» Štev. 70 V Trstu, v 12. aprila 1914 Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. IMAM: Ulica Sv. Francka Asiškega št. 20. L nadstr. — Vsi i - j se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. [. lajate!i in Zgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij ! -ta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinost", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega St 20. Telefon Štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto ...••••K 24* za pol leta....... . • ........ za tri mesece................. Za nedeljsko izdajo za celo leto........ J20 za pol leta................. 2 iX> Letnik XXXIX „Edinosti" sa Primorsko „V edinosti Je moči" Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po-10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti". — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5L 20. — PoštnohranilniČni račun št 841.652. Današnja številka obsega IS strani Rdeči mlinci na VI. in VII. str. Brzolnuno porodila. Zoper sklicanje državnega zbora. PRAGA 11. (Izv.) >Cesk6 Slovo« se bavi z zahtevo nekaterih strank, da naj bi se sklical državni zbor meseca junija h kratkemu zasedanju in pravi: Zasedanje državnega zbora bi imelo predvsem in skoraj edino le namen, da bi se podaljšal sedanji provizorični poslovnik, čigar veljava poteče meseca majnika. Češke opo-ziciiske stranke pod nobenim pogojem ne pristanejo na ta predlog in stoje slej ko prej na stališču, da brez izpremembe poslovnika za češki deželni zbor tudi ne srne biti nobene izpremembe poslovnika za državni zbor. Pss&iCtev cvstrUsfce armade. 16 generalov upokojenih. DUNAJ U. (Izv.) V vojaških vprašanjih navadno zelo dobro poučena »Zeit« poroča, da bo še tekom tega meseca upokojenih 16 generalov in sicer na izrecno željo prestolonaslednikovo, ki zahteva z v>o energijo pomladitve častniškega zbora. Med starejšimi častniki vlada zaradi brezobzirnosti in krutosti postopanja vojnega ministrstva veliko nezadovoljstvo. Prej so namreč služili generali do 40 in celo i let in je bilo napredovanje zaradi tega zelo počasno. Ker pa morajo sedaj generali tako hitro v pokoj, so znatno pri-\r; >ani na pokojnini, tako da jim ni mo- Ec izhajati žnjo. »Zeit« pravi, da nameravajo starejši častniki začeti potrebno akcijo, da si zb :'ajo svoj položaj. Tripiieaftnto postane druga trozveza. LONDON 11. (Kor.) Glasilo angleškega delavstva priobčuje članek, v ka erem se tbjavlja med drugim vest, da se namerava p eustrojiti tripelentento, Rusijo, Francosko in Anglijo v trozvezo. To idejo je sprožil ranireč že 1. 1912 meseca avgusta Edvard Grey na nekem shodu v Balmoralu. — Po rr. ra v Bukareštu so se zopet pričela toza-nevna pogr jania. Temelj nove trozveze bo tvorila cbveza, da ne sme nobena omenjenih treh velesil pričeti kake akcije, ki tangira zunanjo^politiko, brez dovoljenja drugih dveh zaveznic. V Londonu PODLISTEK. nedeljsko pismo. Dragi Primož! Hvala ti za ljubo pismo. Zelo me je razveselilo ali obenem tudi užalostilo. Zadnjič sem se šalil s tvojo Kalabrijo, ampak, da ste tam še tako nazaj, tega res nisem mislil. Torej ti me popolnoma resno vprašuješ. če je bila v zadnjem času res vojna na Balkanu in če je res izid vojne odvisen ^M:ici pii Sv. Ivanu za .edaj, ko se povrneš iz Kalabrije? Kaj praviš k temu, Prim«.i? Ker vidim, da se zanimaš za dogodke na Ba kana, t: povem par drugih bolj aktu-clniri novic: Ustanovila se je tam ceh sedaj nova dr- u stanovi nova trozveza poseben komite, v caterem bodo zastopam (lani, politiki, vseh treh zevez ic, in ki bo imel nalogo razmo-trivati zunanje politična vprašanja vseh treh zaveznic in odločati, kaj naj se ukrene v tem ali onem vprašanju posameznih zaveznic. — V gotovih političnih krogih se raz-širrja vest, da se bo pridružila tej novi trozvezi baje tudi Nemčija, ki spada sedaj k trozvezi Avstrija, Italija in Nemčija. Kaj bo napravila Italila v tem slučaju še ni znano. PARIZ 11. (Kor.) Londonski poročevalec »Tempsa« poroča: Vesti, da bi se v aoglcdnem času izpremenila ententa med Rusijo in Angleško, in sicer na predlog ruskega kabineta, kakor porvčajo nekateri ruski listi, v zvezo, so pač nekoliko pretirane. Mogoče je, da se je o tem govorilo v gotovih političnih krogih, ki pa niso merodajni. Vsak, kdor Anglijo in njeno politiko pozna, ve, da Anglija ni hotela izpremeniti entente v zvezo niti s Francijo, s katero je pač ožje in intinmnejše vezana kot z Rusijo. Tem manj bi torej privolila v zvezo z Rusijo. Demokratična vlada, kakršna je angleška, mora varovati svoj ugled in se ne sme ožje vezati z absolutistično rusko. (Pripomnimo, da so to nazori samo londonskega korespondenta pariškega »Tempsa«^ —Op. ured.) Položaj v Albaniji. Sporazum med trosporazumom in trozvezo v epirotskem vprašanju. DUNAJ lt. (Izv.) Na dunajske diplomatske kroge je napravil načrt odgovora trosporazuma na grško noto zelo ugoden vtisk. Trozvezna diplomacija se bavi sedaj s študijem note, ki naj bi jo velesile izročile Grški v odgovor na njeno noto. Dunajski krogi so prepričani, da bo odgovor izročen Grški v najkrajšem času, najbrž že takoj po velikonočnih praznikih, in to tembolj gotovo, ker ne želi niti trospora-zum niti trozveza nadaljnjega odlašanja. Preden pa se zgodi to, pa izroče velesile Grški skupno noto, v kateri jo pozovejo, naj nemudoma odpokliče svoje čete iz Epira. Obenem pa so dunajski diplomatski krogi trdno prepričani, da bo potem Epir kmalu popolnoma pomirjen, očitajo pa irancoskeinu in ruskemu časopisju, da po nepotrebnem razburja s svojim pisanjem javno mnenje in tako otežuje pomirjenje. Trosporazum za takojšnjo umeknitev grških čet iz Epira. LONDON 11. (Izv.) V tukajšnjih političkih krogih se zatrjuje, da je angleška vlada pristala na stališče Italije in Avstrije, v smislu katerega bi se umeknitev grških čet iz Epira, nikakor ne smelo odlašati. Zatrjuje se, da je tudi stališče Francoske in Rusije enako angleškemu, tiko da se niore sedaj smatrati, da je vsa Evropa edina v vprašanju južnoalbanske meje. Albanska obmejna komisija. DUNAJ 11. (Kor.) Danes je dospel v Skader avstrijski oddelek vojaštva za varstvo albanske obmejne komisije za severne in severovzhodne meje Albanije. Oddelek šteje 60 mož 97. pešpolka, in ga vodi nad-poročnik Alfonz Martin. Avstro-ogrska komisija, kateri načeluje polkovnik Mietzl, odpotuje sedaj proti Prizremu. Svoje delo bo končala glasom vesti iz Dunaja še le v jeseni. Korica ? DRAČ 11. (Kor.) Ag*?nzia Štefani poroča, da se je sestalo v cko-ici Bisliste zopet 350 grških vojakov, ki so se porazdelili med razne četaške čete. Četaši so uničili dve veliki vasi in so se napotili proti Korici, kjer se sestanejo z ostalimi četaši, ki nameravajo zavzeti definitivno Korico. Pre- žava, Albanija, in evro:?ejske velevlasti so poslale za načelnika nekega kneza V\ ieda, ki se sLer imenuje kralj, kakor se imenujejo naši tržaški magazinerji bombastično »direttore«. Drugače je v Albaniji mir. Ker je namreč tam nekaka druga Ka-labrija, izvedo Albanci najbrž čez sto let, da imajo kralja, oziroma, da so ga imeli. -- Poslušaj! Albanski *direttore« ima vi-^edirektorja, Essad pašo. To je popolnoma v redu. Tu pa so vdrle podgane v magazin: Epiroti so prekoračili mejo ter ropajo in pobijajo po Albaniji. Takoj sklene »di-rettore«, da zbere 20.000 mož ter pokaže strmeči Evropi, kako močna je njegova država. Toda s tem ni zadovoljen vicedi-rektor, ki sklene, da pojde on sam z 20 tisoč možmi med Epirote ter pokaže isto-tako strmeči Evropi, da je bil Napoleon najbrže za par dni inkognito v Albaniji. Sedaj se ^direttore« in »vicedirettore« kregata, podgane brezskrbno plešejo po skladišču, Evropa j,a strmi in se prijema za glavo. — Kaj praviš k temu, Primož? Torej italijanska zmaga v Gorici te je razveselila. Rad ti to verujem, zakaj take zmage so začetek — konca! Toda še bolj boš vesel, če te popeljem malo za kulise teh volitev. Italijani so namreč zmagali le s pomočjo Nemcev. To je popolnoma enostavno, toda prepričan sem, da tega ne boš razumel, ker si se gotovo z znano slovensko nadarjenostjo že kolikor toliko pri-lagot il svojim sedanjim sodeželanom. Po- bivalstvo mesta, U je zapustilo svoje domove ob izbruhu vstaje se vrača zopet v mesto. — Vodja vstaških Epirotov Bosias namerava mesto Korico zopet napasti Dobil je močna ojačenja od razn:h strani, med tem ko orožniki in oboroženi Albanci niso dobili še nobene pomoči, kljub temu, da dan za dnevom prosijo albansko vlado za pomoč. Albanija se oborožile. DRAĆ 11. (Izv.) Albanska vlada namerava naročiti v avstrijskih orožnih tovarnah veliko množino orožja in drugih vojnih potrebščin. Albanska vlada namerava namreč izvesti enotno oborožitev nove albanske milice. V prvi vrsti gre yi teh naročilih za moderne mfanterijske paske in gorske topove. Romunski krnil o romunski mobilizaciji. BUKAREŠT 11. (Izv.) Danes je sprejel kralj Karol deputacijo romunskih trgovinskih in obrtnih zbornic in je ob tej priliki tudi omenil vesti o mobilizaciji romunske armade. Izjavil je, da so te vesti zelo pretirane in da romunska vlada niti od-daleč ne misli na splošno mobilizacijo. Srbska skupščina. BELGRAD 11. (Kor.) Skupščina je sprejela soglasno brez debate srbsko-romunsko konvencijo glede gradbe mosta čez Donavo. Turško posojilo na Francoskem. PARiZ 11. (Kor.) Poleg posojila 500 milijonov frankov, ki ga je dovolila Francoska Turčiji in ki se izplača dne 24. t. m., je dovolila Francoska i určiji še novo posojilo v znesku 300 milijonov frankov, ki se izplača še tekom tega leta. Carinski kol med Rušilo in Nemčijo. BEROLIN 11. (Izv.) Ruska državna duma je sklenila z veliko večino zvišanje carine na žito in sočivje za pet frankov na stot. Ta odredba je v prvi vrsti zadela izvoz žita iz Nemčije In bo delala precejšnje težave pri sklepanju nove rusko-nemške trgovinske pogodbe. V nekaterih krogih se smatra ta sklep za napoved trgovinskega boja med Rusijo in ~ c-mčijo. Na drugi strani se pa poudarja, „ i je zvišenje carine s strani Rusije nekaka represalija proti izvoznim prensijam, ki jih je določila nemška vlada nemškim agrarcem. V vsakem slučaju p* je ta sklep dume člen v verigi onih pojavov, ki nekaj časa sem ka'e odnošaje med Rusijo in Nemčijo. Poleg carine na žito je duma tudi urgirala od vlade zakou-ski načrt o naložitvi davka na nemško žito v Finski. ___ Dr. tako zopet na povrtia. PRAGA 11. (Izv.) Tukajšnji tednik »Narodni Obzor« priobčuje pogovor z dr. Šviho, ki se sedaj zopet nahaja v Pragi. Dr. Šviha izjavlja, da so vsi dokumenti, ki so bili predloženi češkemu narodnemu svetu, ponarejeni in da se pred sodiščem izkaže njegova popolna nedolžnost. Nadalje zatrjuje dr. Šviha, da je češki narodni svet obljubil onim c. kr. uradnikom, ki so izpovedali pred narodnim svetom proti njemu, da jim preskrbi službe pri praškem mestnem magistratu, če bi bili vsled svojih izpovedeb disciplinirani od državnih oblasti. Končno je izjavil dr. Šviha, da pride tekom njegovega procesa do sen-zacijonelnih presenečenj, o katerih se še ne more natančneje izraziti, ker noče prejudicirati sodni razpravi. Pogajanja za ustanovitev vsečeške stranke razbita. DUNAJ 11. (Izv.) Iz Prage poročajo, da so se razbila pogajanja, ki so jih začeli ne- trebno je torej, da uporabim majhno prispodobo: Misli si velik ogenj, ki naj predstavlja narodov blagor, politiko ali sploh kaj nerazumljivega. To je postranska stvar. Italijanska stranka pa je konec, ki stoji že leta in leta pri tem ognju. V njem je meso za Italijane in kosti za Slovence. Toda, kakor se najlepša ženska s časoma postara, tako tudi lonec ne more biti vedno nov, posebno, ker se ga ne more »šminkati*. Prišle so volitve, Italijani so začeli trkati na svoj lonec in slišali so zelo sumljiv glas. Takoj so razvpili v svet, da je to le posledica redne muzikalične nadarjenosti njihovega naroda, na skrivaj pa so začeli misliti, kaj če jim lonec razpade? Adijo, mastna juhica! In zatekli so se k Nemcem, da bi jim lonec povezali. Seveda so to Nemci storili, toda le proti dobremu kosu mesa. In Slovenci? Ne zmenijo se dosti za staro črepinjo, ampak zidajo si zraven ognja močan zid, s katerega obesijo potem nov, bakren kotel ravno nad ognjem. Kaj praviš k temu, Primož? Takih loncev imamo tu na Primorskem še več! 'Sicer ti pa moram tudi povedati, predragi moj Primož, da se ob tej priliki ni uresničil oni stari pregovor, ki pravi, da je nehvaležnost. plačilo tega sveta, kajti Nemci so za to, da so izvlekli v Gorici Italijane iz blata, dobili od Italijanov prav lepo plačilo in to celo na dveh straneh: v Gorici so jim dali odspredaj dva man- kateri posamezni češki politiki v svrho ustanovitve skupne vsečeške stranke. Pogajanja so se pričela, ko je bila dr. Švi-hova afera na vrhuncu, in je stalo na čelu akcije več čeških vseučiliških profesorjev. Naletela pa je akcija na tako velik odpor pri že obstoječih strankah, da se je morala opustiti. ___ Poset angleške kraljeve dvojice v Parizu. PARIZ 11. (Izv.) Priprave za sprejem angleške kraljeve dvojice, kralja Jurija in kraljice Marije, so v polnem teku. Kral eva gosta prideta dne 21. t. m. v Pariz, kjer ostaneta tri dni kot gosta francoskega naroda. Dne 22. t m. se bo vršila velika parada vse pariške garnizije, 24. t. m. pa se gosta zopet vrneta v London. Sufražetska generalka na Dunaju. DUNAJ 11, (Izv.) Dunajska policija je končno vendarle dovolila generalki angleških sufražetek, gospe Silviji Pankhur-stovi, predavanje na Dunaju, ki se bo vršilo ta teden. Panamski prekop. WASHINGTON 11. (Izv.) Senator Lod-ger je izjavil, da bo parnik »Luisa«, ki ga uporabljajo pri delih v Panamskem prekopu zaposleni francoski inženirji, prva ladja, ki bo v spremstvu manjših severo-ameriških ladij plula skozi Panamski prekop. Zedinjene države severoameriške podare potem parnik Francoski v spomin za veliko delo Panamskega prekopa, ki ga je francosko ljudstvo prvo pričelo. Odstranjene podmorske mine. SOFIJA 11 (Kor.) „Ag. tel. Bulgare" poroča v imenu vojnega ministrstva, da so sedaj v pristaniščih Dedeagač in Lagos odstranjene vse podmorske mine, ki so bile položene za časa vojne in da sta te dve pristanišči sedai popolnoma prosti. Živa pokopana. NEAPELJ 11. (Izv.) Včeraj so pokopali tu splošno znano vojvodinjo Novoli-jevo, ki je umrla za srčno kapjo. Danes pa se je raznesla po mestu vest, da je vojvodinjo zadel le mrtvoud in da je bila živa pokopaj. Po mestu je zavladalo vsled te vesti velikansko razburjenje in oblasti so odredile obsežno preiskavo. Najbrž izkopljejo krsto. Skrivnostno maščevanje. Duhovnik napaden in smrtno ranjen. PARIZ 10. (Izv.) „Matin" poroča iz Amiensa, da je duhovnik Desachy, star 44 let, župnik v trgu Saint Maxent, šel včeraj proti večeru od večernice v družbi neke gospe proti župnišču. Ko se je pred žup-niŠčem poslovil od gospe in hotel vstopiti v hišo, se mu je postavil nasproti neki človek, oblečen v žensko obleko in ogrn en čez glavo s šalom. Neznanec je čakal župnika že kake pol ure na cesti pred župni-ščem, in je tedaj, ne da bi bil izpregovoril besedo, potegnil iz žepa revolver in šestkrat ustrelil na župnika. Župnik se je zgrudil na tla, dočim je ona gospa, ki je bila še čisto v bližini, začela klicati na pomoč. Prihitelo je več tržanov, ki so župnika vzdignili in ga pr< nesli v župniSče, dočim pa je napadale v tem pobegnil. Župnik je težko ranjen v spodnjem delu telesa, na prsih in na rokah. Krogelj mu še niso mogli izvleči. Stanje njegovo je takorekoč brezupno. Mogel pa je povedati preiskovalni komisiji, kako se je dogodila stvar. Napadalec, ki so ga izpoznali, stanuje v neki bližnji vasi in se je preoblekel v žensko, da bi ga ne izpoznali. Vse misli, da se je hotel maščevati, a zakaj, ni znano. data, v Trstu pa odzadaj po glavi in še malo nižje doli od vrata. Vidiš torej, da tudi naši Italijani posnemajo prav radi svoje slavne vzore od tam doli, kjer imaš ti sedaj preveliko srečo, da jih moreš gledati iz oči v oči. Potemtakem je torej Nemcem prav lahko dobro teknil tisti pošteni kos mesa, ki so si ga skuhali v italijanski juhi. Ce bi v kraje, kjer se nahajaš sedaj, zahajal kak časopis, bi morda vedel tudi tj, da pride te dni k nam v Opatijo vaš zunanji minister Di San Giuliano — zunanji, veš, zato, ker se baje bolj briga, ali pa, ker bi se vsaj po mnenju naših Lahov moral bolj brigati za stvari, ki se gode zunaj Italije, nego v Italiji — vendar pa je dobro, da ne veš ti vsega tega, kajti nazadnje bi znal morda celo pošepetati kaj gospodu, ko bi se vozil mimo, in še celo morda, da so nam zadnjič »Edinost« zaplenili zaradi njega; in vidiš to bi ne bilo prav. Sicer pa itak tudi to pismo dobiš, ko bo omenjeni gospod že zdavnaj zopet tam doli pri vas, in se zato ne bojim, da bi nam mogel kaj pokvariti. Potem ga pač lahko vprašaš, kako mu je kaj bilo všeč v naši »neodre-šeni Regione Giulia«. Drugače je pri nas vse po starem. Naš dični § 14 je'zopet v polni veljavi, naša vl^da — toda, kaj bi ti tu prepeval stare pesmi! Vreme smo imeli dokaj lepo, samo v zadnjih dneh se nam solnce skriva; naj- Hojo Veiikonoi. Pomlad ie prišla v deželo: simbol in začetnica vzbujanja, vzdramljanja, preporajanja, snovanja — novega svežega življenja : nositeljica dobrih nad 1 In za njo prihaja Velikanoč — veliki praznik proslave vstajenja Kristovega in rojstva krščanske civilizacije To je praznik spominov na velike dogodke, ki so dali rodu človeškemu nove smeri. Blagi, sveti spomini so to, ki povzdigajo duha, ople-menjajo čutstva, povzdigajo človeka nad strasti vihre, in sovraštva vsakdanjega boja in mu prinašajo v dušo blanlno harmonijo čutstev. Ćar tega velikega praznika je tolik, da se mu ne more odtezati nikdo, ki je blagega srca. Tem glasneji in slišneji pa distonirajo zvoki dogodkov, v katerih se zrcali položaj naše države ob letošnji Velikonoči. Ti dogodki prinašajo v veliko sinfonijo blago-glasja hreščeče disakorde. Avstrijska monarhija nima letos vesele Velikonoči. Državljanom poseza v vzvišeno velikonočno razpoloženje čma skrb, ki gloje dušo s tem ostrejim zobom ob zavesti, da je le preveč krivde na nas samih, to je onih: ki jim je poverjeno vodstvo, ki jim je dana naloga, da skrbe za usodo in bodočnost države, ki naj bodo čuvaiji nje vsestranskih interesov na znotraj in na zunaj. Nasproti sijaju velikega praznika vstajenja in preporajanja se dviga temna slika položaja države toliko v nje razmerju do lastnih narodov, kolikor do vnanjega sveta. Mnogo smo pisali te dni ravno o tem in ni treba, da tu detajliramo. Le sumarično bodi naglašeno zopet: naše notranje državno življenje kaže sliko razsula, parlamentarno in ustavno življenje odreka službo ; uprava države si pomaga preko dnevnih težav z neustavnimi sredstvi, kakor dušeča mora pritiska na dižavljane gospodarska kriza, a pri tem vihrajo strasti narodnostnih in strankarskih bojev, ki odmikajo v ne-dogledno daljo možnost takih političnih, socijalnih in gospodarskih reform, ki naj bi prinesle pomirjenje visoko pijuskajočih narodno-političnih valov, socijalne pravičnosti In rešitve iz težke gospodarske krize. Nezadovoljnost in zastrupljenost čustev povsod — v narodih, v slojih in v poedincih — kratita velikonočno veselje. Istotako žalosten je položaj naše države na zunaj: na Balkanu že davno — da se izrazimo naj-blažje — nimamo prijateljev, ker tam vidijo v nas svoje najnevarneje in neizprosne sovražnike; oni, ki jih je naša država še nedavno štela med svoje prijatelje, jo zapuščajo in se obračajo k drugim grupacijam, ki jih naša država Šteje k svojim nasprotnikom ; od strani ene naših zaveznic nismo varni noben trenutek pred črnim očitnim izdajstvom, dočim na -skrivnem že < avno rovari proti nam in ubija naše int'.rese; a kar je najhuje : druga zaveznica, ki smo jej morali in jej moramo neprestano pokladati žrtve za nje pretvezno „nibelunško zvestobo", nam ravno za Velikonoč pošilja sporočila, da nas zapušča tudi ona! Tudi mali narod slovenski nima vesele Velikenoči. Strup strasti, sovraztva in strankarske sebičnosti mu jemlje vsako sposobnost za krepak in ponosen vzlet, mu ustavlja roko, ki naj bi branila z zdravo in čilo silo prava naroda in vsako ped rodne zemlje... Ali na vso to našo skrb pada žarek spomina na velike dogodke na slovanskem jugu, ki nam zopet preganja tmino iz duše in oživlja vero v bodočnost. Nad temno sliko se vspenja glorijola ve- brže ne mara videti trumo zelenih Nemcev, ki sedaj ob praznikih poplavljajo Trst. »Piccolo« pa postaja od dne do dne bolj zanimiv. Pred par dnevi je bil v Belem-gradu protestni shod proti dogodkom na Revoltelli. Ogorčeno je zavpil »Piccolo*: Kaj pa to Srbom mar?! Ce pa se v Padovi ali Bolognji pogovarjata dva dijaka o laški fakulteti, imamo že posebno izdajo »Piccola« v rokah. — Kaj praviš k temu, Primož? Italijani snujejo sedaj neko zelo čudno stvar. Imenovala se bo: »Lega nazionale economica«. Toda, kakor sem izvedel privatnim potom, dado tej stvari na skrivaj tudi ime »Balkan«, ker vidijo, da društva pod tem imenom tako krasno u spe vaj d. Pisal sem ti že, da so Italijani zelo babje-verni, in prepričani so, da v Trstu nobena stvar nima božjega blagoslova, če ne diši malo po Slovanstvu. Revčki, niti sanja ^e jim ne, da tisti »božji blagoslov«, ki ga imajo naša podjetja, prihaja iz naših rok in iz naših možgan! Kaj praviš k temu, Primož? Drugače, kakor rečeno, vse po starem. Naše gospodične se še vedno poučujejo medsebojno v italijanščini, Kranjci še vedno dokazujejo Prešernu, da je bil slab prerok »vremen«, jaz pa-ti želim vesele praznike in ostajem tudi tvoj stferi/ Mikub I otiČ. i k e balkanske epopeje. Po pet- stoletjih je Kosovo sijajno maščevano, eoo-peja je oživila naš ponos, ideja tir še jugoslovanskega narodnega in kulturnega edin-stva je nastooila svojo zmagoslavno pot: Jugoslovanstvo je postalo mogočen faktor, ki se mu ne bo mogla In ne bo smela tudi naša država trajno odte-zati! Stanje naše države in našesra naroda b mi označili tako-le: Bolna sta, ali njiju konstitucija je krepka, da jima ni treba drugega, nego dobrih zdravnikov in primernega zdravljenja, da oživita k novemu, zdravemu in krepkemu življenju ! Jugoslovanska epopeja nam je prinesla blagovestje, da letos, kljub vsemu in vsemu, slavimo lepo, nadebudno in zares — veliko Vel;konoč. Sursum corda! Adrlja in češka politika. Pismo iz Prage. V jeseni je prinesel praški »Prehled«, tednik namenjen javnim vprašanjem, članek pod zgornjim naslovom iz peresa C. SlepSnka. Avtor piše, da je že skrajni čas, da se Cehi pobrigajo tudi za zunanjo politiko države in da prinesejo v svoje programe več evropskega obzorja. Češka politika naj n. pr. končno napiše na svoj ščit besedo, ki pomenja bodočnost: — Adrija! Dal je povrhu še Cehom nepotreben nasvet, da je treba zapustiti vseslovanske sanjarije in misliti treznejše. Ker Cenek Slepinek trezno misli, vidi v bodočnost in piše kakor dober češki gospodar: »Brez nas (namreč Cehov) ne more biti rešen problem Jadranskega morja. Naš gospodarski inštinkt k bregovom Adrije mora dobiti zavedno politično fiziognomijo. — Moramo si biti svesti, kaj hočemo tam kot Cehi in Slovani.« Potem stavlja na češko adreso več vprašanj gospodarsko-politij,-nega značaja. Na ta članek se je odzval v zadnji (23.) številki »Pfehleda« g. Odon Para, inženir v Trstu, ter podal nekak politični program za Cehe na jugu. Zato se mi zdi potrebno referirati o stvari in tako pokazati, kako se drugi narodi zanimajo za Jadranske bregove in izpoznavajo velikansko vrednost Adrije in posebno pomen Trsta, za kar imamo mi Slovenci tako malo umevanja, posebno za tisto veliko lužo, katere valovi nam dnevno pljuskajo v obraz. Pravim drzno, da je malo zanimanja in še manj umevanja. drugače si ne morem razlagati očitkov, čemu da se trosi toliko denarja za Trst, zakaj ni enotnosti niti v vprašanju, kje naj bi stalo naše vseučilišče itd. Cislajtanija tvori nekako gospodarsko celoto, iz katere je Trst edino pošteno okno. Tega se zavedajo tudi Cehi in zato ne morejo ostati indiferentni napram vprašanju Jadrana in Trsta. Ce govorimo Avstrijci o Adriji, mislimo pri tem najprej na Trst. Pretendentov za to mesto je mnogo. Ne zmaga pa tisti, ki bo številno največji, ampak tisti, ki bo gospodarsko in politično najmočnejši. Za enkrat Italija nima časa, ker ima drugod mnogo važnejših in nujnejših poslov. Mi Jugoslovani ga nujno potrebujemo, in i-meli ga bomo, če ga bomo znali hotetL — Vsenemci so najmogočnejši in zato najnevarnejši. Cehi bi ga tudi radi gospodarsko podjarmili. Vsenemška politika gre za tem da germanizira Slovence in tako prodre do tako zaželjene Adrije. Pot Nemcev pa gre čez telesa Slovencev in zato ni za Cehe vseeno, kako napreduje germanizacija na Koroškem in predira proti jugu, ako hočejo Cehi kedaj igrati kako ulogo na jugu. Inž. Para piše, da je Siidmarkino delo proti Slovencem, tako uspešno na Koroškem in Štajerskem, tako nevarno na Goriškem in Kranjskem, pri gospodarski brezmoči slovenskih vasi, ki seveda ne morejo biti hvaležno in odločujoče »zaledje« za Trst, da je to Sudmarkino delo r»a-merjeno tudi proti Cehom. Federalizirano telo, čigar nemški del bi segal k morju, bi izbrisalo mednarodni karakter Trsta in iz nadepolnih slovanskih pozicij bi nastale brezupne manjšine. Tu bi bili prizadeti tudi Cehi in zato lahko upamo, da v tej točki ne bo nesporazumljcnj in da si pojdejo Čehi in Slovenci roko v roki! Cehi so torej proti germanizaciji slovenskih pokrajin, ker bi jim drugače bila zaprta pot do Trsta. Radikalno sredstvo proti germanizaciji bi bila jugoslovanska država v okvirju monarhije v smislu tria-lizma. Toda Cehi nočejo slišati o trializ-mu, ker bi bili oni potem z negotovimi Poljaki osamljeni proti nemškemu prodiranju. Pa ne samo to, tudi za slučaj katastrof ne sme biti Cehom zabranjena pot do Trsta po kakšni popolnoma samostojni državi, naj bi to bila magari jugoslovanska država, kajti narodni egoizem med slovanskimi narodi ni prav nič manj krut, nego proti tujcem. In federalizem? Morda bo ta za Cehe sprejemljiv! Program današnje oficijal-ne(?) slovenske politike »združena Slovenija« bi bil baje sprejemljiv tudi za Cehe. Ampak Slovenci reklamiramo tudi Trst za združeno Slovenijo, katerega hočemo » ne toliko iz potrebe tega pristanišča, kakor prej za politične prospehe, ki nastajajo iz posesti tega pristana z ozi-rom na ostalo zaledje.« Res je, da je Trst za Slovence življenskega pomena in hoče ga upravičeno tudi Jugoslavija. Inž. Para piše popolnoma pravilno, da Slovenci sami nimamo jasnega razmerja k Trstu. Za kulturno središče da smo si napravili Ljubljano, ki pa ostane vedno samo polu-provincijalno mesto brez vsake pomembnejše gospodarske privlačnosti. Veliko-mestni Trst pa ima že danes za Slovence večjo gospodarsko privlačnost. Četudi večkrat kriče na italijanski strani, da nas Slovence podpira vlada, jej je vendar jasno kot beli dan, da vladna politika v Trstu zasleduje samo en cilj: da oslabi italijansko pozicno v širnih vrstah in ohrani natimoč nemškega kapitala v višjih vrstah in v uradništvu. Za to imamo lep nov dokaz v besedah princa Hohenlohe ob priliki pedesetletnice telovadnega društva »Eintracht« v Trstu. Inž. Pžra se postavlja proti priklopitvi Trsta k bodoči združeni Sloveniji (oziroma eventualni Jugoslaviji). Trst naj ostane za slučaj te eventualnosti ekscentrično postavljeno mesto, naj ostane v posebnem (izjemnem) položaju napram državL Češka politika pa tudi splošno ne sme pripustiti nikakih državnopravnih izprememb ob Adriji in jih mora zabranjevati tako dolgo, dokler se ni pobotala sama, doma. In za dosego končnega cilja ob Adriji se mora češka politika posluževati vseh sredstev, da ne bo vpliv Cehov, ki jim po pravičnosti pripada v monarhiji, okrajšan poleg nemškega. Inž. Pžra končuje z besedami: Naš program ob Adriji je velika stvar, da, največja! V tem oziru ne bo med Cehi in Slovenci nikdar sporazumljenja. Po našem mnenju pa tudi mi Slovenci ne bomo hodili povpraševat Cehe, kako bi hoteli oni rešiti vso stvar. O tem govoriti že sedaj, bi bilo neumestno. Pač pa je to memento za naše politike, da se pripravijo. — Niti bodoča združena Slovenija, niti bodoča Jugoslavija ne nehate reklamirati Trsta za se. — Sicer pa imajo Slovenci in ostali Jugoslovani pri vsej stvari kakor najbolj zainteresirani izmed vseh Slovanov, prvo besedo, ki jim je ne sme odjemati noben poštenjak. Zato ie imel dr. Rybaf prav, ko je nekoč očital Čehom, da vodijo separatistično politiko. Inž. Para pa odgovarja dr. Rybaru, da Cehi v Trstu ostanejo Cehi (kar jim seveda nihče ne brani) in če se bodo pečali s politiko, bo to vedno samo samostojna češka politika, prepojena s svojim egoizmom. In take politike ne bodo delali samo v Trstu, ampak tudi ob o-stali Adriji, v Dalmaciji in tudi v Bosni in Hercegovini. Iz vsega tega si napravimo Slovenci zaključek, da naj se učimo od Cehov, in če bo treba, pokažimo najprej Cehom, kar smo se naučili od njih. Zato bo prilike dovolj. Ouousone tandem! Petsto let je že minilo 18. marca, kar je zadnji slovenski knez — avstrijski vojvoda Ernest Železni — med slovesnim zvo-nenjem gosposvetskih zvonov in ukanjem srečnega in veselega ljudstva, na knežjem kamnu pod Krnskim gradom v slovenskem ieziku prisegel, da hoče čuvati in braniti Slovencem njihovo »staro pravdo« in je z »vojvodskega prestola« na Gospo-svetskem polju delil slovenskim «*rrtarjem v njihovem maternem jeziku pravice in svoboščine. Petsto let je minilo ravnokar od onega, za narod naš veselega in zgodovinsko-važnega dne. Danes pa se z grenkim čustvom v srcu in duši spominjamo onih davno minilih srečnejših dni: narod naš obhaja petstoletni »jubilej« narodnega suženjstva, zapostavljenja in zatiranja. Oosposvetsko polje«--, nekdanje središče velike Slovenije! Kako veselo je ukal nekdaj na tej lepi ravnini svobodni Slovenec ter ponosno zrl v obličje — svojemu vojvodi! Kakor pred petsto leti, tako se razprostira še danes rodovitna go-sposvetska ravan. Nekako v sredini tega za nas zgodovinsko važnega polja še stoji, obdan od stoletnih lip in topolov — »Vojvodski prestol«, ta zgodovinska priča nekdanje slovenske samostojnosti, moči in slave. Tu narod n^ — dokaze hrani!! Iz visokih lin gosposvetske cerkve, tudi še danes, kakor pred petdeset leti, done u-brani glasovi zvonov čez to lepo, širno plan. Ali teh milih glasov ne poslušajo več Slovenci; vse naokoli so siccr naši — grobovi, a v nekdanjih slovenskih domovih se šopiri naš smrtni narodni sovražnik, ki v svojem neugnanem fanatizmu tuli celo preko gomil naših pradedov tja na že daleč skrčeno slovensko mejo: »Tod den uindisehen Hunden! Smrt slovenskim psom«! »Kosovo polje« je bilo po petstoletih suženjstva maščevano in vrnjeno narodu svojemu. Središče nekdanje velike Slovenije, »Gosposvetsko polje« je po petstoletih potujčeno, izgubljeno za slovenski rod. Ali nasilni sovražnik je nenasiten: prekoračil je že Dravo ter se je z vso prirojeno mu brutalno silo in bogatimi sredstvi vrgel na mirne Slovence tik pred Karavankami. In njegovo zločinsko delo ima danes večji uspeh, nego si je mislil on sam. — Avantgarda koroškega pangermanstva nemško in renegatsko učiteljstvo, je s svojo strupeno nemškonacijonalno vzgojo in sovraštvom do Slovencev že skoraj povsem zastrupilo našo mladino. In čim je mladina zastrupljena, pokvarjena in narodu odtujena, potem ni teško uganiti, česa nam je pričakovati v narodnem pogledu v najkrajši dobi. Državno uradništvo, ako tudi nastavljeno ponekod v skoraj izključno slovenskih krajih, učinkuje s svojim strupenim nemškim šovinizmom naravnost demora-lizujoče na našega človeka, tako, da si danes Slovenec na Koroškem, na svoji zemlji, sploh ne upa v državnem uradu — kjer naj bi se v imenu cesarja delila pravica in resnica, — govoriti v svojem materinem jeziku, dobro vedoč, da bi bil v-sled te »predrznosti« po poslušajočem u-radniku na mestu discipliniran!! Dejstvo ie, da je človek v nevarnosti, da pride v zapor, ali pa da bo moral celo peš čez Ka- vanke, ako hoče na koroških železni-i postajah z uradniki govoriti slovenski. Delovanje učiteljstva in uradništva ima trdno oporo pri nemškutarskih Županstvih. Kot primer za to vzemimo Borov-lje! Sokolu v Borovljah je glasom po deželni vladi potrjenih pravilih dovoljeno nositi društveni kroj. Nemškutarsko županstvo pa je sokolski kroj označilo pri okrajnem glavarstvu kot »provokacijo« in glavarstvo je na tej podlagi res prepovedalo borovljanskemu Sokolu nositi na Koroškem društveni kroj. — Tej prepovedi se je na pritožbo Sokola pridružila deželna vlada v Celovcu in sedaj tudi — ministrstvo za notranje stvari! Potem pa naj še kdo dvomi na tem, da v Avstriji ne vlada — nemški »National Verband«!! — Nemškutarska županstva na Koroškem gredo v svojem strupenem fanatizmu celo tako daleč, da ne dovoljujejo Slovencem, da bi na svoji zemlji in na lastne stroške zidali in otvarjali šole! Ob teh naravnost neverjetnih razmerah, nad katerimi se mora zgražati vsak pošteno misleči človek, je označenje slovenskega dela Koroške kot »vilajet «, vse preblago, kajti v turških vilajetih so zatirali slovansko rajo, ali materinega jezika je niso oropali in ustanovijanja šol na lastne stroške jim niso branili!! Ko se nam pred očmi odigravajo ti naravnost neverjetni zločinski prizori, ko slišimo škripanje 2 zobmi in vidimo stiskanje pesti sicer tako dobrega, zatiranega ljudstva, mora pač človek, ki še ni izgubil razuma, z opravičeno grozo vprašati me-rodajne faktorje: »Quousque tandem«?!! Koliko časa še, o gospoda, se bodo pod vašim nadzorstvom, z vašo vednostjo in cel podporo vršila ta sramotna zločinstva?! Ko opazujemo, kako je naš koroški rojak že izgubil vse vero v pravico in resnico, kako vedno bolj izgublja vero v samega sebe in srečnejšo bodočnost, tako. da že nekako resignirano polaga glavo na nemški žrtvenik, mora pač vsakemu narodno čutečemu Slovencu izbruhniti klic: »Kedaj bo že vendar konec temu ne le za moderno, temveč celo za polucivili-zirano državo sramotnemu početju?! Ne tirajte našega dobrega ljudstva do obupa, ker vedite, da: »svaka sila, do vremena«! Obenem se pa obračamo tudi do vseh jugoslovanskih poslancev brez razlike strank in političnega' mišljenja z apelom: bratje, vzdramite se, kajti ura je že pozna!! »Morituri vos salutant«! se glasi preko Karavank, a vi — vsaj vsi ne — se še vedno ne zavedate kritičnega momenta! — Opustite že vendar enkrat nesrečne, vsemu narodu škodljive, ničeve in u-inetno gojene medsebojne prepire! — Vsaj tedaj, ko vas kliče ogrožena domovina na branik, odnehajte od odijoznega strankarskega boja in pustite, ko je treba skupnega nastopa v obrambo naroda tisti prepir za »svetovna naziranja« in »načela«! Združite se trdno-^kakor en mož, v bojne vrste za svoj zatirani narod in njega »staro pravdo.« Vi, zastopniki naroda, ste poklicani in obvezani v to!! Ako vam res bije srce za trpeči narod, potem ne gljte več — pasivno teh krivičnosti in trpljenia, temveč delujte z vso silo in z vsemi sredstvi na odpravo teh ne vzdržljivih razmer! Ne pošiljajte v boj proti močnim sovražnikom le posameznika, katerega glas o-staja navadno le »glas vpijočega v puščavi«, nastopajte marveč skupno in složno, ne kot strankarji, temveč le kot narodni branitelji: proti našim zatiralcem, zastrupljenim razmeram in nasilnemu zistemu. Primorju! Vae vietis! gorje premaganim! vanov in vspeh ne izostane. Vaša sveta naloga naj bo: izprememtev zistema v slovenskem delu Koroške, Štajerske in v Primorju! Vae vietis! gorje premaganim.! Zberite se in zakličite energično vladi": v Do tu in ne dalje!« Dokler ne izginejo iz slovenskega dela Koroške pangermanski učitelji in uradnik? in jih ne nadomeste s slovenskimi, dokler se ne da narodu naše-mo narodnih šol in enakopravnosti z Nemci :n Italijani, do tedaj ne bodite drugemu na uslugo in na razpolago, nego edino !c narodu svojemu! Ako bi se pa v tem resnem trenutku našel med vami omahljivec, ki bi omahoval in sumljivo manevriral proti energičnim skupnim nastopom, ali bi celo nasprotoval združenju, vrzite ga brezobzirno iz svoje srede! Izdajic ne smemo trpeti med našimi poslanci! S poslancem, ki bi v sili in potrebi pustil svoj narod na cedilu, mora temeljito obračunati skupno narodno Slovenstvo. Gospoda jugoslovanski poslanci! Na vas so sedaj, v sili in stiski, obrnjene naše oči. v vas stavljamo svoje nade! — Ura je že zelo pozna. Nastopite složno in brezobzirno za naše pravo in verujte, da vam ne bodo hvaležni le volilcl, zatirani rojaki in vsa Slovenija, temveč bo vaše rodoljubno delo blagoslovljalo vse — Jugoslovanstvo! Zato pa: Na delo! Jusoslovonstvo. Nemški učitelji za hrvatske šole. Naučni oddelek hrvatske vlade namerava baje pokriti pomanjkanje učiteljskih moči na Hrvatskem z nameščenjem učiteljev iz — nemškega i Češke. Učitelja Rudoli Rohleder „udoVik Raabenhaldt iz Lito-meric sta bila imenovana za učitelja v No-vemselu oz. Novi Jošavi v Slavoniji in s tem je storjen prvi korak. Vest se čuje nekam čudno in skoro neverjetno za nas, ki dobro vemo, kaj so nemški učitelji in kako pogubonosno je njih delovanje po naših : okrajinah. Ni nam sicer znano, v kakem obsegu hoče izvesti naučni odsek hrvatske vlade to idejo, ki čisto gotovo Hrvatov ne bi osrečila, ampak le še bolj pripomogla k utrditvi nemške pozicije na Hrvatskem. Zdi se pa, da Hrvati sploh precej omalovažujejo prodiranje nemškega elementa na jug in da vsled silnih strankarskih bojev sploh nimajo časa, da bi nemškemu gibanju posvetili malo večjo pozornost. Nemštvo na Hrvatskem ni ravno tako nedolžno, kakor bi si kdo mislil. Iz knjige »Narodna statistika«, ki jo je izdal zagrebški časnikar Josip Lakatoš, je razvidno, da je po zadnjem ljudskem štetju od 2,621.954 prebivalcev na Hrvatskem in v Slavoniji nič manj nego 134.078 Nemcev, ki imajo zlasti v srijemskem in osješkem okraju popolnoma nemške kolonije, njih središče pa je v mestu Ruma, ki se nahaja tudi v njih rokah. Svojih šol imajo hrvatski Nemci sicer samo 29, zato pa s pošiljanjem svojih otrok v madžarske šole silno pospešujejo madžarsko šolstvo. Nemci se čutijo na Hrvatskem dandanes že tako močne, da so že popolnoma natančno precizirali svoje kulturne, gospodarske in politične zahteve. Hočejo kra-tkomalo vživati vse ugodnosti, ki jih vži-vajo Hrvati in Srbi. Da te svoje zahteve tem uspešneje oživotvorijo, so si ustanovili svoj »Bund der Deutschen in Kroa-tien und Slavonien« s sedežem v Rumi, ki je sploh centrum nemštva na Hrvatskem. Tu izhaja tudi njih glavni list »Deutsches Volksblatt«. Vrh tega imajo hrvatski Nemci tudi dva dnevnika »Drau« in »Slavonische Presse« in dvotednik »Semliner Volksblatt«. Materijalno stanje hrvatskih Nemcev je jako povoljno, kar najbolj dokazuje dejstvo, da žive ravno v najbolj plodonosnih krajih v Slavoniji. Sploh imajo vse pogoje za uspešen razvoj in s tem morajo Hrvati računati. Glede nemških učiteljev pa naj bi se Hrvatje informirali pri svojih sobratih v Trstu, in tu bi lahko izvedeli, da je nemško učiteljstvo, zlasti ono, ki prihaja odzgoraj, od Sudetov, prava avantgarda vsenemštva, onega najzagrizenejšega nemštva, ki ti najraje vse, kar je slovanskega, utopilo v žlici vode. Hrvatje si vzgajajo v takih ljudeh gada na svojih prsih, ki komaj čaka, da jim zasadi svoje zobe vanje. Srbska skupščina. Delovanje srbske skupščine je osredotočeno sedaj predvsem povzdigi gospodarskega položaja dežele, zlasti pa novoosvojenih pokrajin. Vse kaže, da si je Srbija svesta svojih velikih in težkih nalog, ki jo čakajo sedaj po sijajnih zmagah na macedonskih bojiščih. To dokazujejo zlasti važne narodno - gospodarske razprave, ki se vrše že par mesecev v skupščini. Svojo nalogo bo Srbija izvršila tem lažje, ker je njen mednarodni položaj vsled nove konstelacije na Balkanu jako ugoden in je imelo najetje posojila v Franciji velik uspeh. Tako na kulturnem, kakor na gospodarskem polju se pripravlja cela vrsta reform, ki so namenjene v prvi vrsti blagostanju dose-daj popolnoma zanemarjenih novo osvojenih pokrajin. Kako zelo pojmuje srbska vlada važnost nameravanih reform na gospodarskem polju, se vidi v tem, da je narodno - gospodarski minister dr. Jan-ković v skupščini sam priznal nujno potrebo, da se razdeli ta resort v poljedelj-sko in trgovinsko ministrstvo, ker je nemogoče, da bi narodno - gospodarsko ministrstvo samo izvršilo ves ogromni kompleks raznih reform tako hitro, kakor želi to skupščina. Najvažnejše je vsekakor agrarno vprašanje v novem ozemlju, to je odkup kmetov. Vlada ustanovi v to svrho najprej posebno centralno banko. Dalje je izvršena popolna reorganizacija državnih trgovinskih agencij, katerim posveča vlada veliko pozornost. Na severu je določen za središče trgovinsko - političnega delovanja Berlin, na jugu pa Aleksandrija. Ustanove se nove agencije v Solunu, Srajii in Genovi, ki naj pospešujejo srbski eksport v imenovanih deželah. Pogajanja z Grško glede posebnega srbskega oddelka v solunski iuki, potekajo zelo ugodno in je pričakovati skorajšnje rešitve tega za Srbijo tako vitalnega vprašanja. — Politiko Srbije je označil natančno ministrski predsednik Pašič v svojem zadnjem ekspozeju. Srbija zasleduje politiko miro-ijubja in dobrih odnošajev z vsemi državami, posebno pa z Avstrijo. Zveza Srbije z Grško in Cmogoro in intimno razmerje z Romunijo pomeni popolno garancijo za vzdržan je ravnotežja na Balkanu in zato se Srbija lahko mirno posveti svojemu notranjemu delu. Pri tem ji bo dobrodošel vsakdo, kdor jo bo podpiral v tem njenem stremljenju. Bolgarska. Bolgarska javnost stoji še vedno pod vtisom nesrečnih dogodkov ob Bregalnici. Tako notranje kakor zunanje politične razmere so nenormalne in tako delikatne, da bo treba naravnost velikih žrtev, da pride zopet do konsolidacije. Dvakrat je že šel narod po dnevih slave in sramote na volišče in lahko z mirno vestjo trdimo, da se je obakrat izjavil proti sedanjemu režimu, ki je nedemokratičen in naravnost škodljiv interesom bolgarskega naroda. Tudi sedanjemu sobranju vsled njegove nenaravne sestave ni določeno dolgo življenje. Vladna stranka in opozicija sta skoro enako močni, faktično pa je položaj opozicije veliko bolj ugoden, ker odločujejo vladno večino pravzaprav turški poslanci iz novega o-zemlja, kar napravlja jako slab vtis. Tega si je Radoslavova vlada dobro v svesti in si skuša zato pridobiti sigurno večino z razveljavljenjem 20 mandatov opozicije. Sicer pa vladajo v sobranju skrajno nezdrave parlamentarne razmere. Vrši se pravzaprav samo nekak boj za gospodstvo med vlado in opozicijo, o kakem resnem, smotrenem delu ni ničesar slišati. Seveda je tem razmeram kriva v prvi vrsti sedanja vlada, ki nikakor ni izraz volje naroda, med katerim ne vživa nobenega zaupanja. Pod takimi okoliščinami seveda ni misliti še na sanacijo razmer in rešitev Bolgarske iz sedanjega kritičnega položaja, najmanj pa, dokler bo na krmilu sedanja vlada, ki je nekonstitucijonalna in zastopa samo voljo kralja, ne pa naroda. Dnm uisti, Vprašanje crijentalskih železnic. Pogajanja med Srbijo in Avstrijo glede orijeu-talskih železnic jako počasi napredujejo. Avstrijske zahteve so take narave, da Srbija kot suverena država nikakor ne more privoliti vanje, zlasti ker bi bila pri tem močno tangirana njena železniška in tarifna- politika. Na srbski strani se baje že razpravlja o vprašanju, ali bi ne kazalo opustiti francoski kompromisni predlog in pričeti pogajanja na kaki drugi podlagi. Radi velikonočnih praznikov so bila pogajanja za enkrat prekinjena in sta oba srbska strokovna delegata tudi že odpotovala z Dunaja v Belgrad. MmU gesti. Vesele velikonočne praznike voščimo vsem cenjenim naročnikom in Čitateljem »Edinosti«! Laško vandalstvo. Tržaški kamo aški zagrizenci so zopet enkrat pokazali vse svoje divjaštvo, a sedaj ne pioti Slovencem, osebam, ker jim je najbrž zmanjkalo poguma, pač pa proti — slovenskim napisom, ki seveda ne morejo vračati miiega za drago. Laški ponoćni poulični razgraj. či — menda pravi cvet kulturnega naroda italijanskega, — so se spravili v eraj ponoči na napis nad trgovino tvrdke Gorenjec & C o. Obe napisni tabli iz močne železna pločevine, pritrjeni visoko gori na zidu, ste izginili brez sledu. Eno je našla policija, vbo zvito in razbito, diuge pa sploh ni bilo mogoče najti. Zdi se, da so isti zlikovci tudi raztrgali platneno senčno streho nad trgovino. — Taka so torej junaštva laške velekulturne poulične druhali. Znaša se nad mrtvimi napisnimi tablami, ker se ne more nad živimi ljudmi. Naravnost čudno pa se nam zdi, kako je bilo mogoče neopaženo izvršiti to lopovstvo, pri čemer je bilo vendar treba precej razbijati, v ulici, ki je tudi ponoči zelo živahna in se nahaja v njej — policijsko ravnateljstvo, v Vojašničm ulici. Čudna in res nepojmljiva so pota tržaških laških razgrajačev in — redarjev. Čudno ravnanje. Včeraj je šel nekdo v neko tržaško lekarno z receptom po neka zdravila. Dobil jih je pač, a ko je doma odprl omot, je videl, da zdravila niso prava, kć r je lahko izpoznal, ker je pred nekaterimi dnevi kupil zdravila na isti recept in zdravila potem tudi porabil. Neprava zdravila je dotičnik vrnil lekarni in zahteval prava. In kaj se je zgodilo potem ? Človek bi mislil, da se je lekarnar lepo zahvalil in prosil oproščenja — za take pogreške je določena precej visoka kazen, kajti če bi ravno hotela nesreča, bi se človek tudi lahko zastrupil z napačnim zdravilom — toda ne: začel se je celo jeziti, da je bil pokvarjen — omot. Upamo da se kaj takega ne zgodi več, ker bi bili sicer prisiljeni priti na dan z imenom lekarne. Smrtna kosa. Na veliki petek je preminul pri Sv. Ivanu eden tamošnjih kre-menjakov, Ivan S u b a n, krčmar in posestnik. Rojen na Goijanskem, je prišel po dovršeni vojaški službi v Barkovije krojačit, a od tam k Sv. Ivanu. Potem je pričel s skromnimi sredstvi krčmarsko obrt. Toda s svojo pridnostjo, v rčnost o, razumnostjo in vztrajnostjo si je v nedolgih letih opomogel toliko, da je kupil lepo posetvo rna Vipavi", kjer je postavil svojo obrt na trdno podlago. Bil je pokojnik vedno zvest svojemu narodu in v narodnem duhu je vzgojil svojo številno rodbino. (Prva žena Ivana mu je ostavila dva sina in štiri hč-rke, druga, Marija, mu je poklonila sina in hčer). Pokojnik je bil zg'ed treznega, varčnega gospodarja in zaneslj v ga narodnjaka. Počiva naj v miru, a žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje. Pogreo se bo vršil danes, v nedeljo, ob 9 iz hiše žalosti pri Sv. Ivanu. Razstava hrvatskih narodnih ročnih del v »Narodnem domu« še vedno ni tako obiskana, kakor v resnici zasluži. Nekoliko je pač kriv čas — veliki teden — ki daje gospodinjam in ženstvu sploh več skrbi in dela; zato pa se je nadejati, da bo po praznikih obisk večji in popolnejši, osobito, ker se razstava zaključi najbrže že v torek zvečer. Vsakdo, ki je videl razstavo, se je začudil nad obiiico, raznovrstnostjo in umetniško izvedbo razstavljenih del. Cene predmetov niso pretirano drage, če se oziramo na dolgotrajna ročna dela; da, nekateri predmeti (bluze, torbice in blazine za divan) so celo cenejše, nego v trgovinah, dasi imajo lepo prednost, da so po delu nekaj izrednega. Prekrasne so šerpe: ena zelena, več belih in belili s pisanim vezivom. Nekaj posebnega so zavese; delo fino in natančno; zavese, ki bi lahko krasile najfinejši salon. Slikoviti so celi kostimi hrvatskih žen, kakor so zelo gracijozne otroške oblekcc. Posebno fino so izvedeni miljeji in ročne torbice raznih bblik. Z živimi barvami pretkane so harmonično pisane mehke preproge, ki govore o vztrajnosti, potrpežljivosti in okusu hrvatskih žen. — Tako bi lahko naprej naštevali in našteli vsa dela, ker vsa so krasna in občudovanja vredna; zato se je tudi precej predmetov že razprodalo. Tako je soproga princa Hohenloheja kupila dve bluzi in dve torbici, soproga dvornega svetnika pl. Manussija dve bluzi in dve blazinici, ga. Mankočeva par dra-gonih zaves, ga. Forsterjeva bluzo, ga. Rybareva ročne torbice itd. Razstavo si je ogledalo tudi nekaj nemških in italijanskih dam, Slovenk je pa bilo doslej še vse premalo. Priliko imajo, da popravijo zamujeno sedaj ob praznikih. Nobeni ne bo žal. Razstava je pristopna vsem, tudi najširšim slojem, ker je vstopnina le 30 vinarjev. Cisti dobiček razstave je namenjen za hrvatske in slovenske šole v Trsta; zato, Slovenke, bodi vaša parola za praznike: V »Narodni dom« na razstavo hrvatskih narodnih ročnih del! — M. B. O priflki det«tletntce podružnice »Slo-planinskega društva« v Trstu. *» vr»Ha v Bedeljo, dne 14. junija t I. vettka planinska veselica v prostorih •».NariMt'neta doma« pri Sv. Ivanu! Z OpCia. Tukajšnja podružnica CMD priredi na velikonočni ponedeljek v »So-k !• vi dvorani veselico s petjem, godbo. .-'4ro in plesom. Igrala se bo tridejanska komedija Klepetulje-. Pričetek veselice * b 4 popoldne. Ples prične zvečer ob 8. Ci»ti dobiček je namenjen za bodoči slovenski otroški vrtec na Opčinah. Zabave bo manjkalo. Vljudno vabimo tudi tr-^a*ke in druge okoličanske izletnike, da se poieg zdravega zraka r.avžijejo tudi zdrave zabave. Parmi* »Vida« bo vozil danes in jutri po trikrat na dan, iz Trsta ob 9.15 dopoldne. ob 2.45 in 4.15 popoldne, iz Grijana pa ob 12.15, 3.30 in 5.45 popoldne. Vožnja po morju na udobnem salonskem parniku, diven pogled na bližnje in daljnje obrežje, sprehod v Grijanu, sedaj ovenčanem od ;vetne v i gred i: to je zares užitek. — Opozarjamo na vozni red v inseratnem Jelu. . Drzna tatvina o belem dnevu. Kakor je vse ni znano, ima tržaška podružnica banke »L'nion« na vogalu Borznega trga in 1 »rzne uiice svojo menjalnico. Včeraj ►koli 2 popoldne je neki drzen tat s kameri razbil Šipo izložbenega okna in z bli-r.o ito naglico pograbil paket, sestoječ z sto bankovcev po 5 amerikanskih dolarjev in dva 20kronska zlatnika ter nato pobegnil proti staremu mestu. Ropot šipe in beg tatu je pa prizval na lice mesta celo gručo radovednežev, katerih nekateri so jo vdrli za bežečim tatom, ki jim je pa kmalu izginil izpred oči. Zmešnjava je bila tem večja, ker je ravno v istem hipu drugi uzmović okradel neko cvetličarico na bližnjem trgu Nicolo Tonunaseo. Vendar so nekatere osebe mogle podati policiji popis onega drznega tatu in je upati, da ga policija zaloti. Ob 5 popoldne je bil v Zavijah aretiran vlomilec, 21 letni brezposelni tiskar Gracijan Stenico, rodom iz Redine v Trcntinu. Dejanje je priznal. Več aretacij radi tatvine v prosti luki. Pred nekim skladiščem v prosti luki je l ilo včeraj razloženih več zabojev cinkaste posode, ki so se imeli vkrcati na neki parnik. Ker se pa na te zaboje ni dovolj strogo pazilo, so neznani zlikovci odprli zaboje ter pobrali iz njih dobršen del blaga. Policija je izvedela, da je bil večji del ukradenega blaga skrit na grški parnik »Trakhi«; a dočim je policija preiskovala rečeni parnik, je nekdo vrgel v morje del ukradene posode. Policija je aretirala lHletnega težaka Ivana Vittorija, doma iz Foljana v Furlaniji, stanujočega v ulici G. ToriceUi št. 10, 23!etnega težaka Romana Ghersicha, doma iz Pule, stanujočega v ulici Crosada št. 3. in 19!etnega težaka Josipa Valenticha, doma iz Pule, preno-čujočega na ljudskem prenočišču v uliji O. Gozzi. — Ti trije uzmoviči so tudi zapleteni v tatvino zaboja sladkorja, o katerem f-mo poročali včeraj. Dva ^ci bčka aretirana. Včeraj sta bila tu v Trstu aretirana 21 letna Katarina Bru-nader in kletni natakar Fran Domanica, prva doma iz Gradca, drugi pa z Dunaja. Bila sta oba v službi pri gospodu Biritzu v Opatiji, ki je varuh Katarine in pri katerem je bila Katarina za kasirko, a drugi za natakarja. Predvčerajšnjim sta pa oba pobegnila od tam in Katrina je ob tej priliki — zdi se, da na prigovarjanje natakarja Domanice — ukradla svojemu varuhu in gospodarju večjo svoto denarja. Ker je Biritz stvar prijavil oblasti, sta bila oba aretirana. V prosti luši je bila včeraj aretirana 451etna Ivanka Oštir, doma iz Trsta, ker je tam v nekem skladišču ukradla 7 kg najfinejše kave. Aretacij, sokrivcev na tatvini. Pod naslovom ena tatvina v prosti luki« smo včeraj poročali, da je bil neki Pavel Par-tel aretiran, ker je iz nekega zaboja v nekem skladišču v prosti luki ukradel 8 srajc, vrednih 24 kron. Včeraj smo nadalje izvedeli, da je imel biti oni zaboj poslan v Solun tvrdki Carradios in Stambulos. Poleg imenovanega Partha, je policija aretirala tudi njegove sokrivce, in sicer 23!etr.ega Ivana Stuparja, doma iz Pazina, stanujočega >T ulici della Fontana št. 14, 25!etnega Ivana Ferrija, doma iz Trsta in stanujočega v ulici deli' Industria št. 1, 23Ietnega Karla Gustinčiča, doma iz Trsta in stanujočega na Greti štev. 320, in 22Ietneg Aleksandra Costantinija doma iz Vidma, a stanujočega v Rojanu. vse zaupnike, da se tega sestanka gotovo udeleže. Shod šentjakobskega delavstva, ki b' se imel vršiti jutri, v ponedeljek, se bo vršil prihodnjo nedeljo. Ker je dnevni red velike važnosti, delavstvo že sedaj opozarjamo shod. Odbor šentjakobske podružnice NDO ima jutri, v ponedeljek sejo. Urad NDO ostane danes zaprt; jutri, v ponedeljek bo odprt od 10 do 12 dopoldne. Posredovalnica dela. Išče se več delavcev malovarjev na deželo; biti morajo zmožni tudi za opravljanje kmetijskega dela. Društvene vesti, Loujerska CM podružnica ima danes, 12. t. m., ob 2 popoldne v prostorih „Kon-sumnega društva" svoj r^dni letni občni zbor. — Vabi torej tem potom vse svoje člane, da se občnega zbora udeleže v čim večiem Številu. Osrednji odbor „Zveze jugoslovanskih železničarjev- ima svojo sejo, ker redna seja v ponedeljek odpade, v torek ob 8 zv- čer v društveni pisarni. Odborniki noj se seje zanesljivo udeleže. Svetoivanska podružnica CMD ima v soboto, 18. t. m , ob 9 zvečer svoj redni letni občni zbor. V nedeljo, 19. t m., pa predsta o in plesni venček 5. julija priredi veliko s!avnost v spomin 500!etnice zadnjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvode. Vabimo že danes bližnja društva, posebno podružrice, n* sedelovanje, tlarccfna delfska organizacija. Zveza lesnega delavstva priredi v torek ob 7 zvečer se^tan. k zaupnikov. Prosimo Knjižeonsst In umetnost Koncertni pijanist Anton Trost nastopi v soboto, dne 18. t. m., tretjič pred slovenskim občinstvom v Trstu. V predobrem spominu je nam vsem njegov nastop na dobrodelnem koncertu v prid »Dijaškemu podpornemu društvu« decembra 1911. Takrat je med drugim sviral težki Lisztov koncert za klavir s sprein-Ijevanjem orkestra. Vsled svojega prikup-liivega nastopa in izredne tehnike, s katero obvladuje svoj instrument, se ie jako priljubil vsem poslušalcem. V drugič pa je sodeloval na povabilo ge. Mire Costaper-arie na koncertu, ki ga je priredila na korist balkanskim ranjenccin. Sedaj pa sodeluje gospa Costaperaria na njegovo prošnjo na sobotnem koncertu. Pač krasen dokaz vzorne slovenske umetniške vzajemnosti. Anton Trost je sin slovenskega Ijudsko-šolskega učitelja. Oče, vnet glasbenik, je zgodaj in vestno skrbel za muzikalično vzgojo svojih sinov. Dva sinova-učitelja, sta oba dobra muzika; Anton — pianist, je prvi Slovenec, ki se je popolnoma posvetil klavirju in z izvrstnim uspehom dokončal vse tozadevne študije na c. kr. akademiji na Dunaju. Četrti brat Fran pa konča letošnje leto kakor violinist c. kr. akademijo na Dunaju. Anton Trost je užival klavirski pouk najprej pri svojem očetu, pozneje pa v naši ljubljanski »Glasbeni Matici«, katere odličen učitelj je danes. Oče njegov je bil tudi organist v ljubljanski trnovski cerkvi. Tu je Anton pogostokrat, posebno pri zgodnjih jutranjih mašah nadomestoval svojega očeta. Dobro se še spominjamo, kako se je pri neki taki maši, kot majhen drugošolec — ker ni dosegel pedalov — kar sprehajal po njih in krasno preludiral. S krasnimi uspehi je nastopal tudi pri vsakoletnih javnih produkcijah »Glasbene Matice« v Ljubljani. Kakor gojenec c. kr. akademije na Dunaju pa je prirejal tudi že samostojne koncerte, večkrat skupno z bratom violinistom. Nastopil je na Dunaju, v Ljubljani, Kranju, Bledu, Porečah ob Vrbskem jezeru itd. Kritike, nemške in slovenske, so se jako častno izražale o njem. Letošnje leto, meseca februarja in marca, pa sta priredila z mladim, odličnim hrvatskim violinskim virtuozom Bala-kovičem koncertno turnejo po Egiptu. Kritike, posebno v francoskih listih so se jako laskavo izražale o Troštovem igranju. Poseno laskavo piše list »La Bourse Egyptienne«. Naše čitatelje opozarjamo na sestavek »Jugoslovanska umetnika pod piramidami«, ki je izšel v tatedenski številki »Slovenskega Ilustrovanega tednika«. — Tekom tedna izpregovorimo o skladateljih in skladbah, zastopanih na koncertu. Vabimo pa že danes, na mnogoštevilen obisk koncerta, ki bo nudil v resnici umetniški užitek. Derovi. — V spomin pok. Ivana Suban daruje obiteJi Ivana Tomažiča 20 K moški podružnici ĆMD. Isti podružnici Gregor Zidar K 20 kot velikonočni dar. — Denar hrani uprava. — Dediči pok. Fran Živca na Sovranišču da so izplačali svetcivanski podružnici CMD 10 K kot volilo pok. očeta. Gosp. Andrej Marc je daroval v spomin pok. hčerke 1 K. — Ob priliki prodaje svoje gostilne je podaril gosp. Stare moški podružnici CMD K 23. — Denar hrani uprava. Vesti iz Goriške. Goriško vstajenje. Vse naokoli odeva praznična obleka, ker vse praznuje svoje vstajenje, praznuje dan, ko nastopajo mlade in čile sile, ki ustvarjajo novo življenje. Logi in lesi ozelenevajo, z gričev doni veselo zvonjenje zvonov, ljudje pa si nazdravljajo, ker je minila mrzla doba, ker vlada v njih srcih pomlad in ljubezen do življenja. Leto za letom se ponavlja ta vesela preroditev narave in ljudi, leto za letom pa tudi vidimo, kako nazdravljajo nekateri z žalostjo v srcu, ker ni vsem dano veselo življenje. Pa kakor plakajo ljudje, ker jim je kruta zima razbila srečo, tako tudi ne praznujejo vsi narodi na enak način vstajenja narave. Že dokaj let je prešlo, odkar naš narod ni v kolu veselo nazdravijajočih si narodov, odkar je legla na nas težka pest, ki utaplja veselje do preroditve, do vstajenja, v kupi krivic. Tako daleč smo že bili v zimi, da so se vedno bolj med nami množiii ljudje, ki so sejali pogubonosno malodušje in kot klavrni preroki oznanjali, da je vse naše delo zaman, slavno držali roke križem in s tem dokazovali, da je zastonj vse naše delo. Pa ni bilo zaman naše delo, zaman pa je bilo njihovo prorokovanje. Ljudje, ki so hranili v srcu neizmerne zaklade domoljubja, so se uprli v breme \ in začelo se je prvo delo. Naj leži na po- {lju še tako visoka plast snega, tudi šibki ' zvonček dobi moč, da vstane in kliče dru-I ge k vstajanju. Naj je bila pest še tako 1 težka in trda, naj je bila plast krivic, pod katero smo začeli, Še tako neizmerna, dobili smo delavce, ki so pretolkli to plast in dokazali, da se more prebiti. Bili so že časi. ko je praznoval tudi naš narod svojo pomlad, ko je ves narod veselo nazdravljal ob svoji aleluji, pa bilo je prezgodnje praznovanje, ker prišla je s severa mrzla slana, da so umrli naši cveti in da je zastalo prerojenje. Prezgodaj smo hoteli vstati, nismo bili dovolj pripravljeni in ojačeni z izkušnjami: smo morali leči nazaj pod zimo. Zopef done velikonočni zvonovi, zopet nazdravljajo narodi in ljudje veselo pomlad, to pot pa tudi Slovencev ne manjka v kolu veselih, ker zopet se je pričei za naš narod radostno vstajanje, zopet nam polje po žilah mlada in silna kri. Iz solčne Goriške prihaja veselo oznanilo, da napredujemo v svojem boju, da je že čisto blizu trenotek, ko se prebijejo prvi naši cveti iz plasti krivic, da vzbude, da vzdramijo vse naokoli delavce, da s podvojeno silo delujejo za skorajšnjo pomlad, da skopni odeja in da se okrasi Slovenija v praznični obleki. Leta in leta so trpeli Goričani pod pezo laškega pritiska, leta in leta so morali prenašati vse najrazličnejše krivice in brez moči so gledali, kako propada mesto, kako trpe slovenski otroci. In krivice so vzbudile odpor in tiho pod plastjo so začeli zbirati delavce. Vedno več jih je združevalo narodno delo in prišla je doba, ko so se tlačeni smelo uprli gospodarjem, ko so napovedali gospodarjem boj; tako silno so se okrepili. Veselje je zavladalo v vrstah narodnih mož, ko so voditelji napovedali boj, ko je bila na sijajnem shodu v Trgovskem domu vržena rokavica ma-gistratovcem. Vse je odmevalo odobravanja, ko je govoril dr. Puc, da smo potegnili meč, ki ga ne vtaknemo poprej, dokler ne zmagamo, vse je odsevalo radosti, ko so zadonele besede, da je ta boj začetek 1'on-ca — konca laškega terorizma, začei^k goriškega vstajenja. Besedam so sledila dejanja. Z vso silo se je vrgel nasprotnik na nas, na psmoč mu je prišel Nemec in skupno sta hotela za- nemške narodne posesti in tudi kompromis jii bil sklenjen radi tega, da se prepreči zmaga Slovencev. Torej iz gole pravičnosti so dali Lahi Nemcem dva mandata in iz gole pravičnosti mnogoštevil-nejšim Slovencem nič. Blagor ubogim na duhu, ki to verujejo. Ali bo potrjen Bombič za župana, se vprašujejo trezni meščani v Gorici. Vsem je v spominu, kako je nastopil Bombič pri Garibaldijevi slavnosti, kako je za časa njegovega županovanja izginil avstrijski orel z magistrata, kako velike »usluge« je vselej delal vojaški oblasti. Ali vlada res prezre vse te dogodke in prezre, kako je ista stranka gospodarila v drugih primorskih mestih? — Zdi se nam, da se to zgodi, saj so že volitve pokazale, da vlada ne razumeva položaja na Goriškem. Promenada! koncert vojaške godbe se vrši na velikonočni ponedeljek od 11.30 do 12.30 dopoldne v ljudskem vrtu s sledečim sporedom: 1.) Meyerbeer: koračnica iz opere »Prorok«. 2.) Rihard Wag-ner: Predigra iz opere »Parsival«; 3.) Waldteufel: Valček; 4.) Dvorak: Slovanski ples št. 8.; 5.) Puccini: Fantazija iz opere »Madame Butterfly«. Hotel »Union« je prevzel restavrater pri treh kronah, Baumgartner. Chevillardov polet se ne bo vršil danes popoldne; aviatik je izjavil, da se noče producirati. Poštne razmere v Dolnji Vrtojbi so naravnost škandalozne. Od 15. marca ne prejemajo že prebivalci nobenega lista in le tupatam se usmili včasih kdo kakega pisma in ga prinese iz Št. Petra v Dolnjo Vrtojbo. Dosedaj je namreč nosil občinski sluga poštne pošiljatve iz Št. Petra. Ker se je pa končno zdelo občini le pre-neumno, da bi ona plačevala ljudi namesto pošte, je to sedaj opustila in tako je Dolnja Vrtojba brez pošte. Semtertja da poštar v Št. Petru mlekaricam poštne pošiljatve, da jih prinesejo v Vrtojbo. Zahtevamo od poštnega ravnateljstva, da uredi te '-»lozne razmere, ker končno niso mlckarice .še uslužbene pri poštnem erarju. Iz Komna nam pišejo: Z ozirom na poročilo iz Komna z dne 22. marca t. I. pro- treti naše mlado gibanje. Pa bili smo jim »™°> da ***** .resnicl Sjf^^tfi kos in vzdržali smo ves boj. Cu'u so na-';bl1 me.sar A-P-klJf ° mesarju A. M. siril sprotniki, kako se bliža dan, ko prodremo, (govorico, da bi bil le-ta prodajal meso ko zmagamo, in ljuto so se vrgli na nas, ]™]n.QS* v?la' dne, 9/ L radl za_ ' ljenja časti na globo K 100 — da zatro v kali naše vstajanje. Pa fprav se je prvič meril v boju slovenski f »ričan s svojim tlačiteljem, je že prvič omajal tla, da vedno lažje prodira naprej. Danes vemo, kje moremo z največjim uspehom napredovati, danes vemo, kje je nasprotnikova sila najmanjša, danes vemo, kako vzbudimo še vse speče, da popeljemo v odločno bitko močno in veliko četo, ki mora na mah pridobiti zmago, ki mora na mah uničiti nasprotnika. Veliko ozemlje Slovenije ječi še pod težko zimsko odejo in ponekod v severnih krajih niti prvo delo za osvoboditev še ni pričeto. Ali na Primorskem, kjer je toplejše solnce, je pričeto delo in uspešno prodira naprej tlačeni rod. S Primorskega prejema danes Slovenija veselo oznanilo, da so Slovenci dovolj močni, dovolj silni, da vstanejo in da si pribore nazaj zlato svobodo. V Gorici, v Trstu je prebit led, v Gorici praznujejo Slovenci svojo pomlad in kličejo svoje brate na veseli boj in jim nazdravljajo k njihovi skorajšnji pomladi. Bili smo mladi, ko smo šli v boj z izvež-banim in izkušenim nasprotnikom, imeli nismo drugega ko svojo mlado moč, in vendar smo uspešno nastopili in vendar smo vzdržali boj. Ce je bil mogoč uspešen boj v Gorici, potem mora biti tudi drugod, potem mora tudi drugod pričeti skoraj naša pomlad. Le svoje sile je treba zastaviti in složno iti v boj. Ni bilo nam v Gorici v škodo, ker smo se združili vsi, ni bilo to v škodo tržaškim Slovencem. Ali treba je trdne volje, vsakdo mora stati na svojem mestu in pred očmi morajo imeti vsi isti veliki cilj — blagor Sloveniji, in združitev vseh za skupno korist bo mogoča. V Gorici so stali v boju vsi združeni in vsi so imeli pred seboj jasen cilj in zato je napredovala slovenska stvar. Tako moremo danes praznovati goriško vstajenje in danes klicati Sloveniji: Aleluja! Vstani, ker tudi za naš narod je prišla doba vesele pomladi, ker tudi nam gre pravo na življenje. Mi vam prinašamo veselo oznanilo, da je naš boj uspešen, da mora biti uspešen tudi vaš, če ga započnete in če ga bodete bili edini in složni! Slovensko gledališče v Gorici. — Predstave ljubljanskih igralcev se prično na velikonočno nedeljo in sicer otvori ciklus letošnjih predstav velezabavna burka »Konec sveta«. Začetek ob 8.30 zvečer. 13. aprila igrajo ljubljanski igralci v Ren-čah na Ciril - Metodovi veselici in sicer ponove burko »Konec sveta«. Zvečer pa igrajo v Gorici burko »Tretji eskadron«. Pričetek predstave ob 9 zvečer. Cene so sledeče: Fotelji 3 K, sedeži od 1.-3. vrste 2.50 K, od 4.-8. 1.80 K. Sedeži na galeriji 2 K in 1.60 K. Stojišča 80 vin., dijaki in vojaki polovico. Upamo, da obiščejo Goričani predstave ljubljanskih igralcev polno-številno, da ostane še v naprej Gorica ljubljanskim igralcem v prijetnem spominu. Velika noč v Gorici je za laško prebivalstvo le mala aleluja pravi vodilno laško glasilo v Gorici. Ker na veliko noč se je poslovil laški značaj Gorice za vedno od magistrata in na Veliko noč je končala slava laške Oorice. Pa morajo laški liberalci biti res veseli uspehov volitev. Glasilo magistratovcev noče seveda videti v dveh nemških mestnih svetovalcih oziroma 10 dni zapora. Poizkus sleparstva z brezobrestnim posojilom. Iz Koprive nam pišejo: V sredo je vladalo veliko razburjenje v tej občini. Prišel je namreč mlad gospod sprejemat prijave posestnikov za 10.000 K brezobrestnega posojila, katero namerava deželni odbor goriški nakazati že tekom osmih dni. Štiri ure je dajal prijazni gospod pojasnila1 in spravljal na zapisnik prijave. Ta kmetič je zahteval 400, oni 800, drugi 600 K; vobče so bili posestniki vsi zadovoljni, ker gospod ni nasprotoval nobeni zahtevi. Slučajno navzoč Dutovec je milo pogledaval gospoda, naposled pa se je ojunačil ter ga prosil, če bi ne bilo mogoče doseči podpore tudi za Dutovlje. »Seveda, tudi, tudi«, je bil odgovor, »16. in 17. t. m. bo uradni dan«. Neki posestnik pa je tekel domov k ženi se pohvalit, kako dobre poslance da imajo, ker tako skrbe za ubogega kmeta. Toda vsaka reč ima svoj konec. Nazadnje je gospod zahteval od vsakega priglašenega posestnika po 2 kroni in pol ter sta dva udeleženca to svoto tudi res plačala. Drugi pa so se izmuznili in šli na cesto se posvetovat. Sumiti so začeli. Kakor odrešenik je šel tedaj žandar po cestiJn načert je bil takoj sklenjen in izpeljan. Žandar naj ga vpraša po pooblastilu deželnega odbora. Rečeno storjeno. Orožnik stopi v hišo, in ker se gospod ni mogel izkazati z nikakim pooblastilom, ga je uklenil. Med dveurnim izpraševanjem se mu je s paternoštrom na rokah godilo kakor Kristusu na križe-vem potu. Popreje prijazni posestniki so mu izrekli vse, samo človek ne. Nekdo pa je ponosno opazil: »Kaj misliš, šema, če si ti Tolmincc, pa smo mi Kraševci!« — Sedaj premišljuje gospod o razdeljevanju brezobrestnih posojil v luknji. Ob tej priliki pa se je zgodilo še nekaj, kar kaže neke ljudi v prav čudni strankarksi luči, a o tem pa izpregovorimo prihodnje dni. Koncert pevskega društva »Hajdriha« v Tomaju. Priprave za ta koncert, za katerega vlada že sedaj vseobče zanimanje, so v najlepšem teku. Prireditev obeta postati pravi narodni praznik na našem Krasu. Koncert sam pa bo nudil vsakomur najboljšega užitka. Razun moškega, ženskega in mešanega zbora pevskega društva »Hajdriha« nastopita tudi moški zbor in novoustanovljeni tamburaški zbor pevskega in bralnega društva »Tomaja« iz Tomaja. Na koncertu se boste med drugimi izvajali tudi E. Adamičeva slavnostna kantata: »Ecce dolor«, in dr. A. Schwa-bova: »Zlata kanglica«, veliki mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Natančnejši spored se objavi pravočasno. Dne 3. maja posetite v obilnem številu to narodno prireditev na zavednih tomajskih tleh! Iz Krepelj. V novembru minulega leta smo omenjali v tem listu, da je naše »Vinarsko društvo« skupno z občino toma jsko vložilo prošnjo na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da bi se na železniški progi pri Krepljah zgradilo postajališče z imenom Kreplje-Tomaj. Dne 4. t. m. je došel semkaj inženir v spremstvu drugih uradnikov in železničarjev, da so na licu mesta izmerili v svr-ho naprave načrta za poslopje. Iz tega je razvidno, da je železniška uprava pripravljena ustreči naši prošnji. To je vesela vest ne le za nas, ampak tudi za ljudstvo drugih občin, ker jim bo postajališče zelo pri roki in v veliko korist. Lažje bodo vozili svoje pridelke na tržaški trg. Kupčija, pojde hitreje od rok in prihranjenega bo ljudstvu mnogo časa in truda. Pomisliti ie treba, da vodijo semkaj poti od Avberja za Tomajem, od Žirjen čez Dane in Šmarje. In to so zgodovinske poti, kajti izdelane so bile za časa Rimljanov. Poti so še dobre; le malo popraviti jih je treba, pa bodo služile kakor vozne poti do omenjenega postajališča. Zaprošeno postajališče pa bo tudi v interesu železnice same, ker dosedaj mnogo ljudstva z vzhodnjega Krasa hodi peš do Opčin in nazaj na dom, potem pa se bodo vozili. Železnica bo imela lepe dohodke. Vesti iz Istre. Volitve pred durmi. Že od 4. t. m. so volilski imeniki na občini razpoloženi. Čas beži! In nihče se ne potrudi, da nam vsaj svetuje, ali naj se podamo v volilno borbo, ali opustimo vse, ker je okraj laški. Potem, ko poteče čas reklamacij, bo zastonj postavljati števne kandidate, ker volilci ne bodo vpisani. Velik greh bi bil, ako se v I. kmetskem okraju ne šteje naših glasov. Razmere so namreč take, da pravih Lahov-kmetov izven onih, bivajočih v mestih, skoraj ni. So le kmetje, govoreči oba jezika, naše narodnosti, ali — brez zavednosti. Mej njimi pa je tudi veliko zavednih narodnjakov, ki pa nimajo vodstva, ker naš kmet je, — ker je bil toliko goljufan —, ne-zaupen do inteligence. Samo ta nezaup-nost ga je pa rešila potujčenja pod beneško ljudovlado; sedaj pa ima narod že nekoliko res narodno čuteče inteligence, ki je pa razbita »v naziranjih« toliko, d£ večkrat ta podira, kar drugi zida z veliko muko. No, pa vsaj dandanes to ni nič novega. Slovani imamo zadnja leta pač dosti Dlu-goszev, ministrskih aspirantov, dr. švihov in takih afer, ali korist imajo nazadnje le tisti, katerim dotični Slovani služijo. Kako težko je biti svoboden in neodvisen, nam bi mogli povedati Savovi, Danevi in taki, ker nazadnje velja Ie »ukaz« kakega Nemca: Bij po bratu! Gorje pa onemu, ki bi se oglasil: Pustite diference v naziranju, združite se v skupno akcijo za narod! — Tak je »nezadovoljnež«, nasprotnik vsem v strankah združenim, torej vsem, ki nočejo sami misliti. . . »Edinost« je že poročala, da se s podrobnim narodnim delom v društvih in kor-poracijah noče nihče več pečati pri nas. Žal, da dopisnik govori resnico. Narod naj kliče: Slava! in čaka boljih časov. Reči je pač treba odkrito: vsak, kdor iz-podkopava ugled naših starodavnih osnov, društev, zadrug, korporacij, ali omalovažuje pomen občinske samostojnosti, ta ni naroden delavec, ampak razdirač. Treba nam je iti med narod. Več let je, kar se je ustanovila Kmetska zveza. — Čutili so potrebo in prišla je. Ustanovili so si jo sami, ker se visoke inteligence nihče ni potrudil, da sodeluje na tem polju. Povabili so svoje duhovnike in oni so jim napravili pravila. In prav je tako. Kdo ve, ali bi pravila ostala doslovno ista, ako bi sodelovali na njih tudi drugi stanovi? — Kmet je šel tja po pomoč, kjer jo je upal najti, ker je vsak dan v stikih le z duhovniki. Da pa ta zveza dela samo v politiki, zopet ni krivda članov, kmetov, ki bi pač radi, da se zveza poteguje tudi za druge koristi kmetov. Tako je pač, kjer ni enotnega skupnega dela, a to pa najboj občutimo sedaj, pred volitvami. Kaj naj storimo, kam naj se o-brnemo, kako naj delamo? Povejte nam! Volitve so pred durmi! Povejte nam, poučite nas, dokler še ni prepozno! Mi čakamo: pridite, poučite nas! Iz Kopra. V četrtek so pokopali koprski Italijani enega najbolj markantnih svojih mož: Josipa Sandrina. Bil je ljubitelj svobode in božje narave. Odpovedal se je vsem prijetnostim rodbinskega življenja raje je samotaril brez naslednikov v svoji krasni pristavi, nego, da bi imel poleg sebe Še koga, ki ukazuj'e v njegovem domu. • — Imel je več velikih hiš v mestu; imel je upravo parobrodnega društva; ali, ni se mogel videti v zaduhlih zidinah. Zunaj, na kmetih se je počutil zdrav. Kmetje, tako naši, kakor »laški«, so ga spoštovali in ljubili. Bil je vnet za napredek kmetijstva in v tem oziru ni delal razlike med narodnostmi. Bil je kum neštetim našim. Cenil je vsakogar, ki je imel pogum, priznavati se za Slovana in delati za svoj narod, kakor je delal za svojega tudi on. Sovražil pa je tiste naše ljudi, ki jih je ob volitvah prav z lahkoto pridobival za laško stranko. Sovražil jih je v srcu, ker javno pokazati tega zaradi politike ni mogel. Bil je pravi prijatelj kmeta in da se ni ustanovila zadruga za izkoriščanje poljedelskih strojev, kar je bila želja njegova in tudi želja slovenskih prijateljev kmeta, je vzrok v letargiji tukajšnjih poljedelcev. Ako bi šlo po mislih Sandrinovih, imeli bi danes trdno kmetsko stranko brez politične barve. Pri vsem tem je bil navdušen sin svojega naroda, v čemer naj bi ga posnemali tudi naši. Vesti Iz Štajerske. Velika slavnost v proslavo 5001etnlce zadnjega ustoličenja korotanskega vojvode, ki jo prirede vsa mariborska narodna društva pod pokroviteljstvom Zgodovinskega društva na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Mariboru, bo obsegala sledeči spored: 1.) B. Smetana: Overtura iz opere »Poljub«; 2.) 2.) J. Leban: »Molitev«, moški zbor; 3.) V. Parma: Inter- me'feo iz opere »Ksenija«; 4.) Slavnostni go ir. Govori gospod dr. Anton Medved. 5.) Moskovski: Serenada; 6. B. Smetana: »Senjalka« iz opere »Poljub«; 7.) A. Aškerc: »Knez Vol kun«, zgodovinska slika ustoličenja v dveh dejanjih, s petjem in plesom, s spremljevanjem godbe pod osebnim vodstvom skladatelja gospoda dr. Antona Schwaba. 8.) V. Parma: »Minka«, valček (med odmorom 1. in 2. dejanja »Kneza Volkuna«); 9.) Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi«; 10. Josip Jurčič: »Tugomer«, 5. dejanje; 11.) Iv. pl. Zaje: Duett in zadnji sklep iz opere »Nikola Subič Zrinjski«; 12.) 2iva slika s spremljevanjem godbe. Godbo izvaja »Glasbeno društvo«. Abonement na sedeže je neveljaven ter se abonentom sedeži hranijo samo do zaključka predprodaje. Predpro-daja vstopnic pri trgovcu Vilku Weixlu. Glavni trg 22. Začetek točno ob 4 popoldne. Konec ob 6. Razne vesti. Obsojen zaradi duhovnega — poljuba. Dr. Jakoba Priceja, ki ga smatrajo za steber metodistovske cerkve v Ameriki, je v sredo nalašč za to sklicano metodistov-sko cerkveno sodišče v New Yorku slovesno obsodilo zaradi duhovnika nevrednega in nedostojnega vedenja. Tožila ga je namreč neka gospa, da jo je poljubil. Dogodek je povzročil veliko pohujšanje med verniki metodistovske cerkve in sklenili so, da ne bodo prihajali toliko časa v cerkev, dokler se ne uvede stroga preiskava. Dr. Priče, mož častitljive postave in gladko tekočega govora, je trdil, da je dal gospe le duhovni poljub. — Poljubil sem ono gospo, ki jo je tlačila huda žalost, kakor bi poljubil otroka takoj po krstu, — je rekel dr. Priče. Toda gospa je bila drugega mnenja: — Omožena sem in zato znam dobro razlikovati prave poljube od duhovnih ali apostolskih, kakor se jim pravi. Toda dr. Priče me je poljubil, kakor bi me poljubil ljubimec. — je trdila gospa, ki je vsa zardela ob teh besedah, dočim pa je dr. Priče odločno ugovarjal. Razsodba cerkvena sodišča natančno razpravlja o vseh lastnostih danega poljuba ter pravi: — Očividno je, da poljub sam po sebi ni nemoralen. Nemoralnost je odvisna od načina, kako se daje poljub, in od značaja oseb, ki sodelujejo pri dejanju. Potemtakem se mora soditi vsak poljub zase. Sodišče je oprostilo dr. Priceja obtožbe nemoralnosti, izreklo pa mu je grajo zaradi nespametnosti in nedostojnega vedenja. Brigant Musolino in njegova domišljavost. Profesor Saporito, ravnatelj zavoda za umobolne v Aversi, se je pred kratkim razgovarjal z nekim italijanskim časnikarjem, in je pri tej priliki tudi govoril o stanju zloglasnega italijanskega razbojnika Musolina, ki je bil 1. 1902 obsojen pred poroto na dosmrtno ječo. Zdravstveno stanje slovitega ex-razbojnika je zelo povoljno in je njegova domišljavost naravnost neizmerna. Musolino nikakor ne more razumeti, kako se ga more držati v zaporu. Smatra se za nekaj izvanrednega in ie prepričan, da se mogotci ne samo zanimajo zanj, ampak tudi z navdušenjem o njem govore. Pred porotniki v Lucci je Musolino pripovedoval, da sta mu obljubila kraljica Marjeta in španski kralj denarno pomoč in pomoč v orožju, ko dobi zopet svobodo in izvrši vsa ona velika dela, ki si jih je zarisal. Njegove fantazije so postale v zadnjem času prave fiksne ideje. Musolino je uverjen, da se postavi nemški cesar Viljem na čelo vseh vladarjev, da ga osvobodi. Zato pričakuje ta za-željeni trenotek popolnoma mirno, ker se. kakor pravi, ne sme nikdar prenagliti. Okrajno bazensko sodišče. Potrpežljivost ali — špekulacija? Nov sluga? Kmalu po deveti uri zjutraj so se nahajali v sodnikovi sobi, poleg sodnika in njegovega zapisnikarja, funkcijonar državnega pravdništva, dva časnikarska poročevalca in še neki nepoznan, a čedno o-blečen Človek kakih 40 do 45 let, ki je stal skromno v kotu pri vratih. Klobuk, ki ga je držal v levi roki, mu je bil očividno v nadlego: ni vedel, ali bi ga držal spredaj, ali na hrbtu, ali ob strani; slednjič je zapazil blizu sebe stolico, a namesto, da bi sedel nanjo, je položil nanjo klobuk in se oddahnil, kakor bi bil našel rešitev bogve kako zamotanega vprašanja. Sodnik je brskal nekaj časa po aktih, in nato velel zapisnikarju: — Pokličite Petra Zuliani. Preden pa je zapisnikar vstal izza svoje mize, je že oni pri vratih stoječi nepoznani človek odprl vrata in zakričal na hodnik: — Peter Zuiianiiii! Zapisnikar je pogledal sodnika, sodnik pa pisarja, a ne sodnik ne zapisnikar nista rekla ničesar. Oba sta namreč mislila: »Najbrž so nam pridodeliii slugo, ki naj kliče stranke!« Izgnanec. V tem vstopi v sobo Peter Zuliani v spremstvu jetniškega paznika. Zuliani je človek 30 let, delavec. Sodnik čita obtožbo, ki pravi, da se je Peter Zuliani, doma iz Vidma v Italiji, dasiravno je izgnan iz Avstrije, povrnil v našo državo, da je v Cervignanu pokazal delavsko knjižico, glasečo se na ime Dominika Demarchija in da se je obmejni policiji izkazal pod tem imenom. Odgovarjati mora kar radi treh prestopkov. Glede kršenja izgona se Zuliani opravičuje, da je želel videti svojo mater, katere ni videl že tri leta, in zato je skušal priti v Trst Bil bi tudi srečno prišel obiskat mater, da ni policija ravno iste dni iskala nekega Debiasija: policija ga je v Cervinjanu aretirala seveda ravno zato, ker so sumili, da je iskani Debiasi. Glede Demarchijeve knjižice je povedal, da je Demarchi njegov svak. Ta svak mu je daroval jopič, a v jopiču je Demarchi pozabil svojo delavsko knjižico. »Jaz sem pa hotel to priliko uporabiti in priti s to knjižico v Trst,« konča Zuliani svoj zagovor. — Sodnik ga je na to obsodil na 6 tednov zapora. Sodnik je nato ukazal zapisnikarju? — Pokličite Ano Lončarjevo. Zapisnikar pogleda onega človeka, ki še vedno stoji pri vratih in neznanec je zopet odprl vrata in zakričal na hodnik: — Ana Lončaaaar! Sodnik in zapisnikar se zopet pogledata in si nekako pokimata z glavo, češ: »Res je to sluga!« A oba si mislita, da možu manjka omike, ker se ni niti predstavil. Proti telesni varnosti. V tem priskaklja v sobo približno 201et-na deklina prijaznega obraza in čedno o-blečena: pozna s ejej, da mora biti služkinja. In res služi pri neki družini v ulici Giulia. Obtožena je prestopka proti te-lisni varnosti. Neki dan minolega meseca je šel neki Gori po ulici Giulia: kar mu prileti na klobuk nekaj mokrega, a obenem ga nekaj do krvi opraska po levi roki: v istem hipu trešči pred njegove noge in se seveda razbije na drobne kosce porcelanasta skodelica. Z okna v tretjem nadstropju hiše je pa v istem hipu pokukala na ulico glava Lončarjeve Ane: z okna jej je bila namreč padla skodelica z mlekom. Lončarjeva Ančka se je izgovarjala, češ, da ni vrgla nalašč skodelice na Gori-ja. Skodelico je le postavila na okno in jo potem nevede dregnila s komolcem, vsled česar je skodelica z mlekom padla na ulico. Seveda ni ona kriva, če je šel ravno isti hip gospod Gori pod onim oknom. Ker gospoda Gorija ni bilo na razpravo in je že prej izjavil, da ne zahteva nikake odškodnine, je obsodil sodnik Lončarjevo Ančko na 5 kron globe. — Drago me stane tista skodelica! — je vzdihnila Anka. — Gospa mi je odtegnila od plače 80 stotink za skodelico, in zdaj naj plačam še 5 kron.- Ko je Ančka odšla, je velel sodnik poklicati Antona Negrija. Zapisnikar se niti več ne zmeni, da bi vstal Saj mu pa tudi ni treba: še vedno pri vratih stoječi človek odpre vrata in pokliče: — Anton Ne-griiiii. > Zaradi goljufije. Negri je obtožen prestopka goljufije: šel je pred nekaj dnevi v neko gostilno, se tam prav možato vsedel za mizo in si dal prinesti jedače in pijače. Ko se je najedel in napil, je pa poklical natakarja in zahteval račun. Natakar je naračunal 3 K in nekaj stotink. — »Bravo, — je rekel nato Negri natakarju — saj ni drago, in če bi imel kaj denarja, bi vam tudi plačal. Ker sem pa popolnoma suh, je najbolje, da kar takoj pokličete redarja.« — Natakar si ni dal dvakrat veleti: pozval je policaja in ta je odvedel Negrija v ulico Tigor v zapore. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj da je to storil, je Negri — ki se je med tem časom zopet zravnal — rekel: »Kaj hočete, gospod sodnik! Lačen sem bil, denarja nisem imel, a iz gostilne je tako lepo dišalo. Tri leta se že nisem tako pošteno najedel, kakor oni večer; in s tem sem še pridobil, da že 4 dni zastonj jem ričet in vi mi boste s svojo razsodbo gotovo dovolili, da ga bom jedel še nekaj dni. Tako sem na vsaki način na dobičku. In sodnik mu je z razsodbo dovolil, da sme jesti ričet na državne stroške še celih osem dni. — Negri se je priklonil tako globoko, da se je bilo bati, da se ne zlomi, in potem odšel v spremstvu svojega angela varuha, jetniškega čuvaja. »To sem pa jaz!« Sodnik nato, obrnjen proti onemu Človeku, ki stoji pri vratih, prepričan, da je to sluga, mu veli: — Pokličite Antona Pavlina. Namesto, da bi odprl vrata in zaklical rečeno ime na hodnik, stopi oni človek pred sodnika in reče, moleč mu pozivnico: — To sem pa jaz, gospod sodnik! Sodnik, zapisnikar, funkcijonar državnega pravdništva in oba časnikarska poročevalca so se spogledali. Sodnik: — Kaj ste pa celo predpoldne klical stranke? Pavlin: — No, gospod sodnik, človek mora vendar biti vljuden. Pozvan sem bil sem za 9. uro in ob 9 sem prišel in Čakal, da me pokličete. Sedaj je ura poli dvanajstih. Ker pa med tem Časom nisem imel kaj delati, sem hotel vsaj biti koristen, kolikor sem mogel. Anton Pavlin, ki je kočijaž, je bil obtožen, da je pustil konje s kočijo brez pažnje, vsled česar je konj povozil neki istrski kmetici jerbas jajec. Škode je bilo za 4 krone, katero je pa Pavlin takoj poravnal, še preden je prišel redar in ga vzel na zapisnik. Ker pa se bi bila lahko zgodila kaka večja nezgoda, je sodnik obsodil Pavlina na 5 kron globe. — Hvala gospod sodnik! je rekel Pavlin, prepričan, da si je s svojo postrežlji-vostjo pridobil naklonjenost sodnika. rrgouim m o&rt. Letošnja krize in bančni dobički. Globoko v spominu ostane razdobje 1. 1912/1913 ne samo poljedelcu, ampak tudi in še posebno trgovcu in obrtniku. Malo-kedaj nastopa v življenju taka gospodarska depresija ob enem z tako napetostjo denarnega trga. Bojni dogodki so vplivali nemudoma na efektni trg, ne pa tako na industrijo in trgovino. Računalo se je le s kratko bojno dobo. Ko pa so se potem boj- ni dogodki nadaljevali v letu 1913, pa je nastopil hud padec konjunkture velikanska denarna draginja. Denarja ni bilo dobiti niti za visoke obresti. Trpel je kmetovalec, trpel je pa bolj še trgovec in obrtnik. Neštevilne insolvence, velike izgube v trgovini in industriji so oslabile prvo kot drugo. Dolgo časa bo treba, da se te rane zopet zacelijo. V bančnih dobičkih pa, kakor hočemo dokazati z nekaj nižje navedenimi številkami, pa se vidi, da je ta kriza v konjunkturi. denarni glad industrije in trgovine, donašala bankam lepe dobičke, da so zaključile svoje poslovno leto z večjim dobičkom. Ali ta večji dobiček ne izvira iz udeleževanja v industriji in kupčiji, ne iz kupčije z efekti, z blagom (posebno sladkorjem) itd., ampak iz obresti. Bančne bilance so tokrat vseskoz obrestne bilance. Veliki bančni dobički ne prihajajo iz ugodnega poteka narodnega gospodarstva, ampak iz gospodarske stiske. Obrestna mera ni bila gospodarska mera, ampak orožje moči, kateri so se morali podvreči odjemalci, ako so hoteli dobiti denarja. Osem odstotkov je bila že precejšna milost, standard cene za posojilo je bila 9%. Kdor je bil pa v nekoliko večji stiski, pa je moral plačati še več. Nikakor pa ni tako poskočila obrestna mera za vloge. Zategadelj pa prihaja tudi mnogo meddobička iz porabe tujega denarja. V nastopnem navajamo nekaj številk iz bilanc nekaterih bank. Peštanska ogrska komercijalna banka: Dobiček K 15,031.213 je za K 382.370 večji, nego v letu 1912. Na obrestih je dobička: 13,835.159 (lansko 1. K 13,403.473). Odpisalo se je v letu 1913 za 250.000 kron več. Ogrska kreditna banka: Cisti dobiček K 12,636.932 (za 633.715 kron večji). Na obrestih: K 11,859.378 (več K 709.575). Ogrska obrtna banka je bila skromna; zaslužila je samo K 67.924 več. Ima 10 milijonov akc. glavnice. Prometna banka (Verkehrsbank): Dobiček K 5,333.943 (več 396.068). Na obrestih več zasluženega K 578.801. Kreditni zavod (Kreditanstalt): Čisti dobiček K 23, 017.195 (večji za K 2,639.338), na obrestih več: K 2,930.268. Glavnica se obrestuje čisto z 20.68%. Anglo-avstrijska banka: več zaslužila na obrestih K 2,568.373. Spodnjeavstrijska eskomptna družba: Cisti dobiček večji za K 1,657.096, na o-brestih več K 1,621.017. Tu smo navedli le nekaj zavodov, ali, ker se povsod ponavlja ista slika, opuščamo nadaljne navedbe. Dunajske banke so in bodo vseskoz višale glavnico. Napoved dohodnine. Dohodnina se mora napovedati do 15. t m. Posebno opozarjamo na ta rok gospodarje, da navedejo 'dohodke tistih svojih uslužbencev, ki prejemajo več, nego kron 1600. Akoravno davčna oblast sprejema napovedi tudi pozneje, vendar naj vsakdo skuša držati se tega roka, da se izogne vsaki morebitni nepriliki. Opozarjamo pa davčne zavezance, da se dohodkov ne sme nikoli računati v odstotkih od prometa, ampak vsakdo naj napove resnični donos podjetja kot davku zavezane dohodke. ___ Tržno poročilo z dne 11. aprila 1914 Izvzemši Budimpešto, vlada na vseh tržiščih mir glede kupčije in glede cen. Svetovna tržišča se nagibajo bolj nižjim cenam. Po praznikih se pričakuje izprememba položaja na naših tržiščih. Upajo na večje dovoze. Konzum kupuje le najnujnejše. -Pritožb glede setvi je malo. Iz nekaterih krajev poročajo, da so se ..ve nekoliko zaostale v rasti in razvoju in nekaj malega bo treba baje podorati. V splošnem pa je stanje povojno. Položaj poljedelcev je ugoden in če bo lepo vreme, lahko upajo na lepo žetev. Import romunske p 8 e n i c e je prišel v dober tok in se posebno budimpeštanski mlini močno zalagajo. Najboljše tržišče romunske pšenice je danes Budimpešta. Nastaja pa strah, da privlečejo preveč blaga čez mejo in pozneje to lahko potlači cene domačega pridelka. Tak slučaj smo doživeli pred malo leti. Aprilski termin ni prinesel tistega velikega gibanja blaga. Več se je pričakovalo in govorilo, kot pa se sedaj v resnici vrši. Večja kupčija je z ržjo. Špekulacija se je začela zanimati za koruzo, ter jej pomogla do višjih kur'o v. Moka. Mlini drže zelo visoke cene. Konzum ima iz prejšnjih sklepov le še malenkosti in hočeš nočeš je začel kupovati po visokih dnevnih cenah. Za jesen se kupuje jako malo, ker danes n1 povoda hiteti z nakupom, je boljše čakati na nadaljnji razvoj položaja. Otrobi imajo tudi nekoliko višje cene, ker se je začelo povpraševati po njih. Sladkor neizpremenjen in se nižje cene tudi ne pričakujejo. Kava. Kurzi so zopet nekoliko odnehali. Bombaževa preja. Zaradi zvišanih cen sirovin so tovarnarji zvišali ceno preje za en vinar na angleških funt. Tiščanje v prsih in utripanje srca sta največkrat posledica zapeke. Kozarec naravne kisle vode „Fran-Josip" uredi tok krvi v spodnjem životu, kar vpliva pomirjevalno na vaiovenje. Slavni dunajski specijalist za živčne bolezni prof. v. Krafft-Ebing je dokazal, da pijejo bolniki naravno kislo vodo „Fran-Josip" brez vsake nevarnosti. Učinek se pokaže navadno po par urah. Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah in prodajalnicah kislih vod. := MALI OGLASI:: □□ se rtiunajo po 4 sto t- besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotina. : □□ □O □□ Odda poeteljai Belvedere 47, LL se soba z razgledom na ulico z dvema posteljama, na že^jo tudi s hrano. — Via 873 JUob Zvonimir od 5 do 10 ure zvečer, katere pričnejo s 13. apri< lom (Velikonočni pondeljek) v »Gospodarskem aru štvu" na Vrdelei (Scoglietto). 374 Oddo se soba in sobica s hrano v ulici Boschetto 40, vrata 2. MOdlStlnjD Tret ^ NuoVa 45, I n. Krasni i ene zmerne. pariški klobuki, okrašeni K 5.— 376 3. V, 1914 Tomol I 532*. Koncert pev. dr. 375 Inteligentno dekle s večjo svoto denarja se _ želi seznaniti v svrho ženitve z finančnem ali s policijskem stražaijem. Ponunba pod »Dobro srce" 88.13 poštno ležeče, glavna pošta Trst. 378 ISflffHIlIfl N n A ulica Commerciale 7 toči belo UUMlIllIl I1UU* vipavsko, briško in črno istrsko vino, kraški teran. Izborna kuhinja. — Za najobilnejši obisk se priporoča Ant. Žmave, voditelj. , 377 ISltlCVfV praške in graške po najnižji ceni. Du-UnjUU najske in kranjske klobase 12 komadov 1 krona. Buffet Suban, San Sebastiano št. 6. 328 IIIa se dobavatelj bukovega oglja za letnih 15 IHC do 20 vagonov. Plačilo ob izročitvi. Mor-teilo Anton, Trst V. del Toro št. 14. 368 DVffini istrski teran S. Vincenti. Za dom toči po ■TKIVI 72 vin. gostilna Daneu na Opčinah v hiši g Goijupa. 371 (lfinifA je odprl Anton Laurenčič pri Sv. M. UalllllU M. Zgornji št 1022, kjer toči domače vino črno in belo. Priporoča se znancem in prijateljem. 369 «8 Angelo Rento, Rojim Z lovi dohodi.::::: Rovi dohodi. Perica«, batist, k rep, zefir, možke, ženske in otroške nogavice, možke In deške spodnje srajce, triiž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor • tudi prti po Jako zmernih cenah. - \3E »I-MgSg J „Knetua hranilnica in posojilnica" t Knbedn reg. zadr. z neom. zavezo vabi na V. redni obilni zbor ki se vrši dne 19. aprila 1914 ob 4 pop. v prostorih Josipa Udovič v Kubedu hšt. 1. DNEvNI RED: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zak^učka za 1. 1913. 4. Eventualna volitev načelstva. 5. Volitev 2 članov nadzorstva. 6. Slučajnosti. 7. Sprememba pravil. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Gospodarsko In konsumno društvo v Lokvi proda svojo hišo z vrtom. Hiša v kateri se nahaja dobro idoča gostilna, je enon&dstropna z več prostori. Z* hišo je lepo keglišČe oziroma dvorišče, ter novi svinjaki. Zraven hiše je nad 2 mernika posetve, velika njiva in nekaj travnika. Hiša stoji ob glavni (Tržaški) cesti ter je pripravna tudi za kako drugo trgovino. Na željo kupca proda ee tudi voz. Pogoji pri naČelništvu. V mesnici Josipa Z^ec t Trsti bL (tegli lniari». 5 (foorilja-S*. Peter) dobi se: Goveje meso I. vrste po K 1.20,1.36 Teletina In Janjile meso po K 1.80 PentBioa pi zmernih cenah. - Postrežba u dom. Leopold Kuret Trs«, Sv. Mar. Magd. zgornja 79 Priporoča slavnemu občinstvu no novo urejeno trgovino Jesfvln In kolonUalneso blaga. Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojim! Obrtno - gospodarsko društvo v Nabreži&i vknjižena zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni z ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. aprila 1914 ob 3 pop. v društveni krčmi hšt. 264. DNEVNI RED: 1. Polaganje letnega računa za 1. 1913. 2. Poročilo kontrolnega odseka. 3. Odobrenje računa. 4. Volitev 3 udov v kontrolni odsek za 1. 1914. 5. Pristop k „Splošnemu kreditnemu društvu44 v Ljubljani. 6. Raznoterosti. >stvo. NB. Računski zaključek dobi vsak član na občnem zboru. Hirodllnico In diSavarnlca JOSIP PET0RIĆ Trst: Centrala V. flcquedatta 19. tel. 23-69 PadrnžBics: Via lazzaietto mctiio št. 32, Via Apiari si. 4 in Via Mentorsino (Rojan) 2. - Zaloga na debelo V. Lazzaretto veccbio 32 Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe (direktni uvoz) gr b|s G U 111 i sgs Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Freres. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. Dva-najsterica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti pošiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce). — Tajne pošiljat ve, urad za prluaine Informacije Trst Corso štu. 24, II. (dvigalo) - Telefon 80. Brzojavi: „Infornies" Trs!, Postni predal 291. Prvi urad te vrste v Trstu. 1 IESN0ST NAJSTROŽJA TAJNOST NATANČNOST Polasnila kakor tudi prospetki na zahtevo. PIETRO časti se obvestiti svoje p. n. odjemalce in prijatelje, da je sinoči nanovo odprl dobroznano svojo Prostori restavracije, posebno jedilna dvorana, so popolnoma razširjeni in preskrbljeni z najve-člm kenfortom. Ni potrebno povdarjati, da bo vodstvo restavracije skrbelo za najtočnejšo postrežbo, kakor tudi izvrstnost kuhinje In kleti. PIETRO VANOLI Sokolski vestnik. Ozso]a mladin? m Sokol. (Miroslav Atnbrožič.) Vsak kulturni narod skrbi za svojo mladin«-. za njeno vzgojo in zdravo uspe-vanje. zato. ker ve. da je mladina pogoj napredka narodovega, ker ve. da zdravega. čvrstega in krepkega naroda ni mogoče brez zdrave, uspele mladine. Ta je Predpogoj narodovega življenja in obstanka, zato so žrtve vseh narodov, ki se borijo za obstanek ali hočejo dospeti k še višjim ciljem, tako velike ravno za vzgojo svojega naraščaja. Dasi je vzgojevanje mladine tako staro kakor človeštvo, vendar opazujemo od časa do časa v zgodovini večja in inten-levanja v tej smeri, in ena takih dob je nastala v nov ni času. No- vi načini prihajajo na površje ali stari obnovljeni: potreba ki se jo spoznava za nuj-nejso, je dala nov koleb. in posamezni narodi, tvoreči širše meje tega dela, kar tcL Tiiujejo med seboj v izpopolnjevanju načinov, s katerimi bi bilo mogoče prinesti mladini najizdatnejše, najpopolnejše vzgoje in priprave za življenje. I >ržavne blagajne svetovnih narodov so široko odprte za sredstva za vzgojo in! ui^e in za preskrbo dovoljnega števila dobrih vzgojiteljev; uprava ve. kaj pomeni pri patianje mladine za državo; roke državljanov so radodarne za te svrhe, ker spoznavajo ti, da bi bil pogled v bo-d \I o-t brez teh žrtev žalosten. Tako jim je mogoče ustanavljati zavode, tečaje, I njiŽTtice. društva, pripravljati prostore in drugo potrebno. Načine vzgoje se potem lahko izbira in tudi prilagodi mladini; čim večji in bogatejši so narodi, tem obširnejše je delovanje za vzgojo mladine, da. dostikrat kar razkošno. Kaj pa imamo Slovenci? Gotovo pred vsem zavest, da je treba te vzgoje, da smo brez nje kot narod izgubljeni. Pičla pa so sredstva, s katerimi razpolagamo. Dom. šola in društva. Dom in š'4a vzgoiujeta našo mladino v prvi vrstLMarsikje bi to celo zadostovalo, posebno, ker naša mladina še ne nosi preveč poskdic velikomestnega življenja staršev, deloma pa izhaja iz zdravih kmetskih rodov. Vendar je velik del naše mladine zapuščen deloma ali popolnoma od vzgoje doma, na drugi strani pogreša šolsko vzgojo. Sem spada posebno ona mladina, ki je že izstopila iz ljudske šole. Nahaja se v dvojni nevarnosti: da se izgubi svojemu narodu, ali da se izgubi spi n človeštvu. Prvo nevarnost ji stavijo tujci, dri pa slaba družba. Oba sta ena-k : evar; a sovražnika, in tam, kjer ne poi agata dom in šola, je treba druge po-mo . Zato pa je ravno vsled pomanjkljive skr i od strani države (niti ljudskih šol nam večKrat ne da) treba, da nadomestijo to, kar ima mladina drugih narodov, z ias;::o požrtvovalnostjo ljudje, ki so za to sposobni in imajo dovoli debre volje. Ta skrb postaja pri nas od dne do dne a, vedno bolj nam postajajo raz-ur. i ve žrtve drugih narodov, o katerih slišimo, kako skrbe za svojo mladino — pred nekoliko desetletji je bilo pri nas to še nedozorelo, nemogoče in ravno vsled omenjenih dejstev še ne tako nujno. V teh mejah pa je slovenski narod že od nekdaj tudi skrbel za vzgojo svoje mladine, dasi tiKJ, ki jo je dobivala od doma. cerkve in šole. danes ne more zadostovati. Nastali so dru'^i časi in večje potrebe, s tem so na tala tudi razna narodna društva ki so prevzela ono, česar omenjeni faktorji niso mogli nuditi. Predvsem je torej vzgoja v narodnih društ ih posvečena temu, česar ne more dati dom in šola. ali nadaljevanju tega po otrokovi šolski dobi. 1 liko imamo danes staršev, ki svojim ctr ;fim ne dajo mnogo več nego življenje i preskrbo, dobro ali slabo, do onega či^a, si morata deček in deklica še popolnoma nedorastla sama služiti svoj kruh. 6t: m v sLV rat ne morejo storiti več tudi pri najboljši volji. V borbi za svoj kruh niii-ajo niti sredstev, niti časa, ki bi ga ir.l rali posvetiti vzgoji svoje dece, dostikrat pa tudi ne sposobnosti — z očetov- em nosti. še ne pridejo >ore vzgojevalne .-v Ta izpolnjuje tu široko zevajoče vrzeli. v deč otroka proti človeku in vzgajajoč /a z vso skrbnostjo in brigo. Toda šolske raz »ere pri nas niso zadovoljive. Dostikrat nam iih manjka, dostikrat ne nudijo \ kar je v njihovem poklicu, odvisno irazličnejših okoliščin — najti'e a je pa to, da otrok izstopi iz šole nepreskrbljen, nevzgojen, v nevarni dobi s\ •]{. :a razvoja, pretrga vse stike z oni-ki so ga vodili v življenje ter poskuša živeti sam, ne vedoč, da prave poti v živ-:m:i ne najde. V dobi popolne nesamo-M' jnosti se osvobodi šole in se zasužnji družbi — blagor mu. če je ta dobra, da c;na napravi iz njega človeka. fu prihajajo narodna društva v prvi vrsti v pošte v. Imamo pa še drug slučaj: da društva dajo udi šolski mladini to, česar jim ne da »I t Pred vsem je to telesna vzgoja. \ tem oziru je še v današnjih šolah zelo slabo preskrbljeno. Otroci sede sključeno več ur na dan v šoli, navadno v zelo ne-pra!- tiario napravljenih klopeh. Duševno sc jih precej obloži, »telesno pa naj pride samoobsebi zunaj šole«. Toda stvar ni ta' o priprosta. Otrok potrebuje neprimerno več gibanja kakor odrasli človek. V d« svojega telesnega rrzvoja čuti že sa .i to potrebo; zle posledice, ako se tej ] ne ugodi, pa se vidijo v bledih obrazih in nepravilnem držanju telesa. — Treba je umetno nadomestiti napenjanje, v kolikor ga potrebuje razvijajoči se organizem. Pri sključenem sedenju v šoli ni samo hrbtni-ca naprej ukrivljena, da s stisnenjem reber ovira pljuča pri potrebnem globokem vdihavanju, temveč padejo ramena naprej vsled popuščanja hrbtnih mišicah ki vežejo lopatice s hrbtnico. — Te mišice sčasoma tako oslabijo, da je pozneje nemogoče doseči pokončno dejanje in dvignjenje prs, katero je neobhodno potrebno za izdatno vdihavanje, okrepljenje pljuč in nemoteno delovanje drugih notranjih organov. Mnogo otrok ima sicer priliko gibanja v naravi, ki jo brezdvomno tudi temeljito izrablja po lastnem nagonu, toda nasprotno to ugodnost popolnoma pogrešajo otroci v mestih. Morala bi jim torej nuditi to šola — pa jim ne nudi, morda kje v prav pičli meri. Žalostno je videti otroke, katerih velik odstotek v 12. j do 14. letu nima več ravnega trupa vsled skrivljene hrbtenice (skoliose), upadlih, ozkih prs, z glavo in trebuhom naprej in upognjenimi koleni. (Dijaki ki prihajajo k Sokolu, so z malimi izjemami vsi tako te-| lesno zaostali.) j To je nedostatek šole, ki ga pri nas še ! dolgo ne bomo pokrili, tudi ni tako lahko, j kakor bi si mislil marsikdo, ki ne ve, kako previdno je treba postopati pri telesni vz-I goji otrok, da se ne doseže nasprotnega j svojemu namenu — ko se mora vzgojitelj I pečati podrbno z vsakim posebej. V dru-I štveni telovadnici je to lažje dosegati, kakor v šoli, ker pridejo tu v poštev še razni momenti, kateri so šoli popolnoma tuji. O tem še pozneje. Ko pa otrok izstopi iz šole, kakor omenjeno s šele začeto, nedovršeno vzgojo, takrat je srečen oni, ki dobi dobro družbo, društvo, ki ga vzgaja naprej, ki ne pusti, da bi se pretrgale niti, začete v šoli, ter ga vodi po dobri poti v težko življenje. Narodna društva: pevska, bralna, čitalnice, izobraževalna, godbena, skrbijo za tak naraščaj, da ga ohranijo svojemu narodu, da ga obvarujejo potrebe, poiskati si zabave in družbe pri drugorodcih. Obenem ga izobražujejo v kaki posebni stroki, do katere imajo posamezniki veselje, ter večkrat dajejo tudi splošne duševne in nravne izobrazbe in vzgoje. Vsestranska pa zopet niso: telesne vzgoje, tako pomembne, naravnost neobhodno potrebne za smel vsestranski razvoj, ki bi mogel obvarovati mladino pred zastankoin, te ne nudijo. Prezaslužna so omenjena narodna društva za vzgojo mladine, kolikor so se z njo pečala, in za vzgojo naroda, nihče ne more tega oporekati, toda vsem zahtevam ne odgovarjajo. Mladini je treba več, in čimbolj kulturno napredujemo, tem več moramo tudi mladini nuditi. SokoL Največ in najpopolnejše vzgoje pa inore nuditi slovenski mladini Sokol. Kaj je Sokol? Sokol je društvo, katerega namen je vzgajati celi narod; njegov cilj je dosega naroda, ki sestoji iz najpopolnejših posameznikov. Razume se torej, da posveča Sokol mladini največjo skrb, da jo vzgoji kar najpopolnejše mogoče. Trojno vzgojo ima Sokol v svojem programu: telesno, duševno in nravno. Telesna vzgoja je predpogoj, podlaga vsem drugim. Telesno zdrav človek more živeti in tvoriti zdrav člen zdravega naroda. Telesna sila, združena s harmonično duševno in plemenito nravjo, napravi človeka popolnega, silnega, zmožnega za u-stvarjanje in pravilno krepko življenje. — Ker pa v današnjem času v raznih poklicih življenja tako oni, ki izvršuje ponajveč duševno delo, kakor oni, ki je poklican samo za težavno fizično, človek ne doseže niti v samem telesu, niti med telesom in duhom tiste harmonije, ki je potrebna za zdravje in popolnost, je treba fizično delo mišic bodisi nadomestiti ali izravnati, da se ohrani zdravje, da se prvemu vzdrži krepka iizična podlaga in ustvari potrebno ravnovesje, drugemu pa izenači fizični napor vseh mišic in vzgoji primerno so-mernost v delovanju ter obenem z drugim bistvenim delom sokolske vzgoje ohrani duševna čilost, ki je sicer v nevarnosti, da zastane vsled neprestanega mehaničnega Jelovanja mišic, pri katerem možgani izvajajo mik na mišice brez svojega pravega zavedanja in delovanja. Telesna vzgoja pri sokolski telovadbi ima velik neposreden vpliv na duha. Hitro misliti pri izvajanju telesnih vaj, kjer se mehanično poizgublja v vedno in neprestano novih in težjih zahtevah in sestavah. Samostojno odločanje v vsakem hipu in pa telesna čilost, ki ohrani tudi duh čil in zdrav. Poleg tega pa je posrednji vpliv pravilne telesne vzgoje na duha velikanski: zdravje, veselje do življenja, do dela, do ustvarjanja, usehov, napredka! Iz tega zopet sledi veselje do učenja, do samoizobrazbe — društveno življenje samo, kakršno je, nudi v medsebojni podrobni vzgoji med mešanimi stanovi različne izobrazbe, čuteč se enake, pot do najvišje duševne izobrazbe, ki je posameznikom dostopna. Vse to se še pospešuje s knjižnicami. predavanji, pogovori itd. Tretji del sokolske vzgoje, ki pa se. kakor ostala dva, zopet ne da omejiti od prvih dveh, je nravna vzgoja. Neposrednji vpliv telovadbe nahajamo na pogum, ki ga telovadba sama na sebi zahteva v največji meri. Odločnost, samozavest, trdno voljo, doseči zapričeto: vztrajnost, rednost, zmernost, ljubezen do svobode, zahteva in priuči sokolska telovadba. Vsem tem lastnostim pa ima v izpolnjenje ali merilo postavljeni oni bistveni del sokolske vzgoje, ki ga imenujemo sokolska disciplina: Podrejanje svoje lastne osebnosti koristim splošnosti. Strpljivost, upo- Slovenski urar F. Pertot Trst. ulica Caserma U tk LJ»MJ—lr> kredita« Znamka ,DIANA< NojboUSu rokavico -se dobi samo = osp&ljelni prodolDlnlcI U. neumnim Tin-COIIO 13-TKT ( < { ) A00 Čevlji brez Šivanja in žebljev Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12. Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno, — Na zahtevo pride tudi po naročila izven me3ta. Prvovrstna tovarna z •'ektrttaim obratom testenine iz pristnih jajc G. ROSTIROLLA, ulica G. GaUina it 4. Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — Rezanci, obročki, makeroni itd. ■ Specijaliteta: hlebčki. ——— P. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče da se prepriča o snagi. Gostilna ,pri Deteljici' | ? Trsiti, ulica Belvedere 7. j Priznano naJ&oUfr h S nojcenetta kuhinja. HI Drlrtnn riomnea I in tub vino. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ĆERMAK U. TUSCHER ZOMZMUV- TRST K°™tNH(MI< ' 'LICA CASERMA, 13II. nad. Velezaloga kolonijalnoga in špecerijskega blaga, deželnih pridelkov M. TRUDEN - TRST Biva Grumula St. 12. — Telefon št. 231 in 1645. Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" v Budimpešti. Brzojavi: TBUDEN — TB8T. K3MRZI0 POTOCMIG Trst, ul. Riborgo 28, Vogal ul. Beccherie. (P0dru^00"h'I;,-a?rr,#r") Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modro in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. — Spodnje srajce in srajce vseh vrst Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidaeje po najprimernejših cenah. Jftcold Cosciancich [fp konceslonlran zobni tehnik odlikovan na pariški razstavi z zlato kolajno „Grand Prix" in različnimi častnimi diplomi. Izdeluje vsa zobotehniSka dela. Specijaliteta i Zobje brez neba in krone ▼ porcelanu in zlato. Gene zmerne. ul. Nuova 15, II., od 9-1 In od 3-7. Prodajalna kemičnih predmetov in šip Trst, ulica Boschetto 2 (nasproti k.Uarn« Olimpo) Lastnico; Ernlnla ud. Rose. Strojna tovarna Kčnigsfeld - Brno tovarna strojev in železniških vozov d. d. v Simmeringu prej H. D. Schmid _ffinigsfeld pri Brnu_ Stroji za izdelovanje leda in hlada po zistemn LINDE (z amonijakom) (čez 8400 naprav) in zisfem z ogij. kislino Zfl MflLl IH UEL1KI OBRAT rami stroji, parni kotli, sesaiKe, moiorji-cesiui valjarji in stroji za obdelovanje lesa Zahtevajte prospekt km. 7. GOSTILNA flll'Mtn Pompei Ooldoni ■ na iflkem ligu m m toplo priporoča dortukma občin-•trn za oblen obisk. *t* IMddnifltlBSkefiulH Filip Ivanišević, Trst I ^ rin MM« 17. T*ta 1 lUL ^ Vinko Majdi?, valjčni mlin v Kranju proizvaja najfinejše pšenične moke in krmne izdelke. Zastopatro in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo Umberto de Cal6 — Trst — Via Lazzaretto vecohlo št. 17« Telefon: 23-84. — Brzojavi: Umberto Cal6 — Trst. L «O0BXJB:JUr Itor. lih . OteMppima M*, t, w W tvoja vina pnro Ljubljanska kreditna banka podrnžnioa v Trstu Otntralai Ljubljana. PodruZnlaa: Split« Oa-loveo. Sarafava, e®-rloa In OalJ*. ulica Oaserma II. Telefoni 5-18. Nroluli oiurti od 9-127« ii 2li*-5 DelnISka giavnloa: K 8,000.000*-Rezervnl zakiadl s K 1,000.000-- Izvršuje najbolje Vse v bančno stroko - spadajoče tranzakeije. Vloga na knjižica A 0| obrestuje s ^ IO netto. (rentni davek plača banka iz svojega). Vloge na tekoči in žiro~račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za Vse tu« in inozemske borze. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga ba|ga za zimsko sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. — Se priporo- čata kot Slovenca TT O. Hlilii F. Suimolj. števanje društvenih in narodnih koristi, premagovanje svojih slabosti. Te lastnosti pa se prenesejo iz telovadnice v praktično življenje v isti meri ter se uveljavlja v njegovem poklicu na sposobnostih. Vse to hoče Sokol od svojih Članov. Vse to vzgaja v njih z jekleno vztrajnostjo, z občudovanja vredno strplji-vostjo na eni in s trdim redom brez popustljivosti, ki se ne da prilagoditi nobenim osebnim sebičnostim, na drugi strani. Poleg tega pa hoče Sokol v svoj krog vse narodne člane brez razlike stanu in poklica: enakost, bratstvo — tista velika skrivnost za katero ne more biti sokol-stvo dovolj hvaležno Fiignerju. To je Sokol, tako je njegovo delo. Sokol za mladino. Kaj pa ima storiti posebno za mladino, za ta prevažni del svojega delokroga? Kar je mogoče pri tej starosti, da ga pripravi za bodoče izpopolnjenje v odraslih letih. Telesno, duševno in nravno vzgojo; bistveno neizpremenjeno ono, ki ie namenjena odraslemu članstvu. Sredstva so ista, morda in navadno celo obširnejša — vzgoja pa vsaj v današnjem času toliko olajšana. ker so tukaj vzgojitelji starejši, pri trdem sokolskem delu ojekleneli vaditelji in vaditeljice. Telovadba je skoraj brez izjeme za vsakega otroka, tudi starejšega (14—18 let) že sama na sebi zabava. V razvoju telesa pojavljajoča se potreba telesnega gibanja in napora, želja po moči in kreposti je tako velika, da so zelo redki — navadno že ne več zdravi — oni, ki jim telovadba ne bi ugajala. Bolj splošno vabljivega sredstva za mladino sploh ni. — K običajni vabi v telovadnici pa pridejo še izleti. Pešizleti v naravo, za katero ima nepokvarjeni mladenič tisočkrat več zmisla, kakor naši odrasli; igre, lovljenje, premagovanje, uveljavljanje svojih posebnih vr-T,n (tekanja, skakanja, moči (pri raznoterih) plezanja, plavanja, veslanja itd.) — lo je veselje brez primere, s tem se ukroti najbolj razposajenega — to so pa tudi dnevi, ki iz otrokovega spomina ne izginejo nikoli. Kaj pa se da nuditi otroku v neposredni zvezi, ob tisti ali sledeči priliki, v njegovo izobrazbo in v nravnem oziru! Dobra beseda ob pravi priliki, ko je duša otrokova hvaležna in dovzetna, izda več kot sto pridig. Dobra knjiga iz rok vaditelja. ki ga otrok spoštuje, neštetokrat v svojem občudovanju obožuje, najizdatnej-še Čtivo. Tega ne vem samo sam po sebi, ki se hvaležno še danes spominjam tistih bratov, ki so me dečka vzgajali, temveč imam žive priče v svojih sodelavcih in vzgojevanem naraščaju. Tu odločuje srce, ki je učitelj med štirimi stenami šolske sobe ne more nikoli pridobiti tako, kakor vaditelj, ki nudi otroku to, kar zahteva nieirov naravni nncon Otroci, vzgojeni pri Sokolu pa tudi ne občutijo one trdosti, ki jo sokolska organizacija uporablja za vzgojo odraslih. Da uboga, to se mu zdi tako naravno, kakor je v resnici; da se zahteva telesnega napora, to mu ugaja, ker tega išče sam, pretirati pa se ne sine — v resnici se tudi to ne zgodi. Da pa mora biti napram drugim strrljiv, da ostane v vsej svoji okolici drugim enakovreden, to ga ne ovira, ker ravno razločkov ne vidi. Vaditelji se dalje pečajo z posamezniki tako, da je večje uspe-vanje nekaterih razumljivo drugim, da ne sledi niti zavist, niti taka častihlepnost, ki bi vplivala na nrav škodljivo ali odbijala posameznike. Končno pridejo še javni nastopi. To je višek veselja za otroke. Z njimi se jim da smoter, katerega bi jim drugače težje raz-tolmačili; dan nastopa je praznik, ki jim z vso svojo lepoto ostane trajen pečat njihove udeležbe pri tem delu — prepričan sem, da se otroci sokolskega naraščaja, za katere se je vaditeljstvo v resnici zavzemalo in skrbelo zanje po vseh načelih sokolske vzgoje, ne morejo nikoli izgubiti, kajti pridobljeno je izdatno, naselilo se je globoko — vse samo navduševalne besede tega ne morejo prinesti. Kakšne ogromne uspehe so dosegli v tem oziru Čehi pri svoji mladini in pri svojem narodu! Na Ruskem danes vpeljujejo sokolski način vzgoje za vso šolsko mladino. WKwki zali« nfefflvi h tumori Paolo Qastwirth, Trst dkiSMDHSLS m Md ruke). Hojbod njoda * a ■kupovanje MM dede " bi m 95 rllaM moden * a Mknporanje MU Hede tei <3 kakor lun kakovestL Rotosatal Izhr. -Telef. 22-85 || Pomladansko sezona postavila frizuro o popolno vellaea. Vsled tega je velike važnosti za vsako damo, da s! ogleda novosti tvrdke T. SEIBERT COIFFEUR DE DAMES Trst Cono 37, polonodsU Telefon 1792 BREZPLAČNE POSKUŠNJE. SUke In natančna pojasnila se dobijo v mojem novem ceniku, katerega pošljem na zahtevo vedno brezplačno tudi na deželo. IZREDNA PRILIKA! IZREDNA PRILIKA! PATENTNI URAD Dr. ing. vit.Gino Dompierija TRST - ULICA tCATO VECCHIO I - Trni. 440. Noto pogrebno podjetje, Trat Goldori) €7 - (TELEFON 9L 14-02«) Prireja poptle asjrmalitaejltk ramfev, o4 a^Jeaottaraejllk ■ emim kobJem do aaJInkomrUoneJItk ia paap+saih o lestera keajI. N^iOTeJii t. moderna pogrebna oprava. Prodna aajraalliaejiftb mrtvalklt »redmet+r. Velika ultfi voHoalk ove« lastnega lsdelk* KajaalMaeJia ta Uiu postrežba. Nočna naročil« se ■prejemajo ▼ 1—tnili proeSorih zalog« po^jrtja nL Teta M.3LM. 1402. CENE ZMERNE. __GENE ZMERNE. Zartopatro • prodajo pogrebnik predmetov 1 J.MRZEK, OpOlno Ot. \70\ T. VITEZ v nabreZim (trg pd Mrkri); A. JAMSKE, prt Orahu (Nfhara). Zaloga moUo, otrobom in otfsa prve Vrste RUGGERO GRMBEL trst, rilca del Bachi flev. 8. vogal uliee Aequcdotto. Telefon štev. 24-03 Napredek vede Najenergi&nejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom Jorubin Casilo *CA5iLE» • BVUUi Dl CMJA1A Og >IUil hnrne katarje, kamen, Škatlja konfetiiev Gasile ki se žlex, ener, nrejajo uriniranje, ne da bi bilo reba rk (Silicge), popolnoma odpravljajo Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zeženja, E ostati tis, nretritis in mehu mi VnnfolS f 90ll0 itaiji korenito adravijo s aUMjCIl MdUC« Konfeti GASILE rabiti zelo nevarnih cevk (šili r ga), in nblažnjejo pečenje ia pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo nretralna zoženja (prostatitis, nretritis, čistiti*, me-nesposobnost za zadržavanje urina,sluzaste tokove itd. — K 4 —. sredstvo, vnetja poitmm miaezem, izgaoi semena, poincijam, spermatoroji, sterilrteti, nevrasteniji, gifien razkrojevalec nrinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3 50. Vbrizgaoec GASILE zdravi beli tok, akntae in kronične katarje, vaginiti«, nretritis. endometritis. vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizganca Gasile K 3 50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd., naj naslovi dopis na lekarno LLOYD za g. Gasile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iždelkieOASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trsta Lekarna Lo yd, V. dlTorologrio 1. Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N Casile_ i Alla Citta di Lione| Trst, Plazza della Borsa štev. 3. g PV Največja zaloga svil i za pomladno in poletuo sezijo bo dospele krasne svile za obleke bluze i. t. d, v velikanski izberi, po nabavnih cenah. g Uzorci na deželo zastonj in poštnine prosto. Pristno brnsko sukno pr -nladna In poletna sezona 1914. Odrozok 3*10 ■ dolg t J odre«k ^ za kMipl. DOikO obl. J i odretek 15 krSn (suknja, telovnik, hlače) I 1 odrezak 17 kron + lino + + + * 1 odrecek 20 kron Odresek se črno salonsko obleko 20 K kakor tod« blago sa površnike, turistovske lodne, svil. kamgarne, blago sa damske obleke itd. pošilja po tovarniških cenah kot reelaa in solidna, najbolje snena tovarniška zalog« sukna Sfeftl - Imhof - Brno (Moravsko) Vzord gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročajejo ■akne naravnost pri tvrd ki 8legel - Imhof na tovarniškem mestu so metne. Stalne, niske cene. Velik Izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tuci malih naročil v popolnoma svežem blagu. »Ml ALBERT FABEB Trst - nlio% deiU Teaa 2 £ Telefon 615. Bokova In hrastova drva (razklana). Oglje „briketts" .Bouleo" v velikih jajčjih oblikah za odprto ognjišče, štedilnik-; in sobne peči vsakega zistema. Nafta Koks, najnovejše in najboljše gorivo mesto oglja. Antbrazlt (angleški) v obliki orehov. Škotski premog za peči. Drva, mehka, za netenje. Zanetnlk za drva in oglje. SKLADISCE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini Trst, nlica Barriera vecchla št 25. Cene dopvorne. *** Platilo na oMe. Sprejme se poporavljanje Šivalnih strofev vsakega zistema. Prodaja Igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalre fet oje. goi 3Frautbois % izboren sirup, nastavljen po K 1-60 liter. Pristna namizna vina za družino ; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refošk, Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezermih vin, likerjev, grenčice in žganja ponuja in sprejema naročila tvrdka E. Jurceu, Trst, ul.Stq\ig-dotto9. Telefon 236 ft. 8, Ceniki na zahtevo zastonj. B KABARET MAX1M i Ravna tel) lastnik K. MA1RCE Pri glasovirjy F LEOPOLDI R« ži6«r BARKAY Velikanski pomladanski spored od 1. do 15. aprila 1914. Martha Montera plesalka v transformacijah. Grethen Norden mlada subretka Olga Glflck operetna pevka. Maria Edlth italijanska pevka. Elsa Vldće pripoveđovalka. Gusti Dorće komedijant. Muschi Vesta pevka. Enrico Hoppć posnemovatelj karakterističnih tipov. Frida Meritiana bravnrna plesalka Teodoro Llndau komik in režiser. PODLISTEK. Rdeti mlin. Roman. - Spisal Kaviar Sta MeafSpi«. XX. Sanjo. V zgodnji jutranji uri je bil Lascars prihodnji dan v hotelu v rue de Ia Culture Sainte Catherine. Smrt, ki je doletela v dvoboju zelo bogatega monsieurja de la Boisičreja. je vzbudila v mestu precejšnjo pozornost, in hiša je bila polna redarjev in sodnih uradnikov. Policiji je podal Lascars pojasnila o dvoboju, sodnim uradnikom pa je povedal, da ga je pokojnik imenoval za izvršitelja oporoke, da pa nima nič proti zapečatenju pohištva in sob. Vedel je pač, da je zapečatenje le formalnost in mu ne more škodovati. Popoldne se je vršil pogreb, sijajen, velikanski pogreb. Nato se je Lascars vrnil v svoje stanovanje, in ko je vteknil v žep svoj in Pav-linin rojstni list, ki si ga je že preskrbel popreje, se je odpeljal v rdeči mlin. Sau-vageon je šel ž njim. Pripomniti moramo tudi še, da ni niti najmanje mislil na to, da bi izročil Hermi-ni svoto stotisoč liver, ki mu jo je izročil zanjo de la Boisičre. Denar je sklenil porabiti zase; bila je prelepa svota, da bi jo hotel pogrešati. Hermina, ki je videla, kako zelo se je zmotila v svojem pričakovanju, je sedaj strahovito blatila in ogovarjala svojega bivšega radodarnega pokrovitelja, je pa našla že kmalu potem, v par tednih, drugega pokrovitelja v osebi nekega bogatega tujega kneza. Skoraj nemogoče nam je opisati vzhi-čenje gospe Andouinove, ko je povedal Lascars, da je določil poročni dan na prihodnji teden. V nedeljo ju bougivalski župnik že okliče s prižnice. — Tako torej vendarle še doživim blaženi dan, ko postane moje dete gospa! — je vzkliknila gospa Andouinova vzhičeno, ko je Lascars odšel in ste ostali s Pavlino sami. Pavlina — nam je znano njeno mišljenje — pa ni bila niti najmanje vzhičena zaradi te novice in se nikakor ni mogla veseliti, kakor se je veselila gospa Andouinova. Lascarsu je obljubila svojo roko; zatrjevala si je, da hoče prostovoljno postati njegova soproga, toda v svojem srcu pa je čutila le pregloboko, da stori zakonsko obljubo pred oltarjem le iz vdanosti, ne pa iz ljubezni. t t — Ljubila bom svojega soproga kakor brata, — je govorila sama pri sebi, — in kajne*, da zadostuje to, da ga osrečim? Lascars se je odpeljal v petek zopet v Pariz ter se je v soboto vrnil v Bas Pru- net ter prinesel s seboj poročno obleko za Pavlino. Pavlina, ki ni mogla odrekati temu naravnost knežjemu darilu svojega občudovanja, je dostavila svojim pohvalnim besedam : — Vse to je res zelo, zelo lepo, toda vse predragoceno za tako ubožno nevesto, kakor sem jaz. — Predraga Pavlina, — je odgovoril Lascars, pri Čemur jo je skoraj strastno pogledal v njen božanski obraz, — za vas ni nič predragoceno. Hotel bi biti kralj, da bi vam mogel položiti kraljevo krono pred noge. Te z ginjenim glasom izrečene besede, ki jih je izpregovoril Lascars kleče pred njo, kakor pred kako svetnico, so jej navdale dušo z radostnim nemirom. Prvikrat se jej je zazdelo, kakor da se začenja to-jati led njenega srca, in skrivaj pogleda-vajoč Lascarsa se je vprašala potihoma: — Zakaj bi ga ne mogla ljubiti bolj kot brata? Se isti večer, ko je odšel zaročenec, je s pomočjo gospe Andouinove oblekla poročno obleko. Pritrdila si Je na plavih laseh dolgi čipkasti pajčolan, si položila na glavo venec iz pomarančnega cvetja in si pritrdila šopek na prsih. Oospa Andouinova Je stopila par korakov nazaj, dvignila oči in roke kvišku in zaklicala navdušeno: — Moj bog! Moj bog! Pavlina, kako si lepa! Naj pridejo vsi angeli z nebes in stopijo zraven tebe, pa sem vendar prepričana, da te nobeden ne dosega v lepoti. Mlada nevesta se je nasmehnila in zar-devajoča stopila pred zrcalo. Vkljub svoji naravni skromnosti si je morala sama priznati, da hvala njene lepote ni bila pretirana. Vso nedeljo je prebil Lascars v mali hišici v Bas Prunetu. Ta dan je prešel i Lascarsu i Pavlini po bliskovo. Zvečer se je vlegla Pavlina k počitku z nekim posebnim, presrečnim občutkom. Toda zakaj je vstala prihodnje jutro s smrtno belim licem? Zakaj je obdajal njene velike črne oči temen kolobar? Zakaj je bil njen sicer tako mirni in blagi pogled tako zmeden? Ker je imela čudne, bolestne sanje, sanje, katerih slika se nikakor ni hotela izbrisati iz njenega spomina, temveč se jej od trenutka do trenutka oblikovala čim dalje tem razločneje in jasneje, da se je v svoji zmedenosti morala truditi na vso moč, da se je prepričala, da te sanje vendar niso resnica. Predvsem so jo te sanje zopet zanesle v one strahovite dogodke v rue Royale v noči 30. majnika. Videla je zopet, kako se je njen oče pred njenimi očmi zgrudil na tla. Borila se je z rokovnjači, ki šb jo hoteli odtrgati od krvavega trupla njene- ga očeta in jo odvleči s seboj. Skoraj bi bila podlegla nasilnežem in gotovo bi jo bila zadela smrt, če bi se jej ne bil prikazal oni neznani lepi plemič kakor kak vilinski junak izza časov viteštva, čigar slike ni mogla pregnati iz svojega srca. Z vsem zaupanjem se je oprijela roke tega od boga jej poslanega rešitelja, ki je je govoril z lastnim glasom, toda tako nepopisno nežno: »Pavlina, pojdite z menoj brtz strahu! Svojega očeta boste videla zopet.« Stopala je ob njegovi strani in pri vsakem koraku, ki sta ga napravila, se je oddaljevala nevarnost, da se ne povrne več. Hrup je ponehaval in neka prijetna veselost je sledila temu strahovitemu strahu. Kar naenkrat pa je zopet začutila, da se jej stiska srce, in komaj pregnana bojazen se je zopet povrnila. Neki nepričakovan sovražnik se je jima postavil nasproti, njej in njenemu zaščitniku. Bil je sam, toda bil je veliko strašnejši in nevarnejši nego vsi drugi skupaj. Bil je Lascars. Lascars in neznanec sta se divje spopadla in Pavlinine sanje so slikale ta spopad v še groznejših oblikah. Naenkrat, brez vsake logike in zveze dogodkov, kakor se pač prečesto dogaja v sanjah, pa se je popolnoma izpremenilo pozorisče. Neznanec je izginil. Sijajna svetloba je odsevala z vedrega neba in Pavlina se je izprehajala ob Lascarsovi strani po prelestnih poljanah. Kar naenkrat zasliši Pavlina za seboj \ Za splošno privabitev in vzgajanje v okolu pa ta organizacija potrebuje go-vih sredstev, predvsem pa ljudi, ki se rostovolino v svoji ljubezni do dobre -tvari tej popolnoma nesebično žrtvujejo. Koliko stvari je tukaj, ki bi jih sokolska rganizacija rada nabavila: knjižnice, po-rebno orodje za igre, predvsem pa igrica, telovadišča; pravi prostori v mestu in rimerni zunaj mesta; dalje predmete za jitev ne neobhodno potrebnih, pa ven-ar koristnih panog v izpopolnjenje in rivabitev: veslanje, plavanje, streljanje itd. V zvezi s telovadbo, ki je naravnost neprecenljiva ravno vsled svoje vsestra-*i. bi se potem lahko gojile tudi panoge '.lesnih vaj, ki jih danes še nimamo v svo-im načrtu, obvarovalo bi se stem mladi- pred škodljivim vplivom enoostranskih "nartov, ki tako z ozirom na razvoj telesa, akor nravi premnogokrat povzročajo po-abljenja, enostranski razvoj posameznih jlov telesa na škodo drugim in duševno aztresenje. vsled pretiranega častihlepja i žeij po rekordih, odvračanje od brige i lastni poklic in zanemarjanje svojih na-i' g v življenju. Sokolu pa ne zadostujejo samo pripra-e. prostori in gmotna sredstva, treba je nli, ki to uporabljajo na koristen, pralen način, treba je vaditeljev - vzgojite-:ev. Vaditeljstvo pri Sokolu je težek poklic, j pripravo sposobnosti je treba vztrajne, : l^otrajne vzgoje na samem sebi. Malo • je. ki to vzdržijo; edina vez, ki jih 1 rži. je ljubezen do stvari in zadoščene, i ga dobijo v veselju pri uspehih. Za to : u je treba trdnega in globokega spozna-- j in velika samodisciplina. Iz vrst telo-udcev se rekrutirajo polagoma, navadno j pomanjkanje zelo veliko. Pomislimo pa c. da sestojajo sokolske vrste iz večine udi. ki niso imeli prilike v svojem pokli-.i izobraziti se toliko, kolikor bi se zahte-alo od njih splošne izobrazbe posebno kot zgojiteljev mladine. Dijaštvo, učiteljstvo i drugi stanovi, ki bi bili tu v prvi vrsti klicani, se Sokola skoro dosledno izogi-ajo. V svoji mladosti, ko so bili bolj dov-uni. Sokola niso spoznali, sedaj pa so rekomodni, dostikrat jim nudi premalo ibave. naš ostri zrak jim ne ugaja. Ka-or so poklicani k nam vsi stanovi, tako ; nam ravno za vaditeljstvo, vzgojevanje iadine. tako dobro došli; izvesti bi se da-mnogo, česar danes kljub svojim lepim ačrtom in dobri volji vsled pomanjkanja davnih moči, na noben način ne moreno niti pričeti. V pomanjkanju sredstev — v prvi vrsti ovolj velikih telovadnic in igrišč — in manjkanju delaželjnih in zmožnih ljudi Mi ves vzrok, da -sokolstvo danes nima ^e mladine in da njegova vzgoja še ni >sta!a tako splošna, kakor Je potrebno in .irkor ima to samo v svojem programu. Ako stojimo danes pred vprašanjem, uko izpopolniti vzgojo naše mladine, miti torej, da nas ne sme zavesti predaleč '.o, kar vidimo pri drugih narodih tudi, _c je tam dobro in koristno. Prvo vpraša-; j nam mora biti, ali je to, kar je imamo, ; rJa povprečno, ali izpopolnjeno, zado-- r>, ali je treba ubrati popolnoma druga la za dosego svojega namena. u pridejo v pošte v tudi naša razpolož-. a sredstva. Z njimi si ne moremo usta-. iti različnih zavodov, kakor jih imajo rrgi, večji in bogatejši narodi. In če ima-:i.j tu že narodno organizacijo, kakošne iigi narodi nimajo, če imamo že Sokola, sebuje v svojem delavnem načrtu vse ./>, kar drugi narodi ustanavljajo — oni .jo za to le drugo, morda slikovitejšo ko — zakaj bi ne priskočili oni, ki so .';re volje in jim je na srcu blagor mla-ne, že obstoječi organizaciji na pomoč z •:mi sredstvi, da ji omogočijo hitrejše J eči to, kar organizacija že davno hoče, bi v drugem slučaju nanovo ustanav-i ter bržkone ne izpopolnili? Češki na-r J je na svojem telesu videl veliki vpliv 4ske vzgoje. Cehi so prepričani, da je i. uko za mladino kakor za splošnost naj-'.datnejša in najboljša, ono, kar dodajajo si nut i. dr.) so šele poskusi, ki sokolji a v njegovem bistvu ne bodo izpreme-rni:. temveč, ako se posreči, kvečjemu iz-l>c Ir.ili vabljivo raznovrstnost. Sokolstvo PRIPOROČLJIVE T9RDKE Brivnice. Anton Novak r^vl^ 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIm! 2660 NffhAlftfl in naJlePga lasuljarska dela se izvr-lUJliUljjU šujejo v frizen-kem salonu Andreja ItOJICa v »rstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate. 1851 Nnnfff hrinnlffl Via Belvedere št. 4 se pripo-K1UVU UriVlIllU roča slavnemu občinstvu. — L dani Muljevič Jurij, bivši pomočnik V. Gjurina. 2006 Buffet. nvinilMI^n fO cenjenemu občinstvu Buffet v rnpuruiu K ulici Ghega št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo. 1804 Čevljarji. Filin Dflrlf TRST' ulic* M°]in° > vento 11, AIIIP rimi priporoča svojo delavnico in prodaj al ni co čevljev. Ifdeluje po meri in proaaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim !• 2668 MlMimfolM cenjenemu občinstvu svojo go Fripurouim stilno-buffet. — Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec. 1802 Tapctarske delavnice. 1 TlfVIOtflPtki i? preprogarski m°Jster Dragotin luptiunm Puc, Trst, Via Molin grande 38 se priporoča cenj. občinstvu. 2991 Kleparji. Lozer Ivoii« klepar ss^ ^ss^ss^ j s prodjgo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvr- j šuje vsako naročilo in ven po zmernih cenah. 34 — Svoji k svojim! vo v delavnici ali iz-ca Sette Fontane štev. 2443 Rudolf Bonnes l?on:%sv: 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne 1803 Krojači. VmIk2h1m IVAN GORUČAN, Trst, ulica Pas-HrUjUlIllLU quale KcvolteUa ali Chiadino in Monte št. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna po«trežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7213 Trgovine s prekajenim mesom i Prodajalna svinjine t t vsakovrstno prekajem* meso kakor tudi vsako-' vrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obi-I len obisk Kari Pušpan. 2548 IfllfAll f OVnOVl ^kedenJ žtv- 141. friporoča JUnUIl JblllKlI cenj. občinstvu svojo kro-jačnico ter častiti duhovščini za katere izdeluje službene talarje in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo. 2173 Drfnnrflffint cenjenemu občinstvu svoj buffet. riipUIUUIIII Točim prvovr-tno Dreherjevo pivo na pipo. brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ; ulica Sani ta štev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela). lastnik: JOSIP TOMAŽIČ. Rudolf Komi Mizarji. I|l|| Trst, ulica Giuseppe Caprin št. 3 priporoča cenjenemu občinstvu svojo" m i z a r 6 k o delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom. 2532 DffllIfmifVVIfV čevlianiica z zlato kolajno v Ge-UllllllUVUllU novi. Lastna delavnica Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Jo zmernih cenah na drobno in debelo tvrdka ASTONE DOLLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 ,ex Marangoni". Telefon št. 27-81. 1812 Pekarne. JOSIP AŽHAffll S'^kŽ:O270 pri Nnon nOlrnmA ^j^dno priporoča slavnemu IlUVv ptnUTIIU rbčinstvu Andrej Novak, Trst, Sv. M M zgonya 33, hiša Kreševič. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo. 252G Oekosloo UmeR Trst, ulica Sette Fontane 24. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh Vino in likeiji v steklenicah. Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi na dom. 2174 Pohištvo. ftakfftllA ln tapetahije po 2e znano nizkih rUlIUIVU ccnah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe rd 400 kron naprej. Nova zaloga S BROD, nI. Squero nnovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. VoSčarne. Jernej Kopal! - Gorica in med. ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče 2925 Železnine. Vliniliom že^ezo, stare kovine: Anton Cerneca RUpUJtlll Trst, ulica Olmo št. 14. 1865 Žganjarne. Antnn Tlivlf e^ina Slovenska žganjarna in za-HIIIUII IU1IV loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likeiji, se nahaia v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 Stara Stika žsanjarna ^ \ ia Čuvana 5. Tu se dobi bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grška mastici iz Šija. — Se priporoča Andrej Antonopulo. 3i)4 Zganjamo p°^?reiz,_Trst' ?iica Giui!a Pijače prve vrste 507, se priporoča za obilen obisk. Razni. ČlStllO ZO M G^o H Ak<£mpe: Vil Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Avstrijska paroplavsa del. dražba „Daloiatia" vzdržuje sledeče glavne proge: rrat MatkovIć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6.30 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6.30 uri zjutraj Trst-Metkovl6 C. (poštna). C d h o d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6.30 uri zjutraj. Trst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Po vrat ek v ponedeljek ob 6.30 un zjutraj. Trst-Šibenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-MAkaraka (trgovska). Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 uri popoldne, Povratek vsako nedeljo ob 1.15 popoldne. Trat V!a (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7 popoldne. Povratek vsak četrtek ob 7 15 popoldne. Zveze v Metkoviču z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuie tndi 26 stranskih prog v Dalmaciji. Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu Restavracija FINDING Trti, vtaCetegiaU Vsak« MdtfJ« to prtarfk PLES Vstop 50 «tet!«t M * 30 atst K pitu tvlra Basist f e#b*. EMffMfi 7Af«inmi avtorizovani podjetnik za rnilll IrSlIJIllir stavljanje parketov in vsake vrste ulica della IL, Trst. esa štev. 3 a, nadstropje iS! Apno prve vrste v kosih, prahu in ugaSeno se dobiva pri apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo Nabrežina po jako nizki ceni. Apnenca J. W1LD, Nabrežlna-Šempolaj. Prodajalne jestvin. Vff4 ur? Mllloi ^^^ Piazza Ponterosso 5. lili i. VU« 11U It J Trgovina jestvin in kolonialnega blaga, specijaliteta: pristno č^no maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodja. 50S0 Novo trgovina kolonija! In Jestvin TRST, Piazza Caserma št. 5. Bogata izoer kave, riža. olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MILLONIG. 238 EMIL! 1\ CEREQrtTO m—mm TRST mmmm Campo Ban Glaeomo Itar. i« Priporoča cenj. občinstvu svaft trprins pisarsilkih fa Selskffe pclreblos. *ro4«)t razgledale te Igral vtofe Proda lato se todl molitvenik' v slov |ez!kt Restavracije. Restavracija JUta Stozloneu ^ nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrsta. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stnt. liter. Domača kuhinja. Gene zmerne. —Last nik Anton AndrijančiS, bivši vratar Hotela Balkan. 1125 Prva sloveii. mlrodllniea v Trsta Alojz Saletelj allea Carradorl it 18, v bližini gostilne NDO. Zaloga barv, čoplčev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mfla, parfum., min. vod itd Proti nervoznosti, telesni šibkosti (v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je najbo jše redilo LeciHratop Isto se ie izkaželo uspešno (glasom kliničnih spričeval), ker vsebuje tudi lecithin in druge redilne snovi) tudi v slučaju Rachitis (angleška bolezen. — V slučajih nevrastenije, nevrasteničnega glavobc la, nespečnosti, epi-lep^e, deluje izborao BROM — LECiKRATON. V slučajih malokrvnosti ŽELEZNATI LECiKRATON pri poučnih boleznih pa OUAJACOL — LECIKRATON za Asthma in kožne bolezni JOD LECIKRATON. V prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 in 50 kom. K150 - K 3 60 Glavna zalaga LEkARNA PIZZUL CIGN0LA Trat (orso 14 (Palača Trcvaa). — Telefon 2724. ■ m TMT, iBfti 8itt«4 CarioMl «sv S a vutroM^f. ««t a » kilal HS^SLUMimI hiijfiJK^j •ItkMnaiirttlM »rtirtf«, sfSmagaIo in pospeševalo obstoječo institucijo In s katerimi bi se dalo izpopolniti za vzgojo ratedine obstoječe naprave« naj si bo to društvo s tem in širšim namenom — uresničijo naj se čimprej želje onih, ki jim je na srcu uspevanje mladine, ničesar pa naj se ne ravna preko Sokola, in posebno ne, dokler se ni spoznalo vseh njegovih dobrih strani. Tržaška sokolska župa je od lanskega leta znatno napredovala. Sedaj obsega siedeča društva: Barkovlje, Divača, Komen, Mavhinje, Opčine, Prošek, Senožeče Sežana, Skedenj, Sv. Jakob, Sv. Križ, Trst, Rojan, Verdela in ženski odsek na Verdeli. Skupno šteje članov 1085 (lani 7M). članic 181 (lani 170); vaditeljev 51 (lani 32); starejšega naraščaja 58 (lani 8); mlajšega naraščaja 825 (lani 530); telo-vadcev-članov 338 (lani 284), telovadk 109 (lani 154 — v tem odelku smo nazadovali, vendar se v zadnjem času kaže zopet razveseljiv napredek). — Na zadnjem občnem zboru je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo: Starosta dr. Josip Wilfan (Trst), I. podstarosta Anton Germek (Sv. Ivan), II. podstarosta S. Štolfa (Sežana), načelnik Miroslav Ambrožič (Trst), tajnik dr. Janko Olip (Trst), blagajnik dr. Janko Savnik (Trst), načelnik izobraževalnega odseka Fran Peric (Trst), zapisnikar Vladimir Kuščer (Barkovlje). — Župa ima svoje glasilo: »Vestnik tržaške sokolske župe«, ki izhaja mesečno in ga dobivajo vsi člani vžupljenih društev brezplačno. — Letošnji župni zlet se vrši dne 12. julija. Goriška sokolska župa ima v svojih 18 društvih po zadnji statistiki 972 članov, 261 vpisanih telovadcev s povprečnim o-fciskom 188 na uro; vaditeljev 51; starejšega naraščaja 97; mlajšega naraščaja 229; članic 119, telovadk 58, vaditeljici 2. — Na zadnjem občnem zboru je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo: Starosta dr. Fran Krgolič (Gorica), I. podstarosta Ci-boj Josip (Solkan), II. podstarosta Kerše-van Josip (Gradišče), tajnik Kozman Avgust (Gorica), načelnik Saunig Bruno (Gorica), blagajnik Komjanc Josip (Gorica). — Župni zlet goriške župe se vrši dne 5. julija v Standrežu pri Gorici. Slovenska sokolska zveza sestoji iz sledečih žup: celjska, gorenjska, goriška, idrijska, ljubljanska, Ljubljana I, novomeška in tržaška. Po zadnji statistiki (oktober 1913) Šteje 92 društev in 23 odsekov. V teh je 6613 članov in 1040 članic; 1761 vpisanih telovadcev in 537 telovadk; 321 vaditeljev in 51 vaditeljic; 551 starejšega naraščaja (od 14—18), in 2185 mlajšega naraščaja (od 6—14 let). Češka Obec Sokolska (to je: Zveza čeških sokolskih društev, na Češkem, Mo-ravskem in Nižjeavstrijskem) je imela po svoji zadnji statistiki (31. decembra 1912) 38 župe, 1156 društ., oziroma odseki. V teh je 98.494 moških in 20.689 ženskih članov, skupaj 119.183. Od teh je vaditeljev 6100 moških in 2134 ženskih. Telovadi jih povprečno na uro: 22.838 moških in 7196 ženskih. Naraščaja (dečkov in deklic od —18. leta) imajo Cehi skupno 49.074. Telovadba deklic v dobi telesnega razvijanja. V »Zeitschrift fiir Schulgesund-heitspflege« piše R. Bolz (po predavanju v društvu učiteljev telovadbe v Hamburgu): Najmočnejši telesni razvoj človeka pada v dobo od 10 do 14 let, kakor dokazuje proučevanje prirastka na teži in velikosti; v tej dobi postaja tudi razvoj človeka v spolnem oziru najintenzivnejši. — Kri daje človeškemu organizmu hrano, da za porabljene tkanine lahko ustvari nove, in da celice lahko rastejo naprej. Pravilnost krvnega obtoka je odvisna od delavnosti srca in prava sestava krvi je neobhodno potreben predpogoj za dihanje in prebavi janje. Morebitna delavnost mišičevja vpliva (neposredno ali posredno) na te tri najvažnejše življenske pojave, obtok krvi, dihanje in prebavljanje. Bilo bi potrebno, da bi se telovadba dečkov in deklic gojila tako, da bi povspeševala njih telesni razvoj. Vse vaje, katere pospešujejo krvni pritisk in delavnost srca, so tukaj primerne, n. pr. plavanje in igre, ter vadba, ki povzroča razvoj prsnih mišic, telovadba na orodju in brez njega. Telo-n. pr. vaje na drogu, na bradlji, posebno pa plavanje ima blagodejen vpliv na dihanje. Posebno močni dotok krvi k organom trebušne votline jih krepi in množi njih pravilno delavnost. Ali blagodejni vpliv telovadbe se kaže tudi na razvijajočih se spolnih organih deklic v dobi šolskega obiska. Po zaslugi iger in telovadbe se ti izdatneje razvijajo — izginjajo slabokrvnost bolečine in omotica, slabost in slab tek. Hrbtne in trebušne mišice, katere igrajo v življenju žene važno ulogo. so običajno pri deklicah malo razvite, zato ker mnogo sede. Plavanje in telovadba jih krepi in pripravlja ženo na njeno bodoče materinstvo. Treba je tu še pripomniti, da razvoj in okrepitev bodočih spolnih organov o-mejuje tuJ težave, ki se pri ženskah javljajo ob i;; .;istruaciji. Ko so deklice v spolnem oziru dorastle, je treba pozorno paziti na menstruacijo. V času te je treba pustiti igre in telovadbo. tadi če Bi 4V/o otvsija Čekom« niu« s dnemim ob ■prejema ođ okrsstqje po Trgovcem »r—toTiiji Rentai davek plačuje Vlaga m lahko po Priporoča male hranilne Skrinjice, primera« aa družine. ki eo posebno U le rt§. zatfr. z mm. jam. 8. Francesco št. 2. I. nadstr. V Trstu, dne 12. aprila 1914. Posojila djge: na osebni kredit in na zastave, proti cd- plačilu po dogovoru. Uradne ure: vsaki dan od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Polt. hran. raS. 75.679. — Telef. 16 04. s BI ■K (raj* ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Obtoa zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. U ae jamstvo iae SI. teeemtoa ISIS K tt4,lty.Wi 17. — Olavatsa aa aavarevaaje liv-dae ti. fteeemkra lil* K MS7.M.MS* — Flafeaa pedvraMla IL Aeeemkre IMS K 1,1IMIS.1«: Hvlj e« lota 1SS1 4o oddelek sove glavat pogoji polio« aadarjsot uliti VOj ki Ja izgubila veljavo po preteka roka. 8 1. jsnnvarjess 1907. jo drnitvo vrelo naj vedo knlaataoetjo. Poudarjati jo L Vdjsfatk takal a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police aa celo vlogo, alatno, ako je vplaaa v polah črne vojsko. b) ako plaia savarovanec 1*'/M od savarovaao svote, lahko ofaaovl polico, vsled posuuijkljivosti plačevanja, mamo da so plačevanja iavrfi e taka 6 XL Veljaraik p« pretoka • amnv a« iadaaja: a) savarovanec more — ne da bi ea to plačal posebne pnstfe ia bzee vsake fonaelitets — potovat' in bivati ne saaao v celi Evropi, ampak todi v kaianabodl deteti toga sveta (Svetovne polico). Društvo je zevesaao plačati celo vlogo, tadi v slečejo, če peds »varovanec v dvoboja. ZZL Velja volk pa protoka ornega lata po ladaaja pallaa: a) savararovanec m oprosti plačevanja sa msftsns savarovaaja v slučaja, da postane neapoaobes sa delo. IV. VoJJavalk pa preteka trok lat od ladanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tadi ko bi zavarovanec umri vsled samomora, ali posku-e) lenega samomora. Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanja 4'/,•/•• Društvo sprejema zavarovanja tadi za življenje' požar, prevažanje in nlom. 1 j Valila Zaloga izgotovjjenih oblek '-nI -"J A Velika Izberi oMtk Specijaliteta v veni ji dstks, suksa|v psvrialkov vseh kakovosti. Izbem volnenega blaga. ;—1 tudi proti takojšnjemu plačilu. Gene najzmernejše. N rp ADOLF KOSTORISm l I TRST, ULICA SAff G10 V A NM 16, L NADSTROPJE | J §* Velika zaloga in tovarna pohištva ifS g :li ANDREJ JUG - TRST »SR | fj*wie a. taob S-tS Via a. Laola 5-ttžsf g 2 M*.™* "?*wpnaNBtouunuB)I»g » Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia si R davnem« občinstvi svojo MiMii kMomioiiiett uohl sjszr.-ggrzzt la aa daftell le pod vodstvom gosp. Jakobe Basabiia - postieie enako dobro sL občinstva a blagom prva vsate Ia po aaaeialk oeaab. — — Zaloga otrobov, koraso U moke. —— FBODAJA NA DROBIO IN NA DEBELO. _ Priporoča tadi srojo prvo le staro trgOTlBO Jestvln t ulici Farneto 10. i s i i Izprašani optik Specijalist sa efeia fe Ičlpalaiks. Zaloga te elemevov, keremetre* daljnoglede* (Seiw)M Ipgtrri delavnica t slab atčnim ebratoss. Knef esniki biseplačna. Trgovina jestvln In kolonijalnoga blaga 3van Žnidarčlč Trat, ulica Belvedere štev. (9. Priporoča ee oenjenemu občlnatvu za obilen oblak. PostreZba tudi na In ee razpošilja blago po pošti. fjl dom In ee razpošilja blago po pošti. J H^Losfnlca M, ŽnldarčIčjTp: pomladno zdravljenje Simp Salsaparielia, 1 steklenica . . K 1 nrup Popolno ozdravljenje Sirup jodurat, steklenica popolno ozdravljenje . . Kričistilni čaj, 1 zavoj -C0 5— 2 — C— 1-20 6.— k« 6 zavojev . . lekarna „^1 galeno Trst — ulica S. Cil?no — Trst ---- ' ( PredajtlnJea ur In dra§sednosti \ liitcher i (ex drag Dragetina Vekjeta) TRI CSf!8 $L 31 i Bogati tabes ilataalae, srsbrcdae, drag«e» orna la te^&flt as. Napoje In sseria dako ta m&se s aoriad p?e4mstd. -»ijeećee la pepzav^a Taaksvret*.* tHtaefme, kakov tadi trate tent. mo SOLH>HO. CENE ZMERNI- J NajbolJIl če; Perle za postelje po eeni. 1 kg slvaga, dobraga p;r]a ! 'l 2 K ; bolj«« Trate a K 40; 3 i prima na pal belega K i*8>; | belaja 4 K; belega dlaki- 1 »tega 5 K 10 ; 1 kg selo li | Km., K - . i t- i ^ Dei?' ŠEela0 M*** P«rJ» K t b 10, K S — ; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 teles* 3 finega 10 K, najfinejšega pranega perja K it. - pil nakupu | 5 kg &anko. Že napolnjene pernica l ia debelega, rdečega, modroga, belega ali rmenega platna, i 1 takent 180 cm dolg, okoli 1*0 cm Jirok z drema blazinam* 5 ▼red, Tiaka 80 cm dolga, okoli 60 cm iiroka, napolnjen x no»lm, alrlm aelo trpefnim, dlakaatlm perjem K 16 —- i ] ■redojlu perjem K 10- ; a drobnim K 24 — posamezni tu- s hesU 10 K, iS K, 14 K, lt> K ; blazlae 3 S, K 3-50, K 4-- B Tutenii 200 cm dolgi, 140 cm ilroki K 13-—, K HT0, K 8 n-80, K. J1-— ; blarlne 90 cm dolge, 70 cm iiroke K 4 £,0, — ---» —---- , rfu i.u1 uulj^c, .v lu1 siiuk0 a. K 5*20, K 5-70; Fodtuhenti iz trdnega, pisanega platna 1»0 J cm dolgi, 116 cm iiroki K 1* 80, K U 80 Potiljke proti fl povzetja od K 12'— naprej franko. MenJaTa ja doToljeaa; 1 Iaa to, kar ne agaja, ae rra» denar. S. Benlsch, DeJenlce 365, ČeJkoJ Bogato iluatrovanl cenik gratis in franko j Ljudska sirarna BOGOMIL PfflO Trn, itaVtHMio Sdftai 9L 1$ So|M Isbov ut T«rllie, omUlk vtrffir. IUbit, ff^ stasov. »peai&i«tid. ■ankurs^Čne cena. V dobroznanl mesnici Trst — Piazza barriera lecclia li 9 Telefon fit 26—56. se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje In koštrunovo, JančJe In kokošje meso. Obit: Kuhanje govejih vamp, zaloga suhih osoljenih črev in sličnih izdelkov. Postrežba tadi na dom. — Cene zmerne. Delovskioestnlk. Intemadjonallzem. »Narodna svojstva vziojevati in razvijati je mogoče le na podlagi enakega prava in Ce se odpravi vsako zatiranje . . . Ne pri poznamo nobenih narodnih predpravic____ Strankin zbor socijalne demokracije solvesno priznava vsakemu narodu pravico do obstoja in razvoja —« (Izvleček iz narodnostnega programa avstrijske socijalne demokracije sklenjen na strankinem shodu L 1899, v Brnu.) Kdo bi se ne navduševal za zgornje besede? Enakost narodov, to je vendar nekaj idealnega in po tej enakosti imamo največ povoda hrepeneti mi Slovenci, ker smo v narodnem pogledu v resnici najbolj zatirani. Komaj smo se naselili na tukajšnji zemlji, so nas že podjarmili. Nismo Imeli dolgo svoje samostojnosti, pa so planili po nas močnejši narodi in nas začeli bičati. Mi pa smo trpeli in tekla je kri iz našega narodnega telesa. Stoletja je trajalo to trpljenje in še danes ni odpravljeno. Povsem razumljiva nam je bila zaradi tega navdušenost, ki se je pojavila v vrstah našega delavstva in drugih stanov, ko je razvila internacionalna socijalna demokracija svojo zastavo tudi na naših slovenskih tleh. Naše ljudstvo je videlo v novi ideji, v socijalni demokraciji, konec narodnega zatiranja. Zato se je je oklenilo v trdni nadi, da pride kmalu čas narodnega odrešenja. Kajti internacionalne ideje, boj za enakost vseh narodov ki so izražene v zgornjem citatu so slovenskemu ljudstvu segle do srca in ga vabile v internacijonalne bojne vrste. Posebno v obmejnih krajih, kjer so narodnostni boji najljutejši, je bilo veliko navdušenje za so-cijalno-demokracijo. V Trstu se jej je slovensko delavstvo kar trumoma pridruževalo in močna je bila takrat tržaška socijalna demokracija. Toda kmalu je nastalo bridko, nepričakovano razočaranje. Naše delavstvo ie že takoj v začetku opazilo, da operira nova stranka s hinavskimi sredstvi, da ima na svojem praporu pač napisano: »bratstvo, svoboda in enakost« in da ima tudi krasen program, a da je kljub vsem tem le zastopnica močnejših narodov, ki so nas že odnekdaj zatirali, da torej tudi v mednarodni socijalni demokraciji velja načelo: z močnejšim proti slabšemu. Bridko je bilo to izpoznanje. Up slovenskega delavstva po osvoboditvi izpod narodnega tlačanstva je splaval po vodi. Slovenskim delavcem so takoj v začetku ustanovitve tržaške socijalne demokracije pljuvali italijanski sodrugi v obraz, izpodrivali so jih z dela in importirali rc-njikole in niti v slovenskem jeziku jim niso dovolili govoriti, pač pa so lih smatrali v vsakem oziru za manj vredne in so lih uporabljali samo za to, da so nosili v njihove blagajne denar. Na take in podobne načine so izkoriščali slovensko delavstvo, ki je pokazalo »internacijonalnim« bratcem hrbet ter si osnovalo narodne stanovske organizacije, v katerih niso gospodarji ne Italijani, ne Nemci, ampak slovenski delavci sami. Ce bi slovenski delavci ne bili storili tega, bi se poizgubili v narodnem indeferentizmu, ki so ga gojili in ga še goje tržaški socijalni demokratje. Ce pa je kdo, ki trdi, da slovenski delavci niso prav storili, da so zapustili socijalno-demokratične vrste, je pač človek, ki bi mu bilo ljubše, da bi naš, slovenski narod propadel raje danes nego jutri. Pa so ljudje, ki se upajo trditi, da je danes vse drugače, nego takrat, da so slovenski sodrugi v tržaški socijalni demokraciji danes svobodni, da uživajo iste pravice kakor italijanski Ltd. Poglejmo, če je res tako. Ni dolgo temu, ko je voditelj tržaških socijalnih demokratov, dr. Puecher, glasoval za »Lego« in proti Dr. sv. Cirila in Metoda, torej za itdijansko raznanodovalno In proti prepotrebnim slovenskim šolam. — Okrajna bolniška blagajna je v socijalno-demokratskih rokah in v njej je prepovedana slovenska govorica. V najnovejšem času se je zopet pripetilo več slučajev, ki potrjujejo resničnost naše trditve. Socijalni demokrat? pravijo: okrajna bolniška blagajna je v Trstu in »qui a Trieste si parla italiano, perchč Trieste £ uma cltta Italiana.« Zares: eviva V interaazlonalismo! Pre dvema mesecema se je vršil občni zbor pomočniškega zbora konzorcija pekovske obrti. Ker se je na tem zborovanju kjer je bilo poleg slovenskih socijalnih demokratov in narodnjakov —izvzemši par odpadnikov — predrznil nekdo izmed zborovalcev oglasiti za besedo v slovenskem jeziku, so socijalni demokrati Slovence vrgli na cesto. Na drugem zborovanju pomočniškega zbora, ki se je vršil kmalu nato, se socijalni demokrati sicer niso več upali tako nastopati, ker so bili zaradi zgornjega slučaja temeljito razkrinkani, zato pa je dal predsednik Ker-molj na glasovanje, ali naj se dovoli govoriti tudi slovenski ali ne. In zborovalci ki so obstojali poleg narodnih pekovskih pomočnikov, kateri so zahtevali pravico, iz samih slovenskih socijalnih demokratov Kermoljeve sorte, ki so se vtopili v narodnem indiferentizmu, ti slovenski socijalni demokratje so glasovali proti predlogu, glasovali so za to, da se na zborovanju ne sme slovensko govorit!!! Pri vsem tem pa se zadnji »Lavoratore« jezi in pravi, da bi moral dr. Kisovec na zadnjem shodu slovenskih delavcev, na katerem je bil navzoč samo en renegat, ki je hotel, da se govori italijanski, da bi torej moral dr. Kisovec govoriti za enega renegata v italijanščini in to vkljub temu, da je shod sklicala slovenska narodna organizacija. Niso li to pravi hinavci! Bodi ob tej priliki povedano, da ni dolžnost narodnih organizacij, da bi dovoljevale govoriti na svojih shodih italijanski; vkljub temu pa se je že neštetokrat, v gotovih slučajih, ko je šlo za skupna gibanja, dovolilo italijanskim govornikom — in če je bil navzoč samo en Italijan — govoriti v italijanskem jeziku. Naši ljudje so bili mirni, ker niso tako sfanatizirani. Toda socijalna demokracija, ki je mednarodna organizacija, ne dovoljuje, da bi govorili slovenski govorniki v svojem materinem jeziku pa če je navzočih tudi polovico slovenskih zborovalcev. Nili to sramota? Dogodilo se je v zadnjem času, da je govoril Kopač, eden voditeljev jugoslovanske socijalne demokracije, pred tržaško poroto italijanski in da je zavrnil slovenščino. Za to hrabrost je izrekel strankin zbor Kopaču zahvalo in sicer v posebni resoluciji. S tem je prevzela ta greh nase vsa jugoslovanska socijalna demokracija. V Nabrežini se je vršil pred kratkim so-cijalno-demokratski shod. Šlo je za važno zadevo glede spomenice na podjetnike. In v slovensko Nabrežino so poslali med-govornika, nekega Muilerja iz Dunaja, poleg njega pa je govoril še neki Italijan a noben Slovenec. Škandal! V Nabrežini so izdali socijalni demokratje parolo, da razbijejo, vsako bodočo prireditev Družbe sv. Cirila in Metoda! Na nekem shodu, ki se je vršil pred nekaj meseci v Vižovljah, je socijalno-demo-kratski voditelj, strokovni tajnik Ivant-schon, na vprašanje, kaj bi socijalni demokratje ukrenili, če bi bili naenkrat vsi slovenski železničarji odpuščeni in nadomeščeni z Nemci. — Odgovoril: »To je vprašanje, ki nas nič ne briga!« Vse te reči pa se gode v zadnjem času in to vkljub temu, da imamo narodne stanovske organizacije, ki stoje v strogi opoziciji proti nesramnemu postopanju socijalne demokracije. Kaj pa bi šele bilo, da ne bi obstojale omenjene organizacije. Povemo, da smo zgoraj omenili samo nekaj cvetk iz socijalno - demokratiškega »internacionalnega« delovanja v najnovejšem času. Imamo pa še veliko stvari na razpolago. O priliki pride vse na vrsto. Zdaj pa vprašamo slovensko ljudstvo, predvsem delavstvo: Kdo naj še kaj zaupa taki organizaciji, kakršna je socijalna demokracija? Ali je mogoča naša rešitev, ali se moremo osvoboditi larma ki nas tare, če se oklenemo take organizacije? Vprašamo nadalje naše ljudstvo, tudi one slovenske socijalne demokrate, ki še niso izpregledali, vprašamo jih, ali se tu opisano delovanje socijalne demokracije strinja z zgornjimi citati o narodni pravičnosti? Odgovorite nam! Mi pa bomo to socijalno demokratsko delovanje, ki koplje našemu narodu grob, razkrinkavali in grajali kolikor se bo dalo. Absolutno ne bomo dovoljevali, da bi nas kdo oviral v naši borbi za enakopravnost našega jezika, za enakopravnost našega naroda. Slovenskemu delavstvu pa kličemo: Proč od breznarodne socijalne demokracije! Vsi v narodne stanovske organizacije! _ Kje je pravica? (Iz vrst preganjanih). Mi smo res pravi potomci Adamovi. Izgnanstvo iz raja in prokletstvo nad človeškim rodom, ki je bilo takrat izrečeno, se menda nad nikomur ne uresničuje tako, kakor ravno nad nami. Kajti ni ga ljudstva, ki bi bilo tako preganjano in terpinčeno kakor smo Slovenci, oziroma slovenski proletarci, ki v ogromni večini tvore slovenski narod. Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo Adamove sinove, ki služijo kruh v potu svojega obraza. Ne pečajo se z lahkim delom, marveč so obsojeni na najtežja in najnevarnejša dela. Naši delavci so skoraj sami težaki, ki so privezani celo svoje življenje na krampe, sekire in lopate. Za nje ni boljšega dela, ustvarjeni so za najnezn- snejše trpljenje. Ce bi bil to slučaj samo pri onih slovenskih delavcih, ki poginjajo po ameriških rudoko-pih, bi bilo sicer žalostno, toda ne tako zelo. Bridko in neznansko žalostno pa je, če se kaj takega dogaja na naši domači zemlji, na zemlji, ki je že od davnine naša last. Vklenili so nas in že stoletja ječimo pod krutim jarmom, ki nas tlači, huje in huje. Podredili so nas sebi in mislijo si, da smo ustvarjeni za njihovo orodje. Naše delavstvo je odvisno od tujih podjetij, ki se razprostirajo širom naše domovine. In ta podjetja delajo na to, da bi naš na: od popolnoma izkrvavel. Najboljši dokaz tej naši trditvi so Škedenjski plavži. V tej tovarni dela okrog 2000 delavcev. Najboljše mesta imajo seveda Italijani in Nemci, najtežja pa Slovenci in Hrvatje. D e-1 a t i morajo na dan (oziroma, kadar se menjajo, na noč) 12 u r in presledka dobivajo med delom le toliko, da v naglici zau-žijejo to, kar jim njihove žene prineso v tovarno.Ob nedeljah pa traja delo nepretrgoma 18 ur. In to delo v plavžih nI nikaka igrača. Le tisti, ki je to sam poskusil, ve, kaj se pravi biti delavec škedenjskih plavžev. Že večkrat smo naglašali, da so plavži glede varnostnih odredeb ena najslabših to-varen. Ne mine dan, da ne bi padla kaka žrtev. Pred kratkim se je smrtno ponesrečil slovenski delavec Kranjc; raztrgal ga je železniški voz in to po krivdi ravnateljstva, ki je dopuščalo, da je vodil stroj neki kurjač, kini imel za to nikake sposobnosti in tudi nika kega izpita. Poleg tega pa je bil železniški tir v strahovitem neredu, da ni bila čuda, da je stroj skočil iz tira. Vse to je konstatirala posebna komisija, ki je bila poslana v plavže od c. kr. obrtnega nadzorništva. Take in podobne stvari so neprestano na dnevnem redu in preobširno bi bilo, ko bi hoteli navajati vsak slučaj posebej. Rečemo le tof da je ta tovarna nekaka ubijalnica za naše delavstvo Kdor se pa v tovarni ne ponesreči, pa oboli, izgubi zdravje in mora v prezgodnji grob. Kdor tega ne verjame, naj se le potrudi pred plavže, ko delavci zapuščajo delo, in videl bo lahko obraze in upognjene postave. Tam izpozna svoj zatirani rod. Tudi v drugih tovarnah ni mnogo boljše. Naši delavci so povsod težaki in le malo kvalificiranih delavcev je med nj;mi. Zato pa si vsi težko gmotno poma^ a >, ker so slabo plačani, v duševnem oziru ^a je ist^tnko. Na ta način pa mora naš narod naza ovat, in če se razmere ne izpremene, mora ^Krvaveti. Mnogo je temu kriva tudi vlada. Kolikokrat smo že poudarjali potrebo slovenskega strokovnega šolstva, ki naj bi omogočila našemu delavstvu boljšo ekzistenco. Kolikokrat smo že apelirali na vlado v tem smislu, a vse zastonj: 60 000 uradno naštetih tržaških Slovencev je danes brez strokovne šole! In to se dogaja v tako velikem industrijskem mestu kakor je Trst 1 Naravno je torej, da vsi naši ljudje ne morejo pridobiti potrebnega strokovnega znanja. Zato morajo vihteti krampe. Govorimo o trpljenju Adamovih otrok. Toda mnogo je med njimi takih, ki bi radi trpeli, ki bi radi delali v plavž h in drugod, in če je delo še tako težko — samo, da bi mogli preživljati svoje družine. A dela ni! Radi bi v potu svojega obraza služili kruh, a je nemogoče. Kamor prihaja naš ubogi delavec, povsod mu kažejo vrata. Gre v plavže, v tehnične zavode, povprašuje pri vseh privatnih podjetjih — a dela nikjer, povsod rjovejo nad njim in ga odganjajo. Kaj naj stori revež ? Polašča se ga obup in najraje bi na kateri si bodi način prišel ljudem izpod nog. Ni drugega izhoda kakor naprej, proč od tod. Ali v Srbijo, Bolgarijo, Ameriko ? Proda obleko, stanovanjsko opravo, da spravi denar skupaj, in hajd na parnik. Z bogom, draga domača zemlja, z bogom slovenska domovina! Tako jo zapuščajo. Dan za dnem se poslavljajo cd nje^: mladi, stari, mošni, ženske: to je žalostna pesem o našem narodnem poglavju. Pa ko bi ne bilo dela v domovini, bi si človek niti ne belil las. A ker je delo za druge, posebno za tiste, ki so se od bog-sigavedi kod priklatili sem, mora biti delo tudi za nas. Ce ima na naših avstrijskih tleh, v Trstu samem, dela nad 40 000 renjikoiov, Odhajanje in prihajanje vlakov Južno železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.40 B preko Cervinjansa v Benetke, v Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Korml-na (Cormons) preko Nabrežine. pj«. mi yo ndlb. M. SUklmlM K -JO. J.40. 2.— Sidro • žveplano - mazilo. Sol* iM^ pri liUK Mlrn MkvHi Lnltk S «.— Dobi m tkan « Ttot apoteki «1« p« direktno zlitin M", I, ElirabstJutrsss* S Argentinsko olje je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodala se po K 1.12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Costantin - Trst, V. s. Lazzaro št. 15 nasproti cerkve Sv. Antona Novega. Urarna In zlatarnica Rolmondo BIsloch Campo S. Giacomo 5 v biil Defsv. km. eruitva Bofat izbor utaitilk. »clklh Ia Ionskih Ur iteuklh ur. regm mtorjer la majboljllh švlcarskik ta mernikih to*>ren. Bati!alki od a K naprej Ediaa prmorska tovaraa fvokotaa ..TRIBUNA" Barloa, Triaita alloa 28. (K«l pl-avarna Oortiip). Zalaga dvakaUa, ilvalalh la tantijskih ■ traja v. fra-■ofsnav, orkaatrljonav M. F Barjel Sartaa, Stolna al. 2—4. Praaaja am akrvka. Ca-lki franka. ulica S. Antonio št 2 polnnal IV vhod nI. S. Nicold 33 priporoča P. N. gospem svoj novi salon za česanje, umivanje glav, barvanje las, izdelovanje vsake vrste lasnih del. Velika zaloga LASNIH DEL in parfemov. Jamčim za dobro postrežbo in nizke cone. ~*fafi Josip TrampuS Trst, ulica Farneto št 11 a*»Ja pakarija. Vrikal m mm nate note im tt Iprvn nllnovJ Vim ii Kkari t tUkianieah. ia UOoaftiaL - Postrežba tuil oa Cos. Kr. pri«. RluUone Adnanadl ncnrtt«Trsta uetanoVljen« lota 1838. Zavarovanje pntf feodl, guiarogaol po og^jm Zavi Zai Zai ZfrUoafaki Dela tika glavate ia reaerve dae 31. decembra ltlSK17S.*4ft.l87*6. 00 XMJaqje (»L 11, I9U) K 684J0MM0. tke, Jo Me ▼ VMk branhb ie K 758.400.866*881 fra rft<*«. Trgovina razna ^M PERUTNINE t bogati tabeli -nm trst, il Casparfe 1115. - TeL75f. »uren«, foekot raeo. pliftanol, 8itajerekl le temaftl, peuhard. - DIVJAdlM .i utfol, jorooloof okolno J«r*Olo* (hf»mO, 6o|n« mati* 1« JoJml 7m po eeal, 6a aa al batf aikak Dnevnik „Edinost" v Trsta je izdal in založil naslednje kxgige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman * iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]'. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.— 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Zflloso olja in i • • • • • jesiha • 00 • II mila In svei ter oseh po-IreMfln za gospodinje TRST - Piti delle flegae 1 Važno: U prodajalni ]e po sebno sbremba, o kateri lahko perice odložilo cule. ARTURO MODRICKY Prodajalna manofakturaesa blaga in drobnih predmetov Trst, ul. Belvedere 32. Novi dohodi perkala, zefiija, batista in pa. nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje, preproge, brisače in prti, perilo na meter in za ijuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, modorci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Velikanska izbera. ZMERNE CENE. MMInica Mario Ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (BMo) PODRUŽNICE: Ulica Sette Fontane 215 in Čarbola zgornja 386 (stara smodišnica). Velika izbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja i. t d. Redilni praSek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. ThNKOOZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno In debelo jfESD: asz^ JOSIP STRUCKEL Trot, vogal uL Nnova-S. Caterino Nov prihod volnenega blaga za moške in ienak«, zefir, batist in perij Iva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnjo novosti velik izboi Ugotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preprog*, zavese, triii po bgemno nizkih cen m\ Rje dobite veliko izbera potrebttln za pomladansko sezllo ? V dobroznanl prodajalni A. Lourenčič, Trst uL Nuova 40 (vogal ul. 8. Glovannl) Veliki dohodi volnenega blaga za gospe. Volle in zef r za srajce od 48 stot naprej. Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki, ovratnice, trli2 I. t. d. Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se naročila za možke srajce. _ slavna] vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi K 03,432.10192 Izplačane odškodnine In kapltellle Kron I29.960.304-20. Dividend ee Je doslej Izpi. 2,899 795-2«. Po velikosti druga vzajemna zavarov. naše di±ave z vseskozi alov.-narodno npravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživeti e in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trsta V. CEGNAR, ulica Casernfl 12, TELeFON It 2147. V Trstu« dne 12. aprila 1914. »EDINOST« It 70. Stran XI. je pristni rastlinsko najboljši in najzdra-vejši liker na svetu, (TS) R?) f? p S On krepča tek in prebavo, brani želodec in bm proti Strupom ^ pokvarjenih jedil in proti nalezljivim bolezni. Ne slabi ne omami ampak daje moC in veselje do dela. Florlan je v vsakem domu potrebna domača pomoč« V vašo lastno korist uživajte edino le pristni Florian kojega zahtevajte povsod. Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo Vekoslav Plesničar Trst, nt Donlzzetn it 3 100000000000 žlahtnih Jamstvo 50.000 Kron. pripravljen samo Iz rastlin bras ^ UrjoVCt Jt"Sf Piazza Ponterosso 2 Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI\ ijflneJSe reference tu- in v ino-Tl ZA DAME IN GOSPODE. po meri. — Elegant, zemstvu. — VELIK no delo. — Cene zmerne. — Na, LIKA IZBERA SUKNA IN NOVOSTI Serafin Slega IL1S Večkrat na dan svež kruh. — Prodaja sladčlc In prepečencev. — Vsakovrstna moka. — Postrežba tudi na dom. — Priporoča se za obilen obisk. — Sprejema se vsakovrstno : : : pecivo. s s : i ODLIKOVANA tržaška čevljarna Trat, uHca Oioseć Cardicd 21 lihera okrala vsaka vrste, u|bol|ilk ftn In Inozemskih ta«araa pa najzmer-nejUh cenah. Blago irn vrsta. Mo- 6rafibeaa, kattireoteiuba ter zemljemerska pisaru 3ng. J. Skoberne & 3ng. 2). Qnstinčič Irst :: ifica fltvi ftrr. S :: &st Kje dobite dobro obleko? V stari in dobroznani prodajalnlci oblak ia blaga katero je prevzel Giustpp« Carlini - Trst Piazza S, Giaeomo štev. 2 (Coreo). Bogat Izbor moških In otroških oblek; paletot, ranglan, loden, izgotovljen po sadnih nzorcih, kator tudi izbor blaga za obleke po meri. Gene zmerne V trgovini pohištva v ulici San Giovanni štev. 5 ne nadaljuje prodaja npalnlh In Jedilnih eob po Jako zmernih oenah ter e popolnoma zadovoljivo In najboljfto postrežbo. Prva jugoslovanska jj^ ^ tovarna glasoviijev Trat — vla Faraeto «t 42 — Trat Izdeluje, popravlja, oglašuje, menjaje glanovirje, - D«lo točno. — pij a ni ne itd. Emilio Muller l/^Iika zaloga olja, kisa in mila Piefro De Maflia Trst, via Gialia 72 (nasproti Dreheijeve pivovarne) pao unizio olje po tt tia. b Postrežba na dom. Ford IS—20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje Znižanje cen! a—a -- K 4800; S wmMm K 4300. Laodnte-t miIiIm K 6800. Popoten opnvn Oapoto • Hm-ikU mi.«! hMb, pel mifc^ g—wnoc m »uxi iMki pite, rac, kflo^tonrt fttevnik te hteoran Om valjajo n von prosto ranin« te coteteo ▼ ANTON SKERL, te« Trat, Piazza Cnrlo Gol doni Telefon 1734. Oartfe: Vin dei Bncchi z 8 Telefon 3347» V trgovini olja IVAN BIAGGINI v Trstu, ulic. Biuli. 23 M rdobi; CVEBA po kron 1-44 klgr. OREHI prve vrste. SUHO SAD|E in drugo. Postrežba toina bi na dom Josip Nfoaldner Velika zaloga tu in inozemskih rimea ia trdega lesa Trat - via Media št. 3 - Trst zobotehnlk Dra. Ferdin. Tanzer Sprejem* od 9—1 in od 8—8. OoMoffftl IS, ČEVLJARMCA Leonardo Renti a Trst, nI. del e Acque 4 Vel ka i 1 bera moških, ženskih, otrc§niera vecchia štev. 29, prvo nadstropje« Od 2 pop, do T zvečer Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl Sc Co. Succ.) tfebavatai pU>. P«« S Min, m a. in.,!. ■ VOMJfSfV (Ufi) obrti. stnji sa poijodofaMa In •Ha, ia mmmMemjm m tovarn M. m «Mrtrt3ss IWl|W ia Padratd, kakor t*ii vadigala in blago. Strofi m SmmUn im oorl OIK aajon^fi pokrov kii. V*?***. ^TA 11 Zobni ambulatorij 11 I I v. 6 Rotslnl <2, vogal ul. Poste. I | I ■ Moderna zobna delavnica.Umetni I | zobje po K 4 —. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. Plombiranje z materijalom I. vrste po K a*—. Iidiranje zobov brez bolečin po K a*—. Jamstvo za vsako delo. Urnik: g—x in 3—12 ob nedelj ah in praznikih g —12 Slovensko konsomno Muo Trst, uliea Lazzarelto vecchlo 31 se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. ToČi se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. — Postrežba točna. restavracija flURORA liri, iHu Cartud a Vsak večer od 7. do polnoči velik koneert pri katerem sodeluje srbsko-magjarski Opozarja te cenj. občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi. Ob nedeljah in praznikih Matinee. s VSTOPNINA PROSTA, s Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Foleg renomirane ga Goessorega pira se tefi pWo Renchel-Brfta is Kulmbacha Sttomnn papir zn ronlfite. Ottoman papir in stročnice za svnlflce se hvalita sama In ne potrebujeta reklame. \ \ OTTOMAN | astfETTKOBie^ § * KP051 /C&tfL\ OtPOSt > "S t; * ' C r. _ UUCP ottoman Tržaška posojilnica in hranilnica r*fllstrovana zadruga z •mejenlm poroštvom. Tratp piazza Caaarma štev. 2, 1. (v lastni paladl — vhod po glavnih etopnjloah). Pottno hranllnlAnl raftun iefOO« Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na zastsve in na amortizacijo aa daljšo dobo po dogovor«. Esbomptuji trgovtk« bm tadi al Rastni davek plačuje savod Oddaja domaoo VhM ^ .______1 ud Injik c- ■ -m li vtsfs as tsksil ratos ____ss Vlaga m lahko po nabiralnika (hranilna Volofan t tov. MS, Ima varnostno oolloo (safe depoeits) za shrambo Trednoetoib doknmantov in raznih dragih vredsoet, popolnoma proti vloma in požaru, urejeno po n^jnovejiem načinu, ms jo oddaja v najem po nizkih cenah. Stanj« vlas nad IO mlljonovi uaaaas uaa i od a do ll doooldno In od S do a popoldne Izpladujo oo voak delavnik ob uradnih urah. CENTRALA v -- PRAGI - Ustanovljena L 1868. 20 podrtun c. 17 ek$potitm. Delniška glavnica I K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad t K25,000.000 2ivnostensko banko, podružnica v Trsta 4 VaIaO^BB ■ OIK« _ UkM II V 0 Talofon: »57 - I07S. GRADEŽ otvofjena v poletju ekspoziture — OPATIJA IZVRŠUJE VSE BANČNE in MENJALNlCNE POSLE. = borzna naročila. ====== 0 VLOGE m knjižico Kontni davok pladujo banka Iz avojoflo Polotnloo brozptaAno na razpolago. Culle novo W (NOVA KAVARNA) Trst, P'8zza Barrlera Settefontane Trva ndobnost Bogata izbera Časnikov. P vokrstne pijaie. Hiadila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 19 81 Poleg kavarni se nabaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se u dani FRANJO ABRAM, lastnik. Nv fitftm Žerjai-Trst priporoča r/ojs trgovine alics Oommerciale 18, s podružnico ulica Istri* 6( CČarbola r gornja). - F^odajs se žito, ovss, koraca is raznovrstne otrnb' ter moka tadi na debelo. JURAJ KARAMAN Trst, ulicii Fonderla štev 6 priporoča ovoje skladišče dalmatinskega vina Is Omlia la iledefo svoje gostilne: v ul. Scorzerla 4, t al. Tlntore 8, t nI. ValdlriTo 14, In Passo S. Indrea 40. SMiidlšče osUa m dro za pife, petroleja in stavb, materijala Josip Mieeu Trst, lia S. CilliM 2. (St. \m). Telet 2132 a ei nimajo zadosti mlaka da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo najboljšo moko,da pomnožijo in ojačijo lastno mteko Zaloga v lekarni „&&LEN? Trat, Pfa S. Clliao. Cena posamezni škatljl K 2-50. I OeOtai zaloga g trsta MeavisJS# ograja tm ttdns mrsls, pohIStvo Masno In Iz medl dobsvijs, kakor )• dokaraso, tvrdks TMMffl BSSSSAN GRADEC Podružnica Trst «L Nooya H. 27. M. 19-79. Oeaik H. I aastonj. dj Josip Gergić,Trst Roool — Mollno a vento štev. 40 Prodajalna čevljev Tseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča ae za obilen obisk CUzabetina dražba za parne mlini (j£H) Največje mlinske pod; avstro-ogrski monarhi odleti* v kg aa letet 55 vagonov aa dna SLAVNO ZASTOPSTVO I feriinaid ffirst, trsi ulloa Miramar itav. SI. 2ito In otrobi nS debela