VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2012........................................................................................................... 3 Razvoj vremena v februarju 2012 ............................................................................................................. 24 Podnebne razmere v zimi 2011/12............................................................................................................ 31 Meteorološka postaja Slovenske Konjice.................................................................................................. 48 Izzivi v meteorologiji 2: Meteorologija v očeh javnosti, 6. in 7. marec 2012.............................................. 55 Delavnice o okolju za mlade ob svetovnem dnevu meteorologije............................................................. 57 AGROMETEOROLOGIJA 59 HIDROLOGIJA 65 Pretoki rek v februarju 2012 ...................................................................................................................... 65 Temperature rek in jezer v februarju 2012 ................................................................................................ 69 Dinamika in temperatura morja v februarju 2012 ...................................................................................... 75 Višina in temperatura morja v letu 2011.................................................................................................... 82 Zaloge podzemnih voda v februarju 2012 ................................................................................................. 87 ONESNAŽENOST ZRAKA POTRESI 93 102 Potresi v Sloveniji v februarju 2012 ......................................................................................................... 102 Svetovni potresi v februarju 2012............................................................................................................ 104 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Prvo polovico februarja je zaznamoval hud mraz. Zamrznjena reka Krka v Kostanjevici na Krki, 15. februar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: The first half of February was marked by cold. Frozen river Krka in Kostanjevica, 15 February 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 105 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2012 Climate in February 2012 Tanja Cegnar V najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a vremensko in koledarsko je februar še povsem zimski. Letos je bilo vremensko dogajanje februarja vse prej kot zimsko zaspano. Neobičajno dolgo mrzlo obdobje se je začelo že zadnje dni januarja in vztrajalo še vso prvo polovico februarja. Od sredine minulega stoletja je bila prva polovica meseca druga najhladnejša doslej. Občutek mraza je stopnjeval veter. Na Primorskem je pihala zelo močna burja. V začetku druge polovice meseca se je temperatura povzpela na običajne vrednosti, zadnja tretjina meseca pa je bila občutno toplejša kot običajno, v Ljubljani so izmerili celo rekordno visoko februarsko temperaturo. 12 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 12 6 0 -6 -12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -6 -12 1 29 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 0 -18 -18 6 0 -6 -12 -18 MURSKA SOBOTA 6 0 -6 -12 -18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 6 6 0 -6 -12 -18 PORTOROŽ 6 0 -6 -12 -18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2012 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, February 2012 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Po sušnem januarju se je primanjkljaj padavin februarja še stopnjeval, saj nikjer niso dosegli dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin je bilo na zahodu države ter na Koroškem, v Lescah in Pomurju, kjer je padlo pod 20 mm. Na Krasu, v Posočju in ponekod na Gorenjskem je padla manj kot četrtina običajnih padavin. Debelina snežne odeje je bila večinoma skromnejša od dolgoletnega povprečja, še posebej je bilo to očitno v gorah. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno le na severozahodu države, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, največji presežek so zabeležili v Ljubljani, kjer so običajno osončenost presegli za tri petine. Za primerjavo še vedno uporabljamo obdobje 1961–1990, saj se takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso tako očitno odražale na vremenskih in podnebnih razmerah. Tudi veliko veljavnih predpisov in standardov je še vedno narejenih na osnovi podatkov tega obdobja. V prvi polovici meseca so bili odkloni povprečne dnevne temperature negativni, le v Zgornjem Posočju je burja 7. in 8. februarja dvignila temperaturo nad povprečje. Z izjemo Primorske je bilo kar nekaj dni, ko je povprečna dnevna temperatura za običajno zaostajala za več kot 10 °C. Na Kredarici so za dolgoletnim povprečjem 3. februarja zaostajali kar za 15,5 °C, 10. februarja pa za 14,8 °C. V Murski Soboti je bil negativni odklon največji 8. v mesecu, dosegel je −14,3 °C. V začetku druge polovice meseca se je povprečna dnevna temperatura vrnila v bližino dolgoletnega povprečja, v zadnji tretjini pa so prevladovali občutno toplejši dnevi kot običajno, po nižinah v notranjosti države je bil odklon največji zadnji dan meseca. 15 LJUBLJANA 0 KREDARICA 5 0 -5 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 -5 -10 -15 -10 -20 -15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -25 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura −0,8 °C, kar je 2,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C) ter 1998 (5,3 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila −5,3 °C, kar je 3,3 °C pod dolgoletnim povprečjem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 3,8 °C, kar je 1,7 °C pod dolgoletnim povprečjem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Februar 2012 je bil v visokogorju občutno bolj mrzel kot običajno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −12,6 °C, kar je 3,9 °C pod dolgoletnim povprečjem in presega mejo običajne 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo spremenljivosti. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura −13,1 °C, sledi pa letošnji februar, ki se tako uvršča na 4. mesto med najbolj mrzlimi februarji od začetka meritev na tej visokogorski meteorološki postaji. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Vsi dnevi v februarju so bili hladni v gorah, Lescah in Ratečah. Dan manj je bil hladen v Kočevju in Črnomlju. Po 27 hladnih dni so zabeležili v Postojni in Slovenj Gradcu. Najmanj takih dni je bilo v Godnjah na Krasu, našteli so jih 21, dan več je bil hladen na Obali. V Ljubljani so februarja 2012 zabeležili 24 hladnih dni, kar je 6 dni več kot v dolgoletnem povprečju; najmanj takih dni je bilo v prestolnici februarja 1966, zabeležili so le 4, februarja 1974 5, največ pa jih je bilo leta 1956, ko so bili hladni vsi februarski dnevi (slika 3). 25 25 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1951 2011 Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in February and the corresponding mean of the period 1961–1990 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bilo februarja 13 ledenih dni, povprečje pa znaša tri dneve. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja le trikrat več ledenih dni. 21 jih je bilo v izjemno mrzlem februarju 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 24 februarjev brez ledenih dni. 24 0 LJUBLJANA LJUBLJANA 22 -8 -12 -16 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -4 20 18 16 14 12 10 -20 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February and the 1961−1990 normals Najnižja temperatura v februarju 2012 je ostala nad dosedanjimi rekordi, ki so bili večinoma izmerjeni v letih 1956 in 1985. V visokogorju je bila najnižja temperatura izmerjena 4. februarja, na Kredarici se je ohladilo na −25,0 °C, v preteklosti so že izmerili tudi nižjo temperaturo, najbolj mraz je bilo februarja 1956 z −27,7 °C. V Ratečah je bilo najbolj mraz že dan prej, izmerili so −17,4 °C. 6. februarja je bilo najbolj mraz v Lescah z −16,0 °C in v Godnjah z −10,0 °C. V pretežnem delu države pa je bila temperatura najnižja po dokaj mirni in delno jasni noči 9. februarja zjutraj, v Murski Soboti (−20,4 °C) in Celju (−21,1 °C) pa že dan prej. V Črnomlju se je ohladilo na −22,5 °C. Na 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo letališču v Portorožu je bila najnižja temperatura −8,1 °C. V Biljah je bilo najbolj mraz 14. februarja z −9,8 °C, naslednji dan pa je bila temperatura najnižja v Postojni (−13,3 °C). V Ljubljani so najnižjo temperaturo izmerili 9. februarja, in sicer −12,2 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena februarska temperatura −23,3 °C iz leta 1956, podobno mraz je bilo leta 1948 z −21,0 °C, z −18,0 °C pa leta 1985; z nizko temperaturo izstopa tudi februar 1952 (−17,3 °C). Najvišja temperatura je bila na Kredarici izmerjena 24. februarja, in sicer 2,5 °C. Najvišje februarske temperature so bile na tej visokogorski merilni postaji zabeležene v letih 1976 (9,4 °C), 2004 (7,9 °C), 1998 (7,4 °C) in 1961 (7,3 °C). Istega dne se je v Biljah ogrelo na 18,2 °C, v Godnjah na 19,0 °C, v Murski Soboti pa na 19,4 °C. 26. dne v mesecu je bilo s 15,7 °C najtopleje na Obali, kjer se februarja pozna vpliv hladnega morja. Drugod po državi je bilo najtopleje zadnji februarski dan. V Postojni se je ogrelo na 20,4 °C, v Lescah na 20,5 °C, v Ljubljani pa na 21,6 °C, kar je doslej najvišja izmerjena februarska in zimska temperatura v prestolnici. Za primerjavo še nekaj visokih februarskih temperatur v Ljubljani iz preteklosti: februarja 1998 je bilo 19,7 °C, leta 1960 19,0 °C, leta 1990 18,9 °C, 2008 pa 18,8 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2012 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, February 2012 -3°C -4°C -5°C Povprečna temperatura prve polovice februarja 2012 je bila druga najnižja od sredine minulega stoletja. Hladnejša kot tokrat je bila prva polovica februarja le v izjemno mrzlem februarju leta 1956. Občutno hladnejši od dolgoletnega povprečja so bili tudi vsi posamezni dnevi prve polovice letošnjega februarja. Zaradi izjemno mrzle prve polovice meseca je bila povprečna februarska temperatura povsod občutno nižja kot običajno. Največji odklon so zabeležili v Beli krajini, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za več kot 5 °C. Približno polovica ozemlja je bila v pasu s temperaturnim odklonom med −4 in −3 °C, večina zahodne in severne Slovenije pa je zabeležila odklon, ki ni presegel −3 °C. Za oceno izjemnosti mrzlega obdobja od konca januarja do sredine februarja letos navajamo še nekaj podatkov o mrzlih epizodah iz preteklosti. Mraz v prvi polovici januarja 1985 je bil občutno hujši kot tokrat, od takrat pa tako hladnega 15-dnevnega obdobja kot letos v Sloveniji nismo beležili. V bolj oddaljeni preteklosti smo že imeli tudi hujši mraz. Izjemno mrzla zima 1962/63 je postregla z več mrzlimi obdobji z vrhuncem med 12. januarjem in 6. februarjem. Po nižinah v notranjosti se je takrat kar nekajkrat ohladilo pod −20 °C, ponekod celo pod −30 °C (–31,0 °C 16. januarja v Murski Soboti). Leta 1956 se je ob koncu januarja in v začetku februarja močno ohladilo. Posebej mrzli sta bili prvi dve tretjini februarja, v Babnem Polju je bilo od 15. do 17. februarja zjutraj pod −34 °C. V Ljubljani so 16. februarja 1956 izmerili −23,3 °C, kar je še vedno najnižja temperatura na sedanji lokaciji merilnega mesta. Zelo mrzla obdobja so bila tudi januarja 1942, od konca januarja in večji del februarja leta 1929 ter decembra 1879. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Urad za meteorologijo 20 PORTOROŽ BILJE temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 10 0 -10 -5 -10 -20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 dan 20 21 23 25 27 17 19 21 23 25 27 29 17 19 21 23 25 27 29 17 19 21 23 25 27 29 NOVO MESTO temperatura (°C) temperatura (°C) 19 10 0 -10 0 -10 -20 -20 -30 -30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 3 5 7 9 11 13 20 15 dan dan 20 CELJE MARIBOR 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 29 17 20 LJUBLJANA 10 0 -10 10 0 -10 -20 -20 -30 -30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 dan dan 10 20 KREDARICA MURSKA SOBOTA 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 dan 0 -10 -20 -30 0 -10 -20 -30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 dan Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), februar 2012 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), February 2012 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 -2 LJUBLJANA 6 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -4 KREDARICA -6 -8 -10 -12 -14 -16 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -18 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 8 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 6 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 6 2 0 -2 -4 -6 4 2 0 -2 -8 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 -4 1951 1957 0 -2 -4 -6 6 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 2 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 NOVO MESTO 6 4 1963 1969 CELJE 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -8 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v februarju Figure 8. Mean air temperature in February Na vseh izbranih postajah je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povprečnih februarskih temperatur. V Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Celju je bil najtoplejši februar 1966. Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali pa 2007. Tokrat je bila povprečna februarska temperatura občutno nižja od dolgoletnega povprečja. Ker je bila v drugi polovici meseca večina dni toplejša kot običajno, mesečni odklon ni bil tako velik kot v prvi polovici meseca. Februarske padavine so prikazane na sliki 9. Februarja je bilo najmanj padavin (do 20 mm) na Obali, Krasu, Goriškem, v večjem delu Zgornjega Posočja, Lescah z okolico, na Koroškem in v Pomurju. Največ padavin, nad 60 mm, so zabeležili na Trnovski planoti in v manjšem delu Notranjske. Padavin je bilo povsod manj kot v dolgoletnem povprečju. Nad tri četrtine običajnih padavin so zabeležili v manjšem delu Notranjske, večjem delu Dolenjske, Beli krajini in na Bizeljskem. Manj od četrtine običajnih padavin je bilo na Krasu, v Vipavski dolini, Posočju, manjšem delu Gorenjske in Lendavi. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 9. Porazdelitev padavin februarja 2012 Figure 9. Precipitation, February 2012 60 mm 40 mm 20 mm Slika 10. Višina padavin februarja 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 10. Precipitation amount in February 2012 compared with 1961−1990 normals 75% 50% 25% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje ČrnomeljNovo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik povprečje 1961 - 1990 0 50 100 februar 2012 150 200 Slika 11. Mesečna višina padavin v mm februarja 2012 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 11. Monthly precipitation amount in February 2012 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Novi vasi, zabeležili so jih 12. Po 10 pa so jih našteli na Jezerskem, Kredarici, Bizeljskem in v Črnomlju. V Novem mestu in Kočevju je bilo takih dni 9, dan manj pa v Sevnem. V Žagi ni niti en sam februarski dan izpolnjeval tega pogoja. Po en tak dan pa so imeli v Logu pod Mangartom, Soči, Kobaridu, Lescah, Biljah in Godnjah. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 25 Slika 12. Število padavinskih dni v februarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni 20 s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z 15 vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm 10 Figure 12. Number of days in February with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 5 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) 0 and with precipitation less than 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1 mm (yellow) število dni LJUBLJANA Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, februar 2012 Table 1. Monthly meteorological data, February 2012 Postaja Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Žaga Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 40 38 8 12 0 20 15 75 58 32 9 10 RP 53 39 5 9 0 12 8 84 90 62 21 26 Padavine in pojavi SD SSX 4 16 10 60 1 2 1 1 0 0 1 0 2 7 12 41 8 34 7 20 2 9 3 13 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm Slika 13. Zamrznjena reka Krka v Kostanjevici na Krki, 15. februar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 13. Frozen river Krka in Kostanjevica, 15 February 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 10 DT 5 21 20 20 0 0 20 21 13 13 12 8 SS 19 28 1 1 0 0 12 29 18 16 11 14 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je padlo 23 mm, kar je 29 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 1968 (208 mm), leta 1969 (198 mm), leta 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. 250 Slika 14. Februarske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Precipitation in February and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm)a LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 15 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je primanjkovalo na severozahodu države. Na Kredarici je sonce sijalo 93 ur, kar ustreza 79 % običajne osončenosti. V Ratečah so zabeležili 97 ur neposrednega sončnega obsevanja oz. 85 % dolgoletnega povprečja. Drugod po državi je bilo bolj sončno kot navadno; v pasu od Obale, Krasa in Goriške proti severovzhodu vse do Prekmurja so dolgoletno povprečje presegli vsaj za četrtino. Največji presežek pa je bil v Ljubljani; običajno osončenost so presegli več kot za polovico. Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 15. Bright sunshine duration in February 2012 compared to 1961−1990 normals 150% 125% 100% Sonce je v Ljubljani sijalo 135 ur oziroma 60 % dlje od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), 2000 (149 ur), 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sončnega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. 200 LJUBLJANA Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v februarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 1961– 1990 število ur 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Februarja jasni dnevi niso pogosti, 7 jih je bilo v Črnomlju, 6 na Goriškem, po 5 pa v Lescah, Portorožu in Postojni. V Ljubljani so bili 3 jasni dnevi (slika 17), dolgoletno povprečje znaša tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo deset februarjev brez jasnega dneva, največ pa jih je bilo februarja 2008, in sicer 10. 25 12 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 9 6 15 10 3 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 17. Število jasnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Number of clear days in February and the mean value of the period 1961–1990 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 18. Število oblačnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Po 13 so jih zabeležili v Kočevju in Črnomlju, dan manj pa v Slovenj Gradcu. Najmanj oblačnih dni je bilo na Goriškem, in sicer 6, dan več pa so zabeležili na Obali. V Ljubljani je bilo 10 oblačnih dni, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja (slika 18); februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dneve so zabeležili februarja 1998. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5,5 in 6,8 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Obali, kjer so oblaki prekrivali manj kot polovico neba, na Goriškem pa je bila povprečna oblačnost 5,1 desetin. Največjo povprečno oblačnost so s 6,9 desetinami zabeležili na Kredarici in v Slovenj Gradcu. Slika 19. Nizek vodostaj zamrznjene Grosupeljščice in mlinsko kolo, Grosuplje, 9. februar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Frozen Grosupeljščica and mill wheel, 9 February 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 25 10 25 KREDARICA 6 10 4 5 10 20 8 15 6 10 4 2 5 0 2 0 7 9 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 25 0 1 dan 6 10 4 5 2 0 padavine (mm) 15 sončno obs. (ure) padavine (mm) 8 0 7 9 9 10 20 8 15 6 10 4 5 2 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 dan 25 10 10 MARIBOR 8 15 6 10 4 2 5 2 0 0 8 15 6 10 4 5 0 3 5 7 9 padavine (mm) 20 20 sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 25 10 25 12 MURSKA SOBOTA 8 15 6 10 4 5 0 3 5 7 9 sončno obs. (ure) padavine (mm) PORTOROŽ 20 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 NOVO MESTO 20 5 7 25 LJUBLJANA 3 5 dan 10 1 3 sončno obs. (ure) 5 sončno obs. (ure) 3 8 15 6 10 4 2 5 0 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 10 20 2 0 1 dan sončno obs. (ure) 1 padavine (mm) sončno obs. (ure) 15 sončno obs. (ure) 8 padavine (mm) 20 padavine (mm) 12 BILJE 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), februar 2012 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2012 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, februar 2012 Table 2. Monthly meteorological data, February 2012 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Temperatura NV TS TOD TX TM TAX DT 515 −2,7 −2,3 3,0 −8,0 20,5 29 2514 −12,6 −4,0 −10,1 −15,5 2,5 24 864 −4,9 −2,4 1,5 −10,1 18,4 29 55 1,3 −2,8 7,0 −3,7 18,2 24 2 1,5 −2,7 6,5 −2,7 15,7 26 0,2 −2,5 6,4 −3,9 19,0 24 295 533 −2,8 −3,4 2,0 −7,5 20,4 29 1,9 −9,6 18,7 29 468 −4,6 −4,8 3,8 −5,3 21,6 29 299 −0,8 −2,2 170 −2,6 −4,1 1,9 −7,0 18,6 29 220 −2,4 −3,5 2,7 −6,7 18,4 29 196 −3,5 −5,2 2,8 −9,9 19,0 29 240 −3,1 −3,8 3,4 −8,5 19,5 29 275 −1,8 −2,9 3,0 −6,0 19,4 29 2,0 −8,3 17,8 29 452 −3,5 −2,9 2,8 −8,0 19,4 24 188 −2,8 −3,3 TAM DT −16,0 6 −25,0 4 −17,4 3 −9,8 14 −8,1 9 −10,0 6 −13,3 15 −21,6 9 −12,2 9 −17,4 9 −16,6 9 −22,5 9 −21,1 8 −14,4 9 −17,1 9 −20,4 8 SM 29 29 29 26 22 21 27 28 24 25 25 28 25 24 27 25 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 659 945 721 541 537 573 660 715 604 655 650 681 670 632 682 661 Sonce OBS RO 122 93 79 97 85 163 134 166 139 162 142 136 135 160 109 120 116 109 105 112 128 121 101 130 Oblačnost PO SO SJ 6,1 11 5 6,9 11 1 6,2 11 4 5,1 6 6 4,9 7 5 5,6 6,6 6,1 6,4 6,1 5,8 6,6 6,8 6,9 6,2 11 13 10 11 11 13 9 10 12 8 5 1 3 4 4 7 3 1 2 3 RR 7 61 37 16 21 15 20 51 23 46 43 59 32 23 17 13 RP 8 62 47 17 36 17 22 56 29 83 78 81 57 45 32 35 Padavine in pojavi SD SN SG SS 1 0 0 2 10 0 16 29 6 0 0 29 1 0 0 0 2 1 0 0 1 0 1 0 3 0 0 22 9 0 2 29 2 0 4 11 10 0 1 19 9 0 3 22 10 0 1 21 7 0 3 17 7 0 0 19 7 0 3 20 4 0 2 13 SSX 3 150 28 0 0 0 15 35 5 30 37 30 20 25 13 14 DT 20 21 20 0 0 0 21 13 13 13 13 13 13 12 13 12 Pritisk P PP 742,9 920,6 1013,2 1019,5 2,1 3,3 3,7 4,0 0 986,8 3,1 3,9 996,2 4,0 994,0 989,9 3,9 3,7 3,8 3,8 1001,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni pritisk (hPa) − povprečni pritisk vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, februar 2012 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, February 2012 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs −1,9 1,0 8,0 −4,3 −8,1 −6,3 −12,4 1,3 6,7 11,5 −3,5 −7,3 0,6 6,1 −4,3 −7,0 −4,8 −8,1 0,5 6,6 12,0 −4,9 −9,8 −1,8 −8,9 −6,7 −2,6 −11,0 −12,8 −11,1 −13,5 −2,7 2,4 10,1 −8,9 −13,3 −6,9 −2,8 −13,6 −21,6 −14,8 −23,3 −5,0 2,5 10,0 −9,8 −20,2 −10,1 −10,2 −6,2 −0,8 −13,6 −17,4 −15,9 −22,3 −5,2 1,6 9,0 −10,5 −16,7 −8,4 −4,9 −1,7 −12,0 −16,0 −13,6 −18,0 −3,2 2,8 9,9 −9,0 −14,5 −8,6 −5,4 −0,4 −12,3 −17,1 −14,1 −22,0 −3,5 2,4 9,8 −9,0 −13,6 −8,8 −4,6 −1,2 −12,6 −18,4 −4,1 2,7 9,8 −9,8 −16,7 −4,0 −0,4 −9,1 −12,2 −11,6 −17,3 −1,2 3,4 11,0 −5,9 −10,7 −6,8 −7,4 −3,5 −11,6 −13,4 −2,4 1,8 9,6 −5,5 −11,9 −9,8 −8,5 −6,0 −2,5 −10,5 −16,6 −12,8 −21,0 −2,7 3,2 10,0 −7,9 −13,7 −9,8 −5,8 −2,2 −13,2 −22,5 −14,2 −24,0 −3,4 3,3 11,0 −10,5 −19,5 −8,1 −5,8 −2,0 −10,5 −17,4 −10,9 −18,0 −3,1 1,6 9,8 −8,4 −17,4 −5,2 −2,0 −12,4 −21,1 −14,7 −25,8 −3,7 3,5 10,5 −10,0 −16,5 −8,6 −8,7 −5,1 −1,0 −11,9 −19,2 −13,2 −22,7 −2,6 3,4 10,0 −8,1 −14,7 −8,2 −5,7 −2,5 −10,6 −14,4 −1,7 3,7 12,6 −6,5 −11,3 −9,2 −5,5 −1,7 −12,8 −20,4 −15,2 −27,6 −2,6 3,0 10,5 −9,2 −16,9 −6,8 −3,4 −12,1 −14,4 −13,8 −20,0 −1,8 2,7 10,0 −5,4 −11,6 −9,3 LEGENDA: Tmin5 povp −5,8 −7,0 −9,7 −13,9 −13,7 −10,2 −11,9 −9,8 −11,2 −12,4 −9,0 −12,3 −10,3 −13,4 −7,4 III. dekada Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 abs povp abs povp abs povp abs −10,1 5,5 12,5 15,7 0,1 −1,6 −2,5 −5,7 −13,0 5,8 14,4 18,2 −1,6 −5,0 −3,4 −6,7 −15,0 4,0 11,4 20,4 −2,3 −5,9 −3,4 −6,5 −22,1 1,8 11,1 18,7 −4,9 −8,7 −7,1 −10,2 −23,3 1,4 10,0 18,4 −5,7 −13,5 −8,2 −16,8 −16,0 4,0 12,0 20,5 −2,4 −6,5 −3,8 −8,0 −17,3 2,1 9,6 17,8 −3,0 −6,0 −5,4 −8,2 3,3 11,9 21,8 −3,3 −8,3 −17,9 6,2 13,0 21,6 −0,3 −3,5 −4,0 −6,4 5,7 11,1 17,8 1.1 −2,1 −17,7 4,6 11,7 18,4 −1,1 −5,3 −4,0 −8,6 −22,5 3,4 11,7 19,0 −2,6 −6,1 −4,7 −10,0 −17,8 4,1 10,7 18,6 −1,5 −6,4 −2,4 −7,0 −20,5 3,5 12,9 19,5 −2,5 −6,6 −4,7 −8,4 −18,0 3,7 12,0 19,1 −2,1 −6,8 −3,8 −7,7 5,2 11,7 19,4 −0,3 −5,0 −23,0 4,1 11,8 19,4 −1,5 −4,8 −4,4 −7,5 −15,0 5,8 10,8 18,5 1,1 −3,4 −1,8 −6,1 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, februar 2012 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, February 2012 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. RR 0,0 0,0 0,6 19,1 12,6 0,5 2,5 9,1 1,0 25,3 11,6 18,3 16,2 5,3 15,9 10,7 6,8 3,7 p.d. 0 0 5 6 4 1 5 4 4 4 6 6 4 4 4 5 4 2 RR 17,6 15,7 15,5 24,5 20,2 5,4 12,6 27,7 21,4 28,4 27,7 32,8 25,4 21,7 15,0 11,2 4,7 4,9 p.d. 3 1 10 14 11 3 12 8 9 9 12 13 10 11 10 11 11 6 od 1. 1. 2012 RR 41 59 58 76 65 27 33 62 52 77 62 83 65 48 42 31 23 16 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7.uri I. Dmax 0 0 5 27 26 1 9 16 2 23 21 25 19 10 20 22 13 13 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 7 8 15 4 15 10 35 10 27 9 35 10 28 10 28 9 28 1 3 1 0 0 3 7 13 10 4 3 13 7 14 9 8 3 16 5 5 6 0 0 5 6 34 10 19 3 34 7 37 10 10 5 37 8 30 10 9 3 30 7 30 10 3 2 30 6 20 10 2 1 20 6 24 10 0 0 24 6 25 10 8 3 25 4 14 9 0 0 14 4 12 10 0 0 13 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 29. februarja 2012 60 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M p.d. RR p.d. RR 1 3,0 2 20,6 1 0,0 0 15,7 4 3,6 1 19,7 5 7,4 3 51,0 6 3,9 1 36,7 1 0,8 1 6,7 5 1,4 2 16,5 3 3,6 1 40,4 4 0,8 1 23,2 4 3,9 1 57,6 4 3,8 2 43,1 4 7,9 3 59,0 4 4,1 2 45,7 5 4,5 2 31,5 4 1,5 2 32,4 4 0,8 2 22,7 4 1,7 3 13,2 3 1,2 1 9,8 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover LJUBLJANA 40 20 0 1.jan 16 1.feb s.d. 0 0 22 29 29 2 20 19 11 19 22 21 19 17 16 19 13 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 4.9 % NNW 3.0 % 1.2 m/s N 2.0 m/s NNE 5.2 % 0.8 m/s 1.2 % NW 0.9 m/s NNW NE 1.6 % WNW 1.1 m/s 12.5 % 1.1 m/s ENE 1.9 % W 2.4 m/s 1.5 % ESE 4.5 % SW 2.7 m/s SSW SE 3.1 % 1.5 m/s 3.2 % SSE 9.4 % 1.7 m/s 17.6 % 3.2 m/s NE 19.6 % 3.9 % W 1.2 m/s 14.8 % 2.3 m/s 1.1 % ESE 0.7 % 11.2 % 1.7 m/s SW 0.5 m/s 4.3 % 1.9 m/s SE SSW 0.9 % 0.5 m/s S 1.0 % 0.9 m/s NNE 1.3 % 0.4 m/s 1.3 % NNW NE 3.0 % WNW 0.6 m/s 1.2 % 0.5 m/s 1.8 % 0.5 m/s 29.6 % 17.0 % W 7.7 m/s E 2.5 % WSW 5.0 m/s 9.6 % 1.3 m/s 7.4 % W 0.7 m/s E 6.5 % WSW 0.5 m/s ESE 6.2 % SW 0.5 m/s SE SSE 1.4 % 0.5 m/s 15.3 % 2.2 m/s ESE 0.9 % SW 3.9 m/s SSW 0.0 % 0.0 m/s 1.7 % 0.5 m/s NNE 3.1 % 5.7 m/s NNW NE 1.2 % 2.0 m/s 1.4 % WSW 3.1 m/s ESE 1.2 % SW 3.1 m/s SE 1.1 % 2.6 m/s S 0.7 % 2.9 m/s Slika 21. Vetrovne rože, februar 2012 SSE 11.2 % 3.4 m/s 26.4 % 8.1 m/s NNE 0.6 % 0.9 m/s N 0.8 m/s NE 0.9 % 1.7 m/s 7.9 % 5.7 m/s 20.6 % 3.4 m/s 2.6 % WNW 2.0 m/s ENE 3.1 % W 2.0 m/s 4.2 % 3.5 m/s E 2.8 % WSW 2.0 m/s ESE 3.3 % SW 1.7 m/s 0.8 % 1.9 m/s SSW SE 1.4 % 1.5 m/s 1.4 % S 1.6 m/s Figure 21. Wind roses, February 2012 17 0.4 % 1.5 m/s NW 1.8 m/s E SSW 0.1 % 1.3 m/s 0.9 % 13.0 % 7.3 m/s ENE 1.4 % 0.4 m/s SSE 0.1 % 1.8 m/s 4.2 % 7.6 m/s 0.3 % N 3.5 m/s 4.7 % S 0.5 m/s 0.1 % SE 21.9 % 8.2 m/s Bilje WNW 2.9 m/s W 2.7 % 3.5 m/s S 0.9 m/s NW 3.2 m/s 23.6 % 2.0 m/s 1.5 % 2.4 m/s ENE 8.5 % 1.1 m/s 3.8 % 4.6 % 1.1 m/s ENE 1.4 % 2.1 m/s 0.9 % 2.2 m/s WNW 8.9 m/s 1.5 % N 0.4 m/s 5.5 % SSE NNE NE Portorož – letališče NW 0.8 m/s 6.5 % 0.5 m/s 3.0 % 0.8 m/s N 2.6 m/s NW 7.6 m/s E WSW 0.6 m/s 2.1 % 2.9 m/s 15.2 % 4.7 % 1.2 m/s ENE 1.4 % SSW NNW WNW 1.2 m/s Novo mesto 0.5 % 0.5 m/s 7.9 % 1.9 m/s 11.9 % S 1.7 m/s NNW 1.2 % NNE NW 1.0 m/s E WSW 1.7 m/s 8.9 % 1.4 m/s 15.1 % N 2.1 m/s SSE 0.4 % 1.2 m/s 1.4 % 1.0 m/s 50.7 % 4.8 m/s 25.6 % 3.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Februar 2012 izstopa po dolgotrajni zelo močni burji, ki je v prvi polovici meseca pihala na Primorskem. Tudi drugod po državi je bilo vetrovno, prevladoval je severovzhodni veter, ki se je ob prilagajanju obliki površja ponekod odklanjal bolj v sever, drugod pa bolj v vzhodnik. Ko se je burja umirila, je ponekod na Gorenjskem 16. februarja zapihal močan karavanški fen, najmočnejši je bil na širšem kranjskem in kamniškem območju. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 32 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pa je pihal v 34 % terminov. Najmočnejši sunek vetra je 4. februarja dosegel 29,8 m/s, bilo je 18 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega 9 dni z vetrom nad 20 m/s. V Kopru je bilo 17 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega je 9 dni veter presegel hitrost 20 m/s. Najmočnejši sunek je 4. februarja dosegel 24,6 m/s. V Biljah je vzhodnik z vzhodjugovzhodnikom skupaj pihal v 76 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 1. februarja dosegel 22,4 m/s, bilo je 16 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega dva s hitrostjo nad 20 m/s. V Ljubljani so prevladovali vetrovi z vzhodno komponento. Vetrovom od severovzhodnika do jugovzhodnika skupaj je pripadlo 65 % vseh terminov. Bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 18,2 m/s 16. februarja. Na Kredarici je vzhodnik pihal v 22 % terminov, zahodseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 62 % terminov. V 16 dneh je veter presegel hitrost 20 m/s, od tega v 5 dneh 30 m/s, od tega pa v dveh dneh tudi hitrost 40 m/s. Najmočnejši sunek je bil 49,9 m/s 29. februarja. V Mariboru je vetrom od zahodseverozahodnika do severa pripadlo 55 % terminov, jugjugovzhodniku in jugovzhodniku skupaj pa 18 %. Le dva dni je veter presegel hitrost 10 m/s, 16. februarja je sunek dosegel hitrost 13,1 m/s. V Novem mestu je vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 43 % vseh terminov, vetrovom od zahodnika do juga skupaj pa 32 %. Najmočnejši sunek je 9. februarja dosegel 16,1 m/s, le v petih dnevih je veter presegel hitrost 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 5. februarja dosegel hitrost 18,7 m/s, bilo je 25 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 19 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega je hitrost vetra v 10 dneh presegla 20 m/s, v štirih pa celo 30 m/s. Najmočnejši sunek 34,6 m/s so zabeležili 11. februarja. Prva tretjina februarja je bila zelo mrzla, povprečna temperatura zraka je v Kočevju, Sevnem, Črnomlju in Velikih Dolencih za dolgoletnim povprečjem zaostajala za več kot 10 °C. Najmanjši odklon je bil in Obali in Goriškem, za običajno temperaturo so zaostajali nekoliko manj kot za 6 °C, drugod po državi pa je odklon presegel −7 °C. Na Obali in Goriškem ni bilo padavin, zanemarljivo majhne so bile padavine v Postojni, Lescah in Ljubljani. V Sevnem in Staršah pa so dolgoletno povprečje presegli. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot v dolgoletnem povprečju, skoraj so ga izenačili v Ljubljani, blizu pa so mu bili tudi na Obali in Goriškem. V Slovenj Gradcu in Mariboru je bilo polovico toliko sončnega vremena kot običajno, v Ratečah pa so zabeležili le 28 % dolgoletnega povprečja. Osrednja tretjina februarja je bila hladnejša kot običajno, a ker se je mrzlo obdobje izteklo sredi meseca, so bili odkloni opazno manjši kot v prvi tretjini meseca. Najmanjši odklon je bil v Velikih Dolencih (−2,3 °C), največji pa v Kočevju, kjer je bilo 5,0 °C bolj mrzlo kot običajno. Povsod po državi je bilo nekaj padavin, dolgoletno povprečje so za nekoliko presegli le v Novem mestu. V Lescah so namerili le 15 % običajnih padavin. Z izjemo Rateč, kjer so dosegli le 88 % dolgoletnega povprečja osončenosti, je bilo sončnega vremena več kot običajno. Največji presežek so zabeležili v Ljubljani in Celju, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 57 %. Zadnja tretjina februarja je bila toplejša kot običajno. Najmanjši odmik od običajnih vrednosti je bil na Obali, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 0,9 °C. V Ljubljani, Sevnem in Velikih Dolencih je bilo 4 do 5 °C topleje kot običajno. Padavine so bile zelo skromne, na Goriškem jih sploh ni bilo, zanemarljivo malo jih je bilo tudi v Lescah, Ljubljani in Mariboru. Sonce je povsod sijalo več časa kot 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo običajno, v Slovenj Gradcu in Ratečah je bil presežek le 40 %, v Postojni, osrednji Sloveniji in Prekmurju pa je bilo dvakrat toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, februar 2012 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, February 2012 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Temperatura zraka I. II. III. M −5,9 −2,8 0,9 −2,7 −5,8 −3,6 1,2 −2,8 −9,6 −3,0 3,1 −3,4 −10,4 −5,0 1,2 −4,8 −7,7 −2,4 3,7 −2,4 −7,9 −2,6 4,1 −2,3 −7,7 −2,8 2,2 −2,9 −8,3 −3,7 3,1 −3,1 −8,0 −2,4 4,3 −2,2 −10,7 −2,8 4,7 −3,2 −9,5 −3,5 3,1 −3,5 −11,5 −4,7 1,3 −5,2 −9,3 −4,4 2,2 −4,1 −9,2 −4,1 2,3 −3,8 −9,6 −3,5 2,2 −3,9 −9,1 −2,7 3,6 −2,9 −9,4 −3,1 3,2 −3,3 −10,0 −2,3 4,6 −2,8 I. 0 0 2 69 56 2 17 41 4 131 71 84 96 32 118 80 62 34 Padavine II. III. 60 20 40 0 43 16 57 36 59 18 15 3 57 10 81 18 59 4 95 27 105 32 89 54 97 33 87 33 61 15 46 7 26 18 29 14 M 36 17 22 56 47 8 32 53 29 91 78 81 83 57 68 45 35 26 I. 95 93 75 Sončno obsevanje II. III. M 132 181 139 118 187 134 133 200 136 28 88 139 85 47 113 140 101 99 157 217 160 57 113 192 120 56 157 174 128 50 66 130 118 178 204 121 130 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Na Kredarici so 21. februarja zabeležili 150 cm snega. Najvišja je bila snežna odeja februarja 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). Slika 22. Sankališče (Grosuplje) in zamrznjen ribnik pri Velikem Mlačevem, 5 in 8. februar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Sledge run in Grosuplje and frozen pond at Veliko Mlačevo, 5 and 8 February 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 150 600 KREDARICA LJUBLJANA 130 500 višina (cm) višina (cm) 110 400 300 200 90 70 50 30 100 10 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 Slika 23. Največja višina snega v februarju Figure 23. Maximum snow cover depth in February V gorah, Ratečah in Kočevju je sneg prekrival tla ves mesec, v Kočevju je snežna odeja dosegla 35 cm. Na Krasu, Obali in Goriškem niso zabeležili snežne odeje. V Postojni so 21. februarja izmerili 15 cm snega, snežna odeja pa je tla prekrivala 22 februarskih dni, na Jezerskem so namerili 60 cm, v Novi vasi 41 cm. V Lescah so imeli največ 3 cm snega, v Ratečah pa je bila največja debelina 28 cm, v obeh krajih je bila snežna odeja najdebelejša 20. februarja. Večina krajev je najdebelejšo snežno odejo namerila 12. ali 13. februarja. V Novem mestu je bilo 37 cm snega, v Sevnem 34 cm, na Bizeljskem 30, prav toliko tudi v Črnomlju. V Slovenj Gradcu so namerili 13, v Murski Soboti pa 14 cm. V Ljubljani je bila snežna odeja s 5 cm najdebelejša 13. dan meseca, sneg pa je tla prekrival 11 dni. 40 200 RATEČE KREDARICA 30 višina (cm) višina (cm) 150 100 50 20 10 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 24. Dnevna višina snežne odeje februarja 2012 na Kredarici in v Ratečah Figure 24. Daily snow cover depth, February 2012 Slika 25. Zamrznjeno Blejsko jezero, 12. februar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Frozen lake Bled, 12 February 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Število dni s snežno odejo je februarja 2012 v nižinskem svetu večinoma preseglo dolgoletno povprečje, bile pa so tudi izjeme kot na primer Ljubljana, kjer dolgoletnega povprečja niso dosegli. Čeprav je bila snežna odeja ob mrzlem vremenu dokaj obstojna, je bila njena debelina večinoma skromna. Še najbolj je bilo to opazno v visokogorju. V Ljubljani je bilo 11 dni s snežno odejo, od 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sredine minulega stoletja je bilo 7 februarjev brez snežne odeje, po ves februar pa je snežna odeja ležala v dvanajstih februarjih. V Novem mestu je bilo 22 dni s snegom (povprečje znaša 14 dni), brez snega so bili v 8 februarjih. V Murski Soboti je bilo 13 dni s snežno odejo, brez nje je bilo 7 februarjev (povprečje znaša 11 dni). Februarja so le na Obali zabeležili en dan z grmenjem. Na Kredarici so zabeležili 16 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Po 3 dni z meglo so imeli v Novem mestu, Celju in Slovenj Gradcu. 25 NOVO MESTO 20 število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 25 število dni LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 25 20 število dni število dni 25 15 10 RATEČE 20 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 26. Number of days with snow cover in February 30 LJUBLJANA Slika 27. Februarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 27. Number of foggy days in February and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 4 dni z meglo, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 28. Srnice na Barju, 17. februar 2012 (foto: Marko Clemenz) Figure 28. Deer on Barje, 17 February 2012 (Photo: Marko Clemenz) Na sliki 29 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih dvanajst dni je bil zračni tlak dokaj ustaljen, najvišje se je povzpel 8. februarja (994,7 mb). Nato se je hitro znižal in 15. februarja ob prehodu vremenske fronte dosegel najnižjo vrednost (969,9 mb). Sledil je hiter porast. Visok zračni tlak so beležili od 20. do 22. februarja, 21. pa je bila z 995,9 mb dosežena najvišja vrednost. Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. V mrzli prvi polovici februarja je bilo v zraku malo vlage, najmanj 2. in 3. dan v mesecu, ko je bil delni pritisk vodne pare le 1,7 mb; nato je vsebnost vlage zelo počasi naraščala, močnejši porast pa je bil opazen po 16. februarju, ko je naše kraje zajel toplejši zrak. 19. februarja je tlak vodne pare dosegel 7,0 mb, sledil je prehoden upad in nato spet porast. 27. februarja se je delni tlak vodne pare spustil na 4,2 mb, in nato hitro narasel do najvišje vrednosti 7,4 mb zadnji dan februarja. 8 LJUBLJANA pritisk vod ne pare (mb) zračni pritisk (mb) 1005 995 985 975 LJUBLJANA 6 4 2 0 965 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2012 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2012 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY February was significantly colder than on average in the reference period 1961−1990. In Bela krajina the anomaly exceeded −5 °C. On the west and north of Slovenia the anomaly was between −2 and −3 °C. Especially the first half of the month was unusually cold and in was the second coldest since 1951. Mostly all the days of the last third of February were warmer than usually, and in Ljubljana on the last day of the month the record highest temperature was observed (21.6 °C). Not only cold weather, but also wind marked the first half of the month. Winds with northeastern component prevailed, in the Primorska region very strong bora was blowing and caused significant damage, but the most damaging was wind erosion in Vipavska dolina. On 16 February a strong north wind caused damage over the larger surrounding area of Kranj and Kamnik. Less sunny weather than on the long-term average was reported in the northwest of the country, the negative anomaly was up to 20 %. In the territory from the Coast and Goriška region towards the northeast and Prekmurje the anomaly exceeded 25 %. In Ljubljana 60 % more sunny weather was registered than on average in the reference period. February was modest with precipitation as nowhere the normal amount of precipitation fell. Precipitation was distributed unevenly. Most of the west of the country got less than one quarter of the normals. Precipitation in Bela krajina, most of Dolenjska, small part of Notranjska and Bizeljsko exceeded 75 % of the normals. Due to modest precipitation also in the previous months drought developed all over the county. The deepest snow cover on Kredarica was reported on 21 February. It reached 1.5 m, which is significantly below the normals. Also in Rateče snow cover depth was well below the normals. In some parts of Dolenjska, Notranjska, Štajerska and Prekmurje number of days with snow cover exceeded the normals. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V FEBRUARJU 2012 Weather development in February 2012 Janez Markošek 1. februar Oblačno, ponekod naletava sneg, severovzhodnik, močna burja, mrzlo Iznad severovzhodne Evrope je proti zahodni in srednji Evropi segalo obsežno območje visokega zračnega tlaka. Nad severnim Sredozemljem in Italijo je bilo ciklonsko območje z vremensko fronto. V višinah je bila Evropa preplavljena s hladnim zrakom. Prevladovalo je oblačno vreme, ponekod je naletaval sneg. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem močna burja. Mrzlo je bilo, temperature so bile ves dan pod lediščem, le na Goriškem in ob morju so se dvignile do 3 °C. 2. februar Pretežno oblačno, severovzhodnik, burja, mrzlo Naši kraji so bili še vedno v coni močnih vzhodnih vetrov, severno od nas je bilo območje visokega zračnega tlaka, južno pa ciklonsko območje. V višinah je bilo nad Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Pretežno oblačno je bilo, pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Mrzlo je bilo, najnižje jutranje temperature so bile od −11 do −2, najvišje dnevne od −7 do −3, na Primorskem okoli 0 °C. 3.–4. februar Oblačno, občasno rahlo sneženje, severovzhodnik, močna burja, mrzlo Ciklonsko območje se je od juga z vremensko fronto nekoliko približalo našim krajem. V višinah je bilo nad večji delom Evrope jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1–3). Od vzhoda je k nam pritekal mrzel zrak. Oblačno je bilo, občasno je rahlo snežilo, največ snega je padlo v jugovzhodni Sloveniji. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem močna do zelo močna burja. Mrzlo je bilo, saj so bile najvišje dnevne temperature od −10 do −6, na Primorskem do −2 °C. 5. februar Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sprva še naletava sneg, burja, mrzlo Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno območje visokega zračnega tlaka, ciklonsko območje, ki je bilo južno od nas, pa se je pomaknilo nad južno Italijo in se nekoliko izpolnilo. Od vzhoda je pritekal mrzel in nekoliko bolj suh zrak. Sprva je bilo še pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne je ponekod še naletaval sneg. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, v notranjosti pa severovzhodni veter. Mrzlo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile okoli −7, na Primorskem malo pod 0 °C. 6.–7. februar Oblačno, občasno sneženje, močna do zelo močna burja Nad osrednjim Sredozemljem se je ciklonsko območje spet poglobilo, območje visokega zračnega tlaka pa je bilo še vedno nad zahodno, srednjo in severovzhodno Evropo (slike 4–6). K nam je pritekal mrzel in vlažen zrak. Prvi dan je bilo na Primorskem sprva pretežno jasno, popoldne se je pooblačilo. Drugod je bilo pretežno oblačno, dopoldne je ponekod rahlo snežilo, proti večeru se je sneženje 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo nekoliko okrepilo. Drugi dan je bilo na Primorskem pretežno oblačno in povečini brez padavin. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod rahlo snežilo. Na Primorskem je oba dneva pihala močna do zelo močna burja, v notranjosti pa severovzhodni veter. Mrzlo je bilo, temperature so bile ves dan pod lediščem, na Goriškem in ob morju pa so bile najvišje dnevne temperature do 2 °C. 8.–9. februar Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, šibka do zmerna burja, zjutraj zelo mrzlo Območje visokega zračnega tlaka se je raztezalo od jugozahodne proti severovzhodni Evropi. Od severovzhoda je k nam še pritekal hladen zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem drugi dan občasno zmerno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Zjutraj je bilo zelo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile drugi dan od −23 do −12, na Primorskem od −8 do −2 °C, najvišje dnevne pa od −5 do 0, na Primorskem od 4 do 8 °C. 10.–11. februar Oblačno, občasno ponekod rahel sneg, močna do zelo močna burja, mrzlo Območje visokega zračnega tlaka se je še vedno raztezalo od jugozahodne proti severovzhodni Evropi. Nad severnim Sredozemljem pa se je znova poglobilo ciklonsko območje. V višinah je bilo nad severnim Sredozemljem, Alpami, Italijo in Jadranom jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7–9). Prvi dan je bilo pretežno oblačno, občasno je ponekod rahlo snežilo. Pihala je močna burja, ki se je zvečer še krepila in bila ponoči zelo močna. Tudi drugi dan je bilo oblačno z občasnim rahlim sneženjem. Na Primorskem je še pihala močna burja, oba dneva je bilo tudi drugod po državi vetrovno. Mrzlo je bilo, temperature so bile povsod po Sloveniji ves dan pod lediščem. 12. februar Na Primorskem zmerno oblačno, zmerna burja, drugod oblačno z občasnim sneženjem, vetrovno Na vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka s središčem južno od nas. Na Primorskem je bilo zmerno oblačno, pihala je zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod snežilo. Pihal je severovzhodni do vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od −9 do −5, na Primorskem do 2 °C. 13. februar Čez dan delno razjasnitve, burja slabi Območje visokega zračnega tlaka je nad našimi kraji nekoliko oslabelo, višinska dolina s hladnim zrakom se je iznad severne Evrope pomaknila nad Balkan. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, čez dan se je delno zjasnilo. Burja je slabela. Najvišje dnevne temperature so bile od −4 do 1, na Primorskem do 6 °C. 14. februar Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zjutraj mrzlo Nad severno in vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, od severa je pritekal hladen in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Zjutraj je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od −22 do −11, na Primorskem od −10 do −7, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem do 7 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podrobnejši opis izrednega vremenskega dogodka v zadnjih dneh januarja in prvi polovici februarja je na spletnem naslovu http://www.meteo.si/met/sl/climate/natural-hazards/. 15. februar Zmerno do pretežno oblačno, ponekod na severu rahel sneg ali dež, jugozahodnik Iznad severne Evrope se je ciklonsko območje prek srednje Evrope pomikalo proti Balkanu. V višinah ga je spremljalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 10–12). Zmerno do pretežno oblačno je bilo in povečini suho, le ponekod v severni Sloveniji je rahlo snežilo ali rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Zjutraj je bilo še mrzlo, čez dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 1 do 6 °C. 16.–18. februar Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, vetrovno Iznad zahodne Evrope je nad Alpe in zahodni Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. Frontalni valovi so se prek srednje Evrope ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikali proti vzhodu in na vreme pri nas vplivali z občasno povečano oblačnostjo. Prvi dan je bilo pretežno jasno, na Gorenjskem, v Ljubljanski kotlini in severovzhodni Sloveniji je pihal okrepljen severni do severozahodni veter. Druga dva dneva je bilo prav tako pretežno jasno, občasno pa je bilo nekaj več oblačnosti. 17. februarja je ponekod pihal jugozahodni veter. Zjutraj je bilo še precej hladno, najvišje dnevne temperature pa so bile zadnja dva dneva od 7 do 12 °C. 19.–20. februar Pooblačitve in občasno padavine, jugozahodnik, nato burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je v noči na 20. februar nastalo nad severnim Sredozemljem. Vremenska fronta se je v noči na 20. februar ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 13–15). Prvi dan se je postopno pooblačilo, pihal je jugozahodni veter. Proti večeru je v zahodni in delu osrednje Slovenije pričelo rahlo deževati. Ponoči so se padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Ohladilo se je, meja sneženja se je marsikje spustila do nižin. Čez dan je bilo oblačno, na Primorskem je rahlo deževalo, tam je pihala burja. Drugod je rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Popoldne so padavine postopoma ponehale. Prvi dan je bilo še razmeroma toplo, drugi dan pa so bile najvišje dnevne temperature le od 2 do 6 °C. 21. februar Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo Iznad zahodne Evrope je nad Alpe in naprej proti Črnemu morju segalo območje visokega zračnega tlaka. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7, na Primorskem do 11 °C. 22. februar Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, šibka burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje s šibkimi višinskimi vetrovi pritekal nekoliko toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja. Zjutraj so bile temperature povsod pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 5 do 9, na Primorskem do 14 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23.–24. februar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, toplo Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenske fronte so se ob severozahodnih višinskih vetrovih prek Alp pomikale proti vzhodu in na vreme pri nas vplivale s povečano oblačnostjo. Prvi dan zjutraj je bilo še pretežno jasno, čez dan je oblačnost naraščala, popoldne in zvečer je bilo pretežno oblačno. Drugi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, ponekod je pihal jugozahodni veter. Topleje je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 20 °C. 25. februar Delno jasno, zvečer ponekod pretežno oblačno, na vzhodu kratkotrajne padavine Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je od vzhoda segala do naših krajev in naprej proti severozahodu. V višinah je pihal močan severozahodni veter. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, zvečer ponekod pretežno oblačno. V vzhodni polovici Slovenije so bile kratkotrajne padavine. V Posavju je zapihal vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 18 °C. 26. februar Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe, ob morju nevihta Območje visokega zračnega tlaka je nad našimi kraji slabelo, v višinah se je dolina s hladnim zrakom od severa spustila nad območje Alp. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe, zvečer je bila v bližini morja nevihta. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem do 16 °C. 27.–29. februar Delno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno, zadnji dan ponekod vetrovno in precej toplo Nad zahodno Evropo, Alpami ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka. Drugi dan se je topla fronta ob severnih do severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 16–18). Za njo je pritekal postopno toplejši in razmeroma suh zrak. Prvi dan je bilo pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno. Drugi dan je bilo več oblačnosti, občasno je bilo tudi pretežno oblačno. Zadnji dan obdobja pa je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, ponekod je zapihal severni do severozahodni veter. Zadnji dan je bilo zelo toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 2. 2012 Slika 2. Satelitska slika 3. 2. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 3 February 2012 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 3 February 2012 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 2. 2012 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 3 February 2012 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 2. 2012 Slika 5. Satelitska slika 7. 2. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 7 February 2012 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 February 2012 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 2. 2012 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 February 2012 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 2. Slika 8. Satelitska slika 10. 2. 2012 ob 13. uri 2012 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 10 February 2012 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 10 February 2012 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 2. 2012 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 February 2012 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 2. Slika 11. Satelitska slika 15. 2. 2012 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 2. 2012 ob 13. 2012 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 15 February 2012 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 15 February 2012 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 15 February 2012 at at 12 GMT 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 2. Slika 14. Satelitska slika 20. 2. 2012 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 20. 2. 2012 ob 13. 2012 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 20 February 2012 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 20 February 2012 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 20 February 2012 at at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 2. Slika 17. Satelitska slika 28. 2. 2012 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 2. 2012 ob 13. 2012 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 28 February 2012 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 28 February 2012 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 28 February 2012 at at 12 GMT 12 GMT 30 PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2011/12 Climate in winter 2011/12 Tanja Cegnar, Tamara Gorup D ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V uvodu na kratko povzemamo najpomembnejše značilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se članek posveča zimi kot celoti. December 2011 je bil povsod toplejši kot običajno, v visokogorju je bilo dolgoletno povprečje komaj preseženo, v pretežnem delu nižinskega sveta pa je odklon presegel 2 °C, marsikje tudi 3 °C. K razmeroma visoki povprečni temperaturi je najbolj prispevala nadpovprečno topla prva polovica meseca. Največ padavin je bilo v Julijcih, kjer je ponekod padlo tudi nad 200 mm, na večini ozemlja pa padavine niso presegle 120 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin najbolj primanjkovalo v Breginjskem kotu, kjer niso dosegli niti polovice običajnih decembrskih padavin. Na Obali so se komaj približali trem petinam dolgoletnega povprečja. V pretežnem delu države je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Sončnega vremena je bilo v pretežnem delu države manj kot običajno. Na Koroškem in severozahodu države je sonca opazno primanjkovalo, saj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za več kot petino. V Murski Soboti je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na širšem območju Maribora ga je bilo za desetino več kot običajno, nekoliko so dolgoletno povprečje presegli tudi na Obali in v Ljubljani. Povprečna mesečna temperatura je januarja 2012 le na Goriškem, v Posočju in delu Alp nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem, v Biljah je bil odklon −0,7 °C, na Kredarici pa −0,8 °C; drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, odklon je naraščal od zahoda proti vzhodu. Največji presežek so zabeležili v Pomurju. V Murski Soboti je bilo 3,3 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Dolgoletnega povprečja padavin niso dosegli nikjer v Sloveniji. Nad dve petini običajnih padavin so zabeležili v Novi vasi (z 38 mm so dosegli 45 %), Biljah (s 43 mm so dosegli 41 %) in na Kredarici, kjer so z 51 mm dosegli 49 % dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih je padlo 6 mm, kar je 16 % dolgoletnega povprečja. Sonce je v Ljubljani sijalo 149 ur, kar je 220 % več od dolgoletnega povprečja in predstavlja rekordno vrednost, odkar v prestolnici merimo trajanje sončnega obsevanja. Vsaj dvakratno običajno osončenost so zabeležili tudi v večjem delu Prekmurja in delu Štajerske. Najmanjši presežek, do 50 %, so dosegli v Ilirski Bistrici, na Goriškem in severozahodnem delu države ter na Koroškem. Najzanimivejše je bilo vremensko dogajanje februarja. Ohladitev ob koncu januarja se je nadaljevala in stopnjevala februarja. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem pa zelo močna burja, ki je vztrajala nenavadno dolgo. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna temperatura prve polovice februarja je bila druga najnižja od sredine minulega stoletja. Hladnejša kot letos je bila prva polovica februarja le v izjemno mrzlem februarju leta 1956. Občutno hladnejši od dolgoletnega povprečja so bili tudi vsi posamezni dnevi prve polovice letošnjega februarja. Zadnja tretjina meseca je bila nadpovprečno topla. Kljub temu je bil februar kot celota občutno hladnejši kot običajno, v Beli krajini je odklon presegel −5 °C. Padavine so povsod zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Ponekod na zahodu ni padla niti četrtina običajnih padavin. Nad tri četrtine dolgoletnega povprečja so zabeležili na Dolenjskem, Bizeljskem in v Beli krajini. Snežna odeja v visokogorju je bila tudi februarja skromna. Sončnega vremena je primanjkovalo le na severozahodu države, drugod so dolgoletno povprečje presegli, najbolj v Ljubljani, kjer je sonce sijalo polovico več časa kot običajno. Tudi oblačnih dni je bilo večinoma nekaj manj kot običajno. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila višja kot običajno predvsem na vzhodu in severovzhodu države ter v Godnjah, a odkloni niso presegli 1 °C. Največji odklon so zabeležili v Sevnem in Mariboru, kjer je znašal 0,6 °C. Negativni odkloni so bili večji, ponekod so presegli −1 °C; v Črnomlju je bilo za 1,5 °C hladneje kot običajno. Popoldnevi so bili v povprečju v večjem delu države od 1 do 2 °C toplejši kot običajno; največji pozitivni odklon so zabeležili v Murski Soboti, kjer je znašal 2,4 °C. Za običajnimi razmerami so zaostajali le v visokogorju, in sicer za 1,3 °C. Povprečna zimska temperatura je bila v večjem delu države nekoliko nad dolgoletnim povprečjem; največji odklon so zabeležili v osrednji Sloveniji, na severu ter na severovzhodu države, kjer je presegel 1 °C; v Velikih Dolencih in Ljubljani je bilo za 1,3 °C topleje kot običajno. Odklon se je v večjem delu države gibal med 0 in 1 °C, za povprečjem pa so zaostajali v Julijskih Alpah, Posočju in na Krasu ter ponekod na jugu države. Na Kredarici je odklon znašal −1,4 °C, v Biljah −0,6 °C in v Kočevju −0,1 °C. Poleg povprečja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Mrzli so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti pod −10 °C (slika 5). V Ratečah so našteli 32 mrzlih dni, kar je dan več kot običajno. Tu je bilo največ mrzlih dni pozimi 1962/63, zabeležili so jih 62, najmanj pa v zimi 2006/07, ko so bili le 4 taki dnevi. Tudi v Novem mestu so povprečje presegli, in sicer prvič po več kot dvajsetih letih. Našteli so 13 mrzlih dni, kar je dobra dva dneva več kot običajno. Brez mrzlih dni je bilo 7 zim, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 38. V Murski Soboti je bilo 13 mrzlih dni, kar je dva dneva manj od dolgoletnega povprečja. Brez mrzlih juter so bile od začetka meritev tri zime, kar 48 mrzlih dni pa so našteli v zimi 1962/63. V Ljubljani je bilo 5 mrzlih dni, povprečje pa znaša 7 dni. V prestolnici je bilo od sredine minulega stoletja brez mrzlih dni 9 zim, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 31. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -2 -1 0 1 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2011/12 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2011/12 -2 -1 0 1 2 3 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2011/12 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2011/12 Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2011/12 od povprečja 1961−1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2011/12 1°C 0°C -1°C Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 6); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Teh dni je bilo po vsej državi približno toliko kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah so zabeležili 84 hladnih dni, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; v zimi 1983/84 jih je bilo 91, samo 70 pa v zimi 2000/01. V Ljubljani je bilo hladnih dni 66, kar je tri dni več kot običajno; od sredine minulega stoletja je bilo takih dni največ v zimi 1952/53, ko so jih našteli 80, najmanj pa v zimi 2006/07, le 31. V Murski Soboti je bilo 76 hladnih dni, kar je dober dan več kot običajno; 89 hladnih dni je bilo v zimi 1998/99, samo 50 pa v zimi 1973/74. V Novem mestu je bilo 70 hladnih dni, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju; najmanj hladnih dni je bilo v zimi 2006/07, 35, v zimi 1962/63 pa jih je bilo kar 87. 60 60 RATEČE MURSKA SOBOTA 40 ševilo dni število dni 40 20 20 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Po vsej državi je bilo manj ledenih dni kot običajno. V Ratečah je bilo 23 ledenih dni, kar je 7 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; največ 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jih je bilo v zimi 1968/69, 52, najmanj pa 1974/75, ko so našteli le 4. V Ljubljani je bilo 16 ledenih dni, kar je štiri dni manj od dolgoletnega povprečja; brez takih dni je minila zima 2006/07, največ pa jih je bilo v zimi 1962/63, in sicer 46. V Murski Soboti je bilo 15 ledenih dni, kar je 9 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; največ jih je bilo v zimi 1962/63, ko so jih zabeležili 54, najmanj pa 1974/75, samo dva dneva. V Novem mestu je bilo 15 ledenih dni, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja; najmanj jih je bilo v zimi 2006/07, in sicer en sam, največ pa v zimi 1962/63, ko jih je bilo 51. 50 75 LJUBLJANA 50 število dni število dni RATEČE 25 25 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 50 50 NOVO MESTO število dni število dni MURSKA SOBOTA 25 25 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod −10 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below −10 °C 100 100 RATEČE LJUBLJANA 75 število dni število dni 75 50 50 25 25 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 51/52 07/08 100 100 MURSKA SOBOTA število dni število dni 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 NOVO MESTO 75 75 50 50 25 25 0 51/52 58/59 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 51/52 07/08 58/59 Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 34 65/66 72/73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 temperatura (°C) BILJE 15 5 -5 -15 DECEMBER JANUAR FEBRUAR 25 temperatura (°C) LJUBLJANA 15 5 -5 -15 DECEMBER JANUAR FEBRUAR JANUAR FEBRUAR 25 MURSKA SOBOTA temperatura (°C) 15 5 -5 -15 -25 DECEMBER Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2011/12 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 (debele črte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2011/12 (thin lines) and the average of the reference period 1961–1990 (bold lines) 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja (sliki od 7 in 8). Najnižja zimska temperatura je bila na nižinskih postajah zabeležena v prvi polovici februarja, na Kredarici pa decembra, najvišjo zimsko temperaturo pa so na vseh prikazanih postajah zabeležili v zadnji tretjini februarja. V Ljubljani se je v zimi 2011/12 živo srebro najvišje povzpelo 29. februarja, in sicer na 21,6 °C, kar je rekordna vrednost v zimskih mesecih. Najhladneje je bilo 9. februarja, ko so izmerili −12,2 °C. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji meritev doslej najnižja temperatura zabeležena v zimi 1955/56, ko se je termometer spustil na −23,3 °C. 10 KREDARICA temperatura (°C) 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2011/12 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 (debele črte) Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2011/12 (thin lines) and the average of the reference period 1961–1990 (bold lines) Slika 9. Sončno in mrzlo februarsko vreme je na zamrznjen Koseški bajer privabilo številne sprehajalce (foto: Tanja Cegnar) Figure 9. On a sunny and cold February day on frozen Koseški bajer (Photo: Tanja Cegnar) Na Kredarici se je 4. februarja 2011 ohladilo na −25,0 °C, najnižjo temperaturo doslej pa so izmerili v zimi 1984/85, ko je bilo −28,3 °C; nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/63 (–28,0 °C), 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1978/79 (–27,8 °C) in 1955/56 (–27,7 °C). V zimi 2011/12 je bilo v visokogorju najtopleje 1. in 28. decembra, ko so izmerili 3,8 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 24. februarja, ko se je živo srebro povzpelo na 19,4 °C, najhladneje pa 8. februarja z −20,4 °C. V Biljah se je najbolj ogrelo 24. februarja, ko so izmerili 18,2 °C, najmanj pa je termometer pokazal 14. februarja, in sicer −9,8 °C. 6 8 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 6 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 4 4 2 2 0 -2 -4 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 -6 51/52 07/08 -2 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 RATEČE -4 0 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 65/66 2 KREDARICA -6 -8 -10 -2 -4 -6 -12 -14 55/56 61/62 67/68 73/74 79/80 85/86 91/92 97/98 03/04 09/10 -8 51/52 6 6 NOVO MESTO 4 2 0 -2 -4 -6 51/52 58/59 65/66 LJUBLJANA 4 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 58/59 2 0 -2 -4 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 -6 51/52 07/08 58/59 65/66 Slika 10. Povprečna zimska temperatura zraka Figure 10. Mean winter temperature V Ljubljani je bila povprečna temperatura zraka 1,4 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −9,2 °C, kar je 1,4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C. Povprečna zimska temperatura zraka v Ratečah je bila −3,3 °C, kar je 0,4 °C več od dolgoletnega povprečja; najhladnejša doslej je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo −7,3 °C, najvišje pa se je živo srebro v povprečju povzpelo v zimi 2006/07, ko je bilo 0,0 °C. V Murski Soboti so z 0,3 °C povprečje presegli za 1,2 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z −5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. V Novem mestu je bila povprečna temperatura zraka 0,9 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem; v zimi 1962/63 je bila povprečna temperatura −4,9 °C, pozimi 2006/07 pa 4,9 °C. V Portorožu je termometer v povprečju pokazal 4,1 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, zima 2006/07 pa je bila s povprečno temperaturo 7,6 °C tudi tu najtoplejša. 22 22 18 16 14 12 10 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 12 10 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 KREDARICA 10 16 14 12 10 8 6 4 8 2 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 22 BILJE 20 temperatura (ºC) 22 20 18 16 14 12 62/63 58/59 12 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 14 RATEČE 24 temperatura (ºC) 16 6 51/52 07/08 20 18 18 8 8 6 51/52 NOVO MESTO 20 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 20 LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 18 16 14 12 10 8 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 11. Absolutna najvišja zimska temperatura zraka Figure 11. Absolute maximum winter air temperature Slika 12. Debela plast ivja je prekrivala Barje v jasnem jutru konec januarja (foto: Tanja Cegnar) Figure 12. Winter rime (Photo: Tanja Cegnar) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -5 -5 NOVO MESTO LJUBLJANA -10 temperatura (ºC) temperatura (ºC) -10 -15 -20 -15 -20 -25 -25 -30 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 -30 51/52 07/08 -10 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -10 KREDARICA RATEČE -15 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 58/59 -20 -25 -30 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -15 -20 -25 -30 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 Slika 13. Absolutna najnižja zimska temperatura zraka Figure 13. Absolute minimum winter air temperature Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lis ca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje 180% Novo mesto Ljubljana 160% Postojna 140% Portorož 120% Bilje 100% Rateče Kredarica 80% 100% 120% 140% 160% 180% 200% Slika 14. Sončno obsevanje v zimi 2011/12 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Bright sunshine duration in winter 2011/12 compared to the average of the reference period Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2011/12 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 15. Bright sunshine duration in winter 2011/12 compared to the 1961−1990 normals Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja je bilo najbolj preseženo v osrednji Sloveniji, ponekod na območju Ljubljanske kotline za več kot 80 %, drugod za več kot 40 %; nad 40 % več sončnega vremena kot običajno so imeli tudi na Kozjanskem, Halozah, Ptujskem, Slovenskih goricah in Murski Soboti. V večjem delu države se je presežek gibal med 20 in 40 %, na Krasu, v delu Posočja, na območju Bohinja in Bleda vse do Karavank ter na Koroškem in Pohorju je znašal do 20 %, na skrajnem severozahodu države pa povprečja niso dosegli. Na Kredarici so za običajnimi razmerami zaostali za 10 %. V Ljubljani je pozimi 2011/12 sonce sijalo 321 ur, kar je 92 % več od dolgoletnega povprečja; bolj sončna od letošnje je bila le še zima 1999/00 s 344 urami sončnega vremena, najbolj siva pa je bila zima 1971/72 z 59 urami sonca. Na Kredarici so bile 304 ure sončnega vremena, kar je 90 % dolgoletnega povprečja; največ sonca je bilo s 478 urami v zimi 1989/90, najmanj pa v zimi 1955/56 s 198 urami neposrednega sončnega obsevanja. V Portorožu je sonce sijalo 407 ur, kar je 36 % več od dolgoletnega povprečja; bolj sončni kot letošnja sta bili le še zima 1980/81 s 434 urami sončnega 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vremena ter zima 2002/03 s 421 urami sonca. Najmanj sončnega vremena je bilo tu v zimi 1954/55, le 151 ur. V Murski Soboti je bilo 276 ur sončnega vremena, kar je 42 % več kot običajno; zima 1999/00 je bila s 354 urami najbolj sončna doslej, najbolj siva pa zima 1969/70 z 88 urami. V Novem mestu je sonce sijalo 283 ur, kar je 29 % več od dolgoletnega povprečja. Največ sonca je bilo v zimi 1999/00, 380 ur, najmanj pa v zimi 2009/10, le 95 ur. 500 500 KREDARICA LJUBLJANA 400 trajanje (ure)aa trajanje (ure) 400 300 200 300 200 100 100 0 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 0 51/52 11/12 500 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 500 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 400 400 trajanje (ure) trajanje (ure) 58/59 300 200 100 300 200 100 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 61/62 07/08 67/68 73/74 79/80 85/86 91/92 97/98 03/04 09/10 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja Figure 16. Sunshine duration 30 30 NOVO MESTO 20 trajanje (ure) trajanje (ure) LJUBLJANA 10 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 20 10 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 30 50 MURSKA SOBOTA KREDARICA 20 trajanje (ure) trajanje (ure) 40 10 30 20 10 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 Slika 17. Število jasnih zimskih dni Figure 17. Number of clear winter days 40 0 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Od prikazanih postajah je bilo manj jasnih dni kot običajno le na Kredarici, kjer so našteli 11 jasnih dni (slika 17), povprečje pa znaša 19 dni. V Ljubljani je bilo 10 jasnih dni, kar je 4 dni nad dolgoletnim povprečjem. V prestolnici so največ jasnih dni zabeležili v zimi 1991/92, ko jih je bilo 17, brez jasnega dneva pa je minila zima 1969/70. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Takih dni je bilo po državi manj kot običajno. V Ljubljani so našteli 37 oblačnih dni, kar je 15 dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ jih je bilo v zimi 1968/69, kar 71, najmanj pa 1999/00, le 29. 80 80 LJUBLJANA NOVO MESTO 60 trajanje (ure) trajanje (ure) 60 40 20 40 20 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 80 80 MURSKA SOBOTA KREDARICA 40 60 trajanje (ure) trajanje (ure) 60 20 40 20 0 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 Slika 18. Število oblačnih zimskih dni Figure 18. Number of cloudy winter days Največ padavin je bilo v delu Posočja, kjer so izmerili nad 280 mm, ponekod tudi nad 360 mm. V pasu od Julijskih Alp čez Goriško in del Notranjske vse do meje s Hrvaško je padlo nad 200 mm; na Kredarici so izmerili 232 mm in v Godnjah 209 mm. V večjem delu države je bilo med 120 in 200 mm, najmanj padavin pa so zabeležili v Portorožu ter na Pohorju, Mariborskem, Slovenskih goricah in Prekmurju, in sicer manj kot 120 mm. V Velikih Dolencih so izmerili le 52 mm padavin. Po vsej državi je bilo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. Običajnim vrednostim so se najbolj približali na območju Kozjanskega, Krško-Brežiškega polja in Gorjancev, kjer so presegli 80 % običajnih vrednosti. Na Bizeljskem so dosegli 93 % povprečja. Najbolj so za povprečjem zaostali na Obali, večjem delu Posočja in Gorenjske, na Koroškem, severnem delu Štajerske in Pomurju, kjer je bilo pod 60 % običajnih padavin. Največji zaostanek je bil v Velikih Dolencih, kjer niso dosegli niti polovice običajnih padavin. Drugod so zabeležili med 60 in 80 % dolgoletnega povprečja. V Ljubljani so namerili 152 mm padavin, kar je 58 % dolgoletnega povprečja; samo 76 mm je bilo v zimi 1991/92, kar 569 mm pa v zimi 1976/77. V Novem mestu je padlo 131 mm, kar je 73 % dolgoletnega povprečja; največ padavin so zabeležili v zimi 1952/53 (364 mm), samo 57 mm pa v zimi 1974/75. V Murski Soboti je padlo 63 mm, kar je 52 % običajnih vrednosti; v zimi 1951/52 je bilo 258 mm, samo 37 mm pa v zimi 1988/89. V Portorožu so s 85 mm dosegli 41 % povprečja; največ padavin so izmerili v zimi 1978/79 (453 mm), najmanj pa v zimi 1988/89 (54 mm). V Ratečah je padlo 133 mm, kar je polovica dolgoletnega povprečja; doslej je bilo največ padavin v zimi 1976/77, kar 558 mm, samo 35 mm pa v zimi 1974/75. Na Kredarici so namerili 232 mm, kar je 72 % 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletnega povprečja; največ padavin doslej je bilo v zimi 2000/01, in sicer 637 mm, najmanj pa v zimi 1963/64, ko so zabeležili le 80 mm. Seveda so namerjene padavine v gorah še posebej pozimi močno podcenjene. 750 600 LJUBLJANA padavine (mm) padavine (mm) KREDARICA 500 250 0 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 400 200 0 51/52 600 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 PORTOROŽ padavine (mm) padavine (mm) 65/66 600 MURSKA SOBOTA 400 200 0 51/52 600 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 400 200 0 60/61 07/08 74/75 81/82 88/89 95/96 02/03 09/10 padavine (mm) NOVO MESTO 400 200 0 51/52 67/68 600 RATEČE padavine (mm) 58/59 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 400 200 0 51/52 07/08 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 19. Padavine Figure 19. Precipitation Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Sev no Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangr. 25% 360 mm 280 mm 200 mm 120 mm 50% 75% 100% 125% Slika 20. Padavine v zimi 2011/12 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 20. Precipitation in winter 2011/12 compared to the average of the reference period Slika 21. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2011/12 Figure 21. Precipitation amount in winter 2011/12 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 22. Višina padavin v zimi 2011/12 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 22. Precipitation amount in winter 2011/12 compared to the 1961−1990 normals 80% 60% Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 23). V Ljubljani je bilo v zimi 2011/12 15 padavinskih dni, kar je 11 dni manj kot običajno; največ jih je bilo v zimi 1976/77 (46), 1959/60 (44) in 2009/10 (43). V Ratečah je bilo takih dni 18, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja; 42 so jih našteli v zimi 1976/77, 9 pa v zimi 1992/93 in 1974/75. V Novem mestu je bilo 24 padavinskih dni, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju, kar 37 takih dni pa je bilo v sezoni 1983/84. 50 50 LJUBLJANA RATEČE 40 število dni število dni 40 30 20 10 30 20 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 51/52 07/08 50 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 40 število dni 40 število dni 58/59 50 30 20 10 0 51/52 30 20 10 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 51/52 07/08 58/59 65/66 72/73 Slika 23. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 23. Number of days with at least 1 mm precipitation Na sliki 24 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. V Ljubljani so v zimi 2011/12 zabeležili 13 dni s snežno odejo, povprečje pa znaša 48 dni; brez takih dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. Tudi v Murski Soboti so našteli 13 dni, kar je 25 dni manj od dolgoletnega povprečja. Najmanj dni s snežno odejo je bilo v zimah 1974/75, le 2, kar 90 dni pa v zimi 1962/63. V Ratečah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat je ležal 77 dni, povprečje pa znaša 81 dni; 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu so s 34 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dnevi za 15 dni zaostajali za dolgoletnim povprečjem; vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. 100 100 RATEČE LJUBLJANA 75 število dni število dni 75 50 50 25 25 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 51/52 07/08 100 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 75 število dni 75 število dni 58/59 100 50 50 25 25 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 0 51/52 07/08 58/59 65/66 72/73 07/08 Slika 24. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 24. Number of days with snow cover at 7 a. m. V Ljubljani je maksimalna snežna odeja dosegla 5 cm, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 34 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Murski Soboti so izmerili 14 cm, kar je 10 cm manj od povprečja; najdebelejšo snežno odejo so imeli v zimi 1985/86 (61 cm), v zimi 1992/93 pa je dosegla komaj 2 cm. V Novem mestu je snežna odeja dosegla 37 cm, kar je 3 cm več kot običajno; kar 103 cm so namerili v zimi 1968/69, komaj 3 cm pa v zimi 1988/89. Na Obali in Krasu snežne odeje tokrat niso zabeležili. 150 600 KREDARICA 500 100 višina (cm) višina (cm) LJUBLJANA 50 400 300 200 100 0 51/52 0 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 Slika 25. Največja višina snežne odeje Figure 25. Maximum snow depth Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2011/12 in povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 26), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju snežno odejo beležijo vse dni; na Kredarici je dosegla debelino 150 cm in vso zimo ostala opazno pod dolgoletnim povprečjem; največja zimska debelina je v zimi 1976/77 dosegla 521 cm, le 75 cm snega pa so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici navadno šele aprila. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 KREDARICA višina (cm) 200 100 0 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 26. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2011/12 (zeleni stolpci) in v povprečju obdobja 1961–1990 (črna črte) Figure 26. Snow cover depth in winter 2011/12 (green columns) and the average of the reference period 1961– 1990 (black line) Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Najnižja vrednost v zimi 2011/12 je bila zabeležena 16. decembra, in sicer 963,8 mb, najvišja pa 26. decembra, ko se je tlak povzpel na 1002,1 mb. Decembra je zračni tlak izrazito nihal, zabeležena sta bila dva večja padca in en izrazit porast; neenakomeren je bil tudi v januarju, a odkloni niso bili tako veliki. Februarja je bil tlak večinoma nad običajnimi razmerami, izrazit padec je bil zabeležen le 15. februarja, ko se je tlak spustil na 969,9 mb. Vrednosti niso preračunane na nivo morske gladine, zato so nekoliko nižje, kot so vrednosti, ki jih dnevno objavljamo v medijih. 1010 LJUBLJANA pritisk (mb) 1000 990 980 970 960 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 27. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v zimi 2011/12 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961– 1990 (temnejša črta) Figure 27. Mean daily air pressure in winter 2011/12 (pink) and the average of the reference period 1961–1990 (dark line) 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 7.0 % NNW 5.2 % 1.3 m/s N 1.2 m/s NNE 7.7 % 0.8 m/s 3.5 % NW 1.5 m/s NNW NE 3.5 % WNW 1.6 m/s 12.5 % 1.0 m/s ENE 4.4 % W 2.0 m/s 3.2 % ESE 5.7 % SW 1.8 m/s SSW SE 5.3 % 1.2 m/s 3.3 % SSE 11.1 % 1.1 m/s 0.9 % 0.5 m/s N 12.7 % 2.2 m/s 7.2 % 1.9 m/s NE 5.5 % W 1.4 m/s 1.7 % ESE 1.2 % 5.1 % 1.5 m/s SW 0.7 m/s SE SSW 1.7 % 1.0 m/s S SSE 1.3 % 0.8 m/s NNW NE 5.5 % WNW 0.7 m/s 3.6 % 1.0 m/s ENE 11.3 % W 0.7 m/s 1.6 % 0.7 m/s 1.8 % 0.5 m/s 2.7 % 0.8 m/s 32.7 % WNW 9.7 m/s 20.2 % W 9.0 m/s E 3.3 % WSW 7.6 m/s 8.7 % 1.3 m/s 9.4 % ESE 10.4 % SW 0.9 m/s SE SSE 1.4 % 0.5 m/s 7.7 % 2.0 m/s 1.6 % 0.6 m/s ESE 0.5 % SW 3.9 m/s SSW 0.1 % 2.0 m/s NNE 2.2 % 4.7 m/s NNW NE 4.9 % 2.4 % W 1.7 m/s 1.8 % WSW 2.2 m/s ESE 1.7 % 2.7 m/s SSW SE S 2.7 % 2.7 m/s Slika 28. Vetrovne rože, zima 2011/12 SSE 15.8 % 3.3 m/s 12.4 % 6.9 m/s NNE 1.2 % 1.0 m/s N 0.8 m/s NE 1.4 % 1.4 m/s 6.4 % 4.5 m/s 30.7 % 3.3 m/s 3.0 % WNW 1.5 m/s ENE 3.5 % W 1.3 m/s 3.9 % 2.2 m/s E 4.0 % WSW 1.3 m/s ESE 4.7 % SW 1.2 m/s 3.7 % 2.7 m/s SSW SE 2.6 % 1.3 m/s 2.3 % S 0.8 m/s Figure 28. Wind roses, winter 2011/12 46 1.0 % 1.0 m/s NW 1.1 m/s E 2.2 % 0.7 m/s 0.3 % 2.1 m/s 2.2 % 5.5 % 6.6 m/s ENE S 0.7 m/s SSE 0.4 % 2.1 m/s 6.0 % 7.4 m/s 1.2 % N 2.6 m/s 2.2 % 2.7 m/s 0.2 % SE 10.4 % 7.2 m/s Bilje WNW 2.3 m/s SW 2.4 % 3.4 m/s S 2.0 m/s 4.2 % 11.7 % 1.9 m/s 2.0 % 2.9 m/s ENE 9.7 % 1.2 m/s NW 2.4 m/s E WSW 0.7 m/s 1.7 % 1.7 m/s 1.0 % 3.6 m/s NE 1.7 % NNE 8.1 % 4.2 % 1.4 m/s NNE NW 8.6 m/s E WSW 0.7 m/s N 4.4 m/s 15.1 % 3.7 % 1.1 m/s ENE 3.3 % 4.9 m/s Portorož – letališče 2.1 % 8.3 % 0.8 m/s NNW 19.8 % 2.5 % 1.5 m/s NW 0.8 m/s SSW 5.1 % 1.5 m/s WNW 1.2 m/s Novo mesto NNW 1.9 % NNE 15.8 % S 1.3 m/s 1.3 % 0.8 m/s N Kredarica NW 1.1 m/s E WSW 1.6 m/s 8.0 % 1.2 m/s 8.4 % 1.9 m/s SSE 1.3 % 0.7 m/s 3.3 % 0.8 m/s 36.0 % 3.2 m/s 28.3 % 2.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2011/12. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2011/12 Table 1. Meteorological data, winter 2011/12 Postaja NV Lesce 515 Kredarica 2514 Rateče–Planica 864 Bilje pri N. Gorici 55 Letališče Portorož 2 Godnje 295 Postojna 533 Kočevje 468 Ljubljana 299 Bizeljsko 170 Novo mesto 220 Črnomelj 196 Celje 240 Maribor 275 Slovenj Gradec 452 Murska Sobota 188 Veliki Dolenci 190 TS −0,4 −9,2 −3,3 2,9 4,1 2,7 0,3 −0,8 1,4 0,4 0,9 0,6 0,2 0,9 −1,6 0,3 1,0 Temperatura TOD TX TM 1,0 4,8 −5,2 −1,4 −6,3 −11,9 0,4 2,5 −8,0 −0,6 8,7 −2,2 0,1 9,2 0,0 0,4 8,4 −1,2 0,3 5,0 −4,5 −0,1 5,0 −6,1 1,3 5,3 −2,3 0,3 4,8 −3,3 0,9 5,6 −3,0 0,1 6,2 −4,9 0,7 6,0 −4,8 1,0 5,5 −2,9 0,5 3,6 −5,8 1,2 5,4 −4,1 1,3 4,6 −2,6 LEGENDA / LEGEND: NV − nadmorska višina (m) TS − povprečna temperatura zraka (°C) TOD − temperaturni odklon od povprečja (°C) TX − povprečni temperaturni maksimum (°C) TM − povprečni temperaturni minimum (°C) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) TAX 20,5 3,8 18,4 18,2 15,7 19,0 20,4 18,7 21,6 18,6 18,4 19,0 19,5 19,4 17,8 19,4 18,5 OBS RO RR RP SS SSX TAM −16,0 −25,0 −17,9 −9,8 −8,1 −10,0 −13,3 −21,6 −12,2 −17,4 −16,6 −22,5 −21,1 −14,4 −17,1 −20,4 −14,4 Sonce OBS RO 335 304 90 235 92 388 119 407 136 394 353 131 321 192 283 129 288 305 270 276 131 138 106 142 Padavine in pojavi RR RP SS SSX 129 46 2 3 232 72 91 150 133 51 77 28 159 50 0 0 85 41 0 0 209 67 0 0 198 59 31 15 188 64 47 35 152 58 13 5 171 93 20 30 131 73 34 37 164 67 25 30 130 70 24 20 76 48 23 25 93 57 40 13 63 52 13 14 52 43 14 13 − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) SUMMARY Mean air temperature in winter 2011/12 was mostly above the 1961–1990 normals. In most of the country the temperature anomaly was between 0 and 1 °C, the biggest anomaly was registered in Ljubljana and Veliki Dolenci with 1.3 °C. In the mountains, Bilje and Kočevje the mean air temperature was below the long-term average. The maximum daily air temperature in Ljubljana reached 21.6 °C, which is the record value since 1950. Maximum precipitation was reported in part of Posočje, where more than 360 mm fell. In most of the country between 120 and 200 mm was reported. Less than 120 mm fell on the Coast, Pohorje, Maribor, Slovenske gorice and Prekmurje. All over the country less precipitation than in the long-term average was registered. On Kredarica the maximum snow cover reached 150 cm, which is less than usual. Most of the country got more sunny weather than on the average during the 1961–1990 period. The biggest exceedance was reported in central part of the country. Ljubljana got 321 hours of sunny weather, which is 92 % more than usual and represents second highest value since the beginning of measurements. Portorož got 407 hours which is third highest value since 1950. Less sunny weather than usual was observed in northwest of the country. 47 METEOROLOŠKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE Meteorological station Slovenske Konjice Mateja Nadbath V Slovenskih Konjicah je ena od petindvajsetih podnebnih postaj, ki so v državni mreži meteoroloških postaj Agencije RS za okolje. Poleg te je v občini Slovenske Konjice še padavinska meteorološka postaja na Zbelovski Gori. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Meteorološka postaja Slovenske Konjice je na nadmorski višini 329 m, na severnem delu mesta. Postavljena je na pobočju hriba, na manjši terasi pod vinogradi. V okolici so posamezna sadna drevesa. Opazovalni prostor je približno 10 m zahodno od opazovalčeve hiše. Meteorološka postaja je na tej lokaciji od decembra 1997, v obdobju maj 1975–december 1997 je bila približno 350 m severozahodno od današnje lokacije (slika 1, temno rdeča lokacija), od januarja 1954 do maja 1975 pa je bila postaja na kmetijskem gospodarstvu Konjice, približno 1 km južneje od sedanjega opazovalnega mesta (slika 1, črna lokacija). V Slovenskih Konjicah smo začeli z meteorološkimi meritvami in opazovanji še v času AvstroOgrske, januarja 1913, ko so kraj imenovali tudi Gonobitz. Na začetku smo na postaji merili višino padavin in snežne odeje ter opazovali osnovne vremenske pojave; postaja je bila IV. reda, danes tovrstne postaje imenujemo padavinske. Meritve in opazovanja so potekala s krajšimi prekinitvami do 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2010 / ortofoto from 2010 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sredine julija 1927. Ponovno so stekle januarja 1951 in se na padavinski postaji vršile do 20. maja 1954, ko je postaja postala podnebna. Na podnebni postaji v Slovenskih Konjicah merimo: temperaturo zraka s suhim termometrom in najnižjo ter najvišjo temperaturo zraka, vlažnost zraka, smer in hitrost vetra, višino in jakost padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega; vremenske pojave, stanje tal, oblačnost in fenološke faze rastlin pa na postaji opazujemo. Prvi meteorološki opazovalec v Slovenskih Konjicah je bil J. Frass, meritve in opazovanja je opravljal od januarja 1913 do konca novembra 1918. V času od julija 1920 do konca avgusta 1923 je bil opazovalec L. Petrič, od septembra 1923 do septembra 1926 Mara Pleško in od septembra 1926 do konca junija 1927 Ela Rott. V tem času je bil opazovalni prostor meteorološke postaje na šolskem sadnem in zelenjavnem vrtu. Januarja 1951 je meteorološki opazovalec postal Franc Lajnšček, meritve in opazovanja je vršil vse do decembra 1997, ko jih je prevzel sedanji meteorološki opazovalec Franjo Tepej. Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor v Slovenskih Konjicah, slikan proti vzhodu 1954 (levo) in maja 1975 (desno; arhiv ARSO) Figure 2. Meteorological observing place in Slovenske Konjice, photo was taken to the east in 1954 (left photo) and in May 1975 (archive of ARSO) Slika 3. Današnji meteorološki opazovalni prostor v Slovenskih Konjicah, slikan proti jugozahodu (levo) in proti severovzhodu januarja 1999 (arhiv ARSO) Figure 3. Meteorological observing place in Slovenske Konjice, photo was taken to the southwest (left photo) and to the northeast in January 1999 (archive of ARSO) V Slovenskih Konjicah in bližnji okolici je povprečna letna temperatura3 zraka referenčnega obdobja (1961–1990) 9,5 °C, v obdobju 1971–2000 je to povprečje 9,8 °C, v obdobju 1981–2010 pa 10,2 °C. Povprečna letna temperatura zraka v Slovenskih Konjicah narašča; po letu 1987, ko se krivulja drsečega povprečja dvigne nad referenčno povprečje, je bila povprečna letna temperatura zraka pod 3 V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi. Meteorological data used in the article are measured and already digitized. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vrednostjo referenčnega povprečja samo v letih 1991 in 1996, v ostalih 22 letih je bila nad povprečjem. V obdobju 1988–2011 sta od referenčnega povprečja najbolj odstopali leto 2000, ki je bilo kar za 2,0 °C toplejše, in 1996, ki je bilo za 0,6 °C hladnejše. V obdobju 1961–1987 je bila povprečna letna temperatura zraka 16-krat pod in 11-krat nad referenčnim povprečjem; v tem obdobju je bilo leto 1961 za 0,8 °C toplejše, leto 1962 pa za 1,2 °C hladnejše od referenčnega letnega povprečja (slika 4). 20 13 18.1 18.5 18 12 pomlad Spring poletje Summer jesen Autumn zima Winter 16 14 11 °C 10 9 19.2 12 9.9 9.8 °C 10 8 9.5 9.8 10.2 10.2 6 4 8 2 1.1 1.1 1.4 0 2011 2006 2001 1996 1991 1986 1981 1976 1971 1966 1961 7 0.3 61–1990 71–2000 81–2010 2012 4 Slika 4. Povprečna letna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1961–2011 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Slovenskih Konjicah Figure 4. Mean annual air temperature (red) and fiveyear moving average (dark red) in period 1961–2011 and mean reference value (1961–1990, green line) in Slovenske Konjice Slika 5. Povprečna temperatura zraka po letnih časih in po obdobjih v Slovenskih Konjicah 4 Figure 5. Mean seasonal air temperature per periods in Slovenske Konjice Najtoplejši letni čas v Slovenskih Konjicah je poletje in zima najhladnejši, tako kot v vseh krajih zmerno-toplega pasu severne poloble. Referenčno (1961–1990) povprečje temperature zraka za poletje je 18,1 °C in za zimo 0,3 °C; jesen je toplejša od pomladi (slika 5). Ob primerjavi povprečne temperature zraka letnih časov v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnim 1961–1990 je v vseh opazen dvig temperature zraka in jesen postane v povprečju enako topla kot pomlad. Povprečna temperatura zraka v zimi 2011/12 je bila 1,4 °C (slika 5), kar je za 1,1 °C več od referenčnega povprečja za ta letni čas. V obdobju 1961/62–2011/12 je bilo kar 15 toplejših zim, najtoplejša je bila zima 2006/07 s povprečjem 5,2 °C. V omenjenem obdobju je bila najhladnejša zima 1962/63 s povprečno temperaturo zraka −4,6 °C. Od mesecev je v referenčnem obdobju (1961–1990) najtoplejši julij s povprečno temperaturo zraka 19,0 °C, najhladnejši pa januar z −0,8 °C (slika 6, rdeča krivulja). Februarja 2012 je bila povprečna mesečna temperatura zraka −2,0 °C, kar je za 3,2 °C pod pripadajočim referenčnim povprečjem, ki je 1,2 °C (slika 6, temno rdeča krivulja, in 7). Letošnji 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar. Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo februar je v obdobju 1961–2012 sedmi najhladnejši. V omenjenem obdobju je bil najhladnejši februar 1986 s povprečno temperaturo zraka −4,7 °C, najtoplejši pa februar 1966 s povprečjem 7,4 °C. 25 150 8 20 120 6 15 90 10 60 °C 4 mm 2 °C 0 5 30 0 0 -4 -30 -6 Slika 6. Povprečna mesečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin (modri stolpci) v referenčnem obdobju 1961–1990 in v letu 2012 (temnejša odtenka) v Slovenskih Konjicah Figure 6. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation (blue columns) in reference period 1961–1990 and in 2012 (darker colors) in Slovenske Konjice 2011 2006 2001 1996 1991 1986 1981 1976 1971 1966 J F MAM J J A S ON D 1961 -5 -2 Slika 7. Povprečna februarska temperatura zraka (rdeča), petletno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1961–2012 in referenčno povprečje 1961– 1990 (zelena črta) Figure 7. Mean air temperature in February (red), fiveyear moving average (dark red) in 1961–2012 and in reference period 1961–1990 (green line) 120 100 100 80 80 20 0 0 Slika 8. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vročih dni (rdeči stolpci) ter pripadajoči petletni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1961–2011 in referenčni povprečji (1961–1990, zeleni črti) v Slovenskih Konjicah Figure 8. Annual number of days with max. temperature above 25 °C (orange columns) and days with max. temperature above 30 °C (red columns) and five-year moving averages (curves) in 1961–2011 and mean reference values (1961–1990, green lines) in Slovenske Konjice 2006 2011 20 1986 1991 1996 2001 40 1971 1976 1981 40 60 1961 1966 . dnevi / Days 60 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 dnevi / Days . 120 Slika 9. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči petletni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1961–2011 in pripadajoči referenčni povprečji (1961–1990, zeleni črti) v Slovenskih Konjicah Figure 9. Annual number of days with min. temperature below 0 °C (light blue columns) and days with max. temperature below 0 °C (dark columns) with five-year moving averages (curves) in 1961–2011 and mean reference values (1961–1990, green lines) in Slovenske Konjice 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V referenčnem obdobju 1961–1990 je v Slovenskih Konjicah letno v povprečju 21 ledenih5, 94 hladnih, 9 mrzlih, 50 toplih in 7 vročih dni. Toplih ali tropskih noči je bilo v obdobju 1961–2011 46, zabeležene so bile v 22 letih, v 29 letih pa ni bilo niti ene. V obdobju 1961–1990 je bilo 9 toplih noči, v 1991–2011 pa 37. Največ toplih noči je bilo leta 2010, in sicer 7. Število toplih dni narašča (slika 8), v primerjavi z referenčnim je letno povprečje toplih dni v obdobju 1971–2000 višje za 9, v obdobju 1981–2010 pa za 19 dni. Po drugi strani letno število hladnih upada (slika 9); povprečje hladnih dni za obdobje 1971–2000 je od referenčnega manjše za 3 dni in za 5 dni v obdobju 1981–2010. Februarja 2012 je bilo v Slovenskih Konjicah 12 ledenih, 14 mrzlih in 25 hladnih dni. 1400 1200 mm 1000 800 600 400 2007 2009 2011 1999 2001 2003 2005 1993 1995 1997 1987 1989 1991 1981 1983 1985 1975 1977 1979 1967 1969 1971 1973 0 1961 1963 1965 200 Slika 10. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2011 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Slovenskih Konjicah Figure 10. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2011 and mean reference value (1961–1990, green line) in Slovenske Konjice V referenčnem obdobju (1961–1990) v povprečju v Slovenskih Konjicah pade 1078 mm padavin na leto, letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1069 mm in obdobja 1981–2010 1066 mm. Leta 2011 je padlo 797 mm padavin, kar je tretja najnižja letna višina padavin izmerjena v obdobju 1961–2011; najmanj padavin do sedaj smo namerili leta 2003, le 740 mm, največ pa leta 1972, 1390 mm (slika 10). Od letnih časov je najbolj namočeno poletje, z referenčnim povprečjem 378 mm, najbolj suha pa zima, ko v povprečju pade 169 mm padavin (slika 11). Pri primerjavi višine padavin po letnih časih v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnim je opazno zmanjševanje padavin pozimi, spomladi in poleti, medtem ko se jesensko povprečje zvišuje. Pozimi 2011/12 je v Slovenskih Konjicah padlo 125 mm padavin, kar je manj od referenčnega povprečja (slika 11). V obdobju 1961/62–2011/12 je bilo pozimi 1991/92 najmanj padavin, le 48 mm; največ zimskih padavin v omenjenem obdobju je bilo v sezoni 1976/77, 323 mm. Od mesecev v letu pade v povprečju največ padavin julija, v referenčnem obdobju 133 mm, najnižje mesečno povprečje pa imata januar in februar, 54 oz. 52 mm (slika 6). Povprečja za posamezne 5 Dan je hladen, ko je najnižja temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C, mrzel, ko je najnižja temperatura zraka enaka ali nižja od –10 °C, leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C, topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C in vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C; tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mesece v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 se v primerjavi z referenčnimi znižujejo januarja, februarja, marca, aprila, maja in julija; zvišujejo pa septembra, oktobra in decembra. 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2011/12 400 350 131 123 mm mm 300 125 250 200 100 95 75 74 77 74 50 150 100 25 100 55 42 41 42 48 50 0 0 zima Winter J F MA M J J A S O N D mesec / Month pomlad poletje jesen Spring Summer Autumn Slika 11. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih v Slovenskih Konjicah Figure 11. Mean seasonal precipitation per periods in Slovenske Konjice Slika 12. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–februar 2012 v Slovenskih Konjicah Figure 12. Maximum daily precipitation in 1961– February 2012 in Slovenske Konjice Februarja 2012 je padlo 32 mm padavin, kar je 62 % pripadajočega referenčnega povprečja (slika 6). Najbolj namočen februar v nizu let 1961–2012 je bil leta 1969, padlo je 122 mm padavin, po drugi strani pa sta bila februarja 1993 in 1998 povsem brez padavin. Najvišja dnevna višina padavin v obdobju 1961–februar 2012 je bila na postaji Slovenske Konjice izmerjena 19. septembra 2007, 131 mm (slika 12). V omenjenem obdobju smo 100 mm in več padavin v enem dnevu izmerili še dvakrat: 5. novembra 1998 in 24. avgusta 2008. Najvišja februarska dnevna višina padavin je bila izmerjena 10. februarja 1999, 41 mm; 13. februarja 2012 je bila 8 mm. 60 cm dnevi / Days . 80 40 20 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 0 Slika 13. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2011 Figure 13. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2011 Snežna odeja v Slovenskih Konjicah leži 45 dni na leto, to je referenčno povprečje obdobja 1961– 1990. V povprečju obdobij 1971–2000 in 1981–2010 je takšnih dni 37 na leto. Leta 2011 je bilo dni s snežno odejo 16, manj tovrstnih dni je bilo le še v letih 1992, 1990, 1975 in 1989. Najpogosteje pade 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo prvi sneg novembra, leta 2003 pa je padal že v oktobru. Zadnji sneg običajno pade aprila, leta 1985 pa je bil en dan še maja. Februarja 2012 je bilo 16 dni s snežno odejo, 20 cm je bila najvišja snežna odeja tega meseca, izmerjena je bila 13. februarja. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Slovenskih Konjicah v obdobju 1961– februar 2012 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Slovenske Konjice in 1961–February 2012 Največ Maximum Povprečna letna temperatura zraka (°C) Mean annual air temperature (°C) Absolutna ekstremna temperatura zraka (°C) Absolute extreme air temperature (°C) Letno število mrzlih dni Annual number of days with min. temperature <= −10 °C Letno število hladnih dni Annual number of days with min. temperature <= 0 °C Letno število ledenih dni Annual number of days with max. temperature <= 0 °C Letno število toplih dni Annual number of days with max. temperature >= 25 °C Letno število vročih dni Annual number of days with max. temperature >= 30 °C Letna višina padavin (mm) Annual precipitation (mm) Mesečna višina padavin (mm) Monthly precipitation (mm) Dnevna višina padavin (mm) Daily precipitation (mm) Najvišja višina snežne odeje (cm) Maximum snow cover depth (cm) Višina novozapadlega snega (cm) Fresh snow depth (cm) Letno število dni s snežno odejo Annual number of days with snow cover Leto / Datum Year / Date Najmanj Minimum Leto / Mesec Year / Month 11,5 2000 8,3 1962 38,6 13. avgust 2003 −22,1 8. januar 1985 36 1963 0 1974, 1977, 2007, 2008 113 1962, 1973, 2005 52 1994 59 1963 0 1974, 108 2003 27 1968 54 2003 0 1966, 1978 1390 1972 740 2003 313 oktober 1992 0 januar 1964, februar 1993, 1998, november 2011 131 19. september 2007 0 / 68 17. februar 1969 4 22. februar 2011 45 10. februar 1999 0 / 85 1969 1 1989 SUMMARY In Slovenske Konjice is climatological station. It is located in northeastern Slovenia, on elevation of 329 m. Meteorological station was established in January 1913 as a precipitation meteorological station, but in May 1954 it changed to climatological. Measured parameters are: air temperature on 2 m above the ground, maximum and minimum temperature, humidity, wind direction and speed, precipitation, total snow cover and new snow cover. Meteorological phenomena, cloudiness and phenological phases of the plants are observed. Franjo Tepej has been meteorological observer since December 1997. 54 IZZIVI V METEOROLOGIJI 2: METEOROLOGIJA V OČEH JAVNOSTI, 6. IN 7. MAREC 2012 Challenges in meteorology 2: Meteorology in the public eye, 6 and 7 March 2012 Ksenija Cindrić H rvaško meteorološko društvo (HMD) je v sodelovanju z Državnim hidrometeorološkim zavodom (DHMZ), Oddelkom za geofiziko Naravoslovno-matematične fakultete (PMF) in Tehničnim muzejem v Zagrebu organiziralo dvodnevno znanstveno konferenco z naslovom »Izzivi v meteorologiji 2«. Konferenca je potekala 6. in 7. marca 2012 v Tehničnem muzeju v Zagrebu, tema konference pa je bila »Meteorologija v očeh javnosti«. Pokrovitelji konference so Ministrstvo za varstvo okolja in narave, Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport ter Evropsko meteorološko društvo. Konferenco so odprli predsednica HMD, dr. Amela Jeričević, direktor DHMZ, mag. Ivan Čačić, predstojnica Oddelka za geofiziko PMF, prof. dr. Zvjezdana Bencetić-Klaić, ter pomočnik ministrice za varstvo okolja in narave, dr. Davor Škrlec. V svojih govorih so poudarili vse večji pomen meteoroloških raziskav, še posebej v luči varovanja okolja, ter vse večjo ogroženost zaradi naravnih nesreč in podnebnih sprememb. Poleg izmenjave znanja med meteorologi je bil cilj konference izpostaviti pomen meteorologije v številnih dejavnostih in, v okviru letošnje teme, okrepiti komunikacijo med strokovnjaki in mediji. Na konferenci je sodelovalo okoli 150 udeležencev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Italije, Nemčije ter Združenih držav Amerike. Večina je bila meteorologov, nekaj pa tudi znanstvenikov iz drugih področij in institucij (HEP, Agencija za varstvo okolja, Ekonerg, Inštitut Hrvoje Požar, UNDP, Fakulteta za strojništvo in gradnjo ladij, Fakulteta za kmetijstvo, Fakulteta za gradbeništvo v Reki, Tritonel multimedia d. o. o., Radio Rijeka, Center za hrvaške študije itd.). Slika 1. Posterji Figure 1. Posters Strokovnjaki so imeli skupno 70 predstavitev (48 predavanj in 22 posterjev), potekalo pa je tudi 6 meteoroloških delavnic za mladino. Predavanja so bila razdeljena na 6 sklopov: »Meteorologija v medijih«, »Vremenska napoved in sistemi opozarjanja«, »Klimatologija in biometeorologija«, »Varstvo okolja: kakovost zraka«, »Agrometeorologija: hrana in ohranjanje gozdov« ter »Obnovljivi viri energije in aplikativna meteorologija«. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Z leve proti desni: Zoran Vakula, Tanja Cegnar, predsednica Hrvaškega meteorološkega društva dr. Amela Jeričević in moderator Lovro Kalin Figure 2. From left to right: Zoran Vakula, Tanja Cegnar, the president of Croatian Meteorological Society dr. Amela Jeričević and the moderator Lovro Kalin Povabljeni predavatelji so bili: Zoran Vakula (DHMZ vremenska prognoza u medijima), Tanja Cegnar (EMS Media and Communication Team), Andrej Ceglar (The use dynamic crop growth model for simulation of maize yield in current and changing climate conditions), Goran Georgievski (Klimatske promjene u hrvatskim medijima) in Darko Koračin (Challenges in assessment and forecasting of wind energy in complex terrain; Societal Knowledge, Assumptions and Preferences regarding Climate Change in Nevada). Slika 3. Delavnica za mladino (levo) in razstava Meteorologija v filateliji (desno) Figure 3. Workshop for students (left) and Exhibition Meteorology in Philately (right) Slika 4. Predavanje Figure 4. Speech Potekale so tudi naslednje delavnice: Mala meteorološka delavnica, Meteorološke meritve v okviru DHMZ in programa GLOBE, Mala TV-napoved vremena, Merilni sistemi in programska oprema v mreži avtomatskih postaj DHMZ ter Od burje do prašnega vrtinca; pripravljena je bila tudi razstava Meteorologija v filateliji. Večina meteoroloških delavnic je bila namenjena šolski mladini, organizirano je sodelovalo 12 šol z okoli 150 učenci. Prevod: Tamara Gorup 56 DELAVNICE O OKOLJU ZA MLADE OB SVETOVNEM DNEVU METEOROLOGIJE Workshops in occasion of the World Meteorological Day Tanja Cegnar O b svetovnem dnevu voda in meteorologije se je na sedežu Svetovne meteorološke organizacije zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki jih je med seboj povezoval 9. meteorološki forum. Tokrat so ga za razliko od minulih let iz jeseni prestavili na pomlad. Poleg Svetovne meteorološke organizacije je imelo vodilno vlogo Francosko meteorološko društvo. Že tradicionalno je izdaten del programa namenjen šolski mladini. Sicer skrbno varovana stavba Svetovne meteorološke organizacije je za dva dni odprla vrata šolam. Na številnih delavnicah so mladim poskušali čim bolj nazorno približati, kako vreme in podnebje vplivata na življenje, blaginjo in zdravje ljudi. Delavnice za mlade so obsegale 4 teme. Prva med njimi je bila namenjena vremenu in podnebju, druga okolju in njegovemu ohranjanju. Tretja tema je bila posvečena energiji, od pridobivanja do učinkovite rabe, v ospredju so bili obnovljivi viri energije. Zadnji sklop pa je bil posvečen vesolju, dogajanju v vesolju in pogledu na Zemljo iz vesolja. Delavnice so izvajale Evropska organizacija za rabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT), Svetovna meteorološka organizacija, Švicarska meteorološka služba, Francosko meteorološko društvo, Program Združenih narodov za okolje, Evropska vesoljska agencija, Mreža Ženeve za okolje, organizacija Rad imam svoj planet in WWF. Evropska organizacija za rabo meteoroloških satelitov je otrokom predstavljala različne poglede s satelita na dogajanje v ozračju. Njihov najbolj poznan izdelek so satelitske slike, ki jih lahko gledamo na televiziji in tudi na številnih spletnih straneh meteoroloških služb. Na delavnici so predstavili širok spekter informacij, ki jih lahko pridobimo iz satelitskih slik, saj s kombiniranjem slik različnih delov spektra lahko določimo lastnosti oblakov, iz smeri gibanja računamo smer in hitrost vetra, računamo tudi temperaturo in določamo vlažnost zraka. Švicarska meteorološka služba je predstavila vremensko službo za napovedovanje vremena; tako so mladostnikom prikazali, kako pripravimo vremensko napoved in kako obdelamo podatke, da so pripravljeni za objavo v različnih medijih javnega obveščanja. Svetovna meteorološka organizacija se je osredotočila na preprečevanje in blaženje vremenskih ujm, ki ogrožajo imetje, zdravje in pogosto tudi življenje. Slika 1. Delavnice so poleg teoretične razlage ponujale tudi konkretne naloge, s pomočjo katerih so udeleženci spoznavali zakonitosti vremena in podnebja Figure 1. Workshop explaining theory and offering some practical exercise Francosko meteorološko društvo ima že dolgoletne izkušnje s pripravljanjem delavnic za šolsko mladino, njihov obširen projekt vsako leto zajame večje število šol. Tokrat so pojasnjevali vodni krog. Njihova delavnica je potekala pod naslovom Kako težak je oblak? Želeli so prikazati, koliko vode je v oblakih in zakaj voda v ozračju ne pade takoj na tla. Dotaknili so se tudi zgodovine in razvoja 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo spoznavanja fizike oblakov. Pokazali so, da je za razumevanje vremenskih procesov nujno potrebno razumevanje oblakov. Za poznavanje podnebja pa je treba poznati vodni krog. Evropska vesoljska agencija je predstavljala vlogo satelitskih informacij v primeru nevarnih vremenskih dogodkov. Prikazali so, kako hitro lahko s satelitskimi slikami spremljamo obseg in razvoj nevarnih vremenskih in drugih okoljskih dogodkov, na primer požarov, poplav in vremenskih ujm. Take slike lahko zelo olajšajo sprejemanje potrebnih odločitev in ukrepov za zavarovanje imetja in življenj prebivalcev na prizadetih območjih. Z zaporedji satelitskih slik so pokazali tudi spreminjanje temperature oceanov in spremembe na obalnih področjih. Nabor uporabe njihovih slik je torej velik in je pomemben prispevek k učinkovitemu upravljanju z okoljem. Program Združenih narodov za okolje je sodeloval z igrico, s pomočjo katere otroci spoznavajo dejstva o zaščitni ozonski plasti in UV sončnih žarkih. Na veliki preprogi v avli Svetovne meteorološke organizacije so se otroci lahko igrali, namizno verzijo igrice pa so lahko odnesli tudi s seboj. Poleg igrice so bile na voljo brošure s privlačnimi stripi, ki na zanimiv in zabaven način mladim približajo vsebine o okolju prijaznem ravnanju in potrebnih zaščitnih ukrepih, da sončni žarki ne bi škodili koži in očem. Slika 2. Naslovnice nekaterih brošur UNEP za ozaveščanje mladine Figure 2. Front pages of some UNEP brochures Svetovna meteorološka organizacija velik del svoje pozornosti posveča ozaveščanju javnosti o stanju okolja, pomenu trajnostnega razvoja ter približevanju informacij in storitev končnim uporabnikom. V sklopu teh dejavnosti je pomembno tudi vzgajanje šolske mladine, saj so prav oni bodoči uporabniki vremenskih in podnebnih informacij. Slika 3. Naslovnica brošure UNEP za ozaveščanje mladine in del družabne igre z okoljsko vsebino Figure 3. Front page of the UNEP brochure and part of the social game with environmental content 58 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Z adnji mesec meteorološke zime je minil v znamenju izredno nizkih temperatur zraka ter dolgotrajnega in močnega vetra. Povprečna februarska temperatura zraka je bila na Primorskem in v osrednji Sloveniji do 3 °C, drugod pa do 4 °C pod povprečjem. Najnižje temperature zraka so se v Pomurju spustile celo do −17 °C, v osrednji Sloveniji do −11 °C in na planotah notranjske do −16 °C. Celo na Obali in na Goriškem so se najnižje temperature zraka spustile na −8 °C do −10 °C. V posameznih dneh so bile povprečne dnevne temperature zraka tudi do 12 °C nižje od dolgoletnega povprečja. Hladno obdobje se je odražalo tudi v podpovprečnih vsotah efektivne temperature zraka nad 0, 5 in 10 °C (preglednica 4). Tako dolgotrajnega in mrzlega obdobja v zimskih mesecih nismo bili deležni vse od januarja 1985. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, februar 2012 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2012 Postaja Portorož – letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče – Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik – letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas – Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče – Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor – letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 1,9 1,8 1,3 0,2 0,4 0,3 0,5 0,3 0,5 0,4 0,6 0,2 0,3 0,6 0,4 0,4 0,4 0,5 0,3 0,3 0,4 0,6 0,5 0,5 0,4 0,2 0,3 0,6 0,4 0,6 I. dekada max. 2,2 2,4 1,9 0,3 0,8 0,4 0,7 0,3 1,2 0,9 1,2 0,3 0,4 0,8 0,5 0,9 0,9 1,0 0,7 0,6 0,8 1,1 0,8 0,9 0,8 0,3 0,6 1,0 0,8 0,9 Σ 19 18 13 2 4 3 5 3 5 4 6 2 3 6 4 4 4 5 3 3 4 6 5 5 4 2 3 6 4 5 pov. 1,4 1,3 0,8 0,4 0,5 0,4 0,5 0,5 0,6 0,6 0,8 0,4 0,4 0,6 0,5 0,5 0,6 0,6 0,6 0,4 0,5 0,7 0,7 0,7 0,5 0,4 0,4 0,7 0,7 0,6 II. dekada max. Σ 1,8 14 1,8 13 1,6 8 0,6 4 0,7 5 0,9 4 1,0 5 0,8 5 1,8 6 1,4 6 1,8 8 0,8 4 0,5 4 0,9 6 0,8 5 0,9 5 0,9 6 1,3 6 1,2 6 0,8 4 0,9 5 1,5 7 1,2 7 1,1 7 1,0 5 0,8 4 0,6 4 1,1 7 1,0 7 1,1 6 59 III. dekada pov. max. 2,0 2,7 1,9 2,2 0,9 1,1 0,7 1,0 0,9 1,6 0,7 1,0 0,8 1,6 0,9 1,4 1,0 1,5 0,9 1,5 1,2 1,8 0,6 0,9 0,7 1,0 1,2 1,6 0,8 1,6 1,0 1,8 1,3 2,2 1,1 2,0 0,8 1,6 0,8 1,4 1,0 2,3 1,3 2,2 1,1 1,6 1,1 2,2 0,8 1,2 0,9 1,7 0,7 1,2 1,3 2,7 1,4 2,0 1,0 1,6 Σ 18 17 8 6 8 6 7 8 9 9 11 5 6 11 7 9 12 10 7 7 9 12 10 10 7 8 7 12 12 9 Mesec (M) pov. max. 1,8 2,7 1,7 2,4 1,0 1,9 0,4 1,0 0,6 1,6 0,5 1,0 0,6 1,6 0,6 1,4 0,7 1,8 0,6 1,5 0,9 1,8 0,4 0,9 0,5 1,0 0,8 1,6 0,6 1,6 0,6 1,8 0,8 2,2 0,7 2,0 0,6 1,6 0,5 1,4 0,6 2,3 0,9 2,2 0,8 1,6 0,8 2,2 0,6 1,2 0,5 1,7 0,5 1,2 0,9 2,7 0,8 2,0 0,7 1,6 Σ 51 48 30 12 16 14 18 15 20 18 25 11 13 22 16 18 21 20 16 14 18 24 21 23 16 14 13 25 23 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Vodna bilanca za mesec februar 2012 (levo) v primerjavi s povprečjem 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in February 2012 (left) compared to the average 1971–2000 (right) Preglednica 2. Vodna bilanca za dekade, februar in zimsko obdobje (oktober 2011–marec 2012) Table 2. Ten days, February and winter period water balance (October 2011–March 2012) Opazovalna postaja Bilje Ljubljana Bežigrad Novo mesto Celje Vodna bilanca [mm] v februarju I. dekada II. dekada −17,7 Vodna bilanca [mm] III. dekada Mesec V zimskem obdobju (1. oktober–29. februar 2,6 −16,8 −31,9 207,8 −5,3 13,7 −10,4 −2,0 234,9 7,7 23,0 −5,4 25,3 172,0 −0,4 15,1 −7,5 7,2 125,4 Maribor – letališče 0,5 5,3 −9,2 −3,4 76,1 Murska Sobota 0,6 −2,2 −10,0 −11,6 41,9 −19,1 3,6 −14,7 −30,2 3,4 Portorož – letališče V zadnji tretjini februarja se je precej ogrelo, najvišje temperature zraka so po nižinah dosegle od 16 do 22 °C. Kar dvakrat je bil presežen več kot 100-letni temperaturni rekord. 24. februarja smo v Ljubljani izmerili 20,4 °C, 29. februarja pa celo do 21,6 °C. Februarski temperaturni rekordi so bili tega dne preseženi tudi ponekod drugod po Sloveniji (npr. v Ratečah, Postojni). Močna burja je trajala od 28. januarja do 14. februarja; takrat je bil izmerjen najmočnejši sunek na meteoroloških postajah ARSO, dosegel pa je 129 km/h. Po burji na Primorskem je po prehodu vremenske fronte 15. februarja zapihal še močan karavanški fen, ki je povzročal preglavice na širšem kranjskem in kamniškem območju. V prvi polovici meseca je večkrat snežilo, a kljub ponekod zmerno debeli snežni odeji (5 cm v osrednji Sloveniji in do 15 cm v severovzhodni Sloveniji) je količina padavin ostala pod povprečjem. Najbolj padavinsko podhranjen je bil večji del Primorske ter pas od Goriških Brd prek Škofjeloškega hribovja in Jelovice do Karavank z manj kot 30 % dolgoletnega povprečja padavin. Nekoliko več kot 60 % povprečnih padavin je padlo le na jugovzhodu Slovenije. Podpovprečne padavine pa so bile stalnica v vsem zimskem obdobju. Od oktobra 2011 do februarja 2012 je v večjem delu Slovenije padlo od 60 do 70 % povprečnih padavin. Največ padavin je bilo na severozahodu in severu države; v delu Julijcev je padlo nad 450 mm, drugod na tem območju nad 350 mm. Precej manj padavin, nekoliko nad 200 mm, so izmerili na Obali, Mariborskem, Ptujskem, v Slovenskih goricah in na Goričkem, na skrajnem severovzhodu države pa le med 100 in 150 mm. Najbolj suho je bilo na Obali, delu Gorenjske (Rateče, Lesce) ter v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije (Veliki Dolenci). 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mesečna vodna bilanca (razlika med padavinami in izhlapelo vodo) je bila na severovzhodu in jugozahodu države negativna, nekoliko boljše je bilo stanje v osrednji Sloveniji in v regijah, kjer je stanje popravila snežna odeja (slika 1, preglednica 2). Kumulativna vodna bilanca za zimsko obdobje (od oktobra do februarja) v času zimskega mirovanja rastlin je bila sicer na pozitivni strani, vendar precej pod normalnimi vrednostmi. V Prekmurju ni dosegla niti 20 % običajnih vrednosti (obdobje 1971–2000). Prvi dve tretjini februarja so bila tla zamrznjena. V površinskem sloju so izmerili temperature od −3 °C v Primorju do −7 °C drugod po Sloveniji (preglednica 3, slika 3). Negativne temperature so prodrle 40 do 50 cm globoko v tla. Zaradi pomanjkanja padavin so bila tla ob koncu meseca izjemno suha, izjeme so bila le območja s snežno odejo. V Vipavski dolini je burja povzročila vetrno erozijo, s tem je v kmetijstvu na tem območju nastala velika škoda. Burja je odnašala zgornjo humusno plast drobno grudičaste strukture zemlje in jo odlagala v melioracijske in druge jarke ter v struge potokov. Zgornja plast tal na preoranih golih njivskih površinah se je zaradi sušnega vremena izsušila, kar je bil vzrok še za intenzivnejše odnašanje zemlje. Škoda zaradi vetrne erozije je nastala tudi na posevkih ozimnih žit, posebno tistih, ki so bili sejani pozno in niso bili dovolj ukoreninjeni in razraščeni. Močan veter je izsušil razgaljene koreninice ozimin (slika 2). Zaradi vetra so bile prizadete tudi obdelovalne površine v rastlinjakih. Precej je bilo škode tudi na konstrukcijah rastlinjakih, mraz pa je uničil setev zgodnjih vrtnin, predvsem paradižnika, paprike, jajčevcev, zgodnjega krompirja in zelenjave ter prezimno zelenjavo na prostem. Nizkih temperatur zraka niso brez poškodb prenesla niti mlada oljčna drevesca na Obali. Kmetijske svetovalne službe na Primorskem so na površinah z uničenimi ozimnimi žiti svetovale setev jarih žit z minimalno obdelavo tal. Zmrzal je povzročila precej poškodb na ozimnih posevkih tudi v severovzhodni Sloveniji in na Dravsko-Ptujskem polju, še toliko bolj, ker so bili posevki oslabljeni zaradi previsokih temperatur v januarju in stalne slabe založenosti tal z vodo. Slika 2. Burja je odnašala vrhnji sloj tal in ga odlagala v melioracijske jarke (levo). Burja in zmrzal sta poškodovali ozimne posevke žit (desno), Vipavska dolina, 10. februar 2012 Figure 2. Bora wind caused erosion of surface soil layer and deposited it in to melioration channels (left). Strong wind and freezing temperatures seriously injured winter wheat (right). Recorded in Vipava Valley, 10 February 2012 V zadnji tretjini februarja so visoke temperature zraka ponovno prebudile pomladanske rastline. Leska je razpotegnila mačice že v januarju in ponekod tudi pričela cveteti (Goriška Brda, Goričko, Bela Krajina). Nato je ohladitev zavrla prezgodnje odpiranje cvetov vse do zadnje tretjine februarja, ko je splošno zacvetela v večjem delu Slovenije. Obdobje od začetka do splošnega cvetenja, ki v normalnih razmerah lahko traja le nekaj dni, se je letos razpotegnilo na dober mesec. Čeprav dinamika letošnjega cvetenja močno odraža posebnosti vremenskih razmer, pa je splošen pojav cvetenja zelo blizu dolgoletnega povprečja. V zadnjih dneh februarja je cvetni prah začela iztresati tudi jelša. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2012 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2012 Postaja I. dekada Tz2 Portorož –letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor –letališče Murska Sobota −0,5 −0,6 −2,8 −2,9 −3,6 −1,4 −2,1 −2,9 −2,5 Tz5 0,0 −0,2 −2,2 −2,9 −2,7 −1,3 −1,4 −2,3 −2,3 Tz2 max 5,6 0,7 0,2 −1,3 −0,9 −0,9 −0,9 −1,3 −1,2 Tz5 max 1,2 −0,1 −0,8 −1,7 −1,0 −0,9 −1,0 −1,1 −1,4 II. dekada Tz2 min −5,0 −3,3 −7,5 −5,6 −7,9 −4,6 −4,8 −5,7 −5,9 Tz5 min −1,4 −2,0 −5,9 −5,0 −6,7 −4,4 −3,6 −4,7 −4,7 Tz2 1,3 0,2 −0,8 −1,2 −1,6 −0,3 −0,5 −1,5 −0,8 Tz5 1,3 0,2 −1,0 −1,5 −1,4 −0,3 −0,5 −1,3 −0,7 Tz2 max 11,6 4,4 6,6 0,6 0,7 0,0 −0,2 −0,1 2,4 Tz5 max 6,2 3,6 2,0 0,0 0,2 −0,2 −0,1 −0,1 0,5 III. dekada Tz2 min −3,9 −2,7 −7,0 −3,6 −6,0 −1,4 −1,8 −3,9 −2,2 Tz5 min −1,2 −1,5 −5,4 −3,7 −4,9 −1,3 −1,6 −3,3 −1,9 Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 5,1 5,1 3,2 0,2 2,3 1,7 2,8 1,2 2,3 5,2 4,9 2,4 0,2 2,2 1,2 2,4 0,8 1,9 15,2 13,3 13,0 4,3 13,5 11,9 11,0 8,6 12,4 10,8 10,5 9,4 3,9 10,8 9,6 8,7 6,5 10,7 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2012 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2012 62 Mesec (M) Tz2 min −1,0 0,0 −2,8 0,4 −0,5 −0,4 −0,6 −0,4 −1,7 Tz5 min 1,0 1,0 −0,9 0,0 −0,4 −0,4 −0,3 −0,3 −0,7 Tz2 1,9 1,4 −0,2 −1,3 −1,1 −0,1 0,0 −1,1 −0,4 Tz5 2,1 1,5 −0,3 −1,4 −0,7 −0,2 0,1 −1,0 −0,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2012 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2012 Postaja Portorož – letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor – letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 19 15 6 2 0 4 1 4 16 7 4 4 2 6 10 4 8 13 Tef > 0 °C III. 50 52 36 19 21 37 22 32 56 41 31 37 33 34 47 35 38 52 M 70 70 42 21 21 41 23 36 71 48 35 41 35 40 57 39 45 65 Vm −94 −52 −12 −32 7 2 −10 −2 5 −15 −42 −29 −25 −26 −8 −26 −11 6 I. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 5 °C III. 7 11 7 0 4 9 3 7 18 10 4 8 5 6 14 6 9 17 M 9 11 7 0 4 9 3 7 18 10 4 8 5 6 14 6 9 17 Vm −37 −12 0 −9 4 6 0 4 9 −3 −14 −6 −6 −7 2 −6 −1 6 I. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 1 3 M 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 1 3 Vm −2 0 0 0 0 0 0 0 1 −1 −1 0 −1 −1 0 −1 0 2 Tef od 1. 1. 2012 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 180 24 0 139 15 0 94 10 0 65 5 0 23 4 0 73 9 0 37 3 0 69 8 0 142 24 2 116 17 0 110 25 0 104 12 0 91 10 0 108 12 0 130 17 1 99 9 0 104 12 1 146 21 3 LEGENDA: Tef > 0 °C, I., II., III., M −dekade in mesec Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1951–94) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 63 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period from 1 April to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY In most of February air temperatures persisted deeply below the long-term average, with the maximal declines down to 12 °C. Low air temperatures were intensified even by strong bora wind that has been going on by more than two weeks continuously. Many greenhouses constructions have been damaged in the Vipava Valley, Goriška and on the Littoral. Arable land was seriously affected by wind erosion. Damage was recorded also by winter wheat sowings due to freezing temperatures and desiccation of young plants. Freezing temperatures injured also young olive groves and early spring sowings of vegetables in greenhouses on the Littoral. Monthly precipitation remained below the longterm average even in February. Negative soil water balance provoked winter drought conditions with the greatest extension on the Littoral. 64 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V FEBRUARJU 2012 Discharges of Slovenian rivers in February 2012 Igor Strojan F ebruarja se je hidrološka suša stopnjevala. Po rekah je preteklo 38 % običajne količine vode. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki rek so bili večino februarja manjši od dolgoletnega povprečja malih pretokov, ob koncu meseca pa so se pretoki nekoliko povečali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki rek so bili v večini primerov zabeleženi od 25. do 27. februarja. Visokovodne konice so bile v povprečju 74 % manjše kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki so bili povsod močno podpovprečni. Nekoliko bolj vodnati sta bili reki Drava in Mura (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši mesečni pretoki rek so bili polovico manjši kot navadno (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY February was another hydrological dry month. The river discharges were in average 62 % lower if compared with the long-term period. The lowest discharges were half lower as in the long-term period of February. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 0,63 VIDEM RADOVLJICA 0,25 0,32 BORL+FORMIN 0,78 SUHA 0,27 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,47 0,44 VELIKO ŠIRJE 0,31 RAKOVEC SOLKAN 0,34 0,46 MOSTE 0,19 PODROTEJA PODBOČJE ČATEŽ 0,28 0,27 DOLENJE 0,36 0,34 CERKVENIKOV MLIN 0,32 RADENCI 0,40 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek februarja 2012 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2012 mean discharges of Slovenian rivers compared to February mean discharges of the long-term period 180 40 160 35 PRETOKI (m3/s) 30 120 3 PRETOKI (m /s) 140 100 80 60 25 20 15 40 10 20 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 200 80 180 70 21 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 160 PRETOKI (m3/s) 3 PRETOKI (m /s) 60 140 120 100 80 60 50 40 30 20 40 10 20 0 0 1 3 5 7 9 11 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 3 5 7 ČATEŽ 9 11 13 15 17 19 SUHA 30 60 25 50 PRETOKI (m /s) 20 3 3 PRETOKI (m /s) RADOVLJICA 13 15 10 5 21 23 25 PODBOČJE 40 30 20 10 0 0 1 3 5 7 9 SOLKAN 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 1 PODROTEJA 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek, februar 2012 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers, February 2012 66 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA D EN CI D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qvk februar 2012 SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qvk februar 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA D EN CI D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qsr februar 2012 SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qsr februar 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA D EN CI D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qnp februar 2012 SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qnp februar 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki februarja 2012 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in February 2012 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki februarja 2012 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in February 2012 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Februar 2012 m3/s dan 44,0 100 0,8 5,4 1,7 6,3 25,0 44,0 67,0 2,8 4,2 7,9 6,5 19,0 2,4 1,5 1,0 9 26 15 7 1 6 11 16 4 9 18 19 18 4 16 15 29 nQnp sQnp vQnp Februar 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 47,9 65,4 2,7 7,5 1,3 5,5 20,7 51,2 51,9 3,1 7,0 4, 5,0 12,1 1,9 1,0 0,9 71,3 116 5,5 17,5 3,5 10,1 35,9 79,0 132 8,0 21,4 15,2 25,2 28,6 3,8 2,1 2,4 106 223 11,2 40,4 8,2 19,7 89,3 104 366 24,4 45,7 33,8 105 75,0 7,2 3,3 5,7 Qs nQs sQs vQs 57,6 130 2,9 11,5 4,9 6,9 27,9 52,1 86,1 4,5 14,3 19,2 10,3 22,0 3,2 1,9 3,1 63,9 132 3,5 11,7 1,9 8,8 27,3 61,4 90,4 4,6 10,6 8,9 10,3 24,1 3,0 1,8 1,0 91,0 167 11,8 37,3 10,6 21,7 59,7 119 237 16,9 50,2 48,6 54,2 64,6 9,5 7,0 9,6 161 270 26,2 87,5 33,3 72,9 193 198 596 56,9 123 128 154 218 28,2 22,4 28,2 nQvk sQvk vQvk 85 171 4,8 12,8 2,2 24,1 51,1 90,8 116 5,3 16,6 12,6 15,7 50,0 3,6 2,2 1,7 170 273 45,7 154 45,7 72,0 199 275 601 72,0 127 252 139 341 41,0 44,1 67,2 438 533 149 446 197 372 900 595 1685 294 295 742 242 1419 113 151 174 Qvk 104 155 13,8 33,5 20,2 7,5 33,0 76,0 175 12,0 76,0 51,0 22,0 25,0 6,5 4,1 4,3 26 9 25 26 26 8 26 27 26 26 27 27 27 11 26 27 18 68 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju srednji - dis- pretok sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period discharge in a TEMPERATURE REK IN JEZER V FEBRUARJU 2012 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2012 Peter Frantar F ebruar 2012 je bil tako na jezerih kot na rekah hladnejši kot v obdobnem povprečju. V tem mesecu je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 2,2 °C in se je od prejšnjega meseca znižala za 1,7 °C. Temperatura rek je bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem nižja kar za 2,3 °C. Povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila v februarju 0,9 °C, Blejskega jezera pa 3,1 °C. Voda Bohinjskega jezera je bila od dolgoletnega povprečja hladnejša za 0,7 °C, voda Blejskega jezera pa za 0,9 °C. Glede na prejšnji mesec se je voda na jezerih ohladila – Bohinjsko jezero je bilo hladnejše za 2,8 °C, Blejsko pa za 1,6 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v februarju Skupna povprečna temperatura vode izbranih rek je bila februarja 2,3 °C pod dolgoletnim povprečjem. Ohladitev v prvi polovici meseca je k temu znatno prispevala. Otoplitev vode rek se je začela šele po 15. februarju in ni mogla močneje dvigniti mesečnega povprečja zaradi res zelo nizkih temperatur v prvem delu meseca. Do konca meseca se je temperatura vode v rekah dvignila za 3–6 °C. Temperaturi vode Kamniške Bistrice in Idrijce pri Podroteji sta bili tudi v februarju zaradi velikega vpliva krasa v primerjavi z ostalimi postajami bolj enakomerni čez ves mesec. Kamniška Bistrica je imela nižje temperature kot Idrijca, prav tako je bila temperatura Idrijce pri Podroteji bolj konstantna. Temperatura Idrijce je nihala med 5 in 6 °C, Kamniške Bistrice pa med 2,5 in 5 °C. Najvišjo temperaturo vode na rekah je imela v februarju Krka pri Podbočju z 8,0 °C. Najnižja temperatura vode znašala 0,0 °C in je bila izmerjena na več vodomernih postajah. Temperatura vode obeh jezer je v prvih dveh tednih meseca februarja bolj ali manj enakomerno upadala, potem pa se je začelo počasno segrevanje. Obe jezeri sta tudi zaledeneli. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 TEMPERATURA ( C) o o TEMPERATURA ( C) 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 MURA - G.RADGONA 1 DRAVA - PTUJ 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SAVA - ŠENTJAKOB o TEMPERATURA ( C) o TEMPERATURA ( C) 5 7 10 5 0 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 IDRIJCA - PODROTEJA 1 3 K. BISTRICA - KAMNIK 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SAVINJA - NAZARJE SAVINJA - LAŠKO 10 o o TEMPERATURA ( C) 10 TEMPERATURA ( C) 3 SAVA - RADOVLJICA 10 5 0 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 LJUBLJANICA - MOSTE 1 SOČA - SOLKAN 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 KRKA - PODBOČJE 10 SORA - SUHA TEMPERATURA ( C) 10 o o TEMPERATURA ( C) 5 5 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 REKA - CERKVENIKOV MLIN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, februar 2012 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2012, measured daily at 7.00 a. m. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o TEMPERATURA ( C) 10 o TEMPERATURA ( C) 10 5 0 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ŠČAVNICA - PRISTAVA V.KRKA - HODOŠ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DRAVINJA - LOČE CERKNICA - CERKNO Slika 2. Temperature slovenskih rek, izmerjene vsak dan ob 7.00, februar 2012 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers in February 2012, measured daily at 7.00 a. m. Slika 3. Močilnik v Podnanosu 23. februarja (foto: Peter Frantar) Figure 3. River Močilnik in Podnanos on 23 February (Photo: Peter Frantar) Slika 4. Vipava pri Dolenju 23. februarja (foto: Peter Frantar) Figure 4. River Vipava near Dolenje on 23 February (Photo: Peter Frantar) 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v februarju so bile v primerjavi z obdobnimi povprečji za 1,7 °C nižje. Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila izmerjena 13. februarja (0,0 °C) in je bila za 0,8 °C nižja kot v obdobnem povprečju, najnižja temperatura Blejskega jezera pa je bila 8. februarja s 2,0 °C za 1,5 °C nižja kot v obdobnem nizkem povprečju. Najnižje temperature rek so bile od 0,0 °C (na več postajah) do 5,9 °C (Idrijca pri Podroteji) oz. do 2,3 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku. Največje negativno odstopanje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Krki pri Podbočju, za −3,4 °C, najmanjše negativno odstopanje pa na Savinji v Nazarjah, za −0,6 °C. Odstopanj v pozitivno smer ni bilo. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 0,1 °C na Reki pri Cerkvenikovem mlinu do 6,2 °C na Idrijci pri Podroteji oz. 3,3 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku. Povprečna temperatura rek je bila 2,2 °C, kar je za 2,3 °C manj kot v dolgoletnem povprečju. Pri jezerih je bila povprečna temperatura Bohinjskega jezera 0,9 °C, kar je za 0,7 °C manj od dolgoletnega povprečja, Blejsko jezero pa je bilo primerjalno s 3,1 °C za 0,9 °C hladnejše od obdobnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Krki pri Podbočju, za −4,0 °C, najmanjše negativno odstopanje pa na Savi pri Radovljici, za −1,3 °C. Odstopanj v pozitivno smer ni bilo. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje na enaki ravni in so segale od 0,7 °C na Reki pri Cerkvenikovem mlinu do 8,0 °C na Krki pri Podbočju. Najvišja mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 2,6 °C (1. februarja), kar je za 0,1 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejskega pa 4,2 °C, kar je 0,4 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo z −5,8 °C na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, edino pozitivno odstopanje pa je bilo na Krki pri Podbočju, in sicer za 0,1 °C. Slika 5. Vipava pri Mirnu 23. februarja (foto: Peter Frantar) Figure 5. River Vipava near Miren on 23 February (Photo: Peter Frantar) 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek v februarju 2012 ter v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers in February 2012 and in the multiyear period Legenda: Explanations: TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA Februar POSTAJA/ February MEASUREMENT STATION MURA SAVA SAVA SORA K. BISTRICA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB SUHA KAMNIK MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN 2012 Tnk °C dan 0,7 1,3 3,5 0,2 2,9 3,7 0,2 0,1 2,9 3,6 6,3 0,0 31 17 17 17 16 31 31 31 31 21 31 16 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Ts 2,6 3,1 4,4 2,6 4,4 5,3 2,7 2,9 5,2 4,9 7,0 1,8 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Tvk 3,6 5,1 5,7 5,9 6,3 7,1 6,0 6,1 8,1 6,5 7,6 5,3 Februar / February Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Obdobje / Period nTnk sTnk vTnk °C °C °C 3 4 5 4 4 5 3 4 6 4 4 5 0,0 0,0 0,0 0,0 1,2 1,9 0,0 0,0 0,0 0,0 2,0 0,0 1,0 1,2 2,5 0,8 3,3 4,1 0,4 0,4 2,8 3,2 7,0 1,0 3,5 3,8 4,8 4,5 6,0 6,3 3,3 2,8 6,0 6,0 7,9 4,8 nTs 1,2 0,9 1,5 0,7 3,0 3,4 0,2 0,2 1,1 2,9 3,9 0,1 sTs 2,8 3,0 4,3 2,9 4,8 5,6 2,4 2,5 5,0 5,4 7,5 3,4 vTs 5,2 5,6 6,3 6,9 8,2 7,9 5,5 5,0 7,4 8,5 8,4 7,1 nTvk 2,4 2,5 4,4 2,1 3,2 5,1 0,3 0,9 4,0 4,5 6,0 1,0 sTvk 4,6 4,9 6,0 5,5 6,2 7,1 5,0 5,3 7,5 7,5 7,9 6,3 vTvk 6,4 6,8 10,0 10,0 10,0 9,5 8,2 9,0 9,0 14,3 8,9 9,0 Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7.00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7.00 a. m. Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature na dodatnih vodomernih postajah, februar 2012 Table 2. Low, mean and high temperatures of rivers in February 2012 on additional water gauging stations VODOTOK POSTAJA Tnp Tnp-dan Tsr Tvk Tvk-dan ŠČAVNICA PRISTAVA 3,0 31 4,7 6,2 3 V. KRKA HODOŠ 0,7 31 1,9 3,5 3 DRAVA PTUJ 1,0 16 1,9 3,1 3 DRAVINJA LOČE 1,8 31 3,7 5,5 4 CERKNICA CERKNO 0,0 31 2,5 5,8 4 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Nizke, srednje in visoke temperature jezer v februarju 2012 ter v večletnem obdobju Table 3. Low, mean and high temperatures of lakes in February 2012 and in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE Februar MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT 2012 Tnk STATION BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH Februar / February February Obdobje / Period nTnk sTnk °C dan °C °C °C 3,6 2,6 31 30 Ts 1,2 0,0 nTs 3,6 1,4 sTs 5,8 6,8 vTs 4,7 3,7 2,5 0,5 4,3 2,8 6,4 7,6 nTvk 4,0 2,3 sTvk 5,1 4,3 vTvk 7,4 8,1 Tvk 5,8 5,2 3 3 vTnk Slika 6. Povprečne mesečne temperature vode rek in jezer, februar 2012 Figure 6. Mean monthly water temperatures of rivers and lakes, February 2012 SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in February was 2.2 °C which is 2.3 °C lower than in the multi-annual average. The temperature of Lake Bohinj was 0.7 °C and of Lake Bled was 0.9 °C lower than in the long-period average. Average February 2012 temperature of the Lake Bohinj was 0.9 °C and of the Lake Bled 3.1 °C. The negative temperature anomaly of Lake Bohinj was 0.7 °C and of Lake Bled 0.9 °C. 74 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V FEBRUARJU 2012 Sea dynamics and temperature in February 2012 Igor Strojan M orje je bilo prvo polovico februarja močno vzvalovano in hladno. Vse do 13. februarja je pihala močna burja, ki je povzročala izredno visoko valovanje, obenem pa je zniževala višino morja. Temperature zraka so bile ob obali izredno nizke (sliki 1 in 2). Izredne razmere so povzročile precej materialne škode. V drugi polovici meseca se je valovanje morja umirilo, temperatura zraka in morja je hitro naraščala. 40 360 30 300 240 10 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 20 -10 120 -20 Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) februarja 2012 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in February 2012 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 1 Vv dP Vs 200 Temperatura (°C) 2 5,0 Globalno sevanje (W/m ) 10,0 0,0 100 -5,0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 -10,0 27 29 0 Temperatura zraka Globalno sevanje 75 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje februarja 2012 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in February 2012 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja 201 cm je 5 cm nižja od dolgoletnega povprečja. Najvišja in najnižja višina morja sta bili nižji kot navadno (preglednica 1). V prvi polovici februarja je burja zniževala višino morja do 45 cm (slika 3). Najnižja višina morja 113 cm je bila izmerjena 7. februarja ob 15 uri. Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper feb.2012 feb. 1960 - 1990 SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude NVVV cm min cm sr cm max cm 201 263 113 150 180 232 102 130 206 281 127 154 230 344 164 180 NNNV A 300 250 20 30,0 10 20,0 0 10,0 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 150 100 50 -10 0,0 -20 -10,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v februarju 2012 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of February 2012 and the reference period 0 -30 -50 -20,0 1 01 03 05 07 09 Hmer 11 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 29 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja februarja 2012 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in February 2012 and the difference between them (Hres) Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v februarju 2012 od povprečne višine morja v obdobju 1960–1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnega povprečja Figure 4. Differences between mean daily sea levels in February and the mean seal level for the period 1969– 1990 together with the differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v aprilu 2012 glede na srednje obdobne višine morja Figure 5. Prognostic sea levels in April 2012 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Večji del 14-dnevnega obdobja močne burje (pihati je začela že konec januarja) so srednje polurne višine valov presegale 2 metra. Ob tem so največje izmerjene višine valov na oceanografski boji (MBP NIB) 1 miljo zahodno od Pirana presegale 3 metre. Najvišji val 4,8 metra je bil izmerjen 4. februarja okoli 5. ure zjutraj, ko je burja na oceanografski boji Piran pihala s srednjo polurno hitrostjo 20 m/s in sunki do nekaj manj kot 30 m/s. Od začetka neprekinjenih meritev valov na oceanografski boji Piran leta 2000 je to do sedaj najvišja izmerjena višina. Najvišji valovi so bili do sedaj izmerjeni marca lani (4,2 metra) in predlani (4,2 metra) ter januarja leta 2006 (4,0 metra). Slika 6. Burja je dvigovala morski pršec tudi v zavetrinskih legah, 3. februar 2012 (foto Mojca Robič) Figure 6. Strong bora in the first half of February near Piran (photo Mojca Robič) Slika 7. Visoko valovanje morja je dosegalo periode 5 sekund. Ob Piranski punti so se oblikovali relativno dolgi valovi, ki za burjo sicer niso značilni, 3. februar 2012 (foto Mojca Robič) Figure 7. High and long waves during wind bora near Piran (photo Mojca Robič) Slika 8. Na severnem delu Piranske punte je morje nosilo na obalo tudi večje kamenje, 3. februar 2012 (foto Mojca Robič) Figure 8. Material damage during high waves at the northern part of Piran (photo Mojca Robič) Slika 9. Morska sol na Piranskem svetilniku na zavetrni strani. Morski pršec je nosilo višje od 10 metrov (foto Igor Strojan) Figure 9. Sea salt at the 10 meter high lighthouse at Piran (photo Igor Strojan) 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 400 5 4 Smer valov (stopinje) 300 3,5 250 3 200 2,5 2 150 1,5 100 1 50 0,5 3. .2 . .2 . .2 . 1. 29 28 .2 . 27 26 .2 . .2 . .2 . .2 . 25 24 23 22 .2 . .2 . .2 . .2 . .2 . Srednja višina valov (m) 21 20 19 18 .2 . 17 16 .2 . .2 . .2 . 15 14 .2 . Smer valov 13 .2 . 12 11 2. 2. 2. .2 . 10 9. 8. 2. 2. 2. 2. 7. 6. 5. 4. 3. 2. 2. 0 2. 0 1. Višina valov (m), Perioda valov (s) 4,5 350 Perioda valov (s) Najvišje višine valov 13 .2 . 12 .2 . 11 .2 . 10 .2 . 9. 2. 8. 2. 7. 2. 6. 2. 5. 2. 4. 2. 3. 2. 2. 2. 34 32 30 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1. 2. Višina valov (m), Hitrost vetra (m/s) Slika 10. Valovanje morja v februarju 2012. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 10. Sea waves in February 2012. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Največje hitrosti vetra Slika 11. Najvišje višine valov in največje hitrosti vetra v času burje od začetka februarja do 13. februarja. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 11. Highest sea waves and wind speed of bora in February 2012. Data are measured at oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 12. Roža valovanja morja v februarju 2012. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 12. Sea waves in February 2012. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Temperatura morja v januarju Ob izredno hladnem obdobju v prvi polovici februarja je bila na mareografski postaji Koper izmerjena najnižja temperatura morja v dolgoletnem obdobju meritev. Najnižja polurna temperatura morja na mareografski postaji Koper 3,5 °C je bila izmerjena 11. februarja od 6 do 9 ure zjutraj. Temperatura morja se je od začetka februarja za ta čas običajnih 7 °C v naslednjih dneh zniževala in bila v dneh od 10. do 12. februarja nižja od 4 °C. Najnižja temperatura morja 3,5 °C je bila ena od treh najnižjih temperatur od leta 1957 dalje. Podobno hladno je bilo morje februarja 1963 in 1993 leta, ko so bile izmerjene temperature morja med 3 in 3,5 °C pri čemer je zanesljivost zadnjih podatkov meritev večja kot v preteklosti. Slika 13. Zaledenele Strunjanske soline, 3. februar 2012. V naslednjih dneh so se temperature še zniževale (foto Mojca Robič) Figure 13. Ice at the sea in Strunjan (photo Mojca Robič) 80 Slika 14. Zaledenel kanal ob Sečoveljskih solinah 14. februarja 2012 (foto Igor Strojan) Figure 14. Ice on Sečovlje canal (photo Igor Strojan) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8 Temperatura (°C) 7 Slika 15. Srednja dnevna temperatura morja v februarju 2012 Figure 15. Mean daily sea temperature in February 2012 6 5 4 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v decembru 2011 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen Table 2. Temperatures in December 2011 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Februar 2012 Februar 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 3,5 6,0 7,2 9,0 Tsr 5,8 6,4 8,0 9,9 Tmax 7,9 7,0 8,8 10,7 SUMMARY Strong bora in the first half of the February caused very high waves along Slovenian coast. The highest wave measured at the oceanographic buoy Vida near Piran was 4.8 m high and it has been highest wave measured at the buoy. During high waves there was also quite a lot of material damage at the coast. The sea was also extremely cold. The sea temperature 3.5 °C was one of the three lowest sea temperatures in the period from 1958 further. During bora the sea levels ware low. Bora caused the 45 cm lower sea level. 81 VIŠINA IN TEMPERATURA MORJA V LETU 2011 Sea levels and temperature in year 2011 Igor Strojan Višina morja v letu 2011 V letu 2011 je bila srednja višina morja 223,1 cm, kar je 9 cm manj kot v letu 2010, ko je bila srednja letna višina morja najvišja od leta 1960 dalje, obenem pa še vedno 6 cm več od dolgoletnega povprečja; tako sodi v niz višin morja od leta 2004 dalje, ko so vse srednje letne višine presegale 220 cm, kar je sicer v celotnem nizu srednjih letnih višin redko. Pretekla leta v prejšnjem desetletju so povečala trend zviševanja višin morja iz okvirno 0,5 na 1,5 mm/leto. Podatki višin morja so rezultati natančnih neprekinjenih meritev na mareografski postaji Koper, pri čemer so z natančnimi GPS meritvami izključeni pomiki merilne opreme zaradi morebitnih zemeljskih in drugih vzrokov pomikov. Podatki meritev sosednjih čezmejnih merilnih mest (npr. Trst, Benetke, Rovinj, Bakar) so skladni s podatki merilne postaje v Kopru v severnem Jadranu. Podobne trende zviševanj morja, ki so sicer manjši od globalnih, izkazujejo tudi podatki meritev s sredozemskih merilnih mest. Ocenjuje se, da so razlogi za zvišane višine morja v zadnjih letih vremenske situacije in ob tem pogostejši znižani zračni tlaki in južni vetrovi. 250 240 Višina morja (cm) 230 220 210 200 190 180 1960 1970 SLV 1980 1990 Max SMV 2000 2010 Min SMV Slika 1. Srednja letna višina morja (SLV), najvišja (Max SMV) in najnižja (Min SMV) srednja mesečna višina morja, leto 2011 Figure 1. Mean yearly sea level (SLV), the highest (max SMV) and the lowest (min SMV) mean monthly sea level, year 2011 Vse srednje mesečne višine morja v letu 2011 so bile višje kot navadno. Najvišja odstopanja so bila januarja (18,6 cm), februarja (16,7 cm), julija (14,0 cm), septembra (12,4 cm) in decembra (12,5 cm). Porazdelitev najvišjih srednjih mesečnih višin morja v posameznih mesecih leta 2011 je bila dokaj 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja nenavadna. Srednje mesečne višine morja so bile najvišje julija in septembra, izredno visoke pa tudi januarja, junija, novembra in decembra. Le marca in aprila sta bili srednji mesečni višini višji, kot je dolgoletno povprečje (slika 3). Aprila, oktobra in novembra so se srednje mesečne višine najmanj razlikovale od povprečnih obdobnih višin v teh mesecih. V iš in a m o rja (c m ) 280 260 240 220 200 180 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov okt nov dec Slika 2. Srednje dnevne višine morja, leto 2011 Figure 2. Mean daily sea levels, year 2011 240 Višina morja (cm) 230 220 210 200 jan SMV feb mar apr maj jun jul Srednja letna obdobna višina morja avg sep dec SLV 2011 Slika 3. Srednje mesečne višine morja (SMV) v primerjavi s srednjo letno obdobno vrednostjo (obdobje 1961– 2000) in s srednjo letno višino morja, leto 2011 (SLV 2011) Figure 3. Mean monthly sea levels (SMV) comparing to the mean value of 1961–2000 period and to mean yearly sea level, year 2011 (SLV 2011) Morje je poplavljalo februarja, julija in oktobra, najnižje pa so se višine morja spustile oktobra in decembra. 16. februarja ob 21. uri je bila gladina morja v letu 2011 najvišja. Izmerjena višina nad izbranim ničelnim izhodiščem na mareografski postaji Koper je bila 321 cm. Zračni tlak in veter sta zvišala gladino morja za 40 cm nad astronomsko višino morja in morje je ob tem poplavljalo nižje 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja predele obale. Gladina morja, 125,8 cm, je bila najnižja 7. oktobra ob 13.20. Ta dan so vremenske razmere močno vplivale na višine morja. Ob 10.00 je bila astronomska višina morja povišana za 42 cm, že ob 13.20 pa znižana za 45 cm. Oktobra je bila tudi največja razlika med najvišjo (310,2 cm) in najnižjo (125,8 cm) višino morja v mesecu, in sicer 184,4 cm. Razlika med najvišjo (321 cm) in najnižjo (125,8 cm) višino morja v letu 2011 je bila nekaj manj kot dva metra. 350 Višina morja (cm) 300 250 200 150 100 50 0 jan feb mar apr maj jun NVVV jul NNNV avg sep okt nov dec SMV Slika 4. Najnižje (NNNV), najvišje (NVVV) in srednje (SMV) mesečne višine morja, leto 2011 Figure 4. Minimum (NNNV), maximum (NVVV) and mean (MSV) monthly sea levels, year 2011 Temperatura morja v letu 2011 Povprečna temperatura morja v letu 2011 je bila na mareografski postaji Koper 16,4 °C, kar je okoli 0,6 °C manj kot v zadnjem desetletju. Leta 2011 je bila temperatura morja v septembru in do 13. oktobra nadpovprečna. 19. septembra je še vedno znašala 25 °C, 14. oktobra pa je bila še vedno višja od 18 °C. V primerjavi z zadnjim desetletnim obdobjem je bilo morje z izjemo septembra vse mesece v letu 2011 nekoliko hladnejše kot navadno. Morje je bilo hladnejše predvsem maja (za 1,9 °C) in junija (za 1,7 °C). Septembra je bilo morje v povprečju 1,5 °C toplejše kot v primerjalnem obdobju. Najvišja srednja dnevna temperatura morja je 26. avgusta znašala 27,0 °C. Podobno toplo, le dve desetinki °C manj, je bilo morje že 17. julija, vendar se je v naslednjih dneh do 25. julija ohladilo pod 20 °C. Morje je bilo najbolj hladno 3. marca, in sicer 6,9 °C. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 30 Temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Temperatura morja Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka in morja, leto 2011 Figure 5. Mean daily air and sea temperature, year 2011 30 Temperatura °C 25 20 15 10 5 0 jan feb mar apr maj jun Temperatura zraka jul avg sep okt nov dec Temperatura morja Slika 6. Srednja dnevna temperatura zraka in morja, 9-dnevne drseče sredine, leto 2011. Temperatura zraka je bile v mesecih, ko se je morje segrevalo nekaj stopinj višja in v mesecih, ko se je morje ohlajalo, nekaj stopinj nižja od temperature morja. Ker je bilo morje septembra nadpovprečno toplo, decembra pa je bila temperatura morja že povprečna, so bile temperaturne razlike med zrakom in morjem oktobra in novembra višje kot v obdobju segrevanja morja. Figure 6. Mean daily air and sea temperature, 9 days averages, year 2011 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 30 Temperatura morja (°C) 25 20 15 10 5 0 1 Min 2 3 4 5 6 Srednja mesečna temperatura 2011 7 Max 8 9 10 11 12 Srednja letna temperatura morja 2011 Slika 7. Srednje, najmanjše (Min) in največje (Max) mesečne temperature morja, leto 2011 Figure 7. Mean, minimum and maximum monthly sea temperature, year 2011 Temperatura morja (st C) 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 -5 Srednja mesečna temperatura 2011 Obdobje 2000 - 2010 Odstopanje Slika 8. Mesečna odstopanja temperature morja, leto 2011 Figure 8. Monthly deviation of sea temperature, year 2011 SUMMARY Annual sea level 223.1 cm was 6 cm higher if compared to the long observing period. The highest mean monthly sea levels were in January (18.6 cm) and February (16.7 cm) and also in July (14.0 cm), September (12.4 cm) and December (12.5 cm). The highest sea level, 321 cm, was registered on 16 January. Usually the highest sea levels are not measured in January. The annual sea temperature was 16.4 °C, which is 0.6 lower if compared to the average of the last ten years. 86 ZALOGE PODZEMNIH VODA V FEBRUARJU 2012 Groundwater reserves in February 2012 Urška Pavlič T udi februarja smo v vodonosnikih beležili nizke do zelo nizke zaloge podzemnih voda, ki so bile posledica dolgega primanjkljaja padavin. Zniževanje gladin se je ob koncu meseca kratkoročno ustavilo zaradi otoplitve, ki je povzročila taljenja snega v zalednih legah vodonosnikov. Zelo nizke vrednosti vodnih zalog so prevladovale v prodno peščenih vodonosnikih Apaškega polja, Dravske kotline, Krško-Brežiške in Ljubljanske kotline. Nekoliko ugodnejše vodno stanje, opredeljeno z normalnimi vodnimi zalogami, je bilo izmerjeno v osrednjem delu Prekmurskega polja ter v vodonosnikih spodnje Savinjske doline in Vipavske doline. Nizke zaloge podzemnih voda so prevladovale tudi v kraških vodonosnikih, vendar niso dosegle vrednosti absolutnega minimuma dolgoletnega primerjalnega obdobja. Podobno kot v aluvialnih vodonosnikih, so se vodne gladine tudi v teh vodonosnikih ob koncu meseca dvignile zaradi otoplitve, ki je omogočila odtok padavinske vode proti izvirom. Slika 1. Zadrževanje snega na površini vodonosnika Prekmurskega polja; 10. februar 2012 (Foto: V. Savić) Figure 1. Snow retention on the Prekmursko polje aquifer surface 10th of February 2012 (Photo: V. Savić) Količina mesečnih padavin na območju prodno peščenih in kraških vodonosnikov februarja ni dosegla dolgoletnega februarskega povprečja. V aluvialnih vodonosnikih so se z napajanjem iz padavin najbolj obnovili vodonosniki Krške kotline, kjer je padlo štiri petine normalnih februarskih vrednosti. Nekoliko manj, približno dve tretjini normalnih količin, so zabeležili na območju Savinjske kotline, 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja najmanj padavin pa je prejelo območje Vipavsko-Soške doline. Tam so februarja namerili le eno petino vrednosti, značilnih za februar. Na območju krasa je največ padavin, približno štiri petine normalnih vrednosti, padlo v zaledju izvira Krupe, najmanj pa so z dvema petinama običajnih količin namerili v zaledju izvira Veliki Obrh. V prvi polovici je bilo dni brez padavin malo, vendar dnevne količine niso presegle vrednosti desetih litrov na kvadratni meter. Največje količine so bile zabeležene med 20. In 21. februarjem. Gladina podzemnih voda se je v prodno peščenih vodonosnikih mestoma zvišala, mestoma pa znižala, kar je bilo v tem mesecu predvsem odraz neenakomerne prostorske porazdelitve padavin. Absolutni upadi podzemnih voda so bili največji v globokih vodonosnikih Kranjskega in Sorškega polja – v Cerkljah na severnem delu Kranjskega polja je bil tako s 151-centimetrskim znižanjem gladine zabeležen največji februarski upad podzemne vode. Relativni upad je bil največji na merilnem mestu Bunčani na Murskem polju, znašal je 16 % razpona nihanja na merilnem mestu. Zaradi nizkih februarskih temperatur se je namreč na zaledni površini rek in vodonosnikov večji del meseca zadrževal sneg, kar je onemogočalo površinski oziroma podzemni odtok padavin (slika 1). Dvig podzemne vode je bil s 138 cm oziroma z 42 % glede na razpon nihanja na merilnem mestu največji v Šentjakobu na Šentjernejskem polju, kjer je tudi februarja padlo največ padavin. Iztoki podzemne vode iz kraških vodonosnikov so bili do zadnjega tedna februarja v upadanju. Izdatnost se je zniževala zaradi podpovprečne količine padavin in nizkih temperatur, ki so onemogočale odtok vode proti izvirom. V zadnjem tednu pa se je zaradi otoplitve zraka snežna odeja v zaledjih izvirov pričela taliti, kar je bogatilo vodne vire vodonosnikov visokega in nizkega dinarskega krasa. Gladina vode na območju izvira Podroteje se je za krajši čas povzpela tudi nad dolgoletno povprečje, podobno pa smo tudi na območju nizkega dinarskega krasa tedaj lahko spremljali izboljšanje stanja zalog podzemnih voda. Nekoliko manj ugodno je bilo stanje alpskega krasa, kjer zaradi visokogorskega zaledja in nizkih temperatur zraka tega območja večji odtok vode proti izvirom ni bil mogoč. Na tem kraškem območju so se tako gladine voda izvirov do konca meseca zadrževale pod dolgoletnim povprečjem (slika 5). Gladina podzemnih voda se je v primerjavi z mesecem januarjem februarja na nekaterih merilnih mestih znižala, na nekaterih pa zvišala. Znižanje vodnih gladin je prevladovalo v vodonosnikih Prekmurskega, Murskega, Dravskega in Krškega polja ter v vodonosnikih Ljubljanske kotline in Vipavsko-Soške doline, kar je vodilo k zmanjšanju zalog podzemnih voda. V vodonosnikih Apaškega, Ptujskega, Brežiškega, Čateškega in Šentjernejskega polja ter Savinjske kotline je zaradi zvišanja gladin februarja prišlo do povečanja vodnih zalog. Februarja je bilo stanje zalog podzemnih voda v splošnem neugodno. V primerjavi z istim mesecem pred enim letom so bile letos vodne gladine v večini prodno peščenih vodonosnikov nižje. Februarja 2011 je v osrednjem delu Prekmurskega polja in Krške kotline prevladovalo zelo visoko stanje zalog podzemnih voda, nadpovprečno vodnati so bili tudi deli vodonosnikov Ljubljanske kotline in Dravskega polja. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v februarju glede na maksimalni februarski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 2. Deviation of measured groundwater level from average value in February in relation to maximal February amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 3. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2009, 2010, 2011 in 2012 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2009, 2010, 2011 and 2012 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Low and very low groundwater reserves predominated in February in alluvial and karst aquifers due to unfavourable water and climatic situation of previous months. Very low groundwater levels predominated in Alpine karstic region and in alluvial aquifers of Apaško polje, Drava, Krško and Ljubljana basins. Groundwater reserves of Dinaric karst improved at the end of the month due to snow melting in the catchment of the springs. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 178 0400ZG.KRAPJE l.. .sa177 /m . m . n176 m 175 1 11 21 31 Murska Sobota 244 Maribor LE-1/01AMPLEVEC .l . .sa243 /m . .m n242 m 241 1 11 21 31 Kranj 0541AMPHRASTJE 277 Celje . .ls276 a. M-32ČATEŽ 140 m 275 ./ m . n 274 m 273 1 11 21 31 Ljubljana Nova Gorica .l139 s.. a m /.138 .m n 137 m P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Krško 1 50 0220ŠEMPETER Postojna l.. 49 .sa /m . .m48 n m P 90 136 11 21 31 P 75 Novo mesto P 25 P 10 47 1 11 21 31 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 4. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2012 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savić) Figure 4. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2012 (U. Pavlič, V. Savić) 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Izvir Kamniške Bistrice 1100 Podroteja 2000 ] m1500 m j[ a t 1000 s o d o V 500 03 0 -N o v Kranj ] m 900 m [ j ta 700 s o d o v 500 300 N o v/ 1 1 1 4 -D e c 2 8 -D e c Nova Gorica 1 1 -J a n 2 5 -J a n 8 -F e b D e c /1 1 D e c /1 1 J a n /1 2 F e b /1 2 J a n /1 2 F e b /1 2 Celje 2 2 -F e b Ljubljana Krško Izvir Veliki Obrh 4800 ] 4300 m m [j 3800 ta s o d 3300 o v 2800 1 -D e c Novo mesto 1 5 -D e c 2 9 -D e c 1 2 -J a n 2 6 -J a n 9 -F e b 2 3 -F e b Koper merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 5. Nihanje višine vode na območju nekaterih kraških izvirov po Sloveniji v zadnjih treh mesecih Figure 5. Water level oscillations in some karstic springs in last three months 92 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženost zraka v februarju 2012 je bila na ravni januarske. Čeprav so bile temperature v prvi polovici meseca zelo nizke in padavin skoraj ni bilo, je bilo skoraj ves ta čas večinoma oblačno in je pihal severovzhodni veter, kar je preprečilo večjo onesnaženost zraka. Izrazit padec koncentracij vseh onesnaževal 20. februarja je bil posledica padavin, ki so bile po nižinah večinoma v obliki dežja. Dnevne koncentracije delcev PM10 so povsod prekoračile mejno vrednost. V mestih je bilo prekoračitev med 5 in 19 – največ na merilnih mestih v Zasavju, na prometni lokaciji Ljubljana Center in v Žerjavu, kjer se je vsota prekoračitev od začetka leta že zelo približala številu 35, ki je dovoljeno za celo leto. Vpliv mrzlega vremena se je odrazil na onesnaženosti zraka zaradi malih kurišč, ki so ponekod pozimi glavni vir delcev PM10. Tako je bila celo na Iskrbi enkrat prekoračena mejna dnevna koncentracija zaradi vpliva bližnjega naselja Štalcerji. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije ozona so bile v februarju kot običajno za ta čas nizke. Koncentracije BTX so bile tudi v februarju najvišje na merilnem mestu Medvode. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) MO Maribor EIS Anhovo Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višjeležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišja urna koncentracija 248 µg/m3 je bila v februarju izmerjena na merilnem mestu Veliki Vrh na vplivnem območju TEŠ. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 2. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih – še posebej na lokaciji Ljubljana Center – ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla tokrat dobro tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle četrtino mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom v februarju je bila kot običajno za ta čas nizka, vendar je na dveh neurbanih merilnih mestih že po enkrat prekoračila 8-urno ciljno vrednost. Delci PM 10 in PM 2,5 V februarju so po številu prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 izstopala merilna mesta Žerjav v Mežiški dolini (19), Ljubljana Center (18) in Zasavje (16). Kurilne naprave, predvsem majhna individualna kurišča na nekaterih mestnih merilnih mestih (Zasavje, Novo mesto, Rakičan, Žerjav) odločilno prispevajo k onesnaženju zraka z delci v zimskem času. Sicer je pa velik tudi vpliv prometa, delno tudi industrije (Žerjav, Zagorje). Stanje je posebej slabše v ozkih dolinah (Zasavje, Žerjav), kjer je predvsem pozimi skoraj onemogočeno mešanje zraka. Prekoračitve mejne dnevne koncentracije ob obali so bile posledica močnih sunkov burje v prvih sedmih dneh februarja, ki so dvigali prah s tal. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v februarju nad vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje, na treh mestnih merilnih mestih, medtem ko so bile na merilnem mestu Iskrba pod to vrednostjo. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 7 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena na merilnem mestu Medvode je dosegla malo manj kot tri četrtine mejne vrednosti, ki je predpisana za celo leto. Tudi koncentracija ostalih BTX je bila v Medvodah najvišja, kar nakazuje, da gre za povečan vpliv emisij iz kemične industrije. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: 94 Agencija Republike Slovenije za okolje % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr faktor * Urad za hidrologijo in stanje okolja odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, Ur.l.RS 9/2012 se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U-mestno, S-primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I-industrijsko / area: U–urban, Ssuburban, B–background, T–traffic, R-rural, I-industrial korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO benzen O3 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) dan / 24 hours leto / year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 delci PM10 delci PM2,5 1 3 2 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2012 40 (MV) 27 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v februarju 2012 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in February 2012 mesec / month MERILNA MREŽA postaja DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ptuj Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 96 96 96 93 95 93 91 99 78 100 100 99 99 99 99 100 99 99 96 91 95 98 10 7 14 15 9 8 9 7 20 8 2 9 4 3 5 8 5 12 10 11 16 7 48 41 69 51 56 47 50 38 63 67 27 248 41 22 107 53 52 63 170 36 84 36 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 27 34 35 27 26 30 24 43 19 11 24 16 11 15 24 17 32 36 30 36 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v februarju 2012 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in February 2012 NO2 mesec / month MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. >AV Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper Ptuj Ljubljana Center Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor UB UT UB SB UB UB UB UT RB RB RB RB RB RB 96 95 95 93 95 95 95 99 84 95 95 89 93 99 25 39 42 24 25 22 22 65 7 7 9 5 11 12 95 120 128 76 112 87 90 181 69 67 49 30 70 34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v februarju 2012 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in February 2012 MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje* Trbovlje* Krvavec Ptuj podr UB UT UB UB RB UB mesec / month % pod Cp 96 0,6 95 1,0 0 0,0* 93 0,6 94 0,2 95 0,7 96 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,8 0 2,3 0 0,0* 0* 1,7* 0* 0,4 0 2,4 0 NOx mesec / month Cp 45 83 79 35 50 31 32 115 11 8 10 5 13 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v februarju 2012 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in February 2012 MERILNA MREŽA postaja DKMZ mobilna postaja TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB mesec/ month podr Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje* Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper M. Sobota Rakičan Ptuj Vnajnarje* Maribor Pohorje Zavodnje Velenje Kovk Sv. Mohor RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB UB RB RB RB UB RB RB 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 95 96 93 95 95 95 82 96 95 96 95 95 95 84 99 99 98 99 99 86 60 79 43 34 38 55 61 41 60 73 52 52 88 76 77 53 72 72 109 127 109 94 76 116 108* 115 96 110 113 144 126 127* 118 124 114 119 142 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 106 110 104 82 69 84 101* 107 92 101 108 124 105 122* 108 112 107 112 127 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 1 0 1* 0 0 0 0 2 >CV ∑od 1. jan. 0 0 0* 0 0 0 0* 0 0 0 0 1 0* 1* 0 0 0 0* 2 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v februarju 2012 3 Table 5. Concentrations of PM2,5 in µg/m in February 2012 MERILNA MREŽA DKMZ podr. postaja Lljubljana BF. UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 98 100 98 Cmax 24 ur 69 86 80 74 Cp 36 40 33 22 3 Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v februarju 2012 3 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in February 2012 MERILNA MREŽA etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan podr. % pod benzen toluen Ljubljana Bežigrad UB 96 2,5 3,1 0,6 1,9 0,6 0,3 0,3 0,1 0,1 Maribor UT 92 2,7 2,5 0,6 1,9 0,6 0,3 0,3 0,3 0,1 UT 99 2,0 1,0 0,0 0,0 0,0 SB 98 3.4 5.0 1.5 5.5 1.0 postaja DKMZ OMS Ljubljana Center Ljubljana Občina Medvode Medvode 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 7. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v februarju 2012 3 Table 7. Concentrations of PM10 in µg/m in February 2012 mesec MERILNA MREŽA dan / 24 hours >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV ∑od 1.jan. Ljubljana Bežigrad (R) UB 90 40 79 6 15 Ljubljana BF (R) UB 93 38 65 6 10 Maribor Center (R) UT 100 47 94 10 16 Kranj (R) UB 100 45 88 11 16 Novo mesto (R) UB 100 55 110 15 25 Celje (R) UB 97 59 131 15 28 DMKZ Trbovlje (R) SB 86 56 90 16 30 Zagorje (R) UT 100 56 88 16 33 Hrastnik (R)* SB 72 38* 60* 2* 7 Murska S. Rakičan (R) RB 97 55 141 14 22 Nova Gorica (R) UB 100 35 86 5 12 Koper (R) UB 100 34 99 4 10 Žerjav (R) RI 90 61 122 19 35 Iskrba (R) RB 93 23 74 1 1 mobilna postaja Ptuj UB 99 53 149 11 18 OMS Ljubljana Ljubljana Center UT 99 60 99 18 34 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 78 34 89 3 3 MO Maribor Maribor Vrbanski p. UB 100 35 94 5 6 Velenje (R) UB 100 41 94 9 10 EIS TEŠ Pesje RB 99 21 56 1 1 Škale RB 98 34 97 6 6 Kovk (R) RB 100 23 68 1 1 EIS TET Dobovec (R) RB 100 19 66 1 1 Prapretno RB 96 41 107 7 8 Morsko (R) RI 100 29 82 3 5 EIS Anhovo Gorenje Polje (R) RI 100 30 81 3 5 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM Meritve na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. kor. faktor 1,30 1,00 1,30 1,30 1,00 1,30 1,30 Ljublj ana center Lj ubljana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper mobilna Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv.Mohor 0 20 40 Cp (µg/m3) 60 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v februarju 2012 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 1. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in February 2012 with the number of 1-hr limit value exceedences 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Maribor center Celj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e m obilna Lj ublj ana center Vnaj narj e Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 50 100 cp(µg/m3) 150 200 250 Cmax 24 ur (µg/m3) 300 350 400 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 2. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v februarju 2012 Figure 2. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in February 2012 Lj ublj ana Bežigrad Maribor center Celj e MESTNO Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Koper m obilna Murska S. Rakičan Vnaj narj e PODEŽELSKO Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Otlica Zavodnj e Kovk Sv.Mohor 0 10 20 Cp(µg/m3) 30 40 50 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 60 70 80 90 100 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v februarju 2012 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v februarju 2012 Figure 3. Mean O3 concentrations in February 2012 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ubljana Bežigrad Ljubljana BF Lj ublj ana center Maribor center Maribor Vrbanski p. Celj e Velenj e Trbovlj e Zagorj e Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnaj narj e Pesj e Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenj e Polj e 0 10 20 cp(µg/m3) 30 40 št.prekoračitev 24-urne MV 50 60 70 št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v februarju 2012 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in February 2012 with the number of 24-hrs limit value exceedences 160 18 140 16 dnevne konc. (µg/m3) 12 100 10 80 8 60 6 40 4 20 2 0 Lj ublj ana Bež. Trbovlje Hrastnik Bilj e/N. Gorica Koper Novo mesto Lj ublj ana Bež. Nova Gorica Lj ublj ana center 3 Maribor center Murska S.Rakičan Gor.Polj e Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v februarju 2012 3 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in February 2012 100 Celj e Iskrba Žerjav 29.feb 28.feb 27.feb 26.feb 25.feb 24.feb 23.feb 22.feb 21.feb 20.feb 19.feb 18.feb 17.feb 16.feb 15.feb 14.feb 13.feb 12.feb 11.feb 9.feb Murska S.Rakičan Zagorj e Kranj 10.feb 8.feb 7.feb 6.feb 5.feb 4.feb 3.feb 2.feb 1.feb 0 padavine (mm) 14 120 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100 90 80 dnevne konc.(µg/m3) 70 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 Ljubljana BF 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Maribor center 17 18 19 20 21 22 23 Maribor Vrbanski p. 24 25 26 27 28 29 30 31 Iskrba 3 Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v februarju 2012 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in February 2012 SUMMARY Air pollution in February remained on the level of January. Although the first half of the month was very cold and dry, predominantly cloudy sky with frequent north-east wind prevented further increase of pollution. Relatively high pollution of particulate matter at the coast was due to strong bora wind, which caused kicking up the dust. The limit daily concentration of PM10 was exceeded at all monitoring sites with up to 19 exceedances. In the cities of Zasavje, and at the monitoring sites of Ljubljana Center and Žerjav the total number of exceedances has already approached the annual limit number. At many sites the contribution of individual heating devices with fuel of less quality is high in winter. PM2,5 concentrations were above the annual limit value at the three urban sites in February. Ozone concentrations were low. SO2, NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. Benzene and toluene were the highest at the new monitoring site of Medvode, where besides traffic and individual heating the emission from chemical industry is significant. 101 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V FEBRUARJU 2012 Earthquakes in Slovenia in February 2012 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2012 zapisali 90 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 30 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2012 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji, februar 2012 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, February 2012 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Februarja 2012 so prebivalci Slovenije čutili tri potrese. Posamezni prebivalci Tunjic so čutili potres, ki se je zgodil pri Kamniku 1. februarja ob 01.05 in je imel lokalno magnitudo 1,3. Potres 4. februarja ob 22.06 pri Bovcu z lokalno magnitudo 1,6 in preliminarno določeno intenziteto III po EMS-98 so čutili prebivalci Bovca, Žage in Loga. Potres v bližini Žirovskega Vrha pa so 29. februarja ob 22.42 začutili prebivalci Žirov. Lokalna magnituda potresa je bila 1,5 in intenziteta III po EMS-98. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, februar 2012 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, February 2012 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje čutili 1,3 Vrhovje 1,8 Ruttach, Avstrija 2012 2 1 1 5 46,24 14,57 11 2012 2 4 4 46 46,53 14,75 10 2012 2 4 16 6 46,45 15,21 7 2012 2 4 22 6 46,33 13,57 8 2012 2 5 11 48 46,53 14,75 9 2012 2 5 15 4 45,92 16,05 1 1,1 Planina Donja, Hrvaška 2012 2 6 6 15 46,02 13,97 21 1,2 Srednja Kanomlja 2012 2 9 11 18 45,68 14,41 19 1,7 Škodovnik 2012 2 9 22 2 46,65 13,80 12 1,3 Obere Fellach, Avstrija 2012 2 10 9 22 45,66 15,73 3 1,4 Jastrebarsko, Hrvaška 2012 2 10 9 52 45,67 15,74 7 1,6 Jastrebarsko, Hrvaška 2012 2 13 11 9 46,59 15,32 2 1,3 Brezno 2012 2 13 11 29 45,86 15,88 7 1,1 Ivanec Bistranski, Hrvaška 2012 2 15 6 56 45,59 14,13 11 1,4 Gabrk 2012 2 17 2 4 45,51 14,58 18 1,2 Buča, Hrvaška 2012 2 17 6 41 46,05 14,37 17 1,2 Babna Gora 2012 2 17 7 36 45,83 14,00 12 1,1 Nanos 2012 2 18 11 8 45,97 13,26 6 1,3 Risano, Italija 2012 2 18 11 27 46,54 14,75 12 1,3 Ruttach, Avstrija 2012 2 18 18 50 45,86 15,73 8 1,5 Obrežje 2012 2 19 6 31 45,99 14,66 10 1,2 Mali Lipoglav 2012 2 20 1 10 46,63 16,33 19 1,5 Turnišče 2012 2 20 9 36 46,28 14,55 11 1,5 Lenart na Rebri 2012 2 21 20 43 46,42 14,50 11 1,0 Virnikov Grintavec, meja Slovenija–Avstrija 2012 2 26 11 13 45,45 15,87 0 1,2 Šljivovac, Hrvaška 2012 2 26 15 43 45,32 15,30 4 1,2 Trošmarija, Hrvaška 2012 2 27 5 36 46,05 14,33 15 1,0 Srednja vas pri Polhovem Gradcu 2012 2 27 6 13 46,28 15,44 8 1,0 Pletovarje 2012 2 28 9 1 46,53 14,94 7 1,3 Navrški Vrh 2012 2 29 22 42 46,07 14,16 10 1,5 Žirovski Vrh nad Zalo 103 III III 1,4 Mislinja 1,6 Kal - Koritnica 1,5 Ruttach, Avstrija Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V FEBRUARJU 2012 World earthquakes in February 2012 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2012 Table 2. The world strongest earthquakes, February 2012 Datum Čas (UTC) Koordinati ura min širina dolžina 2. 2. 13.34 17,83 S 167,11 E 6. 2. 03.49 9,99 N 123,21 E 26. 2. 06.17 51,72 N 95,98 E Magnituda Mb Globina Ms Mw (km) 6,8 7,1 55 6,3 6,6 6,7 11 6,4 6,6 6,7 12 Št. žrtev Območje Vanuatu 51 Negros in Cebu, Filipini jugozahodna Sibirija, Rusija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2012. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mb – magnituda določena iz telesnega valovanja, Ms – magnituda določena iz površinskega valovanja, Mw – navorna magnituda). Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2012 Figure 2. The world strongest earthquakes, February 2012 104 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2012 nadaljujemo z meritvami obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Na Obali se je merilno mesto iz Kopra preselilo v Izolo, v Ljubljani in Mariboru pa se meritve nadaljujejo na istem mestu kot v preteklih letih. Letos se je rastlinje začelo prebujati zgodaj, že v toplem obdobju januarja, predvsem v zadnji tretjini meseca. Močna ohladitev ob koncu januarja, ki je trajala še do sredine februarja, je cvetenje zaustavila in šele v topli zadnji tretjini februarja smo v zraku spet opazili znatne količine cvetnega prahu. 500 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 400 300 200 100 0 16 18 20 22 24 26 28 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu od 16. januarja do konca februarja 2012 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen in the period from 16 January until the end of February 2012 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani in Mariboru od 16. januarja do konca februarja 2012. V celinskem delu Slovenije začenjata sezono cvetnega prahu leska in jelša. Cvetni prah začneta sproščati v zrak ob otoplitvah, ko se dnevna temperatura dvigne nad 5 ºC nekaj dni zapored. Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru februarja 2012 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana and Maribor in %, February 2012 Izola Ljubljana Maribor javor jelša leska 0,1 1,0 0,0 19,1 27,6 33,2 35,3 63,2 56,9 cipresovke /tisovke 37,1 2,2 1,6 jesen topol brest 1,4 0,1 0,0 1,4 0,9 0,9 1,0 0,3 0,1 V Ljubljani in Mariboru je bilo februarja v zraku največ cvetnega prahu leske, sledil ji je cvetni prah jelše, na Obali pa so bile najbolj zastopane cipresovke in tisovke. Posamezna zrna javorja, jesena, topola in bresta so se začela pojavljati šele proti koncu februarja. Februarja smo v Izoli zabeležili 904 zrn, v Ljubljani 1148 zrn in v Mariboru 638 zrn. Podatki o zastopanosti posamezne vrste cvetnega prahu so zbrani v preglednici 1. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 Izola Ljubljana Maribor 200 Število zrn/m3 LESKA 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 21 22 23 24 25 26 27 28 29 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2012 Figure 2. Average daily concentration of Hazel pollen in February 2012 200 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 150 JELŠA 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2012 Figure 3. Average daily concentration of Alder pollen in February 2012 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 CIPRESOVKE/TISOVKE 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk februarja 2012 Figure 4. Average daily concentration of Cypress/Jew family pollen in February 2012 SUMMARY The article presents the detected airborne pollen types in Ljubljana, Izola and Maribor from 16 January until the end of February 2012. Hazel pollen prevailed, but also Alder, Cypress and Yew family pollen were detected. 106 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2011 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.