Stev. 252.
O Ljubljani, g Četrtek, dne 31. oktobra 1907.
Leto xxxv.
Velja po poŠti:
u telo leto naprej	K 26-—
za pol leta „	„ 13"—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10-—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1-70
Za polllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah JI. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Uoravnistvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—i- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije, tlpravnlškega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega S strani.
Rojaki!
Podpisani rodoljubi vas vabijo na važen shod, ki se bo vršil v Ljubljani dne 11. novembra t. 1. kot ustanovni občni zbor »Slovenske podružnice avfetrijske Rafaelove družbe za varstvo katoliških izseljencev.«
Izseljevanje naših rojakov v Ameriko in druge tuje kraje je mogočen pojav, ki sega globoko v gospodarsko, družabno in politično organizacijo slovenskega ljudstva. Leto za letom raste število onih Slovencev, ki zapuščajo domovino mladi, zdravi, krepki, delavni in ki nosijo svoje dušne in telesne moči naprodaj tujcem po svetu. Ako se izseli toliko tftsoč naših ljudi vsako leto, morajo nastati sčasom v vrstah našega naroda velike vrzeli, ki jih bodo zasedli tujci. Po malem računamo na leto 10.000 (reci deset tisoč) izseljencev iz vseh slovenJskih pokrajin, od katerih povprečno vsak vzame seboj 500 kron vrednosti, kar znaša letnih pet milijonov K; to je vsota, ki mora kmalu znatno zmanjšati narodno premoženje. Izseljevanje je prava pijavka, ki pije kri iu mozeg iz našega naroda. Večkrat je res feila in revščina, ki jih mnogo žene na tuje. ker doma ne najdejo potov in sredstev, si pomagati. Kdo jim more zameriti? Še več pa jih izpelje želja, si hitro in izdatno pomagati do premoženja, ko vidijo, da si ta in oni prisluži v par letih v tujini denarja, ki pri nas doma velja že za bogastvo. Tudi to bi še ne bilo (slabo, ko bi se pametno vršilo.
Vse hrepeni po denarju, po sreči. Ali pa res najdejo vsi, kar s takim trudom iščejo? Izkušnja nam odgovarja, da mnogo naših rojakov zadene na tujem prezgodnja smrt; drugi se sicer vrnejo čez nekoliko let domov, nekateri praznu nekateri tudi z denarjtem, pa so često telesno in duševno opešali; bo-Ichni, pohabljeni se ne morejo veseliti sadu svojega trudapolnega dela. Lc malo je torej število onih izseljencev, ki jim je sreča mila. da si pribore zares dobro stanje ali v Ameriki, ali po vrnitvi doma.
Račun našega izseljevanja kaže na izgubo; kaj nam je storiti? Zabraniti in ustaviti se to veliko moderno gibanje sedanje dobe ne da; omejiti in urediti pa se da, in skrajni čas je že, da to storimo. To pa je težka naloga, ki se more uspešno izpeljati le z združenimi močmi.
Drugod po svetu vidimo državo, občine iu sploh javnost, da obračajo vso pozornost na izseljevanje, ker čutijo važnost tega pojava. Naj li mi držimo roke križem? Ne. — Prav zato vas vabimo na ta *shod, da se resno pomenimo, kaj je naloga države, dežele, občine, kaj dolžnost posameznikov v tej pre-važni zadevi, in da osnujemo podružnico Ra-
faelove družbe, ki naj bi bila moralno središče vsega tega delovanja.
Pričakujemo vas sigurno na ta shod in računamo na vašo pomoč pri rešitvi te težavne zadeve.
Z 13ogom za ljudstvo! V Ljubljani, na praznik sv. Rafaela, dne 24. oktobra 1907.
Dr. A. Gregorčič,
državni in deželni poslanec.
Franc Grafenauer,
državni in deželni poslanec.
Dr. Anton Korošec,
državni poslanec.
Fr. Povše,
državni iu deželni poslanec.
Fran Demšar,
državni in deželni poslanec.
Jožef Gostinčar,
državni poslanec.
Fran Jaklič,
državni in deželni poslanec.
Dr. J. Ev. Krek,
državni in deželni poslanec.
Dr. V. Schweitzer,
deželni poslanec.
Dr. Igu. Žitnik,
državni in deželni poslanec.
Dr. J. Janežič,
za pripravljavni odbor.
Shod u Preski.
V	nedeljo se je vršil v »Društvenem domu« v Preski dobro obiskan shod. Domači gospod župnik svetnik Brence je otvoril ob 3. uri popoldne Shod, pozdravi navzoče, posebno pa še poslanca Gostinčarja, kot neumornega poslanca, ki marljivo deluje za kmečki in delavski stan. Poslanci S. L. S. so vzor poslancev in najbolj delavni, kar je poslancev v zbornici.
Državni poslanec .1. Gostinčar, burno pozdravljen, prične: Dolžnost vsacega ljudskega zastopnika je, da gre med Hudi, da njih težnje prouči in svojo dolžnost tudi zanje izvrši. Govorili smo tu pri vas že dostikrat o splošni in enaki volivni pravici. Sedanji državni zbor je voljen po splošni in enaki volivni pravici, zato pa jc tudi upanje, da bo deloval.
V	zbornici je bilo stavljenih že več nujnih predlogov, ki so koristni našemu ljudstvu. Tudi S. L. S. jih je stavila več. Jako važen predlog, ki se je stavil tudi od S. L. S. po meni. je zavarovanje ljudstva za starost in onemoglost. Temu predlogu, ki je tako
eminentne važnosti za delavno ljudstvo, je v zbornici osigurana večina že s tem, da je dr. Lueger o priliki, ko sc je šlo za to, da se voli odsek, ki bi se posvetoval, kako naj sc dostojno proslavi 601etnica cesarjevanja našega cesarja, dejal: Ko bi bil izvoljen jaz v ta odfeck, bi predlagal, da da država 100 milijonov za ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost. (Odobravanje.)
Stavili so se v zbornici tudi predlogi za ureditev delavnega časa, za izpremembo davčnega sistema, za olajšanje vojaške službe na dve leti in oprostitev zadnjih dveh vojaških vaj. Zbornica je pretečeni teden odločno zahtevala, da se z vojaki dostojno postopa in se jih ne šikanira.
Važen je predlog o davčni preosnovi, ki se je Jstavil od naše strani. Kmet plačuje dandanes trojni davek: zemljiški, hišni in osebni. Uradniki pa plačujejo samo osebno dohoda-rino. Ce kmet proda pridelke ali živino, se mu to računa kot osebna dohodarina, dasiravno je ta prodaja le povrnjena škoda in delo. ki ga .ie imel is pridelovanjem ali pri-rejevanjem.
V zbornici se je tudi govorilo o gorivu in premogu. Judovske družbe so se združile v kartele in določajo vedno višje cene premogu. Delavci so res dobili višje plače; a če računamo, vidimo, da so judovski kapitalisti pri vsakem grošu, ki so ga dali delavcu, povišali svoj dobiček za 15 kr. Z velikansko večino je bil torej v zbornici sprejet predlog, da država prevzame rudnike.
Sedaj pa k nagodbi. Svet dandanes pre-senetujejo novice o nagodbi. Nagodba Avstrije z Ogrsko z leta 1867 nam Avstrijcem in nam Jugoslovanom ni prinesla nič koristnega. Pogodba se sedaj že deset let ni pravilno sklepala. Razredni parlament ni deloval, zato pa tudi ni bil v stanu pravično vladati. In vendar je nagodba velike važnosti, ker nam daje nekaj stalnega, na kar se lahko vfsak čas sklicujemo. Nagodba z leta 1867 je star greh. ki so ga napravili Nemci in Ma-žari, hoteč si zagotoviti vlado nad slovanskimi narodi. Mažari so po brutalnem svojem delu napram slovanskim narodom ohranili svojo nadvlado, ni se pa povsem posrečilo avstrijskim Nemcem. Na Ogrskem se slabo godi Slovakom in tudi Hrvatom sc vedno jemljo njih pravice.
Ogrska nagodba pa je tudi sama na sebi krivična, ker skupni stroški niiso pravično razdeljeni, niti po številu prebivalstva, niti po davčni moči. Za skupne stroške se porab-lia skupna carina, ki pa je veliko večja v Avstriji, nego na Ogrskem.
Po novi pogodbi ise bodo skupni doneski Ogrov povišali za dva procenta. Onemogočilo se bo precej zanašanje živinske kuge v naše kraje. V tem oziru ima pogodba jako dobre določbe.
Najpomembnejša točka cele pogodbe je belokranjska železnica. Tako se bodo izpolnile srčne želje kranjskega prebivalstva. Tako bo zvezan ves jugoslovanski svet. Vsak Jugoslovan bi moral biti tega vesel in tudi Hrvati, če imajo kaj jugoslovanske zavesti.
Belokrajina je od sveta popolno zapuščena, dasi je Silno lepa deželica. Prebivalstvo jc : iromašno, ker morajo prodajati radi slabih prometnih razmer poceni, a kupovati vse po najvišjih cenah. Zato se pa vsi iskreno veselimo, da tse tem ljudem z novo železnico veliko pomaga. (Odobravanje.)
So pa pri nas ljudje, ki hočejo delati politiko zase. Liberalni Hribar se je peljal v svoje politiške reklamne namene vprašat ma-žarskega ponižnega slugo Supila v Budimpešto, kaj misli on o nagodbi. Za božjo voljo, kdo izmed izobraženih Slovencev pa še ni na jasnem, kako postopati v jugoslovanskem vprašanju? Stvar je napravila na obe vladi mučen vtis. Hrvaški Dalmatinci že desetletja zahtevajo to železnico. Dalmatinski deželni odbor se je takoj brzojavno zahvalil ministrskemu predsedniku za železnico. Pa pridejo veliki Slovani in hočejo podreti to železnico, ki je eminentne važnofeti za Jugoslovane. Tu se vidi. kako poznajo liberalci razmere.
Pa še drugo veliko neumnost .ie napravil Ivan Hribar na Dunaju. Podpisal je nujni predlog rusinskega poslanca Hlibovickega, ki zahteva popolno ločitev Ogrske od Avstrije. Kaka škoda bi bila to za nas Jugoslovane, ako bi bili Slovenci popolno ločeni od Hrvatov. Pa tudi gospodarska škoda bi bila velikanska. Koliko bi se samo moka pri nas podražila, ako bi sc sklenila ločitev Avstrije od Ogrlske. Mi bi morali pri tem uvozu ogrskega žita plačati 90 milijonov kron eolnine. (Velikansko ogorčenje.)
To hoče storiti tisti župan, ki ima vedno na jeziku ljubezen do ljudstva. Hoče razdeliti Slovane. Tega bi ne smel storiti noben trezen politik, posebno pa še ne on, ki se vedno kaže in hoče veljati za največjega evropskega Slovana. (Žalostno!) Slovani na Balkanu ne bi imeli nobene zveze. Hribar nc razume prav nič položaja, še manj pa jugoslovansko vzajemnost.
Gospod poslanec jc ob splošnem in glasnem odobravanju razložil korak, zakaj se je ojsnoval »Slovenski klub«. Mi nismo rušili jugoslovanske edinosti, odločno smo pa protestirali proti temu, da bi s čednim Hribarjem sedeli pri eni mizi v enem klubi:.
Liberalci silno radi govore in pišejo, da smo po(slanci v »Slovenskem klubu« osamljeni. Da temu ni res tako, spričuje to, da so trije člani »Slovenskega kluba« načelniki treh važnih klubov iu korporacij. V »Jugoslovanskem klubu« pa je pet strank. Zato ni edinosti.
Poslanci S. L. S. ostanemo zvesti svo-
L1KCK.
No toojem grobu.
Vernih duš večer.
Glej spet stojim nocoj na tvojem grobu sam. Oglasi se mi, mati, od nekod! »Moj dragi sin, takoj! Nc želi si drugam! Nocoj obhajamo vsi mrtvi god.«
Prešla je vrsta let, odkar sem tukaj stal, o mati, vrsta temnih let, veruj! »A ves bogati svet pokoja ni ti dal, v domači kraj si se povrnil tuj.«
Ne tuj, ne tuj! Spomin kot solnčni žarek vroč na rodno grudo me poji še zdaj. »Spomin je prah, moj sin. Kicr klije up cvetoč, tam vlada mir, tatu v slutnjah plava raj.«
A kdor nc upa nič, kdor od prevar bolan
po zemlji tava - potnik izgubljen--
»Poglej ta nizki grič!
Vnjem mine težki dan. iz sna se v njem zaziblješ v lepši sen.«
A kje si, mati. kje? Naslikaj oni dom besede tvoje životvorni kist! »Kje sem? Tam, kjer srce ostavi slehern dvom, skrivnost mu sleherna odprt je list.«
In sije tudi tam ljubezni blage žar, ljubezni, ki pojema med ljudmi? »Srce je vsako hram, in v hramih vseh altar ljubezni večni posvečen žari.«
Ali, ti si tam. In jaz mar pridem za teboj? In ti me boš ljubila, kot nekdaj? »Da. kot nekdanji čas, ko bil si malček moj, ko svet se ti jc zdel že tukaj raj.«
Pa kdaj bom rešen spon. vežočih me na ta svet? Kdaj spet sc v tvoje potopim oko? »Poslušaj žalni zvon! Morda čez malo let zapoje tebi, kot je meni, za slovo.«
In kclih bom izpil, pozemski sreči tuj, izčrpal bom poslednjo svojo moč . . . »O bodi. kar si bil, spet upaj, spet veruj! Moj sin! Zakaj sc jokaš? — Lahko noč!«
Anton Medved.
Vseh mrtvih don.
Zamrl je Iučic trepetajoči soj, ki so brlele na grobovih, zastrl jasno lice izmučeni dan in legel tam za gorami v mehko z zlatimi njegovimi žarki prepreženo postelj in noč je zagrnila črezenj svoje prešerno krilo in dih-nila tiho črez zemljo božajoči mrak. Nič se nc gane v ozračju — vse naokoli brez življenja, grobovi so tihi ... Kam so neki izginili tisti bolni vzdihi jadnih in ranjenih src, ki so pluli nad grobovi posutimi s cvetkami in solzami? . . . Noč jih je božajoče ovila v svoj mehki pajčolan in utihnili so in zamrli, kakor fantovska pesem na vasi.
Čudno je človeku pri srcu. kakor težka plast leže nanj — ob pogledu na večnosni-vajoče . . .
Rad bi oddirjal hitro, kakor duhovi, sc splazil v svetišče ponižno, počasi, samo da bi odprl On tiste milostipolne oči in sipal odpuščanje veliko, nerazumljivo. Tako bi storili tudi vsi, ki jih teži težka plast mrzle zemlje. Vsi bi ostali in vsi pohiteli v svetišče. In šli bi notri duhovi, kakor On sam in padli bi na kolena, klonili glavo in se trkali na votle prsi.
Ob mesečini bledi iu srebrni se blestijo križi vsi lepo v vrsti. Kameniti so a tudi vsi zarjaveli železni in leseni. - Kam. kam naj se skrije človek, da nc vidi teli o smrti oznanju-jočih, o večnem spanju, o sladkem počitku, po katerem hrepeni duša. a sc ga boji in plaka trepetajoč . . .
-Kako sem, kakor da gledam prvič te
grobove,« je zaječal grobar. Počasi, kakor v taktu ie Stopical v zvonik. Odvozljal ie staro oguljeno vrv in visoko gori v linah se je votlo zganilo in slovesno-otožno zabučalo črez grobove.
»Oče naš . . . Usmili se jih. ki v miru počivajo. Ceščena Marija ... Za tiste, ki v vicali trpijo . . «
Pobožno .ie pomolil, držal v levici staro kučmo in z desnico potegoval za vrv. Star je bil in malo las iiiu jc bilo na plešasti glavi in brado jc imel do pasu srebrno belo. častitljivo.
Odzvonil je »Molitev za duše«, še enkrat jc udarilo, in tihota jc zavladala.
»Bog jim daj večni mir in pokoj!« Pokril sc je in odšel . . .
Na pokopališču so i>odrhtcvale ciprese v
lahnem vetriču . . .
* * *
»Mamica, moja mamica!« in požilo jc dete kodrastvo glavico ob mrzli nagrobni kamen in zaihtelo. Majhen deček jc bil. Okroglo ličice je imel v straneh so sc delale jamice in <ib mesečini je bilo bledo.
Okolo skoro velih ustnic ic bilo nekoliko upalo in dvoje temnili oči jc sedelo globoko pod belim visokim čelom. Na licih in v očeh so mu trepetale solzice in ko je klonil glavico, so srebrni biseri polzeli v rosno travo, se blesketali in razlivali po njem. Za-tcglc so bile ustnice v trpek jok in vrsta belih zob sc jc lesketala za njimi. Majhne ročice so objemale mrzli nagrobni kamen in podr-
jernu programu. S. L. S. bo vse storila, kar je obljubljala na volivnih shodih. Mi smo edini. Med nami vlada en duh: pomagati ljudstvu. (Dolgotrajno odobravanje.)
Gospod poslanec je govoril še o delavskih razmerah v papirnici in o bližajočih se dežehr zborskih volitvah. Pozival je vse k trdni organizaciji in zvestobi do stranke.
Gospod svetnik Brence se je zahvalil gospodu poslancu za poročilo in mu zaklical trikratni živio. Ob navdušenem pritrjevanju pa je shod sprejel !sledečo resolucijo:
Današnji javni ljudski shod izreka trdno zaupanje in toplo zahvalo poslancem v »Slovenskem klubu«, posebno še poslancema Gostinčarju in dr. Šu:steršiču za njih neumorno delovanje za koristi slovenskega ljudstva. Protestiramo pa odločno, da bi Ivan Hribar hotel delati škodo našemu ljudstvu na korist svoje olsebne reklame.
Dogodki u Srbi]!.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 21. oktobra 1907.
Nepričakovan slučaj, ki pa drugače v Srbiji ni ne prvi ne posebno redek, je v narodu in v časopisju izvabil velik odpor in nezadovoljstvo, o katerem se zazdaj še nc more vedeti, kako bo končalo. S kraljevim ukazom, s katerim se je otvorilo zasedanje Narodne Skupščine se je istočasno prebral ukaz, glasom katerega se zasedanje odgodi do 4. decembra. Opozicija ie nato odgovorila s klici: »Ubijavci! Razbojniki! Nevaljavci!« Bilo je čuti tudi mnogo klicev proti kralju samemu.
Kaj je vlada z odgodenjem nameravala?
1.	Odtegniti se hoče neprijetnim debatam zaradi ubojstva bratov Novakovič.
2.	Hoče predstoječe občinske volitve izvršiti brez kontrole skupščine, da spravi v občinah do vlade svoje kandidate in se tako osigura tudi za parlamentarne volitve.
Ko ie vlada kralju predložila ukaz, s katerim se odgodi skupščina, se je on zelo po-mišljal, ali naj ga podpiše ali ne. Podpisal je ukaz šele, ko mu je min. predsednik Pašič pisal pismo, v katerem pravi, da je odgodenje skupščine zato potrebno, ker ima vlada mnogo dela in opravka zaradi trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Seveda je to bilo skrajno neprevidno tako od kralja kakor od vlade. Opozicija seda.i dela proti kralju samemu. Vlada pa, ki se je izpočetka identificirala z ubojem bratov Novakovič. je, kakor hitro bi bila ta umor morala braniti javno pred skupščino, pobegnila. Opozicija je zdaj kakor en mož proglasila boj za življenje in smrt z vlado. Opozicija je edina, dasi so v njej konservativci. liberalci in socialisti.
Prvi večji opozicijonalni čin je bil manifest na narod. V tem manifestu je pisano, da je sedanja vlada bila v grehu spočeta, da je v prestopkih odrastla in da je z zločini nehala. Pogajanja z Avstrijo sc morajo vršiti pod kontrolo skupščine, kajti vlada, ki je v tem oziru napravila fiasco, bi zdaj najbrž rada pogajanja končala z velikimi koncesijami, ki bi bili v škodo Srbiji. Vsi opozicionalni poslanci brez razlike na njihovo drugačno naziranje. izjavljajo v manifestu:
»Da smatraju za dužnost da zajednički pred narodom najži.vlje i najodlučnije pro-testvuju protiv izigravanju prava Skupštin-skog; da energično osude ovo opasno titranje ugledom i značajem Narodne Skupštine; i da upotrebe sva sredstva kako bi narod na novim izborima, kojima bi sloboda bila potpuno obezbedjena, dobio mogučnosti da spase par-lamentarnost i ugroženu ustavnost.«
Ta manifest opozicije je v ljudstvu našel velik odziv in vsi listi brez razlike, izvzemši edinole vladnega, so manifest ponatisnili na uvodnem mestu. Druga manifestacija se je vršila dne 20. oktobra t. I. Demonstrirali so vseučiliščniki in ko so prišli pred dvor, so vsklikali: »Doli z monarhijo!« Živela republika! Doli s kraljem!!! . . .
Pomenljiv je bil govor vodje liberalnih nacionalistov, dr. Veljkoviča. Dejal je namreč na kongresu nacionalistične stranke, da treba sedanjo propalo vlado vreči, pa tudi tistega, ki se nanjo obeša. Naj z njo tudi on propade. To je bilo namerjeno na kralja.
Vprašate me, kaj bo iz tega? Vlada bo lahko stvar zavlačevala, toda gotovo je, da bo prejalislej morala razpisati nove skupščinske volitve. Ze danes se lahko reče, da je pri teh volitvah absolutno gotova zmaga opozicije, kajti opozicijske stranke ki so se dozdaj medseboj ruvale, bodo sklenile trden blok. Nedeljo, dne 27. t. m. se bo vršil v Bel-gradu veliki meeting proti vladi. (Se je že vršil, izgredov ni bilo posebnih, pač pa je bilo konsigniranega mnogo vojaštva. Opomb, uredil.) Kakor videti, pretresajo Srbijo zopet novi notranji nemiri in zapletljaji. Zdi se, da tej državi mir ni usojen. Morda pa vendarle pride čas, ko se bo lahko reklo, da bo vsak notranjepolitični preobrat tudi preobrat na boljše.
Obisk no Črnogorskem dvoru.
Politični pogovor s knezom Nikolajem.
Poročilo našega bclgradskega dopisnika iz Črncgore.
Bar, 23. oktobra.
Ni je države, ki bi imela več dvorov kot jih ima mala Črna gora. Knez Nikola ima svoje dvore na Cetinju, v Nikšiču, na Nje-guših in pod Zovčenom, kneginja Milena na Cmojeviči Rijeki, knez Danilo, prestolonaslednik na Cetinju in »Topolicu« v Baru, knez Mirko pa v Cetinju in na Kruševcu pri Pod-gorici.
Ko smo prišli v Crnogoro (pred nekako tremi tedni), je bival knez Nikola v svojem najlepšem dvoru, v Nikšiču, z njim vred pa kneginja Milena, prestolonaslednik Danilo, brata njegova Mirko in Peter, hčerki kne-ževi Ksenija in Vera, prestolonasledkinja, snaha Nikolajeva, Milica ter vnukinja Jelena, hčerka srbskega kralja Petra. Torej je bila zbrana v Nikšiču vsa kraljeva rodbina razun druge snahe, žene Mirkove, Natalije, ki se v Parizu zdravi, ter njenih otrok, vojvod Ste-vana in Nikola.
Srbski časnikarji smo prosili za avdijen-co in knez nas je, obkrožen od svojih sinov, sprejel 2. oktobra ob 11. zjutraj. Ob tej uri smo se pripeljali vsi pred dvor, veliko, moderno palačo. Pribočniki in častniki so nas peljali v veliko dvorano za svečane sprejeme v prvem nadstropju. Kapitan To-manovič nam ic kmalu nato javil, da »Njegovo kraljevo visočanstvo knjaz dolazi.« Ko se impozantna postava kneževa prikaže, ga pozdravimo z živio-klici. Z njim sta bila sinova Danilo in Mirko in veliko spremstvo, med njimi stari junak, že ves sključeni Novak Ramov, ki je v turških bojih sam 37 turških glav posekal. Avdijenca se je običajno vršila in trajala eno uro. ker so se knez in sinovi z vsakim od nas posebič razgovarjali. Zvečer smo bili povabljeni na soarejo. Omenim nai, dfl smo si pri avdijenci ogledali okusno opremljene sobane in opazili med mnogimi dragocenimi slikami tudi več div-nih slik znanega hrvaškega umetnika Joso Bužana.
Ob devetih zvečer smo prišli k soareji. Soareja ie trajala tri ure, do polnoči, a med tem časom smo se s knezom in njegovimi sinovi zapletli v intimen pogovor, ki bo gotovo zanimal tudi Slovence v Avstriji, ki iz nemških in hrvaških liberalnih listov čujejo vedno o razrovanih razmerah v Crnigori in o nasilstvu kneževem. Dame so se umaknile kmalu v neki manjši salon, mi pa smo ostali sami s knezom, prestolonaslednikom Danilom in kneževičem Mirkom. Razgovor je začel knez, ki nas je izpraševal, kako smo potovali, kako nam Crnagora ugaja in ako smo zapazili kaj o »anarhiji«, o kateri pišejo bel-grajski in zagrebški listi. Mi smo knezu od-
govorili, da smo našli tak mir in red, kakor ga nismo pričakovali, dasi že preje nismo verovali pisanju nekaterih listov. Nato je knez dejal dobesedno:
»Videli ste moju Crnu Goru i moje Črnogorce, pa ste došli i u moj dom. Na s,ye napade protivu mene nad da hoču da ukinem ustav, oji sam ja sam iz svoje inicijative dao Crnoj Gori, reči ču vam: Tako mi Bog pomo-gao ne žalim za svojim četrdesetletnim samo-državljem. Ustav pa smatram kao svoga IV. sina i kao što sam svoje sinove negovao i ču-vao negovaču i paziti i njega da stupi na noge.«
' Knez je to govoril iskreno. Začeli smo nato govoriti o Crnigori sami. »Hvala Bogu in mojim prijateljem«, je dejal knez Nikola, »skoro pol veka vladam že nad Crnogoro; mala in gola je bila, ko sem jo sprejel, jaz sem jo pa razširil in vsi poti, vse šole in cerkve, ki jih vidite, so moje delo. In tudi armada je popolnoma moderno oborožena. Topovi so dobri in dosti jih je, sedaj pa bodemo dobili še brzostrelne.« »Kakšen sistem ste si izvolili«, smo vprašali kneza. »Mi se zaradi topov nismo tako prepirali kakor ste se vi v Srbiji. Mi dobivamo topove iz — Rusije.« Knsz je bil zelo dobro razpoložen. Razložil nam je. kakšno ulogo so igrali pri uvedbi ustave njegovi sinovi. Danilo in Mirko sta oba kneza vedno prigovarjala, naj daruje svojemu narodu ustavo, ki jo imajo vsi narodi v Evropi. Knez Danilo je celo preložil svoje potovanje v Nemčijo k rojakom svoje žene, dokler ni bila ustava razglašena.
Ko smo kneza vprašali, zakaj mladi ljudje, ki so se šolali v Srbiji, zdaj niso z njegovo ustavo zadovoljni, nam je knez povedal sledeči zanimivi dogodek.
»Nekega dne, predno sem podaril narodu ustavo, sem poklical k sebi nekega izmed teh mladih ljudi, da prebere nemške liste iz inozemstva ter mi potem referira o važnejših stvareh, ker nisem imel časa sam brati. Z listi vred sem mu dal načrt ustave, katerega izpočetka ni opazil. Jaz sem pri pisalni mizi delal, mladi človek pa je mesto, da bi liste bral, zaglobil se v — ustavo. Ko ga odslovim, mi pravi: »Torej Vi, gospodar, hočete res Crnigori podeliti ustavo?« »Tako ie,« sem mu odgovoril, »pa kako se ti dopade?« »Lep je, gospoda, toda strašno škoda, da si jo nismo izvojevali.« »E, dragec«, sem mu dejal, »ne boš me! Kar darujem, darujem!« »Glejte«, nam je dejal nato knez, »oni zato ne marajo za ustavo, ker jih nič ni stala. Navajeni so iz Srbije, da se vsaka stvar mora izvojevati z nemiri, debatami itd.«
Proti koncu nam jc knez dejal, naj gremo v Bar (Antivari). »Potujte tjakaj«, je dejal, »da vidite velike pristaniške zgradbe in dela za prvo črnogorsko železnico. Ko boste to videli, se vam bo samaposebi pojavila misel, da bo Bar moral postiti s časom izhodišče velike projektirane črezbalkanske železnice.« Knez je naglašal, da ima mnogo prijateljev, ki bi omogočili ta projekt v najkrajšem času. Nato smo se od kneza poslovili.
V Baru smo nato obiskali enega najide-alnejših jugoslovanskih škofov, starčka Širne Milinoviča, nadškofa barskega in »srbskega primasa«. Balkanski katoličani imajo prav, ako se pred nami pravoslavnimi ponašajo s tem rodoljubnim, delavnim služabnikom Božjim, ki ima sebi dostojnega pomočnika v fratru Metodu Radiču, kojega že sedaj smatrajo za naslednika Milinovičevega.
Štajerske nouice.
š »Prijatelji šole«. Pod tem zaglavjem se je nekdo obregnil v torkovi številki »Slovenskega Naroda« ob dobrnskega župnika g. Kukoviča ter hotel izpodbiti in zmanjšati narodno delo dveh mož, ki edina delata in pomagata kmetom izpod nemčurskega jarma, ki oklepa celo Dobrno. Nikakor ne bi jemali v ozir te infamne notice »Narodove«, kakor
je morebiti tudi prizadeta gg. Kukovič in Schreiner ne bodeta, ko bi bila v navedenem članku le ena beseda opravičena. Noto-rično je Spodnještajercem znano, da se baš na Dobrni bije obupen narodni boj zoper pri-vandrane nemčurje in Nemce, odkar se je vprvič porodila y domačinskem srcu misel narodne zavesti. Sirom sveta je Dobrna znana zaradi svojih gorkih vrelcev in letovišča, in širom sveta je znano, da ie Dobrna, ki je vendar slovenska naselbina, poplavljena z nemčurstvom. V celi Dobrni ni dobiti hiše, kjer bi se zamogel naseliti slovenski trgovec. Vse kar potrebuje Dobrnčan s svojim velikim okrajem od Nove cerkve do visokega Kozjeka in od Šmartna do daljnega Vitanja, vse je odvisno od nemčurskih kramarjev, pekov in mesarjev, ki se oholo in zaničljivo kre-tajo po Dobrni — »auf unserem Gebiet!« ter oskubijo ubogega kmeta za poslednji vinar. In baš Kukovič in Schreiner bijeta že dolgo časa ljuti boj zd otetbo slovenske narodnosti na Dobrni. Ako je pred leti n. pr. marsikateri od nemčurjev podivjani slovenski fant »hajlov« po Dobrni ter izzival Slovence, se to danes ne zgodi več. In v kolikor je Dobrna kdaj napredovala v narodnem oziru, ima se pripisati duhovnima gospodoma Kukoviču m Schreinerju! Da se namerava stari šolski vrt porabiti za stavbišče in čeprav se je baje kupil s pomočjo samega cesarja, to nič ne de; kajti, če bi se kdaj stavila posojilnica, bila bi vsaj omogočena edina slovenska hiša v Dobrni, kjer bi se lahko ustavil slovenski trgovec in s tem bi ne zdrknil v nemčurski žep prvi in zadnji vinar, ki ga mora slovenski naš kmet izdati pri svojem gospodarstvu. Ako bi na ta način izgubili naši nasprotniki to poglavitno oporo, kako kmalu bi morali zapreti svoje bude ter oditi s krošnjami na hrbtih, odkoder so prišli! Tedaj pa bi bilo tudi konec nemčurstva pri nas. Nikakor se torej noče oškodovati šole za vrt, ki se nahaja v sredini Dobrne. Šolski vrt z vsem nemčurskim učiteljstvoin vred se lahko brez vsake škode nahaja izven vasi, na solnčneni ravnem polju, a vendar blizu šole; tam bi se lahko razširil, medtem ko je sedanji v senci gospodarskih poslopij ter niti ne ustreza svojim namenom. Na to dejstvo torej tisto per-fidno zavijanje glede »šolskih prijateljev«! -In ravno iz tega članka se razvidi, kako smo si »složni« v narodnem delu. Občinski svet se je hotel konečno otresti obeh pristranskih žandarmov, ki sta v srditi svoji nemčurski jezi stregla na vsak nepreviden korak, samo da sta zamogla kolikor mogoče veliko kmetov spraviti pri političnih in sodnih oblastvih v preiskave in kazni. Temu se je po delovanju duhovnih gospodov občinski svet uprl ter storil na pristojno oblast oni poslednji korak v obupnem boju, da se je Dobrna srečno otresla dveh krutežev-žandarinov. Z obupom se je bojevala ta bitka in čuda ni, da je bila izguba tudi na slovenski strani, pa bila je tudi zmaga! Ako smo torej kaj trpeli, radi pozabimo, ker smo se vendar enkrat nekoliko otresli nemčurskega jarma. »Narodov« dopisnik pa se nam zato roga, ker smo bili obsojeni zaradi nemčurske časti. Bodi mu! Kako lepo simpatizirate z onimi ljudmi, ki ubijajo vse, kar je slovenskega! In kako razdirate in kakšne posledice bi zamogle nastati? Pa ravno zato, ker smo možati in v svesti si narodnega dela, nas to ne žali in ne bo iz vašega razdiranja nobenih posledic. Mi gremo po tej svoji začrtani poti naprej!
—ss.
š Pri Št. Petru na Medvedovem selu smo
obhajali v nedeljo, 27. oktobra, ustanovno slavnost Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Izvršila se je sijajno. Navdušenje mnogobrojnih zborovalcev je bilo veliko. Slavnostni govor je imel nadžupnik Korošec. Prvikrat smo slišali naše mladeniče in deklice, kaj premorejo v petju, v govoru, deklamaciji. Od mladeničev je govoril Franc Verk, od deklet Marija Hajnšek in Amalija Letnik, dve deklici sta deklamovali.
htevalc ob vsakem vzdihu. Dolgi, mehki kodri so se valovili in spuščali na ramena.
»Mamica ali nič ne slišiš Rajkota? Mamica vstani. Jaz te imam tako rad!« In curek debelih solz sc je udri po licih in kapal v travo.
Na nebu ie blestelo stotero trepetajočih zvezdic, kakor stotero globokih vse zemeljsko gorje unievajočih oči.
• » »
Gorko je puhtela peč in mlada mati je sedela pri njej. Mlada je bila, a okolo ustnic so bile začrtane bolestne poteze. Vse drugo .ie bilo še mladostno na njej in v očeh je še živelo po življenju hrepeneče. A zamišljene so bile te oči.
»Rajko, ali me imaš kaj rad?«
Deček se jc ugrel pri njenih nogah s konjičem. Privzdignil je kodrasto glavico in za-smejalo se je v njegovem obrazu. Splezal ji je v naročje, ovil majhne ročice okolo materinega vratu in pritisnil mehko lice na njeno.
»Seveda te imam. Mamica, ali bodeš molila, da mi prinese sveti Miklavž bič in konja. Veš, mamica, jaz bodem vojak, v vojsko bom šel zoper Turke in vse bodem pobil. Ali me bodeš potem kaj rada imela?«
Še tesneje se je privil k njej in jo božal po mehkih, svilenih kodrih.
Tistih trpkih potez okolo usten jc nekaj izginilo, nasmehliala in poljubila Rajka v lice.
»Rajko, da, vojak bodeš, ali mene takrat ne bo več pri tebi.«
Rajku so se razširile oči, pritisnil je malo rožico na materina usta in začudeno vprašal:
»Mamica, ali si kaj huda name, da hočeš iti proč? Saj se bodem poboljšal in nič več nc bodem jokal. Res mamica?
I^ožal jo jc po licih in jo venomer po-Ijuboval. V njenih očeh so zaigrale solze.
»Rajko, jaz bodem umrla.«
Čudna resnost se je razlila po njenem obrazu, kot da ji nekaj govori, da je povedala resnico. Stresla se jc ob tej misli in pritajen vzdih se je izvit iz njenih grudi.
»Mamica, nc straši me! Ako bodeš ti umrla, bodem tudi jaz. Jaz te imam tako raci —zakaj si tako žalostna?«
Nič mu ni odgovorila, postavila ga je na tla iu se zamislila.
Slaba je bila iu več ni mogla iz sobe. Zunaj je bilo vse veselo in glasno in poslušala jc sedeča na divanu to živahnost. Ali ni bila tudi ona nekdaj vesela? Globoko je povesila glavo in nekaj kodrov se ji je usuio po čelu. Lepi dnevi polni poezije, polni krasote so hiteli mimo nje. Z dehtečim mladostnim cvetjem so bili posuti in zahotelo se ji je za njimi. A kam? Ali niso že minuli, že davno odevetli in bili poteptani od temne sence, ki sc je prikradla, da ni znala kedaj. Zaželelo se ji je z vso dušo, da bi stopila iz te sobe, po kateri se plazijo črne. pošastne sence, stegajo dolge roke po njej in jo želijo objeti. Vrgla bi se tem demonom v naročje in naj se igrajo ž njo, kakor jih volja — a kam bi vodila ta pot?
Vsaj enkrat naj bi zopet legla tja med dehteče rože in zasanjala prosto po njeni volji, kakor nekdaj, ko je bilo nje lice žametasta, dehteča roža in nje oči velike jasne zvezde. Samo enkrat še, in tedaj ne bi zaželela po tisti temni senci, ki se je plazila za njo po rožnih gredah, ji šepetala ob mesečnih nočeh. A želela je po njej z vso neizkušeno, mladostno dušo, da je postala nesrečna. Z njenih lic so oropane rože. Zlati nadepolni
gradovi, ki jih je zidala snivajoča sredi mladostnih rož, so se razrušili pod udarcem železne pesti krute usode, samo eden je ostal — Rajko. O da bi mogla še enkrat nazaj v tiste lepe dni, ki so bili, a so minuli, in iih ni več--
Zaplakala jc mlada mati in solze so jo oblile.
»Rajko - jaz umrjem!«
Glas je bil hripav in poln otožnosti.
»Ne bodeš umrla, mamica, ne. Jaz bodem molil, da te Bogek ne vzame.«
Nasmehnila se je mlada mati in globoko zavzdihnila.
Zunaj je vse glasno in veselo, tsolnce je preprezalo celo mesto s svojimi zlatimi trakovi.
* • •
Ciprese drhte in beli križi se bleste ob mesečini.
»Mamica, zakaj si umrla?! Jaz sem tako žalosten. Pridi, pridi nazaj! O, takrat je bilo tako lepo — zakaj si umrla? Bogek, tebe tudi ljubim, daj mi mamico nazaj; ta, ki io imam sedaj, me tako tepe! Moja zlata mamica!«
Rajku je klonila glavica ob mrzlem ka-menu, zastrle so sc mu trudne, solzne trepalnice in zasnival je pri materi in se zbudil stoprav v jutro.
Cez nekaj dni ic odpotoval k materi. • • •
Tiho ležijo grobovi in beli križi pričajo da snivajo pod njimi trudni večno spanje. Večno?---
Zgodilo Ise je, kakor je bilo zapisano: . . . et resurrexit tertia die!!

mM: ml

Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
Leberaln prvaki čia na vsaka viža nardet že na tem svete sojem prstašem ta male nebesa. Ker na-rajmaja kašna putreba, pa hiter plu-nja u roka in začneja delat na use kriple, de hitr udprau-ja tista putreba. Vidja, na Kuroškiu
_ sa zamer-
kal, de tare
Idi putreba pu lebcralnem liste iu hitr sa skp stupil in sa začel delat na tu, de dubeja Kuro-šci en tak list, kc jh bo ubvarvu use nesreče in jm mal žeulenje pusladkou. Pranja, de se jm šc gespud škof smilja, ke sa zvlc sojga dobrga srca tku deleč pršli, dc jm uline grajščine prefita na neseja; zatu sa se pa začel leberalci za gespuda škofa am jemat, de jem boja pre-mužejne spet uredi in gespudarstvu za zde! saj u Gornem grade na prava pot napelal. Tak usmilejne je neki uredn, kc ne, gespud re dehter!
Gespudart znaja naš leberalci. tu ie gviši
J.:.:
3g®iiggl
Mladeniči so zapeli tri, dekleta pa štiri pesmice. Naše ljudstvo je navdušeno odobravalo nastop mladih, ti pa so pokazali tako srčnost in tako vnemo, da smemo upati vesele prihodnosti. Pristopilo je takoj 75 udov. Naša vrla rojaka dekan Verk in župnik Inkret sta društvu poslala ustanovnino 10 K, ravnotako župnik Sparhakl, nadžupnik Korošec pa 15 kron. Hvala iu slava nfcšim dobrotnikom! Odbor je sledeči: Vehovar Fr.. predsednik, Kregar Jožef, podpredsednik, Gomilšek Fr., tajnik, Verk Fr., blagajnik, Jurgec Jan., knjižničar, Conč Jan., in Andrlič Jan., odbornika, Debelak Simon in Hajnšek Anton, računska pregledovalca. Knjižnica začne poslovati 10. novembra t. I. (iibljemo se in napredujemo tt.di Peterčani doslej zaspani.
š Slovenska katoliško akademično društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo na svojem prvem rednem občnem zboru dne 25. oktobra 1907 za zimski tečaj 1907/8 sledeči odbor: Tovariš pravnik M. Malnerič, predsednik; tovariš pravnik B. Schaubach, podpredsednik; tovariš pravnik J. Milač, blagajnik; tovariš med. A. Arnšek, tajnik; tovariš pravnik A. Ogrizek, knjižničar; tovariš pravnik F Logar, gospodar. — Za odbor slovenskega katoliškega akademičnega društva »Zarja« v Gradcu: M. Malnerič, tč. predsednik. — A. Arnšek, tč. tajnik.
š Čedni pristaši Narodne stranke. Po zadnjih državnozborskih volitvah je poslanec Ježovnik zmagal edino s pomočjo nemških glasov. Narodna stranka je bila z Nemci v zvezi in je morala Nemcem za podporo obljubiti znatne koncesije. O tem bomo še po-urobneje poročali, ko pride čas za to. Za danes samo eu slučaj: Odlični pristaš Na-rt dne stranke, znani ex-notar Kolšek v Šoštanju, kateremu je radi njegovega nečednega poslovanja ustavila notarska zbornica izvrševanje notarijata, se je izkazal kot vrednega člana vodstva Narodne stranke s tem, da ie svojo hišo v Šoštanju ponudil zagrizenemu voditelju šoštanjskih Nemcev, Hansu Woscli-uaggu. Na ta način bo Šoštanj po zaslugi Narodne stranke izgubljen za Slovence za vedno.
š Avstrijski veterinarski delegat za Hrvatsko in Slavonijo. Poljedelskemu ministrstvu prideljeni okrajni živinozdravnik gospod Anton Korošec iz Maribora je nameščen v Zagrebu kot avstrijski veterinarski delegat za Hrvatsko-SIavonijo iu južne ogrske županije.
š Umrl je v Pristovi trgovec Jakob Oto-repec.
š Volitev župana v Ptuju. Včeraj sta bila v Ptuju zopet izvoljena za župana Jožef Or-nig, za njegovega namestnika pa Janez Steudte. Oba sta izjavila, da sprejmeta izvolitev.
Državni zbor.
D u naj, 30. oktobra.
Govor dr. Šusteršiča.
Prvi današnji govornik v nagodbeui razpravi je bil dr. Šusteršič, ki je med živahnim odobravanjem svojih slovenskih tovarišev in . mnogo čeških poslancev označil stališče »Slovenskega kluba«, rekoč:
Ker smo ravno Slovenci mnogo pripomogli. da imamo sedaj splošno in enako vol. pravico, zato pa je tudi naša goreča želja, da bi novi, na podlagi splošne in enake volivne pravice izvoljeni parlament bil kos svoji veliki nalogi, da bi bil boljši od prejšnjega parlamenta, ki jc bil sestavljen po kurijah in privilegijih. Želimo torej, da bi novi parlament ne zagazil v grehe prejšnjega, marveč izvrševal svoje dolžnosti do ljudstva in države. (Pritrjevanje.)
Po tej splošni opazki izjavljam v svojem in v imenu svojih tovarišev, da hočemo novo pogodbo z Ogri presojati strogo s stvarnega stališča. Ogledali si bodemo dobro bilanco nove pogodbe iti potem izrekli svojo sodbo. Ta sodba pa mora,biti le relativna. Mi namreč ne smemo prezreti, da le poprav-
ljamo že štirideset let staro zgradbo. Mi dobro vemo, kako in zakaj je nastal nesrečni dualizem po našem porazu pri Kraljevem Gradcu. Dalje ne smemo pozabiti, da so avstrijski državniki dolga leta imeli že smešen strah pred Mažari in globoko spoštovanje do nutžarskega viteštva. (Veselost in klici: Tako je!) Fnak respekt pred Mažari goji sedaj grof Sternberg. (Veselost.) Ta »imponderabi-lia« so vedno vplivala neugodno ter ustvarila razmere, s katerimi mora računati vsaka vlada. (Klici: Zal, da je tako!)
Ko pa bodemo napravili bilanco, ne bodemo je presojali s stališča malega branjevca, ampak s stališča veledržave. Ako v tem pogledu zagovarjamo stališče naše države kot velesile, ter koristi vladarske hiše, zagovarjamo tudi svoje koristi. Presojati pa moramo to vprašanje tudi z narodnega stališča Naša želja je, da ostanemo v čim tesnejši zvezi z našimi najbližnjimi brati Hrvati; opustiti pa moramo vse, kar bi netilo boj med Jugoslovani. (Pritrjevanje).
Pa tudi z gospodarskega stališča moramo si ogledati bilanco nove pogodbe z Ogri. Mi nočemo in ne smemo žrtvovati gospodarskih koristi svojih dežel. Zato bomo od vlade zahtevali, da nam v odseku pojasni tudi gospodarske točke te pogodbe. Sodili pa bodemo pogodbo kot celoto brez vseh postranskih ozirov in brez ozira na vlado, kakor zasluži to velevažno vprašanje, ki se tiče neštetih milijonov in velja za dobo desetih let.
Pa tudi na državnopravne pomisleke se bodemo ozirali, ki jih izražajo tuintam povodom nove pogodbe. Mi simpatizujemo s Čehi in Hrvati ter spoštujemo njihovo državno pravo. Mi smo namreč odločni nasprotniki dualizma (Živahna pohvala), ki je nam Slovencem mnogo škodoval in nas ločil od Hrvatov, s katerimi nas veže krvno sorodstvo. Vse to je res, in vendar je dualizem dejstvo, nesreča, ki je ne spravimo s sveta, s katero torej moramo računati kot realni politiki. S tem dejstvom mora računati celo mogočna neodvisna ogrska stranka, ki ima večino v zbornici. Minister Košut mora računati s tem dejstvom ter s svojim podpisom priznati dualizem, ki nasprotuje njegovemu programu. In tega dejstva mi danes ne moremo izpre-meniti, ali glasujemo za pogodbo ali proti nji. (Poslanec Biankini: Ko bi bili edini vsi Slovani, bila bi pogodba nemogoča! — Rusinski poslanec dr. Markov: Pozneje ne bodemo ni-česa izpremenili, sedaj ali nikoli!) Zato pa jc bolje z našega slovanskega stališča, da naj nova pogodba velja le za deset let, ne pa za daljšo dobo. V tem oziru pač čestitamo ogrski vladi, ki ni dovolila daljše pogodbe.
Dalmatinska železnica.
Javno in glasno izjavim, da je podaljšanje Dolenjske železnice ter zveza z Dalmacijo za slovenski narod največjega gospodarskega in narodnega pomena. (Živahno pritrjevanje). Mi ne smemo v svojo domovino, ako ne storimo vseh korakov, da dobimo to železnico, (Burno pritrjevanje), katero žele pri nas vse stranke brez izjeme. Zato pa tukaj po soglasnem sklepu »Slovenskega kluba« izražam baronu Becku iskreno zahvalo, ker nam je zagotovil to železnico. Naš klub pa tudi pričakuje, da bode vlada tudi določila progo tako, kakor jo želi slovensko prebivalstvo. Ako pa naši tovariši iz Dalmacije še dvomijo, ali sc bode sploh gradila ta železnica, potem jim odgovarjam: Res je, da nismo smeli verjeti obljubam avstrijske in ogrske vlade. Opravičen je bil vedno naš pesimizem, kakor ga je še včeraj izražal v svojem govoru dr. Lagi-nja. Nezaupnost .ie takorekoč v krvi našega naroda. Toda v tem slučaju je stvar drugačna.
Nastop Hribarjevega sopotovalca v Budimpešto Tresič-Pa vičiča.
Kot kompenzacijo za Kašovo-oderburško železnico se zavezuje ogrska vlada zgraditi omenjeno železnico in sicer izrecno, da prične gradnjo leta 1908 in to najkasneje izvrši okt. leta 1910, oziroma dec. 1911. (Čujte, čujte! Poslanec dr. Tresič: Kje stoji to? To je vlad-
na goljufija). Velecenjeni gospod kolega, jaz sem čital protokol, torej oprostite. (Poslanec Tresič: Jaz tega nisem bral.) Torej berite! (Smeh). To je bilo tudi v uradnem obvestilu vlade. (Poslanec Tresič: V pogodbi ne!) O tem bom še govoril. (Klic: Minister ne postanete). Ne, prav gotovo ne; nato lahko vzamete strup. Če nimate drugih skrbi, gospod kolega, greste lahko mirno spat, oziroma zdaj jest. (Smeh.) (Poslanec Tresič: Vladni hlapci). (Burni ugovori. Poslanec Jaklič: Jugoslovanski komediant. Poslanec Kadlčak poslancu Tresiču: Kar tu delate, je Iumparija.) Poslanec Žitnik kliče Tresiču: Škandal je, da nam vi to očitate. To ni lepo, to ni lojalno! Dokažite nam! Vi ste nahujskani. Sicer pa se pozna, da ste pesnik, ker vam domišljija rodi take stvari! — Velik nemir. Predsednik večkrat pozvoni. Dr. Šusteršič: Gospoda! Prosim Vas, da se ne vznemirjate. Zagotavljam Vas, da sem ob opazkah tega gospoda popolnoma hladen. Med dalmatinsko železnico in razširjenjem proge Košice-Joblunkova-Tešin je ustvarjen »iunetim«, to se pravi: Ako ogrska vlada leta 1908 ne prične graditi dalmatinske železnice, tudi avstrijska vlada ne prične polagati drugega tira od Košic dalje. V zakonu seveda ni te določbe, ker sploh ne spada v nagodbeui zakon. 13-01 j š i pa je vedno dobra pogodba, nego slab zakon.
Zapisali smo skoraj doslovno, kar stoji v stenografskem zapisniku. Brez povoda, brez pameti, brez vsake razsodnosti je vrgel Tresič svoji dve psovki v zbornico. Prosimo lerite! Naučil se ju je s težavo, rabil pa tako nerodno, da bi bil Hribarjev kočijaž to boljše opravil. Revež!
Govornik se nato bavi z govorom dunajskega liberalnega poslanca Kurande. Ta je rekel v svojem govoru, da bode železnična zveza z Dalmacijo v finančnem oziru škodljiva. v gospodarskem nič vredna in s stališča skupne države naravnost pogubljiva. Ta trditev je popolnoma neutemeljena in smešna. Ako je že sedaj železnica Knin-Split-Šibenik aktivna, gotovo ne bode v fin. ozirti škodljiva, ako se ta dalmatinska zagota podaljša do meje ter zveže z Dolenjsko železnico in tako s svetovnim prometom. Isto velja o Dolenjski železnici, ki je le zagota. Ker žc sedaj donašaio prioritetne delnice 2odstotka divi-dende, bode železnica gotovo aktivnejša, ako se zveže z Dalmacijo. Dalje je trdil poslanec Kuranda, da bode železnica v gospodarskem oziru malovredna. V isti sapi pa Kuranda sam prizna, da bode odprla izvoz premogu iz Št. Janža črez mejo. To vendar ne more biti škodljivo, sicer bi morali zapreti vse državne meje. (Veselost.)
Konečno trdi Kuranda, da bode železnica s stališča skupne države pogubljiva, ker se bodo Zagrebčani ob nedeljah in praznikih vozili v Split in Šibenik, Dalmatinci pa v Zagreb. (Splošen smeh.) Jaz res ne razumem te kritike gospoda dvornega svetnika Kurande, ki je mnogo let služboval v železničnem ministrstvu. Mi pa ravno hočemo, da se zvežeio narodi in dežele v državi.
Gospod Kuranda je tudi omenil, da je ljubljanski župan Hribar potoval v Pešto in da je to potovanje škodljivo za državo. Jaz sicer nisem poseben prijatelj župana Hribarja, vendar pa je gospod Kuranda v tem slučaju iz komarja napravil slona. Gospod Hribar se more voziti, kamor se hoče. ker ni anarhist, nc nosi dinamita seboj in torej tudi ni nevaren državi. (Bučen smeh.)
Najlepše pri tem pa jc: Kuranda ne veruje. da se podaljša Dolenjska železnica in zveže z Dalmacijo, ker je v posredni zvezi z novo ogrsko pogodbo. Naši hrvaški tovariši pa nc verujejo, ker ni omenjena v pogodbi. Upam pa. da se gospod Kuranda še premisli. Tekom razprave in konečno v dobrem zdravju odda svoj glas za dalmatinsko železnico. (Živahno odobravanje).
Omenimo še, da se je delo že začelo. V Novem mestu je že več inženirjev, ki so pričeli izdelovati podrobne načrte. Dalje je podžupan zagrebškega komitata pisal tovarišu Šukljeju, da je ogrska vlada žc naročila podrobne načrte, ki bodo čez zimo žc gotovi.
Bosanske železnice.
Hrvatski naši tovariši se sklicujejo na dejstvo, da železnica Aržano-Bugojno, ki jo ugotavlja zakon iz leta 1902, še danes ni zgrajena. Gospodje, to je res, a zato, ker zakon ni nič vreden. Leta 1902 smo mi šli na led vladi, ki nas je vedoma prevarala. (Klici: Dr. Korber!) S S 1. istega zakona se vlada pooblašča. da sme bosanska uprava uporabiti 75 milijonov kron za zgradbo železnice od Sarajeva do Uvaca ob srbski meji. Ob enem pa določa J? 3.. naj se zgradita tudi železnici Doboj-šamoc in Aržano-Bugojno. Dočim pa je bilo za prvo železnico (Sarajevo - Uvac) zagotovljeno pokritje, za drugi dve železnici pa ne, marveč je le rečeno, naj obe vladi od državnega zborov zahtevata posebni kredit. Pozneje pa so uvideli Mažari, da jim železnica Doboj-Šamoc prav nič ne koristi. Zato ogrska vlada ni zahtevala nobenega kredita, zakon ie ostal »le.\ imperfecta« in to je vzrok. da se ni zgradila železnica Aržano-Bu-gojno. Ogri so se skesali in mi, oziroma Dalmatinci so ostali na cedilu. Pri tej priliki pa moramo z vso odločnostjo zahtevati od naše vlade, da se čimpreje prične graditi železnica Aržano-Bugojno. Z enako odločnostjo moramo zahtevati od vlade, da se poslužuje svoje pravice v smislu S 1. zakona z dne 22. februarja 1880, da vpliva sploh na upravo Bosne in Hercegovine. To je pravica naše vlade in dolžnost naša. da to zahtevamo od vlade. (Živahna pohvala.) Vsa bosanska uprava je mažarska. Pač pa se utika v bosansko upravo ogrska vlada. Saj je Weckerle nedavno v ogrski zbornici zahteval Bosno in Hercegovino za krono sv. Štefana. Razni brezvestni agitatorji kriče v Bosni, da je uprava avstrijska. dočim je mažarska. (Res je!) Zato bodemo še večkrat opozarjali našo vlado na njeno pravico, da se vtika tudi v bosansko upravo.
Končam. Češki poslanec dr. Zahrodnik je ubral v svojem govoru krasno narodno struno. Njegov govor ja nekak pomladni dih v tej parlamentarni puščavi. Rekel je. da so Čehi prednja slovanska straža. Lepa in krasna je ta beseda,%i odgovarja dejstvu! Zato pa smo mi bili zadnja leta v burnih bojih vedno na strani čeških poslancev. Storili smo to iz prepričanja, to bode tudi v bodoče. (Češki posl. živahno ploskajo). Zato pa obžalujemo, da Cehi nimajo one pozicije v kabinetu in parlamentu, kakor jo zaslužijo. Zato želimo, da zopet dva češka poslanca zasedeta min. sedeža, naj sta te ali druge struje. Mi bodemo njima izražali simpatije, kakor dosedanjima. (Živahna pohvala in ploskanje; mnogi poslanci čestitajo govorniku, prvi je čestital dr. Iv-čevič, predsednik dalmatinskega dež. zbora.)
Ostali govorniki.
Nadalje še govore: Rusin Okumievski, ki sicer hvali pogodbo, a izjavi, da jo odklanja iz državnopravnih iu iz političnih razlogov. Nemški agrarec Peschka izjavi, da zastopa načelo državnopravne in gospodarske ločitve od Ogrske. S častno besedo izjavi, da se z ministrskim predsednikom ni nič razgovarjal o takozvani njegovi ministrski kandidaturi. Masaryk izjavi, da ie proti ločitvi od Ogrske. Govornik izjavi, da ni več človeško, kar počno Mažari s Slovaki. Socialni demokrat Lie-bermanu izjavi v imenu galiških obrtnikov, da je za ločitev od Ogrske. Po govoru dr. Red-licha, ki obsoja zatiranje nemažarskih narodov in zahteva enotno monarhijo. Debata se nato zaključi. Glavna govornika sta dr. Schopfer (kršč. soc.) in pa dr. Kramar. Dr. Schopfer očita socialnim demokratom, da niso glede na pogodbo edini. Sedanje stanje z Ogrsko se mora pojasniti. Nismo za ločitev marveč za obnovitev monarhije v pravem trenutku. Dr. Kramar pravi, da je napačno, kdor sodi o pogodbi, da jc življenjskega pomena za Avstrijo. Ni pričakovati, da se loči banka. Odločno nastopa za enotno monarhijo. V slučaju gospodarske ločitve bi bili navezani na Nemčijo. Naša stranka mora znati, če vlada izvede enakopravnost češkega ljudstva in pa če bo gospodarsko pripravljena z I. 1915 in 1917. Graja barbarsko zatiranje nemažarskih narodov na Ogrskem. Konča: Dajte
in tega jm na more nubedn uzet. Nej le edn pugleda, kuku fajn gespudarja iz sojem pivu-varnam tam u Zalce in u Laškem terge. Ulan sa skuhal sam sedemdvejset taužent licktu-litru in mel pr nem sam šterenpedeset taužent guldinarju zgubc, letaš sa ga pa skuhal že trideset taužent hektulitru in uja mel zgubc že šedeset taužent guldinarju. A ni tu lep na-preduvajne, kai? Tu jem gre use, kokr de b rožce sadil. De sa fajn gespudari in de znaja fajn birtšoft pelat, pa na vem sam jest; tu veja tudi sami dobr, zatu »a pa kepil u Bu-roulah na Kuroškeni ena fabrka za flinte delat, de uia še pr te birtšoftval, kokr pr pivovarnah. De se pa žc naprej zažihraja, de jm u tud ta fabrka dost not nesla, zatu sa pa naredi za derehtarja ud fabrke enga zagri-zenga nemškutarja, ke zna sluvenske deliicc hI pu foršrift kerniflat in iz nh prefit vn ulečt. Tu jc ena fajn špekulacija, če prou sa iz taka špekulacija pr pivuvarnah enkat že pugurel. Uscli se tud nc more use pušrečt in če sc (.'likat pufrtič, kokr se jm jc u Polčanah iz tistmo nhnm zastopnkani piva pufrtičl. zatu še ni prec za scagat. Enkat jm u že ratal, če ne s piram, pa s flintatn, če nc s flintam, pa i7. žajfa, sam za cckorja nimaja drlaubnast, ker s ja je Jebačin zase ubdržu. Dondons take fabrke precej enga drubiža not neseja, če listni ne, ud kcrcli je fabrka, pa saj tistm, ke sa pr fabrkah za derehtarja. Tu ie spuznou tud Gabrščku Drcjčc in zatu s ic naštimu u
Guric ena fabrka za žajfa delat. Ta fabrka u na dve plati nucna: na en plat u Drejčet dru-biž not nesla, ua druh plat se pa trošta, de u saj iz ta žajfa, ke ja u delu iz luja, vola, maščobe, kolofonje, sode in iz druzga tacga, kar se še za delajne žajfe nuca, use tiste flekc in packarije, ke se uašeli leberalcu držeja. vn spravu, ke jh iz soja duzdajna žajfa, ke se ii prau »Soča« ni mogu spraut. Tu je lepu ud Drejčeta, de se tku za soje Idi am uzame in de na use viže puskuša, dc b jh vornk učedu. Zatu pa, Ide boži, nekar nč na dejte na bub-neča reklama, ke druh iz no soja žajfa pu-nujaja, ampak kepujte raj Drejčctuva, ke u u usak nutnar soje »Soče« sani pu strani za tu punucu, dc u soja žajfa prpuroču. Za zdej dela sam taka, ke nč kei lepu na deši; če ute pa enkat začel ta žajfa kcpvat, kc še bi grdu deši, u začeii delat pa še taka, ke u lepu dešala, sani de u kej prefita in pa de na uja negau prstaši umazan ukul hudil. Kuku pa Gabrščku Drejče kšeft zastop. se pa šc ta nar bulš iz tega vid, kc na četrt stran soje »Soče« prpuroču soja žajfa in prau, dc je Šihtuva za nč, na ta pet stran pa hval glih Šihtuva žajfa. in prau. de se iz no ta nar bi bel upere, tu pa zatu, ke mu Šilu za ta reklama plača in Drcjčc dobr ve, de Šilu na u brati negavh kluba-sari, kc ih piše ud soje žajfe iu zabaula čez Šihtuva. Tak kšeftsgajst je neki uredil, ke ne, gespud redehter? Leberalci so holt skus in skus značaji, kokr pran »Gurejnc«. ke na pre-
dajaja soje žajfe čm rečt: sojga prepričanja za eno skledo leče; ampak im more vornk not nest, al pa raj nč. Tku puhval »Gurejnc« leberalcc ud peruga du zadnga, med ta puhvalenem je še tist leberalc iimes, ke je negauga puručvalca z občnega zbora ženskega »Sokola« vn vrgu.
Tku kuluvratja naš leberalci in s dajeja I edn drugimi kluftite, de kar poka; de pa ta kluftajne ni zdrau. tu sa nazadne tud sami sprevidi in zatu sa začel še »Sluvenija« vn dajat, de b najne ahtala in hitr uzdraula tistga leberalca, kc u ta nar več kliifut dubiti ud ush plati. Za zdej jc spuznala »Sluvenija«, dc je nenga zdravila še ta nar bi putrcbn iblansk žepan, gespud Ivan Hribar, zatu ga je začela na use viže flikat. de b spet h seb pršou. I Kokr mu ker kašna prmaže, pa imi hitr »Slu-: venija« soj flajšter gor prpopa, tku de sc nazadne gespud žepan iz satneh flajštru na u nč vn vidu in svet še zamerku na bo, kdaj u pud tem flajštrem use sprhncl, ampak se u enkat kar na lepem ta puflajštrana pršona skp zgrudla in zdihlna soja politična duša. Kdu se n joku za ta peršona, jc tešku zdej puvedat, de uta pa dohtar Taučar ui negau priatu Mulavrh vesela, kedr u Hribarjuva pu-litična duša umagala pud flajštrem »Slovenije«, tu pa lohka rečem, zatu sta ga začela I pa še n sojeh cajtngah u ta »Sluvenskmu Na-' rude« flikat in flajštrat. de u preh vs za-flajštran.
Nej reče edn kar če, tu je pa gvišn, de u velika škoda za ceu svet. kedr u šou iblansk žepan iz lima. Nej le pumislja, kašn dubro-tnk je ou. sam za »Rodugoja« ia dan eneh tri taužent krone Ce se na motni, je biu glih petkrat žc u ta »Sluvenskmu Narudc«, dc jc dau Ivan Hribar pu šest stu krone za dobre namene: če tu skp seštejema, pride glih tri taužent krone vn. Kulk u pa še dau ud sebe za dobre namene, uma pa že še preštel, kedr uja ttid druge cajtnge use vn prnesle. In ta dubrota jc tud en lep flajšterček na negau telu. Tu jc use drgačn flajštr. kokr jh popa »Zveza sluvenskh zadrug« na soje spise. Tist narodu štempelček ja nau dost pufliku ta »Zveza«. BI pamtn b nardila ta »Zveza sluvenskh zadrug«, če b iz tistm narudnem štemplčkem zapopala uči usm zadrugarjem. dc b na mogl videt, kašn srumaštu jc u te »Zvez« in o glau nenga derehtarja. Tist b murbt kej nucal; de pa soje spise popa iz tistm štemplčkm se in pa glih tku zdi. kokr delam jest, kedr sm iz gnarjam pr konc. Tekat s tud kupni u tubak-upalt cigara iz štrumfpantlnam in ja nosni u ušteli iu špaciram pu mest, dc me ldje vidja in čc prou nimam fičoka o varžet, pa s Ic ldje misija ke me vidja kuku se iz taka fain cigara štrekam. de ina usega zadost
jemu programu. S. L. S. bo vse storila, kar je obliubljala na volivnih shodih. Mi smo edini. Med nami vlada en duh: pomagati ljudstvu. (Dolgotrajno odobravanje.)
Gospod poslanec je govoril še o delavskih razmerah v papirnici in o bližajočih se deželir.zbor'skih volitvah. Pozival je vse k trdni organizaciji in zvestobi do stranke.
Gospod svetnik Brence se jc zahvalil gospodu poslancu za poročilo in mu zaklical trikratni živio. Ob navdušenem pritrjevanju pa je shod sprejel (sledečo resolucijo:
Današnji javni ljudski shod izreka trdno zaupanje in toplo zahvalo poslancem v »Slovenskem klubu«, posebno še poslancema Gostinčarju in dr. Šu:steršiču za njih neumorno delovanje za koristi slovenskega ljudstva. Protestiramo pa odločno, da bi Ivan Hribar hotel delati škodo našemu ljudstvu na korist svoje oisebne reklame.
Dogodki u Srbiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Bel g rad, 21. oktobra 1907.
Pomenljiv je bil govor vodje liberalnih nacionalistov, dr. Veljkoviča. Dejal je namreč na kongresu nacionalistične stranke, da treba sedanjo propalo vlado vreči, pa tudi tistega, ki se nanjo obeša. Naj z njo tudi on propade. To je bilo namerjeno na kralja.
Vprašate me, kaj bo iz tega? Vlada bo lahko stvar zavlačevala, toda gotovo je, da bo prejalislej morala razpisati nove skupščinske volitve. Ze danes se lahko reče, da je pri teh volitvah absolutno gotova zmaga opozicije, kajti opozicijske stranke ki so se dozdaj medseboj ruvale, bodo sklenile trden blok. Nedeljo, dne 27. t. m. se bo vršil v Bel-gradu veliki ineeting proti vladi. (Se je že vršil, izgredov ni bilo posebnih, pač pa je bilo konsigniranega mnogo vojaštva. Opomb, uredn.) Kakor videti, pretresajo Srbijo zopet novi notranji nemiri in zapletljaji. Zdi se, da tej državi mir ni usojen. Morda pa vendarle pride čas, ko se bo lahko reklo, da bo vsak notranjepolitični preobrat tudi preobrat na boljše.
Obisk no Črnogorskem dvoru.
govorili, da smo našli tak mir in red, kakor ga nismo pričakovali, dasi že preje nismo verovali pisanju nekaterih listov. Nato je knez dejal dobesedno:
»Videli ste moju Crnu Goru i moje Črnogorce, pa ste došli i u moj dom. Na s,ye napade protivu mene nad da hoču da ukinem ustav, oji sam ja sam iz svoje inicijative dao Crnoj Gori, reči ču vam: Tako mi Bog pomo-gao ne žalim za svojim četrdesetletnim samo-državljem. Ustav pa smatram kao svoga IV. sina i kao što sam svoje sinove negovao i ču-vao negovaču i paziti i njega da stupi na noge.«
' Knez jc to govoril iskreno. Začeli smo nato govoriti o Crnigori sami. »Hvala Bogu in mojim prijateljem«, je dejal knez Nikola, »skoro pol veka vladam že nad Crnogoro; mala in gola je bila, ko sem jo sprejel, jaz sem jo pa razširil in vsi poti, vse šole in cerkve, ki jih vidite, so moje delo. In tudi armada je popolnoma moderno oborožena. Topovi so dobri in dosti jih je, sedaj pa bodemo dobili še brzostrelne.« »Kakšen sistem ste si izvolili«, smo vprašali kneza. »Mi se zaradi topov nismo tako prepirali kakor ste se vi v Srbiji. Mi dobivamo topove iz — Rusije.« Knzz je bil zelo dobro razpoložen. Razložil nam je. kakšno ulogo so igrali pri uvedbi ustave njegovi sinovi. Danilo in Mirko sta oba kneza vedno prigovarjala, naj daruje svojemu narodu ustavo, ki jo imajo vsi narodi v Evropi. Knez Danilo je celo preložil svoje potovanje v Nemčijo k rojakom svoje žene, dokler ni bila ustava razglašena.
Ko smo kneza vprašali, zakaj mladi ljudje, ki so se šolali v Srbiji, zdaj niso z njegovo ustavo zadovoljni, nam je knez povedal sledeči zanimivi dogodek.
»Nekega dne, predno sem podaril narodu ustavo, sem poklical k sebi nekega izmed teh mladih ljudi, da prebere nemške liste iz inozemstva ter mi potem referira o važnejših stvareh, ker nisem imel časa sam brati. Z listi vred sem mu dal načrt ustave, katerega iz-početka ni opazil. Jaz sem pri pisalni mizi delal, mladi človek pa je mesto, da bi liste bral, zaglobil se v — ustavo. Ko ga odslovim, mi pravi: »Torej Vi, gospodar, hočete res Crnigori podeliti ustavo?« »Tako .ie,« sem mu odgovoril, »pa kako se ti dopade?« »Lep je, gospoda, toda strašno škoda, da si jo nismo izvojevali.« »E, dragec«, sem mu dejal, »ne boš me! Kar darujem, darujem!« »Glejte«, nam je dejal nato knez, »oni zato ne marajo za ustavo, ker jih nič ni stala. Navajeni so iz Srbije, da se vsaka stvar mora izvojevati z nemiri, debatami itd.«
Proti koncu nam je knez dejal, naj gremo v Bar (Antivari). »Potujte tjakaj«, je dejal, »da vidite velike pristaniškej zgradbe in dela za prvo črnogorsko železnico. Ko boste to videli, se vam bo samaposebi pojavila misel, da bo Bar moral postiti s časom izhodišče velike projektirane črezbalkanske železnice.« Knez je naglašal, da ima mnogo prijateljev, ki bi omogočili ta projekt v najkrajšem času. Nato smo se od kneza poslovili.
V Baru smo nato obiskali enega najide-alnejših jugoslovanskih škofov, starčka Širne Milinoviča, nadškofa barskega in »srbskega primasa«. Balkanski katoličani imajo prav, ako se pred nami pravoslavnimi ponašajo s tem rodoljubnim, dela,vnim služabnikom Božjim, ki ima sebi dostojnega pomočnika v fratru Metodu Radiču, kojega že sedaj smatrajo za naslednika Milinovičevega.
Štajerske noulce.
š »Prijatelji šole«. Pod tem zaglavjem se je nekdo obregnil v torkovi številki »Slovenskega Naroda« ob dobrnskega župnika g. Kukoviča ter hotel izpodbiti in zmanjšati narodno delo dveh mož, ki edina delata in pomagata kmetom izpod nemčurskega jarma, ki oklepa celo Dobrno. Nikakor ne bi jemali v ozir te infamne notice »Narodove«, kakor
je morebiti tudi prizadeta gg. Kukovič in Schreiner ne bodeta, ko bi bila v navedenem članku le ena beseda opravičena. Noto-rično je Spodnještajercem znano, da se baš na Dobrni bije obupen narodni boj zoper pri-vandrane netnčurje in Nemce, odkar se je vprvič porodila v domačinskem srcu misel narodne zavesti. Sirom sveta je Dobrna znana zaradi svojih gorkih vrelcev in letovišča, in sirom sveta je znano, da je Dobrna, ki je vendar slovenska naselbina, poplavljena z nemčurstvom. V celi Dobrni ni dobiti hiše, kjer bi se zamogel naseliti slovenski trgovec. Vse kar potrebuje Dobrnčan s svojim velikim okrajem od Nove cerkve do visokega Kozjeka in od Šmartna do daljnega Vitanja, vse je odvisno od nemčurskih kramarjev, pekov in mesarjev, ki se oholo in zaničljivo kre-tajo po Dobrni — »auf unserem Gebiet!« ter oskubijo ubogega kmeta za poslednji vinar, ln baš Kukovič in Schreiner bijeta že dolgo časa 1 j ii ti boj zd otetbo slovenske narodnosti na Dobrni. Ako je pred leti n. pr. marsikateri od nemčurjev podivjani slovenski fant »hajlov« po Dobrni ter izzival Slovence, se to danes ne zgodi več. In v kolikor je Dobrna kdaj napredovala v narodnem oziru, ima se pripisati duhovnima gospodoma Kukoviču m Schreinerju! Da se namerava stari šolski vrt porabiti za stavbišče in čeprav se je baje kupil s pomočjo samega cesarja, to nič ne de; kajti, čc bi se kdaj stavila posojilnica, bila bi vsaj omogočena edina slovenska hiša v Dobrni, kjer bi se lahko ustavil slovenski trgovec in s tem bi ne zdrknil v nemčurski žep prvi in zadnji vinar, ki ga mora slovenski naš kmet izdati pri svojem gospodarstvu. Ako bi na ta način izgubili naši nasprotniki to poglavitno oporo, kako kmalu bi morali zapreti svoje bude ter oditi s krošnjami na hrbtih, odkoder so prišli! Tedaj pa bi bilo tudi konec nemčurstva pri nas. Nikakor se torej noče oškodovati šole za vrt, ki se nahaja v sredini Dobrne. Šolski vrt z vsem nemčurskim učiteljstvom vred se lahko brez vsake škode nahaja izven vasi, na solnčnem ravnem polju, a vendar blizu šole; tam bi se lahko razširil, medtem ko je sedanji v senci gospodarskih poslopij ter niti ne ustreza svojim namenom. Na to dejstvo torej tisto per-fidno zavijanje glede »šolskih prijateljev«!-In ravno iz tega članka se razvidi, kako smo si »složni« v narodnem delu. Občinski svet se je hotel konečno otresti obeh pristranskih žandarmov, ki sta v srditi svoji nemčurski jezi stregla na vsak nepreviden korak, samo da sta zamogla kolikor mogoče veliko kmetov spraviti pri političnih in sodnih oblastvih v preiskave in kazni. Temu se je po delovanju duhovnih gospodov občinski svet uprl ter storil na pristojno oblast oni poslednji korak v obupnem boju. da se je Dobrna srečno otresla dveh krutežev-žandarinov. Z obupom se je bojevala ta bitka in čuda ni. da je bila izguba tudi na slovenski strani, pa bila je tudi zmaga! Ako smo torej kaj trpeli, radi pozabimo, ker smo sc vendar enkrat nekoliko otresli nemčurskega jarma. »Narodov« dopisnik pa se nam zato roga, ker smo bili obsojeni zaradi nemčurske časti. Bodi mu! Kako lepo simpatizirate z onimi ljudmi,ki ubijajo vse, kar je slovenskega! In kako razdirate in kakšne posledice bi zamogle nastati? Pa ravno zato, ker smo možati in v svesti si narodnega dela, nas to nc žali in ne bo iz vašega razdiranja nobenih posledic. Mi gremo po tej svoji začrtani poti naprej!
—ss.
š Pri Št. Petru na Medvedovem selu smo
obhajali v nedeljo, 27. oktobra, ustanovno slavnost Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Izvršila se je sijajno. Navdušenje mnogobrojnih zborovalcev je bilo veliko. Slavnostni govor je imel nadžupnik Korošec. Prvikrat smo slišali naše mladeniče in deklice, kaj premorejo v petju, v govoru, deklamaciji. Od mladeničev je govoril Franc Verk, od deklet Marija Hajnšek iu Amalija Letnik, dve deklici sta deklamovali.
Nepričakovan slučaj, ki pa drugače v Srbiji ni ne prvi ne posebno redek, je v narodu in v časopisju izvabil velik odpor in nezadovoljstvo, o katerem se zazdaj še ne more vedeti, kako bo končalo, S kraljevim ukazom, s katerim se je otvorilo zasedanje Narodne Skupščine se je istočasno prebral ukaz, glasom katerega se zasedanje odgodi do 4. decembra. Opozicija jc nato odgovorila s klici: »Ubijavci! Razbojniki! Nevaljavci!« Bilo je čuti tudi mnogo klicev proti kralju samemu.
Kaj je vlada z odgodeujem nameravala?
1.	Odtegniti se hoče neprijetnim debatam zaradi ubojstva bratov Novakovič.
2.	Hoče predstoječe občinske volitve izvršiti brez kontrole skupščine, da spravi v občinah do vlade svoje kandidate in se tako osigura tudi za parlamentarne volitve.
Ko ie vlada kralju predložila ukaz, s katerim se odgodi skupščina, se je on zelo po-mišljal, ali naj ga podpiše ali ne. Podpisal je ukaz šele, ko mu je min. predsednik Pašič pisal pismo, v katerem pravi, da je odgodenje skupščine zato potrebno, ker ima vlada mnogo dela in opravka zaradi trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Seveda je to bilo skrajno neprevidno tako od kralja kakor od vlade. Opozicija sedaj dela proti kralju samemu. Vlada pa, ki se je izpočetka identificirala z ubojem bratov Novakovič, je, kakor hitro bi bila ta umor morala braniti javno pred skupščino, pobegnila. Opozicija je zdaj kakor en mož proglasila boj za življenje in smrt z vlado. Opozicija je edina, dasi so v njej konservativci. liberalci in socialisti.
Prvi večji opozicijonalni čin je bil manifest na narod. V tem manifestu je pisano, da je sedanja vlada bila v grehu spočeta, da je v prestopkih odrastla in da jc z zločini nehala. Pogajanja z Avstrijo se morajo vršiti pod kontrolo skupščine, kajti vlada, ki je v tem oziru napravila fiasco, bi zdaj najbrž rada pogajanja končala z velikimi koncesijami, ki bi bili v škodo Srbiji. Vsi opozicionalni poslanci brez razlike na njihovo drugačno na-ziranje. izjavljajo v manifestu:
»Da smatraju za dužnost da zajednički pred narodom najži.vlje i najodlučnije pro-testvuju protiv izigravanju prava Skupštin-skog; da energično osude ovo opasno titranje ugledom i značajem Narodne Skupštine; i da upotrebe sva sredstva kako bi narod na novim izborima, kojima bi sloboda bila potpuno obezbedjena, dobio mogučnosti da spase par-lamentarnost i ugroženu ustavnost.«
Ta manifest opozicije je v ljudstvu našel velik odziv in vsi listi brez razlike, izvzetnši edinole vladnega, so manifest ponatisnili na uvodnem mestu. Druga manifestacija se je vršila dne 20. oktobra t. I. Demonstrirali so vseučiliščniki in ko so prišli pred dvor, so vsklikali: »Doli z monarhijo!« Živela republika! Doli s kraljem!!! . . .
Politični pogovor s knezom Nikolajem.
Poročilo našega belgradskega dopisnika iz Crncgore.
Bar, 23. oktobra.
Ni je države, ki bi imela več dvorov kot jih ima mala Črna gora. Knez Nikola ima svoje dvore na Cetinju, v Nikšiču, na Nje-guših in pod Zovčenom, kneginja Milena na Cmojeviči Rijeki, knez Danilo, prestolonaslednik na Cetinju in »Topolicu« v Baru, knez Mirko pa v Cetinju in na Kruševcu pri Pod-gorici.
Ko smo prišli v Crnogoro (pred nekako tremi tedni), je bival knez Nikola v svojem najlepšem dvoru, v Nikšiču, z njim vred pa kneginja Milena, prestolonaslednik Danilo, brata njegova Mirko iu Peter, hčerki kne-ževi Ksenija in Vera, prestolonasledkinja, snaha Nikolajeva, Milica ter vnukinja Jelena, hčerka srbskega kralja Petra. Torej je bila zbrana v Nikšiču vsa kraljeva rodbina razun druge snahe, žene Mirkove, Natalije, ki se v Parizu zdravi, ter njenih otrok, vojvod Ste-vana in Nikola.
Srbski časnikarji smo prosili za avdijen-co in knez nas je, obkrožen od svojih sinov, sprejel 2. oktobra ob 11. zjutraj. Ob tej uri smo se pripeljali vsi pred dvor, veliko, moderno palačo. Pribočniki in častniki so nas peljali v veliko dvorano za svečane sprejeme v prvem nadstropju. Kapitan To-manovič nam ic kmalu nato javil, da »Njegovo kraljevo visočanstvo knjaz dolazi.« Ko se impozantna postava kneževa prikaže, ga pozdravimo z živio-klici. Z njim sta bila sinova Danilo in Mirko in veliko spremstvo, med njimi stari junak, že ves sključeni Novak Ramov, ki je v turških bojih sam 37 turških glav posekal. Avdi.ienca se je običajno vršila in trajala eno uro. ker so se knez in sinovi z vsakim od nas posebič razgovarjali. Zvečer smo bili povabljeni na soarejo. Omenim naj, dfl smo si pri avdijenci ogledali okusno opremljene sobane in opazili med mnogimi dragocenimi slikami tudi več div-nih slik znanega hrvaškega umetnika Joso Bužana.
Ob devetih zvečer smo prišli k soareji. Soareja ie trajala tri ure, do polnoči, a med tem časom smo se s knezom in njegovimi sinovi zapletli v intimen pogovor, ki bo gotovo zanimal tudi Slovencc v Avstriji, ki iz nemških in hrvaških liberalnih listov čujejo vedno o razrovanih razmerah v Crnigori in o nasilstvu kneževem. Dame so se umaknile kmalu v neki manjši salon, mi pa smo ostali sami s knezom, prestolonaslednikom Danilom in kneževičem Mirkom. Razgovor je začel knez, ki nas je izpraševal, kako smo potovali, kako nam Crnagora ugaja in ako smo zapazili kaj o »anarhiji«, o kateri pišejo bcl-grajski in zagrebški listi. Mi smo knezu od-
htevalc ob vsakem vzdihu. Dolgi, mehki kodri so se valovili in spuščali na ramena.
»Mamica ali nič ne slišiš Rajkota? Mamica vstani. Jaz tc imam tako rad!« In curek debelih solz sc je udri po licih in kapal v travo.
Na nebu ie blestelo stotero trepetajočih zvezdic, kakor stotero globokih vse zemeljsko gorje umevajočih oči.
• • •
Gorko je puhtela peč in mlada mati je sedela pri njej. Mlada je bila, a okolo ustnic so bile začrtane bolestne poteze. Vse drugo je bilo še mladostno na njej in v očeh je še živelo po življenju hrepeneče. A zamišljene so bile te oči.
»Rajko, ali me imaš kaj rad?«
Deček se je ugrel pri njenih nogah s konjičem. Privzdignil je kodrasto glavico iu za-smejalo se je v njegovem obrazu. Splezal ji je v naročje, ovil majhne ročice okolo materinega vratu in pritisnil mehko lice na njeno.
»Seveda tc imam. Mamica, ali bodeš molila, da mi prinese sveti Miklavž bič in konja. Veš, mamica, iaz bodem vojak, v vojsko bom šel zoper Turke in vse bodem pobil. Ali me bodeš potem kai rada imela?«
Še tesneje se je privil k njej in jo božal po mehkih, svilenih kodrih.
Tistih trpkih potez okolo usten jc nekaj izginilo, nastnehljala in poljubila Rajka v lice.
»Rajko, da, vojak bodeš, ali mene takrat ne bo več pri tebi.«
Rajku so se razširile oči, pritisnil je malo rožico na materina usta in začudeno vprašal:
»Mamica, ali si kaj huda name, da hočeš iti proč? Saj se bodem poboljšal in nič več ne bodem jokal. Res mamica?
Božal jo je po licih in jo venomer po-Ijuboval. V njenih očeh so zaigrale solze.
»Rajko, iaz bodem umrla.«
Čudna resnost se je razlila po njenem obrazu, kot da ji nekaj govori, da je povedala resnico. Stresla se jc ob tej misli in pritajen vzdih se je izvil iz njenih grudi.
»Mamica, nc straši me! Ako bodeš ti umrla, bodem tudi jaz. Jaz te imam tako rad —zakaj si tako žalostna?«
Nič mu ni odgovorila, postavila ga je na tla in se zamislila.
Slaba je bila in več ni mogla iz sobe. Zunaj je bilo vse veselo in glasno in poslušala jc sedeča na divanu to živahnost. Ali ni bila tudi ona nekdaj vesela? Globoko je povesila glavo in nekaj kodrov se ji je usulo po čelu. Lepi dnevi polni poezije, polni krasote so hiteli mimo nje. Z dehtečim mladostnim cvetjem so bili posuti in zahotelo se ji je za njimi. A kam? Ali niso že minuli, že davno odevetli in bili poteptani od temne sence, ki sc jc prikradla, da ni znala kedaj. Zaželelo se ji ie z vso dušo, da bi stopila iz te sobe, po kateri se plazijo črne. pošastne sence, stegajo dolge roke po njej in jo želijo objeti. Vrgla bi se tem demonom v naročje in naj se igrajo ž njo, kakor jih volja — a kam bi vodila ta pot?
Vsaj enkrat naj bi zopet legla tja med dehteče rože in zasanjala prosto po njeni volji, kakor nekdaj, ko jc bilo nje lice žametasta, dehteča roža in nje oči velike jasne zvezde. Samo enkrat še, in tedaj ne bi zaželela po tisti temni senci, ki sc jc plazila za njo po rožnih gredah, ji šepetala ob mesečnih nočeh. A želela je po njej z vso neizkušeno, mladostno dušo, da je postala nesrečna. Z njenih lic so oropane rože. Zlati nadepolni
gradovi, ki jih je zidala snivajoča sredi mladostnih rož, so se razrušili pod udarcem železne pesti krute usode, samo eden je ostal — Rajko. O da bi mogla še enkrat nazaj v tiste lepe dni, ki so bili, a so minuli, in jih ni več--
Zaplakala je mlada mati in solze so jo oblile.
»Rajko — iaz umrjem!«
Glas je bil hripav in poln otožnosti.
»Ne bodeš umrla, mamica, ne. Jaz bodem molil, da te Bogck ne vzame.«
Nasmehnila se jc mlada mati in globoko zavzdihnila.
Zunaj je vse glasno in veselo, \solnce je preprezalo celo mesto s svojimi zlatimi trakovi.
♦ * •
Ciprese drhte in beli križi se bleste ob mesečini.
»Mamica, zakaj si umrla?! Jaz sem tako žalosten. Pridi, pridi nazaj! O, takrat je bilo tako lepo — zakaj si umrla? Bogek, tebe tudi ljubim, daj mi mamico nazaj; ta, ki io imam sedaj, me tako tepe! Moja zlata mamica!«
Rajku je klonila glavica ob mrzlem ka-menu, zastrle so sc mu trudne, solzne trepalnice in zasnival jc pri materi in se zbudil stoprav v jutro.
Cez nekaj dni jc odpotoval k materi. • • •
Tiho ležijo grobovi in beli križi pričajo da snivajo pod njimi trudni večno spanje. Večno?---
Zgodilo \se je, kakor je bilo zapisano: . . . et resurrexit tertia die!!
"V-
' V- ' V X
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Leberaln prvaki čja na vsaka viža nardet že na tem svete sojem prstašem ta male nebesa. Ker na-rajmaja kašna putreba, pa hiter plti-nja u roka in začneja delat na use kriple, de hitr udprau-ja tista putreba. Vidja, na Kuroškm
___ sa zamer-
kal, de tare
Idi putreba pu leberalnem liste in hitr sa skp stupi! in sa začel delat na tu, de dubeja Kuro-šci en tak list, kc jh bo ubvarvu use nesreče in jm mal žeulenje pusladkou. Pranja, de se jm še gespud škof smilja, ke sa zvle sojga dobrga srca tku deleč pršli, de jm nline grajščine prefita na neseja; zatu sa sc pa začel leberalci za gespuda škofa atn jeinat, dc jem boja pre-mužejne spet uredi in gespudarstvu za zdej saj u Gonictn grade na prava pot napela!. Tak usmilejne je neki uredn, ke ne, gespud re dehter!
Gespudart znaja naš leberalci. tu ie gvi*i»
mm *ftt
;|gp|te*! SR Si
•	•••;_*.-V- • •, L,...
Mladeniči s<> zapeli tri, dekleta pa štiri pesmice. Naše ljudstvo je navdušeno odobravalo nastop mladih, ti pa so pokazali tako srčnost iu tako vnemo, da smemo upati vesele prihodnosti. Pristopilo je takoj 75 udov. Naša vrla rojaka dekan Verk in župnik Inkret sta društvu poslala ustanovnino 10 K, ravnotako župnik Sparhakl, nadžupnik Korošec pa 15 kron. Hvala in slava nhšitii dobrotnikom I Odbor je sledeči: Vehovar Fr., predsednik, Kregar Jožef, podpredsednik, Gotnilšek Fr., tajnik, Verk Fr., blagajnik, Jurgec Jan., knjižničar, Conč Jan., in Andrlič Jan., odbornika, Debelak Simon in Hajnšek Anton, računska pregledovalca. Knjižnica začne poslovati 10. novembra t. I. Gibljemo se in napredujemo ti.di Peterčani doslej zaspani.
š Slovenska katoliško akademično društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo na svo-jem prvem rednem občnem zboru dne 25. oktobra 1907 za zimski tečaj 1907/8 sledeči odbor: Tovariš pravnik M. Malnerič, predsednik; tovariš pravnik B. Schaubach, podpredsednik; tovariš pravnik J. Milač, blagajnik; tovariš med. A. Arnšek, tajnik; tovariš pravnik A. Ogrizek, knjižničar; tovariš pravnik F. Logar, gospodar. — Za odbor slovenskega katoliškega akademičnega društva »Zarja« v Gradcu: M. Malnerič, tč. predsednik. — A. Arnšek, tč. tajnik.
š Čedni pristaši Narodne stranke. Po zadnjih državnozborskih volitvah je poslanec .ležovnik zmagal edino s pomočjo nemških Klasov. Narodna stranka je bila z Nemci v zvezi in je morala Nemcem za podporo obljubiti znatne koncesije. O tem bomo še podrobneje poročali, ko pride čas za to. Za danes samo en slučaj: Odlični pristaš Na-r< dne stranke, znani ex-notar Kolšek v Šoštanju. kateremu je radi njegovega nečednega poslovanja ustavila notarska zbornica izvrševanje notarijata, se je izkazal kot vrednega člana vodstva Narodne stranke s tem, da ie svojo hišo v Šoštanju ponudil zagrizenemu voditelju šoštanjskih Nemcev, Hansu Wosch-naggu. Na ta način bo Šoštanj po zaslugi Narodne stranke izgubljen za Slovence za vedno.
š Avstrijski veterinarski delegat za Hrvatsko in Siavonijo. Poljedelskemu ministrstvu prideljeni okrajni živinozdravnik gospod Anton Korošec iz Maribora je nameščen v Zagrebu kot avstrijski veterinarski delegat za Hrvatsko-SIavonijo in južne ogrske županijc.
š Umrl je v Pristovi trgovec Jakob Oto-repec.
š Volitev župana v Ptuju. Včeraj sta bila v Ptuju zopet izvoljena za župana Jožef Or-nig, za njegovega namestnika pa Janez Steudte. Oba sta izjavila, da sprejmeta izvolitev.
Državni zbor.
D u n a j, 30. oktobra.
Govor dr. Šusteršiča.
Prvi današnji govornik v nagodbeni razpravi je bil dr. Šusteršič, ki je med živahnim odobravanjem svojih slovenskih tovarišev in mnogo čeških poslancev označil stališče »Slovenskega kluba«, rekoč:
Ker smo ravno Slovenci mnogo pripomogli, da imamo sedaj splošno in enako vol. pravico, zato pa je tudi naša goreča želja, da bi novi, na podlagi splošne in enake volivne pravice izvoljeni parlament bil kos svoji veliki nalogi, da bi bil boljši od prejšnjega parlamenta, ki jc bil sestavljen po kurijah in privilegijih. Želimo torej, da bi novi parlament ne zagazil v grehe prejšnjega, marveč izvrševal svoje dolžnosti do ljudstva in države. (Pritrjevanje.)
Po tej splošni opazki izjavljam v svojem in v imenu svojih tovarišev, da hočemo novo pogodbo z Ogri presojati strogo s stvarnega stališča. Ogledali si bodemo dobro bilanco nove pogodbe in potem izrekli svojo sodbo. Ta sodba pa mora, biti Ic relativna. Mi namreč nc smemo prezreti, da le poprav-
ljamo že štirideset let staro zgradbo. Mi dobro vemo, kako in zakaj je nastal nesrečni dualizem po našem porazu pri Kraljevem Gradcu. Dalje ne smemo pozabiti, da so avstrijski državniki dolga leta imeli že smešen strah pred Mažari in globoko spoštovanje do mažarskega viteštva, (Veselost in klici: Tako je!) Enak respekt pred Mažari goji sedaj grof Sternberg. (Veselost.) Ta »imponderabi-lia« so vedno vplivala neugodno ter ustvarila razmere, s katerimi mora računati vsaka vlada. (Klici: Zal, da je tako!)
Ko pa bodemo napravili bilanco, ne bodemo jc presojali s stališča malega branjevca, ampak s stališča veledržave. Ako v tem pogledu zagovarjamo stališče naše države kot velesile, ter koristi vladarske hiše, zagovarjamo tudi svoje koristi. Presojati pa moramo to vprašanje tudi z narodnega stališča Naša želja je, da ostanemo v čim tesnejši zvezi z našimi najbližnjimi brati Hrvati; opustiti pa moramo vse, kar bi netilo boj med Jugoslovani. (Pritrjevanje).
Pa tudi z gospodarskega stališča moramo si ogledati bilanco nove pogodbe z Ogri. • Mi nočemo in ne smemo žrtvovati gospodarskih koristi svojih dežel. Zato bomo od vlade zahtevali, da nam v odseku pojasni tudi gospodarske točke te pogodbe. Sodili pa bodemo pogodbo kot celoto brez vseh postranskih ozirov in brez ozira na vlado, kakor zasluži to velevažno vprašanje, ki se tiče neštetih milijonov in velja za dobo desetih let.
Pa tudi na državnopravne pomisleke se bodemo ozirali, ki jih izražajo tuintam povodom nove pogodbe. Mi simpatizujemo s Čehi in Hrvati ter spoštujemo njihovo državno pravo. Mi smo namreč odločni nasprotniki dualizma (Živahna pohvala), ki je nam Slovencem mnogo škodoval in nas ločil od Hrvatov, s katerimi nas veže krvno sorodstvo. Vse to je res, in vendar je dualizem dejstvo, nesreča, ki je ne spravimo s sveta, s katero torej moramo računati kot realni politiki. S tem dejstvom mora računati celo mogočna neodvisna ogrska stranka, ki ima večino v zbornici. Minister Košut mora računati s tem dejstvom ter s svojim podpisom priznati dualizem, ki nasprotuje njegovemu programu. In tega dejstva ini danes ne moremo izpre-meniti, ali glasujemo za pogodbo ali proti nji. (Poslanec Biankini; Ko bi bili edini vsi Slovani, bila bi pogodba nemogoča! — Rusinski poslanec dr. Markov: Pozneje ne bodemo ni-česa izpremenili, sedaj ali nikoli!) Zato pa je bolje z našega slovanskega stališča, da naj nova pogodba velja le za deset let, ne pa za daljšo dobo. V tem oziru pač čestitamo ogrski vladi, ki ni dovolila daljše pogodbe.
Dalmatinska železnica.
Javno in glasno izjavim, da je podaljšanje Dolenjske železnice ter zveza z Dalmacijo za slovenski narod največjega gospodarskega in narodnega pomena. (Živahno pritrjevanje). Mi ne smemo v svojo domovino, ako ne storimo vseh korakov, da dobimo to železnico, (Burno pritrjevanje), katero žele pri nas vse stranke brez izjeme. Zato pa tukaj po soglasnem sklepu »Slovenskega kluba« izražam baronu Becku iskreno zahvalo, ker nam jc z zagotovil to železnico. Naš klub pa tudi pričakuje, da bode vlada tudi določila progo tako, kakor jo želi slovensko prebivalstvo. Ako pa naši tovariši iz Dalmacije še dvomijo, ali se bode sploh gradila ta železnica, potem jim odgovarjam: Res je, da nismo smeli verjeti obljubam avstrijske in ogrske vlade. Opravičen je bil vedno naš pesimizem, kakor ga .ie še včeraj izražal v svojem govoru dr. Laginja. Nezaupnost je takorekoč v krvi našega naroda. Toda v tem slučaju je stvar drugačna.
Nastop Hribarjevega sopotovalca v Budimpešto Tresič-Pa vičiča.
Kot kompenzacijo za Kašovo-odcrburško železnico sc zavezuje ogrska vlada zgraditi omenjeno železnico in sicer izrecno, da prične gradnjo leta 1908 in to najkasneje izvrši okt. leta 1910, oziroma dcc. 1911. (Čujte, čujte! Poslanec dr. Tresič: Kje stoji to? To je vlad-
na goljufija). Velecenjeni gospod kolega, jaz sem čital protokol, torej oprostite. (Poslanec Tresič: Jaz tega nisem bral.) Torej berite! (Smeh). To je bilo tudi v uradnem obvestilu vlade. (Poslanec Tresič: V pogodbi ne!) O tem bom še govoril. (Klic: Minister ne postanete). Ne, prav gotovo ne; nato lahko vzamete strup. Če nimate drugih skrbi, gospod kolega, greste lahko mirno spat, oziroma zdaj jest. (Smeh.) (Poslanec Tresič: Vladni hiapci). (Burni ugovori. Poslanec Jaklič: Jugoslovanski komediant. Poslanec Kadlčak poslancu Tresiču: Kar tu delate, je lumparija.) Poslanec Žitnik kliče Tresiču: Škandal je, da nam vi to očitate. To ni lepo, to ni lojalno! Dokažite nam! Vi ste nahujskani. Sicer pa se pozna, da ste pesnik, ker vam domišljija rodi take stvari! — Velik nemir. Predsednik večkrat pozvoni. Dr. Šusteršič: Gospoda! Prosim Vas, da se ne vznemirjate. Zagotavljani Vas. da sem ob opazkah tega gospoda popolnoma hladen. Med dalmatinsko železnico in razširjenjem proge Košice-Jobtunkova-Tešin je ustvarjen »iunetim«, to se pravi: Ako ogrska vlada leta 1908 ne prične graditi dalmatinske železnice, tudi avstrijska vlada ne prične polagati drugega tira od Košic dalje. V zakonu seveda ni te določbe, ker sploh ne spada v nagodbeni zakou. Boljši pa je vedno dobra pogodba, nego slab zakon.
Zapisali smo skoraj doslovno, kar stoji v stenografskem zapisniku. Brez povoda, brez pameti, brez vsake razsodnosti je vrgel Tresič svoji dve psovki v zbornico. Prosimo lerite! Naučil se ju je s težavo, rabil pa tako nerodno, da bi bil Hribarjev koči.iaž to boljše opravil. Revež!
Govornik se nato bavi z govorom dunajskega liberalnega poslanca Kurande. Ta je rekel v svojem govoru, da bode železnična zveza z Dalmacijo v finančnem oziru škodljiva, v gospodarskem nič vredna in s stališča skupne države naravnost pogubljiva. Ta trditev je popolnoma neutemeljena in smešna. Ako je že sedaj železnica Knin-Split-Šibenik aktivna, gotovo ne bode v fin. oziru škodljiva, ako se ta dalmatinska zagota podaljša do meje ter z veže z Dolenjsko železnico in tako s svetovnim prometom. Isto velja o Dolenjski železnici, ki je le zagota. Ker že sedaj donašaio prioritetne delnice 2odstotka divi-dende, bode železnica gotovo aktivnejša, ako se zveže z Dalmacijo. Dalje je trdil poslanec Kuranda, da bode železnica v gospodarskem oziru malovredna. V isti sapi pa Kuranda sam prizna, da bode odprla izvoz premogu iz Št. Janža črez mejo. To vendar ne more biti škodljivo, sicer bi morali zapreti vse državne meje. (Veselost.)
Konečno trdi Kuranda, da bode železnica s stališča skupne države pogubljiva, ker se bodo Zagrebčani ob nedeljah in praznikih vozili v Split in Šibenik, Dalmatinci pa v Zagreb. (Splošen smeh.) Jaz res nc razumem te kritike gospoda dvornega svetnika Kurande, ki je mnogo let služboval v železničnem ministrstvu. Mi pa ravno hočemo, da se zvežejo narodi in dežele v državi.
Gospod Kuranda je tudi omenil, da je ljubljanski župan Hribar potoval v Pešto in da je to potovanje škodljivo za državo. Jaz sicer nisem poseben prijatelj župana Hribarja, vendar pa je gospod Kuranda v tem slučaju iz komarja napravil slona. Gospod Hribar se more voziti, kamor se hoče. ker ni anarhist, ne nosi dinainita seboj in torej tudi ni nevaren državi. (Bučen smeh.)
Najlepše pri tem pa je: Kuranda ne veruje. da se podaljša Dolenjska železnica in zveže z Dalmacijo, ker je v posredni zvezi z novo ogrsko pogodbo. Naši hrvaški tovariši pa ne verujejo, ker ni omenjena v pogodbi. Upam pa. da se gospod Kuranda še premisli. Tekom razprave in konečno v dobrem zdravju odda svoj glas za dalmatinsko železnico. (Živahno odobravanje).
Omenimo še, da se je delo že začelo. V Novem mestu je že več inženirjev, ki so pričeli izdelovati podrobne načrte. Dalje je podžupan zagrebškega komitata pisal tovarišu Šukljeju, da jc ogrska vlada že naročila podrobne načrte, ki bodo čez zimo že gotovi.
Bosanske železnice.
Hrvatski naši tovariši se sklicujejo na dejstvo, da železnica Aržano-Bugojno, ki jo ugotavlja zakon iz leta 1902, še danes ni zgrajena. Gospodje, to je res, a zato, ker zakon ni nič vreden. Leta 1902 smo mi šli na led vladi. ki nas je vedoma prevarala. (Klici; Dr. Korbcr!) S S 1. istega zakona se vlada pooblašča. da sme bosanska uprava uporabiti 75 milijonov kron za zgradbo železnice od Sarajeva do Uvaca ob srbski meji. Ob enem pa določa § 3., naj se zgradita tudi železnici Doboj-Šamoc in Aržano-Bugojno. Dočim pa je bilo za prvo železnico (Sarajevo - Uvac) zagotovljeno pokritje, za drugi dve železnici pa ne, marveč je le rečeno, naj obe vladi od državnega zborov zahtevata posebni kredit. Pozneje pa so uvideli Mažari, da jim železnica Doboj-Šamoc prav nič ne koristi. Zato ogrska vlada ni zahtevala nobenega kredita, zakon .ie ostal »lcx imperfecta« in to je vzrok, da se ni zgradila železnica Aržano-Bugojno. Ogri so se skesali in mi, oziroma Dalmatinci so ostali na cedilu. Pri tej priliki pa moramo z vso odločnostjo zahtevati od naše vlade, da se čimpreje prične graditi železnica Aržano-Bugojno. Z enako odločnostjo moramo zahtevati od vlade, da se poslužuje svoje pravice v smislu S 1. zakona z dne 22. februarja 1880. da vpliva sploh na upravo Bosne ui Hercegovine. To je pravica naše vlade in dolžnost naša, da to zahtevamo od vlade. (Živahna pohvala.) Vsa bosanska uprava je mažarska. Pač pa se utika v bosansko upravo ogrska vlada. Saj je Weckerle nedavno v ogrski zbornici zahteval Bosno in Hercegovino za krono sv. Štefana. Razni brezvestni agitatorji kriče v Bosni, da je uprava avstrijska. dočim je mažarska. (Res .ie!) Zato bodemo še večkrat opozarjali našo vlado na njeno pravico, da se vtika tudi v bosansko upravo.
Končam. Češki poslanec dr. Zahrodnik je ubral v svojem govoru krasno narodno struno. Njegov govor je nekak pomladni dih v tej parlamentarni puščavi. Rekel je, da so Čehi prednja slovanska straža. Lepa in krasna je ta besedami odgovarja dejstvu! Zato pa smo mi bili zadnja leta v burnih bojih vedno na strani čeških poslancev. Storili smo to iz prepričanja, to bode tudi v bodoče. (Češki posl. živahno ploskajo). Zato pa obžalujemo, da Cehi nimajo one pozicije v kabinetu in parlamentu, kakor jo zaslužijo. Zato želimo, da zopet dva češka poslanca zasedeta min. sedeža. naj sta te ali druge struje. Mi bodemo njima izražali simpatije, kakor dosedanjima. (Živahna pohvala in ploskanje; mnogi poslanci čestitajo govorniku, prvi je čestital dr. Ivčevič, predsednik dalmatinskega dež. zbora.)
Ostali govorniki.
Nadalje še govore: Rusin Okumievski, ki sicer hvali pogodbo, a izjavi, da jo odklanja iz državnopravnih in iz političnih razlogov. Nemški agrarec Peschka izjavi, da zastopa načelo državnopravne in gospodarske ločitve od Ogrske. S častno besedo izjavi, da se z ministrskim predsednikom ni nič razgovarjal o takozvani njegovi ministrski kandidaturi. Masafyk izjavi, da je proti ločitvi od Ogrske. Govornik izjavi, da ni več človeško, kar počno Mažari s Slovaki. Socialni demokrat Lie-bermanu izjavi v imenu galiških obrtnikov, da je za ločitev od Ogrske. Po govoru dr. Rcd-licha, ki obsoja zatiranje nemažarskih narodov in zahteva enotno monarhijo. Debata se nato zaključi. Glavna govornika sta dr. Schopfer (kršč. soc.) in pa dr. Kramar. Dr. Schopfer očita socialnim demokratom, da niso glede na pogodbo edini. Sedanje stanje z Ogrsko se mora pojasniti. Nismo za ločitev marveč za obnovitev monarhije v pravem trenutku. Dr. Kramar pravi, da je napačno, kdor sodi o pogodbi, da je življenjskega pomena za Avstrijo. Ni pričakovati, da se loči banka. Odločno nastopa za enotno monarhijo. V slučaju gospodarske ločitve bi bili navezani na Nemčijo. Naša stranka mora znati, če vlada izvede enakopravnost češkega ljudstva in pa čc bo gospodarsko pripravljena z I. 1915 in 1917. Graja barbarsko zatiranje nemažarskih narodov na Ogrskem. Konča: Dajte
in tega jm na more nubedn uzet. Nej le edu pugleda, kuku lajn gespudarja iz sojem pivu-varnam tam u Zalce in u Laškem terge. Ulan sa skuhal sam sedemdvejset taužent hektu-litru in mel pr nem sam šterenpedeset taužent guldinarju zgube, letaš sa ga pa skuhal že trideset taužent hektulitru in uja mel zgube že šedeset taužent guldinarju. A ni tu lep na-preduvajne, kai? Tu jem gre use, kokr de b rožce sadil. De sa fajn gespudari iu de znaja tajn birtšoft pelat, pa na vem sam jest; tu veja tudi sami dobr, zatu sa pa kepil u Bu-roulah na Kuroškem ena fabrka za flinte delat, de uja še pr te birtšoftval, kokr pr pivu-varnah. De se pa žc naprej zažihraja, de jm n tud ta fabrka dost not nesla, zatu sa pa naredi za derehtarja ud fabrke enga zagri-zenga nemškutarja, ke zna sluvenske delucc bi pu foršrift kerniflat iu iz nh prefit vn ulečt. Tu jc ena fajn špekulacija, če prou sa iz taka špekulacija pr pivuvarnah enkat žc pugurel. IJseli se tud ne more use pusrečt in če sc enkat pufrtič, kokr se jm jc u Polčanah iz tistmo nhnni zastopnkam piva pufrtičl. zatu še ni prec za scagat. Enkat jm u že ratal, čc ne s piram, pa s flintam, če nc s flintam, pa i7. ža.ifa, sani za cckorja nimaja drlaubnast, ker s ja je Jebačin zase ubdržu. Dondons take fabrke precej enga drubiža not neseja, čc tistm nc. ud kercli je fabrka, pa saj tistm, ke sa pr fabrkah za derehtarja. Tu ic spuznou tud Gabrščku Drejčc in zatu s jc naštimu u
Guric ena fabrka za žajfa delat. Ta fabrka u na dve plati nucna: na en plat u Drejčet dru-biž not nesla, ua druh plat se pa trošta, de u saj iz ta žajfa, ke ja u delu iz luia, vola, maščobe, kolofonje, sode in iz druzga tacga, kar se šc za delajne žajfe ntica, use tiste flekc in packarije, ke se našeh Icberalcu držeja. vn spravil, ke jh iz soja duzdajna žajfa, ke se ji prau »Soča« ui mogu spraut. Tu jc lepu ud Drejčeta, de se tku za soje Idi am uzame in de na use viže ptiskuša, de b jh vornk učedu. Zatu pa, Ide boži, nekar uč na dejte na bub-neča reklama, ke druh iz no soja žajfa pu-uujaja, ampak kepujte raj Drejčetuva, ke u u usak nnmar soje »Soče« sam pu strani za tu punucu, de u soja žajfa prpuroču. Za zdej dela sani taka, ke nč kej lepu na deši; če ute pa enkat začel ta žajfa kepvat, ke še bi grdu deši, u začeti delat pa še taka, ke u lepu dešala, sam de u kej prefita in pa de na uja negau prstaši umazan ukul hudil. Kuku pa Gabrščku Drejčc kšeft zastop. se pa šc ta nar bulš iz tega vid, ke na četrt stran soje »Soče« prpuroču soja žajfa in prau, de je Šihtuva za nč, na ta pet stran pa hval glih Sihtuva žajfa. iu prau. de se iz 110 ta nar bi bel upere, tu pa zatu. ke 11111 Šiht za ta reklama plača in Drejčc dobr ve, de Šiht na u bran negavli kluba-sari, ke jh piše ud soje žajfe in zabaula čez Šihtuva. Tak kšeftsgajst ie neki urcdti. ke ne, gespud redehter? Leberalcj so liolt skus in skus značaji, kokr prau »Gurejnc«. ke na pre-
dajaja soje žajfe črn rečt: sojga prepričanja za eno skledo leče; ampak jm more vornk not nest, al pa raj nč. Tku puhval »Gurejnc« leberalcc ud peruga du zadnga, med ta puhvaleneni je še tist leberalc umes, ke je negauga puručvalca z občnega zbora ženskega »Sokola« vn vrgu.
Tku kuluvratja naš leberalci in s dajeja edu drugimi klufute, de kar poka; de pa ta kluftajnc ui zdrau, tu sa nazadne tud sami sprevidi iu zatu sa začel še »Sluvenija« vn dajat, de b najne ahtala iu hitr uzdraula tistga leberalca, ko u ta nar več klufut dubiti ud tish plati. Za zdej je spuznala »Sluvenija«, dc je nenga zdravila še ta nar bi putrebn iblansk žepan, gespud Ivan Hribar, zatu ga je začela na use viže flikat. de b spet li seb pršou. ! Kokr mu ker kašna prmaže, pa 11111 hitr »SI11-| venija« soj flajšter gor prpopa, tku de sc na-; zadne gespud žepan iz sameh flajštru na u j nč vn vidu in svet še zamerku na bo, kdaj i u ptid tem flajštrem use sprhnel, ampak se 1 u enkat kar na lepem ta puflajštrana pršona skp zgrudla in zdihlna soja pulitična duša. Kdu se 11 joku za ta pcršoiu, je tešku zdej puvedat, dc uta pa dohtar Taučar in negau prjatu Mulavrh vesela, kedr u Hribarjuva pulitična duša umagala pud flajštrem »Sluvc-n i jc«. tu pa lohka rečem, zatu sta ga začela i pa še u sojeh cajtngah 11 ta »Sluvenskmu Na-; rude« flikat in flajštrat, de u preli vs za-fla.ištran.
Nej reče edu kar čc, tu je pa gvišn, de u velika škoda za ceu svet, kedr u šoti iblansk žepan iz lima. Nej le pumislja, kašn dubro-tnk jc on. sam za »Rodugoja« .ia dau eneli tri taužent krone Čc se na motni, je biu glih petkrat že u ta »Sluvenskmu Narudc«, dc je dau Ivan Hribar pu šest stu krone za dobre namene; če tu skp seštejema. pride glih tri taužent krone vn. Kulk u pa še dau ud sebe za dobre namene, uma pa že še preštel, kedr uja tud druge cajtnge use vn prncsle. I11 ta du-brota jc tud en lep flajšterček na negau telu. Tu jc use drgačn flajštr. kokr jh popa »Zveza sluvcnskh zadrug« na soje spise. Tist na-rudn štempelček ja nau dost pufliku ta »Zveza«. BI pamtn b nardila ta »Zveza sltivenskh zadrug«, čc b iz tistm narudnem štemplčkem zapopala uči usm zadrugarjem, dc b na mogl videt, kašn srumaštu ic 11 tc »Zvez« iu u glau nenga derehtarja. Tist b murbt kej nucal; dc pa soje spise popa iz tistm štetnplčkm se 111 pa glih tku zdi. kokr delam jest, kedr sni iz gna l iani pr konc. Tekat s tud kupni 11 tubak-upalt cigara iz štrmnfpantlnam in ja nosni u usteh in špaciram pu mest, dc me Idje vidja iu čc prou nimam fičuka u varžet, pa s Ic Idie misija ke me vidja kuku sc iz taka fajn cigara štrekam. de ma usega zadost
nam, kar jc naša pravica in kar nam gre. Enakopravnost dajte vsem narodom in hvaležni vam bomo in delali za blagor in za moč države.
Koncem seje odobri zbornica dr. Šuster-Sičev predlog, da naj se nagodbeni predlogi nakažejo nagodbenemu odseku 52 članov. Naš »Slovenski klub« bodeta v odseku zastopala dvorni svetnik Šuklje.in slovenski koroški poslanec Grafenauer. Ta sicer ni član »Slovenskega kluba«, toda klub mu odstopi mesto v važnem odseku, kjer bo mogel govoriti tudi o koroških razmerah. Poleg Šukljeja in Grafenauerja so bili v pogodbeni odsek še izvoljeni' Abrahamovicz, Adler, Albrecht, Auersperg, A\mann, Battaglia, Choc, Ellen-bogen, Fink. Fuchs, Glabinski, Hanusch, Hor-muzaki, Kolišer, Koszio\vski, Kramar, Ku-ratida, Laginja, Lecher, Lenricki, List, Luka-szewičz, Modraček, Morsov, Nemec, Oku-mc\vski, Pantz, Paolazzi, Pergelt. Prašek, Pittoni, Ploj, Renner, Rolsberg. Schlegel, Schopfer, Seitz. Sommer, Stapinski. Steiner, Stoizl, Sabala, Spaček, Šramek, Udržal, VVassilko, \Vittek, Wityk in Začok.
Seja se zakluči ob tri četrt na 8. Prihodnja seja v torek ob II. dopoldne.	'
Trojna kriza.
Češka dva ministra dr. Pacak in dr. Fort sta že v torek podala ninistrskenui'predsedniku demisijo, ker se ne moreta zanašati in naslanjati na večino čeških poslancev.
Danes je podal demisijo poljski zastopnik v ministrstvu, grof Dzieduszycki. Vzroka sta dva. Ministrski predsednik baron Beck se je te dni razgovarjal z deputacijo rusinskega kluba ter ii baje zagotovil nove koncesije. To je razjarilo ves poljski tabor. Drugi vzrok je, da je konservativna struja v poljskem klubu, h kateri se prišteva grof Dzieduszycki, po novih volitvah v manjšini in da hočejo demo-kratje dobiti krmilo v roke.
Pa tudi v nemškem taboru vre. Zaradi uradniških imenovanj kriče zopet Nemci, da jih vlada prezira in zatira. Danes so trumoma drli k baronu Becku. Kakor se govori, jutri odstopi tudi nemški zaupnik v ministrstvu, Prade.
Češka kriza se reši že baje v*torek. Pacak ostane baje še minister, Fortu pa podele red železne krone tretje vrste. Na Fortovo mesto pride grof Auersperg, poljedelski minister pa postane Prašek. Peschka postane po Božiču nemški minister rojak. Dr. Kramara imenujejo za tajnega svetnika.
Češka poročila v imunitetnem odseku
V	današnji seji je poročal posl. Zaruba češko. Nemški člani so zapustili posvetovalnico. nakar je postal odsek nesklepčen.
Beckova sodba o pogodbeni usodi.
Ministrski predsednik Beck je prepričan, da se nagodba odobri v zbornici z veliko večino.
Poljsko kolo.
V	seji »Poljskega kola« so bili tudi navzoči voditelji poljskih demokratov, ki niso državni poslanci. Demokrati zahtevajo, da odstopi grof Dzieduszycki. Finančni minister Koryto\vski želi, da postane minister dr. Glabinski. Nadaljnjega stališča nasproti vladi še niso označili.
Svobodna obrtna zveza.
Svobodna obrtna zveza razpravlja danes o pomanjkljivostih pri telefonu. Zahtevali so, da se mora telefonsko omrežje pomnožiti. Zahtevali so, da se mora povabiti obrtni svet k seji dvakrat na leto.
V duhu Hribarjevih popravkov.
»Savez južnih Slavena« objavlja v »Jugoslovanski korespondenci« sledeče:
List »Slovenec« je prinesel različne verzije o pogovoru ministrskega predsednika s predsednikom zveze Jugoslovanov dr. Plo-jem glede odposlatve deputacijo v Budimpešto k hrvatski delegaciji ogrsko-hrvatskega sabora in o dogodkih v prvi klubovi seji. Zveza Jugoslovanov izjavlja, da je popolnoma neresnično, da jc ministrski predsednik v teku navedenega pogovora omenil osebe klu-bovega člana Hribarja in belokrajinske železnico, kakor je tudi neresnično, da je bil sklop, naj se odpošlje deputacija, nepravilno storjen. Res jc marveč, da je bil sklep popolnoma pravilno, brez ugovorov soglasno sprejet in da ministrski predsednik, ko je bil o razlogih odposlatve navedene deputacije informiran, svojih prejšnjih opazk, katere pa nikakor niso bilo oddane v tonu ogorčenja, ni vzdrževal. Na daljne »Slovcnčeve« opazke, ki merijo na politične nazore in na notranje razmere v zvezi, ki izvirajo iz neopravičene, malenkostne kritike, zveza no smatra za potrebno reflektovati. Dunaj, 30. oktob. 1907. Dr. Tresič Pavičič m. p., tajnik; dr. Ploj m. p., podnačelnik.
Ta izjava dokazuje prvič, da se je ministrski predsednik res hudoval nad zvezo, in drugič, da glodo na politične nazore in notranje razmere v zvezi ni edinosti. To smo tudi mi trdili. Kakšen je bil ton ministrskega predsednika, pa dokazujejo Piojeve besedo, ki slovejo: »Beck \var ganz \viitcnd«. Tako je sam poročal svojim khibovim tovarišem. Preostaja še belokrajinska železnica. Mi nismo nikoli trdili, da je Beck tekom pogovora z dr. Plojem omenjal belokrajinsko železnico, marveč je to storil, kakor smo poročali, po prvi seji načelnikov. In za to imamo priče! Ne Ploj, ne Hribar tega ne utajita. Še-le po tej seji načelnikov sta šla Ploj in Rybar k Becku, kakor je v veliki neumnosti nekdo razglasil v »Narodu«. O pravilnem sklepu glede na romanje v Budimpešto pa poročamo na drugem mestu. Hribar, tvoji popravki te ne bodo rešili!
KATOLIŠKI CEHI.
Češka katoliška kmečka zveza je priredila v nedeljo enajst javnih političnih shodov in en shod zaupnikov, v Pisku. Na vsakem shodu sta govorila dva govornika, večinoma kmetje.
POLJEDELSKI MINISTER PROTI HOHENBLUMU.
V	svetu svobodne agrarne zveze je nastopil poljedelski minister grof Auersperg proti Hohonblumu. ki nastopa proti pogodbi. Rekel je, da je Hohenblumovo stališče hudodelstvo proti našemu narodnemu gospodarstvu.
SVOBODNA ODVETNIŠKA ZVEZA.
Posvetovali so sc danes tudi odvetniki poslanci. Zahtevajo: Omeji naj se kompeten-ca med trgovinskim ministrstvom in ministrstvom za notranje stvari. Odpravijo naj se javne agencije, ki sc pečajo z odvetniškimi posli. Določila o nalaganju pupilarno varnih sirotinskih vlog glede na višino vlog po hranilnicah. Izjavili so se proti predlogi glede na sprejem pogodb pri sodiščih. Zahteva se izpolnitev obljube pravosodnega ministra glede na najvišje sodišče.
OBSOJENI OGRSKI POSLANEC.
Zaradi tatvine aktov pri državnem računskem dvoru je prisodilo sodišče poslancu Lengyelu dvodnevni. Juliju Hajduju pa štirinajstdnevni državni zapor. Lengyelu so prirejali v razpravni dvorani in na ulici manifestacije.
POVIŠANJE ČASTNIŠKIH GAŽ. *
Glede na povišanje častniških gaž izjavlja glasilo ogrske neodvisne stranke, »Buda-pest«, da o povišanju ne more biti govora brez narodnih koncesij.
PREBITKI.
Proračunski prebitki leta 1906 so tako veliki, da se pokrijejo vse izredne potrebščine. Državni železnici nakažejo 55 milijonov, da si nabavi nove vagone.
ODSEKI.
Ustavni odsek ie izvolil danes za načelnika dr. Herolda. Pernerstorfer zahteva, da naj sc peča odsek o § 14. V odseku glodo na uime je izjavil poslanec Steiner, da je na razpolago za podpore še 1,230.000 kron, kar zadošča, da se pokrijejo tudi podpore vsled zadnjih uim.
OBSTRUKCIJA PROTI NAGODBI V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU?
Budimpešta. Dr. Polonyi je rekel včeraj v kuioarih, da bo zavzel stališče proti nagodbi. Izza kulis mažarskih strank se čuje, da pripravljajo Hentaller in tovariši najhujši boj proti nagodbi, če treba tudi z obstrukcijo.
KRVAVO KLANJE V CRNOVI.
V	avstrijskem in ogrskem državnem zboru se je razpravljalo včeraj o krvolitju v Crnovu, slovaški vasi, ki leži pol ure od Ru-žomberka. Župnik Hlinka v Ružomberku je delal za slovaško ljudstvo. Ogrski vladi to ni bilo všeč. Izposlovala jc, da ie bil odstavljen kot župnik. Mažarski sodniki so ga pa obsodili v dveletno ječo. Hlinka se jc umaknil in potuje po Češkem in pa po Moravskem. Slovaško ljudstvo ie seveda nevoljno. A ostalo je mirno. Hlinka je s prostovoljnimi darovi zgradil v Crnovu cerkev. Slovaki so prosili aa bi se Hlinka zopet uvedel v cerkev. Prošnjo so odklonili. Sklenilo se je, da se blagoslovi ccrkcv brez Hlinke. Mažari so ob tej priliki navlekli vojake, ki so streljali na množico, kar smo že poročali. Ko se je zaznalo, kaj da se je zgodilo v Ružomberku, se je ponudil Wekerlu poslanec Hodža, da pomiri razburjeno ljudstvo. VVekerle je pa odgovoril, da noče, da bi ljudstvo čulo Hodžo. Včeraj ic stavil Hodža v ogrskem državnem zboru glede na dogodke v Crnovi interpelacijo. Navedel je, da slovaško ljudstvo ni dovolilo, da se v nenavzočnosti Hlinke blagoslovi cerkev. Ne da bi pozvali slovaško ljudstvo, da se razide, je zaklical višji stoliški sodnik orožnikom, da nai streljajo. Ni rc,s, da je obmetavalo slovaško ljudstvo duhovščino in orožnike s kamni. Ranjen ni noben duhovnik in noben orožnik. Na sodnikov ukaz so nato orožniki štirikrat ustrelili. Interpelacija zahteva, da se odstavijo uradniki, ki so vzrok črnovških žrtev, Hodžo so Mažari vedno motili z medklici in hrupom. Po Hodži je govoril Andrassy. ki jc opisoval dogodek tako, da so bili orožniki in duhovniki, ki so hoteli baje pomiriti ljudstvo, napadeni s kamni. Minister je napadal slovaško poslance, češ. da huj-skajo. Seveda .ie ogrska zbornica vzela An-drassyjev govor na znanje. Pravosodni minister Giinther je tudi povedal, kako da nastopa vlada proti Slovakom. Hodžovo glasilo »Slovenski Tyzdinek« ima osem tiskovnih pravd.
OMAJANO STALIŠČE PRUSKEGA PRAVOSODNEGA MINISTRA.
Zaradi sodne razprave grofa Moltkeja proti časnikarju Hardenu ie baje omajano stališče pruskega pravosodnega ministra Bese-lerja, ker je vodil razpravo še mlad sodnik, ki ima malo izkušenj. Bivši polkovnik znani poročevalec rusko - japonske vojske, Gadke zahteva, da se odslovi načelnik vojaškega kabineta, ker sc ni upal nastopiti proti v škandale zapletene osebe iu je moral nastopiti prestolonaslednik.
ZBLIŽANJE RUMUNIJE IN BOLGARIJE.
Bolgarski zunanji minister Stanciov je izjavil, da sta se zelo približali državi Rumu-nija in Bolgarija in da bosta obe vladi v gotovih slučajih postopali sporazumno.
RUSIJA.
V	Vjatki je bila vržena pred kočijo gube rnatorjevega namestnika kneza Gerčakova bomba, ki pa ni eksplodirala. Napadalca, nekega bivšega gimnazijca, je ustrelil neki Cer-kez. knezov spremljevalec. — V Vladivostoku so se podrle obrežne stavbe, ki so veljale 800.000 rubljev.
MAROKO.
Kajd zbira v mogadorski okolici rodove, da napade Mule.i Hafidove čete. Boje se, da se ponove casablanški dogodki. Mulej Hafidove čete sc zbirajo pri Kasbahu Mediuni.
IZGREDI V PERZIJI.
V	neki mošeji je priporočal neki ugledni derviš, da nai se umori šah. Nastal je nemir. Smrtno nevarno je ranjenih pet oseb.
Dnevne novice.
+ Kakor amen v očenašu. Tako gotovo je moralo priti v »Narodu« ogorčenje proti izprcmembam glodo na državno gimnazijo. Res včeraj tuli, kot bi ga kdo drl. Izdajavci so zopet na vrsti, vse kot žc vemo na izust oddavna. Nam se na to ne zdi vredno niti odgovarjati. Pač pa radi priobčujemo nastopne vrstice, ki smo jih prejeli iz profesorskih krogov: Kolikor sem mogel pozvedeti mnenje svojih tovarišev glede na preuredbo gimnazij na Kranjskem, moram resnici na liubo izjaviti, da smo z narodnega, pedagoškega in stanovskega stališča popolnoma zadovoljni. Boljše se ta stvar ni dala rešiti, — seveda govorim Ic o kranjskih gimnazijah. Gimnazije sc poslovenijo tudi v višjih razredih; naenkrat imamo štiri popolne slovensko gimnazije, dočim so Ncmci dozdaj po-vdarjali zlasti na prvi ljubljanski svojo narodno posest. Razmere so bilo pedagoško-didaktiško nevzdržljive. Narodni razpor med profesorji in dijaki je izredno slabo vplival. In konečno: stanovska korist! Slovenski filozof ima zdaj mnogo več šans za svojo bodočnost. nego doslej. Na štirih gimnazijah, v Kranju, Novem mestu in na prvi in drugi ljubljanski se bodo odslej nastavljali samo taki, kateri so izprašani iz slovenskega učnega jezika, to se pravi: domačini. Kaj to pomenja, ni treba praviti. Saj vemo, da so naši izprašani suplenti morali čakati leta in leta. preden so prišli do definitivnih služb. Tudi direktorsko vprašanje na prvi gimnaziji je za vedno rešeno. Zato tudi ne morem pojmovati, kako se more »Narod« tako zgražati. Pri njem pridejo v poštev pač samo politiško-stran-karski nagibi.
t Liberalci zmešani in besni. Liberalci so od strmenja znoreli! I ako iih jc iznenadil sijajni uspeh Slovenske Ljudske Stranke, da še niso mogli v svoji kratki pameti vsega obseči, ampak sc kar nekaj zatulili, kar je včeraj v »Narodu« izšlo kot članek z velikim naslovom »Klerikalno izdajstvo«. Ta beseda jim je bila takoj pri roki. kaj drugega niso zmožni. Bilo je preveč naenkrat za tako omejene butice, zato so dozdaj spoznali samo to, da se prva ljubljanska gimnazija deli, drugo bodo njihove počasne spoznovalne zmožnosti umele šele čez primerno dolgo dobo. Pravi, da so bile »Slovcnčeve« brzojavke, ki so konstatirale. da so neresnične »Narodove« vesti o gimnazijskem vprašanju, lažnjive. »Slovenčeve« brzojavke so pa čisto po pravici obsojale »Narodove« netočne, pomanjkljive in enostranske vesti, ki so naravnost zapeljale vso liberalno stranko, da o vsej stvari še danes nima pravega pojma. »Narod« je namreč vedno trobil, da se doli gimnazija tako, da bo slovenski del pod nemškim ravnateljem, o vsem drugem jc pa molčal. V resnici pa ie bila delitev žc izpočetka nameravana tako, da pride tudi nemški del pod administrativno vodstvo slovenskega ravnatelja. hkrati je bil pa ustvarjen tudi junktim med delitvijo te gimnazije in med poslovenjenjem štirih popolnih gimnazij in ustanovitvijo slovenske trgovske šole. To je bilo vse ena celota, dobro premišljena in tako zvezana, da brez enega tudi drugega no bi bilo. Tega »Narod« ni vedel, in Hribar seveda tudi ne, kajti za Hribarja so vlada absolutno nič ne meni, naši poslanci pa nečejo ž njim nič imeti opraviti, ker bi stvari le škodovalo, ako bi tak neroden politik zanjo Io vedel. >Narodo-va« poročila o gimnaziji so bila torej res napačna, mi le obžalujemo, da so gospodje okoli toga lista tako počasne pameti, da še zdaj ne spoznajo, kako velikanski uspeh so dosegli poslanci Slovenske Ljudske Stranke za Slovence na šolskem polju. Tu imamo pa zopet dokaz, kako modra je bila ustanovitev Slovenskega kluba brez liberalcev. »Narodovo« klevetanje nam jc dokaz, da bi v skupnosti s temi ljudmi bilo sploh vsako delo nemogoče. Zato pa pojdo Slovenska Ljudska Stranka za naprej še odločnejšo svojo lastno pot in liberalcev ue bo pustila blizu, da bi ji delali skazo.
+ Nasprotniki Belokranjske železnice.
Ako bi šlo po želji Hribarjevih prijateljev, bi nagodba padla, ž njo pa bi padla tudi Belokranjska železnica. Posebno se Hribarjevi pobratimi zaletavajo v zahvali dalmatinskega in istrskega deželnega odbora Becku, ki sta jim šli posebno preko njihovega nečednega računa. Tresič-Pavičič. ki je bil s Hribarjem v Budimpešti, je včeraj odkrival v državnem zboru svojo strast, ker ne gre tako. kakor sc je gospoda v Budimpešti zmenila, Man-dičev »Balkan« pa včeraj piše, da so z brzojavkami Becku »gospoda u Zadru i u Ljubljani litjeli paralizovati zajedničku akciju ju-goslavenskih zastupnika u parlamentu i hrvatske dclegacijc u Pešti«. Tako torej — obisk v Pešti ni bil le »informativen«, ampak pripravljala sc ie ob šumečem šampanjcu
taka »zajednička akcija«, kateri nič kaj ne prija, da se sedaj vsled našega pritiska proti tem resolucijonaškim spletkam, v katere je bil zapleten tudi ljubljanski župan, stvari za Belokranjsko železnico ugodno razvijajo. Bu-dimpeštanski kozel Ivana Hribarja dobiva vedno določnejše oblike. Ali moremo iteni ljudem še kdaj verjeti, da delajo za jugoslovansko vzajemnost, če pa nasprotujejo celo železnici, ki naj bi približala Slovence in Hrvate?
H Regieruiigsknechte. To psovko je včeraj v Hribarjevi službi lakajsko izbruhnil dalmatinski poslanec Tresič, ko je dokazoval dr. Šusteršič, da jo zagotovljena belokrajinska železnica. Nasproti dokazom psovka! Tako zna Tresič, ker se Hribar sam nc upa. Dobro 12 ur prej jo pa dr. Laginja kot govornik jugoslovanske zvezo, ki ji pripada ravno tisti Tresič. hvalil Becka in njegovo vlado, češ, da jo prva, ki jo ros začela resno delo v Dalmaciji in to obljubila tudi za Primorje. Izjavil je, da se njegove besede ne smejo smatrati za nezaupnico ti vladi. — Dalmatinski deželni odbor, ki v njem sede pristaši stranke, ki ji pripada tudi Tresič, so jo zahvalil Becku. To jc storil tudi kranjski deželni odbor; in za t<-je glasoval tudi pobratim Ivana Hribarja, dr. Tavčar. Zdaj pa Hribar po Tresiču meče psovko Regierungsknechte našim poslancem v lice, ko konštatira njihov govornik, da so zgradi dalmatinska železnica. Ko bi vsaj znal zmerjati. Tresič bo, kakor sc vidi, igral vlogo Franko Steina; Hribar bo pa hodil po potili notarja Plantana. Politiško posledice današnjega Tresičevega vzklika ue izostanejo. Mi iih mirno pričakujemo; odgovornost zanje nai prevzamejo tisti, kateri so ga naročili. Naši poslanci naj si bodo v svesti. da stoji zaupanja polno ob njihovi strani naše ljudstvo, in nikdar naj jih ne vznemirja nobena Philosophic des Unbewussten.
+ O Hribarjevi poti v Budimpešto piše »Rdeči Prapor«: Za Hribarja je bil izlet v Budimpešto demonstrativen, kajti informacij se v tako obsežnih vprašanjih ne zajame med kosilom in večerjo. Tavčar pa pravi, da ni smel biti demonstrativen. Tavčar ne pozna nobene demonstracije proti nagodbi; Hribar pa ie podpisal predlog Hliboveckega za ločitev Avstrije od Ogrske, ki pomeni samposebi demonstracijo proti nagodbi. Precej časa so zamazavali liberalci razpoke v svoji stranki. A vidi se, da jim jc to že težko. Mi se pa gotovo ne motimo, če pravimo, da se bodo morala nesoglasja še povečati. Hribar je pokopal liberalizem liberalne stranke; ne bi bilo čudno, če bi pokopal še kaj več.
Kmečka zveza za škofjeloški okraj se je ustanovila preteklo nedeljo dopoldne v Škofji Loki. Na shodu je poročal o delovanju državnega zbora drž. in dež. poslanec Demšar, o političnem položaju pa dr. Pegan. Na shodu je bilo navzočih 500 posestnikov.
Ustanovni občni zbor zveze telovadnih odsekov se vrši v nedeljo, dne 10. novembra v Ljubljani. Natančnejši vspored tega zbora naše mladine objavimo prihodnji teden. Zanimanje med mladeniči telovadnih odsekov je veliko.
Političen shod je bil preteklo nedeljo popoldne v Šmartnem pri Kranju. Razpravljalo se je o političnem položaju, o državnem zboru, o nagodbi z Ogrsko in o razvoju sitarske in žimarske zadruge v Stražišču. Poročevalci so bili prof. Jarc, dr. Pegan in kaplan Traven.
Iz Novega mesta: Nepričakovana vest. katero je prinesel pretečeni teden ,.Slovenec", da je zagotovljena zgradba Dolenjske železnicc preko Gorjancev, in od tu naprej v kršno Dalmacijo je pri vseh krogih zbudila nepopisno veselje. Vse se zanima za važni gospodarski napredek, s katerim se naše Novo mesto gotovo povzdigne v trgovskem in obrtnem smislu, ker postane Sčasoma, ko se z veže še z Brežicami važno križišče železničnega omrežja. Tem gotoveje smemo sedaj pričakovati, da zopet dobimo vojake, ker ravno ta proga bode zelo važna v strategičnem oziru. Gospodarsko se dvigne cela Dolenjska pred vsem oni del preko Gorjancev takozvana Bela krajina, katera je bila povsem ločena od ostalega sveta. Slednji je hvaležen našim poslancem S. L. S., da so izposlovali to velevažno gospodarsko pridobitev. Marsikateri ki je bil namenjen se podati na tuje za kruhom, bode ostal sedaj doma, ker bode imel dovolj dela in dobrega zaslužka doma. Velika bode tudi privlačna moč, ki potegne marsikaterega ir tujine v domači kraj nazaj in ga pr veže dober zaslužek na ljubljeni dom. — Nekaka mora, pa je enako nepričakovana padla na vse to veselje, ko je došla vest, da je po krivdi državnega poslanca Hribarja in njegovih zaveznikov belokranjska železnica v nevarnosti. Hribar je svoj čas štulil Dalmatincem svojo idejo o ustanovitvi plovbene družbe, pri katerej bi bil rad sam deležen koristi, sedaj menda zopet kaj enakega misli. So pač liberalci vsi jednaki, same lepe obljube in samohvale, dejanja pa nikakega za splošnost. Nezaupnost, katero je Hribar s tem samemu sebi pri itak redkih somišljenikih po Dolenjskih mestih dobil, se ta poveča, ko bodejo javnosti znane vse spletke, katere uganjajo liberalci. „Slo-venski Narod" se trudi, postaviti Hribarja v prijetnejšo luč, a kdor bere obenem „Slovenca", in če ima le kolikaj zdravih možganov, sprevidi takoj, kje je resnica. Škoda je, da ne zvedo vsi pravočasno resnice. V Novem mestu se dobi „Slov. Narod" skoro po vseh gostilnah. »Slovenec" pa v navedenih: Hotel „Ko-klič", gostilna „Ko5ak", gostilna pri .Kroni",
gostilna BSkabrne-Jakše". Kdor hoče zvedeti resnico, naj hodi v te gostilne, kjer jim je na razpolago „SlovenecK! Po vseh drugih gostilnah, naj se pa odločno zahteva tudi „Slovenca". Ako ima gostilničar samo „Narod", je to očiten dokaz, da ima gostilno samo za somišljenike »Narodove" ! Ni naš natnen delati reklamo za »Slovenca" namen je edino ta, da čimpreje pride resnica na dan po zanesljivem časopisu, da ljudstvo spozna one hijene, ki so odete s plaščem človekoljubja, a poznajo samo svoje samoljubje.
,,Slomškova zveza". „Učiteljski Tovariš" in drugi liberalni listi lažejo venomer, da »Slomškova zveza" nima niti toliko svetnega učiteljstva, da bi si moglo sestaviti odbor. Ti hinavci sicer prav dobro vedo, da ima ..Slomškova zveza" v svojih pravilih, da obstoji odbor iz 6. ljudsko - šol. učiteljev, iz 3 učiteljic in 3 katehetov, vendar slepe še nekatere, ki se jim slepiti dajo. Pomilujemo vse tiste! Razni Jelenci, Dimniki, Žirovniki prav dobro vedo, da bi bili že na zadnjem občnem zboru, pri katerem pa je naših ljudi prav mnogo manjkalo, lahko izvolili odbor iz samega svetnega učiteljstva, ki bi bil štel nad 50 članov. Čemu se nas neki tako boje, če nas še toliko ni, da bi si sestavili odbor. Da, da! Mi gremo naprej — mi strelci! In vas je strah!	'
+ Hribarjeva usmiljenost. Poslanec ljubljanskega mesta župan Ivan Hribar je v državnem zboru nujno predlagal, naj vlada nemudoma ceni škodo, ki jo je povodenj napravila trgovcu Fr. Žagarju v Poddobu Ložu, na žagi pri Markovcu in v Travniku v kočevskem okraju. Vsa škoda znaša menda nad 10.000 kron. Hribar poživlja vlado, naj g. Žagarju dovoli primerno podporo. Odkrito izjavimo, da v nesreči ne poznamo strankarstva, še manj pa zavisti. Vlada more, če hoče, g. Žagarju povrniti vso škodo. Značilno pa je, in to moramo pribiti, da se poslanec Hribar spomni samo svojega političnega somišljenika ter prosi pomoči od države le za enega posestnika, dočim so stoteri revni posestniki v loški dolini mnogo bolj potrebni in vredni podpore. Ta Hribarjeva usmiljenost je politična, zato ostudna.
+ Kdo je Tresič? »Hrvatsko Pravo« piše dne 10. oktobra o dr. Tresiču-Pavičiču: »Ovdje ostavio je za sobom vrla gadne lispo-mene. Kao nasnetnik turao sc u pojedine obi-telji, zavadjao jc djevojke i mamio od njih novaca, unesnečivasih je i upropaščivao mo-dalno i materijalno tako, da je jedna u oča-janju posegnula za u nižjem, pa se ustrelila pred stanom bezdušnoga, ciničnoga zavod-nika, koji je njezin novac trošio, a nju kašnje zlobno klevetao. Kud god je lutao, gledao je za ovakao vitežki život počaščen dostojanstvom narodnoga zastupnika. Neka se tu nemoralna kreatura samo i dalje naduva i raz-banije pogodama i potvorama. ali neka zna, da ljudi, koji drže do čestitosti, ocienjujeo po zasluzi junačtva takove vrsti tc ili ne smatra-ju, nego podlošin i kukavštinoin moralnih propalica, koje su se tudjim žuljevima digle do nesolidnog i varavog ugleda. — No kalco če takovi nitkovi svršiti, to još nitko ne zna.« To ni težko znati. Tako kot Hribar!
+ Iz ribniške doline. Drugo nedeljo v oktobru so imeli naši stari in mladi liberalci nadaljevanje svojih shodov po ribniški dolini. Poromali 'so v svoji pobožnosti v Prigo-rico k znanemu gospodu Nacetu, kjer so priredili z nekaterimi ondotnimi somišljeniki shod »Gospodarske stranke«. To ime so si gotovo nadeli, ker bi radi gdspodarili nad ljudstvom, ne pa zato, da bi skrbeli za njegove gospodarske potrebe. Zborovalcev je bilo približno sto in bilo je prav »lušen« — vsaj naš Cene je rekel tako. Večino so menda tvorili naši tržani, drugi so bili bolj radovedneži. Kot govorniki so nastopili gospodje Rus, Nace in en ljubljanski doktor. In kaj so tamkaj razlagali? Isto, kar na prejšnjih svojih shodih. Hvalili so se kot edino prave prijatelje kmetov, priporočali gdspodarske zadruge, proti katerim so prej liberalci vedno ropotali ter s tem vabili pod svojo zastavo. Kdor te ljudi ne pozna, utegnil bi jim verjeti, zakaj toliko so že pametni, da ne povedo, kaj nameravajo. Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo da si. Kdo je v tej stranki? Samo ^tari liberalci z novim klobukom. Svoj voz z liberalnim gnojem pokrivajo z gospodarskimi vprašanji, da bi tako ne smrdelo, kar prinašajo. To je pesek v oči; na take li-inanice naj se kmetovalci ne vsedajo. Da so tem ljudem gospodarske koristi deveta briga, kaže vsa njih preteklost; in koliko jim je sedaj verjeti, je že pred kratkim pokazal eden izmed njih voditeljev, dr. Lavrenčič, ko je/ v Ljubljani zajce zagovarjal — lep prijatelj kmeta! Med njimi je Nace, spremenljiv kot mesec. Pred dvema letoma se je pehal za Drobniča, pri zadnjih volitvah za duhovnika gospoda Skubica, a sedaj za mlade liberalce in — menda zase. In kakšni so v verskih zadevah? Njih voditelji imajo v svojem programu: svobodno šolo brez krščanskega nauka in razporoko. O veri se je pa izrazil eden izmed njih, da je samo »za nazadnje« dobra. Gospod Rus se pa naj spominja svojega govora pred štirimi leti v Ribnici. In take voditelje naj bi si mi izbrali, ko že imamo v Slovenski Ljudski Stralnki odkritosrčne prijatelje kmečkega stanu in može katoliškega prepričanja in življenja?	X.
+ Ljubeznjlvo poštno ravnateljstvo. Poštno ravnateljstvo v Gradcu je izdalo na slovenske poštne uslužbence na nemškem ozemlju oklic, da se priglase za premestitev
v slovenske okraje. Pri tem pa poštno ravnateljstvo stavi kot pogoj, da se ima ta premestitev izvršiti le na uradnikove stroške. To je res višek »ljubeznjivosti«. Tako meri pravico Slovencem graško poštno ravnateljstvo. Protestiramo proti taki dvojni meri! V slovenske kraje zahtevamo slovenskih poštnih uslužbencev in ne vemo, kako pridejo potem slovenski poštni uslužbenci do tega, da bi za izvršitev te naše tudi iz prometnih ozirov upravičene zahteve — plačevali iz svojega. Proč s tako nečuveno umazanostjo poštnega ravnateljstva. Zadevo, ako io ravnateljstvo samo takoj ugodno ne reši, priporočamo našim državnim poslancem.
+ Bosensko pravosodje. Kakor smo že poročali, sta bila v Banjiluki obsojena urednika lista »Za otadžlinu« Kočič in Kondič. K tej zanimivi pravdi doznajemo še sledeče : Noben banjeluški odvetnik se ni upal zagovarjati obtožencev, ker se vsi boje uradnega maščevanja. Dobila sta torej zagovornika ex offo sodnika dr. Milona Sitniča. Ta mirni in tihi mož je pa kot zagovornik dokazal, da imata obtoženca prav. Pod obtožbo je bil namreč članek, v katerem stoji: »V Bosni vlada svoboda brez svobode, pravica brez pravičnosti, ječa brez sodbe.« Zagovornik ie dokazal z zgledi, da jc res tako, in zahteval, da naj sodišče oprosti zatoženca. Pa ni nič pomagalo, in celo na poroštvo niso hoteli izpustiti zaprtih urednikov. Zdaj je pa zopet tožen urednik Zmič istega lista, ker jc o tej pravdi poročal !
—	Petindvajsetletnica litoineriškega škofa. Ker je bil litomeriški škof Schobl, ki ga visoko spoštuje vsa češka duhovščina, povodom pctindvajsetletnice svojega škofovanja odklonil vse slovesnosti in darove, je njegova duhovščina nabrala precejšnjo vsoto za podporo katoliškemu češkemu dijaštvu.
—	Učiteljske službe. Provizorična učiteljska služba je razpisana v Izlakili do dne 15. novembra. — Do 28. novembra je razpisana definitivna učiteljska služba pri Sv. Trojici.
—	Tiskarski škrat jc včeraj v telefonič-nem poročilu o zahtevi okrajnega sodišča zmešal številke paragrafa. Pravilno bi se moralo glasiti, da okrajno sodišče zahteva izročitev dr. Šusteršiča radi prestopka proti javnim napravam po S 312. To je bilo sicer tudi iz besedila telefoničnega poročila razvidno.
—	Velika tatvina v Kranju. Iz Kranja se nam poroča: Danes ponoči so vlomili neznani tatovi pri stavbenem vodstvu tvrdke Chie-rici, ki gradi tržiško železnico, in odnesli 33.000 kron v bankovcih po 1000 in 50 kron. Sledu ni še nobenega.
—	C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu naznanja, da odpadejo meseca listo-pada t. 1. svojedobno objavljeni komercijalni uradni dnevi.
—	Prememba posesti. Na dražbi, dne 29. t. m. v konkurzno maso A. Gustina iz Novega mesta spadajočo hišo na Glavnem trgu sta kupila gospoda Leopold Kopač in Jakob Pavčič v Novem mestu za kupnino 23.000 kron.
—	Čebelarski shod v Šmarji. V nedeljo 3. novembra ob 3. uri popoludne se vrši čebelarski shod pri gospodu županu v Šmarji. Predaval bo o umni čebeloreji Anton Likozar, nadučitelj iz Ljubljane.
—	Čebelarski shod v Vel. Laščah. 10. t. m. ob 3. uri popoludne se vrši v Velkih Laščah čebelarski shod za ondotno okolico. Pri tej priliki bo predaval o umni čebeloreji odbornik osrednjega čeb. društva Ant. Likozar iz Llubljane.
—	Odredba za zagrebške mesarje. Zagrebški magistrat je odredil, da morajo mesarji, ki prodajajo kravje meso, imeti na svojih mesnicah velik napis: „Ovdje se prodaja kravetina."
—	Svobodomiselka. V Masarykoveni »Času« čitamo, da je umrla njegova sotrud-nica mlada Martička Klimova, ki bo po svobodomiselnem receptu sežgana.
—	Ljudski shodi Starčevičancev. Preteklo nedeljo so imeli Starčevičanci zopet nekaj ljudskih shodov. V Riječici sta govorila poslanca dr. Mile Starčevič in dr. Ivan Peršič. V Ilači, okraj Šid, so govorili dr. Ilija Abjanič, dr. Kari Bošnjak in dr. Ivo Elegovič. Shodi so bili dobro obiskani in povsod je bila Starčevičanccm izrečena zaupnica.
—	'Nov hrvaški časopis. V Zlatarn je začel izhajati preteklo soboto »Zlatarski tednik«.
—	Spodiumtovarna pogorela. V bližini Rečine je pogorela spodiumtovarna tvrdke Riihr in Binovsky.
—	Poročilo setve in žetve. Poljedelsko ministrstvo je izdalo poročilo letošnje žetve. Letošnja žetev sc mora imenovati kot srednje dobra. Največ se je pridelalo ovsa, potem ječmena, pšenice in rži. Kakovost je mnogo boljša od lanskega leta. Letošnja žetev je najboljša na Koroškem in Kranjskem. Tudi koruze sc bode obilo pridelalo, ravno tako krompirja. Tudi repe bode dovolj, le suša ji je precej škodovala. Zelja se je povsod mnogo pridelalo, ravno tako graha, leče, fižola in prosa. Zelo slabo se je obnesla otava, dobro je obrodila pa vinska trta in sadne drevje.
Ljubljanske novice.
lj Petje na grobeh. Pevsko društvo »Ljubljana« zapoje na dan Vseh svetnikov ob pol 4. uri popoldne na novem pokopališču pri Sv. Križu ob velikem križu v spomin svojih umrlih bratov pevcev in članov tri žalostinke, in sicer: »Na grobeh«, »Beati mortui« in »Nad zvezdami«. V slučaju neugodnega vremena poje društvo v pokopa-liščni cerkvi.
ij I. društvo hišnih posestnikov opozarja hišne posestnike in člane društva, kateri imajo prazna stanovanja, to prej ko mogoče v društveni pisarni naznaniti. Pisarna je odprta vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
Ij Knjigovodski tečaj. Kakor dosedaj že par let otvori tudi letos „Slov. kršč. soc. zveza" z mesecem novembrom v svojih prostorih knjigovodski tečaj. Vsi oni, ki se žele tega tečaja udeleževati, naj naznanijo to ust-ineno ali pismeno do prihodnje srede na naslov Ivan Podlesnik, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
ij Javno predavanje. Pretekli torek je v „Slov. kršč. soc. zvezi" jako zanimivo predaval g. dr. Gruden o avstro-ogrski nagodbi. Prihodnji torek bo predaval gospod Slavko Ravnihar,
lj Osebne vesti V hotelu „Union" ložira Sire Emilie I. Horniman, član angleškega parlamenta iz Londona in grof Degen-feld iz Gorice.
^ Ij Ruski kružok naznanja vsem ljubiteljem ruskega jezika, da prične svoj letošnji učni tečaj v ponedeljek, dne 4. novembra t. I. Kdor se zanima, naj pride ta dan ob 8. uri zvečer v Mestni dom. Objednem resno prosimo in poživljamo vse one, ki niso še vrnili izposojenih učnih in drugih knjig, da to do pondeljka gotovo store, da si prihranijo neprijetnosti in stroške. — Odbor „Ruskega kružka".
lj Cenejše meso. Predvčerajšnjim so imeli budimpeštanski mesarji shod, na katerem so sklenili znižati ceno mesu. Govedina bo cenejša za 8 do 12 vinarjev pri kilogramu/teletina pa za 20 do 40 vinarjev pri kilogramu. Budimpeštanski listi šaljivo pripominjajo, da bo prebivalstvo mesarjem v zahvalo priredilo slovesno ovacijo in bakljado mi pa svetujemo Hribarju, naj se drugič raje radi takih stvari pelje v Pešto po »informacije«. Tudi v Krakovu so mesarji sklenili znižati cene mesu, a ker jih niso znižali tako, kakor jc primerno nižji ceni živine, je mestni župan dr. Leo zagrozil z najodločnejšimi koraki za znižanje cen mesu.
li Pokvarjena kupčija »zdravniški« dvojici. Ubogi bolniki, ki so imeli veliko zaupanja v »doktorja« vsega zdravilstva, kajti policija mu jc prišla na sled in mu zaplenila celo lekarno. Stanuje na Karlovski cesti v lepi jedno-nadstropni hiši in se imenuje Evgen Miillner, rojen 1850. leta v Radovljici in pristojen v Šmartno pod Šmarno goro. Ta hiša na Karlovski cesti je postala zadnji čas znamenita, kajti posečalo jo je ljudstvo vseh stanov. Dan na dan so ostajale tam razne ekvipaže in celo avtomobil. Drugi, revnejši sloji so prihajali tudi peš in vsi ti so iskali pri »čudodelnemu« Miillnerju pomoči. Pri tem poslu mu jc pomagala njegova sestra Izabcla. Pečala sta se že nekaj let z mazaštvom in znala sta si pridobiti tako slavo, da so se zdravniki takorekoč ignorirali in da so iskali bolniki zdravila skoro le v Miillnerjevi »lekarni«, katero jc imela dvojica v neki temni čumnati. Ta lekarna bi sc lahko kosala z vsako javno, kajti na policah jc bilo razvrščenih na stotine steklenic z raznimi tekočinami, katerih vsaka je bila zaznamovana z latinskim imenom. Poleg teli jc bilo nakopičenih zopet na stotine lesenih ška-tulj z raznimi mazili, na tleli in v kotih pa so stale vreče, polne raznovrstnih zelišč. Manjkalo tudi ni decimalne tehtnice. Zdravila sta dobivala z Dunaja od tvrdke Voigt. Te dni so se pa naenkrat pojavili v Miillerjevem stanovanju detektivi s policijskim zdravnikom. Zaplenili so vso »lekarno« in našli velikansko korespondenco raznih obiskovalcev. Da so mogli vse to odpeljati, so potrebovali dva velika zaboja. Kako veliko okrožje, da je Miillner imel, se more sklepati že iz tega, da je prišlo med časom, ko se je vršila hišna raziskava, ki .ie trajala tri ure, kar 13 strank po zdravila. Med hišno raziskavo ni bilo opaziti na Miillnerjevih nobene razburjenosti in sta na vprašanja mirno odgovarjala. Rekla sta, da to delata edinole iz človekoljubja, da sta žc marsikoga rešila gotove smrti in ozdravila tudi take, nad katerimi so drugi zdravniki že bili obupali. Plačila nista nikdar zahtevala. Policija izroči te dni »lekarno« sodišču.
li Pošten najditelj. Danes zjutraj je izgubila neka gospa v stranišču na Rimski cesti št. 16 zavitek, v katerem je imela 400 kron vredno srečko, hranilnično knjižico z vlogo do 1800 kron in 1980 kron gotovine v zlatu in papirju. Zavitek je našel trgovec gospod Ivan Simončič in ga oddal pri magistratu. Izgubiteljici je radovoljno odstopil 5 odstotkov najdenine.
Ij Aretovaiia je bila včeraj 471etna vdo-vela kuharica Marija Puklavčeva, rodom, iz Ljutomera, ker je ukradla v nekem hotelu, v kojem je stanovala, 3 krone vredno rjuho, v neki trafiki na sv. Petra cesti je pa hotela izgoljufati I krono denarja. Ker se ji pa to ni posrečilo, je ukradla uro budilko. Oddali so jo sodišču.
lj Semenj. Dne 30. t. m. jc bilo na tedenski sejm prignanih 78 volov, 130 krav in telet, skupaj 208 glav. Kupčija je bila dobra.
li Najden denar. Dne 25. t. m. je bilo na glavni pošti najdenega nekaj denarja. Dobi sc ga pri poštnem ravnateljstvu.
Ij Ljubljanski ognjegasci imajo jutri ob pol 8. uri zjutraj v stolnici sv. mašo za umrle društvene člane.
lj Ljubljanski sekstet koncentira danes zvečer v vinski kleti „Union". — Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Za štiridesetletno zvesto službovanje
je dobila častno svetinjo kuharica Ana Tom-še v Ljubljani.
lj Umrl je v bolnišnici delavec Luka Če-mažar, star 58 let.
Telefonska in brzolauna poročilo.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 31. oktobra. Cesarjevo zdravje se hitro boljša. Noč je bila mirna, spanje dobro, moči so izvrstne.
NAČELNIKI STRANK.
Dunaj, 31. oktobra. Načelniki strank so se danes sešli, da se zedinijo glede skupnega programa, kako bi enotno postopali v gotovih vprašanjih. Po posvetovanju so šli k ministrskemu predsedniku Becku.
NAŠA ŠOLA V ALEKSANDR1JI.
Dunaj, 31. oktobra. Po prizadevanju našega rojaka P. Benigna se je ustanovila v Aleksandriji šola za slovensko in hrvatsko mladino. Konzul je delal težave. Včeraj popoldne je deputacija dr. Šustcršič, Vukovič in aleksandrijski odvetnik dr. Wolf prosila ministra zunanjih stvari Aerenthala nravne in gmotne podpore za to šolo. Minister je deputaciji izrazil svoje veselje nad šolo in obljubil svojo podporo.
STOLYPIN O TRETJI DUMI.
Peterburg, 31. oktobra. Ministrski predsednik Stolypin jc izjavil o tretji dumi: Pri otvoritvi tretje dume bo vlada naglašala tri stvari: Proračun, agrarno vprašanje in splošno pomirjenje države. Glede strank v dumi je izjavil, da se ne more vlada opreti na nobeno duminih strank, ampak da bo morala delati na to, da se osnuje nova stranka, ki bo sestavljena iz monarhistov in oktja-bristov.
POTRES V ITALIJI. . , _
Reggio Calabria, 31. oktobra. V Feruz-zanu so izpod razvalin izvlekli šc 22 mrličev, tako da je skupaj najdenih mrličev 118. ()d-kopavanje je težavno zaradi velikih kupov razvalin in ker je jako nevarno delati med razrušenim zidovjem. Smrad gnijočih mrličev jc jako občuten. Škof Moralito je obiskal vse od potresa zadete kraje svoje škofije in se je posvetoval s prefektom o najnujnejši pomoči. Porušen ie tudi starodavni stolp in stolna cerkev v Gerace Marina, zidana od Roberta Guiscarda. Porušene so se štiri župnijske cerkve.
POVODENJ V ITALIJI.
Florenca, 31. oktobra. Tukaj jc velika povodenj. Tudi iz Genove in Piacenze se poroča, da vsled neprestanega deževja vode silno naraščaio.
FRANCOZI V MAROKU.
Casablanca, 31. oktobra. Med francoski-mi četami tujske legije je bilo jako mnogo begunov. Begune francoske narodnosti so Maročani ustrelili, begunce drugih narodnosti so oplenili.
CENA SLADKORJA PADLA.
Dunaj, ,31. oktobra. Sladkor za november je eno krono ceneji.
Po sklepu lista.
TRGOVSKA IN OBRTNA ZBORNICA. — KREGAR ZA BELOKRANJSKO 2ELEZ-NICO. — UKRADENA RESOLUCIJA.
Zbornični svetniki S. L. S. so zahtevali sejo trgovske in obrtne zbornice, da tudi ona manifestira za Belokranjsko železnico. Zbornični svetnik Ivan Kregar jc v odseku predložil dotično resolucijo. K tej seji je bil pa prišel tudi — Ivan Hribar in se je kar sam vsilil za poročevavca o Kregarjevi resoluciji. Dasi vedno predlagatelj utemeljuje resolucijo, se je v današnji javni seii vsilil vendar Hribar, da utemeljuje Kregarjcvo resolucijo, seveda ker se je bal, da ne bi Kregar, če bi sam govoril, omenil, kako Hribar in tovariši njegovi delajo za Belokranjsko železnico.
Če ne bi bili naši svetniki sprožili zahteve po seji. bi bila zbornica spala, kakor doslej. Kregarjevo resolucijo je Hribar v odseku Ic neznatno izpremenil; dostavek o uporabi domačih moči jc ves Krcgarjev. Hribar torej, ki se mu pred par tedni niti sanjalo ni o Belokranjski železnici. In ki jc podpisal ob-strukcijski predlog proti tej zadevi, se je izigraval danes kot utemeljevatelj resolucije za železnico, ki so io drugi stavili!
Agent!---
Ob 2. uri popoldne otvori predsednik Lenarčič sejo.
Besedo povzame Ivan Hribar, ki utemc-sledečo Krcgarievo resolucijo:
Trgovska obrtna zbornica kranjska z veseljem pozdravlja dogovor med avstrijsko in ogrsko vlado glede izgradnje Belokranjske železnice in železnice Ogulin-Knin ter pričakuje, da vlada stori vse, kar jc potrebnega za ustavnopravno zagotovitev gradnje teh železnic.
Kadar sc železnica ustavnopravno zagotovi, naj se pri oddaji del zagotovi delo domačim podjetnikom, oziroma delavstvu.
K besedi se jc oglasil zbornični svetnik gospod Ivan Kregar. ki je predlagal dodatno resolucijo, v kateri zahteva, da naj noben poslanec ne ovira potrebne zgradbe tc železnice.
Kregar prijema Hribarja zaradi njegovega zadržanja glede Belokranjske železnice.
Nemir.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze tolažil-nega sočutja v bolezni in ob smrti nriše nepozabne ia nenadomestljive soproge, oziroma matere, gospe
fani Svetek
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se pa še zahvaljujemo darovalcem lepih vencev, onim prečastitim gospodom, ki so obljubili spominjati se pokojnice pri daritvi sv. maše in vsem udeležencem v častnem spremstvu na njenem zadnjem potu k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala.	2487
V Ljubljani, 31. oktobra 1907. Žalujoči ostali.
Novosti -s* -as* -3SS I »ar «s- ie sezije!
A. Lukic
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice po najnižjih
2397 8
\
}________________
I cenah, mmmm
Za vedno!
New-York in London nista prizanašala nili evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljeva, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-I čilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. I Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti ! temu, da se mi povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo ; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer pat. srebrnih kavnih žlic; i kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom ang Viktoria čašic za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; l kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfin. sipainica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 90. Američansko pat. srebro je znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garanluje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ienitovanjsko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 O. Telefon 14597.
Pošilja sc v provincijo proti povzetju, ali čc se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina) Izvleček iz pohvalnih pisem :
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan Maribor, liksc. baronica Edelsheim mi je najtopleje priporočili Vašo garnituro torej pronim pošljite mi tako garnituro za gld. 6 90.
K o c s a r d, 29. oktobra 1901.
Ilona Tisza, roj. grof. Degenfeld. Ker je Vaša garnit. v gospodinj jako koristna prosim, da ml pošljete še eno. St Pavel pri Preboldu.
Dr. Camllo Bohm, okr. in tov. zdravnik.
Oddati je za mesec november ali februar več lepih, modernih
stanovanj
ob Domobranski cesti, obstoječih iz treh in dveh sob s pritiklinami in vporabo vrtov. Krasna, solnčnata, zdrava iega. 2468 3—1 Pojasnila daje lastnik na Domo> branski cesti št. I, prvo nadstropje.
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih uglednih starišev, 15 17 let star, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom v poduk. Prednost imajo, kaetri so se trgovstva že kje učili. Pojasnila daje Mihael Omahen, trgovec v Starem trgu pri Višnji gori. 23766—4
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) :: in izdelovanju oblek daje ::
Fani Mornar
oblastveno konces. učni zavod za krojno risanje in :l :: :: :: praktično Izdelovanje oblek :: :: :: :
Ljubljana, Pred škofijo št. 21.
2399 4 4
S,
&java.
čledpisani SCija čizedovii, posestnih m vetctviec v Cjnbljan i, izjavfjam s tem, da mi je c. tiz. pziv. oSčna zavazovaCnica Člssicitzazien t $eneza(i v (Lzstu povodom pozaza, fii je ■našlaC dne 12. ckto&ia t. f. na mojem posestvu na Sllesazstii cesti št. •/, izplačata vsfec posredovanja gospoda o/, tSicgctja m(., zavnatefja glavnega zastopa za Sfzanjsfic imenovane dzuiSe, ofiicgfc Sf I-ICC'—f liscčštizi-sto fvzen več odš/iednine, fiaficz mi jc je na podfagi sfitenjenega zarazevanja in cenitve izvedencev pzistojaic.
Sa ta hvafevzedni čin i&iedam svoje p t i zna nje.
CjnSfjani, 30. ofttofza /907.
24-4 t-i O^atic cK."at>cač.
ptiča.
cbfiia SVcd or>ič J
"lan d o Žtedotuil, ■p lica.
prsmog-
n*r po K 1*20
na 50 kg in cele vozove, v hišo pripeljan (na cele vagone po premogokopnih cenah), jako ekono mična kurjava štedilnikov, priporoča J. Paulin v Ljubljani, Nove ulice 3 (telefon štev. 32 , glavna zaloga premoga trboveljskega in dolenjskega ko-sovnika, orehovnika in grušča ter Paulus-salon-briketov na debelo in drobno	2290 3—3
Zlate mtinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
ffajbolj. kosm. zobo čistil, sredstvo _	____
Izdelovatelj
0. <3eVdl Ljubljana, Spltal.-Stritar. ul. T

1»

Smešna ženiina ponudba.
Vdovec, star 50 let, v jako prija2nem kraju na Gorenjskem, posestnik hiše, ki se dobro obrestuje,	otrok, iščem tem ne
več čudnim potom tovarišico, katera bi imela voljo podati roko v sreče i ja^on. Starosti niti premoženju se ne stavijo meje, vendar pa, ako ima kaj kopita/a, je popolnoma varen, ker som dober in vesten gospodar. Zahteva se pa dobra gospodinja in ljubeča jena, kajti hrepenim le po mirni in tihi sreči.	?474 3 _ f
Ze resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod: „1000, ?ojna jesen", poste restante )esenice-7u$ine, Gorenjsko,
Išče se
črevljarski pomočnik
kateri je vešč dela za gospode in gospe. Delo je tudi šivano. Ivan Mehle, črevljarski mojster v Tržiču, Gorenjsko. 2490
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI, Pred škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401
Iyan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoracij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno pohištveno pleskar-
stvo.
2467 52—1
Št. 4086
Jubilejne tistemoue.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1907
18 e«5eir prane 3ož«foui|j ti$tem©i>
(S po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske in
5 cesarice Clizabete a$taneu
po 4'J K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do dne 20. novembra 1907.
Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1907.	2466 2-1
Trgous^a in obrtnike zbornico za I^ranjs^c.
Pridnega, krepkega
hlapca
sprejme v stalno dobro službo Parna mlekarna v Medvodah ter sprejme tudi
I ali 2 učenca
v mlekarno proti plačilu. Plača po dogovoru.	24-9 2—1
DEKLO
30 do 35 let staro, ali 15 do 16 let, da ljubi deco, išče dobra slovenska družina v Trstu za stalno in trajajočo službo.
Ponudbe z zahtevami poslati: predal 84, Trst, Stadion. 2481 2—1
hiša
obstoječa iz 10 stanovanj, dvorišča, hleva in kleti, ter še več manjših shramb, v lepem kraju na Gorenjskem blizu velikih tovarn, pripravna za vsako obrt. 24"3 3-1 Vpraša naj se: Janez Mencinqer, Sava-Jesenice-Fužine št. 109.
I Tomaž ffležik I
*	M maser M	*
X	Sp. Šiška, Celovška cesta 117	K
X	v	K
Sj^	se priporoča zdravnikom in bolni-	^
w	kom za masiranje doma in
^	izven djma. 2355 3—2
gospica
ki je dovršila trgovski težaj in ima daljšo prakso, z dobrimi spričevali,išče S primerne službe.|—
_2 Zmožaa ie obeh deželnih
Jezikom v gO"Oiu in pisavi in nemške stenografije. Gre tudi na deželo.
Pr jazne ponudbe se prosi na upravništvo „Slovencaa pod naslovom: „požtena služba" do 16. novembra.	2469 2—1
Prosto je mesto
2470 2—1
Najboljše in najmodernejše
KLOBUKE
v vseh oblikah
In najbogatejši izberi
po 1-20 gl. in višje
r Ljubljani pri
organista m cerkvenika
v Vel. Laščah. — Mesečna plača 80 K. Stanovanje plača sam. Prednost imajo oni, ki so zmožni učiti tamburaše.
Katera posojilnica
hranilnica ali kak drug denarni zavod (tudi zasebnik) bi hotel prevzeti 10.000 kron dolga, ki ga ima
vknjiženega na mojem posestvu neka nemška pivovarna, od katere sem pa vsled narodnega mišljenja in vsled njene poželjivosti po mojem posestvu zelo odvisen. Cela posestvo sem kupil za 35.000 kron, vsega dolga pa je 18.000 kron. Posestvo je na Koroškem. Imam več obrtov. 2432 1—1 Ponudbe prosim pod »Ugodno IO.OOO« na upravništvo tega lista.
Svetilke
steklenino ter porcelanasto blago r kakor tudi zrcal a, podobe itd.
priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah
Jlojzijpaa^cbin
—-—- Ljubljana--------------
\Volibve vilice št. (5.
Istotako se priporoča za vsa v stavbeno* steklarsko obrt spadajoča dela.
24«5 1
Izvirni berolinski ia pariški modeli
oblek z dolgimi, priiežnimi jopicami, dalje jopicami z gladkim ali stisnjenim svilenim peluche ter enakimi paletoti, kakor tudi kožuhovinaste jopice iz persianerja, sealskina, caraciila in različne kožuhovine, so došli. 2478 3—z
j)** Čudovito nizke oene I
Angleško skladiščG oblek
O. BERNATOVIČ
LJubljana, Mestni trg št. 5.

Najnovejša
budite
(INecker)
236 < 10
s oljnim zvonenjom z bitjem K 6-
!'rva kvaliteta z masivnim kolesjem. bije ure in pol ure, zbudi 7. glasnim stolpovim zvonenjem, l.po polirnno okroglo lesen'i okvirje, bela citernica iz stekla 30 cm v premeru, samo K 6. . lila s cilerniao, sveti ponoči, K 7'—. - J leta pismene garancije. Kar ne dupade, ie dobi denar nazaj. Pošlje po povzetju
Max Boi)neirDunaj
|V Margaretenstr3sse 27,
Zahtevajte mo| cenik < 5000 podobami /a.tnni in Ir^nUn
y užhn liurlačn
se takoj odda pri novi parni žagi, Leonovdol pri Golem.Kurjač prejema razen stalne plače prosto stanovanje in prosto kurjavo.
Ponudbe naj se pošljejo na gozdarski in oskrbniški urad v Ham-merstielu, pošta Studenec pri Ljubljani.	2475 3—2
Opozori st
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
H. HIKLAUC
LJUBLJANA, 2299 15-4
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5. ::
JJ3ST Na zahtevo se dopošljejo vzorci. "J£3t
Železniška Eoskopf 7 kron
Moja originalna ,,Železniška Roskopf" anker-remontolr ura ima 32urno, s steklom krito kolesje v rublnovili kameniih , cifernica iz emajla, dobro proti prahu zaprlo, pravo nikla-sto pokrovje, šarnini pokrov, patentni "aufzug" za urno pero. da ne poči Vsaka ura ima kom-pasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsakem vremenu. Prodali smo c kr. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo.
Brez sekundnega kazalca komad K 7 — S sekundnim kazalcem . ,, K 8 — 3 leta pismene garancije. — Pošilja po povzetju
Max Bohnel, Dnnaj,
IV., Margaretenatrasse 27.
Sodn. zapr. strokovnjak In ocenjevalec. Zahtevajte ceniti t 5000 podobami zastonj in franko. 2362 10-1
DUNAJ-
ske kapljice proti krču v želodcu, zanesljivo sredstvo za želodec sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkuj očih zdravil. — Proti bolečinam v želodcu in črevesih vzame se po 20—40 kapljic. Stekl. 20 vin.; 12 stekl. za 2 kroni se dobi le v lekarni ppi zlatem orlu kemika Mardetschlii-gerja v Ljubljani, Jurčičev trg. Najstarejša lekarna na Kranjskem.	2436 5—3
Meni
prostori
pripravni za vile,
okoli kolizejskega poslopja, se prodajo od 10 do 20 kron kvadratni meter v pisarni De-g h e n g h i na Dunajski cesti fitev. 22.	2347 K
' 'JlllItltllllltlltlltttlltlltlllllltlMIlItllMtltllllllllltllMtlMIlItllltlMIlllMttMtlllttltttMllllItlllMItllllltltNtllllllltllllllllllllllllllllMIlItlllllllllll^ ]
ntolisko Bukvama
v Ljubljani
I
i m
i m
[| je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela |j v komisijsko zalogo:
Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 + 7+696,836,396+730,612 + 74). Rudolfswerth 1877-79.
Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen Mtlntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -.
Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wiirden und andern Ehren-Aemtem etc. in Crain. Von den LandesfUrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, SchlOs-sern und Klčstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Ttlrkischen als Christlichen Greutz-Oertern bey Crain. Von den Kriegs -Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 + 74. K 8'-. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.
Wolf-Cigale, Deutsch-slovenisches Worterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 51—, vez v usnje K 10'—. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v V« usnjatih vezavah K 22-—. Verhovec, I. Professor, Die wohll6bl. landesftirstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhovec, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —'60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K— 60.
—	Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K--60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Znižana cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Queiien, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7. III+ 393 strani. Znižana cena. K250.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8-—.
—	11. knjiga (1. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12'—, vezano K 22'—.
IHitterrutzner-Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K — 60. Radics, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica e
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2•—, eleg. vez K 3—.
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
UI. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2-40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3 —, eleg. vez. K 4 20.
■edved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg. vez. K 5'—.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. ||
K 2'—, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljub-
Ijana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -.	|(
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz Sirila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antlkvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
Katoliška Bukvama v LJubljani.
. ...........................milim....................................................................................tttt...........................iimn J
Nova idealna voda za žeioder
R
naravna mineralna voda
najčistejši Natron-oreiec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In 236'.1 drožerljah io—4
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato iluslrovanl glavni cenik i nad 3000 slikami vseh vrst nikelnastih, srebrnih in zlatih ur, kakor tudi vseh vrsl solidnih zlatnin In srebrnin, god-benega orodja, jeklenega In usnjattga blaga po izvirnih tovarniških cenah
Nikel remont, ura......
švic. Izvir. ,,Roskopf" pat. ura registr, ..Adler Roskopf ", nikel remont s sidro......
Ooldin rem. ura „Luna", kolesje z
dvojnim plaščem......
srebr. rem. ura ..Olorla" . . . ,, i, n dvojni plašč . . , ,, oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr težka . . ru-ka Tula nikel ura cilind. z „Luna" kolesjem . . ora s kukavico K 8 50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3— švarcvaldska ura K 2'80. Za vsako uro 3letno pismeno |amstvo! Nikak risiko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj! =
Prva tovarna za ure Hanns Konrad, c. In kr. dvorni založnik v Mostu (Brux) 654, Češko.	2316 1-4
3'— S —
V —
8 50 8-40 12 50
2'80 10 50
Razglas.
pne 7 novembra t. I. ob 9. uri dopoldne se vrši
javna d ra ž b a
pri Župnijski cerkvi v Kritih pri Tržiču
radi	2443 6-4
zgradbe novega pokopališča.
Dela so proračunjena na 4C00 kron. Proračun in načrt sta na vpogled pri županstvu v Sebenjah. Pred začetkom dražbe je treba položiti 10% varščine.
Županstvo Sv. Križ pri Tržiču,
dne 23. oktobra 1907.
Brez konkurence
naslednje cene
W samo
2465 3—3
ta teden
Damske jopice za jesen . .
n	v	n Zimo . .
„ dolgi paletoti za jesen , »	, , zimo
, , ovratn. s kapuco , stisnj. peluche-jopice Za goepod. obleke iz kam. garna v najmoder. kroju „ „ raglan v najmoder. kroju , „ zimske suknje . . . „ „ kožuhi s podi. od divjač. , , peluche-klobukivvseh oblikah in barvah . . . Plašči za dečke in otroke, podlož. z vato z Krimer-ovrat.
odgl. 2 —
»	, 3—
„	„ 4--
,	. 5--
„	» 5--
»	. 6—
.	. 8--
i)	n 8" —
„	,10--
„	»10-
»	„ 290
.	„ 5--
v Angleškem skladišču oblek
0. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg 5.
Abituriient,
2382 9 Ponudbe na upravn. .Slov.' pod „služba".
ki je dovršil gimnazijo, išče primerne
službe.
Zaščitna znamka „Sidro"
__Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je aplošno priznano kot Uvratno bol blainjoie in odvodno mazilo prt prehtajenjn Itd ; cena 80 t., K 110 in K t ll dobiva t vs«h lekarnah
Pri nakupovanju teg« povsod priljubljenega domačega sroditTft. nuj se jemljejo le originalne steklenice v ftVatljah s naio z.lfitno znamko „8tdro" potem •« j« gotovo proj.l originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
pri „zlatcm levu" v Pragi
Elisabethgasse štev. B nova.
IV Dierna razpoJHJanJe. '■"'
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedič@w
o»t»„ovijena Mm 1854.	v LJubljani, Wolfove ulice itev. 12
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem «roJ» iibtPi«
8469 ss
a i"c- ■■ o |» I m « t sodclh In steklenicah.
VODOVODI
= kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: pogodba) :: :: :: :: ::
i ■■	la » «1 ar>«» 4 JUt. «-
Konrad Lacliiiik
I jjubljana	2457 2
Beethovnove ulice 4.	Brzojavi: Lacbnik, Ljubljana.
Trgovino s kloMinfevlII
Ivan Podlesnlk ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10 |
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših = čevlje«. =====
2250 2
^l^niiij^ii^niii^p
Hiš EiiPS ^ ^iii^^/^N^nij^ ^iiui^^mjiii
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!!
• • C
«

1 Sirnel
Ai it-js
D c

d
TJ

Jl
Pion sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogoču)ejo samo
patentna dimniška dvojnata vrata s trojnatim proti ognju
g varnim zatvorom. SVnVi&.>iten' šlev 20-1
/5 od
Konstrukcijo teh dimniških vral, ki se lahko daje vstaviti v novih ali pa že v starih poslopiih so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznall tem dimniškim vratorr, prednosl pred vsemi drugimi — Pojasnila daje
1505 7-2	L. Stricel, dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivajo v železniških trgovinah gg Golob, Wol< fove ulice. Golob, Mestni trg. Nagy, Vodnikov trg Sufinik, Zaloška cesta Stu-pica, Marije Terezije cesta in Križevniški trg Schneider - Verov&ek, Dunajska cesta — Naročila sprejema ludi L. Stricel.
Ur Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po pat. zakonu.
imKaHMlSH
Na najvifije povelje ffjeg. ^ c. in kr. apost. Veličanstva
XXXVIII. c. kr. državna loterija
za skupna civilne dobrodelne namene tostranske polovice. Ta denarna loterija	^8.389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.890 Kron
24/1 10—1
Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 19. decembra 1907. — Ena srečka stane 4 K:
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštn;h, brrojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od C. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
K
Za jesensko sezono
priporoča	2395 4-4
nove svile in žamete za bluze.
Prilika ^
puilette sililo za obleke, črno, m. po K 2.30.
Ostanki svile čudovito ceno.
A. PerSChB, Ljubljana, Pred škofijo 21.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši	mi 24-6
voz za prevažanje pohištva
Sporočam za selitve in razne druge vožnje cpc°nanhainižiih
premoga in drv TJgŠlS,^
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulice.
Konečno priporočam svojo zalogo
lfažna novost;
iti« Za pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3'50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči ln plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno JHL.	v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10 oktobra t. 1. ..Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", „Ljubljanski Zvon" in »Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 12-8
Anton Medved : ■"«»<**.■ I«"- Cena K 3 80, eleg. vez. K 5.—.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Podružnica s v Spljetu. s
DelniAka glavnioa 1 1 1 K 2.000.000. 1 ■
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča za žrebanje dne 2. novembra promese na Dunajske komunalne srečke po K 15'|2. — Glavni dobitek K 400.000.
Sprejema vloga na knjiiioe in takoči račun ter je obrestuje od dna vloga do Jj I C
dnavzdiga po ^ |2
O.
Podružnica a v CelovcuQ a
i Rezervni fond i i « i K 200.000. i g «
I \
r»|i ■ nealalnleaml: Oribtn 89, Mala atran, M.il .lica 17, Badea, Ur.o
- ~ Lipa, C«ika----------- ---------- ----- ~ " "" ~
■rltan la Llbore«.
Ufiks 1
Podružnice:
•bto 39, Mili atrin, M* «4k« K«m.ln, Mor.Tikl Eanbcrc, MOdlUg, Boil Jtila,' Pliem,
'M.
Manjalnie« na Dunaja:
I. W*ll>iltc 10, II. TibsratriiM 4, III. UnKargant 77 (»»gal Rtnn*c(a), in. L»-vcngaaaa 27, IV. Wladnar Haiptitraai« 13, V. SchBnbrnnntrtlriuu 88 t, TI Oimpeadorforatr. 2«, VII. Marlablltralraaa« 76, Vili. Larcbtnlaldtralraaaa 1)2, IX. Alirritraia« 12, X. rav.rllfoatraiM 9«, XVIII. Wlbrla(iralraaa« 12, XIX Dftbllnffcr Haoplitr. li, XIX. Haaoiilraaia >3.
Menjalnlftna delniška družba « 150 -136
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ak«. kapital K 20,000.000. Butr zaklad K 8,500.000
Najkuiantnejai
nakup in prodaja
TMh vrat rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, arečk, devis, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
leirebanita aastavnlc ln obligacij, srečk in kuponov.