Slev. 53. TIMMf мшт 1924. PosBinEznaltBuHftastane 1*50Шп. LetO LO. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leia..... .139 sa celo leto .... , 340 za inozemstvo: mesečno....... Din 50 Sobotna izdaja: celoletno » Jugoslaviji .... Din 4« v inozemstvu.... „ 60 Cene Inseralonv Hnosiolpna petitna vrat-i moli oglasi po Din 1*50 it Din 3'—, vecjl oglasi naci 45 rnm viSine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstico po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemi ponedeljka in dneva pi prazniku ob 4. uri zjutraj PoS i ui oo p\тш v ofilovifii Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se nc vračajo; nefrankirana plsme so ne sprs> jemajo. Uredništva telefon 50, upravniSlva 328. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.340 (za inserato) Sarajevo 7.5Л5, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Seja vodstva SLS, Ljubljana, 3. marca. Centralistična korupcija dozoreva in, če Tias vsi znaki ne varajo, se bliža svojemu zasluženemu koncu, počasi sicer, za mnoge sicer prepočasi pa vendar sigurno, kakor bolno jabolko, na katerem črv gloda, dokler ne odpade in ne segnije. Slovenska ljudska stranka jo kot prva začela borbo proti centralistični korupciji; zanjo jo bila la borba v toliko olajšana, ker si je ohranila povsod čiste roke in je bila v borbi proti korupciji povsod dosledna. Ona je bila pa tudi prva, ki je s svojo taktiko, brez, ozira na desno in levo, pokazala pravo pot, ki more voditi do uspeha, pokazala pa tudi na sredstva, ki morejo voditi borbo do uspešnega zaključka. Ne samo vsled svojega programatičnega, resnično demokratičnega načela, da mora ljudska volja povsod po celi državi priti do svoje veljave, da morajo biti vsi državotvorni narodi, tako Slovenci kot Hrvati in Srbi, v vsakem oziru enakopravni, nego tudi vsled vsakdanje izkušnje, da je boj za enakopravnost v centralistično urejeni državi brezuspešen, je napovedala centralizmu, viru strankarskega absolutizma in krivic, boj na življenje in smrt. Zanjo je obstajalo je vprašanje: Ali sodelovanje v central ist. vladah, kamor so jo vedno vabili in so ji bila vrata vsak dan odprta, da bi mogla stranka za Slovenijo čimveč izbiti in se uspešneje boriti proti krivicam, ki jih je zadajal centralizem prečanskim pokrajinam in slovenskemu narodu. Ali pa to polovičarsko borbo s polovičarskimi uspehi odkloniti in z Sidravilno ostrino udariti na korenino vsega zla .V prvem slučaju bi se reklo samo brezupno mašiti posamezne neštevilne luknje, iz katerih prihaja povodenj pogubonosne-ga centralizma, poduljšati mu življenje za miloščine in drobtine z državne mize, dokler ne bi se nekega dne pokazalo, da jc naša. kultura ubita, gospodarstvo na tleh in ljudstvo tropa beračev. Slovenska ljudska stranka ui niti za trenotek oklevala. Pustila je kričati korupcioniste, ki bi si bili radi samo napolnili svoje žepe z državnim denarjem in so zato vpili, da je taktika Slovenske ljudske stranke neplodna. Vsi ti kričači dajejo belgr. centralistom samo potuho in na te potuharje se režimovci ves čas sklicujejo. Na te ljudi in njihovo kupljeno časopisje se SLS ni ozirala, marveč je šla z odkritim vizirjem in jasnim, avto-nomističnim programom v borbo proti močnejšemu centralizmu, ki jc imel oporo tudi v centralističnih strankah v Sloveniji. To borbo vrši povsod, doma in v parlamentu; poudarjamo »v parlamentu.', ker je le tam mogoče to borbo izbojevati. To so bile idejne vodnice SLS v njenem taktičnem postopanju in prožeti teh misli so se zbrali danes v Ljubljani člani vodstva Slovenske ljudske stranke, v politični borbi izkušeni možje, ki so vodivni zastopniki stranke v posameznih krajih in okrajih cele Slovenije. Seja vodstva SLS se je vršila v dvorani Rokodelskega doma. Navzočih je bilo tudi nekaj narodnih poslancev. Posl. B r o d a r, načelnih Kmet. zveze za Slovenijo, je vodil sejo. Izčrpno je poročal o parlamentarnem položaju in o snovanju opozicionalnega bloka načelnik stranke in Jugoslovanskega kluba dr. K o r o š e c. Po njegovem preglednem in podrobnem poročilu se je razvila prav živahna debata, v kateri so se ventilirale bolj v informativne svrhe razne možnosti parlamentarnega razvoja in so se obravnavali dosedanji razgovori z zastopniki strank, ki naj bi ustvarile opozicional-ni blok v narodni skupščini. Na temelju soglasno izzvenelih izvajanj posameznih govornikov je bil od dr. B r e j c a stavljen sle-d ~i predlog v obliki resolucije, ki je bil soglasno sprejet in je verno ogledalo mišljenja vodstva SLS. RESOLUCIJA 9e glasi: Vodstvo SLS vzame poročilo strankinega načelnika z odobravanjem na znanje. Vodstvo z obžalovanjem konštatira, da je sedanji samosrbski centralistični vladni sistem tako v zunanji kakor notranji politiki države pokazal svojo popolno nesposobnost, da je s sramotno izročitvijo Reko Italiii oškodoval življenske interese drža- ve in ugled iste pred zunanjim svetom, da nima ne volje ne smisla za zaščito naših narodnih manjšin v inozemstvu, da je s svojo notranjo politiko storil vse, kar vzbuja nezadovoljnost in nevoljo ljudstva, da uganja in ščiti najgršo korupcijo, da brez j stvarne potrebe, samo iz političnih nagibov, s parcelacijo Slovenijo in Hrvatske razbija stare upravne edinice in stari, uživ-Ijeni in dobri upravni red, da s kulukom in tudi drugače uvaja reakcijonarne, kulturne države nevredno upravne metode, da s krivičnim in nesocijalnim davčnim sistemom ubija blagostanje ljudstva in njega gospodarsko vire, usiljevanjem srbščine in cirilice v šoli, uradu in javnem življenju žali naš narodni čut in ponos, zavira naš naravni narodni in kulturni razvoj in občutno otežuje javno upravo itd. itd. Vso to dokazuje, da iz tega nevzdržnega in nevrednega kaosa vodi samo fun-damentalna reorganizacija države na avto- nomlstični bazi, ko se bodo avtonomni slovenski, hrvatski in srbski narod sami vladali vsak po svojih prilikah in kulturnih potrebah. Zato vodstvo SLS poziva svojo parlamentarno delegacijo, da započeto, nam proti naši volji vsiljeno borbo brezobzirno in energično nadaljuje, dokler svojega cilja ne doseže in da se pri tem poslužuje vseh možnih in dovoljenih sredstev, oijilt izbiro z zaupanjem njej prepušča. MS* Po sprejetju resolucije so se obravnavala še razna akluelna vprašanja. Med drugim so člani vodstva izražali svojo zahvalo Jugoslovanskemu klubu za odločno njegovo borbo proti zloglasnemu kuluku in ugotovili, da jo le nastopu naše parlamentarne delegacije pripisati, da se kuluk še ne izvaja. Ostro so obsodili lažnivo gonjo slovenskega demokratskega časopisja. Nato je bila seja zaključena, ki je trajala od pol-enajstih do ene popoldne. Plenarna seja hrvMecja narodnega zastopstva. PROTEST PROTI RIMSKEMU SPORAZUMU. — TAJNE KLAVZULE SPORAZUMA. — IZROČITEV POVERILNIC. Zagreb, J. marca. (Izv.) O včerajšnji plenarni seji hrvatskega narodnega zastopstva je bil izdan naslednji komunike: V nedeljo, dne 2. marca, sc je vršila v Zagrebu od pol 9. dopoldne do 2. popoldne 8. seja hrvatskega narodnega zastopstva, katere sc jc udeležilo 62 poslancev. Seji je predsedoval podpredsednik HRSS poslanec Juro V a 1 c č i ć. Ta jnik dr. K r -n j e v i ć je sporočil navodila Stjepana R a d i č a , podpredsednik dr. a č c k pa je podal obširno poročilo o političnem položaju. Po vsestranski debati je bilo predsedstvu dano pooblastilo, da, ne menjajoč dosedanje politike in v glavnem tudi ne taktike, ukrene takoj vse, da se zruši sedanja koruptivna belgrajska vlada in da sc pripravijo nadaljni pogoji za samoodločbo hrvatskega noroda. Sprejeti so bili sledeči sklepi: Protest hrvatskega narodnega zastopstva proti sporazumu med belgrajsko in rimsko vlado, s katerim se razveljavlja rapallska pogodba od 20. novembra 1920 in s katerim se uničuje samostojnost reške države, k? je sedaj izročena Italiji. Hrvatsko narodno zastopstvo na svoji 8. redni seji, ki se je vršila v Zagrebu dne 2. marca, soglasno protestira proti rimskemu paktu, proti razveljavljenju rapallske pogodbe, proti ukinjenju samostojne reške države in proti izročitvi njenega ozemlja Italiji. Rapallska pogodba je registrirana pri Društvu narodov. Rimska in belgrajska vlada sta napram Reki zagrešili zločin nasilja in dejansko kršili samoodločbo prebivalstva reške države, ki ima izvoljeno narodno zastopstvo in tudi zakonito vlado, ki je žc vršila svoje funkcije. Z rimskim sporazumom so pa tudi zelo prizadeti življenski interesi Hrvatske države, ki obstoja pravno kot neodvisna država že od 20. novembra 1918. To neodvisnost Hrvatske države je priznala tudi Srbija. Pravice Hrvatske do Keke so bile priznane v londonskem paktu od dne 26. aprila 1915. Reko so priznale Hrvatski zavezniške evropske velesile Rusija, Angleška, Francija in Italija. Uničenje neodvisnosti reške države pomenja mednaroden zločin. Dne 27. januarja 1924 v Rimu sklenjena pogodba vsebuje tudi dve tajni klavzuli, ki ogrožata mir na Balkanu, po celi Evropi in na vsem svetu. Ti klavzuli se glasita: 1. V slučaju notranjih nemirov v kraljevini SHS se Italija obveže, da pošlje v njeno ozemlje svoje čete, če bo za to naprošena. V vsakem slučaju pa bo ostala Italija napram Belgradu v dobrohotni nevtralnosti. 2. Italija dovoljuje kraljevini SHS, da v ugodnem času zasede Solun in njegovo zaledje. V zamenjavo za to pa dovoljuje kraljevina SHS Italiji teritorijalne koncesije v Dalmaciji, Prva klavzula jc naperjena proti Ma-cedoniji. Belgrajska vlada nikakor noče vpoštevati okolnosti, da je bila Makedonija predmet garancij, ki so jih v Londonu priznale Francija, Anglija in Združene države v Ameriki. Druga, tajna klavzula jc naperjena proti življenjskim interesom Hrvatske in hrvatskega naroda in proti interesom Dalmacije, kjor živi 84 odstotkov Hrvatov, 15 odstotkov Srbov in 1 odstotek Italijanov. Vsa dalmatinska mesta razen Zadra, kt je žc odstopljen Italiji, in Dubrovnika, ki jc srbski, so popolnoma hrvatska. Komunike izjavlja, da jc hrvatsko narodno zastopstvo trdno prepričano, da bo Društvo narodov postalo vrhovni regulator mednarodnih sporov in vpoštevalo pravo samoodločbe hrvatskega naroda in da bodo Rusija, Angleška in Amerika odstranile krvavo krivico, ki se vrši nad hrvatskim narodom in ki bije v oči vsej evropski kulturi, Zagreb, 3. marca. (Izv.) Na včerajšnji plenarni seji poslancev HRSS jc govorila večina poslancev in so vsi soglasno odobrili dosedanje aeio predsedništva HRSS, tako da je zaupnica predsedništvu HRSS z ozirom na dosedanje deio izrečena soglasno. Vsi navzoči poslanci so prinesli s seboj poslanske poverilnice, katere so po seji izročili predsedništvu, ki bo pozvalo, kadar bo potrebno, določeno število poslancev, da pridejo v narodno skupščino. SESTANEK DR. KOROŠCA Z DR. MAČKOM. Zagreb, 3. marca. (Izv.) Vag dopisnik je zvedel, da se nocoj sestane z dr. Korošcem, ki potuje skozi Zagreb v Belgrad, podpredsednik HRSS dr. Maček, ki bo dr. Korošcu poročal o poteku plenarne seje HRSS in se ž njim dogovoril glede izročitve poslanskih poverilnic in o tekočih poslih, ki se bodo vršili prihodnje dni v Belgradu. Jutri zvečer potuje v Belgrad en član predsedništva HRSS, ki bo nesel s seboj vse poslanske poverilnice, da jih tekom sredo izroči v verifikacijo. O tem, koliko poverilnic bo izročil, bo odločil dotični član predsedništva po dogovoru z dr. Korošccm, dr. Spahom in Ljubo Davidovičem. Zagreb, 3. marca. (Izv.) V HRSS vlada razpoloženje, da sc vlada strmoglavi na proračun. Trenutek, kdaj se bo vlada strmoglavila, pa jc odvisen od tega, kdaj bodo verificirani mandati Radičevih poslancev. ITALIJANSKI POSLANIK PRI KRALJU. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Novi italijanski poslanik general Bordcro je bil danes v svečani avdicnci sprejet od kralja in mu je ob tej priliki izročil svoja booblastilno pisma. NOVI FRANCOSKI POSLANIK. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Novi francoski poslanik na našem dvoru g Re!!y ј^ bil pri dr. Ninčiču in ga je prosil, da čim prej dobi sprejemno avdienco pri kralju, da khko izroči svoja akreditivna pisma. ZANIMANJE ZA SKLEPE VODSTVA SLS. — VTIS SKLEPOV HRSS. — NA MERE RADIKALNE VLADE. Belgrad, 3. inarca. (Izv.) Poleg komunikeja o včerajšnji seji Radičevih poslancev priobčujej« vsi listi obširna poročili o poteku te seje in o njenem značaju. Vsi listi javljajo, da pride tekom jutrišnjega dne v Belgrad poslanec dr. P r e d a v e c in sc eden od Radičevih poslancev, ki prinesejo s seboj , polnomočja neznanega .števila po slancev, da jih izroče predsedništvu narod nc skupščine v verifikacijo. Kar sc tiče komunikeja, se splošno smatra, da je ne srečno sestavljen, zlasti poleg komurikejn izdani manifest. V takem momentu, kakor je sedanji, bi v Radičevih proglasih pač lahko izostale neumestne izjave! Tako jo dejal eden od voditeljev Davidovićevih '} .--mokratov in izjavil, da se bo s tem Ratl/ čevim manifestom okoristil režim, ki bo skušal na izvenparlamentarnih mestih celo akcijo očrniti kot protidržavno, oziroma, kar jc v Belgradu s tem identično, kot protisrbsko, dočim bodo radikali sebe predstavljali kot irtev državotvornega jia-triotizma. Ta izjava odgovarja miselnosti ; radikalov, ki so po svojih listih >c pričeli svojo kampanjo v tej smeri. Kljub temu sc mora priznati, da je komunike napravil velik vtis, ki svojega vrhunca le vsled tega ni dosegel, ker še ni znan rezultat seje vodstva. SLS v Ljubljani. To je popolnoma razumljivo, kajti borba proti koruptnemu režimu, proti Pašiču, organizacija opozicionalnega Lloka in celokupno delo v te* smeri jc započeto od Jugoslov. kluba. Ini ciativa in podrobna izpeljava te težke borbe jc izšla iz vrst tega kluba in vse delo v tej smeri je vedno počivalo, kadai je bil dr. Korošec iz Belgrada odsoten. Jugoslovanski klub je sredinec, okoli katerega se zbira vse, kar jc v resnični in od ločni opoziciji proti režimu. Ta borba Jugoslovanskega kluba je bila tem težja, ker se ni treba boriti le proti Pašiču in njegovim oficielnim somišljenikom, temveč tudi proti nekaterim nelojalnim članom ostalih opozicionalnih klubov. Ta borba še vedno ni končana in jo odkrito priznavajo tudi demokratska glasila. Tako n. pr, piše «Od~ jek«, glasilo Davidovičeve skupine med drugim danes sledeče: «0 eni kombinaciji se govori, ki sestoji v tem, d;> se je 40 radikalnih poslancev izjavilo za. rešitev hrv. vprašanja, za revizijo ustave, ki bi se tako stipullrala v pogodbi za sporazum. Tej kombinaciji bi stal na čelu Ljuba Jovann vič. Še druga kombinacija govori o 17 poslancih demokratske stranke, ki bi stali na strani Pašiča. V tem slučaju bi v vladi ostali džemijetovci, ki menijo, da bo več koristi od Pašičevega režima, kot od režima bloka.« Tako je zanimanje za odločitev odstva SLS ogromna. Ugiba in povprašuje se na vse strani in današnji dan je dan v znamenju pričakovanja te odločitev vodstva SLS ogromna. Ugiba in po-krivdo današnjih razmer, je začel staro in priljubljeno igro intrigiranja in nasilja. Vlada, sigurna da bo Jugosl. klub nadaljeval svojo načelno borbo, je hotela izvajat' v poslednjih dneh svoje moči in jc pripravila razne odredbe, ki bi krivice in nasilja nad Slovenci in Hrvati še povečale. Kakor se hvalijo sami ministri, jc vlada pripravila precej takih izrednih ukrepov. Eder teh je že odrejen. Minister za socialno po litiko je namreč odredil, da se mora h Ljubljane takoj odpeljati 27 in pol vagon; koruze, ki so bili odrejeni za prehran«: revnega prebivalstva v Sloveniji, v Črn' goro. Radikali namreč še vedno upajo, d; bodo po padcu sedanje vlade dobili man dat za nove volitve. V tem slučaju nameravajo v Srbiji in Črni gori, Bosni, Hercc govini in Dalmaciji dobiti premoč. Za te naj bi služila ta koruza za podkupovanje siromašnih volivcev. Kaki so drugi korak nasilja, o tem nimamo podrobnejših infor macij. Med drugim so nameravali zavleč ratifikacijo mandatov Radičeve stranke. Vendar sc zdi, da so z ozirom na pritisk odločujočih strani morali od tc namere odstopiti. Radikali namreč javljajo, da st bn verifikacija vršila popolnoma normalno, V tem slučaju, če Radičevci v resnici mislijo priti borit sc proti Pašiču in njegovi korupciji, potem se lahko šc danes trdi ljive osebe, ki bi mogle motiti varnost na meji z Jugoslavijo. Do danes je bilo aretiranih 200 oseb, aretacije pa se še nadaljujejo. Vlada izjavlja, da je njena trdna namera, izogibati se vsakemu sporu z Jugoslavijo in odstraniti vsak povod, da bi mogel kdo količkaj sumiti o lojalnih namerah bolgarske vlade, ki noče samo vzdrževati dobrega sosedstva z Jugoslavijo, ampak ga hoče od nekdaj tudi utrditi. Vlada bo na tej poti trdno vztrajala. Mac Donald — Poincarš. London, 3. marca. (Izv.) Mac Donald je napisal na naslov Poincarćja posebno pismo, v katerem mu natanko razlaga smernice angleške politike napram Franciji. Glavno je, pravi Mac Donald, da se izognemo vojni ter da ukrenemo vse, kar bi moglo vojne preprečiti. Zato bo treba izpopolniti Društvo narodov in pospeševati vse ustanove, ki služijo miru. Z ozirom na reparacije pa se ne smemo ozirati samo na ruševine mest, ampak tudi na razdejano valuto in na brezposelnost, ki vlada po vsi Evropi. Pariz, 3. marca. (Izv.) Poincarć je na Mac Donaldovo pismo odgovoril, da Francija nikakor ne misli na uničenje Nemčijo in tudi ne na hegemonijo nad Evropo. Francija ni nikdar zahtevala, naj bi bil Ren obmejna reka. Francozi bodo Pore-nje takoj zapustili, čim bodo izpolnjeni gotovi predpogoji. Končno izjavlja Poin-carč, da francosko letalstvo ni naperjeno proti Angliji, ampak v obrambo proti morebitni revanši Nemčije. Francija želi čim krepkeiše Društvo narodov, ki pa ni možno brez tesnega sodelovanja Anglije in Francije. VPRAŠANJE REVTZIJE VERZAJSKE POGODBE. London, 3. marca. (Izv.) Mae Donald je napisal na naslov Hendersona zaradi njegovega znanega govora o potrebi revizije verzajske mirovno pogodbe pismo, v katerem ga opozarja, da se je treba tozadevno najprej sporazumeti s Francijo in z Ameriko in šele potem bi bilo mogoče misliti na revizijo. POSLANICA KARDINALA MER-CIERJA. Bruselj, 3. marca. (Izv.) Kardinal M e r c i e r jc izdal poslanico, v kateri z ozirom na sedanjo protivladno politiko večine parlamenta med drugim pravi: V pričakovanju, da bo Nemčija plačevala reparacije, sc hočemo sami rešiti. Nemčija bo plačala. Če pa Nemčija ne plača, upam, da bo spomin na žrtve vojne pripomogel pravici do zmage in trdovratno voljo Nemčije prisilil k izpolnjevanju njenih obveznosti Če bi pa naši prijatelji začeli omahovati, bodo premaganci od danes postali zmagovalci jutri, in mi bi zaradi ničevnih trgovinskih ugodnosti žrtvovali svojo bodočnost. RAZPUST BELGIJSKEGA PARLAMENTA? Pariz, 3. marca. (Izv.) Splošno sodijo, da se belgijska vladna kriza ne bo dnla drugače rešiti kakor z razpustom parlamenta in z razpisom novih volitev. Nekateri francoski listi računajo tudi z možnostjo, da obstoji poseben sporazum med Vanderveldom in Mac Donaldom. ANGLEŠKO-RUSKI ODNOŠAJL Pariz, 3. marca. (Izv.) Rykow se je podal v London, da se osebno pogaja z Mac Donaldom o ureditvi angleško-ruske-ga vprašanja. IZ REPUBLIKANSKE TURČIJE. Angora, 3. marca. (Izv.) Kemal paša je imel v skupščini govor, v katerem je naglašal potrebo moderne uprave za Turčijo, zlasti pa ločitev religije od politike. Poudarjal je voljo Turčije, da se bo držala mirovnih pogodb in njeno pripravljenost vstopiti pod danimi pogqji v Društvo narodov. Angora, 3. marca. (Izv.) Narodna skupščina je sklenila, da kalifa odstavi. Carigrad, 2. marca. (Izv.) Angorska vlada je ukazala carigrajski policiji, da mora dobro paziti nad gospodarstvom kalifa in cesarskih princev in da mora posebno paziti na to, da ne bodo razpro dali ali pa skrili kakih dragocenosti Čuje se, da sc namerava kalif izseliti v kako drugo muslimansko deželo. ROMUNSKI PRINC NIKOLAJ — ALBANSKI KRALJ? London, 3. marca. (Izv.) »Daily Tele-graph« poroča, na bosta Italija in Romunija takoj po zaroki romunskega princa Nikolaja s hčerko italijanskega kralja Ma-faldo odpočeli forsirati kandidaturo romunskega princa za kralja Albanije. SREBRN DENAR V NEMČUL Berlin, 2. marca. (Izv.) Vlada je sklenila, da izda srebrn denar po 1, 2, 3, 4 in 5 mark in sicer v takem znesku, da pride na vsako glavo prebivalstva po 5 mark. -f- Občinske volitve. Govori in piše se o volitvah v oblastno skupščino, ki so še Bog 'na kje; govori se o volitvah v belgrajski parlament, ki seveda bodo, a kdaj, tega ne ve niti Pašič. Gotovo pa je, da bodo letos občinske volitve. Iz zanesljivih demokratsko-liberalnih virov smo zvedeli- da se ti krgoi z vso paro pripravljajo na občinske volitve in da nameravajo razpeti vsa jadra, da bi na njihovih barkah priplulo kar največ občin v njihov pristan. Nadejamo se, da jim bo naše ljudstvo prav temeljito zmešalo račune in volilo v občinske odbore zavedne može, ki jim bo neoskrunjena občinska avtonomija prvi in zadnji pogoj. — Kdaj ravno bodo občinske volitve, še ni gotovo, vendar pa bo merodajen — kakor smo čuli — glede termina volilni zakon. Ker poteka triletna doba, utegne pasti priče-tek občinskih volitev že v mesec april, gotovo pa v maj tega leta. Dogodki v Jugoslaviji in inozemsko časopisje. Kakor se razume samo po sebi, se inozemsko časopisje zelo bavi z notranjepolitičnimi dogodki v Jugoslaviji. Celo francosko časopisje, ki je bilo velesrbske-mu režimu svojčas večalimenj naklonjeno, se ne pusti več od Belgrada varati in je očividno pustilo Pašića pasti že preje, nego bo dejansko padel. Obenem pa kaže francosko časopisje zdaj jako dobro poznavanje naših dejanskih razmer. Tako n. pr. piše tuluški >Le T616grame« o radikalnem režimu, da je orientiran popolnoma napram Orientu. Ta režim se je zadnje žaso zvezal z italijanskim imperializmom, prepuščajoč mu ves Jadran, to je Slovence in Hrvate, zato da se polasti Soluna. Ker mu je pri tem Bolgarija na poti, si Pašič izmišljuje nemire v Bolgariji in komitaško akcije, namesto da bi ustvaril prijateljsko razmerje do svojega soseda, ki uživa tako prijateljstvo Francije kakor Anglije. Francoski list se tolaži s tem, da bo tega režima najbrž kmalu konec in da ga nadomesti vendar enkrat bolj demokratična in resnično jugoslovanska vlada. (Št. 8347, 26. februarja 1924.) — To se popolnoma vjema s trditvijo HRSS, da vsebuje sporazum z Italijo tajno klavzulo glede na sporazumno balkansko politiko Jugoslavije in Italije. To pa se razvidi tudi iz angleškega tiska, ki zadnji čas silno napada Italijo in PaSićevo vlado, da rnjeta proti evropskemu miru. — Tako tira radikalska vlada Jugoslavijo v nevarno ekstrature, ne misleč na to, da se bodo ti Mussolinijevi načrti z ropotom in šumom podrli in to najbrž — kmalu. Za to bosta poskrbela Macdo-nald in Poinoarć. Kratkovidni >Slov. Narod« pa lahko premišljuje o naši svoječas-ni notici o tajnih klavzulah, ki jih je branil, če je za to še sposoben. Vrlin nec brezstidnosti je doseglo >Jutro« v svoji številki od nedelje, ko vali odgovornost za centralizem — čujmol — na — SLS1 Ker namreč ne more tajiti, kako velik trud so si prizadevali poslanci Jugoslovanskega kluba, da se pri trgovinskih pogajanjih z Italijo vpoštevajo gospodarske potrebe Slovenije, skuša }dokazali>, da so »centralizem, ki ga razvija radikalija, inštalirali klerikalci!« Tu se nepoštenost druži z neumnostjo v uprav idealno zvezo. Kar nič nočejo naši ;>.Tu trovci« danes vedeti o centralistični ustavi, svojem najmilejšem edinčku iz zakona z radikali. Hoteli bi deviško čisti stopiti zopet na pozornico bodoče vlade in tajijo vse sadovo svojega bivšega prisrčnega ljubkovanja z radikalijo. Toda Ozdravite me, moj dragi otroki Vi ste doktor, vi me morate ozdraviti. Ne očitam vam, kar ste mi storili; imeli ste vzrok, da me umorite, kajti prisegam vam, da vam brez vašega prijatelja Harrisa ne bi bil pri-zanesell Ali ni ničesar, kar bi pogasilo ogenj, ki me žge? Ni mi do življenja; dosti dolgo sem živel; toda če umrem, vas bodo ubili in moja uboga Fotini bo zadavljena. Jaz trpim. Potipajte moje roke; zdi se mi, da niso več moje. Vendar, ali verjamete, da je ta Amerikanec tako brezsrčen, dn izpolni svoje grožnje? Kaj ste mi pravkar rekli? Da ga Fotini ljubi? Nesrečnical Vzgojil sem jo, da postane žena kralja. Raje bi videl, da umre kot... Ne, po vsem tem som zelo zadovoljen, da ljubi tega moža; morda bo imel usmiljenje z njo. Kaj sto vi njemu? Prijatelj, nič več: niti njegov rojak niste. Lahko imamo prijateljev kolikor hočemo; ne najdete pa ženske kot jo Fotini. Jaz bi prav hitro zadavil vse svoje prijatelje, če bi mi tako kazalo; nikoli pa ne bi umoril ženske, ki me ljubi. Če bi vsaj vedel, kako je bogata 1 Amerikanci so pozitivni ljudje kot pravijo. Toda ubožica ne pozna svojega bogastva. Moral bi jo bil o tem poučiti. Kako naj ji sedaj sporočim, da bo imela štiri milijone dote? Ujetniki takegale Koltzida smol Ozdravite me vendar pri vseh svetnikih, da pogazim tega črva!« Nisem zdravnik in o strupih vem le toliko, kolikor se uči v prvih urah; vendar pa sem se spomnil, da se zastrupljenje z arzenikom zdravi na način, ki je podoben onemu doktorju Sangrado. Žgačkal sem bolnikovo jedilno cev, da izpraznim njegov želodec in ga oprostim bremena, ki ga muči. Moji prsti so mu služili kot bruhalno sredstvo in kmalu sem lahko upal, da je skoro ves strup zunaj. Nato so nastopila znamenja reakcije; koža je postala žareča, žila je bila hitro, obraz se je pobarval, oči so se prevlekle z rdečimi nitmi. Vprašal sem ga, če je kateri njegovih ljudi zadosti spreten, da mu spušča kri. Zavihal je sam rokav in si med streljanjem in kroglami mirno odprl eno žilo. Spustil je na tla dober funt krvi in me vprašal z nežnim in mirnim glasom, kaj naj še naredi. Dal sem mu piti, piti in vedno piti, dokler povodenj ne odnese zadnjih delcev arzen ika. Ravno prav je bil v stanovanju še meh vina, ki je povzročil Vasilijevo smrt. Ubogal me je kot otrok. Zdi se mi celo, da je prvič, ko sem mu ponudil čašo, njegovo staro, trpeče veličanstvo skušalo poljubiti mojo roko. je iz nujnih državnih interesov oziral predvsem na potrebe države in je prezrl marsikatero lokalno sfero«! Kakor da interesi Slovenije in Hrvatske niso obenem interesi države! Država je pač po miselnosti »Slov. Naroda« Srbija, oziroma interesi gospoda Pašiča in njegovega sinčka Radeta. Saj vemo, kateri so bili tisti »državni« interesi, za katere se je brigal režim: paroplovni park na Donavi, ki ga je Janković prodajal za mastne provizije, kupčije g. Laze Markoviča, kupčije z Lahi, ki smo jih plačali z Reko, z eno besedo same kupčije, dočim je država ostala gola sirota in bo stalo veliko truda, da se popravi njen ugled nazunaj in znotraj. »Narodov« politični »Medizinmann« je seveda tudi uganil, kdo je temu kriv — »klerikalci« seveda s svojim avtonomizmom, ki se zdi »Narodu« pasivna politika, češ, to jc bilo samo »oponiranje«. Mar naj bi bila SLS brezvestnemu gospodarstvu režima pritrjevala? Potem bi režim še danes trdno stal in bi »Narodu« ne bilo treba pisati mu žalostnega in potrtega srca žc posmrt-nice. Čc »naši kraji in naši politiki ne morejo priti v centralni vladi do besede« — kakor konstatira »Narod« — ni temu kriv njihov avtonomizem, ampak centralistična vidovdanska ustava, ki gleda na Slovenijo kakor na oblast, oziroma pašalik Belgrada, ki nima nobene besede, ampak ima samo osrednjo vlado poslušati in ji pošiljati harač. Jako značilno je tudi, kako »Narod« priporoča Slovencem, naj si za-sigurajo zdaj hitro »blagodati aktivnih slovenskih ministrov«. Za »Narodovega« Hof- und Kammcrpoliticusa obstoja vsa izprememba režima v ministrskih sedežih. Oh — kako sladko bi bilo, čc bi sc tudi »Narodov« uvodničar mogel v tak iotelj ziekniti in sladko — zaspali! — MeStroviceva razstava v Newyorku. Letošnjo jesen se vrši v Nowyorku razstava Me-Strovićevih del. Ameriški list' že sedaj prinašajo članke o Meštroviću in slike njegovih del. — Likvidacija pokrajinsko uprave za Bosno in Hercegovina se je te dni izvršila ter je namestnik Vulovič izročil oblast namestniku vel. župana dr. Hasanbegoviču in odpustil iz službe celokupno osebjo namestniškega kabineta. — Pokojnini reduciranih nradnikov. Iz Belgrada poročajo, da prihaja od reduciranih uradnikov na Državni sveL veliko nezadostno opremljenih prošenj za pokojnino. Uradniki, ki so bili reducirani do 31. deccmbra m. 1. in katerih se vojna leta štejejo v službeno dobo, morajo svoji prošnji za pokojnino priložiti tudi tisto številko »Službenih Novin«, v ka-te.ih je izšel ukaz o njihovem odpustu ali pa overovljeni prepis tega ukaza. V nasprotnem slučaju Državni svet prošenj za pokojnino ne bo jemal v pretres. — V smrt, ker jc hO reduciran. V Som-l>oru se jc ustrelil ruski zdravnik dr. Aleksander Witmann, ki je služil v naši armadi kot kontraktualni zdravnik. Bil je reduciran ter je imel s L marcem t. 1. zapustiti službo. — Nov predlog za izenačenje koledarja. Ekumenski patriarha t v Carigrrdu je poslal vsem pravoslavnim cerkvam predlog, da sc dne L marca t. 1. po starem izenači koledar na ta način, da se s tem dnem začne računati po novem in se uvede datum 1'1. marca. Vsi stalni prazniki bi nosili Iste datume kakor doslej, prestopni prazniki pa bi se računali po starem, dokler sabor ne reši vprašanja, samo datumi bi se jim za 13 dni pomaknili naprej. — Rumunska pravoslavna cerkev je že odgovorila, da ostane pri tostvarnem sklepu na kongresu vseh pravoslavnih cerkva v Carigradu. — Vseučiliški asistenti — diurnisti. Minister za prosveto je odredil, da ostauejo reducirani vseučiliški asistenti lahko še nadalje v službi, ampak ne kot asistenti, temveč kot — dnevuičarji. — Promocija. Dne 29. februarja je pro-tnoviral cand. med. Vilko Sporn iz Struže-vega pri Kranju na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva. Imenovani je promovi-ral kot prvi slušatelj ljubljanske medicinske fnkultete. Iskreno čestitamo! — Visoka staorst. V Našicali je umrl te dni Franjo Weiss v visoki starosti 103 let Do zadnjih dni svojega življenja je bil vedno popolnoma zdrav. — 251etnica belgrajske Glasbene iole. Dne 6. in 7. aprila t. L proslavi belgrajska Glasbena šola 251etnico svojega obstoja. Ustanovil jo je Stcvan Mokranjac. Tem povodom se bodo vršile velike svečanosti. — Cigarete. Belgrajski listi poročajo, da je tobačna monopolska uprava odredila, da se bodo poslej cigareto Jadran, Kosovo in Šuma-dija zopet prodajale v škatlah po 20 komadov. Kasneje se bodo v enakih škatlah prodajale ludi cigarete Vardar in druge. Razen tega je tobačna uprava zagotovila, da se bo polagala vsa pažnja na polnenje cigaret, da ne bodo več pretrde. — Padanje manulakturnih cen v Sarajevu. Sarajevski listi poročajo, da so začele v tamkajšnjih mauufnkturnih trgovinah cene padati. — »Svobodni zakon.« V Sarajevu se je pripetilo nekaj slučajev, da so se sklenili »svobodni zakoni« na ta način, da sta pogodbenika dala na sodiSču legalizirati svoj dogovor, tičoč se ureditve mnterielnlh vprašanj. Sodiščo jo to legalizacijo Izvršilo. Sedaj je kat. cerkvena oblast v euem takem konkretnem slučaju proti dotičnemu sodniku vložila pritožbo, češ da je l legaliziral nemoralno stvar. — Lepo manire. Sarajevski »Jugoslavenskt list« poroča, da je v nekem tamkajšnjem uradu višji uradnik uradnici, ki je bila dela na ogenj par kosov premoga, opsoval mater. Ko je uradnica proti temu protestirala, je uradnik skočil, da bi jo pretepel. Pa je vendar ni. Ali ni to — viteško? _ GosptJrtarstvo. Janko J o v a n : Trgovska pogodba z Italijo. V letu 1921 sem bil pozvan od finančnega ministrstva, da predložim za bodoča pogajanja radi jugoslovensko-italijanske trgovinske pogodbo svoje predlogo. Kakor jo situaci ja tedaj izgledala, imela bi so tozadovna pogajanja žo v letu 1921. pričeti, a pričela so se šele sedaj. V tisti čas pa je bilo pozvanih colo vrsto ljudi, ki so se pečali z gospodarskimi vprašauji. Smatram, da je vsakdo, kn' r jaz, ta poziv smatral za s-ojo patrijotsko dolžnost in je ludi vsak izmed pozvanih stavljena vprašanja kar najbolj mogoče točno proučil in na nje po svoji vesti najbolje odgovoril. Vsekako je izvajanje vsakega Izmed vprašanih izraz subjektivnega prepričanja in se ima končni resume izpopolniti iz resultant Izvajanj vseh, vsak vpra-šanec pa jc vendar mislil, da t-ode ministrstvo trgovine in ministrstvo financ vzelo stavljeno predloge resno v pretres, eventueino javilo svoje pomiselke in prijavilo meritorne ugovore, preden bi se pogajanja pričela, a od vsega tega ni bilo ne duha ne sluha. Trgovinska pogajanja so so pričela in žo danes se čujejo javno glasovi, da so se jugoslovanski udeleženci za pogajanja pregnalo pripravili in da jim manjka statistični materijal. Čisto gotovo je, da noben pozvanih ekspertov ni zdral vsega, kar jo za presojo celokupnega položaja potrebno, vendar som popolnoma uverjon, da je nekaj deseteric ekspertov zbralo toliko materijala skupaj in izjavilo svoja mnenja tako točno, da bi Imeli delegati ne 'e statističnega gradiva dovolj, temveč tudi dovolj jasno začrtane smernice, kaj morajo biti pri pogajanjih naše zahtevo, t ako bi bilo od njih v danih okolnostih kaj popustiti. Vsokako je vprašanje sklepanja trgovske pogodbo med nami in Italijo dalekosežnega poinona In lahko rečem večjega pomena kakor so navadna sklepanja političnih konvencij med posameznimi strankami v državi. Ker se pa naš nnrod že za notranjo politična vprašanja kot zrel narod rad zanima, mislim, da se bo tom bolje zanimal za vprašanja, ki zadevajo njegove gospodarsko intorese. Iz tega zgoraj omenjenega razloga som se odločil, da priobčim svoj elaborat nespremenjeno, kakor sem ga izdelal v letu 1921. spomladi in sem ga predložil trgovskepui ministrstvu v Belgradu. Poudarjam, da ga pri-občujem nespremenjenega zato, ker so so razmere v marsičem spremenile in bi moral, čo bi ga danes izdeloval, se spremenjenim razmo-ram prilagoditi. Priznavam tudi, da elaborat ni popolen, ni pa tudi treba bilo, ker so bili predloženi elaborati drugih strokovnjakov, ki so posamezne gospodarsko panoge poznavali bolje kot jaz, a kjer so bila mnenja deljena, je bilo glavnim delegatom dana možnost odločitve. Elaborat sem razpredelil tako, kakor so n.. ti bila svoječasno od trgovskega ministrstva stavljena vprašanja. ZA KATER*1 NASE "REDVETE JE TREBA IjZPOSLOVATI PROST DOHOD NA ITALIJANSKI TRG? V vprašanju izvoza iz naše države pridejo v prvi vrsti v poštev poljedelski proizvodi. Poljedelskih proizvodov vseh vrst se proizvaja v miši državi vdč, kakor znaša naša lastna potreba. Ker smo v zadnjem času bili v dobrem položaju, da so bile vse sosedne države v pogledu prehrane pasivne, *mo radi tega imeli ogrr -on trg, ki ga nismo mogli nasititi in imeli smo samo eno resno konkurenco — Ameriko. Ko se vrnejo redne prilike in se Rusija pojavi ko' ponudnik, nam bo težko vzdržati tujo konkurenco. Iz tega razlog je potrebno, Ua vodimo žo pri sklepanju trgovinskih pogodb s tujimi drcavami račun o tem, da pravočasno zasiguramo našim agrarnim proizvodom dohod na - 'e'ovnp trge Važen trg bo ostala Italija in v našem velikem interesu je, da si zasiguramo na tem trgu kar večje ugodnosti. Predmeti, ki v tem vprašanju pridejo v poštev so: Žito: Ker "je bila Italija že prod vojno navezana na uvoz žita in je priličen del svoje potrebe pokrivala v bivši Avstro-Ogrski, bo potreba v Italiji s priklopitvijo novih krajev, ki so kar se tiče prehrane, vsi pasivni, še mnogo večja. Samo potreba anektiranih krajev na žitu se more preceniti na nekaj tisoč vagonov žita. Ker je bila tem krajem pred vojno v prvi vrsti Vojvodina dežela, ki jih je preskrbovala s potrebno krušno hrano, je naravno, da bo tudi danes tendenca naše države, da obdrži ta trg. Računajoč, da znaša naša nadprodukcija v žitu ca 50.000 vagonov, je v našem interesu, da osvobodimo izvoz od vsake izvozne carine, ker nam z nastopom normalnih razmer ne bo lahko plasirati našo nadprodukcijo. Uvozna carina v Italiji ne sme biti višja kakor pri uvo- zu žita iz držav, ki uživajo pravo največjo ugodnosti. Koruza. Italija jo sicer posobno kar so tiče anektiranih krajev (Tirolska in Kras z Istro), ki so najmočnejši konsument za koruzo, pasivna, pa imn za prekomorskl uvoz ugodno geografsko lego, kar nam ne bo nemalo otežilo možnost, da vzdržimo tujo konkurenco. Če moremo računati, da znaša naša nadprodukcija v koruzi v času dobro letino do 100 tisoč vagonov, mora biti naša zahteva, da so vprašanje uvoza koruze reši junktim z vprašanjem uvoza žita na italijanski trg. Kakor žito tako moramo tudi koruzo pustiti v tujino brez kake uvozno carine. Ječmen. Pred vojno je Italija uvažala Iz področja Avstro-Ogrsko ječmenovega slada letno v prillčni vrednosti od 3—4 milijone kron. Z anektiranim področjem ho potreba uvoza v Italiji še večja. Slad je dobavljala v prvi vrsti Češka in Moravska, kjer cvete močna industrija v produkciji slada, pa nam tudi danes preti najrevnejša konkurenca s strani Češkoslovaške. Mi Imamo v^e pogoje, da se tudi pri nas razvije ta rentabilna panoga poljedelske industrije, pa moramo radi tega osigurati dober trg, kar je ravno Italija. Ako no dosežemo pri uvozu ječmena in slada drugih ugodnosti, moramo vsaj vztrajati na minimalni zahtevi, da nam Italija osigura vse ugodnosti, ki jih koncedira češkoslovaški. Moka. Kakor jo v našem interesu izvoz agrarnih proizvodov, žita in koruze, moramo imeti v vidu našo močno mlinsko industrijo, ki ni samo sposobna, da zmelje toliko, kolikor porabimo sami, ampak naša mlinska industrija je izvrstno usmerjena tudi za eksport. Da zaščitimo našo mil isko Industrijo, ro moramo posebno brigati za to, da Italija s svojo carinsko politiko ne otežuje uvoza gotovih mlinskih proizvodov na njeu trg in da diferenca izvozno carine na žilo in moko ne sme biti višja kakor 1 : J in četrt. Ako nam ne bi bilo mogočo sicer zasigu-rati svoboden uvoz v Italijo in bi Italija radi svobodnega uvoza mlinskih proizvodov zahtevala od nas protikoncesij, moremo dovoliti italijanskemu rižu dohod na naš trg z minimalno carino. Ta koncesija ne l>o imela za naše agrarne interese zlih posledic, ker ne bo produkcija riža v Vojvodini in Srbiji nikdar mogla zadostiti vsej naši potrebi v tem predmetu. Carina na uv oz riža more biti trikrat večja kakor italijanska uvozna carina nn moko. Konji. Edina pokrajina naše državo, kateri primanjkuje konj, je danes Srbija. Ona tudi pred vojno ni prodticirala konj nad laslno potrebo v drugih krajih države. A za vse druge kraje jo izvoz konj potreben, ker j« produkcija mnego višja kakor potreba pasivnih kra-jov. Izvoz sc jo vršil vedno tako iz Vojvodino kakor iz Hrvatske, Bosne in Slovenije v velikem delu v Italijo. Italija je naš najboljši kupec za naše konje in je tudi nadalje usmerjena na nabavo konj iz našo države. Po statističnih podatkih je bilo izvoženo v Italijo leta 1909. za 31 milijonov kron, a letu 1910 pa za 24 milijonov kron. Med tem ko ima Slovenija za Kurijo težko pasme glavm trg v Avstriji in Nemčiji, je osiguranje italijanskega trga einiaentne važnosti za vse druge kraje, kjer se v pretežni večini goje konji lahke pasme. Ker Italija ne more sama zadovoljiti vso svojo potrebe v dragih državah in jo zato prisiljena, da nabavlja konja v naši državi, bomo mogli izvoz, čeprav bi bil ta v našo korist, vseeno smatrati za koncesijo, za katero moremo od Italije zahtevati protikonce6ijo. Na izvoz konj moremo ndarili minimalno carino 300 Din po komadu inkl. davek na poslovni promet. Ugotovitev uvozne carine moremo pustiti Italiji. Goveda. Hrvatska in Slavonija je izvažala v Italijo v mirnem času goved v vrednosti od 30—40 milijonov kron, in izvoz iz Slovenije jo znašal letno do 10 milijonov kron. Te številke dokazujejo, da je Italija za uvoz goved iz naše države priroden trg. Mi moramo zasigurati dohod našega goveda na italijanski trg, vendar pa ne smemo gubiti iz vida dejstva, da bi mogel neomejen izvoz živine za nas imeti zle posledico v vprašanju draginje. Italija je tako depektorima, da bi mogel postati neomejen izvoz za nas nevaren. Visoko cene, ki jih plačuje Italija danes že radi svoje visoke valute, bi bile sposobne, da povzroče preveč velik uvoz. Iz tega moramo očuvati tudi naše interese s tem, da ne pustimo izvozne carine izpod 100 Din od 100 kg živo teže inkl. davek na poslovni promet. (Dalje sledi.) • • • g Žitni trg. Na vojvodinskem trgu notirajo žitu sledeče cene: pšenična moka št. 0 540 do 550 Din, pšenica 330—335 Din, koruza 245 255 Din, otrobi 185-190 Din. g Kreditne polrebc industrije. Kakor govore poročila, so bile prijavljene »Centrali industrijskih korporacijc sledeče kreditne potrebe: Subotica 60 podjetij za 70 milijonov dinarjev. Novi Sad 40 za 55 milijonov, Veliki Bcč-kerek 50 za 200, Ljubljana 20 zn 30 milijonov I, Zagreb 25 za 70 milijonov. Sarajevo 30 za 40 milijonov, Belgrad 156 za 200 milijonov. Skupna vsota znaša torej 381 industrijskih podjetij, zahteva kredita pa 665 milijonov dinarjev. Pri tem pa ni vpoštevana Dalmacija in pn ona industrijska podjetja, ki stojo popolnoma izven posameznih Instrijekih zvez. Poleg tega poročajo, da je prijavil nek tekstilni industri-alec v Leskovcu (Srbijal 40 milijonov, neki znani zagrebški 60 milijonov in nazadnje tudi eden iz Ljubljano 40 mili ionov dinarjev. g Iivoz tobaka. Po poročilih listov znaša kontingent tobaka za izvoz 5 milijonov kg ld sicer je to prvovrsten tobak, o katerem mislijo, da se bo po povoljni ceni in zelo uspešno prodal. BORZA. Zagreb, 3 marca. (Sklep.) PcStn 0.14-0.17» Italija 3.4180- 3.1180, tandon 311 25-845.25, New-york 79.80—80.80. Pariz 8.326—8.875. Praga 2.3033 —2.8335. Dunaj 0.1120—0.1140, Curih 18.8U -13.9u Vnlute: dolnr 78.50—70.50. — Jako ČvrBto, mulo robo, Narodna banka ni intervenirala. Črnili, 3. marca. PoŠta 0.0090- 0.110, Berlin 0.000000125, Italija 24.85-2187, London 24.88— 24.85, Newyork 577.50—577.08. Pariz 24.17—24.25, Praga 10.07—16 71, Dunaj 0.00» 15, BuknrcSta 8.02— 8.05, Solija 4.25- 482, Bolgrad 7.25—7.80. — Valuto: n. a. K. 0.008175. I i nedeljo i marca oli 8 zvečer v Unlono. Џррздзјке novice. lj Sestanek krajevnega odbor« SLS za fran« člškanski in kolizejski okraj. Na pepelnično sredo ob 8. zvečer so vrši v prostorih Rokodelskega doma v Komonskega ulici sestanek krajevnega odbora SLS za frančiškanski ln kolizejski okraj. Poročajo občinski svetniki: po'lžujian dr. S t a n o v n i k , načelnik finančnega odseka Albin Zaje, Krč in načelnik mestnih voženj Z u m e r. lj VII. delavski večer sc nc vrši da^ nes, ampak jutri, v s r e d o ob 8. uri zvečer, in siccr v prostorih I. del. konsuma na Kongresnem trgu. lj Osebna rost. Ker vsled hudo bolezni g, Mihael M o š k e r c no more vršiti svojih dolžnosti, je odstopil iz izvršilnega odbora in vodstva SLS za Ljubljano ter odstopil tudi kot predsednik ljubljanskega kollzcjskega okraja. lj Konvenint katehetov — v sredo, 5. marca ob polih popoldne. Spored: 1. Razprava o najtežji katehetski nalogi. (Ref. katehet J. Žerjav.) — 2. Določitev spovednih dni. lj Truplo ponesrečenega g. Ernesta Reicha prepeljejo v Ljubljano. Dan in ura pogreba so naznani pozneje. lj Usmiljenim srcem! Neka vojna ostarela vdova, ki od nikoder ne dobiva nobene pomoči pa ima pridno hčerko, ki pohaja trgovsko šolo, mora danes v bolnico in pušča svoje dete brez vsake preskrbe. Obračamo so v zadovi to pošteno rove, ki jo dobro poznamo, do usmiljenih src, da pomagajo! Kdor hoče kaj v l>ož-jem imenu žrtvovati, na osebno izroči v našem uredništvu v roke gospe ureduice Klemonči-čeve. Naznanila. Redni občni zbor Strokovne zveze javnih nnmcščoncev sc vrši dne 25. marca 1924, oh 3. uri popoldne v kleti Konsumnega društva( Kongresni trg štev. 2. DrnSlvo najemnikov za Slovenijo opozarja, d.i se vršt prihodnja javna odborova soja v sredo dno 5 marcn 1924 ob 20. uri v veliki dvorani mestnega doma. Dmštevna pisarno dnje članom dnevno oii 18. do 20. nre informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. Slovensko lovsko društvo v Ljubljani javlja svojim članom, da predava v četrtek dne 6. marca t 1. ob 20. uri v restavraciji >Pri Šestick društveni podpredsednik g. notar Mate Hafner >0 povzdigi lovstva«. Pridite vsi, ki vam je na tem da so sedanjo lovske razmere zboljšajo. — Odbor. OrloTgki odsek oa Vrhniki priredi v nedeljo ft marca ob pol 8. v Rokodelskem domu telovadno akademijo. Prijatelje orlovstva najvljudneje vabimo. — Odbor. Na telovadni akademiji Šentpetcrekega Orla v nedeljo v Uniuno nastopi med drugim nekaj znanih mednarodnih tekmovalcev iz Brna in Pariza. Vsled tega obota biti telovadba jako zanimiva. Predprodaja vstopnic v trgovini >pri Ničniauut v Kopitarjovi ulici. Predavanje v »Pravnika«. V sredo, dne 5. msrea t 1. predava nn sestanku druatva »Pravnika.: g. dvorni svetnik dr. Milan SkerlJ: »Zaščita znanstvene svojinet. Predavanje se vrši točno ob potili popoldne v pravosodni palači St. 79 (II. nadstr.). Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošlil 1ји!?!јж1?а porota. LJubljana, 8. marca OCETOMOR NA V10U. Den 12. dec. se je pripetil na ViSu slučaj, ka« kršnili hvala Bogu pri nas še ni veliko. Spri M Je sin z očrtom radi raznih družinskih neprilik In nesporazumijenj. S ponarejenim vabilom od poli-cije je izvabil svojega 59 letnega očeta, vpokoje-nega železničarja in posestnika na Viču na policijo. Mož jo šel res na stražnico, tam pa se jc izkazalo da jo moža nekdo nalagal. Mislili so prvotno, da mu je napravil to kak šaljivec. Toda bilo Je drugače. Zvabil jo očeta od doma njegov sin, današnji obtoženec 21 letni slaščičarski pomočnik Ivan Jcrin. Počakal ga jo kakih 10 korakov od domaČo hiše. Kaj eo je zgodilo međ njima, popolnoma jasno še danes ni ugotovoljeno. Posledica tega sestanka je bila, da jo sin očeta pobil z ročico od domaČega voza in ga pustil v krvi in mlaknži nn cesti mrtvega. Sam pn je šel k svoji nevesti Frančiški Gorjupovi, kjer se je delj časa zabaval, nato pa jo šel mirno domov spat. Policija ga jo osumila takoj, toda od začetka ' je fant vso tajil Ko so pa ugotovili, da Je oa Stran t. S£OYBNEC, dne 4 marca 1024. pisat očetu dotffno policfjeko povaMl*, se Je funt poSaei udal. Spoznali so namreč povabilo po papirju. Na podoben papir je pinal svoji nevesti. Dobili pn so tudi tlBtf*|7.4 dečka, ki Je prlnesol Jerinu dotifno povabilo. Bil Je to 8 letni učenec T v.in Vrhove. Delno primanie. Ko se je zločinec nn ta način vjel, je priznal, da je res otet.-i i/.vabll nn razaovor. Zagovarjal pa ne je s silobranom in je svoj r.ticjovor prikrojil slo-deče: Обе jo bil po njegovem opisn ntifiSno siten fflovek In volile skopuh. Žena In otroci so pri n.ieran slabo živeli, stradali, oče pn Jih je poleg tega Se pretepal. MnteH je zaklepal celo p iskre, da ne M mngla kuhati. Kor se je fantu mati srrtflila vsled neprestanega mučenja, ie povabil očeta na razgovor. Ko ga jo opozoril, da naj r. materjo ne ravna tako kruto, se je mož silno ra&hudil. Pograbil je eina sea prsa, in segel v suknjo po revolver. On pa je pograbil ročico, ki je bila v bližnji meji in Je ttdaril očeta po obrazu, tako da je pri prvem udarni padel. Nato go je v silni razburjenost Po par-icr.it udaril po glavi in zbežal. Pravi, da ni vedel, Ua je oSeta pobil do smrti. Polagoma pa je priznal Vedno vež, posebno ko so ga izdale razno priče in p« w mn dokazalo tako obremenilne oltolSČin«*, da «i -noge! vrt tajiti. TriJe vanjo. ^ Njegova nevesta FrmičiSka Gorjupova jc iz-.Ticvcdala, da je bil isti večer pri nioj in sicer не . i>0'2B0. Na njem ni opazila nobene izpremem-(lx>. pa<5 pn jo tožil, kako je oče skop ln nasilen. Ostale priče: mati, brat in drugi so potrdili, da so bile v tej hiSi res nesmosne razmere ln da ni bilo v družini nikdar pravega sporazuma. Očo je bil surov in zakrknjen, je malo občeval t družino in ni pokaral nobene ljubezni do žene in otrok. Otroci pa so bili vsi za mater in to že od zgodnje mladosti. O dopodku samem pa ni bilo nobenih prlf, ker sa je to rgodilo med S, In 7. uro етгГм na samotni cesti in je dobila hči očeta mrtvega 5e-le drugo hitro, ko je Sla na delo. Po&kodbe ki jih ie imel pokojni ua glavi so bile straSue. SmH jo nastopila vsled otrpnjonja in krvavitve možgau. Sodni zdravnik dr. T r a v n o r jo ugotovil, dn je bila ie prva poškodba nn uosn smrtna ln da se je mož že po prvem uaarcu onewvostil iti ie padel. Dalje jo imel na .!na svetnika dr. P e t e r I i n in Peter K e r S i č , državni pravdnih D n m e n i c o, zago-vornik pa dr K r e u. Pri obravnavi, ki je trajala skoro do srede popoldneva, je bila cel čas nabito polna dvorana. Obravnave se danes nadaljujejo. Т.ОПО Din je itfruhil nflji urednik Ker je to četa njegova plača, se prosi poSten najditelj, da odda bankovec proti nagradi ca uprnvniStvo >SIo venca c. VIII Mednarodni vzorčni velesejm y Pragi 16.-23. lil, Pojasnila in legitimacije daje: Ćehi v ti ftflUIUII, litlereuc* Nebo, vorrov l'.ujmi: i v mm 3.3. 21 h /a; 6 ВЧ 0-4 obl. i. 4./S 7 h 733-1 3-8 Об obl. j. 2. G 5 4.Д 4 h <330 8-0 04 dež JUf? ZNIŽANE cene za otroSkc vozičke, ki sc dobijo v veliki izbiri direktno v domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F.B.L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nove dvokolesa, mali pomožni motorčki, iiv^lni stroji in pneumalika ter se sprejemajo v polno popravo j.i cmajliranje in poniklanjc dvokolesa, otr. vozički, šiv, in razni drugi stroji. Prodaja tudi na obroke, 1087 pod n godnimi pogoji išče industrijsko podjetje. ObSirne ponudbe pod šifro мш ШШГ na S«!, Mirita. KUHARICA dobra raofc, se. sprejme S 15. т.ггоет t. 1. Prednost Imajo one z večletno službo. Vsa oskrba v blSl. plača po dogovoru. Ponudbe se Srowi na hotel 'Triglav*, evnica. 1213 Plefarske delavce •sposobljene, iščem za izdelovanje pletenega pohištvo in vse ostale plctarske robe. Nastop službe 15. marca letos. Ponudbe naj se pošljejo na: Mavrn Schlcngcr, Varaždln._1166 IŠČEMO izvrstno kvaliiirir, nadmonterja fa visoko na netoei in PRO-ViZIJSKEGA POTNIKA za tleklronukterijal in motorje. •ELIN«, družba za elektr. -ndestrijo z o. z-, Ljubljana, Dunajska c. 1, IV. nadstr. Sprejmem VAJENCA za SEDLARSKO in LIČAR-SKO OBRT r LjubljanL — Naslov v upravi pod 1217. V NOBENI HIŠI naj nc manjka knjiga »Babilonska uganka«. Dobi se ▼ vseh večjih knjigarnah. Službe majerja ISčc oženjen par brez otrok, i vcSč ulov., nemškega fe«4-ka, zmožen samostojnega vodstva (gospodarstva. Nastop 1. aprila. Cenj. ponudbo na upravo aStovenca« pod »MARLJIV« SL 1218. f Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, Ла je nei srčno ljubljeni soprog m oče, gospod IVAN ILOVAR — posestnik v D. M. Polja — dne 1. Ш. 1924 po dolgi in mučni bolezni, previden z vsemi sv. zaJtrajnenti izdihnil svojo blago dušo. Žalujoča soproga MARIJA in sin FELIKS. Pogreb se je vršil včeraj, 3. marca 1924. 75khV5)ivl ^ svojem in Imen« obeh svojih fcdllVdldi sorodnikov izrekam najprierč-nejšo zahvalo vsem za vse, kar sto o priliki smrti naše nepozabljene mamice in žene, gospe Marije Pleško dobrega storili. Prisrčna zahvala bodi tudi bratom in sestram in vsem sorodnikom, dalje Marijini družbi, znancem in prijateljem, ki so jo spremili in molili na njeni zadnji poti. — Prosim, molite za duSni blagor pokojnieel Lfrbljana, dne 3. marca 1924. Anton Pleško in otroci. IŠČEM praktiksnta že vpeljanega v LESNO STROKO, veSCega tudi pi-eanu&ldb del — zanesljivo mož — vojaščine prostega. Ponndbe poslati na PARNA ŽAGA FRANC OSET — SV. PETER v SAV. DOL. ■■■■■■■■■■■■■I Zn skorajšnji vstop IŠČEMO PRVOVRSTNEGA URADNIKA (URADNICO) Id znn perfektno stenogra-tirati in pisati na stroj. — Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki naj so naslovi nai Združene papirnice Vevče, p. Dct. Mar. v Polju. 121S LOKAL primeren za DELAVNlCO iščem v mestu za takoj; ev. I popravila prevzamem na lastne stroške. Plačam tudi lahko za pol leta naprej, Cenj. ponudbe na upravo lista pod Hevilko 1220. MEBLOVANČT SOBO e posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, na Dunajski cesti, takoj oddam boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov pove uprava pod št. 1195, Upravo lista (revije) sprejmem poccnL « Ponudbe pod ^UGODNO n& upravo eSlovenca. BABILONSKA UGANKA ki kaže, da »e lahko razumejo vsi narodi med seboj, se dobi zopet v vseh večjih kntgnmah. 1222 Stanovanje! KDO ZAMENJA stanora-njei sobo s štedilnikom z enakim ali večjim? — Ponudbe na upravo pod šifro; »ZAMENJANO... "dobro in poceni VINO belo tn rdeče — nudi tajništvo Kmet. podružnic* Adtešltl. Betokrajina. Pri~»BOBENČKU« Ljubljana, Sv. Petra cesta, na pepelnico I a namočena POLENOVKA čez ulico, 1306 Zvon Železen, c.irka 282 kg, pripraven za mrtvaški zvonček, radi nabave novih ccno naprodaj po dogovoru. - Kje, pove uprava pod 1L 1211. pozor! pozor! Ostanki za perilo eo naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Rešljiva cesta 30/1, desno. 1205 Piževe otrobe kilo po 3 K z vrečo vred se dobe pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cc-sta štev. 36. 1149 Polenovka fina, vsak dan sveže namočena, Anton VERBIČ, delikatese in špecerija, Ljubljana. 1057 VELIKA ZALOGA VSEGA elektrotehničnega materijala MOTORJEV . SVETILNIH TELES - GRADNJE ELEKTRARN — INSTALACIJE ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Leopold Tratnik LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 25. NA DEBELO! NA DROBNO! Pofrffn srcem naznanjnmo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je naša ljubljena soproga, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Mery Schott roj. Menardi v nedeljo, dne 2. marca, ob % 7 uri zvečer, po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice ee vrši v torek, dne 4. marca, ob 4. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta 29, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Mar. Oznanen|a. Ljubljana, dne 3. marca 1924. ŽALUJOČI OST \LL Lepa HIŠA pol ure od Ljubljane, ob deželni cesti s 5 sobami, 2 kuhinjama in veliko delavnico, pripravno za vsako obrt aH skladišče, z električno razsvetljavo, UGODNO NAPRODAJ. Kupcu vse takoj na razpolago. — Natančna pojasnila daje Ivan Vrhovec, Dmvl|e 102, pri Ljubljani. Kupim za takoj: PISALNI STROJ, mali format, dobro obranjon; DINA-MO, 220 Volt. do 10 PS, dalje ŽELEZNO STRUŽNICO (Drehbank) za struganje in POLNOJAkMENUC, najmanj 630 mm premer a. — Istotam se sprejmejo dobri In zanesljivi OGLARJL — Vpraš.t se pri upravi «Slo-vcncan prjd šiev. tisi. PREMOG lep, črn, s 4500 kalorijami prodaja iz svojega rudnika »SIcrven. premogokopna družba« z o. e. v Ljubljani, Wollova ul. l/I. po 300 Din. postaja Ormož, 350 Din postaja Ljubljana ln 400 Din v Ljubtjam na dom dostavljeno za 1000 kg. 989 „Ћ££ druibs za elektrotehnično industrijo d. г o. i. Gradi električne centrale in naprave. Velika saloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — — — Postrežba ločna. Na žeijo poset inženirja brezplačno. UUBLMA, Dunajska cesta l MARIBOR* tfeter^Iska ul!« 11- Telefon 88. Telefon 239. čitajte in širite »Slovenec«! Pojasnila in legitimacije dajetai dešbosltrraški konzulat ItJabljana Breg 6 in Od 16. do 23. marca 1924, ^ Чфђг* Najugodnejša prilika za nakup ^ ^ vsakovrstnega bla- ^CV^ ga, ki je razstavljeno v 17 skupinah. Nad 2000 ra«-VLy stavljalcev. Izredne potovalne ugodnosti 33% popusta na Češkoslovaških železnicah, veljavno tudi za brzovlake. Čehoslovaški vizum za potne liste popolnoma odjjade, ker posetniška legitimacija nadomestuje istega. Od 16. do 23 marca 1924. Aloma Сошрапу, d e o. s. |i|oM)an8, Kongresni trg S IVAN ZAROTNIK Telefon St. 370 mestni tesarski mojster Telefon št. 37'' Ljubljana, Dunajska cesta 46 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostre$je HfSe, vile, tovarne, cerkve In »ivonlkl; stropi, rassna tla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd Oradba lesenih mostov, Jezov, mlinov. Parna Saga Tovarna furnirja Krojači pozor! Javljamo, da smo prejeli novo pomladno in letno kolekcijo sukna in potrebščin IZBERA VELIKANSKA 0S0BIT0 PRIKLADNE CENE Kolekcije pošljemo ozbiljnim reflektantom krojačem BREZPLAČNO ArnoSt Ney d, d. Zagreb I BolkovKeva ul, 41 4 Ф ♦ # ♦ ♦ кмШл ItMuarcfl »Slovooca«, Odgovorni urednik; Prane Kremžar v Liubl/ani, Infioelovanska tiskarna v Lrabliani,