V spomin Franci Telcer Človek je družabno bitje. Dano nam je, da se tesno navežemo na bližnje, pri- jatelje in sodelavce, s katerimi nas po- veže pot pri doseganju skupnih ciljev. Težko bi rekli, kdaj smo se s Francijem spoznali, vseskozi pa nas je razveselje- vala njegova mehko pojoča govorica koroškega reševalca izpod Raduhe in Pece. Franci je vsestransko živel za po- stajo GRS Prevalje od njenega začetka in v Komisijo za GRS pri PZS se je vklju- čil kot njen načelnik. Takoj smo začeli občudovali tudi njegovo organizacij- sko delo. Vseskozi je bil duša naših fi- nanc, pa naj je bilo v časih, ko so GRS trle finančne stiske, ali v obdobjih, ko se je dotok sredstev povečal in smo lahko lagodnejše načrtovali porabo. Franci je vselej imenitno znal poskrbe- ti, da smo razumno obračali novce, in dosegel je, da je bilo hkrati zadoščeno vse zahtevnejšim finančnim pravilom. Na to se je spoznal, rekli bi, kot dober harmonikar, ki zna meh s financami raztegniti, kakor mu je dopuščeno. Delo je obvladal in ga opravljal z zgle- dno natančnostjo ter potrpežljivo in dosledno tudi tedaj, ko bi vsak drugi že davno obupal. Težko nam je, ker z besedo ni mogoče orisati lika našega vztrajnega, domi- selnega, nadvse predanega tovariša. Zagrizeno je načrtoval ukrepe, priga- njal in zbiral podatke, ko je bilo treba podkrepiti naše vloge za pomoč ali upravičiti izdatke pred tistimi, ki pod- pirajo delo GRS, in pripravljal letna fi- nančna poročila za zbore gorskih reše- valcev. Pogosto smo pomislili, da brez Francija ne bi mogli uspešno opraviti nalog, ki jih nikoli ni zmanjkalo in so, kot po pravilu, postajale vedno zah- tevnejše, vse bolj zapletene. Njegovo delo nikoli ni bilo posebno opazno, saj ga je pogosto opravil doma, zvečer, ponoči, tudi v nedeljah in praznikih. In četudi je bilo delo obsežno, pred- vsem pa odgovorno, vezano na kopico predpisov, ko je bila možna samo ena rešitev, je Franci nalogo opravil dobro in pravočasno. In memoriam Miro Žolnir 1939 –20 0 8 »Tudi jaz, trava med travami, drevo med drevesi, bom spal z razprostrti- mi rokami in objemal zvezde, oblake, ptice in se pogovarjal s tabo, zemlja, dolgo, dolgo, tako dolgo, da ne pre- sahnem, tako kot očnica tam visoko v gorah, ko mrzli gorski veter pozno v jeseni zaledeni vsa planinska pro- stranstva.« S temi besedami se je ob zadnjem slovesu Mira Žolnirja na sta- rotrškem pokopališču poslovil Drago Kolar v imenu kolektiva Premogovni- ka Velenje. Te misli dejansko ponazarjajo življenj- sko pot našega planinskega prijatelja, kronista, prijetnega sogovornika in neutrudnega funkcionarja v planinski organizaciji. Kdo se ne spominja Mirka, majhne, rahlo sključene postave, ki je na planinskih poteh in brezpotjih ubi- rala svojo pot? Rad je sam zahajal v hri- be, morda zato, da je lahko v neskonč- ni tišini gora razpredal svoje misli, ki jih je nato, oblikovane in izbrušene, pošiljal svojim planinskim prijateljem. Samo nekateri smo dobili številna pi- sma, ki jih je naslavljal na tiste, ki jih je v življenju najbolj cenil. V njih smo lah- ko prebrali veliko skrbno izbranih misli s številnimi prispodobami in dogodki, zapisanimi ob datumih, ki nekaterim morda niso pomenili nič ali pa so na- nje že zdavnaj pozabili, Mirku pa so pomenili veliko – še tako skromni do- godki iz zgodovine planinstva v doma- čem okolju. Pa saj ni čudno, da je bilo Mirkovo življenje vseskozi posvečeno planinstvu. Že njegov oče Bogdan je Ob delu so se zvrstila leta in desetletja Francijevega življenja, zdel se nam je neuničljiv, saj je brez prenehanja zve- sto opravljal dolžnosti, ki si jih je nalo- žil na svoja uporna ramena; tako kakor v mladih letih kot alpinist in planinec. V vsakem človeku, s katerim je sode- loval, je iskal le dobro in mu hotel po- magati. Občudovali smo ga tem bolj, ker je ob vseh raznovrstnih dolžnostih pogosto premagoval tudi zdravstvene težave, ne da bi se to kakor koli pozna- lo pri njegovem delu. Franci je bil pre- dan gorski reševalec s posluhom za vse naloge in izzive sodobnega časa. Bil je med prvimi, ki so postajo GRS preoblikovali v Društvo GRS Prevalje in spodbujal je ustanovitev Gorske re- ševalne zveze Slovenije. Skrbel je za svoje društvo in mu pomagal utirati pot skozi izzive vsakdanjika. Vzdrževal je prijateljske ter delovne stike z gor- skimi reševalci doma in onkraj meje. Vzorna je bila njegova skrb za varnost pred plazovi. Od vsega začetka je s Postajo GRS Prevalje organiziral letne dneve varstva pred snežnimi plazovi na območju Koroške. Omenimo še to, da je bil skromen, ni mu bilo do časti in pohval, čeprav si jih je z uspešnim in požrtvovalnim delom zaslužil. Bil je prejemnik častnega znaka RS za delo v planinski organizaciji in GRS. Za svoje humanitarno delo je prejel priznanje državnega sveta RS, pri civilni zaščiti RS pa plaketo CZ. Poznano nam je, da skromni ne govore o svojih zaslugah. Francijeva zemeljska pot se je konča- la, a v spominu ostaja še naprej z nami. Radi smo ga imeli in hvaležni smo mu za del poti, ki smo jo skupaj prehodili. Franci, počivaj v miru v zemlji svoje lepe zelene in gorate Koroške skupaj s kraljem Matjažem. Sorodnikom, čla- nom Društva GRS Prevalje in koroškim planincem v imenu slovenskih gorskih reševalcev izrekam iskreno sožalje! 1 1 Dušan Polajnar, prebrano na grobu. 90