Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v letrtek, dne 6. junija 1940
,«v. 127 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Čekovni račun. Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 u inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
telefoni uredništva tu uprave: 4tW)l, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vaak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
'Oromngi
>i)rnrr
S--vP^fK")!)
J--P Lv"n
jBH.sbetJt V ____ (
i-lnrboroujjh
NORVVICH
I (fTX'ilf .
IVanmaiii
fZnolle

Cambridgi
>mersf<
(trnhefr.
Couda^
iottehoJm
iUjrtf(Xd>
oBocholt
ChpImCord

^4 CMr...
"Z/
.ONDON
S^SOUTHENO	~HŽI
-'-'--Margate
Žaatone^Cnn^^^
'—\ Davpr/— ~A/ Folkts^njLP^
/L t^l-.Vo^-CiUjus
Op . 1 V.,/\
-i^rti, J &DUISBJ
^^ChatJ CROVDON V*
Strti
[Vitrsen'
Tunbndo« VVell-K.
p i nr N Sv ilaes*)
Thouroul
'Termonde

Maastricht
VOmer'
Boulofcci
'rientifre'
roummN. §M Monjv
Bethune
T^rncifTin«
Charlercn Omani
Cannbr«
d/oert.
FfcCBfnj
LE.HAVRE
tOUEN
»JrOMViUB
IiC'ertrypm
ssons
•Thipnville
5aarbruj
rcims;
Verduru
metz
CMte/tu
Rontoije,
19/Mtov i
TliAIona .s Mame
Pred odločitvijo
Churchill je vedno veljal za velikega realista in se je kot tak pokazal tudi v svojem torkovem govoru pred parlamentom. Veličina naroda in njegovih voditeljev se kaže tudi v tem, da znujo tudi velikim nesrečam pogledati v obraz in tudi sredi najhujših udarcev ne i?-gube glave. Minilo je točno 25 dni, odkar so nemške divizije napadle Nizozemsko in Belgijo in že so Nemci gospodarji vse vzhodne obale Rokava od francoskega Abbevillea do vključno nizozemskih otokov. Tako ogromnega uspeha niso v svetovni vojni Nemci nikdar mogli doseči. Boulogne, Caluis in Dunkercpie so zavezniki v svetovni vojni ves čas obdržali trdno v svoji posesti.
Kot je pred 14 dnevi francoski ministrski predsednik Reynaud imel dovolj poguma, da je Francozom odkrito prikazal nevarnost položaja na bojišču brez olepšav, tako tudi angleški ministrski predsednik Churchill ni skušal veliko olepšavuti dejanskega stanja. Dejstvo ostane, da so sc zavezniške čete v Flandriji borile z levjo hrabrostjo, toda zavezniki se kljub temu zavedajo, da se vojaški položaj za nje od tedna do tedna slabša. V devetih mesecih vojne je Nemčija razbila Poljsko in zasedla njene najbogatejše pokrajine. Zasedla je Dansko in skoraj celo Norveško; zasedla je Nizozemsko, Belgijo, Luksemburško in naj-l>o!j industrijski predel severne Francije. V kratkem času so to vojaški uspehi, katerih gotovo tudi največji nemški optimisti niso pričakovali in se jih še tako hudi pesimisti na zavezniški strani niso nadejali. Ne glede na to, da so Nemci že sami imeli več vojnega materiala kot zavezniki, so v teh devetih mesecih dobili neizmerne količine orožja, streliva in drugih vojnih potrebščin, s katerimi so bile opremljene armade Poljske, Danske, Norveške, 1 lolandije, Belgije in še velikanski plen, ki ga je pustila na bojišču zavezniška vojska v Flandriji; že prej pa so zasegli tudi celotno in zelo moderno vojno opremo češke armade. Orožja Nemcem torej gotovo ne primanjkuje.
Pa tudi strateški položaj, ki so si ga Nemci 7. zadnjimi uspehi ustvarili, je za nje nad vse povoljen. Nemčija je popolnoma zavarovana za hrbtom, kjer jo krije Sovjetija; varna je na severu, kjer drži v rokah Dansko in Norveško ter Vse vhode v Baltsko morje; zavarovana je nn jugu, kjer jo ščiti Italijo, na zapadli pa stoje njene armade ob Kanalu in globoko v Franciji. O blokadi Nemčije seveda ni niti govora več. Njena industrija bi mogla priti v zadrego le glede železa, toda poslej ji bo švedsko železo v izobilici na razpolago. Nasprotno pa je sedaj Anglija v nevarnosti, da jo !x> Nemčija skušala blokirati s jiomočjo letalstva, s podmornicami in minami. Churchill v svojem govoru to možnost celo omenja. Vedeti je treba, da more Anglija od lastnega pridelka, kolikor ga dobi na otočju, živeti le 5 mesece v letu, vso drugo je treba uvoziti od drugod.
Drugi, še večji uspeh so Nemci dosegli s tem, da so razdvojili enotno obrambo zaveznikov in jih prisilili, ker imajo v posesti obalo Kanala, da se Anglija in Francija branita vsaka več ali manj na svojo pest in s svojimi lastnimi sredstvi, s čimer je nemški vojski dana velikanska prednost pred zavezniki. Pri tem je Anglija vsekakor na boljšem, ker je na atoku in ima ogromno industrijo, ki je v stanju hitro nadomeščati izgube vojnih potrebščin. Francoska industrija je mnogo šibkejša, povrhu pa je sedaj še oslabljena, ker so Nemci '.asedli najbolj industrijske pokrajine severne Francije.
Zavezniki so torej v zelo težavnem položaju in se tega tudi zavedajo. Njih napori v zadnjih tednih so skoraj nečloveški, toda v tako kratkem času ni mogoče zamujenega nadomestiti. Primanjkuje jim letal, tankov, lopov, torej vsega, kar danes v boju odloča. Anglija šele sedaj postopoma mobilizira večje kontingente, toda ali bo imela časa dovolj, da jih izve/ba? Churchill je v svojem govoru namignil, da bo »novi svete, to je Amerika morda morala priti reševat stari svet. Amerika predstavlja ogromno silo, ioda izvežbanc vojske ludi ona nima. Ko bi Amerika danes stopila v vojno, bi trajalo več mescccv, preden bi mogla prve čete poslati v Evropo. Toda Amerika na kaj takega še ne misli, ko pa je sredi volilne borbe! Njena pomoč se bo v glavnem omejila na dobavo vojnega materiala, kolikor ga bodo zavezniki — plačali.
Hitler je v svojem govoru včeraj napovedal. da sedaj pride odločilni udarec po zaveznikih. Zelo verjetno, bo ta udarec prvi namenjen Franciji. Vse je odvisno od tega, če l>odo Francozi nemški napad mogli prestreči, ne da bi se pod njim zrušili. Od tega je odvisna usoda Evrope. Treba je pričakovati, da bo nemški napad tuko strahoten, da so dosedanji lxiji bili le u vod v to odločilno borbo in da ne bo napadena le bojna črta, ampak cela Francija istočasno, številčno zavezniki gotovo ne morejo postaviti Nemcem cnako-številnc armade. Vendar pa Weygand. kateremu tudi nasprotnik nc odreka velikih vojaških sposobnosti, razpolaga šc vedno z več-mjl i jonsko armado, ki je dobro opremljena in se zna junaško biti. Vn . . ' ' ■ V l> 'V p b-' V U 'A r	r	"
V m r.-.V	IVf. « *
, -»• . v t
, t	... .4
Začeli so se boji v Franciji
Nova nemška ofenziva se je začela
Ob 4 zjutraj je začelo grmeti nemško težko topništvo, prve napade pa so izvedla letala in nato pehota - Napad se razvija na 200 km dolgi fronti
Mnc
O 1» BO M «0 M
London, 5. junija, t. Reuter: Danes popoldne so v London prispele novice, da se je zjutraj ob štirih začela nemška ofenziva proti francoskim postojankam v severni Franciji. Nemci so začeli najprej zjutraj s topovi obstreljevati francoske postojanke na 180 km dolgi fronti, ki gre od Aisne pa do Maginotove črte7 Od štirih zjutraj so stalno prihajale vesti z bojišča, da povsem izgleda, da so Nemci začeli z ofenzivo. Napad je vse dopoldanske ure pripravljalo težko nemško topništvo in nemško letalstvo.
Po do sedaj prispelih obvestilih so Nemci zbrali glavno silo za napad severno od Soissonsa in nad Chemin des Dames, to je vzhodno od Oise. Prav tako je pritisk zelo močan pri Amiensu, kjer imajo Nemci v rokah most čez Sommo, ki vodi čez reko na južno obalo reke.
Ob štirih zjutraj so Nemci tudi vrgli naprej vse svoje glavne sile, zbrane na odseku pri Chemin des Dames. Tam se bori tudi že nemška pe-
hota. Do opoldne še ni bilo poročil, da bi se bili kjerkoli na bojišču pojavili nemški tanki.
Angleške divizije, ki so ostale v Franciji, se že bore proli Nemcem ob dolnjem toku reke Somme. Prav tako so vstopila v borbo proti Nemcem angleška letala. V delovanje angleškega letalstva polagajo vsi največje upe.
Pariz, 5. junija, AA. Havas: Davi ob zori so Nemci začeli z napadi na fronti, ki je dolga nad 200 km. Glavna smer, kamor so naperjeni najmočnejši nemški napadi, je smer proti srednjemu toku reke Somme, t. j. na področju Amiensa, kjer so Nemci obdržali utrdbe na južni obali reke in vzhodno od Oise, t. j. na prekopu Ailette. Ob štirih zjutraj se je začelo silovito topniško streljanje, medtem ko so številna letala začela napadati francosko bojno črto. Takoj zatem so nastopile trume pehote V vojaških krogih pripominjajo, da do 10 niso nikjer opazili, da bi se pojavili tanki. Boji se nadaljujejo. Drugih nodrobnosti o njih do zdaj še ni.
Glavni stan vodje rajha, 5. junija. AA. DNB: Vodja rajha in vrhovni poveljnik obrambne sile je objavil tole dnevno povelje:
Vojaki zapadnega bojišča! Dunkerque je padel. Ujetih je bilo 40.000 francoskih in angleških vojakov kot ostanek nekdanjih velikih armad. Zaplenjena je bila nepregledna količina materiala. S tem je bila končana največja bitka v zgodovini sveta. Moje zaupanje v vas je bilo brezmejno. Niste me razočarali. Z vašim junaštvom, ki mu ni primera, z vašo močjo, ki je prenašala največje težave, napore in muke, je bil uresničen najsmelejši načrt v zgodovini vojne. Vojaki! V nekoliko tednih ste v težkih borbah proti pogosto izredno junaškemu sovražniku prisilili dve državi h kapitulaciji in uničili najboljše francoske divizije, pobili angleški ekspedicijski zbor ter en njegov del ujeli, druge pa pregnali s kontinenta. Vse enole vojske na kopnem in' v zraku so tekmovale druga z drugo v najplemenitejši tekmi za koristi naroda in velike nemške države. Junaški možje naše vojne mornarice so se udeležili teh podvigov. Vojaki, mnogi od vas so zapečatili svojo zvestobo z življenjem, drugi pa so bili ranjeni. Srca našega naroda bijejo v globoki hvaležnosti do njih, kakor tudi do vas. Toda plutokratski oblastneži Anglije in Francije, ki so se zakleli, da bodo z vsemi sredstvi preprečili procvit novega in boljšega svela, želijo, da se vojna nadaljuje. Njihova želja naj se izpolni. Vojaki! Z današnjim dnem bo ponovno oživelo za-padno bojišče. K vam prihajajo brezštevilne divi-
zije, ki bodo prvič videle in pobile sovražnika. Borbo za svobodo našega naroda, za biti ali ne biti za sedaj in za vse večne čase, se bo s tem nadaljevala do uničenja onih sovražnih oblastnežev v Londonu in Parizu, ki še sedaj mislijo, da lahko v vojni najdejo najboljše sredstvo za izvedbo svojih načrtov, naperjenih proti tolikim narodom. Zgodovinski nauk, ki ga bodo dobili, bo nasa zmaga. Vsa Nemčija je v duhu ponovno z vami.
Hitlerjev proglas nemškemu narodu
Glavni stan vodje rajha, 5. junija. AA. DNB: Vodja rajha in državni kancler je objavil sledeči proglas nemškemu narodu:
Nemškemu narodu! Naši vojaki so zmagoslavno končali največjo bilko vseh časov. V samo nekoliko tednih je čez 1,200.000 nasprotnikov padlo v naše ujetništvo. Nizozemska iu Belgija sta kapitulirali. Angleški ekspedicijski zbor je večinoma uničen, ostanek pa je ujet ali pognan s kontinenta. Tri francoske armade so nehale obstojati. S tem je končno odstranjena nevarnost sovražnega napada na Porurje. Nemški narod! Ta v zgodovini najslavnejši podvig so krvavo izvojevali vojaki, ki so izpostavljali nevarnosti svoje življenje in svoje zdravje v naporih, ki jim ni enakih. Zaradi tega odre;ani da se začenši od danes osem dni razobesijo zastave v vsej Nemčiji. Naj bo to izraz
počastitve naših vojakov. Odrejam dalje, da tri dni zvonijo zvonovi v državi. Naj bi se njihovo donenje pridružilo molitvam, s katerimi bo nemški narod odslej spremljal svoje sinove, kajli davi so nemške divizije in letalske eskadrile šle ponovno na pot. da nadaljujejp pot za svobodo in bodočnost našega naroda.
Cilj nemške ofenzive je Pariz
Pariz, 5. junija, t. llavas: Po vesteh, ki so krožile v večernih urah, se nemška ofenziva razvija na bojišču, ki gre od morja do črte Laon-Rethel. Nemško letalstvo je zelo delavno.
Strokovnjaki izjavljajo, da si je nova nemška ofenziva izbrala za cilj Pariz.
Pariz, 5. junija. AA. Havas: Uradno poročilo od 5. junija zjutraj se glasi. Vsa poročila, ki so prispela z bojišča v prvih jutranjih urah, pravijo, da se je začela nova bitka. Sovražnik se na vso moč trudi, da bi prodrl ined morjem in cesto, ki veže Laon in Soissons.
Ob Sommi napada 40 nemških divizij, med temi 5 motoriziranih divizij
Pariz, 5. junija, t. Reuter: Po zadnjih poročilih z bojišča ob Sommi, so tanki že vstopili v borbo. Po tukajšnjih računih so vrgli Nemci v ofenzivo 40 navadnih in 5 motoriziranih divizij. Ob izbruhu ofenzive na zahodu dne 10. maja so Nemci po zavezniških računih vrgli v borbo 10 motoriziranih divizij.
Težišče sedanje ofenzive, ki ima za cilj Pariz, je v tem, koliko tankov in oklopnih oddelkov ima še Nemčija po bojih v Flandriji in v severni Franciji.
Po angleških cenitvah je nemško poveljstvo imelo v bojih v Flandriji 15 divizij, med temi 5 motoriziranih divizij. Vse te divizije so največ trpele in imele tudi zelo velike izgube. Od teh 15 divizij so Nemci izgubili najbrž vsaj polovico v bojih v Flandriji. Oprema in organizacija teh divizij je bila izredno dobra in nemška«, računati pa je s tem, da mora Nemčija imeti še veliko rezervo tankov.
Toda nemški tanki se ne morejo boriti dolgo, sedaj bodo pa mogli ostati v borbi še manj časa, ker so vse prometne zveze v severni Franciji razdejane. Z bojišča v Flandriji je na nova bojišča treba prevoziti najmanj 250 milj.
Nemška pehota pa je na bojiščih v Belgiji in v Franciji pustila pol milijona mrtvih. Nemška pehota je tam napadala v tako imenovanih valovih« in so bile pri tem izgube napadalca zelo velike. Najbrž je bila to najboljša nemška pehota.
Popis ozemifa, kjer se razvija ofenziva
Pariz, 5. junija. AA. Havas: Začelo se je novo obdobje bojev na zahodu. Naslednji dan po izpraznitvi Dunkerquea so Nemci začeli z novimi napadi na bojni črti, dolgi 200 km, od ustja reke Soinine do kraja, kjer priteka v Aisno voda iz prekopa, ki veže Oiso in Aisno. Napadi so najpogostejši ob srednjem toku Aisne, t. j. na področju Amiensa in vzhodno od reke Oise v štiri-kotniku, ki ga tvorijo mesta Lafere, Laon, Chauny, Coucy le Chateau.
Po poročilih, ki so do zdaj prispela s področja, na katerem divjajo boji, z nemške strani v glavnem napada pehota, ki jo podpira topništvo. Gre torej za klasične napade, kakršni so bili izvršeni leta 1918. Edino novo bojno sredstvo, ki ga uporabljajo, so letala, ki izvajajo napade in se strmo spuščajo nad francoske čete. V vojnih krogih pa smatrajo, da bo v kratkem prišlo do uporabe oklopnih oddelkov v trumah.
Opaža se tudi, da nemško letalstvo vsaj do zdaj še ni bombardiralo v večjem obsegu nadaljnega zaledja, kakor je lo do zdaj še vedno storilo v prvih urah ofenzive tako na Poljskem in Norveškem, kakor tudi na zahodnem bojišču po 10. maju.
V pričakovanju podrobnejših obvestil o razvoju operacij je možno dati nekatere poedinosti o področju, na katerem so prve bojne črte francoske vojske in v katerih se bodo odigrali prvi strahotni udarci. To je predvsem tok reke Somme od ustja te velike reke pa do Aisne. Voda predstavlja na tem odseku bojišča pomembno oviro. Dolina reke je sama precej ozka, toda močvirnata, medtem ko je struga Somme podvojena od Abbevilla z globokim premočrtnim prekopom, ki gre proti peščenemu izlivu te reke. Kakor je znano, so pred tednom dni Francozi ob priliki neke srečno izvedene operacije francoskih četv, prekoračili to reko ter popolnoma nadzorujejo ustje južno od Abbevilla. Južni del doline ob dolnji Sommi je poraščen z manjšimi gozdovi, ki olajšujejo obrambo proti tankom. Za Somnio tvorijo mnogoštevilne nor-mandijske reke močne vzporedne osi nemškega napada. Prva teh normandijskih rek jc Bresle, ki je
(Nadaljevanj na 2. strani)
Zemuiiska vremenska napoved. Prevladovalo bo po vsej državi oblačno vreme. Ponekod nalivi. Jasno bo le Iu pa tam na zahodni polovici države. Toplina se ne bo dosti spremenila.
(Nadaljevanje s 1. strani)
na svoji južni obali poraščena z gozdovi, ki predstavljajo pomembno skrivališče pred letalskimi napadi.
Na področju Amiensa je položaj za nemško vojsko enostaven. Tu Nemci razpolagajo z malo utrdbo na južnem bregu reke Somme ob mostu. V tem pogledu ni bilo nikdar jasnih poročil. Znano je samo toliko, da Francozi nadzorujejo most, ki služi za promet z vozovi in za železnico. Na vsem srednjem in gornjem toku reke Somme vse do prekopa so francoske čete ves čas, dokler je tra-
jalo vkrcavanje v Dunkerqueu, zboljševale svoje postojanke, predvsem pri Verennu in Hamu, potem ko so zavzele mostove in organizirale teren večkrat po težkih bojih z lahkimi nemškimi oddelki, ki so jih nemški poveljniki poslali po prodoru čez reko Meuso naprej, in sicer v začetku operacij. Očividno je, da so v tej pokrajini med Soinrno in Oiso kot vodne proge samo prekopi, ki vežejo področje Seine in Oise s severnim vodnim omrežjem. Sam tok Oise je le na enem kraju na bojni črti. Vzhodno od Oise, kjer so Nemci tlo zdaj, kakor to pravi današnje poročilo, izvedli glavni pritisk, napadajo nemške čete v smeri oroti reki Letet.
Angleška poročila:
Anglija ima danes vež letal ko 10. maja, ko se je začela nemška ofenziva
Londno, 5. junija, t. Reuter. Dane« 60 izjavljali angleški vladni krogi, da je stanje angleškega letalstva nad vse zadovoljivo. Danes ima Anglija več letal kot pa jih je imeja dne 10. maja, ko so Nemci začeli s svojo ofenzivo proti Belgiji in Nizozemski. Naraščanje števila angleškega letalstva pa doka-zuje:	-
1.	da je dovažanje ameriških letal v Anglijo ie zelo dobro organizirano;
2.	angleška letalska proizvodnja je v zadnjih dneh siino narastla;
3.	dosedanje angleške letalske izgube niso bile velike, ugotovljeno pa je tudi, da 6o bile nemške letalske izgube štirikrat večje od angleških.
Ameriški list o nemških letalskih izgubah
Newyork, 5. junija, t. Reuter. Pariški dopisnik lista kChicago Daily Nevvs« poroča svojemu listu, da 60 Nemci med ofenzivo v Flandriji izgubili 2500 letal, 2500 nemških letal pa je bilo zelo poškodovanih.
Delovanje angleških bombnikov
London, 5. junija. AA. Havas. Letalsko ministrstvo sporoča, da je letalstvo izvršilo v minuli noči napade na nemške čete, ki so 6e z južne strani umikale proti Dunkerquu. V Nemčiji so bili izvrstni napadi na rafinerije, na cisternske vagone, na skladišča življenjskih potrebščin in na arzenale v Porurju, v dolini Rena ter v okolici Frankfurta. Bombardirana so bila tudi sovražna letališča v severni zapadni Nemčiji ter na Nizozemskem. Eno angleško letalo pogrešajo. Ves včerajšnji dan so letala obalske obrambe vršila patrolno in ogledniško službo, da bi na ta način nudila pomoč kombiniranim operacijam ob francoski obali. Vsa ta letala so se vrnila v 6voja oporišča. Srednji bembniki so napadli sovražne prometne zveze v južni Belgiji, ter zbili dve sovražni letali. Dve naši letali se nista vrnili v svoji oporišči.
London, 5. junija. AA. Havas. Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so v noči med ponedeljkom in torkom močne formacije težkih bombnikov napadle skladišča petroleja ter vagonske cisterne v zapadni Nemčiji,, kakor tudi druge vojne objekte. Moglo se je ugotoviti, da so eksplozivne bombe velikega kalibra ter številne zažigaleie bombe direktno zadele cilj, tako da je nastalo več požarov in močnih eksplozij. Izvršeni so bili tudi napadi na industrijske objekte in prometne zveze. Požari so omogočili letalcem lažje zadeti cilje. Neki angleški le-ulec |C opazil veliko število petro.eekih rezervoarjev, ki še niso bili zažgani, ter jih je z uspehom bimbardiral in zažgal Na raznih kiajill to padle bombe diiektno na skladišča. V Manheimu je bilo izvršenih več napadov na tovarne orožja. Vrženih je bilo okoli 100 zažigalnih bomb. Nastali so številni požari. Plameni 60 švigali visoko v nebo.
Angleški pregled o bojih v Flandriji
London, 5. junija. AA. Reuter. V pregledu vojaških operacij v Flandriji, ki 60 ga Nemci snoči objavili, etoji, da znaša štev. ujetih zav. vojakov, pri čemer je treba razumeti tudi holandsko in belgijsko vojsko, ki sta se vdali nad 1,200X00, neračunajoč pri tem padle in ranjene, katerih števila še dozdaj še ni bilo mogoče oceniti. Nemci trdijo, da so ujeli in uničili vojsko 75 do 80 divizij. Skupne izgube zavezniških letal od 10. maja do 3. junija so ocenjene na 3500 sestreljenih ali uničenih aparatov. Po nemški oceni znašajo izgube britanske mornarice pet potopljenih križark, ena pomožna križarka, 13 ko,ntratorpedovk, pet podmornic, 10 drugih vojnih ladij, 67 trgovskih in prevoznih ladij, katerim so dodali v domnevi, da 60 resno poškodovane ali delno uničene, še 10 križark, 24 kootratorpedovk, tri tor-pedovke, 22 drugih vojnih ladij, lu trgovskih in prevoznih ladij.
Londonski pristojni krogi poudarjajo, da znašajo britanske izgube v celo kakor je bilo že prej sporočeno okoli 30.000 mož. Glede britanskih pomorskih izgub poudarjajo, da je bil popoln pregled teh izgub podan v britanskem uradnem poročilu, ki je bilo objavljeno v ponedeljek zvečer in ki pravi, da je bilo od 22 ladij, kolikor se jih je udeleževalo operacij pri Narviku, izgubljenih šest kontratorpe-dovk in 22 drugih ladij. Pripominjajo, da britanska admiraliteta običajno objavi vse svoje izgube takoj, čim je obvestila družine padlih ali ranjenih mornarjev.
Uradna lista izgub britanekega letalstva od 10. maja dalje navaja 302 letali. To je skupno število letal, ki 6e niso vrnila in katerih izgube 60 bile od časa do ča6a objavljene v uradnih poročilih letalskega ministrstva. Čeprav Nemci v svoji trditvi, da so zbili na tla 1841 sovražnih letal, razumejo vsa zavezniška letala, ki 60 se udeležila operacij, 6e more predpostaviti, da je britansko letalstvo imelo večje izgube kot pa ostale zavezniške letalske sile, ker je uporabila največje število aparatov.
Kanada dobi vojno mornar eo z dve sto vojnimi ladjami
London, 5. junija, T. Havas. Angleški pristojni krogi izjavljajo, da #o izjave predsednika kanadske vlade o tem, da se bo kanadska vojna mornarica preuredila, zelo važne. Predvsem bodo sedaj popolnoma obnovili in nanovo organizirali kanadsko vojno mornarico. Po teh načrtih bo Kanada dobila vojno brodovje, ki bo štelo 200 enot in poveljeval mu bo podadniiral Fnelles. V Kanadi sla bila v zadnjem času zgrajena že najmodernejša rušilca »Assimibolne« in ilannover«. Prav tako je bila kanadska mornarica pomnožena z iskalci min in ladjami, ki so zgrajene za borbo proti podmornicam. Vse kanadske vojne ladje, ki so sedaj v službi v angleški vojni mornarici, so bile nadomeščene in se zato kanadska vojna mornarica naglo razvija naprei
Ottavva, 5. jun. AA. Havas. Predsednik vlade Mackenzie King je izjavil v poslanski zbornici, da je hitro prodiranje nemške vojske zbudilo sicer vznemirjenje, da pa je kombinirana delavnost kopne vojske, mornarice in letalstva z zavezniške strani prinesla več vere v končno zmago.
()ttawa, 5. junija. AA. Ilavas. Ministrski predsednik Mackenzie King je na kratko razložil v poslanski zbornici sklepe, ki so bili izdani z namenom, da se da čim večja podpora zaveznikom v njihovi sedanji stiski. Številna letala so bila že poslana v Evropo, dočim bo druga lovska eska-drila v kratkem tudi odrinila tja. Hitro urijo tudi letalce. Kanadske čete so zamenjale britanske oddelke na Antilih. Kanadski rušilci služijo zdaj v britanskem brodovju.
Seja angleškega kraljevskega sveta
London, 5. junija. AA. Havas. Snoči se je v Buckinghamski palači vršila seja privatnega kraljevega sveta, ki so ji prisostvovali Chamberlain, lord Laken, lord I.loyd, lord Craigavon in John Rib. Razpravljali so o tekočih vprašanjih.
Ameriški tisk:
Kaj bi zmogli zavezniki če bi imeli potrebna letala
Ncwyork, 5. junija. AA. (Reuter.) »Ne\vyork Times« piše: Churchillov govor je bij prav tako pogumen, kakor zadržanje britanskih čet v Dun-kerqueu in okolici. Njegove besede ne bodo zaman niti za britanski narod, niti za njegove sovražnike, kakor tudi ne za one v Novem svetu, ki vedo, da zavezniki vodijo boj enako za svojo in za njihovo stvar. Treba je bilo imeti moralnega junaštva, da se pove tisto, kar je povedal Churchill. V tem težkem trenutku je Churchill smatral za dobro povedati resnico, ker pozna svoj britanski narod ter ve, da bo narod odgovoril z vsemi svojimi močmi, ko bo videl, da je njegova stvar v smrtni nevarnosti.
»Nevvyork Herald Tribune« piše; Besede, s katerimi je Churchill končal svoj govor, bodo zapisane med najlepšimi besedami v analih zgodovine Velike Britanije. Ameriški narod upa, da se Nemčiji ne bo posrečile premagati Francije in da
ne bo nikdar prispela do obale Anglije. Toda, če bi prišlo najhuje, kdo bi mogel dvomiti v voljo in hrabrost Novega sveta v nadaljnjem boju, ki bi se razvil.
List končno tudi pravi, da »epska zmaga« kr. letalskih sil nad nemškimi silami o bojih pri Dunkerqueu kaže, kakšne uspehe bi zavezniki dosegli, če bi nabavili potrebna letala.
Nevv.vork, 5. junija. AA. (Havas.) Gallupova ustanova za ugotavljanje javnega mnenja sporoča, da se je o priliki zadnje ankete 57% ljudi izrazilo za to, da Roosevelt kandidira še tretjič. Pred nemškim vdorom v Holandijo se je za tretjo kandidaturo Roosevelta izrazilo 47% ljudi. Ravnatelj te ustanove je pripomnil, da je to prvič, odkar je Roosevelt ni oblasti, da se je javnost v večini izrazila za novo predsedniško dobo Roosevelta.
Aretacije v Angliji
London, 5. junija. AA. Havas. V zadnjih 24 urah so v Angliji izvedli veliko šlevilo aretacij. Samo v Manchestru so prijeli 40 do 50 sumljivih ljudi.
Zakaj se je vdal kralj Leopold lil.
Amsterdam, 5. junija. AA. DNB: List »Dagblad van Norbrabant« objavlja poslanico malinskega nadškofa kardinala Reya, ki odobrava zadržanje belgijskega kralja in brani njegovo postopanje. Kardinal pravi v poslanici, da je položaj belgijske vojske bil 28. maja brezupen, da zavezniki niso mogli nuditi nobene pomoči in da je kraljev sklep bil sprejet v soglasju z belgijskim generalnim štabom. Po mnenju merodajnih belgijskih krogov je sklep kralja Leopolda ustaven. Kralj ni bil v položaju izvedeti predhodno mnenja vlade, ker so zadnji štirje ministri zapustili Belgijo 25. maja. Neresnična je trditev, da zavezniki niso bili obveščeni o stanju belgijske vojske. Na kraju pravi poslanica, da je bilo zadržanje belgijskega kralja častno.
Milan, 5. junija. A A. Štefani: »Popolo dTtalia« se dotika izjave, ki jo je dal znani belgijski kuji-
Franeoska vojna poročila:
Nemška letala
nad srednjo Francijo
oiti
Pariz, 5. junija, t. Ilavas. Danes popoldne so letalski alarmi v Toursu in v Bourgesu. V Toursu je alarm trajal od 14.55 do 15.05, v Bourgesu pa od 13.20 do 15.05. Nemški bombniki so bombardirali razna poslopja. Protiletalsko topništvo in lovska letala so takoj začela poditi nemške bombnike.
Pariz, 5. junija. AA. Havas. Vkrcevanje z*-vezniških čet v Dunkerquu se je včeraj nadaljevalo. Zadnje dni je bil položaj na tem odseku resen, ter se je smatralo, da zavezniki ne bodo mogli vkrcali več kot 100.000 vojakov. Toda zaveznikom se je posrečilo vkrcati 335.000 vojakov ter jih odpeljali na svoje ozemlje. S tem so si ohranili to armado, preizkušeno po težkih borbah, za noye
naloge.	... . ,
Pariz, 5. junija. AA. Havas. Ministrstvo za
informacije sporoča, da so netočne vesti nemškega uradnega sporočila, da bi bili Nemci v toku bombardiranji Pariza zbili 104 francoska letala, v hangarjih pa uničili poleg tega še 400 francoskih letal. To so izmišljene vesli. Francozi so izgubili sedem letal, zbili pa so 25 nemških. Med ujetinn nemškimi letalci, ki so leteli nad Parizom, se nahaja tudi polkovnik, ki je poveljeval eskadrili. V hangarjih je bilo uničenih 14 francoskih letal, večinoma turističnih.
Pariz. 5. junija. AA. Havas. »Ordre« pise, da je bila pod ognjem nemških strojnic včeraj končana epopeja Dunkerquaa. Zadnji branilci so se vkrcali. Že so mislili, da bodo precej močne zaščitne čete žrtvovali, toda to ni bilo potrebno. Admiralu Abrialu, duši junaške obrambe utrjene cone ki je poveljeval borbi do zadnjega trenutka šc je posrečilo zaščititi zavezniško vkrcavante.
Rešenih je bilo 335.000 mož, to je precej več kot je bilo sploh mogoče računati. Za dosego tega uspeha je bilo treba premagati nepopisne težave na kopnem, v zraku in na morju. Ta kombinirana borba je mnogo prispevala k uspešnemu koncu operacij.
Pariz, 5. juni ja. A A. Havas. Snoči od 22 do 22.45 je trajal alarm v severozapadnih krajih, Francije. Ne poročajo o nobenem bombardiranju.
Duf? Cooper je bil v Parizu
Pariz, 5. junija. AA. Havas. Ministrstvo za informacije sporoča, da sta imela 3. in 4. junija v Parizu angleški minister za informacije Duff Cooper ter francoski minister za informacije Frossard sestanke. Na teh sestankih je bilo sklenjeno, da se ustanovi medzavezniški organ, ki bo imel nalogo, izdajati vsak dan skupno navodilo glede informacij. Glede radio službe ie bilo sklenjeno, da bodo emisije za inozemstvo enake.
Proglas pariškega poveljnika
Pariz, 5. junija. AA. Havas. Vojni guverner Pariza je poslal pariškemu prebivalstvu tale proglas:
Prebivalci pariške pokrajinel Izrazam vam tople čestitke k odličnemu zadržanju, ki ste ga jKikazali za časa in po bombadiranju dne 3. junija. Ta prva preizkušnja, ki ste io moško prestali, je v mojih očeh viden znak vaše skrajne odločnosti, ki jo noben nov napad sovražnika ne bo omajal. Spomnite se dragi prijatelji, da gleda v sedanjem času ves svet na vas. Živel Pariz! Živela Francija 1
Švicarska in nemška letala se bore nad Francijo
Berlin, 5. junija, t. DNB poroča, da so bili inozemski časnikarji v Berlinu danes obveščeni, da je prišlo do letalskih borb med nemškimi in švicarskimi letali nad francoskim ozemljem. Švicarska letala so napadla nemška letala nad Francijo. Švicarska letala so prisilila neko nemško letalo, da je moralo pristati v Franciji, prav tako pa je moralo pristati tudi štiri švicarskih letal. Do sedaj je bilo ugotovljeno, da sta vsaj dve letali bili že nad francoskim ozemljem, ko se je začela borba. Nemška vlada je že podvzela diplomatske korake pri švicarski vladi v Bernu.
Bern, 5. junija. AA. Ilavas: O borbah, ki so se v zadnjih dneh vodile nad švicarskim ozemljem, sporoča švicarski generalni štab te-le podrobnosti:	,
Kot je bilo že sporočeno, so bila v noci med soboto in nedeljo zbita nad švicarskim ozemljem tri nemška letala v teku borbe, ki se je vodila v zraku. Po izvedeni preiskavi se lahko dajo tale naknadna obvestila: Štiri osebe, ki so se nahajale v letalu, zbitem med 16 in 17 uro v Bernski juri, so našle smrt. Zbito letalo je pripadalo nemški eskadrili, ki je letela nad Švico v smeri proti Franciji. Uro pozneje je letela skupina patrulj, od katerih je imela vsaka po tri letala, nad Juro med Telmono in Porantrijem. Švicarsko lovsko letalo, ki je napadlo ob tej priliki neko nemško letalo, je bilo od nemških letal zadeto v obe krili. Švicarsko letalo je streljalo nato na nemško letalo, ki je bilo zadeto ter je padlo na drugi strani švicarske meje. V nedeljo je bilo zbito neko nemško letalo pri Iverdonu. To letalo je priletelo nad švicarsko ozemlje, ter je nanj začelo streljati protiletalsko topništvo. Letalo je bilo zadeto ter ga je neko švicarsko lovsko letalo prisililo k pristanku. Od petih članov posadke je bil en član nezavesten, ko se je letalo spustilo na zemljo, ter je umrl v teku noči. Dva člana posadke nista bila ranjena ter sta bila internirana. V Neuchalelu so bile izkazane vojaške časti nemškim letalcem, padlim v teh
borbah. Svečanosti je prisostvoval tudi nemški poslanik ter višji švicarski častniki. V imenu švicarskega letalstva je bil položen venec na krste nemških letalcev. Švicarska vojska pa je izkazala zadnjo čast. Trupla nemških vojakov so bila poslana pod vojnim spremstvom na švicarsko mejo.
Bern, 5. junija. AA. Reuter: Na področju Kon-stance je bilo nocoj dano znamenje za pripravljenost. Tuja letala so letela nad švicarskim ozemljem ter vrgla šest bomb. Bombe so padle na Kreutzlingen in Tegervvillen v okolici Konstance. Žrtev ni bilo, poškodovana pa je neka cesta in nekaj hiš. Uvedena je proisk^a, da se ugotovi, čigava so bila ta letala.
ževnik Maeterlink, ki se sedaj nahaja na Portugalskem. Maeterlink je obsodil gesto belgijskega kralja in dejal med drugim, da edino belgijska vlada lahko reši Belgijo. List obsoja to izjavo in pravi, da belgijski književnik greši, če želi usodo Belgije vezati z usodo zapadnih demokracij, ki preživljata sedaj svojo agonijo.
Rim, 5. junija. AA. DNB: Posebni dopisnik IHa »Lavoro Fascisto« iz Bruslja poroča, da je v nedeljo kralj Leopold III. v imenu vrhovnega poveljstva belgijske vojske izročil spomenico diplomatskim zastopnikom tujih držav v belgijski prestolnici, namreč poslanikom Italije, Zedinjenih ameriških držav in papeževemu nunciju. Ta spomenica — pravi dopisnik omenjenega lista — s hladno natančnostjo obtožuje Francijo in Anglijo. To je obtožnica, polna ironije. Opisuje n. pr., da francosko in angleško poveljstvo nista mogla zavzeti tega ali onega utrjenega položaja, ker k tem postojankam ni bilo možno priti zaradi višje sile, t. j. zaradi nemške zmage. V spomenici stoji, da je kralj zaradi padca Cambraija obvestil London 18. maja o nevarnem položaju. Dalje navaja naslednja dejstva:
22.	maja so bile zavezniške sile razcepljen^ in je bila belgijskim čelani dana naloga, da jih zaščitijo.
23.	maja je bil angleški protinapad pri Arrasu brezuspešen, 25. maja je bila poslana v London odločna izjava, 26. maja nagel umik angleških in francoskih čet, 27. maja je bila prebita bojna črta na petih mestih in ta dan ni bilo mogoče priti do generala Gorta, niti do generala Blancharda, ki sta se bila umaknila na druge postojanke. Končno list pripominja, da so bili Angleži in Francozi obveščeni o položaju, ki je postajal čedalje slabši.
Achim von Arnim padel
Nemški listi poročajo, da je na zapadni fronti dne 24. maja na čelu_ svojega polka padel podpolkovnik Achim v. Arnim, ki je bil rektor tehnične visoke šole v Berlinu.
Ameriška letala
Nevvyork, 5 junija. Zadnje dni je bilo v Francijo poslanih večje število bombnikov. V soboto je odšel transport s 100 bombniki, od katerih je vsak vreden 325.000 dolarjev, to je nad 16 milijonov dina-jev. Nadaljniih 200 bombnikov bo odposlanih te dn'.
Poljska vlada se ie preselila v Pariz
Pariz, 5. junija. AA. Ilavas: Poljska vlada je imela v Parizu sejo. Ker je predsednik jx>lj-ske vlade general Sikorski istočasno tudi |>o-veljnik poljskih čet in bo kot tak |iogosto odhajal na bojišče, se seje poljske vlade odslej ne bodo vršile več v Angersu, temveč v Parizu
Nemško po;asnilo o bombardiran: u Pariza
Berlin, 5. junija. A A. DNB. Uspešen napad nemškega letalstva na vojne objekte v Parizu ter izven prestolnice je dal, kakor se je to že predvidelo, povod za širjenje vesti o grozodejstvih. Nemški merodajni krogi tolmačijo to tako, da te vesti prihajajo iz Londona. Medtem ko je francoski predsednik vlade priznal, da je namen nemških letalcev bil uničiti vojne objekte, je London trdil, da so bombe padle na samo mesto Pariz in da so ob tej priliki bile ubite tudi številne osebe. Ta trditev ne odgovarja, kakor se z nemške strani ponovno izrečno naglaša. stvarnim dejstvom. Parižani so iz radovednosti gledali nemška letala namesto, da bi se podali v zaklonišča in da ne bi bili zadeti od lastnega protiletalskega topništva. ter kosov protiletalskih granat. S francoske strani so j>osredno priznali, da je po takoj izvršenem bombardiranju ljudstvo bilo opozorjeno, naj ne ostaja na ulici ali ob oknih, ker bi jih lahko ubile lastne protiletalske granate.
Nizozemska se obnavlja
Amsterdam, 5. junija. AA. DNU. Nizozemski listi prinašajo poročilo o izsuševalnih delih v krajih, kjer je bila izvršena poplava. Ta dela so bila končana teden prej, kot je bilo predvideno. Poplavljena zemljišča so zopet na razpolago nizozemskemu kmetijstvu. »Hetfolk« izve, da je centrala za izsuševanje Zuidrskega jezera sporočila, da se bodo izsuševalna dela nadaljevala. »Standard« pravi, da znaša škoda, ki so jo nizozemski vojaki povzročili s tem. da so razstrelili mostove, 15 do 20 milijonov nizozemskih goldinarjev.
Prebivalstvo zapušča Gibraltar
Casablanca, 5. jun. AA. Ilavas: Na stotine ljudi, ki so se izselili iz Gibraltarja, je prispelo danes v Meknes in Fes, Po večini so to ženske in otroci Med njimi pa je tudi predsednik občine Gibraltarja Koterel. V Fesu je izseljence sprejel angleški konzul kakor tudi zastopniki civilnih oblasti. Povsod so jim priredili prisrčen sprejem.
Novi vojni krediti v Švici
Bern, 5. junija. A A. Štefani. Zvezni svet je zahteval od švicarskega parlamenta otvoritev kredita za oborožitev v znesku 49,223.000 švicarskih frankov.
USA kupuje letališča v Južni Ameriki
Washington, 5 junija AA. Reuter. Tajnik senatnega odbora za pomorske zadeve je izjavil včeraj v senatu, da se Združene države pogajajo z državami Južne Amerike glede nakupa gotovih letalskih oporišč.
Washington, 5. junija. AA. Reuter. Roosevelt je sprejel ostavko, ki jo je dal na svoj položaj mornariški minister Charled Edison. Edison je dal ostavko zato, ker bo kandidiral za guvernerja New Ycrseya.
Grški parnik potopljen
Madrid, 5. jun. AA. Reuter; 200 km zahodno od rta Finstere je neka neznana podmornica potopila grško ladjo >Jona« Neka š|>anska ladja je rešila 26 članov ladje ter jih prepeljala v Vigo
Vehoviie besede Pija XII.
»Tudi v vojnem času je treba spoštovati osnovne zakone človečnosti«
Dne 3. t. m., ko se Cerkev spominja papeža sv. Evgenija, ki je krstni patron sedanjemu poglavarju katoliške Cerkve, so se zbrali kardinali v zasebni knjižnici papeža Pija XII., da mu iz ust najstarejšega člana svetega kolegija, kardinala Pignatellija di Belmonte čestitajo k godu. Pri tej priliki je imel papež govor, ki ga zaradi njegove važnosti in aktualnosti zaznamuje ves svetovni tisk.
Pij XII. je, če njegov govor povzamemo v kratkih potezah, najprej globoko obžaloval, da njegova prizadevanja za mir niso imela uspeha, ker so vladarji narodov rajši kakor da bi izbrali pot mirne ureditve svetovnih vprašanj na podlagi pravičnega, častnega in njihovi veliki odgovornosti pred Bogom in ljudmi ustrezajočega sporazuma izbrali silo. Tako se je Evropa, ki jo je določila božja Previdnost za zibelko krščanske omike, postala pozorišče ubijanja, strahotnega uničevanja in neizmernega nravstvenega propada ter največje gospodarske stiske in zmede na verskem, socialnem in idealnem območju, ki zdaj sega tudi preko Oceana in grozi, da uniči vso duhovno in nravstveno dedščino narodov. Spričo tega nara-
Značilna podobnost
Neko notranje sorodstvo med gotovimi sodobnimi totalitarizmi, ki pojasnjuje gotove, navadnemu človeku nerazjasnljive pojave našega časa, nam rerodevajo med drugim tudi sledeče zanesljive informacije angleškega katoliškega bulletina »English Catholic Ncvvslet-ter« od 11. maja 1940:
Več cerkva, ki so jih Sovjeti po zasedbi Poljske zaprli, so sedaj na zahtevo prebivalstva zopet odprli, toda le pod pogojem, da se za bogoslužje odslej plačujejo neverjetno visoke takse. Tako n. pr. je moralo cerkveno predstojništvo cerkve sv. Marije Magdalene v Lvov plačati 12.000 rublje v na mesec, druge manjše farne cerkve in podružnice pa morajo plačati po tisoč rubljev. Za električno luč morajo cerkve plačevati enajstkrat tolikšno vsoto na uro, kakor zasebne stranke. Za svoje stanovanje mora plačati duhovnik 11 rubljev na mesec, dočim plačuje delavec 60 kopejk. Redovnice morajo opravljati karitativno delo, ne' smejo pa nositi redovne obleke. Kdor ne pošilja otroka v državno brezversko šolo, ampak ga poučuje doma ali v kakšni zasebni šoli, mora plačati 100 rubljev mesečno šolske takse, sicer pa je večina zasebnih šol že zaprta. Otroke navajajo k temu, da ovajajo svoje starše, če se ti izražajo nepovoljno za režim. Vidimo torej, da se cerkev ne preganja neposredno tako, da bi jo postavili popolnoma izven zakona, ampak vsak, kdor ostane veren, se smatra za manj vrednega državljana, dočim ima brezverska propaganda popolno svobodo. Navzlic temu pa so cerkve tako polne, kakor niso bile še nikoli pod prejšnjimi režimi.« i* «
"vroj^ ^ v '»v
ščajočega prevrata vseh moralnih vrednot, vseh pravnih norm in družabnega reda dvigamo — je dejal papež — svoje oči k nebu in prosimo Boga, nai se usmili človeštva, ki je med seboj ločeno po najbolj nasprotujočih si idejah in interesih, po "neizmernem sovraštvu maščevaniaželjnosti in norosti medseljojnega uničevanja. Zavedamo se pa, da je treba kloniti glavo pred nedoumljivimi sklepi božje pravičnosti, mi pa — je dejal sv. oče — imamo mirno vest. da smo svetovali narodom in njihovim vladarjem, naj izberejo pot. ki vodi k miru po spoštovanju vsega, kar ie vsakemu narodu najdražje po zahtevali pravičnosti, ki je obenem spravljiva in po tisti objektivnosti, ki enako, ceni interese vsakega naroda in vsega omikanega človeškega občestva.
Navzlic vsemu temu brezmejnemu gorju pa moramo obračati oči k zarji boljše in urejenejše bodočnosti in ne smemo pozabiti besed sv. Avguština, da se vodi vsaka vojska zato, da se doseže mir, katerega mora imeti pred očmi vsaka vojskujoča se stranka in sicer tak mir, ki bo boljši za vse. Zakaj, kakor smo že rekli — je dejal papež — ura zmage ni samo ura triumfa za tistega, ki jo je dosegel, ampak obenem velika preizkušnja zanj, ali naj se obnovi krivično stanie pod videzom pravičnosti, ali pa naj se s skupnimi željami in napori vseh ustanovi pravični in trajni mir, ki bo zadovoljil vse upravičene zahteve in želje narodov. Ker narodi tega niso hoteli in nadaljujejo s še večjo srditostjo delo rušenja, moramo pač prepustiti neskončni in neizprosni božji pravičnosti, da narode pripelje do tega ogromno
trpljenje, ki ga morajo in ga bodo morali še prostati. V tem položaju pa vztrajamo na tem in rotimo obe vojskujoči se stranki, da ne pozahijo. da je tretia tudi v vojnem stanju spoštovati najosnovnejše zahteve človečnosti, ki se predvsem tičejo onih. ki se ne vojskujejo, zakaj z. žalostjo moramo ugotoviti, da se z nedolžnimi ravna v največjem nasprotju z božjimi in človeškimi nravstvenimi postavami, ki se žrtvujejo demonom sovraštva. Spričo človeško slabosti ie to razumljivo, dasi neopravičljivo, če se godi od strani posameznikov, nikakor pa ne gre, da bi se take stvari godile z odobravanjem ali celo po pobudi iavne oblasti.
Predvsem so nam na srcu narodi, ki so bili pokorjeni ali pa kako drugače proti svoii vol ii zavlečeni v sedanjo vojno. Kar se tega tiče. mora biti nova oblast v svojo lastno korist na tem stališču, da morajo biti njene odredbe v skladu r normami nravstvene postave in prava, tako da tudi odredbe nove oblasti pospošuieio dobro in zadržujejo zlo. Saj bo na ta način najlažje dosegla, da bodo tisti, ki so ji sedai podložni, njene uredbe rajši ubogali, čim več držav ie. ki so izpostavljene nevarnosti, da prideio pod tujo oblast, tem bolj si mora novi oblastnik prizadevati, da so njegove odredbe v skladu z mednarodnim pravom oziroma z naravnim pravom sploh. Novi oblastnik ima kajpada pravico do varnostnih odredi), ki jih zahteva vojno stanje, toda navzlic temu blagor naroda, ki je pripadel novemu oblastniku, ne neha biti najvišja norma tudi za novo javno oblast in je treba ravnati z njim lako. kakor bi v podobnem slučaju zahteval novi oblastnik, da sovražnik rav-
na z njegovimi sorojaki. Predvsem — je dejal pa<
pež — mislimo pri tem na spoštovanje življenja. Časti in lasti vsakega posameznika, na spoštovanje družine in njenih pravic, na svobodo verskega prepričanja in bogoslužja ter na spoštovanj« narodovega jezika, šolstva in kulture.
Sv. oče je nato dejal, naj ga nihče ne kara kakor da hi on bil pristranski, zakaj opetovano i« dokazal, da ravno tako liubi nemški narod, niec katerimi ie toliko let živel, kakor narode zavez niških držav, s katerimi ga tudi vežejo dragi sihv mini. in seveda ludi poljski narod ter druge plemenite narode, ki so morali toliko pretrpeti in še trpijo. Nato se ie papež spomnil drugega vprašanja v zvezi s sedanjo vojsko, ki ie najvažnejšo od vseh, to je velike duhovne in moralne nevarnosti, ki io vsebuje sedanja zmeda človeštva. Široki sloji naroda, ki so se v mirnih časih dali razsvetljevati in voditi od modrih načel iavneea blagra. so danes hudo zmedeni po poplavi novih nazorov in teženj. V taki zmedi seveda žanjejo tudi hrezboštvo, nairazličenejše zmote in druge sile teme. Zato ie baš v voiski treha tembolj lidej-stvovali krščanstvo, ki ie edini pravi vodja sredi zmot. da bi se človeštvo povrnilo k duhovnemu zakladu krščansko vere. Zalo imajo kristjani dolžnost, da se ne predajo malodušiu. da ne izgubijo poguma in da dokažejo svoje krščanstvo prav v stiski na še boli učinkovit in goreč način. Saj se more in mora kristian izkazati za kristjana najbolj ravno v najhujših časih. In tudi tisti, ki so v sedanii peklenski vihri izgubili vse. naj pomislijo, da niso izgubili najvišjega in najdražjega. to je krščanske vere. ki jim daie upanje, da bodo iz ruševin kaosa zrastla semena okrepljenega nravstvenega reda.
Na koncu pa ie opomnil papež vernike, naj se zatekajo k molitvi, da bi Bog vladarjem narodov vdihnil misli modrosti, zmernosti in miro-ljuhja. da bi se sredi tolikih ruševin in solz odprla pot k veličastnemu templu miru, zgrajenem na neporušnem temelju pravice.
Uvoz USA v Sovjetijo
Washington, 5. junija. AA. DNB: Vrednost izvoza Združenih držav v Sovjetsko Rusijo je znašala v teku prvih sedem vojnih mesecev 71% več kot vse minulo leto.
Novi rdeči generali
Moskva, 5. junija. AA. (DNB.) Objavljena jo lista novih admiralov in generalov, ki jih je na predlog vladine komisije potrdil sovjet ljudskih komisarjev. Imenovanja so bila izvršena na podlagi zakona od 7. maja 1940. s katerim se za najvišje častnike vojske in mornarice uvede generalski oziroma admiralski čin Po danes objavljeni listi so bili imenovani trije armijski generali, in sicerj Sukov. poveljnik Ijeningrajskega vojnega okrožja. Merešknv. poveljnik transkavkaškega vojnega okrožja, in Tuljenjev. zatem generali Apa-nasijenkt, Gorndovik o», Loktionov in Stern. general tankovskih oddelkov Pavlov in dva pehotna generala Voronov in Grendal.
Razen tega je bilo imenovanih tudi SI divi-zijskih generalov, katerih imena so bila danes objavljena. Imenovani so bili v vojni mornarici trije admirali, in sicer: Kuznecov. Isaknv in Ha-iep ter 8 podadnuraiov in 7 koutraadmiraiov
Danes govori Mussolini
Po angleških vesteh bo stavil zaveznikom nesprejemljive zahteve
London, 5. junija, t. (Havas.) Londonski di-plomatnčni krogi napovedujejo, da bo danes govoril predsednik italijanske vlade Mussolini. V svojem govoru bo Mussolini pojasnil in naštel italijanske zahteve proti zaveznikom. Te italijanske zahteve pa bodo take, da jih bosta Francija in Anglija morali zavrniti.
Ko bosta zavezniški vladi povedali to svoje mnenje, bo Italija izjavila, da smatra to kot razlog za vojno.
Londonski diplomatski krogi menijo, da bo Italija vse te korake izvedla pod nemškim pritiskom. Nemčija želi vstop Italije v vojno, ker sedaj nima več nobene vojne mornarice. Nemška vojna mornarica je bila v glavnem uničena v bojih ob Norveški. Da je Nemčija res brez mornarice, se je lahko najlepše ugotovilo med boji pri Dunker.ueju in pred pristaniščem tega mesta. Če bi Nemčija imela vsaj nekaj močnejših vojnih edinic svoje mornarice, tedaj bi lahko preprečila vkrcavanje zavezniških čet pred Dunker-queom. Niti nemških podmornic ves čas delovanja zavezniške mornarice v Kanalu ni bilo blizu.
Drugi razlog za nemški pritisk na Italijo pa bi naj bilo dejstvo, da se je angleško letalstvo s tako velikim uspehom borilo proti nemškemu letalstvu. Nemci so se všteli pri tem, ko so toliko polagali na svojo številčno premoč v letalstvu. Sedaj ta številčna premoč njihovega letalstva celo izginja. Italijansko letalstvo sicer ni tako dobro kot nemško, vendar pa bi lahko izredno pomembno podprlo nemško letalstvo.
Toda Italija se bo odločila najbrž šele tedaj, ko bi že dobro ugotovila, kako se bo razvijala nemška ofenziva ob Sommi in Aisni, ki se je začela danes. Mussolinijev govor z italijanskimi zahtevami bo zadnja velika psihološka priprava Italije in italijanskega ljudstva za vstop v vojno.
Angleški diplomatski uradniki zapuščalo Rim
Rim, 5. junija, t. (Havas.) Večina osebja angleškega velejioslaništva v Rimu je danes zapustilo Rim in odpotovalo proti Parizu. Odpotovalo je predvsem pomožno osebje poslaništva, prav tako pa je odšlo tudi že nekaj angleških časnikarjev. V Rimu so sedaj na angleškem veleposlaništvu ostali samo višji uradniki in pa redki časnikarji,
Karabinerji stražijo angleško veleposlaništvo. Dijaki so danes zopet demonstrirali po rimskih ulicah, vendar te demonstracije niso imele velikega političnega pomena. Dijaki so nosili večinoma napise, v katerih protestirajo proti temu, da so bili izpiti odloženi. V Italiji se ves položaj razvija že popolnoma v znamenju pospešenih vojaških priprav za vstop v vojno.
Nemški tisk naj ne piše o Italiji
Bern, 5. junjia. t. (Havas.) Dopisniki švicarskih listov v Berlinu poročajo danes svojim listom, da so danes v nemškem zunanjem ministrstvu nekoliko bolj rezervirani v zvezi s sklepi, ki bi jih naj sprejela italijanska vlada. Zastopniki nemškega zunanjega ministrstva izjavljajo celo, da ne vedo ničesar o izmenjavi misli med Rooseveltom in Mussolinijem.
f Nemški diplomatski krogi se zanimajo zlasti 1 za vrnitev zunanjega ministra von Ribbentropa v Berlin. Von Ribbentrop se je iz Hitlerjevega glavnega štaba vinil v ponedeljek in je že v jjone-deljek zvečer sprejel italijanskega veleposlanika Alfierija.
Dopisnik »Basler Nachrichtenc poroča iz Ber-' lina, da se govori, da je bilo nemškemu tisku na-I ročeno, da naj trenutno ne razpravlja o tem, kaj bo Italija storila.
Italijani zapuščajo Turčije
Smirna, 5. junija. AA. (Havas.) Italijani v hitrici zapuščajo Smirno. Del članov italijanske kolonije se je včeraj vkrcal na ladjo »Cita di Bari«. Druga skupina pričakuje prihod neke druge ladje.
Naša gospodarska pogajanja v Rimu ugodno potekajo
Rim, 5. junija, m. V palači Chidgi nadaljuje svoje delo italijansko-jugoslovanska trgovinska delegacija pod piedsedstvoni senatorja Gianinija in predsednika jugoslovanske delegacije, pomočnika zunanjega ministra dr. Pili je. Razgovorom poga-jan| obeh delegacij posvečajo italijanski listi veliko pozornost ter tako mod drugim »Giornalo d'Italia« pravi, da bosta obe delegaciji v jKipol-neni vzajemnem razumevanju pripravljeni revidirati trgovinsko izmenjavo v pogledu nekaterih proizvodov. Vsi krogi so prepričani, da bodo pogajanja, ki potekajo v prisrčnem tonu. privedla do sporazuma v pogledu povečanja izvoza nekaterih jugoslovanskih proizvodov, v prvi vrsti živine, svinj, telet, jajc, navadnega in celuloznega lesa, kož in premoga. Jugoslavija bo pa nadalje v povečanem obsegu iz Italije uvažala več bombažnega in lanenega prediva. stroie. avtomobile, petrolej in nafto.
Resnica ali spletka i
Sovjetske čete se zbirajo v Galiciji
Budimpešta, 5. junija, t. Havas: Dobro poučeni madžarski diplomatski krogi izjavljajo, da je sovjetska vlada začela zbirati v Galiciji zelo veliko svojih čet. Sovjetske čete se zbirajo zlasti med Stanislavovom in Strijem. Čete se pomikajo v smeri proti madžarski meji.
Za v.se te prevoze čet sovjetska vlada ne more več Nemcem posojati toliko vagonov, kakor je bilo to potrebno za redni trgovinski
Eromet med Sovjetijo in Nemčijo. Oviran pa i naj bil zlasti nemški prevoz med Nemčijo in Romunijo skozi Galicijo, ker sedaj Sovjeti prav tam prevažajo svoje čete. V romunski obmejni postaji Orašemi čaka mnogo vagonov na prevoz v Nemčijo, ker so pa sovjetske železnice v Galiciji zabasane, se ta promet ne more normalno razvijati. Sovjeti so v zadnjem času posojali Nemcem mnogo svojih vagonov, ker je Nemčija rabila mnogo svojih vagonov za promet proti zahodnemu bojišču. Sedaj pa sovjetske železnice teh vagonov ne morejo več posojati.
Tukaj se začudeni vprašujejo, proti kom i zbirajo Sovjeti čete v Galiciji. Med Madžarsko in Sovjetijo v zadnjem času ni bilo prevelikih težav in še danes je odpotovalo madžarsko gospodarsko zastopstvo v Moskvo.
Zavezniki pošllelo nova veleposlanika v Moskvo
Moskva, 5. junija. AA. DNB. Uradno sporočajo, da je angleški odpravnik poslov v Moskvi obiskal včeraj komisarja za zunanje zadeve Molotova ter mu ob tej priliki sporočil namen angleške vlade, da bo na Seedsovo mesto imenovan za veleposlanika Cripps, in to brez posebnih funkcij. Molotov je sporočil angleškemu odpravniku po-
Na levi: Na pariškem severnem kolodvoru obveinjejo noge belgijskim beguncem. Zaradi dolgih potov imajo mnogi rane na nogah. — ,V,'\
slov. da sovjetska vlada na to pristaja. Nato je obiskal Molotova tudi francoski odpravnik poslov, ki mu je sporočil željo francoske vlade, da bi namesto dosedanjega francoskega poslanika Naggi-arda bil imenovan za veleposlanika Labonne. Komisar za zunanje zadeve Molotov ie odgovoril, da ne vidi nobene ovire za to sp-emenibo ter je dodal, da bo francoski vladi dal še danes odgovor.
Moskva, 5. junija. AA. Reuter. Tukaj se sporoča, da je odpravnik poslov angleškega poslaništva obvestil sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, da namerava angleška vlada imenovati namesto dosedanjega veleposlanika Seedsa sira Stafforda Crippsa. Dodaja še. da bi bil Cripps imenovan za navadnega veleposlanika brez kakih posebnih funkcij. Mololov je dejal, da sovjetska vlada ne vidi nobene ovire v zvezi s tem imenovanjem. Odpravnik poslov francoskega jx>slaništva je obvestil Molotova, da želi niegova vlada imenovati Labonnea za veleposlanika v Moskvi namesto Nagyara. Molotov je izjavil, da ne obstojajo nobene ovire za izvršitev te spremembe in da bo še danes dal odgovor sovjetske Wade.
Moskva, 5. junija. AA. Štefani. Opolnomočena ministra Sovjetske Rusiie v Kovnu in Stockholniu sta prispela v Moskvo na konferenco s komisarjem za zunanje zadeve Molotovim.
Madžarsko gospodarsko zastopstvo odšlo v Moskvo
Budimpešta, 5. junija, t. Ilavns: Danes so madžarski gospodarski strokovnjaki odpotovali v Moskvo. Tam bodo nadaljevali pogajanja na temelju razvoja stikov, ki so se v zadnjih dneh med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo zelo okrepili.
£
»Papež Pij XII. odpušča Hrvatom grehe ob 1300 letnici, ko so sprejeli katoličanstvo«
I»od tem in takim naslovom poroča belgraj-sko Vreme o papeževem pismu, ki ga je ol> hrvatskem jubileju, ki o njem poročamo na drugem mestu, poslal Hrvatom, katerim pod posebnimi pogoji, ki so v katoliški cerkvi v navadi, podeljuje popolne odpustke. Iz popolnih odpustkov pa je belgrajski kolegu naredil odpuščanje grehov vsem llrvutoin...
»Hrvatski Dnevnik« o Cvetkovičevi izjavi
Zadnji Hrvatski Dnevnik na uvodnem mestu govori o občinskih volitvah na Hrvatskem ter s tem v zvezi tudi o i/javi predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča, ki jo je bil preteklo soboto podal v Zagrebu. Hrvatski Dnevnik se peča z akcijo JUZ pri hrvatskih volitvah ter pravi: »Vendarle* je treba ugotoviti, da se jc predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki' so sc na njegovo avtoriteto sklicevali agitatorji zoper samostalsk" blo,(. ponovno izrekel za politiko sporazumu, kakor je obsežen v aktu od 26. avgusta lanskega leta. Obenem pa je tudi povedal, da more za pristaše svoje politike imeti le tiste, ki odobravajo ta sporazum. Vsekakor je bilo dobro, da je predsednik vlade dal izjavo v tem smislu, kakor so bile tudi umestne opombe predsed; nika SDS dr. Srdjanu Budisavljcviču v zvezi z načinom volivnega boju. Ko bi ne bilo take agitacije, bi se ne bilo zgodilo, cla o 'sli zadevi dajeta oporekajoče si izjave predsednik vlade in resorni minister v njegovi vladi, loda teh izjav nista dajala kot ministra, temveč kot voditelja strank. Izjava obeli politikov, ki se i/rekata zn sporazum, je vendar odvzela ostrino stališču, ki bi sicer v drugih razmerah utegnilo povzročiti močne komplikacije.« Nato se list peča z občinskimi volitvami v Baranji in v okraju Derventa, kjer so Srbi v celi vrsti občin postavili nestrankarske liste, kar je posledica razpadanja raznih strank. Nekateri srbski volivci na Hrvatskem, zlasti pa srbski kmetje, se še ne morejo usmeriti. »I repricani pa s in o — pravi list — da bodo tudi ti kaj kmalu začeli sodelovati s Hrvati. V banovini Hrvatski bodo deležni vseli koristi in dobrin, ki nam jih prinaša naša avtonomija. In to je vzrok več. ki jih najiotuje k temu sodelovanju.«
še ena izjava o »zmagi SDS«
V zadnjem belgrajskem »Vremenu« beremo izjavo Jova Sunajka iz občine Medak v Liki, ki odgovarja glavnemu tajniku SDS dr. Savi Kosanoviču, ki je v svoji izjavi po volitvah govoril o zmagi SDS v srbskih občinah na Hrvatskem. Sunajko pravi, da je na Kosa-novičevo izjavo v Novostih jioslul temu listu popravek, ki ga pa list ni prinesel, nakar nadaljuje: »G. kosnnovič pravi: Največja srbska občina v Liki, Medak, je samostalsku! — I a truditev ni resnična, ker je resnično stanje tako: Kot nosilec neodvisne srbske liste sem pri občinskih volitvah dne 19. maja dobil 635 glasov, drugi dve neodvisni srbski listi sta dobili skupaj 19! glasov. Torej so vse tri srbske neodvisne liste dobile 626 glasov, medtem ko je lista SDS dobila le 288 glasov. Preiskava pristojne oblasti je dognala, da so pristaši SD6 na enem volišču skušali s ponarejanjem izmiij-strovati večino s tem, da so si pripisali 164 glasov. Zaradi tega so zaprti ter bodo odgovarjali pred sodiščem.'
0 dr. Bičaniču
»Katolička Rijcčc se peča v svojem članku z izjavami g. dr. Bičaniča o Sovjetski Uniji. List pravi: »Medtem ko so poročila liberalnega tiska o Bičaniču brez barve in neodločna, je katoliški tisk iz temelja dokazal Bičaničovo lahkomiselnost v presoji razmer v Sovjetiji... S tem je dr. Bičanič diskreditiran pred hrvatsko javnostjo. Toda to ni zlo. Pač pa je-zlo, ker on žal pred hrvatsko javnostjo predstavlja nekaj ter ker baje uživa zaupanje vodstva tudi še po teb svojih izjavah. Največje zlo pa je, ker slučaj dr. Bičaniča nikakor ni osamljen. Še nam je v spominu filomarksistično predavanje dr. Tomašiča v Splitu ...-
Čemu nam notranji prepiri?
Splitski list »Glas Primorja? prinaša članek pod gorenjini naslovom ter med drugim pravi: »Vprašamo se, čemu so nam odvisni boji, kritike, omalovaževanja, vsaj danes, ko nam gre za skupno usodo? Namesto tega bi bilo bolje, ko bi se^vsi brez ozira na stranke drug drugemu približali, da bi pustili prepire in sovraštvo ter si pomagali kot ljudje, kot zavedni državljani skupne države, ki se moramo zanjo tudi skupno bojevali, jo graditi in varovati. To bi bil najboljši dokaz, da smo zavedni, da smo patrioti in da smo res kulturni. Tako delajo pravi možje v kulturnih državah, ko pozabljajo vse svoje zadeve iu prepire, ko gre za skupni dom.<
Muslimani in občinske volitve
»Muslimanska riječ«, ko piše o občinskih volitvah na Hrvatskem, pravi med drugim tudi tole: »Muslimani tem volitvam niso dajali večje politične važnosti. V naših krajih so te volitve razglasili za krajevno zadevo, zato je s tega stališča treba gledati nastop muslimanov pri teh volitvah. Muslimansko politično vodstvo teh volitev ni vezalo za nobeno izrazito politično geslo, marveč je posameznim muslimanskim naseljem prepuščalo, naj najdejo najprimernejši način svojega nastopanja pri volitvah. Edino to dejstvo je treba naglasiti, da so muslimani po večini nastopali skupaj in v sodelovanju s katoličani. Te volitve in njihovi izidi so brez vpliva na stališče muslimanov do položaja Bosne in Hercegovine ter preureditve države.c
Bolgarija in Jugoslavija
V listu »Jugoslovenski študent« je napisal Bolgar Mihajlov članek z gornjim naslovom, kjer med drugim pravi: »Južni Slovani pa dobro razumejo, da morejo svoje spore pravilno, trajno in končno rešili zgolj po vzajemnem in bratskem sporazumu. In ne le svojih sporov, marveč tudi pereča vprašanja z drugimi svojimi sosedi. To je neobhodno potrebni predpogoj in prvi korak do splošnega sporazuma in sodelovanja vseh balkanskih narodov m držav, to je granitna podkga za balkansko lede-racijo.«
Zadružno gibanje v Sloveniji
Predavanje dr. Antona Korošca v belgrajskem radiju
Belgrad, 5. junija.
Belgrajska kratkovalna radio postaja Centralnega presbiroja je naprosila predsednika senata g. dr. Korošca za predavanje o zadružnem gibanju v Sloveniji. Naš narodni voditelj se je tej prošnji rad odzval ter je imel nocoj ob 7.40 na isti radio postaji naslednje predavanje:
»V jugoslovanskih pokrajinah so se prve zadruge pojavile v Sloveniji. V Srbiji se je prva kmetska zadruga osnovala leta 1894 v Vranovu v smederev-skem okraju. Kot rojstno leto hrvatskega zadružništva se imenuje leto 1900. V Sloveniji pa je že leta 1869. dr. Josip Vošnjak ustanovil prvo slovensko zadrugo, a mu je avstrijska vlada ni odobrila. Šele leta 1872 6e mu je posrečilo osnovati ui oži-votvoriti prvi 2 slovenski kreditni zadrugi.
V Rusiji se je zadružništvo pojavilo 1. 1865 ter se je naglo razvijalo Ideološko sc je ruska zadružna znanost razvila na najvišjo stopnjo na svetu, a po razvoju in velikosti so imeli »Konzumna zveza Cen-trosojus, zveza kmetskih zadrug Selskosojus, mlekarska zveza Maslocentr, zveza lanenih in kono-peljskih zadrug Inocentr« svetovni glas na gospodarskih tržiščih. Se leta 1918 pod Ljeninom je bilo 46.000 konzumnih zadrug, okoli 40.000 kreditnih zadrug, drugih kmetskih zadrug pa okoli 1000. Danes ni v Rusiji ni ene zadruge več, tam vlada državni kapitalizem po sovhozih, kolhozih in sindikatih, katerim na čelu stojijo državni uradniki. Za zadruge ni več prostora.
Med Poljaki jc nastala prva prodajna zadruga 1 1869 pod uplivom idej ročdalskih pionirjev, a 1. 1890 prva kreditna zadruga. Zadružništvo se je med Poljaki hitro in bujno razvijalo. Saj pravijo, da so Poljaki rojeni zadrugarji.
Čehi so začeli z zadružno organizacijo že v 50. in 60. letih preteklega stoletja. Češka zadružna or-ganieacija je duhovno in gospodarsko prerodila češko vas. Za časa svoje narodne svobode je doseglo češko zadrugarstvo največje in najlepše uspehe ter je bilo za Danskim najboljše organizirano zadrugarstvo.
Slovaško zadrugarstvo, katerega početek pada v leto 1867, ima to posebnost, da ni razdeljeno ne po narodnostih ne po strankarsko političnih vidikih, ampak jc edino in složno, kar mu daje moč in življenjsko sposobnost.
Med Bolgari spadjo začetki zadrugarstva med leto 1890 in 1900. Razvijalo se je vsestransko bujno tako, da danes predstavlja veliko gospodarsko moč bolgarskega naroda.
Po tecn kratkem sprehodu, na katerem smo si ogledali zadrugarsko življenje pri drugih slovanskih narodih in videli, da se je zadrugarstvo povsod pričelo približevati v isti dobi, je treba, da začnemo s temo, ki mi je d^na za današnji govor.
Zadrugarstvo v Sloveniji ie rodila nacionalna in gospodarska potreba. Predvsem so bile zadruge potrebne zato, da so izvile slovensko ljudstvo iz oderuških klešč denarnega izmozgavanja. Lahko rečemo, da so to nalogo docela izvršile, čeprav so se pred leti, ko je denar, vložen, v denarne zavode, skoraj popolnoma zamrznil, takoj pojavile ljudske pijavke ter nastavile svoje sesaljke na ubogi narod.
Sedaj je zopet boljše. Izrabljnai bi morali imena teh oderuhov brezobzirno povedati javnosti, da jih narod enkrat za vselej sipozna. Naravno je, da so se z ozirom na oderuške prilike v Sloveniji najprej in v največjem števdu pojavile kmetijske kreditne zadruge, hranilnice in posojilnice. Dane« štejemo Slovenci 530 kreditnih zadrug, kar še ne zadovoljuje vseh krajev in vseh potreb, a je vendar lepo število
Ker enaša število vseh zadrug 1227, je jasno, da je mimo kreditnih zadrug tudi druga vrsta zadrug lepo razvita Najbolj se približajo številu kreditnih zadrug konzumne in nabavljalne zadruge. Te zadruge se najlažje razvijajo med uradniki, lažje med delavci, najtežje med kmetskim ljudstvom, ker kreditiranje ni zadostno in redno, ker jim fnan;ka dobrega, strokovnega trgovskega uradništva in ker centralizacija zaradi oddaljenosti in terenskih težav ni dobro izpeljana. Tudi proizvajalne zadruge ne uspevajo tako, kakor bi bilo želeti, ne samo zaradi kredita, ampak tudi zaradi pomanjkanja tehničnih voditeljev in strokovnjakov, Odkar dobivamo mlekarske strokovnjake, mlekarske zadruge rastejo, ali se vsaj konsolid'rajo. Tudi pri izvozu se slovenske zadruge ne upoštevajo dovolj in se izvoz še dalje večinoma le prepušča kapitalistom.
Težave, ki jih je slovenskemu zadružništvu napravila inflacija, deflacija in gospodarska kriza, so z vsakim dnem manjše in obratovanje zadrug postaja zopet normalno. Ko se je z letom 1923 začela gospodarska prosperiteta, so postale naše kmetijske Raiffeisenovke milijonski zavodi, kar so potem v nastali gospodarski krizi morale drago plačati Toda od teh ran se je slovensko zadružništvo zopet ozdravilo.
Število vseh slovenskih zadrugarjev leta 1938 je bilo skupaj 257.741.
Zadrugarstvo v Sloveniji se diferencira po političnih stranRah in je organizirano v treh centralah: Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug :n Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, V6e tri s sedežem v Ljubljani. In ako so si politične stranke večkrat hudo v laseh, njihove zadruge delujejo v miru, strpnosti, zares v pravem zadružnem duhu.
In sedaj h koncu še eno splošno, toda važno vprašanje: Ali ima zadrugarstvo bodočnost?
V V6eh državah, razen Rusije, se je ohranilo zadrugarstvo. Tudi države totalitarnih režimov so obdržale zadruge in jih podpirajo. Njihovi programi ne z.an'kujejo zadrug, ampak jih uporabljajo v borbi proti ostankom kapitalističnega gospodarskega reda.
Gotovo je:
Sredina med krutim kolektivizmom, kateri uničuje vsako svobodo osebnosti in stvarja človeka za sužnja vsake kolektvne organizacije, in kapitalističnim liberalizmom, kateri se ne briga za eksistenčno mogočnost milijonskega in milijonskega delovnega ljudstva, ta sredina, to je zadruga, ki v svobodnem kolektivu brani vse male ljudi, katera sc korak za korakom bori proti kapitalizmu in vendar ne omejuje človeka ne svobode osebnosti, ne svobode njegove vesti. Zadruga je zeleni otok v morju kapitalističnih in komunističnih valov,, samo na tem otoku je zavarovana sreča in dostojanstvo človeka.«

Ikra v Slavon. Brodu
Belgrad, 5. junija, m. V Slavonskem Brodu se je že dolgo govorilo o aferi v zvezi z zadnjo stavko delavstva v tamošnji tovarni vagonov. Trdovratno so se širile govorice, da je bila ta stavka končana po posredovanju bivšega narodnega poslanca HSS dr. Pranja Markotiča iz Slavonskega Broda, češ cla je prejel od tovarne vagonov iz Slavonskega Broda 100.000 din za posredovanje.
Zaradi širjenja teh govoric je dr. Markotič vložil tožbo proti advokatu dr. Francu Dujnoviču, Vekoslavu Smoljanu, zasebnemu uradniku, in dr. Viljemu Vrkljanu, zobnemu zdravniku. Na sodišču so bile šliri razprave. Sodni postopek je sedaj končan ler je okrožno sodišče v Slavonskem Brodu razglasilo sodbo, s katero sta obsojena dr. Franc Dujnovič na plačilo 1800 din ali 30 dni zapora in Vekoslav Sinoljan pogojno na dva meseca zapora in 1000 din denarne kazni. Dr. Vrkljan pa je oproščen in mu mora tožilec dr. Markovič plačati 1400 dinarjev.
Kakor izvemo, je zaradi te afere v vrstah HSS v Slavonskem Brodu nastal razkol, ker so vsi gori imenovani pristaši HSS.
Tarifni odbor
Belgrad, 5. junija, m. V dvorani industrijske zbornice se je danes sešel ožji odbor tarifnega odbora, ki je začel razpravo o preklasifikaciji blaga ki naj prinese državni železnici novih dohodkov za okoli 120 milijonov din. Od Slovencev so v tem odboru dr. Ivan Mohorič, ki predseduje odboru, dr. Jože Lavrič in dr. Vrhunc. Seja se bo jutri nadaljevala ter bo razprava o preklasifikaciji blaga trajala nekaj dni.
Nove pogodbene pošte
Belgrad 5. junija, m. Minister za pošto, brzojav in telefon je podpisal odlok, s- katerim se odpro nove pogodbene ]>ošte 4. razreda, in sicer: pošta Pohorje, pošta Št. Danijel nad Prevaljeni in pošta Polenšak v ptujskem okraju, ki je bila doslej samo pomožna pošta.
Taksiranje letalskih in nujnih poštnih pošiljatev
Belgrad, 5. junija. AA. 15. maja t. 1. je stopila v veljavo nova tarifa za letalske pošiljke. Prav tako je bila spremenjena tudi tarifa za notranji in mednarodni promet. V poštnih nabiralnikih pa se zelo pogosto nahajajo nepravilno taksirane pošiljke. Pošiljatelji predvsem greše pri taksiranju letalskih in nujnih ekspresnih pošiljk. Po poštnih predpisih nezadostno taksirana letalska pisma se ne odprem-Ijajo z letali, nujna pisma pa se ne dostavljajo čimprej, pač pa se z njimi postopa kot z navadnimi pismi. Tako te pošiljke zaradi neznatnega primanjkljaja na taksi ne dosežejo svojega namena, ker se ne odpravljajo z letali ali nujno, pošiljatelji pa zaradi tega trpe znatno škodo. Da se to v bodoče ne bi dogajalo, se opozarjajo pošiljatelji, da pred odpravo svojih pošiljk, posebno nujnih in letalskih, še enkrat pregledajo, ali so pravilno taksirane.
Belgrad, 5. junija, m. Bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Stojinov je obiskal predsednika belgrajske občine Vojma Djuričiča ter mu je izročil "visoko bolgarsko'odlikovanje, s katerim ga je odlikoval bolgarski kralj Boris,
Papežev jubilejni dar Hrvatom
Papež Pij XII. je poslal po svojem državnem tajniku kardinalu Maglionu apostolsko pismo Hrvatom ob 1800 letnici, ko so se Hrvati pokristja-nlli Pismo je naslovljeno na zagrebškega škofa dr Stepinca. V pismu sv. oče naglaša pomen tega lepega jubileja hrvatskega naroda. V svojem pi-smu sv. oče naglaša:
Ko smo po pričevanju častitega brata zagrebškega nadškofa zvedeli, cla se bo letos obhajala na posebno slovesen način 1300 letnica prvih vezi hrvatskega naroda s sveto Stolico, zaradi česar nas je isti nadpaslir zaprosil tudi v imenu drugih škofov Jugoslavije, naj pri tej priliki blagovolimo podeliti jubilejne odpustke, odločamo, da to prošnjo dobrohotno sprejemamo, da bi tako verniki prej imtnovaneg« naroda imeli zaščito za dosego pobožnosti v svoji kreposti v teh tako zelo strašnih in težkih časih.«
Nato sv. oče razglaša, da podeljuje »vsem posameznim k-istjanom obojega spola, ki se svojih grehov v resnici skesajo, se spovedo ter prejmejo sv .obhajilo in ki bodo od 29. junija 1940 do 29. junija 1941 dvakrat obiskali katerokoli katedralo ali župno cerkev v Jugoslaviji ter tamkaj pobožno molili na čast zakramentu presv. Rešnjega Telesa pet očenašev in pet zdravamarij v čast Materi božji in končno očenaš in zdravamarijo ter čast bodi Očetu po namenu sv. očeta, popolne odpustke, ki jih morejo le enkrat dobiti«. Verniki jia morejo pri drugem obisku cerkve biti deležni novih odpustkov.
Hrvatski listi z veliko zadovoljnostjo prinašajo to pismo ter naglašajo veliki pomen tega dejstva za ves hrvatski narod. Tudi mi se veselimo tega odlikovanja, ki so ga bili deležni Hrvati ter želimo, da bi vsemu hrvatskemu narodu ta papežev jubilejni dar bil v veliko duhovno srečo.
Sneg v Bosni
Sarajevo, 5. junija, b. Že 8 dni divja v vsej Bosni veliko neurje. Neprestano dežuje. Na planinah Stojer in Vraniči je zapadel pred 2 dnevoma sneg. Kmetje tega okraja ne pomnijo, cla bi bil kdaj v tem času zapadel sneg. Ker je zelo mrzlo, =e ljudje boje. da ne bi zapadel sneg tudi v dolini in uničil posevke.
Dr. Maček je ostal v Zagrebu
Zagreb, 5. junija, b. Podpredsednik vlade dr. Maček odpotuje navadno v torek v Belgrad, od koder se v petek vrača v Zagreb. Ta teden medtem ni odj>otoval v Belgrad in je danes imel od lt do pol 12 konferenco s predstavniki SDS Večeslavom Vilderjem in Konstan-tinovičem.
Hči hrvatskega pesnika in bana Mažuraniča umrla
Zagreb, 5. junija, b. Danes popoldne je
bila v Zagrebu pokopana gospa Oljja čučkovič, ki je najmlajša hči znanega hrvaškega pesnika in bana Mažuraniča, znanega po epu Smrt Sinail Čengiča.
štrigovci hočejo pod Hrvatsko
Varaždin, 5. junija, b. Od tu je odpotovala v Zagreb deputacija iz občine štrigove jx>sre-dovat, cla bi se ta občina izločila iz banovine Slovenije in priključila Medmurju v banovini Hrvatski.
Japonska uvaja avtoritaren režim
Tokio, 5. junija. AA. DNB. Knez Konoje ie izjavil danes predstavnikom japonskega tiska, da je nastala danes zaradi sedanjega položaja na Kitajskem in v Evropi neobhodna potreba ustanovitve nove politične organizacije. V zvezi s tem je knez dejal, da ne bi bilo koristno, če bi se izvršila fuzija sedanjih političnih strank, ker bi se zastareli pogledi prejšnjih strank prenesli s tem v novo stranko. Nova stranka bi morala odgovarjati zahtevam ljudstva, ter bi morala biti organizirana na najširši osnovi tako, da bi zajela vse ljudske sloje. Pogoj za ustanovitev take stranke, je dejal knez Konoje. je ta, da se sedanjo stranke same razpustijo, češ da je djjpes prišel čas za to. Na vprašanje novinarjev, ali bi prevzel vodstvo take stranke, je knez Konoje dejal, da ne more odgovoriti na to vprašanje. Kot predsedniku državnega sveta mu je zato potrebna predhodna odobritev cesarja in soglasje kabineta.
I

General Wcygand zapušča utrdbo, v -kateri je poveljstvo nekega odseka
250 milijard za oborožitev Amerike
Washington, 3. junija. AA. DNB: Včeraj je predsednik Rooseveit zahteval od kongresa odobritev kredita v okviru posebnega programa za oboroževanje, in siccr kredita v skupnem znesku 277.7 milij. dolarjev za vojsko in mornarico. Med drugim je treba začeti z graditvijo 68 vojnih ladij, med katerimi bodo tri nosilke letal. 13 križark, 22 podmornic in 30 rušilcev. Izredni izdatki Združenih ameriških držav za oborožitev bodo znašuli 4600 milijonov dolarjev.
Washington, 5. junija. Av\. Havas: Predsednik Rooseveit je ob priliki sprejema časnikarjev dejal, da bodo člani odbora narodne obrambe zaradi olajšanja nakupa letal obveščeni o vseh naročilih, ki jih zavezniki žele, dočim bo-ameriška državna blagajna posredovalec med zavezniškim odborom za nakup in odborom ameriške narodne obrambe.
Zavezniško zlato v Ameriki
Washington, 5 junija. AA. Reuter Prevoz zlatih zalog Velike Britanije, Francije, Holandije in Belgiie v Združene ameriške države, ki ?daj poteka, predstavlja enega največjih prevozov zlata, kar jih pozna zgodovina. V ponedeljek je Zvezna rezervna banka v Newyorku prejela za 287 milijonov dolarjev zlata, s čemer 6e je skupna vrednost ilata, kar ga je prispelo v dveh dneh, dvignila na 500 milijonov dolarjev. Zlato prihaja čez Kanado.
Ob sklepu lista:
Nemški tanki predrli po nekod prvo crtof toda položaj ugoden za zaveznike - tako izjavljajo v Parizu
Pariz, 5. junija, t. Zaupnik vojnega ministrstva je sporočil časnikarjem, da se je nemškim motoriziranim četam prvi dan bitke na 5 krajih posrečilo predreti zavezniške postojanke ob Sommi, da pa zavezniki glavne postojanke trdno drže. Pristavil je, da je uspeh prvega dne nemške ofenzive ob Sommi za zaveznike splošno ugoden.
Francosko uradno poročilo
Pariz, 5. junija, o. Večerno uradno poročilo pravi, da se je danes zjutraj začela borba, ki postaja zmeraj hujša zlasti okoli Amiensa, Peronuea in Aileltea. Sovražnik ie vrgel v borbo zelo močne oddelke, zlasti oddelke tankov in letala.
Na splošno je bil ves napad odbit. Tam, kjer so nemški tanki prekoračili naše postojanke, naše čete drže se vse postojanke.
Naše letalstvo je bilo zelo delavno v zadnjih 24 urah. Naši bombniki so ponoči napadli važne tovarne v Monakovu, Ludvvigshafenu in kolodvor v Mannheimu Bombe z naSih letal so povzročile velike požare. Tudi več ostalih nemških kolodvorov in letališč je bilo bombardiranih.
Izvidniška letala so ves dan opravljala svojo nalogo nad bojiščem in lovska letala so podpirala naše čete

dobr'

C h lo rod on t - z o b n a pasta
peneča ali ne peneča se	v

GoAp&daMtVJO
Zaposlenost delavstva v marcu
dec. 1939 jan. 1940 febr. 1940 marec 1940
228.924 209.133 213.577 226.150
ost. država 368.238 340.794 349.998 370.176
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal statistične podatke o gibanju zavarovancev v mesecu marcu letos v vsej državi. Iz te statistike je razvidno, da je število zavarovancev znašalo v marcu 1940 704524, kar pomeni v primeri s februarjem povečanje za 38.676, v primeri z lanskim marcem pa samo za 1291. Naslednja tabela nam kaže gibanje števila zavarovancev po najvažnejših področjih v državi: ,	Slovenija Hrvatska
110.273 101.117 102.573 108.498
Prirastek članstva od februarja na marec je bil razmeroma zelo enakomeren po vsej državi, saj je v Sloveniji število zavarovancev naraslo za 5.78%, na Hrvatskem za 5.89%, in v ostali državi 5.77%.
Po strokah je v primeri z lanskim letom najbolj naraslo število zavarovancev v kovinski in strojni industriji, nadalje pri občinskih poslih, javnem prometu; v odstotkih pa je najbolj naraslo č'an6tvo pri centralah za proizvodnjo sile in oskrbo z vodo, papirni industriji ter javnem prometu. Padec je največji v industriji kože in gume ter v industriji za predelovanje lesa, nadalje še pri visokih gradbah.
; Uredba o odkupu domače valute
V »Službenih novinah« z dne 4. junija je objavljena uredba o odkupu domače volne. Ta uredba določa naslednje:
1.	Kupovanje volne od producentov in njihovih organizacij je prosto v okvirju odredb te uredbe. Vendar pa se volna ne more kupovati po nižjih cenah kot jih določa uredba. Cene domače volne za posamezne vrste in tipe bo od časa do časa odrejal minister trgovine in industrije v sporazumu s kmetijskim ministrom in po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino ter predstavnikov producentov volne ter tekstilnih industrijcev.
2.	Priv. izvozna družba bo odkupovala domačo volno od producentov in njih organizacij. Finančni minister je pooblaščen, da da državno jamstvo za posojilo 50 milij. din, ki ga bo sklenila Priv. izvozna družba za opravljanje poslov po tej uredbi. Pogoje in roke bo odredil finančni minister.
3.	Odkupljeno volno bo Priv. izvozna družba postopno dobavljala domači tekstilni industriji po njenih potrebah po določenih odkupnih cenah, do-davši še svoje režijske stroške.
4.	Podjetja tekstilne industrije morajo prevzeti od Priv. izvozne družbe vso količino volne, ki se lahko da predelati. Vsako leto bo minister trgovine in industrije na predlog posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo razdelil količine domače volne, katere bo moralo vsako podjetje kupiti od Priv. izvozne družbe. Tekstilna podjetja, ki ne bodo kupila odrejenih količin domače volne, ne bodo mogla dobiti dovoljenja za uvoz volne in volnenih prediv. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino bo izdajalo dovoljenja samo na osnovi potrdila Priv. izvozne družbe o odkupu domače volne.
5.	Pri uvozu, kakor tudi izvozu ovčje volne in njenih predelkov (car. tar. št. 71., točka 1. in 2.; 308, točka 1. in 2.; 317, točka 1—4 in 322, točka 1. in 2.) se bo plačevala kontrolna taksa, katere višino odredi minister trgovine in industrije na jredlog sveta za zunanjo trgovino v sporazumu s inančnim ministrom. Te takse se bodo vplačevale
v sklad za pospeševanje ovčarstva pri Drž. hip. banki, služile pa bodo za pospeševanje ovčarstva po pravilniku o tem skladu. Na koncu vsakega leta se bo banovini Hrvatski izplačala za pospeševanje ovčarstva gotova vsota, sorazmerna številu ovc na njenem področju.
6.	Izjemno se za leto 1940. odrejajo naslednje cene: 1. za merino volno 55—60 din; 2. za primorsko (paško, dubrovniško) in ostalo polnierino volno, neprano, 45—50 din; 3. za »cigajo«, nepra-no, 38— 40 ; 4. za šarplaninsko, gališko, sjeniško, ovčepoljsko in svrljiško volno, neprano, 40— 42 dinarjev; 5. za pirotsko, krivovirsko, lipsko, stogo-škovsko neprano volno 36—38 din; 6. za bosansko, črnogorsko, hercegovsko, liško pramenko in vse ostale nenavedene tipe 34—36 ; 7. za karakačansko 32 din; 8. za jarino 32—34 din; 9. za postrižno
Med posameznimi okrožnimi uradi izkazujejo absolutno največji prirastek uradi v Belgradu, Ljubljani in Zagrebu, odstotno pa največ urada v Belgradu in Skoplju. Padec zavarovanih članov je bil zabeležen v Nišu, Petrovgradu, Karlovcu, Subotici in na Sušaku.
Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala marca 25.41 din, kar pomeni v primeri s februarjem povečanje za 0.41,' v primeri z lanskim marcem pa za 1.60 din. Skupna zavarovana mezda je znašala marca 1940 447.78 milij. d;n, februarja 1940 416.4, marca 1939 417.25 milij .din.
Gibanje povprečne zavarovane mezde je bilo po posameznih področjih naslednje:
Slovenija
januar	26.23
februar	26 65
marec	27.19
Hrvatska ost. država
23.40 26.61 26.85
23.17 23.54 24.01
Skupna zavarovana mezda nih dinarjev):
je znašala (v milijo-
januar februar
Slovenija 26.29 68.35 73.76
Hrvatska 138.02 142.07 151.80
ost. država 197.39 205.98 222.22
li
volno 20 din; za tobaško volno s 75% randamana 36—45 din in 11. za volno, kopano na ovcah 30% več kot znašajo navedene cene.
Priv. izvozna družba bo v sporazumu z Zavodom za preiskovanje volne ugotovil cene za posamezne kvalitete naštetih tipov volne v mejah navedenih cen. Minister trgovine in industrije inore v sporazumu s kmetijskim ministrom in po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino in predstavnikov producentov volne in tekstilnih industrijcev po potrebi navedene cene v teku leta izpremeniti.
7.	Z uveljavljenjem te uredbe se razveljavijo vsi zaključki o nakupu domače volne, ki so bili sklenjeni s producenti ali njihovimi organizacijami, v kolikor že niso jx) prodajalcih v celoti izvršeni, če so pogodbene cene nižje kot cene po čl. 6. Kupec more vzdržati pogodbo v veljavi, če za kup-ljeno blago plača minimalne cene. Vsi zaključki o nakupu domače volne, sklenjeni po uveljavljenjii te uredbe s producenti ali njihovimi organizacijami po nižjih cenah, so neveljavni.
8.	Kdor kupuje domačo volno f>o nižjih cenah, se denarno kaznuje do 100.000 din v korist sklada za fjospeševanje ovčarstva. Kazen bodo izrekla pristojna sodišča po prijavi Priv. izvozne družbe.
9.	Končno je v tem členu trgovinski minister pooblaščen, da v sporazumu s kmetijskim in finančnim ministrom ter hrvatskim banom predpiše s pravilnikom podrobne odredbe za izvrševanje te uredbe.
*
Kralj, banska uprava je odobrila tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, da sme prodajati kavo Mexi-co Maragogyp št. 7624 po din 76.25, kavo Mexico Maragogyp št. 7629 po din 77 in kavo Matagalpa francy št. 7422 po din 79 za kilogram na debelo. — Tvrdki Franc Zangger, Celje, da sme prodajati kavo Rio Newyork 2, Sieb 18, green po din 67.10 za 1 kilogram na debelo.
Odprava poravnalnega postopka: Sever Anton, neprot. trgovec v Semiču št. 13.
aa radensko kopališče
^HHH po naravni ogljikovi kislini najmoč-^BKB^ nejše v Jugoslav ji in edino kooa-^^^r lisce te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živ cev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne
motnje, odprto od 12. maja!
Maj, junij - 10 dni Din 700-— do 850 —. Vse vra čunano (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing. kavarna, ton-kino, tenis itd. - Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča slatina radenci.
Direktni vagon ti LJubljane, Beograda ln Zagreba do samega kopališča l
V senci voinih ladij
Po E. Dargentu priredil Fr. Torkar.
Na veliko veselje zvemo, da sta med potniki na ladji tudi dvu duhovnika: smo vsaj lahko vsak dan pri sveti maši, če bi hoteli.
Nihče ne misli na takojšen odhod; čeprav je ladja v stalni pripravljenosti, da v šestih urah dvigne sidro, se vendar zdi, da čakamo na prihod še več drugih ladij, da skupno od-plovemo. Prva naša skrb je seveda ta, da gremo na zemljo, da si oživimo od večnega guga-jija kar trde noge in se naužijemo svežega kanadskega zraka.
Ilolifax šteje nekaj nad šestdeset tisoč prebivalcev in dobiva svoj jximen skoro izključno le zaradi širokega in dobro zavarovanega pristanišča. Njegova lega jugovzhodno od Nove škotske je napravila iz njega v teku svetovne vojne prvovrstno pomorsko zavetje, kjer so se zbirale ladje, namenjene pluti v spremstvu v Evropo. Poleg tega |>a je IIalifax še garnizijsko mesto s staro veličastno trdnjavo v o-spredju, odkoder se ti nudi krasen pogled na pristanišče in na nepregledne borove gozdove; tudi sicer ima mesto pretežno vojaški značaj, kar nas zelo preseneti: neskončno dolge lesene zgradbe, razmetane tu in tam |x> gosto razpostavljenih ulicah, odkoder vodijo pota do velikega vežbališča, kjer se prav sedaj vadijo novinci v vojnih umetnostih. Povsod |>a vidiš dvojna okna in proti mrazu zavarovana vrata, kar dovolj jasno priča, kakršna zima obiskuje te kraje.
Vse pa še spominja na kolonijalno osvojitev: krajevna zgodovina in povesti nosijo še do današnjega časa spomin na britansko osvojitev, na borbe med Francozi in Angleži, katerih torišče je bila pred petdesetimi leti pruv ta pokrajina.
Trošarina na vino v Celju. Finančni minister je dovolil celjski mestni občini, da sme pobirati na vino 1.50 din trošarine s 1. aprilom 1940.
Delniška družba pivovarne Union iina svoj občni zbor dne 19. junija ob 11.
Izžrebani dobitki vojne škode
Nu žrebanju dne 1. junija so bili izžrebani naslednji dobitki vojne škode:
Glavni dobitek 200.000 din je dobila obveznica
štev. 7559 356.					
6erija	štev	dobitek	6eri ja.	šlev.	dobitek
5077	832	100000	5110	615	3000
5114	609	5000	5143	99	3000
5148	732	3000	5156	295	3000
5223	662	5000	5227	133	100000
5258	642	3000	5300	604	5000
5300	904	3000	5334	808	3000
5414	389	3COO	5431	351	3000
5463	57	3000	5166	5%	5000
5531	640	3000	5564	292	3000
5574	658	3000	5614	960	3W)0
5674	220	3000	5683	659	3COO
5683	780	5000	5691	332	3000
5775	792	5000	5808	28	20000
5820	183	5000	5850	237	3000
5936	103	3COO	5980	307	3000
5935	377	3000	6072	605	3000
6139	773	3000	6156	417	5000
6171	715	5000	6229	464	3000
6273	103	5000	6295	903	3000
6296	107	20000	6349	867	5000
6370	971	3000	6 449	281	3000
6485	162	5000	6524	553	5000
6000	72	5000	6671	998	5000
6082	773	5000	6744	653	5000
6774	692	3000	6802	562	5000
6804	451	3000	6817	156	3000
6862	683	20000	6863	862	3000
6885	132	3000	6887	745	3000
6891	212	3000	6900	14	3000
6903	845	5000	6934	194	20000
6946	610	5000	6950	734	3000
6958	669	5000	6976	279	3000
69S8	260	5000	6993	107	3000
7052	269	5000	7059	630	5000
7064	613	3000	7145	923	20000
7156	507	3003	7163	9/8	5000
7190	516	3000	7211	621	5000
7213	139	5000	7230	539	3000
7231	253	3000 •	7288	190	5000
7342	798	20000	7345	812	50C0
7379	845	5000	7402	806	5000
7404	808	3000	7434	214	3000
7442	345	5000	7515	913	50000
7535	624	3000	7547	745	3000
7559	356	2000C0	7575	93	3000
7575	186	3000	7585	89	20000
7590	207	5000	7600	551	5000
7632	618	3000	7681	546	3000
7719	64	50C00	7722	644	3000
7778	26	3000	7790	719	5000
7871	585	3000	7895	302	3000
7897	180	3000	7912	502	3030
7914	352	3000	7935	177	3000
7951	938	3000	7960	274	5000
. 7972	948	20000	7977	392	3000
79S2	741	5COO	8026	41	3000
8029	291	20000	8031	66	3000
8046	115	20000	8050	527	30C0
8063	40	3000	8078	437	5000
8102	749	3000	8131	709	3000
8135	379	3000	8136	741	5000
8160	571	3000	8227	611	5000
8228	397	3030	8242	416	5000
8275	79	20000	8344	267	3000
8356	656	3000	8393	73	3000
8406	832	3000	8436	833	3C00
8445	430	3000	8162	673	3000
8486	609	5000	8512	723	5000
8534	349	3C00	8556	39	5000
8568	31	3C00	8571	323	50000
8600	336	5000	8607	222	30C0
8619	6	3GC0	8621	37	3000
8621	844	50000	8629	885	20000
8630	137	3000	8659	447	50000
8672	732	3000	8683	370	30C0
8731	900	5000	8752	499	3000
8780	56	3000	8794	314	3000
8804	629	3000	8319	8	3000
8826	91	3000	8903	254	5000
8909	48	5000	8970	399	3000
9012	472	3000	9030	340	20000
9038	302	5000	9057	370	20000
9061	503	3000	9032	3S0	20000
9110	953	3000	9131	259	3000
9145	774	30C0	9154	3	3000
9249	695	3000	9266	58	3000
9335	592	5000			
Borze
Dne 5. junija 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3.993.310 din. na belgrajski 4.12 milij din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 90.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 140.90- 144.10
Pariz 100 frankov...... 79.59— 81.81)
Nevvvork 10(1 dolarjev.....4125.00-4185.00
Ženeva 100 frankov..... 993.81-1003.81
Ljubljana — svobodno
London 1 funt .......
Pariz 100 frankov......
Ne\vyork 100 dolarjev.....
Ženeva 1(M) frankov.....
tržišče:
171.40— 177.60 98.53— 100.88 5480.00— 5520.00 1228.10—1238.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka........ 14.70—14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 30 denar
Bclernd — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 31.65-32.25
Sofija 100 din......... 84.20 -85.80
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.05, London 14.275, Newyork 446, Milan 22.50 Madrid 45. Berlin 178.25 Stockholm 106.25, Solija 4, Varšava 90, Budimpešta 79, Atene 3, Carigrad 3, Bukarešta 2.25, llelsinglors 8.50, Buenos-Airc;, 101.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 390—394 v Zagrebu 390—391 v Belgradu 390—391
Ljubljanii Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 92 —94, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 390 —394, begluške obveznice 02—64, dalm. agrarji 54—55, 8% Bleroov posojilo 93.50 -94.50, 7% Ble-rovo posojilo 83.50—84.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 blago, 7% slab posojilo 92 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900 denar.
Zagreb. Državni papirji. 7% investicisko posojilo 96 blago, agrar|i 50 blago, voina škoda promptna 39&—391, begluške obveznice 64 blago, dalm. agrarji 55 blago, 4% severni agrarji 50.50 do 51.50, 8% Blerovo posojilo 94.50 blago, 7% Blerovo posojilo 84.50 blago, 7%stab. posojilo 94 blago. — Delnice: Priv agrarna banka 174—176 (170), Trboveljska 245 denar, Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 220 denar. Osj. livarna 160 denar, Isis 31 denar, Oceaniaw 600 denar, Jadr. plovba 400 denar
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 390—391 (391, 390.50). begluške obveznice 61 do 62 (62), dalm agrarji 53 50—54.50 (54.50. 54), 4% severni agrarii 49 denar (49) 8% Blerovo posojilo 93.50 denar (94), 7% Blerovo posojilo 83.50—84.50 (84), 7% posoiilo Drž. hip. banke 101 denar. — Delnice: Narodna banka 7800—7900 (7900).
2ilni trg
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, gornja bač., srem., slav., gornja ban 248—250, bačka ladja Tisa 251—253. Koruza bač., bač. pariteta lndjija 202—203, bač. pariteta Vršac 201 do 202. — Tendenca čvrsta. Promet srednji. -Dne 6. junija bo borza zaprta.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom na Jcscnicah, dne
25. maja t. 1. Moka bela pšenična 5 din. črna pšenična 4.50 din, govedina 12 do 16 din, teletina 14 do 20 din, svinjina IS do 19 din, ovčje meso 8 do 1(1 din, svinjska mast 20 do 24 din. sveža slanina 18 din, prekajena slanina 20 din, krompir 1.75 din, sladko seno 0.90 din. pšenična slama 0.50 din, fižol 7 do 10 din, .-uh grah 5 do 12 din, leča domača 10 do 12 din, ječmen 3 din. ješprenj 4 din zi 1 kg. Mleko 2.25 din za liter in jajca 1 din za kos.
Vsa dežela, kolikor smo jo prehodili peš ali pa z avtom, se nam odkriva v neki resnosti, ki ji pa ne manjka veličine: zemlja je karae-nita, pokrita z gozdovi dokaj nizkih smrek in jelk, vse skupaj pa du.je značilno mračno barvo tej deželi, ki pač zasluži ime Nove škotske. Vasi so redke. Glavna industrija se peča z izdelovanjem lesnega gradiva za hiše, ki so kajpada vse lesene, belo pobarvane in posejane okrog cerkvic, ki so seveda tudi vse iz lesa. Vasi so povezane med selioj po peščenih stezah. Po eni takih poti smo prišli nekega dne v kraj, French Village imenovan, kjer smo upali dobiti kake rojake. V resnici je pa kraj popolnoma angleški, brez kakega sledu o francoskem izvoru, kar pa ni igralo nobene vloge pri ljubeznivosti, s katero so nas sprejeli.
Kanadski Anglež je sploh zelo vljuden in prilagodljiv, v čemer se najbrž kaže vpliv amerikanskih navad; tako naš šofer ob priliki neke vožnje potegne iz žepa dozo za cigarete ki nam jih z največjo eleganco ponudi, jiotein se pa razgovarja z nami o mednarodni politiki kot pravi gentleman: prav tako tudi kmetica, v katere hišo smo prišli, da bi povprašali za pot: vljudno nam pove in ponudi mrzlega mleka. pri katerem kar čutiš, kako te mineva strah, ki te navdaja ob vznemirljivih evropskih novicah.
Kljub resnični simpatiji Kanadčanov za našo stvar, sem ob tej in ob drugih prilikah mogel sjMiznati. kako težko si predstavljajo, da so v vojnem stanju. Naše dežele so |>uč tqko oddaljene druga od druge!
V sladkem miru so tako minuli tri je dnevi, ki jih je motil le prihod nekaj rešencev / ladje »Atnenia«, ki je bila potopljena ob irski obali, in vrnitev dveh izgubljencev naše skupine. ki sta morala najiraviti kar lejKi pot po anudski zemlji.
C
T V soboto, 16. septembra, so se začeli gibati i v pristanišču francoski in angleški tovorni par-j niki: mnogi so se zalagali z nafto ali s jiremo-| gom; vzdolž obrežja sta se postuvili dve bri-I tanski torpedovki. Nek pomorščak, ki sem ,;b srečal v mestu, mi zau|>a. da so prišli spremljat skupino ladij v Lvrojio. Po vseh teh znakih je možen le en sklep: jutri zjutraj bomo že na odprtem morju.
Drugo jutro smo bili priče, kako je odplula na morje skupina enoindvnjsetih tovornih parnikov, spremljana od dveh torpedovk. Naši stroji so se zdeli mrtvi: včeraj sem se torej zmotil. Danes je nedelja, dan počitku; na|x>-vedane so tekme med posadkami parnikov Glavne prekooceanske družin (Coinpagnie Ge nerale Transatlanticjue), ki so bili trenutno v pristanišču: bilo je moštvo jChamplain-a«, »De Grasse-n«, »Colombie« in celo z vcleparni-kov »Normandie« in »Ile-de-France:« res izredno srečanje!
Zgodaj popoldne se je |)a lepo vreme spremenilo. Dvignil se je močan vihar in morje se je ponižalo kot se skrije želva ob nevarnosti v svoj oklep; voda je postala blatna in nu jasnem nebu so se pokazali od sončnih pramenov osvetljeni oblaki, v nekaj minutah se je pa v« nelio odelo v črnino. Izbruhnil je vihar s tako silo kot se more misliti le v ameriškem podnebju. Obrežje se je skrilo za tekočo zaveso: tej naravni moči se morejo uspešno ustavljati le večje ladje, manjše pa iščejo zavetja za svojimi močnejšimi sestrami Tudi za bokom naše ladje se skriva mala orehova lii|>ina. ki jo |X>-gumno vodita dva korenjaka: pišče zu kokljo! V debelih kapljah se lilije ploha, morje pljuska ob obrežje in ob ladje. Po |x»lurnem nalivu in viharju se je narava spet umirila, pritisnil pa je mraz in zaradi |>o/ne ure so odpovedali tudi predvidene tekme. Zdi se. da «o toliki sko ki temperature iu tuko nenadne vremenske
spremembe značilne za la letni čas, ki ga imenujejo v Ameriki »indijsko dobo«.
Ponedeljek. 18. septembra. — Vsem potnikom je prepovedan odhod z ladje: že od jutra puhata oba naša dimnika cele oblake dima, kar naznanja bližnji odhod. Poveljnik, oblegan z vprašanji, noče več odgovarjati, vendar vidimo, du ne bomo imeli dolgo prilike ojiuzovati to obalo.
In res, točno ob dveh popoldne naznani škripanje \erig dviganje sider: stroji začno delovati in »Golumbin« |x»časi obrača svoj kljun proti izhodu iz pristanišča. Pred njo se vrsti pot mešanih angleških tovornih parnikov in »Champlainc za njimi se postavimo mi, »De Grasse« pa zaključuje sprevod Vse ladje tvorijo veličastno kolono, dolgo štiri do pet kilometrov. ki hoče nu vsak način premagati ocean, čigar trenutno nekuljen mir puč obeta čudovito lejH) vožnjo.
Vsi stanovalci na parniku ki jih ne zadržuje služba, so na krovu: robci v znamenje slovesa pozdravljajo gostoljubno mesto. Ono pa, navajeno odhodov parnikov. sprejema te manifesinci.je prav z britansko brezbrižnostjo: »Kako so ti I ranco/.i živahni!«
/. večjo hitrostjo začno škri|iuti vrvi. ladja prehaja v lahno giiganje. / veselim obrazom vsakdo opazu je vzlet dveh vodnih letal in prihod treh protitorpedovk, ki so nam jih dale kanadske oblasti v varstvo.
Neprenehoma prihajajo in odhajajo kot |)si. katerim je naročeno čuvati čiedo, toda ta »čredac je puč vredna največje pazljivosti: naš »cnnvoy< ima namreč 200.000 regi«tr«kih ton in |)el je s seboj šest ali -eleni tisoč oseb in mnogo drugega [»otrebnega blaga: govori- celo dn je »Ghamplain« liatovor.jen z letali Plen bi utegnil nasprotnika zapeljati v 'skušnjavo
(Dallo.l
MCMOCe
Koledar
Četrtek, 6. junija: Norbcrt, škof; Bertrand, škof.
Petek, 7. junija: Robert, opat; Baptista Varani, devica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrla gospa Antonija Germek, vdova mestnega učitelja iz Trsta. Doživela je 67 let. Pogreb bo danes ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Kolezijska ulica 25, na pokopališče k Sv. Križu. Svelila ji večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I
Osebne novice
=s Poročil se je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. inž. arh. Marko Zupančič /. gdč. Pavlo Dečmnnovo. Priči Mu bila ženinov oče, upravnik Narodnega gledališča, pesnik g. Oton Zupančič, in nevestin oče, tovarnar g. Anton Dočmnit. Novoporočenccma želimo obilo sreče in božjega blagoslova
= Promocija. Na ljubljanskem vseučilišču je bil 4. junija promovirao za doktorja prava g. Marijan B a r t o 1 iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Promocija na Aleksandrovi univerzi. Promovira! je 4. t. m. za .doktorja filozofije gospod Gabrijel Tomu/ič, asistent botaničnega instituta. Čestitamo!
Kopalne obleke - (Ista volna - stare nizke cene
ALOJZIJ POTKATO PltEJ
JOS. K U N C & Co.
_LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
—	Sprejemni izpiti z.n I. razred na drž. klas. gimnaziji v Ljubljani bodo dne 2+., 25. in evcntuolno 20. junija od H dalje. Prošnje za sprejemni izpit bo sprejemalo ravnateljstvo dne -'2. junija za učence z, začetnicami A do M", dne 23. juniju od N do Ž, dne 24. junija pu zamudnike. Prošnjo je treba kolkovati z 10 dinarskim državnim kolkom ter ji priložiti spričevalo 4. razredu ljudske šole iu rojstni list. Sprejemni izpit morejo delati samo učenci, rojeni v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. — Ravnateljstvo.
—	Enodnevni tujskoprometni tečaj nn Remšniku. V nedeljo, dne 9. junija 1940 bo nu Remšniku enodnevni tujskoprometni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstvu. Tečaj priredi kraljevska banska uprava v sodelovanju s Tujskopromotno zvezo "Putnik« v Mariboru, krajevno priprave za tečaj pa je prevzela občina Remšnik. Program tečaja, ki je za udeležence brezplačen, obsegu predavanja o turizmu, planinstvu, gostinstvu, o gostinskem kletarstvu. o delu iu pomenu turističnih organizacij in potniških pisarit, praktični in teoretični pouk o serviranju, predavanje o polcp-šanju zunanjega lica gostišč in ljudskih bivališč. Predavanja sn vršijo dopoldne od S do 12 in popoldne od 13.30 do IS. tako da je omogočena udeležba tudi interesentom i/ bližnjo in daljne okolice. N ti men tečaja je, da se najširši' sloji seznanijo s pomenom iu potrebami našega tujskega prometa ter da so poučijo o možnosti in merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je turističnim krajem prinesel že neprecenljive koristi. Želeti bi bilo, da se tujskoprometnoga tečaju v lletušniKii udeležijo predvsem oni, ki so v kakršnemkoli
—	Podpornemu skladu za slepe otroke je darovala pifarna dr. Smoleta v Ljubljani 300 din v neki kazenski zadevi. Za velikodušen dar se v imenu slepe mladine najlepše zahvaljuje uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju.
—	Razpisi. Nižja šola intenduntske akademije v Belgradu sprejema gojence za prihodnje šolsko leto. Piošnje je treba vložiti do 4. septembra 1940. Nižja šola pomorske vojne akademije v Dubrovniku sprejme 40 gojencev. Prošnje je treba vložiti do I. avgustu 1940. Podrobnosti zvedo interesenti iz »Službenega vojnega lisla< št. 20 od I. junija 1940, ki ga dobe na vpogled pri vojnih okrožjih in orožniških postajali.
—	Da boste stalno zdravi. |e potrebno, da rodno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 43, kosu z dne 5. junija 1940 uredbo o pomožni vojski državne obrambe, uredbo o prometu s koruzo, tolmačenje čl. 8 uredbe o opravljanju višjega strokovnega izpita za /.vonje zdruvniku-asistenta in določila o oca rin jen j u nafte.
—	Poškodbam je podlegel. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali šestdesetlotuogu hlapca iz Križ. na Dolenjskem Jožeta i.uznnskcga, rojenega v brežiškem okraju. .Mož. jo bil nezavesten in je imel hude notranje poškodbe. Bil je hlapec pri nekem posestniku in je kopal gramoz. Med kopanjem se je utrgala plast in
po dbuz4Wi

oziru od nje tem tečaju pojasnila I Mariboru.
v zvo/i s tujskim prometom a gospodarske koristi. Za
daje interesentom v ujskoproniotna zvezu
in kj imajo udeležbo nn s;: podrobna »Putnik« v
*	Evharistični kongres v Gjurgjevcu. Dne
29. in 30. junija bo v središču Podruvine v Gjurgjevcu velik evharistični kongres, ki se ga bo Udeležil tudi hrvatski metropoli!, zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac, ki bo vodil procesijo iu imel zaključni govor. Pričakujejo, tla bo udeležba na koirgre.su letos zelo velika.
*	Strašno neurje nad Bosansko krajino. Kakor poročajo i/. Bunjulukc, je v noči od ponedeljka nu torek divjala nad delom vrbaske banovine strašno neurje. V okrajih Jajce in l>an ja I uka se je na . več krajih utrgal oblak, škoda po gozdovih in poljih je ogromna. Voda je odnesla velike množine že obdelanega lesa v reko Vrbus. po kateri plavajo proti Savi. Voda je porušila tudi več hiš in odnesla mnogo živine. Reku N rbas je čez noč narastla za tri metre, česar ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Tudi iz. Bučke poročajo o hudem neurju, ki je povzročilo veliko škodo. Veliko njiv bodo morali preorati in nanovo posejuti. Tudi |m> številnih vaseh, ki jih je voda poplavila, je veliko škode. Tudi Donava v zgornjem svojem toku zelo narašča in se boje novih povodnji.
*	Tovarne cementa ustavljajo delo. 1/. Splita poročajo, da je tovarna cementa »Dulmatia« v Kaštelu Sučurcit odpovedala svojim delavccm. Odpoved je prizadela okrog 200 delavcev. Ze del j času jo tovarna le malo proizvajala. Ker je izvoz cementu popolnoma prenehal, se je v tovarniških skladiščih nagromadilo doslej okrog 3000 vagonov cementa. Tovarna »Split« na Majdami, ki tudi že dclj časa obratuje v zmanjšanem obsegu, je odpovedala obrežnim delavcem v Vranjicu, ki so nalagali ccmeut ua ladje.
Slava 16. topniškega polha
Danes ob 10 dopoldne polkov no slavo Prisrčna vojaška je p r i tem pol k ti
jana. t. junija, je obhajal svojo 16. topniški polk. in putriotična slovesnost, ki že tradicionalna, jo privabila številne goste, sjioštovatelje naših vrlih topili-čnrjev, ki so današnji dan obhajali spomin na tisti veliki 3. junij leta l'U9. ko so vojaki tega topniškega polka zasedli staroslavno Gospo-svetsko polje.
Lepe in pomembne slovesnosti se je udeležilo mnogo občinstvu ter zastopnikov uradov in društev. Banovino je zastopal sam ban. g. dr. Natlačen, slovesnost pa je počastil tudi sam g. škof dr. Gregorij Rozman, ki je prišel skupaj z. g. generalnim vikarjem Ignacijem Nu-drahoin, dalje g. župan dr. Adlešič s soprogo, univerzo jc namesto zadržanega rektorja zastopal vseučiliški prof. dr. Tomšič, predsednika npelacijskcgn sodišča je zastopal g. dr. Dolinar, finančno ravnateljstvo je zastopal sam finančni ravnatelj g. dr. Mozetič, železniško ravnateljstvo jc zastopal g. dr. Jeglič, glavno pošto gosp. upravitelj šnlehar. Poleg teh in drugih javnih uradov so bile zastopane mnogoštevilne druge organizacije. Zvezo fantovskih odsekov sta zastopala predsednik dr. Žitko in Slavko Teršinar, odbor Aerokluhu načelnik g. dr. Filip Orel, banovinski odbor Rdečega križa g. dr. Fettich, društvo »Soča« g. dr. Pur, društvo kneginje Zorkc ga. dr. Pucovn, dalje so bili zastopuni odbori društva rezervnih častnikov, prostovoljcev, Legije koroških borcev. Sokolov itd.
Natančno ob 10 je general g. Kuknvičič v zastopstvu divizijskega generala Štefanovii« obšel polk. ki je bil no dvorišču postavljen, nakar je vojaški duhovnik g. Nace Marinčič opravil cerkvene obrede z.a katoličane, katerim je sledil pravoslavni obred, ki ga je opravil pravoslavni proto. Pri rezanju (sečenjn) slav-skega kolača je kot domačin sodeloval zastopnik poveljnika polka g. major Aleksander Jez-dimirovič skupaj z. enim podčastnikom in rodovom. Ko jc tudi muslimanski iinait opravil molitve za vojake svoje vere. jo spregovoril zastopnik poveljnika polka g. major Jczdimi-rovič.
Njegov govor jo bil vojaško kratek in jedrnat ter je v kratkih in izrazitih besedah naglasil pomen polkovc slave. 1'olk je dno 3. junija lota 1919 zasedel s svojimi baterijami staroslavno Gosposvetsko polje nad Celovcem. V proslavitev toga dno je najvišji vojni gospodar Nj. Vol. kralj odredil, naj ta dogodek vsako leto praznuje H), topniški polk kot svojo slavo. Noto je g. major Jozdimirovič naglasil pomen Gosposvetskcga polju za Slovence, ki so tamkaj
na knežjem kamnu od starodavnih časov uslo-ličevali svoje slovenske kneze. Gosposvetsko polje nad Celovccm jc zibelka slovenske državne samostojnosti. Toda zla usoda jc hotela, da so ti slovenski obredi na Gosposvetskem poj ju minili. Gosposvetsko polje pa je ostalo za Slo-vonce isto. kar je bilo Kosovo polje z.a Srbe. Kakor pa jo ideja Kosovega polja živela v srbskem narodu, mu rodila junake tor jo naposled prinesla popolno osvoboditev, tako naj tudi ideja Gosposvetskcga polja živi med Slovenci, rodi med njimi junake ter krepi državno zavest. Vojaki, zavedajte sc oporoke rajnega našegu kralja Aleksandra, ki nam jc vsem zoklicol: »Čuvajte Jugoslavijo!« Dalje se je spominjal junakov, ki so padli z.a domovino ter velel, nuj jim bo večna čast in slava. Končno jo pozval vojake, naj zakličejo trikrat živijo kralju Petru II. tor vsemu kraljevskemu domu. Ves polk je kakor on mož. gromovito trikrat zaklical živijo, nakar jc godba zaigrala državno himno.
Noto jc stopil pred vojake general g. Ku-kovičič. ki je pol k n v imenu zadržanega divizijskega poveljnika Stefunoviča iskreno čestital slavo.	...	.,
Po končanih obredih čestitanja je vos polk v strumnem vojaškem koraku dofiliral mimo častne tribune, vojaških in civilnih dostojanstvenikov ter drugih gostov. Mimohod polka jc bil izvršen v najlepšem rodu in z vso vojaško natančnostjo, tako da moramo k temu uspehu gg. častnikom in moštvu ros lo čestitati. Vos čas je ntod odmori igralo vojaška godba, ki jo mnogo pripomogla, da je bila vsa slovesnost še lepša in prijetnejšo.
Po končanih slovesnostih jo domačin gosp. major lozdimirovio goste povabil na prigrizek, pri katerem so gostom stregli vojaki, podčastniki in tudi sami gg. častniki. Vojaštvo pa je bilo tudi deležno praznično pogostitve, kar jc v nosi vojski tako hvalevredna navada.
ga jjodsula. Takoj so pritekli ljudje iu ga od-kopali. Bil pa je že nezavesten. Zdravniki so naredili, kur so mogli, toda nobena pomoč ga ni mojjlu več rešiti. Kmalu |>o sprejemu v bolnišnico je revež poškodbam podlegel.
—	Zopet patrona. Putrona je huda reč, zlasti če jo dobijo v roke otroci. Vedno in vedno so sliši o |M>dobnih nesrečah Devetletni sinček delavca iz Zagorja Drnovšek Slavko jo nekje staknil staro patrono iu ker je bil radoveden, kako poči. je tolkel po n|e.j. Zaslišal so je močan pok. fantek pa je obležal ua tleh ves krvav. Dobil je hude |>oškodbe jjo obrazu in rokah, pa tudi ono oko je v nevarnosti.
— Kronična zapeka in njerie slabe posledice, posebno na motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši uporabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom, kakor tudi z njenim učinkom.
Ojrl. rec. 8. br. 30474/3,1.
—	Tatvina zlatnine v vlaku. Orožniška postaja Sv. Jurij ob juž. železnici je sporočila ljubljanski policijski upravi, da je bil nedavno v vlaku med vožnjo iz Laškega do Celja okraden posestnik Kincl Adam iz Sv. Jurija ob juž. železnici. V vlaku sta poleg njega sedela dva elegantno oblečena gospoda, ki sta se z njim spustila v pogovor. Posestnik je v žepu telovnika nosil zlato uro znamke »Schaffhausen« in težje vrste zlato verižico. Elegantna gospoda sta v Celju izstopila, Pozneje je posestnik prestrašen opazil, da je ob uro in verižico. Posestnik ceni uro in verižico na 10.000 din. Domnevajo, da sta tatvino zagrešila dva drzna žeparja, ki sta se pojavila zadnji čas na progah Zidani most—Ljubljana in Zidani most—Celje.
Dalmatinska industrija cementa jo zašla v hudo stisko, ker jc izostal ves izvoz. Kakor znano, so šle tri četrtine produkcije v inozemstvo. Poraba cementa tudi na domačih tržiščih ni narasla, zato je nevarnost, du bodo vse tovarne cementa ustavile obrat.
*	Veliko mestno knjižnico bodo v Zagrebu odprli 11. junija,na rojstni dan učiteljev hrvatskega naroda bratov Antona in Stjepana Radiča. Knjižnica je svoj čas žo delovalo, sedaj je po že 'več let počivala. Knjižnico je nu najmodernejši način uredil strokovnjak dr. Josip Ba-dolič. Novo mestna knjižnica je nameščena v zelo pripravnih prostorih Novinarskega doma v Zagrebu. V prvem nadstropju bo knjižnica in javna čitalnica. Urejena bo tudi mala knjižnica zii vse hrvatske listo, dnevnike, tednike in mesečnike, ki izhajajo v banovini Hrvatski, tako da bo lahko vsakdo vsak dan bral časo-jiise iz. svojega rojstnega kraja. Ob priliki otvoritve novo mestne knjižnico dne 11, junija bo prirejena tudi razstavo redkih knjig, ki bo nameščena v dveh sobah.
*	Zagrebški okrožni urad za zavarovanje delavcev je v prvem trimesečju letošnjega lota izkazal slabo finančno poslovanje. Te dni je bila konferenca uradov ih zdravnikov, na kateri jo podal poročilo ravnatelj prof. Fišer. Iz tega poročila izhaja, da je bil finančni uspeh v prvem trimesečju letošnjega leta slab. ker je bila huda zima in je divjala ltripo. Poleg tega je bilo veliko število zavarovancev poklicanih na orožne vaje. ki niso plačevali zavarovalnino. imeli so po pravico do brezplačnega zdravljenja.
*	Zobovje jo požrl. V državno bolnišnico v Pinnjultiki je prišel kmet Dušan šikunič iz Prnjavoru. ki je v spanju pogoltnil zobovje s petimi zobmi. Primurij v bolnišnici sprva ni verjel iu jc dal kmeta pregledati z rentgenom. Pregled je ugotovil, da ima kmet res svoje umetno zobovje v želodcu. S težkim trudom so jc priniariju dr. Kanti posrečilo, du je izvlekel zobovje iz želodca.
*	Drava naplavila dve trupli. Dravo je na ozemlju vara/clinskega okraja naplavila dve trupli. Pri Lavročanu so našli truplo moškega, starega okrog šestdeset let. Na sobi je imel hlače in belo srajco, na nogah pa šolne. Truplo je bilo v vodi okrog dvajset dni. Pri Šemovcu pa so našli truplo mlade ženske, stare 17—20 let. okroglega obraza in rjavih las. Na sebi ni iinelu nobene obleke. Pri obeh truplih sodna komisija ni našlo nobenih znakov nasilne smrti. Ker v tamkajšnji okolici nikogar nc pogrešajo, sodijo, da je Drava prinesla obe trupli iz Slovenije.
*	Statistika stavk v Splitu. Po statističnih podatkih, ki jih jc zbrala inšpekcija dela v Splitu, je bilo od začetka leta 1936 do 31. maja letos skupaj 163 delavskih mezdnih gibanj in 107 stavk. Samo v letošnjem letu • je bilo 12 stavk in 83 mezdnih gibanj. Vsa ta mezdna gibanja in stavke so imele za cilj povišanje plač. Uspeh povišanja plač od lota 1938 do danes znaša 34 milijonov dinarjev.
*	Velik orel ustreljen. Stjepan Šabarič iz vosi Ilankovce pri Bjelovaru je ustrelil to dni velikega orla, ki se je v družbi treh drugih orlov spustil no ledino sredi vasi. Trije orli so odleteli. Ustreljeni orel jc meril /. razprostrtimi poroti 3 metre 10 centimetrov.
*	Mati z dvema otrokoma /gorela. Pred dnevi je nedaleč od Ubo stanujoči kmet Rokič Vojislav šol pozno zvečer s prižgano petrolejko na podstrešje. Po nesreči mti jc padla iz roke in sc razbila petrolejka. Petrolej se je razlil in plameni so takoj zajeli vse lahko gorljive predmete. V krulketn času jo hiša pogorela do tal. Enega izmed svojih otrok jo nesrečni kmet še mogel rešiti, medtem ko jc n jegova žena Vido-slova, ki jo s hčerko in sinčkom spala z obema otrokoma vred žrtev požara. Naslednje jutro je bila cvetoča kmetijo z gospodarskim poslopjem vred lo še pogorišče, iz katerega se jo še kadilo. Žalostno jo mali, rešeni otrok tekal okrog pogorišča. Solzo so tekle iz. njegovih oči in neprestano jc klical svojo mamico, bratca in sestrico, ki so umrli tako strašne smrti.
S Čajkovski
i Žarah Leander Hans Stiiwe
Oglejte si božanski lifm. Njegovo življenje, ustvarjanje, ljubezen in smrt.
KINO MATICA tel. 21-24 Ob 16. 19. 21. uri
I
»'■ NJENA PRVA LJUBEZEN
21.
Predstave ob 16., 19
KINO UNSOH, M.22.21
z mlado DE AN N E DURBIN v glavni vlogi in MELVYN DOUGLAS-em, znancem iz filma Ninočka
^Uublja^
Gledališče ,
Drama: Četrtek, 6. juniju: »Revizor«. Red
Četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. — Petek, 7. junija ob 15: »Asmodej«. Dijaška predstava. Izven. Glolx>ko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera: Četrtek. 6. junija: Zaprto, — Petek 7. junija: »Modra roža«. Red Sreda. — Sobota, 8. junija: »Fvgenij Onjegui«. Red A. Gostovanje Borisa Popovu. — Nedeljo, 9. junija: Frasijiiitii«. Prvič j>° znižanih conah od 30 din navzdol. Gostuje Zlatu Gjungjenac.
Radio Ljubljana
Četrtek, 6. maja: 7.00 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselih zvokov (ploščo) — 12 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramcl kvartet »štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Pester spored (Radijski orke-ster) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolnrič) — 19 00 Napovedi, poročila — 19.20 Noe. ura — 19.40 Objave — 19.30 Deset minut zabave — 20 Oktet Fantovskega odseka Ljubljana — Rokodelski dom — 20.4" Eepro-diiciron koncert simfonične glasbo — 22.IK) Napovedi. poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Drugi programi
Četrtek, 6. junija: Belgrajskn kratkoval. post.: YUA. Yl!B (49.18 nt): i9.43 Poročila v slovenščini YUF (19.69): 1.33 Oddaja za Južno Ameriko YIJG (19.69 m): 3 (K) Oddajo z.a Severno Ameriko — Belgrad: 21.15 »Seviljski brivec« prenos iz opore — Zagreb: 21.30 Mandoline — Bratislava: 22.15 Ciganska glasba — Praga: 21.03 Zd. Fibiclicjeva opera: »Mesinska nevesta« — Sofija: 20."M) Instrumentalni konc. — Bčromiinster: 21 Grške narodne postni — Budimpešto: 19.30 Prenos iz opere — Bukarešta: 21.30 Instrumentalni konc, — Trst-Milan: 17.13 Klavir, 22.13 Violina — Rim-Bari: 21 Lahka glasba — Sottcns: 21.40 Klavir.
Prireditve in zabave
Spored Zvonovega cerkvenega koncerta je
sestavljen iz štirih zborovskih nastopov in vsak nastop obsega dola ene skupine. Prvi nastop prinaša skladbo Primoža Trubarja. Gallusa, Riharja, Nodveda, Foorsterja in Vaukna. V drugem delu pridejo na vrsto skladatelji pater Angelik Hribar, pater llttgolin Sattner, Ignacij llladnik in dr. Fran Kimovec. Nato Vinko Vodopivec, Stanko Premrl in Martin Železnik Končno pa še Anton Jobs, I/ijze Mati in Matija Tome. Mod posameznimi zborovskimi nastopi so uvrščene v spored solistično točke za orgle, ki so jih napisali Danilo Fajgel, H r. Kimovec in Stanko Premrl. Koneort Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Dora Matulja bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 9 zvečer v frančiškanski cerkvi. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Zadnja produkcija šole Glasbene Matice ljubljanske bo jutri v jietek ob četrt na 7 v veliki filhormonični dvorani. Na tej jiroduk-ciji bodo nastopili Erojcuci iz. oddelka za klavir in gojenci iz violinskega oddelka. Vse gojcnce violinskega oddelka- spremlja pri klavirju Pu-liar Majda, gojenka srednje glasbeno šole pri Glasbeni akademiji. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki
Redni letni občni zbor Socialno - ekonomskega instituta v Ljubljani lx> v sredo. 19. juniju 1940 ob 18.15 v sejni dvorani Kmetijske zbornice, Gosposvetska cesta 2-1. — Upravni odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo: mr, Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 31.
*	Potres v Varnždinn. Dne 4. junija ob dveh zjutraj so prebivalci Varaždina začutili lahek potresni sunek, ki jc trajal štiri sekunde. Tudi v okolici so čutili potres, ki j)a ni naredil nobeno škode.
*	Pod vlak so je vrgel v Žagrebu 32 letni delavec Edo Žukelj. Bil jc takoj mrtev. Vzrok je nesrečna ljubezen. Preteklo nedeljo pa je v Zagrebu skočila v Savo 33 letno služkinja Terezija Romih. Njeno truplo so potegnili iz vode v ponedeljek. Romihovn. ki je živela ločeno otl svojega moža, jc bila živčno bolno.
Anekdota
Za časa balkanskih vojn je v srbski vojski kot prostovoljec služil tudi Črnogorec Vule. Ko je prv: dan prišel čas obeda, je tudi Vule prišel po 6vojo porcijo Kuhar mu je natresel v škodelo porcijo jedi ter mu nato potisnil v roke šc hlebec kruha. Vitje je ves začuden vprašal: »A, vjere ti, brate Srbine, je h ovo sve za mene?« — Kuhar mu pove, da vse. Vule pa kuharju ni verjel ter se je majaje z glavo obrnil za svet k tovarišem Pa je videl, da je vsak vojak dobil prav tolikšno porcijo jedi in hlebec kruha. Zato je Vule začuden vprašal tovariše: »A hrani Srbija vazda svoju vojsku ovako?« »Uvek!« mu odgovore Srbijanci. »E, daj Bog i sveti Vazilij Otroški, da bi se večno vojskovala!« je navdušen zaklical Vule.
•»Kaj pa signaliziralo žarometi?«-»Nujno prosijo za sto steklenic piva.«
l
Mol moi le zapeljivec
Zanimiv problem, katerega žrli Vinka /.ena poznati: — Du li Jo nJeu uwt trpi v »voicm uradni IMirovor nu to vel««
Sijajna in iluhovita fllinoka komedija o
spretnih zločincih in njihovili žrtvah. —	---------- —.--m—--_--— _	,
lil . U I . , , iv nniih «n«i..i..i	vaino vpralunje hodni« videli v leni aijajiiom In duhovitem
Mlaterijoznu d nuna močne vsebino, preple- . (» mreian ganjaterjev)	filmu. V ul. vioirl: Melvyn l>o.i*laa, parlnar ItrM« ««rho
tenaszdravim humorjem In spretnimi triki	Kino Sloga tel. 2/-oU Danes ob ln., IU. m 21,uri	v finnn .NIho^kh' iii novn filnuKu lepotica Ktorence Hlce.
1
DUBD4N4
Razstava zaščite pred letalskimi napadi
Mestni zaščitni urad je pravkar izdal brošuro »Letalski ntipud... Varujmo se!<, ki jo je sestuvil banovinski inštruktor za obrambo jired letalskimi napadi inž. Franc Dolenc ter je jiisaiiu tako poljudno, da jo mora vsakdo razumeti in se poučiti o vsem, kur mora vsakdo vedeti o varstvu pred letalskimi napadi. Mestni zaščitni urad je sicer natisnil ogromno naklado te brošure, vendar je pu prepričan, du beseda nikdar ne more biti tako nazorna, kakor se človek pouči šele tedaj, če kako pripravo ali stvar vidi. Zato je mestni zuščitni urad pripravij tudi veliko razstavo zaščite pred letalskimi napadi, ki jo mestno poglavarstvo odpre v soboto, dne 8. junija ob II nn velesejmu v paviljonu »N«. Že sedaj opozarjamo, da na razstavi ne bo prav nobene vstopnine in naj si jo v lastnem interesu vsakdo natanko ogledu, da bo res prav vse naše prebivalstvo popolnoma poučeno o vseli, danes na žalost skrajno aktualnih vprašanjih varstva jircd letalskimi napadi. Z veseljem mora mestni zaščitni urad ugotoviti prav veliko in resno zanimanje vseh ljubljanskih občanov za vsa tu vprašanja, kar se jc posebno pokazalo pri naglem razpečevanju omenjenih brošur, saj je že prav mnogo ljudi prišlo po brošuro v zaščitni urad. Zato je pa mestni zaščitni urad tudi trdno prepričan, da razstave na velesejmu, ki jo je mestna občina priredila svojim občanom v korist, nikdo lie bo zamudil.
Razstava ima namen občinstvu prikazati, kako naj se pred posledicami letalskih nupadov obvaruje z najmanjšimi stroški čim najbolj učinkovito.
Pred paviljonom »N«, kjer je že pripravljena razstava, bomo videli zaklonišče z vso opremo, kakršno si brez posebnih izdatkov lahko uredi vsaka hiša. V paviljonu bomo videli popolnoma opremljeno zdravstveno postajo za prvo pomoč ranjencem, posebno bodo j)a v oddelku zdravstvene službe zanimali modeli,< ki živo prikazujejo vse strahote učinka strupenih plinov na človeškem telesu. Prikaz obrambe pred strupenimi plini je pa prav posebno izjiopolnila tvrdka Bata z vsemi mogočimi pripravami, kako si obvarujemo življenje pred strupenimi jilini. Poleg mask in vseh stopenj nastanka jilinske maske je tvrdka Batu razstavila tudi popolne obleke itd.
Poleg vsega tega nas pa razstava seveda pouči tudi o naznnnjanju letalskih napadov s sirenami, zastavami in drugimi znamenji, u gasilska služba nam pokaže raznovrstne priprave zn hišno gasilsko službo. Spoznali bomo tudi samopomoč v hiši ter najpraktičnejši način, kako moremo prav uspešno zatemniti stanovanje. Tudi pravilno pospravljeno in za letalski napad pripravljeno podstrešje bo na razstavi, skratka, še mnogo drugih stvari, ki jih mora vsakdo poznati, če hoče življenje in premoženje obvarovati pred posledicami letalskih napadov.
Ponavljamo, da na razstavo ne bo nobene vstopnine, saj jo mestna občina ljubljanska prireja v korist svojim občanom in v prid vsega prebivalstva.
Ruzstava bo odprta vsak dan od 9 do 18.
V nedeljo h kočevskim Slovencem!
Kar razveseljivo je, ko beremo vsak teden Putnikove male oglase, ki vedno napovedujejo zanimive izlele: izlete, ki vodijo v skoroda neznane in od velikega turizma nedotaknjene predele, pa vendar v lepe kraje, vredne obiska, če ne za delj, pa vsaj za en dan. Po dolgi seriji uspelih izletov v razne bližnje kraje, pripravlja Putnik to nedeljo izlet, na katerega smo prav za prav že dolgo čakali: v nedeljo nas bo popeljal na Kočevsko.
O Koeevarjih in kočevskih problemih, o gostih pragozdovih ler lesnem bogastvu, o krasnih izletih v kočevsko okolico se je dosti pisalo. Pa vendar nas je le malo, ki smo si kedaj izbrali ta predel za svoje potovanje.
Čeprav enodneven, bo ta izlet pokazal precejšen del kočevskega ozemlja. Odhod iz Ljubljane bo zjutraj ob pol 8 s Figovčevega dvorišča, vožnja bo preko Turjaka, skozi Veliko Lašče in Ribnico peljala do Kočevja, kjer bo že ob 11 dopoldne kosilo. Po kosilu se bo začel avtobus vzpenjati za Livoldom po dolini, ki vodi skozi Štalcerje v Kočevsko reko. V Kočevski reki bo pa zavil na levo ter pripeljal goste do 675 m visokega Borovca, ležečega v mikavni kraški dolini. Od Borovca bo potem peš izlet na 911 m visoko Krem-po. Edinstven bo razgled s tega vrha na vse strani. Proti severu in severovzhodu preko kočevskega gričevja, proti jugu pa v romantično dolino Kolpe ter preko nje proli Veliki Kapeli, .Velebitu in Dinarskim planinam.
Dne 30. maja 1640, torej pred "00 leti, je v Ant-vverpnu umrl »lavni flnmski slikar Peter Paul Rubens-
Povratek bo po isti poti in bodo izletniki doma okrog 9 zvečer. Ta izlet ne bo zanimiv samo zaradi naravnih krasot, ki jih bodo mogli izletniki uživati že takoj od Turjaka naprej. Tudi v drugem oziru bo zanimiv: peljal nas bo med kočevske Slovence, j)okazal jim bo. da niso pozabljeni in da naše srce bije za nje. Prijave za ta izlet, ki stane s kosilom vred 100 din, sprejema
Putnik do sobote opoldan.
*
1 Nočne častivce presv. Srca Jezusovega opozarjamo na celonočno češčenje, ki se prične drevi ob 9 v stolnici. Opravljale se bodo molitve 3. ure, kot dodatek pa II. pol ure pred najsvetejšim Zakramentom. Pridite, molimo!
1 Mesečna rekolekcija za ljubljanske 'gg. duhovnike bo v Domu duhovnih vaj (Zrinis.kega cesta) na prvi petek 7. junija ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapeli. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. —- Vodstvo.
1 Križanske kongreganiste in njih prijatelje opozarjamo, da bo v redčijo 9 junija posebno duhovno opravilo v Predosljih že oh 8, ker dospe prvi jutranji vlak v Kranj že ob 6.30 in smo torej lahko pravočasno v Predosljih. Izlet bo ob vsakem vremenu. Po popoldanski skupni božji službi 6i bomo ogledali zanimivosti podružnih cerkev na Suhi in v Britofu in še kaj drugega. Somišljeniki, pridružite se nam.
1 šolska razstava risb na drž. II. realni gimnaziji bo odjirta v petek, soboto in nedeljo (7., 8. in 9. VI.) v risninici (II. nadstr.) vsakokrat od 8—18. Starši in vsi, ki se za delo mladine zanimajo, vljudno vabljeni, da jo obiščejo.
1 Rdeči križ v Ljubljani ne bo imel letos običajne kresne veselico na ljubljanskem gradu. Namesto te prireditve bo v nedeljo. 23. t. m., od 9 do 13 nabiralni dan prostovoljnih prispevkov za nabavo samarijanske opreme in sanitetnega materiala. Ker je to važna in nujno potrebna zbirka, prosimo vsa narodna in humanitarna društva za sodelovanje. Vse naše dobrotnike, ki so namenili darove za kresno prireditev, prosimo, da se naše akcije spomnijo z denarnim prispevkom — položnica št. 11104, telefon št. 40-31. Pri nabiralni akciji bo koncert vojaške godbe pred Narodnim domom.
V nedeljo s »Putnikom« v Kočevsko Švico — Prijave do sobote opoldne Zahtevajte program
1 Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja, priredi družabni izlet na Lisco v nedeljo, dne 9. junija. Prijave in informacije v trgovini Karničnik v Nebotičniku. Prijatelji Posavčanov dobrodošli.
1 Upokojeno učiteljstvo ima svoj družabni sestanek šele prvi četrtek v juliju pri Novem svetu ob 16.
I Stari krompir po 2.50 do 3 din kg. Sredin tržni dan je bil precej živahen. Iz raznih krajev Gorenjske in Dolenjske je bilo pripeljanih 12 voz starega krompirja, prav zdravega in suhega brez vsakih večjih kali. Nekdo je na trg prpeljal velik tovorni avtomobil starega krompirja. Povpraševanje po starem krompirju je bilo veliko in je bil krompir kmalu razprodan. Na debelo so kmetje zahtevali za krompir po 2.50 din za kg. Na drobno pa so nekateri prodajali 6tari krompir po 3 din. Med revnejšimi sloji 6e pojavlja velika nejevolja, ker je znano, da 60 nekateri špekulantje in trgovci pokupili po dčželi znatne zaloge krompirja, ga spravili v suha skladišča in sedaj ga prodajajo za prav čedne dobičke, kajti znano je, da mnogi že zahtevajo od konzumentov kar 3 in celo 3.15 din za kg na drobno. Revni ljudje, ki jim je krompir res poglavitna hrana, jadikujejo in obupujejo, kajti mesa si ne morejo privoščiti, kakor tudi ne drugih dobrot. Novega krompirja, za katerega bi morala biti že prav živahna 6ezija, je lcto6 še razmeroma malo na prodaj in zato so cene še vedno visoke, takole od 6 do 8 din kg. — Po dolgih mesecih je bil včeraj prvič živinski sejem, ki je navadno v Ljubljani vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Zaradi nalezljive parkljevke in slinavke po raznih krajih v Sloveniji in tudi v bližnjih krajih Ljubljane, je bil živinski sejem z malimi izjemami skoraj nad 10 mesecev zaprt. Sejem je bil srednje obiskan, kajti po deželi še ni bilo znano, da je sedaj v Ljublani sejem dovoljen.
1 Smetarji imajo najstrožji nalog, naj takoj prijavijo vsako stranko, ki bi še nadalje oddajala ne-sežgane smeti, saj mora že vsaka gospodinja in hišna pomočnica vedeti, da je treba prej sežgati vse odpadke, ki se razkrajajo, nato pa šele sežgane oddati smetarju. Razen takih odpadkov je pa treba prej sežgati ves papir in druge gorljive ostanke, da se na kuhinjskih ostankih in drugih odpadkih ne pasejo muhe in ne razvija smrad. Prepoved je resna, zato pa opozarjamo v6e gospodarje in gospodinje ter tudi vse hišnike in hišne pomočnice, da morajo 6ineti sežigati ter šele sežgane oddajati smetarju, siccr bodo imeli nepotrebna pota in nezaželjene globe.
1 Čigava je 15 m dolga gumijasta cevi Policijski stražnik ie včeraj okoli 8.30 zagledal na dvorišču ne«e hiše v Pražakovi ulici delavsko opravljenega, nekoliko raztrganega mladeniča, ki je nosil t seboj 15 m dolgo, črno gumijasto cev, kakršno rabijo avtogaraže za izpiranje avtomobilov. Ker se je mladenič L. stražniku zdel sumljiv, ga je povabil na policijo. Na kriminalnem oddelku so mu izprašali vest. Mladenič je zatrjeval, da je cev kupil od nekega neznanca za 80 din. Ni pa mogel točno opisati prodajalca. Trdovratno je ostal pri tem, da je cev kupil. Spravili 60 ga v policijske zapore, da izvor cevi pojasnijo Cev je bila najbrž ukradena. Lastnik gumijaste cevi naj sc javi na kriminalnem oddelku v sobi št. 24, kjer si bo lahko ogledal cev. Po stopnicah je padla. Gostilničarku An-
gela Trampuževa je šla v klet |>o vino, du bi i ske Ijolnišnice,
postregla žejnim gostom. Že tolikokrat je Šla to |x>( in nikdar se ji ni nič zgodilo. Včeraj pa jo je naenkrat spodneslo in se je zutrkljala po stopnicah tako nesrefno, da si je zlomila roko. Po pomoč je morala v ljubljansko bolnišnico.
I Vagoni so ga stisnili. Pirnat Polde, železniški delavec, je bil zaposlen na |>rogi v šiški ob llermesovein igrišču. Znano je. da tam stalno premikajo in nesreča je hotela, da je prišel med odbijače dveh vagonov, ki sta ga stisnila. Dobil je hude notranje poškodbe in jc njegovo stanje resno.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josel« grenčice.
I Pod vlak je skočila. Nu železniškem prelazu na Krjavčrvi cesti je skočila pod potniški vlak, ki vozi zjutraj proti Rakeku, neku |>rofe-sorica glasbe. Vlak je obupanko popolnoma razmesaril. Na kraj dogodka je prišla |»olicij-ska komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla v prosekturo ljubljau-
me		s	m	MARIBOR
Stava 32. topniškega polha
Proslava spomina na dan, ho so baterije lega polha zasedle Gosposvetsho polje
Cerkvene obrede je najprej izvršil katoliški vojaški duhovnik duh. svet. Zavadlal Pavel. Pri teh obredih je nastopil močan zbor vojakov-pevcev, ki so lepo ubrano zapeli zahvalno pesem ter odpevali pri molitvah svojega duhovnika. Zatem je izvršil obred posvetitve kolača pravoslavni duhovnik.
Maribor, 5. junija.
Danes je slavil 32. topniški polk v Mariboru svojo' slavo v spomin pomembnega dne, ko so dne 5. junija I. 1918. baterije tega polka prispele na Gosposvetsko polje po zmagoslavni ofenzivi jugoslovanske vojske. Vsako leto je Maribor proslavil slavo svojega topniškega polka' z veliko slovesnostjo, letos pa je bil la dan še ]x>sebno prazničen. V današnjih časih, ko se vse naše upanje oklepa naše vojske, v kateri imamo varno za-slombo, je bila ta lepa nianilestacija posebno vidna. Maribor je pokazal, kako tesno je povezan z jugoslovansko vojsko.
Začetek današnje slave je bil ob 10 predpol-dne. Vsa vojašnica je bila okrašena s trobojnicaini, posebno pa vhod, skozi katerega so med špalir-jem topovskih cevi, okrašenih z zelenjem in trakovi v narodnih barvah prihajali častni gostje, ki so se letos odzvali povabilu domačina polkovnika g. Petra Kilerja v nenavadnem številu. Sprejemal jih je polkovnik g. Kiler, njegovi častniki pa so jih vodili na dvorišče, kjer je bila postavljena slavnostna tribuna. Pred tribuno je stalo moštvo polka v mogočnih karejih s svojimi starešinami. Na slavo so prispeli mestni poveljnik general Golubovič z velikim številom častnikov, lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič v spremstvu stolnega kanonika ravnatelja bogoslovja dr. Osterca, mestni župan dr. Juvan s podžupanom Žebotom, okrajna načelnika dr. Šiška in Eiletz, predstojnik mestne policije Kos in komisar obmejne policije 2un, predsednik okrožnega sodišča Hudnik in prvi državni tožilec dr. Zorjan, poveljnik orožniške čete major Sosič, predstavniki vseh mariborskih državnih in samoupravnih uradov, zastopstvo Podzveze fantovskih odsekov, zastopniki drugih narodnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, občinski svetniki itd.
Dekliški dnevi na Betnavi
Katoliška akcija za dekleta v lavantinski škofiji vabi vsa dekleta lavantinske škofije na versko prireditev v dneh 29. in 30. junija.
To bodo III. Dekliški dnevi na Betnavi pri Mariboru.
Betnava se že pripravlja, da bo za ta veliki dekliški praznik sprejela čim lepše število deklet!
Pridite, dekleta! Strnile se bomo v močni volji, da bo vsaka izmed na6 v teh težkih časih po;fumno in zvesto izpolnila svoje dolžnosti do slovenskega rodu.
Na Petrovo zvečer nas bo uvodna Marijanska
prireditev, k; ji bodo sledile večernice in procesija z Najsvetejšim, pripravila za naš veliki praznik. V nedeljo zjutraj nam bo prevzv. g. škof dr. Ivan Tomažič opravil obhajilno sv. mašo. Nato bo versko zborovanje s pozdravi in govori.
Popoldne se bomo pri slavnostni akademiji vse posvetile Materi Mariji in položile v Njene roke cbljubo pripravljenosti.
Tudi veselo se bomo razvedrile in pele bomo! Deklištri dnevi 60 dnevi resnega dela, obenem pa dnevi velikega veselja dekliških src.
Vsa navodila so prejeli župnijski uradi, Dekliški krožki in odseki KA deklet.
*
m Veličastna procesija sv. R. T. Naša nova župnija je obhajala preteklo nedeljo svojo »lepo« nedeljo z veličastno procesijo sv. R. T. Naši Studenci so se v zadnjem času popolnoma spremenili. Prejšnji brezverski duh je nekam omedjel, ljudje pridno obiskujejo cerkev in se udeležujejo verskih prireditev in tako izražajo svoje veselje, da so dobili lastno župnijo. Poseben znak te razveseljive spremembe je bila nedeljska slovesna procesija. Vse hiše v Studencih so bile okrašene z zastavami, cvetlicami in gorečimi svečami. Udeležba pri procesiji pa je bila naravnost ogromna. Slovesnosti v cerkvi in na ulici se niso udeležila samo cerkvena in verska društva, ampak skoraj vsa narodna in prosvetna društva io Studencev. Ulice so bile lepo očiščene in okrašene z zelenjem. Organizacijo te lepe verske proslave je podpirala
Celjske novice
c Romarski shod na gori Oljki bo v nedeljo, 16. junija in ne v nedeljo, 9. junija, kakor navadno. Ob 10 bo sv. maša s pridigo.
c Glasbena matica v Celju priredi v dneh 6., 7. in 8. junija ob 7. zvečer v mestnem gledališču svoje šolske nastope. Vstop je prost le proti nabavi sporeda.
c G. dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju in bivši narodni poslanec je bil na predlog finančnega ministrstva odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. stopnje. Čestitamo!
c Tujski promet v Celju. Pretekli mesec je obiskalo Celje 1028 tujcev, in sicer 982 Jugoslovana in 46 inozc«r.cev. Meseca aprila je prišlo v Celje še 124 inozemcev, lani mescca maja pa 158 inozemcev c Število brezposelnih v Celju je po evidenci celjske Borze dela padlo v 10 dneh od 618 na 257. Dela na regulaciji Savinje sc 6e ponovno pričela o je tu zaposlenih 89 delavcev, ki so po prizadevanju celjske ZZD dosegli pri podjetju zvišanje urne mezde od 3.25 na 4 din.
c Brezplačna oddaja gozdnih sadik siromašnim posestnikom. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani bo v jeseni 1910 in spomladi 1.
1941 oddajala brezplačno gozdne sadike siromašnim gozdnim posestnikom. Tozadevne prošnje, kolkova-ne z din 10 baciov,nekim kolkom, je vlagati na mestno poglavarstvo v Celju, V piošnji se mora navesti: parcelno številko, katastralno občino in površino zemljišča, ki se namerava pogozditi; kulturno vrsto dotične parcele; kdaj se želi pogozdovati, jeseni ali spomladi; število in vrsta sadik; ali je prosilec že kdaj prejel brezplačno sadike in koliko; gospodarsko stanje prosilca in koliko plača davka. Prošnje za jesensko oddajo je vložiti do 15. septembra 1940, za spomladansko pa do 1. januarja 1941. Prošnje, ki bodo vložene po tem rouu ali ki bodo pomanjkljivo sestavljene, se ne bodo upoštevale. V poštev prihajajo samo prošnje tistih posestnikov, ik so res siromašni, kar naj 6e pri vlaganju prošenj upošteva.
c Na Risto Savinovem koncertu, ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo v ponedeljek, 10. junija v mali dvorani Celiskega doma, bodo nastopili tudi pianist g. Pavel Sivic, docent Glasbene akade-
Pred polk je nato stopil njegov'poveljnik jx>I-kovnik Peter Kiler ter je imel na vojake ognjevit nagovor. Navezal je svoje globoke patriotične besede na zgodovino Gosposvetskega polja, ki je za Slovence in za Jugoslavijo tako pomembno, kakor ie za Srbe Kosovo polje, na katerem je padel car Lazar, in za Hrvate Petrova gora, na kateri je poginil zadnji hrvaški narodni kralj 1'eler Svačič. Očrtal je vojakom pomen ustoličenja slovenskih poglavarjev na gosposvetskem prestolu ter po tisoč ietih zopetno osvoboditev tega polja, na katerega so na današnji dan leta 1918. prispele po hrabrih borbah baterije tega polka. Pozival je vojake, naj bodo dostojni nasledniki takratnih junakov, ki so se borili za zedinjeno Jugoslavijo ter žrtvovali za njo življenje. Ob zaključku pa je nazdravil vrhovnemu poveljniku naše vojske, našemu mlademu vladarju kralju Petru II. Gromovit »živio« je zadonel iz grl vojakov, godba pa je zaigrala nato državno himno. Vojaštvo je nato odkorakalo na zadnja dvorišča vojašnice, kmalu pa se je vrnilo nazaj v pojjolni opremi. Vse baterije polka z mnogovrstnim orožjem so nato delilirale pred poveljnikom mesta in ostalimi odličniki na tribuni. Defile tolikega števila tako dobro opremljenih in stasitih vojaških vrst je napravil na vse mogočen vtis. V vseh, ki so gledali te prizore, je prevladalo prepričanje, da imamo v tako opremljeni in tako disciplinirani naši vojski najboljše jamstvo naše državne in narodne varnosti.
mije, mezosopranislka gdč Marija Tiranova in te-
c V Celju na Dečkovi cesti jc umrl 631etni delavec Češko Franc. Naj v niiiu počival
soc
norist g. Andrej Jarc, vsi iz Ljubljane.
tudi občina Studenci s svojim agilnim županom g. Kalohom na čelu. Ob 8 zjutraj je bila v lepo okrašeni cerkvi sv. Jožefa slovesna služba božja, katero je daroval g. kanonik dr. Žagar iz Maribora. Slovesnosti so se udeležili od predstavnikov oblasti domači župan g. Kaloh z občinskimi svetniki, predstojnik okrajnega sodišča dr. Matija Lavren-čič, odposlanec okrajnega glavarja Maribor-desni breg g. Covnik, mariborski podžupan g. Žebot, orožništvo, učiteljstvo, železniški uradniki in zastopniki raznih podjetij v Studencih. V procesiji je bilo mnogo zastav, cerkvenih in društvenih, med njimi zastava Fantovskega odseka in Dekliškega krožka, požarne brambe itd. Sodelovala je številna železniška godba, pevski zbor pa je vodil priznani pevovodja g. Sand. Procesije so se udeležili tudi mnogi okoličani in Mariborčani, da s tem pokažejo veselje, da tudi naši Studenci korakajo v sedanjih težkih časih v vrstah onih župnij, ki prosijo ljubega Boga, da nam nakloni mir in prepreči krvavo vojno. — Studenčanom, posebno pa o. o. kapucinom, ki vzorno vodijo novo župnijot k lepi verski prireditvi vsi iskreno čestitamo!
m Slomškova družba, podružnica Maribor ima v nedeljo 9. t. m. svoj redni občni zbor. Ob 9 je sv. maša v Slomškovi kapelici. Daruje jo č. g. Franc Hrastelj. Po sv. opiavilu je občni zbor v Zadružni gospodarski banki s predavanjem. Prosimo članstvo, da se sv. maše in občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor.
m Ljudski oder ima drevi ob 20 svoj redni občni zbor. Udeležba za člane strogo obvezna. Pogovorili se bomo tudi o nedeljskem izletu.
JEGLICEV AKADEMSKI DOM BO SPOME« N1K POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRETJI OBLETNIC) NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN.
m Zadnja dramska predstava v letošnji sezoni bo duhovita in zabavna (rancoska komedija iz velemestnega življenja »Potovanje v Benetke«. Premiera bo drevi ob 20 Režijo vodi Verdonik.
m Imejitelji gledaliških blokov — izrabite bloke. Zadnja dramska predstava bo drevi, zadnja glasbena predstava pa v soboto ali nedeljo!
m Za 7 jurjev je hotel imeti dva milijona. Kakor smo že poročali, so se sedaj znašli v zaporih mariborskega preiskovalnega sodišča vsi krivci, ki so zapleteni v Grašičevo in Majcenovc afero s ponarejanjem 500 dinarskih bankovcev. Zadnji se je znašel v zaporih Grašič, ki se je sam prijavil preiskovalnemu sodniku, ker mu je neprestano preganjanje že začelo presedati. Vsega je sedaj zaprtih 45 ljudi. Večina med njimi je takih, ki so ponarejevalce z denarjem podpirali, upajoč da bodo imeli od njih lep dobiček. Posebno zanimiv je neki posestnik, ki je ^al ponarejevalcem na razpolago 7000 din. Za ta znesek so mu oni najprej obljubljali 100.000, potem vedno več, mož pa ni bil nič kaj skromen ter je zahteval za svojih 7 jurjev kar dva milijona dinarjev. Ponarejevalci so mu ta znesek tudi obljubili, namesto miliionov pa im- sedaj ričet v zaporu.
m 1000 britev je odnesel. V galanterijsko trgovino Rade Tipla na Kralja Petra trgu je vlomil ponoči vlomilec, ki je s ponarejenimi ključi odprl vrata z dvoriščne strani. Odnesel je raznovrstno blago, tako nad 1000 rezil za brivske aparate, toaletno milo, lak za nohte, žepne električne svetilke in podobno blago ter je povzročil 7800 din škode.
Gledališče
Četrtek, 6. junija ob 20: »Potovanje v Benetke«. -4
Premiera.
KULTURNI OBZORNIK
R. Ogrin:
Slikarja Ogrin in Petkovšek
V	zbirki »Pogledi«, ki jo izdaja Akademska založba, je izšla Mesesnclova študija o slikarju Petkovšku. V iej študiji napada avtor mojega očeta, slikarja Ogrina, s skrajno neizbraniini izrazi in trdi, da se je Petkovškova umetniška osta-lina porazgubila zaradi »neopravičljivega podcenjevanja malenkostnega slikarskega sodobnika«. Ker slikar Ogrin »ni mogel razumeti umetnostne vrednosti Petkovškovih del, jili je«, po avtorjevem mnenju, »cenil sramotno nizko. Študije in manj dokončana dela je cenil kot kose pokvarjenega platna in s tem dopolnil sramoto svojega časat. Nadalje trdi avtor, »da so tehnično surovo izvršene in da je njihova umetniška vrednost ni-čeva«. Te uničujoče ocene pa naj bi izvirale iz »instinktivne mržnje omejenega učitelja do talentiranega Petkovšku«. »Tako naj bi sec, po avtorjevi trditvi, »nad umetnikom vnovič maščeval ro-kodolec, ki mu je lastna prihuljenost branila do poštenegaJ merila«.
Vse te trditve, ki so skrajno žaljive za mojega očeta, pa so brez vsake stvarne podlage.
Pisatelj piše v opombi, da je uporabil kot glavni vir za Petkovškov življenjepis M. Marol-lov članek »Jožef Petkovšek« v ZUZ IV (1924). Ta članek pa ne vsebuje ničesar, kar bi lahko opravičilo avtorjeve napade na mojega očeta. Sicer pa bi se avtor lahko prepričal o resnici v sodnijskih aktih, ki so sedaj, po zaslugi pisatelja A. Podbevška in sodnega svetnika Leutgeba, shranjeni v ljubljanski univerzitetni knjižnici iu tako vsakemu dostopni.
Kaj povedo torej sodnijski akti in kaj je resnica?
Po sodnijskih aktih sta bili dve cenitvi Petkovškovih premičnin.
Prva cenite" je bila 27. januarja 1890. Navzoči so bili: varuh Gašper Maček, umetnikova mati Marija, kot cenilca pa Lovro Oswald iz Verda in Jožef Flack z Vrhnike. V spalnici so visele Petkovškove slike: Kristusa polagajo v groh. — Kristusa molijo v hlevu. — Tri študije (glave). — Kmečko dekle. — Pokrajina (Kanal v Benetkah).
Cenilci so izjavili, da teh slik ne morejo ceniti.
V	ateljeju so bile slike: Beneška kuhinja, veliki in mali format. — Mati s hčerko. — Kmetje pri obedu. — Starka s sv. pismom. — Deček-mornar. — Portret njegove žene. — Klepec. — Madona z otrokom. — Pokrajina (pot v Verdu) ter mnogo manjših; v izbi zraven škicirka.
Zapisnik nadaljuje:
»Slike so deloma nedogotovljene, deloma tehnično surovo izvršene ter bo sploh težko dobiti kupca zanje, ker izgleda, da je njih umetniška vrednost ničeva. Tudi slikarske potrebščine se niso cenile.«
Tako cenilca Oswald in Flack. Ogrina sploh ni bilo zraven. Kako more trditi sedaj pisatelj, da je to Ogrinova ocena in na podlagi te napačne domneve obsoditi Ogrina?
Ze na podlagi Maroltovega članka samega bi moral dvomiti, da je bil cenilec Ogrin.
Glede druge cenitve, pri kater pa je bil resnično Ogrin navzoč, uekaj podatkov iz sodnijskih aktov.	(i t i
Dne 10. oktobra 1891 se je vrnil slikar Petkovšek drugič in zadnjič iz Studenca domov. Njegova želja je bila iti v Monakovo, da bi tam slikal in že izvršene slike prodal. Na priporočilo varuha, matere In na podlagi zdravniškega izvida je dobil 10. januarja 1891 za to potovanje 130 gld. Slikar sam je zapisal v pobotnici, da je prejel denar za selitev v Monakovo. Odpotoval je v Monakovo, zbolel pa že v Solnogradu in se vrnil domov. Njegove reči pa so obležale na monakov-ski postaji.
Pred odhodom v Monakovo pa je varuh, po naročilu Petkovška, prodal vso opravo doma, v kolikor je slikar ni vzel s seboj. Ko se je torej Petkovšek vrnil iz Solnograda. ni imel doma nobene oprave več in je moral ležati na slami. Tako izzavlja Ix)vro Osvald 2. marca 1892 pri sodniji. Tudi Petkovšek sam piše v nekem pismu: »...da irh in Verd gar nicht wohnlich eingerichtet bin.. .< Zato je liila želja vseh, Petkovška, njegove matere in novega varuha Oswalda, ki je bil ob tej priliki imenovan, da se pospeši povratek slikarjevih reči iz Monakovega.
Zadeva pa se je zavlekla in pošiljka je dospela domov, ko je bil Petkovšek tretjič in zadnjič oddan v blaznico (9. maja 1892).
Pošiljka je vsebovala:
1 zaboj: 1 divan, 1 ogledalo 123 kg 1 zaboj: 2 oljnati sliki	94 kg
1	slikarsko stojalo	10 kg
2	zaboja oprave in slikajrskih potrebščin	316 kg
1 kovčeg obleka	59 kg
Dne 15. maja 1892 je poročal novi varuh Oswald sodniji, da so Petkovškove premičnino dospele in da naj se te premičnine, ki sestoje iz oprave, slik, škic itd. popišejo, ocenijo in nato na prostovoljni dražbi razprodajo.
Cenitev je bila 19. maja 1802. Navzoči so bili varuh Oswald, cenilec Jožef Flack, kot izvedenec pa slikar Ogrin.
Ocenjeno je bilo:
1 slika, predstavljajoča beneško kuhinjo,
3	druge slike, 3 škice,
14 škiciranih študij, kupno 21 slikarskih del; nadalje 5 kosov slikarskega platna različnih velikosti, 5 kosov napetega slikarskega platna, 20 pokvarjenih kosov platna, 1 slikarsko stojalo, 1 slikarsko stojalo za slikanje na prostem. 6 slikarskih desk s paleto, 1 zlat okvir (ne sestavljen), nadalje oprava za eno sobo: divan, stensko ogledalo, železna postelja z žim-nico, odejami itd., umivalnik, nočna omarica, nekaj zastorov. preprog, kozarcev, krožnikov, sanio-var, tamburica in ura.
Po opombi so bile nekatere slikarske potrebščine brez vrednosti in se iste. tako kakor tudi 1 kovček in obleka, niso ocenile.
Po zapisniku je jasno, da so se ocenile res le premičnine, ki so dospele iz Monakovega.
Kdor primerja zapisnik cenitve 27. januarja 1890 z zapisnikom cenitve 15. maja 1892, mora ugotoviti, da manjka večina slikarskih del, od vse oprave pa je ostala le še skromna oprava za eno sobo.
Vse drugo je izginilo. Kakor izgleda, se je hotel Petkovšek res preselili v Monakovo. Vzel je s seboj, kar je mislil, da tam potrebuje. Drugo pa je razprodal ali pa uničil.
Da tega ni kriv Ogrin, mora biti vsakemu jasno.
Iz zapisnika zadnje cenitve pa je tudi jasno, kako kriivčna je Mesesnelova trditev, da je Ogrin študijo in manj dokončana dela cenil kot »kose pokvarjenega platna«, ker je vendar razvidno, da so bite ocenjene slike, skice in skicirane študije posebej, posebej pa tudi slikarsko platno, napeto ia nenapeto ter pokvarjeno platno.
G. Mesesnel lahko veruje, da je Ogrin dobro razločeval slikarsko delo od jiokvarjeuega platna.
Ogrin je cenil Beneško kuhinjo po svoji vesti na 40 gld. Po Maroltu je bil Petkovšek prepričan, da bodo to sliko v dunajskem Ktinstlerhausu cenili na kakih 40.000 gld., vendar so jo po izjavi slikarjevega tasta cenili le na 4000 gld. Kot sodni cenilec pa je moral Ogrin ceniti slike tako, kot so se tedaj plačevala slikarska dela.
Janez Šubic je računal za svojega »Sv. Martina« 396 gld, Jurij Šubic za svoje alegorije v muzeju po 200 gld. Stritar je menda plačeval Šu-bicem iu Ogrinu za risanje v Zvonu po 1 gld.
Ali pa je 40 gld. res tako sramotna cena? Leta 1892 ni bilo veliko denarja in denar je imel zato drugo vrednost kot danes. Ob Petkovškovem času so prodali 2 para njegovih volov za 170 gld. 40 tedanjih goldinarjev bi predstavljalo torej danes nekako 2000—2500 dinarjev.
Sirer pa Marolt v svojem članku sam prizna, da slik kljub nizkim cenam ni nihče kupil. Da ni bilo razumevanje zanje, se ne more kriviti Ogrina.
Ko je prišlo 29. avgusta 1892 do razprodaje, pa so menda na premičnine popolnoma pozabili in so bile razprodane le nepremičnine.
Od cenjenih slik je bila, kakor se lahko ugotovi iz aktov, prodana le Beneška kuhinja. Kakor poroča varuh Osvvald 4. junija 1892 sodišču, je kupil to sliko Obreza na Vrhniki za 40 gld. Nadalje trdi varuh, da je Petkovšek že sam ponujal Obrezi to podobo za 40 gld. Mogoče je zato v zapisniku cenitve popravljena prvotna cena 50 gld. na 40 gld.
O drugih premičninah ni v aktih nobenega govora več.
Marolt piše v svojem članku, da so pozneje še enkrat poklicali Ogrina, naj oceni preostale risbe. Ogrin pa je menda izjavil, da nimajo ni-kake vrednosti, nakar so jih bržkone uničili, zlasti še, ker so bile po večini aktne študije.
Iz sodnijskih aktov ponovna cenitev ni razvidna.
Po prefitanju Maroltovega članka sem vprašal svojega očeta, kakšne risbe so to bile. Odvrnil mi je: »Same b... r...l« Torej obscene risbe in ne aktne študije.
To je resnica o Ogrinovi cenitvi. V aktih ni sledu o kakih omalovažujočih Ogrinovih opazkah.
Od sedmih, po očetu cenjenih slik in skic so ohranjene štiri: obe Beneški kuhinji. Počitek in Doma. Izgubile so se tri: Jezdec, Deček in Madona.
Za skicirane študije pa se zanimajo navadno šele umetnostni zgodovinarji. Morda pa ie dobro za te, če se študije niso ohranile, ker bi sicer lahko dokazovale, da so Petkovška njegovi sodobniki pravilno ceni.i. Med Šubičevo zapuščino je ohranjena majhna Petkovškova risba ženskega akta, pod katero je Jurij Šubic zapisal ironično: »So zeichnet Petkovšek!«
Kako more avtor nadalje trdili, da je imel Ogrin neko instinktivno mržnjo do Petkovška.
Moj oče mržnje sploh poznal ni.
Že nekaj vrstic po tej trditvi pa piše avtor, da je Petkovšek odšel leta 1882 na Ogrinov nasvet v Benetke To vendar dokazuje, da je Ogrin spoznal Petkovškov talent.
Zakaj pa avtor ne omeni, da je edino fotografijo Petkovškove slike »Nevesta«, ki se je ohranila, imel Ogrin in jo prepustil Narodni galeriji.
Tudi to ne govori o kaki mržnji.
Ob tej priliki omenim, da mi je oče pripovedoval, da je Petkovšek poslal »Nevesto« z okvirjem vred iz Pariza domov. »Nevesta« je bila torej začeta že v Parizu. Domneva dr. 1. Cankarja v opombi k Maroltovemu članku, da je Petkovšek začel sliko doma, ne drži. Dokaz za to naj bi bila letnica 1887, ki je na fotografiji vidna. Tudi Petkovškova slika »Kristusa polagajo v grob* je si-gnirana leta 1886, pa vendar ne bo nihče trdil, da je bila kopija po Riberi izvršena na Vrhniki.
Kakor sem že omenil, Ogrin ni poznal mržnje, še nianj pa kake zavisti. Moj oče mi je vedno z največjim občudovanjem govoril o Šubicih in priznaval njih talent brez vsake zavisti. Kdor to ne verjame, naj bere njegove Spomine v ZUZ II (1912).' Ogrin pa ni bil osamljen, če je v marsikaterem Petkovškovem delu videl tujo roko. Isto so mislili Petkovškovi slovenski tovariši Ažbe, Vesel in Kobilca v Monakovem. Tako je moj oče v dobri družbi.
Tudi Ogrin je bil prepričan, da ni mogoče v dveh letih študija izdelati takih slik, kot so na primer »Nevesta« ali kopija po Riberi in nekaj drugih.
Zakaj pa sodobniki niso kaj takega mislili o Šubicih?
Pač pa moj oče ni nikdar odobraval, da je Petkovšek uničeval svoje zdravje^ in premoženje. Isto priznava g Mesesnel o Hynaisu.
Zaključujem. Mesesnel je obsodil mojega očeta nn podlagi golih domnev.
Zato upam, da bo g. pisatelj krivico, ki jo je napravil, tudi popravil.
General Ironside
Angleški poveljnik general Ironside govori angleškim četam.
Ko je Cronswell potreboval vojake, da bi obrnil tek angleške zgodovine, jih je imenoval ironside. Dobil jih je z vzhodne Anglije in tam 'v Hingham Narfolku je tudi dom generala sira Wi-liama Edmunda Ironsida. Pred vojno je bil generalni nadzornik angleških čezmorskih sil in ima že od začetka vojne poveljstvo angleških ekspedi-cijskih čet v Franciji v rokah. Zdaj je bil imenovan za šefa angleških domačih čet.
General Ironside je izredna osebnost. Je takega kova kot Cronsvvell in Kitchener, je rojen poveljnik, ki mu čete slepo sledijo. Njegovo jasno mišljenje, odločnost v danih trenutkih je naravnost nekaj kakor privid. Ta mladostni šestdesetletnik, čigar zunanjost vzbuja občudovanje, kakršne so sile, ki izhajajo iz njega, govori šestnajst jezikov in od teh jih obvlada šest kakor svojo materinščino. Njegova knjiga o bitki pri Tannenbergu je
sprejeta v klasično literaturo o vojni. Že v bur-6kih vojnah se je odlikoval in je 1. 1918 povedel odlično angleško armado v zmago proti Nemcem v Flandriji. Perzijski šah, Riza kan je le po Ironsi-dovem prizadevanju postal vladar Perzije.
V aprilu 1939 je general Ironside odšel v Gibraltar, kjer je preuredil protiletalsko obrambo in je dal v gibraltarsko peščino vsekati kleti z vsem potrebnim, in ta naprava se utegne zoperstavljati slehernemu napadu iz zraka in moštvo se utegne v dveh minutah zateči v kritje.
.....f4v.*.
i'', a *'■«• >." ' v r.'-pj.
V r t f ■ r	' ll i ' * * V kf t C v" < i' » j>f
< v-1 t » v-vAt I1* - ~ * »■'" T t
j i;/ '/( V A;" Wi" > AirSr od
iJA -J1-. *
S I® O M T
Plodno kk Jugoslovanske zimsko-športne zveze
v preteklem letu
V nedeljo 9. t. m. ob 11 dopoldne bo v Kranju v gimnazijskem poslopju otvoritev slikarske razstave akad. slikarja Tineta Gorjupa, profesorja slikanja na kranjski gimnaziji., Razstavil bo približno 40 oljnatih slik in prav toliko risb ter bo to njegova kolektivna razstava njegovih del. Gor-jup je razstavljal že pakrat v Ljubljani v družbi drugih slikarjev, pred leti pa sta napravila skupno razstavo s slikarico Baro Remčevo. Vselej je imel uspeh. Odlikuje ga neka mirnost v podajanju predmetov ter zrelost kakor tudi poznavanje in obvladanje slikarske tehnike. Med motivi, ki jih bo razstavil v Kranju, bo tudi mnogo motivov U
Kranja ter bo zato razstava tudi v Kranju gotovo zbudila pozornost. Ker gre slikarju res samo zato, da propagira smisel za originalno slikarstvo med širšim občinstvom, zato bo na to razstavo vsakemu prost vstop. Danes priobčujemo eno njegovih starejših risb: Dekle.
Nova knjiga vodilnega sodobnega italijanskega pisatelja Virgilia Brocchia je izšla pred dnevi pri Mondadoriu. Naslov ji je »La gran voce« (Veliki klic). Pisatelj riše v šestih krajših romanih nevzdržni gon, tajnostni klic, ki je po naravi položen v sle-litrtio ženo, to j» klic po materinstvu, po otroku.
R. B.
V	naši podzvezah je bil položaj v letošnji se-g zoni sledeč:
V	Gorenjski: Dasi je upravni odbor postavil že začetkom poslovnega leta načelo, da bo vnaprej izločil vsak spor, mu to pri tej podzvezi ni uspelo in bilo je težko nesoglasje vso sezono. Upravni odbor jc šel preko vsega, kolikor je le bilo mogoče, toda žal 6e vsemu ni mogel izogniti. Koncem sezone je uspelo sporazumeti se vsaj v vprašanju reorganizacije; upajmo, da bo v bodoče v vsem ostalem prav tako. Ta podzveza ni pokazala tistega dela v pretekli 6ezoni kot bi ga bilo pričakovati, vsaj kolikor je obveščala nas. Ima še vedno v svojih vrstah naše najboljše tekmovalce in je gotovo, da bo složno delo z Zvezo, osredotočeno predvsem na teren, rodilo še boljše uspehe. Glavna njegova prireditev, III. izlet gorenjskih smučarjev, je bila v Tržiču in je bila na široko organizirana. Posebnost v tej podzvezi so velike smuške prireditve Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ki so napravile odličen utis tako po organizaciij kot po izvedbi.
V	Ljubljanski podzvezi smo imeli letos najbolj aktivno edinico, ne samo z njo, temveč tudi njenimi klubi. Največje šlevilo tekem, največje število tekmovalcev, velika skrb in delo med mladino, številni tečaji in sistematičnost v delu 60 odlika klubov te podzveze Članov ima danes 21.
V	Mariborski podzvezi bi bilo letos navesti kot karakteristiko znatno povečanje zanimanja za klasične discipline. Podzveza je z veliko požrtvovalnostjo zgrgadila letos novo skakalnico, izvedla svoje prvenstvo v klasični kombinaciji in državno prvenstvo 6tafet. Bila je izredno marljiva, vestna in natančna, z Zvezno upravo je sodelovala v popolnem soglasju. Mnogo so se trudili voditelji te podzveze za pomirjenje Zveze z Gorenjci ter so v tem tudi uspe:'no posredovali. Članov ima danes 16.
V	Zagrebški podzvezi so imeli letos tudi prav dobro sezono Nadaljevali so s propagando klasičnih smuških disciplin in imeli skrb za pridobitev novih sodnikov v skokih. Podzveza ima svojo preizkušeno solidno upravo, ki posluje v najboljšem soglasju z Zvezo. Stalno napredovanje v smuškem športu vzbuja gotovo najboljše nade za bodočnost, ne samo po številu udeležencev, temveč tudi po porasti v sposobnosti. Članov ima danes 19.
V	Sarajevski podzvezi jc tudi letos delo lepo napredovalo in kot vsa leta doslej, je imela tudi letos Zveza v tej podzvezi odlične sodelavce, ki se mnogo trudijo, da bi razvijali in dvignili razvoj smuškega športa v njihovem področju. Članov ima danes 9.
V	Belgrajski podzvezi je bil položaj za Zvezno upravo zelo težak zaradi 6tališča predsednika, ki je odklonil stike z Zvezo in proglasil v listih, da »izstopa«. Izstopila pa ni ne podzveza, ki kot organ sploh ne more, niti kak klub na tem področju. Analogno temu nismo mogli vpostaviti nikakih stikov s to podzvezo — le s posameznimi člani — posredovanje našega predsednika v Belgradu pri podzvezi tudi ni prineslo uspeha. Klubi so izvedli veliko prireditev, tudi podzveza sama je izvedla prvenstvo, poročila pa je Zveza dobila le iz časopisja. Članov je danes v tej podzvezi 19.
Skupno ima torej Zveza danes 108 društev, med letom so pristopili: Fantovski odsek Kropa, Zimsko-športni klub Sv. Ana, I. Hrvatski »Gradjanski« športni klub Zagreb, Športni klub »Železničar« Zagreb. Črtani so bili: Sokolska društva: Koprivnik-Gorjuše, Brezje-Mošnjc, Ratcče-Plamica, Kovor, Žirovnica, Športni klub Lesce, TPD Sv. Janez v Bohinju in klub »Cepin« Zagreb.
Zvezna društva so izvedla vsega 177 prireditev, na katerih je nastopilo 2608 tekmovalcev.
V	inozemstvu smo nastopili trikrat, startno dovoljenje za nastop v inozemstvu smo dali enkrat. Inozemci so nastopili pri nas petkrat.
Posebej bi omenil prireditev smuških poletov v Planici, na kateri je nastopilo 9 nemških tekmovalcev in 5 naših. Dasi je to le trening — prireditev o okviru proučevanja te discipline, kakor je bilo svoječasno sklenjeno pri Fisi — je vendar vzbudila prireditev s svojimi 154 poleti z le 6 padci veliko pozornost in znova potrdila, da imamo v Planici
odlično skakalnico, ki ji ni enake v svetu. Znamka 100 m je bila trikrat in po 3 skakačih presežena.
Mnogo smuških prireditev je priredil tudi Sokol po raznih svojih društvih in Zveza fantovskih odsekov, obe organizaciji sicer interno za svoje člane, vendar so bile to številne prireditve z veliko udeležbo. Tudi akademiki so izvedli svoje prvenstvo univerz.
Razmah smučanja je letos znatno pridobil zaradi ugodne zime. Po V6ej državi je bilo vso zimo živahno in lahko trdim, da je taka zima najboljša propaganda za naš šport. Nikdar ne smetno prezreti, da je velika odlika smučanja ravno v tem, da ta šport nima simpatizerjev in gledalcev, temveč samo aktivne športnike-smučarje bodisi kot izletnike, turiste, zimske alpiniste ali pa tekmovalce. Zato je njegovo širjenje za nas izredno razveseljivo, ker nas enako zanima napredovanje v vseh vrstah, ne glede na to, v katerih se širi.
V zvezi s tem zaznamujemo tudi zelo dobro turistično zimsko sezono, ki je bila posledica dobre zime. Ne samo v planinah Slovenije, tudi v Bosni in Srbiji sa bili zimski domovi stalno zasedeni in dobro obiskani. Mnogo nov«h smuških predelov je bilo raziskanih in odkritih, med njimi najvažnejši predeli okoli Durmitorja. Nekoliko manj ugodno je bilo pomladno smučanje, ker je v nekaterih planinah bilo malo snega. Kot posebnost je omeniti prireditev v zadnjih dneh aprila ob prav dobrih snežnih prilikah. Delovali so številni smuški učitelji za turiste pri v6eh smuških centrih in domovih.
Tako kot športniki, je imela tadi naša vojska svoja tekmovanja za prvenstvo posameznih armij in potem za prvenstvo vojske. Tekmovanja so dala odlične rezultate in dokazala, da se je smučanje udomačilo pri vseh vojaških edinicah. Graničarji so izvedli po programu vse prireditve, ki so dosegle svoj višek v prvenstvu, ki je bilo zelo obsežno izvedeno. Poleg raznih in številnih tečajev naj omenim še tečaje orožništva v smučanju, ki vsako leto večje število ievežbajo v tej za njihovo službo zelo važnem prometnem sredstvu.
Naše delo je naletelo na popolno razumevanje in podporo pri oblasteh, pri banovini, raznih ministrstvih in posebno pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda. S slednjim smo bili v živahnih stikih. Hud udarec pa je bil za nas, ko nam je finančno ministrstvo zavrnilo polovico v državnem proračunu za našo Zvezo predvidene podpore ter nas s tem pahnilo v dolgove ui veliko skrb za obstoj.
Konec.
, Športni drobiž
Baloh Evstahij, član »Hermesa«, je postal prvak težke kategorije na prvenstvu Zagreba, kjer je tolkel velikana, 100 kg težkega Kovača od Policijskega kluba, in to z veliko lahkoto. Drugi dan je tolkel Pavliča tako, da se mu je vdal že v prvi rundi, ker ni mogel prenesti strašnih udarcev Ba-lolia.
Italijanski državni prvak je postal klub Ambrosiana. ki je v nedeljo zmagal v zadnjem kolu italijanskega državnega nogometnega prvenstva nad svojim najhujšim nasprotnikom Bologno z 1:0. — Ostali rezultati so bili naslednji: Napoli : Venezia 2:0, Juventus : Liguria 2:0, Roma : Novarra 3:1, Lazio : Triestina 3:2, Modena : Milano 2:2, Torino : Genova 2:1, Ambrosiana : Bologna 1:0. Državni prvak je s svojo zmago nad odličnim klubom Bologno v zadnjem kolu prvenstvenega tekmovanja postala Ambrosiana. ki si je bila nabrala 44 točk. Sledi ji Bologna, ki ima 41 točk, na tretjem mestu pa je Juventus, ki si je bila nnbrala 31 točk. Tekma med Ambrosiano in Bologno je bila izredno napeta ler je moral sodnik Dattilo, ki jo je sodil, kaj pogosto intervenirati ter miriti igralce.
ASK. Pozivam vse tekmovalce: Smoleja, Rru-neta, Drenika. Dečmana, Lozarja, Lužnika. Ahačiča. Kranerja, Hafnerja, Novaka, Dimnika, Šaleharja, llalika, Kenka, Rrerlja in dr., da se pridno udeležujejo treninga na Stadionu, kjer bo 8 in 9. junija I. lahkoatletsko prvenstvo ljubljanske univerze. Na Stadionu s° javite tov. Safošniku, da vam da nadaljnja navodila. — Načelnik.
časa
more trajati moderna vojna
Iz Londona poročajo:Pod tem naslovom je nekaj mesecev pred to vojno izšel članek v nemškem gospodarskem listu Zaradi razvoja vojnih dogodkov na bojiščih je vredno, da «e tega članka spominjamo. Predvsem je tu govpr o nemškem bliskovitem načinu bojevanja še iz cesarske dobe Nemčije.
Svetovalci cesarja Viljema II. so se dobro zavedali, da bi bilo nevarno za Nemčijo, če bi vojna dolgo trajala. Leta 1890 je starejši Moltke govoril o dolgoletni moderni vojni. Leta 1892 se je državni kancler v. Caprivi izrazil, da se ne da hitro doseči uspehov spričo armade, kakršna )e francoska. Leta 1905 je napisal Moltke mlajši, da bo vojna ljudska in se ne bo dala s kako odločilno bitko končati. Da bo taka splošna vojna dolga, težavna borba. Iz tega spoznavanja je nrstala zamisel bliskovite vojne, ki se je izražala v Schlieffenovem načrtu. Šef generalnega štaba Schlieffen je bil mnenja, na primer v članku iz 1. 1909, da dolga vojna gospodarsko uniči. Zatorej je razvil svoj načrt bliskpvite vojne ki na) zaključi sovražnosti povprečno v devetih mesečin (največ v enem letu, najmanj v pol leta). Na tej usodni zasnovi, ki jo je podpisal tudi cesar, temeljijo vse vojne priprave Nemčije. Tako je bilo v neki spomenici generala v. Staaba 1 1911 zaupno rečeno, da kaka dandanašnja vojna razgiba take velike množice, da je moči računati s pospešenim potekom vojne. Državni mornariški urad 1. 1906 je v svojih razmotrivanjih dognal, da bi naj vojna tra-
jala eno leto in pol, in šele tik pred vojno 1. 1914 je podpolkovnik Tappen izjavil, da mora generalni štab računati z dveletno vojno. Nemški finančniki so podpirali generalštabno teorijo c kratkotrajni vojni. Predsednik državne banke Havenstein je dokazal, da vojna zaradi finančnih težkoč ne more trajati dalj kot eno leto in to je leta 1919 potrdil Helfferich, bivši finančni minister v svoji knjigi
0	svetovni vojni, da so bili takrat splošno vsi tega mnenja.
Bliskovita zmaga ali poraz
V omenjenem članku v nemškem gospodarskem listu je pisec dognal, da se kaka država ne more hkrati pripravljati na kratko in dolgo vojno. Čim hujše so priprave na bliskovito vojno, tem slabše so na vojno za več let. Zatorej ni drugega kot — ali bliskovita zmaga ali poraz »Če država ne doseže hitre odločitve, utegne nastati nevarnost, da potem ne more gospodarsko prenesti dolge vojne«. Prav takšen je bil potek vojne v letih 1914—1918. A člankar meni še dalje, da t»di nova voina ne bo mogla doseči naglega konca t'. . , ,,
«'	t' *	ii!..*, - i . J ) ',"<•'
1	4, * \ tr * * i « Torej je moči na podlagi pričujočih nemških podatkov tvegati prerokbo, da bo zašla Nemčija v isto zagato kakor v letih 1914 do 1918, če ne bo nemška ofenziva, ki ]e bila začeta 10. maja, dosegla z enim samim naskokom popolnega uničenja Anglije in Francije.
Jubilej
Trboveljskega stavčka
V	6oboto in nedeljo je slavil mladinski zbor Trboveljski slavček v Trbovljah 6vojo desetletnico. Oba dneva je bila odprta razstava, a v nedeljo je bil jubilejni koncert.
Zbor je bil ustanovljen 1. 1930 in je že 6 svojimi prvimi nastopi dosegel polno priznanje in simpatije. Ustanovitelj zbora in njegov artistični vodja g. Avgust Suligoj pa je iz zbora oblikoval reprezentativni mladinski zbor, ki je ponesel slovensko pe6em po vsej Sloveniji ter tudi drugih državah. Tako je zbor obiskal češka in slovaška mc6ta, Dunaj in Bolgarijo. Vabljen je bil tudi v druge države. Zbor je priredil v desetih letih svojega delovanja 215 glasbenih prireditev, koncertov, matineje, radijske koncerte, med t?mi enega za Ameriko, katerega je prenašale čez 100 ameriških oddajnih postaj. Skupno je Slavček nastopil v skoro 100 krajih.
Vse omenjeno delo je brez dvoma močno vplivalo in pospešilo razvoj naše mladinske vokalne glasbe, ki je danes dosegla visoko 6topnjo. TS je v tem času naštudiral nad 120 del jugoslovanskih skladateljev Levji delež pa ima pri tem pok. Emil Adamič, ki je poklan)al TS najlepše darove svojega pevskega srca. Naši slovenski :n jugoslovanski pesmi je priboril TS na svojih turnejah v inozemstvu, posebno v Pragi, priznanja svetovne kritike, ki je pisala s superlativi pri oceni skupnega zbora in skladb.
To delo je imelo svoj vpliv tudi pri nas; začeli •o se ustanavljati novi mladinski zbori, od katerih podajajo nekateri tekmovalci samemu TS, kar bo brez dvoma le ugodno vplivalo na dvig kvalitete v tej plemeniti tekmi:
Tjda uprava zbora je skrbela tudi za telesni blagor 6vojega članstva in je izdala v ta namen v teh desetih letih blizu 200.000 din za obleke, šolske potrebščine. jedila in drugo. Težo V6ega tega dela je seveda nosil g. A. Šuligoj, ki pa je našel za to tudi razumevanje pri mnogih posameznikih in ustanovah. Med svoje največje dobrotnike pa šteje TS kraljevski dvor, ministrstvo prosvete in narodno skupščino, bansko upravo v Ljubljani in številne posameznike.
O delu v 10 letih nam je pričala razstava, ki je pokazala v slikah, grafikonih, izrezkih iz časopisnih poročil, ocen, glasbenih sporedih, fotografijah, darovih, ve6 razvoj prvega decenija našega odličnega mladinskega zbora.
V	nedeljo popoldan je bil jubilejni koncert v nabito polni dvorani. Po uvodni pesmi, himni TS — »Mi pa smo od tam doma, kjer se sonce ne smehlja«, je bil oficijelni del proslavi. Ob tej priliki je prejel g A. Šuligoj od svojih pevcev in društvene uprave lepa spominska darila. Koncerta so 6e udeležili mnogi zastopniki raznih ustanov in prijatelji TS iz vse Slovenije. K jubileju so čestitali generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. Ri-hard Skubec, Glasbena matica Ljubljana, Celje, Ljutomer, in predsednik Hubadove župe g. dr. Švigelj Anton. G. Lajovic Albin je izročil g. Šuligoju zlato kolajno Jugoslovenske pevske zveze.
Sledil je koncert umetne in narodne pesmi, o kateri bo prinesel naš list strokovno poročilo g. prof. Matije Tomca.
Ptuj
Drava izroča svoje žrtve. Pri Stojncih je naplavila Drava truplo starejšega moškega, v katerem eo spoznali preužitkarja Bezjaka Ivana, starega 59 let. Pred dnevi je hodil ob nabrežju in pri tem padel v vodo. — Pri Spodnjem Bregu pa je naplavila Drava truplo posestnika Podlesnika Viljema. Kako je pokojnik utonil, ni znano. — Naj počivata v miru!
Požari v ptujskem okraju se dan za dnevom zopet vrstijo. Mnogi nastajajo na zelo sumljive načine, ki si jih ni mogoče razlagati. Najbrž je zopet na delu kakšna zločinska roka, ki povzroča našemu kmetu strah in grozo. Tako je le dni v Forminu pri Sv. Marjeti ogenj že četrtič uničil lepa poslopja večim posestnikom. Zadnja žrtev je postal posest-
nik Munda Janez, kateremu je uničujoči element upepelil šele pred nedavnim zgrajeno gospodarsko poslopje, tako da trpi nad 50.000 din škode. — Pri tem je zanimivo to, da je začelo goreti tudi pri nekem drugem posestniku, kar pa so k sreči domači pravočasno opazili in ogenj zadušili. Ugotovili so, da je bila pri tem podtaknjena slama, kar je dokaz, da je to storil brezsrčni požigalec, ki je gotovo podtaknil ogenj v v6eh primerih. Ubogega ljudstva v teh krajih se je prjjel razumliiv strah.
Že od nekdaj je človeštvo hrepenelo priti iz te »doline solz« v boljši svet. Tak svet hrepenenja je tudi Platonova Atlantida. Ta filozof je pisal o velikanski državi v Atlantskem pceanu, ki da je bila večja kot Afrika in Azija skupaj in je dolgo cvetela v mogočnosti in slavi in je po elementarni nezgodi nenadoma izginila. Take orjaške države ni bilo nikoli, vendar ima pozemsko jedro za podlago.
Zaman so iskali po oceanu
To državo so iskali od Amerike do Indije, od Špicbergov do Rta dobre nade, pa so pri tem popolnoma prezrli, da je bila po Platonovih besedah Atlantida v Atlantskem oceanu, ki se po njem tudi imenuje, in sicer je bila izven, to je, zahodno ' od »Herkulovih stebrov« — od Gibraltarskega preliva. Samo v Atlantskem oceanu je moči iskati Atlantido. Seveda so imeli vsi takoj v mislih Ameriko, a ta v dobi Platona seveda še ni bila znana. Pa je Platon vendarle vsaj malce navedel, kje bi ta Atlantida bila. In sicer pravi, da je segala do Gadesa (Cadiza) v Španiji in da se. je kralj imenoval Gadeiros. Čudno je, da se ni nihče od premnogih iskalcev Atlantide spomnil na ta podatek in da je ni nihče iskal v Cadizu.
Srebrno mesto Tartessos
Zdaj so vendarle našli Atlantido, oziroma njeno zgodovinsko-zemljepisno jedro, in sicer jo je našel nemški raziskovalec prefesor Schulten, ki se je proslavil s svojimi raziskovanji stare Španije in zlasti še, ko je odkril junaško ibersko mesto Nu-mancijo. Ta raziskovalec se |e kot prvi oziral na Platonove besede in je v okolici Cadiza dokazal prapodobo Atlantide v bajeslovnem, prastarem mestu, ki je bilo Grkom zaradi njih trgovskih zvez dobro znano. To je srebrno mesto Tartessos ob izlivu Guadalkivira.
Božanski kralji
Tartessos je tik Cadiza in s tem je že povedano, da je Platon mislil na to mesto. Dalje pa je rečeno, da je atlantidsko glavno mesto na otoku sredi reke, ki teče krog mesta, in da je z morjem spojeno s 50 stadijev ali 10 km dolgem aestu-arjem ali fjordom. Tartessos pa je bil na otoku reke Gudalkivir in ob 10 km dolgem fjordu. Atlan-tidska prestolnica naj bi bila dolga 30G0 stadijev in široka 2000 stadijev, ozemlje Tartessosa ima isti obseg.Skozi ozemlje atlantidske prestolnice se je pretakal prekop; skozi Tartessos pa teče Guadal-kivir. Razen od reke, je ta prestolnica prejemala močo od omrežja prekopov; tako omrežje je pa imelo tudi davno mesto Tartessos, Atlantidsko glavno mesto je bilo polno vseh bogastev, zlasti pa kovin. Okolica Tartessosa pa se je raztezala po jako rodovitni dolini Guadalkivira, ki je današnja Andaluzija.
Največ bogastva pa je dobilo glavno mesto Atlantide iz srebrnih rudnikov v Sierri Moreni in bakrenih iz Ria Tiuta. Glede na kovine so imeli Atlantidijci največ cinka in brona. — Tartessos pa je uvažal cink iz Bretonske in Anglije in je izdeloval »tartiški bron«, ki je bil v grškem svetu tako slaven. Kakor Atlantida, tako je bil tudi Tartessos
Angleški dominijoni in vojna
Iz Londona poročajo: Poslednji dogodki na le-vernem bojišču v Belgiji so jako vplivali na angleške dominijone, ki zdaj čim hitreje pripravljajo novo vojsko in nova letala za vojno na zahodni fronti.
Kanada pripravlja novo vojsko 50.000 ljudi mimo treh, že opremljenih divizij, od katerih «e dve že borita na bojiščih. Kanadska vlada je odredila, da delajo po tvornicah neprestano noč in dan. Organizacija bivših bojevnikov v Kanadi, ki je znana z imenom »Kanadska legija« zahteva, da se naj v Kanadi takoj uvede splošna vojaška dolžnost, kar priporočajo vsi kanadski listi.
Avstralija pa s svoji strani stori vse, da poveča vojno pomoč Angliji. Z največjo naglico gradijo po tvornicah letala, zlasti lovska. Pripravljajo nove divizije, ki jih bodo odpravili v Evropo.
V	novi vladi Nove Zelandije so združene vse stranke in ministrstvo za vojno je izdalo zakon, ki po njem sme država — kakor " Angliji v dobi vojne — razpolagati neomejeno z vso imovino novozelandskih državljanov.
Mesto Negotin poplavljeno
V	noči od ponedeljku na torek jc po večdnevnem deževju zadela mesto Negotin strašna vremenska katastrofa. Skoraj vse mesto je poplavljeno. Ob pol ene ponoči so začele tuliti sirene in naznanjale bližajočo sc nevarnost, ker je močno narasla voda na dveh krajih predrla obrambni nasip in se razlila po mestu. Cez pol ure je voda že vdrla v električno centralo in v hipu je bilo vse mesto v temi. Prebivalci so v temi bežali iz svojih domov in obupno klicali nu pomoč. Prihitelo ie vojaštvo, ki je reševalo iz hiš predvsem otroke in ženske. Čez dve uri je voda nekoliko upadla. Povodenj je naredila mestu ogromno škodo. Nekateri prebivalci so prišli ob vse, kar so imeli. Seveda je poginilo tudi veliko živine. Reka Timok je močno narasla in se razlila čez svoje bregove. Voda je na več krajih podrla železniško progo Negotin —Zaječar. Več železniških postaj je pod vodo. Ves železniški promet na tej progi je ukinjen. Ker še vedno dežuje, se prebivalci boje, da bo Negotin vnovič poplavljen.
pod vlado kraljev božanskega izvora. Tudi glede na konec sta si obe mesti enaki: Atlantida se je nenadoma porušila zaradi potresa, a Tartessos se je sesul po kartaginskem napadu in je odtlej izginil.
Atlantida je izginila sto let pred PSatonom
Brez dvoma je res, da je Platon opisal prestolnico Atlantide in njeno ozemlje po zgledu Tartessosa, prestolnice bogate Andaluzije. Tartessos, srebrno mesto ob daljnem oceanu, ki je bilo po dolgi cvetoči dobi nenadoma izginilo, je brez dvoma dolgo razburjalo domišljijo Grkov. V Platonovih časih, 100 let po uničenju Tartessosa, je bilo še dosti znanega o tem čudovitem mestu in je mogel Platon črpati iz tega opis srečne Atlantide.
Kamnik
Gledališče mladih ho v soboto. 8. junija, bo-stovalo v Kamniku v dvorani Narodne Čitalnice s Cankarjevo igro >Lepa Vida«. Predstava je imela v Ljubljani pri kritiki in pri občinstvu popoln uspeh. Na predstavo je vabljena vsa kulturna kamniška publika. Cena vstopnicam je običajna in se vstopnice dobe v predprodaji v trgovini K. Skala.
Kranj
Osebna vest. Posle predstojnika kranjske mestne policije je včeraj prevzel novoimeno-vani predstojnik g. Joško Šlander, dosedaj pri upravi ljubljanske policije. Prejšnji predstojnik g. Žun Uroš je bil premeščen k predstoj-ništvu mariborske policije. Novemu policijskemu predstojniku želimo na odgovornem mestu mnogo uspehov!
Iz Julijske Krajine
Nova maša v Idriji. Idrija je v zadnjih desetletjih doživela lepo število novih maš, toda ta, ki se je obhajala v nedeljo 2. junija, je bila vendarle edinstvena. Daroval jo je g. Franc Felc, doma iz Čekovnika G. Felc je dozdaj prvi novemašnik iz romscitičncga Čeicovnika. Pa so se njegovi ožji rojaki res postavili. Okrasili so dolgo pot od novo-mafnikovega doma vrh Bele do župne cerkve na vso moč lepo in udeležili so se slavja v zelo velikem številu. Cerkev sv. Barbare je bila nabito polna. Cerkveni govor je imel idrijski rojak dr. Fr. Močnik, profesor in stolni vikar v Gorici. Jedrnato in lepo je razložil verni množici pomen katoliškega duhovnika za ljudstvo in za zvcličanje duš. Med sv. opravilom je lepo prepeval znani idrijski cerkveni pevsk' zbor. — Po službi božji je bil nič manj prijeten, čeprav ne toliko važerr slavnostni del, namreč skupno kosilo v. staroslavnem »kanonu« pri Didiču. Poteklo je v najlepši harmoniji in splošni zadovoljnosti. Izmed številnih prisrčnih napitnic je treba zlasti omeniti krepke besede čekovniškega domačina Valentina Lapajneta, ki je čestital g. novo-
Uganka o srebrnem mestu
Država Atlantijeev — Pri Cadizu je bilo glavno mesto pravljične države
Nemški vojaki nn cesti, ki je vsn posejana s čeladami in orožjem frunroskih vojakov.
mašniku, staršem in V6ej soseski. Čekovnikarji so na ta dan ics upravičeno ponosni. — G. Felc je imenovan, kot smo že poročali, za župnega upravitelja v Stržiščih v BašUi dolini. 2el:mo mu obilo uspeha pri dušnopastirskem delu, katero bo začel v tako težkih časih.
■f* Ivan Torkar. Zopet je odšel eden izmed starih borcev, eden iz stare garde po plačilo za svoje zvesto delo v večnost- v 1'odbrdu je v nedeljo 26. maja umrl g. Ivan Torkar, ki je več desetletij vodil tainošnji poštni urad in bil zato splošno znan pod imenom poštar. Pokojni je bil eden izmed tistih mož, ki je pred dobrim polstoletjem začel, sodelovati pri podvigu naše narodne zavednosti in je tudi na gospodarskem polju vneto pomagal graditi našo narodno samobitnost. Bil je pošten, veren Slovenec in se je vse življenje udejstvoval kot odličen pristaš katoliško narodne misli pod vodstvom nepozabnega dr. Antona Gregor i a. ki si je za primorsko slovesko ljudstvo stekel neminljivih zaslug. V svojem domačem življenju je bil neumorno delaven gospodar, ki je zgradil lep, ugleden dom, in skrben, ljubeč oče, ki se je vsega žrtvoval za svojo družino. Zaradi svojega nesebičnega in uspešnega javnega delovanja je mnogokrat zastopal svoje drago Podbrdo v občinskem svetu, bil član nekdanjega okrajnega šolskega sveta in cestnega odbora tolminskega ter dela! še v raznih drugih zastopih. Bil je res priznan in upoštevan javni delavec, ki je zaradi svojega dobrohotnega značaja imel veliko znancev in prijateljev ne samo na Tolminskem, temveč po vsej deželi. Naj zaslužni pokojnik, ki je dosegel visoko starost 83 let, mirno počiva v Bogu, žalujoči družini naše iskreno sožalje!
Novo pokopališče v Idriji. V nedeljo 26. maja je bilo blagoslovljeno naše novo pokopališče. — Cerkvene obrede je opravil dekan g. Carlet. Slovesne blagoslovitve, pri kateri je ubrano prepeval domači cerkveni pevski zbor, so se udeležili številni zastopniki oblastev in velika množica ljudstva. Lepa pokopališčna cerkev bo posvečena Materi božji. Njena slika že visi v oltarju.
Težka razstrelba. V J,unijah, ki so iz svetovne vojne bridko znana vas v kraškem Dolu, so našli ob cesti, ki pelje na krvavi Doberdob, 42-centime-tersko še nerazstreljeno granato. Nastalo je res kočljivo vprašanje, kako nevarni izstrelek uničiti, ne da bi se pripetila nesreča in ne da bi nastala škoda. Obzidali so zato grozni projektil s širokim zidom in prostor najiolnili s peskom in zemljo ter vse tudi primerno pokrili. S tein so hoteli zadušiti silni zračni pritisk, ki ga povzroči eksplozija. Razglasili so tudi, da v ponedeljek 3. junija, ko je bila razstrelba določena, v okolici enega kilometra ne sme biti nobenega človeka. Tako se je razstrelba srečno izvedla: slišali je bilo samo močan pok brez žrtev in škode. Ali ni svet res do bridkosti smešen in gnil. Tukaj je toliko varnostnih priprav, da se razbije težka granata brez posledic, kje drugod pa toliko peklenskih priprav, da požanje granata čim več žrtev in razdrobi čim več vrednosti.
Prve ženske sprevodnice v Trstu. Te dni so se pojavile na tržaškem tramvaju prve ženske sprevodnice. Na podlagi civilne mobilizacije so bile nekatere ženske sprejete v tramvajsko službo. Pod nadzorstvom uradnikov so se te dni začele vaditi v prodaji voznih listkov.
Stara žalostna pesem. V Lokvici pri Opatjem selu so trije mladi moški iskali ostanke vojnega streliva. Naleteli so na težko avstrijsko granato, ki so jo v svoji kaznivi lahkomiselnosti začeli seveda takoj odpirati, da bi pobrali iz nje sedaj tako dragoceni baker. Kakor že neštetokrat, se je ponovila ista pesem: granata je nenadoma eksplodirala in trije nepremišljeni iskalci sreče so ležali v svoji krvi. Vsi. trije so dobili številne in tudi težke poškdbe in jih je »Zeleni križ' dpeljal v goriško bolnišnico, katero bodo najbrže zapustili kot pohabljenci. Ubogi ljudje!
Avto ju je povozil in enega usmrtil. V večernih urah sta se vračala po državni cesti iz Koprive proti Krniinu zakonca Alojzij in Marija Lo-renzutti, ki kupčujeta z zelenjavo. Spremljala sta svoj voziček, v katerega je bil vprežen osliček. Nenadoma zaropoče za njunim hrbtom avto. Še preden je utegnil preplašeni inož potisniti svoje skromno vozilo na rob cesle, je treščil v nesrečno skupino divjajoči avlo, ki je prevrgel kareto z oslom v obcestni jarek, moža in ženo pa sunkoma podrl na tla. Surovi šofer se pa za nesrečo ni zmenil, temveč je oddivjal naprej.. Šele drug avto, ki je privozil mimo, je ranjenca naložil in odpeljal v goriško bolnišnico. Tam je uboga žena, ki je imela razbit tilnik in zlomljene noge, kmalu podlegla, stanje njenega moža, ki ima več poškodb in pretresene možgane, je pa zelo težko.
Smrt je gospodarila. V preteklem tednu je v Dombergu na Vipavskem hudo gospodarila smrt. V četrtek, na Telovo, sta v isti hiši ležala na mrtvaškem odru Ivan Cotič, groboitop, ki zapušča ženo in štiri nedorasle otroke — ter njegov sosed 19 letni Rafael Kavčič. Oba sta podlegla hudi pljučnici. V petek je usahnilo mlado življenie 12 letne Perine Baša, a v soboto je umrla po dališi bolezni vdova Amalija Berce-Budična. Pretekli četrtek pa je umrla najstarejša žena v fari, 94 letna Ana Cotič-Zefetova. Kai čuda, če je razpoloženje vaščanov vse te dni bilo precej razglašeno, ako upoštevamo poleg številnih smrti še poslavljanje mnogih dnevno odhajajočih fantov in mož.
Nesrečna mati. V Prvačini je 62 letna mati Alojzija Furlani-Feliksova že dolgo trpela na neozdravljivi bolezni, Ko je bil te dni njen sin poklican na orožne vaje, si je to tako močno vzela k srcu, da se je ponoči, ko so vsi domači že spali, vsa zmerjena splazila na prosto v temo. Drugi dan so jo našli mrtvo v vodi.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(171) Poniglavček je pomagal Ančki vstati. K sreči ni 1 >i 1 nihče nič poškodovan. Biserček je plašno ležal na tleh, Pucek pa si je lizal tačico. Veseli so bili, da se je vse še tako dobro izteklo.
(172) Ko je Poniglavček pregledal voziček, je videl, da je nekaj škode le bilo. Eno kole se je čisto snelo, vendar pa ni bilo nič polomljeno.
INDUSTRIJSKE
IZOLACIJE
Toplotne in hladilne — izdelujemo sodobno in strokovnjaško po terniiških garancijah!
Generalno zastopstvo in skladišče prvovrstnega izolacijskega materi jala:	-
THERMISOLA-orig. 85%
magnezija masa (plošče in šalice)
Zahtevajte prospekte in brez-obve/.ne ponudbe:
TEHNIČNO PODJETJE
Dipl. Ing. 0.KRUŠIC
ZAGREB
T»l. 86*59
Službodobe
2 čevljarska pomočnika
takoj sprejmem. Jugovle Ludvik, Stara Lioka 35 -Škofja Loka.	(b
Gospodično
s perlektnim znanjem nemščine, po možnosti nemške in slovenske stenografije — sprejmemo. Lastnoročne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 8421.	<1)
ESPANSO-orig. ital. pluto
Žlindrasta volna (S1
DrVskovičeva 58 Vse ostale izolacijske potrebitine
Kupimo
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvellr, Ljubljana VVolfova ulica 6L&
Polirja
za visoke stavbe takoj sprejmem v službo v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8415.	(b
Boljše dekle
25 do 30 let staro, ki zna kuhati. Iščem za vse hišno delo. Nastop takoj. V hiši voda, gorivo ln ves meščanski komfort. Za sedaj smo v hiši štirje člani. S prlčctkom bodočega šolskega leta po ostanemo samo trije. Pred defini-tlvno pogodbo bi hoteli dekle osebno videti. Glede dogovora prosimo pismene ponudbe na : Bogdan Vuk-mirovič, parna žaga, Vr-Jiovlne.	(b)
Lepo prazno sobo
oddam solidni stranki v Ciglerjevi ulici 20. (s
I
Automofor
Wanderer avto
I
skoraj nov, zaprt, štiri vrata, nova tipa, prevožen 12.000 km, prodam ali zamenjam za težjega tovornega. — A, Kern, Kranj.	(f
IEEESI
Gramofonske plošče
ln gramofone najceneje kupite prt Banjat, LJubljana, Miklošičeva cesta 20
Velika trgovska hiša
v mestu Celju naprodaj. Ponudbe podr. »Sloven.« v Celju pod »Trgovska hiša« 8433.	(P
Stavbna parcela
ob banovinski cesti, 23 minut od nsesta Celja., ca. 4500 m', naprodaj za 70.000 din. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »70.000«.	(P
Posestvo v Bosni
v lepem kraju, sestoječo iz dveh enonadstropnlh, novozidanih zgradb s prltikllnaml, 26 oddelkov -naprodaj. Cena povoljna, renta 30.000 din letno; nepremičnine uživajo davčno olajšavo zaradi novosti. Naslov v upravi »Slovenca« pod 83S6. (p
Parcelo 791 m'
sončno mesto — severovzhod, voda, elektrika —-ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8252.	(p)
Hišico
sončna lega ob vodi In gozdu, pol ure od postaje Medno-Medvode, prodam. Letoviščarjl imajo prednost. Naslov v upr. »SI.« pod št. 8177.	(p
V na jem
ODDAJO:
Suho skladišče
oddamo s 15. junijem. -Polzve se: Kolodvorska ulica 25.	(n
KATERA HOČE UGLED ATI
ŽENE 50 LET LAHKO IZGLEDAJO,
KAKOR DA JIM JE 55
Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kekor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se iz skrbno odbranih mladih živali. Ta ekstrakt, imenovan »Biocel«, je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte jo vsako noč. Medtem ko 6pite, Vaša koža sleherno sekundo ebsorbira te vitalne elemente. Vsako jutro,
ko se prebudite, je Vaša koža jasnejša, glaj-ša, bolj sveža — mlajša. Cez dan uporabljajte kremo Tokalon (bele barve, ne mastno). S to enostavno nego lahko vsaka žena doseže, da ie videti 10 let mlajša. Imejte tudi Vi davno kožo in polt, s kakršno bi 6e lahko ponašalo vsako mlado dekle. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar.
Sveža jajca
zajamčena, zaboj 720 kosov 510 din, franko prevoz, razpošilja tvrdka G. Drechsler, Tuzla.	(1
Košnjo treh travnikov
oddam na Galjevicl. Polzve so v hotelu »Soča«, Sv. Petra cesta, na dvorišču.	(1
Pisalni stroj
prodamo. • Poizvedbe v upravi »Slov.«, Kopitarjeva G.
Prvovrstno košnjo
v bližini kolodvora La-vrca proda Rozi Jagodic, Grajska planota 1. (1
Nahrbtnike, kovčege
v veliki izbiri, nudi Ivan Kravo s, Maribor( Aleksandrova 13.
Perzijske preproge
originalne, nekaj kosov, in »Luxor«, — naprodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v LJubljani, hotel »Slon«, desni glavni vhod - od 5. do vključno 10. junija. Prevzemamo preproge in per-zerje v strokovno popravilo in čiščenje.
Čitajte »Slovenca«
Poizvedbe
Bel pes
angleški seter, dolgodlak s črnimi znaki na uhljih^ ki ima znamko št. 241 « se je izgubil. Odda naj se ga proti nagradi prt dr. Luckmannu, Ljubljana, Gradišče 4.	(1

+
DOTRPELA JE V 68. LETU SVOJE STAROSTI NAŠA PREDRAGA, ZLATA MAMA, BABICA, TETA IN SVAKINJA, GOSPA
ANTONIJA GERMEK
VDOVA MESTNEGA UČITELJA IZ TRSTA
NEPOZABNO POKOJNICO SPREMIMO K VEČNEMU POČITKU V ČETRTEK, DNE 6. JUNIJA OB POL PETIH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, KOLEZIJSKA ULICA 25, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
V LJUBLJANI, DNE i. JUNIJA 1910.
STANA PEČENKO, BORIS, SOLZA SKOČIR. NADA MRAKOVčIč, OTROCI IN OSTALO SORODSTVO.
E. Claes:	3
Pokojni župnik Kampens
Iz flamščine prevedel L. Ogrin
Bim ... bam ... zvonijo zvonovi in prebujajo golobe: trkajo na hiše, na vrata, na okna in ljudje vstajajo; trkajo na srca in »V imenu Očeta in Sina... Cerkovnik Fidecl drži trdno z obema rokama za vrv, ki šviga navzgor in / isto naglico poteguje za sal>o njegove roke visoko nad glavo, tako visoko, da mora na prste stopiti, nato pa se roke še trdneje oklenejo vrvi in »hu< — vsa sila telesa potegne navzdol, kolena se upognejo, gornji del telesa se nagne naprej, dokler se vrv ne zvije v majhen svi-tek na tleli. >1 Iti!« reče Fideel iz globine svojih pljuč pri vsakem potegu. Zvonjenje sicer ni tako naporno, da bi brez tega »hu« ne moglo iti. Ampak Fideel je delal tako vse svoje življenje. Stari cerkovnik — sedaj leži ob zidu na pokopališču, železni križ na njegovem grobu še trdno stoji, črke so pa že skoro docela izprane — je pri zvonjenju vedno rekel >hu<. Ze kot mlad dečko jo I* ideel hodil pomagat, ker je imel tako veselje s kvišku švi-pajočo vrvjo, pri čemer ga jc spreletaval nekak čudno prijeten strah po trebuhu; in takrat je bil prepričan, tla je »hu« bistveni del zvonar jen ja. Ko je nekoč rekel >liuc nekoliko prezgodaj, še preden je potegnil navzdol, mu je stari cerkovnik zaničljivo rekel: »Ti si pa res še čisto majčken.« Tako se je torej Fideel na vzel te navade in kolikor starejši je, s tem večje globine prihaja »hu«.
Veliko spominov mu hodi po glavi, kadar takole zvoni, sam v hladnem zvoniku, kjer stoje dolge lestve, kakršnih nima nihče v vsej vasi, Kako se je na primer še kot otrok bul
priti v zvonik, ko je vedno mislil, tla jc po stopnicah švignil strah, katerega je on pregnal: kako je s trepetom opazoval razne sence, ki so se delale rra zidu, kadar sta s starim cerkovnikom ob sveči zvonila; kako ga je nekoč posilil smeh, ko je opazoval ogromno senco cerkovnikovo, ki se je gibala po steni gori in doli. da ga je starec nahrulil: »Kaj se smeješ, smrkavec!« in je on vljudno odgovoril: »O, na nekaj sem mislil, cerkovnik!« Ta pa: »Nič ne premišljuj! Krepkeje vleči, lenuhar!«
Zvonovi pa kličejo... bim... bam... na delo ljudje božji; In nornine Domini, v imenu Gospodovem.
Tri tretjem, četrtem udarcu zvona odpre župnik Kampens počasi oči. Nato še malo poleži z obrazom obrnjenim proti desni strani, proti oknu. Prebujenje se vrši vsako jutro enako: mirno, brez sunkovitosti, prav kakor, da bi ob prvem udaru zvona spanje gosjmda župnika poteklo, se še nekoliko obotavljalo in polagoma popolnoma prešlo v budnost. Za trenutek gleda župnik proti oknu, po sobi in posluša zvonjenje. Nato se pokriža in vstane. Medtem ko se napravlja, sliši kako spodaj služkinja Rožnika odpira vrata, sliši tekanje po tihi vaški cesti, vid: rdečo streho nasproti stoječe hiše in nad njo košček neba. Prav kakor vsako jutro.
Gospod župnik pride dol. »Dobro jutro, gospod župnik!« »Dobro jutro, Rozalka.« I o je ves pogovor med župnikom in Rozalko pred mašo.
Pri jutranji maši so vedno isti ljudje. V prvi vrsti na levi strani Ro/alka. poleg nje pa Julčka in Lojzka Pifferoen. Na desni v prvi vrsti so šolske sestrice in za njimi dve pobož-njakinji Bosmansovi: Zofka in Francka. Nato šo tu jia tam nekaj starih župljanov, cerkovni-kova Anzelina in nekaj otrok, Ixijzka Pifferoen drži glavico nekoliko po strani, na desno,
Francka Bosmans prav tako, a na levo, Človek ima vtis, tla sta obe zelo pobožni in zgledni, Sonce pošilja svoje zlate žarke skozi okno. V cerkvi je prijetno vzdušje čistih misli- Nekje nad orgijami brenči muha. Vrata zaropotajo zdaj pa zdaj prav neumorno za kakim zamudnikom in nato odmevajo po cerkvi njegovi koraki. Pred oltarjem stoji gospod župnik, gre sem, gre tja in svečano zvene njegove glasne molitve po tihi cerkvi. Sedaj je resni, sveti trenutek dneva, in gospod župnik čuti v duši svojo pomembnost in nalogo posrednika med svojimi župljani in Bogom.
Lojzka Pifferoen kašlja. Posebne vrste kašelj je to: počasen in globok, kakor nalašč za zgodnjo mašo; zveni tako pobožno in neovrglji-vo spominja na trpečo dušo, polno vdanosti v božjo voljo. Ta kašelj mora v vseh pričujočih vzbujati sočustvovanje s slabimi pljuči Lojzke Pifferoenove in jih podžigati k večji pobožnosti. Takoj za tem kašljem pa se oglasi na desni strani visoki glas Zofke Bosmansove, kakor majčkeno, nedolžno kašljanje otroka. Če svetohlinčica Lojzka hoče, da bi ljudje sočustvovali z njenimi slabimi dihali, hoče svetohlinčica Zofka obrniti pozornost na otroško čistost svoje duše. Vendar vsakdo dobro ve. da je med kašljem Lojzke in pokašljevanjem Zofke javno napovedano sovraštvo. Sovraštvo iz zavisti. Obe namreč hočeta s kašljanjcm opozoriti gospoda župnika na svojo pričujočnost. »Tukaj smo...«. oziroma »tuka j sem jaz, gospod župnik, najzvestejša vaših služabnic.« župnik Kampens sliši, ve in morda zato sedaj bere prve besede evangelija / nekim strogim naglasom.
Če ni preveč dola, pride včasih k jutranji naši tudi mizar Zef I.eirs. Potem naj mil pa judje še pravijo »šoselist«! Postavi so zdaj ob
m a I
vratih široko raz.koračenih nog, z rokami pre-križanimi na prsih ter kritično ogleduje ljudi,
cerkev, svetnike ob stebrih in medtem moli nekaj očenašev. Kakor hitro pa zasliši kašljati Lojzko ali Zofko, postane ves rdeč od nejevolje. Niti trohica pobožnih čustev ne ostane več v njem. Momlja, sicer neke besede, ki pa nimajo čisto nič skupnega z očenašem, Najraje bi zagrabil njihovi glavici in jih z največjo naslado trkal skupaj: kar čuti že v svojih rokah, kako bi mu dobro delo kaj takega.
Pri jutranji maši je vsako jutro tudi kakih deset šolarčkov ki imajo svoje klopice prav pred stoli šolskih sester in Bosmansovih pobo/njakinj Zofko in Francke. Iz njihovih neumitih obrazov in njihove pičle jiobožnosti je jasno videti, da sede tam le zarada tega, ker so jih doma nagnali. No in neko jutro se je primerilo, ko je Zofka Bosmans začela prva s svojim otroško-nežnim kašljem, da se je vseh teh deset paglavcev na dano znamenje Leirso-vega Janez.ka spustilo v tako kašljanje, kot bi hoteli pljuča in še dušo povrhu spraviti iz sebe, obenem so se pa še prav nesramno obračali proti ubogi Zofki, ki je ta'plaz sprožila, kakor da bi v ceikvi izbruhnil vihar! Starice in starci so se sunkoma dramili, drugi bi pa kmalu popadali s stolov. Gospod župnik se je pred oltarjem malce okrenil in na mah so na-vihanri vsi obenem umolknili ter nedolžnih obrazčkov gledali v hrbet gospodu župniku. Ali je on uganil, kai se j« zgrnlMo' Je kaj vedel? Prav v zadnji kotiček cerkve ga je bilo razločno slišati: Lavabo inter innoeentes mantis tneas...
Samo Žef Leirs se je skrivnostno nasmihal. Svojemu Janezku je zabičal: »Nič povedati, da
sem vas jaz naročil!« Lojzki Pifferoenovi	ni
bilo treba to jutro niti enkrat zakašljati,	tri
dni se ni ne kašljalo ne pokašljevalo	in
Gorierticr jevemu Gustelnii se je zdelo,	da maša ni taka kot bi morala biti.
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
urednik: V!ktor Čenči«
m LJUBLJANA
Najnovejša poročila
Nove metode francoske obrambe
Pariz, 5. junija, t. Po pariških poročilih bi bil položaj na fronti no prvem dnevu nemškega prodora naslednji: Nemški motorizirani oddelki so predrli prodore pri Aimiensu, Tellonu in pri reki Alliette. Toda ti predori niso tako pomembni, kakor pa so bili prodori v Belgiji. Proti tem vdorom tankov in motoriziranih oddelkov je francosko poveljstvo iznašlo nov način borbe. Nemški motorizirani oddelki so namreč podobni in vrše nalogo konjenice. Zato je francosko vojno poveljstvo tudi izmislilo tak način obrambe proti njim, kakor so ga poznali že proti konjenici v 100 letni vojni. Že tedaj sn konjenice posamič prodirale daleč v sovražnikovo zaledje, tam za fronto pa so to konjenico razbijali posamezni za to določeni majhni oddelki. Prav tako je sedaj francosko vrhovno poveljstvo organiziralo v borbi proti tankom in motoriziranim oddelkom taka gnezda, za katera lahko služijo dosedanje pasti proti tankom, majhne vasi. naselja ali gozdovi. Gre za to, da pridejo ti tanki in oklopni oddelki tako daleč naprej, da ne morejo dobiti več goriva in motorskih pogonskih sredstev. Tedaj jih pa manjši francoski oddelki na raznih prirejenih protitankovskih skrivališčih raz-bijejo z najmodernejšimi topovi. Uspeh prodorov tankov je odvisen od tega, kako daleč se tanki izognejo tem skrivališčem. Sicer nalete nanje. Ta način borbe se je danes zelo izkazal ter zato smatra francosko poveljstvo položaj po prvem dnevu nemške olenzive za splošno ugoden.
Pariz, ?. junija, t. Reuter: Nemci so vrgli v ofenzivo, posebno na levi obali reke Somme,
silno močne oddelke, kjer imajo v oblasti na jugu tri mostove. Po zadnjih |>oročilih so Nemci na tem mestu prešli v napad s pehoto, topništvom in z letali. Nato so se napadu pridružili tudi tanki. Nemški tanki so prvič prišli v francoske protitankovske pasti. To so namreč posebni protitankovski topovi popolnoma prikriti v globokih jarkih, dovolj močni za razdejanje najmočnejših tankov, s katerimi razpolago j« Nemci. Ta francoski novi obrambni sistem proti tankom se je prav dobro obnesel.
Pariz, 5. jun. AA. Reuter: Merodajni francoski krogi izjavljajo, da nemški napadi še vedno trajajo in da so se proti večeru ponovili z izredno srditostjo. Isti krogi izjavljajo, da se francoska linija trdno drži, čeprav so nekatere brezpomembne manjše točke, prepustili Nemcem. Nemški napadi so naperjeni zlasti proti levemu krilu francoske f rte na Sommi. Po zadnjih vesteh sodeluje pri teli nemških napadih pehota s topništvom in letalstvom pa brez tankov.
Italijani o novi ofenzivi
Rim, 5. junija. Štefani: I.isti poudarjajo v velikih naslovih novo veliko ofenzivo, kutero je danes zjutraj začela nemška vojska nu zahodnem francoskem bojišču. »Lavoro Fascista« pravi, da je Nemčija po svoji veliki zmagi v Flandriji in po včerajšnjem zavzetju Dunker-qua ponovno začela z ogromno ofenzivo ter napada, ne da bi pustila sovražniku niti trenutek oddiha.
Novo bombardiranje Pariza
Pariz, 5. junija. AA. Havas: V začetku popoldneva je bil dan alarmni znak v osrednji oblasti Francije. Alarm je trajal eno uro in pol. Skupina sovražnih bombnikov je metala bombe na različne objekte. Protiletalska obramba in lovsko letalstvo sta stopila v akcijo.
Angleški napadi na nemško zaledie
London, 5. junija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Angleške letalske sile so ponovile tudi preteklo noč svoje napade na vojaške objekte v Nemčiji. Bombardirana so bila razna skladišča petroleja in bencina v Porurju. Le en angleški bombnik se ni vrnil v svoje oporišče. Francoska letala so bombardirala vojaške naprave v Manheimu, Ulmu, Ludvigs-liafenu in Munckenu. Znana tovarna Badisclie Aniilinfabrik je v plamenih.
London, 5. junija, t. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleška letala v noči prodrla globoko v Nemčijo, kjer so napadla na širokem področju mnogo vojaških objektov. Takoj po polnoči so inočne eskadrile težkih, bombnikov izvršile polet nad severnozahodno Nemčijo, kjer so krožile in napadale razna skladišča in uničevale petrolejske zaloge in popolnoma razdejale na mnogih točkah železniška križišča med Dortmundom in Manhei-mom. Bombardirana so bila tudi razna skladišča v Frankfurtu. Diisseldorfu, Koluti, Essenu in na drugih mestih.
Reynaud poroča
Pariz, 5. junija. AA. Ilavas: Danes popoldne je podal v skupščinskem vojaškem odboru predsednik vlade Paul Reynaud popoln prikaz o vojni, začenši od 3. septembra 1939. Podal je pojasnilo tudi o operacijah, ki se razvijajo od
10. maja letos. Detajliral je pogoje, pod katerimi je bil izveden umik francoskih čet v Flandriji, prav tako je podal pojasnila o sovražni ofenzivi, ki se je začela zjutraj in izrazil svoje priznunje francoskim četum in visoki morali vsega francoskega naroda, ki se lx> do konca boril ob strani svojih zaveznikov za svobodo sveta. Odbor se je po svojem predsedniku pridružil priznanju francoskim in zavezniškim četam in francoskemu prebivalstvu.
Po poročilu Paula Reynauda so sc člani odbora, čeprav so bili skrajno oprezni glede stvari vojaškega značaja, enodušno izrazili o jasnosti pojasnil, ki jih je podal šef vlade ter o njegovi mirnosti in hladnokrvnosti, ki jo je že večkrat pokazal. Prav tuko je odbor izrazil neomajno zaupanje v francoske čete, katerih morala je silno visoka, v vodstvo vojne in preizkušeno tehniko.
Zahvala Hitlerja
Berlin, 5. junija. AA. DNB: Namestnik vodje rajha Rudolf Hess je izrazil hvaležnost nemškega naroda vodju rajha po zmagovitem zaključku bitke v Belgiji in francoski Flandriji s sledečo brzojavko: Moj vodja! Nemški narod se z ljubeznijo in globoko vdanostjo zahvaljuje vam in našim vojakom, ki so pod vašim blagoslovljenim vodstvom izvedli največjo in najodločnejšo bitko v zgodovini. Edinstveno zmago je dal Bog tistim, ki jo zaslužijo.
Drobne novice
Predlogi za nove univerzitetne profesorje.
Senat ljubljanske univerze je na včerajšnji plenarni seji sklenil predlagati prosvetnemu ministru, naj se imenujejo za redne profesorje razširjene medicinske fakultete gg. docent in primarij dr. Božidar Lavrič iz Ljubljane, prvi asistent medicinske klinike dr. Karel Lušicki iz Zagreba ter prosektor dr. Hribar iz Maribora, na filozofski fakulteti pa dr. Niko Zupa-nič, za rednega profesorja etnologije in izredni profesor dr. Fran Šturm za rednega profesorju romanistike.
Slava 32. topniškega potka
Proslava spomina na dan, ho so baterije tega polka zasedle Gosposvelsfto polje
Maribor, 5. junija.
Danes je slavil 32. topniški polk v Mariboru svojo slavo v spomin pomembnega dne, ko so dne 5. junija 1. 1918. baterije tega polka prispele na Gosposvetsko polje po zmagoslavni ofenzivi jugoslovanske vojske. Vsako leto je Maribor proslavil slavo svojega topniškega polka z veliko slovesnostjo, letos pa je bil ta dan še posebno prazničen. V današnjih časih, ko se vse naše upanje oklepa naše vojske, v kateri imamo varno za-slombo, je bila ta lepa manilestacija posebno vidna. Maribor je pokazal, kako tesno je povezan z jugoslovansko vojsko.
Začetek današnje slave je bil ob 10 predpol-dne. Vsa vojašnica je bila okrašena s trobojnicami, posebno pa vhod, skozi katerega so med špalir-jem topovskih cevi, okrašenih z zelenjem in trakovi v narodnih barvah prihajali častni gostje, ki so se letos odzvali povabilu domačina polkovnika g. Petra Kilerja v nenavadnem številu. Sprejemal jih je polkovnik g. Kiler, njegovi častniki pa so jih vodili na dvorišče, kjer je-bila postavljena slavnostna tribuna. Pred tribuno je stalo moštvo polka v mogočnih karejih s svojimi starešinami. Na slavo so prispeli mestni poveljnik general Golubovič z velikim številom častninov, lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič v spremstvu stolnega kanonika ravnatelja bogoslovja dr. Osterca, mestni župan dr. Juvan s podžupanom Zebotom, okrajna načelnika dr. Šiška in Eiletz, predstojnik mestne policije Kos in komisar obmejne policije Zun, predsednik okrožnega sodišča Hudnik in prvi državni tožilec dr. Zorjan, poveljnik orožniške čete major Sosič, predstavniki vseh mariborskih državnih in samoupravnih uradov, zastopstvo Podzveze fantovskih odsekov, zastopniki drugih narodnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, občinski svetniki itd.
Cerkvene obrede je najprej izvršil katoliški vojaški duhovnik duh. svet. Zavadlal Pavel. Pri teh obredih je nastopil močan zbor vojakov-pevcev, ki so le]x> ubrano zapeli zahvalno pesem ter odpevali pri molitvah svojega duhovnika. Zatem je izvršil obred posvetitve kolača pravoslavni duhovnik.
Pred polk je nato stopil njegov poveljnik polkovnik Peter Kiler ter je imel na vojake ognjevit nagovor. Navezal je svoje globoke patriotične besed« na zgodovino Gosposvetskega polja, ki je za Slovence in za Jugoslavijo tako pomembno, kakor je za Srbe Kosovo polje, na katerem je padel car Lazar, in za Hrvate i-elrova gora, na kateri jc
poginil zadnji hrvaški narodni kralj Peter Svačič. Očrtal je vojakom pomen ustoličenja slovenskih poglavarjev na gosposvetskem prestolu ter po tisoč letih zopetno osvoboditev tega polja, na katerega so na današnji dan leta 1918. prispele po hrabrih borbah baterije tega polka. Pozival je vojake, naj bodo dostojni nasledniki takratnih junakov, ki so se borili za zedinjeno Jugoslavijo ter žrtvovali za njo življenje. Ob zaključku pa je nazdravil vrhovnemu poveljniku naše vojske, našemu mlademu vladarju kralju Petru II. Gromovit »živio« je zadonel iz grl vojakov, godba pa je zaigrala nato državno himno. Vojaštvo je nato odkorakalo na zadnja .dvorišča vojašnice, kmalu pa se je vrnilo nazaj v popolni opremi. Vse baterije polka z mnogovrstnim orožjem so nato defilirale pred poveljnikom mesta in ostalimi odličniki na tribuni. Delile tolikega števila tako dobro opremljenih in stasitih vojaških vrst je napravil na vse mogočen vtis. V vseh, ki so gledali te prizore, je prevladalo prepričanje, da imamo v tako opremljeni in tako disciplinirani naši vojski najboljše jamstvo naše državne in narodne varnosti.
m Slomškova družba, podružnica Maribor ima v nedeljo 9. t. m. svoj redni občni zbor. Ob 9 je sv. maša v Slomškovi kapelici. Daruje jo č. g. Franc Hrastelj. Po sv. opiavilu je občni zbor v Zadružni gospodarski banki s predavanjem. Prosimo članstvo, da se sv. maše in občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor.
m Ljudski oder ima drevi ob 20 svoj redni občni zbor. Udeležba za člane strogo obvezna. Pogovorili se bomo tudi n nedeljskem izletu.
m Zadnja dramska predstava v letošnji sezoni bo duhovita in zabavna francoska komedija iz velemestnega življenja »Potovanje v Benetke«. Premiera bo drevi ob 20 Režijo vodi Verdonik.
m Imcjitelji gledaliških blokov — izrabite bloke. Zadnja dramska predstava bo drevi, zadnja glasbena predstava pa v soboto ali nedeljol
Razstava zaščite pred letalskimi napadi
Mestni zaščitni urad je pravkur izdal brošuro »Letulski napad... Varujmo sel<, ki jo je sestuvil banovinski inštruktor zu obrambo pred letalskimi napadi inž. Frunc Dolenc ter je pisana tuko poljudno, da jo mora vsukdo razumeti in se poučiti o vsem, kar mora vsakdo vedeti o varstvu pred letalskimi napadi. Mestni zaščitni urad je sicer natisnil ogromno naklado te brošure, vendar je pa prepričan, da beseda nikdur ne more biti tuko nazorna, kakor se človek pouči šele tednj. če kako pripravo ali stvar vidi. Zato je mestni zaščitni urad pripravil tudi veliko razstavo zaščite pred letalskimi napadi, ki jo mestno poglavarstvo odpre v soboto, dne 8. junija ob II na velesejmu v paviljonu >N<. 2e sedaj opozarjamo, da na razstavi ne bo prav nobene vstopnine in naj si jo v lastnem interesu vsakdo natanko ogledu, da bo res prav vse naše prebivalstvo popolnoma poučeno o vseh, danes na žalost skrajno aktualnih vprašanjih varstva preti letalskimi napadi. Z veseljem mora mestni zaščitni urad ugotoviti prav veliko in resno zanimanje vseh ljubljanskih občanov za vsa ta vprašanja, kur se je posebno pokazalo pri naglem razpečevanju omenjenih brošur, saj je že prav mnogo ljudi prišlo po brošuro v zaščitni urad. Zato jc pa mestni zaščitni urad tudi trdno prepričan, dn razstave nu velesejmu, ki jo je mestna občina priredila svojim občanom v korist, nikdo ne bo zamudil.
Razstava ima namen občinstvu prikazati, kako naj se pred posledicami letalskih napadov obvaruje z najmanjšimi stroški čini najbolj učinkovito.
Pred paviljonom »N<. kjer je že pripravljena razstava, bomo videli zaklonišče z vso opremo, kakršno si brez posebnih izdatkov lahko uredi vsaka hiša. V paviljonu bomo videli popolnoma opremljeno zdravstveno postajo za prvo pomoč ranjencem, posebno bodo pa v oddelku zdravstvene službe zanimali modeli, ki živo prikazujejo vse strahote učinka strupenih plinov na človeškem telesu. Prikaz obrambe pred strupenimi plini je pn prav posebno izpopolnila tvrdka Bata z vsemi mogočimi pripravami, kako si obvarujemo življenje pred strupenimi plini. Poleg mask in vseh stopenj nastanka plinske maske je tvrdka Bata razstavila tudi popolne obleke itd.
Poleg vsega tega nas pa razstava seveda pouči tudi o naznanjanju letalskih napadov s sirennmi, zastavami in drugimi znamen ji, a gasilska služba nam pokaže raznovrstne priprave za hišno gasilsko službo. Spoznali bomo tudi samopomoč v hiši ter najpruktičnejši način, kako moremo prav uspešno zatemniti stanovanje. Tudi pravilno posjiravl jeno in zu letalski napad pripravljeno podstrešje bo na razstavi, skratka, še mnogo drugih stvari, ki jih mora vsakdo poznati, če hoče življenje in premoženje obvarovati pred'posledicami letalskih napadov.
• Ponavljamo, da na razstavo ne bo nobene vstopnine, saj jo mestna občina ljubljanska prireja v korist svojim občanom in v prid vsega prebivalstva.
Razstava bo odprta vsak dan od 9 do 18.
V nedeljo h kočevskim Slovencem!
Kar razveseljivo je, ko beremo vsak teden Putnikove male oglase, ki vedno napovedujejo zanimive izlete: izlete, ki vodijo v skoroda neznane in od velikega turizma nedotaknjene predele, pa vendar v lepe kraje, vredne obiska, če ne za delj, pa vsaj za en dan. Po dolgi seriji uspelih izletov v razne bližnje kraje, pripravlja Putnik to nedeljo izlet, na katerega smo prav za prav že dolgo čakali: v nedeljo nas bo popeljal na Kočevsko.
0	Koževarjih in kočevskih problemih, o gostih pragozdovih ter lesnem bogastvu, o krasnih izletih v kočevsko okolico se je dosti pisalo. Pa vendar nas je le malo, ki smo si kedaj izbrali ta predel za svoje potovanje.
Čeprav enodneven, bo ta izlet pokazal precejšen del kočevskega ozemlja. Odhod iz Ljubljane 1)6 zjutraj ob jx>l 8 s Figovčevega dvorišča, vožnja bo preko Turjaka, skozi Velike Lašče in Ribnico peljala do Kočevja, kjer bo že ob 11 dopoldne kosilo. Po kosilu se bo začel avtobus vzpenjati za Livoldom j>o dolini, ki vodi skozi Štalcerje v Kočevsko reko. V Kočevski reki bo pa zavil na levo ter pripeljal goste do 675 in visokega Borovca, ležečega v mikavni kraški dolini. Od Borovca bo potem peš izlet na 941 m visoko Krem-po. Edinstven bo razgled s tega vrha na vse strani. Proti severu in severovzhodu preko kočevskega gričevja, proti jugu pa v romantično dolino Kolpe ter preko nje proti Veliki Kapeli, Velebitu in Dinarskim planinam.
Povratek bo po isti poti in bodo izletniki doma okrog 9 zvečer. Ta izlet ne bo zanimiv samo zaradi naravnih krasot, ki jih bodo mogli izletniki uživati že takoj od Turjaka naprej. Tudi v drugem oziru bo zanimiv: peljal nas bo med kočevske Slovence, pokazal jim bo. da niso pozabljeni in da naše srce bije za nje. Prijavo za ta izlet, ki stane s kosilom vred 100 din, sprejema
Putnik do sobote opoldan.
*
1	Nočne častivce presv. Srca Jezusovega opozarjamo na celonočno češčenje, ki se prične drevi ob 9 v stolnici. Opravljale se bodo molitve 3. ure, kot dodatek pa II. pol ure pred najsvetejšim Zakramentom. Pridite, molimo!
I Mesečna rnkolekcija za ljubljanske gg. duhovnike bo v Domu duhovnih vaj (Zrinjskega cesta) na prvi petek 7. junija ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapeli. Vsi ljubljanski gg. duliov-niki vliudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Križanske kongreganiste in njih prijatelje opozarjamo, da bo v nedeljo 9 junija posebno duhovno opravilo v Predosljih že ob 8, ker dospe prvi jutranji vlak v Kranj že ob 6.30 in smo torej lahko pravočasno v Predosljih. Izlet bo ob vsakem vremenu. Po popoldanski skupni božji službi si bomo ogledali zanimivosti podružnih cerkev na Suhi m v Britofu in še kaj drugega. Somišljeniki, pridružite 6e nam.
I Šolska razstava risb na drž. II. realni gimnuziji bo odprta v pelek, soboto in nedeljo . (7., 8. in 9. VI.) v risalnici (II. narlstr.) vsakokrat od 8—18. Stnrši in vsi, ki se za delo mladine zanimajo, vljudno vabljeni, da jo obiščejo.
I Rtlefi križ v Ljubljani ne bo imel letos običajne kresne veselice na ljubljanskem gradu. Namesto te prireditve bo v nedeljo. 23. t. ni., od 9 do 18 nabiralni dan prostovoljnih prispevkov za nabavo samarijanske opreme in sanitetnega materiala. Ker je to važna in nujno potrebna zbirka, prosimo vsa narodna in humanitarna društva za sodelovanje. Vse naše dobrotnike, ki so namenili darove za kresno prireditev, prosimo, da so našo akcije spomnijo z denarnim prispevkom — položnica št. 11104, telefon št. 40-31. Pri nabiralni akciji bo koncert vojaške godbe pred Narodnim domom._
V nedeljo s »Putnikom« v Kočevsko Švico — Prijave do sobote opoldne Zahtevajte program
I Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja, priredi družabni izlet na Lisco v nedeljo, dne 9. junija. Prijave in informacije v trgovini Karničuik v Nebotičniku. Prijatelji Posavčanov dobrodošli.
1 Upokojeno učiteljstvo ima svoj družabni sestanek šele prvi četrtek v juliju pri Novem svetu ob 1(>.
I Stari krompir po 2.50 do 3 din kg. Sredin tržni dan je bil precej živahen. Iz raznih krajev Gorenjske in Dolenjske je bilo pripeljanih 12 voz starega krompirja, prav zdravega in suhega brez vsakih večjih kali. Nekdo je na trg prpeljal velik tovorni avtomobil starega krompirja. Povpraševanje po starem krompirju je bilo veliko in je bil krompir kmalu razprodan. Na debelo so kmetje zahtevali za krompir po 2.50 din za kg. Na drobno pa so nekateri prodajali stari krompir po 3 din. Med revnejšimi sloji se pojavlja velika nejevolja, ker je znano, da so nekateri špekulantje in trgovci pokupili po deželi znatne zaloge krompirja, ga spravili v 6uha skladišča in sedaj ga prodajajo za prav čedne dobičke, kajti znano je, da mnoiji že zahtevajo od konzumentov kar 3 in celo 3.15 din za kg na drobno. Revni ljudje, ki jim je krompir res poglavitna hrana, jadikujejo in obupujejo, kajti mesa si ne morejo pri voščiti, kakor tudi ne drugih dobrot. Novega krompirja, za katerega bi morala biti že prav živahna 6ezija, je leto6 še razmeroma malo na prodaj in zato so cene še vedno visoke, takole od 6 do 8 din kg. — Po dolgih mesecih je bil včeraj prvič živinski sejem, ki je navadno v Ljubljani vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Zaradi nalezljive parkljevke in slinavke po raznih Ura)ih v Sloveniji in tudi v bližnjih krajih Ljubljane, je bil živinski sejem z malimi izjemami skoraj nad 10 mesecev zaprt. Sejem je bil srednje obiskan, kajti po deželi še ni bilo znano, da je sedaj v Ljublani sejem dovoljen.
1 Smetarji imajo najstrožji nalog, naj takoj prijavijo vsako stranko, ki bi šc nadalje oddajala ne-sežgane smeti, saj mora že vsaka gospodinja in hišna pomočnica vedeti, da je treba prej sežgati V6e odpadke, ki sc razkrajajo, nato pa šele sežgane oddati smetarju. Razen takih odpadkov je pa treba prej sežgati ves papir in druge gorljive ostanke, da se na kuhinjskih ostankih in drugih odpadkih ne pasejo muhe in ne razvija smrad. Prepoved je resna, zato pa opozarjamo vse gospodarje in gospodinje ter tudi V6e hišnike in hišne pomočnico, da morajo smeti sež/gati ter šele sežgane odda|ati smetarju, sicer bodo imeli nepotrebna pota in nczaželjenc globe.
1 Čigava je 15 m dolga gumijasta cev; Policijski stražnik je včeraj okoli 8.30 zagledal na dvorišču neke hiše v Pražakovi ulici delavsko opravljenega, nekoliko raztrganega mladeniča, ki je nosil s seboj 15 m dolgo, črno gumijasto cev, kakršno rabijo avtogaraže za izpiranje avtomobilov. Ker se je mladenič L. stražniku zdel sumljiv, ga je povabil na policijo. Na kriminalnem oddelku 6o mu izprašali vest. Mladenič je zatrjeval, da je cev kupil od nekega neznanca za 80 din. Ni pa mogel točno opisat: prodajalca. Trdovratno je ostal pri tem, da je cev kupil. Spravil; so ga v policijske zapore, da izvor cevi pojasnijo Cev je bila najbrž ukradena. Lastnik gumijaste cevi naj se javi na kriminalnem oddelku v sobi št. 24, kjer si bo lahko ogledal cev.
1 Po stopnicah je padla. Gostilnifarka Angela Trampuževa je šla v klet no vino, da bi postregla žejnim gostom. Že tolikokrat je šla to pot in nikdar se ji ni nič zgodilo. Včeraj pa jo je naenkrat spodneslo in se je zatrkljala po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila roko. Po pomoč je morala v ljubljansko bolnišnico.
1 Vagoni so ga stisnili. Pirnat Polde, železniški delavec, je bil zaposlen na progi v šiiški ob llermesovem igrišču. Znano je, da tam stalno premikajo in nesreča je hotela, da je prišel med odbijače dveh vagonov, ki sta ga stisnila. Dobil je hude notranje poškodbe in je njegovo stanje resno.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josel« grenčice.
1 Pod vlak je skočila. Na železniškem prelazu na Erjavčevi cesti je skočila pod potniški vlak, ki vozi zjutraj proti Rakeku, neka profesorica glasbe. Vlak je obupanko popolnoma razmesari). Na kraj dogodka je prišla policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stnn in odredila prevoz trupla v prosekturo ljubljanske bolnišnice.
Dekliški dnevi na Betnavi
Katoliška akcija za dekleta v lavantinski škofiji vabi vsa dekleta lavantinske škofije na versko prireditev v dneh 29. in 30. junija.
To bodo III. Dekliški dnevi na Betnavi pri Mariboru.
Betnava se že pripravlja, da bo za ta veliki dekliški praznik sprejela čim lepše število dekleti
Pridite, dekleta! Strnile se bemo v močni volji, da bo vsaka izmed nas v teh težkih časih pogumno in zvesto izpolnila svoje dolžnosti do slovenskega rodu.
Na Petrovo zvečer nas bo uvodna Marijanska prireditev, k' ji bodo sledile večernice in procesija z Najsvetejšim, pripravila za naš veliki praznik. V nedeljo zjutraj nam bo prevzv. g. škof dr. Ivan Tomažič opravil obhajilno sv. mašo. Nato bo versko zborovanje s pozdravi in govori.
Popoldne se bomo pr« slavnostni akademiji vse posvetile Materi Mariji in položile v Njene roke obljubo pripravljenosti
Tudi veselo se bomo razvedrile in pele bomo! Dekliški dnevi so dnevi resnega dela, obenem pa dnevi velikega veselja dekliških src.
Vsa navodila so prejeli župnijski uradi, Dekliški krožki m odseki KA deklet.
Hoj mož ie zapeliivec
Sijajna in duhovita filmska komedija o spretnih zločincih io njihovih žrtvah. —
Mlsterijozna drama močne vnobine, preple-	(V mreiah ganissterjev)
tenar. zdravim humorjem ln spretnimi triki	Kl«0 Sloga tel.27-80 Danes ob 16., 19. in 21.url
smsssssssmsssssssssss^
Zanimiv problem. katereira *ell vsaka Jenu poznati: — "n II Jo njen nvi* trpi v »volem uradni Odfcuvor n» to veie-vnf.no vprn&anje hodete videli v tem sijajnem In duhovitem filmu. V tri. vlogi: Meiv.vn DnufflaR, partner drete <inr''o
v filmu .NinočKn" In novn filnuKn lepotica Fiorence Hlff. ========================
KULTURNI OBZORNIK
General Ironside
R. Ogrfn:
Slikarja Ogrin in Petkovšek
V	zbirki »Pogledi«, ki jo izdaja Akademska založba, je izšla Mesesnelova študija o slikarju Pelkovšku. V tej študiji napada avtor mojega očeta, slikarja Ogrina, s skrajno neizbranimi izrazi in trdi, da se je Petkovškova umetniška osta-lina porazgubila zaradi »neopravičljivega podcenjevanja malenkostnega slikarskega sodobnika«. Ker slikar Ogrin »ni mogel razumeti umetnostne vrednosti PetkovŠkovih del, jih je«, po avtorjevem mnenju, »cenil sramotno nizko. Študije in manj dokončana dela je cenil kot kose pokvarjenega platna in s tem dopolnil sramoto svojega časa«. Nadalje trdi avtor, »da so tehnično surovo izvršene in da je njihova umetniška vrednost ni-čeva«. Te uničujoče ocene pa naj bi izvirale iz »instinktivne mržnje omejenega učitelja do talentiranega Petkovška«. »Tako naj bi se«, po avtorjevi trditvi, »nad umetnikom vnovič maščeval ro-kodolec, ki mu je lastna prihuljenost branila do poštenega merila«.
Vse te trditve, ki so skrajno žaljive za mojega očeta, pa so brez vsake stvarne podlage.
Pisatelj piše v opombi, da je uporabil kot glavni vir za Petkovškov življenjepis M. Marol-tov članek »Jožef Petkovšek« v ZUZ IV (1924)'. Ta članek pa ne vsebuje ničesar, kar bi lahko opravičilo avtorjeve napade na mojega očeta. Sicer pa bi se avtor lahko prepričal o resnici v sodnijskih aktih, ki so sedaj, po zaslugi pisatelja A. Podbevška in sodnega svetnika Leutgeba, shranjeni v ljubljanski univerzitetni knjižnici in tako vsakemu dostopni.	_ , , .
Kaj povedo torej sodnijski akti m kaj je resnira?	_
Po sodnijskih aktih sta bili dve eenitvi PetkovŠkovih premičnin.
Prva cenitev je bila 27. januarja 1890. Navzoči so bili: varuh Gašper Maček, umetnikova mati Marija, kot cenilca pa Lovro Oswald iz Verda in Jožef Flack z Vrhnike. V spalnici so visele Petkovškove slike: Kristusa polagajo v grob. — Kristusa molijo v hlevu. — Tri študije (glave). — Kmečko dekle. — Pokrajina (Kanal v Benetkah).
Cenilci so izjavili, da teh slik ne morejo
ceniti.
V	ateljeju so bile slike: Beneška kuhinja, veliki in mali format. — Mati s hčerko. — Kmetje pri obedu. — Starka s sv. pismom. — Deček-mornar. — Portret njegove žene. — Klepec. — Madona z otrokom. — Pokrajina (pot v Verdu) ter mnogo manjših; v izbi zraven škicirka.
Zapisnik nadaljuje:
»Slike so deloma nedogotovljene, deloma tehnično surovo izvršene ter bo sploh težko dobiti kupca zanje, ker izgleda, da je njih umetniška vrednost ničeva. Tudi slikarske potrebščine se niso cenile.«
Tako cenilca Oswald in Flack. Ogrina sploh ni bilo zraven. Kako more trditi sedaj pisatelj, da je to Ogrinova ocena in na podlagi te napačne domneve obsoditi Ogrina?
Že na podlagi Maroltovega članka samega bi moral dvomiti, da je bil cenilec Ogrin.
Glede druge cenitve, pri kater pa je bil resnično Ogrin navzoč, nekaj podatkov iz sodnij-sli i h aktov.
Dne 10. oktobra 1891 se je vrnil slikar Petkovšek drugič in zadnjič iz Studenca domov. Njegova želja je bila iti v Monakovo, da bi tam slikal in že izvršene slike prodal. Na priporočilo varuha, matere in na podlagi zdravniškega izvida je dobil 10. januarja 1891 za to potovanje 130 gld. Slikar sam je zapisal v pobotnici, da je prejel denar za selitev v Monakovo. Odpotoval je v Monakovo, zbolel pa že v Solnogradu in se vrnil domov. Njegove reči pa so obležale na monakov-ski postaji.
Pred odhodom v Monakovo pa je varuh, po naročilu Petkovška, prodal vso opravo doma, v kolikor je slikar ni vzel s seboj. Ko se je torej Petkovšek vrnil iz Solnograda, ni imel doma nobene oprave več in je moral ležati na slami. Tako izzavlja Lovro Os\vald 2. marca 1892 pri sodniji. Tudi Petkovšek sam piše v nekem pismu: »...da ich in Verd gar nicht wohnlich eingerichtet bin.. .c Zato je bila želja vseh, Petkovška, njegove matere in novega varuha Oswalda, ki je bil ob tej priliki imenovan, da se pospeši povratek slikarjevih reči iz Monakovoga.
Zadeva pa se je zavlekla in pošiljka je dospela domov, ko je bil Petkovšek tretjič in zadnjič oddan v blaznico (9. maja 1892).
Pošiljka je vsebovala:
1 zaboj: 1 divan, 1 ogledalo 123 kg
1 zaboj: 2 oljnati sliki	94 kg
1	slikarsko stojalo	10 kg
2	zaboja oprave in slikarskih potrebščin	316 kg
1 kovčeg obleka	59 kg
Dne 15. maja 1892 je poročal novi varuh Ostvald sodniji, da so Petkovškove premičnine dospele in da naj se te premičnine, ki sestoje iz oprave, slik, škic itd. popišejo, ocenijo in nato na prostovoljni dražbi razprodajo.
Cenitev je bila 19. maja 1892. Navzoči so bili varuh Oswald, cenilec Jožef Flack, kot izvedenec pa slikar Ogrin.
Ocenjeno je bllof
1 slika, predstavljajoča beneško kuhinjo,
3	druge slike,
3 škice,
14 škiciranih študij, skupno 21 slikarskih del; nadalje 5 kosov slikarskega platna različnih velikosti, 5 kosov napetega slikarskega platna, 20 pokvarjenih kosov platna, 1 slikarsko stojalo, 1 slikarsko stojalo za slikanje na prostem, 6 slikarskih desk s paleto, 1 zlat okvir (ne sestavljen), nadalje oprava za eno sobo: divan, stensko ogledalo, železna postelja z žim-nico, odejami itd., umivalnik, nočna omarica, nekaj zastorov. preprog, kozarcev, krožnikov, samo-var, tamburira in ura.
Po opombi so bile nekatere slikarske potrebščine brez vrednosti in se iste, tako kakor tudi 1 kovček in obleka, niso ocenile.
Po zapisniku je jasno, da »o se ocenile res
le premičnine, ki so dospele iz Monakovega.
Kdor primerja zapisnik cenitve 27. januarja 1890 z zapisnikom cenitve 15. maja 1892, mora ugotoviti, da manjka večina slikarskih del, od vse oprave pa je ostala le še skromna oprava za eno sobo.
Vse drugo je izginilo. Kakor izgleda, se je hotel Petkovšek res preselili v Monakovo. Vzel je s seboj, kar je mislil, da tam potrebuje. Drugo pa je razprodal ali pa uničil.
Da tega ni kriv Ogrin, mora biti vsakemu jasno.
Iz zapisnika zadnje cenitve pa je tudi jasno, kako kriivčna je Mesesnelova trditev* da je Ogrin študije in manj dokončana dela cenil kot »kose pokvarjenega platna«, ker je vendar razvidno, da so bile ocenjene slike, skice in skicirane študije posebej, posebej pa tudi slikarsko platno, napeto ia nenapeto ter pokvarjeno platno.
G. Mesesnel lahko veruje, da je Ogrin dobro razločeval slikarsko delo od pokvarjenega platna.
Ogrin je cenil Beneško kuhinjo po svoji vesti na 40 gld. Po Maroltu je bil Petkovšek prepričan, da bodo to sliko v dunajskem Kiinstlerhausu cenili na kakib 40.300 gld., vendar so jo po izjavi slikarjevega tasta cenili le na 4000 gld. Kot sodni cenilec pa je moral Ogrin ceniti slike tako, kot so se tedaj plačevala slikarska dela.
Janez Šubic je računal za svojega »Sv. Martina« 396 gld, Jurij Šubic za svoje alegorije v muzeju po 200 gld. Stritar je menda plačeval Šu-bicem in Ogrinu za risanje v Zvonu po 1 gld.
Ali pa je 40 gld. res tako sramotna cena? Leta 1892 ni bilo veliko denarja in denar je imel zato drugo vrednost kot danes. Ob Petkovškovem času so prodali 2 para njegovih volov za 170 gld. 40 tedanjih goldinarjev bi predstavljalo torej danes nekako 2000—2500 dinarjev.
Sicer pa Marolt v svojem članku sam prizna, da slik kljub nizkim cenam ni nihče kupil. Da ni bilo razumevanje zanje, se ne more kriviti Ogrina.
Ko je prišlo 29. avgusta 1892 do razprodaje, pa so menda na premičnine popolnoma pozabili in so bile razprodane le nepremičnine.
Od cenjenih slik je bila, kakor se lahko ugotovi iz aktov, prodana le Beneška kuhinja. Kakor poroča varuh Osvvald 4. junija 1892 sodišču, je kupil to sliko Obreza na Vrhniki za 40 gld. Nadalje trdi varuh, da je Petkovšek že sam ponujal Obrezi to podobo za 40 gld. Mogoče je zato v zapisniku cenitve popravljena prvotna cena 50 gld. na 40 gld.
O drugih premičninah ni v aktih nobenega govora več.
Marolt piše v svojem članku, da so pozneje še enkrat poklicali Ogrina, naj oceni preostale risbe. Ogrin pa je menda izjavil, da nimajo ni-kake vrednosti, nakar so jih bržkone uničili, zlasti še, ker so bile po večini aktne študije.
Iz sodnijskih aktov ponovna cenitev ni razvidna.
Po prečitanju Maroltovega članka sem vpra-
šal svojega očeta, kakšne risbe so to bile. Odvrnil mi je: »Same b... r...I< Torej obscene risbe in ne aktne študije.
To je resnica o Ogrinovi eenitvi. V aktih ni sledu o kakih omalovažujočih Ogrinovih opazkah.
Od sedmih, po očetu cenjenih slik in skic so ohranjene štiri: obe Beneški kuhinji, Počitek in Doma. Izgubile so se tri: Jezdec, Deček in Madona.
Za skicirane Študije pa se zanimajo navadno Sele umetnostni zgodovinarji. Morda pa je dobro za te, če se študije niso ohranile, ker bi sicer lahko dokazovale, da so Petkovška njegovi sodobniki pravilno ceni.i. Med Šubičevo zapuščino je ohranjena majhna Petkovškova risba ženskega akta, pod katero je Jurij Šubic zapisal ironično: »So zeichnet Petkovšek !<
Kako more avtor nadalje trditi, da je imel Ogrin neko instinktivno mržnjo do Petkovška.
Moj oče mržnje sploh poznal ni.	,1(I
Že nekaj vrstic po tej trditvi pa piše avtor, da je Petkovšek odšel leta 1882 na Ogrinov nasvet v Benetke. To vendar dokazuje, da je Ogrin. spoznal Petkovškov talent.
Zakaj pa avtor ne omeni, da je edino fotografijo Petkovškove slike »Nevesta«, ki se je ohranila, imel Ogrin in jo prepustil Narodni galeriji.
Tudi to ne govori o kaki mržnji.
Oh tej priliki omenim, da mi je oče pripovedoval, da je Petkovšek poslal »Nevesto« z okvirjem vred iz Pariza domov. »Nevesta« je bila torej začeta že v Parizu. Domneva dr. I. Cankarja v opombi k Maroltovemu članku, da je Petkovšek začel sliko doma, ne drži. Dokaz za to naj bi bila letnica 1887, ki je na fotografiji vidna. Tudi Petkovškova slika »Kristusa polagajo v grob« je si-gnirana leta 1886, pa vendar ne bo nihče trdil, da je bila kopija po Riberi izvršena na Vrhniki.
Kakor sem že omenil, Ogrin ni poznal mrž« nje, še manj pa kake zavisti. Moj oče mi je vedno, z največjim občudovanjem govoril o Šubicih in priznaval njih talent brez vsake zavisti. Kdor to ne verjame, naj bere njegove Spomine v ZUZ II (1912). Ogrin pa ni bil osamljen, če je v marsikaterem Petkovškovem delu videl tujo roko. Isto so mislili Petkovškov! slovenski tovariši Ažbe, Vesel in Kobilca v Monakovem. Tako je moj oče v dobri družbi.
Tudi Ogrin je bil prepričan, da ni mogoče v dveh letih študija izdelati takih slik, kot so na primer »Nevesta« ali kopija po Riberi in nekaj drugih.
Zakaj pa sodobniki niso kaj takega mislili o Šubicih?
Pač pa moj oče ni nikdar odobraval, da je Petkovšek uničeval svoje zdravje in premoženje. Isto priznava g. Mesesnel o Hynaisu.
Zaključujem. Mesesnel je obsodil mojega očeta na podlagi golih domnev.
Zato upam, da bo g. pisatelj krivico, ki jo je napravil, tudi popravil.
V nedeljo 9. I. m. ob 11 dopoldne bo v Kranju v gimnazijskem poslopju otvoritev slikarske razstav® akad. slikarja Tineta Gorjupa, profesorja slikanja na kranjski gimnaziji.. Razstavil bo približno 40 oljnatih »lik in prav toliko risb ter bo to njegova kolektivna razstava njegovih del. Gor-jup je razstavljal že pakrat v Ljubljani v družbi drugih slikarjev, pred leti pa sta napravila skupno razstavo s slikarico Baro Remčevo. Vselej je imel uspeh. Odlikuje ga neka mirnost v podajanju predmetov ter zrelost kakor tudi poznavanje in obvladanje slikarske tehnike. Med motivi, ki jih bo razstavil r Kranju, bo tudi mnugu motivov u
Kranja ter bo zato razstava tudi v Kranju gotovo zbudila pozornost. Ker gre slikarju res samo zato, da propagira »misel za originalno slikarstvo med širšim občinstvom, zato bo na to razstavo vsakemu prost vstop. Danes priobčujemo eno njegovih starejših risb: Dekle.
Nova knjiga vodilnega sodobnega italijanskega pisatelja Virgilia Brocchia j« izšla pred dnevi pri Mondadoriu. Naslov ji je »La gran voce« (Veliki klic). Pisatelj riše v šestih krajSih romanih nevzdržni gon, tajnostni klic, ki je po naravi položen v sleherno ženo, to j« klic po materinstvu, po otroku.
R. B.
Angleški poveljnik general Ironside govori angleškim četam.
Ko je Cronswell potreboval vojake, da bi obrnil tek angleške zgodovine, jih je imenoval ironside. Dobil jih je z vzhodne Anglije in tam v Hingham Narfolku je tudi dom generala sira Wi-liama Edmunda Ironsida. Pred vojno je bil generalni nadzornik angleških čezmorskih sil in ima že od začetka vojne poveljstvo angleških ekspedi-cijskih čet v Franciji v rokah. Zdaj je bil imenovan za šefa angleških domačih čet,
General Ironside je izredna osebnost. Je takega kova kot Cronswell in Kitchener, je rojen poveljnik, ki mu čete slepo sledijo. Njegovo jasno mišljenje, odločnost v danih trenutkih je naravnost nekaj kakor privid. Ta mladostni šestdesetletnik, čigar zunanjost vzbuja občudovanje, kakršne so sile, ki izhajajo iz njega, govori šestnajst jezikov in od teh jih obvlada šest kakor svojo materinščino. Njegova knjiga o bitki pri Tannenbergu je
sprejeta v klasično literaturo o vojni. Že v bur-skih vojnah se je odlikoval in je 1. 1918 povedel odlično angleško armado v zmago proti Nemcem v Flandriji. Perzijski šah, Riza kan je le po Ironsi-dovem prizadevanju postal vladar Perzije.
V aprilu 1939 je general Ironside odšel v Gibraltar, kjer je preuredil protiletalsko obrambo in je dal v gibraltarsko peščino vsekati kleti z vsem potrebnim, in ta naprava se utegne zoperstavljati slehernemu napadu iz zraka in moštvo se utegne v dveh minutah zateči v kritje.

-V t tf ■ r
1 fA * t A
'/: * bi 'i
v,» r. v
' . 'M '
'AV* šv,\JrJiil » 1 V ,r,Vj. t it > :r. * * v ' {• •» ' / "fPC ^ » ,»_ •',»•->»•" r »"" ' v r ot
A/ v,',1' J a -rdi' >d
ŠPORT
Plodno delo Jugoslovanske zimsko-športne zveze
v preteklem letu
V	naSi podzvezah je bil položaj v letošnji sezoni sledeč:
V	Gorenjskij Dasi je upravni odbor postavil že začetkom poslovnega leta načelo, da bo vnaprej izločil vsak spor, mu to pri tej podzvezi ni uspelo in bilo je težko nesoglasje vso sezono. Upravni odbor je šel preko vsega, kolikor je le bilo mogoče, toda žal 6e vsemu ni mogel izogniti. Koncem sezone je uspelo sporazumeti se vsaj v vprašanju reorganiza-r cijej upajmo, da bo v bodoče v vsem ostalem prav tako. Ta podzveza ni pokazala tistega dela v pretekli sezoni kot bi ga bilo pričakovati, vsaj kolikor je obveščala nas. Ima še vedno v svojih vrstah naše najboljše tekmovalce in je gotovo, da bo složno delo z Zvezo, osredotočeno predvsem na teren, rodilo še boljše uspehe. Glavna njegova prireditev, III. izlet gorenjskih smučarjev, je bila v Tržiču in je bila na široko organizirana. Posebnost v tej podzvezi so velike smuške prireditve Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ki so napravile odličen utis tako po organizaciij kot po izvedbi.
V	Ljubljanski podzvezi smo imeli letos najbolj aktivno edinico, ne samo z njo, temveč tudi njenimi klubi. Največje število tekem, največje število tekmovalcev, velika skrb in delo med mladino, številni tečaji in sistematičnost v delu so odlika klubov te podzveze Članov ima danes 21.
V	Mariborski podzvezi bi bilo letos navesti kot karakteristiko znatno povečanje zanimanja za klasične discipline. Podzveza je z veliko požrtvovalnostjo zgrgadila letos novo skakalnico, izvedla svoje prvenstvo v klasični kombinaciji in državno prvenstvo štafet. Bila je izredno marljiva, vestna in natančna, z Zvezno upravo je sodelovala v popolnem soglasju. Mnogo so se trudili voditelji te podzveze za pomirjenje Zveze z Gorenjci ter so v tem tudi u6pe?no posredovali. Članov ima danes 16.
V	Zagrebški podzvezi so imeli letos tudi prav dobro sezono Nadaljevali so s propagando klasičnih smuških disciplin in imeli skrb za pridobitev novih sodnikov v skokih. Podzveza ima svojo preizkušeno solidno upravo, ki posluje v najboljšem soglasju z Zvezo. Stalno napredovanje v smuškem športu vzbuja gotovo najboljše nade za bodočnost, ne samo po številu udeležencev, temveč tudi po porasti v sposobnosti. Članov ima danes 19.
V	Sarajevski podzvezi je tudi letos delo lepo napredovalo in kot vsa leta doslej, je imela tudi letos Zveza v tej podzvezi odlične sodelavce, ki se mnogo trudijo, da bi razvijali in dvignili razvoj emuškega športa v njihovem področju. Članov ima
danes 9.	......
V	Belgrajski podzvezi je bil položaj za Zvezno upravo zelo težak zaradi stališča predsednika, ki je odklonil stike z Zvezo in proglasil v listih, da »izstopa«. Izstopila pa ni ne podzveza, ki kot organ sploh ne more, niti kak klub na tem področju. Analogno temu nismo mogli vpostaviti nikakih stikov s to podzvezo — le s posameznimi člani — posredovanje našega predsednika v Belgradu pri podzvezi tudi ni prineslo uspeha. Klubi so izvedli veliko prireditev, tudi podzveza sama je izvedla prvenstvo, poročila pa je Zveza dobila le iz časopisja. Članov je danes v tej podzvezi 19.
Skupno ima torej Zveza danes 108 društev, med letom so pristopili: Fantovski odsek Kropa, Zimsko-športni klub Sv. Ana, I. Hrvatski »Gradjanski« športni klub Zagreb, Športni klub »Železničar« Zagreb. Črtani so bili: Sokolska društva: Koprivnik-Gorjušc, Brezje-Mošnje, Rateče-Planica, Kovor, Žirovnica, Športni klub Lesce, TPD Sv. Jar.ez v Bohinju in klub »Cepin« Zagreb.
Zvezna društva so izvedla vsega 177 prireditev, na katerih je nastopilo 2608 tekmovalcev.
V	inozemstvu smo nastopili trikrat, startno dovoljenje za nastop v inozemstvu smo dali enkrat. Inozemci so nastopili pri nas petkrat.
Posebej bi omenil prireditev smuških poletov v Planici, na kateri je nastopilo 9 nemških tekmovalcev in 5 naših. Dasi je to le trening — prireditev u okviru proučevanja te discipline, kakor jc bilo svoječasno sklenjeno pri Fisi — je vendar vzbudila prireditev s svojimi 154 poleti z le 6 padci veliko pozorno«!, io znova potrdila, da imamo v Planici
odlično skakalnico, ki ji ni enake v »vetu. Znamka 100 m je bila trikrat in po 3 skakačih presežena.
Mnogo smuških prireditev je priredil tudi_ Sokol po raznih svojih društvih in Zveza fantovskih odsekov, obe organizaciji sicer interno za svoje člane, vendar 60 bile to številne prireditve e veliko udeležbo. Tudi akademiki so izvedli svoje prvenstvo univerz.	■
Razmah smučanja je letos znatno pridobil ta." radi ugodne zime. Po T6ej državi je bilo vso zimo živahno in lahko trdim, da je taka zima najboljša propaganda za naš šport. Nikdar ne smemo prezreti, da je velika odlika smučanja ravno v tem, da ta šport nima simpatizerjev in gledalcev, temveč samo aktivne športnike-smučarje bodisi kot izletnike, turiste, zimske alpiniste ali pa tekmovalce. Zato je njegovo širjenje za nas izredno razveseljivo, ker nas enako zanima napredovanje v vseh vrstah, ne glede na to, v katerih se širi.
V zvezi s tem zaznamujemo tudi zelo dobro turistično zimsko sezono, ki je bila posledica dobre zime. Ne samo v planinah Slovenije, tudi v Bosni in Srbiji so bili zimski domovi stalno zasedeni in dobro obiskani. Mnogo novih smuških predelov je bilo raziskanih in odkritih, med njimi najvažnejši predeli okoli Durmitorja. Nekoliko manj ugodno je bilo pomladno smučanje, ker je v nekaterih planinah bilo malo snega. Kot posebnost je omeniti prireditev v zadnjih dneh aprila ob prav dobrih snežnih prilikah. Delovali so številni smuški učitelji za turiste pri vseh smuških ccntrih in domovih.
Tako kot športniki, je imela tadi naša vojska 6voja tekmovanja za prvenstvo posameznih armij in potem za prvenstvo vojske. Tekmovanja so dala odlične rezultate in dokazala, da se je smučanje udomačilo pri vseh vojaških edinicah. Graničarji so izvedli po programu vse prireditve, ki so dosegle svoj višek v prvenstvu, ki je bilo zelo obsežno izvedeno. Poleg raznih in številnih tečajev naj omenim še tečaje orožništva v smučanju, ki vsako leto večje število izvežbajo v tej za njibovo službo zelo važnem prometnem sredstvu.
Naše delo je naletelo na popolno razumevanje in podporo pri oblasteh, pri banovini, raznih ministrstvih in posebno pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda. S slednjim smo bili v živahnih stikih. Hud udarec pa je bil za nas, ko nam je finančno ministrstvo zavrnilo polovico v državnem proračunu ea našo Zvezo predvidene podpore ter nas 6 tem pahnilo v dolgove in veliko skrb za obstoj.
Konec.
športni drobiž
Baloh Evstahij, član »Hermesa«, je postal prvak težke kategorije na prvenstvu Zagreba, kjer je tolkel velikana, 100 kg težkega Kovača od Policijskega kluba, in to z veliko lahkoto. Drugi dan je tolkel Pavliča tako, da se mu je vdal že v prvi rundi, ker ni mogel prenesti strašnih udarcev Ba-loha.
Italijanski državni prvak je postal klub Ambro-siana, ki je v nedeljo zmagal v zadnjem kolu italijanskega državnega nogometnega prvenstva nad svojim najhujšim nasprolnikom Bologno z 1:0. — Ostali rezultati so bili naslednji: Nnpoli : Venezia 2:0, Juventus : Liguria 2:0, Roma : Novarra 3:1, Lazio : Triestina 3:2, Modena : Milano 2:2, Torino : Genova 2:1, Ambrosiana : Bologna 1:0. Državni prvak je s svojo zmago nad odličnim klubom Bologno v zadnjem kolu prvenstvenega tekmovanja postala Ambrosiana. ki si je bila nabrala 44 točk. Sledi ji Bologna, ki ima 41 točk, na tretjem mestu pa je Juventus, ki si je bila nabrala 31 točk. Tekma med Ambrosiano in Bologno je bila izredno napeta ter je moral sodnik Dattilo, ki jo je sodil, kaj pogosto intervenirati ter miriti igralce.
ASK. Pozivam vse tekmovalce: Smoleja, Bru-nela, Drenika, Dečmana, Lozarja, Lužnika, Ahačiča. Kranerja, Hafnerja, Novaka, Dimnika, Šaleharia, Halika, Kenka, Brerlja in dr., da se pridno udeležujejo treninga na Stadionu, kjer bo 8. in 9. junija I. lahkoatlotsko prvenstvo ljubljanske univerze. Na Stadionu se javite tov. Safošniku, da vam da nadaljnja navodila. — Načelnik.