CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNA ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA CELJE 30. DEC. 1958 L. IX. ST. 51—52 CENA 20 DIN Srečno novo leto 1959 Tale novoletni motiv je vprašanje zase. Sovpada v leto 195...?. Vse kaže, da nas Novo leto ne bo pričakalo z opojno belino. Vendar je najkrajši dan za na- mi Zima pa... SUma bo brez dvoma tudi še prišla. Ne koledarska, ki je že to, marveč resnična, bela in ledena. Za srečo in zadovoljstvo delovnih ljudi Franc Simonih Letos že trinajstič po vojni ocenjujemo uspehe v preteklem letu in na tej podlagi snujemo načrte in usmerjamo naloge za prihodnje leto. Na dosežene rezultate v preteklem letu smo lahko ponosni, zlasti še, če povežemo uspehe vseh povojnih let, ko smo iz zaostale, porušene in požgane Jugoslavije s svojim delom in napori že ustvarili napredno industrijsko deželo, ki se naglo otresa svoje zaostalosti in težkega življenja na vasi in ki v vseh pogledih poitopoma postaja napredna in kulturna dežela. Posebej pa smo seveda lahko ponosni na vlogo, ki jo ima socialistična Jugoslavija v današnjem razburkanem, ne- enotnem in nemirnem svetu, posebej še v borbi za mir in v borbi za prsvice delovnih ljudi v svetu. Vendar tudi s temi rezultati, na katere smo lahko ponosni, ne moremo biti povsem zadovoljni. Kot za vso Jugoslavijo, velja to tudi za področje našega okraja. Ob kritični oceni na koncu leta ugotavljamo, da bi marsikaj lahko boljše in uspešneje storili. Še posebej bi v borbi za boljše in srečnejše življenje delovnih ljudi bil lahko dosežen večji napredek. Medtem, ko so nekatere naše organizacije svoje za- stavljene načrte zelo uspešno izpolnile in presegle, jih je kar precej, ki tega iz objektivnih pa pogosto tudi iz subjektivnih vzrokov niso dosegle. Pri vsem tem ne smemo meriti naših uspehov samo po doseženih tonah, metrih itd. Za nas je mnogo važnejše, koliko so se na osnovi gospodarskih uspehov spreme- nili in izboljšali odnosi med ljudmi in koliko močnejša material- na osnova omogoča delovnim ljudem v neposredni praksi večje blagostanje, večjo osebno svobodo vsakega posameznika in v kaki meri se utrjuje socialistična demokracija in krepi člove- kovo dostojanstvo. V tej smeri nas prefivsem v prihodnjem letu čakajo izredno težke in s tem izredno odgovorne naloge. Sistem družbenega upravljanja in prav tako komunalni sistem se je tako močno utrdil, da je administrativno poseganje upravnih organov ne san>o nepotrebno, temveč že škodljivo. Družbeno upravljanje se je razživelo že do take m.ere, da njegovim zahtevam ne morejo več zadostiti delavski sveti in upravni odbori sami, temveč je že nujno potrebno pri družbenem upravljanju naj- širše sodelovanje vseh zainteresiranih delovnih ljudi, se pravi aktivno sodelovanje ogromne večine vseh naših državljanov. Le tako množično, vsesplošno delovanje vseh naših delovn h ljudi na široko sproščuje iniciativo, ki nam je za hitrejši razvoj tako nujno potrebna. Istočasno pa tako sodelovanje ne samo omogoča, temveč tudi od vsakega posameznika nujno in kon- kretno terja, da s pravicami državljana v socialist čni skupnosti nujno prevzema tudi vse obveznosti, vso odgovornost za lepšo prihodnost. Tak razvoj pa brez najširše vzgoje in izobraževanja, tako strokovnega kot splošnega. In brez prosvetljevanja ni mogoč. V tem pogledu pa kljub dosežen'm uspehom, zlasti na področju našega okraja, nismo storili vsega, kar bi morali in mogli. To se močno odraža v težavah, ki j!h imamo nasploh in še posebej na področju našega gospodarstva. Postavljeni načrti za pre- teklo leto niso bili sicer lahki, vendarle realni in ob vsestranski iniciativi ter smotrnem gospodarjenju vsekakor uresničljivi, vsaj v okrajnem povprečju. Kljub temu, da smo že v začetku leta in med letom večkrat ugotavljali, da je naše planiranje in v zvezi s tem tudi gospodarjenje mnogokrat nerealno, tehnokratsko, se marsikje stvari bistveno niso menjale. Zelo malo nam koristijo najboljši okrajni in občinski gospodarski načrti, prav tako pa tudi načrti gospodarskih in drug h organizacij, če ti niso vsota načrtov vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu. To pa marsikje naši načrti še niso. Mi upoštevamo v glavnem zmogljivosti, upoštevajoč pri tem stroje, orodja in tudi ljudi, toda premalo konkretno rešujemo z ljudmi to, kako bi najboljše najbolj smotrno in s tem najbolj uspešno izkoristili vse mož- nosti. Mnogo premalo pregleda imamo nad tem, kako se načrti med letom izvajajo In premalo je stalne pomoči za njihovo čim- boljše izvrševanje. Doslej smo v glavnem govorili o nalogah in uspehih na področju industrije, in še to, žal, preveč splošno, manj pa o drugih področjih, ne samo o šolstvu, zdravstvu, športu itd., temveč tudi o drugih gospodarskih dejavnostih (obrt, trgovina, turizem, gostinstvo), izvzemši v zadnjih letih kmetijstvo. S tem seveda nismo imeli nobenega namena podcenjevati ostale dejav- nosti. Ce smo govorili več o industriji, smo govorili zato, ker je tu bilo največ težav in ker smo se zavedali, da bo težko, ali pa celo nemogoče lotiti se in izvrševati naloge na ostalih področjih, če ne bomo zagotovili materialne osnove, ki je zato nujno potrebna. Prav zaradi tega so ponekod doslej podcenje- vali vlogo vzgoje, šolstva, prosvete, strokovnega usposabljanja, zdravstvene zaščite, razvedrila Itd., kar je izredno negat.vno vplivalo na izvrševanje nalog v gospodarstvu. Lepa vrsta podjetij je, ki predvsem s svojimi uspehi doka- zujejo, kako koristno in potrebno je pri izvrševanju gospodar- skih nalog posvečati največjo skrb človeku, njegovi vzgoji, nje- govemu strokovnemu usposabljanju in vsestranski skrb" za njega. Hkrati pa je prav tako mnogo preveliko števMo podjetij, kjer take skrbi ni bilo, pa so zaradi tega težave mnogo večje in uspehi kljub vloženim naporom mnogo manjši. Zelo koristno bo, če bomo z obračuni v letošnjem letu zaključili tudi s tako dosedanjo škodljivo prakso. Izgovori, da to ni mogoče, so ne- točni, ker so možnosti v tem pogledu 'z leta v leto večje. Kljub temu. da so proračunska sredstva skromna, ki vsestransko silijo k štednji, moramo upoštevati, da bodo z nadaljnjimi izboljšava- mi našega gospodarskega sistema sredstva, s katerimi lahko razpolagajo podjetja in skupaj z njimi občme, v letošnjem letu občutno večja. Ti novi gospodarski ukrepi omogočajo, da bodo občine, skupno z gospodarskimi organizacijami mnogo uspeš- neje in smotrneje reševale najvažnejše naloge v smeri utrjeva- nja in širjenja gospodarske osnove, še bolj pa v smeri vedno večjega zadovoljevanja potreb delovnih ljudi. Združevanje raz- položljivih sredstev gospodarskih organizacij bo omogočilo ne samo izboljšave in rekonstrukcije nekaterih zastarelih podjetij, temveč tudi uspešno ureditev družbene prehrane, kulturno- prosvetnega dela, strokovno izobrazbo, urejevanje In usmer- janje šolstva v zvezi s šolsko reformo, uspešneje delovanje družbenih In političnih organizacij itd. Na osnovi dosedanjih razgovorov se kaže izredna pripravljenost naših kolektivov za take akcije, zato bo s takim delom potrebno začeti takoj v začetku leta. Vsa leta po vojni govorimo o pomoči zaostalim predelom, ker iz leta v leto ugotavljamo ne samo to, da so v teh pre- delih življenjski pogoji za človeka težji, temveč tudi zato, ker so nam ti predeli hkrati zavora za hitrejši razvoj ostalih na- prednejših in razvitejših predelov. Doslej so v tem pogledu bili že doseženi, sicer skromnejši rezultati, predvsem na področju kmetijstva, vsekakor pa je to mnogo premalo. Okrajni družbeni načrt za prihodnje leto v tem pogledu predvideva odločnejšo akcijo. Toda to ni samo naloga okraja, čeprav je prav v tem njegova prvenstvena naloga in opravičilo za njegov obstoj, temveč bodo take cilje m.orale zasledovati tudi občine In pod- jetja, kmetijske zadruge in vsak posamezen človek na svojem delovnem mestu. Za socialistično Jugoslavijo je bila v glavnem vse od njenega porajanja in rojstva naprej taka praksa, da nam nihče ničesar ni poklonil. Praksa je bila, da nam nihče v naših težnjah ni pomagal. Pa smo kljub vsemu temu v enem samem desetletju prišli zelo daleč. To naj nam bo vzpodbuda in vodilo tudi za bodoče. Pri vsaki akciji ob sodelovanju z najširšim krogom naših državljanov, naših delovnih ljudi je potrebno upoštevati vse iniciative, lil bodo omogočale napredek. Kajti le na" ta način bomo še v večji meri izkoristili vse možnosti, hkrati pa bomo s takim načinom dela utrjevali ne samo težnje In smisel za široke demokratične pravice, temveč tudi smisel za odgovornost, za nadaljnjo hitrejšo in uspešnejšo našo pot. Tak razvoj pa bo možen le tedaj, če bo sistematična vzgoja, skrb za ljudi, zlasti še za mlade, postala vsakodnevna praksa, tako za naše organizacije, organe družbenega upravljanja, kot za vsakega posameznika. Vsi se zavedamo, da bomo hitreje ustvarjali socializem le tedaj, če bomo človeku vse od rojstva naprej posvečali vso potrebno skrb. Tega je bilo doslej že precej, toda sistematične vzgoje še mnogo, mnogo premalo. Vsi ugo- tavljamo, da nam pri taki vzgoji in rasti zlasti zaostajajo otroci delavcev, in to Istočasno, ko često v podjetjih naletimo na sko- raj nepremostljive težave v zvezi s strokovnim in vodilnim ka- drom. Podobno opažamo na vasi, ko se z največjimi napori borimo proti zaostalosti, kot glavnemu sovražniku napredka in blagostanja, saj nam tudi na tem področju dela največje težave prav pomanjkanje kadrov, ki bi nam rasli neposredno iz vasi. Za rešitev tega težkega problema je ena sama možnost. Omo- gočiti je treba vzgojo in skrb za otroke že od mlad h nog, osnovna šola pa bo morala poleg temeljnega znanja in s pra- vilnim kadrovanjem usmerjati mlade ljudi v tiste dejavnosti in poklice, za katere Imajo posamezniki največ smisla in veselja. Tako kadrovanje bo moralo biti mnogo bolj sistematično, zlasti pa mnogo bolj dosledno, kot je bilo doslej. Saj je res, da se mnoge šole borijo z največjimi materialn mi težavami, toda hkrati je bilo na poti šolanja in usposabljanja še vedno mnogo vzgojno slabih in nesmotrnih posegov in prijemov, zlasti pa ne- doslednosti. Sola naj poleg znanja vceplja v mladega človeka težnjo za resnico in pravico, prav tako pa zavest, da je delo in znanje osnova za pravico in socialistično demokracijo. Še vedno podcenjujemo vlogo strokovnih šol, in to v taki meri, da daje vtis, kot bi nam te šole ne bile najbolj potrebne, kljub temu, da bo v bodoče vendar preko takih šol in preko tovrstne vzgoje rasel naš prepotrebni strokovni kader in naša bodoča sociali- stična inteligenca. Omogočiti bo treba vsakemu posamezniku, da bo preko teh šol prihajal do kvalifikacije, in to tudi do naj- višje. Čeprav tega dosedanja šolska.reforma ne rešuje v celoti, je treba vendarle v tej smeri delati, ker je le to naša perspek- tiva. Pri vseh teh najtežjih nalogah od proizvodnje preko šo- lanja, vzgoje In prosvetljevanja pa vse do problemov reše- vanja družbenega standarda, imajo posebno vlogo in naloge razna strokovna združenja, društva in še posebej porajajoče se stanovanjske skupnosti, ki jih je treba prav zaradi tega kon- kretneje vključevati v reševanje neposrednih nalog. V takem sistemu dela bo marsikdaj odpadlo tarnanje in nezaupanje v naše ljudi in posebej še v naš mladi rod, ki v svojem bistvu hoče napredek, ki z vsemi silami dela za hitrejši socialistični razvoj, ki pa seveda raste v drugačnih pogojih kot smo rasli mi in prejšnje generacije in že zaradi tega ima nekatere svoje lastne poglede, ki pa največkrat našim skupnim socialističnim interesom lahko samo koristijo. Ko bomo v teh dneh proslavljali več ali manj uspešen za- ključek lela in vsakomur želeli samo vse dobro, bo prav, če bomo z v.;emi močmi in sposobnostmi še odločneje nadaljevali boj na svojem delovnem mestu za čim večjo srečo in zadovolj- stvo delovnih ljudi, kar bo naši jugoslovanski socialistični skup- nosti in še {.osebej tovarišu Titu še bolj omogočalo uspešno boibo za »nir, kot osnovo za napredek in srečo vseh delovnih ljudi v sveUi. Vsem delovnim ljudem, vsem množičnim organiza- cijam, delovnim kolektivom ter organom delavskega in družbenega upravljanja ZELI V NOVEM LETU 1959 OBILO USPEHOV pri izvajanju nalog družbenega plana in poglab- ljanju socialistične demokracije OKRAJNI ODBOR SZDL V CELJU Pot ori atel stva miru Potovanje predsednika Tita v Indonezijo ter druge izvenblokov- ske dežele Azije je velikega med- narodnega pomena, saj utrjuje mir in prijateljstvo med narodi. Zato so predsednika Tita in nje- govo spremstvo v glavnem mestu Indonezije Djakarti navdušeno sprejeli. Na ulice je prišlo več kot pol milijona prebivalcev glavnega mesta. Kako visoko cenijo v Indoneziji Tita ter jugoslovanske narode za- radi naše miroljubne politike v svetu in utrjevanja socialističnih odnosov doma, je izrazil tudi predsednik Indonezije Sukamo v svoji zdravici. Med drugim je po- udaril, da je Tito s svojo družbe- no ideologijo državljan vsega sve- ta ter da je Jugoslavija za njih pojem XX. stoletja, ki ga odliku- jejo trije pojavi, in sicer ustano- vitev nacionalnih držav v Aziji in Afriki, ustanavljanje sociali- stičnih držav v svetu ter atomska revolucija. Ko je predsednik Tito odgovo- ril na Sukamovo zdravico, je predvsem poudaril, da so sile mi- ru na svetu močno narasle, ker so na mednarodni oder stopUi no- vi miroljubni narodi, ki so pre- žeti z globoko željo boriti se za stvar pravice, humanizma, enako- pravnosti in prijateljstva med na- rodi. Boj za te visoke ideale, ki so podlaga miru, povezuje in zbli- žuje tudi naši dve deželi, je med drugim dejal tovariš Tito. Predsednik republike je odliko- val visoke indonezijske osebnosti z jugoslovanskimi odlikovanji za njihove zasluge pri razvijanju medsebojnega sodelovanja, tova- riš Tito pa je bil promoviran na bandunški univerzi za častnega doktorja prava zaradi njegovih zaslug v boju za neodvisnost, so- cializem, demokracijo in mir v svetu. Ko stopamo v novo leto, smo še posebej ponosni na pot pred- sednika Tita, saj je to potovanje izraz novih demokratičnih stikov v svetu, ki nastajajo v boju ^ prijateljstvo na izvenblokovskih temeljih aktivne in miroljubne koeksistence. STRAN 2 30. DECEMBRA — STEV. 51—52 Z zasedanja Okrajnega ljudskega odbora Celje Največji poudarek družbenemu standardu Razprava o smernicah za sestavo okrajnega družbenega plana Pred dnevi sta se sestala pod vodstvom predsednika Rika Jermana oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Celje. Na skupnem zasedanju so odborniki najprej poslušali poročili tajnika Ludvika Gorenjaka o de- lovanju državne uprave ter o delu krajevnih odborov. Nato so pa raz- pravljali še o smernicah za sestavo okrajnega družbenega plana, ki jih je nakazal podpredsednik okraja, Miran Cvenk. Kljub važnosti ostalih točk dnevnega reda je na seji predvsem stopila v ospredje razprava o smernicah okraj- nega družbenega plana. Ta razprava je bila tem bolj zanimiva še zaradi tega, ker so se odborniki seznanili o smer- nicah družbenega plana še preden je bil sestavljen njegov osnutek. Prav za- to so odborniki živo posegali v razpra- vo, zahtevali pojasnila in dajali svoje pripombe ' in predloge. Tako je tudi prav, saj bo na tej podlagi družbeni načrt najbolj prilagojen prilikam in po- trebam ter splošni težnji za dvig druž- benega standarda. Po danih smernicah naj bi se drugo leto povečal družbeni produkt v okraju za 7,5 odstotka, narodni dohodek za 9,1 odstotka, fizični obseg proizvodnje za 6,5 odstotka ter kmetijska proizvodnja za 15 odstotkov. Na tej podlagi so pred- videvanja okraja nekaj višja kot pred- videvanja gospodarskih organizacij, vendar bodo le-te morale svoje načrte vskladiti s temi smernicami, kar bo možno doseči z izkoriščanjem vseh še skritih rezerv in dvigom produktivnosti v podjetjih. Investicije bo treba vlagati predvsem v tiste dejavnosti, ki so doslej zaosta- jale in zavirale porast družbenega stan- darda. Tu gre predvsem za investicije v kmetijstvu, aidravstvu, šolstvu in za stanovanjsko izgradnjo, V skladu z go- six>darskim razvojem bo prihodnje leto nujno nadaljevati izgradnjo termoelek- trarne v "Šoštanju in obnovo premogov- nikov. Drugo leto se investicijska sredstva okraja in občin ne bodo uporabljala za gospodarske namene. Potrebe v indu- strijski proizvodnji bodo finansirala podjetja iz lastnih sredstev. Da bi pa ta sredstva najbolj smotrno izkoristili tam, kjer so trenutiio najbolj potrebna, jih bodo združili v poseben investicij- ski sklad, s katerim bo upravljal okraj- ni upravni organ. Dalje naj bi gospo- darske organizacije združile čim več sredstev pri občinskih odborih za sta- novanjsko izgradnjo in za potrebe sta- novanjskih skupnosti, odnosno za de- javnost, ki bo omogočila dvig življenj- ske ravni delovnih ljudi. Teh sredstev bo drugo leto mnogo več kot letos, in sicer približno eno milijardo 400 mili- jonov dinarjev. To pa je že lep denar, s katerim se da nekaj napraviti. Za združevanje sredstev se je izjasnilo tudi 64 anketiranih podjetij, ki menijo naj bi se v okviru občine združena sredstva uporabljala predvsem za po- trebe družbene prehrane, za stanovanj- sko izgradnjo, za obnovo in opremo šol, za zdravstvo, prosveto in za komunal- no dejavnost. Iz sredstev gospodarskih organizacij in ljudskih odborov naj bi drugo leto ustanovili pri občinah tudi poseben sklad, iz katerega bi dobivale pomoč družbene organizacije ter kultumopro- svetna in športna društva. Na ta način bodo organizacije in društva sprejemala pomoč po objektivnem kriteriju, po po- menu in važnosti, predvsem pa po de- javnosti, kar doslej večkrat ni bilo, ker je bila subvencija odvisna več ali manj od dobrih zvez. Po smernicah se da sklepati, da bo težišče okrajnega družbenega plana slo- nelo predvsem na potrebah za dvig družbenega standarda, kar je v skladu z zveznim perspektivnim planom. Ta smer je pravilna tudi zaradi tega, ker je v veliki meri proizvodnja odvisna od razmer izven podjetja, od okolnosti, v katerih delavec živi (stanovanje, pre- hrana, šola itd.). Za doseganje čim večjega učinka v industriji naj bi drugo leto, kjerkoli se da, uvedli plačevanje po enoti pro- izvoda. Dalje naj bi se izboljšal sistem nagrajevanja in normiranja po delov- nem učinku, da bo proizvodnja čim bolj rentabilna. Ker je v okraju pri se- danji proizvodnji že dosežena najvišja stopnja zaposlenosti, priporočajo smer- nice, da se zaposluje delovna sila le v skladu z rentabilnostjo proizvodnje in predvsem tista, ki je že zaposlena pa je v nekaterih panogah odvečna. V kmetijstvu bo prihodnje leto nujno nadaljevati prizadevanja za večje hek- tarske donose na podlagi sodobne teh- nike in kvalitetnih semen ter uvaja- njem visokorodnih sort. Razen tega bo potrebno izboljšati organizacijske ob- like proizvodnega sodelovanja ter okre- piti kmetijske zadruge, da bodo nudile večjo strokovno in materialno pomoč zadružnikom. Tudi živinorejska pro- izvodnja se bo povečala. V ta namen bo treba izboljšati krmsko bazo in na- baviti kvalitetno plemensko živino. Za- družne poslovne zveze bodo organizirale pitanje živine in prašičev v pitališčih in v sodelovanju s posameznimi kmeto- valci. Kmetijske zadruge pa bodo mo- rale izboljšati tudi odkup kmetijskih pridelkov. Za gradbeništvo velja preusmeritev na čim bolj racionalno in sodobno grad- njo. To bodo dosegli z večjo mehaniza- cijo in večjim številom kvalificiranih delavcev. Mehaniziran proces dela, so- dobne obrtne delavnice ter tipizirani elementi gradnje bodo omogočili hitrej- ši in sodobnejši način gradenj. V šolstvu je težišče, da bi se šolska reforma še bolj uveljavila. V ta namen bo treba izboljšati predvsem strokovno šolstvo, povečati šolske zmogljivosti v mestih in industrijskih središčih ter izboljšati način štipendiranja prosvet- nih kadrov. Urejena zdravstvena služba ima velik vpliv na produktivnost. Zato smernice dajejo velik poudarek zdravstvu, pred- vsem pa preventivni zdravstveni službi (fluorografiranje, borba proti otroški paralizi, nega zobovja šolskih otrok ter boljša zdravstvena zaščita mater in otrok). Stroški v zdravstvu, ki iz leta v leto naraščajo, drugo leto ne bodo večji od stroškov v letošnjem letu. Da bi to zagotovili, bo vsa finančna poli- tika zdravstvene službe združena v ob- čini, ki bo preko zdravstvenega doma urejala odnose in nadzor nad ostalimi zdravstvenimi ustanovami v občini. Drugo leto se bodo izboljšale tudi ne- katere zdravstvene službe, predvsem nevropsihiatrična in okulistična. Dalje bodo uredili zdravstvene domove v Ce- lju, na Polzeli, v Rimskih Toplicah, Velenju in Zrečah. Okraj bo štipendiral le deficitarne zdravstvene kadre in ta- ke, ki so okrajnega pomena, vse ostale zdravstvene kadre pa bodo štipendi- rale občine in posamezne zdravstvene ustanove. V trgovini je drugo leto predvidena razširitev maloprodajne trgovske mre- že predvsem v Celju in Velenju ter gradnja skladišč za živila. Na novo bo- do zaposlili 120 kvalificiranih delav- cev. V obrti bo nujno ustanavljati uslužnostne obrate oziroma izboljšati že obstoječe. Turizem in gostinstvo naj bi v mejah možnosti izboljšala opremo, zmogljivosti pa bodo povečali pred- vsem v Rogaški Slatini, Celju in Dobr- ni. V prometu, ki je zastarel, bodo po- večali vozni park, uvedli nekaj novih prog in zaposlili 2% nove delovne sile. Precej sredstev bo vloženih tudi v ko- munalno dejavnost. -ma- VSEM DELOVNIM LJUDEM, VOLIVCEM, ČLANOM MNOŽIČNIH ORGA- NIZACIJ, DELOVNIM KOLEKTIVOM TOVARN, USTANOV IN PODJETIJ, VSEM POLITIČNIM AKTIVISTOM, JAVNIM IN KULTURNIM DELAVCEM ŽELIMO s srečno, zadovoljno In uspehov polno novo leto 1959! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Frizer GROBELNIK RIKO Celje želi srečno noro leto ter priporoča po- sejano negOTanje las. najnoTejše frizure itC Velikopotezna akcija za tehnično vzgojo mladine v celjskem okraju v zvezi s šolsko reformo narašča tu- di skrb za tehnično vzgojo naše mladi- ne. O velikem pomenu tehnične vzgoje smo v našem listu že razpravljali. Da bi to prizadevanje rodilo čim hitrejše in čim lepše uspehe, je treba posebnih priprav, zlasti pa praktičnega znanja učiteljev in materialnilh sredstev. Ovire pri tem stremljenju niso majhne: šole še nimajo primernih delavnic, ni še do- volj sposobnega učnega kadra, posebno pa manjka orodja. Da bi premagali prve težave, sta si segli v roke dve organizaciji: Okrajna zveza prijateljev mladine in Okrajni odbor Ljudske tehnike v Celju. Na po- budo šolskih inšpektorjev so bili orga- nizirani posebni seminarji za učitelje, po šolah so se začeli razvijati politeh- nični krožki v pionirskih organizacijah, šolske razstave so pokazale lep napre- dek. Kako priti vsaj do osnovnega orodja? Večina šol je brez denarnih sredstev, občinski ljudski odbori jih še niso pred- videli, za mladino so stroški previsoki. Tu sta prišli na pomoč Okrajna zveza prijateljev mladine s 300.000 din in OO Ljudske tehnike z 250.000 din. Nabav- ljenih je bilo 84 gamdtur osnovnega orodja za obdelavo lesa, kovine in pa- pirja. Od teh garnitur jih je bilo 29 po- darjenih brezplačno, 55 pa nabavljenih iz srestev šol in občinskih ljudskih od- borov. Da se je nabava orodja še bolj poce- nila in olajšala, je velika zasluga dveh podjetij, in sicer Tovarne lesne galan- terije v Rimskih Toplicah, ki je doba- vila ročaje za vse orodje brezplačno, in podjetje »Kambrus« v Rogatcu, ki je podarilo več brusnih kamnov. Hvaležna akcija za napredek politeh- nične vzgoje naše mladine je organiza- torično in tehnično lepo uspela. Z njo si bo mladina laže pridobivala tudi prak- tično znanje in spretnost, da si bo b njima utrla pot v lepše življenje. -nik Meslinjskcz mladinci se zaveda.•• Skoraj neverjetno je, da v edinem in- dustrijskem kraju na območju nekda- nje šmarske občine ni bilo mladins'ke organizacije. Vzroke je težko najti. Ve- mo pa, da je Mestinje precejšen kraj, je pomembno cestno križišče in važna železniška postaja ter šteje dokaj ljudi. Saj ne smemo trditi, da doslej sploh niso delali. Imajo močno organizacijo SZDL in gasilsko društvo, pod okriljem katerega so tudi največ igrali. Prav- zaprav so imeli tudi mladinsko organi- zacijo, ker je mladina delala, .toda nih- če ni vedel zanjo. Pred dnevi pa so se v gasilski dvo- rani zbrali in dokončno ustanovili osnovno organizacijo LMS, izvolili od- bor lin si okvirno zadali program dela. 62 jih je, ki hočejo predavanja, ples, šahovski krožek, pevski zbor, vsaj skromno igrišče za odbojko, amaterski oder. Mladine je dovolj, le vodilnega kadra ni. Pravijo, da ibodo odličnega pevca, šolskega upravitelja iz Lember- ga, naprosili, da bi jim strokovno po- magal. Želimo jim, da bi s svojim de- lom dali organizaciji LMS v svojem kraju resnično tisto vsebino, ki bi jim nudila zadoščenje, izobrazbo in zado- voljstvo! Odlikovanja in nagrade za obveznike predvojaSke vzgoje Proslava dneva JLA, ki je bila pre- teklo nedeljo v konjiškem kulturnem domu, je dokaj dobro usipela. 2e samo to, da je bila dvorana v celoti polna ob- veznikov pred vojaške vzgoje in ostalih obiskovalcev kaže, da je bilo prisotnih okoli 400 ljudi. Ob tej priliki je več obveznikov predvojaške vzgoje dobilo odlikovanja in nagrade, prav tako pa so bili odlikovani in nagrajeni preda- vatelji. Te sta po proslavi sprejela se- kretar obč. komiteta ZKS tov. Ivanuša in predsednik ObLO tov. Suc. POGLED PO SVETU Vsi iščemo srečo v svetu, v objektiv- nem svetu, radi pa pozabljamo, da je velik del pogojev zanjo v nas samih, v tem, kako mi sami sproti rešujemo spopad med našimi strastmi in dolž- nostmi. Nekaj podobnega je najbrž tu- di v velikem izvenosebnem svetu, ki ga pravzaprav ni, saj je človeška družba sestavljena iz posameznikov. A ven- darle! Zdi se nam, da ta izvenosebni, zgolj družbeni svet vendarle obstoji — v njem pa se spopad med strastmi in dolžnostmi vsak dan znova ponovi in obnovi. Postavim — pretekli teden je imelo človeštvo lepo priložnost, da se na nek način poravna, uglasi. V Parizu se je zbralo nad 1000 ministrov, generalov, diplomatov in vsakovrstnih strokov- njakov iz zahodnega sveta, da bi po- vedali svojo odrešilno besedo za svet. Bil pa je pravi bojni posvet, na kate- rem niso niti malo mislili, da bi bojno sekiro pokopali. Da bi se še bolj sve- tila v rokah bojevitih mož, so Ameri- kanci na zaključku spustili v vesolje 4 tone težki satelit, doslej najtežje telo, ki ga je človeška moč vrinila v čudo- viti, zagonetni universum okoli matere Zemlje. SZ pa je s svoje strani poslala nad Pariz, zborno mesto atlantskih voj- ščakov, leteče besede, polne sladkega nektarja in ambrozije, češ mi smo za mir, to dokazuje naš sedemletni gospo- darski načrt, to dokazuje vse naše delo. In sklepi: o kakem nenapadalnem paktu, ki ga je nota SZ predlagala, med Vzhodom in Zahodom, niti govo- ra, pač pa vzpostavitev 30 divizij at- lantske vojske, češ imeti jih moramo vsaj toliko, kolikor jih ima Sovjetska zveza. Nobene besede o odrešilnem go- spodarskem sodelovanju na svetu, na- sprotno, prej gospodarska strategija v smislu blokovske politike. Glede Berlina je zmagalo stereotip- no načelo Adenauerjeve politike: SZ nič popustiti, hoditi na robu vojne, polo- žaj v SZ je tak, da Zahodu ni treba kapitulirati v nobenem vprašnju, a naj- manj v Berlinu, ki je nekaka izpo- stavljena mrtva straža, porinjena da- leč na Vzhod, straža, katere položaj je za atlantsko strategijo stanoviten vir obveščanja, in pomeni tudi veliko tak- tično prednost. Zato na sovjetski ulti- mat odgovore $ svojim ultimatom — zahodne pravice v Berlinu bodo hra- nili z orožjem. A vendarle! Ni še vseh dni konec in droben žarek dneva še proseva skozi tesno priprta vrata, ki jih zaloputne zdaj ta zdaj oni zastopnik Vzhoda ali Zahoda. Vrata so ostala priprta in pod- predsednik SZ Mikojan, sposobni, ugla- jeni diplomat izza Kavkaza, je že na poti v ZDA, da privatno obišče ele- gantnega sovjetskega diplomata amba- sadorja Menšikova v Washingtonu. Pravijo, da je za to špansko steno skrit tudi sprejem pri Dullesu in Eisenhow- ru in verjetno še marsikaj. Da bi ZDA dale kredit SZ, to najbrž ne bo res. kajti tu je Dullesova beseda, da je SZ napovedala Ameriki gospodarsko vojno, ZDA pa ji zdaj ne bodo pomagale, da bi v tej vojni zmagala. S kreditom pa bi ji učinkovito pomagale! Na zasedanju NATO pakta so prišle na dan vse notranje težave te združbe, gospodarske, politične in vojaške. Da je Grčija stala ob strani kot opazovalka, to niti ni tako važno, bolj so važna stara evropska nasprotja med celino in Anglijo, ki se kažejo v zadevah okoli skupnega tržišča. Važno je končno tudi to, da NATO ni sprejel na znanje fran- coske želje o »direktorijU« treh v NATO in da bo ostalo glede poveljevanja in posvetovanja vse pri starem. To po- meni, da se ZDA prav nič ne ozirajo na specialne francoske apetite, pa tudi malim atlantskim državam ne gre v ra- čun, da bi se NATO delil na večje in manjše še formalno, saj se to že brez tega dovolj čuti. De Gaullov položaj v parlamentu ni zavidanja vreden, kajti dejanskih pri- stašev ima komaj 50, ostalih 138 pa uboga Soustella in ultrakolonialiste, to se pravi, tisto politično plast, ki Fran- ciji ni prav nič v čast, čeprav bi Fran- ciji rada povrnila nekdanjo čast in ob- last. De Gaulle torej v zbornici ne bo imel več vloge arbitra, razsodnika, kajti kjer je večina tako močna, manjšina pa tako ideološko in politično neizra- zita, ni kaj razsojati. S tem pa se krči tudi De Gaullova vloga in pomen! V Akri so ustanovili sekretariat afri- ške konference, kar pomeni prvo pan- afrikansko organizacijo. Ne bo vseeno, kakšno stališče bo Zahod zavzel do tega gibanja, ki sicer ne grozi z orož- jem, ki pa zato ni nič manj odločno. Podporo ima tudi v Indiji, kjer Nehru neutrudno išče boljšo pot v prihodnost za indijske narode, ki so preštevilni, da hi jih preredila rodna zemlja. Zdaj odkrivajo v njej nova bogastva, med drugim nafto, ki jo bo 1. 1970 Indija načrpala 50 milijonov ton, torej več, kot je rabi doma. Kakor naš Tito, ki se zdaj mudi v Indoneziji na prijteljskem obisku, je tudi Nehru ederi izmed so- dobnih mož, o katerih bi modrijan za- pisal: »Vse dolgujemo tistim, ki hodijo pred množicami, da razbijejo vse, kar razbija svobodo človeka.« T. O. Ameriškega satelita tožba... PREKLETO, ZA VSE ME >^PONUCAJO-< KOT -TAV2ENTR020-!!! M. DECEMBRA — STEV. 51—52 A STFAN 3 Urbanistično - estetska problematika Celja Nagli razvoj našega mesta zahteva veliko in vsestransko budnost pri izde- lavi njegovega urbanističnega lica. Pri tem ne gre samo za planiranje novih naselij, ki nastajajo okoli starega mest- nega jedra, ampak tudi za oblikovanje tega jedra samega. Jasno je, da ne od- ločajo pri izdelavi urbanističnih pro- jektov samo komunalni, prometni, teh- nični, stanovanjski in ix^obni momenti, ampak tudi estetski, ki vse prejšne po- vezujejo ter jim dajejo višjo, včasih tu- di kreativno vrednost. Enkratnost arhi- tektonske ali urbanistične rešitve je v njeni estetski popolnosti, v harmoniji detajlov in celote, v tehnični izdelano- sti in v skrajno premišljeni fimkcional- nosti. Ce načrt vsa ta svojstva združuje, po- tem je idealen, veselijo se ga vsi, ker ne pomenja samo stanovanjsko ali tehnič- no pridobitev mesta, ampak tudi njego- vo estetsko obogatitev. Umestna pa je pripomba, da je estetika variabilna, da se spreminja sledeč zahtevam časa in družbe, da je enkrat ornamentalno ne- logična in drugič funkcionalno jasna, vendar moramo priznati, da je njeno jedro, da je lepota nespremenljiva. Kaj pa je v arhitekturi in urbanistiJci lepota drugega kot posrečena združitev vseh že naštetih svojstev projekta, čeprav je združitev lahko kaj različna, Ni namreč vseeno, ali se projektira v arhitekton- sko moduliranem okolju n. pr. v starih mestnih jedrih, pri starih stavbah in podobnem, ali pa na planem, kjer vpli- va na arhitekturo razen tehničnih po- gojev predvsem terenski in prirodni milje. V prvem primeru bo arhitekt — urbanist s tenkim posluhom in poglob- ljenim študijem najprej zaznal značaj arhitektonskega okolja, nato pa v njega postavil svojo, pa magari najmodernej- šo stavbo, kot bi postavil ton v glasbe- no kompozicijo, ne da hi jo zmotil. Ena- ko bo naredil tudi i>ri adaptaciji stare stavbe. Ko bo izdeloval detajl n, pr. izložbeno okno, fasado, streho, tlak itd. bo mislil na celoto, na izgled vsega mestnega predela, ulice ali trga. Stare mestne četrti so občutljivi organizmi, zato morajo biti njihovi operaterji fini, obzirni in intuitivni ljudje, ki bodo zna- li ohraniti »pesem v kamnu«, ki so jo zapeli naši predniki in jo je rodila raz- vojna nujnost. Drugače je, kadar se pro- jektira na planem. Takrat se more arhitektova in urbanistova fantazija razbohotiti, pa naj jo še tako omejujejo tehnične in finančne možnosti, do onih meja, ko ix>stane estetska, lepa in umetniška. Arhitekt je namreč lahko umetnik in njegovo delo umetnina. Umetnost in lepota nista vedno dragi, ne xx>gojujejo ju s^o dragi materiali in dragocene izvedbe, ampak tudi du- hovita prostorna modulacija, funkcio- nalno dovršena kompozicija in kar je enako važno: človečnost. Arhitekt je zavesten oblikovalec človeških življenj in njihove mentalitete, saj ustvarja ljudem prostor in ambient. Za razvoj človeka ni vseeno, v kakem ambientu živi, ali ga tlači ali dviga, sprošča ali dolgočasi, moralno razkraja ali družab- no jača. Arhitekt z modulacijo zunanje- ga prostora in modelacijo notranjih, su- gerira ljudem tak ali drugačen način življenja in jih tako deloma oblikuje. V tej moči je veličastna socialna naloga prostornih oblikovalcev, pa tudi njiho- va velika družbena odgovornost. V okviru kratkega informativnega članka pač ne morem ipodrobneje razglabljati o nakazani problematiki arhitekture, ker nas bi zapeljalo predaleč, ampak hočem le opozoriti na nekatere urbani- stično-estetske probleme našega mesta, ki so se, odnosno se porajajo ob njegovi nagli izgradnji. Sprehod v staro mestno jedro nas pouči, da se v njem dela nenačrtno Jedro bi bilo treba namreč ohraniti kot city v nepotvorjeni obliki, ne mogoče iz zgodovinarske sentimentalnosti ali kon- servatorske kapricioznosti, ampak iz enostavnega razloga, 'ker se iz starega ne da nikoli narediti novo. Kar nastane je vedno skrpucalo. Jalova tendenca »modernizacije«, ki se je rodila v ka- pitalistični dobi, ko je odločal interes posameznika, se v nezmanjšani obliki nadaljuje tudi danes, ko bi moral odlo- čati širši aspekt družbenega interesa. V gradbenem ansamblu mesta ne gre ni- koli za eno fasado, okno, izložbo ali streho, ampak za celoto, ki pa ni nikoli upoštevana. Zato se obnavljajo fasade — lepe, solidne, baročne, bidermajerske, historične in secesijske fasade — ne- odgovorno in brez okusa, zato se pre- bijajo »modema« izložbena okna — da izgledajo stare stavbe, grajene po sta- tičnih zakonih, ki so jih narekovali prejšnji gradbeni elementi in materiali, kot invalidi brez nog ali spodrecane žensike, da nastajajo okna, ki rušijo si- metrične osne kompozicije fasad in končno reklamni napisi, ki so vse prej kot estetski in primerni za staro okolje. Vse te neokusnosti se delajo tako vztraj- no, da se človek upravičeno sprašuje, kdaj se bodo končale. Kdo je temu kriv? Ali neodgovornost odgovornih ali odgo- vornost neodgovornih. Enkrat pa bo ' prešinilo tudi lokalno zavest Celjanov spoznanje, da ima Celje lepo toda iz- nakaženo mestno središče. Takrat se bo začelo razmišljati o storjenih napakah: fasade se bodo obnavljale v starih slo- gih, notranjščine pa resnično moderni- zirale in asanirale. Celje bo postalo kul- tumo-turistično mesto z urejenim mest- nim jedrom in vso njegovo scenarijo: starimi meščanskimi hišami, ulicami, trgi, trgovinami, razsvetljavo itd. Ljub- ljana je ustanovila ix>seben Zavod za obnovo stare Ljubljane, mi smo še da- leč od tega. Zaenkrat še mimodušno in neodgovorno kvarimo, da ibomo pozneje lahko popravljali. Pot ob savinjskem nabrežju nas po- uči, da smo zamudili veliko priliko. Re- gulacijo Savinje smo pozabili tesneje vključiti v urbanistični izgled mesta. Regulacija je izvedena po vseh hidro- tehničnih pravilih, rečno korito je na- peto v rahli S-liniji, kar mu jemlje to- gost ravnih paralel in vendar se ni ni- kjer šlo preko funkcionalnega. Bregovi vise v enakih naklonih proti vodi, tu in tam jih prekinjajo pravokotne stopnjice in to je vse — nobenega poskusa poži- vitve dolgih eskarpnih ploskev s tera- sami, stopnišči ali kakimi arhitekton- skimi ali plastičnimi objekti. Čeprav eskarpe niso posebno visoke, bodo ven- dar s svojimi kamenitimi stenami togo ločevale reko od naselja. Nikjer ni opa- ziti sledov poskusa, da bi se oba ele- menta, ki sta sicer polarno različna pa vendarle simbiotična, preko arhitekton- skih oblik povezala med seboj. Pustost bo zavela nad bregovi ukročene Savinje, katero ne bodo mogle zakriti travne ruše, ki bodo polagoma zarasle ciklop- sko zidov je. Zakaj ne? Zato ker ni bilo kreativne človekove volje, da bi vnesla formalno življenje v ločnico obeh ele- mentov: zemlje in vode. Radovedni sledimo delom ob Savinji, dokler se ne znajdemo v sredini zazi- dalnega okoliša »Otok«. Pred seboj ima- mo komimalno reševan urbanistični problem. V pravokotno mrežo postav- ljeni stanovanjski bloki, pravzaprav preživela shema, ki pa je teoretično brezmejna. Zazidalni okoliš — piano zemljišče, katerega je bilo treba urba- nistično oblikovati, pa zahteva kompo- zicijsko zaključenost, to je harmonijo celote in estetiko detajlov. Tak okoliš zahteva dobro premišljen, tenko pre- tehtan in po modemih principih sestav- ljen urbanistični načrt, ki upošteva vse in ne pozabi ničesar, niti ne daljni raz- gled, ki tako pomirjevalno učinkuje na človeka. Poleg tega pa mora skozi ves načrt veti dih hiimanizma: misel na človeka, ki bo naselje napolnil z življe- njem: na delavca, intelektualca, gospo- dinjo in na igrajoče se otroke. Z novim naseljem se ustvarja nov mali svet, ki bo lahko prijeten in zanimiv, ali pa dol- gočasen in pust. Ce so bloki postavljeni v paralelah (modeme so krivulje!) in strmijo z dolgimi fasadami eden v dru- gega, če si zapirajo najlepše razglede n. pr. zapadno panoramo s Savinjskimi Alpami, če so stanovanja odločno pre- mala na račun notranjih balkonov (za- kaj ne narediti zunanjih balkonov in spalnice povečati do znosne velikosti!), če ni planiranih nobenih garaž (živimo v dobi motorizacije!) in določenega no^ benega primernega otroškega igrišča (otroci so naše bogastvo in naša bodoč- nost!), itd., potem vemo, da je bil za- zidalni načrt pomanjkljiv, ali pa ni bil upoštevan. Te pomanj^kljivosti so opaz- ne že gledalcu, kaj šele stanovalcu! Po- leg tega so bloki izrazito prizmatičnih oblik, utilitamo trezni, brez vsake for- malne dinamike in zato brez prostorne plastičnosti. Nebotičnik te prostorne »grafičnosti« ne rešuje, čeprav deluje dovolj monolitno, ker je porinjen pre- več ob rob naselja in preblizu vrstnim hišicam, kamor ne spada. Načel sem le nekaj problemov, o ka- terih je vredno govoriti, je pa teh pro- blemov še mnogo več (n. pr. spoznanje, da v mestno jedro spadajo vrstne hiše, ki zapirajo grda dvorišča, ne pa izolira- no stoječi bloki!) Zaključujem svoje kritično razmotri- vanje in prihajam do zaključka, da je v Celju treba ustanoviti urbanistični za- vod ter vsaj podvojiti število delujočih arhitektov, ki so sedaj preobloženi z de- lom. Zavedati se namreč moramo, da arhitekti ustvarjajo najmanj za gene- racijo, če ne celo za stoletje. Zato bi bilo treba poleg zavoda osnovati tudi komisijo za urbanizem (vsaj za stari del mesta!) kot posvetovalni organ, ka- terega bi sestavljali eksperti vseh tan- girajočih interesnih področij in ki bi so- odločala pri vseh predelavah in doix>l- nitvah celjske mestne fiziognomije. To bi bila najboljša garancija, da se v bo- doče ne bi več dogajali taki spodrsljaji, kot se dogajajo. Jože Curk Ne samo lepe hiše — tudi lepa okolica okoli njih na Otoku? Most čez Koprivnico je veteran. S stališča prometa bi ga bilo treba odstra- niti, kot spomin na staro Celje pa ga je škoda. Libojska mladina je na pravi poti Odgovorni ljudje, ki skrbe za vzgojo mladine v Libojah, so našli pravilno pot in primeren način za kulturno in do- stojno izživljanje mladih ljudi. Skoraj vsak dan in noč je najti v dnevnem časopisju razprave o problemih vzgoje mladine doma in po svetu, ki vedno bolj uhaja na stranska pota, kriminal in podobno. Mnogo je bilo že razprav kako mladino pravilno usmeriti v živ- ljenje, kako jo zaposliti in kako vzgajati, odvrniti od nepravilnih teženj. Pedagogi se ukvarjajo s temi vprašanji, izrečenih je bilo več predlogov, mnenj in nasve. tov. Kako so rešili vprašanje mladinske vzgoje v Libojah? Predvsem so se ravnali po načelu: mladini, ki začne iskati način kako uve- ljaviti svoje mladostne sile in svojo osebnost v družbi, najti primeren način in ji dati možnost koristno se uveljaviti. »SVOBODA« JE ZBRALA MLADINO Libojsko prostvetno drušavo »Svo- boda« je znala zbrati mladino okrog sebe. V tem društvu deluje cela kopica raznih sekcij, katerih jedro tvorijo pred- vsem mladi ljudje. Zelo zaslužen god- benik, tovariš Franc Kovač, je prevzel vodstvo in vzgojo godbene sekcije, zbral mladino in ustanovil več godbenih an- samblov, izmed katerih najbolj vidni so: društveni jazz, oktet veselih libojskih fantov in kvintet brhkih Libojčank. Po- slednja dva sestavljajo izključno sami mladi ljudje. Na mnogih javnih nasto- pih, ki so jih že imeli, so dokazali, da lahko občinstvo mnogo pričakuje od njih. Posebno priljubljen je »kvintet brhkih Libojčank«, ki ga sestavljajo res zala dekleta. Ta kvintet je posebnost, ki je nima menda ves celjski okraj. Tovariš Anton Vočko je zbral naj- mlajše in jih združil v tamburaški zbor. Kljub nekaterim težavam, ki jih ima ta zbor, je pričakovati v bodočnosti več lepih nastopov, ki bodo pokazali, kako koristno je na tak primeren način za- posliti mladino že v zgodnji mladosti in jo že v začetku pravilno usmerjati. Občinstvo in poslušalci želijo tej sek- ciji in vsem, ki sodelujejo v njej, da bi zimsko dobo kar najbolj izkoristili za vaje in študij, da bi jih lahko kasneje videli in slišali ter da bi spK>mladi in v poletju šli pokazat tudi v druge kraje, kaj znajo. Uspešen je tudi pevski ženski in moški zbor, ki ju tud; imajo v Libojaih, vodi pa ga six3so.ben pevovodja tovariš Ivan Gostečnik. VEDNO VEC SAHISTOV Zadnje čase se vedno bolj in bolj uveljavlja šah. Tovarišu Ivanu Mehu se je ix>srečilo s ix>močjo učiteljice Be- čajeve zbrati šolsko mladino všahovski krožek. Med malimi je veliko zanimanje za to lepo igro. Tudi starejši člani se vsak teden zberejo pri šahovnicah, kjer se jKDmerijo med seboj v šahovskem znanju in moči. IZREDEN USPEH Dramatska sekcija je v prvi polovici leta molčala. H kraju leta pa se je zbralo več mladih moči in so s starej- šimi naštudirali ljudsko igro »Dekle iz Trente« od Vlada Pipana. Režijo je pre- vzel Darko Suler. Na premieri je igra doživela izreden uspeh in nadvse topel sprejem pri občinstvu. Še nikoli ni bila dvorana tako polna in zanimanje za igro tako veliko, saj dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki bi bili radi videli igro. To je dokaz, da imajo v Libojah kul- turno občinstvo, ki ljubi igre in umet- nost Elektrika preobraža vasi in ljudi Komaj dve leti je preteklo od trenutka, ko je prvič zasvetila elektrika v odroč- nih hribih Spitaliča v konjiški občini, in že je opaziti veliko spremembo v živ- ljenju ljudi in zunanjega videza po- krajine. Nič več ni Spitalič osamljen in odmaknjen od ostalih živahnih krajev, od ljudi in dogajanj v svetu, kajti z vsemi je povezan in trdno spojen s tenkimi žilami, po katerih se bliskovito pretaka električna energija, moč ki pre- obraža ljudi in pokrajino. Po teh žilah prihajajo iz sveta nova dogajanja, nove sile in novi viri življenja, ki jih ljudje in pokrajina željno vsrkavajo. DESETLETJA SAMI ZASE Ze mnogo desetletij so se Spitalčani ironično posmehovali svoji bedi in osamljenosti, kadar so se ob nedeljah shajali pri farni cerkvi ali srečavali na razpotjih po gozdnatih grapah ali po- zimi na bučnih kolinah ter cinično mo- drovali češ, kaj bomo mi, saj ne mo- remo nikamor; nas je bog mahal s praz- no vrečo. Toda doba partizanstva je ljudi živahno razgibala. 2e v drugem letu nemške okupacije se je partizan- stvo široko razmahnilo; vse prebival- stvo špitalskih hribov je sodelovalo s partizani, ki so premnogokrat našli pri njih varno zatočišče in topel kotiček. Takrat se je v ljudeh začelo prebujati novo ui>anje in dobili so prve stike z zunanjim svetom; začele so se jim obe- tati možnosti, da se bo način življenja sprenrienil. MNOGOLETNA 2ELJA SE JE IZPOLNILA Vedno so si Spitalčani najbolj želeli, da bi dobili v svoje domove elektriko, da bi tako bili enaki sosednim vasem, ki so bile tako srečne, da so jo imele in z njo vse ugodnosti. Toda, ker je kraj silno raztresen in hribovit, bi bilo potrebno za uresničitev te želje mnogo denarja in mnogo dela. Zato je vedno ostalo le pri razpravljanju na sestankih, dela pa se niso lotili. Vendar so se našli ljudje, ki se niso ustrašili težav in pri- pravili vaščane, da so kljub vsemu zbrali denarna sredstva in pripravili vse potrebno za začetek del. Pred dvemi leti je prvič šinila dragocena energija v njihove električne vode, ki so sedaj križem in kražem razpredeni po hribih kakor da bi se po njih sprehajal orjaški pajek, za seboj pa puščal dragocene kovinske niti. . NACIN ŽIVLJENJA SE SPREMINJA Stoletja so v poletnih mesecih, ko je dozorel ječmen in oves, zavihteli mla- tiči svoje cepe, in tisti značilni pika poka je hušknil v poletno jutro in se nadaljeval pozno v večer, ko so trudni mlatiči prenehali s svojim delom ter zapeli svojo pesem v tihotno noč. Toda sedaj se cepi vedno redkeje in redkeje oglašajo, namesto njih pa zaropočejo mlatilnice svojo moderno .pesem, ki jih poganja električni motor. Manj napora, manj znoja. Delo je hitreje končano. Prišel bo čas, ko bodo cepi za vedno utihnili; od starega bo ostalo le še bolj radostna večerna pesem. Samo nekaj desetletij je preteklo, ko je zadnji vaščan nehal tolči sadje, da je lahko izstisnil iz njega svoj priljub- ljeni »tolkovec«, danes pa mu že po- maga modei^ sadni rnlin električni motor. Spreminja se način dela, spreminja se način življenja; delo postaja lažje in hitreje opravljeno, da najde človek tudi nekaj časa za počitek in razvedrilo ob radijskem sprejemniku. I NJIHOVE ŽRTVE NISO BILE ZAMAN Spitalska zemlja je težka, pusta in ilovnata; ne rodi mnogo. Delo na njej je težavno in obilen trud je malo po- plačan. Mnogo je potrebno znoja preden je pospravljen pičel pridelek koruze in krompirja. Kljub temu, da so ljudje v teh hribih revni, so s svojo voljo in ne- utrudnim delom dosegli, kar so hoteli in želeli. Sedaj je v njihovih domovih svetlo, poraja se novo življenje, ki pri- haja iz sveta jk) bakrenih žicah. Spital- čani niso več osamljeni; .povezani so s svetom z žilami, ki bi brez njih sedaj ne mogli več živeti. Sedaj zvedo pri ra- dijskih prejemnikih kako živijo ljudje v drugih krajih in deželah, kaj delajo delavci v tovarnah in kaj se dogaja v velikem svetu. Svet se bliža in ni več »bogu za hrbtom«.Novo leto bodo priča- kali na povsem nov način. Vsako pri- hodnje leto bo na ta način drugačno. Tgrej nič več tako monotono ne bo živ- ljenje. Človek postaja nov in drugačen, z njim pa se preobražata okolje in priroda. Zadružni sveti v Obsotelju 2e precej časa je minilo, odkar so izvolili obsotelski zadružniki zadružne svete, ki so se zdaj že spoprijeli z od- govornimi nalogami zadružnega gospo- darstva. Kmetijstvo v Obsotelju je pre- cej zaostalo, kmetijske površine so raz- kosane, svet ob Sotli je kljub delni re- gulaciji še zamočvirjen, kar otežuje me- hanizacijo. Vendar so dosegli določene uspehe predvsem v živinoreji. Koopera- cija, uporaba umetnih gnojil, izobrazba mladih kmetijcev in še in še je tega, kar naj rešujejo sveti, v katerih je tudi precej mladine. V Imenem so izvolili za predsednika naprednega kmetovalca Vili j a Plevnika iz Sel pri Virštanju in celo tretjino prav mladih kmečkih lju- di. V Pdlju ob Sotli Anico Hostnik, ki že dolgo aktivno deluje med Poljanci. FINA IN PRECIZNA MEHANIKA J. JAVORSEK Celje, Ipavčeva 26 želi cenjenim strankam srečno in uspehov polno Novo leto Elektro mehanična delavnica JOŽE DOLINAR Celje, Miklošičeva 2 želi cenjenim strankam srečno Novo leto KULTURNI OBZORNIK NAMEN ŠOLSKE REFORME; Vzgojiti mladega človeka v proizvajalca Šolsko reformo smo uvedli zaradi velike neskladnosti med življenjem in ijudmi. Proces izvajanja žolske reforme je že v teku dalj časa in prvo konkre- tizacijo reforme smo dobili v našem šolskem zakonu. Res pa je, da danes, ko že imamo ta zakon, še vedno na ne- kaj čakamo. Čakamo, da bodo izšla še neka dopolnila, ki so resnično tudi po- trebna, kajti s tem, kar imamo, še vedno ni vse rešeno. Imamo še danes primere, da učenec strokovne šole, ki gi-e v moj- etrsko šolo in hoče naprej v STS, ne tnore kljub temu, da je končal osnovno, srednjo in mojstrsko šolo, v tretji letnik STS, ampak mora v prvega. Tu je še kup stvari, ki so nezdrave in nepra- vilne, vendar jih trenutno ni mogoče rešiti in bo nujno potrebno naše stro- kovne šole uvrstiti v drugo stopnjo, S tem v zvezi bomo morali zahtevati ob vpisu v vse strokovne — sedanje va- jenske šole splošno izobrazbo učencev na ravni 8. razredov osnovne šole. S tem bomo dali enakopraven položaj lju- dem, ki te šole obiskujejo. Drugo vprašanje pa je, ali je bilo že sploh kaj storjenega v pogledu šolske reforme? Ves proces na tem področju poteka suksesivno. Zaenkrat je rešeno samo vprašanje prvih štirih razredov osnovne šole. Dobili smo nov program, ki je bolj življenjski, vendar opažamo, da nekateri še vedno 4>ri izbiri progra- ma silijo v balast, ki ga iz šole mečemo. Važna komponenta pri tem je, da bomo otroku resnično približali življenje. Za- radi tega dajemo močan poudarek teh- nični vzgoji na naših šolah, toda pri tem smo še dokaj revni. Ne bi navajal vse- ga, kar po naših šolah že imamo, po- udaril bi le, da nimamo marsikje niti najosnovnejšega orodja. Zato je prav se- daj Društvo prijateljev mladine z Ljud- sko tehniko stopilo v skupno akcijo, da bi te stvari vendarle pokrenili. Hkrati pa ss bo moral tudi gospodarski pouk i-edno in pravilno izvajati. Podobno je stanje s poukom splošne- ga gospodinjstva, ki je potreben vsake- mu našemu državljanu. Bolj življenjska šola zahteva spremenjene učne oblike v obvezni šoli. Za njihovo uveljavljanje pa je potreben tudi čas, ki ga sedanji učni program ne dopušča. V veliki na- glici se iz dneva v dan podaja učencem nova učna snov, ki pa je v praksi ne utegnejo preverjati in uporabljati. Vpra- šanje je, če želimo v današnji šoli dati učencem le tako splošno izobrazbo, ki mu bo dajala znanje iz posameznih predmetov brez povezave z resničnim življenjem, ali pa bo to znanje baziralo na naši življenjski praksi. Vsekakor te- žimo, da bo mladi človek v šoli postal sposoben bodoči proizvajalec ter da bo pridobljeno znanje v življenju tudi upo- rabil in nadalje izpopolnjeval. Letos je v proučevanju učni program za 5. razred. Tako bomo postopoma pri- šli do celotnega programa obvezne šole, na katerega se bodo lahko navezovale ostale šole. Pri vsem tem pa se bo mo- ralo stanje prosvetnega kadi-a izboljšati. Naš kader dela z znanjem, ki si ga je pridobil v preteklosti. In ravno na po- dročjih, kjer bi morali lomiti, nimamo dovolj ljudi, ki bi stvari ideološko, idej- no in pravilno zgrabili. Zaradi tega bo- mo morali ideološko, politično in stro- kovno usposabljati prosvetne delavce, da bodo kos novim metodam dela. Zavedamo se, da naš prosvetni kader zelo nerad sprejema razne novitete. Naj navedem le en primer: obvezno šolo do osmega razreda danes v resnici konča 20 do 25 odstotkov mladine, le-ta dobi res popolno obvezno šolo, vsi drugi pa ostanejo zadaj. Ce bi pri tem napravili- gospodarski račun, bi videli, kako ogi-omna škoda je to. Danes trošimo ve- lika sredstva za to, da bodo ljudje po tej novi šolski reformi dobili izobrazbo, katere nimajo. Da pri tem ne omenjam moralnih pogledov, kako smo ljudem šolo zagrenili in se le z bolestjo spomi- njajo nanjo, V tem hočemo nairediti z novo šolsko reformo prelomnico. Sodob- na šola teži za tem, da učenec ne bo zaostal v razredu, tudi če bo imel eno ali dve nezadostni oceni, Ce bo komisi- ja, ki bo sestavljena, videla, da res ni sposoben, samo v tem primeru bo za- ostal, pa čeprav bo imel le eno negativ- no oceno. S tem hočemo doseči, da bo- mo res o vsakem posamezniku razprav- ljali, zaradi katerih razlogov mora razired ponavljati. Te stvari pa nekateri že kar narobe pojmujejo, češ, da se se- daj ne bo treba več učiti itd. To ne po- meni, da bo treba popuščati glede zna- nja in splošne kulture. Tega naj bo še več, ne pa narobe, kot nekateri pravijo — nivo šole bo padel. Prosvetni delavci bodo morali skrbeti, da se ibo ta nivo dvignil ter da bo mladina, ki danes, ne vedno po svoji I^rivdi, ni prišla do kva- lifikacije, kvalifikacijo tudi dobila. Po dveh letih razprav smo dobili prve konkretne načrte za dopolnilno šolanje v obvezni šoli. Ta program ni bil prila- gojen odraslim. Sedaj pa imamo že pro- gram, ki je izpopolnjen za odrasle. Po njem bodo odrasli lahko ipridobili v 24 tednih izobrazbo v rangu osnovne šole. Dvanajst tednov bo delal za 5. in 6. raz- red, dvanajst tednov pa za 7, in 8. raz- red. Za vse nadaljnje delo pa bo .po- trebno dobiti še predpise. V zakonu o šolstvu je predvideno tu- di, da bi bil v skladu z možnostmi uči- teljski kader zaposlen dnevno 6 do 8 ur. To bo povsem možno le taikrat, ko bomo imeli enoizmenski pouk. Težnja je, da bi imeli otroke res 8 ur v šoli. Le tako lx) šola lahko v celoti nudila pomoč učencu, ker bi prosvetni delavci v šoli izvajali instruktorske naloge. To je se- veda zaenkrat samo perspektiva. Ven- dar pa s tem ni rečeno, da bi v tej sme- ri nič ne napravili, če so možnosti za tako delo. V naše šole je treba uvajati najrazličnejše aktivnosti, da bo učenec stvari, ki jih ni razumel, lahko pridobil v najrazličnejših krožkih. Na ta način bodo vsaj nekatere grobe pomanjkljivo- sti odpravljene in bi se tako bližali du- hu reforme. Danes pa v njej nekateri iščejo le .posamezne člene, toda duha pa večkrat ne vidijo. Bistvo reforme naše šole je .torej v spremenjenem odnosu do človeka, ka- terega smo dolžni vzgojiti in izobraziti v sposobnega proizvajalca. Vsa družba pa prevzema nase skrb, da se zagotovijo v šoli taki pogoji, ki bodo dosego tega smotra omogočili. Pnedvsem bo treba vzpostaviti večji stik z življenjem in ljudmi, ki delajo v okviru šolskih orga- nizacij, v šoli in ob njej. To bomo do- segli z večjo pomočjo driižboiih organi- zacij in le tako bomo prebili zid žiVr Ijenje — šola. (Izvleček iz razprave tov. Mira Luž- nika na zadnji seji OK ZKS Celju.) Sedlaškova domačija nad Lučami. Foto: Moškon Milena O letošnjem etnografskem poziskovanju celjskega podpočja Mikavnost Zgornje Savinjske doline je v njenih naravnih lepotah in prijaz- nih ljudeh. Vs^ko leto se znova in zno- va vračajo v te kraje ljubitelji bistre Savinje, smrekovih gozdov in zanimivih planinskih poti.,, In kdo bi si miislil, da je ta svet še danes poln svojstvenih etnografskih znamenitosti... Osamljene kmetije z osivelimi lesenimi strehami, malimi mlini ob potokih, planine s čredami be- lih ovac in krav — vse to daje pokra- jini tisto privlačnost, ki človeka pomir- ja in ustvarja prijetno'razpoloženje slo- venske domačnosti. In kako je vabljiva tudi stara pesem, ki jo prepevajo do- mačini. Pojo radi vsi, mladi in stari. Njihove pesmi segajo daleč nazaj, vča- sih celo za stoletja ali še dalje. Mnoge izmed njih so »zložene« iz ljubezni, hu- domušnosti, domotožja ali čisto prepro- ste zabave. Lučani še danes prepevajo; »Doiga je Lučka vas, kje pa bom ležal jaz, Tamikaj na konc' vasi pri ljubci svoji,« Ali pa: »Gorjanca od poljanca vsak lahko pozna, če ne žvižga ne poje, pa v cokljah štorklja.« , Tak je svet, ki so ga letos raziskovali celjski etnografi. Strm in naporen, a narodopisno še povsem neraziskan. Ta- ke so Luče, take so kmetije pod stiTno Raduho, v Podolševi, Matkovem kotu. Logarski dolini, pri Robanu in skritem Podvolovljeku. Tu so najvišje ležeče kmetije v Sloveniji: Bukovnik (1321 m). Knez (1200 m), Strele 1250 m) in mnoge druge v višini nad 1000 m. Izredno zanimivost predstavlja v teh krajih Ijud^o stavbarstvo, ki je oikra- šeno z rezbarskimi izdelki, narejenimi s posebnim estetsOcim čutom. Najstarej- ša doslej znana lesena hiša v celjske« okraju iz leta 1832 z bogato profiliranii* lesenim stropom, razkošno rozeto na prečniku, posebno ograjo nad mazo, ka- mor so otroci shranjevali vsako jutro razdeljeni kruh, je bila v zadnjem tre»- nutku »etnografsko« rešena. Študent arhitekture Mirko Kajzelj je s ix)sebno vestnostjo narisal tloris, razne preireze, strešno konstrukcijo in fotografsko po- snel vse pomembne detajle stavbe. Dnu- ge hiše s kaštami in marofi vred m bile sicer mlajše, a so prav tako zani- mive, ker predstavljajo tako imenovani tip zgornje savinjske hiše in drugil» poslopij. Duhovno kulturo je v .^a\Tiem pro- učeval dr. Valens Vodušek, upravnik Glasbeno-narodopisnega inštituta ie Ljubljane. Na magnetofon je posnel na/d 200 izvirnih pesmi, ix>tem pravljice, re- ke in pregovore. To je bila prava »zlata jama« zati-juje dr, Valens Vodušeik za raziskovanje slovenske pesmi in pripo- vedništva, Domačini so z največjim ve- seljem in celo s ponosom zaupali »ču- doviti napravi« svoje spomine in pev- ske sposobnosti. Ob tej prUiki se je predstavilo tudi več dobrih godbanikcuv, ki v oddaljenih kmetijah celo kornponii- rajo sami. Zato je Mestni muzej sklenil, da bo v Celju pripravil folklorni večear z domačini iz Zgornje Savinjske doline. Takrat bodo izvajali tudi stari ple« »malender«. To je ples, ki je bil včasiA prepovedan, češ da je pregrešen, ker srn je po pripovedovanju -vrinil med plesal- ce hudiič. Posebno presenečenje pa predstavljur- jo iz področja ljudske umetnosti svoj- stveni nagrobniki, izdelani iz solčav- skega marmorja, V drugi polovici If, stoletja jih je 'klesal domač ljudski ki- par, po poklicu kovač. Te ljudske umerth nine, okrašene s preprostim stiliziranioi reliefom, so krasile grobove v Solčavi. Zal je ohranjenih le nekaj pnimeroiT. Celotno stensko slikarstvo, ki še fcra« zunanjščine starih hiš (večinoma figu- ralno) je bilo posneto na barvni ffiJ« in vsaj tako ohranjeno. Omeniti je tn&- ba še vrsto novih motivov na panjskik končnicah, ki so bile zbrane za muzej. Med redke spada zgodba o »Izgublja nem sinu«, kd se je v teh krajih poja^ vila v dveh različnih variantah. Votiir- ne podobe, ki predstavljajo posebno te- mo raziskovanj celjskega muzeja, so prt nesle dokaj novih ugotovitev. Materialna kultura je zahtevala te- meljiito delo, ki je v primerjavi z zibra- nim gradivom pokazalo lepe rezultate^. Teh nekaj skopih podatkov, nad 5i tehničnih risb, nad 200 fotografij in do- sti magnetofonskih posnetkov ter lep« število zbranih predmetov kaže, da trud in letošnje delo nista bila brezplodna Nasprotno! Z gotovostjo bi lahko rekli> da je bilo to eno najuspešnejših povoj- nih raziskovanj. M, M. Koncert mešanega zbora »France Prešeren« Zaradi preurejanja koncertne dvorane v Narodnem domu domači pevski zbori skoro dve leti niso imeli možnosti, da se predstavijo svojim poslušalcem. Ni ču- do, da so izkoristili priliko takoj, ko so se odprla vrata v ta naš prelepi kul- turni hram. Mešani pevski zbor »France Prešeren« je tu priredil svoj redni letni koncert v so^boto, 20 decembra. Za na- stopajoče ansamble in umetnike je ve- lika pridobitev renovirani oder, ki daje s svojo večjo prostornostjo možnst do- brega razporejanja in nastopanja. Dvo- rana s stranskimi prostori in s stopni- ščem je urejena elegantno ter odgo- varja ičoncertnim zahtevam v taki meri, da smo Celjani lahko na njo upravičeno ponosni. V polno zasedeni dvorani je zatorej vladalo prijetno vzdušje, po- dobno razpoloženje je najbrže navda- jalo tudi ,pevce, ki so se predstavili v novih enotnih oblekah. Dirigent Jože Kores je sestavil dvo- delen koncertni program: v prvem delu so bile umetne pesmi pretežno sodobnih avtorjev, v drugem delu narodne. Z iz- borom kvalitetnih umetnih pesmi ter z dostojnim izvajanjem je »Prešeren« stopil čvrst korak naprej. V naši re- publiki ni mnogo amaterskih zborov, ki bi zapeli tak program s toliko sigur- nostjo. Medtem ko je bil za poznavalca interesanten prvi del programa, je bil drugi del namenjen široki publiki. Ta je sprejemala podajanje prav hvaležno, tako, da je moral zbor 6 pesmi ponav- ljati. Dasi so bile narodne pesmi veči- noma neproblematične, so nekatere iz- stopale iz okvira kot n. pr. izvrstna rit- mično razgibana »Ti Senče« ali ,pa »No- coj se mi je sanjalo« po lepo doživetih frazah v dinamiki. Z dobro izvajanimi solističnimi vložki, s prijetnim nastav- kom sta se uveljavila sopranistka Ta- borjeva in barotonist Hercog. Sprem- ljava zbora je bila povsod premočna. Dirigent Jože Kores je očitno vložil v delo z zborom mnogo truda in lju- bezni, pa ne zaman. Uspelo mu je zliti pevce v lepo intonirano, zmogljivo telo, katera najlepša lastnost je, dol>er, obču- ten piano. Tam, kjer preide zbor v mez- zoforte ali v forte, se homogenost po- stopoma ruši, glasovi, zlasti moški, iz- stopajo. Kores je po čustvovanju lirik in mu lirična mesta tudi najbolje uspe- vajo. Včasih pa mu prikipi muzikalični temperament in z verjetno ognjevitostjo izvabi ritmični zamah (Vidi baba muho, Vrabci so koncert imeli), Žal se mi zdi, da »Pogovor s smrekami« za začetek ni bil dobro izbran, Zlx)r še ni bil sproščen in uvod je bil nesiguren. Ko se je zbor umiril, so bila najlepša mesta že za nami. Dobro podana je bila »Konja jezdi Hasan aga«, burleska našega plodovi- tega skladatelja Liparja, Želel bi si po- leg dobro markiranega ritma več pla- stičnega poudarka grotesknega besedila. Navzoči skladatelj Blaž Arnič je osebno čestital k zelo dobri izvedbi njegove zahtevne pesmi »Vrabci so koncert imeli« in je torej vsaka druga kritika odveč. Mešani zbor »France Prešeren« je dela- ven zbor, z zelo dobro organizacijo in z zelo dobrim dirigentom. Dasi boleha vrsto let na .pomanjkanju moških gla- sov, je pa zaradi svojih pozitivnih last- nosti lepo napredoval ter obeta še na- predovati. Njegov koncert v Celju je bil lep kulturni dogodek, katerega se je vsak iskren ljubitelj petja veselil. Na tej poti želimo zboru in dirigentu kar najboljše rasti in plodnega dela v bo- doče! Egon Kunej Kleparstvo, vodovodne inštalacije FRANJO DOLŽAN CELJE ž<'li ccnjciiiin .strankam usp<'liov poLno Novo l<'to Petelin Kikirik se je možato postavil pred kokošnjak in zakikirikal. »Kikiriki, vse naj sem prileti!« Pritekle so putke, se spoštljivo pri- klonile in zakokodakale. »Kokodak, naše vprašanje se ho gla- silo: kaj se bo danes po vaši volji zgo- dilo?« Petelin Kikirik je udaril z levo, pa je udaril z desno perutnico. »Drage tovarišice putel Naznanjam vam, da bo letos tudi naša družina ve- selo silvestrovala. Zato odrejam, da zle- zete v kokošnjak in znesete jajca. Jajca bom nesel v trg, jih tam prodal in na- kupil vse, kar je potrebno za peko sladke potice. Ima katera kakšen ugo- vor?« Putke so se spoštljivo priklonile. »Naša vest je čista, ko bela srajca, spoštovani gospodar, že letimo nesti jajca!« Ponižno so putke zlezle v kokošnjak in začele nesti jajca. Kikirik pa je sto- pil pred ogledalo, si okrtačil perje, umil kljun in na glavi popravil rdečo rožo. Kmalu so putke zletele iz kokošnjaka in zakokodakale . »Kokodajc, na gnezdih je polno jajc!« Petelin Kikirik je jajca preštel, jih zložil v culo, si jo vtaknil na vrat in zakikirikal. »Kikiriki, v ttg se mi mudi! Doma ne sme biti spanja, vršiti se morajo priprave za veselo silvestrovanje!« Putke so zakokodakale. »Koko-koko-kokodak, izvršile bomo ukaz vsak! Ko pa prinesel boš orehe, moko in medico, spekle sladko bomo potico.« Gospodar kokošje družine se je ba- havo odpravil na pot. Gizdalinsko je sukal glavo in se šopiril ko najimenit- nejši gospod. In ker mu požvižgavanje ni šlo od rok, je stresal rdečo rožo in na ves glas pel. »Kikiriki, v trg se mi mudi! Prodal bom jajca in kupil pečenega zajca. Ku- pil bom orehe, moko in medico, putke pekle bodo mi potico. Kikiriki, to niso le sanje, zares imeli bomo silvestro- vanje!« »Ph!« je zapihal z drevesa maček Predač. »Mar bi se peti pošteno naučil, kvaka, se pa dereš, ko sraka!« Petelin Kikirik se je ustavil, si na- taknil očala, udaril z levo in desno perutnico in jezno pogledal v drevo. »Kikiriki, Predač, naj ti jezik od- leti! Odkrij se, spoštljivo me pozdravi, tako olika pravi.« »Mrjav, hehehe!« si je Predač veselo zavihal brke. Potem se je priklonil. »Dober dan gospod! Kam vas nese pot?« »Kaj ti mar?« se je obregnil petelin, si popravil kravato in šel svojo pot. IVIaček pa je zapihal za njim. »Ph, bahač postopač!« Petelin si je veselo prepeval. »Kikiriki, petelin v trg hiti! Kikirik je imeniten gospod, spoštljivo me po- zdravijo povsod!« »Cvi, cvi!« se je oglasila drobna mi- ška Cvilka. »Triri, triri, kam se vam tako mudi?« »Savs!« je napihnjen petelin šavsnil v repek. »Nikar me ne mori, spodobno govori!« Bahavo je sukal glavo, stresal rdečo rožo, si neprestano popravljal kravato in se gledal v ogledalo. Ko je tako ho- dil, se je spotaknil ob žabico Kvakico. »Beži mi s poti!« jo je nahrulil pe- telin. »Zame to ni igranje, kadar gre za veselo silvestrovanje.« »Kvak, kvak, hudobnež tak!« je za- kvakala Kvakica in se zarila v blato. Petelin se ni zmenil za njeno kva- kanje. Šel je dalje in si brezskrbno pre- peval. Toda nenadoma zagleda na robu gozda nekaj rjavega^ Nataknil si je očala, naperil oči in prepoznal lisico Zvitačo. Zadovoljno je pahljala s ko- šatim repom in požrešno odpirala go- bec. »Ne boš tetka!« si je rekel petelin in se spustil v tek. Lisica Zvitača pa za njim! Toliko da ga ni ujela. Petelin je odvrgel jajca in se pognal na naj- bližnje drevo. »Achi!« je kihnila Zvitača. »Ušel si mi tokrat, a v drugo, pazi, dobro, za- vila ti bom vrat!« Nato je požrla razbita jajca, kihnilm še enkrat in šla svojo pot. Kikirik je skočil na zemljo in ža- lostno zapel. »Kikiriki, ves svet se mi smeji!« Ves poklapan se je odpravU domov. Na robu gozda so ga pričakali Kvakica, Cvilka in Predač. Režali so se mu v kljun. »Hahaha, zguba, zguba! Kje so orehi, moka in medica, kje je sladka nam po- tica? Bile so to le prazne marnje, dc pri vas bo silvestrovanje. Hotel si opo- našati človeka, a ostal si žalostna po- kveka!« Petelin Kikirik ni rekel nobene. Do- ma je zlezel v kokošnjak in se v jeA razjokal. Dobre putke pa so ga tolažile. »Kokodajc, kokodajc, spet bomo na- nesle jajc! Ti v trg jih boš ponesel i« se žalosti otresel. Nič ne maraj, ako odpadlo bo silvestrovanje, ho pa v dru- go lepše praznovanje. 30, DECEMBRA — STEV. 51—52 5 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Sličice s Prevorja ob zatonu leta Ce bi šli še dve uri od Slivnice po cesti, ki pelje proti Kozjemu, bi prišli do raztre- senih vasi, ki spadajo pod Prevorje. To je zaostal od železnice odmaknjen kraj v šentjurski občini. Kraj je brez vsake indu- strije, brez obrti, ima pa šolo, zadrugo in krajevni urad. Prebivalstvo se preživlja od ieike, precej skope zemlje. Mnogi, pred- vsem mladi ljudje, odhajajo v mesta na delo. Včasih, v bivši Jugoslaviji, je bil to še bolj zaostal kraj. Iz leta v leto počasi sto- pa na pot napredka, posebno v zadnjem ^asu, ko imajo Prevorjani dvakrat dnevno avtobusno zvezo s Celjem, ko so dobili električno luč, kar jim je omogočilo, da lahko uporabljajo radio aparate. Zelo po- membna za ta kraj je tudi stalna telefon- ska zveza. Zlasti važno pa je to, da se iudi Prevorjani iz leta v leto bolj navdu- šujejo za napredno kmetijsko proizvod- n!o. SADJARSTVO IN ŽIVINOREJA GLAVNI GOSPODARSKI PANOGI Kmetovalci na Prevorju kažejo precej zanimanja za razne oblike sodelovanja z zadrugo. Letos so posejali 11,5 ha površi- ne z italijansko pšenico. V prihodnjem le- iu bodo površino 4 ha ribezlja povečali na S ha, do leta 1961 pa kar na 15 ha. Sadjar- stvo je z živinorejo zaradi hribovitega pod- ročja najdonosnejša panoga. Strnjenih na- sadov je nad 2 ha, kar bodo prihodnje le- to povečali na 8 ha. V zadnjem času pa se precej zavzemajo za hibridno koruzo, ki ho prihodnje leto zavzemala površino 8 ha. Letos je zadruga nabavila nekaj goveje plemenske živine in nekaj merjascev nem- .^ke požlahtnjene pasme. So pa velike te- žave z mlekom, ki ga nimajo Prevorjani kam oddajati. Za Celjem 'je začelo pre- vzemati mleko Kozje, ki ga pa tudi več ne Jemlje. Zadruga je letos kupila traktor in most- no tehtnico, v načrtu pa ima ureditev ži- vinorejske ambulante. Le-ta bi bila temu kraju zelo potrebna. V zadrugo je vklju- ienih preko 100 kmetovalcev in bi ji bil sek) potreben kmetijski tehnik. CESTE, POKOPALIŠČE IN DRUGO... Krajevni odbor na Prevorju je dokaj prizadeven. Na sejah, ki jih je imel v le- tošnjem letu 8, je posvetil največ pozor- nosti popravilu cest, poti, napajališč, zla- sti pa ureditvi krajevnega pokopališča. Za popravilo občinskih cest je šentjurska ob- čina prispevala preko 100.000 din. S tem zneskom, pa tudi s prostovoljnim delom, so bile na Prevorju popravljene ceste na Lo- pači, v Krivici in most na Bistrici. Uspeh bi bil še večji, če bi vsi koristniki cest pri- skočili na pomoč s prostovoljni delom. Zla- sti velja to za prebivalce, ki uporabljajo cesto Lopača—Vrhe. Ce bi le-ti pokazali vsaj nekaj razumevanja, bi lahko imeli v nekaj letih dobro avtomobilsko cesto. Tudi zadruga je iz sredstev gozdnega sklada popravila gozdno cesto v Zegru, cesto Lopača—Dobje, in cesto Lopača— Vrhe. Dela bodo drugo leto nadaljevali, kajti letos so popravili le del teh cest. Pokopališka uprava je poskrbela, da se je prevorsko pokopališče lepo uredilo. Oči- stili so mejo in odstranili vse smeti s po- kopališča ter popravili mrtvašnico. Poskr- bela je, da so prebivalci lepo uredili gro- bove. Popraviti bo treba še škarpo in ure- diti točno evidenco grobov s številkami. RAZSVETLJAVA, OBNOVA SOLE... Pred leti ne bi bil nihče verjel, da bo- do ti zaostali, od železnice in mesta od- daljeni kraji zamenjali svoje petrolejke s svetlo električno lučjo. Samo letos je za- svetilo na Prevorju okoli 70 hiš v Krivici. Lopači, Hruševju, Zg. Zegru in Košnici. Vseh hiš, ki svetijo z elektriko je okoli 100. Posebno razveseljivo pa je to, da je na Prevorju preko 30 radioaparatov. Šolski odbor je zelo delaven. Zanimalo ga ni samo materialno stanje šole, marveč tudi učni in vzgojni uspehi, šolski obisk, disciplina, snaga in vedenje učencev. Le- tos so na šoli uredili delavnico za tehnični pouk, kupili diaprojektor, radio aparat in šolo ozvočili. Tako je danes Prevorje prva šola v šentjurski občini, ki je ozvočena. Velikega pomena za ta kraj je lepo šport- no igrišče, ki ga je šola uredila s prosto- voljnim delom učencev in z denarno po- močjo, ki jo je prispeval okraj. MESEC DECEMBER — MESEC OBČNIH ZBOROV Od vseh množičnih organizacij je na Prevorju najbolj delavna organizacija Zveze borcev, za njo sledi SZDL. Na obč- nih zborih so člani pregledali dosedanje delo, pogovorili so se tudi o bodočem delu. Organizacija Zveze borcev je letos posta- vila spomenik 21 padlim borcem, za kar je zbrala preko 90.000 din prostovoljnih prispevkov. Na pomoč ji je pristopila tudi zadruga z denarjem in vožnjami. Pred dnevi je ta organizacija primerno prosla- vila prvič svoj krajevni praznik. Le-ta spominja prebivalce na žalostni dogodek, ko so Nemci in ustaši požgali na Prevorju 95 hiš in gospodarskih poslopij, postrelili nekaj prebivalcev, tiste, ki so jih ujeli pa odpeljali v taborišče. S temeljito agitacijo so povečali članstvo od 31 na 97. Prihod- nje leto bodo posvetili vso skrb borcem, uredili okolico spomenika in poskrbeli za kroniko dogodkov iz NOB na Prevorju. Tudi občni zbor SZDL je temeljito pre- gledal svoje delo in načel marsikateri ne- rešen problem. Članstvo SZDL se je pove- čalo za 54 članov, novoizvoljeni odbor pa šteje II članov. Prosvetno društvo je kupilo za oder no- vo zaveso, v zimskem času pa misli pre- urediti oder, predvsem kulise. Zelo delav- ni so tamburaši. Tudi igralci se priprav- ljajo s komedijo »Pri belem konjičku«. Prosvetno društvo ima v načrtu ustanovi- tev mešanega pevskega zbora in začeti z lutkovnim- gledališčem. Za Kmetijsko gospodarsko šolo se je na Prevorju prijavilo preko 25 mladincev in mladink. V zimskih počitnicah bodo šli v Šentjur, kjer bo organizirana takšna šola za mladince iz oddaljenejših krajev. Po- sebno zanimanje kažejo Prevorjani za šo- ferski tečaj, ki se bo začel 1. februarja. Doslej je že nad 20 prijav. Tako počasi stopa Prevorje na pot na- predka. Na Prevorju je še mnogo nere- šenih problemov, ki se bodo dali uresničiti le s tesnim sodelovanjem prebivalcev sa- mih z ljudsko oblastjo. Pridni pionirji urejajo športno igrišče na Prevorju Obnovljena šola na Prevorju Sprehod po konjiški občini ob koncu leta Bliža se novo leto, to je čas ko delamo obračune, bilance ali kakor že temu pravimo. To delamo na razne načine, v različnih oblikah, kjer ugotavljamo, ka- ko smo delali, gospodarili in kaj nas je oviralo, da uspehi niso bili še boljši. Prav to mi je dalo misel, da ob prehodu v novo leto tako bolj na hitro roko pre- hodimo po dolgem in počez konjiško občino ter se oziremo nekoliko okoli sebe, da ugotovimo kaj so delali občani konjiške občine v minulem letu, ter kakšni so njihovi načrti za prihodnje leto. Navsezadnje je vseeno, kje začnemo, toda ker že vode tečejo iz višjih pre- delov v nižje kraje, pa dajmo še mi pri- četi v pohorskih predelih, to je v Vi- tanju. Večino prebivalstva tu gori tvo- rijo kmetje, največ delavcev pa je za- poslenih v tamkajišni tovarni kovanega orodja, pri kmetijski zadrugi in gozd- nem obratu. Ob precejšnji finančni ix)d- pori občime ter z delom prebivalstva so letos obnovili ptoslopje zgornje šole, jo opi^emili z novimi okni in podi tako, da je sedaj kot nova. No, v občini je men- da tc< edini primer, kjer stiska za šolske prostore ni tako pei-eča kot v ostalih večjih krajih. Deloma so preuredili še prostore krajevnega odbora, v dobri dve uri oddaljenem Rakovcu pa se tudi že pripravljajo na zgraditev nove šole. Tovarna v tem kraju se je le sproti vzdrževala, čejjsrav bo prej ali slej po- trebno misliti na njeno obnovo ter ji zagotoviti vsaj primerne delovne pro- store in pogoje dela. Malo nižje, to je v Stranicah, so letos dogradili tri stanovanja za tamkajšnje učitelje. S tem so v šoli dobili še eno učilnico, za ta kraj več kot p>otrebno, saj so že morali uvesti tretjo izmeno pouka . Zi-ečani se lahko pohvalijo, da so po nekajletnih razpravah v tem letu le pri- čeli z gradnjo zdravstvenega doma. Pravzaprav so Zreče v minulih letih prerasle iz majhne vasi v močno razvit industrijski kraj. Prav ta nagel razvoj mu daje tudi isti pečat kot mnogim dru- gim krajem, kjer se je industrija razvi- jala, vse ostalo pa je zaostajalo. To velja tako za zdravstvo, saj imajo zm. ambulanto le mali prostor, šola je še v istem poslopju kot takrat, ko je zi-eška tovarna imela kakih 100 zaposleniih. Edino, kar kaže velik napredek je grad- nja stanovanj, kjer tovarna močno iz- stopa, prav tako pa tudi delavci, ki so zgradili na bližnji Dobrovi celotno novo naselje. Ko bo torej prihodnje leto že odprt še zdravstveni dom in ko bo tovarna zgradila še predvideni stano- vanjski blok, bo to za Zreče že nekaj pomenilo. Naj povemo, da so letos .pre- uredili cesto skozi vas in zravnali ter poglobili strugo Dravinje. Ta jim je pred nekaj leti napravila s poplavo več- milijonsko škodo, zdaj pa jo bodo men- da le ukrotili. Konjičanom pa bo prihodnje leto od- padla važna točka razprave vseh se- stankov in zborov volivcev o ureditvi jarka skozi mesta Vendar vodilni ob- činski možje pravijo, da denarja ne bo dovolj za vso ureditev in da bo potrebno tudi nekaj prostovojnega dela. Seveda če bodo meščani hoteli imeti lepo ure- jeno mesto, bodo pač morali tudi nekaj sami prispevati, bodisi v materialu, delu ali denarju. Letos je bil postavljen tudi odbor za gradnjo nove šole. V dveh iz- menah zasedeni prostori povedo že do- volj, da je nova šola potrebna. Isto bi lahko trdili tudi za novo pekarno, ker sedanja ne odgovarja več potrebam. Seveda vsega tega občina ne bo zmogla. Pomoč gospodarskih organizacij bo vse- kakor potrebna. Precejšnje spremebe v konjiški oko- lici so letos nastale v kmetijstvu, zlasti še s sejanjem hmelja. Kmetje pravijo, da se zelo dobro obnese v zgornji Dra- vinjski dolini. V industriji letos ni bilo večjih razširitev. O novi žagi na lesnem obratu smo že precej pisali. Ta je res opremljena tako kot je potrebno, zdaj pa urejajo še nekatere pomožne pro- store. Za KONUS pa velja omeniti, da gre zelo dobro v prodajo umetno usnje, pa tudi opetnice, ki so izdelane iz umet- nega usnja. Torej investicije pred leti niso bile zastonj. L. V. Prva zasedanja zadružnih svetov v šentjurski občini Prva zasedanja zadružnih svetov v občini Šentjur pri Celju so dala pre- cejšen poudarek ukrepom v zvezi s per- spektivnim planom kmetijstva, hkrati pa so na teh zasedanjih govorili o na- logah kmetijskih zadrug na tem ob- močju. Med drugimi problemi, ki so jih na teh zasedanjih obravnavali, je tudi vprašanje kooperacije ter so kritizirali stare upravne odbore pri 'kmetijskih zadrugah, ki kmetovalcem niso v do- voljni meri prikazali pomen nadaljnje- ga razvoja kooperacije. Prav pri tem vprašanju se je pokazalo, da si kmeto- valci želijo tehničnega kadra, ki bo znal reševati strokovna vprašanja v tesnem stiku s člani kmetijskih zadrug. Na prvih zasedanjih so obravnavali tudi načrt nadaljnjega širjenja renta- bilnih kultur, med katerimi zavzema v šentjurskem področju prvo mesto hme- ljarstvo. Razpravljali so tudi o sanaciji sadonosnikov ter je razprava nakazala, da bo treba v vedno večji meri posve- čati vso pozornost kvalitetnemu pridel- ku. Obravnavali so tudi vprašanje me- hanizacije, ki je na območju kmetijsklk zadrug v šentjurski občini napravil* velik skok, saj so samo letos nabavili 11 traktorjev. R OGLAS V ČASOPISU fe najboljša reklama V šole več zgodotiine iz NOB Številnim občnim zborom, ki so v aadnjih dveh mesecih že skoraj vsak ozorilo, da se v šolah premalo poučuje zgodo- vino NOB. Tu bi poleg prosvetnih delav- cev morali veliko vlogo odigrati prav člani ZB, ki so v tej borbi aktivno sode- lovali. Pri sedanjih spremembah v šol- skem programu bo vsekakor potrebno take predloge upoštevalti. OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE, DA BOMO VRŠILI LETNI POPIS BLAGA OD 5. do 15. JANUARJA 1959 V času letnega popisa ne bomo vršili prodaje ŽELEZNINAR CELJE ŽENA DOM DRUŽINA Goste bomo imeli To pot nam je mesečna revija »So- dobno gospodinjstvo« prinesla zares pe- stro in bogato vsebino in v slednjem prispevku bodo naše žene in gospodinje lahko našle mnogo koristnega. Poglejmo samo, kako praktična in koristna na- vodila nam daje že sam prispevek »Za novoletne goste«. Vsaka družina pričakuje za novoletne praznike obisk prijateljev ali sorodni- kov, da si ob prijetnem večeru ali po- dobnem žele vse najboljše za prihodnje leto. Kako postrežemo ob takih pri- likah? Za nenaix>vedane goste je hitro skuhan čaj, pripravljena črna kava s pecivom, poticami ali hitijo obloženimi kruhki. Tudi steklenica vina ali sadnega soka je ob teh praznikih navadno pri hiši. Za napovedane goste, s katerimi bomo presedeli nekaj ur, pa je najbolj prak- tično urediti bife. V njem je vse pri- pravljeno za gosta, tako da tudi domači člani družbe lahko mimo sede pri mizi, ker si lahko gostje sami x>ostrežejo pri bifeju. Za bife določimo posebno mizo, ki jo postavimo tja, da bo čimbolj do- stopna gostom. Pogrnemo jo s svežim, lepo zlikanim prtom čez vso ploščo, ali pa razvrstimo manjše prtiče in nanje postavimo posamezne posode. Za bife so primerne le tiste jedi in pijače, ki lahko nekaj časa stoje, ne da bi spremenile svoj lepi videz ali se celo pokvarile. Navadno se vrste v bifeju mesni in sladki prigrizki ter razne pijače. K mesnim ploščam postavimo, še zelenjavne in druge solate {francosko). Pripraviti moramo tudi jemalno orodje, male krožnike, vilice in nože. Pri sen- dvičih, ki jih jemljejo z roko, ni treba jedilnega orodja. Tudi sladice ponudimo na lično na- loženih krožnikih in ploščah. Suho pe- civo jemljemo in jemo z roko. K sladi- cam s kremo, sladko smetano stmjen- kam in podobno, damo jemalno lopatico, male kx-ožnike in vilice ali žličko. Isto moramo pripraviti tudi za sadne solate ali kompote. Pozabiti tudi ne smemo na prtiče. Lahko so papirnati in pisani. Okusno izbrani glede na vzorec in barvo prijetno dopoljnjuje bife. Hladno pijačo nalijemo v steklenice ali vrč, naokrog pa razvrstimo kozarce pcanernih oblik. Toplo pijačo (punč, čaj, vrelo vino, črno kavo) pa pripravimo v kuhinji in jo prinesemo na bife v pri- merni posodi. Črno kavo serviramo v ročki. Gostom jo lahko sami nalivamo, ali pa jim ročko pripustimo, da si stre- žejo sami. (Zelo praktičen je električni lonec v katerem lahko kavo skuhamo kar na bifeju in jo tudi obdržimo toplo.) Novoletni značaj damo bifeju s tem, da vtaknemo v vazo smrekovo vejico, vazo pa okrasimo s kakim okraskom in z vejicami, ki jih položimo na bife. Da bo»samopostrežba« delovala brezhibno, določimo po sobi še neikaj mest za za- časno odlaganje kozarcev in krožnikov. Označimo jih s pogrnjenimi papirnatimi prtiči. Ne pozabimo razpostaviti f>o mi- zah tudi več pepelnikov, na sam bife pa pripravimo nekaj cigaret. Pa še nekaj receptov za novoletni bife SADNA BOVLA: 15 do 20 vloženih marelic ali breskev viožimo v liter belega vina, priJi- iemo tudi sok od &adja in sladkamo po okusu. Prim^amo lahko še malo cimetove skorjice ali vanilijin sok. Na hlaidnem pustimo nekaj ur, nato dodamo i>o okusu vode, vdna — po željd še nekoliko bolj močne žgane pijače (konjak, rum ali liker). Bov-la je do«bra le primerno hladna. NOVOLETNI PUNC. Rabi« četrt kiJogirama sladkorja, 1 Hiter močnega ruskega čaija, soik (iveh limon, 1 liter rdečega vina, malo ruma, Jimoniiio lupinioo in nekaj Iclinčkov. Vse siku- puj dobro zmešamo, naaatfnje prilijemo vroč čaj iin naglo segrejemo, da je pijača zelo vroča in taikoj serviramo. MEŠAN PUNC. Skuhamo 1 liiter ruskega čaja z limonino in pomarančno lupino, po<u>iseikIiaino in irn nrime. Samo ostalemu ali pa z namazom namažemo narezan kruh i>n ga potrosimo s sesekljani«« beljakom. Kruhke okrasimo povrhu s seseklja- nimi kumaricami ali na kolesca narezano klo- baso. OBLOŽENI KRUHKI S ŠUNKO. Kruhke na- tanko namažemo z gorčico. Povrhu jih nama- žemo z namazom iz penaste vmešane marga- rine ali surovega maisla in sesekljane šunke ali kuhaine suhe svinjine. Kruhke obložimo še s rezinami kumaric, vloženih pa1, 2 jajci, 6 dkg rozin, 2 dkg orehoT. ščep janeža. Kvas razdrobimo v žlicah mlačnega mleka in v žldoi sladkorja ter postavimo na topel prostor, da vzhaja. V skledo presejemo moko, ji do- damo vzhajan kvas, ostalo mleko, mašč<^ ia rumenjaka. Vse dobro zmešamo in stopamo !• minut. Stepeno testo pokrijemo in ga pustimo vzhajati. Vzhajano stresemo na desko, vzgnetemo vanj rozine, orehe in sitolčen janež. Iz test« napravimo 2 hlebčka, ki naj ponovno vzhajat«. Vzhajana damo v pomazano pločevino, ju p^ mažemo z jajcem, trikrat prerežemo n-avzklriS in pečemo t srednje vroči pečici. IZ CELJA IN ZALEDJA v Črelu so rozpravljali o ustonovitvi stanovanjske skupnosti Na nedavnem občnem zboru SZDL v .Cretu so največ razpravljali o ustano- vitvi stanovanjske skupnosti, ki naj bi tudi v ta predel prinesla več življenj- skih ugodnosti. Tamkajšnji prebivalci se najbolj zavzemajo za skupno pral- nico, razne uslužnostne servise in za otroški vrtec ali vsaj igrišče. V ta na- men se bodo morali povezati s terenom Zavodno, da bodo njihove želje s skup- nimi napori čim prej uresničene. Na občnem zboru so sprejeli tudi pro- gram dela. Ustanovili bodo stanovanj- sko skupnost, prirejali bodo zanimiva predavanja in dobro pripravljene se- stanke ter povečali število članstva. ZA GRADITEV CESTE NA CELJSKO KOCO Pred dnevi je bila redna seja uprav- nega odbora Olepševalnega in turistič- nega društva v Celju. Na seji so obrav- navali načrt obnovitvenih del na Sta- rem gradu v prihodnjem letu. Prav tako so sklenili, da naj se društvo zavzema za čim prejšnjo zgraditev gozdne in tu- ristične ceste iz Celja na Celjsko kočo in nato za povezavo s cesto, ki pelje iz Štor na Svetino. Zraven vsega tega se bo olepševalno društvo zavzelo za čim prejšnjo ureditev imenovanja celjskih ulic in trgov. Pa še nekaj — društvo bo apeliralo na vse prizadete in pristojne, da naj bi za državne praznike visele s hiš in poslopij le pravilne in pa čiste državne ter delavske zastave. Dose- danje izkušnje namreč povedo, da mnogi hišni lastniki, oziroma hišni sveti temu vprašanju niso posvetili dovolj pozornosti. RAZSTAVA O PROMETNI VZGOJI Tajništvo za notranje zadeve Celje prireja v mali dvorani kina 2alec razstavo o prometni vzgoji. Odprta bo do 30. 12. t. 1. vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in popoldne od 14.30 do 19.50. Razstava je zelo poučna. Prikazuje v sli- kah in delno v besedilu prometne nesreče, številčne statistike nesreč pri nas in po svetu, statistiko motornih vozil v Sloveniji, prometno vzgojo šolske mladine in vrsto drugih zanimi- vosti. AVTOBUS ZA PREVOZ DELAVCEV V SLOV. KONJICAH Po precej dolgih razpravah in oblju- bah zdaj kaže, da bo v Konjicah na- bavljen iz sredstev. podjetij KOSTROJ in KONUS ter občine novi avtobus za prevoz delavcev iz krajev od Poljčan, Loč in njihove okolice. Z nabavo avtobusa bodo tem delav- cem prenehale vse nevšečnosti, ki so jih doživljali tekom let. TEHNIKO PREDVSEM iVILADINI Pred dnevi je bil v velenjski čitalnici občni zbor Ljudske tehnike Velenje. Društvo šteje 283 članov, od katerih je 200 delavcev. Presenetljivo slabo pa je bil obiskan občni zbor. Doslej so se od društva ločili in za- čeli samostojno delovati • avtomoto kro- žek, foto krožek in radio krožek. Tako bo društvo v prihodnje ix>sveti- lo vso skrb elektrostrojnemu krožku. Kolektiv rudnika lignita bo daroval ne- kaj orodja za opremo delavnice. Pohva- le vredna je zamisel o ustanovitvi take servisne službe. Ljudska tehnika bo s stanovanjsko skujmostjo skušala tako servisno službo s samopostrežbo orga- nizirati. Prav tako bodo oživeli mode- larski krožek, za katerega so predvideli precejšnja materialna sredstva. Največ razumevanja za delo društva sta poka- zal ing. Pipuš in tovariš Lampič. Obe- ma so v znak hvaležnosti podelili di- plomi. KULTURNE NOVICE Celjska »Svoboda« je ipred dnevi v Narodnem domu priredila revijo svoje kulturne dejavnosti. Sodelovale so vse sekcije, skupno 420 nastopajočih. Pro- gram je bil skrbno pripravljen, zato tu- di poslušalci niso štedili s priznanjem. Ko bo društvo dobilo drugo leto svoje poslovne prostore, smo i>repričani, da bo še lepše uspevalo. Mešani ztx)r 2PD »Prešeren« iz Celja je priredil v soboto, 20, t. m. v Narod- nem domu svoj letni koncert. Pevo- vodja Jože Kores je zbor temeljito pri- pravil, tako, da je bil koncert lep glas- beni užitek. Prireditvi je prisostvoval skladatelj Blaž Arnič, ker je zbor izva- jal krstno izvedbo njegove skladte »Vrabci so koncert imeli«. O zboru in izvedbi se je lahko izrazil le naj.boljše, V nedeljo, 21, t. m. je imel v Konji- cah letni občni zbor Občinski Svet »Svobod in prosvetnih društev«. Ljud- skoprosvetna dejavnost je na njegovem območju precej plodna. Deluje 13 dru- štev. Najštevilnejše so dramske sekcije. Iz razprave je bilo razvidno, da ima svet precejšnje finančne težave. V bo- doče naj ix>svetijo krajevni faktorji več pozornosti ljudsko-prosvetnemu delu. B, F, ODBOR ZA PROSLAVO 40-LETNICE KPJ V KONJICAH Tudi pri občinskem komiteju ZKS v Konjicah je bil pred kratkim postav- ljen odbor za proslavo 40-letnice usta- novitve KPJ, V njej so vodilni politični funkcionarji iz občine, V kratkem bo odbor izdelal okvirni program dela. Se- veda bodo pri izvedbi programa sode- lovale tudi ostale politične organizacije in društva v občini, POPRAVEK V zadnji številki našega lista smo pod na- slovom »Pionirji za volanom« objavili imena 5 pionirjev tekmovalcev, ki so zaslužili po deset točk. Med njimi je napačno imenovan pionir Hubert Golob, namesto Milan Jeršič, učenec 7. b razreda III. osnovne šole. Slovo od dr. Franca Sveiine Sentjurčani in prebivalci bližnje in daljne okolice so se v sredo zadnjič poslovili od dr, Franca Svetine, Na zadnji poti ga niso spremljali samo kot zdravnika, temveč še bolj kot tovariša in prijatelja, ki jim je bil vedno pri- pravljen pomagati ob vsaki stiski in času. Ohranili ga bodo v spominu kot nesebičnega delavca. V bolezni je ix>- magal vsakemu, ne glede na to, če je lahko plačal ali ne. Revežu ni nikdar računal svojega dela, marsikdaj jim je ob bolezni pomagal z zdravili iz svojih prihrankov. Dr. Franc Svetina se je rodil 1894 v Gornjem gradu, v Šentjurju pri Celju pa je bil od leta 1923 do svoje smrti. Takoj leta 1941 se je vključil v osvobo- dilno gibanje, zbiral sredstva za Osvo- bodilno fronto in zdravil borce. Okupa- tor je sicer zasumil v njegovo dejav- nost in gestapo ga je zaprl, vendar ga je izpustil spričo pomanjkanja dokazov in potrebe po zdravnikih. Po osvobodit- vi je bil prvi predsednik takratnega KLO v Šentjurju, zdaj pa je bil pod- predsednik občinskega ljudskega odbo- ra in upravnik zdravstvenega doma. Na njegovo pobudo je Šentjur dobil nove in sodobno urejene prostore zdravstve- nega doma, od koder so ga tudi ponesli na njegovi zadnji ijoti na pokopališče v Šentjurju. Pri Zdravstvenem domu se je od pokojnega dr. Svetine poslovil v imenu občanov in občinskega ljudskega odbora predsednik občine Peter Hlastec, ob grobnici pa je v imenu političnih in družbenih organizacij govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Mrevlje. Na zadnji poti so ga spremili člani političnih in družbenih organizacij, ka- terih aktiven član je bil vsa leta, svojci in številni prebivalci, katerim je mar- sikdaj reševal življenja. Pred vozom s krsto so nosili njegova odlikovanja Red dela II. stopnje in Medaljo dela. Ob grobnici so izstrelili častno salvo pri- padniki JLA in Šentjurski lovci. LEPO SO PRAZNOVALI DAN JLA V vseh šolah šoštanjske občine so slo-' vesno praznovali Dan JLA. V obe šoli v Velenju so prišli stari borci in pripo- vedovali doživljaje iz NOB, Poleg tega so jim vrteli še filme iz življenja in dela JLA. Učenci si žele še več takih obiskov. V obeh krajih: v Šoštanju in Velenju sta bili svečani akademiji v počastitev Dneva armade, ESPERANTISTI POD DONACKO GORO Donačka gora se strmo dviga onkraj Rogatca in pod njo je tudi kraj Do- načka gora, kjer imajo precej veliko šolo. Kdo bi si mislil, da bo slišal šo- larja: »Saluton, kamerado instruisto!« Da, tako so pozdravili mladega učitelja Rojsa, ki je letos kot navdušen esperan- tist zapustil celjsko učiteljišče in tam požrtvovalno skupinici radovednežev nudi pojme in ideje mednarodnega je- zika. PET TEČAJEV Od julija lani je Avto-moto društvo v Velenju organiziralo pet tečajev za šoferje. Obiskovali so jih 103 tečajniki. Medtem ko so prvi štirje bili vzorni glede discipline, pri zadnjem tega ne moremo trditi. Iz Vitanja v Vitanju so pred kratkim pričeli s študijem gradiva VII. kongresa. Redni poslušalci so uslužbenci podjetij in čla- ni zadružnega sveta. V predavanja se je vključil tudi učiteljski kolektiv. Da je zanimanje precejšnje, kaže tudi obisk, saj je na prvem predavanju bilo 52 po- slušalcev, kar je za ta kraj vsekakor le- po število. Predavanja vodi rezervni podpolkovnik Janko Iršič in učiteljica Vera Kramarič, Na občnem zboru SZDL v Vitanju obisk ni bil najboljši, kljub temu pa je bil občni zbor zelo razgiban. Člani so v razpravi nakazali ipotrebo po zgraditvi zdravstvenega doma, ki ga ta kraj za- radi nagle rastoče industrije nujno po- trebuje. Zanimivo je, da so na občnem zboru obravnavali tudi gradnjo otroške- ga igrišča, ki ga v Vitanju ni in se mla- dina igra na cesti, kar je spričo nara- ščajočega prometa precej nevarno. Z zgraditvijo igrišča bi bilo vitanjski mla- dini omogočeno tudi športno udejstvo- vanje. Zadružni svet v Vitanju se je od svoje izvolitve že dvakrat sestal ter razprav-. Ijal predvsem o perspektivnem planu i« o dejavnosti kmetijske zadruge. Kot i»- gleda, so člani zadružnega sveta precej resno zgrabili za delo ter se prvi us- pehi njihovih prizadevanj že kažejo v pospešeni dejavnosti tamkajšnje kme- tijske zadruge. Občni zbor prosvetnega društva v Vi- tanju je bil zelo dobro obiskan, ter j« pokazal, da so vse sekcije razen dram- ske precej agilne. Tako redno deluje godba na pihala, vendar resno ovira njeno dejavnost pomanjkanje dirigenta, ki se mora voziti na vaje iz prilično oddaljenega Mislinja. Marljivo deluj« tudi sekcija mladih harmonikarejv, ki žteje 18 članov. Precejšnje težave ima društvo s knjiž- nico, ki ima večinoma zastarela knjižna dela in zaradi tega ne more pritegniti večjega števila bralcev. Na občnem zboru so sklenili, da ibodo poživili delo dramske sekcije, obnovili pa bodo tudi pevski zbor, čigar dejav- nost je v zadnejm razdobju popolnoma popustila. Pripravili bodo tudi akade- mijo v počastitev 40-letnice ZKJ. Nekaj novic iz iVIozirja Turistično društvo Mozirje se že pri- dno pripravlja za prihodnjo turistično sezono. Gostje iz najrazličnejših krajev naše republike od nekdaj radi prihaja- jo v ta prijazni trg in tako je to letno sezono društvo zabeležilo kar 1700 no- čitev, Izletnike in letoviščarje predvsem privablja lepa okolica, vabljive izletni- ške točke, lepo urejeno kopališče z otroškim bazenom in prijazni domačini. Prihodnje leto bo Mozirje lahko spreje- lo še več gostov, saj si zasebniki že pri- dno urejajo letoviščarske sobe, društvo pa namerava v bližini kopališča posta- viti 3 weekend hišice. Prizidek pri Domu Slavka Slandra v Mozirju je dograjen in te dni dokon- čujejo zadnja notranja dela. Prizid^ predstavlja lepo pridobitev za Mozirja- ne, saj ibo Partizan pridobil nujno po- trebne garderobne prostore. Tudi Gozdna šola«, ki jo organizira Parti- zan vsako leto, bo lahko tu spravila svoje orodje. V prizidku bo tudi večja sejna soba, stanovanje za hišnika, svoj prepotrebni prostor pa bo v tej zgradbi našla tudi mozirska Ljudska knjižnica^ Kako zmanjšati število izgubljenih dni? Nedavna seja delavskega sveta v rud- niku lignita v Velenju je bila zelo raz- gibana. Obravnavali so predvsem ne- skladnost med proizvodnjo in prodajo ter skušali predvsem ugotoviti subjek- tivne faktorje, ki zavirajo še večjo pro- izvodnjo. Letni proizvodni načrt tega podjetja je 1,800.000 ton lignita. Izpol- nili ga bodo 94%. Načrt bi kljub vsemu verjetno še presegli, da ni bilo zastoja v prodajni mreži v poletnih mesecih. Seveda ne po krivdi rudnika. Podjetja si poleti niso preskrbela kuriva. Sedaj pa je povpraševanje tako, da bj. morali do konca leta nakopati kar pol milijona ton lignita več kot so predvidevali, da bi zadostili vse potrebe. Povpraševanje je naraslo tudi zaradi hitrega mraza in nizkega vodnega stanja, kar narekuje povečano proizvodnjo termoelektrarn. Oktobra so planirali 156.000 ton, na- kopali pa 150.000 ton, novembra pa so planirali 142.000 ton, nakopali 135.000 ton. V decembru predvidevajo, da bodo nakopali 178.000 ton lignita. Kateri sub- jektivni faktorji vplivajo na proizvod- njo tu? Oktobra je bilo največ izostan- kov, Zabeležili so 6373 izgubljenih dni. Mnogo teh na račun pijače! Doslej je bilo zabranjeno nositi alkohol v jamo, odslej ga pa bodo zabranili nositi tudi na vse objekte rudnika. Vseh izgublje- nih dni doslej je bilo letos 48.006, naj- manj v februarju. Da bi omejili še ved- no veliko število prijavljenih bolnikov, bo HTZ komisija sestavila poseben predlog, kako omejiti število bolnikov. Kajti jasno je, da tudi pregledi zaradi večjega števila ne morejo biti strokovno dobri in popolni. Povprečno boluje v jami letno rudar 17 dni, V velenjski ja- mi pa je zaposlenih še nad sto polkme- tov. Pri njih se je povprečje zvišalo na 26. Pri sedmdh kritičnih primerih pa kar na 105 dni letno. Zato so sklenili vso polkmete, predvsem pa tiste, ki ni- so dovolj prizadevni, odpustiti. 2e sedaj so jih odpustili 15. Komisija za sprejem in odpust delovne sile bo individualno pregledala vse dvostrsmsko opredeljene rudarje in jih bo, če bo treba, odpustila. Na spomlad bodo vsem kmečkim sino- vom in vsem tistim, ki stanujejo pri kmetih, dali lepa stanovanja v Velenju. V zvezi s tem bodo poskrbeli tudi za izdatnejšo hrano. Tako bodo dokončno rešili problem, ki jih že dolgo tare. Vsem pa je jasno, da človek, ki pusti svoje sile na zemlji, ne more biti do- volj produktiven v jami, S sklepi za- sedanja delavskega sveta bodo še bolj utrdili delovno disciplino rudarjev, od- stranjevali vse ovire in tako dvignili proizvodnjo. Na zasedanju so še sprejeli sklep, da bodo morali vsi rudarji k izpitu o var- nosti dela. ZA SE BOLJ VSESTRANSKO DELO Osnovna organizacija SZDL v Vele- nju bo sklicala sestanek z vsemi pred- sedniki društev. Na njem se bodo po- menili o koordinaciji dela in ugotovili, kdo sploh dela. Tak pregled bo hkrati omogočil zadolžitev komunistov za uspešno delo te ali one organizacije. Le na tak način bo politično in kulturno delo v Velenju močno zaživelo. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Občni zibori organizacij SZDL v šent- jurski občini so bili zelo dobro obiskani. Organizacijsko šibke organizacije so združili v močnejše po načelu, naj tvori organizacija, kmetijska zadruga in ob- močje krajevnega odbora enoto, ki bo sposobna izvrševati tako politične, kot gospodarske naloge. Tako so zmanjšali število vaških odborov od dosedanjih 16 na 11. Na občnih zborih so obravnavali predvsem vprašanje aktivizacije voliv- cev za komunalna dela, pogovorili pa so se tudi o perspektivnem razvoju kme- tijstva in o kooperaciji kot enemu iz- med najvažnejših vprašanj. Občni zbo- ri so nakazali potreto po čim tesnejšem sodelovanju kmetijskih zadrug z orga- nizacijama Socialistične zveze. * Osnutek družbenega plana občine Šentjur pri Celju postavlja v prihod- njem letu precejšnje naloge pred kme- tijstvo in predvideva znaten dvig in- dustrije. Po predhodnih podatkih bo po- rast industrijske proizvodnje v prihod- njem letu nad okrajnim in republiškim povprečjem. Že letos je industrija dokaj porasla, prihodnje leto pa predvidevajo nadaljnji porast, ki ibo znašal preko 15 odstotkov. V kmetijstvu predvidevajo predvsem uvajanje novih hmelj skih površin, nadalje nove nasade ribezlja in večje površine italijanske pšenice. R NA POLZELI SO DELAVNI Po dejavnosti bi bila lahko vzor vsem podeželskim društvom Svoboda Polzela, Kje se sicer lahko še ponašajo kar z dvema številčno močnima in kvalitet- nima pevskima zboroma: ženskim in mešanim? Poleg pevske dejavnosti se tu lahko ,pohvali jo tudi z delovanjem dramske sekcije. Povedali bi lahko še več! Treba je priti le v njihov prosvetni dom, ki so ga lepo uredili, pogledati si filme, ki jih tam vrtijo trikrat 'teden- sko in zvečer ostaiti poleg televizijskega sprejemnika, potem pa jim mimo pri- znati, da so delavni in p>odjetm. Nemalo uspehov za vsestransko delo društva ima predsednik Svobode tovariš Sande. FOLKLORO OŽIVETI Med mnogim sekcijam Svobode Ve- lenje, ki pridno vadijo, je tudi lutkovna. Le-ta je pripravila za predšolsko in šolsko mladino prvo igrico. Želimo le, da bi z delom nadaljevala in tako izpol- nila dosedanjo vrzel, ki smo jo čutili v izvenšolskem vzgojnem izživljanju naj- mlajših. Poleg te, že delavne sekcije, naj omenimo še eno, ki se je lani uspe- šno afirmirala, letos pa je njena dejav- nost skoro zamrla. To je folklorna sek- cija, ki je bila namenjena predvsem mladini. Lani je združevala nad 30 mla- dih ljudi. Skoda, da letos tega ni! Jože Rozman iz Gotovelj je pri slikanju v Tovarni emajlirane posode padel s slikarske lestve. Dobil je težje notranje poškodbe. Ne- zavestnega so prepeljali v bolnišnico. v Tovarni tehtnic je stiskalnica pri delu stis- nila obe roki v zapestju delavcu Slavku Hržici. Dobil je težje poškodbe. Delavec Ivan Končina iz Celja je iz nezna- nega vzroka pil strup. Nezavestnega so prepe- ljali v bolnišnico, v rudniku Liboje je pri delu zdrobilo levo mogo ped kolenom rudarju Ivanu Gorišku, Da bi starši morali bolj paziti na otroke, so T opomin zopet trije primeri nesreče: V Per- neku pri Rogaški Slatini je padel v velik lonec vrele vode enoletni Stanislav Mikolič, V Trnov- Ijah pa se je poparila z vrelo vodo triletna Danica Gračner. V Prožinski vasi je padel dve- letni Jože Škoberne na vroč štedilnik. Opekel se je po rokah. Vsi trije ponesi'ečeni otroci se zdravijo v celjski bolnišnici, Amalija Lukanc iz Levca se je peljala po Ljubljanski cesti s kolesom, V njo se je zaletel drug kolesar. Pri padcu je Lukančeva dobila pretres možganov. Oba kolesarja sta bila brez luči. v Veliki Pirešici je krava nabodla na rogove Franca Zganka. Dobil je poškodbe na rami. Anton Krivec iz Jeronima pri Gomilskem je padel in si zlomil nogo. Majhna snnola očka Martina Zadaj so mu odprli. Spredaj ga ne bi mogli stlačiti not, kajti avtobus je bil nabit ko strela, kakor pravimo, z ljud- mi, nahrbtniki, cekarji in flaškoni. Da, tudi s flaškoni vseh oblik in velikosti po tleh pri nogah, v naročjih in policah. Pravcata poplava! »Bi še bilo kje kaj malega prostora?« je vprašal zadihan, kajpak brez upa na uspeh in se oziral, kam bi položil vsaj pletenko. Vendar: »Da si mi zdrav, Martin! Bomo se, stisnili se bomo, zaradi tebe, Semkajle,,,« So se, in se je očka Martin ves težak spustil zraven očka Drejca na zadnjem sedežu, da so vzmeti zaškripale ko v joku, pletenko položil k pletenki na tleh, cekar pa v naročje. Mogočno si je od- dahnil, da je zašumelo ko v vrhovih smrek in si obrisal rosno plešo, pa že dobrodušil: »Tak, jo nosimo, kaj? Saj si tudi ti s flaškonom, kaj?« »Sem j a, kajpak! Pravijo, da je zdra- vilna, vse da ozdravi in pozdravi, Piješ, izpiješ in si ko riba v vodi.« Bi vsakogar, pa ne bi očka Martina, ki je danes prevzet od dopadenja gledal na svet skozi šop samih rožic, navdušile take besede: »Ti rečem, Drejc, kapljica! Ka.pljica dobra in zdrava, da ti lahko le podaljša življenje za kako leto! »Jo prinesem,« sem si dejal, »da jo skmemo v zahvalo staremu, ki nam jo je dalo in v pozdrav novemu, ki nam jo naj dd enako.« Biser, ti rečem. Pa kaj bi ti rekel. Poskusi! Da, poskusi in govori! Iz cekarja je izvlekel zelenko, »Nu-«, »Gluk, gluk, gltik,,.« je klokotalo v krepkih ipožirkih. »Dobra!« »Kaj?« je zasijal Martin od pohvale in nastavil še sam, Cemu si je ne bi privoščil, te vprašam. Glej, flaškon pri flaškonu. Za praznike. Tvoja gotovo ne zaostaja, kaj? No, Drejc, kar nagni, saj je že večer, praznik takorekoč in sem te vesel, da je kaj,« je vzhičeno bese- dičil očka Martin in ko beseda je šla od ust do ust še zelenka, da bi moral Mar- tin odmašiti še flaškon, če,,. »Zidanšek ,,, Izstop!« je kriknil spre- vodnik ko poveljnik in že segal po fla- škonu, cekarju in očku Martinu, ki si potlej, ko ni imel več sobesednika, ni mogel kaj, da si ne bi dajal duška s popevanjem. Kakor da bi si delal druž- bo si je polglasno godel tisto »Po pame- ti ga pijmo« prav do hišnega praga, »Ej, so naš očka dobre volje,« ga je sprejel družinski krog. »Strela, se bom vrnil iz gorce ko kisla kumara, kaj? In še na sam Silvestrov večer! Malo v gorci, malo v avtobusu. In kapljica! Je bila prijatelju Drejcu povšeči da kaj. Pa jo je še tudi za vas, za vse,<< se je dobrodušil družinski gla- var in namah zanesel praznično razpo- loženje v družinski krog. »Drejc?« se je zavzela mati, Ondem mi je rekla njegova, da ga naveliko daje revma in se kurira z atomsko in še čem. Da mu pomaga pravi,,, ? »Pomaga! Kako ne bo pomagala, le- tošnja!« se je ogreval oče. Bo tudi tebi, stara. Kozarček pred večerjo,.,« Slad- ko je cmoknil, »Pa bi ga požirek,« se je nasmehnila mati, »Jaz tudi! Jaz tudi!« se je oglašal družinski krog, »Prva je maiti.« Je mati nagnila... »Fuj in fej!« so se naslednji hip grenko zvile njene ustni- ce, »Kakšnega nemarnega hudiča pa vlačiš k hiši? Saj to je,.. to je... Voda!« »Voda!« je pritrdil v en glas družin- ski krog. »In še prav nemarna.« V kro- gu so se jim ikremžila prikrajšana usta. »Se boš lahko zdaj ti namesto Drejca deval obkladke, ampak na svojo zvode- nelo pamet,« je drdrala mati sedaj že s položaja podpornika treh oglov, »Ka- kršen si, bi še sam sebe utegnil z Drej- cem zamenjati,« »Da sem..,« je, kakor bi se prebujal iz sna, zamomljal očka Martin. »Kaj pa drugega! Zamenjal si, flaško- na si zamenjal, žolna natreskana!« H, I, KLINAR MILOŠ Ključavničarstvo Celje. Drapšinova 16 žoM ivojim »enjenim strankam uspehov ^Ino Noto leto 30. DECEMBRA — STEV. 51-52 7 smAM ŠPORT Množičnost in večja pomoč družbe fOGOVOR S PREDSEDNIKOM OBC. SVETA ZA TEL. VZGOJO CELJE, TO- VARIŠEM RADOM L02ARJEM »Razumeti je treba, da je to najmlajši Svet, ki je bil ustanovljen pri občini. bilo poslovnika niti navodil za po- drobnejše delo Sveta. Ustanovitev takš- nega sveta je bila nujno potrebna, ker je v zadnjih letih prišla na površje ko- pica problemov, ki jih društva za teles- no kulturo in šport niso mogla sama leševati. Potrebna je bila intervencija novega organa, ki po upravni plati »smer j a celotno politiko na tem področ- ju. Najprej se je bilo treba odločno bo- fiti v vsej naši javnosti o vlogi in me- »tu telesne kulture, ki jo še danes mar- »kateri smatrajo za manj vredno de- javnost. Vsi vemo, da je telesna kultu- ra danes sestavni del našega družbe- nega standarda in jo "moramo kot tako tudi tretirati. Prav zaradi tega moramo danes, ko se postavlja v ospredje dvig ftandarda naših ljudi, še posebej skrbe- ti za enakomeren' razvoj telesne kultu- re. Naš Svet še ni uspel, da bi probleme s tega področja dal v obširnejšo razpra- vo- občinskim ljudskim odbornikom obeh iborov. Upam, da bo po kongresu teles- ne kulture, ki je .pred naše komune po- stavil vrsto nalog za telesno kulturo, na enem bližnjih zasedanj naš občinski ljudski odbor to stvar prevzel v podro- ben pretres. Najvažnejše vprašanje, ki se postav- lja pred nas je vzdrževanje telesno- vzgojnih objektov in njihova nadaljna gradnja. Brez dvoma drži, da spričo relikih problemov, ki se pojavljajo tu- di na drugih področjih, ne moremo pri- čakovati v celjski občini, da bodo vsi problemi telesne vzgoje naenkrat rešeni, nujno pa je, da jih pričnemo sistema- tično reševati. V prvi vrsti moramo re- šiti problem vzdrževanja in nadaljne gradnje objektov. V letu 1958 je Obč. LO Celje že dal določena sredstva v ta namen, ki so pa bila prenizka za vzdr- ževanje objektov, ki propadajo. V drugi vrsti pa se postavlja v ospredje vpra- fcmje finansiranja naše telesne kulture, ki se danes odvija stihijsko, nenačrtno. Društva prosjačijo za podpore preko re- klamnih oglasov po p^jetjih, ki se več ali manj delijo po poznanstvih in do- brih zvezah! Pri tem pa ostaja problem finansiranja šolske itelesne vzgoje po- vsem ob strani. Ob sedanjem načinu zbiranja sredstev nismo našli poti, da bi pomagali tudi šolam, kjer je na tisoče otrok. Mislim, da bi bilo potrebno te stvari vskladiti t^o, da bi družba ime- la večji nadzor nad zbiranjem in p gledanjem skozi okna novega objekta. Kot prvi so nastopili na novem kegljišča izbrani gostje — tov. Franc Rupret, predsednik Obč. LO Celje, tov. Leopold Krese, predsednik SZS, tov. Ravnikar, predsednik ZKŠS in tov. Venčeslav Jeras, predsednik SSD BETON. Po- merili so se na 25 lučajev na polno. Zmagal je tov. Ravnikar iz Ljubljane, tov. Jerasu pa lahko čestitamo na drugem mestu in kot keg- Ijačn, ki je kot prvi na novem kegljišču podrl v enkratnem lučaju vseh devet kegljev. — Za temi predstavniki so se zvrstili najboljši celjski kegljači, nato kegljavke Slovenije, potem pa še izbrani reprezentantje Slovenije in Jugo- slavije. Kako so padali keglji njim, smo več ali manj že čitali v dnevnem tisku. Nasled- njega dne so mladi kegljači Slovenije prema- gali kar za 164 lesov razlike ustrezno hrvatsko reprezentanco, v turnirju najboljših kegljaških klubov pa se popoldne BETON in KLADIVAR nista najbolje odrezala. Tovariš Mravljak je v svojem poročilu pou- daril, da bo treba skrbeti za nadaljnjo gradnjo plavalnega bazena, še posebej filtrov, črpalk, nrediti ogrevanje vode, zaščititi samo plava- lišče, kjer je od vseh teh naprav oHorniphon<. Zaveršek, tovarna »ETOLc, Celje. PRODAM avto DKW, stroj je generalno po- pravljen. Ponudbe na upravo lista pod >U god not. PRODAM brejo kravo. Cx'lje, Zagrad 104. PRODAM zaradi bolezni vso pripravo za iz- delavo cementa strešne opeke, model >Karo in zareznac. Sp. Zreče, štev. 4. PRODAM zidno opeko in traverze. Naslov t upravi lista. PRODAM psa ovčarja, tri leta starega. Naslov v upravi lista. PRODAM furnirano jedilnico. Adrinek Kari, Store. V NAJEM ODDAM garažo za osebni avio na Dečkovi cesti. Naslov v upravi lista. PROSIM po!$itenega najditelja, da mi vrne de- narnico, pozabljeno na poš-ti pri paiketni od- daji dno 24. t. m. Denar naj si obdrži z« nagrado, ostalo prosim, da vrne na upravo lista, IZGUBIL se je Iil mesecev s^tar ovčar, pod glavo rujav. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi. Vpražati pri: Kuštrin Marjeti, »Vele- žitar<, Celje. (tel. 26-72) ZAMENJAM enosobno sončno parketirano s.ta- novanje v Celju, za lepo stanovanje v La- škem. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Ob težki izgubi naše mame in stare mame MARIJE STANTE se lepo zahvaljujem vsem, ki so jo spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Za- hvaljujemo se Klinarjevim za vence in pev- skemu društvu »Svoboda«. Žalujoče hčerke: Toni, Fani i« Rezika z družinami, sinovi Franc ia Rudi z ženo ter vnukinjo in &in Ivan. ZAHVALA Po 59-letnem neumornem delu in skrbi za nas, nas je zapustila naša LOLA-KOS VIKTORIJA Pogreb drage pokojnice je bil v petek, 1^, decembra 1958, Iskrena hvala vsem, ki »o jo spremili na aje- ni zadnji poti, ji darovali lepega cvetja in naa izrekli sožalje. Zahvala duhovščini in vsem, Id so počastili njen spomn. Žalujoči Verdovšekovi SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJH Nedelja, 4, jan, ob 15.30 — Marin Držič: Dmnd« Maroje — Izven Torek, 6. jan, ob 16 in 20 — William Fanlkner: Rekviem za vlačugo — Gostovanje v Trbovljak Sreda, 7. jan, ob 16 — Marin Držič: Dundo Ma- roje — HI, šolski abonma Četrtek, 8, jan, ob 20 — Duško Roksandič: Babilonski stolp — Gostovanje v Vidmu- Krškem Petek, 9. jan. ob 15,30 — Marin Držic: Dnad« Maroje — II, šolski abonma KINO UNION, CELJE Od 31, do 4, 1, 1959, »Videli se bomo t L«« Vegasu«, ameriški barvni kinoscop film Od 5. do 8. 1. 1959, »Mozart«, avstrijski barval film KINO METROPOL. CELJE Od 28. do 31. 12., »Resnični konec velike rojie^ poljski film Od 1. do 4, i, 1959, »Avanture Casanoce«, fraa- coski barvni film Od 5, do 8. i, 1959, »Glavna ulica«, španski fllH ZANIMIVOSTI želje novoletnega krokarja Oči odpiram v novo leto ... Kaj si že tukaj, bledi dan? A meni zdeha se presneto še sredi neprespanih sanj. Geometer: — Nikar se več ne trudi, ta cesta je že izmerjena! — Smo pili, peli, se vrteli, dokl(^r vzdržale so noge, smo dosti sreče si želeli pri zdravju in še marsikje. — Oprosti Katra... hik... zmotila si »e... hik... jaz sem naš pes... hik.,, hov, hov, hov... hik! Da bomo večji optimisti, krepko utripaj nam srce! Solit se pojte, egoisti! Kdor dela, ta naj tudi jč! Naj dobro je in si natoči kozarec vina tudi kdaj, naj greje se v ljubezni vroči, ki ga z dekletom zveže naj! Nikdar denarja naj ne strada, kdor ga pošteno pridobi! Naj miga mu bleščeča nada, da hišico si kdaj zgradi! Se dalje raste naj nam Celje, širokih blokov svetli kraj, Celjanom tistim na veselje, ki pridejo pod streho naj! . Naj me vzame vrag, če nisem zopet podnajemjuk! — Naj plini ue^ nas ne morijo, poplave več nam ne groze in cene naj se tal držijo, da nas preveč ne ujeze! Se mnogi drugi so problemi, ki razvozlani bodo vsi ob zvesti in pogumni vnemi, ki v srcih nam ne zvodeni. Kdor na Silvestrovo zdivjal je in danes glava ga boli, si nanjo kak obkladek dal je, da si občutke pomiri. Že jutri vstal bo čvrst docela, tako koristno bo in prav, in pela mu bo pesem dela, ki spet ob njej bo najbolj zdrav. Neumnosti leta 1958 Pravijo da proti neumnostim ni zdra- vila. Najbrž bo držalo, da včasih kaka prismodarija poplavi svet kot kuga. Kot po navadi, domala zakonitost je, da vse stvari, ki znorijo potem večji del sveta, se začnejo v Ameriki. Ek>besedno bi lahko rekli, da se na zahodnem delu sveta vse ziblje v bokih. Izmislili so si neke vrste novo igro Hula-hop. Obroč, ki si ga igralci natak- nejo najprej na vrat in se zibljejo, da se v loku, kot to delajo otroci z obioč- kom na palici, vrti najprej okoli vratu. potem okoli pasu, nato okoli bokov, na stegnih in končno nad koleni. Baje je igra priporočljiva za hujšanje. Zdaj pri- rejajo pravcata tekmovanja in izdelo- valci teh obročkov, ki so iz lesa, plastič- ne mase, lahkih kovin, baje zaslužijo bajne vsote. Amerikanca, ki sta si to reč izmislila, baje še nikoli nista natak- nila obroča nase, pa sta zdaj že milijo- narja, Kot epidemija je Hula-^hop za- vzel Evropo, Azijo in Ajneriko, Dolgočasje, zlasti tistim, ki nimajo dela, imajo pa dosti denarja, postaja vedno znova problem. Kino, gledališče, televizija in ,E>odobne zabave so samo začasno rešile zdolgočasene petičnike. Tisti, ki znajo iz tega dolgočasja kovati denar, prihajajo vedno z novimi ideja- mi na dan. Na tak način se je rodil tudi v petič- nih krogih zelo priljubljen »striptease«. Kaj je spet to? Dvorana je polna ljudi, predvsem moških. Godba igra in na oder se i>okaže skupina žensk. Ce je skupina verzirana, ženske plešejo divje plese, če ne, kar enostavno stoje ali pa stopicajo sem in tja ter odlagajo že tako minimalna oblačila, dokler jih ae zmanjka povsem. Potem je predstava zaključena... Tudi ti >stripteasi« se širijo kot gobe po dežju. Ponekod jih preganjajo, dru- god podpirajo, živčne debate zatemnu- jejo politične in gospodarske probleme, prireditelji pa štejejo denarce. V zabavo rimskim velikašem so ptred dva tisoč leti pošiljali žive ljudi v žreda levov in tigrov, v srednjem veku je za plemstvo bila zabava prve vrste, če so kje zažgali kako »čarovnico«. No časi se menjajo in navade tudi. Je pač vrag, če tistim, ki živijo na račun žuljev de- lovnih ljudi, ix>stane dolg čas ,,. Pohod Hula hop v Parizu je bil uprizor- jen kar na ulicL Da bo bolj očito od kod prihaja nova »pridobitev kulture«, je za mičnim dekletom z obročem godba v ameriških nošah. Striptease je popularen tudi na Japonskem. Odkar so Amerikanci prisotni na Japklical.« Do jutra sem ležala z odprtimi očmi. Ko se je zdanilo, sem vstala in oblekla •mamino dolgo krilo. Mama je vzela iz- pod svojega vzglavja šop papirjev in mi jih dala. »Mama«, sem rekla, »kako boste, če me nekaj časa ne bo?« »Bomo že,« je odgovorila, »Saj smo med živimi ljudmi.« Ogrnila sem veliko ruto in ne da bi si upala ozreti na speči hčerki, sem sto- pila v deževno jutro. Politična šola v Celju fe pričela z delom SLUŠATELJI SO VECJI DEL MLADI LJUDJE IZ DELAVSKIH VRST Pred kratkim so tudi v Celju odprli prepotrebno večerno politično šolo, za katero se je priglasilo 35 slušateljev. Predpogoj za uspeh te šole pa si lahko predstavljamo samo v dejstvu, da bo vsak posamezni slušatelj moral vsaj minimalno tudi sam študirati. Enkrat tedensko bodo predavanja (v petkih), ob torkih bodo slušatelji obravnavali gra- divo v krožkih, ob sredah pa bodo kon- ference, kjer bodo snov še ponovno pre- delali in izvlekli zaključke. Krožki bo- do zajemali manjše skupine (največ 7 do 12 ljudi), vodil pa jih bo najsposob- nejši slušatelj pod vodstvom upravnika. Celjska večerna politična šola je za- mišljena kot stalna oblika idejnega dvi- ganja kadrov in lahko pričakujemo, da bo usposobila vrsto mladih ljudi za uspešno udejstvovanje v delavskem in družbenem upravljanju. Slušatelji so predvsem mlajši ljudje iz delavskih vrst iz vseh ot)čin celjskega okraja. Da bodo lahko šolo kar najbolj uspešno za- ključili, jih bodo kolektivi in organiza- cije za ta čas šolanja razbremenile vseh ostalih funkcij. Šola, ki je našla svoje prostore v Eko- nomski srednji šoli v Celju, bo predvi- doma trajala do konca julija prihodnje- ga leta. Upravnik šole je tov. Marjan Ravnikar iz Celja. VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM, DOPISNIKOM IN SODELAVCEM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO UREDNIŠTVO IN UPRAVA CELJSKEGA TEDNIKA IGNAC ŠIMENC izdelovanje ščetk in čopičev Celje, Levstikova 2 želi svojim cenjenim strankam uspehov polno Novo leto STRAN 10 30. DECEMBRA — STEV. 51--52 Dvignimo kozarce proti luči ste že kdaj pomislili kako bi bilo, če bi ne bilo stekla/ Čudno vpraševanje; kakor da bi vpraševali kako bi dihali brez zraka. Cemu bi torej trapili možgane z vprašanjem, če pa je stekla povsod dovolj, celo tam, kjer ga je najmanj treba; recimo na dnu reke, v kateri se kopamo. Toda kot bi na mah močno občutili hude težave, če bi naenkrat zmanj- kalo n. pr. lesa, tako bi skoraj težko opisali posledice, če bi ne bilo naenkrat nobenega stekla. Ker pa je steklo še bolj kot les, delo člo- veških rok in možgan, premalo vemo o njem, njegovem nastanku, raz- voju in načinu izdelave, kot o prenekaterem predmetu, ki jih ljudje izdelujejo in vsakodnevno rabijo. VČASIH DRAGOCENOST, DANES VSAKDANJOST ,.. Ste bili kdaj v muzeju? Vsak muzej premore vsaj skromno zbirko starega stekla. V zbirkah rimskih izkopanin najdete nekoliko motne steklene poso- de, m.edtem l.o se rokoko,lskcmu po- hištvu čudovito prilegajo kupice, obo- gatene s prelestnimi bai'vami, da nel^a- tere žarijo kot bi bile obložene z rub"ni. Take čaše so bile nekdaj morda sko- raj ravno tako redkost kot so danes. Le premožni ljudje so premogli tak okras. V drugi polovici osemnajstega stoletja so spadale take steklene čaše med naj- dragocenejša darila ob spominskih do- godkih; porokah, osebnih in družinskih praznikih. In danes: Praznujemo .. . Recimo prihod nove- ga leta. Čaše se praznijo. Dvigamo jih, trkamo in nazdravljamo, da nad omiz- jem zveni kot bi cingljali kristalni zvončki. Nekomu razpoloženje prekipi čez rob. Oči se mu zaiskrijo in čaša se z žvenlcetom razleti po tleh. Trenutek za tem zažvenkečejo tudi ostale. — Natakar, prinesite nove čaše. Cre- pinje prinesejo srečo! — Dandanes steklo ni več dragocenost in redkost. V nekaterih državah ga v enem letu na enega prebivalca izdelajo tudi po trideset kilogramov. Pri nas si- cer še ne toliko, pa vendar nihče preveč ne ceni te prozorne stvarce... PRAVIJO PETTISOC LET IN SE VEC... Kdaj so začeli izdelovati steklo nihče natanko ne ve. Da so Egipčani pred pet tisoč leti pili iz steklenih čas je dokaza- no, so pa zgodovinarji, ki trdijo, da so na Kitajskem nerode razbijali steklo že poprej. Feničani so steklo spretno iz- delovali in še bolj spretno trgovali z njim. Bizant in stari Rim sta nadalje- vala steklarsko umetnost, od tam pa se je ta obrt preselila v Benetke, ki še da- nes slovijo po njej. V tistih časih je taj- nost zmesi in izdelovanja bila močno zaščitena. Kdor bi jo izdal ga je dolete- la ena izmed kazni, med katerimi pa ni nobena pustila grešnika pri življenju. V drugi polovici petnajstega stoletja se steklarji »razlezejo« po Evropi, najprej v Anglijo, potem na Češko, ki počasi postane vodilna sila v trgovini in pro^ izvodnji stekla. Seveda je v srednjem veku, kot tudi poprej, še vedno velika redkost. Beneški in bizantinski stekleni mozaiki so bili redkost in celo vsi ple- miški gradovi niso premogli zasteklje- nih oken in steklene ix>sode na mizah. STARE GLA2UTE V OKOLICI CELJA Poleg slovitih pohorskih glažut so v osemnajstem stoletju nastajale steklar- ske delavnice tudi na našem področju. Tako so v tem stoletju nastale glažute v Rakovcu nad Vitanjem, v Rogatcu, pri Svetini nad Celjem, v Loki pri 2u- smu, v Logu ob Sotli, pri Šentjurju ob Taboru, v Litx>jah, v Spitaliču pri Zič- kem samostanu, Jurkloštru pri Planini itd. Njihov vek pa je bil kratek. Naj- prej jih je dala prepoved uporabe lesa za kurjenje topilnih peči, zatem močna konkurenca nastajajoče steklarske ve- lel ndustri je v bližini prometnih zvez in premogovnikov. Tako sta se obdržali le dve in še ti nista ostali na istem mestu. Jurkloštrska glažuta se je 1868. leta preselila v Hrastnik, medtem ko je ve- dno večje trgovanje z zdravilno vodo postavilo temelje največji sedanji ste- klarni v Sloveniji — Rogaški Slatini. Končno smo le na cilju . . . STEKLARNA »BORIS KIDRiC« VČERAJ, DANES. JUTRI... Leta 1927 je bila steklarska proizvod- nja docela industrializirana. Takrat je v novi tovarni delalo okoli 225 ljudi. Iz- delki so zavzemali domače in tuje trži- šče, med slednjim Italijo, Švico, Fran- cijo, Ameriko, Anglijo, Turčijo, Sirijo in Maroko. Po vojni se je proizvodnja podvojila. Zdaj je bilo zaposlenih že 650 ljudi. Ob tovarni je zrasla steklarska šola, ki je hkrati tudi tovarna zase. Steklarna »Boris Kidrič« pa bo še razširjena in v kratkem predvidevajo vsaj 850 delav- cev in potrojeno predvojno zmogljivost proizvodnje. »PROIZVODNJA STEKLA IN KVALIFICIRANIH KADROV ... Nova steklarska industrijska šola v Rogaški Slatini je tovarna steklenih iz- delkov in kvalificiranih kadrov hkrati. Malo je industrijskih šol, ki bi se do- mala same vzdrževale. Okoli 120 učen- cev iz vse Jugoslavije se tu priučuje steklairskih spretnosti in hkrati proiz- vaja. Direktor šole ing. Vlado Tkavc je izrekel stavek, ki bi se prej prilegal di- rektorju proizvodnega podjetja, ko je dejal: — Za leto 1959 znaša plan proizvod- nje naše .šole okoli 48 milijonov vred- nosti. K tem milijonom moramo prišteti če- dno vrsto steklopihalcev, stekloslikar- jev, steklobrusilcev in steklotopilničar- jev. Dosedaj so izdelovali predvsem go- stinsko steklo, v tem času pa osvajajo že proizvodnjo kristalnega stekla in šo- la bo sosednji steklarni delala spora- zumno konkurenco v izvozu izdelkov. O tej šoli, ki tokrat ni našla prvikrat prostor v našem listu, ne lx>mo ponav- ljali že znanih dejstev, da so tu dekleta in fantje iz Skoplja, Pule, Hrastnika, Slovenske Bistrice in drugod. O načrtih v prihodnje pa je morda še prezgodaj govoriti, čeprav morda ni daleč čas, ko bo šola prerasla sedanji okvir v poslod- sko steklarsko šolo, pozneje pa morda celo v srednjetehnično šolo. ČUDEŽ SPREMINJANJA PRAHU V PROZORNO MASO... Poznam junaka, ki v sentimentalnih trenutkih, po prevelikem številu izpraz- njenih čaš začne jesti steklo. Cisto za- res. Previdno, kolikor se da, drobi tan- ko steklo in ga melje z zobmi do drobne kaše, ki jo brez nevarnosti pogoltne. Svojevrsten okus in ne posnemajte ga, ker si utegnete razrezati usta in jezik. Toda bela zmes, ki je ostala pod nje- govimi zobmi je podobna mešanici raz- nih mokastih zmesi, ki sem jih videl pripravljene za topljenje. Kakšne so glavne sestavine za izdelo- vanje stekla? Samo kamenje: kamenčev pesek, soda, Glauberjeva sol, apnik, mi- nij in rumena svinčeva glajenka. Da je steklo bisftrejše, čisto in brezbarvno, uporabljajo še rjavi manganovec, soli- ter, fluorit in arzenik. Arzenik po top- Ijenju bržčas ni več nevaren, kajti zna- nec, ki ima steklo za specialiteto na je- dilnem listu še vedno živi. Seveda je veliko fines, ki določajo kvaliteto, in namebnost stekla. Vsaka vrsta stekla se drugače sestavlja, toda način izdelave je ostal v principih isti kot tajnost »steklarskih čarodejev« v preteklosti. Ce odštejemo plinske ,peči, motorje za pogon brusnih kamnov in še nekatere novosti, je egipčanski ste- klar prav tako napihoval steklenico kot današnji steklopihalec v sodobni steklar- ski šoli. Nimam namena razkrivati podrobno- sti proizvodnje stekla. Toda ne zato, da bi čuval tajnosti, marveč spričo tega, ker je težko razumeti in je zame še vedno španska vas. Drži pa eno, da je potek proizvodnje stekla veliko bolj za- pleten in dolgotrajen kot si predstav- lja tisti, ki ga v navalu navdušenja (v izjemnih primerih tudi v izraz hude je- ze) trešči ob tla. Najprej je treba sesta- viti po receptu vse zmesi, ki pa so go- tovo bolj komplicirane od onih za se- stavo sladoleda. Potem je treba to me- šanico prahu spremeniti v tekočo maso. Zareče in tekoče steklo steklopihači na- pihujejo, vlečejo ali pa valjajo v zah- tevane oblike. Tu ni stiskalnice kot pri pločevinastih posodah. Kot je troben- taču količina sape osnova za zaželen ton trobente, je pihalcu prsni koš edi- ni kalup za velikost izdelka, njegovo de- belino in obliko. Pihalčev izdelek, ki še ni skoraj nič podoben čaši ali steklenici, pride v roke brusilcu, ki mora poskrbe- ti, da si slavljenka ob zdravici ne rani rožnatih ustnic. Da lahko gospodinja s ponosom pokaže gostom svoj servis v kredenci ix)skrbi steklobrusač ali pa stekloslikar. Gotovo sem vmes izpustil še vrsto delovnih »operacij«, ki so po- trebne, da kupica končno pride v roko kuIX^a, ki jo, če nanese primer, zaluča v zid. NI VSE LEPO KAR SE SVETI... V steklarski šoli imajo majhen mu- zej, ali bolje povedano — vzorčno skla- dišče. Videl sem tam izdelke, ki jih na trgu ni, ipa mi je dih zastajal. Zakaj ta- ko? Zato, ker okus naših ljudi še ni izoblikovan. Inženirja Tkavc in Uršič, oba si prizadevata z ostalimi strokov- nj^i na šoli, da bi naše steklarstvo do- bilo svojstven pečat. Okus ljudi je važ- na stvar, vsekakor pa je sposobnost ka- drov še važnejša. Zato si prizadevajo, da bi steklo tudi oblikovno oplemenitili. Stekleni izdelki so lahko umetnina, so pa lahko, pogosto tudi so, tudi kič. Vendar ta težnja ni ostvarljiva čez noč. Eden najsposobnejših oblikovalcev stekla v današnji dobi, prof. Goldoni iz Zagreba, ki že leta sodeluje s steklarno in šolo v Rogaški Slatini in si je izdelal vrsto pravih umetnin, pravi o tem ta- kole: — »Leta se že ukvarjam s steklon, toda šele zdaj začenjam spoznavati ste- klo kot material in možnosti, ki jih umetniku ter oblikovalcu ponuja.« — ZA SKLEP KRAMLJANJA O STEKLU... Steklo je krhka stvar — torej tudi besede o njem. Toda eno držL Steklo je med številnimi merili kulture kakega naroda na enem izmed prvih me«t Steklo je eden izmed osnovnih materi- alov sodobne arhitekture, estetike, grad- beništva. Steklo je nepogrešljivo v go- stinstvu, domačinstvu, medicini, znano- sti, kemiji. Koliko vrst ga je že? Plo- skovno, votlo, kristalno, svinčeno, optič- no, jensko, sekuritno, opalno, barvano, debelo kot deske, tanko kot list, krhko, nezlomljivo ... Bolje če bi našteval itiste vrste, ki jih ni, ker bi prej končal. Ste- klo ni več redkost. Postalo je uporabni material za najširše namene. Stekleni avtomobili, steklene palače so že stvar- nost in resnični privid bodočnosti. Kr. Napolnimo čaše ... Na zdravje! Spijmo ga do dna... Fantje pri peči »napihujejo« steklenice, kupice, vaze in podobno votlo steklo. Začetnikom se »posrečujejo« kaj čudne oblike, toda v treh letih bo vsak med njimi mojster svojega poklica ... Steklobrusilci so tisti, zaradi katerih so kristalni izdelki tako dragi. Toda oni niso krivi, če na primer ena mala čaša z najbolj enostavnim vzorcem terja vsaj eno uro dela. Steklopihalci so dali bodoči posodi obli- ko. Zdaj so prišli na vrsto stekloslikarji, ki jo obogatijo z raznimi omamenti, modernimi motivi... Umetnik Pavel Goldoni je doslej naj- boljši oblikovalec stekla. Med vazami, pokali in podobnimi izdelki, katerih vrednost je domala nedosegljiva, je tu- di pokal, na katerem je vgraviran vrac. ki piska na svirel... Vesela kronika 2e je tukaj novo leto! Kaj nam le prineslo bo? Radovedni smo presneto! Mir naj naše geslo bo! Bombe vstran in vse poskuse, dosti je bilo gorja! Naj brez groženj, brez strahu se ljudstvo z ljudstvom poravna! Spet Bulganin note piše mnogim, ki so trdih glav. Iz Sahare nafte ni še in Gaillardu to ni prav. Brod »Slovenijo« s tovorom nam gusar je drzno vzel. Kdo v vesolju nad prostorom svojo bo oblast razpel? S to in drugo še uganko trapi se ubogi svet, ki v slabosti lastnih zanko — le doklej še? — je ujet. Pozno smučarjem poslala zima letos je snega, vendar se nam naplesala je mladina, kar se da. Tam v Alžiru pa Francozi plešejo krvavi ples, ko se Dulles v Ankaro vozi ne brez dolarjev ekspres. ZAR proglaša se v Kairu za arabski brambni zid. Glej, ameriški v vsemiru sc pojavi satelit! Plan Rapacki je v debati, kontra je z zahoda glas. Galski rušijo pirati z bombami tuniško vas. Kaj dovolj sramote ni še s to manifestacijo? Irak z Jordanom podpiše ekstrafederacijo. Cenam smo na rep stopili in jim dali še ukor, uhlje bomo jim navili, če bi silile navzgor. Demonstrirajo pariški policaji — čudno, kaj? In tako v francoski hiški ne preneha direndaj. Nova Bundesvoehr z atomi torej se oboroži! Sklep ta dobre nade lomi in protestov malo ni. Zvesto v marcu smo volili v novo skupščino pri nas, smo za mir se odločili, socializmu dali glas. Moskva vest je razposlala, da z atomi vsak poskurs z dnevnega je reda dala. To za mir lahko bo plu^! Ali še ne bo sestanka na najvišji ravni, kaj? Ni še vseh strani pristanka, ki bi svet pomiril naj. Tam v Ljubljani sklepe ku4e VIL partijski kongres, daleč se beseda čuje naše volje, naših tez. V Bruselj nas razstava zove. Cuj v Alžiru nov kraval! Z oblastjo tam vlade nove meč si brusi general. V tej pomladi zdaj atomski je že maj hudo prevroč, ko v pariški zmedi gromski dviga se de Gaullea moč. Libanon je poln nemira. A SZ nam v znanje da, da pogodb ne rešpektira. Ni nam nova pesem ta! Ze de Gaulle je ustoličen in takoj v Alžir zleti. Kdor je moder in pravičen, ob novici se zgrozi, da bilo po sodbi ubitih je nekje Madžarov pet. Po poteh, v temo zavitih, straši stalinizem spet! London s ciprskim načrtom doživi le slab aplavz. Marsikje še skrit pod prtom kuha nov se ravs in kavs. Ob Sutjeski smo se zbrali in slavili borcev vzgled. Na Brionih se sestali se možje trije v posvet. Na Kitajskem vrabce, miši, muhe iztrebljavajo 30. DECEMBRA — STEV.- 51—52 /Tk Velenje - mesto naprednih rudarjev Moj vodič je z roko ponosno zakrilil proti Novemu Velenju in dejal: »To, kar danes vidimo tu, je pravzaprav še- le prva faza izgradnje družbenega stan- dairda v rudarskem mestecu. »600 do- arajenih in že vseljenih stanovanj, 400 v gradnji — to ibo komaj današnjim porebam zadoščeno. Toda jutri, .poju- trišnjem, čez 5 let? Trimilijonska letna anogljivost ni utvara, je dejstvo, kate- uemu se velenjski rudnik približuje z nmimi koraki. Danes nakopljejo dnev- mo 6000 ton, leta 1963 bodo nakopali 10.000 ton. Za to kapaciteto pa bo treba •dpreti novo rudniško polje pri Novem Ja^u — imenovali ga bodo Zapadno polje. Pripravljalna dela so že v polnem teku in je račimati, da bodo Zapadno polje začeli odkopavati že v drugi po- lovici prihdonjega leta. Za to kapaciteto milijone tou) bo rudniJs. potreboval še najmanj 1000 novih irudarjev s ^trebnimi pomožnimi »lužbami, ki pa bodo prav tako zahtevale nekaj .100 ljudi. Glede na to perspektivo se 1k> prebivalstvo v rudarskem mestu povečalo za kakih 25 odstotkov in ra- fcinajo, da bo Velenje v svoji ko^nčtti laizi štelo okoli 15.000 prebivalcev. Nahajališča velenjskega rudnika pa so danes še tako bo- gata, da, upoštevajoč že tnmili jonsko le.tno kapaciteto, ne bo zalog zmanjkalo še najmanj 300 let. Tako bo šlo skoz ta rudnik vsa.j še i knapovskih rodov. KAJ VSE SO 2E — IN KAJ ŠE BODO ZGRADILI V VELENJU Na sprehodu med novimi bloki sem iKtavila prehitevajočega vodiča in vpra- šanju — kaj so že in kaj še bodo zgra- dili v Velenju — je sledilo pojasnilo: Mesto je grajeno po najmodernejših ur- banističnih principih. In projektantska skupina »Slovenije-Projekta« gradi Ve- lenje z geslom: čim več zraka, čim več sonca! Urbanistični načrt Velenja je do- končno rešen (majhne korekture še niso izključene), toda center bo na levem bregu Pake. Prvotno je bilo zamišljeno, da bi skoza center potekale krožne ceste, po zadnji korekturi, odnosno odločitvi pa bo center obdajala v pravokotni ob- liki samo ena krožna cesta, tako, da v notranjosti ne bo šlo nobeno vozilo. Zaradi pomanjkanja i)irostora so v Velenju pristopili h gradnji stolpnic. Nekaj je že do- grajoniih, nel^j pa jiili grade. Med njimi je v gradnji tudi 15 nadstropna stolpnica, ki bo zaenkrat verjetno najviišja stavba v Sloveniji. Tudi med stolpnicami ho dtovolj razmaha, do- volj zraka, dovolj sonca. V centru gradijo še Dclavskii klub (s sodoJi- nimi loikaln za družbeno organizuoije), nov ki- no, Kulturni dom s sodobno gledališko s garderob. Tudd te- lovadnic v Velenju ni i'n pozimi dejansko ni nikjer primernega "prostora za športno izžjiv- Ijanjc, se pravi, za splošno vadibo telesne vAgo- je. Mesto pa ima nad 2(K)0 šolske niladijie in preko 600 aktivnih čland odkopnimi polji in tako nastaja tu že novo Velenjsko jeze- ro v smeri proti Družmirju. Kmet z žalostjo opazuje, k^o se iz dneva v dan pogreza njegova domačija. Saj ve, da ga čaka že nov dom, ki je navadno lep- ši in udobnejši, vendar z vso udobnostjo ni moč zabrisati "kmetove sentimental- nosti. Težka je borba s to tradicionalno ljubeznijo kmeta do zemlje, svoje hiše, svojega doma. Rudnik skuša z vsemi sredstvi kmeta odškodovati, (razliko do- bi tudi v denarju doplačano), vendar mu ni lahko pri srcu, ko požre brezdno njegovo domačijo. Bogastvo podzemlja pa, kajpak, ne pozna sentimentalnosti. DRUŽBENA PREHRANA IN PRESKRBA S KMEČKIMI PRIDELKI — KRITIČNA Glede neurejene prehrane so v Vele- nju predvsem prizad^i samci, ki jih je po nepopolnih podatkih samo na rudni- ku zaposlenih približno 900. Ti se delno hranijo pri raznih rudarskih družinah, nekaj desetin se hrani v menzi, ki jo vzdržuje podjetje »Jezero« in kjer je prehrana slaba in nezadostna za tako težke fizične delavce. Največ teh fantov pa se hrani pri okoliških kmetih (2 tret- jini), kjer razmeroma malo plačajo, mo- rajo pa zato pomagati pri vseh kmečkih delih. Tako pridejo ti mladi ljudje že utrujeni na delo v rudnik, kar ima za posledico manjšo delovno storilnost in večjo možnost nesreč. Nikakor i>a ne gre prezreti še tretjega, važnega mo- menta, namreč, da ti mladi fantje na- vadno ostanejo zaostali in ne najdejo stika s socialistično družbo in z vsemi prednostmi, ki mu jih ta daje. In temu problemu so spričo preobilice vseh osta- lih problemov v Velenju ix>svetili pre- malo pozornosti. Trgovska mreža v Velenju je sicer v redu. trpijo pa Velenjčani zaradi neurejene preskrbe s kmečkimi pridelk>. Trgovsko podijetje »Ru- dar«, ki je bilo zaovedalo. Velenjčani trd'jo, da so ta težak problem reševali povsem neresno in nezaintc- resiirano, ker rešitev tega problema za podijetje ni predstavljala večjih komercialnih koristi. Do nedavna je bvla zelo kritična tudi pre- skrba z mlekom — ta problem pa so rešili na ta način, da bo trgovs'ko podjetje Bazen, ki bo z novim letom prevzelo tudii Rudarjevo poslo- valnico oskrbovalo Velenje s pasteriziranim mlekom iz Celja. »ČUDEŽ« VELENJA Karakteristika predvojnega Velenja je bila prastara delavska kolonija na Li- lij skem griču v Pes jem, kjer je bilo nekaj desetin nehigieničnih, temačnih delavskih stanovanj, v katerih so živeli rudarji — proletarci. Večji del rudarjev pa se je rekrutiral iz okoliških kmetov in bajtarjev, ki niso bili odvisni od zar- s'lužka v rudniku. Ti so zelo slabšali (položaj rudarja — proletarca, ki je morali delati za vsako mezdo. Rudarske naprave so bile zastarele, pogoji težki. Proletarec je bil odvisen od delodajal- ca, ker je lahko le-ta vsak izpad na- domestil s kmetojn — rudarjem. Tako je bilo pred vojno. Po vojni pa se je velenjski rudar iz obupnih stanovanj presedili v zares udobna, modema stanovanja. Ta stano- vanja, ta standard — trdijo Velenjčani — pa je povsem preobrazil ljudi. Velenj- ski rudarji so bili nekoč znane »pijan- dure« in pretepači, ki so povsem zane- marjali dom in družino. Ko pa so do- bili nova stanovanja in prišli v novo okolje, so postali tudi novi ljudje. Na- jeli so kredit in si uredili stanovanja, opustili so gostilne in s tem, ko so si kultivirali stanovanja, so kultivirali tu- di sami sebe. Velenjčani pa tudi sami to zaostrujejo. V svoji sredini ne trpijo nemorale, ne pijancev — take ljudi konsekventno odstranjujejo iz Velenja. Urejene stanovanjske razmere, dober zaslužek in socialistična preobrazba na sploh so postavila velenjskega rudarja v p>ovsem drug položaj, kot je bil pred vojno. In da je pijančevanje, ki je prav za prav tipično za rudarje, tako prene- halo, smatrajo Velenjčani naravnost za čudež. Ce še v Velenju naletiš na pi- janega človeka, je to, žal, mladina, ki je odmaknjena od socialistične skti{>- nosti, ali pa sezonska delovna sila. KONCERT FRANCU LESKOŠKU- LUKI ZA 61 ROJSTNI DAN Velenje je poklicaalo »botra« Luko, da bi svoj 61 rojstni dan praznoval med velenjskimi rudarji. Seveda se je od- zval in preteklo soboto mu je rudarska godba poklonila koncert. Nabito polna dvorana Doma Svobode ga je burno po- zdravila, roj pionirjev ga je zasul s cvetjem, predsednik delavskega sveta je tovarišu Leskošku, častnemu članu ko- lektiva, izročil rudarsko uniformo, ki jo je moral slavij enec na splošno zahtevo navzočih pri priči obleči. Prireditev je bila tako iskrena, da je bil tov. Leskc^- šek vidno ganjen. Ob spremljavi novo- ustanovljenega kvinteta »Veselih rudar- jev« je slavijencu zapel tudi duet Ostir- Korenova, ki vsekakor mnogo obeta. Dobro pa se je odrezala tudi mladinska godba, ki jo je uspel kapelnik tovariš Marin v pičlih 8 mesecih pripeljati na tako kvalitetno višino, da se bo v nekaj letih nedvomno lahko uvrstila med vo- dilne godbe v Sloveniji. Na tej proslavi so se velenjski rudar- ji z vso sproščeno iskrenostjo zahvalili tovarišu Leskošku za ves trud, ki ga je vložil v izgradnjo njihovega rudarskega mesta. Izvozni stolp Novega jaška. Center Velenja v izgradnji. Izvozni stolp Starega jaška. Priznanje visokemu gostu In priznanje rudersiiemu kolehtivu V soboto, 20, decembra zvečer je obi- rital Velenje ipodpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Leskošek Luka. Prisostvoval je koncertu godbe na pihala. Godba, ki jo vodi tov. Marin, je dosegla lep uspeh. Združuje tudi 43 mladincev, ki pridno vadijo. Pred pri- četkom godibe in med koncertom so to- variša Leskoška pozdravili zastojmiki rudarskega kolektiva in se mu zahvalili za vso pomoč pri izgradnji rudnika in Velenja. Predsednik delavskega sveta rudnika mu je izročil riidarsko unifor- mo in ga imenoval za častnega člana ludarskega kolektiva. Po pozdravih pionirjev, ki so tovariša Leskoška ob- »uli z rdečimi nageljni in mu čestitali ob 61, letnici, je tovariš Leskošek vidno ganjen vstal in spregovoril. Čestital je rudarjem ob uspehih, ki so jih dosegli in poudaril, da so rudarji in njihovo dobro vodstvo znali skrbno izrabiti sred- stva, ki so jim bila dodeljena. S tem je tudi visoki gost pohvalil res zavidljive uspehe velenjskih .rudarjev. Sami pa moramo priznati, da bi brez odlične or- ganizacije dela in discipline rudarjev ne bilo mogoče že letos predvidevati 1,800.000 ton proizvodnje lignita. O koncertu smemo zapisati le, da je bil na kvalitetni višinL Nabito polna dvorana je navdušeno ploskala pred- vsem mladinski godbi. Toplo pa je ob- činstvo pozdravljalo visokega gosta in ga prosilo, da še nadalje skrbi za rudar- sko Velenje in njegov razvoj. Sodavičarstvo IVAN NARAKS CELJE želi svojim cenjenim odjemalcem srečno Novo leto Mestne peRarne Celje ŽELIJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO V naših prodajalnah lahko kupite v vsakem času svež kruh in pecivo. Trgovsko pod ješ je „LESNINA^* CEI.JE, PREŠERNOVA UUCA Vam nudi vse vrste sobnega, kuhinjskega in stavbnega pohištva, ladijski pod, jedilne garniture in razne drobne galanterij sike proizvode. Kolektiv želi srečao in uspešno novo leto! minulega lela in reakcionarje v hiši hkrati razkrinkavajo. Strokovnjakov konferenca e atomih govori. V hipu, glej, nevarna senca Bližnji vzhod nam zatemni! Kralj iraški s stola zdrkne, ker ga narod je že sit. Marsikomu slava mrkne, ki bi z glavo rad skoz zid. Z bark stopila tuja sila je na libanonska tla, nad Jordanijo zakrila so padala svit neba. V pasjih dneh vročine hude nam Savinja kri hladi, ko ob njej iz plodne grude hmelju v cvetje se mudi. Lorger v Stockholmu edino nam medaljo pribori. Cez formoško se ožino kanonada oglasi. OZN prične z razpravo, pomiri nam Bližnji vzhod, a Ljubljana na razstavo nam postavi vinski sod. Se po Franciji odmeva hud alžirski dinamit, dobro pa de Gaulle uspeva — narod mu odpre kredit. S puško v roki in lopato vsak Kitajec je soldat. Kam bi z letino bogato? Znižaj cene bratu brat! Nova se alžirska vlada s Ferhat Abasom rodi, v daljni Burmi pa armada moč U Nuju ogrozi. Vroče mnogim je šahistom, ki prišli so v Portorož, a v Ženevi atomistom, pa čeprav so trdih kož. V Žalcu jubilej slavijo tabora iz davnih let. tiombne vaje govorijo: molk SZ je ukinjen spet! Šovinizem onkraj Pece krute zmage pir slavi, ko stotinam ljube dece v šoli jezik onemi. Po odmoru na obroke pada ogenj na Kvemoj. Kisel rad je kruh iz moke, ki jo kvasi Lhillesov znoj. Ko se luni približuje, v žaru scvrkne »Pionir«. Ona, ta nas vlada psuje, mi ohranjamo svoj mir. Kam z Nobelovo nagrado. ki je »noče« Pasternak? Staro, mlado pije rado letos mošt, čeprav je drag. Branil se Alžir vabila, naj bi gost Parizu bil. Ni za Pija več zdravila, pa mu Janez bo sledil. O napadih se nenadnih na sestankih govori, ko se velesil zapadnih za Berlin strah polasti, ki bi Hruščev ga izpraznil, da bi Grotewohl šel vanj. Ciper se ne bo sprijaznil s tem, kar nudi Macmillan. Dalje nas grde premnogi in po zemlji apetit kažejo v nič lepi vlogi. Komu to naj služi v prid? Spet slavi Koroška v tugi Dan človekovih pravic, kakor Raab so mnogi drugi gluhi za Slovencev klic. Bratstva in edinstva cesta zveže skupnost nam usod. Naj živi mladina zvesta, zdravi, zmagoviti rod! S Titom naš »Uaieo« y,0Luje k ljudstvom vzhodnega sveta. Vse za mir, ki potrebuje ga človeška družba vsa! Spet bo leto zaionilo, leto upov, zmag in ran. Mlado se nam bo rodilo v svetli novoletni dan. S smelimi močmi odpremo še naprej si varno pot! 2.C v ;a'mini cilje zremo i... dejanj vdlkih plod! F. R. Janček (Po češki narodni pravljici) Bila je hiša. V njej so živeli dedek, babica in Janček. Nekoč sta dedek in babica rekla Jančku: »Midva pojdeva daleč v gozd po drva. Ne odpiraj vrat, da ne pride lisica do tebe! Vzela bi te in odnesla. Lepo se igraj!« Janček je ostal sam doma in se je lepo igral. Tedaj je prišla lisica in potrkala na vrata: »Teta lisica sem. Odpri mi!« »Nočem,« je odgovoril Janček in li- sica je odšla. Dedek in babica sta se vrnila domov. Prinesla sta drv iz gozda. Bila sta ve- sela, da se Jančku ni nič hudega zgo- dilo. Drugi dan sta dedek in babica spet rekla Jančku: »Midva pojdeva daleč v gozd po drva. Ne odpiraj vrat, da ne pride lisica do tebe! Vzela bi te in odnesla. Lepo se igraj!« Janček je ostal sam doma in se je lepo igral. Tedaj pa je spet prišla li- sica in potrkala na vrata: »Teta lisica sem. Odpri mi!« »Nočem,« je odgovoril Janček. Lisica pa je prijazno rekla: »Tu zunaj piha mrzel veter in me zebe. Rada bi se pogrela pri tebi v hiši. Prosim te, odpri mi!« »Nočem, nočem,« se je branil Jan- ček. »Igrala se bom s teboj, pela ti bom pesmice, povedala ti'bom povestico. Le- po te prosim, odpri mi!« Janček je odprl vrata. Lisica je sko- čila v hišo. Sedla je na tla k Jančku in zapela pesmico: »Sem dobra teta lisica, prijazna so mi lica, moj gobček je širok, moj želodec je globok in taka je moja navada, da mlado meso jem rada. Doma imam tri otročičke, preljube lačne lisičke. O Janček, naj te objamem, potem pa s seboj te vzamem!« Zgrabila je Jančka in z njim stekla v gozd. Janček je jokal in vpil: »Lisica me je vzela, lisica me je vze- la!« Dedek in babica pa nista slišala Janč- ka. Lisica ga je odnesla daleč v gozd. Tam je v luknji imela svoje skrito sta- novanje. V to luknjo je prinesla tudi Jančka. Kmalu sta se dedek in babica vrnila domov. Klicala in iskala sta Jančka, a nikjer ga ni bilo. Dedek je zastokal: »Hudobna lisica je bila tukaj. Jan- ček ji je odprl in lisica ga je odnesla. Pojdiva ga iskat!« Dedek je vzel s seboj vrečo in gosli. Babica je šla z njim. Dolgo sta hodila po gozdu. Nazadnje sta prišla do lisičje luknje. Dedek je vzel gosli in je za- igral in zapel: »Igram, igram, igram, štiri lisice so tam. Kje pa je Janček moj, da bi ga vzel s seboj?« Lisica je to slišala. Tudi mlade li- sičke so bile radovedne in so rekle: »Kaj pa je to? Pojdimo gledat!« Ena izmed lisičk je zlezla iz luknje. Dedek pa jo je Prijel in vtaknil v vre- čo. Potem je spet zaigral na gosli in zapel: »Igram, igram, igram, še tri lisice so tam. Kje pa je Janček moj, da bi ga vzel s seboj?« Druga lisička je zlezla iz luknje. De- dek jo je zgrabil in vtaknil v vrečo. Potem je spet zaigral na gosli in za- pel: »Igram, igram, igram, še dve lisici sta tam. kje pa je Janček moj, da bi ga vzel s seboj?« Tretja lisička je zlezla iz luknje. De- dek pa jo je prijel in vtaknil v vrečo. Potem je spet zaigral na gosli in zapel: »Igram, igram, igram, še ena lisica je tam. Kje pa je Janček moj, da bi ga vzel s seboj?« Se stara lisica je prilezla iz luknje. Dedek pa jo je trdo zgrabil in vtaknil v vrečo k trem lisičkam. Potem je za- klical v luknjo: »Janček moj, zdaj pa le pridi iz luknje! Lisico in tri lisičke sem ujel in zaprl v vrečo. Ne boj se!« Janček je vesel skočil iz lisičje luk- nje. Objel je dedka in babico. Dedek pa je odprl vrečo in izpustil lisice. Hitro so zbežale nazaj v luknjo. Janček, de- dek in babica pa so se veseli vrnili domov. Priredil F. R. Babica io lleol^a Babica, daj mi, posodi očala, gledala z njimi bi rada še jaz. Dobro poglej me, saj nisem več mala, znam že napraviti resen obraz. Rada iz knjige bi pravljice brala — take brez kraja, ki ti jih ne veš. Nove junake bi rada spoznala, prošnje mi moje odbiti ne smeš. V knjigah morda bom našla še kaj zate, dobra zdravila za bolne noge. Potlej z menoj greš na pisane trate, mlado kot moje bo tvoje srce. Na jih, le vzemi Alenka očala, sama na nosek ti jih posadim. Glej, saj si res že velika postala, stara pa jaz se več ne pomladim. Zdaj se Alenka je v knjigo zazrla, črke so v krogu plesale pred njo. Ta ji zmešnjava je sapo zaprla, brati ne zna še, pač to je hudo. Vrnem ti rada zdaj tvoja očala. Niso primerna za moje oči. Pravljice tvoje bom spet poslušala, babica, saj le najlepše veš ti. Vera Pelko PRAVLJICA ALI RESNICA O VELIKEM KRIŠTOFU spet so dolge zimske noči tu in spet ^ prijetno tople kmečil^e izbe polne ^,estnikov. Vse pride na vrsto: domači ^(^godki, politika, gospodarske naloge, vojna, spomini iz preteklosti — pa tudi daljne pripovedke, ki so se po ustnem izročilu ohranile v današnje dni. Tako pripovedko — nekateri trdijo, da je pravljica — radi v zimskih nočeh pri- povedujejo hribovski ljudje v Podpla- j^ini nad Primožem. O velikanu KRIŠTOFU KUIVIPREJU. Y domačiji Kumprejev v Primožu živi (janes tretji rod. Navadna hiša ne vzbu- ja večje ipozornosti, mimo te, da so vra- la in stene kmečke hiše za to gorsko c-lcolje izredno visoke. Potomka Liza pravi, da je bila hiša pač »omodlana« po velikanu Krištofu. Tudi klopi ob Icrnečki peči so tako visoke, da človeku normalne velikosti bingljajo noge v ^raku, če se vsede nanjo. Pri hiši je bil še do nedavna ohranjen Krištofov »šo- len«, ki je bil p>odoben sevneku. Sodeč po tem čevlju, je moral imeti velikan iCrištof nogo vsaj številke 60. (Čevelj je pred leti baje vzel ljubljanski muzej), pri hiši pa je ohranjen še Krištofov »cepin«, sablja in žepni nož. Ni to na- vaden nož, navadna sablja in navaden cepin — ohranjena zapuščina zanesljivo priča, da je njen lastnik moral biti silen človek. In kaj pi-ipoveduje ustno izročilo o velikanu Krištofu? Najstarejši ljudje podplanine vedo povedati: »Moj stari oče so Krištofa še dobro poznali. Bil je tako močan, da mu verjetno v deželi ni bilo para.« In ptotem vam postrežejo z vrsto dogodivščin, ki kot domačini se- veda verujejo vanje. Na iprimer: da je velikan Krištof iz koroške Cme prinesel v visokem snegu polno kad zelja do- mov. Da je za kurjavo kar lomil dreve- sa v gozdu in sekire sploh ni uporab- ljal. Da je prenesel čez »mavto« v Rad- mirju junca, težkega 300 kg, da mu ni bilo treba plačati mitnine. Da je v »po- žarjih« naložil snopov pšenice za naj- višji kmečki voz, jo povezal z vrvjo in z lahkoto odnesel domov. Težka sablja, ki jo ipotomci še hrani- jo, priča, da je bil Krištof tudi vojščak. S tem v zvezi vedo domačini povedati, da se je Krištof po neki uspeli bitki vrnil povsem podivjan v svojo gorsko vas. Opletal je s sabljo okoli sebe in z gromkim glasom kričal, ko je sopihal v hrib: »Krištof se vrača domov — skrijte se, ljudje — gorje vam!« Doma- čini so res bežali v svoje brloge. Dolgo si niso upali v bližino. Prišel pa je tod mimo neki otrok in z radovednosti sto- pil v hišo. Velikana je našel v izbi, ko je slonel pri mizi in jokal. Izjokal je toliko solz, da je stala mlaka ob mizi. In ko so ga sosedje iX) otrokovi novici proti večeru obiskali, je še vedno jokal. »Jo- čem, ker sem prelil toliko krvi«, jim je že pomirjen dejal. Zimski večer je bil. Skoro tema, toda s petrolejko so varčevali. Domača hčer- ka se je hotela pogreti na kmečki peči. Stopila je na klop, ki je od dveh strani obkrožala peč. Ob desni klopi je zadela ob glavo Krištofa. Hotela je na ipeč v kotu ob drugi klopi in tu zadela ob človeške noge. »Kdo pa je spet tu?« je zanejevoljila. »Sem še kar jaz« odgovori velikan Krištof, ki sta mu dve oviti klopi komaj zadostovali, da se je »ovil« okrog velike kmečke peči. Nagradna RrižanRa Za naše mlade ugankarje smo za No- vo leto pripravili 10 lepih knjižnih na- grad. Torej na delo! Mladim reševalcem želimo veliko uspeha in zabave, pri žre- banju pa seveda tudi srečo. Pri žreba- nju nagrad i>ridejo v poštev vsi, ki bo- VODORAVNO: 1. Glavni dobitek. ".Glavno mesto države v Severni Ameriki. 15. Porok, priča. 15. Celjsko podjetje, ki se bavi s prodajo očal. 16. Pri- povedna pesem. 18. Športnik. 19. Znan nogo- metaš ljubljanskega Odreda. 20. Valentin Vod- nik, kratica. 21. Skrajna meja ravnine. 23. Prednik AVNOJ-a. 24. Slovenski celovečerni umetniški film. 25. Predplačilo. 26. Izumrli na- rod, ki je živel na naših tleh ednina. 28. Osebni zaimek. 29. Psevdonim slovitega bra- zilskega nogt>metaša — sedaj član madridskega REAL-a. 30. Lakota. 31. Letni čas. 33. Politična pribežališča. 35. Protiutež evropske NATO orga- nizacije, ki je v Aziji. 36. Prebivalka glavnega mesta balkanske države. 38. Veznik. 39. Zidar- ski delavec. 40. Glej 25 vodoravno — množina. 41. Osebni zaimek. 43. Ime znane zagrebške pevke. 44. Argentinski šahovski velemojster, udeleženec portoroškega turnirja. 45. Olepše- valni del mesta. 48. Nedelavna. 50. Smučarski klub, kratica. 51. Naselje nad Hrastnikom. 53. Angleška filmska igralka (Jean), fonetič. 55. No- gometni klub, član I. avstrijske nogometne lige, kratica. 57. Južno sadje. 60. Nervoznost, ne- zbranost pred odločilnim nastopom. 61. Pleskar- sko orodje. 63. Druga največja reka v Afriki. 64. Vodni živali. 65. Deli glave. 66. Izvršni svet. kratica. 6?.Glavno mesto azijske države, kjer je bilo pred leti vprašanje svetovnega spopada. 68. Grška črka. 69. Zidarsko orodje. "0. Glavno mesto evropske države. 72. Sanje, pomanjševal- nica. 73. Italijanski spolnik. 74. Zdravilni prah. 75. Znan jugoslovanski teniški reprezentant. 77. ». . . akta«. 78. Pesem z nesrečnim koncem. do poslali pravilno rešeno iorižanko. Rešitev pošljite uredništvu s pripom- bo »Mladinska nagradna križanka« naj- kasneje do srede, 7. januarja. Izid žre- banja bomo objavili v petek, 9. janu- arja. Uredništvo Tli. Nejevolja zaradi /neizpoljnjene ohljube. majhen spor. 81. Reka v Burmi. 82. Neumeten, priroden. NAVPIČNO: 1. Divjina. 2. Električna železnica, kratica. 5.Najlepša med najlepšimi. 4. Perz.ija. 5. Moško ime. 6. Italijansko obmorsko mesto, fonetično. 7. Rečne »ladje«. 8. Hunski poglavar. 9. Na- sprotno od: »ima«. 10. Največji jugoslovanski kombinat obutve, kratica. 11. Različna samo- glasnika. 12. Država v Južni Ameriki. 17. Elana, zaleta. 20, Nogometni igralec. 22. Dragocena kamna. 24. Kvari razpoloženje, tudi čistost vode. 25. Orodje, srbohrvatsko, 27. Ime bivšega predsednika francoske republike. 29. Bajeslovno bitje, tudi razkošna hiša. 30. Skrajšano žensko ime. 32. Nogometni klub, kratica. 34. Predlog. 55. Ameriški zdravnik, ki je z novim cepivom naredil pravo revolucijo v zdravilstvu. 37. Knji- govodski izraz. 39. Denarna enota evropske drža- ve. 42. Števnik. 43. Naselje. 44. Skupina vodnih balončkov 46. Mesto na francoski rivieri, znano po filmskih festivalih. 47. Gusarji. 48. Zloma. 49. Pisarniška potrebščina. 51. Nered, zmeda. 52. Zaliv. 53. Športniki. 54. Muslimansko sveto nie.sto. 55. Zgoditka. 56. Vzročni veznik. 58. Na- cionalni komite, kratica. 59. Zmeren, preudaren. 61. Del bojne opreme, dvojina. 62. Pretirano hvaljen, spoštovan, 65. .Mesto v Severni Italiji. &6-a. Omlačena pšenica, ali temu sorodni polj- ski pridelek. 69. Železniški voz-srbohrvatsko. 70. Zelenica v puščavi, drugi sklon množine. 71. Del gledališča. 74. Ves, popolen srbohrvat- sko. 76. Predplačilo. 78. Kemični znak za: barij. 80. Vzklik, bolečine. Ben Minoli Herberi Grun Po uprizoritvi v SLG Celje 1958-59 Foto Viktor Berk, Režiia Janez Vrhunc. Scena Jakob Savinšek, kostumi Mija Jarčeva, plesi Iko Otrin. Nastopajo: Janez Škof (Ža- bon Bahon), Breda Pugljeva (Cepetepeno- gica), Marija Goršičeva (Miška Miki), Vera Perova (Vilinček), Janez Eržen (Pavlihec), Zlatko Šugman (miličnik Milko), Albin Penko (gospod Medo) in celjski dijaki. Nad 2abjo mlako, to je predmestje naselja, ime- novanega Lutkovo — se spušča večer. Lokvanji, sončnice, mak in plavice zarajajo v čarobnem kolu — in ves svet se napolni lepote, ko sprego- vori čista narava. Celo 2abon Bahon, hudo ne- člmm žabovec — se kljub nadutosti izkaže, da je kar dober fant. V mestu — na Lutkovem — stanujejo same žive igrače. Taka je tudi županova hčerkica, lutkica Cepetepenogica. S tetko Miki nabirata jagode za kompot, ker bo pojutrišnjim veselica, ko bo župan gosp^ Medo obral zlate hruške z drevesa, ki letos prvič obrodi. A Cepetepenogica in Miški Miki žc mudi domov. Tako je hitela, da niti opazila ni: izgubila je piščal, ko je piskala 2abonu, pa je ta pel tako hripavo — četudi se njemu samemu zdi petje lepo. Zabon je piščalko našel in jo spravil v kot, da bi jo jutri Cepetepenogica našla. In z malimi žabami v zboru zapoje večerno pesem. Kakor hitro so žabice zaspale, se je na nebu i)! kazala luna. In glej ga spaka — na lepem z lune padel naravnost v 2abjo mlako čudf prijazen bel možakarček: pravi pravcati luo žarek. Ni mogel več nazaj. Niti besedice ni spr govoril. Našel je Cepetepenogično piščal, nafl zapiskal in tako zbudil 2abona. (čas je na Lutkovem Cepetepenogica miličniku Uku povedala, da je izgubila piščal. Tako ne- ^na je zato! Milko je zapisal izgubo in oblju- ^ jo bo spet poiskal. V 2abji mlaki pa je Pridiprav Pavlihec povedal 2abonu, zakaj Vi- 'ček nič ne govori: ker luna sveti le ponoči, ko vse tiho spi. Vilinček je prišel na Lutkovo, da bi vrnil naj- deno piščal. Lačen je bil in zagledal hruške. Prosil je drevo, naj mu da katero — in drevo mu jo je res podarilo. To je videl Milko in ga are- tiral, ker je mislil, da je Vilinček tisti tat, ki venomer krade. (V resnici je kradel Pavlihec.) Prošnje niso nič pomagale. 2upan ni verjel, da bi bilo drevo res samo po- darilo Vilinčku hruško. Ko so pri njem našli še piščal, "so ga zaprli v ječo. Ker ni nič govoril, ni znal -povedati, da jo je hotel pošteno vrniti. Hu- dobec Pavlihec pa ni povedal resnice, čeprav je vse vedel. Samo Miki in Cepetepenogica sta Vi- linčku pomagala. Miki je preglodala miličniku jermen in vzela ključ. Osvobodila je Vilinčka in ga odvedla k sebi domov. Pavlihec je še venomer sproti kradel hruške — in nazadnje je bilo drevo kar prazno. Kaj pa veselica? A vseeno je Pavlihec lagal in z drugimi vred iskal pobeglega Vilinčka. Same laži je stresal. Miška Miki je Vilinčka skrila pri sebi. Prišla je tudi Cepetepenogica in tetka Miki je obema na- ročila naj popazita na torto, ki jo je spekla za veselico. To je bilo težko opravilo, saj je torta oba tako mikala! Tetka je odšla po opravkih. Vilinček je šel za ptičkom, Cepetepen<^ca pa je ostala sama. Gorje! Prišel je Pavlihec. Z zvijačo je premamil Cepetepenogico, da se je lahko sam polastil torte. Ker so ta čas na Lutkovem izvedli, kak nepridi- prav je, so ga hoteli najti. Zato je Pavlihec skle- nil, da se skrije na 2abjem otoku. A zbal se je, da bi ga Cepetepenogica izdala — zato jo je zvlekel s sabo. Miličnik Milko je prišel k domovanju miške Miki, da bi ujel Vilinčka. Pravi čas pa je izvedel, da ni Vilinček kriv, temveč Pavlihec. Našli so sled za njim in pretuhtali, da je ugrabil Cepete« nogico. Toda kje naj bi ga našli? Vilinček je miličnika milo zaprosil, naj mu reši prijateljico. Pavlihec je zvlekel Cepetepenogico na 2abji ot' 2abon je kar nasedel Pavlihčevim lažem, čeŠ Cepetepenogico preganja miličnik in da je pt| čka snedla torto pa hruške. Sama Cepetepen(^ sploh ni prišla do besede. Pavlihec pa je Žab«" natvezel, da bosta vse žive dni ostala tu pri njt^ ^ zasledovalci so našli pravo sled. Zadnji hip Pavlihec zaslišal in mislil zbežati, Cepete- |ico pa kar pustiti. Toda — tedaj so se zga- ^ 'Cvetke in ga ujele v živo ječo. Sončnice so vse, kar se je zgodilo in niso pustile, da ®^dobec ušel kar nekaznovan. Saj to res ne hi hiln nr9.v. Pavlihca je od strahu in pojedenih dobrot strašno zabolel trebuh, a gospod župan je rekel, da to le še ni dovolj kaznL Obsodil ga je: da bo moral sam zasaditi in s trdim trudom vzgojiti pet hrušk, sadove mu bodo pa smeli vsi obirati. Bo že videl, kako grenko je, če ti drugi kradejo plodove truda! Ker je bil gospod Medo že naveličan župano- vanja, je za naslednika imenoval VUinčka. Toda ko je prišla na nebo luna, si je Vilinček zaželel spet domov. Pavlihec mu je pomagal, da je spet dosegel daljno domovanje. Vilinček mu je v za- hvalo kar dal zlato župansko ovratnico in za slovo so vsi zaplesalt Pavlihec je ostal sam. Zagledal se je v luno in premišljeval: tako hudoben sem bil, pa mi dobri Vilinček le ni zameril. Samo malo dobre volje sem pokazal, ko sem mu pomagal nazaj na luno, pa mi je že dal župansko verigo. Nemara je res lepše, če bom pošten in dober, nič več hudoben, i-te-tovte-rovte! 14 30. DECEMBRA — STEV. 51—52 Rajko in tovariši Smuči pri smučeh, sani pri saneh. Smučišče ob gozdu je ko mravljišče. V smučarskih hlačah, v rdečih in belih in plavih kožuščkih, usnjenih in pletenih kapah. Rdečih nasmejanih obrazov. Smu- či elegantne in drage. Najnovejši iz- delek. One skromno enostavne. Ošab- nost in zavidanja, ocenjevanje in pre- klanje. To se nekateri postavljajo. Dru- iri se ne morejo. Rajko najmanj. »To naj bodo palice, te polomljene fižolovke?« se objestno znebi Milan, vsa gruča pa v smeh. »Zato se pa bolje zrači; glejte, kako mu prevelika srajca plapola izpod pre- kratkega suknjiča brez gumbov!« »Hlače, hlače! Široke hlačnice se mu napihujejo v balon.« Rajka boli posmeh, ne reče pa nič. Le tanka usta se mu raztegnejo v gre- nak nasmeh: »Kaj pa vedo, kako je tam, kjer oče raje daje za vino kakor mtrokom za obleko.« Vstran gre; raje je sam zase. Telovadni učitelj, ki je danes tudi tam motovilil, je nekaj ujel na uho. »Fantje,« pravi, »s tem, kar ste prav- kar počeli, ste se imenitno izkazali. Zdaj se še izkažite v tekmi. Precej vas je iz razreda. Milan, skoči po Rajka!'< Milan nekaj zagodrnja, a mu ob uči- teljevem pogledu beseda zastane v grlu. Ena, dve, so vrata postavljena in številke razdeljene. Hrrrsss.., zdrsi prvi. Počep, po- konci, po ... Premalo. Prečna palica je na tleh. Pri drugem spet. Pri tretjem padejo zadnja vrata. Ho, Milan... Po ... Ojoj, neroda! Pretežko sedalo ga je potegnilo na smučke, da je zaoral v sneg. Zzzz ... zdrsi Rajko, da se mu iz ši- rokih 'Hlačnic nad golimi nogami v res- nici delajo baloni. Hoo ... Počep, po- konci, počep. Se enkrat! Dobro, Rajko. Odlično! »Menda niti niste vedeli, kakega smučarja imamo med seboj,« je spre- govoril učitelj. »Toda, Rajko, kake rdeče noge pa imaš?« se je obrnil k Rajku, da je ta zardel še v obraz. »Kaj menite, fantje, bi se Rajku podale smu- iarske hlače, kaj?« »Bi se, bi! Seveda.« »Pa mu jih nima kdo kupiti. Kaj če bi mu mi? Zbrali bi pri starših, znan- cih, tako tovariško, ves razred. Milan naj vodi akcijo.« Ko je čez nekaj dni obiskal šolo de- dek Mraz, je prinesel najboljšemu smu- čarju in učencu smučarsko opremo in lepe palice. Rajko je bil ginjen v svoji skromnosti, ves razred pa ponosen nanj. H. I. Križanka Tokrat smo za novoletne praznike pri- pravili ljubiteljem križank preseneče- nje — tako imenovano norveško kri- žanko. Mnogi prav gotovo ta način kri- žanke že poznajo. Križanka je v toliko bolj zanimiva, ker nima posebej pisa- nih vprašanj, ampak so le-ta vnešena že v križanki sami. Besedilo nad črto velja za vodoravne kvadrate, pod črto pa za navpične. Razen tega se mora re- šitev iskati tudi iz pomena samih slik. Križanka ni težka in vam želimo veliko uspeha pri reševanju ter mnogo sreče pri žrebanju. Za reešvalce, iki bodo križanko pra- vilno rešili in bodo izžrebani, smo na- menili naslednje denarne nagrade: 1. ena nagrada 3000 din, Z. dve nagradi po 2000 din. 3. tri nagrade po 1000 din, 4. pet nagrad po 500 din. Za nagrade pridejo v poštev vsi, če- so naši naročniki ali ne. Rešene kri- žanke pošljite na uredništvo lista s pri- pombo »Novoletna nagradna križanka« najkasneje do srede, 7. januarja. Izid žrebanja bomo objavili v petek, 9. ja- nuarja. Uredništvo TRGOVSKO PODJETJE „Podpiai" Celje sprejme v službo mlajšo trgovsko pomočnico. Nastop službe po do- govoru. Plača po tarifnem pravil- niku. Pismene ponudbe poslati upravnemu odboru iixxijetja. Na- vesti dosedanjo službo. Trgovsko podjetje nVesnaa Celje Zeli vsem delovnim ljudem in svojim cenjenim odjemalcem za- dovoljno in uspehov polno Novo leto! VELENSEK MIHAEL elektroinštalaterstvo Celje, Mariborska c. 8 Izvršujemo vsa inštalacijska in v stroko spadajoča dela ter popravila jakega in šibkega toka. Svojiia stronkam želimo srečno Novo leto