T>to XVIII. štev. 51. PoSfnfna plačana v gotovini.*' Ljubljana, dne 18. dcembra 1038. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 3« Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništva in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št 7. Telefon inter. št 32-5!i Karnn pri nohtni hranilnici št H 194 V zmedah naših dni se vse topi v rečeni-cah in geslih. Kakor branjevci na sejmu ponujajo ljudje v javnem življenju in delovanju svojo robo in obetajo, posebno podeželskemu človeku, vse mogoče in nemogoče. Spričo tega ni nič čudnega, če naš podeželski človek včasih obnemore in ne ve, kam bi se obrnil. Stiska, ki danes vlada, je tako silovita, da enake slovenski narod izza strašnih dni v času tridesetletne vojne in kmetskih puntov še ni preživljal. Vse pričakuje odrešilne besede. Kaj naj torej rečemo v tolažbo in bodrilo? Sveto pismo pravi: »Po njih delih jih boste spoznali —« V teh preprostih besedah je toliko resnice, da lahko zadostujejo tudi nam. Zato pravimo: Ne poslušajte besedi, ampak glejte dela, pa boste brez dvoma našli pravo pot. Brezobziren E»o| za ol>^as4 če se malo ozremo okrog sebe, vidimo ne le pri nas, ampak po vsem svetu silovito brezobziren boj za oblast. Ponekod se nam kaže ta borba na miren, recimo človečanski način, drugod pa se je izprevrgla v revolucije in prelivanje krvi. Od ruske revolucije do španske državljanske vojne je dolga in strašna pot, ki je nihče ne more želeti svojemu narodu, zlasti pa mi ne izmučenemu in tako težko preizkušenemu slovenskemu narodu in ne državi. Kajti ves ta krvavi ples ni v svojem jedru nič drugega kakor ples okrog zlatega teleta. Pri vsem gre namreč za oblast in za vprašanje, kdo bo komu rezal kruh. Ne enkrat, ampak neštetokrat smo se lahko prepričali, da so v tej borbi gesla samo slepilo, ki naj omami množice. K?e so fadioa V tem valovanju in nemiru človek kaj lahko izgubi trdna tla pod seboj in zdvomi sam nad seboj in nad svetom. Da se v življenju to v resnici tudi dogaja, nam priča žalostno naraščanje zločinstva in samomorov, o čemer vsak dan poročajo listi. Tatvine, ropi, umori, uboji in beg iz življenja, vse to so dokazi, da je naš čas bolan, da so se nam v družabni stavbi omajali temelji. Kakor Judje pred Kristusovim prihodom kličemo in iščemo odrešenika in vodnika, ki bi nas potegnil iz tega pekla in nam pokazal trdno skalo, kamor bi lahko stopili brez skrbi in brez nevarnosti. Ali bo svet našel pot? Največji duhovi sedanje dobe jo iščejo po vsem svetu. Ob postelji nobenega bolnika še ni bilo zbranih toliko zdravnikov kakor danes ob postelji bolne človeške družbe. Nasvetov in zdravil je bilo že toliko, da smo vsi od njih še bolj bolni. Kakor pa v bolezni posameznika resnično pomaga samo eno zdravilo, namreč narava, tako je v bolezni sedanje družbe rešilno in zdravilno samo eno, namreč — zemlja. Dokler se človeški rod ne vrne k njej, mu ni pomoči in ne rešitve. Zemlja nas rodi in redi, vanjo se telesno vračamo. Ona je torej edini temelj, na katerem moremo in moramo graditi, če hočemo ostati zdravi! IHaša StorSsa Kakor hitro smo to spoznali in doumeli, je naša dolžnost, da tudi sami stopimo v borbo. Naš boj pa je drugačen od ostalih. Ni to prerivanje za oblast radi oblasti, ni to sovraštvo, ampak velika in nesebična ljubezen do trpečega naroda, države in človeštva. Naš boj velja zmagi ideje, da je zemlja naša mati. To spoznanje samo pa še ne zadošča, če namreč hočemo, da bo človeštvo iz tega spoznanja črpalo kaj koristi, moramo namreč življenje urediti po njem. Kaj mi pomaga sredi zime, če vem, da me toplota reši mraza, če pa nimam strehe in ne drv, da bi si zakuril in se ogrel?! Življenje pa urejuje in mu daje smer tisti, ki ima moč, ki ima oblast. Če tore^ hočemo družbo ozdraviti, si moramo zagotoviti sredstva za to veliko delo. Nam je torej vsa borba in tudi moč le sredstvo za dosego cilja, nikakor in nikdar nam pa ni cilj! Kakor hitro vemo, da je zemlja vir in temelj življenja, maramo iskati tista pota, ki temu spoznanju pomagajo do uveljavljenja. Taka pot pa je edino limetfsivo ki torej nikakor ni razredno-stanovsko gibanje ali pa politična stranka, temveč svetoven nazor. Od drugih svetovnih naziranj se kmetstvo bistveno razlikuje. Ne razglablja namreč, odkod in kako je svetovje nastalo in kaj je njegov smoter. Omejuje se samo na ureditev človekovega življenja na zemlji. Vse drugo pa prepušča veri. Zato kmetstvo tudi ni in ne more biti brezversko, oziroma protiversko. kakor bi ga nekateri radi prikazali, ampak versko delovanje še olajšuje, ker ga s svojim pozitivnim delom razbremenjuje. Vsakdo nam bo priznal, da je za vzvišene nauke bolj sprejemljiv tisti, ki je v svojih vsakdanjih potrebah zadoščen, kakor pa človek, ki pogreša najpotrebnejšega za golo življenje. Zgodovina in vsakdanja skušnja nam to potrjujeta. Znanost, umetnost in vera so bile pri vseh narodih v najvišjem razmahu takrat, ko so narodi (ne morda posamezne družabne plasti) dosegli tudi gmotno najvišje blagostanje. Narod — in tudi posameznik pa, ki gmotno propade, začne propadati tudi duhovno. Siromaštvo je vedno bilo, je in bo ostalo najbolj rodovitna njiva za vse zlo in mračnjaštvo, kar ga pozna človeška družba. Vsak narod ima kaj posebno svojskega, kaj čisto lastnega, kar ga odlikuje in na čemer graeli. Tudi slovenski narod ima tako last, ki jo je ustvaril z brezmejnim trudom in z velikansko požrtvovalnostjo. To je naše zadffiEfmššiv© Oče našega zadružništva je Mihael Vošnjak, ki je začel pred več kot pol stoletjem ustanavljati zadruge najprej iz narodno-obrambnih nagibov. On je zaoral ledino za naše zadružništvo. Ustanovil in organiziral je kakih 70 zadrug. Največja in najnujnejša je bila tedaj potreba po kreditnih zadrugah. Zato se je Vošnjak oniejil na ustanavljanje teh in jih je potem povezal v Zvezo slovenskih posojilnic v Celju. Prvo zadrugo je ustanovil Vošnjak 1. 1872.! Iz teh početkov se je razraslo slovensko zadružništvo v mogočen temelj, na katerem je stalo slovensko narodno gospodarstvo. Samo zadružništvo je bilo tisti živi studenec, iz katerega je slovenski človek, zlasti mali človek, kmet, obrtnik, delavec in uradnik črpal svojo gospo- darsko moč. Zavedati pa se je treba, da ni narodnostne zavesti, življenja in samostojnosti brez gospodarske neodvisnosti. In to gospodarsko neodvisnost — v kolikor je za nas sploh dosegljiva — je slovenskemu človeku ustvarjalo zadružništvo. Smelo rečemo, da pri nas skoraj ni občine, kjer ne bi bila delovala vsaj po ena zadruga, v mnogih pa jih je celo po več. Zadružno delo se je razmahnilo v zdravo in plemenito tekmovanje narodovih gospodarskih sil, ki so vzlic težavnim in često kaj neugodnim razmeram ustvarile mnogo dobrin in dale slovenskemu človeku tako hrbtenico, da je lahko uspešno kljuboval vsem viharjem. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da je vprav zadružništvo rešilo gospodarske smrti slovenski narod, ki je s svojim ozemljem utesnjen med tri gospodarsko, kulturno in politično močne narode. Kakor vsemu življu in redu, je vojna tudi zadružništvu zadala težke in hude udarce, ki pa jih je zadružništvo vzdržalo in s tem dokazalo svojo življenjsko silo in sposobnost. Po VOjlll se je naše zadružništvo na eni strani — tu pri nas — še razmahnilo, na drugi strani pa vidimo v krajih, ki so ostali zunaj državnih mej, da so novi gospodarji segli s posebno vnemo vprav po našem zadružništvu. Pravilno namreč sklepajo, da morajo vzeti narodu zadrugo, če mu hošejo vzeti — moč. Spričo teh dejstev bi človek pričakoval, da bomo doma napeli vse sile za to, da rešimo in pospešimo zadružno delo in uspehe. Kajti zadruge so zenice naših gospodarskih oči, so srce, brez katerega gospodarsko umremo. Stiska, ki je zavladala v gospodarstvu radi denarne in kreditne krize, seveda ni prizanesla zadrugam. Celo hujše jih je prizadela kakor love železniške procse Povsod po svetu se grade nove železnice s posojili, ker so pač železnice trajne naprave, ki ne služijo le eni generaciji, temveč celi vrsti. Le pri nas se ne dela tako, temveč se nove železniške proge grade iz rednih dohodkov železnic ter se v ta namen uporablja vsako leto okoli 200 milijonov din. V prvih letih so se sicer tudi jiri nas gradile železnice s posojili ter se je n. pr. proga Ormož—Murska Sobota gradila iz 7°/o investicijskega posojila. Kasneje se je za gradnjo železnic sklenilo tudi Blairovo posojilo, iz kalerega bi se morala zgraditi tudi železniška zveza Slovenije i morjem. Denar iz tega posojila pa se je porabil za Čisto druge namene in zato tudi še danes ni o železniški zvezi Slovenije z morjem ne duha ne sluha, razen rednih sezonskih govoric o trasiranju te proge. Sedaj pa se sploh več ne govori o graditvi novih železniških prog s posojili, temveč se vse nove proge grade le iz dohodkov železnic. Seveda se zaradi te višje obremenitve železnic tudi ne morejo znižati železniške tarife, pa čeprav je bilo še na vseh seiah tarifnega odbora priznano, da so te prevoznim* previsoke in da zaradi njih trpi vse raše gospodarstvo. Toda vsa ta opozorila so bila bob ob steno in nepravilno financiranje novih železniških prog traja dalie. To nepravilno financiranje pa ima še drugo slabo posledico, ki se tiče železnic samih. Praviloma bi se moral presežek železniških dohodkov uporabljati te za nujna popravila in zboljšanja že obstoječih prog. Ker pa se uporablja denar v druge svrhe, se tudi železnice ne popravljajo kakor treba in zato hitrost vlakov zlasti v Sloveniji stalno pada. A tudi v tehničnem pogledu zaradi tega napačnega financiranja ne izkazujejo zlasti proge v Sloveniji prav nobenega napredka! Ce že železniška uprava gradi nove železniške proge iz dohodkov železnic, potem bi vsak dober gospodar pričakoval, da jih bo gradila predvsem tam, kjer je po vsej verjetnosti rentabilnost novih prog največja. Toda na rentabilnost novih prog se železniška uprava sploh ne ozira in zato se je na področju ljubljanske železniške direkcijo, ki je najbolj rentabilna v državi, zgradilo tudi najmanj novih železnic. Če pa železniška uprava ni hotela upoštevali rentabilnost novih prog, potem pa ni smela prezreti osnovnega načela zdrave državne politike, da so namreč vse pokrajine enakopravne j 11 da se morajo zato tudi nove proge čim bolj enakomerno porazdeliti po vseh pokrajinah. To načelo bi morala bolj upoštevati, ker je to načelo uveljavljeno tudi v naši ustavi, ki mora biti tudi za železniško upravo v Beogradu najvišji zakon. Toda tudi to načelo je bilo poga-ženo! Iz seznama novih železniških prog, ki ga je na podlagi uradnih podatkov izdelal Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih želez- druge gospodarske ustanove. Kajti v zadrugi je upnik in dolžnik ista oseba, ker zadruga v svojem jedru ni oderuško-priaobilna, ampak so-cialno-gospodarska ustanova, namenjena v prvi vrsti samopomoči. Zato smo tudi videli, da so vsi zasilni ukrepi, ki so bili izdani doslej, skušali upoštevati čisto svojski in posebni položaj zadrug in zadružništva. Tudi pred izdajo nove uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov so slovenske zadružne zveze stavile v obliki resolucij vrsto zdravih in nujnih predlogov, ki naj bi rešili slovensko zadružništvo in s tem slovensko gospodarstvo. Mislimo, da bi bilo treba te predloge in nasvete v vsenarodnem interesu upoštevati in jih preliti v življenje, če se hočemo ohraniti. ničarjev in brodarjev v Ljubljani, je razvidno, da je bilo od I. 1!>18. do I. 15)34. zgrajenih na ozemlju posameznih železniških direkcij novih železniških prog v dolžini: 1. Železniške direkcije v Biogradu: nonnal-notirnih in ozkotirnih železnic 851 km; 2. železniške direkcije v Subotici: normal-notirnih železnic 28 km; 3. železniške direkcije v Zagrebu: nornial-notirnih železnic 233 km; 4. železniške direkcije v Sarajevu: ozkotirnih železnic 120 km; 5. železniške direkcije v Ljubljani: normal-notirnih in ozkotirnih železnic G0 km. Od skupno 1292 km novih prog je dobila beograjska železniška direkcija 851 km, subo-tiška 28 km, zagrebška 233 km, sarajevska 120 km in ljubljanska 60 km. Ali v odstotkih: beograjska 65*!) edst., zagrebška 18 odst., sarajevska 9'2 odst., ljubljanska 4'6 odst. in subo-tiška 2'3 odstotka. Pripomniti treba, da je v subotiški direkciji železniška mreža že sedaj najbolj gosta in da je Vojvodina glede železnic saturirana. Nadalje pa moramo pripomniti, da je dejanska slika za Slovenijo še bolj neugodna, ker Maše za*frau»žniištfvo Torkovo »Jutro« je prineslo sledečo vest o vprašanju likvidacije Zadružne zveze: Ze v petkovi številki smo poročali o naporih zadružne zveze v Ljubljani za sanacijo. Predlagala je vrsto ukrepov za svojo sanacijo, a vsi predlogi so bili odklonjeni. Zadružna zveza bi potrebovala za svojo sanacijo 50 milijonov Din. Med drugim je bil stavljen predlog, po katerem naj bi vlada dovolila Zadružni zvezi uvoz neregistriranih Blairovih obveznic, ki se dobe v inozemstvu po tečaju 23 do 25, pri nas pa se lahko prodajo po 75. Dobiček pri tej kupčiji bi se porabil za sanacijo. Narodna banka pa je odklonila da bi za to kupčijo dala na razpolago devize in se tudi protivi uvozu neregistriranih Blairovih obveznic. Poročali smo že, da mislirjo pri Zadružni zvezi na izdajo posebne uredbe o likvidaciji Zadružne zveze, ki naj bi likvidacijo olajšala. Kakor čujemo, je Zadružna zveza že predložila vladi načrt take uredbe za likvidacijo. V tej zvezi je včeraj odpotoval v Beograd rav-r.atelij Zadružne zveze dr. Basaj. Izredni občni zhor Zveze slovenskih zasfrng Zaradi razprave o likvidaciji kmetskih dolgov sklicuje Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani izredni občni zbor za 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Mi- je všteta tudi proga Rogatec—Krapina, ki je deloma že na ozemlju Savske banovine. Kakšno gospodarsko pridobitev za pokrajine pomenijo nove železnice, kažejo te številke: Za nove proge se je investiralo na področju železniške direkcije v: Beogradu 1,500 milijonov din, v Subotici 60 milijonov din, v Zagrebu 500 milijonov din, v Sarajevu 250 milijonov din, v Ljubljani 120 milijonov din. Zaradi novih železnic je bilo na novo nameščenih železniških uslužbencev pri posameznih direkcijah: v beograjski 5000 nameščencev, subotiški 180 nameščencev, zagrebški 1500 nameščencev, sarajevski 400 nameščencev, in ljubljanski 300 nameščencev. Kako zelo je bila Slovenija prikrajšana pri gradnji novih železnic, kažejo tudi naslednje številke: Leta 1918. je bilo v vsej Jugoslaviji 8023 km železniških prog v obratu. V letih 1918. do 1934. se je zgradilo 1292 km novih prog in znaša državno povprečje prirastka na progah 16°/». Beograd pa je dobil trikrat toliko prog ko znaša državni prirastek, namreč 48 °/o. Slovenija pa skoraj trikrat manj. L. 1934. je bilo v gradnji direkcije v Beogradu 253 km, na ozemlju vseh drugih direkcij pa niti en kilometer. * Po vseh teh ugotovitvah pač ni težko uganiti, zakaj se financirajo vse nove železniške proge le iz rednih dohodkov železnic. Odločitev glede novili prog je pač s tem omejena na tako ozek krog, da nihče ne moti, če se vse nove železnice grade le v eni pokrajini. Pod vtisom javnosti se sicer dogodi, da se tudi določi program; po katerem se bodo gradile nove železnice, toda ta program ostaja na papirju, izvaja pa se drug program, ki sicer oficialno ni odobren, ki pa zato tem bolj velja. V tem pa je tudi glavni vzrok, da še vedno ni doživela uresničenja železniška zveza Slovenije z morjem, pa čeprav ni prav nobena druga zveza iz državnih, gospodarskih in finančnih razlogov tako nujna in potrebna ko ta! * Ker se nam je zdel ta članek, ki je izšel v »Trgovskem listu«, gospodarsko načelno važen in pomemben za vso našo javnost, ga priobču-jemo skoraj v celoti tudi mi. klošičevi cesti z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov pozdrav; 2. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 3. Poročilo in razprava o likvidaciji kmetskih dolgov; 4. Sklepanje o spremembi § 18. pravil in o dopolnitvi pravil; 5. Sklepanje o dotaciji sanacijskega fonda po uredbi od 23. novembra 1934; 6. Predlogi in resolucije; 7. Slučajnosti. Sirašna povoilenjj na Filipinih Dolgotrajno deževje in strašni viharji, ki trajajo na Filipinskih otokih že več tednov, so povzročili katastrofalne povodnji. Kakor poročajo inozemski časopisi, je utonilo samo v dolini Cagayao nad 1500 kmetov. Valovi nastalih voda so dobesedno odnesli cele vasi z vsem prebivalstvom. Na mestih, kjer so stale cvetoče kmetske naselbine z bogatimi bombažnimi plantažami, stojijo danes globoka jezera. Številne reke so si utrle čisto nova pota. LerfaSska katfasčrofa 17 mrtvih V bližini mesta Purley blizu Londona se je "vžgalo v zraku veliko nizozemsko potniško letalo. Pri nastanku eksplozije bencina je letalo z višine dva tisoč metrov treščilo na tla. 15 potnikov, med njimi švedski admiral in dva pilota, so bili na mestu mrtvL fiiuniitiiiiiiiiiiiiiuiiMimii1!] SARGOV mrmnirniFUMimimniiiiiiiniii Zdravi, lepi zobje? Najboljše priporočilo: Vzemi ntfjiiuiumiimnunumuiinmmiirjiiiiiauiiiuiiii''!""'"'' DOM-ACi IZDELEK KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU iJilhijiijiit^iLiunuHjnmulrHiilmiiiuiuuiiuiiutiiiflilmfMauiiiiuliiuunirrTt Cb zlatem jubileju ISS6 1936 Trije najbolj zaslužni ravnatelji kmetijske šole na Grmu: f Rihard Dolenc (v sredi), Viljem R o h r ri a n (na desni) in f Bohuslav S k a 1 i c -k y (na levi). Redek kmetski praznik pomeni zlati jubilej kmetijske šole na Grmu, ki smo ga obhajali zadnjo nedeljo. Saj je to prva šola, na kateri je naš kmetski naraščaj dobival strokovni pouk v slovenskem jeziku. Pravi početki šole segajo 63 let nazaj v dobo, ko je bila na Sapu v sončni Vipavski dolini otvorjena vinarska in sadjarska šola, ki se pa zaradi slabih prometnih zvez in bližine sllčne šole v Gorici ni mogla prav razviti. Zato je kranjski deželni odbor leta 1886. kupil od tedanjega lastnika A. Vincenca Smoleta grad Grm in posestvo Bršljin za 30.442 goldinarjev 50 krajcerjev. šola je bila dveletna, načrte za prezidavo pa je napravil in prevzel ravnateljstvo dotedanji zaslužni ravnatelj šole na Sapu Rihard Dolenc, ki se je z vso ljubeznijo in z velikim strokovnim znanjem lotil dela. Napravil je učni načrt in razširil šolo v toliko, da je bila tudi poljedelska. Pod Dolenčevim vodstvom se je šola lepo razvijala in vsestransko napredovala. Ko je leta 1907. stopil ravnatelj Dolenc po uspešnem dolgoletnem delovanju v pokoj, je prevzel ravnateljstvo šole še živeči in vsestransko zaslužni kmetijski svetnik Viljem Rohrman. On je uvedel nekatere reforme. Skrčil je pouk na eno leto in ga razdelil v dva oddelka, k čemur ga je zlasti napotila okol-nost, da kmet težko pogreša svoje mlade delovne sile po celi dve leti, poleg tega pa da so potrebe v vinorodnih krajih drugačne kakor v nevinorodnih. Radi te reforme je število učencev močno naraslo in so bili tudi doseženi uspehi jako lepi. Po prevratu je ravnateljeval na šoli inže-ner Albert Vedernjak, njemu pa je leta 1921. sledil na tem položaju vinarski nadzornik pok. Bohuslav Skalicky. Doba njegovega poslovanja spada v najtežavnejše čase, ko je morala šola pretrpeti največ pretresljajev in nevšečnosti. Pičla so bila sredstva za vzdrževanje, težave so bile pri ministrstvu s šolsko uredbo, a leta 1924. je bil še na polovico skrčen učiteljski zbor. Vzlic temu je trajal pouk nemoteno dalje in se je šola razvijala. Polagoma je naraslo celo šte- vilo učencev. Sredi dela pa je v najlepši moški dobi delavnega ravnatelja pokosila smrt. Tako je šola vse do danes preživljala mnogo lepih pa tudi mnogo težkih trenutkov. Veliko povezanost s tem kmetskim žariščem pa je pokazala lepa in številna udeležba bivših gojencev na slavnosti. V soboto je bila črna maša za vse pokojne zaslužne delavce in gojence šole, nato pa so udeleženci obiskali grobove umrlih ravnateljev na šmihelskem pokopališču. Letošnji gojenci so zapeli žalostinko »Blagor mu« in položili na grob ravnatelja Dolenca in Skalickega lovor-jev venec. Po tej pietetni svečanosti pa so se podali na Grm, kjer so si ogledali vse šolske naprave in v prijateljsko-tovariškem, a- vendar svečanem razpoloženju ob pregledu 501etnega dela v preteklosti črpali zaupanja in moči za razmah in napredek v bodočnosti. Teden domače poiiiike Parlamentarno delo V petek preteklega tedna je bila sklicana zopet narodna skupščina. Predsednik je sporočil na prvi seji, da je predložil finančni minister g. Dušan Letica predlog proračuna in finančnega zakona za prihodnje proračunsko leto. Predlog proračuna je bil izročen finančnemu odboru narodne skupščine, ki ga je pričel že v ponedeljek pretresati. Narodni skupščini so bili predloženi med drugim tudi zakonski osnutki o sladkovodnem ribarstvu, o pooblaščenih inženjerjih in dogovor o konkordatu med Jugoslavijo in Vatikanom. Nadalje se je pooblastil stari skupščinski odbor, ki je proučeval zadružni zakonski predlog, da nadaljuje svoje delo in ga dokonča. V soboto se je pričela v parlamentu razprava o predlogu verifikacijskega odbora glede novih narodnih poslancev, ki pridejo v narodno skupščino mesto nekaterih umrlih poslancev in onih, ki so bili obsojeni zaradi dogodkov v parlamentu letošnjo spomlad. Verifikacijska debata se bo ta leden nadaljevala. Združena opozicija v Beogradu je imela te dni ponovno sestanek ia razpravljala o političnem položaju. Nov zakonski predlog o razdolžitvi Poslanci in senatorji dravske banovine, ki ne pripadajo JRZ, so imeli pretekli petek v narodni skupščini sestanek, na katerem so pretresali vprašanje kmetske razdolžitve v zvezi s slovenskim zadružništvom. Na sestanku so bili sprejete zahteve, ki so jih postavile Zveza slov. zadrug, Zadružna zveza in Zveza jugoslovanskih hranilnic. Ponovne volitve se bodo vršile v občini Dobova in Kapeli zaradi spremembe občinskih meja. Občinske volitve ije banska uprava razpisala za 17. januarja 1937. V teh dveh občinah so že bile volitve 25. oktobra. V Dobovi je tedaj zmagala JRZ z 282 glasovi proti 265 opozicije. V Kapeli pa je zmagala opozicijska lista z 218 glasovi proti 80 glasovom JRZ. Narodna stranka V nedeljo ije imela narodna stranka Sveti-slava Hodjere v Beogradu širšo konferenco svojih pristašev. Konference se je udeležil izvršni in glavni odbor stranke ter srezki zaupniki. Dravsko banovino je zastopal kamniški odvetnik g. dr. Ivo Potokar. Finančni odbor narodne skupščine je pričel z razpravo novvga proračuna v ponedeljek. Uvodoma je podal finančni minister g. Dušan Letica obširno poročilo in pregled o novem proračunu ter primerjavo z dohodki in izdatki tekočega proračuna. Letošnji proračun je za 625 milijonov dinarjev večji od sedanjega. Občina ščavnica se preimenuje na podlagi ukaza kraljevih namestnikov v »Sv. Ano v Slov. Goricah*. Va žmo za dolžnike Vse kmetske dolžnike opozarjamo, da bo v novem koledarju »Kmetske matice« priložen poseben kupon. Na podlagi tega bo vsak naročnik »K ni e t s k e matice« lahko dobil brezplačno obširno pojasnilo in navodilo, kako se mu je ravnati glede na novo Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Opozarjamo naše čitatelje na to izredno ugodnost in jih toplo opominjamo, naj nikar ne zamude ugodne prilike. Kdor hoče torej sani sebi dobro, naj takoj naroči »Kmetsko matico«, ki stane samo Din 20— brez poštnine. Za ta mali znesek prejme naročnik štiri lepe knjige in je še deležen omenjene ugodnosti. Naročila sprejema uprava »Kmetske matice«, Ljubljana, Kolodvorska 7. Požurite se, da ne zmanjka knjig! Biasnikova Velika Pratlka za 1.1937.~wm jc zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja ia domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. li in 12 in v trgovinah. Zunanfe - politični pregled Dva pomembna dogodka sta minuli teden obrnila pozornost vse svetovne javnosti nase. Velika Britanija je preživljala krizo, ki je pretresala prebivalstvo vsega njenega obširnega ozemlja. V vseh petih delih sveta so nestrpno pričakovali odločitve v ustanovnem sporu, ki je nastal v trenutku, ko je kralj Edvard VIII. sporočil svoj sklep, da se poroči z gospo Simpsonovo. V borbi, ali naj se odpove izvoljenki ali kroni, se je kralj odpovedal kroni. S tem ije izgubil zase in potomstvo tudi vse plemiške naslove in si je izbral za bodočnost priimek Windsor. Zakon o odstopu kralja Vlada je takoj po tem dogodku predložila spodnj. zbornici poseben zakon o odstopu kralja in o proglasitvi dosedanjega prestolonaslednika, vojvode Yorškega, za novega angleškega kralja. Glede novega kralja so v zakonu značilne spremembe. Medtem ko je kralj Edvard v vrsti naslovov imel še pridevek »defensor fidei« (branilec vere), je v zakonu o proglasitvi novega kralja ta pridevek opuščen. Izpuščena je tudi določba, ki je bila v veljavi že izza 1. 1722. in po kateri se morejo kraljevski princi poročiti samo s pristankom vladajočevega kralja. Zadnije vladarsko delo kralja Edvarda VIII. je bil podpis zakona o svojem odstopu in o proglasitvi svojega brata, vojvode Yorškega, za kralja, ki se bo kot vladar imenoval Jurij VI. V petek zvečer je imel kralj Edvard po radiu poslovilni govor, nato pa se je poslovil od vseh zbranih članov kraljevske rodbine. Nato se je bivši kralj umaknil na svoj dvorec Belve-d^re. odkoder se je kmalu po polnoči z avtom odpeljal v vojno pristanišče v Portsmouthu. Z admiralom Fisherjem se je nato vkrcal na ruši-lec »Fury«. Ladja je takoj dvignila sidra in v soboto zjutraj okrog 3. ure krenila na odprto morije. Edvard Windsor se je odpeljal v Francijo. Ladja je pristala v pristanišču Boulogne, odkoder je odstopivši kralj baje odpotoval v Švico. Svečana proglasitev novega kralja Z velikimi svečanostmi je bil po prastarih običajih vojvoda Yorški proglašen za novega vladarja Velike Britanije. Kakor že omenjeno, si je kot kralj izbral ime Jurij VI. Prvi je ob zaključku svojega govora prisegel zvestobo novemu kralju njegov brat Edvard, bivši angleški kralj. Enako je kralj Jurij VI. kot prvo kraljevo delo podpisal odlok, s katerim je svojega brata in bivšega kralja imenoval za vojvodo VViiulsor-skoga z dohodki, ki so združeni s tem naslovom. Kralj Jurij VI. je poročen in sta se mu doslej v zakonu rodili dve hčerki. Ce ne dobi sina, bo starejša hčerka Elizabeta postala angleška prestolonaslednica. Kronanje novega kralja in kraljice bo dne 12. maja 1937., torej istega dne, ko bi bil moral biti kronan prejšnji kralj Edvard VIII. Sedanji angleški kralj in kraljica sta krstna botra našega kralja Petra 11. Irska je z ostalimi deli imperija sprejela spremembo na prestolu, vendar si je v zvezi s tem osvojila nekoliko več neodvisnosti, kakor jo je imela doslej. S posebnim zakonom je namreč ukinila mesto generalnega guvernerja. Isti zakon predvideva tudi odstranitev kraljevega imena pri vseh aktih notranje uprave svobodne irske države. S sprejemom novega zakona bo imela svobodna irska država republikansko obliko vlade glede ua notranje stvari, ohranila pa bo zvezo s krono glede zunanjih zadev. Generalni guverner je že podpisal ta zakonski načrt, s katerim je odpravljena — njegova lastna funkcija. Tako se je Irska zopet vsaj deloma približala svojemu idealu — vseirski republiki. Do le je bržkone še daleč, dosegla pa je Irska za zdaj vsaj toliko, da zavzema v Velikobritan-skem imperiju vsaj popoln položaj dominiona. Mednarodna vojna Medtem ko so Anglijo pretresali ti mednarodno pomembni dogodki, je v Španiji z nezmanjšano silo divjala in še divja krvava državljanska vojna. Španska vlada (madridska, ki je sedaj v Valenciji) se je zato že pred časom obrnila na Društvo narodov, da bi se vprašanje tam mednarodno proučilo. Svet Društva narodov je imel 11. t. m. o tem vprašanju svojo prvo ijavno sejo, na kateri Slika t>o »Jutru« Novi angleški kralj Jurij VI. je v obširnem govoru vsestransko podal sliko položaja španski delegat in zunanji minister del Vajo. Iz njegovega obširnega in zelo zanimivega govora, ki nudi strahotno sliko sedanjega, do obupnosti napetega in zapletenega mednarodnega položaja, posnemamo po uglednem beograjskem dnevniku (»Politika«, 12. decembra t. 1.) samo najvažnejše. »Nova oblika napada brez vojne napovedi« Vzlic dogovorom o nevmešavanju (je dejal g. del Vajo) je v rovih svobode padlo mnogo španskih fantov pod bombami fašističnih letal. Tega so krivi tisti narodi, ki so kršili mednarodne dogovore in obveznosti. V Španiji danes dejansko besni svetovna vojna. Če se Nemčiji in Italiji posreči, da osvojita Španijo, ko zavzameta Balearsko otočje in druge točke v Sredozemskem morju in na Atlantskem oceanu, bi se kaj lahko utegnila prenesti ista igra tudi na druga ozemlja. • Na ta način bi bilo lahko ustvariti mirno Evropo, v kateri bi bile rešene vse težkoče in vsa vprašanja po zaslugi blagodejne delavnosti mednarodnega fašizma. Ta mir pa bi veljal življenje na milijone ljudi, žensk in otrok, ker bi bilo treba tudi mnoge prestolice do tal porušiti in bi morale doživeti isto. kar je te dni doživel Madrid in na stotine drugih španskih mest. Ko je španska vlada prosila posredovanja Sveta DN, je mislila vprav na takšen »narobe-prav« mir, mir, dosežen z uboji, kakršnega hoče danes v Evropi vzpostavili mednarodni fašizem. Sedaj je morilec že v rokah pravice. Je to neki Adler, ki je zločin že priznal in preiskovalnemu sodniku podrobno opisal vse okolnosti in podrobnosti zverinskega umora. Kako brezčuten je morilec, je razvidno iz njegovega ravnanja. Po zločinu je najprej pobegnil, kasneje pa se je vrnil in se pomešal med množico, ki se je zbirala na kraju zločina okrog nesrečnega pismonoše. Celo sam je pomagal obvezovati ranjenca in ga prenesti na njegovo stanovanje, da bi tako odvrnil vsak sum od sebe. Vzlic vsej tej »previdnosti« se je le ujel v lastne mreže in čaka sedaj v mariborskih sodnih zaporih na plačilo za svoje strašno dejanje. Narod in vlada sta prepričana o svoji končni zmagi 0 španskem vprašanju je dejal minister del Vajo, kako je težko, ločiti tu izključno nacionalna vprašanja od mednarodnih. Kljub temu se mu zdi potrebno, opozoriti na pravi in globoki zgodovinski značaj španskega vprašanja. Veliki del mednarodne javnosti vidi v španskem vprašanju krvavo in strašno borbo med fašizmom in komunizmom. Del Vajo odklanja tako pojmovanje, ker pravi, da je smešno, preprosto in otročje pojmovanje položaja v Španiji. V svojem jedru špansko vprašanje kaže fašistično napadalnost, ki je značilna v tem, da hoče fašizem preprečiti demokratizacijo španskega fašističnega režima. Končno je minister del Vajo izjavil, da narod iri vlada trdno upata v svojo končno zmago. Francosko stališče je pojasnil francoski delegat Viennot. Krije se popolnoma z angleškim. Istega mnenja je tudi Rusija, da namreč ostanejo vse države v španski notranji borbi popolnoma nevtralne. G. Viennot je izrazil upanje, cla se francosko-angleško-ruskemu stališču pridružita čim prej tudi Nemčija in Italija. Italija Italija na to sejo ni poslala svojega zastopnika. Pač pa italijanski tisk zavzema proti zgoraj omenjenemu predlogu odklonilno stališče. Tudi francosko-angleško pobudo o sklenitvi premirja in izvedbi popolnoma svobodnega plebiscita (ljudskega glasovanja), v katerem naij bi se narod sam odločil, kakšen političen režim želi, smatra italijanski tisk za neizvedljiv. Po vsem tem bo juha v španskem kotlu še nadalje vrela in ni nič zmanjšana nevarnost, da prekipi. Amerika se v španski spor ne bo vmešavala. Tako zatrjujejo v poučenih krogih iz obližja vseameriške konferenca v Buenos Airesu. Kakršna koli izjava bi namreč utegnila neugodno vplivati na konferenco. Višek poŠ