Domačini in župan ogorčeni zaradi napada na priljubljeni običaj: »Doberdobski mlaj nikogar ne ogroža« >/15 Primorski Šolski koledar le ni arabeska Martin Brecelj Šolsko leto 2011-2012 je še v polnem teku, medtem pa so se že pričele priprave na prihodnje, za katero so se vpisi pred nedavnim končali. Tako na osnovi šolske avtonomije na marsikateri šoli že razmišljajo o koledarju oziroma urniku za šolsko leto 2012-2013. To velja, kolikor mi je znano, še zlasti za nižje srednje šole, v takšni ali drugačni obliki pa najbrž tudi za ostale. Mnogi bi radi videli, da bi bile sobote pouka prosti dnevi. Ta želja je razumljiva, saj se je v naši družbi že zdavnaj uveljavilo pravilo, po katerem delovni teden traja pet dni. Če to velja za odrasle, zakaj ne bi veljalo za mlade ali celo otroke? Pa tudi s pedagoškega vidika bi bila takšna ureditev najbrž priporočljiva, saj bi šolarji nedvomno bolje delali, če bi se ob koncu tedna lahko spočili. Toda zadeva ni tako preprosta spričo dejstva, da je treba slej ko prej ohraniti število tedenskih šolskih ur. To pomeni, da bi morali v preostalih šolskih dnevih nadoknaditi to, kar bi izgubili ob sobotah. Pouka proste sobote bi konkretno zahtevale, da bi pouk od ponedeljka do petka trajal po sedem ur dnevno ali pa da bi v nekaterih dneh imeli nekajurne »podaljške«. Na dlani je, da bi bila cena kar visoka. Pa tudi s pedagoškega vidika bi bila ta rešitev problematična: kateri normalen človek, da ne rečemo otrok, zmore sedem ur, če ne še več, slediti pouku z zadostno pozornostjo? Šolniki, dijaki in njihovi starši se tako znajdejo v precepu, saj morajo izbirati med alternativama, ki sta v resnici obe slabi. Seveda bi obstajale tudi druge možnosti, ki pa bi zahtevale globlje poseganje v ureditev šolskega življenja. Če bi se šolsko leto začelo prej, recimo 1. septembra, in končalo pozneje, recimo konec junija, potem bi lahko imeli pouka proste sobote in sprejemljive šolske urnike. Še več. Od časa do časa bi si lahko privoščili tudi tedenske počitnice, kar bi najbrž prav tako ugodno vplivalo na kakovost učenja, saj bi šolarji imeli čas, da bi učno snov bolje prebavili. Vse to ni zgolj utopija. Natanko tako je namreč urejen šolski koledar v Sloveniji in v drugih evropskih državah. Zakaj ne bi v Italiji sledili njihovemu zgledu in še prej zdravi pameti? Res je Ennio Flaiano rad pravil, da je v Italiji najkrajša črta med dvema točkama - arabeska. Pa vendar! dnevnik SOBOTA, 17. MARCA 2012_ št. 65 (20.388) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Kljub zmernemu optimizmu Montijeve vlade Dogovora o reformi trga dela še ni za vogalom Pomisleki sindikata CGIL, a tudi drugih socialnih partnerjev ljubljana - Predstavniki slovenske manjšine pri ministru Erjavcu Odnosi z Rimom, volilna zakonodaja in financiranje manjšinskih ustanov LJUBLJANA - Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so slovenskemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu izročili spomenico pred njegovim obiskom v Rimu. Gre za dokument s štirimi vsebinskimi sklopi, ki zadevajo t.i. manjšinsko omizje z italijansko vlado, državno volilno zakonodajo, financiranje manjšinskih kulturnih ustanov in finančno krizo, v kateri se je znašel Primorski dnevnik. Erjavca sta spremljal slovenski veleposlanik v Italiji Drago Mirošič in generalna kon-zulka Vlasta Valenčič Pelikan. Odnosi med Italijo in Slovenijo so bili v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak in italijansko veleposlanico v Ljubljani Rossello Franchini Scherifis. Na 3. strani RIM - Za sporazum o reformi trga dela obstajajo kolikor toliko dobri politični pogoji, dogovora pa še ni na obzorju. In to kljub zmernemu optimizmu ministrskega predsednika Maria Montija, ki je po predsinoč-njem srečanju s tajniki strank vladnega zavezništva dal razumeti, da bi lahko dogovor kmalu postal stvarnost. Pomisleki prihajajo iz vrst sindikalne zveze CGIL, a tudi s strani drugih socialnih partnerjev. Nekateri dvomi se pojavljajo tudi v Confin-dustrii. Na 5. strani Türk bo spet kandidiral za predsednika Na 2. strani Kampanja za kontrolo peči za ogrevanje Na 7. strani Začel se je postopek za preobrazbo železarne Na 9. strani Pipistrel prinaša koristi občini Sovodnje Na 14. strani Gume v zaščitenem I • V V • w v • v mokrišču pri Tržiču Na 15. strani trst - Slovo od skupnosti Alpe-Jadran FJK, Veneto in avstrijska Koroška gradijo evroregijo 0Mb DOBAVA IN MONTAZA r< Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata blindirana notranja vhodna vrata vrata pvc okna in okvirji GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it leseni podi 2 Sobota, 17. marca 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - Jesenske predsedniške volitve Predsednik Slovenije Danilo Türk napovedal vnovično kandidaturo Bo nestrankarski kandidat - Od parlamentarnih strank ima za zdaj podporo Pozitivne Slovenije LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je v videonagovoru na svoji spletni strani napovedal, da bo na letošnjih jesenskih predsedniških volitvah vnovič kandidiral za predsedniško funkcijo. Kot je poudaril, je nestrankarski predsednik in bo nestrankarski kandidat za drugi predsedniški mandat. Za vložitev kandidature potrebuje podpise najmanj 5000 volivcev. Povedal je, da se je pred odločitvijo obširno posvetoval in da so mu mnogi dejali, da je njegova kandidatura za drugi mandat naravna in pričakovana. Poudaril je, da je vselej ravnal načelno, po svoji vesti in s polno odprtostjo do javnosti. Čeprav bo nestrankarski kandidat, pa je vselej pripravljen na sodelovanje "z vsemi strankami in z vsemi ljudmi dobre volje za dobro Slovenije", je dodal. Türk je dejal še, da živimo v časih, ki zahtevajo veliko naporov in da morajo biti bremena za izhod iz krize razporejena pravično. Ob tem je izpostavil, da potrebujemo strpno, umirjeno in racionalno politično razpravo. "Okrepiti moramo načelo vladavine prava in odpraviti korupcijo. Predsednik Slovenije Danilo Türk Razviti moramo ustrezno medgeneracijsko solidarnost. Mladim moramo odpreti boljše perspektive za izobraževanje in za zaposlitev. Starejšim moramo zagotoviti pogoje za varno in dostojanstveno starost," je še dodal. Prepričan je, da moramo Sloveniji zagotoviti položaj med najbolj razvitimi, uspešnimi in pravičnimi državami sveta. Ob tem se zaveda, da so to zahtevne naloge, a je prepričan, da jih zmoremo. "Potrebujemo pa več zaupanja vase in v sodržavljane, več samozavesti in optimizma. Temu je posvečeno moje sedanje delo in moja kandidatura za drugi mandat na položaju predsednika republike," je dejal ob najavi kandidature. Parlamentarne stranke so do napovedi predsednika republike Danila Turka, da se bo znova potegoval za ta položaj, večinoma zadržane. Da ga bodo podprli, so zaenkrat napovedali v Pozitivni Sloveniji. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jan-kovič je namreč pojasnil, da predsednika Turka absolutno podpira, zato bo vesel, če se bo pod njegovo kandidaturo osebno podpisal. Po njegovem mnenju je v svojem prvem mandatu pokazal, da je izjemen predsednik, zato ima podporo njegove stranke. V SD Turkovo odločitev razumejo in jo ocenjujejo za popolnoma samostojno predsednikovo odločitev. V SD pa bodo odločitev glede predsedniških volitev spre- jeli po kongresu stranke, ta hip pa po besedah vodje poslanske skupine SD Janka Vebra o predsedniških volitvah še ne razmišljajo. Veber prav tako ni želel komentirati možnosti, da se bosta na predsedniških volitvah spopadla Türk in predsednik SD Borut Pahor. V SDS Türkove napovedi niso želeli komentirati, so pa spomnili, da je njihov kandidat Milan Zver že pojasnil, da si želi čim več močnih kandidatov, saj imajo le v takšnem primeru državljani dobro izbiro. Za Novo Slovenijo je odločitev Danila Tür-ka pričakovana, ob tem pa napovedujejo, da bodo na predsedniških volitvah najverjetneje podprli kandidata SDS Milana Zvera. V SLS posameznih napovedi kandidatur ne želijo komentirati, svojo odločitev glede predsedniških volitev pa bodo, kot so pojasnili, sporočili pravočasno. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da se stranka o morebitni podpori kateremu izmed predsedniških kandidatov še ni izrekla, v Listi Virant pa se na Türko-vo napoved še niso želeli odzvati. (STA) ljubljana - Podrobnosti bodo pojasnili v ponedeljek Po skoraj šestih letih in pol od ropa SKB banke policisti aretirali dva osumljenca LJUBLJANA - Slovenski policisti so po skoraj šestih letih in pol od ropa banke SKB včeraj prijeli dva osumljenca. Kriminalisti s preiskavo še nadaljujejo, sumijo, da je v celotno zgodbo vpletenih še več ljudi. Pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Marjan Fank je včeraj pojasnil le, da je bila preiskava izredno zahtevna, potekala pa je tako v Sloveniji kot v tujini, in sicer neprekinjeno od samega ropa leta 2005. Ze takrat so bili o dogodku obveščeni tudi Interpol in Evropol ter varnostni organi nekaterih sosednjih držav.Po Fankovih besedah pa so sedaj ocenili, da je zbranih že dovolj dokazov za odvzem prostosti obema osumljencema. Osumljenca bodo pred preiskovalnega sodnika predvidoma privedli v roku 48 ur po aretaciji. Policija bo več podrobnosti predstavila na novinarski konferenci v ponedeljek, spletna stran Slovenskih novic pa poroča, da naj bi bil eden od aretiranih po njihovih neuradnih informacijah varnostnik v banki SKB. Rop se je zgodil v noči na 1. november 2005, roparji pa so vlomili v 420 sefov. Policisti so takrat ugotovili, da so banko oropali najmanj trije ljudje. V banko so oboroženi z dolgocevnim avtomatskim orožjem prišli 31. oktobra okoli 23. ure zvečer, onesposobili varnostnika in v sefe vlamljali s pomočjo različnih orodij do šeste ure zjutraj, nato pa pobegnili z dvema voziloma. Kot so po ropu pojasnili policisti, ki so med preiskavo pridobili več posnetkov z različnih videonadzornih sistemov, se je v sefe v določeni meri vlam-ljalo naključno, v določeni pa selektivno. V banki so po ropu zavračali ugibanja, da je bila banka neustrezno zavarovana. So pa napovedali, da bodo poravnali vso škodo, ki jo bodo oškodovanci dokazali. Včeraj so na SKB pojasnili, da je banka "svojo dejavno vlogo pri razreševanju škode, ki so jo utrpeli njeni komitenti v času ropa, pretežno zaključila že v letu 2007". Tako so že zaključili 99 odstotkov primerov. Same policijske akcije sicer niso komentirali, so pa dodali, da so veseli novice o uspešnem zaključku preiskave. Nekdanji direktor policije Marko Po-gorevc je v času po ropu ocenil, da preprostost ropa v SKB banki kaže, da so ga izpeljali ljudje, ki so zelo dobro poznali razmere, bodisi da so kdaj delali v banki, morda so jo kdaj celo varovali ali pa so bili v povezavi s temi ljudmi. Objekta pa nihče ni varoval od zunaj; ko ni zunanjega nadzora nad izvajanjem varovanja, se je že zgodilo, da so pri ropih sodelovali celo varnostniki sami, je takrat še opozoril Pogo-revc. (STA) Vhod v poslovalnico SKB banke, katero so oropali v noči na 1. november leta 2005 arhiv Arso zaradi suše poziva k racionalni rabi vode LJUBLJANA - Agencija RS za okolje (Arso) ob letošnji suši poziva prebivalce, naj s svojim ravnanjem ne poslabšujejo stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih. Svetuje tudi, naj ljudje skrbijo za racionalno rabo vodnih virov. V obdobju od oktobra do konca februarja je v večjem delu Slovenije padlo od 60 do 70 odstotkov običajne količine padavin. Padavinski primanjkljaj traja že skoraj štiri mesece, začel se je že ob koncu oktobra lani in se od takrat ni dvignil na mejo povprečnih vrednosti, opozarja Arso. V marcu se sušne razmere nadaljujejo. Stanje površinskih vod trenutno še ni kritično nizko, se pa približuje najnižjim izmerjenim količinam za marec. V prvi polovici naslednjega tedna lahko v osrednji Sloveniji pade med 10 in 20 milimetrov dežja, v vzhodni in jugozahodni Sloveniji manj. Količina padavin bo premajhna, da bi sušno situacijo bistveno izboljšala. OVP za ukinitev sodišč v Železni Kapli in Borovljah CELOVEC - Presenetljiv zasuk pri ljudski stranki (OVP) v razpravi o dvojezičnih okrajni sodiščih na Koroškem. Predsednik stranke Josef Martinz je v četrtek sporočil, da stranka sedaj podpira načrte pravosodne ministrice Beatrix Karl (OVP) o ukinitvi šestih okrajnih sodišče na Koroškem, med njimi tudi vsaj dveh dvojezičnih, pa čeprav so zaščitena z ustavnim zakonom. Šele pred dobrim tednom dni je ljudska stranka izrecno podprla sklep koroške deželne vlade, s katerim so se vse stranke izrekle proti ukinitvi okrajnih sodišč na Koroškem, še posebej dvojezičnih. Za nadaljnji obstoj dvojezičnih sodišč na Koroškem so se izrekli tudi predstavniki koroških Slovencev na pogovoru s pravosodno ministrico Beatrix Karl pretekli teden na Dunaju. (I. L.) Izkušeno mlado tatico prijeli na Madžarskem BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem je policija prijela 25-letno hrvaško državljanko, za katero so v Trstu razpisali nalog za prijetje. Preiskovalci so ugotovili, da je mladenka v zadnjih letih uporabljala najrazličnejše lažne identitete, našteli naj bi jih celo več kot sto. 25-letno nomadko so zaradi tatvin v stanovanjih že obsodili v številnih se-vernoitalijanskih mestih, tudi v Trstu, Gorici in Vidmu. Zadnjo obsodbo so izrekli na tržaškem sodišču za mladoletne in tožilstvo je tudi v zvezi s preteklimi obsodbami izdalo nalog za prijetje. Mlada obsojenka je še na Madžarskem, kjer so uvedli postopek za izročitev italijanskim oblastem. okolje - Sodelovanje med Južno Tirolsko in Univerzo v Innsbrucku pri projektu Permaqua V kristalno čisti vodi iz ledenikov zelo visoka vsebnost težkih kovin BOCEN - Ni vse zlato, kar se sveti. Ljudsko modrost bi lahko uporabili tudi na področju varovanja zdravja, oziroma preskrbe s pitno vodo. Na videz kristalno čista voda, ki izvira izpod ledenikov lahko vsebuje zdravju zelo nevarne snovi. Na Južnem Tirolskem so te dni, kakor poroča dnevnik Dolomiten, predstavili triletni raziskovalni načrt Permaqua, ki se financira iz sredstev Interreg. Glavni cilj je ugotoviti, od kod in kako se je v vodi, ki izvira izpod ledenikov, nabrala visoka vsebnost težkih kovin, posebej niklja. Prve raziskave so se začele pred dobrimi šestimi leti in poskusne meritve so pokazale izredno visoko vsebnost niklja - tudi desetkrat večjo od dovoljene. S takratnim načrtom Proalp so najprej opredelili območja v visokogorju, ki so stalno zamrznjena (tako imenovani permafrost), v naslednjem načrtu so pozornost usmerili v vrtanje in analize ledu v dolini Schnals. V okviru načrta Permaqua bodo zdaj skušali ugotoviti vpliv ledeni-škega ledu, kar zadeva oskrbo s pitno vodo in nasploh na vodne vire v deželi. Na podlagi dosedanjih raziskav so strokovnjaki z različnih področij že ugotovili vir onesnaženja. Nikelj je prisoten v ledu, oziroma ledenih kristalih in od tam prehaja, s taljenjem, v vodo. Raziskovalci pa doslej niso ugotovili, kako je nevarna težka kovina sploh prišla v led. Ker so stalno zamrznjena področ- ja v glavnem nad 2300-2500 metrov nadmorske višine, je nevarnost zastrupitve s težkimi kovinami za prebivalstvo precej omejena. Vodna zajetja so v glavnem pod to višinsko mejo, kjer je vsebnost niklja v vodi nizka, oziroma v mejah dovoljene. Poleg tega pa so pod stalnim nadzorom. Nekaj problemov bi zadeva lahko sprožila glede oskrbe s pitno vodo v planinskih postojankah, oziroma v plan-šarijah, ki so v bližini ledeniških območij. Takih objektov pa je v deželi kar precej, saj je znano, da so številne planinske koče postavljene na nadmorski višini tudi okrog 3000 metrov. Po do zdaj zbranih podatkih je pod stalno ledeno plastjo okrog 400 kvadratnih kilometrov površine, ali skoraj šest procentov celotne površine dežele. Ta podatek pa je tudi razlog za razmislek in smotrno ter odgovorno ravnanje v prihodnje. Raziskovalni načrt pri katerem sodelujeta deželna uprava in Univerza v Innsbrucku je usmerjen v prihodnost in preventivo. Segrevanje ozračja povzroča namreč krčenje ledenikov in oskrba z zdravo pitno vodo bo v prihodnjih letih in desetletjih zelo pomembno vprašanje. Za izvedbo načrta Permaqua je zagotovljenih 631.000 evrov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 17. marca 2012 3 ljubljana - Manjšinsko predstavništvo pri vodji slovenske diplomacije Erjavcu izročili spomenico s štirimi vsebinskimi točkami Dokument obravnava omizje z Rimom, volilno zakonodajo, financiranje in naš dnevnik LJUBLJANA - Slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je včeraj popoldne sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti iz Italije. Srečanje ni bilo le predstavitvene narave, bilo je tudi prvo delovno srečanje od ministrovega imenovanja in je med drugim sodilo v okvir priprav na njegovo bližnje srečanje z italijanskim ministrom za zunanje zadeve v Rimu Giuliom Terzijem. Ministrovi sogovorniki so bili senatorka Tamara Blažina, Rudi Pavšič (predsednik SKGZ), Drago Štoka (predsednik SSO) in deželna svetnika FJK Igor Kocijančič (Zveza levice) ter Igor Ga-brovec (Slovenska skupnost). Predstavniki narodne manjšine so ob tej priložnosti vodji slovenske diplomacije predstavili vsebino spomenice, v kateri so navedli štiri ključne probleme slovenske manjšinske skupnosti v Italiji. In sicer zagotovitev sistemskega financiranja v sklopu zaščitnega zakona, financiranje Primorskega dnevnika, ustrezno upoštevanje manjšine pri sprejemanju nove nacionalne volilne zakonodaje in ustanovitev ter delovanje manjšinskega delovnega omizja v okviru pristojnih italijanskih inštitu-cij, začenši z vlado. Slovenski zunanji minister jim je zagotovil vso potrebno pozornost in podporo Slovenije skupnim prizadevanjem pri uveljavljanju manjšinskega varstva. Berlusconijeva vlada je sicer načelno podprla omizje s slovensko manjšino, ni pa naredila nič, da bi do njega prišlo. Manjšina sedaj računa, da bo to pobudo udejanjil podtajnik na notranjem ministrstvu Saverio Ruperto, ki odgovarja za narodne in jezikovne manjšine. Poglavje o volilni zakonodaji zadeva razne volilne predloge za izvolitev senatorjev in poslancev. Več kot deset let po odobritvi zaščitnega zakona namreč še ni bila uresničena zakonska določba, ki predvideva določbe, ki bi olajšale izvolitev kandidatov slovenske narodnosti v italijanski parlament. Zastopniki manjšine so zunanjemu ministru Erjavcu tudi predstavili velike težave, ki so nastale z manjkajočimi prispevki 400 tisoč evrov za manjšinske kulturne ustanove. Končno še Primorski dnevnik, ki z velikimi zamudami dobiva sicer že okleščene podpore italijanske države (t.i. linearni rezi ministra Giulia Tremontija). Na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem so Slovence v Italiji zastopali (od leve) Igor Kocijančič, Drago Štoka, Rudi Pavšič, Tamara Blažina in Igor Gabrovec mzz pordenon v Uspesno podjetje čisti vodo v v* • PORDENON - V skupini podjetij, ki se ukvarjajo z bonifikacijo kontaminirane vode v japonski Fukušimi, je tudi Veolia water solution tehnology Italia iz Zoppole pri Pordenonu. Včeraj je bil predsednik pordenonske pokrajinske uprave Alessandro Ciriani na obisku na sedežu podjetja, kjer je podpisal dogovor o uvedbi delovnih praks za mlade diplomirance. Število zaposlenih v podjetju Veolia se je v zadnjih treh letih povečalo s 60 na 90, promet znaša 25 milijonov evrov, 75 odstotkov le-tega ustvarjajo v tujini. Pordenonsko podjetje na Japonskem čisti vodo, ki so jo lani uporabili za ohlajevanje jedrskih reaktorjev v Fukušimi, kjer je cunami prizadel jedrsko elektrarno. Med postopkom bonifikacije spremenijo 90 odstotkov radioaktivne vode v paro. ljubljana - Ljudmila Novak sprejela italijansko veleposlanico v Sloveniji »Dobri odnosi med sosedoma« Predsednik SSO Drago Štoka na obisku pri ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavil vlogo SLOMAK-a LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj sprejela italijansko veleposlanico v Ljubljani Rossello Franchini Sherifis. Na predstavitvenem obisku sta se pogovarjali o odnosih med Slovenijo in Italijo, predvsem o odnosu do slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. Po njuni oceni so ti odnosi dobri. Strinjali sta se tudi, da je med državama veliko skupnih interesov, ki se lahko učinkovito uveljavijo s pomočjo manjšine. Ministrica Ljudmila Novak in državni sekretar Matjaž Longar sta včeraj na vljudnostnem obisku sprejela tudi predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoko. Gost je v pogovoru predstavil zgodovino in trenutno delovanje SSO ter aktualno stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Posebej je izpostavil potrebo po tem, da se čim prej ponovno vzpostavi delovanje slovenske manjšinske koordinacije-SLOMAK, piše v izjavi ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pogovor med ministrico Ljudmilo Novak in italijansko veleposlanico Rossello Franchini Scherifis trst - Stališče manjšinske krovne organizacije SKGZ: Pot miru bo treba tlakovati tudi s pozitivnimi dejanji za slovensko manjšino TRST - Dobrososedski odnosi so največje jamstvo za uspešno reševanje manjšinskih vprašanj. V to je globoko prepričana Slovenska kul-turno-gospodarska zveza, ki pozdravlja vrsto pomembnih dogodkov, ki so se zvrstili v zadnjih dneh in gredo v smer utrjevanja prijateljskih odnosov med Slovenijo in Italijo. Obisk predsednika slovenske države Danila Turka je bil po mnenju SKGZ pomemben iz več razlogov, saj je potrdil njegovo odločilno vlogo pri premagovanju težav in zamer iz preteklosti. V naš prostor je prinesel sporočilnost poti miru, ki jih bo treba tlakovati s pozitivnimi dejanji in v prepričanju, da je to skrb, ki jo morajo imeti institucije in ljudje tega območja. Predsedniško srečanje s prdsed-nikom Dežele FJK je izpostavilo pozornost, ki jo mora Slovenija na vseh nivojih izkazovati sosednji deželi, ki ima svojo posebnost prav zaradi pri- sotnosti slovenske narodne skupnosti. Srečanje naj zato spodbudi Ren-za Tonda, da se zamisli nad vlogo, ki jo ima Dežela pri reševanju vprašanj njenih slovenskih sodeželanov in pri vzpodbujanju iniciativ, da bi vloga naše skupnosti postala še vidnejša. »Zato niso na mestu Tondova nejevolja in večkrat izrečena stališča, da mu manjšinska vprašanja niso najbolj pri srcu. Tondo je predsednik naše dežele in v tej funkciji mora biti prvi garant in zagovornik političnih izbir, ki ne smejo biti naravnane v nižanje uživanja že pridobljenih pravic.« SKGZ pozdravlja odločitev, da bo slovenski zunanji minister Karl Erjavec v kratkem obiskal italijanskega kolego v Rimu in bo ob tej priložnosti izpostavil tudi nekatera vprašanja, ki so vezana na slovensko narodno skupnost. V ta namen je skupno zastopstvo na včerajšnjem srečanju z ministrom v Ljubljani izpostavilo štiri prioritetne probleme, ki zadevajo vladno omizje za slovensko manjšino, sistemsko rešitev finančnih prispevkov, volilno zakonodajo in velike težave, v katerih se je znašel Primorski dnevnik zaradi vidnega krčenja pre-potrebnih prispevkov. Krovna organizacija podpira vse pobude, ki gredo v smer pozornosti do mlajše generacije. To je deželni predsednik Rudi Pavšič izpričal s svojo prisotnostjo na srečanju z mladimi predstavniki slovenske narodne skupnosti, ki ga je imela ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak v četrtek v Tu-movi dvorani KB centra v Gorici. Srečanje je v sodelovanju z Generalnim konzulatom Republike Slovenije pripravil Slovenski izobraževalni kon-zorcij-Slovik, ki je posebej pozoren do izobraževanja in povezovanja mladih, predvsem dijakov in univerzitetnih študentov. Medparlamentarno združenje prijateljstva Italija-Slovenija, ki ga vodi slovenska senatorka Tamara Blažina je v Rimu pripravilo srečanje ob 20. obletnici italijanskega diplomatskega priznanja Slovenije. Na njem sta spregovorila nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan in italijanski zunanji minister v času osamosvajanja Slovenije Gianni De Michelis, ki sta zelo pozitivno ocenila zdajšnje odnose med Italijo in Slovenijo. Intenzivno sodelovanje med sosednjima državama in vse številnejši stiki institucij Republike Slovenije z našo narodno skupnostjo se bodo nadaljevali tudi z napovedanim obiskom delegacije parlamentarne komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki jo vodi poslanec Franc Pukšič. V okviru bilateralnih srečanj pa velja omeniti tudi priprave na srečanje obeh vlad ter na plenarno zasedanje mešanih komisij med republiko Slovenijo in deželo FJK, piše v sporočilu SKGZ. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali podpirate predlog, da se pravice in dolžnosti istospolnih partnerskih zvez izenačijo s tistimi, ki jih imajo zakonske zveze? ^ Da, brezpogojno Da, vendar z izključitvijo možnosti posvojitve otrok O Ne 4 Sobota, 17. marca 2012 GOSPODARSTVO ČEZMEJNO SODELOVANJE - Furlanija-Julijska krajina, Veneto in avstrijska Koroška Na tristranskem zasedanju v Trstu postavljeni temelji za EZTS Člani treh deželnih odborov odobrili statut in konvencijo - Zadnjo besedo ima rimska vlada TRST - »Sinteza Evrope v središču Evrope,« je predsednik Dežele Furla-nije-Julijske krajine Renzo Tondo opredelil novo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) z imenom Eu-roregio Senza confini (Evroregija brez meja), ki je včeraj dobilo statut in konvencijo. Na skupnem zasedanju v Trstu so dokumenta odobrili člani, deželnih uprav Furlanije-Julijske krajine, Veneta in avstrijske Koroške, s čemer so postavili temelje za formalno ustanovitev EZTS, predvideno v Benetkah, do katere bo prišlo takoj, ko bo italijanska vlada potrdila včeraj odobreni besedili. Po Tondovih besedah se vzpostavljajo pogoji za začetek tesnejšega sodelovanja med tremi regijami. »EZTS bo velika priložnost, naša naloga pa bo, da jo napolnimo s konkretnimi vsebinami in da državljane seznanimo s pomenom tega združenja,« je dejal Tondo. Glede na redke EZTS, ki so jih ustanovile italijanske dežele, se Evroregija brez meja odlikuje po velikosti ozemlja z več kot devet milijonov prebivalcev in po dolgi tradiciji čezmejnega sodelovanja pri izvajanju evropskih programov, začenši z Interregom. »To so številke, ki zagotavljajo kritično maso in na osnovi katerih je mogoče razvijati dobro načrtovanje. Od danes gre zares. EZTS je najboljši način za odgovarjanje na potrebe naših prebivalcev,« je prepričan predsednik Dežele Veneto Luca Zaia. Koroški deželni glavar Gerhard Doerfler je Evroregijo brez meja opredelil kot »majhno Evropo na Jadranu«. »Dokazati moramo, da Evropa ne deluje samo v Bruslju in v Strasbourgu, ampak tudi pri nas. To je signal, ki ga moramo dati našim prebivalcem, da bo zajamčena prihodnost za mlade,« je dejal koroški glavar. Trije predsedniki so poudarili, da se ima EZTS namen širiti, v prvi vrsti na Slovenijo in na dve hrvaški županiji v Istri, v perspektivi pa tudi na Bavarsko. Tudi zato se je včerajšnjega tristranskega srečanja kot opazovalka udeležila tudi generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, ki je potrdila, da se želi Slovenija vključiti v okrepljeno čezmejno sodelovanje. Predsednik Istrske županje Ivan Ja-kovčič pa je zagotovil, da bo zaprosil za vstop v EZTS takoj po formalnem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Včeraj odobrena konvencija in statut EZTS - Evroregije brez meja bosta zdaj poslana predsedstvu vlade v Rimu za odobritev, čeprav je italijanska vlada neformalno že pregledala dokumente med njihovo pripravo. Člani treh deželnih uprav med zasedanjem v Trstu dežela fjk EZTS - Izstop po 34 letih članstva Skupnost Alpe-Jadran izgubila tri ustanovitelje TRST - Vzporedno s snovanjem nove čezmejne skupnosti so se Furlanija-Julijska krajina, Veneto in avstrijska Koroška odločile za izstop iz Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1978 v Benetkah. Takrat je še obstajala pokojna Jugoslavija, zato je bila skupnost zelo pomemben instrument mednarodnega sodelovanja, še posebno za Slovenijo. Čezmejno sodelovanje se je namreč na tej meji po zaslugi Alpe-Jadra-na razvilo veliko pred padcem Berlinskega zidu, ko se je v Trstu in Gorici še govorilo o »železni zavesi« med Zahodno Evropo in komunističnim Vzhodom. Odločitev o izstopu iz delovne skupnosti je bila sprejeta s formalnim glasovanjem treh deželnih uprav, zbranih v tržaški deželni palači na Velikem trgu, kjer se je rodila pravna podlaga za Evroregijo brez meja. Izkušnje, ki so v dobrih treh desetletjih dozorele v delovni skupnosti, so danes dragocen pripomoček in vodilo za zagon EZTS. »Delovna skupnost Alpe-Ja-dran je imela izjemno zaslugo vzpostavljanja odnosov dobrega sosedstva v času, ko je bila Evropa razdeljena. Toda v zadnjem času je ta naveza kazala očitne znake preži-velosti, organizma, ki ga je čas prehitel,« je dejal predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. Dodal je, da je treba gledati naprej, zato se je začela »nova pot, nov način pojmovanja Evrope«. Med ustanovitelji Delovne skupnosti Alpe-Jadran je bil za italijansko stran poleg Furlanije-Julij-ske krajine tudi Veneto. »Odločitev o izstopu ne pomeni izbrisati preteklost, ampak gledati naprej in se vključevati v Evropo, ki se je medtem popolnoma spremenila tudi v geopolitičnem smislu,« je dejal izpostavil Dežele Veneto Luca Zaia. DELO - Januar Brezposelnost v Sloveniji dosegla 12,5% LJUBLJANA - Po podatkih statističnega urada se je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji januarja v primerjavi z decembrom 2011 zvišala za 0,4 odstotne točke na 12,5 odstotka. Približno tako visoka je bila nazadnje februarja 2000, ko je bila 12,6-od-stotna, vendar pa je bilo takrat 18.000 manj delovno aktivnih oseb. Višje število registriranih brezposelnih oseb je sicer v januarju običajno, saj se takrat več osebam izteče zaposlitev za določen čas in se zato v večjem številu prijavljajo na zavodu za zaposlovanje. Januarja in februarja lani je bila stopnja brezposelnosti 12,3-od-stotna, vendar je bilo ob približno enakem številu registriranih brezposelnih od 9000 do 10.000 več delovno aktivnih oseb. Delovno aktivnih oseb je bilo januarja 811.568, kar je približno 5700 manj kot decembra lani. (STA) SLOVENIJA - Po spomladanski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj BDP letos navzdol za 0,9 odstotka, stopnja brezposelnosti skoraj 13 odstotkov LJUBLJANA - Potem ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije lani skrčil za 0,2 odstotka, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje dodatno zmanjševanje gospodarske aktivnosti tudi letos. To bo nekoliko vplivalo na proračunske prihodke, kar pa je vlada pri pripravi rebalansa že upoštevala. Umar je v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka. Pozitivno bo h gospodarski aktivnosti prispeval edino izvoz, medtem ko vsi faktorji iz domačega okolja ostajajo negativni, je na novinarski konferenci povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Zato lahko pričakujemo poslabšanje razmer na trgu dela: število brezposelnih se bo letos v povprečju gibalo okrog 119.000, stopnja registrirane brezposelnosti pa se bo z lanskih 11,8 povzpela na 12,9 odstotka. Po drugi strani se bo skupno število zaposlenih ponovno znižalo. Napovedi za Slovenijo je Umar znižal že pred manj kot dvema mesecema, takrat na 0,2 odstotka v tem in na dva odstotka v letu 2013. Po novih izračunih naj bi se v prihodnjem letu rast okrepila za skromnih 1,1 odstotka in v letu 2014 na 2,2 odstotka. Ob tem naj bi se razmere na trgu dela še poslabševale, a manj intenzivno. »Obe številki sta odvisni od uspešnosti konsolidacije javnih financ,« je dejal Vasle. Če ne bomo uspeli znižati javnofinančnega primanjkljaja in povrniti zaupanja mednarodnih trgov, ki delno financirajo naš razvoj, namreč obstaja velika možnost, da se bo padanje gospodarske aktivnosti v naslednjih letih nadaljevalo. Slabše napovedi je vlada pri pripravi rebalansa že upoštevala. Po besedah finančnega ministra Janeza Šušterši-ča je pri napovedi prihodkov upoštevala 100 milijonov evrov varnostne rezerve, saj je glede na mednarodna gibanja znižanje gospodarske napovedi pričakovala. Rezerva je po njegovih besedah ravno dovolj velika, da ni treba spreminjati načrtov pri pripravi rebalansa. Vlada tako ostaja pri cilju znižanja proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP. Glede na nove napovedi Umarja to zahteva 20 milijonov evrov večje krčenje porabe od prvotnih ocen, kar pa po Šušteršičevih besedah ne bi smelo biti večja težava. Kot omenjeno, bo gospodarsko aktivnost podobno kot v preteklih letih tudi letos spodbujala mednarodna menjava. Realna rast slovenskega izvoza bo namreč ostala pozitivna, a se bo v primerjavi z letom 2011 močno upočasnila (na 1,4%), napoveduje Umar. Domača potrošnja se bo letos še dodatno skrčila. Pri tem se bo zasebna potrošnja, ki je padec beležila že v preteklih treh letih, zaradi pričakovanega poslabšanja razmer na trgu dela in ukrepov omejevanja usklajevanja socialnih transferjev zmanjšala za 1,2 odstotka. Državna potrošnja se bo zmanjšala za 3,5 odstotka, obseg investicij, ki se je EVRO 1.3116 $ +0/5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. marca 2012 evro (povprečni tečaj) valute 16.3. 15.3. od leta 2009 zmanjšal že za več kot 40 odstotkov, pa še za 1,5 odstotka, je povedal Vasle. Plače se letos po teh izračunih ne bodo zvišale. V javnem sektorju se bodo ob upoštevanju inflacije celo znižale, medtem ko naj bi se v zasebnem sektorju realno zvišale za skromnih 0,4 odstotka. Cene življenjskih potrebščin bodo letos zabeležile 2-odstotno rast. Vasle je opozoril na številna tveganja za uresničitev teh napovedi: »Če bi bil padec obsega BDP v območju evra še globlji od napovedanega, bi to povzročilo dodaten padec tudi pri nas. Tveganja predstavljajo tudi uspešnost konsolidacije javnih financ in razmere na finančnih trgih, ki ostajajo negotove.« Da je slovensko gospodarstvo močno odvisno od dogajanja na tujih trgih, se strinjajo tudi ekonomisti. Nova vlada mora rešiti tudi kreditni krč, sta v odzivu na novo napoved Umarja za STA ocenila ekonomista Aleš Ahčan in Maks Tajnikar. »Če vlada ne bo vzpostavila bolj aktivnega odnosa NLB - danes vsak dan vidimo, da se ne obnaša na pravi način -, ne bo razrešila kreditnega krča; če tega ne razreši, v Sloveniji ne bo podjetniških investicij, če teh investicij ne bo, pa bo gospodarska rast šibka ali celo negativna,« je dejal Tajnikar, Ahčan pa je predlagal oblikovanje posebnega sklada oz. slabe banke, ločene od upravljanja države. S tem bi se očistilo bilance in zagnalo normalno funkcioniranje bank in gospodarstva. (STA) ameriški dolar 1,3116 1,3057 japonski jen 109,81 108,82 kitajski juan 8,2926 8,2682 ruski rubel 38,4790 38,4130 indijska rupija 65,7570 65,7750 danska krona 7,4356 7,4348 britanski funt 0,82950 0,83345 švedska krona 8,8560 8,9160 norveška krona 7,5480 7,5665 češka krona 24,511 24,558 švicarski frank 1,2070 1,2096 madžarski forint 290,64 291,32 poljski zlot 4,1300 4,1393 kanadski dolar 1,2990 1,2960 avstralski dolar 1,2401 1,2422 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3823 4,3792 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6970 0,6968 braziljski real 2,3617 2,3468 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3583 2,3555 hrvaška kuna 7,5368 7,5118 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24175 0,47365 0,74350 - LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,07250 0,09750 0,16000 EURIBOR (EUR) 0,472 0,871 1,177 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 40.480,71 € +43/92 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INITFREUROPA 5,00 +0 14 INIEREUROrA KRKA 1 UKA KOPER 0,70 51,02 +0,02 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,75 120,00 161 10 -4,41 -4,00 -1 32 TELEKOM SLOVENIJE 67,25 -1,82 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 12,00 - AERODROM LJUBLJANA 10,92 -2,50 DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 50 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,20 i 7 n -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,19 h/11 IMnTCCT -) 7n +3,23 KOMPAS MTS NIKA 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO 8,30 -3,49 POZAVAROVALNICA SAVA 5,51 -1,08 PROBANKA SAI US IIUBI IANA SALUS, LJUBLJANA 9,90 - SAVA TERME ČATEŽ 224,00 12,05 178 00 -2,03 IERME ČAIEŽ ŽITO 75,50 +0,67 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 12,99 +8,25 MILANSKI BORZNI TRG FTSE MIB: 16. marca 2012 +0/52 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,67 -3,09 ALLIANZ ATIAMTIA 94,7 1245 +2,16 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,63 -0,95 -1,63 -1 17 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,38 0,49 +0,10 EDISON ENEL ENI 0,85 2,86 1851 -0,93 +0,35 +115 FIAT FINMECCANICA 4,77 3 81 -1,28 FINMECCANICA GENERALI IFIL 13,46 +0,37 +3,30 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,55 1414 +4,01 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,35 +0,43 -0,18 +1 09 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,22 4,98 1 81 +2,05 PIRELLI e C PRYSMIAN 9,16 14 -2,62 +1,22 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 38,92 -1,27 +1,62 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,63 6,21 -1,30 -2,13 TENARIS TERNA 0,87 15,94 -0,68 +2,11 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,89 0,04 -0,14 +0,44 -1 75 UNICREDIT 3,59 4,16 +1,27 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 ■ 107,11 $ +0/05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 568,15 -1,44 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.844,03 817 03 +0,74 FIRS, Banjaluka 1.767,68 IC -0,07 -0,61 _n An LIBICA I J, UOjyiOU SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 cnnfi3 ±nno un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.080,30 -0,44 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 13.241,18 -0,09 Nasdaq 100 2.711,48 -0,12 S&P 500, New York 1.403,77 +0,08 MSCI World, New York 1.314,45 +0,67 DAX 30, Frankfurt 7.157,82 +0,19 FTSE 100, London 5.940,72 -0,08 CAC 40, Pariz 3.594,83 +0,41 ATX, Dunaj 2.238,66 +0,85 PX, Praga 994,2 +0,11 EUROSTOXX 50 2.,30 +0,55 Nikkei, Tokio 10.129,83 +0,06 STI, Singapur 2.373,77 -0,73 Hang Seng, Hongkong 21.317,85 -0,17 Composite, Šanghaj 5.031,78 -0,38 Sensex, Mubaj 17.466,20 -1,19 / ITALIJA Četrtek, 15. marca 2012 5 politika - Pogajanja se vsekakor nadaljujejo Monti se bo moral še precej potruditi za reformo trga dela Pomisleki sindikalne zveze CGIL - Izredni komisar za krmilom ustanove RAI? RIM - Za sporazum o reformi trga dela obstajajo kolikor toliko dobri politični pogoji, dogovora pa še ni na obzorju. In to kljub zmernemu optimizmu ministrskega predsednika Maria Montija, ki je po predsinoč-njem srečanju s tajniki strank vladnega zavezništva dal razumeti, da bi lahko dogovor kmalu postal stvarnost, morda celo že prihodnji torek. Pomisleki prihajajo iz vrst sindikalne zveze CGIL, a tudi s strani drugih socialnih partnerjev. Nekateri dvomi se pojavljajo tudi v Confindustrii. Generalna tajnica največjega sindikata Susanna Camusso sicer ne zapira vrat spremembi člena 18 delavskega statuta, svari pa pred prevelikim optimizmom. »Člen se je rodil, ker je hotel z njim zakonodajalec ščititi delavce pred neupravičenimi odpuščanji. To načelo mora veljati še naprej, čeprav v spremenjenih gospodarskih in družbenih okoliščinah,« pravi Camussova. Podobno razmišljajo tudi pri CISL in UIL, v Confindustrii pa se nasprotno bojijo preveč togih pravil za odpuščanje in za zaposlovanje delavcev, zlasti mladih. Predsednik vlade Monti je včeraj ponovil, da bi se morala Italija pri tem zgledovati po Nemčiji, čeprav Italija tudi na tem področju ni Nemčija. Trg dela je pri nas res precej tog in »zakoličen«, treba pa bo najti neko srednjo pot med predlogi sindikatov ter trdimi stališči delodajalcev, ki so si v tem trenutku precej daleč. Monti se pri svojem zmernem optimizmu morda preveč zanaša na predsinočnji vrh z voditelji Demokratske stranke, Ljudstva svobode in Tretjega pola, odnosi s sindikati pa se razvijajo po drugih tirnicah. Nikjer ni namreč zapisano, da so si stališča Demokratske stranke in CGIL v sozvočju. Na srečanju s Pier Luigijem Bersanijem, Angelinom Alfanom in Pier Ferdinandom Casinijem je pred- sednik vlade še kar odločno postavil problem radiotelevizijske ustanove RAI, o katerem Alfano sprva sploh ni hotel ničesar slišati. Ni skrivnost, da se Monti ogreva za izredno ko-misarsko upravo RAI, iz vodenja katere bi z novimi zakonskimi pravili izločili politične stranke. Alfano sicer načelno temu ne nasprotuje, skrbijo pa ga odnosi med RAI in Mediaset ter veliki problemi, ki se pojavljajo na področju televizijskega oglaševanja in televizijskih frekvenc. Silvio Berlusconi ni nikoli hotel, da bi se vlada ukvarjala s temi zadevami, Monti pa je drugačnega mnenja. Pri tem uživa podporo Bersanija in Casinija, ki že dalj časa opozarjata na nevzdržno krizno situacijo javne ra-diotelevizijske hiše. Voditeljica največjega italijanskega sindikata CGIL Susanna Camusso ansa Rutelli: Ne bom dopustil, da bi me tat ustrahoval RIM - »Ne bom dopustil, da bi me tat ustrahoval.« Tako je voditelj Zavezništva za Italijo in nekdanji prvi mož Marjetice Francesco Rutelli včeraj dejal o Luigiju Lu-siju, nekdanjemu blagajniku Marjetice, ki je osumljen, da se je prilastil 13 milijonov evrov, in ki zdaj Rutellija obtožuje, da je tudi on nelegalno prejel veliko denarja iz blagajne ukinjene stranke. Rutelli je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da Lu-si skuša preusmeriti preiskave v zgrešeno smer in da ga je v tem smislu včeraj tudi prijavil sodnim oblastem. Korupcijski škandali kot na tekočem traku RIM - Podjetnik Vito Gamberale in nekdanji deželni odbornik Toskane Ric-cardo Conti sta pod drobnogledom sodnikov zaradi »izginot'a« 29 milijonov evrov za gradnjo neke hitre ceste v To-skani. Predsednik Emilije Romagne Vasco Errani je vpleten v preiskavo zaradi financiranja zadruge Coop, ki ji predseduje njegov brat. Podjetnik Gilberto Leuci pa je milanskim preiskovalcem potrdil, da je predsednik deželnega sveta Lombardije Davide Boni sistematično zahteval podkupnine ... gospodarstvo - Stavka prevoznikov Fiatove tovarne zaprte, Marchionne pri Montiju rim - Po vezavi dodatkov na prisotnost Povečana prisotnost poslancev na sejah RIM - Zaradi stavke avtopre-voznikov je bilo včeraj zaprtih vseh pet tovarn proizvajalca avtomobilov Fiat. Tovarne bodo najverjetneje zaprte tudi ob koncu tedna, zaradi česar Fiatu grozijo velike izgube. Tovarne v mestih Pomigliano, Cassino, Sevel, Mirafiori in Mefli bodo svoja vrata najverjetneje odprle šele v ponedeljek, je povedal neimenovani tiskovni predstavnik družbe. V Fiatu so ob tem izrazili obžalovanje in poudarili, da je stavka av-toprevoznikov povzročila velike težave celotni avtomobilski industriji, še posebej skupini Fiat, ki je morala občutno zmanjšati ali celo ustaviti proizvodnjo v določenih tovarnah. To negativno vpliva na prodajo družbe tako v Italiji kot v tujini, ki je v tem času dosegla nove negativne rekorde. Fiatove tovarne so bile v Italiji zaprte tudi 24. januarja. Takrat so avtoprevozniki stavkali zaradi novega davka, zaradi katerega so narasle cene goriva. Sicer pa sta Fiatov pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne in predsednik John Elkann včeraj obiskala predsednika vlade Maria Mon-tija. Predstavila sta mu novo pando. Sicer pa sta se zadržala na poldrugo uro dolgem pogovoru, katerega vsebina ni znana. Montija, kot sicer vso državo, gotovo skrbi, kaj namerava Fiat storiti v Italiji, saj se njegovo težišče po prevzemu Chryslerja očitno seli v ZDA. RIM - V poslanski zbornici so zaradi varčevanja pred približno mesecem dni začela veljati nova pravila izplačila dnevnih dodatkov. Del dnevnih dodatkov, ki lahko sežejo tudi do 500 evrov na mesec, je po novem vezanih na prisotnost, kar je močno povečalo prisotnost poslancev na sejah. Prisotnost poslancev je poskočila za kar 20 odstotnih točk na 70 odstotkov. Približno petina jih od uveljavitve novih pravil ni zamudila še niti ene seje poslanske zbornice ali njenih delovnih teles. Vendar pa ne gre za kakšne dramatično visoke zneske. Poslanci izgubijo 300 evrov dodatka, če manjkajo na med 50 in 80 odstotkih sej in celih 500 evrov, če manjkajo na 80 odstotkih sej. Kazni so ob prek 10.000 evrov plače torej zelo simbolične. Čeprav se zdaj poslanci na veliko podpisujejo v register, ni malo takih, ki z zasedanja delovnega telesa izginejo po nekaj minutah. Podpisi se namreč zbirajo na začetku sej in tako se dogaja, da so dvorane že kmalu znova na pol prazne. Okoli 30 poslancev je takšnih, ki so v zadnjem mesecu dni manjkali na 90 odstotkih vseh sej. Med njimi je tudi večina vodij strank in polanskih skupin, ki na sejah delovnih teles običajno niso prisotni zaradi drugih obveznosti. Slednjim je vlada Maria Montija že sicer dnevnice znižala za 500 evrov. Podobnih zvijač so se očitno domislili tudi zunanji svetovalci na ministrstvu za zunanje zadeve. Finančna straža je namreč v že nekaj časa trajajoči preiskavi ugotovila, da je 29 zunanjih svetovalcev ministrstva na račun navajanja lažnega stalnega prebivališča ministrstvo oškodovalo za kar okoli 1,6 milijona evrov. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV El Pais: Premierju Montiju se kredit izteka, stranke v njem vidijo vse bolj konkurenta Sergij Premru Montiju se kredit izteka, piše El País. Prof. Monti je kot pacient, ki se prebuja med kirurškim posegom, ker se je končala anestezija, ki so mu jo za sto dni zagotovile stranke in sindikati. In to ne samo, ker so reforme začele stvarno prizadevati žepe državljanov, pač pa predvsem, ker rezultatov zaenkrat še ni na spregled, meni španski časopis. Premier Monti se mora spoprijeti s tremi nepredvidenimi težavami: na prvem mestu so stranke, ki so mu sicer glasovale zaupnico, a so vedno bolj zaskrbljene, da se jim bo podpora maščevala na prihodnjih volitvah; potem je nepredvideno močan odpor proti gradnji hitre železnice Turin-Lyon; na tretjem mestu pa je dejstvo, da je stanje »bolnika« slabše od predvidenega, saj je korupcija kot rak zajela vso Italijo. Leve in desne stranke so vpletene v nečedne posle in tudi Severna liga ni izjema. Vodja ksenofobe stranke Bossi brez Berlusconijevih pomirjevalnih sredstev ne napada samo tujce in južnjake, ampak si upa celo groziti Montiju s smrtjo. V težavah sta tako Berlusconi, ki je postal problem za lastno stranko, kot Bersani, ki je redno poražen na primarnih volitvah in je v kotu zaradi napovedane reforme dela. Doslej so reforme podprli vsi razen Lige in, kljub notranjim težavam, stranke ne morejo ne podpirati premiera, a ga imajo vedno bolj za političnega konkurenta. Tudi konflikt okoli visoko hitrostne železnice je vedno bolj oster, in to tudi zaradi nevarnosti, da se v velikanski posel vpletejo interesi mafije. Tako Monti še vedno uživa veliko podporo v Evropi, manj pa doma, ugotavlja dnevnik iz Madrida. Italiji se ponuja ozek prag ugodnih priložnosti, piše Financial Times, ki postavlja vprašanje, ali bo Italiji res uspelo, da bo stopila na novo pot in ne capljala prihodnjih dvajset let. Kljub velikanskemu javnemu dolgu so trgi ugodno sprejeli zadnje državne obveznice in se je občutno znižal spread, to je razlika z nemškimi obveznicami. Tudi primanjkljaj je pod nadzorom, newyorški časopis pa ugotavlja tudi, da je celotni italijanski dolg v resnici manjši od ameriškega ali britanskega zaradi visokih zasebnih prihrankov. Resnični problem Italije je nizka stopnja gospodarske rasti, ki jo finančni dnevnik pripisuje številnim vzrokom, kot so demografski upad, zapletena poslovna zakonodaja, nefunk-cionalnost trga dela, previsoka cena dela, nesposobnost javnega sektorja, specializacija v izvozu blaga z nizko dodano vrednostjo in množično izse- ljevanje talentiranih kadrov. Za premostitev teh pomanjkljivosti bo potrebno daljše obdobje in ni rečeno, da se bo vse srečno izteklo. Montiju je sicer uspelo usmerjati dogajanje, Italija pa je že večkrat pokazala sposobnost, da v najbolj kriznih trenutkih izvede potrebne radikalne posege. Obenem pa tudi, da politiki zapravijo dosežke tehnokratov, je jedka zaključna pripomba glavnega finančnega dnevnika na drugi strani oceana. MyEurop.info piše, da v Italiji kriza žanje smrtne žrtve, saj narašča število samomorov brezposelnih in malih podjetnikov v težavah. Francoski spletni časopis ugotavlja, da se podobno dogaja tudi v Grčiji in da se za tak korak odločajo obupani zaradi stiske, ki je marsikoga nepričakovano porinila na družbeno obrobje in v revščino. Med poglavitnimi razlogi težav za podjetja je krčenje bančnih kreditov, svoje pa pripomore tudi javna uprava, ki ne plačuje pravočasno svojih dolgov in tako spravlja podjetja v stečaj. Oboje hudo prizadene vedno več malih podjetnikov, ki sestavljajo resnično ogrodje italijanske ekonomije. Nekateri padejo, drugi sicer preživijo, težave pa so velike, piše francoski internetni dnevnik, ki omenja, da so v Italiji lani preprečili več kot tisoč samomorov, letos pa beležijo vsak teden po en primer samomora iz gospodarskih razlogov. Ostanimo kar pri sicer neprijetni temi smrti, ki pa lahko ima skoraj zabaven prizvok. V mestecu Falciano del Masico nedaleč od Neaplja so namreč smrt proglasili za - nelegalno! Gre za odlok občinske uprave, poroča iz Rima agencija AP, s katerim je župan šaljivo razglasil nezakonitost smrti. Povod je dejstvo, da mestece nima svojega pokopališča, obenem pa je sprto z bližnjim mestom, ki razpolaga s pokopališčem, a so cene za pokopališke storitve pokojnikov iz druge občine previsoke. Zupan je povedal, da so občani zadovoljni z novim odlokom, žal pa ga v zadnjih dneh dve osebi nista spoštovali, je pristavil, in sta umrli. Afera okrog v Nigeriji ubitega italijanskega talca razkriva pomanjkanje zaupanja v Italijo, piše Time. Italijanski mednarodni imidž ni soliden, nasprotno, občutek nelagodja pa se je v italijanski javnosti še povečal po vojaškem posegu britanskih specialcev, o katerem London ni predhodno obvestil Rima. Newyorški tednik obnavlja dogajanje, pri katerem sta izgubila življenje britanski in italijanski državljan, nato pa poroča, da je premier Monti izjavil, da so britanski kolegi obvestili italijansko vlado, ko je akcija bila še v teku, očitno pa ne preden bi stekla. Zaradi tega Italijani niso samo jezni, temveč tudi v zadregi, ker se čutijo ponižane, Britancem pa očitajo nadutost. Mednarodna podoba Italije se je v zadnjih časih večkrat zamajala, kot v primeru nedopustnega zadržanja kapitana ob brodolomu ladje Costa Crocere ali pa pri aretaciji italijanskih marincev v Indiji, pa seveda zaradi italijanske škripajoče ekonomije vse do nepozabljenih Berlus-conijevih podvigov v stilu bunga bunga. Glede razlogov, zaradi katerih britanske službe niso obvestile italijanskih kolegov, Time omenja več možnosti: od časovne stiske pri vojaški akciji do suma, da italijanske pro-titeroristične službe niso povsem zaupanja vredne. Vsekakor, meni komentator ameriškega tednika, incident razkriva, s kakšno kopico problemov se mora spopadati Italija. ZDA so prehitele Italijo in Francijo glede potrošnje vina, poroča Le Nouvel Observateur. Lani so v ZDA prodali 311,3 milijona zabojev po 9 litrov vina in se na svetovni lestvici povzpeli na prvo mesto. Francozom in Italijanom vsekakor ostaja primat glede potrošnje vina na osebo, ki na drugi strani Alp znaša 54 litrov na prebivalca letno, na tej strani Alp pa 53 litrov, medtem ko Američani letno popijejo »samo« 12 litrov vina na osebo. 6 4 Sobota, 17. marca 2012 Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu šolstvo - Rezultat vpisovanja na slovenske nižje in višje srednje šole na Tržaškem Septembra bo v klopeh sedelo 32 prvošolcev več Na nižjih 163, na višjih šolah pa 113 vpisov v prvi letnik - Spet prvi razred na NSŠ Cankar in na liceju Slomšek V šolskem letu 2012/2013 bo v prvem letniku na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem sedelo 276 dijakov, kar znaša 32 prvošolcev več kot ob zaključku vpisovanja pred letom dni, ko so našteli 244vpisanih v prvi letnik. Največji porast so zabeležili na nižjih srednjih šolah, kjer bo, če bodo rezultati letošnjega vpisovanja obveljali, septembra prvi razred obiskovalo 163 prvošolcev, kar je 19 več kot ob lanskem vpisu, ko jih je bilo 144. Pri tem je razveseljivo dejstvo, da bodo na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, ki deluje v okviru Večstopenjske šole Sv. Jakob, ponovno imeli prvi razred, potem ko ga v tekočem šolskem letu zaradi preskromnega vpisa nimajo. Porast vpisov so zabeležili tudi na NSŠ Sv. Cirila in Metoda, ki deluje v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola: na svetoivanskem sedežu bo 21 prvošolcev, na katinarski podružnici pa 25. Lahko bi delili razred, vendar pa po besedah ravnateljice Fiorelle Benčič tega ne bodo mogli storiti, ker po predpisih učilnice katinar-ske podružnice lahko sprejmejo največ 23 dijakov, dodatnih učilnic pa ni na razpolago. Iz podobnih razlogov pa bodo imeli dva prva razreda na openskem sedežu in proseški podružnici NSŠ Srečka Kosovela: na Opčinah imajo namreč 35 vpisov v prvi letnik, na Preseku pa 26. Zadovoljni so tudi na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini, kjer bodo v prihodnjem šolskem letu imeli 31 prvošolcev (lani 25), medtem ko imajo na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini tokrat manj vpisov kot lani: zbrali so jih 14, medtem ko jih je bilo lani 19. Po besedah ravnateljice Fulvie Premolin so jih pričakovali 16, a sta na koncu dva bodoča prvošolca izbrala drugi šoli, vendar, dodaja, število 14 zadostuje za dober razred. Kaj pa višje srednje šole? Vpisov je vsega skupaj 113, se pravi 13 več kot lani, ko jih je bilo sto. Tudi letos so največje število vpisov zbrali na Liceju Franceta Prešerna, kjer bodo v prihodnjem šolskem letu na štirih učnih smereh imeli približno enako število prvošolcev kot lani (48 - lani 47): pri tem je prišlo do nazadovanja povsod razen na jezikovni smeri, kjer je število vpisanih v prvi letnik poskočilo z lanskih 11 na letošnjih 19. Porast vpisov imajo tudi na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer bodo ponovno imeli prvi razred na družbeno-ekonomski smeri, ki jo je izbralo devet bodočih prvošolcev (lani pet - v tekočem šolskem letu prvega razreda ni), medtem ko bo v prvem razredu humanistične smeri 13 dijakov (lani devet). Ravnateljica Loredana Guštin, ki vodi obe šoli, meni, da so glede na okoliščine (pri tem je Guštinova omenila kampanjo za študij na tehničnih in poklicnih zavodih) lahko zadovoljni z vpisom: prvi razred bodo namreč imeli na vseh smereh licejev Prešeren in Slomšek, študij na liceju pa je izbralo preko 50 odstotkov nižješolcev. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa so tudi zabeležili rahel porast vpisov na smeri za upravo, finance in marketing (13 v primerjavi z lanskimi devetimi), na smeri gradnja, okolje in teritorij pa so ohranili enako število vpisov kot lani (osem). Enako število vpisov kot lani (22) imajo tudi na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana: manj jih je na smereh za elektroniko (letos sedem vpisov, lani 11) in okoljske biotehnologije (letos šest vpisov, lani osem), več pa na smeri za mehaniko in mehatroniko (letos devet vpisov, lani trije). Po mnenju ravnateljice Milene Padovan vpis glede na splošni trend ni najboljši, vsekakor je vpisanih dijakov dovolj, da bo prvi razred deloval na vseh treh smereh zavoda Stefan. Glede na zanimanje in precejšnjo reklamo za študij na tehničnih šolah bi lahko imeli več vpisanih, »ampak očitno pri nas je tako,« pravi Padovanova, ki vodi tudi zavod Zois. Tam so v bistvu ohranili približno enako število vpisov kot lani z rahlim porastom na smeri za upravo, finance in marketing. Vsekakor so številke take, da se bo dalo delati, je prepričana ravnateljica. Ivan Žerjal VPISI V VIŠJE SREDNJE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2012 / 2013 LICEJ FRANCETA PREŠERNA Š.L. 2012 /2013 1. razred Š.L. 2011 /2012 1. razred Uporabne znanosti 11 14 Znanstveni licej 13 15 Jezikovni licej 19 11 Klasični licej 5 7 LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA Š.L. 2012 /2013 1. razred Š.L. 2011 /2012 1. razred Humanistični licej 13 9 Družbeno-ekonomski licej 9 5 TEHNIČNI ZAVOD ŽIGE ZOISA Š.L. 2012 /2013 1. razred Š.L. 2011 /2012 1. razred Uprava, finance in marketing 13 9 Gradnje, okolje in teritorij 8 8 TEHNIŠKI ZAVOD JOŽEFA STEFANA Š.L. 2012 /2013 1. razred Š.L. 2011 /2012 1. razred Elektronika 7 11 Mehanika in mehatronika 9 3 Okoljske biotehnologije 6 8 SKUPNO 113 100 NIŽJE SREDNJE ŠOLE 2012/13 2011/12 1. letnik 1. letnik Nižja srednja šola Ivan Cankar - Sv. Jakob 11 2 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Sv. Ivan 21 19 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Katinara 25 24 Nižja srednja šola Simon Gregorčič - Dolina 14 19 Nižja srednja šola Srečko Kosovel - Opčine 35 31 Nižja srednja šola Srečko Kosovel - Prosek 26 24 Nižja srednja šola Igo Gruden - Nabrežina 31 25 Skupno 163 144 Odprta meja Občina Dolina v sodelovanju z Občino Hrpelje Kozina prireja danes tradicionalno prireditev Odprta meja v novem času. Zbirališče ob 10.30 pri Sprejemnem centru v Boljuncu in pohod do Botača. Ob 11.15 pozdrav županov in nastop pihalnega orkestra Breg ter nadaljevanje pohoda do Be-ke, kjer bo ob 12.30, po pozdravu županov, kratek kulturni spored z Brkinskim pihalnim kvintetom. Genski park v FJK V avditoriju Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bodo danes ob 10. uri predstavili rezultate triletnega projekta, namenjenega oblikovanju genskega parka s ciljem preučevati t.i. multifaktorska obolenja (npr. sladkorno bolezen, infarkt, osteoporozo idr.) v Furlaniji Julijski krajini. Med drugim bodo predstavili ažurirane epidemiološke podatke ter podatke o genskih značilnostih posameznih skupnosti. Na izvir Vroče in Kokoš Društvo za zdravje srca in ožilja prireja jutri pomladanski pohod na izvir Vroče in Kokoš. Pohod prične ob 10 uri pred kulturnim domom v Lokvi. Pot bo tekla skozi vas Prelože do izvira Vroče. Od tam ogled Gradišča. Nato hoja na Kokoš in povratek s Kokoške nazaj po drugi poti v Lokev na izhodišče. Pred pohodom ob 9.15 uri si bomo v kulturnem domu v Lokvi ogledali igra-no-dokumentarni film režiserja Jadrana Strleta Sveta voda uročka. Ogled filma in pohod sta brezplačna in primerna za vse starosti in vse zainteresirane udeležence ne glede na članstvo. Posebna prijava ni potrebna, v primeru slabega vremena pohod odpade oz. bo prestavljen, za vse informacije se lahko obrnete kadarkoli na tel: 040 9000 21. Vodja pohoda Amadej Škibin. Lepo vabljeni! Predavanje o odpadkih Občina Dolina v sodelovanju z združenji WWF in Legambiente iz Trsta prireja v sredo, 21. marca, ob 18.30 v Sprejemnem centru naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu srečanje na tematiko: Odpadki: zakaj ločevati? Posvet o ločenem zbiranju v okviru pobude Cleanup the World 2012 (Očistimo svet 2012). Večer bo uvedla županja Občine Dolina Fulvia Premolin, posegli pa bodo izvedenci združenj WWF in Legambiente. botač - Včeraj ob priložnosti tradicionalne pobude Odprte meje Srečanje šol iz Slovenije in Italije Prisotne šole iz občin Dolina, Hrpelje-Kozina in Koper - Pozdrav odbornice Vazzijeve - Malčki vrtcev v sprejemnem centru v Boljuncu Kot že vrsto let, je odborništvo za šolstvo Občine Dolina v sklopu pobude Odprte meje tudi letos priredilo srečanje vseh šol dolinske občine ter šol iz sosednjih slovenskih občin Hrpelje-Kozina in Koper, ki je potekalo včeraj v Botaču (na sliki). Prisotni so bili učenci 4. in 5. razreda osnovnih sol Frana Venturinija iz Boljunca, Prežihovega Vo-ranca iz Doline in Ivana Trinka iz Ricmanj, dalje dijaki Nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline, učenci 3. razreda italijanske osnovne šole Anna Frank od Domja ter učenci osnovnih šol Dragomirja Benčiča Brkina iz Hrpelj in Oskarja Kovačiča s Škofij. Udeležence so pozdravili predstavniki šol in dolinska odbornica za šolstvo Alenka Vaz-zi, ki se je spomnila tudi mladega Mačkolja-na Igorja Slavicha, ki se je pred dnevi ponesrečil v dolini Glinščice, učenci in dijaki pa so poskrbeli za krajši kulturni program Medtem pa so otroci zadnjega letnika vseh vrtcev dolinske občine obiskali sprejemni center v Boljuncu, kjer so odkrili bisere rezervata doline Glinščice ter narisali risbe, ki bodo danes in jutri na ogled v sprejemnem centru. / TRST Sobota, 17. marca 2012 7 OBČINA TRST - Obiskali smo urad za toponomastiko V Trstu ne bomo imeli Ulice Marica Nadlišek Bartol ...lahko bi pa imeli Ulico Marica Nadlišek - Predlog za poimenovanje lahko predloži kdorkoli Predlog za poimenovanje ulice ali trga lahko na tržaško Občino naslovi kdorkoli. Tako so nam pojasnili v občinskem uradu za toponomastiko v Ulici Tor Ban-dena 1 ob tržaški kvesturi. Na njegove uslužbence smo se obrnili, da bi kaj več izvedeli o tovrstnih postopkih, potem ko se je v spletni skupnosti Facebook porodila zamisel, da bi po vsej Italiji ob letošnjem 8. marcu »zahtevali« več ulic, poimenovanih po ženskah. In potem ko smo na straneh našega dnevnika izrazili prepričanje, da bi si tudi marsikatera Slovenka zaslužila tržaško ulico. Predlog lahko kot omenjeno vloži vsakdo, opremiti pa ga mora z utemeljitvijo in predstavitvijo predlagane osebnosti. V občinskem uradu predlog vpišejo v register in ga nato posredujejo topono-mastični komisiji. Komisija sicer po zakonu ni predvidena, v Trstu pa je odbor izvedencev, ki naj odločajo o poimenovanjih, stara tradicija. Občinska uprava Roberta Cosolinija pa ni še imenovala nove komisije. Občina običajno za mnenje o poimenovanju zaprosi tudi tržaško podružnico ustanove Deputazione di storia patria. Poimenovanja urejajo nekatera zakonska določila, ki na primer predvidevajo, da mora biti oseba, po kateri naj bi poimenovali ulico, vsaj deset let mrtva. To pa zato, da ne bi poimenovanj določali na valu emotivnosti: danes bi vsako mesto rado poimenovalo ulico po pevcu Luciu Dalli, nas je opozorila uradnica, vprašanje pa je, ali bodo čez deset let še istega mnenja. Seveda pa zakonodajalec dopušča tudi nekatere izjeme, ko gre za izredne dogodke; taka primera sta v zadnjih letih predstavljala teroristični atentati 11. septembra 2001 in atentat na italijanske vojake v Nasiriji. V primeru, da občinska uprava sprejme predlog o poimenovanju, se največkrat pojavi problem, kje naj ga uresniči, saj so ulice povečini že poimenovane. Zakon odsvetuje spreminjanje imen, saj to povzroča nevšečnosti tako prebivalstvu kot javni upravi. Prav tako odsvetuje, da se v mestu pojavita ulici z istim priimkom; Trst ne bo tako najbrž nikoli dobil ulice Lucio Battisti, saj imamo že zelo znano ulico Cesare Battisti. Iz istega razloga ne bi prišlo v poštev poimenovanje ulice po tržaški pisateljici Marici Nadlišek Bartol, saj imamo na Opčinah Ulico Vladimir Bar-tol. A nič zato: tudi Ulica Marica Nadlišek bi bila prav tako dobrodošla. Kaj pa vi? Po kateri Slovenki, Trža-čanki ali ne, bi radi poimenovali ulico? Pošljite nam svoje predloge na elektronski naslov trst@primorski.eu. (pd) Kaj pa vi? Po kateri Slovenki, Tržačanki ali ne, bi radi poimenovali ulico? Pošljite nam svoje predloge na naslov trst@primorski.eu Marchigiani: srečanja z rajonskimi sosveti o prometnem načrtu so bila doslej pozitivna Po odobritvi osnutka novega splošnega prometnega načrta v tržaškem občinskem odboru 6. februarja se je začel postopek javnega posvetovanja o tem pomembnem urbanističnem instrumentu. Poleg javnih srečanj in razprav je občinska uprava posvetila posebno pozornost občanom oziroma rajonskim sosvetom, ki so postali sedež za javne razprave o novem prometnem načrtu. Občinska uprava je že opravila polovico iz ciklusa srečanj z rajonskimi sveti in je dosedanji obračun zelo dober, je povedala na tiskovni konfreren-ci tržaška občinska odbornica Elena Marchigiani, ki se srečanj udeležuje skupaj z direktorjem občinskega urada za mobilnost in za promet oziroma t.i. mobility managerjem Giuliom Bernet-tijem. Dialog z občani je bilo zelo konstruktiven, pa tudi zanimiv, saj je od-bornica izvedela marsikaj novega, ki ga bodo upoštevali pri sestavi dokončnega načrta. V zvezi s srečanjem s predstavniki vzhodnokraškega in zahodno-kraškega rajonskega sveta je poudarila potrebo po zaprtju nekaterih območij za promet na Opčinah, pa tudi o morebitni uvedbi parkirnih mest proti plačilu na nekaterih openskih ulicah. POKRAJINA - Predstavil jo je pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia Kampanja za vzdrževanje peči Pokrajina bo nadzorovala kontrole peči za ogrevanje v okoliških občinah - Kmalu bo poslala na domove dvojezično informativno gradivo Pokrajinska uprava bo v kratkem sprožila informativno kampanjo, s katero bo obveščala občane, da je redno vzdrževanje peči za ogrevanje obvezno. V ta namen bo odposlala na domove informativno gradivo, ki bo v slovenskem in v italijanskem jeziku. Kampanja in nadzorovanje vzdrževanja peči za ogrevanje bo zadevala okoliške občine, za katere je pokrajinska uprava pristojna, se pravi občine Devin-Nabre-žina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. Novost je predstavil včeraj pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia, ki je poudaril, da je redno vzdrževanje naprav za ogrevanje po zakonu obvezno. To pa je obenem tudi učinkovito sredstvo za varčevanje z energijo, upoštevanje okolja in še predvsem izboljšanje varnosti na domovih. Kampanjo je pokrajinska uprava pripravila v sodelovanju z združenji inštalaterjev in vzdrževalcev, je povedal Zol-lia. Zato bo tudi delo za občane in vse tiste, ki so odgovorni za pravilno delovanje peči za ogrevanje, olajšano. Za peči, ki ogrevajo stanovanje, so odgovorne osebe, ki v njem bivajo. Za večje peči, ki ogrevajo npr. bloke, so odgovorni lastniki oziroma upravitelji. Pokrajina bo posredovala inštala-terjem posebno nalepko. To potrdilo bo dokazovalo, da je bila posamezna peč podvržena kontroli. Potrdilo bodo vsekakor plačali občani, in sicer 7 evrov za manjše peči (pod 35 kW) in 17 evrov za večje (nad 35 kW). Pokrajina bo poleg tega od občanov tudi zahtevala, da posredujejo podatke o lastnih pečeh za ogrevanje. Pokrajina Trst bo nadzorovala vzdrževanie peči za ogrevanje v okoliških občinah bumbaca FERNETIČI - Mlade iz Afganistana in Pakistana izročili Sloveniji Tihotapec s štirimi pribežniki pred policisti pritisnil na plin Štirim mladim pribežnikom, ki so na izjemno dolgi in naporni poti iz Srednje Azije prekoračili slovensko-italijansko mejo, so prekrižali račune tržaški mejni policisti. Na Fernetičih je patrulja v četrtek ob zori ustavila avtomobil z madžarsko tablico, ki je pripeljal iz Slovenije. Za volanom je bil 35-letni romunski državljan, za katerega se je izkazalo, da je tihotapec ljudi, z njim pa so bili še trije državljani Afganistana in državljan Pakistana, stari od 21 do 33 let. Voznik se sprva ni ustavil na policijski kontroli, pritisnil je na plin, poskus pa ni bil uspešen. Sopotniki so bili brez osebnih dokumentov, zaradi česar jih je doletela kazenska ovadba. Romun je zatrjeval, da jih ne pozna ter da jih je v dobri veri povabil v avtomobil. Njega so ovadili zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja in posedovanja orožja (zasegli so mu nož), pri-bežnike pa so policisti na osnovi dvostranskega sporazuma izročili slovenskim kolegom. Mlade, ki bodo bržkone zaprosili za politično zatočišče, so odvedli v pristojni center. ŠTIVAN - Policija priprla dva Tržačana V avtomobilu našli tri kilograme hašiša Patrulja policije je v Štivanu sredi noči med četrtkom in petkom naletela na avtomobil, v katerem sta Tržačana prevažala skoraj tri kilograme hašiša. Oba sta v priporu, v preteklosti sta zaradi podobnih dejanj že imela opravka s pravico. Openski policisti so v četrtek ponoči patruljirali po cestah devinsko-nabrežinske občine, saj je tržaški kvestor pred kratkim odredil poostren nadzor na Krasu v večernih in nočnih urah. Na deželni cesti v Štivanu sta policista ustavila avtomobil, v katerem sta sedela Tržačana -italijanska državljana G. S. (22 let) in M. P. (36 let). Med pregledom osebnih dokumentov je dvojico izdala živčnost. Moška sta bila precej vznemirjena, policista pa sta v podatkovni bazi policijskih sil dobila informacijo, da sta bila tako voznik kot njegov sopotnik v preteklosti obsojena zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo. Policista sta zatorej preiskala vozilo. V predalu sta našla skoraj trideset ploščic hašiša, ki skupaj tehtajo 2,9 kilograma. Dvojico sta odvedla na kvesturo, kjer so policisti forenzičnega oddelka še uradno potrdili, da je zasežena snov hašiš. Aretiranca sta v priporu, zaslišal ju bo državni tožilec Antonio Miggiani, ki je v Trst prispel pred dvema mesecema. Pred stanovanjsko hišo zgorel avtomobil Včeraj opoldne so bili openski gasilci na delu v zasebnem parkirišču stanovanjske hiše na Novi openski cesti št. 4/3. Na parkirnem mestu na prostem je iz nepojasnjenih vzrokov začel goreti avtomobil, ogenj pa je vozilo popolnoma uničil. Dogodek preiskuje policija. Ni izključena možnost, da je bil požar podtaknjen. 8 Sobota, 17. marca 2012 TRST / majske volitve - Najbrž dokončni »startni« vrsti red Kukanja, Romita in Urlini kandidati za devinsko-nabrežinskega župana Občanske liste, ki jo je napovedoval Walter Pertot, najbrž ne bo - Še v dvomu kandidatura Tjaše Švare na Retovi listi Na majskih občinskih volitvah v Devinu-Nabrežini se bodo za župansko mesto potegovali Vladimir Kukanja, Massimo Romita in Fabio Urlini. Trem županskim kandidatom se bo morda pridružil še kdo iz vrst skrajnodesni-čarskega gibanja Forza Nuova, čeprav je malo verjetno, da mu bo uspelo zbrati podpise (najmanj šestdeset) za predložitev kandidatne liste za občinski svet. Kukanja je kandidat leve sredine, Romita Ljudstva svobode in Retove liste, Urlini pa zavezništva med Severno ligo in gibanjem UnAltra Trieste oziroma lokalne podružnice. Kukanjo, zmagovalca primarnih volitev leve sredine, bodo podprle vse stranke zavezništva, torej z več kandidatnimi listami za občinski svet. Na glasovnici bodo zagotovo simboli Demokratske stranke (kandidirata tudi Mariza Škerk in Roberto Gotter), Slovenske skupnosti (Edvin Forčič) in SKP-Zveze levice. Preostale stranke zavezništva (SEL, zeleni in socialisti) bodo morda sestavile skupno listo v podporo Kukanji. Dosedanjega podžupana Romito bodo podprle tri liste za občinski svet: Vladimir Kukanja (leva sredina) Ljudstvo svobode, Retova lista in občanska lista za Romito, ki so jo postavili na noge pred nekaj tedni v Seslja-nu. Na kandidatni listi LS bodo tudi predstavniki UDC, FLI, Stranke upokojencev in gibanja API Francesca Rutellija. Še ni jasno, če bo na Retovi listi kandidiral njen ustanovitelj in ak- Massimo Romita (desna sredina) tualni župan (on sicer pravi, da bi najraje prepustil mesto mladim), v dvomu pa je tudi kandidatura Tjaše Švara. Občinska odbornica se menda nagiba, da bi po desetih letih zapustila občinski svet, čeprav jo »snubijo« tako v desni, kot v levi sredini, dobila pa je ponudbe tudi iz vrst zavezništva med ligaši Fabio Urlini (Liga-Un'Altra Trieste) in Bandellijevim gibanjem. Morebitni odhod Tjaše Švare bi vsekakor pomenil hud udarec za Romito, ki bi s tem izgubil precej podpor med volilci slovenske narodnosti. Severna liga in Un'Altra Trieste sta za županskega kandidata izbrali 36-let-nega Urlinija, geometra, doma iz Kri- ža, ki trenutno upravlja pub na Kržadi in ki je aktiven pri ŠD Vesna. Urlinija bo za občinski svet podprla ena sama kandidatna lista, katere nosilec bo Mauri-zio Turrini, nekdanji občinski svetnik desnice, ki je ustanovil občinsko podružnico Bandellijevega gibanja. Urli-nijevo kandidaturo pozdravlja Danilo Slokar, ki bo kandidiral za občinski svet. S predvolilne, vsaj županske tekme, se po vsej verjetnosti umika Walter Pertot, ki je imel v mislih oblikovanje občanske liste. Dokončna odločitev o listi - pravi Pertot - sicer še ni padla, časa pa je vedno manj. Pertota so »snubile« vse tri županske koalicije, pogovarjal se je z vsemi tremi, pogajanja pa niso obrodila sadov. Volilna kampanja se uradno prične v četrtek, 22. marca, ko mora Občina obvezno prekiniti t.i. institucionalno komunikacijo, rok za vložitev županskih in občinskih kandidatur pa zapade v torek, 3. aprila. Volitve so napovedane za nedeljo 6. in v ponedeljek, 7. maja, ko bo Občina Devin-Nabrežina v vsakem primeru dobila novega župana. S.T. politika - Liga in Un'Altra Trieste proti Montiju ter desni in levi sredini Bandelli: Camber je razširil svoj vpliv tudi na devinsko-nabrežinsko stvarnost Majske občinske volitve v De-vinu-Nabrežini bodo pomenile krstni nastop novega politično-vo-lilnega zavezništva med Severno ligo in gibanjem UnAltra Trieste (Drugi Trst). Ne gre samo za župansko kandidaturo Fabia Urlinija, temveč za vsedeželno volilno zavezništvo, ki je nastalo proti Mon-tijevi vladi, Demokratski stranki in Ljudstvu svobode. Načrte in cilje zavezništva sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila poslanec Lige Massimiliano Fedriga in vodja UnAltra Trieste Franco Bandelli (foto Kroma). Poslanec je prepričan, da danes kot danes ni več nobenih političnih ter vsebinskih razlik med levico in desnico, kar velja tudi za de-vinsko-nabrežinsko situacijo. »Montijeva vlada jemlje revežem in daje bogatim,« je prepričan Fedri-ga. Za Bandellija je Devin-Nabre-žina pravi politični laboratorij »nove politike«, zavezništvo pa bo s svojimi kandidati sodelovalo na volitvah v desetih občinah naše dežele. Gorice ni na tem seznamu, saj bodo tam ligaši najbrž spet podprli Ettoreja Romolija, čeprav Fedri-ga temu nasprotuje. Bandelli je dejal, da je tržaški »vsemogočni« senator Giulio Camber razširil svoje »lovke« tudi na De-vin-Nabrežino, kjer sta tako desna kot leva sredina po njegovem v veliki krizi oziroma v razsulu. »Leva sredina je svoj pravi obraz in svojo razklanost pokazala na primarnih volitvah, desna sredina pa je brez župana Giorgia Reta prepuščena sama sebi, zato drsi v propad,« je podčrtal vodja l'Altra Trieste. šolstvo - Dijaki rimskega liceja spoznavali kompleksno krajevno stvarnost Šolski izlet kot se spodobi V sodelovanju z združenjem Viaggiare i Balcani so obiskali različne kraje spomina in narodnostne skupnosti V Prosvetnem domu na Opčinah so rimskim dijakom predavali o slovenski manjšini in njenih ustanovah, tudi o Primorskem dnevniku kroma Petdeseterica dijakov znanstvenega liceja Camillo Cavour iz Rima je bila ta teden na posebnem šolskem izletu. V naših krajih je spoznavala predvsem različne narodnostne skupnosti in kulture ter kompleksno zgodovinsko dogajanje, ki v učbenikih ne pride do izraza. »Vaša stvarnost jih zanima, zanje je bilo skoraj vse novo. Težko jim je bilo razumeti, kako je krajevna zgodovina zapletena in to se je pokazalo predvsem med obiskom krajev spomina. Na Krasu - v Bazovici in na Padri-čah - so zgodovinski dogodki v nekaj kilometrih različno obravnavani, tega pa ni tako lahko razumeti,« je povedal organizator izleta Leonardo Barattin iz Padove, predstavnik združenja Viaggiare i Balcani, ki spodbuja poznavanje kultur od vzhodne italijanske meje do juga Balkana. Mladi Rimljani so si v sredo ogledali Rižarno (sprejel jih je mladi zgodovinar Štefan Čok), bazovsko gmajno s spomenikom žrtvam prvega tržaškega procesa, park spomina na bazovskem šohtu in nekdanje begunsko taborišče na Padričah. Sprehodili so se tudi po tržaškem mestnem središču in se med drugim ustavili pred Narodnim domom, kjer jim je organizator obnovil zgodovino palače. Če je imela sreda zgodovinski pečat, so se dijaki v četrtek posvetili sedanjosti, in sicer krajevnim narodnostnim skupnostim. V Terezijanski četrti so si ogledali tako grško kot srbsko pravoslavno cerkev, nakar so se spet odpeljali na Kras. V Prosvetnem domu na Opčinah, v prostorih SKD Tabor, je Štefan Čok predaval o slovenski manjšini in njeni pisani stvarnosti - o šolstvu, organizacijah in dejavnostih. Za sprostitev so se zatem odpeljali še na ogled Postojnske jame, včeraj pa so bili v Gorici, Novi Gorici in Kobaridu. Z napornega, vendar kulturno popolnega izleta, so se v večno mesto vrnili obogateni z novimi spoznanji. (af) Boris Pahor danes na postaji pri Sv. Andreju V železniškem muzeju na postaji pri Sv. Andreju bodo danes gostili pisatelja Borisa Pahorja. Predstavil bo svojo najnovejšo av-tobiografijo Figlio di nessuno, istočasno pa izrazil solidarnost s prostovoljci, ki že preko trideset let upravljajo železniški muzej. Priče-tek ob 11. uri. Razstava o bolonjskem 2. avgustu 1980 Sredi poletnega jutra pred dvaintridesetimi leti je na bolonjski železniški postaji eksplodirala bomba. Tistemu tragičnemu 2. avgustu 1980 je posvečena fotografska razstava, ki jo bodo danes ob 11. uri odprli v občinskih razstavnih prostorih na Velikem trgu. Fotografije preživelih, ki jih je posnel Martino Lombezzi, bodo na ogled teden dni. Jutri pohod po nekdanjih stezicah SKD Lipa iz Bazovice že nekaj let organizira spomladanski ali jesenski sprehod v bližnjo okolico vasi. Vse sprehode je vodil Paolo Sossi, ki je udeležencem strokovno in natančno razlagal o nastanku in spremembah okolja, po katerem so se sprehajali. V nedeljo 18. marca (jutri) pa se bodo udeleženci, tokrat spomla-denskega srečanja v naravi, podali po "nekdanjih stezicah" do Ri-cmanj, od tu tudi naslov "Kje so tiste stezice".Še do nedavnega so se Bazovci in tudi drugi okoličani ob prazniku sv. Jožefa, podajali na božjo pot v Ricmanje, seveda peš. Posebno otroci so se veselili tega praznika in izleta, saj je bil v Ri-cmanjih "ringešpil" in stojnice. Vsi, ki jih pobuda zanima, so vabljeni ob 12. uri pred Bazovski dom, od koder bo pot vodila po stranskih stezah do Vrha, po starem stopnišču do Ključa in nato v Ri-cmanje. Sprehod bo vodil Paolo Sossi. V Ricmanjih bo čas za ogled razstave v Babni hiši, poslušanje koncerta Pihalnega orkestra Ri-cmanje ter za prigrizek, nato po-vratek po isti poti v Bazovico. Na sprehodu bo nagrajena tudi najlepša pohodna palica. / TRST Sobota, 17. marca 2012 9 železarna - Po podpisu deželnega dokumenta za proizvodno preobrazbo železarne Dolga in trda pot, vendar ni alternative Sincovich: Končno konkretno dejanje, ki bo pripeljalo do programskega sporazuma Po dolgoletnem besedičenju in neštetih jalovih omizjih so javne uprave in institucije skupaj s sindikati v sredo končno podpisale uraden dokument in nakazale pot, ki bo privedla do proizvodne preobrazbe škedenj-ske železarne in spremembe namembnosti tistega območja. To bo dolga in trda pot, ki bo mestoma posuta z neznankami, kot je morebitna prodaja železarne. Toda na osnovi že določenih pobud bo čez eno leto pripeljala do formalnega programskega sporazuma. V njem bo črno na belem zapisano, kaj se bo zgodilo po zaprtju železarne konec leta 2015. Kaj to konkretno pomeni in kakšne bodo prihodnje pobude smo včeraj vprašali pokrajinskega tajnika sindikata Cgil Adriana Sincovicha, ki je bil skupaj s sindikatoma Cisl in Uil med glavnimi pobudniki postopka za izdelavo programskega sporazuma. Sin-covich je izrazil zadoščenje, ker je prišlo po dolgoletnem prizadevanju do konkretnega dejanja. Zdaj se bodo z železarno ukvarjali ne samo politiki, temveč tudi izvedenci deželnih uradov in lokalnih uprav. Ustanovili so namreč tudi poseben deželni urad, ki bo v okviru deželnega odbora koordiniral in nadzoroval izvajanje postavk podpisanega dokumenta. V tem uradu je šest deželnih funkcionarjev, ki se jim bodo v prihodnosti glede na posamezne postavke ob potrebi pridruževali izvedenci lokalnih uprav. Predvidenih je tudi več delovnih skupin in tehničnih odborov, pri katerih bodo sodelovali sindikati in ki bodo delovali v sinergiji z omenjenim deželnim uradom. V luči izdelave programskega sporazuma bodo namreč potrebne študije, zasedanja in načrti, ki jih bodo izdelali na podlagi v podpisanem dokumentu predvidenega postopka. V tem smislu bodo npr. v zvezi z območjem železarne poskrbeli za urbanistično načrtovanje in analizirali morebitne nove namembnosti, ki bodo potrebovale obnovljeno infrastrukturo. Dalje bo treba analizirati učinke novih dejavnosti na industrijski in gospodarski razvoj. Pri vsem tem bodo seveda temeljnega pomena gospodarske oz. industrijske politike in torej politične odločitve. Delo, ki ga predvideva podpisani dokument v prihodnjih 12 mesecih bo torej temeljnega pomena, ker bodo na njem slonele politične odločitve, iz katerih bo nazadnje nastal dokončen programski sporazum za preobrazbo železarne. Marca leta 2013 naj bi bil nared osnutek programskega sporazuma, ki ga bodo nato podrobno analizirali in popravili. Bistveno je, da bo v njem določeno, kaj bo po letu 2015. Družba Lucc-hini bo namreč takrat zaprla železarno. Druge alternative pa ni. A.G. Škedenjska železarna kroma V Križu danes spomin na cesarico Zito V Križu se bodo danes (in ne včeraj, kot smo pomotoma napovedali v petkovi izdaji) spomnili 23. obletnice smrti avstrijske cesarice Zite, soproge zadnjega avstrijskega cesarja Karla Habsburškega. V župnijski cerkvi bo ob 17. uri svečana slovesnost s sveto mašo, nekateri gostje bodo v av-stro-ogrskih uniformah, prisotni pa bodo tudi nekateri člani habsburške družine. Nova plesna tečaja z Dašo Grgič V prostorih kulturnega društva Barriosur pri Sv. Ivanu (Ul. alle cave 1) se bosta v ponedeljek pričela dva tečaja sodobnega plesa. Oba bo vodila tržaška plesalka in učiteljica plesa Daša Grgič: prvi (od 18.00 do 19.45) bo namenjen že izkušenim plesalcem in jim bo ob umetnosti gibanja približal tudi osnovne elemente improvizacije in koreografske kompozicije. Drugi tečaj, ki bo potekal med 20.00 in 21.45, pa bo odprt vsem ljubiteljem plesne govorice. Informacije nudijo na telefonski številki 348 8575239. železarna - Sindikat Fiom-Cgil Borini: Upoštevati tudi druga vprašanja Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je med podpisniki dokumenta, ki so ga v sredo podpisali predstavniki javnih uprav in sindikalnih organizacij in ki je prvič po desetih letih formalno zapečatil postopek za spremembo dejavnosti ške-denjske železarne. Sindikat Fiom je med pogajanjem zahteval, da se v dokument vnese nekatere popravke, predlog pa ni bil sprejet. Kot je povedal njegov pokrajinski tajnik Stefano Borini, je sindikat Fiom vseeno podpisal dokument. Toda poudaril je nekatere točke, ki so za Fiom temeljnega pomena. Fiom je mnenja, da podpis dogovora še ne pomeni, da sindikat že soglaša z vsebino programskega sporazuma, ki ga bo treba še izdelati. Pri tem bo namreč poglavitna vloga italijanske vlade, ki mora izvajati ustrezno industrijsko politiko. Dalje je treba po mnenju sindikata Fiom obravnavati to vprašanje v luči novega položaja družbe Lucchini in splošnega dogajanja na gospodarskem, produktivnem, energetskem, okoljskem in nenazadnje zaposlovalnem področju. Sindikat Fiom tudi zahteva, da je treba napoved o zaprtju železarne konec leta 2015, ki ga predvideva industrijski in finančni načrt grupacije, preveriti tudi pri novem upravnem svetu družbe Lucchini (v njem so tudi predstavniki bank, op. p.) in morebitnih kupcih oziroma vlagateljih. V zvezi z območjem železarne bo vsekakor pomembno, da ne bo v programskem sporazumu prepovedi odpiranja novih dejavnosti, vezanih na železarski sektor, je še povedal Borini, saj je od tega odvisnih več podjetij, kot je npr. družba Sertubi. Pri političnih oziroma tehničnih omizjih za izdelavo programskega sporazuma pa morajo nenazadnje po mnenju sindikata Fiom-Cgil sodelovati tudi vsa podjetja, ki so kakorkoli vezana na prihodnost območja škedenjske železarne. A.G. jutri V priredbi SKD Tabor na Opčinah Ritmični koncert mojstrov tolkal Skupina Slovenski tolkalni projekt dolina - Mednarodni dan žena SKD Valentin Vodnik Ženske v naših krajih imajo veliko pravic, a naj ne pozabijo na tiste v slabšem požaju Dolinčanke so se zbrale v nedeljo 11. marca popoldne, v prostorih SKD Valentin Vodnik, da obeležijo mednarodni dan žena, kot vsako leto s tradicionalnim programom, ki obsega resno razmišljanje o 8. marcu in zabavni del z družabnostjo. Najprej je prisotne pozdravila Neri-na Zeriali predsednica domače sekcije VZPI-ANPI. Letošnji župan Majence Denis Ota in odbornika Peter in Nikola so prinesli ženskam šopek cvetja in jim čestitali za 8. marec. Nato so nastopile Pupeskrasa Kabarett . Z užitkom in odobravanjem so domačinke sledile Tatjani Malalan in Ireni Pahor (na fotografiji) v kabaretni predstavi, primerni za to priložnost, v kateri sta v smehu obravnavali marsikak problem žena v drugi polovici življenja. Svoja razmišljanja o dnevu žena je podala Mirna Viola, kulturna delavka, članica dolinskega društva in Majence, ki je povedala: »Ženske, ki živimo v teh krajih smo lahko srečne. Naše prednice so za nas pridobile vse pravice, ki jih mora imeti katerikoli človek, ki živi v civilni in demokratični družbi. Kot ženska nisem v strahu, ko hodim po cesti, si ne pokrijem obraza, lahko izražam v kateremkoli trenutku svoje mnenje, imam volilno pravico in lahko opravljam katerokoli delo, ki ga opravlja moški. Ko se pri tej misli zaustavim, se lahko čutim srečna, da živim sedaj in v tem kraju. Ne smemo pa pozabiti na tiste ženske, ki so v slabšem položaju. Tudi v naši sredi lahko stojimo ob strani ženskam, ki trpijo moško nasilje, mamam samohranilkam in branimo pravice žensk, ki nimajo več moči, da se lahko same branijo.« Program so zaključile »ta stare« igralke, ki so prikazale kako se včasih težko spo-razumeš z zdravnikom, ki ne pozna domačega jezika. Hvala sponzorjem, prostovoljkam in darovalkam so ženske letos z zbranimi prispevki nakupile knjig v Tržaški knjigarni in jih darovale Prežihovi osnovni šoli in vrtcu Pika Nogavička v Dolini. Po domovih so obiskale starejše ženske, ki iz raznih razlogov ne morejo na praznovanja. Nekaj misli o osmem marcu je napisala domačinka Silvana in želja prisotnih je, da bi še druge starejše in mlajše napisale za prihodnje leto nekaj misli ali spominov, da ne gre vse v pozabo. V nedeljo, 18.marca (jutri) bo na zadnjem koncertu niza Openska glasbena srečanja Skd Tabor nastopila skupina Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP). To je skupina izvrstnih akademskih tolkalcev, združenih v želji po komornem muzicira-nju in nagajivosti, po izvajanju kakovostnih skladb, v svežih idejah ter v potovanjih doma in po svetu, kar spodbuja pri glasbenikih raziskovanja in odkrivanja novih zvokov tolkal. Njihova odlika so zanimivi, predvsem pa ritmični koncerti. Člani skupine so Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Da-mir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše, ki svoje glasbeno in družbeno poslanstvo izpolnjujejo hkrati na mnogih koncertih za mlade, organizirajo seminarje, poletne šole in festivale ter aktivno vzpodbujajo slovenske skladatelje k pisanju glasbe za tolkal. Na koncertu "Tolkala od blizu" bodo predstavili celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal ter nenavadne ritme na vsakdanje predmete kot so s ku-halnice, posode, igrače, avtomobilske zavore, cevi, žoge, žeblji, kladiva, sodi, piščalke raglje in še na drugih predmetih iz urbanega življenja, zaradi česar se kar sama od sebe ponuja asociacija z razvpitimi Stompi. Jutri, ob 18. uri, se bo torej V Prosvetnem domu na Opčinah zgodila zanimiva predstava tolkalne glasbe z ritmi vsakdanjega življenja v nenavadnem prepletu glasbe in gledališča. 1 0 Sobota, 17. marca 2012 TRST / KRUT - Na Gorenjskem, po Poti kulturne dediščine Hudič ne brusi samo gorenjskih jezikov • •• Izletnice ob vaški lipi v Prešernovi Vrbi Prijetno sončno jutro je pozdravljalo izletnice, ki so se zbirale na trgu Oberdan, da se odpeljejo proti Gorenjski. Na Opčinah je na avtobus vstopila druga polovica udeleženk in vožnja se je nadaljevala preko Fernetičev proti Ljubljani in naprej do Žirovnice. Tu je skupino sprejela vodnica Petra, ki je zaželela, da bi se v »Kašariji«, kot imenujejo domačini svojo deželo, prijetno počutili in da bi se jim sobotna »Pot kulturne dediščine« uvrstila med lepša doživetja. V najstarejšem delu Žirovnice je stisnjena rojstna hiša Matije Čopa, kjer so si izletnice uvodoma ogledale krajši film, ki prikazuje poselitev in razvoj področja pod Stolom od železne dobe do današnjih dni. Vodnica je udeleženkam izrekla dobrodošlico v imenu Turističnega društva in postregla z domačimi medenjaki in izjemno medeno pijačo - penečo medico. Nato so si sledile krajše vožnje, delno pa hoja med vasmi, ki so si zelo blizu in skoro povezane v celoto z novogradnjami: Breznica, Zabreznica in naprej Rodine in Vrba. Vrstili so se ogledi rojstne hiše Franca Saleškega Finžgar-ja, Janeza Jalna in Prešerna, pa še lepo ohranjenega in obnovljenega Janševega čebelnjaka s kopijami panjskih končnic, poslikanimi predvsem s prizori iz kmečkega življenja. Nekatere končnice hudomušno nakazujejo razlike med karakteristikami ženskega Včeraj danes ¿j Čestitke U Kino Danes, SOBOTA, 17. marca 2012 JERICA Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 12.01 - Luna vzide ob 3.18 in zatone ob 13.06 Jutri, NEDELJA, 18. marca 2012 EDVARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,4 stopinje C, zračni tlak 1027,9 mb raste, vlaga 63-odstotna, veter 2 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 17. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). Danes se poteguje za nov osebni rekord v pihanju svečk naša nenadomestljiva mama, nona in tašča SANDRA. 2 x 2 x 5 x 3, se veliko takih dni! Iztok, Jadranka, Igor, Anuška in Aleš. SI Šolske vesti 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 28., 29. in 30. marca. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine. Izbrani solisti ali skupine bodo 11. aprila igrali na zaključnem nastopu v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole (Ul. Ca-ravaggio, tel./fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@li-bero.it. Rok prijave je 19. marec. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI prireja v sredo, 21. marca, na predavanje za starše na temo »Kako postavimo meje otroku in hkrati poskrbimo zase?«. Vodila ga bo Neva Strel Pletikos, prof. pedagogike in sociologije. Predavanje bo od 17.00 do 19.00 v prostorih osnovne šole P. Voranc v Dolini. Vljudno vabimo starše, da se polnoštevilno udeležijo srečanja. CIKLUS DELAVNIC ZA STARŠE V NA-BREŽINI se zaključuje s srečanjem, ki bo v četrtek, 22. marca, od 18. do 20. ure v Grudnovi hiši v Nabrežini. Srečanje nadomešča delavnico, ki je bila odpovedana zaradi bolezni predavateljice. Organizira ga Ciljno začasno združenje, ki upravlja projekt Jezik-Lingua, v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v torek, 27. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v sredo, 28. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »La sorgente dell'amore«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Quasi amici«; 15.40 »Viaggio nell'iso-la misteriosa«; 22.10 »Safe house -Nessuno e al sicuro«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«; 15.30, 18.30 »John Carter«; 21.30 »John Carter 3D«; 17.50, 20.05 »Ti stimo fra-tello«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Magnifica presenza«; 14.40, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »L'altra faccia del diavolo«; 15.25, 17.45, 20.05, 22.10 »10 regole per farla innamorare«. FELLINI - 17.10, 20.20 »The Artist«; 15.45, 19.00, 22.10 »Cesare deve morire«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »A simple life«; 18.00, 22.00 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Magnifica presenza«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30 »Kronika«; 18.20, 20.30 »Kruha in iger«; 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 20.10 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.10, 13.10, 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 19.10, 21.35, 23.55 »Železna Lady«; 21.30, 23.30 »Hudič v nas«; 13.30, 17.20, 20.00, 22.40 »Kupili smo živalski vrt«; 14.00, 19.00 »Umetnik«; 11.20, 16.20, 21.20, 23.59 »John Carter 3D«; 12.20, 16.30, 18.40, 20.50, 23.00 »Odklop«; 12.00, 16.40 »Marčeve ide«; 14.30, 17.00, 19.05, 21.10, 23.10 »Vse za denar«; 18.50 »V deželi krvi in medu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 16.40, 18.00, 19.25, 20.45, 22.15 »L'altra faccia del diavolo«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hugo Cabret«; Dvorana 3: s/l^š SKD Slavec RICMANJSKI TEDEN 2012 nocoj ob 20.30 v prireditveni dvorani koncert mladinske glasbene skupine HACKERS 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »John Carter«; Dvorana 4: 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »10 regole per farla innamorare«; 15.15 »Ti stimo fratello«. SUPER - 16.30 »Viaggio nell'isola miste-riosa«; 18.00, 21.30 »The iron lady«; 19.50 »The double«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Magnifica presenza«; Dvorana 2: 20.20 »John Carter«; Dvorana 3: 18.00 »Ti stimo fratello«; 18.00, 20.15, 22.15 »L'altra faccia del diavolo«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Quasi amici«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »Cesa-re deve morire«; 22.00 »Posti in piedi in paradiso«. M Izleti in moškega sveta, kot je na primer tista o brušenju jezika. V Doslovčah stoji na pobočju nad vasjo lepo restavriran Fin-žgarjev rojstni dom - Dolenčeva kajža. Ob strani hiše stoji skedenj in ob njem je na ravnici postavljena lesena miza s klopmi od koder se nudi krasen razgled na prostrano spodnjo dolino. Izletnice so se kar zagledale v slikovito pokrajino, do lepo vidnega Blejskega gradu na skali. Na obzorju pa se je v snežni belini lesketal očak Triglav. Izjemno živahno pa je bilo na domačiji pr'Mežnar v Ro-dinah, kjer je izletnice sprejel Jalnov nečak, ki je živo pripovedoval o stricu. Pisatelj in duhovnik Janez Jalen je bil radožive narave, rad se je družil in bil je tudi strasten lovec. Kljub mnogim, stalnim težavam z oblastjo, ni bil zagrenjen, bil je pač človek humorja. Kulturno popotovanje se je sklenilo v Vrbi, pr Ribčevih, kjer je bil prikazan naš veliki pesnik Prešeren bolj z domačega in družinskega vidika. Sledil je še sprehod skozi vas do trga z vaško lipo, ki šteje več kot dvesto let in okrog katere so nekoč zasedali vaški gruntarji in odločali o pomembnih zadevah v vasi. Po poznem kosilu in krajšem sprehodu do Blejskega jezera se je rahlo utrujena skupina veselila povratka proti domu. Dveurna vožnja ni bila prav nič dolgočasna, hudič ne brusi samo gorenjskih jezikov ... m SKD TABOR ZA OTROKt v soboto, 17. marca 2012 ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah I. & D. Shubert GUSAR BEATO Igra: STEN VILAR si boste prvi dan ogledali Montecarlo, drugi Nizzo in v petek še Sanremo in okolico. Obe prenočitvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Sanremu. Za informacije in vpis pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 (Laura) ali 0408990108 (Roberta). ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. Id Osmice DRUŠTVENA GOSTILNA V GABROV- CU organizira ob priliki 110-letnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 3402741920 (Mirela) do konca aprila. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Stru-njan od 6. do 16. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah od 10. do 20. junija. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v nedeljo, 20. maja: SKD Primorec obvešča, da bodo udeleženci lahko poravnali ceno izleta ob vpisu in sicer v ponedeljek, 19. marca, od 18 do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in informacije: +393396980193 ali skdpri-morec@yahoo.it. VEČDNEVNI IZLET V PRAGO od 28. aprila do 1. maja: SKD Primorec obvešča, da bodo odborniki zbirali predujem v ponedeljek, 19. marca, od 18. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in informacije: +393396980193 ali skdprimorec@yahoo.it. IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila: udeleženci si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo Mirne Viola (na otvoritvi bo zapel MePZ Slovenec-Slavec), grajsko palačo Bojnice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri in predstavi ognja in sokolarstva. Ostalo je nekaj mest na razpolago v avtobusu. Informacije in vpisovanja na tel. št. 347-7937748 (Mirna) do 20. marca. PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja do 26. marca pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA glede na izreden uspeh lanskega izleta na Azurno Obalo smo se odločili, da ga letos ponovimo 18., 19. in 20. aprila (z rahlimi spremembami). Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Avtobus vas bo odpeljal na prekrasno »Costo Azzurro«, kjer JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in No-ris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 3383515876. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Prispevki Namesto cvetja na grob dragega Julkota Kosmine daruje Legiša Luciano z družino 20,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob dragega Julkota Kosmine daruje Marjo Trampuž z družino 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na moža in očeta Julkota darujejo Fani in Vladimir ter Armita z družinama 150,00 evrov za SKD Vigred, 150,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Šempolaju in 150,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda. V spomin na Anico Verša daruje hči Karla 100,00 evrov za ŽePZ Prosek-Konto-vel. Namesto cvetja na grob Manuele Budal daruje Tatjana Čok Malalan 10,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mirando Carli daruje Nada z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Trebčah. Namesto cvetja na grob Albina Kralja darujejo Tonko, Mirela, Ketty in Marko 150,00 evrov za popravilo strehe društvene gostilne v Gabrovcu. Ob 80. obletnici rojstva Edija Persija (12.3.1932) darujeta Marisa in Štefan z družino 30,00 evrov za SKD Tabor in 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. V spomin na sestro Vero daruje Alfredo 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. V spomin na Brunota Štoko daruje Alfredo 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. V spomin na Tatiano Černivec por. Pu-rič darujeta družini Tavčar in Krt 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 9. obletnici smrti ljubljenega moža in očeta Vittoria Sossija darujeta Giuliana in Morana 60,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Ob obletnici smrti dragega Sergija Kan-teja daruje družina 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden. / TRST Sobota, 17. marca 2012 1 1 □ Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 3387220353 (Fantovska Boljunec). SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Repentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gong-a (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmoniza-cijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 335-5926889 (Elizabet). DELAVNICA za izdelovanje cvetja iz krep papirja se bo vršila na Kontove-lu št. 523 (zraven društvene gostilne) danes, 17. marca, od 15.30 do 17.30. Vpisovanje in podrobnejše informacije na tel. št. 347-9322123, 346-8222431, 338-6879124. Vabljeni otroci in starši v čim večjem številu. JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 17. marca, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P r kale ob 15. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja danes, 17. marca, delavnico za izdelovanje cvetja, ki jo bo vodila Martina Felicijan. Nadaljevalni tečaj od 9. do 11. ure, začetniški od 11. do 13. ure. Prijave na tel. št.: 338-7845845. SKD LIPA obvešča svoje člane, ki so se lansko leto udeležili delavnice izdelovanja papirnatih rož, da se lahko prijavijo na nadaljevalni tečaj pri SKD Barkovlje danes, 17. marca, od 9. do 11. ure. Za informacije in prijave: tel. št. 338-7845845. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah: danes, 17. marca, ob 17.30 v veliki dvorani, otroška predstava s Stenom Vilarjem Gusar Berto; v soboto, 31. marca, ob 10.00 v mali dvorani, velikonočna ustvarjalna delavnica s Tanjo in Nado. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja danes, 17. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. marca, ob 17. uri v O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. D'Alviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. www.primorski.eu1 dvorano Marijinega doma (Ul. Cor-daroli 29), kjer bo časnikar Jože Mo-žina predstavil svoj film o Pedru Opeki, ki deluje na Madagaskarju. SKD LIPA organizira v nedeljo, 18. marca, sprehod »Kje so tiste stezice?«. Ob prazniku sv. Jožefa bomo šli v Ricma-nje. Zbirališče ob 12. uri pred Bazov-skim domom. Med pohodom bo nagrajena najlepša pohodna palica. Priporočamo primerno obutev. Vabljeni. ŽUPNIJA SV. JOŽEFA IZ RICMANJ vabi vse častilce sv. Jožefa, da poromajo v ponedeljek, 19. marca, v Ricmanje. Sv. maše bodo ob 11. uri, ob 15. uri (v italijanščini) in ob 17. uri, ko bo mašo daroval tržaški škof Gianpaolo Crepaldi. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladiko in Slavističnim društvom Trst - Gorica - Videm vabi v ponedeljek, 19. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev publikacije Marije Pirjevec »Tržaški književni razgledi«. Ob avtoričini prisotnosti bosta o delu bosta spregovorila Vilma Purič in avtor spremne besede Igor Škamprle. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje o varnosti pri delu, ki bo v ponedeljek, 19. marca, ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na temo bo predaval dr. Valentino Patussi, odgovoren strukture za varnost v delovnih okoljih pri tržaškem podjetju za zdravstvene usluge. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS vabi vse vaščane Bazovice, v ponedeljek, 19. marca, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na srečanje o »Prometnem načrtu«. SKD LIPA sklicuje v ponedeljek, 19. marca, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Ba-zovskem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila, razprava in razno. Vabljeni člani. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, se nadaljuje v torek, 20. marca, ob 17. uri v Peter-linovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! SKD BARKOVLJE vabi v torek, 20. marca, ob 17.30 na »tapkanje« z Barbaro Zetko; v soboto, 31. marca, pa na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 3472787410. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 20. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. OBČINA DOLINA v sodelovanju z združenji WWF in Legambiente iz Trsta, prireja v sredo, 21. marca, ob 18.30 v Sprejemnem Centru v Bo-ljuncu srečanje na tematiko: »Odpadki, zakaj ločevati?«. Večer bodo vodili izvedenci združenj WWF in Legambiente. ROJANSKA ŽUPNIJA se pripravlja na svojo 150-letnico. V Marijinem domu bo v sredo, 21. marca, ob 20. uri med nami kapucinski brat Štefan Kožuh v okviru ljudskega misijona. KD RDEČA ZVEZDA vabi članice in člane na »redni letni občni zbor z volitvami novega izvršilnega in nadzornega odbora«, ki bo v društvenih prostorih v Saležu v četrtek, 22. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Glasbeni uvod Okteta Vol-nik. Za zaključek bo družabno srečanje članov društva ob pogostitvi. Po uradnem delu bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. marca, s prvim sklicanjem ob 20.00 in drugim sklicanjem ob 20.30, v sedežu v Babni hiši v Ricma-njih. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE predstavlja EFT tehniko čustvene metode v četrtek, 22. marca, ob 20. uri v društveni dvoranici na stadionu 1. maja. Z izvajalko metode arh. Barbaro Zetko se bo pogovarjal Dušan Jelinčič. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 23. marca, v Finžgarjev dom na Opčine, kjer bo izvedenka Barbara Lo-kar predstavila »Aromaterapijo« (kaj so prava eterična olja, njihovi učinki in uporaba). Vabljeni vsi! Začetek predavanja ob 20. uri. SLOVENSKO PEVSKO DRUSTVO KRASJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Treb-čah v petek, 23. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: branje in odobritev po- ročil, razprava, sprejem novih članov in razno. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na predavanje dr. Enrica Geretta, docenta finančne ekonomije na Videmski univerzi: Sedanjost in prihodnost evra: kronika epohalnega polletja, ki bo sredo, 28. marca, ob 20. uri v razstavni dvorani na Opčinah. Potrditev udeležbe (do 23. marca) in podrobnejše informacije na tel. št. 040.2149278 oziroma 040.2149263 ali po mailu na naslov clanisoci@bcccar-so.it. ŠOLA OBREZOVANJA 23. in 24. marca. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-566360 ali ts@adformandum.org. DELAVNICA EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo srečanje pod mentorstvom Barbare Zetko potekalo v soboto, 24. marca od 15. do 19. ure v društvenih prostorih. Ker je število udeležencev omejeno, je zaželjena predhodna prijava na tel. št.: 3472787410 (Barbara), 439-6483822 (Mi-leva) ali na eft@barbarazetko.com. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v torek, 27. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu - Ul. Mazzi-ni 46 v Trstu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Sončenje: resnično povzroča kožnega raka?« v sredo, 28. marca, ob 17. uri v Narodni dom - Ul. Filzi 14 v Trstu. Predavala bo derma-tologinja dr. Maja Košuta. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi predavanje o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika v četrtek, 29. marca, od 10. ure dalje v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Razvojne faze slovenskega jezika bo osvetlil prof. Matej Šekli z ljubljanske filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! SKD TABOR vabi na 44. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z izvolitvijo predsedstva občnega zbora. Družabni zaključek. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice re-ciklaže: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. QIGUNG ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v soboto, 31. marca, in bo potekal od 9.30 do 10.30 (skupno štiri srečanja). Tečaj vodi Vesna Klemše in se odvija v didaktičnem centru v Ul. dello Scoglio 14/1. Za informacije in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in petek 9.00-13.00 in sreda 16.00-18.00) 345-7733569, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Za informacije Sharon (tel. št. 340-5437959). SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glin-ščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na in-fo@skdevin.it ali na 335-8416657. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Zerjal 349-8638740, e-mail erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, email fortunatobruno@libero.it. SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 30. marca, na redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DARUJEM majhno pisalno mizo s tremi predali. Tel. št.: 040-299632. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška. Tel. št. 340-2762765. FREZO za traktor (Goldoni, 120 cm široko) v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Poklicati tel. št.: 3495984337. IŠČEM DELO hišne pomočnice, z delavnimi izkušnjami in priporočili. Tel. št.: 040-228421. IŠČEM HIŠO Z VRTOM v najem, na Krasu ali v Bregu, od aprila do oktobra. Tel. 333-2866351. IŠČEM V NAJEM majhno opremljeno stanovanje za krajše obdobje. Tel. št.: 328-5424437. PRODAJAM HIŠO z zazidljivim zemljiščem (skupaj 700 kv.m.) v Lukeži-čah, pri Renčah (GO), deset minut do avtoceste za LJ in bivše meje z Italijo pri Vrtojbi. Info na tel. št.: 0038631523174 ali 347-7320147. PRODAJAM POPOLNOMA PRENOVLJENO STANOVANJE v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št. 3483667766. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM OPEL CORSA 1.3 CDTI, letnik 2007, 57.000 prevoženih kilometrov. Tel. št. 040-213518. PRODAM ZEMLJIŠČE 1.900 kv. m. v bližini Ricmanj, dostopno s kmečkim vozilom. Tel. št. 040-214412. PRODAM avto citroen C2 VTR 1.4 TDI, 92.000 km, sive barve, letnik 2006, v zelo dobrem stanju za 4500 evrov; tel. 347-4140846 v večernih urah. PRODAM stanovanje pri Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št. 3356322701. V ROJANU, na Miramarskem drevoredu, prodam opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem in blindi-ranimi vrati. Tel. št.: 346-2857230 (v jutranjih urah). 0 Prireditve KULT-URA ZATE - delavnice namenjene mladim od 19. do 30. leta v organizaciji ZSKD: »(So)delovanje društev: izdelajmo skupno vizijo in strategijo dela« danes, 17. marca, od 14. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; »Projektno vodenje« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure; »Tim in tim-sko delo« v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure. Prijave in informacije: tel. št. 040-635626, www.zskd.org. RICMANJSKI TEDEN 2012 V ORGANIZACIJI SKD SLAVEC Danes, 17. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani koncert mladinskega benda Hackers; v nedeljo, 18. marca, ob 15. uri na dvorišču hotela La Fontana (v primeru slabega vremena v prireditveni dvorani) koncert Pihalnega orkestra Ricmanje, vodi Aljoša Tavčar; v ponedeljek, 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastop ZMePZ Slavec Slovenec, vodi Danijel Grbec in mo-nokomedija Kraljična na zrnu graha v režiji in interpretaciji Irene Pahor. SKD PRIMOREC obvešča, da je v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah še danes, 17. marca in v nedeljo, 18. marca od 10. do 17. ure, na ogled razstava ročnih izdelkov »Pomlad prihaja«. Vstop prost. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja sezona 2011/2012, Prosvetni dom v nedeljo, 18. marca, ob 18. uri, koncert »Tolkala od blizu« v izvedbi Slovenskega tolkalnega projekta (StoP). SLOVENSKI KLUB IN SALAAM OTROCI OLJKE prirejata v torek, 20. marca, ogled dokumentarnega filma »This is my Land Hebron (2010), režija Giu-lia Amati in Stephen Natanson (v angleščini z italijanskimi podnapisi). O napetem stanju v mestu Hebron in pa-lestinsko-izraelskih odnosih bo spregovoril dr. Primož Šterbenc. Sledil bo arabski prigrizek. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! ö Poslovni oglasi IŠČEM DELO kot izkušena negovalka nepokretnih oseb, 6/8 ur na dan. 320-2635313 TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 21. marca, ob 10. uri. O pesniški zbirki »Amebno razkošje« Aleksija Pregarca bo spregovoril Marko Tavčar. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Pomladansko razstavo. Otvoritev v četrtek, 22. marca, ob 20. uri. Glasbena kulisa: Christian Zurini in Lorenzo Dari, gojenca GM -Trst (prof. T. Hmeljak) - duo ksilofon. Urnik: petek, 23. marca, 15.00-19.00, sobota, 24., 14.00-19.00, nedelja, 25., 10.00-13.00. Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 vabi v petek, 23. marca, ob 20. uri na zaključni večer video/foto natečaja Ota Hrovatin, ki bo potekal v Narodnem domu v Trstu Ul. Filzi 14. Projecirani bodo najlepši dokumentarci, igrani filmi in slikovne predstavitve. Sledilo bo nagrajevanje. HIŠA BERNARDE ALBE v španščini s slovenskimi nadnapisi bo v petek, 23. marca, ob 20. uri v dvorani Kulturnega Doma na Proseku. Prireja Zadruga Kulturni Dom Prosek Kontovel, predstavlja gledališka skupina Hiperclori-dria z Ljubljane pod vodstvom Alejandra Rodriguez Diaz del Real. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predvajanje do-kumentarno-igranega filma »Un ono-masticidio di stato« ter na srečanje z avtorico in režiserko Nadio Roncelli, v petek, 23. marca, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert Mešanega pevskega zbora »Vox Carniolus« iz Jesenic, ki bo v soboto, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Zbor vodi prof. Eva Jelenc. SKD TABOR v soboto, 24., ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem doh-tarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 20. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri v telovadnici v Nabreži-ni. Sodelujejo: OPS, plesna in glasbena skupina Vigred, gojenci godbenega društva Nabrežina, baletna skupina I. Gruden, plesne skupine: Skd Tabor, AŠKD Kremenjak, Take Dance AKSD Vipava in SKD Škamperle, OPZ Zgo-nik, Romjanski muzikanti, MLPZ I. Gruden, Open Hatckers, U'pnska mu-larija, Rock na Bndimi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. SLOVENSKI KLUB s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratu-ra, Tržaška knjigarna. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gropada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Flo-rijana, 29. aprila ob 15.30. 1 2 Sobota, 17. marca 2012 KULTURA književnost - V Narodnem domu predstavili zanimivo študijo Kako so Trst doživljali poeti obeh skupnosti Avtorica analizirala italijanske in slovenske pesmi iz prve polovice 20. stoletja julibej Rolling Stones ob 50. obletnici brez turneje Člani britanske zasedbe Rolling Stones, kljub petdesetletnici delovanja, letos ne načrtujejo turneje. Po besedah kitarista Keitha Richardsa zasedba nanjo še ni pripravljena, zato po poročanju priznane glasbene revije Rolling Stone kot verjetnejši termin turneje napoveduje leto 2013. Morebitni razlog za odlašanje s turnejo bi lahko bilo Richardsovo zdravje. Ob letošnjem jubileju pa Sto-nesi svojih oboževalcev kljub vsemu ne bodo pustili praznih rok. V sredo so na svoji uradni spletni strani napovedali izid novega dokumentarnega filma, ki bo ponudil vpogled v razburkano zgodovino zasedbe, vse od njenega nastanka v Londonu leta 1962. Zanimiv portret tržaške multikul-turnosti. Tako je Miran Košuta med drugim definiral knjigo, ki jo je Goričanka Ana Toroš posvetila Trstu v slovenski in italijanski poeziji. Kajti v njeni študiji Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja, ki jo je izdala Univerza v Novi Gorici, se zrcalita slovensko in italijansko doživljanje Trsta - tisti dve duši, ki sta najbolj zaznamovali mesto v zalivu. Knjigo so v torek na pobudo Slovenskega kluba predstavili v tržaškem Narodnem domu in je rezultat raziskave, ki jo je Ana Toroš opravila na tržaški filozofski fakulteti. Projekt, ki ga je izvedla pod mentorstvom Mirana Košute, je podprl konzorcij za mednarodni razvoj tržaške univerze (CSIUT). Avtorica je tudi s pomočjo številnih navedkov predstavila tiste verze italijanskih in slovenskih avtorjev, ki so bili posvečeni Trstu in »tržaškosti«. V knjigi so se tako znašla znana in uveljavljena imena (Igo Gruden, Srečko Kosovel, Umberto Saba) kot nekoliko manj znani Stano Kosovel, Mariano Rugo ali Ivka Vasiljeva. Boleči slovenski verzi o izgubljenem Trstu in italijanska evforija ob rešitvi, ki jo je »nevesta O knjigi sta na tržaški predstavitvi spregovorila avtorica Ana Toroš in njen mentor Miran Košuta kroma Trieste« dočakala s prihodom Italije. Trpeča podoba mesta in Slovencev, ki so v njem živeli pod fašizmom na eni strani, barbarski Slovani in neumni sužnji na drugi. A tudi nekatera stičišča, tisti mestni predeli, ki so bili dogajalni prostor tako slovenskih kot italijanskih verzov: Rusi most, pristanišče, pomol San Carlo - Audace .. Tako za italijanske kot slovenske avtorje je Trst predvsem ljubljeno mesto, je poudarila avtorica, v ospredju njihovih verzov je hrepenenje po ohranitvi slovenskega in italijanskega življenja v njem. Italijanski verzi premorejo več vedrine in optimizma, medtem ko slovenske prevevajo temačnejši toni. Ana Toroš, ki je zaposlena kot asistentka za književnost na Fakulteti za hu-manistiko Univerze v Novi Gorici, je knjigo opremila tudi z angleškim in italijanskim izvlečkom. Knjiga, ki je namenjena tako strokovnjaku kot navadnemu bralcu, je po oceni Mirana Košute tudi dragocen prispevek komparativistiki: Trstu v slovenski poeziji so bile namreč posvečene že številne publikacije, sedaj pa lahko seže-mo tudi po knjigi, ki vzporeja in primerja doživljanje mesta tako slovenskih kot italijanskih poetov. (pd) zskd in slovenski klub - Svetovni dan poezije Mladi ob dnevu poezije Od 21. do 25. marca bodo na Tržaškem, Goriškem in na Videmskem različne prireditve Zveza slovenskih kulturnih društev na pobudo Slovenskega kluba obeležuje svetovni dan poezije na Tržaškem, Goriškem in Videmskem s kulturnimi dogodki, ki se bodo odvijali od 21. do 25. marca 2012. Pobuda, ki je prvič stekla pred tremi leti in je naletela na dober odziv v javnosti, je nastala z namenom razvijati medkulturni dialog s someščani , da bi se tako vrednotili in krepili vloga in pomen slovenske poezije in avtorjev za naš kulturni prostor. Obenem gre poudariti, da si pobudniki prizadevajo s to prireditvijo poezijo približati zlasti mladim in da je letošnja bera novih knjižnih izdaj posebno bogata. V tržaškem Ljudskem vrtu de Tommasini bo pesniško branje potekalo v nedeljo, 25. marca ob 11. uri v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, društvom Casa della letteratura in Tržaško knjigarno. Dan poezije je najboljša priložnost, da ob kipu Srečka Kosovela spregovorijo njegove pesmi, ki jih je pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tiska v dvojezični zbirki Ostri ritmi v prevodu Jolke Milič. Pomladni praznik poezije bodo na Goriškem obeležili prav tako 25. marca z več zvrstnim projektom, v katerem bodo glavni protagonisti in oblikovalci mladi. Združili bodo poezijo, glasbo in petje. Na besedilo beneškega pesnika Mihe Obita bo nastala zborovska pesem, ki jo bo krstno izvedel mladinski zbor Neokortex, ki že drugo leto deluje pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev, Glasbene matice in SKD Skala Gabrje pod vodstvom zborovodje Jane Drassich. Članice ZSKD na Videmskem bodo v sodelovanju s sorodnimi čezmejnimi društvi ob tej priložnosti predstavile dve novi knjižni deli. 21. marca s pričetkom ob 19.30 bo na ploščadi Mestnega trga v Tolminu (v primeru slabega vremena v avli kino-gledališča) prosto branje poezije "Prestopimo z Gregorčičem pomladni prag" v organizaciji društva KD PoBeRe iz Ob kipu Srečka Kosovela v tržaškem Ljudskem vrtu bodo 25. marca spregovorile pesnikove pesmi, ki jih je pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tiska v dvojezični zbirki Ostri ritmi v prevodu Jolke Milič arhiv Tolmina in Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra, 23. marca ob 18.30 pa v Slovenskem kulturnem centru v Špetru pesniško zbirko Sanje morejo plut vesoko avtorice Andreine Trusgnach. Srečanja, ki naj bi zbliževala ljudi in ki bodo potekala ob svetovnem prazniku poezije na različnih krajih, si je ZSKD zamislila kot poklon slovenskim pesnikom in kot doprinos ljubiteljske kulture k promociji in spodbujanju besednega ustvarjanja in zbliževanja kultur. TOMIZZEV DUH Razkroj oblasti Milan Rakovac dL Chi no ga leto un libro essen-ziale, che trata la fine della Jugoslavia; Stefano Lusa »La dissolu-zione del potere« adesso lo trova in sloveno: »Razkroj oblasti«, Modrijan, 27 Euri e qualche centesimo. Res posebna knjiga, mogoče prva seriozna analiza razpada Jugoslavije; »logično«, a ne, Stefano Lusa je Italijan, kaj ga briga za naše reči? Wrong, Lusa je Italijan, ampak tudi rojeni Jugoslovan in slovenski državljan in - skrupulozni historik, per gnente impressionado de 'sti novi etatismi balcanici. In prav zato Lusa piše neobremenjeno, kot da bi bil iz Danske, al' pa Ni-carague. Dobar mi znanac, oštroumni historičar i novinar bez dlake na jeziku, urednik na talijanskom programu radija Koper-Capodistria, Stefano Lusa, konačno je dočekao, poslije pet godina, da njegova prvo-klasna studija, objavljena na tali-janskom jeziku, o raspadu Jugoslavije i ulozi slovenskih komunista u tome, bude prevedena i na slovenski jezik, i objavljena u njegovoj zemlji, pod naslovom RAZKROJ OBLASTI. Na žalost, ta izvrsna knjiga nije prevedena nigdje drug-dje, na južnoslavesnkome prostoru; »nema interesa«, kako su mi rekli izdavači u Zagrebu, kad sam po-kušao plasirati tu inzimno važnu knjigu. Naravno da »nema interesa« za objektivno tretiranje histo-rije poslije 1990. godine, ili, prec-iznije, nakon te godine dobrošli su samo odredeni pogledi na histori-ju, »državotvorni« pogledi. Stefano Lusa pokazuje i dokazuje, medutim, da su i slovenski komunisti več 1989. agirali i reagirali -slovenski, državotvorno: Vodstvo Partije i Milan Kučan svakako! A to mnogi ne žele čuti, a kamo li prih-vatiti, premda je riječ o povijesnim činjenicama. Prosudite sami, uo-stalom, evo ovdje mali izvadak iz Lusine knjige: »Poleti 1989 je postalo jasno, da je treba prelomiti z vsem, kar je povzročilo težko družbeno in politično krizo, v kateri je bila Slovenija in vsa Jugoslavija. V partiji so naglo stopali proti radikalnemu preobratu. Resno so razpravljali o programu prenove, ki ga je predstavilo vodstvo, nihče pa se ni potrudil, da bi predlagal svoje rešitve. Odločili so se za jasno 'diskonti-nuiteto' z vsem, kar je prispevalo h krizi, in s tem relativizirali številne dogme, ki so pripadale ideologiji režima. Večina starih komunistov in članov vodstva iz obdobja pred Kučanovim prevzemom funkcije predsednika predsedstva centralnega komiteja je to pot podprla. Partija se je pripravljala na kongres, ki je bil predviden za januar 1990, in na volitve, ki naj bi bile spomladi. Najbolj resen spor, da katerega je prišlo v naslednjih mesecih, je bil spor s Francetom Popitom. Bal se je, da bi dogajanje v Sloveniji pripeljalo do radikalne spremembe položaja in da se tisti, ki so izvedli revolucijo, lahko znajdejo na zatožni klopi. Popitovo jezo je maja 1989 sprožil vodja Odbora za človekove pravice Igor Bavčar. Takrat je že bilo jasno, da so bili poskusi, da Janeza Janše ne bi poslali na služenje zaporne kazni, neuspešni. Bavčar je zato agentu slovenske policije izročil dnevnik s svojimi opombami o srečanjih, ki jih je imel s slovenskimi političnimi predstavniki. Janez Stanovnik je priznal, da gre za pravilno reprodukcijo pogovorov. V besedilu je bila povzeta vrsta ocen, ki jih je Stanovnik izrekel o svojih sodelavcih, o policiji, vojski in federaciji. Zaradi tega je Stanovnik resno razmišljal o odstopu. Republiški vrh je bil zgro- žen, saj ni nihče sumil, da Bavčar piše dnevnik. Iz tega besedila se je dalo sklepati, da je slovenska politična elita podpirala del delovanja proti vojski in da sta se v partiji oblikovali dve struji - ena s Kučanom in Stanovnikom in druga, bolj dogmatična, ki je podpirala Popita, Marinca in Dolanca... « Oprostite, ne slovenski komunisti, nego točnije ZKS je bila je-dinstvena u sukobu s Miloševicem, što se ne bi moglo reci niti za jedan od ostalih republičkih Saveza komunista. Pa niti za SKH. Da, Stipe Šuvar se takoder borio, ali SKH ga nije podupirao bez rezerve. Isto tako, Veliki Bijeli Svijet (čitaj: SAD, Velika Britanija, Francuska, Nje-mačka... ) mogao je malim prstom zaustaviti Miloševica i spriječiti rat; ali taj Svijet htio je samo da što pri-je propadne jugoslavenski komu-nizam, pa makar uz pomoc rastu-ceg Miloševicevog militarističnog fašistoidnog nacionalizma - koji je generirao sve ostale ovdašnje nacionalizme, naravno. Sjecam se da sam, u vrijeme ovih Balkanskih ratova, u Trentu na predavanju rekao (na uvredljivu, za me, opasku talijanskog generala, nekad vojnog atache-a u Beogradu): Niti jedna puška u Jugoslaviji ne bi zapucala da ste vi, Zapad, postavili samo po jednog vojnika BEZ ORUŽJA na svaki most preko Dunava, Save i Drine... Spomi-njem ove marginalne detalje samo zato, što Stefano Lusa krajnje precizno i kompetentno tretira sva ova krucijalna pitanja. Vrlo je privlačan i Lusin podnaslov, koji govori o ulo-zi slovenskih komunista u raspadu Jugoslavije i stjecanju slovenske državne samostalnosti. Kot pripovedovalec napete zgodbe ima Lusa pomembno prednost: 'italijanski', nemara nekoliko manj obremenjen pogled na obdobje pred tridesetimi leti v Sloveniji. Rezultat utegne biti ta čas za marsikoga nepričakovan - precej prijazen pogled na vlogo slovenskih komunistov v leta trajajočem spopadu med reformisti in dogmatiki ter v procesu demokratizacije Slovenije. »Časovno zgodba sega od smrti 'očetov domovine', začenši z novoletnim kosilom (1980) predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita v družbi najvišjih voditeljev države in njegovim odhodom na 'redni pregled' v ljubljanski Klinični center dva dni pozneje, do razpada Demosa (1991), kjer se niso mogli poenotiti pripadniki konservativnega bloka ('branitelji domovine' in Katoliška cerkev) s številčno šibkejšim, a intelektualno močnejšim liberalnim blokom. V začetku osemdesetih let je ob komunističnem režimu začela nastajati dokaj organizirana opozicija. Vendar za republiško politično vodstvo največje nevarnosti niso predstavljali tisti, ki so zahtevali več demokracije in osebnih svoboščin, marveč tisti, ki so hoteli v imenu večje učinkovitosti centralizirati državo in republikam odvzeti pridobljene pravice. Slovenska partija je tako dopuščala, da so nekateri v javnosti nastopali s stališči, ki bi jih drugje v Jugoslaviji takoj ostro zatrli. Lusa piše, da ne drži, da bi komunistični represivni aparat nadzoroval ali sodeloval z 900 tisoč ljudmi (kot navaja Centralna abecedna evidenca RSNZ SRS); po njegovih navedbah naj bi Služba državne varnosti leta 1985 sledila 1303 osebam, nekaj manj kot 12 tisoč pa jih je nadzirala ... « Zanimivo, a ne? Takoj vzemite v roke Razkroj oblasti! Resna, kompaktna, natančna knjiga se bere kot najboljši roman! / SVET Sobota, 17. marca 2012 1 3 zda - V lisicah tudi njegov oče in drugi protestniki Pred sudanskim veleposlaništvom v Wasghingtonu aretirali Clooneyja Ameriški igralec opozarjal na humanitarno krizo na območju med Severnim in Južnim Sudanom WASHINGTON - Policija je med protesti pred sudanskim veleposlaništvom v Washingtonu včeraj aretirala ameriškega igralca Georgea Clooneyja, poročajo tuje tiskovne agencije. Zvezdnika, njegovega očeta in nekatere druge aktiviste so prijeli, ker niso upoštevali treh opozoril policistov, naj ne gredo preko policijske črte. Aktivisti so na demonstracijah opozarjali na humanitarno krizo na območju med Severnim in Južnim Sudanom. Ker nekateri, vključno s Clooneyjem, niso upoštevali navodil policije, so jih vklenili v lisice in jih posedli v bližnje policijsko vozilo. Clooney je znan aktivist za človekove pravice v Sudanu in se je zavzemal za neodvisnost Južnega Sudana. Območje je tudi večkrat obiskal, v četrtek pa je na humanitarno krizo na območju opozoril tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Ameriški igralec odgovornost za humanitarno krizo pripisuje sudanskemu predsedniku Omarju al-Baširju, ki naj bi blokiral dostavo pomoči in hrane v gorovju Nuba med obema državama. "V Sudan mora priti humanitarna pomoč, preden bo to postala najhujša humanitarna kriza na svetu," je malo pred aretacijo zbranim demonstrantom dejal zvezdnik. Clooney je od vlade v Kartumu tudi zahteval ustavitev pobojev na območju. "Nehajte jih posiljevati in jih stradati. To je vse, kar zahtevamo," je dejal. (STA) George Clooney (levo) in njegov oče Nick med aretacijo ansa sirija - Protestniki za vojaško posredovanje madžarska - Predsednik EK Barroso Annan pozval VS ZN, »Orban ne razume, naj pomaga ustaviti nasilje kaj je demokracija« ŽENEVA/DAMASK - Posebni odposlanec Arabske lige in ZN za Sirijo Kofi Annan je včeraj pozval Varnostni svet ZN, naj enotno podpre njegova prizadevanja za ustavitev nasilja sirskega režima nad protirežimskimi protestniki ter napovedal, da bo konec tedna v Damask napotil tehnično skupino. V Siriji je medtem na tisoče protestnikov zahtevalo vojaško posredovanje tujine. "Močnejše in enotnejše kot bo vaše sporočilo, boljše možnosti imamo za spremembo dinamike konflikta," je v nagovoru prek videokonference iz Ženeve 15-član-ski VS ZN pozval Annan. Po navedbah britanskega veleposlanika pri ZN Lyalla Gran-ta, ki marca predseduje VS ZN, so vse članice VS ZN izrazile podporo Annanu in njegovi misiji za ustavitev nasilja režima sirskega predsednika Bašarja al Asada nad protirežimskimi protestniki. Annan se je konec prejšnjega tedna v Damasku dvakrat sešel s sirskim predsednikom in mu podal več predlogov za končanje krize v državi. Pri tem se je po lastnih navedbah osredotočil na potrebo po takojšnji ustavitvi nasilja in pobojev, zagotovitev dostopa humanitarne pomoči in nadaljnji dialog. Damask mu je odgovoril, Annan pa je z vsebino odgovorov seznanil VS ZN. Pri tem je po navedbah diplomatov izrazil razočaranje nad dosedanjim odzivom sirskih oblasti. Kot je dejal, njegovih šest predlogov "ostaja na mizi", a si ne dela iluzij glede dela, ki ga še čaka v pogajanjih s sirsko vlado. V videokonferenci, zaprti za javnost, je nekdanji generalni sekretar ZN še dejal, da se čuti odgovornega poskusiti ustaviti nasilje, pri tem pa bo skušal biti "ustvarjalen in prožen", zato bo v Damask napotil tehnično skupino. Ta naj bi se dogovorila za oblikovanje mednarodne opazovalne misije za Sirijo. Po napovedih Annana bodo strokovnjaki v Damask odšli že ta konec tedna. Po videokonferenci je Annan povedal novinarjem v Ženevi, da namerava po obisku tehnične skupine tudi sam znova obiskati Sirijo. Datuma vnovičnega obiska v tej državi ni navedel. Je pa posvaril, da bi lahko kriza v Siriji "resno vplivala na celotno regijo", če je ne bodo ustrezno rešili. Izrazil je tudi prepričanje, da bo reševanje krize v Siriji precej zahtevnejše od reševanja krize v Libiji. Sirija se je na Annanovo poročanje VS ZN že odzvala in ga označila za pozitivnega, odločitev o napotitvi tehnične skupine pa je pozdravila. Kot je novinarjem v New Yorku dejal sirski veleposlanik pri ZN Bašar Džafari, "med sirsko vlado in Anna- nom potekajo pogovori". Ob tem je napovedal, da bo tehnična skupina iz Annano-vega urada na pogovore v Damask prišla v nedeljo. Po navedbah Džafarija Annan Siriji v pogajanjih ni postavil nobenih predpogojev. Članicam VS ZN vse doslej ni uspelo najti skupnega jezika glede Sirije, saj sta Rusija in Kitajska preprečili sprejetje že dveh resolucij s pozivom h končanju nasilja s strani režima v Damasku, češ da sta neuravnoteženi in uperjeni zgolj proti režimu. V letu dni nasilnega zatiranja protestov v Siriji naj bi umrlo že prek 9000 ljudi. V več sirskih mestih, med drugim v Alepu in Damasku ter v provincah Homs in Dara, se je medtem po navedbah aktivistov včeraj zbralo na tisoče protestnikov, ki zahtevajo mednarodno vojaško posredovanje proti režimu predsednika al Asada, oborožitev Svobodne sirske vojske in padec režima. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) pa je opozoril, da v sirskem mestu Al Zafarane nujno humanitarno pomoč potrebuje 12.000 ljudi, ki so pobegnili iz province Homs. (STA) BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se je včeraj jezno odzval na besede predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana, ki je EU primerjal z bivšo Sovjetsko zvezo. "Tisti, ki EU primerjajo s Sovjetsko zvezo, očitno sploh ne razumejo, kaj je demokracija," je Barrosovo mnenje prenesla tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Madžarski premier je v četrtek ob nacionalnem madžarskem prazniku v Budimpešti "evropske birokrate" primerjal z uradniki Sovjetske zveze, pa čeprav ne nosijo uniform. "Ne bomo kolonija ... Madžari ne bomo živeli, kot nam diktirajo tujci, ne bomo se odpovedali svoji neodvisnosti in svobodi," je še poudaril. Orbanova desnosredinska vlada je od začetka lanskega leta pod drobnogledom Bruslja. Začelo se je s spornim medijskim zakonom. Nato je komisija letos proti državi sprožila tri JOSE MANUEL BARROSO ansa pravne postopke zaradi zaskrbljenosti glede neodvisnosti madžarske centralne banke, sodstva in organa za nadzor nad varstvom podatkov. Poleg tega je Madžarska prva članica unije, ki je občutila konkretno grožnjo sankcij zaradi neurejenih javnih financ. EU je namreč ta teden odločila, da ji bo z januarjem prihodnje leto zamrznila okoli pol milijarde evropskih sredstev, če do 22. junija ne bo ustrezno ukrepala za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. (STA) Cern: Nevtrini vendarle niso hitrejši od svetlobe ŽENEVA - Najnovejše meritve so pokazale, da nevtrini vendarle niso hitrejši od svetlobe, so včeraj sporočili v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi. Lanske meritve so pokazale, da nev-trini, delci manjši od atoma, potujejo s hitrostjo, ki je za šest kilometrov na sekundo večja od svetlobne. To odkritje je sprožilo precejšnje presenečenje med znanstveniki, več fizikov pa je tudi glasno izrazilo svoj dvom v njeno veljavnost. Odkritje je namreč pod vprašaj postavilo Einsteinovo posebno teorijo relativnosti, ki je temelj sodobne fizike in v skladu s katero svetlobne hitrosti ne more preseči noben delec. Najnovejše meritve je opravila skupina strokovnjakov, neodvisnih od skupine, ki je opravila lansko raziskavo, pri tem pa so uporabili novo tehniko meritev. Meritve so pokazale, da hitrost nevtrinov ni večja od svetlobne. Da bodo domnevo dokončno potrdili, bodo sicer potrebne še dodatne raziskave, ki naj bi jih predvidoma končali do maja, so še sporočili v Ženevi. Karzaj: ZDA ne sodelujejo glede poboja civilistov KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj ZDA obtožil, da niso sodelovale z afganistansko vlado pri preiskavi poboja 16 afganistanskih civilistov v pokrajini Kandahar na jugu države, ki ga je izvedel ameriški vojak. Karzaj je Washingtonu tudi očital, da ni sodeloval s Kabulom glede predaje osumljenega vojaka. Predstavniki afganistanskih oblasti so zahtevali, da neimenovanemu ameriškemu vojaku, ki je v nedeljo ubil 16 ljudi, od tega večino žensk in otrok, sodijo v Afganistanu. Kljub temu so ga ameriške oblasti v sredo iz Afganistana prepeljale v Kuvajt, danes pa naj bi ga po navedbah neimenovanega visokega predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva prepeljali v vojaški zapor Fort Leavenworth v ameriški zvezni državi Kansas. Canterburyjski nadškof illiams napovedal odstop LONDON - Canterburyjski nadškof in poglavar Anglikanske cerkve Rowan Williams je napovedal, da bo konec leta odstopil s položaja in prevzel mesto vodje fakultete Magdalene na univerzi Cambridge. Williams je Anglikansko cerkev vodil zadnje desetletje, ki so ga zaznamovali spori med anglikanci glede imenovanj žensk in istospolno usmerjenih nadškofov. "Bil je izjemen privilegij, da sem lahko služil kot canterburyjski nadškof v zadnjem desetletju. Odločanje ni bilo vedno lahko," je dejal Williams, ki je bil na položaj imenovan leta 2002. (STA) Pjöngjang napovedal izstrelitev nosilne rakete z opazovalnim satelitom PJON GJAN G/WA SHING-TON/MOSKVA - Severna Koreja je včeraj napovedala, da bo med 12. in 16. aprilom v vesolje izstrelila nosilno raketo unha-3 z opazovalnim satelitom domače izdelave kwangmyongsong-3. Združeni narodi so sicer v preteklosti sprejeli odločitev, ki Pjongjangu prepoveduje tovrstna dejanja, poročajo tuje tiskovne agencije. Izstrelitev bo sovpadla s 100. obletnico rojstva severnokorejskega voditelja Kim Il Sunga, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na neimenovanega tiskovnega predstavnika severnokorejskega odbora za vesoljsko tehnologijo, naj bi nosilno raketo izstrelili iz izstrelitvene postaje Sohae v okraju Cholsan v provinci Severni Pjongjang. Omenjeni predstavnik je še dejal, da bo izstrelitev v skladu z mednarodnimi pravili glede izstrelitev znanstvenih in tehnoloških satelitov za miroljubno rabo. Raketa unha-2 ansa Severna Koreja je 29. februarja pristala, da bo v zameno za pomoč ZDA v hrani zaustavila nekatere aktiv- nosti, povezane s svojim spornim jedrskim programom, vključno z izstrelitvijo raket dolgega dosega. Na napoved Severne Koreje sta se prvi odzvali Japonska in Južna Koreja. Tokio je Pjongjang pozval, naj odločitev o izstrelitvi rakete z opazovalnim satelitom opusti, saj bi bil poskus v nasprotju z mednarodnimi pravili. "Ne glede na to, ali gre za satelit ali balisti-čno raketo, je to kršenje resolucij Varnostnega sveta ZN," je dejal generalni tajnik japonske vlade Osamu Fudži-mura, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Da bi severnokorejski režim z izstrelitvijo rakete kršil resolucijo VS ZN, je v sporočilu za javnost zapisalo tudi južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve. Po navedbah sporočila bi bila izstrelitev "kritično, izzivalno dejanje, ki bi ogrožalo mir in varnost na Korejskem polotoku in v severovzhodni regiji". Seul je Pjongjang še pozval, naj takoj preneha z izzivanjem in spoštuje mednarodne obveze. Ameriško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da bi izstrelitev rakete vsekakor pod vprašaj postavila sklenitev dogovora o pomoči v hrani. "Težko si zamislimo napredek v pogovorih z režimom, v čigar besedo ne zaupamo in ki stalno krši mednarodne zaveze," je dejala tiskovna predstavnica State De-partmenta Victoria Nuland. Zaradi severnokorejskega načrta so zaskrbljeni tudi v Rusiji. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je Pjongjang pozvalo, naj ne krši resolucije Varnostnega sveta ZN, ki Severni Koreji prepoveduje kakršne koli izstrelitve raket. Severno Korejo so v Moskvi tudi pozvali, naj se vzdrži dejanj, ki bodo razmere še poslabšale oziroma postavile nove ovire za nadaljevanje šeststranskih pogajanj. Da bi Severna Koreja z izstrelitvijo rakete kršila resolucijo Varnostnega sveta ZN, poudarjajo tudi v Londonu. Velika Britanija sicer ta mesec predseduje Varnostnemu svetu. (STA) 1 4 Sobota, 17. marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Iz Romunije sta se vračala v Italijo, past ju je čakala na meji Morilca iz Perugie prijeli pri Štandrežu Julian Ghiorghita po aretaciji pri Štandrežu Pri Perugii sta ubila moškega in posilila žensko. Prijeli so ju včeraj okrog 7. ure pri nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu v Štandrežu. Karabinjerji so ju čakali in jima nastavili past; odločilna je torej bila pomoč tretjega osumljenca, ki je že v zaporu. Romunska državljana sta bila v furgonu znamke Mercedes, ki je prihajal iz Romunije v Italijo. Komaj je prečkal slovensko-itali-jansko mejo, so ga ustavili, stopili nanj in aretirali mlada moška. Nista imela priložnosti, da bi reagirala. V akciji so s karabinjerji iz Pe-rugie sodelovali karabinjerji iz preiskovalnega oddelka goriškega poveljstva; preiskavo vodijo v Perugii, zato je bila akcija v njihovi pristojnosti, a so bili goriški karabinjerji soudeleženi. Po aretaciji so osumljenca včeraj privedli na goriško poveljstvo karabinjerjev, od koder so ju okrog 14. ure odpeljali v Perugio. Moška - 31-letni Julian Ghiorghita in 20-letni Aurel Rosu, ki sta med drugim osumljena številnih tatinskih pohodov - naj bi februarja v stanovanju v kraju Resina pri Perugii posilila 54-letno žensko in ukradla 20.000 evrov, 2. marca pa naj bi v kraju Ra-mazzano skupaj še z enim pajdašem na okruten način ubila 38-letnega bančnega uslužbenca Luco Rosija. Ta je skušal braniti partnerko pred podivjanimi tatovi, ki so ga zato ustrelili v nogo. Zatekel se je v sobo, a ustrelili so ga skozi vrata ter ga pokončali še z dvema streloma in z udarcem pištole po glavi. Karabinjerji iz Perugie so bili dvojici za petami. Ugotovili so, da sta Ghiorghita in Ro-su takoj po umoru pobegnila v Romunijo, kjer so ju nekaj časa opazovali. Naposled sta sklenila, da se bosta vrnila v Italijo. Stopila sta na furgon, s katerim se romunski delavci odpravljajo na delo v Italijo. Med enim izmed postankov je v vozilo stopilo tudi nekaj ka-rabinjerjev v civilnih oblačilih, ki so pri Štan-drežu skupaj z goriškimi kolegi moška aretirali. Preiskovalci še ugotavljajo, zakaj sta se vračala v Italijo. Morda sta se nameravala vrniti v Vercelli, kjer sta živela. Iz Piemonta pa sta se redno odpravljala v Perugio, kjer sta kradla po stanovanjih in se po vsaki tatvini vračala na svoj dom pri Vercelliju. Karabinjerji iz Perugie so včeraj popoldne pojasnili, da aretirana romunska državljana pred tem nista še imela odprtih računov z italijansko pravico. Osumljena sta tatvine, spolnega nasilja, ugrabitve in umora Luce Rosija. Pred nekaj dnevi so aretirali njunega pajdaša, romunskega državljana Catalina Simonescuja, ki je sodeloval pri tatvinah, četrti pa je še na begu. Poveljnik karabinjerjev iz Perugie Angelo Cuneo je po včerajšnji aretaciji obiskal starše in sestro Luce Rosija, ki so izrazili zadovoljstvo, da sta bila morilca aretirana, to pa predstavlja zanje malenkostno tolažbo ob misli, da so izgubili sina in brata. gorica »Obubožali so mesto« Carlo Rojic o ukinitvi rajonov »Gorica je po ukinitvi rajonskih svetov obubožana.« V to je prepričan Carlo Rojic, predsednik krožka Camillo Medeot. »Župan Ettore Romoli in podžupan Fabio Gentile sta z ukinitvijo rajonov zelo oškodovala Gorico in sta dokazala vso svojo nesposobnost, potem ko sta pet let zagotavljala Goričanom, da rajonskih svetov se ne bo nihče dotaknil. Zdaj pa je prišlo do njihove ukinitve, ker je desna sredina zavrnila Gentilejev predlog o oblikovanju štirih rajonov in ker je županov odbor pet let stal križem rok, namesto da bi zadevo rešil,« poudarja Rojic in opozarja, da sta Romoli in Gentile zavrnila vse dosedanje predloge Demokratske stranke o preureditvi rajonov. Zaradi tega so pri Demokratski stranki prepričani, da je treba čim prej ustanoviti združenja, ki bi nadomestila rajonske svete in ki bi delovala na osnovi demokratične participacije, transparentnosti proračuna in še nekaterih kriterijev. »Naše predloge si nekateri že prisvajajo, da bi popravil storjene napake, kar bo lahko storil le drug župan s povsem drugačnim odborom,« poudarja Carlo Rojic. Luca Rosi ansa Aurel Rosu, ki so ga z Ghiorghito iz Gorice odpeljali v Perugio an: sovodnje - Danes simbolno polaganje temeljnega kamna Pipistrel prinaša koristi Občina računa na priliv od davkov IMU in TASRU ter upa v zaposlitev čim večjega števila domačinov »Pristanek« Pipistrela na goriško letališče prinaša koristi občini Sovodnje, saj nova tovarna - danes ob 11. uri bodo simbolno položili temeljni kamen - nastaja v celoti na sovodenjskem ozemlju. Občina So-vodnje bo zato koristila vse davke in prihodke, ki so vezani na prisotnost tovarne na njenem ozemlju. Že sama gradnja obrata bo občini navrgla 39.291 evrov, ki ji bo podjetje Pipistrel poravnalo kot strošek za urbanizacijo območja. Del tega zneska bo tudi dejansko uporabljen za povezavo tovarne z vodovodnim in električnim omrežjem. »Vsako leto nam bo Pipistrel za svojo novo tovarno plačeval davka IMU in TARSU, kar pa ne predstavlja pravega prihodka, saj bomo imeli tudi več stroškov za odvoz odpadkov,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin, ki ji bodo na današnji slovesnosti na letališču stali ob strani goriški župan Ettore Romoli, predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo, predsednik uprave družbe Pipistrel Ivo Boscarol in projektni vodja Adriano Ceccherini, ki je odgovoren za uresničitev ambicioznega projekta slovenskega proizvajalca ultralahkih letal na italijanskih tleh. Glede davka IMU na sovodenjski občini še nimajo projekcij za navadne hiše, tako da zaenkrat še ni bilo mogoče izračunati niti, koliko denarja bodo dobili od nove tovarne. Na občini poleg priliva od davkov upajo, da bo prihod Pipistrela zagotovil zaposlitev tudi domačinom. »Začetno bodo predvsem inženirji prišli k nam iz ajdovske f Županja Alenka Florenin (zgoraj) in predsednik uprave podjetja Pipistrel Ivo Boscarol ob maketi štiriseda Panthera, ki ga bodo gradili na goriškem letališču (desno) bumbaca tovarne, nato pa bodo usposobili nove. Kolikor vem so že zaposlili enega inženirja iz sovodenjske občine, ki že nekaj mesecev dela v Ajdovščini in naj bi ga nato premestili v tovarno na goriškem letališču. Ne glede na to se predvideva, da bo odprtje nove tovarno prineslo pozitivne učinke na zaposlovanje v vseh sosednjih krajih. Za zapo- slitev je namreč že sedaj veliko zanimanja, ljudje sprašujejo informacije tako nas kot projektnega vodjo Ceccherinija; čeprav je še prezgodaj za zaposlovanje manj specializiranih profilov, kot so lahko uradniki, čistil-ke, skladiščniki in delavci, računamo na to, da se bodo v novi tovarni zaposlili tudi naši občani,« pravi Alenka Florenin in napo- veduje, da bo v tovarni 200 zaposlenih, ko bo obrat deloval s polno paro. Takoj po odprtju naj bi bilo delovnih mest okrog 70, nato pa naj bi se njihovo število počasi dvignilo. Prvo Pipistrelovo štirisedežno letalo Panthera, zgrajeno v novi tovarni na goriškem letališču, bodo verjetno preizkusili že v letu 2014. (dr) gorica - V svojem 54. letu umrla Alba Gurtner Za sabo pušča trajne sledi Bila je trgovka in neutrudna sooblikovalka umetniške scene - Iz njene zamisli sta v Podgori nastala Zid petih jezikov in Zid časa Alba Gurtner bumbaca Bolezen je bila spet neizprosna. Alba Gurtner je bila energična ženska, nekaj mesecev se je borila za življenje, nazadnje jo je smrt pričakala v noči na včerajšnji dan v sobi splošne bolnišnice v Gorici. Imela je 54 let, bila je trgovka, predvsem pa neutrudna sooblikovalka kulturne in umetniške scene, saj je do zadnjega snovala in uresničevala načrte, ki so imeli mnoge privržence. Še decembra lani je prerezala trak ob odprtju Dvora umetnosti v Gosposki ulici v Gorici. Ime Albe Gurtner se drži predvsem dveh umetniških podvigov v Podgori. Bila je namreč pobudnica poslikav na zunanjih zidovih območja, ki ga je v preteklosti za- sedala predilnica: sto dvajset metrov zidnih površin krasijo poslikave in poezije. K sodelovanju je leta 2000 pritegnila avstrijske, italijanske in slovenske umetnike ter jim dala na razpolago barve iz svoje trgovine. Iz njene zamisli sta v Podgori tako nastala Zid petih jezikov (oblikovali so ga likovniki) in Zid časa (okrasili so ga književniki), h katerima vodijo tudi turistične table. Za zasluge jo je občina lani nagradila s srednjeveškim žigom goriškega mesta. Alba Gurtner je bila lastnica trgovine Centro Colori, ki se je iz Ulice Leoni preselila v Ulico Duca DAosta, prostore v Ulici Leoni pa je tudi po njeni zaslugi nekaj let zasedala galerija Metropolitana. Pred dvema letoma je v sodelovanju z Ca-terino Zanon dala pobudo za dogodke v znamenju vina in likovne umetnosti, ki so jih pod naslovom »Bianco d'autore« vsak prvi petek v mesecu prirejali v lokalu na Jazbinah. Zadnjič smo jo srečali, ko je v decembru z nekdanjima sošolcema Marino Legovini in Francom Moisejem prišla odpret Dvor umetnosti v Gosposki ulici. Bila je že bolna, a se je bolezni zoper-stavila tudi z oživitvijo kraja v ulici številnih ukinjenih trgovin. Alba Gurtner zapušča 23-letno hčer Paolo, sestro Auroro z možem Giannijem, nečaka Manuelo in Alessia. Dan pogreba bo znan danes. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. marca 2012 15 doberdob - Župan odgovarja občinskemu svetniku »Mlaj nikogar ne ogroža, ne postavljajo ga pijanci« i v , • I • I #•••!• I I v« • v • J • J v | • | • v • /z številnih reakcij izhaja, da so domaani ogorčeni zaradi napada na vaški običaj »Doberdobski mlaj ne nikogar ogroža; njegovo dvigovanje je za Doberdob zelo pomemben praznični dogodek, ki ga ne nikakor prirejajo alkoholiki ali pijanci.« Tako poudarja doberdobski župan Paolo Vi-zintin, potem ko je desnosredinski občinski svetnik Marino Ferfolja zatrdil, da je mlaj nevaren in da ga dvignejo brez katerihkoli dovoljenj. Ferfolja je pismo o domnevni nevarnosti doberdobskega mlaja odposlal doberdobskemu županu, karabi-njerjem iz Doberdoba, goriški pokrajini, prefekturi in kvesturi, gasilcem, goriškemu uradu za upravljanje gozdnih virov in krajevnim časopisom vključno s Primorskim dnevnikom. V pismu je opozoril, da pri postavljanju mlaju niso upoštevane varnostne norme, sploh pa po njegovem mnenju udeleženci dvigovanja mlaja pretiravajo z uživanjem alkoholnih pijač. Članek z vsebino Ferfoljevega pisma smo že v četrtek popoldne objavili na naši spletni strani in kaj kmalu je postal ena izmed najbolj branih novic. Marsikateri uporabnik socialnega omrežja Facebook je članek objavil na svojem zidu, tako da so se kaj kmalu začeli pojavljati prvi komentarji, ki so ostro obsodili vsebino Ferfoljevega pisma. Predvsem uporabniki socialnega omrežja iz Doberdoba so se spraševali, kako je mogoče, da domačin tako ostro nastopi proti vaškemu mlaju, čeprav je njegovo postavljanje na predvečer prvega maja med najbolj doživetimi ljudskimi običaji v vasi. Včeraj je bila novica o Ferfoljevih zahtevah po večji varnosti pri postavljanju mlaja objavljena tudi v časopisu, ravno tako pa je sprožila val ogorčenja v Doberdobu in vseh okoliških krajih, kjer je dvigovanje mlajev ravno tako zelo doživeta tradicija. Marsikdo je pripomnil, da Ferfolja pri svojih razmišljanjih o mlaju ni sam, pač pa ima za sabo še nekaj vaščanov italijanske narodnosti, ki so se v Doberdob Vizintin: »Za zahtevo po spoštovanju zakonov se skriva hud napad na zakoreninjeno tradicijo« priselili iz drugih krajev. Ni skrivnost, da je med zadnjimi volitvami Ferfolja kandidiral za župana na listi, na kateri so bili tudi nekateri, ki so jim pravice slovenske narodne skupnosti v napoto, sploh pa rdečo zastavo na vrhu mlaja enačijo s komunizmom. »Postavljanje mlaja na osrednjem vaškem trgu v vseh teh letih ni nikoli predstavljalo problema za javni red ali za varnost na pokrajinski cesti. Tudi zato se mi zdi skrajno žaljivo, da se naše ljudi obravnava kot pijance in alkoholike, ki s postavljanjem mlaja ogrožajo varnost,« poudarja župan Vi-zintin in opozarja, da doslej sile javnega reda niso še nikoli posegle zaradi doberdob-skega mlaja, saj gre za običaj, ki je zelo razširjen v slovenskih vaseh in tudi v nekaterih furlanskih krajih goriške pokrajine. »Če nam bodo sile javnega reda karkoli sporočile glede mlaja, bomo njihova priporočila seveda upoštevali. Ne glede na to se mi zdi, da bi bilo treba našo pozornost usmeriti v resnične vaške probleme, ki jih ni malo, ne pa zlorabljati priljubljenega vaškega praznika z več desetletno tradicijo za nepotrebne polemike in napetosti,« poudarja Vizintin in pojasnjuje, da dvigovanje mlaja nima nikakršnega političnega ali strankarskega pomena. »Žaljivo se mi zdi tudi to, da se za domnevno zahtevo po spoštovanju zakonov skriva napad na tako zakoreninjeno vaško tradicijo,« poudarja Vizintin. Da bi se treba ukvarjati z veliko resnejšimi problemi, je prepričana tudi bralka iz Nabrežine, ki jo je članek o mlaju tako razburil, da nas je poklicala v redakcijo. »Naftovod, plinovod, tržiška elektrarna, uplinje-valnik, hitra železnica, gensko spremenjena hrana; to so iz varnostnega vidika res pomembna vprašanja, ne pa mlaji, ki jih naši ljudje že leta postavljajo s tako velikim zanosom,« poudarja naša bralka, z njo pa se nedvomno strinjajo tudi vsi v Doberdobu in okoliških krajev, kjer se dvigovanju mlajev ne nameravajo nikakor odreči, pač pa želijo starodavni običaj še naprej ohranjati. (dr) Doberdobski mlaj pogosto presega 25 metrov višine tržič - CISL Psihološka opora za žrtve »mobinga« Delavcem, ki imajo težave zaradi »mobinga«, bodo zagotavljali psihološko oporo in pomoč. To napovedujejo pri sindikatu CISL, ki je pred nekaj leti odprl okence za »mobing«. Psihološko oporo bo zagotavljala skupina izvedencev, ki bodo zaposlenim pojasnili, kako naj ravnajo v primeru, da doživljajo psihično nasilje na delovnem mestu. Skupino izvedencev bo vodila psihologinja Giuliana Del Colle, ki razlaga, da je v primeru »mobinga« zelo pomembno sproščanje negativne energije, ki se nabere v žrtvah psihološkega nasilja. Srečanja skupine izvedencev in vseh, ki potrebujejo pomoč, bodo potekala na sedežu sindikata CISL v Ulici Pacinotti v Tržiču. Za informacije sta na razpolago Giu-liana Del Colle (tel. 0481-475424) in goriški sedež sindikata CISL v Ulici Manzoni (tel. 0481-30775). gorica - Nadškof Prva skrb za socialo Poziv ob praznovanju zavetnikov »Gorica želi ostati odprta vsakemu intelektualnemu, moralnemu, kulturnemu in večjezikovnemu bogastvu,« je poudaril nadškof Dino De Antoni v svoji homiliji med sinočnjim svečanim obredom v stolni cerkvi - enim izmed vrhuncev vsakoletnega praznovanja mestnih zavetnikov, svetih Hilarija in Tacijana. Slovesna maša je v preteklosti potekala v dopoldanskem času, letos pa zvečer, saj je bil za večino mestnih trgovcev včerajšnji dan deloven. V cerkvi so bili prisotni tudi predstavniki mestnih oblasti, ki jih je nadškof tako nagovoril: »Na prvem mestu naših skrbi morajo biti socialne politike, kijih institucije ne smejo obravnavati kot pe-pelke, a jih je treba vključevati v dejavnosti v korist dela in gospodarskega razvoja. Gorica potrebuje spodbudo, zato da bo spet sanjala svojo prihodnost in priskočila na pomoč družinam v stiski.« Dodal je, da »mora Gorica ohraniti obraz mesta, kjer je lepo živeti zaradi spoštovanja, pozitivne sa-mopodobe, dobre stopnje javne varnosti ter moralne - in ne samo vremenske - klime, ki spominja na "avstrijsko Nico". V ta namen je potreben nov pakt med institucijami, Cerkvijo ter svetom prostovoljstva, socialne kooperacije in gospodarstva.« Homilijo je zaključil s slovenskimi besedami: »Naj nas blagoslovita sveta Hilarij in Tacijan ..., naj varujeta iz nebes naše mesto, mi pa si bomo prizadevali, da bi bil njun praznik resnično praznik vsega goriškega mesta.« Goriški nadškof sovodnje - Jutri čistilna akcija v priredbi ribičev društva Vipava Bregove morajo spet čistiti Lani so odpeljali vse odpadke, a se je v enem letu že nabralo cel kup novih - K udeležbi pozivajo vse ljubitelje čiste narave Ribiči sovodenjskega društva Vipava so lani priredili obsežno čistilno akcijo, med katero so pobrali več tovornjakov odpadkov. Po enem letu morajo čiščenje ponoviti, saj je po bregovih Soče in Vipave ter v drugih predelih občine spet posejanih cel kup odpadkov. Letošnja čistilna akcija bo potekala jutri; udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 na sedežu ribiče Vipave ob cesti za Petovlje, od koder se bodo podali na čiščenje pomazanega naravnega okolja. »Neznanci še vedno odlagajo najrazličnejše odpadke ob bregovih rek, ne da bi pri tem pomislili na škodo, ki jo povzročajo naravnemu okolju, in ne da bi vzeli v poštev dejstvo, da itak za odva-žanje odpadkov izpred domov plačujejo davek,« poudarjajo ribiči, ki pozivajo vse ljubitelje čistega okolja, naj se udeležijo jutrišnje akcije. Vabilo so odposlali vsem društvom v občini in zavodu Ente tutela pesca. Ob zaključku čistilne akcije bo za odvoz odpadkov poskrbela sovodenjska občina. Neverjetno je, kaj vsega odlagajo v naravno okolje Kup odpadkov ob Soči foto r.petejan tržič - Finančna straža zasegla območje ob cesti za Marino Julio ^ v Vtd I «v v Gume v zaščitenem mokrišču Pred nekaj meseci so okoljevarstveniki na istem območju našli divje odlagališče azbestnih plošč in gradbenega materiala Pnevmatike v roji Cavana bonaventura Osebje tržiškega oddelka finančne straže je zaseglo mokrišče ob roji Cavana, ki teče med Marino Julio in kanalom Brancolo. Med trstjem so namreč našli pravo divje odlagališče odrabljenih avtomobilskih gum, ki so bile na pol zakopane v blatu in prekrite z vodo. Finančni stražniki so območje zavarovali, pripravili so zapisnik, zdaj pa je za sanacijo območja pristojna tržiška občina, ki bo v ta namen morala porabiti precejšnjo vsoto denarja. Preiskavo je sprožilo tudi javno tožilstvo, ki bo skušalo ugotoviti, kdo je odrabljene pnevmatike odvrgel sredi zaščitenega območja SIC. Finančni stražniki so takoj po ogledu divjega odlagališča ugotovili, da gre za gume tovornjakov oz. traktorjev. »Še enkrat se zgražamo nad pomanjkanjem družbenega čuta nekaterih posameznikov, ki s svojimi dejanji oškodujejo celotno občinsko skupnost,« poudarja tržiška občinska od-bornica Mariella Natural in poziva vse občane, naj takoj obvestijo občino, ko opazijo divje odlagališče in sploh nezakonito odlaganje odpadkov. Še pred nekaj meseci so na istem območju oko-ljevarstveniki iz sklada WWF odkrili divje odlagališče azbestnih plošč in gradbenega materiala. 1 6 Sobota, 17. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / »Pac Don« nagrajen v Rimu Združenje katoliških »webmasterjev« Weca je včeraj v Rimu nagradilo najboljše spletne pobude za širjenje vere. Med nagrajenimi so bile tudi štiri župnije iz goriške pokrajine, ki so skupaj postavile na noge spletno stran www.chie-sacormons.it, na kateri skušajo privabiti pozornost otrok z igrico »Pac Don«, sicer povzeto po znani uspešnici »Pac Man«. gorica - Koncert in »fešta« v Kulturnem domu V Prešernovem imenu mladostno in razposajeno Ministrica Ljudmila Novak zagotovila podporo izobraževanju v slovenskem jeziku Birsa razstavlja v Gradišč V galeriji La Fortezza v Gradišču bodo danes ob 18.30 odprli razstavo delo slovenskega umetnika Dareta Birse. Razstava še danes in jutri Še danes in jutri bo odprta razstava »Od pejsaža do teritorija«, ki je na ogled v nekdanjem samostanu sv. Klare v Gorici. Danes in jutri ob 17. uri prirejajo brezplačna vodena ogleda. Motokros dirka v Vrtojbi Društvo Gas Vrtejba organizira jutri mo-tokros dirko za Pokalno prvenstvo Slovenije. Dirka bo potekala na progi v Gramoznici v Vrtojbi od 10. do 19. ure. (nn) V Šmihelu dvakrat gorelo V četrtek je v Šmihelu zagorelo manjše gospodarsko poslopje, iz katerega so še pravočasno umaknili kmetijske stroje. Kljub temu je požar povzročil za približno 8 tisoč evrov škode. Pri reševanju strojev je lastnik objekta utrpel lažje telesne poškodbe. (nn) Javno o Grillovi filozofiji Na sedežu gibanja 5 stelle v Ulici Leoni v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Filosofia di Beppe Grillo«, ki jo je napisal Edoardo Greblo. Mladosten in razposajen. Takšen je bil praznik slovenske kulture, ki so ga v četrtek obeležili z Mlado Prešernovo proslavo v goriškem Kulturnem domu. Dogodek je bil predviden že v začetku februarja, a so ga takrat odložili zaradi slabega vremena. V četrtek je tako v Kulturnem domu nastopil mladinski simfonični orkester iz Novega Mesta, ki ga sestavlja približno sto mladih glasbenikov med 14. in 26. letom starosti. Uvodoma so mladi glasbeniki zaigrali slovensko himno, po uvodnem pozdravu Davida Sanzina v imenu prirediteljev večera pa je prisotne nagovorila še ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki sta jo v Kulturnem domu spremljali generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in kon-zulka Bojana Cipot. »Glasba ne pozna meja, zato sem posebno zadovoljna, da se naši mladi glasbeniki povezujejo z rojaki v zamejstvu, ki jih spodbujam, naj še naprej ohranjajo slovenski jezik in kulturo,« je povedala ministrica in pozvala pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, naj okrepijo sodelovanje s Slovenci v matični domovini, hkrati pa naj še naprej opravljajo vlogo ambasadorjev Slovenije v Italiji. Novakova je nekaj besed posvetila tudi staršem in jih pozvala, naj vztrajajo pri učenju svojih otrok slovenščine, čeprav je mogoče to v večinskem jezikovnem okolju včasih zelo zahtevno. »Slovenija podpira izobraževanje v slovenskem jeziku, podpira slovensko manjšino in si želi, da bi se tudi Slovenci v Italiji povezovali z matično državo, da bi predvsem mladi našli čim več prijateljev v Sloveniji. Zaradi tega odločno podpiram sodelovanje in navezovaje novih stikov, pri čemer vam bomo pomagali in vas pri tem podpirali,« je poudarila ministrica Ljudmila Novak. Za njo je nastopil mladinski simfonični orkester iz Novega Mest, ki je svoj repertoar prilagodil mladi publiki. Tako je bilo poleg klasične glasbe tudi nekaj jazz skladb, filmske in narodnozabavne glasbe. Z zaključkom koncerta se praznično vzdušje v goriškem Kulturnem domu še ni zaključilo, saj se je v spodnjih prostorih začela »fešta«, med katero je za glasbo skrbel DJ Ivan B. Predvsem otroci z osnovne in nižje srednje šole so zaplesali, med udeleženci pa je še zlasti izstopala prisotnost cele Domove košarkarske ekipe Under 17. Pokrovitelja Mlade Prešernove proslave sta bila novomeška družba Krka in Slovenska kulturno gospodarska zveza. Občinstvo (levo) in nastopajoči na Mladi Prešernovi proslavi bumbaca solkan - Po odprtju prizidka k vili Bartolomei Arhivi odslej dostopnejši V poslopju poleg knjižnice in čitalnice tudi pisarne za kustose in osebje Goriškega muzeja ter hale za restavriranje Nova muzejska stavba ob vili Bartolomei, v starejšem delu Solkana, predstavlja pomembno pridobitev za Goriški muzej, pa tudi za raziskovalce, saj bodo bogate arhivske zbirke v lasti muzeja sedaj dostopnejše. Novogradnjo, ki zaseda okrog 330 kvadratnih metrov površine in jo sestavljajo tri etaže, so včeraj z majhno slovesnostjo predstavili novinarjem in širši javnosti. Prisotni so bili predstavniki raznih ustanov (med katerimi tudi goriški Kulturni dom in Pokrajinski muzeji iz Gorice, le-te sta zastopala odbornik Federico Portelli in kustos Saša Quinzi) ter delegacija muzeja in občine Kar-lovac, s katerimi goji Nova Gorica dobre stike. Novogradnjo so podrobno predstavili direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, novogoriški župan Matej Arčon in Vladimir Peruničič, načelnik oddelka za družbene dejavnosti pri mestni občini Nova Gorica. Na mestu, kjer stoji nova zgradba, so bile prej garaže za policijska vozila, v neposredni bližini, v Žabjem kraju - tako mu pravijo domačini -, pa stoji zapor, ki bi ga tako občina kot muzealci najraje videli drugje, vendar za njegovo selitev še ni denarja. Nova zgradba je prostorna in sodobno opremljena. V kletnih prostorih, ki jih s pomočjo rampe lahko dosežemo tudi z dostavnimi vozili, bodo poleg kurilnice in tehničnih pripomočkov še manjše hale, namenjene restavriranju predmetov in muzejskemu arhivu. Prit- ličje predstavlja glavni del zgradbe. Tu bo svoje mesto našla interna knjižnica s čitalnico in del upravnih prostorov. Knjige in dokumenti bodo razporejeni praktičnih in preglednih drsnih omarah. V prvem nadstropju bodo svoje pisarne imeli kustosi in osebje. Kot je povedal Malnič, bo vse upravno osebje končno imelo svoje prostore na enem mestu, kajti do sedaj so bili muzejski delavci razpršeni po številnih lokacijah. Načrt prizidka k vili Bartolomei je izdelal arh. Boris Briški, investicija pa je veljala dobre 2,3 milijone evrov in so jo omogočili Evropski sklad za regionalni razvoj, država in mestna občina Nova Gorica. Z novimi prostori v Solkanu bodo tudi razbremenili grad Kromberk, ki ga bodo namenili muzejskim zbirkam. Grad bo služil tudi razstavam, občasno pa še glasbenim prireditvam. V njem bo svoj prostor dobila umetniška zapuščina Vladimirja Makuca, na velikega umetnika pa bo spominjalo tudi ime ene izmed galerij, ki bodo v prihodnosti urejene v vili Bartolomei. Goriški muzej razpolaga z največjo muzejsko knjižnico v Sloveniji. Tudi fond fotografij je vsega spoštovanja vreden, saj presega 100 tisoč posnetkov iz raznih obdobij. V novi stavbi bodo arhivski dokumenti bolj dostopni in bodo na voljo vsem, ki se ukvarjajo s študijskimi raziskavami, so včeraj poudarili. Andrej Mal-nič je še pojasnil, da je solkanski prizidek le prva faza posodobitve muzejskih zmogljivosti v Novi Gorici. (vip) Mnogi so si včeraj ogledali novo muzejsko zgradbo foto vip ajdovščina - Negotova usoda Primorja Zaposlenim del plače, lastniki kritični do uprave V ponedeljek bodo zaposleni v ajdovskem Pri-morju na zahtevo koordinacije sindikatov prejeli del februarske plače, preostanek pa jim bo skušala uprava zagotoviti do konca meseca. Uprava posledično pričakuje, da bodo zaposleni še naprej prispevali k izvajanju delovnih procesov v družbi, ki potekajo na več kot desetih velikih gradbiščih. Uprava družbe je banke upnice seznanila s tem, da do 15. marca s strani države in nebančnih upnikov niso prejeli predvidenega prispevka za sanacijo družbe in da jim je uspelo zbrati nekaj več kot 50 odstotkov vrednosti zahtevanih prispevkov. Ker razgovori z državo in nebančnimi upniki še potekajo, je uprava zaprosila banke upnice za podaljšanje veljavnosti ponudbe, saj meni, da so minimalni pogoji za uspešnost sanacije družbe - ob razpolo- žljivosti finančnih ukrepov v letu 2012 - izpolnjeni. V upravi Primorja so se ostro odzvali na izjave nekaterih delničarjev Primorja Holding, večinskega lastnika družbe, ki ponujajo svoj recept za pomoč ajdovskemu gradbincu in so za 12. april sklicali dokapitalizacijsko skupščino Primorja Holding. »Nemoralno je, da bivši zaposleni, ki so vsa leta imeli visoke vodstvene položaje v družbi in neposreden vpliv na poslovno politiko Primorja ter so za nastali finančni položaj družbe tudi neposredno soodgovorni, novi upravi očitajo, da vodi s svojimi ukrepi družbo v stečaj,« so sporočili iz ajdovske družbe, kjer tako kot banke upnice in država pričakujejo skorajšnjo razlastitev Primorja Holding v lasti ekipe me-nedžerjev z nekdanjim predsednikom uprave Dušanom Črnigojem na čelu. (nn) gorica - V Ulici Bellinzona LES odprl sedež Del Ponte: »Na naši listi za občinske volitve bo pet ali šest Slovencev« Loredana Panariti in Paolo Del Ponte Stranka Levica, ekologija in svoboda (LES) je dobila svoj sedež tudi v Gorici. Odprli so ga v četrtek v Ulici Bellinzona, kjer sta prisotne nagovorila pokrajinska koordinatorka Loredana Panariti in tajnik goriške občinske sekcije Paolo Del Ponte, v slovenskem jeziku pa je pozdravil Marjan Sosol. »Sedež smo odprli v vidiku volitev, na katerih ima po našem mnenju skupni levosredinski kandidat Giuseppe Cingolani zelo dobre možnosti za zmago. Na to seveda računamo, saj z uveljavitvijo naših kandidatov bi veliko lažje vzdrževali strankin sedež tudi po volitvah. Doslej smo se sestajali v najrazličnejših krajih, dobro pa vemo, kako pomembno je imeti lasten sedež za krepitev strankinih dejavnosti,« pravi Del Ponte in dodaja, da so v glavnem že sestavili svojo listo kandidatov za občinski svet: »Na listi sta oba spola enako zastopana. Poleg tega imamo od pet do šest Slovencev, eden izmed njih je še neodločen.« Zadnja imena bodo določili danes ali jutri, takoj zatem se bodo lotili zbiranja podpisov. Potrebujejo jih najmanj 200, zbrali pa jih bodo kakih 30 do 50 več, tako da ne bo presenečenj. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. marca 2012 17 doberdob Rijavec obžaluje »Ni bila predsednikova želja« V uradnem programu obiska slovenskega predsednika Danila Türka v Doberdobu je bila na Gradini sprva napovedana tudi glasbena točka Giannija Rijavca, pevca in ustanovitelja Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob, sedež katere je predsednik še isti dan obiskal na Trnovem. Rijavec nazadnje ni nastopil, se pa je včeraj s tem v zvezi oglasil v javnosti. »Leta 2010 sem na Barcolani spoznal odlično italijansko pevko Zuleiko Morsut. Prijateljstvo je pripeljalo do pesmi-dueta. Napisal sem glasbo za pesem "Ljubezen je le ena - L'amore e uno solo". Nastal je prvi sloven-sko-italijanski duet, ki z omenjeno pesmijo poskuša podreti meje, ki so še vedno v glavah ljudi. Predsednik Danilo Türk je v pesmi in duetu prepoznal kulturno povezavo Slovenije in Italije, zato je duetu in pesmi napisal pismo podpore. Ko se je pripravljal obisk Poti miru od Alp do Jadrana, smo se pogovarjali o primernosti vključitve dueta v dogodek. Glede na to, da se je pot dueta začela v Doberdobu, kjer sva z Zuleiko prvič zapela pesem, in da je v Doberdobu veliko članov italijanske oddelčne fundacije Beli golob ter da je Zuleika Morsut predsednica oddelčne fundacije Beli golob Italija, se je Doberdob zdel kot najprimernejši kraj, kjer bi se pesem lahko predsedniku v živo predstavila. Predsednikova želja je bila, da se pesem zapoje na zaključni prireditvi njegovega enodnevnega obiska z naslovom "Poti miru od Alp do Jadrana" ... Žal mi je, da zaradi meni nepojasnjenih razlogov duet v Doberdobu ni smel nastopiti. Mislim, da moramo takoj začeti podirati meje v naših glavah.« »Organizacijo in program za sprejem predsednika Republike Slovenije je občina Doberdob uskladila v popolnem dogovoru z uradom predsednika republike. Prilagodili smo se vsakemu predlogu in želji omenjenega urada zato, da bi bil predsednik povsem zadovoljen z obiskom, kar se je tudi izkazalo. Kar zadeva kulturni program, v nasprotju s tem, kar trdi in nam je trdil Gianni Ri-javec, pa so nam iz Ljubljane uradno potrdili in pojasnili, da "nastop gospoda g. Rijavca na prireditvi v Doberdobu ni želja predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, ampak g. Rijavca" in da tudi "Urad predsednika republike tega nastopa ni zahteval". To smo seveda upoštevali. Priredili smo kakovosten in vrhunski nastop naših zborov, katerim gre vsa naša pohvala in zahvala, saj je bil z nastopom predsednik zelo zadovoljen. Polemike g. Rijavca so zato neutemeljene in povsem neumestne,« na Rijavčevo pisanje odgovarja župan Doberdoba, Paolo Vizintin. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče DOBERDOB Obisk močno odmeva Med prebivalci doberdobske občine še močno odmeva sredin obisk slovenskega predsednika Danila Turka v sprejemnem centru Gradina. Na sple- tni strani našega dnevnika smo že objavili galerijo s fotografijami obiska, ki jim sedaj dodajamo še posnetke do-berdobskega fotografa Karla Ferletiča. V svoj objektiv je še zlasti ujel rokovanje predsednika z domačini, ki so se veselili njegovega prihoda v Doberdob. gorica - V Kulturnem domu Komigo, uspešen start abonmajske kampanje Letošnja izvedba se bo začela v znamenju Nobelovca Daria Foja Abonmajska kampanja festivala komičnega gledališča v treh jezikih Komigo 2012 poteka uspešno, pravijo v goriškem Kulturnem domu. Iztekel se je rok potrditve lanskoletnih mest in začel se je obenem redni abonmajski vpis. Start je bil spodbuden, saj so prireditelji že zbrali 150 abonentov, kar potrjuje veliko zanimanje za pobudo. Festival Komigo je nastal leta 2004 in ga je pri prvi korakih sofinancirala EU v okviru kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Letos ga bodo priredili že devetič, kar dokazuje, da je eden izmed redkih projektov v manjšini, ki je po uvodni pomoči stekel z las- tnimi nogami. Kljub raznim finančnim težavam, ki pestijo predvsem kulturo, prireditelji z optimizmom in vztrajnostjo nadaljujejo po začrtani poti. Letošnja izvedba se bo začela v sredo, 28. marca, v znamenju Nobelovega nagrajenca Daria Foja, saj bosta na programu njegovi deli »Ho visto un re« (v italijanskem jeziku) in »Svobodni zakon« v produkciji Narodnega doma Maribor; v predstavi nastopata igralca Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš. V Kulturnem domu še naprej poteka vpis abonmaja, na razpolago pa so tudi za informacije o festivalu, ki se ga drži geslo »Rešitev za vašo sprostitev!«. Koncerti ¿j Čestitke GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 17. marca, ob 20.30 »Tre vite in affitto«, Oberon Teatro iz Monte-bellune; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 19. in 20. marca, ob 20.45 »L'asti-ce al veleno« (Vincenzo Salemme); informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 17. marca, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Pomlad - kakšen dež se je ulil«; ob 20. uri (Lee Hall) »Knapi slikarji«. Sreda, 21. marca, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. GLASBENA MATICA GORICA vabi na 5. srečanje komornih skupin z naslovom »Z glasbo v pomlad«. Nastop učencev bo v Kulturnem domu v So-vodnjah v sredo, 21. marca ob 18. uri. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. marca, ob 20.15 abonmajski koncert Novozelandskega godalnega kvarteta in v sredo, 21. marca, ob 20.15 bo koncert z naslovom »Zvoki Brazilije -Sons do Brasil« v izvedbi brazilske pevke Denise Dantas in njenega kvarteta; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro (www.kulturnidom-ng.si). PRIMORSKA POJE: v nedeljo, 18. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo: ŽePZ Prem, ŽePZ Justin Kogoj Dolenja Trebuša, MePZ Košana, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, Oktet Bori - Postojna, MePZ Jacobus Gallus -Trst. V večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 31. marca, ob 20.30. Na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu v petek, 20. aprila, ob 20.30. SNOVANJA 2012 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v torek, 20. marca, ob 20.30 koncert z naslovom »Glas, klavir & orkester« s podelitvijo štipendij. Nastopajo Bruno Mereu, klavir, Julija Kramar, sopran, Mirjam Pahor, mezzosopran, Nikolaj Pintar, bariton, Goran Ruzzier, bariton, Goriški mednarodni orkester Arsatelier, Marco Feruglio, dirigent. mí Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Magnifica presenza«. Dvorana 2: 17.30 »John Carter« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Safe House - Nessuno e al sicuro«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Quasi amici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Magnifica presenza«. Dvorana 2: 18.00 »Ti stimo fratello« (digitalna projekcija); 20.20 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'al-tra faccia del diavolo«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 »Cesare de-ve morire«; 22.00 »Posti in piedi in paradiso«. prej do wovicç www.primorski.eu \ S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.:00386-30339004 H Šolske vesti JEZIKOVNI TEČAJI NA AD FOR-MANDUMU - na razpolago so še prosta mesta za tečaje: angleščina A2 (36 ur, začetek 19. marca), angleščina B2 (42 ur, začetek 12. marca), slovenščina A1 (30 ur, začetek 14. marca), slovenščina B1 (30 ur, začetek 26. marca); informacije: Ad formandum Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. M Izleti SPDG prireja od 29. junija do 6. julija planinski izlet v narodni park Pollino med Bazilikato in Kalabrijo z vzponom na najvišje vrhove, ogledom arheoloških in paleontoloških ter naravnih znamenitosti. Prevoz z avtobusom, nastanitev v hotelu v kraju Rotonda; informacije in prijave: Vlado 0481-882079 v opoldanskem ali večernem času. Prijave veljajo ob vplačani akontaciji. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177) ali v Trstu (tel. 040-365473) ali na mohorjeva@gmail.com. KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lošinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni avtobusni izlet s kosilom z ogledom Škocjanskih jam, Hrastovelj in Kube-da v nedeljo, 18. marca; informacije in prijave po tel. 0481- 482015 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). EKSKURZIJI Z E'STORIABUSOM bosta potekali 31. marca in 22. aprila v okviru pobude »Goriška pomlad« in ju bo vodila zgodovinarka Lucia Pillon. Prva bo potekala po goriških »poteh svile«, druga pa bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. Danes je priložnost taka, da ne zamudi je prav nobena Sraka. MARKO 40 jih je obrnil, še več pa jih bo s Srako zvrnil. Vse najboljše! Vokalna skupina Sraka ALEX... za tvoj 15. rojstni dan ti voščimo vse naj, naj! Da bi se ti uresničile vse skrite želje ti želimo vsi, ki te imamo radi, posebno tvoja nona. Danes praznuje JOŠKO 70. rojstni dan. Obilo zdravja in sreče mu želijo vsi Klemšetovi iz Podgore. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 uradu ob ponedeljkih in petkih 12.0013.00 in ob sredah 16.00 -17.30. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tricikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.albopretorio.regione.fvg.it/savo-gnadisonzo. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na občni zbor volilnega značaja, ki bo na sedežu (Ul. Valentinis, 84 v Tržiču) v soboto, 31. marca, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fonda-zionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). Prireditve DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV bo danes, 17. marca, od 15. do 18.30 prostorih Feiglove knjižnice v KB Centru na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu gorica@zskd.org ali po tel. 327-0340677. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARN I UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 18. marca, ob 11. uri z naslovom »Amore a prima vista«; v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri »Allegra fattoria« in v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH prireja s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice predstavitev knjige »V sinjo brezkončnost - Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva« Vilija Prinčiča v ponedeljek, 19. marca, ob 18. uri. Knjigo bo v prostorih knjižnice v Sovodnjah predstavila Martina Kafol ob prisotnosti avtorja. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, Založbo Mladika in Goriško Mohorjevo družbo vabi »Na kavo s knjigo« v četrtek, 22. marca, ob 10. uri. Ob prisotnosti avtorja bo Majda Artač Sturman predstavila zbirko kratke proze Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. KRUT v Gorici vabi v ponedeljek, 26. marca, ob 18. uri na predstavitveno konferenco delavnice spomina »Kako upočasniti umsko staranje« s specialistko klinične psihologije in nevropsihologije Vali G. Tretnjak in psihologinjo Jano Pečar; prijave in informacije na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Rita Rizzot-to por. Vizin iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah; 11.00, Alma Ressi iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 9.00, Maria Riz-zato (sestra Ausilia) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.30, Riccardo Brigante iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališče. 1 378 Sobota, 17. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Selektor odbojkarske reprezentance Mauro Berruto »Izbiram ljudi, ki so primerni za moj projekt« Selektor italijanske odbojkarske reprezentance Mauro Berruto je v četrtek popoldne v telovadnici Športnega centra Olympie sledil treningom izbranih mladincev iz naše dežele. Med temi tudi so bili številni odboj-karji slovenskih društev. Pobuda nosi ime Regional day in poteka po celi Italiji. Za Berruta je bilo srečanje v Gorici že devetnajsto po vrsti. Manjka mu le še srečanje v Venetu. Po opravljenem treningu in zaključnem nagovoru udeležencev smo turinskega strokovnjaka, antropologa po izobrazbi, najprej prosili za krajšo oceno športnega popoldneva tudi v primerjavi s tem, kar je lahko spoznal na ostalih srečanjih širom Italije. »Lahko mirno zatrdim, da je bilo srečanje v Gorici na ravni večine ostalih dežel, tudi tistih, ki so odbojkarsko razvitejše. Vaša dežela se lahko ponaša s tradicijo dobrih športnikov in odbojkarjev. Tudi danes smo lahko opazili nekatere fizično sposobne in odbojkarsko nadarjene fante. Deželna odbojkarska zveza namenja mladinskemu sektorju veliko pozornost, kar se bo brez dvoma v prihodnosti obrestovalo. V ta namen je najela izkušene strokovnjake, ki zmorejo celotno odbojkarsko gibanje povzpeti znatno višje. V bližnji preteklosti delovanje z mladimi ni bilo vedno deležno pravilne teže in posledice so potem občutene tudi na ravni starejših članov. Dejstvo, da v deželi ni A-ligaških ekip nikakor ni spodbud- Mauro Berruto med treningom mladih odbojkarjev v Gorici bumbaca Mateja in Lorisa zelo cenim, nobeden od dveh ni dokončno odpisan, vendar... no za razširjenost odbojkarske igre med mlajšimi.« Zakaj so ta srečanja tako pomembna, da je na njih prisoten celo sam državni selektor? »Ta srečanja koristijo tako meni kot koristijo fantom in njihovim trenerjem. Mlajši odbojkarji lahko ogromno pridobijo tako na samozavesti kot s tehničnega vidika. V njih se mora ustvariti občutek, da je njihovo športno udejstvovanje deležno pozornosti tudi na najvišji ravni. Poleg tega je pomembno, da se v teh letih gradi predvsem na individualni tehniki, na osebnosti posameznika in se lahko Matej Černic postavi v drugi plan vidike, ki so povezani z uspešnostjo ekipe in jemljejo v poštev samo tekmovalni rezultat. V tej luči je tudi moj predlog, da do trinajstega leta fantje nastopajo na turnirjih v ekipah s samimi tremi igralci in to ob primerno visoki mreži, da se lahko počutijo absolutni protagonisti v prostoru, ki je njim primeren«. Uvodoma ste omenili, da se lahko deželno odbojkarsko gibanja ponaša z odbojkarji višjega kova. Zanima nas ali sta Matej Černic in Loris Mania' še na spisku potencialnih reprezentantov? »Oba fanta zelo cenim in oba sta tudi dosegla odlične uspehe v italijanski odbojkarski selekciji. Poleg tega sem Lorisa treniral, ko je nastopal za Montichiari. Nobeden od dveh ni do- Loris Mania končno odpisan, vendar je treba vedeti, da ko sem prevzel krmilo reprezentance sem izbral odbojkarje, ki sem jih takrat imel za primerne za moj projekt. Vsak selektor mora imeti svojo vizijo in vsak projekt mora sloneti na definirani skupini, ki ima svojo identiteto. Ta skupina je dosegla dobre rezultate in zato tudi verjamem vanjo. Prepričan sem, da si bomo priigrali vozovnico za olimpijske igre v Londonu, žal le, da še dober mesec ne bom mogel razpolagati s člani ekipe. Upam, da bomo uspešni že na kvalifikacijskem turnir-juni v Sofiji, ki bo v začetku meseca maja. Vsekakor sem izredno pozoren na vse to, kar se dogaja na odbojkarskih igriščih in posledično bodo temu prilagojene tudi moje odločitve pri izbiri igralcev.« (J.P.) nogomet - Žreb LP Milan -Barcelona že v četrtfinalu NYON - Branilka naslova Barcelona in Milan se bosta v ligi prvakov med sabo pomerila že v četrtfinalu, Barcelona in Real Madrid pa se bosta lahko med sabo pomerila šele v finalu. Tako je določil včerajšnji žreb, ki ne Kataloncem ne Milančanom ne more biti najbolj po godu. Ekipi sta se med seboj v evropskih pokalih pomerili že trinajstkrat, Barca je dobila pet, Milano pa štiri dvoboje; štirikrat se je obračun končal neodločeno. Zadnjič sta se merila v skupinskem delu v tej sezoni lige prvakov. Na Camp Nouu je bilo 2:2, na San Siru pa so slavili Katalonci s 3:2. Ros-soneri so najvišjo zmago slavili v finalu pokala prvakov leta 1994, so so zmagali s 4:0, Katalonci pa leta 1959, ko so v prvem krogu pokala prvakov slavili s 5:1. Paul Breitner, nekdanji legendarni nogometaš Bayerna Münchna, Reala Madrida in nemške reprezentance, je kot prvo povlekel kroglico z imenom Apo-el, letošnjim velikim presenečenjem najmočnejšega nogometnega klubskega tekmovanja in prvim ciprskim moštvom, ki se je doslej prebilo tako visoko. Edini «palček» med ekipami, ki so se prebile v osmino finala, je za tekmeca dobil beli balet. Real, ki je imel najsrečnejšo roko pri žrebu, bo za povrh povratno tekmo igral doma. Bayern in Chelsea sta v vlogi favoritov v naslednjem paru. Četrtfinale: Apoel (Cip) - Real Madrid (Špa); Marseille (Fra) - Bayern (Nem); Benfica (Por) - Chelsea (Ang); Milan (Ita) - Barcelona (Špa) Prve četrtfinalne tekme 27. in 28. marca, povratne 3. in 4. aprila Para polfinala: Marseille/Bayern - Apoel/Real; Benfica/Chelsea - Milan/Barcelona Prvi tekmi polfinala 17. in 18. aprila, povratni 24. in 25. aprila; finale: - 19. maja, München. Četrtfinale evropske lige: Alkmaar - Valencia, Schalke 04 - Bilbao, Sporting Lizbona - Harkov, Atletico Madrid - Hannover 96. smučarski skoki V Planici slavje Kranjca PLANICA - Robert Kranjec je na veselje 11.000-glave množice pod Poncami na finalu svetovnega pokala s svojo četrto zmago v karieri Sloveniji priboril še 31. posamično v svetovnem pokalu. Svetovni prvak v poletih (434,5 točke) je prepričljivo slavil zmago pred Švicarjem Simonom Ammannom (423,4). »To zmago sem si želel vseh deset let in sem res vesel, da mi je danes uspelo. Zmaga mi pomeni ogromno, res veliko. Kot naslov prvaka v Vikersundu,» je povedal Leteči Kranjec. Kranjec je z včerajšnjo zmago prevzel vodstvo v boju za mali kristalni globus za polete. Pred Japoncem Daikijem Itom ima zdaj 35 točk prednosti, tudi včeraj tretji Avstrijec Martin Koch še ni izpadel iz igre. Vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala Norvežan Anders Bardal je po včerajšnjem 12. mestu na predzadnji tekmi sezone praktično že osvojil veliki kristalni globus. Pred najbližjim zasledovalcem Avstrijcem Gregorjem Schlierenzauerjem, ki je bil včeraj peti, ima pred jutrišnjo zadnjo tekmo sezone namreč okroglih 100 točk prednosti, tako da v konkurenci 31 skakalcev potrebuje le še točko, pa bo postal tretji norveški zmagovalec sezone v zgodovini. Danes bo pod Poncami tradicionalna zadnja ekipna tekma sezone; prva serija bo na sporedu ob 10. uri. ALPSKO SMUČANJ E - Finale v Schladmingu, danes ob 10.00 in 12.30 ženski veleslalom; ob 9.00 in 11.30 moški slalom. Branilec lanske zmage Hrvat Ivica Ko-stelic se je odločil, da bo nastopil le še na jutrišnjem slalomu, v katerem se mu nasmiha mali kristalni globus, čeprav mu drugouvrščeni Hirscher in tretje uvrščeni Šved Andre Myhrer dihata za ovratnik. Hirscher zaostaja za 50, Myhrer pa za 66 točk. Včeraj je bila na sporedu ekipna tekma mešanih ekip. Avstrija (Eva-Maria Brem, Michaela Kirchgasser, Marcel Mathis in Philipp Schorghofer) je v finalu s 3:1 premagala Švico (Lara Gut, Wendy Holdener, Markus Vogel in Silvan Zurbriggen). Tretje mesto je osvojila Švedska, ki je s 3:1 ugnala ZDA. rokomet - Elitna A-liga Tržačani v Teramu v zadnjih minutah V torek v Trstu proti Bologni Teramo - Pallamano Trieste 25:28 (12:12) Pallamano Trieste: Modrusan, Čermelj 1, Radojkovič 5, Sirotich 7, Dapiran, Anici 5, Pernich 3, Nadoh 6, Di Nardo, Carpanese, Lo Duca, Vi-sintin 1. Tržačani, ki so se že uvrstili v končnico za naslov, lahko pa še precej izboljšajo svoj izhodiščni položaj, so v zadnjih minutah strli odpor Te-rama, ki se na vse kriplje bori za 8. mesto, zadnje za play-off. Tekma je bila stalno zelo izenačena, največkrat pa so bili v vodstvu gostitelji, toda največ z dvema goloma prednosti. Zadnjič je Teramo vodil enajst minut pred koncem (23:21), nato pa so Tržačani dosegli delni izid 7:1, odločilni pa so bili zadetki Nadoha in Siroticha. Vedeti je treba, da je trener Bozzola praktično ves prvi polčas igral predvsem z mladimi igralci (debitiral je Dapiran, letnik 1994, odličen je bil Anici, letnik 1993) in brez tujcev (Čermelj je stopil na igrišče šele proti koncu prvega dela), slovenski strelec Nadoh pa je na igrišče stopil šele v drugem polčasu, kar je bilo nazadnje odločilno. Prihodnji torek bodo Tržačani na Čarboli sprejeli v goste Bologno. Začetek ob 18.30, redni del pa bodo končali prihodnjo soboto v Fasanu. LIGA PRVAKOV - Osmina finala, danes prva tekma: ob 20.30 Viva Targi Kielce - Cimos Koper DALIPAGIČ - Po pisanju Gazette dello sport je nekdanji vrhunski jugoslovanski košarkar Dra-žen Dalipagic (60 let) postal sodelavec kluba Uma-na iz Benetk. V Srbiji bo iskal zanjo talente. Da-lipagič je v Benetkah tudi igral. KOŠARKA - Ženska A2-liga, danes ob 20.30 v Žavljah: Petrol Lavori - Virtus Cagliari. VATERPOLO - Moška A2-liga, danes ob 19.00 Imperia - Pallanuoto Trieste. nogomet - A-liga Bo Milan danes še povečal prednost Milan je pred tednom dni Juven-tusu pobegnil, drevi pa se črnordečim morda ponuja možnost, da prvo mesto dodatno utrdijo. Oba kandidata za končno slavje bosta igrala danes in v go-steh. Začel bo Milan, ki bo ob 18. uri stopil na zelenico stadiona Tardini v Parmi, sledil bo Juventus, ki bo na Franchiju v Firencah igral ob 20.45. Milan ima običajne težave z odsotnimi (deset poškodovanih in Mexes kaznovan). Zaradi omejenega izbora bo v obrambi igral Zambrotta, ki je v letošnji sezoni imel res malo priložnosti, da bi se izkazal. Na sredini si je zaupanje trenerja zaslužil Muntari, isto velja za Emanuelsona, ki bo izkoristil odsotnost Boatenga in igral kot polšpica. Do-nadoni je v Milanu doživel najlepše sezone svoje kariere kot igralec, a tokrat ne bo časa za obujanje lepih spominov: na klopi Parme bo poskušal bivšemu klubu zadati pekoč poraz. Parma namreč potrebuje točke v boju za obstanek. Pri domači ekipi bosta nosila glavno breme v napadu Floccari in Gio-vinco: lahko bi izkoristila neuigranost štirih Milanovih branilcev, ki bodo danes prvič skupaj igrali. Allegri je nagnjen k temu, da bi Ibrahimovicu pomagal El Shaarawy. Slednji je v zadnjih dveh mesecih imel bolj stransko vlogo potem ko je opozoril nase z nekaj dobrimi nastopi v letu 2011. Za Fiorentino je tekma proti Ju-ventusu več kot derbi. Vroča kri med navijači je le eden izmed razlogov, zakaj danes niso v igri le tri točke. V domačih vrstah je Delia Rossija užalosti-la novica, da Jovetic še ne more igrati. Delal bi družbo ob Amauriju, ki je med tednom ostro napadel svoj bivši klub. Vodstvu Juventusa je očital, da mu niso nikoli povsem zaupali in ni mu bila dana priložnost, da bi resnično pokazal, česa je zmožen. Naelektreno ozračje torej, kateremu prispevajo tudi običajne - in nepotrebne - sodniške polemike; tokrat že zaradi samega imenovanja Ber-gonzija za sodnika te tekme (»povzročil« je Contejevo izključitev pred dvema tednoma). Trener Juventusa išče postavo, ki bi odpravila težave pri zaključevanju, ki so staro damo oddaljile od Milana. Danes naj bi bila znova na vrsti postavitev 4-3-3, napadalno trojico bodo, vsaj po napovedih, sestavljali Pepe, Borriello in Vučinic. V obrambi se vračata Chiellini in Bonucci, medtem ko bo moral Barzagli še nekaj dni mirovati. DVOBOJ IZLOČENIH - Dokaj pestro bo tudi v Vidmu kamor, po bolečem izpadu iz lige prvakov, prihaja Napoli. A tudi Udinesejeva pot v Evropi se je komaj zaključila, čeprav je bila izločitev za Furlane nekoliko manj travmatična. Ekipi trenutno delita četrto mesto. Lazio, ki ima le dve točki več od omenjene dvojice, odhaja v Catanio, tako da bi se zmagovalec tekme na Friu-liju morda veselil tudi tretjega mesta. NAŠA NAPOVED 28. KROGA: drevi ob 18.00 Parma - Milan 1:2 (25%, 30%, 45%), ob 20.45 Fiorentina - Juventus 1:1 (30%, 35%, 35%); jutri ob 12.30 Parma Cagliari - Cesena 3:1 (50%, 30%, 20%), (ob 15.00) Bologna -Chievo 2:1 (45%, 35%, 20%), Catania -Lazio 1:0 (35%, 35%, 30%), Inter - Atalanta 2:0 (45%, 30%, 25%), Lecce - Palermo 3:1 (40%, 35%, 25%), Siena - Novara 1:0 (45%, 30%, 25%), ob 20.45 Udi-nese - Napoli 1:1 (30%, 35%, 35%), Roma - Genoa 2:1 (45%, 35%, 20%). (I.F.) RUGBY - Turnir šestih narodov, danes ob 13.30 (Tv skysport 2): Italija -Škotska KOLESARSTVO - Danes dirka od Milana do Sanrema (Raisport2 od 14.30). Istrska pomlad: 1. etapo je osvojil Slovenec Marko Kump (Adria Mobil) FORMULA 1 - Na uradnem treningu pred VN Avstralije sta najboljša časa dosegla Jenson Button in Michale Schumacher. Ferrarijev Alonso je bil dvakrat četrti. Dirka bo jutri ob 8. uri po našem času (TV Raiuno). / ŠPORT Sobota, 17. marca 2012 19 košarka - Finale italijanskega pokala v Lombardiji Jadran takoj izločen V četrtfinalu je združeno ekipo izločil močni Cento - Jadran nadoknadil visok zaostanek in tudi vodil Tramec Cento - Jadran Qubik Caffe 61:52 (19:9, 28:26, 43:40) Cento: Carretti 8, Di Simone 10, Ven-turoli 20, Riguzzi, Rorato 6, Passarini, Nie-ri 7, Tedeschini 8, Acqui 2, Rizzatti 0. Jadran Qubik: Spigalgia 5 (-, 1:4, 1:3), Franco (-, -, 0:2), Slavec 10 (-, 2:4, 2:6), M. Batich, Malalan 6 (-, 3:5, -), D. Btich 10 (2:2, 4:10, 0:1), Moschioni, Marusič 4 (-, 2:3, 0:2), Ban 17 (1:2, 5:8, 2:6). Na finalu državnega pokala v Le-gnagu je bila za košarkarje Jadrana previsoko že četrtfinalna ovira. Cento, ki vodi v svoji skupini državne divizije C, je mlada, fizično zelo močna ekipa, ki je združeni ekipi povzročila veliko težav. »Bili so boljši od nas. Lahko bi jih premagali le, če bi ves čas igrali maksimalno,« je po tekmi priznal trenerjev pomočnik Andrea Mura. Za Jadran je bil najbrž usoden začetek. Gostje so takoj povedli z 11:2 in svojo prednost vrtoglavo večali. Ob prvem od- moru je bilo 19:9, v 15. minuti pa že 27:11, kar je bilo tudi njihovo najvišje vodstvo. Končno je Jadran reagiral. Najprej se je v napadu zlasti razigral Daniel Batich, koše so nato prispevali Slavec, Malalan in Spi-gaglia, priključek pa je s prvim košem v tretji četrtini uspel Borutu Banu, ki je v tem delu tekme igral odlično, tako da je Jadran zlasti po njegovi zaslugi celo povedel z 32:35, ko so se igralci Centa spet prebudili in najprej povedli s 37:35, nato pa tudi s 43:37. Tik pred koncem tretje četrtine za Slavec s trojko Jadran spet približal na tri točke. vendar je Cento v tem obdobju dosegel kar pet zaporednih trojk (blestel je Venturini, 6:10 za tir točke) in vnovič vzpostavil prednost šestih, osmih točk, ki je Jadran v zadnjem delu tekme ni mogel več nadoknaditi. »Nismo igrali slabo, premalo pa smo verjeli vase,« je še povedal Mura. Jadra-novci so se sinoči že vrnili domov. nogomet - V okviru 24. kroga promocijske lige V Križu prava poslastica Danes prihaja v goste Ponziana - Juventina proti vodilnemu - Mladost ob 16.00 v Doberdobu - Vsi ostali jutri DANES - Nogometni konec tedna bo že danes zelo pester. Na sporedu je celotni 24. krog promocijske lige. V skupini B bo Vesna v Križu (ob 15.00) gostila tržaško Ponziano, Juventina pa bo igrala v gosteh pri prvouvrščenem Lumi-gnaccu. Ponziana (32) ima le točko manj od »plavih« (33), za katere bo današnji bržkone zadnji vlak za morebitni priključek mestom, ki vodijo v play-off. Za Juventino in Pro Fagagno (4. mesto) zaostaja Vesna že osem točk. Massaievi varovanci morajo obenem paziti, da jih na lestvici ne prehiti prav Ponziana. Pri Vesni bo imel trener manj težav kot v zadnjih krogih: odsotni bodo le Marcandel (zaradi pretegnjene mišice bo moral počivati cel mesec), De Pasquale in Bagon. Znova na razpolago so Cano, Martini, Puric in Goran Kerpan. V prvem delu je Ponziana zmagala z 2:0. Juventino čaka danes težka naloga. Rdeče-beli bodo igrali v gosteh proti prvouvrščenemu Lumignaccu (51, 0:0 v prvem delu), ki ima deset točk veš od štandreške ekipe. Pri Juventini so optimisti, saj bodo igrali v popolni postavi. Odsoten bo le mladi Di Giorgio, ki je na šolskem izletu. Danes bo igrala tudi Mladost (35 točk), ki bo v Doberdobu ob 16.00 gostila Campanelle (17). V prvem delu je Mladost v gosteh zmagala z 2:1. JUTRI - V najvišji deželni elitni ligi bo Kras (39) gostoval pri zadnjeuvršče-nem Buttriu (14 točk, 4:2 v prvem delu za Kras). Trener Sergej Alejnikov ne bo imel težav s postavo. »Tudi ta teden smo trenirali dobro in fantje so pripravljeni,« je potrdil organizacijski vodja Krasa Paolo Sarazin. Kras, če se želi boriti za napredovanje v D-ligo, mora jutri odnesti domov vse tri točke. Vodilni San Luigi bo igral v gosteh v Lignanu, Fontanafredda pa prav tako na tujem proti Cornu. V 1. amaterski ligi bo Primorec (45) v Trebčah gostil Domio (28), ki je v nedeljo premagal Sovodenjce. Ekipa trebenskega društva, ki bo igrala s popolno postavo, mora osvojiti vse tri točke, če želi držati korak z vodilnim Ison-zom (+5 točk, jutri bo igral proti Ison-tini). V prvem delu je Primorec zmagal pri Domju kar s 4:0. Sovodenjci (41) bodo gostili Sta-ranzano (20), ki se bori za obstanek. Trener Coceani računa na osvojitev vseh treh točk, čeprav belo-modri niso v najboljši formi, saj so v zadnjih dveh krogih zbrali le eno točko. V prvem delu je moštvo iz Sovodenj zmagalo v Štarancanu z 2:1. V 2. amaterski ligi bosta Breg in Zarja igrali pred domačim občinstvom. Ekipa iz Bazovice ima na papirju najlažjo nalogo, saj bodo gostili zadnjeuvršče-no Villanovo (8 točk, 4:0 za Zarjo v prvem delu). Pri Zarji (jutri brez diskvalificiranega Kočiča) želijo čimprej zbrati še nekaj zmag in se tako matematično rešiti. Drugih ambicij nimajo, saj so moštva, ki se borijo za play-off, že preveč oddaljena (Romana +11 točk). Težjo nalogo bo imel Breg. V Dolino bo prišel Piedimonte, ki se s 25 točkami bori za obstanek v ligi. Breg ne preživlja najlepših trenutkov. Kljub temu morajo Bassanesejevi varovanci stisniti zobe in se še malo oddaljiti od nevarnih mest pri dnu lestvice. V prvem delu sta se moštvi razšli pri neodločenem izidu 1:1. Primorje (34 točk) bo gostovalo v Škocjanu ob Soči. Domači San Canzian ima le točko manj na lestvici. Ekipa pro-seškega društva je peta na lestvici. Četr-touvrščena Romana pa ima kar deset točk prednosti, tako da so rdeče-rumeni skoraj že odrezani od boja za končnico prvenstva. V prvem delu sta Primorje in San Canzian igrala neodločeno 2:2. Križan Minej Puric bo danes po daljši odsotnosti zaradi poškodbe znova na razpolago trenerju Vesne kroma »Naši« s tržaško selekcijo Tržaški pokrajinski selektor Nicola Lacalamita je na trening selekcije na-raščajnikov (v četrtek, 22. marca ob 14.45 pri Svetem Alojziju v Trstu) povabil tudi nogometaša Vesne Daniela Bubnica. Selekcija naraščajnikov bo nastopila na Turnirju pokrajin. Tržaška selekcija najmlajših se bo v sredo, 21. marca, zbrala na igrišču v športne centru Zarje v Bazovici (ob 14.00). Selektorja Marco Recidivi in Marco Della Zotta sta na trening povabila nogometaša združene ekipe Krasa Endrita De-daja in Jana Košuto ter slovenskega nogometaša Sistiane Davida Coljo. ZANIMIVOST Prosek, Križ, Repen Kras je v nedeljo igral 1000. prvenstveno tekmo v zgodovini kluba. Prvo tekmo so »rdeče-beli« igrali 19. oktobra 1975 (Kras-Domio 0:1) v naslednji postavi: Purič, K. Čer-njava, M. Štoka, A. Husu, D. Žužič, B. Verša, L. Milič, D. Panizutti, M. Cernjava (L. Blazina), S. Pertot, Germani (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Domače tekme v prvih dveh sezonah so krasovci igrali na proseški Rouni, nato so se preselili na peščeno igrišče v Križ, vse do odprtja novega travnatega igrišča v Repnu. Do prihoda novega pokrovitelja, družine Ko-cman, je Kras igral v 2. in v 3. AL. Nato se je začela uspešna serija, ko je Kras napredoval vse do D-lige. Nekaj statističnih »rekordov«: v 37 prvenstvih je doslej Kras največ točk (74) zbral v sezoni 2004/05 (2. AL), ko je izbojeval največ (23) zmag in dal največ (75) golov. Najmanj točk (8) pa je osvojil v sezoni 1976/77 (3. AL), ko je doživel tudi največ porazov (22) in dobil tudi največ golov (82). Najmanj zmag (1) je zbral v sezoni 1996/97 (2. AL), v kateri je dal tudi najmanj (17) golov. Najmanj porazov (1) pa je doživel v sezoni 2000/01 (3. AL), ko je prejel tudi najmanj (10) golov. Največ neodločenih izidov (15) je imel v sezoni 1980/81 (2 .AL), najmanj (2) pa v sezoni 1978/79. Domači šport Danes Sobota, 17. marca 2012 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Romans; 20.30 v Dolini: Breg - Geatti PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Štarancanu: Salet - Dom ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Padovi: Padova - Sloga Tabor Televita MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Basiliano; 20.00 v Štandrežu: Val Imsa - Sloga; 20.30 v Villi Vicentini: Vivil - Olympia ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - Latisana ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Buji: Buia - Zalet D 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 pri Briščikih: Zalet -OMA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 na Proseku: Zalet Rumene - Prevenire; 18.00 v Trstu, Ul.Gulia: Virtus - zalet plave UNDER 16 MOŠKI - 16.00 v Vidmu, Bellavitis: Aurora - Sloga Tabor UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Ferstyle - Brunner UNDER 13 - 15.30 v Tržičcu: Fincantieri - Soča Lokanda Devetak; 15.30 v Trstu, Bergamas: OMA B - Breg18.00 v Nabrežini: Sokol - Kontovel; 17.30 v Trstu, Don Milani: Scuola federale - Sloga Barich; 19.00 Sloga Barich - Poggi; 16.00 v Trstu, 1. maj: Scuola Federale - Bor Kinemax; 17.30 Bor Kinemax - RGB NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna -Ponziana; 15.00 v Lumignaccu: Lumignacco -Juventina 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Campanelle ZAČETNIKI - 15.00 v Ronkah: Ronchi - Sovodnje; 15.00 v Štaranzanu: Staranzano - Juventina HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA B-LIGA - 20.45 na Opčinah: Polet Kwins - Tergeste Jutri Nedelja, 18. marca 2012 ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia U17 - Club regione UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Barich A.D.S. - Svevo; 11.00 pri Trstu, Ul. Galilei: EVS Academy - Kontovel A NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Buttriu: Buttrio - Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano; 15.00 v Trebčah: Primorec - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Piedimonte; 15.00 v Bazovici: Zarja - Begliano; 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras - Cgs; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Audax; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Sovodnje ZAČETNIKI - 10.30 v Križu: Kras - Roianese □ Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14.aprila do 1.maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29.aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. TPK SIRENA vabi na 36. redni občni zbor v soboto, 31. marca, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Miramarski drevored, 32. smučanje SK Brdina: ne samo tekmovanja V nedeljo 26. februarja so se z društveno tekmo, ki jo je openski klub organiziral v sodelovanju s SPDG, za letošnjo sezono zaključili smučarski tečaji SK Brdina. Tekma se je odvijala, tako kot celoten potek tečajev, v Forni di So-pra, kjer openska Brdina organizira že vrsto let uspešne smučarske tečaje. Letos se je v šestih nedeljah zbralo nad 70 tečajnikov, ki so bili razdeljeni v 7 skupin, med katerimi je bila ena sestavljena iz odraslih tečajnikov, štirje pa so se letos učili veščin snowboarda. Prvič so se tečajniki zbrali v nedeljo 8. januarja, letos pa so bile razmere precej raznolike, skorajda vsakič so bili vremenski in snežni pogoji v Forniju di Sopra drugačni. To pa ni nikakor zmotilo tečajnikov in njihovih smučarskih učiteljev. Slednjih je bilo letos deset, ekipa je že utečena, saj se tako domači učitelji kot tisti iz slovenskih koncev že več let poznajo in odlično sodelujejo. Tudi letos je bilo prav vsako nedeljo na razpolago avtobus za člane, tečajnike in učitelje, prav vsakič pa so bila vsa mesta zapolnjena. Včasih so se morali posluževat še dodatnih vozil, saj ni bilo dovolj mest v avtobusu, kar kaže na uspešnost in priljubljenost nedeljskih smučarskih izletov. Tečajniki so se letos udeležili tudi tekme Kekec na smučeh, ki jo je prav tako v Forniju organiziral SK Devin za vse tečajnike zamejskih klubov. Ob koncu pa velja omeniti dejstvo, da je SK Brdina organizirala šolsko zi-movanje: letos so se uslug treh učiteljev openskega kluba poslužili osnovnošolci iz openskega didaktičnega ravnateljstva (šole Tomažič iz Trebč, Černigoj s Pro- seka in Sirk s Križa). Med 30. januarjem in 3. februarjem so v Forniju di Sopra kljub hudemu mrazu osnovnošolci uživali v smučanju s slovensko govorečimi učitelji in se učili smučarske tehnike. Sredi aprila bo za društvene člane na sporedu zaključni večer, to je druženje, kjer bodo podeljevali diplome in priznanja vsem tečajnikom in nagradili tekmovalce društvenega tekmovanja. 20 Sobota, 17. marca 2012 PRIREDITVE / likovna umetnost - Razstava je odprta do 13. maja V Kovicevih dvorih v Zagrebu na ogled skulpture Edgarja Degasa V zagrebški galeriji Klovicevi dvori si je mogoče ogledati razstavo kiparskih del francoskega umetnika Edgarja Degasa (1834-1917). S postavitvijo, ki so jo odprli na dan ustanovitve galerije 15. marca, v Klovicevih dvorih obeležuje tri desetletja svojega delovanja. Pod naslovom Edgar Degas - baletni korak v bronu je na ogled 74 del. V Zagrebu je tako mogoče videti bronaste kipe balerin, kopalk in konjev, ki jih je za to priložnost posodil M.T. Abraham center za vizualno umetnost. Razstava bo odprta do 13. maja. Razstavljenih je tudi nekaj portretov in torzov ter edina De-gasova skulptura, ki je bila javno razstavljena v času umetnikovega življenja. Kip 14-letne plesalke (na posnetku) je zaradi umetnikovega združevanja brona z materiali, kot sta tkanina in lasje, po besedah kustosinje omenjenega centra Dalit L. Durst leta 1881 na razstavi impresionistov izzval zgražanje javnosti. Bronasti odlitki Degasovih skulptur so bili izdelani šele po umetnikovi smrti. Voščene modele danes hranijo v številnih svetovnih muzejih, večinoma v ZDA, šest primerkov pa ima v svoji zbirki tudi pariški muzej Orsay. Razstava je pred gostovanjem v hrvaški prestolnici bila na ogled že v Grčiji, Izraelu, Bolgariji, Španiji, na Cipru in Kubi. Po besedah kustosinje Klovi-cevih dvorov Marine Viculin gre za izjemno lepo razstavo. Kot je dejala, sta svoboda in pogum, s katerima je Degas oblikoval ta dela, navdušujoča, prav te lastnosti pa naj bi pojasnjevale tudi dejstvo, da jih v času življenja ni razstavljal. Edgar Edgas je najprej študiral pravo, nato od leta 1855 slikarstvo na Ecole nationale superieure des beaux-arts. V letih 1855-60 je večkrat obiskal Italijo. Sprva je na slikah obdeloval zgodovinske motive in v olju slikal portrete. Po letu 1874 se je Degas povsem posvetil študiju in slikanju figur ter se približal slogu impresionistov. Zanimalo ga je telo v gibanju. Manj so vplivali tudi japonski mojstri lesoreza. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 17. marca, ob 20.30 / Winston Ruddle: »Mother Africa - Il circo dei sensi«. Dvorana Bartoli Danes, 17. marca, ob 17.00 in ob 21.00 / Alberto Bassetti: »I due fratelli« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: v nedeljo, 18. marca, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 17. marca, ob 20.30 / Paolo Poli: »Il mare« / Režija: Paolo Poli / Ponovitve: v nedeljo, 18. in v torek, 20. ob 16.30, od srede, 21. do sobote, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri Danes, 17. marca, ob 20.30 / Anna Maria Ortese: »Il mare« / Nastopa: Paolo Poli. / Ponovitve: v nedeljo, 18. ob 16.30, od torka, 20. do sobote, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 16.30. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 17. marca, ob 20.45 / William Shakespeare: »Racconto d'inverno« / režija, prevod, scene in kostumi od Ferdinanda Bruni e Elija De Capitani. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Mala dvorana Danes, 17. marca, ob 20.00 / »Ceu smeh - Stand-up večer« Dogodek bosta povezovala stand-up komik Perica Jerkovic in Blaž Maljevac, voditelj in glasbeni urednik Radia Koper. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder Danes, 17. marca, ob 20.00 / Lee Hall: »Knapi slikarji«. V četrtek, 22. marca, ob 18.00 / Tam-sin Oglesby: »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«. Mali oder V sredo, 21. marca, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur«. LJUBLJANA Cankarjev dom Kosovelova dvorana Danes, 17. marca, ob 15.00 in ob 17.00 / Franjo Frančič: »Imej se rad!« / Režija: Katja Pegan; igrajo: Luka Cimprič, Maruša Kink, Andrej Zalesjak Klub CD Danes, 17. marca, ob 20.00 / komedija / Tone Partljič: »SPRAVA« / Režija: Boris Kobal / Nastopata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin. / Ponovitve: v soboto, 24. in v soboto 31. marca ter v soboto, 7. in v petek, 13. aprila ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 17. marca, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitev: v ponedeljek, 19. in v petek, 23. marca ob 19.30. Mala dvorana Danes, 17. marca, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj« V ponedeljek, 19. marca, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitev: V torek, 20. marca, ob 20.00. V sredo, 21. marca, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži« / Ponovitve: v četrtek, 22., v ponedeljek 26. in v torek, 27. ob 20.00, v sredo, 28. in v pčetrtek, 29. ob 11.00 ter v petek, 30. marca, ob 20.30. V petek, 23. marca, ob 19.30 / David Mamet: »November«. V petek, 23. marca, ob 19.30 / Evripid: »Kiklop«. V soboto, 24. marca, ob 19.30 / Györ-gy Spiro: »Prah«. / Ponovitev: v četrtek, 29. marca, ob 20.00. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana Danes, 17. marca, ob 17.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov« / Režija: Vito Taufer. Spodnja dvorana V nedeljo, 25. marca, ob 19.30 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc. / Ponovitev: v ponedeljek, 26., v sredo, 28. in v četrtek, 29. ob 19.30 in v soboto, 31. marca, ob 19.30. V petek, 30. marca, ob 19.30 / F. M. Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen« / Režija: Diego de Brea. Stara pošta V nedeljo, 25. marca, ob 19.30 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc / Ponovitve: od ponedeljka, 26. do četrtka, 29. in v soboto, 31. marca, ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 18. marca, ob 21.00 / koncert / »Roger Daltrey performs The Who's Tommy and more«. Nastopa Roger Daltrey, pevec od zanane rock band The Who. Gledališče Verdi Danes, 17. marca, ob 20.30 / melodrama / Giuseppe Verdi: »Rigoletto« / Režija: Nicola Ruberetti / Dirigent zbora: Paolo Vero / Ponovitve: v nedeljo, 18. ob 16.00, od torka, 20. do sobote, 24. ob 20.30, v nedeljo, 25. ob 16.00 in v torek, 25. marca, ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 21. marca, ob 20.45 / koncert / Daniel Schmutzhard - bariton in Katrin Dasch - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 21. marca, ob 20.45 / koncert / »FVG Mitteleuropa Orchestra« / dirigent: André Bernard; solist: Pepe Romero - kitara. V nedeljo, 25. marca, ob 20.45 / koncert / Nastopa Barry Douglas - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 17. marca, ob 18.00 / koncert / 10-letnica komorne harmonikarske skupine Ghost. LJUBLJANA Cankarjev dom Kosovelova dvorana V torek, 20. marca, ob 10.00 / koncert / Wolfgang Amadeus Mozart: »Bastien in Bastiena«. Štihova dvorana Danes, 17. marca, ob 17.00 / koncert / »S harmoniko od Bacha do Tanga« / Nastopa: Marko Hatlak. V torek, 20. marca, ob 9.00 / predstava za otroke / »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka« / Besedilo: Fran Levstik / priredba besedila: Ira Ratej / režija: Matjaž Latin / avtor glasbe: Boštjan Gombač. / Ponovitve: v sredo, 21. in v četrtek, 22. marca, ob 9.00. Gallusova dvorana V torek, 20. marca, ob 9.30 in ob 11.30 / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije / »Z glasbo v vesolje« Nastopa: Orkester Slovenske filharmonije / Dirigentka: Martina Batič / Voditelj: Janez Škof. / Ponovitev: v sredo, 21. marca ob 9.30 in ob 11.30. Klub CD V torek, 20. marca, ob 20.30 / koncert / »Tim Berne & Snakeoil«, (ZDA) / Nastopajo: Tim Berne - saksofoni, skladbe; Oscar Noriega - pihala; Matt Mitchell - klaviature; Ches Smith - bobni. V torek, 27. marca, ob 20.30 / koncert / »Marc Ribot Really The Blues« (ZDA) / Nastopajo: Marc Ribot - kitare, Cooper-Moore - klaviature; Brad Jones, bas; JT Lewis - bobni. Kino Šiška Katedrala Danes, 16. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopa instrumentalni post rock kvartet: »God is an astronaut (IR)« in pred-skupna: »The Canyon Observer (SLO)«. SNG Opera in balet Ljubljana Danes, 17. marca, ob 19.30 / opera / H. Purcell in W. A. Mozart: »Operni večer: Purcell in Mozart« / Dirigent: Marko Gašperšič V soboto, 31. marca, ob 19.30 / Adolphe Adam / David Coleman: »Giselle« / Dirigent: Marko Gašperšič. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuoco della natura / The flash of natu-re«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 4. / S. j v VV " 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 20.00. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): Fotoklub Skupina 75 prireja ob mednarodnem dnevu žena pobudo »Ženski pogledi -Obiettivo femminile« v petek, 9. marca, ob 18.00 z odprtjem fotografske razstave z naslovom »TempoFuoriLuogo - ČasIzvenProstora« Lorelle Klun. O razstavi bo spregovorila Katarina Bre-šan iz Nove Gorice, nastopili bodo gojenci Glasbene matice; na ogled bo do 28. marca. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Svetovnega kongresa: v četrtek, 29. marca,ob 18.00 bo otvoritev slikarske razstave beneške slikarke Lo-rette Dorbolo. marec prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu / SVET Sobota, 17. marca 2012 1 21 SLOVENIJA TA TEDEN Za 124 evrov pravice Vojko Flegar Včeraj dopoldne je izvršitelj ob prisotnosti več policistov v Litiji zapečatil hišo družine Vaskrsic. Delo-žacija, ki bi se po nekaterih izjavah in napovedih lahko zapletla, je minila hitro in razmeroma mirno. Družina je hišo izpraznila sama in se iz nje tudi umaknila še pred prihodom izvršitelja, nekaj posameznikov iz skupine kakšnih dvajsetih ljudi pred njo, ki so protestirali proti prisilni izselitvi, pa se je s policisti zapletlo v manjši incident. Izvršba zaradi neplačanega računa mestni komunali, je bila dokončana. Ali se bo Slovenija zaradi neplačanih 124 evrov znašla pred evropskim sodiščem za človekove pravice, kot je to napovedal de-ložirani, še ni jasno. Slovenski zakon o izvršbi je bil v zadnjih petih letih (po letu 2006) spremenjen sedemkrat, zakonodajalec pa je v tem času zaradi bodisi množice bodisi »globine« novel objavil tri prečiščena besedila zakona. Pravzaprav bi moral po zadnji spremembi lani objaviti tudi četrto, a ga je predčasna razpustitev parlamenta prehitela. »Življenje« pa je znova prehitelo tudi sam zakon, drugače rečeno, naslednje prečiščeno besedilo bo vsebovalo še eno novelo zakona, ki je šele v pripravi. Zaradi uvodoma omenjenih 124 evrov. Malce ironična politična podrobnost napovedane spremembe je dejstvo, da bo vlada Janeza Janše popravljala zakon v enem od tistih delov, ki jih je pred petimi leti predlagala sama oziroma takratna koalicija pretežno istih strank pod vodstvom istega premiera. Še več, nav- zlic takratnim opozorilom pravnih strokovnjakov, da tako široka diskrecijska pravica upnika do izbire sredstev oziroma načina za poplačilo, ni smotrna in da lahko povzroči nesorazmerja med terjatvijo in načinom poplačila, je vladna koalicija uzakonila prav to. Ker torej meja, kakršno pozna precej evropskih sistemov izvršbe, ni bila določena (recimo pri 10.000 evrih), so upniki v postopkih ne glede na višino svojega zahtevka čedalje pogosteje začeli zahtevati izvršbe na nepremičnine, čeprav bi se morda lahko poplačali tudi iz denarnega toka dolžnika ali ustreznega premičnega premoženja. Skoraj 600 tovrstnih zahtevkov je bilo vloženih v zadnjih letih, tudi v primerih, ko dolg ni dosegel niti 100 evrov; »na srečo« so ti zahtevki, ki jim sodišče po zakonu mora ugoditi, ker je »gospodar« postopka izvršbe upnik, učinkovali zastraševalno. Le v enem primeru je bila nepremičnina na koncu res prodana na javni dražbi. Drugi primer pa je ta, zaradi katerega je vlada ta teden napovedala, da bo predlagala še osmo novelo zakona o izvršbi. Ali bi to storila tudi, če ta primer po zgledu prvega ne bi prišel v javnost in zbudil toliko odmevov, ni gotovo. Prej nasprotno, precej akti-vistična poteza vlade je najverjetneje posledica dejstva, da se je prizadetemu dolžniku s pomočjo nekritičnih medijev posrečilo iz lastne malomarnosti, blago rečeno, narediti zgodbo o obračunu države z nemočnim državljanom. Da je dolžnik »spregledal« (ni prevzel) najmanj pet obvestil oziroma vabil sodišča, ko bi lahko še v roku ugovarjal predlogu upnika (ali seveda plačal dolg), ukrepal (s plačilom dolga) pa je šele, ko je odločitev o dražbi ne pretirano skromne hiše (pred katero, kakor so razkrivale televizijske slike, stoji nemajhen nemški cestno-terenski šti-rikolesnik) postala pravnomočna, je bilo s tem odrinjeno v ozadje. V državi, o kateri vsi govorijo, da ni pravna (ne soglašajo pa glede tega, kako ji vladavino prava »vcepiti«), je tako v dveh, treh tednih nastala nova legenda o nezaščitenem, vsakovrstni samovolji izpostavljenem »malem človeku« in »onih tam zgoraj«, ki so si menda nagrabili milijone, a se jim ni treba bati nikogar in ničesar. Da ne bi bilo nesporazuma, je najbrž treba na tem mestu dodati, da je navzlic vsemu seveda nedvomno nevzdržno, da zakon zaplembe nepremičnine (v kateri dolžnik živi) upniku ne omogoča le v skrajnem primeru, torej, ko so bile poprej izčrpane vse druge možnosti poplačila. A četudi drži, da je sprememba zakona zato smiselna, spravlja neposredna povezava med konkretnim primerom in novelo zakona pravno državo v čudno luč, saj zbuja vtis, da jo lahko pravzaprav vsakdo, tudi dovolj spreten »mali človek«, s pomočjo medijev in »ulice« pripravi do tega, da se mu ukloni. Od tu do (popolne) politične instrumentalizacije prava, za katero se slovenske politične stranke preko ideološke ločnice že tako in tako nenehno in dolga leta medsebojno obtožujejo, pa je samo še korak. okolje - Podpeč spet v nevarnosti, skala nad Bezovico grozi Vas bi zaščitile lovilne mreže, skale pa lahko zaustavi betonski jarek Maja lani je skalni podor dodobra prestrašil prebivalce vasi Podpeč. Z roba skalne pečine, na katero so prislonjene hiše, se je odtrgalo kamenje in padlo na vaški trg. Poškodovalo je tam parkirane avtomobile, spodaj stoječih hiš pa na srečo ne. Nova krušenja so preprečili tako, da so rob pečine prekrili z jeklenimi mrežami. Pred nekaj dnevi pa so pri pregledu oste-nij Kraškega roba ugotovili, da vasi grozi še več skalnih blokov. »Že lani smo odkrili, da je na pobočju še več skal, ki se lahko kadarkoli odkrušijo,« je povedal geolog Marko Kočevar, strokovni sodelavec družbe Geoinženiring iz Ljubljane. »Gre za skale, velike tudi 20 kubičnih metrov (cca 40 ton - op.a.) Januarja smo postavili merilne naprave, a te do sedaj premikov niso zabeležile. Letošnja zima je na srečo brez padavin.« Kako torej vas zavarovati pred padajočim kamenjem. Najlažje bi bilo, da bi skale sprožili v dolino. »Vendar bi bilo to zelo tvegano,« je povedal Peter Poljanec iz idrijske družbe Kaskader, ki je lani sanirala pečino v Podpeči. »Težava je v tem, da ni moč napovedati, kaj bi se zgodilo, ko bi skala padla na tla. Bolj ustrezna in tudi trajna rešitev bi bila postavitev dinamičnih lo-vilnih mrež pod stene. To je v svetu znana metoda zaščite. Take mreže se namešča ob avtocestah, pri nas jih imamo tudi v soteski Vintgar na Gorenjskem, pa v Colu nad Ajdovščino.« Koliko blizu vasi naj bi stale, kdaj jih bodo postavili in koliko bo poseg stal, naj bi bilo znano predvidoma do konca meseca. »Predlog rešitve mora pripraviti geolog, ki določi globino vrtin za sidrišča, na katerih bodo pritrjene mreže, potem sledi popis in na končno cena,« je še dodal Po-ljanec. Domačini so zaskrbljeni in želijo, da bi pristojni čim prej zaščitili njihove domove in jih tako razbremenili. »S skalami nad glavo, ki lahko kadarkoli zletijo v dolino, ni enostavno bivati,« pravijo. Pred skalnimi odlomi pa niso varni niti v Bezovici. Pred letom dni se je nad vasjo od stene odlomila velikanska skala, se nanjo naslonila in začela drseti v poraščeno pobočje. »Merilna naprava, ki smo jo namestili konec januarja letos, premikov ni zaznala. To lahko pripišemo sušni zimi, se je pa skala v letu dni vidno premaknila,« je pojasnil Kočevar. »Da bi v enem kosu zdrsnila v dolino ne pričakujem, zagotovo pa se bodo z nje odlomile posamezne skale. Te pa lahko pridejo tudi do vodnega zajetja, ki leži ob cesti Bezovica - Podpeč.« Pod težo skalne gmote v dolino drsita tudi zemlja in rastje. »Posamezne skale bi lahko zaustavil betonski jarek, ki bi ga postavili v pobočje,« je povedal vodja službe za zaščito, reševanje in obrambne zadeve pri Mestni občini Koper Igor Rakar. »V letošnjem proračunu je zagotovljen denar za izdelavo načrta, izgradnja jarka pa naj bi po oceni stala 100.000 evrov. Jarek bi lahko postavili v prihodnjem letu.« Kaj je botrovalo odlomu. Domačini so prepričani, da gre za posledico gradnje železniške proge v 60-ih letih preteklega stoletja. Med Podpečjo in Črnotičami so železnico umestili v odprt usek, ki so ga izkopali skozi Kraški rob. Trd apnenec so drobili tudi z miniranjem, ki je močno pretreslo stene in po toliko letih so se začele kazati posledice. S tem deloma soglaša tudi Bogomir Celarc z Geološkega zavoda Slovenije. »Na podor v Podpeči tresljaji železnice niso vplivali. Podor bi se zaradi vpliva železnice zgodil v neposredni bližini, mogoče v samem useku, če pa se odmaknemo nekaj deset metrov stran, mislim, da tega vpliva ni več.« Sicer pa so porasla pobočja pod Kraškim robom oziroma Steno, kot ji pravijo domačini, polna večjega ali manjšega kamenja, ki je tja padlo že v preteklosti. »To je posledica tektonskih dogajanj,« je pojasnil Celarc. »Kraški rob leži na stiku dveh tektonskih plošč. Ena se imenuje Adria in se pod Jadranskim morjem v nasprotni smeri urinega kazalca zajeda pod Dinaride, apnenčaste gmote, ki se raztezajo vzdolž celotne obale Jadranskega morja. Posledično se bloki kamnin narivajo eden na drugega.« Ker pa je Kraški rob iz apnenca, večji del Slovenske Istre pa iz mehkejšega fliša, ki se lahko guba. se apnenec nariva na fliš. Posledica so reliefne oblike sten. »Gotovo so zaradi narivanja nastale tudi razpoke. In če se vanje nabere še zemlja, iz katere požene rastje, korenine še povečajo razpoke in lahko nastane podor.« Podorov, ki so posledica naravnih procesov, pa ni mogoče ne napovedati ne preprečiti. Da pa kamenje ne bi ogrožalo življenja ljudi, bi morali stene neposredno nad vasmi občasno pregledati in očistiti. »To bi morala ustrezna služba opraviti vsakih nekaj let,« je še povedal Celarc. Irena Cunja SKLAD MITJA CUK SVETUJE S kolesom Vremena so lepa, večinoma sončna in še presuha, zlasti pri nas. Pomladansko vzdušje in primerna temperatura kar vabita na prosto: število kolesarjev po kraških cestah občutno raste. Nič ni nenavadnega, če ob robu ceste čedalje pogosteje srečujemo cele kolesarske družine z manjšimi ali večjimi otroki. Nekateri se obnašajo previdno, drugi pa, čeprav odrasli in jih kot take imamo za modre in preudarne, pa delajo med vožnjo kar nekaj napak ali celo neumnosti. Otroci navadno ljubijo vožnjo s kolesom. Zlasti družine z majhnimi otroki bi želele svoje kolesarske izlete narediti čim bolj varne. Ko so otroci še zelo majhni sta za njihov prevoz s kolesom najbolj primerna poseben otroški stolček ali pa priklopni sedež, ki pa ga pri nas bolj poredkoma vidimo. To je tisti voziček, ki ga kolesar priklopi na svoje vozilo, in je namenjen vožnji otroka, saj je opremljen tudi s pokrivalom proti padavinam. Večinoma so taki priklopni sedeži primerni tudi za varno namestitev otroške lupinice (ki jo imenujejo tudi jajček, v ital. pa navicella in ovet-to). Pri tem je treba oceniti ali našega otroka med vožnjo ne bo preveč stresalo. Zaupajmo že uveljavljenim podjetjem, ki jih priporočajo tudi strokovnjaki. Priklopni voziček naj bo dobro opremljen s kresničkami, zadnjo lučjo in varnostno zastavico. Kolesa pred vožnjo ne smejo biti do kraja napihnjena. Skupno naj teža vozička s »tovorom« ne presega štirideset kilogramov. V take vrste vozička, ki je zelo prostoren, bi lahko šlo še več stvari poleg otroka in bi kaj kmalu lahko presegli priporočeno težo. Voziček naj bo tudi enakomerno obtežen, otrok pa primerno privezan, podobno kot v avtomobilu. Večina takih »priklopnikov« nima svojih zavor, zato moramo preveriti, ali zavore na našem kolesu zadoščajo tudi dodatnemu bremenu. Za uporabo te vrste vozička se nagibajo tisti, ki potrebujejo več prostora, ker morajo prevažati dva otroka, v vozičku pa še ostane prostor za vso opremo, ki je potrebna za male otroke, vključno z igračkami. Primernejši so tudi za daljše kolesarske poti. Otroci so v njih udobno nameščeni in lahko spijo. Taki vozički naj bi bili varnejši kot pa otroški stolček, nameščen na kolesu. Prav možnost nepropustnega pokrivala otroka v večji meri ščiti pred vetrom in dežjem kot pa navadni stolčki. Kjer imajo sistem kolesarskih stez, je sicer ta voziček manj primeren, ker je precej širok. Pri pripravi in uporabi je tudi nekoliko zamuden. Pri otroškem stolčku, ki ga namestimo kar na kolo, se zastavlja vprašanje, od katere starosti je tak sedež za otroka primeren in zanesljiv. Takoj ko otrok zna varno sedeti, se že lahko vozi v otroškem stolčku na kolesu. Večina takih stolčkov je primerna za težo med 9 in 22 kilogramov, kar približno odgovarja starosti od 9. meseca do petih let. Pri tem ne smemo pozabiti na čelado! Vendar za dojenčke primernih čelad še ni. Nikakor si ne omislite prevoza majhnega otroka na kolesu tako, da bi ga nosili v posebnem nosilcu na svojem hrbtu ali v nosilki iz blaga (kengurujček, sling). Pri nakupu otroškega stolčka za kolo moramo predvsem paziti na to, da ima ta dober sistem naramnic, s katerimi privežete otroka na sedež in naslonjalo za noge s ščitniki. Izvedenci menijo, da so stolčki, pričvrščeni na kolesu zadaj (na prtljažniku) varnejši kot pa tisti nameščeni spredaj, ker je nevarnost poškodb pri »odzadjih« stolčkih manjša. Poleg tega pa so prednji stolčki primerni samo do teže 15 kilogramov. Ko greste na-kupovat, je najbolje, če s seboj pe- ljete svoje kolo; samo tako boste gotovi, da je možno stolček varno pričvrstiti nanj. Pri kolesu je pomembno, da so zavore dovolj zmogljive in primerno uravnane in da ima kolo dovolj stabilno naslonjalo, ko postavljamo otroka v stolček in ga jemljemo ven. Če pri tem kupite dve enaki vrsti držala, bosta za stolček enako varno pripravljeni tako očkovo kot mamino kolo. Ob nakupu pa posadite svojega otroka v stolček, tako da se prepričate, ali je stolček dovolj udoben in tudi, ali so ščitniki za noge dovolj prilagodljivi velikosti vašega otroka. Pred vožnjo pa se še prepričajte, da je vse prav pričvrščeno in da so vse naramnice pravilno nameščene. Ko pa gremo na pot z večjimi otroki, ki že vozijo svoje kolo, je zelo pomembno, da ne vozimo predolgo in da si vzamemo čas za premor in za ogled okolice in rastlinstva in živalstva v njej. Največ po dveh urah kolesarjenja (z večjim otrokom) je treba počivati. Na dan svetujejo izvedenci le do 35 kilometrov poti. Za počitek pa izberite kraj, ki ne bo dolgočasen, kjer se bo lahko otrok razvedril, a ne bo odvrnil svoje pozornosti od kolesarjenja. S seboj vzemite kakšno preprosto igračo (frisbi, žogo ali kaj podobnega). Premor naj bo dovolj dolg, da si otrok odpočije in pri tem ne pozabite, da ima otrok krajše noge in mora svoje manjše kolo veliko bolj poganjati, da dosega vašo hitrost. Poiskati je treba tudi poti, ki ne bodo preveč naporne. Peščena pot je npr. zahtevnejša. Za to, da otroku olajšamo kolesarjenje na poti, ki smo si jo zamislili, jo moramo narediti privlačno. O krajih, ki jih srečujemo, lahko povemo kakšno anekdoto, če pa je ne poznamo, si lahko pomagamo z domišljijo. Namesto restavracije je bolj privlačno, če kosilo nosimo s seboj in še lepše, če na za to urejenih mestih, spečemo nad žerjavico klobasico ali kaj podobnega. Če nas pot vodi ob potoku, ni lepšega, kakor da se ustavimo, si ogledujemo življenje v njem, in ko je primerno toplo, brodimo z nogami in delamo mlinčke. Če ste si omislili z otrokom daljšo pot, potem ne bo škodilo, da skupaj vpisujete dogodke in opazovanja v poseben potovalni dnevnik. V njem lahko hrani otrok tudi liste in cvetje, ptičje pero in vse, kar »dragocenega« najde ob poti. Včasih pomaga petje kakšne bodrilne pesmice, ki jih Slovenci poznamo nič koliko. Otrok dobi navadno svoje prvo kolo, ko je star dve ali tri leta. Kmalu se nauči voziti kolo tudi brez dodatnih varnostnih kolesc. Vendar to še ne pomeni, da je pripravljen za vožnjo v cestnem prometu. Če nimajo prave priprave je za otroke lahko vožnja po cesti zelo nevarna. Za zelo majhne otroke pa, naj bodo še tako spretni kolesarji, cesta še posebej ni primerna, kajti zaradi svoje neizkušenosti jemljejo okolje in resničnost popolnoma drugače kot odrasli in se še ne zavedajo vseh nevarnosti. Zato otroke, ki še ne hodijo v šolo, raje prevažajmo na našem kolesu. Ostali pa bodo najbolj varno in primerno kolesarili, če jim bodo za vzornika starši. Ti bodo vozili po pravilih, ki jih morajo seveda poznati, skušali bodo svojega otroka ščititi pred ostalimi vozili, sicer pa bodo vozili v eni vrsti in se ves čas zavedali, da so na cesti še drugi udeleženci v prometu. In ne verjemite tistim, ki menijo, da lahko greš na kolo samo, če si primerno kolesarsko modno oblečen; kolo prenese tudi navadne kavbojke ali druga (nekričeča) športna oblačila in udobno športno obutev. (jec) 22 Sobota, 17. marca 2012 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti »Doznali smo, da je imel te dni v cerkvi v Sežani neki gospod iz Ljubljane kar tri pridige. Še hvaliti bi morali tako gorečnost v izvrševanju vzvišenega poklica, da ni gospod propovednik zašel na polje, na katerem gre beseda tudi nam - politikom, in da si ni lastiti gost iz Ljubljane dovolil podtikanj in sumničenj, na katera ne smemo molčati. Govoreč o knjigah in časopisih je rekel po priliki me drugim: »Kar se tiče dobrega krščanskega časopisja ste tu na Primorskem jako na slabem. Časopisje, ki je dobivate v roke, ni krščansko, je polovičarsko, da ne rečem liberalno ali brezversko, in se le hlini, da ne piše naravnost v brezverskem duhu. In prav to je oni strup, ki ga vi tu na Krasu polagoma uživate in se seveda od-tujujete cerkvi. Polovičarsko hinavsko časopisje je za vas slabši, nego naravnost očitno brezversko, kajti tam vam lahko naravnost pokažem sovražnika, a tukaj se skuša skrivati. Posebno vam prihaja taka bolezen v podobi slabega časopisja iz Gorice in Trsta. Iz Trsta vam prihaja kuga, v ka- terem časopisu, veste sami dobro in ni treba, da vam ga imenujem.« Ako uvažujemo, da je gospod propovednik ubiral akorde, ki so stalno na repertoarju malone vsake polemike proti našemu listu v glasilih stranke, kateri pripada dotični gospod iz Ljubljane, potem ni nikakega dvoma, da je gospod mislil »Edinost«. Zato ne smemo molčati. Predvsem bi podčrtali pripoznanje, da naš list ne piše v brezverskem duhu; torej je gospod propovednik nadalje le podtikal in insinuviral. Mi da širimo kugo?! Je-li kuga to, če govorimo narodu, da je tržaška pozicija življenjskega pomena za ves narod slovenski, da bi se brez te pozicije veljava našega naroda zrušila v nič, da so tu angažirani tudi velikanski gospodarski interesi našega naroda ter da si že zato to pozicijo moremo ohraniti le z združenimi močmi? Najodločneje zavračamo obdolži-tev hinavstva. Kar delamo in kakor delamo, ni kuga, to je le narekovano od slovensko čutečega srca in računajoče glave!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V tržaškem gledališču Verdi je potekala krstna uprizoritev opere Poganski kamen Giulia Viozzija. »Giulio Viozzi ni novo ime tudi v opernem svetu, čeprav se je sicer komponist že davno prej kot z operno glasbo uveljavil na drugih področjih skladateljstva. Vendar je bilo že v letih 1953 in 1954, ko se je lotil komponiranja operne glasbe. Skoraj iz nekake previdnosti se je držal krajših stvari. Sedaj pa se je Viozzi opogumil ter najavil novo celovečerno opero »Poganski kamen«, ki je v gledališču Verdi doživela svojo krstno izvedbo. Radovednost občinstva navadno velja že samemu naslovu. (In zlasti pri prevajanju včasih skoraj nismo gotovi, ali je res to kar originalni naslov na prvi videz pomeni, ali se v naslovu skriva kaj drugega.) To pot gre res za »poganski kamen«: nekje blizu Ogleja v Furlaniji se nahaja tak star kamen, ki ga prebivalci še v prejšnjem stoletju skoraj častijo, kot je to napisano v eni izmed nemških »Furlanskih legend« Otta von Leitgeba. In župnik čuti za dolžnost, da v ljudeh zatre »vero« v ta kamen. Ko se je Viozzi odločil za von Leitgebovo novelo, je dejanje svoje opere postavil v našo bližino, v Furlani-jo. Libreto je namreč napisal sam, pri čemer pa je imel zanesljivo svetovalko v svoji ženi, ki je Furlanka. Komponist je deloma upošteval lokalizacijo svojega dela in je to tudi glasbeno izrazil, saj je v svoje delo vpletel tudi furlanske pesmi. V operi je župnik don Matteo preprost človek. Šele obisk višjega duhovnika iz Gorice, ki se bolj z znanstvenega stališča zanima za »poganski kamen«, zbudi v njem zavest, da je treba kaj napraviti proti temu kamnu. Trudi se, da bi z naukom prepričal preproste in učene o ničevosti praznoverja, pa ga nihče mnogo ne posluša. Nova opera tržaškega skladatelja je doživela pri občinstvu izreden uspeh! Veliko zaslugo pa imajo tudi izvajalci, predvsem nosilec glavne vloge Giuseppe Taddei.« FILMI PO TV Nedelja, 18. marca, Iris, 20.55 Magnolia Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Jason Robards, Julianne Moore, Tom Cruise Zgodba takrat tridesetletnega Paula Thomasa An-dersona pripoveduje o Magnoliji, dolgi, središčni ulici losangeleške Fernando Valley, kjer se križajo usode devetih protagonistov. Predstavnike starejše in mlajše generacije zaznamuje predvsem sla po ljubezni in odpuščanju, ki pa je Anderson, v svoji pripovedi sodobne ameriške družbe ne vidi. Ponedeljek, 19. marca, Iris, ob 23.17 Figli - Hijos Režija: Marco Bechis Igrajo: Carlos Eschevarria, Stefania Sandrelli in Ju-lia Sarano Po izjemnem usehu, katerega je italijansko-čilski režiser Marco Bechis doživel s celovečercem Garage Olimpo, se je tri leta kasneje ponovno lotil žgoče problematike desaparecidosov. Tokrat pa je tudi svoje pripovedovanje premaknil za trideset let naprej in ga iz takratnih buenosaireških mučilnic preselil v širni svet, točneje v Evropo. V Milanu najde namreč leta 2000 Rosa svojega brata dvojčka Javiera, za katerim se je izgubila vsaka sled. Njuna starša sta v času diktature ugrabili in ju nato tudi umorili, otroka pa dali v oskrbo nekaterim družinam vojakov. Bechisovi zgodbi, ki je povzeta po resničnih pripovedih sedemdesetih identificiranih otrok desaparecidosov, še enkrat uspe, da ravno s pomočjo gibljivih sličic obnovi tragedijo, katere posledice so še danes boleče zaznavne. Torek, 20. marca, Rai Movie, ob 23. uri Umberto D. Režija: Vittorio De Sica Igra: Carlo Battisti Gospod Umberto je bil do nedavnega zaposlen v uradih rimskega ministerstva in živel spoštljivo in dostojno življenje. Pred nedavnim so ga upokojili: od takrat se je njegov status bistveno poslabšal in pokojnina mu ne zadostuje za plačevanje najemnine osor-ni lastnici, vzdrževanje malega psička, predvsem pa samega sebe. Prav gotovo eden najbolj poetičnih in hkrati pretresljivo-ganljivih De Sicovih filmov, ki ga je takratna cenzura celo prepovedala, ker je nasprotoval ideji italijanskega povojnega ekonomskega vzpona in razgaljal negativne plati družbe. Pred nedavnim je Alain Delon naznanil, da se bo v kratkem lotil remake-ja De Sicove zgodbe in sam odigral ^^IJi* * * —• vlogo nesrečnega starčka. Sreda, 21. marca, Iris, ob 21.10 La guerra dei Roses Režija: Danny De Vito Igrajo: Kathleen Turner, Michael Douglas in Danny De Vito Neobičajna pripoved o ljubezenski paraboli, ki doseže svoj višek, a se nato polagoma izniči, je prepričala Dannyja De Vita, da se je tretjič v svoji dolgi igralski karieri preizkusil tudi v vlogi režiserja. Glavna junaka zgodbe sta Oliver in Barbara, ki po osemnajstih letih srečnega zakona spoznata, da se je njuna ljubezen izpela in da je veliko boljše, če se odločita za ločitev. Razveza pa ni tako enostavna, kot se je zdelo: med zakoncema Rose se namreč prične prava vojna, ki bo ob uničenju celotnega njunega imetja privedla tudi do smrti... Petek, 23. marca, Cielo, ob 21. uri Moulin Rouge Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Ewan McGregor, John Le-guizamo, Jim Broadbent, Richard Roxburgh Dogajanje je postavljeno v znameniti rdeči predel Pariza, kjer je ljubezen na razprodaji. Tukaj se odvija tragična ljubezenska zgodba med mladim in nedolžnim piscem Christianom in fatalno žensko, zvezdo kabarejskega gledališča Satine. Na videz hladna in nedostopna, a neustavljivo privlačna in vredna vsakršnega poželenja, Satine sanja o tem, da bo nekoč postala prava igralka v pravem gledališču. Pri uresničtvi njenih sanj ji «pomaga» upravnik razvpitega nočnega kluba Moulin Rouge. Po njegovem načrtu mora Satine očarati premožnega vojvodo, da bi ta prispeval denar za njun naslednji projekt. A naključje hoče, da stvari potekajo drugače in kmalu med Satine in Christianom vzklije ljubezen, ki pa je zaradi vseh okoliščin, denarja, socialnih razlik in bolezni, obsojena na propad. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV TjprpTT7T .t m ¡¡s h-V M L_ ■■' i ■ v^v ■ T 1 vf;' í"-K î" ' ■•• V■ ífírí t foto kroma starinsko oblačilo, janičarski kaftan najblažja vrsta kazni za kršitve ' .. ■ 11_, ' ■ S V , - dvočelnik etilni alkohol, vinski cvet richard egan hipokratov vnuk, zdravnik ograjen kraški pašnik ali njiva antikvariat protitankovska "steklenica" del krožne kolesarske dirke emil adamič kartažan-ski vojvoda cigan junak daniela defoeja crusoe hr. smučar kostelif eugene ionesco anton aškerc grška pokrajina beri primorski dnevnik papeževa palača v rimu vrsta višnje italijanska pisateljica fallaci lojze abram arabski žrebec ornella vanoni ruski publicist (pjotr) tajno mesto v nob nežno, ljubeznivo vglasbi angl. nog. klub ... villa opera r.straussa roparka, kradljivka anton ocvirk edmond rostand igor dolenc bivališče umrlih letovišče na Švedskem angl. šahist (michael) nemški fizik, izumitelj telefona martin eden orač tragično umrli italijanski politik kemijski znak za natrij polgrmič iz družine košaric naša vas v goriški pokrajini roman e. zolaja narodno-osvob. boj suma grški poveljnik pred trojo moško ljubkovalno ime okrasna rastlina, dežen, bršč krasov tekmec v nogometni d ligi odisejev otok sl. pesnica muser sol sečne kisline okončina pri žabi kraj pri trentu reka skozi firence morilka citroEnov avtomobil ado klodič kraj pri opatiji najvišje božanstvo pri starih egipčanih kofi anan lesena stavba orna zemlja henrik ibsen najpogost. veznik italijanski spolnik slovesni sprevodi mimo gledalcev italijanska pevka nada angleški režiser russell ada negri mesto na kitajskem ivan tavčar osebni ^ zaimek, jaz, on pritisk uradna listina; dejanje SLOVARČEK - ARE = letovišče na Švedskem • LAVROV = ruski publicist in sociolog • LONA = kraj pri Trentu • OPITERGINA = nogometni klub iz Oderza, ki je igral s Krasom v D ligi • STEAN = angleški šahovski velemojster / RADIO IN TV SPORED Sobota, 17. marca 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Prodajalci zvezd - Potujoči rezijanski brusači 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Sette-giorni 10.55 Aktualno: 150. Obletnica ze-dinjenja Italije 12.30 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Mixitalia 14.40 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affa-ri tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Talent show: Bal-lando con le stelle (v. M. Carlucci) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 1.00 Nočni dnevnik in Focus ^ Rai Due ^ Rai Tre ZDA, '89, r. R. Donner, i. M. Gibson, D. Glover) 23.30 Film: Stranger game (triler, Kan./ZDA, '06, r. T. Ingram, i. M. Rogers, D. Orth) 1.15 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 10.30 Nan.: Finalmente soli 10.00 Film: Vacanze ai Caraibi (pust., Nem., '06, r. F.M. Price, i. C.M. Orth, A.K. Kramer) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratel-lo 12 14.10 Talent show: Amici 15.30 Variete: Verissimo - Tutti i colori della crona-ca (v. S. Toffanin) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.50 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Talent show: Italia's Got Talent (v. S. Annicchiarico, B. Rodriguez) 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 7.05 9.55, 12.20, 19.00 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Scoo-by-Doo e il fantasma della strega (ris., ZDA, '99) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 23.45 Ris.: Simpsonovi 14.35 Film: Ritorno al futuro (fant., ZDA, '84, r. R. Zemeckis, i. M.J. Fox) 16.35 Film: Zoo rangers in Africa (pust., Niz., '05, r. J. Nijenhuis) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Film: Io, lei e i suoi bambini (kom., ZDA, '05, r. B. Levant, i. I. Cube, N. Long) 21.10 Film: Racconti incantati (fant., ZDA, '08, r. A. Shankman, i. A. Sandler, K. Russell) 7.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstralije, kvalifikacije, prenos 8.30 Variete: Cartoon Magic - risanke 9.00 Nan.: Gra-ni di pepe 9.25 Nan.: Summer in Transil-vania 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: London Live 2.0 15.40 Film: La libreria del misteri - Premonizio-ni (krim., ZDA, '05) 17.05 Variete: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Nan.: Sea Patrol 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik in rubrike 23.10 Film: Red water - Terrore sott'ac-qua (triler, ZDA, '03, r. C.R. Carner, i. L.D. Philips) 1.10 Šport: Studio Sport XXL 2.10 Variete: Pokerlmania ^ Tele 4 7.25 Film: Colpo grosso alla napoletana (kom., ZDA, '67) 9.15 Aktualno: PaeseReale 10.15 Nan.: Kingdom 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Športna rubrika 15.00 Kolesarstvo: Milan - Sanremo 17.40 Dnevnik L.I.S. Magazine Champions League 18.05 Šport: 90° minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della scoperta (v. A. Angela) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Rubrika: Un giorno in pretura 0.50 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 7.15 Nan.: Magnum P.I. 8.20 Variete: Vivere meglio 9.35 Aktualno: L'Italia che funzio-na 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Perry Mason 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Arma letale 2 (akc, 7.00 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Film: Grand Champion (kom., r. B. Tubb, i. J.L. Adams, J. Fisher, E. Roberts) 12.50 22.25 Dok.: Luoghi magici della Terra 13.20 20.20 Aktualno: Fede, perche no? 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Archeologie 14.50 Šport: Ski Magazine 16.00 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Videomoto-ri 19.30 Dnevnik 19.55 Variete: Itinerari di culto 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Boat trip - Crociera per Single (kom., r. M. Nathan, i. R. Moore, V. Silvestedt) 23.00 Nočni dnevnik 23.20 Koncert: Voci dal Ghetto 0.15 Variete: A tambur battente La 7 Nočko II 7.40 Lutk. nan.: Bine 8.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.55 Ris. nan.: Palček David 9.20 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki dok. film: Nekega dne 10.15 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Bilo je... (pon.) 14.40 Film: Bledi mesec (pon.) 16.10 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 17.40 Dok. film: Tistega čistega dne 18.00 0.20 Ozare 18.40 Risanke 18.55 0.25 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Viktorji 201122.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Bookstore 11.00 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Aktualno: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Show: Cuochi e fiamme (v. S. Rugiati) 15.20 Rugby: Italija - Škotska, Turneja 6. držav (pon.) 17.50 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Variete: The Show Must Go Off (v. S. Dandini) 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: m.o.d.a. 0.55 Film: Obiet-tivo mortale (voh., ZDA, '82, r. R. Brooks, i. S. Connery, J. Saxon) Jf* Slovenija 1 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.25 Pravljica za otroke: 23.05 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 23.20 Dok. serija: Branja 23.25 Nad.: Gandža 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal |r Slovenija 2 6.40 Skozi čas 6.55 Formula 1: Velika nagrada Avstralije - kvalifikacije, prenos iz Melbourna 8.20 Posebna ponudba (pon.) 8.5011.40 Alpsko smučanje: finale SP - Slalom (Ž), 1. in 2. vožnja, prenos iz Schlad-minga 9.35 Nordijsko smučanje: finale SP v smučarskih skokih - Ekipna tekma, prenos iz Planice 12.10 Nordijsko smučanje: finale SP, prenos iz Planice 12.20 Alpsko smučanje: finale SP - Veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Schladminga 13.10 Biatlon: SP - Zasledovalno (M), posnetek iz Hanti-Mansijska 13.40 Biatlon: SP - Zasledovalno (Ž), prenos iz Hanti-Mansijska 14.30 Londonski vrtiljak (pon.) 15.00 Športni izziv (pon.) 15.30 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje (pon.) 16.10 Deskanje na snegu: SP - Paralelni veleslalom, posnetek iz Valmalenca 16.50 Naš nogomet 17.25 Nogomet: Prva liga, Maribor - Mura, prenos iz Maribora 19.15 Planet Šport (pon.) 19.55 Odbojka: (M), pokal CEV, polfinale: ACH Volley Ljubljana - Asseco Resovia Rzeszow, prenos iz Ljubljane 21.55 Na lepše (pon.) 22.20 Sobotna glasbena noč 23.50 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.35 Infokanal (t Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper 12.1013.50 Dnevni program 12.25 Alpsko smučnje: finale, veleslalom (m), prenos 13.15 Alpsko smučnje: finale, slalom (ž), 2. vožnja, posnetek 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Dok. odd.: K215.50 Ciak Junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.20 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Folkest v Kopru 21.20 Histria Jazz 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska odd. 0.05 Čezmejna Tv pop Pop TV sedi (resnič. serija) 15.00 Resn. serija: Ljubezen ali denar 15.55 Film: Borba za preživetje (Kan.) 17.40 Dok. film: Tistega čistega dne 18.40 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Sončeve solze (ZDA) 22.15 Film: Škandalozno pero (ZDA) A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nan.: Pogumna čaro-dejka 8.50 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Morski volk (Kan.) 11.00 Mojstri iluzije (ameriška serija) 11.50 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 12.15 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 12.4017.30 Igrače za velike (zabav. serija) 13.10 23.35 Še-rifova pravica (nan.) 14.05 Film: Sled nevarnosti (ZDA) 15.45 Film: Babe (ZDA) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Volan (avtomob.) 19.00 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.35 Navihanci iz Benidorma (zab. serija) 20.00 Film: Či-vava z Beverly Hillsa (ZDA) 21.40 Film: Poljub angela (ZDA) 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane serije 10.35 Nan.: Talenti v belem 11.30 Nan.: Razočarane gospodinje 12.25 Film: Verjemite vame (ZDA) 14.30 Opremljevalci vrtov v za- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Vladimir Bartol, Alamut - radijska nadaljevanka, režija Marko Sosič, 4. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol: pogovor z dobitnico zlate plakete ZKS MOK, društvo ledvično obolelih Primorske, planinska pot gradov; nov kolesarski vodnik; grafitarstvo; kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip: Muzej sonca v prestolnici Latvije; 15.30 DIO; 16.20 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Col-lezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'ltalia e fat-ta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase: poklici; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Modest Musorgski: Hovanščina, prenos iz Metropolitanke; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 17. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.14 Dolžina dneva 12.01 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 3.18 in zatone ob 13.06 bioprognoza Danes se bo začela postopoma krepiti vremenska obremenitev. Pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. plimovanje Danes: ob 1.47 najnižje -14 cm, ob 7.19 najvišje 30 cm, ob 13.53 najnižje -50 cm, ob 20.28 najvišje 40 cm. Jutri: ob 2.17 najnižje -24 cm, ob 7.57 najvišje 38 cm, ob 14.23 najnižje -56 cm, ob 20.52 najvišje 45 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................100 Vogel..................60 Kranjska Gora.........30 Krvavec................80 Cerkno................70 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta.................70 Piancavallo............40 Forni di Sopra..........0 Zoncolan..............45 Trbiž...................50 Na Žlebeh.............45 Mokrine...............80 Podklošter............30 Bad Kleinkirchheim . . 60 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo na zahodni in osrednji Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo ali rosilo. Drugod bo delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. raziskava - Kljub drugačnim stereotipom S starostjo ljudje postajamo srecnejsi raziskava - Podobni mehanizmi tudi pri človeku Vinske mušice po zavrnitvi uteho iščejo v alkoholu NEW YORK - Samci vinskih mušic, ki so jih zavrnile samice, pijejo veliko več alkohola kot samci, ki so se uspešno parili, so ugotovili ameriški znanstveniki. V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Science, raziskovalci domnevajo, da alkohol stimulira možgane mušic kot nekakšna nagrada, podobno kot spolni podvig. Raziskava se nanaša na možgansko kemikalijo, ki jo uravnava obnašanje mušic. Človeški možgani imajo podobno kemikalijo, ki naj bi reagirala podobno. Povezavo med to kemikalijo in alkoholom so preučevale že raziskave z mišmi, ki so jih opijali z alkoholom. Raziskovalci univerze v Kaliforniji pa so v najnovejši študiji vinske mušice postavili v različne situacije. V eni fazi poskusov so samce mušic zaprli v škatlo s samicami, ki se še nikoli niso parile in so bile dovzetne za "dvorjenje". V drugi fazi pa so samce zaprli v škatlo s samicami, ki so se že parile in tako zavračale kakršnekoli poskuse osvajanja. Nato so obema skupinama samcev ponudili dve vrsti njihove hranilne brozge. Prva je bila brezalkoholna, druga pa s 15-odstotno vsebnostjo alkohola. Samci, ki so se parili, so se al- koholu izogibali, zavrnjeni samci pa so se ga dobesedno napili. Znanstveniki zato menijo, da v možganih mušic obstaja "nagradni sistem", ki pri ravnanju, kot je hranjenje in spolna aktivnost, sprošča občutke sreče in ponosa. Raziskovalci ugibajo, ali pri ljudeh deluje enak nagradni sistem, kjer bi določena dejanja vplivala na možgansko kemikalijo nevropeptid Y in povzročala občutke sreče. (STA) LOS ANGELES - Bolj kot se ljudje starajo, srečnejši naj bi bili. Tako vsaj pravijo raziskovalci medicinske fakultete britanske univerze Warwick, ki so dognali, da imajo starejši ljudje boljšo duševno kvaliteto življenja, čeprav njihovo zdravje s starostjo peša. Zdravje in kvaliteto življenja so proučevali na večjem številu ljudi iz Velike Britanije in ZDA. Poleg tega, da ljudje s starostjo postanejo srečnejši, je raziskava tudi pokazala, da ljudje s prekomerno telesno težo niso nič manj srečni kot ljudje s primerno telesno težo. Ugotovili so tudi, da na srečo Američank ne vpliva pomanjkanje telesne vadbe, medtem ko se moški v ZDA, ki ne telovadijo, pogosto počutijo nesrečne. Rezultati najnovejše raziskave so v skladu s prejšnjo raziskavo univerze Warwick, ki je razkrila, da so ljudje večinoma srečni, dokler ne dosežejo štirideseta leta. Sledi obdobje, ko se počutijo nesreči, nato pa v starejših letih ponovno postanejo srečnejši. Srečen konec, vse dobro? zda - Zvezni državi Oklahoma in Nebraska že pripravljata zakon Dostop do Facebooka in Twitterja naj bi bil sorodnikom zagotovljen tudi po smrti uporabnikov NEW YORK - Po Oklahomi sedaj tudi ameriški zvezni državi Nebraska in Oregon pripravljata zakon, po katerem bodo morale družabne spletne strani, kot sta Facebook in Twitter, sorodnikom umrlih dovoliti dostop oziroma prevzem računov pokojnikov. Vsebina na družabni spletni strani se obravnava kot digitalna dediščina. Zakon, ki ga je sprejela Oklahoma, služi kot model za podobna zakona v Nebraski in Oregonu. Tiskovna agencija AP opisuje primer matere iz Nebraske, ki je leta 2005 v prometni nesreči izgubila sina. O pokojnem je hotela izvedeti kaj več in je pisala spletni strani Facebook, naj sinovo stran ohranijo. Podjetje je v dveh urah odgovorilo s spremembo gesla in šele dve leti tožarjenja po sodiščih je materi zagotovilo ponoven dostop za deset mesecev, preden so stran povsem izbrisali. Facebook sedaj, ko izve, da je nekdo mrtev, pretvori račun pokojnika v spominsko stanje. To pomeni, da lahko prijatelji še naprej vstopajo na stran in dodajajo spominska sporočila. Če je pokojnik za časa življenja to izrecno dovolil in če tako zahteva zakon, pa Facebook omogoči sorodnikom tudi dostop do podatkov na računu. Novi zakoni pa odločanje o tem jemljejo iz rok Facebooka in spletno vsebino obravnavajo kot dediščino, s katero lahko razpolagajo zakoniti dediči, ki ga lahko ohranijo odprtega ali pa ga zaprejo. (STA)