Gorenjska^ Banka Banka s posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE DALJŠA ODPLAČILNA DOBA T\ Y Marko Jenšterle Bi "luč na gavge" lahko razsvetlila Tržič? I*« L - ISSN 0352 - 6666 - št. 40 - CENA 130 SIT Krani. Detek. 23. maia 1991 Kranj, petek, 23. maja 1997 * mednarodno pisateljsko srečanje Pisatelji o civilizacijskih konfliktih Bled - Včeraj se je začelo letošnje mednarodno srečanje Pisateljev, ki ga organizira Slovenski center PEN v hotelu Park. sj^a ,ratuc'onamem večdnevnem druženju rni večer v ljubljanskem Cafe teatru in izlet včeraj ugledni domači in tuji književniki v Kranj, pisateljem pa sta namenila poseb-PeKi na term Esprite maudits in no pozornost s sprejemom tudi predsednik ^ n<* razpotju, danes pa na okrogli pjpi. Mirovnega komitega mednarodnega ToL 8°vorijo o Vojni kot video igri. rQtno druženje bo popestril tudi litera- drzave Milan Kučan in blejski župan Vinko Gole. Na sliki: mednarodno pisana pisateljska druščina na Blejskem jezeru. • L.M., foto: Tina Doki Izguba znaša kar milijardo tolarjev Alplesovo Pohištvo v stečaj Alples Pohištvo so potopile napačne poslovne odločitve, ki so kot vse kaže prepletene z lumparijami. Kranj, 22. maja • Na današnji odločalo sodišče, kot naj bolj -seji skupščine družbe Alples ša rešitev za ohranitev proiz-Pohištvo Železniki je padla vod nje pa je predlagan odločitev o uvedbi stečaja, prenos ustreznih programov v podjetje Alples 3E, že obstoječo hčersko družbo Alplesa Lesni program. Na dan prihajajo tudi nepravil- saj zaradi velikanske lzgu-barske luknje druge možnosti praktično ni več. O uvedbi stečaja bo v prihodnjih dneh nosti, tri kazenske ovadbe so bile vložene že decembra lani, verjetno bo še kakšna, kar bo dokončno pokazala revizija. STRAN 40 GLASOVA PREJA 1997, petič Slovenci in Marija Ob letoinjih brezjanakih jubilejih bo jutri, 24. maja, ob 20. uri v dvorani bazilike Marije Pomagaj na Brezjah peta letošnja Glasova prej.i J°st bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, 8°stitelj gvardijan Frančiškanskega samostana na Brezjah in rektor bazilike Marije Pomagaj Pater magister Ciril Božič, nJln*«t si- bo pogovarjal zgodovinar Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: 064/223-1U GORENJSKI GLAS P°»Uorji: Občina Radovljica, Gostišče ZVON G0stil Bre/je, Gostilna ADR1JAN Črnivec, %.ATM ELEKTRONIK d.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE > J r.l./fAX:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH iN MED PHOGRAMOMj MLAKAR Črnivec, ELKOTFRM Brezje, *11M d.o.o., Izdelovanje pijač Brezje GLAS jutri na Trati od 10. do 12. ure v Pizzeriji Palermo v Frankovem naselju 67, Škofja Loka Petdeset let Alpine Žiri, 23. maja • Letos Alpina Žiri praznuje 50-letnico svojega delovanja. Ob tem jubileju je včeraj ob 17. uri v dvorani Svoboda potekala osrednja slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik podpredsednik vlade Republike Slovenije Marjan Podobnik, spregovoril pa je tudi generalni direktor in predsednik uprave delniške družbe Alpina mag. Franci Mlinar. Na proslavi so podelili posebna priznanja prvemu Alpini-nemu direktorju Vinku Govekariu, Alojzu Filipi-ču in Izidorju Rejcu, ki sta najdlje vodila žirov-sko podjetje, ki je trenutno najbolj stabilno obutveno podjetje na Gorenjskem. Več o poslovanju Alpine in praznovanju njenega jubileja si lahko preberete na gospodarski strani v torkovi številki Gorenjskega glasa. • S. §. Danes športniki, jutri ekonomisti -Včeraj dopoldne so pred kranjsko Srednjo ekonomsko in upravno administrativno šoto pripravili čisto posebno prireditev, na kateri so predstavili "svoje" dijake, ki dosegajo po- membne uspehe na strokovnem in kulturnem področju, športniki namreč obiskuje kar 92 kategoriziranih športnikov, največ med njimi pa je bilo izjemnih športnikov. Šolo s simboličnimi priznanji pa so nagradili najboljše: snow-*boarderko Polono Zupan, sankača Grega Spendova, smučarja tekača Klemena Lausegerja, smučarje skakalce' Gregorja Langa, Miha Rihtarja in Primoža Peterko, prosto plezalko Sašo Truden, kolesarja Marka Žepiča in Klemena Jalovca, vaterpolista Klemena Štromajerja, plavalca Marka Milenkoviča in Uroša Semeta, atletinjo Suzano Jenko, košarkarje Tino Magdalenič, Daliborko Kovač, Mateja Švarca, Sinišo in Dragišo Drobniaka, Gregorja Hafnerja ter nogometaše Jureta Polaka, Andreja Trooa, Blaža Šmida, Andreja Tasiča in Oliverja Bogatinova. • V. Stanovnik, foto: T. DokJ ni D A T R I S RNTON D6ZMRN DAFRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tul.:064 361 620 tel.:()64 53 429 Evropske zagate slovenskih poslancev Prekinjene in izredne seje POSLOVNI VAL /. Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN UGODNOSTI PRI PREVOZU NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061 /611 -340, 61 1-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Ljubljana, 23. maja - V državnem zboru se razmere spreminjajo iz ure v uro. Potem ko je bila v sredo redna seja predčasno zaključena in so bile neobravna-vane zadeve prenesene na novo sejo, ki se je začela včeraj, je bila napovedana tudi izredna seja na zahtevo krščanskih in socialnih demokratov. Na včerajšnjo dopoldansko redno sejo je bila uvrščena tudi ratifikacija evropskega sporazuma, čemur ni nihče oporekal (obravnava problemov železnice in Slovenske vojske z orožjem je bila zavrnjena). Seja se je začela, vendar je bila prekinjena. Popoldne pa se ie začela izredna seja s problematiko vključevanja Slovenije v evropske integracije. Do dopoldanske redne seje še ni oilo znano stališče ustavnega sodišča do evropskega sporazuma. Prav od te razsodbe pa je odvisna ratifikacija evropskega sporazuma in morebitna sprememba ustave. • J.K. KREKOVA BANKA KRLKOVA BANKA d.d. MARIBOR. Slomškov trg 18 T)cl bo v jliAlbL ctovcfa- Pozdravljena, Gorenjska! Od meseca junija dalje boste lahko svoje finančne skrbi zaupali našim strokovnjakom, ki vam bodo znali prisluhniti, svetovati in tako oplemenititi vaše premoženje. V Škofji Loki odpiramo novo poslovno enoto. S poslovanjem v Krekovem duhu vam zagotavljamo poštonost in razumevanje. PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Slovensko panevropsko gibanje Zoper neustavno ratifikacijo Ljubljana, 23. maja - Vlada je pri vseh korakih v smeri pridruževanja Evropski uniji izključevala ne samo najširšo javnost, ampak tudi strokovno javnost, pa celo državni zbor, je zapisalo Panevropsko gibanje, ki mu predseduje dr. France Bučar. Slovensko panevropsko gibanje, katerega smisel je zavzemanje za združeno Evropo, njegov predsednik pa je dr. France Bučar, je imelo sredi meseca občni zbor, na katerem so obravnavali predvsem ratifikacijo Evropskega sporazuma. Gibanje, kot pravi v njegovem imenu predsednik dr. Bučar, ne more nasprotovati pridruževanju Slovenije Evropski uniji, nasprotuje pa ratifikaciji sporazuma, če je to v nasprotju z ustavo. Celoten proces pridruževanja je razen vprašljivosti ustavnosti razkril tudi globoko krizo vodenja in upravljanja države. Čeprav gre za usodne odločitve, je vlada izključevala ne samo najširšo javnost, ampak tudi strokovno javnost, pa celo državni zbor. Storjene so bile tako hude napake, da prejemamo usodne odločitve brez informacij, brez analiz in brez zaščitne zakonodaje. Pod vprašaj je postavljena naša demokratična in pravna ureditev. Vprašljiv je španski kompromis, po katerem so državljani Slovenije negativno diskriminirani celo proti tujcem. Tu če ukinemo 68. člen, govori 14. člen posebej o enakosti državljanov. Tega člena pa iz ustave ni mogoče črtati. Prav tako ni mogoče zavračati referenduma, posebno ne z razlogom, da je uperjen zoper temeljnim interesom države. Če je vlada v časovni stiski, za to niso krivi pobudniki referenduma. • J.Košnjek BIO - TEHNA engineering, d.o.o. Bleivveisova 6 p.p. 85, 4000 Kranj Takoj zaposlimo 1. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA KEMIJE 2. KLJUČAVNIČARJE 3. STRUGARJA Pisne prijave z dokazili o strokovnosti bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov: BIO-TEHNA engineering, d.o.o., Bleivveisova 6, pp 85, 4000 Kranj. Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov Izlet po izbiri) ♦ posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen te več kot pol leta. wY; GLAS NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:.................. Naslov:.............................. Podpis:......................................................... će naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za___trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobilfa):............................................ Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor končal eno in začel novo zasedanje Davka na avtomobile in plače julija Davek na izplačane plače in posebni davek od cestnih motornih vozil so poslanci v sredo sprejeli, druga dva gospodarska zakona, o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoz* Slovenije in Slovenski razvojni družbi, pa sta prestavljena na tokratno sejo. litrov na 100 kilometrov W dražji za okrog 1000 mart. ni, vendar Ljubljana, 23. maja • Poslanci so sprejeli spremenjen zakon o davku na izplačane plače. Po novem zakonu, ki bo začel veljati 1. julija, bruto plače do 110.000 ne bodo obdavčene. Davčna stopnja za plače od 110 do 130.000 tolarjev je 2 odstotka, za plače od 130 do 400.000 tolarjev 4 odstotke, za plače od 400 do 750.000 tolarjev 8 odstotkov in za plače, višje od 750.000 bruto 15 odstotkov. Veliko več pozornosti kot davek na plače, ki ga vlada zagovarja, da je pač znižala prispevke za socialno varnost, je povzročil davek od cestnih motornih vozil, ki naj bi prinesel proračunu 4 mili- Zahteva po reciklaži Državni zbor je po sprejetju zakona o davkih na avtomobile priporočil vladi, da se čimprej loti projekta reciklaze starih avtomobilov. Na tisoče se jih valja po gozdovih in divjih smetiščih. jarde tolarjev in deloma nadomestil vrzel, ki je nastala z znižanjem carin. Argument vlade, da gre za ekološki smisel nove obdavčitve, ni bil posebej prepričljiv, saj gre očitno predvsem za polnjenje proračuna. Parlamentarna opozicija je v torek in sredo prepričevala o zgreše-nosti davka, saj bi lahko denar zbrali na druge načine (posebni prispevki za ceste, za katere se je odločila Avstrija). Poteza vlade naj bi bila "balkanska" in najmanj evropska, na naših cestah pa bo manj novih in varnejših ter ekološko sprejemljivejših avtomobilov, ter spet več starih in rabljenih. Zakon je vladna večina sprejela, davek, ki bo začel veljati 1. julija, pa bodo plačevali proizvajalci oziroma uvozniki vozil. Kupci načeloma ne bi smeli biti dodatno obremenjeni, saj so znižane carine, vendar bodo najverjetneje vozila dražja. Avtomobil s povprečno porabo 7 zgornje meje pa . bodo najmočnejši avtomobil' dražji za okrog 160.000 tolarjev. Zakon je bil deležen očitkov, da je izračun davka zapleten. Od povprečne pot'. abe (podatke mora da" proizvajalec, sicer je stopoJ^ davka najvišja) se odšteje * litrov pri bencinu in 4 litre p*1 plinskem olju. Množi se 5 faktorjem dve. Primer: če J* povprečna poraba 7 litr°v (bencina) na 100 kilometrom se odšteje 5 litrov. Ostane^ dva in se pomnožita z dva Dobimo 4 in tolikšna Jet stopnja obdavčitve. .. • J. Košnje" Novi zakoni Mnenja gorenjskih poslancev Franc Čehulj (Socialdemokratska stranka): "Glasoval sem proti novemu davku na avtomobile, ker mislim, da je posledica izsiljevanja Evrope, da bo lahko k nam prodajala rabljena vozila. Ta davek z ekologijo nima nič skupnega. Pri zakonu o davku na plače pa smo predlagali vrsto olajšav, ki pa jih je vladajoča koalicija zavrnila in sprejela svoje predloge." Pavel Rupar (Socialdemokratska stranka): "Sem proti obema zakonoma, saj oba dodatno obremenjujeta ljudi. Naj vlada vendar enkrat pogleda, če ima ta narod sploh še kakšno kapljico krvi, ali je že do konca izpita. Lahko bi našli druge možnosti. Ali ti davki pomenijo, da je državna blagajna prazna, da je država na ničli ali še globlje. Zgoditi bi se moralo kaj drugega, ne pa predpisovati novih davkov, ki so ovira tudi za nas po občinah. Vlada nas priganja, naj še mi uvedemo nove davke. Kako pa naj jih, če to dela žc država." Dr. Jože M ožgan (Slovenska ljudska stranka): "Pri davku na osebne avtomobile se nisem poglabljal v strokovno plat nove davščine, ampak sem pri glasovanju spoštoval usklajeno mnenje poslanske skupine. Vključil pa sem se v blaženje socialnih posledic zakona io zato predlagal oprostitve za invalidski so že sedaj oproščeni plačevanja prometnega davka, in za družine S tremi ali več mladoletnimi otroki-LDS je pa uveljavila še nekatere druge socialne korektive. Novih davkov nihče ni vesel. Pri davlku na plače smo skušali upoštevati socialno komponento in bogatejšo bolj obdavčili ko' revnejše." • J.Košnjek Socialdemokrati se vračajo v parlament Dvom o zakonitosti obstrukcije Ljubljana, 23. maja - Poslanec dr. Ciril Ribičič meni, da tokratna ni skladna i ustavo in poslovniško ureditvijo. Poslanci Socialdemokratske stranke Slovenije so se v sredo po posvetovanju vodstva stranke vrnili v dvorano državnega zbora. Njihova obstrukcija, ta je sicer povsem legalni način parlamentarnega delovanja, je po dogovoru s predsednikom državnega zbora postala "selektivna" in bodo poslanci sodelovali pri tistih točkah dnevnega reda, ki so pomembni za državo in za stranko. SDS protestira, ker njihova kandidata kot predstavnika opozicije nista bila izvoljena za predsednika odborov za nadzor trošenja proračuna in obveščevalnih služb. Predsednik zbora dr. Podobnik trdi, da se o teh problemih lahko pogovarjajo, vendar morajo biti za pogovor pripravljeni vsi. Poslanec Združene liste dr. Ciril Ribičič pa je predsedniku državnega zbora dr. Janezu Podobniki zapisal, da je tokratna obstrukcija poslancev Socialdemokratske stranke neustavna in v nasprotju s poslovniško ureditvijo. Dr. Ribičič pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nikakršna navodila. Tudi politična stranka, na katere listi so kandidirali, jih je more siliti h kršenju svojih obveznosti, ki jih imajo kot "poslanci državljanov Slovenije." Obstrukcija je upoštevana kot izjemna možnost, ne sme se pa zlorabljati. • J.K. Včeraj zasedalo Ustavno sodišče Je sprememba ustave nujna Ljubljana, 23. maja - Ustavni sodniki naj bi včeraj tudi odločb' ustavnosti referendumskih vprašanj Združene liste glede vrat*1 gozdov. ga Za včeraj popoldne je bila napovedana odločitev Ustav1 m sodišča glede ustavnosti ratifikacije Sporazuma med SloverMJoJj Evropsko unijo ter sprejema ustreznega zakona. Ustavno presoj1 zahtevala vlada in posredovala sodišču vso potrebno dokumenta J sodišče pa je posebej zaprosilo za mnenje, ali se Sloven'J ^ sprejemom zakona o ratifikaciji sme zavezati k spremembi ustJ|„i Sodnik poročevalec v tej zadevi je dr. Peter Jambrek. V Lib^j^j demokraciji so analizirali morebitni položaj po pozitivni ali nega odločitvi sodišča. Če ratifikacija ni sporna, bo najprej sporazum, nato pa spremenjena ustava, v nasprotnem primeru P ^ treba ubrati dodatno pot. Ustavno sodišče je tudi tik pred od\0^ a o ustavnosti referendumskih vprašanj Združene liste glede vr»c gozdov pod geslom Ohranimo naše bogastvo. • J.K. Mozetič pisal Podobniku J Ljubljana, 23. maja - Vodja poslanske skupine Slovel J krščanskih demokratov Miroslav Mozetič je pismeno (>P°i(j^ predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika na ^ ^ pogostejše kršenje poslovnika. Dogaja se, da so sklicana t'L)|||t)Ji telesa takrat, ko zaseda /bor, kar je dopustno le, če tako < i di/avm zboi Seje se sklicujejo od danes do (litri. M"'''-'"1' ' Podobnika, naj te pomanjkljivosti odpravi. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlC^ Združena lista Kranj Slovenija in Evropa Kranj, 23. maja - Združena listi sooalnih demokratov Kranj vabi v torek, 27. maja, ob 18. uri v Klub Združene liste v gostišču Senzor v Domu borcev in invalidov na Zlatem polju. Tema pogovora bo Slovenija in Evropa, uvodni čar pa bo Vojko Venišnik, član predsedstva stranke in do nedavnega zadolžen za med narodne odnose. Slovenska ljudska stranka Kaj bo z železarnami Ljubljana, 23. maja - Se/ nanitev poslancev s problematiko Slovenskih železarn je bil naslov pogovora, ki sta ga v začetku tedna oigani/.iiala državni /bor in poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Očitno posvečajo v stianki tej problematiki veliko pozornost, sa] po besedah predsednika stranke in pod predsednika vlade Marjana Podobnika pripravljajo v stranki aneks h koalicijski pogodbi / I iberalno demok racijo. Očitno je lo /a SI S zelo pomemben problem, sieei ga bo moiala reševati neka druga vlada, je dejal Podobnik. Torej so železa'J tudi preizkusni kamen koalicijo Vlada je odloCC} bolj j J<> zgodb; bo vlaganja, s cmnei je v ^ soglašal tudi gospodi* minister Metod Dtag'^ vcndai vse ne sme viset' "a državnem denarju * J' Država z zakonodajo kasni, etažni lastniki pa čakajo Stanovanja v zraku, lastniki na trdnih tleh ^ vseh gorenjskih zemljiških knjigah po novem zakonu o zemljiški knjigi niso vpisali še niti enega samega etažnega lastnika. Zakonodajalec je "pozabil" na fundus hiše, zakonsko ni opredeljeno funkcionalno zemljišče. " ?.tanovanJski lastniki, ki GORENJSKA OB TORKA DO PETKA kupili stanovanja, nimajo p>enih pravic, ki izhajajo iz lunine. Več je zapletov, dražji 1* vpis. , Po novem zakonu o zemljiški Jgi, ki velja od junija 1995, "*0rajo lastniki stanovanj in hiš J016. julija leta 2000 predlagati JP1S v zemljiško knjigo, sicer je Rožena kazen. Časa je venčne še tri leta - dolgo, če bi bili Postopki vknjiženja nepremično enostavni, premalo časa pa ^to. ker so postopki zapleteni. IkaiV"* ^a Je r°k Prava iluzija, U" se danes ni podzakonskih 0v k stanovanjskemu zakonu gujf* zakona o lastninjenju ^nih zemljišč. Država za-Predpisi, državljani se v M kP„iiao ne' Do poletja leta 2000 morajo biti etažni lastniki vpisani v zemljiško knjigo. Zdaj še ni vpisana niti večina stanovanjskih hiš, ki še vedno stojijo na travnikih... morejo ^če še ni vpisan v zemljiške knjige ..Podatki o stanju zemljiškokn-112nih evidenc v Sloveniji in tudi ,a Gorenjskem kažejo, da do 2* 2000 v nobenem primeru č, oodo nepremičnine, ki so vlle nekdaj v družbeni lasti, ■j^Jižene v zemljiško knjigo. 5 ,ke»kl so kupili stanovanja, J Večina hiš sploh ni vpisana v v."ViiSki knjigi - bloki in stanovske soseske so pravnofor ?|ive še vedno travniki in biii'c' ^J"' investiiorii, ki so ci nV Vei primerih tudi izvajal-jjjknis° poskrbeli tudi za zeml- Hov Vpis- To so dol?ni tudi P° ne em zakonu, a lega še vedno Prvo f UjeJ° m ne PoskrDiJ° za i^orain 0 vPisa< tako' da to satjj-J0 na lastne stroške storiti terj. etažni lastniki. Po neka- Whcfnah,je v slovenii1 liri v" e polovica nepremič-Ust'j 1 s9 bile nekdaj v družbeni Usi'.eyidenca o vpisani etažni Utei!n' pa je tri leta pred žaskrKi01 zakonskega roka ' te ev'^oča- Ce smo natančni ' cv,aence sploh še ni. Ko smo se v vseh štirih zemljiških knjigah na Gorenjskem • v Škofji Loki, v Kranju, v Radovljici in na Jesenicah -pozanimali, koliko etažnih lastnikov Je po novem zakonu o zemljiški knjigi že vpisanih v zemljiško knjigo, podatku nismo mogli verjeti. Odgovor vodij zemljiških knjig je bil: nobeden! Ali zanemarljivo malo, sem in tja se najdeta eden ali dva, a še ta dva sta vpisana po starem zakonu. Na Jesenicah, kjer je približno 5 tisoč stanovanj, je vpisan en sam lastnik, a še ta je Ljubljančan, v Radovljici ni vpisan noben blok, razen Emonine stavbe, ki je v tej občini edini vpisani etažni lastnik še po starem zakonu, v Škofji Loki so vpisali eno poslovno stavbo v Železnikih... V eni gorenjskih zemljiških knjig so nam dejali, da v Ljubljani, kjer je vpisanih samo od 5 do 8 odstotkov stanovanj, menda na mesec pride v zemljiško knjigo samo en odvetnik, ki ima pripravljen predlog za vknjižbo etažne lastnine. Stanovanja visijo v zraku Etažni lastniki, ki so kupili stanovanja, formalno sploh niso TfcŽiC TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL.: 064 50 072, FAX: 064 50 790 URAD ZA UREJANJE PROSTORA ' TEL.: 50-195 OBVESTILO ses?Ufe/c 0 spremembah in dopolnitvah prostorskih sjayin dolgoročnega in družbenega plana Občine "*C za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter jL^rs/f/A) ureditvenih pogojev za območje Občine *r °o javno razgrnjen v prostorih Občine Tržič in Paviljona NOB od 23. maja do 2. julija 1997. pawr 0bčini °o razgrnitev od 7.00 do 14.00 ure, "ionu NOB od 10.00 do 12.00 ure ter od 17.0 19.00 ure vsak delovni dan. J*vne obravnave osnutka bodo potekale po p°sameznih krajevnih skupnostih v njihovih Prostorih po sledečem vrstnem redu: Križeava 3- Juni)a 1997 ?ebeniQ 3. junija 1997 4. junija 1997 4. junija 1997 6. junija 1997 6. junija 1997 10. junija 1997 10. junija 1997 12. junija 1997 12. junija 1997 16. junija 1997 17. junija 1997 17. junija 1997 v 00 do K0;enje 'vor ?*je Br, &!.6nClOl mesto ob 17.00 uri ob 19.00 uri ob 17.00 uri ob 19.00 uri ob 17.00 uri ob 19.00 uri ob 17.00 uri ob 19.00 uri ob 17.00 uri ob 19.00 uri ob 19.00 uri ob 17.00 uri ob 19.00 uri 'sne na krtSh 6 k osnutku so lahko vpišejo v knjige pripomb 7 rvgrnitve ali pošljejo na Občino Tržič, Urad za ^^^^anjepmtora - Trg svobode 18, Tržič. lastniki, če nimajo nepremičnine vpisane v zemljiško knjigo. Ob lastnini, ki jo pravno nimajo, imajo vrsto težav ali pa jim je sploh nemogoče z lastnino jamčiti ob najemu posojil in tako težko ali sploh ne morejo sklepati hipotekarnih poslov. Odpadejo torej vse pravice in tudi dolžnosti, ki izvirajo iz lastnine. Teh pa ni malo, saj nekdo, denimo, v bloku ne plačuje skupnih naprav, pa mu nihče nič ne more - saj pravno-formalno nima lastnine, čeprav je stanovanje kupil. Še posebej pa naši sogovorniki opozarjajo na prodajo stanovanj in morebitne kupce svarijo, naj ne kupujejo, preden niso stanovanja vpisana v zemljiški knjigi. A zakaj stanovanja, hiše, garaže v garažnih hišah niso vpisana? Zato, ker je skoraj nemogoče sestaviti predlog za vpis, ki ga vedno sestavi odvetnik. Glavni vzrok je v tem, ker še ni odmere funkcionalnega zemljišča oziroma natančneje: ni še sprejet zakon o lastninjenju stavbnih zemljišč, ki je od leta 1993 v parlamentarnem postopku. Funkcionalno zemljišče je tisto zemljišče, ki je ob stavbi, se pravi zelenice, parkirišča, dovozne poti in tako dalje. Čisto nič se še ne ve, kaj bo s funkcionalnimi zemljišči - ali se bodo prodajala, čeprav stanovanjski zakon pravi, da je kupec solastnik funkcionalnega zemljišča. Pristojno ministrstvo, ki je bilo po 11. členu stanovanjskega zakona dolžno pripraviti podzakonske, teh še ni pripravilo in zdaj se sploh ne ve, kaj je funkcionalno zemljišče. Kaj je, denimo, funkcionalno zemljišče in v kolikšnem deležu so lastniki funkcionalnega zemljišča lastniki stanovanj, ki denimo, živijo v petih stolpnicah? Ali je funkcionalno zemljišče tudi zelenica, ki naj bi bila javno dobro? In tako dalje -problemov ni ne konca ne kraja. Nič manj hudo, če ne še huje pa je to, da je stanovanjski zakon "pozabil" na fundus hiše. Se pravi na zemljo, ki je pod stavbo in na kateri stavba Plačilo za mestno zemljišče - ostanek nacionalizacije Upravniki stanovanj opozarjajo etažne lastnike, naj ne nasedajo raznim agencijam, ki poštne nabiralnike obremenjujejo z lažnimi ponudbami, da za 100 ali 200 nemških mark Zlahka vpišejo etažno lastnino v zemljiško knjigo. V zemljiško knjigo se številnih etažnih lastnikov za zdaj sploh ne da vpisati. Zato, ker funkcionalno zemljišče še ni lastninjeno. Večina občin si ga sicer lasti, Čeprav se pojavljajo strokovni zadržki. Eden izmed njih je tudi ta, da so lastniki funkcionalno zemljišče v skladu z zazidalnim načrtom že kupili Denimo: v Šenčurju, kjer so lastniki hiš v celoti plačali tudi zemljišče in je morala stanovanjska zadruga na pot tožbe, da bi dokazala, da funcionalno zemljišče ni občinsko in se ne sme prodajati. Vprašanje je tudi, koliko so etažni lastniki sploh zainteresirani za pridobitev zemljišč. Sledil bo davek od premoženja, ne nazadnje občine, če se lastnini funkcionalno zemljišče, ne.bodo mogle več pobirati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga najbolj vestno in natančno plačujejo prav etažni lastnifci. To nadomestilo je pravzaprav ostanek nacionalizacije stavbnih zemljišč, na njegovo mesto bodo morali priti drugi občinski prihodki, izvirajoči iz lastnine... stoji. Temelja, fundusa ni nikjer, zato je to nekako tako, kot da stanovanja visijo v zraku... Kako vpisati nepremičnino, če nima zemlje, na kateri stoji? Pravnih temeljev ni Ena izmed naših sogovornic je bila mnenja, da na tak način, ko ni podzakonskih aktov, ko zakon o lastninjenju stavbnih zemljišč že toliko časa čaka na sprejetje, ko niso vpisane še niti hiše, v katerih so stanovanja, ko je jasno, da bloki stojijo na travnikih, ki so morda še pod denacionalizacijo, vpisa etažne lastnine ne bo še - nadaljnjih dvajset let! Škoda pa se državi zdi, je dejala, da bi plačala strokovnjake: pravnike, geodete in druge, ki bi stvari uredili kar najhitreje, morda v naslednjih petih do desetih letih. Po novem zakonu o zemljiški knjigi etažni lastnik potrebuje: predlog za vknjižbo, etažni načrt, izdelan po zahtevah pravilnika o vodenju zemljiške knjige, odločbo o odmeri funkcionalnega zemljišča, pravno podlago za vpis lastninske pravice ali katero od drugih listin, ki izkazujejo lastništvo ter pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki. Prvi vpis po družbeni lastnini - vpis vseh stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki jih še ni v zemljiški knjigi, nič ne stane, plačati je treba le takso v vipšini 1200 tolarjev za vso zgradbo. Plačilo te takse lahko etažni lastniki izterjajo od investitorja ali njegovega pravnega naslednika, saj je bil in je po zakonu dolžan poskrbeti za vpis v zemljiško knjigo. Vpis ne bo poceni Predlog za vpis pa je dražji, navsezadnje je treba plačati tudi odvetnika, ki tak predlog sestavi. Stroški so različni, odvisni pa so od velikosti hiše oziroma od tega, na koliko enot se strošek deli, od tega, Stanovanje se lahko dvakrat, trikrat proda... Inž. Janez Frelih, direktor kranjskega Domplana, ki je upravljalec več kot 6 tisoč stanovanj pravi: "Številnih stanovanjskih objektov ne moremo vknjtžitl zato, ker še ni določeno funkcionalno zemljišče, ne na Planini in ne v drugih stanovanjskih kranjskih soseskah. Ko so se hiše gradile, niso poskrbeli za vpis v zemljiško knjigo. Predlagali smo - na Združenju za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije • da bi v vmesni fazi dovolili vpis objekta na številko, nekakšen začasen vpis. Vsak objekt dobi številko, parcelno Številko bi vpisali v zemljiško knjigo in bi tako dobili evidenco prometa z nepremičninami, lako se pa zdaj stanovanje lahko dvakrat, trikrat proda, novi lastnik pa niti ne ve, kaj je kupil. Tako bi poenostavili postopek in poskrbeli za vknjižbo objekta, a novi zakon o zemljiški knjigi tega ne dovoljuje in natančno predpisuje postopek. Poskusiti smo pri vseh pristojnih dr lavnih institucijah, a zaman. Zdaj se ukvarjamo s tem, da bi napravili načrte hiš in ugotovili deleže. Upamo, da bo kmalu sprejet zakon o lastninjenju stavbnih zemljišč, ko bo priznano in opredeljeno tudi pripadajoče funkcionalno zemljišče." ali je funkcionalno zemljišče odmerjeno do tega, če je pripravljen etažni načrt. Povprečno naj bi za vpis stanovanja plačati okoli 40 tisoč tolarjev. Etažni lastniki, ki stanujejo v hiši, kjer bodo postopki zaradi enega ali drugega vzroka zapleteni in kjer je stanovanj malo, lahko vpis stane tudi 80 tisoč tolarjev. Če pa imajo lastniki srečo, da ne bo zapletov, bodo odšteli tudi samo do 30 tisoč tolarjev. Seveda se že pojavljajo stanovanjski upravniki, ki vpise urejujejo za lastnike in tudi njihovo delo ne bo zastonj, kot ni zastonj delo odvetnika, postopek pa podražijo predvsem razne odmere, vriši m načrti. Večkrat se investitorji sploh niso držali načrtov. Stanovanjska hiša, ki je že vpisana v zemljiško knjigo in pride do spremembe lastništva stanovanja, je tako kot pri vknjižbi zasebne hiše treba plačati 0,5 odstotka od vrednosti nepremičnine, a ne več kot 180 tisoč tolarjev. Za stanovanje, vredno 20 milijonov tolarjev, je tako treba plačati 100 tisoč tolarjev, Prišteti je treba seveda tudi stroške odvetnika, ki sestavi zemljiškoknjižni predlog. V Ljubljani torej pride na zemljiško knjigo samo en odvetnik za vpis etažne lastnine na mesec, v gorenjskih zemljiških knjigah ni niti ene etažne lastnine še vpisane v zemljiško knjigo in tako je jasno, da čakalnih dob ni oziroma se stanovanjska hiša v najboljših primerih vpiše v zelo kratkem času. Če se pojavijo zapleti, potem to traja lahko tudi leta. Zato svetujemo etažnim lastnikom, ki nimajo prevelikih ovir, da pohitijo z vpisom, kajti pred iztekom zakonskega roka je vsekakor pričakovati hudo gnečo. Če seveda država prej ne bo uvidela, da so postopki res preveč zapleteni in bi jih bilo smiselno poenostaviti. Nekateri so že predlagali poenostavitve, a žal niso bile sprejete. V primerih, ko ni prehudih zapletov, bi bilo dobro razmišljati o čimprejšnjem vpisu v zemljiško knjigo. Ne nazadnje bi bilo iluzorno pričakovati, da bi morda s poenostavljenimi postopki vpis lastnika manj stal. Praksa nas uči, da se država še nikdar ni odpovedala kakšni taksi ali prispevku in se tudi v teh primerih najbrž ne bo. • D. Sedej AMZS Delavci Avto-moto zveze Slovenije so z gorenjskih cest od torka do danes odpeljali 15 vozil, ki so bila zaletena ali pa jim zaradi resnosti okvare niso mogli pomagati "na terenu", 1 vozniku oziroma njegovemu avtomobilu pa je k ponovnemu delovanju pomagala strokovna pomoč na kraju okvare. GASILCI Kranjski gasilci so na Posavcu iz obcestnega jarka izvlekli vozilo ter ga postavili nazaj na cestišče, pohiteli pa so tudi v Podbrezje, kjer je v kleti stanovanjske hiše prišlo do kar močne eksplozije in sicer kaže, da zato, ker so preveč zakurili peč za centralno ogrevanje, Popokala so stekla na kletnih oknih, do požara pa ni prišlo, ker je para, ki jo je razneslo po kleti, ogenj pogasila. Zato so gasilci opravili le ogled kleti in pa dimnika. Jeseniški gasilci so prepeljali pitno vodo prebivalcem Rovt, enkrat so z njihovim rešilnim avtomobilom prepeljali obolelega iz obratne ambulante železarne v zdravstveni dom, imeli so gasilsko stražo med predstavo v Gledališču Tone Čufar ter pogasili goreči avtomobil, ki se je vžgal na križišču pred Gimnazijo. Škofjeloške gasilce je nekdo iz Groharjevega naselja obvestil, daje opazil dim, ki se je valil iz smeri Sv. Duha. Gasilci so se opravili pogledat, kaj bi lanko bilo, in ugotovili, da je resnično prišlo do požara drv, ki so bila naložena na vojaškem objektu. GORENJSKI NOVOROJENČKI Tokrat smo Gorenjci dobili 17 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 14 otrok, od tega 8 dečkov in 6 deklic. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.250 gramov, tudi najlažji je bil tokrat deček, tehtnica mu je pokazala 3.250 gramov. Na Jesenicah sta se rodili 2 deklici, ki se jima je pridružil 1 deček. Najtežja deklica je tehtala 3.920 gramov, najlažja pa 3.110 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kir-uškem oddelku 193 ljudi, ki so nujno morali "pod nož", na internem oddelku so urgentno pomagali 41 bolnikom, na pediatriji je bilo otrok, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, 9, na ginekologiji je bilo težkih olnic tokrat 11. ZASEDENOST HOTELOV Iz Turističnega društva Bled obveščajo, da so za bivanje v vseh hotelih na Bledu potrebne rezervacije, hoteli Park, Astorija in Golf pa so do nedelje zasedeni. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA 6USNICA 81 TELEFON LETA NOKIA sno Petek, 23. maja V posebni ponudbi do 6. junija '97 za SAMO 108.000 SIT (+ P.d.) Zastopa in prodaja Telerav, d.o.o., Riharjeva 38 1000 Ljubljana Tel. 061/334 073 Faks 334 112 in pooblaščeni prodajalci. NOKIA CONNKCTINCi PEOPLE I *H>2AI» Ogrevanje še vedno vroča tema Zavrnili položnice, izvršba razveljavljena Enajst lastnikov stanovanj je zavrnili plačilo ogrevanja, Kres je predlagal na sodišču izvršbo, ki pa jo je sodišče ■ razveljavilo. Jesenice, 22. maja - Lani so v stanovanjskem bloku na Cesti talcev 7a na Koroški Beli domala vsi stanovalci - enajst lastnikov stanovanj - zavrnili položnice, ki jim jih je poslal JEKO - IN, sektor Kres za plačilo ogrevanja iz vročevoda. Lastniki stanovanj so namreč že nekaj časa pred tem popisovali števce in po njihovih izračunih jim je distributer zaračunal preveč - predvsem se jim je zdel ,previsok znesek za plačilo toplovodne izgube na trasi, ki je za povrh vsega Kres po mnenju pristojnega ministrstva sploh ne sme zaračunavati v ceni. V tem stanovanjskem bloku stanuje tudi Janez Čeme, ki je bil na Jesenicah prvi, ki je javno dokazoval, da je cena ogrevanja previsoka, oziroma da Kres nezakonito in občutno previsoko zaračunava izgubo. Janez Černe s podatki dokazuje, da so v nekaterih mesecih plačevali tudi sto odstotkov izgube in od Kresa terja, naj mu izgubo tudi dokažejo. Preden so stanovalci zavrnili položnice, so pisali Kresu in družbo prosili za ponoven realen obračun stroškov glede na pogodbo, sicer bodo poklicali inšpektorje. Kres odgovora še do danes ni dal. Dominvest, ki po pogodbi s Kresom pošilja položnice, je na sodišču uspel s tožbo in predlogom za izvršbo. Vendar so kasneje - 25. februarja letos - stanovalci od sodišča dobili odločbo, da se "sklep o dovoljeni izvršbi in vsa opravljena dejanja se razveljavijo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena." Izvršba je bila torej razveljavljena, zdaj čaka stanovalce obravnava. Lastniki stanovanj na Koroški Beli, ki so zavrnili položnice in ki jih je Kres tožil, so morali plačati 4 tisoč tolarjev sodnih stroškov. Pravijo, da bodo vztrajali do konca, saj jim podatki nedvoumno kažejo, da so plačevali in bi tudi morali plačati preveč. Pravijo tudi, da so pripravlje; ni vsak mesec v kurilni sezofl' plačevati toliko, kolikor porabijo i|> znosen ter realen odstotek toplotnih izgub, izven kurilne sezone pa nič. O svojem primeru so obvestili tudi inšpekcijske službe. Na Jesenicah je ogrevanje iz vročevoda še vedno vroča tema. Plačilna nepokorščina je menda kar velika -lastniki stanovanj poleg protestov |fl sestankov zdaj zavračajo položnice tf} plačujejo toliko, kolikor so sam1 izračunali. • D.Sedej Šoli pomagala oblast in sponzorji Nova računalniška učilnica Z novimi šestnajstimi računalniki in drugo opremo, vredno 10,5 milijona tolarjev, je srednja elektro in strojna šola v Kraju dejansko postala izobraževalni računalniški center za Gorenjsko. Kranj, 23. maja - Ta naslov ji je ministrstvo za šolstvo in sport sicer podelilo že lanskega junija, pogoje, da to zares postane, pa je šola dobila šele s strojno in programsko opremo v novi računalniški učilnici, ki so jo slovesno odprli v sredo opoldne. Šest milijonov tolarjev je za projekt prispevala sola, tri milijone ministrstvo, poldrugi milijon pa sponzorji: Log Žabnica, Crtalič Novo mesto, Telekom Kranj, Iskra Mehanizmi Lipnica, Merkur Kranj, Sava Kranj, Iskra stikala Kranj in Zavarovalnica Triglav Kranj. V učilnici je strojna in programska oprema za šestnajst delovnih mest: računalniki, tiskalnika in projektor, vsi računalniki imajo neposreden dostop do Interneta. Uporaba učilnice je večnamenska, namenjena je tako Občina Medvode Grb, zastava, praznik Za celostno podobo osnova sotočja dveh tf^L za občinski praznik pa Jakob Aljaž. Medvode, 22. maja -Vsi svetniki so na seji občinskega sveta v torek glasovali za predlog komisije za izdelavo celostne podobe in občinski praznik. Komisija, ki ji je predsedoval Iztok Pipan, je tako opravila veliko delo, saj je bilo pred dvema letoma narejenih enajst del za celostno podobo, izbrano pa je bilo delo Metke Znoj, ki je izhajala iz sotočja dveh rek Mitje Ljubeljska, da ima ^ generacija občinskih svetn1' kov srečo in odgovornost, 0 ( je sprejemala te pomemb" . odločitve. . i Druga pomembna odloČi^ na seji v torek popoldne p3 J ž bil predlog o občinskem Jra? j; izobraževanju pedagoških delavcev iz gorenjskih srednjih šol kot dijakom srednje elektro in strojne šole v programu računalništvo. Seveda pa bo oprema dobrodošla tudi za delo pri drugih predmetih, interesnih dejavnostih dijakov, za knjižnico in poslovanje šole. Skratka, z novo računalniško učilnico je šola na Zlatem polju, ki ima 32 specializiranih učilnic, šestnajst delavnic za praktični pouk, sodobno športno dvorano in okrog 1150 dijakov, v kakovosti pouka stopila še stopničko više. H. Jelovčan, foto: T. Doki pomembna oaw .{j torek popoldne p3 J, uu picuiog o občinskem Pr -ej niku. Sprejeli so odlok, da j. praznik občine Medvode \ julij. Takšen predlog o rojs^ nem datumu Jakoba Aljaž* ( — —-—v j m t v 11 i v. n. posredovali tudi iz kraje ^ Občinam, ki že imajo svoj skupnosti Pirniče, kjer se le. občinski praznik, grb, zastavo Zavrhu 1845. leta rodil Ja* J številne tudi Aljaž. Praznik bodo prvič slav»» , letos, ko bo od 30. junij?'đ" t.J julija Teden kulturnih, »Vr l nih in drugih prireditev-enovali so tudi komisijo^1) usklajevanje programa, (j činski svet pa je sprejel sKMJL da se začne postopek 0 -A enovanju petčlanske kom1 ^ za podeljevanje priznanj Priznanja p°n 0| in ne ravno celostno podobo, se je zdaj po intenzivnem dveletnem delu pridružila tudi občina Medvode. Tako so v občini v zadnjem času dobili dva pomembna dokumenta: poleg omenjene podobe in odločitve o prazniku so pred nedavnim predstavili tudi razvojni projekt Medvode 2000. V celostni podobi, iz katere izhajajo grb, zastava, pečat in vse druge oznake na uradnih dokumentih ali predstavitvah občine, so na seji vsi člani občinskega sveta enotno občino Kranjska ^ota. je. So- je občinski praznik tudi^P.^ prazniku. » prvič podelili prihodnje V "jL Na seji pa je bila omeji ^ tudi pobuda, da občina vode naveže stike tu o ^ Črpalka ne bo onesnaževala Podkoren, 22. maja - Na zboru krajanov v Podkorenu so obravnavali zazidalni načrt Ledine - Podkoren, ki obsega gradbeno dokumentacijo za gradnjo hotela in črpalke v Podkorenu, na mestu, ki mu domačini pravijo "pasja farma". Nekateri krajani se namreč niso strinjali, da bi na tem mestu stala črpalka, ki bi onesnaževala okolje, razen tega pa so želeli, da investitor poleg črpalke zgradi tudi hotel. Domačini imajo namreč z gradnjo črpalk in pripadajočih objektov slabe izkušnje: v preteklosti so investitorji sicer obljubljali objekte ob črpalkah, nato pa postavili samo črpalko. Domačini so tudi zahtevali, da mora investitor, ki je v tem primeru Istrabenz OMV, pripraviti presojo ekoloških vplivov bencinskega servisa na okolje in prostor. Ob poročilu, ki ga je pripravil Istrabenz OMV, so krajani zahtevali še recenzijo poročila. Recenzijo je izvedla organizacija Studio, d.o.o., iz Ljubljane, ki so jo izbrali svetniki krajevnega sveta Kranjska Gora. recenzija je ugotovila, da je bilo prvotno poročilo korektno in črpalka, ki bo grajena po novih predpisih in ob njej ne bo bencinskih plinov, ne bo onesnaževala okolja. Krajani so tako sprejeli odlok o zazidalnem načrtu, v odloku pa je tudi zapisano, da mora tehnični prevzem hotela in črpalka potekati hkrati. • D.S. V Kranjski Gori imajo gasilsko zvezo Kranjska Gora, 22. maja • Prejšnjo soboto so prostovoljci gasilskega društva (PGD) v Občini kranjska Gora ustanovili zvezo društev - Gasilsko zvezo Kranjska Gora. V občini Kranjska Gora deluje šest prostovoljnih gasilskih društev: Dovje, Mojstrana, Gozd Martuljek, Kranjska Gora, Podkoren in Rateče ter prostovoljno gasilsko industrijsko društvo LIP Mojstrana. Društva so bila do 17. 4. povezana v GZ Jesenice -Kranjska Gora. 17. aprila pa je bila na predlog vseh PGD v Občini Jesenice in Kranjska Gora, GZ Jesenice ukinjena. Na Jesenicah so ustanovili novo GZ še istega dne, v Kramski Gori pa so ustanovni občni zbor izvedli minulo soboto. Ustanovni občni zbor je po kratkem kulturnem programu, ki so ga izvedli člani moškega pevskega zbora "Marjan Vodopivcc" začel s slavnostnim govorom župan Jože Kotnik. Po slavnostnem govoru župana in pozdravu gostov, je občni zbor nadaljeval z delom: podpisane so bile pogodbe o ustanovitvi, sprejet je bil statut GZ, izvoljeni so bih člani organov GZ ter potrjen plan dela GZ. Predsednik GZ Kranjska Gora je Alojz Mertelj. Ob zaklučku so bile podeljene še diplome gasilcem, ki so uspešno opravili tečaj za čin častnika. -HUBIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 podprli predlog komisij točje dveh rek bo tako podla- ■ zan z imenom Jakoba AAf« ga tudi za zastavo in občinski Sicer pa je predsednik g> grb. Ob vseh dosedanjih opre- sije Iztok Pipan poucja '^jPi delitvah Medvod, ko so le-te ima občina s sprejetje e ^ tudi že bile občina in središče lotne podobe, groa, za« M upravne skupnosti, je tokratna praznika tudi vse °s^:atelj5' t odločitev, kot so poudarili tudi sklenitev tesnejšega P^tef" na sejni, zgodovinska. Zato je kega sodelovanja še s m razumljiva tudi ugotovitev občino oziroma krajem ^ predsednika občinskega sveta m Termalna voda je turistična prihodnost Občani sovlagatelji v vrtino Kranjska Gora, 22. maja - V Kranjski Gori bodo začeli vrtati za termalno vodo. Občina bo pozvala vse občane, naj postanejo sovlagatelji. Najnižji sovlagatcljski delež je 3.000 nemških mark. V kranjskogorski občini se že nekaj časa pripravljajo na izvedbo raziskovalne vrtine za termalno vodo, ki bi bila za turistično tolarjev. Ostala sredstva bi po predviden programu prispevali zainteresirani s0 5je telji. Občina je kot možne sovlagag^ prednostno predvidela občane on . Kranjske Gore in pravne osebe, ki . ^- taR0 na območju občine. Ostali sovlagatelji bi prispevali 72 milijonov tolarjev. cf Najvišji možni delež sovlaganja P°*j?5 25 . ki bi bila za turistično rsajvisji mozm delež soviagam« F ."i. j p Kranjsko Goro izrednega pomena. Po razpi- nega interesenta naj bi bil znesek v vlSLvjjo su so kot najbolj ugodnega ponudnika izbrali odstotkov vrednosti projekta. S to ornC^mez- veljavljj gospodarskem su so Kot naiooij ugodnega ponudnika izbrali ousioikov vrednosti proiekta. s iu l" ' ^tV podjetje Nafta Lendava, d.o.o., ki bo izvedlo zeuJ° preprečiti uveljavljanje volje P°s^a0ji) raziskovalno kaptažno vrtino do globine 1700 nika pri bodočem gospodarskem izkot,S(j.kini metrov in bo stala okoli 65 milijonov tolarjev. K tem stroškom je treba prišteti še vse dosedanje stroške, ki jih je imela občina s pripravo in organizacijo projekta, stroške nadzora in meritev pri izvedbi vrtine. Treba bo upoštevati tudi sredstva za morebitne odškodnine občanom in hotelom zaradi hrupa v času gradnje kot tudi stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za čas gradnje. Ocenjena vrednost projekta je skupaj 93 milijonov tolarjev - občina bo odstopila zemljišče za vrtino, v občinskem proračunu pa ima za ta namen zagotovljenih milijon vrtine. Prav tako se želijo izogniti prevei zapletom z velikim številom manjših.f°^"^k ^apieiom z veiiKim številom manpi».f cše* teljev, zato so predvideli tudi najnižji zf!|nj3 sovlaganja posameznega interesenta v vl |jj sovlaganja pos tisoč nemških mark .eg«. Občina nemarnu mam. v/iiviua »#v» - — ~\)0^v sklenila pogodbo za izgradnjo vrtine, cc o^a pa termalno vodo našli, bodo sovlag«' j$. ustanovili gospodarsko družbo za >zK čanjc termalne vode. i Občanom bodo projekt predstavili julija- f prvi polovici decembra pa bodo nlC^fle vrtanjem. Nadaljnje aktivnosti bodo odv od rezultatov vrtanje do globine 17()(,.'"Jej Sekj^jmaja 1997 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Jes ^eni v Radovljico prihaja tisoč novih dijakov Ce je odličnjak, gre v gimnazijo, če je slab, bo pa gostinec Jja§« Eva Strgan "Precej bolj kot s problemom ilegalnih drog bi se morali ukvarjati s ^šljivo odvisnostjo od cigaret in alkohola. Mladi se učijo od nas, odraslih." - Nizka socialna [^tura dijakov, ki to jesen z Bleda prihajajo v Radovljico. {jtovljca, 23. - Medobčinska Htt akcijska skupina za ipventivo odvisnosti, ki de-Jje na področju občin Ra-Hjiica, Bled in Bohinj, je v (2*° organizirala posvet, na Jjjrem so govorili o posle-prihoda tisočih sredn-les°lcev, dijakov Srednje I sole, v novo zgraje- tos°lsko poslopje v Radovl-^; 0 tem, kaj bo prihod velikega števila dijakov JJgđ za mesto, porabnike finskih storitev, klimo in ^^teto življenja mladih so ^.P^dstavniki sol, svetoval-'^.Ul zdravstvenih služb ter v!C§e pogovarjali z mag. 3 ^° s,rgar, vodjo oddelka za •CVStveno vzg°j° na Inšt'" j? ?a varovanje zdravja. t C? ^e ^ede na rezultate ,JlsKave o pojavu uporabe yvJ..med srednješolci v Slo-t\$x Poudarila mag. Strgar-,.^a'. osnovni problem eiOenosti ta hiP Predstavl: ? Zasvojenost s cigaretami in alkoholom, čeprav je v javnosti večkrat govora predvsem o strahu pred ilegalnimi drogami. Tako dekleta kot fantje se mnogokrat že v nižjih razredih osnovnih šol prvič srečajo tako s kajenjem kot s pitjem alkohola, večina od njih pa občasnega uživanja alkohola in kajenja ne ocenjuje kot zdravju škodljivega. Ravnateljica Srednje gostinske šole Bled Marija Ko-man je v zvezi s tem izrazila svojo zaskrbljenost zaradi nezainteresiranosti staršev za reševanje problemov z dijaki. "Razlike med različnimi srednjimi šolami je velika in žal je socialna struktura dijakov, ki prihajajo v Radovljico, precej nizka," je še dejala. Je žal že tako, da dobri učenci odhajajo v gimnazije, malo slabši na ekonomsko - turistične šole, tisti, ki so slabi, pa postanejo gostinci, so se strinjali vsi na posvetu prisotni pedagoški delavci. Kljub temu je mag. Strgarjeva poudarila, da tudi šola lahko marsikaj stori za to, da otroke usmerja v zdravo življenje in kvalitetno preživljanje prostega časa: "Šola lahko naredi veliko že s tem, da dijaka ne postavi v vlogo objekta, temveč mu da možnost, da se potrjuje še s čim drugim kot le z ocenami. Z interesnimi dejavnostmi, na primer, v športu in seveda s spoštovanjem dijakove osebnosti. Prepričana sem, da so lahko medosebni odnosi dobri, kljub temu da zagovarjam stroge zahteve po znaju. Seveda pa so bistvena točno določena pravila igre." Kot je dejal ravnatelj Srednje ekonomsko turistične šole v Radovljici Franc Pogačnik tako v šoli kot tudi radovljiški policisti dobro poznajo točke, kjer se mladi zbirajo, popijejo kozarec alkohola, prižgejo cigareto in še kaj. "Hudo bo, če bo z novo koncentracijo dijakov v Radovljici idol mladih postal frajer s cigareto v roki, ki sedi ob vrčku piva v enem od številnih radovljiških lokalov," je dejala Nada Šmit z osnovne šole A. T. Linharta. Vodja policijskega okoliša za Radovljico in Lesce andrej Zakrajšek je ob tem poudaril preventivno vlogo policije. "Za klic na policijo nikoli ni prezgodaj," je zagotovil kljub protestom zdravstvenih delavk, da so prav med policisti naletele na negativen odnos ob klicu za pomoč v primeru opite mladine. "Prevečkrat se pojavljamo v nekakšni vlogi gasilcev, takrat, ko se je nekaj že zgodilo, pa bi marsikaj lahko preprečili, če bi za problem zvedeli dovolj zgodaj. Seveda probleme dobro poznamo, a smo pri gostincih, ki točijo alkohol mladoletnikom, mnogokrat brez moči." • M.A svetniki o usmeritvah razvoja šolstva in športa - U1VU11M KJ UaillV^l IV. V «11 1 Uf. » KJJ Ct L V U 111 Oj^V71lCl Manj besed o izgradnji, več pa o denarju w*n*^ je zanimala predvsem odprodaja občinskih stavb, s katero naj bi prišli do denarja za 0 °snovno šolo in športno dvorano pa še kaj. ihta Kg 22. maja - Strategiji i 'sCktne8a razvoJa in""a" »Uv, področju izobra- KSrn:rzg°ie in §porta.,v. Tržič so namenili f- del 21. redne seje jh 2*1» s>eta. Čeprav je K ki i triurni obravnavi tail JJJ0' da bo župan uma-h to i 0 1 dnevnega reda, :*v«t I ni zgodilo. Občinski t*fc? .sPrejel strategijo, r Je zahteval nadzor *sife sniee Jvanjem posa-t11 Una na,ožb' se posebej ^iFr°daJ° wbe'nskega S S^jvet se je v prctek- 'Šlcih" Snk *° S(' <>troci njemu m (kh°Ceno nentorsklm dedičem prisrčno zahvalili za aodifapuSiino ' 0dmeve izPoli Krvavcev, ki še *Pn^Qvo ,0 V vrn slovenskih osnovnošolskih glasil. hi^jnoL P°5veteno Odmevom, so združili tudi s Davorina Jenka, ki naj erkelj) 1860 uglasbil •tave Slave, kasnejšo Doki *o Qv0 rn siovensKin ost h0pin0L posvečeno Odmevom, . pj6' m?i skladatelja, rojaka Da SE U(i"> občinski praznik C **k,L°na Jn,k" 'V"/'"7 .'asi sT° hifnno, • h. j., foto: T. I nil ravnatelj OŠ Zali rovt Janez Godnov. Sest oddelkov ima pouk v dveh izmenah, nekaj učilnic imajo v neprimernih prostorih, vsa stavba pa postaja nevarna tudi zaradi možnosti nesreče. Tudi ravnatelj Janez Piškur je dal občinskemu svetu pobudo, naj se vendarle odloči za sodelovanje na državnem razpisu za sofinanciranje izgradnje šol. Sodelavci občinske uprave so svetnikom predstavili zakonske zahteve za pripravo na uvedbo 9-letnega osnovnega šolstva, arhitekturne zamisli za oblikovanje šolskega centra v Tržiču in tudi okvirne finančne možnosti za uresničitev načrtov. Janez Urbane iz ministrstva za šolstvo in šport sicer ni mogel dati zagotovila, da bo država res financirala izgradnjo stavb z več Jcot polovico denarja, priporočil pa je Tržičanom, naj se le prijavijo na razpis. Njihov projekt nove šole in športne .dvorane je ocenil za enega boljših in obenem potrdil usmeritev ministrstva k podpori takih zamisli. Slavko Teran je menil, da bi morali pripraviti tudi terminski plan odločanja o izdelavi in financiranju posameznih projektov, občinska uprava pa naj bi vsake tri mesece poročala o uresničevanju. Janez Ahačič je zahteval, da bi moral občinski svet odločati tudi o odprodaji posameznih občinskih stavb, zlasti pa biti seznanjen s kupoprodajno pogodbo in višino cene. Prav okrog prodaje stavb - Mallvjeve hiše, gradu Neuhaus in Vile Bistrica - ter vlečnice Hrastje je bila razprava najbolj polemična, zato je tudi ponovno sprožila val nezaupanja med občinskim svetom in upravo. Ko je župan po več kot triurni obravnavi že napovedal umik točke z dnevnega reda, je vendarle prišlo do glasovanja. Z njim so potrdili obravnavano strategijo razvoja in sklenili, da je idejni projekt osnova za prijavo na državni razpis. O končni lokaciji nove tržiške šole in drugih objektov pa bodo sklepali na junijski seji. Stojan Saje Praznik občine Mengeš Mengeš, 23. maja - S športnimi in kulturnimi prireditvami bodo v občini Mengeš proslavili prihodnji teden občinski praznik, v spomin na domačina Janeza Trdino. S praznovanjem so že pred tednom dni začeli likovni ustvarjalci, z nocojšnjo prireditvijo pod naslovom Z glasbo, modo in plesom ob 20. uri v kulturnem domu Mengšu pa se začenjajo prireditve, ki bodo na programu prihodnjih deset dni. Nocojšnjo prireditev organizira Mi Amigo, d.o.o., ki bo v ponedeljek na dnevu odprtih vrat predstavila tudi projekte: Center za mlajše odrasle in Središče za samostojno učenje, v torek pa ples za učence. Poleg odbojkarskega turnirja bo jutri (sobota) dan odprtih vrat POD Mengeš, zvečer pa v kulturnem domu folklorni večer. Pred nedeljskim trimom na Gobavici bo v cerkvi v Mengšu recital Slomšek med nami. V torek bodo v vrtcu Sonček najprej odprli likovno razstavo, popoldne se bodo na ploščadi v športnem parku predstavili taborniki, zvečer pa bodo v avli kulturnega doma odprli razstavo likovnih del. Osrednja prireditev ob prazniku bo v četrtek, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta ob 20. uri v kulturnem domu podelili tudi letošnja občinska prinanja. ♦ A. Ž. DOBROTI ni SIKOM Martinjakovi so hvaležni za pomoč Marca je požar uničil stanovanjsko hišo Martinjakovih iz Britofa in del gospodarskega poslopja. Ob nesreči so bili deležni pomoči od vsepovsod. Britof, 22. maja - Martinjakovi se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali v prvih dneh: najprej poklicnim gasilcem iz Kranja ter prostovoljnim gasilcem iz Britofa, Predoselj in Suhe. Gasilci iz Britofa jim še vedno veliko pomagajo, tako pri sekanju lesa za ostrešje, kot tudi pri ostalih delih. Denarno in materialno so nam pomagali: Živila - Trgovina in gostinstvo Kranj, sindikat Živil, sodelavke Živil Milena Lebar, Mira Dobršek, Saveta Jesenko, Irena Zupan, Ivana Mihelič in Persa An-djelkovič," pišejo Martinjakovi. "Hvala za veliko pomoč Matjažu in Majdi Kotnik ter mami Kristini Kotnik iz Britofa, Ivu in Veri Smolnikar iz Britofa ter družini Korošec iz Orehovelj. Pri odvozu neuporabnega materiala in dovozu peska so pomagali: bagerist Srečo Goršič, avtoprevoznik Milan Drempetič, Frenk Hleb-čar, Marjan Rosulnik, Radovan Kondič, Miha Zor man in Nace Sajevic. Tudi njim iskrena hvala. Za materialno pomoč se zahvaljujemo: Mesariji Davida Snedica iz Orehovelj, Trgovini Vinum (Cvetku Šuli-goju) iz Britofa, Športnemu društvu Cockte iz Britofa, gostilni Zala iz Britofa in Pekarni Zevnik z Orehka." Zahvala gre tudi vsem ostalim, ki so pomagali materialno in denarno ali obiskali Mar-tinjakoVe na domu. To so bili Janez Teran z družino iz Britofa, Zofka Tavčar iz Predoselj, Mojca in Zoran Sitar iz Predoselj, Rezka Likar s Kok-rice, Pavla Tekavec iz Oreho- velj, Brane Jakša iz Orehovelj. Jože in Francelj Martinjak iz Britofa, Roman Smogavc iz Predoselj, Anica Ažman iz Britofa, Ivana Prusnik iz Britofa, Društvo upokojencev iz Predoselj (Rozka Kern in Marija Oblak), Sonja Bakov-nik iz Britofa, Edo Zdešar iz Britofa, Mojca in Brane Zmrzlekar iz Predoselj, Danica Nograšek iz Predoselj, družina Kokalj iz Britofa, Igor Krt s Primskovega, Francka Žibert iz Britofa, Anica Logar iz Britofa, Cilka s Primskovega, Tone Tomažič iz Britofa, Stane Skumjanc iz Predoselj, Justina Lebar iz Britofa, Lenka Štempihar iz Predoselj, Iva Osmanovič iz Predoselj, Nande Frank iz Orehovelj, Tone Nograšek iz Predoselj, Janez Ahčin iz Predoselj, Tone Sajovic iz Orehovelj, Majda in Franc Fende iz Britofa, družina Jereb s Spodnjega Brnika, Jelka Bučan iz Britofa, Frančiška Grilc iz Predoselj, Marija in Tone Gaberšek iz Britofa, Igor Petrič iz Orehovelj, Sašo Osmanovič iz Predoselj, Janez Žirovnik iz Britofa, Slavka Šiern iz Britofa. Za pomoč se zahvaljujejo tudi Štefki Presek iz Britofa, Vidi Roblek iz Predoselj in delavcu Merkurja Kranj. Posebna zahvala družine Martinjak pa velja odboru krajevne organizacije Rdečega križa Britof, ki je organizirala zbiranjen denarja in material; krajevni skupnosti Predoslje in vsem tistim, ki ste denar nakazali na poseben račun pri Gorenjski banki. Družina Martinjak se vsem skupaj še enkrat iskreno zahvaljuje. Pomagajmo Ninu do dvigala v Otroški Živ zav v Kamniku Kamnik, 23. maja - Pri Mladinskem centru Kamnik se trudijo zapolniti prosti čas otrok z različnimi delavnicami in drugimi aktivnostmi pritegniti k sodelovanju otroke z očki in mamicami, obenem pa dodati kakšno poučno ali vzgojno noto. Zato so se odločili, da bodo jutri, v soboto, 24. maja, na dvorišču Kavarne Veronika v Kamniku organizirali otroški ŽIV-ZAV z bolšjim trgom otroških izdelkov in zbiranjem prostovoljnih prispevkov za 10-letnega invalidnega dečka Nina, ki je zaradi cerebralne paralize priklenjen na invalidski voziček. Ninu in njegovim staršem lahko pri izgradnji klančine, po kateri bi dečka vsakodnevno lažje vozili do kletnega stanovanja, v katerem stanujejo, pomagate tudi z nakupom umetniških del, ki so jih darovali kamniški slikarji. Udeležimo se torej jutri, v soboto, otroškega Živ lava Z bolšjim trgom, ki bo od 9. do 17. ure potekal na vrtu Kavarne Veronika v Kamniku, in olajšajmo življenje 10-letnemu Ninu, ki nam bo skupaj s starši za našo skromno pomoč izredno hvaležen. • L. Čolnar OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO Kranj, Ulica XXXI. divizije 7a razpisuje prosta delovna mesta - TREH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - DVEH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE IN GOSPODINJSTVA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN LIKOVNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Nastop dela 1. 9. 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Zakon o organizaciji in finansiranju vzgoje in izobraževanja, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Tržič, 23. maja - Po izgradnji prvega mostu na tržiški obvoznici prek Tržiške Bistrice so lani poglobili strugo Mošenika in postavili drugi most v naselju Balos. Zaradi večjih stroškov od predvidevanj so po betoniranju plošče na drugem mostu dela obstala. Letos so se delavci SGP Tržič lotili Izgradnje enostranskega pločnika in ograj, kmalu pa se bodo lotili postavitve opornih zidov in priprave dovozne ceste za asfaltiranje. Kot predvidevajo, naj bi 29 milijonov tolarjev vredna dela končali sredi avgusta, ko bo novi most tudi končno odprt za promet. Ta odsek obvoznice bo omogočil predvsem lažji in hitrejši dostop do zdravstvenega doma, kar je sedaj pri velikem številu vozil po ozki ulici v starem mestnem jedru največji problem. • S. Saje Partizanska ulica v Tržiču je veliko gradbišče - Tržič, 23. maja - Stari del Tržiča, v katerem je tudi Partizanska ulica, napaja stoletje star vodovod. Ker so bile cevi v tej ulici popolnoma dotrajane, se je Komunalno podjetje Tržič aprila lotilo zamenjave vodovoda, obenem pa prenavlja tudi kanalizacijo. Za ta dela, ki jih financirajo iz ekološke takse, bodo porabili okrog 15 milijonov tolarjev. Hkrati poteka tudi prenova telefonske in električne napeljave, po ulici pa bodo napeljali še cevi za plin in kabelsko televizijo. Kot predvidevajo v uradu tržiške občine za urejanje prostora, bodo dela končali do sredine avgusta, ko bo Partizanska ulica ponovno odprta tudi za promet z voziti. • S. Saje MICHELIN V Železnikih bodo zvoniku vrnili staro podobo Prodaja: BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, STANETA ŽAGARJA 58 c telefon: 064/331-639, 331-662 MICHELIN Plečnikov zvonik se umika V gradbenem odboru za obnovo cerkve so prebivalcev Železnikov, da se zvoniku cerkve cerkev jeseni 1974. leta izgra Vračanje stare podobe zvoniku cerkvi Sv. Antona v Železnikih ima v razpravah v Železnikih že kar nekajletno zgodovino, čeprav je bil uradni odbor ustanovljen šele lansko jesen. Ob tem se postavlja vrsta vprašanj: zakaj je prvotna podoba tako zaželena, je res potrebno odstraniti podobo, ki jo je dobil zvonik po vojni in se pripisuje Jožetu Plečniku, v kakšni izvedbi naj bi to storili in s katerimi sredstvi. O tem smo se pogovarjali z župnikom Francetom Dularjem, arhitektom Jernejem Hudolinom in predsednikom odbora za obnovo cerkve Janezom Ferlanom. Župnija v Železnikih je vila ustanovljena leta 1622 in na mestu sedanje cerkve je bila majhna cerkev, ki pa je v velikem požaru dvesto let pozneje, ko je v Železnikih pogorelo nad 100 hiš, doživela enako usodo. Najprej so jo sicer obnovili, vendar so se predvsem zaradi njene majhnosti petdeset let kasneje odločili, da jo porušijo in izgradijo večjo. Material za gradnjo so sicer zbirali kar deset let, vendar je sama gradnja trajala le dve leti. Zanimivo je vsekakor, da je idejni načrt pripravil takratni učitelj v Železnikih Levičnik in ga dopolnil po posvetu z znanim podobarjem in slikarjem Štefanom Šubicem iz Poljan. Gradbeni načrt je izdelal stavbni arhitekt Fa-leschini iz Ljubljane in pisni viri pričajo o tem, da je izvedbeni načrt v mnogočem osiromašil idejno zasnovo cerkve. Pa tudi pri sami gradnji, izvajalo jo je gradbeno podjetje Molinaro iz Škofje Loke, ni šlo povsem brez zapletov: med gradnjo se je zaradi verjetno slabega temeljenja porušila zahodna stena, kar je graditeljem nakopalo nemalo jeze Zeleznikarjev. Kljub prekinitvi del je bila jena, pri čemer je potrebno posebej omeniti prav monumentalni zvonik, saj je nad zidanim delom nosil še osemnajst metrov visoko leseno konstrukcijo, pokrito s škril-jem. Cerkev je ob posvetitvi veljala za eno najlepših na Kranjskem, in viri pričajo, da je bil ob njeni dograditvi pravi krajevni praznik, ko so postavili nad sto mlajev. javnosti doslej slišati o t**j od kod vzeti denar. Že laflijj tem času, ko se je sprejefljl občinski proračun za lan*? leto, so bila v njem rezerv« ana sredstva za ta p°seh odmevali pa so tudi nekaki nesporazumi ob tem. Org4^ >r0j» kol to naloga kraja, sklical ses£ nek župana, župnika in dsednika krajevne skup: in ko so sklenili, da se Cerkev je bila v novembru 1944. leta z izgovorom na nevarnost ponovne naselitve nemškega okupatorja, skupaj z župniščem, kaplanijo, šolo, Je-gličevim domom in stanovanjsko hišo, požgana, vendar pa ne tudi razrušena, kot tista v Poljanah. Ljudje so cerkev takoj provizorično pokrili in mnoge priče trdijo, da so pri tem sodelovali tudi partizani. Na trajnejšo rešitev pa je bilo potrebno počakati kar 11 let, lotili pa so se je po načrtih Plečnikovega asistenta Toneta Bitenca. Kljub temu da načrti obnove niso težili k prvotni podobi, pač pa vnašali elemente sodobnejše arhitekture, pri izvedbi tem načrtom niso sledili in kot pravijo se je avtor načrtov temu projektu odpove- prepričani, da je dolgoletna bolečina in žel? Sv. Antona vrne prvotna podoba. dal in v jezi celo odnesel vse svoje načrte. Po večletnem čakanju na dovoljenje (pripravljen les je tedaj ležal na trgu) so ostrešje in zvonik obnovili "udarniško" in precej po svoje. Ko je župnik France Dular prišel pred štirimi leti v Železnike, se je srečal z dvema zirano so se lotili tega Pr°J6>J velikima neuresničenima želja- ta v bistvu Šele jeseni, k< ma svojih faranov: da se uredi Janez Ferlan, prepričan ogrevanje cerkve in zvoniku vrne prvotna podoba. Prva je že bila uresničena, druga še čaka. In kaj meni arhitekt Jernej Hudolin, zaposlen na Restavratorskem centru Republike Slovenije: cerkev v Železnikih po svoji arhitekturi ne sodi v kakšen vrh tovrstne dediščine, sama povojna sanacija, izvedena precej po domače, pa je podobo še bolj prizadela. Zeljo Zeleznikarjev po rekonstrukciji - vrnitev v prvotno stanje, je mogoče razložiti z odnosom do cerkve kot edinim javnim in skupnim objektom s kvalitetno arhitekturo. Da je med ljudmi posebno spoštovanje do stare stavbne dediščine, priča nenazadnje tudi ohranjeno staro mestno jedro, ki je sicer morda na prvi pogled zanemarjeno, vendar izredne vrednosti. S tega stališča tudi o vrsti kritine ne more biti dvoma: s škriljem so občinskega proračuna^'^ bile pokrite le hiše najbolj premožnih in to je bil tudi statusni simbol. Nič čudnega torej, če je bil zvonik pokrit na ta način, in rekonstrukcija mimo tega (npr. pokritje zvonika z bakreno pločevino, o čemer se je zaradi visokih stroškov škrilja razmišljalo) nikakor ne bi bila ustrezna. To je celo strokovno - etično vprašanje, hkrati pa bi to pomenilo obnovo spomenika - tipa zvonika, ki je v teh . krajih redek. Ko je bilo pre- je že obljubil, da bo PnSLn * seženo vprašanje, ali je to če bo zvonik res izve danes sploh mogoče izvesti, so bili načrti na osnovi ohranjenih fotografij hitro izdelani. Še največ pa je bilo v ui ovj 3M&11H1, u« linijskemu pastoralnemu svC3' predlaga imenovanje p°se nega gradbenega odbora £ obnovo cerkve. Podrobni' izdelava načrtov in iskanj* prvih ocen in ponudb I pokazala, da je pokritje škriljem za desetino dra*) od izvedbe v bakru, pri je jasno, da se bo za izvedJJ (čeprav je bilo lomljene šknjl { v teh krajih stara obrt) H J trebno obrniti na tujce. Oc^l celotnih stroškov je dose^ 7,5 milijona tolarjev, pri Če*.; naj bi bila izdelava konstr^ cije zvonika in prekrivanje ■ milijona, podiranje stareg? dvigovanje in stroški drug del ob tem pa za raz»* Sredstva nameravajo zag° J viti 2 milijona tolarji ^ občinskega proračuna, kritje v vrednosti pribHžn°t(r milijon tolarjev naj bi zag zivajo. Obrtnik Sašo Benc°/ j( " J- nrisp£v če uu t škrilju, vse potrebne nerjjvc i žeblje. Cilj vseh je, da zvonik konča do konca 9 bra letos. • Š. Žargi V Bohinju predstavili kartico Gost Bohinja Prednost bodo imeli stacionarni gostje tako imela kartica "Gost Bohinja" obliko bonitetne čip kartice, katere prednost je v tem, da omogoča različne pristope k načinu uveljavljanja različni ugodnosti za goste Bohinja. Za 1.400 tolarjev jo bodo tako lahko kupili vsi, ki bodo v Bohinju prenočevali in plačali S kartico Gost Bohinja do brezplačne parkirnine in številnih popustov. - Bohinj na straneh Interneta. - Taborniki le na posebej zanje določenih mestih. Bohinjska Bistrica, 23. maja - V Bohinju se te dni že intenzivno pripravljajo na prihajajočo poletno sezono. Turistično društvo je že pripravilo program glavnih prireditev, ki se bodo od junija do septembra zvrstile v Bohinju, predstavniki občine pa so v torek na tiskovni konferenci predstavili letošnje novosti v projektu kartice "Gost Bohinja", katere osnovni namen je je spodbuditi stacionarne goste, da ob preživljanju dopusta ne bodo ostajali le ob jezeru, v hotelskih sobah in apartmajih, temveč se bodo odpravili po Bohinju in seveda tam čim več potrošili. Kot je poudaril župan občine Bohinj Franc Kramar, so pri nadgradnji sicer že uveljavljene kartice gost Bohinja - lani so jih prodali več kot 2 tisoč - zlasti prizadevali za nadgradnji projekta v prihodnje in poenostavitev postopka uveljavljanja popustov. Po novem bo tis"' V Bohinju bodo to poletje ob sobotah organizirali sejem domače obrti med hotelom Jezero in pro-storm Pod skalco. Obiskovalcem bodo na voljo izdelki domačih obrti, od bohinjskega sira, sveč iz čebeljega voska, lesenih cokel in gorjuških pip, mimoidoči pa si bodo na sejmu lahko ogledali tudi izdelavo omenjenih izdelkov. Na tiskovni konferenci je letošnji program prireditev predstavilo tudi Turistično društvo Bohinj, ki bo to poletje med drugim pripravilo jadralno regato na Bohinjskem jezeru, proslavo na predvečer Dneva državnosti in 90-letnlcl turističnega društva, ribiško tekmovanje in tek-movarde z gorskimi kolesi, proslavo ob 7Š-letnici gasilskega društva Nemški rovt, vasovanje Pod skalco, kmečko ohcet, kresno noč, triatlon jeklenih In seveda tradicionalni kravji bal. Bohinjci so se to sezono inten^0t' lotili tudi urejanja odnosov s tu nlki, ki poleti že tradicionalno P' ja jajo na počitnice v Bohinj JJ £ zato, ker je območje vklju^' ^ triglavski narodni park, l°»lhinj» oblastem In prebivalcem o°n p povzročajo nemalo sivih novem naj bi bilo tako t°h?jjl> mogoče le na posebej za | min. 156 siti PREROK Možnost osebnega obiska.' 090/41-29 090/42-38 VEDEŽEVANJE 090 43 04 ZMENKOFON mišma ŠKOFJA LOKA -HVUnDOl GOSTEČE 8 064 632 286 Pooblaščen sen/is in prodaja ličarske in kleparske storitve • promocijsko znižanje Lantra - 3 % popust • popusti na gotovinsko plačilo • ugodni kredit • lizing Kompletna ponudba dodatne opreme za vozila Hvundai • avtoprevleke, vlečne kljuke, prtljažniki, avtoradiji, avtoplašči Marangoni Ornega Kranj, Staneta Žagarja 32,4000 Kranj Q npj O P| P| Tel.: 064 331 610, fax: 064 331 264 1 1 w Trgovina in servis: 064 331 263 izbira originalnega potrošnega materiala za opremo EPSON, Hevvlett Packard, IBM, Lexmark, STAR, FUJITSU, CANON C° % KahP^ MAXELL. S0NY- DYSAN, 3M, Fuji • Trakovi SONY, hfcfcuruJ *ln Preklopniki vseh tipov • Pokrivala, zaščitni filtri, stojali ', FUJI • Boxi za diskete in stojala in računalniške mizice • Tiskalniki EPSON, STAR, HEVVLET Multimedia, CD ROMI • zvočne kartice, zvočniki • Računalniške blagajne PCU • Čitalniki črtne kode, Spectra Phvsics, PERSCON, PCU, PSC • Predali za denar, displavji za stranke CD ROMI od 9.500,00 SIT dalje. Diskete od 84,00 SIT dalje. Zvočne kartice od 5.500,00 dalje. Modemi od 5.290,00 dalje. Računalniki od 119.000,00 dalje. na,HC,nl P,ačjlnl Pogoji, odloženo plačilo, krediti, dostava J* oom. 36 mesecev garancije na računalniško opremo. E1A/V Sobota, 24. maja 1997 DAN ODPRTIH VRAT V ELANU Od 10. do 13. ure - možnost ogleda proizvodnje vseh Elanovih programov pba strokovnim vodstvom Od 9. do 14. ure Pester program pred prodajalno v Begunjah: - nastop skupine na rolerjih ASA Naklo - nastop padalcev ALC iz Lesc - posebna promocija mini golfa - številne nagradne igre - glavna nagrada za nakup nad 5.000 SIT je polet z jadralnim letalom še istega dne 20 % gotovinski popust na vse Elanove proizvode, ki niso v akcijski prodaji - nastop MZ Rektorja s plesalkami in dueta DAZ - bogata gostinska ponudba VABLJENI! KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši in v Mestni hiši je na ogled razstava slik in akvarelov akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V upravni stavbi Sava Kranj razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V preddverju Iskratel razstavljata likovna dela Carmelo Zotti, slikar in grafik iz Italije, in slikarka Brtgitte Brand iz Nemčije. V hotelu Kokra na Brdu je razstavlja slike Barbara Demšar. V recepciji hotela Creina razstavlja najnovejša dela akad. slikar Vinko Tušek V Galeriji Pungert je na ogled razstava posvečena tednu mladih. V Beli dvorani gradu Khislstein je na ogled razstava Likovna delavnica dijakov dveh kranjskih šol V knjižnici kranjske Gimnazije razstavlja risbe z naslovom B3 Grafit Petra Hudobivnik. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava 50 let Glasbene šole Jesenice. RADOVLJICA V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava kopij panjskih končnic izdelovalca Milana Plešca. V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna razstava stripov in risank kiparja, ilustratorja in karikaturista Mikija Mustra. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije Niko Rupel, član FD Radovljica. V galeriji Avla razstavlja fotografije Ivan Pipan. BLED - V hotelu Astoria razstavlja fotografije Jure Kočan, slike pa razstavlja slikarka in arhitektka Saša Hribernik-Monacelle. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja slike akad. slikar Janez Hafner. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Metod Frlic. V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Terra mirabilis Andrej Perko. V Galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja risbe na pesmi Simona Gregorčiča slikar Peter Jovanovič. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja mlada fotografinja Špela Mohorič slike na temo Študija portreta. TRŽIČ - V Galeriji paviljona NOB razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golija. KAMNIK - V Kamniškem muzeju, grad Zaprice, je na ogled 2. Mednarodni bienale akvarela. V razstavišču Veronika je odprta razstava otroški akvarel. RAVNIKOVI DNEVI Boh. Bistrica - V okviru Ravnikovih dnevov bo danes, v petek, ob 17. uri Jože Sodja, član dramske skupine GD Češnjica izvedel monodramo Pavla Lužana Živelo življenje Luke D. v avli Zdravstvenega doma. Zvečer ob 20. uri pa bo v Domu Joža Ažmana večer filmov Jožeta Bevca, ki jih je pripravil Filmski arhiv Slovenije. Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v Domu Stara Fužina Gledališče Jarina pripravilo recital z naslovom Krst pri Savici. Osebe iz pesnitve bodo oživele v okolju, kamor jih je postavil pesnik - seveda v soju svetlobe diapozitivov, ki jih je izbral Peter Skoberne. Predstavo si je zamislil in v celoto povezal Lojze Ropret. V nedeljo dopoldne ob 10. uri (po maši) bo v cerkvi sv. Martina Komorni zbor Anton in Janko Ravnik zapel moderno koncertno mašo v čast svetemu Antonu pred kratkim umrlega skladatelja Ubalda Vrabca. Na Češnjici pri Frankovcem koritu pa bo v nedeljo ob 20. 30. uri koncert Bohinjskih kosezov. V Domu Joža Ažmana pa bo v ponedeljek, 26. maja, ob 20. uri France Urbanija predstavil diapozitive na temo H goram obračam svoj pogled. Štiri sezone-65 ponovitev POKVARJENO ■ ZADNJIKRAT Jesenice - Danes, v petek, ob 20. uri bodo na odru Gledališča Tone Čufar še zadnjikrat zaigrali komedijo Rayja Coonevja Pokvarjeno. Nocojšnja predstava je 65. ponovitev uspešnice, ki ji v vsej več kot petdesetletni gledališki zgodovini tega teatra ne bi mogli najti primerjave. S komedijo so jeseniški gledališčniki zabavali gledalce kar štiri sezone. Na oder so jo namreč postavili v sezoni 1993/94 in z njo največkrat nastopili prav na domačem odru, gostovali po Sloveniji in tudi na vabilo slovenskega društva Pro cultura slovenica tudi v švicarskem Wintherturu. Predstavo je režiral Miran Kenda, kostume si je zamislila Vanda Klemene, sceno je naredil Jože Bedič, še zadnjikrat pa bodo zaigrali: Franci Černe, Igor Škrlj, Klemen Klemene, Klemen Košir, Ivan Berlot, Borut Verovšek, Tatjana Košir, Bernarda Gašperčič, Alenka Bole in Mira Bolte. • L.M. Lutke na gledališkem festivalu LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 vas vabi v Visoko upravno šolo (1. letnik 1. semester in 1. letnik 2. semester) IS 715 265 TA KRHKA, POETIČNA MARIONETA Kranj - Od dveh v programu Tedna slovenske drame predvidenih lutkovnih predstav, bo žal na sporedu (dafl^j v petek) le ena. Predstavo Lutkovnega gledališča Ljubljana - Jesihovo Zvezda in srce - je preprečila bolezen ansamblu. Današnja predstava Ure kralja Mina avtorice B. Štampe Žmavc pa v izvedbi Lutkovnega gledali^, Maribor seveda bo. Obe izbrani lutkovni predstavi - ljubljansko in mariborsko - je režiral Matija Milcins*1' Poznamo vas kot režiserja, ki najraje režira lutkovne predstave. Najbrž tudi ni naključje, da ste režiser obeh lutkovnih predstav na letošnjem TSD v Kranju? "Res je, pretežni del mojega režijskega dela so lutkovne predstave. Se največ režiram v Lutkovnem gledališču Maribor. Tekst Zmavčeve, pravljična igra za melo večje otroke o minevanju časa, je bil nagrajen z Zlato paličico na natečaju Doma španskih borcev kot najboljši otroški tekst. Za predstavo sem izbral kombinirane lutke. Kralja Mina igra Peter Ternovšek, igralec SNG Drama Maribor (v otvoritveni Cankarjevi predstavi v Pohujšanju je igral župana), drugi nastopajoči pa so "kombinirani" - igralec, ki po vratom nosi lutkovno telo. Gre za dinamično, duhovito predstavo, ki jo otroci dobro sprejemajo." Režirali ste nagrajen tekst. Kako je s tem, imamo dovolj dobrih besedil, iz katerih je potem lažje ustvarjati dobre lutkovne predstave? "Dobrih besedil ni veliko, še manj je tekstov primernih za lutkovne predstave. Žal je zelo malo avtorjev, ki bi ta medij dobro poznali. Gledališča zato kar pogosto obnavljajo stare Edina lutkovna predstava na TSD '97 v Kranju - Ure kralja Mina, predstava Lutkovnega gledališča Maribor, režija Matija Milčinski. predstave, na novo postavljajo stare tekste in podobno." Na gledaliških festivalih se razen na kranjskem in na specializiranmih, kot so Kle-menčičevi dnevi v Novem mestu, lutkovne predstave ne pojavljajo. Zakaj? "Vse je odvisno od koncepta festivala. V kranjski TSD so povabljene, ker so narejena na slovenske tekste. Na Borštnikovem srečanju lutkovne predstave ne morejo tekmovati, Kranj - V preddverju Iskratel so sredi tega tedna odprli nadvse zanimivo slikarsko razstavo. V prostoru, skozi katerega se dnevno sprehodi poslovni svet z vzhoda in zahoda, se s slikami predstavlja eden najvidnejših sodobnih italijanskih slikarjev Ćarmelo Zotti, dolgoletni rektor beneške Akademije lepih umetnosti, tudi nagrajenec beneškega bienala. Lani je skupaj z leno, tudi slikarko Brigitte Brand, sodeloval v likovni delavnici na Sinjem vrhu. Njuna likovna dela predstavljena na kranjski razstavi tvorijo s svojimi različnimi likovnimi izrazi nenavadno, osupljivo celoto, večji del slik pa je nastal lani na Sinjem vrhu. O delu obeh umetnikov je govorila Maruša Avguštin. Otvoritev razstave, ki jo je organiziralo Likovno društvo Kranj, je glasbeno obogatil nastop kitarista Jerka Novaka in flavtista Cveta Kobala. Na sliki: Carmelo Zotti: Velika sfinga, akril, l°% • L.M. so lahko le spremljevalne prireditve. Res pa je tudi, da gledališka kritika ne spremlja lutkovne ustvarjalnosti, redki so ocenjevalci, ki prihajajo na te sicer otrokom namenjene predstave." Od režiserja je odvisno, s kakšnimi lutkami bo ustvaril predstavo. Kakšne lutke najraje izbirate? "Vsakega besedila ni mogoče predstaviti s kakršnimi koli lutkami, izbira lutkovne tehnologije vsekakor nosi določeno sporočilnost, dinamiko, likovnost. Izbira lutk je v bistvu osnova režijskega koncepta. Sam se največkrat držim osnovne usmeritve, da "skrivam" animatorja. Ta naj se pokaže le takrat,, kadar je to dramaturško utemeljeno. Sicer pa naj bo za paravanom oziroma drugimi scenskimi elementi. Zanima me zgolj čista odrska iluzija, ki jo lahko ustvarijo lutke brez pomoči človeka. Če je drugače, vedno obstaja nevarnost, da animator lutko preglasi. Pretirano pojavljanje animatorja se mi zdi pretirana ambicija, da lutkar pokaže še kakšne svoje sposobnosti, ne le skritega vodenja lutke. Sam imam najraje mar- ionete, krhke, poetične luj^ za katere pa žal ni več veli usposobljenih animatpjl, Mislim, da so v Sloveniji le ' štirje, ki obvladajo klasjj marionete. Tudi marionet odrov ni; morda bo kmalu . bolje, ko bo v Ljubljani d°gr jen nov marionetni oder.' J Ste morda naredili » kakšno lutkovno predstavo *1 odrasle? J "Ne, nobene. Sploh jih jej^ nas nastalo malo, en0S*ak/ nimajo svoje odrasle publi"'( Kako ste pravzaprav z»cC lutkovnimi predstavami« "Povsem po naključju, krat so me povabili, naj re^ am, pa sem pristal. Od t naprej se lutkovnih PtC j, kar držim, dve tretjini vg mojih dosedanjih režij so kovne predstave v gleda" 1 na filmu in nekaj več še televiziji." . Ko ste se pred letom *■ slili pri ZKO Radovljica^', imeli kar nekaj naC.r*°0$i obujanju lutkovne dejavflm v Radovljici. Se je kaj teg» uresničilo in kaj je z >deJ lutkovnem gledališču? ^ "Žal na področju lutkar«^ v Radovljici ne nastaja ^ novega, so pa zelo živ. . otroške gledališke skup', Pač pa se lutkarstvo p^i drugje, na primer na B° "jc,- C v Zasipu in v Boh. B'stro'ot lutkovnem gledališču U* $ enjskem pa se še nekaj ca bo razmišljalo." Jj Ne glede na to, ali je v » občini lutkovna skupina Wf pa otroci najbrž za ptea te vrste niso prikrajšani- , "Seveda ne. Na Gorenjs* je kar nekaj skupin,^, g redst* domačem okolju, pa gostovanjih razveselil otroke z lutkovnimi p" vami. Seveda je med P? 2| vami, ki jih vidijo otr0^0y# predstav poklicnih |ut*j| skupin, ni pa seveda | da šole popeljejo predstavo na primer v ^ no gledališče Ljubljana. . Lea **** MUZEJSKI SEJEM ZAČENJA SE ŽETEV Kranj - Konec maja tečajniki delavnic, tečajev in seminarjev Centra kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj predstavijo svoje delo. Letos so organizatorji za predstavitve od glasbe, lutkovne šole, risanja, gledališke šole, plesne šole izbrali tri lokacije -Pungert, Kulturni dom Stražišče in Prešernovo gledališče. Vse skupaj se začenja z glasbo in sicer v torek, 27. maja, s predstavitvijo dela v glasbenih delavnicah. Vabljeni na Pungert ob 18. uri. Najboljše, kar je nastalo v tečaju študijskega risanja bodo v sredo, 28. maja, predstavili v galeriji Pungert. Gledališka šola se bo predstavila dvakrat. Prvi letnik bo nastopil v četrtek, 29. maja, ob 19. uri v domu v Stiažišču s Čudežno srajco dopetajco, četrti letnik pa v soboto, 31. maja, ob 18. uri v Prešernovem gledališču z Vilinčkom z lune. Produkcija lutjkovne šole bo prikazana na Pungertu v petek, 30. maja, ob 18. uri, Žetev pa se bo zaključila v Prešernovem gledališču s predstavitvijo plesne šole ob 18. uri. Vstop na te prireditve je prost. • L.M. Ljubljan« c danes in Jut5jj Narodni ga^J jjl vija letošnji *iJ venski muS sejem, na *»ZM se je od pg« dalje z sejem, se d a 1 j «w temo o ped^pr' vlogi muzep jfj dstavlialo g*! zličnejše na«»J 37 slovenskih | jev-. Gorenj i žeji so st 1 >ji< bienalno P^J skrbno priP«^ posamezni i „ so se predstava otroških delav (stare OtfggJ preja na Wg. J Izdelovanje **U spoznavanje «u ca in druge p' ^ vitve). GOt'% muzeji pa so predstavili tudi skupno. Prav te dni je izšel dopolnjen P jjjj skupne brošure Muzeji na Gorenjskem, izdali so skup ^ / in častne vstopnice za obisk vseh gorenjskih muz^jj svojevrstno promocijo gorenjskih muzejev te dni po A skrbi tudi vozilo polepljeno s plakati, ki vabijo n ^ pl.lr.ni, •».....-* . p(J muzejskih zbirk na "Gorenjskem. Kombi hibh"b|ls J^^cf Tržiški muzej, v teh dneh pa ga bo videti na najt.' krajih po Sloveniji. • L.M., foto: Tina Doki Ljubljanski župan Dimitrij Rupel o Evropskem mesecu kulture Program v celoti je zelo, zelo bogat Udeležil se bom koncertov naših treh velikih primadon, Irene Grafenauer, Marjane Lipovšek m Dubravke Tomšič - Srebotnjakove. Zelo bom aktiven, in sem bil tudi že do sedaj, pri Ustavi o Jožetu Plečniku na Ljubljanskem gradu, ki bo 7. junija, z zanimanjem pričakujem nastop Luciana Pavarottija ob koncu EMK..." Ropski mesec kulture oziroma mesec 0,8 dvainpetdeset dni, kot so mnogi ^anenovali tisto, kar se že, se in se bo Rajalo v Ljubljani v okviru letos pvečje kulturne prireditve v Sloveni-f. «nenitna priložnost, da tako mesto Hubljana kot Slovenija in z njima naši ~?niači ustvarjalci pokažejo, kaj zmor-J°> in se hkrati tudi mi pokažemo kot ?br> gostitelji mnogim tujim kultur-2* ustvarjalcem in umetnikom, ki se ^ bodo predstavili v teh dneh. Kar ^Ve$to petdeset prireditev je zapisanih Programu EMK, katerega začetek, Po v —---~i— —----- sku Gorenjskem glasu pospremili t^.PaJ z ljubljanskim županom Dimi->m Ruplom. k3taketa imenovana Evropski mesec Id iJe vz^ete^ Kako ste zadovoljni bri m> W 8a Je opravila komisija za mPravo in izvedbo EMK? Kar se organizacijskih zadev tiče, je nami obdobje usklajevanj in dogovor-; " Do programa smo prišli s pomočjo in 83 transparentnega delovanja, s ffi0^0 razpisov, in mislim, da je , Ksen način tudi edini pravilni način, y° 8fe za porabo sredstev davkoplače-»v ev- Zadovoljen sem s tem, da so foln tekle PreceJ gladko, da je program ted Popravljen in da je EMK prejšnji oSe?n stekel,kot se spodobi. Ključne rjuše na programski ravni so bile W?n ^ovanovič za področje scenskih ličnosti, Milček Komelj za področje ^e»--». Vmetnosti, Jani Golob pa je bil stniški vodja za področje glasbe. M Jen lslim, da EMK^tako, kot je zastavl-Sn" ^0ra uspeti, v Ljubljani bo veliko ZgJ^vih prireditev, nekatere so se že pro ft> mnogo jih je še na sporedu... dele> m v celoti je zelo, zelo bogat, ^ezd«^Orno prave gneče vseh mogočih Mt^°r za kulturo pri mestnem svetu toikt!k °°^ne Ljubljana se v nekaterih b°dit ne str^nJa Z omenjeno komisijo, pifJJ 5 programom, ki naj bi preveč iporavlJal marginalno kulturo, bodisi k^^fai^totjo denarja med posamezne ŽUpa avzaprav gre za nesporazum. Niti Ukyari nfli mestni svetniki se ne smejo no pj!au s programom oziroma z vsebi-in0r^.08rama. Z vsebino programa se sPozn° uJcvarjati tisti, ki se na to kov fn r»e politika. Večina svetni-Pr0o dvignila roke za natanko takšen ^aknad1, kot se trenutno izvaja. Vsako bistVu pritoževanje je potemtakem v cije . ^razumevanje sistema demokra- Vre?1108" seveda nerazumevanje narave Tudi sam si ne upam izreči . ne sodbe o nobeni stvari, ki se °CeVev iV skloPu EMK To< da bi b?»?ost _Umetniska dela' Pač ni moja lajfg""1: .mti pravica. Mi smo le poo-°^r°ma * ^avnostl» da omogočamo razvoj ^estu P°tekanie procesov v našem Cen?.Ur'jrne Pa, da jih sodimo ali pa urnih prireditev naj bi Va»n VHČ kot 500 miliJonov tolarjev. '°> kar I tQka vsota zadostna za vse °8<*iQlH* °° do druge polovice julija ^^Zl^ubljanlallne? lla dolo Sm° se tako daleč, kolikor je a °deja in čisto nič več. Od mestnega sveta smo si letos izprosili 180 milijonov, 80 milijonov so jih namenili lani, 250 milijonov pa je dala država. Nekaj sredstev pa je prispelo tudi z naslova sponzorjev. To so sredstva, ki smo jih lahko prispevali, ki smo jih lahko zbrali. Vsota približno ustreza tisti, ki so jo za pripravo Evropskega meseca Kulture porabila tudi druga mesta v preteklih letih. Nekateri so poiabili več, drugi manj, gre pa za vsoto med petimi in desetimi milijoni nemških mark." V Ljubljani, ki je tudi sicer kulturni center nase države, se bodo v teh dneh bržkone mnoge kulturno - umetniške prireditve odvijale tudi mimo EMK. V kakšem obsegu je siceršnje kulturno -umetniško dogajanje spravljeno pod kapo EMK? "Imamo srečo, da je toliko in toliko kulturnih manifestacij, prireditev tudi v rednem programu. To, da je Ljubljana tudi sicer kulturno živa, gotovo olajšuje profil EMK. Tako je v program vključeno tisto, kar je že običajno za kulturno dogajanje v mestu, dodali pa smo še tisto, kar smo mogli in je seveda prišlo na predhodne razpise. Res pa je, da je bilo v samem začetku nekaj drugačnih stališč, nekateri so se namreč zavzemali za to, da bi EMK bil zgolj manifestacija alternativne kulture. Moram reči, da sam nisem tako pogumen, da bi zagovarjal takšno možnost, saj kot rečeno davkoplačevalci vendarle želijo različne stvari. Ne moremo jih posiljevati le z ene vrste kulturo. Zato sem bil in sem še mnenja, da mora biti programski profil EMK čim bolj širok." Mesto bo v teh dneh brikone tudi sicer dihalo drugače. Je Ljubljana vsa ta dogajanja izkoristila tudi za turistično promocijo? "Ljubljana v teh dneh izgleda nekoliko bolj svečano. Okrašena je z zastavami, na ulicah lahko vidite velike plakate s simoblom EMK, izdanih je bilo precej publikacij, o dogajanjih sproti obveščajo mediji... EMK ima zagotovo tudi turistične dimenzije. Prireditev smo oglaševali tudi v tujih časopisih, Evropska unija c^kophrenia Damirja Zlatarja Freya •i .'Jana - V tu.L'iu, „h jj nn » n**nuitvlU* v Ut^'boJ^ni " Y nedeljo, 25. maja, ob 22.00, s ponovitvijo v ponedeljek ob enaki Qvt°rjii O ^rtidnskih Križankah uprizoritev koreooratorija "Schizophrenia" Natisi7Tirja Katarja Freya. Koreooratorij je nastal predvsem na izhodiščih: in z njim pripraviti uprizoritev, gre za ^oliški j f?1'**' ki prihajajo it različnih umetniških poetik, koreodrama kot **^liŠko d I l)re^aja mefc verbalnega, koreooratorij pa kot monumentalno ^torsk i" yu'f'"!<' tluu elemente opere, drame in gibalnega gledališča... r?ulh1 - a i* ^cl° Junija Goloba, izvajalka je hrvaška pevka Josipa Lltac, n^dstuv'1' P° m ^delovala tudi Simfonični orkesut in Zbor RTV Slovenija. iJQ''/«) nVv mtstola vprodukciji Koreodrame s sodelovanjem Mitlelfest Civiaale Z^mein K!Vmpi Ri'eka (Hrvaška), Scuola di Teatra-di Hologna (Italija) >Qhna \t„n /fa * fatival (Slovaška). V koreooratoriju nastopajo igralci: Judith r*bon h t?k' Fetra Govc> JosiPa LlS('(> lv Uršula Sekne, Lucija čirovič, liana Kovač in Mojca Punkl. nas je sama dala na razllične koledarje in iz tega izhajajo nekatere samoumevne posledice in rezultati, namreč toliko in toliko tujcev bo prišlo v Ljubljano, ki bodo pri nas prenočevali, koristili naše gostinske kapacitete, ki bodo spoznavali Slovenijo in bodo šli tudi na Gorenjsko... Verjamem, da bo ob EMK Ljubljana zaživela tudi v turističnem smsilu." Ste st sami že pripravili načrt prireditev, ki jih boste obiskali, če pri tem odmisliva tiste, kamor ste vabljeni kot gost, otvorltelj... "Zanimajo me stvari, ki so v zvezi z literaturo, z gledališčem tako besednim kot literarnim, zanimajo me stvari v zvezi z glasbo in pa nekatere bolj strokovne razprave na temo kulture, ki bodo v okviru določenih simpozijev. Udeležil se bom koncertov naših treh velikih primadon, Irene Grafenauer, Marjane Lipovšek in Dubravke Tomšič - Srebotnjakove. Zelo bom aktiven, in sem bil tudi že do sedaj, pri razstavi o Jožetu Plečniku na Ljubljanskem gradu, ki bo 7. junija, z zanimanjem pričakujem nastop Luciana Pavarottija ob koncu EMK. Odlična je razstava "Slovenski eksistencialisti", prvič bodo izvedli novo Globokarjevo opero, šel bom na Bled, na srečanje PEN, ki bo tokrat že tridesetič po vrsti... Za kaj več pa najbrž ne bo časa, saj bom tako ali tako vsak dan nekje..." Koncert Pavarottija boste poslušali v Cankarjevem domu, mnogi niso prišli do vstopnic Dvorana ali stadion, kaj menite? "Moram reči, da sem pri tej stvari precej nevtralen. Rotovniku sem predlagal, da bi organizirali koncert na prostem, ampak koncerti na prostem so vedno tvegani, predvsem zaradi vremena. Na koncu sem sprejel varianto, ki je sedaj v veljavi. Zagotovljen je prenos iz dvorane preko "video walla" na Prešernovem trgu, kar zna biti zelo zanimivo. Sam sem bil na Dunaju na koncertu treh tenorjev, imel sem zelo dobre sedeže, pa praktično nisem videl obrazov pevcev direktno, ampak sem jih gledal na ekranu. Velike prireditve, razen za tiste, ki sedijo v prvih desetih vrstah, niso bogve kaj, poleg tega so taki nastopi precej akustično pomanjkljivi. Na začetku sem podpiral idejo za koncert na prostem, a me kasneje ni bilo težko prepričati v nasprotno." Evropskemu mesecu kulture na pot. "Mislim, da EMK v Ljubljano prihaja ob pravem času. Smo namreč sredi zelo neprijetnih političnih razprav o našem pridruževanju Evropski uniji. Želel bi, da bi ta mesec kultur v proevropsko smer omajal tiste, ki so še vedno skeptični, tiste, ki še vedno dvomijo. Rad bi, da bi se nam naša evropeizacija posrečila in vse bom naredil zato, da bi ta evropska dimenzija, tudi naša kultura in kultura našega življenja bila čimbolj v ospiedju." • Igor K. Mesec Evropske kulture, Ljubljana '97 v prihodnjih dneh: 23. maj - 20.00 Lutkovno gledališče Ljubljana - Skupina Philippe Genty: Negibni popotnik 24. in 28. maj - 20.30 Tivolski bajer - Boštjan Prevoršek: Dotiki II (glasbeno - situacijski dogodek) 25. maj - 11.00 Slovenska filharmonija - Ansambel Slovenicum: Koncert v počastitev 75 - letnice skladatelja Uroša Kreka 25. maj - 22.00 Križanke - Damir Zlatar Frey: Schizophrenia (ponovitev pon. 26. maj ob 22.00) 23. maj -1. junij - 21.00 Galerija ŠKUC - Živa književnost (literarno gledališki festival: 23. maj - Lavvrence Ferlin-ghetti (ZDA), 24. maj - Uroš Zupan, Aleš Steger, 25. maj -Marjan Tomšič, 26. maj - Nina Kokalj, 27. maj - Aleš Čar, 28. maj - Maja Novak, 29. maj - Feri Lainšček, 30. maj -Drago Jančar, 31. maj - Aleksander Prokopief (Makedonija), 1. junij - Svetlana Makarovič in Aleš Rendla; 17. maj - 5. junij - 12.00 Prešernov trg (promenadni koncerti): 24. maja - Papirniški pihalni orkester Vevče. 25. maja - Mladinski pihalni orkester KUD Karo! Pahor Luize Pesjakove b, \000 Ljubljana ČOJAN 5VETEC tel: 061/13-76-456 Del. čae: vsak dan od 7. do 22. ure nedelja in prazniki od 9. do 22. ure Poleti vam na eksotični terasi postrežemo z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, lahko pa se tudi okrepčate s toplimi sendviči. Pozimi pa se naša terasa spremeni v čudovit zimski vrt, kjer se lahko ogrejete s toplimi napitki. MESTO LJUBLJANA PROMOCIJSKI CENTER LJUBLJANA Trubarjeva 5, 1000 Ljubljana TIC Turistično informacijski center, Kresija tel. 0611330 111, 224 222 faks 061 1330 244 Informacije in publikacije o Ljubljani (prospekti, načrti mesta, koledar prireditev). Ogledi mesta. Osnovne informacije in publikacije o Sloveniji Odprto: 8.00 - 19.00, sobote 9.00 -17.00 Turistično informacijska točka Železniška postaja, Trg OF 6 tel. 061 133 94 75 Odprto: 1. 6. do 30. 9.: vsak dan 8.00 - 21.00 1.10 do 31. 5.: vsak dan 10.00 - 18.00 Napredek Trgovina, d.d., Domžale Uspešno nadaljevanje poslovne tradicije V Napredku Trgovini, d.d., Domžale letos praznujejo 45-letnico uspešnega dela. Na nedavni prireditvi v Domžalah §° podelili tudi nagrade kupcem. Domžale, 22. maja • Uveljavljeno podjetje Napredek Trgovina, d.d., Domžale je na prireditvi, kjer so podelili lepe nagrade, proslavilo 45-letnico. Poleg poslovnih partnerjev so se srečanja, ki ga je povezoval Boris Kopitar udeležili županja Domžale s sodelavci in občinski svetniki. Napredek Trgovina, d.d., spada med sto največjih podjetij v državi in je po poslovni organiziranosti in pristopih gotovo tudi med najso-dobneje vodenimi podjetji. To je poslovni sistem s 550 zaposlenimi in 30 večjimi in manjšimi samopostrežnimi trgovinami. Največja ponudba je v objektu VELE, kjer na 8000 kvadratnih metrih 20 oddelkov. Tako je v Napredku okrog 50 poslovnih enot z zanimivo, pestro in kvalitetno ponudbo. V minulem letu so jo dopolnili z veliko živilsko diskontno trgovino v Vižmarjih pri Ljubljani v nekdanjih prostorih Slovenijalesa so tako pridobili 550 kvadratnih metrov prostora. Od 550 zaposlenih v Napredku je več kot 400 žensk, vsi pa delo opravljajo odgovorno, uspešno in predvsem v zadovoljstvo celotnega kolektiva in kupcev. Zaposleni v Napredku pravijo, da je njihovo delovno mesto prijazno delovno okolje. Na to kažejo tudi priznanja, ki jih je Napredek dobil za urejen odnos in za prijazno okolje. Kakovost in preskrba Med glavnimi cilji v Napredku, ko se približujejo uspešnemu polstolet-nemu poslovanju, so kakovost in skrb za preskrbo. Največja letošnja Napredkova investicija je gradnja novega oziroma povečava dosedan- jega diskontnega skladišča v Jaršah z 8000 kvadratnimi metri skladiščnih in prodajnih površin. Nove prostore bodo namenili za živilsko in galanterijsko blago. Pri tej gradnji, na katero so se dlje časa pripravljajo, so posebno skrb namenili organizaciji, da zaradi nje ne bi prekinili redne dejavnosti. Z izgradnjo tega objekta bo v Jaršah veliko regijsko preskrbovalno skladišče, vredno 800 milijonov tolarjev. Sicer pa je usmeritev v Napredku, da s svojo prodajno mrežo nenehno prilagajajo zahtevam tržišča in jo Nagrade za kupce Na nedavni prireditvi, ki jo je povezoval Boris Kopitar so glavne nagrade dobili: Jožica Pakiž, Nova vas 60, Rakek - dobila je pralni stroj; Janez Narobe, Homec Bolkova 43, Radomlje -dobil je televizijski sprejemnik; Mihaela Urankar, Sno-vik 24 iz Laz v Tuhinju pa je dobila avto Polo Zat0 hkrati tudi redno dopolnjujejo tudi redno obavljajo sedanje poS valnice in druge poslovne pr°st0.u; Lani so na primer v obnovo svoj ] poslovnih enot vložili 450 milij°n° tolarjev, letos pa imajo v progi"? ^ prenovo samopostrežnih trgovk M°f: ,vniCJ Preserjah, na Količevem in v avčah ter nekaj tudi v blago Vele. jji Napredek tako ostaja tudi v P hodnje prvi in predvsem drag^, poslovni partner številnim dobavi jem in kupcem. Če kje, P°te^ern prav gotovo v Napredku na P1^ mestu izrek: Kupec je kralj! Blagovnica -«tP- KRANJ, Mladinska ul. 2, tel. 064 222-455 in trgovina Tina vogal Glavni trg 3, Kranj, tel. 064 225-641, Poštna ul. 1 OBVEŠČA, DA JE ZA VAS PRIPRAVILA VELIKO POLETNO PRODAJNO AKCIJO DO KONCA MAJA v blagovnici GORENC in na stojnicah pred njo ter v trgovini TINA v mestnem jedru ODPRTO VSAK DAN od 8. do 19. ure V SOBOTO od 8. do 13. ure ENKRATNA AKCIJSKA PONUDBA POLETNEGA TEKSTILA Trgovsko podjetje STORŽIČ Blagovnica GORENC in trgovina TINA DOBER PARTNER PRI VAŠIH NAKUPIH, KO RAZMIŠLJATE 0 KVALITETI IN NAJBOLJ UGODNIH CENAH KUPOVATI KJE DRUGJE JE NEPREMIŠLJENO ZAPRAVLJANJE Za lažjo odločitev, da vstopite v naše trgovine Blagovnico GORENC in trgovino TINA na Glavnem trgu 3 LE DELČEK IZ NAŠE IZJEMNO BOGATE PONUDBE EKSTRA PONUDBA/ -30% NIŽJE AKCIJSKE CENE POZOR LASTNIKOM KARTICE CLUB GORENC - 10% POPUST lahko uveljavljate tudi v NAŠIH NOVIH TRGOVINAH TINI in MODNI HIŠI v Kranju pri vseh rednih nakupih ŽENSKE BLUZE..........................990 P0L0 MAJICE ODRASLE.............990 ŽENSKE BLUZE VISKOZA......... 1990 P0L0 MAJICE OTROŠKE.............680 ŽENSKE MAJICE BOMBAŽ........ 1690 MAJICE T SHIRT...................od 590 ŽENSKE BLUZE VISKOZA......... 2786 MAJICE POTISKANE 0TR.............590 ŽENSKI TOP SVILA.................... 1490 MAJICE RAZNE...........................990 ŽENSKI K0MPL. bluza + hlače... 2490 MOŠKE SRAJCE..........................990 ŽENSKE BERMUDA HLAČE....... 1490 MOŠKE SRAJCE VISKOZA......... ŽENSKE HLAČE VISKOZA......... 1690 BERMUDA HLAČE.......................99U ŽENSKE HLAČE VISKOZA......... 1990 0TR. KOPALKE...........................^ ŽENSKE OBLEKE......................4990 0TR. BERMUDA HLAČE..............5^ ŽENSKE MAJICE.........................890 MOŠKE KOPALKE..................... ŽENSKE MAJICE.........................990 MOŠKE HLAČE BERMUDA........l46^ ŽENSKE KOPALKE enodelne......1990 TRENIRKE OTROŠKE................^ ŽENSKE KOPALKE dvodelne......2990 VETROVKE...............................1990 ZA MLADE IN STAREJŠE, ZA NJO, NJEGA IN OTROKE NA ENE^ MESTU NAJVEČJA IN NAJCENEJŠA IZBIRA NA GORENJSKEM-V AKCIJSKEM TEDNU KUPUJETE SKORAJ ZASTONJ v blagovnici GORENC in trgovini TINA. OGLASI, UV6 11. STRAN • GORENJSKI GLAS * ATS Mešano pecivo, 500 g.................................14#90 Čokoladno pecivo Bella, 500 g...................14#90 Piškoti s kakavnim nadevom Monarc, 500 g.. 11 ,90 Mehko pecivo s pomarančnim ali malinovim nadevom Griesson, 300 g.......17#90 Pecivo za k sladoledu Bella, 80 g..................2,90 Mlečna čokolada Bella, 100 g........................3f90 Mlečna čokolada z lešniki Bella, 300 g........14/90 Banane oblite s čokolado, z nadevom iz pravih banan, 400 g..............19#90 Merci Crocant, 250 g..................................29,90 Toffee Melange, 600 g..................................24,90 Karamelni bomboni Storck, 400 g............... 17,90 Kokosove rezine bella, 400 g......................19,90 Kokosove kroglice z rumom Bella, 180 g ... 11,90 Jagodovi/smetanovi bomboni Bella, 200 g.. 14,90 Slani krekerji Gusti, 75 g................................4,90 Slani krompirček Gusti, 196 g........................6,90 Slane preste, 250 g........................................7,90 Slano pecivo Gusti, 300 g..............................7,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE ?AV5E, KI RADI POCENI KUPUJEJO INSTRUMENTI ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d.o.o. Otoče 5a 4244 PODNART razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin: 1.1. Garaže na parcelni št. 403/3 k.o. Zaloše v izmeri 61.18 m2. Izklicna cena je 36.006 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 1.2. Montažni prostor na parcelni št. 402/2 k.o. Zaloše v izmeri 51.90 m2. Izklicna cena je 37.575 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. JAVNA DRAŽBA BO DNE 9. 6. 1997 OB 13. URI V PROSTORIH ISKRE INSTRUMENTI OTOČE, d.o.o., (sejna soba direktorja) Otoče 5a, 4244 Podnart. 2. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Sloveniji, za fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. 3. Dražitelj mora najmanj 3 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene objekta, ki ga namerava dražiti. Varščina se vplača na žiro račun Iskre Instrumenti Otoče, d.o.o., št. 51540 601 13154 ali sredstva deponrira na blagajni podjetja. 4. Varščino bomo uspešnemu dražitelju vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti. Varščino plačano v gotovini' na blagajni podjetja, bomo vrnili takoj po končani dražbi. 5. Pogodba se sklene v 10 dneh po zaključeni javni dražbi. Celotna kupnina pa mora biti plačana v 10 dneh od sklenitve pogodbe, sicer se vplačana varščina zadrži, morebitno že sklenjeno pogodbo pa prodajalec razveže. 6. Vse dajatve vezane na prenos nepremičnine plača kupec. 7. Nepremičnine se prodajajo po načelu videno - kupljeno. Vse dodatne informacije so na voljo po telefonu 064 731 131 (Miro Albinini) ali na sedežu podjetja. član skupine Iskra 3< > o NJ> — CC rr ct w 2 K < , tO CC 8 =F tj s 5 o *: z > m < ' 08 Z T_ LU > rr il oi R -o i5 N >- d) c O. -'Z ro to i S' w3 S.£ C S "2 0 o 1 S SS O. CL to M il O) S| N jO -o rjo >0ol s! o o. ~° o w o E E > B S, wl2 cd E d> SL '^r ro E > * o n II 2 o cl-* d) cl •co S. 00 £,N a .55 a) ,„C)-£ C t o ^ N m <1) > C °-T d) _ (O Cfl E S $ CL &!! o._- o O C C "o n ro O) > o a> w 0«N 3 9 r i 9 ro > ro SE c a> O) to d) ijf Alfi E S1.^ —'ro o «5, if« II8 8. > 9>> a) co C m a> p2 a> ro a> c ti c ^ro-CI * *= ro ro ^ ro c o S-.e =rjO O $ »tO iS ro csi ro o ^ N CO N ČL I E A a) >N C o ro % I en a> 2 S 3 S c5 > 0) ~ d) O o II II ™ CO O) E ro -i -p 3 *3 C ro K __ro ctc? £CL •N cO O > ■o = >.t I (/> š S? 8. ^ a> C c 11 O) o T=> O. O) > (O S F ii 9 2 Te ro ■= 'ro > "2 11 *s o-o . > >o ° I ro sij {/j ro 11 i a^ o .g <5 C" K. & g I . «5 tri co O) ^« S E > 2 II Cl. O oc S O .a. S. °. S -J >N in T— al ? 1 ><^>N si z^ i? OI CC 2 o z — «5 nj < Z2cc2 cc><< O . Z r- cc II c jo Cl C >o . ro E? P to ro N ro o C ro T3 I i S? O- CL ro > n o i i co ro "S? > «2 II "O C 3 C ^ - o5 -c o C\J O o o (D -■»: CO E'f 5 E .i > (C d) .C _ :=« ro clo;=> S I e < Z Z -I LU >N < Z co $ p U li ZO is O 3 ZO < O O z Z O o_ O O LU X z p >i X 00 < o z & > T~ CC 3 Z -J o> < 9co rx cc ID CL O. CC O Vi lil >i| lis LU -'Z * Q * ž o £ > y Q < O LU CC OC CC a a_>o > o ° ° 8 i i * a > ^ 5 < < z 12 . z & LU 8> CC Z) O LU l— I- LU LU Z —I —1 sil 111 Ž9 a. cc < na z o LU C/) 2 3 CC => o LU CC LU Z 5 S LU 1 • Z < Z _j LU •N 5 S O m 5° CL. > 8 8 Z < oc o. o Si ©a X _l 7 LU lin o »o < m z>0 5^ < c KI |f> o-o ro E 2;«j (A 11 s s «s J3 N "i o a? § _*Nl ro o a> ro .S S >'0 a lil CO jQ CU 9 o curo a S S o e £ >0 ro > .-d cl'd 4) £ CJC 3 .-= co o-E o p J£ co I to O 9? aT a Z) c rodijo HM Js N ro <2 «11 N'N E w > O JB >to 2 tn jC C « C ro II o ro c čt >to CO >o ro to H ^ o to *" ti X3 .?? ro EE Ii O- > 3.£ C C >n ro -o « _ to e o * o c > o c: _a> > o © 0) 0) 1= ._• E 0 jO ji O o _2 co > .W d) .0 ro ro lli Jr ^ to O-VP O) — .15 -* If i CL CLJ* se ro B "o „ g S cn > 11 I ^ co co r- P? E ro ^ JZ ro tri S 3 to E._ O C c S « > 0 ro clc > 8.3 ro O- ro jd .0 p III c Sr cl O.CO o i o ro M ro 0C -O d> E •H. o. 9 3 -J >N u-i £5 •tO*-: OBČINA ŽIRI na podlagi Pravilnikov o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v letu 1997 sprejetih na 13. redni seji Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo dne 15. 4. 1997, objavlja RAZPIS o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodno v občini Žiri za leto 1997 NAMEN IN POGOJI RAZPISA 1. Sredstva proračuna v skupnem znesku so namenjena: 1.1 sofinanciranju uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah 1.2 sofinanciranju obnove degradirane travne ruše 1.3 sofinanciranju uvajanja sušilnih naprav 1.4 sofinanciranju nakupa telet 1.5 sofinanciranju adaptacij in gradenj gnojnih jam, gnojišč AD. 1.1 Za sofinanciranje uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah se namenijo sredstva v višini 100.000 SIT. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Žiri, ki so na novo uredili vsaj 2 ha kmetijskih površin na čredinsko pašo ali širijo obstoječi pašnik za vsaj 1 ha dodatnih površin za pašo goveda ali za najmanj 1 ha na novo urejenih površin ali pašo drobnice. Sredstva so namenjena upravičencem v višini 16.000 SIT na hektar urejenega pašnika, za govedo in 30.000 SIT na hektar urejenega pašnika za drobnico, pod pogojem, da za isto površino ni bilo uveljavljenih drugih stimulacij. Zahtevku je potrebno predložiti potrdilo kmetijske svetovalne službe, da so izpolnjeni vsi pogoji pravilnika o regresiranju uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah, ter izjave upravičenca, da bo pašnik uporabljal najmanj 5 let. AD. 1.2 Za sofinanciranje obnove degradirane travne ruše s preoravanjem in razplevel-jenjem travne ruše se namenijo sredstva v višini 267.000 SIT. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Žiri, ki so obnovili travno rušo po navodilih kmetijske svetovalne službe. Regres znaša: za obnovo travne ruše s preoravanjem in ponovno setvijo 30.000 SIT in razplevel-jevanje travne ruše 15.000 SIT na hektar urejene površine, vendar maksimalno 20 % obdelovalnih površin kmetije. Zahtevku je potrebno predložiti potrdilo kmetijske svetovalne službe v občini, da so izpolnjeni vsi pogoji Pravilnika o regresiranju obnove degradirane travne ruše. AD. 1.3 Za sofinanciranje gradnje sušilnih naprav na hladen zrak se namenijo sredstva v višini 110.000 SIT. Regres znaša 36.000 SIT za sušilno napravo na hladen zrak, zgrajeno v letu 1997. Zahtevku je potrebno priložiti potrdilo o nakupu ventilatorja in potrdilo kmetijske svetovalne službe na občini, da so izpolnjeni vsi ostali pogoji. AD. 1.4 Za sofinanciranje nakupa telet se namenijo sredstva v višini 670.000 SIT. Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo kmetovalci v občini Žiri, ki so kupili teleta za nadaljnjo rejo. Regres znaša 10.000 SIT na tele in ga je možno uveljaviti za največ do 20 % staleža goveje živine. Teleta, za katere se uveljavlja regres, smejo biti težka do 280 kg. Prosilci so vlogi dolžni priložiti: - kopijo zdravniškega spričevala (iz njega mora biti razviden prodajalec in kupec), če je bilo tele kupljeno izven UE škofja Loka in račun. - -kopijo potrdila o številčenju teleta (iz njega mora biti razviden rejec teleta do prodaje), če je bilo tele kupljeno znotraj občine Žiri, ali znotraj UE Škofja Loka in račun. - izjavo, da je tele kupljeno za nadaljnjo rejo - izjavo o staležu goveje živine AD. 1.5 Za sofinanciranje gradnje gnojničnih jam in gnojišč se namenijo sredstva v višini 330.000 SIT. Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Žiri, ki so v letu 1997 zgradili novo jamo za gnojnico, gnojevko ali gnojišče. S tem, da skupne kapacitete zadoščajo minimalnim zahtevam, glede na število govedi, preračunamo na GVŽ, za petmesečno skladiščenje: - jame za gnojevko - 8 m3/GVŽ - jame za gnojnico - 4,0 m3/GVŽ - gnojišča - 3,0 m2/GVŽ Sredstva se namenijo upravičencem v višini - 2000 SIT/m3 zgrajene gnojne ali gnojnične jame - 500 SIT/m3 zgrajenega gnojišča K vlogi so prosilci dolžni predložiti sledečo dokumentacijo: - če gre za novogradnjo, gradbeno dovoljenje, oziroma za adaptacijo, - odločbo o priglasitvi del za zgrajeni objekt, - potrdilo kmetijske svetovalne službe, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena pravilnika. Razpisni pogoji veljajo za leto 1997, do 30. septembra, oziroma do porabe razpolaganega zneska. Prosilci oddajo popolne vloge v tajništvu občine Žiri ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. Za dodatne informacije se obračajte g. M. Praprotnik, 691-243 ali KSS ga. Pivk G. 691-242 ali 691-377. ŽUPAN OBČINE ŽIRI g. Bojan Starman OSNOVNA ŠOLA NAKLO Glavna cesta 47, 4202 NAKLO razpisuje prosta delovna mesta: 1. DVEH UČITELJEV SLOVENSKEGA JEZIKA 2. UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA 3. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA 4. UČITEUA MATEMATIKE 5. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE 6. UČITEUA ZEMUEPISA IN ZGODOVINE 7. UČITELJA BIOLOGIJE 8. UČITELJA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA 9. UČITEUA LIKOVNE VZGOJE IN ZGODOVINE 10. UČITEUA ŠPORTNE VZGOJE 11. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE 12. DELAVCA V ŠOLSKI SVETOVALNI SLUŽBI 13. KNJIŽNIČARJA Za delovna mesta, opisana od 1. do 13. točke, morajo kandidati izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Delovna mesta so razpisana za nedoločen časa s polnim delovnim časom. 14. RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom in V. stopnjo strokovne izobrazbe 75. ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA za nedoločen čas s polnim delovnim časom in V. stopnjo strokovne izobrazbe 16. HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA za nedoločen čas s polnim delovnim časom in IV. stopnjo strokovne izobrazbe 17. KUHARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom in IV. stopnjo strokovne izobrazbe 18. DVEH ČISTILCEV za nedoločen čas s polnim delovnim časom in I. stopnjo strokovne izobrazbe. Začetek dela 1. 9.1997. Vaše prijave z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: OBČINA NAKLO, Glavna cesta 24, 4202 Naklo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, 4000 Kranj, tel.: 64/242-277, 64/241-530 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ALMERA 1,4 LX 3V že za 21.490,00 DEM motor 16V, 64 kW/87 PS servo volan, airbag, el. ogledala, tonirana stekla, metalna barva, zaščita proti kraji, garancija 3 leta ali 100.000 km 1000 DEM popusta za vozila iz zaloge Skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM Avtoservis Bled doc Ribenska 6, 4260 Bled —.............. Tel.: 064/741-116, 741-317 Fax: 064/741-625 DELAVSKA UNIVERZA VIKTORJA STRAŽIŠARJA JESENICE vpisuje v šolskem letu 1997/89 v naslednje izobraževalne oblike: * OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE * USO PROGRAM - natakarski in/ali kuharski pomočnik (traja eno leto) * JEZIKOVNI TEČAJI - nemški, angleški in italijanski jezik (od I. do IV. stopnje) * IZPITI IZ VARSTVA PRI DELU in v sodelovanju s CDI "UNIVERZUM" LJUBLJANA v: * EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO - V. stopnja (1., 2., 3. in 4. letnik) * PREKVALIFIKACIJO iz smeri TRGOVEC v EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK * GIMNAZIJO - V. stopnja Cene so ugodne, plačilo na obroke! Še posebej pa Vas vabimo k sodelovanju v ŠTUDIJSKEM KROŽKU na temo VARSTVO INDUSTRIJSKEGA IN URBANEGA OKOLJA s poudarkom na industrijsko mesto Jesenice- Študijski krožek je organizirano samoizobraževanje, kjer boste člani sami izbirali vsebine, čas in način dela. Predavanja so brezplačna. Gre za delo v skupinah, ogled ustanov, obisk strokovnjaka, komuniciranje med udeleženci. Vljudno vabljeni! Vpis in informacije: DELAVSKA UNIVERZA VIKTORJA STRAŽIŠARJA JESENICE, TITOVA 86, tel. 81-072 ali 862-868. 0) "S _ ■o "O S sr S. Q> 3 B> V) M N<0> S m -J J3 I < c < "D > o< z -h 2: q 5* < o il r- O £< O r- C o o o <5 Š? "o cv> O Z§ TJ m m Is* z 3J C R OGLASI 13. STRAN • GORENJSKI GLAS SKRAEMECO hkraemeco, merjenje in upravljanje energije, d.d. 4000 Kranj, Savska loka 4 SKLIC SKUPŠČINE Na podlagi 283. člena zakona o gospodarskih družbah in točke 9. 3. Statuta delniške družbe Iskraemeco, merjenje in upravljanje energije, d.d., Kranj, Savska loka 4 sklicujem 4. skupščino delniške družbe Iskraemeco, d.d., Kranj, fc bo v sredo, 2. julija 1997, ob 10.00 uri v sejni sobi poslovne stavbe družbe v Kranju, Savska loka 4. dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev njenih organov 2' Letno poročilo o poslovanju v letu 1996 3' Predlog delitve čistega dobička 4' Spremembe in dopolnitve statuta 5- Volitve dodatnega člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev 6- Vprašanja in pobude delničarjev PREDLOGI SKLEPOV: K 1. točki dnevnega reda: Ugotovi se sklepčnost skupščine. S[Predsedujočega skupščine se izvoli dr. Me Mencinger, za preštevalce glasov pa Dušan Stanjko, lk,0r $mid in Irena Fajfar. ^ sWqvo notarskega zapisnika se imenuje notar Vojko Pintar iz Kranja. |f 2. točki dnevnega reda: preime se predlagano letno poročilo o poslovanju v letu 1996. J; 3. točki dnevnega reda: *g dobiček za poslovno leto 1996 v višini 392.876.536,96 sit se uporabi: [ yf-049.520,00 sit za razdelitev med delničarje 'l™ 827.oj^ sit pa ostane nerazdeljen. ^vi(lenda se izplača v 30 dneh po sklepu skupščine delničarjem, ki so tri dni pred zasedanjem uPščine vpisani v delniški knjigi. H točki dnevnega reda: prehejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta. točki dnevnega reda: ^a dodatnega člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, se izvoli g. Ivica Kranjčevič, dipl. inl ^ skupščini se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. ° tofti / dnevnega reda se glasuje z dvigom rok, o točkah 2, 3, 4 in 5 pa z glasovnicami, notarji lahko v tednu dni po objavi sklica skupščine pisno podajo drulbi razumno utemeljen „protni predlog sklepov Uprava in nadzorni svet bosta o morebitnih predlogih sprejela svoja ni(a ^jkasneje dvanajst dni po sklicu skupščine in o tem obvestila delničarje z objavo na enak ^">. kot je objavljen ta sklic. }uuP^ne se lahko udelelijo delničarji, v korist katerih so delnice druibe vknjizene v delniški knjigi, iHh°vi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati za fizične osebe Z?Priimek naslov ter rojstni datum pooblaščenca in pooblastitelja, število glasov, krajin datum i^°dpis pooblastitelja, za pravne osebe pa poleg podatkov o pooblaščencu še število glasov Ho, sedel ter podpis in lig pooblastitelja. 1| m "Prave in nadzornega sveta se lahko udelelijo skupščine tudi, če niso delničarji. uprQ QrJi, njihovi pooblaščenci in zastopniki morajo svojo udelelbo na skupščini prijaviti /s^V| druibe najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine v pisni obliki na sedelu druibe A efneco, d.d., Kranj, Savska loka 4 g a"' uprave in nadzornega sveta se la..~ Predlaganih sprememb in dopolnitev statuta ter gradivo za preostale točke dnevnega reda c . a ^Pogled v tajništvu druibe v Kranju, Savska loka 4, vsak delovni dan od 10.00 do 12.00 ure. p°oi?/i?f,fl bo °dPm $ mmilt Pred začetkom zasedanja. Za udelelbo na skupščini se delničarji in ' irtu&I0 * osebnim dokumentom, zakoniti zastopniki pa še z izpiskom iz sodnega lasf!a: delničarje prosimo, da zaradi ugotavljanja prisotnosti pri vstopu v dvorano pravočasno * Qel(> mesto, sk \' ProS{ ^*ww //c bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega °rih. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala mno vabljeni! Predsednik uprave - generalni direktor Nikolaj Bevk, dipl. inž. ...ker ima pestro izbiro dobrega blaga, ... ker mi pri nakupu znaio svetovati. ...ker z Merkurjevimi karticami kupujem še ceneje, © + ®,r@ ■■ker,ahk0 nakupujem tudi na 12 obrokov. ...ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, 'C ( C ...ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ...ker lahko najamem orodje in stroje za domača dela. ^MERKUR Z zaupanjem do uspeha! SKRAEMECO +, Iskraemeco, merjenje in upravljanje energije, d.d. 4000 Kranj, Savska loka 4 SKLIC 6. SESTANKA PODPISNIKOV DELNIŠKEGA SPORAZUMA Na podlagi točk 4.1. in 6.2. delniškega sporazuma delniške družbe Iskraemeco, merjenje in upravljanje energije, d.d., Kranj, Savska loka 4, sklicujem 6. sestanek podpisnikov navedenega sporazuma, ki bo v sredo, 4. junija 1997, ob 15. uri v prostorih Restavracije Iskra v Kranju, Savska loka 1 (II. nadstropje). DNEVNI RED: 1. Otvoritev sestanka, ugotovitev sklepčnosti ter izvolitev zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika ter preštevalcev glasov 2. Obravnava gradiva, ki bo na dnevnem redu skupščine družbe Iskraemeco, d.d., Kranj dne 2. 7. 1997 in glasovanje o predlogih sklepov .k posameznim točkam dnevnega reda skupščine 3. Izvolitev'treh zastopnikov podpisnikov delniškega sporazuma za zastopanje na skupščini družbe Iskraemeco, d.d., Kranj dne 2. 7. 1997 4. Vprašanja in pobude delničarjev Udeležba na sestanku Sestanka podpisnikov Delniškega sporazuma se lahko udeležijo delničarji, ki so v okviru lastninskega preoblikovanja vpisali najmanj eno delnico in so zaradi enotnega uresničevanja pravic in obveznosti iz naslova delnic pristopili k navedenemu sporazumu, oziroma so k navedenemu sporazumu pristopili po končanem lastninskem preoblikovanju, njihovi pooblaščenci oziroma zastopniki. Navodila za glasovanje Vsaka delnica predstavlja en glas. Pooblaščenec oziroma zastopnik mora pred vstopom v dvorano predložiti pisno pooblastilo, ki mora vsebovati ime in priimek, naslov ter rojstni datum pooblaščenca oziroma zastopnika, število glasov ter kraj, datum in podpis pooblastitelja oziroma zastopanega. Gradivo Gradivo, o katerem bo odločala skupščina, je na vpogled na mestu, kot ga določa sklic skupščine delniške družbe. Gradivo, ki se obravnava samo med podpisniki delniškega sporazuma, je na vpogled v finančni službi delniške družbe Iskraemeco d.d., Kranj, Savska loka 4 pri vodji delniškega sporazuma vsak delovni dan od 10.00 do 12.00 ure. Opozorila Udeležence sestanka vabim, da se prijavijo in dvignejo glasovnice na dan sestanka od 14.30 do 14.45 ure v prostorih, kjer bo potekal sestanek. Če sestanek ob uri sklica ne bo sklepčen, bo ponovni sestanek v četrtek, 5. junija 1997, ob 15.00 uri v istem prostoru. V drugem sklicu bodo udeleženci sprejemali sklepe ne glede na število prisotnih delnic. Vljudno vabljeni! Vodja delniškega sporazuma Marija Šenk / ® Kranj NA MOHORJEVEM KLANCU, SEJMIŠČE 2 ZALOG 50% POPUST NA VSO OBUTEV od 3.5. do 31.5/97 zaradi zaprtja trgovine AVTO KADIVEC, Šenčur pri Kranju, 064/411-573 <@>HYUnDni V MESECU MAJU UGODNO RABLJENA VOZILA TEL: 064/411-860 non-stop, 411-573 VELIK HYUNDAI-jev KREDIT POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA 5 % POPUSTA ZA LETNIK 1996 POSEBNI POPUSTI do konca maja £ \ > Y J ^ HYPONY1.3 I. 90 HYPONY1.5 I. 94 LANTRA GLSi I. 92 LANTRA GLSi klima I. 93 MAZDA 323 GLX I. 90 OPEL KADETT 1.8i 1.91 FORD ESCORT 1.3 CL I. 88 CITROEN AX 11 TRE I. 88 R-CLI0 1.2 I. 93 R-9 GTL I. 89 R-19TS I. 89 JUGO 55 SKALA I. 88 SUBARU JUSTY I. 88 SUBARU JUSTY I. 86 LADA SAMARA 1.5 I. 93 LADA NIVA I. 92 LADA NIVA I. 95 6.700 11.700 ! 2.900 9 500 10.600 7200 4.600 10.600 5.900 8400 2 200 5.90g 39OO 4.900 5.900 12.9°° VSA VOZILA SO REGISTRIRANA HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORlTv* ^^^^ zavarovalnica tilia, d.d. novo mesto Ste komunikativni, prijazni, Vas veseli delo z ljudmi, imate vsaj srednješolsko izobrazbo in Vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi Vam ponujamo vabljiv zaslužek! iščemo POGODBENE SODELAVCE -ZAVAROVALNE AGENTE za kraje na Gorenjskem in sicer: KRANJ s širšo okolico ŠKOFJA LOKA s širšo okolico vključno s POLJANSKO IN SELŠKO DOLINO TRŽIČ s širšo okolico RADOVLJICA, BLED, BOHINJSKA BISTRICA ter JESENICE s širšo okolico Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica Tilia d.d. Predstavništvo Kranj Likozarjeva 1a, 4000 Kranj lahko pa nas pokličete po telefonu: 064 331-291 ali 331-595- SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Ameriški koncem Goodyear se bo vključil v približno 70 odstotkov Savine proizvodnje Povezava z Goodvearom je za Savo najboljša rešitev Goodvear bo svoj poslovni delež vplačal z gotovino, kar bo Savi omogočilo naložbe tudi izven tovarne. ^. j> 21. maja - Povezava z Goodvearom je za Savo najbojša Goodvear je že v pismu o to JI*' odmevi bodo verjetno različni, prepričan pa sem, da je nameri (ki je precej obsežno, **Posl -teV- ki jo bomo znali zagovarjati pred delničarji, ne le list papirja) dal garancijo, ije] I ^n,nii in povsod drugod, je na sredini tiskovni konferenci da so bo vsaj pet let držal f0te Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d.d., Kranj, našega kadrovskega načrta, "iočit 80 minu,i PonedeUek javnosti sporočili svojo kasneje pa ga bomo v primeru V & » ° P°vezavi z ameriškim koncernom The Goodvear sprememb na trgu sprejemali s|0Vo JUD°er Company iz Akrona v Ohiu, kar seveda pomem soglasno, pravi Bohorič. Do- v „e °v° sedanje povezave z avstrijskim Semperitom, ki spada govarjali so se namreč dve leti, %knw. . koncem Continental, je uprava kranjske save na ledBfo .konferenci podrobneje pojasnila svojo odločitev in s'avila lanske poslovne rezultate. year ka Povezava z Good-Uresr?? se samo korak v kj ;0 |fevanju strategije Save, i. V S0n?° tako lažJe uresniči-4fai a.vi so si namreč kot cilj daje h 200 tisoč mark Pro" W?5 S°Slen^gl °ani- fc 3sepr mark), kar naj bi pr0j° s povečanjem obsega *man\odnJe za polovico in z nih" anJem števila zaposle- dSedniuČetrtino' Je deJa* Pre" ^ «Jk uprave Janez Bohorič. I so i rJavo Je treba dodati> gw »ni izdelali 62 tisoč ton ztyo«i 'zdelkov, prodaja na niaru enega je znašala 95.580 2Wlen-ChnUtn° Pa jC 1439 wlPet let bo Goodvear ^tovaI kadrovski načrt prejj P°dpisu pisma o nameri sredi nom oni- čemur bodo Poletja sledili podpisi pogodb, ki jih bo uprava dala v zato je že v pismu o nameri dorečenih precej stvari, pri načrtu po povečevanju proizvodnje in zmanjševanju zaposlenosti so se po Bohoričevih potrditev skupščini delničar- besedah ujeli celo na enomest jev, se zlasti v Kranju marsik- njj1 številkah, do sprašuje, kaj strateška povezava z ameriškim koncernom pomeni za zaposlenost v Savi. Zategadelj smo uvodoma omenili tudi kadrovski načrt, ki kot vse kaže Goodvearu ustreza. V obeh novih družbah, ki bosta v večinski Goodvearovi lasti, bo dolgoročno zaposlenih približno 2 tisoč ljudi. Ker bo Goodvear vključil v približno 70 odstotkov Savine proiz-vodnje, se to ujema s . kadrovskim načrtom, po kater- Sava.lani em naj bi v prihodnjih letih poslovala precej bolje število zaposlenih zmanjšali za četrtino. Vendar ne z odpuš- Dobro poslujejo tudi letos, v prvih štirih mesecih je prodaja znašala 11,2 milijarde tolarjev, kar je 3,5 odstotka nad letošnjim načrtom, ki vsebuje 7,1-odstotno povečanje prodaje v letošnjem letu. Dividenda na delnico bo znašala 100 tolarjev Lanski dobiček bodo v celoti namenili za dividende, ki jih bodo tako izplačali prvič. Semperit bo kot 28-odstotni lastnik tovarne avtopnevma-tike dobil 76 milijonov tolar- V družbi za proizvodnjo in prodajo avtopnevmatik bo imel Goodyear 60-odstotni poslovni delel, v družbi za proizvodnjo in prodajo pogonskih elementov, zračnih vzmeti in avtomobilskih cevi pa 75-odstotnega. Ameriški koncem ga bo vplačal z gotovino, kolikšna bo kupnina, je seveda še poslovna skrivnost. Vsekakor pa toliko, da bo Sava lahko uresničila tudi naložbe izven tovarne. To seveda pomeni, da je Sava nekaj vredna. Član uprave Vinko PerčiČ je dejal, da je kupnina v bistvu privarčevani denar iz preteklosti, želijo pa si, da bi ostal v gospodarstvu in se ne bi prelil v potrošnjo. čanjem, zagotavljajo v Savi, temveč z 'mehkimi' metodami, kakršne so uporabljali doslej. ho*6 °o Še naprej imenovala Sava, kar tudi dolgoročno b0 a^lja obstoj blagovne znamke Save Goodyear Savi ne nisj^siavljal tržnih omejitev, Česar doslej pri Continentalu W? ^peli doseči, omejeval nas je na sedmih najpo-cfQ ft^&h evropskih trgih. Ko smo jih v petek obvestili, ^dat° 5€ 0(H°ČM za Ooodyear, so nam ponudili veliko, Zo^j^Programe, ki bi jih lahko delali v Kranju, ne le ^rati a n^smo se premislili, podpis pisma o nameri je Con[: sPtožilo postopek ločevanja od Semperita oziroma vje *etl[ah. Odpoved ima enoletni rok, v tem času bodo ^ik T1 UreJene- Semperit ima v naši tovarni avtopnev-ZriQšQ J*'°dstutni lastniški delež, knjižna vrednost vložka Prern bilijonov mark, vendar je to le iztočnica, saj bo °Zenje ocenjeno, je povedal Janez Bohorič. Obseg proizvodnje lani niso povečali, prodaja pa je bila stvarno za 0,4 odstotka večja kot leta 1995. Prodaja je lani znašala 31 milijard tolarjev, izvoz je imel 82-odstotni delež. Število zaposlenih so lani zmanjšali za 7,2 odstotka, brez odpuščanja. Za investicije so namenili 2,5 milijarde tolarjev. Čeprav jim je stroškovna inflacija odnesla približno 20 milijonov mark, saj je devizni presežek znašal dobrih 100 milijonov mark, so lani poslovali precej bolje kot leto poprej. Koncem Sava je namreč lani ustvaril 247 milijonov tolarjev dobička, ki je bil tako kar 31-krat večji kot leta 1995, ko je znašal le 7,8 milijona tolarjev. jev dobička, med 42.100 delničarjev pa bodo razdelili 171 milijonov tolarjev dobička, kar pomeni, da bo dividenda na delnico znašala 100 tolarjev. Uprava bo to prihodnji teden predlagala nadzornemu svetu, skupščina delničarjev pa se bo predvidoma sestala julija. Prva dividenda bo torej ne bo velika, delničarji pa lahko v prihodnje pričakujejo večje, saj bo Goodvear povečal pritisk na donosnost, ki mora biti po njegovih merilih vsaj 15-odstotna. Že zdaj pa je v Savi 11-odstotna, če ne bi za investicije toliko sredstev zagotavljali z amortizacijo. V Savi so namreč v zadnjih desetih letih investirali po 30 milijonov mark letno. Lani je amortizacija znašala 36 milijonov tolarjev, zato bodo dobiček v celoti namenili za dividende. M. Volčjak JU^Uana bo po dolgem času dobila nov industrijski objekt pvovarna Union gradi novo polnilnico in skladišče ^loti ljul)|. a naložba bo znašala 50 do 60 milijonov mark, v dveh letih jo bodo sfinancirali sami. j'v°va|!J?' ?®> maja - Predsednik uprave Ljubljane, ob Celovški cesti. Izkopali s/tektor trVmon Mitja Lavrič in glavni bodo 38 tisoč kubikov materiala, ki ga v ts«o Ljubljana Ivan Zidar sta bo odpeljalo 6 tisoč tovornjakov, nato r*dno Popisala 8 milijonov mark bodo gradbeno jamo v globino osmih metrov zaščitili z 248 piloti. Skupna površina objektov bo znašala 10.714 površinskih metrov, od tega regal-nega skladišča 1.560 kvadratnih metrov, odU»Ca prih a k' bw v ce,w,i narcd d° polnilnica bo visoka trideset metrov, tofc°b»0 J*dnJ«ga leta, omogočil bo 80- skladišče še šest metrov višje. Vgradili v bi )!,0lnih0V-^anJe proizvodnje bre- bodo 14 tisoč kubičnih metrov betona, devini PUaČ, pri pivu po polnjenje kar pomeni, da ga bo pripeljalo 2.800 Pol pl^P'^odbo o izgradnji novih r at*išču 10 naJsodobnejsega regalnega v*lovSi_" •>» -----««---- -»....."v— tovarniškem dvorišču ob Gre za zelo velik indus- lork pri pivu po polnjenje •n nevračljive steklenice. frCn^P1 P°dPisu Pogodbe in Na'1 stroii skovni konferenci so grad-ki!]preJ fvJabrneli že naslednje jutro. Cic'aradi° 'Zk?pali 8radbcno Jamo-n, M)ScdnJ'h poslopij potrebna tjrevidnosti saj gra(ic v src(jj5ču E (j W& >'fiyarne Vnion prišla nova hlkf>alLčm.enom Kadler, gre za i: >*> ie V NemčiJi. ko /'«' gostilničar, y^l 7 )manikah piva, preostanek £ k°les!!n°n;1(lo> da so ^ odžejali 2"°. L n so zahtevali novo j Vrtelo m ;> na koiesu vdlko Hlavi kot po pivu. tovornjakov "hrušk", je povedal tehični direktor Pivovarne Union Andrej Repe. V novi polnilnici bodo namestili linijo za polnjenje pločevink z zmogljivostjo 60 tisoč na uro, linijo za pripravo sirupov za brezalkoholne pijače z zmogljivostjo 48 tisoč litrov na uro, tlačne tanke za končne Izdelke, linijo za polnjenje plastenk z zmogljivostjo 12 tisoč na uro in naprave za pranje opreme in cevovodov. V regalnem skhiclišču pa bo 10 tisoč palet nih mest, na uro bodo lahko naložili 180 palet oziroma sedem tovornjakov s prikolicami. Številke smo natresli, da bi pojasnili, kako velikega projekta so se pogumno lotili v Pivovarni Union. S pomočjo novih zmogljivosti bodo lahko za 80 odstotkov povečali proizvodnjo brezalkoholnih pijač, pri katerih si v naslednjih letih obetajo velik tržni prodor. Pri pivu Groba gradbena dela bodo končana do 30. oktobra, gradnja pa bo zaključena bo marca prihodnje leto. Do konca prihodnjega leta naj bi pognali dve novi polnilni liniji in opremili povsem avtomatizirano re-galno skladišče. Gradbena pogodba je vredna 8 milijonov mark, celotna naložba pa bo vredna 50 do 60 milijonov mark, v Unionu računajo da jo bo pokrili z lastnimi sredstvi letos in prihodnje leto. Zaposlenost se ne bo bistveno povečala, saj bodo polnilne linije računalniško vodene, regalno skladišče pa povsem avtomatizirano. na bistveno povečanje ne računajo, prešli pa bodo na pločevinke in nevračljive steklnice, kar si tudi pri nas kupci vse bolj želijo. V Pivovarni Union te dni delajo s polno paro, saj so vroči dnevi napravili svoje. Vse linije obratujejo sedem dni v tednu, 24 ur na dan. Če bi prišlo do večje okvare in bi se katera od linij ustavila, bi se to takoj odrazilo na trgu, saj večjih skladišč nimajo. Doslej do okvare še nikoli ni prišlo, v veselje ljubiteljev piva, ledenega čaja in drugih pijač, ki jih pripravljajo v ljubljanski Pivovarni Union. • M.V. V Železnikih ustanovljeno združenje delničarjev Domela Silovit odziv na ameriško nevarnost Notranji delničarji Domela Železniki nasprotujejo prevzemu podjetja v strani ameriške firme Ametek. Kranj, 21. maja - V zadnjem času so se razširile govorice, da skuša ameriška firma Ametek postati večinski lastnik Domela, d.d., Železniki, kar je kot vse kaže po posredovanju gospodarskega ministra Metoda Dragonje začasno odloženo. Nevarnost pa je prebudila male delničarje, ki imajo sedaj v Domelu večinski delež, v Železnikih so ustanovili združenje delničarjev Domela, v slabem tednu se jih je vključila že več kot polovica. Domel iz Železnikov je bil kot delniška družba registriran 17. decembra lani, notranji delničarji (sedanji in bivši zaposleni) imajo 53,11-od-stotni lastninski delež, torej večinskega. Zadruga Niko, v kateri so denacionalizacijski upravičenci, ima 6,81-odstot-m delež, odškodninski sklad ima 8,85-odstotnega, pokojninski sklad 8,8-odstotnega in razvojni sklad 4,68-odstot-nega ter pid Atena 11-odstot-nega in pid Nika 6,7-odstotnega. Ker Domel dobro posluje in veliko izvaža je razumljivo zanimanje ameriške firme Ametek, ki ima podoben program sesalnih enot. Odkupiti želi vse proste delnice in postati večinski lastnik, ponudbo je že poslala skla- Žito se lastnini v Dolge vrste za vpis certifikatov v Žito V Žitu Ljubljana, zadnjem izmed večjih slovenskih podjetij, ki se lastninijo, bodo certifikate sprejemali še do 29. maja Ljubljana - Vsakodnevne jana, d.o.o., ki bo prihodnje dom, pidom in Zadrugi Niko, ki je ponudbo že zavrnila. Strah pred tujo firmo in tujim kapitalom je v Železnikih razumljiv, saj se ljudje še spomnijo revščine, ki jo je povzročila odločitev fužinarja Globočnika na začetku tega stoletja. Z denarjem, zasluženim v Železnikih, je namreč postavil konkurenčno tovarno žičnikov v Ljubljani. Zato se sprašujejo, ali ameriška firma Ametek ne skriva želje po ukinitvi konkurenčne proizvodnje v Železnikih? Strah je prebudil male delničarje, ki so ustanovili združenje, ustanovitveni sestanek je povsem napolnil dvorano kulturnega doma v Železnikih in že prvi dan se je včlanilo 174 malih delničarjev, v manj kot tednu dni pa več kot 800, kar je več kot polovica vseh, saj jih je 1.476. Lahko torej rečemo, da je odziv na ameriško nevarnost silovit in upokojenci še vedno prihajajo v Domelovo sindikalno sejno sobo, da se vključijo v združenje. Združenje si bo prizadevalo, da mali delničarji ohranijo večinski delež, da se zato organizira notranje trgovanje z delnicami, da se zagotovi donosnost delnic Domela in stabilnost zaposlitve, kar je za Železnike ključnega pomena. • M. V. vrste na vpisnih mestih poslovnega sistema Žito Ljubljana kažejo na to, da državljani Slovenije posedujejo še precejšen delež neizkoriščenih lastninskih certifikatov. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje delnic je 3.246.210.000 tolarjev, od tega je za javno prodajo namenjeno 545.700.000 tolarjev, kar je 17 odstotkov družbenega kapitala. Slab teden pred zaključkom lastninjenja je že vpisanih nad 30 odstotkov več delnic, kot je bilo razpisanih. Izhodiščna cena delnice, ki jo je mogoče pridobiti s certifikatom, je 12.960 tolarjev, pri gotovinskih vplačilih pa je revalorizirana cena delnice 22.955 tolarjev. Končna prodajna cena bo glede na vpisano oziroma vplačano število delnic oblikovana v intervalu +/- 30 odstotkov. Osnovne dejavnosti poslovnega sistema Žito Ljubl- leto praznovalo 40 let obstoja, so pekarstvo, mlinarstvo in konditorstvo. V okviru poslovnega sistema Žito je sedem podjetij, med njimi tudi Žito Gorenjka v Lescah, kjer ima Žito Ljubljana 48-odstot-ni lastninski delež. Na domačem tržišču je Žito v največji meri prisotno prav v mlinarski dejavnosti, kjer ima kar 33-odstotni delež. Do leta 2000 pričakujejo povprečno 4-od-stotno letno stopnjo rasti, največ v pekarski dejavnosti. Vpisna mesta za Žitove delnice so: Žito Pekarstvo in testeninarstvo, Samova 12 v Ljubljani, ter v Žitovih podjetjih v Krškem, Trbovljah, Novem mestu in Domžalah. Povsod vpisujejo od 8. do 13. ure. Za gotovino je delnice mogoče vplačati še v Novi Ljubljanski banki v Novih Jaršah, v poslovalnici Bežigrad in poslovalnici Ljubljana Center v Ljubljani. • Igor K. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO • ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. POSLOVNO SREČANJE PODJETIJ UNSKO SANSKEGA KANTONA S PODJETJI IZ SLOVENIJE, AVSTRIJSKE KOROŠKE, ŠTAJERSKE, FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE, VENETA, BLED, HOTEL ASTORIA 17. 6. 97 GZS Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju z Zbornicami Unsko-Sanskega kantona, Zbornicami avstrijske Koroške, Štajerske, Veneta, Furlanije - Julijske krajine poslovno srečanje podjetij Unsko Sanskega kantona s podjetji iz Slovenije, na Bledu, Hotel Astoria 17. 6. 97. Na srečanje smo glede na interes avstrijskih in italijanskih zbornic, da preko našega posredovanja navežejo stike z bosanskim gospodarstvom povabili tudi avstrijska in italijanska podjetja. Težišče poslovnega srečanja bo torej sodelovanje slovenskih, italijanskih in avstrijskih podjetij z bosanskimi. Dodatne informacije, prijavnico in Profile prijavljenih bosanskih podjetij iz Unsko-Sanskega kantona dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, tel.: 362 320, 362 321, 360 520. Prijave na poslovno srečanje zbiramo do 30. 5. 971 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Druga mednarodna navtična razstava V znamenju morja Portorož, od 14. do 18. maja - Portoroška marina je letos že drugič zapored gostila mednarodno navtično razstavo. Lanski prvi uspešni prireditvi je letos po oceni organizatorjev sledila se uspešnejša. Klasično sejemsko prireditev je spremljala še kopica obsejemskih dejavnosti, od posvetov do najrazličnejših predstavitev. Nenazadnje pa ne smemo zanemariti dejstva, da je plovila moč predstaviti tudi v njihovem naravnem vodnem okolju, kar pa je sicer velika pomanjkljivost podobnih sejemskih predstavitev na celini. Konec brezplačnega svetovanja za potrošnike Kdo bo ščitil potrošnika? V Sloveniji imamo dve instituciji, ki naj bi skrbeli za zaščito potrošnikov. Že šest let samostojno in neodvisno deluje Zveza potrošnikov Slovenije, ki je nastala ob podpori ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter lani ustanovljen Urad za zaščito potrošnikov, ki deluje pod okriljem istega ministrstva. Ob ustanovitvi drugega je javnost nemalokrat dobila vtis, da je prvi vsaj za državo, postal nepotreben Ljubljana, 20. maja - V torek potrošnikov se s tem ne strin- Zanimanje za sejem je bilo morda prav zato precej večje. Predvsem razstavljalci, letos jih je svoje programe predstavljajo nekaj manj kot osemdeset, so vedno znova poudarjali, da v Portoroško marino pridejo v glavnem poznavalci navtike oziroma potencialni kupci, 'celinske sejme' pa povečini obiskujejo vsi brez izjeme. Med razstavljalci smo opazili tudi štiri gorenjska podjetja, blejsko podjetje Seaway, kot enega vodilnih načrtovalcev plovil, kranjsko podjetje Kamm s programom vijakov in opreme za plovila, ter Gitas z visokotlačnimi čistilnimi napravami, medvoški Color pa je predstavljal svojo družino izdelkov za zaščito plovil. • U.Š. Štirje telefoni na eni liniji Kranjsko podjetje Iskra STI je v letošnjem letu predstavilo nadaljevanje družine hišnih central Selecom. Novi selecom nosi oznako pet, tako kot njegov predhodnik pa omogoča priključitev štirih telefonskih aparatov na eno telefonsko linijo. Med tako priključenimi telefoni je moč vzpostaviti interno telefonsko zvezo, en telefonski aparat pa lahko nadomestimo s posebno domofonsko enoto. Selecom 5 }e lahko najdete na policah trgovin s telefonijo, ob koncu pa je potrebno poudariti, da popolnoma ustreza standardom, ki jih zta priključitev na omrežje predpisuje slovenski Telekom. PEUGEOT NOVI PEUGEOT 406 BREAK in PEUGEOT 406 LIMUZINA z bogato serijsko opremo VA1MA, ZANMUIVA IN UDOIMA VOŽNJA OB NAKUPU VOZILA IZ ZALOGE KUPEC PREJME DARILO PRODAJA IN SERVIS VOZIL AVTOHIŠA KAVČIČ MIUE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel.:064/43M42 je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) sklicala izredno novinarsko konferenco. Razlog - neflnanciranje njihove dejavnosti s strani ministrstva za ekonomske odnose in razvoj oziroma njegovega urada za varstvo potrošnikov. Če ZPS v kratkem ne bo prejela nujno potrebnih sredstev, bo prisiljena raz-puistiti svojo mrežo, ki slovenske potrošnike skuša ščititi že sest let. Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije je v uvodu poudarila, da v letošnjem letu kljub opravljanju vseh svojih aktivnosti ne od Ministrstva za ekonomske odnose ne od urada za zaščito potrošnikov niso prejeli niti tolarja. Dolgih osem mesecev se po njenih besedah že vleče dokazovanje in prepričevanje, da politika novoustanovljenega urada vodi v uničenje brezplačne svetovalne, mreže. Urad je zvezi sicer ponudil dva milijona tolarjev, kar pa je približno desetina tistega, kar bi dejansko potrebovali. Na Zvezi potrošnikov pravijo, da težav s financiranjem ne bi smelo biti. kljub temu da država še nima proračuna, saj naj bi le to potekalo v višini lanske porabe. Urad vztraja, da za vsako delo, ki ga odstopajo drugim sodelavcem razpiše javni razpis. Zveza ja, saj meni, da v Sloveniji ni tako dobro usposobljene in opremljene neodvisne organizacije, ki bi ščitila potrošnike. Zvezi potrošnikov so prav zato že pomagale tudi mnoge tuje vlade, pred nekaj leti pa so v okviru programa Phare vzpostavili svoj informacijski sistem. Prve posledice finančnega primanjkljaja je že moč opaziti. Zveza je že zaprla svojo pisarno v Mariboru, do nadaljnjega pa bo-nasvete nudila le svojim članom. Vse klice in pošto nečlanov bodo do nadaljnjega preusmerjali na Urad. Kutinova je poudarila, da je pri nas edinole Zveza za zaščito potrošnikov članica mednarodnih zvez in organizacij za zaščito potrošnikov. Varstvo potrošnika je ena pomembnejših informacij o demokratičnosti države, na bližnjem srčanju v Bruslju pa se ob branju poročila o svojem nedavnem delu ne bodo mogli izogniti težav s financiranjem. Ob slovenskih težnjah v vstopu v evropo pa je verjetno tb vse prej kot dobrodošlo. • U.Š. Magični center MARINA 090 4315 vedeževanje, magija, uroki, svetovanje in pomoč, rune, skarabeji, ciganske karte, erotične karte ZAUPAJTE SE NAM _iN POIZKUSITE! TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. PEI^E^T ■ VAŠ POSLOVNI PARTNER ZABIROOPREMO! m naill nas l>i»l<- na Blolwctsovl 6 1 (nrbohfnlL) Ulj225-0f34. 225-454 la*:225-454 & iito t miri il SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tcl.061/716-221 - prodaja UjTS^M td..06\ 1115-666 - servis ^r\%l» MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi že od JESENICE C.J.Finigarja d.o.o. NOVO IN UGODNO! MEGANE ALIZE ZA 26.700 DEM, LAGUNA ALIZE ZA 34.700 DEM. TVVINGO IN CUO DOBAVA TAKOJ! KREDITI DO 5 LET OD i * 0% DALIE! TEL.:064/861-570 MEŠETAR Vinogradnik vino na okus postavi Ljubljana, od 19. do 23. maja - Danes se na ljubljanskem sejmišču končuje že triinštindeseto mednarodno ocenjevanje vin. Degustatorji so tokrat ocenili skoraj tisoč sto vzorcev iz petindvajsetih držav. Polovica vzorcev Je slovenskih, tujino pa poleg vin naših sosed skupn° zastopajo primerki iz še dvajsetih držav z vseh kontinen; tov. Ocenjevanje je letos potekalo v Šestih petčlanski« komisijah, ocenjevalci pa prihajajo iz devetnajstih svetovnih držav. Degustatorji ocenjujejo po pravilniku OIV, poleg šampionov in drugih velikih odličij pa bodo prvič izbirali tudi prvake sort, ponovno pa tudi Prvake v kategorijah i» prvake držav. • U.Š Tehnika in narava Izšla je druga številka revije Tehnika in narava. Revija^ - |ated*,,lt ijske, darske, vrtnarske ter komunalno gradbene stroje, delo z nji začela izhajati letos ob četrtletju kot brezplačna priloga teo«» Kmečki glas. Revija predstavlja najnovejše kmetijske, % bralca pa seznanja tudi z najnovejšimi tehnikami krnetijs pridelave. Nosilni temi tokratne številke govorita o sihra % krme v valjaste bale in o spravilu žita, v njej pa nasvete popravila najdejo tudi hišni mojstri. Nov zastopnik turistične ponudbe kmetij Pred nekaj meseci smo pisali o prenehanju delovanj turistične agencije Vas, ki je Slovencem pod eno streho nu 1 turistične storitve slovenskih kmetij. Njeno dejavnost naj \ prevzela novoustanovljena turistična Agencija Slovenca dokončni usodi skupnega nastopa kmečkega turizma pa ij nekoliko več znano v začetku prihodnjega meseca po P°IoV!? ^ oredstavnikov Slovenice s kmetijskim ministrom Čiru Jmrkoljem ter predstavniki kmetov. • U.Š. PRIČAKUJEMO VA/ V AVTOJALONU KRANJ, C.Tdcev 69, tel.:064 331 013 in LESCAH, Alpska c. 62, tel.:064 718 585 $ SUZUKI VSA VOZILA ZA REDNO CENO S KLIMA NAPRAVO ALI NIŽJA CENA NftVA* SUZUKI SWIFT IWfUI od 15.990 DEM ^DAEVVOO ŽE KROf m NIZKE CEN TICO 5 VRAT 10.990 NEXIA 5 VRAT 15.990 KREDIT na 5 let 7,5% do 10% -LEASING . STARO ZA NOVO TEDEN ODPRTIH VRAT OD 2. DO 7. JUNIJA Stara cesta 25, Kranj (Gorenjski sejem) NOVA MAZDA 323 P Y.C.C. d.o.o. tel.: 064-222 626 NOVI LAN O S AVTOHIŠA STRIKOVIČ tel.: 064- 221 626 ; sodelujte v nagradni igri in oddajte j kupon pri obisku salona ! Ime in priimek: ..................................... j ! Naslov: ............................................... ! I............................ Tel, ......................I 5^23. maja 1997 VREME Vrerrmoslovci nam za danes napovedujejo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Temperature bodo od 17 do 21 stopinj Celzija. V soboto in nedeljo bo spremenl)ivo do pretežno oblačno. Nekoliko hladneje bo. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je polna luna nastopila ob I i.35, zato bo po Herschlovem vremenskem ključu veliko dežja. Mozart v evropskem ^secu kulture skrn-leS Chri/sostomus VVolfganus Theophilus Mozart, i... Wa *° ^°Všan8 Amadeus Mozart, za ljubitelje glasbe samo za ljubitelje filma samo Amadeus, je bil bil JUm ^en*J osemnaJstega stoletja. Premnogi se sprašujejo, Odr°Zart ta^en %ani tudi danes, če bi še živel. nedvomno ali bi genij mr^?Vor )e samo eden - nedvomno, bil bi še večji genij, svetovna Src a' ^€ ^ **vd ^e danes> saj bi bil star natanko 235 let. \jLVehkega, edinstvenega glasbenika pa je prenehalo biti leta > ko je ft] siar komaj 35 iet. Za njim so ostale simfonije, K: l' s&enade, Eine Kleine Nacht Musik, fantazije, preludiji, I "ju" P*^al, ar')e' R°ndo za klavir, Notturno za dva soprana... ^\bolOZart kugeln". Prav po zaslugi slednjih je Mozart eden Čo\Q]J °kusnih glasbenih ustvarjalcev. "Mozart kugeln" -%tv» kroglice, Mozart liker; počastite mesec kulture vsaj z cofcol °koladnim bonbončkom, ali pa si privoščite šilce Mozart tnirn0 8a ^kerJa- m ^e se Sa boste navili, nalili, nalezli, lahko kkea ir^te> da ste se ga zapili iz ljubezni do glasbe in če vas bodo seref.a kotili za volanom policisti, potem bo to "Mozartova miaza pihala v C molu". Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Z mojo drago sva na prepir pozabila, ko sva kozarec hladne EDINE spila. Jože Kos, Beltinci LESTVICA RADIA KRANJ u . z Lattello *,a: !COR ŠTEFANČIČ PETEK, 23. 5.1997 ob 18.30 uri 1 Pn£'N'BAND: JAGODE IN ČOKOLADA 3 HDESIGN: KJER JE SREČA, TAM SI TI 4 I^KCI: O TVOJIH OČEH 5 ?im SMOLAR: KONGRES PIJANCEV 6" fI^GSTON: KAM HITIŠ? 7. PATn 0NI: SREČNA 8. ppi*0L & ANDREJA MAKOTER: RITEM NOČI clER LOVŠIN: NAJBOUŠ JE BIT ZADET 2- BftvPHT in THE ACT: BABE M*| AN ADAMS: 18 TILL I DIE m V^CKSON: BLOOD ON THE DANCE FLOOR KLANCE: D.I.S.C.O. SPirS NA & T»E VVAVES: LOVE SHINE A LIGHT Rou»,GlRLS: WH() DO YOU THINK YOU ARE Cad!;!E W1LL1AMS: OLD BEFORE IN DIE *R£>K}ANS. LOVEFOOL Lattello =fiYDK> 913 FH 'ON ŠTEVILKA 28 ^AČOŠT, TUJ0§T. M°J NASLOV: ODLGAT Kako je nastala beseda "ja" Ne boste verjeli, ampak tudi tak predlog je prispel na eni izmed dopisnic, točneje na tisti, ki jo je poslal Janez. No pa pojdimo k stvari. Najprej je potrebno na telefonu zavrteti številko 988, oglasi se sprejemno mesto številka toliko in toliko, nakar vi vprašate, kako neki je nastala beseda "ja". Oni reče moment in vam začne govoriti. Beseda "ja" je nastala... no, da ne bi naprej razlagal, a ne. Boste že sami poizvedeli, če vas seveda zanima, in seveda vas res zanima. No, pa. gremo mi raje k muziki, kajneda, kakopak, seveda. Pop Designi so zares izdali novo ploščo oziroma kaseto. Naslov sicer ne obeta kaj dosti, namreč takrat, ko je žalostno nebo, je pa res že kriza. Saj vest, ko se še nebo zjoka, je pa fertik. No, kakorkoli že, moram reči, da muzike še nisem preposlušal, predvidevam pa, da gre za nadaljevanje starih glasbenih smernic, da gre pač za Pop Design muziko. No Beti P. pravi, da ji je zadeva zelo, zelo in še enkrat zelo všeč..., tudi ana pravi, da je kaseta zelo dobra... No, tako je tudi prav, za koga pa naj bi delali muziko če ne za svoje poslušalce. Še to, dolžan sem odgovor Moniki, na temo Evrovizije seveda. Praviš, da ti hrvaška pesem "Probudi me" ni bila kaj preveč všeč. Hmmm... po pravici povedano, tudi jaz nisem bil preveč navdušen, preveč je zadeva skopirana po sistemu Spice Girls..., tako kot pri nas Napoleon (se mi zdi) po C.I.T.A. in to folk valda po-grunta. Hrvatice so bile, če se ne motim 16. Žreb ane... nagrado tokrat prejme Anica Ora-žem, Ljubljanska 80, 1230 Domžale (v Domžalah imate pa res cool poštno številko • definitivno). TOP 3 1. Mikice vseh sort 2. World In Motion - D.J. Bobo 3. Nebo je žalostno - Pop Design NOVOSTI Hja... kar nekaj jih je, novosti namreč. Najprej o ostanku nekdanje Nirvane, basist in bobnar sta namreč ustanovila skupino Foo Fightcrs, nedavno pa je izšla njihova druga plošča "The Colour And The Shape", pol so tle večkratni obiskovalci Slovenije The VValkabouts "Nighttovvn", če malo pokukamo na nemško sceno, bomo našli popularno žensko skupino Tic Tac Toe - "Klappe Die 2te", novo kaseto imajo Die Blumchen (rožce) in finallv veliki Miha Jakič alias Michael Jackson, za katerega še vedno velja, da bo letos gostoval v Ljubljani. Ko smo že pri koncertih, v soboto, 24. maja, bodo v Ljubljani nastopili C.I.T.A., v torek, 27. maja, v Križankah trije teno..., pardon trije, ki so IN, Lovšin, Predin in Kreslin, Laibachi bodo na istem mestu koncertirali 31. maja, dogodek junija ali pa tudi koncertne pomladi pa bo zagotovo koncert Neila Jounga s skupino Crazy Horse 24. junija v Ljubljani. Toliko zaenkrat. Vse vstopnice so na voljo pri Aliga-toriju. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 263: Kdo so tisti trije slovenski rockerji, ki so slavni najmanj toliko kot trije tenorji in so full "IN", kar bi v prevodu lahko pomenilo blazno popularni - in njihova popularnost pač ne mine (boste vidlei, koliko bo v torek na koncertu folka)... to je dejstvo. Torej, tri priimke hočem. Rešitve čakam na Gorenjski glas do srede, 28. maja, pripis "Jodlgator". Še dva od-govorčka : Mojca cedejka od Gine G "Fresh" se pri Aligatorju dobi, karte za U2 pa so tudi še, ane Katarina. Čav... DISCOTEKA RADOVLJICA Panes po 22. uri koncert skupine THE DRINKERS V soboto zvečer D. J. MARX r =?ADiO <=?Anj 913 Fn IfTIRIO VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Radio Kranj Lestvica 1. UPANJE - Gorenjski muzikantje 2. ANITA - Halo 3. ŠEL SEM VRH PLANIN - ans. Bavant 4. MOJA LJUBICA - Rock'n band 5. KADIŠ KOT TURK - Štirje kovači 6. NE GREMO SPAT - Gamsi 7. ZDAJ DRUGI ROŽICE SADIŠ - Anita 8. MARTINOVA POLKA - Slavko Avsenik in Gašperji 9. NAJLEPŠE PESMI - Hazard 10. PRONTO GIUSEPPE - Kraški kvintet in Braco Koren 11. BO ŽE ŠLO, PRAVI STRIC - Fraj kinclari 12. NA SLOVENSKI ZEMLJI - Boris Kopitar 13. NAJINA USODA - Marjan Zgonc in Jožica Svete 14. PESEM ZVONOV - Štajerskih 7 15. ZA OČETOV PRAZNIK - Ptujskih 5 Oddaja je bila na sporedu v petek, 25. 4. 1997, na Radiu Kranj. Nagrajenci dobijo praktična darila in jim čestitamo. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 30. maja, ob 19.30 uri. Kupone pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj - Vasovanje s Podokničarjem. KUPON Vasovanje s Podokničarjem Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: 24 If ft DOBRE LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. MICHAEL JACKSON - BLOOD ON THE DANCE FLOOR 2. DAZ - PODOBEN SEM ZMAJU 3. U2 - STARING AT THE SUN 4. SAVAGE GARDEN -1 VVANT YOU 5. (NEW) NEK - LAURA NO CE 6. TIC TAC TOE - VVARUM 7. (NEW) N-SYNC - HERE WE GO 8. TANJA RIBIČ - ZBUDI SE 9. (NEW) DJ BOBO - ITS MY UFE 10. MAGIC BEAT- MLADOST NA STOPNICAH 11. (NEW) GARY BARLOW - LOVE WONT WAIT 12. R. KELLY -1 BELIVE I CAN FLY 13. (NEW) GEORGE MICHAEL - STAR PEOPLE 14. CAUGHT IN THE ACT - DO IT FOR LOVE 15. GINA G.-FRESH LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. SCOOTER - FIRE 2. DR DJ CERLA - THE DJ MIT'S SATURDAY NIGHT 3. 2 FABIOLA - FREAK OUT 4. LE CLICK - CALL ME 5. NO MERCY- PLEASE DONT GO 6. POWER DANCERS - NE ŽELI SI ME 7. DISCO NATION - ROČK THE JAM 8. ALEXIA - UH LA LA LA 9. SEXMAN - m NOT A TAXMAN 10. DJ OUICKSILVER - FREE 11. (NEW) RED 5-LIFT ME UP 12. BROOKLYN BOUNCE - GET READY TO BOUNCE 13. (NEW) 2 ALIVE - ŽELJA SRCA 14. CAPTAIN JACK - HOLIDAY 15. DJ PANDA feat. NADIR - TRUE LIFE * 16. (NEW) MARTINA - LIBRA Ml AMOR 17. (NEVV) REGINA - DAY BY DAY 18. N-TRANCE - D.I.S.C.O. 19. (NEW) DJ MIKOP - CLEMENTINE 20 SPACE FROG - FOLLOVV ME 21 JOGGY - INDIAN POWER 22. GALA-LETA BOY CRY 23. DAFT PUNK - AROUND THE WORLD 24. BLACKVVOOD - MY LOVE FOR YOU 25. THE JUNK PROJECKT- JUNKHUNTERS 26. PRINCESS HORTENSIA - COME ON ALL OVER ME 27. (NEW) DESIC - WHEN O LOSE CONTROL 28. IMPERIO - VVINGS OF LOVE 29. FUTURE BEAT -100 % PURE LOVE 30. (NEW) NOSTRUM - THE END E-MAIL RSALOMON® SIOL.NET . TRZISKI HIT LESTVICA NAJ GLASBE RADIA TRŽIČ vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Živjo! Najprej naj razveseliva Deana Zeliča iz Križev, ker je srečni nagrajenec Tržiškega hita in našega pokrovitelja HOTELA GRAJSKI DVOR iz Radovljice. Vsi skupaj mu za ta srečni žreb čestitamo. Čestitamo pa naj tudi vam oz. bolje rečeno, naj vas pohvalimo za obilico dopisnic, za katere se vam skupaj s pokroviteljem zahvaljujemo. Torej, kmalu bo prišel ponedeljek in z njim tudi oddaja Tržiški hit, ki bo polna dobre glasbe in še drugih prijetnih stvari. Nenazadnje je tudi gostja super. Prava faca je in zna narediti velik show. Ne pozabite na ponedeljek, 26. maja, in ne zamudite nas: Vesna, Dušan in Sabina. Lestvica: 1. Together and forever - CAPTAIN JACK (1) 2. Mama - SPICE GIRLS (8) 3. Prosim, ostani - NAPOLEON (2) 4. Love shine a light - THE VVAVES (14) 5. If I ever see you again - WET WET WET (6) 6. Sonce je zašlo - POP DESIGN (novo) 7. Do it for love - C.I.T.A. (novo) 8.1 believe I can fly - R. KELLY (3) 9. Fire - SCOOTER (novo) 10.1 don't want to - TONI BRAXTON (11) 11. Saturday night - SOUEEZER (4) 12. Don*t let go - EN VOGUE (5) 13. Listen to your heart - TASHA (13) 14. Jagode in čokolada - ROK'N'BAND (12) 15. Holiday - CAPTAIN JACK (novo) 16. Let's tvvist again - CHUBBY CHECKER (old) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 26. maja. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIA SORA 1 UREJA: SAŠA PIVK POP DESIGN: Sonce je zašlo I. DEL 1. VILI RESNIK: Tvoja pesem 2. TANJA RIBIČ: Zbudi se 3. OLIVER ANTAUER: Ker sem zaljubljen 4. DRINKERS: Žeja me muči 5. ANDREJA MAKOTER: čas naj se ustavi II. DEL 1. POP DESIGN:.Sonce je zašlo 2. FARAONI: Srečna 3. KINGSTON: Kam hitiš 4. ROK'N'BAND: Jagode in čokolada 5. GAMSI: Ne gremo spet Živio! Dve nagradi smo podelili tudi v sredini glasbeni oddaji. Prejmeta ju Brigita Ptičar, Stari log 44, Pragersko in Ivo Trebar, Benedikova 40, Kranj. Čestitke, sicer pa jih zasluži tudi poslušalec Janko, ki je vodil tokratnjo lestvico. V oddaji smo gostili Prezrte in predstavili projekt MARRYANN. Pestro In zabavno bo tudi v naslendji oddaji, ki jo bo vodila Marija Primožič, Izžrebana poslušalka. Lepe majske dneve vam želi Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: TVS 1 7.50 Včeraj, danes, jutri 7.55 Radovedni Taček: Leča 8.10 Pod klobukom 9.00 Zgodbe iz školjke 9.35 MPZ Celje - in meoriam Egonu Kuneju 10.10 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih, avstralska nanizanka 11.00 Hugo, TV igrica 11.30 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Taborniki in skavti, 18. oddaja 15.10 Sprehodi v naravo, 10. oddaja 15.30 Vrč, iranski film 17.00 Obzornik 17.10 Čarobnost Alp, nempka dokumentarna oddaja 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.50 Utrip 20.10 Teater Paradižnik 21.10 Za TV kamero 21.25 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.30 Zlata naveza, angleška nadaljevanka TVS 2 8.00 Euronews 13.05 Nihče ni popoln, ameriški film 14.30 Roka ročka 15.30 Izzivalci, francoska nanizanka 15.55 Košarka NBA Action 16.25 Teniški magazin 16.55 Rallv Saturnurs, reportaža 17.55 Finale slovenskega pokala v rokometu (ž), prenos 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Zapeljevanje Joeja Tvnana, ameriški film 21.40 Cesarstvo žuželk, angleška poljudnoznanstvena serija 22.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija s Sonjo Gabršček 23.10 V vrtincu 23.40 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Piksi in Diksi, 1. del risane serije 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooperjeva druščina, ponovitev 11.45 Princ z Bel Aira 12.10 Sobotna matineja: Restavracija Sunset, ponovitev filma 14.40 Kako je bil osvojen Divji zahod 15.35 Ta čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Loretta Svvvitt 17.00 Disnev predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Favvltv Towers, 7. del nanizanke 20.00 Sobotni večerni film: Umor po naročilu, 2. del ameriškega barvnega filma; Keith Carradine 21.00 Popolnoma moderna Millie, ameriški barvni film; Julie Andrevvs 23.55 Vroči pogovori, 9. del erotične nanizanke 0.25 Vroča stava, erotični film 2.00 Video strani POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Re-boot, mladinska serija 9.00 Klop, risana serija 9.30 Peter Pan 10.00 Parker Lewis, mladinska serija 10.30 Flipper, mladinska serija 11.15 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Obraz tedna, ponovitev 12.30 Samski stan, ameriška nanizanka 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverlv Hi lis 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 17.45 Her-kul, ameriška nanizanka 18.30 Xena, 6. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Tito in jaz, jugoslovanska komedija 22.00 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Stekli psi, ameriški barvni film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 13.00 TV prodaja 14.45 TV prodaja 15.00 Salon, ponovitev 16.00 Tečaj francoščine 16.30 Videoboom 17.30 Superkongres, 1. del 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Izgubljeno zaupanje, film 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 8.05 TV koledar 8.10 Poročila 8.20 Leteči medvedki 8.45 Klub D.D., ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.00 Risanka 11.10 Levi, dokumentarni film 12.00 Poročila 12.20 Morje 12.55 Izgubljeni angel, ameriški film 14.35 Briljantina 15.25 Filipovi otroci 15.55 Skupaj v vojni - skupaj v miru, informativno-politična oddaja 16.25 Mačka za mizo, mladinski film 17.25 Poročila 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Sinovi nevihte 19.03 Na začet ku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Coca cola, nagradna igra 20.25 Kokok, ameriški barvni film 22.25 Opazovalnica 23.00 Svet zabave 23.30 Polnočna premiera: Plima življenja, film HTV 2 11.35 S knjigo v glavo 12.40 Acapulco - telo in duša, ponovitev nadaljevanke 14.15 Zakon v L.A., ponovitev 15.05 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 15.55 Alpe - Donava - Jadran 16.25 Trgovski narod v zahodni Afriki, dokumentarna oddaja 17.20 Turbo Limach Show 18.50 Risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 21.20 Na koncu sveta, dokumentarna oddaja 21.50 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo, dokumentarna oddaja 22.25 Ograje našega mesta, ameriška nadaljevanka 23.10 Zlati gong AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.05 Harry in Hendersonovi 12.25 Življenje in jaz 12.50 Šport: Formula 1, VN Španije, prenos treninga 14.05 Šport: Tenis, turnir ATP (m), prenos iz St. Poltna 16.25 Melrose Place 17.15 Savannah 18.00 Nogomet, 1. avstnjska zvezna Iiga21.05 Prosta igra, avstrijska TV komedija 22.35 Rambo, ameriški akcijski film 0.10 Night Rhytmus, ameriški erotični film 1.45 Brannigan, ameriško-angleška kriminalka 3.30 melrose Place, ponovitev 4.20 Night Rhvtmus, ponovitev ameriškega erotičnega trilerja AVSTRIJA 2 11.00 Topovi iz Tobruka, ameriški vojni film 12.45 Neznani svet 13.00 čas v sliki 13.10 Beraški študent, nemška filmska opereta 14.40 Hura, spet smo samski, nempka komedija 16.05 Slikovnica Avstrije 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Nepozabni konec tedna... v Salzburgu, nemški TV film 21.45 Čas v sliki 21.50 Humor ne pozna meja, ognjemet skečev s Felixom Dvorakom 23.05 Čas v sliki 23.10 Pogledi od strani 23.55 priča obtožbe, ameriška TV kriminalka 1.30 25. ura, francoska filmska drama 3.25 Pogledi od strani 3.30 Modern Times, ponovitev 4.00 Nogomet, ponovitev 5.00 Schiejok, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.45 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 485 (ponovitev) 20.25 Duhovna misel -52. oddaja 20.35 Glasbeni spot 20.40 Taborniški vestival - Kranj '97 21.20 EPP blok - 3 21.30 Iz produkcije lokalnih televizij Slovenije: TV Novo Mesto 22.00 Odprti ekran (ponovitev) 22.15 Kamera presenečenja - 78. oddaja: S Strojevim helikopterjem na Triglav 22.30 Odprti ekran - 2. del (v živo) - Ali me poznate? 23.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 143. oddaja 00.00 Z vami smo bili... nasvldenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.32 Videostrani LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Too much - mladinska kontaktna oddaja, ponovitev/ Tokrat so mladi voditelji klepetali s pop pevko Sendi, njeno prijateljico Gogo, na treningu so obiskali državne prvakinje osnovnih šol v rokometu, pripravili horoskop, sesavili lestvico 5&5, predstavili novo rubriko BOMBASTIČNO itd... oglejte si ponovitev, saj je oddaja nadvse zanimiva. TV ŽELEZNIKI 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Prvomajski sprehod po deželi 19.05 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Ocena tekmovanja Triglav trophi 1997 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja KINO 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 18.25 Iz produkcije ZLTV.Slovenije 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Video boom 40 22.30 Film 24.00 Top spot 00.05 Erotični film 1.30 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:3. Začetek posvečamo pogovoru z županom občine Cerklje. Nadaljevali bomo z glasbo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali, nekaj besed namenili tudi današnji prireditvi Rdečega križa v Tržiču. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj. Nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili, tokrat so ga v studiu Zelda pripravili posebej za Radio Tržič. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30' Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 8.45 Ura srednjih šol 10.00 Psihologinja o družini 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 13.45 F 1 HELP 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, Osmrtnice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 7.00 2. jutranja kronika 7.55 Skriti mikrofon 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kulinarike 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL - na slovenskih vinskih cestah do 15.00 15.05 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Notranjsko kraški mozaik 17.00 S totega konca - štajerski mozaik 18.00 Sobota v Ljubljani 18.25 Skriti mikrofon 19.30 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program «iwuu; 064/223-111 to3®MM3 GLAS CENTER amer. akcij. krim. NEVARNO TVEGANJE ob 17. in 21. uri, amer erot spekt. SLAČIPUNCE ob 19. un STORŽIC hrv kom. KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU ob 17. in 21.30 uri, angl. drama SKRIVNOSTI IN LAŽI ob 19. uri ŽELEZAR amer. kom. ZVERINE ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA slov. film OUTSIDER ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA film katastrofe DANTEJEV VRH ob 18. uri, druž. kom. MATILDA ob 20. uri BLED druž. kom. MATILDA ob 18. uri, film katastrofe DANTEJEV VRH ob 20. uri ŽIRI amer. kom. MARS NAPADAob 20.30 uri TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.00 Včeraj, danes, jutri 8.05 Ozare, ponovitev 8.10 Željko, avstralska nanizanka 8.40 Živ žav 9.30 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.35 4 x 4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 10.00 Koncerti za mlade, ponovitev 16. oddaje 10.55 Svet divjih živali 11.25 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 14.15 Planet In, ponovitev 15.35 Mož iz Alama, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Ljudje in zemlja, posnetek javne prireditve 18.40 Korenine slovenske lipe, 6. oddaja 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Odetje in sinovi 22.10 Poročila, vreme 22.20 Kronika EMK 22.25 Kolos, ameriški film TVS 2 8.00 Euronews 10.40 Mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 11.35 V vrtincu, ponovitev 12.05 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 13.05 Izzivalci, francoska nanizanka 13.30 Nibelunški prstan, 1. dejanje opere Richarda VVagnerja 15.25 Kolesarska dirka Giro d'Italija 15.45 Evropsko prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Patra-sa 16.30 Evropsko prvenstvo v odbojki: Kvalifikacije (m), Slovenija - Češka, posnetek iz Maribora 17.55 Slovenske Konjice: Kvalifikacije za EP v košarki (ž), Slovenija - Belgija, prenos 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Bramvvell, angleška nadaljevanka 20.55 Alpe Jadran 21.20 Svet čudes, avstralska dokumentarna nadaljevanka 21.50 šport v nedeljo 22.30 Evropsko prvenstvo v športno ritmični gimnastiki, posnetek iz Patrasa 23.15 Kolesarska dirka Giro d'ltalia 23.35 Večer popularnih opernih zborov TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Piksi in Diksi, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.45 Nedeljska matineja: Popolnoma moderna Millie, ponovitev filma 14.00 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 14.10 Daktari, nanizanka 15.10 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 15.35 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.00 Alf, 54. del 16.30 Muppet show: Joan Baez 17.00 Disnev predstavlja: V širnih dolinah, 1. del mladinskega filma 17.50 Korak za korakom, nanizanka 18.15 Vitez za volanom, nanizanka 19.05 Filmske čarovnije: Divji Hollywood, 1. del dokumentarne oddaje 20.00 Mantis, nanizanka 20.50 Kung Fu, nanizanka 21.35 Nema priča, 7. m 8. del nadaljevanke 23.15 Odklop, ponovitev 23.45 Video strani POPTV 8.00 Pujsi dol, 4. del 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Maček Felix, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, ponovitev 12.00 Argument 12.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 13.00 Formula 1: Barcelona, prenos dirke za VN Španije 16.00 Samski stan, ameriška nanizanka 16.30 Brez zavor, ponovitev 17.30 Gorski zdravnik, nemška nadaljevanka 18.30 Ja jug, kanadska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Beverlv Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 VN Španije: vrhunci 22.15 Faust, nemška nanizanka 23.00 Formula 1. Barcelona, ponovitev dirke za VN Španije 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 12.00 Angelus, prenos iz Vatikana 12.15 Superkongres, 2. del 13.15 Trije mušketirji, risani film iz serije Velike avanture 14.15 TV prodaja 14.30 Šport: Mednarodni športni dogodki 15.00 TV prodaja 16.16 Utrinek z razstave v Arboretumu Volčji potok 15.30 Izziv, ponovitev 16.30 Ostržek, otroški glasbeni film 18.00 Živali 18.30 Risanke 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Fenix, 24. del avstralske nadaljevanke 21.00 Z glasbo v srcu 21.30 Brez imena, brez namena 22.00 Angelus, ponovitev 22.15 TV prodaja 22.40 Dnevnik 22.50 Video kolaž HTV 1 12.30 Kmetijska oddaja 13.15 Dokumentarno folklorna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Risanka 14.55 Oprah Show 15.45 Vojna gospoda Rmgstreeta, amer iškl film 17.15 Poročila 17.25 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 18.15 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Komedije 20.50 White Palare, ameriški barvni film; Susan Sarandon, James Spader 22.40 Opazovalnica 23.10 Seks, cenzura in film, dokumentarna oddaja 0.00 Poročila HTV 2 8.20 TV koledar 8.30 Na koncu sveta, ponovitev 9.00 Marisol, ponovitev 12.30 Dosjeji X, ponovitev 13.15 Polnočna premiera: Hedda Gabler 15.35 Zlati gong, ponovitev glasbene oddaje 16.20 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo, ponovitev dokumentarne oddaje 16.35 Risanka 16.50 Balet 17.35 Medvedji govor, dokumentarna oddaja 18.35 Popaj, risana serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 21.15 Top šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Vidi-kon 23.40 Vrnitev v preteklost, francosko-nemško-britanski barvni film; Jason Robarts AVSTRIJA 1 12.50 Non stop neumnost 13.20 Šport: Formula 1, prenos dirke za VN Španije, iz Barcelone 15.45 Osemnajst ur do večnosti, angleški triler 17.30 Gospod Bean, angleška humoristična serija 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 20.15 Dave, ameriška komedija; Kevin Klice, Sogourney Weaver 22.05 Colum-bo, ameriška TV kriminalka 23.40 Čas v sliki 23.40 Čas v sliki 23.45 Kraj zločina: Trgovanje z umori, nemška TV kriminalka 1.15 Rambo, ponovitev ameriškega akcijskega filma 2.40 Leto v peklu -Leto nevarnega življenja, ponovitev av-strijsko-ameriške politične drame 4.30 Borim se zate, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 10.20 Salve smeha 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.20 VVildlife: Zebre - na prvi fronti, dokumentarni film 14.50 Cesaričin kurir, Poroka 15.20 Heintje - srce gre na pot, nempka glasbena komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 19.59 Volitve v Franciji, prvi izračuni 20.15 Princesa iz St. VVolfganga, nemški domovinski film 0.50 Čas v sliki 22.05 K stvari, politična diskusija z zanimivimi temami 23.15 Vizije 23.25 Preprosto klasično: Horovvitz v New Yorku 0.10 Teden kulture, ponovitev 1.10 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha - otroška oddaja (ponovitev) 9.40 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Tedenski izbor - župan z vami: občina Medvode - župan: Stane Žagar (ponovitev kontaktne oddaje) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 485 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 52. oddaja 11.25 Top spot 11.30 Iz produkcije lokalnih televizij Slovenije: TV Novo Mesto 12.00 EPP blok - 3 12.05 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 143. oddaja 13.05 Z vami smo bili... nasvldenje 13.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.07 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 Nedeljski film: Neuničljiv TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 In 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.20 športni utrinek 20.00 Zanimivosti iz vrtca pri OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napo vednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Holandksa vas na Gorenjskem 19.05 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Prvomajski sprehod po deželi, ponovitev 20.55 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.60 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.06 3, 2. 1 GREMO, KINO zabavno glasbena oddaja - ponovitev 1 Nora nedelja: zabavno nedeljsko P°Pfi i[ 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket « Napoved sporeda za ponedeljek 1*' Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV pr°*£ 18.05 Otroški program: Ura P'8"'1-. 18.25 Video boom 40 19.40 Top 19.45 TV prodaja 19.50 Spored ■ Glasbeni mix 20.30 Potovanja: Ke ' 21.10 Nedeljska reportaža 21.30 ^j, 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja ** Video strani RA KRANJ * (i 5.30 Začetek programa, uvodna poved 5.50 EPP 6.00 Pregled dog*3^. - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 ^ Slovenija - Druga jutranja kronika Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP ^ Oziramo se 8.30 Hov, ne znam 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet 0&S ,00 Prelepa Gorenj^ 0 EPP 11.00 Po dorn* 9.50 EPP 10 Preddvor 10.50 na kranjskem radiu v izbor naro' bavne glasbe 11.50 EPP 12.00 Brezi ni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zan 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP J* Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila SL EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in 0M RS 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, w 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni pW(i - Glasba po izboru Marijana Ko .• 24.00 Zaključek programa Radia rva" R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo s% Klepetalnica. Ob 11:30 bomo prisluhnili oddaji Potuj z menoj; . 11:40 bo na sporedu oddaja P'an"gpi šopek, ki jo pripravlja Ivko Berg ^ Točno opoldne, torej ob ^'^'^o bomo sprehodili po Tedenskem -zaiku in pregledali vse pomemDn dogodke, ki so se v naši okolici Z9 v preteklem tednu. Ob ^*jji|l vabimo, da prisluhnete N«" ii duhovni misli. Sledil bo P0^0]^ aktualni temi. Obvestilom boste ' ^ prisluhnili ob 12:50. 13:10 je Osmrtnice in zahvale. Sledile ^ glasbene čestitke. Za prijeten * ^ delovnega tedna bomo ob ^ poskrbeli tako, da bomo za Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga PJSjj kronika 7.50 OKC 8.00 Mm" v11.0» 9.30 Uvod 10.00 Trgovina Tng'av 0flC Mali oglasi 12.00 Osmrtnic"; »$0' voščila 1~ Zelandija" in odmevi tema 18.00 Minute za ljubitelje glasbe 19.30 Zaključek programa 13.00 Nedeljska tern* > a" 14.00 Voščila iS^Dgtf •Vi 16.00 Voščila 17.00 N**"& nnn Minut« ?a ljubitelje R SORA «40 ^ 8.00 Napoved programa AktualJ zgodovinski spomin 9.00 * tema - 50 let žirovske Alpine .p škofjeloški tednik 11.40 j'go čel Nedeljska duhovna misel 1*: . tf.t tltke 13.30 čevljarski spomin' RA Slovenija 16.00 Glasbena * ^} java 17.30 Nedeljsko srečanj* Odpoved programa R RGL c 90 5MH' KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 9* LJUBLJANA: 105,1 MHZ ceS<< 6.30 Jutranji servisni prog'3" j nO I vreme, avtobusni promet- • jutranja kronika, prenos Ra ' dfjaj8k. 7.30 Kaličopkova druščinai • ^^Ijs* najmlajše ergeelovce 8.30 jutro 8.35 Skriti mikrofon »-^. fff 9.30 Kam danes v Ljub^piif Duhovna misel 11.00 Nedelja v|oy vor 12.00 Dvoglavi levji car 'JVZjM 13.00 Mladi RGL 15°°3O 5!| Informacije 15.15 Novice tovna zbirka hitov i6-1^^ NfdH reportaža 17.15 Novice 17-^ ,ay "p.< ka dežurstva 17.45 Dee -■ - fyfK 18.25 Skriti mikrofon 19-1 R ^ 19.35 Vreme 20.00 Od San n 0P| San Rema, pripravlja m voai ^ 21.00 Ponovitev pogovora * r0jr» kim gostom 22.00 Nočni k RGL-a R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji P/°0rJjS *J Duhovna misel, svetnik dn 5 Dop. inf. oddaja 9.00 Prej * maše 10.00 Reportaža 1^-' 17-, in pozdravi naših poslušaie jn, Slovencem po svetu in om histvcno razlikuje od drugih kriznih eHe ,'J5?' ie hilo življenje v mestu odvisno od same ■^tovarn Mik največkrat umetno postavljene Uni f4reniclina razlika med Tržičem in nekater-Tržij Ug'mi slovenskimi mesti je v tem, da je irna ie*}od°vinsko povezan s čevljarstvom, saj trijsko x v n\cm lak0 rokodelsko kot indus-Tržijjj pičijo. Po podatkih, ki jih hranijo v irneii Z11 muzeju, so ob koncu 19, stoletia Pa ji^ • v Jarja v skoraj vsaki drugi hiši, največ ^»lUcr v pod farno ccrkviJ°- Za delavnico lesen 1 kar dnevni prostor, kamor so postavili 0krop|g°d,J 'n nanj čevljarsko mizico ter Poskrbellnnožnc stolčkc Za razsvetljavo je s,ekiCni tako imenovana "Luč na gavge", s vorJ0 /m! Kroglami napolnjenimi s prekuhano Jarocjg1 ,J,C svetlobo usmerjala v čevljarjevo • uPiti "mC na gavge" je danes mogoče ^elke v, oraJ vsaki trgovini, ki prodaja ustanovili že leta 1903, prvi tovarniški objekt pa zgradili leta 1911. Peko nosi ime po ustanovitelju Petru Kozini. ^W že omenjenem Tržiškem muzeju je vso to zgodovino mogoče videti na lastne oči. Pa ne le tega, ampak še kaj več. Obiskovalci se lahko seznanijo z zgodovino cehovstva in predvsem usnjarstva, ki je s čevljarstvom tesno povezano. Usnjarstvo se je razvilo zaradi tega, ker so imeli v Tržiču zanj idealne pogoje, predvsem pa živahno trgovinsko povezavo s severom. Zato ni čudno, če so tamkajšnji usnjarji nekoč sloveli po vsem avstrijskem cesarstvu in tudi dlje. ▼ se to so torej tiste stvari, ki nam dokazujejo, da tovarna Peko v Tržiču ni tujek, rešitev socialnega problema občine pa je brez dvoma povezana tudi s tem, koliko je občinska oblast pripravljena na problem gledati s širše perspektive. V svetu se namreč že dolgo zavedajo, da je za reševanje vsakodnevnih problemov najprej potrebna dolgoročna vizija. Toda ali jo v Tržiču imajo? Ali jo imajo tisti županovi pristaši, ki so pred kratkim svetnike na občiskem svetu pričakali s parolami, kot je "Mi smo Tržič, svetniki, kaj pa vi?" Ali pa doslej neznani "Odbor za napredek Tržiča", ki je vabil ljudi na shod s ciljem, da "z mirno in dostojanstveno podporo izrazijo strinjanje z delom in uveljavljanjem pozitivnih idej legalno izvoljenega vodstva občine Tržič." ■Bolj se zdi verjetno, da se Tržičani sami zapletajo z dnevnopolitičnimi spori in spopadi, saj je to od nekdaj najboljša formula za preusmerjanje pozornosti s ključnih problemov. Ob tolikšnem kravalu in hrupu, kot ga je v zadnjem času mogoče slišati s tržiške strani, predlogi o tem, kako bi iz Tržiča naredili na drugih koncih Slovenije vsak dan znova prevzemajo iniciativo, ki bi jo v Tržiču zaradi svoje zgodovine prav tako lahko imeli. Idrijski muzej na primer je pravkar prejel pomembno evropsko priznanje za svojo muzejsko zbirko, ki so jo uredili ravno na osnovi povezanosti mesta s tamkajšnjim rudnikom živega srebra. Znano je, da je bil muzej v Kobaridu razglašen za najboljši evropski muzej, v Sečovljah pa so postavili imeniten muzej solinarstva in z njim pokazali še to, da je tak muzej lahko celo komercialno uspešen, saj v njem med drugim sol tudi prodajajo. Oblasti v teh občinah vsekakor imajo svojo dolgoročno vizijo, priznanja zanjo pa so prejele v zelo kratkem času, saj svet sam že dolgo išče tovrstno kulturno in turistično ponudbo. V Tržiču pa se te stvari ponujajo kar same od sebe, vendar kaže, da zanje ni pretirane vneme. I*oljski veleposlanik v Sloveniji je že pred časom predlagal, da bi v Tržiču prirejali nekakšna spominska srečanja na dr. Toneta Pretnarja in se s tem oddolžili njegovemu ogromnemu delu na področju prevajanja iz poljščine, toda mestna oblast bi nedvomno morala povedati, ali jo take stvari sploh zanimajo. Na takšne Pretnarjeve dneve namreč ne bi prihajali samo ljudje iz okoliških vasi, ampak mednarodni strokovnjaki ter intelektualci, ki bi na svoje oči hitro videli in predvsem začutili kulturni in turistični utrip mesta. Take ljudi bi na moč zanimala povezava med Mallvjevo hišo kot arhitekturno najpomembnejšo stavbo v spodnjem delu trga in tržiško Čevljarsko industrijo. Hoteli pa bi vedeti in videti še precej več. Resno vprašanje pa je, ali jim mesto zdaj lahko na vsa njihova prijetno in predvsem kulturno mesto najbolj vprašanja sploh odgovori. , spominjajo na glas vpijočega v puščavi. »anes je precej bolj verjetno, da bi se ti ^en* Vcns*e ljudske obrti, saj spada Tamkajšnja politika v svoji vnemi za tovrstna obiskovalci v mestu soočili s kakšno stavko ali v!Cvj£a n;i*i!i najbolj izvirnih spominkov. razmišljanja očitno nima časa. Pa ne gre le za pa vsaj z javno manifestacijo v županovo pod- čas. bolj <> ncJes«. arno Postavila okoli leta 1874, 3te ? Jima je pridružil še domačin Mally, t ^crea ma Prein*enovala v "Mally n >«Va'ni »ft.Med vojnama s., imeli v Tržiču letos celo v Ljubljani. ^ V Narodni galeriji v Ljubijo f končuje 3. Slovenski muzejski jem na temo muzejska pedag05^ dejavnost. Kako je s to dejavno** v Tržiškem muzeju? , "Pedagoška dejavnost je v muzeju dokaj razvita, saj so P*0** mi vodenja prirejeni na posame J ciljne skupine: za šolske skupil , povezujejo z učnimi načrti, Y odraslih pa vsebujejo tudi nac življenja v obdobju, ki jih pr»ka jeo tehniSke zbirke. ff Med pedagoško dejavnost roPt mo uvrstiti tudi študijske kroz kjer so udeleženci sestavili zanim (jJ in odmevno publikacijo Trži**?^ fletne, kjer so predstavljene trz . anekdote kot odsev družaim jL življenja v Tržiču. S to dejavn*; bomo nadaljevali tudi v priflOdAT Tudi svetovanje pri iskanja ^ formacij, napotki pri uporab' ^ informacij sodijo v pedag1^ dejavnost. Z rodovnikom drlIjj|i Dobrin smo Tržičane sVoiib\,0jt da '.o se začeli zanimati za prednike in iskati o njih ri,/,st] podatke. Pri tem delu jim 1 jem pomagamo, saj tako prld m tudi do koristnih informacij # delo." Likovna dejavnost razstave del pomembnih umetnikov P°feg rednega strokovnega dela, predstavitve muzejskih zbirk in nekaterih kulturnih spomenikov v Tržiču in okolici, je med pomembnejšimi dejavnostmi muzeja prav gotovo tudi razstavna. Osrednji in najpomembnejši galerijski prostor je vsekakor moderni in iz stekla in betona pred slabimi tremi desetletji postavljeni Paviljon NOB. V njem razstavljajo nekatera najvidnejša imena slovenske likovne umetnosti. Ko je pred časom prof. Šter, vodja fržiškega muzeja, povabil v ta paviljon akademskega kiparja Takayukija Nagaija, ki Je bil v Ljubljani na podiplomskem študiju pri Prof- Dragu Tršarju, se ta kar ni mogel načuditi imenitnemu razstavišču. Trdil je, da Primernejšega prostora za svojo kiparsko razstavo ne bi mogel najti ne v Ljubljani, mti kje drugje, kjer imajo vsekakor galerijskih Površin dokaj več kot pa v Tržiču. Prav gotovo stekleni razstavni prostor delo arhiva Cirila Oblaka - žal ga ne obkrožajo 2^ene površine, le nekdanji zdaj povsem okrnjeni park - še najbolj ustreza kiparskim Predstavitvam, manj slikarskim. Takšne eksk-zivnosti si žal ne morejo privoščiti: res pa je, a Je razstavišče v vseh teh desetletjih tudi v ovenskem likovnem svetu postalo dovolj a°o in cenjeno, tako da pri sestavljanju letnega programa neredko ne morejo ustreči vsem željam po razstavljanju, ki jih pošiljajo likovniki iz vse Slovenije. "Med dvanajstimi, trinajstimi razstavami na leto je namreč kar nekaj stalnih - od razstave modne obutve na Šuštarsko nedeljo, do vsakoletne razstave likovnih del tržiških osnovnošolcev in tudi predšolskih otrok. Zadnjih deset let je stalna tudi spremljajoča razstava ob mednarodni razstavi mineralov in fosilov. Ves ostali razstavni čas pa se vrstijo predstavitve del akademskih likovnikov, tako iz Tržiča kot iz drugih slovenskih krajev in iz tujine. Doslej je v teh prostorih pojavila dela najvidnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev," se glede držiške likovne politike upravičeno lahko pohvali Janez Šter, ki ima besede hvale tudi za tržiško likovno vzgojeno občinstvo, ki zvesto spremlja razstavni pro- gram. Žal se razstavna sezona v paviljonu novembra zaključi, saj prostor ni ogrevan. Nekakšen vrh likovne sezone je običajno aprila in maja: letos je kot osrednji likovni dogodek v maju predvidena razstava slik akad. slikarke Klementine Golija. Med najpomembnejšimi likovnimi dogodki preteklega leta je bila prav gotovo razstava z naslovom Rokopisi koroškega akad. slikarja, letošnjega Jakopičevega nagrajenca, Valentina Omana. Tržiški muzej se je z avtorjem dogovoril tudi za organiziranje potujoče razstave, preko katere se je še v štirih slovenskih razstaviščih ob tej razstavi promovirala tudi tržiška razstavna dejavnost. Zdaj že nekaj časa. od jeseni 1995, ne deluje galerija v Kurnikovi hiši, saj je zaradi dotrajanosti stavbe prvo nadstropje, kjer so se vrstile predstavitve del likovnikov amaterjev in večine tistih, ki so šele začeli stopati na umetniško ustvarjalno pot, pa tudi etnografske razstave. Ker je potreb po razstavnem prostoru vedno več, kot pa je urejenih površin, se je zadnjih nekaj let odprlo še nekaj dodatnih, kot na primer v avli Peka, v Domu Petra Uzarja, majhno, a prijetno razstavišče pa je tudi v avli A banke. "Prav zaradi premajhnega razstavnega prostora v Tržiču, se nam je zdelo prav, da se v zadnjem času pojavljamo kot organizatorji in soorganizatorji razstav tudi drugod po Sloveniji," pravi Janez Šter," največ v Ljubljani, kjer imamo zelo dobro sodelovanje z Galerijo Vodnikova hiša, razstaviščem v Rogaški Slatini, pojavljamo pa se tudi v Avstriji, predvsem na Koroškem in tudi drugje." R°doslovje rodbina, iskanje korenin y° je pred dvema letoma Tržiški muzej pripravil razstavo z naslovom Rodovnik rodbine Dobrin, se je marsikdo spraševal, zakaj neki so °brinovi kot neplemiška rodbina. ^anes marsikdo, ne le iz S!roke, že razmišlja drugače. večina ljubiteljev rodo-i. vJa, predvsem splošnega, /Pušča iskanje plemiških Ve vneman Cel° sl°" SQnsko Rodoslovno društvo * 0snovali, vanj pa je vklju- na tudi tržiška etnologinja Dobrin je leta 1780 v cehovski knjigi čevljarjev vpisan kot čevljarski mojster in predstojnik ceha. V čevljarsko družino k Čiču se je priženil leta 1744, za čevljarsko obrt pa je izučil kar pet svojih sinov," je... Dobrinov rodovnik je grafično s pomočjo računalni- grafije in preostale materialne vire iz družinskega arhiva rodbine Pollak, ki je v sedanji stavbi muzeja opravljala usnjarsko in barvarsko obrt in svoj čas imela tu tudi tovarno za izdelavo kotenine. Rodoslovna raziskava družine Pollak seveda ne pome- adia r ^'juje rtncr-Lenac, ki na- ka za vseh dvesto petdeset let tega rodovnika rodbine Dobrin. pred i ■ tr*iškem muzeju že ptedh za^cto delo svojih rodov^kov. Proučevanje Je ov obrtniških družin razja°rncrnbno tudi zaradi gosnor1ltV<: nJ>hovc vloge v ra2v0j em in družbenem ^išk ^ravzaPrav so se v v $i0veni. muzeju med prvimi strokoCni^ sploh temeljito in ja, in v"° lotili tega področje t m zdaJ kažejo razis-..j^uoi zci0 uspc§no Od|očn Smo 8e v muzeju NnerLi' da bi predstavili Wrih noiSe rodb»ne v ne- ?aČW trž,8kih obrteh, smo *o r(XrStVo igrali-čevlja, s ercUi- ° D°brinovih, kat- ?* Sv a lne ,ahko ^sledimo P Pred i,' (/daj Povelj) CrLd !«om 1700. Za Trži- 1723 tJc Porr»embna letnica r°kn u -iQ bd Pri Sv. Ani lr*i$ke i "J. Dobrin- ^'četnik Unije Dobrinov. Juiij do danes oblikoval Miha Dobrin, razsežna predstavitev izjemno razvejanega drevesnega debla te čevljarske rodbine pa zdaj dopolnjuje čevljarsko zbirko v muzeju. Ni pa ostalo le pri raziskovanju te čevljarske rodbine, pač pa so se raziskovale tudi druge - kovaška rodbina Ahačiči, usnjarska in kovaška družina Pollakov, Malliji, ki so bili prav tako usnjarji in čevljarji in rodbina Peharče-vih, ki je svoje sledi pustila v barvarski in kasneje v usnjarski obrti. Raziskave teh in drugih tržiških obrtniških rodbin naj bi sčasoma poleg predstavitve Bornov in drugega sodile v načrtovano muzejsko mestno zbirko. "Poleg rodovnikov nekaterih obrtniških lodbin, bi v tej zbirki radi Še posebej predstavili dokumente, foto- Foto: Gorazd Šinik ni tako kot tudi ostale le življenjska obdobja posameznih članov t& družine, pač pa se sledi tudi pojav priimka, njegov obstoj in izginotje," pravi kustosinja Lenacova, ki se izredno dobro znajde med podatki z desetletji in stoletji obteženih župnijskih matičnih knjigah, ki so bile do leta 1784 pisane v latinščini, potem pa do začetka tega stoletja v nemškem jeziku, večinoma v gotici in tudi drugih virih, kot so na primer knjige župljanov. Dober vir podatkov so tudi razne družinske kronike, kronike krajevnih zgodovinarjev (na primer Kraglova knjiga) ter napisi in slike na nagrobnikih. Kdaj je umrl Vojteh Kurnik? O znamenitem tržiškem ljudskem pesniku sta v Kraglovih Zgodovinskih drobcih župnije Tržič dva različna datuma njegove smrti - 3. oktober in 3. november 1886. Kateri je pravi, doslej ni bilo mogoče ugotoviti, kljub temu da je Lenacova že pregledala nekaj ljubljanskih župnijskih matičnih knjig, saj je Kurnik umrl v Ljubljani. "Zakaj se pri nas povečuje zanimanje za rodoslovje? Med vzroki so gotovo tudi ti, da ljudje vedno zanima, od kod izhajajo. Slovenci so se v bližnji in daljni preteklosti izseljevali po svetu, tudi Trži-čani niso bili izjema. Mnogi so si ustvarili premoženje in ime, njihovi potomci pa sedaj iščejo svoje korenine, te pa so tudi tukaj v Tržiču," ugotavlja Nadja Le-nac, ki si pri svojem delu pomaga z ustreznim računal- niškim programom. Muzejsko gradivo o rodbini Dobrin sicer ni bilo publicirano, vsekakor pa se bo to zgodilo s prav tako, če ne še bolj zanimivo rodbino Pollak, katere sledi, tudi obrtne, so ostale še po drugih slovenskih krajih (Kranj, Kamnik, Ljubljana, Vrhnika) in tudi v tujini (Beljak, Celovec, Dunaj...) Etnologija ŽLEFE M MM fllf ZATEM V ZBIRKO V okviru Mednarodne razstave mineralov in fosilov imajo v krajevni skupnosti Jelendol lepo navado, da v sodelovanju s Tržiškim muzejem v svojem kulturnem domu odprejo kakšno razstavo. Lani je bila to razstava o Bornih, veleposestnikih, letos pa je višja kustosinja Mateja Gašpirc pripravila predstavitev že opuščenega oglarjenja. Oglarjenje je bilo nekdaj ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti tržiške okolice, saj je oglje odkupovala tudi Kranjska industrijska družba za jeseniško železarno. Kasneje je postopoma usihalo, v zadnjih štiridesetih letih pa povsem zamrlo. Zadnjo oglarsko kopo so v Jeledolu skuhali leta 1983 na željo ostarelega Štefana Razložnika, ki je znal oglariti. Bivši oglarji, ki so oglarili v gozdovih katastrske občine Sv. Katarina so ostareli, zato so za letošnjo postavitev kope zaprosili kmeta Franca Pogačnika iz Nemilj nad Bes-nico. "Oglarsko kopo smo razstavili v dvorani v Jeledolu, kasneje pa jo bomo kot stalno postavitev prenesli v naš muzej v gozdarsko zbirko. Gre za maketo v naravni velikosti, višine več kot dva metra. Vendar pa kopa ni celovita, gre le za izsek, ki lepo pokaže iz česa in kako je kopa sestavljena," je povedala Mateja Gašpirc, ki je za razstavo pripravila tudi spremno brošuro. V njej je med zanimivostmi oglarjenja predstavljena tudi vrsta oglarskega orodja z narečnimi imeni. Skice so delo Matjaža Meglica. Tovorjenje oglja je Tržiški muzej izbral tudi za svojo predstavitev na letošnjem Muzejskem salonu, sejmu slovenskih muzejev, ki se odvija od 19. do 24. maja v Narodni galeriji v Ljubljani. Vendar pa tja niso prenesli oglarske kope, pač pa le "žlefe", neke vrste vlečne sani s pletenim košem. Naložene z ogljem so v dolino oziroma do prve poti dostopne z vozovi privlekli z volovsko vprego. Kopa je seveda prevelika za vedno pretesen razstavni prostor na sejmu, jo pa bodo - seveda razstavljeno - kasneje prenesli v Tržiški muzej, jo ponovno sestavili in poslej bo na ogled skupaj z žlefami. "Žlefe" so dobili na eni od kmetij v Lomu, za raz stavo V Jeledolu in za ljubljanski sejem so jo sedanji lastniki posodili, kasneje pa si bo muzej prizadeval za njihov odkup. Žlefe za prevoz oglja. Skica: Matjat Meglic V maju izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA APRILA 1997 Mateja je v vodstvu, Fedjapa v Rimu Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA"., V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV -od tega tedna naprej pa tudi vsi, ki spremljate program televizije ATM Kranjska Gora. Do zadnjega dne v mesecu maju, do naslednje sobote 31. maja, traja izbor GORENJKE/GORENJCA za mesec APRIL (1997). Glasujete lahko ob petkih neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorko Lijano TRONTELJ; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatoirkama Mojco GROS in Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu SORA v oddaji, ki jo vodi Simona KEMPERLE. Televizijsko glasovanje za "Gor-enjko ah Gorenjca meseca" je vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj od- Pojutrišnjem v nedeljo, 25. maja, bomo naredili "likof" delčku največje gorenjske akcije popularnosti GORENJKA / GORENJEC MESECA. K Ivanu Ruparju na Sv. Andrej nad Skofjo Loko smo povabili vse, ki ste jih vi izbirali za GORENJKE in GORENJCE MESECA od aprila lani (glasovanje le potekalo cel lanski maj) do marca letos (glasovali ste celjprejšnji mesec). Vsem se bomo v imenu poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, bralk in bralcev zahvalili za sodelovanje v akciji • in jim zlasti čestitali za rezultate, zaradi katerih smo jih vključili v gorenjsko akcijo popularnosti. Seveda se bo pri Ivanu Ruparju dogajalo se marsikaj drugega, zato se splača pojutrišnjem priti "na Andreja". Predstavitve GORENJK in GORENJCEV MESECA smo namreč vključili v tradicionalno prireditev "T'k bo flet'n" in res bo fletn, saj bo igral Ansambel Lojzeta Slaka. daje Jure ŠINK. Z mesecem majem 1997 se je v NAJ-NAJ gorenjsko akcijo popularnosti vključila tudi kranjs-kogorsko-jeseniška televizija ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu". Kontaktna oddaja, v kateri lahko glasujete, je na sporedu vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC; posnetek oddaje si lahko na ATM in na gorenjskem kablu ogledate ob sredah točno ob 20.00 uri. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli, pa je s poštno dopisnico. Nanjo vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico poštlje na naš naslov: Do včeraj smo prejeli novih 217 glasovnic /v prvem krogu 159/ na dopisnicah ter iz radijskih in televizijskega glasovanja za izbor GORENJKE/GORENJCA meseca MARCA 1997. MATEJI BURJA ste dali k 122 glasovom iz prvega kroga še 175 novih; FEDJI VRANIČARJU pa 37 v prvem glasovalnem krogu in 42 v drugem. ZIBERT Servis in prodaja vozil MfjVfjV HONDA 7=?te&ca!.zanka 232° Tihotapci, 8. del Ponr»7. 6 °-15 Dannvjeve zvezde, no^ev 1.15 TV prodaja AVSTRIJA 2 10.30 Bogati in lepi. ponovitev 11.15 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 orientacija, ponovitev 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Dr. Štefan Fran - zdravnik, ki mu ženske zaupajo, nemška serija 14.45 Lipova ulica, Občudovalec 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška družinska serija 21.05 Tema 22.40 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani, ponovitev 1.35 Čas v sliki 2.00 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.50 Lipova ulica, ponovitev 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18 45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 10.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 486. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 4. tradicionalni otvoritveni teniški turnir za prohodni pokal Živila Kranj 20.20 Okna Jelobor Jelovice nagrajena 20.25 Terenski studio Cerklje: Sicialne pomoči na območju občine Cerklje 20.32 Sport: Predstavitev košarkarskega kluba Triglav In njegovi načrti za prihodnost (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Nenad Antonič) 21.10 Poročila Gorenjske 486 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 22.00 Glasbeni spoti 22.05 11 let plesne skupine "Make up" - Koprodukcija TV medvode in TELE-TV Kranj 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 486 23.00 Z vami smo bili... nasvldenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, pos večeno zanimivostim iz fonoteke. Nato bo sledila oddaja, v kateri govorimo o različnih zanimivostih. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komen tiramo, zanimiva. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje političen dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30 Ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrble tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 šport - novice o nastopih gorenjskih športnikov 13.30 Na gor enjskih cestah 14.30 Popoldanski tele graf 15.00 Center za duhovno kulturo 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obves tila, osmrtnice 17.00 Zimzelene melo dije 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek R SORA 5.30 Prv jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbi rate poslušalci 10.00 Servisne informa cije 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 19.30Odpoved programa 30 Vremenska panorama 45 Včeraj, danes, jutri 50 Videoring 0.20 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 1.10 Moški, moški, italijanski film 2.35 Korenine slovenske lipe 3.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.10 Ljudje in zemlja, posnetek javne prireditve 15.15 Mednarodna obzorja 6.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 6.20 Mostovi 7.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 19. oddaja 17.25 Željko, avstralska nanizanka 7.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, TV igrica 9.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Primož vleči, slovenska dokumentarna oddaja 21.00 Studio Citv 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka 23.40 Svet poroča 0.10 Studio Citv, ponovitev 0.55 Videoring TVS 2 1.00 Sobotna noč 14.10 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 14.45 Recept za zdravo življenje 15.05 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 15.35 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 16.00 Osmi dan, ponovitev 15.40 Striček Ho in striček Sam, angleška dokumentarna oddaja 16.30 Alpe Jadran 17.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 17.45 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.15 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Četvorka, ameriški film 21.55 Opus 22.25 Somrak stoletja: Evropa, naša zgodovina, zadnji del francoskega dokumentarnega filma 23.25 Opus, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 5roora 0 iutr<>. Slovenija, jutranji ^°oin inna MMTV. Tele 59 in TV t©v m ?'90 Santa Barbara, ponovi-Prodai TOP sn°P. televizijska vi,8v io II"00 Gorski zdravnik, pono-Na seu P0P kvlz. Ponovitev 12.30 P|iPper kanadska nanizanka 13.15 14.0o 'Ponovitev mladinske serije 15.00 pr?0iu9> kanadska nanizanka arr,eri*L p 30 15.30 Diagnoza: Umor, 'elevi,;:.. nanizanka 16.20 Top shop, " prodaja 16.30 Santa Bar-Roseanne, ...00 POP kviz ^ni*ank0r je napisala, ameriška ^•Oo pa.19-20 Vreme 19.30 24 ur arnQriŠk« lastica 'edna: Ženska liga, »a Davi«. 0medija; Tom Hanks, Goe-Madonna 22.15 športna •°0 Ara Reševalci, nanizanka Stanka ,ulco H.E.A.T., ameriška rPPanT '00 24 ur, ponovitev 1.30 Sizi)ska ?fri©rišwtdaljevanka 17.30 18.3n n nanizanka 18.00 na„ Urnnr i>___'-->- 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.20 Tedenski preglod dogodkov, ponovitev Informativne oddaje 20.50 Repki, oddaja o živalih, ponovitev 21.40 Svetovni popotnik: Zvone Seruga, ponovitev TV ŽELEZNIKI 19.00 Področno tekmovanje v atletiki za OŠ v Kranju 20.00 Skrilarstvo v Selški dolini ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik «18.17 Razstava likovnih del otrok iz vrtca 18.49 Risanke 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.43 Ho-landska vas na Gorenjskem, ponovitev 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani l3o° TV Teča,r0da|a 1600 TV ProdaJa r\l'°0 Tv nr 'rancoščine, ponovitev č?riov„ev ni ?|a 17-15 Videoboom 40, ? Lernmv, bene oddaje 18.15 Munk dn8na serL r,oa"ka 18-25 Sandokan, ri?evri'k 19\n8\50 TV Prodaja 19.00 TV alana ser,',^ ^ 80 dr>eh okoli sveta, l>^l nLn 2000 Po< v Avonleo. z ma?al|evanka 21 M Mašce-v°Ss m?, o ' am«ri4ki film; Eric ':,,,h''M ".„i.,i,nv.„,k.-. 1>1ka 13 cc'r,hara' «'"»"'*.■, n.uj.-u 0t'05 lzobS^,ISanka 1400 P»ročHa 2 °*ki Prooran \a!m Pr°9r«rn 15.05 "Pominska knjiga 19.30 TV ŠIŠKA R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Jeleno Stepanovič 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2. jutranja kronika 8.00 Skrit mikrofon 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skrit' mikrofon 12.00 BBC novice v sloven Sčini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativn oddaja 15.30 Svetovni hit lestvice 16.20 Spoznajmo se + uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.30 Oddaja o avtomobilizmu, nasveti gostje, inforamcije 18.30 Skriti mikro fon 19.00 Radiiski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program RGL-a ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic, ponovitev 18.25 Potovanja -Kenija, ponovitev 19.05 Nedeljska R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Ponovitev. Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO 17., 19. In 21. un ŽELEZAR prem. angl. drame SKRIVNOSTI IN lazi od io. In 20 30 uri TVS 1 HTV 2 14.40 TV koledar 14.50 Iz dramskega albuma 15.50 Z namenom in razlogom 16.50 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka18.05 Hrvaško vojno pismo, dokumentarna serija 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.15 čmo-belo v barvah: Dolgo, vroče poletje, ameriški film; Paul Nevvman, Joanne VVood-ward IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Mini 5 18.25 Turistični kažipot, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.40 Za ducat ceneje, ameriška komedija 10.05 Skrivnost mojega uspeha, ponovitev ameriške komedije 12.55 Šport: Tenis 16.25 Airvvolf, ameriška serija 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki/Kuitura 19.53 Vreme 20.02 Šport 22.0 Rio Bravo, ameriški vestem 0.15 Čas v sliki 0.20 Pustolovščina v Rumenem morju, ameriška pustolovska komedija 1.45 Umor v Toskani, 2. zadnji del italijanske TV kriminalke 4.30 Airvvolf 5.20 Strašno prijazna družina AVSTRIJA 2 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Zdravilna moč Aloe Vere 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.15 Varujmo zdravje: O težavah z ožiljem in o zdravljenu, gost dermatovenerolog doktor Boris Kralj 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zverien 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.15 Piksi in Diksi, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiia, ponovitev 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Ara, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes: Boris I. Valenčič -Slovenski kralj, dokumentarna oddaja 18.00 Oprah Shovv: Velike zgodbe malih mest 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Ara, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Torkov večerni film: Zmagoviti udarec, ameriški barvni film; Whoopy Goldberg 22.35 Alo, alo, 28. del 23.05 Bergerac, 27. del nanizanke 23.55 Živeti danes: Fragmenti, 1. del dokumentarne oddaje 0.35 TV prodaja 0.55 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 športna scena, ponovitev 14.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Roseanne, humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Zgodba o Terryju Foxu, kanadski film; Robert Duvall 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 14. del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Acapulco M.E.A.T., ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 10.40 Bogati in lepi, ponovitev 11.20 Zvezna dežela danes, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev12.35 Dežela in ljudje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Dr. Štefan Frank -zdravnik, ki mu ženske zaupajo, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Levi - mehki vladarji, dokumentarni film 21.00 Selfman 21.10 Poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Malo tolažbe in nasveta, z dr. Kurtom Ostbahnom 23.05 Falling cats, avstralski animirani film 23.10 Bad boy bubbv, avstralsko-italijanska filmska drama 1.00 Edvvard II., angleška filmska drama 2.35 Pogledi od strani, ponovitev 2.40 Čas v sliki 2 3.10 Schiejok dnevno 4.10 Dobrodošla Avstrija 5.55 čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 487. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Sava d.d. v letu 1996 in povezave z ameriškim koncernom Goodvear 20.50 Novo: Pizzerija Kocjan v Straži'šču 21.00 Zlati petlin 97 narodnoza-bavnih viž 21.10 Poročila Gorenske 487 21.25 EPP blok - 3 21.30 Koncert: 5 let ansambla Vita 23.00 Poročila Gorenjske 487 23.01 Z vami smo bili... nasvidenje 23.02 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.03 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV TV 3 13.00 TV prodaja 16.00 18.00 TV prodaja 16.30 Z glasbo v srcu, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.15 Izziv, ponovitev 18.15 Munk in Lemmy, risanke 18.25 Sandokan, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Sandokan, risana serija 20.00 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 Sport 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Oddaja združenja lokalnih televizij Slovenije 20.50 EPP blok, videoboom 40 21.45 Nedeljski film: Neuničljiv, ponovitev TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Dramski krožek OŠ Železniki vam danes predstavlja 20.00 Danes Luka svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenka meseca (kontaktna oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtca, ponovitev 20.39 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat bo, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S" m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji Victor"s Venture. Torkov spored bomo skelnili s Športnim obzornikom, ki se bo pričel ob 18:00. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Tečaj angiešine 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila do 21.30 vas zabava Braco Koren R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 6.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika FtA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Moj najljubši zdravnik 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Radijev sindikat 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Ljerko Bizilj 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenso Ra Slovenija 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje 10.00 Dpooldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.50 Pajsi radio 14.00 Dober dan 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Svetovni hit lestvica 16.20 Spoznajmo se 16.35 Kozmetika Kahne 17.15 Novice 17.30 Okrogla miza RGL-a 18.25 Skriti mikrofon 18.15 Novice 19.00 Radijski dnenvik 19.25 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE TV ŠIŠKA HTV 1 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Živeti z... 17.15 Hrvaška danes 18.06 Kolo sreče 18.35 Vaša denarnica 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Usode, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.30 Opazovalnice 23.00 Moč denarja 23.20 Filmska noč z Alfredom Hitchock-om, Ujemite tatu, ameriški čb film 1.05 Poročila ... videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.46 Videostrani KINO CENTER amer. akcij. krim. NEVARNO TVEGANJE ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ hrv. kom. KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU ob 17. in 19. uri, angl. drama SKRIVNOSTI IN LAŽI ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprtol SONČNA IN DIOPTRIČNA OČALA ZA VSE STAROSTI improved vision * 100% uv-protection + safetv ~~?%m§ mmmmm............i........■■.........i...... ■■, t m comfort Sponzor današnje križanke je OPTIKA PRIMC in je za srečne izžrebance namenila tri bogate nagrade. 1. nagrada: bon v vrednosti 15.000 SIT, 2. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT, 3. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT Kot vedno tri nagrade prispeva GORENJSKI GLAS. Kot vidite, so nagrade bogate in zanimive, zato veselo na delo. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite nO dopisnicah do srede, 4. junija 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agencij Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranj* PRIMC MARIJA |.j 064/ 324 465 ODPRTO VSAK DAN od 8. do 12. in od 15. do 17.30 ure TOREK - popoldan zaprto SOBOTA ZAPRTO POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ Petletnica Hranilnice Lon Poletna turistična akcija za domače goste Dividenda 1.200 tolarjev na delnico "Dobrodošli doma" bo »tttZs^JMtAttz izpeljal Konzorcij Triglav dividenda za lansko leto znašala 1.200 tolarjev na delnico. Uprave je delničarje seznanila s poslovanjem v lanskem letu, Pismeno poročilo pa dopolnila z ustno informacijo o poslovanju v letošnjih prvih štirih mesecih. Hranilnica Lon je lani bilančno vsoto povečala za 37 odstotkov, vse leto uspešno zagotavljala Pdtično likvidnost in z uspešno javno prodajo delnic jamstveni kapital povečala za 91,97 odstotka. Visoka stopnja zaupanja varčevalcev se je izrazila v povečanju vseh zbranih sredstev za 36 odstotkov, predvsem na dolgoročni strani. Najvišje rasti pa je hranilnica dosegla pri kreditiranju, zlasti potrošniškem, ki se je Povečalo za 213 odstotkov. Delničarji so sprejeli predlog-uprave in nadzornega sveta in sklenili, da bo dividenda na delnico za lansko leto znašala 1.200 tolarjev. Del dobička pa so razporedili v rezerve hranilnice. Hranilnica Lon namerava prihodnje leto obseg poslovanja Povečati za 30 odstotkov, donosnost na kapital naj bi bil vsaj 20-°dstotna, jeseni pa bodo odprli novo poslovno enoto v strogem središču Ljubljane. Te dni mineva pet let, odkar je dobila d°voljenje Banke Slovenije za poslovanje. Svojim delničarjem, Poslovnim partnerjem in prijateljem so se zahvalili s klasičnim koncertom za violino in klavir priznanih ruskih umetnikov Irine Kjumine in Mihaila Gantavarga. NLB najela tuje posojilo JJJtf, 22. maja - Nova Ljubljanska banka je 20. maja v Parizu Podpisala pogodbo o najemu srednjeročnega posojila v višini 150 milijonov mark. Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč je Pogodbo o najemu srednjeročnega sindiciranega posojila v ^arizu podpisal s tremi tujimi bankami in sicer s francosko ^ociete Generale iz Pariza, nemško Bank Gesellschaft iz [Vrlina in avstrijsko Raiffaisen Zentralbank Oesterreich z rjjjjja- Agent pri tem poslu pa je Societe Generale, zato so Pogodbo podpisali v Parizu. £a NLB je to že četrto tovrstno posojilo, ki ga je najela na "jednarodnem trgu kapitala v zadnjih letih. Leta 1993 je najela Jg rnilijonov mark posojila v organizaciji Barclays Bank, 1 r KOLIKO JE VREDEN TOLAR n NAKUPNI/mODAOT jNAKUFNI/mODAJNliNAKLTO/mOPAM Kranj, maj - Center za promocijo turizma Slovenije se je pred kratkim med desetimi ponudniki odločil za Konzorcij Triglav, ki bo izpeljal letošnjo poletno akcijo tržnega komuniciranja z domačo javnostjo "Dobrodošli doma". V konzorciju sodelujejo agencije Maver & Companj, Imago in PR&RM. Celotna vrednost naročila znaša 25 milijonov tolarjev. Na razpis je prispelo deset^ ponudb, odločitev je bila težka predvsem med predlogoma* Konzorcija Triglav in Studia Marketing-- J. Walter Thompson, ki sta ponudila strokovno in kreativno bogata, ne pa tudi popolna projekta. Komisija se je 1 odločila za predlog Konzorcija Triglav, ki predvideva krovno akcijo, namenjeno počitniško aktivni javnosti, ki jo bo skušala prepričati o prijetnosti in koristnosti počitnic oziroma podaljša-* nih vikendov v Sloveniji. Slogan akcije "Dobrodošli doma" se nadaljuje v ugotovitev, da so konci tednov pravzaprav kratke počitnice. Na Centru za promocijo turizma namreč verjamejo, da domačemu gostu ne kaže ponujati dolgih počitnic, temveč večkratno preživljanje počitniških vikendov v manj ah bolj znanih slovenskih turističnih krajih. Na tem temelji široko zastavljena akcija odnosov z javnostmi, oglaševanje, sporočanje po internetu in brezplačnem telefonu ter neposredno komuniciranje. Programski spleti so kulinarika in vinarstvo, počitnice z majhnimi otroki, aktivne počitnice v naravi, organizirana zabava in aktivnosti za mlade, športne aktivnosti, poceni raziskovalne počitnice in prestižne počitnice. Komisija, v kateri sta stroko zastopala Jure Apih in dr. Zlatko Jančič, je ugotovila, da projekt potrebuje še nekaj nujnih sprememb, vendar pa bo nedvomno lahko uspešno opravil svoje poslanstvo. Akcija tržnega komuniciranja z domačo javnostjo naj bi me poletjem v domovini zadržala čimveč domačih turistov, podaljšala sezono jeseni in domače turiste bolje obveščala o možnosih prijetnega, aktivnega in koristnega pnživljanja prostega časa. Pogosteje naj bi se odločali za podaljšane vikende v domovini in k Boljšim rezultatom prispevali tudi s svojim zahtevnim in kritičnim povpraševanjem po kakovostni turistični ponudbi. Nagrade obetavnim diplomantom leta .1995 v organizaciji Commerzbank 120 milijonov mark posojila "J. !ani v organizaciji Barclays Bank in Bank Austria 75 bilijonov mark. sedem let, obrestna mera je Kranj, maj - Nova Kreditna banka Maribor je podelila šest odkupnih nagrad za najboljša diplomska dela s področja bančništva. S četrtim razpisom so prvič možnost ponudili tudi diplomantom drugih fakultet, ne le ekonomskih. Prispelo je pet- DS>lo bo namenjeno predčasnemu vračilu obveznosti iz "aJst PriJfv- šesf z mariborske prejSnjih sindiciranih posojil. Ekonomsko poslovne fakultete, sedem z ljubljanske Ekonomske fakultete in dve s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Nagradili so šest diplomskih del, izstopalo je delo Marije Do-lores Novak z Ekonomske fa- Ibkrat je NLB posojilo dobila za se "Prejemljiva, vezana na libor z 0,22-odstotno letno maržo ^'roma 0,195-odstotno, če Slovenija postane članica OECD. ^na posojila je ugodna, saj je marža v primerjavi z lanskim Prepolovljena, kar je odraz rezultatov LNB v zadnjem času. kultete, ki je prikazala način urejanja in določanja zamudnih obresti pri nas od osamosvojitve naprej. Nagrajeni so bili še Metka Modic in Franjo Mlinaric z Ekonomsko poslovne fakultete, Aleksandra Grego-rič in Mija Gazvoda z Ekonomske fakultete in Matjaž Branko Jurič s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. KRANJ, 22.5.1997 MENJALNICA 1 DEM 1 1ATS i 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenic«) AVALBled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj EROS(Stai} Mavf), Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKS vtgred Medvode HIDA-tižrKa Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš lURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MIKEL Stražišce NEPOSfSk. Loka. Trata) 88,85 89,35 89,50 90,10 89,55 89M 88,60 90,20 89,60 89S0 89,30 90,10 89,65 89£0 89,60 89,89 89,40 89,90 89,67 89,84 89,40 89$) 89,40 89,90 89,55 89-80 12,47 12,79 741-220 881-039 12,60 12,80 12,68 12,34 12,70 12,45 12,72 12,67 12,66 12,73 12,68 12,65 12,71 12,70 11,00 12,68 12,70 12,70 12,56 12,34 12,66 12,38 211-399 12,68 12,74 12,76 12,81 12,75 12,75 12,76 12,80 12,75 12,77 12,76 12,75 12,74 12,74 12,73 12,76 12,75 12,75 12,78 12,75 12,81 8,85 9,16 8,90 9,20 9,00 9,15 8,64 9,53 9,07 9,13 8,80 9,20 12,65 12,70 12,65 12,70 12,85 12,75 W 12,87 9,06 8,95 9,00 9,03 9,00 9,00 9,04 9,05 8,00 9,00 9,00 9,00 8,94 8,64 9,00 8,75 9,05 9,00 9,06 9,12 9,15 9,15 9,11 9,15 9,12 9,12 9,07 9,10 9,15 9,15 9,09 9,14 9,15 9,49 9,15 9,35 9,10 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 89,60 89,85 PBS d.d. {na vseh poŠtah) 87,90 89J5 PRIMUS Medvode 59,55 89,80 ROBSONMengeS ' 89,60 89,90 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 89,40 89,80 SKB (Kranj, Radovljica, šk. teka) 89,00 90,00 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 88,60 - SLOVENUATURIST Jesenice 89,40 89,90 SZKB Blag. mesto Žiti 88,90 9025 ŠUM Kranj TALDN Žilposttja. Taa. Šklote, Zfl. Btnje 89,50 89,80 TENTOURS Domžale 89,30 9020 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 89,60 89,80 UBKŠk-Lota 89,20 90,15 VOLKSBANK Ljubljana 89,70 90,15 W1LFAN JESEMCE s^>OTaW UNION 862-696 /VILFAN Kranj 360-260 WANRadovfca, Grajski dvor 714413 VVILFAN Tržič 53-816 pomiimnUi 99,32 m 12,57 12,77 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko di > dobite podmbnejSe mformacije o menjalniških tečajih. 8,95 928 9,00 9,20 8,92 9,18 Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 ELEKTROSERVIS Miloš Mozina s.p. PRODAJA in SERVIS gospodinjskih aparatov POOBLAŠČENI SERVIS Moulinex, Sangiorgio, parni likalniki Maxilindo ELEKTROINŠTALACIJE S! - 4274 ŽIROVNICA, Smokuč 84 5*L. Fcxx:064 803-048, Mob:0609 631 159 HYunDni SALON JAVORNIK Do konca maja priznamo 3% popusta na cene vozil lantra, za modele 97 carfnjene lansko leto priznamo še dodatnih 5% popusta + gotovinski popust 500 dem Vozilo LANTRA LAHKO VOZITE TUDI DO 3000 DEM CENEJE! Usodni kreditni pogoji * leasing DIA-G d.o.o. Janeza Finigarja 5,4270 JESENICE tcl./fax:064/863-430„ • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov * • v i j u, j j ' upravljanje s finančnim premoženjem Gorenjska borzno posredniška družba d.d. s{Tink' Komika 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386064 361-300, 361-301 Fax: +386 064 211-889 • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST' KREDITI že od T + 5% 0 C T A U n DNEV| ODPRTIH VRAT 23., 24. IN 25.5.1997 "H""■' I S Grče, 4000 Kranj! telefon 064/325-419, faks 064/326-739 Volkswrtgen Group CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (8. del) Kam vložiti certifikat? Javna prodaja delnic še vedno poteka v ljubljanskem Žitu in IMP Črpalkah in 4 pooblaščenih investicijskih družbah. (Več o tem smo pisal, v prejšnjih petkovih številkah Gorenjskega glasa). Ne zamudite priložnosti, 29. maj je zadnji dan javne prodaje v Žitu, kjer bo moč za vsak vloženi certifikatni tolar iztržiti mnogo več. Ali od podjetja lahko pričakujem dividende? Naložbe v delnice delniških družb in investicijskih skladov praviloma pomenijo dolgoročne naložbe. Če delniška družba posluje uspešno in ima dobiček se na skupščini delniške družbe^dloča o višini dobička, ki se bo razdelil med delničarje. Delniška družba tudi sama odloča, kdaj po objavi poslovnih rezulatov bo razdelila dividende. Praviloma jih razdelijo kmalu po sklicu skupščine delničarjev. Višina dividend je odvisna od višine dobička podjetja, cene delnice in usmerjenosti podjetja v prihodnost. Pred nakupom delnic z namenom pridobivanja prihodkov od dividend je zato treba dobro poznati delniško družbo, njeno osnovno in trenutno tržno vrednost, analizirati preteklo in pravilno predvideti poslovanje. Veliko delniških družb se namreč odloči za odpovedovanje trenutnemu dobičku zaradi večje uspešnosti v naslednjih letih in ne za razdelitev dobička, kljub ugodnim poslovnim rezultatom tudi v daljšem časovnem obdobju (npr. 3 leta ali več). Kako prodati (kupiti) 100 delnic Kompas hotelov Kranjska Gora, ki so jih pridobili v javni prodaji delnic? Ko smo vložili certifikat v Kompas hotele, smo prejeli obvestilo, da smo upravičeni do npr. 350 delnic Kompas hotelov. Odločili smo se, da prodamo 100 delnic. Delnice so že vpisane na našem registrskem računu odprtem na naše ime v Klirinško depotni družbi (kor so dematerializirane, niso izdane v obliki npr. tiskanih delnic, ampak v obliki računalniške evidence), torej so že izdane. Stopiti moramo do borzno posredniške družbe, s katero bomo sklenili pogodbo o odprtju t. i. trgovalnega računa vrednostnih papirjev. Lahko pa imamo ta račun celo že odprt, če smo že prej trgovali z vrednostnimi papirji na borzi. Pri sklenitvi pogodbe o odprtju računa bomo morali dati borznemu posredniku naše osebne podatke ter številko bančnega računa (tekoči račun ali hranilna knjižica), kamor bo nakazan denar od prodanih delnic. V skladu s to pogodbo bo Klirinško depotna družba prenesla 100 delnic s skupnega računa vrednostnih papirjev na račun vrednostnih papirjev pri borznem posredniku oz. pri borzno posredniški družbi. Da bi si pri kasnejših prodajah olajšali delo, se lahko odločimo, da s skupnega računa prenesemo na račun pri borzno posredniški družbi vse delnice in ne le tiste, ki jih želimo prodati. Ko bodo delnice prenesene na trgovalni račun lahko damo borznemu posredniku naročilo za prodajo ali nakup 100 delnic Kompas hotelov. To lahko storimo osebno, po telefonu ali po pošti oz. faxu. V naročilu lahko damo borznemu posredniku dodatne pogoje za njegovo izvršitev. Npr.: limitirano naročilo, ko zahtevamo, da borzni posrednik proda 100 delnic le v primeru, če je prodajna cena več kot 2.200,00 sit (naročilo se lahko nanaša le na tisti dan, t. j. dnevno ali pa do izvršitve oz. do preklica t. j. trajno naročilo), če je naročilo tržno, pomeni, da se izvrši takoj in to po ceni, ki jo ponuja najvišji povpraševalec. Kakšna je trenutna tržna cena deinic Kompas hotelov, vidimo v tečajnici Ljubljanske borze vrednostnih papirjev pod oznako KHKG. Objavljena je v vseh dnevnikih, na Teletekstu, Internetu in drugih finančnih častnikih. O možnih vrstah naročil, trenutni ceni delnic, najugodnejših pogojih za prodajo delnic oz. njihov nakup in podobnem vas bodo z veseljem seznanili borzni posredniki Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d., (telefon: 064/361-300). Po sklenjenem poslu nas bo borzni posrednik obvestil o novem stanju na računu vrednostnih papirjev ter o obračunu stroškov in prejetem plačilu za delnice. Na bančni račun bomo prejeli 100 x 2.200,00 sit ■ 220.000,00 sit -provizija za posredovanje (okoli 1 %), kar končno znese 217.800,00 sit. O višini provizije je najbolje povprašati borznega posrednika pred izdajo naročila o prodaji oz. nakupu delnic. Vabimo vas, da nam sporočite vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 26. STRAN UREJA: Cveto Zaplotnik Petek, 23. maja 1997 TRGOVINA IN SERVIS KRANJ, d.o.o. Staneta Žagarja 53 tel./fax:241-670 V/E Z\ GOZD llSt VRT! MOTORNE ŽAGE, MOTORNE KOSE IN KOSILNICE, ŠKARJE ŽIVE MEJE HUSQUARNA IN JONSERED /ERVI/ - HITRO IN KVALITETNO! UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Odprto od 8. do 16. ure NAŠIH 90 LET Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj Smledniška c. 3 4000 Kranj Natresli ste nam toliko radosti in originalnih presenečenj, da vas ne bomo pozabili. člani literarnega krožka OŠ Ivana Kavčiča Izlake Strahinj, 16. maja 1997 Tako in podobno so nam v knjigo vtisov ob slovesu zapisali tudi drugi otroci, ki smo jih povabili na praznovanje. Imeli smo se nepozabno, zato HVALA - ustvarjalnim otrokom in njihovim mentorjem iz 116 šol in 98 vrtcev; - profesorjem in dijakom Srednje mlekarske in kmetijske šole; gospodom Zmagu Puharju, Mihu Mohorju, Rastku Tepini, vetu Severju in Janezu Vinšku; - študentki Urški Frelih in kitaristu Jaku Svoljšku. Pravega praznovanja ne bi bilo, če nam ne bi pomagali: Zveza kulturnih organizacij Kranj, Živila Kranj, Tisk ADOZ, Design SATIR, Ljubljanske mlekarne, Zmajčkov butik, Mesarstvo čadež, Radio Kranj, Cvetličarna CVET, Gorenjski glas, Citrus Ljubljana, Pekarna Magušar, Uprava za obrambo Kranj. Organizacijski odbor Smikš-a za praznovanje 90-letnice Vodja notranjega odkupa LOKA, trgovskega podjetja, d.d., Škofja Loka, Kidričeva c. 54, vabi udeležence notranjega odkupa in interne razdelitve na 3. sestanek udeležencev notranjega odkupa in interne razdelitve družbe LOKA, d.d. ki bo v četrtek, dne 29. 5.1997, ob 15. uri v jedilnici na sedežu družbe, Kidričeva c. 54 v Škofji Loki. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev sestanka, izvolitev zapisnikarja, dveh overovateljev in dveh preštevalcev glasov. 2. Obravnava predlaganih sklepov za 2. skupščino družbe, ki bo 17. 6. 1997 in glasovanje o posameznih točkah dnevnega reda skupščine 3. Vprašanja in pobude udeležencev Sestanka se lahko udeležijo zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni, lastniki navadnih delnic z oznako B, C in D, ki so v okviru lastninskega preoblikovanja vpisali oz. vplačali najmanj eno delnico. Glasovanje poteka z glasovnicami, ki jih bodo udeleženci prejeli pred začetkom sestanka. Sklepi se sprejemajo z navadno večino oddanih glasov. če sestanek v času sklica n«> bo sklepčen, bo ponovno zasedanje istega dne ob 15.30 uri na istem mestu. Ob drugem sklicu bodo udeleženci sprejemali sklepe ne glede na število prisotnih delnic. Vse informacije dobite pri vodji programa notranjega odkupa g. Miru Podrekarju, tel. št. 615-366. Vodja programa Miro Podrekar, dipl. oec, l.r. OBČINA ŽELEZNIKI SOFINANCIRANJE IZGRADNJE GOZDNIH VLAK Občina Železniki obvešča lastnike gozdov, da so v občinskem proračunu zagotovljena sredstva v višini 1.800.000,00 SIT za sofinanciranje izgradnje traktorskih vlak v gozdovih poškodovanih od žleda v pretekli zimi, in sicer v višini 25 % stroškov strojnih ur buldožerja ali bagra s pnevmatskim kladivom. Pogoji za pridobitev sredstev: - potrdilo Zavoda za gozdove, da je bila vlaka narejena v skladu z zakonom o gozdovih; vlaka mora biti opredeljena v gozdno-gojitvenem načrtu ter strasirana pri Zavodu za gozdove, - gozdna vlaka mora biti narejena zaradi sanacije žledoloma. in sicer na območju občine Železniki, - račun izvajalca s specifikacijo del, potrjen na Zavodu za gozdove >t.: 1942 Železniki, 15. 5. 1997 Lojze ČUFAR župan V maju urejamo cvetlične vrtove in balkonske nasade Na okencu tam ena rožica cveti... Ko govorimo o cvetočem okrasju domov, je potrebno poudariti, da sodimo Slovenci med ene bolj razvitih narodov. Kljub temu da povprečen Slovenec s svojo plačo menda ravno poveže konec enega in začetek drugega meseca, večina naših oken, balkonov in okolice hiš vsako pomlad okrasimo z rožami. V teh majskih dneh se je vrhunec sezone sajenja potaknjencev že prevesil v zadnjo polovico. Večina oken in balkonov je že dobila svoja cvetlična korita, z otoplitvijo pa se začenja sezona sajenja enoletnic. Ponudba tako enih kot drugih je pri nas zelo bogata, saj vrtnarji poleg že uveljavljenih vrst vsako leto ponudijo kar precej novosti. O izbiri, negi in še marsičem pa smo se tokrat pogovarjali z Marjanom Gomzijem iz Vrtnarstva Gomzi. Izbira balkonskega in okenskega cvetja Pri izbiri pravih rastlin za okras oken in balkonov je povečini najodločilnejši okus. Dandanes je moč izbirati med najrazličnejšimi vrstami, posamezne vrste je moč dobiti v najrazličnejših barvah in z različnimi variacijami oblik cvetov. Vendarle pa ni pametno, da je naš edini vodič pri izbiri samo okus. Porebno je upoštevati tudi količino sonca, ki ga bodo deležne rastline, predvsem morebitno pripeko, in nenazadnje, ali bo ob deževju rastline pretirano namakalo ter kako dobro bodo prenašala morebitno vetrovno lego. A brez strahu! Večina rož, ki jih je moč kupiti pri nas, je tem pogojem že prilagojena, vendar pa se je o prenašanju morebitnih slabših pogojev kljub temu potrebno pred nakupom in sajenjem še enkrat pozanimati. Okenske in balkonske rastline, najbolj znane med njimi so zagotovo pelargonije, ger-anije, vodenke in sulfinije se praviloma vse razmnožujejo s potaknjenci. Za to lahko poskrbimo sami, v jeseni, precej bolj enostavno in varno pa je, da se spomladi odločimo za nakup sadik pri vrtnarju. Naj opozorimo, da ima nakup novih sadik kar nekaj prednosti pred domačo vzgojo potaknjencev. Prva je Vzgoja rastlin v rastlinjaku. zagotovo ta, da doma vzgojenim potaknjencem praviloma manjka svetlobe, zato jih prehod na neposredno sončno svetlobo nemalokrat popari. V nasprotju s tem, pa pri vrtnarjih vzgojene sadike rastejo vseskozi v idealnih prostorih v steklenjakih. Ob koncu sezone vrtnarji preostale sadike zavržejo, ter si priskrbijo nove matične rastline, iz katerih vzgojijo nove rastline za prihodnjo sezono. Kljub morda nekoliko dražjim sadikam pa so prav zato bojazni o boleznih skorajda povsem izključene. Tako vzgojene rastline pa so tudi precej močnejše. Ko sadimo rožice Ob sajenju potaknjencev moramo predvideti, koliko se bo rastlina še razrasla. To je še posebej pomembno, ko sc odločamo za mešan nasad različnih vrst rastlin - rastlinam, ki hitreje rastejo, moramo nameniti več prostora, sicer bodo 'zadušile' tiste počasnejše. V korita, odvisno od njihove dolžine, posadimo dve do štiri sadike. Na našem trgu je moč dobiti kvalitetne vrste prsti namenjene izključno sajenju balkonskih rastlin. V njej so praktično vse tiste sejejo in se ne razmnožujejo s potaknjenci. Poleg dobrega prenašanja vročine so zelo občutljive na mraz zato mora, v času sajenja v vrtu. že miniti nevarnost pozebe-Enoletnice so primerne za zasaditev cvetličnih vrtov kot seveda tudi grobov, v parkov; nih nasadih pa je zaradi njihove barvne in oblikovne raznolikosti z njimi moč ustvariti prave pravcate umetnine. Pravila za zalivanje so taka, kakršna veljajo za vse cvetoče rastline, isto velja tud' za gnojenje. Za konec naj poudarimo, d3 se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo mešane posaditve. snovi, ki jih rastline potrebujo za svojo rast in razvoj. V naravi nabrana prst je povečini izprana, zato moramo rastline bolj dognojevati, zaradi istega razloga pa rastline vsako leto posadimo v svežo prst. Najpomembnejše pri okenskih in balkonskih rastlinah pa je zagotovo zalivanje. Zlivamo s poslano vodo zjutraj ali zvečer, vlažnost zemlje pa lahko preverimo s prstom. In, pozor - po dežju preverite, če so oblaki vaš balkonski rožni nasad dovolj namočili. Običajno je dežnim kapljam potrebno dodati še kakšen pljusk vode. K zalivanju posredno sodi tudi dognojevanje, ponudba gnojil jc pestra, pri njihovi uporabi pa se je treba držati navodil proizvajalca. Cvetlični vrt V tem času pa bo dosedanje zgodnje spomladanske nasade mačeh in podobnih rastlin potrebno nadomestiti z enoletnicami, ki lažje prenašajo vročino in sonce. Med slednjimi naj omenimo begonije semperflorens, različne tage-tesc, pa vodenke salirijc... Tudi enoletnice vzgajajo vrtnarji v rastlinjakih, za raz.h ko od okenskih in balkonskih rastlin pa se te praviloma Pelargonija nekdaj izrazito enolične ditve pa sc vse bolj umikaj Zasaditve več raslim se poletje spremenijo v P^v male cvetlične preproge, l ^ zato pa vrtnarji svetujej^, konta /a rastlinami posta \ nadstropjih en< ga na< gim. Seveda pO tudi P11 *J • ditvi velja tisto piavilo, ' najodločilnejši za izbor 0*^ Tega pa je ob vsem bog cvetic, ki nam ga Pon W-pomlad in poletje sorazi {, no lahko zadovoljiti- Spahar J Čebelnjak Antona Janše pred osnovno šolo Radovjica, 23. maja - Pred osnovno šolo s prilagojenim Programom v Radovljici, ki že pet let nosi ime /nunegu ebelarja Antona Janše, so v torek, ob dnevu šole, postavili posnetek pravega Janševega čebelnjaka na Kreznici. Slovenski teden gozdov Hidi letos bodo teden dni gozdarji *kl,s predstaviti svoje delo v gozdu, r----,u' ** - ' raditi'"1 4 q ni Gorenjska, 23. maja - Danes sc začenja že tra ^ teden slovenskih gozdov, ki ga pripravlja /veza gozdarskih delavcev skupaj z Zavodom za ^lnre^5lw Oozdankim inltitUtom Dodajanje bomo podiohiic)1- ' -^o 1 vili v eni naših prihodnjih številk, tokiat pa naj naj«^ ,C(1J lUvnOttnO prireditev m odpitje lotogiatske razstave ' avOf gozda, ki bo danes ob IS. un v Galeriji Avsenik |Ul|S |lUliUvl /a gozdove pripravlja ob tednu gozdov kopico ^.jst/1' gozdnih ekskurzij, danes bodo novo šolske učno p«>t P učenci ladovljiškc Osnovne šole Anton loma/ 1 "\$C^ Med pomembnješimi pi n celit vami piihodnjcga le« ' *^ u-n^ kor je potrebno omeniti še mednarodni simp^'J J^uU'11' /nanje za gozd, ki ga pnpiavl|.i|o na ( ",/(,u ',")V ,,i].i- (\ Slednji letos praznuje pol stoletja obstoja in delo ^jjp visokem jubileju pa bodo predstavili tudi priložnostni o dosedanjem delu in uspehih • t "v Pri postavitvi čebelnjaka, za katerega so uporabili stare panje in panjske končnice, ki so jih pod vodstvom mentorice prof. Mete Mauser poslikali učenci sami, so pomagali l.ions klub z. Bleda, čebelarji in radovljiški Čebelarski muzej. Čebelnjak bo učencem šole Antona Janše služil kot lopa za orodje, vsako leto pa bodo 20 maja, na obletnico Janševega rojstva tam oigam/irah likovno kolonijo, na kateri bodo otro« i poshkavah panjske končnice. V sklopu praznovanja dneva šole je bila v š«>lskih prostorih tudi razitlVI 0 >'« 101 laistvu, ki j«> bo junija na ogled tudi v Čebelarskem muzeju Radovljica. • M.A. Za kmetijstvo brez kemije - -"-J- ■"Minu ICOeil >C IV » —. wf* K?« »»»«tov /družilo štirinajst kmetov VM ■ji-. MMffrio kinatiistvo Je naravno P^Mlefjjj hram- brci uporab« kemičnih sredstev Clanl,nie« ^ ^ najdemo tudi (.orenji ra/voj tovrstne njem, pri/ude kriterijev ca honaravno kmetijstvo ter nadlOl 11 L Pj vanje priznanj kmetijam /u tovrstno k,IU',°\'!1ii V&\h gramski /bor /dni/enju bo predvidoma p"'1«" } jo/C1 vsi zainteresirani pa lahko pokličejo K0"!'0" $ Hrovata na telefonsko številko (066) Mi-lHl. * * h Gorenje«, si bodo prizadejali /»• f o Inega kmetijstva, / i izobraževanji' fcn,*W »vali pa si hudo ludl za natančno »'P'*' ,t.|je- UREJA: Vilma Stanovnik V Lescah se je začelo šesto državno prvenstvo v jadralnem letenju V ZRAKU TRIDESET TEKMOVALCEV Včeraj se je na letališču v Lescah začelo 6. državno prvenstvo v jadralnem letenju, ki bo trajalo do 1. junija Sl Sce' 22. maja - Na letališču v Lescah je bila včeraj dopoldan rjjVn?stna.otvoritev 6. prvenstva Slovenije v jadralnem letenju. oprl ga je državni sekretar za letalstvo mag. Alojz Krapež, F sostvovalo pa je tudi veliko gostov ter večina županov §'^nJskih občin, ki so člani častnega odbora prvenstva. V #-K tekmovalnih razredih se je na tekmovanje prijavilo 30 cwnovaIcev iz 9 aeroklubov iz vse Slovenije. Potem ko je bil Alpski letals- letal (razpetina 15 metrov in ^center Lesce Bled v letu 1992 brez zakrile) je prijavljenih 26 tekmovalcev, v odprtem pa štirje. Naslov prvaka Slovenije bosta skušala ubraniti Luka Žni-daršič iz ljubljanskega aerokluba, v odprtem razredu pa Boštjan Pristavec iz aero- standH d0br° PriPravili- v kluba ALC Seveda je tovrstno ardnem razredu jadralnih tekmovanje predvsem odvisno [ganizator prvega državnega jrvenstva v jadralnem letenju dmS?1! st0J'ni sloveniji, se je po FUO letih karavana slovenskih larir 1 -U--"u""«110 31UVC11S1 Leri fantih nekateri m V sob V"""311 Mrcnc najnojšim. Ob 10 ~Jtiil^l ,,laJa' »<>do kvaliHkaeije v Kranju na sporedu zavnima prvakoma Martino Čufar in Aljošo G; kljub t«]ClnOStl pn vrhu naJbr2 nc ho prevelikih p... Doslf,.?0!1111 Da b()(Jo Zlasti pri fantih nekateri mlajši plezalci Poskusi, zmeSti štrene najbojšim. romom. Po resenečenj. 7 r,nah' najboljših pa bo na sporedu ob 19. uri. sobot 7njcm.bo pred poletjem tekma še v Pivki in sicer v Hm0' iJuruJa' v jesenskem delu pa so na koledarju še P0vJc v P"'iičah, Ljubljani in prvič doslej tudi v Zagorju. Jane^M ' da bo na tekmi v Kranju podpredsednik OKS Kar«,; . *toh P"d*-'lil bronasta znaka OKS Martini Čufar in ^.ar>m Stremfelj. Po]tpCr pa tetošnja sezona za najboljše kar dolga, saj jc najve^-k1'" tekem za državno prvenstvo na sporedu kar nekaj na snr ."K'dllaroKui',,vl|a 8:8, Planina Zanca 9 1, loka 1000 1 Milje »na 9i . mV Tl,,aza vodi ekipa Milje Tela Rezultati V 2. ligi: etV°rnik U?' Al'" 8.8, Boiee Bistrica mladi H.S, Lesce Kies / r,;i f''iic •' Si,V;» : Huje Kokra 14j2, Čuče : lliu'-iea 12:4. Vodi ft!r°vnica p , nmi Rezultati v V ligi: Jurč B.Dobrava : JMe: Biil? ' V|sok» '-e. u ' 10, (ciitei 2: Kokrica 14:2, I .pa l()t T|'T Ali /(' ''""^kovo Zasip 12:4, Adnjan Čermvec 7 s A^rni ,r l0:6» P'osta ekipa Bratov Smuk. Vodi Priroskovo2i 2'OftV ''1'. 2>- m.ji. ■ Domaćemu lik llislruo lula v v 14 %d?r,njU' "« s, ,Mi,,,u'Ka ffkmovanja gorenjskih mladince Jirje ,'cv. ki S() ' 1 \ »atančnem zbipiniu. Nastopilo je ^vd,,""1" naši,,, .i." lo h(",h /A čin.b.)ljSo uvrstitev, kajti prvi %o», 1 Je član iVL "i" il,;''vnem prvenstvu 22 6 V Sodrazici. S,)(l,> /"•'ličniin SkofJ*' 1 ,,kt Ohiiiji.ii Snfronievski, ki je Nvi0 1 Ptsh /.-, ,. /u,li,tom I il točk Številni ljubitelji balinanja %in /tl,ll>'" mevi 'w,"a K°k" ll"tT» "i na koncu mu je uspel r*k<> * "u*evic- i, ,S 'V'"1'^'!!!! Na ti« t,, meslo pa se je uvrstil cJ«nT ,r,() "lestii ' 'Ja ' "k■'■ kl 'c /A Bestrom zaostal le on,.,,.. . S| K / dobrim nastopom zagotovil leseničan IV 1,,(-"k ,,„ ,a ll,;avno prvenstvo prva jc Matjal Svab lbsl.ua I ""ski»vo u 6 Al>" Kristan Bistrica »8, l Sandi /man lf!*'v"l His,, ' 1 Bistrica mladi 33, 9. rMmof H'k. . lKit .'"lađi I / 111 111 |„mm i jubojevič liata mladi Nfnail Autonič fc od vremena: predvidenih je 10 tekmovalnih dni, da pa je prvenstvo veljavno, je potrebno izpeljati vsaj štiri. Tekmovalci bodo leteli po vsej Sloveniji, zmaga pa tisti, ki dnevno določen prelet opravi najhitreje. Novost je tudi ta, da bodo lahko tekmovalci dokazovali svoj let z elektronskimi zapisovalci leta, ki temeljijo na satelitski navigaciji. Ker letos mineva 65 let letalstva na Gorenjskem, so organizatorji v almanahu pred prvenstvom popisali zgodovino jadralnega letalstva v Sloveniji in na Gorenjskem ter pripravili pregled rezultatov vseh dosedanjih tekmovanj v Sloveniji ter vidnejših dosežkov pilotov ALC. Čez dober mesec se dva pilota ALC Miha Thaler in Boštjan Pristavec odpravljata na svetovno prvenstvo, ki bo letos v Franciji. Vse, ki jih letala zanimajo, organizatorji vabijo, da si vsak lep dan proti večeru, ko se tekmovalci vračajo iz preletov, ogledajo te atraktivne prihode in pristanke. Posebna zanimivost pa bo zagotovo jadralno letalo Nimbus 3 iz Celja, ki prek kril meri kar 25 metrov. • Š. Žargi JADRALNO ZMAJARSTVO Z ZMAJEMA V ZRAKU VEČ KOT 5 UR Škofja Loka, 19. maja - Konec prejšnjega tedna je lep podvig uspel našima jadralnima zmajarjema: Francu Peter-nelu in Matjažu Čatru (oba sta člana kluba LET iz Škofje Loke), ki sta opravila uspešna preletela v razdalji 143,4 m 140,5 kilometra. Startala sta na Sv. Ambrožu pod Krvavcem, letela prek obratnih točk v Kranjski Gori in Tolminu ter pristala v Tržiču. Polet jc trajal 5 ur in 15 minut. • V.S. TO-MOTO ŠPO KONEC TEDNA RALLY SATURNUS Konec tedna se ljubiteljem športnega avtomobilizma obeta največje in najbolj množično tekmovanje, 20. rally Saturnus ličila. Rally šteje za državni prvenstvi Slovenije in Avstrije ter za evropsko prvenstvo s koeficientom 5. Poleg vseh domačih posadk bodo nastopile tudi posadke iz Avstriie, Hi vaške, Italije in Češke. Za nas bo seveda zanimiv predvsem obračun med lansko zmagovalno posadko Trčck-Čescnj in blejsko-ljubljansko navezo Jemc-Bricelj, glede na dolžino in zahtevnost rallvja pa sem vmes utegnejo vmešati tudi drugi. Prvi tekmovalni dan je že današnji petek, ko bodo posadke ob 14. uri štartale izpred ljubljanskega Leka, 11 hitrostnih preizkušenj pa bo potekalo na območju Logatca, Idrije in Ajdovščine. V soboto bo po startu ob 9.30 najprej hitrostna preizkušnja Cesraski vrh, ostalih 12 pa se jih bo zvrstilo na znanih Ridah, na območju Grobišča, Ubeljskcga in Landola. Cilj bo nekaj minut po 18. uri pred tovarno Tek v Ljubljani, kjer bo v nedeljo dopoldne še razglasitev zmagovalcev. • M.G. VABILA, PRIREDITVE //. odprli rekreativni teniski turnir Živila 97 - Na igriščih hotela Bor v Preddvoru bo jutri, z. začetkom ob 9. uri, teniški turnir za moške dvojice. Prijavite se lahko še danes po telefonu 451-080 ali faxu 451-370. • V.S. Namiznoteniiki TOP turnir -NTK Škofja Loka bo v Športni dvorani Poden organizator 2. TOP turnirja Slovenije za pionirke. Tekmovanje bo jutri, z začetkom ob 9. uri, pomerilo pa se bo 24 najboljših slovenskih pionirk, med njimi tudi domačinki Saša Petrovič in Ajda Kadinja. • J.S. Za pokal Velike planine - Društvo jadralnih padalcev Polet, v sodelovanju s podjetjtrm Velika Planina, ta konec tedna pripravlja tekmovanje za pokal Velike Planine. Tekmovanje se bo začelo jutri s hitrostnim preletom s startom na Veliki Planini (Poljanski rob) in pristankom v vasi Godič pri Kamniku. V nedeljo bo organiziran kratek prelet okoli boje in pristanek v Godiču. Tekmovanji bosta oba dneva potekali med 12. in 16. uro, organizatoiji pa pričakujejo udeležbo okoli 100 domačih in tujih tekmovalcev . • V.S. Oldllmerji na Križno goro - To nedeljo, 25. maja, si ljubitelji starih avtomobilov lahko ogledate zanimivo dirko. Na progi med Skofjo Toko in Križno goro bo namreč potekalo državno prvenstvo oldtimerjev. • V.S. Malonogometni turnir v Železnikih - KMN PIK klub iz Železnikov bo to nedeljo, 25. maja, organizator osmega tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Tekmovanje bo potekalo na asfaltnem igrišču v Železnikih. • V.S. Nogometni spored - V 2. slovenski nogometni ligi ekipa Triglav Nakla v nedeljo ob 16.30 uri gosti Piran, ekipa BS Tehnika iz Domžal pa ob 10.30 gosli Zagorje. V slovenski mladinski in kadetski ligi jutri Triglav Megamilk igra v Kranju. Kadetska ekipa se bo z moštvom Olimpije pomerila ob 14.15, mladinska pa ob 16.30 uri. V 3. SNI- - zahod Naklo Triglav v nedeljo gostuje pri ekipi Avtoplus Korte, Mengeš gostuje v Litiji, ekipa Lesc pa doma v nedeljo ob 16.30 gostr Idrijo. V gorenjski nogometni ligi kadeti, dečki in člani igrajo jutri, starejši dečki in mladinci v nedeljo, starejši dečki pa prihodnji četrtek. Pan v članski ligi (sobota ob IX. uri) so Jesenice Hitnje, Polet Zarita, Sava Trboje, Britof -Velcsovo, Bohinj - Ločan, Železniki - Šenčur, Preddvor - Podbrczje, Bled Visoko Hrastjc, Alpina in Podgorje so prosti. • V.S. Rokometni spored - V II. B državni ligi za moške ckipa Radovljice jutri 00 15. uri gosti Slovan B, Alples Pohištvo danes ob 19 uri gosti Chio Besmco B, Jezersko gosli Piulc 07 C v nedeljo ob 11 uri Duplje (i Crrnač in Delmai B igrata jutri ob 19 uri, Sešn B na je prost. V I skupim kadeti center bo V neiil|o ob 9.13 tekmi med Chio Besmco in Dom Zabmco, danes ob IX. uri bo tekni i med Preddvorom B m Savo Kranj, danes ob 17. uri pa ekipa' Alples Pohištva gosti Preddvor A. • V.S. LOKOSTRELSTVO L0K0STRELCI TEKMOVALI V BIZOVIKU Ljubljana, 22. maja - Klub lokostrelcev Moste je minulo nedeljo, 18. maja, organiziral mednarodno lokostrelsko tekmovanje v olimpijskem krogu. Na izredno uspelem tekmovanju je nastopilo 70 lokostrelcev iz Slovenije in Hrvaške. Lokostrelsko strelišče v Bizoviku, ki so ga pred kratkim dokončno uredili člani Kluba lokostrelcev Moste s pomočjo podjetja Gradiš, je tako postalo privlačen lokostrelski center v neposredni bližini mesta Ljubljane. Pokrovitelj tekmovanja so bili Gradiš, Adidas, Henkel Zlatorog, Javna razsvetljava, Žito, Sadje zelenjava ter župan mesta Ljubljana Dimitrij Rupel. Rezultati - olimpijski lok, člani: 1. Mitja Burja, Kamnik; 2. Krešimir Štrukelj, Čakovec; 3. Matevž Krumpestar, Kamnik; mladinci: 1. Matjaž Kamnar, Moste. Kadeti: 1. Jernej Konjajev, Moste. Compound -veteranke: Marija Mikuletič, Postojna. Veterani: 1. Dušan Perhač, Mozirje. Članice: 1. Jožica Emeršič, Polzela. Člani: Dejan Sitar, Kranj. Mladinke: 1. Maja Marčen, Kranj. Mladinci Grega Emeršič, Polzela. • M. Vo. LOKOSTRELCI V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 23. maja - Lokostrelska sekcija pri TVD Partizanu Škofja Loka, bo jutri organizator lokostrelske tekme "Arrowhead 12 +12. Tekmovanje bo potekalo v bivši škofjeloški vojašnici, začelo pa se bo ob 10. ri s streli za ogrevanje. Začetek tekmovanja bo ob 11. uri, zaključek pa predvidoma med 16. in 17. uro. Na tekmovanju bodo nastopili moški in ženske vseh starosti oz. kategorij v stilih goli lok, olimpijskem stilu in compoundu. • V.S. PLAVANJE RADOVLJIČANI USPEŠNI V WELSU Radovljica, 23. maja - Konec prejšnjega tedna so se mladi plavalci in plavalke Plavalnega kluba Radovljica - Park hotel Bled udeležili 25. mednarodnega plavalnega mitinga Wels 97. Na njem je nastopilo več kot 400 tekmovalcev iz 44 klubov Avstrije, Češke, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške in Slovenije. Kot so sporočili iz radovljiškega kluba, so njihovi plavalci dosegli več prvih, drugih in tretjih mest ter uvrstitev med devet najboljših. Med njimi je treba zlasti omeniti rezultate Saše Piškur, Urše Ankerst, Mateja Globočnika, Ane Ambrožič in Anje Klinar, ki so osvojili pokale za najboljše rezultate mitinga v svojih letnikih. Prav tako so mladi Radovljičani odlično nastopili v štafetah, saj sta v disciplini 4 x 50 m mčšano ženski štafeti Radovljica 1 (Saša Piškur, Urša Ankerst, Maja Žnidar in Tina Cesar) ter Radovljice 2 (Laura Babic, Jana Vouk, Ana Ambrožič in Anja Klinar) prepričljivo osvojili prvo in drugo mesto. Tudi štafeta Radovljica 1 na 4 x 200 m prosto, v kateri sta plavala po dva dečka in dve deklici (Matej Globočnik, Urša Ankerst, Saša Piškur, Anže Dacar) je osvojila prvo mesto. Mešana štafeta Radovljica 2 (Grega Vodišek, Tina Cesar, Anja Klinar, Luka Turk) pa je bila tretja. • V.S. ALPSKO SMUČANJE V ZAHODNI REGIJI NAJBOLJŠI BLED Bled, 23. maja - Prejšnji petek so v plesni dvorni Kazine na Bledu pripravili zaključno slovesnost alpskih smučarjev zahodne regije. Na tekmovanjih za pokal Zavarovalnice Triglav so se najbolje odrezali smučarji SK Bled pred SK Blejska Dobrava in SK Kranjska Gora. Še pred podelitvijo priznanj najboljšim, pa so na Betinskem klancu pripravili atraktivno slalomsko tekmo na rolerjih. Za tekmo sc je prijavilo kar 17 klubov zahodne regije, poleg njih pa še SK Reka. Najboljši v posameznih kategorijah so bili: -cicibanke - Mateja Terseglav (SK Blejska Dobrava) - cicibani -Grega Ramuš fSK Blejska Dobrava) - mlajše deklice - Mojca Ferk (SK Blejslca Dobrava) - mlajši dečki - Nejc Tepina (SK Triglav Kranj) - starejše deklice - Ana Kobal (SK Blejska Dobrava) - starejši dečki - Žiga Puc (SK Blejska Dobrava). • B.S. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINCEV Jesenice, 23. maja - Letos bo Planinsko društvo Jesenice pripravilo Že 26. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev. Tokratna prireditev bo v nedeljo, 8. junija 1997, pri Erjavčevi koči na Vršiču. Udeleženci bodo ob 8. uri in 30 minut najprej krenili na dva pohoda; po južnem pobočju na Mojstrovko in z Vršiča na Sleme. Ob 13. uri bo pri koči kraiša slovesnost s kulturnim programom in skromna malica. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Zanj se je moč prijaviti do 30. maja v pisarni PD Jesenice, kjer sprejemajo tudi vplačila 300 tolarjev za člane planinskega društva in 1(XX) tolarjev za nečlane. • S. Saje zgornjo besnico, igriSto no troti - tel. 403 182 DRUGI ODPRTI TENIŠKI TURNIR PAROV DRUGI TURNIR PAROV SE ZAČNE 31. MAJA 1997 OB 8. URI V PRIMERU SLABEGA VREMENA SE TURNIR PRESTAVI NA 7. JUNIJ PRIJAVE DO 29. MAJA 1997 1. nagrada POTOVANJE V RIMINI - SAN MARINO (2 dni) 2. nagrada: POTOVANJE V BENETKE - PRINCE OF VENICE (1 dan) 3. nagrada: RAFTING NA SOČI SPONZORJI TURNIRJA: Avtobit, d.o.o., Ermax, d.o.o., Gorenjski glas, Gostilna Kot, Konc s.p. krovstvo in tesarstvo, Makra, d.o.o., Optika - Monokel, Pertect, d.o.o., Pizzerija Oliva, Valenta Ljubo, avtoprevozništvo MOJE POLETJE TURISTIČNA AGENCUA C/lavni trg 24, 4000 Kranj, Slovenija Tel./fax: 064/211-032, 223-285 TURČIJA - RAJ TUDI ZA RAZVAJENE DOPUSTNIKE letovanje v Kemerju, Dalvanu in Akyaki letalski paket: - z namestitvijo v penzionih in app že od 665 DEM dalje • z namestitvijo v mondenih klubih - ALLINCLUSIVE (vse vključeno v ceno): PIRATE'S BEACH CLUB, MARTI MYRA že od 1.136 DEM dalje LETOVANJE OB JADRANU Slovenska obala, Istra, Kvarner, Dalmacija BOGATA IZBIRA HOTELOV, PENZIONOV, APARTMAJEV IN NAJEMOV HIŠ! UGODNI LETALSKI PAKETI ZA DALMACIJO! OSTALA PONUDBA Španija, Portugalska, Italija, Tunizija, Qrčija, Dom. Republika, Kanarski otoki,... OBIŠČITE NAS /Ul POKLIČITE IN POSLALI VAM BOMO KATALOQI tel. 064 211 032, 223 285 Ljubljanska 85,1230 Domžale Gremo na počitnice Maj nas je spet presenetil z nenavadno toplimi temperaturami in nas potisnil v lahna poletna oblačila in misli na počitnice. Tako kot je nekaterim bolj všeč udobna bombažna majica in drugim nežna lahna svila, si tudi kraj za poletni oddih izbiramo vsak po svoje. Nekateri seveda prisegajo na morje, drugi so raje kar doma in se od tam odpravljajo na krajše izlete. Zadnjih nekaj let vlada veliko zanimanje za domače zdraviliške kraje, prav tako pa ni malo takšnih, ki poletne počitnice izrabijo za potep po sosednjih deželah in celo celinah. Zapriseženi hribolazci se jezijo nad prenapolnjenimi gorskimi kočami, kolesarji nad slabo urejenimi kolesarskimi stezami, tisti, ki ostajajo na delovnih mestih pa nad hudo vročino. Vsekakor je pametno tudi na poletne počitnice pomisliti kak trenutek prej kot tisti dan, ko nehamo hoditi v službo. Da si rezerviramo posteljo, sedež na letalu, avtobusu, kupimo primerno garderobo ter opremo za šport in rekreacijo. Počitnice so pred vrati. Ravno prav odprtimi. Telefon: 061/711-229 Toplo dalmatinsko sonce vam je z našimi posebnimi letali bližje in ceneje kot kdajkoli prej. V Dubrovnik, Cavtat ali Korčulo ob nedeljah popoldan z Brnika. V Makarsko, Brelo, Vis ali Hvar ter Supetar in Bol na Braču ob petkih z Brnika. Robinzonske počitnice na Komatih v juniju -10 % popusta Izredni popusti za družine. MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. Pokličite TENTOURS DOMŽALE, tel. 061711 229. {^KRKKZDRAVILIŠČK Drobna naložba za zdrave obresti! V nagradili igri bodo sodelovali vsi, h bodo v naših zdraviliščih. ■ Dolenjske Ibphce - Šmarješke Toplice ■ Strunjan in ■ Hotelih Otočec bivali od 1. junija do 22. decembra 1997. najmanj 7 dni in bodo pn plačilu na recepciji oddali ta oglas. ■ PlAVA lAGUNAl PORIČ SPOMLADANSKE POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje! za Vas smo pripravili tudi posebno ponudbo in jo popestrili z obilico rekreacije in zabave. 1. nagrada tedenski oddih m Kanarskih otokih za dve osebi (letalski prevoz, polpenzionska oskrba) Z. nagrada mesec diu oddiha v KrknvI? Zdraviliščih v letu 1998 za dve osebr 3. - 6. nagrada 4 krat po en teden oddiha za dve osebi v Krkinili Zdraviliščih (po izbm nagrajenca) v letu 1998 HOTELI ZORNA GALIJOT MEDITERAN MATERADA cene polpenziona na osebo na dan 29. -32-30- 30. - do do do do 34.-38.-36.-32.- APARTMAJI CITADELA ASTRE cene dnevne najemnine 2 os. 3 os. 4 os. 5 os. 27.- 31.- 39.- 47.-- - 35.- • Žrebanje nagrad bo javno v Zdravilišču Dolenjske Tbplice 27.12.1997. Rezultati bodo objavljeni v februarskih Vrelcih zdravja, kt ga bodo sodelujoči prejeli po pošti ♦ 5 vikend paketov v Krkinih Zdraviliščih (po izbiri nagrajenca) v letu 1998 za dve osebi ♦ večerja za dve osebi v restavraciji hotela Grad na Otočcu z Metom ♦ tolažilne nagrade (nahrbtniki, opasnice, kape) Informacij« in rezervacije: Šmarješke Toplice 068 73 230 • Zdravilišče Strunjan 066 474 100 • Dolenjske Toplica 068 65 230 • Hoteli Otočec 068 75 701 i cene so v DEM In veljajo za vsaj 3-dnevno bivanje VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupa t tj a ali pa Plava laguna Poreč Tel.:00 385 52 410-101, 410-202 fax:451-044 pa: A ■oCKCJvi TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Tel.: 064/22-11-03,22-11-39, fax: 221-790 KATALOG MOJE POLETJE NAJOBSEŽNEJŠI KATALOG APARTMAJEV OD PORTOROŽA DO DUBROVNIKA ANKARAN, PIRAN, STRUNJAN, PORTOROt 7 POL. 299 DIM P0SI.NI ttcujiM^iJiHii poi m DIM ROVINJ, KRK, CRIS, RAR • SAN MARINO NAJEM APP IN VIL. NA UOUANU, PAŠMANU, CAMPIVPULI, 140 DIM MALTI, SARDINIJI, TURČIJI... VROČI HIT: 11 DNI, POL. SRILANKA 1590 DIM, 8 DNI RDEČE MORJ1 1099 DIM, 11 DNI TAJSKA 1390 DIM UnaZtišištn v zdravilišču P^CllKtC^ MORAVSKE TOPLICE 5 DNEVNI PAKET (nedelja - petek) 29.545,00 s.t 33.155,00 sit 40.375,00 s Turistično naselje Hotel Termal Hotel Ajda Cena vključuje: 5x pohenzlon, kopanju v bazenih, jutranja gimnastika, 1 ura uporabe Športnih igrišč na umetni travi. POPUSTI do 3. leta starost. GRATIS ZA od 3. do 7. leta *0 /o OTROKE: od 7. do 14. leta 30% Informacije« ZDRAVlU^ MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12 9226 MORAVSKE TOl^0 , Telefon-069/12-280, l2-z° NA V0LI0 SO VAM TUDI UGODNI 7- in 10- dnevni programi zdr^e morske topuce k i« faks 069/48^607 ^ POPUSTI ZA UPOKOJENCE: Možnost planila na Obroka 10% /ll\ Petek, 23. maja 1997 KRONIKA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS nesreče Trki na magistralki pn Podbrezjah Podbrezje - Rahlo deževna sreda je bila problematična «asti na delu gorenjske magistrale pri Podbrezjah. Prva od J3:en nesreč se je zgodila že ob pol sedmih zjutraj. 25-letni j^nijan Ž. iz Ročevnice je vozil R 5 proti Kranju. Po t.i. ^acinovem klancu navzdol je dohiteval kolono vozil in J^cel zavirati. Na mokri in očitno spolzki cesti pa je talftlC0" zanes^° na nasprotni vozni pas, po katerem je ViJu1 u kranjske smeri s škodo favorit pripeljal 48-letni ^Ir*° B. od Sv. Duha. V čelnem trčenju je bil Damjan Ž. j^Jpn, škodo na obeh avtomobilih pa cenijo na poldrugi ^ijon tolarjev. Le deset minut kasneje pa je pokalo nekaj sto metrov avzgor pri Podtaboru. Zaradi nesreče se je namreč aorala kolona vozil. 43-letna Zdenka E. z Jesenic zaradi R^kratke varnostne razdalje ni uspela varno ustaviti, ^peljala je desno na odstavni pas, da bi se ognila avtu jamske registracije, nakar jo je zaneslo nazaj na vozni pas, JeHe trčila v zadek juga 55, ki ga je vozila 46-letna Anica • & Radovljice. Juga je odbilo desno v betonsko ograjo, ®ugeota Zdenke E. pa je zasukalo in odbilo na levi pas, 4er je trčila v tovornjak s priklopnikom bosanske ^gistraciie, ki ga je vozil 54-letni Banjalučan Ismet N. ovornjaka je po trčenju odbilo desno v v ograjo podvoza, ^nka E. je bila v nesreči ranjena. do i^ Pa Je na magistralki pri Podbrezjah počilo jJPoldne, pet minut Čez četrto. 32-letni Tadej P. iz PoH je z motorJem suzuki vozil od Bistrice proti Da!!*-*50111' ^° klancu navzgor je prehiteval kolono, nato le km0 Preve^ sunkovito zavil desno pred tovornjak, ki { bil na Čelu kolone. Motorist je izgubil oblast nad nulom, začelo ga ie zanašati, prek odstavnega pasu je Peljal na bankino, bočno drsel 30 metrov, potem pa še 42 etrov po travniku. Tadej P. je huje ranjen obležal devet J^rov od roba ceste. • H. J. Stavka železničarjev Vsak vztraja pri svojem n jjjubljana, 23. maja - Stavka slovenskih železničarjev se nik '^e' ^ stavko se vključujejo sedaj vlakovni odpravila ^a Z(^a) Src za ^emo stavko. Potniški vlaki naj bi še ^Prej vozili normalno, tovorni promet pa je okrnjen. Na i^enJskem večjih problemov ni, zoper stavko pa toVostreJe protestirajo v Luki Koper, kjer se zaradi blokad vfc ^nega prometa škoda povečuje. Železničarji zahtevajo in vi?hodiščno plačo, kar jim vodstvo Slovenskih železnic ■ 'Ministrstvo za promet in zveze odreka, saj naj bi do onca_ • VodCa maja veljal ie stari tarifni del kolektivne pogodbe. 2ako ?e,cznic očita stavkajočim, da ne spoštujejo za Jj? ° železnicah, za kar jih je prijavilo inšpektoratu lnlar ' stroš'ci stavke pa se že bližajo 70 milijonom toladif ,^^eraJ ic ° stavki razpravljala vlada in skušala £arjj n • ?P0r ter prepreččiti gospodarsko škodo. Želczni-u80dcno ^a&™ tudi junija, če njihovim zahtevam ne bo omba" v šoli ■jica Dukič ovadil Gošnika, Meršaka in Ruparja Prepovedan vstop na kongres Zelenih IKranj, 23. maja - Božo Dukič iz Kranja je v torek na okrožnem državnem tožilstvu pre-„ dlagal kazenski pregon I za nekdanjega predsed-| nika Zelenih Slovenije I Vaneta Gošnika, gener-I alnega sekretarja Zele-I nih Rudija Meršaka in za tržiškega župana Pavla Ruparja. Vsi trije naj bi kratili njegove (človekove) pravice in svoboščine s tem, ko so mu 10. maja v Tržiču s silo in resno grožnjo prepovedali vstop v dvorano, v kateri se je odvijal kongres Zelenih Slovenije. Fizično sta mu vstop preprečila najeta varnostnika podjetja Orbita iz Križev. S tem naj bi Gošnik, Meršak in Rupar storili . kaznivo dejanje prisilje-I vanja. Hkrati z ovadbo je Božo Dukič vložil tudi odškodninski zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi mu je povzročil Pavel Rupar, na tržiški občinski svet. • H. J. Našli skelet pogrešanega Bohinj - V spodnjem delu Žagarjevcga grabna so v torek popoldne po naključju odkrili ostanke skeleta, poleg njega pa tudi torbo z dokumenti Huberta Schare iz Ljubljane, pogrešanega pred sedmimi leti. Takrat 52-letni Hubert Schara, ljubitelj Bohinja, je med prvomajskimi Erazniki izginil med spre-odom. Domnevajo, da mu je postalo slabo, kar je bilo zanj usodno. Iskali so ga policisti, gorski reševalci, prijatelji, vendar brez uspeha. - Mesec dni pred koncem šolskega leta je v šolah kornrj., Vr°če. ^ ™s intenzivnega spraševanja in pisanja bomba?« SoaU° tudi že kar običajni anonimni klici: "V šoli je Kli * ekojjo *e,Vrste so v sredo' Pct minut pred eno, sprejeli tudi v ^Han ^ v Radovljici. O bombi na srečo ni bilo sledu, o P^atJc ki si je privoščil neslano šalo, pa policisti še zbirajo II« J . Obnovljena lokalka proti Kokrici Te dni ie podjetje SCT Ljubljana sklenilo obnovo lokalne ceste od priključka na hitro cesto Kranj-Jesenice do križišča z regionalko Kranj-Golnik. Obnovo je financirala mestna obema Kram, ki je delu ceste dodala tudi okrog 200 metrov dolgo kolesarsko stezo. Iz obnove je bil izvzet samo kratek odsek mimo gostišča Dežman do križišča z regionalko proti Golniku, ki bo doživel korenito posodobitev hkrati z regionalko. Regionalno cesto s Koknce do Mlake naj bi začeli posodabljati že lani, zaradi zadreg pri odkupih zemljišč pa se nekateri domačim boje, da ne bo prišla na vrsto niti letos. • H. J., foto: T. Doki Joto bobni UUBUANSKU lo. KRANJ ttL 064/221-112 MflMfl V ŽKOF1I IX>KI Ana Wal), Lštenct 4a, Golnik ULiL: 064/461-369 UČENJE ZAV &LOVE&NE PDHOZN06T1 Urnost Kranj: Partnerji dobrim gospodarjem rt . _ 97 le em Varovanje - Securitv °^Dr|S 8,avn°stnlm govorom *3clel minister " notranja Pa ie Wirko Bandelj, nato tieinii? razstavnem prostoru Krail**e dr-*be Varnost kova|*.kuPaj z drugimi obis-sluhnj, 1 zanimanjem priprem' direktorju družbe in ^'kuš u uPrave Dušanu datKeU' ko 1° Predstavil po-8oreni»L z,nogljivostlh tega VI koJJ8ke9a podjetja, ki slo-anih i« 08 nalbo|i organizir-8|užb Vod«nih varnostnih Pri nasiasebnega varovanja Pešn??'6 Varnost Kranj us-Ženje Ih h osebe in premo-pOdietS)lm 93 zauPajo številna lil Dnia' ustanove, institucije ?bS»mrZniki 3 cel°tnega ianQ j]* Gorenjske in Ljubl-Profe' 'co. Varnost Kranj s P^uia Sln'm Pristopom prela li* odtU|evanje premoženje!." a a ia " J e večje ln razv!; vne organiziranosti na terS mreže intervencij P°9ostn - Pa varnostniki zelo kraju R?n^rl,emal° vlomilce na ^storitve vloma, o čemer pogosto poroča tudi naš časopis. Varnost Kranj na sejmu nastopa s sloganom "Partnerji dobrim gospodarjem", ki ga je direktor Dušan Mikuš pojasnil: "Dobri gospodarji se zavedajo, da se do premoženja pretežko pride, da bi ga nato izpostavljali uničenju, odtujitvi ali drugi škodi. Zato varovanje svoje lastnine zaupajo profesionalcem za varovanje, kot je pod- jetje Varnost Kranj. S tem naredijo največ za zaščito svoje lastnine. Kdor kupi naše varnostne storitve, prav gotovo ravna kot dober gospodar, saj se mu ta investicija obrestuje." Na fotografiji je minister Ingo Paš (levo), sekretar Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje, v sredini minister za notranje zadeve RS Mirko Bandelj, desno pa je direktor Varnosti Kranj Dušan Mikuš. Slab asfalt na hitri cesti Kranj - Delavci Cestnega podjetja Ljubljana zamenjujejo asfalt na odstavnem pasu na delu gorenjske magistralne oziroma hitre ceste med Kranjem vzhod in zahod. Dela, zaradi katerih je promet delno oviran, ne bi tako bodla v oči, če zgornji ustroj odstavnega pasu ne bi bil tako rekoč še nov. Kot so pojasnili v DARS, so dela na slovenskih avtomobilskih cestah, ki jih financira država, pod zelo ostrim, večstopenjskim nadzorom družbe za državne ceste. Izvajalec, v konkretnem primeru ljubljansko Cestno podjetje, mora za kakovost svojega dela in vgrajenih materialov jamčiti, ugotovljene napake pa odpraviti na lastne stroške. B0LJS1 NAJBOLJŠI ^Mladinski Servis kranj,p„o STRITARJEVA 5 nova telefonska številka: 360-100 [GLAS in Prometni kviz Tudi tokrat smo se rubrike PROMETNI KVIZ lotili Gorenjski glas, Radio Kranj, Prometna policija Kranj in avto šola Oueen. Naj ponovimo, da je rubrika namenjena vsem voznikom, nagradno vprašanje pa vsem, ki bodo v bližnji prihodnosti opravljali izpit za voznike osebnih vozil. Tako ste še enkrat vabljeni vsi, ki boste v letošnjem letu začeli z opravljanjem vozniškega izpita, da si z pravilnim odgovorom prislužite eno izmed bogatih nagrad, katere poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas. V mesecih junij, julij in avgust bo rubrika potekala nekoliko spremenjeno, v septembru pa zopet po že utečenem programu s tem, da bomo dodali še nekaj zanimivosti. posebej svetuje: Srečevanje med pešci in vozniki v prometu je lahko zelo nevarno. Veliko bi rešili že s tem, da bi ločili pešce od voznikov. Toda to v mnogih primerih ni možno. Prehodi in druge označbe bi morale biti vedno dobro vidne (v Kranju in tudi drugje žal niso. saj jih obnavljajo le enkrat letno). Čim več bi moralo biti tudi semaforjev, podhodov in nadho-dov, pločnikov in stez za pešce. Do takrat, ko bo promet tako D D D D II U D H D D D D D D a H D a a a D a a n a q PEŠCI V PROMETU D D □ D D D D a D D Kadarkoli se vozilo in pešec srečata na cesti, je dana situacija za pešca bolj ali manj nevarna. Cestno omrežje je žal tako urejeno, da je njihovo srečanje neizogibno. Pešci se tudi preveč zavedajo svojih pravic, ki jim jih daje zakonodaja in jih tudi zlorabljajo, na dolžnosti pa kar pozabijo, čeprav skoraj vedno v lastno škodo. Tako so prehodi za pešce nemalokrat bojišča, kjer se sproš-H ča veliko medsebojne napadal-g nosti. Rezultat takšnega n obnašanja pa so mnogi mrtvi in H3 poškodovani pešci. Samo lani je bilo v RS mrtvih 62 pešcev (na U Gorenjskem 12), od tega 16 po H lastni krivdi in 752 poškodovanih, Q od tega 206 po lastni krivdi, g Prav zaradi tega policija še II urejen, pa je potrebno znosnol— sožitje in spoznanje o lastni var-15 nosti, potrebno pa je tudi privz-H digniti prometno kulturo. Bolje prepozno na cilj, kot™ prezgodaj v smrt. avto šola OUEEN Vir: Inšp. Ivan Demšar UNZ Kranj ,11 NAGRADNO VPRAŠANJE Prva nagrada vrednostni bon avto šole OUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednsotni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola OUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodočim voznikom, ki bodo letos opravljali vozniški izpit B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. Nagrade lahko koristite le pri opravljanju vozniškega izpita. 5^ KUPON (M)ISIJJiraGLAS št. 38 IME IN PRIIMEK:______ NASLOV.____ KRAJ IN POŠTNA ŠT:______ TELEFON:______ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE DA, NE VPRAŠANJE Koliko pešcev je bilo mrtvih v prometnih nesrečah leta 1996 in koliko po lastni krivdi? ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE RUBRIKE Premiki vozil so: - zavijanje levo ali desno - spremenba prometnega pasu - prehitevanje - vožnja mimo - ustavljanje... B i a 9 a a B O B B II D B B B B B B H B B B B B B B B B HBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B Država NSK in država Slovenija Ađarko Jenšterle, Z. r i nanj i sodelavec Otvoritvena slovesnost Evropskega meseca kulture, brez dvoma najpomembnejše kulturne prireditve leta 1997 v Sloveniji, je pokazala, da Slovenija ie nekaj časa je v Evropi, pa čeprav le-ta v zadnjem času na naših mejah zaostruje svoj režim. Duhovne dimenzije nekega naroda so nekaj povsem drugega od političnega položaja njegove države. To, kar so na koncertu pokazali orkester Slovenske filharmonije, Akademski zbor Tone Tomšič, dirigent Marko Letonja, skladatelja Aldo Kumar in Uroš Rojko ter skupina Laibach je bil dogodek, ki ga lahko v vsakem trenutku postavimo v katerega koli od svetovnih kulturnih centrov. Predvsem pa njegov prvi del, v katerem sta omenjena skladatelja s pomočjo dirigenta Le-tonje sporočila Laibacha vnesla na področje klasične glasbe. O samem koncertu Laibacha nima smisla izgubljati besed, ker je šlo prej za krajši prikaz njihove zgodovine, prav tako, kot je bil tudi govor Petra Mlakarja neverjetno zmeren in umirjen, glede na njegove siceršnje javne nastope. Publika v dvorani pač ni bila laiba-chovska, vsem skupaj pa je bilo očitno jasno, da bo že to, kar se bo videlo, zanjo več kot preveč. Država "Neue Slowenische Kunst" (NSK) ima očito z državo Slovenijo vzpostavljene prijateljske odnose in jo zato noče izzivati po nepotrebnem, kar pa še ne pomeni, da ne morejo v zrak skočiti nekateri njeni državljani. Država Slovenija ima vsaj na dveh ključnih točkah dva znana Laibachova zagovornika - to sta minister za kulturo in zunanji minister, poleg tega pa sta te ideje v preteklosti branila še minister za okolje in tudi ljubljanski Župan. V tem smislu torej klasična laibachovska provokacija ne pride več v poštev. Ker pa se zgodovina nenehno ponavlja, je zanimivo, da Laiba-chu tudi danes, ko so državno priznana skupina, še vedno uspe vzbuditi reakcijo pri nekaterih ljudeh, ki krojijo našo politiko, ali pa so z njo posredno povezani. Najprej je treba povedati, da je ob projekciji značilnih laiba-chovskih simbolov, ki so spominjali na kljukaste križe, v trenutku vstal in dvorano zapustil avstirjski veleposlanik s svojimi spremljevalci. Iz Cankarjevega doma pa so odhajali tudi nekateri Slovenci, predvsem tisti, ki jim je blizu domačijska kultura. Prvi javni odzivi so prišli razmeroma pozno. Prireditev je bila namreč 15. maja, šele 20. maja pa je dnevno časopisje objavilo prvi "protest zaradi izbora nastopajočih na otvoritvenem koncertu EMK", ki ga je podpisal Peter Sušnik, svetnik Mestnega sveta Ljubljana. Tu je treba povedati, da je bila nekdanja partija veliko hitrejša, saj je na Laibach reagirala takoj in tudi sprožila bolj organizirano pro-tiakcijo. Toda, če je bila nekoč reakcija na novo slovensko umetnost posledica zadnjih trzljajev vse bolj propadajočega sistema, danes do nje prihaja predvsem zaradi dveh različnih estetskih pogledov. Na eni strani so tisti, ki se zavedajo, da je umetnost univerzalna in kot taka nujno na prepihu svetovnega umetniškega dogajanja. Na drugi strani pa so zagovorniki večje slovenske zaprtosti, v svojem paranoičnem strahu pred tem, da nas bo tujina vsak čas vsrkala vase in s tem uničila. Toda, če je kdo, potem so vsekakor člani Neue Slowe-nische Kunst v zadnjih letih dokazali, da Slovenija in njena kultura lahko preživita tudi v širšem svetu. Že dolgo ni nihče slovenskega imena ponesel v svet s tako energijo, kot člani tega gibanja, ki jim nekateri ljudje doma vsake toliko časa vržejo polena pod noge, saj se bojijo slovenske odprtosti. Slovenski vstop v svet bo res marsikaj počistil na področju kulture. Preživeli bodo le najkvalitetnejši in najboljši, odpadla pa bo večina tistih, ki ne prenesejo konkurence. Toda dejstvo je, da bo Slovenija živela le, če bodo v svetu vedeli zanjo. V tistem trenutku, ko bo začela zaprta životariti pod Alpami, bo uničila sama sebe. Pogled z drugega brega Oblaki so rdeči Peter Čolnar, zunanji sodelavec PREJEU SMO Čeprav ne uradno, se je na današnji dan pred šestimi leti praktično začela vojna za Slovenijo. Oklepniki jugoslovanske vojske so v Pekrah v Mariboru obkolili učni center s prvo generacijo slovenske vojske. Prišlo je do prve smrtne žrtve. Nebo nad Slovenijo se je pordečilo zaradi krvi. Napeti odnosi so se stopnjevali. Danes vsi trdijo, da so bili na pravi, to je slovenski strani. Vedno več je izgovorov in izigravanja ob zavestni pozabi spomina. Pravijo, da takrat ni bilo vse tako jasno in čisto, kot je sedaj, da se je razsojalo iz drugačnih zornih kotov. Vsak izgovor res lahko prav pride, vendar dandanašnje govorjenje o tem, kako so se šli nekateri slovenski generali "vojno iz ljubezni" že spominja na zlobo. Mar naj to pomeni, da so tisti, ki so se borili za Slovenijo in bili celo ob življenje, sejali sovraštvo? Lahko se sicer vprašamo, kako da se je tako malo najvišjih slovenskih oficirjev iz jugoslovanske vojske odločilo za Slovenijo? Zakaj je bilo na Hrvaškem precej drugače? Je bil del krivde tudi v takratnem slovenskem vodstvu? Zelo različne razlage so mogoče, samo tega ni mogoče sprejeti, da general JLA ni vedel, kje je naša stran, medtem ko je naprimer košarkar Jure Zdovc to vedel takoj in med prvenstvom prenehal igrati za ekipo bivše države! Ob tem, da so bili generali vsaj toliko politiki kot vojaki, je pri košarkarju prevladalo tisto "Slovenec sem, tako je mati djala". So rdeči oblaki nad Slovenijo zameglili presojo slovenskih generalov? Zato, ker je vodil pot v osamosvojitev Demos? Medtem ko puščamo času čas, se pojavlja vse več sprenevedanj, nostalgije za starimi časi. Nova priložnost za to bo v nedeljo, na dan, ko smo bili včasih naučeni, da gre za dan radosti in mladosti, ker naj bi se takrat rodil naš ljubljeni vodja. Nekaterim se še vedno toži po časih, ko je bilo nebo zaznamovano z rdečo. Tako je bilo dobesedno na Jesenicah. Rdeči prah je prekrival mesto pod Mežaklo, Jugoslavijo v malem, kot so se takrat radi postavili. Kot novinar sem poročal o sanacijskih programih in prestrukturiranju proizvodnje v železarni. Iz leta v leto smo posredovali poročila o novih odrešujočih načrtih. Vztrajno, brez prestanka, kot so se znova in znova porajali. Pred nekaj dnevi sem poslušal kolega, ki je poročal iz železarne isto. Kot refren nekdanjih časov. Se je za nekatere na Jesenicah ustavil čas? Takšno razmišljanje se mi vedno vsiljuje, ko se od časa do časa odprejo razprave o jeseniški Cesti maršala Tita. V zgodovino so odšli Hitler, Mus-solini, Stalin, Honecker, Ceau-sescu, Mao, Kadar, Gomulka, Gierek. Nimajo več svojih ulic, trgov in spomenikov na osrednjih mestih. Diktatorji so dobili mesto in oceno, ki jim gre, jeseniški Tito pa je ostal... Spominjam se velikega predvolilnega shoda Demosa na Titovem trgu v Kranju. Oder je stal na stičišču dveh trgov, tako, da je bil na očeh velik Prešernov spomenik pred gledališčem. Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je zato mislil, da gre za Prešernov trg v "Prešernovem mestu". Z zanosom je spregovoril o velikanski množici, ki se je zbrala "na trgu, ki nosi imel po tem velikem človeku". Ko sem ga kasneje opozoril, da gre za Titov in ne Prešernov trg, se je zasmejal in dejal: "Kaj pa ste vendar počeli Kranjčani!" Odgovoril sem mu, da nič drugega, kot vsi ostali. Povsod smo imeli Titove ulice in trge. Zakaj je na Jesenicah ostala? V spomin, ko naj bi se ljubili "od Triglava do Vardara"? Morda pa kot spomin "bratstva in enotnosti", katerega ceno še vedno plačujejo v Bosni? Naj bi se ustavila zgodovina zaradi 40 trgovskih plač jeseniške Delikatese? V podjetju so si omislili, da bi jih toliko stalo preimenovanje. Iz koga se norčujejo podjetja in novinarji, ko poročajo, da to ne gre, ker naj bi preimenovanje ceste stalo neko podjetje toliko in toliko plač? Iz umirjenega visoko izobraženega jeseniškega Župana? Zato ker ni "naš"? Gre za primitivno aroganco in željo ostati v minulem času? Gre za Željo po razdvajanju po vsej sili ali za iskren poskus ostati v simboličnem rdečem prahu, ne glede na to, če se s tem žalijo čustva ostalih? Evropa DA!... Evropa NE!?... Pred šestimi leti je kriza odnosov med republikami in narodi tedanje Jugoslavije dosegla enega od vrfuncev, ki seveda ni bil ne prvi, ne zadnji pa tudi ne najhujši. Pred tem sta vožd in njegov krog Slovence podila v Chicago in še kam, pa dodajala trditev: "Kjer je en Srb, tam je Srbija!" Stil je močno spominjal na tisto, kar je pred desetletji grmel in počel tvorec tisočletnega reicha. Ko nas je v dneh po razglasitvi samostojnosti grdo ošvrknil balkanski bič, je bila prihodnost videti vse prej kot rožnata. Iz parlamenta, ki je v tistih kriznih dneh zasedal, smo slišali utemeljitve, seveda še kako upravičeno, da se moramo izviti iz balkanskega kotla, oziroma krčme, v kateri je ugasnila luč in se v njej bliskajo samo še noži. In kam naj bi vodil korak iz tega zadušljivega in sapo jemajočega objema? Seveda, v Evropo, saj, po tedanjih izjavah za govorniškim pultom na Šubičevi, smo bolj Severno od Rima in bolj vzhodno od Dunaja. V to Evropo vstopimo skladno s tedanjim geslom ene od strank: Evropa zdaj. Te in podobne trditve in hotenja so bila v usodnem juniju '91 in tudi prej in kasneje deležna približno take podpore, kot plebiscitarna odločitev o samostojnosti pol leta prej. Kdor bi odločneje dvignil glas proti evropski usmeritvi, bi bil najbrž deležen take obsodbe, kot tisti, ki so podpirali napovedani a k sreči tudi prepovedani "miting resnice". Udarec balkanskega biča po spletu srečnih okoliščin in premišljenih dejanj na našem hrbtu k sreči ni pustil tako hudih sledov kot v naši jugovzhodni bližini nekaj kasneje. Slovenija je ohranila razglašeno samostojnost in v razmeroma kratkem času dosegla mednarodno priznanje ter vključitev v mednarodne organizacije oziroma v ustanove vse v stilu in hotenju po tesnejšem gospodarskem in političnem, skratka vsakršnem sodelovanju z zahodom. Formalno pa pridruževanje Evropski uniji ni steklo tako hitro, kot bi želeli, saj je to nekajkrat preprečila naša zahodna soseda. Nejevolja nad tem je bila več kot očitna in, lahko bi rekli, splošna. Ko je bilo lani te blokade konec in je bil podpisan pridru-žitveni sporazum, je bilo čutiti olajšanje, če že ne vsaj zmernega navdušenja. Slišati je bilo sicer opozorila o tujčevem apetitu p° lepotah naše male, a prelepj, podalpske dežele, pa tui\ trditve, da se je s premišljenih ukrepi pred tem mogoče zavof' ovati, saj nobena država, tw, manjša od naše v uniji še propadla. Izražena opozorila p1 nikakor niso nakazovala tegA kar poslušamo in prebiramo v zadnjih dneh: pridružitveni spOf'. azum je protiustaven, bogned če so vlogam pridana soglasja, kot to zahteva la' kon, ne pa, da so soglasja W tista, ki so bila dana & drugo namembnost. Za nap0' ko se opravičujemo. Uredni^0 Čakajoč na župana Grosa podpis Na članka v Gorenjske* glasu pod istim naslovov* i dne 29. aprila in 20. maja bom namesto sina Torna". Pivka odgovoril kar jaz, kop sem "krivec" za. vse te PT°' bleme. Sin je star 25 let in edino željo, da si ustvari sm dom in družino, ter drul* zagotovi človeka dostojA0. življenje. Da ima pri vseh Nadaljevanje na 31. s""1"" 157 Na spodnjem hodniku Onkološkega S Tatjano sva se zadnjih štirinajst dni, skoraj vsak dan srečevali v kleti onkološkega inštituta. Tam, kjer čakaš, da prideš na vrsto za obsevanje. Nosila je lasuljo, toda to je bilo moč opaziti šele čez čas. Nikoli je nisem videla nenaličene. Zmeraj je bila nasmejana in če se je le našla priložnost, je poklepetala z ostalimi bolniki, ki so čakali, da pridejo na vrsto. Na obsevanje jo je vozil tast, ki je ponavadi počakal zunaj, v avtu, ker je bil "premehak", da bi ostajal z njo. "Popolnoma drugače začne človek gledati na življenje, ko se enkrat znajde tu doli," mi je rekla. "Svet, ki si ga prej zgradiš, se čez noč podre, in potrebno je zbrati novih moči, da se zgradi nov, drugačen, bolj trden, z več optimizma, veselja in volje do življenja." Tatjana je prve znake, da je nekaj narobe, opazila po rojstvu drugega otroka. Bolelo jo je po trebuhu, imela je težave z vodo, toda zdravnica jo je tolažila, da so to le posledice težkega poroda. Vse skupaj se je vleklo kakšnih osem mesecev, ko je med vodo prvič zagledala kri. Grozno se je ustrašila. Prvi trenutek je bila vsa trda. Zmanjkovalo ji je zraka in mislila je, da jo bo zadušilo. Sedela je na školjki in čakala, da ji krč v USODE Piše: Milena Miklavčič Želodcu popusti. Ni vedela, kako naj pove možu. Zvečer, ko sta bila sama, sta se zaklepetala o bronhitisu najmlajšega in o zoprni vzgojiteljici iz vrtca. Jutri mu bom povedala, si je obljubila Tatjana, preden sta zaspala. Toda naslednji dan je bil strah že veliko manjši, saj so težave, ki so jo spremljale, čez noč skorajda izginile. Saj ni nič, samo zdelo se mi je, si je dopovedovala. Kljub temu si je redno kontrolirala vodo, če bi še kdaj opazila kri. "Na Gorenjsko sem se preselila iz Vipavske doline in zato mi lahko verjameš, da za noben denar nisem hotela izpustiti trgatve. Prišle so tudi sestre, brat, skratka, pri nas doma je bila vsa ilahta. Tako navado smo imeli ie vrsto let. Mogoče zaradi napora, mogoče tudi zaradi preobilne hrane, ne vem več, toda zvečer me je zvilo, da sem kričala od bolečin. Mama je na hitrico poklicala zdravnika, ta pa me je pod nujno poslal v šempetersko bolnišnico. Bil je prepričan, da sem dobila napad ledvičnih kamnov. Joj, kako so bili boleči pregledi! Trajali so, vsaj tako se mi je zdelo, vso noč. Zdravnica, ki me je sprejela, je bila prijazna in me je tolažila, ko sem jokala. Čeprav so vsi govorili, da nI nič hudega, da bo potrebna le operacija In bo bolje, sem jaz ie VEDELA, da to ni res..." Tatjana je v bolnišnici leiala več kot teden dni. Moi jo je z otrokoma obiskoval vsak dan. Tudi zanj je bilo naporno, saj je moral priti k njej z drugega konca Slovenije. "Ko je nekega dne, po viziti, prišla k meni zdravica, je bila zelo resna. Usedla se je k meni na posteljo in me začela gladiti po roki. Kar povejte mi, sem ji rekla, nikar ne ovinkarite. Rak na mehurju. Tri besede, ki so se mi zairle v moigane In me hotele poireti, uničiti, mučiti. NIČ še ni izgubljeno, me je ielela potolaiiti, operacija, obsevanje, vse se še da narediti... Njene besede so začele prihajati od zelo daleč... Izgubila sem zavest..." Potem mije Tatjana pripovedovala o šoku, ki ga je doživel njen mož. Že tako je bil bolj nežen in mile narave, potem pa še to... Poročena sta bila komaj pet let. Toliko načrtov sta imela: kako bosta potovala, gradila hišo, imela še kakšnega otroka... Tatjana je prišla za nekaj dni domov, preden so jo sprejeli na Kliničnem centru. Danes se spominja, da so se ji tisti dnevi zdeli kot slovo od življenja. Dotikala se je predmetov v stanovanju, šla na vrt, okoli hiše, k prijateljicam, v trgovino in mi sprehod -kolikor je seveda bila pri močeh. Želela je vsrkati vase vse, kar je videla, misleč, da je'0 zadnjič. Mož je vzel dopust in bil z nJ°-Včasih je tako krčevito stisnila k sebi otroke, da se je potem bala, da jima ni že km naredila. Strašljiv občutek, da nikoli več m bo tako, kot je bilo, jo je davil in davil- J*1 potem še pomilujoči pogledi prijatelje* sorodnikov in sosedov. Kot da ne bi zn~af. več normalno govoriti z njo. Nekateri so sej raje izognili, kot pa da bi se spustili Z nj°.a klepet. Imela je občutek, da so se je bali, m se bodo njene strašne bolezni na neki trapa*, način nalezli še sami... Nekoč, ko so rnisl**~> da že spi, je slišala taščo, ki je med j0*01* potarnala, češ, kako bo z njenim sin°m sedaj, ko bo izgubil ženo... To je bila nova, sveža bolečina, ki pa je bolela še veliko bo) kot vse druge poprej. Torej že vsi misUjOt 1 bom umrla, si je rekla in spet planila v \°*L "Kakšna koza sem bila takrat! Solze'" še enkrat solze! Zdi se mi, da sem se k<* utapljala v njih!" Tatjana se danes že lahko nasmehne, ko spomni na tiste dneve. Bolezen jo je utrtl»(j jo naredila močno, iz nje je ustvarila bor K • Na kraj pameti ji ne pade, da bi se preil{''' da bi si dovolila šibkost in nemoč. a "Takrat je bilo drugače. Prvič je v«'*1^ človeka strah, počuti se nemočen in šibu > posebno še, če ni nikogar, ki bi pontag prebroditi prve težave. Povsem drugače J bilo, ko sem prišla v Ljubljano, * Onkološkega. Nadaljevanje prihodnjič- Nadaljevanje s 30. strani dobrih namenih in odpovedovanju takšne nerazumne probleme z lastnim lupanom, človek komaj verjame. Kako sem kriv jaz in kako Pokvarjen je župan Gros, pa uPam, da bom bralcem v Naslednjih vrsticah dovolj jasno prikazal. L Župan trdi, da imam na Srbi kar nekaj črnih gradenj. Zakaj ne pove, katere gradnje Jo to?! To je čista laž, kajti nimam nobene črne gradnje! h če bi jih imel, kaj ima to °Praviti s sinom! 2. Izjavil je, da je gostinski l°kal črna gradnja. Tudi to je tai! Res je, da sem začel &aditi orodjarsko delavnico, Za kar pa sem imel vsa dovoljenja! Za spremembo namembnosti objekta je dal m vlogo kot zahteva zakon. Kdo more braniti sinu, da se odloči za drug poklic oziroma dejavnost? Zupan Gros prav gotovo ne! Če bi bil dober *upan, bi mu pri tem samo Pomagal! r3. Plačano je tudi nadomes-tl'° za degradacijo in uzurpa-Cl!o v znesku 57.773,00 SIT! 4- Pravi, da je na te spremembe podal pritožbo. Tudi to)e laž! Od decembra 95 leži Vs« dokumentacija pri njem, soglasja pa ni podpisal, niti dal kakršnega koli odgovora! takšen odnos do človeka s strani župana Mestne občine Prav gotovo ne sodi v civili-Hrano demokratično družbo! J Pravi, da z mejo ni vse v redu. Ko sem kupil parcelo, je Seometer odmeril, postavil Mejnike in jaz sem po teh britvah tudi plačal parcelo, ^jenje in seveda davek. Mejniki pa stojijo še vedno na ^tem mestu. 6- Laž je tudi to, da so SoSlasja stara! Vsa so nova, Jfco tudi soglasje Republiške Zr,ave ^ ceste št. 351/A-217/ »*Bzdne 2. 11. 94. Res pa h^Slasja DARS. Vendar, če o bilo samo to problem, bi ,r°s lahko povedal in naj-S? 1e;'f v treh ^dnih bi ga kn x temu da °n tega Zri nima pravico zahte-jjjj1 .Joda, njega čevelj žuli Dll' i€ tudi to, da Dom-nov zava!a! kislim, da usta-d , a * takšno tradicijo svoje in? Pozna, ve, kako se dela p )e treba narediti! rav ,e fe/ava, da bo župan sit, tako kot vedno, v in Z zakonom. Glede na kaial navedene lažne izjave, po« ne m°rejo biti v nos nikomur, najmanj pa takianU Mestne občine, se mehne^™* lahko sam° mS' 9. S Pivkom se ne da nič pogovoriti. S to Grosovo izjavo se strinjam, vendar moram dodati, da samo takrat, kadar gre za lumparije in laži. Prav to je pa resnični vzrok vseh teh sinovih težav in Grosovo nagajanje. Grosa niti najmanj ne moti sprememba namembnosti sinovega objekta, zelo ga pa moti moje pisanje o početju vodilnih Liberalcev, z Grosom na čelu. Neodpustljive grehe sem za Grosa naredil, ko sem pisal, kako so ukradli Slovensko hranilnico in posojilnico, v kateri je vseskozi član UO sam župan Gros. In kako bi mogel Gros pozabiti, da sem ga že dvakrat javno (Gorenjski glas) vprašal, kje je celo leto 1995 obračal 11 milijonov DEM občinskega denarja brez vednosti svetnikov! Da sem pisal o lumpar-ijah vodilnih Liberalcev v Skladu za razvoj drobnega gospodarstva, kar jim je prineslo ogromno denarja, seveda vse na račun nas, davkoplačevalcev! O tem imam 100 strani obsegajoč zapisnik Agencije za plačilni promet in nadzor. O tem bi lahko izhajal podlistek v Gorenjskem glasu. Svoje posledice ima tudi razkritje, da ima Gros v stavbi Društva obrtnikov (tam je tudi SHP) svojo firmo F in T za financiranje in svetovanje brez vednosti U O Društva že od leta 1993, za kar še ni plačal niti tolarja najemnine. Je vsiljeni najemnik brez pogodbe. Pri tem naj vas spomnim na napisno ploščo na stavbi občine: VSIUEN1 NAJEMNIK... ki jo je prav on postavil. Za vse te resnične navedbe so uradni dokazi, kljub temu pa tožijo mene in še štiri obrtnike za zalenje ugleda in to za skupno 120 milijonov SIT. Če je človek pokvarjen v dno duše in tožbe plačuje s tujim denarjem, si upa prav vse. Glede Grosovega nagajanja sinu so na Ministrstvu za okolje in prostor pojasnili, da zakon ne predvideva, da bi občinske oblasti morale dajati soglasja, in da ima občan pravico pritožbe na Ministrstvo. To sva s sinom tudi storila. Na vprašanje, kakšna je možnost za hitro rešitev, so mi povedali, da je čas reševanja pritožbe eno leto in pol do dveh let. Tako bodo minila tri leta in pol. In če se postopek še enkrat ponovi? Naprej nočem razmišljati, pač pa se vprašam: ali je to pomoč mladim, o kateri je toliko govora, ali je to skrb za neizumiranje Slovencev? Pri tem se pa še sprašujejo, zakaj kriminal narašča, pa mamila, zakaj v Sloveniji toliko samomorov! Odgovor mislim, da je nepotreben, dejstva povedo vse! • Janez Pivk, Kokrica Razrešitev direktorja Prosim, da v petkovi številki Gorenjskega glasa objavite vsaj to moje pismo delavkam in delavcem Alples pohištva, d.o.o., Železniki, kljub temu da v tej številki ne morete objaviti razgovora z mano. Prosim, da pismo objavite z naslednjim komentarjem: "Kljub večkratnim poizkusom mi ni uspelo to pismo podati na oglasne deske podjetja Alples pohištva. Upam, da bom svojim delavkam in delavcem lahko vsaj preko tega medija omogočil seznanitev z vsebino tega pismS." Spominjam se datuma, 15. 12. 1992. To je bil en lep decembrski dan, prvi dan in začetek mojega službovanja v Alplesu. Rekli so mi, "da prihajaš gor v Železnike, skoraj Bogu za hrbtom in to v podjetje, ki je tako ali tako obsojeno na propad. Toda vredno je poskusiti, ljudje so pridni, tudi plača bo v redu, mlad si še, mogoče pa bo šlo." In tako sem začel, najprej kot vodja komerciale, pa kmalu potem še kot direktor podjetja; vsega skupaj skoraj štiri leta in pol v naj žlahtnejših Kristusovih letih. Spoštovane delavke in delavci! Opravičujem se vam za ta mogoče bolj čustveno obarvan uvod, toda menim, da je prav, da enkrat vaš direktor (lahko že bivši) tudi na tak način komunicira z vami. Ocenjujem, da sem vam kot sodelavec dolžan nekaj pojasnil v zezi z dogodki zadnjih dni v Alplesu. Ko sva se z gospodom Janžekovičem v petek, 18. 4. 1997, pripravljala oziroma odpravljala na službeno potovanje, sem bil nekje v sebi zadovoljen: po vseh naštetih sestankih z bankami, Skladom RSLO za razvoj, ministrstvi (tako za delo kot gospodarske dejavnosti) sem dobil občutek, da bo končno tudi za Alples pohištvo projekt sanacije podjetja uspešno zaključen: 1. nova investicija (strojna linija) v vrednosti skoraj cca 4 mio DEM (brez dodatnih del) je nujno potrebna za uspešno prestrukturiranje proiz vodnje (povečanje produktivnosti, kvalitete). Vsaj dve banki sta izrazili interes, da bosta fi- nančno pomagali pri realizaciji investicije. Gospod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti je po sestanku z mano obljubil poroštvo za omenjeni projekt. 2. S finančnim direktorjem, gospodom Janžekovičem, ie več let opozarjava Sklad za razvoj, da projekt finančne sanacije Alplesa pohištvo še ni zaključen. V treh letih je Alples pohištvo razvilo dva nova sistemska programa pohištva GAJA in.PRIMUS (da o neštetih posameznih programih niti ne govorim). Stroški razvoja, proizvodnje in zalog so šli v nekaj mio DEM. Izvedli smo kar nekaj investicij (nabava CNC rezkarja, viličarjev, brizgalne kabine, zaprtje skladiščnih in proiz-vodnjih prostorov, sanacija strehe ...). Vse to je bilo investirano iz lastnih sredstev iz tekočega poslovanja. Tako Sklad za razvoj kot ie omenjeni ministrstvi so bili pisno obveščeni o teh projektih in tudi naprošeni za trajna obratna sredstva v obliki kredita. Od ministrstva za gospodarske dejavnosti sem prejel pozitivne odgovor tudi okoli tega vprašanja (ali se bo rešilo v okviru ministrstva ali v okviru Sklada za razvoj). 3. Alples pohištvo trenutno ustvari dobrih 60.000 DEM realizacije na zaposlenega na leto. Ko sem prišel v podjetje, je znašala realizacija okoli 450.000 DEM na mesec; v letu 1996 je bila povprečna realizacija več kot 1,3 mio DEM na mesec. Moj cilj v okviru strategije dolgoročnega razvoja podjetja do leta 20000 je ustvariti 100.000 DEM na zaposlenega na leto; to omeni skoraj 25 mio DEM na leto. To je evropski standard v naši panogi. Z novimi programi in investicijo je realno uresničljiv in tudi trino pokrit. Če podjetje ne bo šlo v to smer, bo v dveh do treh letih izbrisano (dobesedno) s trga (konkurenca, previsoki stroški izdelave ipd.). 4. Projekt deblokade: po šestih letih blokade Uro računa (z več kot 300 mio SIT blokade smo uspeli zniiati blokado na samo 20 mio SIT) je bil v projektu sanacije upoštevan tudi ta moment. Na kratko sem vam predstavil moje načrte in projekcije razvoja in dokončne sanacije podjetja. Vendar se dogodki, ial, niso razvijali v smer, ki sem jo kot direktor začrtal. Ko sva bila z gospdom Janiekovičem na sluibenem potovanju; to pomeni v najini odsotnosti; se je nadzorni svet holdinga dne 21. 4. 1997 odločil, da me razreši kot člana uprave holdinga in po proceduri tudi z ostalih funkcij (prav tako tudi gospoda Janiekoviča). Ocenjujem, da je sklep o razrešitvi nelegitimen, saj je za mojo razrešitev v skladu s pogodbo potreben ustrezen sklep skupščine. Pritožba od moje strani je ie bila podana. Predsednik nadzornega sveta gospod Anton Jurjevčič (ki je trenutno nedosegljiv, je nekje v Juini Ameriki) mi je ustno obrazloiil razloge za razrešitev, od tega, da dajemo delavcem določen del prejemkov v bonih (kar za Sklad za razvoj ni nič novega, saj se je to dogajalo ie precej časa pred mojim prihodom) do prejemkov direktorja Tršana in Janiekoviča (pogodbe so legalne in podpisane tako s strani Sklada kot drugih ustreznih organov ie več kot štiri leta). Sodelavke in sodelavci! Po svojih močeh se trudim voditi podjetje. Po mojem mnenju (vsaj v trenutnih razmerah) uspešno. Razumem tudi kritike na moj račun, vendar ne razumem in ne sprejemam laii, sprenevedanj, licemerstva in farizejst-va. Boli me, da je precej teh stvari prišlo tudi iz našega podjetja od človeka oziroma ljudi, za katere vemo in jih poznamo, da gradijo svoj imidi in populizem na umazani politiki. Vsa čast ministru Dragonji. Poslušal je moje ocene okoli problemov v podjetju in mi kot gospodarstvenik obljubil pomoč. Toda z ustrezno "dozo" laii se je tok dogodkov obrnil v drugo smer, v smer trenutnih popu-lističnih ukrepov. Pa naj bo tako. Če je cena za pomoč podjetju (katero sem prosil oziroma zahteval ie ves čas mojega mandata) samo "moja glava" in položaj mojih naj-bliijih sodelavcev, jo z veseljem ponudim. Toda čutim pravico in dolinost, da določene stvari tudi na tem mestu pojasnim. Alples pohištvo ima probleme. Do 21. 4. 1997 sem jih predvsem s pomočjo najožjih sodelavcev (Janžeko-vič, T. Nastran, B. Bertoncelj, Thaler, D. Habjan in ostali) tudi več ali manj uspešno reševal. Plače in ostali prejemki so bili vedno izplačani še celo pred dnem, ki smo ga določili s sindikatom (to je 18. v mesecu) za ves čas mandata Tršana in Janžekoviča. Ves čas so se tudi ustrezno poviševale v skladu z eskalacijsko klavzulo in kolektivno pogodbo. Ostale obveznosti so se poravnavale v okviru mož- 24 Km«ija MIKLAVŽ nen ena kmetija je, ki pravzaprav ne spada Ven°lSr€lifw P°d obravnavo straiiških kmetij, • Zai t9 ^Ino na tem področju. Leti na deloma »o? dnem, deloma južnim pobočju Šmarjetne doL ? nosi štev. 4 Smarjetna gora. Najstarejše veri", oddvmk 090 75 17 i RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA VALOVIH 50RE Ermanovec '97 Šport - glasba - ples Na Ermanovcu tudi Miroslav Cerar ^ Le kdo ne pozna legende takrat še jugoslovanske^., športa Miroslava Cerarja. Osvajal je medalje na olimpijs* igrah, evropskih in svetovnih prvestvih. V nedeljo, 25. ntj1)' ' ob 15. uri pa ga bodo spoznali tudi obiskovalci prife<*lt Šport - glasba - ples, ki bo ob planinskem dotnu n Ermanovcu. Na prireditev pridejo tudi: ultramurid°n . Dušan Mravlje, plavalna asa iz Plavalnega kluba Rad0^. jica - Park Hotel Nataša Kejiar in Marko Milenko^ kapetanka ženske rokometne reprezentance Slovenije '^L Polajnar, člani cerkljansko-idrijskega orientacijskega kl'{ Azimut in triatlonec Igor Kogoj ter kasač Marko Skub* * morda še kdo. S športniki se bodo pogovarjali novir^fc Gorenjskega glasa, Radia Cerkno in Radia Sora Žiri- ' . ljubitelji dobre domače glasbe bodo zagotovo prišli na ^ račun. Zm to bo poskrbel priljubljeni ansambel dotf zabavne glasbe Ansambel bratov Poljanšek. Zagotovo r ■ bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši obiskova prireditve, saj se bodo lahko povzpeli na majhn.fa konjička, ponija. Pokrovitelji prireditve so: ('(>re,lLflj glas, Radio Cerkno, Radio Sora Ziri, Termopol Sovod ter Občini Cerkno in Gorenja vas - Poljane. BITER electronics d.o.o. Jezerska c. 22, Kr8^ tel./fax: 064/241 del. čas: od 9. do 12., od 14. do 18. ure NOVO NOVO NOVO NOVO Vabimo vas na ogled novega razstavnega prosto^ - bele tehnike Gorenje, Zanussi, Electrolux, Candy - akustike Gorenje, Samsung - malih gospodinjskih aparatov BOSCH, SIEMENS, ELECTROLUX UGODNI NAKUPI _ TRAJNO NIZKE CENE - servis TV, HI-FI, VIDEO, SAT SISTEMOV - pooblaščoni servis SAMSUNG «nREN^ - servis pralnih strojev, štedilnikov, pomivalnih strojev oun Nadaljevanje z 32. strani Proslava ob 25-letnici Kokrica - TD Kokrica ob svoji 25-letnici delovanja prireja proslavo, ki bo jutri, v soboto, 24. maja, začela pa se bo ob 20. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Mednarodni dan invalidov . škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka praznuje mednarodni dan invalidov hkrati s 23-letnico delovanja društva v Škofji Loki gW, v soboto, 24. maja. Srečanje bo v dvorani Superstar v nekdanji Kasarni, začetek praznovanja s kulturnim programom pa bo ob 15. uri, v družabnem srečanju vas oo razvedril ansambel Kvatro pend. Prevoz iz Železnikov in Žiri le zagotovljen. Avtobus iz Železnikov bo odpeljal ob 14. uri, iz Žiri pa °b 13.30. Člane bo pobiral na vseh avtobusnih postajah do Škofje L°ke. Prijave za udeležbo sprejemajo poverjeniki. DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na dve Prireditvi: v petek, 30. maja', bo £o 15. uri družabno srečanje na Okroglem, v četrtek, 19. junija, pa bo srečanje upokojencev Slovenije v Celju. Prijavite se pri vaših poverjenicah, kjer boste dobili tudi vsa podrobna pojasnila. Apeiron v Superstarju Škofja Loka - V koncertno-plesni dvorani Superstar se bo danes ob 21. uri začel nastop skupine Apeiron. 7. gasilski rally škofja Loka - Jutri, v soboto, bo z začetkom ob 16. uri pred Gasilskim domom v Škofji Loki start gasilskega rallvja Gasilske zveze Škofja Loka. Ekipe bodo najprej opravile orientacijsko vožnjo v okolici Škofje Loke s ciljem pred Gasilskim domom na Trati, Kidričeva cesta 51 a, kjer bodo opravile še spretnostno vožnjo, štafeto s prenosom vode, navezavo vozlov, gašenje z vedrovko, redovne vaje in preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov, prve pomoči in gasilstva. Razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov najboljšim bo ob 18. uri pred Gasilskim domom na Trati. Sladoledni žur Škofja Loka • Kavarna Homan in Turistično društvo Škofja Loka Gremo na sejem VINO ! no junijsko soboto, 7. junija, ko bo zadnji dan letošnjega Se}ma VINO v Ljubljani, vas v sodelovanju z Ljubljanskim SePnotn, d.d. in Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in Vlnarstvo Slovenije, d.o.o., vabimo na Glasov avtobusni izlet v ove/u/co glavno mesto. Najprej si bomo ogledali delček poljanskih turističnih znamenitosti, se zapeljali na ljubljanski , (ki • neverjetno - čisto zares nima več znamenitega gradbenega terjava), po kosilu pa na sejem VINO. Najboljši ovenski vinarji nam bodo pripravili pokušine vrhunskih vin. tosov avtobus bo zjutraj odpeljal z Bleda, s postanki v Lescah, ot V§,CI 'n P°dvinu; v Kranju se dobimo pred kinom Center, in "reko Škofje Loke v Ljubljano. Povratek zgodaj zvečer v obratni Wler'- prispevek k stroškom izleta je samo 2.200 tolarjev (za ®ročnike in drutinske člane), za vse ostale 600 tolarjev več. . ar°čnikom, ki ste plačali celoletno naročnino, k povabilu na dodajamo še posebno ugodnost - samo 1.900 tolarjev Popevka k stroškom. Vanj so zajeti, poleg prevoza, tudi kosilo, Jemska vstopnica in strokovno vodenje vinskih pokušin. jjpp letošnji Glasov izlet pod Veliki Klek /Grossglockner/, rjjyj*JO avstrijsko goro, do ledenika Pastirica na 2548 metrov, ki I*! bi bil prihodnjo sredo, 28. maja, bo kasneje in sicer v sredo, ' Junija. Avtobus bo zgodaj zjutraj odpeljal iz Škofje Loke, s P°stanki v Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici in na Jesenicah; °2 novih TERAS PLOŠČIC. ©226-641 12500 LES za ostrešje in deske za šolanje, prodam. ©421-441 12514 Prodam novo STREŠNO KRITINO špičak, približno 700 kosov. Podre-ber 13, Naklo, ©472-201 12528 Prodam LATE za kozolec. Ropret, Pipanova 3, Šenčur 12555 Prodam zastekljena okenska KRILA. Voglje, Letališka 25, ©491-542 12562 Suhe PLOHE, colarice iz smreke, javorja in bukve, prodam. ©221-872 Prodam harmonika VRATA 2 m široke, 2,5 m visoke natur. ©212- 072 12639 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI v-! ZASTOPSTVO IN PRODAJA CD pioivejEjR 0Shmwod NAJUGODNEJŠI DOLBV SURHOUND PRO LOGIC HECEJVER RV40S0R 3x 80W IN 2x 22W (DIN) IN KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV S SUBWOOFERJEM SP 160 (2x120W, lx50W In 2xS0W) PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VIOEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodam porolit, 12 cm, večjo količino. ©66-235_12M2 Prodamo suhe BUKOVE DESKE, debelina 25 mm. ©241-700 12645 Prodam polsuhe borove PLOHE podbrezje 218, 731-302_12658 Prodam 3 m3 suhih 6 cm hrastovih plohov In puhalnik za seno brez motorja. ©66-173_12662 Prodam stropno OBLOGO lužen hrast po polovični ceni. ©422-423 12666_______ Prodam PUNTE in BANKINE. ©622-667 12668 Prodam 14 kom SALONITK, 7 tramov 10x10 cm dolžina 3,5 m in železne traverze, material od pokritega garažnega boksa. Rant, Kališka 16, Kranj 12553 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, ©211-248, ali ©471- 534 1347 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. ©061/864-071 ali 061/864-070 2811 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, .ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 in 211-927 9209 Karambolirano ali slabo ohranjeno vozilo kupim. ©061/344-929, 0609/ 614-013 11698 LES PROMET - ODKUPUJE les na panju in bukovo hlodovino. ©621- 779 11828 Odkupujemo HLODOVINO smreke, bora in bukve. ©64-412 12046 Kupim ročno motorno KOSILNICO z enim ali dvojnim rezom. ©421-538 Kupim novo PEČ Stadler z bojlerjem 35000 Kcal. ©738-155_12415 TRAKTOR 4 x 4 (45-60KS) kupim in prodam bukove deske in drva. ©682-643 12445 Kupim rabljeno rotacijsko kosilnico SIP 135. ©736-208 po 18. uri 12474 Kupum MOTOR ATX 50 C. ©326- 419 12506 Kupim otroški STOLČEK za kolo. ©725-386 12533 Kupim prazno ali polno JEKLENKO za kisik. Hribemik, 622-718 12579 LOKALI ODDAMO v Kranju oddamo 37 m2 v pritličju hiše v mestnem jedru, primerno za pisarne ali mirno dejavnost. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7501 ODDAMO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO ŠKOFJA LOKA, z pisarno in sanitarijami, 160 m2, najemnina 9 DEM/m2. PIA NEPREMIČNINE ©622-318,623-117 7540 ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 ioies ODDAMO v Kranju 120 m2, primerno za stanovanje in pisarne; v čirčah poslovni prostor za trgovino 50 m2 v pritličju in 50 m2 v kleti za skladišče. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 11271 ODDAMO v bližini Kranja KOZMETIČNI SALON, v Šk. Loki 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom Inventarja. K3 KERN d.o.o. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 11272 Prodamo ali oddamo v centru Bleda FRIZERSKI SALON 60 m2, gostinski lokal 250 m2 z vrtom, slaščičarno 100 m2. K 3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 In fax 221-785 11273 ODDAMO KRANJ okolica 6 km: 2 x 400 m skladišča in proizvodnih prostorov, ODDAMO ŠENČUR NOVO poslovno stan. hišo, 180 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11579_ PRODAMO KRANJ Planina nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, KRANJ poslovno stanovanjsko hišo ob vpadnici, MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 ušao Oddamo poslovne prostore, primerne za prodajalno, delavnico ali podobno, skupno 130 m2, telefon, CK, namembnost urejena, parkirni prostori urejeni. Mike & Co., 226-503 12027 V Kranju ob vpadnici oddamo 212 m2 prostorov za pisarniško dejavnost, lahko tudi po delih. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Oddamo prostore za računalniški center v Kranju, 109 m2, najemnina 15 DEM+stroški. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Naklem PRODAMO avto-meha-nično delavnico z vpeljanim poslom, za 180.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja ODDAMO GOSTIŠČE v obratovanju, kompletno opremljeno, najemnina 1000 DEM/mes SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Žabnici ODDAMO cca 200 m2 poslovnih prostorov. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Kranj - center, oddamo manjši gostinski LOKAL brez odkupa inventarja. DOM, 22-33-00 DUO KARINA, glasba za ohceti, zabave, v lokalih. «225-724 12402 TRIO igra za ohceti, obletnice, v lokalih, cena po dogovoru. «731- 015 12531 DUO vam nudi zabavo za ohceti in razne prireditve. «451-292 12734 POSLOVNI PROSTOR (LOKAL) 50-70 m2, v Kranju na Mohorjevem klancu ODDAM. «227-013, 0609/ 621-023 » 12064 Oddamo okolica Škofje Loke v najem trgovino s tehničnim blagom, vodovod, ogrevanje, elektrika. Najemnina 800 DEM. Ostalo dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 3 1 8 12232 Oddam v najem PROSTOR za skladišče ali garaže. «246-63812350 KOZMETIČNI SALON - prodam vso opremo na Bledu, cena po dogovoru. Možnost najema prostora. «061/ 141-15-20 12392 V Zapužah prodam proizvodno halo 445 m2 ali v celoti 885 m2 s stroji ali brez, ugodno. ©77-296 ali 741-570 12555 V centru Kranja prodamo obnovljeno poslovno stanovanjsko hišo. B.A.V., KOROŠKA C. 5 TRŽIČ, 52-233 12599 V centru Kranja prodamo poslovne prostore v I. nadstropju obnovljene meščanske *hiše, primerne za pisarne, zdravstveno ali podobne dejavnosti. V Tržiču prodamo poslovne prostore primerne za proizvodnjo dejavnost ali skladišče cca 300 m2. B.A.V. Tržič, 52-233 12605 V Emoni Obali Koper, d.d., smo se odločili za nov, drugačen pristop k predstavljanju novih modnih trendov na področju ličenja v Sloveniji. S tem namenom začenjamo serijo demonstracij novih modnih smernic na področju ličenja, ki jih bo vodil priznani slovenski vizažist in stilist g. Milan Gačanovič. Vabimo Vas, da nas obiščete v petek, 23. maja 1997, ob 16. uri v prostorih parfumerije Drogasan v Kranju, kjer bo g. Gačanovič poleg predstavitve modnih zapovedi tudi svetoval ob različnih konkretnih primerih. Sobota, 24. 5m ob 21. uri veselica s skupino PTUJSKIH S Sindikalni dom KROPA VABLJENI! KULTURNO DRUŠTVO ŠENČUR ORGANIZIRA KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SV. JURIJ IZ ŠENČURJA, zborovodja JANKO GOLOB IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA MAJ IZ KRANJA, zborovodja JANEZ CADEŽ NASTOP BO 23. 5. OB 20. URI V DOMU KRAJANOV V ŠENČURJU VLJUDNO VABLJENI! V Kranju prodamo več Industrijskih hal primernih za kovinskoobdeloval-no in vse druge dejavnosti. B.A.V., Koroška c. 5 Tržič, 52-233 126O6 LOKALE ODDAMO KRANJ CENTER manjši gostinski lokal brez odkupa inventarja - predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 12722 Prodamo v TRŽIČU nov, atraktiven, poslovno stanovanjski objekt, notranje površine 650 m2, veliksot parcele 1300 m2, GOZD MAR-TUUK - turistično gostinski objekt, na parceli 475 m2, BLED - atraktiven apartmajskl objekt V CENTRU bLE-DA, NOTRANJE POVRŠINE 400 M2, ZUNANJA PARCELA 950 m2, POSTOJNA - poslovni objekt, gostinski del v obratovanju, ostali deli objekta še niso dokončani, možen nakup po delih, KRANJ - v okolici parcele 1 ha za gradnjo rekreacijsko - turistično - gostinskega centra, gradbeno dovoljenje se pridobiva. K 3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax 221 - 785 12 725 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole v Tržiču in v Kranju. ©56-095 11675 Instruiram ANGLEŠČINO za osn. in srednje šole (Tržič - Kranj). ©56-095 12093 Prodam KNJIGE Naša beseda. 0226-893 12609 Uspešno instruiram matematiko, fiziko In mehaniko, pridem tudi na dom. ©451-762 Matjaž 12660 NAJDENO PAPIGA NIMFA, sivo rumene barve, čaka svojega lastnika na ©311-543 12702 OBLAČILA Prodam belo dolgo OBLEKO za prvoobhajilo. ©725-807 12530 VASA POT DO PR0PACANDNIH ARTIKLOV I-shifl majice, Pob majice, basebal kape, dežniki, usnjena galanterija, svilene kravate in rute, pisalni pribor, ure ter več kot 1000 ostalih poslovnih daril z dotiskom Vašega logotipa ali brez njega. IZJEMNO UGODNE CENE |Pro Commerce Kranj, tel.: (064) 241-071,241-108 Prodamo v Medvodah 15 let staro MIZARSKO DELAVNICO, vel. 1400 m2, višina stropov 4,3 M. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 12727 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko, vsak todon. ©491-442 11163 PRIREDITVE OGLED SLOVENSKE OBALE Z BARKO, KOPANJE IN KOSILOM V IZOLI. «491-442 U687 GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". ©421-498 106 KRK PINEZIČI oddam apartma od 1.6. do 5.7. «211-411 12434 TRIO BON-BON, vam ponuja prijetno glasbo za vse priložnosti. «632-170, 50-303 11337 Počitnice na Lošinju! « 0038551233644, delavnik od 8. do 12. ure 12452 Obnovljena GOSTILNA PRTRI-MOŽK, Pristava pri Tržiču, nova tel. štev.: 58-387, vas v teh vročih dneh vabi v prijetno senco kostanjev na vrtu, kjer vam ob pestri ponudbi jedi in pijače še posebej priporočajo: - malice - kosila - vsak petek POSTRVI na žaru - sprejemamo tudi večje skupine 24. 5. ŽIVA GLASBA z ansamblom ZARJA« začetek ob 19. uri PRIDITE IN ZADOVOLJNI BOSTE! OTR. OPREMA Prodam HOJICO, kombiniran vo^,. ček, oblačila od 0-12 mes. «31°" 197__^ Ugodno prodam previjalno MIZO-Košnjek, Sp. Bela 6, «451-30412^ Otroški kombinirani VOZIČEK. ugodno prodam. «874-270 Jf^ Prodam kombiniran otroški VOZI' ČEK Dino Cappri, ugodno. «411' 623 Prodam otroški kombiniran VOZI' ČEK. «725-376 ^ OSTALO Prodam VIDEO IGRICE Mega Drive* več igricami na kasetah. 0226-59' 12095 ___. Prodam novo ZRAČNO PUŠKjj1 SLAVIJA 631 z daljnogledom 4 x Z* ©451-171_ <^ Prodam PLUG za okras vrta za 200 DEM na ©332-267___ Masivna lesena vrtna GARNITUP miza + 2 klopi, ugodno, 30.000 SU' ©53-947 AVTO SOLA ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA AVTOŠOLA vožnja v osebNih vozili POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... IN Z MOTORNIM koUSO^ YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne PRIDELKI Prodam KRMILNI KROMPIR-136, Šenčur ___\S ---„1$ Prodam stoječo TRAVO P° Tjjjj ugodni ceni. 0 411 -363 —- Poceni prodam salvlje, ta9°' iH ostale enoletnice za grobo ^ parke. ©451-532, popoldan^^ Prodam domačo ajdovo m°*ezj0 krmilni krompir. Jerala, P°° ,26i« 218,731-302 Prodam presojano ZEMLJO- * ^1 588 ^--£3 Prodam 200 kg beloga, KROMPIRJA. ©411-567 POSESTI Takoj kupimo več manjših h'*' Ke IJ zazidljivih parcel v okolici i>* pl^ Kranja, za že znane *U(£,?-318 NEPREMIČNINE, 623-117,J*^> KOLESA Prodam DIRKALNO moško na 3 prestavo ©733-11» JAMAHO DT 50 brez vozniškega izPtta- "t tf?3* prodam. Cena 200 000 SU- yfiv 758 — Prodam TOMOS APN 6 g (p d* MATIK, novo gorsko KOL«» starejša. ©332-706. samo P ^ sobota dopoldan __-"^tK^ ^ Val' Poceni prodam moško KOLO novo. ©311-872 m 1 ♦klaviature K0RG, R0LAND ♦kitare FENDER'mikrofoni SHURE •ojačevalci MARSHALL ♦ozvočenja in ostala oprema #ODLIČNE KLASIČNE ŠPANSKE KITAM CAMPS_ PRODAMO Boh. Bela zazidljivo Parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, ULSEVEK1300 m2 zazidljivo parcelo \ vso dokumentacijo, TUPALIČE «000 m2 zazidljive parcele. SENIC-rjO 1574 zazidljivo parcelo. K 3 KRN, 221-353, 222-566 in fax 221- £g5 7666 Hotemaže pri Preddvoru prodamo nišo staro cca 15 let na 1500 m2 zemljišča, vseljivo takoj, brez bre-2*», takoj prepis za 350.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- ^3 8065 V Kranju v bližini centra kupimo "°vejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanja interesenta. AGENT Kranj, 223-^0609/643-493 8067 ^ okolici Medvod prodamo zazidljivo Parcelo 450 m2 z lokacijsko dokumentacijo za 62000 DEM. Mike & comp., 226-503 8617 pazniki . prodamo novo STANOVSKO HIŠO v končni GF, cena "godna. Prodamo tudi starejšo spo-S*wwo zaščiteno HIŠO v Železni-KickIenoviraria. vseljiva takoj. PIA ^PREMIČNINE »623-117, 622- |^ na v0ri, 2 zemljišča, vseljivo po dogo-22?i? 370 000 DEM. AGENT Kranj, C°"4B5 ali 0609/643-493 10821 Prodamo starejšo HIŠO v Čirčah na parceli 1000 m2, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m, parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, Kranj starejšo HIŠO v bližini kopališča, cena 138 000 DEM, LJUBNO starejšo HIŠO na parceli 500 m2, cena 75 000 DEM, V Bitnjah na odlični lokaciji enonad-stropno HIŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, BLEJSKA DOBRAVA - prodamo obnovljeno stanovanjsko HIŠO, parcela 587 m2, cena 178 000 DEM. Žiganja Vas - HIŠA v 3. gr.fazi, parcela 450 m2, 145 000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH - montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2, DUPLJE starejšo KMEČKO HIŠO s gospodarskim poslopjem, cena 105 000 DEM. K3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 in fax 221-785 11254 Ab TRADING, d.o.o. ~T R G O VINA RAČUNALNIKI* TISKALNIKI P° CD ROM 9 MUL TIMEDIA SERVISRAČUNAL. OPREME O-S^- vid&o, zvočno, MPEG kartice, 0 "ow bralno in zapiso\zalno onote. mrožni in ISDN adapterji. 'gralno palico, zvočniki, moclomi', tiskalniki, računalniki, monitorji, igro in programska oproma, °troSni matorial. dodatna oprema, ... ugodno! ^SON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT <5> 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure °dopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj ON hi wi i i i * ' 'a I K Al H) M J III I Klimi V*>. —--*~~ v 1 • ^g&S LQG Prodamo oz. menjamo več ' stanovanje - duplex, za mani' novejšo HIŠO v okolici Šk. LO"* 120 m2, Šk. Loka - Frank«*? naselje, cena 1600 DEM/m2. PJf NEPREMIČNINE ©622-318 in 6Z^ 117__«2 STANOVANJA PRODAMO ŠoMije''0 nas. lepo 3 ss, obnovljeno, 70 m2/'r 119.000 DEM. DOM NEPREMl^ NINE, 22-33-00, 0609/650-123 123" KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJ|' MAMO ODDAJAMO: STANOVANJ HIŠE, POSLOVNE PROSTORE £ PARCELE! DOM NEPREMIČNIN* 22-33-00, 0609/650-123 1233° Prodam 1 ss v Kranju (šorlijevo n ©061/552-171 ali 064/53-522, t% čer 299* Oddam sobo dekletu ali ženski na ©401-512 Prodam 2 ss na Plavžu, sonc"1' stran. ©84-033, ostalo po dogov0' 12358 __ Oddam 1 ss, 40 m2 na H'ru*1* «8/2-108 Mili Mlada družina brez otrok j&O sobno stanovanje v okolici K' ' ©327-249 12 KRANJ - najamemo GARSONJERO, ENOSOBNO ali večj« STANOVANJE, opremljeno aH neopremljeno, lahko s predpis' čilom. Najemodajalec nim? agencijskih stroškov. NEPRE' MIČNINE OZIRIS 267-535 Najamem 1 ss stanovanje v šo vem naselju v Kranju, lahko ^ premljeno. ©226-835 Prodam 3 ss 62 m2, CK, kab«ls^ telefon, možna menjava za 9?2-50^ jero ali 1 ss z doplačilom. ©86*' 2,5 sobno STANOVANJE V sgjj. Loki, staro 13 let, prodam. 083______>^ STANOVANJE Kranj Planina, 2|JLl kabinet, 68.3 m2. prenovljeno, vo 98, 1600 dem/M2. «33''^ delavnik dopoldan --Tffl3l1' Oddam 1 ss na Jesenicah. ^ ^ 062, od 17. do 20. ure --7*5 in. V Radovljici prodamo 1 ss, z » ^0 ss, v Tržiču in na Jesenicah P^o«"' več stanovanj različnih v„e!Lv3 ■ B.A.V. Koroška c. 5, Tržič, 52-^ Na Bistrici pri Tržiču B.AV.d.o.o., Koroška 233 --■—t„ v w Eno ali dvosobno stanovanje1 jr Loki aH Kranju kupimo. LOCI » ^ ing 225-116, 633-629 ---Tnafl'c- 2 ss velikosti 54 m2 v prodamo. LOCI Inženiring 633-629 prodamo 2. c. 5 Trži^ 2L2°fl> Dvo in pol sobno stano §l v velikosti 62 m2 v obnovljeni iqq centru Logatca, prodamo- ^ Inžonirlng, 226-116, 633-62^^ ŠORLIJEVA prodamo 3 ss 72sT^N' CK In CATV za 122000 DEM- » }Jg ING 242-754 PLANINA I prodamo nfJU stanovanje 50 m2 s CK v o. -gu opremo, kuhinjo za 830UU ^ < ipHimi 1 SI AN ING 242-754 NE^EMIStnIN? posing ■ POSLOVNI w INŽENIRING 2l(L Kranj PbStna 3JteL*24*-> ^..^SCAH oddamo v najem V novi ?J13 sobno opremljeno stanovanje z ?*ražo (ena etaža) CK in l^STANING 242-754_12626 .ŠORLIJEVA oddamo v najem 3,5 2*no opremljeno stanovanje s CK in IEL- STANING, 242-754 12627 ^RUJEVA ALI DRULOVKA kupimo 20 sobno stanovanje za gotovino. S^NING 242-754 _12628 °ddam neopremljeno GARSON-SffiP v centru Kranja. ©331-257 J£ najem dam 1 ss v Škofji Loki, ^ino opremljeno za 400 DEM/mes. J!*17125 32 38, od pon.-petka od ^°18. ure 12669 I in^ED Prodamo komfortno garson-za 56000 DEM in 1 ss kompletno ^mijeno za 80.000 DEM. TAKOJ ^ELJIVO. NEPREMIČNINE OZIRIS, Ž2l^35__12672 LOKA prodamo DVOSOB-y STANOVANJE 60 m2, komfortno, inlTo opremljeno, vseljivo julija, 03?b?5° DEM- NEPREMIČNINE ijggS, 267-535_12673 KRANJ Planina I prodamo 3 ss 84 rjpkivsi Priključki, cena 128.000 i^fOSlNG 224-210_12681 j^RANj Šorlijevo nas. prodamo 3 ss DFki AVsi Priključki, cena 122.000 <^_gOSING, 224-210 12682 J5*NJ PLANINA II prodamo 2 ss 68 ne., v£i priključki. Cena 105.000 ^Jg>SlNG, 222-76_12663 43n»J PLAN|NA III prodamo 1 ss tak? Vsi Priključki, I. nad,, vseljivo cena 79000 DEM. POSING, U'5 12684 P-g premičnine! ?Ga/22G-503 6^J PUNINA PEM prodamo 2 ss POSING7222-076 Vsi priključki, za 105.000 d5o£nj planina i prodamo 0nV,!obno stanovanje 54 m2 KALJENO, takoj vseljivo ^9000 dem. posing, 224-210 prodamo enosobno sta-vanje 44 m2_ novejše, komfortno %70°0 dem. POSING, 224-210 ptyfsFJA LOKA Brankovo nas. ata-ffrio enosobno stanovanje z «37.^0 m2. Vsi priključki za <^dem. posing, 224-210 1269-i Phki^ Prodamo 2 ss 60 m2, vsi 2$ri7R za 95000 dem- p°sing' ■»v^j^O 12692 £lN'cE plavž prodamo 2 ss v 620On r?J-oku 57 ro2. Takoj vseljivc <^em. posing, 863-150 w rn?SICE plavž prodamo 2 ss 54 p0SlMr> Pril2, delno opremljeno, za 116.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju PRODAMO obnovljeno 1.5 S stanovanje, 47 m2, za 75.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO obnovljeno 1.5 S stanovanje, 52 m2, za 88.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO več 2S stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini III PRODAMO 1S stanovanje v prvem nadstropju, cena 79.000 DEM in 2S stanovanje v drugem nadstropju, 63 m2, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO 3S stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PIA nepremičnine, podružnica škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.;064/623-117, 064/622-318 Tl2 6s°00'nciPrikliucki. vseljivo takoj °tM. PČSING, 863-150 12 za 2695 V Drulovki prodamo pritlično 2 S stanovanje, 66 m2, z atrijem, in 3S mansardno stanovanje, 86 m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Bistrici pri Tržiču prodamo 3S stanovanje v 1. nadstropju, 80 m2, dvigalo, CK, balkon, cena po dogovoru In 3S stanovanje v nizkem bloku, 73 m2 za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. delniška družba Šentjur naselju Planina III, Ul. Janka Puclja 7 Za popolni piknik ni potrebno eliko, le nekoj sonca, neokrnjene narave, dobra družba in... YURIJEVE MESNE DOBROTE °sebna ponudba v mesecu maju: Vile vrste svežega mesa nudimo ^ po diskontnih cenah. p0sSQ družha JURMRS iz Šentjurja vam v svoji shh rek*01- V branju nudi kvalitetno meso živine kozjan-% j J ev ln okusne mesne izdelke po ugodnih cenah: • sv?niobS!e9no brez K°sti.............. 880,00 SIT za kg % mas« , fe................................. 763-30 SIT za k9 *a za ćevapčiće .................... 650,00 SIT za kg Želimo vam ^ °°Uo kulinaričnih užitkov! li^ijeve mesne «loWoie Dvosobno stanovanje 64.10 m2, na c. 1. maja v Kranju prodamo, v pritličju, vseljivo takoj, z vsemi priključki, cena 100.000 DEM. AGENT KRANJ 223-485, 0609/643-493 12699 Enosobno stanovanje 43 m2, prodamo na Planini III, v I. nad., takoj vseljivo, z vsemi priključki, brez blakona, stanovanje-gleda proti Brniku, cena 79000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_12700 Oddam samski osebi SOBO z uporabo kopalnice. ©327-538, dopoldan 12706 2,5 ss v 3. nads. na Planini, cena 135.000 DEM, Kranj 1 ss 40 m2, cena 70000 DEM, Bled alpski bloki apartman z balkonom v 4. nads. , cena 58000 DEM, Bled alpski bloki 82 m2, v Lnads. cena 165000 DEM. K 3 KERN. 221 -353. 222-917 12711 (flfct Agent - Kranj wnxinaetek, 23. maja 1997 ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS V SPOMIN Ko je ne bi kruto naključje na cesti iztrgalo življenju, bi v teh dneh praznovala 21. rojstni dan naša ljuba MARJA KRAJNO VIC Najbolj boleč je spomin na zadnji razgovor, ko si nenavadno odločno in optimistično načrtovala prihodnost. Mnogi sočustvujoči so se poslovili od tebe, Marja, te dobesedno zasuli s cvetjem. Hvala! žalostni: mama Marjeta, oče Milan, babici Soka in Nika, deda Marko, Enej, Mark, Julija, teta Milena, stric Mitja, bratranca Tomaj in Lenart Kranj, Preddvor, 20. maja 1997 ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja ANICA TOMAZIN Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem, pevcem, Župniku in vsem drugim za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se poslovili od nje v mrliški vežici v Naklem in tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 14. maja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica IVANA ŠEMROVA st. roj. 1921 * Ve^rcno zahvaliujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in val ' POSCDna zahvala sosedom Danici, Marjanu in g. Francu - Trampuževim. Prav tako sod P" *uPn'ku MatlJu Selanu, DU - Naklo, ZB - Nakla, g. Kašparju za poslovilni govor, aelavcem in sindikatu ISKRATEL, pogrebni službi Navček in g. Štamulaku. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Naklo, Kranj, Podbrezje, Podnart in Mirna na Dolenjskem Naklo, maja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega strica JOŽETA TOMAŽIČA iz Zaloga *°fcalle rCn° zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno Golni^ P°^aricno cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju bolnišnice g0 "Oddelek 100, enaka zahvala gre kirurškemu oddelku bolnišnice Jesenice. Hvala G()SD j u župniku Stanetu Gradišku za pogrebni obred in pogrebni službi Pogrebnik. Zadnji *>avmiu za poslovilni govor, gasilskemu društvu Zalog za spremstvo na njegovi ste v\ £ot' ter gospodu Korbarju za zvonjenje. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki n težkih dneh karkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJEGOVI Zalog, 19. maja 1997 ZAHVALA V 58. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mati, sestra, hči in teta TONČKA RIHTARŠIČ iz Lajš Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni domačemu zdravniku dr. Špeli Peternelj in patronažni sestri Francki Bogataj za obiske in pomoč v času njene hude bolezni. Gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in sveče ter iskreno izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Lajše, Selca 19. maja 1997 - ZAHVALA V 78. letu starosti je umrla naša draga mama, babica, sestra in teta POLONCA TOMAZIN Od nje smo se poslovili 14. maja 1997 na pokopališču v Naklem. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Navček. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev v Kranju za nego in skrb, zlasti v zadnjih dneh njenega življenja. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE POGAČNIK iz Preddvora se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala Domu oskrbovancev Preddvor in pevskemu zboru iz Predoselj ter ZB Preddvor in upokojencem. Sin Lojze z otroki in vnuki Kranj, Trst, Lesce, 19. maja 1997 ZAHVALA Ob smrti ljubega moža FRANCA BOLKA iz Srednje vasi pri Šenčurju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angelca, bratje in sestre z družinami in ostalo sorodstvo Srednja vas, maj 1997 ZAHVALA V 51. letu nas jc zapustil dragi sin, brat in stric LOJZE LAVTAR avtomehanik iz Bukovice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece Posebna zahvala podjetju NIKO, d.d., Železniki, dr. Branku Koširju za skrb v času bolezni, pevskemu zboru NIKO za lepo zapete Žalostinke, g. Ferlanu za lepe poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: murna, bratje in sestre z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica ALOJZA ZIBELNIKA izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in sosedom iz Dežmanove ulice na Kokrici, ker so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Navček, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, Zveze borcev Kokrica za govor, kakor tudi vsem za darovano cvetje in sveče in vsem, ki so našega očeta spremili k večnemu počitku. Žalujoče hčerke z družinami Laze, Primskovo, Bobovek, Kokrica, 21. maja 1997 ZADNJE NOVICE Izguba znaša kar milijardo tolarjev Alplesovo podjetje Pohištvo v stečaj Alples Pohištvo so potopile napačne poslovne odločitve, ki so kot vse kaže prepletene z lumparijami. (nadaljevanje s 1. strani) potematekem kar trikrat pre- Zastavlja se seveda vpra- kava pa Še traja. Verjetno bo sega. Zategadelj je razumljivo, sanje, kako je lahko nastalo vložena še kakšna, saj so bile V podjetju Alples pohištvo da se Alples Pohištvo stečaju toliko izgube, čeprav je seveda medtem že odkrite nekatere Železniki so razmere veliko slabše, kot se je zdelo ob nedavni zamenjavi vodstva. Revizija sicer še ni končana, nova uprava pa je ugotovila, da izguba presega polovico osnovnega kapitala, kar pomeni, da je po zakonu dolžna predlagati stečaj. Predsednik nadzornega sveta Tone Jurjevčič s Sklada za razvoj nam je danes povedal, da je bivša uprava agenciji za plačilni promet oddala bilanco, ki je prikazovala 38 milijonov tolarjev dobička. Resnica pa je povsem drugačna, dokončni odgovor, kolikšna je izguba, bo dala revizija, ki bo nareje- ne more izogniti. Če bi ga skušali rešiti, bi potrebovala 12,5 milijona mark svežega kapitala (kar je debela milijarda tolarjev), toliko denarja pa ne sklad za razvoj, ne država ne more dati. Pretehtali so še tri možnosti reševanje po uvedbi stečaja in se odločili za predlog, da ustrezne programe in s tem zaposlene in opremo prevzame družba Al- ni težko napraviti. Direktor Lesnega programa Franc Zupane nam je dejal, da je posledica napačnih poslovnih odločitev leta 1993, ko so v Pohištvu uvedli "izdelavo masivnega pohištva, ki so ga izvažali pod ceno, čeprav je tovarna prirejena za izdelavo ploskovnega pohištva. Vse pa kaže, da so bile stvari. Tone Jurjevčič s sklada za razvoj nam je danes dejal, da so sicer legalno sklenjene pogodbe med Markom Trša-nom in Darkom Janžekovičem, ki je bil tudi direktor Strojegradnje vsaj moralna lumparija, če ne kaj drugega. Veliko se govori o lumparijah, je še dejal Jurjevčič, kjer je dim je verjetno tudi ogenj, zato so dali pod lupo tudi oba na do poletja. Že zdaj pa je jas- najbolj boleče vprašanje, koli nih kar nekaj dejstev, ki pove- ko ljudi bo izgubilo delo, saj je do, kako velika je izgubarska luknja v Aplesu Pohištvo. Bivše vodstvo je lanski promet s pomočjo navideznih faktur povečalo zapribližno 62 milijonov tolarjev, kar je približno 5 odstotkov celotnega prometa. V lanski bilanci niso bile upoštevane zahteve revije za leto 1995, teh nepravilnosti pa je kar za 380 milijonov tolarjev, pri čemer velja reči, da so prvotno obveznost krepko povečale zamudne obresti. napačne poslovne odločitve ples 3E, že obstoječa hčerska prepletene tudi z lumparijami, direktorja in nadzorni svet je družba podjetja Alples Lesni njihova razsežnost še ni znana, že sklenil, da bodo ugotovlje-program. Drugače povedano, dokončno jih bo pokazala nim nepravilnostim sledili pri-sosednja tovarna, ki jo s svojo revizija. Boštjan Sladic, načel- jave nik urada kriminalistične službe UNZ Kranj nam je danes povedal, da so bile tri kazenske ovadbe vložene že decembra lani, nanašajo se na poslovanje v letu 1994, preis- ekipo uspešno sanira Franc Zupane. Za Železnike je seveda v Pohištvu zaposlenih 250. Če jim bo uspelo del proizvodnje ohraniti, vsi ne bodo ostali na cesti, nekaj ocen je že moč slišati, po njih naj bi delo izgubilo približno sto ljudi. Ker je v Železnikih je zdaj 255 brezposelnih se bo v tem primeru povečala za polovico. Pohištvo ima hčersko podjetje Strojegradnja, ki posluje pozitivno, zaposlenih pa je približno 50. Zanje je pomembno, da s stečajem Pohištva ne padlo O Alplesu bomo potemtakem še prisali, v prihodnji številki bomo natančno pojas--nili, kako je sestavljen, saj marsikomu to ni povsem jasno. • M. Volčjak Nagrada DNS v roke Marije Volčjak Gozd Martuljek - Včeraj zvečer, na rednem volilnem občnem zboru Društva novinarjev Slove* nije v Gozd Martuljku, so podelili tudi nagrade in priznanja consortium veritatis, bratstvo resnice, H časnikarske dosežke v lanskem letu. Nagrado za izstopajoče novinarske stvaritve v preteklem letu so prejele, novinarka Gorenjskega glasa Marija Volčjak, poleg nje pa še novinarki Ranka Ivelja in Marjeta Šoštarič. Diana Janežič je prejela priznanje za dosežek časnikarja v podjetju, Peter Jančič pa je dobitnik letošnje debitantske nagrade-Dobitnik nagrade za življenjski prispevek k razvoju slovenskega časnikarstva pa je Andrej Novak. Marija Volčjak v Gorenjskem glasu pokriva področje gospodarstva in financ. Ob prejeti nagradi ji sodelavci Gorenjskega glasa čestitamo. I.K. Izgubo dodatno povečuje še za tudi njihovo podjetje, temveč približno 160 milijonov tolar- bo poslovalo naprej, postalo jev premoženja, ki je bilo s Holdinga Alples kot izredni prihodek že preneseno v hčersko firmo Alples Pohištvo, kar je bilo sicer v okviru lastninjenja predvideno, vendar tega la za lansko leto še ne bi smeli napraviti, ker postopki še niso zaključeni. Ker bo to premoženje potrebno izzveti iz bilance, bo to dodatno povečalo izgubo. Kolikšna je potemtakem izguba, še ni posvem jasno, po grobi oceni uprave pa utegne znašati kar blizu milijarde tolarjev. Osnovni kapital Pohištva znaša približno 300 milijonov tolarje in izguba ga pa bo seveda sestavni del stečajne mase. Drugače povezano, zamenjali se bodo lastniki, podjetje pa bo kot vse kaže ostalo. G. G. v V Železnikih ne marajo Plečnika Plečnikov cerkveni turn, ki krasi farno cerkev v Železnikih le nekaj desetletij, (nekaterim) domačinom ni več po godu. Želijo ga zamenjati s starim, izvirnim in tako vrniti kraju nekdanjo podobo. Tisti manj navdušeni se bojijo, da ne bi v Železnikih v silni lelji po stari podobi iz hiš pometali tudi kopalnic in angleških stranišč in jih zamenjali s tistimi na štrbunk. Vse v prizadevanjih, da bi Železniki Zgledali tako, kot pred petdeset ali sto leti. Spremembe pri avtomobilskih zavarovanjih Pet slovenskih zavarovalnic, ki sklepajo obvezna avto«! bilska zavarovanja je pred kratkim brez posebnih naj*' spremenilo zavarovalne pogoje, s katerimi bodo poskusi3 ublažiti lansko izgubo pri tej vrsti zaravovanj, ki je preseg' 6 milijard tolarjev. Zavarovalnice so nekoliko preoblikovale premijske skupil vozil, tako, da se razlika pri posameznih avtomobilih odvis^ od moči motorja poznala po nekoliko višji ali celo nižji p& miji. Bolj občutne so spremembe pri bonusnem sistemu, ki r novem obsega deset namesto prejšnjih petih razredov, kar p£ meni, da bo za doseganje 50-odstotnega bonusa odselj potre no deset let, če je zavarovanje sklenjeno z začetno premij0. Po novem je doplačilo potrebno tudi za vozila, ki S podajajo na pot v tujino. Doplačilo znaša 11 odstotkov, * zeleno karto pa je potrebno odšteti še dodatnih 1000 tolarje_ Podrobneje bomo o spremenjenih zavarovalnih pogojih 1 dodatnih davkih za avtomobile pisali v torkovi pril°p Avtomobilski trg. • M.G. Sp.icap^eHmo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel •COVaNSKI OPfAATin NMT • MM http www niotoilfl v CESTNO PODJETJE KRANJ p. O. KRANJ, JEZERSKA C 20 • TEL: W4 -248 221 TELEFAX:0S4 - 242 330 Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na cesti R - 321 A in 321 E, na odseku od mostu čez Savo v Podnartu, do priključka ceste 321 E (pri gostilni Grmač), zaradi asfaltiranja cestišča v vsej širini naenkrat • popolna zapore ceste danes, v petek, 23. 5.1997, od 7.00 do 18.00 ure, od mostu v Podnartu do priključka 321 E v Gobovcih. Obvoz v času popolne zapore je za vsa vozila na relaciji Podnart - Lipnica - Radovljica - Črnivec - Gobovcl in obratno. • popolna zapora ceste v soboto, 24.5., in v nedeljo, 25. 5.1997, od 7.00 do 18.00 ure, od priključka 321 E v Gobovcih, do gostilne Grmač v Podbrezjih. Obvoz za vsa vozila je na relaciji Gobovci - Črnivec -Podtabor - Podbrezje in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom. Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV S helikopterjem na Triglav Tenetiše - Zinka Sušnik s Tenetiš je že tri leta invalidsko upokojena, prej pa je delala kot špediterka na Brniku. Dneve večinoma preživlja na vrtu, veliko se ukvarja z rožami, gospodinji, veliko bere in rešuje križanko. Zelo pa si želi, da bi veliko naokoli hodila, a ji njene noge tega ne dopuščajo. Ima pa še eno večjo željo, namreč iti na Triglav, kakor bi moral po njenih besedah nanj iti vsak pravi Slovenec. V časih modernizacije, motorizacije, aviacije to niti ni problem. Tudim na Gorenjskem ne, saj smo Zinki njeno.željo izpolnili s pomočjo Francija Stroja iz Dvorske vasi, lastnika helikopterja z oznako S5HCB. Franci Stroj je enkrat že sodeloval v Kameri presenečenja, tedaj smo poleteli na Stol, tokrat pa se ni nič obotovaljal, ko smo ga Eoprosili, naj Zinko popelje do Triglava. Že o smo prišli po Zinko na Tenetiše, se je okoli helikopterja zbralo ogromno 'firbcev', kaj se ne bi, saj helikopter po vaseh niso običajna stvar. Zinka si je najprej ogledala domačo vas s ptičje perspektive, nato pa si je ogledala še Strojevo postojanko v Dvorski vasi. Ko )''. mislila, da je s tem tudi konec presenečaj smo jo popeljali še nad Triglav, na višino,^ tisoč metrov. Kot nam je dejala, io je kar malo začrvičilo v želodcu. Oglejte globina doline Vrat tako presenetila, ,i Kamero presenečenja, ki jc na P'°8jf^2 Gorenjske televizije TELE-TV Kranj dan ob 20.20. • S. Šubic , OH, JAKA, JAKA! KAKŠEN T?£BuH Si Doft"- Čtr-t Z/MO. NVOftAl 8 SE UKVAdJATl S KAK