SAM0S RHODES _ Priština^^ / ./■A YUGOSLAVIA\ I \.Kumanov VI**- držav Miles (, till i poli ittfl Penili. ^ME TDardanelles , Ruins of Troy .. •Belili isir TURKEY Maniso « Tu gutlu myrna • Tire Montgomery pripravlja pot na Pariz Kot Čitamo v poročilih, so zavezniški diplomati zelo pridno na delu, da bi spravili Turčijo v vojno na naši strani. Turčija bi lahko strla nemško fronto na Balkanu, s čemer bi bila vojna v Evropi zelo skrajšana. Razumljivo je, da Nemčija s poznim očesom škili v Turčijo in pazi na razvoj dogodkov tam. SOVIET! NAPADAJO GL. MESTO LITVE Druge ruske kolone so samo 7 mili še od meje Latvije. Ruska fronta se naglo bliža meji nemške Vzhodne Prusije. e prenehale s po-' Moskva, 17. jul. — Ruske kolone so se približale v na-skladom. Tovarne, ki glem udaru na sedem milj do meje province Latvije ter pri potrebščine, bi bile ta- tem okupirale najmanj 210 naselij. ^inmne potrebsčir; Druge ruske armade pa naglo prodirajo proti meji Ji h naročile inozemske ,, , , n .. ^ , , . , \ r , . ; potom posojilnega skip- Vzhodne Prusije potem, ko so okupirale važno trdnjavo ostale na rokah Stricu Sa-, Grodno. Grodno je samo 45 milj od pruske meje in ruske Pa naj jft dene> kamor pagl armade so pustile trdnjavo že daleč zadej. 11 ateri trdijo, da bo po-j S padcem G rod na nimajo s«lad takoj likvidiran, ka- Nemci nobene naravne trdnjave "llro bo odjeknil zadnji pred Prusijo in najbrže ne bodo a hojnem polju. ' • mogli ustaviti Rusov pred vdo- * * * rom na nemško ozemlje. nekaterih civilnih ho dovoljena od 15. naprej in sicer v tistih in v. •r dovolj delov-ne Ce Je na razpolago mate- Zamorci zahtevajo od demokratov ^popolno volivno pravico Po umiku iz Grodna so se Nemci potegnili na zapadni breg reke Njemen. Na nekaterih točkah so se Rusi pognali že čez to reko in sicer visoko na severu, kjer imajo Ruši še 50 milj do pruske meje. Ruska poročila s fronte javljajo, da imajo ruske čete samo 10 milj še do glavnega mesta Litve, Kaunasa. Berlinski radio je danes ko-v , mentiral, da se bodo Rusi s svo 3Ulij bon de * ser i i eT" jim nagUm Poh kar bo vse pripisanemu posojilu. ' ^nsasu, Oklahomi in Tex-2o V ,®noPjih na poljih bilijonov bušljev požete Farmarji nimajo delav-bl jo omlatili in spravili Prosili so za vojne toda povedano jim je lb ni na razpolago. * * * zadnjega tedna smo v P^iH dnevno 1,900,-0v gazolina. To je za sodov manj kot teden nameravajo izolirati nemške armade na Baltiku, sami znašli, morda v past. Moskovski radio je pa danes „ naznanjal, da je igra za Nemce ,v?Ci že izgubljena. Rusi so zajeli do- zdaj na vzhodrii fronti do 100,-000 Nemcev ter jim razbili najmanj 50 divizij, v katerih je bilo do 500,000 mož. "Nemci cvilijo," je govoril ruski radio, "da smo mi namenjeni narvnost v Berlin, toda govorili so resnico." Proti nemški Prusiji prodirajo v prvih vrstah Kozaki s tanki in drugo pehoto. Ruski stor-moviki so že začeli bombardirati razne kraje po zibelki nemškega junkerstva. Trdijo, je polk ruskih letal, obstoječih iz malih V-9 bojnih letal, napadel neko prusko industrijsko mesto ter s tem tako presenetil Nemce, da se niti proti-zračne baterije niso oglasile. --—o-— LAUSCHE NE MORE NA KONVENCIJO V CHICAGO Cleveland, O.—Zupan Frank J. Lausche, ki je bil namenjen, da bo šel vsaj za en dan na demokratsko konvencijo v Chicago, je zdaj svojo namero opustil. Ko je pregledoval svoj program za te dni, je izjavil: "Preveč je dela doma, da bi mogel na konvencijo. Absolutno mi je tudi za en sam dan nemogoče zapustiti mesta." Chicago.—Zastopniki zamorskih organizacij, ki štejejo clo 6,500,000 članov, so stopili pred odbor demokratske stran-' konvencijo, ke, ki imajo nalogo sestaviti platformo za konvencijo in so zahtevali popolno enakost do volitev v vsaki državi in to brez volivnega davka. RAZSTRELBA MUNICIJE NA LADJAH Danes zjutraj sta eksplodirali dve ladji z municijo v bližini San Francisca. Dve diviziji zamorskih vojakov sta takrat nalagali municijo. Koliko vojakov je.bilo ubitih, še ni znano, boje se pa, da več, sto. Mesta 50 milj od pristanišča so čutila razstrelbo in šipe pri hišah 25 milj oddaljeno so pokale. -o- Gongwer je apeliral na Willkie-ja, naj se pridruži letos demokratom Cleveland, O.—W. B. Gongwer, bivši boss demokratske stranke v okraju Cuyahoga in ki je delegat na demokratsko konvencijo, je povabil Wendell Willkie-ja, naj se letos pridruži demokratom in pomaga izvoliti demokratskega predsednika. Mr. Gongwer je podal razloge, zakaj naj bi Willkie, ki je bil leta 1940 kandidat za predsednika na republikanski listi, prestopil nazaj k demokratom. Predvsem in največji vzrok, zakaj naj Willkie presedla, trdi Mr. Gongwer, je to, ker ni še v zgodovini Zed. držav kak odličen državljan doživel takega postopanja, kot je postopala republikanska konvencija z Wil)kie-jem. Republikanci ga niso niti povabili na dasi je leta 1940 dobil tako sijajno število glasov. Dalje so 2an\orski zastopniki zahtevali popolno enakost pri zaposlitvi brez vsakih diskriminacij radi plemena ali vere. -o—-- Direktorska seja Jutri zvečer ob osmih bo seje direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Iz bolnišnice Mrs. Vida Fink se je vrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo. Nahaja se doma na 20881 Goller Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. V sredo ne bo slik Mr. Grdina sporoča, da ta teden ne bo slik na njegovem vj'tu, ker so v delu izboljšave na poslopju. Morda bodo zopet drugi teden, kar bo pravočasno naznanjeno. Amerikanci so vdrli v SI. Lo; Angleži napredujejo v sektorju (aen. Ameriška zračna sila razbija sovražne tarče. WACS SO DOSPELE V CHERBOURG bij o v pest. Boj za St. Lo je podoben onemu za Cassino v Italiji. Nemci ga besno branijo in poskušajo vse, da bi ga obdržali. Tukaj so glavna cestna in železniška križišča in silno važna postojanka za obe armadi. Nemci so imeli dve leti čas, da so mesto utrdili. Nemcem so zavezniki razbili v zadnjih 24 urah 42 velikih tankov. Od teh jih imajo Amerikanci pri St. Lo na vesti 30, -ostale Angleži pri Caenu. Od 6. do 12. julija so zavezniki osvobodili že 58 francoskih vasi. Angleži so pričeli z ofenzivo v soboto in Rommel na to ofenzivo ni bil pripravljen. Vrgel je naglo proti Angležem pet divizij. V delu je največji boj v Normandiji od dneva invazije. Očividno je general Montgomery, ki poveljuje zavezniškim četam v Franciji, začel z splošno ofenzivo proti Parizu. Porbčila tudi javljajo, da so dospele v Cherbourg ameriške WAGS in sicer jih je dospelo 53 iz 23 ameriških držav. Poročila iz Švice tudi javljajo, da imajo francoski partizani v oblasti 140 šiirjaških milj ozemlja v bližini Vichy. Zdaj samo čakajo, da se bojna fronta pomakne bližje, nakar bodo udarili po nacijih. Naši fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO MEDVED JE ODTRGAL ŽENSKI ROKO V NEWYORSKEM ZVERINJAKU Medveda sta prirenčala do železne ograje, skozi katero je 111 Pa ker refinerije ne-, „ . ^ , obratujejo, je poma-1 New York.—Miss Catherine "ekoliko večji zalogi gazo-' Searless, stara 24 let, je lzgu-Qezeli. i bila po svoji nespametnosti , * * » I desno roko, katero ji je odgri- kolik°mači fronti bomo čutili1 zel polarni medved v newyor-ffri; 1,P°manjkanja v slede-' škem zverinjaku. iftibaža36 • b° dobiti obleko iz1 Ona, neko drugo dekle in hnog0\tajec bo manj; suša'dva fanta so se podali ob dveh ipartme dila na zelenjavi; v'zjutraj v zverinjak potem, ko Iciiou nt trgovinah, restav-' so odšli iz nočnega kluba. Mo-mesnicah, čistilnicah,'ška sta žvižgala v kletko, kjer je vedno počasnejša sta spala dva polarna medve-r Primanjkuje de- da, ki nista bila nič kaj zadovoljna s te vrste budnico. Miss Searles z robcem pomahala medvedu pred noskom. Medved je udaril po robcu, pa obenem pograbil dekletovo ro-i ko z zobmi nad komolcem.' Fanta sta z gorečim papirjem odgnala medveda, ki je res popustil roko, toda ne prej,, da jo je odtrgal blizu komolca. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji morali odrezati roko tik pod ramo. Sgt. V/illiam Gliha, sin Mr. in Mrs. Anton Gliha iz 5605 Bonna Ave. piše staršem, kako je obiskal neko ujetniško taborišče v Afriki in tam vprašal v angleščini: "How are you?" V njegovo veliko presenečenje mu je pa zadonelo v odgovor: "Hvala, imamo se prav dobro!" Videl je, da so bili tam sami slovenski fantje. Potem jih je še večkrat obiskal ter jim prinesel za čita-nje Ameriško Domovino, ki jo redno prejema. William služi pri ameriškem zdravniškem ko-ru. na m n« Cpl. Louis E. Grdina, naš slovenski baritonist, nam piše, da je bil premeščen in da je sedaj i njegov naslov sledeč: Cpl. Louis E. Grdina, ASN 35306429 Section D, Brks. T-128, Westover Field, Mass. M » « V spremstvu svoje matere nas je včeraj obiskal v uredništvu S/Sgt. Frank W. Rakovec, sin Mr. in Mrs. Joseph Rakovec iz 3915 Spokane Ave. Pripovedo- val nam je, da se je udeležil na 6. junija invazije v zračni trdnjavi, kjer je bil topničar. Bombardirali so Berlin, Pariz in druge tarče po okupiranih deželah. Frank služi pri letalci že 18 mesecev in onstran morja se je nahajal osem mesecev. Vsega skupaj je izvedel 35 poletov v zračni trdnjavi nad sovražno deželo. Za svoje vrlo obnašanje in izreden pogum je prejel letalsko medaljo, štiri hrastova peresa in zaslužni križec, čestitamo! Zdaj je dobil dopust za 30 dni, nakar bo odšel na bazo v Fort Harrison, Ind. Pričakuje, da bo v treh mesecih zopet poslan v Anglijo. i Njegov brat Joe služi pri ar I madi že eno leto in točasno obiskuje kolegij v Oberlin, Mary land. Gl. stan zaveznikov v Normandiji.'—Ameriške čete pod poveljstvom generala Bradleya so danes v jutranjih urah vdiile v nemško obrambno linijo pri St. Lo, katerega Amerikanci oblegajo in naskakujejo že sedem dni. Na levi od ameriške armade so Angleži pod generalom Dempseyem z vso silo udarili na nacije z namenom, da jih vržejo iz Normandije in si odpro pot do Pariza. Lessay, kjer se je naslanjalo ^--- nemško zapadno krilo, je za le pristanišču Livorno. Samo Nemce že izgubljen, ker so kake štiri milje imajo še do ameriške čete na tem, da ga do- j središča tega važnega pristanišča. Amerikanci so včeraj zasedli Monte Maggiore, odkoder zdaj lahko obvladujejo pristanišče. Ameriške in francoske čete, ki so prideljene 5. ameriški armadi, so vzhodno od Livorna napadle močne nemške postojanke. Nemci si prizadevajo vreči zaveznike nazaj, toda ti se dobro drže. Pri Campannoli so naciji ponoči nenadno napadli ameriške postojanke in vrgli Amerikan-ce par sto jardov nazaj. Toda še pred jutrom so ameriški fantje izvedli protinapad in dobili vse izgubljeno oaemlje nazaj. -o- Boj za podpredsedniško mesto bo med tremi važnimi kandidati Chicago. — Strategists ki bi radi priborili podpredsedniško mesto na demokratski konvenciji Henry Wallace-u, so danes telefonirali predsedniku Roose-veltu, naj osebno apelira na delegacijo, da nominira Wal-lacea. Govori se, da bo Mr. Roosevelt v pismu izjavil, da bi rad videl Wallacea kot podpredsedniškega kandidata, vendar da njegove nominacije ne bo odločno zahteval od konvencije. In ker nekateri mislijo, da bo prepustil Mr. Roosevelt izbiro konvenciji, so se pojavile močne skupine, katerih vsaka ima svojega kandidata za podpredsednika. Najmočnejša sta do-zdaj direktor za mobilizacijo James F. Byrnes, ki je desna roka predsednika in pa Alben Barkley, ki je vodja demokratske večine v senatni zbornici. Konvencija se bo pričela jutri zjutraj ter bo zborovala v četrtek in petek tudi zvečer. V četrtek bo pred zbornico nominacija za predsednika, v petek zjutraj pa nominacija za podpredsednika. ■o- Mrs. Frances Hribar, 1253 E. 60. St. je naročila sobotno Ameriško Domovino sinu na naslov: Louis A. Frankovic PT.-3-C, USN AAS Sqd. 12-C, Cabaniss Field, Corpus Christi, Texas. Nad 750 ameriških bombnikov je udarilo na razne sovražne tarče London.—-Nad 750 težkih ameriških bombnikov je metalo bombe na mostove nad rekami, ki vodijo proti Normandiji. Obiskali so tudi razne železniške centre in skladišča vojnih potrebščin v Remsu. Bombnike je spremljalo za varstvo kakih 500 bojnih letal. Tekom noči so pa angleški bombniki napadali industrijo v Porurju, dočim so bombniki iz italijejanskih baz bombardirali oljne refinerije Smerdelovo pri Belgradu. Zavezniki so vdrli čez reko A r n o, ki teče skozi Florenco v Italiji Rim.—Zavezniške čete so se vsule čez reko Arno, ki teče skozi Florenco in zmastili močno nemško obrambno linijo, ki se vleče tukaj preko vse Italije. Severni breg reke so Nemci utrjevali že odkar so zbežali od Rima. Zavezniški tanki in pehota so presenetili sovražnika ter tako dobili v pest nedotaknjene mostove čez reko obenem z nemškimi saperji, ki so se pripravljali, da mostove razde-rejo. Ameriške čete so se približa- Dr. Dejak zopet ordinira Zdravnica dr. Angeline De-jak-0'Donnell je dospela v Cleveland ter bo ordinirala v svojem stanovanju na 1416 E. 55 St. Dobdodošla v naši sredi! Kdo je našel ključe Od Grdina Hardware do 6711 Edna Ave. so bili izgubljeni trije ključi. Najditelj dobi nagrado, če jih prinese na gornji naslov. Dar za domovino V našem uradu je darovala neimenovana oseba $5.00 za župnijsko pomožno akcijo. Najlepša ji hvala v imenu sirot v stari domovini. Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN6 DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 18, 1944 LETO XLVII — VOL. XLYH r* "AMERIŠKA DOMOVINA" AMIKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays_______ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7 60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Potamogrm itcvllka 3 cente______ SUBSCRIPTION RATES: United States and CanAda, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year U. S. and Canada, $3.60 for 6 monthr. Cleveland, by mall, $4.00 lor 6 montba U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.35 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 month«. $2.00 for 3 months. Single copies 3 centa ________ Entered as second-class matter January 5th, 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.________ No .166 Tue., July 18, 1944 Ali bo Stric Sam držal malho vsemu svetu? V vseh debatah in razmotrivanjih o povojnih ekonomskih razmerah in ureditvah naletimo ponovno in ponovno na zagotovilo: "Zedinjene države bodo po vojni en velik upnik." Ali je res torej, da bo Stric Sam držal malho vsem? Ali je svet že zdaj Zed. državam več dolžan, kot nam je bil pred začetkom te vojne? In če je, kaj smejo Zed. države upati dobiti nazaj? Menda vsak ameriški otrok danes ve, da denar, ki so ga Zed. države posodile tekom prve svetovne vojne, je za nas izgubljen. Vse tiste tirjatve menda niso v redne niti ficka več. Spominjamo se, da smo hoteli nekaj namigavati o povračilu tistega denarja. Spominjamo se pa tudi, da se nas je takrat nagnalo z — oderuhom. Posojilni sklad, ki smo ga ustvarili tekom te vojne so že prekrstili v — vzajemno pomoč. Torej ne kako posojilo, ampak pomoč. Saj je morda koncem konca to res pravo ime, če ne bomo nikoli dobili kakega.centa nazaj, ne na glavnico ne na obresti, razen če se bo katera naša zaveznica tako daleč zmotila, da bi nam kaj povrnila. Mnogo naših finih investicij v inozemskih deželah je bilo garantiranih od vlad, mest ali korporacij in to v deželah, ki so zdaj obubožane od vojne. Da bi kaj rešili od tistih investicij, je zelo dvomljivo. Kar je naša vlada potrošila tekom te vojne v tujih deželah na vojnih bazah, tudi skoro ni pričakovati, da bi mogli računati kdaj na kako povračilo v ekonomskem smislu besede. Vrhu vsega tega imamo pa še eno obligacijo, ki jo bo morala naša vlada plačati. Naši vojaki v Italiji, Fr'anciji in morda tudi v drugih deželah, dobivajo takozvani vojni denar, katerega trosijo in za katerega bo morala naša vlada dati kredit ali zlato. Tisti denar, ki ga upodabljajo namreč naši vojaki v inozemskih deželah je navaden papir, toda vso vrednost tistega papirja garantira naša vlada in jo bo tudi plačala. Vse to kaže, da bodo imele Zed. države že itak dovolj obligacij ali obveznosti, ki jih bodo morale kriti iz svojega, odnosno iz narodovega žepa, nikar da bi svet pričakoval še nadaljnih dajatev. Res je, da smo finančno močni, močnejši kot vsaka druga dežela in morda močnejši kot več drugih dežel skupaj, toda tudi naša malha ima dno. Ako smo dobri družinski očetje, moramo nekaj prihraniti tudi za svoje otroke in za njih otroke, ne pa. samo — bilijone in trilijone dolga. Petelin se obrača po vetru V starem kraju so postavljali vrh zvonikov bakrene peteline, ki so se obračali po vetru, da je narod lahko videl, odkod piše sapa. Taka je tudi nemška propaganda. Pred invazijo je nemški propagandni minister č°£bbels vpil v širni svet bajke o strahovitem novem orožju, ki bo naše vojake kosilo kot podira kosec travo. Nemčija da ima iznajdbo. ki bo ustvarila v Rokavskem prelivu ogromne ledene gore, ob katerih se bodo razbile ladje, noseč vojake k invaziji. Pripovedoval je o strahoviti raketi, ki bo porušila London, da ne bo kamen na kamenu ostal. Gobezdal je o silni rezervi nemške zračne sile, ki se bo kar igrala z našimi letali. No prišel in minil je dan invazije. Naše izgube so bile resne in invazija je bila brez dvoma težavna in krvava. Toda o tistih napovedanih iznajdbah ni bilo ne duha ne sluha. Ta propaganda, ki je imela ostnašiti in oplašiti zaveznike pred invazijo, se ni obnesla. Toda motili bi se, če bi rekli, da je dr. Goebbelsu zmanjkalo materiala za propagando. Zdaj kar lahko pričakujemo iz Berlina novo ploho, ki bo imela dvojen namen, prvič, razbiti vezi zaupanja med zavezniki z bajkami, kako so Angleži potegnili Amerikance in kako so Amerikanci potegnili Angleže in temu podobno; drugič, prepričati svet, da so v Nem,čiji še "dobri ljudje," s katerimi zavezniki brez skrbi lahko sklepajo mir, predno bodo nemške armade totalno poražene. Doktor Goebbels je zdaj do vratu zaposlen s propagando, ki smo jo navedli v prvi točki in lahko pričakujemo, da bo kmalu začel delati na drugi točki in sicer takrat,, ko bo nemška vrhovrta komanda uvidela, da so se zavezniki že preveč približali Berlinu. Brez dvoma je Goebbels zvit lisjak, toda če pričakuje, da bo1 zdrobil moralo pri zaveznikih, se moti. Dokler nam bodo naši voditelji natakali čistega vina in nam poročali o napredovanju vojske, kot je v resnici in sicer tako naglo, kakor je to dovoljeno iz vojaških ozirov, toliko časa ne bo dr. Goebbels niti kdo drugi stri morale našega naroda. Enako lahko re,čemo tudi o drugih naših zaveznikih. Hitler in Goebbels imata samo en cilj: da zavlečeta vojno kolikor največ moreta v upanju, da se med tem časom kaj zgodi, da bi dosegla z zavezniki premirje, predno bodo nemške armade popolnoma poražene. '", Kot stoje stvari danes in drugače tudi biti ne more. zavezniki ne bodo odnehali, ker zdaj ne smejo odnehati, dokler ne bodo naše armade v Berlinu. Ako bi odnehali prej, bi bile vse naše dosedanje žrtve zastonj. Dokler ne bodo Hitler in vsi drugi vojni zločinci plačali za gorje, ki so ga povzročili svetu s to vojno, tako dolgo ne bomo odnehali, ne smemo odnehati. Poročilo o naši banki Zdaj, ko ste delničarji slovenske North American banke prejeli redno dividendo za šest mesecev po 5% na vaš kapital, boste gotovo tudi radi slišali o podrobnem poslovanju te vaše banke. Banka je v zadnjih šestih mesecih naredila zopet lep korak v napredku. Vloge so narasle za $700,000. Skupno premoženje je doseglo s 1. julijem $4,450,-672.06, kar lahko razvidite iz priobčenega računa v današnji izdaji Ameriške Domovine. Banka je kupila že za pol milijona dolarjev vladnih bondov. Kakor vse kaže, bo banka dosegla tekom tekočega leta pet milijonov dolarjev, kakor je bilo omenjeno že ob novem letu, da najbrže bo. Odkar je bančno vodstvo kupilo svoje bančno poslopje v Colli nwoodu, je podvojilo napredek. Kakor naši ljudje tako tudi vsi drugi iz te okloice upoštevajo to naše slovensko podjetje ter se ga poslužujejo, veseli in ponosni, ker je banka s tem dvignila veljavo te Okolice,- Naj omenim še to, da je vodstvo naše banke v zadnjih šestih mesecih izdalo precej denarja za izboljšanje ojbeh. bančnih prostorov. Dočim je bilo novo poslopje docela prenovljeno na najmodernejši način, zunaj in znotraj ,smo obenem premestili vso notranjo opremo iz podružnice v banko na St. Clair Ave. in 62. cesta ter isto vso prenovili. Na vse to ste delničarji kot lastniki banke lahko ponosni, ker bančni prostori zdaj odgovarjajo vsem potrebam. Pri tem imate pa domačo postrežbo, kjer se lahko razgovorite v svojem' jeziku in vedno dobite tudi naj-! boljšo postrežbo. Pri vsem tem' pa naš kapital narašča in s tem | narašča tudi vrednost vaših del- i nic. Ker ima. banka na rokah ve-j dno denar za posojila, ste delni-j carji vljudno vabljeni, da vpra-; čar j i za posojilo na svoji domači banki in da tudi drugim svetu-' jete, naj se poslužijo našega ban-: čnega zavoda. Za zaključek naj velja tista vedno umestna beseda: ljudje, hranite denar! Kako previden in pameten je oni, ki nekaj prihrani za jutri. Začnite z malimi vlogami zase in za otroke. S tem jim'daste veselje, da začno varčevati in bodo enkrat dobri gospodarji. Brez varčevanja v mladosti ne bo imel nihče veselja do tega in ne bo dober gospodar. Bodite dobri sebi, svojim in svojemu narodu', Anton Grdina, predsednik. Narod s hrbtenico jegulje (F. L.) Slovenci se dičimo s slabostjo, ki prav za prav ne zasluži tega imena, ima pa med nekaterimi narodi vendarle značilnost slabosti. To je značaj. Pri nas, med Slovenci vlada splošno prepričanje, da ima samo tisti človek pravo veljavo, ki je ob ob enem tudi značaj en, to se pravi mož beseda danes, včeraj lin tudi pojutrišnjem, pa naj se zgodi karkoli že. To spada k slovenski podedovani lastnosti; tega so nas učile naše matere, to so nam ob vsakem koraku vbijali v glavo naši očetje, tako nam je govorila šola in tako so nas učili tudi na pri-žnici. Značaj, to je jedro vse naše domače vzgoje in to je bistvo vsega našega zasebnega in javnega življenja. Marsikdo bo mogoče rekel, da temu ni tako v praksi. Res je, da se je ta specifično slovenska lastnost zlasti v politič- nem izživljanju potvarjala in izmlačila, ali v domačem krogu uživa še vedno popolno oblast. Cisto drugače je to pri drugih narodih, posebno pri romanskih rasah in večkrat pri južnjakih sploh, zlasti še pri tistih, ki žive pod uplivi orijen-talske mistike. Pred petimi leti sem v razgovoru z italijanskim podkon-zulom v Ljubljani omenjal laško prijateljstvo s Hitlerjem in temperamentnemu gospodi-ču dejal približno tole: "Na življenje in smrt ste se zvezali s Hitlerjem. Za nas Slovence je to najlepše darilo, ki nam ga je mogla pokloniti usoda. Ali za vas Italijane bo verjetno ta zveza najhujša preiskuš-nja od tistih časov dalje, ko so se barbari za vedno poslovili z ozemlja rimskega cesarstva. Poleg drugih nedostatkov, ste vi, Italijani, izredno pozabi j ivi ljudje in niti svoje lastne zgodovine ne poznate. Vaši predniki so se z vso silovitostjo borili proti barbarom, s katerimi vi danes skupno' korakate. Ali strahovito se motite, če mislite, da bo Hitler z vami drugače postopal, kakor pa to danes počenja s Poljaki. Ali niste nikdar pomislili sedaj, ko čitate nemške bahavosti, da bi mogla Italija čez nekaj let izgledati tako, kakršna je danes Poljska." Ne posebno brihtni gospod Ricci se je v bufetu pri Slami-ču samo glasno zasmejal in odgovoril: "O vem, da bi se vi požgane in poteptane Italije strašno razveselili, ali tega ne boste dočakali. Naša vera v Hitlerja je granitna, naša moč pa je taka, da bi kvečjemu lahko naša letala in naši tanki zravnali nemški raj h, če bi se Hitler upal prelomiti dano besedo." — Sedaj pa je bila vrsta na rfierii,ida sem se od srca nasmejal. Dfcjal sem mu: "Gospod Ricci, zaradi Nemcev vas bo glava bolela še stoletja!" S temi besedami sva se poslovila in nikoli več' se nisva videla. Zanimivo je, da sem si v koledarju za leto 1939 vsebino tega razgovora zapisal. Ko sedaj brskam po teh starih spominih in jih primerjam z razvojem dogoglkov v Italiji, me prijemlje neodoljiva želja, da bi v nekem ujetniškem taboru srečal g. Riccija in mu pomolil pod nos takratno svoje pisanje v zmečkanem in umazanem koledarju za leto 1939. Pa to je le tudi majhna človeška slabost in nič drugega. Ko smo zgoraj govorili o dedni obremenjenosti Slovencev s slabostjo trdih značajev, nam kar sama po sebi uhaja v spomin v teh dneh primerjava z našim starim dednim sovražnikom na zahodu slovenske zemlje. Marsikdo in marsikdaj nam je očital, da smo Slovenci za današnji svet vse preveč naivni, ker vse svoje sklepe in odločitve utemeljujmo na osnovah poštenosti, pravičnosti in značaj noSti. Pri tem preziramo — pravijo — tolmačenja tujcev, za katere so ti pojmi več ali manj samo zunanja ba-tina, med tem ko njihovi glavni argumenti počivajo na stvari in kakor pravijo zelo dobro naši bratje na jugu — na podva-li. Med to vrsto tujcev spadajo že od pamtiveka dalje laški sosedje. Politično-diplomatska zgodovina dokazuje, da jim je podvala v preteklosti poklanjala zelo lepe usluge. Ves nji- MOŠKI! Vaše delo zdaj in po vojni že pri LEMPCO PRODUCTS Maple Heights hov tako zvani risogrimento se je prav za prav uveljavljal s takšno prakso. Tudi zedinje-nje Italije se je več ali manj izvršilo po teh receptih. Posebno značilna pa je njihova najnovejša zgodovina. Leta 1915 so najprej prevarili svoja bivša zaveznika Avstrijo in Nemčijo, zato, ker je kazalo, da bi mogli Lahi izsiliti od zaveznikov razne teritorij alne pridobitve. To se jim je tudi posrečilo. Niso pa ogoljufali samo oba novo pečena sovražnika, pač pa tudi svoje ravno tako novo pečene prijatelje v vrstah antante. Tudi to se je posrečilo. S piškavo zmago pri Vittorio Veneto so ogoljufali sami sebe, kajti generalu Diazu je verjel ves laški narod in celo tisti laški vojak, ki je stal ob Piavi in se spraševal kje, per Dio, pa je bila prav za prav ta bitka. Saj tako so se spraševali tudi Avstrijci m Nemci ravno tako kakor Angleži, Francozi, Srbi, Amerikanci in vsi ostali udeleženci prye svetovne vojne. Maršal Foch je nekemu ameriškemu vojnemu dopisniku, ki ga je spraševal o podrobnostih te čudovite laške "zmage," odgovoril takole: "Ah, pustite jim vsaj eno zmago od Kristusovega rojstva dalje." Vernost demokracijam po prvi svetovni vojni pa je bila za Lahe ravno tako kratkotrajna, kakor vernost njihovim prijateljem v prvih petnajstih letih dvajsetega stoletja. Točno isti Mussolini, ki je nemške turiste zmerjal z neotesanci, ki omadežujejo kulturna italijanska tla, se je čez nekaj let objemal s Hitlerjem v Rimu. Točno isti Mussolini, ki je Sušni-ku, vodilnemu državniku avstrijske republike prisegal večno zvestobo, je nekaj mesecev potem sramotno izdal Avstrijo. Mussolini je abesinskemu kralju zagotavljal večno zvestobo, čez nekaj let pa ga je zahrbtno napadel. JNič boljše se ni godilo albanskemu kralju. Tako se je v tej vojni godilo Francozom, Grkom in Jugoslovanom. Italijanski narod je ob vseh teh dogodkih glasno ploskal tako za, kakor proti, kakor je pač to ukazal Mussolini in kakršne so bile trenotne špekulacije. Mussolini je zletel, vso Italijo je prislinil zaveznikom in zopet je Italija vriskala. Hitlerje Mussolinija zopet potegnil iz naftalina in zopet so ploskali. Ko so Sforzo pognali, so ploskali; ko je dejal, da sta kralj in Badoglio izdaj nika, so ploskali. Ko se je Sforza čez nekaj minut premislil in sklenil, da obišče kralja, so tudi ploskali. Včeraj so rjoveli proti Ame-rikancem in Angležem ter jih zmerjali s plutokrati in krvosesi, danes istim anglo-sakson-cem ližejo pete. Včeraj so se objemali s Prusijaki, danes jih streljajo v hrbet, če se jim to posreči. Včeraj so streljali Slovence, danes bi se radi borili z ramo ob rami z njimi. Kar je včeraj veljalo za krepost, to je danes prokletstvo. Živ kameleon živi tam na apeninskem polotoku, komedijant, jegulja, ki se zvija tako, kakor piha veter. To je narod pokvarjencev, fanfaronov in komedijantov. To je leglo laži, prevarantstva, zlobe in popolne neznačajnosti. Od tega naroda pa Evropa ne more imeti prav nobene koristi; to naj si zapomnijo vsi tisti, ki v teh dneh z nespametnim usmiljenjem poslušajo laške jeremijade na tej in oni strani bojne črte. -o- Oblika ušes pove značaj človeka Slišali smo že, kakšen značaj ima človek s takim in takim nosom, s takimi očmi, rokami in podobno. Pa poglejmo, kaj povedo o človeškem značaju ušesa. Nizko stoječa ušesa povedo, da je tak človek energičen, ki postane v gotovih primerih lahko nasilen. Mahedrava ušesa ima človek, ki je živahen, temperamenten in delaven. Pri-slonjena ušesa imajo počasni, leni in flegmatični ljudje. Toda taka ušesa dokazujejo notranjo uravnanost in mir, dočim dokazujejo mahedrava ušesa prepirljive, srborite in neuravnovešene ljudi, ki se radi upirajo in vsiljujejo svoje mišljenje drugim. Čim manjše je uho, tem bol vase je zaprt človek in čim večje je uho, tem bolj zaupljiv je. Dolgo in ozko uho pomeni preračunanega in lokavega človeka. Zelo izbočen lok ušesne školjke pomeni, da je tak človek borben. Genialni ljudje imajo nenavadno razvit gornji del ušesa. Dobre duševne vrline dokazujejo debel rob ušesne školjke, obenem pa po meni nepristopnega človeka. Močne krivine ušesne školjke pomenijo dobrodušnost in než nost. Sin nekega italijanskega mu-zikanta, Inaudi, je leta 1892 pred pariško akademijo znanosti podal dokaz čudovite na darjenosti za računanje: v 50 sekundah je odštel število z 18 mesti od drugega števila. * * * Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Sorodniki lahko preskrbe vojaku glasovnico Vsak krvni sorodnik lahko preskrbi glasovnico vojaku, mornarju ali ženskemu spolu, ki služi pri ameriški bojni sili, ako izpolni tozadevno karto. Te karte imamo v našem uradu. Pridite ter prinesite s seboj natančen vojakov ali onega naslov, za katerega hočete preskrbeti glasovnico. Karto podpišete vi. Volivni odbor bo potem vojaku poslal glasovnico z zračno pošto ob pravem času, da bo lahko volil za vse kandidate, ki bodo na glasovnici v novembru, torej za Franka Lauscheta za guvernerja, dalje za predsednika, za okrajne uradnike itd. Toda .te karte morajo biti izročene v volivnem odboru najkasneje do zadnjega julija. Glasovnico se .lahko dobi za vsakega, ki bo ob času volitev v novembru star 21 let, tudi če ni še registriran. Pomnite pa, da velja gornje samo za okraj Cuyahoga. Državljani v drugih okrajih po državi, naj se pa obrnejo na svoje volivne odbore za pojasnila. Kdor pa ne more priti sam v naš urad, naj nas pokliče in mu bomo poslali karto, katero naj izpolni in nam odpošlje. Kdor bi pa hotel več takih kart zase in za svoje sosede, jih tudi lahko dobi. Za vsakega vojaka mora biti izpolnjena posebna karta. Torej če imate pet sinov pri vojakih in bi za vsakega radi preskrbeli glasovnico, morate podpisati pet kart. Važno! Glasovnice bodo dobili vsi vojaki, katerim boste s tako karto isto preskrbeli, pa naj bodo že na Novi Gvineji, v Indiji, Avstraliji, v Afriki, Italiji, v Angliji, ali pa naj so še v Ameriki. S tem boste prihranili sitnosti vojakom, da jim ne bo treba pisariti po glasovnice, obenem jim boste pa omogočili, da bodo lahko storili svojo državljansko dolžnost. Torej ne glede na to, če je registriran ali ne, samo da bo star ob času volitev 21 let, lahko voli letos, ako mu boste preskrbeli glasovnico. Stopite v naš urad, izpolnite karto, drugo bomo preskrbeli mi. ■«MtH»»,M* če ' verjatf al' pa' (IIIIIIUIM, Po svoji stari priučenostif N se organizirali na stopnicah? v Debevčevo kuhinjo, kjer bf ,1: času tretje svetovne vojne u brže že postavljena krasu randa, kot nam vselej spro' trdi gospodar Tone. Za v je že vse pripravljeno raZren jo je treba zgraditi od t$ J' vrha. fP( Še vselej, kadar smo bi't.^ Tonetu, smo se razpoložf1" stopnicah pred kuhinjo. Pcf?a ' zlasti od oktobra pa tje ^a ke noči, če gre vse pravd»rato potom. V tem razdobj|a v namreč opravka pri fllfia ž< kakopak in menda ja, zat° jn njegova ženka Pepca ved'':Vilia lepo na gorkem. Seveda,s ^e j res je pa tudi, da Tone J" °vo zuje, bi rekel. 2 t iflli. Torej na Krkotovi bod'rcj randi smo se ustanovili ;i jn kali na večerjo. Iz ku%a j prihajali skozi mrežnat»|toii-( tisti dopadljivi občutki, k'|t)en ka šegetajo v nos in vzb|jj.e želodcu sladke nade v b°'I§etl dočnost. To je bil mendf^ da se nam je zatikala b4y; ; gospodar Tone, ki nas M sil naluštati za kako P^jeda] našel odziva. Radi olike neta poslu,šali, ko nam JcMl0'i vedoval o pšenici, o groz^j' linah, jagodah in podob"! ' poslušali smo samo z ef"j|„ som in kimali na vsako Drugo uho je pa verno & angeljsko trobento iz ki bo vsak čas nekaj p*"' ga rekla.. Kar je mene je bilo to, da ne bi podf če bi planili vsi hkrati v in od tam v,golantno j^' bo. rOSj Pni 'tras u. » ne Od ] ;e?» Prav ak0 Kar nam na ušesa ^ adi1: kuhinje najprej prepih Sko, hišne gospodinje, ki se )l se j glas in čudom čudila s 2»iri "Jos, jos, jos! O, križa"1 Ioni O sveta pomivavka! K*1-1 e zdaj!" Tem vzklikom i' >, dc trenutni molk, zatem je Pfti nel iz kuhinje ženski fivcJj katerem so sodelovale >%i tri hčerke, ki so v gl&^jpiste hu oznanjale širnemu siljenje v kuhinji nekaj nePlbiamj skega. i to s v " , Jveč Mi moški smo se v st'l ^ gledali in se nemo vpr#j- 1 neki je. Nekaj posebni moralo zgoditi ker srno! slišali tako glasno začud*^^ tem pa tak prešeren 'i j krohot, kot ga človeSLJe ši vsak dan. že smo ^'Li ll€ konci, da bi hiteli v pomagaje, ali kar bo že^ožn ko se vrata iz kuhinje! . a na pragu se prikaže b1"^ podinja, držeč v eni skledo solate, z drugo i'(l|>, ^ pa oprijemala vrat, lomil smeh. Mami čez j z pa gledale vse tri hčef^jL ^ peč se v solzah od si$ef ha. »*« £ p v Jaz lahko rečem, da.pr(. svetu že dosti solate P jfTod se ne morem spomniti- j ^cl ji bil še kdaj smejal, ^Jtj * ; sem mogel razložiti, 1 tukaj narobe med ne' skim spolom in solato- Počakajte, boste'že je bilo narobe. ya? V' kat€ ;ma če Žrtev spovedne molčečnosti Zanke na Puloverju (Vohunski Spomin) »i« Josip Spilman S. J. ostif No, da je vaša mati prine- iti. O zato se le ne bojte; otro-;ahj yčeraj veliko svoto denar- j kom bo te dni že dobro. Sam r j2 Ste- Victorie-a," pravi j bodem precej vse potrebno Pdarm "Ho xi.- j—I ukrenil pri županu. Sedaj pa prosim rešite me neljube dolžnosti, da bi vas moral s silo odvesti." S tem komisar odpre vrata in namigne mali Juliji, naj pride bližje. "Daj materi lep poljub," pravi komisar in ostani mirno doma, dokler zopet ne pridem. "Glej, tvoja mati mora z menoj za nekaj časa in se bo zopet kmalu vrnila." Gospa Jardinier se prisili in potegne jokajočo deklico k sebi rekoč: "Da Julija, bodi pridna, dokler se zopet ne vrnem. Kje pa si pustila staro'mamo in pa košek za zelenjavo?" "Ah, mama, saj gotovo nisem kriva!" toži otrok. "Ko sve barantali n $ trgu pri debeli branjevki za korenje, pripelje se mimo voz in v njem dobri stric iz Set-Victoire med dvema žandarmoma, in hudobni ljudje pravijo, da je storil nekaj jako hudega. In ko ga je videla stara mama, je padla kot mrtva na tla. Ali vendar ni mrtva in je sedaj pri špecerijskem prodajalcu Le Gras, kamor so jo odvedli, da bi jo zopet obudili. Po tem se je žan-darmom nekam odpeljala, sama ne vem, kam. In tako sem zgrešila koš za zalenjavo." jnef'uarm, "da ste šli dopoludne isrfenarjem k Židu Levi, da bi projflačali dolg in najbrž, da bi ver< aio svoto pri Židu skrili." In •az|em je natanko ponovil, kaj tff Je otrok pripovedal. j pojdite takoj k Levi ju, da Ijjl določno prepričate," pravi ložflc^ski komirar. "In vi, go- pc» Jardinier, sledite mi!" bolj[10 ste pa slabo umeli!" kli-ml«osPa. «Za božjQ VQlj0j gaj 0 4 vendar ne bodete naredili ,btoFamote, da bi me uklenili in kaI t 0 tako veliki svoti let E 'ste vi govorili, ne more biti trli govora. Mati mi je prine-ci. k večjemu par sto frankov dofeveda toliko že več let ni-•atf imeli v hiši!" "Zakaj mi ro 1 "iste prav nič omenili, ko e, lf Vas vprašal ?" ; nitiPraŠali ste me> če ni moja aet , v,raj v torbi prinesla do-aiif vehke m»f resnici vsote denarja in jaz va. da • * na odgovori- • ta J1' bil° v torbici nič dru-3pi kot Perilo mojega bratai tj?®*« oskrbuje. Sploh pa j "V-i nič ne ve™> zakaJ da vdfam morala odgovarjati na X*PraŠanja>" Pravi razža-| a že«a. "Mi smo pošteni Iju- edr.'vinarjan>;Smo »ikdar kradli ^^ovoriirn°'1Če Smem prositi'" z tucli P lcij'ski komisar. /ili j,^6 moral vendar kam n 4 _ v Vceraj prinesla iz Ste. v , "Nič ne de, Julija, košara je ^•"to )niSem trdi1, da ste | gotovo pri debeli branjevki. Le a den!"' r1q"- ne joči več. Vidiš, ta gospod me pelje k stari mami in jaz je na sumu, j mislim, da se kmalu vrnemo." "Ali ne smem iti z vami mama?" "Ne, dete, sedaj moraš tukaj )0(Hrd denar gospe Blan- ln vaša mati ata bo|Ceeno«oSpa L°U'e tu sem." Blanchard!" Jardinier pre-idf|r(j"y" "Da, od gospe Blan-be|Vi Je. moj brat, župnik v ^ J Detof11"6' res PreJ'el za da" pe-led« frankov, kot je pri-j a moja mati." q'i VJdite'- 500 frankov za )zdld V °d te S°sPe Blan-M ' Kl .le bila včeraj umor-ei"S„ " ostati. In ko pride Karol iz šole, potem boš pripravila juho. In tu imaš ključ do jedilne omare, kruha je dosti notri in tudi dober kos klobase; to smeta vse snesti. In sedaj pa na svidenje! In ne pozabita, pred in po jedi in tudi sicer moliti, kot sta navajena." In otroku da še poljub ter se -iospa p naglih korakov obrne k vra- cfLnri;.. ^anchard umorjena ; tom, da bi prikrila solze. "Pri- kb^ * ' *■*S Č11 T'' i i • ' ' Jrtraše č e £.osPa in ! pravljena sem," namigne komi- ^'Jcu a do smrti skoči po i sarju, na katerega so besede in :d|»«re&TPa?.M<>iBoe' ' ' <1 ko ' o t ste-victoirskem župni- iedl 3ga? Ali tega res ne 4 vedenje ženske napravile do. ber utisek. Še predno je dete prav umelo, za kaj se gre, je mati že zginila iz sobe. Julija je hotela steči za njo, toda pot ji je zabranil policaj, ki je še vedno stražil hišna vrata. Rav- ^oti°-.nebo? Pa vendar , adni • Pra-vi komisar in la* (ko, jV1. p°eledi meri ubogo Se'r>„ ,1G V °kuPu vila roke. | no da je dete še videlo, kako se ' O« P^ A -----~ ------j--- ---- •/ ---~--' -V.W.«, s 'hiri j prvem strahu "malo i je mati s komisarjem obrnila in se v bridkih solzah' žaifoni « —----- -------- pje ob oknu, nada- okoli vogla. Jokaj e gre deklica v kuhinjo; kajti slišala je, da hoče > j!°- Snik nekam s«čutno= je I'm ,da „a g0sPa> rad ver j a- j juha uteči iz lonca. Komaj je (Konec.) Da ne bom pravil na dolgo in na široko, naselil sem se v prav tistem hotelu, kjer je prebivala dražestna osumljenka. Čez par dni sem se spoprijateljil z njenim psičkom in na večer četrtega dne sem imel čast, da-sem se s svojo nadzorovanko trikrat zavrtel pri valčku. In naposled . . . Pred petnajstimi leti sem jih imel za ušesom in sem znal govoriti, ko da bi rožce sadil. Najbrž sem tud! bil fleten fant. Zaradi tega sem se na večer po plesu prepričal, da tudi skrivnostne Amerikanke cenijo romantične sprehode v mesečini po parkih razkošnih hotelov. Toda pretekli so dnevi in dnevi, ne da bi se mi bilo posrečilo zavohati tudi najmanjši drobec česa sumljivega o tej kar se da fletni ženski, ki ji je bilo ime Clara Crowell. Seveda sem skrbno prebrskal njeno prtljago in njeno skopo pošto smo budno nadzorovali. A uspeha ni bilo prav nobenega. Zaradi tega sem že mislil, da zapravljam dragoceni čas. Tedaj sem pa nepričakovano dobil pomoč. Pomagali so mi "Zeppelini." Neko noč smo zaslišali preplašujoči glas tovarniških piščali in tudi naš hotel je bil ves pokonci. V nekaj trenutkih so se odprla vrata vseh sob in hodnikov. Moški in ženske v precej spodrecanih oblačilih so bežali v podzemeljska zavetišča. Moja soba je bila blizu Cla-rine. Tako se je naključilo, da sem stopil na hodnik, pa zapazil Amerikanko, ki je tudi bežala proti stopnicam. Na sebi je imela pižamo. Tisti trenutek se mi je rodila misel, da bi zmešnjavo zaradi "Zeppeli-! Ti razbojnica! Pulover, pu- nov" (izkoristil ter dekletovo sobo še enkrat preiskal. Komaj sem stopil v Clarino sobo, sem z osuplostjo ugoto vil, da je postelja nedotaknje na, četudi je bilo že pozno po noči. Pač pa je bila na mizici v kotu prižgana svetilka, na stolu poleg nje pa je bilo vrženo pletoije. V začetem puloverju je tičala pletilka, druga tej enaka, pa je blestela na tleh. Moram priznati, da se mi je ob pogledu na pulover vzbudilo nežno čustvo do male Amerikanke, ki zatrdno ponoči ni mogla spati, pa je dolge nočne ure preganjala s tem, da je plela. In kako plela! In kaj plela! Bil je moški pulover za golf, temno olivnaste barve in res lep. Amerikanka je torej plela za naše vojake in to celo ponoči! Torej je tudi mala Clara morda imela kakega svojega vrlega Tommyja kje v bojnih črtah. Morda celo brata .. . Polkovnik McKean jo je pa sumničil . . . Kakšna polomija-! Mislim, da so se mi pri tej priči ovlažile oči ... A prav tedaj, ko sem še enkrat vzdignil nedolžni pulover za golf, je nekaj belega padlo iz njega na tla. Bil je kos popisanega papirja. Prav zatrdno zaljubljeno sporočilce! Kaj drugega bi tudi moglo biti . . . Bral sem tisti listek znova in znova, vsaj desetkrat povrsti, potem me je pa obšla zona. Na listku je bilo z zelo drobnimi črkami napisanih polno stavkov, podobnih temule: Prevoz čet po progi, ki drži na zahod šest zank na lice, štiri narobe; prevoz vagonov s pehoto na vzhodno bojišče: sedem na lice, devet narobe; desna rama, levi rokav . . . lover za golf in zanke v njem, vse to je služilo za skrivna sporočila ! To nepričakovano odkritje me je zmedlo in zbudilo v meni tudi grenak občutek. Še vedno sem pregledoval skrivnostni listič, tedaj sem pa zaslišal, da je šklepnila" ključavnica v vratih, ki sem jih bil pustil priprta . . . V skoku sem bil pri vratih, a bila so zaprta in tičal sem v pasti. Zvonil sem toda nihče ali na ognju strdil. Na ta način se je snov dala dalj časa ohraniti, ne da bi se pokvarila —to je bil začetek kruha. Morda je kdaj po naključju ostal tak kruh neposušen, pa se je začel kisati in kvasiti. Tako "pokvarjeno" testo so ljudje spočetka prav gotovo zavrgli. Našla pa se je bistra glavica, ki jc- na vse načine poskušala, ali se ne bi dalo to še kako porabiti. In res, kvašeno testo je postalo prav rahlo in užitno, če Opremljena soba V najem se da opremljena soba s prostim vhodom, za moškega ali žensko. Zglasite se na 1055 E. 67 St. (167) se ni oglasil ali prišel. Najbrž so ga pekli v žerjavici. Tako je je tudi vse osebje bilo po kle- j zagledal prvi kruh beli dan. Zgodovina omenja, da so zna li stari Egipčani in Babilonci že peči pravi kruh. Od njih so se naučili Feničani, prvi trgovci, ki so mnogo potovali po morju. Kako jim je bilo ustreženo s takim posušenim kruhom ali prepečencem, ki se še na tako dolgi vožnji ni pokvaril. Polagoma so se po Feničanih seznanili s kruhom tudi Stari Grki, Stari Rimljani in drugi. Kaj kmalu so razlikovali pšeničen kruh od ječmenovega. Imenit-nejši sloji so si privoščili pšeničen kruh, a za sužnje je bil ječmenov predober! Oni prvotni opresni kruh iz napolstrtih zrn pa so še vedno pekli bogovom, ker so bili mnenja, da bogovi ne želijo in ne ljubijo napredka, marveč cenijo le staro. S preseljevanjem narodov, se je umetnost krušne peke zanesla še tja, kjer do tedaj ni bila znana. (Dalje prihodnjič.) -o-- Dve sobi v najem Oddasta se v najem 2 sobi. Zglasite se na 1029 E. 62 St. po 5. uri zvečer. teh. Moral sem tako čakati dobre pol ure, šele potem je prišel nekdo in me rešil. "Kje je gospodična Clara Crowelova?" sem vprašal hotelskega ravnatelja takoj nato. "Ameriška gospodična iz sobe št. 15? Odšla je, komaj minuto je od tega!" je malomarno odvrnil možak. V pižami morda?! Kje neki! Drobni ženski gost se je okoristil s tem, da so ostale ob preplahu vse sobe odprte in si je kaj lahko pomagal z obleko drugih gostov . . ." * * # "In je nisi potem več videl?" sem vprašal Diega Baker j a, ko sem si bil malo opomogel od smeha, ki me je lomil. "Med vojno nič več," mi je odgovoril. "Potem pa! In sicer 1919. v Parizu, pa čisto po naključju. Bilo je na sprejemu v hiši moje stare tete. Bila e še vedno ista: drobcena, sinjih oči, bil jo je sam ogenj in WAITING! 'vda VfS ne zadeva Pri tem • 41' tiru, f yam mati vaša tu- scfiste sv a a' kako i® prišla i sSe: včeraj. Toda pri- lep a v«« ij1 I'Cf,tudi- da mi takoj to preprečila, že pride Karol domov. Vrat ni več stražil žan-darm in radovedneži so se počasi poizgubili. Ko stopi deček v prodaj alnico, vidi ondi dva amite v • .to storit ^^ sv0^a-j komisarja, ki sta premetavala riVeč ml!.6'. Vam Modern kar j vse predale in omare ter vse ;tl1min g0če Prizanesel; če jfcijo nate takoj slediti »a Tk d» m vam dve minuti ^rem-jo • premislite." nimam o ni-ie zdihuj zena. prebrskala. "Hola," začudeno vzklikne Karol. "Kaj pa vendar tu delate? Mati vas bo že ozmerjala, če vaju vidi! Ona drži na red in Julijo in mene takoj v/it nesnf Hr VSa Zadeva #ro- kaznuje, če samo povitek vol-da' ra2Umek! Že sam0 ne Premakneva." t/in> da b ••moj zvršil takl "Ali si u sin g0SPe Jardini" Zy°žtia t al- 1 kila moja mati er?" vpraša eden komisarjev. e sa- „ 0w«na f-ai, " 'nuja h^ pra*na tf hinavstva' ^ -^ je b?aznost! Samo Iju- >e Priti nikdar P02™!5 1" PUtl kaJ takega na mi- "Tedaj nam moreš pomagati! Ali ne veš, kje je potna torba , ki jo je tvoja stara mati včeraj prinesla domov?" "Torba mojega strica? Na c, ln v. vesel, če bi stropu se suši. Kajti stara ma-int'?8rečii0 rilVasim sorodnikom ma jo je včeraj zvečer zakrpa-i >I«I 'lValiti sum od nje- M -o „ Ps Casom P,a sem ža- >reiskov ,en Vas dati odvesti ^'Tod zannr" zapor.' UJ Pa naf vseh svetih božjih, Jti 2dlhuJ, Se zeodi z otroci?" ©Ali niUje- katei.ihnKobenih sorodnikov, \i!a? — ivr i mog!i biti nekaj V !,■ Ne? __ r>„i. a Za niVfT", Potem mora nje toliko časa Skrbe- la in oprala." "Ali si bil poleg, ko jo je mama vzela iz prtljage?" "Ne. To je storila v svoji spalni sobi, nesel pa sem jo ji jaz na vrh." "Kaj ne, da je bila težka?" "O prav lahko sem jo nesel." "Saj je bilo vendar veliko denarja notri?" (Dalje prihodnjič.) (Photo by Edward DcLuga, Chicago Daily News); Uda Brine Him Home Sooner with War Bondst Ta trenutek se je zaslišal po pesku lahkoten korak. Drobna, plavolasa, sinjeoka gospa se nam je bližala. "Dovoli,, da te seznanim s svojo ženo!" je vzkliknil Diego Baker s čudnim smehljajem. Potem se je obrnil h gospe in pristavil: "Clara, to je gospod Keller, dober moj prijatelj!" -_o—- Nas vsakdanji kruh (O. V. V.) Prebirajoč zgodovino, prihajamo do prepričanja, da je človeštvo prehodilo lep kos poti, predno mu je kruh postal vsakdanja hrana. Učeni možje, ki so se s tem vprašanjem bavili, domnevajo, da so ljudje v pradavnini zoba-li zrna prvotnih žitaric, ki jih ni siejala človeška roka. Rasle so, kjerkoli so hotele, zorele so, kadarkoli so mogle. Kasneje se je človek navadil, sejati žito na pripravnih krajih, a hranil se je še vedno na isti preprost način. Za žvečenje je itak imel dobre, močne zobe in časa na prestajanje! Sčasoma je spoznal, da bi zobem delo olajšal, če bi zrnje na kak način zdrobil. Precejšen korak naprej je storil, ko je natresel žitnih zrn v votli kamen in jih tri z drugim kamnom. To je bil začetek mlina! Ce je prišlo zraven po naključju malo vode, je nastal neke vrste močnik, ki se je na soncu Beauty Shop naprodaj Lepotilni salon na E. 185. cesti, ki dela fino trgovino in ima dobre odjemalke, se moi'a prodati takoj. Lastnica odide na jug v svrho zdravja. Cena zelo nizka. Pokličite KEn-more 0176. (.170) mm Gornja slika nam nudi Mosten prizor z bojišča ob poti od Barneville do Bricquebec v Franciji, kjer so se nemške čete v neredu umikale pred zavezniškim ognjem. Mogočni "bulldozers" so potisnili vso to ropotijo na stran, da se sedaj lahko nemoteno premikajo po tej cesti ameriški truki proti Cherbourgu. Dober odgovor Mlad mož je vprašal Sokrata, ali se naj poroči, ali pa naj ostane samec. Sokrat pa ga je potrepljal po rami in dejal: "Kar koli boš storil, boš obžaloval." Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. MALI OGLASI 5 sob se išče Išče se 5 sob za odrasle ljudi, ne več kot $25 na mesec, naj bo klet ali podstrešje. Blizu ulične železnice od E. 70. St. do E. 140. iSt. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (166) Coaster voziček kupimo Želi se kupiti predvojni Coaster voziček za 5-letnega fantka. Pokličite urad tega lista. (166) Kuharica dobi službo Išče se kuharico za institucijo, da bi kuhala domača jedila v Rose-Mary Home, 19350 Euclid Ave. Pokličite IV 9594, ali se zglasite osebno tam. (166). V najem ali naprodaj 2 akra zemlje, zidana hiša 8 sob, 2 hleva in nekaj sadnega drevja. Nahaja se na Highland Rd. nad Metropolitan parkom, eno miljo južno od Euclid Ave. Kogar zanima, pa tudi lahko kupi vse skupaj za jako zmerno ceno. Vprašajte pri Anton Anžlovarju, 6202 St. Clair Ave., ali pri Frank Ivan-čiču na 15416 Saranac Rd. (166) Zanesljiva kupčija Ako hočete prodati ali kupiti hišo ali zemljišče, se oglasite pri M. Tisovec 1366 Marquette Rd. EN 4936 (167) Posestvo naprodaj Proda se 7 sob hiša, 11 ak' rov zemlje, moderne udobnosti; ali pa prodamo samo 10 akrov zemlje. Nahaja se na Chardon Rd. blizu Richmond Rd. Pokličite KEnmore 5276. _(171) Gostilna naprodaj Naprodaj je gostilna v Eu-clidu v slovenski naselbini. Kupec lahko kupi tudi 600 zabojev žganja, če hoče. Raz-kaže se samo po dogovoru. Pokličite IV 9510 ali IV 7209. (168) 0EL0 DOBIJO Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAB 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI t Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Pision (o. 5340 Hamilton Ave. ■_____mi) Izvrstna prilika za dober zaslužek je zdaj odprta Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo MOŠKE s za , ] Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Shot Blast operatorji Punch Press operatorji in pomagači Ženske Lathe operatorice / in inšpektorice Packers Pokličite IV 3800 Geometric Stamping Co. 1111 E, 200. St. Euclid, Ohio. A VICTORY PLANT (168) Moške in ženske splošna tovarniška K m se potrebuje ca 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACETKK Molki 77Vic na uro Ženske 62 Vi c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite s« na Employment Offic. 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (X) vam vsak dan prinaia v hišo Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. TRPLJENJE MLAD MATERI "Prisrčna vam hvala za vašo dobroti j ivost Mr. Becker," reče Elizabeta in poda roko cu. "Jaz sem vas hotel, jaz vas lahko tukaj obdržim, in vam tudi lahko pomoč dam," pripomni Freddy še, "ker bi pa to b'la le nespamet in poguba za va3 in mene, je toraj najboljše, da greste proč od tukaj! In sedaj hodite srečno! Vaši zasledovalci ne bodo takoj na to mislili, da bi vas pričeli tam v ozadju hiš iskati, oni bodo mislili, da se še vedno nahajate tukaj pri meni v hiši; ravno to vam bode pripomoglo, da se oddaljite od tukaj!" Na to stopi on k vratom, stopi iz hiše in zapahne vrata previdno za seboj. Sedaj je imela nalogo in vso skrb Mary, da poskrbi za Elizabeto in njenega otroka vse potreba živila za nekoliko dni na potovanju. S solznimi očmi in v velikih skrbeh za Elizabeto, je pripravljala Mary vse potrebno za njen odhod. "Oh, sedaj morate zopet proč, zopet daleč proč!" se pritožuje ona, "kako rada bi vas jaz tukaj pri sebi obdržala, in kako lahko bi pričakali tukaj pri meni Sir Edwarda, ko ne bi teh nesramnih lopovov sam peklenšček sem prinesel! "Sedaj jo ni več pomoči, jaz moram dalje, moram ni drugače!" Vaša ljubezen in dobro- eno samo željo za vas Elizabeta, katero pa vam tudi sedaj izrekam predno se podate na pot brez cilja. Ne želim nič drugega kot, da bi kaj kmalu našli Sir Edwarda," se jako sočutno izrazi Mary, "ko bodete enkrat^ v njegovem varstvu, no, potem ste prestali in končali vse strašne muke! Oh, kaj je to? Ali slišite vi?" Tudi Elizabeta postane pozorna. Iz daljave je prihajalo neko zamolklo bobnenje divjih glasov, kakor da bi nastal kak velikanski protop. "Moj bog," zastoče Mary in vije neusmiljeno roki, "kaj pomen j a vse to?" "To se tako sliši, kakor da bi bil velikanski prepir in pretep," reče Elizabeta vsa zmedena. "Da bi vsaj moj Freddy ne bil radi tega poloma nesrečen," šepeta Mary vsa prestrašena. To vpitje in pretep se je že vedno bolj po koloniji razširjalo. , "Bodite srečni Mary, jaz moram proč," reče Elizabeta nekako boječe po kratkem pre-molku. "Toraj pojdite! Jaz vas hočem spremljati nekoliko časa, jaz vas ne pustim samo, toda peljati vas hočem na ozko stezico v ozadju," pripoveduje Mary. Nato zapuste obe skozi neka ozka vrata v ozadju hišo srčnost pa mi naj olajša moj in gresta 0be v hlev, da osedla-na dal j ni beg!" odgovori Eliza- j0 konja( medtem pa je nasto- beta odpravljajoča se na pot. "Jaz vas bodem peljala v ozadje hiš, na ozko pot, na kateri mislim, da vas ne bo noben zasledoval," reče Mary, "najboljše je, da še nekoliko počakate, ker večer je že pred drumi!" "Vi imate dobro srce in želite ubogi Elizabeti Wilson in nje otroku vse najboljše," se obrne k Mary in ji poda v zahvalo njeno tresočo roko, "če mi bode le še kedaj mogoče, vam bodem iz srca rada vsaj nekoliko povrnila za vašo dobrosrčnost V B ENAJSTE ŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Bencin ki .ie v Bogru zaspal večno spanje dne 18. nili.ia. 1933. Enajst let je že minilo, kar Tvoja pot se je končala,, toda leta mnoga nam spomina na Tebe dragi niso zbrisala. Počivaj v miru soprog in oče in v veselju večnem se raduj. Žalujoči ostali: MARY BENČIN. soproga. JOSEPHINE. MARY in FRANCES, hčere. Cleveland. O.. 18. julija, 1944. pil večerni mrak. Pretep v Humbold koloniji Mirovni sodnik in črni Jim, katera sta vodila Jozuatovega konja, sta se že precej daleč oddaljila od hiš, medtem ko se je bil Jozua, kakor nam je že znano, podal še enkrat nazaj v Becker j evo hišo. Ko sta oba jezdeca pasirala prostor, na katerem so delavci prekopali visoki hrib, pridrži mirovni sodnik Jefferson konja, pa počaka na Jozuata. Jim sledi dejanju Jefferso-novem in gleda v smeri proti delavcem, kateri pa nič kaj prijaznih obrazov ne gledajo proti jezdecema in stiskajo glave skupaj, kakor konji, če jim reti kaka nevarnost, da se za-m ore j o s kopiti braniti. V tem trenutku se pa prikaže Jozua, zavagujoč se na po ti, katera vodi mimo hiš. On je moral vse moči napenjati, da je obdržaval na nogah, in mu je curljala po njegovem bledem obrazu v njegovo rde-če-poraščeno brado. "Oho, Mylord, kaj pomenja to?" se obrne Jim k Jeffersonu in pokaže proti prihajajočem Jozuatu, "Ali vidite? Sir Jozua se kar opoteka, in dozdeya se mi da je ranjen!" Nato zagleda tudi mirovni sodnik, da se je moralo bližajočemu nekaj nepričakovanega dogoditi. "Verujte mi in kaznujte najstrožje tega podleža, kateri se je predrznil položiti njegovo medvedjo roko na mene!" Vpije Jozua s hripavim, toda slabim glasom ves peneč se jeze. "Jaz krvavim!" "Kaj se vam je dogodilo Mylord?" ga vpraša presenečeno Jefferson. "On me je udaril! Maščevanje! Jaz zahtevam maščevanje in najstrožjo kazen!" odgovori Jozua, "tam prihaja on! On se je predrznil položiti roko na mene, ko sem iznašel neka skrivna vrata v njegovi hiši, on me je vrgel ven iz hiše! In jaz vam zagotavljam, da se nahaja v nji dotična oseba, katero mi iščemo!" "Hm — če je tako, potem jezdimo še enkrat nazaj!" reče mirovni sodnik Jozuatu bolj nezadovoljno. "Ne delajte si nepotrebnega truda, Mylord, hiša je zaprta in vi ne pridete nič več v njo!" kriči Freddy Becker na ves in odločno tako, da so mrmrajoči delavci lahko razumeli vsako njegovo besedo, "kar se pa tiče Mr. Wilsona, si je pa sam kriv, da ga sedaj njegovi udi bole. On je hotel na mene roko položiti in jaz sem mu samo malo pokazal, kdo da sem. In sedaj naj bode za enkrat dovolj Mylord!" Jozua nesramno zakolne in škriplje z zobmi. "Ali mogoče hočete to celo situcijo radevolje sprejeti mirovni sodnik?" kriči on. "Ali jo rmogoče hočete kar meni ni?, tebi nič mirno zaspati pustiti?" Freddy Becker stopi, kakor da bi mu ne bilo nič več mar za one tri može, k svojim delavcem. "Ako mi še enkrat pride ta podlež kje v napotje, ga ustrelim kot steklega psa!" rohni Jozua preteče, in na to se je tudi Jim pričel nekaj črvičiti, medtem ko je pomagal Jozuatu, da je zamogel zvleči se na konja. Jefferson jezdi počasi proti Freddytu Becker. "Meni se dozdeva, da imate vi ono žensko z otrokom nekje v vaši hiši skrito," reče on glasno, "je li hočete njo nam oddati, ali ne?" "Iščite jo Mylord, toda ne mislite, da pridete v mojo hišo!" odgovori Freddy Becker popolnoma mirno. Delavcev se je polastila ne-volja in pričeli so vidno kazati svoje mnenje, da so pripravljeni braniti svojo delavsko čast in kolonijo. "No, toraj si hočemo s silo pridobiti uho$!" Jozua in zaobrne svojega konja zopet proti hišam. Sedaj mu je pričel tudi Jim slediti. To je pa bilo kot petrolej na gorečo slamnato streho, brez da bi naj manj e kaj Freddy Becker storil o ti zadevi z znamenjem delavcem, da imajo braniti svoja domovanja proti tem vsiljivim in predrznim tujcem. Vsi kot eden skočijo s svojimi sekirami in lopatami na pot in ga takoj zasedejo, ter se pripravijo na boj. Predno pa je Freddy Becker zamogel to nevarno zadevo preprečiti, skočijo vsi z divjem vpitjem na Jozuata in Jima, da jih poženejo nazaj. Proti večeru je nastal strašni pretep, tako da je začel zlobni Jozua na delavce streljati in črni Jim vihteti svoji dolgi nož, ter z njim ranil nekega delavca, kateri se mu je hotel približati. Jefferson pa je bil jako previden in je svoje življenje ščitil s tem, da se je držal vedno v ozadju med pretepom. Tudi najgrozovitejši pretep ga ni ganil z mesta; celo situacijo je gledal hladno in mirno. Sprevidel je, da se ne da tukaj nič opraviti, in da je veliko boljše, da kakor hitro je mogoče kolonijo zapusti in da preišče celo okolico. Toda Jozua in Jim se bojujeta dalje, ter odbijata delavce, kateri so jih strašno napadali s sekirami, krampi in lopatami . Freddy Becker je zakričal svojim ljudem, naj odjenjajo z bojevanjem, toda njegov poziv je ostal neslišen v tem divjem vrvež uin vpitju teh do skrajnosti razjarjenih mož, kateri so svojega nadzornika in celo vas pred tujci zvesto branili. Sedaj pa stopi Freddy Becker med delavce z namenom, da prepreči nadaljno pretepanje, medtem pa pride v bližino Jozuata. V tem trenutku pa, ko se je Freddy Becker obrnil proti svojim delavcem, da bi jim dopovedal, da naj vstavijo nadaljno sovraštvo, ga zadene kot plačilo strašni udarec divjega Jozuata s konjskim bičem, da se je Nemec za korak opotekel. Sedaj pa je bilo delavcem dovolj, pognali so se kot divji huni proti sovražniku. Udarec Jozuata, kateri je zadržal posredovanje Freddy Becker j a, stori ljudi tako divje, da so pričeli udrihati po Jozuatu in Jimu kot mlatiči po snopju. Od vseh strani pitiskajo delavci na svoje nasprotnike in slaba bi jim bila predla in tudi previdnem Jeffersonu, da bi se ne bili še prav čas odmaknili in pognali konje v divji beg. In akoravno so svoje konje preganjali na vso moč, da bi se umaknili udarcem razjarjenih delavcev, se jim vendar ni tako lahko posrečilo uteči, ker delavci so se pognali za njim in jih z glasnim zmaguj očim glasom in preklinjanjem podili pred seboj. Freddy Becker ni mogel, akoravno se je na vse načine trudil razjarjene delavce potolažiti; moral je pustiti, da je še tu ali tam kaki delavcev dohitel bežeče in pritisnil kako toplo Jozuatu in Jimu. Izvanredno temen večer je nastopil, in z njim je bilo kon- čano pokanje lo je samo še slišati ra liih delavcev kričanje umfalni smeh. Sedaj izginejo tudi jezdeci v nočni temi v galopu in z njih begom stal zopet red in mir v Humbold kolonije. (Dalje prihodnjič^* Kdor stoji zunaj davno ni potrebno, da to nekaj več. Republikanski predsedniški kandidat s svojo družino. — Thomas E. Dewey v sredini, levo njegova sopi-oga, v ozadju ~P sin Thomas Jr., v ospredjm pa je sin John Martin. Mr. Dewey je bil rojen v Owesso, Mich., Mrs. Dewey pa je bivša Frances E. Iiutt iz Sapulpa, Okla. NOVIC E-- z vsega sveta NOVIC E-- ki jih potrebujete NOVIC E- ki jih dobile se sveže NOVIC s* m popolnoma nepristranske NOVIC E-J kolikor mogofe originalne NOVIC E- ki so zanimive MOŠKI Za to delo boste hoteli LEMPCO Maple THE STANJE PREMOŽENJA NORTH BANK CO. CLEVELAND, OHIO z dne 30. junija, 1944 AKTIVA: Gotovina na rokah in v bankah...... -U. S. vladne sekuritete............ Posojila in diskonti................ Drugi bondi in sekuritete........... Bančno poslopje................... Drugo premoženje.................. Skupaj................... OBVEZNOSTI Osnovna glavnica................... Glavnične debentures............... Rezervirano za glavnične debentures, obresti in odplačila............. Preostanek in nerazdeljen dobiček... Vloge.............................. Druge obveznosti................... Skupaj..................... Banka je članica Federal Deposit Insurance korporacije, ki zavaruje vse vloge do $5,000■ j Članica je tudi Cleveland Clearing House Associ»|tai No V NORTH AMERICAN BANK COMPANY LAW** KUPITE VOJNE SONDE m Urad jc odprt vsak petek do osmih zvečer ugodnost onim, ki čez dan ne morejo na bank Glavni urad: 6131 St. €lair Ave. Podružnica: 15619 Waterloo Rd. (v lastnem poslopju) fvej sož Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Ja^z j Vam in Vašim Otrokom jak ■ u ■■ n ■■ v w ■ » w vr ■■ w m n ■■ w pa - KATOLIŠKA JEDNOT* .fju KRANJSKO-SLOVENSKt Ipm lar I*. Ji 1 fe Si i i leg: Najstarejša slovenska podporna organiz^ C v Ameriki . . . Posluje že 51. leto ^ |r{ Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43fd e. j j D Če hoče* dobro sebi ln svojim dragim, »varaj se pri najbol^t. it eni ln nadsolventni podporni organilacijl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL Ckl kjer se lahko zavaruje* sa smrtnlne. rasne poikodbe. operacij'' [2 , bolezni ln onemoglosti. . fh ( Posluje že 51. leto Članstvo 39,200 Premoženje $5,500 u4 K. S. K. JEDNOTA sprejema moSke ln ienske od 16. do U3 otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. vec «/vii K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate dobe od 1260.00 do 15.000.00. P, /or K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Ce le «%*ei« ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organlsa^,. trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in sa vse drage podrobnost' se obrnit« na uradnike ln uradnice krajevnih druSte* K. S. K. Jednote. ali m na: