DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 37
Gorica - Trst, 10. septembra 1948
Uredništvo in uprava: Gorica • Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Poit, Oek. ra<5. št. B-18127
Izhaja vsak petek
15. IX. 1917 — 15. IX. 1918
S 15. septembrom lanskega leta je mednarodnopravno nastulo Svobodno tržaško o-zemlje„• Obhajamo tako rekoč prvo obletnico njegovega rojstva,. Prišel je trenutek, da se nekoliko ozremo na to kratko, toda zelo značilno razdobje njegovega življenja in poskusimo ugotoviti razloge, zakaj se to dete do danes ni razvilo tako, kot mu narava in zakoni predpisujejo.
Vprašanje, pred katerim stojimo, terja odgovor na osnovni problem: ali leži krivda za zaostanek v razvoju v organski nesposobnosti nove državne tvorbe za lastno življenje, ali pa so zaostanka krivi starši in oskrbniki, ki z otrokom niso znali ali pa hoteli pravilno postopati.
Mi smo pristaši druge možnosti, čeprav so nekateri, da bi odvrgli krivdo od sebe ali pa iz interesa, iznašli trditev
o	prirojeni življenjski nesposobnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. STO samo in posebno njegovo prebivalstvo, ki v vsem dosedanjem dogajanju ni bilo nikoli vprašano za svet niti poklicano na soodlo-čevanje, čeprav je šlo za njegovo življenje in njegovo lastno državno ureditev, ne more biti krivo za stanje, kakršno je nastalo kot sad delovanja in ukrepov drugih.
Pred letom dni so se baje pripravljale sobane za guvernerja. Stranke so se že organizirale v razne skupine; med nepomirljivimi (Italijani in UAIS) so se lepo zakulisno vršili razgovori o razdelitvi mest v začasnem sosvetu. Na mednarodnem poprišču so se' vrstili predlogi o tem, kdo pridem na čelo uprave tega področja kot predstavnik mednarodne skupnosti. Toda vse je bilo preuranjeno. Prizadeti niso zadostno upoštevali dejstva, da so državniki že med vojno pozabili na poučen primer stare Poljske, katero je »libcrum veto«, pravica veta, ki so jo imeli plemiči y njenem parlamentu, končno uničil. Sodobnim državnikom ni bilo dovolj, da je pravica veta že praktično onemogočila kakršno koli resnično uspešno delo Varnostnega sveta in Združenih narodov. Ker so enkrat že zapadli v napako, se ji drugič niso mogli izogniti. Isto potrebo soglasnosti med sicer v vsakem pogledu nesoglasnimi činitelji današnje svetovne politike, so z mirovno pogodbo uzakonili na nesrečo tukajšnjega prebivalstva tudi v pogledu izbire in imenovanja tržaškega guvernerja.
V	postopku, ki določa imenovanje predstavnika mednarodne skupnosti na prvem mednarodnem kotičku Evrope, je oni črv, ki razjeda to novorojeno dete, položeno v oklep, iz katerega se sarmi ne more rešiti. Ne njegova življenjska nesposobnost, ki ob pomanjkanju lastne suverenosti prebivalstva itak ne more priti do izraza, temveč nesposobnost odgovornih, ki so izvedli ureditev na način, kakr-
šen ne odgovarja obstoječemu mednarodnopolitičnemu položaju, je vzrok dosedanjega neuspeha.
Ako upoštevamo to osnovno dejstvo, potem nam bo jasno, da vse to iskanje odgovornosti, vedenje krivde za neuspeh na lokalno prebivalstvo, v katerem vsak zase na svoj način podžiga še vedno razpaljene strasti, ni častno, ni opravičljivo. Na ta način se samo skuša pretvoriti žrtev v krivca, da bi se odgovorni lahko otresli očitkov lastne vesti in obsojanja od strani javnega mnenja.
Po tej poti ne moremo iti dalje. Prepričani smo še vedno, da se bodo tudi odločilni činitelji vkljub svoji odmaknjenosti iti relativni malopo-membnosti našega področja v sklopu celotnega sedanjega svetovnega dogajanja vendarle končno zavedli napak, ki so Uh zagrešili nad Svobodnim tržaškim ozemljem v tem prvem letu njegovega obstoja ter bodo ukrenili potrebno, da' jih popravijo. To velja za eno in drugo polovico, na katere je to ozemlje brez svoje krivde danes še vedno razdeljeno. Naše ozemlje in njegova usoda ne smeta biti votivno geslo in večen predmet vsakokrat drugačnih spekulaciji!
Iz posebnih ekonomskih in nacionalnih razlogov, radi katerih je Svobodno tržaško ozemlje nastalo, smo bili vedno za njegov obstoj in ohranitev. Nismo in nikdar ne bomo za njegovo priključitev bodisi na eno ali na drugo stran. Smatramo celo. da bi se ob njegovi primerni razširitvi odstranil največji del stalnega ljubosumja in tekmovanja, ki je kalilo odnose med jugoslovanskimi narodi in Italijani. Zadoščeno bi bilo ekonomski funkciji, ki io ima to področje v odnosu na centralno Evropo. Zato je obstoječa, na žalost še neizvedena mednarodna ureditev, tega področja načelno idealen primer za ureditev drugih, narodno mešanih, spornih in e-konomsko za večje skupine držav važnih predelov, kakršnih je v Evropi še nekaj in kateri so bili v preteklosti vzrok stalnih vojnih zapletlja-jev. Mednarodna ureditev daje takim predelom njihovi funkciji primemo politično obliko, pretvarja jih v faktorje miru in sodelovanja. Zato ni vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja samo vprašanje načela, na katerem lahko sloni ali pa se razbije zamišljeno mednarodno sodelovanje. Zato mora biti tržaško vprašanje rešeno primerno njegovi važnosti, resno, brez spekulacije in postranskih nagibov v duhu smernic, ki so prišle do izrazu v' njegovi sedanji ureditvi, ob istočasni odstranitvi vseh o-nih tehničnih in organizacijskih določil, ki po dosedanjih izkustvih STQ samo duše ter mu onemogočajo rast in razvoj.
| .jVarodni dan na Opčinah \
% Dolžnost vsakega demokratičnega Slovenca, | | Hrvata in Srba je, da se udeleži prireditve Slov. | | demokratske zveze za STO, ki bo v nedeljo, | | 12. septembra ob 3 % uri na Opčinah (na trav- | | niku „Pikelc“ nasproti strelišču). Besedi o po- | | litičnem položaju in naših smernicah bo sledil | | kulturni in zabavni del: „Petje, recitacije, har- | | monike, loterija z obilnimi dobitki in prosta | I zabava.	I
j prevzeti od veličastva smrti štirih mučenikov, katerih spomin ne: j smrtno živi v slovenskih srcih. ] Tako smo ste mi za sedaj tiho poklonili spominu bazoviških žrtev,
v	trdni veri, da ni. daleč čas, ko bodo mogli svobodni demokratič: nj Slovenci bolj dostojno prosta: viti obletnico bazoviških žrtev, kakor so to delali komunisti.
Višji ZV šolski upravi v Trstu
Za dvojezične izkaznice
Zahtevamo, da se Izdajo na Svobodnem tržaškem ozemlju 'za vse prebivalstvo dvoježične, Italijanske In slovenske Izkaznice. Ta naša zahteva Je zakonita In upravičena. Odklanjamo dvojno postopanje, ki zapostavlja Slovence In Slovane nasproti Italijanom. Zato pozivamo vse Slovence, Hrvate In Srbe, da naj do novega navodila ge sprejemajo nikjer nikakih novih Izkaznic in naj počahajo. Ne smemo pustiti, da bi nam pritisnili žig državljanov druge vrste. Zakon mora biti za vse enak.
V	zvezi z organizirano kampanjo, ki io vodi zadnje čase italijansko časopisje v Trstu proti slovenskemu šolstvu, prosimo Višjo šolsko u-pravo v Trstu kot predstavnico in z a š č i t n i c o italijanskega in slovenskega šolstva, da objavi podatke glede naslednjih točk, da napravi konec širjenju netočnih vesti
o	slovenskih šolah v interesu mirnega sožitja Slovencev in Italijahov na tem ozeniliu.
1. Koliko je bilo stroškov za slovensko učiteljišče od njegove ustanovitve do danes?
2. Če ima šolska uprava za vzdrževanje slovenskega učiteljišča, kot pravi »Giornale di Trieste«, letno 10 milijonov izdatkov. kako so se uporabili tisti milijoni?
3. Ali je res, da uporabljajo docenti učiteljišča nekatere šolske prostore .učiteljišča v svoje privatne namene? Kateri so tisti docenti in kateri so tisti prostori slovenskega učiteljišča, ki po tolikih izdatkih (10 milijonov!) še danes nima svojih šolskih prostorov ter se mora stiskati po raznih privatnih stanovanjih?
4. Ali je res, da je bilo doslej vpisanih na slovenskem učiteljišču samo 17 učencev?
I -
5. Ali se res in v katerih šolskih prostorih v ulici Corsica nahaja plesna šola?
6. Katere kuharje v šolskih prostorih v ulica Corsi-ka , plaču.ie šolska oblast? In koliko izdatkov je do sedaj imela šolska oblast zanje?
7. Katera so imena vseh tistih 74 ali 75 srednješolskih profesorjev, ki nimajo za pouk predpisane strokovne predizobraz-be?
8. Kateri so tisti učitelji, ki imajo samo' pet razredov osnovne šole ali niti teh ne, pa poučujejo na slovenskih osnovnih šolah?
Nerednosti, nepravilnosti, zlorabe in protizakonitosti, ki se očitajo slovenskemu šolstvu, so direkten napad na Višjo šolsfto upravo, pri kateri imajo soodločilno besedo Italijani, ki vse Te domnevne ne^ rednosti dopuščajo, če res obstojajo. Ker je torej Višja šolska uprava edina merodajna, da pove, kaj je resnica na očitanih nered-nostih, jo prosimo, da objavi podatke in odgovore na gornja vprašanja, da ne bo italijansko tržaško ljudstvo, s katerim želimo Slovenci živeti v miru in medsebojnem spoštovanju, krivo poučeno o pravem stanju slovenskih šol.
Komunisti so strgali venec, ki ga je položila S. D. Z. na grob bazoviških junakov ter so onečastili slovensko trobojnico, ki je bila na vencu, s tem, da so pritisnili nanjo svojo krvavo zvezdo. NI mogoče ožigosati takega početja. Samo hijene skrunijo spomin mrtvih.
To so Slovenci, ki vabijo tujec na proslavo in jim dovoljujejo, da svlrajo himne na mestu, kjer so pobili štiri junake, ne trpijo pa, da bi stal na tem mestu tudi venec Slovencev s slovensko trobojnico, radi katere so v prvi vrsti padle bazoviške žrtve.
Poklon bazoviškim žrtvam
Edvard Beneš umrl
Edvard Beneš je umrl na svo: jem podeželskem domu Sezimovo Usti blizu Prage 3. t. m. kot tru: den in razočaran mož. češkoslo.-vaška republika, ki jo je Beneš z Masarykom ustanovil ter jo po: magal dvakrat osvoboditi — naj: prej izpod avstrijskega imperija potem izpod Velike Nemčije — ta republika še žiVi in uživa na: videzno samostojnost.
A to ni tista republika, o kate: ri je mladi češki kmet Beneš sa: njal na praškem vseučilišču, kjer je sedel pri nogah Masaryka. Tu-, di ni to republika, za katero se je tako dolgo in tako vneto prizade: val najprej kot zunanji minister in nazadnje kot državni pred: sednik.
Beneš je strastno veroval v svo bodo in demokracijo. Veroval je, da njegova domovina »spada v zahodno evropski tabor zaradi svojega zgodovinskega razvoja, zaradi svoje celotne duševnosti, zaradi svojega filozofskega razvo: ja in zaradi svojega duhovnega ter socialnega ustroja.«
Zlasti pa je pokojni Beneš ve: roval v osnovno enotnost Evropi in ta Evropa je danes razdeljena z žalostno mejo, ki sega od Stet: tina do Trsta. Toda prezgodaj bi bilo trditi, da bo tQ stanje tra’ no in dvomimo, ali je celo Beneš sam v zadnjih dneh svoje bolezni j bil o tem prepričan.*, j Beneš, ki je bil vedno optimist I je v svojih vojnih spominih za: i pisal:
»Človeštvo po tisočletnih iz: kušnjah ni odkrilo boljšega siste: ma vladavine, kakor je demokra: cija. če je katera država, ki je demokracijo že uživala, krenila od nje, jo je prav to prisililo, da se je vrnila k njej z naglico, ki' je odgovarjala silovitosti, s katero so demokracijo odpravili.«
Če je Masaryk bil ustanovitelj češkoslovaške republike, se je Be: neš po pravici lahko imenoval arhitekt njene zunanje politike. Pri izpolnjevanju te naloge je po: stal žrtev temnih sil, nad katerimi sam ni imel nobene moči.
Po drugi svetovni vojni je skle* nil, da bo Sovjetsko zvezo naredil za poglavitno oporo svoje zunanje politike. Vendar je upal, da bo kot spreten diplomat lahko Če.• škoslovaško ohranil kot v bistvu, zahodno državo. Zanašal se je, da mu bo pri tem pomagala tudi po: treba po ravnovesju v Evropi. Izkazalo se je, da je to nemogoče.
Mi nimamo pravice, da bi brez primernega poznavanja vseh o: zadji sodili o tej junaški, a tragični osebnosti, o možu, ki je celo po monakovskih dogodkih ostal zvest prijatelj prave demokracije in dober Evropejec.
Deževno, skoro jesensko jutro nas je spremljalo, ko smo v ne: deljo zjutraj stopili na krvava bazoviška tla.
Pred nami je stal bazoviški spomenik, na njem vklesana štiri imena. Na okrog ravnina brez grmovja, brez zelenja. Spomenik bi lahko bil izrazitejši in posebno bi lahko bil bolje negovan prostor okoli njega. Toda mrtvi junaki so komunistom potrebni samo za propagando in reklamo.
Na spomenik smo položili lavo:
rjev venec. Tako je ttil prvi venec na spomeniku junakov, venec Slov. demokratske zveze s sloven: sko trobojnico brez rdeče zvezde, zastava, za katero so se bazoviški mučeniki borili in žrtvovali.
Postali smo pred spomenikom, se odkrili in pomolili. V mislih je vstalo pred nami ono september: sko jutro 1930, ko so štiri zvesti sinovi slovenskega naroda položili na žrtvenik nasilstva svoja mlada življenja za narod, domovino, in svobodo. Odšli smo tihi, onemeli
ObCinske volitve na Goriškem
Goriška prefektura nam je
6.	t. m. poslala sledeče uradno poročilo:
V	sporazumu s prvim predsednikom prizivnega sodišča v Benetkah, je g. prefekt z odlokom od 6. t. m. definitivno določil, da se vršijo 31. okto-
bra 1.1. volitve občinskih zastopnikov v naslednjih občinah: Gorica, Dolenje, Fara ob Soči, Foijano - Redipulja, Gradiška ob Soči. Gradež, Mariano, Trbiž, Rotnans ob Soči. Sv. Kacijan ob Soči, Sv. Peter ob Soči, Štaranean in Turjak.
Gorica voli 40 obč. sveto-valcev, Tržič 30. Gradiška, Gradež, Romans, Ronke in Sv. Kacijan po 20, vse ostale občine pa po 15.
I Od srede I do srede-
2. SEPTEMBRA : USA so skle: nile do 30. junija 1949 vpoklicati vse vojaške novince med 19. in 25. letom. — V Anglijo je pobeg: nil sovjetski strokovnjak za le: talstvo in raketno orožje, polkov: nik Tokajev. — Japonska je postala trden zid demokracije, je ob tretji obletnici zmage nad njo izjavil ameriški vrhovni poveljnik na Japonskem, gen. Mc. Arthur.
— Seja odbora za evropsko gospodarsko sodelovanje v Pari: zu, posvečena razdelitvi pomoči po Marshallovem načrtu. Udete: žuje se je tudi zastopnik Trsta. — Začetek drugega kongresa Evrop: ske parlamentarne unije v Inten lakenu (Švica), kjer sodelujejo prvič tudi zastopniki zahodne Nemčije. — Na Poljskem je ko: munistična vlada dala aretirati več vodilnih katoliških časnika: rjev. — Posvet štirih vojaških guvernerjev v Berlinu o ureditvi denarstva in o obnovi prometa med prestolnico in zahodnimi po: dročji Nemčije, — General Fran: co je razpisal za november ob: činske volitve v vsej Španiji. — Amerika bi stavila svojo bodoč: nost na kocko, če ne bi bila pri: pravljena tudi na morebitno voj: no, je izjavil vojni minister Ro: yall. — C/O, največja zveza ame: riških strokovnih organizacij, je sklenila podpreti pri predsedni: ških volitvah Trumana. —Izrael: ska vlada objavlja, da bo Jeruza* lem naredila za politično in kul: turno središče nove judovske dr: žave. — Predsednik USA Trio man izjavlja, da se bo gospodar: sko stanje Trsta izboljšalo, ko bodo izpopolnili pristanišče ter preskrbeli delo industriji. V iz ja:
vi	ni niti besedice o morebitni vrnitvi Trsta Italiji.
3. SEPTEMBRA : Tito je v skrbeh zaradi spora s Kominfor: mom, je izjavil ameriški poslanik v* Beogradu, Cavendish Cannon ob prihodu v USA. — Začetek velikih vaj angleškega letalstva, pri katerih sodeluje tudi 90 ame: riških letečih trdnjav vrste »B:29«.
— Prepoved komunistične stran: ke v južnoameriški republiki Čile.
— V Moskvi je nenadoma umrl član vodstva sovjetske komuni: stične partije, Lukin. — V Was: hingtonu naznanjajo odhod 16 največjih ameriških ladij v Sredo: zimsko morje. — Nov sestanek vojaških guvernerjev v Berlinu.
— Titova Jugoslavija bi rada od Zahoda dobila zlasti petrolej, mo: torna vozila, železniške potreb: ščine, pa tudi tanke, letala in to: pove, a zato bi morala prej skle: niti z zahodnimi silami politične dogovore, poroča agencija United Pres. — Smrt bivšega predsedni: ka Češkoslovaške, dr. Edvarda Beneša, v Sezimovih Ustih. — V Prago so prišli jugoslovanski di: plomatski uradniki iz USA, ki so odstopili v protest proti Tito: vemu pašev an ju. — V Atenah so prijeli čez tisoč komunistov, 158 so jih obdržali v ječi. — Velike tihe demonstracije ob smrti dr. Beneša v Pragi.
%
Od srede
• do srede.
4. SEPTEMBRA : Trst je dobil 68 milijonov lir iz fondov Mar* shallovega načrta. — Aretacije redovnikov na Češkem zaradi »protidržavnega delovanja«. — Komunistične demonstracije proti berlinskemu občinskemu svetu.
— Zmaga grških vladnih čet nad komunističnimi tolpami na Gra* mosu je velikanskega pomena za bodočnost Grčije, pravi uradno poročilo generala Van Fleeta, voditelja ameriškega vojaškega zastopstva v Grčiji. — Peti šesta* nek štirih vojaških guvernerjev v Berlinu. — Na seji Evropske parlamentarne unije so odklonili grški in turški predlog, da bi vse države imele v bodočem skupnem evropskem parlamentu enako število zastopnikov. Predlog je hotel male narode zavarovati pred samovoljo velikih držav. — Odstop postarne holanske kralji* ce Viljemine, ki je po 50 letih vladanja prepustila krono hčerki Julijani. — Vladna nadzorstvena komisija je v Srbiji odkrila silen nered in razmetavanje po industrijskih obratih.
5. SEPTEMBRA : Albanski ra* dio poziva albansko manjšino v Jugoslaviji, naj se upre in prevrne Tita. — Množe se poročila o gni* lobi in korupcij v madžarski, češki in poljski komunistični partiji, kjer bodo začeli z obsežnimi čistkami. — Novo francosko vlado je po dolgih težavah sestavil predzadnji ministrski predsed: nik Shuman, ki je tudi zunanji minister. — Moskovski radio na* pada Italijo, da ni še izročila Sovjetom 45 vojnih ladji, kakor to določa mirovna pogodba. — Grčija spet toži Albanijo pri Združenih narodih zaradi kršitve meja in nedovoljene pomoči gr* škim rdečim razbojnikom. — Konec kongresa Evropske parlament tarne zveze v lnterlakenu. — Poljska komunistična partija je sklenila izključiti vse tiste člane, ki nasprotujejo obsodbi Tita in podržavljenju kmetijstva na Polje skem. Zaradi tega je moral od* stopiti tudi glavni tajnik partije, Gomulka.
6. SEPTEMBRA :	Madžarski primas, kardinal Midszenty, je iz-, dal za začetek šole pastirsko pi* smo, v katerem protestira proti komunistični brezverski šoli. —■ Ogromne množice praškega pre* bivaktva se nepretrgano vrste mimo Beneševega mrtvaškega o-, dra. — Sesti sestanek štirih vos jaških guvernerjev v Berlinu. — Nova holandska kraljica Julijana je uradno prevzela oblast. — Zaključek 72. nemškega katoliškega shoda v Mainzu, ki se ga je ude-, ležilo 180.000 ljudi. Papež je zborovalcem govoril po radiu v nemščini. — Posvet štirih velesil v Londonu glede bodočnosti bivših italijanskih kolonij se je končal brez sporazuma. — Madžarski veleposlanik v Švici je odstopil.
7. SEPTEMBRA ; Centralni ko, mite poljske komunistične partije je sprejel resolucijo, da je treba pomesti z Racionalisti« in »des* ničarji« v poljski partiji. Zaradi bližnje čistke so odložili združi= tev komunistične in socialistične stranke. — Sovjeti so poklicali Markosa v Moskvo po nova na* vodila za gveril jo v Grčiji, piše atenski list. — OZNA je ujela polkovnika Titove vojske Vlada Dopčeviča, ki je v družbi z ubit tim generalom Arsom Jovanovi* čem skušal pobegniti v Romunijo.
— Amerika bo zvišala prihodnje leto proračun za oborožene sile na 17 in pol milijarde dolarjev.
— Berlinski komunisti so sklenili pretrgati vse zveze med sovjetskim in med zahodnim področjem Berlina. — Odstavljeni tajnik Poljske komunistične stranke Go* mutka naj bi prevzel vodstvo poljske opozicije proti Sovjetom, napovedujejo v Londonu.
8. SEPTEMBRA :	Zastopniki zahodnih sil so v Londonu začeli razgovore o krizi v Berlinu, ki so jo po sovjetskih navodilih sprožili
Slovenske otroke v slovenske šole
Pred začetkom novega šolskega leta je ves italijanski tisk v Trstu začel s silovitimi napadi na slovensko šolo in šolnike. Trditve in razlogi, ki jih v tej gonji uporablja, so tako podli ter demokratičnih in kulturnih ljudi nevredni, da bi delali čast kvečjemu pokojnemu »Piccolu« v dobi naj-večje/ga liktorskega razcveta.
Vzroka za to gonj.Q sta dva: Najprej zagrizeno sovraštvo italijanskih šovinističnih krogov do Slovencev, ki po stari logiki »dvatisočletne kulture« in »rimske pravice« ne bi smeli na svojih tleh uživati niti drobtinice tega, kar je sicer priznano celo zamorcem.
Drugi vzrok je zavist, ki jo v teh krogih poraja dejstvo, da je slovenska šola v vsakem oziru neprimerno boljša od italijanske• O tem pričajo učni uspehi, priča naval učencev, pričajo vzgledm šolske knjige, razstave ter ne najmanj dejstvo, da celo italijanski starši — in to je menda edina resnica, ki jo ie »II Giornale di Trie ste« v svojih napsidih povedal — vpisujejo otroke v slovensko, namesto v italijansko šolo.
Eno in drugo nalaga slovenskim staršem dolžnost, da vsi, brez izjeme in brez strahu, pošljejo svoje otroke v slovensko šolo.
S tem, da bodo mladino vpisovali na slovenske učne zavode, bodo najprej dokazali svojo narodno zavest in voljo, da hočejo svoje pravice ohraniti kljub vsem napadom in grožnjam. Po drugi strani jim tako zapoveduje skrb za dobro in temeljito izobrazbo, ki jo slovenski otrok lahko dobi samo v slovenski šoli, kjer ga vzgajajo v materinem jeziku.
Ni se treba bati ne groženj, ne napovedi o tem in onem.
O	vrnitvi Trsta Italiji danes nočejo slišati niti tisti, ki so to stvar za volivno propagando sprožili. »Lega Naziontde« lahko odloča le o usodi zastonjskih paketov, ne o bodočnosti Tržaškega ozemlja.
Po drugi strani dokazujejo skušnje teh kratkih let, kar imamo Slovenci tukaj spet svoje šole, da si mladina v njih dobi toliko izobrazbe v, vseh predmetih, da lahko gre nadaljevat študije na katero koli italijansko višjo ali strokovno šolo. Tu govorimo zlasti o italijanščini, kot učnem jeziku na vseučilišču in drugih višjih zavodih.
Dokazano je, da se otroci
v slovenskih šolah prave italijanščine neprimerno bolje nauče, kakor pa so se je, dokler so hodili v laške šole. Vodstvo slovenskega šolstva se pri svojem učnem načrtu ne ravna po šovinističnih nagibih, marveč predvsem po zahtevah praktičnega življenja. Zaradi tega se zaveda, da je na narodnostno mešanem ozemlju prvi pogoj za uspešno uveljavljanie in sožitje ta, da prebivalci obvladajo oba jezika. Zaradi tega se v slovenskih šolah posveča italijanščini vsaj toliko skrbi kakor v italijanskih zavodih.
, Glede tega. kakšna je pa splošna vzgoja mladine v naših, kakšna pa v drugih šolah, pa najlaže sodijo starši, ki do-
ma vidijo razliko med tem, kakšni so bili otroci nekdaj in kakšni so danes.
Napadi na slovensko šolstvo bodo trajali kakor vsako leto — do začetka pouka. Grožnje in pritisk se bodo množile, čim bolj se odmika sleherna možnost, da_Jbi se sedanje stanje na ST O-ju spremenilo.
Slovenci se za to ne sme mo meniti. Vse je samo udarjanje po vodi, kakor si ga lahko privoščijo le ljudje, ki novih časov tukaj niso nič razumeli in še vedno žive yl nasil-niškem opoju črnosrajčništva.
Čimbolj bomo mi zavedni, odločni in hladnokrvni, tem prej bo vsega tega konec. In eno glavnih poprišč, kjer se naša narodna zavednost in naša doraslost vsem drugim najbolj jasno kaže, je prav slovenska šola.
Zaradi tega je ena glavnih zapovedi sedanje ure, da morajo slovenski otroci vsi v slovenske šole!
POLITIČNI OBZORNIK
nemški komunisti, da bi se pola* stili berlinske občine. — Amerika, Anglija in Francija sprejemajo sovjetski predlog za sklicanje konference, ki naj odloči o usodi bivših italijanskih kolonij. — I' Pragi so ob ogromni udeležbi ljudstva in demonstracijah slovesno pokopali pokojnega dr. Be* neša. — Anglija, Francija, Arne* rika, Belgija in Holandija so pr o* testirale pri romunski vladi zaradi zaplembe imovine svojih držav* Ijanov. — Sovjeti sporočajo, da bo njihovo letalstyo imelo nad Berlinom velike vaje, pri čemer bodo letali tudi po »zračnem hod* niku«, po katerem zavezniki oskrbujejo nemško prestolnico. — Nova francoska • Schumanova » vlada je po 63 urah življenja morala odstopiti. — Nemška sos cialistična stranka je tujim časni* karjem izročila spomenico o sovjetskih grozodejstvih v Nem* čiji od 1945 do zdaj. Poročilo na* vaja pretresljive primere vseh vrst nasilja: ugrabitve ljudi, posti* stva, trpljenje v koncentracijskih taboriščih, rope imovine itd. — Grško vrhovno poveljstvo sporoča, da je del Markosovih razboj* nikov pobegnil na Titovo ozemlje.
Novo obdobje v sporu med Titom in Kominformom
»New York Herald Tribune« razpravlja o zadnjih Titovih protestih pri romunski in madžarski vladi ter pravi, da je spor med Titom in med Kominformom, ali bolje, spor med Titom in Sovjeti, stopil
v	novo obdobje.
Do zdaj se je zdelo, da je boj med jugoslovanskim diktatorjem in med novo komunistično internacionalo le ideološko razpravljanje med različnimi komunističnimi partijami. Vsi, ki se jih ta spor tiče, so si tudi prizadevali, da bi se strogo držali kočljivega razlikovanja med komunističnimi partijami in med vladami, ki so v rokah prav teh partij. Skušali so se držati starega komunističnega propagandnega slepila, ki trdi, da je n. pr. sovjetska vlada eno, sovjetska komunistična partija, katere voditelji sestavljajo sovjetsko vlado, pa nekaj povsem drugega.
A to priznanje zdaj ni prevaralo nikogar. Že od vsega začetka je bilo jasno, da gre pri vseji zadevi v resnici za obračunavanje med Titom in Stalinom.
Zdaj so Titovci sami nekaj te komedije opustili. To se je zgodilo, ko so po običajni diplomatski poti r — torej po poti, po kateri se razgovarja-jo države, ne stranke — poslali Romuniji uradno protestno spomenico.
V	tem je treba videti tiho Titovo priznanje, da ta spor le ni samo spor med partijami. To tudi spomenica sama poudarja, ko pravi", da gospa Ana Paukerjeva, današnja rdeča gospodarica Romunije in zunanja ministrica, kliče na upor proti komunistični partiji Jugoslavije. S tem, pravi Titova spomenica. Paukerjeva hujska, naj vržejo zakonito vlado jugoslovanske ljudske republike, zakaj voditelji jugoslovanske partije so hkratu tudi najbolj odgovorni ljudje v Titovi vladi.
»Borba«, glasilo komunistične partije Jugoslavije, pa k temu pristavlja: »Hinavsko bi bilo v našem sistemu trditi, da so odnošaji med komunističnimi partijami eno, odnošaji med našimi državami pa nekaj drugega.«
Toda Titovci se temu razlikovanju še niso docela odpovedali. Medtem ko so jugoslovansko partijo izgnali iz mednarodnega komuaistič-nega občestva, pa si jugoslovanska vlada še zmeraj lasti pravico do članstva v tako imenovanem »protiimperia-lističnem bloku«. Sovjeti Ti-tovcem te pravice naravnost
še niso osporavali. Kakor je pokazala podonavska konferenca v Beogradu, ta stvar do neke mere,še vedno drži.
Prav tako skušajo obdržati videz, da se Tito >ni sprl toliko s Sovjeti kakor z njihovimi podložniki. Ta trditev je smešna, saj so podložniki le šli po poti, katero so prvi ubrali Sovjeti. Toda kakor Sovjetom za zdaj še kaže, da Tita napadajo po ovinkih, to je, skozi usta Albancev, Madžarov, Romunov in Bolgarov, tako je tudi za Tita udobneje, da svojo j£zo za zdaj še stresa nad svojimi sosedami namesto nad Sovjeti.
Gotovo je, da pri vsem tem igra nekaj vloge tudi nacionalni ponos. Jugoslovani smatrajo sami sebe za prave možake, Romune pa n. pr. za pomehkužence, ki ne gre, da bi si na jugoslovanski račun dovolili kar koli nespodobnega.
Vprašanje je, koliko časa bodo ta videz še vzdrževali in pa, ali se ne bo Titova Jugoslavija skoraj znašla docela sama izven sovjetskega bloka. Kaj bo storila tedaj, se ne da prerokovati. Za zdaj je Amerika še vedno deležna z jugoslovanske strani najhujših psovk in očitkov kakor da se ni nič spremenilo.
A naj bo to že kakor hoče, drži, da. ie spor med Titom in Kominformom, odnosno, med Titovo Jugoslavijo in med Sovjeti, stopil v novo fazo. Iz prerekanja; med posameznimi partijami se je razvil spor med Titovo Jugoslavijo in med drugimi sovjetskimi pod-ložnicami, ter dobil tudi uradno obliko. Vse to kaže, da se razdor v vzhodnem bloku širi in da na kako poravnavo kljub Ždanovi smrti ni misliti.
Spor v komunistični stranki na Poljskem
Na Poljskem je prišlo do ostrega spora v komunistični stranki. Tajnik komunistične partije se je sprl s Kominformom.
Londonski »News Chroni-cle« pripominja k tem dogodkom na' Poljskem: »Wladi-slaw Gomulka ie bil odstavljen kot glavni tajnik poljske komunistične stranke. To bo veliko razočaranje za poljsko ljudstvo, ki so ga vedno učili, da mora Gomulko občudovati in častiti kot enega svojih največjih voditeljev. Kakor večina Poljakov je bil Gomulka najprej Poljak in na to šele komunist. Gomulka se ie zavzemal za prijateljstvo s Sovjeti, toda v mnogih notranjepolitičnih pogledih ni hotel sprejeti moskovskih navodil. Zelo upravičeno se ie zlasti
upiral pospešeni kmetijski reformi. Zdaj je moral drago plačati te svoje »napake«. V Beogradu se Tito še upira, je pa popolnoma izoliran. S padcem Gomulka je izgubil Tito morebitnega vplivnega zaveznika. Čeprav ie Poljakom že v krvi nenaklonjenost do Sovjetov in čeprav žrtve, ki jih zahteva Moskva, ne bodo na Poljskem prav nič popularne, vendar v sedanjih okoliščinah ni mogoče upati na uspešen upor. Neki komunistični list je v zvezi s tem pripomnil, da je Poljska »ravno v pravem času zagledala rdečo luč«.
Volitve — pot k rešitvi Francije
Londonski »Daily Tele-graph« piše: Reynaudov načrt za gospodarsko rešitev Francije so opustili, toda Francozi danes- nimajo, nobenega drugega sred^va za odvrnitev naraščajoče zmede. Gospod Reynaud je hotel krepko zaustaviti naraščajočo inflacijo cen in plač. Socialisti so mu to preprečili. Na osno-
vi	kompromisa so sestavili novo slabokrvno vlado. Nika-kega dvoma ni, da sedanja zbornica, izvoljena 19. novembra 1946, ne predstavlja več francoskega javnega mnenja. Glavni stranki koalicijske vlade, tc je socialistična in ljudska republikanska, se bojita, da bosta zaradi nepopularnih ukrepov zgubili veliko pristašev. To je že res, toda težko si je misliti, da. bi zaradi boječnosti in popustljivosti postali še bolj nepriljubljeni. V Franciji danes vroče debatirajo, kako bi mogli v okviru obstoječe ustave izvesti nove volitve. Toda nove volitve so skoro edina pot k rešitvi.
Ob triletnic! Združenih narodov
Ameriško zunanje ministrstvo je za proslavo' dneva Združenih narodov, ki ga bodo proslavili 24. oktobra, izdalo nov spis z naslovom »Združeni narodi — uspehi treh let«. Publikacija pravi, da je zgodovina teh treh let zgodovina pionirstva za mir, preučevanja starih problemov ter iskanja novih rešitev.
»Združeni narodi dajejo obljubo, da bodo ob izpreme-njenih- pogojih zmožni doseči svoje osnovne cilje za miroljuben in procvitajoči svet.«
»Združeni narodi niso bili določeni, da bi v celoti nadomestili vzorec dvostranskih stikov med državami. Mnoge zadeve se da izvesti "bolj učinkovito z normalnimi diplomatskimi načini. Poleg tega pa niso bili Združeni narodi zamišljeni, da bi ustvarili mir po drugi svetovni vojni, temveč da bi ohranili mir, ko bo ta že enkrat dosežen.«
Brošura opisuje kot glavne cilje Združenih narodov odstranitev vzrokov vojn z ustvarjenjem pogojev, ki so potrebni za miroljubne in prijateljske odnošaje med narodi: preskrbo mehanizma za poravnanje razlik in preskrbo-vanje sredstev za izgradnjo kolektivne varnosti proti napadalnim dejanjem.
»Moč Združenih narodov leži deloma v skoraj vesoljnem značaju njenih članov, ki jih je 58, vštevši vse največje sile. Sila izvira tudi iz. dejstva, da so Združeni narodi in njeni Specializirani organi stopili v skoraj vsako področje mednarodno politične, gospodarske in socialne delavnosti. Kot posledica poslujejo Združeni narodi kot posredovalec za gospodarsko in socialno sodelovanje in kot most med nasprotujočimi si skupinami ter preskrbujejo
sredstva, s katerimi lahko te skupine poravnajo svoje razlike. Obenem pa izvajajo Združeni narodi važen vpliv v svetovnem mnenju.
Brošura pravi, da je bila ena najtežavnejših nalog Združenih narodov poravnava političnih sporov ter našteva primere, v katerih je Varnostni svet dosegel važne rezultate v tem pogledu. Vendar pa je uporaba veta napravila to nalogo bolj težavno. Sovjetska zveza je uporabila v Varnostnem svetu veto vsaj 22, Francija pa 2. Velika Britanija, Združene države in Kitajska pa niso nikoli uporabile pravico veta.
Glas Istre
Dan za dnem prihajajo iz Istre bolj žalostni glasovi. Komunistič* no paševanje uničuje materialno in moralno naše ljudi. »Demokra* cija« je prejela že več vtihotapljen nih pisem, iz katerih izhaja trplje* nje Istranov ter njihov gnev nad režimom, ki jim počasi pije kri in jih uničuje. To je ena stran tamošnjega položaja. Druga stran pa je zamivo medsebojno obra* čunavanje med Titovci in Komin* formisti. V kolikor je bilo po Istri italijanskih komunistov, so se od* ločili za linijo Kominforma. Po* sledice te odločitve pa so se po* kazale takoj:	včeraj	so	bili še
hierarhi, ki so sedeli na važnih mestih, danes pa tavajo okoli kot brezposelni pohajači. Nezvestoba do oficielnega režima jih je vrgla tja, od koder so po večini prišff
— z ulice. Usmiljenja do njih ne čuti nihče, kajti dokler so bili na oblasti, so enako kot tisti, ki so danes še »pravoverni«, trpinčili narod, ga preganjali in izmozga« vali. Kako muhasta je pač usoda
— in to bodo imeli priliko obču* titi tudi tisti, ki danes še vedre in oblačijo v senci Titove »mogoč* nosti«. Tudi za njih bo prišel dan; palica je že urezana . . .
Te dni je prišlo na uredništvo »Demokracije« po skrivnih poteh pismo iz Kopra, ki razkriva vse trpljenje, pomanjkanje, telesno in duševno bol naših ljudi, ki jih je zasužnnjil »rajski« režim. Iz pisma posnemamo odstavke, ka* tere mora poznati vsak naš čitatelj.
»Demokracija« — pravi pismo
— pri nas ni mnogo razširjena, ker ji je dostop v Istro strogo prepovedan. Gorje tistemu, ki bi ga zalotili z »Demokracijo« v že* pu. Zato pa prihaja po skrivnih poteh. Ljudje jo prinašajo v svo* jih srcih in trdno upajo v njeno zmago in v svojo rešitev. Do tega pa mora priti kmalu, kajti trplje* nja je preveč in moči so pri kraju.
Dokler je bilo še kaj denarja, so ljudje lahko hodili v Trst, da so si nakupili najnujnejših doma* čih potrebščin, zdaj pa je zaradi pomanjkanja denarja in težav 6 prehajanjem vedno huje. Istrani gledajo Trst lahko samo od daleč, ker jim ne more več pomagati. Pridelke morajo dajati pod ceno domačim oderuhom, ki jih slepa* rijo z ničvrednim denarjem ter si tako nabirajo sredstva, s katerimi plačujejo lopove, ki strahujejo in tarejo prebivalstvo. To je 'tista »enakopravnost«, o kateri so go= vorili. Na površju so ničvredneži, sleparji in lenuhi, pošteni ljudje pa hirajo pod vplivom strahova* nja ter s plahimi očmi gledajo na gotovo gospodarsko propast, ka* teri se bliskovito bližajo.
(Kmetske družine morajo živeti izključno od svojih pridelkov, ki pa vsako leto niso zadostni. Na mizi se vrsti le fižol in polenta, a še ta je včasih pičla. Riža, ma< 'karonov in sličnega že davno več ne poznajo. Nič čudnega torej, če je vsa dežela — i(t to ne velja sa* mo za IiJtro — podobna hiralnici.* In ljudje jo tako tudi imenujejo.
Kdor daruje ^Dobrodelnemu druitvu" v floriel, Risa Plaz-zutta 18/1, pomaga revnim in potrebnim, ki lim le življenle težko in včasih tudi obupno.
RADI JASHOSTI.
2e nekaj časa srno Slovenci na STO - ju predmet razpravljanja in trij v peti prenapetim italijanskim šovinistom. Od Emancipazione do Gior-nale di Trieste so se spravili na nas in nam očitajo: imperializem, šovinizem, nam o-sporavajo pravico bivanja v Trstu, imeti slovenske ljudske in srednje šole in podobno. Ne razlikujejo med Slovenci komunisti i n nekomunisti. Mečejo nas vse skupaj v isti koš. V Slovencih vidijo domnevno nevarnost za svpj narodni in kulturni obstanek. Da bodo pojmi vsaj malo jasnejši, čujmo še drugo plat zvona in morda, morda bomo le našli jedro resnice ali pa vsaj zlato sredino, ki bo nepristranska Slovencem in Italijanom, katerim je usojeno že tisoč let to ozemlje kot skupno bivališče.
Malo zgodovine
Slovenci so se od VI. stoletja dalje začeli tu naseljevati. V VII stol. se pokažejo v mestnem območju že slovenska krajevna imena. V XIII in XIV stoletju se to še stopnjuje. Do XVIII. stoletja je mesto Trst omejeno le na ozemlje današnjega starega mesta in doseže višek s ca. 9000 prebivalci. Toda v teku stoletij je okolica, ki začenja tik za starim mestnim zidom, naseljena izključno s slovenskim elementom. Tako je v XVIII stoletju v času razvoja Trsta položaj tak, kot nam ga slika zgodovinar 1'reneo della Croce: »Hocgidi la citta di Trieste attorniata da ogni canto dai Sclavi. ovvero Schiavi, metitre subito fuori delte sue mura tutti gl’habi-tatori de’ villaggi, sin a giorni nostri, tutti i contadini del suo territorio fuori della citta, non parlano altro idioma che 1’sclavo«... Tako je zapisal nepristranski zgodovinar, ki je tu sam živel in na lastne oči videl in presojal zgodovinska dejstva.
Trst je štel pred prvo svetovno vojno 180 tisoč prebivalcev. Če primerjamo to število s prebivalstvom ki ga je imel v 18. stoletju, nam je jasno, da se prebivalstvo ni pomnožilo z rojstvi v tržaškem' mestu, temveč z doseljevanjem. Razmah prometa, porast kupčije in ustanovitev raznih industrijskih podjetji, to so bili činitelji. ki so nujno klicali delovno moč v Trst. Naravno, da so se vabilu odzvali najprej bližnji sosedje — Slovenci iz tržaškega za-
ledja. Živahen je bil pa dotok tudi iz drugih avstro-ogrskih dežel. Zelo se je dvignilo število Nemcev, ki so zasanjali svoj načrt o »mostu do Adrije«, pa tudi Čehov in drugih ni manjkalo. V velikem številu so se naseljevali tudi Italijani iz kraljestva. Avstrija jim ni delala nikakih ovir in 1. 1914, pred prvo svetovno vojno, je bilo tu 45 tisoč ital. državljanov, tako zvanih »regnikolov«.
Prednost Italijanov pred Slovenci za časa Avstrije
Avstrija je Trst smatrala za svoje mesto in ga tudi usposobila, da je Trst postal to, kar po svoji geografski legi more in mora biti, — pristanišče za vso srednjo Evropo. Trst je bil leta 1914 v mednarodnih statističnih izkazih 20. svetovna trgovska luka, ki je poleg svojega položaja v srdozemskem - jadranskem in donavskem okviru imel za seboj državo s skoraj 56 milijoni prebivalcev. Svetovna vojna in posledice so napravile v tem oziru potres. Zaledje se je zdrobilo. Nastala so nova gospodarstva novonastalih narodnih držav. Avstrija je vložila v Trst o-gromno kapitala in naravno je, da je prav Slovenec, kod Trstu najbližji sosed, našel v Trstu primeren zaslužek bodisi kot delavec, bodisi kot uradnik. Slovenec je dobil v Trstu, tako pri italijanskem kot pri nemškem delodajalcu, zaslužek radi svoje pridnosti in sposobnosti. Ni Avstrija dajala prednosti Slovencem na iškodo Italijanov. Nikakor ne. Slovenec v Trstu si je vedno s poštenim delom služil svoj kruh in ni živel nikdar v Trstu iz sredstev in fondov, ki jih bi dajala na razpolago propaganda. Slovenec se nikdar ni v brezdelju ' v ozkih hlačah gizdavo sprehajal cele večere po »acquedottu« in prisluškoval ter se z batinami spravil na mirne sprehajalce tuje narodnosti iz šovinističnih nagibov. Kar pa smo nasprotno od strani Italijanov že doživeli.
Avstrija le tudi Slovencem bila groba mačeha in nam ni priznala niti onih naravnih pravic, ki vsakemu narodu kot takemu pripadajo. In prav to njeno zadržanje je bilo v veljki meri vzrok njene smrti. Dovolj žalostno, da Slovenci, dasi redni davkoplačevalci, nismo dobili v Trstu za časov Avstrije niti ene srednje šole,
a osnovne smo si morali vzdrževati z lastnimi, od ust Čritrganimi sredstvi. Ako nam Avstrija ni dala narodnih šol, s tem ni nikakor rečeno, da do njih nismo imeli pavice in da te pravice še danes nimamo.
Bič s katerim je Slovence v narodnostnem pogledu bičala Avstrija, je znala iše vse huje zavihteti. Italija, ko je to ozemlje bilo prisojeno njej. Dasi je prva leta Italija dovolila razvoj slovenskega šolstva, ga je pozneje fašizem z eno samo krivično uredbo popolnoma zatrl. Naravno in popolnoma razumljivo je, da je po padcu fašizma slovensko šolstvo in drugo uradovanje postalo zopet slovensko. Fašizem je storil Slovencem dovolj krivic in bi bilo narav, nost nerazumljivo in protinaravno, če bi se po zatonu fašizma, 'še izpolnjevale njegove krivične uredbe.
V
Šolsko vprašanje
To je najbolj pereč predmet razprav, ki se mu posvečajo : L’ Emancipazione, V-oce libera in Giornale di Trieste. Toda bodimo si že vendar enkrat na jasnem. Vsak narod ima pravico, da se njegova mladina vzgaja v mate r i nem jeziku. Šolske stavbe na podeželju so zgrajene z davki slovenskih davkoplačevalcev, ker drugih tam ni. Kjer pa so tudi drugi davkoplačevalci in otroci in ti žele italijansko šolo, jo povsod tudi imajo, pa čeprav samo za 2 učenca, kot je to nekje blizu Trsta. Enako pa zahtevamo tudi zase, da se povsod, kjer so slovenski otroci odpro slovenski razredi. Katero italijansko šolo smo zasedli Slovenci? Kje smo Slovenci vrgli na cesto italijanske razrede? Kaj takega se je zgodilo leta 1941. v Ljubljani, kjer so vrgli dobesedno na ulico ljudsko šolo v Erjavčevi ulici in vanjo naselili italijansko ljudsko in srednjo šolo za peščico svojih otrok. Na vse šole so poslali italijanske profesorje, ki niso bili v Ljubljani ne rojeni, ne pristojni tja, niso imeli ne rezidence, skratka odjedali so kruh slovenskim profesorjem, ki so si morali radi vojne služiti kruh s težaškim delom. Mnogi pa so morali v internacijo, konfinacijo, da še danes ne vedo zakaj. A njih stanovanje in imetje so zasedli v Ljubljano poslani italijanski uradniki vseh vrst. Tako je bilo v Ljubljani, enako je bilo
drugod po deželi. In gospodje, ki so zakrivili vojne zločine, se danes mirno sprehajajo na svobodi. Za vsa grozodejstva, ki so se zgodila v Ljubljanski pokrajini, še ni odgovarjal pred sodiščem niti eden!
Če Slovenci v Trstu za časa Avstrije nismo imeli slovenskih srednjih šol, kje stoji zapisano, da nimamo do njih pravice ? Ali je zmagala demokracija nad fašizmom in totalitarizmom ali ne? Saj vendar gremo dalje v napredek in ne v nazadovanje. Trst pred 30 leti tudi ni imel univerze, a jo je zato treba danes ukiniti?
Slovensko šolstvo na STO-ju je nepolitično, učni programi so v skladu z .obstoječimi predpisi, učno osobje ima odgovarjajočo kvalifikacijo. To bi moralo zadostovati in bi moralo ustaviti nedostojno in nepošteno klevetanje slovenskega šolstva. Italijanski demokratični tisk je nekoč postavil zahteve za italijansko prebivalstvo na Primorskem. Tam zahteva zagotovitev gospodarskega življenja in razvoja. Prav tako želi.ublažitev nasprotstev med Italijani in Slovenci, ki se na tem ozemlju srečujejo. Da. vse to želimo in zahtevamo tudi mi. Medsebojno spoštovanje pravic in dolžnosti, ker le na ta način bo možno složno sožitje.	Dr. Š. M.
II«
Izbral je svobodo
Sovjetski polkovnik Grigo-rij Tokajev, ki je pred kratkim pribežal na britansko področje v Nemčiji, je imel v Londonu tiskovno konferenco. Tokajev je izjavil, da je sovjetski izvedenec za iznajdbe na raketni pogon. Obtožil je komunistični politbiro, da pripravlja tretjo svetovno vojno ter skuša uresničiti ekspan-zionistične1 in imperialistične ciljč. Sovj-etska zveza hoče i-nwti nadvlado nad vsem svetom.
Tokajev', je izjavil, da je bil član komunistične partije 16 let in da je imel važna tehnična mesta v rdeči armadi.
V	izjavi, ki jo je poslal britanski vladi, je Tokajev zapisal: »Velike žrtve in nečloveško trpljenje mojega naroda ni doslej prineslo nikakega izboljšanja za duševni, pravni in gospodarski položaj ruskega ljudstva. Sovjetska država potrebuje temeljite politične obnove. Medtem pa 14 članov politbiroja pripravlja tretjo svetovno vojno. Politika teh ljudi nima ničesar skupnega s potrebami in koristmi mojega naroda. Jaz nočem, več biti orodje te politike. Vedno sem bil prepričan, da sovjetska zunanja politika tepta pravice drugih držav.«
USODA MLADINE V TITOVI ]U605L9Vm
Nedavno zaključena konferenca za plovbo po Donavi je morda imela največjo dobro stran v tem, da je lahko prišlo v Beograd večje število tujih časnikarjev, ki so lahko kolikor toliko od blizu opazovali sedanje stanje in življenje v Titovi Jugoslaviji.
Skoraj vsi tuji poročevalci se pri slikanju današnjega položaja v Jugoslaviji ujemajo v sodbi, da je poglavitna opora Titovega komunističnega režima — mladina. Po njihovem mnenju mladino v Jugoslaviji preveva duh fanatičnega nacionalizma, tako divjega in zagrizenega, kakor smo ga poznali doslej isamo v Nemčiji pod nacizmom.
»»New York Herald Tribune« pa zavrača te trditve in pravi, da je taka sodba o mladini v današnji Jugoslaviji zmotna.
Kakor mladina slehernega naroda, tako mora tudi mladina v Titovi Jugoslaviji misliti na svojo bodočnost ter se nanjo pripravljati. Toda razlika med njo in med mladim rodom pri drugih narodih je v tem, da jugoslovanska mladina danes o svoji bodočnosti ne more nič odločati in tudi ne more svobodno izbirati svoje poti.
V Titovi Jugoslaviji je vse življenje mladine, vse njeno udejstvovanje, vsi načrti, ki se tičejo nje, pod vodstvom države ter pod njenim strogim nadzorstvom. Ta mladina nima nobenega lastnega življenja, marveč je samo orodje v rokah državnih komunističnih eksperimentatorjev.
Mladi ljudje morajo »prostovoljno« stopati v delovne brigade in prepevati hvalnice v slavo Titu, vse pod budnim očesom agentov tajne policije, ki jih tudi med mladino kar mrgoli.
•
V današnji Jugoslaviji ne zadostuje, da je mlad človek samo navdušen. Ne, doseči mora tisto stopnjo navdušenja za novi red in za njegove nosilce, katero mu določi država. Kdor bi tega ne delal, ali bi kazal pri navdušenju mlačnost in brezbrižnost, postane takoj sumljiv. Kogar dobe na sum, temu trda prede.
Če je tak osumljenec n. pr. študent, se bo lepega dne znašel docela osamljen.Sošolci se ga bodo ogibali, profesorji ga bodo vili in mu delali težave na vseh koncih in krajih. Ne bo mogel dobivati knjig iz šolskih knjižnic; ne bo mogel uporabljati drugih učnih pripomočkov in bo prej ali slej prisiljen, da prime za kramp in lopato — če ga ne bodo lepega dne prijeli, zaprli ter poslali na prisilno delo.
Vsak mlad človek v Jugoslaviji ima danes na izbiro tri pota: da se upre, da odide v tujino, ali pa da še podvrže režimu in njegovim vzgojnim načinom.
Prva pot, upor proti današnjemu redu in režimu, brez orožja in druge pomoči, ki bi morala prihajati iz tujine, pomeni toliko kakor samomor. Za drugo pot, za življenje v pregnanstvu, se je v zadnjih treh in pol letih odločilo na tisoče mladih ljudi iz Jugoslavije. Tudi ta odločitev je bila junaška, zakaj življenje po begunskih taboriščih ali izven njih ni posebno privlačno. Nešteto mladih jugoslovanskih beguncev po raznih državah Evrope podnevi dela v tovarnah, na polju ali rudnikih, ponoči pa študira v okoliščinah, v katerih bi malokdo vzdržal.	•	•
Toda tudi v tujino pobegniti še zdaleč ni mogoče vsem. Večina jugoslovanske mladine mora ostati doma in se pač mora delati, ko da navdušeno sprejema Titovo strahovlado. Drugega ji tudi ne ostane, ako hoče o.stati živa ter se ohraniti za bodočnost.
Toda navzlic temu videzu je duh svobode v teh mladih srcih še vedno živ in ga nobena sila ne more ugasniti. Za zdaj se je treba pač potajiti in hliniti. Toda mladi ljudje v današnji Jugoslaviji samo čakajo dneva, ko bo moči vreči s sebe rdeče spone ter se maščevati za vse prestano gorje in za vso zamorjeno mladost.
Kakšno je pravo in resnično razpoloženje med mladino v Jugoslaviji danes, zgovorno priča naslednji dogodek:
Titova vlada je lani poslala na državne stroške v Francijo študirat sto mladih ljudi. Od teh sto se jih konec letošnjega leta šestintrideset ni maralo več vrniti domov, Treba je poudariti, da so teh sto izvoljencev izbrali w skrbnem rešetanju izmed najboljših in, kakor oni pravijo, najbolj »iz-
Utrinki o tehničnih
napredkih
(Wickham Steed)
Če je v teh dnevih negotovosti gledanje v bodočnost težavno, je lažje in mogoče tudi koristnejše gledati v preteklost ter pregledati obdobja tehničnega napredka, zlasti še tistega, ki se tiče zavo* jevanja prostora.
Do tega razmišljanja me je privedlo obvestilo, da bodo v mej secu septembru ob obalah vzodne in južnovzhodne Anglije največje letalske vaje mirnega časa. Vaje bodo zavzele Obliko napada proti zahodu iz črte Švica — Nizozem*
ska   Norveška ter obrambe
londonskega področja proti vzho* du. V ofenzivnih operacijah se bodo britanskim letalskim silam pridružila ameriška letala, ki imajo svoja oporišča v Veliki Britaniji'.
Še bolj kot o tej dozdevni bitki
ter o njenem možnem pomenu v sedanjem trenutku pa sem raz* mišljal o čudovitih spremembah, katerim sem bil priča v prvi po* lovioi našega stoletja. Čeprav sta te spremembe deloma predvidela dva velika moža 19. stoletja, tako različna med seboj — angleški pesnik Tennyson in francoski pi* sec znanstvenih romanov Jules Verne, — ni mogoče reči, Ida so se njihove napovedi izkazale za povsem točne. Tennvsonov fan* tastičen sen iz njegove pesmi »Locksley Hall«, objavljen leta 1842., je postal resnica ‘kar se tiče zračnih ladij in pilotov, ki stopa« jo z neiba, na žalost |pa še ni po* stal resnica, kar se tiče vesoljne* ga miru in sloge..
Tudi vedžki del Vernejevih na* povedi je postal živa resnica,.
vstavši tisto, po kateri bo »leteči ^stroj težji od zraka triumfiral nad svojimi rivali, ki so lažji od zraka.«
Med leti 1880. in 1890. sem bil pod vtisom te ideje ter sem o njej govoril s svojim očetom, ki je bil človek neobičajnega razu*, ma. Ker on ni predvidevali izuma motorja na notranje izgorevanje, mi je dejal, da me bom nikoli vi* del letečega stroja, ker da bi bila težava ohraniti ga v zraku nepre* mostljiva. To mnenje mojega očeta mi je kasneje vedno služilo kot opomin, da naj nikoli ne mi* slim ali rečen) prenaglo, da ni mogoče premostiti navidezno ne* premostljivih težav.
Šola letalskih ladij, »lažjih od zraka«, je po vsem videzu že skoraj triumfirala, ko je leta 1901. letel Santos Dumont z vodljivim' balonom iz pariškega predmestja k Eiffelovemu stolpu jn se-potem vrnil na izhodiščno točko. Ta* kratni slavni pariški dopisnik lista »Times« De Blovvitz je opazoval ta polet 7. balkona svojega stano* vanja ter je pozdravil dogodek kot pričetek nove dobe v zgodovi* ni človeštva. In vendar je De'Blo*
witz imel napak, vsaj glede zra* koplovov. Kaj kmalu je sam Dumont prešel na leteče stroje, pa četudi so ga v tem prekosili brata Wright in Farman ter Bleriot.
Imel sem srečo, da sem bil v Londonu julija meseca leta 1909., ko si je Bleriot priboril premijo Northcliffe v višini 1000 funtov sterlingov, ker je kot prvi preletel Rokavski preliv z letečim strojem. To mi je pustilo globok vtis; ra* zumel sem, da je Velika Britanija prenehala biti otok, ki je dosto* pen edino le z morja. In vendar mi je razgovor, kateremu sem prisostvoval nekaj tednov kasne* je na letališču blizu Dunaja med avstrijskim cesarjem Francom Jo* žefom in Bleriotom, dokazal, ka* ko se sami pionirji letalstva- niso takrat še zavedali sile letalstva. Bleriot je takrat pokazal avstrij* sko * madžarskim oblastem to, kar je njegovo enokrilno letalo zmoglo in je letal okrog letališča
v	višini približno 18 metrov. Po pristanku so Blerioita predstavili cesarju, ki mu je dejal: »Čudovi* to! In kljub temu so mi ravno danes rekli, da je neki francoski
letalec letel nad Eiffelovim stol* pom, ki je vendar visok 275 me* trov« .Da, Vaše veličanstvo«, je odgovoril Bleriot, »to je možno, toda nimajo vsi takšnega poguma, da bi leteli tako visoko.«
Pred nekaj tedni je neko letalo, ki preletava vsakodnevno Atlan* tik v takšnih višinah, preiti kate* rim je Eiffelov stolp videti za* stavni drog, uresničilo težnjo, ki jo je izrazil lord Northcliffe* v pismu z dne 15. julija 1919. kapi* tanu Alcocku in s katerim je če* st ital pilotu, ki si je tisto jutro priboril nagrado 10.000 funtov sterlingov za prvi uspešni preko* atlantski polet. »Z gotovostjo pričakujem tisti dan, v katerem bodo londonske jutranjike proda* jali zvečer v New Yorku — je takrat pisal lord Northcliffe. To se dogaja vsakodnevno danes.
Leta 1909. je Bleriot potreboval nad pol ure za prelet 34 km čez Rokavski preliv. Pred nekaj dne*
vi	pa je neki Britanski letalec prevozil v manj kot pol ure iz Londona v Pariz (427 km), da bi obedoval z Bleri otovo vdovo.
Zdaj pa se že lahko vprašamo, kakšen je pomen vsega tega. Sem
mnenja, da se človek ne more dejansko počutiti zadovoljnega nad zmagoslavji tehnike, temveč mora ne le poskušati iskati, tem* več tudi doseči enako važne uspehe na področju politike in tnorale, da bi tako izravnal ta čisto tehnični napredek.
Strahotno vprašanje današnje* ga časa je, dali se bodo ta vpra* šanja rešila, ali pa se bodo izro* dila v nov svetovni spopad.
Kljub riziku, da me dogodki postavijo na laž, sem naklonjen pridružiti se tistim, ki verujejo v dobri čut človeštva in ki se vsaj deloma strinjajo s stališčem po* kojnega Wcndella Willkia, ki je govoril in pisal o »združenem svetu«, ter stališču Bevina, ki za* upa v dosego »svetovne vlade«.
In kljub teinu največje letalske vaje, katerih bom priča in ki ima* jo nalogo vzeti pogum roorebit* nemu napadalcu, niso take, da bi nehal upati, da bi tisti »dobri* čut večine«, na katerem je slonel Tennysonov sen, ne mogel pre* prečiti najvišje blaznosti, ki je uporaba zavojevanj tehnike v raz* diralne, ne pa v ustvarjalne smotre.
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto II. - btev. 37
grajenih« mladih komunistov, glede katerih doma ni bilo niti sence dvoma ali suma.
Ceso tako malo zanesljivi in zvesti celo mladi jugoslovanski komunisti, si lahko mislimo, kako je z večino mladine, ki ni komunistična.
Videz, ki ga vzbuja današnje vedenje mladine v Jugoslaviji, je zelo varljiv. Ko bodo nastopile ugodne okoliščine, utegne največje razočaranje nad to mladino doživeti prav Tito, ki se danes dela njenega gospodarja in mojstra.
Tedaj bodo ti mladi ljudje pred vsem svetom izpričali svojo vero v demokracijo in vse svoje sovraštvo do sleherne tiranije, ki danes duši njihovo mladost ter jim zapira pot do svobodnega razvoja in svobodnega dela za lastno bodočnost in za bodočnost domovine.
IZZA ZAVESE
Smrtna kosa
Doznali smo, da je v Tolminu umrl te dni v starosti 65 let Vinko Fili, dolgoletni pevovodja in dol* goletni predsednik Rokodelskega bralnega društva. Posebno v čast mu štejejo Tolminci, da se je žrt* voval s cerkvenim petjem v ča. su, ko je bilo fašistično nasilje najhujše in ko je bila v Slovenc skem Primorju cerkvena pesem edino kulturno udejstvovanje, ka= terega so pa tedanje oblasti tudi preganjale. Zaradi kulturnega u* dejstvovanja je bil seveda zaprt. Slava njegovemu spominu!
Politični manevri
Od raznih strani goriške dežele onstran zavese prihajajo značilne vesti, da se Titove oblasti opirajo sedaj na kmete posestnike, katere zagovarjajo pred najemniki. Te vesti trdijo, da so v raznih krajih Brd ukazali najemnikom, da mo* rajo izročiti gospodarjem najem* nino v višini 25°/o vseh pridelkov, gospodarjem pa so dali dovol* jenje, da odpovejo pogodbe in
odslovijo od kmetije tiste najemnike, ki pogodbo kršijo z ozirom na dajatve in na slabo obdelo* vanje.
Ali je Tito spoznal, da ima le pravi in resnični gospodar zemlje, ki jo tudi sam obdeluje ali nad* zoruje, smisel in skrb, da zemlja bogato obrodi? Pozno sicer, toda ne prepozno za tistega, ki se hoče trezno učiti iz bridkih izkušenj, ki so privedle narod v pogubo za* radi slabe prehrane. Tega vsega je kriv komunizem. Proti komu* nizmu se je kmet uprl s pasivno rezistenco in izgleda, da je zma* gal. Pomislimo samo na obsodbo Kominforma, ki je očital Titu, da ni uvedel sovhozov in kolhozov, to je, da ni razlastil kmeta. In Tito, kakor izgleda, popušča. Prebrisani diktator je uvidel, da se proti kmetom v Jugoslaviji ne da * vladati, zato je nekoliko zrahljal vajeti. Naj vrag pobere načela, samo da se on in njegovi ohranijo pri koritih.
Najemnikom je komunizem obljubljal zemljo, zato naj jim proti primernemu plačilu zemljo tudi da. Tisto zemljo, ki je dose* danji gospodarji ne morejo sami obdelovati.
Poroka
V	barkoveljski cerkvi sv. Jer* neja v Trstu sta se dne 1. t. m. poročila gdč. Justina Jeriha in g. inž. Edvard Lapornik. Poročni obred je izvršil g. župnik Kramiarič. Za pričo sta bila neve* sti g. Tone Špiljak, ženinu pa nje* gov brift Adolf Lapornik. Mlade* mu paru iskreno čestitamo!
Nižja trgovska strokovna šola v Trstu
Vpisovanje na Nižjo trgovsko šolo v Trstu (Via della Scuola Nuova 12/111) traja do 25. t. m. vsak delavnik od 9 -— 12 ure. Vsa pojasnila so navedena na oglasni deski v šoli.
Slovenska industrijska strokovna šola v Trstu
Vpisovanje v Slov. nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstu (Rojan, ulica Montor-sino št. 8) se je pričelo 1.1. m. in traja do 25, t. m., vsak delovnik od 10 do 12 ure. Podrobnosti in pogoji so navedeni na razglasni deski v šoli.
Slov. učiteljišče v Trstu
Vpisovanje na Slov. državno učiteljišče v Trstu se je pričelo 1. t. m. in se zaključi 25. t. m. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite v jesemskem roku. Vpisovanje Se vrši vsak dan v tajništvu Slov. učiteljišča. Ulica Laz-zaretto Vecqhio 9^11., in sicer dopoldne od 10. do 12. ure. Popravni izpiti se bodo pričeli dne 16. t. m. po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski Slov, učiteljišča.
Slov. nižja srednja šola v Trstu
VPISOVANJE učencev in učenk v Slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu se je pričelo v sredo 1. septembra. Vpisovanje se vrši od 10. do 12. ure dopoldne. Vse podrobnosti o vpisovanju so razvidne na oglasni deski v šoli.
Poziv!
Prosvetni urad ZVU vabi po* tom višješolske uprave, da se, v statistične svrhe, priglasijo vsi o* ni, ki bi želeli obiskovati nasled* nje šole s slovenskim učnim jezi* kom v Trstu: klasično gimnazijo, siednjo tehnično šolo in dvoraz* redno trgovsko šolo. Vsi, ki se pri* javijo, morajo navesti ime in pri* imek, ime očeta in matere, kraj in dan rojstva, bivališče staršev, bivališče dijaka in predložiti zad= nje spričevalo. Prijave se spreje* majo pri tajništvu slovenskega u* čiteljišča, ulica Lazzaretto vec* chio 9, vsak dan od 10. do 12. ure. Priglasi se sprejemajo do 20. sep* tembra. Tajništvo bo vsem dalo pojasnila, v katero šolo se vsak posameznik lahko vpiše. Opozar* jamo, da je klasična gimnazija potrebna v prvi vrsti za vse, ki hočejo postati profesorji na viš* jih srednjih šolah, sodniki, zdrav* niki itd. Srednja tehnična šola ima več oddelkov: kot strojnega, gradbenega in še razne druge. Dvorazredna tgovska šola je na* daljevanje nižje trgovske srednje šole. Za vpis v vse te šole je po* treben nižji tečajni izpit (esame di lieenza).
%
Skregana fratelanca
Po tržaških listih posnemamo, da je UAIS za Istro začel izdajati v Kopru tednik »Naša borba«, ki ga urejuje iz tržaškega LJAIS*a izgnani Branko Babič. Umevno, da list ostro napada tržaške ko* minformiste, ki so njenemu ured* niku — yclikemu Gromovačku tako nedostojno odpovedali po* korščino in mu pokazali vrata'.
Desetletnica
Dne 3. t. m. je minulo 10 let, kar je msgr. Anton Santin zasedel škofovsko stolico pri sv. Justu v Trstu.
Z nabrežinskega Krasa
Dne 28. in 29. avgusta smo imeli v treh naših duhovnijah le* pe cerkvene svečanosti, ki se jih je udeležilo mnogo ljudstva. V
Šempolaju smo 28. m. m. prazno* vali farnega patrona sv. Pelagija. Pri tej priliki je goriški nadškof posvetil glavni oltar naše župne cerkve in birmal 60 naših otrok. Drugi dan, v nedeljo 29. m. m., predpoldne je nadškof v Štivanu podelil zakrament sv; birme nad sto otrokom, popoldne je posetil pa Nabrežino, kjer je imel nad 200 birmancev. V vseh treh du* hovnijah so priredili nadpastirju slovesen sprejem.
Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakobu
Okrog te šole, ki je bila včasih ponos slovenskih Tržačanov, se v zadnjem času dogajajo stvari, ki so bridke za vsakega poštenega Slovenca. »Prim. dnevnik« od 22. m. m. je prinesel glede te šole sledeče:
POJASNILO :
Ker si neki krogi po pisanju lista »// Lavoratore« prisvajajo razpolaganje s Tržaškim tiskar* nim zavodom pri Sv. Jakobu na osnovi ljudskega prostovoljnega dela, ugotavlja Založništvo trža* škega tiska:
1) Stavba pri Sv. Jakobu, kjer je Tržaški tiskarski zavod, je last Ciril * Metodove družbe, ki jo je zgradila že pred desetletji s pros stovoljnimi prispevki, da v njej omogoči šolsko vzgojo tržaških slovenskih otrok v njihovi materinščini.
2) Fašistični režim, ki je šolo zaprl, je uporabljal stavbo za svoje raznarodovalne namene.
3) Ker je bila stavba v teku sve* tovne vojne domala porušena, se je takoj po osvoboditvi porodila zamisel, da se obnovi in v njej u* redi kulturni dom.
4) Ker niti demokratične orga* nizacije, niti lastnica CMO niso imele na razpolago zadostnih de* narnih sredstev, se je Zadružni* štvo tržaškega tiska (tedaj imenovano »Založništvo Primorski Dnevnik«) ponudilo lastnici, da stavbo na svoj račun obnovi in si v njej uredi svojo tiskamo irt u* redniške prostore. Na to je Ciril-Metodova družba ob koncu leta 1947. pogodbeno pristala.
j) Na podlagi te pogodbe je Založništvo tržaškega tiska s svojimi sredstvi izvedlo obnovo in adaptacijo stavbe, ki je sedaj
v	njegovem najemu. Lastnica CMD mu odplačuje investirana sredstva na ta način, da mu od= šteje dolžno najemnino. V pri* meru, da se pogodbeno razmerje prekine, predno so plačane vse investicije, je CMD dolžna povr* niti Založništvu preostali del investicij.
6) Pomoč pri obnovi stavbe, ki je še vedno izključna last CMD, pa kljub požrtvovalnosti prosto* voljnih delavcev in zbranih pri'g spevkov, za katere izraža Založb ništvo tržaškega tiska polno pri* znanje, čeprav ni šla vsa ta po* moč neposredno v njegovo korist, marveč v glavnem v prilog Ciril -Metodove družbe, po svoji \>r£cb nosti ni presegla pičlega odstotka investiranih sredstev.
Založništvo tržaškega tiska.
zapustili svojo domovino (bolje rečeno ... Titovino). Ta načrt pa ni bil izveden »dosledno«, zato čutijo danes ti veljaki posledice. Begunec Maver jim je živ dokaz, kako so ti »esuli« ... nevarni. Ved* ril in oblačil je po Sv. Križu cela tri leta ta »begunec«, ki je bil bolj Titov, kot Tito sam, danes pa jim je zavozil vso svetokriško bando v kominformistični objem. Še se spominjajo Križani, kako so gledali — pred tremi leti — s simpatijo na Maver*ja, ker so u* pali, da bo mnogo doprinesel pri širjenju slovenske kulture v vasi. A so bili razočarani. Maver je kvečjemu širil le komunistične i* deologije, ki ubijajo vsako kultu* ro, ker mu je tako pač bolj ... pri* jalo. Večkrat so se vaščani vpra* šali, od kod jemlje sredstva za njegovo vse prej kot »proletarsko« življenje. Nihče ga ni videl kdaj na delu. Ko je pa prišel v vas, res ni bilo mogoče misliti, da bi sam imel sredstva, da bi se vzdrževal: saj še kovčeka ni imel... Ko je počila kominformska bomba, je ta človek preplašeno gledal okoli sebe in se spraševal, s kom naj potegne. Svetokriški »velikani« so tudi vsi zbegani gledali, ko so ce* lo »njega« videli v zadregi. Pred* sednik lokalnega odbora — nje* gov dober prijatelj — se ni hotel zameriti nikomur, in v znak ... ne* opredeljenosti, je izobesil dve za* stavi: Titovo in rdečo mednarod* no. Mislit si je, da bo tako volk sit ’in koza cela. Ti ljudje ne gle* dajo na politično poštenje, na doslednost, moralo. Imajo samo enega boga: to je oblast — in tej dosledno služijo.
Jc*li Maver stavil na pravega konja?
Sv. maša na Katinari'
V	nedeljo 12. t. m. ob 10 uri se bo vršila slovesna sv. maša v ka* pelici Kraljice miru.
Iz Bazovice
(Misli ob bazoviški proslavi)
»Fratelančni« pokloin je bil dru* gačen kot poklon demokratskih Slovencev. Začeli so se prepirati že prejšnji teden, potem so se za silo pobotali. Privlekli so v Bazo* vico kominformisti in Titovci vse, kar je bilo mogoče. Največ je pa bilo kominformističnih pristašev, med njimi italijanskh komuni* stov. Prava Babilonija. Vsak Tržačan ve, da bazoviški mučeniki niso bili niti komunisti, niti Itali* jani in da so padli za vse dru* gačne cilje in vzore, kot so komu* nistični. In vendar romajo v Bazo* vico. To je plod komande: »Ob* bedire, senza discutere«! Tako si komunizem in njegovi vodje, ki so obsojali bazoviške žrtve kot nacionaliste in kriminalce, že tri leta laste pravico, da jih progla* šajo za svoje, samo da lažje va* rajo one slovenske mrtve duše, ki vse verujejo na komando. In da je komedija še bolj popolna, vla* čijo v Bazovico tudi italijansko prebivalstvo, ukažejo igrati pred spomenikom padlih komunistično internacionalko in himno »Mamel* Ii«, kar je približno tako, kakor če bi igrali na grobu Oberdana avstrijsko cesarsko himno: »Gott erhalte...«. Vsak pošten in objek* tiven človek, Slovenec ali Italijan, bo priznal, da je bila zadnja ko* munistična proslava v Bazovici smešno komediantstvo, ki je sa* mo skrunilo spomin bazoviškil žrtev. Vsi, ki so prišli v Bazovi* co 5. sept. so to čutili, toda manj* kal jim je moški pogum, da bi se uprli blatenju spomiiia onih, ki so dali življenje za svoje prepričanje, za svoje ideale. Ubogo slovensko ljudstvo, kam ga je do* vedla komunistična fratelanca in kominformistična diktatura!
ne, kjer prodajajo navaden kruh na izkaznice. Ravno tako je pre* povedano izdelovati in prodajati bele testenine, ki pa se lahko iz* delujejo samo za zasebnike. Ti zasebniki, ki si dajo peči bel kruh in bele testenine, morajo biti vpisani v poseben seznam.
Za kršitelje tega zakona in odloka so predpisane stroge kazni.
Vojaški nabori
Te dni posluje v Gorici nabor* na komisija. Po goriških ulicah veselo prepevajo in uganjajo hrušč dobro razpoloženi mlade* niči. Slišati je slovenske, italijanske in furlanske pesmi.
Birmovanje v goriški okolici
Zadnji dve nedelji je bilo v Vr* tojbi in v Solkanu slovesno bir* movanje. Birmancev je bilo v Vrtojbi preko 500, v Solkanu pa preko tisoč. Birmoval je apostol* ski administrator msgr. dr. Toroš.
čistega
Zgornje pojasnilo nam odkriva j mnogo trpkih in žalostnih resnic.
| Naj za danes ugotovimo samo dve:
S svojim vdinjanjem komuniz* mu nam je prevarantna Osvob. fronta poleg drugih usodnih ne* sreč prinesla še to, da So Vidalje*
vi	kominformisti, to se pravi, v bistvu italijanski komunisti, za* sedli Šentjakobsko šolo, katero je vodstvo Ciril*Metodove družbe dalo pod pritiskom Babičeve sku* pinc v najem komunistični orga* nizaciji.
Udarniška pomoč, s katero se j komunisti tako radi bahajo, je ! bila pri Sv. Jakobu pičle vredno* | sti, tako pove pojasnilo sedaj. Ko je bila pomoč v teku, so jo hvali* sali do neba in varali svoje ljudi.
Sv. Križ pri Trstu
Svetokriški samoimenovani pr* vaki so od vsega začetka imeli v programu odstranitev iz vasi vseh beguncev, ne glede na njih mi* ; šljenje ali obnašanje. Vse so oži* | gosali 1iot protinarodne elemente, | ker so pobegnili iz Jugoslavije in
Izpiti in vpisovanje na slov. srednjih šolah v Gorici
Na vseh slov. srednjih šo-I lah v Gorici bodo izpiti (ra-| zen mature) v drugi polovici
I	meseca septembra po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole.
Vpisovanje v vse slov. srednje šole v Gorici se prične 1. septembra in se za-
I	ključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite v jesenskem roku. Vse podrobnosti so navedene na razglasni deski šole.
i	Zaključek šolskega
zabavišča
V	petek 3. t. m. smo imeli zo* pet priliko veseliti se nad našimi otroci, ki so nas ob zaključku po* i letnega zabavišča povabili in nam nudili urico prijetne zabave z res posrečeno izbranim vzporedom. Opazili smo ob tej priliki med na* Šimi malčki lepe umetniške spret* nosti in krasne glasove. Pokazali so nam s prireditvijo in z bogato razstavo ročnih del svojo dobro voljo in veliko marljivost. Vsemu osebju, ki je tako spretno delova* lo v zabavišču, staršj izrekamo svoje hvaležno priznanje. Tudi pri tej prireditvi smo opazili i veseljem navzočnost najvišjih za* stropnikov našega šolstva, vodite* lje šolskega patronata, ki je imel zabavišče v dovršeni oskrbi in tu* di zastopnike občine in cerkve, ki so se vsi pohvalno, izrekli.
Božji mlini...
Po deželi se naši ljudje s stra hom spomnijajo terorja, ki ga je nad ubogim briškim ljudstvom in tudi izven Brd uganjal fašist zdravnik D’ Ottoone. Koliko gorja je prizadjal našim ljudem in tudi nekaterim Furlanom! Sedaj pa kroži še nepotrjena, a verodostoj* na vest, da je D’ Ottone zaprt v Rimu v Regina Coeli, prav tam, kamor je mnoge spravil! Božji mlini... A tisti, ki so danes uprav*
niki, naj že enkrat popravijo kri* vice povzročene od sličnih fa*
Si s to v!
Deželni statut
28. in 31. avgusta ter. 3. t. m. je bilo v Vidmu zasedanje furlan* skega posvetovalnega odbora za preučevanje osnutka deželnega statuta. Pri zasedanju v Vidmu sta bila prisotna tudi dva zastop* nika Slov. dem. zveze, ki sta tol* mačila želje in zahteve slovenske manjšine. Gre le za normalni statut (posebni je odložen za nedoločen čas), ki ga bo pretresala in odobrila najbrže poslanska zbornica v Rimu na prihodnjem zasedanju tako, da bo stopil kma* lu v veljavo.
Milijoni iz Mashallovega načrta
Ameriška pomoč za obnovo Ev* rope po Marshallovem načrtu se je raztegnila tudi na umetnine in bo v tem pogledu deležna pomoči tudi goriška pokrajina in sicer: za poprave pri goriškem gradu dobi ,5 milijonov, za stolno cerkev v Gradežu 15, za cerkev v Ma* rianu 1,500.000, za palačo Tor* riani in trdnjavo v Gradiški 40 milijonov lir.
Belo moko, bel kruh in bele testenine prepovedano prodajati
Okrožnica goriškega prefekta od 1. t. m. opozarja javnost na zakon od 2. 8. 1948 štv. 1036 in na odlok Visokega komisarja za prehrano od 8. 8. 1940, ki prepo* vedujeta peko kruha iz moke presejane pod 83,50°/o.
Industrijski mlini ne smejo mleti za zasebnike: navadni mlini pa lahko meljejo po predpisanih določilih tudi za zasebnike in tudi belo moko, !to je presejano v ni* žjem odstotku kakor zgoraj navedeno. Toda peki ne smejo peči za progajo belega kruha. Za za* sebnike pa lahko pečejo tudi tega, toda zasebnim strankam ga ne smejo izročati v prostoru trgovi*
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
Poročila dnevno: ob 7.45, 12.45,
14.00 (izvzemši nedelje), 19.45 in 21.15.
Dnevni pregled tiska: dnevno ob 14.15.
Nedelja, 12.9.1948: 9.00 Kmetijska oddaja. — 13.00 Glasba po že* Ijah. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 19.00 Ali že ve* ste? — 20.10 Slovenski vokalni kvintet. — 20.30 Filmski trak. —
21.00 Vesela ura.
Ponedeljek, 13.9.48: 13.00 Jugoslo*
vanski glasbeni motivi. — 19.00 Zdravniški vedež. — 2010 Ve* sele melodije na harmoniki. —
20.30 Sprehodi po našem pode* želju. — 21.00 Beethoven: »Fi* delio«, opera v 2h dejanjih.
Torek, 14.9.48:	13.00 Slovenske
narodne pesmi. — 18.00 Popol* danski sinfonični koncert. —
19.00 £lovek in priroda. —
20.30 Moja zemlja. —	21,00 Slušna igra SNO. — 21.45 Slo* venski vokalni kvintet.
Sreda,15.9.48: 13.00 Glasba po že* Ijah. — 18.00 Mamica pripove* duje. — 18.40 Dunajski valčki.
20.00 Pevski koncert Dušana Pertota. —	20.30 Z domače knjižne police. — 21.00- Veori mladini: Istrska vojna in Mum-ljanska kronika. — 22.00 Mo* zart: Koncert za 2 rogova in or* kester.
Četrtek, 16.9.48: 12.10 Iz češkega in slovanskega glasbenega sve* ta, — 19.00 Slovenščina za Slo* vence. — 19.15 Komorni zbor. 20.03 Dekliški kotiček. — 21.00 Slov. mladinsko gledališče: Mil* činski — Vesela igra o žalostni princesi. — 22.00 Sinfonična glasba.
Petek, 17.9.48: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Iz Griegovih del. — 19.00 Tehnika in gospo* darstvo. — 20.30 Tržaški kul* turni razgledi. — 21.00 Mojstri besede.
Sobota, 18.9.48: 12.00 Ljudje in nazori. —13.00 Pesmi za naj* mlajše. — 18.00 Iz klavirskih del slavnih mojstrov. — 19.0C Oddaja za najmlajše: Volk in sifdcm kozličkov. — 20.30 Pro* gramski periskop. — 21.00 So. botni večer: Iz radijske malhe.
22.00 Večerni koncert orkestrnl* ne glasbe.
Darovi za Uršičev tisk. sklad
J. P. 1000; Zora Kavčič 300; krožek prijateljev iz T. mesečno 300,	500,	1000, 300, 300, 1000,
400, 500 « 4300; star partizan, zvest čitatelj »Demokracije« z nado, da jo bomo čitali vsaj dvakrat na teden 1000 z vzklikom »Dol komunizmu — svoboda Slovanom; A. A. kot prispevek za avgust 100; skupina kmetov in delavcev iz Devina daruje 2900 lir zato, ker edino ona resnico poje.
Iskrena hvala I
Odgovorni urednik: Jenke Simčič Tiska tiskarna Budin V Geriči