Tt
Leto
M ... m m m
T {UU/vUB.
XII., štev« 87
LJubljana, četrtek 16. aprila 1931
Cena 2 Din
U pravu lStvo: Ljubljana, Knafljeva ■ olica 5. — Telefon št 3122, 3123,
3124. 3125. 3126. fnscratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova nL 3. — Tel 3492 tn2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefon St 190. Račun' pri pošt ček. zavodih: Ljub* ljana St 11.842 Praha čislo 7R1S0 Wien 5t 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, sa inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Lfobljan«: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te*
lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
Poskusi za koncentracijsko vlado v Avstriji
Krščanski socialci vabijo socialiste v vlado — Vlada vseh strank na] bi izvedla velikopotezno politično in gospodarsko sanacijo republike
Dunaj, 15. aprHa. g. Že pred velikonočnimi prazniki so se razširile v političnih krogih govorice, da se pripravljajo dalekosežne izpremembe v notranje političnem življenju. Krščanski socialci, ki imajo sedaj vlado, so prišli do prepričanja, da samo v koaliciji z vete nem ci ne morejo obvladati vseh težav. ki se pojavljajo na gospodarskem in finančnem polju in da se ne da trajno briškirati tako močne opozicije, kakor jo predstavljajo v avstrijskem parlamenta m em življenju socialni demokratje. Te govorice so se vedno bolj zgošče-vale, dokler se-sjaj tudi v oficijelnih krogih niso potrdili resničnosti teh informacij. Zvezni kancelar dr. Ender se je odločil, pozvati socialne demokrate k sodelovanj« v vladi. Neposredni povod za ta korak je dala demisiia ministra za socialno politiko dr. Rescha. Dr. Ender hoče izvesti nekako vlado narodne koncentracije in pozvati k sodelovanju vse stranke. Taka vlada naj bi si postavila velikopotezen sanacijski pro-
gram, ki bi ga, naslanjajoč se na slož-nost parlamenta, lahko izvedla brez vsakih notranje-političnih ovir.
Za primer, da b5 socialni demokrati to ponudbo odklonili, je dr. Ender odločen podati ostavko vlade in prepustiti odločitev predsedniku republike. Kako stališče bodo k temu predlogu zavzeli socialni demokratje, za enkrat še ni znano. Zdi pa se, da se tudi v njihovih vrstah po dolgoletni opoziciji proti krščanskim socialcem pojavlja nekaka politična utrujenost ter da si tudi že sami žele mirnejšega poltiičnega življenja. V ostalem pa so gospodarske in politične razmere v Avstriji take, da grozi katastrofalna kriza na vseh poljih, če med strankami ne bo prišlo do sporazuma m složnega dela za konsolidacijo prilik v državi. V političnih krogih ne prikrivajo, da se zbirajo nad avstrijsko republiko temni oblaki, ki zadajejo resno skrb za bodočnost. Zato pričakujejo, da bo korak dr. Enderja naletel pri vseh strankah na ugoden odmev.
Usoden dan za Macdonaldovo vlado
Jutri se bo v spodnji zbornici vršilo odločilno glasovanje o konzervativnem predlogu nezaupnice vlad!
London, 15. aprfla. Glavno zanimanje političnih krogov je posvečeno jutrišnji seji spodnje zbornice, na kateri se bo vršilo glasovanje o konservativnem predlogu nezaupnice vladi. V političnih krogih smatrajo, da bo to glasovanje odločilno za radalnja obstoi delavske vlade. Delavska stranka se tega tudi dobro zaveda in je zaradi tega mobilizirala vse svoje poslan-
ce, da bi ne ostala v manjSini, ker more tudi v najboljšem primeru doseči It Prav neznatno večino. V glavnem je izid glasovanja odvisen od stališča, ki ga bodo zavzeli liberalci. Liberalna stranka pa se doslej še ni odločila in bo uravnala svoje stališče po tem, kako bo vlada odgovorila na interpelacijo glede ukrepov za onrlienje brezposelnosti
Obnova pomorskih pogajanj med Francijo in
Italijo
Nove instrukcije francoski delegaciji za redakcijo pomorskega spora-
- Konferenca že dela
zuma -
London, 15. aprila. AA. Italijanski, fran* eoski in angleški pomorski strokovnjaki so obnovili dek za redakcijo trajnega pomor* skega sporazuma.
Pariz, 15. aprila. AA. Pri predsedniku vlade Lavalu je bila danes seja, ki so 6e je udeležili zunanji minister Briand, g. Tardieu, kot namestnik mornariškega mi* nistra, ki potuje po Afriki, dalje državni
podtajnik za državna vprašanja Francois Pooet, admiral Violet in načelnik na Quai d' Orsayu Massigli. Konferenca je določila instrukcije francoskim delegatom v Lon* donu, kjer se bo končno redigiralo besedilo pomorske pogodbe. Definitivni odgovor francoskih strokovnjakov ne bo predan, dokler se mornariški minister Dumesnil ne vrne iz Afrike.
Ministrski predsednik lahno obolel
Beograd, 15. aprila. AA. Zaradi lahkega prehlada ostane na zdravniški nasvet predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič nekaj dni doma.
Povratek ministra Šibenika
Eleograd, 15. aprila AA. Danes dopoldne je prispel iz Koprivnice dr. Stanko šibe nik, ki je tam prebil velikonočne praznike.
Povratek poslanika dr. Kramerja v Prago
Praga, 15. aprila h. Jugoslovenski poslanik dr. Kramer se je davi vrnil v Prago ter je zopet prevzel svoje posle.
Preprečen zločin v Nišu
Beograd, 15. aprila. AA, S pristojnega mesta smo dobili naslednje poročilo:
Dne 10. aprila t. L ob 17.50 so našli v vestibulu železniške postaje v Nišu blizu blagajne med dvema avtomatoma v tam puščeni kmečki torbi pripravljeno razstrelilo v dveh zaprtih škatlah s priklopnimi urami. Razstrelivo je bilo puščeno tam v zločinski nameri.
Oblasti so takoj uvedle preiskavo in za* cele zasledovati zločince, od katerih je bil eden prijet v potniškem vlaku, ko se ie vozil proti Cariibrodu. Aretiranec je pri* znal dejanje, ki ga je napravil v zločinski nameri z dvema drugima zločincema, ki ju oblastva še iščejo. Zločinec je priznal, da so vsi trije skrivaj prišli preko meje iz Bolgarije 7. t m. po raznih potih ter se sestali v Nisu m postavili v poslopju po* staje razstrelivo, ki je bilo najdeno. Zašli* sevanje in preiskava se nadaljujeta.
Vofnf akademik! odhajajo na praktične vežbe
Beograd, 15. aprila p. Danes dopoldne je odšel 56. razred vojne akademije na 6 -mesečne praktične vežbe. Ob tej priliki se je vršila na Banjici lepa vojaška svečanost. Upravnik vojne akademije, bivši ljubljanski divizionar general Sava Trip-kovič, je imel na gojence vojne akademije lep nagovor, nakar se je vršila revija čet.
Spieimaim na Sušaku
Sušak, 15. aprila n. V snočnji simultanki, ki jo je igral šahovski mojster Spiel-mann s tukajšnjimi šahisti, je zmagal v 21 partijah, remiziral v 12 partijah, izgubil pa v treh.
Mednarodna železniška unija
Beograd, 15. aprila. A A. Letošnje redno zasedanje mednarodne železniške unije bo v Lizboni od 20. aprila do 2. maja. Na dnevne mredu tega zasedanja, ki mu je na* men proučiti načine, kako naj se izboljša promet, so tehnična, komercijalna in pro« metna vprašanja. Naše železnice bodo za« stopali tile delegati: Generalni direktor dr* žavnih železnic Dimitrije Šreplovič, načel« nik strojnega oddelka Milan Jojič, šef elek« trotehničnega oddelka Dragan Tvkovid. šef transportnega oddelka dr. Majzis in refe« rent centrale za razdeljevanje vagonov Jo« sip Dolinar.
Kriza argentinske vlade
Buenos Aires, 15 aprila. AA. Argentin«
ski finančni minister Saradi je podal ostav« ko. Predsednik Uriburu demisije ni spre« jel. Nato sta tudi minister zunanjih zadev in minister za gradnje podala ostavko z namenom, da omogočita Uriburu rekon* štrukcijo koncentracijske vlade.
Požar v ameriškem poslaništvu v Berlinu
Berlin, 15. aprila. AA. V palači Bliicher, kjer se je nastanilo poslaništvo ameriških Zedinjenih držav, je izbruhnil velik požar. Palačo je šele pred kratkim kupila ameri* ška vlada, ker se poslaništvo še ni preseli« lo, niso zgoreli važni papirji Vendar je materijalna škoda zelo velika, ker je zgo« rela dragocena oprema in mnogo zgodo* vinskih sJik. Boje se, da je palača tako poškodovana, da je ne bodo mogli več po« praviti. Na mesto požara so prihitele vse razpoložljive požarne brambe. Kako je iz« bruhnil požar, se ne ve. Stražnik je dejal, da je bilo pred ognjem več močnih eks« plozij.
Kdo bo naslednik dr. Engftša
Praga, 15. aprila h. Glede demisije finančnega ministra dr. Engliša ni nastopila nobena bistvena izprememba. Nekatere politične stranke so vložile protest proti nameravanemu imenovanju guvernerja poštne hranilnice dr. Trapla za finančnega ministra. Kdo bo naslednik dr. Engliša, še ni znano.
Kongres trafikantov
Beograd, 15. aprila AA. Kongres zveze prodajalcev tobaka kraljevine Jugoslavije bo v Beogradu 19 t. m. ob 15. v prostorih pivnice Takov. Prometni minister je udeležencem kongresa dovolil 25 % popusta na želeaajicL
PO ODSTOPU KRALJA ALFONZA
v Londona in Pariza — Komunisti hujskajo delavstvo in izzivajo izgrede — Odhod kraljevske rodbine
London, 15. aprila, d. Vesti o spremembi režima v Španiji so sprejeli v Angliji s precejšnjim vznemirjenjem, ker dvomijo, da bi bile španske politične stranke dovolj disciplinirane in močne, da bi lahko jamčile za konsolidacijo države pod republikanskim režimom. Pri tem opozarjajo ne le na dogodke iz španske zgodovine, temveč tudi na najnovejši politični razvoj po odhodu Pri-ma de Rivere, ko ie nediscipliniranost političnih strank pehala državo iz krize v krizo. Zato se v angleški politični javnosti bojijo, da se bodo politični boji v Španiji po odhodu kralja Alfonza še poostrili, in prorokujejo Španiji dobo hudih domačih spopadov. K temu opozarjajo še na komuniste, ki bodo gotovo skušali izrabiti novi položaj za svoje prevratne namene. Značilno za presojo španskih dogodkov je, da je španska peseta na borzi občutno padla.
Pariz, 15. aprila, d. Francoska sodba o dogodkih v Španiji se zrcali skoro v vseh današnjih listih, ki pišejo zelo re-rezervirano in ne prikrivajo skrbi za nadaljnji razvoj. Desničarski listi več ali manj jasno izražajo bojazen, da španske razmere niso zrele za republiko in da bo odstopu kralja Alfonza sledila doba hudih preizkušenj za Španijo. Momentano ji grozi največja opas-nost od komunistov, ki že povsod skušajo sejati nemir in zmedo ter povzročati nerede. Listi namigujejo, da bi bilo za Španijo vendarle bolje, ako bi ostala monarhija, in vsi brez izjeme, tudi levičarski, pišejo o kralju Alfonzu z največjo simpatijo, pri čemer zlasti poudarjajo njegove zasluge, ki si jih je priboril za človeštvo s svojim humanitarnim delom med svetovno vojno.
Odhod kralja m njegove rodbine
London, 15. aprila AA. Reuter poroča iz Madrida, da je kralj Alfonz v spremstvu infanta Alfonza in vojvode Mirande prispel v Cartageno davi ob 4., kjer se je takoj vkrcal na križarko »Principe Alfonso«.
Kraljica z otroci je odpotovala v Irun, mesto na francosko-španski meji.
Madrid, 15. aprila, d. Davi zgodaj Je prispel kralj Alfons v Cartageno, kjer se je takoj ukrcal na križarko Principe Alfonso«, ki je odplula proti Angliji. Kraljevska rodbina se je odpeljala iz Madrida danes dopoldne s posebnim vlakom v Irun. Spremljal jo je delegat španske republike Miguel Maura, sin vojvode Maura, ki jamči za njeno varnost.
Ko se je kralj Alfonz ukrcal, je več ljudi zaklicalo »Živijo kralj!« Kralj jim je odgovoril: »Naj živi Španija!« Izgledal je zelo utrujen.
Madrid, 15. aprila, g. O odhodu kraljevske rodbine se doznavajo naslednje podrobnosti: Nova vlada je na svoji prvi seji sklenila, da za vsako ceno ohrani re din mir ter zaščiti življenje vseh članov kraljevske rodbine. Da pa bi se preprečili vsi incidenti, je bilo dogovorjeno, da odpotuje kraljevska rodbina v dveh skupinah. Najprej je odpotoval kralj; odpeljal se je s svojim spremstvom z avtomobilom proti Car-tageni ob 9. zvečer. Bivša dvorna straža, i je do nadaljnjega ostala na svojem mestu, mu je ob odhodu izkazala vse vladarske časti. Kralj se je danes ob 5. zjutraj ukrcal v Cartageni na vojno ladjo. Ko je ladja krenila od obale, je stal kralj na krovu in zaklical zbrani množici: »Naj živi Španija!«
Kraljica z ostalimi člani kraljeve rodbine je odpotovala šele danes dopoldne ob 11. s posebnim dvornim vlakom. Vlak sam in vsa proga sta bila dobro zastražena.
Komentarji francoskih in angleških listov
Pariz, 15. aprila. M. Francoski tisk obširno poroča in piše o včerajšnjem prevratu v Španiji. Skoro vsi listi objavljajo toplo pisane članke o kralju Alfonzu, kl Je bil v Franciji zelo popularen. Glede nadaljnje usode španske republike pa so listi precej pesimistični in spominjajo na prvi poskus 1. 1873, ko je bila prav tako poglašeoa republika, ki pa se nI mogla dolgo držati. Zato in zaradi izkušenj s Portugalsko gleda francoska javnost tudi sedaj s precejšnjo nezaupnostjo na nadaljnji razvoj dogodkov v Španiji.
»Journal« se v daljšem članku bavi z varnostjo izprememb v Španiji ter naglaša, da je prostovoljna abdiikacija kralja Alfonza pustila odprto možnost, da se zopet vrne na španski prestol, če se republikanski eksperiment ne bo obnesel. List Izraža le-ljo, da bi ohranil novi španski režim enako prijateljske odnošaje do Francije, kakor so vladali med obema državama do sedaj. »Fi-garo« piše zelo simpatično o kralju Alfonzu in se spominja njegovega dela v času svetovne vodne, ko je mnogo storil za olajšanje
usode ujetnikov in posredoval med bojujo-čiimi se državami ter tako omogočil stike med svojci in ujetniki »Matin« piše dokaj rezervirano in izraža bojazen, da bo republikanski pokret v španiiij zavedel državo v boljševizem, česar ne bi mogli dopustiti Francija in Anglija,
Kakor poročajo iz Londona, objavljajo tudi angleški listi ošbirna poročila o Iz-premembah v Španiji in razpravljajo zlasti o bodočih odnošajih med Anglijo ln špansko republiko. >Daily Telegraph« izraža upanje, da bo republikanska vlada nadaljevala politiko prijateljstva do Francije in Anglije, dočim je mnenja, da se odnošaji med Italijo in Španijo ne bodo mnogo izboljšali in smatra za zelo verjetno, da se bo republikanska Španija pridružila stališču Fran-oije.
London. 15. aprila č. Vsi listi pišejo z nai večjimi simpatijami o odstopivšem kra-Alfonzu. Bodočnost Španije presojaio precej pesimistično. Tako pišejo »Times«, da ie kralj Alfonz v mnogih težkih trenutkih preprečil Španiji državljansko vojno in na zadnje tudi sebe žrtvoval v korist naroda. Organ delavske stranke »Daily Herald« pravi o Španiji čisto odločno: »Španska republika bo morala pokazati, da je vredna svojega obstoja.«
Komunisti so že na delu
Pariz. 15. aprila «g. Zadnje vesti, ki prihajajo iz Španije, že potrjujejo pesimizem francoskih listov, ki so sprejeli vest o včerajšnjem prevratu v Španiji z nezaupanjem v bodočnost republike. Tako v Madridu kakor v pro-vincialnih mestih skušajo izkoristiti nastali položaj komunisti, ki se ne zadovoljujejo s proglasitvijo demokratske republike, marveč zahtevajo pro-klamacijo sovjetskega režima.
Prvo akcijo so začeli komunisti že snoči v Barceloni, kjer so proglasili 24-urno splošno stavko in se skušali polastiti oblasti. Ko se jim to ni posrečilo, so z vznemirljivimi vestmi na-hujskali neorientirane množice in začeli napadati državne urade. Najprej so se vrgli na jetnišnico ter izpustili iz zaporov ne samo politične jetnike, marveč tudi vse navadne zločince. Liberalci in republikanci so spoznali nevarnost, ki jo predstavlja ta komunistična akcija ter so se komunističnim tolpam postavili v bran. General Lo-pez, ki se je mudil v Barceloni, je hotel kot najvišji oficir prevzeti poveljstvo nad posadko, toda vojaštvo se rau je uprlo, izjavljajoč, da se pokori samo republikanski vladi v Madridu. Komunisti so med tem zgradili po ulicah barikade in začeli streljati na nasprotnike. Prišlo je do krvave ulične bitke, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Po dosedanjih vesteh je bilo 20 ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Šele proti jutru je prišlo iz Madrida povelje, da se barcelonska garnizija podredi generalu Lopezu Vojaštvo je nato napravilo red in razgnalo komunistične demonstrante. Položaj pa je kljub temu skrajno napet in komunisti napenjajo vse sile, da bi dosegli svoj namen. Sli-čni dogodki se po poročilih iz Madrida odigravajo tudi po drugih mestih. V Madridu samem je vlada, ki ji je vojaštvo brezpogojno pokorno, hitro vzpostavila red. Če ne bo prišlo do miru, namerava vlada proglasiti nad vso Španijo obsedno stanje.
Madrid, 15. aprila, d. Skoro celo noč so hodile po mestu povorke z rdečeru-menimi republikanskimi zastavami. Trgi so bili razsvetljeni z reflektorji. Po polnoči so izpustili na povelje nove vlade vse politične ujetnike. Poveljnik Ma-cia je zagotovil Zamori, da se Katalo-
nija ne bo odtrgala in da bo ostala ne-razdružljiv del španske republike.
Madrid, 15. aprila, g. Položaj v Barceloni postaja vedno bolj kritičen. Sindikalisti razvijajo silno propagando in hujskajo množice k nemirom. Zaradi tega je vlada zvečer proglasiia nad Barcelono obsedno stanje.
Pomotoma oproščeni zločinci
Pariz, 15. aprila. A A. Havas poroča iz Barcelone, da je ponoči nekoliko tisoč lju* di prišlo pred zapore in zahtevalo, neve* doč za odredbo polkovnika Macie, da se spustijo na svobodo politični jetniki, naj se takoj osvobodijo vsi kaznenci, ki se nahajajo iz političnih deliktov v zaporu. Ker upravnik nara-rjo nI mogel ugoditi tej zahtevi, ker so bili politični jetniki že iz* puščeni, je bil prisiljen izpustiti vse jetrn« ke, da zabrani prelivanje krvi. Tako je bi* lo izpuščenih mnogo nevarnih zločincev. Isto se je ponovilo tudi pred ženskim zapo* rom, kjer so množice uničile antropome« trični oddelek.
Zunanjepolitična preorfentacija
London, 15. aprila, g. »Daily Telegraph« meni, da bo imel prevrat v Španiji tudi dalekosežne zunanjepolitične posledice. Voditelji republikanskega pokreta so kot emigranti dolgo časa živeli v Franciji ter so navezali s francoskimi levičarskimi krogi tesne stike. Zato je pričakovati, da bo republikanska Španija v bodoče v vseh mednarodnih vprašanjih na strani Francije. Računati je treba tudi s tem, da bo Španija temeljito revidirala svoje stališče do Italije. Za časa diktature P rima de Rivere Je prišlo do intimnih zvez med Španijo m fašistično Italijo. Republikanska Španija bo te zveze po vsej priliki prekinila.
Izpopolnitev vlade
Madrid. 15. aorfla AA. Nova španska vlada je izdala objavo, da bodo stranke. so sodelovale pri uvedbi republikanskega režima v ŠipanJS. vzdržale medsebojno disciplino tudi v bodoče. Vlada se bo izpopolnila s tremi državnimi pod tajnika. Rafael Sancbez Gnerra ie imenovan za državnega podtainilka v predsedstvu vlade. Manne* Rosario GaJlarAc za državnega podtainflka v ministrstvu za pravosodje, Gorton Ordar pa v ministrstvu za gradnje. Rduardo Or-teg Gasset ie imenovan za civilnega s?o-vernerja mesta Madrid.
Monarhisti račtmafo s kraljevim povratkotn
Madrid, 15. aprila, g. Monaririsfi ss nikakor ne morejo sprijazniti z novo nastalim položajem. Njihovi Ksti so izšli danes v zel« omejenem obsegu in se omejujejo zgolj na poročanje golih dejstev brez vsakih komentarjev. V monarhistiSnih krogih se uporno zatrjuje, da kralj Alfonz ni odstopil niti se m odrekel prestolu zase, še manj za svojo dinastijo, marveč, da je po nasvetu svojih prijateljskih svetovalcev za nekaj časa odpotoval v inozemstvo. Ce bodo narhisti pri parlamentarnih volitvah dobili večino, na kar trdno verujejo, ga bodo takoj pozvali, naj se zopet vrne-
Novi poslaniki
Pariz, 15. aprila. AA. Havas poroča is Madrida: Santiago Alba bo imenovan za veleposlanika v Parizu, Terez de Ajala za veleposlanika v Londonu, Orteg de Gaset pa v Berlinu.
SporočHo papežu
Vatfkan, 15. aprila, s. Vest o abdikaerfi
kralja Alfonza je bila sporočena papežu od španskega poslanika ter je napravila na Sv. očeta zelo globok vtis. Čeprav se Sveta stolica ne vmešava v notranje zade« ve tujih držav, je vendarle odstop kaitoli« Skega in pa<peštvu vdanega monarha po« vzročila veliko bol. Vatikanski krogi p® zelo simpatično komentirajo odločitev kra« lja. da je z viteško gesto preprečil preli* vanje krvi.
Poset glavnega tajnika DN v Berlinu
Stopil bo v stike z nemškim zunanjim ministrom, ki bo predsedoval majskemu zasedanju sveta Društva narodov
Berlin, 15. aprila. AA. Sir Eric Drum« mond je najavil svoj prihod v Berlin za 23. april. Ta obisk je bil določen že pred delj časom. Sir Drummond hoče še pred zasedanjem Sveta Društva narodov čuti mišljenje zunanjega mimstra dr. Curtiusa, ki bo predsedoval temu zasedanju. Cur* tius je bil na vrsti že na prejšnjem zase« danju, vendar takrat ni hotel predsedo* vati, ker je bila na dnevnem redu nemška pritožba proti dogodkom v poljski Gornji Sleziji.
2eneva, 15. aprila. AA. Sir Eric Drum* mond je obvestil delegacije Društva na« rodov v vsebini predloga angleške vlade, naj 6e vprašanje avstrijskomemške carin* ske pogodbe stavi na dnevni red majskega zasedanja Sveta Društva narodov. V tem predlogu opozarja britanska vlada na to, da se je že z več strani izrazila sumnja. da dunajski protokol ni v skiadu z odredbami ženevskega protokola iz oktobra 1928. Za« to želi angleška vlada o tej 6tvari čimprej priti na jasno.
Na dnevnem redu majskega zasedanja Sveta Društvi narodov bo razen avstrijsko* nemškega carinskega sporazuma tudi ve« lika debata o delovanju evropske komisije. Nemška vlada je poslala generalnemu taj* niku evropske komisije siru Ericu Drum«
mondu noto, v kateri predlaga, naj komi« sija prouči položaj, ki je nastal po ne« uspehu ženevske carinske konvencije in s sedanjo carinsko zmešnjavo v Evropi. Nemčija bo dala evropskemu odboru vsa pojasnila o avstrijsko=nemškem carinskem sporazumu. __
Položaj na Portugalskem
Berlin, 15. aprila. AA. Po poročilu iz Lizbone je politična napetost na Portugalskem popustila. Vlada je obvladala položaj in je pridobila vse čete na svojo stran. Varnostni ukrepi, ki so bili izdani za Lizbono, bodo razveljavljeni. Vlada je zavzela važna križišča na deželi in jih zasedla z vojaštvom. Bkšpedicija proti revolucijonar-cem na Madeiri in na Azorskih otokih Je fe prispela v Madeiro. Čete 90 začele prodirati proti upornikom, vendar vlada zaenkrat ie ni izdala podrobnih poročil e teh akcijah.
Raziskovalec Afrike dr. Krabbes umrl
Berttn, 15. aprila AA V 74. letu je umri znani nemški raziskovalec Afrike do Krabbes.
Razočarani južnotirolski Nemci
Avstrijsko-italijanska prijateljska pogodba ni prinesla
II« II«	1 *V •	V| •	, »V» •	f.
obljubljenega olajšanja nemški manjšini v Italiji
Nnomost, 15- aprila, r. Organ južnotirol-skib emigrantov »Siidtiroler Volksschutz< 6e bavi v svoji zadnji številki z odnošaji med Italijo in Avstrijo po sklenitvi prijateljske pogodbe, od katere so si Nemci mnogo obetali. Med drugim piše list:
»Februarja 1930 je bila sklenjena prijateljska pogodba med Avstrijo in Italijo. Ze takrat smo sprejeli to »prijateljstvo« z zelo mešanimi občutki ter smo. kolikor se je to sploh dalo in smelo, nastopali proti pogodbi. Tirolski poslanci so se ob priliki glasovanja o tej pogodbi v znak protesta odstranili iz parlamentarne dvorane. Mnogi pa, med njimi celo narodno - obrambne organizacije, so pričakovali, da bodo po sklenitvi ie pogodbe napočili za naše rojake na Južnem Tirolskem boljši časi, tem bolj, ker se ie iz okolice takratnega zveznega kancelarja (dr. Schobra) namigavalo, da je Mussolini obljubil za Južno Tirolsko dalekosežne olajšave in pristal na koncesije, ki bi res mnogo pomenile. Zahteval je le leto dni potrpljenja, ker se ne da vse to izvesti preko noči. Naše narodno - obrambne organizacije so se pokorile želji vlade in mirno čakale, kdaj bo Mussolini izpolnil svoje obljube. Tako smo izgubili celo leto. Izkazalo se je namreč, da je Mussolini Avstrijce zopet enkrat lepo potegnil, kajti do danes se v Južni Tirolski ne le ni nič spremenilo, marveč le še poslabšalo. »Prijateljstvo« z Italijo je prineslo Nemcem v Južni Tirolski le kupo novega gorja. Italija ce samo ovira vsak kulturni razvoj strnjene nemške manjšine, marveč sploh prepoveduje vsako nemško besedo. Bolcanska odvetniška zbornica je prejela dopis, v katerem se grozi vsem odvetnikom, ki se bodo
v privatnem razgovoru posluževali drugega kakor italijanskega jezika, z najstrožjimi posledicami.
Kako cinično prezirajo Italijani »prijateljsko« pogodbo, dokazuje tudi ponovna aretacija bivšega tirolskega poslanca in tajnika ljudske stranke Mihaela Malferthel-nerja iz Bolcana. Od leta 1025. je bil Mal-fertheiner, ki je že 60 let star in oče številne družine, že petič aretiran. Skoro leto dni je prebil v italijanskih ječah, kadar pa je bil na prostem, je bil pod stalno policijsko kontrolo in izročen na milost in nemilost fašističnim rabljem.
Ze nad leto dni smo torej prijatelji g. Mussolinija, ki najde vedno lepe besede o reviziji mirovnih pogodb, se igračka z razorožitvijo in celo po radiju oznanja svetu svojo miroljubnost«. Toda za nemško in slovansko manjšino v Italiji ima vedno dovolj ovaduhov, bajonetov in verig! Krivič-nost mirovnih pogodb bi lahko g. Mussolini najbolje pokazal v Italiji sami.«
S posebnim oklicem v istem listu se obrača voditelj južnotirolskih emigrantov na avstrijsko in nemško javnost:
»Zavrnite vsako prijateljstvo z našimi mučilci in zatiralci! V imenu človečan-stva vas obenem tudi prosimo, da ne pozabite na to, da se je moral zagrebški nadškof dr- Bauer celo v posebnem pastirskem listu pritožiti nad tem, da uvajajo fašisti med 500.000 Jugosloveni v Italiji pravo preganjanje katoličanov, njihovega jezika in njihove duhovščine, prepovedujejo slovenske molitve in pridige, vse zato, da bi raz-narodili to no številu tako veliko manjšino.«
Program poseta nemških jndustrijcev
V dravski banovini ostanejo tri dni ter si bodo ogledali vsa važnejša industrijska podjetja, nakar posetijo ostale večje industrijske centre v
drž avi
Beograd, 15. aprila AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da se te program poti nemških jndustrijcev po naši državi izpremenil v toliko, da si nemški gostje ne bodo ogledali rudnikov. Določen je definitivno tale program:
29. aprila ob 18. dospejo nemški Industrije! na Bled„
•30. aprila obiščejo Jesenice, popoldne pa odpotujejo v LJubljano. V Ljubljani bodo Imeli v Trgovski zbornice konferenco s predstavniki gospodarskih krogov.
1.	mala si bodo ogledal! Trbovlje in cinkarno v Celju in druge industrijske kraje v Dravski banovini.
2.	maja odpotujejk) gostje v Zagreb, kamor pridejo ob 12.30. Na postaji jih bodo sprejeli predstavniki mestne občine in gospodarskih organizacij. Stopili bodo v zvezo z našimi interesenti za nabave v Nemčiji Zvečer bo svečana predstava v operi.
3 maja si bodo nemški gostje ogledali velesejem. zvečer pa se odpeljejo v Beograd.
4. maja si bodo ogledali Beograd in sc
sestali z beograjskimi gospodarstveniki.
Zvečer jim bo prirejen svečan banket.
5.	maja bo sprejem v nemškem poslaništvu. popoldne pa izlet no Dunavu.
6.	maja bo sprejem, ki ga nemškim gostom prirede predsedništvo vlade in ostala ministrstva.
7.	maia odpotujejo gosti v Sarajevo. 9. maia oa z avtomobili preko Mostarja v Primorje.
10. maja bodo v Dubrovniku, 11. maja bo
izlet na Lovčen in Cetinje,
12. maia pa Dridejo v Split.
Po poročilu našega generalnega konzulata v Diisseldorfu bo na izletu sodelovalo 20 do 30 nemških gospodarstvenikov, večinoma generalnih ravnateljev podjeti' raznih vrst nemške industrije Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja vse naše gospodarske kroge na ta izlet nemških industrijcev in jih poziva, da stopijo v zvezo z udeleženci ekskurzije. Dalje opozarja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine vse trgovske zbornice in gospodarske organizacije v naših gospodarskih centrih, katere bodo obiskali nemški industrijci, da nemške goste zainteresirajo za naše gospodarstvo.
Sodna razprava o tatvini dragocenosti v brzovlaku Zagreb-Ljubljana
Včeraj sta bila v Zagrebu glavna obtoženca obsojena na poldrugo leto
ječe, ostali obtoženci pa oproščeni
Zagreb, 15. aprila, n. Danes se je vršila pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava v senzacijonaU ni tatvini dragocenosti firme »Pretiosa«, o kateri smo svoječasno že obširneje poro« čali. Kakpr znano, so bile iz dveh kovčegov, ki sta bila odprem! jena z vlakom iz Za« greba v Ljubljano, na potu ukradene drago« cenosti v vrednosti 348.000 Din, dočim je bilo vseh dragocenosti za 2 milijona dinar« jcv. Pravim storilcem so prišl- na sled .največ po zaslugi ljubljanske policije. Mi« hael Šegota, uslužben kot kuhar v jedil« nem \pzu pri brzovlaku, je po svojem pri« hodu v Ljubljano ponujal nekemu brivcu v nakup zlato verižico. Brivec ga je poslal k draguljarju Smodeju, da presleda. iz kakšnega materijala je veriž<ca. V tem se je v Ljubljani izvedelo za tatvino in je padel sum na Šegoto. Le«ta je bil aretiran
in je izdal po vrsti vse krivce, predvsem sprevodnika Luko Dogana, ki je Šegoti po« nujal na prodaj 8 zlatih verižic. Dpgan je bil v službi na onem vlaku, s katerim 60 bile trasportirane dragocenosti v Ljubljano. Razen njega sta bila kot sokrivca prijeta tudi železniški maninulant Aleksander Pfajfer in vlakovodia Gjuro B°.ršič. Slednji pa se je ustrelil, čim se je zvedelo za tat« vino. Z Doganom in Pfajferjem so sedeli danes na zatožni kl<opi še štirje osumljen« cl, ki so kupovali dragocenosti iz te tatvi« ne. Pfajfer in Dogan sta bila obsojena vsak na poldrugo leto robije. Šegota na 1 mesec pogojnega zapora k?r ie kupoval ukradeno blagjo, dočim 60 bili ostali obtoženci opro« ščeni, ker se sodišče ni moglo prepričati, da so si nabav! i^li dragocenosti v znanju, da izvirajo iz tatvine. Razprava se je vr« šila ves dan in je bila zaključena ob 7. zve« čer.
Pobiranje trošarine v črnomaljskem srezu
Beograd, 15. aprila. AA. Na prošnjo kr. banske uprave savske banovine je finančni minister odredil, da vrše kontrolo pobira« n.ja banovinske trošarine na območju ob« čin Adlešiči, Božakovo, Botoraj, Čaple, Orešnjovci, Črnomelj, Dob lic, Dol, Draga« tuš, Dragina, Gradac, Riblje, Kot, Loka. Lokvice. Metlika, Sinji vrh, Stari trg, Su« hor, Talčji vrh. Senca gora, Tribuče. Vinica in Vinji vrh organi finančne kontrole, ker v teh krajih ni takih občin, ki bi mogle to delo same prevzeti. Banska uprava bo otvorila pri Poštni hranilnici poseben ra« čun. Člani finančne kontrole bodo vsake« mu plačniku trošarine izročili izpolnjeno položnico, blago pa dali na razpolago šele tedaj, kadar predloži plačnik odrezek po« ložnice in dokaže, da je nakazal denar po Poštni hranilnici. Vendar pa lahko vsa« ka občina določi tudi kako drugo osebo za snrejemanie trošarine. 0'rgani finančne kontrole pod nobenim pogojem ne smejo prevzemati denarja.
Otvoritev zračnega prometa v Jugoslaviji
Beograd, 15. aprila, p. Jutri bodo otvor« jene nove zračne proge, in sicer Beograd« Skoplje«Solun, Beograd«Zagreb«Gradec«Du» naj, Beograd«Sarajevo«Podgorica in Beo« grad» Sarajevo « Split «Sušak«Zagreb. Vozne cene so dolečene takole: Beograd-Sikoplje 400, Skoplje«Solun 375, Beograd«Zagreb 520, Zagreb«Gradec 400, Gradec«Dunaj 320, Beotfrad«Sarajevo 450, Sarajevo«Podgorica 450, Sarajevo«Split 450, Split«Sušak 450 in Sušak*Zagreb 300 Din.
Prijave za davek na Boslovni oromet
Beograd, 15. aprila. A .V Davčni oddelek finančnega ministrstva je obvestil financ« ne direkcije, da se rok za prijave oseb. ki niso predvidene kot plačevalci skupnega davka na poslovni promet, podaljša od 15 t. m. do konca t. m. Finančne direkcije imajo po sporočilih davčnega oddelka fi« nančnega ministrstva dolžnost, da o tem podaljšanem roku nujno obveste vse pod« rej ene organe.
Obdavčenje avtomobilov z davkom na poslovni promet
Beograd, 15. aprila AA. Na podlagi 61. 4 točka 4 zakona o skupnem davku na poslovni promet je finančni minister izdal sklep, da se obdavčevanje avtomobilov s skupnim davkom na poslovni promet vrši pri uvozu v našo državo. V ta namen se bo določila povprečna cena vseh avtomobilov, ki pridejo v poštev za obdavčenje s skupnim davkom na poslovni promet.
Polovična vožnja za invalidsko zborovanje v Ljubljani
Beograd, 15. aprila AA. Na prošnjo društva vojnih invalidov v Ljubljani je prometni minister dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah udeležencem redne letne skupščine društva vojnih invalidov, oblastnega odbora za dravsko banovino v Ljubljani, ki bo 19 aprila. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupščine, da so se udeležili zborovanja. Olajšava velja od 16. do vštetega 22. aprila za vse razrede in vlake razen ekspresa
zinica
Ucrnuztvi lh imtq 7čUx Bkss&ta
rau
Vsa LJubljana se smeje od srca ln vsi priznavajo, da je to najboljši govoreči film te sezone! Oglejte si ga še Vi!
Predstave ob 4»? 7* in 9* uri zvečer!
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
Velikonočni mir na Bolgarskem
Sofija, 12. aprila.
Po silni nevihti, ki je divjala zadnje dni v bolgarskem javnem življenju, zlasti v Narodnem sobranju ob priliki opozicijske interpelacije zaradi vladnih nasilstev in razprave o volilni reformi, je sedaj zavladal »velikdenski« mir. ki pa ie brez dvoma le zatišje pred novim, še hujšim vihar-
16Javno življenje ie za pravoslavno veliko noč popolnoma umrio. Le predstavniki »na bežancite ot zapadnite blgarski pokraj. ninis, kakor se označujejo emigranti iz našega caribrodskega in bosiijgradskega okrožja, so se zbrali na svoj šesti »velikdenski« kongres. Kralj s kraljico je odšel za velikonočne praznike v svoj dvorec v Karlovski- banji, a skoraj vsi člani vlade so ravno tako zapustili prestolnico in se razkropili po deželi da tamkaj v miru pre-žive velikonočne praznike, v kolikor jih ne bodo izrabili za agitacijo na račun bodočih volitev. Zato tudi pravi vladna »Zora c, da do torka ne bo nikakršne izpre-membe v poetičnem položaju, ki ostaja-potemtakem za časa velikonočnih praznikov neopredeljen in nerazjašnjen. Vse drugo, kar se piše v tem pogledu, pravi list, so praznje marnje. »Dnevnik« pa z druge strani beleži, da je minister prosvete Aleksander Cankov za praznike odpotoval v Hisarske banje, ki so v bližini Karlov-ske banje, in da se zato domneva v nekaterih prestolniških političnih krogih, da se o praznikih sestane kralj s Cankcvom. Ta sestanek bi bil najbrž precejšnjega pomena za nadaljnji razvoi političnih dogodkov, zlasti še zato, ker se iz krogov vlade »De-mokratičeskega Sgovora« razglaša, da se more izvršiti izprememba vlad? samo pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika Ljapčeva ob sodelovanju drugih strank. Ljapčev ima nalogo da vodi pogajanja z opozicijo; njegovi najbližji sotrud-niki sondirajo teren pri opozicijskih strankah in njihovo razpoloženje za sodelovanje v novi vladi pod vodstvom Ljapčeva. Cp bj opozicija ne pristala na ta glavni predpogoj za stvoritev koalicijske volilne vlade, bo Ljapčev prekinil vsa pogajanja in bi rešitev položaja položil v kraljeve roke.
BZNS — Blgarski zemliedelski narodni sjuz — oolitična organizacija bo^arskih poljedelcev, nekdaj stranka Stambolijske-ga se ie tudi izvolila novo vodstvo. Za glavnega tajnika je bil izvoljen Vergil Dimov. kj je podal sofijskim listom izjavo, v kateri poudarja, da vlada v zvezi ponol-no edinstvo. Poljedelska zveza smatra za neobhodno potrebno novo vlado, ki bi za-iamčila pri volitvah svoboden izraz narodne volje. Dalje je Dimov kar najodločneje zavrnil vladne očitke zemljedelcem. češ da ie njihova stranka v zvezi z begunci v inozemstvu. V istem smislu se izraža tudi resolucija, ki ie bila sprejeta na kongresu.
Vlada g. Ljapčeva ima v poljedelski zvezi najodločnejše in najžilavejše nasprotnike. katere skuša kompromitirati s tem. da jih predstavlja kot protidržavni živeli, ki je v zvezi v bivšimi, v inozemstvo pobeglimi sotrudniki Stambolijskega. Pol službeno glasilo Demokratičeskega Sgovora. »Slovo«, igra glavno vlogo obtoževalca. toda zemljedelci se krepko branijo in z uspehom pobijajo obtožbe, obenem pa iznašajo cele kupe vladnih nasilstev in tako najbolje pripravljajo med kmetskim narodom sebi ugodno razpoloženje za bodoče volitve.
Dasi oa so se zlasti zadnje dni strasti razplamtele do neverjetne silovitosti. !e danes vse mirno, res »velikdensko« svečano pokojno. Ljudje se pozdravljajo s pozdravom »Hristos vzkrese«. hodijo v p> sete in izmenjavajo velikonočne darove, kolače in piruhe.-Pred kraljevskim dvorom 'se ie včeraj gnetlo sto in sto ubožcev, starih inm ladih. da so dobili običajno veliko, nočno podporo, danes oa vidiš mlade, no-voporočene ženice v najlepši obleki, ki io premorejo, kako nosijo svoie »poklone« — velikonočni kolač in piruhe — kumom. dru-gu iti starišem. Jutri, v ponedeljek, pa bodo »razmetvat jajcata«. Dekleta v vrsti na eni. fantje pa na drugi strani, pa vale fantje piruhe na dekliško stran, ki iim iih nato vrača. Vse to. da bo polje bolje rodilo in ne bo toče.
Da bi bil še kak velikonočni pomoček proti toči politične krize, ki že cela deset-letia bije Bolgarsko)___
Edina slovenska tedenska revija »Življenje ln svet«. - Posamezna številka 2.— Dta.
Mariborska Glasbena Matica v Srbiji
Bratski sprejem in triumf slovenske narodne pesmi v
Leskovcu
Leskovac, 15. aprila, p. Pevski zbor mariborske glasbene Matice, ki je za pravoslavne velikonočne praznike krenil na turnejo po južni Srbiji, je danes
prispel v Leskovac. Slovenski pevci so bili v tem lepem mestu sprejeti nadvse prisrčno in bratsko. Na kolodvoru jih je sprejel poseben pripravljanj odbor z županom na čelu. Zbrana so bila vsa pevska društva iz mesta in okolice ter velika množica občinstva z godbo na čelu. Na kolodvoru je pozdravil goste predsednik pevskega društva »Branko« Dragoljub Kuzmanovič s krasnim govorom, v katerem je poudaril veliko važnost pesmi za medsebojno spoznavanje in zbližanje. Za lepe pozdravne besede sc je zahvalil predsednik mariborske Glasbene Matice gimnazijski ravnatelj dr. Tomtnšek. Nato se je for-
mirala velika povoika z godbo na čelu ter krenila med pokanjem topičev po mestu do hotela Krstič, kjeT so bili rezervirani prostori za goste. V hotelu je bilo prirejeno skupno kosflo, na katerem je bilo izmenjanih več zdravic. S toplimi besedami je v imenu mestne občine pozdravil goste župan Burničič, v imenu Matičarjev pa se je zahvalil predsednik pevskega zbora Janko Arnuš, čigar govor je ganil mnoge do solz. Popoldne so si gostje v spremstvu domačinov ogledali mesto iti okolico, zvečer pa se je vršil v nabito po!ni dvorani hotela koncert. Mariborčani so želi toliko aplavza, da so morali znova dodajati. Po koncertu se je razvila intimna in res prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč.
Prvo „Jutrovo" potovanje v Pariz
na kolonialno razstavo v času od 22. maja do 1. Junija
Ljubljana, 15. aprila.
Kakor smo že javili v nedeljski številki je prvo »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo določeno za čas od 22. maja do 1. junija. Vsem gg. interesentom, ki so se že prijavili in onim, ki so še okle« vali ki se še mislijo javiti, sporočamo t naslednjem natančni program in pogoje iz« leta:
22 maja: Odhod iz Ljubljane ob 20.30 z gorenj, brzovlakom. Vožnja v direktnem vozu III. razreda pojde čez Jesenice, Schwarzach » St. Veit « Innsbruck « Buchs« Curih « Basel » Pariz. (Kdor hoče v noč« nem delu vožnje od Jesenic do Buchsa uporabiti II. razred, lahko doplača razliko približno 190 Din, a bo moral najbrže pre« stopati, ker ne moremo jamčiti za direktni voz.) Udeleženci se zbero 22. maja med 10. in 20. uto v vrtnem salonu restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani, kjer lah« ko tudi večerjajo. Družba se bo seznanila in prejme še zadnja potTebna navodila.
23.	maja: Prihod v Pariz ob 23. uri. Po sprejemu na kolodvoru se odpeljejo ude« leženci z avtokari v hoteL V hotelu ve« če rja.
24.	maja: Celodnevna prehrana v hotelu. Ogled Pariza v avtokarih. Dopoldne: ba« z i lika du Sacre coeur de Montmartre s krasnim razgledom na Pariz, Gare du nord, delavska borza. Plače de la Bastille s Co« lonne de Juillet, cerkev Notre dame s slo« vitimi slikarijami na steklo, Pantheon, Quartier latin. senatna palača z vrtovi du Luxembourg, justična palača, Sorbonne (univerza). Louvre. — Popoldne: veliki bul« varji, velika opera, cerkev Madeleine, Pla« ce de la Concorde ^obeliskom. Luxorjem in osmimi veličastnimi spomeniki, pred« stavljajočimi ošem velikih francoskih mest, Champs^Elvsee z elizejsko palačo, rezidenco predsednika republike,. Grand et Petit Palais, Plače de 1'Etoile m Are de Triomphe z grobom neznanega vojaka, Avenue du Bois de Boulogne, Dom des Invalide«, Pare Monceau. — Slednjič ogled Pariza ponoči ob bajni razsvetljavi.
25.	maja: zajtrk in večerja v hotelu, /z« let v avtokarih v Malmaison tn Versailles. Dopoldne: Obisk malmaisonskega gradu, kjer hranijo relikvije Napoleona I. Kosilo v Versaillesu. Popoldne: Obisk gradu v Versaiillesu s čudoviti parki in vrtovi. Po« vratek v Pariz čez Bois de PicardicVille d' Avrav, St. Cloud s krasno panoramo na Pariz in Bois de Boulogne. Zvečer: Obisk predstave v veliki operi (balkonska loža).
26.	maja: Zajtrk v hotelu. Celodnevni obisk kolonijalne razstave. Kosilo in ve« čerja v razstavni restavraciji. Po večerji ogled nočnega vrvenja v razstavi. Povra« tek domov proti polnoči.
27.	maja: Celodnevna prehrana v hotelu.
Rak - socialna bolezen
Ljubljana. 15. aprila.
Da vlada veliko zanimanje za rakov problem. je pokazala snoči obilna udeležba predavanja beograjskega univerzitetnega profesorja dr. Djordje Joanoviča. Prav častno so bili zastopani zdravniki in profesorji. Univerzo sta zastopala rektor profesor dr- A. Serko in prof. dr. Jesenko. Iz Brežic je prišel tudi naš odlični delavec za pobijanje raka primarij dr. Holeva.
Predsednik pripravljalnega odbora »Jugoslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana« profesor dr. Alojzij Zalokar je pozdravil odličnega gosta in poudaril, da se bo ustanovilo v Ljubljani to potrebno društvo, katerega namen je zdravstveno raziskavanje raka ter praktično poučavanje ljudstva in zatiranje te strašne bolezni.
Profesor dr. Joanovič je izčrpno orisal vzroke, nastanek; razvoj in možnost ozdravitve raka. Pribil je. da je danes rak socl-jalna in ne le medicinska bolezen. Rak Je predvsem bolezen starih ljudi. Za nastanek raka je treba dvojnega, dispozicije (nagnjenosti) in se zunanjega vzroka. O teh zunanjih vzrokih, katerih poznanje nam nudi najboljše orožje za boj proti raku* smo šele v poslednjem času bolj poučeni. Danes vemo. da pripomorejo k nastanku raka mnoge snovi, n. pr. saje. parafin, anilin, arzen, kobalt, uranove ure. tobak, a tudi stalni dražljaji toplote, prahu, plinov itd. Posebno bencinovi plini avtomobilov so v tem opasn? meščanom Stalni, oziroma dolgotrajni učinki močnih solnčnih žarkov povzročijo kožni rak lic pri mornarjih in poljskih delavcih. Danes vemo, da je rak popolnoma ozdravljiv, če se prične pravočasno t zdravljenjem, in da bolezen ni nalezljiva.
Po vsem »vetu gre danes gibanje za boj proti tej bolezni in se povsod ustanavljajo društva, ki jim je na skrbi poučavanje mas za uspešen boj. Kadar bo . ves svet poučen, bodo za vedno izginili nesrečniki, ki ležilo sedaj po bolnišnicah in Sakajo. le, da jih ■mrt odreSi silnega trpljenja. Zato je treba složnega dela vseb in je dolžnost vsakeea državljana, da .pomaga s pristopom k »Društvu za prou?avanje in zatiranje raka«, ki se bo ustanovilo tudi v Ljubljani,, da bo druStvo lahko vFŠilo svoj vzvišeni smoter.
Dopoldne: Ogled velikih javnih živilskih tržišč in potem znamenitega muzeja v Louvru. Popoldne: Ogled Trocadera in po« tem dostop na Eiflov stolp.
28.	maja: Celodnevna prehrana v hotelu. Predpoldne: Obisk velikih bazarov (Prin« tempa ali Louvre). Popoldne: Vožnia na parniku po Seini v Sevres. Ogled znane porcelanske tovarne in muzeja. Povratek po Bois de Boulogne.
29.	maja: Zajtrk in večerja v hotelu. lat« let v avtokaru čez Barbison v Footaine« bleau. Obisk gradu. Kosilo v Foataino« bleau.
30.	maja: Celodnevna prehrana v hotela.
Ves dan je na prosto razpolaganje udele« žencev. Na željo ao na raapolago vodniki.
31.	maja: Zajtrk v hotelu. Odhod z jo« tranjim brzovlakom iz Pariza. (Prostori re»
zervirani.)
1. junija: Prihod v Ljubljano ob 9. do« poldne.
Posameznosti programa »e lahko dogo«
vorno z voditeljem ekskurzije »premene. Tudi vodstvo ekskurziije m pridržuje even« tuelno spremembo kake podrobnosti pro« grama.
Stroški za vse osemdnevno potovanje Wt
bivanje v Parizu so pro računani na 3300 Din. V tem znesku je obseženo: Vožnja ITT razreda iz Ljubljane v Pariz in nazaj v Ljubljano, hotelska prehrana v Parizu (si« cer zajtrk, kosilo in večerja brez pijače) začenši z večerjo 23. maja do vštevši raj« trka 31. maja (prehrano med vožnjo si mo« ra preskrbeti vsak udeleženec sam), nada« Ije prenočišče v dobrem hotelu v sobah z eno ali dvema posteljama, avtokari, vsi ogledi in izleti glasom programa, vse vstop« nine v muzeje in gradove, na kolonijalno razstavo in v opero, (razen posebnih vstop« nin v posamezne specijelne paviljone kolo« nijalne razstave in na zabavišča razstave), nadalje vodniki, zmožni raznih jezikov po želji, ter napitnine in davščine.
Vsi interesenti, ki »o se že doslej prija« vili ali se mislijo še prijaviti, prejmejo pismeno gornji program z detajhntm po« goji in obrazec obvezne prijave, katero naj blagovolijo podpisati in čimiprej nam vpo« slati. Obenem prosimo, da nam udeleženci po položnici, ki jo prejmejo, nakažejo pav« šalno vsoto 3300 Din čimprej, najkasneje pa do 12. maja, ker sicer ne bi mogli pre« vzeti nobene odgovornosti, da bodo pri« držana potrebna mesta. Vsak udeleženec naj blagovoli preskrbeti si takoj potni list. katerega naj nam tudi vpošlje do gor« njega rok«, da bomo preskrbeli dva vizu« ma, katerih stroške bo«do udeleženci povr« nili na dan odhoda. Vse prijave, dopisi in druge pošiljke naj se naslovijo na: Tajni« štvo uredništva »Jutra«, Ljubljana. Knaf« ljeva ulica 5, ki daje tudi vsa potrebn* pojasnila.	»JUTRO«.
Prepovedan komunistični Bst
Beograd, 15. aprila AA. S sklepom ministra za notranje zadeve je prepovedan uvoz in razširjanje lista »Internationale Gewerksschaftšpresse-Korrespondenz<, ki izhaja v nemščini in ima komunistično vsebino.
Poraz Haska v Pragi
Praga, 15. aprila, h. Nogometno moitvo zagrebškega Haska je danes igTalo proti praški reprezentanci, ki je bila sestavljena iz igračev Viktorije, Slavije in Nuselske« ga. Vratar Prage je bil znameniti Planicka. Zagrebško moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Starec*SIivak, Remec«Agič, Križ, Wolf«Si<moneIH, Hitrec, Leinert, Cindrič Babic.
Zmagala je praSka reprezentanca «4:1
(1 : D-
Jutrišn ji »Narodni Listv« piSejo, da pred« stavljajo Haškovci moštvo, ki je tehnion« zelo izvežbano. Pred golom pa so bili pre« več razburjeni ter so pozabili na streljanje. List pravi, da igra Pražanov ni bila na višini.
Poraz Hajduka v Buenos Airesu
Split, 15. aprila n. Semkaj je dospela
brzojavka, v kateri javljajo iz Buenos Al-resa, da je igral Hajduk včeraj svojo poslednjo tekmo v Ameriki, in sicer s tamoš-njim klubom San Lorenzo. Hajduk je izgubil tekmo v razmerju 3:1.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danet: Spremenljiva oblačnost — Situacija včet rajšnjega dne-. Sekundarni bar»metraki mi« nimum je prešel preko naših krajev in po* vzročil večjo oblačnost z deževjem in ne« znatnim snegom. V zapadnih gorskih kra« jih je zabeležiti precejšen padec tempere« ture. Pritisk se je precej dvignil v Prhnor« ju in v zapadnih gorskih krajih in sicer za 0.1 do 4 mm, dočim je padel v južnem Prw morju ter v centralnih in vzhodnih krajih za 0.1 do 3 mm. Temperature so se dvig« nile samo v južnem Primorju. dočim so po« vsod drugod padle za 1 do 9 stopenj.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nestanovitno vreme bo trajalo najbrže ia nekaj dni,
Naši kraji in ljudje
Ostavka jeseniškega župana
Jesenice, 15. aprila.
G. Andrej Čufer, mestni župan na Je« aenicah, je vložil na bansko upravo pro« šnjo, da ga razreši kot župana ter uteme« ljuje svoj korak s tem, da je preveč za« poslen v svojih zasebnih opravkih.
Korak g. župana nas ni presenetil, ker je Splošno znano, da obstoji nasproti njemu že dalje časa precej močna opozicija, ka« teri ni všeč, da ustanavlja župan mestno hranilnico, ker ima opozicija že itak svo* jo. Nadalje ni všeč opoziciji, da se župan ne eksponira za njeno stvar, glavni očitek pa je ta, da novo zgrajena mestna kanali« zacija ne odgovarja v celoti svojemu na« rarau in da je župan ni dal razširiti tudi ra Savo.
G. Andrej Cufer vodi županske posle že Jest let v najtežjih razmerah ter je storil v prospeh mesta vse, kar se je pač v da» nih razmerah moglo storiti.
Zasluženi pokoj po 63 letih dela
Kisovec, v aprilu.
Nedavno je t>9 upokojen paznik strojne delavnice, g. France Čuk v Kisovcu pri Zagorju. Rodil se je 26. januarja 1859 in si je pričel kruh služiti, ko je bil star 8 let V steklarni, ki je bila last delničar« jev TPD, je odnašal steklo 5 let Dopoldne je bil v šoli, popoldne v steklarni. Aprila 3873 je bil sprejet v strojno delavnico rudnika v Zagorju in tu je 58 let nepretr« goma služboval kot strojnik. Vmes je bil yeč let vodja strojne delavnice v Kisovcu.
V dobrih in slabih časih, nekdaj kakor danes živi v zadovoljstvu s svojo »boljšo polovico«, kakor sam vedno naziva svojo 671etno pridno soprogo Heleno, s katero bosta prihodnje leto obhajala zlato poro« k. V zakonu sta vzgojila 6 hčera in sina Franca, ki je tudi že 23 let zaposlen kot jarnomerec pri zagorskem rudniku. Od hčera sta Mici, poročena s paznikom Juva« nom, in Kati, omožena z železniškim urad" nikom Domincom žrtvovali življenje na oltar materinstva, kar je starša močno po« trlo. Navzlic takim udarcem usode želimo, da bi g. Čuk kot stara, trdna zagorska korenina užival pokojnino, ki mu Je v zine«
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ska 1000 Dfai nakazama od 1. aiprila od
Bratovake sikladmice, še dolgo let. Sam ves čas službovanja nd bil bolan in je zvesto shižil osmim ravnateljem. Tak naj ostane še dolgo in ga bo veselo tudi »Jutro«, ki ima v njem zvestega prijatelja.
Elektrifikacija Metlike
Metlika, 14. aprila.
Življenje v našem mestu je dobilo v zad« njem času povsem nov značaj. Medtem ko se je za prepotrebno elektrifikacijo na« šega mesta dolgo časa zavlačevala odobri« tev lani v juniju sklenjene pogodbe z elek« trarnp mesta Karlovca, je naše prebival« stvo povsem krivično dolžilo naše domače vodilne može nedelavnosti. Vestno in vz« trajno prizadevanje načelnika gospodar« skega odbora g. \Veissa Franceta in njego« vih dveh odbornikov gg. Kopiniča Julija in črniča Ivana je končno rodilo uspeh. Po« godba za elektrifikacijo našega mesta je odobrena. Načrt daljnovoda iz elektrarne v Oz!ju, ki je dolg 14 kilometrov, je komi« sijsko aprobiran, pogodba za notranje omrežje ie sklenjena z najnižjim ponudni« kom, s Škodovimi tovarnami.
Po velikonočnih praznikih se je pričelo z intenzivnim delom. Kari ovac že daljno« vod gradi, a Skodove tovarne odstranjuje« jo dosedanje staro notranje omrežje. Delp za izgraditev transformatorske postaje še ni oddano, vendar bo v najkrajšem času tudi to izvršeno. Pri vsem tem moramo po« hvalno omeniti zlasti naš domači denarni zavod Prv£> dolenjsko posojilnico, ki gre v financirani vseh teh potrebnih del me« stu zelo na roko Pravne nasvete je pri tem vstrajno dajal notar g. Rant. Tako gre delo napresj in ob ugodnem vremenu bomo že v poldrugem mesecu imeli enako raz« svetljavo kakor Kariovac in Zagreb. S tem bo dana tudi raožnpst za izgraditev vodo« voda, ki je pravtako potreben; treba pa bo vodo črpati iz Obrha in jo gnati na »Veselico« v rezervoar.
Tudi stavbeno gibanje je sedaj oživelo. Potrebno pa bo seveda še dosti živahnej« šega gradbenega dela, da dobi Metlika le« po lir©.
Zadnji čas smp 'meli dokaj ugodne to« ple dni, a danes je pričelo deževati. Saj je bilo potrebno, ker se je že težko delalo na polju in v vinogradih. . ., .
Stroj zmečkal 4letnega dečka
Bridko prizadeta rodbina posestnika Žitka na Moti
Ljutomer, 15. aprila.
V	ponedeljek dopoldne je zadel rodbino g. Jožka Žitka na Moti pri Ljutomeru hud udarec. Posestnik je pred nekaj leti pre« vzel obširno posestvo bivšega načelnika okrajnega zastopa Jožefa Rajha, čigar hčer je vzel za ženo. Iz tega zakona sta zrasla dva otroka, hčerkica, ki pohaja že osnov« no šolo, in štiriletni sinček Mirko.
V	omenjenem času se je Mirko igral v gospodarskem poslopju, v katerem je do« mači mlin, imenovan žrmlje. Najbrže je hotel splezati na stroj, pri čemer se je ta
prevrnil in pokopal dečka pod seboj. Se« strica, ki se je mudila v bližini, je prva opazila nesrečo in stekla po pomoč. Trije moški so morali dvigniti stroj, ki tehta krog 300 kg, a pomoč je bila prepozna, ker je pod strojem ležal Mirko na obrazu in z razprostrtimi ročicami že mrtev. Težki stroj mu je razbil lobanjo in mu tudi po« vzročil notranje poškodbe.
Kako se je nesreča zgodila, se ne da točno ugotoviti. Tragična otrokova smrt je pretresla vso vas, ki splošno sočustvu« je z bridko prizadeto rodbino.
V smrt zaradi nesrečne ljubezni
Nepremišljeno dejanje 17-letne šivilje
Rajhenburg, 15. aprila.
Pomlad je tukaj in v tem času, kakor pravijo, se človek tudii zaradi kake malen« kosti rad prostovoljno loči od življenja. Zlasti v povojni dobi se je manija samo« morov razpasla. Tak primer lahkomiselnega samomora smo davi zabeležili tudi v Raj« henburgu.
Sinoči je posetil neki rajheniburški mla« denič lTlebno šiviljo Angelo Poličevo. Nje« na mati, ki je istotako šivilja, je zaljub« Ijenca na sestanku zalotila in hčerko malo pokarala. Materine besede so šle dekletu
tako k srcu, da je nesrečnica davi izpila eno šesfcnajstinko litra kisove esence. Ta obupni korak je napravila mladenka v so« sedni hiši. Strup je začel hitro učinkovati in ko je prispel poklicani zdravnik, je bila že vsaka pomoč zaman. Okrog pol 10. je nesrečno dekle umrlo v hudih bolečinah.
V Dolenjem Leskovcu pri Rajhenburgu je zadela kap posestnika Ahrama. Mož je bil svoj čas v Ameriki ter si je pred leti kupil v domačem kraju lepo domačijo. — Na Senovem pa je umrla nad 80 let stara ženica Bitenčeva, o katere življenje so no« vine pred meseci obširneje poročale.
Sumljivi požari v okolici Medvod
V dveh dneh dva požara — Vzrok v obeh primerih neznan
Medvode, 15. aprila.
Tudi pri nas so se začeli pojavljati poža« ri. V nedeljo 12. t. m. ob 11. ponoči je začel nenadoma goreti v Sori skedenj pri Podrepcu. Ker je bilo poslopje leseno in s slamo krito, je bilo v hipu v ognju in niso mogli iz njega ničesar rešiti Zgoreli so vsi vozovi, vsa krma, slamoreznica in mnogo poljskega orodja. Vnel se je tudi poleg stoječi Drnovškov skedenj, iz kate« rega pa so mogli še rešiti vozove in polj« sko orodje.
Poleg domačih gasilcev so prihiteli na pomoč še gasilci iz PreskoMedvod z mo« tomo brizgailno na avtomobilu g. Jakliča, zastopnika pivovarne Union; dalje so pri« šli tudi gasilci iz Zg. Pirnič in Godešiča. Gasilska akcija je bila zelo ovirana zaradi pomanjkanja vode. Napeljati so morali vo» do naposled iz oddaljene Ločnice. Ogenj
so lokalizirali, lesena skednja sta pa do tal pogorela.
Kako je ogenj nastal, ne ve nihče; naj« brž je bil podtaknjen. Pokazal pa je, ka« ko nujno potreben bi bil za Soro vodo« vod ali vsaj vodni rezervoar v vasi, kar bi se dalo napraviti z razmerno malimi stroški.
Na prav tako skrivnosten način je pri« čelo goreti takoj drugega dne v ponede« ljek 13. t. m„ m sicer okrog pol 20. ure pri Tinčku na Seničici. Preski gasilci z motorko na Jakličevem avtomobilu, gasil« ci iz Medna in Zg. Pirnič so bili hitro na mestu in pogasili ogenj v teku ene ure Zgorela je le polovica hiše, kjer je bil mlin, drugo so gasilci obvarovali. Velika je bila nevarnost za sosednjo leseno hišo pri Gašperju, kamor je nosil veter iskre s pogorišča. Gasilci so jo pa z združenimi močmi obvarovali nesreče.
Dva požara in dva vloma v Poljanski dolini
Žirt, 15. aprila.
- Na belo nedeljo in v ponedeljek smo imeli kar dve pogorišču V nedeljo proti polnoči je pogorel hlev gospodarja Obla« ka, po domače Erjavca v Kladju, občina Oselica št. 4. živino so še pravočasno re« šili. Kako je nastal požar v tej pozni uri, je zagonefcka. Sumi se, da je podtaknila ogenj zlobna roka. Gospodar je bil le ma« lenkostno zavarovan.
Drugi požar je bil v ponedeljek proti poldnevu pri gospodarju, ki se tudi piše za Oblaka in biva na Bedrih pri Dobračevi. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje s hlevom. Živino so sicer rešili, a ker je bila hiša in drugo poslopje krito še s slamo, je vse pogorelo do tal z opravo vred. Ogenj je najbrže nastal skozi dimnik.
Pohvaliti je treba dobračevske gasilce. V nekaj minutah so bili na pogorišču. Le par minut še in ogenj bi se bil razširil tudi na sosedna poslopja. Ze se je vnemala streha sosedne hiše, ko so stopili gasilci v akcijo in ogenj omejili. Zavarovalnina v razmerju k škodi je neznatna.
Poljane, 15. aprila.
Pred vojno so bile tatvine v naši dolini skoraj nepoznane ali vsaj sila redke. Po vojni je seveda tudi pri nas drugače. Sicer kraje in vlomi niso vsakdanji pojavi, ka« kor ponekod, zato pa toliko bolj osupnejo prebivalstvo in opozarjajo k previdnosti. Pred par leti smo imeli več vlomov in ta« kih poskusov. V noči od minule nedelje
^uarlii
arljifo..
je vreme v teh dneh ob prehodu iz mrzlega v toplejši letni čas, kadar veselo pomladno solnce hitro izgine za temnimi oblaki, iz katerih lije leden dež. Ali za Vašo nežno polt se Vam vsled tega ni treba bati. Gorkota in mraz, vlaga in veter ji ne more škodovati... vedno ostane enako lepa, nežna in baržunasta, ker jo varuje in neguje Elida Creme de chaque heure.
ELIDA
CREME DE CHA0UE HEURE
na ponedeljek smo pa zopet doživeli dva vloma. Vlomljeno je bilo v trgovino g. Ja« neza Dolmarja ter je izginilo blago in pe« rilo v vrednosti okroglih 4000 Din. Ko je zjutraj g. Dolinar rano vstal, da se od« pelje po opravkih, je v spodnjih trgovskih prostorih opazil nered. Takoj mu je bilo jasno, da je imel ponoči nepovabljene go« ste. Ugotovil je, da mu manjka par na« vitkov suknja io večje število srajc. Pri pregledovanju je stopil na klobaso. Jasno mu je bilo takoj, da so tatje obiskali tudi poleg stoječo klavnico gospe Amalije Ma« roltove, kjer je shramba za prekajeno me« so. Lastnica je ugotovila, da so ji tatovi odnesli prav čedno količino mesnine
Orožniki so se po prijavi takoj podali na zasledovanje. Kakor vse kaže, mora bi« ti na delu vlomilska družba, lri obiskuje od časa do časa posamezne kraje. Pri go« spodu Dolinarju se je tat najbrže že zve« čer nekje znotraj skril, ker je g. Dolinar v nedeljo zvečer, ko je prišel od sokolske seje domov, vrata za seboj zaklenil in ključ pustil znotraj v vratih
Afera z vižmarskega kolodvora
Ljubljana, 15. aprila.
Mali senat je danes nad 3 ure obravna« val afero z dvema tisočakoma, ki se je Ia« ni 8. avgusta primerila na kolodvoru St. Vid«Vižmarje. Tega popoldne je prišel tr» govski zastopnik 371etni Albin z avtom na kolodvor. Mlademu uradniku je predložil avizo, naslovljeno na pekovskega mojstra Majeršiča v Št Vidu. Avizirana je bila pošiljka 4 zabojev peciva po povzetja od zagrebške tvrdke Bizjak. Pošiljka pa je bi« la dejansko namenjena trgovskemu za« stopniku. Uradnik je avizo prevzel, po« iskal tovorni list in na njem potrdil pre« jem 1980 Din za povzetje Trgovski za« 6topnik mu je dal 2000 Din in uradnik je vrnil 30 Din. Ker je med tem klical tele« fon, je uradnik pustil denar na mizi in hi« tel k telefonu. Ko se je vrnil od telefona, trgovskega zastopnika ni bilo več v pisarni in tudi denarja na mizi ne. Sprva uradnik ni vedel, ali je dal denar v blagajno ali ne. Še le naslednji dan je pri predaji bla« gajne ugotovil primanjkljaj.
Državni tožitelj je Albina obtožil zlo«
flntrt tatvine na jraopnmttDCB krajo,
hkratu pa tudi obtožil zaradi prestopka zoper javnoprometno varnost, ker je julija lani povozil na križišču Dunajske in Masa« rjnkove ulice kolesarja carinskega pregled« nika Jakoba Otrina. Pred senatom se je Albin aagovarjal, da je smatral zadevo • tovornim listom in denarjem za urejeno. Škodo je pozneje poravnal. Zaradi karam« bola pa je valil krivdo na kolesarja. Sod« ba: 1 mesec in 5 dni strogega zapora, 120 Din denarne kazni, odškodnina Otrinu 229 Din, vsi kazenski stroški in izguba držav« ljanskah časti za 1 leto.
Sokrivda Hriberskega .
Maribor, 15. aprila
Glede sokrivde Hriberskega pri jelov-škem umoru še vedno ni jasnosti. Hriber-ski se nahaja še v jetniški bolnici v Gradcu, kjer ga skoro vsak dan zaslišujejo. Avstrijska oblastva tudi sicer neprestano vršijo poizvedbe ter nadaljujejo preiskavo tudi v Sulzu, kjer je Hriberski bival deloma pri viničarki Weiglovi, deloma pri svoji ljubici škofovi.
Pri Roju, očetu Škofove, M Je nezakonska hčerka in pri kateri je Hriberski zadnje čase večinoma živel, so našli tudi krvavo sekiro, vendar pa Roj in njegovi trdijo, da so nedavno klali svinjo in da je sekira še od takrat krvava. Hriberski ostane v Gradcu, dokler avstrijska oblastva ne bodo zaključila preiskave. Mariborsko državno tožilstvo je že zapre3ilo za izročitev Hriberskega, ki pa Se vedno taji vsako sokrivdo.
Čuden pojav
Tržič, 15. aprila.
Neka simpatična gospodična iz Tržiča je že daljšo dobo bolehala in je sled« njič bila pritnorana oditi v ljubljansko bolnioo. Zdravniki so odredili operacijo na ledvioah. Pri tej prilški se je pokazalo, da je imela bolnica od rojstva 3 ledvice. Se-dai so ji eno odstranili ki ie upanje, da bo pacijentka kmalu in popolnoma ozdravela. Mnogokrat se je že culo, da je kdo živel popolnoma normalno življenje z eno ledvico, toda da bi imel kdo kar tri ledvice, nam še ni prišlo na uho. Ta primer bo gotovo zanknal naše zdravnike, ki nam bodo o njem mogoče še več povedali.
ULTURNI PREGLED
Baletni večer v ljubljanski operi
V torek zvečer sta v opernem gledališču priredila svoj baletni večer solista Narodnega gledališča v Beogradu ga. Ksenija Grunt in g. Anatol Zukovskij. Na klavirju je njune nastope spremljal pianist g. Konradi, pa ie tudi sam zaigral nekoliko skladb. Plesnih točk je bilo 14, izmed teh jih je ga- Gruntova izvajala sama 9, g. Žu-kovskij 2, oba skupaj pa 3. Ga. Gruntova je rutinirana plesalka znamenite predvojne petrograjske baletne šole, g. Žukovskij je, tako se mi zdi, dokaj mlajši od nje in je pouk te šol« za mogel uživati le posredno. Izmed točk, ki jih je predvajala ga. Gruntova so se odlikovali po srečni invenciji in slikovitosti Chopinova Mazurka, Drigova Lutka, prav posebno Ognjeni ples Soboljev-ske, dalje Dobnanvjev Smrtni valček iz pantomime >Ples pierotov, Kalnasovo Nepoznano božanstvo in Indijski ples. Ne moremo pa govoriti v splošnem o čem zelo izrednem ali za nas in za našo, dasi neraz-vajeno publiko, popolnoma novem. Vsi plesi so se gibali po nekoliko zakasnelem in izhojenem tiru. Omeniti treba pa originalne in zelo lepe kostume. Bolj kot solistka je ugajal g. Zupovskij zardai zares visoko razvite plesne tehnike, izredno lepo kulti-virane gibčnosti in smelosti. Vendar tudi on ni podal ničesar posebnega. Mučenik škandalozno neuglašenega in slabega kla-
virja je bil g. Konradi. Morda bi bolje storil, ako bi se omejil samo na spremljeva-nje. Opera je bila zelo revno obiskana, aplavz le semtertam živahen. Baletnega večera ne morem prištevati k bogzna kako uspelim prireditvam.	—5.
Inozemska turneja Zagrebškega kvarteta. V včerajšnjem članku pod tem naslovom je zaostalo nekoliko napak, izmed katerih je treba zaradi pravilnega smisla popraviti predvsem ta-le stavek: »Uspeh turneje se je pokazal tudi za Zagrebški kvartet, ker so ga povabili za tri koncerte v Nemčijo, ki jib je (ne: bo) absolviral še v teku marca; prvi je bil v Munchenu, drugi v Augsburgu in tretji v Stuttgartu.«
»Les Nonvelles Litteraires« in naša književnost. V vodilnem francoskem književne mtedniku »Les Nouvelles Litteraires Je izšlo v rubriki »En France et hors de France«, kjer navadno izhajajo vesti o literarnem delu v inozemstvu, poročilo iz Beograda- Dopisi iz naše države so tako redki, da bi jih skoraj šteli med bele vrane pri »Les Nouvelles Litteraires«, čeprav smo sicer, kot se spodobi, frankofilska dežela in se se mnogi naši intelektualci šolali v Pariza. Zato smo se kajpak z veseljem ustaviti ob tem dopisu, ki ga je spisal in podpisal Peter VaMč. Nimamo nič zoper to, če dopisnik >L. N. L.« pod naslovom »A Belgrade«
poroča samo o beograjskih književnih pojavih, čeprav bi vnanji svet utegnilo bolj zanimati celotno književno življenje v Jugoslaviji, Toda tudi v tem lokalnem okviru je pisec prezrl vrsto resnih in interesant-nih pojavov, da s tretjino svojega dopisa razširi po svetu ime Dragutina Ilica JoJe (s sliko). Vsa čast Joji, toda koliko pomembnejših imen je tujemu čitatelju popolnoma neznanih! Treba je, da se okoli kakšnega imena razvija »aferac šele zdaj postane zrelo za svet. To velja tudi glede onega odstavka v dopisu g. Valica, ki govori o zenitistib in nadrealistih ter o g. Draincu. Ce^ pogledamo dopise iz drugih mest in dežel ter »Les Nouvelles Litteraires« same, se preverimo, kako resno se obravnava literarno življenje. Pri nas se resni pojavi zamolčijo, razbobnajo pa se v svet neresni, samo da dobimo ^originalen« videz. T.>da g. Valič se vsaj trudi, da si s svojimi dopisi pridobi tla v »Les Nouvelles Littčral-res«. Imamo pa precej sposobnih peres, ki nič ne store za našo kulturno propagando, ki pa vendar zabavljajo, ker nas Cehi, Madžari in Bolgari v tem oziru prehitevajo pri vseh velikih narodih.
Iz praških gledališč. V Narodnem divad-lu je bila dne 11. t m. krstna predstava nove komedije Viktorja Dyka »Zapomnčt-livy«. Dyk je znan češki pesnik in dramatik, obenem pa tudi ugleden politik, član češkoslovaškega senata. V komediji »Za-pomnčtlivy< rešuje problem, ki ga je obravnaval tudi v nekaterih svojih prejšnjih delih: dona Quijota v današnjem času. Delo je zanimivo in je imelo lep uspeh.
Znanstvena nagrada mesta Varšave v
znesku 15.000 zlotih je bila pravkar podeljena zgodovinarju 0. Balzerju, ki se je nekoč proslavil s svojim odprtim pismom oan-germanskemu Mommsenu. Zavrnil je njegovo psevdoznanstveno, krivično klevota-nje Slovanov.
Zopet jngoslovenska razstava v Parita. V Galeriji Bernheim - Jeune (Faubourg St Honore) v Parizu so razstavili svoje izbrane slike jugoslovenski umetniki Araliea, čelobonovič, Milunovič in Uzelac.
»Beautiful Mountains in the Jugoslaw Al pse, znano delo lektorice angleškega jezika na ljubljanski univerzi, Miss Fannv S. Copeland, je angleška kritika sprejela z laskavim priznanjem, o čemer bomo ob priliki še pisali. Te dni je o tej knjigi priobčil prav ugodno oceno tudi zagrebški »Ob-zor«, ki poudarja, da spis ge. Copelandove o lepoti naših planin spada v »pravo in avtentično potopisno književnost in planinsko poezijo in gre po potih Prešernovega »Krsta na Savici« in Baumbachovega >Zla-toroga«. Dalje pravi »Obzor«: »In ko on« tako navdušeno in v superlativib piše o naših planinah, tedaj moramo zares občutiti neko zadovoljstvo, ker smo lahko prepričani, da imamo tudi pred velikim svetom kaj pokazali in se s Hm ponašati.«
Prof. Goeti umrl. V Bonna je umri on-dotni vseučiliški profesor Kari Goetz. Prvotno je bil sta roka toliški duhovnik in je tej cerkveni ločini posvetil znaten del svojih zgodovinarskih sposobnosti. Mnogo pa se je bavil tudi z raziskavanjem slovanske preteklosti in je med dragim spisal več —
prav o hrvaškem narodnem pesništvu. '
»Kampf um Karaten« je naslov knjigi, ki jo je izdal »Kgrntner Heimatbund« v redakciji I. F. Perkoniga. »Srpski književni glasnik« je v zadnji številki zabeležil to delo, ki vsebuje pričevanja skoraj stotine Avstrijcev o bojih za Koroško od oktobra 1913 do oktobra 1920. Ust pripominja: »Za Ju-goslovene je ova knjiga i podsecanje na ]e-dan žalostan momenat iz naše prošlosti i opomena, pored ostalog, da što pre treba dati izčrpan i nepristrasan opis prilika t dogadjaja a Koruškoj 1918—1920.« — Kolikor vemo, je Perkonigova knjiga bila v slovenskem tisku neopažena, čeprav bi bila vredna poročila in komentarja. Opomin »S. K. Gl.« pa je potreben: Vzlic pogostemu besedovanju o naši koroški boli še vedno nismo prišli do tega, da bi zbrali vse gradivo, ki se nanaša na Koroško v letih 19i8. do 1930.: takisto gre z vsakim letom bolj v pozabljen je gradivo o naših zgodovinsko najvažnejših trenutkih: o prevratu L 1918. Izprva so nam obetali to in ono, naposled pa je stvar zaspala in bo, kakor vse kaže, spala še toliko časa, da pomrjejo neposredne priče.
Francoska stadija e Ma%arykn. V založbi Editions Je sers v Parizu je izšla knjiga Donalda A. Lowrie: »Masaryk«. Označuje jfo motto po Emila Ladwiga: »Ce bi me vprašali, koma gre najvišje mosto med našimi sodobniki, bi dejal: Masaryku.<
Spominjajte se slepih!
Domače Testi
*	Sprejem gojencev v inženlereko pod-oiicirsko šolo. V inženjersko podofici.rsko šolo kralia Petra Osvoboditelja v Mariboru bo letos sprejetih za gojence 150 mladem-čev iz civila in iz vojaštva. Sprejemajo se kandidati v starosti 17 do 21 let. ki so jugoslovenski državljani, dovoljno pismeni (kar b >do dokazali pri sprejemnem izpitu! in neoženjem. Kandidati iz kadra morajo biti priporočeni kot dobri vojaki. Kandidat; iz civila se morajo prijaviti z lastnoročno pisano prošnio komandantu inženjerske podoficirske šo*le v Mariboru najkasneje do 15. septembra. Vsi sprejeti kandidati se morajo 1. oktobra podvreči zdravniškemu pregledu. Komandant dotičnega vojnega okrožia bo sprejetim kandidatom izdal brezplačno vozno karto do Maribora. Šola traia dve leti, potem pa se gojenci razvrate po inženie-rskih edimcah kot podna-redniki, kier služijo dalje za napredovanje. Pripominja se, da so z novim zakonom podoficirii dobro preskrbljeni in lahko pozneje kot naredniki opravijo izpit za oficirja. Natančnejši pogoji so interesentom na razpolago pri vseh vojn-ih okrožjih.
*	Zveza rezervnih oficirjev. Občnega zbora se je v torek zvečer v Kazini v Ljub Ijani udeležilo od 275 le 15 članov z odborom vred Po preteku pol ure je predsednik g dr. Žirovnik po pravilih otvoril obč. zbor Po daljši živahni debati je bilo sklenjeno da Zveza stopi v pododbor UROIK: posmrtni sklad se ne likvidira temveč prenese v pododbor, če ga ta sprejme- sklical se bo izredni občni zbor Zveze v svrho razdružitve in sklepanja o premoženju. Vsa sedanja uprava odstopi in bodo v odbor izvoljene same no\> osebe.
*	Himen V soboto se je poročil v Zagrebu ptujski rojak g. Srečko Kajnih, sreski pristav v Klaniou v Hrvatskem Zagorju, z gdč. Nevenko Dorčičevo iz Zagreba. Bilo srečno'	•	,
*	Učiteljsko društvo za kozjanski okraj bo zborovalo nepreklicno v soboto 18. t. m. o.b 10. v Kozjem.
*	Razpust OUZD v Varazdinu. Urad za zavarovanje delavcev v Varaždinu je obstojal že od 1. 1922. kot naslednik nekdanje okrožne bolniške blagajne, ki je bila ustanovil ena 1. 1900. Ta urad je komisar SUZOR sedaj razpustil in prevzame njegove agende zagrebški okrožni urad. Va-raždinska mestna občina. Zveza hrvatskih obrtnikov in razne stanovske in gospodarske organizacije so razpustu močno nasprotovale. saj je urad zaposloval 35 uradnikov, 4 zdravnike v mestu, 50 zdravnikov pa na vsem svojem področju ter je imel okrog 14.500 zavarovanih delavcev.
■*" Nov planinski dom nameravajo postaviti nekateri podjetni ljudje na zgodovinskem Lindeku pri Frankolovem med Celjem in Konjicami, kjer stoji 700 metrov visoko na mogočnih skalah grad Lindek. Krasen ie razgled in znana je tudi staroslavna zgoda. vina tega kraja in gradu, v katerem je zbiral nesrečni groi Tattenbach lindeško zlato, ki je igralo pozneje v procesu proti njemu tako važno vlogo. Ta točka je med najlepšimi v Sloveniji in bo tudi z avtomobilom dostopna. Snuje se zadruga »Lin-deški dom« s sedežem v Mariboru, ki bo postavila na vrhu v krasni samoti na ogromnih skalah moderen planinski dom, ki naj postane privlačna postojanka našega tujskega prometa. Ustanovni občni zbor bo v najkrajšem času.
*	Zadruga brivcev, frizerjev in lasnJ-čarjev v Ljubljani je na svojem ponovnem občnem zboru v ponedeljek obravnavala važne stanovske zadeve. Zadruga šteje na območju bivše ljubljanske oblasti 183 članov, dočim ima Maribor svojo zadrugo. Navzočih ie bilo 83 članov. Imovina žari ruee iznaša 51.806 Din. Za načelnika ie bil izvoljen g. Šinkovec, v odbor Pa gg.: Erna Fettichova. Ivan Mrak. Fran Podržai. Hinko Dolenc. Jernej Hribar in Vendelin Sebal. za namestnike Fran Novak, Ivan Kosec st. in Ilija Petkovič. za računska preglednika Ante Gjud in M. Pliverič. Zaupniki so: za Jeseni-ce Borštnar. za Bled iMekinec, za Trbovlje pa Hutar. Izpitna komisija ostanp dosedanja. Zadružne doklade so: za mojstre brez pomočnikov 30 Din iletno, do treh pomočnikov 40 Din, preko pa 90 Din. Vajeniška doba je določena na 4 leta.
*	Novi grobovi Včeraj je umrl v Žalcu v 76. letu starosti ugledni trgovec in posestnik g. Vinko V a b i č star. Znan je bil po vsej Savinjski dolini in daleč izven nje. — V celjski bolnici je umrl obratovodja v steklarni v Hrastniku g. Franc V e r š n j a k star komaj 31 let. Kot izbornega strokovnjaka ga bo zelo pogrešalo podjetje kakor tudi steklarji. Gasilsko društvo steklarne je izgubilo ž njim ljubljenega poveljnika, zelena bratovščina pa navdušenega tovariša. G. Veršnjak je bil zaradi Ijudorrnilega in možatega nastopa v Sp. Hrastniku splošno priljubljen in spoštovan. Tragično za preostale je, da so na veliko nedeljo pokopali očeta. Pokojnik Pa ie te dni zbolel na vnetju slepiča in podlegel. Pogreb bo danes ob pol 16. na dolsko pokopališče. —•
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7, vrsta padavin, 8. padavne v mm.
15. aprila 1931.
Ljubljana 7, 763.7, 0.8, 30, tiho, 10, dež, 16.3; Maribor 7, 760.0, 4.0, 92, NW 4, 3, dež, 2.3; Zagreb 7, 762.5, 3.8, 72, SE 1, —, —; Beograd 7, 760.2, 3.9, 90, W 2, 9, dež, 1.2; Sarajevo 7, 762.5, 1.2, 96, tiho, 10, dež, 2.7; Skoplje 7, 757.6, 3.8, 84, \V 6, 10, dež, 10.1, Kurnbor 7, 756.2, 10.8, 43, N 4, 8, dež, 9.6; Split 7, 760.5, 9.1, 44, N 4, 0, dež, 0.2; Rab 7, 763.0, 6.8, 53, N 2, 0, dež, 2.7; Vis 7, 759.0, 8.8, 58, N 12, 0, dež, 6.2; MostaT 7, 761.1, 10.2, 34, N 4, 4,--.
Najvišja temperatura v Ljubljani 13.8, Mariboru 9.0, Zagrebu 11.2, Bepgradu 12.4, Sarajevu 14.6, Skoplju 13.2, Kurnbor 15.3, Split 17.4, Rab 17.9, Vis 17.5, Mostar 16.4, najnižja v Ljubljani —0.6. Mariboru 1.4, Zagrebu 3.6, Beogradu 3.2, Sarajevu 0.8, Skoplje 3.6, Kurnbor 8.8, Split 8.9, Rab 6.0, Vis 8.2, Mostar 10.0.
Solnce vzhaja ob 5.11, zahaja ob 18.52, hma vzhaja ob 4.41, zahaja ob 17.22.
V Starem trgu pri Rakeku je umrla po daljšem bolehanju v cvetu mladosti učiteljica gdč. Miinka Železnikov a. Službovala ie komaj tretje leto. Težko prizadeti mamici, ki se osamljena vrača nazaj v tužno Vipavsko, iskreno sožalje. Minka bo pokopana danes ob 17. na farnem pokopališču. — V Mariboru sta umrla v bolnici Marija D r g a s o v a. žena železničar, za iz Studencev, stara 70 let. in Ivan K 1 o j č n i k. poštni zvaničnik. star 41 let. — V ljubljanski bolnici je umrla ugledna posestmea ga. Josipina Mačkova. Pogreb bo jutri ob 16. — Na Mestnem trgu 9. v Liubljani je umrla ga. Marija Škri-n i a r j e v a. vdova po žel. upokojencu. Pogreb bo jutri ob pol 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Radodarni nemški turisti so v Šlben-ku osrečili krapanjske ribiče, ki so nedavno potegnili iz morja večje število starih rimskih žar. Ribiči so žare poprej prodajali po 2U do 30 Din, nemški turisti, ki so prišli iz Koburga, so pa sedaj plačevali te starine po 200 do 300 Din, kar sicer ni ravno drago plačano, a je za revne ribiče vendar prav dobrodošel zaslužek.
*	Naši rojaki v Argentini. Pravni svetovalec jugoslo. v poslaništva v Buenos Afiresu dr. Pandol-Tadič je poleg svoje odvetniške pisarne otvoril poseben slovenski oddelek, ki bo našim rojakom na razpolago za vsa pravna in poslovna vprašanja. Slovenski oddelek vodi rojak Josip Novinc. V električni centrali družbe »Cha-de« v Floridi se je nedavno pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal prekmurski rojak Jožef Klemen. 41 let star, doma iz Matjaševcev v Prekmurju. Klemen ie stal na 8 m visoki lestvi ter spajal žioo električne napeljave. Po nesreči je prišel v dotiko z žico močne napetosti ter je nezavesten padel na tla. Še preden so ga pripeljali do reševalne postaje, je Klemen izdihnil. Pokojnik zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
+ Zemlja se še ni umirila. Okrog Gjev-gjeliie se še vedno ponavljajo potresi ter so sunki enkrat slabejši. pa zopet močnejši. Skoraj vsak potresni sunek spremlja grmenje pod zemljo. Najmočnejši potresni sunki so bili baš na glavni pravoslavni velikonočni praznik. V potresnem ozemlju z veliko vnemo popravljajo poškodovane hiše. veliko na ima prebivalstvo tudi dela z zgradbami za sviloprejo, ki daje največ zaslužka tamošnjim krajem.
Zn3tn6 dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nad-Stavbne zorstvo Tehnični hiro - »Tehna« Ljubljana, Mest-
prinranke ni trg §t. 25/L
*	Nesreča pri vožnji vina. V torek zjutraj se je pripetila v bližini Grosuplja, poleg vasi Blato hujša nesreča, katere žrtev je
domala postal znani ljubljanski hotelir g. Franc Miiklič, njegov sin Ernest in trgovec g. Mrkun. G. Miklič se je dan prej odpeljal s tovornim avtomobilom po sod vina v Kostanjevico. Na povratku pa je na omenjenem klancu nenadoma odpovedala zavora in je avto zdrčal po klancu s silno brzino. Sod je pričel odskakovati, stri pod seboj karoserijo in slednjič zdrknil na tla, kjer se je popolnoma razbil. Bil je naravnost čudež, da sod ni pcmečkal spredaj sedečega g. Mikliča, njegovega sina in šoferja. enako pa je ušel nesreči tudi zadaj sedeči g. Mrkun. Razlito vino je popila zemlja, pokvarjeni avto so morali spraviti v garažo v Grosuplje, vinski vozniki pa so se odneljali proti Ljubljani z vlakom.
*	Pijančki imaio srečo. Pišejo nam: V soboto se je vozil v vlaku iz Ljutomera proti Soboti neki gospod nekoliko dobre volje. Ko se je naslanjal na vrata, so sc ta odprla in gospod je padel z glavo navzdol iz vozečega se vlaka. Še preden so mu ljudje mogli priti na pomoč, se je ponesrečenec dvignil in pogumno korakat za vlakom. Za vsakega abstinenta bi bil tak oadec gotovo usoden.
ZELEZNO MEDENO
NAJSOLIDNEJSE in NAJCENEJŠE
PRI-
ZAGREB Jfm^/j
BARONA 3ELAČIČA '2 Kf&VOU
*	Tatovi pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
Pišeio nam: Pred dnevi so se pojavili v našem mirnem kraju in v bližnji okolici tatovi, ki niso prizanesli niti najrevnejšim. Pokradli so razno obleko, vino, jest-vine. kokoši in drugo. Posebno je bila prizadeta vas Dekmanca, kjer so na več krajih odnesli mnogo blaga. Zelo občutno ie prizadet posestnik g Naret, kateremu so tatovi pokradli vso obleko, Orožništvo marljivo zasleduje tatove.
*	Uboj zaradi pohojene trave. Kmet Milan Budimirovič iz vasi Belotiča blizu Šab-ca se je že dolgo časa pritoževal, da mu sosedje in tuji ljudje uničujejo travnike in njive, ker hodijo in tudi vozijo Po njih. Razglasil je. da bo vsakega ubil. ki ga zalotil na svoje posesti. Kmet Dobrosav Mu-tavčič iz Metkoviča pa ni vedel za to grožnjo in se ie podal z vozom preko Milanovega travnika. Milan ga je zasačil ter mu ie hotel zapleniti konje, dokler mu ne povrne škode. Dobrosav se ie izgovarjal, da ni vedel za prepoved in grožnjo ter ga najprej zlepa prosil, da b' mu pustil konie ter mu nrizanesel. Ker Milan ni odnehal, sta se sprla in konec je bil ta. da ie razjarjeni Milan potegnil samokres ter na mestu ubil Dobrosava. Milana so prijeli in se izgovarja, da je hotel Dobrosava z orožjem samo prestrašiti, a se ie samokres prav slučajno sprožil.
*	Strašno maščevanje Arnavta. V vasi Kabašu blizu Prizrena, kjer prebivajo večinoma Amavti. se je dogodil krvav zločin. ki je verna slika arnavtskega pojmovanja o rodbinski in osebni časti. Kmet Uka Imerovič je bil oženjen z vaško lepotico Hido. pri njem Pa je služil za hlapca mladi Sulja Ramovič. Ko se je Uka te dni
LOUIS TRENKER
najslovitejši alpinist in športnik v grandioznem govorečem velefilmu
»Sin belih planin«
Pride! I
au	H
VSAK POSNETEK —
DOBRA SLIKA
Zato ne rabite temnice! Plošče in filme razvije in kopira dovršeno
drogerija K AIV C
LJUBLJANA	MARIBOR
zvečer okrog 10. vrnil domov, je našel hlapca v sobi pri ženi. Ta večerni poset. ki je bil videti sicer popolnoma nesum-Ijiv. je kmeta tako razburil, da ie tekel na dvorišče po sekiro ter ubil ženo in hlapca. Po krvavem zločinu je zbežal v gozdove in ga še do sedaj niso našli
4 Redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udru-ženja bo v petek, dne 1. maja t. 1. ob 10. dopoldne v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi sprememba pravil. — Odbor.
*	Redni občni zbor zadruge »Novinarski dom«, ». z. z o. z. v Liubljani bo v petek, dne 1. maja ob pol 10. dopoldne v Rogaški Slatini z dnevnim redom v smislu pravil.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda je naklonil g. Maks Domiceli iz Rakeka 100 Din namesto cvetja na krsti pok. gospe in gospoda Knafliča iz Šmartnega pri Litiji. Iskrena hvala!
*	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
fTO zobna pasta najboljša!
ZA TENIS
pravkar dospelo	5706
ARTA raketi ARTA žoge BEDAT tenis čevlji
Samoprodaja:
P. MAGDIČ
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 1
Iz LJubljane
n— Oficirji ljubljanske garniziJe priredijo svoj družabni večer v soboto, IS. t. m. ob 21. v prostorih restavracije »Zvezda«. Vabljeni so vsi. ki imajo stalne vstopnice za otitirske družabne večere.
u— Iz gledališča. V drami se jutri ponovi francoska komedija »Življenje je lepo za red C. v soboto pa poljska drama »Dom osamelih žena« za red A. Prvo angleško dramsko gostovanje bo v ponedeljek s Shakespearejevim »Hamletom«. Člani družbe so prvovrstni umetniki, uspeh icre je absolutno zagotovljen. Ker je Hamlet naši gledališki publiki znan do vseh podrobnosti. bo prav lahko slediti angleškim igralcem. Vstopnice so že v predprodaji v operi. — Marij Šimenc, odlični naš pevec, nastopi drevi kot Radames v operi »Aida«. Naslovno partijo poje ga. Juranič. Amne-ris je ga. Thi:erry. Ramfis g. Rumpel. Amo-nasro g. Primožič. Dirigent g. Neffat. Predstava je izven abonmana. — Zigmund Za-lewski, baritonist svetovnega slovesa bo gostoval v naši operi v soboto kot »Boris Godunov«. Opozarjamo na ta večer vse obiskovalce ?I«dališča. Predstava bo izven abonmana.
u— Domača opereta. »Oj. ta prešmenta-na ljubezen!« ie naslov najnovejši operet! znanih domačih avtorjev Simončiča in Ši-vica. Skušnje, kj so v polnem teku, vodita dirigent dr. švara in režiser Povhe.
u— Spored komornega koncerta Brand-lovega trla, ki bo jutri v Filbarmonični dvorani, je: Brabms: trio v c-molu, op. št 1, Beethoven: Trio v g-duru, op. 1 št. 2, Mane: Trio-fantazija. Redki so koncerti sestave: violina, čelo in klavir, v našem mestu. Zato zasluži ta koncert tem več zanimanja, ker je Brandlov trio znan kot umetniško komorno udruženje, ki prinaša vse točke svojega programa v veliki umetniški popolnosti. Začetek točno ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni. Običajne koncertne cene.
u— Delavski prosvetni večer v dvorani Delavske zbornice priredita v petek 17. t. m. ob pol 20. delavsko glasbeno društvo »Zarja« in delavska kulturna zveza »Svoboda«. Na sporedu bo predavanje s skiop-tičnami slikami o znamenitostih Dunaja in o delavski olimpijadi. ki bo letos na Dunaju. Sledili bodo koncert godbe »Zarja«, solospevi sopranistke ge. Štefanije Vukove in tenorista ljubljanske opere g. Gostiča. G. Brdnik, kovinar v Strojnih tovarnah in livarnah in konservatorist bo igral solo na gozdni rog. kapelnik Sonnyboy-jazza in konservatorist g. Dražil pa solo na saksofon Pri klavirju bo konservatorist g. Zebre. Vstop prost.
u— Pilot Ijubavi. Danes in vse dni ob 14 predvaja ZKD scnzacijonalni film iz življenja letalcev. Film je veličastna apo-teoza iunaštva in poguma hrabrih pilotov snimana ob sodelovanju ameriške pomorske avijacije. Poleg napetih prizorov se odlikuje film tudi po lepi in mestoma hu-moristični vsebini Predstave se vrše v Elitnem kinu Matici ob skrajno znižanih cenah.
u— Izvrstna veseloigra »Extemporale«
bo v soboto uprizorjena zadnjič v tej sezoni. Doslej ie doživela šest repriz. Izredna komika in napeto dejanje zabavata poset-nike ves čas. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva, Pirčeva in Gorupova, ter gg. Lavrič. Kune, Cuk in Moser. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Kamičnika na Starem trgu. Vabljeni! V nedeljo bo gostoval Šentjakobski oder z isto veseloigro v Sokolskem domu na Viču.
u— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob 20. važno pevsko vajo mešanega zbora. Nujno zadržani naj to sporoče.
u —Ljubljanski srednješolci, združeni v SJSU »Preporodu« bodo priredili v soboto točno ob 20. akademijo pod pokroviteljstvom ravnatelja A. Juga in častnega dam-skega komiteja, v areni Narodnega doma. Spored, ki je skrbno izbran, obsega orkestralne. pevsk« in sol o-1 očke. Izvajali ga bodo nadarjeni srednješolci, ki so nastopili že na mnogih prireditvah in dosegli za svoja izvajanja laskava priznanja. Namen akademije je torej, pokazati naši javnosti, kaj znajo naši srednješolci tudi izven šolskih prostorov. Cisti dobiček je namenjen društveni koloniji revnih in bolnih članov na našem Jadranu. Vsekakor je to vse pohvale vredna naloga, katero si je stavil naš »Preporod« v svoj program. Zato upamo, da bo javnost znala ceniti delo našega dijaštva in s posetom omogočila humanitarnoH akcijo. Po akademiji se bo
vršil ples s sodelovanjem priznanega jazza Sonnyboy. Posebnih vabil ne bo.
u— Jadranaši! Drevi ob 20. bo 23. redni občni zbor v društveni čitalnici. Razen poročil razdelitev društvenih trakov. Pridite točno in polnoštevilno!
u— Starešinski sestanek Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov, ki bi sc imel vršiti to nedeljo, bo 26. t m. ob 10. v hotelu Tivoli.
u— Civilna poroka. Na magistratni raz-giasm deski je nabit poročni oklic, da se civilno noročita na mestnem magistratu g. Bratko Kreft in operna pevka gdč. Ana Soanova
u— Blagoslovitev temeljnega kamna za visoko zgradbo Pokojninskega zavoda bo
v soboto ob 12. izvršil g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Originalna listina ki bo ob tej priliki vzidana v zgradbo nosi na vrhu naslednja dva stiha pesnika Otona Zupančiča, spesniena nalašč za to priliko: »Da naše zrno bo imelo Ieho — in nam bo letina pod varno streho!« K slavju pride minister za sociialno politiko g. Nikola Preka in povabljeno je odlično število predstavnikov.
u— Cene mesu znižane. V sporazumu z mesarji je doseglo mestno tržno nadzorstvo. da so se znižale cene mesu takole: govedina I. vrste prednji del 16. zadnji del 18 Din; II. vrste prednji del 14. zadnji del 16, III. vrste pa po 10 in 12 Din kg. Tele-tina: I vrste 22 Din. II. vrste 16 in 18 Din. Svinjina, domača: I vrste 23 Din. hrvatska I. vrste 20 Dtin, domača II. vrste 18 in hrvatska H. vrste 16 Din.
u— Glavnj odvodnik Cornovec se bo pričel trebiti najkasneje 2U. L m. Posestui-ki-mejaši se opozarjajo na razglas glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja z dne 16. julija 1930 št. 170/30, da pravočasno odstranijo drevje.
u— Mestna elektrarna javlja vsem odjemalcem toka. da se bodo mesečni računi za porabo toka dostavljali po inkasantih na dom kakor doslej, dovoljuje pa si odjemalce opozoriti, da so ti računi plačljivi takoj. Ker bodo inkasanti v bodoče obiskovali stranke vsak mesec približno ob istem dnevu, naproša elektrarna odjemalce, naj v lastnem interesu omogočijo takojšnji in-kaso v gotovini. Strankam, ki bi računa v 8 dneh no dostavi ne poravnale, se bo tok brez opomina odvzel, ker elektrarna zaradi preurejenega knjigovodstva na denar ne more več čakati. V ostalem odjemalce vljudno opozarja na izvleček iz določil, ki je tiskan na vsakem računu, s pripombo, da so ta določila za vsakega konsumenta brezpogojno obvezna.
OBLEKE POVRŠNIKE
NAJUGODNEJE PRI
JOS. R0JINA, Ljubljana
u— Dobava bakrenih kotličev. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 24 komadov bakrenih kotličev za štedilnike v I. in H. mestni hiši za Bežigradom. Ponudbe z vzorci bakrene pločevine je predložiti do 25 t m. pri mestnem ekonomatu. kjer se tudi dobijo dobavni pogoji.
u —Živahno vrvenje na Tržaški cesti. Samo v torek, ko ie snežilo, so dela pn gradnji tramvajske proge nekoliko zastala, a so včeraj že zopet zapele lopate, pojavil se je spet mestni valjar in vse gre naprej kakor se spodobi in kakor mora iti. da bodo dela v maju že končana. Tračnice so položili že do tobačne tovarne, cesta sama Pa je že izvaljana do kolonije Stan in dom.
u— Dva večja procesa. V zapuščeni porotni dvorani se bo 21. t. m. dopoldne pred malim senatom vršila velika razprava proti »preinogarjem«. ki so obtoženi utaje v izvrševanju službe, kjer so si prilaščali režijski premog pri železnici. Prva razprava je bila lani 34. decembra, a Je bila preložena. ker so branitelji obtožencev iznesH mnoge nove dokaze v razbremenitev svojih klijentov. Gre za vrednost 64.564 Din. Fhie 27. aprila dopoldne pa se bo pričela razprava proti 30 ljubljanskim in okoličan, skim ljudem zaradi komunistične propagande no letakih in zaradi žaljenja Ni. Vel. kralja. Obtožnica baje obsega blizu 100 s strojem pisanih strani. Proces se bo vršil pred velikim senatom in bo trajal predvidoma net dni. Oba procesa bo vodil sos g. Ivan Kralj. Kot državni tožitelj v prvem procesu bo fungiral g. Branko Gosiar, a v drugem dr. Fellacher.
u_ Državni tožilec se Je pritožU v zadevi kovača Bratuna. Kakor smo že poročali sta bila kovač Jakob Bratun in njegova sestrična Frančiška Bratunova iz Bes-nice, okraj Litija, obsojena na 10 dni strogega zapora zaradi zanemarjanja roditeljskih dolžnosti, ker sta pozimi pustila malo. letna otroka, triletno Francko in šestletno Anico prenočevati v najhujši zimi v hlevu Državni tožilec je sedaj vložil oroti sodbi malega senata revizijo in priziv zaradi premzko odmerjene kazni.
Naročila za dostavo na dom za 1. maj sprejemajo Osrednje mlekarne, Ljubljana, Majstrova ulica št. 10.
Telefon 24—46._ 5710
u— Tatinski obiski. Te dni se ie vtihotapil 18 letni Anton Bolha v spalno sobo Jožefa Kastelica na Poljanski cesti 97. Ukradel ie temno modro obleko in 4 stota-ke in tako oškodoval Kastelica skupno za Jkrog 2800 Din. Bolha, ki je doma iz Iške vasi, je po tatvini neznanokam pobegnil. Gostilničarka Antonija Grošljeva v Zg. Šiški 57 je prijavila, da ii je predsnočnjim odpeljal neznan tat zeleno pleskano, 500 Din vredno kolo. ki je stalo v veži. Ob kamniški železniški progi so bile te dn! ukradene tri plošče litega železa, vredne okrog 1500 Din.
a_ Neprevidni vozniki. Predvčerajšnjim
okrog 10. ie neznan kolesar povozil na hodniku ob Vilharjevi cesti 4 letnega Da-šana Urbanija z Vilharjeve ceste 2. Otrok si je pri padcu zlomil levo nogo pod kolenom in so ga morali oddati v bolnico. Precej huda nesreča se je pripetila istega dne tudi na Zaloški cesti v Mostah. Tam-
kaj je ravno tako okrog 10. vozH mesarski vajenec Anton S. z mesarskim vožič-kom tako naglo in neprevidno, da je podrl na tla 4 letnega Viljema Jerina. Dečko ie dobil pri padcu poškodbe na glavi in na životu ter so ga pasanti takoj prenesli v bolnico. »Mesarski vajenci in nekateri pomočniki.« pravi policija, »imajo sploh navado, da no cestah z vozovi divjajo in ogražajo varnost pasantov.«
u— Prepir in nož. Na Sv. Jakoba trgu sta se spoprijeli dve družbi ponočnjakov, ki sta se že poprej prerekali v neki gostilni. Zunaj je kmalu prišlo do pretepa in ie obležal na tleh hudo obrezan 25 letni delavec Anton Marincelj. stanujoč v Florijan-ski ulici 13. Pretepači bi se še dalje klali med seboj, da ni bil pravočasno pozvan stražnik, ki jih je nekaj aretiral, dočim so se drugi razbežali. Stražnik ie tudi obvestil reševalno postajo in je bil Marincelj prepeljan z avtom v bolnico. Tjakaj so včeraj pripeljali tudi 24 letnesa kmečkega fanta Franceta Roglia iz Cerkelj na Gorenjskem, ki ga je napadel in oklal z nožem kočarjev sin France Koritnik.
u— Izjavljamo, da ni dal g. Janko Lcn-ščak. nadzornik mostov nobenih informacij za članek o železniškem nadvozu na Šmartmski cesti.
u— AU že nosite impregnlran »Pan« ovratnik?
Iz Maribora
a— Starešinska organizacija »Napredka«
je na svojem ustanovnem občnem zboru izvplila sledečo upravo: Predsednik cand. phil. Viktor Hrovatin, podpredsednik uradnik Albin Strniša, tajnik, abiturijent Vlado Gvardijančič, blagajnik uradnica Ida Korsič. gospodar uradnik Franc Pivka; arhivar stud. phil. Svetko Skok. Odborni« ki: Milan Lah, učitelj, Viktor Sosič, stud. mont., Anton Zafred, učitelj. Revizorji prof. dr. M. Kovačič, dr. Koestl m Juro« slav Dolar, stud. phil.
a— Iz cledališča. Danes se ponovi zanimiva družinska komedija »Leseni konji«. V kratkem se bo uprizorila pravljična igra »Začarana žaba« z godbo, petjem in mič-nimi plesnimi točkami žab. — V soboto bo koncert slovitega tria ge. Brandlovc. spored je zelo zanimiv im se obeta glasbo ljubečemu občinstvu izreden umetniški užitek.
a— O ljubezni do prirode in alpinizma
bo predaval v petek. 17. t. m. oh 20. uri v Zadružni gospodarski banki g. dr. Josip Oblak iz Ljubljane. Fovcdcl nas bo na Kr» konoše, čez Snežko do Lužiških Srbov. Predavanje priredi zimsko^sportni odsek SPD v Mariboru >n vlada zanj veliko za» nimanje.
a— Sprejem gojencev v brodarsko pod-oficirsko šolo. Komanda brodarske podoficirske šole vojne mornarice razglaša, da sprejme v tekočem letu 170 mladeničev iz meščanstva v starosti od 17 do 21 let v brodarsko podoficirsko šolo. Rok za vlaganje prošenj poteče 1. septembra. Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Izreden dogodek predstavlia spet prihod svetovne kapacitete na umetnostnem poldu univ. prof. dr. Strzygowskega z Dunaja, ki je postal sedaj tudi član umetnostnega odseka Društva narodov. Predaval bo v petek 17. t. m. o častitvi Jezusa Kristusa, v ponedeljek 20. t m. pa o častitvi Marije v krščanski umetnosti. Predprodaja vstopnic za obe prireditvi pri ge. Zlati Brišnikovi in g. Hdfferju.
a— Kino predstave. Grajski kino: od danes dalie 100% govoreči in zvočni velefilm v nemškem jeziku »Afrika govori«. — Union kino: od danes dalje nemški zvočni velefilm »Anna Cliristie«. — Aipolo kino: soboto in nedeljo: lViuglas Fairbanks 'Železna maska«.
a— Mariborske knjižnice v marca. Ljudska knjižnica v Narodnem domu je izposodila meseca marca v 18 uradnih urah 916 obiskovalcem 2.703 knjige. Novih članov je pristojMlo 28. — Knjižnica Delavske zbornice na Kralja Petra trgu je izposodila 1028 članom 1853 knjig. Novih članov je pristopilo 38. Skupno sta torej izposodili obe knjižnici 4556 knjig. Zanimivo ja v tej statistiki, da je imela Ljudska knjižnica sicer manjši obisk (916), a je izposodila več knjig ko knjižnica Delavske zbornice, katero je obiskalo 1028 članov, kar znači, da čitatelji Ljudske knjižnice vzamejo več knjig ko oni iz Delavske knjižnice. V obeh knjižnicah j>a obisk stalno narašča.
a— Nezgoda Pri novogradnji OUZD. Včeraj popoldne okrog 14. se je pri gradnji palače OUZD v Sodni ulici pripeti"a 23 letnemu zidarju Francu Boštraku iz Sp. Ihipleka težka nezsoda. Fant je med delom padel raz zidarski oder v globino 8 metrov. Pri padcu jc dobil tako hude notranje poškodbe, da so ga morali z reševalnim avtomobilom odnremiti v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno.
a— Srdit vrtinec dvignil v zrak stojnico. Včerai popoldne okrog 16. si ie na Glavnem trgu nenadni vrtinec izbral za žrtev stojnico slaščičarja Ive Tomoviča. V splošni razburjenosti se je cela stojnica z močno platneno streho ne le podrla, ampak celo dvignila v zrak. Največje veselje so imeli fantalini. ki so se ob tej nesreči prav dobesedno naslajali z raztresenimi bomboni.
Iz Celja
e— Ljudsko vseučSilšče. V ponedeljek oh 20. bo predaval v risalnici meščanske šole g. prof. dr. Li ude vi t Pivko o ierrri: »Mesijanizem med Slovani«. Snov jc nova in zelo zanimiva. Na predavanje opozarja mov^eobčinstvo^__
Koncert ge. Pavle Lovšetove in njene hčerke gdč. Majde bo v soboto dne 18. aprila v Ljudskem domu.	5709
e_ »Mladoletje«. V torek ob IS), bo gostovala ljubljanska drama v celjskem gledališču z Andrejevim »Mladoletjem«. — Vstopnice v predprodaji pri Goričarju & Leskovšku. Opozarjamo vse, ki imajo gledališke vstopnice abopirane v predprodaji. da jih dvignejo danes do 18. v omenjeni knjigarni, ker bi bile sicer vstopnice prodane drugim interesentom.
e— Glasbena Matica v Celju bo priredila 26. t. m. ob 10. dopoldne v Celjskem domu glasbeno koncertno matinejo. Sedela-
PLANIN
Pride!
veličastna filmska drama iz švicarskih visokih Alp s sodelovanjem znamenitega alpinista LOUISA TRENKERJA.

Samo Bayer-jev križ na
ASPIRIN
TABLETAH
|sayer)
VlVi© porok za njihovo pristnost
vaH bodo koncertna pevka rdč. Herta Ar-kova iz Ljubljane, zz. ravnatelj Karel Sancin (violina) in Dušan Sancin (viola) ter ga. Mirca Sancinova (klavir).
e— Mestni kino bo drevi ob 20.30 zadnjikrat predvajal razkošni zvočni velefilm >Markiza Pompadour«. V slavnih vlogah Annv Ahlers, \Valter Jankuhn. Emest Ve-rebes in Kurt Gerron. Predigra je najno-vcčji Foxov zvočni žurnal.
Iz Tržiča
č— Ljudsko štetje se bliža konca. K »[i. kor s« more že ugotoviti, bo štelo naše mesto 3200 prebivalcev, ki so po veliki ve« čini naše narodnosti. Nemcev bo kakih 50, nekaj Čehov, par Italijanov in Angle« žcv. Splošno se je izvršilo štetje brez naj«,
manjše neprilike in so SU prebivalci popi« sovalcem na roke.
č— Predavanje. Kreditna zadruga Ju«
grad iz Ljubljane priredi v nedeljo ob 9. v telovadnici meščanske šole javno preda« vanje o breobrestnem posojilu za nakup in zidavo hiš, za nakup posestev in prevzem hipptek. Ker je v Tržiču dosti interesen« tov za zidanje hiš, pa jim primanjkuje potrebnega kapitala, bo predavanje goto« vo prav dobro obiskano. Vstopnine ni.
č— Keglanje na dobitke prireja tržiško gasilsko društvo od 12. t. m. do 12. julija v hotelu Lončar. Prvo darilo je 1000 Din, nato 500, 300, 200 in 100 Din ter darilo za dober trošt v obliki steklenice šampanjca. Čisti dohodek se porabi za nabavo novega gasilskega orodja.
AKO VAM DECA NE MORE JEMATI RIBJEGA OLJA, dajte ji
JEMALT
ki ima zelo prijeten okus in vonj in ga otroci jemljejo lcakor kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliki zavojček in 25 Din za mali zavojček.	111
GOSPODARSTVO
Pomladanski kožnhovinski sejem
Ljubljana, 15. aprila.
2e pri prvem kožuhovinskem sejmu, ki se je vršil januarja, so krožile vesti, da bodo cene kožuhovini zelo padle, ker je do-snelo mnogo ruskega blaga v Nemčijo. Kljub temu pa je uspelo »Divji koži«, ki prireja v Ljubljani kožuhovinske sejme in prodaja kožuhovino, zbrano od naših in tujih lovcev, da je zbrano blago dobro vnov-čila. Dosežene so bile boljše cene, kakor so na svetovnem trgu- Prodano je bilo skoro vse blago. Marsikdo je mislil, da so bile vesti o "ruskem blagu in ob padcu cen le strašilo.
Da so cene vsaj pri prodaji surovin res
zelo padle, je pokazal sarajevski sejem ko-žuhovine, ki se je vršil februarja. Na prvem kožuhovinskem sejmu v Sarajevu se je zbralo mnogo trgovcev iz raznih krajev, pokupil pa je večino blaga le eden, in še to po prav nizki ceni. Dosežene so bile za prvovrstno blago, lahko bi rekli, prav sramotne cene. Podobna usoda se je obetala tudi drugemu ljubljanskemu kožuhovinske-mu sejmu, ki je bil napovedan, kakor vsako leto, za drugo polovico marca. Zbrano je bilo precej blaga, in sicer nekaj iz Slovenije, še več pa iz drugih delov naše države'. Iz južne Srbije je en sam prodajalec pripeljal okrog 140 lepih zimskih lisic. Hotel'jih je oddati v prodajo naši »Divji koži t. Trgovci so tedaj prišli in so razširjali vesti o nizkih cenah, za prodajo pa niso ka7.ali prav nobenega zanimanja in ko bi imela pričeti dražba, ie večina njih odšla. Zdelo se je, da nameravajo postopati prav tako. kakor v Sarajevu in bi eden ali dva kupila vso kožuhovino.
Vodstvo »Divje kože« je spoznalo to nakano ter dražbo kratkomalo zaključilo. To seveda ni bilo po volji trgovcem, ki so imeli potne stroške, a so morali oditi praznih rok. Prihajali so in se interesirali za posamezne partije. Toda »Divja koža< je vztrajala na tem. da dražbo preloži ali pa da pošlje vse blago na kak svetovni trg.^
Sklenjeno je bilo, da se bo vršila dražba kožuhovine 14. in 15. t. m. Že v soboto ln nedeljo so jeli prihajati interesenti, ki so si ogledali blago. Pri dražbi, ki se je pričela v ponedeljek popoldne, je bila zbrana precejšnja družba kupcev. Poleg onih, ki obiskujejo vse naše kožuhovinske sejme, je bil navzoč tudi zastopnik neke večje švicarske družbe-
Za lisice ni bilo posebnega zanimanja, kupovali so le srednjedobro blago in ga plačevali do 200 Din za komad. Ker za dobro blago niso bile nudene primerne cene, »e Divja koža« tako blago obdržala in ga bo skušala ugodneje prodati pri drugi priliki. Večje zanimanje je bilo za dihurje, ki so bili vsi prodani po primerni ceni. Najlepši komadi so dosegli ceno 150 Din. Nekoliko slabše so bile prodane kune zlatice. Med temi ni bilo posebno lepih, so pa kljub temu dosegli lepi eksemplarji ceno 700 Din. Nekoliko so se dvignile cene vidram, ki so dosgele cene kun zlatic. Polj slaba cena je bila za zajce, toda tudi pri tr-h je bila v splošnem dosežena svetovna cena; prodani so bili po 5.40 Din. Ugodno so bili prodani jazbeci, in sicer lepe kože po 102 Din. Ker za volkove niso bile nudene primerne cene, jih ie »Divja koža« obdržala in jih bo skušala ugodnejše plasirati. Dočim so bile zimske veverice prodane dosti dobro, ni bilo za polhe pravega zanimanja. Ugodne cene so dosegle divje mačke, in sicer 130 Din. Kakor vedno, so tudi tokrat dosegle visoko ceno kune belice. Posebno zanimanje je bilo za lepo blago. Najlepša kuna belica je bila prodana /a rekordno ceno 1000 Din. Baš pri kunah se vedno najbolje vidi, koliko je cena odvisna od prikrojenja kožuhovine. Marsikaka lepa kunja kožica bi bila dosegla dvakratno ceno, če bi bila lepo sneta in primerno razpeta pri sušenju.
Le spretnemu vodstvu »Divje kože« se imajo zahvaliti naši lovci, da je bilo blage čeprav ne dobro, pa vsaj svetovnim cenam primerno vnovčeno.
Rudarske pristojbine
Finančni zakon za leto 1931/1932 poobla« šča ministra za šume in rudnike pod točko 9 § 38, da more eksekutivnim potom po davčnih oblastvih izterjavati: a) vse dolgo« ve na državnih rudarskih pristojbinah; b) izvršljive kazni izrečene na osnovi rudar« skega zakona in c) vse dolgove rudarskih, topilniških in plavžarskih podjetij bratov* skim blagajnam v kraljevini za zavarova« nje radarskih delavcev in osobja pri pod« jetjih. ki spadajo pod rudarske zakone.
Dokler se ne poravnajo vsi navedeni dolgovi, ne smejo rudarska oblastva nobenemu posestniku rudoslednih pravic in rudnikov: a) podaljševati že izdanih rudarskih pravic in izdajati novih; b) odobravati njih prenosov in vpisavati zabeležk in bremen na njih in c) izdajati kakršnihkoli potrdil.
Vse prošnje, ki jih bodo rudosledci in posestniki rudnikov v predmetih v navede« nih točkah a), b) in c) vložili, se bodo za« vrnile. O tem obvešča rudarsko glavarstvo vse rudosledce m posestnike rudnikov, da se vedo ravnati pri svojih prošnjah.
Da se rešitev prošenj ne zavleče, naj vsak prosilec lastnik prostosledov ali rud* nikov — priloži svoji prošnji potrdilo ra» čunovodstva direkcije šum v Ljubljani ozi« roma pristojne bratovske skladnice, da ni« ma označenih dolgov.
= Predpisi o skupnem davku na pošlo r-ni promet. V založbi »Tipografije« (Zagreb, Poštni predal 76) je pravkar izšla pod naslovom »Propisi o skupnem porezu na poslovni promet« važna publikacija, ki jo je priredil dr. Valdemar Lunaček, tajnik Zbornice za TOI v Zagrebu. Knjiga vsebuje poleg popolne tarife o skupnem davku na poslovni promet, zakon o skupnem davku na poslovni promet od 12. julija 1930 in novelo k temu zakonu od 28. marca 1931, nadalje uredbo k temu zakonu od 14. marca 1931 z razpisom finančnega ministrstva o plačevanju tega davka na trošarinske predmete, dodatno uredbo od 30. marca 1931 in razpis finančnega ministrstva o postopku za plačilo tega davka na carinarnicah, torej vse doslej Izdane zakonske in izvršilne predpise, ki se tičejo reforme davka na poslovni promet. Posameznim odredbam so dodani potrebni komentarji in izvlečki iz zakona na poslovni promet od 31. januarja 1922, kolikor so njegove odredbe še v veljavi. Knjiga bo našim poslovnim krogom prav dobrodošel tolmač kompliciranih novih predpisov o skupnem davku na poslovni promet, ker je pregledna in navaja vse zakonske in izvršilne predpise. Vsebuje tudi strokoven uvod. kjer je podan zgodovinski razvoj zakonodaje o poslovnem davku v inozemstvu in pri nas in kjer avtor tolmači pomen in obseg najnovejše reforme tega davka in med drugim tudi način ugotavljanja višine pavšali ranega skupnega davka. (Cena knjigi je 70 Din.)
= Padec španske valute. Že v ponedc« Ijek, ko so bili znani rezultati občinskih volitev v Španiji, je španska pcseta_ na mednarodnih tržiščih pričela popuščati, včeraj pa je zaradi velikih notranjepolitič« nih dogodkov še nadalje nazadovala. V zadnjem času pred volitvami je bila špan» ska de vi za na vseh tržiščih prav stabilna. Odkar je bik proglašena namera. stabiKzi« rati peseto na sedanji višini, je špekulacija s to devico padla na minimum. Nasprotno deviza Madrid se je še okrepila po nedav« ni sklenitvi en in pol letnega valutnega kredita v višini 60 milijonov dolarjev. Za to kratkoročno stabilizacijsko posojilo j« sestavljen že mednarodni konzorcij pod vodstvom Morgana in s sodelovanjem fran« coskih. švedskih, švicarskih in italijanskih bank. Pod temi okoliščinami jc torej edi' no političnim dogodkom pripisati, da je španska deviza od sobote do včeraj naza« do vala od 57.50 na 52 švicarskih frankov za 100 peset. Padec intervalutarne vredno« sti pesete znaša torej v dveh dneh 10 odst.
= Udeležba jugoslovenskega nacionalne« ga odbora Mednarodne trgovske zbornice na kongresu v Washingtonu. Koi predstav« nitki Jugoslovenskega nacionalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice, v katere« rem so včlanjene naše gospodarske zborni« ce in naše večje gospodarske organizacije, se bodo udeležili kongresa Mednarodne tr« govske zbornice v Washingtonu od 4. do 9. maja: g. Vladimir Premrou, podpredsed« nik Zbornice za TOI v Zagrebu, dr. Adolf Čuvaj, generalni tajnik Zbornice za TOI v Zagrebu in dr. Stevan Popovič, tajnik In« dustrijske zbornice v Beogradu, ki je ob« enem glavni tajnik Jugoslovenskega nacio* nalnega odbora Mednarodne trgovske zbor« niče. Predstavniki našega nacionalnega od> bora bodo odpotovali v Washington dne 20. t. m.
_ Tranzit preko naše države. Tranzitni promet preko ozemlja naše države, ki se je naglo dvigal do leta 1927, ko je dosegel 2,580.000 ton, je od tega leta naprej v stalnem nazadovanju. Tudi lani se je zmanjšal na 2,264.000 ton nasproti 2,344.000 ton v letu 1929. To nazadovanje tranzitnega prometa je v ozki zvezi s tarifnim bojem med Hamburgom in Trstom (znaten del tarifnega prometa preko naše države odpade namreč na tranzit v Italijo). V tem pogledu pa bo bodoče prišlo najbrž zopet do povečanja prometa Nedavno se je v Innsbru-cku vršila posvetovanja železniških uprav, ki so lnteresirane na prometu prot! Jadranskemu morju in so bile zastopane, nemška, italijanska, jugoslovenska, avstrijska, švicarska, madžarska in češkoslovaška železniška uprava. Tarifni boj, ki se je več let vršLI med Hamburgom in Trstom in ki je bil za prizadete železniške uprave zelo škodljiv, je leta 1928. po dolgotrajnih pogajanjih dovedel do sporazuma. -Določena je bila nekaka demarkacijska linija, ki naj loči Interesno sfero luk v severnem morju na eni strani ter jadranskih luk na drugi strani. Pri sestavu novih jadranskih ta-rifov na podlagi tega sporazuma pa so na-stalne težkoče. Zavlačevanje je izzvalo na nemški strani nezadovoljstvo, ki se je Se povečalo zaradi izkoriščanja tržaških loko-tarifov. Ze v predvojnem času so tale za Trst-loko določene posebne vozninsRe postavite, fci so imele namen podpirati v ta-rifarnem nogledu industrijo, etablirauo v Trstu. Italija je po vojni vztrajala na tem, da se te ugodnosti obdržijo, čeprav so te aižje tarifne postavko vezane na pogoj, da
veljajo samo za tržaško industxjBtt>£e prišlo v zadnjih letih do izkoriščanj te tarife tudi za druge pošiljatve, ki eo Wle ponovno odane za druge Italijanske postaje. To je povzročilo, da so številni češkoslovaški transporti zavzeli smer preko Trs-ta namesto preko Nemčije in Švice. Te razmere so dale nemški železniški upravi povod, da je skupaj s švicarsko železniško upravo uvedla enake nižje tarife. Avstrijske železnice so zaradi tega imele precejšnjo Izgubo, kar je razvidno tudi iz deustva, da se je promet preko švicarske obmejne postaje Chiasso lani dvignil od 14.000 na 21 tisoč 500 vagonov. Avstrijska železniška uprava si je zaradi tega prizadevala, da to vprašanje uredi. Na innsbruški konferenci je bila izdelana kompromisna formula, ki je bila tudi od vseh prizadetih železniških uprav sprejeta. Na podlagi tega sporazuma pričakuje Avstrija, da bo prišlo do normalnih razmer v pogledu prevoza blaga v Kalijo.
= Razvoj naše ladjedelske Industrije. V torek so pripeljali v Kraljevico za tamo* šnjo ladjedelnico »Jarrow« nedavno kup« ljeni ploveči dok, ki je bil zgrajen leta 1921. in ima nosilnost od 3000 ton. Na do* ku samem so montirane vse potrebne pri« prave za popravilo ladij manjše in srednje tonaže do 3000 ton. tako da bo v bodoče omogočeno znaten del popravil naših do* mačih ladij izvršiti v tuzemstvu.
= Odpoved avstrijskozčeškoslovaške tn govinske pogodbe. Kakor je bilo že napo« vedano je bila v torek od strani Avstrije odpovedana trgovinska pogodba s Cečko* slovaško. Praški avstrijski poslanik dr. Ma« rek je izročil odpovedne listine češkosio* vaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu. Kakor poročajo iz Prage, je Avstrija od* povedala le dodatno pogodbo, to je tarit* ni del. ne pa pogodbe same, na podlagi ka* tere se uporablja klavzula o največjih ugodnostih, tako. da bodo 15. julija, ko po* teče odpovedni rok .izgubile veljavo Te po« godbene carine, ki so določene v tem ta« rifnem delu.
= Uspeh avstrijskega notranjega posojila. Pred dnevi je bila zaključena emisija 7% avstrjiskega notranjega gradbenega posojila, ki je pokazala ugoden rezultat. Vpisanih je bilo 2'28 milijonov šilingov, dočim znaša nominalni znesek posojila 150 milijonov. Podinisniki po«ojila bodo zaradi pre-vpisa dobili le del vpisanih obveznic. Znaten del posojila je emitiran z zaporno klavzulo tako. da novi državni papir zaenkrat ne bo v večii meri prišel na trg. Usp«h tega posojila priča. <ia je tudi avstrijski kapitalski trg precej likviden, vendar pa je treba upoštevati, da je obrestna mera tega •posojila ra 2 % višja nego znaša obrestna mera nedavno uspešno emitiranega češkoslovaškega notranjega posojila v višini 1300 milijonov Kč.
BORZE
15. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Newyork in Praga. Tečaji deviz so precej stabilni, le deviza Dunaj se je nekoliko okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala za aranžma po 423.50 — 423.75, za kaso pa po 423.75 — 424. Za Blairovo posojilo jc dalje precej zanimanja in je prišlo do prometa v osem odstotnem po 9350 in v 7 odstotnem po 83, dočim so bile begluške obvcznice za« ključene po 67.50. Od bančnih vrednot so se trgovale LTnion banka po 174. Srpska po 185 — 186 in Praštediona po 920 — 922.50. Na tržišču industrijskih dclnic so b'li za« beleženi zaključki v Trboveljski po 307, v Gutmannu po 128. v Šečerani po 295 in v Dubrovački po 380.
Devize.
Zagreb. Amsterdam 22.805 — 22.805. Dunaj 708.28 — 801.28, Berlin 13.525 — 13.555. Bruselj 700.01, Budimpešta 900.56—993-50, Ix>ndon 275.86 — 276.66, Milan 296.606 do 298.600. Ne\vyork ček 56.665 _ 56.865. Pariz 221.44 -- 223.44. Praga 168.05 — 16SS5, Curih 1094.1 — 1007.1.
Curih. Zagreb 9.127, Pariz 20.3025, London 25-22. Newvork 519.125, ruselj 72.2, Milan 27-1725, Madrid 52. Amsterdam 208.42, Berlin 123.58, Dunaj 72.98. Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.2, Budimpešta 90.53, Bukarešta 3.0875.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 93.25 bi., 7% Blair 83.25 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljan. kreditna 120 den., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 160 - 170. Vevče 128 den., Ruše 220 den., šešir 75 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 423.7 — 424.25, kasa 424 — 424.5, za maj 423.5 — 424.5. investicijsko 88.5 do 89.5, agrarne 51.5 — 52.5, 8% Blair 93.5 do 94. 7% Blair 82-875 — 83, 6% begluške B7.5 — 68; bančne vrednote: Praštediona 920 _ 922.5. Union 174 — 176. Jugo 74 do 76, Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 185 — 187. Zemaljska 141 — 144; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 128 — 135, Slaveks 40 — 42.5, Slavonija 200 den., Drava 235 — 238, Šeče-rana 295 — 300, Brod vagon 64 den.. Vevče 133 den., Dnbrovačka 375 — 385. Jadranska 530 — 550. Trbovlje 306 — 308.
Beograd. Vojna škoda 423.25 zaklj., investicijsko 89.25 zaklj.. agrarne 51 — 52, 6% begluške 67.25 — 68 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona bukovih okroglie in 1 vagon mecesnovih plohov. Povpraševanje je za 1 vagon parjene obrobljene bukovine (I.. 2—4.50 m dolž., medija širine 27 cm), za 1 vagon parjene obrobljene bukovine (I., od 2 m dolžine navzgor, od 14 cm širine navzgor, deb. 50 in 27 mml, za 10 kub. m testonov (dolž. 2.25 m, 4/10", deb. 20 mm), za 1 vagon parjene bukovine (II.. obrobljene, od 2 m dolž. navzgor, deb. 27. 33. 40 in 50 mm) in za bukovo oglje (z 20% kanele, I.).
ŽITO
-f- Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo- Nudi se (fco, slov. post, po mlev. tarifi, plač v 30 dneh) pšenica: baška. potiska 80-81 kg po 212.5 — 215, baška. srbobran.. 79-80 kg P«' 210 — 212.5. gorniebaški, 79-80 kg po 205 do 207, baška. okolica Sombor, 79 kg in ba-ranjska, 79-80 kg po 192.5 — i95; koruza: baška, stara po 147.5 — 150. nova, Sa9u primerno suha po 137.5 do 140; oves: baranj-ski, navadna voznina po 192.5 — 195; moka: banaška >0« no 335 do 340
4- Novosadska blagovna bona (15. t. m.) Tendenca prijazna. Promet: pšenice 46 vagonov, koruze 86 vagonov, ječmena 1 vagon,
Jugoslavija očaruje•..
M
njena solnčna obala... njena čarobna jezera... in zobje njenih prebivalcev.
Njena obala obžaijena s svetlim solncem, njena jezera bogata redkih čarov so kakor zobje njenih prebivalcev dragocen dar lepe prirode. Ali zato vendar s preudarnostjo stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobč s Sargovim Kalodontom. Blagodejna pena te zobne kreme polepšuje zob€ z blesteco čistoto in čuva usta nalezljivih kali.
SARGOV
KAL0D0NT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
moke 12 vagonov Ln otrobov 3 vagoni. Pšenica: baška potiska, slep, 79/80 kg 160 do 162.50; gornjebaška, 79/80 157.50 — 160; gornjebanaška 155 — 157.50; sremska,
78 kg 145 _ 147.50; sremska, okolica In-
djija, 78 kg ]50 — 152.50; slavonska, 78 kg 145 — 147.50. Oves: baški 150 — 155. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 120 do 125. Koruza: baška, sremska 90 — 92.50; za maj 92.50 — 97-50; ladja Dunav, Sava 92 — 94. Moka: baška »Og< in »Ogg« 240 do 260, »2< 210 — 220, »5< 185 — 195, »6« 175 — 185, »7« 140 — 145, »8« 127.50 do 132.50. Otrobi: baški 130 — 132.50; ban. slav. 125 — 130.
-j- Budimpeštanska terminska borza (16. L m.) Tendenca neenotna, promet omejen. Pšenica: za maj 15.79 — 15.80; rž: za maj 13.50 — 13.52; koruza: za maj 13.02—13.04, za julij 13.38 — 13.40, tranzitna za maj 10.35 — 1037.
ŽIVINA
-f- Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2382 glav. od tega 230 iz Jugoslavije. 688 iz Ru« munijc in 401 iz Madžarske. Pri mlačnem prometu so sc voli pocenili za 5—10 gro« šcv, biki za 15 grošev, slaba živina pa za 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 1.70—1.90, voli I. 1.35—1.65, II. 1.05—1.30, III. 0.90- 1.—. biki 0.85—1.20, krave 0.75—1.15 in slaba živina 0.50—0.75. — Na svinjski sejem v torek je bilo pri« pelianih 17.872 svinj, od tega 2.831 iz Ju« goslavije, 6030 iz Poljske in 2790 iz Rumu* nije. Pri zelo mlačnem prometu 60 se prvo« vrstne pitane svinje pocenile za 7 do 10 gTOŠev, ostale debele svinje za 10 do 15 grošev, mesne svinje pa za 15 do 20 grošev Za kg žive teže notirajo: pitane svinje: I. 1.50—1.55. angleške križane 1.25—1.25, mes« ne 1.10—1.40.
Šport
Nogomet v rudniških revirifli SK Retje (Trbovlje) : SK Zagorje 3:2.
Zagorje, 14. aprila
Nedeljska tekma je privabila na spprtni prostor rekordno število publike. V pred« tekmi eta se pomerili moštvo zagorskega SK Prosveta in rezervno moštvo SK Za« gorje. Predvedli sta otvorjeno igro. Vratar Zagorja je bil lažje blesiran in je mpral zapustiti igrišče. Kljub desetim igralcem je rezerva zasluženo zmagala s 4:2. Skor« tali so za SKZ Kanker 2, Hauptman 1, Pe« čar 1. Gola v škodo SKZ rezultirata iz enajstmetrovke in avtogola.
Za tem sta živahno pozdravljeni nasto« pili enajstoriri SK Retia in SK Zagorja. Takoj ob početku je prišlo nehpte do ka« rambola med Poljšakom (Z.) in Majdičem (R.). Majdič je padel tako nesrečno, da 6i je zlomrl levo nogo v piščali. Retje igra z namestnikom. Ima homogeno postavo, ki je tehnično dobro izurjena, vendar pred golom večkrat zastrelja. Tudi Zagorje bom« bardira — prečke. Retju se proti koncu po« zna utrujenost pp peklenskem tempu do« mačih, ki že igrajo na izenačenju. Gole sta zabila Jordan in Hiršel.
Z novo postavo je imel kapetan več sre* če kakor pred tednom, kp so morali Za« gorjani kloniti z 0:4 napram SK Trbovlje.
Prihodnjo tekmo bo klub odigral v Liti« ji, prvič na tujih tleh.
SK Ilirija rez. LjubHana) : SK Hrastnik
2:1 (0:1)
Hrastnik, 14. aprila.
Za gostovanje SK Ilirije je vladalo v Hrastniku veliko zanimanje in se je zbra« lo številno občinstvo, ki je napeto sledilo zanimivi igri.
Gosti so predvajali lepo in precizno kombinacijsko igro. kakor je v Hrastniku še nismo videli. NaJbo'j5i del moštva je bil nanad. predvsem leva stran Rihtar— Grintal: izvrstna je bila ohramba, dočim je krilsica vrsta nekoliko zaostala. Vratar
je bil sicer dober, prejeti goal gie pa de* loma na njegov račun.
Domače moštvo je igralo izredno ppžr« tvovalno, manjka pa vsem igralcem rutina in pravilen trening. Odlikovala se je ožja obramba, predvsem vratar, ki je ubranil serijo ostrih strelov. Levi branilec je teh« nično dober, le predolgo drži žogo in je s tem tudi zakrivil drugi gol. Krilska vrsta igra preveč defenzivno ter premalo ppd« pira napad. V napadu je več dobrih moči, manjka jim pa skupna igra, točno doda« janje in odločnost pred golom. Vsekakor SK Hrastnik lepo napreduje in uspehi, ki jih je klub dosedaj dosegel, jamčijo vod« stvu kluba, da je na pravilni poti.
Igra sama je potekla zelo fair in sta si bila nasprotnika v prvi polovici enako« vredna. V 37. min. je dosegel Hrastnik prvi uspeh. — V drugem polčasu je bila Ilirija v lahki premoči in si je zasigurala zasluženo zmago.
Publike 200. — Sodnik g. Oberlintner dober in objektiven.
Razpis tekme v smuku
Smučarski klub Ljubljana razpisuje kot zadnjo svojo prireditev v letošnji sezoni tekmo v smuku iz Kotovega sedla pod Ja* lovcem v dolino Planice. Tekma se vrši v nedeljo dne 19. t. m. ter je start dovoljen vsem v JZSS verificiranimi tekmovalcem.
Vsi tekmovalci morajo biti v nedeljo najkasneje ob 7. v koči pri Tamarju, od koder je ob 8. stkupim odhod na sta rt — Start okrog 11. ure.
Tekmuje vsak na lastno odgovornost. Prvi štirje plasirani dobe praktična darila. Prijavnina 10 Din. Prijave do 18. t m. opoldne na g. Fr. Kopriva. Trboveljska p rem ogok opna družba v Ljubljani odnosno na licu mesta do odhoda na start
Poipoldne istega dne se vrši tekma vsmu* skem teku od Tamarja do .Slatine, obvezna za vse odbornike kluba. Tekmo organ iza* rajo khrbovi tekmovalcu
Gradjanski v Ljubljani. Prihodnjo nede* 4jo se bo vršila v Ljubljana zanimiva no* gometna tekma. Ilirija je pozvala na re* vanžnp tekmo Gradjanskega, ki je kakor znano v Zagrebu porazil belo«zelene s 4:1. Ilirija upa, da bo na domačih tleh bolje odrezala. Prosila je LNP za dovoljenje, da bi smela nastopiti kompletno, t j. s kaz» novanim Varškom.
SK Jadran. Drevi ob 20. kratka odboro* aa 6eja pri M. Sokliču (Ivane). Na istp se vabi g. Brcar. Po seji poslovilni večer vseh, ki odhajajo k vojakom Člani, udele« žite se tegi večera v čim večjem številu.
SK Grafika. Vsi igralci se poživljajo na sestanek, ki bo jutri v petek ob 18. v društvenih prostorih. Ker se bodo določili igralci za nedeljske tekme ter obenem po* pisala oprema, je dolžnost vseh. da pride* i o točno in sigurno.
TSK Slovan. Drevi ob 20. pri »Sokolu« (lovska soba) članski sestanek vseh nogo« metašev. Sestanka naj se sigurno udeleže tudi gg. Globelnik I, Anko. Volkar, Bu* cik, Škerlavaj.
Priročnik za tenis. Jugoslovenski teni« ški savez je izdal priročnik za tenis, ki vsebuje po'eg saveznih pravil tudi pravil« nike in pravila igre, pravilnik za turnirje, pravila za Davisov pokal, zgodovino na« šega teniškega športa in seznam prvakov. V priročniku so tudi strokovni članki o tenisu. Knjiga je ilustrirana z 20 slikami. 5 načrti in 5 tabelami. Obseg ji je 128 strani v žepnem formatu. Cena Din 25. Naroča se v tiskarni Albrecht (P. Acin« ger), Zagreb Radičeva ul. 26.—. Ker je knjiga zelo skrbno sestavljena, bo našim športnikom pravi priročnik v vseh vpra* šanjih teniškega športa ter jo toplo pripo* ročamo.
Spominjajte se slepih!
Iz življenja ln sveta
K spremembi vladavine v Španiji
Levo: španski parlament. — Vsredi: odstopivšl kralj Alfonz XIIL — Desno: kraljevi grad v Madridu.
Od primadone do prodajalke časopisov
Terezija Abadie se je pravočasno postavila od umetniškega sveta, vendar želi tudi umreti kot komedijantka
Terezija Abadie je bila nekoč ena izmed najbolj priljubljenih primadon pariških buljvarskih gledališč. Njeno ime je bilo tako privlačno, da ga niso tiskali samo na plakatih z ogromnimi črkami, ampak so ga porabljali tudi kot zaščitno oznako za razne izdelke. Cigarete in kozmetični preparati — vse je nosilo popu-garno ime Abadie.
Danes je Terezija Abadie, ki so jo nekoč pozdravljali :na gledaliških deskah z nepopisnim navdušenjem, prodajalka časopisov. V bližini postaje Saint Lazaire v Parizu je otvorila svoj kiosk.
In ta ženska ni bila povprečna prikazen. Napravila ni napake, ki jo zagreši mnogo njenih poklicnih tovarišev. Ko je opazila, da popušča njen glas, da vene njena telesna lepota, je sklenila dati gledališču prostovoljno slovo. Tedaj je tudi izrekla znamenite besede, ki se tako red-
ko slišijo iz ust umetnikov: »Stari umetniki napravimo večinoma temeljno napako, da se ne moremo pravočasno odreči slavi in priznanju. Treba je občinstvu obrniti hrbet prej, kakor ga pokaže občinstvo nam.«
Nenavadno se z&L, da se Je Terezija Abadie posvetila novemu in skromnemu poklicu prodajalke časopisov kljub temu, da je spravila na stran kupček denarja, ki naj ji zagotovi mirno življenje na stara leta. Hotela pa ni živeti brez posla.
S starimi prijatelji in znanci se še vedno rada šali. Mnogi zvezdniki pariškega gledališkega neba jo redno obiskujejo in Terezija Abadie jih sprejema radostna in židane volje. Starim odjemalcem, ki poznajo njeno preteklost, često pravi: »Prišla sem kot komedijantka na svet in upam, da bom kot komedijantka tudi umrla.«
Svetinja ga je rešila pred osveto vročekrvne
ženske
Strastna ljubezen v hladnem Innsbrucku
Maščevanje in kazen
Vroča kri in nebrzdana strast sta spravili na zatožno klop lepo 24-Jetno Klaro Walter v Innsbrucku, ki se je te dni morala zagovarjati pred tamošnjim sodiščem zaradi zločina poskušenega umora.
Klara Walter, lepo dekle, visoke postave, je hči potujočih igralcev. 1927 se je v Innsbrucku na jesenskem velescjmu seznanila s prodajalcem sadja Francem Tschadom. Tri leta sta živela v ljubav-nem razmerju, lani pa je Tschade sklenil, da vzame Klaro za ženo. Dosegel je, da je nevesta ostavila službo služkinje in se preselila k njemu. Tri njem pa ni imela obstanka, ker se n; dobro razumela z njegovo materjo. Zato ie ženin najel drugo stanovanje in je skrbel zanjo. Klara je po lastnih navedbah v tem času trpela pomanjkanje, ki je bilo tako veliko, da ni mogla niti plačat.i popravila čevljev. Zato je ljubimca okradla. Slednjič se je je Tschade naveličal in jo hotel zapustiti.
Ko je vročekrvna nevesta opazila njegovo namero, je zahtevala od njega sestanek. Kupila si je revolver in ko je ljubimec prišel, sta krenila proti Innu. Med-potoma je Tschade opazil, da nekaj rož-Ija v Klarinem žepu. Segel je vanj in potegnil iz njega samokres, ki ga je kratko-malo zaplenil, odslovljeno nevesto pa poslal nazaj k njenim staršem.
Nemirno dekle pa ni vzdržalo dolgo doma. čez osem dni se je zopet pojavila v Innsbrucku. Fant pa ni maral več zanjo in jo je spremil domov k njenim staršem. Ko je Klara pospravljala kovčeg, se je zopet pokazal — revolver. Bivši ženin ji je vzel tudi topot orožje. Toda čez teden dni je bila Klara že spet v Innsbrucku. Zahtevala je, naj jo puste v stanovanje bivšega ljubimca, a ji niso hoteli odpreti šla je in kupila za zadnji denar nov samokres. Vtihotapila se je v njegovo stanovanje in se skrila v neko vdolbino pri vratih. Počakala je, da se je vrnil Tschade
zapuščene neveste
domov. Ko je vstopil, je sprožila in ustrelila petkrat proti njemu. Ranjeni Tschade je planil proti kotu, odkoder se je bliskalo, in iztrgal napadalki revolver iz rok. Klara se je dala mirno odvesti in je izpovedala, da je hotela Tschada usmrtiti.
Ranjenega ženina so prenesli na kliniko, kjer je okreval. Da ni bil težje ranjen, se ima zahvaliti slučaju, da je nosil okoli
vratu verežico s svetinjo Matere božje. Njo je pogodila prva krogla in na nji se je odbila ter obtičala v kosti na nogi. Obtoženka je pred sodiščem v celoti priznala vse in je bila obsojena na dve leti ječe.
Upor na Madeiri
lTletna plavalka
Američanka Helena Madison,
ki je že lani dosegla več svetovnih rekordov v plavanju, je preplavala 100 m dolgo progo t 1:07,8,
General Norton Matos,
uporniški kandidat za portugalskega državnega predsednika, je bil aretiran v Lizaboni
Aleksandra Tolsta ne sme v Kanado
Iz Otawe poročajo, da so kanadske obla« sti končnoveljavno odbile prošnjo Aleksan« dre Tolste, hčere ruskega pisatelja. Svoj postopek je Kanada utemeljila z mptiva* cijo, da prosilka ne more predložiti red« nega potnega lista. Tolsta se trenutno mu« di na Japonskem tn je nedavno tožila, da ji ruske oblasti nočejo izdati potnega lista za Kanado.
Krafjeva palača v Jerihu odkrita
Marstonova arheološka odprava je odkrila prostor, kjer je stala kraljeva palača v Jerihu, ki so jo bili pred 3400 leti skupno z mestom porušili Izraelci pod Jo-zuo. Ker pa vlada zdaj pri Jerihu v dolini reke Jordan velika vročina, je ekspedicija sklenila, da bo začela palačo odkrivati šele prihodnje leto v hladnejšem vremenu.
Častni legionarji proti Chapfinu
Iz Pariza poročajo: častniki, ki so bili odlikovani z redom Francoske častne legije za zasluge na bojišču, so zelo ogorčeni, ker Je francoska vlada odlikovala Charliea Chaplina z istim redom. Vložili so protest pri velikem kancelarju reda častne legije, ker je vlada podelila odlikovanje na rdečem traku, ki predstavlja na bojišču prelito kri junakov, Chariie Chap-Hnu, ki ga označujejo za »klovna«.
Alcala Zatnora
predsednik prve republikanske vlade na španskem.
Komet brez repa
Zvezdogledi v raznih krajih sveta pazljivo zasledujejo redek komet, ki se je prikazal prvič pred 18 leti.
Zopctni pojav tega vsemirskega potnika je posebno zanimiv. Okoli 2. maja bo najbliže solncu. S tem bo zaključeno njegovo potovanje okrog solnca ,ki traja 17 let. Komet se odlikuje po tem, da nima meglenega priveska, ki jih vidimo pri drugih kometih v podobi repa. Poleg drugega je ta brezrepi komet ▼ zvezi s Saturnom, ki ima samo enega ali dva kometa, dočim jih potuje okrog Jupitra kakšnih 50.
V oktobru bo zvezda najbliže naši zemlji, seveda bo navzlic temu še vedno oddaljena 225 km. Za opazovanje tega pojava bodo potrebni najmočnejši daljnogledi.
Cepljenje psov na Češkoslovaškem
Pred tremi leti so poskusili na zapad-nem češkem z velikim uspehom cepljenje psov, a zdaj se je začelo uveljavljati gibanje, da bi uvedli splošno prisilno cepljenje tudi po glavnih mestih češkoslovaške države.
Cepljenje bi se vršilo proti steklini in prva njegova dobra posledica bi bila ta, da bi po nekem času lahko odpravili neprijetne pasje kontumace. Cepljenje bi izvrševali uradni živinozdravniki na stroške občin. V sami Pragi je akcija, ki bi obsegala 20.000 psov, ocenjena na 150.000 ČK, ker bi pa država brezplačno dala na razpolago potrebno cepivo, bi se ta vsota znatno znižala. Doslej so pse cepili v Pragi samo nekateri klubi za gojitev psov.
Energičen glavni natakar
V Chicagu je prišlo te dni do nenavadnega spopada s tremi banditi, ki so vdrli ▼ zgodnjih jutranjih urah v elegantno kavarno s plesiščem »L' Aiglon«.
Banditi so vdrli v lokal s klici »Roke kvišku!« Gostje so se morali na njih ukaz postaviti ob stene in banditi so se že pripravili, da jih bodo izropali. Tedajci se je pojavil glavni natakar Abler, ki ga je bil pozval neki pomožni jatakar iz kuhinje. Prišel je z repetirko in je takoj pri vhodu v dvorano pričel streljati na napadalce. Ko je nekajkrat ustrelil, se je zvrnil eden izmed banditov v krvi po tleh. Abler je začel streljati na drugega. Pri tem se je skrival za mize in stole, ki so mu bili za nekakšno barikado. Tudi drugega bandita je pogodil s strelom. Zdaj je pri-Sla vrsta na tretjega, ki pa je izprevidel, da bo vsak odpor zaman. Težko ranjen je pobegnil skozi vrata in utekel z avtomobilom, kl ga je čakal na ulici.
Ko so se gostje iztreznili in si opomogli od prestanega strahu, so priredili pogumnemu glavnemu natakarju navdušene ova-cije, kajti če ne bi bilo njega, bi bili ostali vsi brez beliča v žepu.
Esperantska svatba
V Londonu se je minile dni vršila svat« ba, pri kateri se je izvršil ves obred ▼ esperantu. Ženin je bil neki angleški advo* kat, nevesta pa neka madžarska učiteljica glasfoe. Seznanila sta se bila pred dvema letoma v Salzburgu in sta ves čas govo* rila in si dopisovala v esperantu, kpnčno pa sta prijadrala v zakonski pristan.
Kralj italijanskih žeparjev
V Milanu so nedavno zasačili razvpitega kralja žeparjev, 88-letnega Rafaela Legmanija, ki ga starost prav nič nc ovira pri izvrševanju tatinskega poklica. Leg-mani, ki velja za specialista v žepnih tatvinah, je bil že 250-krat kaznovan. Pri zaslišanju je tožil, da se mu roke zaradi visoke starosti tresejo, kaT ga ovira, da ne more izvrševati svojega poklica s prejšnjo spretnostjo. Ko je to pripovedoval, pa je položil na mizo ustnik, robec in uro, ki jo je bil med tem izmaknil iz žepa stražnika, ki ga je eskortiral na policijsko stražnico. Seveda se ni Legmanijevemu spremljevalcu niti sanjalo, da je bil okra-den.
Čitaite flustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Tajna razprava v
diisseldorfskem procesu
Grozne izpovedi sadističnega morilca — Peter Ktirten se označuje sam za vampirja — Zaslišanje prve priče
Drugi dan procesa so pripeljali Kiirtena z avtomobilom iz ječe v razpravno dvora« no, kjer ga je predsednik Rose vprašal, če ima kaj pripomniti k temu. kar je izpove« dal prvi dan. Kiirten je odvrnil, da nima nič pripomniti. Nato je predsednik odre« dil, da 6e mora
občinstvo odstraniti. V dvorani so ostali samo oni, ki priso« stvujejo procesu iz poklicnih in znanstve« nih vzrokov ter dvajset nemških in pet tu« jih novinarjev.
V	tajni razpravi je Kurten na predsedni« kpv poziv izpovedal med drugim: Mislim, da sem prišel že s podedovanimi nagoni na svet. Toda tudi zgledi v domači hiši 60 slabo vplivali name.
V rani mladosti sem videl, kako jc oče surovo ravnal z materjo. Bil sem tudi priča, ko je z njo občeval. Cesta selitev iz stanovanja v sta* novanje je takisto slabo vplivala name. Živeli smf> vedno v najbornejših prostorih, kjer človek marsikaj vidi.
Nekoč je prišel k nam sorodnik, konje« derec. Pri njem sem videl, kako je drl psa. Pomagal sem mu, on pa me je poučeval, kako treba prijeti za delo. Ubijal sem pse in lahko rečem, da j« bilo to strašno trpinčenje živali.
V	mojem devetem letu smo živeli ▼ Muhlheimu, kjer so ženske sušile in belile perilo na travnikih. Na perilo pazili otroci. Na bregu so ležali splavi. Manjše smo odpenjali in tedaj se je zgodilo nekai, česar nočem zamolčati. Dasi nisem moril, sem vendarle
povzročil sni rt dve otrok. Nekoč je padel neki otrok pod splav m jaz sem ga tiščal pod vodo, da je utonil. Drugič jc padel v vodo deček, ki bi mu bil lahko pomagal, pa tega nisem storil, nasprptno, pomagal 6cm, da jc fantek uto» nil. Pahnil sem ga večkrat v vodo, ki ga je odnesla. Ko 60 potegnili trupelce na su« ho in ga zavili v ponjavo, sem tekel za mrličem, ki so ga odnesli in sem videl, da ima rano na g'avi. Od takrat sem sc bal teme in mraka in sem imel strah pred mračnimi cestami in temnimi kletmi. Ko pa me je nekoč oče zaprl v klet, sem ta strah premagal.
Zaradi surovega postopanja očeta r ma« terjo in otroki sem pobegnil z doma. Ta« krat sem živel v nekem vozu za pohištvo, kjer so bile tudi žene in dekleta. Lahko si mislite, da sem tam marsikaj videl. Bil sem priča raznih ekscesov. S 14. letom sem spolno dozorel.
Ubijal sem živali z žepnim nožičent m imel veliko dopadenje nad njih krvjo. Vide! sem tudi. kako je oče zlorabil sestro in sem tudi sam t,o poskusil. Vseh 10 otrok, kolikor nas jc bilo pri hiši. je spalo na treh ležiščih. Lahko si predstavljate, kaj se je tam dogajalo.
K sadizmu me je navedla neka ženska, ki je bila precej starejša od mene. Ugaialo ji je, če sem jo mučil. Izprva mi to ni bilo všeč, pozneje pa sem čutil pri tem svoje« vrstno zadoščen ie. Pri vseh umorih me ie v,odilo načelo, da ne morim zaradi umora kot takega, ampak zato, da vidim kri.
Trenchcoatov
in površnikov za pomlad največja in najcenejša izbera pri
Drago Schwab, Ljubljana
Jaz sem vampir in vem, kaj sem. Meni se hoče krvi!
Ko mi je bilo 16 let. 6em davil neko de« klico. Sošolce in sošolke pa sem pri kopa« nju zabadal. Po umorih
sem tudi požigal. Kadarkoli sem izvršil kakšen umor, sem se podal v gozd in sem pri tej priliki ved» ri£> kje zažgal. Poiskal sem navadno mesto v bližini kakšnega večjega dvorišča, ker mi je bila razburjenost in kričanje ljudi v veliko naslado.
Odvetnik dr. Welmer, zagovornik Petra Kurten a.
Pri Mariji Hahn mi res ni bilo na tem, da bi jo umoriL Ko sem jo spoznal v nja» ni mladosti, ko je bila tako polna življenja, sem si mislil: Te pa ne smeš umoriti! Ho« tel sem jo samo nekajkrat zabosti, da bi zakričala. Kf> pa sem jo napadel, sem iz« gubil oblast nad seboj in sem jo
zbadal do smrti. Gospodje sodniki! Kar se dogaja tu no« tri v človeku, nc morete vedeti in ni ga psihiatra, ki bi mogel odkriti človeško dušo.
V	nadaljnjih izvajanjih je Kurten pojaiv nil, da je moril iz nekakšne sle. Po mnpra neke žrtve 6e je približno tridesetkrat vrnil
k njenemu grobu, kjer ga je navdajalo nekakšno pesniško razpoloženje. Predstavljal si je, kako lepo bi bilo, če bi si tam postavi1! hišo, v ka« teri bi se lahko naslajal nad svojimi nago« ni. Truplo žrtve je tudi
izkopal iz groba in vzel utrvjrjenki z roke zapestno uro. Prišlo mu jc na um, da bi jo lahko podaril kakšni drugi žrtvi.
Kurten je potem orisal takšne podrob« nosti svojih činov, da jih je nemogoče opi« sati. Nekatere navedbe so bile takšne, da 6o celo
utrjeni možje kričali od groze.
Posebno podrobno je opisoval, kako je pil kri vseh svojih žrtev, katerim j« odpiral žilo dovodnico.
V	nekaterih primerih se je posluždl kla* drva namestu bodala, ker se mu je nož za« Ipmil, a tudi zaradi tega, ker je hotel po* vzročiti s svojim dejanjem še večjo grozo med ljudmi. Hotel je zbuditi sum. da živi v mestu več morilcev.
Drugi dan procesa je bila zaslišana prva priča,
neka mfada deklica iz Nizozemskei Priča ni spoznala napadalca. Kiirten pa ji je se« gel v besedo: In vendaT sem vas napadel jaz. S tem zaslišanjem je bila torkova ob« ravnava zaključena.
Vhod v policijsko vojašnico t Dtlsseldorfu, kjer m vrši proces.
Turist v brezdnu
Izjalovljena zavarovalna goljufija nemškega arhitekta
Iz Innsbrucka poročajo: V nekem brezdnu pri Villandersu so našli kmetje napol oblečenega turista, ki je bil težko ranjen in je ležal v nezavesti. Rešili so ga in ga odnesli k občinskemu zdravniku, ki je ugotovil, da ima neznanec zlomljeni obe nogi, rano na glavi in pretrgano vranico. Ko se je tujec osvestil, je povedal, da se piše Heinrich Giinther. Star je 31 let, po poklicu je diplomirani inženjer-arhitekt iz Draždan. Bil je v Brixnu na zdravljenju, na izletu v okolico Viilandersa pa sta ga napadla dva neznanca. Slekla sta mu vrhnjo obleko in ga izropala, nato pa ga vrgla v brezdno.
Orožniki so po tej izjavi začeli preiskovati, že naslednji dan pa je Giinther izjavil, da je fingiral napad. Z doma je bfl odšel pred 14 dnevi, ker ni mogel več zadrževati navala upnikov. Pri čitanju poročil o procesu proti Tetznerju in Kipni-ku mu je šinilo v glavo, da bi bilo dobro poskusiti z zavorovalno goljufijo. P-es je
sklenil pogodbo za primer ropa, tatvine in telesne poškodbe in ee dal zavarovati za en in četrt milijona Din. Moža so oddali v jetniško bolnišnico ▼ Bolcanu.
Vsak dan ena
Na svatbenem potovanju: »Kaj, ta nelov?«
ni tu-
TL Ebensteln:
20
Dva zakona
Roman
Cez štiri tedne je priSla mlada dvojica z Dunaja v gozdno vflo na počitnice.
Erika je bila med svojimi znanci razglasila, da bosta prebila poletje na Semmeringu v tastovi in taščini vili, čeprav je bilo iz Fi-chtenaua še daleč do tistega, kar imenujejo *Semmering«. V Fichte-nauu ni bilo videti ne avtomobilov ne turistov, niti ne veličastnih, romantičnih razgledov, s katerimi se ponaša sloveči gorski prelaz. Tiho in skromno je ležal v oddaljeni stranski dolini sredi velikifi lo* višč.
Cez nekaj dni je dospela tudi gospa Heidlaufova.
Nezaupanje gozdarskega svetnika ni dolgo trajalo. Narobe, mirni m vedri značaj gospe Heidlaufove se mu je kmalu tako prikupil, da skoro ni videl, kako bi ji boljepokazal svoje prijateljstvo in spoštovanje. Zvečer, kadar so sedli pred hišo v hladilnici, je navadno izbruhnila med njima vesela vojna.
Gospa Meta se je zavzemala za neodvisnost žen£ in nikakor ni skrivala svojih nazorov. Pri takih prilikah je gozdarski svetnik vselej z vnemo zagovarjal dosedanji red.
Gospa svetnica, ki je imela podnevi obilo dela v gospodinjstvu, je ob tem časih zakinkala, a Heinz je tiho sedel zraven žene in kadil svojo smotko.
Erika, kateri je bilo v Fichtenauu na tihem strahovito dolgčas, si je nekoliko lajšala te vice z neumornim izdelovanjem ročnih del, na vse kriplie se trudeč, da bi predstavljala spet tisto skromno, molče" čo Eriko, ki so jo tolikanj hvalili, ko je bila še dekle. Prav za prav
sta bila prišla v Fichtenau itak samo zato, da bi kaj prihranila. Dva meseca brezplačnega življenja sta bila za poznejši čas zelo koristna reč. Tudi to, da se je izkušala prikupiti tastu in tašči in se ogibala vsakega prepira s Heinzom, je imelo tehtne vzroke. Pozimi je nameravala sprejemati goste, zato se je zanašala za vsako pojedino na izdatno pošiljko živil iz Fichtenaua. 2e zdaj je hvalila tašči njeno perutnino, jajca in maslo ter pri vsaki priliki namignila, koKkanj jo skomina po njih.
Gozdarski svetnik, ki ga je bil tisti razgovor z ženo opozoril, da nekaj ni v redu, je izprva bistro opazoval mlado dvojico. A zaslediti ni mogel ničesar. In tako se je v starem gospodu sčasoma spet utrdilo prepričanje, da je sinov zakon popolnoma srečen.
Na mnogoštevilnih lovskih izletih, ki jih je dela! s sinom, je tu pa tam še kaj namignil, a Heinz se je zmerom delal, kakor da ne razume. Srečen je bil videti, kakor Erika. In oče se je pomiril.
Njegova brezskrbnost zastran Heinza se je zamajala šele dan prd odhodom mlade dvojice — zakaj gospa Heidlaufova se je bila že prej vrnila na Dunaj.
Heinz je šel z očetom na zadnji izprehod med travniki in njivami. Bil je molčečnejši nego po navadi, in oče si je to razlagal z odhodom; a pravi vzrok je bil prepir, ki ga je bil imel z Eriko.
Zasačil jo je bil kakor nalašč v trenutku, ko je odkrito prosila mater prispevkov za svoje gostije. To, še bolj pa samoumevnost, s katero je izrazila svojo željo, je pripravilo Heinza v ogorčenje. Med štirimi očmi jo je oštel, a ona mu je hladnokrvno odgovorila: »Ce ti ne ugaja, se pa oglej po kakih instrukcijah, da povečaš moje dohodke. Ob sami plači ne gre m ne gre.«
Razburjen ji je izkušal dopovedati, da v njegovem položaja ne more biti govora o takem zaslužku. Toda Erika je le skomigala z rameni in se smejala. Beseda je dala besedo in ko je šel potlej z očetom na izprehod, je ves gnev nad ženinim vedenjem še vrel v njegovem srcu.
Prišla sta tudi do nove njive, ki jo je bil gozdarski svetnik spomladi dokupil. Zrelo klasje se je zlatno zibalo v svitu večernega solnca. A prida žetev se ni obetala, in ko je svetnik potegnil z roko po žitu, je bilo nekam votlo slišati, kakor da je vse prazno.
»S tem zemljiščem so me lepo osleparili!« je jezno zagodmjal. »Najboljši gnoj smo zvozili nanj, misleč, da bo žetev sijajna. Zdaj bo pa še slama zanič!«
Heinz se je čudno ozrl po polju. Nato se je trpko zasmejal. »Pomiri se, oče, to je samo njiva. Kaj bi šele rekel, če bi imel človeka, ki...«
Ko so se oči starega gospoda srepo uprle vanj, je mahoma utihnil.
Molče sta stopala dalje. Ko sta bila že blizu gozdarije, je svetnik mahoma obstal in neodločno pogledal sina. 'Heinz, ničesar te ne bom vpraševal, ničesar nočem vedeti. Samo nekaj ti rečem. Zakon je.sveta reč! Naj bo setev, ki jo najdemo, dobra ali slaba, tla, na katerih raste, nam morajo ostati posvečena.«
Večkrat zaporedoma je stisnil Heinzu roko, kakor da bi hotel s tem potrditi svoje besede ali ublažiti svojo razburjenost.
Heinz mu je vrnil ta stisk roke. Svetlo je pogledal starcu v oQ in tiho odvrnil: »Vem, oče. Ne. boj se, da bi pozabil!« Drugi dan je mlada dvojica odpotovala.
11.
Blage sape angleške pomladi so pihale okoli sivih rosehillskih zidov. Grad, sezidan v normanskem slogu, je stal na meji cheshirske in waleške grofije. Temen bršljan je ovijal okrogle normanske stolpe, rože pa zadnje krilo obširnega poslopja.
Valovito gričevje in travniki, po katerih je široko m tiho tekla reka Dee, na jugu, park in prekrasne skupine dreves na severu, vse tja do skalovitih obal irskega morja. Na zahodu so waleška pogorja izginjala v megli.
Iz življenja na deželi
ŠKOFJA LOKA. Kmetijsko poučno čn zelo zanimivo predavanje v Sokolskem do* mu je v nedeljo obiskalo okoli 70 poslušal* cev. Okrajni kmetijski referent g. Sustio ie raz tolmačil važnost hlevskega gnoja, uporabo umetnih gnojil, potrebo modernih gnojiščnih jam, potem pa je obrazložil pri* zadevanja sodobnega kmetijskega gospo* darstva vobče in dravske banovine za po* vzdigo kmetijstva še posebej. Šaljivem« fiLrnu o vrednosti kalija za pridobivanje krompirja je sledil 7 dejanski trak, ki je prikazal obdelovanje zemlje na obsežnih Cospodarstvih Srema, Baeke in Banata. — Kot člani občinskega zastopa so razrešeni gg. svetovalec Martin Eržen in odborniki Rernik Ivan, Hafner Leopold ter Plestc* njak Franc. Na njih mesta so imenovana: notar šink Števo. posestnik in kamnoseški mojster Sušteršič Ivan, posestnik in mizar* ski podjetnik 0'korn Pavle in organist Jo* sip Matek. — Okoli 30 ubožcev škofjelo* škega okoliša je bilo te dni obdarovanih po organizaciji RK. Vsak je prejel nakaz* nico za 50 Din. Akcija RK, ki kljub naj* skromnejšim sredstvom vrši lepo nalogo na polju socialnosti, zasluži priznanje!
JESENICE. Podružnica Jugoslpvenske Matice bo imela drevi ob 19. v pisarni me6tne občine občni zbor. Odbor prosi za polnoštevilno udeležbo.
BLED. Občnega zbora Gremija trgovcev, ki se je nedavno vršil v salonu hotela Tro* he, se je udeležilo 75 članov. Zborovanje je vodil načelnik g. Fiirsager iz Radovlji« ce. Gremij je štel ob koncu leta 1930 518 članov. Prijav je bilo 61. odjav pa 32. Po« močnikov je bilo včlanjenih 65, vajenk in vajencev pa 52. Tajnik g. Kramar je podal računski zaključek, iz katerega je razvid« ■no. da je znašalo premoženje ob koncu preteklega leta 70.167.82 Din. Preračun za leto 1931 izkazuje 26.750 Din dphodkov in prav toliko stroškov. Razpravljalo se je še o raznih trgovstvo zadevajočih zadevah, nakar je bil uspeli zbor zaključen.
KONJICE. Prvič bo gostovala maribor* *ka drama v Konjicah v soboto, 18. t m. Vprizorili bodo velezanimivo in pretreslji* vo vojno dramo »Kari in Ana«, ki je ime* '3 letos v mariborskem gledališču zelo lep uspeh in je dosegla lepo število vprizori* tev. Priporočamo Konjičanom in okollča* nom obisk te predstave, ki bo nudila i*» reden umetniški užitek.
ZIDANI MOST. Na prošnjo zidanmo* skega krajevnega odbora RK bpdo vsi vab* ljeni zbori in posamezniki sodelovali na velikem koncertu Rdečega križa, ki bo 2. maja ob 21. v prostorih kolodvorske resta* vracije, opremljenih v pretežni večini s se* deži brez miz. Sodelovali bodo splistinja ga. Tonka Hinterlechnerjeva, tenorist Ruč* man, 6olist na violini g. Razpotnik, mešani zbor pod vodstvom ge. Sifrerjeve, moški zbor pod vodstvom g. Gastiše, tamburaški
zbor pod vodstvom g. Razpotnika. Posa* samezne točke in solo nastope bodp spremljale pri klavirju ge. Krisperjeva in Šifrerjeva. Tudi znani virtuoz na veliko hromatično koncertno harmoniko g. R. Pil* lich iz Maribora bo nastopil. Na programu je v skupnem 23 točk. Ker navedena ime« na jamčijo za res bogat užitek in ker je čisti dobiček namenjen fondu RK za pod« poro ubogim, se vsi Zidanmoščafti in oko* ličani vljudno vabijo k udeležbi. Vsa dru* štva v Zidanem mostu in sosednjih krajih se prosijo, da ta večer prireditve in sc* stanke opuste.
MURSKA SOBOTA. Višje deželno sodišče je imenovalo za sodni okraj Mursko Soboto za tolmača za francoski in nemški jezik profesorja g. Staneta Meliharja. Naše poročilo o smrti mladega učitelja Obržana iz Cankove je bilo pomotoma uvrščeno kot dopis iz Marenberga. — »Mura« je priredila pod vodstvom g. C. Zupančiča večtedenski šoferski tečaj. Udeležencev je bilo 12 in so predelali že vso teorijo ter se sedaj že praktično vežbajo. Najbrž še ta mesec prispe iz Maribora izpitna komisija, pred katero nameravajo udeleženci napraviti šofersko preizkušnjo. Suša in pa prah po prekmurskih cestah sta bila že neznosna. V noči od ponedeljka na torek pa je močno deževalo in marsikateri kmet se je globoko oddahnil.
Repertoarii
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek, 16.: Zaprto. Petek, 17.: Življenje je lepo. C. Sobota. 18.: Dom osamelih žena- A. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 16.: Aida. Gostuje g- Marij Šimenc.
Izven. Petek, 17.: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Sobota, 18.: Extemporale. Zadnji? ▼ sezoni. 51ARIB0RSK0 GLEDALIŠČE-Začetek ob 20 Četrtek, 16.: Leseni konji- A. KnponL Petek, 17.: Zaprto.
Sobota, 18.: Koncert Brandl tria. Dramske
cene.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. Petek, 17.: Leseni konji. Gostovanje mariborskega gledališča.
Mojstra
za pogon kamnoloma, s predpisano pred-izobrazbo in prakso, ki ima večletno prakso in izkušnje, IŠČE industrijsko podjetje.
Obsežne ponudbe z navedbo plače kakor tudi s priložitvijo spričeval in referenc nasloviti na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod »Br. 26485«.	5623
azpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
razpisuje oddajo
kleparskih del
za palačo ob Gajevi ulici.
Potrebni podatki se dobijo od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za 30 Din.
Zapečatene in pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 22. aprila do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu. •	5705
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Kurja očesa
NajboljSe »edstvo proti kurjim očesom »Clav&n« je mast
Dobite r lekarnah, droge rijab ali naravnost it tvor nic« ln glavnega skladišča Čuvajte se ponaredb! 2G3
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
»EF-A-KS«
tvomlškc skladišče barv. lakov, kreme ln ostalih kem. preparatov za konzerviranje usnja.
Kemično barvanje
usnjenih Izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur Itd. Ljubljana, Napoleonov trg 7.	12738-30
za privatne odjemalce ISCE denarni zavod.
Ponudbe solidnih gospodov prosimo pod šifro: »Osigurana štednja« na oglasni oddelek »Jutra«.	5635
Spalnice in jedilnice
moderne, iz trdega lesa, v raznih oblikah od 6500 Din naprej, spalnice smrekove barvane od 2800 Din naprej, kuhinjske oprave kompletne od 1100 Din naprej in razno drugo pohištvo dobite najceneje pri 5708
MATIJA ANDLOVIC.
strojno mizarstvo, Komenskega nI. 34, Ljnbljana.
Vaš zdravnik predpisuje pri vsakovrstnih bolečinah
o
co ro
M Vas osvobodi bolečin.
Dobite ga v vseh lekarnah.
Porabnikom
gumi podpetnikov
S prvo uporabo novih REKORD-podpetnikov se boste uverili o odlični kakovosti in o zajamčenem dolgem nošenju. 5567-2
cfo 1.&CC.CCC-- (Dfft Kapitala
IŠČE
dobro vpeljano industrijsko podjetje z dokaznim čistim dobičkom 25 %
Ponudbe pod »Ugodna prilika 45« na oglasni oddelek »Jutra«.	5608
KSILOLITNI TLAK
za knhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen tn ne drag, polaga
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dn«ai«ks <•
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra mama, stara mama, gospa
ANA GORUPIČ
vdova po posestniku, včeraj dne 14. aprila 1931 ob 13.30 popoldne previdena s sv. zakramenti v 70. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 16. aprila 1931 ob 15. popoldne na Smihelsko pokopališče.
Nepozabno pokojnico priporočamo ▼ blag spomin
Novo mesto-Kandlja, dne 15. aprila 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Za vsa večja mesta Jugoslavije iščemo spretnega, kavcije zmožnega
zastopnika
za prvovrsten v vseh državah patentiran predmet Dopise pod »Leuchtwunder« na inseratno agenturo Pichler, Ptuj. 5662
ZAHVALA
Za maogobrojne dokaze Iskrenega sočutja, kl
smo jih prejeli povodom smrti naše Iskreno ljubljene, nepozabne soproge, mamice, babice, prababice, sestre ln tete, gospe
MARIJE SKUŠEK
s tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo vsem častitim darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem cenjenim spremljevalcem rajnke na njeni zadnji potL
Ljnbljana — Maribor, dne 15. aprila 1931.
5702
Žalujoči ostali.
t
GASILNO DRUŠTVO — STEKLARNA HRASTNIK
sporoča žalostno vest, da je preminul dne 15. aprila ob 1. uri zjutraj njen član, gospod
FRANC VERŠNAK
poveljnik Gasilnega društva in obra to vodja steklarne
Pogreb se bo vršil v četrtek 16. t. m. ob 15. uri popoldne.
Ohranimo blagega ln zaslužnega pokojnika v hvaležnem spominu!
Hrastnik, dne 15. aprila 1931.
GASILNO DRUŠTVO — STEKLARNA HRASTNIK
5686
Obilna Ljabijasa Keetai pogrebni ut«4
V globoki žalosti naznanjamo, da Je naša iskreno
ljubljena soproga, mati, hčerka, teta in svakinja, gospa
JOSIPINA MAČEK
posestnica
dne 15. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 17. aprila 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. aprila 193L	6704
Žalujoči ostali.
+
Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčno ljubljeni in dobri oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod
trgovec in posestnik
dne 15. aprila ob 1 \f2 uri zjutraj, v 76. letu, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 17. aprila ob 9. uri dopoldne od hiše žalosti v Žalcu na pokopališče Sv. Kancijana.
Žalec, dne 15. aprila 193L	5711
Žalujoči ostali.

Ceitc malim oglasom t
Ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Dtn. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati Se pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
MoHv^losi
%a ecfgooot* 2 Din 9 mitatttGah
•Vas/ore matih oglasov
dobite takoj po izida tista 9 podružnicah wJntra' 9 oHarihofu, 9 'Celju, 9	vem mertu,
9 Vfbovljah in ms temenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
SUMU
Vrtnarja
samostojnega, ki s« dobro razume na povrtnino, sadjarstvo in cvetlic«, iščemo ia takojšen nastop. Starejši samci imaj-o prednost. — Ponndbe na naslov: Golob. Lesno brdo, pošta Vrhnika 15391-1
Trg. pomočnico
dobro prodajalko v meša-ai in manufakturnd stroki sprejmem takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Trg ob železnici«. 153S4-1
Trg. vajenca
5x dobre hiše in s predpl-«ano šol. izobrazbo sprejme M. Berdajs, trgovina s "špecerijskim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši. 15382-1
Brivskega
pomočnika
sprejme Dtliar Bernad, Št. Vid nad Ljubljano.
15681-1
Šef-portirja
s 5—10.000 Din kavcije t gotovini sprejme s 20. aprilom hote.l »Rovalc v Zagrebu. Refiektiraino samo n« popolnoma sposobne osebe.
15707-1
Viničarja
s poljed-elsko šolo, iščemo za mesto na Hrvatskem v Kotoru Sisak. Osem jutrov zemlje, lepo in zdravo mesto. Reflektanti naj pošljejo ponudbe direkciji hotela »Roya!c. Zagreb. 15709-1
Trgovski pomočnik
mešane stroke, pošten rn delaven, ki govori tudi neimško, dobi takoj slnžbo f, brano in stanovanjem v hiši. Ponndbe na naslov: M. Berdajs, Maribor.
15381-1
Ključav. orodničar
r. večletno prakso dobi službo. Mesto stalno. Le r«sne ponudbe s prepisi spričeval iin navedenimi službenimi me&ti. Ponudbe je poslati do 20. t. m. na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Orodni-Jarc.	15097-1
Bolničar
t zak-oraitimi kvalifikacijami, za vsa dela v bolnišnici s 15 posteljami, dobi rameščenje. — Stanovanje, kurjava in razsvetljava v naravi. Pojasnila in ponudbe t zahtevo plače na Krajevno bratovsko skladbico v Velenju. 13219-1
Resne rudarje
«r prvi vrsti neoženjene proti dobremu zaslužku p p t e j m e Premogovnik »Oplenac« pri Arandjeloveu ^ Srbija.	13192-1
Trg. pomočnika
Špecerijske stroke, mtajSe-g-a in agilnega sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Špecerist 1931«. 13191-1
Frizersko vajenko
foobražeino, veliko, _ čedne lu-nanj-osti, pridno in poštenih staršev sprejmem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	15523-1
Samskega kuharja
B»la-de«a in sposol»ega — ■veščega nemške kuhinje, iiiče hote?-restavTant Balkan Knin. Dalmacija. V po-rudhi j« navesti natančno ▼s« zahteve.	15502-1
Prodajalko
k dobrimi spričevali, poJte-no in delavno, s hrano in »■tanova-njem v hiši sprejMe takoj A. Berdajs, trgovina f. špecerijskim blagom in »ermeni v Mariboru.
15496-1
Modistinjo
izurjeno, kakor tndi
vajenko
Naslov v ogla«. oddeJku »Jutra«. 15627-1
2 pregledovalca jajc
upretna in uma sprejmem ■takoj. Ponndbe na * oglasni «>ddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva dobra moč*.
15612-1
Vrtnarja
BMnskega — poltenega 5m marljivega, po&ebno v ?o-?ivju dobro verziranega sprejmem. — Pismene pn-n idbe s prepisi spričeval drvsedanjib služb ter navedbo plače na oglas, oddelek »Jntra* pod značko »Trezen*.	15620-1
Dekle
»t*ro 1«—18 let, pridu« in pošteno, za pomoč v go-BT>odin}stvn išče majhna družana na deželi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod šifro »S-naea*.
15619-1
Pek. pomočnika
»lladega Sirirojme takoj Gnajnar Anton, Grahovo pri Rakeku.	15678-1
Za Gorenjsko
sprejmem več potnikov za obisk privatnih strank. — Manufakturisti imajo prednost. Služba stalna. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* na Jesenicah pod šifro »Fiksum 660*.
13237-5
Provizij, potnika
dobro vpeljanega, za pletenine iščem za Slovenijo io Hrvatsko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 15107-5
Potnika
pKvvsem zanesljivega r galanterijska, modni in ple-tilni srtroki, sprejme pod ugodnimi poboji domača tvornica perila. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalna služba 156*.
15616-5
Zastopnik
čevljarske strok«, ki je dobro uveden v Dravski. Savski in Primorski ba.no vini, dobi takoj »talno mesto pri večji tovarni čevljev. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten im dobro uveden« 15613-3
Postranski zaslužek
Osebe s hitro to čedno pisavo dobe delo na dom Za pojasnilo je poslati naslov i-n 2 Din na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priboljšek*.	15652-3
Mlad gospod
inteligenten, trg. naobražen -prevzame zastopstvo ali mesto potnika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Resen«.	156S6 "
Trgov, pomočnik
manufakturist in galan-terist, izložbeni aranžer. i večletno prakso, želi premenitli službo. Cenj. ponudbe se prosi na podružnico »Jutra* Maribor pod »Dobra moč/52*.
15052-2
Slaščičar, pomočnik
starejši, v vseh delih stroke dobro izvežban, želi premeniti službo, eventuel-no tudi za sezijo v letovišče. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 15454-2
2—3 potnike
vešče, zgovorne in vajene dobrega nastopa, sprejmem za prodajo električnih hišnih potrebščin. Vpeljejo se v posle po pooblaščencu ■tovarne. Nudi se visoka provizija in potni stroški. Ponudbe na naslov: Bot-tiicher, Ljubljana, Franči škanska 10.1, kjer sem od 16. aprila dalje osebno navzoč.	15642-5
Mesto sezonskega potnika
po Jugoslov. revijer! sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Inteligenten«.	15687-5
Potnike (ce)
agttoe In neoporečne i i ? e veliko slov. trg. podjetje za takojšnjo prodajo novega predmeta, za katerega je knpec vseli 100 % pr« bivalstva. Fiksum 1000 Din in 35% provizije. — Ponudbe na oglasni oddolek »Jutra* pod »Zlata tla«.
15700-5
2
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipetibacher
Ljub!}ana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
13027-4
Camernikova šoferska šola
Ljnbljana, Dunajska c. 36 (Jogo - Anto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj!	251


Šivilja oblek
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 15526-3
Dobra šivilja
gr« Svat na dom. Naslov oglasnem oddelku Jutra
15495-3
Zastopnika
za Ljubljano in okolico išče tvornica pletenin. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutrac pod " »Provizija — fiksum*.	15630-3
Zastopnike
sprejmemo še za nekoliko mest. Predmet pripraven, zaslužek priličen, posel lahek. Za vsakogar primeren postranski zaslužek. — Ponudbe na naslov: Vida-kovič, Beograd, poštanski pretinac 431.	15664-3
G. Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
52.	. ,
Oho! Prišla sva do grma, ki j© iztezal eno tvojih vej nad vodo. Šilonoska je morala zadrgniti moj rop okoli veje; nato sem se spustil in obvisel z glavo navzdol. Jnhn, otroci; Klobuček je že plaval proti meni! Željno sem iztegnil roko po njem.
Mlad trg. pomočnik
vešč trgovine mešanega bla ga, z znanjem strojepisja, korespondence In deloma knjigovodstva, želi premeniti mesto v večjo trgovino s špecerijo aH po možnosti v trgovino mešan, blaga, v kateremkoli mestu ali trgu Slovenije. Cenj. pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Nastop -1. junija t. l.c.
15593-2
Brivski vajenec
zdrav in pošten, vajen ie nekaj dela, želi nadaljevati učenje, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Zaradi družinskih razmer«.
15601-2
Začetnica
« 4 mešč. razr. in trgovskim tečajem, želi dobiti mesto v pisarni, v Ljublja ni ali na deželi. Cenj. ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridnost in napredovanje« 15651-2
Brivski pomočnik
mlad, želi službo za takoj. Naslov: Ambrožič Ivan — Bled.	15661-2
Upok. sod. nradnik
srednje starosti, že več let samostojen vodja v trg. in odvetniški pisarni, želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobra moč 50*. 15679-2
Na Bledu
želim slnžbo natakarice aH sobarice. Sem vsestransko zmožna. — Pojasnila daje Miri Hren, pošta Stična, Dolenjsko.	15682-2
Prodajalka
špecerijske stroke, prvovrstna moč t dobrim! spričevali, išče mesta s 15. majem — najraje na deželo. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod Šifro »Prodajalka«.	15710-2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15680-2
Kot mizar, mojster
iščem stalno mesto pri kaki večji tvrdki. Imam lastno obrt ter sem vešč pohištvenega m stavbnega mizarstva. Cenjene ponudbe na podružnico »Jntra* v Mariboru pod značko »Stalno mesto 06*. 15706-2

Volno
modroce zelo poceni razprodaja Šega, Cankarjevo nabrežje štev. 5/1.
15428-6
Umivalnik
z«io lep, marmornat, X topim zrcalom, posebno pripraven za zdravnika ali zobozdravnika, radi selitve naprodaj. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 15649-6
Rabljeno plahto
montirano na les, proda Stacul, Selenburgova nI. 4 15667-6
Gostilniški inventar
mize, stole, veliko kuhinjsko stelažo, zavese, vaze, lege, gantarje, plinski štedilnik, navadne električne svetilke in lustre, pljuval-nike, držaje za časopise, stojalo za dežnike, polSa-ste stopnjice itd. proda Josip Uran, Ljubljana — Mestni trg 11. 15669-6
Voziček za ležanje
poceni proda Felicijan, Tržaška cesta 27. 15690-fi
Fotoaparat
9 X 12 prodam, ali same njam za 6 X 9. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 15695-6
Hiša z gostilno
gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje naprodaj m 70.000 Din. Na pismene ponudbe si« n« oziram. — Istotam naprodaj velik
avtomat, gramofon
za 3000 Din. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 15702-6
Enodružinsko hišo
novo proda Maks Viber, Maribor-Tezno — ©d 5ole dalje.	15708-20
Vogalno parcelo
528 m, ograjeno, v mestu, prodam a 220 Din za kvadratni meter. Mirna solnčna lega. — Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod »Idealna parcela«.	15329-20
Gostilna in trgovina
z mešanim blagom, dobro idoča, poleg tudi mlin na 3 pare kamnov in stope pri kolodvoru, t gospodarskim poslopjem, 15 oralov gozda in 4 orale travnika, vsled preselitve po ceni naprodaj. Ponudbe na ogl, oddelek »Jutra« pod »Do-broidoča 44*. 15144-20
Stavbna parcela
500 ms velika, vogalna in solnčna, poleg Sv. Krištofa takoj naprodaj. Informacije daje Tehnični biro, Ljubljana, Gradišče št. 13 15574-20
Foto-kamera
»Leonar* 10 X 15 poeeni naprodaj v foto - trgovini Pogačnik, Tavčarjeva ulica 15697-6
Brivci, pozor!
Kompletno trodelno brivsko opremo z ogledali in stoli, 6 štokerlov ter umivalnik marmornato ploščo, la-vorjem in rezervarjera za ca 20 letrov vode, skupaj ali posamezno poceni proda Rožic, Ljubljana VII.
15696-6
Fotoaparat
Babv-boi 3 X4 cm, z Zei-
soviin anastigma-tom 1:6.3, skoraj nov, malo rabljen naprodaj za 350 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	15674-6
UudU
Osebo
ki J« t zadnjem čas« nabavila od mogoč« neznane ali malo znane osebe de-tektOT ali katerikoli radio-materijal, y lastnem interesu prosim, da to prijavi na naslov, ki ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 15553-9

Dieselov motor
25 HP. znamke Deutz, v popolnoma dobrem stanju, ugodno proda tovarna testenin »Fekate-te« LJubljana. Posredovalcem provizijo.
15306-10
Prikolico
za motorno kolo, event. brez karoserije poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelin »Jutra«. 15447-10
Avtotaksi!
Eleganten, zaprt voz poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
15515-10
Avto Daimler
35 HP to 9/27 HP Bugat« 5/l5 HP, v dobrem stanju ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Merkur« v Celju.
15615-10
Spa
trltonrid, tovorni, garantirano v zelo dobrem stanju proti garanciji in plačilnim olajšavam — kakor tudi
Ford
o&ebn!, nove tipe, odprt, dobro ohranjen, ugodno proda Camcmik, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.
15666-10
Puhasto perje
Slsto, Ctibano, kg po 48 Dtn druga vrsta po Din 88 kg. Čisto, 6oha.no, kg po 48 Din Id fiisrti puh kg po 950 Din razpošilja po poštnem pov zetjn L. Bromovi d, Zagreb niča 82, kemična čistilnica perja.	262
Stelažo, pult
in	omaro
prodam. Naslov	v oglas, oddelku »Jutra«. 15632-6
Jermenice
transmisijski deli, zobata kolesa, jermena, cevi in vreče, vs« v dobrem stanju ugodno naprodaj. — Vprašati ».Merkur« d. z o. z. v Celju.	15614-6
Ribniki
z vi ocenim trapom, ▼ bližini Celja naprodaj. Kupci naj se javijo pod značko »Ščuka« na podruž. Jutra * Celju.	15618-6
Otroški voziček
naprodaj v Kolodvorski ni. štev. 34, pritličje — levo.
15639-6
Radi odpotovanja
ngodno prodam:
elegantno kompletno spalnico ia trdega lesa, pisalni stroj »Adler* v jako dobrem stanju, otroški stolček, moško kolo in šivalni stroj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15422-6
Kolo
skoraj novo proda M. Kavčič, Ljubljana, Gerbi-čeva ulica štev. 10/TII.
15633-11

Družabnico
s kapitalom 30.000 Din — prednost imajo trg. knjigo-vodinje, sprejmem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lep zaslužek« 15676-16
Kupim
Pult, trg. steiaže
in plinsko rešo kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15636-7
Kontrolno blagajno
'Casb Register) s 6 predali, rabljeno, dobro ohranjeno kupi tvrdka B r u s s Jos., Logatec. 15617-7
Damske modele
rabljene, tudi izložbene in
pisalno mizo
kupim takoj-. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Model«.
15675-7
Decimalno tehtnico
nosilnost 300 kg, dobro ohranjeno, z uteži kopi Lovro Rozman, Prod Pru-laani 5.	15689-7
Poslopje
n OTOT^ra j en o, s trgovskimi
lokali, skladišč«, klet, tri sobe, kuhinja in dvorišče, pripravno za vsako trgovino, obrt ali gostiln«, ob glavni cesti tik Ljubljane oddam v najem ali tudi prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15565-20
Stavbno parcelo
pripravno za vsako obrt ali vilo, prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* 15564-20
Hotel z gostilno
dobro idoč renomiran obrat, na glavnem trgu poleg cerkve prometnega srezskega mesta ▼ Hrvatskem Zagorju naprodaj komplet, opremljen, z večletno najemninsko pogodbo ipiroti zelo nitki najemnini radi smrti lastnika za Din 70.000. Go®tilnič*rska po-slovniea Pavlekovič M. S. Zagreb, Ilica 146/1.
15923-30
Pekarna z vilo
sadnim in telenjadnim < tom, proti naplačilu 25.000 šil. naprodaj. Wctzelsdorf b. Graz, Krottend-orferstr Nr. 33.	15497-30
Amerikanci, pozor!
Po zelo nizki ceni ugoino prodaim sredi mesta dvonadstropno hišo z vpeljano tovarno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna 38«. 15638-20
Parcela
540 m' velika, šolnina, * idealnim stavbnim načrtom naprodaj za Gradom. — Vprašati med 1. in 2. nro opoldn«. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 15641-20
Njivo — parcelo
v izmeri ea 4000 m', ob občinski cesti med Dunajsko cesto to vodovodom prodam po Din 37 m*. — Zraven je vodovod to elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15665-30
Gostilno
s posestvom
na križišču treh banskib cest, % nr« od kolodvora, avto-postaja, 16 oraiov posestva, z topim gospodarskim poslopjem, vs« v dobrem stanjn prodam 1 vsem Inventarjem. Naslov pri podružnici »Jutra« r Celjn.	15701-20
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih eenab
Černe — juveiir
LJubljana. WoIfova tri. 3.

Trgovino
po mogočnosti na d«žell na Štajerskem, eventuelno z zalogo to opremo prevzame takoj mlad človek, s 100.000 Din gotovine. Stanovanje je pogoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 388«.
15388-17
Lokal
r Pražakovi nlici takoj oddam za 1350 Din meeeč, no. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15516-19

Dijaka
sprejmem na stanova«}« to hrano polec gimnazije na Poljanah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15634-32
fUmwan}u
Stanovanje
2 sob to vseh pritkilto — ne daleč od glavnega ali gor. _ kolodvora iščem za takoj ali za maj. Ponudbe z navedbo najemnine oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Petčlanska družina* 15354-21
Stanovanje v Kranju
Da glavnem trgu, v pritličju oa dvorišča oddam s 1. majem. Zelo priprav-do za krojača, čevljarja, trgovca z zeleojavo itd. — Pojasnila daje Franc Maj-dič ▼ Kraoju. 13190-21
Manjše stanovanje
1—2 sob in pritiklin, ▼ visokem pritličju, I. aH n. oadstropju išče točno pla-čujoča majhua stranka. — Reflektira m samo na center mesta, v snažni biši.
Solnčno sobo
topo opremljeno, s posebnim vhodom oddam. — Sprejmem pa sostanovalko s brano ali br«. Naslov v oglasnem oddelku ».Jntra*.
15656-23
1 ali 2 prazni sobi
v mesta iščem za maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dober plačnik«.	15655-23
Opremljeno sobo
lepo in veliko, z električno razsvetljavo ter posebnim vhodom oddam s 1 maj«ra solidnemu gospodu R. B., Rimtka cesta 7-H. levo, vrata 12. 15668-23
Pisarno
obstoječo iz 2 visok opritlič-nih šob. v neposredni bližini sodišča oddam takoj v najem. Ponudbe na e-gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa pisarna«. 15672-23
Opremljeno sobo
vhodom h stopnjišča iščem s 1. maj-em. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podnevi odsotna«.
15698-2S
Solnčno sobo
x zajtrkom oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15685-23
_ T ouaim Opremljeno sobo
Podnajem 'izključen. Vseli- I • posebnim vhodom, v vili tev od maja do avgusta bIlIn S*- Krištofa oddam
■ aa,	;______0	t.IrAi V.cliv. v furlianpiTi
1981. Cenjene ponudbe ca ogla«, oddeleik »Jutra« pod šifro »Malo solnčka tudi* 12406-21
Stanovanje
3 oob, kuhinje, kopalnice in pritiklin iščem 8 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Trije člani«.	15568-21
Stanovanje
v souterrainu, obstoječe Iz sobe, kuhinje in pritiklin, ali is 2 sob samih, oddam s 1. majetn t. 1. Vprašati v vili v Valjavčevi nI. 30 (Kolezija).	15527-21
Stanovanje
2 afi 3 »ob, kopalnic« to pritiklin, iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod K£ro »Bančni ravnatelj«.	15452-21
Stanovanje
3—9 »ob, za maj iščete 5 dami. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto 34«.	15625-21
Stanovanje
S tob. balkona, kopalnir« ia pritiklin oddam 1 1 majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15645-21
Stanovanje
2 afl 3 sob, v mestu Ilče za maj aH pozneje mirna stranka 2 odraslih oseb. — Ponudbe o a oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dober plačnik*. _15654-21
Stanovanje
sobe, čnmnate, kuhinje in shrambe, v man-zardi takoj oddam mladima zakoncema brez otrok, za 600 Din mesečno. Naslov v ogalsnem oddelku »Jutra«. 15699-21
WESSM	
	Sobo
oddam v	najem. Naslov t
oglasnem	oddelku »Jutra«
	15433-23
Sostanovalca
» hrano to vso oskrbo sprejmem takoj za 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«, Sr. Petra cesta 5 13207-23
2 boljši gospodični
stalno nameščeni, sprej mera r vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15607-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 15518-23
Opremljeno sobo
separirano, sredi mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 15624-23
Delavnico in stanovanje s kuhinjo
pripravno za ključavničarja, kovača, mehanika aH kolarja, ob glavni cesti poleg Ljubljane oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15563-19
Za stanovanje
hi delavnico
ščem m avgust velik pritličen prostor, ali 2 manjša Ponudbe z navedbo cen« na oglas, oddelek »Juitra* pod »Lesna stroka«. 15628-19
Papirna trgovina itd.
na prometnem prostoru naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 130.000*.
15453-19
Gostilna
popolnoma urejena c novim inventarjem, v naj-proroetnejšem delavskem delu mesta, 8 3 gostilniškimi sobami, točilnico, izbo, kuhinjo, pivnico, stanovanjem za gostilničarja in poletno teraso pred gostilno, radi odselitve v Ameriko naprodaj za Din 25.000. Poslovnica Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 146/1.
15622-19
Opremljeno sobo
lepo in svetlo oddam takoj 2 gospodoma, ali sprejmem sostanovalca na Poljanski cetiti 13 /II — levo.
15635-23
Sobo
s po«et>. vhodom to električno razsvetljavo, sredi mesta išče gospodična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna oseba«.	156-10-23
2 gospoda
sprejmem sredi mesta na stanovanje in hrano. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	15644-23
Sostanovalko
sprejmem v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15648-23
Prazno sobo
svemt. s souporabo kuhinje oddam v centra mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	15653-23
Opremljeno sobo
•	parketom in elektrik« oddam za 200 Din čez dan odsotni boljši gospodični ali gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
15603-2B
Opremljeno sobo
*	elektriko, v pritličju. * Trnovem oddam solidnemu nameščencu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15684-23
takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15711-23
Dve sobi
lepo opremljeni v stanovanjske svrhe, z dvema posteljama in eno zasilno posteljo, ali kanapejem — eno za pisarno, v bližini glavne pošte vzamem takoj v najem za delj časa. Nujne ponudbe na oglasni od delek »Jutrac pod značko »Wien 10«.	15691-23
Opremljeno sobo
to kuhinjo oddam takoj zakon, para brez otrok — aH dvema gospodičnama, v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
15683-33

Kateri pek
40—50 let star samee ali vdovec br«« otrok, podj«-ten to vsestransko izobra žen v stroki, 8 50—60.000 Din premoženja, bi imel veselje osamosvojiti ee na dobro idoč i pekami v Sloveniji? Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dober gospodar« 15500-24
»Urfot 180 F«
Prosim, dvignite pismo.
15629-24
Solnčne pege
izginejo sigurno tekom treh dni pri uporabi LILIJA mlečne kreme, lilija mlečnega mila to z Lilija mlečoim boraksom. Cena vseh treh preparatov 35 Din Lišaje odpravite z na j radikalnejši m preparatom Me-Htis kremo to Maslemin (Bnttermilch) mtlon. Cena obojega 24 Din. — Oran, parf umeri ja, Ljnbljana — Mestni trg 11. 15671-34
»Tihi log«
Dvignite pismo! 15445-24


Nov planino
poceni — tudi na obroke proda Zima, Wolfova 10/L 15658-36
Planino
(železna konstrukcija) tvrdke »Stingl*, dobro ohranjen po ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15663-26
Nov planino
po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15677-26

Ušel je kanarček
proti Rožni dolini. Pošten najditelj »e prosi, da ga lroti nagradi odda v vili FereDZ, Levčeva ulica 7.
15637-38
Cfrrt
Pokraj. razglednice
po Vaši »liki ali negativu v pristni fotografij« :.z goto vi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smue. Ljubljana VH, Aleševčeva št 26. Zahtevajte ponndbe to ceniki	242
Restavracijske stole
prvovrstne nudi najceneje Anton Gutnik, Vrhnika 284 15J93-30
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva it. 5
Suhe smrčke
(mavrahe)	kupuje po naj.
višji ceni	Sever & Komp.,
Ljubljana,	Gosposvetska c.
štev. 5.	6607
IZVANREDNA HULBAt
2el<zea (latinska patent postelja zložljiva, • ta« peciraflom madracom. Zelo praktična ta vsako hiio, hotel«, nota* službe in potujoče * osobe stane samo Din JW.—. Razpošiljam po poitoc* Bom povzet)«.
TAKO IZGLEDA SLOŽEN
Lesena peUaf P&sUfla,
tlofljiva. » tapeeiranim madracom. »elo praktična. »tan« samo D 280.
U laika M mJMft —
(Liegettohl) aajnovii« vrsti, stsns samo Dia 1S0.
ORIGINALNA BENCINSKA
spajalna svetiljka
IN SPAJALN1K
<
"s
ž
•50
P g
N
M
<
fc H
o
tO
C*
H >
M
N
m
n
OB"
S!
e. >
Mnoge milijonov po svetu v rabi IN POVSOD KOT NAJBOLJŠI pripoznani inc kupljeni.	|
Prodajajo jih vse dobro' sortirane trgovine z železnino
Aktie-Bolaget Max Sievert
STOCKHOLM (ŠVEDSKA).
5338	Satjrin
naflMo^he r^cMisdJ. pe-ni»j«jo6e eredstr« nstvai^a nova življenek« jakost u <no£ke ioo4 te v«eelje. — Okrepča.}« slabe ia izmučen« firvo« te po vraču j-e zdi*je. Cena ftatljiei 100 Dta. Dobiva ee v vseh ie-i-annjk. Izdeluje: Bonore* A. G_, DOsseLdorf. Geibel-otraaae 31- — Zahtevajte — proepefe* to priteišto S Dia
Creme Darnvarj
izdelek
moderno ln oianstveoe kozmetike. Ka poizkus ■ vzorcem vas bo o tem vverfL — Pošljite »e danes v poštnih mamksh S Din za stroške, nakar vam bomo vzorec takoj podali. Crema Daruvary bo zadovoljila tudi vas, kar dokazujejo mnoge zahvalni ce. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v originalnih trloglatlh škatljtcah po ceni 15 Dtn- — Lekarna Blum, Subotlca 3.
MadracJ panični ■ vol-sob stanejo samo D 75t. L. BROZOVIC. ZAGREB ILICA 83.
Antiseptično preparirana
je bila, Je ln bo
dLA"1 na3bol3Sa-
GUM
Dokazano najbolj dovršena. ■■■■■MIHI
STRELOVODI
Sedaj jc že skrajni čas, da pustite vaš STRELOVOD preizkusiti od strokovnjaka. Bolje je, da ga odstranite, ako ni pravilno montiran. STRELOVODE popravlja in nove montira za ceno od 650 Din naprej oblastveno koncesioni-
rani instalater
R. JAKELJ, Stovenjgradec
Krajevni SoiSfci odbor v Starem trgu pri Rakeku naznanja, da je 14. aprila 1931 umrla učiteljica na tukajšnji narodni šoli
Minka ŽeSeznik
Vzorni vzgojiteljici in veHld ljubiteljici naše mla/flTiA ohranimo trajen spomini	5707
Konj Nonius
4 leta etar, zelo lep, dobrS uvožen in jahan, poceni naprodaj na grada Volčji potok, pošta Radomlje.
15636-37
Nov stroj
prodam. Naslov v oglas oddelka »Jutra«. 15609-29
Pisalni stroj
Sto«ve.T, zadnji model, malo rabljen, prav poeeni prodam. Kaelov v oclas. oddelku »Jutra«. 15590-29
Informatike
Opozorilo!
n. sodavHSarje opozarjam, naj ne pridržujejo in ne piolnijo mojih ste^ kletnic ter prosim, naj mi te pošljejo na moj naslov, ali po dopisnici sporočijo. P. n. gostilničarje in kon-zumente, ki nifeo moji odjemalci. prosim, naj mi sporočijo, če imajo kaj mojih steklenic. V slučaju neupoštevanja gornje prošnje, bom postopal pravnim potom. — Lovro Rogelj, sodavičar, Vrhnika.
15631-31
+
IzrtnmTTa Je svojo blago dušo naSa ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa
Marija Skrinj ar
vdova upokojenca državnih železnic
po dolgi, mnkepoinl bolezni, v 71. letu starosti, v sredo 15. aprila ob 9. uri dopoldne, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb naše nepozabne mame bo v petek ob pol 3. ari popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 9, na pokopališče.
Počivaj v miru, dobra mati!
V Ljubljani, dne 16. aprila 1931. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALI SORODNIKI
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij ^Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je pdgovoren Alojz Novak, ysi k Ljubljani,