Leto XVI.
V Celju, dne l maja ltMM>. 1.
Štev. 50.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na tedeil vsuk pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstfjo ÜS Nemßijo 12 kron. pol leta k kron. 3 mesece ,3 krone. H Ameriko in druge dežele toliko ve«, kolikor znaša postoÄi. namreč: Xa leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravmštvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste pu 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in muogokratno inseriranje znaten popust.
Gautsch je padel . . .
Splošno je bilo mnenje, da Gautsch ni oni energični, vztrajni mož. ki bi provedel novo volilno pravico k zmagi. Neštete so bile skale, ob katere je butal s svojo vladno ladjo. Nezadovolj-: nost z njegovim načrtom so izražale skoro vse parlamentarne stranke, nekatere zato. ker se jim je taktično Jjgodila nečuvena krivica, naravnost ■sleparstvo. druge zato, ker v svoji jmegalomaniji ne vidijo poleg sebe nobenih drugih narodov, ali jih vsaj Ene bi rade videle, .in tretje zato. ker iz dna svojih aristokratskih duš sovražijo že načelo splošne in enake !;, volilne pravice.
Najtrdovratuejši in najstrastnejši asprotniki slednje baže so bili in so -šfc poljski žlahčiči. Povdarjali smo že v svojem listu, da .se jim vraga gre
I za -ljudske »rapiri«, mmy«* ™ tiaavttflirj nad IjinTskiiiif masami, d•> jih IrH"r, h
US ÜK^SüBiX'-.	-i-.;
konečno pod pritiskom i:r. novfi ::h>r;*Ti ukloniti principu splošne volilne pravice so vendar njeni zmagi, in to deloma popolno upravičeno, nasprotovali na vse mogoče načine. Ipejstvo je. da je tudi ljudstvo v Galiji razmeroma dobilo premajhno šte-■b mandatov in to baš kakor mi Siovenci na Štajerskem in Koroškem. m korist Nemcev.
Toda dejstvo stoji, da poljski žlahčiči pri zahtevi po pomnožitvi poljskih, mandatov niso imeli odkritosrčne volje priboriti ljudstvu pravice, ker dobro čutijo, da pri .splošni volilni pravici ne ^pridejo več oni. ampak v resnici judski zastopniki na površje., ampak Ida se je za tem njihovim neupogljivim [potegovanjem za več poljskih mandatov I skrivala druga neznačajna misel : splošna polilna pravica ne sme prodreti.
In tako je Gautsch. ki na eni strani ni upal svojim ljubim Nemcem
LISTEK.
Naravoslovne prikazni.
i.
Koliko meteorov pade na dan !
Amerikanski zvezdoslovee Saj je jboskušal dognati, koliko meteorov pade na dan na zemljo. V nočeh je neumorno pzil .na "meteore in je izračunal, da Kde vsako noč povprečno na zemljo |i meteorov. z onega polja, ki se vidi fSkozi teleskop. Ker je pa to 120 milijonski del celega nebesnega prostora, pie s prostim računom najde, da pade vsako nor v zemeljsko ozračje okoli r. 600 milijonov meteorov. v 24 urah pa 1200 milijonov. Newten (Njuton) je zračnimi, da pade na zemljo 10 do 15
skriviti ne enega lasu. ob trdem odpora Poljakov razbil svojo vladno ladjo in je — padel.
Mi Slovenci nimamo prav nobenega povoda, žalovati za možem, ki je tako peklensko osleparil nas štajerske in koroške Slovence, ki ni imel nikdgr ni trohice energije, da bi se bil postavil po robu neza&mitira zahtevam oholearSlN^mstaa^
Gautsch je padel — in prišel je Hohenlohe. Dne :50. aprila ob pol 2. nri popoldne .je podal Gautsch demisijo kabineta, katero je cesar sprejet in eno uro powieje je šel princ Hohenlohe. tržaški namestnik, v-avdijencolk cesarju, ki mu je poveril sestavo novega kabineta. Z Gautschem je šel tudi minister notranjih zadev Bvlandt-Kheidt.
Kaj imamo pričakovati od novega mr" v|Éi'"||"'' -uft, .yttBiii Ali .bo h el dovolj energije ini vsako str;ti< ■ bo on ..izpeljal ladjo. PfiHLŽS' fr**"-"'* 'slfMi nemško ScTlo in poljsko Karibdo na varno, — to pokaže bodočnost. Mi ga poznamo doslej kot namestnika v Trstu, ki se je kazal doslej še precej pravičnega Slovencem.
Princ Hohenlohe, novi ministrski predsednik, je rojen 1. 1863. na Dunaju kot sin umrlega najvišjega dvor-nika cesarjevega. Konstantina kneza Hohenlohe. Študije je dovršil na Dunaju. vstopil 1. 1888 kot konceptni praktikant pri dež. vladi v Solnogradu v državpo službo. Od tam je prišel k namestili ji v Prago in bil prideljen okr. glavarstvu v Smiliovu. L. 1894. se mu je poverilo vodstvo okr. glavarstva v Teplicah in si je tam pridobil za časa burnih štrajkov splošno simpatije prebivalstva. L. 1899. je bil poklican v ministrstvo notranjih zadev, in je stal na čelu industrijskega oddelka. L. 1903 je prevzel dež. predsedstvo v Bukovini. v septembru leta
Hohenlohe je od 1. 1888 oženjen z Frančiško grofico SchMborn-Buchheim.
1904 pa je postal namestnik v Trstu.
milijonov meteorov. ki se morejo videti s prostim očesom. Potemtakem pade stokrat več meteorov v zemeljsko atmosfero nego se vidi s prostim očesom. Verjetno je seveda, da te številke niti oddaleč niso točne. Nesumljivo pa je. da naš planet stoji v svetovnem prostoru v gotovi premeni materije, in to na ta način, da dobiva prirastek v me-teorih. a izpušča od sebe pline. Ali prirastek v masi je jako neznaten, četudi padajo meteori v toliki količini, in to vsled ogromne veličine zemeljske mase.
II.
Nov vodopad.
..Največji vodopad sveta", nijagarski. mora odstopiti svoje mesto nedavno najdenemn vodopadu Ihnasu v Južni Ameriki (ki je nazvan po reki
0 položaju kmečkega stanu in o stanovskih kmetijskih zadrugah.
(Predaval v Šaleški dolini t a j n i k k m e t i j s k e z a druge z a Šaleško dolin o.)
(Dalje.)
ti. Plemenito je delo zadrug na 'Vzgojevalnem polju: iste navajajo svoje filane k varčnosti in k zmernosti, k. zapisovanju dohodkov, stroškov, pridelkov, cen itd., s čemur se dobi pregled v gospodarstvu; v slučaju rn'eplrov opozarjajo svoje člane na veliko škodo, katero imajo, ako se .iiini|m potom ne poravnajo in delajo / vslmi mogočimi sredstvi za to. da prepiri poravnajo in da vlada med fme»i prava bratska ljubezen.
.	j .še Hi t-a*» t.èlfije
ra to. da bi vsak posestnik od časa. ko prevzame posestvo do istega časa, ko odda posestvo svojemu sinu ali hčerki, na leto nekaj majhnega vplačeval v posebne zavarovalnice, katere se mislijo ustanoviti, in bi dobil takrat, ko gre v prevžitek. neko vsoto od one zavarovalnice. S tem bi se mnogo olajšalo stališče onega, kateri prevzame posestvo, katerega mnogokrat izpla-čanje prevžitka hudo zadene, ker ima itak še razna druga izplačila, medtem ko se majhni zneski na leto v za to določene zavarovalnice, če tudi ne posebno lahko, pa vendar lažje plačujejo.
Na tej podlagi se giblje delovanje kmetijskih zadrug. Hočem še v kratkem omeniti
III. konsumna društva. Povdarjam pa takoj, da pri nas niso godna tla za snovanje in uspevanje konsumov in je to vzrok, da so že skoraj vsi konsumi na deželi propadli in zadali bridke rane ravno kmečkemu stanu
Htega imena, ki teče med Brazilijo in Argentinijo.) Ta novo najdeni vodopad je mnogo veličastnejši in silnejši. ko nijagarski. Glasom raziskovanj Anasa-gaste pada ta vodopad z višine 210 stopinj, nijagarski pa z višine 168 stopinj: prvi je širok 13.123 stopinj, to je poltrikrat širji ko nijagarski. Po poslednjem steče v uri 100 milijonov ton vode. po novem pa v istem času 140 milijonov ton vode. naravno z veliko večjo silo. Ta, sedaj prvi vodopad meri pri izlivu reke 30.000 stopinj, a njegova višina'je 220 stopinj. Leži v čisto neprodirni šumi in da se pride k njemu, se mu je treba bližati skoro 1500 km z navadnim čolnom. To je med drugimi tudi vzrok, zakaj zemljepisci do poslednje dobe niso ničesar znali za ta znameniti vodopad.
Konsumna društva so. kratko • rečeno, trgovine, v katerih dobijo udje vse, kar dobijo v drugih trgovinah. Vzroki, zakaj ista ne morejo na deželi pro-spevati, je pomanjkanje trgovsko izobraženih ljudij. kateri bi kot odborniki z uspehom vodili tako društvo, nadalje velika konkurenca trgovcev, proti katerim so bila ta ustanovljena; mnogi trgovci niso hoteli dajati blaga konsumòm; trgovc» so se medsebojno zavezali, da ne sprejmejo v službo onih trgovskih pomočnikov, kateri so bili v kakem kousumu. Posledica tega je bila. da so dobila konsumna društva za trg. pomočnike in poslovodje take ljudi, kateri radi nezmožnosti niso drugje službe dobili in ti so gospodarili v konsumnih društvih, da je bila groza, mnogi so naravnost društva ogoljufali. Manjkal pa je tem konsumnim društvom potreben kapital, kateri je predpogoj za redno poslo-vanje-'V^fc-e. i rg'jvhie
Začrtal sem v glavnih potezah delovanje denarnih zadrug in kmetijskih zadrug kot združenj, katere hočejo zboljšati gmotno stanje kmečkega ,s ta mi. kateri ima vse polno nepri-jateljev. ki se na njegov račun bogatijo. njega pa uničujejo, pravih pri* jateljev pa malo; pokazal sem. da mora posebno kmečki stan z združenimi močmi po geslu „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal" delovati.
K sklepu pa hočem v kratkem podati jasno sliko dosedanjih zadružnih uspehov.
Najbolj razširjeno je zadružništvo v nemški državi, kjer je že nad 1 1 2 milijona kmetov (približno polovica vseh kmetov) združenih v zadruge in radi tega nas nemška država v poljedelstvu tako prekaša; vse panoge kmetijstva so na zelo visoki stopinji in zadruge imajo tako moč. da so mero-dajne za določitev cen pridelkom. Majhna danska država ima na zadružni podlagi najbolj cvetočo živinorejo in mlekarstvo na celem svetu: s svojimi mlečnimi izdelki preskrbuje Angleško. Dežela pa ni le. kar se tiče živinoreje in mlekarstva na zelo visoki stopinji. ampak tudi. kar se tiče šolstva in izobrazbe. Naša sosedna država Švica, skoz in skoz gorata, si je potoni zadrug uredila in zboljšala planine in s tem živinorejo, potom zadrug ustanovila velike sirarne in mlekarne, v katerih se dela z najnovejšimi stroji; švicarski sir uživa svetovno slavo in živina iz Švice se najvišje ceni kot plemenska živina in se naravnost neverjetno drago plačuje. Pa tudi pri nas imamo lepe uspehe zaznamovati na zadružnem polju. Omenil sem že posojilnice, omenil sem že. da imamo tudi v Avstriji nad 4000 zadrug, izmed
katerih mnoge zelo uzorno delujejo, hočem pa še našteti vse važne postave. katere so se zadnja leta pod vplivom kmetijskih zadrug sklenile.
Svetovno-politični pregled.
Državni zbor. Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila najkrajša, kar jih je kdaj bilo. Trajala je komaj osem minut. Gautscha in Bylandta ni bilo na sejo. Izostal je tudi vodja trgovinskega ministrstva Auersperg, a ne ve se še, je-li tudi on odstopil. Z jako verodostojne strani se zatrjuje, da je demisioniral tudi češki minister doktor* Randa. Ministri so prišli v zbornico pod vodstvom svojega staroste dr. Pietaka, Interpelacije so bile hitro prečitane. Vsi poslanci so bili zbrani v središču zbornice, čakaje, kaj da poreče predsednik grof Vetter. Ta je predlagal, naj se seja nemudoma zaključi i 11 o d g o d i na nedoločen čas. i s t o t a k o da naj se o d g o d i n a nedoločen čas za d a 11 e s popoldne nap o v e d a n a seja odseka za volilno r e-f o r m o. Ker ni nihče ugovarjal, je predsednik proglasil, da je njegov predlog sprejet in je sejo odgodil.
Mesto tržaškega namestnika ostane za sedaj izpraznjeno in bo namestništvo vodil grof Schafigotscli.
—	Volitve v ogrski državni zbor se vrše silno burno. Poboji so na dnevnem redu. Dosedaj je znan izid 298 volitev. Košntovci so dobili 186. ustavna stranka 55, ljudska stranka 18. in narodnosti 17 mandatov.
—	Novo srbsko ministrstvo. Ministrski predsednik Pasič je prevzel zunanja dela. Nikolič prosveto, Protič notranja dela. Vesnič justico. Putnik armado. Pacu finance.
— Poslanske dijete v nemškem državnem zboru. Nemški državni zbor je 26. f. m. n-szpravljiil zatfomJki načrt o dijetah. ki naj bi jih dobivali poslanci. Socialisti, narodna neodvisna stranka in Poljaki so govorili proti načrtu, druge stranke so za načrt. Državni tajnik, grof Posadowski je izjavil, da je nemške vlade o predložitvi omenjenega načrta vodila misel, da mora zakon jamčiti za to. da bo v bodoče zbornica imela vedno zakonito število poslancev. — Načrt je bil izročen posebni komisiji. Kakor znano, ne dobivajo poslanci na nemškem državnem zboru sedaj nikakih dijet.
Dopisi.
Iz Braslovč. Iz malega raste veliko, pravi pregovor. Enako je tudi z našo šolarsko kuhinjo. Koliko truda in prizadevanja je veljalo početkoma. ko se je tudi pri nas mislilo na ustanovitev te prekoristne naprave! Premagati je bilo treba marsikatere zapreke in nasprotovanja, toda vsled vztrajnosti in potrpežljivosti dosegli so se konečno lepi uspehi in danes lahko rečemo, da se je to podjetje do dobra udomačilo. Ljudstvo se zanima za šolarsko kuhinjo vedno bolj in rado prispeva v ta namen, dobro vedoč. da s tem koristi le sebi. Saj je znano, da otrok, ki se slabo hrani, ne more napredovati ne v telesnem, pa tudi ne v duševnem razvitju, kajti le v zdravem telesu biva zdrava duša. Kolike neprecenljive vrednosti so šolarske kuhinj^ za kraje, ki so od šole tako oddaljeni, da ne morejo otroci opoldne domov, kjer bi dobili tople brane, ali pa kjer je ljudstvo siromašno, ni mi treba povdarjati. Omenim le toliko, da se je od časa. ko so se začele ustanavljati šolarske kuhinje zdatno izboljšalo šolsko obiskovanje, kar velja prav posebno za Braslovče.
Tudi pretečeno zimo je naša šo-larska kuhinja prav uspešno delovala. Učiteljstvo se je z vso vnemo zavzelo za nabiranje prostovoljnih doneskov in povsod vzbujalo zanimanje za to prekoristno napravo. Stariši premožnejših otrok so prispevali večinoma v naturalijah, nekateri tudi v denarjih. Nabralo se je 61 škafov krompirja. 40 glav zelja. 5 škafov fižola, 40 litrov kaše, 35 kg moke (pšenice). 4 kg za-belje, 10 komadov pluč in jeter. 20 1 mleka v skupni vrednosti 120 K. — Prispevki v denarjih pa znašajo 223 K. Razdelilo se je v 82 dneh 9414 porcij, povprečno,na dan 115 porcij; eno ko-silce stane približno 3 vinarje.
Hrano so dobivali vsi otroci, katerih stariši so kaj prispevali, potem vsi revni in oddaljeni, so li kaj prinašali ali ne.
Posebej je treba omeniti onih^ vrlih dobrotnikov, ki redno podpirajo šolarsko kuhinjo. V prvi vrsti blago-rodni g. baron 'Cnobloch. grajščak v^ Žovneku. ki vsako leto da prav lepo svoto, potem čast, duhovščina, nadalje g. Jožef Pauer. g. distrikt. zdravnik V. Červinka. g. pl. Bien, g. Rak, g. Ant.a Plaskan in g. Epstein. Slavni krajni šol. svet (načelnik g. J. Omladič) je prepustil brezplačno kurivo in naklonil vse doneske iz šolskih glob šolarski kuhinji. Vsem vrlini dobrotnikom naj bo izrečena najprisrčnejša zahvala in naj blagovolijo tudi v prihodnje ostati podporniki te človekoljubne naprave«.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Shod zaupnikov zaradi volitev v državni zbor za V. kurijo in za. 4. skupinjo Celje-Brežice. sklican po slovenskih štajerskih državnih in deželnih poslancih, se vrši dne lo. t. ni. ob II. uri dopoludne v veliki dvoraij „Narodnega doma".	' " >?'
—	Umrl je v Celju bivši pekovski mojster in hišni posestnik Karol Regula. dne 28. m. m. v 78. letu.
—	Oljsko godbeno društvo mora svoj veliki društveni koncert, ki bi se imel vršiti prihodnjo nedeljo, vsled nepričakovanih ovir preložiti na nedeljo, dne 13. t. m.
—	Pred celjskim sodiščem. Dne 26. t. m. se je vršila pri celjskem okrožnem sodišču prizivna obravnava proti znamenitemu občinskemu pisarju Karolr, Čalounu false Schalonnu iz Brežic. Zasebne tožitelje je zastopal Dr Ivan Ben-kovič, slovenski odvetnik iz Brežic, umazano perilo pa je imel oprati Dr Mra-vlagg iz Maribora. Karol false Scha-lonn je radi pretepa kaznovan in le kot hud nasprotnik Slovencev je našel milost pri brežiškem nemštvu. da ga je vzelo v službo, za katero on sposoben ni. Da bi se nesposobnost prikrila, kupili so nm nekako častniško uniformo iz od Slovencev plačanega denarja, in tako je postal Schalonn nele pisar, ampak tudi javni stražnik (glej interpelacije slovenskih poslancev v državnem zboru). —
Karol Šchalonn je v noči 3. avgusta 1905 pretepel in potem v občinski zapor zaprl uslužbenca tvrdke Varlec. gosp. Antona Žlendro. ker ga je pozabil njegov šef priglasiti pri občini.
Žlender se je tenni protipostavne-, mu ravnanju protivil in moral se je pri sodniji zagovarjati. Pri dotični obravnavi je žalil Schalonn distriktnega zdravnika Dr Strašeka. Dne 27. avgusta 1905 je pisal Schalonn tri strani dolgo pismo na predsedništvo c. cr. namestnije v Gradcu, v katerem je namestniškega kan-celista Dragotina .liraka. prideljenega okrajnemu glavarstvu v Brežicah, črnil, ga obdolževal hujskanja proti policiji, kršenja uradne tajnosti in k al jen j a
miru. ki baje vlada med Nemci in Slovenci v Brežicah. In to vse brez vsakega povoda: edina pregreha je bila. da je pozdravil Čeh Jirah pri otvoritvi Narodnega doma v Brežicah dne 14. avgusta 1904 došlega Sokola s krepkim ,.Na zdar!" Posluževal se je v osnovnem zakonu državljanom zajamčenih pravic.
V noči 28. grudna 1905 je napadel Schalonn davčnega pristava Merherja in ga pretepel, akoravno je Merker Nemec, do krvavega. Seveda pred policajem Schalonnom imata obe narodnosti enake pravice. Dne 16. in 17, svečana t. I. se je vršila razprava proti Schalonnu in Schalonn je bil obsojen plačati odškodnino Žlendru ter Merherju in povrh je dobil še 100 K kazni ali 10 dni zapora, kajti dokazalo se mu je, da je pretepel Žlendra in Merkerja ter da je žalil Dr. Strašeka in kancelista .liraka. Še pred končano razpravo je razžalil Sclialonv zastopnika tožiteljev Dr. Benkoviča. Za ta čin je bil obsojen za 20 K globe. Proti temu je prijavil Schalon po Dr. Mravlagu priziv. Tudi Dr. Benkovič se je pritožil v imenu svojih klijentov radi premale Kazni, kajti pri istem.sodniku, I)r. Osvatitschu. je bil obsojen neki c. kr. sluga radi izraza ,.nemčurska občina" ali podobno na dva dni zapora, akoravno nem-čur pomeni ,.Deutschtiimler" in se steni označi pospeševanje nemštva od nemen-šdli oseb ali korporacij. Prizivna sod-liija je vže prej omenjeno obsodbo potrdila in ljubjenec ,.graške tetke" mora plačati 120 K ali pihati ričet. — —
—	Vrag vzami takšne pošte. Poslana je bila nedavno neka tiskovina na naslov .T. B. Orehek p. Slavina, popolnoma točno pisano. Gospodje geografi pri celjski pošti so seveda poslali stvar v Rogaško Slatino, ker toliko geografičnega znanja, da bi vedeli za Slavino na Kranjskem. — bog ne zadeni — kdo pa ga naj ima?! No in v Rogaški Slatini so ravno 'takšni učenjaki, tam vam napišejo nn pismo z velikimi črkami ,.Post wo?" Ne oziraje se na predrznost urada, da napiše neniško vprašanje, konštatiramo znova to ignoranco naših nemškutar-skih poštnih uradnikov v geografiji. — V Celje je prišel nedavno brzojav na naslov dr. Srneca. Brzojav je bil nujen in važen. Resnica je. da so v Celju trije dr. Serneci. a vsi v sorodu, in če bi se bil brzojav izročil kateremukoli, bil Iii gotovo hitro prišel v prave roke. Učenjaki na celjski pošti pa Vam napišejo: ,.Unbestellbar, weil es in filli mehrere dr. Sernec gibt".
—	C. kr. izzivanje. Včeraj 1. niajnika se je pripeljal vlak državne železnice št. 1841 okrašen z nemško trikoloro v ( -elje. Kakor doznajemo.se je se peljal tak po celi progi od Spod Dravograda do Celja. Tako torej! Ni dovolj predrzne nesramnosti od državne železnice, da ima od Celja do Velenja na postajah samonemške napise, ni dovolj, da se že s tem podlo žali slovensko prebivalstvo, še to naj si pustimo dopasti, da nas na naši zemlji izziva s frankfurtaricami. Vlakovodja je bil neki Bauer. Storjeni so vsi potrebni koraki, da se odpomore takšnim podlim činom. Če pa državna železnica hoče vzdržati te razmere, potem si bomo že znali poiskati pravic. Od c. kr. zavodov pa enostavno ne trpimo in-tamij. kakor je bilo to izzivanje, in tudi ne od njenih uslužbencev. Kakšno zaupanje naj še potem imamo v pravičnost državne uprave? Pripominjamo, da je občina Žalec brzojavno protestirala pri ravnateljstvu. O stvari se bo seveda govorilo na drugem mestu. — Celjskega Oechsa pa je predrzni čin očividno dvigal v deveta nebesa, ker je vskliknil, ko je prišel vlak: „No jetzt kommen einmal auch die Sanntaler unter deutscher Flagge ein-
gefahren. (Zdaj se končno pripeljajo tudi Savinjčani pod nemško zastavo).
—	„Vahtarica" se zajeda zadnji čas v g. Schreinerja. kaplana na Dobrni. Imenovanega zelo ..veseli-', če se ro-tovška cunja z njim bavi. a nočete ji storiti veselja in ji skazati toliko časti, da bi se prepiral ž njo. Želi le. da mu rotovška cunja naznani, kdaj bo ž njim gotova.
—	('astna izjava. V številki 1. z dne 3. januarja 1906 smo natisnili članic z naslovom „Ljutomer". V njem smo gosp. Al. Doxatu. c. kr. dež. sodn. svetniku v Ljutomeru očitali, da bode potrebno, mu pokazati pot na javno cesto s palico, da sé odvadi svojega jahanja na sprehod. Nadalje smo v tem članiču trdili, da je dež. sodni svetnik g. Doxat gospo Dijak, ki je baš prestala nevarno operacijo, prisilil, da se je z vozom vrgla v obrestni jarek, s čimer je njena rana zopet začela krvaveti. iu vkljub temu je g. dež. sodni svetnik Alojzij Doxat mirno obsedel na konju in gledal, kako so se prevrženi ljudje pobirali iz cestnega blata, konečno da je samo svojemu prijatelju Thurau zaklical. naj da ponesrečeni 1 K in.da je nesrečnico pustil na cesti in oddirjal s svojim konjem.
K odpomoči teh nedostatkov se kliče konečno grof Gleispačh. odnosno žena g. dež. sodu. svetnika Doxata.
Podpisani Vekoslav Spindler. urednik in izdajatelj „Domovine", izjavljam s tem. da so vsi gori navedeni očitki hudobna izmišljotina, odnosno zavijanje mojega dopisnika iz Ljutomera in obžalujem s tem najgloblje javno, da sem. zaveden po svojem dopisniku, očital gosp. dež. sodn. svetniku Doxatu gornje Krivde, ga prosim tozadevno oproščenja in plačam vse s tiskovno pravdo zoper mene zvezane stroške.
Celje, dne 2. maja 19<>6.
Vekoslav Spindler.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil predstojniku plavžnegft- uskcbruitva v Celju Alojziju Janoušu naslov in značaj rudarskega nadsvetnika.
Za ljudsko knjižnico v, stanju so darovali g. dr. M. Mwirn c. kr. vseučiliščni profesor v Gratk» 5 kron: gosp. Ferd. Roš. veleposestnik, deželni poslanec itd. v Trbovljah 3 K; slavna „Slovenska Matica" v Ljubljani 80 knjig.
—	V nedeljo v Šoštanj, v to slovensko trdnjavo, katero šoštanjski Slovenci tako krepko branijo! Priredimo Slovenci v največjem številu majniški izlet v Šoštanj, da z veliko udeležbo jasno in glasno manifestiramo. da je Šoštanj naš in da stoji ves slovenski narod za šoštanjskimi bojevniki ^ Velika udeležba vseh slojev liiij mogočno vplivala na ljudstvo v šaleški dolini in bo isto navdušila za vztrajnost v težkem narodnem boju. Ude-ležniki bodo imeli, kakor je iz vabil in lepakov razvidno, vsestransko zabavo, imeli pa bodo zavest, da so pripomogli k okrepljenju narodne zavesti, kar je vselej posledica dobro obiskanih narodnih slavnostij. in zavest, da so pripomogli, da se položi trden temelj prvi javni ljudski knjižnici na Spodnjem Štajerskem, katere delokrog obsega narodno najbolj eksponirane okraje. Na svidenje v Šoštanju!
—	Štrajk so pričeli mizarski pomočniki v Mariboru. Zahtevajo 20°/Ono zvišanje plače.
—	Iz Trbovelj. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda je imela svoje letno občne zborovanje v nedeljo, dne 29. aprila 1906 v gostilni Gpropevšek-a. Udeležba bi bila lahko številnejša, ako ne bi izostali nekateri gospodje, katerih odsotnosti si ne vemo tolmačiti. Novi odbor se je sestavil: Predsednik: g. P. Erjavec, župnik: blagajnik: g. Jos. Moll, trgovec: tajnik: g. Jos. Lončarič,
plan: odborniki: gg. Fr. Lep. uradnik. Velkavrh. učitelj in In Iv. Pntrih. lik v Trbovljah. Želimo novemu "boni največ vstrajnosti in sreče v 5 naše vrle narodne družbe.
—	Šole in društva ali dvojna era. V nemški šoli v Slov. Gradcu nahajajo tudi sobe za „Südmärkische
olksbücherei". Gesangsverein'', „Turnverein" in „Musikverein". Umevno je. je v šoli vsled tega po večerih 010 bolj živahno ko po dnevih. Slavni jŽelni šolski svet in slovenjegraško jno glavarstvo povprašamo, ali ni [veno shajanje v šolskih prostorih -ftfivedano. Če ne. potem bomo iste jjivice zahtevali povsod tudi za sebe.
smo za takšno shajanje. a hočemo „,i za sebe pravico.
—	Shod županov, svetovalcev in jjornikov rogaškega okraja se vrši jedel j o, dne 6. maja v Rogatcu v
jtöilni pri kolodvoru ob 10. uri dop'.
Bnski možje rogaškega okraja, na Ige !
-	Toča je padala preteklo sodne 28. aprila po Halozah po-
v tari Sv. Barbare in na 7A-«tu. Napravila je pri vinogradih Icej škode, ker je odbila raz trte ladt, nežne poganjke. Kmetje, zava-Ljte se proti vremenskim nezgodam, j t i lažje je pogrešati majhno zava-ftvalnino. kakor pa se celo leto tru-:i brez koristi.'
—	Mezgovci na ptujskem polju. "J naši sosedni ^občini Slomi so se
Kle preteklo soboto, dne 28. aprila Hitve za tretji, dne 30. aprila pa za S in prvi razred. Slovenski kmetje fl|t dali dosedajnemu predstojniku, Sšemu kmetu Visen jaku. pristašu liga strašno nezaupnico. Iz-plja m bil niti v odbor, čeravno je d 27 let gospodaril občini. V tretjem Irredu so propadli njegovi pristaši z proti 53 glasov. Razmerje v drugem bilo 10 : 16, in v prvem 4 : 6 ,—/ — m«*- h.- ili nrrjH ""talnx re^ *ega prijateljstva z Nemci sploh in [migom posebej, se mu gotovo to ne I zgodilo. Slovenski zavedni kmetje slavili zmago s streljanjem s to-in upamo, da je slišal tndi „Šta-^odmevanje strelov, ki so nazna-I da se je zrušila njegova naj-HBfjša trdnjava v ptujskem okraju.
-	Zaupni sliod gornjeradgonskih obč. predstojnikov, svetovalcev
Sdbornikov se vrši v nedeljo, dne .maja popoldne ob 2. uri pri Kapeli |r gostilni g. Divjaka. Na ta velevažni id povabljena sta med drugimi tudi g. državni in deželni poslanec |r. M. Ploj in kandidat pete skupine I dr. Korošec.
-	Profesor dr. Frischauf je Dflt tožbo zaradi razžaljenja časti Tj več osebam, osobito proti neka-;m profesorjem, zavoljo nesramnega
Berfidnega. blatenja njegove objek-1 fa' brošure o zemljepisen Richterju. - Ustrelil se je v Graden dne rila 24letni čevljarski pomočnik 'n Filipič iz Boračove v gornje-fiigonskem okraju. Vzròk samomora je bila bolezen. _
Kranjsko.
-	V Ljubljani so dobili novo opališče, ker se je moralo pokopa-nje na pokopališču pri Sv. Krištofu zdravstvenih ozirov ustaviti.
Pet dni ležal mrtev v gozdu, "jtai potestnik Josip Robid a iz ànice pri Ljubljani je 22. m. m. z ['najnarjev domov gredoč padel v gozdu v deset metrov globoko brezno in se ubil. Našli so ga šele 27. m. m.
Aretovani nemški gostilničar Domžalah. V Domžalah so orožniki retovali nemškega gostilničarja Rei-ker je baje hotel posiliti neko
—	Umrl je v Kamniku tovarnar Aleksander Radešič. star 69 let. Pokojnik se je pečal že 40 let s pridobivanjem kamniškega snažilnega prahu in si je kot trgovec v Trstu pridobil veliko premoženje.
Koroško.
—	Umrl je v vili Arnoldo pri Sv. Tomažu blizu Wolfsberga dne 30. aprila lastnik zdravilišča na Bledu. Arnold Rikli.
—	Umrl je v Millštatu koroški deželni poslanec Danijel Kotz dne 30. m. m. Bil je v vodstvu nemške kmečke stranke ter nemške ljudske stranke. Zastopal je zadnji čas splošno kurijo.
Primorsko.
—	Kadetna šola v Trstu se opusti. Že pred dlje časom se je govorilo. da namerava vojno ministrstvo odpraviti kadetno šolo v Trstu. Sedaj javljajo z Dunaja, da se že početkom novega šolskega leta ne bodo več sprejemali gojenci v prvi tečaj, a drugi tečaji bodo trajali dalje, dokler dotični gojenci ne dovršijo svojih naukov. Istočasno je vojno ministrstvo sklenilo odpraviti vojaške šole v vseh večjih mestih ter ustanavljati iste v malih mestih, ki so pripravneja z moralnega in zdravstvenega stališča.
—	Samomor. Dne 29. aprila se je zastrupila v Trstu 20 letna služkinja Agata Krajnic iz Serpenice pri Tolminu zaradi nesrečne ljubezni.
—	Poskusen zavratni umor. 211etni Enea Lakovič v Trstu je živel več časa v intimnem razmerju z vdovo Marijo Kumar, pri kateri so se pokazali kmalu nasledki tega razmerja. Ker je Kumar občevala spolsko tudi z drugimi moškimi, je bil Lakovič ljubosumen in 1. marca t. 1. je na svojo ljubico oddal dva strela, v sebe pa tudi dva. Ranjena sta bila oba. vendar nihče ne smrtno. Zaradi t-ga je stal Lakovič te dni pred tržaškimi porotniki, ki so izjavili, da je obdolženec storil svoje dejanje v stanju hipne blaznosti, nakar je bil obsojen le zaradi prestopka orožnega patenta na 10 K globe.
Slovanski sever.
—	Število poljskih ljudskih šol v Šleziji. V Šleziji je 505 javnih ljudskih šol: od-teli je 233 nemških, 128 čeških in 142 poljskih: 24 nemško-čeških in 28 nemško-poljskih. Te šole je obiskovalo 118.742 otrok. V Šleziji biva 220.371 Poljakov. 146.360 Čehov in 296.570 Nemcev. Nemci imajo 233 ljudskih šol. Poljaki pa samo 142. Dvojna mera!
—	Jubilejno (25.) zborovanje češke „Ustredni Matice školske" se je vršilo dne 22. aprila v Pragi. To društvo je bilo ustanovljeno 1. 1880 in njegov prvi predsednik je bil rajni dr. Fr. Lad. Rieger, voditelj češkega naroda. Društvena pravila so bila iz-početka sestavljena radi previdnosti po pravilih nemškega „Schulvereina," a pozneje so bila izpremenjena tako, da društvo sedaj more ustanavljati vse vrste šol: otroške vrtce, ljudske šole, srednje sole in tudi strokovne šole. Kar društvo obstoji, sprejelo je na darovih II milijonov kron; izdalo pa je za ustanovljenje šol 10 milijonov kron. Društvo reši vsako leto 12.000 otrok češkemu narodu.
Svetovne vesti.
Serum proti kačjemu piku
je iznašel prof. Paltauf: sredstvo sestoji iz navadne raztopine klorovega kalija, ki mora biti razredčen v kuhani vodi ter se deva na rano.
—	Japonski cesar je daroval za San Francisko 200.000 jenov. Dosedaj Roosevelt daru ni odklonil.
—	Grozovit vihar je razsajal 26. m. m. v Bellevue (Texas). Zrušil je več hiš. 11 oseb je ubitih.
—	Potopil se je v Črnem morju turški parnik „Afrika", ki je vozil vojaštvo.
Umrl je pruski minister za javna dela. Buddé.
—	Samoumor radi ameriškega dvoboja. V Šibeniku se je usmrtil mornariški zdravnik dr. Gustav Hein-zel s samokresom. Vzrok je baje ameriški dvoboj.
Osemnajstletni morilec. V Marcipele je umoril 62 letno udovo njen 18 letni nečak Ferrier s kladivom. Nato je zažgal liišo. da bi zbrisal sled.
—	Angleški kralj je daroval za ponesrečene pod Vezuvom 20.000 frankov.
—	Japonska v Rusiji. List „Novi Kraj" piše. da japonsko blago poplavlja vso Mandžurijo. V prodajalnicah v Har-binu videti je povsod japonsko blago. Po ulicah se vrste velika skladišča in male prodajalnice. ali v vseh je japonsko blago. Po zvršetku vojne je bilo v Harbin uvoženo raznega japonskega blaga uvoženo za poldrugi milijon rabljev.
—	Kako nevarno je snažiti obleko z bencinom. A* Dunajskem Novem mestu si je dne 1.9. t. m. snažil delavec Bankovits obleko z bencinom. Osnaženo obleko je oblekel m šel na izprehod. Prišel je mimo kovačnice; iskre so odletele na oldeko. ki se je prepojena z bencinom takoj vnela. Ubogi delavec je bil težko opečen pre-nešen v bolnico.
—	Koliko je ognjenikov na svetu. Po najnovejših podatkih so v Evropi na kopnem 4. na otokih jih je 2<> vulkanov. skupno 24. V Aziji jih je na kopjem 17. na otokih 29. skupno 46. V .viriki na kupnem na otokih 9. skupno 11. V Ameriki na kopnem 86. na otokih 2*. skupno 114. V Oceaniji na otokih 108. Na vsem svetu na kopnem 109. na otokih 194. skupno torej 303 vulkani.
V	Evropi so nastopna vulkanska središča: Na Islandiji so vulkani: Hekla. Skapta - Jokui. Skapta - Sysel. Kyfiallo-Jokul, Krabla in Kattalgia. in več manjih gejzirov in blatnih vulkanov. Azorski otoki imajo več podmorskih vulkanov. Na otoku Siciliji je Etna in več podmorskih otokov. Med Eolskimi otoki je Stromboli. Na Napolitanskem je Vezuv. Nekoliko vulkanov je tudi v grškem otočju, blatnih vulkanov je tudi na Kavkazu.
V	Aziji je več ognjenikov, ki : o daleč od morja, v središču kontinenta, kakor Peršian na Kitajskem, ter Gii:-: 1. Koldonsri in Demavent.
V	Afriki je razmerno malo vulkanov. največ jih ima pa Amerika in Oceanski otoki.
—	Mednarodni kongres za kemijo se je otvoril v Rimu v navzočnosti kralja in kraljice.
—	Zverinski oče. Blizu Mona-kovega je kmet Mat. Piiltl umoril 18 svojih otrok takoj po porodu. V noči pred sodno obravnavo se je v zaporu obesil.
—	Gapon — obešen. Neki angleški list poroča iz , verodostojnega ruskega vira vest. da so popa Gapona dne 5. aprila obesili 4 revolucijonarji iz delavskih slojev, ker se je dokazalo, da je bil Gapon kakor vohun v službi ruske vlade.
—	Samomor v peči. V Velikem Bečkerekn je bila 14 letna hči Ivana Szekeres zapeljana, kar je mater tako bolelo, da je močno zakurila peč ter skočila v njo. Ko so jo našli, je bita že mrtva.
Društveno gibanje.
—	Pripravljalni odbor za ustanovitev ljudske knjižnice v Šoštanju
priredi veliko narodno slavnost v nedeljo. dne 6. majnika v vseh prostorih hotela „Avstrija" v Šoštanju. Pri slav. nosti sodeluje „Pevski zbor šaleške čitalnice'1 in polnošt. oštanjska „Nar. godba"' Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice. se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Spored : Sprejem došlih gostov. Koncert, proizvajan od pevskega zbora šaleške čitalnice in poluoštevilne šoštanjske „Narodne godbe". Ljudska veselica z raznovrstnimi zabavami, kakor srečolov, bitka s konfeti in •serpentinami, vinski klet. v krfteri bodo sviral priznani Šramelni itd. Umetalni otrenj. Zvečer prosta zabava in ples v veliki dvorani.
—	Kmetijska zadruga za Šaleško dolino priredi v nedeljo, dne 6. maja zjutraj po rani službi božji v prostorih bralnega društva v Skalah poučno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o zahtevah kmetov glede ljudske šole. 2. Blagovni promet v kmetijski zadrugi. Kmetje! Udeležite se v največjem številu tega poučnega zborovanja, na katerem se bodo razpravljala tako važna vprašanja!
Odbor.
—	Smarsko - rogaško učiteljsko društvo ne priredi majniškega izleta dne 6. t. m., temveč zboruje isti dan ob 1 uri popoldne v Šmarji po Zadnjič določenem spoiedu. Pozdrav! Strmšek.

(204 «i 10-5 |»|.y.|
zapoved!
Ohranjujte se
in imejte doma vedno Kelerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko
Elsa-fluid,
. ker isti pri protinastih in skrninastih bolečinah, trgailju v udih, bodenjn, krčili, bolečinah v rokah, liogaii. glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih influenti, migi eni hitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, trndnost, vnetja, močen utrip srca. šumenje v ušesih, slabost oči, bolečine v prsih in členih,
vročinske prikazni itd. 1 -j uialih ali (i dvojnih steklenic stane franko r< K, :!4 malih ali 11! dvojnih steklenic s K «o v. ts malih ali 24 dvojnih steklenic Hi K in se dobe pri izdelovatelju K. Y. FE1.I.KK.U". lekarnarju v STt-BlCI, F.lzin trg št. -1 »■>. Hrvatsko.
Priporočati jc, Obenem naročiti Fellerjeve odva jnjoče rabarbarjevc kroglice z znamko K I.SA l'I 1 lì škat.Ijic za 4 K-. té vplivajo imenitno pri težkočah -želodcu, slabem prebavljanjtt. slabostih, zaprtosti itd PKAVKGA «ALZ AM A jc dobiti ne 1. ampak 2 det franko za r» K.
—	„Narodna Čitalnica" v Ptuju.
Okoliški visokošolci priredijo v soboto, dne 5. maja 1906. v prostorih „Narodnega doma" v Ptuju zabavni večer s predavanjem skioptičnimi slikami, zborovim in solopetjem. Začetek ob 8. uri zvečer.
—	Zabavno, podporno in izolira, zevalno društvo ,, Zvezda'" priredi zabavni večer v nedeljo, dne 6. vel. travna 1906 v restavraciji J. Leber. I. Nibelungeng. 12. ob 7. uri zreče r.
Krasno ležeče
posestvo
v bližini mesta v Sav. do ini s hmeljarskimi nasadi in z vodno silo se proda. Natančneje pod „Kauf A" Celje, poste restante. (258) 2- 1
Naprodaj
je par sto meterskih centov š dobre krme in konjski gnoj s
g pii peter mmu v m.
Zahvala.
Za nmogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja ob priliki smrti in sprevoda k zadnjemu počitku našega nepozabnega očeta itd. gospoda
Jožefa Polanca
posestnika v Pišecah
Izrekamo tem potom, ker nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. prisrčno zahvalo osobito prečastiti duhovščini, zlasti pre-častitemu g. provizorjn Planincu za ginljiv nagrobni nagovor, slavnemu učiteljstvu. vsem sosedom in znancem kakor tudi vsem ostalim udeležencem sprevoda.
V PIŠKCAH. dne :!0. aprila 1906.
Žalujoči ostali.
ŽElfITBENil PONUDBO!
mmm
Orožni vodja v pokoju se želi z izobraženo, dobrodušno vdovo katera ima trgovino ali gostilno, poročiti. Le resne ponudbe uprav-ništvu ..Domovine" :: pod „ZVESTOBA".

.i»««! 2-1
mož in žena brez otrok. Ne reflektira se na veliko plačo, temveč na dobro, (•-'ho trajajočo službo. 2—1
Ponudbe na upravništvo Domovine.
irniJiifjM! Proda se
za pblovico prave cene predlanski letnik mesečnika ..SLOVAN", kateri ima mnogo ilustracij, barvanih slik. 24 umetniških prilog, več romanov, novel, podučnih spisov itd. itd. — Za odgovor naj se blagovoli pridejati dopisnica ali znamka (marka). Več pove: JOSIP PLANINO, ml. Železno št. I., pošta PODSREDA, Štajersko. üHHi 2 1
Velik
na prodaj
Lep, dvoprežni
s pomožnim sedežem za štiri osebe, spredaj za kočijaža in za eno osebo, izdelan po najnovejšem sistemu na Dunaju, oljnate osi. napol pokrit, jako malo obrabljen, se takoj proda pod polovico nakupne cene ' — Kje, pove (271), upravništvo tega lista. 3— 1
Osebni kredit !
Z in lirez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 14—25 let proti mesečnim 'V" ','2 ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
L % » r /o ■
4 %!
4
40/1
/o ■
Realni krediti
od 300 K višje na I. II. in III. stavek z a posestnike na polja, oliresti, hiše na tleželiu vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in ■ "ruge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3.'4 delne cenilne vrednosti.
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2 —8 obrokih, kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologičue potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreniinjavc obstoječih podjetij v akcijske .družbe.
Jako reelno ! Hitro ! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih!
Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite!
MELLER L. EGYED RUDAPEŠTA,
(2461	V., Kohàry-Utcza 19 B. 24 4
Strojepisca in pisarja
(361) sprejme 2-2
Dr. Ivan Benkovič,
odvetnik v Brežicah. Na-stop takoj ali koncem maja. Plača po dogovoru. Prednost ima Stenograf.
Kupujte narodni kolek!
iz poštene rodbine, ki je zadostila šol dolžnosti in je zmožna nekoliko m škega jezika, kakor tudi spretna, /.v«
1 prodajalka
se sprejme takoj po dogovoru v dajalni. — Kje. pove uprav, tega
n
L.
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
J
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporočil za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Kr
V.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska ulica.
(64) 67-43
J
pome pred ogip m
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane tirma. ki obstoji že nad 30 let
S. BEUGER
DUN Al !.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v ..Zvezi slov. posojilnic" v Celju ili pri mnogih dragih posojilnicah in hranilnicah v vseli slovenskih pokrajinah. 104-72

MI
|| £enitna ponudba /
jjl Mlad samostojen trgovec r večjem trgu na Sp'ÌÈtaJersWm išče družico, katero mora imeti 10.(KX) I,toii premoženja, starost m^n 30 tet ju brez otrok, izurjena r trgovini m gostilni. Ponudbe pod (264)	,,TRGO VEC na apravništro Domovine.	3—2


m
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +
Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-611
L
Ne poročaj se
brez knjige o zakonu di'. Petaua z :iil podobami mesti» •'!K sarno l'2ó K. Svetovalec za mlade poročenec mesto H K samo ■T50K. » Ibe deli skupaj sam» 4'5o K franko, naprej vposlàlio ali po povzet ju. i 255 '3(1-2
A. Günther, zaìooa znanstvenih knjig, kuriioznosli, v ..Machtlos", p. Hönebach (Okra) MSSELi.
mL
ml
Izvršuje naj raznovrstne j še tiskovine od naj-navadnejše do najfinejše oblike po izredno znižanih cenah.
Ker
je
najbolje urejena z vsem potrebnim,izvršuje vsa največja dela solidno in v najkrajšem času.