Predsednik FJK Tondo se je srečal z Gabrovcem in Terpinom Med predavanjem v Gabrjah nasveti za varno odstranjevanje klopov Marko Sosič o jutrišnjem nastopu na Borštnikovem srečanju in novi sezoni SSG / 13 Pohiti, vpiši abonma! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE .......arami i; ii_¡m Primorski SREDA, 22. OKTOBRA 2008 Št. 251 (19.341) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Martin Brecelj Eno izmed sklepnih dejanj slovenskega predsedovanja EU je bil podpis pogajalskih izhodišč za sklenitev novega strateškega partnerstva med evropsko povezavo in Rusijo. Gre za pomembno in obetavno pobudo, ki bo najbrž pomagala zarisati politično podobo sveta po koncu hladne vojne. Že na prvi pogled je razvidno, da sta danes to z marsikaterega vidika dve komplementarni stvarnosti in da bi partnerstvo lahko obema omogočilo kakovostni skok. Dovolj je pomisliti na možnosti, ki bi jih odpiralo združevanje ruskih naravnih dobrin, tudi in še posebej energetskih, na eni strani ter evropske tehnologije na drugi (sicer pa je tudi Rusija na marsikaterem raziskovalnem področju vrhunska). A vmes je prišla vojna v Gruziji. Tako je EU 1. septembra zamrznila pogajanja z Rusijo in za njihovo obnovitev postavila pogoj, naj se ruske vojaške enote v Kavkazu vrnejo na položaje izpred 8. avgusta, tako da bi se obnovil status quo pred rusko-gruzijskim spopadom. Čeprav je Rusija med tem pogoj izpolnila, pa se pogajanja vsaj za mesec dni ne bodo obnovila. Tako je prejšnji teden sklenil evropski vrh v Bruslju. Vojna v Gruziji je namreč pri nekaterih članicah povezave obudila zgodovinski odpor do »ruskega medveda« in obnovila retoriko blokovske delitve sveta. To velja predvsem za Poljsko in pribaltske države, pa tudi za Češko, Švedsko in Veliko Britanijo, ki rade opozarjajo na nevarnost, da bi Rusija »finlandizirala« celotno Evropo. Ta stališča niso presenetila Rusije, saj je svoj odgovor pripravila že pred gruzijsko krizo. Gre za predlog, da bi sklenili novo pogodbo o varnosti v Evropi, ki bi nadgradila Helsinško listino o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, pa tudi Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, za katero Helšinska listina predstavlja rojstni list. Načrt je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev že nekajkrat predstavil svojim evropskim sogovornikom, najbolj zaokroženo 8. oktobra na mednarodni konferenci v francoskem Evianu. Na ugovor, da Evropa tvega »finlandizacijo«, Medvedjev v bistvu odgovarja, da je Rusija pripravljena do konca sprejeti izziv demokratizacije. A vse to bi se lahko izkazalo za račun brez krčmarja. Krčmar so seveda ZDA, ki bi s strateškim povezovanjem med EU in Rusijo hočeš nočeš izgubile del svojega sedanjega vpliva na Stari celini. Bo Washington to sprejel? In kako? Veliko bo odvisno od Evrope. Tudi tu se bo odločala napovedujoča se multilateralna ureditev sveta. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € evropski parlament - Po oceni večine evropskih poslancev EU delovala zgledno • JI V • I •• v gruzijski in finančni krizi Za zgled bi morala biti tudi pri sprejemanju podnebno-energetskih ukrepov SLOVENIJA - Na povabilo predsednika Danila Turka Na tridnevnem obisku britanska kraljica Elizabeta II LJUBLJANA - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj prispela na tridnevni obisk v Slovenijo. Na Brdu pri Kranjusta njo in soproga, vojvodo Edin-burškega, z vojaškimi častmi pozdravila gostitelj, slovenski predsednik Dani- lo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk. Predsednik Türk, in kraljica Elizabeta II. sta si ob koncu pogovorov izmenjala tudi odlikovanja in darila (Foto Bobo). Britanski kraljevi par se je včeraj med drugim srečal še s predsednikom vlade Ja- nezom Janše in novim predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem. Danes dopoldne bo kraljica Elizabeta II. obiskala Lipico, kjer ji bodo simbolično podarili tudi lipicanca. Na 5. strani STRASBOURG - Evropski poslanci so na zasedanju v Strasbourgu včeraj največ pozornosti namenili zaključkom Evropskega sveta. Večinoma so se strinjali s predsedujočim EU Nicolasom Sarkozyjem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, da je EU v gruzijski in finančni krizi delovala zgledno in da bi morala biti zgled tudi glede podnebnih sprememb. Francosko predsedstvo EU po besedah Sar-kozyja želi, da bi bila povezava enotna v vseh krizah, s katerimi se mora soočiti, kar po njegovih besedah ni preprosto. Na 18. strani Koroška: minister za Slovence v zamejstvu dobra rešitev Na 3. strani V Nabrežini zahtevajo razveljavitev regulacijskega načrta Na 7. strani Veliko zanimanje za slovenistiko v Trstu Na 9. strani Predlogi konzult in komisije goriški • *V| • I v« • in novogoriški občini Na 14. strani Gorica-Vileš: med gradnjo avtoceste hitra cesta odprta Na 15. strani ALARM Italijansko gospodarstvo je že v recesiji RIM - O tem, da je italijansko gospodarstvo v recesiji, ni več dvoma. Alarmni zvonec je včeraj sprožil Mednarodni denarni sklad (IMF), ki opozarja, da je recesija bolj kot posledica finančne krize rezultat strukturnih težav italijanskega gospodarstva. Namesto državnih pomoči so zato potrebne strukturne reforme in liberalizacije. Ravno nasprotno od tega, kar pričakujejo italijanski in-dustrijci, ki zahtevajo pomoči in davčne olajšave. Guverner Draghi pa poziva banke, naj pomagajo strankam v težavah zaradi tveganih naložb. Na 6. strani TRST - Protest proti odloku ministrice Gelminijeve Zasedene vse slovenske • • « ■ «V« I • V I in italijanske višje srednje sole TRST - Zasedba slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol se nadaljuje in še stopnjuje. Zasedene so vse slovenske in tudi vse italijanske šole (nekatere v obliki zasedbe, druge pod sou-pravo), saj sta se 15 italijanskim včeraj pridružila še tehnični pomorski zavod in inštitut Max Fabiani. Predstavniki slovenskih in italijanskih šol so se včeraj tudi domenili za ponovno demonstracijo po mestnih ulicah, ki naj bi jo priredili to soboto. Na slovenskih šolah je bil včeraj tudi dan informiranja, pozvali pa so tudi vse dijake in dijakinje, da z zasedbo vztrajajo. Nadaljujejo se medtem izrazi solidarnosti. Na 7. strani 2 Sreda, 22. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALA Iz požara nova stara kasta? Ace Mermolja / V teh dneh, ko nam mediji posredujejo slabe novice iz finančnega in gospodarskega sveta, sem prebral zelo zanimiv kratek roman pisateljice Irene Nemirovsky David Golder. Roman je poseben, ker se dogaja v finančnem svetu po letu 1925 in pred veliko depresijo. V njem so zaobjeti navidezni blišč, razčlovečenost in krutost, v kateri živijo novi bogataši, ki so med vzponi in padci obogateli s finančnimi špekulacijami. Zanimiva je tudi sama usoda avtorice. Rodila se je leta 1903 v Kijevu. Oče je bil ruski Žid, po poklicu trgovec in nato bogat bančnik. Družina Nemirovsky je iz Rusije zbežala v Francijo pred revolucijo leta 1917. V Franciji je do druge svetovne vojne Irene živela briljantno življenje bogate družbe. Poročila se je in prestopila v katoliško vero. Umrla je v Auschwitzu leta 1942. Roman David Golder odseva bedo in blišč določenega sloja ljudi, kjer vlada kruta volja po denarju. Zaradi pisanja brez olepšav so Ireno obtožili celo antisemitizma, saj je njeno delo am-bientirano v židovskem finančnem svetu, ki ga je neposredno poznala. Citiram roman, ker bralec lahko najde v njem kar nekaj sorodnosti s sodobnostjo. Čas pred krakom leta 1929 ima nekaj podobnosti s sedanjimi bankroti in predhodnimi ekscesi. Poudarka vreden je še naslednji podatek: Irene Ne-mirovsky je umrla v nacističnem taborišču. Če je bil ameriški odgovor na veliko depresijo Roo-seveltov New Deal, sta se v Evropi skotila iz družbene krize fašizem in nacizem. Danes ne vidim na obzorju tako globoke depresije in niti nacizma z lagerji in podobnim ne. Opazna pa so znamenja razširjene nerazsodnosti in seveda želja po politikih s trdo roko, ki znajo odločati in ki jim lahko »zaupamo«. V ZDA se tako predvolilna kampanja nagiba v prid črnopoltega kandidata Baracka Če je Prodijeva vlada ob prvih znakih krize in rezih strmo padala v konsenzu ljudi, se Berlusconijevi dogaja ravno obratno. Najbolj so popularni tisti ministri, ki najbolj klestijo. V prvi vrsti je Tremonti, sledi mu Brunetta, kije državne uslužbence poimenoval za lenuhe, tretja pa je gospa Gelmini, kije s svojo šolsko reformo močno oklestila osnovni šolski sistem. Politika je tako ustvarila razpoloženje, ko stalni ali začasni delavci, mladi, upokojenci in drugi sloji, ki občutijo lasten nestabilen položaj, ploskajo, ker vlada reže mesta državnih uslužbencev vseh vrst in stopenj. Obame. Na volitvah v srednjeevropski Avstriji pa je skrajna desnica zbrala rekordnih 30 odstotkov glasov. Država, kjer je vsak tretji državljan volil skrajno desnico, je jokala za svojim velikim sinom. Uradni predstavniki deželne vlade FJK so se pokojnemu Haiderju poklonili kot veliki osebnosti in politiku. Talentiran politik je Haider nedvomno bil, vendar so bili njegovi recepti za reševanje krize globoko zgrešeni. Del Avstrije je bruhnil svoje nelagodje na postave priseljencev in manjšin, tudi slovenske. Rasizem in ksenofobija pa nista realistična izhoda iz stiske, ampak atavično čustvo, zaradi katerega so že stari Grki ob propadanju mest-polis imenovali tujce za barbare, torej ljudi, ki niso sposobni logičnega zlaganja besed, ampak ki samo brbrajo in so vsega zaničevanja vredni. Kot nadaljnjo zanimivost, če jo lahko tako imenujemo, naj navedem javnomnenjsko mnenje (s prejšnjega tedna) italijanskega dnevnika Repubblice. Če je Prodijeva vlada ob prvih znakih krize in rezih strmo padala v konsenzu ljudi, se Berlusconijevi dogaja ravno obratno. Najbolj so popularni tisti ministri, ki najbolj klestijo. V prvi vrsti je Tremonti, sledi mu Brunet-ta, ki je državne uslužbence poimenoval za lenuhe, tretja pa je gospa Gelmini, ki je s svojo šolsko reformo močno oklestila osnovni šolski sistem. Politika je tako ustvarila razpoloženje, ko stalni ali začasni delavci, mladi, upokojenci in drugi sloji, ki občutijo lasten nestabilen položaj, ploskajo, ker vlada reže mesta državnih uslužbencev vseh vrst in stopenj: od učiteljev do univerzitetnih profesorjev, od zdravnikov do državnih uslužbencev. Sprožila se je socialna zavist med stabilnimi in nestabilnimi, čeprav so ljudje pri tem slabo obveščeni. Javne službe in usluge niso samo gnezda lenuhov in krvosesov. Družbi marsikaj dajo in so bistveno potrebne za življenje in delo države in samih državljanov. Pa tudi v javnem sektorju, predvsem izobraževalnem, je danes veliko, preveč, mladih talentov, ki delajo le z začasnimi pogodbami. Kdor ploska rezom, ne pomislil, da bodo lahko že jutri javni vrtci zaprti pred 13. uro; da bo potrebno za nujen zdravniški pregled čakati mesece, da bo univerz manj in da bodo ponovno namenjene eliti. Številne javne storitve bodo namreč zašle nujno v zasebni sektor, kjer bo treba vsako uslugo drago plačati. Ta perspektiva, ki pomeni začetek konca socialne države, se očitno večini Italijanov zdi nekaj nepomembnega, meglenega in celo popularna je. Nepopularni so torej sindikati, glasove izgubljajo tiste politične sile, ki opozarjajo na konkretne probleme ljudi, a jih malokdo posluša. Skratka, razpada smisel za skupinsko samoobvarovanje in samoobrambo. V bistvu se velika večina državljanov prepušča karizmatičnemu vodij,»ki bo rešil vsa vprašanja«. Pri tem številni pozabljajo ali preprosto ne vidijo, da je italijanska vlada pri svojem delovanju shizofrena. Ustvarila je finančni zakon , ki klesti, istočasno pa je odprla mošnjo za reševanje bank in jutri jo bo za reševanje podjetij. Tremonti je bankam in petrolej-skim družbam zaradi velikih dobičkov naprtil slovito Robin Hood Tax. Danes so banke tiste, ki prosijo za pomoč in cena nafte pada. Petro-lejske družbe bodo davek plačale tako, da preprosto ne znižujejo cene bencina s tisto naglico, ki so jo, ko cena nafte rastla. Od kod bo torej prišel obljubljen denar za najrevnejše? Komu koristi, da z desnico daješ, z levico pa jemlješ? Rooseveltov New Deal se je po Keynese-vemu nasvetu pričel tako, da je država investirala v javna dela in zaposlila skoraj 3 milijone brezposelnih. Nekaj podobnega svetuje letošnji Nobelov nagrajenec Paul Krugman Obami: investirati je treba v socialo ter v delo srednjih in nizkih slojev. V Italiji Tremonti po eni strani miri kliente bank in podjetnike z državnimi obvezami za pomoč v sili, po drugi strani vlada reže delovna mesta. Ljudje ploskajo Zeligu. Kako je to mogoče? Osebno mislim, da so se premnogi že tako močno oddaljili od politike kot agora, kot forumu razprave in soočanja, da razumejo lastno partecipa-cijo predvsem kot bianko menico, ki jo podpišejo tistemu, ki se v trenutku zazdi najbolj učinkovit ali privlačen. O problemih pa ne razpravljajo več, jih preprosto tovorijo na ramenih in upajo, da jih bo kdo drugi razbremenil. V jezi brcnejo v obcestni kamen ali pa ozmerjamo zamorca. Na dnu individualnega konsenza oblasti je impotenca, občutek nemoči, da lahko državljan kaj pridobi s prizadevanjem v politiki. Položaj je nevaren. Iracionalen pristop k problemom ni običajno prinesel ne posamezniku in ne družbi kaj posebno dobrega. Ob tem pa se odpira dodatno vprašanje. Junak zgoraj omenjenega romana David Golden je na smrt bolan, ranjen, utrujen in naveličan lastnega življenja vendarle tik pred smrtjo potegnil zmagovito potezo in zagotovil hčerki rožnato in bogato bodočnost. V kruti moči denarja in oblasti najdemo običajno neko temno racionalnost, ki prevlada prav v trenutku, ko množica preplašenih ljudi išče najmanj primerna zavetišča, podpisuje že imenovane bianko menice in se prepušča karizmi dežurnega politika. Čisto enostavno: vsak posameznik ne razmisli, ne išče pojasnil, ampak se prepusti zgledom in mitom, ki jih meljejo televizije, ki so seveda v lasti vladajoče elite. V krizi se utrdijo tisti, ki so sposobni treznega razmisleka, ki se med sabo vežejo in ustvarjajo novo vodilno elito. Strahovi so v tem slučaju zavesa, ki loči kaos na odru od krutih računov v zakulisju. Publika vidi komedijo zmešnjav, ne zanima pa je, kdo vrti kolesja za črno zaveso. Zavedam se, da sem omenil poznane stvari. Vendar se v globinskih preobratih v Italiji običajni mogotci posedajo na nove stole. Politika, ki jo vodi super kapitalist, se že polašča bank in jutri se bo gospodarskih obratov. Bojim se, da se bo skozi okno vrnila prva republika z vsemi svojimi stranpotmi. Sondaže pa kažejo na to, kako ljudje ploskajo, če pade na ulico univerzitetni asistent, učiteljica ali mlad zdravnik. Množica tuli proti kasti, ko se resnična kasta rojeva in utrjuje sredi požara in dima. Da bo jasno, ne gre za nove obraze, ampak za reprizo nekega dejanja, ki ga je nekoč ulica popljuvala pred hotelom Raphael v Rimu. Bo v Italiji tako? Bo v ZDA Obama, pri nas pa CAF redivivus? Ljudsko razpoloženje ne odpira sončnih poljan, opozicija pa tudi ne. rezija - Tridnevno slavje ob 1 70-letnici delovanja Folklorna skupina Rezija bo jubilej proslavila z vrsto kulturnih prireditev . [iruippn ^¿Fnlldfirlfaffi I ■ Najstarejša folklorna skupina v Italiji, Folklorna skupina Rezija, bo 170-letnico delovanja proslavila z vrsto kulturnih prireditev, ki bodo potekale od petka do nedelje RAVANCA - Najstarejša folklorna skupina v Italiji slavi letos 170-letnico delovanja. Gre za Folklorno skupino Rezija, ki je bila ustanovljena že leta 1838. Ob pomembnem jubileju prirejajo člani folklorne skupine, ki jo je za njeno več kot stoletno aktivnost s srebrno plaketo nagradil tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano, od petka do nedelje pester kulturni spored. Program je omogočilo tudi neposredno sodelovanje odborništva za šolstvo in kulturo Dežele Furlanije Julijske krajine, ki je podprla projekt Občine Rezija »Promocija in ovrednotenje rezijanskih tradicij: srečajmo in spoznajmo se«. V petek bodo na sedežu folklorne skupine, v »Rozajanski Kultürski Hiši« na Ravanci, ob 18.30 odprli fotografsko razstavo Ranierija Furlana iz Maja-na. Takoj zatem pa bodo zaplesali otroci rezijanskih vrtcev in osnovne šole ter folklornih skupin Gioia iz San Vita in Federico Angelica iz Aviana. Slavje se bo nato nadaljevalo pozno v noč po raznih rezijanskih gostilnah, obiskovalci in domačini pa bodo lahko tudi sami zaplesali ob živahni rezijanski glasbi. V soboto bodo na sedežu občine Rezija ob 10.30 predstavili projekt »S.O.S nematerialno kulturno premoženje«, ki sta ga pripravila UNPLI (Italijansko državno združenje organizacij Pro Loco) in Pro Loco iz Rezije. Popoldne bosta nastopila furlanski trio Streptiz, ki bo na dude zaigral tipične rezijanske pesmi, in slovenska etno-folk skupina Katalena, ki je svojo zadnjo ploščo »Cvik, cvak!« posvetila rezijan-ski glasbi in ustnemu izročilu. Med koncertoma bodo predstavili knjigo »Plešamo wkop od leta 1838! Balliamo insieme dal 1838!« in zadnjo glasbeno zbirko »I love citira« (citira je tipična rezijanska violina, op.a.), ki ju je izdala Folklorna skupina Rezija. V nedeljo pa bodo praznovanje popestrile razne folklorne skupine iz naše dežele, Avstrije in Slovenije: Federico Angelica iz Aviana, Denzerini di Lu-cinico iz Ločnika, Stu ledi iz Trsta, Folkstanzgrup-pe Stainz iz Gradca, Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane in folklorna skupina Ku-turnega društva Steppa, ki jo sestavljajo ruski izseljenci iz naše dežele. Njihovi člani bodo v narodnih nošah tudi prisostvovali jutranji maši, kasneje pa bo na Trgu Tiglio sejem tipičnih rezijanskih dobrot in obrtniških izdelkov. Popoldne je na programu nastop folklornih skupin, gastronomska večetnična delavnica, na katerem bodo kuharice združenja CI-NAMPA (ženskega medetničnega in medkulturnega združenja iz Vidma) predstavile tajsko, kolumbijsko, eritrejsko in perujsko kuhinjo, ter otroška gledališka delavnica, ki jo bo pripravila Skupina folklornega gledališča Tierra Caliente iz Vidma. Dodatne informacije o prireditvah ob 170-le-tnici Folklorne skupine Rezija nudi Občina Rezija (tel. 0433/53001), lahko pa tudi pišete na e-mail naslov rozajanskidum@libero.it. (T.G.) Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Nabrežinka Tokrat objavljamo razglednico z motivom Narodnega doma, a ne zaradi te zgradbe, temveč zaradi velikega javnega vodnjaka na Vojaškem trgu, ki ga deloma vidimo na desni. Trst je imel od nekdaj težave z dobavo vode. Mesto namreč leži na tleh, ki so skoroda brez površinskih voda. Za časa Rimljanov so zgradili tri vodovode, a so jih potem povsem zanemarili, tako da so se morali Tržačani posluževati skoraj izključno vodnjakov. Za časa Marije Terezije so zgradili vodovod, ki pa nikakor ni zadostoval za potrebe celega mesta in pristanišča. Nekako leta 1850 so začeli dela za postavitev nabrežinskega vodovoda, a kmalu se je izkazalo, da je tudi te vode premalo. Skratka, še dolgo so se meščani posluževali tudi malih in velikih vodnjakov, posejanih po vsem mestu. Tu bi radi omenili, da ima voda iz nabrežinskega vodovoda od nekdaj svoje slovensko ime, a tega se danes le malokdo spominja. Pravimo ji »nabrežinka«, kot da bi šlo za dragoceno sorto vina. Gre za vodo s posebnim okusom zaradi mineralnih snovi v njej, zato bi se morda lahko uspešno kosala z drugimi ustekleničenimi vodami na tržišču. Danes je v Trstu povsem drugače, saj nam je voda na razpolago v vsakem stanovanju. Ne vprašujemo se, koliko časa je bo za vse naše potrebe in tudi za potrato. A prišel bo tudi trenutek, ko bomo morali gospodariti kar se da smotrno z njo: ker je bo premalo in jo bomo zato izredno drago plačali. Tudi zato bi morali ohraniti še preostale vodnjake oziroma njihove ostanke kot priče neke dobe, ko smo se še zavedali njihovega pomena. / ALPE-JADRAN Torek, 21. oktobra 2008 3 trst - Gabrovec in Terpin pri predsedniku Dežele arheologija SSk pozvala Tonda, naj končno Paiš^deevet podpiše odlok o vidni dvojezičnosti rimskih V začetku novembra bo deželni vodja sprejel delegaciji SKGZ in SSO TRST - Novonastala politična razmerja po volitvah v Sloveniji in cela vrsta odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v naši deželi so bile glavne teme na srečanju, ki sta ga imela deželni svetnik Igor Gabrovec in tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom. Povod za srečanje je dal bližajoči se deželni kongres SSk, (začetek v petek 7. novembra v Gorici, nadaljevanje dan kasneje v Benečiji), ki se ga bo udeležil tudi sam Tondo. Predstavnika SSk sta mu predstavila smisel in delovanje slovenske stranke v Italiji in mu orisala politično stanje v Sloveniji ter postopke za sestavo nove tamkajšnje levosredinske vlade. Glede manjšinskih vprašanj sta Ter-pin in Gabrovec Tonda pozvala, naj ne odlaša s podpisom odloka o vidni dvoje-zičnosti. Nadalje sta predstavnika SSk izrazila zaskrbljenost zaradi napovedanih krčenj rimskih finančnih dotacij za manjšino, kar bi v danih pogojih resno ogrozilo življenje marsikatere pomembne ustanove. V pogovoru s predsednikom Tondom je bila izpostavljena tudi nesprejemljivost vladne šolske reforme, ki bi v naši deželi posebej prizadela tako šol- Damijan Terpin, Igor Gabrovec in Renzo Tondo na srečanju na sedežu deželnega odbora sko ponudbo v slovenskem jeziku, kot tudi vso šolsko mrežo v goratih področjih. V zaključku srečanja sta predstavnika SSk predsednika Tonda opozorila na željo obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO, da bi se srečali z njim in mu po- drobneje orisala pričakovanja in potrebe slovenske civilne družbe ter njene organizirane mreže. S Tondom je bil dogovorjen termin za sestanek, ki bo že v začetka novembra na sedežu deželne vlade v Vidmu. Terpin in Gabrovec sta v tiskovnem sporočilu pozitivno ocenila obisk pri predsedniku Tondu, »ki je izrazil največjo razpoložljivost in pripravljenost, da se s stranko SSk sproti sooča glede vseh sedanjih in novih odprtih vprašanj.« celovec - Po napovedi, da naj bi v bodoče za Slovence v zamejstvu skrbel minister Zadovoljstvo koroških Slovencev Po mnenju ZSO, NSKS in SKS bodo na ta način slovenske manjšine v sosednjih državah imele večjo težo in bodo deležne večje pozornosti CELOVEC - Napoved najverjetnejšega bodočega slovenskega premierja Boruta Pahorja, da so se stranke »levega trojčka« v koalicijskih pogajanjih za sestavo nove slovenske vlade domenile tudi za ureditev posebnega ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, je pri političnih organizacijah koroških Slovencev naleta na enotno odobravanje. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je v prvi reakciji sicer poudaril, da bo seveda treba najprej videti, kdo bo dejansko minister za Slovence v zamejstvu, načelno pa je menil, da bi z ustanovitvijo novega ministrstva manjšinska vprašanja dobila večjo težo. Enako je Pahorjevo napoved ocenil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. Dejal je, da bi bile slovenske manjšine s tem deležne tudi večje pozornosti - tako v Sloveniji kot v njenih odnosih do sosednjih držav. Spomnil je nadalje, da je NSKS vedno zahteval samostojno ministrstvo za Slovence v zamejstvu, velika prednost tega pa je tudi, da je politik, ki je v Sloveniji odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu »tudi navzoč na vseh sejah slovenske vlade«. Vesel napovedi o imenovanju ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Bernard Sadovnik Poudaril je, da od novega ministra pričakuje tudi nov pristop Slovenije do organizacij Slovencev v zamejstvu in še posebej, da bo njegova organizacija enakopravno obravnavana kot NSKS in ZSO. S tem v zvezi je še namignil, da bi to pomenilo tudi spremembo sedanje uredbe, po kateri se SKS ne šteje kot krovna organizcija. Kot je znano, je napoved o ustanovitvi novega ministrstva za Slovence pozi- Marjan Sturm tivno ocenil tudi predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič. S tem očitno najverjetnejša nova vlada Republike Slovenije sledi zahtevi Slo-maka, ki je v svojem »Celovškem memorandumu« zahteval takega ministra, je mdr. dejal Pavšič in napoved najverjetnejšega po-dočega slovenskega premierja Boruta Pahorja ocenil kot korak naprej. Ivan Lukan miljnikov TRST - Naša dežela bo v prihodnosti bogatejša še za en arheološki zaklad. V preteklih dneh je nek sprehajalec v strugi reke Ter v bližini Vileša po naključju odkril ostanke rimske kulture, in sicer stebre, s katerimi so stari Rimljani označevali razdalje na cestah. Devet kamnitih stebrov, ti so se imenovali tudi miljniki (miliaria), izhaja iz 4. stoletja, na nekaterih pa so razbrali številne napise, iz katerih je mogoče razbrati imena vladarjev, ki so živeli in vladali v omenjenem obdobju (Konstancij in Konstantin II. - sinova Konstantina Velikega, Teodozij, Valentinijan). Podrobnosti pomembnega odkritja so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji v palači Economo, kjer sta spregovorila deželni direktor oddelka za kulturno in krajinsko dediščino Roberto di Pao-la in arheologinja Franca Maselli Scotti. Direktor Roberto di Paola je dejal, da je nova najdba v Vilešu iz arheološkega in tudi turističnega vidika izredno zanimiva, ar-heologinjo Scottijevo pa je navdušila predvsem razsežnost najdbe, ki velja za precej veliko na tem območju. Govornica je pohvalila tudi najditelja stebrov, ki je o najdbi nemudoma obvestil pristojne oblasti, te pa so že po grobem ogledu ugotovile, da gre za pomembno odkritje. Ob tem nam je arheologinja na kratko razložila, da so bile ceste za Rimljane izrednega pomena, saj so povezovale osvojene dežele z Rimom, omogočale so gospodarske stike, politično in vojaško kontrolo nad celotnim ozemljem, komunikacijo... Skratka, ceste so povezovale rimsko državo na vseh področjih življenja, razdalje na cesti pa so, kot rečeno, označevali s kamnitimi stebri, na katerih je bila običajno zapisana oddaljenost od večjega mesta. In zakaj so bila na v Vilešu najdenih stebrih napisana imena vladarjev? Scottijeva je povedala, da arheologi domnevajo, da je šlo za cesarsko propagando, v okviru katere so hoteli prebivalce spomniti, kdo je njihov vladar. Dejstvo je tudi, da se nekoč ti stebri niso nahajali tam, kjer jih je pred dnevi našel sprehajalec. Strokovnjaki ob tem domnevajo, da se je vseh devet najdenih stebrov nahajalo na pomembni rimski cesti, ki je vodila na relaciji Oglej - Emona oz. današnja Ljubljana. Dragoceni stebri so trenutno v enem od skladišč vileške občine, kjer jih bodo strokovnjaki zelo podrobno preučili in poskušali še natančneje določiti funkcijo najdenih stebrov. Po opravljenih analizah in strokovnih raziskavah bodo stebre preselili na lokacijo, ki bo dostopna širši javnosti, arheologi in drugi kulturni delavci pa upajo, da bo novo odkritje le še razširilo vedenje o rimskem cesarstvu. (sč) vsak dan od 19. ure dalje [fm 101.1 - 101.5 ] vodita ANDRO MERKU & GIULIANO REBONATI 4 Torek, 21. oktobra 2008 GOSPODARSTVO inovativnost - Tretja nacionalna predstavitev inovativnih podjetij in inovacij Slovenski forum inovacij izložba novih idej in znanja Ob izbranih podjetjih in inovacijah se predstavlja tudi pet inovacij mladih LJUBLJANA - S predstavitvijo najboljših inovacij v letošnjem letu in z nagovoroma ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in direktorja agencije za podjetništvo in tuje investicije Japti Petra Ješovnika se je včeraj v Ljubljani začel dvodnevni Slovenski forum inovacij. Forum je odlična priložnost, da se predstavijo in izmenjajo ideje, mnenja, informacije in znanje, je dejal Vizjak. Namen foruma - ta je že tretji po vrsti - je omogočiti izmenjavo pogledov in promocijo ino-vativnosti, da se ta prenaša in krepi, zlasti pri mladih, je poudaril minister. Ob tem je navedel, da je slovensko gospodarstvo razvito na številnih področjih in da na številnih področjih podjetja najdejo svojo nišo. Vizjak je izrazil prepričanje, da država spodbuja inovativnost, vlada pa je v svojem mandatu sprejela tudi sveženj ukrepov s področja inovativnosti. Za uveljavitev inovativnosti pa je pomembna tudi klima v podjetjih, je dejal minister in dodal, da bi podjetja morala imeti posluh za dobre ideje in jih nato tudi nagrajevati. Kot je še poudaril minister Vizjak, je nagrajevanje v malih in srednje velikih podjetjih lažje kot v velikih, ker so ta bolj fleksibilna. Forum dviguje ozaveščenost na področju inovativnosti in podjetništva, širi inovacijsko kulturo v Sloveniji, je poudaril direktor Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) Ješov-nik. Inovativnost in tehnološki razvoj sodita med ključne dejavnike konkurenčnosti sodobnega gospodarstva, je navedel. »Izzive slovenskega gospodarstva pri razvoju idej v inovativne rešitve vidim v razvoju specifičnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo,« je dejal Ješovnik in dodal, da k rasti in zaposlovanju največ prispevajo inovativna podjetja z visokim potencialom rasti, ki običajno delujejo na področjih z visoko dodano vrednostjo. Slovenski forum inovacij je po besedah predsednika nacionalne komisije za inovacije Matjaža B. Juriča osrednja nacionalna predstavitev podjetniških inovacij, izumov, novih tehnoloških rešitev in inovativnih podjetij. Na forumu se predstavlja deset najbolj inovativnih podjetij, 30 izbranih inovacij in pet inovacij študentov, dijakov oziroma mladih raziskovalcev. Letos je komisija prejela 177 prijav; od tega so 103 v fazi izvedbe in realizacije, 55 idej je bilo fazi prototipne rešitve, 19 pa v fazi idejnega osnutka, je še poudaril Jurič. Direktor podjetja Pipistrel Ivo Bos- delniški trgi Dunajska borza uradno prevzela Ljubljansko borzo LJUBLJANA - Dunajska borza Wiener Börse je včeraj obvestila Ljubljansko borzo, da je 16. oktobra postala imetnik 27.197 delnic Ljubljanske borze. To predstavlja 81,01 odstotka vseh glasovalnih pravic iz delnic Ljubljanske borze, katerih prevzem je urad za varstvo konkurence odobril v začetku oktobra. Varuh konkurence je za mnenje o povezavi ljubljanske in dunajske borze vprašal številne akterje na trgu, ki niso imeli pripomb na prevzem. Dunajska borza je dogovor o prevzemu Ljubljanske borze z njenimi lastniki sklenila junija, ko je v tekmi za edino slovensko borzo premagala grško borzo. Koliko so Avstrijci odšteli uradno ni znanoi, neuradno pa naj bi plačali 1401 evro za delnico. Avstrijci si želijo razvoja slovenskega kapitalskega trga, zato bodo kot lastniki Ljubljanske borze spodbujali k razvoju novih produktov, kar naj bi povečalo likvidnost na borzi. Predstavniki Dunajske borze so tudi napovedali, da bodo poskrbeli za prenos znanja in sodelovanje z drugimi borzami v regiji, državo pa spodbujali, da prek borze privatizira čimveč podjetij. carol, direktor Izoelektra Peter Punger-čar, direktor Indramata elektromotorjev Sandi Dolenc, direktor področja produkti in rešitve v Iskratelu Franc Dolenc in direktor Elektrončka Joc Pečečnik so predstavili inovacije, s katerimi se predstavljajo na forumu. Pipistrel predstavlja prvo dvosede-žno letalo z električnim pogonom na svetu Pipistrel Taurus Electro. Kot je povedal Boscarol, bodo morali zaradi ohranjanja atmosfere tudi v letalstvo priti alternativni pogoni. To je prvo letalo na svetu, ki se trži kot popolnoma električno letalo. V zraku je letalo neslišno, emisije CO2 pa so ničelne, je še poudaril. Podjetje Izoelektro se po pojasnilih Pungerčarja predstavlja s podpornim izolatorjem, ki združuje vse tri svetovne probleme v enem samem proizvodu -problem zmanjšanja energije, podnebnih sprememb in ekologije. Izum omogoča zmanjšanje defektov in izpadov električne energije, je poudaril. Elektronček se na forumu predstavlja z igralnim aparatom za igro BlackJack. Ta običajno poteka z živim delilcem kart, z omenjenim aparatom pa je živo osebo nadomestil robotski sistem. Ta aparat omogoča uporabo igre blackjack tudi vsem arkadam in malim casinojem, ki nimajo pravice prirejanja živih iger na srečo, je pojasnil Pečečnik in dodal, da so za ta izum v Londonu prejeli zlato medaljo za najboljši igralniški produkt na svetu. deželni svet Novosti pri popustih na cene goriva TRST - V prvi polovici prihodnjega meseca bo prišel v razpravo pristojne deželne svetoval-ske komisije zakonski odlok, ki spreminja deželni zakon o znižanju cene bencina oziroma pogonskih goriv na deželnem ozemlju. Zakonodajni ukrep je včeraj v prvi komisiji deželnega sveta orisala odbornica za finance Sandra Savino, ki je povedala, da je glavni cilj odloka poenostavitev postopkov določanja popustov pri cenah goriv. Po novem tako znižanja cene črpalkarjem ne bo več krila Dežela FJK, ampak bo to v pristojnosti štirih pokrajinskih trgovinskih zbornic. Upravniki bencinskih servisov tudi ne bodo več primorani shranjevati papirnih zapisov vsakdanje prodaje t.i. deželnega bencina, ki ga kupujemo s kartico, saj bo nakupe po novem registriral poseben telemat-ski sistem prek terminalov POS. Indramat se predstavlja z dvema inovacijama, in sicer s transformatorjem sistema za uporabno točkasto varjenje in paketom linearnega motorja, je navedel direktor podjetja Sandi Dolenc. Kot je pojasnil Franc Dolenc iz Iskratela, je družba na forumu prisotna s petimi inovacijami, med drugim s telekomunikacijskim sistemom SI3000 MSCN, dostopovnim vozliščem SI3000 MSAN in s spletnim komunikacijskim portalom. Odprtju foruma in predstavitvi nekaterih inovacij je sledila okrogla miza o razvojnih usmeritvah Slovenije, na kateri je sodeloval tudi minister za razvoj Žiga Turk. Minister je predstavil vsebino dokumenta, ki predstavlja končni rezultat dela desetih razvojnih skupin sveta za konkurenčnost. Svet za konkurenčnost je zapolnil vrzel v organiziranosti prostora znanja v Sloveniji in vzpostavil dragoceno platformo za dialog v trikotniku gospodarstvo, raziskovalna sfera in država, razvojne skupine pa so postavile temelje za tehnološki preboj Slovenije, je dejal minister, ki je tudi predsednik sveta za konkurenčnost. Kot je še poudaril Turk, želijo večji del javnih sredstev osredotočiti na tiste niše, ki so perspektivne, jih preusmeriti tja, kjer je dodana vrednost višja, kjer je vložek znanja večji in je v izdelke in storitve vgrajene več ustvarjalnosti. (STA) zračni promet Ryanair od marca z novo povezavo Ronke-Cagliari RONKE - Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je včeraj napovedal, da bo s 30. marcem prihodnje leto uvedel novo letalsko zvezo med Trstom in glavnim mestom Sardinije Cagliarijem. Gre za dve zvezi tedensko, ob ponedeljkih in petkih, ki sta izrazito turističnega značaja. Ryanair bo za polete, ki bodo trajali nekaj več kot poldrugo uro, uporabljal moderne boeinge 737-800 s 189 sedeži. Irski letalski prevoznik že uporablja letališče v Ronkah, od koder vzdržuje zvezo z Londonom (dnevno poleti in štirikrat na teden v zimskem času), v poletni sezoni pa tudi z Birminghamom, kamor leti dvakrat na teden. Za proslavitev uvedbe nove povezave s Sardinijo je Ryanair pripravil posebno ugodne pogoje za svoje potencialne potnike, saj jim ponuja tarife od 5 evrov na polet (v eno smer) naprej, vključno z letališkimi taksami in dodatki. Polete je mogoče rezervirati oziroma kupiti na spletni strani www.rya-nair.com. FJK na mednarodnem salonu okusa v Turinu CODROIPO - Enogastronomija Furlanije-Julijske krajine se bo z lastnim standom predstavila na sedmem Mednarodnem salunu okusa, ki ga bodo jutri odprli v Turinu. V petih sejemskih dneh bo na razstavnem prostoru FJK, ki ga je oskrbela deželna agencija za turizem Turismo FVG s sodelovanjem konzorcija za pršut San Daniele, drugih konzorcijev proizvajalcev in videm-sko-goriške sejemske družbe Fiere Udine Gorizia Spa, delovala enote-ka z več kot 160 vzorci vin. Obiskovalci bodo lahko okusili tako vina kot tipične jedi, med katerimi bo rezi-janski česen, formadi frant, radic di mont, pestat in pitina. Nemci kupili furlansko železarsko podjetje SAN GIROGIO DI NOGARO -Nemška multionacionalka Jakob Becker je postala stoodstotna lastnica družbe Siderurgica Srl iz San Giorgia di Nogaro. Furlansko podjetje, ki ima tovarno v industrijski coni Aussa Corno, obdela letno okrog 400 tisoč ton odpadnega železa, ki jih uvaža pretežno iz vzhodnoevropskih držav. Nova družba se bo imenovala Becker Italia Srl. Nemški koncern Jakob Becker je eden največjih evropskih operaterjev na področju zbiranja in odprave industrijskih odpadkov in razgrajevanja velikih industrijskih obratov. Pomurska avtocesta nared do konca meseca LJUBLJANA - Odprtje celotne pomurske avtoceste je predvideno za 30. oktobra, je zagotovil prometni minister Radovan Žerjav. Kljub temu bo odbor za to prometnico nadaljeval delo, dokler avtocesta ne bo razširjena z odstavnimi pasovi in obnovljena sedanja cesta med Dolgo vasjo in Mariborom. Na cesti G3/1 je bil po besedah direktorja Direkcije RS za ceste Gregorja Ficka načrt sanacije uresničen oziroma so uspeli zanjo zagotoviti celo dodatni denar, tako da so opravili za približno tri milijone evrov del, preostala pa bodo prihodnje leto. Sicer pa za to celotno cesto pripravljajo prometno študijo, ki bo predvidela potrebne ukrepe predvsem z vidika večje prometne varnosti in umirjanja prometa. EVRO 1,3184 $ -1,79 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 21.10. 20.10. ameriški dolar japonski jen 1,3184 133,06 1,3424 136,45 ruski rubel 9,0096 35,0523 7,4542 35,2765 7,4538 britanski funt 0,77700 9,9920 0,77165 norveška krona 8,8940 25,308 8,7870 24,986 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5224 15,6466 274,78 1,5299 15,6466 268,27 kanadski dolar 1,5928 1,5900 bolgarski lev 1,9558 3,6290 1,9558 3,6545 slovaška krona 30,467 3,4528 30,465 3,4528 latvijski lats 0,7093 0,7091 2,8329 islandska krona 305,00 2,0483 305,00 2,0331 hrvaška kuna 7,1800 7,1792 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,5275 3,83375 3,7 3,60188 LIBOR (EUR) 4,63125 4,95875 5,02625 5,115 LIBOR (CHF) 2,99667 3,09167 3,16167 3,30667 EURIBOR (EUR) 4,651 4,968 5,03 5,112 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.965,47 € -590,36 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 19,70 15 76 -0,40 INTEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 70,62 -1,81 +0,66 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 39,98 189,84 -0,99 +2,66 TELEKOM SLOVENIJE 383,80 193,84 -2,43 +1,52 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA IDEI O PRODA IA DELO PRODAJA 49,85 -1,37 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISKRA AVTOELEKTRIKA 173,00 -1,14 ISTRABENZ 50,78 +1,07 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 16,92 +2,55 MLINOTEST LTlIk/IDAC h/lTC - - NIKA - - Dl\/n\/ADMA 1 Ačl/n cqäo _n m POZAVAROVALNICA SAVA DDDBAMI/A 20,22 +3,96 SALUS, LJUBLJANA - - C A\/A ->Q1 AA J-1 nn TERME ČATEŽ ŽITO 260,50 +0,19 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 29,50 +0,48 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 21. oktobra 2008 - 1,30 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,407 +1,88 ALLEANZA ATIAMTIA 5,21 1455 -0,27 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 8,89 1 469 -0,21 -1,44 -1 80 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,9325 1 148 +2,65 EDISON ENEL ENI 5,23 1638 -0,61 -4,77 FIAT FINMECCANICA 6,67 10 76 -0,69 -6,95 FINMECCANICA GENERALI IFIL 21,6 2 21 -6,51 -0,92 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,11 1618 +0,82 +1,37 -2 15 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,96 4,2725 +3,74 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,82 1 26 +2,38 -0,56 PIRELLI e C PRYSMAN 0,326 1091 -20,85 -3,44 rRI SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,97 4,0925 -2,94 +7,30 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,35 0,9265 +0,40 -2,92 -2 16 TENARIS TERNA 8,97 2,3575 -1,80 -0 11 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,745 12 34 -5,52 UNICREDIT 2,245 -2,36 -0,88 SOD NAFTE (159 litrov) 71,28 $ +0,55 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 5.595,35 +0,48 PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.551,01 -1,13 -0,63 FIRS, Banjaluka 2.442,45 824,72 +0,34 +3,07 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 428,62 2.902,28 12.600,88 3.527,92 +2,90 +2,09 +0,90 -0,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.033,66 -2,50 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 955,05 989,59 4.762,06 -3,08 +4,08 -1,51 CAC 40, Pariz 4.215,13 3.476,77 2.092,21 +0,82 +1,192 PX, Praga 887,9 2.586,28 +2,74 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.306,25 1.920,79 15.041,17 1.958,53 10.683,39 +3,338 -0,95 -1,839 -0,784 +4,50 / ALPE-JADRAN Torek, 21. oktobra 2008 5 ljubljana - Tridnevni obisk na povabilo predsednika Slovenije Danila Turka Zgodovinski obisk britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji Kraljico spremlja soprog, vojvoda Edinburški - Pogovori in izmenjava daril z gostiteljem LJUBLJANA - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj prispela na tridnevni obisk v Slovenijo. Na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so kraljico in njenega soproga, vojvodo Edinburškega, ob prihodu pričakali britanski veleposlanik v Sloveniji Tim Simmons in drugi diplomati. 82-letna monarhinja je na svoj prvi državniški obisk v Sloveniji pripotovala v spremstvu članov kraljeve hiše, osebnega spremstva, uradnikov ter logističnega in varnostnega osebja. S kraljico in vojvodo je v Slovenijo prispel tudi britanski zunanji minister David Miliband s soprogo. Ob izstopu iz letala, kjer je kraljico poleg rdeče preproge in častne čete Slovenske vojske pričakalo tudi lepo vreme, je kraljica iz rok sedemletnega dečka in deklice iz cerkljanske osnovne šole prejela šopek vrtnic, nato pa je po nekaj trenutkih vljudnostnih pozdravov zapustila letališče. V koloni vozil se je odpeljala proti Brdu pri Kranju, kjer sta njo in vojvodo Edin-burškega z vojaškimi častmi pozdravila gostitelj, slovenski predsednik Danilo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk. Elizabeta II. in Türk, sta najprej pregledala častno stražo, sledil je pozdrav zastavi, po pozdravih s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, predsednikom državnega sveta Blažem Kavčičem, zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, varuhinjo človekovih pravic Zdenko Če-bašek Travnik in dosedanjim slovenskim veleposlanikom v Veliki Britaniji Iztokom Mirošičem so sledili pogovori na gradu Brdo. Uvodoma je v pogovoru britanske kraljice, predsednika republike, vojvode Edinburškega in predsednikove soproge beseda med drugim nanesla na slovensko pokrajino, zlasti Alpe, ki sta jih visoka gosta lahko opazovala ob pristajanju letala. Gostitelj, predsednik Türk, in kraljica Elizabeta II. sta si ob koncu pogovorov izmenjala tudi odlikovanja in darila. Kraljica je od gostitelja prejela čajni komplet iz porcelana Catbriyur, vojvoda Edin-burški pa Veliko grbovno knjigo Janeza Vajkarda Valvasorja. Predsednik Türk je britansko kraljico odlikoval z redom za izredne zasluge Republike Slovenije, in sicer za zasluge pri razvijanju in utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov ter za njen prispevek k utrjevanju mednarodnega miru in številna človekoljubna dejanja. Kraljica Elizabeta II. pa je slovenskega gostitelja odlikovala s križem Knight Grand Cross, red "The Most Honourable Order of the Bath" in mu podarila knjigo, v kateri so fotografije slik Hansa Holbei-na, ki so shranjene v Kraljevi knjižnici na gradu Windsor. Podarila mu je tudi podpisano fotografijo, na kateri je skupaj z vojvodom Edinburškim, in srebrno šatuljo za nakit. Kraljica Elizabeta II. in princ Philip sta nato odpotovala v Ljubljano, kjer jo je pred hotelom Union pozdravila radovedna množica Ljubljančanov. Nato si je v hotelu ogledala otroško glasbeno predstavo "Džungel Jangle", ki so jo pripravili otroci Britanske mednarodne šole v Ljubljani in ljubljanske osnovne šole Vita Kraigherja, njen soprog pa si je medtem ogledal delavnico Igra o mestu prihodnosti -The Future City Game, ki jo je pripravil British Council in na kateri so štiri ekipe iskale najboljšo rešitev za izboljšanje kakovosti življenja v Ljubljani. Britanski kraljevi par se je včeraj srečal še s predsednikom vlade Janezom Janše in novim predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, nato pa sta kraljici in vojvodi Edinburškemu slovenski predsednik Türk in njegova soproga na Brdu pri Kranju priredila še svečano večerjo. (STA) Po prihodu na Brdo je kraljica Elizabeta II. v spremstvu slovenskega predsednika Danila Turka pregledala častno stražo grega wernig obisk - Ogledala si bo tudi program lipiške klasične jahalne šole Britanska gostja danes v Lipici Sledil bo ogled stojnic in srečanje z osnovnošolskimi otroki - Kot simbolično darilo bo kraljica Elizabeta II. dobila tudi lipicanca LIPICA - Britanska kraljica Elizabeta II. bo skupaj s soprogom vojvodo Edinburškim danes obiskala Lipico, kamor bo prispela nekaj pred 11. uro. V pokriti jahalnici si bo ogledala program lipiške klasične jahalne šole, nato pa si bo ob 11.15 na dvorišču Velbance ogledala stojnice domačih krajevnih obrtnikov in kraških žena. Nekaj minut kasneje se bo kraljica Elizabeta II. v galeriji Avgusta Černigoja srečala z otroki, dobitniki nagrad projekta 'Lipica',, vojvoda Edinburški pa se bo srečal s predstavniki Kobilarne Lipica. Ob 11.25 bo visoki britanski gostji simbolično podelili lipicanca, skupaj z gostitelji pa si bo ogledala tudi spominsko plaketo. Po kratkem nagovoru britanskega ministra za zunanje zadeve Davida Milibanda pa bosta kraljica in vojvoda Edin-burški skupaj s predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom in soprogo Barbare Miklič Türk sodelovala na sprejemu za udeležence konference UN Global Compact Slovenija 'Trajnostni razvoj za doseganje nacionalne konkurenčnosti' v hotelu Maestoso. Iz Lipice bo britanska kraljica odpotovala v Ljubljano, kjer bo imela še nekaj srečanj, ki se bodo začela s svečanim kosilom na Ljubljanskem gradu. na gradu se bo tudi vpisala v Zlato knjigo gostov Mestne občine Ljubljana, si privoščila vožnjo z vzpe-njačo, Ljubljančani in drugi pa bodo visoko britansko gostjo lahko pozdravili med njenim kratkim sprehodom po Tromostovju. Uradni tridnevni obisk britanskega kraljevskega para v Sloveniji se bo zaključil jutri, ko bosta kraljica Elizabeta II. in njen soprog odletela z brniškega letališča, kjer se bodo od njiju poslovili z vojaškimi častmi. Britanski kraljici bodo v Lipici tudi simbolično podarili enega od lipicancev celovec - Zaradi krčenja sredstev Solidarnost NSKS s Slovenci v Italiji slovenija - Predsednik Türk čaka na ustanovitev poslanskih skupin Kmalu začetek posvetovanj Usklajevanja vsebinskega dela koalicijske pogodbe med SD in DeSUS končana CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je včeraj izrazil solidarnost s slovensko manjšino v Italiji zaradi načrtov vlade Silvia Ber-lusconija, da zmanjša sredstva za manjšinske organizacije. Pozvali so vlado v Rimu, naj spoštuje načela pravne države in mednarodne obveznosti, vlado v Ljubljani pa, naj zaščiti interese Slovencev v Italiji. Kot so v sporočilu za javnost opozorili v NSKS, bi novi finančni zakon, ki ga načrtuje Berlusconijeva vlada, z zmanjšanjem finančnih izdatkov za manjšinske organizacije resno ogrozil preživetje slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Na eni strani bi to lahko pomenilo velike probleme Primorskega dnevnika, osrednjega časnika slovenske manjšine v Italiji, ogrozilo pa bi lahko tudi šolstvo. Pri tem pa opozarjajo, da po "Londonskem sporazumu iz leta 1954, ki ima za Slovence v Italiji podoben pomen, kakor ga ima 7. člen Avstrijske državne pogodbe za Slovence na Koroškem in Štajerskem ter za gradiš-čanske Hrvate, so slovenske šole imensko zaščitene". "Sedaj predvideva Berlusconijev zakonski osnutek jasno kršitev Londonskega sporazuma, s tem, da hoče krčiti finančna sredstva tudi za slovenske šole. To pomeni, da bi morali zapreti vrsto šol na Tržaškem in Goriškem, med njimi špetrsko - edino slovensko šolo v Benečiji, prav tako pa bi morali ukiniti nad 80 učiteljskih in profesorskih mest," pojasnjujejo v NSKS. V NSKS so zato pozvali italijansko vlado in parlament, naj "spoštujejo načela pravne države in mednarodno sprejete obveznosti". Prav tako so pozvali Slovenijo, da kot država zašči-tnica tako v bilateralnih odnosih kakor pri evropskih in mednarodnih institucijah stori vse za zaščito življenjskih interesov in za obstoj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. (STA) LJUBLJANA - Pred današnjim iztekom roka je že ustanovljena večina poslanskih skupin novega sklica slovenskega državnega zbora. Ko bodo ustanovljene vse, bo novi predsednik DZ Pavel Gantar poslal poročilo predsedniku republike Danilu Turku, ta pa bo, predvidoma konec meseca, s poslanskimi skupinami začel posvetovanja o kandidatu za novega manda-tarja.Parlamentarni poslovnik določa, da se morajo poslanske skupine ustanoviti v sedmih dneh od ustanovne seje državnega zbora. Večina poslanskih skupin je sicer že ustanovljena, določeni pa so tudi njihovi vodje. Poslansko skupino SD bo vodil Bojan Kontič, poslansko skupino Zares Gregor Golobič, poslance DeSUS Franc Žni-daršič, poslance SNS Zmago Jelinčič, poslansko skupino SLS Jakob Presečnik, vodja poslancev LDS pa bo Borut Sajovic. Danes bo še ustanovna seja poslanske skupine SDS, njeni člani pa bodo za svojega vodjo najverjetneje znova izbrali dosedanjega vodjo Jožeta Tanka. Predsednik republike mora nato opraviti posvetovanja z vodji novih po- slanskih skupin o kandidatu za novega mandatarja. Predsednik Türk bo predvidoma razgovore začel po 28. oktobru, ko se vrne z obiska na Kitajskem, kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade pa naj bi predlagal v začetku novembra. Predsednika vlade bo nato volil državni zbor, in sicer na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev, torej 46. Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev. Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v 15 dneh po svoji izvolitvi državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Vsak kandidat za ministra se mora pred imenovanjem predstaviti pristojnemu delovnemu telesu in na "zaslišanju" odgovarjati na vprašanja poslancev. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade pa mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre. Kar zadeva pogovore o novi koaliciji, pa se je včeraj končalo tudi usklajevanje vsebinskega dela koalicijske pogodbe z DeSUS. To je včeraj povedal vodja pogajalske skupine SD Miloš Pavlica. Pogajalec DeSUS Vili Rezman je ob tem dodal, da je največ časa vzelo usklajevanje glede področja dela, družine in socialnih zadev pa tudi zdravstva. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je ob robu sestanka pogajalskih skupin SD in DeSUS dejal, da pogajanja potekajo v konstruktivnem vzdušju. "Čutimo, da smo enakopraven partner," je dejal in dodal, da kaže, "da bomo našli soglasje tudi glede nekaterih težjih vprašanj, tako da sem zadovoljen s potekom pogajanj". Erjavec je pojasnil, da so se pogovarjali o vseh tistih področjih, ki zanimajo DeSUS, torej o pokojninah, sociali, zdravstvu, medtem ko se o kadrovskih zadevah včeraj niso pogovarjali. "Mislim, da bi lahko kar hitro zaključili vsebinska pogajanja, če ne bo prišlo do drugih zapletov," je povedal. (STA) 6 Sreda, 22. oktobra 2008 ITALIJA finančna kriza - Alarm Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in guvernerja Draghija Italija zanesljivo v recesiji, iskanje izhoda pa v razpravi IMF proti državnim pomočem, o katerih govorita Berlusconi in Marcegaglia pravosodje Frigo član ustavnega ■ • v v sodisča Giuseppe Frigo RIM - Giuseppe Frigo je bil sinoči izvoljen za novega ustavnega sodnika. Friga, ki je dolgo let predsedoval italijanski odvetniški zbornici, je predlagala desnosredinska koalicija, dobil pa je tudi glasove stranke UDC in leve sredine. Desna sredina je dolgo časa vztrajala pri kandidaturi Gaetana Pecorelle, ki pa je propadla zaradi ostrega nasprotovanja Demokratske stranke in stranke Italija vrednot. Stranke so sporazumno preložile izvolitev predsednika parlamentarne komisije za nadzor nad radiotelevizijsko ustanovo. Jutranje neuspelo glasovanje o ustavnem sodniku je bilo precej burno. Poslanci in senatorji radikalne stranke so iz protesta zaradi zavlačevanj pri izvolitvi ustavnega sodnika in predsednika komisije RAI zasedli dvorano poslanske skupščine. Predsednik Gianfranco Fini je prekinil zasedanje in jih pozval, da prenehajo s protesti, ker so vztrajali pa je ukazal uslužbencem parlamenta, da radikalce prisilno odstranijo iz sejne dvorane, kar se je tudi zgodilo. Ustavno sodišče šteje 15 članov in članic, katerih mandat traja devet let. Tretjino članov sodišča imenuje parlament, pet jih imenuje predsednik republike, preostalih pet pa predlaga oziroma imenujejo ka-sacijsko in računsko sodišče ter državni svet. Najvišjemu sodišču trenutno predseduje Franco Bile, čigar mandat bo potekel na začetku novembra. RIM - Italija je v recesiji, vendar njen vzrok ni mednarodna konjunktura, ampak nerešeni strukturni problemi. Namesto državnih pomoči so potrebne reforme in liberalizacije, ki jih je vlada sposobna izvesti glede na trdno večino, ki jo ima v parlamentu. To je v skopih besedah sporočilo, ki ga je Rimu namenil Mednarodni denarni sklad (IMF) in ki je v popolnem nasprotju s tistim, kar zahtevajo italijanski podjetniki in kar se kuha v vladnih kotlih. »Problem Italije je bil vedno v zelo skromni potencialni gospodarski rasti in na dlani je, da je v takih razmerah in ob mednarodni krizi v teku zelo lahko pasti v recesijo,« je na srečanju z novinarji v Bruslju opozoril direktor IMF za Evropo Alessan-dro Leipold. »Italijanska rast je bila nizka že prej, zdaj pa obstaja resno tveganje na dolgi rok,« je ocenil in dodal, da se je treba problemov lotiti na strukturni način, z liberalizacijami in ne z državnimi pomočmi, ki bi še bolj utrdile togosti sistema. Ravno nasprotno s tistim, kar je v imenu italijanskih industrijcev premieru Berlusconiju predlagala njihova predsednica Emma Marcegaglia. Italijanska podjetja so slabo kapitalizirana in potrebujejo pomoč države, investicijsko podporo, zraven pa tudi resen načrt davčnih olajšav in časovno omejeno prožnost pri pasivnih finančnih bremenih. Berlusconi, ki se je udeležil skupščine industrijcev v Neaplju, se je strinjal s predsednico Confindustrie in napovedal, da bo prihodnji teden v palači Chi-gi sklical sestanek s predstavniki bank in podjetij: »Verjamem, da bomo lahko sprejeli pomembne ukrepe za pomoč podjetjem. Če bo država stopila v banke, je jasno, da bo to le začasna prisotnost, saj bi za-kladništvo kupilo delnice brez glasovalne pravice,« je pojasnil. Manj jasen pa je bil glede možnosti davčnih olajšav: »Davčni pritisk bomo znižali takoj, ko nam bodo to omogočili javni računi.« O finančni krizi in recesiji je včeraj na avdiciji v senatni proračunski komisiji govoril tudi guverner Banke Italije Mario Draghi, ki je potrdil »negativne signale za prihodnja četrtletja«. Za Draghija je zelo pomembno, celo nujno, da se v čim krajšem času ponovno vzpostavi klima zaupanja med državljani in podjetji oziroma na trgu, zato je tudi v senatu hitel z zagotovili, da so bančne vloge na varnem in da je italijanski bančni sistem zdrav, čeprav ni izključil, da se bo po Unicreditu morala zateči k dokapitalizaciji še kakšna banka. Kljub težavam, v katerih so se znašle, pa morajo banke pomagati svojim strankam, ki so investirale v papirje skupine Lehman Brothers, ne smejo jih pustiti same, ampak na vse načine zaščititi njihove interese. 90 Premier Berlusconi in Emma Marcegaglia na skupščini industrijcev v Neaplju ansa šola in univerza Po vsej državi protesti proti vladi RIM - Tudi včeraj so se po vsej Italiji nadaljevali protesti srednješolcev in univerzitetnih študentov proti politiki Berlusconijeve vlade na šolskem in univerzitetnem področju. Posebno napeto je bilo v Milanu, Firencah in v Bologni, čeprav so se protestne pobude odvijale skorajda v vseh mestih. V Milanu je prišlo tudi do spopadov med protestniki in organi javne varnosti. Študenti so namreč v sprevodu skušali zasesti kolodvor Ferrovie Nord na Trgu Cadorna, a tu so se jim postavili po robu policaji in karabi-njerji s pendreki. In tako se je zgodilo, da je bilo 6 protestnikov ranjenih. Tudi v Bologni so se protestniki lotili železniške postaje. Brez težav so zasedli tri perone, a kmalu potem so jo zapustili. V Firencah je bila množična poulična demonstracija, ki se je udeležilo 40 do 60 tisoč dijakov, študentov in profesorjev. Skupina študentov pa se je na rimski univerzi La Sapienza s posredovanjem rektorja srečala s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom ter mu izro- Šolska ministrica Mariastella Gelmini čila spomenico. V njej poziva državnega poglavarja, naj se zavzame za to, da bi sedanja vlada ne dokončno pokopala danes prevladujočega modela javne univerze. Medtem je včeraj senat začel obravnavati zakonski odlok z reformo ministrice Gelminijeve, ki med drugim uvaja enega samega razrednega učitelja na osnovnih šolah. Levosre-dinska opozicija je predstavila 250 amandmajev, načelniki parlamentarnih skupin pa so se dogovorili, da bo zaključno glasovanje na sporedu v sredo, 29. t. m., se pravi dva dni preden bi zakonski odlok zapadel. Veltroni o Di Pietr in o sobotni protestni manifestaciji RIM - Demokratska stranka bo še vedno podpirala kandidaturo predstavnika Italije vrednot Leoluca Orlanda za predsednika nadzorne parlamentarne komisije za radio-televizijo, in to kljub aktualnim razhajanjem z Antoniom Di Pietrom. Tako je potrdil lider Demokratske stranke Walter Veltroni. Poudaril je, da je Di Pietro »razbil« zavezništvo, ne pa Demokratska stranka. Nekdanji javni tožilec preiskave Čiste roke se je obvezal, da bo pristopil v enotno opozicijsko skupino v parlamentu, a tega ni storil, mu je očital Veltroni, in zaželel, da bi se Di Pietro »vrnil na stališča, ki jih je zagovarjal v času, ko je podpisal volilni program Demokratske stranke«. Veltroni se je obregnil ob Berlus-conijev napad na sobotno protestno manifestacijo v Rimu. Pred dvema letoma je on na rimskem trgu S. Giovanni napadal takratnega predsednika vlade Prodija. Takrat je bil protest, po njegovem upravičen, če pa priredimo protest mi, se huduje, je pripomnil Veltroni in zagotovil, da bo sobotna manifestacija potrdila široko ljudsko podporo Demokratski stranki. Nacistični pokoli: Nemčija naj poravna odškodnino žrtvam RIM - Nemčija bo morala plačati odškodnino sorodnikom devetih žrtev nacističnih pokolov v krajih Civitela, Cornia in San Pancrazio 29. junija 1944, v katerih so nacistični vojaki pobili 203 osebe, med katerimi je bilo mnogo žensk in otrok. Tako je razsodilo italijansko kasacijsko sodišče, ki je zavrnilo priziv, s katerim je nemška država nasprotovala tovrstnemu ukrepu, češ da je vojno odškodnino že poravnala na podlagi pogodbe iz leta 1947 in z bonnskim sporazumom iz leta 1961. Kasacijsko sodišče je po večurnem posvetovanju sprejelo poziv namestnika glavnega tožilca Roberta Rosina, ki je zahteval zavrnitev nemškega priziva, in potrditev obsodbe, ki jo je bilo izreklo nemškemu vojaku Maxu Josefu Milde-ju. Ta je bil decembra 2007 obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri pokolih leta 1944. Poleg tega je sodišče takrat razsodilo, da bo moral plačati sorodnikom devetih žrtev odškodnino v skupni vrednosti milijona evrov.Včeraj-šnja razsodba odpira sedaj možnost kakim 10 tisočim žrtvam nacizma, da zahtevajo odškodnino od nemške države. kronika - V njih je ta čas skoraj 57.200 zapornikov Zapori prenatrpani RIM - Italija se sooča s prenatrpanimi zapori. Sredi oktobra je bilo za zapahi skoraj 57.200 ljudi, kar je skoraj 13.000 več, kot jih zavodi za prestajanje zaporne kazni lahko sprejmejo. Število zapornikov, od tega jih je 38 odstotkov tujcev, se v mesecu dni poveča za približno 800, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Med zaprtimi osebami je vedno več tujcev. Sredi oktobra jih je bilo več kot 21.300, med njimi največ Maroča-nov, Albancev, Tunizijcev in Romunov. Kot je pojasnil minister za pravosodje Angelino Alfano, je vlada Silvia Ber-lusconija, da bi se izognila prenatrpanosti 205 zaporov, kolikor jih je vseh skupaj v državi, sprejela posebno strategijo, ki bi lahko zagotovila izboljšanje bivalnih pogojev v zavodih za prestajanje zaporne kazni. Strategija, ki je v opozicijskih vrstah in v javnost povzročila veliko razburjenja, med drugim predvideva gradnjo novih zaporov, sklepanje bilateralnih dogovorov, na podlagi katerih bi tuji državljani, ki so obsojeni na krajšo dobo, zaporno kazen prestajali v svoji domovini, kjer bi morali tudi ostati, in uvedbo elektronskih zapestnic za kaznjence. Kakšno je današnje stanje v zaporih, zgovorno pove primer turinske kaznilnice Le Vallette. V njej ta čas 40 zapornikov spi na tleh in jih je pokritih z eno samo odejo. V omenjenem zavodu za prestajanje zaporne kazni biva 56 odstotkov zapornikov več, kot je to predvideno. eu - Podnebno-energetski paket Sarkozy: Ne bo odlogov Berlusconi: Donkihotsko BRUSELJ - Evropska komisija bo prihodnji teden začela posebne pogovore z Italijo glede podnebno-energetskega paketa, je včerajv Bruslju potrdila tiskovna predstavnica komisarja za okolje Barbara Helfferich. Dejala je, da naj bi se »tehnični pogovori« nanašali predvsem na nekatere številke, ki jih problematizira Italija. V ponedeljek so okoljski ministri EU v Luxembourgu razpravljali o omenjenem svežnju, pri čemer so se ponovno pokazale težave posameznih držav. Italija je že na vrhu EU minuli teden izpostavila svoje zadržke. Italijanski premier Silvio Berlusconi je tedaj zagrozil z vetom, češ da so ambiciozni podnebni in energetski cilji, ki si jih je EU zastavila, pretežko breme za italijanska podjetja, ki že dovolj trpijo zaradi finančne krize. Italija je problematizirala nekatere konkretne številke oziroma stroške, ki pa niso skladni z oceno vplivov Evropske komisije, in gre za pretiravanje, je včeraj pojasnila tiskovna predstavnica komisarja Sta-vrosa Dimasa. Jasno je tudi povedala, da se še ne ve natančno, o čemer bo govora v »tehničnih« razpravah z Italijo, dokler se te dejansko ne bodo začele. Italijanska ministrica za okolje Ste-fania Prestigiacomo je v teh dneh opozorila, da bo imela Italija ogromne stroške z izpolnjevanjem ciljev podnebnega svežnja, predvsem v povezavi s selitvijo industrije v tretje države. Po ocenah naj bi italijanska industrija porabila letno med 18 in 25 milijardami evrov denarja, da bi tako izpolnila cilje podnebnega paketa. Po mnenju ministrice bi morali priti do širšega mednarodnega sporazuma na tem področju. Sicer pa je včeraj francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy v svojem govoru pred Evropskim parlamentom dejal, da bi bilo »neodgovorno«, če bi EU opustila podnebno-energetski paket, na italijansko grožnjo z vetom pa je posredno odgovoril, poudarjajoč, da bo Evropski svet decembra odobril paket s kvalificirano večino. Berlusconi pa mu ni ostal dolžen. Na zborovanju industrijcev v Neaplju je zatrdil, da je načrt EU »nerazumen« ter »don-kihotski«. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sreda, 22. oktobra 2008 J APrimorski ~ dnevnik urbanistika - Priziv občanov predsedniku republike Napolitanu V nabrežinski občini zahtevajo razveljavitev regulacijskega načrta Kvirinal bo rešitev vprašanja najbrž poveril deželnim upravnim sodnikom 53 občank in občanov Devina-Nabrežine zahteva razveljavitev novega občinskega regulacijskega načrta. Občani so v ta namen vložili priziv predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki bo v skladu z obstoječo pravno navado po vsej verjetnosti obravnavo vprašanja poveril upravnemu sodišču Furlanije-Julijske krajine. Občani, med katerimi je precej javnih delavcev, so za predložitev pri-ziva pooblastili odvetnike Carmine-ja Pullana, Barbaro Rudolf in Roberta Pernarcicha. Toženi stranki sta Občina De-vin-Nabrežina in deželna uprava, ki je regulacijski načrt dokončno sprejela. Priziv kot "protizainteresirani" osebi citira tudi občana Stanislava Švaro in Caterino Finotto, ki sta se javno opredelila v prid omenjenih načrtov. Gre zgolj za dolžnostni akt, ki ni naperjen proti omenjenima občanoma, pravijo vlagatelji pritožbe. Med podpisniki najdemo Živko Marc, nabre-žinskega športnega delavca Nika Per-tota, predsednika Kmečke zveze Franca Fabca, dolgoletnega občinskega svetnika Viktorja Tanzeja in številne predstavnike društev ter organizacij zlasti s severnega predela na-brežinske občine. Predmet priziva državnemu poglavarju sta varianti številka 24 in 25 splošnega regulacijske načrta, vsi uradni sklepi občinskega sveta in uprave ter naloge, ki jih je Občina De-vin-Nabrežina poverila arhitektu Pao-lu Petrisu. Vlagatelji pritožbe so prepričani, da je občinska uprava pri spreje- Zahteva po razveljavitvi regulacijskega načrta bo gotovo sprožila nove polemike v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu kroma manju prostorsko-urbanističnih načrtov kršila številne zakone, da je pri tem prišla na roko nekaterim občanom, druge pa zapostavila. V tem naj bi kršila načelo enakopravnosti in splošnih interesov, ki jih mora spoštovati javna uprava. V prizivu se omenja Sesljanski zaliv in tudi nekatere domnevne konflikte interesov, pri katerih naj bi bili soudeleženi nekateri občinski upravitelji. V bistvu naj bi šlo za velike nepravilnosti in tudi za poskus gradbenih špekulacij, Vlagatelji so tudi prepričani, da je nabrežinska uprava kršila državni zaščitni zakon za slovensko manjšino, saj gre za ukrepe, ki tako ali drugače posega v narodno mešano okolje. Župan Ret bi moral zato vso dokumentacijo v zvezi s tem poslati tudi paritetnemu odboru za slovensko manjšino. Priziv predsedniku republike ne prekinja izvajanja regulacijskega načrta, ki ga je deželna uprava, kot rečeno, sprejela z uradno objavo odloka predsednika odbora. Za zamrznitev ukrepa se lahko odločijo le upravni sodniki. In to v primeru, da se v pričakovanju dokončne razsodbe opredelijo za začasno suspenzijo občinskega sklepa. Ta možnost je v teh razmerah malo verjetna, ni pa nemogoča. šolstvo - Slovenski dijaki pozivajo k vztrajanju Vse tržaške šole so zasedene Dijaki nadzorujejo vse slovenske višje srednje šole, 15 italijanskim sta se pridružila še tehnični pomorski zavod in inštitut Max Fabiani Zasedba slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol se nadaljuje in še stopnjuje. Zasedene so vse slovenske in tudi vse italijanske šole (nekatere v obliki zasedbe, druge pod soupravo), saj sta se 15 italijanskim včeraj pridružila še tehnični pomorski zavod in inštitut Max Fabiani. Predstavniki slovenskih šol so se medtem včeraj dopoldne srečali s predstavniki vseh italijanskih šol na umetnostnem zavodu Nordio. Skupno so se domenili za ponovno demonstracijo po mestnih ulicah, ki naj bi jo priredili to soboto. Tudi dijaki slovenskih šol pa so prispevali, da se reši kritično stanje na šoli Nordio, kjer je bila polovica dijakov naklonjena prekinitvi zasedbe. Slovenski dijaki so razložili, kako poteka zasedba na slovenskih šolah, in sicer da so vrata odprta za ravnateljico, po potrebi pa tudi za neučno osebje. Dijaki Nordia so se odločili za nadaljevanje zasedbe s sorodnimi pogoji. Zanimiv je bil včeraj tudi odziv dijakov liceja Dante, ki so »zgodovinsko« desničarsko usmerjeni in ki vsekakor nasprotujejo šolski reformi ministrice Gelmini oz. početju desnosredinske vlade. Pri zasedbi sodelujejo tudi dijaki liceja A. M. Slomška kroma Sicer je bil včerajšnji dan zasedbe na liceju Franceta Prešerna in Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v znamenju informiranja. Kot nam je povedal predstavnik Zoisa Ma-tia Mosenich, so dijake podrobno seznanjali s posledicami reforme za šole in za univerzo, Tomaž Špacapan pa je predstavil novo gibanje Mladi za mlade. Prihodnost se v luči krčenja finančnih sredstev in šolske reforme piše vse prej kot rožnata. Zato je Mosenich tudi pozval vse dijake in dijakinje, da z zasedbo vztrajajo. Dijake podprla tudi Stojan Spetič in SKP Izraziti želim svojo pohvalo dijakom, ki so zasedli šolske zavoda v znak protesta proti odloku ministrice Gelminijeve, poudarja v tiskovnem sporočilu deželni tajnik stranke italijanskih in slovenskih komunistov Stojan Spetič, saj sklep vlade predstavlja hud korak nazaj za ves vzgojni sistem v Italiji, ker ga krepko oddaljuje od evropskih standardov, za slovensko šolo pri nas pa pomeni pravo daljnoročno katastrofo, saj prinaša ukinjanje razredov in šol, odpuščanje šolnikov, zmanjševanje kakovosti učenja. S svojim protestom naši dijaki branijo pravico Slovencev v Italiji, da preživijo v prihodnjih desetletjih brez asimilacije. Solidarnost slovenskim in italijanskim dijakom in dijakinjam, ki so zasedli vse tržaške višje srednje šole, so včeraj izrekli pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove ter mladi komunisti in ko-munistke. Pokrajinsko tajništvo SKP v tiskovni noti podpira protest dijakov proti odloku ministrice Gelminijeve in proti krčenju finančnih prispevkov na šolskem področju. Potem ko so se temu uprli učitelji, docenti, dijaki, študenti in raziskovalci, morajo zdaj odločno protestirati tudi starši, pravi SKP, tudi tisti, ki so sprva soglašali s t.i. šolsko reformo. fernetiči Tatvina (9.000 €) v baru »G« Bar »G« na Fernetičih je bil pred dnevi tarča tatov. V nočnih urah so vlomili skozi stranska vrata v lokal na desni strani nekdanjega mejnega prehoda, le nekaj sto metrov od meje. Izpod pulta so nagrabili sto velikih paketov zavojčkov cigaret, poleg tega pa so iz lokala odnesli še štiri velike igralne avtomate. Te so prenesli do bližnjega podvoza v smeri Slovenije, kjer so jih razbili in iz avtomatov nabrali polne pesti kovancev po 1 evro in 2 evra. Po oceni upravitelja lokala Marka Grgiča znaša celotna škoda kakih 9 tisoč evrov. Samo iz igralnih avtomatov so tatovi odnesli kakih 2 tisoč evrov v kovancih. Grgič je tatvino prijavil open-skim karabinjerjem in tudi sežanskim kriminalistom. Med ogledom kraja, kjer so tatovi razbili avtomate, je na potki, ki vodi v Slovenijo, odkril nekaj zavojčkov cigaret, iz česar preiskovalci sklepajo, da naj bi tatovi prišli iz Slovenije in se po opravljeni tatvini tudi vrnili v Slovenijo. Pri tatvini naj bi bili soudeleženi najmanj trije zmikavti, saj bi jim sicer ne uspelo prenesti težkih igralnih avtomatov prenesli iz lokala. Grgič stanuje z družino v prvem nadstropju poslopja, v katerem je tudi bar. V noči, ko so tatovi vlomili v javni lokal, ni slišal nobenega ropotanja. Tovorni promet je na Fernetičih tudi v nočnih urah zelo gost, prehodi tovornjakov so tako zakrili hrup tatov med krajo v baru. nabrežina Župan Ret: To je čisto politična poteza »Poteza občanov, ki zahtevajo razveljavitev regulacijskega načrta, se mi na prvi pogled zdi izrazito politične narave,« pritožbo občanov komentira de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. »Uprava bo dokument podrobno proučila. Vidim pa, da so ga podpisali tudi občani, ki imajo od tega načrta koristi, zato je zelo nenavadno, da so med podpisniki,« dodaja Ret, ki se mu pritožba predsedniku republike nikakor ne zdi najbolj primerna pot za reševanje problemov. Pri tem naglaša, da bi morebitna razveljavitev načrta tudi izničila načrt za železniški nadvoz pri Šem-polaju, na katerega občani čakajo že desetletja, ter postavitev novih pločnikov v Nabrežini. Načelnik leve sredine v na-brežinskem občinskem svetu Massimo Veronese in zastopnik zelenih Maurizio Rozza pa pozivata Reta, naj se zamisli o tej pritožbi in o vsebini spornega regulacijskega načrta. »Opozicija je proti temu planu vodila oster boj in to ob belem dnevu, vsi njeni predlogi in popravki pa so bili rezko zavrnjeni,» podčrtujeta predstavnika opozicije. Pritožba naj gre sedaj svojo pot, župan pa naj preveri vlogo oziroma domnevne interese nekaterih občinskih svetnikov, ki so podprli spremembe starega prostorsko-ur-banističnega načrta, menita Veronese in Rozza. 8 1 0 Četrtek, 23. oktobra 2008 TRST / ater - Predsednica Perla Lusa predstavila dela županu Robertu Dipiazzi Kmalu 92 novih stanovanj, v dveh letih dodatnih 180 Ater kupil nova stanovanja v Ul. della Tesa, v Ul. Cumano pa jih bo zgradil v bivši kasarni Podjetje za ljudske gradnje Ater bo v začetku novembra predalo namenu in torej izročilo družinam ključe 92 novih stanovanj, ki jih je odkupilo v Ul. della Tesa. Stanovanja je zgradilo neko gradbeno podjetje, ki je popolnoma obnovilo skorajda zapuščene prostore, v katerih so bili v preteklosti uradi, delavnice, skladišča idr. Stanovanja so odkupili s pomočjo posojila Dežele Furlanije-julij-ske krajine, ki ga bo Ater vrnil v prihodnjih 30 letih. Celotna naložba je bila v vrednosti več kot 17 milijonov evrov. Ater bo letno izplačeval deželni upravi 580 tisoč evrov, ki jih bo črpal od prihodka najemnin, tj. skupno 16 milijonov evrov vsako leto. Spodbudna vest torej, ki jo je predsednica podjetja Ater Perla Lusa včeraj posredovala županu Robertu Di-piazzi, ko sta si skupaj ogledala nova stanovanja, pa tudi novo gradbišče v Ul. Cumano. Na območju bivše kasarne, ki ga je Ater odkupil pred desetimi leti, so namreč že v teku dela za gradnjo dodatnih 180 stanovanj, v katerih bo vsak stanovalec - kot to velja tudi v Ul. della Tesa - razpolagal tudi s parkirnim mestom. V začetku novembra se bo, kot rečeno, 92 družin vselilo v nova stanovanja v Ul. della Tesa. To so družine z zelo nizkim bruto dohodkom (manj kot 14 tisoč evrov letno) in so na seznamu najbolj zaščitenih. Na podlagi deželnega zakona 6/03 ne sme najemnina v tem smislu presegati 8 odstotkov dohodka. Drugače povedano, družine bodo plačevale največ 90 evrov mesečne najemnine. Stanovanja so različnih velikosti. Najmanjše obsega 51 kvadratnih metrov, največje 70 kvadratnih metrov. Zadoščenje za nova stanovanja je vsekakor omejeno, je povedala Perla Lusa, ker je še vedno (pre)velik razkorak med razpoložljivimi stanovanji in povpraševanjem. Po oceni Ater bo v obdobju 2005-2010 skupno 5 tisoč veljavnih prošenj, medtem ko bo lahko Ater poskrbel za največ 2 tisoč družin, in sicer na osnovi 1.000 novih oziroma obnovljenih stanovanj in 1.000 stanovanj, ki so potrebna ustreznih vzdrževalnih del. V zvezi z nakupom novih stanovanj, je dodala predsednica, bo podjetje Ater v kratkem objavilo razpis za nov program, vreden 8 milijonov evrov. Ta program je lahko stekel po ukinitvi davka na nepremičnine Ici, kar bo zdaj omogočilo najeti posojilo v tej vrednosti in tudi okrepiti sklad za vzdrževanje stanovanj za vsaj 800 tisoč evrov vsako leto. Popolnoma drugačen je postopek Nova stanovanja podjetja Ater v Ul. della Tesa. Spodaj ogled gradbišča v bivši kasarni v Ul. Cumano kroma za nova stanovanja na območju bivše kasarne v Ul. Cumano, na katerem je poleg 180 novih stanovanj predvidena gradnja vrste trgovskih in drugih objektov. Po odkupu dela kasarne je občinska uprava v zadnjem desetletju v sodelovanju s podjetjem Ater spremenila ustrezne urbanistične postavke, da so lahko postavili gradbišče, na katerem so danes dela v polnem teku. Predvidena naložba je 19 milijonov evrov in jo bodo krili prek deželnega sklada za ljudske gradnje, dodatna 2 milijona evrov pa bo prispeval sam Ater. Namen projekta je ob ponudbi stanovanj tudi ponovno ovrednotiti to periferično območje, ki bo moralo v očeh načrtovalcev spet zaživeti. V ta namen bodo med tremi velikimi stanovanjskimi bloki uredili trg z zelenimi površinami, v pritličju in pod zemeljsko površino pa bodo parkirna mesta (180 za stanovalce in skoraj 100 za razne dejavnosti) in predvidoma 6 prostorov, namenjenih trgovskim dejavnostim. Tudi stanovanja v Ul. Cumano bodo raznih velikosti, in sicer od 38 do 95 kvadratnih metrov. Prvih 60 stanovanj bodo predali namenu sredi prihodnjega leta, medtem ko se bo lahko ostalih 120 družin vanje vselilo v prvih mesecih leta 2010. A.G. tržaški občinski svet - Podelitev srednjeveškega pečata Skupščina združenja občin Anci Od danes do sobote v Trstu številni ministri in župani največjih italijanskih mest Predaja prapora združenja Anci predsedniku tržaške občinske skupščine Pacorju kroma Trst je od včeraj »prestolnica italijanskih občin«. Na predvečer 25. vsedržavne skupščine združenja italijanskih občin Anci je bila v občinski dvorani skupna seja mestne skupščine in občinskega sveta občine Tržič, na kateri je predsednik tržaške skupščine Sergio Pacor podelil podpredsedniku združenja Anci Alessandru Pietracciju srednjeveški mestni pečat, ta pa je Pacorju in predsedniku trži-škega občinskega sveta Marcu Ghi-nelliju predal prapor združenja Anci. Ob tej priložnosti so tržaški in tržiški občinski svetniki prejeli spominsko kolajno. Skupščina združenja Anci bo potekala v strukturah na 4. pomolu. Predvideni so posegi številnih ministrov (Brunette, Fitta, Tremontija, Sacconija, Marronija, Scajole, Mat-teolija), predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija in županov največjih italijanskih mest (Rima, Milana, Turina, Firenc). Zasedanje se bo zaključilo v soboto, 25. oktobra. lonjer Cok o tablah v vasi Štefan Čok Tržaški župan Roberto Di-piazza je med ponedeljkovo občinsko sejo v odgovoru na aktualno vprašanje načelnika svetniške skupine Demokratske stranke Fa-bia Omero spet poudaril, da je »pred nekaj dnevi namestil dvojezične table v Lonjerju.« Trditev ni prav točna. Dvojezične table so bile v Lonjerju že nameščene, kot priča resolucija, ki jo je konec lanskega septembra odobril rajonski svet za Sv. Ivan, Kja-din in Rocol. Dokument je predložil rajonski svetnik Demokratske stranke Štefan Čok. V njem je opozoril na »dve dvojezični tabli na vhodu v vas s Katinare in v Ul. Bat-tigelli, s pomazanima slovenskima imenoma vasi in narisanimi črnimi kljukastimi križi« ter zahteval, naj občinska uprava tabli počisti ali zamenja. Po dobrem letu je des-nosredinska občinska uprava z dvema novima tablama vendarle ugodila zahtevi. Zupan Dipiazza je med svojim posegom o dvojezičnih napisih poudaril, da mora biti »ob vhodu in izhodu v vsako vas« nameščena dvojezična tabla. Prav v Lo-njerju pa to še ni dokončno urejeno. V isti lanski septembrski resoluciji je namreč Čok iznesel tudi »zahtevo o postavitvi nove dvojezične table vasi na Lonjerski cesti, in sicer v spodnjem delu vasi, na strani Sv. Ivana.« Skratka ob vhodu v vas z mestne strani. Resolucija je bila sprejeta soglasno: tudi svetniki Nacionalnega zavezništva so glasovali za namestitev nove dvojezične table Longera-Lonjer. Te table pa doslej desnosre-dinska mestna uprava še ni namestila. M.K. V Španiji aretirali italijanskega morilca V španskem mestu Cadice je tamkajšnja policija po evropskem zapornem nalogu, ki ga je izdalo tržaško tožilstvo, aretirala 50-letnega Salvatoreja Mascellina. Iskali so ga zaradi umora Artura Rogantinija leta 1982. Mascellino je bil obsojen in je že prestajal kazen. Pred leti pa so ga zaradi zdravstvenih razlogov izpustili iz zapora. Takrat je izkoristil »priložnost« in zbežal v Andoro, kjer je ustanovil uvo-zno-izvozno podjetje. Poslovna pot ga je večkrat popeljala na Nizozemsko in v Španijo, in prav na te njegove poti so postali pozorni italijanski preiskovalci. Pred dnevi pa so mu španski policisti prišli na sled in ga aretirali. Tržaško tožilstvo je izdalo evropski zaporni nalog pred nekaj meseci. Mascellina je obsodilo prizivno sodišče v Trentu, v zaporu mora presedeti še 9 let in 11 mesecev, in sicer zaradi namernega umora in prekupčevanja. / TRST Nedelja, 19. oktobra 2008 9 univerza - Predstavitev slovenističnega študija na tržaški filozofski fakulteti »V Trstu se počutim ignorantka, ker ne obvladam slovenščine« Med študenti tudi veliko italijansko govorečih - Košutov monografski tečaj letos posvečen Srečku Kosovelu »Doma sem iz Brindisija,« v slovenskem jeziku pojasnjuje Salvatore in pri tem pravilno sklanja ime svojega rojstnega mesta. Salvatore bo letos obiskoval tržaško univerzo, v svoj študijski načrt pa je uvrstil tudi slovenski jezik in književnost. Zakaj? »Probal sem ju študirati in sta se mi zdeli zelo zanimivi.« Salvatore, ki uporablja tudi dvojino, se je nad slovenskim svetom navdušil pred nekaj leti, ko je služil vojaščino v Trstu. »Ko sem imel kak prost dan, sem se odpravil v Slovenijo. Spominjam se, da sem med enim takim obiskom telefoniral svojemu očetu, ki mi je rekel: kaj delaš v Jugoslaviji, a ni tam vojna? Vojne seveda ni bilo, a v Italiji žal le redki poznajo Slovenijo in njeno lepoto. Meni pa je bila takoj zelo všeč, zato sem se približal njenemu jeziku in kulturi.« Morda bo kdo rekel, da je Salvato-re izjema, ki potrjuje pravilo, med včerajšnjo predstavitvijo slovenističnega študija na tržaški filozofski fakulteti pa ni predstavljal prave izjeme. Med okrog dvajset prisotnimi študenti je bilo namreč veliko italijansko govorečih. Tudi takih, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Kot Sara, Tržačanka, ki študira španščino in francoščino, a bi rada spoznala tudi slovenščino. »Živim v Trstu in počutim se ignorantka, ker ne obvladam slovenskega jezika.« Na tržaški univerzi so študij slove-nistike uvedli pred natanko petinšestdesetimi leti ...zanimanje zanj pa je v zadnjih letih bistveno narastlo. Zato je tudi pedagoška ponudba razčlenjena in namenjena tako slovenskim kot tujejezičnim študentom. Za njihovo izobraževanje skrbijo profesorji Ljudmila Cvetek Rusi, Zoltan Jan, Miran Košuta in Matej Šekli; prva dva sta lektorja, Košuta poučuje slovensko književnost, Šekli pa slovenski jezik. Ob splošnem pregledu slovenske književnosti, spoznavanju jezika in njegovi nadgradnji, bo monografski tečaj letos posvečen pesniku Srečku Kosovelu. Posamezni študijski programi so seveda prilagojeni predhodnemu znanju študentov, docenti pa so priporočili obiskovanje lektoratov in predavanj: izkoristite ponudbo, sledite spremljevalnim pobudam, predstavite svoje predloge. Študij slovenistike je trenutno možen samo v prvem triletnem ciklu, kot je včeraj pojasnil prof. Košuta pa je tržaška univerza vključena v pomemben mednarodni projekt, na podlagi katerega bo zaživel tudi podiplomski študij, tako imenovani »sleng master« iz slovenskega jezika in književnosti. Nedvomno pomembna pridobitev za vso skupnost. (pd) Študij slovenskega jezika in književnosti, ki so ga predstavili včeraj, vzbuja med mladimi vse večje zanimanje kroma nabrežina - Od jutri V kavarni Gruden bodo na ogled keramični izdelki Gabrijele Osbich Pison »IK..kras, k...keramika« je naslov razstavi umetniških reliefov in unikatnih keramičnih izdelkov Gabrijele Osbich Pison, ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri v prostorih Kavarne Gruden v Nabrežini. Umetnice Gabrijele Osbich ni treba posebno predstavljati. S svojimi veščimi rokami je med redkimi ustvarjalci v naši deželi, ki načrtno goji prastaro zvrst oblikovanja ter okraševanja keramičnih izdelkov in ki je tehnično razvila sposobnost žganja in preoblikovanja gline. Njena dela so zaznamovana s spretnim nanašanjem barv in prikazovanjem kraške rastlinske motivike. Umetnico bo predstavila slikarka Ani Tretjak, ki je ob tej priložnosti napovedala, da se s to razstavo keramičnih stvaritev v prostorih Kavarne Gruden nadaljuje pomembna vloga SKD Igo Gruden pri ovrednotenju kvalitetne ustvarjalnosti domačih umetnikov in oblikovalcev. (Z.P.) univerza - Danes popoldne Skupščina o odloku Gelmini Na Tržaški univerzi bo danes popoldne generalna skupščina študentov, na kateri bo razprava o odloku ministrice Gelminijeve in o krčenju finančnih sredstev, ki ga predvideva t.i. šolska reforma. Skupščina bo pod geslom Kaj tvega univerza z zakonom 133? ob 14.30 v dvorani Vene-zian, na njej pa bodo posegli rektorja tržaške in videmske univerze Francesco Peroni in Cristiana Compagno ter ravnatelj Mednarodne visoke šole za višje študije Sissa Stefano Fantoni. Srečanje prireja združenje študentskih gibanj Coordinamento 133. Skoraj 4 tisoč dijakov in dijakinj se je medtem že prijavilo na pobudo Odprta vrata, na kateri se univerza predstavi in ki bo letos v začetku akademskega leta. Prireditev bo jutri in v petek (odvisno bo vsekakor od izida zasedb višjih srednjih šol), ves program je na spletni strani www.units.it/porteaperte. Danes popoldne pa bo tržaška univerza ob 18. uri sklenila sporazum s tržaško sekcijo državnega združenja al-pincev, katerega namen je medsebojno sodelovanje. Dogovor bosta na sedežu združenja ANA (Ul. Geppa št. 2) podpisala dekan fakultete za matematične vede Rinaldo Rui in predsednik tržaških alpincev Giampiero Chiapolino. Začetek dolinskega slavja ob 130-letnici društva Večer domače ustvarjalnosti bo danes uvedel praznovanja ob sto tridesetletnici delovanja Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik. V društveni dvorani bo ob 20.30 kulturni program, predstavitev koledarja Ženske z nošo po Dolini in ženske ter moške narodne noše - dar skupine dolinskih žena. V petek bo na sporedu nov kulturni večer s predstavitvijo dveh knjig, v nedeljo popoldne pa osrednja proslava. V Dolini bodo očistili spomenik Krožek Stranke komunistične prenove občine Dolina prireja v petek, 24. oktobra (od 14.30 dalje) in v soboto 25. oktobra (od 9.00 dalje) čistilno akcijo občinskega spomenika padlim za svobodo v na-rodno-osvobodilni borbi v Dolini.Ob tej priliki vabi SKP vse tovariše, simpatizerje in tiste, ki so jim pri srcu vrednote NOB-ja, da se zberejo pred županstvom v Dolini in s seboj prinesejo potrebno orodje ter rokavice. Paniccia spet na čelu Fundacije CRT Massimo Paniccia je bil za obdobje 2008-2011 potrjen za predsednika Fundacije CRT. V upravnem svetu te ustanove, poleg predsednika, sedijo še Tiziana Be-nussi, Enrico Eva, Renzo Piccini in Giorgio Tomasetti. Na seji, na kateri so izvolili upravitelje, so tudi sprejeli programsko-razvojne smernice fundacije. Za zakonitost in proti nasilju Na stadionu Rocco bo jutri ob 11. uri prireditev proti nasilju med mladimi in za zakonitost, na kateri bodo predstavili najlepše transparente, ki so jih za to priložnost pripravile tržaške šole. Pobuda je v okviru zborovanja italijanskega združenja občin ANCI, na njej pa bodo tudi odigrali nogometne tekme med reprezentancami županov, policije in dijakov tržaških višjih srednjih šol. Obisk prostorov NŠK v Narodnem domu Danes ob 11. uri bo deželni svetnik Igor Gabrovec obiskal Narodni dom v Trstu, kjer Narodna in študijska knjižnica upravlja prostore v pritličju, ki so namenjene slovenski narodni skupnosti. Gosta bo sprejel prof. Viljem Černo, predsednik NŠK, prisotni pa bodo tudi nekateri člani upravnega odbora. Po razgovoru s predstavniki Narodne in študijske knjižnice bo deželnega svetnika sprejela prof. Lorenza Rega, ravnateljica Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce, ki domuje prav tako v stavbi Narodnega doma v Trstu. dolina - Po poletnem premoru uvod v novo sezono Pihalni orkester Breg s polno paro Najprej izlet in nastop v Ribnici, zatem v tržaškem mestnem središču - Velika pozornost podmladku - Orkester vodi Maurizio Codrich, predseduje pa mu Adriano Boneta Po poletnem premoru je Pihalni orkester Breg iz Doline s polno paro začel novo sezono: skupaj s pričetkom tedenskih vaj so se vrstili tudi nastopi, na katerih so se godbeniki iz Doline dobro odrezali. Prvo nedeljo septembra so se godbeniki odpravili na izlet v Ribnico, kjer jih je gostila tamkajšnja godba ob priliki tradicionalnega Ribniškega sejma. Udeleženci so si lahko ogledali sejem ribniške suhe robe in v popoldanskih urah so v prijetnem okolju grajskega vrta tudi nastopili. Dolinska godba se je predstavila s svojim programom pesmi, ki obsega razne glasbene zvrsti od zimzelenih melodij do klasičnih čeških polk. Po končanem nastopu so se godbeniki ustavili na družabnosti v prijetnem vzdušju sejma do večernih ur. V nedeljo, 5. oktobra, je dolinski pihalni orkester nastopil na Trgu Verdi v sklopu pobude 11. Srečanje godb v organizaciji združenja Ambima, ki daje možnost godbam iz tržaške pokrajine, da nastopajo v samem centru mesta (Trg Verdi, Borzni trg,.) in se tako predstavijo širšemu občinstvu. Sončno in toplo vreme je kar vabilo meščane na sprehod in tako je nastopu godbe sledila široka publika. Poslušalci so bili zadovoljni s sporedom pesmi, ki ga je pripravil dolinski pihalni orkester pod vodstvom Maurizia Codricha. Letos je torej ta pobuda uspela in lepo bi bilo, če bi se nadaljevala, kajti predstavlja dober primer kako približati široki publiki godbeniško dejavnost. Pihalni orkester Breg seveda strmi tudi k pomladitvi in kvalitetni rasti; v ta namen deluje glasbena šola pod okriljem Glasbene matice. Gojenci imajo na voljo 3 skupine instrumentov: pihala, trobila in tolkala. Letos obiskuje šolo lepo število učencev (približno 10) in pri pihalnem orkestru upajo, da bodo kmalu stopili v godbene vrste. Godbena šola je v teh letih dobro delovala in rezultati so vidni: v godbeniške vrste je vstopilo veliko mladih in tudi v odboru so mladi aktivni in radi pomagajo predsedniku Adrianu Boneti. Godba obnavlja svoj repertoar z novimi skladbami, s katerimi se bo predstavila na tradicionalnem novoletnem koncertu. Dela in novih izzivov v tej novi sezoni torej ne bo manjkalo, kakor ne bodo manjkali tudi izleti in družabna srečanja. Pestra dejavnost čaka godbenike tudi v 113. letu delovanja. Toliko se jih je namreč nabralo, odkar so daljnega leta 1895 zazveneli prvi akordi dolinske godbe na pihala. Luka Kocjančič Pihalni orkester Breg iz Doline 10 Sreda, 22. oktobra 2008 TRST / rossetti - Dvorana Bartoli Pester in zanimiv program festivala Wunderkammer Koncert nabožne glasbe je bil v grško pravoslavni cerkvi - Festival se nadaljuje danes »Bilo je nekoč portugalsko kraljestvo, ki se je širilo do južne Indije, do prelepe obale male države Goa, kjer je čar krajevne kulture tako prevzel zahodne trgovce z orientalskimi dišavami, da so jih morale kraljevske oblasti posvariti pred asimilacijo.« Kronike iz srečne kolonialistične oaze v 16.stoletju so postale osnova drugega koncerta festivala Wunderkammer, s katerim sta italijanska čembalistka in indijski tolkalist skušala rekonstruirati sugestije glasbenega večera v Goi. Avtorica in izvajalka glasbenega projekta Paola Erdas je želela združiti ljubezen do baročne glasbe in do indijske kulture; zamislila si je tako neobičajni zvočni preplet, ki po sledovih kolonialističnih zgodb išče možnost dialoga »med princem klaviatur in kraljem vzhodnih tolkal«. Skladbe španskih in portugalskih renesančnih skladateljev (Cabezon, Carreira in drugi) so postale osnova originalne konfrontacije. Poleg izjemne kombinacije čembala in table je koncert ponudil še dodatno presenečenje, saj je publika lahko poslušala zvok rekonstrukcije srednjeveškega čembala (exaquier), ki ga izvajalec igra položenega na nogo in zveni kot indijsko tradicionalno brenkalo. Čemba-listka je pred začetkom koncerta opozorila na posebno, antično uglaševanje glasbil, ki z izrazitimi disonančnimi učinki priča o takratnem iskanju »nenavadnega« in zares je večer v dvorani Bartoli gledališča Ros-setti pričaral neobičajne atmosfere s skoraj hipnotičnim čarom, ki gre preko kon-vencionalnih definicij žanrov. Shyamal Maitra je glasbenik, ki se premika med jaz-zom, world in tradicionalno glasbo, a je tokrat sprejel izziv čutnega in eksotičnega spajanja s čembalom, h kateremu je po značaju posameznih skladb pristopil zdaj z diskretnim poudarjanjem, zdaj z enakovredno vlogo. Tabla je kompleksno glasbilo z votlim in globokim zvokom, v katerem zvenijo različni materiali, ki ga sestavljajo (tudi glas izvajalca, ki oblikuje ritmične vzorce je v duhu tradicije sestavni del zvo- V grški pravoslavni cerkvi je nastopil moški vokalni kvartet čnega telesa). Ponotranjeni glasbeni svet table v kombinaciji s poglobljenim znanjem in doživeto simbiozo z instrumentom, ki jo izražajo izvedbe Paole Erdas, je navdušil zvesto in številno publiko zanimivega festivala, ki je tudi tokrat ponudil izjemno poslastico. Festival se je nadaljeval s koncertom nabožne glasbe v lepem okviru grško pravoslavne cerkve sv. Nikolaja in Svete Trojice, ki je nastal v sodelovanju z grško skupnostjo v Trstu. Programski koncept je v skladu z vodilno temo predstavil tudi v tem primeru utrinek eksotike z izbiro srednjeveških marijinih spevov iz obširnega območja, ki od Mediterana sega do slovanskega sveta. Zapel je portugalski moški vo- kalni kvartet Ensemble Alpha, ki deluje pod umetniškim vodstvom prvega solista grško pravoslavne cerkve v Lizboni. Kvartet je s sporedom raznolikih glasbenih govoric ponudil zanimiva in zelo pestra glasbena doživetja, kjer je pobožnost pridobila »zemeljsko« izrazno moč in ritmični zagon ljudskega izročila, tudi z uporabo tolkal in flavte. Temperamentni pristop, spoj glasov, mehko vodenje fraziranja in muzikaličnost skupine so spremljali poslušalce na izredno prijetnem glasbenem potovanju, ki je obsegal radostne italijanske lavde, speve iz najbolj znanih španskih zbirk (Llibre Ver-mell in Cantigas de Santa Maria), bizantinske speve, rusko in bolgarsko polifonijo. Festival se bo nadaljeval danes v muzeju Včeraj danes bazovica - OPZ Slomšek Pomoč sirotišnici v Bjeli Otroški zbor bo spet nastopil v nedeljo, 26. oktobra, in sicer v prostorih Gospodarske zadruge ^^ Leka me V minuli sezoni si je OPZ Slomšek iz Bazovice zastavil pogumen cilj: organizirati več dobrodelnih koncertov za sirotišnico v Bjeli, v Črni gori. To pa zato, ker so bili člani OPZ Slomšek junija 2007 gostje te sirotišnice. Tam so se srečali z veliko revščino otrok, ki jim primanjkujejo najosnovnejše potrebščine za življenje, predvsem pa ljubezen in toplina. Mesec dni po njihovem obisku je del sirotišnice uničil še požar, tako da je želja po pomoči postala še večja. Zato so pevci skupaj z zborovodkinjo Zdenko Kavčič - Križmančič in starši zavihali rokave in izpeljali kar nekaj dobrodelnih koncertov: oktobra in decembra v Bazovici, na Pesku, v Barkovljah in Mač-kovljah. Maja so organizirali prodajo srečk, katerih prva nagrada je bila slika, ki jo je kot prispevek za sirotišnico poklonil slikar Benjamin Žnidaršič. Z izjemno velikodušnostjo prisotnih na koncertih ter z radodarnostjo nekaterih posameznikov,pekarne in slaščičarne Marc iz Bazovice ter KD Lipa iz Bazovice in ob prodaji tako srečk kot rožic, ki so jih otroci skupaj s pridnimi mamicami izdelali, so pevci zbrali čedno vsoto 3.700 evrov, ki jo bodo podarili v obliki šolskih potrebščin in oblačil sovrstnikom iz Bjele. Z željo, da bi še prižgali »lučko dobrote« v srcih vašča-nov in prijateljev, so mali pevci že začeli novo pevsko sezono in že vabijo na naslednji dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 26.oktobra v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Ob tej priložnosti bodo zbirali prispevke za stroške pri obnovi Slomškovega doma v Bazovici, kjer ima zbor Slomšek svojo pevsko sobo. Sartorio s pisanim večerom glasbe in gledaliških izrazov commedie dell'arte v družbi dua Janas in Harlekina Bepija San-tuzza. Rossana Paliaga Danes, SREDA, 22. oktobra 2008 TILKA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 10.39 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.14. Jutri, ČETRTEK, 23. oktobra 2008 SEVERIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1020,3 mb pada, veter 3 km na uro ju-go-vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,2 stopinje C. Ivan Kralj je uspešno diplomiral na ekonomski fakulteti tržaške univerze. Ob dosežku tega važnega izven košarkarskega cilja iskreno čestitamo! Starši, Mihela in Klemen Naša Katja Vodopivec je diplomirala na Visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu. Čestitamo! Mama Norči, papa Edi in brat Igor H Čestitke Draga FRANKA, naj bo tvoje življenje s cvetjem obdano, naj bojo tvoje stezice s travco posejane, to ti iz srca želi tvoja nona Justina iz Gro-pade. H Šolske vesti LICEJ A.M. SLOMŠKA vabi starše na volitve predstavnikov v razredne svete in na roditeljske sestanke, ki bodo potekali danes, 22. oktobra. Potek srečanj: ob 17. uri zborovanja staršev po razredih in volitve razrednih predstavnikov, od 17.30 do 19.30 razgovor staršev s predmetnimi profesorji. Pričakujemo polno-številno udeležbo. RAVNATELJ POKLICNEGA ZAVODA JOŽEF ŠTEFAN obvešča starše dijakov, da bodo potekale volitve za izvolitev predstavnikov staršev v razredne svete v petek, 24. oktobra, ob 17. uri. Sledil bo roditeljski sestanek. Id Osmice Od ponedeljka, 20., do sobote,25. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040-299442. Loterija 21. oktobra 2008 Bari 86 75 22 73 81 Cagliari 68 71 49 7 6 Firence 78 29 87 53 7 Genova 64 27 2 40 57 Milan 4 82 78 9 55 Neapelj 81 84 60 40 16 Palermo 47 89 65 16 86 Rim 76 50 58 45 71 Turin 38 22 25 20 85 Benetke 6 34 64 70 35 Nazionale 49 57 65 67 8 Super Enalotto Št. 127 4 47 76 78 81 86 jolly 6 Nagradni sklad 17.479.400,96 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 96.998.998,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 59 dobitnikov s 5 točkami 44.439,16 € 6.488 dobitnikov s 4 točkami 404,11 € 252.759 dobitnikov s 3 točkami 20,74 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 40.411,00 € 902 dobitnikov s 3 točkami 2.074,00 € 15.279 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 107.223 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 250.199 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 22. oktobra 2008 1 1 U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Wall-E«. ARISTON - 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. CINECITY - 15.50, 16.20, 17.00, 17.50, 18.20, 19.00, 19.50, 20.20, 21.15, 22.00 »Wall-E«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Vicky Cristina Barcelona«; 22.15 »The Mist«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Disaster movie«; 18.00 »The women«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 15.50, 20.10 »Zohan«; 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vic-ky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 17.00, 19.30 »Miracolo a SantAnna«; 22.00, »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Lezione 21«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«; 18.45 »Sfida senza regole«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50, 19.00, 21.10 »Dirka smrti«; 16.00, 18.30, 21.00 »Na muhi«; 17.00, 19.20, 21.40 »Sodni dan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Wall-E«; 22.15 »The Mist«; Dvorana 3: 16.30 »La mummia - La tomba dell'impera-tore Dragone; 19.15 »No problem«; Dvorana 4: 16.30, 17.50, 21.00 »Disaster movie«; 20.15, 22.15 »Zohan«; 18.15 »Il papa' di Giovanna«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Wall-E«; Dvorana 2: 16.30, 18.20 »»Wall-E««; 20.10, 22.15 »The Mist«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50 »Disaster Movie«; 20.10, 22.10 »No problem«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Vicky Cristina Barcello-na«. M Izleti TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča izletnike, ki se bodo udeležili izleta v Ligurijo in Cinque Terre od danes, 22., do petka, 24. oktobra, da bo odhod avtobusa s sledečim urnikom: danes, 22. oktobra, ob 6. uri pred Tržaško kmetijsko zadrugo, ul. Travnik 10 - Industrijska cona; ob 6.10 na trgu v Boljuncu (pred marketom); ob 6.30 na bencinski črpalki OMV blizu Obrtniške cone v Zgoniku; ob 6.40 na bencinski črpalki AGIP v Devinu na avtocesti. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezikovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. SK DEVIN začenja novo smučarsko sezono s trodnevnim izletom »Openday v Dolomitih« 6., 7. in 8. decembra v Sextenu s smučanjem na Helmu. Prijave in informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. □ Obvestila DRUŠTVO NOE' obvešča, da tečaj nemščine poteka ob sredah od 19. do 21.15 v Škerkovi hiši v Šempolaju. Info: 3498419497. SKD VIGED obvešča, da bo danes, 22. oktobra, ob 16.15 v društvenih prostorih v Šempolaju prvo informativno srečanje in vpisovanje za tečaj kvačkanja in šivanja v tehniki Hardangher z g. Franko Škerk. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBVESTILO OLJKARJEM: obvešča svoje člane oljkarje, da bo torklja Parovel Group - Obrtniška cona Dolina, 546 (tel. 040-227050 ali 040-8326364) začela delovati v ponedeljek, 27. oktobra. OBČINA DOLINA IN REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s Srenjo Boljunec in s prispevkom Dežele FJK, vabita danes, 22. oktobra, ob 18. uri na otvoritev Sprejemnega Centra Naravnega Deželnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Pozdravom predstavnikov oblasti bosta sledila predstavitev opreme in dejavnosti Sprejemnega Centra ter nastop ženske pevske skupine »Stu Ledi«. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. Danes, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). OBČINA DOLINA IN POKRAJINA TRST v sodelovanju z Deželnim odborom krajevnih ustanov za mir, Krajevnim odborom za človeške pravice ter Kulturnim društvom Slovenec iz Boršta vabita v četrtek, 23. oktobra, na slavnost ob 35-letnici smrti 4 mladih afriških ilegalnih priseljencev. Spored: ob 15. uri v sejni dvorani Občine Dolina uvodni pozdrav županje dr. Fulvie Premolin.Sledi okrogla miza na temo priseljeništva, ki ga vodi Tatjana Turco; ob 17. uri na pokopališču v Borštu - komemoracija žrtev ob petju domačega zbora »Slovenec-Slavec«; ob 20.30 v gledališču F. Prešeren - kulturni program. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja v četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri, v Kavarni Gruden otvoritev razstave »K...Kras, k...kera-mika« Gabrijele Osbich Pison. Toplo vabljeni! SPDT prireja v četrtek, 23. oktobra, ob 20.30 predavanje »Od Devina do Kanina«. O zanimivosti in posebnosti flore pasu, ki teče tik ob meji bo govoril priznani slovenski botanik prof.dr. Tone Wraber. Predavanje bo na Opčinah, v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke, ul. Ricreatorio, 2. ODBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH LOVCEV »DOBERDOB« obvešča člane, da sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. oktobra, ob 19.30, v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v operativnem sedežu v Repniču. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 25. oktobra, od 9. do 18. ure Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani http://trieste.linux.it. Vabljeni! KROŽEK STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE Občine Dolina prireja v petek 24. oktobra, ob 14.30 in v soboto, 25. oktobra, ob 9. uri skupno »čistilno akcijo« Občinskega spomenika NOB v Dolini. Zbirno mesto pred županstvom v Dolini. Vabljeni! SPDT vabi člane na spominski pohod, ki bo v soboto, 25. oktobra. S trga v Bo-ljuncu se bomo podali ob 14. uri, najprej na domače pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice Vekoslave Slavec, nato pa se bomo napotili v dolino Glinščice, kjer bomo položili venec pred obeležjem padlih planincev. Vabljeni! UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da bo v soboto, 25. oktobra, občinska skupina civilne zaščite očistila staro cesto s Fernetičev na Col. Morebitni lesni material bo zložen ob cesti in bo na razpolago upravičenim lastnikom. BOLJUNSKA ŽUPNIJA priredi v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri vsakoletno sv. Mašo v cerkvici Marije Vnebovze-te v dolini Glinščice. S to slovesnostjo se zaključujejo za letos pobožnosti v tej cerkvici in se prenese podobo Matere Božje v Boljunsko župnijsko cerkev, kjer ostane do prihodnje pomladi, ko ponovno poroma v njeno cerkev v gorskem svetu. Toplo vabljeni! SKD CEROVLJE - MAVHINJE vabi v nedeljo, 26. oktobra, na 16. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah (na koncu vasi) od 9.30 do 10.30. Vljudno vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 26. oktobra, ob 8. uri previden odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Kulturnem domu v Kobaridu (ob 11. uri). V torek, 28. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah bo pevska vaja. KRUT prireja v ponedeljek, 27. oktobra, ob 16. uri na sedežu v ul. Cicerone 8/b predavanje prof. Erike Fornazarič o Trubarju z naslovom »Prvi dve knjigi«. Vljudno vabljeni! Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb muzikal Režiser Stanislav MOSA Gostovanje MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Legendarna glasbena predstava, deležna številnih imenitnih kritik, ne nazadnje tudi nagrad na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Imenitna interpretadja igralcev, med katerimi izstopata nagrajena Uroš Smolej in Jette Ostan. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 27. oktobra, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Prvo srečanje bo v torek, 28. oktobra; ob 18. uri začetniški tečaj, ob 19. uri nadaljevalni tečaj. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu vabimo otroke, ki so se udeležili letošnjega ora-torija v Slomškovem domu v sv. Križu k pevskim vajam, ki bodo potekale ob torkih za večje (od . razreda OŠ do 3. razreda NŠ) od 16.30 do 17.30, za male (od 5. do 8. leta starosti) pa od 17.30 do 18.15. UPRAVA OBČIE DOLINA bo kot vsako leto ob priliki 1. novembra, položila venec na občinski spomenik padlim v Spomeniškem parku v Dolini v četrtek, 30. oktobra, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra, Izole in Pirana. Ob priložnostni misli Županje Fulvije Pre-molin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Kriz-mančiča. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških Županov in Predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike padlim v petek, 31. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini pred Županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini med 11. in 11.30 uro pribl. KONCERT ZA HALLOWEEN!!!- Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, koncert »Alkohol? Ne, hvala!«, ki se bo vršil dne 31. oktobra v Zgoniku (pred županstvom) od 20.30 dalje. Igrajo Kraški ovčarji, Sunrise band in Tino and the band. Sodelujejo skavti SZSO, AGE-SCI Duino 1, Taborniki RMV in vzgojitelji projekta Overnight. Za informacije dr. Celea Maria Antonella 0402017387. TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati zadnje dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel.št. 040/8990120 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 12.30. 35-LETNIKI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »vecerja1973@ya-hoo.it« ali tel. št. 329-8012528 in 3389436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! AŠD-SK BRDI NA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Sejem bo v prostorih doma Brdina na Petek,24.oktobra ob 20.30 Združeni abonmaji A,T,F in labilni, z italijanskimi nadnapisi Sobota, 25.oktobra ob 20.30 Združeni abonmaji B in labilni Nedelja, 26.oktobra ob 16.00 Združeni abonmaji C,K in labilni, z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok ■ I III ■ Bil II BI ■ II Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it - www.teaterssg.it trgu Brdina na Opčinah. Za informacije lahko kličete na štev. 347 5292058. TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali te-studo.ts@gmail.com OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. 0 Prireditve SKD VIGRED vabi danes, 22. oktobra, ob 19. uri v Štalco v Šempolaju na potopisno predavanje Biserke Cesar »Uganda, moj afriški biser...«. Biserka bo s sliko in besedo predstavila njeno štiri-mesečno bivanje v Ugandi, kjer je kot prostovoljka delala s tamkajšnjimi otroki. SKGZ, SSO, NŠK, Generalni konzulat RS v Trstu, Parnas - zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji vabijo na otvoritev razstave »Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec« v petek, 24. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20). Razstava bo na ogled do 8. novembra, od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. OPZ SLOMŠEK vljudno vabi v nedeljo, 26. oktobra, ob 18. uri v gospodarsko zadrugo v Bazovici na dobrodelni koncert za Slomškov dom v Bazovici. Nastopajo: Mali Kraški muzikantje, plesna skupina društva MOSP, ZPS Vesela Pomlad iz Opčin, Marko Ma-nin in OPZ Slomšek. SKD TABOR vabi v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri na ogled predstave »Maček Muri« v izvedbi staršev učencev OŠ F. Bevka z Opčin. Režija Kristina Kova-čič. Ne zamudite! MLADINSKI KROŽEK SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Kinoateljejem, prireja niz »Filmskih četrtkov«. Na prvem filmskem večeru, ki bo 30. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih, bo predvajan film »Hit poletja« (režiser Metod Pevec). Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Prva pravljica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 30. oktobra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Elmer bo pripovedovala Biserka Cesar. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). GLASBENA MATICA vabi na koncert v okviru mednarodnega festivala »Ko- gojevi dnevi 2008«, ki bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Nastopili bodo baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in hrvaščine, samo v jutranjih urah. Tel. 347-1542693. KRAŠKO HIŠO (120 kv. metrov) s 60 kv. metrov ateljeja na parceli 948 kv. metrov, le 1 km oddaljeno od centra Sežane prodam. Tel. št.: 040-208084. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno tros-obno stanovanje, z balkonom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PODARIM psičko staro 6 mesecev, mešane pasme. Tel. ob uri kosila na št. 334-9422068. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija. Tel. 347-3404638. PRODAM manjše opremljeno stanovanje v bližini ul. Orsera. Cena 98.000 evrov. Tel. 040 - 281107 ob urah kosila ali 320-4291333. PRODAM otroško košaro (zibelko) vključno s posteljnino. Klicati v večernih urah na tel. št. 349-3114354. PRODAMO ZEMLJIŠČE »gozd«, 10.000 kv. m., pod Volnikom (blizu Efe), cena 23.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 040-225654 ali 338-7281332 (Štoka). Prispevki V spomin na Marijo Grilj vd. Pernarčič daruje Gostilna Radetič 50,00 evrov za SŠKD Timava Medjavas Štivan. Ob obletnici smrti pok. Sergija Cibica daruje družina 20,00 evrov za FC Pri-morje. V spomin na Dragota Širco darujeta Mira in Robi Franco 30,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Sokol. V spomin na prijatelja Črta Rapotca darujeta Erika in Vasijan 40,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Maria Puriča darujejo Marta, Darma in Elena 50,00 evrov za oktet Odmevi. 22.10.2007 22.10.2008 Ob prvi obletnici smrti dragega Cvetka Tenceja se ga z ljubeznijo spominjajo žena Pierina, sinova Ivo in Livio z družinama ter Silva in Sergij Melbourne, Prosek, 22. oktobra 2008 Sreda, 22. oktobra 2008 KULTURA tržaška srečanja dsi - Ob pisateljičinem življenjskem jubileju Jubilantka Zora Tavčar in njena najnovejša knjiga Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšla zbirka kratke proze Kroži, kroži galeb Kot da bi prof. Zora Tavčar komaj pred kakim letom spodbudno delovala med nami, bilo je včeraj, ko se je še posebno razdajala mladim za šolskim katedrom in v literarnih krožkih ter jih uvajala v svet pisane umetnosti. Pa ji jubilej, za katerega, kot sama pravi, nima zaslug, ker je prišel sam od sebe, ni odtrgal niti kančka žara, zanosa in ustvarjalne moči, ki jo še danes spremljajo ob vsakem koraku. Sicer bolj na Štajerskem v rojstni Loki pri Zidanem mostu, kamor se je pred pred nekaj leti z Opčin preselila z možem Alojzom Rebulo, njena prodorna beseda pa je na Tržaškem še doma. Je bila ali je še danes prodorna kri-tičarka, pisateljica, pesnica, mentorica, prevajalka, skratka večplastna umetnica tisočerih darov, vse trdno in polno živi tudi danes, je na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev v čast jubilantki podčrtala prof. Tatjana Rojc. Na priljubljenost in hvaležnost do Tavčarjeve v našem prostoru je kazala že prepolna tržaška Peterlinova dvorana, v kateri je bilo videti več šolnikov in tržaških besednih ustvarjalcev, ki so prve korake na tej poti shodili prav pod njenim mentorstvom. Večer so obogatili harmonikar prof. Aleksander Ipavec - Ipo z avtorsko glasbo in člani Radijskega odra Lučka Susič, Nadia Roncelli in Ivan Bu-zečan z odlomki iz njene najnovejše knjige Kroži, kroži galeb, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Piše iz potrebe po tem, da ustavi tok časa, vse opisuje z veliko pozornostjo, je pri zbirki kratke proze in dramskih humoresk Kroži, kroži galeb poudarila Rojčeva. V knjigi, ki se začenja v Loki pri Zidanem mostu, pa je vendar za- vezana tudi Primorski, prihajajo na dan portreti avtoričinih znancev, tudi preprostih ljudi, ki so spremljali njeno življenjsko pot. Na dan veje izrazit koz-mopolitizem in zavest po jasni hierarhični lestvici vrednot, na katerih temelji njeno življenje in delo. Ob tem pa Tavčarjeva posreduje ogromno znanja, ki ne sega le na literarno področje, temveč se dotika domala vseh polj enciklopedije človeštva. Vešče opisovanje in duhovito muzanje, portretiranje, ironija, avtoiro-nija, žlahtni prizori, katerih navdih črpa iz vsakdana, so še posebno izraziti v dramskih humoreskah. Na dan vre temperamenten značaj, ki mu ne ubeži nič in se zelo rad loteva realnosti zbadljivo, nikoli pa ne žaljivo. Kot samostojna književnica je Tavčarjeva dosegla zelo veliko, je podčrtala Rojčeva. Napisala je več knjig (Veter v laseh, Poklical si me po imenu, Ob kresu življenja), novel (veliko jih je objavila Mladika), antologijo zdomske literarture Pod Južnim križem, posebno pozornost je rada posvečala otrokom in mladini (Ko se ptički prebude: pesmi za otroke in otroške duše), izkazala se je v intervju-vanju (Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji), dve njeni igri je uprizorilo Slovensko stalno gledališče v Trstu, veliko je napisala in zrežirala tudi za svoje dijake in za mladino, pa še njene kritike s posebno pozornostjo do ženskega literarnega snovanja in njeno prevajalsko delo bosta ostala zapisana v slovenskih letopisih. V Kroži, kroži galeb pa je še veliko izzivov za prihodnost, je dejala Roj-čeva in izrazila upanje, da bodo jutri našla svoje mesto tudi poglavja ustvarjalnosti, ki so danes še v svetu želja. (tj) Zora Tavčar na ponedeljkovem večeru DSI kroma operno gledališče verdi - Simfonična sezona Veličasten Brahmsov Requiem Z orkestrom in zborom tržaške operne hiše, ki ju je vodil Dan Ettinger, sta nastopila sopranistka Eteri Gvazava in baritonist Markus Werba Johannes Brahms je bil pri svojem delu zelo preudaren, včasih tudi negotov: partiture je pred izvedbo dajal v presojo prijateljem in njihove nasvete je skrbno upošteval. Prvo simfonijo je snoval skoraj celo dvajsetletje, dolg pa je bil tudi ustvarjalni postopek Re-quiema, ki se je zaključil po približno trinajstih letih, toda po ne povsem uspeli praizvedbi je mojster svoje delo še spremenil ter izpilil. Dokončna verzija je l.1869 vendarle prepričala kritiko in občinstvo in zakoličila umetniške vrednote, ki še dandanes postavljajo partituro v sam vrh duhovne glasbe. Z naslovom Ein deutsches Requiem je Brahms želel poudariti izvirnost svoje zamisli, ki ni sledila običajni liturgiji: osvobodila se je tako katoliške kot protestantske tradicije ter ustvarila globoko in univerzalno delo, v katerem skladatelj razmišlja o življenju in smrti, o človeški nebogljenosti in veličini. Tekste je skladatelj črpal iz različnih virov, od Evangelijev do pisem sv. Pavla ter jih umestil v sedem poglavij, v katerih je nosilne vloge smiselno porazdelil med soliste, zbor in orkester. Gledališče Verdi je veličastno partituro poverilo mlademu izraelskemu dirigentu, ki je lani zelo lepo ot-voril simfonično sezono z Mahlerjevo simfonijo Vstajenje: Dan Ettinger je nedvomno zelo nadarjen glasbenik, ki že imenitno obvlada skrivnosti dirigiranja, morda pa so mlada leta kriva dejstvu, da mojster še ni povsem pono-tranjil Brahmsove glasbe. Izvedba je težila bolj k mišičastemu razkazovanju zvočnega bogastva kot pa k duhovni ubranosti: Ettingerju ni uspelo pričarati intimne zagledanosti, morda celo laično pobožnega odnosa do eksistencialnih zagonetk, ki jih Requiem ponuja interpretu in poslušalcu; pogrešali smo notranjo napetost in lok, ki bi zaobjel vse aspekte, od burnih in dramatičnih poglavij do bolj nežnih in vzdihujočih fraz. To nikakor ne pomeni, da smo doživeli slabo izvedbo: orkester je svojo vlogo opravil na zadovoljivi profesionalni ravni in večkrat je dirigentu uspelo ujeti čarobno nit, s katero je celota zazvenela ubrano in prepričljivo, toda prevladalo je mnenje, da bo dirigent lahko z zorenjem mnogo bolje tolmačil sporočilnost partiture. Lorenzo Fratini je tržaški zbor pripravil z običajno marljivostjo, toda tudi pevski ansambel nam ni podaril idealne slike: glasovi so se zelo lepo spajali ob pianissimih, akordi so zaz-veneli mehko in ubrano, ko pa postanejo vokalne linije bolj zahtevne in izpostavljene, je slišati marsikaj forsira-nega in ne povsem dodelanega. Solista imata v Requiemu relativno majhni, toda izredno pomembni in delikatni vlogi: sibirska sopranistka Eteri Gvazava je po rahli negotovosti lepo izpeljala svoje fraze, čeprav smo tudi pri njej pogrešali ganljive odtenke. Bolj tehtno interpretacijo nam je ponudil baritonist Markus Werba; glas je pozorno kultiviran, toda barva in ja- kost ne odgovarjata dramatičnemu značaju. Odličen v komornem petju, je Werba vokalno žal prešibak, da bi lahko učinkovito kljuboval veliki masi orkestra in zbora. Kljub navedenim odklonom od idealne slike je izvedba podarila kar nekaj lepih trenutkov ter požela dolge aplavze; do izteka simfonične sezone nas loči še jazz koncert (v izvenabonmajski ponudbi, 23. oktobra), sklepno besedo pa bo imel Gustav Mahler, ki je odprl sezono s svojo 9. simfonijo in jo bo zaključil 24. in 25.oktobra s Tretjo. Katja Kralj kranj - Razstavi Antifašizem po1. svetovni krajini Na pobudo Mestne občine Kranj, Gorenjskega muzeja ter Narodne in študijske knjižnice iz Trsta so v občinski stavbi v ponedeljek odprli razstavi o antifašizmu po prvi svetovni vojni. Ena razstava je tako posvečena slovenskim mladinskim gibanjem v Julijski krajini v letih 1918-1930, druga pa 100. obletnici rojstva bazoviškega junaka Ferda Bi-dovca. O razstavi, ki jo je odprl kranjski župan Damijan Perne, sta spregovorila direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman ter ravnatelj Narodnega in študijske knjižnice iz Trsta Milan Pahor, ki je spregovoril o življenju po prvi svetovni vojni. Ta je na kraški gmajni in skalnatih pobočjih Julijcev pustila globoke posledice, razdejane domačije in lakoto. Iz razvalin in pogorišč se je dvignilo upanje o obnovi društev in knjižnic, četudi je bil Narodni dom skupaj s svojo dragoceno dediščino, kulturno in družbeno zakladnico uničen ter se je začelo izseljevanje učiteljev, uradnikov, sodnikov in železničarjev. Mladi, ki so bili pripravljeni še naprej vztrajati v svoji narodnostni identiteti in so želeli ostati zvesti slovenski besedi in pesmi, pa so v Trstu in Gorici ter po vsej Primorski ponovno začeli ustanavljati društva, četudi je bilo tretje desetletje 20. stoletja čas vzpona in dokončne uveljavitve fašizma. Močno mladinsko gibanje je postalo zametek poznejšega zavestnega in množičnega kljubovanja raznarodovanju. Vzporedno z obnovo tradicionalnega delovanja in nastajanjem najrazličnejših krožkov, so se množili tudi vedno nasilnejši napadi na sedeže slovenskih in hrvaških ustanov, požigi narodnih domov, tiskarn, gospodarskih društev in gledaliških dvoran. Uradna represija se je stopnjevala in leta 1926je bila slovenščina z zakonom izrinjena iz šole in cerkve, iz dvoran in javnih lokalov. Onemogočena je bila vsaka dejavnost civilne družbe, ki je stoletja predstavljala kulturno in socialno tkivo naroda. Tudi mladinsko gibanje je bilo prisiljeno v ilegalo in sledile so represija, aretacije, omejitveni ukrepi, opomini, prvi procesi, obsodbe in prva eksekucija, to je ustrelitev Hrvata Vladimirja Gortana leta 1929. Prvo poglavje slovenskega in evropskega antifašizma pa se je, kot je zapisala pisateljica Lida Turk, sklenilo septembra 1930 z usmrtitvijo Ferda Bidov-ca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Letos mineva natanko sto let od rojstva enega izmed omenjenih štirih narodnih junakov, Ferda Bi-dovca. Rodil se je 4. februarja 1908 v Trstu, njegov oče pa je bil iz Žirovnice na Gorenjskem, kjer je Ferdo Bi-dovec tudi obiskoval osnovno šolo. Leta 1920 se je nato vpisal na šolo pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer se je vključil tudi v mladinska društva. Sodeloval je pri organizaciji raznih mladinskih, športnih in kulturnih prireditev. S so-borcem Franjem Marušičem pa je prirejal tudi mladinske izlete, ki so bili pretveza za narodno delo. Po nasilni ukinitvi zadnjih mladinskih in športnih društev v letu 1927 so mladinski izleti postali ena izmed stalnic delovanja in kovnica mladih protifa-šistov. Čeprav je Ferda Bidovca fašistična oblast stalno nadzorovala, je po služenju vojaškega roka postal član glavnega odbora tajne organizacije Borba. 18. aprila 1930je bil aretiran in obtožen sodelovanja pri požigih italijanskih otroških vrtcev, atentata na tiskarno lista Il popolo di Trieste ter požiga šole v Lokvi. Po večmesečnem zaporu je prišel pred Posebno sodišče za zaščito države, ki je izreklo smrtne kazni za štiri narodne borce. (STA) 01733684 / KULTURA Sreda, 22. oktobra 2008 slovensko stalno gledališče - Pogovor z umetniškim vodjo Markom Sosičem Jutri Borštnikovo srečanje, v petek otvoritev sezone v Trstu V Maribor odhajajo z lepimi občutki - Prepričani, da bo nova sezona zadovoljila širši krog gledalcev 13 Po kar nekaj letih odsotnosti bo Slovensko stalno gledališče ponovno nastopilo na Borštnikovem srečanju, osrednjem slovenskem gledališkem festivalu. Jutri bo na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer ima festival že štiri desetletja domicil, zaživel Samomorilec ruskega dramatika Nikolaja Robertoviča Erd-mana. Predstavo, ki je bila uvrščena v tekmovalni program 43. Borštnikovega srečanja, so si v prejšnji sezoni ogledali tako tržaški kot goriški abo-nenti SSG. Umetniškega vodjo Marka Sosiča smo vprašali, s kakšnimi občutki se vrača na Borštnikovo srečanje. »Občutki so seveda lepi, veseli smo, da je letošnja selektorica izbrala eno izmed naših predstav, saj je Slovensko stalno gledališče zadnjič nastopilo v tekmovalnem programu z Linhartovim Matičkom v režiji Vita Tauferja, ko je Lučka Počkaj prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo, Taufer pa za izvirno priredbo. Na mariborskem festivalu smo se sicer predstavili tudi pred dvema letoma z monodramo Moj Kras, ki pa je bila uvrščena v spremljevalni program.« Zakaj mislite, da je izbira padla na predstavo Samomorilec? Najbrž zato, ker presega neke konvencionalne okvire in tematizira vprašanja, ki so v grotesknem ključu tudi danes aktualna. In tudi postavitev Eduarda Milerja odraža vso njegovo poetiko, ki ima v slovenskem prostoru svoje specifično mesto. Je to predstava, ki bi lahko posegla po nagradah? To je seveda odvisno od žirije. Mislim pa, da so v njej prav gotovo neki ustvarjalni doprinosi, ki bi jih žirija lahko zapazila. Le dan po mariborskem nastopu bo v tržaškem Kulturnem domu uvodna predstava letošnje abonmajske sezone SSG. Tako je, v goste prihaja Mestno gledališče ljubljansko z izvrstno predstavo Kabaret in verjamem, da bo vzbudila veliko zanimanje gledalcev. Moram pa povedati, da zahtevajo priprava na Borštnikovo srečanje, abonmajska kampanja in otvoritev sezone velik organizacijski napor, naša ekipa pa je žal zelo majhna. Poleg tega je naša ustanova trenutno brez predsednika upravnega sveta: upam, da bo kmalu izbran, tudi zato, da se odnosi z javnimi ustanovami čim prej nadaljujejo, saj bi v nasprotnem primeru to bilo za gledališče zelo neprijetno. Kulturnim ustanovam v Italiji, v prvi vrsti gledališkim, napovedujejo temno prihodnost ... Tudi v Slovenskem stalnem gle- Marko Sosič, umetniški vodja SSG kroma dališču smo zaskrbljeni zaradi finančnega stanja: skrb vzbujajoče je krčenje sredstev za tako imenovani FUS (Fondo unico spettacolo) in za slovensko manjšino: v obeh primerih bi bilo Slovensko stalno gledališče prikrajšano. Osebno pa me skrbi tudi klima, ki vlada v naši družbi. Zdi se mi, da je bilo v zadnjih letih storjeno marsikaj. Mislim, da smo na nekatere dosežke Slovenskega stalnega gledališča lahko ponosni ... In verjamem, da bo tudi ta sezona zadovoljila širši krog gledalcev. Poljanka Dolhar Evropejci za mir Slovenski, avstrijski in nemški dijaki so poleti v mednarodnem mladinskem projektu spoznavali zgodovino preganjanja in oblike upora na avstrijskem in slovenskem Koroškem v času nacizma. Pogovarjali so se s pričami in obiskali več krajev na obeh straneh meje. Sad njihovega dela je sedaj viden na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Projekt organizacije »Eu-ropeans for Peace« (Evropejci za mir) z naslovom Preganjanje in upor v času nacionalsocializma na slovenskem in avstrijskem Koroškem so izvedli Muzej novejše zgodovine Slovenije, društvo Peršman in nemški taboriščni komite Mauthausen, finančno ga je podprla fundacija »Erinnerung, Verantwortung und Zukunft« (Spominjanje, odgovornost in prihodnost). V njem so povezali mladostnike, stare od 15 do 18 let, iz treh držav - Slovenije, Avstrije in Nemčije. Ti so poleti v obeh delih Koroške spoznavali osnove zgodovine druge svetovne vojne, o načinih preganjanja in oblikah upora pa so jim pripovedovali preživeli oziroma pričevalci, je ob včerajšnjem odprtju razstave povedala strokovna vodja projekta Monika Kokalj Ko-čevar. Razstava tako nudi vpogled v delo, ki so ga opravili sodelujoči v projektu: od pogovorov s pričevalci do ogledov npr. ljubeljskega taborišča, gestapovskih mučilnic v Dravogradu in Pavčkovih bolnišnic. Na ta način so dejansko dobili pregled čez obdobje nacionalsocializma v Avstriji in Sloveniji, vsaj tiste glavne točke, je prepričana Kokalj Koče-varjeva. Na razstavi vrtijo tudi pričevanja in posnetke, ki so jih dijaki napravili na podlagi svojih doživetij tega projekta. (STA) rim - Začenja se danes Rimski filmski festival letos skromnejši V Rimu je že vse pripravljeno. Danes zvečer bo Avditorij - Parco del-la musica gostil odprtje letošnjega rimskega filmskega festivala, ki bo potekal že tretje leto zapored. Dogodek, ki si ga je leta 2006 zamislil tedanji rimski župan Walter Veltroni, bo tokrat prvič zaživel brez njegovega mentorstva in tudi nekatere umetniške direktorje, ki so v prejšnjih letih oblikovali spored, so letos nadomestili drugi. Desnosredinska mestna uprava se ni želela odpovedati filmskemu prazniku, ki so ga od letos preimenovali v festival, pa čeprav je bila njegova organizacija in denar, ki ga je mesto Rim vložilo v ta projekt, eden od kamnov spotike med zadnjo volilno kampanijo. Za predsednika je župan Alemanno imenoval priletnega Luigija Rondija (ki je tako nadomestil Gof-freda Bettinija), sicer pa je tudi razkošje, ki je v prejšnjih letih označevalo potek dogodka, letos bistveno okrnjeno. Veliko bolj skromna je prisotnost filmskih zvezd, ki bodo od danes do 31. oktobra dospele v Rim. Po rdeči preprogi, ki so jo že postavili ob vhodu v osrednjo dvorano, se bosta prva sprehodila Al Pacino in Monica Bellucci. Za prihodnje dni pa so še napovedani Viggo Mortensen, Colin Farrell, Edward Norton, Michael Ci-mino, David Cronenberg in Keira Knightley. Osrednji festivalski spored je letos posebej italijansko obarvan, saj se bo za zlatega Marca Aurelia potegovalo kar šest italijanskih režiserjev: skupno bo v tem sklopu predstavljenih dvajset filmov. Tudi tokrat bo filmsko vzdušje preplavilo celotno mesto, saj bo festival potekal na različnih lokacijah. Na Trgu Navona bodo danes nazdravili posebnemu festivalskemu fokusu, ki bo tokrat posvečen prav brazilskemu filmu. Skupno pa bo v desetih dneh festivala predstavljenih 150 krajših, daljših in dokumentarnih filmskih del. Ob njih pa bo zaživela tudi vrsta razstav in srečanj, katerih protagonisti bodo prav filmarji, od Al Pacina, do Cronenberga, Mortensena, Cimina, Tonija Servilla in Carla Verdoneja. Za priredbo dogodkov, ki omogočajo občinstvu, da se srečuje s filmskimi ustvarjalci, se je posebej zavzela letošnja umetniška voditeljica, Piera De-tassis, sicer glavna urednica revije Ciak. Veliko pričakovanje vlada za nemški film »Baader Meinhof Complex«, zgodbo Uli Edel in v kateri nastopa eden najznamenitejših švicarskih igralcev, Bruno Ganz, ki pripoveduje o nemški Rote Armee Fraction, bolje poznani kot RAF. Delo je v Nemčiji izzvalo že kar nekaj polemik. Zanimivo, predvsem zaradi njegovih režiserjev pa se napoveduje tudi skupinsko delo »8«, svojevrstni omnibus Wima Wendersa, Jane Campion, Mire Nair, Gusa Van Santa in Gaela Ber-nala. Predvsem mlajša publika pa pričakuje z veliko radovednostjo pre-mierno predstavitev petnajstimnutne clip filma Twilight. Delo je povzeto od prvega romana Stephanie Meyer, ki opisuje ljubezensko zgodbo med najstnico in vampirom. Seveda pa bodo v Rimu prisotne tudi vse osrednje italijanske filmske »dinastije«. Festival bo namreč odprlo delo »L'uomo che ama« Marie Sole Tognazzi, v katerem nastopajo Pierfrancesco Favino, Monica Bellucci in Ksenija Rappoport. V osrednjem sporedu bo predstavljen tudi film »I Galantuomini« Edoarda Winspeare-ja, z Donatello Finocchiaro in Fabri-ziom Gifunijem ter prvenec Branda De Sice, »Parlami di me«. V sklopu »Cinema 08« (Kino 08) pa se bodo med ostalimi potegovali tudi »Il pas-sato una terra straniera« Danieleja Vi-carija (z Eliom Germanom in Miche-lejem Riondinom), »Resolution 819« Giacoma Battiata, »Un gioco da ra-gazze« Mattea Rovereja. Kljub skepsi in nekam skromnemu sporedu pa so baje že prodali veliko vstopnic. Predvsem današnji večer je seveda že razprodan. (Iga) stalno gledališče fjk - Plesna ponudba Ko ples čara in očara Nastopila je izjemna skupina Alvin Ailey American Dance Theatre Na bogati ameriški sceni sodobnega plesa zaseda skupina Alvin Ailey American Dance Theatre posebno mesto. Z ostalimi kakovostnimi ansambli jo veže nedvomna poustvarjal-na veščina, od njih pa se loči po osnovni značilnosti: nastala je namreč z namenom, da ovrednoti oz. v govorici sodobnega plesa prikaže življenje, hotenje in čutenje črnske skupnosti. Temu se je v prvi vrsti posvečal ustanovitelj skupine, koreograf Alvin Ailey, ki je tudi ustvaril izjemne plesne predstave, ki jih ansambel še danes izvaja. Njegova »legendarna« koreografija Revelations (na sliki prizor prav iz tega dela) je nastala leta 1960 in še danes je sveža, privlačna, enkratna. Tudi tržaško občinstvo, ki je v soboto in nedeljo (dvakrat) zapolnilo Rossettije-vo gledališče, je tretjemu, zadnjemu delu baletne predstave namenilo nezadržno odobravanje. Revelations je prav gotovo plesni biserček, ki je preživel svojega avtorja in bo še dolgo razveseljeval svetovno občinstvo. Seveda pa Alvin Ailey American Dance Theatre ni samo to, kot se je izkazalo na dvodnevnem tržaškem gostovanju. S to ameriško skupino, ki sedaj ne po sestavi ne po programu ni več tako ekskluzivno temnopolta, je Stalno gledališče FJK izredno učinkovito uvedlo ponudbo, posvečeno plesnim dogodkom. Ansambel, ki ga sedaj vodi plesalka in koreografinja Judith Jamison, je začetni in zaključni del posvetila svojemu ustanovitelju. Kot prvo je predstavila točko Night Creature iz koreografije Ailey Celebrates Ellington iz leta 1974. Kot izdaja naslov je osnova plesa dopadljiva glasba Dukea Elling-tona, ki je nadvse prepoznavna. Odlični plesalci posamič, v parih ali skupinsko odražajo radoživost, poudarjajo lepoto glasbe, namigujejo na čar no- či, v kateri se ljudje večkrat gibljejo instinktivno, kot je značilno za živali. Vse harmonično valovi in nočni ritmi vabijo gledalce. Druga točka sporeda, Unfold (2005), je bila zaupana paru. Avtor, koreograf Robert Battle, je na petje Leontyne Price (izvaja arijo De-pui le jour Gustavea Chapentiera) ustvaril strastno ljubezensko igro med njim in njo. V drugem delu je skupina izvedla koreografijo svoje sedanje umetniške vodje Love Stories. Naslov je malce zavajujoč, saj gre za nekakšen preplet hip hopa, street dancea in sodobnega »odrskega« plesa, vse pa je osnovano na skladbah Stevea Wonderja. In za konec, kot že rečeno, prava poslastica: Revelations je nekakšna plesna pripoved nekdanjega vsakdana temnopolte skupnosti v južnem predelu ZDA. Brez retorike, zato pa s pravo dozo hudomušnosti. In seveda, izvedeno je bilo brezhibno. (bip) 1 4 Sreda' 22- °ktobra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica-nova gorica - Predlogi dveh konzult in komisije za mednarodne odnose Načrti za racionalizacijo dela uprav in črpanje iz evropskih skladov Upraviteljem predstavili projekte na gospodarskem, okoljskem, urbanističnem in kulturnem področju Nadgradnja čezmejnega sodelovanja nudi priložnost za racionalizacijo dela uprav in črpanje sredstev iz evropskih skladov. V to so prepričani predstavniki konzulte za slovensko narodno skupnost pri goriški pokrajini in občini ter člani komisije za mednarodne odnose občine Nova Gorica, ki so včeraj predstavili delo treh mešanih komisij, v okviru katerih so bili oblikovani številni predlogi čezmejnih projektov na področju gospodarstva, urbanizma, okolja, prometa, kulture, šolstva in športa. Rezultat dela treh komisij so orisali podpredsednici goriške pokrajine Roberti Demartin, občinskemu odborniku Guidu Germanu Pettarinu in svetniku občine Šempeter-Vrtojba Zdenku Ši-bavu, saj bodo svetovalni organi zdaj prepustili upraviteljem in tehničnim uradom nalogo, da izberejo in izpeljejo predloge. V srečanje, pri katerem sta sodelovala tudi predsednik pokrajinske konzulte Peter Černic in predsednik komisije za mednarodne odnose pri občini Nova Gorica Sto-jan Ščuka, je uvedel predsednik občinske konzulte Ivo Cotič. Predstavil je sad dela komisije za sodelovanje na gospodarskem področju, ki jo je vodil Aljoša Sosol. Le-ta se je osredotočila na oblikovanje turističnega projekta Čezmejni kulturni park Goriške, ki zajema tri faze: prva bi bila uresničitev štirih tematskih poti (zgodovinsko pot Goriška, pešpot Goriški grad - Kostanjevica - Pa-novec, pot utrdb, gradov in srednjeveških vasi ter pot ozkotirne železnice po modelu iz prve svetovne vojne), druga skupna promocija, tretja pa oblikovanje skupnih turističnih paketov. Cotič in dodal, da bi se s projektom lahko prijavili na prvi razpis Programa Cilj 3 Italija - Slovenija 2007-2013. O projektih za sodelovanje na področju urbanizma in okolja je spregovoril Igor Pahor, ki je vodil pristojno mešano komisijo. Le-ta se je osredotočila na štiri področja, in sicer na vprašanje urbanizma in prometa, problem odpadkov, problem vode in kmetijstva ter monitoriranje onesnaževanja. Komisija je izpostavila potrebo po oblikovanju usklajenega urbanističnega načrta, pa tudi po študiji o čezmejni organizaciji javnega prevoza. »Obstajajo mednarodni projekti, npr. IEE - Intelligent Energy Europe, ki namenjajo sredstva transportu in na katere bi se lahko prijavili,« je povedal Pahor in spregovoril tudi o skupnem prometnem načrtu treh občin po zgledu modela Ronke-Štarancan-Tržič. V zvezi z onesna- Na goriški občini sta se sestali dve konzulti in komisija za mednarodne odnose bumbaca ževanjem je komisija iznesla potrebo po uskladitvi delovanja na področju merjenja onesnaženosti zraka in vode, o gospodarjenju z vodami in problematiki kmetijstva pa bi moralo odločati omizje, ki naj bi iskalo skupne strategije. Komisija je predlagala tudi povezavo namakalnega sistema Vogrščka z italijansko stranjo, glede problema odpadkov pa je bilo ugotovljeno, da bi lahko slovenska in italijanska stran iskali sinergije. »Zakonodaja ne dopušča, da bi v Slovenijo odvažali odpadke, v prihodnosti pa bi lahko prišlo do drugačnih sinergij. Nova Gorica, kjer bodo v prihodnjih letih morali ustanoviti regionalni center za upravljanje z odpadki, bi lahko na primer uporabljala novi napravi za kompostiranje in ločevanje odpadkov v Moraru, ki po zmogljivosti to omogočata,« je povedal Pahor. Zanimanje za ta predlog, o katerem goriška pokrajina med drugim že razmišlja, je pokazal predvsem Pettarin. O sodelovanju na področju kulture, šolstva in športa je spregovorila novogori-ška svetnica Iva Devetak, ki je orisala predlog čezmejne srednje glasbene šole - te ideje ne zavračata Glasbena matica in center Ko-mel - in pobudo ustanovitve muzeja iger in igrač otrok ob meji. »Muzej bi zbiral, hranil, raziskoval in razstavljal premično dedi- Univerza v Novi Gorici podeljuje priznanja V koncertni dvorani dvorca Zemono bodo jutri ob 18. uri svečano odprli novo akademsko leto Univerze v Novi Gorici. Ob tej priložnosti bo predstojnik no-vogoriške unverze Boštjan Žekš podelil visoka priznanja. Za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju razvoja nevrokirurgije v Sloveniji in v svetu bo častni doktor (Doctor Honoris Causa) postal Vinko V. Dolenc, predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Naslov zaslužni profesor (Professor emeritus) bo za dolgoletno sodelovanje in prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti ter vzorno opravljanje pedagoškega in mentorskega dela prejel profesor Franc Bizjak. Priznanje častni član Univerze v Novi Gorici bo podeljeno Muratu Boratavu, upokojenemu profesorju na pariški Université Pierre et Marie Curie, v znak priznanja za večletno znanstveno sodelovanje s sodelavci laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici in zasluge za razvoj področja astrofozike osnovnih delcev na Univerzi v Novi Gorici in Sloveniji. V nadaljevanju prireditve bo predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik podelil priznanje zlata plaketa Univerze v Novi Gorici Giorgiu Margaritondu, prorektorju za akademske zadeve na švicarski École Polyech-nique Fédérale de Laussanne v znak priznanja za pomembne zasluge pri razvoju in uveljavitvi Univerze v Novi Gorici v Sloveniji in v svetu. (km) ščino, povezano z otrokom in njegovim življenjem v obmejnem območju. Z redno zbirko novejših igrač z oznako "dobra igrača" bi tudi navajali starše h kakovostnemu nakupu in spodbujali proizvodnjo kvalitetnih igrač,« je povedala Devetakova. Dalje je komisija izdelala projekt »Življenje nas veže«, pri katerem gre predvsem za združevanje in skupno promocijo vrste malih dogodkov -Kapljice kulture, Evropa v šoli, Otroški parlament, Čezmejni goriški mešani mladinski zbor, S knjigo v svet, itd. -, ki že potekajo na obeh straneh meje. Pettarin, Demartinova in Šibav so ocenili, da so mešane komisije naredile stvarno in obširno delo, iz katerega pa bo treba zdaj izluščiti predloge, ki jih bodo uprave uresničile. Pettarin je bil mnenja, da je treba računati na dolgoročne projekte, ki bi se po prvi »injekciji« evropskih sredstev lahko samostojno razvijali. Demartinova je ocenila, da bo pri izbiranju projektov potrebno upoštevati tudi delo, ki je bilo že opravljeno v prejšnjih letih - primera sta projekta Transland in Valo-PT - obljubila pa je, da bo novembra sklicala tehnično omizje, kjer bodo o dokumentu začeli razpravljati upravitelji vseh treh občin in osebje tehničnih uradov. (Ale) tržič Obdukcija Lorenzettijevega trupla Morilec je žrtvi skoraj odsekal vrat Smrt Eriberta Lorenzettija je povzročila globoka rana v grlu, zaradi katere je izkrvavel: s kuhinjskim nožem so mu namreč skoraj odsekali vrat. Takega nasilja in krutosti »ni videti vsak dan«, je komentiral sodni zdravnik Fulvio Co-stantinides, ki je včeraj v tržiški bolnišnici opravil obdukcijo trupla 63-letnika, ki so ga ubili v sredo v stanovanju v Turjaku. Obdukcija, med katero so bili prisotni tudi goriški javni tožilec Fabrizio Suriano, odvetnik Lucio Furlan in strokovnjaki znanstvenega oddelka RIS iz Parme, se je začela ob 10.30. Ob rani v grlu je Lorenzetti utrpel še številne druge, saj so ga zabodli tudi v prsi in trebuh. »Možno je, da je bila rana v grlu zadnja, ki jo je utrpel,« je povedal Costantini- des, ki pa ni hotel povedati ničesar o številu ran in predvsem o uri, ob kateri je prišlo do umora. »Trenutno je bolje, da se o teh podrobnostih ne govori,« je dodal Costantinides, po katerem je zelo težko tudi ugotoviti vrsto kuhinjskega noža, s katerim so Lorenzettija zabodli. Še vedno nepojasnjeni ostajajo razlogi, zaradi katerih se je predvideni pretep končal z umorom. Lorenzettijeva žena Giuliana De Nigris ter bivša soseda Rosa Rambetti in Fation Rexhepi, ki ju bosta namesto odvetnika Benedettija odslej zagovarjala odvetnika Zanchi in Madonna, ostajajo v zaporu. Odvetnik Laurini, ki brani De Nigrisovo, bo danes vložil zahtevo po preizkusu sklepa o priporu, isti namen pa naj bi imel tudi Zanchi, saj je Rambettijeva noseča. tržič - Danes Zadnje slovo od delavca Goriško javno tožilstvo je včeraj izdalo dovoljenje za pogreb Maura Micheleja Sorga, 43-letnega delavca, ki je prejšnjo sredo umrl v ladjedelnici Fincantieri. Pogreb bo danes ob 14. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, kjer je bil ponesrečenec doma. Sorgo, ki ga bodo po maši pokopali v Štarancanu, pušča ženo in posvojeno hčerko. Javno tožilstvo je izdalo dovoljenje po ponedeljkovi obdukciji, sodniške oblasti pa nadaljujejo s preiskavo, s katero nameravajo pojasniti vzroke, dinamiko in odgovornosti v nesreči, ki se je pripetila med rutinskim delom na križarki Ruby princess. Preiskavo koordinira namestnik goriškega javnega tožilca Fabrizio Suriano. Po nekaterih virih naj bi Suriano nameraval v prihodnjih dneh ponovno odrediti pregled kraja nesreče, ki sta ga dva izvedenca in policija že opravila prejšnji teden. Včeraj so izrazili sožalje Sorgovi družini pokrajinski predsedniki sindikatov CGIL Paolo Liva, CISL Umberto Brusciano in UIL Giacinto Melis. gorica - Poslovno srečanje v priredbi SDGZ, agencije JAPTI in zavoda ICE Spodbujajo konkretno sodelovanje V Kulturnem domu okrog 80 podjetnikov iz Italije in Slovenije, ki delajo na področju predelave kovin in obdelave plastike Okrog osemdeset podjetnikov iz Italije in Slovenije se je včeraj zbralo v goriškem Kulturnem domu, kjer so Slovensko deželno gospodarsko združenje, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) in Italijanski inštitut za zunanjo trgovino (ICE) priredili poslovno srečanje podjetij, ki delajo na področju predelave kovin in obdelave plastike. V uvodu je udeležence srečanja, ki je ciljal na pletenje tesnejših in stvarnejših podjetniških povezav skozi slovensko-italijansko mejo, pozdravil direktor SDGZ Andrej Šik. Primerjavo med slovenskim in italijanskim davčnim sistemom je nato podal direktor Servisa Koper Denis Salvi, Lara Černetič iz predstavništva JAPTI v Milanu pa je spregovorila o poslovnim možnostih za slovenska in italijanska podjetja. O garancijah za podjetja je spregovorila Bojana Dule iz SID banke, jutranji del pa je sklenil direktor inštituta ICE Florindo Blandolino. Popoldne so potekala srečanja med posameznimi podjetji B2B. Del udeležencev včerajšnjega poslovnega srečanja bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. oktobra 2008 15 gorica-vileš - Na goriškem županstvu zasedala storitvena konferenca Med gradnjo avtoceste bo odsek še naprej odprt Dvosmerni promet bo izmenično speljan po enem voznem pasu Med gradnjo avtocestne povezave med Gorico in Vilešem ne bodo popolnoma zaprli odseka hitre ceste, pač pa bodo poskrbeli, da bodo po njem -po vsej verjetnosti izmenično po enem voznem pasu - lahko še naprej vozili avtomobili in tovornjaki. Tako so povedali med včerajšnjo storitveno konferenco v Gorici, ki po uradni predstavitvi načrta iz dne 6. oktobra predstavlja prvi upravni korak v smeri gradnje nove avtoceste. Včerajšnjo storitveno konferenco je uvedel deželni odbornik za promet Riccardo Riccardi in povedal, da bodo gradnjo avtoceste nedvomno spremljale nevšečnosti za prebivalce okoliških vasi, vendar si bo po njegovih besedah dežela prizadevala, da bo na čim boljši način rešila vse morebitne težave. V nadaljevanju je zasedanje vodil odgovorni za upravni postopek Enrico Razzini, sicer operativni direktor družbe Autovie venete. Na konferenci je bilo prisotnih približno šestdeset predstavnikov 23 krajevnih uprav, podjetij in družb, ki so soudeležene pri upravnem postopku za pripravo načrta za avtocesto. Razzini je povedal, da bodo posebno pozornost namenili omiljenju negativnih posledic gradnje avtoceste med Gorico in Vilešem, hkrati pa je poudaril, da odseka hitre ceste med njegovo prekvalifikacijo ne bodo popolnoma zaprli. Gorica bo tako še naprej povezana z Vilešem, saj bodo avtocesto gradili po odsekih, dvosmeren promet pa bo izmenično urejen po enem voznem pasu. Na ta način bo promet vseeno stekel, čeprav bodo veljale strožje hitrostne omejitve in bodo zastoji po vsej verjetnosti pogosti. Upravni postopek predvideva, da imajo občine in krajevne uprave po včerajšnjem zasedanju storitvene konference na voljo trideset dni časa za vložitev svojih ugovorov. Njihove pritožbe bo preveril znanstveni odbor, ki sodeluje s komisarjem za avtocesto Renzom Tondom pri izpeljavi upravnega postopka. Ko bodo ugovori preverjeni, bo predsednik Tondo objavil razpis za javno dražbo. Do konca novembra leta 2009 bi moral biti pripravljen definitivni načrt, tako da naj bi se gradnja avtoceste pričela decembra prihodnjega leta oz. v začetku leta 2010. Gradnja 17 kilometrov dolgega avtocestnega odseka bo stala 172 milijonov evrov, od katerih jih bo približno 20 šlo za razlastitve. Storitvena konferenca v občinski sejni dvorani v Gorici bumbaca vrh Z dežele denar za strelske jarke Deželna vlada je včeraj odobrila prispevek 585.000 evrov za ovrednotenje ostalin prve svetovne vojne na Vrhu sv. Mihaela in za čiščenje tamkajšnjih strelskih jarkov, ki jih je skoraj popolnoma zaraslo bujno kraško rastlinje. Sklep je predlagala deželna od-bornica Federica Seganti, z deželnim denarjem pa bodo opravili poseg na območju, ki se razprostira na približno petih kilometrih in pol dolžine. Prošnjo za prispevek, ki ga bo dežela črpala iz sredstev za teritorialni razvoj, sta skupaj predstavili goriška in sovodenjska občina, ki bosta projektu namenili dodatnih 65.000 evrov. Za uresničitev načrta bo odgovorna sovodenjska občina. Med včerajšnjim zasedanjem deželnega odbora so ob tem tudi odločili, da bodo zaprosili državne prispevke za povračila škode, ki so jo med 1. majem in 31. julijem povzročila neurja. gorica - Jutri v KB Centru Jezik na robu Gosta Goriškega loka bosta Miran Košuta in Matejka Grgič Miran Košuta Matejka Grgič arhiv Jezik na robu je naslov druge klepetalnice Goriškega loka, ki bo potekala jutri z začetkom ob 18. uri v Tumovi predavalnici goriškega KB Centra. Potem ko je prejšnji petek na prvem srečanju slovenski poslanec Franco Juri predstavil svojo avtobiografsko knjigo »Ritorno a Las Hurdes«, bosta jutri o jezikoslovnih vprašanjih razpravljala Miran Košuta, predstavnik slovenske katedre na filozofski fakulteti v Trstu, in Ma-tejka Grgič, znanstvena direktorica Slovenskega raziskovalnega inštituta in docentka za področje jezikoslovnih ved na različnih slovenskih arhiv univerzah. Košuta in Grgičeva bosta spregovorila o jeziku in njegovih spremembah, pri čemer se ne bosta omejila zgolj na stanje slovenščine v zamejstvu. Spregovorila bosta namreč o nastanku jezikov, njihovi vlogi in o vzrokih njihovih sprememb. Grgi-čeva bo v uvodnem delu večera med drugim pojasnila, zakaj se jeziki v času spreminjajo in zakaj ljudi pogosto šokirajo jezikovne novosti. Pojasnila bo tudi, zakaj jezikoslovci neradi govorijo o popačenju jezika, seveda pa bo s Košuto tudi odgovarjala na vprašanja občinstva. štmaver - Problem divjih prašičev Deželo bodo opozorili na goriško specifiko Mara Černic in Renato Semenzato bumbaca Pokrajinska uprava bo sklicala omizje, na katerem bo s kmečkimi organizacijami in lovskimi družinami oblikovala dokument o problematiki divjih prašičev na Goriškem. Tega bodo nato naslovili na nova gorica - 180 novinarjev iz 23 držav se mudi po Sloveniji Odprtost meje jih je presenetila Včeraj so obiskali Goriška Brda in Kobarid, nato so se z vlakom peljali z Mosta na Soči na Bled - V Ljubljani jih čaka svetovni kongres Turistični novinarji, pisci monografij, fotorepor-terji in strokovnjaki raziskovalci s področja turizma, vseh skupaj je bilo 180, so v ponedeljek zvečer v okviru 50. svetovnega kongresa turističnih novinarjev, ki poteka v Ljubljani, obiskali tudi Novo Gorico. Najprej so si ogledali Trg Evrope, nato pa so obiskali HIT-ovo Perlo, kjer so tudi prenočili. Obisk skupnega trga obeh Goric je nanje naredil močan vtis. Organizatorji, Društvo novinarjev Slovenije, so ta postanek izbrali premišljeno. »Gostom smo želeli pokazati, da tukaj ideja Evropske unije živi. Trg je simbol dialoga in sodelovanja med narodoma ob meji,« je povedala Cveta Potočnik, generalna sekretarka pri DNS. Novinarje iz 24 držav sta na trgu sprejela župana Nove Gorice Mirko Brulc in Gorice Ettore Ro-moli. Kot je po uradnem delu navdušeno pripovedoval znani slovenski turistični novinar Drago Bulc, je dogodek na Trgu Evrope med novinarji z vsega sveta naredil globok vtis. Sprejem je bil prijeten: pred mogočno avstro-ogrsko zgradbo železniške postaje, ki je iz teme žarela obsijana z reflektorji, so goste najprej sprejeli harmonikar in narodne noše s prigrizki. Vtis, da se z nekaj koraki lahko sprehodijo iz Nove Gorice v Gorico oz. iz Slovenije v Italijo, je bil močan. Organizatorji so tuje kolege že prej poučili o zgodovini obmejnega prostora in o nastanku trga, na katerem je Slovenija vstopila v Ev- ropsko unijo. Obiskovalci, predvsem ruski novinarji, so se čudili odprtosti meje, saj je trg nastal še pred vstopom Slovenije v schengensko območje. Veliko gostov se je ob obisku trga želelo fotografirati prav na mejni črti, in to tako, da so z eno nogo stali v Sloveniji, z drugo pa v Italiji. »Hej, jaz pa sem v Italiji, kako je v Sloveniji?« so si za šalo vzklikali z nekajmetrske razdalje. Pomembno dejstvo, ki ga ob tem dogodku ne gre zanemariti je, da bo vseh 180 udeležencev kongresa ob povratku v svoje domovine pisalo o Sloveniji in brez dvoma tudi o skupnem trgu obeh Goric, ki je, kot se je v nagovoru izrazil goriški župan Romoli, simbol sodelovanja in prijateljstva med državama. Omenjeni kongres poteka vsako leto v drugi državi. Slovenija ga je že gostila, in to leta 1985, tedaj še v okviru skupne države Jugoslavije. Da je kandidaturo za organizacijo kongresa dobila tudi letos, v konkurenci z ostalimi državami sveta, je lep uspeh. Med teden dni trajajočim obiskom v Sloveniji si bodo gostje državo gostiteljico dodobra ogledali, spoznali pa bodo tudi kulinariko, kulturo, zgodovino in gospodarstvo. Včeraj so nadaljevali z ogledom Goriške: mudili so se v Goriških Brdih, si ogledali Kobariški muzej 1. svetovne vojne, z Mosta na Soči so se z vlakom odpravili na Bled in še na druge konce Slovenije. Novinarji so doslej zelo pohvalili Slovenijo, zato je moč upati, da bodo na njen račun zapisali več pohvalnih kot kritičnih besed. (km) Tujo novinarko je navdušil čezmejni trg foto k. m. deželnega odbornika za kmetijstvo in lov Claudia Violina s prošnjo, da bi Furlanija-Julijska krajina prilagodila načrt odstrelov merjascev dejanski populaciji teh živali. Pobudo so zainteresirani subjekti oblikovali med srečanjem, ki je potekalo v petek na sedežu bivše osnovne šole v Štmavru. Dobro obiskanega večera v priredbi goriške pokrajine sta se udeležila od-bornica za okolje Mara Černic in Renato Semenzato, naravoslovec in izvedenec s področja lova, ki je predstavil izsledke raziskave o merjascih na območju Goriških Brd. »Semenzatova raziskava je pokazala, da je populacija divjih prašičev v vzponu. Zaradi ugodnih pogojev je mladičev vedno več,« je povedala Černičeva in nadaljevala: »Pokrajina ima kompetence le na področju povračila škode kmetom. Kljub temu že več let vodimo informacijski projekt za nameščanje električnega pastirja. Kmetje, ki so sledili nasvetu, so imeli dobre rezultate. Pozitivno se je obnesla tudi uporaba kemijskih odvajal, ki smo jih prvič priskrbeli pred dvema letoma.« Černiče-va je pojasnila, da je za upravljanje divjadi odgovorna dežela, ki pa ne razpolaga z realnimi podatki o populaciji merjascev. »Zato bomo v skupnem dokumentu opisali goriško problematiko in nanjo opozorili deželnega odbornika. V tem času poteka namreč razprava o novem deželnem favnističnem načrtu, ki pa ne upošteva, da goriška pokrajina meji s Slovenijo v Brdih in na Krasu. V načrtu piše, da je v Brdih na italijanski strani 83 merjascev, v resnici pa prehaja divjad z ene strani meje na drugo, zato je ta podatek prenizek. Menimo, da bi se morala dežela glede teh vprašanj dogovarjati s slovenskimi sosedi,« je dodala Černičeva. (Ale) 16 Sreda, 22. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / gabrje - Krvodajalci v sodelovanju z društvom Skala priredili večer o klopih Klope odstranimo s pinceto, nikakor pa z alkoholom ali oljem Predavatelja potrdila, da v darovani krvi doslej še niso našli sledi borrelie in drugih bakterij Na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah je prejšnji petek potekalo zanimivo in koristno predavanje o klopih z naslovom »Klopi, kako se izogniti tveganjem za zdravje«. Večera, ki sta ga priredili sovodenjska in doberdobska sekcija Združenja krvodajalcev v sodelovanju s kulturnim društvom Skala se je udeležilo lepo število krajanov, krvodajalcev in drugih radovednežev. Prisotne sta pozdravila predsednik sovodenjske krvodajalske sekcije Štefan Tomsič in predsednik goriškega združenja krvodajalcev Egidio Bragagnolo, zatem pa sta o klopih predavala zdravnika Maurizio Ruscio in Vincenzo De Ange-lis. Prvi je ravnatelj oddelka za diagnozo v vsedržavnem središču zdravstvenega omrežja, ki skrbi za Lymsko bolezen v bolnici v kraju San Daniele del Friuli, medtem ko je De Angelis ravnatelj oddelka za transfuzijsko medicino pri zdravstvenem podjetju v Trstu. Šlo je za predavanje znanstvenega značaja, tako da so slušatelji v dveh urah trajajočem srečanju marsikaj izvedeli o nevarnosti, ki jo klop predstavlja za človeka. Obenem so se ob postavljanju vprašanj zdravnikoma prepričali, da ni mogoče vedno zahtevati kategoričnih in preprostih odgovorov. Klope uvrščamo v naddružino paj-kovcev oz. zajedavskih pršic, do danes jih je bilo na različnih celinah sveta razvrščenih preko 350 različnih vrst. Klop se hrani z živalsko ali človeško krvjo in se po hranjenju ponovno vrne v svoje naravno okolje. Naravno izumre potem, ko poleže od 10 do 15 tisoč jajčec, kar nam potrjuje hitro širitev populacije teh osebkov. Klop živi le v okolju, ki ustreza določenim pogojem. Njegov dom je visoka trava, kjer preži na prehod mimoidočega gostitelja. Nanj zleze, ko se le-ta dotakne travnate bilke. Dognano je, da klop človeka ali žival zaznava na podlagi vibracije in razlik med svetlimi in temnimi barvami. Ob ne-negovanih travnatih površinah potrebuje klop še primerno temperaturo, ki ne sme pasti pod pet stopinj C° ter vlago med 90 in 92 odstotki. To je razlog, zaradi ka- Predavanju je sledilo veliko ljudi, kar dokazuje, da klopi vzbujajo zaskrbljenost bumbaca terega se klopi zadržujejo pretežno v nizkem in sredogorskem pasu, posledično je pri nas največja koncentracija klopov v pomladanskih in jesenskih mesecih. Klop ogroža človeka, ker je lahko nosilec bakterij, iz katerih se razvijajo bolezni. Ena izmed teh je tako imenovana Lymska bolezen (prvi primer se je pred sedemdesetimi leti pojavil v vasi Lym v ZDA). Bolezen povzroča bakterija Borrelia, ki jo klop prenaša z glodavcev, kot so veverice, miši, podgane in ježevcev, ki so sami sicer na to bolezen imuni. Okužba s to bakterijo ima inkubacijsko dobo petnajstih dni nakar se na mestu kjer nas je klop ugriznil pričnejo pojavljati kožni eritemi v obliki rdečin. Bolezen brez ustreznega zdravljenja lahko kaj kmalu preide v svoje akutnejše faze, ki lahko poškodujejo tako mišično tkivo kot živčni sistem. Možne so tudi paralize udov. Ob Lymski bolezni prenašajo okuženi klopi na človeka še dve patologiji in sicer mo- žganski encefalitis in tularemijo. Kateri pa so praktični preventivni napotki, ki jih zdravniki dajejo, da se lahko izognemo tej nadležni živali? Priporočljivo je, da med hojo po travnatih in gozdnatih površinah nosimo dolge hlače in nasploh imamo z oblačili prekrit večji del našega telesa. O učinkovitosti razno raznih protiklopovskih sprejev, ki so na prodaj v lekarnah in trgovinah sta zdravnika skeptična, saj ni še dokazano, da ti klope res odvračajo. Najbolje bo, če se po vračanju s sprehoda ali dela v naravi stuširamo in skrbno pregledamo svoje telo. Oblačila, ki smo jih nosili je potrebno dobro stre-sti , še bolje bo, če jih operemo. Kako pa se klopa znebimo v primeru, da se je pritrdil na kožo? Ko smo enkrat klopa identificirali, ga moramo odstraniti. Za to bomo uporabili primerno pinceto, dobro razsvetljen prostor in nekaj potrpežljivosti. Nikakor pa ne gre uporabljati »do- mačih« variant in pripomočkov, kot so alkohol, plamen, olje ali žganje, saj s takim početjem tvegamo, da bo klop, v primeru, da je okužen, izločil v naše telo še večjo količino tekočine, v kateri so lahko prisotne škodljive bakterije. Zdravnika odsvetujeta tudi panično zahajanje v bolnico z nepotrebnim obremenjevanjem oddelka za urgenco. V naslednjih dneh je treba mesto ugriza natančno opazovati in monitorirati. V primeru, da se pojavijo kolobarji, se moramo takoj obrniti do družinskega zdravnika. Tako Ruscio kot De Angelis sta ob zaključku večera pomirila krvodajalce. Pojasnila sta, da doslej iz poročil, ki jih periodično izdajajo transfuzijski laboratoriji iz vseh evropskih in drugih razvitih držav, niso še poročali o primeru, v katerem bi v darovani krvi našli sledove Bor-relie ali drugih bakterij, ki jih klopi prenašajo. Vanja Sossou gorica - V kulturnem centru Lojze Bratuž razstavlja Nikolaj Mašukov Iz Sibirije v Slovenijo Ruski slikar in kipar postavil na ogled cikel Potovanje amaterjev - Na odprtju razstave prisotna tudi prefektinja Do konca decembra je v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici na ogled velika razstava del ruskega slikarja in kiparja Nikolaja Mašukova. Umetnik, ki se je rodil v sibirski vasi Bik na bregu reke Angara blizu Krasnojarska ter se kasneje preselil v Moskvo, od leta 1994 dalje živi in de- luje v Sloveniji, kjer se je s svojsko ustvarjalnostjo kmalu uveljavil. Na odprtju razstave v soboto, 18. oktobra, je gosta in navzoče, med katerimi sta bili tudi prefektinja Maria Augusta Marrosu in pokrajinska odbornica Mara Černic, najprej pozdravila predsednica kulturnega Franka Žgavec predstavlja Nikolaja Mašukova bumbaca hrama Franka Žgavec, Goran Ruzzier pa je s svojo harmoniko popestril kulturni dogodek z rusko glasbo. Cikel Potovanje amaterjev, s katerim se Nikolaj Mašukov predstavlja v Gorici, je prvi del obsežne ustvarjalne epopeje, imenovane Štiri sence ladje. S svojim prihodom v Slovenijo je slikar zaznamoval slovensko likovno sceno, je podčrtala umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. S svojim slikarskim in kiparskim znanjem je prehodil pot prek modernističnih raziskovanj v abstrakciji in konceptualnih sferah do figuralnih vsebin. Temeljna akterka na njegovih slikovnih površinah je prav figura, ki ne pripada ne zemskemu ne nebesnemu ne historičnemu ne mitološkemu življenju, vsebuje pa nekaj vsega tega, predvsem pa veliko avtorjeve domišljije. Skozi kompleksne vsebine avtor nudi gledalcu izjemno multivsebinskost, širok repertoar tem, začinjenih z osebnim filozofskim in duhovnim pogledom na svet. Ustvarjalnost Nikolaja Mašu-kova temelji na črti in barvi. Njegova risba je izjemna, je magična sled, s katero avtor udejanja svoj svet idej. Črta je v nenehnem gibanju, dinamična in poplesavajoča; blizu sta mu namreč Michelangelo in Leonardo, sploh pa renesansa. Njegove slike premorejo tudi čudovito razkošje barv s plejado tonskih in svetlobnih variacij. Vse, kar Nikolaj Mašukov uprizarja, je še povedala Anamarija Stibilj Šajn, je v ikonografskem smislu tako zapleteno in bogato, da težko vstopamo v svet teh tem, razpetih med razumskim in čustvenim. Stvaritve pa lahko občudujemo v njihovem ustvarjalnem perfekcionizmu in jih cenimo zaradi kompleksnosti vsebin. kinotalje - Jutri Gorica Kinema se začenja s Kitanom Takeši Kitano Jutri se v goriškem Kinema-xu začenja nova sezona filmskega niza Gorica Kinema. Kinoate-lje, ki se je v minuli sezoni poklonil dvema mojstroma filma Car-lu Theodorju Dreyerju in Billyju Wilder ju, bo sezono 2008-2009 začel z retrospektivo filmov sodobnega japonskega režiserja Ta-kešija Kitana. Med koncem oktobra in začetkom novembra bodo predstavljeni trije Kitanovi filmi iz devetdesetih let, izbrani iz arhiva Lab80. Jutri se bo zavrtel »A scene at the sea« (1991), 30. oktobra pa »Kids return« (1996). Kitanov niz bo zaključil »Getting any?« (1995), ki bo na ogled v četrtek, 6. novembra. Vsi filmi bodo predvajani v dvorani 2 Kinemaxa v Gorici v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi. Vsak četrtek bo Kinoatelje poskrbel za dve projekciji, in sicer ob ob 17.45 in ob 20.45. Novost letošnje sezone je znižana cena vstopnine, ki znaša 4 evre. Filmi, ki jih je Kinoatelje izbral za svojo retrospektivo, nam predstavljajo drugačnega Kitana, kot smo ga vajeni: gre za dela, ki so daleč od filmov, v katerih je polno nasilja in spopadov med policijo ter yakuzo, s katerimi navadno povezujemo japonskega režiserja. Tri predstavljeni celo-večerci kažejo elemente, ki so redkeje prisotni v Kitanovem opusu, a jih režiser obravnava s takšnim mojstrstvom, da ga lahko vključujemo med najpomembnejše avtorje sodobnega filma. Odličen primer za to je ravno prvi film, ki ga bo ponudil Kinoatelje. Protagonist filma »A scene at the sea« je Shigeru, gluhonemi fant, ki dela kot smetar v malem obmorskem mestecu. Nekega dne najde zlomljeno jadralno desko in jo popravi, kar v njem vzbudi novo strast. S podporo svojega prav tako gluhonemega dekleta Taka-ko se Shigeru posveti deskanju s takšno odločnostjo, da si pribori vpis na tekmovanje. »A scene at the sea«, tretje Kitanovo delo, odlikuje velika oblikovna dognanost. »Redki dialogi, krasni fiksni kadri, minimalni panoramski posnetki in nekaj počasnega snemanja s stransko kamero, montaža v Bressonovem stilu (zanjo je poskrbel T. Kitano, ki prvič ne nastopa kot igralec): ta film je s svojo strogo prefinje-nostjo skoraj stilistična vaja. Kljub svoji statičnosti, sestavljeni iz ti-šne, pogledov in pričakovanj, veliki meri patosa toda brez jokave sentimentalnosti, film o počasnem približevanju smrti skriva v sebi ljubezensko zgodbo, ki je skoraj junaška v svoji nežnosti, hu-moristične prebliske in marsikatero pretresljivo resnico o človeški naravi. Suho, a obenem plodno delo,« piše v filmskem slovarju il Morandini. Vstopnica za projekcije v sezoni Gorica Kinema je namenjena članom Kinoateljeja. Izkaznica za leto 2008 je brezplačna in je na razpolago pred vsako projekcijo na info točki Kinoateljeja pred vhodom v dvorano. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. oktobra 2008 17 Spomenik na Cerju cerje - Malnič odgovarja Bevku »Predlog muzeja je strokoven« »Bevk ni lastnik spomenika na Cerju, temveč občina Miren-Kostanjevica! Kar se mene tiče Goriški muzej še vedno pripravlja razstavo v spomeniku na Cerju, saj na občini ni nihče preklical sklepa o tem,« odgovarja direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, na vprašanje ali je res prišlo do napovedane prekinitve sodelovanja z Goriškim muzejem pri pripravi stalne razstave v spomeniku Braniteljem slovenske zemlje na Cerju, kar je pred dnevi v imenu Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije napovedal predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevk. Ponovno razpravo o sporu glede vsebinskega koncepta spomenika, med društvom TIGR, ki mu predseduje Marjan Bevk, in Goriškim muzejem, ki ga vodi direktor Andrej Malnič, je te dni vzbudil sklep strokovnega sveta zavoda in sveta zavoda Goriškega muzeja, ki je bil sprejet na njuni izredni seji pred tednom dni. Oba sveta v sklepu ugotavljata, da je Goriški muzej v zgibanki, ki ima naslov Pod svobodnimi zvezdami pripravil predlog scenarija v skladu s sklepi strokovne komisije zgodovinarjev za pripravo programa novodobnega muzeja v objektu Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Omenjeno komisijo, ki jo sestavljajo ugledni zgodovinarji, vodi Branko Marušič. »Člani obeh svetov Goriškega muzeja so tudi soglasni, da vsebina zgibanke »Pod svobodnimi zvezdami« povsem izpolnjuje vsa strokovna pričakovanja,« navajata predsednik strokovnega sveta Stanislav Bačar in predsednik sveta Goriški muzej Ivan Mignozzi. »Res je to, da je naša občina lastnica spomenika na Cerju,« pritrjuje župan občine Miren-Kostanjevica, Zlatko Martin Marušič, ki obenem dodaja, da s strani občine sodelovanje z Goriškim muzejem ni bilo prekinjeno. V roku enega meseca naj bi župan organiziral sestanek z Malničem in Bevkom z namenom, da se zadeve razčistijo. »Vsak po svoje se morata umiriti, nato pa se moramo vsi skupaj usesti in pogovoriti o nastali situaciji,« pojasnjuje župan. Spor med omenjenima stranema je nastal zaradi različnih pogledov na vsebinsko zasnovo razstave v spomeniku na Cerju, ki naj bi bil dokončan prihodnjo jesen. Bevk je že pred dnevi pojasnil stališča omenjene koordinacije, ki jo sestavlja osem slovenskih veteranskih organizacij. Ne strinjajo se namreč z vsebinsko zasnovo spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju, kot je predstavljena v zgibankah Goriškega muzeja. Ta naj bi se razlikova- foto k.m. la od tiste, s katero se strinjajo sami in ki predvideva predstavitev posameznih zgodovinskih obdobij v posameznih sedmih etažah. Scenarije zanje so sestavili priznani slovenski zgodovinarji pod vodstvom Branka Marušiča, je tedaj pojasnil Bevk, društvo TIGR pa je nato izvedbo po izvirni vsebinski zasnovi ponudilo Goriškemu muzeju. Tu pa je srž nesporazuma z Goriškim muzejem in njegovim direktorjem Malničem, ki je pripravil drugačno vsebinsko zasnovo in jo januarja lani tudi predstavil, kasneje pa jo še objavil v zgibanki. Malničeva zasnova predvideva šest tematskih sklopov, posvečenih slovenskemu jeziku, množičnim narodno-obramb-nim političnim gibanjem, uporom in vojnam, slovenskim ozemeljskim zahtevam, mirovnim pogodbam in miru ter svobodi. V društvu TIGR so prepričani, da so oni lastniki avtorskih pravic prvobitne vsebinske zasnove, Malničeve spremembe niso sprejeli in pred kratkim skupaj z ostalimi člani Koordinacije sklenili, da se Goriškemu muzeju zahvalijo za sodelovanje. Malnič se je tedaj na vse skupaj odzval z začudenjem, saj naj bi šlo zgolj za spremembo zgodovinskega teksta v muzejski tekst. Njegovo zasnovo naj bi potrdile vse veteranske organizacije, razen Bevka, pred dnevi pa sta torej tudi strokovni svet in svet zavoda Goriški muzej potrdila, da je scenarij Goriškega muzeja v skladu s sklepi strokovne komisije zgodovinarjev ter da vsebina zgibanke Pod svobodnimi zvezdami, ki jo je kot predstavitev zasnove vsebine spomenika izdal Goriški muzej, izpolnjuje vsa strokovna pričakovanja. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku prodaja novih abonmajev za sezono 2008-09 pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raz-trganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzer-jeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je v teku vpisovanje abonmajev za sezono 2008-09 za nove abonente, od 27. oktobra pa bo možen nakup posameznih vstopnic; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Jedretič - Ribno z Molierjevo komedijo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jea-na Cloda Danauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU bo do 5. novembra možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Kulturni center Lojze Bra-tuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.40 -20.15 - 22.10 »Wall - e«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »Vicky Cristina Barcellona«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Wall - e«. Dvorana 2: 16.30 - 18.20 »Wall - e«; 20.10 - 22.15 »The Mist«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 4: 17.50 »Disaster Movie«; 20.10 - 22.10 »No Problem«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Vic-ky Cristina Barcellona«. Razstave M Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Go-rizia classica«: v soboto, 25. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert z naslovom »Due concerti in uno« nastopil bo pianist Luca Marcossi; vstop prost. SI Šolske vesti RAVNATELJICA DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča starše dijakov Zavoda, da bodo potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete v ponedeljek, 27. oktobra, na podružnici šole na Cane-strinijevi ploščadi 7. Ob 18. uri se bodo starši pogovorili z razredniki o vzgojno-izobraževalni ponudbi o in delu na šoli, sledila bodo volilna zborovanja. Pričakujemo si polnoštevilno udeležbo. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi na izlet na planino Paprikraj v soboto, 25. oktobra. Lažje brezpotje, predviden čas hoje 7 ur, prevoz z osebnimi avtomobili; sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri. Vodi Aldo Šuligoj. □ Obvestila KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČINE vabi na ogled razstave z naslovom Pozdrav iz Zdravščin v občinskem središču v Zdravščinah; od srede, 20. do petka, 24. oktobra, med 17. in 19. uro, v soboto, 25. oktobra, med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro. SKGZ, SSO, NŠK, Generalni konzulat RS v Trstu, Parnas - zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji vabijo na otvoritev razstave »Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec« v petek, 24. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20). Razstava bo na ogled do 8. novembra, od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. V BARU CICHETTERIA v ul. Petrarca v Gorici je v organizaciji goriškega fotografskega krožka BFI na ogled fotografska razstava Gigliole Colausig z naslovom »Mininatura«; do 10. novembra vsak dan razen ob ponedeljkih. V BIVŠI KONJUŠNICI palače Coronini Cronberg v Gorici je na ogled razstava ob 90-letnici konca prve svetovne vojne z naslovom »Le crocerossine nel-la prima Guerra Mondiale«; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih, vstop prost. V GOSTILNI KORSIČ v Števerjanu bo do konca oktobra na ogled razstava slik Renata Elie na temo trgatve. V KAVARNI GLEDALIŠČA VERDI v Gorici bo do 31. oktobra na ogled slikarska razstava Anne Scandroglio Ferrari. V KNJIGARNI CORRISPONDENZE na Trgu Sv. Antona 18 v Gorici bo 28. oktobra ob 17.15 odprtje razstave slik Renata Elie. Sledila bo zdravica v restavraciji »La Locandiera« na trgu Cavour 6 v Gorici z vinom Simona Komjanca in poezijami Renata Elie Govoriti o Ljubezni. JAZZ & WINE OF PEACE V KRMINU: 23. oktobra bosta v občinskem gledališču dva koncerta, ob 20.30 Michel Portal e Jacky Terrasson (Francija) in ob 22.30 Henry Threadgill & Zooid (ZDA); ob 24. uri v gostilni Caramella v ul. Matteotti 1 koncert tria Denise Dantas in v Jazz&wine le Bar v ul. Matteotti 78 koncert dua Carvalho Bost-jancic. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer iz Gorice: v petek, 24. oktobra, ob 20.45 koncert fil-harmonike Jora iz kraja Bacau v Romuniji v poklon Giacomu Pucciniju; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481-882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481-390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). KŠD DANICA IN KŠD KRAS vabita v soboto, 15. novembra, ob 20. uri na mar-tinovanje v gostilni Pregelj na Lokvici; vpisovanje do 4. novembra v večernih urah na tel. 333-6734565 (Zdenko) in 333-9950610 (Zvonko). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: drevored Colombo - danes, 22. oktobra, 10.00-11.00. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na otvoritev novih prostorov, skladišča in meteorološke postaje, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 11. uri. KD OTON ŽUPANČIČ bo v prihodnjih tednih priredilo novo pobudo z naslovom Glasbena Euritmija. Gre za štiri srečanja v znamenju ritma, melodije, not in intervalov, ki jih bosta v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu vodili euritmistka Giusi Lafranconi in glasbena terapevtka Sara Hoban. Prvo srečanje bo v sredo, 29. oktobra, ob 19. uri, ostala štiri srečanja pa 12., 19. in 26. novembra ter 3. decembra med 19. uro in 20.30. KD SOVODNJE vabi na pustno sejo, ki bo v četrtek, 23. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor koli bi želel sodelovati in ima kak predlog za letošnjo pustno skupino in voz ga ob tej priložnosti lahko predstavi. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. NA SEDEŽU SOVODENJSKIH KRVODAJALCEV v Gabrjah se 27. oktobra začne 60-urni tečaj šivanja in krojenja; informacije na tel.329-41006925. ODBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH LOVCEV »DOBERDOB« obvešča člane, da sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. oktobra, ob 19.30, v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v operativnem sedežu v Repniču. SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu. Vabljeni so odrasli nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 27. oktobra, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrinka-mi goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). JEZIK NA ROBU Miran Košuta in Matejka Grgič v Četrtek, 23. oktober ob 18. uri KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČINE prireja ob 85-letnici spremembe imena Zdravščin: v petek, 24. oktobra, ob 20.30 v občinskem središču v Zdravščinah bo predavanje Daria Mattiussija o vaškem življenju v 20. stoletju; v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri bo maša v cerkvi v Zdravščinah, nastopila bo vokalna skupina Ars Musica, ob 11. uri bodo slovesno odkrili prometni znak z originalnim imenom vasi in ob 11.30 bo še družabnost pred cerkvijo. SEKCIJE VZPI-ANPI SOVODNJE, VRH IN ŠTANDREŽ, GORIŠKA SPI-CGIL IN KD SKALA sporočajo, da iz tehničnih razlogov odpade v soboto, 25. oktobra, večerja, ki je bila napovedana za 17. uro ob prireditvi z naslovom Da ne bi pozabili, ki bo v Kulturnem domu v Ga-brjah. Ostali program ostaja nespremenjen in sicer ob 19. uri kulturni program z nastopom vokalne skupine Sraka iz Štandreža, govorom, kratko glasbeno točko in počastitvijo Vilme Brajnik. 0 Mali oglasi LEPO STE VABLJENI v Doberdob, kjer v agriturizmu pri Cirili, čaka vas polno dobrot. Odprti smo ob petkih, sobotah in nedeljah; sprejemamo rezervacije za martinovanje (tel. 0481-78268). Id Osmice OSMICA ŠTOLFA pri Kukuku v Doberdobu je odprta; tel. 0481-78140. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Odprta je od ponedeljka do petka od 16. ure dalje, ob sobotah in nedeljah pa od 10. ure dalje. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V RONKAH: 13.45, Mauro Sorgo (iz tržiške bolnišnice ob 14. uri) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališče v Šta-rancanu. DANES V TRŽIČU: 10.00, Paola Utili iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in v Spineo za upepelitev; 10.50, Aurelio Pian iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev. t Zapustil nas je naš dragi Ivan Petejan star 79 let Žalostno vest sporočajo žena Frida, Miriam in Magda ter sestra Ani z družinama Pogreb bo v četrtek, 23. oktobra ob 13.40 uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v So-vodnje ob Soči ob 14. uri. Iskrena hvala družinskemu zdravniku dr. Marjanu Cijanu in celotnemu osebju ustanove A.D.I. Gorica, Sovodnje ob Soči, 22. oktobra 2008 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči 18 Sreda, 22. oktobra 2008 SVET / evropski parlament - Poslanci pohvalili predsedujočega, francoskega predsednika Sarkozyja EU v gruzijski in finančni krizi delovala zgledno biti tudi glede ukrepov na področju energetike in podnebja STRASBOURG - Evropski poslanci so na zasedanju v Strasbourgu včeraj največ pozornosti namenili zaključkom Evropskega sveta. Večinoma so se strinjali s predsedujočim EU Ni-colasom Sarkozyjem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, da je EU v gruzijski in finančni krizi delovala zgledno in da bi morala biti zgled tudi glede podnebnih sprememb. Francosko predsedstvo EU po besedah Sarkozyja želi, da bi bila povezava enotna v vseh krizah, s katerimi se mora soočiti, kar po njegovih besedah ni preprosto. "Potrebujemo Evropo, ki bo govorila z enim močnim glasom," je dejal predsedujoči Evropskemu svetu in francoski predsednik. "Evropa prave barve pokaže v krizi, v Gruziji je preprečila vojno, v finančni krizi je bila zgled drugim, vodilna mora biti tudi pri soočanju s podnebnimi spremembami," pa je poudaril Barroso. Predsednik Evropske komisije in številni poslanci so pohvalili delovanje Sarkozyja, francoskega predsedstva in celotne unije ob finančni krizi. Sarko-zy pa je znova omenil nujnost vzpostavitve novega mednarodnega finančnega sistema, kar sta med drugimi podprli tudi največji skupini v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP-ED) in socialisti (PES). V luči finančne krize, ki je zajela tudi Evropo, je Sarkozy dejal še, da bi morali v evroskupini vzpostaviti jasno določeno vodstvo. "Imamo skupno valuto, a ni vodstva, ni srečanj," je dejal in spomnil, da je bil ob finančni krizi šele 12. oktobra prvi vrh voditeljev evro-skupine, ki so govorili o skupnem načrtu za rešitev bank. Ob tem se je zavzel za neodvisnost Evropske centralne banke (ECB). "ECB mora biti neodvisna, a sposobna razpravljati o pomembnih zadevah s t.i. gospodarskim vodstvom," je poudaril. Da neodvisnosti ECB ne bi smeli postaviti pod vprašaj, se je zavzel tudi Barroso. Sarkozy je izpostavil, da je pomembno, da Evropa glede finančne krize govori z enim močnim glasom. V zvezi s tem je predlagal izredni vrh EU, ki bi pripravil podlage za globalne pogovore o finančni krizi, na katerih naj bi prihodnji mesec govorili o reformi mednarodnega finančnega sistema. Predsedujoči Svetu EU je podprl tudi oblikovanje državnih premoženjskih skladov v Evropi, ki bi, če bi bili uskla- Nicolas Sarkozy v Evropskem parlamentu ansa jeni, lahko zagotovili odgovor na finančno krizo. Državni premoženjski skladi bi kupovali delnice podjetij, katerih tečaji so močno padli. Kasneje bi lahko svoje deleže z dobičkom znova prodali. Ob tem je Sarkozy dejal, da bi v luči 25 milijard dolarjev pomoči ZDA ameriški avtomobilski industriji tudi evropske države lahko podprle svojo avtomobilsko industrijo in s tem preprečile, da bi jo pokopala konkurenca. "Če Evropa ne bo služila kot zgled in opravila svojega dela, se tudi drugi ne bodo zganili," pa je Sarkozy dejal glede soočanja s podnebnimi spremembami. Vodja skupine liberalcev (ALDE) Graham Watson je bil sicer kritičen in je menil, da na tem področju "potrebujemo več, kot je prejšnji teden sklenil Evropski svet". Več poslancev, med njimi Hartmut Nassauer (EPP-ED), je v razpravi še poudarilo, da EU potrebuje Lizbon-sko pogodbo, s čimer se je strinjal tudi Sarkozy. Evropski parlament je včeraj med drugim potrdil dopolnjen predlog uredbe, ki naj bi uredila pristojnosti in priznavanje sodnih odločb v zakonskih sporih t.i. "mednarodnih" parov, kjer sta zakonca iz različnih držav članic EU. Na glasovanju je parlament sprejel 29 dopolnil besedila. Poslanci so med drugim kot bistveno načelo uredbe postavili informirani dogovor zakoncev, ki pa ne bi bil na škodo otrok. Evropski poslanci so z veliko večino podprli tudi financiranje drugega obdobja izvajanja programa Erasmus Mundus, ki je namenjen sodelovanju in mobilnosti s tretjimi državami na po- dročju visokega šolstva. V obdobju 2009-2013 naj bi EU za ta namen porabila 950 milijonov evrov, kar je preko štirikrat več kot v obdobju 20042008. Ob robu plenarnega zasedanja so se sešli vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu, t.i. konferenca predsednikov, ki so se posvetovali o imenovanju Britanke Catherine Ashton za novo evropsko komisarko za trgovino. Ashtonova, ki naj bi na položaju nasledila Petra Mandelsona, je v ponedeljek zvečer na zaslišanju pred odborom za trgovino v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejala, da želi rešiti pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine, ki so julija propadla. Je pa zavrnila predlog Francije, po katerem bi morali pogajanja spremeniti, med drugim tako, da bi iz njih odstranili občutljiva vprašanja s področja kmetijstva. Evropski poslanci naj bi o potrditvi Ashtonove za komisarko glasovali danes na plenarnem zasedanju. Maja Cerkovnik (STA) zda - Obiskal jo bo na Havajih Obama zaradi bolne babice prekinil volilno kampanjo WASHINGTON - Kandidat demokratov za ameriškega predsednika Barack Obama je za četrtek in petek odpovedal skorajda vse predvolilne dejavnosti, ker bo obiskal svojo 85-letno babico na Havajih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Robert Gibbs. Kot je še pojasnil, so Madelyn Payne Dunham, ki je pomagala vzgajati Obamo in ki je zanj ob materi in dedku "ena najbolj pomembnih oseb v njegovem življenju", minuli teden odpustili iz bolnišnice, vendar se je njeno zdravstveno stanje v zadnjih tednih tako poslabšalo, da je sedaj "zelo resno". Tiskovna predstavnica Obamove kampanje Jen Psaki je sporočila, da bo dogodke, ki so bili v četrtek načrtovani za Madison, Wisconsin in Des Moines nadomestil en dogodek v Indianapolisu, preden bo odpotoval na Havaje. V petek pa bo Oba-mo njegova soproga Michelle "nadomeščala" na zborovanjih v Akronu in Colum-busu, s kampanjo pa bo nadaljeval v soboto. Obama je med predvolilno kampanjo svojo babico opisal kot hčer uradnika s Srednjega zahoda, ki ga je naučila "vred- Barack Obama not iz osrčja Kansasa", kot so "odgovornost in zaupanje vase, ljubezen do domovine. Trdo delo brez izgovorov", pa tudi: "Ravnaj s sosedi tako, kot bi želel, da ravnajo s tabo". Obama se je rodil na Havajih belopolti materi Ann Dunham iz premožne ameriške družine in kenijskemu očetu Ba-racku Husseinu Obami, ki pa se je kmalu vrnil v domovino. Mati se je kasneje poročila z Indonezijcem Lolom Soetorojem in družina se je preselila v Džakarto. Oba-ma se je vrnil v ZDA, mati pa je ostala v Indoneziji skoraj do svoje smrti leta 1995. Izrael po palestinskem obstreljevanju zaprl Gazo JERUZALEM - Palestinski uporniki so včeraj po več kot mesecu dni z območja Gaze na jug Izraela izstrelili raketo, zaradi česar je izraelski obrambni minister Ehud Barak odredil ponovno zaprtje prehodov z Gazo. Zaprtje prehodov, prek katerih na območje, ki je od junija 2007 pod nadzorom palestinskega gibanja Hamas, med drugim prihajajo nujno potrebne zaloge hrane, bo začelo veljati v danes zjutraj, trajalo pa bo nedoločen čas. Barak je odločitev sprejel, potem ko so palestinski borci na območje Izraela izstrelili raketo, ki pa po podatkih izraelske policije ni terjala žrtev ali povzročila škode. So pa napadalci ogrozili negotovo premirje, ki sta ga ob posredovanju Egipta in po več mesecih nasilja junija dosegli izraelska in palestinska stran. Obe strani sta sicer druga drugo že večkrat obtožili kršenja premirja, pri čemer je Hamas zahteval, da Izrael umakne blokado Gaze, Izrael pa je palestinska gibanja obtoževal, da obdobje miru izkoriščajo za ponovno oborožitev. V Pragi protesti proti protiraketnemu ščitu ZDA PRAGA - V Pragi se je včeraj zbralo več sto ljudi, ki so protestirali proti načrtu za namestitev dela ameriškega protiraketnega ščita na Češkem. Protestniki so se zbrali na trgu v središču mesta, ko se je pričela seja spodnjega doma češkega parlamenta, na kateri bodo govorili o vprašanju ratifikacije sporazuma z ZDA. Ta predvideva gradnjo radarskega oporišča v bližini Prage. Protestniki po besedah organizatorja zborovanja Jana Majičeka želijo, da poslanci zavrnejo sporazum ali skličejo referendum o omenjenem vprašanju. Raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da večina Čehov radarskemu oporišču nasprotuje. Eksplozija bombe v Indiji terjala žrtve BOMBAJ - V eksploziji bombe v mestu Imphal na severovzhodu Indije je bilo včeraj ubitih najmanj 14 ljudi, 20 pa je ranjenih. Bomba je zvečer po lokalnem času eksplodirala v bližini policijskih postojank in paravojaškega kompleksa, je sporočila tamkajšnja policija. Enajst ljudi je umrlo na kraju eksplozije, trije pa na poti v bolnišnico. Med žrtvami so samo civilisti. Indijska tiskovna agencija PTI pa je poročala, da je eksplozija terjala 17 življenj, več kot 30 naj bi bilo ranjenih. Bomba je bila skrita v parkiranem skuterju, eksplodirala pa je v bližini postojank posebnih policijskih enot in paravojaškega kompleksa v Imphalu v zvezni državi Manipur. (STA) zda - Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke priznal, da se obeta recesija Mogoče nov stimulacijski paket WASHINGTON - Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je v ponedeljek podprl zamisel o novem proračunskem stimulacij skem paketu, čemur ne nasprotuje več niti administracija predsednika Georgea Busha. Finančni minister Henry Paulson je pojasnjeval, kako bo deloval načrt vlade za kupovanje delnic bank. Bernanke je v nastopu pred proračunskim odborom predstavniškega doma ameriškega kongresa pesimistično opisal stanje ameriškega gospodarstva in dejal, da poraba pada, zaupanje je nizko, stanovanjski trg pa še vedno pod pritiskom. Bernanke ni želel uporabiti besede "'recesija"' in je dejal, da so ZDA v obdobju resne gospodarske upočasnitve, ki ima resne posledice za javnost, "ne glede na to, kako to imenujemo". Bernanke je dejal, da bo stopnja gospodarske aktivnosti v naslednjih nekaj četrtletjih verjetno nižja od dolgoročnega potenciala, kar pomeni posredno priznanje, da se ZDA obeta recesija. Bernanke ni napovedal ukrepa glede obrestnih mer na na- Predsednik Fed Ben Bernanke slednjem sestanku Odbora za odprti trg Fe-da (FOMC) 28. in 29. oktobra. Vendar pa je dejal, da se je inflacijski pritisk umiril tudi zaradi padanja cen energije. To pa pomeni, da bi lahko prišlo do novega znižanja ključne obrestne mere, potem ko je Fed skupaj z drugimi svetovnimi centralnimi bankami to storil 8. oktobra. Ključna obrestna mera je po zadnjem znižanju za 0,5 odstotne točke v ZDA na 1,5 odstotka. V takem okolju, kot ga je opisal, se Bernankeju nov proračunski stimulacijski paket ne zdi napačna ideja. "Upoštevanje možnosti fiskalnega paketa v tem trenut- ku deluje ustrezno," je dejal Bernanke, vendar opozoril, da je potrebno paziti na dolgoročni vpliv na proračunske primanjkljaje. Prav tako se je zavzel za kongresne ukrepe, s katerimi bi izboljšali dostop do posojil potrošnikom in poslom. Kongres je že februarja potrdil 168 milijard dolarjev večinoma davčnih vračil Američanom, ki so dobili povprečno po 600 dolarjev na osebo. Predsednica predstavniškega doma demokratka Nancy Pe-losi že dlje časa navija za nov paket, s čimer se strinja tudi demokratski predsedniški kandidat Barack Obama. Predstavniški dom je že potrdil predlog za 37 milijard dolarjev porabe za javna dela, 15 milijard dolarjev za program zdravstva za reveže medicaid, šest milijard dolarjev za podporo brezposelnim in tri milijarde dolarjev za bone za hrano. Senat je to zavrnil, obstaja pa možnost, da se paket potrdi po volitvah 4. novembra. Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je dejala, da so odprti do predlogov, ki jih bodo dobili. Bela hiša je bila do pobude doslej hladna. Besede Perinove je potrdil tudi Bush, ki je bil prvič po daljšem času optimist. Dejal je, da se po skoraj paniki zaradi finančne krize sedaj že kažejo prva znamenja sproščenosti. Newyorški konferenčni odbor je v ponedeljek sporočil dobro novico. Indeks prihodnjih gospodarskih aktivnosti je septembra porasel za 0,3 odstotka, medtem ko so analitiki napovedovali, da bo nazadoval za 0,2 odstotka. Indeks, ki ga tvori šest kazalcev, je avgusta nazadoval za 0,9 odstotka, julija pa za 0,7 odstotka. Izboljšalo se je med drugim pričakovanje potrošnikov in, največ po zaslugi vrste posegov zvezne vlade v gospodarstvo, tudi zaloge denarja. Minister Paulson je v ponedeljek zatrjeval, da imajo dovolj denarja, da kupijo deleže v vsakem finančnem podjetju, ki se kvalificira za krizni program v višini 700 milijard dolarjev. Ministrstvo namerava v program privabiti "zdrava finančna podjetja", ki bodo denar posojala naprej in od-mrznila kreditni krč. Začenja se z deleži bank. Urad za finančno stabilnost pri ministrstvu je dal na stran 125 milijard dolarjev za prvih devet največjih bank, ki bo- do sodelovale, med katerimi sta Citigroup in Morgan Stanley. Drugih 125 milijard bo na voljo vsem ostalim, ki se bodo kvalificirale. Na spletnih straneh Feda, Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov (FDIC) in drugih bodo objavljeni obrazci za banke. Ministrstvo bo v 48 urah od potrditve objavilo odločitev, če pa bo katera banka zavrnjena, bo to opravljeno potihem. Rok za prijavo je 14. november in Paulson je dejal, da ne bo šlo po načelu "kdor prej pride, prej melje", ampak bodo obravnavane vse prošnje. Paulson je dejal, da program davkoplačevalce najverjetneje ne bo stal ničesar, saj gre za investicijo, ker bodo banke potem, ko se bo krč sprostil, svoje deleže kupile nazaj. Država bo od posamezne banke odkupila največ do 25 milijard dolarjev delnic. Ministrstvo za finance pa je prav tako v ponedeljek sporočilo, da namenja 3,5 milijarde dolarjev davčnih olajšav okrog 70 organizacijam v 29 državah za porabo v revnih predelih Amerike za stimulacijo gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. (STA) /— GLEDALIŠČE PRIREDITVE Sreda, 22. oktobra 2008 19 portorož - Festival slovenskega filma Na uradnem odprtju podelitev Badjurove nagrade Milanu Ljubicu portorož - Tekmovalni del Danes tudi film Alvara Petriciga Po januarski predpremieri na tržaškem filmskem festivalu in mali poletni turneji v severovzhodni Italiji (med julijem in avgustom je film bil predvajan v sklopu prireditev Postaja Topolove, Mittelimmagini in Festival della Lessinia), bo film Mala apokalip-sa predstavljen tudi na prestižnem slovenskem filmskem festivalu. Danes ob 18.30, bo namreč zadnje delo Alvara Petriciga - v produkciji Kinoateljeja, Zavoda Kinoatelje in kulturnega društva Ivan Trinko - predstavljeno v portoroškem avditoriju v sklopu enajstega Festivala slovenskega filma. Kot že v Trstu, je tudi v Portorožu Petricigov film vključen v tekmovalno sekcijo. Delo je bilo deležno izredno pozitivne ocene s strani selektorja prireditve, scenarista in docenta Jožeta Dolmarka. »Zelo lep, izredno izpiljen film«, tako Dolmark, ki poudarja torej predvsem formalno dognanost dela. Kot pravi režiser sam, to delo »ni dokumentarec v ožjem pomenu besede, niti fiction. Paradoksalno bi lahko film poimenovali "fantazijski dokumentarec', saj vendarle črpa iz zgodbe, ki se je v resnici dogodila: smrt nekega kraja«. Čišnje je (oziroma je bila) vasica v Nadiških dolinah, ki jo je ekonomska logika sodobenga življenja obsodila na zapuščenost in propad. V tem primeru je do dokončne izselitve pri- šlo po potresu leta 1976, ko so zadnjim prebivalcem kot edino možnost ponudili preselitev v druga naselja v dolini, pa čeprav škoda v kraju ni bila tako velika. Filmska pripoved poveže pričevanja in spomine, povezane z vsakdanjim življenjem v kraju in z njegovo usodo, z refleksijami in intuicijami o občutenju časa, ki ga lahko pokrajina ruševin vzbudi s pogledom od zunaj, ločenim od osebnih biografskih povezav. V režiserjevi biografiji zasledimo, da je Mala apokalipsa že tretji film, ki je nastal v sodelovanju s Kinoateljejem. Začetek sodelovanja sega v leto 2003, ko je Kinoatelje prevzel distribucijo filma Starmi cajt / Il tempo ripido in se nadaljeval v letu 2006, ko je Alvaro Pe-tricig uredil novo izdajo filma L'uomo di Stregna / Človek iz Srednjega, ki ga je v Nadiških dolinah posnel Paolo Ro-jatti v 60. letih. Pogled na preteklost, raziskovalna dejavnost in ovrednotenje lokalne zgodovine so skupni imenovalec dejavnosti režiserja in Kinoateljeja. Današnjega predvajanja filma v Portorožu se bo udeležil tudi avtor. Prav tako danes, nekoliko kasneje, in sicer ob 19.15, bo v beli dvorani avditorija tiskovna konferenca, posvečena ne le Mali apokalipsi, pač pa tudi predstavitvi letošnje Nagrade Darko Bratina. Po-klon viziji, ki bo v Gorici in Trstu 13. in 14. novembra. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret« / gostuje Mestno gledališče ljubljansko; v petek, 24. oktobra, ob 20.30 (združeni abonmaji A, T, F in labilni), v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 (red B in labilni), v nedeljo, 26. oktobra, ob 16.00 (združeni abonmaji C, K in labilni). Gledališče Rossetti Italo Svevo: »La Rigenerazione« / režija: Antonio Calenda, nastopa Gian-rico Tedeschi. Urniki: danes, 22. ob 16.00, jutri, 23. in v soboto, 25. ob 20.30 ter v nedeljo, 26. oktobra ob 16.00. Dvorana Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: danes, 22. ob 19.00, jutri, 23. in v soboto, 25. ob 21.00 ter v nedeljo, 26. oktobra ob 17.00. GORICA Kulturni dom V soboto, 25. oktobra, ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia". »L'amore di don Perlimplino«, gledališka skupina The Theatre Company od A. Goncharuk (Omsk - Rusijia). Sledi "Groteska", nastopa gledališka skupina De Facto Mimo Theatre (Praga). Kulturni center Lojze Bratuž Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / v priredbi SSG Trst v torek, 28. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 23., v ponedeljek, 27. in v torek, 28. oktobra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V petek, 24. in v soboto, 25. ob 19.00 ter v četrtek, 30. oktobra, ob 18.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. V sredo, 29. oktobra, ob 19.30 / Vasilij Aleksejevič Paškevič: »Skopuh«. Mala drama Danes, 22. oktobra, ob 20.00 / Yasmi- na Reza: »Bog masakra«. Jutri, 23. oktobra, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 24. in v soboto, 25. oktobra ob 20.00 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 22. oktobra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 25. oktobra, ob 19.30 / Jar-di Galceran: »Gronholmova metoda« - gostuje Mestno gledališče Ptuj. V ponedeljek, 27 in v sredo,29. oktobra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V torek, 28. oktobra, ob 19.30 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 30. oktobra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena Jose Sanchis sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino« / danes, 22. oktobra, ob 20.00. Jana Pavlič: »Tosca« / jutri, 23. in v petek, 24. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 27. oktobra, ob 16.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 29. oktobra, ob 20.00 / Caryl Churchil: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 22. ob 19.30, jutri, 23. ob 17.00 in v ptek, 24. oktobra, ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija v režiji Janeza Starine. V sredo, 29. oktobra, ob 18.00 / Damjana Golavšek: »Čarovnije protipacka-rije«, glasbeno-gledališka predstava. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 23. oktobra, ob 20.30 / Drugi »Koncert Crossover«. Recital pianista Danila Rea. Sedmi koncert na Mahlerjevo glasbo / v sklopu simfonične sezone 2008. Dirigent: Pinchas Steinberg. Mezzoso-pranistka: Hermine May. Orkester in zbor gledališča Verdi. V petek, 24. ob 20.30 in v soboto, 25. oktobra ob 18.00. KRMIN ■ Jazz & Wine of Peace Festival 2008 Jutri, 23. oktobra, v Občinskem gledališču ob 20.30 Michel Portal & Jacky Terrasson (Francija, Nemčija), ob 22.30 Henry Threadgill & Zood (ZDA). V petek, 24. oktobra, v cerkvi sv. Ivana (Borgo S. Giovanni) ob 11. uri Tryg-ve Seim & Frode Haltli (Norveška); v Občinskem gledališču ob 18.30 Wolfgang Haffner »Acustic Shapes« (Nemčija) in ob 21.30 Marc Ribot Trio (ZDA). V soboto, 25. oktobra, v Medani 20 pri Dobrovem (Slo.) ob 11.00 Piirpauke (Finska); v Občinskem gledališču ob 18.30 [em] (Nemčija), ob 21.30 William Parker (ZDA). V nedeljo, 26. oktobra, v Občinskem gledališču ob 11.00 Odwalla (Italija, Senegal), ob 15.00 Nicolas Simion Quintet (Romunija, Madžarska, Italija, Makedonija, Hrvaška) in ob 17.00 Randi Werston and his African Rhythms Trio (ZDA). _SLOVENIJA_ KOPER Pokrajinski muzej Koper: danes, 22. oktobra, ob 20.00 bo koncert v priredbi Družbe prijateljev glasbe Koper, kjer bosta nastopila saksofonist Ninoslav Dimov in pianist Denys Masiliuk. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 23. in v petek, 24. oktobra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovenske Filharmonije. Dirigent: Leopold Hager. Solista: Miran Kolbl - violina; Aleksandar Milošev - viola. V petek, 24. oktobra ob 20.00, Linhartova dvorana / Večer slovanskih muzik. Bogdana Herman (Slovenija), Brata Teofilovic (Srbija), ansambel Jaro (Češka), Marko Banda (Slovenija); posebna gostja: Svetlana Makarovic. V petek, 24. in v soboto, 25. oktobra, Kosovelova dvorana / ŽIVA 2008 - festival plesne ustvarjalnosti mladih. Šentjakobsko gledališče V soboto, 25. oktobra, ob 20.00 / »Ja-pakaorchestra« - koncert dinamične in duhovne glasbe z uvodnim predavanjem o duhovni glasbi in meditaciji ob 18.30. ■ KOGOJEVI DNEVI V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era già qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3, bo še danes, 22. oktobra na ogled razstava prvega fotografskega natečaja »Immagini del cambiamento«, ki sta ga organizirala združenje Autoaiu-to in Volontariato Club Zip. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. Galerija Rettori Tribbio 2, Stari trg 6: do 24 oktobra razstavlja Livio Možina. Spazio d'arte Bossi & Viatori Assicu-razioni, Ul. Locchi 19/A: do 31. oktobra, razstavlja likovne in keramične izdelke Anica Pahor z naslovom »Kompozicija listov«. Raztava bo odprta od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob petkih od 8.30 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Umetnostna galerija G. Negrisin, (Trg Republike 4): na ogled je razstava »Po-rečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. Urnik od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Info: Urad za kulturo, tel: 040-3360340. Razstava bo odprta do torka, 28. oktobra. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: razstavlja Peter Cvelbar, pod naslovom »Brazde, struge in sledi v kamnu...«. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. NABREŽINA SKD I. Gruden, prireja do 2. novembra, razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Ogled je možen med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo, od 10.00 do 12.00. Za informacije: 349-8430222 (A. Pahor). DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni dom: v petek, 24. oktobra ob 18.00 bo otvoritev dokumentacijske razstave »Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec«. Odprto do 8. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. V deželnem avditoriju v Ul. Roma, bo ob 90-letnici konca prve svetovne vojne, do 11. novembra, na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Gorizia«, vsak dan med 9.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00 uro, 1. novembra samo med 16.00 in 22.00 uro, ko bo tudi, kot vse druge sobote, voden obisk razstave. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti: ob 100-le- tnici tržiške ladjedelnice je na ogled do 2. novembra razstava z naslovom »La forza motrice nella storia navale mon-falconese«. Odprto od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in praznikih od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, (vstop prost). ZDRAVŠČINE Kulturno društvo Zdravščine je priredilo ob 85-letnici spremembe imena Zdravščin razstavo z naslovom Pozdrav iz Zdravščin, do petka, 24. oktobra, od 17.00 do 19.00, v soboto, 25. oktobra, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Na ogled bodo tudi risbe udeležencev ex-temporeja. _SLOVENIJA_ IZOLA Palača Manzioli: do 7. novembra od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00, razstavlja mozaične izdelke umetnica Megi Uršič Calzi z naslovom »Med starim in novim«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Festival slovenskega filma (FSF) letos v portoroški Avditorij prinaša 41 filmov različnih dolžin. Prav število filmov na festivalu pa buri duhove, saj ni v skladu z očitki filmarjev, da so razmere na filmskem področju več kot rožnate. Po mnenju selektorja festivala Jožeta Dol-marka je na programu premalo filmov iz rednega nacionalnega paketa. Na razpis za 11. festival slovenskega filma je bilo letos prijavljenih nekoliko več kot 70 filmov različnih dolžin in žanrov. »Pri izboru filmov za festivalski program nisem bil zelo strog in sem veliko filmov spustil noter,« je povedal Dolmark. Pojasnil je, da je to storil zaradi »trenutno ne najbolj rožnate situacije, v kateri se slovenski film nahaja, predvsem z institucionalne strani«. Enajsta izdaja festivala se bo začela danes ob 20. uri s podelitvijo Badju-rove nagrade za življenjsko delo filmskemu ustvarjalcu, producentu in režiserju Milanu Ljubicu. »Malo sem zmeden, kajti nisem si predstavljal, da taka nagrada nosi s seboj toliko obveznosti. Kaj moreš vse napisati pa povedati, kaj vse moraš pravočasno sporočiti organizatorjem festivala in tako naprej. To nagrado sem s tlako služil, pa ne mislim s preteklo, temveč kar z letošnjo,« je šaljivo povedal Ljubic. Ljubic je vse svoje profesionalno življenje posvetil slovenskemu filmu, piše v obrazložitvi nagrade. Od prvih korakov kot asistent in pomočnik režije znanim slovenskim filmskim režiserjem do tega, da je kasneje tudi sam režiral dva igrana filma in dolgo vrsto kratkih filmov in filmskih portretov znanih Slovencev. Bil je direktor Viba filma, ves čas se je intenzivno ukvarjal s filmsko vzgojo, napisal je tudi nekaj priročnikov in knjig s filmsko vsebino. (STA) KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: od jutri, 23. oktobra, do 23. novembra, bo na ogled muzejska razstava »Razvoj žgalniških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Eva Petrič »Znaš Plavati« / Mestna galerija Ljubljana do 2.11. Jelena Vivoda »Urbano - ruralno« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 3.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 11.11. Andrej Perko »Vode« / Galerija MOL Ljubljana od danes, 22.10. do 9.11. Matej Sitar »Tsuriai« / Atelje 2050 Ljubljana od jutri, 23.10 do 11.11. Barbara Jakše & Stane Jeršič »Iz te snovi se tkejo snaje« / Galerija Art.si Ljubljana od jutri, 23.10 do 6.11. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (21. 10. 2008) Vodoravno: statoskop, Argonavti, ogorek, R. S., oni, not, P. V., napaka, B. G., ribolov, ena, prag, rula, F. S., Mitja KuSar, etri, romantik, kvarte, stoiki, topost, I. A., Nin; na sliki: Bruno GuStin. GLASBA 20 Sreda, 22. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 77S6300 fax 040 77241S sport@primorski.it nogomet - V 3. krogu lige prvakov »Stara dama« spravila na kolena Real iz Madrida Zadela sta Del Piero in Amauri - Fiorentina brez moči v Munchnu - Kar 36 golov v 8 tekmah TURIN/MÜNCHEN - V sinoč-njem 3. krogu lige prvakov je padlo kar 36 zadetkov. Največ so jih videli v Španiji, na tekmi Villarreal - Aalborg. Španci so dansko ekipo premagali kar s 6:3. Pomembno zmago pa je vknjižil turinski Juventus, ki je na domačem Olimpicu premagal madridski Real. Trener Ranieri si je po sobotni blamaži v Neaplju tako končno oddahnil in s tem vsaj začasno rešil stolček. Odločila sta Del Piero in Amau-ri. Prvi je nasprotnikovo mrežo zatresel že po petih minutah, ko je natančno in neubranljivo streljal v levi zgornji kot vratarja Ikerja Casillasa. Amauri pa je drugi zadetek dosegel na začetku drugega dela. Žogo je v mrežo preusmeril s pomočjo nasprotnikovega branilca. Nato je Real Madrid pritisnil na plin. V 65. minuti je Van Nistelrooy z glavo zatresel domačo mrežo. Juventusovi branilci ga niso pokrivali, saj je bil povsem sam v malem kazenskem prostoru. Do konca tekme je imel Real večjo posest žoge, toda pred vrati so bili Španci nenatančni. Fiorentina pa je bila povsem brez moči v münchenski Allianz Areni. Pran-dellijevi varovanci so tokrat plačali predvsem napake v obrambi. Nekdanji igralec Fiorentine Luca Toni, je igral od prve minute, ni pa dosegel nobenega zadetka. Vijoličasto mrežo so zatresli Klose, Schweinsteiger in Ze Roberto. Italijanski gostje so sicer imeli več priložnosti za gol, v prvi vrsti s Felipejem in Mutujem. Juventus - Real Madrid 2:1 (1:0) STRELCI: Del Piero v 5.; Amauri v 49., Van Nistelrooy v 69. min. JUVENTUS (4-4-2): Manninger; Grygera, Legrottaglie (Mellberg), Chiel-lini, Molinaro; Marchionni, Sissoko, Marchisio (Salihamidžic), Nedved; Amauri (Iaquinta), Del Piero. Trener: Ra-nieri. REAL MADRID (4-3-3): Casillas, Sergio Ramos, Pepe, Cannavaro, Heinze; Van der Vaart (Drenthe), Gago, Sneijder; Raul, Van Nilstelrooy, Higuain (Robben). Trener: Schuster. Bayern München - Fiorentina 3:0 (2:0) STRELCI: Klose v 4., Schweinsteiger v 25. in Ze Roberto v 90. min. BAYERN: Rensing, Oddo, Lucio, Demichelis, Lahm (Borowski), Schwein- Alessandro Del Piero je z izrednim strelom Juventus popeljal v vodstvo, tako dosegel svoj 244. gol v dresu Juventusa, izkazal pa se je tudi z nekaterimi uspešnimi posegi v obrambi, ko je Real silovito napadal in skušal izenačiti rezultat ansa steiger (Lell), Vam Bommel, Ze Roberto, Ribery, Toni (Podolski), Klose. Trener: Klinsmann. FIORENTINA: Frey, Zauri, Gam-berini, Dainelli, Vargas (Gobbi), Kuzma-novic, Felipe Melo, Montolivo, Santana (Jovetic), Gilardino, Mutu. Trener: Pran-delli. DANES Roma v Londonu, Inter favorit proti Anorthosisu MILAN/RIM - Po visokem poraz na domačem Olimpicu proti Interju čaka Romo še ena težka preizkušnja. Spal-lettijevi varovanci se bodo nocoj (20.45 po Rai2) v Londonu pomerili z angleško ekipo Chelsea, ki je na sobotni prvenstveni tekmi proti ekipi Middlesbrough zmagala s 5:0. Pri Romi bo od prve minute na igrišču Totti, ki je saniral poškodbo kolena. Odsotna pa bosta Doni in Pizarro. Trener angleškega kluba Sco- lari pa ne bo imel na razpolago Ballacka, Essiena in Carvalha. Mourinhov Inter bo nocoj v Milanu gostil ciprski Anorthosis, ki je doslej prijetno presenetil. Portugalski trener bo tokrat v vratih zaupal Tol-du. Obinna, Crespo in Figo so poškodovani. Interjev trener pričakuje zanesljivo zmago črno-modrih. Skupina E IZIDA 1 . KROGA Villareal - Aalborg 63, Manchester U. Celtic B:0 Manchester B 2 1 0 6:0 l Villareal B 2 1 0 l:B l Celtic B 0 12 0:4 1 Aalborg B 0 12 B:9 1 PRIHODNJI KROG (5.11.): Aalborg Villareal, Celtic - Manchester Unitec Skupina G IZIDA 1. KROGA Fenerbache - Arsenal 2:5, Porto - Kijev 0:1 Arsenal 3 2 1 0 10:B l Dinamo Kijev 3 1 2 0 2:1 5 Porto 3 1 0 2 B:6 B Fenerbache 3 0 1 2 B:8 1 PRIHODNJI KROG (5 11.) Arsenal - Fenerbache, Kijev - Porto pred tekmo Huda prometna nesreča z dvema žrtvama AOSTA - V bližini Aoste na severu Italije, bolj natančno v kraju Etroubles pri prelazu Veliki St. Bernard, se je včeraj pripetila prava tragedija. Avtu-bus, v katerem so bili Juventu-sovi navijači namenjeni v Turin na tekmo Juventus - Real Madrid, se je na ovinku z veliko hitrostjo zabil v zid in se nato prevrnil. Dve osebi sta v avtobusni nesreči umrli in več kot dvajset ljudi je bilo ranjenih. Zdravstveno stanje nekaterih je zaskrbljujoče. Med mrtvimi je tudi 81-letni voznik avtobusa, ki je po mnenju nekaterih prič vozil prehitro, pa čeprav so ga med vožnjo sopotniki večkrat opozorili, naj vozi počasneje. Nogometni privrženci, ki so bili v avtobusu, so po večini italijanski izseljenci iz bližnje Švice, sicer navijači Juventusa. Pred tekmo so se nogometaši obeh ekip spomnili tragedije z enominutnim molkom. Skupina F IZIDA 1. KROGA Bayern - Fiorentina B:0, Steaua - Lyon B:5 Bayern B 2 1 0 5:1 l Lyon B 1 2 0 8:6 5 Fiorentina B 0 2 1 2:5 2 Steaua B 0 1 2 B:6 1 PRIHODNJI KROG (5.11.): Fiorentina - Bayern, Lyon - Steaua Skupina H IZIDA 1. KROGA Zenit - Bate 1:1, Juventus - Real 2:1 Juventus 3 2 1 0 5:3 7 Real Madrid 3 2 0 1 5:3 6 Bate 3 0 2 1 3:5 2 Zenit 3 0 1 2 2:4 1 PRIHODNJI KROG (5.11.):Bate - Zenit, Real Madrid - Juventus po oi v pekingu Kitajci lovijo teroriste PEKING - Kitajske oblasti so objavile seznam osmih teroristov, ki naj bi skušali ogroziti izvedbo letošnjih olimpijskih iger v Pekingu. Skupina je obtožena, da je pomagala pri napeljevanju, organizaciji in financiranju terorističnih napadov v času iger, pristojne oblasti pa niso izdale imena države, kjer naj bi se teroristi skriva-li.Vsi omenjeni teroristi so kitajski državljani in so člani skrajnega islamskega gibanja vzhodnega Turkestana, ki ima svoj »sedež« v Pakistanu in Afganistanu. NOGOMETNA B-LIGA - Izidi zaostalih tekem: Piacenza -Ascoli 2:0, Sassuolo - Bari 3:0, Rimini - Brescia 2:0. Vrstni red: Sas-suolo 19, Grosseto, Empoli 18, Vi-cenza in Triestina 15, Salernitana 14, Bari, Brescia, Albinoleffe in Mantova 13, Livorno, Pisa in Pia-cenza 12, Ancona, Parma in Fro-sinone 11, Ascoli 9, Rimini 8, Cit-tadella 6, Modena 5, Treviso in Avellino 3. KONEC - Nemški alpski smučar Alois Vogl je zaradi dolgoletnih zdravstvenih težav končal aktivno tekmovalno pot. Še-stintridesetletni smučar je zadnji Nemec, ki je slavil na tekmi svetovnega pokala. To se je zgodilo januarja leta 2005, ko je dobil sla-lomsko preizkušnjo v švicarskem Wengnu. SPET NA IGRIŠČU - Slovenski košarkar Saša Vujačič je uspešno opravil prvi trening z moštvom Los Angeles Lakers, vse odkar so mu zdravniki povedali, da ima v levem gležnju zlomljeno kost. Po zvinu na treningu, ki je le še poslabšal poškodbo, se je Vu-jačič že vrnil v dvorano in treniral po posebnem programu. 24-le-tni slovenski košarkar je konec julija z LA Lakers podpisal triletno in 15 milijonov dolarjev vredno pogodbo V lanski sezoni je v povprečju dosegal po 8,8 točke v 72 tekmah, letos pa po besedah trenerja v moštvu še bolj računajo nanj. TOUR - Prihodnja dirka po Franciji, ki jo bodo uradno predstavili danes, se bo pričela 4. julija 2009 v bavarski prestolnici Munchen s 15 kilometrom dolgim kronometrom. smrtna kosa Mehiški boksar izgubil zadnjo bitko CIUDAD DE MEXICO -Mehiški boksar Daniel Aguillon je po petih dneh v komi dokončno izgubil boj za življenje. 24-letni boksar peresne kategorije se je minulo sredo za naslov prvaka Srednje Amerike pomeril z rojakom Alejandrom Sanabrio, ki je Aguillona s knock-outom le nekaj sekund pred koncem dvoboja podrl na tla. Zdravniki so nesrečnega boksarja operirali in mu skušali odstraniti krvni strdek, a se Aguillon ni prebudil iz kome, včeraj pa je umrl. HOKEJ NA LEDU - Izida lige Ebel: Alba Volan - Tilia Olim-pija 5:2, KAC Celovec - Acroni Jesenice 7:2. KOŠARKA - Izid 1. SKL: Domžale - Polzela 100:71; kvalifikacije za pokal eurochallenge: Zlatorog - Amak 69:78; evroliga: Tau Ceramica - Fenerbahče 80:70. obisk na stadionu »estadio de luz« v lizboni Med »vročimi« navijači Benfice, ki pa le športno navijajo za svoje barve Zgodilo se je, da smo se, manjša skupina turistov, na nekajdnevnem potepanju po Portugalski, znašli v Lizboni prav na dan, ko je pri tamkajšnji Benfici gostovala enaj-sterica Napolija. Šlo je za povratno tekmo v pokalu UEFA (teden dni prej so v Neaplju zmagali domačini trenerja Edija Reje z 3:2). Nekatere turiste tekma ni zanimala, dva pa za nobeno ceno nisva želela zamuditi te priložnosti in sva s podzemno železnico oddr-drala proti znamenitemu Estadio Da Luz. Že kot najstnika me je privlačila ekipa Benfice, v kateri so v zgodnjih šestdesetih letih igrali nepozabni mojstri žoge, kot npr. Euse-bio, Coluna, Simoes, pa vratar Costa Perei-ra in drugi. Ko sva se z Evgenom »Genkom« Ferfoljo (znanim nogometnim trenerjem pri številnih mladinskih zamejskih enajstericah) bližala stadionu, so mi v spomin prihajale izredne tekme, prave nogometne poslastice med Real Madridom, ki je takrat uvrščal Pu-skasa, Genta, Di Štefana in enajsterico iz Lizbone. Še zdaj ne vem točno zakaj, vendar moje takratne simpatije so bile povsem na strani lizbonskih nogometašev. Privrženost do Benfice se ni zmanjšala niti med nepozab- nimi dvoboji z milanskim Interjem. Kakor koli že, od takrat je minilo veliko let. Benfi-ca je medtem zapadla v velike težave in njen sloves je hitro splahnel. Na Portugalskem in tudi v Evropi jo je nadomestil Porto. Neko- liko se je opomogla le v zadnjih letih in se ponovno pojavila na tekmovanjih mednarodnega značaja. V velik in izjemno lep stadion sva z Genkom vstopila, ki se je tekma že začela. Pogled na polne tribune je bil veličasten. Mesto sva dobila visoko na krivini za nogometnimi vrati, toda stadion je tako zgrajen, da gledalec lahko občuduje tekmo ne glede na katerem sektorju tribun mu je bilo dodeljen sedež. Ker so nam še predobro znani dogodki, ki se skoraj vsako nedeljo odigravajo na italijanskih stadionih, sva v sektor najbolj vročih navijačev Benfice vstopila z rahlim ne-lagodjem Bojazen pa se je takoj pokazala za odvečno, saj razen petja, spodbujanja in skandiranja »Benfica, Benfica«, je bilo vzdušje izredno prijetno, celo praznično. Škratka, pravo nasprotje od obsodbe vrednih predstav, ki jih prepogostoma gledamo na televiziji. Gledalec se s stadiona, kot je liz-bonski, vrne vesel, poln navušenja in zadoščenja; in končno tudi obogaten z izkušnjo, ki mu jo nudi vzdušje nogometne tekme na visoki ravni. Prišel bo tudi do spoznanja, da je nogomet veliko lepši brez »ul-trasov«, ki so se nasilno vgnezdili na tribunah stadionov in povzročili, da se premnogi športni dogodki obravnavajo na straneh črne kronike. Vili Prinčič / ŠPORT Sreda, 22. oktobra 2008 21 košarka - Začetek evrolige Union Olimpija na robu uvrstitve v drugo fazo Ta cilj se ji ni izpolnil že vrsto let, kadrovska zasedba pa tudi letos ne obeta preveč ostali Olympiacos z NBA-jevcem Childressom Letošnja evroliga naj bi govorila grško. Pirejski Olympiacos, ki je »ukradel« NBA ligi 25-letnega Josha Childressa (povprečno 30 minut igre v Atlanti), in Obradovičev atenski Pa-nathinaikos (super ekipi je dodal zvezdnika Partizana Petkoviča), sta na papirju najmočnejša, med favorite pa sodijo »običajni« Maccabi, CSKA Moskva, Barcelona, Tau Vitoria in Efes Pilsen Istanbul. Od italijanskih ekip imata visoke ambicije Monte-paschi Siena in rimska Lottomatica, Avellino in milanski Armani pa manjše. TEKMOVALNI SISTEM - Ta je malce spremenjen, zlasti v prvem delu. Ekipe so razdeljene v štiri skupine (prej tri), kar pomeni, da ima vsako moštvo zagotovljeno deset nastopov. V Top 16 se bodo uvrstila prva štiri moštva iz vsake skupine. Drugi del tekmovanja ostaja enak, kar pomeni, da bo 16 najboljših ekip razdeljenih v štiri skupine, prvi dve ekipi iz vsake skupine Top 16 pa se bosta uvrstili v razigravanje na tri zmage za preboj na zaključni turnir, ki bo v začetku maja prihodnje leto v Berlinu. SLOVENCI DRUGJE - Slovenijo bo ob igralcih Uniona Olimpije zastopalo še devet drugih košarkarjev, in sicer: Dragiša Drobnjak (Alba Berlin), Marko Tušek (Air Avellino), Matjaž Smodiš in Erazem Lorbek (oba CSKA Moskva), Jaka Lakovič (Barcelona), Gašper Vidmar in Emir Preldžič (oba Fenerbahče) ter Primož Brezec in Sani Bečirovič (Lottomati-ca). SPORED 1. KROGA - Skupina A: Unicaja - Le Mans, Cibona -Maccabi, Air Avellino - Olympiacos. Skupina B: Panathinaikos - Žalgiris, Montepaschi - Prokom, Nancy -Barcelona. Skupina C: Alba Berlin -Lottomatica, Tau Ceramica - Fener-bache 80:70 (odigrana v ponedeljek), Joventut - Union Olimpija. Skupina D: CSKA Moskva - AJ Milano, Efes Pilsen - Partizan BG,, Real Madrid -Panionios. Marko Milič, nesporni lider ljubljanskega moštva: »Poudarjam, da imamo pet vrhunskih talentov, ne pa vrhunskih igralcev. Fantje potrebujejo čas za kaljenje.« LJUBLJANA - Začenja se nova sezone košarkarske evrolige. Med štiriindvajsetimi najboljšimi ekipami stare celine je nam najbližja tudi letos Union Olimpija, ki bo premierno tekmo odigrala jutri v gosteh pri Juventutu iz Badalone, domače tekme pa bo igrala ob četrtkih v dvorani Tivoli, ki jo pogostokrat obiščejo tudi mnogi ljubitelji košarke iz zamejstva. Ljubljanski košarkarji bodo nastopili v skupini C skupaj s Juventutom, Fener-bahčejem, Tau Ceramico, Lottomatico in Albo iz Berlina. Po mnenju košarkarskih strokovnjakov Union Olimpija sodi med ekipe, ki so na robu uvrstitve v drugo fazo tekmovanja. To ji ni uspelo že vrsto let, glede na trenutno kadrovsko zasedbo pa je Top 16 tudi letos precej oddaljena želja. Trener Aleksandar Džikic je pri imenovanju ciljev sila previden, na vprašanje odgovarja zgolj: »Naš cilj je igrati dobro. Če bo to dovolj za Top 16, pa bomo videli januarja prihodnje leto.« Izračuni kažejo, da bo za napredovanje v Top 16 potrebnih pet zmag. Ljubljanski košarkarji odhajajo v Španijo z mešanimi občutki. Po eni strani se želijo končno preizkusiti proti odličnemu tekmecu in začeti nastope v evro-ligi, po drugi plati pa se kar malce bojijo uvoda, saj jim manjkata dva poškodovana igralca (Jasmin Hukic, Jaka Klobučar), prve štiri tekme v ligi NLB pa jim niso vlile prav veliko samozavesti. Kapetan Marko Milič je prepričan, da mora imeti jav- šah Anand naskok BONN - Indijski šahist Vis-wanathan Anand ima po polovici dvoboja za naslov svetovnega prvaka v Bonnu že tri točke prednosti pred Rusom Vladi-mirjem Kramnikom. V včerajšnji šesti partiji je Indijec zmagal in izid je zdaj 4,5:1,5. Branilec naslova iz Madrasa je v Bonnu dosegel že tretjo zmago in ruskega izzivalca postavil v zelo težak položaj. V preostalih šestih partijah mora namreč dobiti le še dve točki, pa bo naslov prvaka še naprej v njegovih rokah. Za tokratno zmago je Ananad potreboval 47 potez, takrat je Kramnik, ki je igral s črnimi figurami, dvoboj predal. Kljub zmagi pa Indijec opozarja, da še ni na koncu poti: »Tudi v naslednjih partijah bom moral igrati zelo pozorno.« Prvič v dvoboju za naslov prvaka sta morala po šesti partiji oba udeleženca opraviti tudi dopinško kontrolo. Danes bo na dvoboju za naslov svetovnega prvaka prost dan. Sedma partija bo na sporedu jutri. nost precej potrpljenja z novo ekipo. »Zavedati se moramo, da imamo mlado ekipo polno talentov, ki lahko odigra vrhunsko predstavo, lahko pa odpove na vsej črti. Poudarjam, da imamo pet vrhunskih talentov, ne pa vrhunskih igralcev. Fantje potrebujejo čas za kaljenje in prepričan sem, da bomo čez nekaj časa govorili o vrhunskih posameznikih. Treba je imeti potrpljenje in počakati, da fantje dozorijo,« je povedal Marko Milič. TV SPORTKLUB - Za televizijske prenose Uniona Olimpije bo letos prvič poskrbel kanal Sportklub, italijanskim ekipam pa bo mogoče slediti le preko TV Sky sport. Union Olimpija 2008/2009 Damjan Rudež (206 cm, krilo, Hrvaška, letnik 1986), Jaka Klobučar (198 cm, branilec, Slovenija, 1987), Dejan Radoje-vic (209 cm, center, Srbija, 1989), Marko Milič (200 cm, krilo, Slovenija, 1977), Jasmin Hukic (202 cm, krilo, BiH, 1979), Mirza Begic (220 cm, center, Slovenija, 1985), Mirza Šarajlija (185 cm, branilec, Slovenija, 1991), Jonathan Wallece (188 cm, branilec, ZDA, 1986), Miha Zupan (204 cm, center, Slovenija, 1982), Sašo Ož-bolt (191 cm, branilec, Slovenija, 1981), Matic Sirnik (197 cm, krilo, Slovenija, 1991), Vladimir Golubovic (210 cm, center, Črna Gora, 1986), Vlado Ilievski (188 cm, branilec, Makedonija, 1980). Trener: Aleksandar Džikic motociklizem - Prosečan Mitja Emili končal sezono Za konec s proge Z nastopi na Trofeji Kawasaki bolj zadovoljen kot s tekmami za Yamaho - Prihodnost še negotova Za proseškega motociklista Mitja Emilija se je sezona končala, žal pa ne najbolj uspešno. Na zadnji, dodatni dirki Trofeje Yamaha na dirkališču v Mugellu je nastopilo samo 13 najboljših tekmovalcev za vsako kategorijo, podeljevali pa so naslov in bogato nagrado za zmagovalca v obliki nove cestne yamahe RS. Emili je v najmočnejši kategoriji expert tekmoval uspešno, vse dokler ni tri kroge pred koncem med prehitevanjem pri zavoju San Donato ob koncu dolgega ravninskega dela toskanske proge končal svojo pot v pesku in bil prisiljen odstopiti. Takrat je bil na 3. mestu (od vodilnega ga je ločilo le pol sekunde), potem ko mu je uspelo prehiteti celo vrsto tekmovalcev, saj je pokvalifikacijah začel dirko šele z 12. mesta. Emili je bil med tekmovanjem stalno zelo hiter, saj je za vsak krog vsakič porabil manj kot dve minuti in le za nekaj tisočink sekunde ni dosegel tudi najhitrejšega kroga na dirki. Na Trofeji Yamaha je bil Emili letos stalno med boljšimi, vendar je zaradi nekaterih drobnih napak zapravil priložnost za visoko končno uvrstitev in pristal na 7. mestu, medtem ko je na Trofeji Kawasaki, kot znano, pristal na končnem 2. mestu. »Kar se Trofeje Kawasaki tiče z 2. mestom ne morem biti nezadovoljen, saj sem v šestih dirkah kar štirikrat stopil na zmagovalni oder, seveda pa sem do zadnjega upal v končno zmago,« je povedal Emili, ki je nekaj več pričakoval tudi od nastopov na Trofeji Yamaha. »Na prvih dveh dirkah sem bil 3. oziroma 2., nato pa nisem bil več tako uspešen. V Vallelungi nas je izdala tehnika, nato pa sem na dveh dirkah odstopil, tako da več od končnega 7. mesta nisem mogel doseči,« je še dodal Emili, ki še nima izdelani načrtov za naslednjo sezono. Ker z lastnimi sponzorji ne more pokriti vseh stroškov, je njegova usoda odvisna tudi od klubov, za katera tekmuje. (ak) tenis - Aleš Plesničar v grški A ligi Junak Patrasa Gajin igralec odločilen za obstanek tamkajšnjega moštva Aleš Plesničar je nepremagan končal nastope v grški ligi kroma Naš najboljši igralec Aleš Plesničar se, kljub večkratnim napovedim, teniško še ni povsem upokojil. Nasprotno, zdaj »osvaja« tudi Grčijo, za klub Niki team iz Patrasa pa je malo da ne postal (mitološki?) junak. Dolgoletni zastavonoša Gaje je namreč konec preteklega tedna odločilno pripomogel k obstanku omenjenega kluba v najvišji grški teniški ligi. »A liga je bila letos v Grčiji na sporedu prvič po desetih letih. Šestnajst najboljših klubov se je zbralo v Atenah, porazdeljeni pa so bili v štiri skupine, v katerih je vsak igral proti vsakemu. Zmagovalci skupin so se uvrstili v finale, ki bo na sporedu čez čas, zadnje uvrščeni pa so izpadli. Mi smo bili v svoji skupini tretji, kar pomeni, da smo dosegli obstanek, kar je bil tudi naš cilj, saj je Patras nastopal kot novinec,« je tekmovalni sistem opisal Plesničar. Potem ko je Patras v petek z 2:1 izgubil proti atenski Glifadi, v soboto pa je z enakim izidom klonil še pred Krfom, je bil odločilen za obstanek dvoboj zadnjega dne proti Larisi, Plesničar in tovarišem pa je uspelo zmagati z 2:1. Vse štiri točke za Patras je osvojil prav Plesničar. V petek je zmagal s 6:0, 6:1, v soboto s 3:6, 6:3, 6:3, v nedeljo, ko je bil s 6:3, 6:0 uspešen tudi v dvojicah, pa še s 6:2, 6:1. »Ker so vsi najboljši klubi tek- movali v istem kraju, sem se lahko prepričal tudi o ravni grškega tenisa. Na prvenstvu so se zbrali vsi najboljši razen vodilnega grškega igralca Ekono-midisa, ki na svetovni lestvici zaseda okoli 200. mesto. Špica je solidna, tu je bilo še nekaj res perspektivnih mladih, nekaj že odsluženih šampionov, kot Papas, ki je bil včasih 150. na svetu, srednja raven pa je vsekakor nižja kot v Italiji in tudi kot v Sloveniji,« je pojasnil Plesničar, ki je še povedal, da so ga med kramljanjem v družbi po nastopu malo za šalo malo za res mnogi »kandidirali« za člana obubožane grške ekipe za Davisov pokal... Dejansko se je Plesničar v Atenah izkazal, saj se je na grško prvenstvo v zadnjem mesecu intenzivno pripravljal, ker je vedel, da ga - glede na raven soigralcev - čaka odgovorna naloga, da reši klub pred izpadom. In kako se je Plesničar pravzaprav znašel v Grčiji? »V Patrasu se mudim iz osebnih razlogov. Enkrat sem šel igrat v tamkajšnji klub, kjer me je opazil glavni trener, s katerim sem se spoprijateljil. Povabil me je v ekipo, ponudbo pa sem sprejel tudi zato, ker je klub v Patrasu urejen in v njem vadi kar 200 otrok, kar je res veliko, če vemo, da v Grčiji šele sedaj premagujejo stereotip, ki smo ga pri nas že zdavnaj odpravili, da je tenis šport za visoko družbo. 2 2 Sreda, 22. oktobra 2008 ŠPORT / rolkanje - Po zadnji osmi etapi državnega pokala Mladina s štirimi pokalnimi lovorikami Zmagovalci so Dana Tence, Jana Prašelj, Rudi Balzano in Enzo Cossaro - Kot društvo tretji Z nedeljsko zadnjo osmo etapo v kraju Trissino pri Vicenzi se je zaključil letošnji rolkarski državni pokal. Tekmovalci kriške Mladine, ki so se v Veneto odpravili z zelo številčno odpravo 18 rolkarjev različnih starosti, so dosegli nekaj dobrih uvrstitev in osvojili štiri pokalne lovorike v različnih starostnih kategorijah. Pri začetnicah je na enokilometrski progi v reber zmagala Dana Tence, ki je osvojila tudi prvo mesto na skupni lestvici. V kategoriji deklic se je morala tokrat Jana Prašelj zadovoljiti z 2. mestom, Jasna Vitez pa s tretjim. Jana Prašelj je v skupni razvrstitvi zasedla 1. mesto, Vitezova pa je stopila na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru, na 3. mesto. Pri dečkih je bil Luka Ghira 2., tako kot na končni pokalni lestvici. Federico Ferluga pa 5., skupno pa 6. Naraščajni-ki so tekmovali na 7 kilometrov dolgi progi. Mladinin rolkar Nicola Iona se je moral zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom, Niki Hrovatin je bil 6., Giulio Ferluga pa je odstopil zaradi poškodbe. V skupni razvrstitvi se je Niki Hrovatin uvrstil na 2. mesto, Nicola Iona pa je bil 3. Pri naraščajni-cah sta tekmovali Jasmin Franza in Katarina Kariš. Franzova se je uvrstila na 4. me- sto, Kariševa pa na 6. Skupno jeJasmin Franza zasedla 3. mesto, Katarina Kariš pa je bila 11. Pri mlajših mladincih se je v nedeljo dvakrat veselil Rudi Balzano, ki je zmagal na osmi etapi in tako postavil piko na i tudi v skupni razvrstitvi. V kategoriji članic je morala Mateja Bogatec priznati premoč Erice Bettineschi, ki je prava specialistka na tekmah v reber. Mateja, ki ji tovrstne preizkušnje ne posebno ležijo, sicer ni nastopila na vseh pokalnih tekmah. Na končni lestvici je Mateja zasedla 3. mesto. Pri damah sta tekmovalki Mladine Patri-zia Turchet in Chiara Di Lenardo zasedli Enzo Cossaro 3. in 4. mesto. V kategoriji master 3 se je veteran Enzo Cossaro uvrstil na 3. mesto. Na skupni lestvici pa je bil najboljši in je zmagal. Na nedeljski tekmi pri Vicenzi se je Mladina na društveni lestvici uvrstila na 3. mesto. Kriško društvo je 3. mesto osvojilo tudi na končni pokalni lestvici, za zmagovalcem Bassanom in drugouvrščeno Mon-tebelluno, za katero je Mladina zaostala le za pičlih dvajset točk. Predsednik Boris Bo-gatec je bil z bero kolajn zelo zadovoljen: »Za nami je še ena pozitivna sezona. Dobro delo z mladimi se tako obrestuje.« (jng) nogomet Mladinci Vesne po zmagi prvi na lestvici Vesna - Sevegliano 3:1 (1:1) VESNINI STRELCI: Salice v 14., S. Rossoni v 50. in Debernardi v 70. min. iz 11-m. VESNA: L. Rossoni, Zarba (Zam-pino), Spadaro, Bagatin (Vascotto), Galassini, S. Rossoni, Burni, Salice, Radivo (Drassich), Debernardi, Brando-lisio (Del Savio); trener Toffoli. S ponedeljkovo zmago proti Se-veglianu so mladinci Vesne prevzeli vodstvo na lestvici, sicer skupaj s tržaškim San Sergiom, proti kateremu bodo igrali v ponedeljek (ob 18.30 pri Svetem Sergiju). Varovanci trenerja Giorgia Tof-folija so igrali zelo dobro. Povedli so že v 14. minuti, gostom pa je uspelo izenačiti tik pred odhodom v slačilnice. V drugem polčasu so Vesnini nogometaši povsem zagospodarili in še dvakrat zatresli mrežo Sevegliana. Pri Vesni si tokrat zaslužijo pohvalo Ba-gatin, Sergio Rossoni in Jakob Vascotto, ki je doslej pokazal velik napredek. Ostali izid: Torviscosa - T. Calcio 0:1. Vrstni red: Vesna, Trieste Calcio 12, Monfalcone, Muggia 11, San Luigi 10, Torviscosa, Ponziana 9, Pro Gorizia 8, Staranzano 5, Sevegliano, Fincantieri, Kras 4, Domio 3, Juventi-na 0. nogomet - Marco Deila Zotta »Lahko bi mi dali še eno priložnost« Za nekdanjega trenerja Vesne Marca Della Zotto je bil usoden poraz na sobotni tekmi v Repnu proti Krasu. »Po tekmi sem sam ponudil odstop. Nato sem se premislil, saj se mi je zdelo škoda tako hitro vreči puško v koruzo. Vložil sem veliko truda, na treningih smo delali zelo dobro. Vse to me je prepričalo, da bo prej ali slej te krize konec. Prepričan sem bil, da bodo Vesnini navijači kmalu videli pravo Vesno. Vse to me je spodbudilo, da prekličem svoj odstop,« je pojasnil Della Zot-ta (na sliki). Vesnino vodstvo pa le ni mislilo tako... Res je. Očitno je še zelo živ spomin na lansko prvenstvo, ko so po številnih neuspehih Caloja odstavili šele februarja. Letos so se tako odločili, da ne bodo ponovili lanske napake. Ne smem se lagati: zelo sem razočaran. Prav gotovo bi mi lahko dali še eno priložnost. Očitno društvo skrbi slab položaj na lestvici (beri zadnje mesto). Situacija na lestvici je res kritična. Prepričan pa sem, da bi se položaj Vesne kmalu tudi izboljšal. Taka ekipa ne more zasedati položajev v spodnjem delu lestvice. Doslej smo imeli številne težave s poškodbami in rdečimi kartoni. Proti Pertegadi smo igrali z devetimi igralci. Monte je bil izključen. Po tretji menjavi pa se je še huje poškodoval branilec Rossi. Sledil je Cheberjev avtogol. Če to ni smola. Šušljalo se je, da so se vam igralci postavili proti. Velja? To ne drži. Ekipa je bila složna. Proti Krasu pa ste igrali ne-borbeno in brez prave motivacije. Ta je bila posebna tekma. Očitno nekateri igralci niso zdržali velikega psihološkega pritiska. Prav gotovo vas je poklical pomožni trener Valter Ridolfi. Kaj sta si povedala? Ridolfija sem poklical jaz. Kot trenerja sva si pač izmenjala nekaj mnenj. Križane je očitno ustrašilo zadnje mesto na lestvici. Mogoče. Jaz pa sem prepričan, da se Vesna lahko bori za mesta tik pod vrhom lestvice. Sobotni nastop v Repnu res ni bil najbolj obetaven, toda ta ni bila prava Vesna. Kaj pa zdaj? Doma imam delo, saj sem poleti postal očka. Več časa bom lahko posvetil hčerki in ženi. V soboto pa si bom ogledal Vesnino tekmo proti Trieste Calciu. Želim, da bi Vesna zmagala in se izvlekla iz zagate. (jng) NOVI TRENER Vesno bo vodil Roberto Veneziano Vesna, ki v skupini B promocijske lige zaseda skupaj s San-tamario zadnje mesto (2 točki), ima novega trenerja. Ekipo kriškega društva bo vodil Roberto Veneziano, doma iz Tržiča. Veneziano je še lani treniral Manza-nese v elitni ligi, pred tem pa Fin-cantieri in Pro Gorizio. Venezia-no je prvi trening vodil že sinoči. DANES Zaostala tekma proti Pro Cervignanu Ekipa kriškega društva bo nocoj (začetek ob 20. uri) gostovala v Červinjanu. Na zaostali tekmi prvega kroga trener Veneziano, ki bo opravil krstni klop na klopi Vesne, ne bo imel na razpolago Rossija, di-skvalificiranega Monteja in poškodovanega Mustacchija. Ekipa iz Červinjana je doslej zbrala šest točk. opčine - V soboto ob 18.30 Poletova košarka praznuje 40. rojstni dan Družabnost, razstava, brošura in glasba v živo Pred točno 40-imi leti se je v sklopu novoustanovljenega ŠD Polet prvič odvijal trening košarke, in to z žensko ekipo sestavljeno iz deklet, ki so obiskovala tretji razred šole Srečka Kosovela. Odtlej je košarka postala steber delovanja openskega društva, proizvedla je veliko igralcev, ki so dosegli tudi največje cilje v italijanski prvi ligi, in je še dandanes nepogrešljivi člen celotnega Jadranovega pogona. V spomin na tisti čas so se bivši openski košarkarji vseh generacij odločili, da bodo v soboto, 25. tega meseca primerno proslavili to okroglo obletnico, in to z družabnim večerom, ki se bo začel ob 18.30, ko se bodo odprla vrata Prosvetnega doma na Opčinah, in na katerem bodo dobrodošli vsi tisti, ki jim je košarka pri srcu, in torej ne samo bivši ali sedanji Poletovi košarkarice in košarkarji. Ob »prostovoljnem« prispevku vsaj 20 evrov si bodo prisotni lahko ogledali razstavo slik in rekvizitov vseh 40 let Poletovega obstoja, dobili bodo obilen prigrizek (seveda s pijačo - vseh vrst - vred), ob katerem bodo v prijateljskem vzdušju lahko obujali spomine na tiste lepe čase, ko smo bili še mladi, proti koncu večera pa bodo lahko tudi poslušali glasbo v živo, ki jo bo organiziral (in seveda tudi sam - s kopico prav tako vrhunskih prijateljev in sorodnikov -igral) bivši Poletov ostrostrelec in sedanji vrhunski kitarist Marko Feri. Prisotni bodo lahko tudi nabavili priložnostno brošuro, ki jo je spisal prvi openski košarkarski animator Sergio Tavčar, v kateri obuja svoje spomine (od lepih in zmagovitih do patetično-tragi-čno-komičnih) na prva leta obstoja košarke pri Poletu. Ves dobiček (če ga bo, seveda - vabimo vse simpatizerje, da se masovno udeležijo večera) bo šel za Poletovo košarko in za Športno šolo, v kateri je sedaj približno 80 otrok, ki seveda potrebujejo materialno podporo za tako obilno dejavnost. □ Obvestila OOZUS vabi vse učitelje smučanja/člane, da podaljšajo Modro kartico za sezono 2008/2009 in članstvo v uradih ZSŠDI-ja tudi, če niso še prejeli evidenčnega lista po pošti. AŠD-SK BRDINA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Op-činah. Za informacije lahko kličete na štev. 347 5292058. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 11.00 z društvenimi učitelji. Začetek tečajev ob sobotah od 8.11 do 29.11 oz. ob nedeljah od 9.11 do 30.11.2008. Možnost najema opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na tel. 338 8621592 (Janja). ŠD MLADINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. namizni tenis - Državna ženska B-liga Po prvem turnirju v Traminu deli Kras A prvo mesto z Vidmom Italijanska namiznoteniška federacija se je odločila, da bo prvenstvo ženske B-li-ge tudi letos strnila le na štiri konce tedna. Kras nastopa ponovno z dvema ekipama, in sicer v postavi Irena Rustja, Jasmin Kralj in Tjaša Doliak (Kras A) ter Tjaša Kralj, Giulia Buttazzoni in Elisa Rotella (Kras B). Ob koncu prvega dela, ki so ga B-ligašice odigrale v Traminu pri Bocnu, Kras A deli z ekipo Rangers iz Vidma 1. mesto na lestvici s tremi osvojenimi zmagami, druga Krasova postava pa zaseda 3. mesto. Kolo se bo namreč zaključilo 16. novembra, ko bosta Krasovi postavi odigrali še vsaka po dve srečanji v Zgoniku. KLJUČNI DOGODKI: Med najbolj zanimiva srečanja je sodil seveda domači derbi. Kras B je nastopil v okrnjeni postavi, saj je bila Giulia Buttazzoni odsotna zaradi bolezni. Solidno pa jo je nadomestila mlada Elisa Rotella, ki se je, v primerjavi z lansko sezono, znatno izboljšala. Prvi dvoboj med Jasmin in Tjašo Kralj je bil borben, saj se igralki zelo dobro poznata, zmagala pa je Tjaša (Kras B). Rustjeva je v naslednji tekmi izenačila rezultat z zmago nad Eliso Rotel- la. V igri dvojic sta se ekipi borili točko za točko, v petem ključnem nizu pa je Kras A stisnil zobe in prisilil nasprotno ekipo k predaji. V zadnjem srečanju sta se pomerili Irena Rustja in Tjaša Kralj; tekma je bila zelo izenačena, saj sta obe v odlični formi. Irena se je na koncu zbrala in nadvladala Kraljevo. IZJAVA TEDNA: »Kljub odsotnosti Giulie sem z rezultati kar zadovoljna, saj sem igrala umirjeno in sproščeno ter spravila v težave marsikatero igralko. Tudi soigralka Elisa je nastopila zelo dobro in pokazala, da je tehnično dorasla. Ekipa iz Trevisa se je letos okrepila z izkušeno igralko Karin Calliari, zato se je bilo kar težko dokopati do zmage,« je branilka Tjaša Kralj ocenila svoj nastop v Traminu. Irena Rustja (Kras A) je osvojila vseh svojih pet dvobojev. »Prvenstvo je moja ekipa začela na najboljši način, kar vliva pozitivno vzdušje in samozavest. Osebno sem s svojim nastopom zelo zadovoljna, pokazala sem dobro fizično pripravo in koncentracijo. Obrestovalo se je vztrajno poletno delo. V naslednjem kolu nas čakata dve težki tekmi, ki bosta odločali že o marsičem.« Kras A - Kras B 3:1 Kralj Jasmin-Kralj Tjaša 1:3 (13:11, 7:11, 3:11, 4:11), Rust-ja-Rotella 3:1 (8:11, 11:7, 11:6, 11:3), Kralj J./Rustja-Kralj T./Rotella 3:2 (5:11, 11:5, 8:11, 11:2, 11:5), Rustja-Kralj T. 3:2 (11:7, 11:2, 5:11, 8:11, 11:7). Kras B - Tramin A 3:1 Kralj T.-Lot-ti 3:0 (11:4, 12:10, 11:6), Rotella-Baldo 2:3 (11:6, 11:3, 10:12, 9:11, 6:11), Kralj T./Rotel-la-Lotti/Totis 3:1 (6:11, 12:10, 11:6, 11:7), Kralj T.-Baldo 3:0 (11:2, 11:5, 11:5). Kras A - Azzurra GO 3:2 Kralj J.-Livera 0:3 (8:11, 4:11, 2:11), Rustja-Sug 3:0 (11:8, 11:2, 11:1), Kralj J./Rustja-Livera/Ma-rocutti 0:3 (9:11, 7:11, 10:12), Rustja-Livera 3:1 (11:9, 11:5, 12:14, 12:10), Kralj J.-Maro-cutti 3:0 (11:7, 11:8, 11:3). Tramin A - Kras A 0:3 Lotti-Kralj J. 1:3 (11:5, 5:11, 11:13, 7:11), Totis-Rustja 0:3 (2:11, 7:11, 4:11), Lotti/Baldo-Kralj J./Rust-ja 1:3 (11:6, 7:11, 5:11, 9:11). Kras B - Treviso 1:3 Rotella-Calliari 0:3 (2:11, 2:11, 7:11), Kralj T.-Keucheyan 3:1 (11:8, 11:9, 11:13, 11:5), Rotella/Kralj T.-Cal-liari/Keucheyan 0:3 (9:11, 5:11, 4:11), Kralj T.-Calliari 0:3 (8:11, 9:11, 10:12). T.F. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno. Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Carramba! Che fortuna 23.10 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy e Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa', sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 20.45 Nogomet: Chelsea - Roma 22.45 Šport: Un mercoledi da campioni 23.00 Dnevnik 23.50 Dok.: La storia siamo noi ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 12.00 Dnevnik 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Nan.: La Nuova Squadra 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Aktualno: Dnevnik, vremenska napoved 7.05 7.20 8.20 9.20 10.30 11.30 11.40 12.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.40 18.55 20.20 21.10 23.00 0.05 1.20 Nan.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nad.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Airport 77 (dram., ZDA, '77, i. J. Lemmon) Nan.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Glasb.: Omaggio a Pavarotti Dok.: Vite straordinarie Film: L'onorevole con l'amante sot-to il letto (kom., It. '81, i. L. Banfi) Nočni dnevnik Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: Anna e i cinque Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) Nočni dnevnik O Italia 1 6.10 6.35 9.05 10.10 11.10 12.15 12.25 13.40 14.30 15.00 15.55 18.30 19.05 19.35 20.45 21.10 23.10 Nan.: Prima o poi divorzio! 16.50 Risanke Nan: Starsky e Hutch Nan.: Supercar Nan.: Pacific Blue Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 16.50 Risanke Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Wildfire 23.45 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Resničnostni šov: La Talpa Kviz: La ruota della fortuna Film: Anaconda - Alla ricerca dell'orchidea maledetta (pust., ZDA, '04, i. J. Messner) Film: Gothika (triler, ZDA '03, r. M. Kassovitz, i. P. Cruz) 1.00 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.00, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 12.35 Inf. odd.: Casa Italia news - Diario Olimpico 13.50 Inf. odd.: ...Attualita' 14.30 Klasična glasba 15.40 Dokumentarec o naravi 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Divorce sans merci (triler, '98, r.T. Vincent, i. Y. Back) 22.40 Inf. odd.: A casa del musicista 23.30 Mettiamoci al lavoro LA 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.05 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Mai dire si Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: M, il mostro di Dusseldorf (dram., Nemčija, '31, r. F. Lang, i. P. Lorre) Nan.: Mac Giver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Uscita di sicurezza Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.10 9.30 9.45 10.05 10.25 10.45 11.20 11.55 13.00 13.15 14.35 15.00 15.10 15.45 16.05 17.00 17.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.05 21.30 22.00 23.05 0.20 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Risana nanizanka: Moby Dick in skrivnost dežele Mu (pon.) Risan. nanizanka Risanka Oddaja za otroke Knjiga mene briga Z glavo na zabavo Dok. film: Predani ljudem Dok.: Medvedi (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Polemika (pon.) Dok. odd.: Prva medalja Poročila Mostovi - Hidak Risana nan.: Nils Holgerson Male sive celice Poročila, športne vesti in vremenska napoved Izob.-svetovalna odd.: Turbulenca Žrebanje lota Risanka Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Film: Filmski spodrsljaji Film: Ljubezen je glavna (romantična kom., ZDA, '06, r. S. Kramer, i. H. Graham) Prvi in drugi Odmevi, kultura, šport, vreme Omizje 50 let televizije {T Slovenija 2 6.30 9.30, 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. Infokanal 9.00 Tv prodaja, sledi Zabavni infokanal 11.05 Musica Toccare 11.50 Odd. o umetnosti glasbe in plesa: Impromptu 12.05 Vrhunci angleške nogometne lige 13.00 Hri-bar 14.05 Poljudoznan. nan.: Po poteh Us-huaie 13.30 50 let televizije 14.55 Prava ideja! 15.50 Črno beli časi 16.10 Koktajl 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Slovenija danes (Dnevnik Tv Maribor) 18.25 Kronika osrednje Slovenije, sledi Primorska kronika 18.55 50 let televizije 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 20.50 Dok. odd.. Umik agresorja z ozemlja RS 21.50 F. M. Dostojevski - Mile Korun: Idiot 23.45 Slovenska jazz scena Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Globus 15.00 Film: Pojočo kmetič (ZDA, r. A. Ganzer,i. R. Graziano) 16.30 Biker explorer 17.00 Nautilus 17.20 Avtomobilizem 18.00 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 0.15 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Odmev 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 City folk 21.10 Mediteran Festival 22.25 Srečanje z... 23.00 Artevisione 1 Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema: Studio Signal 22.00 WTCC - Monza - druga dirka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Ko se stikajo kulture; 9.00 Rdioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posvetovalnica s psihologom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.20 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-20.00 Oglaševanje s tekme; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Li- terarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nočni postludij; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 22. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Še danes in jutri bodo nad našo deželo pritekali jugozahodni tokovi, ki bodo bolj vlažni v nižjih plasteh ozračja. Nato pa bodo začeli dotekati bolj suhi severovzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 18.09 Dolžina dneva 10.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.14 A Nad jugovzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Vremenska motnja bo jutri dosegla tudi Slovenijo. Nad naše kraje priteka z jugozahodnimi vetrovi razmeroma topel in v nižjih zračnih plasteh tudi bolj važen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev krepila, z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše. Okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na četrtek. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.31 najvišje 30 cm, ob 13.34 najnižje -9 cm, ob 18.45 najvišje 15 cm. Jutri: ob 0.11 najnižje -38 cm, ob 7.57 najvišje 38 cm, ob 14.05 najnižje -21 cm, ob 19.38 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............16 2000 m . 1000 m ..........14 2500 m . 1500 m...........10 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 3/11 VIDEM O S = 11/17 _ O PORDENON 12/16 TRBIŽ O 2/10 O 3/16 KRANJSKA G. ČEDAD O 12/16 CELOVEC O 4/18 O TRŽIČ 6/18 _ O KRANJ O GRADEC 4/19 O 4/18 S. GRADEC CELJE 7/20 O MARIBOR 0 5/20 PTUJ O M. SOBOTA O 5/19 cl O LJUBLJANA 10/19 POSTOJNA O 7/15 „ KOČEVJE Č O J ČRNOMELJ + REKA 14/21 N. MESTO 8/20 O ____ ZAGREB 8/21 O <4* (^NAPOVED ZA DANES Od obalnega območja do Predalp bo prevladovalo oblačno vreme z meglicami. Ponekod je možen rahel dež. Na severovzhodu bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, proti zahodu pa bo vse bolj oblačno. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. V zahodnih krajih se bo ponekod občasno pojavljalo rahlo rosenje ali rahel dež. O GRADEC 8/16 MARIBOR O 6/16 PTUJ O M. SOBOTA O 8/16 ZAGREB 8/17 O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno vreme. Na Trbiškem Jutri bo pretežno oblačno, prehodno bo ponekod možen območju in na zahodu dežele bo oblačnosti več. Ob morju rahel dež. Nekoliko hladneje bo, na Primorskem bo zapi- bo pihala zmerna burja. hala šibka do zmerna burja. V petek bo zmerno do pretežno oblačno. velika britaniJa - Med letoma 1986 in 1992 zabeležili 19 primerov London razkriva podatke o neznanih letečih predmetih LONDON - Britansko obrambno ministrstvo je v ponedeljek objavilo tajne dosjeje, povezane z videnji neznanih letečih predmetov. Ti podatki se nanašajo na pričevanje neke ženske, ki je trdila, da je zunajzemeljsko bitje, pa tudi na objektivne ocene pilotov. Po britanskih podatkih so med letoma 1986 in 1992 zabeležili 19 različnih primerov, povezanih z neznanimi letečimi predmeti. Tako je marca 1990 neka ženska zatrjevala, da je zunajzemeljsko bitje s planeta Spektra, katere vesoljsko plovilo je pristalo med drugo svetovno vojno, britanska vojska pa da jo je našla. Čeprav njeno pismo ni sprožilo uradne preiskave, je pa za tovrstno pozornost poskrbelo poročilo pilota italijanske letalske družbe Alitalia. Kape-tan letala je 21. aprila 1991 iz Milana letel na londonsko letališče Heathrow, ko je doživel "srečanje". "Naenkrat sem ko-pilotu dejal: 'Pazi, pazi.' Kopilot je pogledal ven in videl to, kar sem videl jaz," je v dogodku poročal Achille Zaghetti. Brž, ko je predmet letel mimo nas, sem nadzorni stolp vprašal, ali so kaj za- beležili. "Pristojni mi je potrdil, da je deset navtičnih milj za nami zabeležil neznani predmet," razkriva pilot. Neka lokalna britanska televizija pa je objavila zgodbo 14-letnega dečka, ki je povedal, da je istega dne kot pilot videl nizko leteti nek izstrelek. Britansko obrambno ministrstvo je med preiskavo 2. julija 1991 ugotovilo, da pojava neznanega predmeta ni povzročila britanska vojska med streljanjem. Poročilo ob tem dodaja, da omenjene noči ni bilo "z vesoljem povezane dejavnosti". (STA) v. britaniJa - Nekdanji Beatle McCartney že deli dom z novo ljubeznijo LONDON - Nekdanji član legendarnih The Beatles Paul McCartney po novem živi skupaj s svojo najnovejšo partnerko, ameriško dedinjo Nancy She-vell, je v ponedeljek pisal britanski tabloid The Sun. 47-letnica naj bi z McCart-neyjem na njegovem posestvu Peasmarsh na jugovzhodu Velike Britanije že kar nekaj časa preživljala skoraj vsak konec tedna, nato pa jo je minuli teden prosil, naj se tudi "zares" preseli k njemu. Shevellova je pristala in bo tako svoj čas po novem delila med Veliko Britanijo in ZDA. Hči legendarnega pevca, modna kreatorka Stella McCartney, ki naj bi se s svojo nekdanjo mačeho Heather Mills ne razumela, je očetovega novega razmerja sicer vesela, hkrati pa naj bi očeta opozorila, da naj ne hiti v nov zakon, še piše The Sun. Nekdanji Beatle in njegova druga soproga sta se po štirih letih zakona ločila leta 2006, sledila pa je dolgotrajna sodna bitka, po kateri je moral McCartney Millsovi odšteti 24,3 milijona funtov odpravnine. Njegova prva žena Linda je umrla leta 1998 za rakom. Američanke imajo raje računalnike od moških WASHINGTON - Skorajda vse pisarniške delavke v ZDA pravijo, da igra pomembno vlogo v njihovem življenju ter da jim je všeč ali pa ga imajo rade, kljub temu da jim večkrat povzroča sive lase in celo bolečino. Pri tem ne mislijo na svojega partnerja, družino, prijatelja ali osebnega trenerja, ampak na računalnik. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je preko interneta opravilo podjetje Harris Interactive, Američanke ob računalniku preživijo skoraj trikrat toliko časa kot ob svoji "boljši polovici" - 9,3 ure za tipkovnico in samo 3,6 ure s svojim najdražjim. Samo ena od petih vprašanih si želi, da bi lahko s partnerjem preživela več časa kot za računalnikom, kljub temu da jim slednji pogosto para živce in celo povzroča bolečine, najpogosteje v obliki t. i. sindroma zapestnega prehoda, ko jih zaradi preveč tipkanja bolijo dlan, zapestje in podlahet. Melamin tudi v trgovinah z erotičnimi pripomočki LONDON - Tisti, ki si intimne trenutke s svojim partnerjem radi popestrijo z artikli, kupljenimi v trgovinah z erotičnimi pripomočki, bodo odslej morali biti še posebej previdni. V britanski verigi tovrstnih trgovin so namreč iz prodajnih polic morali umakniti čokoladni pripravek, namenjenem intimnim ljubezenskim užitkom, saj je bil v njem prisoten melamin. Izdelek so prodajali v trgovinah z erotičnimi pripomočki Ann Summers po vsej Veliki Britaniji, gre pa za čokoladni pripravek, ki ga proizvajajo na Kitajskem, so v ponedeljek sporočili z britanske agencije za varovanje živil. To je le eden od kitajskih mlečnih proizvodov, ki so se zaradi vsebnosti strupene kemikalije melamin znašli v središču "kitajskega mlečnega škandala". (STA) v y SLOVENSKO STALNO GLEDLISCE Vpisi abonma za novo sezono! Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17.ur. Brezplačna telefonska številka 800214302 www.teaterssg.it info@teaterssg.it