetno krizo.
Obenem je Douglas na povelje predsednika izročil Wall Street magnatom nekak ultimatum, katerega morajo takoj sprejeti in začeti z reorganizi-ranjem denarnega trga.
Načrt vpeljati v Franciji diktaturo, je bil od vlade preprečen
Paris, 25. novembra. Francoska vlada trdi, da je pravkar zadušila načrt, glasom katerega bi bila odpravljena francoska republika in vzpostavljena monarhija. Notranji minister republike zagotavlja narodu, naj se ne vznemirja, ker je zarota v kali zadušena. Vendar ima francoska vlada še vedno dosti posla z zarotniki. Vršijo se neprestani pogoni. Zlasti voditelji zarote so se znali tajno umakniti. Vsa znamenja kažejo, da so bili načrti z zaroto narejeni v Nemčiji. Zarotniki so imeli svoje postojanke po skoro vsej Franciji. Glavar zarotnikov je bil baje neki Deloncle, prominenten inženir, ki je pobegnil v Italijo. Glasom načrtov, ki so jih našli v njegovem uradu bi se punt v Franciji začel na enak način kot v Španiji — s civilno vojno.
-o-
S "Cvetom" v Barberton
Opozarja se vse one, ki se želijo peljati v Barberton na koncert pevskega zbora Javornik v soboto 27. novembra z busom, v katerem se peljejo tudi pevci in pevke zbora "Cvet," da ako niste še rezervirali prostora, da to storite takoj. Prostor lahko rezervirate pri tajnici zbora "Cvet" ali pa pokličite HE-6372 ali MI-2946. Bus odpelje izpred Slov. del. dvorane na Prince Ave. točno ob 5:15 popoldne. "Cvet" vljudno vabi ljubitelje slovenske pesmi, da se jim pridružijo. — Predsednica.
Jeklarska industrija
Ogromna jeklarska industrija v Zedinjenih državah, ki razpolaga s premoženjem do $5,000,-000,000, in ki v normalnih časih zaposluje 630,000 delavcev, ima danes na delu komaj 200,000 ljudi. Tekom zadnjih deset tednov se naročila znižujejo. Prihodnji teden bo industrija poslovala 31 odstotkov normalno, a z večjimi deli se začne takoj po novem letu.
Iz bolnišnice
S Frank Zakrajškovo ambu-lanco je bila pripeljana na dom Mrs. Mary Kraje, 1205 E. 60th St. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Kulturni vrt
Glavna seja organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta se vrši v petek, 26. novembra t> Knausovi dvorani. Začetek je točno ob 7:30 zvečer. Na to sejo naj pridejo vsi oni, ki se zanimajo za Jugoslovanski kulturni vrt in vabljeni so tudi vsi oni, ki so kaj prispevali za uresničitev Vrta. Podani bodo računi in volitev uradnikov. Po seji se bodo kazale slike o napredku Jugoslova nskega kulturnega vrta. Vsi sle dobrodošli. — Jože Grdina, glavni tajnik.
.-o—-—
General Motors zopet odpira tovarne
Pontiac, Mich., 24. novembra. General Motors korporacija hiti s pripravami, da začne zopet s poslovanjem v svojih Pontiac tovarnah, kjer je radi sedečega štrajka pri Fisher ju že šest dni 14,500 delavcev brez dela. Toda do odprtij e ne bo prišlo pred prihodnjim pondeljkom. Martin Homer in General Motors zastopniki so se pogodili glede nadaljnega poslovanja. General Motors je zadnje dneve dobila večja naročila za nove avtomobile.
Sulzmanna tožijo
Bivši šerif John Sulzmann bo moral zagovarjati se na sodni j i radi $3,325.00, katere je nepravilnim potom dobil iz javne blagajne. Sulzmann je baje trans-pcrtiral jetnike iz Clevelanda v Columbus z avtomobili, a dobil plačano za vlak. Razliko je vtaknil v "operacijski fond." Sulzmann pravi, da je vse sku-pnj "politika."
Poroka
V soboto 27. novembra se poročita Mr. Louis Brežic, 15613 Holmes Ave., in Miss Josephine Kastelic, 15517 Saranac Rd. Tovariš bo Mr. Frank Brežič, tova-rišica pa Frances Kastelic. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo poročne sv. maše, ki se vrši ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Obilo blagoslova mlademu pa-
ru !
TRAGIČNA SMRT BIVŠEGA AVSTRIJSKEGA VOJAKA IZ SVETOVNE VOJNE
Prijeti roparji
Policija v bližnjem mestu Par-^a, Ohio, je prijela te dni tri tt^ade roparje, stare od 17 do 19 ki so priznali, da so v primeroma kratkem času izvršili 20 rppov v Clevelandu. Med prijeli je tudi neki Louis Delach, star 18 let in ki stanuje na 1396 ?lst St.
Za Kulturni vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt 80 darovali: Mr. Frank Čebulj, pesnica na Addison Rd., $5.00, Ludvik Metlika, grocerija Addison Rd., $2.00, Mrs. Sta-riri v Collinwoodu $1.00. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Zajčja večerja
Kot vsako leto priredi tudi letos šivalni klub slovenskih žen na St. Clair Ave. domaČo zabavo in sicer v soboto 27. novembra, v sobi št. 1, S. N. D. Ako se hočete prav po domače zabavati, ste vabljeni, da se udeležite te veselice. Postregle vam bodo z okusno zajčjo večerjo. Igral bo Louis Sadarjev orkester. Pridite v soboto večer!
Asesment
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj večer med 6:30 in 7:30 zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida.
Dunaj, 25. novembra. V mestu Stuhlweissenburg; Ogrska, si je vzel življenje bivši vojak avstro-ogrske armade, Stephan Nagy, katerega slučaj je svoje-časno vzbudil največjo pozornost v Evropi in je postal znan po celem svetu. Zgodba Nagya je bila sledeča:
Nagy je bil rodom Madžar. Ko je izbruhnila svetovna vojna je moral tudi on na fronto. Poslan je bil na rusko mejo, kjer je bil dodeljen straži, ki je stražila ruske ujetnike. Tam se je seznanil z nekim Rusom, ki je postal njegov dober prijatelj.
Nagy je imel toliko vpliva pri svojih višjih, da je izposloval, da so ruskega ujetnika izpustili iz tabora ujetnikov. Rus je bil poslan v rojstno mesto Nagya, v Stuhlweissenburg, kjer je dobil delo kot delavec na polju.
Dve leti je moral biti Nagy na fronti, predno je dobil dovoljenje, da sme obiskati domačijo, svojo ženo. Decembra leta 1917 je prišel v Stuhlweissenburg, in
na potu proti hiši je srečal prijatelja iz mladih let.
Prijatelj ga je P™9il naj nikar ne gre domov, in končno mu j,e povedal to, o čemur je govorilo že vse mesto, da je namreč ruski ujetnik, za katerega je bil on tako dober, postal ljubimec
njegove žene.
Več dni ni hotel Nagy v svojo hišo. Ponoči pa se je splazil pod okno svoje domačije in opazoval, kaj se godi v hiši. Nekega večera je videl, kako se njegova žena objema z ruskim ujetnikom. Razbil je šipo, pomeril s puško in ubil ženo in ljubimca.
Prišel je pred vojaško sodmjo, kjer je bil oproščen. Vojaška sodnija je razsodila, da če je žena vojaka nezvesta, da je to enak zločin kot veleizdaja proti državi in je torej zaslužila smrt.
Nagy je bil odlikovan za hrabrost zlasti ker se je na laški fronti sijajno obnašal, toda od tedaj ni bil nikdar več miren. Zgubil je duševni mir. Več let se je klatil okoli kot berač. Včeraj se je ustrelil. Star je bil 52 let.
Volivne zmešnjave
Pri zadnjih volitvah v Clevelandu se je tako površno in nepravilno štelo glasovnice, da je skoro mogoče, da noben kandidat, ki je zmagal le z malim številom glasov, ne more trditi, da je bil v resnici izvoljen. Vsak dan prihaja na dan cel roj napak pri štetju, že se je oglasilo pet nadaljnih propadlih kandidatov, ki bodo zahtevali novo štetje. Da navedemo en sam slučaj: Mrs. Wulff, ki je bila izvoljena za članico šolskega odbora s 104 glasovi večine, jih je dobila v resnici mnogo več. V sredo so pri ponovnem štetjy v precinktu H, 4. varda, odkrili, da so kreditirali Mrs. Wulff tam samo 13 glasov, v resnici je pa dobila samo v onem precinktu 137 glasov! Ako se je povsod tako sleparilo, tedaj menda niti Burton ni bi! pravilno izvoljen!
-o-
Odkrita zarota, ki je nameravala ubiti Lewisa
Springfield, 111., 25. novembra. Marion Ensor iz Chicaga je danes pričal na zvezni sodni j i tekom obravnave proti nekim zarotnikom v premogovnikih, ki so obteženi, da so se pri svojih napadih posluževali bomb, da mu je neki Richard Wagner, član Progressive Miners unije povedal, da je bil najet, da ubije John Lewisa, ki je predsednik United Mine Workers unije in načelnik O. I. O. gibanja.
-o-
Velik poboj med naciji in Avstrijci na Dunaju
Dunaj, 24. novembra. Policija je aretirala 60 oseb v tem mestu, ko je prišlo včeraj na neki seji monarhistov do spopada. Na zborovanju so bili navzoči tudi pristaši nemškega fašizma, ki so kričali, da ne želijo imeti kralja. Monarhisti so odgovorili s "Heil Otto," nakar je nastal splošen pretep.
—-o--
Tujci in relif
Tekom zadnjih tednov je dospelo v Cleveland stotine in stotine družin in samcev iz raznih krajev države Ohio, pa tudi celo iz drugih držav. Sem so prišli v nadi, da bodo v Clevelandu lahko dobivali relifno podporo. Položaj relifa v Clevelandu je že itak prenapet, a številni tujci, ki prihajajo sem, so položaj še poslabšali. Ti tujci veljajo mesto že sedaj do $22,000 na mesec. Mestna relifna komisija je izdala odločno svarilo, da ne bo podpirala tujcev.
Za Coughlina
Kljub temu, da je Rev. Charles Coughlin, radio pridigar, dobil ukor od svojega nadškofa radi neprestanih napadov na predsednika Roosevelta in je bil ta ukor odobren od samega papeža, pa se pristaši Rev. Coughlina še vedno trudijo, da bi ga pridobili za nadalj-ne radio govore. Rev. Coughlin jih je sedaj naprosil, naj odnehajo.
Nagrada za kruh
V mestu Chardon, O., se je te dni vršil kontest, da se dožene kdo zna peči najboljši kruh. In seveda, ker smo Slovenci povsod prvi, je tudi v tem kontestu odnesla prvo nagrado za najboljši kruh mlada Slovenka Miss Olga Misley, hčerka naših dobro poznanih naročnikov. Miss Olga je učenka tretjega razreda višje šole v Chardonu. čestitke, Olga!
Zahvalni dan S. D. Zveze
"Slovenec sem! Slovenec sem!" Tako so peli na Zahvalni dan pretekli četrtek naši slovenski fantje in dekleta, vsi rojeni v Ameriki od slovenskih staršev. S to karakteristično slovensko popevko so začeli in končali briljantni slovenski radio program na radio postaji WCLE na Zahvalni dan, ko je Slovenska Dobrodelna Zveza, bratska podporna organizacija v državi Ohio, praznovala svojo zahvalo v priznanje naši slovenski mladini, ki se tako živahno zanima za napredek Zveze, katero so ustanovili njih očetje in matere.
Društvo "Modern Crusaders" št. 45 S. D. Z. je lahko ponosno na uspeh, ki ga je imelo pretekli četrtek. Pričakovali smo v resnici nekaj dobrega, toda radio program, slovenski radio program, podan po ameriški mladini slovenskega rodu, je presegel vsa naša pričakovanja.
50 mladih pevcev in pevk od Modern Crusaders, S. D. Z., je prepevalo potom radio najbolj priljubljene slovenske pesmi, in te pesmi so peli s tako čutečim srcem, da smo bili v dno duše prepričani, da so ti fantje in dekleta, rojeni v Ameriki, originalni potomci naših slovenskih fantov in deklet v stari domovini.
Slišali smo mnenja stoterih naših rojakov, ki so vsi izjavili, kako so ponosni, da naša slovenska mladina v Ameriki tako slovensko in domače čuti in prepeva. Marsikdo ni verjel, da je kaj takega mogoče, toda mogoče je pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, ki zadnja leta pridobiva našo mladino v svoje vrste in kateri mladini nudi ne samo zavarovalnino, ki je seveda predvsem najbolj potrebna, pač pa tudi vzgojo, kulturni napredek in športne* prireditve, tako da smo Slovenci med prvimi izmed vseh v Clevelandu.
Vodja radio programa pretekli četrtek je bil naš odvetnik in izredni generalni državni pravdnik države Ohio ter načelnik Mladinske lige pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, Mr. Frank Surtz, ki je nenavadno dobro govoril in v resnici znal razložiti glavne temelje, na katerih sloni Slovenska Dobrodelna Zveza, o kateri je povedal, da je bratska organizacija — ne za business — pač pa za prijateljsko podporo v potrebi, za pošten sport med mladino in za napredek slovenskega imena v pomenu pravega ameriškega državljanstva. Mr. Surtz je bil vseskozi tekom programa mož na mestu, prav kot rojen, da značajno oglašuje potom zračnih valov napredek in značaj našega naroda.
In kaj naj režemo o. našem Jacku, Nagelnu, ki je vodil glasbeni in pevski program Slovenske Dobrodelne Zveze. Na Zahvalni dan je imel menda prvo priliko pokazati se, kaj zna. Povedati moramo, da je Jack Nagel ne samo mojsterski vodja glasbe in petja, pač pa tudi globoko razumo pomen slovenske pesmi, saj je bila vsa orkestracija in spremljevanje posameznih pevskih točk — Na-glova ideja, ki je tako blagodejno in čuteče spremljala globoki pomen naših slovenskih narodnih pesmic. Mr. Jack Nagel in Vaš Modern Crusaders Glee Club, pokazali ste, da ste Amerikanci s čutečim slovenskim srcem.
Slišali smo: "Gor čez jezero," "Ciganski otrok," kar so tako ljubeznjivo zapele Sezun sestre, "Kukovica," itd. V angleščini je zapel zbor našo krasno slovensko pesem "V mraku." Mlada so-brata Zaje in Jelerčič sta čudovito lepo s spremljevanjem zbora zapela "Jaz bi rad rdečih rož," ,Frankie Moza in Vladimir Ma-lečlcar, stara po 13 let, sta pa zažingala ono prisrčno "Ljubca moja." Oba sta člana dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Sinko Richard Lavretich od št. 6 SDZ je zapel tako ljubezno čuteče "Kje dom je moj," za naše Kraševce, Primorce, ki so člani SDZ. Ljubeznjivo je pel Glee Club "Kje so moje rožice" in ginje-ni smo bili, ko sta nastopili Angeline in Mari Zupec ter Miss Vadnal iz Barbertona z večno krasno pesmijo "Rožmarin."
Mr. Jos. Ponikvar, glavni predsednik SDZ. in Mr. John Gornik, gl. tajnik naše organizacije sta v kratkih, toda zelo .jedrnatih besedah povedala kaj je S. D. Z., ki vam nudi za primeroma manjši asesment več ugodnosti kot druge organizacije. Skratka radio program Slovenske Dobrodelne Zveze pretekli četrtek je bil uspešen in ne motimo se, da bi članstvo Zveze imelo prav, če bi v doglednem času zopet zahtevalo enak program. Mladinskega talenta imamo dovolj in ta mladinski talent je podlagal bodočemu napredku S. D. Z.
-;—o-—-
Poraz gen. Franca
V Clevelandu je govoril te dni nemški baron Arnold von Goltzenau, ki je bil svoječasno štabni poveljnik mednarodne armade na socialistični fronti v Španij i. Baron je povedal, da bo španske civilne vojne koneq v poletju drugega leta in sicer bo general Franco poražen, ker nima dovolj rezerve, ker je zgubil podporo Mussolinija in ker ima Nemčija preveč notranjih problemov, da bi mogla zakla-dati nacionaliste z orožjem in moštvom.
Iz Beech Grove, Ind.
Na obisk je prišla v slovensko naselbino Beech Grove, Ind., kjer je vse polno Cleve-landčanov, Mrs. M. Salomon. Obiskala je svojega moža in se oglasila tudi pri družiiji Sedej. Vsi so bili obiska seveda zelo veseli, kajti v Beech Grove ni tako prijetno kot -i Clevelandu.
V priznanje fantom
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi v soboto zvečer v Knausovi dvorani prijetno zabavo in plesno veselico in to zlasti v priznanje mladim članom društva, ki so letos tako imenitno igrali baseball, da so dobili prvenstvo med vsemi žo-garji pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Vsi društveni člani so prijazno vabljeni na to veselico kot tudi zlasti športna mladina. Vstopnina je samo 25 centov. Igral bo šulen orkester. Pridite, ker boste dobro postreženi v vsem.
Zaroka
Mrs. Jennie Dolenc, 1131 E. 63rd St., naznanja, da se je zaro čila njena hčerka Josephine z Mr. Leonard De Fraine. Iskrene čestitke!
* V prvih štirih mesecih fiskalnega leta ima zvezna blagaj nad $700,000,000 deficita.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
M MEXICAN ROMB
. 117 Si CleJr Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
*,» Ameriko m Knnjtdo, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. £a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3-00
Za Evropo, celo leto, $8.00.
Fosamiizna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: 0.8 and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. J.b. a Liu Canada, »3 00 for e month*; Cleveland, by mall, 83.60 for 6 months
Cleveland an d Euclid, by carrier« «6.60 per year, $5.00 for 8 months, iiuropean subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 180«, at the Post OSice at ?levelnnd Oblo under the Act of March 3d. 187«
No. 277, Fri„ Nov. 26, 1937
BESEDA IZ NARODA
I
Visoki davki-manj davkov!
Ob času skoro sleherne volivne kampanje se pojavi sil na propaganda za nove davke, za več težav davkoplačevalcem. "Potrebe" novih davkov so v vsakem slučaju velike. "Krize" pretijo mestni, okrajni in državni vladi od vseh koncev in krajev. Denarja ni — in, halo! Novi davki so potrebni.
Ne bo dolgo, ko bodo državljani v Clevelandu zopet priseljeni glasovati za nove. davke. Pravzaprav ne bodo to novi davki, pač pa predlog za nove davke, ki je bil strahovito poražen pri zadnjih volitvah dne 2. novembra. Politikar-ji se nikdar ničesar ne naučijo. Naj jim državljani prisodijo še tako silovito brco, vedno zopet vstanejo in se obesijo davkoplačevalcu za vrat in kričijo: izprazni svoje žepe, daj nam svoj poslednji cent, politika nima dna, korito je prazno!
Nezaslišano je, kako je Amerikanec v tem oziru potrpežljiv. Politikarji ga morajo odreti od glave do nog, predno se bo streznil in poizvedel, zakaj je zgubil kožo in hodi nag okoli, dočim gospodjfc politikarji tako sijajno živijo!
V Clevelandu smo volili 2. novembra glede dvojnih davkov. En predlog se je glasil za zvišanje davka v svoti 2.8 mills, Denar, ki bi se dobil od tega davka, je bil namenjen za sirote, slepce in jetične, toda tudi ta davek so ljudje porazili, ker so se zavedali, da bodo mogoče dobili slepci, reveži in jetični polovico od novega davka, drugo polovico bo pa pogoltnila visoka politika,
Drugi predlog, ki je bil še bolj silovito poražen kot prvi, je prišel od republikanskega župana Burtona. Ta je hotel imeti od ljudi kar deset milijonov dolarjev novih davkov. Pravimo — novih davkov! To pomeni, da bo vsak najmanjši lastnik priproste hišice bil prisiljen plačati od $15.00 do $20.00 več davka na leto. In pri tem so imeli politikarji še to drznost, da niso niti povedali, zakaj rabijo deset milijonov dolarjev. "Za mestno upravo," so rekli. To se pravi, da bodo zapravljali brez narodne kontrole, kakor hitro bi dobili denar v roke!	____
Žuoan Burton je tekom zadnje politične kampanje večkrat namignil, da bi raje videl, da ne bi bil izvoljen, če ljudje zavržejo nove davke. In nepojmljivo nam je še danes, kako je bil Burton izvoljen od istih ljudi, ki so obenem porazili njegovo najbolj gorečo željo, da bi izmozgal od Cleveland-čanov deset milijonov dolarjev v novih davkov in to za vse večne čase!
Sreča je bila torej pri volitvah, da nismo z županom Burtonom dobili še deset milijonov novih davkov. Če so si izbrali že eno nesrečo, so se izognili drugi s tem, da so 3:1 glasovi proti novim davkom, katere je Burton priporočal.
Sedaj ko je Burton propadel z novimi davki, se je obrni! na državno postavodajo, da mu pomaga iz zadrSge. Sedanja postava namreč določuje, da mora za nove davke glasovati najmanj 65 odstotkov vseh državljanov, ki se udeležijo volitve. To je precej dobra zagozda napram politikar-jem, ki bi radi neprestano prešali iz ljudskih žepov denar za svoje žepe. Župan Burton dobro ve, da bo zopet pogorel, ako se razpišejo nove volitve za davke. Zato je potoval zadnji teden v Columbus in rotil governerja Daveya, da naj za-pove državni postavodaji, da slednja sprejme postavo, da zadostuje navadna večina glasov, da se odobrijo novi davki. Burtonova pot v Columbus je bila zaman. Govorili smo te dni z več postavodajalci, ki so izjavili, da bodo odločno glasovali proti zahtevi, da navadna večina dovoli nove davke.
Oni politikarji, ki so na krmilu vlade, vsaj večina njih, se prav nič ne zmenijo, če ima narod denar ali ne, da plača davke. Naj ljudje vzmejo od koder hočejo, politikarji morajo imeti denar. In če bi zadostovala navadna večina glasov, da se odobrijo novi davki, tedaj naženejo politikarji svoje ljudi na volišče, ogromna večina nemarnih državljanov ostane doma, davki so sprejeti, a potem preklinjajo doma oni, ki se niso udeležili volitev, ker morajo segati pregloboko v žep. Toda tedaj je prepozno. Roparski napad na davkoplačevalec je bil uspešen, politikarji imajo denar, davkoplačevalci pa prazne žepe. In iz tega imamo silno žalostne posledice, kot vam bomo raztolmačili v prihodnjem članku.
Kaj pravite!
Nekateri mislijo, da ni treba oglašati pogrebniških domov, ker to menda mrtvim nič ne pomaga. Pa saj tudi inšurenc ne pomaga mrtvim, pa vendar se toliko oglaša.
V	W
župan Burton je namignil v zadnji kampanji, da bi raje ne bil izvoljen, če ljudje ne bodo glasovali za nove davke. No, ljudje niso glasovali za nove davke, menda ja ne, in vendar ss nič ne sliši, da bi se nameraval župan Burton odpovedati prestolčku. Kaj pa Še!
S)!	*	*
Politikarji imajo vedno srečo, kakor se obrnejo, župan Burton je spodil z dela pobiralce smeti, zapadel je sneg in je pokril vse smeti po dvoriščih. Torej bo g. Burton rekel, da smeti ni. "Mi priporočamo za župana Burtona."
Ram pa v nedeljo?
Cleveland, O. — Čas zimskih prireditev je v teku. Društva kar tekmujejo, katero bo dalo več zabave in imelo večjo udeležbo pri svojih prireditvah. V zimskem času človek rad gre včasih v družbo, da si ma]o prežene dolgočasje in skrbi.
Prihodnjo nedeljo 28. novembra bo imel lepo priliko vsak ljubitelj poštene zabave in dramatike, da se v duhu preseli v mili domači kraj, ako pride k igri "črnošolec" v dvorano šole sv. Vida. Igra je bila igrana
27.	in 28. oktobra in v nedeljo
28.	novembra jo bodo ponovili igralci svetovidskega odra. Igra sama je tako polna napetih slik iz kmečkega življenja, da človek kar pozabi na vse okrog sebe. čuti, kot bi bil doma v rojstnem kraju. Posebno ako je igrana tako kot so jo igrali zadnjič. Vsi igralci so tukaj rojeni, a so tako lepo in dovršeno izgovarjali in naglašali besede, da smo bili vsi iznenadeni. V svojem življenju sem imel priliko videti že nešteto iger, a tako zadovoljen nisem bil še nikoli kot zadnjič z "Črnošolcem." Tudi sam sem bil že nekajkrat na "di-lah," z ravno temi igralci, ki so pri "črnošolcu" in jih vse poznam, pa bi bil kmalu sam postal neveren Tomaž, tako dovršeno so igrali, bodi si v izgovar-javi in obnašanju. Vsak karakter je bil izvrstno zadet, tako v maski kakor tudi v mimiki.
Čast mi je bilo poznati pisatelja igre "črnošolec," "Stari in mladi," in drugih, pokojnega č. g. A. Medveda, ki je bil župnik v Turjaku pri Velikih Laščah leta 1907-8. Bil je takrat že bolj rahlega zdravja,"a blaga, mehka duša. On je poznal vso mehkobo in trdobo iz slovenskega kmetskega življenja. V tej igri nam predstavi kmeta Orešnika, trdnega, premožnega posestnika, ki se zaveda svoje imovine in gleda na svoje sosede tako malo čez ramo. Njegova žena pa je vsa drugačna. Sama skrb in nežnost jo je do moža in do sina in hčerke kakor tudi do sosedov. V delu in tihi molitvi vsa v strahu gleda temne oblake, ki se zbirajo nad njeno družino. Kaj bo?
Sina sta poslala v šole. Starši so želeli, da postane duhovnik. Ko je šel sinko v semenišče, v "črno šolo," je začel omagovati in v silnih notranjih bojih dvomiti, ali bo mogel vršiti težki duhovniški poklic. V teh dvomih res izstopi iz semenišča in pride nepričakovan domov. Sinova vrnitev očeta zelo potare. Oreš-nik začne pohajati brez cilja okoli in pamet se mu popolnoma zmeša. Najrajši se potika okoli tolmuna, v katerem je nekoč njegov sosed našel smrt. Oreš-nik ga* je bil skrivaj pahnil v vodo, da je utonil. Ko ga je pekla vest, se je tolažil s tem, da bo vsa krivda odpuščena, ko bo njegov sin daroval sv. mašo. Nadvse žalosten je prizor, ko skuša žena potolažiti moža. (Nihče ni vedel za ta greh, samo žganju udani mešetar je vedel in je vedno grozil Orešniku, da ga bo izdal.) Hčerka je na vse načine skušala očeta spraviti domov, a zaman. Sina pa sploh videti ni smel.
Med tem jim zlobna roka zažge gospodarsko poslopje ter popolnoma uniči vse pohištvo in živež. Na stanovanje jih vzame gospa iz Pristave ter jim dovoli stanovati v lovski koči. Pa ne toliko iz usmiljenja, ampak da bi dobila v svoje mreže ubogega "črnošolca," kar se ji pa ne posreči kljub vsem njenim zvijačam.
Naposled se mladi Orešnik odloči, da gre zopet nazaj v
"črne šole," posebno še, ko ga sosedova za to prosi, katero je imel poleg svoje sestrice najrajši. Ona ga prosi, predno umrje, da gre nazaj v semenišče. Kdo popiše veselje uboge matere ko zve, da se sin vrne v semenišče. Vsa vesela gre in poišče svojega umobolnega moža in ga pripelje k sinu. Ko mu še hčerka pove, da bo šel njegov sin nazaj v semenišče, pade Orešnik ves ozdravljen sinu ; okrog vratu s klicem : "Oh, odreši me moje krivde." I Malo som predolg, pa boste J vsaj lažje razumeli igro. Tudi dosti humorja je pri igri; je za smeh in za jok. V resnici je šel vsak, ki je bil pri igri, zadovoljen iz dvorane, češ, da tako igrane in take igre še ni videl.
Tako, dragi prijatelji, pridite, kateri igre še niste videli, v nedeljo v šolo sv. Vida in napolnite dvorano do zadnjega kotička. Zagotavljam vam, da vam ne bo žal.
Igralce pa prosim, da mi oprostite, ako nisem nobenega omenil, ker ne vem, katerega bi najprej pohvalil. Vsi, brez izjeme, ste bili na mestu kot še nikdar prej. Bog vas živi! In na veselo svidenje v nedeljo.
D. Tomažin.
V soboto pa k nam!
Cleveland, O. — Navada našega naroda je, da se za vsako zmago primerno in dostojno praznuje, pa naj si bo že kar hoče, da se na ta način da tisti zmagovalni skupini priznanje za uspešno delo in za delo dobro narejeno. Zato hoče dati tudi društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priznanje za dobro in uspešno delo na polju športa svojim mladim članom od žogo-igralne skupine pri SDZ. Naši mladi fantje so dosegli v tem športu letos prvenstvo in zato se vrši v ta namen ples v soboto 27. novembra v Knauso-vi dvorani.
Zato tem potom prosim in priporočam cenjeni slovenski javnosti, da nas obiščete .jutri večer, posebno pa še priporočam članstvu našega društva, da se gotovo udeležite, da damo s tem naši mladini častno priznanje za uspeh na zmagi k prvenstvu. Vstopnina bo samo 25 centov. Imeli bomo dobro godbo* za ples, za starejšo in za mlajšo generacijo. Kličem vam: na veselo svidenje v soboto 27. novembra v Knausovi dvorani. Pozdrav!
Frank Končan.
se razglasijo na v to izvoljenem zborovanju. Na 19. novembra se je vršilo zborovanje, na katerem se je ob navzočnosti članov in udeležencev reorganiziralo klub v ime "Slovene New Deal Democratic Club of 32nd Ward." Sprejelo se je z večino imenovanje odbora. Posebno pa je žel priznanje councilman Ve-hovec, ko je v angleščini točno razložil položaj in nove smernice, katere bomo zasledovali. So-glasno odobravanje in dobro razpoloženje je bilo dokaz, da ima klub zdrav začetek. Seje kluba se redno vršijo vsak četrti petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pozneje tudi na Waterloo Rd. in na 185. cesti, kar bo še naznanjeno, članarina je 50c na leto. Plača se lahko le 25c za pol leta.
Sklenjeno je bilo tudi, da klub izda v javnost resolucijo z namenom, da poživlja vse iskrene demokrate širom mesta Cleve-landa, naj prično z delom, da se reorganizira vodstvo pri stranki. Na več vprašanj članov prejšnjih klubov, se je pojasnilo, da so iskreni člani istih dobrodošli v klub. ženske in moški, mladi in stari, samo en klub naj bo, da ne bo več slepomišenja, vse razprave se vršijo na seji. Seje bodo kratke in izobraževalne. Povabilo se bo govornike, ki nam bodo tolmačili politična vprašanja. Sledilo se bo poteku delovanja naših zastopnikov itd. Po vsaki seji bo malo domače zabave.
Slovenski državljani, pristopite k novemu klubu, ki si je dal nalogo delovati v korist nas vseh.
Zapisnikar.
Zbor "Slovan"
Ker se zbor Sloven pripravlja za svoj zimski koncert, imamo vsi polne roke dela. Sklenili smo, da imamo v nedeljo zjutraj ob devetih zadnje vaje. Zato se prosi, da se gotovo udeležite te vaje. Dalje smo se namenili, da se gremo slikat. To bo tudi v nedeljo. Potem imamo letno sejo. Vse tc bo v nedeljo 28. novembra. Ob devetih dopoldne bodo vaje, ob dveh popoldne slikanje in potem pa seja v Društvenem domu na Reeher Ave. Ker je vso to nujno potrebno, se prosi, da se gotovo vsi udeležite. Na seji bo veliko za ukreniti glede koncerta in tudi volitve bodo za nov odbor za 1938.
Frank Rupert, taj.
Za bodočnost demokratske stranke
Cleveland (Collinwood), O.— Krožek slovenskih idemokratov v 32. vardi je imel 14. novembra preliminarni sestanek za reorganizacijo istega. Odbor je zasnoval principielne točke, ki naj
Zahvaljujemo se!
Cleveland, O. — Zahvala za eno, je prošnja za drugo. Kdor se za usluge, storjene, ne zahvali, tak ne more potem zopet uslug pričakovati. Moja zahvala je sicer pozna, toda bolje pozno kot nobenkrat. Ta zahvala je namenjena vsem onim, ki so sodelovali in pomagali pri tako imenovanih kulturnih večerih. Ne gre za to, koliko in kje smo napravili finančne uspehe, jre za to, da se zahvalimo tistim, ki so sodelovali in tistim, ki so se udeležili predstav.
Prvi tak večer se je vršil v SND na St. Clairju. Odbor Doma je v ta namen dal avditorij in še prizidek. Plačali smo samo toliko, kar je stalo delo in sneženje prostorov, pred in po rireditvi. Prav dobro postrežbo smo dobili in tudi dobička rapravili $56.00. Hvala lepa in trosimo še za bodoče enake na-lonjenosti.
Drugi tak večer se je vršil, la hitro zasnovan, na Holmes Ave., kjer so nam direktorji Dona podarili dvorano popolnoma brezplačno. Ta večer pa ni bil 'bran pravi čas in ni bilo udeležbe. Naredili nismo ničesar, izgubili pa tudi ničesar. Le trud je bil zastonj. Direktorjem Do-l raa se prav lepo zahvaljujemo j za veliko naklonjenost in se tudi vnaprej priporočamo, da bi nam bila dvorana na razpolago, kadar bomo izbrali pripravnejši večer.
Potem smo poskusili Š3 v S. D. D. na Waterloo Rd. Tudi tukaj ni bilo finančnega uspeha. Odbor Doma nam je sicer raču-nad malo odškodnino, in nam s tem pokazal naklonjenost. Bomo ob priliki zopet poskusili. Za naklonjenost se pa že kar naprej zahvaljujemo.
S temi prireditvami so pa v zvezi še druge ceremonije, ker smo dali povsod udeležencem bogat in obširen program. Imeli mo lepo petje, govore in godbo. Pri prvem večeru sta nam govorila sodnik Lausche in Ivan Zor--nan. Vsak je imel velik užitek )d teh govorov. Zapel nam je la kvartet Frank Kuret, Frank vočevar, Albin Modic in Joe Mi-lavec. Na klavir jih je sprem-
'jala gdč. Vera Milavec. Ti antje so nam zapeli tudi v SDD na Waterloo Rd. Lepa hvala temu [kvartetu. Prav radi smo jih poslušali.
Za govornika na Holmes Ave. mo imeli dva odlična moža, ki sta nam orisala v dobro zanova-lih govorih pomen spomenikov, ki stoje v kulturnem vrtu. Go-/orila sta Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ in Marian Urban-ič. Prav lepa hvala jima.
V SDD na Waterloo Rd., nam je govgril John Tomažič tak o prepričevalno, da smo ga poslu-ali res z užitkom. Vsak ta govornik je res prava dušna hra-:a za poslušalce. Na Holmes Ave. je vodil pevci program g. Louise šeme z mladinskimi pevci in pevkami: Marion Kuhar, Frank Može, Joseph Makše in Hrenove sestrice. Prav ljubko je bilo poslušati te mlade glasove. Prav lepa hvala jim.
Povsod so bila z nami: Mrs. Stanonik, da je oskrbovala kuhinjo, naša gl. blagajničarka, Mrs. Kuhar in tajnik Jože Gr-dina. V Collinwoodu je zelo agilna delavka za vrt Mrs. Pust in Mrs. Koželj, onstran mostu pa Mrs. Lušin.
Da pa ne pozabim našega Blaža Haceta- in njegove harmonike, ki je igrala vsak večer zaključno in najprijetnejšo vlogo. Blaž Hace je vedno pripravljen, da nas spravi na noge.
Ker se pa moj aparat za kazanje slik rad upre, da ne vleče filmov dovolj redno naprej, mi pa rade volje priskoči na pomoč Primož Kogoj z njegovim finim aparatom in gre slikovna predstava lepo naprej. Tudi njemu se prav lepo zahvaljujem. Prav vsem in vsakem posebej se v imenu kulturnega vrta prav iskreno zahvaljujem.
A. Grdina, predsednik.
"Lirin" dan
Cleveland, O. — Nepričakovano dobro je bil obiskan Lirin dan v nedeljo. In kar pri tem največ šteje je to, da so bili vsi udeleženci zadovoljni s programom, tako kot s pevskimi točkami. Ta 25. jubilej Lire je pokazal in dokazal, da je to društvo ob času 25 letnice še čvrsto in pomlajeno ter tudi zmožno za vsak nastop, bilo to v dramatiki ah" v pevskih točkah. Neumorni pevovodja g. Peter Sr-novršnik zasluži vse priznanje, ker se je tako potrudil, da je program tako zadovoljivo uspel. Prav tako priznanje zaslužijo pevci in pevke .igralci in igralke. Občinstvo je zelo odobravalo vse nastope in vse točke, ki so bile vse dobro izpeljane.
Naj te vrstice vsaj deloma služijo v plačilo veliki požrtvovalnosti, ki jo izvajajo pevci in pevke, igralci in igralke, spevo-vodjem vred. Naj bo pri tem všteta tudi pianistinja, gdč. Karlingerjeva, ki je spremljala pevske točke na klavirju. O vsem tem se bo sporočilo tudi g. Mateju Holmarju v Višnjo goro, ki je dal prve temelje in pravega duha društvu Lira. Naj bo nepozabni mojster, organist in pevevodja, ponosen, da pevski zbor, ki ga je on ustanovil v največji slovenski metropoli v Ameriki, vztraja in napreduje. S hvaležnostjo smo se spomnili Tied programom sotrudnika Mateja Holmarja in tak spomin bo naša metropola ohranila nanj, dokler bo ostalo in delovalo slovensko pevsko društvo Lira v Clevelandu. Bog vas živi, pevci in pevke!	;
A. Grdina, bivši predsed.
Zima in naš vrt
Cleveland, O. — Prav kot bi bili že prej izračunali, da bo takoj potem, ko je bil vrt lepo zasajen, božji vrtnar položil lepe belo odejo nanj in ga zavil v sladko spanje za nekaj kratkih mesecev, dokler se ne bo ta zemeljska obla zavrtela tako daleč, da bo spomladansko sonce obudilo k novem življenju vse tiste raznovrstne nasade, ki se bodo, drugi lepši od drugega, razcveteli v sladko dišeče cvetove. Med tem časom bomo še nadalje vrtnarili in zbirali za vrt na načine kot dozdaj. Prirejali bomo kulturne večere in šli tudi po hišah, da bo vrt plačan in da se dobi, kar mu še manjka, da bo popolen.
Prva taka prireditev se bo vršila v Girardu v soboto večer 11. decembra s slikami in pevskimi točkami. Girardčani, ki so nam bili vedno naklonjeni za vrt, so nam dali v ta namen dvorano brezplačno. Girardčani pa bodo tudi videli slike, ki s\o. bile posnete na njih številnih prireditvah. Videli boste slike izletov tovarne Ohio Leather Co. pri jezeru in sliko iz Edgewater parka, prireditev radio postaje, kjer je igrala vaša tovarniška godba. V Girard pride tudi Rib-ničan, ki ga poprej še ni bilo tam. Pride pa tudi Charlie Chaplin, da jih spravi v smeh. Pokazanih bo dovolj še drugih slik, da bo vsak zadovoljen, ki bo posetil predstavo.
Druga prireditev za kulturni vrt se bo vršila pri podružnici newburškega okrožja. To bo v SND na 80. cesti in sicer v nedeljo 12. decembra zvečer. V ta namen bomo imeli posebne slike in pa nekaj veselega programa s petjem in govori, da bomo vsi veseli in da bo to res pravi kulturni večer.
Torej ne zamudite teh lepih
večerov!
A. G., predsednik -o-
* Iz New Yorka so pretekli teden zopet odpeljali $10,000,000 vrednosti zlata v Francijo.
(e verjamete al' pa ne
Urednik nekega slovenskega lista se je peljal skozi Chicago in ker je moral čakati na drug vlak, je sklenil, da gre na večerjo v bližnji restavrant. Vse-de se za mizo in kmalu pride strežaj z vljudnim vprašanjem:
"Ste že naročili, gospod?"
"Še ne."
"Kaj pa želite, prosim?"
"čakajte malo, da premislim, kaj prav za prav želim. Torej, predvsem bi rad imel ducat ostrig. Majhnih ostrig. S paradižnikovim narastkom."
"Dobro, gospod!"
"Potem bi rad omleto s šunko, zraven drobnjak in parmazan-ski sir. Toda mora biti pristen, italijanski parazanski sir, veste."
"Prav dobro, gospod!"
"Za mesno jed si želim rost-bif, dobro prepečen mora biti i" da ne bo masten. Razumete? Dobro prepečen in ne masten!'
"Kakor želite, gospod. Vse natanko bo tako!" Natakarju se je kar samo smejalo, ko je dobil tako naročilo.
"Zraven bi rad dvojno porci-jo opraženega krompirčka, Pa veliko svežega presnega masla-In če rečem veliko, se to pravi kar cel kos."
"All right!"
"Za k mesu prinesite kislega zelja, ki ga imam posebno rad-Pa ne pozabite kruha, pražene-ga domačega kruha."
"Dobro, gospod."
"Ob koncu bi rad še jabolčni paj in pa kos torte ter črno kavo. Potem mi prinesite nekaj sira in pa dve banani. Imate banane ?"
"Seveda, gospod."
"Banane naj bodo zrezane, z mlekom polite, in sladkor naj P» natresen po vrhu."
"Vse bo točno izvršeno, g°"
P°d-"	, A mni
"Vidite, vse to bi rad. A rmu
zdravnik pravi, naj za kosilo spijem kvečjem kozarec hladni -ga mleka in košček kruha. ^ t je tudi vse, kar mi prinesite, na drugo, kar bi rad, pa po^'
"Dcbt^o, gospod," je rekel strežaj s pol milje dolgim obrazom.
KRIŽEM PO JUTROVEM
P« Bralkam bvlnlka K. Mara
"Kajne! Pameten in izobražen effendi si! Pred nekaj tedni smo dobili srebra iz Soluna
mamo, pa napolnimo toplomere in tlakomere s kozjim mlekom. Je tudi belo, pa natančneje napoveduje vreme ko živo srebro."
Odkrito sem se začudil tej učenosti.
"Ni mogoče,!*'
"Gotovo! Najbrž tega ne veš?" "Ne, milostTJiva!" "Vidiš, da smo modrejši ko tam pri vas v zapadnih deželah!"
"Kozje mleko da bi napovedovalo vreme?"
"Seveda! Še nikdar nisi opazoval koz?"
"Opazoval sem jih že, opazil pa še nisem, da bi napovedovale vreme.,T
"Vreme napovedujejo! čisto natančno vejo, kako vreme bo! Kadar se pripravlja k dežju, bežijo naravnost v hlev. In zato je tudi kozje mleko dober napovedovalec vremena." O srečne dežele balkanske! "Res zelo pametni ste tod! Vam moram že priznati. Sicer Pa sem ti že na obrazu videl, da si duhovita ženska."
Dražestno se mi je spet nasmehnila in vprašala:
"Koliko rabiš živega srebra?"
"Približno pet sto gramov. Ga imate toliko?"
"Še več. Koj ti ga dam." :"Pqčakaj še! Samo živo srebro mi nič ne pomaga, če ne dobim še neke druge sestavine." "Kaj je tisto?" "Bizmut. Ne verjamem, da bi ga dobil pri vas. Nimate ga?" "Pač."
"Ga imate? čemu pa ga rabite?"
"Lepo belo ličilo pripravljamo iz njega, mnogo ga prodamo. Torej ti naj dam živega srebra in bizmuta? Kar tule v škrnicelj ti ga bom nasula."
"V škrnicelj pa ne! Živo srebro bi takoj izteklo."
"Saj res! Živo srebro je kakor moška ljubezen. Takoj izgine, če—če—"
"če jo vliješ v takle škrnicelj?"
"Da. Pa škrnicelj je srce! Ne drži ljubezni, vsaj moške ljubezni ne. O ljubezen, ljubezen! Koliko ženskih src je že uničila!"
Srdito je pogledala moža. In šele tedaj je menda opazila, da nosi njeno nočno pečo. Strgala mu jo je z glave, si jo sama nataknila in zabavljala:
"Človek, kako si moreš nadeti kras ženske glave? Ali ne Veš, da onečaščuješ dušo svoje žene?"
Mož si je brž pokril plešo z
lokami in vpil:
"Ženska, pregrešila si se zoper sveto dostojanstvo moža! Ali ne veš, da nam je prepovedano razgaliti glavo našega telesa?"
Pa duhovita žena si je znala pomagati. Zgrabila je papirna-zalogo živega' to škatllo, v kateri je menda Kadar ga ni- shranjevala moko—nekaj je je
Newburske novice
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je m>vo dekorirano in v najbolj-stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
5371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej
887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj
548 E. 123 St., 8 sob
3839 St. Clair Ave., za 2 družini; vsaka 4 sobe
994 E. 61 St., 4 sobe zgorej
še bilo v škatli—in Ihu jo poveznila na glavo:
"Tule, pokrij si svojo moško dostojanstvo!"
V hipu je bil ves bel. Vkljub temu pa nikakor ni snel škatle s sedeža svoje moške modrosti. Strogo pravoveren musliman je bil in ves srečen je bil, da dostojanstvo njegove glave ni več razgaljeno. Kaj bom rekel jaz k temu čudnemu pokrivalu, to mu je bilo vseeno.
Pokleknil je in grebel med staro šaro pod mizo.
"Kaj pa iščeš?" ga je vpra šala žena. "Steklenico." "čemu?"
"No, da nalijem effendiju živega srebra. Tule je!"
Privlekel je na dan veliko steklenico, tako veliko, da bi menda šla v njo vsa zaloga živega srebra, ki ga je imel, in morebiti še več.
Žena mu jo je vzela, jo pogledala proti luči in dejala:
"Ni snažna.! Star firnež se še drži dna."
"Nič ne škodi!" "Mnogo škodi! Pojdi pa jo umij!"
Pokorno je odšel s steklenico. Nekaj časa sem se zabaval z učeno damo. In potem se je vrnil lekarnar, ves rdeč v obraz in ves obupan.
"Ne spravim firneža ven! Ves trud je zaman! Pojdi pa ti umij steklenico!"
"Si pač nerodnež.! Vi moški nič ne znate!" Odšla je.
Spet sem se nekaj časa zabaval, topot z učenim doktorjem vsega zdravilstva, zaupno mi je pripovedoval o svoji zakonski "sreči." In potem se je vrnila žena, še vse bolj rdeča v obraz ko prej mož in tudi vsa obupana.
"Effendi," je tožila, "steklenica je začarana! Firnež se res ne da spraviti iz nje!" "Seveda se ne da!" "Zakaj ne?"
"Ker se firnež ne topi v vodi, ampak le v terpentinovem olju."
Zavzeta me je gledala. "Into siti vedel že prej?" ? "Seveda sem vedel." "Zakaj pa nama nisi povedal?"
"Užalil bi vaju bil." "Zakaj užalil?" "Lekarnar mora vedeti, da se firnež ne topi v vodi. Vobče mora to vedeti vsak količkaj izobražen človek. Zato bi bilo zelo nevljudno, če bi vaju bil na to opozoril."
"Ne bi bilo nevljudno, effendi!"
"Pač! Neuk« človek sem, pa bi naj doktorju vsega zdravilstva nauke dajal?"
"Res je,! Vljuden in zelo obziren effendi si! In zato ti bom podarila firnež, ki se drži steklenice. Nalila ti bom živo srebro kar na njega. Mož, kje je tehtnica?" je vprašala gospoda
doktorja.
"Zunaj na dvorišču."
"Tako?"
"Ne veš, da sva sinoči tehtala kunca, ki ga misliš danes speči?"
O jo j! Lekarniška tehtnica, ki na njej tehtata kunce!
Mož jo je prinesel. Ampak kaka je bila!
Gredeljnico si je gospod doktor najbrž sam izrezljal iz lesa. Za jeziček je pritrdil kos zarjavele žice med roglja velikih vi
Na,na,na. To pa to. Kar zato smo še mi sklenili skaziti dva presenečenja na isti dan! depresijo. Rekli smo, saj nam Prvo presenečenje: Father Slap-1ni za profit v teh časih, samo šak, kateri je vandrov skoraj j da se iznebimo blaga. Pomisli-dva meseca po raznih krajih v te: koci za postelje bodo šli po EVropi, zlasti po Sloveniji, se je deset,centov, ne na kak "star
povrnil nazaj. Ravno toliko ga je prišlo nazaj, kolikor ga je odšlo tja morda še malo več. Spotoma je obiskal tudi naša bo-gcslovca v Švici, Rusa in Leka-na, katera sta ga bila zelo vesela. človek tako daleč od doma vedno rad vidi kaj domačega pa magari če bi bila samo stara suknja. Prišedši v Ameriko, je Rev. Slapšak hodil sem in tja po raznih krajih in si ogledoval svet. Pa nikjer ni našel lepšega kraja in ljudi bolj prijaznih, kot so tukaj. Zato se je konečno namenil, da se poda nazaj k sv. Lovrencu od koder je prišel. Mi smo ga prav radi sprejeli zopet, prav kakor prvikrat, in mu kličemo: dobrodošli!
Drugo presenečenje v nedeljo večer pa je bila lepa in vesela predstava, ki so jo napravili "Serenaders." Ker lepo jih je bilo videti na odru, bili so vsi v enakih oblekah .razen štirih črncev, seveda, kateri so bili opravljeni ravno nasprotno. Drugi so imeli črne obleke in bele obraze, ti štirje pa so imeli črne obraze in bele obleke. Petje zlasti skupno petje, je bilo lepe ubrano in enako razdeljeno, da so se slišali vsi glasovi, tudi bas. nekaj kar se malokrat zgodi. Soli so bili tudi dobri, poznale pa se je, da so še nevaieni ir toraj malo preboječi.'" SČasom bedo boječnost premagali. Le korajžc. Priporočali bi Serena-derjem, da se pridružijo enemi ali drugemu cerkvenemu zboru, kjer bodo imel več vaj, da si ogladijo glasove, obenem pa bodo služili njih prijazni glasovi tudi za čast božjo. Nobeno pevsko društvo nima toliko poslušalcev kakor cerkveni zbor, ki poje tisoč ljudem vsako nedeljo. Nedeljska predstava je bila res vredna dvakrat to, kar smo dali za vstopnino. Poleg užitka v lepem petju smo se pa večkrat prav iz sroa nasmejali, kar j>e več vredno za zdravje, kot najboljši zdravnik. Hvala lepa, Serenaders." Vaš Vnnogi trud ni bil zastonj, to je pokazala tudi ogromna udeležba ljudi iz raznih krajev. Come again, boys!	' #
Sedaj pa eno važno naznanilo celemu svetu: V soboto, 27. novembra, pa drugi dan 28 tega bomo na našem bazarju kar metali blago na vse strani in kdor ga bo prej pobral, ga bo imel. Mislili smo enkrat imeti bazar, kakor po navadi z vsemi predpisi po šegi bazarstva. Depresija pa ir\ okavila nnšp načrte in
wheel," ampak naravnost po de set centov. Ali ste že kdaj slišali v zgodovini tega sveta, kateri, kakor pravijo, je puklast, da bi bil kdo kupil velik koc za manj kot $3.00? Zopet nekega drugega smo naprosili, da bo dajal denar ljudem, da, prav suh denar bo dajal. Ja, saj pravim, kaj takega ni bilo še slišati. Pa kokoši in purani. Rudel nam je pripeljal take purane, da tehtajo malone za celega teleta. Ko-račinovi, tam na južni strani mesta, so dali prašiča, kateri bo nekomu, ki ga dobi, prinesel en mernik rajževih, en mernik pa mesenih klobas, to se pravi, seveda, če bo l£ cušpajza dosti pri-lejal. No, pa saj ni treba, da bi :lovek govoril dalje. Pridite vsi Slovenci in Hrvati, pa tudi dru: ri folk, in se sami prepričajte.
žejne pa bo posebni oddelek ■podaj v zadnji sobi. Rudel Novak sam je dal Vino, ki je si-jer novo, toda sladko kakor am-jrozija. Tam bomo pili pa peli n jedli, da bo veselje. Kdor se ioče prav dobro zabavati v so->oto in nedeljo, naj pride v Narodni dom na 80. cesti. V nede-jo se nadaljuje bazar od 3 po-)oldne, pa dokler ne bomo raz-netali vsega blaga in denarja. )o takrat pa izpečajte vaše ti--ete in prinesite odlomke in lomke nazaj, da boste tudi vi 'eležni teh krasnih nagrad. Mr. )zimek gori iz East 110 že ko-naj čaka, da bo razvažal pre-nog onim, ki ga bodo dobili na azarju.
Društvo Najsvetejšega Ime-
la Jezusovega je sklenilo obha-;ati 20 letnico svojega obstan-:a na nedeljo 5. decembra. Dopoldne ob pol 8. imajo mašo in kupno sv. obhajilo. Popoldne ,ib 3 pa bo skupni shod članov te organizacije vseh slovenskih fara v Ohio, že večkrat je bilo govorjeno, da bi bilo dobro imeti take shode včasih. Mislili smo začeti pri , najstarejši fari, pri sv. Vidu. Ker pa je slučaj nanesel, da naše društvo obhaja 20 letnico, zato vabimo vsa društva semkaj. Nobenih stroškov nimate pri tem. Vse kar bi radi, je to, da se vsi člani raznih odsekov te organizacije zberete v našem Narodnem domu ob pel 3 točno in potem marširate v lepi procesiji, ali pohodu, z godbo na celu, v cerkev. V cerkvi bo par govorov, en slovenski, en angleški, ter blagoslov z Najsvetejšim. Zatem se pa vrši skupna seja v
samezni člani lahko povedali svoje mnenje.
Zvečer iste nedelje, to je 5. decembra, pa bomo imeli prav izredno predstavo, katera se vrši pod pokroviteljstvom našega društva Najsvetejšega Imena. Prišli bodo svetovidski igrav-ci in bodo predstavili krasno slovensko igro "ČRNOŠOLEC." Saj veste, kaj je črnošolec, ali ne? To je bogoslovec, ki je šel skozi "ta črne bukve." Po starodavnem mnenju bi moral črnošolec znati "hudiča šverati, co-prnicam točo razgnati, in duhove poklicati iz onega sveta."
IZ DOMOVINE
Kakšne moči ima svetovidski "črnošolec" jaz ne vem. Je pa, da je nekaj skrivnostnega pri tem in, kdor hoče videti, kaj vse napirajvi kak Črnošolec, naj se gotovo udeleži te igre 5. decem-ira zvečer. Igra je na St. Clairu izredno uspela in so jo morali trikrat ponoviti. Vabimo vse od povsod, ki te krasne igre še niso videli. Igravci bodo igrali popolnoma brezplačno. Obljubimo pa, da bomo, ko bo enkrat naša igra gotova, prav tako tudi mi pripravljeni storiti njim v zameno enako uslugo. Saj to smo že zdavnaj želeli. Igra da veliko dela in truda. Skoraj, da ni vredno vsega tega samo za en večer, če pa bomo z igrami zamenjavali, bomo imeli vsak po dve igri s trudom za eno samo.
Potreba pa je, da ljudje pokažejo svojo zanimanje kakor tudi hvaležnost za delo in trud igrav-em. Pridite toraj vsi na črno gro "črnošolec," 5. decembra; i deli boste nekaj, kar ne boste pozabili tako hitro.
Bilo je tihega, mirnega sobotna jutra. Sneg je padal rahlo šepetaje na zemljo ter pogrinjal /oj beli plašč vsepovsod, kot bi hetel pripraviti pot za same angele. In res, ni bilo to zastonj. Tam gori na Orleans je Tom-šičova Francka vstala izredno zgodaj isto,,soboto. Opravila se je v svoje najlepše, v belo krilo, bele čeveljčke, bel pajčolan — vsa je bila bela. Saj ni težko uganiti zakaj. Prav jasno pa postane vse, ko se ustavi lep, nov avto pred durmi in ven stopo Frank Globokar prav tako tudi ves nov, nališpan in pušeljc nosi na prsih. Hej, saj se nam je zdelo. Frank je prišel po nevesto. Danes postane Tomšičeva Francka njegova soproga. Vsa zemlja je bila belo pogrnjena zato, prav zato nevesta. Kaj takega pa se tudi ne zgodi vsak dan. Frank Globokar je «in Antona, dobro poznanega in vedno agilnega pionirja te naselbine. Tudi Frank je letos za pomožnega cerkvenega odbornika in delal je prav tako pridno, kakor njegov oče prejšna leta. Novemu paru želimo vse polno -,reče in zadovoljnosti v novem
—Herman Krenn, rudniški upravitelj in blagajnik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je po dolgi bolezni boguvdano sklenil svoje življenje na svopem domu, Cesta v Rožno dolino št. 18a.
—Smrtna nesreča. Jarčev Janez v Šenčurju je kuhal žganje in imel okrog sebe nekaj prijateljev, med njimi tudi Kordeža Franca po domače Štumfarjevega. Kordež je bil od vročega žganja nekoliko preveč navdahnjen, pa je šel
hove družine, pa 25-letnico svojega rojstva.
Srebrno poroko sta obhajala v družbi številnih prijateljev v Milwaukee Mr. in Mrs. Louis Griesbacher.
Policija v Milwaukee je dobila te dni iz Jugoslavije pismo, v katerem jo neka Mrs. Rozma-novich prosi, da poišče njenega moža in ga ji pošlje v Jugoslavijo. Žena pravi v pismu: "Ker poznam vaše policije dobro srce (!!), sem prepričana, da ga boste našli in ga poslali semkaj." No, policijsko "dobro srce" je res našlo Mihaela Rozmanoviča na podlagi slike, katero je žen-
ležat v Jarčev hlev. Zjutraj | 3]ja jz Jugoslavije priložila pi-so ga Jarčevi našli mrtvega. Ležal je z obrazom v tla, na
3mu. Policijsko dobro srce je vzelo moža v svoje varstvo, nakar je bil slednji izročen nasel-niškim oblastem. Miha, ki je star 34 let, je prišel namreč nepostavnim potom v Ameriko v letu 1930. Nekemu brodarju na kanadski strani je plačal $160, da ga je prepeljal v svojem čolnu čez Ontario jezero na ameriško stran.
zobeh. Ljudje se sprašujejo, kaj je zakrivilo njegovo smrt, ali prevelika količina žganja, ki ga je zavžil, ali pa se je v spanju tako nerodno obrnil, da je prišel z ustmi na tla in ! se je zadušil.
—V Ljubljani je v visoki! starosti za vedno zatisnila svoje oči gospa Leopoldina Can-toni. — V Srbski ulici št. 16 je umrl gospod Anton Cuk, železniški uslužbenec v pokoju. — Po kratkem trpljenju je umrla v starosti 78 let gospa Amalija Šimenc, soproga mestnega uslužbenca, stanujoča na Gradu.
-o-
Zanimive vesti o ameriških Slovencih
V Mt. Iron, Minn., kandidirajo za občinske odbornike rojaki John Pogorele, Mike Grivič in Geo. Kralj.
Preteklo nedeljo so našli v njegovem stanovanju v Milwaukee mrtvega znanega rojaka Joseph Kožuha. Zastrupil se je s plinom. Tragedijo je odkril rojak George Pugel, ki je v nedeljo zjutraj prišel v Kožuhovo stanovanje, da mu pomaga pri NAJBOLJŠE IN NAJNIŽJA
Mnogo držav je že priznalo vlado gen. Franca
Hendaye, Francija, 25. novembra. General Franco, vrhovni za-povednik nacionalističnih čet v Španiji, naznanja, da se vršijo pogajanja z japonskim dvorom, ki bo najbrž tekom enega tedna priznal njegovo vlado. Odkar se je Anglija približala gen. Francu je tudi trgovina zelo napredovala. Sledeče države so dosedaj priznale nacionalistično vlado: Italija, Nemčija, Vatikan, Nicaragua in Guatemala. Portugalska in Japonska imati redne od-šaje z nacionalisti, dočim so pogajanja v teku, da bo vlada nacionalistov priznana od Avstrije, Ogrske in Jugoslavije.
MALI OGLASI
VWii OV I^v* ' -	,	v • 1 •	•
Narodnem dernu, kjer bodo po- življenju.
Vprašajte pri	Hc. Za torilca pa je vzel eno-
*he North American Mortgage stavno dve okrogli papirna ti
Loan Co	škatli. Sicer pa se je dala čudo-
6131 St. Clair' Ave.	|vita tehtnica za silo spraviti ae
Tel.: HEnderson 6063 v precejšnje ravnotežje.
preselitvi na Michigan jezero, kjer je pokojni vzel malo farmo v najem.
Pri vstopu v hišo je zavohal plin, s temno slutnjo jo odprl vrata in našel Kožuha mrtvega v postelji. Iz plinske cevi za svetilko liad svojim ležiščem je napeljal plin po gumijasti cevi v postelj pod odejo in se tako zadušil.
Kaj je nesrečnika gnalo v smrt, ni znano, domneva pa se, da je dejanje storil v duševni zmedenosti deloma radi neutolažljive žalosti nad izgubo žene, ki mu je umrla pred sedmimi leti, deloma x*adi drugih neugodnih razmer, v katere ga je potisnila usoda. V svojem poslovilnem pismu, ki so ga našli kraj njega, ni zapisal drugega kot: "Sprejmite zadnje pozdrave, bratje in sestre in prijatelji,-posebno pa družina Frank Glo-jek."
Pokojni namreč zapušča v Milwaukee dva brata, Louisa in Franka, slednji živi sedaj v Clevelandu, ter tri sestre, Mrs. Antonette Mikek, Mrs. Mary Jeraj in Mrs. Angeline čeplak. Star je bil 54 let in doma iz Gornjega grada v Savinjski dolini. Kot 18-letni mladenič je prišel v Ameriko, kjer je njegov podjetni duh kmalu našel novo življenje.
Zadnje leto pred ženino smrtjo je v Denverju, Colo., vodil in lastoval hotel, ki je veljal za enega prvovrstnih, toda smrt žene, ki mu je tam umrla, je zlomila v možu vso ambicijo za nadaljni uspeh.
Vrnil se je v Milwaukee in tam živel s svojim postarnim očetom, ki pa mu je pred tremi leti tudi umrl. Pokojni je veljal za poštenega in odkritega človeka.
CENA! Perk šolder (piknik
komad), ft.......... 13»/2c
Pork šolder (celi), ft. . ,16c Perk butts (spredni del
šoldra), ft.............18c
Pork caps (celi ali
polovico), ft...........19c
Teletina za ajmoht, ft. .. .15c Govedina za juho, 2 ft. čista mast, 2 ft. za Srca, ledice, jetra, ft. ... Okusne riževe in krvave
klobase, komad.......
Najboljše suhe klobase
4 funte za...... .....95c
Imamo polno zalogo mesnin za doma delati klobase, kakor tudi salo in špeh za mast po zelo nizki ceni. Sedaj je čas, da si preskrbite. Se priporočamo,
MATT KRIžMAN 1133 E. 68th St. 1132 E. 71st St. Vogal 71. ceste in Bliss Ave. .. poleg- Fisher grocerije...
25c ,25c ,10c
5c
Stanovanje
se odda. Tri sobe, kopališče, garaža, klet, podstrešje, zasebni vhod. Pripravno za novoporo-čence. Vprašajte na 1113 E. 67th St.	(278)
Domači želodci
Imamo domače želodce, mesena, riževe in krvave klobase, vse j ako okusno in jako velike. 6 komadov za 25 centov. Je dovolj prešičjega 'mesa v klobasah. Dobite sveže vsak dan. Pošiljamo tudi po pošti. Pridite, boste dobro postrežem. Se priporoča Mrs. Josephine Russ, 951 E. 69th St.
V najem
se da stanovanje, 5 sob, kopališče, vse prenovljeno. Rent $20. Vprašajte v trgovini na 7002 St. Clair Ave.	(277)
V najem
Zanimiv in redek družinski se da stanovanje, eno 5 sob, zgo-jubilej je te dni slavila znana j ^ej, mesečno $28.00. Drugo, spo-Frank Lahova družina v Mil- j daj. 5 sob, $30.00 na mesec. Sta-waukee. Stara mati v družini; novanje je na 13812 Deisse Ave
je slavila 75-letnico svojega rojstva, njena hči Mrs. Elizabeta Lah 50-letnico ter vnukinja La- i
Vprašajte pri F. J. Turk, 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 3153-W.
(277)
Kako pa vaši sorodniki v starem kraju?
MOGOČE bi jih radi dobili v Ameriko? Za dobre rezultate se obrnite na dobro znano parobrodno agencijo Mihaljevich Bros., ki vam bodo radi pomagali.
Za božič bodo vse pošiljatve izplačane v 18 dneh
in sicer kakor želite: v dinarjih, lirah ali dolarjih.
'i
Vsaka pošiljatev je garantirana po
PAROBRODNA AGENCIJA
Cleveland, Ohio
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN STRUNA
V Rimu so delavci a krampi in lopati nazdravljali Mussoliniju. Razume se, da Mussolini ni prišel ravno preveč blizu teh lopat in krampov, ker bi po nesreči lahko kaka lopata zamahnila..
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
■u« v polni »lacl. Pollllam tudi p« poitl.
Mandel !>r«r Co. 1870» Watorlo. Rd. Clavalaad, C.
•v
Železna cesta
ROMAN
Tudi ženske so se poslovile od Allie, rekoč ji, da potujejo dalje, v svoje domače kraje. In med možmi, ki so še ostali, ni bilo niti enega, ki bi mu bila Allie zaupala.
Stemnilo se je; ogenj je zamrl; glasovi Durada, njegovih
ljudi in še nekih gostov, ki so bili prišli ob tej pozni uri, so se nenjavali v neprestanem pogovoru.
(Dalje prihodnjič.) --0--
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
^t«mmmmmmmmtm«mmmmtot«mm«mtmmmmmm«mtmmwm$|
|	VABILO NA
! PLESNO VESELICO
jo čaka, če se bo upirala njegovemu ukazu, hujša usoda, nego ji je bila namenjena v indijanskem jetništvu. Ta mož ni bil Američan. Leta, ki jih je bil preživel med ljudmi novega kova, niso bila iztrebila iz njegovega značaja okrutnosti starega sveta. Ta misel jo je navdala z globokim obupom; od iznemoglo-sti je zaprla oči. . .
Karavana se je premaknila vsak dan za kakih pet in dvajset milj. Ko so se drugič utabo-rili, je bila Allie spet čila in spočita in se je radovala dobljene svobode; hodila je od ognja do ognja in sleherni izmed osornih mož, ki jih je srečavala, je imel zanjo prijazno besedo, vprašanje ali vsaj pogled. Allie jih ni smatrala za same poštenjake. Durade si je bil zbral veliko družino in je menda sprejel vsakogar, kdor se je potezal za mesto v njegovi karavani. Zlatokopi, lovci, izvidniki in ljudje brez posebnega obeležja, ki se jim je poznal samo pečat divjine, so sestavljali to pestro druščino. Strogost, s katero jih je brzdal, je bila Duradu v čast. Allie je še pomnila, kako ji je mati pripovedovala o njegovem posebnem daru, za to, da priteza ljudi okoli sebe in jih vodi.
Ko je tako postopala po taboru in je imelo vse okoli nje polne roke opravkov, je zdajci pristopil k njej velik širokopleči dedec z obvezano glavo.
"Dekle," je šepnil, "če hočete, da dobi Durade nož v hrbet, kar povejte mu kaj o meni!'
Allie je spoznala šepetajoči glas, še preden mu je pogledala v zariplo lice s kljukastim nosom, drznimi očmi in odurnimi usti. Fresno! Gotovo je bil ušel Sjuzom in se je pridružil Duradu.
Allie se je zgrozila. V primeri z lopovom teevrste je bil Durade malone pribežališče, šla je dalje, ne da bi trenila z obrazom. Toda Fresno je bil varen pred njo. To srečanje je zbudilo v njej nenadno željo, da bi brez pomišljanja stekla k Duradu, kakor nekdanje dni, ko je bila še dete. Upropastil je bil njeno mater; hčer je hotel porabiti za vabo; pokazal ji je bil, kako bi se osvetil materi, prav tako, kakor je napovedal usodo, ki čaka Allie, ako ga izda. A vendar, vendar--Durade ni bil Fresno.
S čudnim drgetom je Allie gledala okoli sebe, ko so se pripeljali v gradbeni tabor; povsod sami konji, možje in priprave, ki so služile istemu delu kakor njen dragi, Warren Neale. Ali je utegnil biti Neale v tem taboru? Zakaj ni s srcem čutila njegove bližine?
Na vse strani so se raztezali dolgi šotori delavcev, nekateri novi in beli, drugi umazani in ratrgani; velike barake so bruhale gost dim ter odmevale od žvenketa kladiv ob nakovala; vojniki so -stali na straži; možje v rdečih in višnjevih košuljah so rojili in mrgoleli okrog kakor mravljinci; v široki kotanji je stala dvojna vrsta konj v dvojnem rQdu, glava ob glavi, ter
mulila seno iz enako dolgih jasli, mulila in prhala, brcala in hlastala okoli sebe; ostri vonj sena in gorečih drv se je zlival z vonjem vroče kave in kadečega se fižola; ognji so plapolali na vseh straneh; pod ogromnim šotorom — veliko šotorov je bilo brez stranskih sten — so se vlekle lesene mize in klopi; po redkih šopih kadulje, po skalah in grmovju so ležala v tisočer ni pe-itroti pravkar oprana oblačila delavcev; in po široki taborni cesti so ropotale vprege s preklinja jočimi vozniki, vlekoč z ožljajočimi verigami in ogromne, obrnjene lopate trebilnikov. Ob meji tabora, na iztoku, kakor
daleč je videlo oko, se je vlekel nizek, žolt nasip, jedva vzvišen nad ravnino — in ta nasip je bil delo kopačev, temelj za tračnice U. P., velike Zvezne pacifiške železnice.
Zdelo se je, da je bil prav ta tabor smoter Duradove poti. Karavana je krenila naravnost skozenj in se je ustavila na robu druge strani. Takoj nato so se začele priprave za daljše, trajno bivanje, kakor je sodila Allie. Obenem pa se je Durado-va potna družina kaj značilno razkropila. Izvidniki so drug za drugim prejeli od delodajalca svojo plačo in so. s konji in prtljago vred izginili v tabor.
mlada skvo me je rešila — pokazala mi je pot iz tabora."
Pomolčal je, kakor da mu beseda ne gre z jezika, ter se prijel s svojo dolgo, ozko, lepo oblikovano roko za grlo. "In tvoja mati?" je vprašal hripavo. Obraz mu je mahoma pobledel.
Allie mu je strmo pogledala v oči, osuplo, bolestno in nezaupno, vse obenem. "Moja mati! Dve leti bo že, kar je nisem videla."
"Bože moj! Kaj se je zgodilo? Izgubila si jo? Ločili so vaju? Indijanci — razbojniki? Govori!'
"Ničesar več imam povedati," je zamrmrala Allie. Njegova bolest je bila vzdramila v njej komaj pozabljeno gorje. Pomi-lovala je Durada. Izpremenjen je bil, čudno postaran. Gube, ki jih preje ni opazila na njem, so mu p^eprezale obraz.
"Leto dni sem je iskal — tam okoli Ogdena," je povzel Durade. "Nadaljuj, povej mi vse."
"Ne!" je viknila Allie.
"Tedaj veš?" je vprašal tiho.
"Jaz nisem vaša hči — in mati je pobegnil^ od vas. Da, to vem."
"Vzredil sem te, skrbel sem zate, vodil sem tvoje vzgojo," je razburjeno vzkliknil Durade. "Bila si mi kakor rodno dete. Zmeron\ šem bil dober s teboj. Ljubil sem te — mater v hčeri."
"Gotovo da; a bili ste brezbožen človek."
"Če nočeš govoriti, moram pač misliti, da še živi," je naglo odvrnil. "Ni mrtva, ne! In najdem jo. Prisilim jo, da se vrne k meni — ali pa jo ubijem ... Da me je mogla ostaviti po tolikih letih!"
Poznalo se mu je, da ga muči notranji boj; ponosen človek je bil in močan, toda čuvstvo pora-zn, poraza-v najsilnejši strasti njegovega življenja, se je odražalo na njegovem bledem obličju. Zle strasti kakor da so še spale.
"Kje si živela ves ta čas?"
"V holmih pri nekem nasta-varju."
"Zrasla si. Ko sem te spet zagledal, sem mislil, da je duh tvoje matere. Prav taka je bila videti, ko sva se spoznala."
Zdelo se je, da tone v žalostne spomine. Allie je opazila sive štrene v njegovih laseh, ki so bili nekdaj črni kakor smola.
"Kaj nameravate?" je vprašala Allie.
Zdrznil se je; krotkost mu, je izginila z obraza, nenaden žar je udaril pod kožo in v oči in mahoma se je izprevrgel v drugega človeka — v igralca Durada, dr-gečočega od pohlepa po zlatu in življenju.
"Tvoja mati me je ostaviia zaradi tebe," je rekel, trpko. "A naključje te je vrnilo v moje roke. Zdaj ostaneš pri meni. Držim te, da obračunam z njo."
Allie je začutila v srcu tisti strah, ki jo je prešinjal v detin-stvu, kadarkoli .je bila neposlušna. "Zoper mojo voljo ne morete držati — kadar prideva na iztok, med druge ljudi."
"Morem — in tudi bom!" je odvrnil z mehkim, toda neizprosnim glasom. "Na iztok ne poj-deva. Kraji, kamor gremo, so še bolj divji od zlatih polj Kalifornije. Tu ne velja noben zakon mimo zakona zlata in jekla . . . Toda — če zineš kakemu tujcu besedico, naj se te Bog usmili!"
Duradovo nenadno raburjenje je bilo Čisto špansko; peklenšček v njem se je trgal z verige in ljubezen, ki je bila edino dobro v njegovi pokvarjeni, rakrojeni duši, se je izpreminjala v gnev.
Allie ga je poznala. Bil je prvi človek, ki jo je kdaj krotil z edino silo svoje volje. Vedela je, da
Farmer ji 'v severnem delu neivyorske države so zahtevali priznanje farmarske unije in več denarja za svoje pridelke. Oblegali so razne mlekarne in ustavljali truke, ki so dovažali mleko. Ako coznik truka ni hotel ubogati, so ga obmetali z jajci %n paradižniki. H mlekaren je podpisalo s farmer ji pogodbo za boljše cene,.	•
Frederick B. Snite ,Amerikanec, je bil na Kitajskem zadet od otroške paralize. Prepeljali so gal v Miami, Florida, kjer so gcu deli pod poseben aparat za dihanje, imenovan "železna pljuča." Ta aparat so iznašli na Švedskem in ga sedaj prvič preizkuša jo v Ameriki.
katero priredi
društvo Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Z.
V SOBOTO VEČER 27. NOVEMBRA
Začetek ob 7:30. Za ples igra John Sulen godba. Vstopnina 25c. Ta veselica se vrši za priznanje za prvenstvo žogoigralne skupine naših mladih članov. Za obilen poset se vljudno priporoča
Odbor.
ženske, ki se je Allie vozila z njimi, so ji pornogle z voza. Taborišče je bilo prav tako enolično kakor vsa ravnina; oči vidno pa je morala biti v sosedšči-ni reka ali lokva. Allie je videle, da so njene spremljevalke edine ženske' v karavani; preprosta bitja, nerodna, toda prijazna., vajena trdega, poštenega dela '—• bržkone žene oboroženih stražarjev odprave.
In nekaj trenutkov potlej je Allie zagledala Durada. Prihajal je k njej. Kako dobro ga je pomnila! Toda čas, ki je bil minil od tistih dob, in prehod iz otroka v ženo se je zdel neizmerno dolg. Govoril je z ženskami, kažoč tja, kjer je bila ona. Po vedenju in kretnjah je bil videti omikanec in gentleman; a poznalo se mu je, da je to, kar ga je imenovala pokojna mati — propalica in izvržek družbe, pustolovec, žrtev podlih strasti.
Prišel je in pokleknil k Allie, ki je ležala v travi. "Kako ti je zdaj?" je vprašal. Njegov glas je bil mehak in vljuden, ne tak kakor glasovi drugih mož z za-pada.
"Nočem vstati," je odvrnila Allie.
"Ali si poškodovana?"
"Ne — samo utrujena."
"Indijancem si ušla?'
"Da, nekim Sjuzom. Hoteli so me. zadržati v jetništvu, a
ZAKUAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
Svete's. Flower Shoppe«
MISS FKANCES SVETE, lastnic«
Gt?0 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Tnčnn postrežba—gmeme cene.
* i
Zavarovalnina i
*
VSEH VRST |
i
Se priporočamo
HAFFNER
Insurance Agency %
*
6106 St. Clair Ave. S * i
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAItt AVE, HEnderson 112«»
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808
22290
Na razvalinah podrte cerkve v šangaju so se utaborili japonski vojaki, ki za varnim zidom streljajo na Kitajce.
V KNAUSOVI DVORANI
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potiebSftlne za. dom. 6GX2 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978