-a <u> r*um v*"*' J^ ie prsiaikof.
.	txcept S.tvtUT^
: . .• .. f ■ PROSVETA
,YEAR XXVIII.
Cm UaU Js ».<*
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrvdmAkl i« »pravnlttl prtMtort; MAT 8. Lawndal« Ar«.
Offlo« of PublteaUon: MA7 South LavrndaU At«. Tolophon«, Eockw«ll 4WM
9wmmn II. 1MI. Um___
Ow«Ni «f Ibrtk %. Im.
CHICAGO, ILL.. TOREK. 4. JUNIJA (JUNE 4 j.. 1915.
Bvbscrtptioa «6.00 YMriy.
ŠTEV—NUMIIEK 108
Acf»pt«nco far —»ing »t ap-tal rato of postag« proTUhd for hi a*etloa HOt, Aet of Oet », 1M7, »uthorii.d on Juno 14. 191«.
iator Borah se je tudi pridružil I burboncem in je proti reviziji ustave
govoril je Roozeveltu, da ima predsednik veko oblast v mejah sedanje ustave in ne potre-|buje nobene revizije. Green je sklical izredn_ L jo ekiekutive za razmotrivanje, kako omejiti oblast federalnega vrhovnega sodišča in Lko popraviti škodo, katero je sodišče pri liadjalo unijam z razveljavijenjem NRA
fchinjrton, I). C., 3. jun. — t William E. Borah je v včerajšnjem govoru po pobijal Rooseltov predlog spremembe forme ameri-ide na način, da bi bila v i ju z "new dealom." ih je argumentiral, da re-federalne ustave ni po-in da administracija lah-mje vse pereče probleme, je vrgla na površje de-, v mejah federalne kon-:ije. Da podpre svoj ar-»t, je senator citiral Roo-ivo izjavo, katero je izre-t governer države New "da bi centralizacija vla-lultirala v oligarhiji." i se zavedamo potežkoč, s irai ima opraviti federalna ' je rekel Borah, "toda u-oblast, ki je bila zadost-reševanju prejšnjih kriz, so zajele deželo, je še neokrnjena. Odloki vrla sodišča niso omejili te v nobenem oziru." tet glede reguliranja in »le meddržavne trgovine ; in revizija federalne m ni potrebna, ker nudi že i veliko moč zvezni vladi omogoča reševanje problemi ki izvirajo iz krize." toliinfton, I). C., 3. jun. — m (irwn, predsednik A-'e delavske federacije, je junija sklical izredno sejo "tive, na kateri bo omeji-oblasti federalnega vrhov-»odišča glavni predmet ive. "Naloga Ameriške federacije je, da po-kuuje.utr-pelo or-"irino delavstvo v zvezi z »odišča, g katerimi je '■Milo zakon NIRA in vse #r'J«ke pravilnike," je de-Creen.
hivgtvo bo še nadalje vo-fcoj za sprejetje VVagnerje-'"»■rta, za brezposclnostno *«lno zavarovanje in Guf-Mnutek vladne kontrole •Muje industrije mehke-Dalje hoče pri-vrhovhemu tribuna-■ ,K) razveljavlja-■ongresu sprejetih zako-
Socialisti blokirali nakupni davek
Uspeh je najbrž le začasen
Hartford, Conn. — Socialistični senatorji so v gornji zbornici biokirali akcijo za sprejetje kup-čijskega davka, ki grozi prebivalstvu države Connecticut. Poslance starih strank so prisilili, da so zakonski načrt razdelili in bo prišlo vpraAanje subvencira-nja okrajev separatno na dnevni Originalni načrt je vseboval davčne določbe in delitev davka po okrajih.
Ta uspeh je najbrž le začasen, pri prvem spopadu so se socialističnim senatorjem, ki imajo ravnovesje, pridružili tudi demo-kratje, toda pri končnem glasovanju se bodo prej ko slej pri-J družili republikancem. Socialisti namreč zahtevajo kot nadomestijo za nakupni davek dohodninski in dedščinski davek.
Zaenkrat so toliko uspeli, da je stvar odložena, dokler finančni odsek ne pride pred zbornico z vsemi davčnimi načrti. 1
k
f|*'' fanatik se je dQl Pribiti na kriz
N- c- - J. H. " verski fanatik,
S"'"»tO 11 lf ii9u I ,
Kr,(
dnj......»to ukazal svojemu
<la ga je pribil n •	h plank.
.' ' nl n »bil očetu v r"kl 'n nogi, nakar 1 z ''"ma. Ko ho nor-"lj< • J" Kal pribit " n* tleh. Izpulili so
K'gg*,a
krit i«
r
e, d»
lM ..
bfiiv,
njmb i:

"dneljali v '"I toliko pa-''je zabil v me-ln kazalcem in rj»njene. RiKg„ " J® dal pribiti
/a
W fanatiki
1"*<*H dve
njegova
moža
- V To-> Ho ver-•ana in omisije, h prive-• je mu* ♦'d« Talni ' mo bili ''■'toženi
PLAČE V 1LLINOI-SU SE VEDNO CEPAJO NAVZDOL
Chicago. — (FP) — Delavski položaj se tudi v illinoiskih industrijah noče izboljšati. Državni delavski department poroča, da je bila v aprilu uposlenost nekoliko višja ko v marcu, toda plače so padle. Število uposlenih se je zvišalo za 1.3%, mezdnn izplačila pa le za eno desetino odstotka in zaslužek posameznika je bil manjši. Mezde delavk so faktično padle za 1.3%.
Tedenski zaslužek za oba spola je povprečno znašal $22.67, v tovarnah le $14.42. V tovarnah za srajce je za prve znašala le $13.96, v tovarnah za konzerviranje celo manj — $1-3.45. In kljub temu, da ima tudi država sama svoj "new deal".
Uposlenost v premogovni industriji je bila 44.7% od normah (i 1I>2J>-1927), lanskega aprila pa 72.3%. Zaalužek je znašal pa komaj 17.9%; od normale v primeri s 17.65% pred enim letom.
Nadaljnjih pet ekse-kucij tatov v Rusiji
Moskva, 3. jun. — Blagajnik tovorne železniške postaje in štirje njegovi sokrivci so bili včeraj ustreljeni v I>eningradu zaradi tatvine in poneverbe.
Nov ultimat katoliški cerkvi v Nemčiji
Berlin, 3. jun. — Baldur von Schirah, vodja nacijskih mladinskih organizacij, je včeraj vrgel rokavico katoliški cerkvi v Nemčiji, ko je izjavil, da katoliška mladina mora priti pod kontrolo nacijev.
Seger se vrne v Evropo
New York. — Gerhart Sejper. nemški sorialiet, ki je senzacionalno pobegnil iz koncentracij-*k#* kempe in se je dalj čaaa nahajal v Ameriki na govorniški turi, m* te dni vrne v Kvropo. Newyoriki »ociaiisti so mu priredili poslovilni večer.
Domače vesti
Obiski
Chicago.—Gl. urad SNPJ so zadnje dni obiskali: Frank Stern in Joe Lang, Herminie, Pa.; John E. Oblak, Fred Oblak, Martin Oblak in Mary Oblak, Cleveland, O.
Nesreča v rovu
Piney Fork, O—Joe Strajnar, večletni član SNPJ, se je 28. maja ponesrečil v tukajšnjem premogovniku pri delu. Pobit je bil na glavi ii nogi. Zdrav: se doma.
Novi grobovi v Clevelandu
Cleveland. — Nagle smrti je umrl Anton Medved, samec, star 45 let in doma iz Sv. Križa pri Litiji. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča dva brata.—Dalje je umrl Vincent Sever, po domače Žorčev, star 26 let in rojen v Ameriki. Bolan je bil le teden dni in tu zapušča starše, šest bratov in štiri sestre.
Nov grob v starem kr$ju
Cleveland. — Mary Novak je prejela žalostno vest, da je v Sv. Križu pri Sežani na Primorskem umrla njena mati Marjeta Bole v starosti 68 let. V Združenih državah zapušča sina in hčer, v Argentiniji pa drugega sina.
Vesti iz Argentinije
Buenos Aires, Arg.—V Pater-nalu sta bila pred kratkim poročena para Ivan Sivec in Roza Berginc ter Anton Lazar in Marija Hrast. — Petletna Zorka Hvala je umrla za posledicami težke telesne poškodbe.
Stadion drugič odrečen Coughlinu
Klerofašist vztraja in debatira o svobodi ' govora
Chicago. — ;Robert J. Dun-ham, predsednik odbora za či-kaške parke, je v soboto prejel telegram, dolg 343 besed, od "fathra" Coughlina, ki protestira proti odloku tega odbora, ker je zadnji teden soglasno zavrgel Coughlinovo prošnjo za najem stadiona v Grant parku za njegov shod v Chicagu. Dun-ham je odgovoril Coughlinu, da sklep odbora za parke ostane nespremenjen.
Coughlin se v svojem dolgem telegramu sklicuje na ustavo, ki jamči državljanom svobodo govora in pobija argument odbora, da čikaški parki ne smejo služiti za politična zborovanja o spornih vprašanjih. Župnik poudarja, da odbor za parke ni dosleden, kajti dovolil je že mnogo zborovanj takšnega značaja.
V Chicagu je mnogo dvoran in prostorov na prostem, ki jih Coughlin lahko dobi, vse pa kaže, da on hoče imeti baš stadion v Grant parku. Pritožil se je tudi na čikaškega župana, kateri je pa odgovoril, da mestna uprava ne kontrolira parkov.
Volilci v Švici odklonili ivicarsko Niro
Bern, Švica, 3. jun, —.Švica je včeraj glasovala o načrtu, ki je bil podoben ameriški Niri in katerega so iniciatirali socialisti. Načrt je nudil federalni vladi moč za reguliranje minimalne m«*zde in farmskih cen ter pobijanje brezpoaelnosti. Volilci so pa načrt odklonili s 566,-(X¥) glasovi proti 426.000. Ta referendum je v soboto zvečer izzval Izgred* m«*d fašiati in socialisti v Ženevi. NVkaj o neb j«-bilo ranjenih in vodilni fa*i»ti so bili aretirani.
Nacijska policija v katoliških lavodih
Škofje hočejo kontrolo nad cerkvenimi fondi
Berlin. ~ Nacijska policija je zadnjo soboto navalila v urad tukajšnje katoliške dobrodelne organizacije, aretirala več oseb zasegla dokumente. Avtoritete pravijo, da je ta organizacija sodelovala z nunami in menihi, ki so na skrivnem poslali velike vsote na Holandsko in v druge države in proti katerim se sedaj vrši obravnava.
Katoliška duhovMlna je silno alarmirana in Ikofje so ie naznanilij da bodo apelirali na Vatikan za dovoljenje, da pridejo vsi fondi katoliških organizacij pod njihovo kontrolo. Oni menijo, da ne bi prišlo do sedanjega konflikta med katoliki in nacijskimi avtoritetami, ako bi bila taka kontrola v njihovih rokah.
Ta poskus škofov, da dobe popolno kontrolo nad fondi katoliških organizacij, ni prvi. V zadnjih mesecih so ie večkrat apelirali na Vatikan, naj jim poveri finančno administracijo samostanov in drugih katoliških zavodov, a so bili Vselej odbiti. Katoliška cerkev lastuje velika posestva, cerkve in druga . poslopja ter zaklade, ki jih je zbrala v zadnjih stoletjih in je najbogatejša organizacija v Nemčiji.	i
Nacijske avtoritete v Stolber-gu so pretekli teden aretirale dva katoliška duhovna zaradi njunih "protidriavnHT govorov. Dalje so odredile, da mora jezuit John L. Asmenn, ki je dejal, da je bil roj»|i v Buffalu. N. Y., zapustiti NetaSijo v hodnjih desetih dneh. Asmenn se je zameril nacijem, ker je branil svojo religijo proti poganskemu gibanju, ki je dobilo močan zamah, odkar je Hitler prišel na krmilo Nemčije.
OPERATORJI PODPIRAJO GUF-FEYJEV NAČRT
Ce bo sprejet, bodo lah« ko določali cene premogu
nadomestilo za pravilnik
Konec racinske stavke; delna zmaga
Ostra borba trajala 80 dni
Kacine, Wia. — Stavka 2500 delavcev pri J. I. Čase Com-pany, ki je trajala 80 dni in izzvala ostre konflikte med mestno upravo in podjetniškimi organizacijami, je bila v soboto zaključena z delno zmago delavcev. Zadnjo sredo so stavkarji odklonili sporazum, toda v soboto so ga sprejeli, ko je drui-ba pojasnila dvomljive točke.
Družba je priznala unijo de-avcev, Wisconsinsko industrijsko unijo, kot predstavnico de-avcev za kolektivno pogajanje; dalje je družba zvišala mezdo za akordno delo in pri dnevnih plačah od enega do petih centov na uro. Družba je tudi pristala na zravnanje vseh ostalih spornih zadev, ki se tičejo plače In de-ovnega časa.
Antiiidovska kampanja v Mehiki
Mežico Cily, 3. jun. — Nacionalistična organizacija "Zlate srajce", kateri načelu je Nlco-aa Kodriguez, je naznanila, da [>o odločno pobijala vse židovske aktivnosti v Mehiki. Predsedniku republike Cardenasu bo predložila peticijo z 200,000 podpisi, ko se vrne s počitnic v glavno mesto.
Ta peticija zahteva, da vlada odvzame . državljanske pravice Židom, Jim prepove va»* politič. ne aktivnosti, zase/* tovarne, ki jih obratujejo, ter jih izroči mehiškim delavcem.
Dvomljivo je, da bi predsednik Cardenas pristal na te zahteve, ki-r sta on in njegov® revolucionarna stranka nedavno jobiiodila protižidovako gonj« J "zlatosrajčnikov".
Waahington, D. C. — (FP) — Govorice o splošni stavki v industriji mehkega premoga in o regulaciji te industrije na podlagi Guffeyjevega zakonskega načrta so izzvale največ pozornosti na konferenci baronov premoga in voditeljev organiziranih rudarjev.
John L. Lewis, predsednik UMWA, je dejal, da operatorji, ki kontrolirajo 75 odstotkov produkcije mehkega premoga, podpirajo Guffeyjev načrt. O-pozicijo vodijo le velike javno-napravne družbe, železnice in jeklarske kompanije, ki obratujejo svoje premogovnike. Železniške družbe se boje, da bodo operatorji lahko navijali cene, ako bo načrt sprejet v kongresu in s tega stališča vodijo opozicijo.
Odloki vrhovnega sodišča, ■ katerimi je ubilo zakon obnove, so povzročili, da operatorji posvečajo večjo pozornost Guffey-jevemu načrtu. V njem vidijo nadomestilo za razveljavljeni pravilnik, ki jim je nudil mnogo ugodnosti. Voditelji UMVVA tudi trdijo, da vladna regulacija kompeticlje v premogovni industriji pomeni več dobička za operatorje, ker bodo lahko določevali cene in teli druge ugodnosti in zaradi tega se bodo lag Ije zedinili med seboj in pristali na zahteve rudarjev, ki hočejo zvišanje mezde in krajši delovni toden.
(»uffeyjev načrt določa ustanovitev posebne federalne komisije, ki bi regulirala produk cijo ter federalnega delavskega odbora, katerega naj bi tvprili predstavniki delavstva in ope ratorjev. Člane tega odbora naj bi imenoval predsednik Združenih držav ter jim pove ril oblast obravnanja industrij skih sporov. Druga značilnost načrta je provizija, naj vlada pokupi premogovnike, katerih obratovanje je zvezano z visokimi stroški, in jih vrže iz pro dukcije.
Sedanja pogodba med rudarji in baroni premoga poteče 16. junija in pogajanja med prizadetima strankama glede sklenitve nove |H»godbe so se razbila, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravilnike. To Je deloma vzrok, da so tako voditelji rudarjev kakor operatorji aktivni v kampanji za sprejetje Guf-feyjevega načrta, ki naj bi nadomestil pravilnik za premogovno industrijo, ki ga je vrhovno sodišče poleg drugih razveljavilo pravilnike. To Je deloma vzrok, da so tako voditelji rudarjev kakor operatorji aktivni v kampanji za sprejetje Guf feyjevega načrta, ki naj bi nadomestil pravilnik za premogovno industrijo, ki ga je vrhovno sodišle poleg drugih razveljavilo. _
Se ena ladijska
nesreča v Rusiji
Moskva, 3. Jun. — DvanajMt delavcev je utonilo v Volgi in 16 je bilo rešenih, ko se Je motorna ladjica, ki je prevažala delavce na delo, prevrnila pri Ja-roslavu.
Novi nemiri na Španskem ; dva ubita
Haragosna, Španija, jiyj V Novaltasu so izbruhnili iz zgredi med aorialistl in monar-hiati. Civilni gardisti *o streljali na izgrednike in dva sta bila ubita, pet pa težko ranjenih
Kitajska kapitulirala pred Japonsko
Pristala je na vse zahteve japonskega ultimata
Tokio. 3. jun. — Kitajska narodna vlada je pristala na vse zahteve, ki jih je stavila Japonska v zvezi s kofliktom v severni Kitajski. Popolna kapitulacija, pravijo opazovalci, pomeni hitro poravnavo kitajsko-japonskega spora.
Ena zahtev v ultimatu, katerega je Japonska naslovila Kitajski, je bila, da mora takoj odstaviti generala Hsueh-čunga, governerja province Hopei, katerega je tokijska vlada obdolžila kot voditelja antijaponskih aktivnosti v severni Kitajski. Japonska je zapretiia, da bo bombardirala mesta Peiping. Tientsin in Kalgun, Če se bo Kitajska upirala njenim zahtevam.
Mhangaj, 3. jun.—Kitajski diktator Ciang Kaišek se je sestal z visokimi uradniki nankingške vlade in governerji severnih provinc na posebni konferenci, na kateri so razpravljali o Japonski zahtevi, ki je, da mora Kitajska dovoliti Tokiju vladno kontrolo nad vsemi provincami severno od Rmene reke. Japonci pravijo, da v teh provincah prevladujejo sllčne razmere kakor v Mandžuriji, dokler je niso zasedli.
Druge zahteve Japonske so, da mora Kitajska dovoliti gradnjo japonskih letališč in brezžičnih postaj v vzhodni Mongoliji kakor tudi nastanitev japonskih garnizij na tem ozemlju. Ta zahteva Jasno kaže, da bo Japonska okupirala vzhodno Mongolijo in s tem utrdila svojo pozicijo proti sovjetski Rusiji.
Rudarji pozvani na štrajk 16. junija
Jeklarski delavci v Can-tonu končali boj
VVashlngton, D. C. Kkseku
tiva rudarske unije United Mini VVorkers of America j« te dni |K»zvala vse organizirane rudarje v svojem področju, 450,000 po številu," naj zastavkajo 16. junija, ako ne bo do tega dne dosežen sporazum z lastniki mehkega premoga. Uključene mi vse države, Izvzeta je le Kana da. Dne 16. junija poteče |m>-godba med to unijo in baroni mehkega premoga in glede nove pogodla* se Ae niso zedinili, čeprav teko pogajanja U' več tednov. *
< anion, O. Jeklarski delavci pri United Alloy Co. in Stark Kollirig Co, so 1. junija odgla-sovali z večino, da končajo štrajk in *e vrnejo na delo.
Prva zmaga lesnih
delavcev na zapadu
Hremertpn, Wanh. Gozdarski in lesni dela vri, katerih je 40,000 na stavki v VVashifigto-nu in OregotMJ in se Mtavka še vedno širi, so doživeli prvo zma* pit, ko se je podala !VM'orma4'k l.urntier Co. l'og»*lbo je |>odpi-rtala za 40-urni t<*dnik in 60r minimalne plače - pet centov "več ko prej.
Zvezni posredovalei in višji u nijftki voditelji imajo |>olrie roke dela radi velikega števila delodajalcev — okrog 150 družb je prizadetih po ntnvki na tiru-gi iitrani so pa delavci v zadnjih destlh letih doživeli toliko Šlkafl, da niso prav nič razp<»Jožen( na sprejetje kakšnih manjših kori-< eaij,
Nad leano tri gozdarsko industrijo je zadnje /a*e dobila ju-risdikcjjo tenarnka unija. Stavkarji imajo na svoji strani tudi unije pristantščnih Mi mornar* skih delavcev,
DUNAJSKA POLICIJA OBTOŽENA BRUTALNOSTI
Socialistični list razgalil straine razmere
v zaporih
——— '
tudi otroci med
; 2RTVAMI
Praga. 3. jun. — List "Arliei-ter Zeltung", glasilo avstrijskih socialistov, ki izhaja v Pragi, odkar je avstrijski fašizem stri revolto dunajskih socialistov, je v eni zadnjih številk objavil poročilo o brutalnem postopanju policije napram ženskam in mladim dekletam, ki jih zasačijo pri razpečavanju socialističnih tiskovin ali pri poseča-nju strankinih zborovanj. Brutalnost policije je opisala neka mlada soclalistinja, ki Je bila aretirana in vržena v zapor. Ta opis postavlja na laž kancelarja Schuschnlgga, ki Je v nedavnem govoru zanikal obdolžltev o trpinčenju političnih jetnikov v avstrijskih zaporih.
"Mlade ženske, ki so prvič a-retlrane, so pridržane v policijskih zaporih, ki imajo samo eno celico za ženske, eden ali dva tedna," je rečeno v opisu. "Vržejo jih med kriminalce in prostitutke, katerih umazane stori-je morajo poslušati noč in dan. V celicah ni postelj in Jetniki morajo ležati na golih deskah.
"Iz teh zaporov pošljejo Jetnike na centralno policijsko postajo, katere jetniške celice so tako natrpane, da sta v vsaki, ki ima prostora samo za eno o-sebo, dve ali tri jetnice. Tu morajo ležati na slamnjačah, katere vsak dan izmenjajo In so zaradi tega vse jetnice lipoatav-ljene nalezljivim boleznim. Do zadnje gladovne stavke so jim avtoritete dovolile samo 30 minut gibanja na prostem na dan, po stavki pa smejo iti na prosto samo trikrat v tednu. Jetniškl pazniki sicer ne pretepajo političnih Jetnlc, navadno pa so tepene takoj po aretaciji. Drugače se godi |N>litičnim Jetnikom, ki jih v zaporu strahovito mučijo in trpinčijo."
"Fašistična Hlcija vlači v zapore celo otroke, ako izvrše kak politični prestopek. Neka šest najst letna deklica, hči čeho-slovaškega državljana, ki Je vtihotapljala socialistično glasilo v Avstrijo, je bila na dveh sodiščih obsojena na šest mesecev zapora zaradi enega in istega prestopka."
ŠTEVILO MRTVIH V INDIJI N A-RASTE NA 40,000
Si m bi, Indija. 3. jun. ~ Velika potresna katastrofa v provinci Halucistanu Je najbrž vzela 40,000 človeških življenj. Kolikor je bilo doslsj porofil. so bila nepopolna in večinoma neuradna. Po teh poročilih Je bilo samo v mestu tiuettl 26,(HM) oseb ubitih. V potresni coni kar mrgoli vojaštva Velika nevarnost Je, da Izbruhnejo nalezljive bolezni. Ognjenik v blitinf Quette Je r.a/vrbruhati lavo, kar Je (jove^aln paniko rned nesrečnimi prebivalci.
Predsednik republike Urugvaja obstreljen
Montevid« o Urugvaj, 3, jun Gabriel Terra, prednednik urugvajstte republike, je bil vferaj obstreljen in lahko ranjen v prostorih za dirke v Ms ronasu, Njegov napadalec Je bil nacionalistični f*>slaruK' in pristaA of*rzieije Bernardo Garda, ki je bil na mestu aretiran in (Mlvedrn v zapor.
PROSVETA
the enmghtenment
•lamlo m LASTNINA »lovknmul maaoonb JKOHOTB
Orpi
br tkm
Nanesli.« m tdruU»• J>Uv« (ti»m ms* m m*. mm m h	»ia« m u
is cmw« |7 a« m «1» hrt«. m il m P* MM
ftu*a«r%tw idai »..» ih* UaiU* S t« >M Um4* M m »»r r«' ' >.«*«• «>.4 wu*um 1» m t«» r«m
CklNfi) la K*m4*
(••Mirt ChU—■)
v |> .M »«
Cmj altw« (M,	- AspUu* I« »««*rvl»»lfc
lianMrt M k« ./•<-.,..	Uutvput lllmm« (Ink«,
4<1IW	tU I m VfMflJS |w«ilJaUlju * *Ju*»Ju. M
i« llutij HUM.
A4»*#l»ii.« r>U>	>|f »t- ll»>lncri»K W
MturtU «u4 MkMlKiM	mri^U* triu Mrt h« (SurbW OU«l
mnm—|-lr Mtrii m	»>t*jr«. »mm. . »SI rcturuad
k» M«4>r »Ur«,	ky wl|.|rtwiM< lU (U«H
NwU> M M*. IM IM Mik ■ hs—i
iimimveta
MITU S« U*«Ml Av«. (Mm«, I III mM. MKMKKN OP TMP PP.ubbatkd P K KM
.	13«
Drobiž
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Glas z dežele	|gavim vodstvom, ne vem, ven-
l.emont, III. -Mislim, da ni- dar vem, da pod vodstvom mo-kdo vet- ne dvomi danes o tem,'j«*Ka prijatelja Franka B. iz Ci-da živimo v dobi večnih obljub. Icera, v kateri družbi je bil tudi Državniki, države in, če urnim tajnik od dnev. "D". Vaem iz ob tej priliki imenovati tudi na- rekam svojo zavezljivo zahvalo vadiie državljan* ao ai uatvarili in vam kličem: Na ponovno svi-prernnogo simbolov, kot nekdaj,denje! zmagovita Turčija ob avitu pol-j 2ul, da mi čaa ne dopušča do meseca—polmesec.	I nadaljnjega pisanja, da bi natan-
Tako je tudi naša vlada pod čno opisal vsej javnosti svoje predsedstvom Koosevelta pokli- doživljaje, ki so podobni "žrt-
cala iz nji ru-znanega kontinenta
nc
plavega "orla" v aktivnost, da
vam razmer", toda upam, da moj
"dnevnik" bo vse živeče zadovo-
Clevelandska Ameriška Domovina, aloven-sko glasilo kl< rofašistov Coughllnove, španske in avstrijske sorte, je zadnje dni definiralu slovenske dnevnike v Ameriki. Klerofašistični fantje so zapisali, da imumo samo tri dnevnike (Domovina, Knakopravnoat in Glas Naroda), ostala dva (Proaveta in Amerikariski Slovenec) pa izhajata |*> ja«t dni v tednu, torej nista dnevnika.
Klerofašistični fantje so "ali vvet". (Potrebno j«*, da gredo še v šolo k "vsevednim" Sla j e toni, Hugonom in Trunkorn!) Ce se ne bi fantje zaleteli in bi mulo pomislili, bi lahko vedeli, du ameriški Slovenci sploh nimamo niti enega pravega dnevnika. Pravi dnevnik, zlasti jutranjik, izhaja slehrni dan v letu, tudi ob nedeljah in praznikih. V Ameriki je mnogo takih dnevnikov. Teden ima sedem dni, naši dnevniki pa izhajajo- po šest ali petkrat v
tednu. Put this into your pipe und smoke it! • • •
Hearstov tisk je v očitni službi Mussolinije-vegu in Hitlerjevega fašizma. Prav nič ga ni sram. V nedeljskih prilogah Hearstovih cunj so redno članki Mussolinija in Hitlerjevih vodilnih krvnikov v angleškem prevodu in v tonu najnesramnejše propagande za oba fašizma. Te dni je pa Hearstov glavni urednik Brisbane, ta razklani filozof, ki od spredaj liže in nd zadaj pika, direktno apeliral na Mussolinija, naj povabi tisoč ameriških profesorjev in učiteljev na obisk Italije to poletje in jim razkaže "svoja veličastna dela" ... Ko si ameriški profesorji in učitelji ogledajo tu "veličastna dela" Mussolinijevega fašizma, bodo potem, ko se vrnejo domov, pravilno razumeli in pravilno sodili o veliki in slavni fušistični Italiji . . .
Tako delajo veliki "bojevniki za demokracijo" in prav nič jih ni sram.
• • •
Ne bomo rekli, da lemontska Ave Mariju podpihuje Mussolinija,. naj le napade in kolje Abesince ter okupira Abesinijo v vzhodni Afriki, vendar nekaj podobnega diši iz njene notice i naslovom "Ali je Abesiniju krščanska država ?" V tej novici frančiškanski pisec, pater Hugo, krepko poudarja, da današnja Abesinija ni krščanska, kajti dve tretjini abe-alnskega prebivalstva, katerega je 12 milijonov, sta mohamedanske oziroma paganske vere. Na koncu notice pa stoji črno na belem:. "Gorje v slučaju vojske tistim Italijanom, ki bodo prišli tem krščanske krvi žejnim ljudem v roke."
Iz teh vrstic se luhko izvaja, da nekrščanska Abesinija m vredna ' neodvisnega obstoja in Mussolini bi nekako imel prav, da te divjake podvrže svoji imperialistični kontroli in omogoči svojemu zavezniku papežu, du paganake Abesince kntolizira in "civilizira".na enak način kakor je Kint "civiliziral" v devetem stoletju slovenske "divjake", namreč "z mečem v desnici, s kritem v levici" . . . Brez malega na enak način Uim še danes "civilizira" (italija-nizira) jugoslovanske "barbare" na Primor-skeni. Pater Hugo ne more reči, da Primorci ni-" kristjani, kljub temu lahko ve, du goriški nadškof Mat golti (histopn r. njimi kakor z abe-sinsktmi barbari, toda llugo, ki je tako v skr-la-b glede abesinskih pagaimv, moiči kot riba glede zatiranja jugoalovanskih kristjanov na Primorskem!
Med tem pa poroča zagrebška Istra, da je /e mnogo Italijanov v vzhodni Afriki — morda ji* med njimi tudi kateri primorski Slove-m-c! k i jih n tiran Mus^dini poslal tja, da Civilizirajo" Abeaittce. de/ertiralo na ala-sln-*ko stran m "krščanske krvi žejni" Abesinei mi Jih prijateljsko sprejeli. Kako se to ujema s pat rov o na|»o\ edjo, ki namiguje, da bodo AIm-m ItaJijanum na šlvetn h • mene rezali it mih ko/e' Nj.sa lak r. na želja je. da bi vsi Italiinni d« aertirali k Al*esincvm, /Ia*ti pa primorski kadar pridejo \ Afriko! -
bi nam on izposlovaJ to, česar Ijil s tem, kajti ta vam bo po-j vlada sama ni zmožna izposlova-j vedal vse podrobnosti od mojt?ga | ti, namreč ljudski zakon, ki se mladostnega življenja do sive 1 glasi takole: "Salus populi su-'starosti; povedal bo tudi, kuko prema est lex." Toda žal, orel sem iskal in še išč-m pomoči v i nI dosegel svojega cilja in ko je tej krizi, pa je ne morem najti, zadobil domotožje, nas Je zapu- Povedal vam bo, da sem bil še stil, nedokončavšl svojega vzvi-|pred kratkim dobro stoječ kmet šenega dela ali naloge ter odle- »n mi bolezen, nesrna in
Commonwealth, kakor jo on i-menuje.
Edino če se ameriško delovno ljudstvo združi s tem namenom,
lahko uspešno nastopi proti kapitalizmu ter njegovim odreše-nikom a la I»ng in "father"
Coughlin. Omenil je "nevv deal" in rekel, če je kdo tako naiven, da bi mislil, da bi socialisti zni-žali število molznih krav, ko pa narod potrebuje 75 do 80 odstotkov več mleka. Povedal je tudi, da se Je pod "novim dealom
več jih pa pride zdraviti se za razne bolezni.
V tukajšnjih toplicah je voda ailno ozdravljiva. Iz zemlje prihaja tako vroč,a da se Človek ne more umivati z njo, ker je prevroča. Največ ljudi pride sem radi kroničnega revmatizma in živčne odpovedi ter za številne druge bolezni. Več ko polovica teh ljudi ozdravi v enem ali dveh mesecih. Poleg toplic jim poma ga tudi narava sama, ker je vae tako lepo — en sam park. Tudi
zvišalo število multimilijonarjev, . . . . . .	, .
ki imajo nad milijon letnih do- ^ebje je čisto m blagodejno
hod kov, z de.iet na 46. Govoril je o položaju v južnih državah, kjer so plantažniki organizirali nočne jezdece, ki terorizirajo delavce, ker so se drznili organizirati svojo unijo in pristopili vanjo.
Longa in "fathra" Coughlina smatra za najnevarnejša dem-a-
Zalibog je dandanes dosti lju di, ki so potrebni toplic, a sredstev za semkaj priti. Depresija jim je požrla denar in zdrav je. Če kdo želi kakšen nasvet in informacij glede tukajšnjih top lic, sem mu rpdevolje na razpolago; le znamko naj priloži za odgovor. Pozdrav vaem čitate-
je rekel, da ni treba, da bi kdo razumel njegov načrt, ampak naj kar zapre oči in njemu verjame.
-------------	i * i i	.... On in Coughlin govorita alično
tel domov v nam vaem nepozna- "mrt pobrala vse prihranke m kakor Rta K0V0rila Mussolini in
nem kraju, če ne mogoče skri- - """"" - -	- ........
tem kraju kontinenta vseh kontinentov.
Mi pa se danes nahajamo v
goga. Citiral je Huey Longa, ko Ijem Prosvete, ki je najboljši
me spremenila v potapljajoče se	s|ednji je govori, )e Je
ladjo, za trs privezano. Povedal vam bom, da sem se svojec-asno predstavil prečast. gosp., ko sem
zvezi
z "in ar- Iskal svojo utehe in pomoti, zastavljajoč mu desetkrat več vredno svoje premoženje — pa vse zaman! Moj nazdrav je bi!
isti mizcriii v
ticulo mortis", kot smo se nahajali ob začetku izbruha strašne in neupogljive krize in trii leta trajajoče suše. Torej, dragi »ličen onemu slov. delegata v rojaki, naj se vam ne zdi čudno vojnem Času k predsedniku Zdru-pri srečanju, ako nas slišite glas-|ženih držav Wilsonu.—"Wilson, no ali polglasno mrmrati v tem SIoveni morituri te salutant!" obupnem času oni žalostni in po-| Različnega in krasnega gradi-membni verz rekoč: "Nos dulcia va imam pri roltah, samo uredi-litiuimus arva, nos patriam fu- ti ga je treba in obelodaniti. Sve-gimus" — mi zapuščamo naša tovno "kroniko" imam v svoji sladka polja, mi bežimo iz naše oblasti in poročila o dogodkih domovine._celega sveta za 75 let nazaj, o
J«»U Jezuit«
s faut
Je tVi|J
•V M IIi
>t \\
kepa pri ir lili r
< oughlinu jVfult Par na ln umit ža konfui.ii
t ru lin
Ifred Par sort., urednik katoliškega tednika "America", se ne strinja Ameriki Domovini, ki pravijo, da visok do urUu v »Voji logiki, do-< «o< ialiRtit tako nizki-napram glolmko v Zemlji", ilni okrtaiil Coughll-iv MaMalnl program »uit ParMitvs zapita I fhlin *am kriv, če so 'd fašiste Coughlin rakona, odpravo
• lun« v ao.isit koloni i
ior črvi,. Je zadnje • Cetighlli Dalje je j M si Je Cm nofinili r
Da pa ne bom pretiranski in ne brezsrčen, kot je bil naš bog-narava v zadnjih treh letih, hočem |x>kazati, da aem pravičen sodnik in povedati celi javnosti, da se je v tem letu še dosedaj pokazala zelo milosti j i vo in veličastno.
Baš sedaj, ko to pišem pri odprtem oknu, opazujem krasno razvito in v bel plašč ogrnjeno "spireo van houttii", kako se ponosno klanja meni kot svojemu nadzorniku ter istotako vsem svojim sosedam. Malo naprej se širokoustijo ponosni "Green leaved Japanese Barberry" in še malo naprej čez vse krasno lepi mnogobarvni tulipani pod "Ca-talpa Bungli", kateri so v največji časti na Holandskem in Danskem, ko je bil en sam prvi cvet prod nekaj leti na Holandskem na javni dražbi prodan za en milijon in 12,000 goldinarjev. In to pa še ni vse. Se razni drugi lepotlčnl grmi te pozdravljajo, ko se prikažeš med nje kot n. pr. vrtnice in druge gurtroie, lilije, pinije. plav in rmen honey sucklc in AmiMir Kiver Privet. in jagode? Te pa so tako |>olne, da se jim je vedno čuditi.
Ob vsem tem pogledu pa se ne da čut veselja in zadovoljstva zamoriti; čutim ob tej priliki čut, kakršnega sta čutila gosp. grajščaka z Dolenjskega, ko sta bila zajeta od Turkoy, ko sta se skrivala v usodepolni noči v vrtu turškega sultanu za grmovjem krasno razcvetlega španskega bezga; ali pa kot turški princ, ko je zagledal v bledi mesečni ni, ko je čakal na "talisman" j»<> dogovoru- njenih "zdravnikov" in rešiteljev iz harema — prihajati naproti k njemu, pa je vzkliknil: "Oj ti čar vseh čarov!" Jaz pa: nasprotno k temu: Oj ti narava, skrivnost vaeh skrivnosti! i
In kako ne? Pripeljite mi u-nutnika in vse umetnike, pa ne bodo mogli narediti aamo edine1 cvetke vse svoje življenje kot jih narava napravi v tako kratkem času t različnimi vonji.
Torej narava Je lepota, krasna in skrivnoatnu; a olienem pa je kruta in sebična. Vsaj napram meni je kruta. Zakaj me ne seznani z družico, katero bi pooblastil čez svoje le|a- "farme" za svojfv dedinjo in bi mi |s>magala V poletnih hladnih večerih zii|m>-ti: "Sveta noč, izlivaj ti mir ne-Iteški v srce, potnik |atkoj naj dobi in obriše si nolie . . ." No, naj nikdo ne misli, da sem dar-vvinist. pa tudi ne. tla sem "lat-ty" — to je od ljudi "ihe people as distlnvuislotl from the clerg>\" Ne. Jaa sem priti en m umen. učenec skrivnostne narave in pripravljam svoje telo vrednim Izreku: "Mtna-sana in corporr «ano" 'r
Končno i« naj Inv no, da *o mi <Mtali ii nu za<lnjenedeljaki. i |m»v sem novi In mlad c| iz velikega Babi'
komentarjih in tako dalje in tako dalje.
Pošiljam vsem zavednim moj prisrčni pozdrav, posebno pa še mojim nedeljskim obiskovalcem!
Frank Plehko.
O Thomanovem shodu Sharon, Pa.—Oni dan srno či-
bolj radikalno in še več obljubo-val. Znano je pa vsem, kaj sta storila, ko sta prišla na krmila
Tudi demokratje in "nevv dea-lerji" so dosti obljubovali, med drugim tudi znižanje carine. Znano je pa, da je sedanji carinski zid najvišji v zgodovini Združenih držav.
Citiral je mkega kapitalista, ki je leta 1-9659 rekel, da so krizo povzročile delavske unije in pa radikalci. Resnica je, da so polom povzročili "big boys", ki so sedeli udobno. Bog je bil v nebesih, Hoover v Beli hiši, Morgan pa na VVall streetu. Bedasto je misliti, da je kukšen človek tako velik in mogoč, da bi
slovenski list v Ameriki, katere mu želim veliko naročnikov.
Antonia Stare, 233 VVhitting ton Ave., Hot Springs, Ark.
povzročil sedanjo krizo. Povzro- pikniškem prostoru že precej lju
čil je ni noben Hoover, ampak ameriški kapitalizem in njegovi prijatelji.
Po govoru mu je bilo stavljenih tudi mnogo vprašanj, med drugim tudi o razliki med ko-
Venti iz vzhodnega OJiia Bridgeport, O. — Dne 26. maja je imelo društvo št. 358 SNPJ na Povver Pointu svoj piknik Dan prej je hudo deževalo in sem mislil, da piknika ne bo. Vendar je pa drugo jutro solnce na vse-zgodaj posijalo in je bil dan kakor nalašč za izlete v prosto naravo.
Tako se odpravim s svojo dru žino in "lizo" na Povver Point Najprvo se ustavimo pri sobratu M. Tušku, ki ima trgovino. Bi je ravno pripravljen za odhod na piknik. Povabi nas v hišo, kjer nam soproga napravi okrepčila Kmalu je pa pridel čas, da se odpravimo na piknik. Ko pridemo k mrzlemu studencu, je bilo na
tali v tukajšnjem angleškem munizmom in socializmom. Od-dnevniku, da bo 21. maja govo- j govoril je, da socializem želi ob-ril na socialističnem shodu v držati civilne svobodščine v vsa-Voungstou nu Norman Thomaa. jkem Času. Nevarnost v Ameri-Tako se je nas zbralo nekaj sku- ki niso rdečkarji, ampak reak-paj in smo se omenjenega dne 'cionarni kapitalizem. Povedal je
proti večeru odpeljali v 14 milj oddaljeni Voungstovvn, da slišimo Thomasa.
V Central Auditorlum, kjer se je vršil shod, smo prišli nekoliko zgodaj. Kmalu pa prično prihajati skupaj ljudje. Prišel je tudi govornik, katerega je jjriilo poslušat več sto ljudi. Zastopana je bila dobro tudi girardska naselbina.
Tema Thomasovega govora je bila "Choice Before Us" ali naša izbira. Rekel je, da je v Ameriki še čas, da si ljudstvo izbere, v katero smer naj krene — fašistično diktaturo ali v smer kooperativne človeške družbe. V povratku v "old deal" ni izhoda. "Nevv deal" je fiasko. Z nadaljevanjem kapitalizma pa obstoji nevarnost fašistične diktature. Možen je tudi državni kapitalizem. če se na vladi utrdi | sr«*dnji razred, toda delavstvo in konzumenti pod takim sistemom bi ne imeli nobene besede. Pomagale tudi ne bodo kakšne patent irane medicine, ali pa nun rc»šil kakšen mesija. Rešitev je le v delavski organizaciji, ki ima za načelo zgraditev nove vzajemne družbe — Cooperative
mnogo zanimivih stvari in človek ga z zanimanjem posluša. Govori brez napora in tudi ne brez humorja. Mislim, da kdor ga je že slišal, mu ni bilo žal.
Shod je aranžiral socialistični klub, ki je še mlad, toda kakor je videti so lepo razvija. Nastopil je tudi tajnik državne organiza-
di. Kmalu nato so pričeli priha jati v trumah. Prišli so iz Girar-da, Salema, East Palestine in tudi CanonsbuVg, Pa., je. bil zastopan po sobratu Rupniku. Udeležba dobra in prostor kakor nalašč za take priredbe. Godbi so imeli kar dve—Tuškovo in Berganto-vo, ki sta se menjavali.
O rojakih na Povver Pointu ne bom pisal. Rečem to, da je naselbina napredna kakor malo takih. Obe društvi — SNPJ in SS-PZ spadata k Prosvetni matici. Društvo SNPJ se je tudi pridružilo tukajšnji federaciji naše jednote. Imajo tudi socialistični klub.
Radi oddaljenosti in moje muhaste "lize" smo pa morali odriniti proti domu, ko je postalo
cije. Dasi še mlad po letih in tu-'najbolje razpoloženje med pikni-di v stranki — pristopil je 19&1; karji. Mnogi ao obljubili, da nas je napravil dober vtis zrelega | posetijo na konferenci Prosvet človeka. Dasi je shod trajal dalj ne matice in pikniku, ki bo obe-ČHsa in smo prišli domov pozno, nem proslava 30-letnice Prole-se ni nikdo od nas kesal, ker v tarča.
zavesti smo bili, da smo večer Za glavnega govornika smo porabili v korist in pouk, ki se dobili Johna Terčelja iz Canons-ne dobi ob vsakem času. Bil je burga. Kot znano, je on glavni
večer, ki bo gotovo ostal mnogim v s|»omlnu.
JoHephine Cvelbar.
odbornik SNPJ in star bojevnik v delavskem gibanju. Ima izkušnje že iz stare domovine, iz Trsta, kjer je bil aktiven v delavskih vrstah. Tudi v novi domovini ga vidimo vedno v prednjih , vrstah. Za godbo smo dobili štiri Bergantove hčerke iz Lisbone,
Ivi
r omenje-	-.iim i »,,, _
0	v sporni«, Pi;m;l ' fathra" ( outchlin.t. katerega |e P^lal I. JenningHU.
1	maja predsedniku centralne deJuv»k obiskoval-j pravi v l Umu. da ae
»na Pod čl- j federacije.
ne
Novice iz zdravilišča Hot SpringM, Ark. — Kar se
dela tiče, je tukaj še dosti dobro. Ljudje večinoma delajo za ^'tTT V.^Tulf vlado ali pa farmajo - zadnje	kf ,ahk? v,d,U; *
največ. Kot znano, so tukaj vlad-'	T°"
, ...	.... J . ,rej preskrbljeno bo vse. Kar po-
I.e toplice, ene največjih v Ame- 'trebujemo in tudi pričakujemo. 1 ^ ijudje prihajajo semkaj je velikH uddeibtl v^>Ra J ^
z vseh krajev in delov sveta. Ne.^ d,,avstva. Ker bo konfe-kater, pridejo na počitnice, naj-)n.nca ukn.paiu 0 važnih vpraAa.
njih, je jx)trobno, da so zastopani vsi klubi in vsa društva.
Kot zgleda, pride 16. junija gotovo do rudarske stavke, ker je NRA šla po gol>e in se operatorji dosti ne zanimajo za sklenitev nove pogodbe. Ker že toliko časa niso skoro nič delali, zro premogarji z bojaznijo zo-|>et v negotovost.
S polomom NRA so šle po vodi tudi vse postave v prid delavstva. Vsaj tako izgk-da. In kaj pa delavstvo? Ali je pripravljeno na vse. kar pride? V j večini slučajev ne. Naša dolžnost 1 je. da stopimo v vrste in se skupno borimo, kar je m<»goče le. ako I smo skupno organizirani. Vainn I je tudi 30-let na jrroslava Proletarca, ki si je splete! že veliko zaslug v korist slovenskega delavstva v tej deželi in tudi v sta-jri domovini. Zato somišljeniki. i vsi na |>lan in vsi v Bridgeport 1». junija! Joaeph Snov.
tajnik konference
Ali ste te naročili Ii«■*•<«» aH Mladinski IM svojemu pri jata Mu ali ftorodnikn e doraovino? To )e edini dar trajne rredaenti. ki ga za atal denar lahko pošlje te svojcem » d»tm>< ino

Sekunde in večnosti
Sekunda se nam vidi kai ioJ i lomek. Toda če jo pri^^ \ nami naravnih pojavov, nara, K:,T večnoat. Tako Švign./^ LT0' brezžična brzojavka v eni JL * okrog zemlje.	kum1' f1
Toda moderna znanost je sn,4(i riti še vse manjše časov ne kunda, prave časovne atome. ' *
,Prof. Rogowsky je izumil instrunJ kakšne vrste časovni mikroskop k z njim ujeti tudi milijardinke sJkUni * tega merilnega instrumenta Je ka l; k« sestoji kakor znano, iz Jjn* ^ ' brezmasnih delcev, elektronov. Mag L la, ki učinkuje na elektronski žarel zračni cevi, ga ukloni z njegove Mj t se zariše kot elektronska proga na il ploščo in-iz nje je mogoče izračunati t m velikost bolje rečeno neznatnost joče sile. Časovne drobce do milijardi kunde se da na ta način doječi m s i tovostjo. Proti takšnim drobcem so Z in dnevi seveda že prave večnosti.
Nasprotje časovnih Liliputancev ka meri postopek Rogovvskega, so Časovni ni, milijonletja in milijarde let. Tudi imamo zanesljivo merilno uro, in g£d ura radij s sorodnimi radioaktivnimi s Te snovi, kakor znano, razjiadajo v ena nih časovnih presledkih, ki se dado izn laboratoriju, v druge prvine. Tako unča urana nič manj nego sto milijonov se spremeni v stalnem razpadanju \ Kamenine, ki vsebujejo poleg urana ki se je rodil iz njena, ima tedaj svoj list nekako v sebi. Ti rojstni listi nas daleč, silno daleč nazaj v pretekle (au premičnice in po njih so izračunali star meljske skorje in starost naše zemlje s znaša okrog 2400 milijonov let. To je izmed časovnih gigantov, o katerih srn rili zgoraj.
Toda znanost se je lotila naravno tud šanja, kako staro je potem sonce, iz ki izvira zemlja. Odgovor na to vprašan, dalo opazovanje, da je gibalna energija ki so isto tako sonca kakor naše sonce, v vesoljstvu enako. To se pravi: lažje se gibljejo hitreje, težje pa počasneje, zakon narave, ki se očituje končno tud soljstvu najmanjšega: majhni molekul trejši, veliki, pa počaaenejši. Pri mo je vzrok teh gibalnih razlik v tem, da zj večji molekuli češče drug ob dr um? manjši^pri zvezdah pa seveda ne gre sebonja trčenja, temveč za medseboj., vanja. Zvezde vplivajo že tako dohodu drugo, da se je končno izcimilo sedanje gibalnega ravnotežja, enakosti gibalna gije.
Trajanje teh vplivajočih sil pa se ( čunati in tako so tudi res izračunali, < vajo že 5 do 7 bilijonov let. To je pot« bližna starost zvezd in tudi našega soma vek bi se zaman trudil, da bi razumel v tega časovnega kolosa. Samo posredno izvemo, da leži čas, ko je sonce zažarelo anu preteklosti dva tisočkrat dalje naza ura, ko se je rodila zemlja. Znan'»t i* ka kazalce večnostne ure še dalje nazi so računi angleškega astronoma Jeam vilni, tedaj so najstarejše tvorbe v iv ki ga lahko raziskujemo, neke megleni« imajo celo že starost 200 bilijonov let.
|« m
O smehu in nesmrtnosti
Desetkrat se moraš smejati na dan veseli. Odkar so ljudje, so se ljudje veselili. To edino, bratje moji, j»' m dovani greh. In če se naučimo Mj* se, se najbolje naučimo drugim zlo dela^ zlo izmišljati. Naj nam bo izgubljen tli terem nismo niti enkrat plesali. Inn«;^ imenujem vsako resnico, pri kateri smeha . . . (Nietzsche).
Najmanjša zvezda
Zvezdama v Pasadeni v Kaliforniji krila planetoid, ki bi se lahko z v*» t Imenoval najmanjša zvezda v vesoljcu gov premer komaj prekaša "»M dov poznamo že na tisoče, a s p<»m<«J" večjih teleskopov odkrivajo nepre-u"'
unije v ll.tmorju. I»a. ( (Highlin irinja z metodami Ameriške delavce
(Dalj« i« prve kolon*.I
stavk — in baš to sta dosegla Mu*>< r 1 liji in Hitler v Nemčiji. Nadalj«* r Parsons v svojem listu zek> 'lo,'n , Coughlinovo formulo, kab ra j; (l ^ (Coughlinove) konfuznosti.	; '
kateri detroitski gromov nik ( "U* ' varja privatno last kapitala, i" ■ in mezdni sistem; to troje je I"' — otx nem pa Coughlin |M»l»ija ' * lizem, ki predstavlja vse je produkcija za zasebni pront. alizem produkcija samota p»r-» * • ('oughlin ne vidi nobene ra?'*«« rM ma sistemoma. Na jssllag ' Parmins. da je Coughlin
Vse to je seveda zabav	, (
zanima vprašanje, kdo \e> ' ^ ske "Americe" v N«'*	Ka
Ameriški Domovini v < • sejo. da je Coughlir giki", jezuitski urednik | konfuzen. Kdo ima Vrr

P o*
Vesti iz Jugoslavije

^ SMRTNA ŽRTEV nJRN ^PO^AKNOGORO
O
vpijali maja se je smrtno iy ,etni akaderaik
£££ litarJ-UM se je teden
In. poprej vajenec Dovič.
5. majTTje na Turncu
Dne 5. »—- •	^
0 knjiKOvezniiki vajenec Do-J teden dni kasneje, spet na
(Izvirns poročil« i« Jufoalavije.)
greb. Res je progo zelo naglo prevozil. V soboto 11. t. m. zvečer ob šestih je odpeljal iz Berlina ter dospel v Zagreb v nedeljo popoldne ob treh. Ce ne bi bil spotoma imel defekta, bi dospel že pred poldnem v nedeljo. Vsekakor je progo zelo naglo prevozil in napravil dobro reklamo. Vozil je iz Berlina preko Dresdena, Prage, Dunaja, Maribora in Rogaške Slatine.
Blagajnika našli mrtvega. — Iz Krškega je pred desetimi dne-
gbii knjitfo
«ič leden i	__
Geljo.se je ubil na istem me
U ,9 letni akademik Svetoaar	_ .	_______
I Ur sin upokojenega sodnika vi izginil blagajnik tamošnje , )karja.	J hranilnice Jože Simončič. Kakor
O Turncu smo že zapisali, da | hitro so ga pogrešali, so «e zače-
strma skalna pečina^ na po-' '
■ u. miihu ------ • , r „
Lhju Šmarne gore oziroma Gr-Imade. Semkaj se hodijo vadit v Lianju mladi turisti iz Ljub-ljl,,. preden naskočijo stene v I planinah. Toda Turne sam je Ipnv tako nevaren: skoraj na-»pičen skalnat zob. kjer se lah-vadiš v plezanju po strmi eni in v plezanju po navpičnem Dabu. Tudi izkušeni ple-ilci morajo biti kaj previdni ne ne
odpeljal v Vikrče pod irno jforo. in se priključil lupini plezalcev, ki so mahnili Turne. Tam je bilo precej ple-
Jcev, kakor jih je vsako nede-i: plezajo na vrh in potem se 't spuščajo nazaj. Tudi Likar naskočil Turne in ga srečno iplezal ter se tudi srečno spu ilk vznožju. Toda naskočil ga znova, tedaj pa mu je sredi me, prav tam, kjer je strmo-M prejšnjo nedeljo Dovič v globino, spodrsnilo, zakrilil je z fiami ter treščil v globino. Vr-ga je na neko drevo, odtam ie je spet odbil na skale in potem Ae nekaj časa kotalil pesku, dokler ga niso usta-I' spodaj" stoječi plezalci. Prav tisti dan so na Šmarni |ori oilkrili s]X)minsko ploščo ezalcu, komponistu Jakobu A-Nu, pa je l/ilo še mnogo obi-pScev na Šmarni gori, med ijimi tudi več zdravnikov. Pri-oteli so, obveščeni od očividcev Wfe, ter obvezali ponesrečena Likarja, ki je bil sicer pri iv**ti, a je le stežka govoril, 'a telu je imel hudo rano, leva 'a je bila negibna, bruhal je Poklicani reševalni avto ga »prepeljal v ljubljansko bol-kjer so se trudili zdrav-jutra, a so videli, da je 11)11 fant prehude notranje po-J»e in da umira. V pondeljek Y devetih dopoldne je umrl. »«ri leta robi je. - V Marija * K' vršil pred sodiščem _ »J dni proces proti bivšemu ^telegrafske sekcije »anU,ru, Ivanu liriku. Ob-** J'' 'dl. da j,, račune ponazarjal in da si je tako *V,»J'I Precej denarja. Bračko J J* zagovarjal, da tako, kakor "" tudi drugi z raču-1	' moral denar za
2! ' lz'M^'Jevati, ker ni ri;?rJa 'Ml (,irpl<cije, a ga ST* Vrn"- tako tudi , ' ra,'"n". še preden so h* potrebujejo V," /;i ,|",;iV<'«' in nabavo
ln, li4 ' ,u\Tu,li dejal, da ,N,> -'IH na obtožni klo-' I'il zameril di-, v Ljubljani. Dne dv ' 1,1111 izrečena raz-ta',r . !'Ti	<al
" k "btožbe odstopi-H ' rajalo na tem, . : ; ' 1,1 I M.<xj<| Din dr-»4, ' j " 1,1 zaradi tega tiri leta ro-
•	■ '"h državljan-r,„ [,( >z;'u!k» državne
' " v'*jl držav-
*	,„„,	prejemal o-
' . f<	' M "e plače,
i ,	mesečni red-
le raznašati po mestu govorice, da je gotovo poneveril težke tisoče in zaradi tega pobegnil, bodisi v svet ali v smrt. Sumljivo je bilo tudi, da se je zadnje čase obnašal Simončič nekam čudaško. Vedeli so tudi, da se je zadolžil čez mero. Zaradi govoric so izvedli preiskavo blagajne ter ugotovili primanjkljaj, a trdijo, da je primanjkljaj zelo
_____________ .	. majhen, okrog 8000 Din, ne pa
^ _ ponesrečijo. Saj je ta1 kakor so govorili, da znaša sto-j Turne zahteval pred leti tisoče. Hkrati so poizvedovali na Ijvijenje enega najbolj znanih1 vse strani po blagajniku. Sele tih planincev I>e Reggija. zdaj so zvedeli, da so v okolici Akademik Likar se je na iz- Zaprešiča na Hrvaškem našli v »jenem kolesu v nedeljo po- K02*1" ustreljenega moškega, čigar opis se ujema z opisom pogrešanega Simončiča. Res so u-gotovili, da je to Simončič. Zdaj bodo blagajniške knjige še strožje pregledali, da ugotove, ali si je res prisvajal celo vrsto let denar iz blagajne hranilnice ter ga trošil zase.
Huda motociklistična nesreča.
— Iz Ljubljane sta bila pred dnevi na motociklističnem izletu po Gorenjskem Ljubljančana Janez Pernuš in Drago Pire. Blizu Žirovnice je voznik nenadoma izgubil oblast nad volanom ter je vozilo zletelo v jarek, pri čemer sta dobila oba poškodbe, Pire lahke, Pernuš pa zelo resne. Pernuš je obležal nezavesten in so ga^prepeljali v bolnišnico, ^kjer ho zdravniki še zmerom v skrbeh za njegovo življenje, ker je bil dolgo brez zavesti in ae tudi zdaj še od časa do času onesvesti.
Rupar, ki je ustrelil brata, se je aam javil v zapor
Pred nekaj dnevi zvečer je nagovorjl krepak, kmečko oblečen moški paznika ljubljanske jetnišnice, ali bi lahko stopil v pisarno jetnišnice. Paznik ga je odvedel v pisarno in tu je moški dejal: "Zaprite me, jaz sem tisti, ki sem brata ustrelili"
Pazniki so ostrmeli ter povpraševali: "Ste vi France Rupar?"
"I)a, jaz sem France Rupar." Bil je posestnik Rupar iz Zgornje Brezovice pri Rakitni, ki je nekaj dni iniprej ustrelil rodnega brata Antona, ki je hotel imeti od njega denar, ker I >o j de k vojakom. Jetnlški pazniki so ga preiskali in izročil jim je vse, kar je imel s sabo: denarja za 4025 Din, svetilko na baterijo in tudi revolver, brez katerega, pravi, ni šel nikamor.
Tudi doma ga je imel vedno pod blazino.
Nato so Ruparja odvedli v zapor ter obvestili sodnika o tem. Pri zaslišanju se je France Ru par pokazal za najbrž nekoliko omejenega, kar tudi vaščani iz Brezovice trdijo. Cisto razumno pa je opisal, kako je po zločinu pobegnil z doma. Povedal je, da se je vse te dneve in noči klati, po rakitniških in krimskih gozdovih. Spati ni mogel, kakor hitro je zaspal, že je sanjal, da ga love in grabijo. Imel je s sabo sicer denarja za 4 tisočake in čez, a vendar je stradal in že-jal. Nazadnje se je moral udati
in ponoči se je plazil proti Ljubljani, skrivajoč se pred ljudmi.
O zločinu samem pravi, da sta se z bratom sprijela in ruvala, da mu je Anton tiščal prste v grb- in je zaradi tega ustrelil proti njemu. Potem je bil ves zmeden in pobegnil v noč.
Preiskavo vodi vrhniško o krajno sodišče, a sodilo bo Itu-parju ljubljansko okrožno sodi šče.
Po slani v Beli Krajini
Metlika, 11. maja.—-O škodi, ki jo je v začetku maja povzročila v Beli Krajini huda slana, smo že poročali. Sele zdaj so u-gotovili posledice nezgode, ki je Beli Krajini odvzela vsako upanje na boljši letošnji pridelek.
V noči od 1. na 2. maja je sneg pobelil gorjanske vrhove, doline pa je pokrila slana, ki je naslednjo noč ponovno legla. Posledice so bile takoj povsod vidne. Največ so trpele vinske gorice na Radovici, v Drašičih, Vidošičih in Repici, kjer je po-zebla velika večina traja. Popolnoma uničeni so vinogradi na metliški Veselici, ki bo letošnjo jesen ostala pusta, brez najmanjšega grozda. Kakor v vinogradih, je slana neusmiljeno pustošila tudi v naših sadovnjakih. Največ so trpele češnje, jablane in hruške, docela uničeni so v nižjih legah orehi in domači kostanji. Mnogo škode je slana napravila tudi po vrtovih, steljnikih in gozdovih, kjer so pozebli skoraj vsi mlajši nasadi in bo marsikje s pogozdoval-nimi deli treba znova pričeti.
' Belokrajinski kmet je obupan. Uj me pustošijo leto za letom. Namesto da bi vsako leto vsaj nekaj pridelku mogel odproda-ti, mora kujiovati življenjske potrebščine, ako hoče na naj-skromnejši način prezimitf. Kakšne so razmere v Beli Krajini, dokazuje že dejstvo, da so naši gospodarji v zadnjih dveh letih morali kupiti nad 60 vagonov semenskega krompirja, ker domači pridelek ni zadoščal niti za prehrano, kaj šele, da bi ga kaj ostalo za seme. Trsje, ki more kmetu nuditi edini zaslužek, uničujejo toča, pomladni dež, gniloba, suša, slana. Te nezgode se menjajo že skoraj celo desetletje* v katerem se belo-krajinski vinogradi niso prav nič opomogli in niso povrnili svojim lastnikom vsaj dela vloženega truda in denarja. Naši poslanci se morajo z večjo vnemo pobrigati, da bo Bela Krajina proglašena za pasiven kraj, ker v resnici ne zmore več bremen, ko se niti prehraniti več sama ne more.
Nova selitev v Alasko
Dvesto družin, obstoječih od 1000 oseb, ki so bile do sedaj na relif u v Michiganu, Minne-soti in VVisconsinu. je dobilo priliko do novega življenja z naselitvijo v plodno Matanusko dolino v A laski. Izbrani naseljenci so se ta mesec vkrcali na parnik v Seattlu. Oni ustanovijo tam nove naselbine, začasno pa bodo nameščeni v šotorih. Te šotore so namestili gozdarji, 400 jih je iz zapadne obali in kasneje bodo zgladili lesene hišice za nove naaeljence.
To naseljevanje upravlja Ru-ral Rchabilitation Divislon Fe deral Emergency Relief administracije. Ta korak izkazuje, da pionirska doba v Ameriki še ni dovršena. Projekt sam je tako začrtan, da se naseljencem prištedi mnogo potežkoč, kakršnih so morali prenašati nekdanji naseljenci. Predno se zima začne, bodo nameščenci v udobnih hišicah s tekočo vodo in sanitarnimi pripravami. 'Brez zamude bodo naselbine preskrbljene z najpotrebnejšimi poljedelskimi stroji in potrebščinami kot traktori in živino.
Vsak naseljenec dobi 40 akrov rodovitne zemlje. tStroški za farmo, vštevši hišo in potrebščine, stanejo približno $8000 in naseljenec bo imel 30 let Časa za odplačilo dolga. Pričakuje se, da bodo naseljenci v stanu začeti odplačevanje v petem letu. Obrestna mera je 3 odstotke, ali vlada ne bo zahtevala nikakih obresti za prva štiri eta.
I^ga naselbine je 125 milj da-eč od pristanišča Sevvard v A-aski ob železnici. Dolina obsega kakih 128,000 akrov, od katerih 84,040 akrov pripada federalni vladi. Zemlja je plotL-na in, dasi je zima dolga in po-"etje kratko, lega je ugodna za mlekarsko industrijo in vsi trdni usevi uspevajo. Namen je napraviti vas Palmer za središče, kjer se zgradi šola za 400 otrok, tovarne za konzerve, mlekarna in take trgovine, ki bodo potrebne. Vas Palmer je mala in se nahaja na ugodnem mestu v dolini.
A laska je ameriški teritorij od leta 1867, ko je bila kupljena od Rusije za $7,200,000. Morska obal Alaske je dolga 26,000 milj in po svoji površini je enaka eni petini Združenih držav. Ljudje si predstavljajo Alasko kot zemljo ledu in snega. Dejanski se nahajajo tri četrtine Alaske v severnem zmernem pasu in le ena Četrtina je v polarnem pasu. V južni Alaski je klima bolj zmerna kot v mnogih predelih Združenih držav, doline v notranjosti blizu morja pa so jako hladne.
Alaska je znana kot dežela zlata in drugih rud in je svoje-časno doživela nekoliko "zlatih navalov", ko je na tisoče ljudi iz Združenih držav in Kanade prihrumelo v nad i hitrega obo-gatenja. Kopanje zlata je še danes jako važna industrija, ker se vsako leto producira o-kolo $0,000,000 zlata. Druga važna Industrija je ribarstvo, v
l'Uturw.
Slika kaže predaednika Rooaevelta pri mikrofonu, ko govori bogatim farmarjem, ki no prikorakali v VVashington.
glavnem ribarjenje in konser-viranje ribe lososa (salmon). Druga uspešna podjetja so farme za kožuhovite živali, poljedelstvo, živinoreja in reja so-bov (reindeers). Tudi lotni turistični promet je precej važen in je bil jako velik pred sedanjo krizo.
Vse prebivalstvo Alaske '(p<j ljudskem štetju 1. 1080) šteje nekaj manj od 60,000 prebivalcev. Polovica so Indijanci. V Alaski rojenih belokožcev je 18,500, tujerodcev pa 10,200. V Matanuski dolini, kjer se naselijo novi pionirji, živi sedaj le 117 družin, ali sedaj se prebivalstvo kar potroji. Ceni se, da se bo moglo naseliti v tej dolini še nadaljnih 850 družin.
—FLIS.
VOZNIKI MLEKA ZAGROZILI S STAVKO
■r
"•MhIHA
"-peh.-v Za-
velesejem, j •jo seveda tu-
Chicago. — (FP) — Vse izgleda, da bo v Člkaškl mlekarski industriji prišlo do stavke. O nji te dni glasujejo organizirani razvažalci mleka, kl zahtevajo zvišanje plač za pet dolarjev na teden — od $40 na $-15. Pred nekaj leti so imeli $50 tedenske plače, ampak so radi krize pristali na prostovoljno redukcijo. Podjetniki se upirajo zvišanju.
Štirideset dol. na teden danes niso mačje solze. Toda so komaj drobtina v primeri s plačami in bonusom ravnateljev in višjih uradnikov mlekarskega trusta. Voznikom je to znano.
Predsednik National Dairy Products kor|>orucijc Thomas 11. Mclnnerney je lansko leto na primer prejel $108,700 plače, kar znaša $2090 na teden ali precej več kakor |>a voznik zasluži vse leto. Podpredsednik i-ste družbe L. A. Van Bomel je prejel $60,(MH>, drugI podpredsednik VVilbur S. Scott pa $.'W,-7<H>. Raznim odvetniškim firmam je korporacija lani izplačala $142,500.
"In če so uradniki na vrhu u-pravičeni do pretirano visokih plač, zakaj naj ne bi bili upravičeni do življenske mezde mi, ki faktično opravljamo delo," argumentirajo organizirani ra/.va-ževalci mleka.
Profiti gredo gor, plače pa stoje
Poročilo delavske federacije
VVashington. Z7~FP) — Kljub temu, da profiti Industrijskih korporacij gredo skokoma kvišku, se plače drže pri tleh kakor megla ob deževnih dneh. To je razvidno iz mesečnega bizniške-ga pregleda Ameriške delavske federacije.
Ta poroča, da so se profiti 210 korporacij dvignili v prvih treh mesecih 1985 za 22'; v primeri S lanskim letom, plače v dolarjih pa so bile le za pet ln )m>| odstotka višje. To zvišanje mezd so ubile višje cene, kl so se v 1-sti dobi dvignile za šest (slatot-kov in torej pustile delavstvo še nekoliko na slabšem.
Lansko loto je 1292 korporacij napravilo 60',' več profltov kakor leto prej. 80(1 korporacij Je letos v primeri z lanskim letom že izboljšalo proflte za 28.0 odstotka. Poročilo dostavlja, da j« brezposelnost skoraj nu Isti točki ko luni ln tudi delavski žepi. Delovni tednik Je bil povprečno pol ure daljši ko lani.
Delavska iola zaključila uapeien termin
Chicago. — Chicago Labor College, ki je bil organiziran lansko pomlad na iniciativo sociali-s to v, toda so ga prevzele razne unije, je prvo leto zaključil z velikim uapehom. Tečaje je obiskovalo 850 unijskih članov ln 150 nepridruženih študentov. V ras-redih je bilo zastoimnili 60 krajevnih unij.
Najbolj priljubljeni tečaji so liill o delavski zgodovini, o delavskih problemih in žurnallzmu ter Rulph Chaplinov tečaj o literaturi. Izvenšolske tečaje so . < pomočjo delavskega kolegija »rganisirale unije strojnikov, tri tiskarske unije, jeklarska, slam-nikarska in krznarska unija.
Prizor iž delavskih demofiMl militarizma.
racij v Ne* Vorku, v katerih mo protestirali pridi ameriškemu
Federacija napovedala boj vigilantom
San Francisco, Cal. — Edvard D. Vandeleur, predsednik državne delavske federacije, je fnizval državnega generalnega pravdnika, naj takoj (»odvzame akcijo proti vigilantom v okraju Jackson, ki terorizirajo delavske organizatorje. Zaeno je Vandeleur »zahteval od gover-nerja Merriama, naj oaehrio po-seAe v dolgotrajni konflikt med delavci in tovarnarji v omenjenem okraju.
Kompanijski pretepači so nedavno ugrabili Arthura Warre-na, organizatorja Ameriške delavske federacije. Odvedli so ga v neki gozd, kjer ao ga pretepli in mu zapretili a smrtjo, če m i ponovno vrne v okraj. Za War-rena se je zavzela lodi Unija za ameriške civilne avobodš^ine in zahteva isl avtoritet, naj kaznu jejo kompanijske |»obojnike, kil
usTfahujejo preiavalstvo I" pri/arjajo navale v urade d lavakih organizacij.
Lesni magnat odkupil ugrabljenega sina
Taeoma, Wash. — Tolpa neznanih ugrabiteljev, ki je pred osmimi dnevi ugrabila devetletnega Oeorgeja Weyerhaueus-nerja, sina lesnega barona ln* milijonarja, je dečka Izpustila zadnjo soboto, ko Je oče Izplačal j »o posredovalcu zahtevano vsoto $200,000 v rabljenih In nezaznamovanlh bankovcih po pet, deset in dvajset dolarjev. Bankovci so tehtali 40 funtov In posredovalec jih Je nosil v velikem kovčegu, Ko Je ugrabljeni deček prišel domov, je povedal. da so lepo ravnali z nJim, Zdaj Je v teku silna policijska gonja po vsem zapadu za ugrabitelji, o katerih policija domneva, da so pod vodstvom razvpitega bandita Alvina Karplsa.
Porota o pr o-
stila u ni o n i st e
Chicago. — Po skoraj dva-Inevnem debatiranju in glasovanju v zadevi 28 članov in voditeljev unije cestnih železničarjev Je porota oprostila vse obtožence, kiso bili obtoženi umora in raznih drugih prestopkov v zadnji stavki pri Chicago Motor Coach kompaniji, katero je unija skušala organizirati.
Proces M |e Vlili devet tednov. Obramba je dokasovala, da Je vse skupaj o mrežen je s strani državnega prosekutorja Coiirtneyju. Oči vidno Je prišla do tega zaključka tudi porota in je obtožence oprostila.
Deportiran po 30
letih v Ameriki
Novv Vork. — Odla>r za pretekel jo tujezerncev |>oroča o Izrednem slučaju Johna Ujicha, ki
je bil rojen v Avstriji, zdaj ga dobrin	iu popili 8000 galoii piva
pa vlada namerava deporlirati v ~ vse	brezplačno.
Italijo. V Ameriko j« prišel	~——-
pred 80 leti. V zadnjih pogromlh no\	aHKTACIJK social-
Mooneyjev brat
na agitacijski turi
Ncvv Vork.—Tom MooneyJev bral John bo v juniju obiskal vsa večja mesta nu vzhodu In srednjem zapadu v interesu oprostitve svojega slavnega brata Toma. John M<M>ney je član unije cestnih železničarjev in predsednik Tom Mooney Mould-ers Ilefense odbora. •
Butteski rudarji odprli svojo dvorano
llutte, Mont. Take gostije med tukajšnjim delavstvom ni bilo že dolgo časa kakor te dni, ko je rudarska unija <slprla svojo novo dvorano. Gostje so pojedli 600 hlebov kruha, 861 žemljic, 800 funtov mesa za vložke ter večjo množino drugih
oii radikeke je ><ii pjijet v Ti coini, VVaah,, kjer je bil aktiven v organizaciji brezposelnih iu prišel vsled tega v zamero pri ob i aa teh.
Vsa federalna sodišča <sl ilia-triktnega do vrhovnega so in|. klonila revizijo evidence. De. potlačijo bi mogoče lahko pre prečil le velik pritUk na delavski department, pravi odbor.
NIH DEMOKRATOV na DUNAJU
V Alaski ni dela
Nomc, Alanka V Alaaki Ji veliko več delavcev kakor pa de la, pravijo uradniki ake unije, ki svare hre/liosclne, pred (»otovanjt rn v Alaako, V dolini Malanuaka, kamor je "||M arneriAka vlada nedavno odpra- -te nu vila ve/- farmarjev iz Wi*coiiaina. flboloi in Minriesote, je dobra zemlja,. (■mf' dolga zirna in nols nega trga in, "In bo ameriškim na^eljefRern trda ,|«,rr>a. predla.	I aanti."
Av Irijski socialni ihrnokratl Izdajo v llrnu na fVhortlovaAkcm
tednih ^'Arbelter Zeitung", ki ae razairia v Avstriji v do 80,-looo Izvodih v*ak teden. Te dni je I odkrila dunajska policija eks|»e 'dieljo lista iu Ae štirinajst are-jdišč za kolportažo. Zaprla Je ob tej priliki 19 aodriigov in sialru-žic. Policija pa naj ae ne vara. Aretacija ne Imi preprečila širjenja liata, ker je takih zaupnikov, kT širijo "ArlMUter-Zeitong" v Industrij-'Avstriji, že Ae nekaj tlaoč.
Sreča
«ern va a videl, ko ste Zgodaj odpravljali na Ali xt«- imeli kal are-
te imeli kaj
me nI bili*'
kakAno. K
> prišli kar
trije inka-
/ . 4
M akti m Gor lei:
MATI
SOCIALEN KOMAM
—	P« ne tu. Tako je! — »e je zamišljeno odzval Štefan.
—	A dobite jih tu . . . Štefan je pomislil in tiho dejal:
—	Da, da, tega nam je treba . . .
—	Sedite za mizo! — je prosila Tatjana. Pri večerji je govoril Peter, ki ao ga materine besede popolnoma prevzele in premagale, zopet živahno in urno:
—	Mamica, jutri zjutraj morate na vse zgodaj odtod, da vj»s ne zavohajo . , . In sicer na prihodnjo postajo, in ne v mesto ... 8 pošto
fe peljite . . .
—	Zakaj? Jaz jo odpeljem ... — je dejal
Štefan.
—	Nikari! V slučaju, da se kaj zgodi, te vprašajo: ali je prenočila pri tebi? Prenočila. Kje je ostala? Jaz sem jo odpeljal . . . Aha, ti si jo odpeljal? Hajdi V luknjo! . . . Razumeš? A v ječo »e nič ne mudi! Vae ob svojem času, kakor pravi prislovica ... A tako: prenočila 'je, najela voz in se odpeljala . . . Koliko jih prenočuje?
—	Kje pa ai se, Peter, naučil strahu? — je porogljivo vprašala Tatjana.
—	Vse je treba znati, kumica! — je vzkliknil Peter In se udaril po kolenu. — Strah in predrznost! Ali se še spominjaš, kako je sodnik udaril Vaganova zaradi časopisa? Za noten denar ne pregovoriš več Vaganova, da bi vzel kako knjigo v roke . . , da! Verujte mi, mamica, spoznam se na vse te reči, to je vsem /nano . . . Spisov in knjig vam razdelim, kolikor hočete! Naše ljudstvo ni izobraženo, pa zelo plašno. Ampak čas suje človeka v rebra, da nehote odpira oči: Zakaj gre? A knjiga človeku preprosto odgovarja: Za to in to! Misli in premišljaj! Vem za slučaje, da je čita-nja nevešč človek bolje razumel kot izobraženec, zlasti če je izobraženec sit! . . . Vsepovsod hodim in mnogo vidim! Živeti ae da, ampak pameti je treba in spretnoati, da ne padeš v lužo . . . Gosposke s svojim nosom tudi že čutijo, da med kmeti vre — malo se smejejo in neprijazno ... od gosposke ae hočejo osvoboditi . . . Pred dnevi ao prišli v Smoljakovo — majhno vasico nedaleč odtod — po davke, a kmetje so jiokazali zobe, pograbili za kole . . . Komisar jim pravi: Pasja zalega! Torej zoper carja ste?! Kmet Spivakin mu je odgovoril : Poberi ae k vragu s carjem vred! Kakšen car, ki trga človeku poslednjo srajco a pleč? . . . Tako daleč smo že, mamica! Spiva-kina so seveda prijeli in zaprli ... a beseda pa je le ostala in celo otroci, ki so si jo zapomnili
... beseda živi, kriči.
Nič nI jedel, vseeno je govoril v urnem šepetu; njegove temne, zvite oči so se pogumno bliskate, in stresal je kakor drobiž iz denarnice mnogoštevilne drobnosti iz kmečkega življenja.
Dvakrat mu je dejal Štefan:
—	Jej vendar . . .
P**ter je vzel kos kruha, žlico in povesti so mu vrele kakor čižku pesni. Po končani večerji je poskočil na noge in dejal:
—	Caa je, da grem domov! . , .
Stopil je k materi, pokimal z glavo, potresel ji roko in dejal:
Zbogom, mamica! Morda se ne vidiva nikdar več . . . Reči moram, da je vse to zelo lepo .. . da aem vas srečal in vaše besede . . . močno lepo| Ali imate v kovčegu razen knjig še kaj drugega? . . . Volneno ruto? Dobro . . . Volneno ruto, zapomni si. Štefan! Takoj vam prinese kovčeg . . . Pojdi, Štefan . . . Zbogom! Srečno! . . .
Ko sta odšla, Je Tatjana pripravila materi
videz se nismo dosti razlikova li. kajti bili smo kosmati in bra-
Izkušnje slovenskega priseljenca
Piše Frank Kroll
(Nsdsij.»snj. i	I*. ie> jJtt je izkušen "tremp".
"Trempi" smo bili različne Jaz in tovariš ava mu verjela
starosti, mladi in stari, toda najin tudil sledila, ko naju je kam
vodil. Nekoč smo iskali v temi
ležišče in prostor, kjer bi se bo-
dati, povrh pa še zamazani. Bili Ije prenočilo. On kot iakušen
smo podobni drug drugemu ko tremp je šel pred nama In mi.
gro* grošu. Nekateri so bili dva sva mu sledila. Kmalu za-
stalni potniki, ki so se selili ii. čujemo šumenje vode In jaz o-
kraja v kraj kar ta^o iz navade. |>oaorim najinega vodnika, da
Preživljali *o se kakor je že bi-1 je v bližini potok, toda on se ni
b» Vzeli so vse, kar jim je pri-j zmenil za moje lieaede. Nisem
šlo pod roke ter se potem gostili še dobro izgovoril svarilne be-
v džunglah, kakor "trempi" na-1sede, že je najin vodnik cmok-
aivajo svoja |n»»tajališča v gr-jnil v vodo in capin je začel vpiti
MM,N'U	na pomoč. Iz vode se je kmalu
Na dolgem potovanju proti j iakobacal in pošteno se Je bil
( aliforniji smo se včasi usta-1 namočil, toda on je bU kljub te-
vili kakor je naneslo pri zame-j mu, ker ne je oblečen kopal, do-
njsvi Mi ustavljanju "našega bre volje, S tovarišem sva se
tlaka " Med pri stankom smo w mu smejala in ae norčevala iz
okrepčali in pok rami jali o stva-! nJega, ker se je bahal, kako
reh. o katerih med vožnjo nismo spreten vodnik je, a capin se nI
mogli govoriti. Razume s.-, da'jezil, Potem smo ai poiskali
glede hrane nismo bili izbirčni j ležišče in se pošteno naspali.
Kot klateži nismo mogli boliš*J v.«i i u *	. .
Naslednji dan smo ie nasko-
pi* 11 kom tudi|<lh lovofm vlak Rili smo čili, fcei spali »mo|MU) -mo U|mlj (1m )>omo f cnim
j skokom na vagonu tovornega moj \ laka. .Jaz in tovariš sva ae U sre« no vjela in oprijela za drog
' Ml \ Mg' >11II III «.»t|
ga zahtevati. J
ni bilo nič bolj« večinoma na pr listi capin,
lak
re
ml
) de|«l, py
uradu, je I <dvia in Ivo j r v sak<
katerim gradnji c« I doma iz S normi»n*ke
mormonski je prav rad vlak* j toliko srn' t v ar in tudi b*ha)'|etel, pa vi
postelj; zvlekla je obleko a peči in jo položila na klop. ,
—	Živ človek! — je pripomnila mati. Gospodinja jo je pogledala izpod čela in
ji odgovorila:
—	Lega k človek . . . cinglja, pa ga ni slišati daleč.
—	Kakšen pa je vaš mož? — je vprašala
mati.
—	Dober kmet ... ne pije, složno živiva .. . Ampak slabega značaja je . . .
Zravnala se je in po kratkem molku dejala:
—	Veste, česa je sedaj treba: ljudstvo je treba vzbuniti. Vsi razmišljajo o tem, ampak vsak zase ... a treba je, da bi glasno govorili ... in eden mora začeti.	*
Sedla je na klop in vprašala:
—	Pravite, da se tudi mlade gospodične pečajo s tem, da hodijo med delavce, jim čitajo — ali se jim ne studi, ali jih ni strah?
Pozorno je poslušala materin odgovor in globoko vzdihnila. Potem je povesila trepalnice in sklonivši glavo dejala:
—	V knjigi sem čitala besede: nesmiselno življenje . .. Takoj sem jih razumela! Poznam tako življenje. Misli so pač tu, ampak zvezane niso in brodijo kakor alepe ovce brez pastirja . . . brodijo, brodijo . . . nikogar ni, ki bi jih zbral . . . ljudje ne vedo, kaj bi storili? To je nesmiselno življenje. Rada bi mu ubežala, ne da bi se ozrla . . . gorje ti, ko začneš spoznavati!
Mati je videla bridkoat v suhem blesku njenih zelenih oči, na njenem upadlem obrazu, slišala jo je v njenem glasu. Rada bi jo bila potolažila:
—	Ampak vi veste, kaj storiti . . . Tatjana Jo je tiho prekinila:
—	Razumeti je treba .. . Ležišče je pripravljeno, ležite!
Odšla je k peči in obstala tam . . . Mati je legla, ne da bi se slekla, v kosteh je začutila bolečo utrujenost in tiho je zastokala. Tatjana je ugasnila luč in ko je izbo napolnila gosta tema, je zadonel njen nizki, enakomerni glas. Zvenel je, kakor da bi otiral plosko obličje dušeče teme.
—	Vi ne molite . . . Tudi jaz mislim, da ni Boga ... in da ni čudežev! Vae to so ai izmislili za strašilo, za našo neumnost . . .
Mati se je nemirno obrnila na klopi — brez-danja tema jo je gledala naravnost skozi okno, in skozi tišino je vztrajno polzel komaj čuten šum in šelest . . . Sepetaje in plaho je dejala: -— Za Boga ne vem ... a v Kristusa verujem, v očeta dobrega ... In njegovim besedam verujem: ljubi bližnjika kakor sebe . . . tem besedam verujem! . . . In naenkrat je vprašala;
—	In če je Bog, zakaj nas je zapustil a svojo dobro silo? Zakaj je dopustil ljudem, da so se razdelili na dva svetova . . . Zakaj trpi, če je milostlj iv, človeške muke, medsebojno zaničevanje . . . zlobo in zverinstva?
Tatjana je molčala. V temi je mati videla slabe obrise njene ravne, sive postave na črnem ozadju peči. Nepremično je stala. Mati si je od bridkosti zatisnila oči.
Nenadoma je zastokal mrk, hladen glas: Smrti svojih otrok ne odpustim ne Bogu, ne ljudem . . . Nikoli! . . .
V laso v ka se je nemirno vzravnala; njeno srce je občutilo vso bolečino, ki je iztrgala te besede.
—	Mladi ste še, da dobite otroke ... _ je
ljubeznivo dejala.
(Dal)« prthoiattl.)
i■■■■■■■■■■HMni
končno obležal poleg proge in žalostno zrl za nama in vlakom, ki je Ijmalu izginil za hribovjem.
Rilo je že mrak, ko ava dospela v Midvlile, Utah. Tam ava poizvedovala o delu in drugem. Pri rudotopolnici je bil nočni čuvaj naš rojak in njega ava vprašala o razmerah, da bi nama avetoval, kaj naj storiva. Povedala sva mu, da prihajava iz Michigana in da ava namenjena v Kalifornijo. On je bil Očividno vesel najinega prihoda. toda rekel je, da ae delo težko dobi in da je za naju najbolje, ako greva v rudnike.
lato noč sva prenočila na neki farmi na dobrem ležiAču. Zjutraj s va st* odpravila k rovu, da tam vprašava za delo. Odpeljala s\a se na tovornem avtomobilu. V rudaraki naselbini ava dobila stanovanje v baraki pri nekem Grku. ki, je imel o-krog 20 delavcev na hrani, in stanovanju in šele naslednji dan ava šla vprašat f delo. Za tlelo ao iibirali le mttčne in velike hruste, katerih je bilo v skupini, ki J« čakala na delo, večje število. Prišla ava na vrsto tudi midva in oba sva dobila delo, toda prej sva se morala podvre-*ki preiskavi. Na« led-a začela delati za p|M. Delata ava samo dva-ker sva bila uverje-a imela dovolj denar-
ala na njem, so|M»tnik pa ni imel Večkrat se Je zale) ihIMcI vstran in
čl zdrav i nji dan 1 čo $4 50 najsi dn na. da b
ja za nadaljevanje potovanja v Nevado in Californijo.
Med potom sva dobila novega tovariia. 'Pridružil ae nama je iteki Rumunec, ki je tudi potoval v Californijo. V Salt Lake Cityju amo ae oprijeli tovornega vlaka in odpeljali proti državi Nevada. Med vožnjo amo prišli v apor z zavirači, ki ao zahtevali od nas, da jim moramo plačati vsak dolar, ako ae hočemo še dalje voziti. Mi amo na vae kriplje trdili, da jih ne moremo dati. Končno amo jim obljubili po 60 centov vsak in potem ao nas pustili.
Dva dni in dve noči smo ae vozili preko goratega ozemlja. Vao pot so nas obdajali hribi in visoko gorovje, prepreženo skalovjem; vsepolno kanjonov, prepadov in sotesk se je vratilo ob progi, po kateri smo ae vozili.
t Doapevši v mesto Reno, Nevada, amo dobili prenočišče v nekem hotelu. Mestece, ki je znano širom Amerike kot zatočišče tistih, ki iščejo hitre raz-poroke, amo si ogledali. V neki stranski ulici smo naleteli na javno hišo, ki je bila zastražena in omrežena, pred vrati je pa hodil policaj v uniformi. O-pazili amo nasminkana dekleta, ki ao vabile v hišo mimoidoče moške. Izvohali smo tudi, da je v omenjeni hidi velika igralnica za denar in dekleta ao bila vada za tiate, ki jih je denar preveč tiščal. Krenili amo zopet v osrčje mesta, kjer amo zašli v neko igralnico in tam poizkusili igro na karte. V eni uri igranja ao mene, tovariša in ao-potniki Rumunca popolnoma o-sušili. V Renu ao naa dobro naučili, kaj ae pravi igrati za denar a pretkanimi profeaional-ci.
Naslednji dan smo dobili delo in tudi prosto vožnjo na avtobusu, ki nas je odpeljal v sto milj oddaljeno šumo v califor-nijskih hribih ob Rdeči reki. Tam so dali vsakemu dolar, da smo si kupili večerjo in najeli prenočišče. Naslednje jutro ao nas zopet odpeljali dalje v gozd, kjer so nam odkazali delo na progi. Plača je bila 37 centov na uro in delaji smo 10 ur na dan. Hrana je bila precej dobra in bilo je.je obilo. Kdor je hotel po kosilu ali večerji vzeti še prigrizek s seboj, je to lahko storil. Na razpolago so bile vsakovrstne jeatvine in sadje.
Pri tem delu ava s tovarišem ostala 14 dni, sopotnik Rumunec je pa še tam ostal in nada-je delal, ker ni hotel z nama v Sacramento, kamor sva bila namenjena. Rekel je, da je že sit californijskih oranž in sladke kapljice. S tovarišem sva se zopet oprijela tovornega vlaka, ti ae je vlekel ko dolga kača. Po osemnajsturni vožnji sva končno dospela na cilj, katerega sva imela v načrtu, ko sva se |H>dala na dolgo potovanje.
XX.
2e naslednji dan po prihodu mesto Sacramento, Californi-. a, ava dobila delo na riževem polju. Spoznala ava tudi, da ni vse zlato, kar ae sveti. Mene ni bila volja, da bi tam ostal in odločil sem ae za vrnitev na vzhod, tovariš je pa dejal, da bo ostal in skušal priti v kako obrežno mesto. Takti sva se razšla; on je ostal v Sacramen-tu, jaz sem se pa podal nazaj proti vzhodu.
Po približno trideset dni bivanja v Californiji, sem spoznal, da ni niti malo tako kakor sem si predstavljal: da se v Ca-iforniji cedita mleko in med. kamor ae človek obrne in tla se ahko |ki volji nabere bleščečega zlata. Tudi v zlati Californiji je dovolj kislega in grenkega življenja. brezjioselnosti in bede.
Dolgo potovanje in "trempa-nje" na tovornih vlakih me je

Slika kaže prvomajske demonstracije v Moskvi.
—F»d«r»Urd l'ictur«.
Brezimno pismo
Napisal E. Valdolne
Marija je že v drugo in v tretje s čedalje večjim razburjenjem prebrala brezimno pismo. Ali je to sploh mogoče? Gaston, njen mož, naj bi jo varal? Zdaj, po skoraj dvajsetih letih zakona, ko sta se že oba uneala in skoraj nehala mialiti na takšne reči! Nepojmljivoat!
Vsa zmedena in pobita je šla v kuhinjo. Le kako naj v takšnem razpoloženju ljubeče pripravi kosilo! Ljubi Bog, naredi vendar, da vse to ne bo rea! Sicer Gaaton zadnje čase rea nekam pogosteje izostaja kakor poprej — toda ali nima vsak človek to ali ono slabo stran? Ona na primer se najbolje počuti, če gre lahko zgodaj v posteljo, a kriminalnim romanom v roki ali pa z radijsko slušalko na ušesih. Gaston pa rad poseda zvečer z znanci pri kozarcu vina. Bog ve, ali je res ...?
Dognati mora, naj jo stane kar hoče!
Tisti večer Marija ni mogla zaspati. Kdo ve, kam je neki šel? Misel na neznano tekmico jo je neprestano preganjala. Po polnoči je pozvonila v klub in zahtevala gospoda Gastona Vi-traya. Prišel je na telefon.
"Kdo je tam? Marija? Kaj se je pa zgodilo?"
Bila je že pripravljena: "Zaspati ne morem! Kje pa imaš svoja uspavala, Gaaton?"
"Ali se je mar radio pokvaril?" jo je podražil. "Nu, saj pridem kmalu domov!"
Sami prazni strahovi! Ko se je Gaston vlegel, je takoj globoko zaspala.
sta sedela njen mož in ona ma. Čudno —- saj je ta di stara ko zemlja in grda ko Gaston se je Mariji prija nasmehnil:
"Zdi se mi, da se izpremii v nočnega metulja, draga! voli, da te seznanim z gospo linovo, ženo svojega tovariši šolskih let!"
"Zelo me veseli! 4Ji gosp Bazina ni tu?"
"Ravno igra bilijard. 0 malo gledat; ta čas pa delaj di bo gospe Bazinovi!" In že gi več bilo.
Bilo je ena, bilo je dve in In Marija, ki so ji bili živci skrajnosti napeti, se je moi krčevito zabavati z gospo B novo, ki je bila vrhu vse«
Drugo dopoldne — Gaston je bil že zdavnaj v pisarni — je za-brnel telefon. Neki glas je za- nekam visoka z njo. Napoi šepetal: "Tu Perez! Ali lahko sta se vendarle prikazala m govorim z gospo Marijo Vitray-!da in para sta se poslovila, jevo?"	' Gaston se je ljubeče okl
"Pri aparatu! . . . Želite? . . . svoje žene za roko. Tedaj p Nekoliko glasneje, prosim . . mogla več vzdržati; udarila "Strašno me daje hripavost! krčevito ihtenje. Doma nt Samo to naj vam povem, da so včeraj videli vašega moža po še-

da je brž končala svoje kuhinj-, , ... ske reči, nato ai je pa ohladila, razgreta lica ob vodovodu in si uredila lase. Tako, zdaj pa Ga-
ston lahko pride!
Mož je pohvalil kosilo in razgrnil časopis.
"Trenutek, Gaston," ga je nedolžno zmotila Marija. "Ali boš drevi doma večerjal?"
Gaston se je globlje sklonil nad list. "Viničarji hočejo subvencije od vlade," je zamrmral. "Drevi, si rekla? Da! Čakaj, ne, ne! Dogovoril sem se 8 Paulom Bazinom, saj ga poznaš . . . star znanec še iz šolskih let, slučajno sem se srečal z njim."
- "Kam pa poj deta ?" je mirno poizvedovala Marija.
Kam? . . . I, kam drugam, neki kakor k 'Zelenemu drevesu'."
Marija je tisti dan živela v neznosni napetosti. Ko se je Gaston zvečer preoblačil, ga je skrivaj opazovala. Novo svilnato srajco je vzel, zeleno ovratnico, tisto, ki mu je najljubša, in svojo najlepšo, temnozeleno obleko. In kako akrbno si je počesal lase in napravil prečo!
Naredila je, kakor da zeha: "Lahko noč, Gaston, in dobro zabavo!"
Komaj je odnesel pete, je že odprla omaro in vzela iz nje obleko, klobuk in plašč. Pred gostilno ji je srce tako viharno razbijalo, da je morala nekajkrat glolioko zasopsti, preden je ato-pila.
V velilu sobi ga ni bilo; pogledala je po stranskih sobah in že hotela oditi, ko ga je odkrila v nekem kotu pri zidu. Tam je
doatl i t učilo in dobil sem boga- s***!*'! * nekim neprijaznim sta-te izkušnje. Ia Californije prt»-1 rejAim gospodom in Ji pomignil: vzhodu sem potoval na isti'"mala! Kaj pa ti tu poč-način kakor tja; puslužil sem ae! n<*7"
tovornih vlakov, ae jih oprije- "Tako dolgčas ae mi je zdelo mal, skakal na nje in raz njih,1 (',,m* • •
kakor delajo ameriški klativi-tezi,
I* mesta Sacramento sem se I**'*' v Oakland, kjer sem poizvedoval o delu, ker pa je biki te pozno v jeseni, s«' je težko
t »bilo. (It
"Imenitno," je zadovoljno prikimal. "Dovoli: moj šolski prijatelj Paul Razin — moja žena !"
Bilo je strašansko dolgtičasno
in neprijetno. Marija se je ču-
Me prav nič ne zanima," je ostro odgovorila Mkrija. "Sicer vas ne poznam in prosim, da me nič več ne nadlegujete!"
In z vso silo je treščila slušalko na aparat.
Toda na tem tihem telefonskem pogovoru je bilo nekaj tako skrivnostnega, da ji je mrzlo zagomazelo po hrbtu. Bilo ji je kakor bi jo obdajali sami nevid ni sovražniki in preganjali hudobni duhovi. Od dne do dne je postajala nemirnejša in čedalje razdražljivejša.
Tedaj je dobila nekega dne pošto:
"Drevi ob enajstih v kavarni 'Operi'!"
Gaston se je spet skrbno preoblekel.
"Drevi bom s Paulom v kavarni!"
"Tako!" je rekla, drugega nič.
Ni jc več strpelo doma. Preden je stopila v kavarno, je pritisnila obraz na veliko okno in oprezala skozi čipke zastora v razsvetljeno notranjost. Da . , tamkaj sedi njen mož! In zraven njega neka dama s hrbtom proti oknu! ... In črn plašč s krznom je ležal zraven nje po-veznjen na stol!
Marija si je trdneje pritisnila rutico na obraz in zavila skozi vrata naravnost proti mizi, kjer
vse povedala, pokazala mu tudi najnovejšo dopisnico in smo.
Gaston je bil strašno srdi
"Fej!" je vzkliknil "Fej! stroj tipkano in brez podpi« tako strahopetno in nizkol Da si le mogla takšni stvari sesti!"
"A kaj neki hoče neznani vražnik s takšnim početja!
"Mogoče tiči vmes kater« l ja 'prijateljica', ki ne prea najine zakonske sreče. Nik« ne joči, srček! Glavno je, da ii va drug drugega rada!"
s
Nekaj dni nato je jniklical spod Gaston Vitray iz ulične lefonske kabine številko 47
"Dorina, ljuba! Imenitni napravila to reč! Zdaj p* k« tega brezimnega pisarenja včerajšnje pismo se še zmfl ni! Zdaj lahko svaril kar (k je— midva bova imela mir! rej pridi drevi! Kako pravil moja žena se ti smili-' — neumnica, saj je vsa arečni, lahko spet zaspi s krimin« romanom v roki!"

\k 14 I.KT V SRH"s. I SWU
ZrttfH /'»s "'
CBN« ZKI-0 ZMK«X« Ur*4»* ur«; «>»• • * Tri HTTI-» «7"
jbbzszt
■It« Osvl« store.
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko ohrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnke. časnike. M koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, sh*^ češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO * TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAKM
N.PJ-
Ja/. ga sploh nisrm mo-h'1* ta»lj razočarano kakor veae-; dobiti m po štiridnevnem Nekdo si je torej privoščil bivanju sem bil prisiljen zapu- neslano šalo na njen rovaš . . . stili mesto in odrajžati dalje. "Drevi U»m v klubu!" je (Palj« prihoda j g.)	kel Ga«t«>n čcx dva dni.
Vsa pojasnila daj* vodstvo tiskarne.-
i
-One imtrnf, um
Piiil« po informacij« ns n««lo»:
re-
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 Sa I.AWNDALE A VEM* Telefon Rockwell 4904
CHICAGO, ILL. • ^^ * Ta« m dob« aa l«lj« tudi v»a «ft»rn« pfj*'«1*