m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMO R.J E 2 (tov 100 - Tona A Uro Poštnina plačana v gotovini «Jja belin lilo Spedizione In abbon^ postalg_ TRST, četrtek, 19. septembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel. št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi ge ne vračajo Bistvo Jugoslovanskega predloga te v tem, da zajamčimo tržaškemu prebivalstvu popolno samoupravo, da zajamčimo Trstu gospodarski procvit ob naslonitvi na Jugoslavijo in da omogočimo vsem prizadetim državam z enakimi pravicami možnost, da se lahko svobodno in brez kakršnih koli pogojev poslužujejo tržaškega pristanišča. Zaključek načelne razpiave o me/ah tržaškega svobodnega ozemlja 18. — Ozračje, ki sta ga 'ila v Parizu Byrnes s svojim v Stuttgartu in. general s svojim nastopom v Abcr-, skušajo sedaj mimo nckate. Javornikov v posameznih koničnih odborih zastrupljati po & posamezne novinsko agen-la listi. Tako se je zakrknila ^ejlh napovedih agencija «Reu-*| pravi, da bo ameriška de-^o3eija. pod Byrnesovim vodstvom jf^etizu vztrajala v vseh vprašata svojem dosedanjem stalita Ni'We na oporeka, da diplo-. borba v Parizu ni težka. ludi nihče ne more pričako-k“ da bi si Zedinjene države ali *a Britanija mogli nakopati Ševornost za vse posledice, ki ne "»stale zgolj za narode, o katere Sedaj govor v pariškem olc-Jharveč tudi za ves razvoj ega miru. ^rrne« in Alexander sta imela 68 daljši posvet. Razgovarjala sta se o tržaškem Vprašanju in o tem, kako bi pospešili konferenco, ki je obtičala ob njem. Pariška konferenca se medtem nadaljuje z nezmanjšano naglico, čeprav ne z večjimi uspehi. Zanimivo je, da je prispel davi z vlakom v Pariz italijanski diplomat Reale, ki opravlja posle" poslanika v Varšavi. Mnogo je bilo govora o njem te dni, ko je v svojih izjavah kritiziral italijansko politiko in se zavzemal za zbližan je z Jugoslavijo. Poverili so mu raeslužbeno nalogo, da poskusi doseči sporazum, ne da bi bil seveda pooblaščen v kakršni koli smeri spremeniti stališče italijanske vlade. Ne glede na to, da se je odpravil na pot brez posebnih pooblastil, se mu je zgodila še ta nesreča; ko je sinoči z letalom zapustil Rim, da se je letalo med potjo vnelo, pa da so sc potniki komaj rešili. Od Ljrona dalje je potoval z vlakom. Letalska »nesreča* pa je napravila v Parizu svojevrsten vtis. 0 oblasti guvernerja a^Bnoči razpravljali v tržaškem pododboru Odboru za politične in mejne U. "k® mirovne pogodbe z Italijo ■ J® danes dopoldne zaključila na-^ razprava o mejah Tržaške- i*vobcdnega ozemlja. Govorili so hj® delegati. Beloruski delegat, Ijg /ev je v svojem govoru po-,nli da so prizadejali Jugosla-, ’Veliko krivico, ko so ji odrekli Jč.ki ji v vseh okoliščinah in pod ^ ltlJ pogojem dejansko pritiče. (J6 te treba ustvariti na tem po- ■ 1,1 Umetno tvorbo, tedaj je tre-^Ujno poskrbeti, da ne bo po-, ® Usodno za prizadeto prebival-fblkor tudi za druge. Povzel razloge, ki govore za. demo-|L.0110 ureditev tržaškega vpra-k 1 iu za določitev tržaških me-l.reko da se bo čim manj razko-8lovensko narodnostno telo. ’*0t>slovanski delegat Leontič je ^®ko odločno zagovarjal jugo-**ko stališče, da se svobodno l!ie omeji na tržaško mesto in dva predmestja. Ponovno je o-načrte zunanjih ministrov ™ velesil, spričo katerih si Tr-k svobodnega ozemlja ni mo. L' Predstavljati drugače kakpr (ju ^ateško mostišče, ki naj bi v ?tl primeru služilo za napad Pgoslavijo. A tudi ne glede na t-JiSoslavija ne more pristati na meje. ^'Jskt delegat se je izrazil za ■ "'osko črto, poljski za beloru-^redlog, angleški delegat pa je ‘fc na< ine za3ov®-ria' načrt sve-j?^®njih ministrov velesil. ■ er se je sestal pododbor za Češkoslovaškem v odločilni meri pripomogle h katastrofi Češkoslovaške, ki se je zaključila z Mano-kovom. Zaradi tega Češkoslovaška ne bo več dopustila, da bi se na njenem ozemlju še razvijale kakšne narodnostne manjšine. V gospodarskem odlboru za Italijo je Grčija zahtevala da bi ji Italija plačala v okviru vojne odškodnine posebej okrog 200.000 funtov na račun posojila, ki ga je najela grška emigrantska vlada za časa italijanske okupacije. Zahte- cidentu z ladjo «Kralj Aleksander*, vo so po daljši debati zavrnili s Angleži so bili sporočili, da je ško- 16 proti 1 enemu glasu. ldo povzročila RAF. Ponovno znižane cene?ZSSR Moskva, 18. Tass. — Cene proizvodom široke potrošnje so bile v Sovjetski zvezi letos že tretjič znižane. Gre predvsem za cene obutve, volnenih izdelkov, svile, bombaža, klobukov. Cene oblačil in pletenin so padle za 10%. Sovjetski učenjaki v ZDA Moskva, 18. — Skupina sovjetskih učenjakov, ki so v zadnjih letih raziskovali raka, je odpotovala v Združene države. ATENE. — Agencija AFP poro. ča, da je Grčija sprejela jugoslovanski predlog za sestavo mešane komisije za preučitev spora o in- Kljub praznim sobam ljudje brez strehe London, 18. — Gibanje «squat-terjev*, ki se je pričelo pred 10 dnevi, se nagiba h kraju. Kakor so bili prej sklenili, se je včeraj začelo splošno izpraznjevanje stanovanj. Tako so brezdomci, ki so zapustili hotel Ivanhoe, nosili velike table: «600 sob bo tu ostalo praznih, zakaj moramo biti mi brez strehe?*. Tudi drugi brezdomci so zapustili stanovanja, ki so jih bili zasedli. _______ Gambaro bodo sodili v Brescii Neapelj, 18. VZN. — Včeraj so iz zaporov Frocide prepeljali bivšega generala Gastona Gambaro v Brescio, kjer mu bo sodilo porotno sodišče. Gambara Je bil voditelj ekspedicijskega zbora v Španiji. i* ustavo. Razpravljali so o naj bi jo imel guverner Tržaškega svobodnega ozemlja v smislu načrtov, ki so jih predložile posamezne zapadne članice sveta štirih. Znano je, da jugoslovanski in beloruski načrt odklanjata te načrte zaradi protidemokratičnih načel, na katere se opirajo. Razprava ni dovedla do niltakega zaključita in se bo odbor jutri spet sestal. Delo v ostalih odborih Abesinski delegat je nocoj predložil konferenci spomenico, ki Abe-sinija v njej utemeljuje svojo zahtevo po Eritreji. V njej navaja med drugim tudi ta razlog, da se je Italija izrazila za nesposobno, da bi plačevala večje reparacije. Eritreja je bila od nekdaj abesinska, šele prod dobrimi 80 leti so se je polastili Italijani. V vojaškem odboru so v podrobnostih razpravljali o vojaških določbah mirovne pogodbe z Italijo. Po vrsti so bili sprejeti vsi členi in tudi francoski predlog, ki predstavlja kompromis med raznimi predlogi o omejitvi italijanske vojne mornarice. V političnem odboru za Madžarsko je madžarski delegat v daljšem govoru odklonil češkoslovaški predlog o izmenjavi manjšin, po katerem naj bi se 200.000 Madžarov preselilo iz Češkoslovaške na Madžarsko. Menil je da bi ta preselitev povzročila gospodarsko propast ne le prizadetega madžarskega prebivalstva, marveč tudi Madžarske same. Češkoslovaški delegat pa je ugotovil, da so manjšine na Alfred Krnpp pred sodiščem Niirnberg, 18. VZN. — Po današnjih vesteh iz Nurnberga bo 50 letni Alfred Krupp, sin voditelja mogočne nemške industrijske in vojne organizacije Gustava Kruppa, prišel V kratkem pred ameriško vojaško sodišče. Ameriški odvetniki, kž se bavijo z zadevo od začetka razprave proti 22 nacističnim voditeljem v novembru, so pripravili obširno gradivo. Poleg razprave proti ravnateljem podjetja Krupp imajo Američani v načrtu preganjati sodno-kazensko ravnatelje Fa-rben Industrie, velikega kemičnega kartela s sedežem v Frankfurtu. MAKEDONSKO LJUDSTVO se 'želi zdiužiti v svoji republiki v okvirju FLRJ Beograd, 18. - Tanjug — Clan jugoslovanske drtegacije na mirovni konferenci Mitar Vlahov je na neki tiskovni konferenci govoril kot predstavnik Ljudske fronte, ki s svojimi 150.000 člani predstavi ja vse ljudstvo Egejske Makedonije. Dejal je, da grških zahtev po make. donskem ozemlju ne upravičujejo ne narodnostni ne’ politični kakor tudi ne gospodarski in zemljepisni razlogi. Grčija se je polastila Egejske Makedonije in skuša sedaj prodreti globlje v Makedonijo jn Vardar. Vlahov je nato navajal izjave iz- Ponavljanje usodnih versajskih napak Morgenthau: ZSSR ima prav, ko protestira RAZPRAVA V ZAGREBU Nadškof Stepinac osrednja oseba, okrog katere so se zbirali ustaški teroristi v5erajšnji razpravi proti u-križarskim zločincem je bil I zaslišan obtoženec Josip ič, ki je bil glavna zveza ško križarskimi skupinica-gozdovlh ter njihovimi orga-CQrii v StepinCevem nadškofij-t;. ^vorcu. Crnkovič je med dru-Ijjj Izpovedal, kako je oktobra losil križarjem posvečene ^ ki mu jih je bil dal duhov-k°vič iz Zagreba. Izjavil je, |)( križce s posebnimi odpustki, ^ 1 ki ustaško križarskim zločin-i ^Jšali vest pri pobijanju ljudi 'ejjj 3ih zverstvih nad mirnim V^tvcm, posvetu papež v Sili H -j n je bil nato frančiškan-r°vlhcial samostana na Kap-\ v??*7 Modesto Martinčič. V je s svojimi brati z vso p0clPiral ustaško vlado. Ob -1 je postal frančiškan- r’>l«tl'Ds^an pribežališče zločincev, v ® utegn!li več pobegniti v tu-^ *tast so na Kaptolu skrili »N U . lrnenovanl državni za-^k^^ke vlade, ki so ga fran-Cj. kidali v grobnico pod °karjem. Martinčič je de- h to zlato osta)o skrito, do-ne bi «vrnili ustaši ali dr. ^4 *’ ^iznal je tudi, da je bilo loa. uk6vščino na Hrvaškem teroristov, ki so obtoženi zarote proti državi. Sodišče je sklenilo, da bo proces odložilo, tako da bo mogel biti nadškof obtožen skupno z ostalimi obtoženci. Poziv beguncem, naj se vrnejo domov London, 18. — General McNar-ney je danes pozval vse tujce, ki se zbirajo v ameriški okupacijski coni, naj se vrnejo domov. Poziv ni veljal za 7,ide. General je tujce opozoril, da ne mastjo računati na preselitev v prekooceanske dežele, k?r bo tam priseljevanje omejeno na določeno število. % ^ Ustašev prav zaradi vede-tU(j: StePinca in Mačka. Izjavil da je nadškof Stepinac ■ epotnirljivlm stališčem preit C®rkv-Ci°'3re odnose med državo in da je prav nadškof 8rcdišče terorističnega delijo uP°v za zunanjo inter- Slstaf Stepinac Pred codlice V v '*l0vnlm aodlščcm LR Hr-izjn ^bu je danes Javni to-V- Vil. da je odredil aretacijo Morgenthau je objavil v «Gazet-te de Lausanne* važno razpravo o ameriški politiki v Nemčiji. Mor-gonthau je zelo znana osebnost. Bil jo eden najzvestejših sodelavcev predsednika Roosevelta. «Nismo izvršili naše naloge o de-nacifikaciji*, piše Morgenthau, «na-še naloge o denacifikaciji in pre-vzgoji ljudstva zapadne Nemčije. Nismo znali odločno postopati s sedem ali osem tisoč člani nemškega vrhovnega generalnega štaba, tako da bi za vedno preprečili obnovitev ntjnške armade. Temu ni vzrok samo nezmožnost ameriške uprave. V Nemčiji gre prej za močne vplive, ki se v ameriški vladi upirajo politiki, ki jo je postavil predsednik Roosevelt.* Quebeški memorandum Morgenthau piše nato o memorandumu, ki sta ga izdala v Quc-becu 15. septembra 1944 predsednik Roosevelt in angleški ministrski predsednik: «Da se prepreči nova oborožitev Nemčije, je treba onemogočiti delovanje industrije v Posarju in Porurju. Posebna organizacija ZN bi merala nadzorovati uničenje te industrije in se prepričati, da je ne reorganizirajo skrivaj b kako pretvezo.* Nem^ja mora plačati % Roosevelt ni oporekal plačil nemških reparacij: tNemci so razdejali večji dol industrije ZSSR in Francije. Pravično je torej, da »e tem državam prizna pravica, odpeljati te stroje, ki so tako potrebni za njihovo ponovno opre mo*. «To politiko so prekršili*, pravi Morgenthau, «in Sovjetska zvezn ima prav, če protestira, enako tudi Francija, proti neizpolnjeni besedi. Toda. nekatere angleške in ameriške osebnosti želijo spraviti v arhiv vse, kar so ustvarili v Que- beci, v Jalti in v Potsdamu. To je ponavljanje usodnih versajskih napak*. KONFERENCA DELEGATOV SIAU Vso oblast predstavnikom ljudstva SIAU odklanja predloge, ki skušajo uveljaviti na tržaškem ozemlju kolonialni sistem Civilna neposlušnost v Palestini London, 18. VZN. — Zidovski uradi v vsej Palestini so pričeli danes s kampanjo civilne neposlušnosti. Na javnem sestanku so sklenili, da bodo izplačali 100 tisoč funtov šterlingov iz letne bilance za finansiranje židovskega priseljevanja. To kampanjo so začeli v znak protesta proti aretaciji voditeljev židovske agencije po Britancih v preteklem juniju, ki jih še danes drže v zaporih. vedencev, kj so v 19. stoletju obiskali Makedonijo, jn ki trdijo, da biva tod večina Slovanov. Po letu 1912 pa so si Grki na vse načine prizadevali, da bi spremenili narodnostno stanje. Govoril je nato o velikem deležu makedonskega ljudstva v drugi svetovni vojni. Nad 90 tisoč Makedoncev se je udeležilo osvobodilne vojne grškega in makedonskega ljudstva. Vlahov je govoril dalje o šovinistični gonji grškega tiska, ki ne zahteva samo poprave meja z Albanijo in Bolgarijo, pač pa tudi z Jugoslavijo. Dejal je tudi, da se makedonsko ljudstvo že pol stoletja bori za svobodo in da si sedaj želi združitve v makedonski republiki v okviru Jugoslavije. Govoril je nato o trpljsnju Makedoncev v E ejski Makedoniji in zaključil, da morajo demokratični krogi ustvariti pogoje z trajni mir na Balkanu. SOFUA. — Med Bolgarijo in Češkoslovaško je bil sklenjen dogovor, na podlagi katerega bodo po-Blali na Češkoslovaško nad 6000 bolgarskih kmečkih delavcev. London, 18. VZN. — Po vesteh iz Rangoona se položaj v Buvmi slabša zaradi stavke policijskih agentov, ki traja že več kot teden dni. Včeraj so ubili tri osebe, tri pa ranili, ko so nckatsri priporniki poskušali pobegniti iz jetnišnice v 611-21 ni Rangoona. Jetniški pazniki so začeli streljati, vendar je po poro-čiiih ušlo 22 pripornikov. Oropali Prinašamo zaključni del zborovanja delegatov SIAU iz cone A, te se je vršilo v nedeljo V Trstu. Po poročilu tov Babiča se je razvila daljša razprava, v katero je poseglo približno 10 govornikov. Pred diskusijo se je oglasil tajnik istrskega okrožnega odbora Ljudska fronte tov. Sestan, ki je toplo pozdravil vse tovariše iz cone A in poudaril, da jim bo Istra v njihovi silni borbi stala zmeraj ob strani Omenil je, kako je maršal Tito sprejel mimo drugih tov. Pogossija in mu dejal: «Občudujemo vas, ne le zaradi tega, ker se borite za združltsv z Jugoslavijo, marveč še pesebej, ker ste na vsem svetu prvi v vrstah borcev za demokracijo. Izrazite* mojo zahvalo tržaškemu, tržiškemu in vsemu primorskemu prebivalstvu, ki je vzgled vsemu svetu.* Scstanov pozdrav je bil sprejet z velikim navdušenjem. Zastopnik SIAU-ja iz Tržiča se je v svojem govoru spomnil tradicij protifašistične borbe primorskega ljudstva in poudaril, da dan-danes pretepajo ljudi še huje kot za časa fašizma. Tudi gorički delegat je opozoril, kako oblasti podpirajo reakcijo. V Gorici delijo kar na občini tiskovine, kj naj bi prebivalstvo na i^jih izrazilo svoj pristanek na internacionalizacijo. E-nako se dogaja po drugih uradih. Z jeepi trosijo letake po goričkih cestah. Profesor Ferlan je obeležil na- sprotje med silami napredka in reakcije. Borba, ki se je sprožila proti slednjim, se zlepa ne more nehati, ker se ji postavljajo vedno novi cilji. Ta čas se pričenja ljudstvo boriti za statut in že zdaj protestira z vso odločnostjo proti angleškim in ameriškim načrtom tržaške ustave, ki dajejo guvernerju vso oblast, ljudskj skupščini pa vlogo lutke, ki naj bi jim služila pri vsaki igri. Zastopnik Bricev je hudo kritiziral francosko črto, ki loči briško ljudstvo od Jugoslavije, za katero se je tako junaško borilo. Spomnil jo konferenco na sklep briškega ljudstva, da bo požgalo vasi, porezalo trte in se odbelilo, ker noče živeti v reakcionarni Italiji. Ponovno so na razpravi ugotovili, kako naraščajo vrste SIAU-ja kar so še posebej zabeležili te dni ob razdeljevanju novih izkaznic. Predsednik Tončič je zaključil razpravo. Obeležil je borbo slovanskega dela Primorcev, ki so se borili za Enakopravnost in ki od svojih pravičnih zahtev ne bodo odnehali. Vsj ukrepi sedanjih oblasti so bili polovjčarski in stvarno niso omogočili enakopravnosti. Nazadnje se je še enkrat oglasil tov. Babič In opozoril na resolucijo, ki je bila predložena, konferenci. Poudaril je, da je borba huda, da pa nismo sami in da jo bomo nadaljevali z zavestjo, da bodo paši napori nagrajeni s popolnim uspehom. Nočemo krivične francoske črte Spomenica tajništvu pariške mirovne konference Delegati Slovansko Italijanske Antifašistične Unije za Julijsko krajino in Trst, iz vse cone A Julijske krajine, zbrani IS. septembra 191,6 na konferenci v Trstu, so sprejeli v prisotnosti zastopnikov Slovansko Italijanske Antifašistične Unije iz cone B, sledečo resolucijo: V imenu vsega slovanskega ter večine italijanskega prebivalstva Julijske krajine in Trsta, odločno protestiramo proti poskusom, da bi se na tej mirovni konferenci uveljavila, predvsem na škodo slovanskega prebivalstva,- kot končnove-Ijavna razmejitev med Italijo in so velika vladna skladišča riža in . jUgoslavf jo francoska črta, katera skladišča zasebnih trgovcev. Poro- je -a vs0 antifašistično pribival- čajo, da tolpe terorizirajo po va-1 stvo Julijske krajine in Trsta, ta- ANGLO-AMERIŠKI RAČUNI S TRSTOM _ Predstavnika katoliške ^ JuSoslaviji nadškofa Stc-vfiiit^rr nadSkof sokrivec 18 Iz malega ribiškega mesta se je zaradi ugodne lege Trst razvil v veliko pristanišče. Trst je živel se razvijal ob takih okolno-stih; začel pa je propadati, ko ni mogel več izpolnjevati svoje naloge kot pristanišče svojega naravnega zaledja. To je nastopilo po razpadu avstro-ogrske monarhije z vključitvijo Trsta v italijanski gospodarski sistem. Trst je bil po prvi svetovni vojni priključen k Italiji skupno s primorsko, Istro in delom Kranjske. Ne glede na to, da je Trstu ostal del najožjega zaledja, ni moglo to nadomestiti izgube vsega njegovega naravnega za-‘ ledja. Zato je promet v luki nazadoval. Trst rabi vse zaledje »tula avstro-ogrske za svoj gospodarski razvoj, kar ne more nadomestiti Italija, ker ne predstavlja tržaškega gospodarskega zaledja. Razvoj *n procvit Trsta jo predvsem odvisen od zadržanja Jugoslavije in šele posredno od češkoslovaške, Avstrije >n Madžarske. Zaradi Trsta ne bo- do ustvarili ponovne avstro-ogrske monarhije, pač pa bo moral Trst najti pot k državam, ki so nastale na istem ozemlju. Kakor smo že večkrat opozorili, »i bil razvoj Trsta najbolje zajamčen, če bi bit vključen v svoje naravno zaledje. Ce pa se ne bi mogli izogniti internacionalizaciji, naj bi lo ozemlje bilo čim manjše in čim tesneje povezano a Jugoslavijo, ker ni nobenega tehtnega razloga^za razžiritev izven teh meja. Ustvarim tu ozemlje, na katerem bi se zbirali največji šovinisti in reakcionarji, ne more biti v korist trajnega miru. Edino vojaško politični nameni Anglo-amerikancev lahko pojasnijo težnjo po razširitvi tržaškega ozemlja. Ce hočemo pravilno razumeti anglo-ameriško politiko glede Trsta, jo moramo vzporedni ■» njikot-o politiko na sredozemskem področju. Angležu se čutijo ogrožene u neomejenem gospostvu nad Sredozemskim morjem, zato si skušajo še trdneje zavarovati vse tri Neprestani incidenti v Indiji London, 18. VZN. — V Ahmada-badu, v neki pokrajini. Bcinbaya so v današnjih jutranjih urah zabodli dve osebi, od teh eno smrtno. Policija je aretirala 15 ljudi. Ti incidenti so sledili onim, ki sc bil’ v mestu mod Hipdusi in muslimani. Z bombo so napadli skladišče živil, ki je začelo goreti. Pri nekem drugem incidentu so ranili neko osebo, katero so polili s kislino. V Bombayu je bil mir po včerajšnjih incidentih, pri katerih je bilo 15 oseb ranjenih. Med ganjenci sta dva umrla. Policijski načelnik v Bombayu je za nadaljnja dva tedna podaljšal prepoved o zbiranju več kot 5 oseb na javnih mestih. Tudi v Daccarju v bengalski pokrajini je prišlo do spopadov,. pri katerih so eno osebo ubili dve pa ranili. V Cawnporu je policija preiskala krajevni sedež komunistične stranke in aretirala 6 oseb. RIM. — Začasni voditelj italijanske države De Nicola jc sprejel ostavko zakladnega ministra, profesorja Co.bina in je imenoval na njegovo mesto odvetnika Giovanni-ja Battista, člana krščanske demokracija vhode: Gibraltar, Suez in Dardanele. Kdor je zasledoval britansko politiko v Egiptu, Turčiji Španiji, je lahko ugotovil to britansko stremljenje. Ce povrh tega upoštevamo tudi britansko politiko v ostalih sredozemskih državah (Grčija, Palestina, Italija), in njihovo zadržanje glede italijanskih kolonij, potem leži jasno pred nami podoba britanske imperialistične politike v sredozemskem področju. Skladno s to politiko je stališče, ki ga glede Trsta z ameriško podporo zastopa Velika Britanija. Njih namen je, da si tudi Jadranskem morju ustvarijo oporišča. In tako je nastalo vprašanje Trsta. Trstu bi sedaj radi priključili tudi vso zapadno istrsko obalo s Puljem (tako namreč predlaga jutno afriški delegat, razumljivo ne v opreki z britanskimi težnjami) zato, da bi sl zavarovali tudi vojaško oporišče. Trst naj bi bil njihov politični in gospodarski Gibraltar, Pulj pa njihov vojaški Gibraltar, ki naj bi dal potrebno vojaško telo njihovim političnim namenom. Ta njihov načrt je vreden driave s> stoletno prakso v kolonialni politiki. JCrr ne morejo postati neposredni gospodarji tega svobodnega (l) ozemlja*, 54 skušajo posredna zavarovan tali položaj *' ROMUNIJA PRED VOLITVAM! Blok demokratičnih strank proti silam reakcije List «Krasnaja zvezda* piše o bližnjih romunskih volitvah in pravi, da je demokratična vlada Groze odpravila vse umetne ovire, k! so doslej onemogočale udeležbo 35 in celo 40 odstotkem volivcev na volitvah. List pravi dalje, da je nova romunska demokracija stvorila močan blok demokratičnih strank v odločilni borbi proti temnim silam pretelclcsti, ki jih predstavljata Maniu in Bratianu. Enotnost romunske demokracije je bila prekaljena v trdi borbi vseh naprednih slojev ljudstva proti reakciji. Razvila se je ilegalno pod Antonescujevo diktaturo med voj-, r.o. Ta enotnost je pripomogla, da je Romunija zapustila Hitlerjev ta-ber in se pridružila Združenim narodom v borbi proti Nemčiji in Madžarski. V borbi proti reakcionarni vladi Radoscuja so romunske demokratične sile stvorile narodno demokratično fronto, ki so se ji pridružile sindikalne zveze in caranlstična stranka prof. Alosandrescuja, Vlada Groze je izvedla razne demokra- primernim statutom. Po britanskem in ameriškem predlogu naj bi dejansko bila vsa oblast v rokah guvernerja, soodločanje ljudstva pa dejansko izključeno. Taka je njihova demokracija oporišč in atomske bombe. Pri tem ni Anglo-amerikan-cem prav nid pri srcu usoda Trsta. Ni jim mar niti gospodarski procvit mesta niti socialni položaj ljudstva, ki Sivi na tem ozemlju. Dasi dobro vedo, da je gospodarski razvoj tega ozemlja mogoč le, če je Trst tesno povezan s svojim naravnim zaledjem, se vendarle upirajo edini naravni rešitvi tega vjirašanja. Za tar-ko nenaravno rešitev je bito potrebno najti neko utemeljitev. Ta utemeljitev naj bi bi la v tem, da je mesto po svoji večini italijansko. Celo BeiHn je v britanskem parlamentu dal neresnične podatke o številčnem razmerju med Italijani in Slovenci v Trstu. Trdil je, da je, to razmerje 10 proti l. Zato so prevzeli vlogo braniteljev umetno napihnjenega italijanstva. Politika vojaške uprave je imela za posledico porast šovinistično fašistične za\'e-st 1 pri peščici prebhmlstva. Dejstva, da je velika večina demokratičnih Italijanov za jugoslovansko reš'tev, in da se je na primer Tržič, kjtr bivajo vtčino-ma Italijani, izrekel plebiscitar-_ no za Jugoslavijo, nočejo v/po- - tlčne reforme, kakor agrarno reformo, narodnostno enakopravnost, priznanje pravic ženskam, demokratizacijo državne uprave itd. Voditelji demokratičnih strank pozivajo množice, naj zastavijo vse sile za premostitev gospodarskih težav, ki so pcsledica fašističnega re žima in vojn«. Blok demokratičnih strank mora v svoji volivni kampanji stalno odbijati divje napade reakcije, ki skuša terorizirati volivce. Reakcionarji, to j« tako imenovane zgodovinske stranke imajo na razpolago izredno velike fonde, ki jih uporabljajo pri tej kampanji. Sistematično širijo lažne vesti proti vladi in go vorijo o novi madžarsko-romunski vojni. Reakcionarne zgodovinske stranke pa tudi finansirajo, oboro-žujejo in vodijo celo vrsto fašističnih terorističnih organizacij. Nova romunska demokracija mera stalno voditi ostro borbo proti temnim silam preteklosti na svoji poti demokratizacije v tim važnem razdobju, ko se pripravljajo sploš- •vvAvA-rtvVi šfeuafi ter skušajo to dejstvo potvoriti, češ da gre itak le za maloštevilno italijanske komuniste. Ce bo zaradi nenaravne rešitve tržaškega vprašanja Trst propadel, če bo moralo ljudstvo živeti v bedi, če se bo zaradi tega še bolj širila brezposelnost in če se bo moralo delovno ljudstvo, živeče od svojega vsakdanjega zaslužka, izseliti, je vse to tat Omski m demokratom» postranska stvar; glavno jim je, da bi si mogli ustvariti na tem ozemlju svoja oporišča za imperialistične težnje proti Srednji Evropi in Bolkami. Zato ne verujemo v visoko doneče besede o pratnenosti in demokraciji, ki jih širijo v svet an-glo-ameriški predstavniki glede Trsta in Julijske krajine. To so samo puhle fraze, ki naj prikrijejo resnične politične namene eatomskih imperialističnih demokratov*; preslepijo pa te fraze kvečjemu politične naivneže. Z velikim zaupanjem gledamo vsi — Slovenci in demokratični Italijani — na delo jugoslovanske delegacije v Parizu. Posebno odločne besede tov. Kardelja na seji mirovne konference 7. t. m. na? prepričujejo, da Jugoslavija ne bo nilcoli pristala na to, da postane Trst kolonialno področje r «atomskih imperialistov*. ko slovansko kot italijanska, povsem krivična. V kolikor je Slovansko Italijanska Antifašistična Unija za Julijsko kraf.no in Trst, zaradi ohromitve miru v tem delu Evrope, prisiljena pnstati na sklep o internacionalizaciji Trsta in bližnjega ozemlja, čigar vse antifašistično prebivalstvo, italijanske »it slovanske narodnosti, je s svojo neprestano borbo dovolj zgovorno pokazalo svojo odločno zahtevo po idružitvi s svojim zaledjem, Jugoslavijo, — ji In v nobenem primeru mogoče pristati na to, da bi (a-kozvano svobodno mesto Trst zajelo tudk one široke predele, kateri spadajo povsem k svojemu zale,-d ju. Zato zahtevamo, da se mednarodno ozemlje Trsta zmanjša na sam Trst in na neposredno bližnjo okolico s tem, da se prepustijo njegovemu zaledju že samo industrijsko središče Milje ter vsi ostali popolnoma slovanski ter mešani slovansko italijanski kraji, kamor spadajo tako iz gospodarskih kot geografskih razlogov ter vsled zahtev ljudstva, katero je dovolj jasno potrdilo te zahtheve s svojo neprestano borbo. Razni imperialistični predlogi delegacij zapadnih velesil za uveljavljanje kolonialnih sistemov u-pravljanja v svobodnem teritoriju Trsta so se s strani vsega antifašističnega sloiuunskega in itqlijan-skega prebimilstva celotne Julijske krajine in Trsta samega najostreje obsočlili, ker je zahteva vsega italijanskega kakor slovanskega prebivalstva Trsta, da se prepusti v tem mednarodnem področju prav vso oblast ljudskim predstavnikom Trsta, kt bodo v svoji lastni ljudski skupščini sami odločali o ureditvi življenjskih pogojev svojega prebivalstva. Zato se mora dati Trstu resnično demokratični sta-tut, ki bo omogočil tesno gospodarsko in kulturno povezavo Trsta s svojim zaledjem, kar bo edino o-mogočilo njegov razvoj in napredek. V nobenem primeru pa ne more SIAU za Julijsko krajino tn Trst pristati na vključitev popolnoma slovanskih krajev ob morju na za-padu v mednarodno področje Trsta, ' vsled česar zahteva, da se združi to ozemlje z republiko Slovenijo, katera mora dobiti svoj izhod na morje, kar ji po vseh človečanskih pravicah tudi pripada. Ravno tako se mora priključiti k Jugoslaviji Tržič, ki je v gospodarskem pogledu tesno vezan na jugoslovansko zaledje, in čigar prebivalstvo se je borilo ter dalo o-gromno žrtev za priključitev k Jugoslaviji. V ostalem pa je SIAU za Julijsko krajino in Trst neprestano, že od vsega začetka, opozarjala delegate na mfroimi konferenci, naj nemudoma popravijo kririoo, povzročeno slovenskemu prebivalstvu, Julijske krajine s francosko črto, ki prepušča Ital'ji Gorico s popolnoma slovensko pokrajino, Brda, Kanalsko dolino in Slovensko Benečijo. Zato je vsem slovanskim in itatijamskim antifašističnem množicam Julijske krajine-nerazumljivo zavzlačevamje delegatov na mirovni konferenci glede sprejetja sklepa, ki bi popravil to krivico, storjeno slovenskemu narodu Julijske krajine, ki je v zadnji vojni tako nesebično vse žrtvoval za skupno zavezniško stiw, ter bi dodelil Gorico z tiso slovensko pokrajino Jugoslaviji. Vsako nadaljnje zavlačevanje pravične rešitve tega vprašanja bi pomenilo odrekanje pravic slovenskemu in vsem narodom Julijske krajine, ki so si jih tako častno in za ceno tako ogromnih žrtev priborili. Istočasno pa bi nadaljnje zavila-čevanjc reUtve tega vprašanja, kakor tudi rešitve celotnega problema Julijske krajine in Trsta, podkrepljevalo italijanske fašistične tn imperialistične sile za ponoven napoti na Jugoslavijo ter ostale države Balkana, kar ni v interesu n»t-m in pravične rešitve vprašanja Julijske krajine in Trsta. Trst, 15. septembra 1946. IZVRŠNI ODBOR SIAU ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST Zanimanje za praško razstavo Praga, 18. Tanjug. — Predvčerajšnjem so v Pragi slovesno odprli praško jesensko razstavo, za katero je bilo veliko zanimanje. V Prago je prišlo veliko število tujih ia domačih obiskovalcev. Največje zanimanje vzbujajo tuji paviljoni, zlasti sovjetski paviljon. ,.Hmnanite“ o zvijačnem Bonomiievem predlogo Plebiscit ni mogoč na ozemlju, kjer pol cija neprestano preganja prebivalce, ki se Izrekajo za priključitev k FLRJ Pariški list «Humanite» je obja-. stavlja kompromis štirih minimum vil o Gorici članek Magniena. ki saj pravice, tako morajo delegacije, če glasi: Črto, ki so jo predlagali fran- j hočejo resnično delati za pomirje- nje Evrope, iskati v tem tako važ. nem vprašanju jugoslovansko-ita-lijanske meje in Trsta odkrito -možnost morebitnih izboljšanj pred. logov štirih. Ce bomo to storili na podlagi pravice, bo. svet štirih upošteval priporočila konference pri dokončni sestavi pogodb. Bonomi, ki je spoznal, da so njegovi argumenti propadli, je s pismom, ki ga je v imenu Italije naslovil na predsednika politične ko. m 'sije, predlagal «plebiscit v Julijski krajini*. To je zvijača, da bi tako zakril svoj poraz. Vsekakor pa bi morala predlog, da bi se lahko upošteval, spremljati zahteva po «odpoklicu zavezniških čet, ki so na spornem ozemlju.* Nasprotno pa javlja neka brzojavka, da so angleške čet« poslali v Trst kot ojačenja Te čete so pre-mestiii iz britanske okupacijske cone v Nemčiji. V Trst je prispela tudi angleška vojna ladja. O kakšnem plebiscitu je možno govoriti v takih razmerah izsiljevanja, ko civilna, zavezniška in vojaška policija dnevno preganja prebivalce, ki zahtevajo združitev z Jugoslavijo, ter dado vso svobodo vsakovrstnim fašističnim izzi-vačetn in italijanskim šovinistom? coskl izvedenci za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo v Julijski krajini, je svet »tirih sprejel kot kompromis. Ta črta dela lok proti vzhodu in gre skozi goriško mesto, ki ga tako kosa na dvoje. Lahko trdimo, da ta črta kosa mesto, ne da bi upoštevala narodnost prebivalstva. Južnozapadni del Gorice je sicer po večini italijanski, toda ostale tri četrtine na vzhodu so slovenske. Črta francoskih izvedencev gre po slovenskem delu mesta. Pokopališče in mestni vodni rezer. voarji so na drugi strani črte. Ta čudni položaj je dal Beblerju možnost, da je kritiziral to črto Bebler je dokazal, da predlagana črta loči Gorico od pokrajine, ki ji ie upravno, gospodarsko, zgodovinsko in narodnostno središče. To Je tudi res, ker so bile meje goriške pokrajine pod italijanskim gospostvom jasno določene. Črta francoskih izvedencev loči Gorico od večjega dela te pokrajine, kjer predstavljajo Italijani samo 3% prebivalstva. Mi sami smo imeli možnost ugotoviti pred kratkim na mestij, da so bližnje vasi, ki jih predlagana črta prepušča Italiji, stoodstotno slovenske: Kojsko, Dobrovo, fite- verjan, Šmartno, Podgora itd. Jugoslovanski argumenti so bili tako prepričljivi, da j« češkoslovaški delegat, ki ga je podprl poljski delegat, p-edlagal imenovanje posebne podkomisije za preučevanje gorikkega vprašanja. Jasno je, da ima konferenca dolžnost do največje možnosti zadostiti pravici. Pred kratkim se je Višinski izrazil takole: «Kakor pred- Angleiko manevriranje London, 18. — Angleško sredozemsko vojno brodovje je danes krenilo z Malte na manevre, ki bo do trajale mesec dni. Brodovje se bo med potjo ustavljalo po grških lukah. PRIMORSKI DNEVNIK 19. septembra 19& „V borbi proti demokraciji" a so se jeli tudi* že krojači iz bližnjih vasi. Za zadružno življenje pa so sc pričeli zanimati tudi mizarji in čevljarji, ki bodo. čim dobe primerne prostore, pričeli delati na zadružni podlagi. Prva udarniška nedela v Idriji ob začetku novega tekmovanja 15. septembra je odšlo ob otvoritvi tekmovanja v duhu priključitve k novi Jugoslaviji 760 Idrča-nov na prostovoljno delo, 7,e zarana je rudarska godba ob zvokih budnice korakala skozi mesto. Mladina in drugi so se nato razvrstili Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje bo ob zaČJtku svoje druge gledališke sezone 1946-47 priredilo vrsto gostovanj po deželi z ljudsko igro s petjem »Deseti brat*, kjer sodeluje ves gledališki ansambel. Spored gostovanj: y četrtek 19. t. m. ob 20. uri v Sežani, v petek 20. t. m. ob 20. uri v Boljuncu, v soboto 21. t. m. ob 20. uri na Nabrežini, in nedeljo 22. t. m. cb 20. uri pri Sv. Križu. Spokociža. Odg urednik DU8AN HR®* popravek V včerajšnji oemrtnicl KODRIČ hčerka. čitajte: hčerke Prireditve, predavan]« in sestanki FIZKULTURA r.iki, ki so na tem tekmovanju nastopili že petič, tudi tokrat priborili nagrado lista »Humanitč*. Drobne zanimivosti Tržaška nogometna reprezentanca v Ljubljani V nedeljo 29. t. m. bo tržažka nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko nogometno tekmo z reprezentanco Ljubljane. Teniški dvoboj Zagreb-Praga V nedelio, ponedeljek ln torek sta se v Zagrebu na igrišču »Sla-v!Je» pred 3500 gledalci srečali te-r.iškl reprezentanci Zagreba In Prage. Za Prago so nastopili Zabrod-skl, Vrba, Drobny in Smolinski, za Zagreb pa Punčoc, Palada, Mitič in Sarlč. Zmagali so Pražanl z rezultatom 6:4. Najzanimivejša borbe tega dvoboja so bile med Drobny-jem in Mitičem, Punčecom in Vrbo in Palado in Zabrodskljem. Palada Je premagal Zabrodskija s 6:3 6:1; Punčec-Vrbo s 6:0. V zadnji ln odločilni igri sta se srečala Mitič in Drobny. Češkoslovaški prvak Je premagal Mitiča v dveh setih 6:4 6:2. Drobny je premagal tudi Pun-čeca s 6:3, 6:3. Sovjetski športniki v Parizu Sovjetski lahkoatletl so si le petič osvojili nagrado pariškega lista «Humanite» Amtr.ka : Švedska 5:0. V tek-je ostalo za vaje samo še dva dni I mah za Davisov pokal je reprezen-Ze tek se je prijavilo 4248 tekmo- tanca Amerike premagala v Forest valcev ln tekmovalk. Med njimi tudi najboljši francoski tekači Puja-son, Petit Jean, Battaglia in drugi. Teka pa so se udeležili tudi Finca Viljamus in Lakkonen in Švicar Sandmcler. Proga za moške je bila dolga 10.600 m, za ženske pa 2 500, V nedeljo se je za časa teka zbralo okoli 40.000 gledalcev. Navzcči so bili tudi sovjetski poslanik v Franclji Bcgomolov, generalni direktor francoskega športa Roux, Duclos 'n drugi. Prve so tekle ženske. Na vodstvu je bila vse do 500 m pred ciljem zastopnica Sovjetske zveze P.vdokija Vasiljtva, ki pa ji Je postalo slabo ln Je morala odstopiti. Kljub temu pa so prvih šest mest dosegle tekmovalke Sovjetske zve-Prva Je pritekla na cilj Ana Sovjetski lahkoatletl so st letos že petič osvojili nagrado pariškega lista »Humanitč* v tradicionalnem množičnem teku čez drn ln strn v Parizu. V Pariz so prileteli z letalom. Nastanili so se v hotelu Tria-non. Prva želja vseh Je bila ogle- Zujceva, v času 9.11; druga Ljud mila Gornostajeva v času 9.20; nato Olga Osjanlkova v času 9.23; Tatjana Pankratova v času 9.20; Ana Muškinova 9.30; in Lidija Romanova. Med moškimi Je zmagal Francoz Pujnson v času 33.1,5’ drugi Je bil Pugnčcvski (ZSSR), v času 33.25; tretji Petit Jean 33.27; Przevalski (ZSSR) 33.44, Francoz Rombasl 33.50; Vanln (ZSSR) 33.50. Sledili so Se Francoz Baldo-vino ter predstavnika Sovjetske zveze Tjuljcnjev, Ermolajev in drugi. V končni oceni moških in žensk so zmagali Spcrtnlkl Sovjetske zve ze s 46 točkami pred Francozi s 42 dati al mesto. Po ogledu mesta Jim | točkami. Tako so sl sovjetski Spovt- Hillu v Ameriki tekmovalce Švedske s 5:0. Najbolj ogorčena bo.ba jo bila v igri parov, v kateri ata Američana Sele po petih setih premagala svoja nasprotnika, in sicer s 3:6, 9:7, 3:6, 6:0 in 8:6. Balkanske igre t> Tirani. Albanska fizkulturna zveza je povabila na balkanske Igre v dneh od 6, do 13. oktobra sledeče flzkulturne delegacije: ZSSR, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, EAM-a, Franclje, Avstrije, Amerike, Anglije, Madžarske in španske republike. Plavalci z Reke v Zagrebu. V nedeljo so plavalci roškega društva »Portuale* tekmovali v Zagrebu s plavalci zagrebške Mladosti. Zagrebčani so zmagali s 57 proti 41 točkam. V waterpo!u pa Je Mladost zmagala z rezultatom 7:0. Delavska nogometna ekipa tc Pulja v Varaždinu. Nogometaši Iz Pulja so odigrali v Varaždinu nogometno tekmo z domačim »Tekstilcem*. Tekma se Je končala z rezultatom 10:1. Nogometaše iz Pulja so v Varaždinu na kolodvoru sprejeli delavci tovarne »Tlvar* in mnogo meščanov. Pri sprejemu je prišlo do spontanih manifestacij za let ro ln Julijsko krajino. Nov evropski rekord v plavanju nn 100 m hrbtno. Francoz Georgrs Valery je postavil nov evropski rekord na 200 m hrbtno s časom 2.52.9. Mednarodna nogometna tekma KULTURNO DRUŠTVO »KARL RAVBER*, GRETA. Drevi ob 20.30 uri bo v prostorih društva v ulici Clsternone predavanje. Govoril bo tov. Komar. KINO »CINEMA DEL MARE*. V kratkem se bodo v preurejeni kinodvorani v Domu pristaniških delavcev pričele zopet filmske predstave. Na sporedu so odlični filmi svetovne filmske proizvodnje. SLOVENSKO PRbSV. DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE*. Danes 19. t. m. se vrši članski sestanek. Pridite vsi! PROSV. DRUŠTVO »LJUDSKI ODER* NA GORJANSKEM PRI KOMNU priredi v nedeljo 22. t. m. dramsko prireditev. Sodelovala bo. sta pevski zbor in dramska družina Šentjakobskega prosvetnega društva «1. Cankar* iz Trsta. DRAMSKI KROŽEK GIMNAZIJE V IDRIJI priredi v soboto 21. t. m. v Renčah in v nedeljo 22. t. m. v Gorici v Ljudskem domu Finžgarjcvo trodejanko »Razvaline življenja*. To je prva Igra na Primorskem, ki jo bodo Igrali otroci idrijskih rudarjev v starosti od 15 do 18 let. Vse ljubitelje dramske umetnosti vabimo k čim večji udeležbi. NOV MEZDNI SPORAZUM. — Enotni sindikati javljajo, da je til med ES in Zvezo javnih obratov dosežen nov mezdni sporazum za osebje restavracij, gostiln, bifejev in podobnih. Nova mezdna pogodba bo objavljena v prihodnji številki »Delavske enotnosti*. Vrnitev otrak iz počitniških koloni] Socialno skrbstvo Mestnega oavo-todilnega sveta v Trstu javlja, da se bodo v petek 20. t. m. vrnili otro-ci s po!.tnikko kolon'jo v Krminu. Star.:i e« naprošajo, da jih pridejo ob 16. url počakat pred Dom pristaniških delavcev. Iz! e H IZLET NA UČKO PRIREDI PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU v nedeljo, 22. t m. Pr'jave v papirnici Stoka, vla Milano. Cena vožnji 250 liv za člane In 285 lir za nečlane. Odhod s kamionom iz Trsta cb 6. uri zjutraj. Učka je najvišja ln najzanlmi-vej’a izletniška točka v Istri z veličastnim razgledbm na vso Istro in Kvarner. Vabljena so vsa bližnja planinska društva, To bo zaključni izlet na visoke planine zn letošnje leto. Enotni sindikati ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV »ACEGATA* izraža v Imenu v*eh članov popolno solidarnost z V Oslu ja Švedska nogometna re-l^^j ^klveG*. ki so sodili v ENOTNI SINDIKAT TEKSTILNE STROKE. Delavstvo tržaške tovarne jute in kortoplje naj pride danes ob 10. uri v ulico Conti 11, kjer bo zborovanje. ENOTNI SINDIKAT KOVINARJEV. V petek 20. t. m. ob 18. uri bo sestanek tovarniških odborov in zaupnikov delavnic male industrije in cbrti. ENOTNI SINDIKAT POLJEDELCEV. Danes ob 17.30 url bo sestanek direktivnega sveta in referentov. Jutri ob 18. uri pa zaupnikov iz Sv. Križa, Kontovelja, Proseka, Opčin, Ban, Trebič, Lo-njerja in Katinare. Razpravljali bodo o lovu. Delitev racioniranega blaga PRENOTIRANJE TOBAČNIH NAKAZNIC. Z današnjim dnem do vštetega 27. t. m. se prične novo prenoti-ranje tobačnih nakaznic za trimesečje oktober, november, de cember. Prodajalnice tobaka bodo morale predložiti odrezke do 28. t. m. pri »Deposito generl di mono-polio*. ZAKLJUČEK DELITVE MASTI. «Sepral» Javlja, da se bo iz tehničnih razlogov 24. t. m. končala delitev masti posebne vrste za Trst in občine v pokrajini. OBVESTILO POTROŠNIKOM. Zadnje čase so prihajale s strani kontrolnih organov pritožbe tako glede peke kruha, kakor tudi glede prodaje. Da se olajša nadziranje, javljamo potrošnikom sledeče: a) Vsak potrošnik ima pravico do obroka kruha, ki mu pripada na podlagi živilske nakaznice. V pri meru da prodajalec kruha nima več kruha na nakaznice, potrošnik lahko zahteva od njega, da mu za isto ceno proda kruh, ki ni na nakaznice. Prodajalci kruha morajo prodajati kruh na nakaznice ob delavnikih od 6.30 do 13. ure in ob nedeljah in praznikih od 7. do 12 ure. Po tem času potrošnik kruha na nakaznice ne more več zahteva tl. b) Boni služijo samo za obroke kruha, do katerih imajo potrošni. ki pravico na podlagi živilske karte Izročitev bonov za nakup kru ha izven nakaznice daje pekom možnost, da določijo del moke, ki je sicer namenjena za redno peko,-za nezakonito peko kruha. Potrošnik ima zato pravico, da odkloni izročitev bonov, če ne gre za nakup rednega obroka. BELI KRUH DO KONCA NOVEMBRA Polkovnik Alfred Bowman je na vil, da bodo pričeli potrošnikom deliti nezmanjšane obroke belega kruha jz kanadske moke. Delitev belega kruha se bo pričela takoj, ko bodo potrošili zaloge 91% mlete moke pri pekih. Beli kruh bo trajal do konca novembra. Nove cene bencinu, gorilnemu olju in mazilom Komisija za nadzorstvo nad cenami javlja, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila za spodaj imenovane proizvode sledeče prodajne cene, ki stopijo v veljavo z dnem objave: avtomobilski bencin, 27 L liter; petrolej, 23 L liter; olje, 24 L liter; olje za peči in kotle 8 L za kg; olje za motorje, 12.20 L za kg. Omenjene cene Je določila »I. G. E.*. Za spomenik padlim v Llsertu Delavci {ovarne Martinuzzi so zbrali za spomenik padlim v Li-seriu 2751 lir. NAZIONALE 16.30: «Pripetilo se je nekega večera* - F. Mavch, L. Young. SUPERCINEMA. 16: »Zgodbe lah-koživkc* - M. Berti, C. Gora. FILODRAMMATICO. 16: «Kaj mora biti ljubezen* - R. Russell, M. Douglas. ITALIA. 16: »Glavni zgodltck* -E. Drcw, D. Powell. ALABARDA. 16: »Siromašni soprog* - V. pioi. L. Cortese. IMPERO. 15.45: »Navdihovalka* -B. Stanwyck. V1ALE. 16: »Dvajseti vojskovodia* R. Villa. MASSIMO. 16: «Takšno je živ- ljenje* - P. Blanchar, A. Ducaux. GARIBALDI. 16: »Odmev mladosti* - C. Colbert, J. Payne. NOVO CINE. 16: »Nagana* - M. Lo.v, M. Douglas. ODEON. 15.45: »Deklica v plavem* L. Baarova. SAVONA. 16: «Junaki morja* -N. Cow3rd, C. Johnson. AZZURRO. 14. «Potovanje okrog sveta* - Fernandel. RADIO. 16: «Majhne predrznosti*-J. Cooper. MARCONI. Ob 16. in ob 20., na prostem: »Srečna deklica* - A. Sothern. VITTORIA. Ob 16. In ob 20.15, na prostem: »Negotovo čustvo* - M. Oberon. ADUA. 15.30: »Klub devetintridesetih* - R. Donat, M. Carrol. VENEZIA. 15.30: »Mestno strašilo*. CARDUCCI. 16: «Branilci zako- nov* - L. Carillo. BELVEDERE. 16: »La Wally»,- G. Prolicri. ARGENTINA. 16: »Samson* - H. Baur. GRAD SV. JUSTA. 21: »Otroci nas opazujejo* - L. De Ambrosio. POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: «Opcmogal si je* - I. Bergman. M. Loefgren. CENTRALE. Od 9-12 in od 1523: Ivonne, najdebelejša žena sveta (284 kg). Poizvedbe IVAN FAKUC, roj. na ( Ajdovščini 23. 6. 1925, sta£)|V< Gorici, ul. Cocevie št. 8, Je D Tt-jije . -s. ’ , ,____:».,l<,niii ' i. od Nemcev ob kapitulaciji (leta 1943) ko se je vračal ^,, zi kril, •»la ■»Sli No kirih V , fcrai pj *" ®V( No knji šil, < ‘ke čela 'la, H tao <«no % <*Uo k j Jovt »k« N dra domov. Kdor bi kaj njem, noj to sporoči Brecelj-Fakuč, Gorica, ul. «*■ št. 8. MALI NA POTI CERKNO-SV. je bila izgubljena-zelena ^ f jopica. Najditelj je naprošen, ul Vine Cingerli Danjeli, Stano < p»'i Gorici. ____ DEKLE, pridno in pošten®- 'pO- MESTO GOSPODINJSKE- u; MOCNICE Naslov v dnevnika* pri .slovenski “neg* Naslov v upravi »Pri®10 odsotftS Dobra arca Prosvetno društvo »Slovanska traža* iz Gropade Je dalo v dobrodelne namene sledeče vsote: za t'skovni sklad 1000 lir, za sirote padlih partizanov 4000 lir, za našega dijaka 3000 lir, za Rdeči križ Slovenije 1000 lir, za težkega invalida Macarol Josipa 500 lir, za prosveto Slovenskega Primorja - 4461 lir, za politične kaznjence 3915 Ur, za mladino na progi Brčko-Bano-viči 2000 1! r. Gostilničarka Marija Daneu z Opčin Je darovala za openske sirote padlih partizanov 300 lir in zn openske revne dijake 200 lir. V spomin pokojnih članov Per teta Josipa in Dušiča Petra je darovala oglarska zadruga iz Trsta 2000 lir za Rdeči križ Slovenije. Za sklad »Primorskega dnevnika* je darovala tov. Bregant Vilma iz Brd 93 lir. KINO NA OPČINAH. 20: »Zračne sile*. PROSVETNI POM - NABREŽINA. V petek ob 20.30 in v nedeljo ob 17. in 20.30: ruski film: »Na pragu .časti* (nadaljevanje «Petra velikega). URADNICA, ves dan 0“"' j' lastnim čistim pohištvo«1- gu prazno eventualno opremo*, jpf*- BO. Naslov pust ti v upr1 morskega dnevnika*. Dr. STANKO DlD|fr zobozdravnik ul. Romagna (nad kavarno Fabrl** ordinira redno zjutraj in w 2»i TRST - Telefoa Dr. G A ETA, zobozdr^ i Izdeluje proteze v jeklu, M čuku in plastiki. Največja clja. Sprejema od_ 10. do^^'^ 13. do 19. (Govori »,u’' » TRST, ul. Torre Bla««** (vogal ul. CairduccD . ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV RIHEMBE^ lik tradicionalni TRGATVENI FESTIVAL g prireditvijo in plesonii dne 22* t* m* v Rlhembei* ^ Igrali bosta dve odlični godbi. Preskrbljeno bo * E )ač*> in prigrizkom. Pričetek ob 15 url. . j Vablieni vsi! Vabllenl_jU' 1 Ob slabem vremenu se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo VINO d orna®® b«!0 novo, črno In M. LOVRINOVIC-LAURINI „Molo Venez’au Riva Gulil l/d — TRST Rojstva, smrti, poroke Anagralskl urad t-.žaške mestne občine javlja, da se jj 18. t. m. rodilo 13 otrok, umrlo Je 4 ljudi, porok pa je bilo 10. VKNJI7.ENE POROKE: Kauser Hugo, Industrijec in Antonija Silva, ufilteljlce; Lizzul Rudolf, bro-dogrr.dltclj in Bertoll Ondina, uradnica; d-. Frandoli Julij, zdravnik ln dr. Marija Bregant, uradnica; Kriščak Ubald, mesar in Roberti Marcela, zasebnica; Marassi Giordano, mehanik in Bona Nerina, šivilja; dr. Giacomo Anton, nov na-in dr. Bruna Evo, zdravnica; Ra-bacci Gvido, mornar In Simoniello Blanca, šivilja; Frngiacomo Bruno, uradnik, Mufesan Anita, učitelj', a; Pltteri Rihard, uradnik ln Preprost Ivana, prodajalka; Gerin Ervin, težak in UrSIS Ana, zasebnica. UMRLI SO: Cod I Marija, roj. Sosl, n let; Črnele par. Lentlnl Karmela, 48 let; Gustinčič Ivan, 61 prezentanca premagala Norveško z borbo ^ doscgo avojUi pravic. .rfsratsnll tlakoval konferenci l»Js- let; Soaramella’ Alfred, 40 let. rezultatom 3:1. * ' ' Tri dni OLGARODIZZA, ^"‘o* KRZNARIJE ZILIOTTO, h roča, da bo od danes do 21. t. m. POSEBNA PRODAJA PO IZREDNIH CENAH vseh vrst pliša zajčjega in jagnječjega tčjega- tcr ZIL10TT0 Ul. TRENTO St. 11 - Tel. 29374