Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 2.
¥ Ljubljani, dne 28. februarja 1934.
Telefon St 30-40
VOJNI INVflUD
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
XIV.leto.
List izhaja vsakega 25. v meseca. Pose»
mezna štev. 1 Dts^
—	Naročnina mcssfr-no 1 Din. — Roke» piši se ne vračaj«.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejema jo. — UrednišH-o ta upravništvo v L jok» Ijani, Št Petersha
vojalnica.
Telefon štev. 30-4&
Redni občni zbor
Oblastnega udruženja vojnih invalidov
se vrši
v nedeljo, dne 11. marca t. 1. ob 8. uri dopoldne v Mariboru v veliki Unionski (Götzovi) dvorani.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in konstituiranje.
2.	Poročilo uprave.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Razrešitev odbora.
5.	Poročila o invalidskem vprašanju.
6.	Predlogi in pritožbe.
7.	Volitev.
8.	Slučajnosti.
Na predvečer, dne 10. marca t. L, točno ob 20. uri se vrši v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti
DELEGATSKA ANKETA.
Vse Krajevne organizacije morajo poslati delegate.
Natančna navodila so objavljena posebej v tem listu.
Navodila
or9a.?.,2ac,Jam m elanom za oblastni občni zbor
Letošnji oblastni občni zbor se bo vršil v Mariboru in sicer:
V soboto dne 10. marca 1934 bo delegatska anketa, katera se bo začela točno ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. V nedeljo dne 11. marca 1934 pa bo občni zbor, ki se bo začel točno ob 8. uri zjutraj v veliki Unionski dvorani (Götz-ova dvorana).
Vsaka krajevna organizacija mora poslati svojega izvoljenega delegata ali namestnika. Dotične organizacije, ki do takrat še ne bodo imele svojih letošnjih občnih zborov, morajo poslati stare izvoljene delegate ali namestnike.
Vsi delegati morajo biti že v soboto v Mariboru, ker se bodo reševala glavna in važna vprašanja že na delegatski anketi, občni zbor pa bo le manifestacija za naše vprašanje.
Vsak delegat ali namestnik mora imeti od svojega odbora izstavljeno pooblastilo, s številko, podpisi in žigom.
Krajevne organizacije naj pošljejo event. svoje predloge že prej pismeno, najkasneje do 7. marca 1934. Vsak de-e2at naj ima s seboj tudi statistiko, oziroma pregled članstva svoje organizacije.
One organizacije, ki še niso poslale na poziv Oblastnega odbora svojih statistik članstva, naj to takoj store, ker je treba še pred občnim zborom sestaviti skupno statistiko.
. Tudi morajo vse organizacije, ki so jzvršile svoje občne zbore, poslati takoj Oblastnemu odboru zapisnike občnih ?b°r°v’.v katerih morajo biti navedeni kVtn °tdborniki. Na delegatsko an-
m no potreVba„o,,iSdiPriS-t01’a' T D*
za invalidsko vp^rdaT,“ občnemu zboru kolikor’mogoče veliko število članstva. Pndefo
bor0ovrada m eVent' drUSih 0bIastnih od-
, Zato naj vse organizacije, posebno J^nie, pozovejo svoje članstvo, dä se cnega zbora v čim večjem številu eleži. Poskrbljena bo najmanj polo-’ , ,cna vožnja, ža katero se bo še na-nadno v dnevnikih objavilo. Glede j0zne olajšave opozarjamo članstvo, a Je treba dati pri odhodni postaji kar-zadai z mokrim žigom. Po dati U V Maribor se karte ne sme od-
Pozdravljeni, tovariši!
Dnevi teko neprestano in zopet se je zasukala zemlja okrog sonca in naznanila čas, da se zopet iz vseh srezov dravske banovine, naše Slovenije, sestanemo, pogledamo v preteklost, prerešetamo sedanjost in zasnujemo nova pota v bodočnost.
Občni zbor našega Udruženja je napočil in stisnili si bomo roke, iz vseh krajev in tudi tovarišem iz Beograda, ki bodo v imenu Središnjega odbora našega udruženja za celo Jugoslavijo izročali pozdrave.
Pozdravljeni, tovariši!
Naš občni zbor, vsakoletni občni zbor je pregled naših vrst, naše skupnosti, naše samozavesti, naše volje, naše moči. Zato naj bo ta naš občni zbor tudi letos izraz energije in hotenja, da dosežemo izboljšanje našega invalidskega zakona. V izboljšanju našega invalidskega zakona, ki mora biti tak, kakor so ga sestavili invalidi iz cele države in so se potem vsi ti predlogi zlili pri Središnjem odboru v celoto, v predlog, ki je bil predložen vladi, dä ga uzakoni. Do danes se to vkljub obljubam še ni zgodilo. Zato bo naš glas na tem našem občnem
zboru odločnejši, naša zahteva nepokolebiva:
Nov invalidski zakon hočemo!
In v tem novem invalidskem zakonu mora biti vse tisto, kar nam manjka, mora biti v njem za vse tiste krivice, ki se nam gode, zdravilo.
Socijalne ustanove morajo biti v službi invalidov.
Ambulante, lekarne, bolnice, zdravilišča morajo biti na razpolago invalidom in sploh žrtvam vojne. Ortopedski pripomočki morajo biti vsak čas dostopni invalidom itd. Kaj bi naštevali vse, ko je v našem načrtu invalidskega zakona zapopadeno vse.
Poleg tega bomo pa na občnem zboru zopet dokazali organizacijsko disciplino in zavednost. Pomnožili bomo članstvo in strnili naše vrste tesneje. Kajti, videli smo in vidimo mi vsi borci, da je le v nas samih, v naši celoti pomoč in da od drugod ne moremo pričakovati uspešnih pridobitev, ako mi sami s svojo energijo in v strnjenih vrstah borcev ne korakamo odločno naprej.
Zato še enkrat, tovariši od vsepovsod, dobrodošli in pozdravljeni s tovariškim pozdravom.
Vladislav Fabjančič:
„Boj“ in volni invalid
Udruženje vojnih invalidov v Sloveniji je kolektiven član Združenja borcev Jugoslavije. Invalidski oblastni odbor v Ljubljani, pa tudi funkcijonarji vojnih invalidov iz podeželja so aktivno sodelovali pri ustanovitvi »Boja« in so tudi danes eden njegovih najtrdnejših stebrov. Zakaj tako?
Ce se kdo lahko imenuje »bojevnik«, »borec«, se predvsem mora vojni invalid. Njega so kroglje iz puškine cevi, iz strojnice, iz topa ali pa bajonetni vbod-Ijaji zaznamovali za resničnega borca. Manjkajoči ali pohabljeni udje povedo razločno, da imate opravka s človekom, ki je bil nekoč pravi bojevnik. Nekoč! Da, ta bojevnik je bil svoje dni vesel, mlad, zdrav, pokonci fant od fare. Vojna mu je pobrala del čvrstega telesa, velikokrat tudi kos duše. Kako ne bi bila zagrenjena duša vojnega invalida!
In vendar je invalidska organizacija morda najboljša, kar jih je včlanjenih v Združenju borcev Jugoslavije, njeni voditelji najboljši tovariši in sodelavci v našem skupnem gibanju, njeni člani po deželi najzanesljivejši snovalci krajevnih organizacij »Boja« in vneti glasniki nove bojevniške blagovesti.
Borci, ki smo tudi stali v bojnem dimu, ki nam krogle sicer niso prizanesle, a nas niso docela pohabile, najbolje razumemo dušo svojega nesrečnejšega bojnega tovariša, vojnega invalida. Vemo, kako mu je hudo po izgubljeni mladosti, po ubitem življenju. Tudi vemo,
Vsak udeleženec bo dobil na občnem zboru potrdilo o udeležbi, ki mu velja poleg obdržane karte za brezplačno vožnjo nazaj. Padi kontrole imejte vsi s seboj članske knjižice.
Delegatom bodo preskrbljena v Ma^ riboru prenočišča. Kdor izmed njih m reflektira nanj, naj takoj javi.
Za delegate in event. druge udeležence bodo za vožnjo v Maribor rezervirani vagoni. Odhod iz Ljubljane bc v soboto 10. marca t. 1. ob 13.55 uri. Ne kasnejših postajah naj udeleženci vprašajo za naše vagone.
Opozarjamo delegate, da se točne drže določenega časa.
°v"bc!?em zboru se bo vršil velik zbor Združenja borcev Jugoslavije oh pol 11. uri. Pozivamo vse naše člane, da se tega zbora tudi udeležijo
kako bridko čuti, da svet ne vidi njegovih žrtev ali pa jih samo površno vpo-števa. Kako je invalid nekaterim le v napotje kakor berač ali postopač! In vendar je vojni invalid najvrjejši vseh i vojakov, najsvetlejši in tudi od vseh največji, ker je najnesrečnejši!
Vojni invalidi vedo, da jih mi borci razumemo, da smo jim pravi, najbližji tovariši, ki z njimi čustvujejo in vidijo v njihovo zagrenjeno dušo. Zato so z nami in mi z njimi, z vsem svojim hotenjem, z vso svojo voljo, z vso požrtvovalnostjo in borbenostjo. Zdravi in bolni vojak! Oba pa tovariša iz krvavih bitk, trdno odločena, da se mora slišati glas tistih, ki so že dali svojo kri, in tistih, ki jo bodo še morali dati vselej, kadar bo šlo zares, kadar ne bodo več govorila človeška usta, ampak topovska žrela in tanke puškine cevi. Oba vesta, kaj je vojna, česar ne vedo mnogi drugi, ki jima režejo kruh in jima pretipavajo obisti v pogledu domoljubja, zanesljivosti, državotvornosti. Invalid in borec se morata krohotoma zasmejati, ko ju hočejo tehtati take telesne in zlasti moralne »škarte«! Zato držita skupaj in se čutita eno z vsemi drugimi bojevniki, bivšimi in sedanjimi vojaki, in z vsem poštenim ljudstvom, ki je vedno prvo na vrsti, kadar je treba dajati in ne jemati, ki je tudi pripravljeno dati vse, kar je treba, hoče pa tudi imeti besedo zraven, ko se odločuje o njegovi usodi. In sicer važno besedo!
Vsi borci, z invalidi prav v ospredju, so načeli novo gibanje, ki se bo držalo strogo nad strankami in ki naj prinese popoln duhovni preporod celemu narodu. Vojni invalidi so prav posebno pripravni za nosilce takega nadstrankarskega pokreta, ker so med njimi že čez 15 let ljudje iz vseh mogočih strank — kroglje v bitkah ne priznajo nobene strankine izkaznice in nobene partijske protekcije — pa se vendar izvrstno razumejo.
Vojni invalidi, ki so se tako požrtvovalno vrgli na delo za Združenje borcev Jugoslavije, bodo našli v svojem delu poleg zavesti, da služijo veliki stvari, svojemu najvišjemu zaščitniku Nj. Veličanstvu kralju, državi, celemu narodu, Poštenosti in Pravici, poleg utehe, da so navzlic telesnim nedostatkom enakovredni in enakopravni borci v mogoč-
nem zgodovinskem pokretu tudi zagotovilo, da njihova požrtvovalnost ne bo brezplodna za lastno pravično stvar. Saj ; so v eni vrsti s tovariši sobojevniki, ki i najbolje vedo, kako upravičene so inva-I lidske zahteve, in jih bodo v vseh časih tudi najkrepkeje podpirali, s tovariši, ki vedo, kaj delajo, in so trdno namenjeni izvojevati zmago pravični stvari.
Delegati vseh Krajevnih organizacij se pozivajo, da se Oblastnega občnega zbora v Mariboru in shoda Združenja borcev sigurno vdeleže.
Redna letna skupščina
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne i 4. marca 1934 ob 9. uri dopoldne v dvo-; rani Zadružne gospodarske banke v ; Mariboru, Aleksandrova cesta 6, svoj
I Redni letni občni zbor
Dnevni red:
1.	Otvoritev in konštatiranje skupščine.
2.	Volitev predsednika skupščine, zapisnikarja in dveh overovateljev.
3.	Čitanje zapisnika zadnje skupščine.
j 4. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
5.	Poročilo nadzornega odbora.
6.	Pazrešnica staremu odboru (ab-solutorij).
7.	Odobritev proračuna za leto 1934.
8.	Volitev novega odbora in delegata za oblastno skupščino.
9.	Slučajnosti.
člani in članice se pozivajo, da se tega občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeležijo, ker bo za vsakega posameznega važnega pomena. Torej pridite vsi! Na svidenje 4. marca t. 1.
Kaj zahtevajo vojne žrtve Jugoslavije
(Po Ratnem invalidu štev. 8 od 25. februarja 1934.)
Vojni invalidi zahtevajo invalidski zakon, kateri bo priznal ugodnosti onesposobljenim borcem v domovini, za katero so trpeli.
Oni zahtevajo narodno priznanje.
Zahtevajo, da se za invalide priznajo vsi oni, ki so kot vojni obvezniki odšli v vojsko zdravi, iz nje pa so se vrnili z zmanjšano pridobitno sposobnostjo za svoje poklice, brez obzira na vzroke, vsled katerih je njihova nesposobnost nastopila.
Zahtevajo tudi sorazmerno materi-
rijalno odškodnino za zmanjšano pridobitno sposobnost.
Vojni invalidi zahtevajo proklamacijo načela: Zasluženo priznanje in nakazilo invalidnine, ne glede na to, koliko davkov danes plačujejo, ker davek ni bil pogoj njihovega udejstvovanja v vojski.
Vsled tega invalidi odklanjajo vsak davčni cenzus, ki služi za pogoj pri prejemanju invalidnine.
Odločno zahtevajo obnovitev postopka za priznanje invalidnosti, za vse one, ki se iz kakršnihkoli vzrokov niso pravočasno javili in so vsled tega ostali nepriznani.
Obnova postopka se jim mora dovoliti že vsled krivic storjenih zaslužnim borcem v teku 15 let po vojni.
Vojni invalidi zahtevajo priznanje invalidnine vsakemu, ne glede na zaslužek, najsibo trgovec, aktiven oficir, uradnik, obrtnik ali delavec.
Invalidnina mora biti odškodnina za ono, kar je izgubil v vojni.
Odločno zahtevajo vojni invalidi brezplačno zdravljenje v bolnicah, sanatorijih in toplicah, ne glede na njihovo materijelno stanje. Tudi zahtevajo brezplačna zdravila, ne glede na to, kje se zdravijo, pa tudi za one bolezni, ki nimajo vzročne zveze z vojnimi poškodbami.
Zahtevajo obvezno zaposlovanje po šolski izobrazbi in fizični sposobnosti v državnih, samoupravnih in privatnih službah, po procentu, katerega zahteva njihovo celokupno število.
Vojni invalidi zahtevajo povračilo 627 milijonov dinarjev, prihranjenih pri vojnih žrtvah, z nesocijalnimi odredbami sedanjega invalidskega zakona, s katerim so mnogim uničene pravice, pridobljene z invalidskim zakonom iz leta 1925. Ta prihranek se mora vrniti onim, katerim je odvzet protiustavno in protizakonito.
Zahtevajo povečanje kreditov za vzdrževanje socijalnih ustanov za vojne žrtve, predvsem ortopedskih zavodov, ki danes nimajo materijalne možnosti, da bi pravočasno preskrbeli vojne žrtve s protezami.
Vojni invalidi zahtevajo, da se priznavanje invalidnin prenese iz divizijskih sodišč na sreska sodišča, ker je počasnost pri prvih postala že fenomenalna. Radi takega stanja nimamo nobene prave štatistike o številu vojnih žrtev, ker jo je nemogoče napraviti, dokler je pri nižjih sodiščih še nad 60.000 nerešenih predmetov.
Vojni invalidi zahtevajo cenejšo vožnjo za 50%, ker so za to bolj upravičeni in potrebni kot ogromna masa zdravih ljudi, ki uživajo to ugodnost.
Zahtevajo priznanje invalidskih organizacij in invalidskih zadrug z inval. zakonom, ker so le one ostale prave zaščitnice tovarišev, ko jih je zadela težka usoda po invalidskem zakonu iz leta 1929 in ko jih je zapustil ves svet.
Zahtevajo tudi oprostitev poštnih in taksnih pristojbin za te organizacije, ki državi lajšajo delo pri oskrbi vojnih žrtev. Nobeni drugi organizaciji ne priznavajo prvenstva v tem smislu in zahtevajo, da se taka krivica popravi.
Ne bi bili tovariši in dostojni svoji svetli preteklosti, ako se ne bi zavzeli tudi za upravičene zahteve vdov po svojih padlih tovariših in vojnih sirot, katerih stanje ni prav nič boljše od invalidskega.
Zato vojni invalidi tudi zahtevajo: da se vrnejo vdovam vse zakonite pravice, ki so jih imele po invalidskem zakonu iz leta 1925, ne glede na to, ali so njih možje padli ali umrli vsled ran, bolezni ali drugih nesrečnih slučajev v vojni.
Tudi njim se mora dati brezplačno zdravljenje v bolnicah, sanatorijih in zdraviliščih, brezplačna zdravila, če se zdravijo doma in brezplačno vožnjo, ako jo potrebujejo, kadar se gredo zdraviti.
Izbris davčnega cenzusa kakor pri invalidih.
Priznanje staršev, ki imajo drugega polnoletnega sina.
Dati jim olajšave pri vožnji, v vseh slučajih, kadar zahteva potreba, najmanj pa petkrat letno. Izplača naj se triletna podpora vdovam in sirotam, kadar se omože ali oženijo.
Prvenstveno pravico pri zaposlovanju v vseh državnih, samoupravnih in privatnih službah, za katere so sposobne.
Dosmrtno priznanje »Vojna sirota«.
Državne štipendije se morajo podeljevati prvenstveno vojnim sirotam pri onih ustanovah, ki uživajo državno zaščito in pomoč.
Za vse vojne žrtve mora biti invalidnina nedotakljiva, izvzemši pri zlorabljanju protez ali državne pomoči.
Vse vojne žrtve morajo biti oproščene kuluka in vseh drugih fizičnih obvez.
Združevanje v invalidskih organizacijah mora biti obvezno in Udruženje naj bo deležno subvencij, ravno tako invalidski dom v Beogradu.
Vsemu svetu je znano, v čem obstoji invalidski problem, kaj zahtevajo vojne žrtve Jugoslavije od narodnega predstavništva in kraljevske vlade in v kakem stanju se danes nahajajo.
Pripomniti je treba še, da te izneše-ne zahteve niso niti polovica onega, kar danes uživajo vojne žrtve v drugih ci-
Porocilo Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov za Dravsko banovino v Ljubljani, za poslovno leto 1933-34.
Petnajst let obstoja invalidska organizacija v Sloveniji. Štirinajst let smo ‘ všt '^ojne žrtve v Jugoslaviji udružene v enotni vsedržavni organizaciji, v »Udruženju ratnih invalida Jugoslavije«, ! v katerem smo vsi enakopravni člani z istimi pravicami in istimi dolžnostmi. — ! Med nami žrtvami vojne, med Srbi, Slo- j venci in Hrvati, ni razlike, vsi smo ! »vojne žrtve Jugoslavije«. Vsi se vese- : limo svojih uspehov in vsi v enaki meri ; trpimo krivice. Po petnajstih letih se ^ dne 11. marca t. 1. zopet zberemo polno- : številno predstavniki invalidskih vrst | Slovenije na svojem rednem letnem ob- j čnem zboru, ki bo letos v Mariboru. — Pregledali bomo ponovno naše vrste, dali obračun svojega dela našim invalidom in pokazali javnosti naše stanje po petnajstih letih miru. — Invalidskemu udruženju tako v Sloveniji kakor tudi v celi državi bo ta naš zbor veliko doprinesel k napredku v bodočnosti. Zato je potrebno, da pridejo naši tovariši delegati v Maribor dobro pripravljeni z vsemi potrebnimi podatki o stanju našega članstva, točno poučeni o vzrokih njihove bede, zapostavljanja in uničevanja ter oboroženi z učinkovitimi sredstvi za borbo v bodoče.
Koliko dela in truda, koliko skrbi in žrtev je tekom petnajstih let imelo naše Udruženje v boju za obstanek svojega članstva in za omiljenje bede?
Vsi zbori in kongresi so opetovano ugotovili nujno potrebo obstoja te važne invalidske organizacije, ki je s svojim delom skozi dolga leta ustvarila za vojne žrtve mnogo dobrega in za sploš-nost veliko koristnega; zato jo široka javnost po pravici smatra za »občeko-ristno ustanovo«, ter bi radi tega naše »Udruženje invalidov« moralo uživati večje uvaževanje pred vsem pri onih faktorjih, ki so dolžni in poklicani pomagati tej ustanovi pri izvrševanju svojega velikega socialnega, gospodarskega in narodnega programa do večjih uspehov.
Odsluženi vojščaki, predvsem pa vojni invalidi in vojne žrtve sploh, so bile po vojnah deležne posebnih ugodnosti, toda ne samo z besedami, marveč v dejanjih. S spoštovanjem se je gledalo na bivše borce za obrambo skupnosti. Zaslužnega spoštovanja in potrebne podpore so deležni borci, sedaj naši tovariši po usodi v drugih državah, dočim se pri nas, žalibog, prehitro pozablja žrtve, doprinešene za skupno stvar. Pravice vojnih žrtev so pri gotovih činiteljih in gotovih skupinah ljudi, ki vidijo predvsem sebe in samo sebe — postala nadležnost, nerentabilno breme.
Invalidski zakoni se spreminjajo, toda tudi hote napak razlagajo. Posledice tega niso izostale in smo radi tega po petnajstih letih po vojni dejansko slabše zaščiteni kot smo bili v prvih letih po vojni. Vojni invalidi in njihovo združenje zadevajo vedno na večje težave pri uveljavljanju svojih pravic. Zakonite določbe v zaščiti se ne upoštevajo ali napačno tolmačijo ali pa sploh ne izvršujejo. Posebno se to čuti pri priznavanju invalidnosti, izplačevanju invalidnin, zaposlevanju v državnih in samoupravnih službah ter pri privatnih podjetjih. Razumljivo je, da ima udruženje radi nespoštovanja zakonitih določb in odredb v obrambi za pravice svojega članstva vedno več dela in skrbi, boriti se mora z velikimi napori.
V kratkem podajamo poročilo in obračun o delovanju Oblastnega odbora v poslovnem letu 1933-34.
Odbor:
Vsi odborniki tako upravnega kakor nadzornega odbora, izvoljeni na lanskem občnem zboru so skozi celo poslovno leto vztrajali na svojih mestih. Udeleževali so se vedno odborovih sej skoro polnoštevilno. Sej je imel OO. 7 red-
viliziranih. državah, n. pr. v naši sosedni Bolgariji.
Zadnjič opozarjamo na veliko bedo vojnih žrtev. Ne morejo več čakati, ker od samih obljub umirajo.
Oni, ki za vojne žrtve mislijo in delajo drugače, naj pa nosijo odgovornost za posledice.
nih in 2 izredni. Vsak odbornik je posvečal svoj prosti čas in svoje zmožnosti in aktivno sodeloval pri vseh večjih akcijah udruženja ter z nasveti pomagal pri reševanju tekočih zadev v odboru. Delovanje odbora se je vršilo v glavnem po smernicah in sklepih lanskega občnega zbora. Predvsem se je delalo za spremembo obstoječega inv. zakona, za kar se je s pomočjo in pod vodstvom S. O. v Beogradu napravilo več intervencij pri najmerodajnejših faktorjih in na Najvišjem mestu. Za to vprašanje se je potom predstavk in časopisja vedno poučevala javnost, narodno predstavništvo in senat.
Odbor je podpiral svoje članstvo tudi v veliki meri gmotno. Odobraval je v okviru finančne možnosti podpore krajevnim organizacijam in posameznikom v nujnih slučajih pa pomagal z brezobrestnimi posojili po sklepu občnega zbora v okviru odobrenega proračuna.
Zbiranje denarnih sredstev je prizadevalo odboru mnogo skrbi in težav. Viri dohodkov se krčijo, zato je odbor posvečal vso pozornost za ravnovesje odobrenega proračuna in štedil do skrajnih mej možnosti. Uspelo mu je še zaenkrat podeliti podpore v polnem obsegu, kar pa v bodoče pri sedanjem stanju dohodkov najbrže ne bo mogoče, dokler se ne reši vprašanje dohodkov od raznih koncesij, ki so glavni vir sredstev. V tem oziru smatra Oblastni odbor za ! svojo dolžnost izraziti najprisrčnejšo zahvalo za vso naklonjenost in zaščito g. | banu dravske banovine dr. Drago Ma- j rušiču, ki se je vedno iskreno in odloč- j no zavzemal za pravice vojnih invali- ! dov in udruženja. Pri tem so nas pod- i pirali tudi v enaki meri vsi naši tovariši vojni dobrovoljci, bojevniki, rez. oficirji in četniki, ki so nam v težkih tre- j nutkih vedno pomagali za kar jim bodi ; izrečena tudi najprisrčnejša zahvala.
Manjše in tekoče zadeve je reševalo :
tajništvo s pisarno:
Vsi sklepi odbora so se izdelovali v ! tajništvu. Reševale so se razne vloge | organizacij ter posameznikov. Nudil se j je potreben pouk raznim predstavnikom krajevnih organizacij potom okrožnic, pisem in ustmeno. Tajništvo je izvrševalo številne osebne in pismene intervencije s pomočjo tov. odbornikov v zadevah, tičočih se zaposlevanja, podeljevanja kantin, trafik, prevedbe po zak. iz leta 1929 i. t. d. Reševal je številne pritožbe organizacij in posameznih članov v raznih zadevah.
Vodilo se je vse potrebne knjige, ki jih mora imeti vsaka dobro poslujoča pisarna. Vložni zapisnik izkazuje za poslovno leto 1933-34 skupaj 1818 številk. Od tega odpade za leto 1933 in sicer od lanskega občnega zbora 1328 številk za leto 1934, do konca februarja pa 490 številk.
Zbiralo je Statistiko članstva po sklepu lanskega občnega zbora in upravljal list »Vojni Invalid«.
Obračunavalo s Krajevnimi odbon naročnino za list in skrbelo zanj ter urejevalo naslove naročnikov.
V tajništvu so se zbirali vsi podatki o stanju in gibanju
Organizacije.
Naše Udruženje ima v svojem območju 47 krajevnih organizacij. Pretežna večina teh Kraj. organizacij je vršila svojo dolžnost in nalogo vzorno, najmanj pa v splošno zadovoljstvo članstva in Oblastnega odbora. Število članstva je v zadnjem času vsled redukcije po zakonu iz leta 1929, sicer malo padlo, nasprotno pa se je dvignila zavednost, vztrajnost in borbenost. Z odobrenjem invalidskega kongresa, ki je bil o Bin-koštih lanskega leta v Dubrovniku, se je Udruženje v Sloveniji pridružilo pokretu »Združenja borcev Jugoslavije« (Saveza ratnika Jugoslavije). V tej zvezi deluje Oblastni odbor potom svojih treh zastopnikov v Osrednjem izvršnem odboru Združenja. V banovinski odbor Združenih borcev je delegiral Oblastni odbor nadaljnih devet predstavnikov invalidskega Udruženja iz dežele.
Oblastni odbor je bil vedno v stikih z drugimi Oblastnimi odbori v državi, posebno v vprašanjih splošnega organi-
začnega značaja in delal sporazumno z njim pri akciji večjega stila.
Udeleževal se je redno zasedanja plenarnih sej S. O. v Beogradu in zastopal ter branil težnje svojega članstva.
Po želji naših tovarišev ruskih vojnih invalidov je bilo s sklepom plenarne seje v novembru mesecu 1. 1. sprejeto v naše udruženje »Udruženje ruskih vojnih invalidov«. S tem je postalo to udruženje sestavni del »Udruženja vojnih žrtev Jugoslavije«. V Sloveniji je pododbor ruskih vojnih invalidov postal enakopraven Krajevni odbor udruženja.
Oblastni odbor je podpiral svoje članstvo potom podrejenih Krajevnih organizacij tudi gmotno v obliki
podpor in brezobrestnih posojil,
v okviru finančnih možnosti in odobrenega proračuna. Podpore je razdeljeval po proporcu članstva in po številu naročnikov lista v posameznih Krajevnih organizacijah. Upošteval je tudi druge posebnosti, ki so prišle v poštev radi velike brezposelnosti v industrijsko razvitih krajih in pa v krajih, ki so trpeli radi poplav.
Najglavnejše in najvažnejše vprašanje za naše udruženje je
INVALIDSKI ZAKON,
ki daje podlago za vso zaščito.
Oblastni odbor je bil stalno v zvezi z ožjim Središnim odborom, kateremu je predlagal svoje želje in predloge glede spremembe invalid, zakona. Po svojih delegatih se je udejstvoval pri vseh razpravah in intervencijah. Delegacije so posečale člane kraljevske vlade, jim tolmačile nujne potrebe, zlasti gospodu finančnemu ministru.
Pred kratkim je bila posebna delegacija pri Nj. Vel. kralju, v kateri je bil tudi naš predsednik Oblastnega odbora.
Na ta način je Oblastni odbor napravil vse, kar je le mogel za spremembo invalidskega zakona.
Pričakujemo, da bodo spremembe ; čim prej v narodni skupščini sprejete.
Finančni odbor narodne skupščine j je naš načrt že pretresal.
Poleg borbe za nov invalidski zakon pa je bilo treba v veliki meri ščititi članstvo pri prevedbi po obstoječem invalidskem zakonu iz leta 1929.
Oblastni odbor je imel mnogo dela pri
rešitvah invalidskih sodišč.
Pogoji invalidskega zakona iz leta 1929 so zelo trdi in nudijo mnogo možnosti za odbijanje pravic.
Sodne kazni, zakasnele prijave, pretečeni roki itd. jemljejo vojnim žrtvam pravico do priznanja.
Invalidnino pa izgube tudi vsi nesi-romašni po davčnem cenzusu. Ugotovitev siromašnosti je tako zapletena, da je ne razumejo niti pravniki. Sestavljanje različnih pritožb proti rešitvam inval. sodišč je bilo vsled tega jako težko. Pokazali so se slučaji, pri katerih je moral človek strmeti in nehote misliti: Zakaj toliko raznih pogojev?
Oblastni odbor je svetoval krajevnim organizacijam, da naj pošiljajo pritožbe potom Oblastnega odbora. To se je vršilo v večji meri; mnogo članov in članic pa je prihajalo osebno v Ljubljano, da je v zadevah pri sestavljanju pritožb dajalo potrebna pojasnila. Mnogo je bilo poizvedovanj v inozemstvu ih dela pri iskanju novih dokazov, za katere je moral Oblastni odbor poskrbeti. Omeniti moramo, da je bilo s pomočjo organizacije mnogo prizivov ugodno rešenih.
Vendar pa so nekateri člani in članice sami mnogo zagrešili, da niso bili priznani, ker niso pravilno ali pa pomanjkljivo dokazovali. Mnogo jih je pa, ki so zamudili po zakonu predpisane roke.
Invalidsko sodišče v Ljubljani je z rešitvami v glavnem gotovo. So še [ predmeti, za katere je treba še podatkov, nerešeni so pa tudi še nekateri prizivi. Oblastni odbor bo imel še dosti dela s temi zadevami.
Počasno reševanje pri invalidskih sodiščih je povzročilo velike zaostanke pri
jiakazovanju invalidnin.
Zahtev za posredovanja v tem vprašanju je bilo zelo veliko, vendar pa se
v tem oziru ni moglo veliko storiti. Ako invalidnina ni priznana, se ne more nakazovati.
Večletno reševanje invalidskih predmetov je povzročilo zaostanke, ki znašajo v področju Dravske finančne direkcije približno tri milijone dinarjev.
Kriza in beda sta pritiskali na vojne žrtve, da so vedno priganjale Oblastni odbor, naj izposluje nakazilo zaostankov. Posrečilo se je na plenumu Središnega odbora v Beogradu zbranim delegatom izposlovati nakazilo zaostankov, od katerih je bilo v naši banovini v zadnjem času izplačanih približno dva milijona dinarjev.
Precejšnjo skrb je imel Oblastni odbor za
ortopediranje in zdravljenje.
Ljubljanska protezna delavnica dobiva vedno manj sredstev za preskrbo protez in drugih ortopedičnih pripomočkov vojnim žrtvam. Krediti v preteklem letu so bili tako skrčeni, da se
je v protezni delavnici več mesecev delalo samo po štiri dni tedensko. Sredstev za materijal vedno primanjkuje. Oblastni odbor je parkrat interveniral v tej zadevi. Zahteval je, da naj se iz narodnega invalidskega fonda da protezni delavnici potrebna sredstva, kolikor niso zadoščala sredstva iz rednega proračuna.
Tudi v bodoče se nam obeta zmanj-! šanje sredstev za ortopediranje, zato bo ; naloga Oblastnega odbora, da se z vso j močjo zavzame za to prepotrebno in-! validsko ustanovo.
Zdravljenje se je vršilo v glavnem ; le v Dolenjskih toplicah.
Zaposlovanje vojnih žrtev.
V tem vprašanju je bilo mnogo na-i porov in dela, toda zelo malo uspehov. I Vzrok temu je, ker se z zakonom pri-! znano prvenstvo pri zaposlovanju voj-! nih žrtev v državnih, samoupravnih, kakor tudi v privatnih službah v praksi ne upošteva. Veliko je bilo prošenj za namestitve. Oblastni odbor je v mno-
Proračun
Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani za poslovno leto 1934.
Dohodki
Članarina	6.000.—
Obresti	7.000.—
Koncesije	47.000.—
Din 60.009.—
Izdatki
Plače:
Tajnik	14.400.—
Blagajnik	8.400.—
Pisarniška moč	9.600,—
Snažilka	2.400.—	34.800.—
Pisarniški stroški	8.000.—
Kurjava in razsvetljava	2.000.—
Potnine	8.000.—
Zavarovanja	2.200.—
Podpore	3.000.—
Razni izdatki	2.000.—
Din 60.000.—
Račun zgube in dobička
Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov /	v Ljubljani za poslovno leto 1933.
Izdatki	Dohodki
Plača osobju	44.400,—	Članarina	2.932.40
Potni stroški	21.208.50	Obresti	11.732.16
Pisarniški stroški	8.158.35	Koncesije	79.531.93
Kurjava in razsvetljava	1.726.25	Darila	2.019.—
Podpore	69.880.—	Narodni invalidski fond	41.555,—
Zavaroval, in pokojn. prispevki 1.614.55		Saldo	12.735.06
Razni izdatki	2.958.90		
Odpisi	559.20		
Din 150.505.55		Din 150.505.55	
Bilanca
Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani za poslovno leto 1933.
Aktiva	Pasiva
Blagajna	7.951.29	Središni odbor	2.000.—
Vloge: Poštna hranilnica	10.767.01	Podpora min. za soc. pol.	20.380.—
Mestna hranilnica	43.490,—	Depozit	130.—
Ljublj. kred. banka	8.140.—	Prehodni račun	5.576.—
Vzajemna pomoč	168.464.35	Vojni Invalid	11.258.—
Efekti Posojila Blago Markiče ^ajevni odbori Bolžniki Inventar Saldo	31.— 11.977.07 2.541,— 1.184.40 12.609.04 7.468.49 945.— 12.735.06	Glavnica /	248.959.71
	288.303.71		288.303.71
V Ljubijajjj, jjjg g} decembra 1933.
Upravni odbor:
Predsednik: Štele Matko, 1. r.
Tajnik: Benedik Slavko, i. r	Blagajnik in knjigovodja:
Osana Miroslav, 1. r.
Člani:
Metlika Ivo, 1. r.	Mirtič Josip, 1. r.
Tomc Stanko, 1. r.	Juvan Fricko, 1. r.
Vuk Ivo, 1. r.	Maček Franjo, 1. r.
Nadzorni' odbor;
Predsednik: Jevak Matej, 1. r.
Člani:
Plehan Mirko, 1. r.	Novak Jernej, 1. r.
Kramar Ivan, 1. r.	Zore Josip, 1. r.
gih slučajih pismeno ali po svojih pooblaščencih interveniral na raznih mestih. O tem vprašanju bo moral nov invalidski zakon prinesti strožje in pre-ciznejše določbe, in poskrbeti za potrebne sankcije pri: neupoštevanju določb o zaposlovanju vojnih žrtev.
Trafike.
Po invalidskem zakonu priznano prvenstvo pri podeljevanju trafik v praksi skoro nič več ne prihaja v poštev. Zato je Oblastni odbor potom Središnega odbora v Beogradu zahteval temeljito re-meduro v tem vprašanju. Pripravlja se nov pravilnik za podeljevanje trafik pri
Monopolski upravi v Beogradu. Udruženje ima stalne zveze z monopolsko upravo in bo moralo zahtevati pospešitev rešitve.
Koncesije.
Predpravico pri podeljevanju raznih koncesij, predvsem koncesij za kinematografe, se ne upoštevajo. Oblastni odbor je imel v tem vprašanju v preteklem letu veliko dela. Udruženju se od gotovih strani odreka pravica do prispevkov od kinokoncesij. V kakšnem stanju se to vprašanje nahaja, je razvidno iz posebnega članka, ki je objavljen v tej številki našega lista.
Kinokoncesile v Slovenili
Vojni invalidi in njihova pravice
V	vseh časih, kar jih pomni zgodo-! vina, so bili invalidi in odsluženi vojščaki prve čase neposredno po vojnah
i deležni prav posebnih ugodnosti, ne sa-! mo z besedami navdušene domovine, ampak tudi z resničnim izpolnjevanjem zakonove ali drugačne merodajne besede.
Dodeljevanje zemljišč, rente, prednostne pravice pri podeljevanju služb in še marsikaj je v resničnosti državnega razvoja in življenjskega boja vzdrževalo spomin, priznanje in pijeteto do sinov, ki so kot invalidi izšli iz boja za obrambo skupnosti. Pač v zavesti, da vojnik služi ves izključno domovini, kadar gre za njen obstoj, da bo mogla ta domovina tem bolje podpirati v njegovem vsestranskem stanovskem razmahu državljana v plodnih letih miru.
Zalibog, obljube se rade pozabljajo, zakoni pa radi spreminjajo ali napak razlagajo, kadar je treba gmotnih žrtev tudi še v dobah, ki leže leta in desetletja za časom, ko se je poleglo vsesplošno navdušenje, ki je pogoj za gmotno požrtvovalnost napram vojnim žrtvam.
Invalid v gospodarskem boju in razvoju postane nujno predmet pozabljenja. Še več — njegova pravica postane nadležnost, nerentabilno breme.
Mrtvi borec je idealiziran v grobu »Neznanega vojaka«, da ima zgodovina odjeke in ker tak grob godi ponosu meddržavnih odnosov.
Živi, pohabljeni vojak naj živi spominom na »staro pravdo«, ob preskromni preskrbi, naj se z grenkostjo spominja obljub, trpi in čaka, da omahne med tovariše, ki so padli v vojni, zapustivši vdove in sirote, bedne nepreskrbljene.
Okoli 17.000 vojnih invalidov, vdov in sirot nas je bilo v Dravski banovini. Umirali so, umirajo, oslabljeni vojni pohabljenci, bedne sirote, vdove. Pravijo, da nas je še kakšnih 11.000. Po 15 letih svobodnega življenja! Velika vojna ni zapustila le veliko invalidov, ampak še večje tegobe novega urejevanja in kriz, ki se vlečejo.
Razumemo pač več, kot oni, ki ne trpe na posledicah vojne. Trpini poznamo bol in stisko. Vemo, da se domovina za našo voljo ne more žrtvovati preko svojih možnosti. Zavedamo se, da je gospodarsko nemočna, da je narod ubog, da bi nam rada domovina pomagala.
Zdrava domovina!
Od drugod bolestno čutimo udarce.
Proti tem dvigamo glasove.
V	Dravski banovini obstoja banovinski odbor Udruženja vojnih invalidov, kojemu je naloga in cilj podpirati člane gmotno, moralno, boriti se za pra-
! vice invalidov — končno, voditi evidenco o njihovih doživetjih in umiranjih.
Udruženje je deležno obširne zaščite zakona.
Novi zakon o obrtih od 9. nov. 1931, se že po materiji, ki jo upravlja, noče in ne more raztezati na invalide, je v vrsti predpisov obdržal v veljavi ministrsko naredbo od 18. septembra 1912, ki naj velja zraven novega obrtnega zakona. Ta naredba pravi med drugim, da je kinokoncesije podeljevati tako, da služijo v prvi vrsti občekoristnim svrham (§ 5 cit. uredbe).
V	naši državi je bila v Službenih novinah od. 2. junija 1920 izdana uredba o začasni pomoči vojnim žrtvam. V Službenih Novinah od 31. decembra 1921 pa zakon o začasni pomoči istim vojnim žrtvam.
V	njih je določeno v čl. 11., odnos-' no čl. 18.:
»Invalidskim organizacijam pritiče v j prvi vrsti pravica pri podeljevanju pri-! vilegijev (pooblastila za kinematografe), i Ta podjetja smejo invalidske organiza-I cije voditi v lastni upravi, ali pa jih I sporazumno z državnimi oblastmi od-! stopajo drugim osebam in podjetjem«.
Nadaljna zakona o invalidih od 17. novembra 1925 (Službene Novine od 21. novembra 1925) in od 4. julija 1929 (Službene Novine od 21. julija 1929) izrecno poudarjata, da dajeta prvenstve-i no pravico pri podeljevanju kinemato-I grafskih podjetij vojnim žrtvam.
Iz teh zakonitih določil izhaja, da so smiselno in po svrhi skladne v tem, da je podeljevati kinokoncesije občekoristnim ustanovam.
V	Jugoslaviji izdane citirane pravne norme so pač hotele le povdariti z besedo zakona, da smatrajo Invalidsko udruženje za eminentno občekoristno ustanovo.
Novi zakon o obrtih od 9. novembra 1931 torej ne ustanavlja samostojne razlage pojma občekoristnosti, ampak se sklicuje na naredbo od 18. sept. 1912.
Slednjo izpopolnjujejo v Jugoslaviji izdane norme s tem, da s povdarkom za primere podeljevanja kinokoncesij proglašajo Invalidske organizacije za obče-koristne ustanove.
Pojem občekoristnosti je torej po volji novega zakona o obrtih od 9. novembra 1931 isti, kakršen je bil pred 9. novembrom 1931 in veljajo zato tudi še vse citirane v Jugoslaviji izdane norme, ki so genetično istovetne.
Res je, da omejuje § 427 novega zakona o obrtih veljavnost cit. uredbe iz 1. 1912. na čas, dokler naša država ne izda uredb k zakonu o obrtih. Takih pa dosedaj še ni, neglede na to, da ne bodo smele brez kosanja z obstoječimi zakoni ustanoviti novega pojma občekoristnosti, tako da bi bilo Udruženje invalidov izključeno iz vrste občekorist-nih ustanov. Zakonodaja bo dolžna pri tem urejevanju posvetiti skladnosti vso pažnjo. Zategadelj je Udruženje invalidov še vedno nespremenjeno isto, kar je bilo za območje naše države od njenega nastanka dalje, namreč občekorist-na ustanova, ki ima prvenstvo pri podeljevanju, odnosno pridobivanju kinokoncesij.
S priznanjem povdarjajo invalidi, da so jim šla državna oblastva pri podeljevanju kinokoncesij vsestransko na roko, seveda v okviru zakona in so dolžni s posebnim priznanjem podčrtali prizadevanja, da je Invalidsko udruženje pridobilo vsaj najnujnejše za podpore invalidov, njihovih vdov in sirot iz dohodkov kinokoncesij.
V	smislu zakona in prakse se je na posvetu od 31. oktobra 1921 povdarilo pri Pokrajinski upravi, da ne bodo kinokoncesije oddajane invalidom samo prvenstveno kot občekoristni ustanovi, marveč, da bodo pridržane izključno invalidom.
Skladno je bilo zavzeto stališče, da bodo v bodoče kinokoncesije podeljevane edino invalidskim organizacijam in da tudi dotakratnim lastnikom kinematografov koncesije ne bodo podaljševane, ako invalidska organizacija ne bo dala svojega pristanka.
V	sporazumu s poklicanimi oblastvi je nato invalidska organizacija sklepala z nezaščitenimi lastniki kinopodjetij notarske pogodbe, slovom kojih so nezaščiteni lastniki smeli izvrševati kino-obrate s pristankom prvenstveno upravičene invalidske organizacije, zato pa
so prispevali organizaciji invalidov v smislu citiranih notarskih pogodb. (Notarske pogodbe od 6. novembra 1925 z Jugoslovansko Matico v zvezi z notarsko pogodbo od 9. novembra 1925.)
Notarska pogodba z Jugoslovansko Matico je iz notoričnih razlogov morala prenehati, dočim je bila kinokonce-sija sopogodbeniku Rudolfu Kokalju za kino »Ideal« v Ljubljani vsakokratno v smislu zakona podaljševana.
Sedaj stopi v ospredje »Zveza kulturnih društev« v Ljubljani, ki se je zavzemala za koncesijo kinopodjetja v prostorih kina »Matice« v Ljubljani.
V	smislu citiranih zakonov in postojeće prakse je Z. K. D. stopila v pogajanja z Udruženjem invalidov, in je bil nato sklenjen v okviru zakonov notarski zapis od 14. julija 1930, in sicer na eni strani z direktorjem Jugom Antonom kot predsednikom Z. K. D., dr. Ra-petom Stanetom, takratnim tajnikom in Udruženjem invalidov, na drugi strani pa z lastnikom kina »Ideal«, Kokaljem Rudolfom.
Takrat je Udruženje invalidov dobilo od Z. K. D. zagotovilo, da bo dobivalo notarsko dogovorjene prispevke, če dobi koncesijo Z. K. D., odnosno nova družba, ki se bo v kratkem ustanovila.
Invalidsko udruženje je mislilo dobro in lojalno, ko je sklenilo z »Zvezo kulturnih društev« in Kokaljem Rudolfom pogodbo, slovom koje bosta ta dva za kino Matico in Ideal prispevala Udruženju invalidov v pogodbi določene bruto dohodke, da bosta mogla računati s podelitvijo koncesije.
Nismo raziskovali s kom sklepamo pogodbe. Smatrali smo, da bosta oba pogodbenika lojalno izpolnjevala pogodbo. Saj to je za invalide postranskega pomena, ker jim je bilo in je ležeče na tem, da se pogodba, narejena vpričo notarja lojalno izpolnjuje, da bodo dobivali tisto trohico prispevkov, ki jim jo zajamčujejo zakoni in notarska pogodba, da bodo mogli podpirati svoje člane.
Dejstvo je, da je kr. banska uprava Dravske banovine izdala skladno z zakoni in prakso novemu podjetju »Bio-film« dovolilnico za kinoobrat dne 4. decembra 1930 pod št. 33845.
V	tem dovolilu je kr. banska uprava izrecno določila, da velja dovolilo le pod pogoji, da bo »Biofilm« družba izpolnjevala določbe iz citiranega notarskega akta od 14. julija 1930, to je, da bo odrajtovala Udruženju invalidov v tej notarski pogodbi določeni odstotek kosmatega dobička.
Kakor je preje Jugoslovanska Matica, ki je dobila koncesijo z istim pogojem, da izpolnjuje dogovor iz notarskega akta od 6. novembra 1925, lojalno dogovor izpolnjevala, tako je tudi družba »Biofilm« do nadaljnjega izpolnjevala svojo obveznost, izpolnjeval jo je tudi Kokalj kot lastnik kina »Ideal«.
Pripominjamo, da je privatna družba »Biofilm« združila v obliki kartela vsa tri ljubljanska kinopodjetja, in da je g.
Kokalj Rudolf samo na zunaj in pred oblastmi lastnik kina »Ideal«, notranje pa deležnik v podjetju družbe »Biofilm«.
Pa tudi to dejstvo ni predmet naše kritike.
Gre za dejstvo, da je bilo Udruženje invalidov prisiljeno nastopiti sodno pot proti »Biofilmu«, kasneje pa proti Z. K. D. in Kokalju Rudolfu. Notarski akt od 14. julija 1930 vsebuje namreč določbo, da je analogno kot sodba izvršljiv zaradi zapadlih prispevkov iz kosmatega dobička v prid Udruženju invalidov.
(Konec prihodnjič.)
Občni zbori se vrše:
icbvci ;5 '	• ,; *
Dne 4. marca 1934:
v Sevnici v gostilni Antona Požuna (kakor običajno) ob 9. uri;
v Mariboru ob 9. uri v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti;
v Brežicah ob 9. uri v gostilni pri
Štirnu;	' ' .........
v Prevaljah ob 9. uri pri Kristanu v Farni vasi;
v Moravčah ob 11. uri v osnovni šoli; v Škofji Loki ob '9. uri v mestni posvetovalnici.
v Gorjah pri Bledu ob 10. uri v gostilni črhb. 'I!	' ■
Članstvo se poziva, da se občnih zborov polnoštevilno vdeležuje, ker'so zelo važni.	1	' • *
Izplačevanje invalidnin in podpor za pretekla proračunska leta
V mesecu januarju 1934 je izplačala Dravska finančna direkcija v Ljubljani razlike invalidnin in inval. podpor, ki so nastale na podlagi izvršnih odločb invalidskega sodišča Dravske divizijske oblasti, izdanih po invalidskem zakonu iz leta 1929, za pretekla proračunska leta do vštetega 31. marca 1932 in sicer vsem invalidom, vdovam in sirotam, ki so na poziv v redu do konca avgusta 1933. leta predložili dostavljene jim pobotnice in prošnje za izplačilo.
Vsi tisti pa, ki so vložili pobotnice in prošnje za izplačilo zaostalih invalidnin in invalidskih podpor po 31. avg. 1933, pa bodo prejeli razlike bržkone šele okoli novega leta 1935, kajti Dravska finančna direkcija bo smela prijaviti njih terjatve ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje šele tedaj, ko bo ministrstvo financ določilo prihodnji rok za prijave na podlagi finančnega zakona za leto 1934/35.
To velja tudi za one invalide, vdove in sirote, ki so prejeli izvršne odločbe o priznanju invalidnine in invalidske podpore po 31. juliju 1933, pa jim tudi pripadajo razlike za pretekla proračunska leta.
Istim bo Dravska finančna direkcija, ako še niso dobili od nje poziva s pobotnicami, to pravočasno dostavila obenem s primernim podukom, kako naj izstavijo prošnje za izplačilo razlik. — Dotične prošnje s podpisanimi in potrjenimi pobotnicami naj takrat vsak pravočasno pošlje Dravski finančni direkciji.
Invalidi, vdove in sirote naj poprej nikar ne pošiljajo Dravski finančni direkciji prošenj radi takojšnjega izplačila razlik, ker direkcija takim prošnjam v nobenem primeru ne more ugoditi.
Bodimo organizirani!
Potreba vseh stanov je v današnjem času, da so organizirani.
Bolj kot marsikaterim drugim je vedno potrebna organizacija nam vojnim žrtvam.
Mi kot invalidi ničesar ne nudimo, pač pa imamo same zahteve.
Razumljivo je, da je borba zato težja in organizacija bolj potrebna.
V naši skupni borbi za pravice, ne delamo nobenih razlik. Res je, da se zavzemamo za vse vojne žrtve, organizirane in neorganizirane. Toda, ako bi bili vsi brezbrižni in brez organizacije, bi bil naš Skupni položaj gotovo slabši.
Zato pa se mora vsak invalid, vdova ali sirota zavedati tega in biti res aktiven član organizacije.
Nekateri se samo vpišejo, potem pa j se več ne brigajo za izpolnjevanje Vseh j zahtev organizacije in ne plačujejo članarine.
Drugi se zopet organizirajo samo takrat, kadar zahtevajo koristi organizacije ali pa njene zaščite, ko pa jo prejmejo, zopet vse opuste. To so nezavedni tovariši in tovarišice. Ravno sedaj, o priliki krajevnih občnih zborov, imamo priliko opazovati naše člane.
Ako ne mislijo plačati članarine, jih raje ni blizu.
Nekateri drugi zopet stavljalo pogoj, da plačajo članarino le, ako prejmejo pokojnino.
Za katere pa se prav za prav najbolj vleče organizacija? Ali se zato bori za spremembo invalidskega zakona, da bodo dobili pokojnino oni, ki jo že imajo? Pred vsem se bori za tiste, katerim je bila odvzeta. Torej so najbolj potrebni organizacije oni, ki so izgubili pravice.
Naše organizacijske knjige bi morale j beležiti vse invalide, vdove in sirote iz ! posameznih krajev.
Ne sme biti tako, da tajniki organizacije love in opominjajo posameznike na dolžnost, vsak sam se mora zavedati in priti k organizaciji.
Kdor članarine ne zmore naenkrat, naj jo da v dveh ali treh obrokih.
Ko se vrši občni zbor,'morajo biti vsi invalidi, vdove in sirote iz dotične-ga okoliša navzoči, potem bomo lahko rekli, da smo disciplinirani, močni, in bomo dosegli mnogo več uspehov.
Odborniki in fuhkcijonarji pa morajo tudi vršiti svojo dolžnost.
Vse nezavedne člane morajo opom- , niti in vršiti vse organizacijske posle z | vnemo in organizacije poživeti.
Največ je odvisen položaj organizacije od tajnikov in drugih odbornikov.
Kjer isti delujejo, imajo tudi boljše in močnejše organizacije, kjer pa odbori spe, peša tudi organizacija.
Želimo, da bi se člani in funkcijonar-ji držali te naše spodbude, zato smo ravno o priliki občnih zborov prinesli teh par vrstic.
Naš položaj nas sili, da imamo veliko in močno organizacijo, ki bo mogla doseči vse to, kar je pred nami.
Kakor je znano, smo v zelo važnem i momentu glede našega vprašanja in bo : treba še dosti skupnega dela.
Naša organizacija pa gre tudi naprej, razširjamo jo v Združenje borcev Jugoslavije, v katerem želimo imeti močno oporo za našo stvar.
Zato se moramo tudi v svoji organizaciji utrditi in poživiti.
Tovariši in tovarišice, bodite zavedni!
Naše gibanje
Maribor. Izplačana podpora najrevnejšim. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je tudi v letu 1933 uvidel potrebo pomagati svojim članom ter nudil najbednejšim vojnim žrtvam denarno podporo, katere so bili deležni: 2 prosilca po 150 Din; 10 prosilcev po 100 Din; 18 prosilcev po 75 Din; 49 prosilcev po 50 Din, skupaj 5.100 Din. — Da smo v tej višini mogli izplačati prednavedeno podporo, gre v prvi vrsti srčna zahvala našemu Oblastnemu odboru, Mariborski mestni občini, kakor tudi vsem ostalim dobrotnikom in darovalcem, ki imajo socijalen čut do vojnih žrtev, za kar se jim na tem mestu ponovno srčno zahvaljujemo in prosimo nadaljne naklonjenosti.
Krajevni odbor Moravče naznanja, da je dne 6. februarja umrl Barlič Anton, eden izmed najbolj zavednih članov tukajšnjega Krajevnega odbora. Imenovani je bil med tistimi nesrečnimi žrtvami svetovne vojne, da je bil reduciran ; 1929. leta. Dasiravno je bil sedaj že I 3 in pol leta navezan na bolniško posteljo, se mu Še ni verjelo, da je sploh kaj bolan. Še 14 dni pred smrtjo smo mu delali prošnjo za nadpregled. Zdravil se
Vojna vdova, zdrava in neodvisna dobi stalno mesto
KOMPANJONK^družabrdce)
v prometni trafiki pri starejšem osamljenem 80% voj. invalidu. Radi trafike je potrebno znati nekoliko nemščine in imeti nekaj jamstva. Ponudbe poslati na
Alojz Šturm, Gaberje, Celje.
julljji. Slinim nliia M S
Velika izbira angleškega, češkega kakor tudi tuzemskega blaga za dame in gospode.
Očala, ščipalce, umetna očesa, daljnoglede, foto-aparate, toplomere, barometre itd. kupite v veliki izbiri najcenejše pri
Fr. P. Zajec
I
izprašan optik in urar
LJUBLJANA, Stari trg 9.
Velika zaloga vsakovrstnih ur. zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
je tudi na kliniki v Zagrebu, kjer so mu tudi rekli, da njegova bolezen izvira iz svetovne vojne. Kljub njegovi siromašnosti je bil ves čas naročen na list »Vojni invalid« in tudi članarino je točno plačeval, akoravno težko. — Dragi Tone, zate je sedaj rešeno invalidsko vprašanje, brez nadpregleda, nam pa ostaneš v trajnem spominu. — Imenovani zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Izrekamo globoko sožalje njegovi rodbini.	Odbor.
Ptuj. Vsem onim članom, ki so oddali svoje stare železniške legitimacije za podaljšanje za to leto in one, ki so prosili za nove, pred 15. februarjem t. i., obveščamo, da pridejo nemudoma po nje. — Istočasno obveščamo tudi vse one člane in članice, ki še niso poravnali za leto 1934 ali vsaj za pol leta članarine in naročnine za list, ako ne bodo tega storili po ček. nakaznici, da to store osebno pri blagajniku, najkasneje do 15. marca t. 1., da jim ne bomo list ustavili.	Kr. o. UVI Ptuj.
POZIV ČLANSTVU
da se vdeleži velikega manifestacijske-ga zbora Združenja borcev Jugoslavije, ki se vrši isti dan kakor Oblastni občni zbor v Mariboru, in sicer
dne 11. marca 1934 ob pol 11. uri dopoldne v veliki Unionski (Götzovi) dvorani.
Nastopi več govornikov.
Iz Ljubljane bo vozil najbrž posebni vlak, z odhodom ob 6. uri zjutraj in bo prišel v Maribor okoli 10. ure. Vožnja tja in nazaj stane 50 Din. Vozovnice se dobe v pisarni Združenja borcev Jugoslavije v Ljubljani, Kolodvorska ullica 8. Posebni vlak se bo do Zidanega mosta ustavljal na vseh postajah.
Krajevne odbore opozarjamo, da naj pazijo na ustanavljanje novih Krajevnih odborov Združenja borcev Jugoslavije. V vsakem kraju naj stopijo v stik z domačimi bojevniškimi organizacijami ali pa s posameznimi tovariši bojevniki, oficirji, dobrovoljci in četniki in naj pripravljajo ustanovitev.
Za vsa navodila naj se obrnejo k Združenju borcev Jugoslavije Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovor ni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 35 Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. — Predstavnik za tiskamo: Albert Kolman.
Papir
šolske potrebščine
?
H. NIČMAN NASL.
Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva
LJUBLJANA
Kopitarjeva št. 2.
Preden kupite SNEŽKE, si oglejte zalogo v trgovini
ZIBERT
v Prešernovi ulici
Tu dobite veliko izbiro v vseh modnjb barvah znamke »TRETORN« po zelo nizkih cenah. — V zalogi so tudi prvovrstni, nepremočljivi športni, gorski in smučarski čevlji v vseh velikostih.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijska blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
RUDNINSKO VODO Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom.
Telefon št. 2666. — Ceniki na razpolago!