PRIMORSKI DNEVNIK
PoStn i n a plačana v gotovim /”1	ja 1 •
Abb postale I gruppo	" SjCH3. 4U lil*
Leto XXn. St. 148 (6435)
TRST, petek, 24. junija 1966
VES TRST STRNJENO IN ODLOČNO BRANI SVOJE LADJEDELNICE
Odgovor na predlog IRI o ukinitvi CRDA: popolna 36-urna splošna stavka in zapora
Danes bo ves dan zaprt tudi tržaški velesejem - Deželni svet prekinil sejo, občinski svet pa bo protestiral na današnji seji - Deželni predsednik, tržaški župan in parlamentarci odpotovali v Rim - Danes bodo trgovine z živili odprte samo od 8. do 10. ure, ko bo na Trgu Goldoni protestno zborovanje
Predlog IRI vladi, da se osredotoči vodstvo vse ladjedelnice industrije v Genovi z edinim podjetjem, kar dejansko poceni ukinitev ladjedelnice Sv. Marka in hudo škodo za tržaško in deželno gospodarstvo, je
takoj naletel na odločen odgo vor vse tržaške in deželne javnosti. Vsi sindikati so napovedali po vsem tržaškem področju splošno stavko od včeraj o-Poldne do danes opolnoči, zvezi trgovcev in lastnikov javnih lokalov sta napovedali zaporo trgovin in javnih lokalov, ob 13. uri se je ustavil ves mestni promet, opoldne so zaprli tudi ve-1 esejem, ki' ostane zaprt ves čas stavke, deželni svet je takoj prekinil že sklicano sejo, župan pa je sporočil delegaciji delavcev, da bodo na današnji seji občinskega sveta razpravljali o Sv. Marku.
Vse mesto se je ob tej nevarni jj1 hudi novici za Trst vzdignilo kot en sam mož v obrambo svoje ladjedelnice, a v mnogo bolj krepki obliki kot 13. februarja lani, saj ne bosta splošna stavka in zapora trajali le pol dneva kot takrat, marveč kar poldrugi dan. S tem le. vsa tržaška javnost jasno izpričala, da ji je ladjedelnica kot Punčica v očesu ter da jo bo hranila z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so ji na razpolago, kar je pač oster opomin vsem tistim, ki v Rimu krojijo usodo tudi naši lad-ledelniški industriji, da se dobro Premislijo, preden storijo dokonč-ne usodne korake.
Takoj, ko so delavci Sv. Marka Zvedeli za hudo vest, so šli na Ulice in več sto se jih je najprej Ustavilo pred deželnim svetom, kj je ravno zasedal. Teh delavcev hi bilo na tisoče, če ne bi bila včeraj ravno stavka vse industrije IRI z izjemo železarne, katero so sindikati napovedali v zvezi z horbo za sklenitev nove delovne Pogodbe. Preden so šli ti delavci z*tem v povorki s transparenti po mestu, so na trgu glasno protestirali, kakih 20 pa jih je šlo na tribuno sejne dvorane tržaškega občinskega sveta, v kateri je zasedal ueželni svet.
Vest je v deželnem svetu, ki bi moral danes nadaljevati razpravo 0 zakonskem osnutku o deželni fi-
nančni družbi, zelo globoko odjeknila. Svetovalci so že ob prihodu pred županstvo občutili vso napetost položaja, saj so videli tam delavce iz Sv. Marka, ki so protestirali. Tudi položaj v sami dvorani je bil zelo napet in moreč, še preden je predsednik de Rinal-dini odprl sejo, so prihajali s tribune glasovi delavcev: «Govorite, govorite vendar o Sv. Marku!« Tedaj je predsednik izjavil, da je spričo hudih vesti o preosnovi ladjedelnice poizvedoval pri deželnem odboru, kaj je na stvari. Toda deželni odbor ni prejel uradnih vesti in je zato potrebno, da se takoj ugotovi, ali te vesti potrjujejo. Nato je dr. de Rinaldini dejal: «Izražam globoko žalost in obžalovanje in menim, da je v takšnem položaju nemogoče, da bi vedro nadaljevali razpravo. Zato sem prosil odbor, naj takoj poizve o stvari ter naj potem tudi takoj obvesti deželni svet. Zato menim, da ni primerno nadaljevati seje ter jo v pričakovanju točnih vesti prekinjam in sklicujem novo sejo za torek 28. t. m., tako da nam bo lahko deželni odbor dal točne informacije o položaju v Sv. Marku.«
Tedaj je nastala med občinstvom zmešnjava in so se slišali novi vzkliki in v zmedi so razbili tudi neko šipo. Po seji je predsednik de Rinaldini še enkrat izrazil vso svojo zaskrbljenost spričo slabih vesti iz Rima. Sploh pa sta vladala ogorčenje ah poparjenost med vsemi svetovalci in odborniki. Zatem se je de Rinaldini posvetoval z načelniki skupin o načinu,
kako bo deželni svet načel to vpra-1 da omogočijo ljudem nakupe. Prav šanje na prihodnji seji.	tako bedo od 8. do 10. bnecinske
Predsednik de Rinaldini je spre-1 črpalke delile bencin. Sindikalne jel stališče načelnikov skupin, da i organizacije so tudi poskrbele, da «... ------~ *•— -------------*—bodo redno delovale nujne službe,
bi razpravljali o tem vprašanju v začetku seje, ki bo v torek. Predsednik Berzanti in deželni odbornik za industrijo Marpillero bosta
podala izjave, nakar bo sledila j nah.
tako da bodo redno dobavljale vodo, elektriko in plin. Poskrbljeno je tudi za varnost naprav v tovar-
kratka razprava. Deželni svet bo nato sprejel ustrezno resolucijo. Da bi določil potek seje še v podrobnostih, je predsednik de Rinaldini sklical sejo načelnikov svetovalskih skupin za ponedeljek ob 9.30. Zatem je de Rinaldini podal še izjavo, v kateri je izrazil svojo zaskrbljenost in žalost ob vesteh o usodi Sv. Marka.
Danes pojdeta predsednik Berzanti in odbornik za industrijo in trgovino Marpillero v Rim, kjer bosta ponovno poudarila stališče avtonomne dežele do vprašanja podjetij IRI v Furlaniji - Julijski krajini tudi v zvezi z izdelavo petletnega načrta. Predsednik Berzanti namerava posredovati neposredno pri vladi, medtem ko se bodo odbornik Marpillero, župan Franzil, predsednik trgovinske zbornice Caidassi, krajevni parlamentarci in drugi tržaški predstavniki, ki so odšli v Rim, danes ob 10. uri sestali s prof. Petrillijem na osrednjem sedežu IRI.
Opoldne so vsi delavci zapustili tovarne in delavnice, uradniki urade, trgovci so zaprli trgovine, lastniki javnih obratov pa svoje lokale. Kasneje so tudi organizacije trgov-cve in lastnikov javnih lokalov sporočile, da se uradno pridružujejo stavki z zaporo. Včeraj popoldne in danes ves dan dan bodo zaprte vse trgovine, izjema je le živilski sektor, saj bodo ostale trgovine z živili, pekarne, mlekarne, mesnice in ribarnice odprte od 8. do 10. ure,
Ko se je ustavil še mestni promet, je bilo mesto kot izumrlo. Saj ni mogel človek v tej hudi pripeki nikjer izpiti niti kave ali hladilne pijače. Stavkali so celo zdravniki, ki so zaprli ambulante. Stavkali so tudi uslužbenci vseh javnih ura. dov; danes pa bodo ves dan stavkali tudi državni uradniki in ne bosta zato delovali niti pošta niti brzojav. Stavke se udeležujejo tudi vsi šolniki, tako da so prekinili tudi izpite.
Sindikalne organizacije so sicer oprostile stavkanja tiskarje dnevnikov ter prodajalce časopisov, tako da bodo listi izšli, da bodo obvestili javno mnenje o poteku borbe ter o protestu Trsta in vse pokrajine. Kljub temu pa so bile včeraj popoldne med drugim tudi
«Vest o nameravani zapor; ladjedelnice Sv. Marka in o ukinitvi samostojnega podjetja CRDA je globoko prizadela vse prebivalstvo tržaškega ozemlja, saj bi poleg visokega števila neposredno zaposlenih bile prizadete tudi številne druge dejavnosti. Gospodarsko bi tak ukrep neposredno prizadel tudi slovensko prebivalstvi, zato se SKGZ protestni akciji pridružuje in poziva svoje člane, da se ude leže splošne stavke, ki so jo na Tržaškem proglasile vse sindikalne organizacije.
Sindikalnih hl^vsel? drutfh^odgo’ """""»''»■■‘■•»iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiuiiin........»imni‘niimniiiiiiiiiii..hhiimhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih.umni.in...............
vomih krogov niso in ne smejo | biti samo jalovi protesti, temveč \ odločna zahteva, da se tržaškemu! gospodarskemu področju prizna u- i strezajoče mesto s tem. da pod- i jetja z državno udeležbo zagoto- j vij o ne samo ustrezno število de- j lovnih mest, temveč da morajo j ta delovna mesta ustrezati delov- j nim tradicijam, s čimer bodo edi- j no lahko produktivna ne le v krajevnem temveč v splošnem okviru.
Vsebina predloga vodstva IRI Kaj pravijo odgovorni ministri
pri Sv. Jakobu zaprti časopisni Stališče vodstva IRI pa govori o kjoski in niso prodajali včerajš-! tem, da se pri proučitvi zaplete-njega večernika.	j nih vprašanj ladjedelniške indu-
Tajništva vseh treh sindikalnih organizacij, ki so se sestala popoldne, so izdala poročilo, v katerem pravijo, da jemljejo na znanje takojšnji odgovor prebivalstva na neugodne vesti ter poudarjajo, kako so vsi delavci in uradniki zapustili delo. V istem poročilu sporočajo, da so napovedale za danes ob 10. uri na Trgu Goldoni veliko protestno zborovanje, na katerem bodo govorili voditelji sindikalnih organizacij. Gre torej za tako močno stavkovno gibanje, ki mu v Trstu nismo bili priča že mnogo let.
Protesti strank in sindikatov: Ladjedelnica se ne sme zapreti!
		i
r\ ,	i 1\TIPQ	s
MJJ		
		
Do negativnih vesti iz Rima in do splošnega protestnega gibanja v Trstu so zavzele takoj stališče tudi razne stranke. Predvsem se je komunistična skupina deželnega sveta takoj po prekinitvi seje se-
_J_1 _ J. _ _ l H M/... 4(,wll JI	#lrt l J,1	JI A 1
ladjedelstva po vsej državi,
v lanskem februarju se je Trst strnjeno dvignil v obram-ko svoje znamenite ladjedelnice, *t*r se je zvedelo, da jo nomera-v&jo ukiniti. Včeraj zjutraj pa so *1 tatel ji italijanskega jutranjega Sevnika zvedeli, da je predsed-n|k IRI na tiskovni konferenci v ftimu izjavil, da je predlagal vladi ‘ okviru koncentracije ladjedelnice industrije v Italiji ustanovi-**v enega samega velikega ladje-delniškega podjetja s sedežem v Benovi, s čimer bi bila tržaška ladjedelnica praktično udpraclje **a. Ves ostali italijanski dnevni *isk te vesti ni objavil, ker vsega **ga predsednik IRI dejansko ni bovedal, temveč je za predlog zvedel samo rimski dopisnik tržaškega italijanskega dnevnika, in sicer ** krtačnih odtisov (!) poročila »Pravnega sveta IRI. Seveda je *ak enostranski dostop do vesti, M Pomeni hkrati diskriminacijo v,ega ostalega tiska, zelo čuden in v»ekakor nedopusten.
Toda ne glede na to, ostaja dej-*tvo, da je ustanova IRI' predla-*»la vladi ukinitev tržaške ladjedelnice Sv. Marka. Logično je bilo, dt se proti takim nameram dvig-ponovno ves Trst še bolj strjeno in odločno. To se je tudi *Iodilo. Včeraj ob 12. uri se je zabela splošna, strnjena 36-urna stavek in zapora, ki bo trajala danes d1* 24. ure. Deželni svet je prekinil svojo sejo, tržaški velesejem vodstvo zaprlo za vso dobo stavke. občinski svet bo protestiral da-d**. deželni predsednik, tržaški žu-b*n, predsednik trgovinske zborni-Ce In krajevni parlamentarci pa to Ckoj odpotovali v Rim. Sindikati vse stranke so objavili svoje prodate. Danes bo ob 10. uri dopoldne protestno zborovanje na Trgu Goldoni.
Tako enotnega protesta ir tako bepolne stavke in zapore do da-d** Trst še ni doživel. Zato ne bi **nelo biti nobenega dvoma, da iai korala vlada, ko bo o predlogu jkl sklepala, to enotno voljo Tržačanov, da ohrani svojo ladjedelnico, upoštevati. Toda ne tako — k°t so izjavili našemu dopisniku v ^hnu predstavniki IRI — da se 1,0 ukinitev ladjedelnice odložila *a nekaj let, temveč tako, da se bo Cfljedelnica obnovila, se moderni-**vala in da bo napredovala.
slabše perspektive za gospodarstvo Trsta in dežele. Komunistična skupina obsoja, da ni bila dana svetovalskim skupinam možnost, da bi v dvorani deželnega sveta takoj izrekle svoje mnenje ter meni, da bo treba ob nadaljevanju zasedanja sveta razpravljati o celotnem vprašanju, tako da se bo na podlagi člena 44 deželnega statuta slišal glas dežele, da se nameravani ukrepi prekličejo. V tem smislu je komunistična skupina predložila že pred prekinitvijo seje resolucijo, o kateri bodo razpravljali na prihodnji seji. Komunistična skupina v deželnem svetu izraža vso svojo solidarnost z delavskim razredom in z vsem tržaškim prebivalstvom, ki je doživelo tako hud udarec zaradi vladnih ukrepov o preureditvi ladjedelstva v državi.
Včeraj se je sestalo tudi deželno tajništvo CGIL, ki je ugotovilo, da bodo načrti IRI povzročili hudo škodo deželnemu gospodarstvu, ter je izreklo solidarnost tržaškim sindikatom. Pohvalilo je tudi takojšnji odgovor na nameravane ukrepe s proglasitvijo splošne stavke. Odbor graja pri tem deželne in državne oblasti in jih poziva, naj posežejo vmes, da se nameravani ukrepi ne uresničijo.
V zvezi z namerami IRI je izdal poročilo tudi deželni odbor KPI, ki pravi, da te namere potrjujejo, da je vlada levega centra popolnoma podložna interesom in smernicam monopolističnih skupin, ki prevladujejo v EGS, pri čemer kaže popoln prezir do izvoljenih organov, od parlamenta do krajevnih uprav, katerim ni hotela vlada povedati nič jasnega. Poročilo krivi za položaj KD in njene zaveznike in omenja nato splošni odpor tržaškega prebivalstva s splošno stavko in zaporo. Komunisti iz vse dežele izražajo, v tej borbi vso solidarnost. Odbor se obvezuje tudi, da bo napel vse sile, da bi IRI preklical svoje sklepe. Ladjedelnico Sv. Marka je treba rešiti z drugačno politiko, ki bo upoštevala predvsem potrebo po obnovi in gospodarskem razvoju dežele; IRI pa mora biti prav stržen tega razvoja. Trst in dežela sta že dovolj plačala s tem, da so zaprli podjetje OMFA v Tržiču, ladjedelnico Sv. Roka v Miljah, da so skrčili zaposleno delovno silo v tržaških ladjedelnicah ter povzročili krizo v podjetju SAFOG v Gorici. Poročilo omenja tudi hude borbe delavcev IRI za izboljšanje prejemkov ter propadanje tržaškega pristanišča, nazadovanje trgovinske mornarice itd. Ladjedelnica Sv. Marka se ne sme zapreti marveč, jo je treba obnoviti in razviti. 2! enotno borbo se bodo lahko preprečili načrti o ukinitvi Sv. Marka.
Včeraj se je takoj sestal tudi odbor tržaške federacije KPI in razpravljal o resnem položaju, ki je nastal v zvezi z ladjedelnico
loti škodljivo vladno politiko glede vsedržavnega ladjedelstva ter soodgovornost krajevnih političnih sil leve sredine, kakor tudi, da osrednja vodstva zelo malo upoštevajo krajevna vodstva teh sil. Odbor je nato pooblastil komunistično skupino v občinskem svetu, da zahteva takojšnji odstop župana in odbora, češ da nista pokazala dovolj sposobnosti, da bi ščitila interese Trsta. Hkrati so na pobudo KPI sklicali tudi izredne seje občinskih svetov v podeželskih občinah. Senator Vidali je predložil takoj vprašanje in zahteval nanj odgovor, poslanka Bemetičeva pa je v poslanski zbornici opozorila vlado na to vprašanje. Končno je odbor sklical za ponedeljek 27. t. m. izredno sejo zveznih vodstvenih organov, da bodo razpravljali o tem vprašanju. Nadalje bo v torek ob 18.30 na Trgu Sv. Jakoba protestna manifestacija, ki jo prireja federacija KPI v zvezi s Sv. Markom.
Izvršni odbor PSI se je takoj sestal in se popolnoma strinja z odgovorom sindikalnih organizacij in prebivalstva na namene, da se zapre ladjedelnica Sv. Marka. Ce bi uresničili ta ukrep, bi pospešili gospodarsko nazadovanje, ki je v mestu v teku že več let kljub u-godnim rezultatom, doseženih v teh
zadnjih letih. Trst in njegovi predstavniki morajo odločno reagirati na to smrtno nevarnost z vsemi svojimi silami. Pokrajinsko vodstvo PSI poziva župana in občinski odbor, naj odločno nastopita v obrambo tržaških interesov. Zahteva, da se takoj skliče sestanek na vladni ravni, na katerem bodo razpravljali o tržaških vprašanjih in da bi se na tem sestanku rodila jasna in pozitivna politična in gospodarska linija za mesto in deželo. Odbor PSI meni, da je učinkovita politika levega centra v veliki meri odvisna od rešitve teh vprašanj. Hkrati pa meni, da samo močna in dinamična socialistična stranka lahko začne učinkovito reševati ta vprašanja. Tajnik PSI Pittoni je že zjutraj stopil v stik s tajnikom stranke De Martinom in z ministrom za proračun Pieraccinijem in jima izrekel protest tržaških socialistov ob izjavah predsednika IRI, ter ju pozval, naj intervenirata, da se spremeni stališče do preosnove ladjedelnic, ki škoduje tržaškim interesom. Tajnik PSI je odpotoval snoči v Rim, kjer se bo udeležil sestanka s predsednikom IRI Petrillijem.
Slovensko kulturno - gospodarska zveza pa je objavila naslednjo izjavo:
strije ni upošteval objektivni krajevni položaj in da torej grozi nevarnost za ponovno zaostritev težav tržaškega področja na škodo celotnega prebivalstva. Zato se SKGZ pridružuje pozivom vladi, ki sedaj proučuje te načrte, naj upošteva voljo tržaškega prebivalstva, ki je s tako mogočno manifestacijo prišla do izraza.«
Tržaško vodstvo pSDI, ki se je takoj sestalo, je poslalo tajniku stranke Tanassiju, socialdemokrat-
Izjava predstavnika IRI našemu dopisniku: koncentracija ladjedelniške industrije je predvidena na daljši rok
(Od našega dopisnika)
RIM, 23 — Iz neuradnih vesti o poročilu predsednika IRI Pe-trillija o stanju IRI in o predlogih za novo poslovno dobo izhaja, da je v obsežnem načrtu reorganizacije ladjedelniške industrije tudi dokončno zapisana smrti tržaška ladjedelnica Sv. Marka, odnosno v svojstveni obliki celoten kompleks Združenih jadranskih ladjedelnic CRDA. Poročilo namreč pravi, da je predvidena
ziju, ki je odgovoren za krajevne	^
ski skupini v parlamentu, mini stru Pretiju in poslancu Nicolaz-
(uarRAJBra je,«** rsffi Lš«
ielni. občinski in drogi .ooi.lds-
mokratski upravljavci bodo odstopili s svojih mest, če ne bo osrednja vlada zaustavila osebnih sV ■?-pov Petriilija glede usode ladjedelnic in vsega Trsta.
Včeraj se je sestal tudi odbor tržaške federacije PSIUP, ki e izrazil solidarnost s tržaškimi delavci, ki so začeli stavkovno borbo v obrambo bodočnosti Trsta. Odbor obsoja politiko leve sredine, ki hoče preurediti proizvajalno dejavnost, tako kot zahtevajo italijanski in tuji monopolisti, ter žrtvuje naše mesto in deželo tujim zahtevam Na koncu obsojr poročilo PSIUP politiko levega centra v Trstu.
Včeraj Se je sestala tudi trgovinska zbornica, ki je proučila položaj in zavzela odločno stališče proti načrtom IRI v zvezi z ladjedelnico Sv. Marka.
Kot smo že omenili v začetku, se bo drevi sestal tudi tržaški občinski svet in dr. Franzil bo na seji poročal o zadnjih dogodkih v zvezi z ladjedelnico Sv. Marka Javno mnenje pričakuje, da bo sta župan in odbor podala o-stav ko, če se ne bo položaj razjasnil Pred sejo se bo najprej sestal ob črnski odbor, nato pa še načelni ki skupin, da se dogovorijo o skup. nem stališču, ki naj ga zavzame občinski svet po poročilu župana In po razpravi. V zvezi s poročilom predsednika IRI Petriilija je vložil svetovalec dr. Pincherle -(PSIUP) predlog resolucije, v kateri zahteva, naj poda župan Franzil ostavko. V njej izraža tudi solidarnost prebivalstvu.
De Gaulle v Novosibirsku v spremstvu Podgornega
V Parizu so parafirali dva sporazuma, ki ju bosta jutri podpisala de Murville in Gromiko
NOVOSIBIRSK, 23. — Francoski predsednik de Gaulle je s svojim spremstvom in v spremstvu predsednika vrhovnega sovjeta Podgornega prispel danes z letalom iz Moskve v Novosibirsk, ki je važno industrijsko središče v Južni Sibiriji in Je oddaljeno 3000 kilometrov od Moskve. Na letališču je de Gaulla sprejel predsednik Izvršnega odbora krajevnega sovjeta Zverev, ki je med drugim Izjavil, da Sibirci zelo cenijo patriotizem francoskega ljudstva, njegov prispevek k zmagi nad nacisti in k stvari miru po vojni, ker so miroljubno ljudstvo, ki zelo ljubi svoje mesto ln svojo deželo«. De Gaulle se je zahvalil za prisrčne besede ln Je dodal, da priteguje Sibirija sedaj pozornost francoskega ljudstva zaradi velikega napora za razvoj novih področij in za dvig življenjske ravni prebivalstva.
De Gaulle Je nato odpotoval v dvorec v gozdu kakih 30 kilometrov od središča mesta, kjer bo stanoval med bivanjem v Novosibirsku. Med potjo ga je pozdravljala velika množica.
V Parizu so francoski in sovjetski predstavniki že parafirali sporazum o vesoljskem sodelovanju ter sporazum o gospodarskem, znanstvenem in tehničnem sodelovanju, ki ga bo-
Sajgonska policija vdrla v pagodo
SAJGON, 23. — Policija je davi vdrla v budistični zavod v Sajgonu ter je aretirala mladeniča, ki ga obtožujejo, da je ubil policijskega agenta; aretirali so še druga dva mladeniča. V zavodu so našli radijski oddajnik in sprejemnik. Policija je vse jutro skrbno preiskovala zavod. Najprej je iz njega izgnala približno 200 budističnih mladeničev. Pregledali so dokumente v uradu zavoda ter s silo odprli blagajne. Potapljači pa so preiskali jezerca blizu zavoda. Poliojja namreč išče orožje in brzostrelko, ki je bila od vzeta ameriški vojaški policiji, ter avtomatično pištolo, s katero je bil ubit policijski agent.
Budistični voditelj Tam Cau je protestiral pri generalu Kiju zaradi preiskave v zavodu. Zahteval je, naj izpustijo vse osebe, ki so jih aretirali med preiskavo, ln naj vlada povrne škodo, ki so jo povzročili v zavodu.
Budistični voditelji so po sinoč^ njem sestanku v bolniški sobi Tri Kuanga v Sajgonu sklenili, da Tam Cau ostane predsednik budističnega zavoda.
Ameriška letala so danes drugi dan zaporedoma bombardirala skladišča goriva v Severnem Vietna-
sevemo od Hanoja. Bombardirali so tudi mostove, ceste in železnice ter radarske naprave. Agenti ameriške policije so danes ubili v ,Saj-gonu mladega Vietnamca, ki je imel v roki bombo.
Britanski minister za obrambo Denis Healey je v spodnji zbornici zanikal, da Je vlada sprejela ameriško zahtevo za dobavljanje bomb in drugega orožja za vojno v Vietnamu. Skliceval se je na izjavo od 17. maja, s katero je britanska vlada poudarila, da ne bo dobavljala neposredno ali posredno orožja za vojno v Vietna mu. Med drugim je minister tudi izjavil, da se vlada skuša izogniti prodaji orožja, ki bi se lahko uporabljalo v Vietnamu. Pripomnil je, da je ameriška vlada pred enim letom zaprosila za nakup orožja in da je britanska vlada ameriške zahteve zavrnila.
manj kot štirih ali petih letih. Vsekakor spada sklep o prihodnosti italijanska ladjedelske industrije v pristojnost vlade v okviru načrtovanja. Rekli so nam, da JR1 ni pristojen za političi.-i-gospodar-ske izbire, marveč da same izvaja politiko, ki io določij-o na vlad ni ravni
M. D.
Stambolič obišče Grčijo
BEOGRAD, 23. — Na vabilo predsednika grškega ministrskega sveta bo od 19. do 21. oktobra predsednik zveznega izvršnega sve. ta petar Stambolič vrnil obisk, ki ga je leta 1965 opravil tedanji predsednik grške vlade Papandreu v Jugoslaviji. Vladi Grčije in Jugoslavije sodita, da bo obisk prispeval k odnosom tradicionalnega
Sv Marka Odbor ugotavlja, da sta prihodnji teden podpisala v Mo- mu, zlasti na področju Hanoja Na-, včerajšnje vesU potrjujejo v ce- 1 skvl de Murville ln Gromiko.	‘ pravili so 65 bombnih napadov slavijo.
zlasti na področju Hanoja Na- , prijateljstva med Grčijo in Jugo
Castellamare di Stabia.
V tej zvezi je za ladjedelnico v Tržiču predvidena razširitev obratov, tako da bo laljko gradila ladje do 200 tisoč ton.
Pri tej preureditvi ni samo pomembno dejstvo, da gre za zaporo ladjedelnice Sv. Marka, temveč istočasno za zaporo celotnega organskega kompleksa, tako da bi se ravnateljstvo preselilo v Genovo. To pa bi istočasno tudi pomenilo, da bi se bistveno znižal o-brat kapitala, spremenila bi se struktura zaposlenih z vsemi vzporednimi posledicami.
Namesto ladjedelnice Sv. Marka pa se predvideva zgraditev novega velikega obrata v sodelovanju s Fiat, ki naj bi proizvajal veli-, ke Dieslove motorje, pri čemer niso znane podrobnosti o obsegu in o zmogljivosti in zaposlitvi delavcev v tem podjetju, niti njegova organizacijska struktura, položaj projektivnih uradov, tehničnih in drugih oddelkov.
Glede tržaškega arzenala se predvideva zgraditev novega doka, ki bo služil za potrebe petrolejskih ladij, ki bodo vozile naf to v Tržaški zaliv za novi naftovod.
Končno predvideva poročilo razširitev proizvodnega programa podjetja Stabilimenti meccanici Triestini, ki v sodelovanju med Finmeccanica in Snia Viscosa proizvaja opremo za tekstilna podjetja in ki je zaradi krize tekstilne industrije delno preusmerilo proizvodnjo v izdelavo gradbenih strojev.
Minister za državne udeležbe je v zvezi s temi vestmi, ki so se • razširile med tržaškimi krogi* sporočil, da v tej zvezi «ni v sedanjem stanju nobenih sklepov odgovornih organov vlade* Isto ministrovo pojasnilo nadaljuje, da sedaj odgovorni ministri proučujejo preureditev ladjedelniške industrije ter da. zato ni nobenega sklepa o ukinitvi CRDA.
Minister za trgovinsko mornarico Natali p« je v komisiji za promet poslanske zbornice govoril popolnoma drugače, saj je poročal o osnovnih smernicah petletnega načrta, ki predvideva uskladitev ladjedelniške industrije z načeli evropske gospodarske skupnosti.
V	sedanjem razdobju ni mogoče povsem ukiniti državne pomoči, kar pa je tesno povezano s preureditvijo ladjedelnic. Minister ie v tej zvezi govoril o novih pobudah, ki naj zamenjajo ladjedelnice in zaposlijo delovno silo «v primerih, ko bodo preusmeritve postale nujne*.
Urad za obveščanje javnosti IRI, na katerega smo se neposredna obrnili, je potrdil, da predsednik Petrilli med svojo tiskovno konferenco ni izrekel stavkov, ki so mu jih pripisali glede postopka osredotočenja vsedržavnih ladje-delskih dejavnosti, vendar je ta postopek v proučevanju tudi na podlagi nekega priporočila evropske gospodarske skupnosti. Kar se tiče zahteve, ki se postavlja ustanovi IRI, da začne s koncentracijo ali preosnovo dejavnosti, je Petrilli vsekakor izjavil, da se ti postopki uresničujejo s tem, da se že prej ustvarjajo nove dejavnosti, ki so enake gospodarske važnosti in zaposlijo enako ali večje število delavcev.
Besede o «preureditvi» so vsebovane v krtačnih odtisih poročila upravnega sveta zavoda IRI in te besede dejansko potrjujejo u-kinitev ladjedelnice Sv. Marka.
V	uradu so poudarili, da perspektivo koncentracije ladjedelnic resno proučujejo na dolg rok, saj so zagotovljena naročila ladjedelnicam do konca leta 1967. Na vsak nač;n se operaci’*. kakršna je nakazana, ne bi mogla uresničiti v
Mitte-rrand
potrjen za predsednika združene levice
PARIZ, 23. — Izvršni odbor zveze socialistične in demokratične levice je ponovno izvolil za predsednika bivšega predsedniškega kandidata Mitterranda. Njegovo ponovno izvolitev tolmačijo kot znak zaupanja levičarskih strank vanj. Prav včeraj je marsejski župan Defferre ostro napadel Mitterranda, češ da je «preveč popustil komunistom, ne da bi kaj zahteval od njih«.
Pred ponovno izvolitvijo Mitterranda je bila živahna diskusija in končno so dosegli kompromis in
sklenili, da mora zveza predvsem rešiti vprašanje programa, medtem ko bodo o vprašanju zavezništev razpravljali pozneje.
Končno so sklenili, da se za sedaj prekine šestmesečna rotacija predsedništva zveze zaradi bližnjih zakonodajnih volitev. Mitterrand bo ostal torej predsednik do pomladnih volitev. Z njim bo sodelovala «splošna delegacija«, v kateri bodo trije člani.
Zakon o «tujifo krstnih imenih
RIM, 23. — Poslanska zbornica je odobrila posamezne člene zakona, ki ga je izdelal senat in katerega so delno spremenili in ki se nanaša na ukinitev prepovedi dajanja tujih imen otrokom italijanskih državljanov. Gre za ukinitev znanega fašističnega zakona, o katerem pa nam niso znane podrobnosti, ker so v poslanski zbornici spremenili prvotno besedilo senata, in bomo o njem lahko podrobneje poročali, ko bomo dobili točno besedilo.
iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiimiiiifiiiiiiiiitiiii
PROSLAVA 20-LETNICE USTAVODAJNE SKUPŠČINE
Zavrnjena pomilostitev državnih uslužbencev
Nesoglasja glede načina odobritve petletnega načrta
RIM, 23. — Predsednik seifita Merzagora je danes v poslanski zbornici slovesno proslavil 20. obletnico prvega zasedanja ustavodajne skupščine, s čimer so bile ustanovljene demokratične, republikanske institucije, ki so temelj moralnih in drugih vrednosti države ter predstavljajo neodtujljivo bogastvo vsega naroda. Merzagora je v svojem govoru imenoval nekatere najvažnejše predstavnike ustanovne skupščine in med njimi sedanjega predsednika republike Saragata, ki je bil prvi predsednik skupščine, senatorje Terracinija, Ruinija in Tupinija ter nekatere vidne preminule politike. Podobna proslava je bila tudi v poslanski zbornici, kjer je spregovoril predsednik Bucciarel-li Ducci,
Poslanska zbornica ie zavrnila zakonski načrt o pomilostitvi disciplinskih kazni za državne uslužbence. Prisotnih je bilo 486 Poslancev. Za načrt je glasovalo 240 poslancev, proti 244, medtem ko sta dve glasovnici izginili.
Dobri dve uri in pol je trajalo zasedanje načelnikov poslanskih skupin, ki so razpravljali o programu dela poslanske zbornice, --stočasno pa predvsem o načinu odobritve petletnega načrta. Po zasedanju je socialistični predstavnik poslanec Prinio povedal novinarjem, da se niso dogovorili glede postopka, da pa socialisti in vlada kot celota zastopajo stali šče, da je treba načrt odobriti z zakonom in niso sprejemljivi predlogi o resoluciji ali priporočilih ki ne bi nikogar obvezovali.
Pri tem pa gre tudi za vrsto proceduralnih vprašanj in med njimi za možnosti spremembe člena 85 pravilnika poslanske zbornice.
Danes so se pod predsedstvom Mora sestali ministri Reale, Co-lombo, Pretti, Andreotti ter guverner Banca dTtalia Carli, ki so preučili prvih dvajsetih členov od 130 zakonskega predloga o reformi delniških družb.
Upravni svet INAM je danes pooblastil predsednika, da skliče posebno komisijo, ki naj pripravi predloge za gospodarske in normativne odnose z zdravniki. V tej zvezi se bodo posvetovali s FNO
OMM, sindikati zdravnikov, sindikalnimi organizacijami delavcev in sindikalnimi organizacijami delodajalcev. Istočasno so tudi pooblastili predsednika, da s FNOOMM preuči plačevanje za poklicne usluge zdravnikov zavarovancem. Potem pa se bo ponovno sestal u-pravni svet.
Komisija za finance in zaklad poslanske zbornice Je na zakonodajni seji odobrila zakon, da se občinam vrne škoda, ki so jo imele leta 1963 z ukinitvijo trošarine na vino. Gre za 18 milijard lir, ki jih bodo prejele občine, ki nimajo več kot 60.000 prebivalcev. Komisija je soglasno odobrila resolucijo, s katero poziva vlado, naj čim prej uredi povračilo za leto 1964 in dalje.
Zaključeni razgovori Smoie-Sima
CELOVEC, 23. — Po dvodnevnem uradnem obisku na Koroškem je delegacija republiškega izvršnega sveta Slovenije pod vodstvom Janka Smoleta odpotovaia sinoči v Ljubljano V razgovorih z delegacijo koroške ueželne vlade sta delegaciji pozitivno ocenili dosedanji razvoj odnosov med Slovenijo in Koroško in opozorili na ugodne možnosti novih pobud za nadaljnjo razširitev, napredek m sprostitev gospodarskega in kulturnega sodelovanja in obmejnega potniškega prometa. Predsednik Smole in deželni glavar Sima sta se strinjala, da neposredni stiki lahko najuspešneje prispevajo k nadaljnji razširitvi in krepitvi sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Prihodnji sestanek ministrov obeh vlad ho verjetno pred koncem tega leta.
BEOGRAD, 23 — V Beogradu so se danes nadaljevali razgovori Marka Nikeziča s podpredsednikom sirijske vlade in zunanjim ministrom dr. Mahosom. V prijateljskem razgovoru je Nikezlč seznanil svojega gosta z razvojem Jugoslavije in nekaterimi pogledi Jugoslavije na mednarodna vprašanja.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 19.6, ob 19, uri 26.8; vlaga 55 odst., zračni tlak 1013.2 pada, veter 5 km severozahodnik, nebo jasno, morje miimo, temperatura morja 25.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 24. junija
Janez
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 11.38 in zatone ob 0.00 jutri, SOBOTA, 25. Junija Hinko
VČERAJ^ JUGOSLOVANSKI^ DAN_ NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU^
Gospodarski odnosi med SFRJ in Italijo so klasičen primer plodnega sodelovanja
Veleposlanik SFRJ v Rimu Ivo Vejvoda je v svojem govoru opisal splošen razvoj dobrih meddržavnih odnosov in nakazal nekatere težave, ki se pojavljajo v gospodarskem sodelovanju - Intervencije o obmejnem prometu - Sprejem na generalnem konzulatu SFRJ
Včerajšnji dan na velesejmu je bil posvečen Jugoslaviji. Slovesnosti so se udeležili jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Ivo Vejvoda, predsednik gospodarske zbornice za Slovenijo Drago Dolinšek, podpredsednik gospodarske zbornice za Hrvatsko ing. Filip Kneže-vič, ki je hkrati tudi predsednik jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice iz Beograda, glavni tajnik trgovinske zbornice LR Hrvatske dr. Kurelič, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Jan-nuba, konzuli Milutinovič, Gačnik in Jurman italijanski generalni konzul v Zagrebu dr. Restivo, trgovinski ataše v Beogradu dr. Gorga, namestnik tržaškega župana prof. Ve-nier, številni gospodarski operaterji, novinarji ter predstavniki bančnih in zavarovalnih organizacij. Ob 10.30 je bilo v kongresni dvorani napovedano srečanje o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo sodelovanje obeh republik.
Po pozdravnih besedah predsednika velesejemske uprave dr. Sloco-vicha, ki je poudaril stalno sodelovanje jugoslovanskih gospodarskih krogov na tržaški razstavi in povabil jugoslovanske poslovne kroge, naj bi sugerirali nova področja, za njeno specializacijo, je spregovoril ambasador Ivo Vejvoda, ki se je najprej zahvalil predstavnikom velesejma in poslovnim ljudem za topel sprejem. Dejal je, da predstavlja Trst pravi most med obema državama ter da je naše mesto mnogo pripomoglo pri vzpostavitvi vzdušja dobrega sosedstva, ki je značilno za današnje življenje na tem področju. Poudaril je, da predstavljajo gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo klasičen primer plodnega sodelovanja med dvema narodoma, in so lahko pravi zgled, kako ugodno se lahko razvijajo medsebojni stiki med narodi, ako se sprejete obveznosti spoštujejo in ako se skušajo z dobro voljo prebresti neizogibne težave, ki pridejo od časa do časa na dan. «Pre-teklo leto je predsednik italijanske vlade obiskal Jugoslavijo« je nadaljeval govornik«, in sicer je bilo to prvič, odkar obstajata Italija in Jugoslavija kot modemi državni tvorbi na obalah Jadranskega fhor ja. Čeprav se na tem mestu ne morem zadržati ob tem vprašanju, bi rad podčrtal zaupanje in razumevanje, ki sta prišli do izraza ob priliki Morovega obiska v Jugoslaviji. Na Kapitolu v Rimu bo 26. t. m. velika manifestacija na čast italijanskim partizanom, ki so se borili v tujini. Na to manifestacijo je bilo povabljeno tudi močno odposlanstvo Jugoslavije. Delovanje italijanskih partizanov v tujini, ki so sodelovali z ramo ob rami z zavezniki, se je še posebej razvilo na jugoslovanskem ozemlju. Mi se z globoko ljubeznijo in spoštovanjem spominjamo italijanskih borcev, ki so se borili z nami proti skupnemu sovražniku, predvsem pa se spominjamo tistih borcev, ki so v tem boju zgubili življenje. Skupen boj italijanskih in jugoslovanskih partizanov predstavlja najlepše poglavje v zgodovini odnosov med italijanskim in jugoslovanskim narodom. Mnenja sem, da je treba ohraniti kot svetinjo spomin na tiste tisoče italijanskih ljudi, ki so zgubili življenje v Jugoslaviji zato, da bi mi lahko danes uživali sadove njihovega nesebičnega boja in njihovih žrtev. Smatram, da je treba ohraniti skorajšnjo manifestacijo na starodavnem Kapitalu toliko kot tradicijo, ki je naši narodi ne smejo pozabiti, ko razmišljajo o svojih interesih in o svoji prihodnosti.
Preteklo leto smo na tem mestu razpravljali o odpravi vizumov za potovanje čez mejo. Želeli ste, naj bi izrekel svoje mnenje v tem pogledu, sam pa nisem takrat bil dovolj poučen o tem in zaradi tega nisem mogel objasniti stališča svoje vlade. Glede na stopnjo, ki je bila že dosežena v sodelovanju med obema državama, pa sem kljub temu izrazil prepričanje, da bo do odprave vizuma prej ali slej moralo priti. In to se je tudi v resnici zgodilo. 9. junija letos, na Telovo, Je prešlo mejo med Italijo in Jugoslavijo 240.000 ljudi in
90.000	zasebnih vozil. To je omembe vreden dogodek, zame pa je še večje važnosti dejstvo, da obstaja danes med državo s socialistično ureditvijo in sosedno zahodno državo tako odprta meja in da se čez njo ljudstva lahko svobodno gibajo, tako da je njihovo življenje iz dneva v dan laže. Potniki in funkcionarji z obeh strani meje se pritožujejo, da zlasti ob praznikih ne znajo, kako bi uredili naraščajoči promet na obmejnih prehodih, od katerih se ustvarjajo kilometre dolge kolone vozil. Toda to je tehnično in ne politično vprašanje. Ko sem se v nedeljo vračal z beneškega bienala, smo iz Benetk do križišča pri Je-solu, to se pravi na razdalji 25 km, rabili točno poldrugo uro časa. Zamujanje na cestah je torej povsem tehničen problem, in bi bilo zaradi tega smešno naprtiti krivdo za to tako kapitalizmu ali socializmu. Ljudje bodo prej ali slej prav gotovo rešili to vpra šanje; toliko bolj, ker so že znali rešiti njegovo politično plat. Mi danes razpravljamo o epikontinentalnem centru, z drugimi besedami, smo na tem da načrtamo po Jadranu ločno črto, ki bo razločevala področji, na katerih bomo z jugoslovanske in z italijanske strani proučevali dno Jadranskega morja. Pred dnevi je bilo v Vidmu tehnično zasedanje, ki mu je predsedoval minister Mancini, in na katerem so italijanski, avstrijski in Jugoslovanski strokovnjaki skupno razpravljali o cestnih povezavah med prizadetimi področji. Iniciative za povezavo obeh bregov Jadranskega morja med Ancono in Zadrom, Pescaro in Splitom, Barijem in Barom ter Du-
brovnikom z novimi ladijskimi zvezami in trapekti se iz dneva v dan množijo in podobne iniciative se čedalje bolj pogosteje porajajo tudi na drugih področjih. Mnenja sem, da smo z združenimi prizadevanjem že dosegli dobre rezultate v odnosih med Italijo in Jugoslavijo in da se bodo ti odnosi lahko v prihodnje še bolj razvili in zadobili še trdnejšo vsebino. S tem nikakor nočem reči, da se tudi na tem področju ne pojavljajo določena vprašanja in težave. Prisotnost teh težav je neizbežna in moramo z njimi računati tudi za v bodoče. Toda prepričan sem da jih bomo z dobro voljo lahko rešili kakor smo znali rešiti težave, ki so se nam porajale v preteklosti.
Posebno obeležje v okviru italijansko jugoslovanskega sodelovanja zasluži področje gospodarskih stikov med obema republikama. Od 1953 do 1965 se je obseg obojestranske blagovne izmenjave povečal na skoraj petkratno višino. Medtem ko je izmenjava znašala leta 1953 40,4 milijarde lir, se je njena vrednost lani dvignila na 176,1 milijarde. Seveda je to hitro naraščanje dovedlo do določenih težav in, o nekaterih izmed teh bi rad na tem mestu spregovoril nekaj besed.
Znano je, da zavzema Italija že
Danes bodo zaradi splošne stavke zaprte tudi vse trgovine. Izjemno bodo od 8. do 10. ure odprte trgovine živil, mlekarne, mesnice, pekarne in ribarnice. Ob isti uri bodo tudi črpalke prodajale bencin. Prekinjeni pa bodo vsi izpiti male mature.
nekaj let eno izmed najvažnejših mest na lestvici držav, ki vzdržujejo z Jugoslavijo mednarodne trgovinske odnose. Zaradi tega bi rad opozoril na nekatere težave, da bi jih skušali skupno in prijateljsko odstraniti. V zadnjih letih je odpadlo le majhen del (2,5 odst.) njave med obema državama dejansko praktično neizpremenjena Jugoslavija je izvažala v Italijo predvsem kmetijske in prehrambene proizvode, surovine in polizdelke, na končne industrijske izdelke pa je ostala struktura blagovne izme-celotnega izvoza. Istočasno je država izvozila v druge zahodnonev-ropske države razmeroma mnogo več industrijskih izdelkov, tako 45 odst. vsega izvoza v Anglijo, 50 odst. v Zahodno Nemčijo in približno 55 odst. v Združene države Amerike.
Za razliko od izvoza, so v jugoslovanskem uvozu iz Italije lani predstavljali industrijski izdelki 92 odst. celotnega prometa. Ko ocenjujemo možnosti za nadaljnji raz voj medsebojne trgovinske menja ve, moramo imeti pred očmi dejstvo, da so se v treh letih po liberalizaciji jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče naše dobave znatno povečale ter dosegle razmeroma visok nivo v primerjavi s preteklimi leti; a na tej višini so se dobave žal tudi ustavile. Razloge za to je treba iskati v strukturi izvoza in v dejstvu, da je jugoslovanski izvoz tradicionalnih proizvodov s področja kmetijstva in prehrane ter surovin dosegel raven, ki jo bo le stežka v prihodnje prekoračil. Ce bo struktura jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče ostala neizpremenjena, utegne ta pojav občutno zavreti nadaljnji razmah dobav. Razvoj medsebojnega trgovinskega sodelovanja je po vsem tem odvisen od razširitve blagovnega ustroja jugoslovanskega izvoza v Italijo in od povečanih dobav končnih izdelkov, kakor tudi od razširitve industrijskega sodelovanja med podjetji iz obeh republik.
Jugoslovanska proizvodnja je danes dobro znana na mednarodnem trgu. in se uspešno uveljavlja v konkurenci s proizvodnjo drugih industrijsko razvitih držav. Na italijanskem trgu pa se njeni izdelki še niso povsem uveljavili: izvoz na to tržišče je namreč naletel na določene zapreke zlasti pri dobavah bombažnih izdelkov, železarskih proizvodov, nekaterih nekovin in določenih izdelkov lesne industrije. Uvozna dovoljenja in tako imenovana avtokontrola občutno zavirajo razvoj trgovine. Mnenja smo, da je treba napeti vse sile, da spravimo te težave s poti nadaljnje razžiritve trgovinskega sodelovanja med našima dvema republikama.
V tej zvezi bi želel posebej omeniti sedanji položaj na italijanskem trgu z mesom, na katerem zadevajo jugoslovanski dobavitelji na velike težave zlasti od 4. aprila letos, ko so italijanske oblasti u-vedle na ta uvoz tako imenovane «prelevmane». Jugoslovanski izvozniki niso nastopili na italijanskem tržišču z neupravičeno nizkimi cenami, pa so kljub temu občutili omejitve, ki so jih oblasti naperile proti tujim dobaviteljem, ki nastopajo na italijanskem trgu z dumpinškimi cenami. O tem vprašanju bi se morali v najkrajšem času temeljito pomeniti in prav tako bi bilo treba skleniti novo trgovinsko pogodbo ki naj ustreza sedanjemu razvoju medsebojne izmenjave ter iz katere naj bi bile odpravljene »avtokontrolne« klavzule.
Italijanska podjetja že nekaj časa zamujajo priložnosti, da bi sklepale z Jugoslovanskimi partnerji precejšnje kupčije, in sicer se to dogaja zaradi tega, ker Jim niso pripravljena priznavati pri odplačevanju kreditov, zavarovanju in v drugih podobnih primerih, iste ali vsaj podobne olajšave, kakršne jim priznavajo konkurenti iz drugih držav. Na koncu bi rad omenil še potrebo, naj bi se zlasti na
obmejnih področjih, kolikor mogoče pospešilo tehnično industrijsko in pa trgovinsko sodelovanje. Glede bodočega razvoja medsebojnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo sem optimist in predvidevam zelo svetlo in plodno bodočnost; že danes smo na tem, da iz Jadranskega morja naredimo ne le jezero temveč pravo reko, čez katero bomo z obeh strani zgradili vedno nove mostove.«
Po končanem izvajanju ambasadorja Vejvode se je v dvorani razvila razprava, v katero so posegli številni prisotni gospodarstveniki in novinarji, ki so mu postavili vrsto vprašanj, tako glede letalskih zvez med Italijo in Jugoslavijo ter še posebej med Trstom in Beogradom, glede odprave obstoječih zaviralnih formalnosti na meji, glede količine valute, ki jo smejo imeti pri sebi jugoslovanski državljani ko potujejo v tujino, glede pregledovanja živine in zelenjave, v tranzitu čez obmejne prehode, glede naročila dveh odnosno šestih ladij, ki naj bi jih Združene jadranske ladjedelnice zgradile za Atlantsko plovidbo in za reško Jugolinijo, glede ribolova na Jadranu in glede nekaterih drugih problemov, ki se tičejo predvsem raznih gospodarskih dejavnosti na obmejnem področju. Predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja je poudaril, da je združenje že pred leti predlagalo pristojnim organom ukinitev vizumov v obojestransko korist obmejnih prebivalcev. Tako stališče zagovarja združenje še danes, čeravno priznava, da so nekatere* kategorije na italijanski strani delno prizadete po odpravi te formalnosti. Združenje smatra, da imajo obojestranski globalni interesi samo korist, če se osebni in blagovni promet čez mejo nemoteno odvija. Na jugoslovanski strani bi bilo treba odpraviti še žigosanje potnih listov, kar še vedno v določeni meri zavira ekspeditiv-nost prehodov. Na italijanski pa je treba ukiniti carinsko nadzorstvo, ki so ga uvedli po ukinitvi vizumov in ki v še večji meri zavira nemoten razvoj osebnega in blagovnega prometa čez mejo.
Po zaključeni tiskovni konferenci je sledil ogled jugoslovanskega paviljona, v katerem so se gostje dolgo zadržali v živahnem razgovoru. Ob 18. uri je generalni konzul Rudi Janhuba priredil v prostorih konzulata običajni cocktail, ki so se ga udeležili najvidnejši predstavniki krajevnih oblasti in poslovnih krogov.
Med tem časom so se sejemska vrata zaradi splošne stavke ob 13. zaprla. Sejemski spored se je prekinil in vsako življenje na razstavišču je zamrlo. Velesejem bo zaživel šele jutri zjutraj, saj se je vodstvo velesejma pridružilo splošni stavki proti napovedani preusmeritvi proizvoduje v ladjedelnici Sv. Marka. (Glavno tajništvo velesejma je izdalo posebno izjavo v tem smislu). Za danes je bil na programu dan Avstrije. V dopoldanskih urah bi se moralo vršiti strokovne srečanje avstrijskih gospodarstvenikov s predstavniki tukajšnjega poslovnega življenja, v popoldanskih urah pa je bila napovedana konferenca avstrijske zvezne organizacije za proizvodnjo in razpečevanje tobaka Tabakre-gie. Obe manifestaciji sta bili odloženi, in isto se je zgodilo z ogledom avstrijskega paviljona; večerna tiskovna konferenca s kamerunskimi strokovnjaki pa ostane na sporedu.
Jutri, v soboto, bo na sejmu dan Madžarske. Ob 11. uri bo v madžarskem paviljonu gospodarsko srečanje, kateremu bo predsedoval madžarski trgovinski ataše v Rimu Istvan T6rok.
Veleposlanik Ivo Vejvoda (poleg njega generalni konzul SFRJ Rudi Janhuba in predsednik velesejma odv. Slocovich) podaja svoje poročilo na včerajšnjem sestanku s tržaškimi gospodarskimi operaterji
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Občinski delavci bodo upokojeni s šestdesetim letom starosti
Občinska uprava jim bo z doplačilom v pokojninski sklad zagotovila enako pokojnino, kot da bi bili upokojeni s 65. letom
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora so govorili o posojilu 1.5 milijarde lir, ki ga je Blagajna za naložbe in posojila odobrila tržaški občini za kritje lanskoletnega primanjkljaja. Odobritev tega posojila bodo sporočili občinskemu svetu. Nadalje je odbor sklenil najeti posojilo 85 milijonov lir za gradnjo podzemeljskih prehodov na Trgu Liberta pred železniško postajo in posojilo 608 milijonov lir, kot prvi o-brok za gradnjo novega šolskega poslopja Tehničnega industrijskega zavoda *A. Volta* Obe posojili bo moral odobriti še občinski svet.
Občinski odbor je tudi sestavil in odobril sklep, ki ga bo predložil v odobritev občinskemu svetu, o upokojitvi občinskih delavcev s 60. letom starosti. Doslej so šli občinski delavci v pokoj s 65. letom starosti. Hkrati pa bodo skrajšali delovni urnik občinskih delavcev od sedanjih osem na sedem ur dnevno. Sklep o upokojitvi občinskih delavcev s 60. letom starosti je bil sprejet sporazumno s sindikalnimi predstavniki. Občinska uprava bo plačala za upokojene delavce v 60. letu starosti pokojninski sklad, kot da bi delali do 65. leta, tako da ne bodo prikrajšani pri pokojnini.
Občinski odbor je sprejel omenjeni sklep, ker so ugotovili, da so zlasti delavci zaposleni pri težkih delih po 60. letu preveč izčrpani, da bi lahko opravljali svoje težko delo. Mnogo od teh delavcev zboli in jih morajo zaposliti nri lažjih delih, hkrati pa ne morejo sprejeti v službo novih de-
iHiuiniMuiinuHUimiiiuiuuiuuunHHunmiiiiuuinnnnumuHniuuHiuiuHimunHninimnnuuHmunnniumuuunHiuunuuiiuiuuuiniHUHiHiuuiiHui
V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Vsedržavno zborovanje o načrtovanju in o nadzorstvu v modernih podjetjih
Proučevanje možnosti, da bi Trst postal središče prometa s povrtninami za svoje srednjeevropsko zaledje
lavcev, ker so starejši delavci še vedno v staležu določene kategorije. Skrajšanje delovnega urnika pa je v skladu z delovnim urnikom delavcev v mnogih drugih podjetjih.
Poieg tega je občinski odbor sklenil, da bo zaprosil pristojno ministrstvo za dovoljenje za izdajo 12 novih licenc za taksiste; da se poviša prispevek občine za u-stanovitev v Trstu bodoče višje šole za telesno vzgojo od tri na pet milijonov lir letno; da se poimenuje občinski stadion pri Sv. Soboti po pokojnem nogometašu Grezarju ter da se tudi tržaška občina vključi v konzorcij za razvoj industrijskega področja v Tržiču, za kar bo vplačala 3 milijone lir za pristop.
Prof. Agostino Origone ponovno izvoljen za rektorja univerze
Včeraj ob 16.30 se je na tržaški univerzi sestal univerzitetni akademski zbor pod predsedstvom prof. Manlia Udine za izvolitev rektorja univerze za akademsko triletje 1966-1969. Prisotnih je bilo 76 stalnih profesorjev. Volitve so se zaključile ob 19.30 in za rektorja je bil ponovno izvoljen prof. Agostino Origone, redni profesor za cerkveno pravo na pravni fakulteti in dosedanji rektor.
Predsedstvo akademskega zbora je takoj po objavi volilnega izida čestitalo rektorju in mu izrazilo svoje želje za čim uspešnejšo aktivnost v korist univerze v prihodnjem akademskem triletju. Prof. Origone se je za čestitke in želje zahvalil in zaprosil za sodelovanje vseh pri delu, ki ga čaka v bodoče.
V dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb se je včeraj dopoldne začelo vsedržavno zborovanje o načrtovanju in nadzorstvu v modernih podjetjih, ki ga je organiziral pokrajinski center za produktivnost v Trstu. Otvoritve zasedanja, ki je pod pokroviteljstvom predsednika ministrskega sveta in vsedržavnega odbora za produktivnost v Rimu, so se udeležili najvišji predstavniki oblasti in poslovnih krogov, med katerimi vladni komisar dr. Mazza, odbornik za načrtovanje Stopper, poveljnik pristanišča gen. Battaglieri, podkvestor Ubertis. predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predsednik tržaškega centra za gospodarski razvoj Padoa, predsednik industrijcev Do-ria in drugi.
Po krajšem pozdravnem nagovoru dr. Caidassija, ki je med drugim poudaril, da je to zasedanje že 11. s to tematiko v Trstu, je podal prvo poročilo na programu predsednik italijanske družbe Shell inž. Diego Guicciardi, ki je govoril o temi: «Načrtovanje in ekonomsko vrednotenje pobud splošnega interesa — nova možnost za Trst.« Inž. Guicciardi je dejal, da je poleg načrtovanega dela zasebnih podjetnikov potrebno tudi sodelovanje in poseg države in Javnih uprav. Dejal je, da se mnoge investicije izvajajo še vedno pod določenimi pri-tiski, ki imajo kaj malo skupnega z ekonomsko - tehničnimi rezultati samih investicij. Dejal je, da pri nas še prevladuje psihoza ((narediti karkoli« in zaradi tega sredstva niso vedno namenjena res koristnim delom. Obsoditi je treba, je dejal Guicciardi, ravnanje pod geslom «Dobill smo sredstva, izkoristimo jih«. Zato je potrebno načrtovati, upoštevajoč, da mora dobi-* ček programiranega dela zagoto-
viti investiranemu kapitalu primerno povračilo v največjem interesu skupnosti in kot jamstvo javnega varčevanja.
Nato se je inž. Guicciardi dotaknil nekaterih vprašanj, ki zanimajo Trst. Pri tem je poudaril, da mora mesto gledati na svoje stare tradicije in se usmeriti k svojemu naravnemu zaledju, t.j. k srednji Evropi. Primer tega je realizacija naftovoda proti Bavarski, ki bo dal Trstu značaj enega največjih, če ne največjega petrolejskega pristanišča Evrope. Pri tem pa je poudaril, da je to ogromno financiranje zahtevalo drago programaci-jo, ki je bila opravljena po najmodernejših kriterijih. To kar je bilo narejenega za naftovod — je dejal inž. Guicciardi — bi bilo mogoče raztegniti tudi na druga področja aktivnosti. Pri tem je omenil, proučevanje ((komercializacije in prevoz/jv kmetijskih proizvodov, zlasti povrtnine«, kar seveda ne bo mogoče brez podpore javnih u-prav in drugih ustanov. V tej zvezi je dejal, da bi Trst lahko služil ljudstvom srednje Evrope in da Je v tem smislu že bil sondiran teren v raznih evropskih središčih. Načrt za ustanovitev povrtninskega središča v Trstu sestoji iz štirih delov, ki bodo dokončani do decembra. Proučene so bile raziskave in podatki iz 18 držav proizvodnic povrtnine, ki zanimajo Trst, in devetih držav potrošnic neposredno za mejami Trsta. Te podatke sedaj proučujejo, medtem pa so v teku tehnična in ekonomska raziskovanja o uporabljanju novih kombiniranih prevoznih sredstev. V decembru bo celoten načrt za Trst lahko predložen.
Poročilu inž. Guicciardija so sledila poročila inž. Lucianija, bivšega poddirektorja CRDA, ki Je govoril
...................................................ninnninnnii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Prizivno sodišče amnestiralo obsojenca, kije hlinil rop
Prilastil si je 1 milijon 400 tisoč lir iz skupne blagajne, ki jo je upravljal
Bruno Modolo, 34-letni tesar iz Ul. Grandi 13 v naselju Sv. Sergija, ki si je lanskega decembra izmislil rop, da bi prikril poneverbo denarja, se je včeraj spet znašel na zatožni klopi. Zagovarjati se je moral pred sodniki prizivnega sodišča po prizivu, ki ga je po obsodbi kazenskega sodišča vložil javni tožilec.
Modolo je bil obtožen, da je prijavil policijskim oblastem namišljen rop, da bi prikril poneverbo okrog 1 milijona in 400 tisoč lir. Modolo je bil blagajnik zasebne družbene blagajne, ki ie imela svoj sedež v neki gostilni blizu kraja, kjer stanuje. Sam je potreboval denar in ga jemal iz omenjene blagajne Mislil je, da bo denar potem vrnil, toda tega ni storil nikoli. Ko je prišel čas, ko bi moral denar porazdeliti članom, ni vedel, kaj bi storil, saj je do tedaj porabil skoraj milijon in pol lir. Modolo si je zato izmislil rop. 17. decembra lani se je sam potolkel po glavi, potem pa policistom povedal, da je postal žrtev roparskega napada. Modolo je izjavil, da je doma prešteval denar, potem pa odšel v klet po premog in pustil vrata stanovanja odprta in denar na mizi. Tedaj naj bi prišel neznani ropar, ga počakal skrit za vrati, ga udaril po glavi in nato zbežal z denarjem.
Policisti so seveda uvedli strogo preiskavo in kaj kmalu ugotovili, da so bile Modolove izjave same izmišljotine. Modola so v bolnišnici, kjer se je zdravil zaradi ran po glavi, zaslišali in po dolgem obotavljanju je osumljenec končno priznal, da si je roparski napad izmislil in tako prikril poneverbo denarja.
Modola so tedaj prijavili sodišču zaradi hlinjenja roparskega napada in prisvojitve omenjenega denarja. Obtoženec se je zato 9. marca letos znašel na zatožni klopi in se moral zagovarjati pred sodniki Ti so Modola spoznali za krivega in obsodili na 1 leto, 1 mesec in 15 dni zapora ter na plačilo 60.000 lir globe.
Proti tej obsodbi je vložil priziv javni tožilec in Modolo se je včeraj moral zagovarjati pred prizivnim sodiščem. Na včerajšnji razpravi, kateri je predsedoval sodnik Franz, se je Modolo izgovarjal, da je tedaj potreboval denar, ker so bili njegovi otroci potrebni nege, sam pa da je bil bolan.
Kljub tem izgovorom je javni tožilec Ma,yer na včerajšnji razpravi zahteval, naj sodišče ne u-nošteva olajševalnih okoliščin, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje in naj obsodi Modola na 3 leta in 6 mesecev zaDora ter na plačilo 250.000 lir globe z opro-
stitvijo dveh let zapora in globe. Prizivno sodišče pa je Modola o-prostilo zaradi amnestije in odre dilo, da ga takoj izpustijo na svobodo.
Ženska utonila v kopalni kadi
Včeraj popoldne so v mrtvašnico glavne bolnišnice prepeljali truplo 75-letne Antonie Ferluga por. Cadelli iz Ul, Romagna 132, ki je sedaj na razpolago sodnim oblastem. Kot je ugotovil zdravnik RK dr. Cociani, je Ferlugova izdihnila zaradi utopitve. Nesrečnico so našli v kopalni kadi
Okrog 14.20 je Ferlugin 76-letni mož Guido prišel domov in za čel iskati ženo. Našel jo je v ko palni kadi, žal že mrtvo. Poklical je pomoč, vendar za nesrečnico ni bilo nobene pomoči več. Ležala je vznak v kopalni kadi polni vode in je bila oblečena v pižamo. Prihiteli so tudi agenti letečega oddelka, ki so odredili vse potrebno za prenos trupla v mrtvašnico.
Po poizvedovanjih pri domačih in sosedih, so agenti zvedeli, da Ferlugova ni nikoli imela samomorilnih namenov. Zelo verjetno da je nesrečnica stopila v kopalno kad in koi nato jo je prijela nenadna slabost, da je omagala in se tako utopila.
o načrtovanju pri gradnji ladij, dr‘. Venturonija, v popoldanskih urah pa predsednika CISA iz Milana Enrica H. Gaya in drugih.
Zasedanje se bo nadaljevalo danes v sejni dvorani trgovinske zbornice.
* Danes ob 20. uri bo v Ul. Or-landini pri mostu na Pončani javno zborovanje VSIUP. Govoril bo Elio Luches, član izvršnega odbora federacije.
Nujen poziv darovalcem krvi
Združenje darovalcev krvi poziva vse svoje člane katere koli krvne skupine, naj se takoj javijo v centru za transfuzijo v Ul. Pieta 2/3, ker center zaradi izčrpanih zalog krvi ne more zadostiti številnim potrebam po transfuziji za številne hudo bolne v bolnišnici.
Umik za oddajo krvi je od 8. do 11. in od 17. do 19. ure ali po dogovoru daleč od glavnih obrokov hrane.
Sestanek mešane delegacije na trgovinski zbornici
Na trgovinski zbornici se je predvčerajšnjim sestala tržaška delegacija italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana. Na sestanku so vzeli v razpravo vrsto vprašanj gospodarske narave, med temi predvsem vprašanje poslovanja v okviru sejemske manifestacije Alpe-Adria, vprašanje nadaljnje razširitve tehnično - industrijskega sodelovanja med podjetji, vprašanje obojestranske trgovinske izmenjave, poslovanje po avtonomnem računu itd. Prisotni gospodarstveniki so z zadovoljstvom u-gotovili, da se v načelu vsa navedena vprašanja razvijajo v pozitivno smer, čeprav se tu pa tam pojavljajo določene težave. Glede zaželene odprave teh zadnjih, se bodo člani mešane trgovinske zbornice zavzeli pri obeh vladah ter skušali izravnati obstoječe pomanjkljivosti v splošno korist vseh prizadetih strank.
Podelitev nagrad zgoniškim vinogradnikom
V sredo zvečer je bila v društveni gostilni v Gabrovcu podelitev nagrad vinogradnikom iz zgoniške občine, ki so sodelovali na II. razstavi domačih vin v Zgoniku. Razen nagrajencev, so se svečanosti udeležili zgoniški župan Josip Guštin, repentaborski župan Mihael Guštin, odbornika Hreščak in dr. Vascotto kot zastopnika tržaške občine, deželni svetovalec dr. šiškovič, deželni inšpektor za gozdarstvo dr. Bellarosa, pokrajinski tajnik dr. Vascon, ravnatelj kmetijskega nadzomištva dr. Perco in dr. Baša, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, tajnik Zveze malih posestnikov in občinski svetovalec Mario Grbec itd.
Po pozdravnem nagovoru župana so podelili nagrade. Prvo nagrado za belo vino je prejel Just Vodopivec — Koludrovica 4, drugo Svetozar Skrij — Salež 44, tretjo pa Mario Peric — Salež 36; za črno vino je prejel prvo nagrado Ivan Caharija — Zgonik 37, drugo Karel Stubelj —■ Saleš 49, tretjo pa Miroslav Žigon — Zgonik 36. Razdelitvi nagrad je sledila zakuska.
PREDAVANJE O RAKU
Jutri ob 20.30 bo na pobudo UDI v kulturnem krožku v Ul. del Friuli (Rumena hiša) predavanje o temi; *Kako ukrepati proti raku pri ženskah«. Predavala bosta primarij tržaškega centra za ugotavljanje in zdravljenje rakastih obolenj dr. Mario Lovenat-ti in ravnatelj občinskega higien-1 skega urada dr. A. Fabiani.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU
priredi od 1. do 31. avgusta 1966 tečaj za popravne izpite. Vpisovanje v tečaj traja do 30. junija t.l. Vpisuje se vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Ul. Ginnasti-ca 72, ali Čampo S. Luigi H.
Šolske vesti
Osnovna šola v Boljuncu bo imela zaključno šolsko prireditev v ponedeljek 27. tm. po šolski maši ob 10.30.
Osnovna šola pr« Domju bo imela zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 28. tm. po šolski maši ob 10.30.
Vabljeni starši !n prijatelji mladine.
Ravnateljstvo šole pri Sv. Ivanu sporoča, da bodo razstave šolskih izdelkov ob zaključku šolskega leta v sledečih dneh:
Sola na Katinarl: 26. tn 27, Junija od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Rojanska šola: 28. junija od 8.30 do 13. ure.
Osnovna šola v Saležu priredi zaključno šolsko prireditev v soboto 25. tm. ob 20.30 ter razstavo ročnih del, ki bo odprta tudi v nedeljo.
Osnovna šola v Bazovici vabi v nedeljo, 26. tm. na šolsko razstavo, ki bo odprta nepretrgoma od 9. do 19. ure.
Osnovna šola na Opčinah, Ima razstavo v nedeljo, 26. tm. od 9.30 do 12. in od 17. do 20. ure. Šolska prireditev bo v soboto ob 18. uri.
Osnovna šola na Proseku ima razstavo v nedeljo, 26, tm. od 9.30 do 12. in od 17. do 20. ure.
Osnovna šola v Sv Križu vabi na šolsko razstavo, ki bo v nedeljo 26. tm.
Osnovna šola v Ul. Donadoni priredi razstavo v nedeljo 26. tm.
Slovenski otroški vrtec v Ul. Donadoni vabi na razstavo v soboto 25. tm.
Občni zbor Dijaške Matice
Podporno društvo Dijaška Matica sklicuje svoj redni letni občni zbor v petek. 24. junija 1966 od 20. url v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1. s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poročilo upravnega ni nadzornega odbora
3.	Volitve
4.	Razno
Odbor
Obvestilo
izletnikom v Pariz
Vse izletnike v Pariz prosimo, da od jutri dalje dvignejo programe potovanja v upravi našega lista, Ul. Montecchi 6/II, soba št. 16 oziroma v potovalnem uradu «Aurora», Ul, Cicerone 4.
Zbirališče pred odhodom v Pariz bo dne 28. junija ob 18. uri na peronu tržaške postaje. Odhod vlaka ob 18.35.
Vse izletnike opozarjamo, da pogledajo svojo osebno izkaznico. Izkaznica je veljavna 5 let, če je starejša jo je treba obnoviti. Za prehod meje zadostuje osebna izkaznica brez kakršnegakoli žiga kvesture.
UREDNIŠTVO
Slovenska prosvetna zveza
priredi v nedeljo, 26. t.m. ob 17. in 21. uri v KULTURNEM DOMU
Fran Žižek:
>11K LOVA ...........ZALA
ljudska igra v 9 slikah
Režija: Lado Smrekar Koreografija:	Marjan Kralj
Scena: Vlado Rijavec Nastopa 72 oseb Igra se dogaja v letih 1478-1485 v Rožu na Koroškem, deloma v Skopju.
Odmor je po III. In VI. slik.'. Vstopnina; odrasli 500, otroci 300 lir; pevci bodo imeli običajni popust. Rezervacije vstopnic v Tržaški knjigarni.
Miramarski park Danes nadaljevanje
sugestivnih predstav «Luči in zvo-ki». Ob 21.30 v nemščini «Der Kai-sertraum von Miramare« in ob 22.45 v italijanščini «Massimiliano e Car-lotta«.
Nazionale 15.30 «Guerra e pace«
Tech-
nicolor. MeU Ferrer, Audrey Hepburn,
Exce!slor 16.00 «Ombre sul mare« — Glenn Ford, Edvvard Robinson.
Femce 16.00 «1 4 inesorablli« Technl-color. Adam West.
Eden 16.OO «La notte del deslderlo* Prepovedano mladini pod l8- le" tom.
Grattacielo 16.00 «Nanny, la ž°ver" nante« Bette Davis, prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Schiava e signora* Technicolor. Susan Hayworth, Cra ton Heston.
Filodrammatico 16.30 «Furia a Marra-kesh« Technicolor. Dominique Bo-schero, Cristina Gaioni.
Aurora 16.30 cOnibaba« prepovedano mladim pod 18. letom
Cristallo 16.30 «Smania dl vita« Pr«‘ povedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «Anna» Silvana Man-gano, Raf Vallone, Vittorio Gas man.	__
Capitol 16.30 «L’amante infedele« ~~ Technicolor. Michele Mercier. Pre" povedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «L'occhio del diavojo«.
Vittorio Veneto 17.00 »Africa adoio« Technicolor. Prepovedano mladm pod 14. letom.
Moderno 16.30 «La Olimpiade dl T0’ kio« Technicolor.
Astra 16.30 «West Side Story» Pre-povedano mladini pod 14, letom.
Ideale 16.30 (cPiombo rovente« Bort Lancaster. Tony Curt’ . Prepovedano mladini pod 16. letom.
Abbazia 16.30 «11 sepolto vivo« Technicolor. Ray Milland. Prepovedano
mladini pod 18. letom.
Astoria Počitek.
LETNI KINO
Satelllte 21.15 — blagajna ob 20.30 «11 dominatore dei sette mari» T" Technicolor, Rod Taylor, Hedd) Vessel. ’	,
Arena Diana (Ul Revoltella) 21 blagajna ob 20.30 «PT 109 pošto combattimento« Technicolor. C11 Robertson.	n
Paradiso 21.15 — blagajna ob 20.3« «La verglne in collegio« Scopeco-lor. Nancy Kwan, John Fraser, Denis Priče.
Prosvetno društvo Prosek-Konto
priredi v nedeljo 26. Junija l*let Ribnico. Kočevji ln Kočevski r0»-Vpisovanje na sedežu društva.
Prosvetno društvo Andrej Col( Opčin priredi v nedeljo '26. tm. * dnevni izlet v Pulj. vpisovanje pekarni Drašček
S.d. Breg priredi ob priliki rud*^ skega praznika, 3. 7, 1966 izlet v _ lenje. Vpisnina 2000 lir. s kosim* 2800 lir Vpisovanje pri vaških or stavnikih društva samo še danes.
P.d. I. Cankar. P d I. Gruden, »Kras«, P.d. S. Škamperle Pr,re“leIj 11. septembra avtobusni Izlet na tu z ogledom finalnih tekmovanj 8 tovnega prvenstva v veslanju. P sovanje se zaključi 17, julija. »P15 _ vanje v Trstu: Ul. Montecchi 6-4.ln stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta > ob delavnikih od 20,30 do 21.30, Zgoniku: gostilna Guštin; v s* žu: Kocman Vojmlr št. 19; v Malev Repnu:	Rebula Vladimir St. 2;
Mavhinjah: Okretič Teodor št.
301
v Nabrežini: gostilna Silvester. c-na izleta s kosilom ln vstopnico tekmovanje 3200 Ur.
SPI) Trst organizira 10.7.66 izj® čez Kobarid in Bovec na Vršič. K Izhodiščno točko za vzpone na moj strovko, Sleme in obisk k Soče. Vpisovanje v Tržaški knj gami.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
trsi-Ul. sv. Kruiičl*k>‘ a0 1«'l4*lt)H 61-7112
Novo:
MCHENER:
Sayonara	1200 llr
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Salute, Ul. Giulla 1; Benus-sl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Orla ni 2; Vernarl, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) D’Ambrosi, Ul, Zoruttl 19-c; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Ravasinl. Trg LibertA 6; Testa d’oro, Ul. Ma» zini 43,
Mali oglasi
MLADE, največ 17-letne, željne nja ročnega dela za tapetnike, ja se In drugo išče Perizzl, Trst v D'Annunzlo 27.
Sporočamo žalostno vest, da B** je 23. t.m. zapustila naša draga
Marija Fratnik por. Guštin
Pogreb bo danes, 24. t.m. ob 1®-^ iz mrtvašnice barkovljanskega V”
kopališča.
žalujoče sestre, neč***
in drugo sorodstvo
P.I.Z., Ul. Torretolanca 28
ZAHODNONEMŠKIREVANSIZEM SE PONOVNO OGLASA
Sudetski begunci so se zbrali v Muenchnu neonacisti pa so zborovali v Karlsruheju
Tudi poslednji Habsburžan je prišel v Muenchen, kjer so ga pozdravili kot «cesarsko veličanstvo» - Navzoča sta bila tudi dva zvezna ministra in en kardinal
BONN, junija. — V Zvezni republiki Nemčiji so imeli pred dnevi dve veliki akciji, katerih na-•nen je bil podžiganje tako imenovanega «nacionalnega nemira« zahodnonemških državljanov. Ena teh akcij je bilo zborovanje sudetskih Nemcev v Miinchnu, druga pa kongres neonacistične stranke NPD v Karlsruheju. To, kar je bilo skupnega za obe zborovanji, se da skrčiti na skupni imenovalec: revanšizem in nacionalizem.
Organizatorji obeh zborovanj so se sicer trudili, da bi revanšistič-no-nacionalistično vsebino svojih koncepcij ne imenovali s pravim taenom. Zaključna svečanost na zborovanju sudetskih Nemcev in načrti bodoče neonacistične aktivnosti, sprejeti v Karlsruheju, pa kažejo, da revanšistično-nacionali-stične sile v Zvezni republiki Nemčiji iščejo nove taktične poti za Uresničenje svojih starih naklepov.
Na zborovanju beguncev s sudetskega področja v Miinchnu sta bila tudi dva zvezna ministra, mtinchenski kardinal Doepfner, Predsednik bavarske vlade in celo sam «šef habsburške dinastije« Otto von Habsburg. Seveda je bilo tu še veliko drugih vidnih osebnosti iz desničarskih in revanši-stičnih krogov. Blazno ploskanje Pa je odjeknilo, ko je bonski zvezni minister za promet See-bohm pozdravil poslednjega Habsburžana Otta, ki ga je imenoval z naslovom «cesarsko veličanstvo«.
Bila je to očitno zunanja manifestacija teženj, ki izhajajo iz koncepcije ponovne oživitve «podo-navske večnacionalne monarhije«, to se pravi ene od mnogih va-bant, s katerimi določeni krogi skušajo doseči «vmitev začasno izgubljenih sudetskih področij«. Kot je že v navadi na zborovanjih beguncev, je Seebohm napadel tudi Češkoslovaško in pri tem Prikazal novo revanšistično tezo: «Z umiranjem beguncev ne umre njihova domovina, pač pa — po našem zakonu in prav tako po novem zakonu o beguncih, ki je v načrtu — podedujejo od umrlih beguncev svojo domovino njihovi otroci in otroci otrokov.«
S tem je zahodnonemški zvezni niinister poskušal zahtevo po zahodnih predelih Češkoslovaške, ki ’)<*’ postavlja sedanja generacija beguncev, ovekovečiti tudi za bodočnost, ko bivših petokolonašev t/etjega Reicha ne bo več med živimi. To se pravi, da naj bi •Pravice« bivših sudetskih Nemcev do zahodnega dela Češkoslovaške nikoli ne izumrle.
PredseamK zveze beguncev socialdemokratski poslanec Wenzel Jaksch je ostro kritiziral tudi stališče kanclerja Erharda, seveda glede ((sudetskega vprašanja«. Kakor je znano, je Erhard pred časom izjavil, da «zvezna republika nima teritorialnih zahtev do Češkoslovaške«. Jaksch je pozval vlado m tudi opozicijo, naj se «v dialogu s Češkoslovaško ne odtečejo svojim osnovnim stališčem, ki se zastopajo v Bonnu«.
Zaradi takšnih stališč nekaterih vidnih zahodnonemških politikov ni nič čudnega, da je kongres neonacistične stranke NPD poslal sudetskim Nemcem, ki so zborovali v Miinchnu, brzojavni pozdrav, v katerem begunskim voditeljem najavljajo ((povezanost v skupni borbi«. Toda niti funkcionarji novonacistične stranke v Karlsruheju niso povedali niti besede o oblikah in končnem cilju •svoje borbe«, pač pa so se omejili na prikazovanje ((splošnih našel«.
Tako smo n.pr. med drugim slišali, da učlani NPD fanatično želijo, naj bi Nemčija ponovno postala domovina časti in svobode«. Ali pa «NPD vidi svojo nalogo v tem, da potegne nemško ljudstvo iz sedanjega dremanja«. Nadalje vidijo zahodnonemški neonacisti Svojo nalogo v tem, da prebudijo hemško ljudstvo, ki naj se «okre-Pi in tako v politiki postane ponovno činitelj, mimo katerega ne bo mogoče«.
O tem, kako zahodnonemški neo-haclsti skušajo to doseči, je bilo ha kongresu kaj malo povedano. Ponovno izvoljeni predsednik NPD Thielen je izjavil, da njegova stranka jemlje od krščanskih demokratov ((demokratične« elemente, °d socialnih demokratov pa »organizacijske« elemente.
Od liberalcev pa neonacisti ne marajo sprejeti ničesar. Nasprotno, vsi so liberalce napadali. To je razumljivo, ker namerava NPD prevzeti položaje, ki jih liberalci imajo sedaj v Bundestagu. Prvi odločilni koraki neonacistov v tej smeri se bodo po izjavah predsednika Thielna videli že na jesenskih pokrajinskih volitvah na Hesenskem in na Bavarskem. Zaradi tega je Thielen sklepal takole: ((Dozorel je čas za takšno stranko. NPD bo nujno dosegla v najkrajšem času velik vpliv v nemški politiki.«
Thielen in njegov ponovno izvoljeni namestnik von Thadden sta se trudila, da bi na kongresu dosledno izvajala dvojno taktiko. Za domače oblasti in za mednarodno javnost sta poudarjala, da njuna stranka nima nobene zveze s Hitlerjevo nacistično stranko. V istem času pa sta pazila, da bi zbranemu članstvu stranke ne rekla ničesar, kar bi ((Okrnilo svetle idea-
le preteklosti« in kar bi moglo užaliti stare in nove nacionaliste.
Po podatkih, ki so bili prikazani na kongresu, šteje NPD 19.100 organiziranih članov. Vendar pa so to le ((aktivisti«. Vpliv stranke naglo narašča. Na parlamentarnih volitvah lanske jeseni je za neonacistično stranko NPD glasovalo nad 660.000 zahodnonemških volivcev, na krajevnih volitvah na Bavarskem, v Schleswig-Hollstei-nu in Hamburgu pa so neonacistični stranki pripadli okoli 4 odstotki volilnih glasov, pa čeprav je stranka kandidirala le v omejenem številu volilnih okrožij. Na osnovi takšnih premikov je neonacistični kongres v Karlsruheju dal naslednjo napoved: na prihodnjih parlamentarnih volitvah bo NPD stopila v Bundestag. (Sicer pa smo še pred nedavnim podrobneje poročali o organiziranih silah neonacistov v Zahodni Nemčiji in pri tem navedli, da je po statističnih podatkih zahodnonemškega notra-
njega ministrstva organiziranih razmeroma maio neonacistov — 22.000, po podatkih iz volilnih rezultatov ter iz naklade neonacističnega tiska, pa se da sklepati, da jih je nad milijon, neonacistični voditelji pa že govore o dveh milijonih neonacističnih glasov pri prihodnjih volitvah.)
Za razliko od nemotenega zborovanja sudetskih beguncev v Miinchnu, so bile proti zborovanju neonacistov v Karlsruheju organizirane številne demonstracije. Najbolj odločno je nastopila Zveza sindikatov s protestnim zborovanjem v Karlsruheju, z zborovanjem, na katerem je bilo okoli
20.000	meščanov, ki so obsodili ponovni vzpon nacionalističnih sil v Zvezni republiki Nemčiji. Toda protesti teh so ostali v zraku, revanšistično-nacionalistične manifestacije pa so se, zaradi močne angažiranosti policije, razvijale po načrtu.
K. KUKOLJA
Slika iz sedanjih vročih dni
(Foto M. Magajna)
liiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
BEŽEN SPREHOD SKOZI ZGODOVINO PRESTOLNICE ZDA
Pred poldrugim stoletjem je Washiagtou
štel Je 126 prebivalcev
Mesto se je v začetku razvijalo zelo neurejeno - Urbanistični načrt je šel začasno v predal - Vodni inštalater, ki je moral najprej v begunstvo, danes pa ima spomenik
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Marija Lupieri v palači Costanzi
Pet let po smrti Marije Lu-pierijeve se tržaška občina od-dolžuje njenemu kulturnemu delovanju na slikarskem področju s pokroviteljstvom nad veliko spominsko razstavo, ki jo prireja Krožek za kulturo in umetnost s sodelovanjem Ustanove za turizem v palači Costanzi.
Umetnica je bila dobro znana tudi v naših naprednih krogih, s katerimi jo je družilo skupno odporniško delovanje. O tem zgovorno priča njena slika «Partizanska madona*, a njen portret, ki visi ob vhodu razstave, delo Lojzeta Spacala, je bil objavljen nekoč v našem tisku tudi z naslovom v gornjem smislu.
Kot mnogi naši slikarji, se je tudi ona izučila pod Wostrijem v domači industrijski šoli in se nato izpopolnila v Milanu. O vrednosti njenega ustvarjanja govore udeležbe na vseh rimskih qua-drienalih ter vseh razstav Treh Benečij v Padovi, Bila je tudi dvakrat na beneškem bienalu, na Dunaju in drugod. Mnoge so njene osebne razstave po važnejših mestih. Tako v Parizu in Luksemburgu. Prejela je več nagrad, kakor tudi nagrado Fro-sinone za risbe. Da risbe mojstrsko obvlada, kaže 16 risb, ki jih istočasno razstavlja galerija «La Bora* a tu pa veliki listi Milana in okolice iz 1956.-1957. leta. Vijugasto drhteča igra potez, ki se po njih razpleta, je osnovna značilnost njene umetnosti, ker verno zrcali v enostavnosti čmo-belega podajanja okolja baročnost nje dobrohotne osebnosti, ki ni bila nikdar bohemska hlinjena v svoji preprostosti občevanja, čeprav je bila zelo prefinjena v pesmih, ki čakajo objave. Zato menimo, da so najboljša olja v slikah barvitih hiš preteklosti, dvorcev v zelenju, zlasti pa še v podajanju bohotne notranjosti baročnih palač cerkva in gledališč ter v treh čudovitih podobah igralnih kart taroka, prekipevajočih v bujnosti domišljije.
To je obdobje do 1958. leta, ko se umetnica pričenja prilago-jevati času z abstraktno-informal-no zamišljeno oblikovnostjo in u-porabo novih slikarskih gradiv. Iz dobe pred tem so tu le olje iz 1943. in «Ritmi* iz 1948 leta ter veliko platno «Tragedija v lapi-darijus, ki kažejo odmeve metafizičnega slikarstva. Prehod v novo se pričenja verjetno s skupi-
......................................................lillilllllllllllll..
no odličnih akvarelov neobičajnih «mest», kot mesto fosilij, podvodja, korenin, nokturnov in okamenelih gozdov, ki ravno po rjavo-črnih zasnovah imajo vse odličnosti njenih risb.
Prožnost prilagojevanja v novo pa je izredna;'V 'velikih platnih «Sneg», «Kraški motiv*, Mati zemlja», Morski motiv*, itd. doseže umetnica nenavadne učinke razkropljenosti barv z zamotano slikarsko tehniko mešanega značaja, kjer uporablja olje, tempero in polivinilna veziva, obenem izkoriščajoč pritezanje in odbojnost raznih snovi zaradi njih površinske napetosti. Tako nam pričara nadvse zanimive in slikarsko utemeljene lepotne učinke, čeprav so le-ti mnogokrat, zlasti v finejših podrobnostih, le igra slučaja. V celoti gledano bo vsak moral, po ogledu razstave, priznati da Maria Lupieri vsekakor spada med pomembne ustvarjalce tržaškega slikarstva.
MILKO BAMBIČ
Libri e riviste dTtalia. Rassegna bibliografica mensile. N. 195. Anno XVIII. Maggio 1966. Pre-sidenza del Consiglio dei Ministri. Servizi Informazioni e Pro-prietk Letteraria. Roma.
Znani ameriški pisatelj Hen-ry James je glede primerjave med Londonom in Washingtonom dejal, da medtem ko večina Londončanov spelje pogovor na svetovne dogodke, se washingtonski meščani zanimajo le za to, kar se dogaja v distriktu Kolum bija, pa čeprav so se skoro vsi rodili izven njega. Kljub svo jim 800.000 prebivalcem preve va ameriško prestolnico provin cialni duh in pogovori se suče jo le okrog novih zakonov, ko pimega papirja in plačnih povi škov. Nobeno ameriško mesto ni ma tako slabo razvitega kultur nega življenja kot prav prestol niča. Ni Opere, gledališča se pri kažejo le od časa do časa, o kla sični glasbi pa sploh ni govora Na drugi strani pa ima Washing ton nekaj umetniških galerij, ki so med najvažnejšimi na svetu
Junija 1800 se je ameriška vlada preselila iz Filadelfije v kraj, ki se danes imenuje Washington na čast njenemu ustanovitelju in prvemu predsedniku ZDA. Tistega leta je v tem kraju živelo le 126 ljudi, kolikor jih je bilo pač potrebnih za upravo tedanje države, ki je štela tri milijone prebivalcev.
Francoski arhitekt Pierre Charles 1’Enfant je pripravil načrte za bodočo prestolnico, a njegove ideje so se ministrom zdele preveč velikopotezne in so jih zavrgli. Mesto je pričelo tako rasti po anarhističnih načelih, brez
vsakršnega načrta. Da tako niso gradili le v prvih letih, ampak tudi v poznejših časih, nam dokazuje znana Pensilvanska avenija, ki je postala znana po tem, da se po njej vije predsedniški sprevod na dan ustoličenja novega predsednika, ki je namenjen v Belo hišo. Pensilvanska avenija je kar nenadoma presekana od mogočna stavbe tajništva za državni zaklad. Zgodovinarji vedo povedati, da se je precej let vila živahna diskusija, kje naj bi stala ta stavba. Predsednik Jackson, ki je vršil svojo službo od leta 1829 do 1837, se je nekega dne sprehajal s senatorji po aveniji in nekdo ga je nenadoma vprašal, naj on odloči, kje naj bo stala nova stavba. Jackson je kar pokazal na blizu ležeči travnik in palača je bila v nekaj letih zgrajena.
V zadnjih letih preteklega stoletja so videli urbanisti, da je imel francoski arhitekt L’Enfant prav in so privlekli na dan njegov načrt, ki so ga danes že presegli. Leta 1800 ni bilo v Wa-shintonu ene ceste, ki bi bila vredna tega imena. Irski pesnik Thomas Moore je o ameriški prestolnici po nekaj letih dejal: «Washington je drugi Rim, v katerem imamo močvirja namesto trgov, divja drevesa namesto obeliskov in relikvije spadajo junakom, ki se morajo še roditi.« Danes pa se Washington zdi kot mesto, ki je pravkar prišlo iz
NI/1
HOROSKOP
•as
kritično obdobje. Srečali se boste Nepredvidene možnosti uspeha, ki
m	.	, J	,	I 1*1 UU via V*11 a rlnKrA rrA AA »VIO
z želo zanimivo osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo raz-ttban dan in težko se bo znajti \ najrazličnejših zapletih. Ce hočete mir, ga boste dosegli.
dvojčka (od 21.5. do 22.6.) Dobro Izkoristite priložnost, ki se Jfktn ponuja. Pri neki osebi ne glej-‘e le na njeno zunanjost.
. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nepotrebno tekmovanje, ki bi moglo Škodovati vam in vašim poslovnim tekmecem. Preveč ste tenkočutni. , Dev (od 23.7. do 22.8.) Ne odlašajte z delom, ker boste sicer Jžgubili mnoge možnosti. Pustite, da se spori nekoliko umirijo.
devica (od 23.8. do 22.9.) Neki jjtš poslovni tovariš bi se rad uve-■javil. Dopustite mu to možnost.
bi jih ne bilo dobro zanemariti. Neka oseba se zanima za vas.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odločna poteza bi znala marsikaj popraviti. Vaša pobuda v ljubezni bo doživela uspeh.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo živahno razpoloženje, vendar bo šlo marsikaj drugače, kot ste si želeli. Bodite mož beseda.
KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Pri uvajanju novosti v poslovno življenje bodite nekoliko previdni. Posvetite se domu in družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nakazuje se sprememba v poslovnem življenju, vendar pa bolj na dobro kot na slabo. Ohranite mimo kri.
RIBI (od 20.2. -do 20.3.) Posvetite se bolj težavnim delom in prepustite lahke opravke bodočnosti.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Pevci, in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Tipični ansambel Elia Bondianija; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Iz slov. glasbenega življenja; 18.50 Mozart: Simfonija v b-duru, K. 22; 19.00 Zbor «Cesare Augusto Seghizzi«; 19.15 Lučka Komac: »Opij in njegovi alkaloidi«; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Trio Lou Bennett; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Benedetto Croce; 22.15 Elektronske orgle; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Romance.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Ansambel «Gli angeli«; 13.30 Duo Russo-Safred; 14.15 Krtačni odtisi.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Prenos RL; 10.30 Poje Claude Frangois; 10.45 Vesela glasba; 11.00 Pesmi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Prisluhnimo jim skupaj; 13.15 Za tiste, ki so na počitnicah; 14.40 Melodije; 15.00 Popularne skladbe; 16.00 Zbor Jacobus Gallus; 16.45 Slov. narodne; 17.00 Kulturni zapiski; 17.15 Koncert; 18.00 Prijetna glasba; 18.45 Danes pojemo tako; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Twist; 23.35 Večerni koncert.
PETEK, 24. JUNIJA 1966 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Zdravnikovo mnenje; 10.05 Operna antologija;
10.30	Simf. glasba; 11.30 Melodije in romance; 13.30 Dva glasova — en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališKe novosti; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.45 D. Diderot: «La ven-detta della signora de la Pomme-raie«; 18.30 Skladbe ital. skladateljev; 19.10 Oddaja za delavce;
20.25	Kako smo prišli do republike; 21.00 Simf. koncert
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Maria Doris; 9.35 Popevke; 10.35 Nove pesmi; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 15.15 Za vašo diskoteko; 15.35 Album za mladino; 16.00 Rapsodija; 17.00-
18.00	Tour de France; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.10 Jazz;
III.	program
18.30	Severnoameriška kultura; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Boccherinijeve skladbe; 21.20 Na sporedu Bachove skladbe; 21.50 Psihologija in vesoljska fiziologija; 22.30 Ghedi-nijeve skladbe za tri inštrumente; 22.45 T. Dorst: «La grande invettiva«.
Slovenija
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 O-pema matineja; 10.00 Pionirski tednik; 10.30 Iz tuje in domače komorne glasbe; 11.15 Domače viže — domači ansambli; 11.35 R. Craft: Z A. Huxleyem; 12.00
Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Iz oper G. Do-nizettija; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vokalni in instrumentalni ansambli; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lahka glasba; 16.20 Napotki za turiste; 16.30 Od vasi do vasi; 16.45 V svetu znanosti;
17.00	Vsak dan za vas; 18.05 Simfonični koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zabavni in plesni orkestri; 19.50 Kulturni globus; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Zborovska glasba; 21.25 Iz opusa velikih orkestrov; 22.15 O morju in pomorščakih; 23.10 Za ljubitelje jazza; 23.50 Literarni nokturno — Elio Pagliarani: Pesmi; 24.05 O-pus Igorja Stravinskega.
Ital. televizija
17.00 Tour de France; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Simf. koncert; 19.25 Na pragu znanosti: od molekule do človeka; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Skupno življenje; 22.20 Glasbena prireditev; 23.00 Dnevnik.
Dve zelo lepi šolski razstavi: v Barkovljah in pri Sv. Ivanu
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pojta;
22.00	Cantagiringiro; 22.15 Oddaja o avtomobilizmu; 23.00 Konjske dirke v Turinu.
Jug. televizija
18.25	Pogovori o slovenščini; 18.55 Človek — otok, reportaža;
19.25	Obzornik; 19.55 Zakaj — filmski esej; 19.45 «Dodjoši» — reportaža; 20.10 Malo zares, malo za šalo — glasbena oddaja; 20.40 Cma tabla; 21.00 Dnevnik; 21.30 Ivo štivičič: Mokra koža — TV drama; 22.45 Mozaik — kulturna oddaja; 23.25 Balada o mlinskem kolesu — kult. film; 23.45 Poročila.
kopalnice. Tako je to mesto čisto.
Malokdo danes ve, da se morajo meščani ameriške prestolnice zahvaliti za čistočo mesta nekemu Aleksandru Robeyu She-perdu, kateremu so postavili spomenik iz brona na Pensilvanijski aveniji. Sheperd je bil navadni vodovodni inštalater", kd) ga je predsednik Grant povišal na stopnjo direktorja javnih del v prestolnici. Sheperd se je vrgel z vso vnemo na delo, odpravil je močvirja in divje gozdove, uredil je trge in ulice, uredil vodovod, električno in plinsko napeljavo, ukazal je zasaditi tisoče dreves ob širokih ulicah, uredil nekaj parkov. A ko je delal vse te stvari, ni gledal ne na proračun ne na uredbe in nakopal si je celo vrsto nasprotnikov, ki so mu očitali, da je trosil brez potrebe državni denar. Sheperd je moral zato zbežati v Mehiko. Cez nekaj let pa so ga poklicali nazaj prav tisti zemljiški posestniki, katerih precejšnje površine je bil razlastil za ureditev ulic in parkov, ker so medtem cene zemljišč neverjetno narasle, to seveda zaradi obširnih del, ki jih je bil napravil Sheperd. In ker so bili ti zemljiški posestniki senatorji sami, so Sheperdu priredili velik sprejem, ga spet sprejeli v svojo sredo V Ameriki imajo pravo manijo za vsakovrstne statistike in prvenstva. Washington seveda ni mogel izostati v tem in izračunali so, da ima prestolnica v primerjavi z drugimi ameriškimi mesti in glede na število prebivalstva prvenstvo v številu cer-kvš, spomenikov, telefonov, taksijev, hotelov, odvetnikov, zdravnikov, nezakonskih otrok, novinarjev, zastavljavnic, črncev in neporočenih žensk.
Kdor se hoče torej oženiti lahko napravi samo skok do Wa-shingtona in tam bo dobil deklet na pretek. Vprašanje črncev Je zelo občuteno tudi tu, kjer ima sedež zvezna vlada in par-ment. Velik del prebivalstva je sestavljeno iz temnopoltih ljudi, Zvezna vlada ne zanika pravic črncev do državne službe. Mnogo jih je namreč uslužbenih v ministrstvih, nekateri so celo na vplivnih mestih, a okrog njih se ustvarja nevidna zavesa indiferentnosti. Po letu 1954, ko je Zvezno sodišče odredilo konec ločitve belih od črnih otrok v državnih šolah, so se mladi črnci vpisali trumoma v šole prestolnice, a istočasno se je na njih znižalo število belih otrok. Nekateri starši so se celo odpovedali dobrim službam in preselili drugam, raje kot da bi videli svojega otroka sedeti v isti klopi s črnim sovrstnikom. In še danes se v šolah med odmori belopolti otroci ločeno zabavajo ali igrajo. Toda tudi v sami prestolnici se črnci vedno bolj uveljavljajo in danes je okrog 60 odstotkov vseh otrok v državnih šolah temne polti.
Zanimivega je v Washingtonu bolj malo. Vse mestne zanimivosti si lahko turist ogleda v nekaj urah, dalj časa pa se mora u-staviti v znamenitih galerijah in v Kongresni knjižnici, ki je s svojimi desetimi milijoni knjig največja na svetu (po nekaterih vesteh jo je v zadnjem času presegla Leninova knjižnica v Moskvi).
V dneh 19., 20. in 21. t.m. si je lahko vsakdo ogledal razstavo šolskih del, ki so jih pridni učenci barkovljanske šole izdelali med šolskim letom in jih ob zaključku leta dali na ogled. Glede na število obiskujočih otrok je bila razstava nadvse bogata, tako po številu del, kakor po različnosti uporabljene tehnike. Vsa dela so bila, za otroške ročice, izdelana do potankosti, kar je v opazovalcu pustilo občutek prijetnosti in vsestranske točnosti.
Poleg tega ni prezreti truda, nasvetov in napotkov tamkajšnjih vzgojiteljev. Zna biti, da je bila ta razstava tudi ena izmed najpopolnejših. Razvidni so bili razni načini v uporabi tehnike in še po sebno, kako je uspešno vzgojno zaposliti otroka do samostojnosti in do vztrajanja. Izdelki so bili tudi primerni starosti in zmogljivosti otrok. Tudi strošek ni bil zahteven, saj so otroci uporabljali različne in preproste snovi.
Posebno izdelki učencev nižjih razredov so v lepljenkah — mozaikih z uporabo fižola, koruze, raznega semena, kakor tudi v kosmičih bombaža dopolnjevali izrazite in prijetne pokrajine ter snežno bele cvetice. Izstopale so posebno tiste na črnem ozadju. Sestavljenke iz nalepljenih koščkov rafije raznih barv so prijetno dopolnjevale splošno sliko. In tudi barvane svilene rute so v marsikateri gostji porodile željo: «Tudi meni bi lepo pristajala.»
Tudi plastelin v lepljenju v razna modeliranja je prišel do izraza. Zbirka lesenih krožnikov v živobaroanih in vžganih motivih, razni okraski, prtički, torbe, prelepi albumi, podstavki za prtičke, vse bo šlo v domačo rabo.
Marsikatera mamica bo ponosna ob prtih v narodnih motivih, v križnem vbodu, ki so jih pripravile deklice višjih razredov. Točno, dovršeno so bili izdelani in tudi najbolj vešče oko bi ne moglo izreči ocene «ta je najlepši», ker so vsi bili vredni pohvale. Tudi barve so se izražale v prelivajoči se prijetnosti, V križnih vbodih je bilo tudi nekaj stenskih slik in brisač. Vmes so bile posejane risbe, izdelane v raznih barvah akvarela, krede, voščenk, tuša.
Stenske preproge so bile izdelki dečkov, s čimer so dokazali, da jim žensko delo ne dela preglavic.
Tudi ličnih zvezkov ni manjkalo na razstavi, kjer je bilo še mnogo drugih izdelkov, ki so se peresu izognili.
Potek delovanja je bil tudi razviden iz razstavljenih slik, ki so gledalce spominjale na miklavže-. panje, na pustne prireditve in na zaključno prireditev, ki jo je šola priredila v splošno zadovoljstvo staršev. Iz odlomkov je bilo tudi razvidno, da so otroci marljivo sodelovali z dopisi v «Galebu» in
«Pastirčku». Poleg vsega je bila tudi preglednica z imeni učencev, ki so bili med letom ob raznih prilikah nagrajeni za razna delovanja.
Razstava je bila močno obiskana in žal je lahko vsakomur, ki mu je slovenska šola pri srcu, da
si je ni ogledal.
* * *
Preteklo nedeljo je svetoivanska osnovna šola zbrala in dala na vpogled razna ročna dela, ki so jih učenci pripravili med letom. Svetla veža telovadnice, v kateri je bila pripravljena razstava, je pripomogla k dopolnitvi uspeha. Bogat obisk je bil dokaz, s kakšnim zanimanjem sledijo starši delu slovenske šole in kako so ponosni nad uspehom, ki so ga otroci dosegli v šoli.
Kaj so otroci vsega pokazali?
V prijaznem kotičku so bile uvrščene iz češarkov izdelane sove, barčice, vazice in drugo ter lepa, pisana zbirka risb. To so bila dela gojencev otroškega vrtca in po katerih je lahko opazovalec presojal marljivost vrtnaric in pridnost ter napredek malčkov.
Vse druge, okusno razstavljene izdelke, so izdelali učenci in učenke osnovne šole. Vsi so prispevali po svojih močeh. Matere so s ponosom opazovale bogato okrašene rjuhe. V teh so bili okraski primerno zbrani in v skrbno izdelanih vbodih belega >- barvanega sukanca. Enako umerjeni so bili vbodi kvačkanih in pletenih volnenih majic in lepih blazin. Brisačam so bili dodani ornamenti v križnem vbodu: kvačkane ovratnice, kuharčki iz lesenih kuhalnic so se prijetno prilegali. Šali, prtički, jopice in predpasniki so bili posejani med drugimi izdelki.
Tudi pletenke o plastičnih barvanih vrvicah so prišle do izraza. Okrašene večje škatle so bile skrbno in okusno izdelane. Številne risbe so izpopolnjevale razstavo.
Poudariti je treba, da je ročno delo na šolah potrebno, najsi bo dečku, kakor deklici. Primerna zaposlitev uvaja otroke k delu in samostojnosti. In vsak otrok je še tako majhnega lastnega uspeha ali dovršenega izdelka vesel. Zato naj bi šola temu predmetu nudila isto pozornost, kakor za vsak drug predmet, saj je to tudi predvideno v uradnem učnem načrtu.
Marljivost in iznajdljivost učitelja lahko prepreči staršem pri tej zaposlitvi vsak večji strošek. Škatlice vžigalic, koščice pomaranč ali rožičev, razna semena, fižol, koruza, krpe itd., vsega tega se otrok posluži pri ročnem delu, le če ima skrbnega vodiča. Izogibati se je pri tem vsakemu nevarnemu orodju
Vestnemu učiteljstvu in pridnim otrokom čestitamo in želimo vesele počitnice-	F. F.
Razstava ročnih del na šoli v Ricmanjih
Ročna dela na šoli v Boljuncu
ifllil
Pogled na razstavo v šoli pri Domju


Razstava slik na slovenskem učiteljišču
jVl SVEČANOSTI V BELI DVORANI ŽUPANSTVA
Zlate medalje in diplome upokojenim šolnikom iz Gorice
Medalje je nistrstvo
učiteljici Angela Cotič in
dala občinska uprava, diplome pa miza vzgojo - Med slavljenci sta tudi slovenski
Terezija Lapanja
Včeraj popoldne so v beli dvora ni goričkega županstva podelili ob činske zlate medalje in diplome mi nistrstva za javno vzgojo profesor jem in učiteljem, ki so šli v zaslu ženi pokoj. Svečanost je otvoril žu pan Martina, prisotni pa so bili od bornik odv. Sfiligoj, inšpektor za osnovne šole dr. Leban, šolski pro-vedltor za goriško pokrajino, generalni tajnik občine Gorica in drugi.
župan Martina je v svojem govoru pohvalil neprecenljive zasluge šolnikov pri vzgoji goriške mladine ter se jim zahvalil v imenu prebivalstva za nesebične napore pri tako napornem in odgovornem delu. Po podelitvi zlatih medalj in diplom se je v imenu slavljencev zahvalil prof. Guido De Vetta, bivši šolski skrbnik, ki je tudi on letos »topil v pokoj. Dejal je, da je vse svoje življenje vzgojitelja posvetil mladini mesta, v katerem se je rodil. Pri tem delu mu je bil v veliko materialno in moralno oporo ravno vzgojiteljski kader, brez katerega ne bi dosegli tolikšnih uspehov pri vzgoji mladine. Svečanost se je zaključila z zakusko.
Med nagrajenci sta tudi dve slovenski učiteljici, Angela Cotič, ki Je službovala na slovenski osnovni šoli v Ul. Randaccio, in pa Terezija Jež, rojena Lapanja, ki je službovala v Pevmi. Obema spoštovanima vzgojiteljicama, ki sta 45 let svojega življenja posvetiti vzgoji mladine, želimo zaslužen pokoj.
Gorica
VERDI. 16.30: «Tutti insieme appas-sionatamente». Julie Andrews; v kinemaskopu in barvah. Oskar za leto 1965, zadnja ob 22.. uri.
CORSO. 17.00: »Guerra segreta*. V. Gassman.
MODERNISSIMO. 17.30—22.30: «12 donne d’oro», Tony Kendall in Maria Perschy, italijanski kine-maskopski film v barvah.
VITTORIA. 17.15: «La morte a Ma-nilla*. H. Ansen in K. Invarden; italo-španski kinemaskope v barvah.
CENTRALE. 17.00: «La lunga notte dell’orrore». Andre Morell in Di-ne Clare; prva predstava. Ameriški film, prepovedan mladini pod 18. letom, zadnja ob 21.30.
Tržič
AZZURRO. 18,—22.: «Sette pištole di McGregor z R. Wood in P. Sacho; kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22.: «Thrilling» A. Sordi, M. Manfredi, W. Chiarl in Silvia Koscina; kinemaskopsfcl film.
PRINCIPE. 18.—22.: «M. Pek codi-ce di amanti*. J. Garner in M. Mercouri in S. Dee; kinemaskop v barvah
g. MICHELE. 19.30—22.30: «Teme-
Dancs v Gorici seja občinskega sveta
Občinski svet v Gorici ima danes ob 18.30 sejo, ki se bo nadaljevala tudi prihodnji teden. Svetovalci morajo odobriti dva izredno važna predloga občinskega odbora:	splošni regulacijski odbor
in proračun za leto 1966.
VESTI IZ TRŽIČA
Včeraj dopoldne | stavka v CRDA inOET
Včeraj dopoldne od 6.30 do 10. ure so izvedli nenapovedano stavko v CRDA in OET v Tržiču. Med stavko je bilo zborovanje delavcev na katerem so govorili predstavniki treh sindikatov CGIL, CI-SL in UIL.
Predstavniki KD iz Tržiča so v tej zvezi na posebnem sestanku izglasovali protestno resolucijo, župan Romani pa je poslal tržaškemu županu solidarnostno brzojavko v obrambo interesov ladjedelnic obeh mest Danes ob 18.30 pa bo izredna seja občinskega odbora skupaj z načelniki posameznih strank.
Pri padcu se je včeraj ranil na levem komolcu in levi roki 36-let-ni Bruno Fedel iz Starancana, Ul. Trieste. V tržiški bolnišnici so mu . nudili prvo pomoč. Okreval bo v 1 10 dneh.
PRISPEVEK DEŽELNE UPRAVE
Razdeljevanje denarnih podpor oškodovanim kmetom v Števerjanu
Občina prične jutri razdeljevati čeke za skupni znesek nekaj nad milijon lir
Deželna uprava je Izplačala občini števerjan 1.136.000 lir, ki naj jih razdeli med tiste kmetovalce, katerim so vremenske neprilike lansko leto uničile pridelek. V tej briški občini so prvo denarno pomoč že izplačali, tokrat pa je na voljo oškodovancem še drugi znesek. Razdelili ga bodo med 104 družine, in sicer po sledečem ključu: družinski poglavar prejme 5.000 lir, vsak družinski član, ki se posveča izključno samo kmetijstvu (izvzeti so delavci in osebe, zaposlene v drugih poklicih) pa prejme po 2.000 lir. Občinska uprava števerjana bo prizadetim izročila čeke, ki jih bodo naslovljenci vnovčili na bankah.
iiiiimiiiiiiiitmmiiiiitiitiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiuiiuiiiiiiimmihniimiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiimiimiiimitiiiifiiimiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Razdeljevanje se bo pričelo jutri, v soboto dopoldne ter nadaljevalo v ponedeljek dopoldne.
Gospodar papirnice ob Vipavi obtožen nepravilnega poslovanja
Čeprav zavojčki niso bili zapečateni, je bilo maslo v redu - Sitnosti zaradi gostilne v stečaju - Policijski nadzorovanec je izginil
R. Culp in B.
rari del West».
Keith, v barvah.
Ronke
RIO. — Zaprt.
EXCEI,SIOR. 19.-22.: «Amori pe-
rlcolosi.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI. Carduccijeva ulica št 38, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najviš-Jo dnevno temperaturo 29,5 stopinje ob 15.50 in najnižjo 13,9 stopinje ob 6. uri; povprečna vlaga 60 odstotkov.
Goriški predelovalec masla 38-letni Beni to Gandolfi iz Ul. Volta 20 se je moral tudi včeraj zagovarjati pred okrajnim sodnikom dr. Saertom v Gorici zaradi masla. Ni šlo sicer za kakšno potvorbo, ampak za pakiranje poljskega masla.
V obtožnici je rečeno, da so kontrolni organi v njegovem prodajnem skladišču v Ul. Piccardi v Trstu našli 1200 zavojev po 250 g poljskega masla, ki ni bilo zapečateno s pečati, ki nosijo značko podjetja, ki ga je pakiralo. To so ugotovili dne 16. novembra lani in ga prijavili sodišču. Okrajni sodnik je Gan-dolfija dne 5. maja letos obsodil na plačilo 40 tisoč lir globe, plačilo stroškov za analizo blaga ln pristojbine, Razsodbo bi moral objaviti v dveh krajevnih časopisih.
Proti temu se je Gandolfi pritožil in sodnik ga je oprostil, ker da ni napravil kaznivega dejanja, potem ko je obtoženec zavrnil uporabo amnestije. Ugotovljeno je bilo namreč, da so bili zavoji originalno
zaprti tako, da se je poznalo, ko so jih enkrat odprli. Branil ga je odv. Mamolo.
Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati lastnik, odnosno edini upravitelj papirne tovarne CAR-VI v sovodenjski občini, 54-letni Gior-gio Stavro-Santarosa, ki ima tudi posestvo v Spess: pri Kaprivi ter stanovanje v Gorici, Ul. Aosta 217.
Kontrolni organi so pri pregledu tovarne dne 2. marca 1966 ugotovili, da ni imel v tovarniških prostorih delavske in plačilne knjižice za svoje nameščence, ter poleg tega še, da večjemu ali manjšemu številu delavcev ni dovolil nedeljskega počitka v petih nedeljah meseca januarja letos.
Obtoženec se je izgovoril, da ima poslovne knjige na uradu podjetja v Gorici Ul. Angiolina 20, pri knjigovodji Giuseppu Cerianiju, kjer so jih pri kontroli v resnici tudi našli, v tovarni pa drži samo kontrolne listke. Kar se poslovnih knjig tiče, ga je sodnik obsodil na plačilo globe 5.000 lir, glede zaposlitve
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinmiiniiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Po nogah se je opekel z vrelim katranom
Pri razkladanju mesa v klavnici se je ranil
Včeraj dopoldne ob 10. uri je imel 20-letni Renato Cumin iz Gorice, Ul. Aquileia 2, ki jr zaposlen pri gradbenem podjetju Furlan v Tržiču, na svojem delovnem mestu opravka s katranom, ki ga je zajemal z vedrom iz kotla, v katerem se je kuhal. Pri tem pa je z vedrom zadel ob pipo pri kotlu, ki se je odprla in vroč katran se je razlil po njegovih nogah ter ga opekel.
Takoj so poskrbeli za njegov prevoz v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili precej močne opekline po obeh nogah in ga pridržali za 10 dn na zdravljenju.
Nekaj po 13. uri pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja 5 dneh 5.2-letnemu Augustu Pe-tarinu iz Ul. don Bosco 119. Ko
je delal za podjetje Mazzolin in Vecchiet v mestni klavnici, ter je razkladal v tovornjaka zaklano tele, se je ranil na levem palcu.
Kmet iz Ul. Leoni žrtev prometne nesreče
Sinoči nekaj pred 20. uro je 71-letni kmetovalec Giuseppe Madriz iz Ul. Leoni 80 prečkal cesto v Ul. LunghTsonzo v Gorici z butaro sena na hrbtu namenjen proti domu. Zatem je privozil mimo neki avto in vozač je prepozno opazil moža ter ni mogel preprečiti trčenja. Madriza so z avtom Zelenega križa odpeljali v civiln'1 bolnišnico, kjer so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju zaradi zloma leve noge in drugih poškodb.
delavcev ob nedeljah (dne 30. januarja jih je delalo kar 33) pa so ga oprostili s pomočjo amnestije. Branil ga je odv. Mamolo.
S polno formulo je sodnik opro stil 57-letno Rito Samer vd. Marconi, iz Gorice, Trg Cavour 3. Na njeno ime je bila pisana obrtnica za gostilno v Drevoredu XX. septembra št. 128, za katero je goriško okrožno sodšiče proglasilo stečaj dne 3. marca letos. Ob tisti priliki so ugotovili, da v gostilni niso vodili predpisanega knjigovodstva m zato je morala žena pred sodnika. Kurator stečaja odv. Giannattasio je kot priča potrdil izjave obtoženke, da je vodil gostilno njen zet Bruno Stefani in tudi vse knjige. Ona je opravljala samo delo v kuhinji, čeprav je bila obrtnica naslovljena nanjo. Sodnik je pri razsodbi upošteval te izjave In pričevanje. Branil jo je odv. Mamolo.
V odsotnosti so dodali še 15 dni pripora staremu znancu policije in sodišča 29-letnemu Ugu Cavalcoli-ju iz Ul. Cravos 15. V obtožnici je rečeno, da je že večkrat prekršil predpise za policijsko nadzorstvo, na katerega ga je obsodilo goriško okrožno sodišče in policija je še preteklega aprila večkrat ugotovila, da ga ni bilo po 23. uri doma, kakor je predpisano. Po 9. aprilu pa ga sploh niso mogli več najti, ker je izginil neznano kam in vse iskanje ln poizvedovanje policije za njim je bilo zaman.
Državni tožilec odv. Pedroni; sodnik dr. Sartea.
Ustanovili so zv«zo posoških obrtnikov
V Gorici so ustanovili zvezo posoških obrtnikov, ki je vključena v državno konfederacijo obrtnikov. Ob tej priliki so Izvolili pokrajinski odbor zveze v katerem zastopa Slovence Stojan čuk.
Izbrali so tudi novi Izvršni odbor, ki mu predseduje Giuseppe Biagi in v katerem je še sedem odbornikov. Zveza ima svoj sedež v Gorici Ul. XXVI. maja 1 ter podružnico v Tržiču Ul. XXV. aprila št. 41, in v Krminu na Trgu Liberta.
111. ETAPA I0URA DE FRANCE
Zmagoslavni dan holandskih kolesarjev
TOURNAI, 23. — Holandska ekipa, ki jo vodi Pellenaers In v kateri so bili De Roo, Kartens In Haast, je danes zmagala v prvem delu tretje etape Toura, ki so ga tekli na krožni progi Toumaia ekipno na kronometer. Ta vožnja pa je veljala le za ekipno lestvico
PISMO UREDNIŠTVU
Plača za vseh 12 mesecev v letu
Spoštovano uredništvo, kakor sem zvedela, bo občinska uprava v Gorici že s tem letom odpravila krivico, ki se je nam, šolskim sluginjam otroških vrtcev godila, ker nam med poletnimi meseci ni dajala plače, ampak samo za tiste mesece, ko je trajal šolski pouk. Zahvaljujem se vašemu listu, ki je pred časom opozoril na to krivico, in občinski u-pravi, ki je zadevo končno uredila.
S spoštovanjem
(podpis)
Otvoritev občinske knjižnice v Doberdobu
Prihodnjo nedeljo, 3. julija bodo v prenovljenih prostorih občinske stavbe na Trgu sv. Martina v Doberdobu odprli občinsko knjižnico, za katero je prispevala opremo in knjige «Biblioteca governativa* iz Gorice. Otvoritev bo ob 11. uri. Knjižica bo važna pridobitev te občine ter bo služila za izobraževanje obiskovalcev in tudi za prijetno razvedrilo, ki jo nudi čitanje literarnih del.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	RUDI ALTIG (Nem.) I3.06T5”
2.	Reybroeck (Bel.) z zaost. 36” Janssen (Hol.)
Sels (Bel.)
Den Hartog (Hol.)
Harings (Hol.)
De Pra (It.)
8.	Boucquet (Bel.) 43”
9.	Brands (Bel.) 44”
10. Karstens (Hol.) 46”
ROKOBORBA
Priprave
na počitniške kolonije
Zaključuje se pouk na šolah ter odpira obdobje počitnic. Kakor vsako leto bodo otroci na Goriškem tudi letos odšli na počitnice, ki jih na račun prefekture vodi škofijska ustanova ODA, v hribe (Forni A-voltri) in k morju (Gradež).
Za tri slovenske obetne je prefektura določila sledeče število o-trok, ki bodo odšli v zgoraj omenjeni počitniški koloniji v treh izmenah: Sovodnje 12, števerjan 13, Doberdob 27. Iz občine Doberdob bo tudi letos odšlo i5 otrok v počitniško kolonijo «Giarette», ki jo prireja občinska uprava Trbiž.
Občinske uprave so morale zavrniti precej prosilcev, ker je število prostorov omejeno. Seve, da imajo starši priliko izbirati tudi med drugimi ustanovami, ki skrbijo za poletni odmor otrok.
»challenge inter*.
Vrstni red na cilju ekipne dirke na kronometer na 10,400 km dolgi progi je naslednji (ekipe na lestvici nosijo imena njihovih tehničnih vodij):
1.	Pellenaers	2.19’30”
2.	Driessens	2.20T5”
3.	De Muer	2.20’41"
4.	Cools	2.2IT5”
5.	Marien	2.22T5”
6.	Langarica	2.23T0”
7.	Geminiani	2.23’25”
8.	Albani (Molteni)	2.23’50”
9.	Machain	2.24’30”
10.	Magne	2.25’25”
* * *
DUNKERQUE, 23. — Zmaga je danes v drugem delu III. etape Toura pripadla Nizozemcu Gerve-nu Karstenu, vendar moramo reči, da se je Nemec Rudi Altig zelo dobro branil in je prav tudi zaradi nesebične pomoči vseh članov italijanske ekipe Molteni ohranil rumeno majico najboljšega. Altig je celo v zadnjem delu etape osebno vodil zasledovanje, da bi preprečil nevaren pobeg, ki sta ga 15 km pred ciljem izvedla Nizozemec Karsten in Belgijec Boons. 10 km pred Dun-kerquejem sta imela begunca še 50” naskoka, a ta je vidno kopnel kljub izredni obrambi Karstena in Boonsa, ki sta na cilju ohranila le neznatno prednost.
Vrstni red na cilju drugega dela III. etape Tournai-Dunkerque (131 km in 500 m) je naslednji:
1.	Karstens <Hol.) 3.26’46”
2.	Boons (Bel.)
3.	Planckaert (Bel.) 3.26’47”
4.	Van Looy (Bel.)
5.	Sels (Bel.)
6.	Vandenberghe (Bel.) 3.26’47”
7.	De Roo (Hol.)
8.	Huysmans (Bel.)
9.	Ni j dam (Hol.)
10. Van Coningsloo (Bel.)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIlllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllIMlIlIlilDIUHIHIIIIIIMIIIimillMIIIIIIIIII
Stevan Horvat
■maiiiitif tiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiimtvsiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaii*>l(|i|,lll,,,>
V GRŠKORIMSKEM SLOGU
Jugoslovan Horvat
svetovni prvak
v lahki kategoriji
TOLEDO, 23. — V ameriškem mestu Toledu se je zaključilo svetovno prvenstvo v rokoborbi (grško-rimski slog). V lahki kategoriji je svetovni naslov osvojil Jugoslovan Stevan Horvat, medtem ko je ekipna zmaga šla Sovjetski zvezi.
Zmagovalci v posameznih kategorijah so naslednji: mušja (52 kg) — Angel Keresov (Bolgarija)
bantam (57 kg) — Fritz (Z.
kg) — Fritz Stange Nemčija)
peresna (63 kg) — Roman Rurova (Sovjetska zveza)
lahka (70 kg) — Stevan Horvat (Jugoslavija)
srednjelahka (78 kg) — Viktor Igumenov (SZ)

...
VČERAJ V MILANU
Valentin Olenlk
srednja (87 kg)
(SZ)
srednjetežka (97 kg) — Bojan Radev (Bolgarija) težka (nad 97 kg) — Istvan Koz-ma (Madžarska)
EKIPNA LESTVICA
Dva italijanska ženska rekorda
Tržačanki Cecchijeva in Dapret-tova v italijanski reprezentanci
MILAN, 23. — Danes so med izbirnim tekmovanjem za sestavo italijanske ženske plavalne reprezentance, ki bo 28. in 29. t.m. na-
stopila v Rimu proti Nemčiji in
Navzlic vročini je bil včerajšnji četrtkov sejem v Gorici nadvse živ. Med stojnicami, ki so jih trgovci postavili v Ul. Boccaccio in Ul. Ca-dorna. se je posebno med zgodnjimi urami kar trlo ljudi. Nekateri so prišli s kupovalnimi nameni, drugi pa bolj zavoljo radovednosti. Na sliki prodajalec s cvetlicami in sadikami, ki so za gospodinje vedno zanimivo blago
mladinke (do 17 let), ki se bo 9. in 10. julija spoprijela v Bergamu z ustrezno reprezentanco ČSSR, zabeležili dva nova Italijanska rekorda.
Daniela Tommasini je preplavala 400 m v štirih slogih v času 5’46”. Prejšnji rekord je s 5'46”7 pripadal od 1962. leta Salnijevi.
Drugi Italijanski rekord za mladinke 'pa je dosegla Bellanijeva na 100 m metuljčka. Plavalka Je progo preplavala v 1’15”6.
Na podlagi rezultatov na Izbirnem tekmovanju je vodstvo FIN povabilo na tekmo Italija—Nemčija Paolo Zunlnl ln Tereso Pa-squaletti (SS Lazio), Danielo Tommasini (RN Bologna), Rosello Fo-resio (Canottleri Olona), Lauro Schlezzari in Loredano Bosio (CS Fiat), Anno Mario Cecchi in Lucla-no Dapretto (AS Edera), Nives Cassero (Libertas Bergamo), Roberto Randisi (NC Milano). Tem plavalkam se bodo pridružile še Daniela Beneck (SS Lazio), Mari-sa Muzlo in Mara Sacchl (NC Milano) in Elena Camino (CS Fiat).
Sovjetska zveza
Bolgarija
Romunija
Z. Nemčija
Turčija
švedska
Finska
Madžarska
Japonska
točk 39 19
15.5
14 13 11
10.5 9
8,5
HANNOVER, 23. — V prijateljski tekmi, ki je bila v okviru Pr*' prav za nastop na svetovnem prvenstvu, je reprezentanca Zahodu® Nemčije premagala danes Jugoslavijo 2:0 (1:0). V prvem polčastl J* gol dosegel desna zveza Overatn, v 32’ drugega pa srednji napada**« Seeler.
* * *
LA CORUNA, 23. — V prijateljski tekmi, ki je bila v okviru prav za svetovno prvenstvo, sta nocoj Španija in Urugvaj igrali neodločeno 1:1. Prvi polčas se J* končal z 1:0 v korist Urugvaja.
SEUL, 23.	— Svetovni prvak
srednje junior kategorije Nino Ben-venuti in korejski boksar Ki 500 Kim sta danes podpisala pogodbo za sobotni match za svetovni naslov. Dvoboj je določen v dolžini 15 rund.
Benvenuti, ki do danes še ni zabeležil poraza, je gotov zmage-«Prav gotovo bi se ne podal na tako dolgo pot* je rekel Tržačan, t,ie ne bi bil gotov zmage*.
Benvenuti bo za dvoboj v Seulu dobil 55.000 dolarjev, to je 34 milijonov lir.
Svetovni prvak, ki je že zaključil priprave za sobotni dvoboj, J* že premagal sobotnega tekmeca, a* ima 27 let (leto manj kot Benvenuti) na rimski olimpiadi 1960. leta, ko sta bila oba še amaterja.
KONJSKI ŠPORT
Zaradi splošne stavke v Trstu *n včeraj odpovedali konjske dirke nf» Montebelu. Včerajšnji spored boa° izvedli v soboto zvečer.
			
JURIJ KOROLJKOV	“■
v
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Eugen Ott je pozorno poslušal doktorja Sorgeja. Da, to Je bilo prav tisto, kar mu je manjkalo pri razumevanju stvari — daljnovidna sodba, ki odkriva daljne obzorje tistemu, ki presoja Vojaški opazovalec je zelo dobro vedel, da bo od ocene, ki jo bo poslal v Berlin, odvisna njegova nadaljnja kariera. Ko je potoval na Japonsko, je imel Ott tajno, čisto konkretno nalogo — vzpostaviti sodelovanje dveh obveščevalnih služb — cesarske japonske in nacistične nemške službe. Ze marsikaj se mu je posrečilo opraviti — toda to še ni bilo dovolj. Potrebni so mu bili jasni zaključki, določene perspektive. Dobro bi bilo in koristno tudi pritegniti k takšnemu delu človeka, kakršen je bil Sorge.
Medtem je doktor Sorge še naprej razvijaj svojo misel. Zdelo se je, kot da se navdušuje nad svojimi idejami in govoril je glasno In temperamentno:
«In zdaj samo še ena teza: Japonska išče vojaškega zavez nika za uresničitev svoje politike na celini. To Je jasno. Katerega lahko pritegne? Sovjetsko Rusijo? Ne! Ameriko, Anglijo? Prav tako ne! Koga potem? Samo Nemčijo! Nemški nacionalni socializem in japonski politični šintoizem, če Ju tako lahko iz-
razimo, imata skupne, splošne korenine. Spomnite se na «le-bensraum* in «Drang nach Os ten* — mar pri japonskih vojaških krogih ne obstajajo prav takšne namere? In iz tega tudi Sklepam: tudi firerjeva Nemčija potrebuje zaveznika, takšen zaveznik pa ji je lahko samo sodobna Japonska. To je naša perspektiva in temelj naše politike na Daljnem vzhodu.
Tu vam iznašam samo svoj zorni kot gledanja, ki pa ni nujno, da je pravilno,* je rekel ob zaključku Sorge. ((Razmislil bom še, kdo bi nam lahko pomagal. Dovolite mi nekaj dni, da razmislim o tem.*
«Nikakor si ne usojam, da bi vas zaprosil,* mu Je odvrnil Ott, «ali bi morda vi pristali in mi pomagali?*
Sorge je na to tudi čakal. Zdaj je bilo poglavitno, da bi ne dal soglasja predčasno. Nasmejal se je:
»Gospod Ott, toda jaz sem vendar skoraj nevednež v teh zadevah. Kakšno korist pa boste lahko imeli od mene? Saj sem se sam hotel obrniti na vas za nasvet. Jaz vam bom že našel ustreznega človeka.*
«Ne, ne, jaz vas najresneje prosim. Seveda, če boste imeli čas.»
«No, saj se bova o tem še pogovarjala...*
S svojo presojo Sorge ni odkril Amerike, preprosto poznal Je razpoloženje Berlina, proučil psihologijo nacističnih diplomatov, ki čakajo na potrditev svojih mišljenj. In če opazovalec ugane mišljenja svojih predpostavljenih, sodijo ti, da pozna položaj, da ga odlikuje bistrost duha... Zakaj bi ne povedal nekaj teh misli Ottu. Morda pa bo Otta kdaj potreboval..
Ott je predlagal, da bi se povzpela v nadstropje — tam da ima prav kuminovca. Iz Nemčije. Na Japonskem takšne pija če ne bo dobil...
Ko sta vstopila v sobo, je sedela frau Helma v naslanjaču in pletla. Poleg nje je bil velik klopčič volne. Igle so se naglo sukale v njenih rokah. Zamišljeno je pogledala Richarda. Od tistega časa, ko sta se še srečavala, je minilo verjetno že petnajst let. Heima je bila takrat žena arhitekta Meya, bavarske-
ga komunista. Potem sta se razšla. Mey je odšel v Rusijo, Helma pa se je poročila z mladim oficirjem Reichswehra. Zdaj se je izkazalo, da je bil to Ott! Takrat je imela Helma levičarsko prepričanje. Le kaj zdaj ona misli?
Ko je Ott odšel odpirat steklenico kuminovca, je Helma prenehala s pletenjem in dejala:
«Zelo sem zadovoljna, da sva se srečala... Ali se spominjate — vi ste živeli v Frankfurtu poleg postaje in imeli ste starinsko pohištvo ter mnogo slik...*
((Odličen spomin imate,* je odgovoril Sorge.
Vstopil je Ott s steklenico kuminovca in postavil pijačo na mizo. Predlagal je, da bi odigrala partijo šaha. Frau Helma je nadaljevala s pletenjem.
Princesa z dolgim imenom, ki ga je bilo težko izgovoriti — Konojamosakura — je potovala z juga po vseh otokih in vsi listi, celo najsolidnejši med njimi, so sleherni dan objavljali podatke o njenem približevanju, čudežna princesa, spreminjajoč na svoji poti nežne popke v čudovite cvetove, )e prispela v Kioto, v Nagojo in končno v Tokio. Napočil je praznik cvetočih višenj — najčudovitejši in najveselejši praznik cvetja.
Med matsuro — praznikom — si brez pomišljanja povabil gejše, za katere so se vsi potegovali in potrebno je bilo za to vabilo izročiti poprej, nekaj dni prej, preden bo princesa Ko nojamosakure-hime prispela do prestolnice.
Doktor Sorge si je, po dolgem času, našel hišo v tihi če trti Akabu-ku, v ulici Nagasaki ter zapustil hotel, ki ga je bil že sit.
Dvonadstropna hišica, ki je bila podobna igrački s tradi cionalnimi engavami — skritimi galerijami vzdolž zidov — je bila poleg ogromne vile tokijskega aristokrata. Zaradi te soseščine je bila videti Sorgejeva hišica še manjša ln temačnej-ša. Do hišice si lahko prispel samo po uličici, tako ozki, da noben avtomobil niti rikša nista mogla peljati skozi to mestno razpoko. V uličici je na bambusovih palicah viselo perilo; namesto kamenja so bila lesena tla prekrita s plastjo posušene-
ga blata. Z ulice Nagasaki se je skozi drevje in vrtnega zidu videla samo streha hišice in okno zgornjega nadstropja. Ta okoliščina je imela velik pomen pri izbiranju stanovanja za doktorja Sorgeja — čim dlje od ulice, toda tako, da je ni°^ videti okna od daleč.
Vzdolž ulice, malce proč od hišice, je bilo policijsko poslopje z železnimi rešetkami, za njim so bile trgovinice, delavnice, krojaški salon, potem pa so se vrstile svetilke, reklam* — običajna tokijska razglednica. Blizu je bilo tudi sovjetsko veleposlaništvo in Richard je med potjo v središče pogosto hodil tam mimo Hiša Je bila globoko na dvorišču, vrata so bila odprta na stežaj. toda Sorge nikoli ni bil stopil v to hišo-Tudi nemško veleposlaništvo je bilo v bližini.
Po Sorgejevi nastanitvi v ulici Nagasaki se je pri njem velikokrat zbirala družba prijateljev, toda sklenil je, da uradna vabila za vselitev pošlje za praznik cvetočih višenj.
Med gosti je bil tudi knez Albert Urach, dopisnik h®ta «Vblkischer Beobachter*. vodja nacistične organizacije na nemškem veleposlaništvu in nečak belgijskega kralja. Z Urachovo pomočjo so Richarda sprejeli v stranko in zdaj je na zavihku jopiča nosil nacistično značko. Prisotna sta bila tudi Paul We" necker, vojaško-pomorski ataše veleposlaništva, policijski ata-še Hubert, dalje drugi uslužbenci veleposlaništva in znanci lZ skupine dopisnikov. Tu so bili prav tako Hosumi Osaki, Branko Vukelič in še nekaj novinarjev.
Najprej so odšli v park Murijasima, da bi uživali ob P0; gledu na razcvetele višnje, ki so bile velike kot bori. Njihov1 vrhovi so blesteli in tvorili prečudovit rdeč svod. Tu so se di srečali z gejšami — kot so se bili prej zmenili. Mlade ženske so bile prav tako podobne cvetočim višnjam — v svojih svetlih kimonih, na katerih so bili rdeči cvetovi. Kasneje, z* 10" tosov praznik, so oblačile bele kimone, za obdobje irisa so njihove obleke dobivale vijoličaste barve, potem so prišle barve krizantem... Takšna Je bila tradicija, stara stoletja.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOOHl », II, TELEFON »3-800 Ul 94-638 - p„Stm predal 55» - PODKU2NH.A: GORILA: UUCB Silvio Pelllco 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 »5-823 - NAROČNINA: mesečna a*m m - VnapUh Četrtletna 2 250 lir polletna 1 400 ilr, celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesef.no 10 din O 00O starih dinarjev), letno UH) din UO.OOi) starih dinarjev) - Poštni tekoči račun. Založništvo triast 'ga tiska Trst 11 5374 - z* SFRJ: ADII, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pr) Narodni Danki v Ljuoljam - 503-3 85 - OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mah oglasi 40 Ur beseda - Oglas) tržaSka 1°
goriške pokrajine ae naročajo pri upravi. — iz vseh drugih pokrajin Italije pri aSocietš Pubbliclta ItaUana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.