!^K| dnevnik
13 m8' 'zha1ati v Trstu
Cearkrv4i®^~
ši od lsn Goreni' Trebu-• °d 18. septembra 1944
»Slove 13 1946 v tiskar"i
E«oM2s
jrifSabTase„raS:
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 ' Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 178 (13.116)
Trst, sreda, 17. avgusta 1988
Medtem ko se na konvenciji republikancev v New Orleansu bliža dan Bushevega nastopa
Reaganov poslovilni govor v Superdomu
navdušil popolnoma zasvojene delegate
Navdušeno ploskali predsednikovemu naštevanju uspehov Senatov Dan Quayle za Bushevega namestnika
. NEW ORLEANS - Predsednik Reagan je končno izročil štafetno palico svojemu dolgoletnemu sodelavcu, prijatelju in somišljeniku Bushu, vendar tega ni storil v prisotnosti tisočih delegatov, ki polnijo polovico Superdoma, pač pa kar na letališču. Predsednik Reagan in gospa sta odhajala na počitnice, Bush in soproga pa sta pravkar priletela iz VVashingtona. Pred pozdravi je Bush izjavil, da je Reaganu uspelo izvesti najpomembnejšo nalogo, kar si jo lahko zada predsednik, in sicer to, da pušča državo, ki je boljša od tiste, ki jo je dobil.
S pozdravi na letališču pa je Reagan predvsem prizanesel svojemu nasledniku z javno konfrontacijo pred republikanskimi delegati, ki so še vedno globoko navezani na svojega predsednika in se še niso privadili na Busha. »Ostani z nami še štiri leta,« so vzklikali predsedniku, ki je izbral prav neworleansko tribuno, da je skrbno interpretiral prvega izmed svojih poslovilnih govorov, Bush pa se že pripravlja (in najbrž ne brez treme) na ključni trenutek, ko bo moral tudi sam na oder, kjer se bo moral izkazati kot govornik.
Presednik Reagan je bil namreč deležen enkratnega osebnega triumfa, že ko je z Nancy prestopil prag Superdoma. Pet minut je moral počakati, da se je množica umirila in šele nato je prišel do besede. Tričetrturni govor je moral prekiniti kar 67-krat, saj so delegati vneto ploskali vsakič, ko je omenil uspehe in dosežke politike,
ki sta jo vodila Bush in on. Busha je omenil načrtno, saj je bil njegov govor predvsem predstavitev izbranega naslednika, sicer je Reagan le naštel dosežke republikanske politike in zamolčal njeno senčno plat. Omenil je padec inflacije, a je prezrl dejstvo, da raste ameriški gospodarski deficit in pada vrednost dolarja. Znižal je davke in ustvaril 17 milijonov novih delovnih mest, pozabil pa je, da se je razpasla revščina ter da je brezposelnih še vedno na milijone. Ponosen je bil na vojaške dosežke, na dejstvo, da ni »niti centimeter ameriškega ozemlja padel v roke komunistom«, da se je pričel umik iz Afganistana, prezrl pa je prav tako zanimiv podatek: koliko je to stalo ameriškega davkoplačevalca.
Sicer pa so to podrobnosti, ki sploh niso motile delegatov. Reagan je in ostane njihov idol, Busha pa bodo podprli, ker je pač tako odločil predsednik. Republikancev pa je veliko tudi zunaj Superdoma in prav te bo moral Bush prepričati, da bo v Beli hiši kos zahtevni nalogi. Saj vendar ni enostavno razpravljati s »kolegom« Gorbačovom o razorožitvi ter obenem podpirati boj proti splavu ali zahtevati obvezno jutranjo molitev v vseh šolah. Tega pa se Bush in njegov namestnik (izbral ga je prav sinoči in je 41-letni senator Dan Quayle iz Indiane) najbrž dobro zavedata.
Na sliki (telefoto AP): republikanskih dam res ni težko prepoznati...
Po prazniku že spet polemike
RIM — Letno premirje v polemiki med strankami večine je trajalo izredno malo: le dan velikega šmarna. Socialisti so namreč že včeraj ponovno obelodanili svojo zaskrbljenost zaradi širjenja krajevnih odborov KD-KPI tudi po majskih volitvah.
Socialistični komentator, ki se v strankarskem glasilu 1'Avanti podpisuje Ghino di Tacco, piše: »Neposredna pogajanja med KD in KPI ter zapostavljanje socialistov je navada, ki se je z italijanskega Juga že razpasla po drugih deželah.« Obenem pa je »bandit iz Radicofanija« izrazil prepričanje, da sploh ne gre za krajevni fenomen brez sleherne politične teže. Kdor si to predstavlja, si po mnenju socialističnega komentatorja »zamišlja, kar si ni mogoče zamisliti«. Temu pa Ghino di Tacco pravi tudi »mistifikacija in utvara«.
Komentatorju, t. j. Craxiju, odgovarja danes dnevnik KD II Popolo, ki zanika, da obstajajo širši načrti o sestavi nadaljnjih upravnih odborov KD-KPI, in temu doda, da se stranka relativne večine že trudi, da bi rešila anomalno stanje.
»Grožnje Ghina di Tacca« - piše il Popolo - »pa bi imele kako težo edinole v primeru, ko bi PSI dejansko skušala uporabiti vprašanje anomalnih odborov (za katere ima tudi sama nekaj zalug) kot orožje proti sedanji vladni koaliciji.« Dnevnik KD pa dvomi, da bi lahko socialisti res hoteli razdreti vlado.	p p
Adrianu Sofriju sodniki odrekli hišni pripor
.— Preiskovalni sodnik l0i on^° Lombardi je včeraj od-Ari .° zavrnil prošnjo odvetnikov fa ,!an? Sofrija, Giorgia Pietroste-biinf-*n Ovidia Bompressija, da zav .lzPustili iz zapora. Sodnik je ™‘tev pojasnil v obširni doku-s . aciji. ki vsebuje 35 strani, in žil® Potrdil mnenje javnega to-tro„ ' ,	^ bila izpustitev v tem
VU!iku neumestna.
Piše T^umentaciji med drugim dnm'	°kstajajo proti Sofriju in
vilr,;	dvema obtožencema šte-
ca a .kazi, ki pričajo, da je troji-migansko vpletena v umor kovani ^a> ^alabresija. Poleg priče-obsta- . esanca Leonarda Marina namreč tudi pričevanja conti 6nk kivših aktivistov Lotte Hnjr»ki so se »izpovedali« ob rostpfb P.riložn°stih. Sofriju, Piet-sodnit^1Ju in Bompressiju pa so Utem ,l..0(^rekli tudi hišni pripor z kva?6 Jltvii°' da bi le-ta lahko še v./Pkval na preiskave, ki so Vgtnii?- ' Vse kaže, da bodo od-obtoLl' kl zagovarjajo pravice
razsodiščeeVsvobdoaieVlOŽili “
Storilci propadlega atentata pred milansko kvesturo iz vrst skrajne desnice
Fiat ritmo ni eksplodiral zaradi okvare timerja in velike previdnosti policije
MILAN Avtobomba pred milansko kvesturo bi morala eksplodirati, vendar se to ni zgodilo zaradi napake na timerju. Ko so atentatorji to ugotovili, so telefonirali na kvesturo v upanju, da bo avto eksplodiral, ko bodo policaji odprli vrata avtomobila. Kabina ritma je bila namreč polna plina, ki je uhajal iz dveh jeklenk, ki so ju atentatorji pustili na zadnjem sedežu. Tak je kratek povzetek dvodnevne preiskave o avtobombi, ki so jo neznanci v nedeljo pustili pred milansko kvesturo. Po mnenju preiskovalcev je tudi najbolj verjetno, da je treba storilce propadlega zločina iskati med skrajnimi desničarji.
Dosedanja preiskava je pokazala, da so storilci pustili avto pred kvesturo v nedeljo približno ob 13. uri, ko se menja straža. Tako avtomobil ni vzbujal pozornosti, saj je najbrž stari stražar mislil, da gre za avto kolega, ki bo stražo šele nastopil, nova straža pa je najbrž menila, da je avto tam že dalj •časa in zato tudi že pregledan.
Toda načrt atentatorjev se ni posrečil zaradi okvare timerja in pa zaradi previdnosti policije, ki ni nasedla tele-
fonskemu klicu zločincev. Sumljivi avto so namreč skušali odpreti s pomočjo robota, ko pa to ni uspelo, so s posebnim eksplozivnim nabojem razbili stransko okno avtomobila. Iz kabine je.tako izpuhtel ves plin, s tem pa je bilo tudi nevarnosti konec.
Preiskovalci so v avtomobilu našli tri rimske avtomobilske registrske tablice. Tako so ugotovili, da gre najbrž za isti avtomobil, ki je bil ukraden konec maja v Rimu med ropom v neki garaži. Z ropom naj bi bili povezani pripadniki Nar (Nuclei armati rivolu-zionari), ki so takrat s posebnim letakom napovedali, da ta skrajna fašistična organizacija ponovno začenja s svojimi akcijami. Ker naj bi šlo v obeh primerih za isti avtomobil, so preiskovalci prepričani, da je treba storilce iskati prav med skrajno desnico.
Na podlagi pričevanja pa so preiskovalci včeraj izdelali tudi identikit enega od treh morebitnih atentatorjev. Šlo naj bi za moškega, visokega med 170 in 175 cm, temnejše polti, z okroglim obrazom, kratkimi črnimi lasmi in gostimi črnimi obrvmi ter brki.
Po propadlem atentatu je milanska kvestura uvedla posebne varnostne ukrepe. Novosti je na tiskovni konferenci razložil predstavnik milanskega Digosa dr. Lucio Carluccio (desno)	(AP)
V nesreči umrlo 13 švedskih otrok
š°larie? , .Izlet skupine Šved; 110 končal °eze^0 fiordov se je tra
r^olar®*' v katerem je bilo 35 ( še nežna V'uSt;ar*ev fn učiteljev, j krapad t n1 . razlogov strmoglav kredom ak°f P0,;ein> ko je pripelji iSO kga na cesti za Ejdfjord, k< kem. j metov od Bergna na Nor sklepaH ^F^crjskih vesti je moc bšfa	avt°bus zavozil s'
rah. di nenadne okvare na z<
Pa se fpre® I6 umrlo 13 otrok, iz Med žrt= deJežil° skupno 23 šolai ki, rani0Vli® 519 tudi dve odrasli < ^kateri h pa ie bil° 18 Potni! te®i turi; S° v smrtni nevarnosti, i |a. Šoiari.en učitelj in voznik avte kvedskeiij80 pr*bajali iz vasi Kist<
'z kJaikUtelefoto AP): reševale ranienen?Iot:evine potegnili te 9® voznika avtobusa
Sodišče preklicalo zaporne naloge za domnevne morilce
COSENZA — Sodišče svobode iz Cosenze je preklicalo zaporne naloge, ki jih je za 36- in 38-letna brata Luigi-ja in Rosaria Frangella ter za njunega 22-letnega bratranca Giuseppa Frangella izdalo državno pravdništvo sodišča v Paoli (Cosenza) zaradi domnevnega posilstva in umora 19-letne študentke Roberte Lanzino, ki so jo našli mrtvo 27. julija letos v bližini Cosenze.
Sodišče je bilo mnenja, da ne obstaja dovolj zanesljivih elementov, ki bi dokazovali krivdo treh aretirancev. Kot je znano, so Roberto Lanzino ubili, ko se je z motornim kolesom peljala iz Rendeja v Falconaro Albanese. Na poti so jo ustavili neznanci, ki so jo najprej posilili, nato pa večkrat zabodli z nožem. Njeno truplo so našli karabinjerji, ki so Roberto iskali že od večera 26. julija, ko so starši prijavili hčerkino izginotje.
Dinamitni atentat v bližini Merana
MERAN — Med pogrebom pomočnika komandanta južnotirolskih strelcev "Schiitzen" Jdrga Pircherja (ta je bil v šestdesetih letih eden izmed protagonistov atentatov na Južnem Tirolskem in obsojen na osem let zapora) v Etschu (Lani) pri Meranu je prišlo do eksplozije na visokotlačni cevi, ki dovaja vodo tamkajšnji hidroelektrarni iz skoraj 500 m više ležečega akumulacijskega jezera.
Preiskava je pokazala, da gre za dinamitni atentat, ki naj bi ga izvedli specialisti. V trenutku eksplozije je bila elektrarna v polnem teku, zato je ob eksploziji cevi s premerom 2,5 m voda z veliko silo na pol porušila dve hiši, pri tem pa je bila tudi poškodovana 40-let-na Ida Campestrini, ki jo je silovit vodni curek treščil ob garažna vrata. Odpeljali so jo -v bolnišnico, ozdravela pa bo v nekaj tednih.
Na srečo se je ob eksploziji avtomatično zaprl varnostni ventil in prekinil dotok vode, kljub temu pa je voda zalila tudi precej hiš v središču Etschu in uničila precej sadovnjakov. Hidrocentrala je zaprta, škodo pa cenijo na več kot tri milijarde lir. Za zdaj še nihče ni prevzel odgovornosti za atentat.
Težavno prepoznavanje utopljencev z Nubie
KAIRO Egiptovski sodnik Sayed Ibrahim, ki je odgovoren za preiskavo o vzrokih brodoloma Nubie, je napovedal prihod v Asuan skupine specializiranih tehnikov, ki bodo preverili varnost in ugotovili morebitne okvare na ladji. Meteorološki zavod iz Asuana je potrdil, da je na dan nesreče nad Nilom deževalo, občasno pa je prišlo do nalivov, ki so preplavili ceste in povzročili izpad električnega toka in telefonskih zvez. Pristojne oblasti kljub vsemu niso prepovedale plovbe po narasli reki. Na predelu, kjer se je potopila Nubia, je v zadnjih letih prišlo do številnih brodolomov. Kar se tiče Nubie, pogrešajo pa še devet potnikov, štiri Italijane in pet Egipčanov.
Ločeno preiskavo pa je uvedlo tudi italijansko sodstvo. Ne gre sicer za iskanje vzrokov o brodolomu, pač pa za postopek za prepoznavanje ponesrečencev. Sodne oblasti se lahko poslužijo avtopsije v primerih, ko sorodniki niso v stanju točno določiti istovetnosti trupla. Večino trupel so sicer že prepeljali na inštitut za sodno medicino v Rimu, za nekatera pa je prepoznavanje izredno težavno. Utopljenci so namreč več dni ostali v vodi, izredno visoke temperature, ki vladajo v tem času v Egiptu, pa so tudi opravile svoje. Od enajstih utopljencev so jih sorodniki doslej prepoznali deset.
Od ponedeljka na Poljskem stavkajo rudarji v Jastrzebiu
Stavkajoči zahtevajo priznanje Solidarnosti in povečanje plač
VARŠAVA — Predvčerajšnjim zvečer so rudarji tretje izmene v rudniku premoga Manifest Lipcowy v poljskem mestu Jastrzebie prekinili z delom in oklicali stavko. Stavka se je nadaljevala tudi včeraj, stavkajoči pa od poljskih oblasti zahtevajo legalizacijo prepovedanega sindikata Solidarnost, od uprave rudnika pa povečanje plač.
Po izjavah enega glavnih svetovalcev Solidarnosti, Bronislawa Gereme-ka, je položaj v Jastrzebiu zaskrbljujoč in to predvsem zato, ker rudnik premoga Manifest Lipcowy predstavlja simbol velikih delavskih stavk na Poljskem avgusta 1980. V rudniku so
ustanovili stavkovni odbor, ki je sestavil spisek 21 sindikalnih, finančnih in političnih zahtev. Položaj naj bi se včeraj še zapletel, ker naj bi vodstvo rudnika preprečilo drugi izmeni rudarjev dostop do rudnika. V znak protesta so stavkajoči rudarji prve in tretje izmene rudnik zasedli, uprava pa je rudnik začasno zaprla. V dogajanja je posegel tudi krajevni tožilec, ki je stavko proglasil za ilegalno. Rudnik so tudi obkolile policijske sile.
V zvezi s stavko rudarjev je vodja Solidarnosti Lech Walesa izjavil, da je to odgovor na hudo krizo na Poljskem, kjer ni gospodarskih reform in kjer je inflacija iz dneva v dan višja. Toda po
mnenju Walese naj bi bila stavka Jastrzebiu le prva v verigi stavk, K naj bi se razširile po vsej državi.
Po pisanju poljske državne tiskovn agencije Pap ima zadnja stavka rudarjev izrazito politični značaj, saj stavka joči na prvo mesto postavljajo zahtev po priznanju Solidarnosti. Agend] tudi trdi, da je stavkovni odbor odklonil pogajanja tako z upravo kot s krajevnim tožilcem.
Po nekaterih vesteh je položaj z® nekaj mesecev napet tudi v ostalin šlezijskih rudnikih, kar še posebej velja za rudnik bakrove rude v Rudni; kjer so morali v dogajanja poseči tud uradno priznani sindikati.
Svet avtomobilizma žaluje za
Enzom Ferrarijem
MODENA — V nedeljo je na njegovem domu v Modeni tiho ugasnilo življenje Enza Ferrarija, ki je v svojem življenju osvojil vse, kar se je v avtomobilskem svetu dalo osvojiti. S simbolom vzpenjajočega se konja, ki je predstavljal avtomobilsko hišo Ferrari, je osvojil številne naslove v formuli ena, med turističnimi športnimi avtomobili pa so ferrariji že zdavnaj predstavljali precej več kot le status simbol.
Enzo Ferrari je 18. februarja letos dopolnil 90 let. Vedelo se je, da je že dalj časa bolan na ledvicah, zaradi česar je biT odvisen od dialize. Svet avtomobilizma je zapustil ravno v trenutku, ko so njegovi ferrariji že nekaj časa doživljali krizo v svetu formule ena, zato pa je tovarna v Maranellu le z veliko težavo zadovoljevala povpraševanje v svetu po turističnih športnih avtomobilih z znakom vzpenjajočega se konja. Na željo pokojnika so ga pokopali v ponedeljek v ozkem družinskem krogu.
Ferrari je vstopil v svet avtomobilizma že leta 1920 kot tekmovalec na avtomobilih alfa romeo, po kakem desetletju pa je začel tudi kariero avtomobilskega konstruktorja. Tako se je leta 1943 v Maranellu rodila nova tovarna, iz katere so že takoj po vojni prišli prvi avtomobili, ki so nato osvojili številne naslove svetovnih prvakov tako med vozniki kot med avtomobilskimi hišami.
S smrtjo Enza Ferrarija je konec nekega mita v zgodovini svetovnega avtomobilizma. Njegova smrt je boleče odjeknila v svetu avtomobilizma, izraze sožalja sorodnikom pa je med drugimi poslal tudi predsednik republike Francesco Cossiga.
V Kartumu Nil presegel globino 17 metrov
Po povodnjih v Sudanu tudi nevarnost kolere
V velikem delu države razsajajo tudi požrešne puščavske kobilice - Prizadet dober del Sahela
KARTUM — Zaradi poplav postajajo razmere v Sudanu čedalje bolj kritične in po nekaterih ocenah naj bi bilo brez strehe nad glavo že okrog dva milijona ljudi. Večinoma v štirimilijonskem Kartumu in tudi v vzhodnih in severnih delih Sudana. Včeraj in ponoči je spet deževalo na etiopski visoki planoti, kjer teče Modri Nil. Deževalo je tudi v Kartumu in njegovi okolici in danes poročajo, da je Nil ob sotočju Modrega in Belega Nila blizu sudanskega glavnega mesta presegel globino 17,14 metra, kolikor je znašala leta 1946, ko so bile v Sudanu najhujše poplave v tem stoletju.
Iz Kartuma poročajo, da poskušajo iz Kartuma in stare prestolnice Omdurmana preseliti na tisoče ogroženih ljudi, ki poleg tega z vrečami peska mrzlično gradijo nasipe pred naraslimi vodami. Glavna težava pri preseljevanju ljudi je v tem, da Kartum in Omdurman ležita na planoti, ravna pa je tudi okolica glavnega mesta, tako da ljudi praktično ne morejo preseliti na varno, na vzpetine in malo bolj hribovit svet.
Predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije pravijo, da kužne bolezni za zdaj še niso izbruhnile in da doslej tudi še niso zabeležili primerov kolere. Vendar je nevarnost kolere čedalje večja zaradi okužene vode in zaradi slabih splošnih zdravstvenih razmer. Bojijo se, da bi izbruh kolere mogel v kratkem času terjati veliko žrtev zlasti med otroki. Iz nekaterih zdravstvenih krogov je slišati ocene, da bi kolera mogla v kratkem času pomoriti najmanj štiri tisoč otrok, če ne bodo preprečili izbruha te nevarne kužne bolezni. Predstavniki tujih organizacij za pomoč pravijo, da je v Kartumu in njegovi okolici še vedno večina ogroženega prebivalstva brez šotorov in da ni dovolj zdravil ter hrane.
Sudanski finančni minister Omar Nur El Dajem je povedal,
da je dosedanja pomoč le kaplja v morje, čeprav so doslej iz več kot ducata držav pripeljali več kot 1.200 ton različne pomoči (največ iz Saudske Arabije, kralj Fahd pa je osebno poklonil osem milijonov dolarjev za žrtve poplav). Nur El Dajem je poleg tega povedal, da so poplave doslej terjale 58 smrtnih žrtev, 213 je ranjenih, narasle vode pa so samo v Kartumu porušile 167.000 hiš in kolib, v katerih živi revno prebivalstvo. Tuji diplomati v Kartumu menijo, da je število smrtnih žrtev poplav po vsej verjetnosti precej večje.
Zdi se, da kaj prida ne pomaga niti razglašeno izredno stanje, ki ga je objavil premier Sadik El Mahdi in velja pol leta. Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je namreč sporočila, da so se nad severni, zahodni, vzhodni in osrednji Sudan zgrnili veliki oblaki kobilic, ki predstavljajo drugo hudo nadlogo za največjo afriško državo. Obilne padavine in vlaga sto namreč ustvarile ugodne pogoje za razmnoževanje kobilic, ki pustošijo tudi v drugih afriških državah. Po trditvah strokovnjakov FAO je poleg Sudana najbolj ogrožen severni del Etiopije, kjer so bili v zadnjih štirinajstih dneh tudi hudi nalivi. Poleg tega požrešne kobilice ogrožajo posevke in vse rastlinje še v nekaterih zahodnoafriških in sahelskih državah. Najhuje je v Senegalu, Nigru, delu Mavretanije, v Maliju in Čadu. Iz teh držav so pred tedni poročali o obilnem deževju, ki je zelo dobrodošlo po sušnih letih. Pričakovali so, da bo obilna moča koristila kmetijskim pridelkom, sedaj pa se bojijo, da bi dobršen del pridelkov mogle uničiti kobilice, ki jih nikakor ne uspejo uničiti. Položaj se bo verjetno še poslabšal, ker pričakujejo, da se bo zaradi ugodnih vlažnih pogojev proti koncu septembra izlegel naslednji zarod požrešnih žuželk.
AVGUST PUDGAR
Jugoslavija ne sprejema tujih nevarnih odpadkov
BEOGRAD — Jugoslovanska zvezna vlada je včeraj še enkrat ugotovila, da ne držijo namigovanja dela tujega tiska, češ da je nekdo strupene odpadke in odpadke iz Nizozemske uskladiščil v Jugoslaviji. Kot so ugotovili pristojni organi, Jugoslavija ni niti legalno niti ilegalno uvozila nikakršnih odpadkov. Prav tako noben nizozemski organ ali podjetje ni zaprosilo jugoslovanskih organov za prevoz ali skladiščenje takšnih odpadkov, v minulih dveh letih pa tudi nobeno jugoslovansko podjetje ni prosilo za takšno dovoljenje. Preiskava je pokazala tudi, da na ladji Khian Sea, ki je na popravilu v Bijeli, ni strupenih snovi, (dd)
Študija o cvetenju alg
ZAGREB Jugoslovansko obalo je poleg gozdnih požarov in inflacije letos prizadela še ena naravna katastrofa, to je razkošno cvetenje morja, ki je zagrenilo dopust že marsikateremu
turistu. Res so doslej strokovnjaki ta pojav razlagali kot nekaj naravnega in neškodljivega, prav veliko veselja do kopanja v zeleni smetani pa dopustniki vseeno nimajo. Zato ni čudno, če je včeraj hrvaški izvršni svet naročil posebno strokovno analizo morskega cvetenja, v nekaterih obmorskih krajih pa so začeli med turiste deliti večjezične letake, ki pojasnjujejo, za kaj gre. (dd)
Suša pesti Vojvodino
NOVI SAD — Vojvodina ne pomni takšne suše na svojih poljih po drugi vojni, so enoglasno ocenili kmetijski strokovnjaki in znanstveniki. To pomeni, da bodo posledice še hujše kot leta 1952, ko je bila škoda v jugoslovanski žitnici katastrofalna.
Včerajšnji dan je bil že trideseti dan brez dežja v Vojvodini. Znano pa je, da obdobje v juliju ali avgustu, v katerem ne dežuje več kot dvajset dni, proglasijo za dolgotrajno sušo. Svojevrstni rekord pa so izmerili tudi pri merjenju povprečnih julijskih temperatur. (dd)
»Karin B« ne bo pristala v Ravenni
RAVENNA — Tovorna ladja Karin B, za katero so napovedali, da bo v prihodnjih dneh v Ravenni raztovorila tovor strupenih industrijskih odpadkov, verjetno sploh ne bo priplula v Sredozemsko morje. Ministrstvo za civilno zaščito je namreč sporočilo, da ladja še ni preplula Gibraltarskih vrat iz tehničnih in logističnih razlogov. Včeraj so se v ta namen ponovno posvetovali minister za civilno zaščito Lattanzio, predstavniki ministrstev za okolje in trgovinsko mornarico ter zunanjega minstrstva. Posveta so se udeležili tudi tehniki ustanove ENI, vendar njegova vsebina ni znana. V prihodnjih dneh bi se moralo odvijati še eno tako srečanje v sodelovanju z ministrstvom za industrijo. Kaže, da so nekatere tuje države pokazale pripravljenost, da sprejmejo tovor, saj razpolagajo z ustreznimi strukturami, kjer ga lahko uničijo. V teh državah naj bi že večkrat opravili tak postopek.
Kje pa so ljudje?...
...na plaži, vendar!
Kaže, da je poletna vročina dokaj neprijetno vplivala na ljudi, ki so .. 'sta šmaren množično bežali iz velemest. Milan (zgoraj) in Pariz (sp° b ostala brez običajnega prometa. Črni mucek, ki se je pogumno P° ,o pjaž cesto, pa je najbrž vedel, da so bili ljudje vsi na morju, pardon, samo . n\ so prišli.	(Telet
AP)
R nedeljo se je v Rozajanskem dumu na Varkoti pri Ravanci začel Teden kulture
Okno, odprto v bodočnost Rezije
učnt!Sa^arno rob° swo rownino,
°Kel ravnine svoj rob.«
n ° Pesniško geslo — ki v neoporeč-leta \,Jevo^u velikega izvedenca Pav-nri. Merkuja zveni takole: »Vsakemu
ariču
svojo ravnino, vsaki ravnini
zaii — so Kulturni krožek Ro-e	^Uln' Zadruga Partecipazione
2ai|7JuPP° iz Rezije in Založništvo tr-epa tiska izbrali za motto tedna
kult.
ure, ki se je začel preteklo nedeljo nQri Z1P- Prva tovrstna kulturna in gos-Sjrparska prireditev v teh krajih nosi ta r naslov Okno v bodočnost, preže-dicp Z i)09atimi vezmi ljudske tra-ra7 le' najbolj prozorno izhaja iz tov uVe °i3rinii:l izdelkov in predme-leso k0 nedelje odprta v lepi z fj,, 111 °Ploženi dvorani Rozajanskega p a na Varkoti pri Ravanci. lio r,aV ^ozajanski dum je bil v nede» stavP°P?dne Prizorišče osrednje pred-ochm- te<^nu rezijanske kulture. Ob Prav'|U, razstave so organizatorji pri-tejner i °®at kulturni program, ki je liud J* Predvsem na prikazu domače, saj _ 6 kulture. Izbor je bil posrečen,
stav?rav. ljudska tradicija lahko pred-kat la list0 bogato kohezijsko silo, na ju. .ri iuhko mladi rodovi gradijo svoj skratuV tteziji- Prireditev je hotela ljudi 5 utrditi korenine rezijanskih ' da bi njihovo življenjsko drevo
Uloč	njuiovo zivgenjSKO urevo
časan?le kljubovalo zobu modernega aav' ln s tem je nedeljska predstava v hnHZadnie tudi pokukala skozi okno stav umnost Rezije. Nedeljska predre h ' - i 1° ie Povezovala Luigia Neg-zion °tskina, vodja Zadruge Partecipa-Polna 6 sviluppo v Solbici, je bila pre-spreh ^trinkov iz preteklosti. Kulturni skuni0d -P0 lteziji ie začela pevska sern o h ^en iz ^olltioe1 zapela je pe-nribu Sartu, na katerem so gra-
Pesnik Renato Ouaglia
bile seno in čakale na fante, zatem pa še pesem o lepem dekletu, ki je zapustilo fanta, ta pa je odšel žalovat za njo na Kanin, da ga ne bi, »razen studenčnice«, nihče slišal.
Iz citire (violine) in bunkule (violončela) Danieleja in Marca duaglie so se nato razširili zvoki nežnih rezijanskih skladb, ki so jih prisotni spremljali s ploskanjem. Mlada izvajalca sta dokazala, da te pesmi ne bodo šle tako hitro v pozabo.
Kulturni program sta zaključila domača pesnika Renato Ouaglia in Silvana Paletti z branjem poezij v rezi-janščini. Ouaglia je izbral za svoj nastop pretresljivi pesmi o samoti (»V tem svetu živim kot tujec«), Palettije-va pa o navezanosti Rezijancev na svojo zemljo.
Občinstvo si je nato lahko ogledalo razstavo obrtnih izdelkov in predmetov, ki so izključno delo domačinov. Tako Odorico Ouaglia (po domače Bi-dirlow), Venanzio Ouaglia Guket, Gu-erino Madotto Repow in Francesco Tosoni Čekow razstavljajo lesene predmete: kolovrate, razpela, sklede, krožnike, portrete, škatljice, celo lesene cvetice! Brunetta Di Lenardo Ojaw-cawa je dala na ogled izdelke iz gline; Valentino Madotto Repow košare in jerbase, Vanni Buttolo Kamel in Gio-vanni Negro slike, Antonio Longhino Livin fotografije, Fausto Zanetti Va-gow kruh, potice in druge sladice, Maria Di Lenardo likerje in sirupe, Maria Barbarino Hursinawa razna jedila, Združenje Stella alpina tkanje, Anna Madotto Repawa volnene copate, Maria Lettig Cunikawa in Pierina Lettig Čunikawa razna obuvala, Maria Lettig Kuslicawa prte, Gina Clemente Drickawa pa odeje, volnene jopice, kape in torbice.
Poseben oddelek je bil namenjen rezijanski literaturi. Razstavljena so bila dela rajneka Alda Madotta Čaka-rina, Giovannija Clementeja Krnelo-wega, Antonia Longhina Livina, Rina Chineseja Hogena, skupine I ghiri, pesnika Renata Ouaglie Guketa in Silvane Paletti Bertulawe. Knjige, pesmi, drugi prispevki, rokopis rezijanske slovnice in rezijanskega slovarja dokazujejo, da je tudi po tej, književni plati, Rezija sila bogata.
Razstava v Rozajanskem dumu ima prav namen, da domače in tudi tuje ljudi, ki prihajajo poleti v te kraje v velikem številu, seznani o vsem tem kulturnem bogastvu ter tako tudi vse to bogastvo ohranja.
Predstavitev glasbene kasete Iti din
Tisti dan, ko je zapela Rezia
ki pQ ' rnoderna rezijanska glasb rUščinn f0pira ,na bogato glasbeno d 0drnevnie do^ne' ie v nedeljo žveči Zaiansk 0 V amOteatrski dvorani Ri vanci .duma na Varkoti pri Rt Vsi trijpVaial‘ 80 1° triie mladenič strani rp ®sa/an, kraja na osoji usahi^nske doline, vsi trije z m niene n° ,ut>eznijo do Rezije in c te je	v srcu. Nič čudneg
ftezio ;n ,zbral za ime skupine pro dne/j P°d tem imenom je v te a tudi njena prva glasben
kaseta, ki nosi naslov Iti din (Tisti dan). V Rozajanskem dumu so Rino Chinese, Giovanni Chinese in Gio-vanni Di Lenardo predstavili domačemu občinstvu kaseto, na kateri so posnete nekatere njihove že znane pesmi, toda v modernejši preobleki, druge pa so novejšega izvora.
Domače fante in njihovo glasbo je prisotnim predstavil pesnik, kulturni in družbeni delavec Renato Ouaglia. Poudaril je, da je to prva kaseta — izdalo jo je Založništvo tržaškega tis-
ka — moderne rezijanske glasbe. To je glasba, ki te s svojimi melodijami in besedili želi popeljati v središče eksistence; to je glasba iskanja novih poti, novih izražanj (kar nazorno nakazuje simbol kasete labirint ameriških Indijancev Hopi), ki pa ne pozablja na danost, v kateri je iz ustvarjalnega zanosa Rina Chineseja (ki je avtor vseh glasb in besedil) ugledala luč sveta. In to je — seveda — svet te doline, njenih ljudi, navezanosti na zemljo in na jezik, ki ga ljudje tu go-vorč. Zato ni bilo naključje, da je Ouaglia predstavil tri glasbenike po njihovih domačih imenih — Rino Hogen, Guen Hogen in Guen Santec — kar so prisotni podčrtali s prisrčnim aplavzom.
Zatem je imela glavno besedo glasba skupine Rezia. Trije fantje iz Osa-jan so nas popeljali v moreči svet metropole; pripovedovali so o kruti usodi jelke, ki je ob božiču resda okinčana, a jo po prazniku odvržejo skozi okno. Zapeli so uspavanko materi Zemlji, velikemu modernemu bolniku. Z isto močjo so opozorili ljudi, naj ne pozabijo na domači kraj, na našo vas. Ko so sredi koncerta in ob koncu zapeli Rezijo, pesem, ki je postala za domačine že nekakšna himna, jih je dvorana spremljala s ploskanjem in petjem, tako da so se ob njenih zvokih in ob njenih pomenljivih verzih izvajalci in poslušalci zlili v eno: preprosto rečeno — v Rezijo.
Razstava obrtnih izdelkov
Veliki šmaren na Ravanci
Ob velikem šmarnu praznujejo v Reziji Šmarno mišo. Ob tej priložnosti »napolnijo« glavno ulico na Ravanci stojnice, ki vabijo domačine in turiste.
Nastop folklorne skupine
Praznovanje Šmarne miše na Ravanci je v ponedeljek zvečer zaključil nastop domače folklorne skupine Val Resia, ki bo oktobra letos praznovala visok jubilej — 150-letnico ustanovitve.
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla Breda Konte
2aPrav no 86 °^ašljala. »Torej, gospod Martinson, prav-z°valca T Z& ose^ni problem, bolj za radovednost opa-^eI° dohrrf me Pripravila do tega, da sem vas poiskala, delno zan Poznam mladeniča, ki ima petindvajset let in je stanju. Pr, u '-d,az Pa bi rada kaj več zvedela o njegovem d°bro ra-?. U?ala sem se Poučiti iz knjig, vendar nisem
>>Vem T1,a.Str0k0vnih izraz°v-«
c °vek n,-HVei .° ie zelo strokovnih knjig, zelo težko pa »Gre 06 Pohodno napisano knjigo za laika.«
Poznar^ t0' da ie v Približno devetih mesecih, kolikor d°l9o, verni Pokazal znake napredovanja. Trajalo je zelo Preprog -r sem 9a celo naučila malo brati in seštevati Zelo vec3^1^6, Nie90vi starši so opazili to spremembo in cakujem h i vendar ne vem, koliko napredka lahko pri-Potrenr , i616 mere ga lahko silim k učenju.«
Nakaza] ria ■ i-° ie P° rami in 1° prijel pod roko ter ji tako paših raz I® c'as, da gresta naprej. »Popeljal vas bom po ■ Poizkusu in. želim, da bi si dodobra ogledali vse otro-lri °stalem lte.oajti takega, ki se vam zdi, da je po vedenju najbolj podoben vašemu mladeniču. Obiskoval-
cem ne dovolimo, da bi motili delo v razredih, zato otroke opazujemo skozi okna, skozi katera se vidi le v eno smer. Pojdite zdaj z menoj in mi povejte, kaj mislite o naših otrocih.«
Mary se nikoli v življenju ni kaj dosti menila za tistih nekaj umsko zaostalih otrok, ki jih je srečala. Kot večini ljudi, je bilo tudi njej nerodno, da bi strmela v nekoga. Zdaj je bila začudena, ko je videla, kako se razlikujejo po zunanjosti, kaj šele po umskih sposobnostih. Bili so otroci, ki so bili na pogled čisto normalni, pa tudi zelo iznakaženi, da se je morala potruditi, da ni odvrnila pogleda od njih.
»Nekoč sem učil v razredu umskih veleumov,« je rekel John Martinson nekoliko sanjavo, ko je stal poleg nje. »Niti eden izmed otrok v tistem razredu ni imel manjšega inteligenčnega količnika od 150, merjeno po starih merilih. Vendar vam moram povedati, da mi je v večje zadovoljstvo, če en mesec učim enega od teh otrok, da se nauči zavezati vezalke. Nikoli se ne utrudijo in nikoli se ne naveličajo nekaj doseči, verjetno zato, ker morajo tako trdo delati, da kaj dosežejo. Čim teže nekdo nekaj doseže, tem bolj tisto ceni. Zakaj bi veljalo drugače za duševno zaostale ljudi?«
Po obhodu jo je John Martinson odpeljal v svojo majhno pisarno in ji ponudil kavo.
»No, ste videli koga, ki vas je spominjal na Tima?« je vprašal.
»Več je bilo takih.« Opisala jih je. »Pride čas, ko bi se najraje zjokala nad Timom, tako se mi smili,« je rekla. »Tako zelo se zaveda svojih pomanjkljivosti! Grozno je, če moraš poslušati opravičila ubogega fanta, češ da ni "čisto pri pravi", kot on temu pravi. "Vem, da nisem pri pravi, Mary," mi reče in ko to slišim, me boli srce.«
»Po tem kar ste mi povedali, sodim, da bi se ga dalo marsikaj naučiti. Ali dela?«
»Da, kot gradbeni delavec. Njegovi tovariši so menda na svoj način kar ljubeznivi z njim, so pa tudi zelo lahkomiselno kruti. Strašansko se zabavajo, če ga imajo za norca, kot se je zgodilo takrat, ko so ga z zvijačo pripravili do tega, da je jedel človeške iztrebke. Tistega dne je jokal, pa ne zato, ker je bil njihova žrtev, ampak zato, ker ni razumel njihove šale. Želel si je, da bi tudi sam razumel, v čem je šala!« Obraz se ji je spačil in morala je umolkniti.
John Martinson ji je opogumljajoče in sočutno prikimal. »Oh, take stvari se zelo rade dogajajo,« je rekel. »Kaj pa njegova mati in oče, kako ravnata z njim?«
Mary se je odkašljala. »Torej, gospod Martinson, pravzaprav ne gre za osebni problem, bolj za radovednost opazovalca. Ta me je pripravila do tega, da sem vas poiskala. Zelo dobro poznam mladeniča, ki ima petindvajset let in je delno zaostal. Jaz pa bi rada kaj več zvedela o njegovem stanju. Poskušala sem se poučiti iz knjig, vendar nisem dobro razumela strokovnih izrazov.«
»Vem. Veliko je zelo strokovnih knjig, zelo težko pa človek najde poljudno napisano knjigo za laika.«
»Gre za to, da je v približno devetih mesecih, kolikor ga poznam, pokazal znake napredovanja. Trajalo je zelo dolgo, vendar sem ga celo naučila malo brati in seštevati preproste račune. Njegovi starši so opazili to spremembo in so zelo veseli. Vendar ne vem, koliko napredka lahko pričakujem, do katere mere ga lahko silim k učenju.«
Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Škof Bellomi je vodil osrednji verski obred
Na Repentabru sinoči končali praznovanje šmarna in sv. Roka
Na Opčinah so zaključili svoj tradicionalni Tabor
Osrednja prireditev je bila modna revija
Sinoči se je na Repentabru zaključilo štiridnevno praznovanje velikega šmarna in vaškega patrona sv. Roka, ki je privabilo k značilni kamniti cerkvici veliko množico ljudi.
Že v soboto zvečer so se gostje lahko okrepčali in si za priboljšek naročili tudi kuhane štruklje, ki so jih kljub neznosni vročini sproti kuhale domače kuharice. V nedeljo so v večernih urah nastopili otroški, in mladinski pevski zbor Zvonček in ženski pevski zbor Repentabor pod vodstvom repen-tabrskega župnika Toneta Bedenčiča. Zbori so za to priložnost pripravili splet ljudskih in Marijinih pesmi.
Na veliki šmaren so se ob vznožju griča, na Poklonu, pojavile živobarvne stojnice, ki so s svojimi mikavnimi igračami in sladkarijami vabile predvsem otroke. Zjutraj je pod lipami na dvorišču tržaški škof Bellomi vodil bogoslužje ob koncu Marijinega leta in kot je že običaj, je govoril v slovenskem jeziku. Nato se je veliko število obiskovalcev, predvsem meščanov in turistov, ustavilo na kosilu kar na cerkvenem dvorišču, saj je po jutranji so-parici v zgodnjih popoldanskih urah začel pihljati prijeten vetrič. Popoldansko pobožnost so s petjem obogatili združeni pevski zbori iz Komna, Štjaka, Dutovelj, Tomaja in Sežane. Nato so štiri skupine pritrkovalcev iz Opčin, Kontovela, Komna in Tomaja poskrbele za prijetno praznično vzdušje s svojim ritmičnim udarjanjem zvonov. Zelo posrečen je bil tudi zaključek šmarnega praznika s koncertom baročnih in renesančnih Marijinih pesmi v izvedbi tržaške glasbene skupine Gallus Consort.
Sinoči so se na repentabrskem griču zbrali prevsem domačini in skupaj praznovali vaškega patrona sv. Roka. Zvečer se jim je pridružil še marsikateri Tržačan, čeprav se je vreme nekoliko skvarilo. (Ig)
Na sliki (foto Križmančič): škof Bellomi pri verskem obredu in pisane stojnice na Poklonu.
V ponedeljek zvečer se je v Prosvetnem domu na Opčinah končal nji Tabor 88, ki mu je bila za predhodnico uspela revija domače izvirn mode. Na posnetkih vidimo sejem knjig, plošč in kaset v veži Prosvetneg doma (medtem ko je bila v dvorani razstava oblačil in modnih dodatkov ^ revije) in živahno razpoloženje na njegovem vrtu, kjer je bilo dobro bljeno za okrepčilo, medtem ko je za ples igral ansambel Est Nordest. uspehu Tabora so prispevali tudi openski kotalkarji s svojo ponedeljkov revijo.	(Foto Križmančič)
Še največ preglavic v Cerovljah
Dolga suša ni povzročila večje škode pri pridelku
V zadnjem času tudi tržaško pokrajino pesti vročina, poleg tega pa že dalj časa ne dežuje, česar se verjetno strastni kopalci veselijo. Ne gre pa prezreti škode, ki jo lahko suša povzroči kmetom, vinogradnikom, živinorejcem itd. K sreči po prvih podatkih kaže, da suša letos večine naših kmetovalcev ni posebno prizadela.
Na Kmečki zvezi so nam povedali, da je položaj na Krasu pretežno v redu. Suša za sedaj ni oškodovala pridelkov. Težave pa so z novimi nasadi, ki jih morajo stalno zalivati, in s krmo, čeprav problemi niso nepremostljivi. Krompir že pobirajo, tako da na tem področju suša ne predstavlja težav.
Obrnili smo se tudi do samih pridelovalcev, po besedah katerih pa položaj vendarle ni tako rožnat. Kar zadeva vrtnarstvo, brez vode ne gre. Zemlja potrebuje stalno namakanje, ker se drugače »strdi« in ne sprejme več vode. Zaradi tega se vrtnarji poslužujejo vode iz kraškega vodovoda, pri tem pa »števec teče«. Cene pridelkov se tako znatno zvišajo, pri tem pa vrtnarji utrpijo škodo. Iz Italije prihajajo
namreč v Trst cenejši pridelki, tako da imajo vrtnarji poleg drugega še težave s konkurenco.
Vinogradniki in živinorejci imajo okvirno iste probleme. Brez vode se trte posušijo, živali je treba napojiti in podjetniki se morajo posluževati vodovoda. Najhujše težave so verjetno v Cerovljah, kjer po županovem odloku ne smejo rabiti vode. Živina se komaj preživlja, trte »se jočejo«, tako da se za letino ne obeta nič dobrega.
Kar zadeva sušo, pri podjetju ACE-GA nimajo večjih problemov. Inž. Ve-nier nam je povedal, da je količina vode v rezervoarjih zadovoljiva. V mestu ni težav, na Krasu pa lahko v teku dneva pride do občasnih prekinitev dobave vode. ACEGA posreduje vodo kraškemu vodovodu, le-ta pa skrbi za njeno razdeljevanje. Ob večjem povpraševanju seveda pride do krajših zastojev. Kljub temu pa pri podjetju ACEGA zagotavljajo, da tudi v primeru, da bi se suša nadaljevala, ne bodo imeli težav, saj razpolagajo z dobršnimi zalogami vode. (ag)
Čistilnice imajo polne roke dela
Ženske na počitnicah, moški sami doma
Počitnice, počitnice — ti čas presneti...
Te dni sem srečala znanca na cesti. V rokah je imel veliko torbo, pa sem ga vprašala: »Si kaj kupoval, da tako težko nosiš?«
»Nič nisem kupoval. Iz čistilnice prihajam. Dal sem čistiti obleko in likati srajce.«
»Si se skregal z ženo?« me je še naprej zanimalo. Nič takega se ni zgodilo. Žena je bila z otrokoma na počitnicah in kot samec si je pač pomagal tako, da so ga očistili in zlikali v čistilnici. Drugače opravlja vse te posle seveda žena.
»V tem času imamo res zelo veliko klientov,« nam je pojasnila lastnica ene od redkih odprtih čistilnic v središču mesta. »Res je, da imamo več dela tudi zaradi tega, ker smo v tem predelu mesta edini, ki v tem času obratujemo. Res pa je tudi, da se na nas obračajo sedaj v glavnem moški, ki so ostali sami v mestu, ker so njihove družine na počitnicah. Marsikaj si prav gotovo tudi sami napravijo in postorijo doma, toda likanje srajc in čiš-
čenje oblek nista tako enostavni zadevi.«
Glej, glej, sem si rekla. Na moške, ki so zaradi službe v tem času sami doma, sploh ne pomislimo. Pa sem začela bolj natančno opazovati kliente v trgovinah, na tržnici, na ulici. In še na marsikaterega znanca sem se spomnila, za katerega sem vedela, da je v tem času sam doma.
Na glavni tržnici, kjer prevladujejo skozi vse leto ženske, je v tem času videti kar precej moških. To so mi potrdile tudi branjevke. S polivinilastimi vrečkami v rokah skrbno izbirajo zelenjavo in sadje.
»Mnogi nas sprašujejo za recepte, za nasvete kako pripraviti zelenjavo, nekateri pa imajo že izkušnje in dobro vedo, kaj morajo kupiti, kaj je poceni in kaj predrago,« so nam povedale.
Tudi pri mesarjih, pekih in v trgovinah z živili sem se srečala z moškimi klienti. Trgovci so povedali, da so manj izbirčni od žensk in da kupujejo predvsem to, kar je na hitro in lažje pripraviti.
»Ženske mislite, da znate le ve kuhati. Zadnjič sem povabil k sebi prija-
Iz pripovedovanja Borisa Viteza
Kako se je Nabrežinec uveljavil v Avstraliji
Avstralija je bila v povojnih letih in tudi pozneje, skupno z ZDA in s Kanado, cilj mnogih slovenskih izseljencev. Ljudje so se v deželo kengurujev odpravljali zato, da bi z večjo lahkoto prišli do dobrega in seveda tudi dobro plačanega dela. Večina se jih je sicer čez nekaj let vrnila, nekateri pa so se v avstralski družbi tako uveljavili, da še danes tam živijo.
O enem takem primeru smo se pogovarjali z Borisom Vitezom, priznanim slovenskim košarkarjem, ki je tudi sam avstralski državljan (čeprav živi v naših krajih že odkar mu je bilo dvanajst let) in ki se je pred kratkim vrnil iz te izredno oddaljene dežele.
»Letos sem poskusil novo izkušnjo: vrniti se v rodno Avstralijo po petnajstih letih odsotnosti. Moram reči, da je bila izkušnja nadvse pozitivna, predvsem s človeške plati. Odzval sem se povabilu košarkarske ekipe iz Melbourna; pokazalo se je, da je eden od sponsorjev ekipe Slovenec iz Nabrežine, ki v Avstraliji živi že več kot trideset let. Ime mu je Marjan Venier.
Tako se je vse začelo: v kratkem sem si priskrbel vse potrebne vizume in odletel v Avstralijo, kjer
sem takoj spoznal Venierja, s katerim sem praktično prebredel polovico tega kontinenta.
Marjan Venier je z ženo Savino odšel na "kontinent sreče" pred točno dvaintridesetimi leti. Po poklicu sta bila oba učitelja in sta do izselitve poučevala v Nabrežini. V Avstralijo sta šla po sledeh mnogih vrstnikov, ki so v tistih letih iskali večjo srečo v drugih državah. Marjan se je v začetku lotil najrazličnejših del, vendar mu je največ zadoščenja dal mizarski poklic, ki je sicer družinska tradicija. Njegov družabnik je Avstrijec: ta je bil najprej Marjanov gospodar, počasi pa si je Nabrežinec pri gospodarju ustvaril ugled. Jerry (tako se imenuje Avstrijec) je uvidel, da ima Marjan možnosti za uspeh, zato mu je dajal vedno večje naloge. Tako je Slovenec v nekaj letih postal direktor tovarne, ki se v glavnem ukvarja z lesno industrijo. Danes šteje njihova tvrdka več kot tristo delavcev in je ena izmed največjih v Melbournu, kar ni malo. Marjan Venier je skupno z ostalimi tremi direktorji tovarne glavni sponsor košarkarske ekipe Melbourna, zaradi katere sem se jaz po tolikih letih vrnil v Avstralijo. Tovarno sem si imel priložnost tudi ogledati: v velikem poslopju poteka vse tekoče, komputerji pa nad-
zorujejo lesne izrezke. Iz lesa v glavnem izdelujejo opremo za hotelske sobe in za šolske učilnice, opremo za urade in za razne druge namene. Lastniki hotelov sklepajo z njimi velike pogodbe in jim dajo sploh nalogo, da te najmanj tridesetnadstropne hotele na novo opremijo. Zato ima Marjan v Avstraliji, ki je dežela stalnega razvoja in grozne modernizacije (kjer ogromne zgradbe vsak dan dobesedno rastejo, tako v središču Sidneyja kot v Melbournu) vedno več dela, njegova družba pa se stalno veča. Slovenec, ki je odšel v Avstralijo pred tridesetimi leti, je tako ogromno zaslužil in se danes že približuje vzdevku milijarderja.
Zanimivo je, da je njegova družina, tudi po tem velikem Marjanovem uspehu, ohranila pristno domače življenje: to sem lahko na lastne oči preveril. Vsako drugo leto se cela družina z veseljem vrača v Nabrežino, pomembno pa se mi zdi zlasti to, da Marjanovi otroci — čeprav so se rodili v "tuji" državi — govorijo odlično slovensko. Podčrtati moram, da sem spoznal res izredne ljudi!«
Mislim, da so taki ljudje, ki tudi na kontinentu, ki se nahaja na južni polobli, ohranjajo svoj materin jezik in svoje domače navade, vredni velike pohvale in občudovanja!
ERIK DOLHAR
telje. Sedaj lahko, ko sem sam. Naj ^ povem, kaj sem pripravil: testenine n prav poseben način. Kupil sem dv konzervi tunine, nekaj črnih oliv, P kapere. Vse to sem prepražil na oh nem olju, dodal česen, čebulo in s nekaj popra. Da vidiš, kako so jedn * potem kako smo pili, pili. Sam “ vem, kdaj so odšli domov; samo ziut7 sem se znašel še oblečen na a Ne vprašaj me, koliko jjosode me ca sedaj, da jo pomijem. Zena se vrne c tri dni.«	^
»Saj ni vedno prijetno biti sam. ^ . vajen sem na družino, manjkajo otroci. Vsako soboto in nedeljo 1 y obiščem. Toda več miru je vendarle hiši. Zvečer se nimam s kom preP^TC kaj bomo gledali po televiziji, p111^ me ne ošteva, ker kadim. Sploh je..m nekakšen relaks, čeprav si že žel njihovega povratka.«	.	0
»Biti enkrat na leto sam je kor1®1 in dobro. Dvakrat na teden hodim '9^ rat tenis, dvakrat na teden kartam ^ prijatelji. Zvečer sem bil ve‘'*cr®it0ln kinu, hranim pa se v gostilni. Za o <( skrbi tašča, tako da mi je res prij®111,,, »Meni je kuhanje všeč. Ko sem s®nj si pripravim jedi, ki so samo .dj-io všeč. Se več bi si skuhal, če ne bi 0 treba pomivati posode. In še tako bo žena kregala, da je vse umaza ko se bo vrnila.«	' tni'
»Dva tedna sem preživel na P°cl ral cah z družino, potem pa sem se m . vrniti v službo. Že drugi teden ® sam. Prijatelji so na počitnicah in ^ mi je prav dolg čas. Nisem med t ^ mi, ki pravijo, da jim je samim . j-lepo. Dolg čas mi je in samota me
ia,<<	.., dišal3
Takšne in drugačne sem jin s , ne — navdušene, pa tudi ne. No, po* se že nagiba h koncu in potem d vljenje zopet steklo po starem t-111.' eIn Da ne pozabim. Nikogar m sg vprašala, kako kaj drugače živi i »zabava«... (N. L.)
Obvestilo šolnikom
Šolski sindikat SNALS obvešča,^.jo je ministrstvo za šolstvo pstaILera' nove tečaje za šolnike, ki bi na ^nje vali poučevati v kaznilnicah. ^ uSta' je mogoče vložiti še jutri, 18- aV"ja je Sindikat SNALS tudi obvešča, o na. tržaška občinska uprava razpisa^
da
tečaj za sprejem v službo 12 a Na tov-sodelavcev za handikapiran ■ . s0 natečaj se lahko prijavijo le že delali z mladoletnimi	v rok
ranči kot namestniki postrežnik • se. za vložitev prošenj pa zapade ptembra 1988.
PRIMORSKI DNEVNIK — 17. avgusta'1988
tržaški dnevnik □ st an 5

Tiskovna konferenca ob koncu operacije Zeleni škuner 88
Približno polovica italijanskih morskih voda je onesnažena, zlasti ob izlivih rek
Poseg Auguste Barbina
Solidarnost za Moncinija: kdo pa brani otroke?
vz^n° 50 odstotkov pregledanih
CGV morskp	ifaliianclriK
Icnr,"", morske vode ob italijanskih
downSkih obalah Preseg'
cene meje biološke in kemične
obalah presega po zakonu 0n v meje biološke in kemične ki s nazenos,:^ To je temeljni podatek,
cj,. . ga Posredovali člani posadke in a, g* Protagonisti operacije Zeleni jjj , er 98 (Goletta verde 88) na tiskov-v •p101rerenck ki so jo včeraj priredili tj0issta P° dveh mesecih plovbe vz-za s- J!;Periinskega polotoka. Podatki Plul1CT°' ^ 1° K P0teg Sardinije ob-tedn\drU?a Iadia Tige za okolje in saj i 3 b EsPresso, so nekoliko boljši, stotj® voda bila onesnažena v 40 od-ko h Preg^edanih vzorcev, medtem šele 0ti0 rezultate za Sardinijo objavili t na zaključni konferenci, ki bo 26.
VčeVrarrtUCerVU'
druo' ra^snle srečanje s časnikarji in z neoa Predstavniki tukajšnjega jav-tisic oflvlienia je uvedel odgovorni za tefano Lenzi. Z zadovoljstvom je
Uant •—
let x0y.d' da je Zeleni škuner ob svoji skih nJi	plovbi vzdolž italijan-
p0zo Ooal bil deležen izredno velike cjj nosti, kar pa udeležencem opera-pra nataga še dodatne odgovornosti. nost Pomembnost in še prej zahtev-liem g°dvrga sta narekovali priredite-Bsnr ’ btgi za okolje in tedniku L'-kovrf580, ba sta se Istos poslužila stroja Tte P°moči in laboratorijev podjet-družK 6kna skupine IRI-Italstat in šara- e.<“C)NAL iz Milana. V njenem
Sag™ o«-
je operacijo podprl ^ onevnik La Nuova Sardegna. ren,,1111^ Pierpaolo Protti je na konfe-precl Poudaril, so se v treh letih tudi Let-6,^ sPremenile vrste pregledov. 986 je bil Zeleni škuner pozoren
predvsem na kemično onesnaženje, lani na greznično onesnaženje kopaliških voda, letos pa je posebno pazljivo preiskoval vode ob rečnih izlivih. Analize so potrdile že znano dejstvo, da je morje ob izlivih bolj onesnaženo kot drugod: kar 63 odstotkov vzorcev pregledanih voda je presegalo po zakonu določene meje. To ni nič čudnega, saj v reke priteka velik del industrijskih in mestnih odplak, pa tudi kemikalij, ki jih uporabljajo v kmetijstvu.
Zeleni škuner 88 je zbral res veliko podatkov. Zajel je kar 900 vzorcev ko-
paliških voda (350 ob Siciliji in Sardiniji), na 100 mestih ob izlivih rek je ugotavljal prisotnost pesticidov, na 250 drugih mestih pa je skušal določiti stopnjo industrijske onesnaženosti. Prve rezultate analiz je na včerajšnji tiskovni konferenci skušal sintetično prikazati zlasti član tiskovnega urada Francesco Pecorelli. Dejal je, da ob obalah severne Italije prevladuje kemična onesnaženost industrijskega izvora, medtem ko ob obalah srednje in južne Italije prevladuje mikrobiološka onesnaženost, ki jo je treba pripisati predvsem slabo urejenim klanalizaci-
jam. Kot sta poudarila funkcionarka podjetja Italtekna Daniela Freggi in časnikar Espressa Carlo Gallucci, pa bo za dokončnejšo sliko treba še počakati tudi zato, ker morajo marsikatero analizo na kopnem šele opraviti.
Še nekaj časa bo treba počakati tudi na izide pregledov voda vzdolž Furlanije-Julijske krajine, saj vsaka analiza zahteva najmanj 48 ur. Sicer pa nihče ne pričakuje velikih presenečenj. Predstavnik deželne Lige za okolje Marino Vocci je časnikarje spomnil, da je med ekološko najbolj ogrožena območja pri nas treba vsekakor uvrstiti Miljski zaliv, Panzanski zaliv ter Gradeško in Maransko laguno. Vocci pa je tudi poudaril potrebo po sodelovanju z Jugoslavijo za učinkovito varovanje in izkoriščanje Tržaškega zaliva in sploh Jadrana. S tem v zvezi je posebno pomenljivo, da so se včerajšnje tiskovne konference udeležili tudi predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra z Mitjo Butulom in Žarkom Pregljem na čelu. Zeleni škuner so povabili, naj prihodnjič pripluje do istrskih obal.
V zadnjem delu včerajšnje tiskovne konference je tekla beseda o cvetenju alg, ki je letos posebno bujno v severnem Jadranu. V razpravo so posegli profesorji biološkega oddelka tržaške univerze Orel, Ghirardelli in Rottini, ki so poudarili, da na pojav poleg povečanja hranilnih snovi v vodah (in torej njihovega onesnaženja) vplivajo tudi klimatske razmere, kot so zmanjšanje jakosti vetra, povečanje temperature itd. O vsem tem smo že podrobneje pisali v preteklih dneh. (mb)
V Repnu in na Opčinah
Oživeli še dve poletni središči
klarriera* ziu^rai se je v Repnu začel poletni center, ki ga prireja KD Kraški dom. Pred kočo Pod rupo so se zbrali Ra?. ln' Andrej, Dean, Aleš, Uroš, Miloš, Martin, Marko in Maja, ki se je vsem fantkom navkljub počutila zelo lepo. zat) 9rana skupinica otrok se je pod vodstvom Vilme Purič, Dorjane Jurinčič In Elene Škabar najprej navdušeno Pravrt S Pisanilni baloni in vodo, tako da so v igri poskrbeli tudi za osvežitev, nato pa se je center spremenil v pobara , "slaščičarno«, saj so otroci pripravili vsak svoj sladoled (iz gline, seveda), ki so ga kasneje tudi poljubno Zabav?/1- popoldan jim je tako minil na en mah in že so odhiteli domov v nestrpnem pričakovanju vseh drugih T0'1} uric, ki jih bodo še preživeli v naslednjih dveh tednih poletnega centra, saj Sp . dvorišče openskega Prosvetnega doma je bilo včeraj zjutraj prizorišče podobnega poletnega srečanja otrok. Pod®16 tudi na Opčinah začelo poletno središče, ki ga prireja Sklad Mitja Čuk. O tem poletnem centru bomo ooneje poročali v naslednjih dneh.	(Foto Križmančič)
Kmalu praznik upokojencev pri Domju
Sindikat italijanskih upokojencev SPI-CGIL Vzhodne cone organizira ob priliki praznika svojega mesečnika »II pensionato ddtalia« dvodnevno srečanje upokojencev in ostarelih občanov z delavci in mladino. Srečanje bo na vrtu kulturnega centra A. Ukmar pri Domju, in sicer v soboto in nedeljo, 20. in 21. avgusta. Delovala bo dobra okrepčevalna služba, za zabavo pa bosta skrbela pihalni orkester Breg iz Doline in mešani pevski zbor upokojencev iz Kopra. Za ples bo igral Duo Melody. Upokojenci, delavci in mladina so vabljeni na to pomembno srečanje, katerega namen je prispevati k okrepitvi solidarnosti med upokojenci in ostarelimi ter vsemi ostalimi sloji naše družbe.
Najdeni predmeti
V občinskem uradu za izgubljene predmete (v tržaški občinski palači, Trg Unita 4, soba št. 110, 3. nad.) lahko lastniki dvignejo naslednje najdene predmete: uro, dovoljenje za motorno kolo, listnico, fotografski aparat, \termos, hlačne nogavice, dokolenke, šal, punčko, uhan, dežnike, kontaktne leče in nekaj denarja. Urad je odprt ob delavnikih od 9. do 12. ure.
Mladoletni tatič preživel praznike v ječi
Ilegalno je prestopil mejo in ukradel 150 tisoč lir
Suša zaveznica piromana?
Požari suhe trave in grmovja tudi preteklo nedeljo in včeraj
skUanb0t0 zvečer je moral v koroi žavljaJj 7 mi,adoletni jugoslovanski ttiejo L' N ki je ilegalno presti eitiah “govini z zelenjavo na ( očrni ,L.radel pred prodajalkin Pobeonii ?,?ajne 150 tisoč lir ter r So, ker »i N]egov beg pa ni trajal < stražnik • ®a kmalu opazila finan
^K^^knSfce.^56111
čez mU® tTdetni Z. T. prišel ilega ^hevain 'J11 znano- Preiskovalci petkom L ,1° t0 storil v noči r Phe, ^ • soboto. Okrog petih poj Cev, Da io » ° vsePovsod polno ’
^eojavn	tr9?vi.no s_sadR
Kalin VVilma
iNarori~. rmen —
Oa LuslaUllci- 44Z1, Prodajalka Gh trgovino ^ opazila, ko je stoj JPrhanjem^ aitlenle: s! le na videz ; kaj kuoiti 0x?ledoval sadje, kot da tek izonvči 0 9a je Lussova za tn Postreli da izPred oči, ker je h Jrjladgj.;. brugenru kupcu, z enim samim
Pa . skokom
j^surkovce°dprl i.0 je in.pograbi 6 thogpi -P? 50 tisoč lir. Še prede Pjk že n; kdo ustaviti, je bil mlad PPth, ubežnik1' Prodaialka je stopi: klieom k Pa je bil že Predaleč
dv
a fina^z,Prodaialke sta se od vla v Soun! stražnika iz Opčin, « sta dok- ° P°Poldne sicer p ta 9a za* , a natančen opis ste Zacela takoj iskati Čez
časa sta v bližini openske železniške postaje opazila fanta, ki je bil podoben mlademu tatiču. Oblečen je bil v majico vijoličaste barve, prav takšno, kakršno je opisala Lussova. Ko sta se mu približala z avtomobilom, se je mladenič prestrašil in skušal pobegniti. Finančna stražnika nista imela nobenega dvoma več, da gre za pravo osebo. Skočila sta iz avtomobila, stekla za njim in ga kmalu dohitela. Mladoletni Z. T. je imel v žepu natanko tri bankovce po 50 tisoč lir. Kasneje ga je prepoznala tudi prodajalka trgovine s sadjem in zelenjavo.
Fant je velikošmarne praznike preživel v koronejskem zaporu. Po zaslišanju ga je sodnik za mladoletne že včeraj zjutraj izpustil iz ječe; policisti so ga pospremili do meje in ga izročili jugoslovanskim oblastem.
Vreme včeraj
Čeprav je včeraj popoldne kazalo na dež, ni padla v mestu niti kaplja. Temperatura pa se je znatno znižala: živo srebro v termometrih je v popoldanskih urah padlo z 32 stopinj Celzija na 25 stopinj. Veter je pihal s hitrostjo 20 km/h, posamezni sunki pa so dosegli tudi 70 km/h. Vremenoslovci napovedujejo, da bo suša trajala vsaj še nekaj dniv
Nad Volnikom se je včeraj popoldne pojavil gost dim. Požar na srečo ni zajel velike površine in gasilci so ga brez pomoči prostovoljcev in gozdnih čuvajev jDogasili v dveh urah. Tudi na predvečer velikega šmarna se je na Krasu razplamtelo precej požarov. Največja sta bila pri na Kontove-lu in pri Zagradcu. Po vsej verjetnosti jih je podtaknil piroman. Neka ženska iz Zagradca je namreč od daleč videla moškega, ki je zažigal travo, a ga zaradi mraka in precejšnje razdalje ni mogla razpoznati.
Požar pod Kontovelom je bil opazen že od daleč. Gozdni čuvaji so povedali, da se je začel približevati prvim hišam v Dolanji vasi. Hiter poseg gozdnih čuvajev, gasilcev in prostovoljcev skupin za civilno varstvo je pravočasno preprečil nevarnost. Prava »ognjena noč«, v kateri je zgorelo nekaj hektarov površine, se je pričela nekaj po 20. uri s požarom v gozdu pri Gabrovcu, ki pa ni imel dolgega življenja. Čez približno pol ure pa se je gost dim pojavil pod Kontovelom. Kakih petdeset mož se je vso noč borilo s plameni in šele zgodaj zjutraj je bila nevarnost mimo. Plameni sicer niso povzročili gmotne škode. Vaščani pravijo, da je zgorel le plevel in bodičevje. Ogenj na hribu je vso noč razžarjal nebo in požar je bilo mogoče videti prav iz mesta. Videli so ga vsi Tržača-
ni, ki so v nedeljo zvečer prisostvovali veličastnemu ognjemetu v zalivu.
Okrog enajstih zvečer pa je reševalce poklicala na pomoč neka ženska iz Zagradca. Povedala je, da je začela goreti trava blizu njene hiše in prosila, naj takoj posežejo. Gasilci, gozdni čuvaji in prostovoljci so preprečili plamenom pot do hiše in po več kot treh urah dela končno obvladali ognjene zublje. Ženska je povedala, da je bil požar podtaknjen. V temi je namreč videla človeka, ki je zažigal travo. Prižgal je štiri ognjišča in nato izginil v temi.
V zadnjih treh tednih so Kras prizadeli številni gozdni požari. Plameni so se pojavili skoraj vsak dan in gašenje je vsakič zaposlilo vsaj petnajst mož, ki so morali večkrat delati vso noč. Nobenega dvoma ni več, da so bili vsi požari v naši pokrajini podtaknjeni. Huda suša zadnjih tednojv je bila dober zaveznik požigalca. Čeprav so reševalne skupine bonificirale teren, je ponekod še ostala žerjavica, ki je tlela nekaj dni in nato vžgala suho rastlinje okrog sebe.
Črni oblaki so včeraj zvečer že napovedovali deževje. Poleg kmetovalcev so tudi gozdni čuvaji upali, da se bo ulilo. Če bi voda pošteno razmočila tla, bi bilo gozdnih požarov vsaj za nekaj dni konec. Ponekod na Krasu je zvečer sicer prišlo do poletnih nalivov, ki pa niso dolgo trajali.
Afera Mancini, ki je v zadnjih mesecih razburila številne duhove v Trstu, se gotovo ni iztekla z zaključkom procesa v Los Angelesu. Številni izrazi solidarnosti, katerih je bil Mancini deležen v Trstu, so namreč upravičeno užalili vse tiste, ki se zavzemajo za spoštovanje otroške identitete in celovitosti. Ne glede na to, ali je Mancini res spolno zlorabljal otroke — to je moralo namreč ugotoviti sodišče — pa je znani tržaški trgovec in predsednik Avtomobilskega kluba že s samim nakupom in branjem pornografskih revij, v katerih so se pojavljali tudi otroci, kršil najosnovnejša etična načela. Že samo branje revij namreč pospešuje posle na tržišču s pornografijo in torej tudi zlorabljanje otrok, ki nastopajo v teh revijah.
Prvo puščico proti vsem tistim, ki niso imeli poguma, da bi se resnično soočili s problemom zlorabljanja otrok, je tokrat izstrelila komunistična deželna svetovalka Augusta De Piero Barbina. Ta je namreč napovedala, da je svoji svetovalski skupini predlagala, da bi v deželnem svetu vložili interpelacijo, zato da bi deželni odbor sprožil preiskavo in ugotovil, ali v pornografskem materialu, ki ga je Mancini poslal v ZDA, nastopajo tudi otroci iz naše dežele. Če bo preiskava ugotovila, da so med njimi res otroci iz Furlanije-Julijske krajine, bo Barbi-nova zahtevala, naj deželna vlada sprejme ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče omeliti škodo, ki so jo ti otroci utrpeli. »Če je to sploh mogoče,« je dodala Barbinova, ki je tudi izjavila, da je »z globokim ogorčenjem ugotovila, da se številni in ugledni izrazi solidarnosti, ki so jih med procesom proti tržaškemu prebivalcu — obtoženemu, da je izvozil pronografski material, kjer nastopajo otroci — niso nikoli dotaknili žrtev. Ker gre za mladoletnike, in torej za osebe, ki jih očitno smatrajo za družbeno manj pomembne — za pomembne pa smatrajo nasprotno tiste osebe, ki so otroke zlorabljale, pa čeprav samo s fotografijami — pa ti ugledni ljudje, ki so skušali pomagati obtožencu, niso čutili dolžnosti, da bi ukrepali proti zlorabi otrok. Ti očitno niso vredni niti solidarnosti, ki jo znajo izkazati ugledni tržaški možje.«
Nenadoma je preminila
Emilia Kocjan por. Štolfa
Pogreb bo danes, 17. t. m., ob 10. uri pri vhodu na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalostno vest sjroročajo mož Valentino z vnuki, brata Giovanni in Albino, sestra Nada in drugi sorodniki.
Trst, 17. avgusta 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Zapustil nas je naš dragi
Ivan Samec
Pogreb bo danes, 17. avgusta, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v Dolino.
Žalostno vest sporočajo žena Gio-vanna, sinova Mario in Guido, hčerki Nina in Edda, zeta Giuseppe in Stellio, snahi Albina in Maria, vnuki Franco, Giorgio in Mauro, pravnukinja Martina ter drugo sorodstvo.
Dolina, 17. avgusta 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
17. 8. 1984	17. 8. 1988
Ob 4. obletnici smrti nepozabne
Ide De Lorenzi por. Bogateč
se je z ljubeznijo spominjajo
vsi njeni
Križ, 17. avgusta 1988

Veliki šmaren v Trstu
Mesto je bilo prazno obala in Kras pa polna
Štirje posnetki iz preteklih prazničnih dni v Trstu in okolici. Na prvem vidimo ognjemet, s katerim so v nedeljo zvečer številni Tržačani ob obali pozdravili prihod velikega šmarna. Bil je to prvi, sicer skromen poskus, da bi mesto svojim prebivalcem, ki ostanejo doma, nekaj ponudilo. Na drugem posnetku je pogled na vroče in popolnoma prazne mestne ulice, medtem ko nam tretji dokazuje, da so se številni meščani odpravili na hladnejši Kras. Naša fotografija je iz Bazovice, ki je v nedeljo doživela pravo invazijo-obiskovalcev. Zadnji posnetek je s Ferdinandea, kjer so motoristi v nedeljo zaključili svoj dvodnevni shod v znamenju rock glasbe in piva.	(Foto Križmančič)
O evropskem tržišču na prazniku Unita in Dela na Opčinah
Uvodna razprava na prazniku Unita in Dela, ki bo v petek, 19. avgusta, pb 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, bo posvečena gospodarskemu razvoju evropskega tržišča v 90. letih. Okrogle mize z naslovom »1992, skupno evropsko tržišče! Kaj bo novega za ekonomske dejavnike?« se bosta udeležila komunistični evropski poslanec Giorgio Rossetti in podpredsednik Združenja tržaških industrijcev Araldo Franco Romano, ki bosta odgovarjala na vprašanja časnikarjev Pic-cola in Primorskega dnevnika. »Javnemu intervjuju« bo sledila razprava s predstavniki raznih gospodarskih kategorij in s pokrajinskimi voditelji industrijskih, obrtniških in drugih združenj^
Pred koncem leta nared prenovljeni mladinski hotel
Pred koncem tega leta bodo ponovno odprli mladinski hotel v Miramaru. Izvedenci podjetja, ki ima v zakupu preureditvena dela, so s predstavniki občinske uprave pred kratkim obiskali gradbišče ter ugotovili, da dela dobro napredujejo. V kratkem bi morali dokončati najpomembnejša dela, med katerimi so ogrevanje in kopalnice, nato pa bodo pričeli z "olepševalnim" delom. Prenovljeni mladinski hotel bo razpolagal s 70 posteljami.
KZE bo začasno zaposlila zdravnike
Tržaška Krajevna zdravstvena enota bo sestavila novo lestvico za zdravnike, ki bodo sprejeti za delovno dobo šestih mesecev.
Kandidati z doktoratom iz medicine morajo biti vpisani v zdravniško zbornico in imeti stalno bivališče v tržaški pokrajini ter ne smejo biti v kateremkoli delovnem razmerju z državno zdravstveno oskrbo.
Rok za predstavitev prošenj zapade 31. oktobra 1988. Obrazce nudi urad za javno higieno in ekologijo pri tržaški KZE v Ul. Farneto 3.
Šola G. Ascoli podaljšala rok vpisa v tečaj za bolničarje
Kot smo že poročali, so na šoli za poklicne bolničarje »G. Ascoli« podaljšali rok za vpis v triletni tečaj za poklicne bolničarje, in sicer do 31. avgusta. Na tečaj se lahko vpišejo mladi, ki so izdelali drugi razred katerekoli višje šole druge stopnje in ki bodo dopolnili šestnajsto leto starosti do 31. decembra. Tečaj se bo začel septembra.
Diploma poklicnega bolničarja dovoljuje poleg opravljanja prostega poklica tudi zaposlitev v vseh javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah v državnem merilu in v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Obenem pa dovoljuje tudi vpis na višje tečaje za habilitacijo za vodstvene funkcije za zdravstvene asistente, vpis na dveletni univerzitetni tečaj za vodje bolničarskega skrbstva in vpis na tečaje za specializacijo (porodni-čarstvo, kirurška asistenca, kardiologija in oživljanje, nefrologija in hemodializne tehnike, psihiatrija).
Do 31. avgusta je odprto tudi vpisovanje na tečaj za specializacijo za habilitacijo za vodstvene funkcije bolničarskega skrbstva.
Podrobne informacije nudi šolsko tajništvo v Ul. Stuparich 1, od 8. do 13. ure. Telefon 7762441/2.
prispevki
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, v soboto in nedeljo od 16. do 21. ure.
V	palači Costanzi je odprta fotografska razstava o življenju in delu Nobelovega nagrajenca Alberta SCHWEITZER-JA.
Ob 1. obletnici smrti (17. 8. 88) drage Line Petaros por. Četin darujeta sin Renato Čok z družino in svak Avguštin Čok 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ankinega očeta Ivana Lebana darujeta družini Škerl in Milič 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Feliceja Mi-kulusa daruje družina Glavič 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Andreja Ražma darujeta Pepca in Edvard Grgič 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na sina Andreja darujeta mama in oče 100.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na brata Andreja daruje Fabjan 50.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Andreja darujeta teta Zora in stric Silko 50.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujeta Štefanija in Karlo Kalc 50.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujeta Rudolf Križmančič z ženo Justino 20.000 lir za ŠD Zarja in Romano Kralj z ženo Marijo 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na Andreja Ražma daruje Ivan Počkaj 10.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Bazovica in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na Andreja Ražma darujeta Karlo in Savica Grgič 30.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Amalije Mer-kuže darujejo sestra Marij a ter nečaka Gabrijela in Albin Škrk 100.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine.
V	spomin na Andreja Ražma daruje Ivan Počkaj 10.000 lir za ŠZ Sloga.
gledališča
čestitke
3
GRAD SV. JUSTA
Jutri, 18., in v petek, 19. t. m., ob 21.15 bo na Gradu sv. Justa rock opera JESUS GRIST SUPERSTAR v izvedbi BROAD-WAY MUSICAL COMPANV iz New Yorka.
V sredo, 24. t. m., ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
MIRAMARSKI PARK
Luči in zvoki
Jutri, 18. t. m., ob 21. uri program v nemščini in ob .22.15 program v italijanščini.
kino
ARISTON - 21.15 Lhiltimo imperatore, It./VB/Hongkong 1987: r. B. Bertolucci; i. John Lone, Peter OToole.
EKCELSIOR II - Zaprto.
EKCELSIOR I - Zaprto
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Sexi top model, porn.,
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Thunier 3.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Lo sguar-tatore di Los Angeles,
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant,, ZDA, 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel.
PENICE - Zaprto.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 E.T., fant.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Saigon.
EDEN - 16.00, 22.10 Signora dietro la porta, porn., □
VITTORIO VENETO - Zaprto.
CAPITOL - 16.30 Misfatto bianco, pust. VB 1988; r. M. Radford; i. G. Scacchi, Ch. Dance. .
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Oltre il desidero,
porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, SREDA, 17. avgusta 1988
HIJACINT
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.02 - Luna vzide ob 11,00 in zatone ob 21.47.
Jutri, ČETRTEK, 18. avgusta 1988
HELENA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.10 najnižje -57 cm, ob 11.44 najvišje 44 cm, ob 17.34 najnižje -24 cm, ob 23.09 najvišje 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,7 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb rahlo narašča, veter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico Passanti, Debora Giansanti, Sara Gridelli, Stefano Bertocchi, Matteo Bertocchi, Lucia Apol-lonio, Fabio Muzic, Alessandro Sirianni, Laura Alessandro, Alex Indelicato, Mar-co Troviso, Lorenze Pelli.
UMRLI SO: 79-letna Angela Novak vd. Schilan, 82-letni Mario Turko, 79-let-na Elena Vatta vd. Sotti, 77-letni Miche-le Somma, 90-letna Apollonia Zupancich vd. Forcessin, 84-letni Bruno Vittori, 64-letni Bruno Chicco, 70-letni Giuseppe Serli, 69-letni Giuseppe Marcon, 76-letna Ada Semme vd. Bertolin, 87-letna Lucia Fonda vd. Cosoli, 73-letni Giorgio Pia-pan, 55-letni Italo Martinelli, 87-letni Giorgio Cattonar, 80-letni Luciano Todone, 78-letna Anna Ouargnali, 71-letni Gio-vanni Silliti, 69-letni Nicolb Crosilla, 71-letna Pierina Križman por. Scocchi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 16., do sobote,
20. avgusta 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. .
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
Ameriški dolar............. 1369.-
Nemška marka ............. 739.—
Francoski frank........... 217.—
Holandski florint   ...... 653.--
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2379.-
Irski šterling............ 1970.
Danska krona............... 191.—
Grška drahma .................. 8,60
Kanadski dolar ........... 1120 —
Danes praznuje moja mama BOG® MILA, jutri pa moj očka RADIVUJ' Vse najboljše jima vošči sin Marko.
Dragi IGOR! Naj ti ne bo vojasM suknja pretesna, naj ti ne bo voias : postelja pretrda. Naj se leto čimprel zavrti. To so želje vseh, ki te imaH1 radi.
Silviji in Maurotu Guštinu se je I pridružil
DEAN
ŠD Vesna izreka iskrene čestitke mamici in tatku, Deanu želi vs0.sle'] čo in seveda, da bi čimprej oblekel dres Vesne.
Malemu Damiru se je pridružilo sestrica
MATEJA
Kolegici Dragici in soprogu čestito ter Mateji vošči vse najboljše
kolektiv Safti SpA
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklic11 izobraževanje sporoča, da so uradi zap ti do 22. avgusta.	,. ,
Patronat INČA CGIL v Nabrežini sporoča, da urad deluje do 22. avgus samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure te ob četrtkih od 15.30 do 18.30.
ZVI NOV obvešča, da je pisarna zaprta do vključno 19. avgusta.	. ,
ZSKD obvešča, da so uradi zaprti o vključno 20. avgusta.	.
ZSKD vabi vse svoje člane na °9 e predstave MIKLOVA ZALA, ki bo, koi najavljeno, v soboto, 27. avgusta, ob 20.3 na sugestivnem gradu v Štanjelu, v namen organizira ZSKD avtobusni Pre^ voz. Uro in kraj odhoda bomo javili naknadno. Do 20. avgusta se lahko (n^®re senti zglasijo v Tržaški knjigarni, kje bodo lahko rezervirali tudi vstopnico z predstavo. Prosimo, da se interesen čimprej prijavijo, kajti avtobusni PreV?0 bo mogoče organizirati samo če bo o 20. avgusta zadostno število vpisanih.
izleti
mali oglasi
OSMICO je odprl Josip Gruden v Sanna-torci 6/a. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Albin Tenze - ^ 111. Toči belo in črno vino.	. iu
OSMICO je odprl Herman Škrlj v Satez na št. 35. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro z-{JO1*-
PRODAM prikolico s knjižico in graDel. (reginatore) za traktor. 1 0481/776061.	v
PRODAM počitniško prikolico knaus^ dobrem stanju po ugodni ceni-0481/882006.	qa
PRODAM čistokrvne mladiče krašK ovčarja brez rodovnika. Tel. 229220-PRODAM knjige za 1. letnik Pokll!jel šole J. Stefan - oddelek RTV. 200878.	i/raS11-
IŠČEM zazidljivo zemljišče na h ^ Telefonirati v večernih urah na 213652 ali 213348.	, 8
V	NAJEM nudimo počitniško hišo
ležišči v škofjeloških hribih. Infor«1 8i je Tušek, Cankarjeva 30, Radov J tel. 003864/74921 ali 75209.	jjne
V	DOLINI nova trgovina gostu" 0v
opreme in hladilno-točilnih 51 .x jn za vino, pivo in sokove post-mix Celli - leader te vrste v ji. Tel. 040/228190.	_____
Oglasni oddelek .Ja
sprejema oglase in razna obves vsak dan od 8. do 13. ure
po tel. 7796-611	__
6. 8. 1988
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo
Španska peseta____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
9
880 104 201
218,50 10,5° 1070---0,45 0,45
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele).:	Sedež °4“^7?31
Agencija Doml° ^ Agencija R°la
Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prirej ja 3. septembra izlet v goriška Brda in Ajdovščino ob priliki proslav 30. diviz1)^ in udarne bazoviške brigade. Cen 10.000 lir. Vse informacije nudi Gigi °° gatec (tel. 220175).
SKD Barkovlje prireja izlet v Kamnik o srečanju Ljudskih noš v nedeljo, septembra. Kdor se ga udeleži v noši i® brezplačno vožnjo in kosilo. Za vpis 1 informacije tel. 415797.
Devinsko-nabrežinska sekcija Slo venske skupnosti prireja tridnevni iz® v Makedonijo od sobote, 10., do Pon deljka, 12. septembra 1988. Potovanje ^ z letalom in avtobusom, predviden pa J predvsem obisk Skopja in Ohrida. lnl° macije in vpisovanje do zasedbe razp ložljivih mest pri: Antku Terčonu (te ‘ 299509), Ivanu Breclju (tel. 208270) in Mariu Kralju (tel. 200310).
KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dacha in Oktoberfest). Cena za prevoz, P161?, čišče in ogled muzejev je 220.000	'
Vpisuje in nudi vse potrebne informa je: Roberto Kante - tel. 229432, v pop0 danskih urah.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper-Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Trije so poskušali prejšnji teden, vendar jim ni uspelo. Položaj na lestvi-Cl se je umiril in nekaj upanja imajo le najbolj pretkani, sicer pa kdo bi v tej Pasji vročini sploh še lezel na razgreto lestvico. Tako obupno vroče je, da je Mogoče zdržati le še s privzdignjenim krilom a la Steve Rogers Band
štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
4	1	1.	Ziggy Mar!ey — Tomorrow People
6	2	2.	Michael Jackson — Dirty Diana
3	6	3.	Steve Rogers Band — Alzati la gonna
13	3	4.	Prince — Alphabet St.
2	10	5.	Ofra Haza—Tm Nin Alu
10	4	6.	Eddy Grant — G/Ve Me Hope Jo'anna
2	8	7.	Def Leppard — Put Some Sugar On Me
6	5	8.	Rink Floyd — On The Turning Away
2	9	9.	Fat Boys And Chubby Checker — The
			Twist
3	7	10.	Matt Bianco — Don't Blame On That Girl
Na Bušija, živi radijski oddajnik, ste se očitno že navezali, kajti bilo je Ze nekaj pritožb zaradi preglasnega kršenja nedeljskega miru. Največ jih J® bilo ta teden slišati v Portorožu in na Bovškem, kjer je po sobotni super-yeselici le težko zavladal mir. Romarsko središče Portorož je zadremalo šele dopoldan, ko se je količina alkohola v zraku končno zmanjšala. Ob treh, ko je že neusmiljeno peklo in kuhalo, se je začelo z bandom Matt Bianco in se vzpelo do rušilne stopnje Ziggy Marley evforije.
Slavni sin zaenkrat nima pravega tekmeca, vendar bomo storili vse, da bi se položaj na lestvici v čim krajšem času demokratiziral. Protikandidati so band Everything But The Girl z l'Don't Wann Talk About It, Joan Jett z / Hate Myself For Loving You in lggy Pop z Cold Metal... Konec sedemindevetdesetega nadaljevanja...
X-
Glasovnica za Vročih 10
lrT1e in priimek:............................................................
Naslov:
Glasujem za:.................................................................
^oi predlog:.................................................................
\
. Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj o^s'jejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci .e’1 časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pr,P|šej0 oznako »Vročih 10«.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
O varljivosti anket in uspešnosti
Čeprav je statistika v splošnih očeh še vedno prej podobna muhasti dobrotnici, ki vsakomur dodeli polovico pohane piske, dasi je tisti dan marsikdo ostal tešč, in se zato še ni enakopravno prerinila med ostale znanstvene vede, vseeno krepko posega v naše vizije o današnjem svetu. Res je sicer, da uporaba njenih zakonitosti ni vselej naj doslednejša, kar seveda gre na račun njene znanstvene verodostojnosti, zato pa ne ogroža njene priljubljenosti v poljudnejših razpravah ali prostih klepetih.
Zadnje čase je statistika prevzela zanimivo vlogo rušilke splošno osvojenih prepričanj, čeprav je večkrat zašla v protislovne situacije. Če kot vedno na tem odmerjenem prostoru na obravnavan argument pogledamo iz ženskega zornega kota, moramo ugotoviti, da je statistika najprej dokazovala, kako položaj žensk v Italiji ni tako slab, sedaj pa spet trdi, da si lahko s težavo pribori oznako dober.
Stroga sodba izhaja iz ankete, ki jo je o položaju žensk v svetu izdelal posebin Odbor o krizi prebivalstva s sedežem
v VVashingtonu. Res je sicer, da so člani Odbora izbrali precej čudna merila, po katerih so posamezne države razvrščali po lestvicah.
Ne glede na vrsto pripomb ostaja dejstvo, da se je na skupni lestvici Italija uvrstila šele na 23. mesto, Jugoslavija pa celo na 25. mesto. Po mnenju raziskovalcev Odbora iz Washingtona imajo ženske najbolje urejen položaj na Švedskem, sledi Finska, na tretjem mestu pa so ZDA. Visoko so uvrščene vse skandinavske države s severnoameriškimi in Avstralijo, veliko točk pa so zbrale tudi nekatere članice EGS in vzhodnoevropske države, med katerimi je najvišje uvrščena Bolgarija na devetem mestu.
Takšna slika pravzaprav ne bi presenečala, kajti omenjene države so v špici, ko iz raznih zornih kotov osvetljujemo položaj žensk. Nedvomno pa je sila osupljivo, da bi deseto mesto v svetovnem merilu pripadlo Jamajki. Nepričakovana je tudi uvrstitev Nove Zelandije na petnajsto mesto, takoj za SZ in pred Francijo; kot je osupljiva ocena o otokih Barbados, ki so jih uvrstili tik pred Italijo. Spornih uvrstitev je torej veliko, glede Italije in Jugoslavije pa velja še pripomniti, da sta se v skupnem seštevku uvrstili v kategorijo od 70 do 75, medtem ko je bila naj višja možna ocena 100.
Izbira glavnih postavk in način točkovanja sta marsikoga, predvsem v slabo uvrščenih državah, precej razburila. Če slika torej ni najostreje zarisana, pa še ni rečeno, da je zmotna. Tega mnenja je bila na primer senatorka Elena Marinucci, ki je vodila Komisijo za enakopravnost med moškimi in ženskami pri Predsedstvu italijanske vlade. Množičnejši prodor žensk na zahtevnejša delovna mesta še ne pomeni, da jih je dovolj ali da je njihov doprinos zelo zaznaven, saj je v Italiji še. vedno samo približno 5 tisoč menežerk, medtem ko je v javni upravi vsega samo šest generalnih, direktorjev.
Med najbolj znane ženske, ki so se v svojem delu visoko povzpele, je prav gotovo sodila Marisa Bellisario, ki je pred kratkim umrla. Postala je že nekakšna zastava za žensko uspešnost na delovnem področju, na katerega do nedavnega ženske še stopiti niso smele. Zelo odmevna je bila tudi njena zavzetost, da bi v italijanskih podjetjih izvajali resolucijo EGS o tako imenovanih enakih možnostih.
A vendar, tako trdi zadnja ameriška raziskava, istega mnenja pa so tudi same ženske, je bila Marisa Bellisario izjema. Ne samo, ker je zavzemala tako odgovoren položaj, ki ga doseže malo žensk (tudi večina moških se ne povzpne tako visoko), tudi po obnašanju in življenjskih izbirah se ni uvrščala v tako imenovano splošno žensko populacijo. Ne bi tokrat odpirala razprave o tem, čemu se mora ženska, ki hoče uspeti v poklicu, odpovedati. Res pa je, da se je Marisa Bellisario za svoj uspeh veliko potegovala in da je prav tako veliko dala na svoj zunanji izgled, tako da je bila v vseh ozirih bleščeč primer ženske uspešnosti. Z njo je z italijanskega poslovno-političnega odra zatonila svetla zvezda, ki je zavzeto opozarjala nasprotnike in neodločne-že, da ženska lahko zablesti kjerkoli, tudi na čelu velikih mednarodnih finančnih mogotcev.
				današnii telpvhihki in radi iški snoredi
				■	,	uunusnji teievizijsM m ruuijstu spureui
RAI 1		C	RAI 2		| ^ RAI 3	1	lT RTV Ljubljana	(*^) TV Koper
Lt
12'nr yreine in dnevnik
T Variete: Portomatto (vodi Maria
»ssr-1
14 nn ^>nevnik - tri minute...
14 1 s y.ariete: Portomatto (2. del)
T Film: La taverna dei 7 peccati (pust., ZDA 1940, r. Tay Garnett, L Marlene Dietrich, John Way-
16	nn Albert Dekker)
17	nn	Tanti varieta di ricordi
Dokumentarec: Viaggio nella 17 3n £atura " Uno stagno affollato
Film: La grande conguista (pust, ■ČDA 1947, r. Richard Wallace, i. John Wayne, Laraine Day, An-
19	4n A,y Quinn)
20	tn Glmanah, vreme in dnevnik
Nanizanka: La signora in giallo -
21	on Sj^Ndio suit isola
2? m yariete: Cucina Gambarotta
222° Dnevnik
Športna sreda: atletika (prenos iz
24 00
0 in PTnevnik - zadnje vesti
Nadaljevanka: Canne al vento (2. del)
11.50	Nadaljevanka: Cristo si e fermato a Eboli (3. del)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - Un amico in difficolta
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delTestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli)
17.10 Film: Le due tigri (pust., It. 1941, r. Giorgio Simonelli, i. Massimo Girotti, Alanova, Sandro Ruffini, Luigi Pavese)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Poliziotti alle Hawai
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Mare contro mare (vodi Ramona Dell' Abate)
22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.35 Variete: Aperto per ferie (pripravila Michele Mirabella in Tony Garrani)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Ouattordici o guerra (dram., ZDA 1968, r. Barry Shear, i. Shelley VVinters; Christopher Jones, Hal Holbrook)
12.00	Aktualno: Magazine3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: dirigent Seiji Ozawa dirigira Oedipus Rex Igorja Stravinskega
15.15 Film: Non e vero ma ci čredo (r. Peppino De Filippo, i. Gabriella Placci, Peppino De Filippo, Lelia Mangano)
17.55	Nanizanka: Spazio 1999
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Dokumentarna oddaja: Se sei saggio ridi (2. del)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo - Carnevale a Rio
21.20 Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Due come noi (kom., ZDA 1983, r. John Herzfeld, i. John Travolta, Olivia Newton John, Oliver Reed)
22.55	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.25 Dokumentarni film: A proposito a Roma (2. del)
23.55	Dokum.: 20 let prej - Drobci
17.10	Video strani
17.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 22. dela) in nanizanka Nenavadne zgodbe (pon. 11. dela)
18.35 Spored za otroke in mlade: Zmajčkov rojstni dan (Miha Jvfate, 2. del)
18.50 Pravljica: Miškolin - Poroka (J. Ribičič, 11. del)
19.00 Risanka
19.11	Vremenska napoved
19.12	Video strani
19.17 TV Okno
19.30 Dnevnik
19.54	Vremenska napoved
19.55	Športna oddaja: atletski miting (neposredni prenos iz Ziiricha)
23.05 Dnevnik
23.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (23. del), nato informativna oddaja za goste iz tujine in nanizanka Knjiga šal (6. del)
2.20 Video strani
13.30	TVD Novice
13.40 Nogomet: turnir Livorna, Inter-Bologna ali Dinamo Kijev (pon.)
15.30	Nogomet: turnir Wembleya, Mi-lan-Arsenal ali Tottenham (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
RAVANCA — O nizu kulturnih prireditev v Reziji
TRST — Alge v Tržaškem zalivu TRST — Priplul je Zeleni škuner TRST — Ko se ženska odloči za zgoraj brez
TRST — Vsakoletna tragedija zapuščenih živali
19.30	TVD Stičišče
20.00	Lahka atletika: Grand Prix (prenos iz Ziiricha)
23.15 TVD Vsedanes 23.25 Nogomet: turnir Livorna, Inter-Dinamo Kijev (posnetki)
S
^■15 Naniz 8.40 / di vit
'-»'-J.
11.00 ^
14-30 Nan 15.00 Filn (kri
De
16.40 Na co ro
18.10 k' 18
S» I
23.15 F
;©~
a ■
1977, r. Steve Gethers, i. Ossie Davis, Dulph Sweet)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nadaljevanka: Una citta come Aliče (1. del)
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Arsenio Lupin
20.30	Film: La voglia matta (kom., It. 1962, r. Lucia-no Salce, i. Ugo Tog-nazzi, Catherine Spa-ak)
22.40 Film:	I fidanzati
(dram., It. 1963, r. Er-manno Olmi)
0.10 Nanizanke: Petrocelli,
1.05	Vegas, 2.00 Adam 12
ITALIA1
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad,
11.05	Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Ce-
ra una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipane nero
18.00	Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30 Nogomet: PSV Eind-hoven-Milan (prenos prijateljske tekme)
23.00	Film: La signora di Shangai (krim., ZDA 1948, r. Orson Welles, i. Rita Hay worth)
0.35 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.05 Taxi, 1.35 Giudice di notte
BMnjŽf TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.30 Piu-meepaillettes
17.00 Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Wolfen la belva immortale (srh., ZDA 1981, r. Michael Wal-deigh, i. Albert Fin-ney, Dianne Venora)
22.45 Oddaja o ribolovu
23.15	Film: Le furie umane del Kungfu (pust.,
Hong Kong, 1979, r. Chang Chen, i. Chang Sheng)
1.00 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Leone-la
14.30	Nanizanka:	Corpo
speciale - Sand-bag-gers
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15 Nadaljevanka: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: II perduto amore
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: II perduto amore
23.30	Dražba
24.00	Aktualnosti
H TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Zbornik: Problemi sodobne družbe, (9.00) Kuharska potovnica; 10.00 Pregled dnevnega deželnega tiska; 10.10 Koncert v baziliki sv. Silvestra v Trstu: harfist Mario Falcao; 12.40 V prostem času; 13.20 MZ Accademia Musicale Uni-versitaria iz Trsta, vodi Walter Lo Nigro; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Glasbene diagonale; 16.00 V objemu gora; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovensko slovstvo v filmu; 18.20 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Minute z ansamblom Vita Muženiča; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Operna glasba; 22.30 Lahka glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 1.7.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Teme v živo: razne zanimivosti, reportaže in pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Informativna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbena oddaja: V ritmu; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.35 Prisrčno vaši; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Pesem tedna;
8.40	Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Srečanja; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Hot 20; 18.30 Musič business.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni glasbeni spored.
Kljub gostemu prometu brez večjih nesreč in težav
Letošnji vroči veliki šmaren zvabil številne izletnike na morje in v hribe
Veliki šmaren je že za nami, nedvomno pa bo ostal v analih italijanskih počitnic kot eden najbolj vročih. Že dolgo namreč ne pomnimo takega suhega in soparnega poletja, saj je šele včeraj popoldne tudi pri nas deževalo po dobrem poldrugem mesecu izredne suše.
Velikošmarni izletniki so se preteklo nedeljo in ponedeljek skušali braniti pred izredno vročino v slanih in neslanih vodah. Kopalci so kar navalili v obmorske turistične kraje in so do zadnjega razpoložljivega kotička napolnili peščene in kamnite plaže. V Gra-dežu je bil pravi podvig najti razpoložljiv parkirni prostor, da o prostorih v senci sploh ne govorimo.
Ljubitelji rečnih svežin so se podali kar na bližnje bregove Soče, nekateri pa so se odpravili tudi po Soški dolini do zgornje Trente. Ob Idrijci je bilo vse živo, znani slovenski jezeri, in sicer Blejsko in Bohinjsko, pa sta bili tarča množice tujih turistov in domačih izletnikov.
Promet je bil v preteklih dneh gost, kljub temu pa na mednarodnih mejnih prehodih ni bilo, razen občasno, treba veliko čakati. Gost, a tekoč promet je bil na avtocestah v deželi. Obračun nesreč je zaenkrat bolj skromen in prav je tako. V goriški pokrajini se je
sicer pripetilo nekaj prometnih nesreč, ki so le v enem primeru terjale žrtev - o tem poročamo posebej.
Nepopisna gneča v Gradežu je nedvomno botrovala kar trem prometnim nesrečam. Ulica Foscolo je bila prizorišče dveh nesreč, v katerih sta se obakrat oplazila motor in avtomobil. Nekoliko huje sta se poškodovala 65-letni domačin Franco Nocent, ki se bo moral zdraviti zaradi pretresa možganov 20 dni in 19-letni Nicolo Arih Definetti iz Tržiča, ki bo zaradi hudega udarca v nogo in številnih odrgnin okreval v 15 dneh.
V Gorici se je v noči na ponedeljek na križišču med Verdijevim korzom in Ul. Mameli pripetila slikovita nesreča. Silovito trčenje je povzročilo na obeh avtomobilih veliko gmotno škodo, 19-letna Elena Moratto pa bo zaradi hudega pretresa možganov okrevala v 21 dneh.
Kot je že, žal, tradicija, se je tudi letošnji veliki šmaren ' nasmehnir' tatovom, ki so vdrli v stanovanje Clotil-de Nocere v Ul. Ristori 31. Vlomilci so izkoristili trenutno odsotnost gospodinje in so odnesli več dragocenih zlatih predmetov v vrednosti približno 20 milijonov lir in dva milijona lir v gotovini.
Pretekli praznik bi lahko bil usoden tudi 77-letni Mariji Makuz, ki živi v -
Ul. Parcar 2. Starejši gospe, ki živi v stanovanju sama, je namreč zdrsnilo in je nerodno padla. Ker si ni znala sama pomagati je začela klicati na pomoč. K sreči se je njenim klicem odzvala soseda, ki je brž obvestila policijo, hitri poseg gasilcev pa je starejšo gospo dokončno rešil iz neprijetnega položaja. Ta primer še enkrat potrjuje dejstvo, da je osamljenost starejših oseb pereč problem, ki se v prazničnih dneh še zaostri.
Goriški gasilci niso brezskrbno prebili preteklega praznika. Poklicali so jih na pomoč na grič nad Medeo, kjer se je razvil obsežen požar.
V naslednjih dneh bomo ponovno začeli živeti "po starem". Večji industrijski, obrati, ki za veliki šmaren stoodstotno počivajo, bodo ponovno pričeli z vsakdanjim poslovanjem. Med temi je tudi tržiška ladjedelnica. Marsikaterega delavca morda doma čaka neljuba novica o nenačrtovanem odpustu, ali pa o dopolnilni blagajni. Tudi to, žal, spada med popočitniške dneve in tedne. Mestne ulice se bodo polagoma ponovno napolnile, trgovine bodo znova privabljale kupce z "neverjetnimi" razprodajami, in vse bo teklo nemoteno naprej do prihodnjih večjih, tokrat zimskih počitnic.
Pri Zelenem križu zadovoljni z obračunom akcije hitre pomoči
Pri pobudi sodelovalo 36 oseb za dva dni
Obračun dvodnevne akcije za večjo varnost in hitrejšo zdravniško pomoč, ki so jo izvedli pri Zelenm križu, je nadvse pozitiven. Težkih prometnih nesreč sicer v nedeljo in ponedeljek, na najbolj izpostavljenih točkah ni bilo, vendar je takošnja prisotnost reševalnih ekip — avtomobili so bili namreč parkirani, v stanju pripravljenosti na najbolj strateških točkah — predstavljala možnost zelo hitre zdravniške pomoči, tudi v primeru nenadnih slabosti. Tako so recimo v nekaj minutah lahko prepeljali v bolnišnico mlajšo osebo, ki je doživela infarkt na avtobusu v Ogleju. Pomoč je bila hitra, kar je v takih primerih odločilnega pomena in pacientu so lahko že nekaj minut zatem uspešno pomagali v bolnišnici v Palmanovi.
Reševelne ekipe, razporejene na ključnih mestih na Tržiškem, v okolici Červinjana, v Ogleju, pri Gradišču in v okolici Gorice so v dveh dneh posredovale devetinpetdesetkrat in prepeljale v bolnišnico petinšestdeset oseb. V akciji je sodelovalo 36 oseb, ki so skupno opravile 336 ur službe. Od 59 posegpv se 39 nanaša na posege v prometnih nesrečah, dvajset pa za nudenje "običajne" pomoči, prevoze v bolnišnico itd.
Ob tem velja posebej naglasiti, da zaradi izredne akcije usmerjene v zagotavljanje hitre pomoči udeležencem prometa, ni trpela redna dejavnost Zelenega križa v Gorici in tudi Červinja-
Na Goriškem spet krožijo goljufi Izdajajo se za pripadnike finance
Goljufov ne zmanjka, prav tako se zmeraj najdejo tudi tisti, ki goljufom nasedejo. Poveljstvo finančne straže opozarja občane na možnost, da bodo imeli opravka z goljufom, ki se predstavlja kot pripadnik finančne straže in ki zahteva plačilo sankcij za neplačano televizijsko in radijsko naročnino. "Pripadnik finančne straže" se je 9. t. m. predstavil v večstanovanjski hiši v Ulici Mameli in uspel iztržiti 350 tisoč lir.
Poveljstvo finančne straže obvešča občane, da imajo pripadniki njihovega zbora, kakor tudi inšpektorji ustanove RAI posebne izkaznice, ki jih morajo obvezno pokazati. Poleg tega niso pooblaščeni, da sprejemajo denar za morebitne sankcije. Isto velja za inšpektorje RAI.
Sankcije za morebitne prekrške morajo občani poravnati v poštnih uradih in to na posebnih obrazcih.
Zdi se, da primer iz Ulice Mameli ni osamljen in da je samozvanih pripadnikov finančne straže ta čas na delu kar precej. Potrebna je torej previdnost.
Požar na griču nad Medeo
Pripadniki prostovoljnih skupin gasilcev iz Medeje in Poljana, gozdne straže in poklicnih gasilcev so v ponedeljek gasili ogenkj, ki je zajel precejšnje območje na griču nad Medejo. Gorelo je na treh različnih krajih, iz česar bi lahko sklepali, da ne gre za samovžig, ampak da je požar nastal vsaj zaradi malomarnosti. Plamene je uspelo ukrotiti po približno dveh urah dela, dežurne ekipe pa so ostale na pogorišču tudi v ponedeljek zvečer. Zaradi izredne suše priporočila na skrajno previdno ravnanje v naravi, niso odveč.
Ogenj je opustošil grič nad Medejo pred tremi leti. Požar so takrat gasili kar tri dni.
Novi stroji na terminalu
Te dni so na tovornem postajališču izročili v uporabo devet viličarjev in vlačilec. Stroje je kupila Goriška občina in sicer s sredstvi, ki jih zagotavlja deželni zakon 62/83.
Novi viličarji, ki lahko dvignejo do
80 kvintalov tovora in vlačilec bodo nedvomno posododili in potencirali usluge na terminalu, ki ga upravlja, kakor znano, družba SDAG. Na sliki (foto Visintin) skromna slovesnost ob prevzemu strojev.
/ž£Sik\
vil?/
A.S. Pro Gorizia
Cene vstopnic
POKRITA TRIBUNA	12.000	lir
TRIBUNA	10.000	lir
STOPNIŠČE	7.000	lir
S POPUSTOM*	3.500	lir
'vstopnice za vojake, ženske in invalide, mladino od 13. do 18. leta; do 12. leta brezplačno
KORIST. . .
ABONMA	VSTOPNICA PRIHRANEK
IBf ftFliF	fMMTIlf
![iiiirHflKiiiiiiaiHieKVRi]2|i|
NOGOMETNA SEZONA 1988/89 PREDVIDEVA 17 TEKEM IN 10 PRIJATELJSKIH SREČANJ
... imajo najzvestejši
Med obiranjem sliv padla in mrtva obležala na tleh
V Vrtojbi se je v ponedeljek popoldne pripetila smrtna nezgoda. Umrla je 53-letna Jolanda Černe iz Laz 16. Zenska je popoldne obirala slive v sadovnjaku pri hiši. Da bi laže prišla do zrelih sadežev si je pomagala z lestvijo. Pri obiranju sadja pa je izgubila ravnotežje in padla z višine približno 1,8 metra ter ob tem močno udarila z glavo ob tla in mrtva obležala. Menda je bil udarec tako močan, da ji je počilo možgansko dno. Nezgoda se je pripetila okrog 17.30.
Ponarejeni bankovci
V Rupi aretirali Michela Zuccarina
Po nalogu državnega tožilca iz Por-denoneja — tamkajšnje sodne oblasti namreč vodijo preiskavo v zvezi s tis-
karno ponarejenih dolarjev, ki so jo odkrili v Sacileju — so aretirali 35-let-nega Micheleja Zuccarina iz Rupe, Ul. Xidias. Zuccarino naj bi bil vpleten v razpečavanje ponarejenih bankovcev, skupaj z nekaterimi drugimi osebami. Imel naj bi vsekakor stransko vlogo pri vsej zadevi.
Zuccarino je bil pred leti v službi pri finančni straži, potem pa je ženi, Marini Pahor iz Rupe, pomagal pri vodenju obrtnega podjetja Goriplast, ki prodaja in tudi skrbi za polaganje podov, oblog, zidnih tapet in drugega materiala za opremljanje stanovanj.
Ilegalno tiskarno ponarejenih dolarjev so odkrili pred približno mesecem dni (13. juluja) v Sacileju. Preiskava, ki jo vodijo sodni organi iz Pordenona, se je medtem razširila tudi na Venelo in Lombardijo, saj so. v zadevi, kot kaže, vpletene tudi nekatere osebe s tega območja.
Usodna prometna nesreča upokojenca iz Zdravščin
V	teh najbolj vročih poletnih dneh skoraj ne mine dan, da bi ne morali poročati o hudih prometnih nesrečah.
Veliki šmaren je bil usoden 73-letne-mu Guglielmu Lozeju, po rodu iz Vrhpolja pri Vipavi.
Pokojni je bil po poklicu upokojeni šofer-mehanik in je že dobrih 30 let živel v naših krajih. Nekaj let je živel tudi v Gorici, pred 12 leti pa se je dokončno preselil k sinu v Zdravščine, kjer je bival v Ul. IV Novembra 23. V ponedeljek popoldne se je Lozej odpravil z lastnim avtomobilom v bližnjo Faro.
V	Ulici Roma je iz še nepojasnjenih vzrokov, morda ga je obšla slabost ža-
rni. Redno se je odvijala dejavnost v ambulanti v Crispijevi ulici, osebje pa je poskrbelo tudi za zdravniško pomoč na športni in rekreacijski prireditvi Gradežu.
Ploha prinesla osvežitev
Vremenoslovci so se tokrat ušteli. V zadovoljstvo kmetovalcev in malo manj turističnih delavcev v Gradežu in drugih krajih ob morju. Po več kakor poldrugem mesecu izredne, poletne pripeke in suše, je včeraj popoldne prišla, čeprav morda kratkotrajna, osvežitev. Sredi popoldneva se je nebo zagrnilo in kmalu se je nad Gorico in tudi drugod ulila močna ploha. Deževalo je nato z manjšimi presledki še kakšno uro. Padavine, ki so sicer prišle prepozno in tudi niso bile tolikšne, da bi namočile presušeno zemljo in s tem delno odpravile veliko škodo zaradi suše, so pa prispevale k ohladitvi ozračja, saj je temperatura v dobrih dveh urah padla za deset do dvanajst stopinj. Okrog trinajstih so v Gorici namerili skoraj petintrideset stopinj, nekaj pred 18. uro pa je toplomer kazal le še 23 stopinj.
Zaradi nenadne ohladitve je obstajala nevarnost toče, vendar do tega pojava, vsaj na podlagi včeraj zbranih vesti, ni prišlo. Upati je, da bo ohladitev in osvežitev prispevala k manjši porabi vode in odpravi težav, ki so ponekod še zmeraj. Tako recimo na Vrhu v sovodenjski občini, kjer so vojaki tudi včeraj vodo dovažali s cisternami.
Kvestura prosi za sodelovanje
Jutri bodo pokopali 82-letno Jolando Ostromann, upokojenko, ki je postala žrtev roparskega napada v svojem stanovanju v Ulici Montenero 4b-
Preiskava za izsleditev storilca ah storilcev je v teku, vendar v teh d11®?' naj ne bi prišli do novih ali posebnih ugotovitev. Na kvesturi so se zato odločili zaprositi za sodelovanje občane. Vzpostavili so posebno telefonsko številko (32959), kamor lahko telefonira vsakdo, ki meni, da bi lahko pomagal k odkritju zločincev. Zajamčena le anonimnost. Na zgoraj omenjeno številko se občani lahko obrnejo med o. in 19. uro.
razna obvestila
KD Paglavec iz Podgore prireja tečaj kajakaštva v 6 lekcijah s pričetkom 22-m. ob 18. uri. Zbirališče na društvenem sedežu. Na razpolago bo tudi oprema, z. podrobnejše informacije tel. 30835.
SDGZ Gorica sporoča da bodo uradi zaradi dopustov in velikega šmarna za prti od torka, 16., do petka, 19. t. • Hkrati obvešča člane, da so na razpolaS bilance za prvo polletje.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev o
vešča, da pripravlja od 4. do 9. o^^jg avtobusni izlet na Dunaj. Prijave bo sprejemali na sedežu društva in sicer . t. m. od 10. do 12. ure. Ob prijavi je treb tudi vplačati akontacijo.
SPD Gorica, obvešča, da bo 28. avgm ta izlet na Nevejsko sedlo in Prestre J nik. Posebej je namenjen udeležence ^ tečaja smučanja. Pojasnila in prijave trgovini Bavcon.
kino
radi prevelike vročine, izgubil nadzorstvo nad fiatom 127 in zavozil na drugo stran cestišča. Cestišče je bilo v tistem trenutku popolnoma prazno in je zato avtomobil zaključil svojo divjo vožnjo v večjem drevesu. Sunek je bil	DEŽURNA LEKARNA V GORICl tel. Rita Bassi — Ul. Don Bosco 175 32515. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU ^ Comunale 1 — Ul. Manlio 14	" 480405. 	1
dobesedno ovil okrog drevesa, voznik	pogrebi		J
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli karabinjerji iz Gradišča in rešilna skupina Zelenega križa, ki žal niso mogli več Lozeju nuditi pomoči. V Faro so poklicali tudi goriške gasilce, saj je bilo truplo pokojnega uklenjeno v skrotovičeno pločevino.	Danes v Gorici ob 11. uri ^■lbina kev ih iz bolnišnice Janeza od Boga v ce ^arja na pokopališče v Pevmi, ob	ln;žnice Grusovin vd. Bruni iz splošne b	st0 na glavno pokopališče, ob 14. url kev v Padovan iz glavne bolnišnice v Stražicah in na glavno pokopališč •
Gorica
GRAD 21.00 »Anni 40«. R. J. Borman. VERDI 19.30-22.00 »Top model«. PreP°' vedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »II porno morb1 sapore delle labbra«. Prepove mladini pod 18. letom.
I\ova Gorica	a.
SOČA 18.30-20.30 »Obupano iščem Suz no«.
DESKLE Zaprto.
Ustanovljena je bila avgusta 1938 z uredbo ministrskega sveta kraljevine Jugoslavije
Oktobra proslavitev zlatega jubileja SAZU
Leta 1938 je začela delovati, pozneje tako slavna, i °Venska akademija znanosti in umetnosti. Po mažah? tristo^e,;niL bojih, po neštetokrat ponovljenih d ^ !e Ljubljana in z njo ves slovenski narod vn v svoi° najvišjo znanstveno in kulturno ustano-z°- V prvih dneh avgusta pred 50 leti je bila namreč uredbo takratnega ministrskega sveta kraljevine n 9°slavije ustanovljena v Ljubljani Akademija zna-_ stl m umetnosti kot tretja jugoslovanska znanstve-^Lademija, za Srbsko akademijo znanosti in Juli slovansko akademijo znanosti in umetnosti, lis , ^° se 1® sredi novembra 1938 zbralo na Ijub-^0nsLi univerzi štirinajst od osemnajstih akademi-' so bili s kraljevim ukazom imenovani za nr,V? ^ane Akademije. Že v naslednjih mesecih pa je ?a)Lo Nahtigal prvi predsednik Akademije anosti in umetnosti v Ljubljani. Na skupščini Aka-7V111!6, 28. januarja 1939, so Gregorja Kreka izvolili m..9®ueralnega tajnika, prvi načelniki štirih akade-kn m1*1 razredov pa so postali: Fran Ramovš (filološ--Muzofsko-historični razred), Metod Dolenc (juri-p ni)' Jovan Hadži (prirodoslovno-matematični) in nait . Finžgar (umetniški). Z izvolitvijo osem-stv • iCe ugodnih slovenskih profesorjev in znan-Ake;rikc)v tedanje dobe za prve člane ljubljanske ja acle®ije, ki pa v svojem naslovu še vedno ni sme-zn nos^i oznake »slovenska«, je ustanovitev prve Jven® akademije na slovenskih tleh dosegla nin tev.P°gumnega dejanja iz leta 1937, ko je sku-jn a °sniih z dekretom takratnega rektorja Ijubljan-st univerze prof. dr. Rada Kušeja imenovanih znan-sjutkov in umetnikov, ustanovila v slovenski pre-ntci Društvo Akademija znanosti in umetnosti. n f-0 je Rajko Nahtigal sprejemal čast in odgovor-(jej Prvega predsednika Akademije v Ljubljani, je loa ■'	urPal moč za opravljanje zahtevnih na-
9 tz svojih sedemnajstletnih izkušenj v vodstvu
Znanstvenega društva za humanistične vede, ki je utiralo pot poznejši Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. »Te besede nas navajajo,« pravi ob letošnjem polstoletnem častitljivem jubileju SAZU njen sedanji predsednik, akademik prof. dr. Janez Milčinski, »da moramo seči nazaj v zgodovino. Samo tako bomo lahko pravično ocenili zavzeta in vztrajna dolgoletna prizadevanja, ki se kljub nenaklonjenemu ozračju — tudi pri obeh takratnih akademijah, jugoslovanski in srbski — nazadnje le izsilila Slovencem poleg že ustanovljene, čeprav okrnjene in večkrat ogrožene Univerze še Akademijo kot vrhunsko znanstveno in kulturno ustanovo. Poseči moramo v našo zgodovino globlje, kar tristo let nazaj, da se spomnimo prvih korakov znanstvenega združevanja na slovenskih tleh.«
Letošnja jesen tako ne bo le v znamenju zlatega jubileja SAZU, temveč še ene, nič manj pomembne kulturne obletnice. Minilo bo namreč že tristo let, ko je v Ljubljani nastalo, bržkone pod vplivom ne-slutenega razvoja italijanskih akademij, prvo znanstveno društvo Societas Unitorum. Društvo je predstavljalo temeljni kamen za poznejšo ustanovitev treh akademij na Slovenskem: Akademije operozov (Academia Operesorum), Akademije ljubiteljev glasbe (Academia Philharmonicarum) in Akademije risarjev (Academia Incultorum). Akademija operozov je bila ustanovljena leta 1693, Akademija ljubiteljev glasbe in Akademija risarjev pa 1701 in 1702.
Dolgoletni boj za ustanovitev »najvišjega znanstvenega in umetniškega zavoda Slovenije«, kakor imenuje Akademijo v Ljubljani njena prva zakonodaja po osvoboditvi, je bil zmagovito sklenjen z zakonom Narodne vlade Slovenije z dne 21. maja 1948. Z njim je bilo določeno, da se »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani preosnuje v Slovensko aka-
demijo znanosti in umetnosti.« (1. člen tega zakona.) Pri tem je šlo tudi za spremembo imena v tisto obliko, ki jo je ponazarjal boj za slovensko akademijo v obdobju 1924-1937, ki jo je onemogočila takratna jugoslovanska zakonodaja o tako imenovanih plemenskih institucijah po letu 1929.
Od 19 rednih in 8 dopisnih članov, kolikor jih je ljubljanska Akademija imela leta 1941, se je njeno članstvo v povojnih letih več kot potrojilo. Tako je sredi lanskega leta imela SAZU 67 rednih članov (akademikov) in 16 dopisnih članov z bivališčem v Sloveniji. Poleg teh ima iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin ter iz tujine še 75 zunanjih dopisnih članov. Sicer pa ostaja glavna naloga SAZU in njenega znanstveno-raziskovalnega centra tudi v prihodnje uresničevanje programa z naslovom Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki združuje prizadevanje in strokovne moči trinajstih slovenskih raziskovalnih institutov.
Osrednje slovesnosti ob 50-letnici SAZU bodo 13. in 14. oktobra v Ljubljani. Ob tej priložnosti bodo pripravili vrsto prireditev, razstav, literarnih večerov in koncertov, ki bodo dali jubileju vabljivo zunanje obeležje. Do osrednje slovesnosti naj bi namreč izšla tudi bibliografija članov SAZU, zaenkrat le o delih članov razredov za naravoslovne in medicinske vede. Napovedan je tudi izid dveh pomembnih zbornikov, Zgodovine Slovenske akademije znanosti in umetnosti in faksimila zbornika Akademije operozov iz leta 1701 s prevodom latinskega besedila. Nedvomno bosta obe deli prvič celovito predstavili polstoletno delovanje te naj višje slovenske znanstvene ustanove in obenem potrdili, da so bila prizadevanja za ustanovitev znanstvene akademije na Slovenskem živa skoraj tristo let.
IVAN VIRNIK
Scenograf Josef Svoboda v Italiji
Češki scenograf Josef Svoboda bo osrednji gost letošnjega 9. mednarodnega festivala gledališkega igralca v Firencah. Svoboda, za katerega nekateri celo menijo, da je najbolj pomemben gledališki scenograf in arhitekt tega stoletja, bo na festivalu vodil 9-dnevni izpopolnjevalni tečaj za mlade igralce, ki so se doslej prijavili na prireditev. Seznanil jih bo z gledališko arhitekturo in jim tudi praktično prikazal nekaj pomenljivih primerov na projektu Goethejevega Fausta, ki ga pripravlja za milanski Piccolo teatro. Tečaj Josefa Svobode se bo začel 1. septembra.
Celotna manifestacija bo stekla že 29. avgusta s seminarjem o filmski režiji, ki ga bo vodil režiser Giuseppe Ferrara. V dobrem mesecu festivala (trajal bo do 2. oktobra) se bo zvrstilo vsega 12 tečajev, na katerih bo približno 300 mladih igralcev pridobilo novo znanje na gledališkem in filmskem področju.
Med pomembnejše tečaje spadajo gotovo srečanja s poljskim pedagogom Ludwigom Flasznom (predaval bo o iskanju organskih izvirov igralčeve kreativnosti), z ameriškim izvedencem Johnom Strasbergom, s češkim režiserjem Otomarjem Krejco (obravnaval bo recitacijo). Francoz Yves Lebreton bo vodil tečaj telesne mimike, medtem ko bo jugoslovanski režiser Bogdan Jerkovič obravnaval metode biomehanike.
Primorski avtor je za roman prejel Kajuhovo nagrado
Ti pa kar greš Maijana Tomšiča
Marjan Tomšič
katp°V* rornan Marjana Tomšiča, za gracjre9a je avtor prejel Kajuhovo na-bj-g, °’ i® popolno presenečenje za Žič ^a' L0 Savrinkah, ki jih Peter Bo-nriv,,?nji?u3e Lot »magični realizem«, PiajlU Pa Lar greš.
(Mat ■ G 3 se Joti sodobnosti in svojega nir. ®3evega) položaja v njej. Dogaja-bilo^|OSt?V^ v sedemdeseta leta, ko je cej v ri!žbeno in kulturno vzdušje pre-Šev	Posebno okrog perspektiva-
korične uk^-6 Petične angažiranosti in
Prir??^ 3® to le delček resničnosti. ta i“k ed ie Psihološki prikaz študen-života81119 srnisla eksistence in ob tem Št
vnrešavi11 Prekinja študij (preveč se Pri v Politiko, zato mu pomagajo horarnlkU iz študentskih ustanov) ho-vodn ° Se zaPosli na statističnem za-vspv,' Popisuje prebivalce — srečuje re don?8?	še komaj žive, kate-
boiiin ne k* uiti šteli, ljudi, ki se kih oSeb rŠnihkoli mestnih, uradniš-
biči^h8,?-1'™10111® v Podnajemniški so-host 1 ta ie zakomplicirana oseb-čuie n 9 ve33ko žensk, ki jih onesre-gov.’ r?SpC)dar ju preganja brez razlo-varja e/™? živi v sosednji sobi, uk-2 devizam- -93111™1 Posli' prekupčuje Pi«?T1']e zvodnik. nima nr li sPre71lja like tudi, ko jih živjenm^ ocmL mislijo in živijo svoje thostninL ustyarjajo monologe, so sa-Poved i f1. s^oko podane osebe. Pri-habitim? . oča, s kratkimi povedmi, v možna2 formacijo. Kakor bi zlezel spravhl116’ lzbrskal vse misli in jih
tolike?6?,ir tudi Perspektivaš, zato je klavna lzP°stavljen in označen, ženske n ??rednia Preokupacija pa so ta — v , Marička, Zinka, Nadja, Ani-nereali7i a S svoi° zgodbo, vsaka tudi rana, s svojimi eksistencialni-
e v sklad
e Čuka
mi problemi, ki so v osnovi pri vseh enaki — najti človeka, ki jim bo dajal smisel življenja, najti ljubezen.
Ljudje se vtikajo v tvoje življenje, ne z dobrim namenom, gre za kontrolo, vodenje, netolerantnost drugačnosti. Vedno se najde nekdo, ki te želi usmerjati, ki si jemlje pravico, da izbi-' ra zate pravo pot, pa naj bo to mati, gospodar, ki ti nudi podnajemniški prostor, šefi v službi, ženske —- vsi bolje kot ti sam vedo, kaj je najbolje zate.
Matej je razpet posebno med dvema ženskama — Cvetko in Evo. Cvetka se zgraža nad njegovo neurejenostjo, kupuje mu obleko, obeša mu kravate za vrat. Ljubezen je gibalo, iskanje ljubezni, včasih tudi izmišljene, le da je; sam ne veš, ali je prava ali ne.
Eva je edina, ki ljubi; žal ji Matej ljubezni ne vrača, čeprav jo potrebuje — ne nje — potrebuje nežnost, bližino, telo, in ona mu to včasih nudi. Včasih nastane harmonija, vendar so to le trenutki, ki so iztrgani iz vsakdanjega grobega, banalnega početja.
Matej je tudi človek, ki še ne ve, kaj bi v življenju počel, ne zna si postaviti cilja, ki bi ga motiviral, delal kreativnega; ve pa, da mora vsakdo nekaj početi — karkoli. Vedno se vrača k Evi. Še sam ne ve, kaj ga vleče tja. Strah ga je pred koncem nečesa, kar je, pred samoto, pred nemirom, pred ničem.
Tomšič v tekst vključuje verze, kratke sentence iz ljudske in umetne književnosti, ki se vsebinsko in stilno skladno zlijejo in dajejo tekstu vtis domačnosti. Nevsiljivo podaja kritiko družbe in sistema, stališča o vlogi literature.
Drugi del prinaša Mateju nove izkušnje. Eva je noseča, Matej postane učitelj in bo moral ob delu končati študij. Prihaja banalno nadaljevanje njune relacije, poroka, vsakdanje skrbi. Eva je bližja ljubezni, vendar se ne reši preteklosti, njenih moških oboževalcev. Otrok bo kmalu tu (ko ga nimaš, si ga želiš, ko prihaja, se ga ustrašiš). Poroka in otrok ne ustavita Mateja; še vedno išče ženske, ljubezen. Strah ga je pred obveznostmi, pred samim sabo, zato se z »vito nuo-vo« ne sprijazni. Še vedno je nemiren in kaotičen. Kakor da beži pred trenutki lepega, lepoto spreminja v muko.
Matej je tipičen »osamljenec sredi svojega sveta«, dopuščena mu je zmeda, opravičujejo ga leta, stanje v družbi, vendar leta minevajo, moral bi odrasti, pričakuješ, da se bo oblikoval; iz mnogih izkušenj (je tudi dober opazovalec) ne potegne ničesar. Ostaja nedorasel. Nobene odločitve, nobene spremembe, nobene samoodločitve. S svojimi blodnjami utruja — moral bi nekaj narediti. S svojo labilnostjo dela zlo tudi ljudem okrog sebe, dobi oznako neodgovornega, neodločnega človeka. Ne odpira možnosti ne sebi ne drugim, ne dovoljuje, da bi do česa konstruktivnega prišlo, ne privošči si lepega, sproščenega, vendar niti drugim. Eva je zanj negativna, le za trenutke je usmiljen — ne zaveda se bednosti, ki jo s tem usmiljenjem ustvarja; ne zaveda se, da je tudi sam vreden usmiljenja.
Pripisuje ji slaba dejanja, zanika jo kot človeka kot mater. S tem se dviga nad njo — je sodnik. Kaže, da se čuti boljšega; nalaga ji krivdo za svojo usodo, pribija jo na križ in sanja o »vitki, drobni, črnolasi ženski«.
Končno ga Tomšič pošlje na pot. Matej odhaja, brez energije, brez ciljev, kajti to je on, taka je njegova vera oziroma nevera: »Poslušam in si mislim, kako je ta svet v resnici okrogel, in če hodiš naprej in naprej, nikamor ne prideš, ker je vse okroglo in v bistvu brezizhodno. Vse je tako ali drugače vtirjeno in torej določeno. Kaj pa, če bi Zemljo prevrtal? In?«
MIRJAM FURLAN
Mirojeva »miška«

Joan Mir6: El topo risueno (1976)
..Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss*
Igor Škamperle
Pogled v etnologijo
1
Opombe pod črto ^
zavzema
Med sodobnimi etnologi in antropologi posebno mesto francoski znanstvenik Claude Levi-Strauss. Doma iz judovske družine, oče mu je bil slikar, se je L.-Strauss že kot mlad študent filozofije z zanimanjem posvečal preučevanju narave in kulturi starih ljudstev. Pot učenjaka pa je pričel v prvem povojnem obdobju, ko se je, skupaj z nekaterimi drugimi, kot navdušenec strukturalizma oddaljil od Sartra in kroga eksistencialistov, ki so imeli tedaj močan vpliv v Franciji. V nasprotju z njimi je L-Straussa zanimalo, katere so tiste formalne, sistemske vezi in okoliščine, sistem pravil, navad, zakonov, ki določajo psihološko življenje v arhaičnih družbah. Njegova prva pomembnejša knjiga, Elementarne strukture sorodstva, je v evropskih intelektualnih krogih sprožila velik odmev. Avtor je po večletnem opazovanju arhaičnih plemen v gozdovih Severne in Južne Amerike in popisovanju njihove mitologije, naredil prvo večjo sintezo. Spoznanja s terena je uspel spretno povezati z izsledki novejših jezikoslovnih teorij in s poglobljenim branjem Freudove psihoanalize. Sicer pa je tematika, ki se je loteva v tej prvi knjigi, sila preprosta. L.-Strauss se sprašuje, od kod, kdaj in kako se v človeški zgodovini in kulturi pojavi družina. Po kakšnem ključu se tvori sorodstvo, katera so nenapisana pravila, ki omogočajo neko fiksno strukturo sorodstva. Pravzaprav je ena izmed temeljnih preokupacij zaslediti, odkriti, kdaj in zakaj pride v arhaičnem človeškem plemenu do določenih zapovedi, pravil in razporeditve vlog, zaradi katerih lahko poslej govorimo, da je nekdo oče, mati, otrok, stric, bratranec itd. Kaj je potrebno, da pride do formiranja družine, te temeljne celice, ki je, kot pravi L.-Strauss, začetek družbe nasploh in jo srečamo v vseh zametkih človeške kulture povsod po svetu. Kjerkoli in kakorkoli že, če se hoče človeštvo razviti oziroma, če naj sploh postane -človeštvo — mora skozi družino, skozi določena, s pravili postavljena razmerja in vloge, ki tvorijo družino in sorodstvo. In, to je zdaj najbrž že jasno, L.-Stra-uss si skupno s tem postavlja tisto enigmatično vprašanje, ki ne preneha vznemirjati človeka, a se vedno znova izkaže za hudo relativno: kje je sploh začetek kulture, kulture v arffropološkem pomenu? To se pravi, kdaj, kje je tisti preokretni dogodek, ki človeka loči od živali, od okoliške narave? Kdaj se sredi narave pojavi nekaj tako paradoksalnega, kultura, ki sama o sebi pravi, da ni narava. Ljudstva v kameni dobi polagajo v grobove razne daritve, verujejo v nekakšne duhove in posmrtno življenje. Sredi narave se torej, čim imamo opraviti s človekom, ta človek posuti kot izvzetega naravi, on sam je nekaj drugega. Čudno je postavljati to ločnico — Marx je dejal, da je to človekovo delo, a saj delajo mravlje in čebele celo
bolj marljivo. Jezikoslovci pravijo, da je to jezik, sposobnost sintakse in zmožnost uporabe dvoumnosti v govorici (živali in računalniki tudi govorijo, ne morejo pa varati s samo resnico oz. uporabljati laži, ki so po svoje resnične itd.). Za L.-Straussa je v prvi vrsti pomembna struktura družine. Toda kako sploh pride do ustoličenja teh fiksnih, pravilnih razmerij v družini? Kaj je potrebno, da se lahko sestavi družina?
L.-Straussov odgovor je v prvem hipu presenetljiv, a precej logičen. Potrebna je prepoved, prepoved incesta, spolnih odnosov med starši in otroki oziroma med bratom in sestro. Kaj je bolj preprosto, bolj prikladno od tega, da si fant izbere tisto žensko, ki mu je najbolj pri rokah — svojo mater ali svojo sestro. Če si na tem mestu privoščimo kratek vpogled v antično mitologijo, bomo videli, da so take želje tudi v resnici vedno prisotne. Že pri starih Egipčanih, pozneje pa pri Grkih, ki so imeli bogato izostreni posluh za najbolj prikrite stvari človeške duševnosti, bomo zasledili celo vrsto zabavnih poigravanj z incestuoznimi željami, ki so jih pripisovali bogovom. Zevs je poročen s svojo sestro Hero, celo rojstvo boginje ljubezni Afrodite je zavezano dokaj monstruozni zgodbi: rodi se namreč iz pene (sperme) oz. testisov boga Urana, ki ga je sin Kronos kastriral, testise pa vrgel v morje. L.-Strauss je skušal iz bogate mitološke zakladnice in terenskih opazovanj izluščiti nekaj temeljnih principov, na katerih bi utemeljil zapleteno verigo sorodstva. Prva poteza je po njegovem ravno prepoved incesta, ki je univerzalnega značaja. Šele na njeni podlagi se lahko sestavi družina. Na ta način je omogočena tudi fecipročnost in menjava. S tem, ko se vsak mlad fant v neki skupnosti odpove svojim sestram, so te sestre na voljo drugim moškim iz sosednjega plemena, če seveda oni storijo isto. Na ta način je omogočena menjava žensk, ki je po L.-Straussu ena izmed temeljnih oblik menjave v arhaični, nepismeni kulturi; menjava žensk, ki jo omogoča prepoved incesta, menjava dobrin (hrane) in menjava besed, to je — mitologija.
Prepoved spolnega odnosa med starši in otroki in med brati in sestrami je univerzalnega značaja in ločuje kulturo od nature. Toda v čem je ta prepoved utemeljena, na čem sloni?
Prvo, kar se je L.-Strauss trudil dokazati, je to, da ta prepoved nima genetskega temelja. Moderna genetika celo zatrjuje, da je nevarnost pohabljenih rojstev v takih zvezah 'le posledica, da se že stoletja incestu odpovedujemo. Prepoved združevanja ni naravno utemeljena, ampak je že stvar kulture. In, mar ni ravno z odpovedjo takemu razmerju omogočen vznik ljubezni in morale, ki se rodita v družini?
^V&rssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss
Atletika: danes v Zurichu
Ben Johnson in Carl Lewis v ospredju
ZUERICH Danes bo v Zurichu tradicionalni atletski miting, ki je že od nekdaj eden najpomembnejših atletskih preizkušenj na svetu in bo še posebno letos izredno važen test pred skorajšnjim začetkom OI v Seulu. Na startu bosta tudi Ben Johson in Carl Lewis. Skoraj gotovo pa se ne bosta pomerila na 100 m.
Poleg Kanadčana in Američana pa bo na startu še več odličnih atletov, od Angleža Crama do Marokanca Ao-uite, Šveda Sjdberga, Sovjeta Paklina.
Med ženskami bo najzanimivejši tek na 3.000 m z Američanko Decker-jevo na čelu.
Kolesarstvo: spet Bontempi
LEGNANO — Italijan Guido Bontempi je že drugič zaporedoma osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki za pokal Bernocchi. V sprintu je namreč Bontempi prehitel Fortdriesta, Bugna in Gavazzija.
Nogomet: turnir Baretti v Aosti
Finale Fiorentina ■ Sampdoria
AOSTA - - Včeraj se je v Aosti začel prvi spominski turnir Baretti, katerega se udeležujejo štirje italijanski prvoligaši. V prvem polfinalu je Fiorentina, ki se do sedaj v poletni sezoni ni izka-zala^ gladko premagala s 4:1 (2:1) Torino Škora, Eduja in Mullerja. Prvi zadetek so desegli poraženci z branilcem Rossijem, nato pa so Erikssonovi varovanci zaigrali kot prerojeni in z Baggiom, Matteiem, Borgonovom in Pellegrinijem premagali nasprotnega vratarja. V drugem polfinalu pa je že sedaj odlična Sampdoria z 2:1 (1:1) premagala Romo. Za Boškovovb ekipo sta bila uspešna Mancini in Vialli, za Romo pa je zakrivil avtogol Carboni.
V nedeljo sta se zaključila dva važna poletna turnirja: londonski in li-vornski. V Londonu je Milan »le« z 2:1 z goloma Virdisa in Van Bastna premagal Tottenham, medtem ko je Arse-nal z gladkim 3:0 odpravil miinchen-ski Bayern in osvojil prestižni pokal. Inter pa je v memorialu Picchi izenačil z Dinamom iz Kijeva z 1:1. Interjev gol je dal Serena, »>sovjetski« pa Pro-
tassov. Vse oči italijanske nogometne javnosti so bile uprte v bodočega Ju-ventusovega igralca Zavarova, ki pa ni igral najboljše. V drugi tekmi je Bologna s 3:1 premagala domačo ekipo Pro Livorno.

("»P
1.	—	1.	Fosfas	1
2.	Darim	1
2.	—	1.	Ernibel	X
2.	Didascalia	1
3.	—	1.	Baugnuf	2
2.	Fulbert	X
4.	—	1.	Catramo	X
2.	Ergos	X
5.	—	1.	Ema Guggiola	X
2.	Astialo	1
6.	—	1.	Escudo Ferm	2
2.	Elm Af	2
KVOTE
12 (10 zmagovalcev)	44.728.000
11 (257 zmagovalcev)	1.720.000
10 (3424 zmagovalcev)	126.500
V prvi in drugi jugoslovanski nogometni ligi
Presenečenje na Reki in v Subotici
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Tudi v 2. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva so trikrat streljali enajstmetrovke, posebej značilno pa je, da so po strelih z bele točke na vseh treh igriščih »zmagali« gostje, seveda pa so osvojili le po točko. Beograjska kluba sta tokrat popravila spodrsljaja s starta, do velikih presenečenj pa je prišlo na Reki in v Subotici.
Partizan se je v prvem polčasu mučil s Sarajevom in povedel z 1:0 s sumljive enajstmetrovke, toda v nadaljevanju se je »odprlo«. C. zvezda je v Tuzli z golom Bursača vodila z 1:0, po izenačenju pa je bila uspešnejša pri streljanju enajstmetrovk. Največji specialist za enajstmetrovke pa je očitno Rad, ki je že drugič dobil po strelih z bele točke. Tudi zagrebški Dinamo je v tem pogledu uspešen,
med tednom je v pokalu premagal Sutjesko po enajstmetrovkah, tokrat pa je na ta način zmagal v Zenici.
Tudi v II. ligi ni šlo brez enajstmetrovk, streljali so jih prav tako na treh igriščih. Na vrh lestvice se je nepričakovano povzpela ljubljanska Olimpija, ki bo v nedeljo doma igrala derbi z drugouvrščenim GOŠK Jugom. Ljubljančani so po delnem spodrsljaju doma z Urijo zares presenetili v Šibeniku, saj so gladko zmagali s 4:2.
REZULTATI 2. KOLA 1. ZNL: Slo-boda - C. zvezda 2:5 (1:1:, 0:0) po 11 m, Željezničar - Rad 2:4 (0:0, 0:0) po 11 m, Čelik - Dinamo 2:4 (0:0, 0:0), po 11 m, Velež - Vardar 5:1 (2:1), Rijeka - Bu-dučnost 0:1 (0:0), Spartak - Osijek 0:1 (0:0), Radnički - Napredak 2:1 (1:1), Vojvodina - Hajduk 2:0 (1:0), Partizan -Sarajevo 6:1 (1:0).
LESTVICA: Vojvodina, Dinamo, Bu-dučnost 3, Partizan, Velež, Rijeka, Slo-boda, Vardar, Napredak, Radnički,
Hajduk, Rad in Osijek 2, C. zvezda 1, Spartak, Željezničar, Sarajevo 0, Čelik -6.
PRIHODNJE KOLO (21. t. m.): Sarajevo - Sloboda, Hajduk - Partizan, Dinamo - Vojvodina, Napredak - Čelik, Osijek - Radnički, Budučnost - Spartak, Vardar - Rijeka, Rad - Velež, C. zvezda - Željezničar.
REZULTATI 2. KOLA II. ZNL: Šibenik - Olimpija 2:4 (1:3), Bačka - Lirija 5:3 (0:0, 0:0) po 11 m, GOŠK Jug -Mavca 2:0 (1:0), Proleter - Sutjeska 3:1 (2:0), Dinamo - Pelister 0:1 (0:0), Belasi-ca - Borac (B) 2:0 (1:0), Novi Pazar -Kikinda 4:3 (0:0, 0:0) po 11 m, Beograd - Leotar 7:0 (2:0), Priština - Radnički 1:0 (1:0), Sloboda - Borac (Č) 4:2 (0:0, 0:0) - po 11 m.
PRIHODNJE KOLO: Olimpija, GOŠK Jug, Proleter 3, Beograd, Borac (Č), Belasica, Kikinda, Pelister, Radnički (K), Sloboda, Borac (BL), Mavča
2,	Novi Pazar, Leotar, Bačka 1, Liria, Sutjeska, Dinamo, Šibenik 0, Priština -6. Pari
3.	kola: Olimpija - GOŠK Jug (21. t. m.)
Nogomet: jutri v prijateljski tekmi
Pro Gorizia proti ljubljanski Olimpiji
Po dvotedenskih pripravah v Ampezzu se bo Pro Gorizia končno predstavila domačemu občinstvu.
Jutri zvečer ob 20.30 bo namreč odigrala prijateljsko srečanje z Olimpijo iz Ljubljane, ki letos nastopa v 2. jugoslovanski ligi. Za Goričane bo to izredno pomembna preizkušnja, saj se bodo sporpijeli z ekipo, ki je trenutno na vrhu razpredelnice in ima dobre možnosti, da se bo tudi v bodoče potegovala za sam vrh in s tem neposredno za napredovanje v 1. ligo. Tehnični vodja Goričanov Italo Mazzero nam je glede postave povedal, da trenutno ni večjih težav. Po jutrišnjem srečanju bodo igralci Pro Gorizie zopet stopili na igrišče v soboto, 22. t. m., ko bodo igrali proti Lucinicu (17.30). V ponedeljek, 22. t. m., bo v kraju Villanova dello Judrio srečanje z Manzanesejem (18.30), dva dni kasneje (24. avgusta) pa bo na vrsti srečanje s Cormonesejem (20.30). Prvo uradno srečanje pa bo na vrsti 28. t. m., ko bo Pro Gorizia igrala v uvodnem kolu italijanskega pokala.
Jadranje: v razredu laser
M. Ferfolji (Sirena) prvo mesto v Sanremu
V prvih dveh tednih avgusta so se mladi jadralci tržaškega pomorskega kluba Sirena udeležili pomembnih regat in dosegli tudi nekaj spodbudnih rezultatov. V Sanremu je v razredu laser 25 tekmovalcev opravilo samo tri od šestih predvidenih preizkusov zaradi pomanjkanja vetra. Na končni lestvici je Maksi Ferfolja dosegel prvo mesto (L, L, 2.). Brat Karlo pa solidno tretje mesto (L, 4., 4.). Ta konec tedna je v Tržiču tamkajšnje društvo SVOC zelo dobro organiziralo regate v razredih laser, europa, 420 in 470. Regata v razredu europa je bila obenem pokal prijateljstva. V Tržiču so izvedli samo 4 od šestih predvidenih preizkušenj. Za končno lestvico so upoštevali tri najboljše uvrstitve. Uvrstitve Sireninih tekmovalcev v razredu laser: Maksi Ferfolja 7. mesto (5., 8„ 10., 4.); Karlo Ferfolja 18. (18., 11., 27., 11.). V razredu europa so poleg Sireninih tekmovalcev nastopili tudi Čupini jadralci. Uvrstitve naših: 6. mesto Miran Guštin (Sirena); 7. Mitja Bužan (Čupa) in 18. Andrej Ferfolja (Sirena). Razred 420: 9. Marušič in A. Ferfolja (Čupa). (R. S.)
Italijani prvič »azzurri«
Uradni plakat OI v Antwerpnu leta 1920
Italija je na olimpijskih igrah v An-twerpnu sodelovala z ekipo, katere pot je finansirala velika nabiralna akcija, sad nacionalističnega vala, ki je sledil vojaški zmagi v prvi svetovni vojni. Za to priložnost so Italijani prvič oblekli modre drese, ker je bil »až-zurro« barva savojske kraljevske rodbine. »Azzurri« so zabeležili nekaj dobrih uspehov, med katerimi velja omeniti hitrohodca Uga Frigeria, ki je zmagal tako na progi 3 kot 10 km, čeprav mu je bilo samo 18 let. Velik zbiralec kolajn je bil v Antwerpnu tudi sabljač Nedo Nadi, ki je osvojil v ekipni ali posamezni konkurenci kar 5 od 6 možnih prvih mest.
Marsikatera športna zvrst je bila tedaj daleč preveč vrednotena in v streljanju so razdelili kar 21 serij kolajn. Nekdo je o tisti priložnosti zapisal, da so na olimpijskih igrah streljali več kot med verdunsko bitko.
Američani so si pristreljali kar 13 prvih mest, Norvežani, ki so jim na lestvici sledili, so jih pa obtožili profesionalizma. Dokazano je bilo namreč, da so nekateri zmagovalci že prej opravljali trgovsko reklamo za strelno orožje. Politična in gospodarska moč ZDA sta bili predvsem po prvi svetovni vojni tako veliki, da sta zalegli več od vseh olimpijskih načel in pravil.
Kljub temu so skandinavske države, ki niso bile vpletene v vojno vihro, odnesle kar 51 od 159 možnih olimpij-
skih naslovov. Poznalo se je, da so uživale štiri leta miru in razvoja. Na splošno pa se je opazil povprečen napredek večine udeležencev. Če so bih rezultati nekoliko slabši, je bil vzroK pripisan v prvi vrsti slabim napravam' kakovost je postajala v športu sims®1 udejstvovanja. Izrek, da je na olimpiJ' skih igrah najprej važno sodelovati, Je bil že tedaj tolažba slabših.
Pred Antwerpnom, kmalu po koncu vojne, so bila leta 1919 v Parizu mednarodna športna tekmovanja pocl oznako prijateljstva in z jasnim ciljem, da si preko njih francoska prestolnica zagotovi igre za leto 1920. Parizu pod' vig ni uspel, zagotovil pa si je olimpiJ' ske igre za leto 1924.
Vlada je zagotovila glavnino sredstev, ko pa je bilo treba seči v blaga]; no, je na obljube pozabila. Dejansko si je izvedbo prevzela francoska atletska zveza, ki je skrajno spretno izkoriščala skromna sredstva in igre izpeljala uspešno.
Nemčija še vedno ni smela nastopati, pojavile pa so se nekatere države iz Azije in Afrike. Vseh je bilo 44 s 3134 udeleženci. Športni program so nekoliko razredčili. Odpadel je na primer hokej na ledu, ker so istega leta pozimi že organizirali prve zimske igre v Chamonixu.
Poroča se o dramatičnem dogodku na nogometnem turnirju. Italija ]e imela v svojih vrstah napadalca Lev-ratta, ki je razpolagal z izredno močnim udarcem. Med tekmo proti Luksemburgu je Levratto z močno streljano žogo zadel v obraz nasprotnikovega vratarja, ki je v krvi padel v nezavest. Čim si je opomogel, se je tekma nadaljevala in ko se je čez čas Levratto ponovno znašel pred vratarjem, sp je ta skril za drog. Levratto je iz usmiljenja žogo zastreljal.
Paavo Nurmi je osvojil kar 5 zlatih kolajn v atletiki. Od tega teka na 1500 in 5000 m v razmahu 55 minut! Oba teka sta bila prvotno programirana pol ure drug od drugega, Finci pa so izposlovali spremembo urnika, ki mor; da niti ni bil potreben, ker je Nurmi pred igrami zgovorno prikazal svojo moč s tem, da je v Helsinkih 19. junija 1924 ob 19.05 postavil svetovni rekord na 1500 m (3'52"6), ob 20. uri pa svetovni rekord na 5000 m (14'28"2). Ta čas je bil tako dober, da je trajal kar osem let. Za zmagi v Parizu je potreboval Nurmi dva še vedno izvrstna časa, in sicer 3'53"6 in 14'31'2, torej le malo za svetovnima rekordoma. Bilo je, kot da bi danes Aouita v teku ene ure dosegel 3'32" na 1500 m in 13'02 na 5000 m!
Antwerpen 1920: vlečenje vrvi je tedaj prinašalo olimpijski naslovi
V nedeljo in za veliki šmaren v Bazovici
Uspela lokostrelski in balinarski turnir
Lokostrelstvo:
zmagi V. Lutman in T. Ražem
Za veliki šmaren je bilo v Bazovici, ob priliki tradicionalnega športnega praznika Zarje, lokostrelsko tekmovanje »900 round«, ki ga že tretje leto zaporedoma prireja lokostrelski odsek ŠD Zarja. Turnir se je ob zelo lepem vremenu odvijal na bazovskem nogometnem igrišču, bilo pa je pravo lokostrelsko praznovanje. Prisotni so namreč bili lokostrelci iz naše dežele, Veneta, Lombardije in iz Slovenije, med temi pa mnogi izmed najboljših italijanskih lokostrelcev.
Tekmovanja so se udeležili tudi lokostrelci zamejskih društev Zarje In Našega prapora, ki so se zelo dobro odrezali. Osvojili so namreč dve zmagi (Vesna Lutman in Tamara Ražem) in dve drugi mesti (Denis Bensa in Ivan Zotti), kar je prav gotovo uspeh.
Skupno je v različnih kategorijah nastopilo kakih 55 lokostrelcev, pri začetnicah pa je prvo mesto osvojila T. Ražem (Zarja), ki je dosegla 679 točk. Na drugo mesto se je uvrstila Laura Sbalchiero in Vicenze (603 točke). Pri začetnikih je bil najboljši Igor Zulian iz Krmina, ki je zbral 789 točk, prehitel pa je Ivana Zottija (Naš prapor -685 točk) in pa Bogdana Stoparja (Zarja - 589 točk).
Med mladinkami je bila najboljša Vesna Lutman (Naš prapor - 688 točk),
na drugo mesto pa se je uvrstila Barbara Zar (Krmin - 663 točke). Tudi pri dečkih so naši želi lep uspeh. Prvi je namreč z 826 točkami bil Ermanno Bozzini (Isonzo Gorica), ki je osvojil 826 točk, za dvajset točk pa je prehitel drugouvrščenega Denisa Benso (Naš prapor). Boris Lutman (Naš prapor -728 točk) in Franco Baradel (Naš prapor - 666 točk) sta dosegla šesto oz. sedmo mesto.
Članska kategorija ,je bila seveda najbolj kvalitetna, saj je zmagal udeleženec bližnje olimpiade v Seulu, ki ima tudi nekaj upanja, da poseže po najvišjih mestih, Tržačan Ilario Di Bub, ki zastopa tržaško društvo AS-CAT. Dosegel je odlično znamko 851 točk. Zarjan Franko Križmančič je s 719 točkami osvojil 15. mesto.
V	popoldanskih urah je bilo na nogometnem igrišču pri Bazovici slavnostno nagrajevanje. Najbojša ekipa je bila tržaški ASCAT v postavi Di Bub, Bossi in Privilleggi. Dosegla je 2483 točke. Drugo mesto je zasedla postava Isonza iz Gorice (Bozzini, Borin, Mia-tello), ki je skupno osvojila 2425 točk, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Tolmeča (Angeli, Decolle, Vuan - 2361 točk).
Balinanje:
zmaga nabrežinskega Sokola
V	nedeljo je bil na baliniščih v Bazovici in okolici 17. tradicionalni bali-
Scena z lokostrelskega turnirja - v ospredju Tamara Ražem
narski turnir, ki ga je v okviru bazov-skega športnega praznika priredil balinarski odsek ŠD Zarja. Turnirja se je udeležilo dvanajst četverk tostran in onstran meje, in sicer dve ekipi domače Zarje, Kraški dom iz Repna, padriš-ko - gropajska Gaja, nabrežinski Sokol, tržaški Portuale ter še ekipe iz Slovenije Zeleno jezero iz Dobravelj, Draga iz Orleka, Brin iz Povirja, Jad-
ran iz Hrpelj, Medvode in Modri val iz Kopra.
Prvo mesto je zasluženo osvojil Sokol, ki je v finalu za prvo mesto premagal odlične Dobravlje, ki so se zelo izkazale med turnirjem, z gladkim 13:0. Tretje mesto pa je osvojil Kraški dom, ki je v malem finalu premagal Jadran s 13:7.
ZSŠDI
obvešča, da bo urad zaprt v soboto« 20. t. m., ter samo popoldne jutri l1*' t. m.
ŠD PRIMORJE
obvešča nogometaše vseh kategorij' da začnejo s treningi danes, 17. t. ob 17. uri na nogometnem igrišču o Proseku.
ŠD SOKOL
obvešča, da bo prvi odbojkarski tr® ning za letnike 1972 in mlajše na >9 rišču Sokola jutri 18. t. m. ob 19.30-
PRIMOTOR KLUB poziva vse člane, naj se udeležijo s Stanka, ki bo v petek, 19. t. ni., 0 20.30 v Lonjerju, zaradi važnih sP ročil o nedeljski tekmi na Grobnik
ŠD BREG -
KOŠARKARSKA SEKCIJA vabi vse igralce letnikov 1976, 75,	'
73 in 72 na skupen sestanek, ki ho ponedeljek, 22. t. m., ob 19.30 v linski telovadnici. Na sestanek vljudno vabljeni tudi starši.
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo v ponedeljek, 22. t- '' ob 20.30, na stadionu 1. maj sest^nf^ staršev in igralcev letnikov 1976,	'
74, 70 in 71. Predstavili bomo pr.n grame letošnjega delovanja ^ okvirne smernice dejavnosti P° . meznih ekip. Prosimo za Pg*n°tar-vilno udeležbo tekmovalcev in s šev. Prvi trening bo že v torek, t.m.
Košarka: v naših klubih še kopica neznank tik pred koncem prehodnega obdobja
Sestava moštev kot lov na zaklad
redi avgusta bi človek pričakoval, sk t!° resneiše težave naših košarkar-'h klubov, ki na raznih ravneh na-. 0Pai° v članskih prvenstvih, skoraj -PceJa rešene in da v teh zadnjih po-ruskih dneh se upravni organi posa-eznih društev ukvarjajo z zadnjimi Podrobnostmi pred vsakoletnim urad-111 začetkom nove sezone, ki steče s P vrm treningom ali z zborom igralcev ln trenerjev.
Poprečni ljubitelj igre med košema o ro ve, da je zmogljivost zamejske osarke precejšnja. Ce se ne motimo,
0	tudi letos v članskih tekmovanjih prve divizije do B-2 lige prisotno
, evi*no zastopstvo slovenskih klubov Vendar nam ni še dano izvedeti vrrnih postav posameznih ekip in 9^ Podobnih tovrstnih informacij, av a*;ere bi pričakovali, da bodo sredi 3usta vsaj okvirno znane. To pa je t® VOrnn° v protislovju s številnimi rtvami o dobri organizacijski zasno-9a vrt ^k na^e^a ma^e9a košarkarske-
tiš^6^0 Se sklicevati na poletno za-jale' tU(li zato, ker je »tisti« del polet-e mimo, neznanke pa se kar kopi-
1	skupaj z neuradnimi, poluradnimi, r , Ver]etnimi ali pa povsem neve-
“stojnimi glasovi in trditvami, ki zzrvljajo dušeče ozračje teh posled-nJ* poletnih noči.
2 Prejšnjega tedna je vest, da je , kvo " košarka
i odstvo Jadrana najelo dvojico novih farjev (Gobbo in Manzano) iz
vrst menti H
videmskega drugoligaša Arreda-orena. Zaenkrat pa nam še ni
Dolgoletni Borov in Jadranov član Peter Žerjal bo opustil aktivno igranje
dano vedeti, ali bodo vsi lanski igralci potrjeni ali pa ne.
Veliko nejasnosti je tudi okoli članov Bora Radenske, v kateri bo najbrž prišlo do številnih sprememb in zamenjav. Peter Žerjal je opustil aktivno igranje in v smer njegove odločitve se nagibata tudi »veterana« Klobas in Kneipp. O nadaljnjem igranju še razmišljata tudi Fabrizio Korošec in Štefan Semen, medtem ko bo Aleksander Semen zanesljivo okrepil ekipo Cici-bone v promocijskem prvenstvu. Novost predstavlja prihod devetnajstletnega visokega centra (207 cm!) Guicci-ardija, ki ga je Stefanel odstopil z eno-
letnim posojilom. Ob Pregarcu in Ko-jancu, ki sta preostala starejša člana, bodo druge vrzeli zapolnili mladinci.
Nedorečenost vlada tudi nad poletno skupno usodo slovenskih ligašev v promocijskem prvenstvu z dvema izjemoma, Bregom Adriatherm in Cicibo-no.
Pri Bregu Adriatherm se bodo lanskim igralcem pridružili še Kovačič, Mezzavilla in Canciani, medtem ko bo Cicibona potrdila lansko postavo v celoti in ob Semnu poiskala še kako okrepitev pod košem.
Usoda Poleta je vezana na odločitve krajevne košarkarske zveze, ki bo možnosti za morebitne repesaže obravnavala šele po 15. septembru, ko bo zapadel rok za vpis v promocijsko ligo.
Na Kontovelu tudi ne vedo še, kakšna bo končna podoba članskega moštva. Znano je le, da bodo postavo precej pomladili.
Na dlani pa je, da bi v primeru Po-letove odpovedi našli mesto v zgoraj navedenih sredinah mnogi izmed košarkarjev, ki so lani igrali za openski klub.
Preostane nam še prvenstvo prve divizije, ki starta šele spomladi. Tudi v tej kategoriji bodo prisotne članske postave Bora, Brega, Kontovela in Sokola (morda tudi Poleta). Izmed vseh je Sokol tisti, ki bo verjetno razpolagal z najbolj kvalitetno postavo in ki neprikrito meri na prestop v promocijsko ligo, saj bodo lansko solidno ogrodje dopolnili Devetak, Gruden in Terčon.	CANCIA
Pogovor s kapetanom kriške enajsterice Andrejem Kostnapflom
»V ekipi smo vsi predvsem prijatelji«
rjgJ^P^anom Vesne, Andrejem
verj t »mo govorili preavsem < zelo riUu':>rve ekiPe' ki se je tudi 1 ligi ta°^ro uvrstila v drugi amat( ja	zarnenjavi, o vlogi tre
Euro p	tehnični vodja in igr
kot tren ta^na 'D0 ^e^os sec^e* na ^
,aSi sezoni? ie 2astopal° Vesl
naraščlhfit16 80 jo tri ekipe' in 1
kar i ajnikl' under 18 in prva el imam Za Vesno res dobro. V h ki ° Precej perspektivnih igra! klub 7^ (toslej še niso vključili v se na “verna mladinskima ekip
Kaj menijo pri društvu in kaj pa ti o prvenstvu?
»Pri društvu so zelo zadovoljni, saj smo že vrsto let ena najboljših ekip v ligi. Po mnenju soigralcev in tudi mojem pa bi lahko dosegli tudi prvo mesto. Dokazali smo, da je Vesna najboljša ekipa, to pa smo ugotovili tri tedne pred koncem prvenstva, ko smo z našim tehničnim vodjo Eurom Pe-tagno analizirali potek sezone in ugotovili, da večji del porazov smo doživeli proti šibkim ekipam. Naj slabše tekme smo odigrali proti ekipam, ki so izpadle. Glede tega pa mislim, da je vsak komentar odveč.«
Torej, kako to, da niste osvojili prvega mesta?
»Mislim, da nam je v ključnih trenutkih zmanjkalo koncentracije in smo popustili.«
Katere so bile glavne odlike Vesne?
»Ekipa je bila zelo tehnično in taktično pripravljena, kljub temu se je znašla v težavahs tistimi moštvi, ki so se v glavnem odlikovala po temperamentu in telesni pripravi. Proti tehnično boljšim ekipam pa smo se uveljavljali brez večjih težav. Kot sem že omenil, smo podcenjevali nekatere nasprotnike in to smo drago plačali. Vsekakor smo zadovoljni, da v tej ligi solidno igramo že pet let in ker v naši ekipi igrajo pretežno domačini, ki so seveda bolj požrtvovalni kot kaki drugi nogometaši, ki niso iz vasi.«
S katerimi težavami pa se je soočalo vaše društvo?
»Kot igralec seveda o vseh morebitnih problemih nisem mogel biti ob-
veščen, prepričan pa sem, da bi prav mi igralci prvi občutili, ko bi ne bilo kaj v redu.«
Kakšen je odnos med ekipo in društvom?
»Odnos je res odličen.«
Katere so novosti v članskem moštvu in katere v mladinskem odseku za letošnje prvenstvo?
»Struktura ekipe bo v ključnih vlogah ostala nespremenjena in menim, da bomo odigrali spet vodilno vlogo. Zelo važno je, da je naša ekipa zelo složna, vsi smo prijatelji in to je bistveno za dosego boljših rezultatov. Glede novosti v članski ekipi nas bo letos zapustil Aldo Chizzb, ki se po enoletnem posojilu vrne k Architrave-ju. Okrepili smo se z veznim igralcem Papinijem (San Luigi), v teku so še pogajanja za veznega igralca in branilca, poleg tega, se bosta vrnila z vojaškega roka Niko Sedmak in Paolo Švab. Trener Petagna bo letos verjetno le treniral, obstaja pa tudi možnost, da bo vsaj za prve tekme igral. Zaradi vojaškega roka bo Barilla odsoten do oktobra ali novembra, če društvo ne bo najelo enega veznega igralca, bo torej verjetno moral trener stopiti na igrišče. Priprave pa bomo začeli že ta teden. Letos bomo nastopili le z eno mladinsko ekipo in ne z dvema kot lani, ker matična društva hočejo igralce nazaj.«
Kostnapfel je ob koncu še dodal...
»Ob koncu tega intrervjuja pa bi se rad zahvalil vsem kriškim navijačem, ki so kot vedno tudi letos množično sledili ekipi. Na Tržaškem se lahko le malo društev pohvali s takim občinstvom, kot je naše.«
MITJA ŠTOKA
Vt; ./;•/

. ■*,*	-
fV. ' <;-
■ .r- ■
25,

V*-
. .■ • * *•; .
■ >• *
.tv 'N.
. . :. !*■'
'A-
.. *■ . . .*

v ; ;v;v-• • *-• - -
-	" v ' *-
#. ■
Dušan Jelinčič

NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Morda je prav sedaj sobota zvečer. Če bi me moji prijatelji, ki se sedaj verjetno vračajo s kopanja v Sesljanu ali Barkovljah in se pripravljajo verjetno na šagro ali na posedanje v kaki osmici ali piceriji na odprtem, videli, kako se tu, na tem prostranem ledeniku, v tej kamniti bazi pod Broad Peakom stiskam pod tem šotorskim krilom, ki
Tam na dnu baza K2...
ga imenujemo »kuhinja« ali »jedilnica«, morda pa celo bolj fino »sprejemnica« ali »dnevna soba«, in me, ko pada mrak, zazebe, kaj bi porekli? Ne vem. Samo to čutim, da mi je lepo, ko tu s prijatelji poustvarjam preteklost in gradim načrte za bodočnost in da nič ne zahtevam od sebe, le to, da tu mirno sedim in se prepuščam toku časa, besed in lastne zavesti.
Baza pod K2
Drugi dan v bazi. Večina naših alpinistov se je že navsezgodaj odpravilo na goro do tabora ena, jaz pa sem lep del dopoldneva porabil, da sem si uredil dereze. Ko sem jih popravil in prikrojil mojim himalajskim čevljem, sem bil zadovoljen kot otrok. Saj doma nisem dosti vajen popravljanja in urejanja tehničnih zadev sploh, tako da je vsakič, ko nanovo pobarvam kako sobo ali uredim električno napeljavo, zame pravi podvig, katerega se še kako veselim.
Sicer pa je življenje v bazi, le če sami to hočemo, pestro in zanimivo. Ko sem popravil dereze, sem se odpravil v okolico baze in fotografiral, ostali pa so z daljnogledom sledili napredovanje naših na Broad Pea-ku. Vendar pa jaz v bazi dolgo ne zdržim. In že proti večeru, ko se tovariši spuščajo s hriba, se z Zoretom in Mojmirjem odpravim v bližnjo bazo pod K2.
Dosežemo jo po enourni hoji po sitnem ledeniku. Čuden občutek mi daje ta baza. Je ogromna. Morda kakih trideset ali štirideset šotorov, ki so postavljeni vsepovsod, v njej pa je več desetin ljudi. Več desetin alpinistov, ki mesec ali dva živijo na višini preko pet tisoč metrov v upanju, da bodo v tem obdobju stopili na vrh te mogočne gore. Le v bazi pod Everestom je več ljudi. Seveda. Everest je najvišji. In torej
tudi prestiž in slava tistih, ki stopijo na njegov vrh je zato večji.
In da to ljudje počenjajo le za slavo in prestiž? Da zaradi tega tovorijo kvintale in kvintale opreme, ki nato večkrat ostane kar v bazi, tako da, ko se približuješ osrčju baze K2, kar hodiš med dvema neskončnima kupoma najrazličnejših odpadkov, jeklenk, kartuš, strganih šotorov, pa tudi odpadle hrane, obleke in drugega? Kaj je človekova duša tako labilna, da potrebuje stalnega umetnega zunanjega potrjevanja, in slave in prestiža? Ne verjamem tega. Morda delno. Večina jih je tu iz resničnega in brezpogojnega navdušenja nad hribi, nad plezarijo, nad Himalajo, manj pa je takih, ki v Himalaji iščejo le potrditev svojega častihlepja. Te pa takoj spoznaš. V to razlago hočem verjeti, čeprav zelo dvomim vanjo. Ker vem, da je resničnih alpinistov malo. Vendar hočem rešiti tudi vse ostale. Torej tiste, ki se podajajo v Himalajo, da lahko nato o tem nakladajo in se prikazujejo v junaški luči, tiste, ki nimajo pojma, kaj je alpinistična etika, pač megaloma-he, frustrirance, čudake in povprečneže. Tudi ti imajo pravico živeti in se v Himalajo podajati, še predvsem če jim Himalaja dobro de in jim pomaga pri njihovem vsakdanu!
Hodimo med šotori. Prva srečanja. Korejci. Vedno prijazni in nasmejani. Poljaki. Američani. Govorijo nam o italijanskem alpinistu Renatu Casarottu, ki se je moral malo pod vrhom K2 v krajšem ob-
Sprostil se je plaz...
dobju že dvakrat obrniti, govorijo nam o Poljaku Jerzyju Kukuczki, ki je že nekaj dni na gori, kjer ga je zajelo slabo vreme in še ni jasno, ali je preživel ali pa za večno ostal tam gor, naposled nam govorijo o prvih letošnjih mrtvih. Dva Američana, ki ju je zajel plaz in dva Francoza, katerima se je zrušil snežni odlom pod nogami. Niso jih še dobili in morda jih ne bodo nikoli.
Naš izlet bi moral biti poln vedrine in veselja, vendar iz baze K2 odhajamo tihi in potrti. Nismo še navajeni na realnost mrtvih, pa čeprav smo o njej že večkrat govorili. Morda nam bo postala domača, ko se bomo osebno srečali z njo?
kj . Prvih razredih višjih šol se ubada 25 odstotkov dija-drunT, tekmovalnimi deljavnostmi po športnih društvih. V kov 'T, razrec^d ie takih deklet le 20 odstotkov, 25 odstot-hotJ1 naidemo v tretjih razredih, potem pa krivulja stra-g° v^,?ade: v četrtih razredih je vsako deseto dekle dejav-- Jhčeno v kakšno športno društvo, pri maturantkah pa
vidn h 116 Prese9a 13 odstotkov. Iz iste raziskave je raz-(srec]0' -• a.^e športno dejavnih dijakov, ki stanujejo v Trstu ue 4-*SCe *n Predmestje), 40 odstotkov, v vaseh tržaške obči-
P°datek
^dno, de
(središče
40	oasioiKov, v vasen trzasKe odci-
kov Ocisi0,;kov, v Miljah 29 odstotkov, v Dolini 32 odstot-v Dev3 ^ePenial3i'u 37 odstotkov, v Zgoniku 55 odstotkov, kov 1^u"iSIai)režini 45 odstotkov, v Doberdobu 20 odstot-števcT- 0Vodnjah 25 odstotkov, v Gorici 27 odstotkov in v ver]anu 29 odstotkov.
^ijako311*111^0 ie uP°števati tudi vrsto šole in angažiranost bostj V ln ^i^kinj, ki jo obiskujejo. Najboljši indeks aktiv-sl° n{fyt?°kaZa^ dijaki znanstvenega liceja, kjer je 50,9 od ^tali}^ -	v tekmovalni šport in 49,1 vključenih. Na
Zavod SQ0lal:l i6 stanie slabše: geometri 55,1:44,9, trgovski 09,4:40,6, učiteljišče 61,4:38,6, strokovna šola 66,5:33,5,
industrijski tehnični zavod 70,2:29,8, klasični licej 71,3:28,7, šola za vrtnarice 90,5:9,5.
Škoda še enkrat, da ne razpolagamo s podatki izpred pet ali deset let, da bi vedeli za premike v pozitivni ali negativni smeri. Vsekakor je stanje izraz miselnosti deklet samih, njihovih družin, naše telesne kulture in posebej vodstev športnih društev, ki, dolgoročno vzeto, niso pokazala dovolj posluha za ženske odseke.
(Podatki so povzeti iz članka Bojana Pavletiča: Dijaki v petih krogih statistike, JK 1988, str. 103)
DOM
Na vrsti je opis še enega društva, ki deluje v središču Gorice in ima tudi svoje članstvo razen izjem - iz mesta in najbližjih predmestij. Za društvo Dom je bilo pred sedmimi leti napisano v knjigo Telesna kultura med Slovenci v Italiji: »V zadnjih letih ni bilo občnih zborov in, kar je skoraj neverjetno, niti odborovih sej. Na eni strani je to slika šibke organizacijske društvene zgradbe, na drugi strani pa dokaz, kako kljub težavam lahko odseki samostojno delujejo in usklajeno zasledujejo isti cilj, če jim načelujejo posamezniki, ki jim je namen naše telesne kulture jasen in so se miselno zgradili na skupnih izkušnjah.«
Opisano stanje se je nadaljevalo še dobrih pet let, nakar je prišlo do spramembe, ki je izvirala iz spoznanja, da v sodobnih razmerah ne more uspevati tako razčlenjen organizem, kot je športna ustanova, brez usklajevanja in enotnega vodenja, čeprav rešujejo posamezne panoge znotraj svojih odsekov lastna odprta vprašanja. Tako se je zgodilo, da je društvo imelo svoj redni občni zbor po dolgem času
spet leta 1986. Priredili so ga v Kulturnem domu. Občni zbor je potrdil obstoječe stanje v okviru posameznih odsekov, istočasno pa je predstavljal kohezijski trenutek dejavnosti, ki so skoraj absolutno samostojne. Glede drugačnosti, ki se je izoblikovala pri Domu, je treba dokončno zabeležiti izgubo moške odbojke, ki je bila pred desetletjem in prej vodilna panoga. Zelo se je organizacijsko in v zadnjih sezona tudi tehnično utrdila ženska odbojka, ki ima svojo lastno organizacijsko, tehnično in materialno strukturo v okviru Doma Agorest.
Namizni tenis je napravil kakovosten skok tako pri dekletih - do državne B lige - kot pri fantih, ki pa so za nekaj razredov mlajši in se uveljavljajo zaenkrat na pokrajinski ravni. Košarka je po višku leta 1977 zašla v začetku osemdesetih let v krizo v smislu, da je znižala število moštev, v zadnjih dveh sezonah pa se zopet utrjuje in v zadnjem prvenstvu je prvo moštvo doseglo doslej najvišji uspeh.
Med najznačilnejše odseke, ker je tudi edini na Goriškem, spada gimnastični odsek, v okvir katerega sodi orodna telovadba za fante, športnoritmična gimnastika za dekleta in splošna telesna vzgoja za fante in punčke prvih razredov osnovnih šol pa tudi vrtca. Pododsek spošne telesne vzgoje je šibkejši glede na desetletje nazaj, ker starši radi vidijo, da nosi delovanje, v kataro vpišejo svoje otroke, odmevnejši in bolj specifičen naslov. Celoten gimnastični odsek pa je gotovo organizacijsko boljši in tudi po kakovosti žanje uspeh na vseh nastopih, tako tekmovalnih kot manifestativnih. Odsek je junija 1986 nastopil v S. Giovan-niju al Persiceto blizu Bologne na veliki slavnosti vseh telovadnih društev v državi, ki so takrat imeli več kot stoletno tradicijo. Dom se je prijavil kot nadaljevalec tržaškega in goriškega Sokola.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
17. avgusta 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italii*"*11* zveze rasopism" založi

Združitev obeh Korej bodo poslej zahtevali z miroljubnimi sredstvi
Po zadnjih pouličnih spopadih s policijo južnokorejski študentje zavračajo nasilje
SEUL — Južnokorejski študenti, ki jih je predvčerajšnjim v vasi Panmundžon ob severnokorejski meji med pripravo »velikega pohoda za združitev« obeh Korej, med katerim so se nameravali srečati s svojimi severnokorejskimi kolegi, zaustavila policija, so se včeraj odločili, da se odpovedo nasilju. Svojo protestno dejavnost bodo v predolimpijskih dneh nadaljevali z miroljubnimi sredstvi.
Zadnji spopadi med južnokorejsko policijo in demonstrirajočimi študenti so se ?ačeli v ponedeljek, ko je policija v Seulu razgnala miren protestni shod, na katerem se je zbralo več kot 1000 ljudi, ki so zahtevali združitev obeh Korej. Nekaj desetin demonstrantov so zaprli, več sto pa se jih je zateklo v bližnje prostore državne univerze.
Isti dan se je približno 3000 radikalnih študentov uprlo policiji pred univerzo Yonsei. Med enournim spopadom s prav toliko policisti so študenti metali molotovke in kamenje, policija pa jih je pretepala in najmanj 75 aretirala. Študentje so zahtevali prost odhod v Panmundžon, kjer naj bi prišlo do pogovora študentov obeh Korej o združitvi in skupni organizaciji olimpijskih iger.
Predvčerajšnjim je policija aretirala še približno 1200 študentov, ki so pripravljali pohod do severnokorejske meje. Do zapiranja je prišlo le nekaj ur potem, ko je južnokorejski predsednik Roo Te Wu predlagal severnokorejskemu predsedniku Kirn II Sungu pogovor o združitvi obeh držav.
Včeraj pa se je kakšnih 1500 študentov yonse-iske univerze, ki je bila pogosto prizorišče protestov proti policijskemu nasilju, med pripravami na »veliki pohod za združitev« odločilo, da s svoje strani prenehajo z nasiljem. Vsekakor pa bodo svoj pohod proti severnokorejski'meji ponovili v prihodnjih dneh. »Nadaljujemo z iskanjem uresničitve srečanja z našimi severnokorejskimi kolegi pred in med olimpijskimi igrami na miren način,« je povedal eden izmed študentskih voditeljev.
To je jtrva nedvaumna zavrnitev nasilja s strani kakšnega predstavnika študentskega gibanja, ki ga južnokorejska vlada obtožuje, da je »subverzivno in ekstremistično«.
Študentska odločitev o nenasilju prispeva k razjasnitvi možnosti za olimpijske igre, ki se bodo začele natanko čez mesec dni. Nikakor pa ni jasno, ali bo ta zadnja študentska iniciativa res prinesla mir. Kajti na istem zborovanju so zbrani obsodili surovost policijskih enot in zahtevali takojšnjo izpustitev Kirn Joon Gija, ki bi moral voditi delegacijo južnokorejskih študentov med srečanjem, ki bi moralo biti predvčerajšnjim s severnokorejskimi študenti.
Že citirani študentski voditelj je še rekel, da gibanje nima zaupanja v vlado Roo Tae Wuja in da ga je razočaral oportunizem opozicije. A študenti se ne čutijo kot narodni voditelji. Njihova naloga je samo izpostavljati najpomembnejše probleme, kot je, na primer, združitev obeh Korej.
Na sliki (telefoto AP); prizori zadnjih spopadov med študenti in policijo
Na Hrvaškem milijardni posli z oddajanjem sob
KARLOVAC — Magistralna cesta med Karlovcem in Plitvičkimi ]ez velja za eno od največjih turisticn privlačnosti Hrvaške. Pokrajina p vablja na tisoče gostov, zlasti iz tuj11} ' ki na tem področju tudi prenočuje]^ Baje je bilo od začetka letošnje tur tične sezone kar 50 tisoč nočitev.
Krajevne turistične agencije, na p vem mestu turistični delavci Kvarn Expresa, pa o zadevi ne vedo tako r koč ničesar. V Karlovcu so namreč času turističnega eksodusa redno Pr' javili svoje goste le trije ali štirje^ z sebniki, in to je tudi vse. Toda ze predmestju Karlovca je mogoče zasl diti številne napise, ki opozarjajo n gostoljubnost prebivalstva. Govori se tudi, da so te sobe skozi vse pOvle^ stalno zasedene, v njih so namreč n meščeni zlasti tujci. Turistični delavc^ ki se sicer za govorice ne zmenijo v liko, pa računajo, da se s takim poslom prilije v žepe zasebnikov okoli 5 mit jonov dolarjev letno.
Hrvaška gospodarska zbornica J zato uvedla nadzorstvo nad takimi za sebniki, ki v skrajnem primeru Prizn®’ jo, da imajo v svojih hišah res g?st ' da pa so to (devizni) sorodniki, prijat Iji ali stari znanci. Globe tudi niso za' nemarljive, vendar so malenkost v prl' merjavi z zaslužkom. Kljub polni zase denosti pa na pročeljih hiš kraljuj6] napisi »Zimmer frei«, ki so že posta simbol tihega zasebnega biznisa.
S
Liparski devici Mariji ukradli dragocene uhane
LIPARI —S kipa device Marije Ma-donna della catena v istoimenski cerkvi na Liparih so neznanci ukradli dragocene uhane. Kdaj je do kraje prišlo, za zdaj še niso uspeli odkriti.
Izredno stare uhane z dragulji neprecenljive vrednosti je cerkvi poklonila družina liparskih izseljencev v Združene države Amerike.
Vse kaže, da so tatvino izvedli pravi profesionalci, ki so se dalj časa pripravljali na krajo. Da bi pridobili na času in čim bolj zavlekli odkritje kraje, so izdelali popolno kopijo uhanov in jih zamenjali s pravimi, prav tako pa se niso dotaknili zlate ogrlice, ki jo ima liparska devica Marija okrog vratu.
Obujanje rock spominov
Obletnica smrti rock zvezdnika Elvisa Presleya je ponovno privabila v Mem-phis na tisoče nostalgikov, ki jim je za sporočila svojemu idolu na voljo tudi »spominski zid«	>	(Telefoto AP)
Že prihodnji mesec v obtok bankovec po 50.000 dinarjev
BEOGRAD — V začetku septembra bo prišel v obtok bankovec za 50.000 dinarjev, napovedan že pred dvema letoma, je izjavil generalni direktor trezorja Narodne banke Jugoslavije Velimir Drecun. Osnovni razlog za emitiranje novega bankovca visoke nominalne vrednosti je nujnost, da bi rešili težave v gotovinskem plačevanju, ki jih povzroča visoka inflacija.
Da bi odpravili že kronične težave, se je pred dvema letoma začel postopek za izdajo novih apoenov po deset, dvajset in 50.000 dinarjev. Računali so, da bodo ti bankovci, ki so imeli tedaj visoko nominalno vrednost, za polovico zmanjšali količino bankovcev v prometu, zmanjšali stroške in ustvarili normalne možnosti za poslovanje, toda
gospodarska gibanja, ki so se nadalj6' vala lani in letos, so demantirala prl' čakovanja, ker se je na ognju inflacij vrednost dinarja prehitro topila.
Kupna moč kovancev upada, strošk njihove izdelave pa naraščajo, zarao tega so prišli v nesmiselen položaj, o s stroški izdelave enega kovanega oj' narja večkrat presegajo njegovo nom1'
nalno vrednost.
Za ponazoritev: en dnevni časopis, ki stane 500 dinarjev, stane izraženo ^ ceni surovine za izdelavo tega denar] več kakor 8.000 dinarjev. Zaradi teg je postalo zbiranje kovancev donose posel, saj se tako pride do zelo P°cenv surovine, ki jo je mogoče izkoristiti razne komercialne namene, (dn)
Temnopolti podjetniki rušijo mit apartheida?
JOHANNESBURG — Javnost je redno obveščena o tem, kar se neprijetnega dogaja v Južni Afriki, pa vendar kaže, da se tudi tam stvari počasi spreminjajo. Tiskovne agencije so namreč posredovale dopis o uspehih tako imenovanih »buppies«, ki so temnopolta verzija že slavnih »yuppi-esv. Gre za mlade, uspešne, bogate, predvsem pa študirane predstavnike črnske večine, skratka za ljudi, ki so si znali urediti nadvse elitno življenje v zakotni domovini apartheida.
V glavnem so to bančniki, gospodarski izvedenci, lastniki podjetij za marketing in si lahko privoščijo luksuzna stanovanja, velike nemške avtomobile ter krznene plašče in dragulje za svoje cenjene soproge.
Belcem niso posebno všeč, ne morejo pa se jim upreti ali jim kakorkoli škoditi, ker v Južni Afriki dejansko primanjkuje visoko sprecializiranega osebja, iz leta v leto pa narašča števi-
lo temnopoltih domačinov, ki so uspešno zaključili študije v tujini.
Res je tudi, da imajo »buppies« veliko težav v sami sredi črnih sobratov. Črnci, ki se v pločevinastih barakah borijo proti vsakodnevnemu nasilju južnoafriške policije, trdijo, da so njihovi elegantni bratje pozabili na atavične težave preganjanega naroda. Nekateri so celo prepričani, da so »buppies« nepremostljiva ovira v boju proti apartheidu.
Bogataši s temno kožo pa trdijo, da to sploh ne drži, saj jim je prav z osebnimi uspehi in s prisluženim denarjem uspelo uničiti nekaj globoko zakoreninjenih mitov. Črnci v Yves Saint-Laurentovih oblekah srkajo long drinke v najelegantnejših johan-nesburških barih, že trideset temnopoltih (in petičnih) družin pa se je vselilo v Bryanston, ki še vedno velja za najbolj elitni mestni predel prestolnice apartheida.
Z visokimi denarnimi nagradami proti sardinskim ugrabiteljem
CAGLIARI — Sardinija se bo enotno in z vsemi silami skušala upreti bandam ugrabiteljev, ki delujejo na tem področju. To je včeraj poudaril tudi predsednik sardinske deželne vlade Mario Melis, ki je predlagal, da se v boju proti organiziranemu kriminalu na otoku uporabijo vsa sredstva, predlagal pa je tudi dodelitev visokih finančnih nagrad tistim, ki bi posredovali koristne informacije za aretacijo pripadnikov posameznih kriminalnih in ugrabiteljskih band.
Vse kaže, da na Sardiniji delujeta dve bandi. Prva naj bi imela na vesti ugrabitev Giulia De Angelisa, ki je že dobra dva meseca v rokah kriminalcev. Ti so se pred kratkim "izkazali" z
izredno krutostjo, ko so ugrabljencu odrezali del ušesa in ga poslali njegovi družini, da bi tako izsilili takojšnje plačilo odškodnine. Druga banda, ki naj bi bila sestavljena izključno iz sardinskih kriminalcev, pa je v nedeljo ugrabila 27-letnega farmacevta Michelangela Mundula iz Dorgalija (Nuo-ro). Kriminalci se doslej družini ugrabljenca še niso javili.
Po mnenju Melisa je skrajni čas, da se organiziran kriminal na otoku zatre. Pri tem bi morala po njegovem vidnejšo vlogo kot doslej imeti deželna uprava, ves boj pa bo po Meliso-vem mnenju zaman, če ne bodo v njem poleg vseh ustanov in sil javnega reda sodelovali tudi prebivalci Sardinije.
Najlepše so tri Tržačanke
GRADEŽ — Kar tri Tržačanke so bile v nedeljo zvečer v Gradežu proglašene za najlepša dekleta Furlanije-Julijske krajine. Deželno žensko lepoto bodo tri dekleta v začetku septembra zastopala na tekmovanju za mis Italije v Salsomaggioreju. Na prvo mesto se je povzpela 20-letna študentka prvega letnika filozofske fakultete Romana Turina, ob njej pa sta bili izvoljeni prav tako 20-letna Maria Pettner in 19-letna Roberta Casson.
Proglasitev je bila v nedeljo zvečer v Parku rož, potem ko so dekleta de-filirala v kopalkah, v dolgih ter v poročnih oblekah, med daljšo glasbeno prireditvijo, na kateri sta nastopili znani pevki in igralki Amanda Lear in Patty Pravo ter komik Pippo Franco.
Kako je prišlo do proglasitve treh Tržačank v precej ostri konkurenci 41 deklet, ki so v Gradež prišla iz vse dežele? Dekleta so bila izbrana v raznih diskotekah ter na drugih plesiščih. Izbirala jih je skupina ljudi, ki jih vodi videmski menežer Spartaco Vidon, ki se s tem ukvarja že dolgo vrsto let. V Gradežu je dekleta ocenjevala komisija, v kateri so bili pretežno novinarji iz vse dežele. Na prvi pogled je bila izbira težka. Kmalu pa, potem kb so dekleta odgovarjala na vprašanja, ki so jim bila postavljena, se je pokazalo, da bo marsikatera med njimi izločena. Še bolj je to prišlo do izraza na prvem mimohodu v kopalnih oblekah pred zbrano žirijo. Cela vrsta tekmovalk je bila izločena. Člani žirije so si v svoje beležnice zapisovali ocene, kot da bi šlo za kako profesorsko ocenjevanje. Sledil je še dodatni posvet, potem pa je odločitev padla. Tržaška dekleta so še enkrat pokazala, da je pri njih lepota doma ter da se na takih tekmovanjih znajo bolje odrezati kot tista iz drugih krajev dežele.
Zmagovalka, Romana Turina, je članom žirije povedala, da si želi postati docent filozofije na univerzi, vendar ne pri nas, marveč v Nemčiji, saj je njen fant Nemec. Sicer pa nam
Tri najlepša dekleta iz Furlanije-Julijske krajine
je po izvolitvi prišepetala, da bi se zmaga, še posebej če bo še ka)Cgrri zadovoljila tudi s poklicom mane- datm uspen prišel v vsedrzavi . e kenke ali kaj podobnega, če bi ji kdo merilu, pa lahko spremeni živi]61 J to ponudil. Na zmago sicer niti po- sanje mladega dekleta, misli
zmago sicer niti pc ila ni, nam je povedala. Taksn
M-