Studijska knjižnica Celje .ve* j URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO VIII 22. april 1963 ŠTEVILKA 17 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 164. Družbeni rplon občine Slovenske Konjice za leto t%3 VSEBINA 165. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH Družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah za leto t%3 164. Težave pri plasiranju proizvodov na tržišču so na- Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. marca 1963 sprejel DRUŽBENI PLAN občine Slovenske Konjice za leto 1963 Prvi del OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1962 Rezultati, doseženi v razvoju celotne gospodarske dejavnosti občine Slovenske Konjice v letu 1962 so se odražali na povečanih prizadevanjih gospodarskih organizacij v cilju jačanja in nadaljevanja razvoja proizvodnje. Uspehi, ki so bili na tem področju doseženi kljub raznim težavam in pomanjkljivostim, so zadovoljivi, čeprav ni bil dosežen nivo porasta dejavnosti, ki je bil predviden s programom gospodarskega razvoja občine za leto 1962. Na dejavnost gospodarskih organizacij so v tem letu delno vplivale spremembe v gospodarskem sistemu, katere so zahtevale in še nadalje terjajo spremembe v usmeritvi poslovanja gospodarskih organizacij — zlasti na pogoje v notranjem ter zunanjem tržišču. Celokupni družbeni bruto proizvod, ustvarjen v gospodarstvu družbenega sektorja v letu 1962, se je v primerjavi na leto 1961 povečal za 7,1 %. V zasebnem sektorju gosipodarstva pa se je zaradi nepo voljne letine v kmetijski proizvodnji ter nadaljnji stagnaciji zasebne obrti zmanjšal v odnosu na leto 1961 za okoli 7,5 o/0. S programom gospodarskega razvoja občine za leto 1962 je bil predviden porast družbenega bruto proizvoda v naslednji višini: Plan 1962 (v milijonih) Indeks porasta Ocena izvršitve (v milijonih) Indeks izvršitve Gospodarstvo skupaj 13.111 112.3 12.354 94,1 od tega — družbeni sektor 11.401 112,5 10.910 95,7 Glavni vzrok, da ni bil dosežen pričakovani obseg družbenega bruto proizvoda je predvsem v izpadu kmetijske proizvodnje in v manjši proizvodnji v industriji kovinske stroke. Na neizvršitev planskih nalog v gospodarskih organizacijah kovinske industrije je vplival predvsem izpad realizacije pogodb z inozemstvom v podjetju KOSTROJ. nadalje občutno pomanjkanje naročil za domači trg ter težave z neplačanimi računi. stale tudi zaradi tega, ker gospodarske organizacije niso vedno uspele dovolj hitro prilagoditi proizvodnjo potrebam tržišča ter nadomestiti več ali manj tradicionalne proizvode z novimi proizvodi. V cilju jačanja in modernizacije kapacitet industrije so bila v tem letu vložena znatna investicijska sredstva. V okviru -tega je Tovarna kovanega orodja Zreče investirala precejšnja sredstva za novo opremo, ki bo omogočila znaten porast kapacitet predvsem za proizvodnjo odkovkov. Podjetje KOSTROJ je pričelo z gradnjo montažne hale ter pojačalo zlasti napore v iskanju novih možnosti za plasiranje svojih proizvodov na tujih tržiščih. Za realizacijo tega pa bo potrebna bolj kot doslej večja koordinacija dela v podjetju, da bo možno pravočasno realizirati pogodbe. Tovarna kovinskih izdelkov je vložila znatne napore v iskanje načina proizvodnega sodelovanja z ostalimi sorodnimi podjetji. Prešla pa je tudi na osvajanje novih proizvodov. Obseg proizvodnega sodelovanja kovinske industrije, ki se je v tem letu znatno razširil, je potrebno še okrepiti, kar bo doprineslo k boljšim uspehom in ren-tabilnejši proizvodnji. Podjetjb LIP je prav tako vložilo znatna sredstva za gradnjo novega objekta, s katerim bodo dani pogoji za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Sam obseg proizvodnje v letu 1962 je podjetje znatno povečalo, obenem pa doseglo lepe rezultate v plasiranju svojih proizvodov na tujih tržiščih. V usnjarskem kombinatu KONUS se je v letu 1962 pričela v novozgrajenem objektu redna proizvodnja umetnega usnja, pri čemer so bili doseženi lepi uspehi. Ta obrat pa ima vse možnosti nadaljnjega razvoja. V sklop usnjarskega kombinata je prišlo v tem letu še obrtno podjetje za usnjeno konfekcijo ter dve usnjarski podjetji iz mariborskega okraja. S to združitvijo je dana večja možnost za specializacijo proizvodnje. Ugoden razvoj je že pokazala proizvodnja usnjene konfekcije, katera pa se bo v prihodnjosti še močno razširila glede na ugodno preskrbo s surovinami. Usnjarski kombinat je dosegel v izvozu zelo lepe rezultate ter je najmočnejši izvoznik v občini. Ima pa realne možnosti, da izvoz še poveča. — V letu 1962 je večina gospodarskih organizacij temeljito razpravljala ter sprejela ustrezne ukrepe za pravilno delitev ustvarjenega dohodka na sredstva svojih skladov ter na sredstva za osebni dohodek. S tem je bila zagotovljena nadaljnja krepitev osnovnih sredstev gospodarskih organizacij ter pravilnejša politika delitve osebnih dohodkov po doseženem uspehu gospodarske organizacije kot celote ter po ustvarjenem delu posameznih proizvajalcev. — V skladu s splošnimi napori za povečanje in razvoj mednarodne trgovine so bili v letu 1962 dosežem zelo vidni uspehi. Tako so gospodarske organizacije, katere so bile vključene v izvoz, presegle skupni plan izvoza za okoli 26,2 %. Zlasti močan izvoz je dosegel usnjarski kombinat KONUS ter Lesno industrijsko podjetje. — V kmetijstvu je bil v letu 1962 občuten izpad proizvodnje zaradi nepovoljnih vremenskih pogojev. Na manjšo proizvodnjo je vplival predvsem izpad sadjarske proizvodnje ter nizki hektarski donosi nekaterih važnejših poljedelskih kultur. Manjši pridelek krmskih rastlin pa je močno| vplival na živinorejsko proizvodnjo, ki zaradi tega ni dosegla vidnejših rezultatov. — V letu 1962 je bil predviden porast fizičnega obsega kmetijske proizvodnje za okoli 10,9 %. Dejansko pa je bila dosežena proizvodnja pod nivojem proizvodnje iz leta 1961 za okoli 11,1 %• Razvoj družbenega sektorja kmetijstva je bil v tem letu usmerjen predvsem v jačanje zemljiških fondov ter pospešeno obnovo in urejanje plantažnih nasadov v Skalcah. — Z izvedeno obnovo in modernizacijo nekaterih trgovskih prodajaln so bili doseženi pogoji za večji blagovni promet ter kultumejšo postrežbo. Celokupni blagovni promet v trgovini na drobno se je po vrednosti povečal za okoli 11,2%. K temu je delno pripomogla tudi večja izbira potrošnega blaga. Promet v gostinstvu se je po vrednosti povečal za 11,1 %. V tej dejavnosti ni bil dosežen bistveni napredek, tako v pogledu razširitve kapacitete, kot tudi vsklajevanju gostinskih zmogljivosti z naraščajočimi potrebami po gostinskih uslugah, ki ga terja povečana splošna gospodarska aktivnost. — V obrti je bilo v letu 1962 doseženo znatno povečanje proizvodnje in storitev v odnosu na leto 1961 in sicer za okoli 14,1 %. K temu so zlasti pripomogla večja obrtna podjetja, ki so v večjem obsegu razširila svojo dejavnost. Močan razvoj je bil predvsem v proizvodni obrti, dočim v razvoju storitvene obrti ni bilo večjega razmaha, ki pai bi bil zaradi naraščajočih potreb nujen. Te .potrebe se pojavljajo zlasti v večjih krajih, kjer število zaposlenih stalno narašča. V tem letu so se iskale nadaljnje možnosti za razširitev in ustanavljanje novih obrtnih obratov, s čimer bi se omogočila zaposlitev odvisne delovne sile. V ta namen se je v Ločah zgradilo poslopje, kjer bo podjetje Elektrosignal iz Ljubljane uvedlo proizvodnjo infra cevi. Tu se bo lahko zaposlilo znatno število delavcev. Kljub zadovoljivemu napredku in razvoju obrti pa še posamezna obrtna podjetja niso izkoristila vse možnosti za svoj napredek, predvsem v pogledu organizacije dela in rentabilnosti proizvodnje ter ekonomičnem izkoriščanju svojih razpoložljivih kapacitet. Nerešeno še je tudi vprašanje knjigovodskih poslov pri nekaterih manjših obrtnih podjetjih. Ta imajo namreč honorarne knjigovodje, ki niso vedno na tekočem s finančnim poslovanjem podjetja, kar zna-tno ovira nemoten razvoj in poslovanje podjetij. Za razvoj komunalnih dejavnosti ter gradnjo objektov družbenega standarda je bilo v letu 1962 vloženih okoli 196 milijonov dinarjev družbenih sredstev. Od tega je odpadlo na stanovanjsko izgradnjo 104 milijone dinarjev, s čimer se je omogočila dovršitev ter nadaljevanje gradnje 46 stanovanj. Znatna sredstva so bila vložena tudi za nadaljevanje gradnje šole v Zrečah. Sredstva v višini 54 milijonov dinarjev namenjenih za razvoj komunalnih dejavnosti so bila uporabljena predvsem za rekonstrukcijo vodovodov ter urejanje kanalizacije v Slovenskih Konjicah in Zrečah, za urejanje hudournikov, za gradnjo cest ter elektrifikacijo. V tem letu je bilo zgrajenih cest v skupni dolžini nad 4 km in sicer naslednje ceste: Jernej—Sp. Grušovje, Črešnjice— Sojek in del ceste na Lipoglav. Precejšnja sredstva pa so vložili krajevni odbori ter stanovanjske skupnosti za vzdrževanje občinskih cest. Drugi del TEMELJNE SMERNICE IN NALOGE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1963 Ob upoštevanju dosežene stopnje gospodarskega in družbenega razvoja občine, splošnih smernic zveznega in republiškega plana ter v okviru osnovnih ciljev programa perspektivnega gospodarskega razvoja občine 1961—1965, postavlja družbeni plan za leto 1963 naslednje naloge in smernice: — z aktiviranjem vseh materialnih činiteljev omogočiti nadaljnjo krepitev razvoja gospodarstva, predvsem v pogledu povečanja proizvodnje, večje rentabilnosti in delovne storilnosti ter izboljšanja kvalitete proizvodov. S tem bodo dane realne možnosti za hitrejše naraščanje življenjskega standarda občanov; — prilagajati proizvodnjo ipotrebam tržišča — zlasti zunanjemu trgu; — z medsebojnim sodelovanjem gospodarskih organizacij ustvariti pogoje za dosego rentabilnejše proizvodnje na podlagi specializacije proizvodnje; — polagati več pozornosti proučevanju potrebam in pogojem zunanjih tržišč, koordiniranemu nastopanju gospodarskih organizacij na tujih tržiščih ter s tem prispevati k splošnim naporom za doseganje večjega izvoza; — iskati možnosti za povečanje oskrbe z domačim reprodukcijskim materialom. Istočasno pa stremeti za tem, da se izkoristijo vse razpoložljive notranje rezerve v obstoječih proizvodnih kapacitetah; — izpopolnjevati in nadalje krepiti socialistične odnose v gospodarskih organizacijah in ostalih dejavnostih — zlasti glede delitve dohodka in samega sistema nagrajevanja po delu, kot pobudniku za večjo proizvodnjo ter produktivnost posameznika; — porast sredstev za osebni dohodek se mora odvijati v skladu z doseganjem večje produktivnosti in uspehom, ki jih dosega gospodarska organizacija kot celota: — investicijsko politiko v gospodarstvu usmerjati v tiste dejavnosti, ki bodo zagotovile hitrejše in visoke proizvodne učinke in ki najbolj ustrezajo gospodarskim ciljem. Pospešiti je potrebno zlasti dovršitev objektov, ki so že v gradnji. — v okviru razpoložljivih sredstev pospešiti nadaljnji razvoj in izgradnjo objektov družbenega standarda, predvsem stanovanjsko izgradnjo in gradnje šolskih ter komunalnih objektov; — k reševanju teh problemov naj v večji meri pripomorejo tudi gospodarske organizacije. Za lažje reševanje komunalnih problemov na posameznih območjih občine pa naj občani v večji meri kot doslej tudi sami prispevajo svoj delež; — na področju kmetijstva je nujno okrepiti dejavnost družbenega sektorja kmetijstva, zlasti pojačati njegove zemljiške fonde in povečati proizvodnjo predvsem glede rentabilnosti; — povečati napore za okrepitev družbeno organizirane proizvodnje v obliki kooperacijske in pogodbene proizvodnje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci — na podlagi ekonomskih pogojev v cilju povečanja blagovne proizvodnje. DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Upoštevajoč doseženo raven proizvodnje, povečanih proizvodnih kapacitet v letu 1962 ter na osnov, nadaljnjega jačanja kapacitet pričakujemo, da se bo v letu 1963 družbeni bruto proizvod povečal v celotnem gospodarstvu občine za 11 %. Gibanje družbenega bruto proizvoda v absolutnih številkah bo naslednje (v milijonih din); Družb, bruto proizvod 1962 1963 Indeks — skupaj 12.700 14.106 111.0 — družbeni sektor 11.256 12.475 110,8 zasebni sektor Družb. bruto proizvod 1.444 1.631 112.9 — skupaj 12.700 14.106 111,0 — ustvarjen v občini 10.634 11.816 111.1 — izven občine 2.066 2.290 110,8 Za uresničitev navedene stopnje porasta družbenega bruto proizvoda je potrebno, da posamezne gospodarske panoge ustvarijo naslednje povečanje svoje dejavnosti. Družbeni bruto proizvod v milijonih 1962 1963 Indeks a) Družbeni sektor: 1. Industrija skupaj — od tega v občini 2. Kmetijstvo 3. Trgovina 4. Gostinstvo 5. Obrt b) Zasebni sektor: — kmetijstvo — gostinstvo — obrt 10.032 11.080 110,4 7.966 8.790 110,4 380 435 114,4 171 191 112,0 145 162 112,0 527 606 114,8 1.328 1.520 114,4 34,5 35,6 103,1 81 75,5 93,2 2. Skladno s porastom družbenega bruto proizvoda bo ustvarjen tudi večji narodni dohodek in sicer za 11,9%. Po posameznih panogah bo narodni dohodek dosežen v naslednjem obsegu (v milijonih din): 1962 1963 Indeks Narodni dohodek skupaj od tega: v občini izven občine a) Družbeni sektor skupaj: 1. Industrija skupaj od tega v občini 2. Kmetijstvo 3. Trgovina 4. Gostinstvo 5. Obrt b) Zasebni sektor skupaj: 1. Kmetijstvo 2. Gostinstvo 3. Obrt 4.656 5.211 111,9 4.076 4.571 112,1 580 640 110,4 3.201 3.554 111,0 2.621 2.914 111,2 170 195 111,4 139 156 112,6 37 41 110,5 265 305 115,2 844 959 113,6 806 923 114,5 7,8 8 102,7 30 28 93.1 Ustvarjen narodni dohodek na posameznega občana v občini se bo v letu 1963 povečal od 223.342 din v letu i962 na 249.781 dinarjev oziroma za 11,8%. 1962 1963 Indeks Skupne investicije 889 961 108,1 — gospodarske 683 700 102,5 — negospodarske 206 261 126,5 Gospodarske investicije Predvidena sredstva za investicijske naložbe v gospodarstvu se bodo uporabile za modernizacijo opreme, za nadaljnji razvoj ter povečanje proizvodnih kapacitet. V letu 1963 .po posameznih gospodarskih panogah vložena naslednja investicijska sredstva: Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Trgovina Gostinstvo Obrt 382 milijona 154 milijonov 87 milijonov 49 milijonov 4 milijoni 24 milijonov Po posameznih panogah se bodo ta sredstva uporabila za naslednje namene: Investicijske naložbe v industriji so namenjene v glavnem za nadaljevanje rekonstrukcije podjetja LIP, dovršitev montažne hale za podjetje KOSTROJ, v podjetju KONUS za gradnjo objekta, ki je namenjen za okrepčevalnico delavcev, za načrte novega skladišča surovih kož ter del sredstev za opremo. Sredstva, ki jih bo vložilo podjetje TKO Zreče, pa so namenjena za nabavo induktivne peči. OPEKARNA Loče bo zgradila halo II. Kmetijstvo Za nadaljnjo pospešitev in usposabljanje kmetijske dejavnosti družbenega sektorja — predvsem pa v cilju pospešitve sadjarsko-vinogradniške in živinorejske .proizvodnje ter jačanje zemljiškega fonda bo v letu 1963 vloženo okrog 154 milijonov dinarjev. Gozdarstvo Sredstva, namenjena za razvoj gozdarske dejavnosti se bodo vložila predvsem v gradnjo gozdne ceste Resnik—Kokolov travnik, poleg tega pa še za gradnjo ceste Kunigunda—So jele ter cesto Gruntnar—Prevol. S sredstvi Gozdnega gospodarstva pa se bo nadaljevala gradnja gozdne ceste Vitanje—Rakovec. INVESTICIJE V skladu s smernicami .perspektivnega razvoja občine je potrebno vlagati v letu 1963 razpoložljiva investicijska sredstva predvsem v tiste namene, ki bodo pospešili nadaljnji razvoj gospodarstva ter ostalih dejavnosti. Uporabo investicijskih sredstev je treba usmeriti zlasti v hitrejšo dovršitev že začetih objektov, izpopolnitve ter tiste rekonstrukcije, kjer bo dosežen čimprejšnji učinek na povečanju proizvodnje. Za zagotovitev večje racionalnosti investicijskih naložb ter uspešnejšo izvedbo predvidene investicijske izgradnje v gospodarstvu kot tudi izgradnje objektov družbenega standarda naj pripomore večje angažiranje sredstev gospodarskih organizacij. V letu 1963 je potrebno zagotoviti zadostna sredstva za negospodarske investicije. V okviru tega naj se Pospeši predvsem izgradnja Objektov družbenega standarda — zlasti stanovanjskih in šolskih objektov. Pri reševanju problemov izgradnje objektov družbenega standarda bo potrebna večja zainteresiranost gospodar-stih in drugih organizacij. Skupne investicijske naložbe v letu 1963 za gospodarske in negospodarske namene bodo predvidoma obsegale okoli 961 milijonov dinarjev. Od teh sredstev bo °dpadlo okoli 72,9 % na gospodarske ter 27,1 % na investicije v negospodarske namene. Trgovina in gostinstvo Za modernizacijo in ureditev maloprodajne trgovske mreže bo v letu 1963 vloženo predvidoma 49 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bo Trgovsko podjetje DRAVINJSKI DOM uredilo in opremilo samopostrežno trgovino v novem stanovanjskem bloku v Slov. Konjicah. Z manjšimi sredstvi pa se bo nadaljevala modernizacija obstoječih trgovskih lokalov, kateri še ne ustrezajo sodobnemu poslovanju. V gornjih sredstvih je zajeta tudi gradnja bencinske črpalke v Slov Konjicah (ca. 28. milijonov). K izgradnji tega objekta bi PETROL Ljubljana prispeval okoli 18. milijonov dinarjev. Sredstva za investicijske naložbe v gostinstvu so namenjena predvsem za izdelavo načrta novega gostinskega objekta v Slov. Konjicah ter za razne preureditve gostinskih obratov. Obrt Investicijska sredstva v obrti bodo vložena predvsem v naslednje namene: Podjetje COMET Zreče bo vložilo sredstva za gradnjo nove hale, Pekama v Slov Konjicah bo uporabila sredstva za gradnjo pomožnih zgradb ter delno za opremo. Podjetja KONGRAD, Ključavničarstvo, Kovaštvo in druga pa bodo sredstva vložila predvsem za modernizacijo opreme ter nekatere manjše adaptacije po- slovnih prostorov, za kovinsko podjetje POGLED Loče pa je predvidena gradnja hale, ki bo omogočila razširitev poslovanja tega podjetja. Negospodarske investicije Obseg negospodarskih investicij se bo v letu 1963 predvidoma 'povečal za okoli 26,6 %. Za ugotovitev takšnega porasta investicijskih vlaganj v negospodarstvu je potrebno, da se v ta namen vlagajo poleg sredstev družbenih Skladov tudi večja sredstva gospodarskih organizacij. Na ta način bo možno lažje reševanje skupnih problemov predvsem na področju stanovanjske, šolske in komunalne izgradnje. K reševanju komunalnih problemov zlasti na podeželju je -potrebno, da krajevni odbori in stanovanjske skupnosti pritegnejo k sodelovanju občane, da tudi ti prispevajo svoj delež k skupnim naporom za rešitev posameznih zadev. Za realizacijo predvidenega programa investicijskih naložb v negospodarske namene v letu 1963 bo potrebno okrog 261 milijonov dinarjev. Pretežni del predvidenih sredstev odpade na dejavnosti s stanovanjskega, šolskega in komunalnega področja in sicer v višini 88 %. Po posameznih dejavnostih se predvidevajo naslednja vlaganja (v milijonih din): 1962 1963 Indeks Stanovanjska izgradnja 104 140 134,6 Kumunalna dejavnost 55,6 64,6 116,2 Šolstvo, kultura i-n prosveta 35,6 30,5 85,6 Zdravstvo 2,5 17,5 700,0 Državna uprava 5,5 — — Ostalo 3,5 8,7 248,5 — Iz občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo bodo sredstva vložena za dovršitev druge polovice stanovanjskega bloka (16 stanovanj) v Slov. Konjicah, za dovršitev 4 stanovanjskega bloka v Ločah ter za gradnjo 20 stanovanjskega bloka v Zrečah. Del sredstev je namenjen novo ustanovljeni stanovanjski zadrugi, katera bo pričela z gradnjo okrog 15 stanovanj. V okviru razpoložljivih sredstev pa bi se dala sredstva sklada tudi zasebnim graditeljem stanovanjskih hiš in to za tiste objekte, ki so že v gradnji. V letu 1963 bo v gradnji -skupno okrog 176 stanovanj. Od -tega v družbenem sektorju 56 ter 130 v zasebni gradnji. Od tega bo v letu 1963 predvidoma dovršenih okoli 76 stanovanj, kar bo delno pripomoglo k ublažitvi pomanjkanja stanovanj. Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba doseči racionalnejšo uporabo sredstev ter cenejši način gradnje. Za racionalnejšo in učinkovitejšo stanovanjsko izgradnjo je potrebno v bodoče spremeniti kreditiranje gradnje stanovanj iz sredstev stanovanjskega sklada. Sklad za stanovanjsko izgradnjo naj postane predvsem nosilec ter soinvestitor stanovanjske izgradnje. V s vrbo racionalnejše gradnje pa se naj uvede komercialna Oblika gradnje stanovanj. Sam razvoj stanovanjske izgradnje se mora odvijati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem občine. V ta namen je potrebno pristopiti k izdelavi dolgoročnega programa stanovanjske izgradnje, ki bo na dejanskih potrebah dotoka novih kadrov v gospodarstvu. Pri dodeljevanju sredstev iz občinskega stanovanjskega sklada posameznim koristnikom je potrebno doseči čimvečjo lastno udeležbo investitorjev. Glede gradenj stanovanjskih objektov brez gradbenega dovoljenja, ter gradenj izven gradbenih okolišev pa je potrebno, da pristojni organ občine poostri kontrolo in doslednejše preprečuje te pojave. — Sredstva namenjena za komunalno dejavnost bodo uporabljena za gradnjo in vzdrževanje raznih komunalnih objektov in to; Za gradnjo mostu čez Dravinjo v Ločah, urejanje kanalizacije v Slov. Konjicah in Zrečah, za ureditev vodovodov na Rogli, Ločah, Skomarju in Gorenju. Del sredstev je namenjenih za nadaljevanje elektrifikacije v Vitanju ter za odcep električnega voda Resnik—Rogla. Znatna sredstva pa so namenjena za vzdrževanje občinskih cest ter ostalih .komunalnih objektov na območju posameznih krajevnih odborov ter stanovanjskih skupnosti. — Sredstva za šolstvo so predvidena za nadaljevanje gradnje šole v Zrečah. V okviru razpoložljivih sredstev pa bi se -pristopilo tudi k dozidavi 2 učilnic pri šoli v Ločah. — S sredstvi za kulturo in prosveto je predvidena ureditev kulturnih domov v Stranicah in Ločah ter za postavitev spomenikov v Slovenskih Konjicah. Del sredstev pa je namenjenih za knjižnice. — Sredstva, ki bodo predvidoma vložena za zdravstvo in socialno skrbstvo se bodo uporabila za razširitev zdravstvenega doma v Slov. Konjicah, manjša sredstva pa za dopolnitev opreme zdravstvenih postaj. V sredstvih za socialno skrbstvo je zajeta tudi oprema za počitniško kolonijo v Rovinju. — Investicije za ostale dejavnosti bodo uporabljene za adaptacijo stavbe za družbene organizacije. Del sredstev pa je namenjenih za izdelavo urbanističnega programa ter načrta za območje Slov. Konjic in Rogle, IZVOZ V skladu s splošnimi potrebami okrepitve izvoza naj gospodarske organizacije vlažijo vse napore k na-daljni razširitvi gospodarskih odnosov s tujino. V ta namen moramo pristopiti k intenzivnejšemu proučevanju potreb in pogojev zunanjih tržišč ter iskanju novih možnosti plasiranja svojih proizvodov. Po pričakovanju se bo izvoz v letu 1963 povečal za okrog 3,7 % v primerjavi z letom 1962. Glede na realne možnosti pa se pričakuje, da bo možno izvoz v letu 1963 povečati znatno nad planirano stopnjo. Gibanje obsega izvoza po posameznih gospodarskih organizacijah bo naslednje: po proračunskem tečaju v 000 dinarjih 1962 1963 Indeks TKO ZREČE 84.316 120.000 142.3 KOSTROJ 15.601 30.000 192,2 LIP 548.362 592.500 108,0 KONUS 610.066 562.500 92,2 Izvoz skupaj 1,258.345 1,305.000 103,7 Poleg navedenih gospodarskih organizacij je potrebno, da tudi ostale proizvodne gospodarske organizacije iščejo možnosti za udeležbo pri izvozu. ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Nadaljnji gospodarski razvoj in povečana splošna gospodarska aktivnost ter -naraščanje življenjske ravni občanov, prav tako pa tudi povečano vključevanje v mednarodno delitev dela bo zahtevalo znatno hitrejši porast produktivnosti dela. Na podlagi osvajanja sodobnejših proizvodnih procesov, izboljšanje organizacije dela ter vzpodbudnejših načinov nagrajevanja po delu se pričakuje, da bo v letu 1963 možno povečati produktivnost za okrog 7,4 "/n- Da bo možno doseči predviden porast produktivnosti, bo potrebno, da gospodarske organizacije še naprej izpolnjujejo sistem delitve osebnega dohodka tak", da bo osebni dohodek odvisen predvsem od uspeha celotne gospodarske organizacije ter od doseženega učinka dela posameznikov. V skladu s tem morajo gospodarske organizacije še v večji meri skrbeti za strokovn-usposabljanje zaposlenih. Ob upoštevanju porasta produktivnosti, povečanja proizvodnih kapacitet ter same proizvodnje predvidevamo, da se bo število zaposlene delovne sile povečalo na območju občine za okoli 3,3 %. V gospodarstvu bi se povečalo število zaposlenih za 3,1 %, v ostalih dejavnostih pa za 5,2 %. Pri povečanju delovne sile je zlasti važno, da se delovna sila za nova delovna mesta pridobiva predvsem s smotrnejšo razporeditvijo že obstoječe delovne sile v okviru posameznih proizvodnih enotah. Z ustreznimi ukrepi pa je potrebno povečati izrabo razpoložljivega delovnega časa. Predvsem je treba zmanjšati število izostankov z dela in fluktuacijo delovne sile. OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Z ustvaritvijo predvidene stopnje porasta proizvodnje v vseh gospodarskih panogah ter povečanja storilnosti dela bo omogočeno, da se bo v letu 1963 osebna potrošnja povečala v primerjavi z letom 1962 za -okoli 6 %. Osebni dohodki zaposlenih v občini se bodo predvidoma povečalli za okoli 11 %. V tem povečanju je všteta tudi delovna sila. ki se bo v letu 1963 na novo zaposlila. Višina porasta osebnih dohodkov ter osebne potrošnje je planirana tako, da bo odvisna predvsem od doseženih proizvodnih uspehov in povečanja delovne storilnosti posameznih proizvajalcev. Povečanje osebne potrošnje kmetijskega prebivalstva pa bo odvisna zlasti od povečanja kmetijske proizvodnje za blagovne namene. To bo možno doseči le s širšim kooperacijskim in pogodbenim proizvodnim sodelovanjem zasebnih kmetijskih proizvajalcev s kmetijsko zadrugo. Za uspešni razvoj družbenega standarda je potrebno v letu 1963 nadalje razvijati tiste službe in dejavnosti od katerih so odvisne življenjske razmere občanov. V ta namen je potrebno povečati vlaganja sredstev za nadaljnji razvoj na področju stanovanjske, komunalne, šolske ter zdravstvene dejavnosti. Vzporedno s tem pa je omogočiti večje naložbe tudi za razvoj kulturnih zavodov, ki služijo širšim množicam. Enota mere a) Sredstva za delo: kmet. stroji in naprave ton orodje za kmetijstvo ton ostalo orodje ton stroji za industrijo ton b) Sredstva za reprodukcijo: odkovki ton odlitki sive litine ton zidaki 000 enot strešniki 000 enot žagan les iglavcev m3 m3 zaboji m3 ladijska tla m3 stavbeno mizarstvo m3 spodnje usnje ton umetno usnje ton tehnično usnje ton zgornje usnje težkih kož m2 c) Sredstva za potrošnjo: večje stan. pohištvo kom. manjše stan. pohištvo kom. usnjena konfekcija 000 m2 Od celokupnih sredstev namenjenih v letu 1963 za negospodarske investicije odpade na sredstva za razvoj družbenega standarda okrog 220 milijonov dinarjev. Hitrejši razvoj družbenega standarda in lažje reševanje teh problemov bo predvsem odvisno od najtesnejšega sodelovanja med občino, gospodarskimi, družbenimi in političnimi organizacijami ter od večjega sodelovanja občanov. Krajevni odbori in stanovanjske skupnosti naj še v nadalje povečajo svojo aktivnost ter iščejo možnosti razvoja in ustanavljanje raznih uslužnostnih servisov za pomoč gospodinjstvu, zlasti v večjih strnjenih naseljih. INDUSTRIJA Na osnovi doseženih rezultatov dosedanjega razvoja industrije, novih proizvodnih kapacitet ter nadaljnje modernizacije pričakujemo, da bo v letu 1963 fizični obseg industrijske proizvodnje za 9,1 % večji od dosežene ravni v letu 1962. Po posameznih industrijskih strokah se pričakuje naslednje gibanje fizičnega obsega proizvodnje: 1963 1962 1. Kovinska industrija 117,3 2. Industrija gradbenega materiala 103,5 3. Lesna industrija 105,5 4. Usnjarska industrija 107,3 Industrija skupaj 109,1 Industrijska proizvodnja po namenu pa vijala takole: se bo raz- Proizvodnja Struktura proizvodnje 1962 po namenu 1962 1963 1963 — sredstva za delo — sredstva za reprodukcijo — sredstva za potrošnjo 17,7 62,9 19,4 16.5 69.6 13,9 101,6 109.7 114.8 Gibanje proizvodnje nekaterih važnejših industrijskih proizvodov: 1962 1963 1963 1962 150 150 100,0 85 80 94,1 440 450 102,3 55 66 120,0 1.100 2.100 190,1 155 180 116,1 2.000 2.060 103,0 515 545 105,8 32.900 29.300 89,0 3.705 3.900 105,2 4.500 3.300 73,3 765 2.000 261,4 2.200 2.880 130,9 1.875 1.840 98,1 2.300 2.400 104,3 459 530 115,4 28.348 580.000 109,7 13.510 10.800 79,9 288.000 334.000 115,9 1 31 3100,0 Pričakovano povečanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij v cilju uresničitve postavljenih planskih nalog. V ta namen bo potrebno predvsem: — da se v čim večji meri izkoristijo vse razpoložljive proizvodne kapacitete; — z ustreznimi ukrepi izboljšati organizacijo dela ter samo kvaliteto proizvodov; — poiskati možnosti za večje sodelovanje z drugimi sorodnimi gospodarskimi organizacijami v cilju rentabilne j še proizvodnje na osnovi specializacije ,proizvodnje; — prilagajati in usmerjati proizvodnjo predvsem glede na potrebe tržišča — zlasti zunanjega. V ta namen polagati več pozornosti koordiniranemu nastopanju gospodarskih organizacij na tujih tržiščih; — kjer obstojajo pogoji, iskati možnosti za povečanje oskrbe z domačim reprodukcijskim materialom; — povečati izvoz; — s pravilnim sistemom delitve dohodka in nagrajevanja zaposlenih doseči pogoje za hitrejši porast produktivnosti dela. V kovinski industriji je potrebno predvsem, da se z razpoložljivimi investicijskimi sredstvi dovrši proizvodni objekt podjetja KOSTROJ. V tovarni kovanega orodja Zreče pa čimprej vključiti v proizvodnjo novo nabavljene stroje in opremo ter tako uresničiti proizvodni program, kateri predvideva za leto 1963 močan porast proizvodnje raznih odkovkov. Za nemoten razvoj celotne kovinske industrije je nujno, da gospodarske organizacije v večji meri proučujejo potrebe tržišča ter iščejo in uvajajo proizvodnjo novih proizvodov. V industriji gradbenega materiala bo treba prav tako iskati možnosti osvajanja proizvodnje novih gradbenih materialov. Postopoma bo treba odpravljati sezonski način proizvodnje. V lesni industriji je ,potrebno pospešiti dovršitev začete rekonstrukcije. Skrbeti je za nadaljnje povečanje sortimenta in kvalitete proizvodov. V usnjarski industriji je treba iskati možnosti za nadaljnji razvoj in povečanje proizvodnje usnjene konfekcije in galanterije, prav tako pa tudi vseh ostalih proizvodov. KMETIJSTVO V letu 1963 se pričakuje, da se bo povečal fizični obseg celokupne kmetijske ,proizvodnje v odnosu na lansko leto za okrog 18,2%, a v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1961 pa za okoli 5,1%. Po posameznih kmetijskih strokah se pričakuje naslednje gibanje proizvodnje (v indeksih): 1962 1962 struktura 1963 1963 1962 1963 1. Poljedelstvo — skupaj 95,6 111,1 41,6 39,0 žita 96,8 111,1 — — industrijske rastline 93,3 109,9 — — vrtnine 75,3 118,5 — — krmske rastline 107,7 107,9 — — 2. Sadjarstvo 7,2 1253,0 0,7 6,7 3. Vinogradništvo 89,1 120,7 3,2 3,2 4. Živinoreja 104,1 104,4 50,0 44,3 5. Predelava 52,6 175,1 4,5 6,7 Kmetijska proizvodnja skupaj 88,9 118,2 100 100 Znatni porast proizvodnje se pričakuje predvsem v proizvodnji vrtnin, nadalje v sadjarstvu, vinogradništvu in predelavi. Pri teh strokah je bil v letu 1962 izpad proizvodnje zaradi nepovoljnega vremena najobčutljivejši. Pri žitu temelji predviden porast proizvodnje predvsem na povečanem obsegu kooperacije ter doslednejšem izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu. Porast poljedelske proizvodnje temelji na 'povečanem obsegu družbeno organizirane proizvodnje. V letu 1963 je predvideno, da bo zajeto v organizirani proizvodnji okoli 488 ha njiv ali 14,2% celokupnih njivskih površin ter 837 ha travnikov ali 22,6% od skupne površine travnikov. Pri proizvodnji najpomembnejših poljedelskih kultur se pričakuje naslednja udeležba družbeno organizirane proizvodnje: n i a M £a II I ■ti‘N „ 2 E §> o.q b o Pšenica ton 1.208 732 60,6 Ječmen rton 511 202 39,5 Koruza ton 1.350 — — Krompir ton 7.252 270 3,7 Hmelj ton 38 38 100,0 Detelja ton 3.679 424 11,5 Seno ton 19.745 4.494 22,7 Da bo dosežen pričakovan porast proizvodnje v poljedelstvu, ibo potrebno v večji meri ter doslednejše izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov — zlasti povečati uporabo umetnih gnojil ter kvalitetnejših semen. Razširiti pa je potrebno tudi strojno obdelavo zemljišč. Pri vrtninah se v letu 1963 pričakuje, da bo dosežen znatno večji hektarski pridelek krompirja kot preteklo leto. Glede zelo slabe preskrbe potrošnih centrov z raznimi po vrtninami bo potrebno v tem letu storiti ustrezne ukrepe za razvoj vrtnarske dejavnosti ter za zagotovitev zadostnih količin vseh vrst povrtnin. K rešitvi tega problema mora pristopiti predvsem kmetijska zadruga in to potom lastne ali kooperacijske proizvodnje kot tudi s preskrbo preko trgovske mreže. Predviden porast živinorejske proizvodnje pa bo zahteval tudi znatno večjo proizvodnjo krmskih rastlin — tako njivskih kot travniških. Sadjarstvo in vinogradništvo V letu 1963 se pričakuje zopet normalna sadna letina. V preteklem letu je bila dosežena minimalna sadna letina ter je znašala le okrog 7,2% proizvodnje, dosežene v letu 1961. Količinska proizvodnja nekaterih vrst sadja bo naslednja: Proizvodnja 1961 1962 1963 jabolka — ton 4.409 111 4.015 hruške — ton 332 114 279 češplje in slive — ton 224 67 170 grozdje, skupaj — ton 907 809 977 žlahtna trta — ton 671 583 722 Za dosego boljših rezultatov v sadjarstvu bo po- trebno pristopiti k intenzivnejšemu izvajanju rajoniza-cije, pomlajevanju in obnavljanju sadovnjakov predvsem v zasebnem sektorju. Razvoj sadjarstva in vinogradništva družbenega sektorja pa na novo pridobljenih površinah pospešeno urejati nove sodobne sadne nasade po sprejetem programu. V cilju izboljšanja kvalitete sadja pa je nujno, da se bo izvedlo potrebno število škropljenj ter drugih zaščitnih ukrepov. Povečan pridelek grozdja pa bo isto tako v večji meri odvisen od izvajanja vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov. Živinoreja Razvoju živinoreje kot najpomembnejši stroki v občini se mora v nadalje posvetiti vso pozornost Jr vložiti vse napore za povečanje živinorejske proizvodnje tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Predvsem je potrebno, da se poveča pogodbeno proizvodno sodelovanje med kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmetovalci. Živinorejsko proizvodnjo bo kmetijska zadruga povečala predvsem v lastni proizvodnji na Doliču, kjer je dograjen nov hlev. Za zadovoljitev potreb krmske baze pa bo morala kmetijska zadruga povečati svoj zemljiški fond travniških površin v okolici Doliča. Kot pogoj za'nadaljnji razvoj živinoreje in povečanje njene proizvodnje je /potrebno povečati zemljiške površine pod visokovrednimi krmskimi rastlinami. Na podlagi tega se računa, da se bo proizvodnja vseh vrst mesa v letu -1963 povečala v odnosu na leto 1962 za okrog 4,6%, in sicer od 1.653 ton na 1.729 ton mesa žive teže. V pogodbeni proizvodnji med kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmetovalci bo v letu 1963 zajeta proizvodnja mesa v višini 375 ton ali 21,6% od celokupne proizvodnje. Za leto 1963 je predvideno organizirano pitanje živine v naslednjem obsegu: K Skupni V gozdovih gozdovih obseg SLP V zasebnih iglavci m3 34.009 11,109 22,900 listavci m3 11.311 4.511 6.800 1. Proizvodnja gozdnih sortimentov in gozdno-gojit-vena dela v gozdovih zasebnega sektorja: V okviru določene mase poseka v zasebnih gozdovih bo proizveden naslednji gozdni sortiment: a) hlodovina b) hlodovina c) celulozni les d) jamski les e) ost. tehn. les f) ost. tehn. les g) drva h) pragi iglavcev listavcev iglavcev iglavcev iglavcev listavcev listavcev listavcev 12.500 m3 1.400 m3 3.700 m3 2.000 m3 400 m3 300 m3 500 m3 600 m' Od navedenih količin gozdnih sortimentov je za gospodarsko organicijo, ki gospodari z zasebnimi gozdovi v občini obvezna proizvodnja sortimentov pod točko a), b), c) in d). Za nadaljnjo krepitev gozdne proizvodnje v gozdovih zasebnega sektorja bodo v letu 1963 izvedena naslednja gozdno-gojitvena dela: 1. Govedo skupaj (glav) v tem 170 680 — baby beef 105 150 — mlado govedo.1—2 let 65 250 — pitano govedo 2—3 let — 280 2. Prašiči mesnati skupaj — 380 Družbeno kmetijstvo Kmetijska zadruga kot najvažnejši usmerjevalec intenzivnega ter sodobnejšega razvoja kmetijstva, mora storiti vse potrebne ukrepe za intenzivnejši razvoj kmetijske proizvodnje. Najvažnejše naloge so: — Predvsem jačati svojo lastno proizvodnjo. V to svrho je potrebno hitreje širiti ekonomsko osnovo — zemljiški fond z nakupom ali z zamenjavo zemljišč; — nadaljevati intenzivno urejanje sodobnih nasadov sadja in vinogradov na območju Skale; — stremeti za tem, da se zajemajo v strojno obdelavo čim večje obdelovalne površine ter doseči večjo uporabo kvalitetnejšega semenskega blaga; — razširiti pogodbeno in kooperacijsko proizvodnjo z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci na ekonomski osnovi ter s tem ustvariti pogoje za večjo proizvodnjo tržnih presežkov kmetijskih pridelkov; — s svojimi strokovnimi kadri nuditi vso strokovno pomoč zasebnim kmetijskim proizvajalcem pri nadaljnji preobrazbi kmetijske proizvodnje; — zagotoviti zadostne količine reprodukcijskega materiala — -kot umetna gnojila, razna zaščitna sredstva, semena itd. Okrepiti svoj strojni park, da bo lahko pravočasno zadostil vsem potrebam; — s pravilno odkupno politiko zainteresirati zasebne kmetovalce k čim večji dn kvalitetnejši blagovni proizvodnji. Istočasno pa stremeti za tem, da se odkupi kar največ tržnih presežkov ter tako vpliva na stabilizacijo cen na trgu; — kmetijska zadruga naj ukrene tudi vse potrebno za usposobitev in okrepitev svojih proizvodnih obratov, da bodo le-ti s svojo dejavnostjo doprinesli delež k splošnemu napredku kmetijske proizvodnje. GOZDARSTVO V letu 1963 je predviden obseg sečnje stoječega lesa v osnovnih gozdovih občine v višini 45.320 m3. Glede na sektor lastništva in vrsto lesa bo obseg sečnje naslednji: Pogozdovanje 4,35 ha Spopolnitev 2,5 ha Priprava tal za pogozdovanje 3,0 ha Melioracija zemljišč I 2,0 ha Melioracija zemljišč II (presvetlitev) 2,7 ha Melioracija zemljišč III (podsadnja) 2,7 ha Obžatev mladja 14,45 ha Čiščenje gošče 8,23 ha Obvejevanje 3,0 ha Celokupna sredstva za navedena gojitvena dela bodo predvidoma obsegala okoli 20,7 milijonov dinarjev. Stroški za redno vzdrževanje obstoječih gozdnih komunikacij bodo v letu 1963 obsegali 7,75 milijonov dinarjev in bodo v primerjavi z letom 1962 znatno večji vsled večjih rekonstrukcij na važnejših objektih. 2. Proizvodnja in gozdno-gojitvena dela v gozdovih SLP: V letu 1963 bodo na območju gozdnega obrata Slov. Konjice in Vitanje proizvedene naslednje količine gozdnih sortimentov: hlodovine iglavcev 6.912 m3 hlodovine listavcev 1.168 m3 jamski les iglavcev 2.885 m3 jamski les listavcev 10 m3 celulozni les iglavcev 1.279 m3 celulozni les listavcev 250 m’ drva Msrtavcev 3.083 m3 Gozdno gojitvena dela v gozdovih i obsegala: SLP bodo v letu pogozdovanje 14,5 ha priprava tal za pogozdovanje 2,0 ha introdukcija 0,5 ha žetev 29,9 ha čiščenje gošče 52,5 ha obvejevanje 11,0 ha uničevanje srobota 5,0 ha V svrho investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev ter ostalih objektov pa je predvideno okoli 4,1 milijona dinarjev. 3. Za gradnjo gozdnih komunikacij v gozdovih zasebnega sektorja se bodo sredstva v višini 47,3 milijonov dinarjev uporabila v glavnem za izgradnjo gozdne ceste Resnik—Kokolov travnik. Za omenjeni objekt bo prispeval sredstva medobčinski gozdni sklad v višini 29,5 milijonov dinarjev. Sredstva občinskega gozdnega sklada pa se bodo vložila: 8,8 milij. din za cesto Resnik—Kokolov travnik; 6,0 milij. din za popravilo gozdne ceste Sojek—Špitalič, 1,6 milij. din za izdelavo glavnega projekta za gozdno cesto Božje—Kunigunda ter cesto Vitanje—Brezen, 0,5 milij. din za cesto Gruntnar—Prevol; 0,35 milij. din za izmero zemljišč za gozdno cesto Resnik—Kokolov travnik. Poleg navedenih investicij bo Gozdno gospodarstvo vložilo okoli 40 milijonov dinarjev za gradnjo gozdne ceste Vitanje—Rakovec. Za pospešitev dejavnosti ter sodobnejšo gozdno proizvodnjo bo potrebno predvsem: — da se v letu 1963 doseže podružbljanje celokupne gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih; — doseči strokovno izvajanje gozdno-gojitvenih del. V ta namen je potrebno nadalje -usposabljati strokovni gozdarski kader, da bo možno izvesti vse naloge na področju gozdarske dejavnosti v občini. TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM Trgovina Nadaljnji razvoj gospodarstva, družbenega standarda in porast kupne moči prebivalstva bo zahteval, da trgovske gospodarske organizacije vložijo v letu 1963 še v nadalje vse napore v cilju modernizacije in usposabljanja trgovske dejavnosti. Po predvidevanjih se bo promet trgovine na drobno v letu 1963 povečal za okrog 12,9%. Obseg blagovnega prometa trgovine bo naslednji; 1961 • 1962 19631962 1963 1961 1962 Blagovni promet (v milij. din) 1.035 1.151 1.300 111,2 112,9 Za dosego pričakovane stopnje -porasta blagovnega prometa in za zadovoljitev naraščajočih potreb potrošnikov je nujno, da trgovina zagotovi pestrejši asortiman potrošnega blaga — predvsem pa v pogledu -kvalitete. Pri tem je upoštevati -tudi krajevne potrebe po posameznih vrstah blaga. Za boljšo izbiro blaga, predvsem trajnejših po-troš-n-ih predmetov, pa bo možno občutno zmanjšati odliv kupne moči iz območja občine. V letu 1963 je potrebno nadaljevati z modernizacijo tistih trgovskih lokalov, kateri ne odgovarjajo sodobnemu načinu prodaje. To bo -možno doseči že z raznimi manjšimi preureditvami ter z boljšo organizacijo dela. V to modernizacijo lokalov ipa je potrebno vključiti tudi trgovske lokale v raznih manjših naseljih. Za boljše in lažje oskrbovanje potrošnikov s kurivom pa je potrebno, da trgovsko podjetje DRAVINJSKI DOM poišče možnost ureditve skladišča za premog v Slov. Konjicah. V letu 1963 je predvidena tudi ureditev samopostrežne trgovine v Slov. Konjicah, za katero bo potrebno poleg sredstev trgovskega podjetja zagotoviti še zadostna sredstva iz ostalih virov. Z dovršitvijo te trgovine lbo dosežen znatni napredek v sodobnem poslovanju trgovine v občini . Za izboljšanje prometa s kmetijskimi pridelki in oskrbo večjih potrošnih centrov s temi pridelki pa naj kmetijska zadruga stori ustrezne ukrepe ter s pravilnim načinom odkupa doseže boljšo oskrbo s temi artikli. Gostinstvo in turizem Porast osebne potrošnje ter razvoj turistične dejavnosti bo terjal znatno povečanje kvalitetnejših gostinskih uslug. Glede na to bi se predvidoma povečal promet gostinstva v letu 1963 za okoli 10,3%. Po posameznih sektorjih bo to povečanje naslednje: (promet v milijonih din) 1962 1963 1963 1962 1963 1961 1962 Promet skupaj 163,9 179,5 198,0 1961 109,5 1962 110,3 196?, — družb, sektor 130,5 145,0 162,4 111,1 112,0 — zasebni sektor 33,4 34,5 35,6 103,3 103,1 Da bo doseženo predvideno povečanje prometa, bodo morale gostinske gospodarske organizacije bistveno izboljšati kvaliteto svojih storitev, istočasno pa -tudi uporabo svojih kapacitet. Z raznimi manjšimi preureditvami in dopolnitvijo opreme v obstoječih gostinskih lokalih ter z boljšo organizacijo dela pa bo možno zadostiti naraščajočim -potrebam po gostinskih uslugah. Istočasno pa bodo povečane možnosti za hitrejši razvoj turizma v občini. Dosedanji rezultati turistične dejavnosti še ne odgovarjajo dejanski možnosti in pogojem, ki jih ima občina na področju turizma. Da se stanje izboljša in da se bo turizem hitreje razvijal, je predvsem potrebno učinkovitejše propagiranje naših turističnih lepot. Prav tako pa je potrebna tudi ureditev posameznih turističnih postojank. K temu lahko mnogo pripomorejo obstoječa turistična olepševalna diruštva. Za zagotovitev izboljšanja gostinstva v občini je potrebno proučiti sedanje stanje gostinskih obratov ter določiti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili izboljšanje poslovanja zlasti tistih zasebnih gostinskih obratov, ki imajo pogoje za razvoj. V ta namen bi se naj s sklepanjem pogodb določili konkretni ukrepi, kateri bi bili potrebni, da se dosežejo pogoji boljšega poslovanja, opremljenosti, boljšega odnosa do potrošnikov ter drugo. S temi pogodbami bi bili določeni tudi pogoji za davčne olajšave za tiste gostinske obrate, ki bodo vložili sredstva za izboljšanje gostinskih obratov. OBRT Glede na vedno večje potrebe po obrtni proizvodnji in storitvah, ki naraščajo skladno z ostalim gospodarskim in družbenim razvojem v Občini je potrebno, da obrt v letu 1963 nadalje krepi in razširi svojo dejavnost. V cilju tega morajo obrtna 'podjetja v večji meri prilagajati in vsklajevati svojo -proizvodnjo ter storitve s potrebami gospodarstva ter ostalih potrošnikov. Na podlagi obstoječih zmogljivosti ter z nadaljnjo razširitvijo dejavnosti nekaterih večjih obrtnih podjetij računamo, da bo možno v letu 1963 v znatni meri povečati obseg dejavnosti — zlasti v obrti družbenega sektorja. To povečanje bi predvidoma znašalo okoli 14,8°/o. Obseg vrednosti storitev zasebne obrti pa ho vs-led manjšega števila obrtnikov padel za okrog 7%. Predviden obseg obrtne proizvodnje in storitev po posameznih sektorjih lastništva bo naslednji (v milijonih din): 1960 1961 1962 1963 .1963 1962 Obrt skupaj 588 837 609 682 111,9 — družbeni sektor 496 741 528 606 114,8 — zasebni sektor 92 96 81 76 93,7 Predviden porast proizvodnje in storitev obrti v letu 1963 bo možno doseči predvsem s povečano dejavnostjo dn razširitvijo proizvodnje v nekaterih obrtnih podjetjih, zlasti v Cometu, Ključavničarstvu in drugih K povečani dejavnosti bo prispeval tudi nov obrai Elektrosignal v Ločah, kjer se bo pričela proizvodnja infra cevi. Za uspešno poslovanje in nadaljnji napredek obrti je zlasti važno, da organi upravljanja v obrtnih podjetjih z raznimi ukrepi izboljšajo poslovanje, organizacijo dela ter da izkoristijo vse notranje rezerve v obstoječih kapacitetah — v cilju rentabilnejšega poslovanja. V skladu z razvojem proizvodne Obrti pa je potrebno pospešiti tudi razvoj uslužnostne obrti, katera še občutno zaostaja in ne zadošča naraščajočim potrebam. V ta namen bo potrebno, da pristojni organi v letu 1963 proučijo stanje na področju dejavnosti uslužnostne obrti ter posvetijo vso skrb za pravilno oblikovano davčno politiko, katera bo stimulativne j še vplivala na razvoj te obrti. Za razvoj in ustanavljanje teh uslužnostnih obratov in servisov za pomoč gospodinjstvu naj skrbijo predvsem stanovanjske skupnosti v Slov. Konjicah in Zrečah, kjer je potreba največja. V Slov. Konjicah je v ta namen že predvidena ureditev krojaško-šiviljskega servisa ter servisa za vodnoinštalaterske-ključavničar-ske usluge. V skladu s potrebami pa je potrebno ustanavljati še ostale vrste uslužnostnih servisov. Investicijska sredstva za razvoj obrti je usmerjati v tiste namene in dejavnosti, s katerimi bo dosežen čimprejšnji učinek na povečanju dejavnosti. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVEDBO DRUŽBENEGA PLANA Formiranje in potrošnja skladov 1. Družbeni investicijski sklad 1. Sredstva družbenega investicijskega sklada, ki jvh bo možno v letu 1963 koristiti, bodo znašala okoli 56 milijonov dinarjev. Uporabila pa se bodo takole: — za investicije v osnovna sredstva 36.4 mili j. — za obratna sredstva 19,6 mili j. 2. Sredstva, namenjena za investicijske naložbe v osnovna sredstva se bodo uporabila za razvoj posameznih gospodarskih panog v naslednjem razmerju: — industrija 13,7° n — kmetijstvo 27,4 % — bencinska črpalka 27,4 ° 0 — obrt 8,2 % — urbanizem 19,8 % — ostalo 3,5 0 o 3. Tekoči priliv sredstev investicijskega sklada v letu 1963 se lahko uporablja za dajanje kreditov za obratna sredstva. 4. Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da v smislu navedenih proporcev delitve pod točko 2 odobrava posojilo prosilcem. 2. Stanovanjski sklad 1. Sredstva stanovanjskega sklada, ki jih bo možno v letu 1963 koristiti, bodo obsegala okoli 110 milijonov dinarjev. 2. Navedena sredstva se bodo koristila v naslednje namene: — za kritje že angažiranih sredstev za stanovanjsko izgradnjo 55 milijonov dinarjev; — za nova posojila 55 milijonov dinarjev. Gozdni sklad Sredstva gozdnega sklada, ki jih bo možno koristiti v letu 1963 bodo znašala okoli 38,2 milijona dinarjev. Navedena sredstva se bodo vložila v naslednje namene: — za investicije 17,2 milij. — za neinvesticijsko potrošnjo — gojitev gozdov 20,7 milij. — ostalo ’ 0,3 milij. 4. Sklad za financiranje komunalnih dejavnosti in kulturnih potreb 1. Sredstva sklada, ki jih bo možno v letu 1963 koristiti, bodo znašala okoli 5 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabila za financiranje komunalne dejavnosti in kulturnih potreb v občini. 2. V ta sklad se razen dohodkov, ki so določeni z odlokom, steka tudi pavšalni prispevek iz dohodka manjših gospodarskih organizacij, ki plačujejo svoje obveznosti po pavšalni odmeri. 5. Cestni sklad Razpoložljiva sredstva cestnega sklada v letu 1963 bodo znašala predvidoma okrog 2,1 milij. dinarjev. 6. Sklad za šolstvo 1. Sredstva sklada za šolstvo bodo v letu 1963 predvidoma obsegala 134 milijonov dinarjev. 2. Sredstva sklada 'bodo predvidoma uporabljena naslednje: — 109 milij. dinarjev za osnovno dejavnost šolstva, — 25 milij. dinarjev za investicijsko dejavnost. 7. Kmetijski sklad 1. Za pospešitev kmetijskega razvoja v občini bo ustanovljen posebni kmetijski sklad. 2. Viri sredstev kmetijskega sklada in namen uporabe sredstev bo določen s posebnim odlokom o ustanovitvi kmetijskega sklada. DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK V letu 1963 se sredstva dopolnilnega proračunskega prispevka od osebnih dohodkov delijo na posamezne koristnike v naslednjem razmerju: — 50 % v občinski proračun. — 50 0 „ v občinski sklad za šolstvo. PRISPEVKI DRUŽBENIM INVESTICIJSKIM SKLADOM Sredstva od prispevka družbenim investicijskim skladom, ki pripadajo občini, se delijo: — 40° n v investicijski sklad okraja, — 60 n 0 v investicijski sklad občine, DRUŽBENE OBVEZNOSTI V OBLIKI PAVŠALA Družbene obveznosti v obliki pavšala plačujejo gostinske gospodarske organizacije ter manjša obrtna podjetja, katerih obseg dejavnosti ne presega okvirov, določenih s predpisi. Višina pavšala se določi s pogodbo, ki jo sklene pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora in gospodarska organizacija. Družbene obveznosti v obliki pavšala plačujejo: 1. Gost. podjetje »JELEN« Slovenske Konjice 2. Gost. podjetje »POD POHORJEM« Zreče 3. Gost. podjetje »PRI ZADRUGI« Zreče 4. Obrtno podj. »TAPETNIŠTVO« Slov. Konjice 5. Obrtno podjetje »KLJUČAVNIČARSTVO« Slov. Konjice 6. Obrtno podjetje »MIZARSTVO« Slov. Konjice 7. Obrtno podjetje »KOVAŠTVO« Slov. Konjice 8. Obrtno podjetje »POGLED« Loče 9. Obrtno podjetje »FRIZERSKI SALON« Slov. Konjice 10. Obrtno podjetje »PEKARNA ROGLA« Slov. Konjice 11. Obrtno podjetje »OBRTNIK« Vitanje 12. Kino »POHORJE« Slov. Konjice 13. LEKARNA Slov. Konjice Servisi stanovanjskih skupnosti: 14. »ELEKTRORADIO« Slov. Konjice 15. »ŠIVALNICA - KRPALNICA« Slov. Konjice 16. »MIZARSKI SERVIS« Slov. Konjice 17. »Čevljarstvo« slov. Konjice 18. »PLESKARSTVO« Slov. Konjice 19. »KROJASTVO« Slov. Konjice 20. »STAVBENO KLJUČAVNIČARSTVO« Slov. Konjice 21. »FRIZERSTVO« Zreče KONČNE DOLOČBE 1. Občinski ljudski odbor priporoča gospodarskim organizacijam, zavodom in drugim organizacijam, da na svojih delovnih področjih prispevajo in pripomorejo k uresničitvi vseh ciljev in smernic gospodarskega in družbenega razvoja občine, ki jih nakazuje ta družbeni plan. 2. Plani gospodarskih organizacij morajo biti vskla-jeni s cilji in nalogami tega družbenega plana. 3. Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1963. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 30-01/62-3/13 Slovenske Konjice, dne 26. marca 1963 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 165. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1963 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZA LETO 1963 PRVI DEL OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1962 Leto 1962 lahko smatramo kot razmeroma zelo uspešno leto na vseh področjih gospodarstva družbenega sektorja. Primerjava z letom 1961 to trditev nedvomno potrjuje kakor sledi: (v 000 din) Celotno gospodarstvo 1961 1962 Indeks Celotni dohodek Družbeni bruto 5.198.990 5,838.802 112,3 proizvod 3,332.801 3,816.839 114,5 Narodni dohodek 1,772.180 2,041.313 115,1 Pri tem je potrebno upoštevati, da je obračun za leto 1961 izvršen po fakturirani, za leto 1962 pa po vnovčeni realizaciji. V primeru, da bi podali pregled tudi za leto 1962 po fakturirani realizaciji, bi bila uspešnost gospodarskega razvoja še jasneje izražena. Prikazani rezultati temeljijo na smotrnejši izrabi možnosti, ki vplivajo tako na kvantiteten kakor tudi kvaliteten dvig proizvodnje in storitev pri obstoječih zmogljivostih. Novi manjši proizvodni in ostali objekti, ki so bili aktivirani v industriji, kmetijstvu, trgovni in obrti pretežno šele v drugi polovici leta, pri porastu celotnega dohodka še niso mogli odigrati pomembnejše vloge. Po posameznih gospodarskih panogah je potekal razvoj kot sledi: INDUSTRIJA V letu 1962 je industrija na območju občine dosegla pomembne uspehe. Tu je mišljena predvsem Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini s svojim obratom v Slovenski Bistrici, medtem ko realizacijo ostalih industrijskih obratov, ki jo prav tako ugodno ocenjujemo, obravnavajo družbeni plani občin, kjer je sedež matičnega podjetja. Zato ta družbeni plan podaja pregled najvažnejših dogajanj v teh enotah zgolj informativno. Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini je za leto 1962 predvidela realizacijo proizvodnje v višini 1.260.000. 000 din odnosno s poslovno enoto v Slov. Bistrici okoli 1.560,000.000 din. Po oceni je realizacija v letu 1962 prikazana po izdanih fakturah znašala okoli 1.697.000. 000 din s čemer je bil predvideni finančni plan presežen za okoli 9 %. Nov sistem obračuna in delitve celotnega dohodka po plačani realizaciji, na Steklarno kot -podjetje z razmeroma visoko akumulacijo, ni bistveno vplival, saj so bila poleg primernega zvišanja osebnih prejemkov, ustvarjena še znatna sredstva za sklade. Proizvodnja stekla po teži je po planu za leto 1962 zaostajala in je celo nekoliko nižja od proizvodnje v letu 1961. Količinski plan je bil namreč postavljen na osnovi asortimana v letu 1961, ko je podjetje izdelovalo artikle z višjo težo, medtem ko je v letu 1962 prešlo na proizvodnjo manjših, drobnih artiklov, kar je imelo to ugodno posledico, da je bil Ob nižji količinski proizvodnji dosežen večji finančni učinek. Podjetje proizvaja trenutno izdelke iz luksuzno-brušenega, slikanega, gladkega, gostinskega in kristalnega stekla, razsvetljavna telesa, stekleno galanterijo in lestence. V letu 1962 je tovarna opravljala razne poizkuse za osvajanje novih proizvodov iz rdečega stekla. Važno vlogo pri podjetju ima izvoz. Kljub močni konkurenci na tujih tržiščih si steklarna zaradi kvalitet in okusne oblike svojih proizvodov, dolgoletne tradicije ter solidnega poslovanja še nadalje utrjuje stike z inozemskimi kupci. V letu 1962 je steklarna izvažala največ izdelkov v ZDA, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in Kanado. Ceni se, da je šlo za izvoz približno 80% celotne proizvodnje, kar predstavlja vrednost okoli 1.003.000 dolarjev. Ker vlada tudi na domačem trgu občutno pomanjkanje stekla, zlasti gostinskega, je bila steklarna primorana ponovno pristopiti k večanju svojih zmogljivosti ter je v ta namen v letu 1962 pričela z gradnjo 2 novih talilnih peči, ki bodo po dovršitvi dajale okoli' 100 ton stekla letno. Rekonstrukcija, ki se izvaja, bo terjala okoli 400 milijonov din sredstev in sicer bo na razpolago iz zveznega investicijskega sklada približno 187 milijonov din, ostanek v višini preko 210 milijonov din pa znaša lastna udeležba. Od celotne vsote 400 milijonov din je bilo v letu 1962 investirano okoli 91 milijonov din lastnih sredstev in sicer za groba gradbena dela na novi proizvodni hali, za ureditev kislinske polirnice in dograditev skladišča ter za nabavo raznih strojev in opreme. Znatna sredstva vlaga podjetje za izboljšanje družbenega standarda zaposlenih delavcev z gradnjo stanovanj in za ureditev družbene prehrane. V letu 1962 je bil dograjen in vseljiv 14-stanovanjski blok. nov blok z 32 stanovanji pa je v prvi fazi gradnje. Za oba objekta je bilo uporabljenih okoli 65,000.000 din. Steklarna s svojim obratom v Slovenski Bistrici zaposluje v povprečju okoli 970 delavcev. Nasproti letu 1961 je podjetje izkazalo povečanje proizvodnosti za o % ekonomičnosti za 10 % in rentabilnosti za 4 %• Povprečni mesečni prejemki so znašali okoli 31.000 din. V matičnem podjetju so organizirane tri ekonomske enote, četrto pa tvori obrat v Slovenski Bistrici. Vsaka teh enot ima svoj organ upravljanja — obratni delavski svet. Ekonomske enote se delijo na obračunske enote, katere samostojno ugotavljajo doseženi gospodarski in finančni učinek. Iz omenjenega pregleda je razvidna uspešnost poslovanja tega podjetja, podane pa so vse možnosti za nadaljnji še ugodnejši razvoj v naslednjih letih. Lesno industrijski obrat v Mestinju, ki je poslovna enota LI »Bohor« iz Šentjurja, zaposluje v povprečju okoli 130 delavcev, proizvodnjo pa je v letu 1962 od šolskega pohištva preusmeril na izdelovanje lesne galanterije za izvoz. Doseženi celotni dohodek znaša okrog 180 milijonov din, narodni dohodek pa približno 73.500.000 din. Za razno opremo je bilo vloženo okoli 10.500.000 din. Razširitev obrata, kot je bilo predvideno z letnim programom razvoja, ni bila izvedena zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Tekstilni obrat v Kozjem je poslovna enota »Metke« iz Celja. Proizvaja razne tkanine in ceni se, da je celotni dohodek dosegel vrednost okoli 193 milijonov din, narodni dohodek pa okoli 38 milijonov din. Rekonstrukcija, ki je bila planirana v tem letu, zaradi nezadostnih finančnih sredstev ni mogla biti izvršena in je preložena na leto 1963. V obratu je zaposlenih v povprečju okoli 70 delavcev. GOZDARSTVO V gozdarstvu obravnava ta družbeni plan izključno zasebni sektor lastništva, medtem ko za družbeni sektor navajamo samo informativne podatke, kolikor z njimi razpolagamo. Družbeni sektor gozdarstva praviloma obravnava družbeni plan okraja Celje za njegovo celotno območje skupaj. Nasproti planu 1962 je bila realizacija sečnje v zasebnem sektorju naslednja: Plan 1962 Ocena 1962 Indeks Iglavci v m3 1.800 2.322 128 Listavci v m3 22.600 24.123 107 Skupaj 24.400 26.445 108 Iz pregleda je razvidno, da je bil plan sečnje v glodalu presežen za 8 %. Zabeležena pa je bila razmeroma visoka prekoračitev plana poseka iglavcev, kar je posledica večjih potreb gozdnih posestnikov, ki si obnavljajo svoje domove in gospodarska poslopja. Kljub potrebnim ukrepom je bil nedovoljeni posek v letu 1962 še vedno razmeroma visok, saj je znašal okoli 1.031 m3, od tega 161 m3 iglavcev. Od zasebnih kmetovalcev je Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah leta 1962 v primerjavi z letom 1961 odkupila naslednje količine gozdnih sortimentov: Real. 1962 Ocena 1962 Tehnični les v m3 7.084 4.625 Drva v prm 3.696 1.365 Skupaj 10.780 5.990 V pregledu odkupa za leto 1962 se podatki nanašajo samo do kraja septembra, ker je z oktobrom prešel odkup lesa pod GG Celje. Gozdno-gojitvena dela so se izvajala na površini blizu 70 ha. Izvršeno je bilo čiščenje gozdov na površini 57 ha in žetev trave na pogozdenih površinah 12 ha. Vrednost izvršenih del je znašala 1,950.000 din. Razmeroma obširna dela so se izvajala na raznih gozdnih cestah in pri obnovi mostov, za kar je bilo vloženo 10,541.000 din, od tega iz občinskega gozdnega sklada 7,941.000 din. Gozdna cesta Ješovec—Ločnica je bila leta 1962 zgrajena v dolžini 1.855 m v vrednosti 6,500.000 din, gozdna cesta Zibika—Šentjur v dolžini 886 m in vrednosti 2,632.000 din, gozdna cesta Olimje—Slivje v dolžini 50 m in izkop obcestnih jarkov 526 m v vrednosti 223.000 din. Na gozdni cesti v Olimtju je bil zgrajen namesto dosedanjega provizorija nov železobetonski most razpe-Une 5 m v vrednosti 975.000 din, na gozdni cesti Ledin- ščica—Bistrica pa so bila izvršena dela na obnovi dveh mostov v vrednosti 211.000 din, če pri tem ne upoštevamo vrednosti lesa, ki so ga občani brezplačno odstopili. Za varstvo gozdov je bilo iz občinskega gozdnega sklada vloženo 220.000 din. Skupne investicije v zasebni sektor gozdarstva na območju občine so znašale 12,711.000 din, od tega 8,162.000 din iz občinskega gozdne sklada, razlika pa je bila krita iz sredstev medobčinskega gozdnega sklada. Gozdarsko služlbo opravlja na območju občine 12 logarjev. Do nedavnega je obratovalo večje število žag — veneciank, ki so bile pomanjkljivo urejene in je na teh obratih prihajalo do kršitev ali izigravanja zakonskih predpisov. Iz teh razlogov je bilo nujno večino takih žag ukiniti. KMETIJSTVO Družbeni sektor kmetijstva Od združitve občin v letu 1958 pa vse do danes je bilo na področju družbenega sektorja kmetijstva v pogledu organizacijske oblike mnogo sprememb, ki so vodile do tega, da smo imeh v letu 1962 eno samo kmetijsko gospodarsko organizacijo, to je Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, nasproti 16 kmetijskim zadrugam in 3 kmetijskimi gospodarstvi v letu 1958. S postopnim združevanjem omenjenih zadrug in gospodarstev je bila končno uresničena zamisel o formiranju enotne kmetijske gospodarske organizacije, ki bi zajemala teritorij celotne občine. Po enoletnem .poslovanju sicer še ne moremo dokončno oceniti vseh prednosti take organizacijske oblike, lahko pa ugotovimo zlasti naslednje pozitivne rezultate: 1. odkupna politika je bila enotno uravnana za celotno območje občine, medtem ko so bivše zadruge izvajale odkup več ali manj nenačrtno in se je pojavljala nezdrava konkurenca zlasti pri odkupu živine in sadja; 2. odkup zasebnih zemljišč in njih vključevanje v družbeni sektor je s centralno ureditvijo dobilo načrten in znatno večji razmah; 3. ukinitev posameznih uprav je imela za posledico zmanjšanje upravnega aparata in s tem manjše upravne stroške; 4. dosežena prosta sredstva za razširjeno reprodukcijo je bilo mogoče smotrneje razporediti. Ob navedenih dosežkih pa je opozoriti tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki so z združevanjem kmetijskih zadrug nastale. Tu je treba poudariti dejstvo, da se je zaradi zmanjšanja števila poslovnih enot ter splošnega znižanja števila zaposlenih po zunanjih obratih znatno zmanjšal neposreden stik s kmetijskimi proizvajalci. S tem je nazadovala predvsem poprejšnja aktivnost v organizaciji kooperacijske proizvodnje v poljedelstvu ter kmetijska strokovna služba. To stanje bo potrebno v bodoče na ustrezen način urediti. Ko obravnavamo družbeni sektor kmetijstva imamo v mislih lastno proizvodno dejavnost kmetijskega gospodarstva, odkupno in ostalo dejavnost zadruge ter predelavo v predelovalnih obratih. V letu 1962 je Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah imela takle sestav: 1. EE Šmarje pri Jelšah 2. EE Rogaška Slatina 3. EE Obsotelje, Imeno 4. Obrat »Bohor« Kozje 5. Obrat »Mesnine« Rogaška Slatina 6. Obrat »Mlekarna« Šmarje pri Jelšah 7. Obrat Kmetijsko gospodarstvo Šmarje pri Jelšah 8. Obrat Kmetijski strojni servis Šmarje pri Jelšah. Ekonomske enote v Šmarju, Rogaški Slatini in Imenem niso imele lastne proizvodnje, ampak so opravljale svojo dejavnost le pri odkupu kmetijskega blaga, kooperacijski .proizvodnji, v nudenju transportnih in strojnih storitev ter s prodajo reprodukcijskega materiala; samostojni obrat »Bohor« v Kozjem pa je razen naštetih dejavnosti imel organizirano tudi proizvodnjo na lasitnih in najetih zemljiščih. »Mesnine« v Rogaški Slatini, ki oskrbujejo z mesom in mesnimi izdelki Območje celotne občine, so ustvarile približno 194,000.000 din prometa. V naslednjem podajamo primerjavo o zakolu goveda in svinj za leti 1961 in 1962: 1961 Število Teža v t Število 1962 Težil v t Teleta 1.988 159 1.002 90 Goveda 676 298 740 339 Svinje 1.340 146 1.105 112 Skupaj 4.004 603 2.847 541 Poleg navedene količine je obrat v letu 1962 uvozil iz LR Hrvatske še 1.033 telet z mrtvo težo 62 ton, tako da je bil fizični obseg poslovanja v letu 1962 le nekaj nižji od onega iz leta 1961. Zadružna mlekarna v Šmarju pri Jelšah je novozgrajeni objekt predelave z dnevno kapaciteto 5.000 1 mleka. Doseženi celotni dohodek v letu 1962 je znašal okoli 170,000.000 din. Obrat je odkupil 2,772.000 1 mleka, predelava v primerjavi z letom 1961 pa se je podvojila in je naslednja: 1961 1962 Sir v kg 114.496 231.908 Maslo v kg 22.422 41.261 Kmetijski strojni servis v Šmarju pri Jelšah je dosegel okoli 14,000.000 din realizacije. Opravljal je storitve avtomehanške stroke za potrebe kmetijske zadruge in za ostale uporabnike motornih vozil. Kmetijsko gospodarstvo v Šmarju pri Jelšah ter obrat »Bohor« v Kozjem, ki sta imela lastno kmetijsko proizvodnjo na površini okoli 600 ha, sta v letu 1962 ustvarila vrednost proizvodnje, računano po fizičnem Obsegu in po cenah iz leta 1959 v višini okoli 53,000.000 din. Zaradi neugodnih vremenskih razmer pa je bila ta nekoliko nižja kot v letu 1961. Plan za leto 1962 je sicer predvideval porast proizvodnje na približno 74.000. 000 din, vendar je bila v tej vrednosti računana tudi proizvodnja na predvidenih novih površinah okoli 90 ha. Te pa so bile vključene v družbeni sektor razmeroma kasno tako, da se je proizvodnja obračunavala še v zasebnem sektorju. »Sad-sok« v Kostrivnici je nov sadno predelovalni obratt, ki je pričel z obratovanjem v letu 1962. Vanj je bilo investirano Okrog 25,000.000 din in sicer za novo nabavljeno opremo ter adaptacijo obstoječega objekta. Proizvedeno je bilo 12 ton ribezovega, 26 ton bezgo-vega, 20 ton grozdnega, 15 ton jabolčnega ter 6 ton malinovega soka v vrednosti okoli 19,000.000 din. Možnost nakupa zasebnih zemljišč in njih vključevanje v družbeno proizvodnjo se je z odobritvijo kredita v višini 72,000.000 din znatno povečala. Z nakupom in arondacijo zemljišč se ukvarja posebna strokovna ekipa pri upravi zadruge, vendar je njeno delo zaradi obsežnosti terena in zapletenosti v zemljiškoknjižnem postopku zelo težavno. V letu 1962 je bilo odkupljenih okrog 100 ha zemljišč v vrednosti približno 33.000. 000 din. Skupne investicije v družbeni sektor kmetijstva so v letu 1962 znašale po oceni 173,350.000 din. Ta sredstva so bila vložena v naslednje kmetijske objekte oziroma dejavnosti: (v 000 din) Dolgoletni nasadi 53.396 Objekti za predelavo in oprema 36.182 Objekti za vskladiščenje 13.519 Kmetijska mehanizacija in oprema 13.562 Melioracije in družbeni zemljiški sMad 56.691 Viri sredstev so bili naslednji: OIF, RTF 100.181 Sredstva OLO in zbornice 24.500 Lastna sredstva zadruge 48.669 Pri dolgoletnih nasadih je mišljeno urejanje sadnih plantaž v Skrbniku in Rogatcu na površini okoli 80 ha ter priprave zemljišč za sajenje ribeza na površini okoli 134 ha. Investicije v objekte za predelavo se nanašajo na Sad-sok« v Kostrivnici, zadružno mlekarno v Šmarja ter »Mesnine« v Rogaški Slatini. V investicijah za objekte vskladiščenja so zajeta predvsem zaključna dela na že zgrajenih odkupnih skladiščih v Rogaški Slatini, Imenem, Polju ob Sotli, Kozjem, Rogatcu in Bistrici ob Sotli. Pri kmetijski mehanizaciji se vložena sredstva nanašajo na nakup kamiona, traktorja in traktorskih prikolic ter drugo strojno in pisarniško opremo. Investicije v melioracije in družbeni zemljiški sklad zajemajo melioracijo Imenskega polja v izmeri približno 150 ha ter nakup zasebnih zemljišč okoli 100 ha. O investicijskih sredstvih, ki so bila vložena v letu 1962, lahko trdimo, da so bila uporabljena načrtno bolj kot kdajkoli doslej ter da so se financirali pretežno taki objekti odnosno dejavnosti, ki že dajejo ali pa bodo v bližnji prihodnosti dajali ugodne rezultate (dolgoletni nasadi, objekti predelave, melioracije in povečanje družbenega zemljiškega sklada). Kmetijska zadruga kot celota je v letu 1962 tudi v finančnem pogledu dosegla razmeroma lep uspeh. Podajamo primerjavo z letom 1961: (v 000 din) 1961 1962 Indeks Družbeni bruto proizvod 626.930 704.056 112,3 Narodni dohodek 205.335 251.349 122,4 Rezultati bi lahko bili še ugodnejši, da ni bilo izpada pri odkupu sadja in preusmeritve odkupa gozdnih sortimentov na GG Celje. V celotni zadrugi je bilo zaposlenih okoli 383 delavcev s povprečnimi mesečnimi prejemki 21.700 din. Precejšnje razlike v prejemkih obstojajo še vedno med delavci na obratih z lastno proizvodnjo (KG Jel-šingrad, »Bohor« Kozje) in ostalimi obrati z odkupno in ostalo dejavnostjo. Kooperacija Proizvodno sodelovanje v poljedelstvu v letu 1962 iz že omenjenega razloga ni napredovalo, bilo pa je očividno plodnejše v živinorejski proizvodnji, ker so bile za proizvajalca uvedene nekoliko spudbudnejše odkupne cene. Podajamo obseg in vrednost kooperacijske proizvodnje v poljedelstvu za letu 1961 in 1962 (po cenah iz leta 1959): 1962 1961 ha vrednost v 000 din ha vrednost v 000 din Žita 789 86.951 753 61.797 Industr. rastline 4 3.000 4 2.500 Vrtnine 53 7.685 15 1.570 Krmne rastline 1.523 57.154 1.570 51.05.1 Skupaj 2.369 154.730 2.342 116.922 V primerjavi z letom 1961 pa so bili doseženi znatno boljši rezultati pri pogodbenem pitanju mladega goveda in mesnatih prašičev: 1961 1962 Število Teža v t Število Teža v t Mlado govedo 586 287 918 463 Mesnati prašiči 2.143 203 2.702 270 Navedeni pregled se nanaša izključno na proizvodno sodelovanje zadruge z zasebnimi kmetovalci. Če upoštevamo še organizirano pitanje goveda na obratih družbenega sektorja, ki se je prav tako povečalo, dobimo naslednjo sliko: 1961 1962 Število Teža v t Število Teža v t Mlado govedo 754 360 1.194 590 Zasebni sektor kmetijstva Kmetijska proizvodnja v letu 1962 ni dosegla uspehov kot je bilo .predvideno z letnim programom. Neugodne vremenske razmere, kot pozeba, daljša hladna ali deževna obdobja, nekaj poplav, toča ter izmenična rodnost v sadjarstvu so povzročili, da je dosežena realizacija približno za 11 l/o nižja kot v letu 1961 odnosno za 21 % manjša od planirane v letu 1962. Proizvodnemu sodelovanju zasebnih proizvajalcev z zadrugo se je zahvaliti, da procent realizacije ni bil še slabši. Ker pa so tukaj prikazani pokazatelji fizičnega obsega proizvodnje izračunani na podlagi povprečnih cen, ki so veljale v letu 1959 in je očitno, da cene važnejših kmetijskih proizvodov rastejo iz leta v leto, doseženi bruto proizvod v letu 1962 ni padel v istem razmerju kot vrednost fizičnega obsega proizvodnje. Če ocenimo, da so se povprečne cene kmetijskih pridelkov od leta 1959 povečale do letos le za 25 %, tedaj ugotovimo, da je družbeni bruto proizvod v letu 1962 nasproti realizaciji v letu 1961 samo za 3 % odnosno za 8 %t nižji od planiranega v letu 1962. Ta razlika nastaja, ker v planu ni bilo predvideno tako visoko povečanje cen kmetijskih pridelkov v letu 1962. a) Poljedelstvo Poljedelstvo zasebnega sektorja kmetijstva se je v letu 1962 odvijalo na približno 19.600 ha .površine. Od tega je na proizvodno sodelovanje odpadlo 2.342 ha njivskih in travniških površin. Pod žiti je bilo zasejanih 4.479 ha zemljišča, od tega 753 ha v kooperaciji. Podajamo pregled najvažnejših posevkov in donosov: Površina Povprečni Ves v ha donos pridelek plan ocena v q/ha plan ocena V plan tonah ocena Pšenica 1.603 1.653 26 22 4.202 3.641 Ječmen 379 385 20 19 758 751 Oves 349 351 15 11 524 391 Koruza 1.827 1.853 29 24 5.338 4.520 Čedalje bolj se uveljavlja tudi gojenje črnega ribeza. V letu 1962 je bilo v zasebnem sektorju in kooperaciji okoli 84 ha nasadov, kateri so dali okoli 113 ton pridelka. Razmeroma nizek donos je pripisati delni pozebi, kakor tudi okoliščini, da je del nasadov šele eno in dvoleten in še ne daje pridelkov. Ostale vrtnine, ki so važne za ljudsko prehrano, so zaradi vremenskih neprilik prav tako utrpele škodo, vendar občutnejših posledic ni bilo zaznati. Nižja proizvodnja krme v letu 1962 bo verjetno delno vplivala na zmanjšanje povprečnega staleža živine v letu 1963. Prikazujemo pridelek sena za leti 1961 in 1962 v tonah: 1961 1962 Detelje 5.733 5.620 Travniško seno 35.411 30.600 Skupaj 41.144 36.220 V kooperaciji je bilo 1.570 ha površin, od tega 1.318 ha travnikov. Povprečni pridelek sena je znašal 38 q/ha, na travnikih v zasebni lasti pa samo 29 q/ha. Tudi ostale važnejše krmne rastline kot na primer krmno korenje in pesa so dale le podpovprečne pridelke in sicer korenje 94 q/ha, pesa pa 180 q/ha. b) Vinogradništvo Celoten pridelek grozdja v zasebnem sektorju je znašal približno 1.736 ton odnosno okoli 0,28 kg na trto. Razen nizkega pridelka je ugotovljena tudi slaba kvaliteta. Obnova vinogradov je potekala le na neznatnih površinah; nekaj hektarov starih vinogradov in hibridnih nasadov pa je bilo opuščenih. c) Sadjarstvo Sadjarski pridelki v letu 1962 so bili zaradi izmenične rodnosti ter neugodnih vremenskih razmer minimalni. Vrednost proizvodnje, računana po cenah iz leta 1959, je znašala v tem letu okoli 24 milijonov din, medtem ko je v letu 1961 dosegla rekordno višino 143 milijonov din. Podajamo pregled najvažnejših pridelkov sadja v letih 1961 in 1962: 1961 1962 Jabolka v tonah 6.678 1.052 Hruške 597 198 Češplje 561 37 Breskve in marelice 103 22 Češnje 391 58 Orehi 69 18 Pri pšenici je znašal povprečni hektarski donos v kooperacijski proizvodnji 26 q, v zasebnem pa samo 20,5 q. Industrijske rastline predstavljajo le majhen delež v vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Najpomembnejši je hmelj, ki je zasajen na 9 ha površine, a je dal nasproti planiranim 15 q le dobrih 12 q pridelka na ha. Ostale industrijske rastline, kot lan, soja, sirek in zdravilne rastline, so se gojile le v neznatnem obsegu in niso imele značaja blagovne proizvodnje. Vrtnine so zavzemale Okoli 1.380 ha poljedelskih površin. Iz že omenjenih razlogov so bili pridelki razmeroma nizki. Najobčutnejši izpad je bil zabeležen pri pridelku najvažnejše vrtnine to je krompirja, saj je znašal povprečni donos le 85 q/ha namesto 120 q/ha, kot je bilo s planom predvideno. Če primerjamo letošnji pridelek z lanskoletno realizacijo, ugotovimo naslednje razlike: Površina Pridelek Ves v ha v q/ha pridelek v tonah Krompir 1961 1962 1.034 1.003 105 85 10.858 8.639 Večjih obnov sadovnjakov v letu 1962 ni bilo izvršenih. č) Živinoreja Nasprotno z razmeroma nizko proizvodnjo v poljedelstvu, vinogradništvu ter sadjarstvu pa so bili v živinoreji doseženi pomembni, skoraj nepričakovani rezultati. Zlasti lepe uspehe beležimo v govedoreji, za kar nam primerjava odkupa v preteklih letih služi kot najboljši dokaz: (v komadih) Odkupljeno je bilo Govedo vseh vrst Teleta : 1959 2.377 1.629 1960 2.768 1.441 1961 2.709 4.216 1962 3.889 4.829 Skupaj govedo 4.006 4.209 6.925 8.718 Govedo vseh vrst Teleta 1959 1.089 152 (v tonah) 1960 1961 1.165 1.307 131 365 1962 1.767 434 Skupaj govedo 1.241 1.296 1.672 2.201 Razen kvantitete nenehno raste tudi kvaliteta odkupljene živine. Važno je poudariti, da pri tako povečanem odkupu, po mnenju strokovnjakov, ni bala bistveno načeta osnovna čreda in so torej -trgu še nadalje zagotovljene potrebne količine mesa. Tudi odkup mleka je skokoma naraščal, kot je razvidno iz naslednjega pregleda: 1959 1960 1961 1962 Mleko v litrih 682.767 1,103.252 2,125.101 2,772.000 Nazaduje pa vzreja in s tem odkup mesnatih prašičev za trg in to pravzaprav brez tehtnejših razlogov. Podajamo pregled odkupa v zadnjih letih: (v komadih) 1959 1960 1961 1962 Mesnati prašiči 4.708 3.683 4.301 4.199 Ostali prašiči 1.710 1.009 34 29 Prašiči skupaj 6.418 4.692 4.335 4.228 (v tonah) 1959 1960 1961 1962 Mesnato prašiči 440 399 409 408 Ostali prašiči 151 96 3 2 Prašiči skupaj 591 495 412 410 Razloge upadanja 'proizvodnje mesnatih prašičev za trg, ki -postaja čedalje zahtevnejši, je iskati bržkone v visokih proizvodnih stroških, nezadovoljivi kvaliteti in neustrezni pasmi, zaradi česar so tudi odkupne cene nižje in navidez nezadostno stimulirajo proizvajalce. Domača predelava Zaradi izpada sadjarske in vinogradniške proizvodnje je tudi vrednost predelave razmeroma nizka. Podajamo količinski pregled najvažnejših proizvodov: 1960 1961 1962 - Vino v -hi 5.570 23.630 11.273 Sadjevec 7.909 17.940 2.585 Žganje 150 417 124 Slivovka 16 252 14 GRADBENIŠTVO Splošno gradbeno -podjetje v Rogaški Slatini je v letu 1962 uspešno poslovalo, čeprav so občasne neugodne vremenske razmere (deževna in hladna obdobja, zgodnji nastop zimskega vremena) -povzročile več daljših zastojev pri delu. Računamo, da je SGP v letu 1962 doseglo celotni dohodek po fakturirani realizaciji okoli 590,000.000 din kar je za okoli 16 % več od -postavljenega plana, odnosno celotni dohodek po plačani realizaciji okoli 544,000.000 din. Na območju občine je podjetje izvajalo razna gradbena dela predvsem v Rogaški Slatini in Šmarju, izven območja občine pa v Celju, Savinjski dolini, Šentjurju, Pregradi in Klanjcu. Ceni se, da odpade v letu 1962 od celotne realizacije cca 40% na gradbena dela v občini in 60 % realizacije na gradbena dela, ki jih podjetje vrši na sosednjih Območjih. Razumljivo je, da raztresena in oddaljenejša gradbišča znatno zvišujejo -poslovne stroške odnosno podražujejo gradnje, zato je -podjetje pred vprašanjem ali naj posluje še nadalje v takem obsegu ali pa naj obseg dela omeji na teritorij občine. V povprečju je imelo podjetje okoli 450 zaposlenih, v glavni sezoni pa tudi preko 600. Organizacijsko je razdeljeno na 8 ekonomskih enot, ki imajo skupno 48 obračunskih enot. Poslovanje med letom so otežkočale neplačane situacije; (terjatev proti koncu leta je bilo namreč še vedno okoli 53,000.000 din. Pov-prečni mesečni osebni prejemka so znašali -blizu 19.000 dinarjev. Investicije v osnovna sredstva so znašale okoli 12,000.000 din. Nabavljena je bila razna grad-bena mehanizacija. Za svoje delavce je -podjetje v grobem stanju zgradilo 6-stanovanj ski blok in sicer dedno s posojilom iz stanovanjskega sklada, delno pa z lastnimi sredstvi t. j. z materialom in prostovoljnim delom. TRGOVINA V primerjavi z letom 1961 je trgovina v letu 1962 po sedaj znanih podatkih -povečala celotni dohodek za okoli 13 %, družbeni bruto proizvod pa za 24 % ter narodni dohodek za 29 %. Ta uspeh je bil zabeležen predvsem zaradi boljše založenosti in izbire blaga, povečanja kupne moči prebivalstva, delno pa tudi zaradi zvišanja cen v maloprodaji. Doseženi celotni dohodek v letu 1962 je znašal okoli 1.405.000. 000 dinarjev, družbeni -bruto proizvod okoli 239.000. 000 din, narodni dohodek pa 200,000.000 dinarjev. Reorganizacija trgovske mreže, ki je bila izvršena v preteklih letih, je dovedla, da smo imeli v letu 1962 le še tri trgovska podjetja. Vendar še ta oblika ni dokončna, saj so delovni -kolektivi že razpravljali o možnosti združitve v eno trgovsko -podjetje. Trgovsko podjetje Šmarje pri Jelšah je v letu 1962 ustvarilo celotni dohodek okoli 644,000.000 din in narodni dohodek 90,000.000 din. Značilno za to podjetje, ki šteje 30 poslovalnici je, da ima precej prodajalen v manjših in odročnih krajih, kjer je promet razmeroma nizek in nastopa izguba, so pa te poslovalnice zaradi krajevne potrebe nujne. Kljub takim pogojem poslovanja je podjetje realiziralo Okoli 9,000.000 din sredstev za sklade. Prodajalne v Šmarju pri Jelšah in deloma v Bistrici ob Sotli ter Kozjem -so specializirane. Največji uspeh, ki ga je -podjetje doseglo v letu 1962, je dograditev samopostrežne trgovine v Šmarju, ki je prva te vrste v občini. V ta objekt in še za nekatere druge manjše investicije je bilo vloženih v letu 1962 okoli 16 milijonov dinarjev. Delovni -kolektiv šteje v povprečju 74 delavcev, povprečni mesečni osebni dohodki na 1 zaposlenega pa so znašali približno 28.000 dinarjev. Trgovsko podjetje »Izbira« Rogaška Slatina je v letu 1962 doseglo celotni dohodek v višini okoli 508 milijonov din, družbeni bruto proizvod 83 milijonov din in narodni dohodek približno 69 milijonov din. Podjetje zaposluje povprečno 41 delavcev in ima 10 poslovalnic, od -katerih se jih 6 nahaja v Rogaški Slatini. Specializacija trgovin je izvršena v okviru danih možnosti. Investicije so znašale okoli 3,300.000 din. Pov-prečeni mesečni -prejemki na zaposlenega so bili izplačani v višini približno 29.000 din. Trgovsko podjetje »Donat« v Rogatcu, ki ima 6 poslovalnic, je v letu 1962 ustvarilo promet v višini okoli 253 milijonov din, družbeni bruto proizvod okoli 46 milijonov din, narodni dohodek pa okoli 41 milijonov din. Vse poslovalnice, razen ene, ima podjetje v Rogatcu in so v pretežni meri specializirane ter nudijo pestro izbiro blaga. Podjetje že nekaj let odobrava potrošniške kredite in je sploh znano po solidnem poslovanju. Večjih investicij v tem letu podjetje ni imelo. Izgotovljeni so načrti za gradnjo samopostrežne trgovine. Kolektiv šteje v povprečju 19 delavcev, povprečni mesečni prejemki za zaposlenega pa so znašali okoli 32.000 dnarjev. Na območju občine ustvarja del prometa še ostala trgovska mreža, katero v tem družbenem planu ne zajemamo, ker je sedež matičnega podjetja izven občine. Pri tem mislimo na Trgovsko -podjetje »Tobak« iz Celja s svojimi poslovnimi enotami v Šmarju, Rog Slatini in Rogatcu, industrijske prodajalne čevljev »Borovo« v Šmarju in Rogatcu, »Peko« v Rogaški Slatini ter prodajalno »Malino« Agroprometa iz Celja v Rogaški Slatini. Računamo, da so navedene poslovne enote dosegle v letu 1962 celotni dohodek približno 201 mili- jon dinarjev, bruto proizvod 21 milijonov din in narodni dohodek okoli 17 milijonov din. Zaposlenih je bilo okrog 15 delavcev. Pomembno pridobitev za občino predstavlja nova bencinska črpalka v Rogaški Slatini, katero je v letu 1962 zgradilo trgovsko podjetje »Petrol« iz Ljubljane delno iz svojih in delno iz občinskih sredstev. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinsko-turistični promet v letu 1962 je dosegel s planom predvideno stopnjo povečanja. V primerjavi z letom 1961 je bil družbeni bruto proizvod za okroglo 12 % višji in znaša okoli 382 milijonov dinarjev, medtem ko se je narodni dohodek povečal za približno 8 % in znaša okoli 127 milijonov din. V teh podatkih ni zajeto Zdravilišče Rogaška Slatina, ker posluje kot samostojni zavod. 'Podajamo pregled števila gostov in prenočitev v zadnjih treh letih za vse sektorje lastništva: Plan Ocena Število gostov domači gostje tuji gostje 1960 17.049 2.281 1961 18.553 3.021 1962 18.800 3.200 1962 15.055 3.203 skupaj gostje 19.330 21.574 22.000 18.258 Prenočitve 1960 1961 Plan 1962 Ocena 1962 domačih gostov tujih gostov vse prenočitve 220.561 24.240 244.801 235.787 31.962 267.749 245.000 35.000 280.000 194.874 37.580 232.454 Iz tega pregleda je razvidno nazadovanje števila gostov in prenočitev v letu 1962, kar je posledica sprememb v predpisih socialnega zavarovanja glede financiranja zdraviliško«zdravstvenih uslug, delno pa tudi zvišanja cen gostinskih uslug. Skupno število gostov in prenočitev je v primerjavi z letom 1961 pričelo upadati v drugi polovici leta in sicer v Zdravilišču od avgusta, pri Zdraviliško gostinskem podjetju pa od septembra dalje. Pni tem pa je značilno to, da je navzdolno samo število domačih gostov in nočitev, medtem ko je obisk tujih gostov znatno porasta!. Nastanitvene zmogljivosti se v letu 1962 niso povečale, izvršene pa so bile razne večje in manjše adaptacije ter nabavljena nova hotelska in ostala oprema. Za navedene investicije je bilo vloženih okoli 41 milijonov dinarjev. Zdraviliško gostinsko podjetje Rogaška Slatina je postavljeni plan prometa v višini 230 milijonov din preseglo za približno 3 %. Celotni narodni dohodek v letu 1962 je znašal po oceni okoli 238 milijonov din, narodni dohodek pa okoli 86 milijonov din. Podjetje je zabeležilo cca 86.600 vseh nočitev, od tega skoraj 36.300 tujih. Skupno število nočitev je v primerjavi z letom 1961 padlo za približno 16 %. Z združitvijo bivših treh manjših gostinskih gospodarskih organizacij je temu novemu podjetju uspelo znatno zboljšati svoje poslovanje. Bilo je odpravljeno nesorazmerje med ležišči in restavracijskimi sedeži, ki je v preteklih letih v sezonskem času onemogočilo hitro in solidno postrežbo gostov, onemogočeno je bilo mnogo smotrnejše izrabljanje hotelskih zmogljivosti ter je s tem v zvezi bila dosežena tudi boljša organizacija in delitev deda in končno, prej razdrobljena sredstva skladov so bila združena in smotrneje izkoriščena. Podjetje vložilo okoli 37 milijonov hin za razne nujne investicije in sicer 20 milijonov din iz lastnih sredstev, 17 milijonov din pa iz občinskega investicijskega sklada. Izvršena je bila rekonstrukcija Turista«, ki je bil s tem preurejen z prenočišča v hotel, urejena je bila zunanjost hotela »Soča« ter nova recepcija v hotelu »Pošta«, instalirana je bila nova telefonska centrala ter nabavljena razna oprema in inven- tar. Kolektv je štel okrog 145 delavcev; povprečni mesečni prejemki na enega zaposlenega so znašali blizu 20.000 din. Gostinsko podjetje Šmarje pri Jelšah je nastalo z združitvijo bivših samostojnih gostinskih obratov v Šmarju, Podplatu, Rogatcu in Bistrici ob Sotli. Planirani promet v višini 96 milijonov din in je bil dosežen s približno 96 % in znaša skoraj 93 milijonov din. Na omenjeni izpad je vplival zapozneli začetek obratovanja nekaterih novih kuhinjskih zmogljvosti (Rogatec, Bistrica, Šmarje), predvsem pa neizvršitev planirane adaptacije gostišča v Pristavi, ki je zaprto že tretje leto. Z združitvijo bi bilo doseženo neprimerno boljše in hitrejše finančno poslovanje, saj bivša gostinska podjetja, kot je znano, niso imela stalnih računovodij, honorarni pa so opravljali svoje delo več ali manj pomanjkljivo in neredno. Podjetje je izboljšalo organizacijo dela, kar se je pokazalo delno že tudi pri soli dne j ši postrežbi gostov. Za investicije je bilo vloženih okoli 3.900.000 din od tega je podjetje imelo lastnih sredstev 900.000 din. Izvršena je bilo obnova gostinskih lokalov v Podplatu, adaptacija gostinskega prostora in ureditev kuhinje v Rogatcu ter nabavljena kuhinjska oprema za gostišče v Bistrici ob Sotli. Kolektiv šteje v povprečju 33 delavcev, mesečni prejemki na zaposlenega pa so znašali okoli 20.000 din. Gostišče »Grozd« v Rogaški Slatini je doseglo predvideni promet, ki je po planu znašal 8,500.000 dinarjev. »Delavska uslužbenska restavracija« Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini je dosegla promet v višini okoli 37 milijonov din, kar je za 16 % več kot je bilo predvideno. Je zaprtega tipa in nudi prehrano delavcem, ki so zaposleni iv steklarni. Obrat se nahaja v zasebni zgradbi, zaradi česar za njegovo modernizacijo ni mogoče nič ukreniti. Obnovljena je bila le oprema v znesku 255.000 din. Zamisel o ustanovitvi obrata družbene prehrane v Rogaški Slatini, kot je predvideval plan za leto 1962, zaradi premajhnega zanimanja odgovornih forumov ni bila uresničena. Zasebni sektor gostinstva je štel 21 gostišč, ki so ustvarila približno 30 milijonov dinarjev prometa in 11.108.000 din narodnega dohodka. Zaposlenih . je bilo okoli 25 oseb. OBRT V letu 1962 so bili v družbenem sektorju obrti doseženi znatno boljši rezultati kot je bilo s planom predvideno. Računamo, da je realizacija za 25 % narodni dohodek pa za 24 % višji kot leta 1961. Te ugodne finančne uspehe je pripisati predvsem večji proizvodnji v tekstilni in deloma kovinsM ter lesni stroki, izboljšani organizaciji dela ter večji produktivnosti. Za rekonstrukcijo in opremo je bilo v letu 1962 vloženo približno 23 milijonov dinarjev. Na območju občine smo imeli v letu 1962 9 obrtnih .podjetij od katerih so 4 podjetja uslužnostno-komunal-nega, preostalih 5 pa pretežno proizvodnega značaja. V naslednjem podajamo pregled poslovanja po podjetjih: »Oblačila« Rogaška Slatina sodijo po svojem obsegu poslovanja pravzaprav med manjša industrijska podjetja, saj je vrednost proizvodnje v letu 1962 po izdanih fakturah dosegla višino okoli 203 milijone din. narodni dohodek pa 52 milijonov, medtem ko je plan predvideval proizvodnjo v vrednosti samo okoli 145 milijonov dinarjev. Podjetje proizvaja težko in lahko moško in žensko ter otroško konfekcijo, konfekcijo perila ter izdelke iz tapetništva. Večjo storilnost dela omogočajo sicer še skoraj novi šivalni stroji, ki pa imajo to hibo, da je število obratov prenizko in so tudi drugače slabo vzdržljivi. Zato podjetje v okviru možnosti vrši zamenjavo teh strojev z novimi ter je zato računati s postopnim izboljšanjem delovnega učinka. Poslovanje podjetja je otežkočeno predvsem zaradi nezadostnih stalnih obratnih sredstev oziroma tudi zaradi nepravočasnega odobravanja dopolnilnih obratnih sredstev. Zaradi tega podjetje ne more ustvarjati zadostno izbiro in zalogo izdelkov za različne sezone in ker kupci navadno zahtevajo hiter rok izdelave, jim podjetje v mnogih primerih ne more ustreči. Iz lastnih sredstev je podjetje v letu 1962 vložilo preko 4,100.000 din za nabavo šivalnih strojev, rahljainega stroja za tapetniški obrat in drugo opremo ter za ureditev skladišča tapetniških izdelkov. Podjetje je zaposlovalo okoli 112 delavcev, povprečni mesečni prejemki pa so znašali približno 16.500 dinarjev. Obrtno tekstilno podjetje »Šmarteks« v Šmarju je v letu 1962 doseglo ooividen napredek. Medtem ko je realizacja v letu 1961 znašala samo okoli 15 milijonov din, je v preteklem letu že dosegla višino preko 41 milijonov din. Povzete so bile odločne mere pri organizaciji dela in zvišanju delovne storilnosti. Podjetje je prešlo iz 4-statvenega na 6-statveni sistem, s čimer je isto število zaposlenih povečalo obseg proizvodnje za eno tretjino. Razen tega je krajem drugega polletja podjetje uvedlo še tretjo (nočno) izmeno tako, da je sedaj strojni park skoraj popolnoma izkoriščen. Poslovanje bi lahko bilo še boljše, če bi se tehnološki proces odvijal neovirano t. j. v istem objektu, toda podjetje ima svoje poslovne prostore še v dveh drugih, medsebojno oddaljenih zgradbah. Nadaljnji problem pri poslovanju se pojavlja zaradi zastarelega in izrabljenega strojnega parka, ker je njegovo vzdrževanje že skoraj neekonomično. Podjetje je v letu 1962 iz lastnih sredstev investiralo okrog 2,600.000 din za nabavo osnovnih sredstev ter ureditev novega poslovnega prostora. V povprečju je bilo zaposlenih 23 delavcev, povprečni mesečni prejemki pa so znašali približno 18.000 dinarjev. »Ključavničarstvo« Rogaška Slatina je pomemben obrat kovinske stroke, ki se v pretežni meri ukvarja s proizvodnjo pralnih, polnilnih, zamašilnih in ostalih strojev za živilsko industrijo. Zaradi splošne štednje ter nenadnega posega konkurence na tržišču v letu J 962 ni bilo predvidenih naročil in zato planirana realizacija v višini 50 milijonov din ni bila dosežena. Podjetje je z adaptacjo pridobilo nove poslovne prostore, ki bodo vnaprej nudili boljše delovne pogoje in omogočili večjo proizvodnjo. Ključavničarstvo je v letu 1962 za rekonstrukcijo delavnic in opreme investiralo približno 12,600.000 din, od tega lastnih sredstev v višini 3 milijonov. Podjetju, ki je imelo zaposlenih povprečno 29 delavcev, primanjkuje zlasti dobra kvalificirana delovna sila; te pa podjetje ne more najeti, ker ne razpolaga s stanovanji. Povprečni mesečni prejemki so znašali okoli 26.000 dinarjev. Avtomehanična delavnica v Rogaški Slatini je dosegla okoli 14 milijonov din prometa kakor je bilo tudi s planom predvideno. Podjetje se bavi z avtomehan-skimi uslugami, znano je pa še po tem, da skuša uveljaviti nov proizvod t. j. drsne ležaje za motorna vozila. Preizkušnja teh ležajev mora potekati določeno dobo, zato v letu 1962 še ni bilo mogoče pričeti s serijsko proizvodnjo, ker ni točno znano, kako bodo preizkuse prestali. Mizarstvo Rogaška Slatina je leto 1962 zaključilo z dobrimi poslovnimi uspehi. Doseženi celotni dohodek je presegal vrednost 59 milijonov din medtem ko je plan predvideval realizacijo le v višini 48 milijonov din. Da so bili kljub močni konkurenci doseženi tako ugodni rezultati, je pripisati zaslugi delovnega kolektiva, ki je z dobro organizacijo, solidnim delom ter primernimi cenami uspel zadovoljiti naročnike. Podjetje si je tekom let ustvarilo zadovoljivo stanje mehanizacije, ni pa še rešeno vprašanje poslovnih prostorov, ki ne ustrezajo današnjim pogojem dela. V pretežni meri se podjetje bavi s proizvodnjo sobnega in stavbnega pohištva, izdeluje pa tudi opreme za lokale in vrši uslužnostno dejavnost. Povprečno je bilo zaposlenih 33 delavecv, ki so imeli mesečne prejemke v višini okoli 24.000 din. Pekama in slaščičarna v Rogaški Slatini je dosegla okoli 64 milijonov din prometa. S krušnimi izdelki oskrbuje podjetje od leta 1962 vse območje občine, razen Rogatca in njegove okolice. V ta namen je bil nabavljen avto kombi za razvoz kruha. Podjetje si je uredilo pisarniške prostore pri upravi v Rogaški Slatini in op- remilo prodajalno kruha v Šmarju. S kolektivom pekarne v Rogatcu je bila dogovorjena zdržitev podjetij v novo gospodarsko organizacijo. Kolektiv pekarne v Rogaški Slatini šteje povprečno 24 članov, mesečni prejemki na zaposlenega pa so znašali okoli 25.600 din. Pekama Rogatec je dosegla okoli 15 milijonov din prometa, kot je bilo s planom predvideno. Kino Rogaška Slatina je podjetje komunalnega značaja in je v letu 1962 uspešno poslovalo. Doseženi celotni dohodek znaša približno 9,700.000 din. Za nabavo poslovnega 'pohištva in ureditev neonske razsvetljave je bilo investirano okoli 200 tisoč din. Podjetje je zaposlovalo povprečno 4 delavce. Obrt zasebnega sektorja je zaradi svojega pretežno uslužnostnega značaja še vedno močan faktor pri zadovoljevanju potreb na tem področju. Kot drugod, tudi pri nas število obrtnikov iz leta v leto nazaduje. Razlogi za to so znani. Ob koncu leta 1962 je bilo registriranih okoli 140 zasebnih delavnic. Računamo, da je bil celotni dohodek dosežen v višini 155 milijonov din, narodni dohodek pa okoli 70 milijonov din. Drugi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE Šmarje pri jelšah za leto 1963 Upoštevajoč splošne smernice družbenih planov širših politično teritorialnih enot ter dosežke preteklega leta v gospodarskem in komunalnem razvoju občine, ki so opisani v prvem delu tega družbenega plana, se določajo za leto 1963 predvsem naslednje smernice in osnovne naloge: 1. Kolektivi v gospodarskih im negospodarskih dejavnostih naj gospodarijo tako, da se poveča in pospeši stabilizacija gospodarstva. 2. Nadalje je povečati fizični obseg proizvodnje in storitev. Izboljšati kvalitete izdelkov in storitev. Povezati se s tujim trgom ter na podlagi kvalitete in kvantitete proizvodov in storitev doseči trajnejše poslovne odnose in jih nenehno pospeševati. 3. Uspehi doseženi v integraciji naj bodo pozitivna osnova nadaljnje integracije ne glede na teritorialnost v vseh primerih, kjer obstojajo realne možnosti, da se lahko kvantiteta in kvaliteta proizvodov in storitev poveča ali izboljša ter znižajo poslovni in fiksni stroški. 4. Proučiti je v vseh gospodarskih organizacijah proizodne procese in opravljanje storitev ter najti hibe objektivnega in subjektivnega značaja, ki še zavirajo povečanje storilnosti ter jih odpraviti. 5. Investicijsko politiko je pospeševati predvsem v večanju gospodarskih investicij s primernim investicijskim efektom. Glede na obstoječe gospodarsko stanje je dati prednost tistim gospodarskim investicijam, ki bodo vplivale na povečan izvoz proizvodov in nudenje storitev. Negospodarske investicije naj ne stagnirajo, ne smejo pa zajeti večjega obsega kot je to potrebno za skladno realizacijo osnovnih gospodarskih nalog. 6. Nadalje je pospeševati gradnjo stanovanj v zasebni in družbeni lastnini ter zaradi nizkih namenskih sredstev iskati dodatne vire investiranja. 7. Povečati je realno osebno potrošnjo skladno s povečanjem proizvodnosti in storilnosti, kar je realizirati z ustreznimi merili v delitvi čistega dohodka. P<> kolektivih oziroma organih samoupravljanja sprejeta delitvena razmerja se lahko spremenijo le v korist skladov predvsem za nove gospodarske investicije in s tem za povečanje števila delovnih mest. 8. Nadaljnje izboljšanje družbenega standarda mora biti skrb vseh občanov ter urediti vse javne službe in obrtno-uslužnostne dejavnosti tako, da bo možno zadovoljevati zahtevane družbene potrebe. Poleg proračunskih in investicijskih sredstev je v večji meri kot doslej v te namene mobilizirati razna lokalna finančna in materialna sredstva. 9. Ker sodi teritorij občine med gospodarsko slabo razvite občine v okraju, kar negativno vpliva na realno rast narodnega dohodka na prebivalca, naj bi bila skrb vseh odgovornih činiteljev, da se realizirajo smernice petletnega perspektivnega plana, ki predvideva razvoj takšnih dejavnosti, ki najbolj ustrezajo danim objektivnim pogojem. Razen navedenih splošnih smernic in osnovnih nalog, ki veljajo več ali manj za vsa področja aktivnosti, še posebej za posamezne gospodarske in negospodarske dejavnosti postavljajo še naslednje konkretne in važne naloge: 1. V industriji je dovršiti rekonstrukcijo v Steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, s čimer se bodo povečale proizvodne zmogljivosti, s tem pa tudi možnosti za občutno povečanje izvoza. Prav tako je začeti z rekonstrukcijo tekstilnega obrata v Kozjem, ker sedanji prostori za obratovanje niso več primerni. 2. V kmetijstvu družbenega sektorja je osnovno skrb posvetiti večanju družbenega zemljiškega sklada ter dobri organizaciji proizvodnje na novo pridobljenih površinah. Vse oblike kooperacije je treba še nadalje pospeševati, izboljšati pa je tudi kmetijsko strokovno službo. Razpoložljiva investicijska sredstva je vlagati v ekonomsko proučene in utemeljene objekte. Poveča naj se količina in kvaliteta izvoznega blaga. 3. V gradbeništvu je vso pozornost posvetiti dobri organizaciji dela na posameznih gradbiščih, večji delovni disciplini in storilnosti ter nabavi potrebne gradbene mehanizacije. Splošno gradbeno podjetje v Rogaški Slatini naj pristopi h gradnji stanovanj za trg. 4. Trgovini, ki zaradi objektivnih okolnosti v preteklih letih ni bilo omogočeno akumulirati sredstva za investicije, so z združitvijo podani realnejši pogoji. Zaradi zastarelosti lokalov, ki so v največjem številu še v privatni lasti je pristopiti h gradnji novih sodobnih lokalov. To bo omogočilo večjo izbiro blaga vsaj v večjih potrošnih centrih in kvalitetnejše usluge. 5. V gostinstvu in turizmu zaradi pomanjkanja sredstev v tem letu še ne bo mogoče pristopiti k razširjanju odnosno novogradnji hotelskih kapacitet v Rogaški Slatini. Zato naj se vsa razpoložljiva sredstva porabijo predvsem za modernizacijo in izpopolnitev komforta v Obstoječih hotelih in restavracijah. V ostali gostinski dejavnosti na območju občine je skrbeti za popolnejšo ureditev srednjih gostinskih lokalov ter za vključevanje novih gostinskih objektov (Pristava, Kozje itd.). 6. Obrti družbenega sektorja, ki se ukvarja z usluž-nostno dejavnostjo, je nuditi pri pavšalnih obveznostih določene ugodnosti. Proizvodna obrt ne sme dalje preraščati v industrijo, ampak naj ostaja le dopolnilna dejavnost industrijske proizvodnje. Razpoložljiva investicijska sredstva se naj uporabijo predvsem za nadomestitev in nabavo nove strojne opreme. 7. Komunalno-obrtni dejavnosti, ki letos prvič nastopa v obliki gospodarske dejavnosti, je pri izpolnjevanju svojih nalog nuditi vso pomoč. Proračunska sredstva za izvrševanje raznih komunalnih storitev, planirana z občinskim proračunom, se naj zagotovijo pravočasno, t. j. že v začetku leta odnosno po potrebi. Izpopolniti je sistem nagrajevanja in uvesti delavsko samoupravljanje. 8. Stanovanjska skupnost naj utrdi svoje finančno poslovanje, obenem pa naj večjo skrb posveti organizaciji in delovanju raznih servisnih dejavnosti v korist zaposlenih občanov in v skladu s krajevnimi potrebami. 9. Gradnja stanovanj kot bistveni element izboljšanja družbenega standarda se mora razvijati načrtno in zadostiti nujnim potrebam najprej v večjih in važnejših središčih občine. V večjem obsegu je mobilizirati sredstva podjetij in zavodov za lastno udeležbo k posojilom stanovanjskega sklada, obenem pa je doseči čim cenejšo in čim krajšo dobo gradnje. 10. V komunalni dejavnosti je v okviru razpoložljivih sredstev nadaljevati z urejevanjem komunalnih naprav, ki so važne pri razvoju nekaterih naselij (ceste, vodovodi, kanalizacija in slično). 11. Všolstvu je prvenstveno dograditi šolo v Lesičnem, opremiti nekatere šole z najnujnejšim šolskim pohištvom in v mejah sredstev izvršiti adaptacije šolskih poslopij. 12. V zdravstvu je pričeti z gradnjo novih kapacitet v Rogaški Slatini, ki bodo po dograditvi neposredno vplivale na razvoj domačega ter inozemskega zdraviliškega turizma. 13. V socialnem skrbstvu se z otvoritvijo »Doma počitka« odpirajo možnosti znatno boljše materialne preskrbe starih in onemoglih ljudi v občini. 14. V športni dejavnosti je dokončno urediti športne objekte v Šmarju pri Jelšah in drugih pomembnejših krajih. DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Glede na rezultate, ki so ibili doseženi v gospodarstvu leta 1962 ter glede na obstoječe možnosti in naloge v smislu smernic tega plana pričakujemo, da bosta v tem letu družbeni bruto proizvod in narodni dohodek v celotnem gospodarstvu porasla v naslednjem osegu: 1962 1963 Indeks Družbeni bruto proizvod 6,919,107.000 8,068,290.000 116,6 Narodni dohodbk 3,824,813.000 4,469.835.000 116,9 Udeležba občana v bruto proizvodu in narodnem dohodku bo predvidoma takale: 1962 1963 Indeks Družbeni bruto proizvod 221.866 258.301 116,5 Narodni dohodek 122.677 143.099 116,7 V družbenem sektorju gospodarstva je predviden naslednji porast: družbeni bruto proizvod (v 000 din) 1962 1963 Indeks Gospodarstvo skupaj 3,816.839 4.515.400 118,3 od tega industrija 1,565.462 1.780.000 113,7 kmetijstvo 704.056 860.000 122,1 gradbeništvo 542.569 603.500 111,2 trgovina 239.033 261.000 109,1 gostinstvo 363.452 382.600 105,3 obrt 402.267 526.300 130,8 komunala — 102.000 — narodni dohodek (v 000 din) 1962 1963 Indeks Gospodarstvo skupaj 2,041.313 2,414.435 118,3 od tega industrija 1,081.430 1,237.000 114,4 kmetijstvo 251.349 302.000 120,1 gradbeništvo 241.848 276.500 114,3 trgovina 200.045 220.000 110,0 gostinstvo 126.813 133.640 105,3 obrt 139.828 187.295 133,9 komunala — 58.000 — ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Računamo, da bo obstoječi gospodarski sistem gospodarske in ostale organizacije, ki poslujejo po teh načelih, še nadalje spodbujal k smotrnejšemu poslovanju in bolj ekonomični rabi družbenih sredstev. V tem cilju naj si podjetja prizadevajo, da z boljšo razporeditvijo in izločitvijo neproduktivnih delovnih mest izkoristijo predvsem presežke v že zaposlen delovni sili in da se manj orientirajo na nove zaposlitve, razen, kjer gre za aktiviranje večjeh novih proizvodnih ali drugih zmogljivosti. Upoštevajoč, da narašča del kmetijskega prebivalstva, ki si z zaposlitvijo izven kmetijstva išče dodatne vire dohodkov in da narašča tudi število aktivnega prebivalstva, predvsem mladine, ki prihaja iz raznih šol, bo potrebno pri politiki zaposlovanja pri enaki strokovni usposobljenosti dajati prednost onim delavcem, ki nimajo nobeih drugih virov dohodkov za preživljanje. S tem v zvezi bo potrebno okrepiti in utrditi medsebojno sodelovanje zavoda za zaposlovanje, občinskega ljudskega odbora in sindikalnih ter drugih političnih organizacij. V tem letu bo na področju gospodarstva prostih okoli 150 novih delovnih mest in sicer predvsem v kmetijstvu, industriji, obrti ter komunali, kjer bodo začele obratovati nove kapacitete oziroma se predvideva njih razširitev. V ostalih gospodarskih panogah t. j. v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu bistvenega povečanja zaposlenih ne predvidevamo. Skupno število zaposlenih se bo povečalo za približnd 260 delavcev, ker je v gospodarsko dejavnost letos vključena komunala in perutninarski obrat v Podčetrtku, katera sta se doslej obravnavala v negospodarski dejavnosti oziroma v kmetijstvu celjške občine. V primerjavi z letom 1962 bo 'številčno stanje zaposlenih letos predvidoma naslednje: industrija 977 1.036 106,0 kmetijstvo 383 436 113,8 gradbeništvo 450 460 102,2 trgovina 134 137 102,2 gostinstvo 188 195 103,7 obrt 245 276 112,6 komunala ■ — 100 — gospodarstvo skupaj 2.377 2.640 111,1 Upoštevajoč predvideno povečanje narodnega dohodka ter porasta delovne sile, bo delovna storilnost v tem letu za okoli 6 % višja kot v letu 1962. Za uresničitev planiranega porasta bo potrebno sistem nagrajevanja izpopolniti povsod tam, kjer še obstojajo določene pomanjkljivosti ter s tem spodbuditi delavca pri delu. Nadalje je paziti na smotrnejše izkoriščanje delovnih priprav in materiala ter še v večji meri uvajati in upoštevati izsledke znastvenih raziskovanj. Eden nadaljih pogojev za povečanje storilnosti je tudi pravilna organizacija dela oziroma proizvodnje, zato je temu vprašanju posvetiti znatno večjo pozornost kot doslej. Z doslednim izvajanjem teh načel bo možno v posameznih gospodarskih panogah doseči takle porast delavne storilnosti: Nardno dohodek Zaposlenost Storilnost Indeks 1963 1962 Indeks 1963 1962 Indeks 1963 1962 industrija 114,4 106,0 105,1 kmetijstvo 120,1 113,8 107,4 gradbeništvo 114,3 102,2 111,8 trgovina 110,0 102,2 107,6 gostinstvo 105,3 103,7 101,5 obrt 133,9 112,6 118,9 komunala — — — gospodarstvo 118,3 111,1 106,5 Stanje zaposlenosti. delovno storilnost i n delitev osebnih dohodkov morajo stalno spremljati občinski organi, predvsem zbor proizvajalcev ter družbeno politične organizacije in na eventualne pomankljivosti ali neskladnosti sproti opozarjati. INVESTICIJE Sredstva, ki so v letu 1963 planirana za investicijsko izgradnjo, znatno presegajo vsa letna povprečja sredstev, ki so bila kdajkoli doslej vložena v gospodar- ske in negospodarske dejavnosti na območju občine. Pospešena investicijska izgradnja je tem bolj nujna, saj je v primerjavi z drugimi občinami okraja naše območje najbol j zaostalo in terja hitrejši tempo razvoja. Čeprav so vsakoletne investicije vezale znatna sredstva lokalnih in ostalih virov, ni bilo mogoče niti delno zadovoljiti ogromnih potreb, ki se javljajo v vseh panogah gospodarstva, še bolj pa na področju družbenega standarda. Tudi z letos predvidenimi sredstvi ne bomo v stanju rešiti vseh obstoječah potreb in zahtev občanov ter institucij in bo gradnja nekaterih važnih objektov oziroma izvajanje del preloženo na prihodnja leta. Skupne investicije v letu 1963 so predvidene v višini okoli 1.843,608.000 din, kar predstvalja v primerjavi z letom 1962 povečanje za 142%. Razporeditev na gospodarske in negospodarske investicije je naslednja: Vrednost v 000 din Ocena 1962 Plan 1963 * 1 2 3 4 5 6 7 Gospodarske investicije 402.831 694.111 Negospodarske investicije 357.505 1,149.497 Skupne investicije 760.336 1,843.608 Razen vseh razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij, samostojnih zavodov ter lokalnih družbenih skladov bodo znatna sredstva angažirana tudi iz republiškega in zveznega investicijskega sklada, ker imajo predvideni objekti širši pomen in jih z lokalnimi sredstvi ni mogoče realizirati. Gospodarske investicije Splošne smernice, ki veljajo v letu 1963, pri vlaganju investicijskih sredstev v posamezne gospodarske panoge, so predvsem naslednje: 1. v industriji je s predvidenimi sredstvi nadaljevati rekonstrukcijo in razširitev proizvajalnih zmogljivosti Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini ter v okviru razpoložljivih sredstev pristopiti k razširitvi industrijskih obratov v Kozjem in Mestinju; 2. v kmetijstvu družbenega sektorja je s planiranimi sredstvi nadaljevati z odkupom zemljišč, namenjenih za družbeno proizvodnjo, razširiti proizvodne kapacitet predelovalnih obratov v Kostrivnici, Šmarju in Rogaški Slatini, pristopiti h gradnji živinorejskega centra v Imenem ,odpreti lastno prodajalno v Celju in v Rogatcu in Skrbniku ter na nasadih črnega ribeza, Ljubljani, nadaljevati dela na plantažnih sadovnjakih izpopolniti obstoječo mehanizacijo ter skrbeti za stanovanja svojih zaposlenih; 3. prosta sredstva v gozdarstvu je nameniti za gojenje in varstvo gozdov ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih komunikacij v zaprta gozdna območja; 4. razpoložljiva sredstva v gradbeništvu naj Splošno gradbeno podjetje vlaga predvsem za nakup raznovrstne gradbene mehanizacije ter za dovršitev lastnega stanovanjskega objekta; 5. v trgovini, ki je razmeroma zaostala panoga, bo predvidena sredstva potrebno vložiti v gradnjo novih objektov v Rogaški Slatini (turizem), Rogatcu in Podčetrtku; 6. za gostinstvo in turizem določena sredstva je uporabiti predvsem za izpopolnitev komforta v obstoječih hotelskih zmogljivostih v Rogaški Slatini (inozemski turizem), na ostalem območju občine pa za ureditev obstoječih in aktiviranje novih gostinskih objektov; 7. v obrti in komunali naj se prosta sredstva vlagajo predvsem za nakup strojev in druge opreme, ki je potrebna za povečanje proizvodnje oziroma delovne storilnosti. Glede na omenjena načela bo potrebno v posamezne gospodarske panoge vložiti v primerjavi z letom 1962 naslednja sredstva: Vrednost v 000 din 1962 1963 Gospodarstvo skupaj od tega: 402.831 694.111 Industrija 91.456 337.386 Kmetijstvo 173.350 230.400 Gozdarstvo 12.711 9.080 Gradbeništvo 12.194 30.000 Trgovina 46.516 56.800 Gostinstvo in turizem 43.167 22.705 Obrt in komunala 33.437 7.740 Negospodarske investicije V negospodarskih investicijah obravnavamo naložbe v družbeni standard t. j. investicije v stanovanjsko in komunalno dejavnost, šolstvo in prosveto, zdravstvo in socialno varstvo ter telesno vzgojo. Kot že omenjeno bodo negospodarske investicije v tem letu predvidoma znašale okoli 1.150,000.000 din. Znaten del teh sredstev je planiran za gradnjo objektov splošnega pomena (cesta Celje—Rogaška Slatina, Nova terapija v Rogaški Slatini). Primerjavo lanskoletnih in letošnjih negospodarskih investicij prikazuje naslednja tabela: (v 000 din) Ocena 1962 Plan 1963 Stanovanjska dejavnost 167.970 187.136 Komunalna dejavnost 29.585 532.442 Šolstvo in prosveta 47.432 57.600 Zdravstvo 83.888 366.658 Socialno skrbstvo 1.600 1.400 Telesna vzgoja 1.500 3.161 Državna uprava 25.530 1.100 Skupaj 357.505 1,149.497 STANOVANJSKA GRADITEV V stanovanjsko gradnjo kot bistveni element družbenega standarda bo letos vloženo okoli 188,000.000 din. Izrazito pomanjkanje stanovanj se javlja predvsem v občinskem središču v Šmarju pri Jelšah, dalje v Rogaški Slatini, Kozjem in drugod. Občinski stanovanjski sklad bo v tem letu razpolagal s približno 127,000.000 din, gospodarske in druge organizacije bodo za gradnjo stanovanj investirale okoli 31,000.000 din, zasebniki t. j. osebe v delovnem razmerju pa približno 30,000.000 din. Že angažirana sredstva stanovanjskega sklada iz leta 1962 znašajo Okoli 50,000.000 din in se nanašajo na igradnjo 32-stanovanjskega bloka v Rogaški Slatini, 8-stanovajskega bloka v Šmarju ter 4-stanovanjske zgradbe iv Kostrivnici. Za nova posojila družbenoprav-nim osebam bo v tem letu na razpolago okoli 50,000.000 din. Osebam v delovnem razmerju je namejenih okoli 19,500.000 din, hišnim svetom in ostalim interesentom pa okoli 5,600.000 din. Z navedenimi sredstvi bo mogoče nadaljevala in delno dovršiti gradnjo sledečega števila stanovanj: 1. Steklarna »Boris Kidrič-« v Rogaški Slatini — 32 stanovanj; 2. Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah — 8 stanovanj ; 3. ObLO Šmarje v Kostrivnici — 4 stanovanja; 4. SGP Rogaška Slatina — 6 stanovanj. Novogradnja stanovanja v družbenem sektorju, ki v letu 1963 še ne bodo vseljiva, bo obsegala naslednje nbjekte: 1. Šmarje pri Jelšah — 12 stanovanj; 2. Rogaška Slatina — 8 stanovanj; 3. Kozje — 5 stanovanj. Navedene stanovanjske objekte bo gradilo Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine za prodajo. Interesenti, ki reflektirajo na ta stanovanja, so Narodna in Komunalna banka, podjetje za PTT, KZ Šmarje, Ključavničarstvo v Rogaški Slatini, ObLO za javne službe, Gozdno gospodarstvo in drugi. KOMUNALNA DEJAVNOST V komunalno dejavnost bodo letos investirana znatna sredstva, vendar z njimi ne bo mogoče rešiti vseh perečih vprašanj, ki se v tej dejavnosti pojavljajo. Največjo investicijo v tem letu predstavlja nadaljevanje modernizacije ceste Grobelno—Podplat, ki bo razen splošno gospodarskega imela še poseben pomen za razvoj turističnega prometa v Rogaški Slatini. a) Ceste Za vzdrževanje cest IV. reda bo vloženo okoli 18,800.000 din. Občinska sredstva bodo znašala 15,302.000 din, od tega proračunska sredstva 10,400.000 din, cestni sklad pa 4,902.000 din. V proračunskih sredstvih je zajet, tudi znesek, M ga občinski ljudski odbor vsakoletno daje za komunalne potrebe posameznim krajevnim odborom. Le-ta znaša letos 3,400.000 din. Prednost pri dodeljevanju teh sredstev naj bi imeli oni krajevni odbori, kjer je cestna mreža daljša in so že doslej oziroma bodo tudi letos z lastno udeležbo prispevali k urejevanju komunalnih objektov. Računamo, da bo udeležba občanov znašala najmanj 3,500.000 din. Rekonstrukcija ceste Celje—Rogaška Slatina, ki je zlasti važna za nadalnji razvoj turizma in ima tudi drugače velik gospodarski pomen, bo letos predvidoma dovršena. Pri delih bodo sodelovale tudi mladinske delovne brigade. Vrednost investicije se ceni na okoli 450,000.000 din, sredstva pa bodo na razpolago iz republiških, okrajnih in bančnih sredstev. Investitor je občina Šmarje. b) Vodovodi in kanalizacije Za vodovodne in kanalizacijske naprave bo v tem letu predvidoma uporabljeno okoli 15,500.000 din. Sredstva so predvidena iz naslednjih virov: proračunska sredstva 11,000.000 din prispevek gospod, organizacij 1,500.000 din sredstva občanov 3,000.000 din Z navedenimi sredstvi bo glede na nujnost .potreb mogoče izvajati predvsem naslednja dela oziroma zgraditi tele objekte: V Šmarju je zaradi vedno večje uporabe vode v gradbene in ostale namene potrebno zgraditi vodovodni rezervoar s približno 200 m3 prostornine. Ta objekt bo terjal okoli 4,000.000 din proračunskih sredstev. V Mestinju, pomembnem industrijskem kraju, se zaradi pomanjkanja sredstev že nekaj let odlaga z gradnjo vodovoda. Ker je del sredstev v višini 3,000.000 dan letos zagotovljen (ObLO, LI Bohor), naj se dela takoj prično. Razliko med zagotovljenimi sredstvi in predračunsko vrednostjo objekta naj krijejo interesenti predvsem s prostovoljniim delom. Dograditev vodovoda v Podsredi je nujna. V ta namen bo občinski ljudski odbor prispeval 1,000.000 din, prebivalci tega kraja pa naj zagotovijo manjkajoči del sredstev. Za Tržišče, kjer so dela na vodovodu v zaključni fazi, bo občinski ljudski odbor iz proračunskih sredstev dodelil 500.000 din dotacije. Za Rogatec so izdelani projekti vodovodne napeljave. Predviden je tudi začetek del. V ta namen je iz proračuna namenjenih 1,000.000 din. Iz sanitarno higienskih razlogov je nujno urediti vodovodna zajetja t. j. odkupiti zemljišča ter ta zajetja ograditi. Na voljo bo 500.000 din iz občinskega proračuna. Za male asanacije vodnjakov bo prispeval občinski ljudski odbor 500.000 din. Prvenstveno se naj urede izvori vode v Šentvidu, kjer obstoja leglo nalezljivih bolezni. Za potrebe kanalizacije bo letos iz iproračunskih sredstev predvidoma uporabljeno okoli 2,000.000 din. V pretežni meri se ta sredstvananašajo na plačilo izdelanih projektov za kanalizacijo v Rogaški Slatini in Rogatcu, ostanek pa za ureditev kanalizacije v zgornjem delu trga Šmarje. c) Elektrifikacija Znatna sredstva bodo letos vložena v rekonstrukcijo omrežja, za nove napeljave, javno razsvetljavo in ureditev poslovnih prostorov .podjetja Elektro — Celje. Sredstva odstopljenega dela komunalnega prispevka in amortizacijski! sredstev Elektro Celje, občinskega proračuna in občanov bodo znašala okoli 38,000.000 din. Viri in višina sredstev je razvidna iz Sledečega pregleda : Elektro Celje 33,640.000 Proračunska sredstva ObLO Šmarje pri Jelšah 2,000.000 Sredstva občanov 2,500.000 Iz sredstev Elektro — Celje bodo izvajana dela na naslednjih objektih in v tejle višini: 1. DV 10 KV in TP 10/0,4 KV Dragomilo 1,500.000 2. DV 10 KV in TP 10/0,4 KV Sladka gora 1,800.000 3. nizkonapetostno omrežje Tlake 1,500.000 4. nizkonapetostno omrežje Rog. Slatina 3,000.00(1 5. nizkonapetostno omrežje Slake pri Podčetrtku 100.000 6. javna razsvetljava v Rogaški Slatini 3.000.000 7. javna razsvetljava v Šmarju 640.000 8. dograditev omrežja Zibika 2,600.000 9. dograditev omrežja Polje — Zagorska sela 1,500.000 10. ureditev poslovnih prostorov v Rogaški Slatini 18,000.000 Občinski ljudski odbor bo za dokončno ureditev električnega omrežja v Gorjanah prispeval 1,500.000 din, 500.000 din pa je namenjeno za potrebe javne razsvetljave (tokovdna). Računamo, da bodo pri nekaterih od navedenih del tudi občani dali svojo lastno udeležbo vsaj v višini 2,500.000 din. č) Urbanizem Za potrebe urbanizma bi naj bilo vloženo okoli 3.000. 000 din. Iz teh sredstev se bodo plačali urbanistični projekti za kraje Rogatec in Šmarje v višini okoli 2.000. 000 din, preostanek sredstev pa bo uporabljen za poravnavo obveznosti v zvezi z izdelavo načrtov za zazidalne okoliše. d) Ostala komunalna dejavnost Za urejanje parkov in nasadov v Rogaški Slatini se daje Zdraviliškemu svetu dotacija 4,000.000 din. Sredstva morajo biti smotrno uporabljena. V Šmarju je javna mostna tehtnica dotrajala. Uporabniki t. j. predvsem Trgovsko podjetje in Kmetijska zadruga v Šmarju pri Jelšah naj poskrbe, da bo obnovljena. Gradnja kafilerije (pokopališča živalskih trupel) v Korpulah je neodložljiva. Proračunska sredstva za ta objekt bodo znašala 3,000.000 din. DRUŽBENE SLUŽBE ŠOLSTVO Na območju občine deluje 26 osnovnih šol, katere obiskuje v šolskem letu 1962/63 okoli 4.920 otrok. Poučuje okoli 164 učiteljev, od katerih je 22 honorarno zaposlenih. Ker je po sistematizaciji potrebno za reden pouk 178 učnih moči, manjka torej še okoli 15 učiteljev, od tega večinoma predmetnih. Kljub temu, da bo v jeseni dospelo na naše šole 7 štipendistov, kadrovski problem ne bo rešen, ker bo verjetno nekaj prosvetnih delavcev istočasno odšlo na službena mesta izven občine. Vse šolske zgradbe, z izjemo šole I. v Rogaški Slatini, so zelo stare in v slabem stanju. V tem letu bo potrebno zagotoviti sredstva predvsem za dograditev šole v Lesičnem ter za adaptacijo šolskih zgradb v Šmarju in Podčetrtku. Več sredstev kot doslej bo treba nameniti za tekoča popravila in redno vzdrževanje. Čeprav je v preteklih letih bilo nabavljenega nekaj novega šolskega pohištva, ima večina šol še vedno staro in neprimerno ter seveda dotrajalo šolsko opremo. Obnovo te bo v prihodnje izvajati načrtno in v skladu s sredstvi, vendar mora potekati hitreje kot doslej. Tudi z učili so razne šole različno opremljene; po večini pa za potrebami znatno zaostajajo. Glede na takšno stanje bo potrebno v družbenem šolskem skladu zagotoviti več sredstev za materialne izdatke. V teku je ustanavljanje šolskih finančno-knjigo-vodskih centrov, ki bodo delovali v Šmarju, Rogaški Slatini, Rogatcu, Bistrici ob Sotli in v Kozjem. Namen teh centrov je razbremeniti upravitelje in drugo osebje ki se bo lahko odslej bolj posvetilo pedagoškemu delu, s čimer se bo izboljšala tudi kvaliteta pouka. Eden izmed važnih razlogov, da prosvetni delavci odhajajo iz občine je pomanjkanje stanovanj, predvsem družinskih. Zato bo v bodoče potrebno več pozornosti posvetiti gradnji primernih stanovanjskih objektov. Stanovanjski blok v Kostrivnici, ki bo letos dograjen, je začetek naporov v tej smeri. Industrijska steklarska šola Industrijska steklarska šola v Rogaški Slatini opravlja teoretični in praktični pouk pri vzgoji kvalificiranih delavcev steklarske stroke. Šola kot taka spada sicer pod šolstvo, vendar s praktičnim poukom ustvarja proizvodnjo v pomembnem obsegu in vrednosti. V primerjavi z letom 1962 bo celotni dohodek v tem letu večji predvidoma za 61 % in bo znašal blizu 204,000.000 din. Visok porast proizvodnje bo dosežen zaradi vključitve nove eksperimentalne peči, ki je bila dograjena krajem preteklega leta s sredstvi šole v vrednosti približno 31,000.000 din. Fizični obseg proizvodnje, ki je v letu 1962 znašal okoli 578.000 komadov raznega stekla, se bo letos skoraj podvojil, saj je planiran v višini 1,100.000 komadov. Finančni uspeh bo nekoliko zaostajal, ker delavnice v dodelavi, ne bodo zmogle dekorativno obdelati vse proizvodnje in bo zato na trg plasirano nekaj več gladkega stekla po nižji ceni. S povečanim obsegom proizvodnje 'bo možno v večji meri kriti naraščajoče domače potrebe, nudi se pa tudi možnost izvoza. Gospodarske investicije v letu 1963 bodo znašale Okoli 23,000.000 din; od tega bo imela šola 11,000.000 din lastnih sredstev. Urejena bo zmesarna in nabavljena oprema za šolo, internat in delavnice. V stanovanjsko izgradnjo bo vloženo nadaljnjih 3,000.000 din. V šolskem letu 1962/63 je na šolanju 74 učencev, skupno število zaposlenih pa bo v tem letu znašalo okoli 136 delavcev, kar je za 37°o več kot leta 1962. ZDRAVSTVO Na področju zdravstva obravnavamo v družbenem planu naslednje samostojne zavode: a) Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah b) Obratno ambulanto Steklarne »Boris Kidrič« ter c) Zdravilišče v Rogaški Slatini. Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah Zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah združuje vse zdravstvene postaje na območju občine ter nudi usluge splošne In zobne prakse. Z uvedbo kmečkega zavarovanja ter v letu 1963 predvideno vključitvijo oseb, zaposlenih v zasebnem sektorju obrti in gostinstva, bo zdravstveno zavarovanje razširjeno na celotno prebivalstvo v komuni. Spričo tega je zdravstvu postavljeno težko vprašanje, kako v danih pogojih zadovoljivo opravljati oziroma že izboljšati svojo službo. V zadnjih nekaj letih so bila za napredek zdravstva uporabljena znatna finančna sredstva. Najvažnejšo investicijo predstavlja zdravstveni dom v Šmarju, ki je bil dograjen krajem preteklega leta. Z njegovo otvoritvijo, ki je predvidena v prvi polovici tega leta, bo mogoče zdravstveno službo izboljšati predvsem na območju Šmarja, kjer je obstoječa postaja doslej delala pod zelo težkimi pogoji. V novem domu bo pričela obratovati tudi lekarniška postaja, ki bo imela važen pomen tudi za širši okoliš. Za najnujnejšo opremo ter instrumentarij v novem zdravstvenem domu ter ostalih strokovnih enotah bo potrebno letos vložiti še blizu 11.000. 000 din. V letu 1962 je bilo skupaj investirano okoli 46,700.000 din. Od tega odpade na gradnjo doma 40.000. 000 din, ja adaptacijo v Rx>gaški Slatini okoli 1.000. 000 din, preostali znesek pa za opremo oziroma za nabavo dveh reševalnih avtomobilov. Realizacija storitev v letu 1962 je bila dosežena v vrednost okoli 81,000.000 din. V povprečju bo zaposle-doma za okoli 17%, ker so pričele z rednim delom zobne ambulante v Bistrici, Kozjem in Podčetrtku. Predvidoma bo celotni dohodek v tem letu dosegel vrednost okoli 81,000.000 din. V povprečju bo zapokle-nih 70 oseb. Glede pomanjkanja stanovanj za zdravstvene delavce, ki je kritično zlasti v Rogaški Slatini in delno tudi v Šmarju, bo potrebno temu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Obratna ambulanta Steklarne »Boris Kidrič« Obratna ambulanta Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini opravlja zdravstveno službo za Steklarno ter Industrijsko steklarsko šolo. Vsi ambulantni prostori so primerno opremljeni, zato večjih sredstev za obnovo letos ni predvidenih. Zavod zaposluje 10 zdravstvenih in ostalih delavcev in bo dosegel okoli 17.000. 000 din celotnega dohodka. Zdravilišče Rogaška Slatina Zdravilišče Rogaška Slatina ima obsežno področje delovanja. Razen zdravstvenih uslug opravlja še druge dejavnosti, ki so sicer gospodarskega značaja, vendar so z zdravstvom neposredno in neločljivo povezane. V letu 1962 je bil celotni dohodek, računan po fakturirani realizaciji, dosežen v višini okoli 578.000.000 din. kar je približno za 13% več kot leta 1961. V letu 1962 uveljavljene spremembe v načinu financiranja zdravstvenih uslug so delno že lani, delno pa bodo še letos vplivale na zmanjšanje oskrbnih dni in s tem v zvezi tudi na uspehe pri celotnem poslovanju. Glede na obstoječe stanje predvideva Zdravilišče v primerjavi z letom 1962, da bo doseženi celotni dohodek v tem letu za približno 7% nižji od ocenjene realizacije za leto 1962. Zmanjšalo se bo število oskrbnin dni, kakor tudi prodaja mineralne vode. Zaradi tega je celotni dohodek planiran le v višini okoli 496,000.000 din Ne glede na trenutno stanje, pa so možnosti za razvoj Rogaške Slatine ogromne. Potrebne so le načrtne investicije. Medtem ko so druga zdravilišča dosegla velik napredek, v Rogaški Slatini po vojni ni bil zgrajen noben nov objekt zdravstveno-gostinskega značaja. Prvi pomembnejši korak v tej smeri bo storjen šele letos, ko pričenja Zdravilišče graditi nov zdraviliški objekt TERAPIJO v predračunski vrednosti nad ;>00,000.000 din. Zaradi razsežnosti zgradbe bo gradnja ,rajal dve leti. Letošnje investicije bodo znašale približno 356,000.000 din; od tega bo imel zavod okoli U6,000.000 din lastnih sredstev. Z dograditvijo tega ebjekta se bodo odprle nove in nesi ut en e možnosti kopališkega in ostalega zdravstva, s čemer bodo poda- ni mnogo ugodnejši pogoji za pritegnitev inozemskih gostov. Drugih večjih investicij zavod ne predvideva, planirana so le manjša ureditvena dela na vrelčnem območju ter najnujnejša zamenjava raznega inventarja. Zaradi znižanja prometa bo nekoliko zmanjšano število zaposlenih. Znašalo bo približno 290 delavcev. SOCIALNO VARSTVO Delovanje socialnih služb v občini v preteklih letih na nekaterih področjih ni doseglo zaželjene stopnje napredka. Zato bo potrebno vsaj v letošnjem letu stanje bistveno izboljšati. Čimprej je pristopiti k ustanovitvi občinskega centra za socialno delo, ki bi v strokovnem pogledu obravnaval, analiziral in opozarjal na pomanjkljivosti v delu služb socialnega varstva v komuni. Ker je bilo zapostavljeno predvsem področje otroškega varstva in varstva družine, bo -potrebno v tem letu posvetiti več skrbi reševanju tega vprašanja. V Rogaški Slatini bo v okviru Stanovanjske skupnosti nujno pristopiti k gradnji novega otroškega vrtca paviljonskega tipa v predračunski vrednosti Okoli 4,000.000 din. Sredstva za gradnjo naj bi prispevale gospodarske in ostale organizacije v Rogaški Slatini. Glede -na vedno večje potrebe je v pomembnejših krajih kot so Šmarje in Rogatec ustanoviti otroška zavetišča, ki bi razbremenila zaposlene matere. Še nadalje je skrbeti za dobro organizirano rejniško službo, predvsem za otroke brez staršev ter vzgojno neprilagojenih otrok. Voditi je Skrb in nadzor nad mladoletnimi prestopniki in jim nuditi možnost uka oziroma ustrezne zaposlitve. Po vseh šolah je organizirati dobro poslovanje šolskih mlečnih kuhinj tako, da bodo te zajemale vse otroke. V ta namen bi bilo potrebno zagotoviti finančna sredstva v višini okoli 3,000.000 din. Socialno šibki otroci naj bi malice dobivali brezplačno. Za varstvo starejših oseb, ki so brez sredstev za preživljanje, je razvijati vse oblike družbene pomoči, tako v preventiv-nem, kakor tudi v kurativnem delu. To službo je organizirati predvsem v stanovanjskih krajevnih skupnostih. V letošnjem letu je dokončati adaptacijo Doma počitka v Šmarju, za katerega bo potrebno vložiti še okoli 1,400.000 din. Del zgradbe je svojemu namenu že predan, po dovršitvi pa bo dom lahko sprejel okoli 80 varovancev, s čemer bodo krite vse potrebe domskega varstva starejših oseb v občini. Poleg pravic, ki jih uživajo borci in invalidi NOV po zakonitih predpisih, jim je potrebno posvetiti najširšo skrb. Ta skrb naj se nanaša predvsem na tiste borce in invalide, ki zaradi starosti, slabega zdravja in d-ruigih razlogov, nimajo dovolj sredstev ali urejenih pogojev za življenje. Še nadalje je skrbeti za šolanje otrok padlih in živečih borcev NOV. Nadaljevati je z zbiranjem zgodovinskega materiala i-z časa NOB ter skrbeti za vzdrževanje spomenikov NOB. V ta namen bi bilo -potrebno zagotoviti sredstva v višini 500.000 din. TELESNA VZGOJA Telesna vzgoja se v zadnjih letih, predvsem zaradi pomanjkanja tovrstnih naprav ni sistematično razvijala. S -tem pa, ko so bili urejeni športni objekti v Rogaški Slatini in ko je bil zgrajen plavalni bazen ter izvršena nekatera dela na športnem igrišču v Šmarju, postopoma podani. Letos bo potrebno dokončno urediti okolje novozgrajenega kopališča ter dokončati dela na igrišču v Šmarju. Manjša dela bodo morala biti opravljena tudi na igrišču v Kozjem ter drugih športnih poligonih. V navedene objekte bo potrebno investirati okoli 3,160.000 din, in sicer iz občinskega proračuna 1,500.000 din, iz sklada za telesnovzgoj-no dejavnost pa 1,660.000 din. RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH INDUSTRIJA Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini s svojim obratom v Slovenski Bistrici predvideva v letu 1963 ustvariti celotni dohodek po plačani realizaciji v višini okoli 1.800,000.000 din, kar predstavlja približno 14% povečanje nasproti doseženi realizaciji v letu 1962. Ta visok odstotek porasta .proizvodnje je pripisati predvsem usposobitvi novih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo pričele obratovati v drugi polovici leta 1963, delno pa tudi 'boljšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet, oziroma proizvodnji izdelkov visoke kakovosti za izvoz. Steklarna bo v letu 1963 nadaljevala rekonstrukcijo odnosno razširitev obstoječih objektov z gradnjo 2 novih talilnih peči. V ta namen bo invenstirano okoli 309,000.000 din; od tega bo znašala lastna udeležba podjetja letos približno 87,000.000 din. Navedena investicijska naložba je posebne važnosti zaradi povečanja proizvodnje, ki je v celoti namenjena inozemskemu trgu. Predvideva se, da bo steklarna v letu 1963 povečala izvoz za 40 %, kar znaša 1,400.000 dolarjev oziroma 1.050,000.000 din. To pomeni, da se je steklarna nadvse uspešno vključila v mednarodno blagovno izmenjavo. Računamo, da bo Steklarna v tem letu svoje proizvode še nadalje prilagojevala zahtevam tržišča, tako domačega kot inozemskega ter da bo tudi zaradi tega dosegla ugodnejši finančni učinek. Predvideva se razširitev proizvodnje na izdelke, ki so bili v letu 1962 še predmet preizkušnje (rdeče steklo). Zaradi otvoritve novih kapacitet bo potrebno že v začetku leta zaposliti nekaj dodatne delovne sile, ki se mora priučiti, da ob vključitvi novih proizvodnih naprav ne bi prišlo do zastojev pri obratovanju. Steklarna bo v letu 1963 nadaljevala gradnjo 32 stanovanjskega bloka v Rogaški Slatini v katerega bo vloženo okoli 50,000.000 din, od tega približno 15,000.000 din lastnih sredstev. Zaključna dela bodo zaradi obsežnosti objekta dovršena šele v letu 1964. Lesno industrijski obrat v Mestinju bo v letu 1963 dosegel predvidoma okoli 203,000.000 din celotnega dohodka, kar predstavlja 12 % povečanje naproti leti 1962. Proizvodnja naj se usmeri v izdelovanje takih predmetov, ki bodo izkazovali primeren finančni učinek. Za investicije bo uporabljenih okoli 11,500.000 din lastnih sredstev, katera bodo vložena za ureditev lakirnice ter za nabavo potrebnih strojev in opreme. Obrat tekstilne industrije »Metka« v Kozjem planira v letu 1963 okoli 213,000.000 din celotnega dohodka, kar je približno 10 % več kot v letu 1962. Zaradi neprimernih delovnih pogojev v obstoječem objektu bo predvidoma v tem letu izvršena rekonstrukcija obratnih prostorov. Vloženo bi naj bilo okoli 17,000.000 din, in sicer 10,000.000 din iz občinskega investicijskega sklada. 7,000.000 din pa iz sredstev podjetja. KMETIJSTVO Družbeni sektor kmetijstva Z integracijo kmetijskih gospodarskih organizacij, ki je bila postopoma izvedena v preteklih letih, posluje na območju občine od leta 1962 dalje ena sama kmetijska zadruga. S 1. 1. 1963 so bile izvršene nekatere dopolnitve organizacijskega značaja, tako da ima kmetijska zadruga Šmarje trenutno 10 ekonomskih enot in 4 obrate s samostojnim obračunom dohodka. Ekonomske enote so: 1. Šmarje 2. Pristava 3. »Obsotelje« Imeno 4. Bistrica ob Sotli 5. »Bohor« Kozje 6. Rogaška Slatina 7. Rogatec 8. Sad-Sok« Kostrivnica 9. »Mesnine« Rogaška Slatina in 10. »Perutninarstvo« Podčetrtek. Samostojni obrati so: 1. Mlekarna Šmarje 2. Strojni servis Šmarje 3. Prevozne usluge in 4. Režij sto odbor. V preteklosti kmetijska proizvodna dejavnost na obratu KG Šmarje zaradi velike oddaljenosti in raztresenosti kompleksov zemljišč ni mogla biti smotrno organizirana. Z namenom to neskladje opraviti, je bilo potrebno spremeniti dosedanji način poslovanja, da se vsa proizvodna dejavnost na obstoječih zemljiščih porazdeli po ekonomskih enotah v Šmarju, Pristovi, Imenom, Bistrici, Rogaški Slatini in Rogatcu. S takim načinom organizacije se obeta znatno izboljšanje v samem procesu proizvodnje, v ugodnejši razmestitvi kmetijske mehanizacije ter kmetijskega strokovnega kadra. Proizvodno sodelovanje mora v cilju krepitve in večanja blagovne proizvodnje močneje zaživeti, tako v rastlinski kot v živinorejski proizvodnji. Z uvedbo spodbudnejših odkupnih cen, to so pričele veljati v letu, 1962 ni nobenih razlogov več, da bi kmetovalci proizvodno sodelovanje odklanjali. S strani ekonomskih enot bo potrebno več pozornosti posvetiti neposrednemu stiku s proizvajalci, jim nuditi več strokovne pomoči ter hkrati skrbeti za povečano in zadostno nabavo kvalitetnega reprodukcijskega materiala (semena in umetnih ignojil) ter za solidnost pri nudenju strojnih in ostalih storitev. Druga pomembna naloga, ki se postavlja pred kmetijsko zadrugo, je skrb za nadaljnje večanje družbenega zemljiškega sklada ter ustrezno izkoriščanje novopri-dobljenih obdelovalnih površin. Sredstva v višini blizu 40,000.000 din bodo po predvidevanjih zadruge p-dosto-vala za nakup približno 170 ha zasebnih zemljišč. Z melioracijami Imenskega polja se na tem področju postopoma odpirajo možnosti za ustvaritev močnega centra družbenega gospodarstva. Že v tem letu namerava kmetijska zadruga organizirati pitanje mladega goveda v pitolišču kapacitete 400 glav, to bo zgrajeno blizu Imenega. Glede na težave, ki nastopajo pri odkupu zemljišč (obsežnost teritorija, raztresenost zemljišč, dolgotrajen zemljiškoknjižni postopek, pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra) bo morala kmetijska zadruga vložiti posebne napore, da bo predvideni obseg nakupa zemljišč uresničila. Nadaljnja važna naloga, s katero se mora kmetijska zadruga spoprijeti, je povečanje blagovne proizvodnje za inozemsko tržišče. Če vzamemo za izhodišče leto 1962, ko je bilo preko posredovanja izvoženo razno kmetijsko blago v višini okoli 228 milijonov deviznih dinarjev, tedaj naj doseže vrednost izvoza v tem letu vsaj 430,000.000 din, to je povečanje za ca. 89% nasproti letu 1962. Glavni proizvodi, to prihajajo v poštev za inozemski trg, so predvsem pitana živina, katero naj bi bilo izvožene okoli 1000 ton v vrednosti 330,000.000 din, dalje črni ribez oziroma izdelki predelave, jajca ter gozdni sadeži. Za intenzivnejši razvoj družbenega kmetijstva bo letos investirano predvidoma okoli 230,400.000 din ter ca. 30,000.000 din za gradnjo stanovanj. Omenjena sredstva za gospodarske investicije bodo vložena načrtno to je v objekte, pri katerih je pričakovati takojšen oziroma dolgotrajen gospodarski učinek. Po namenu naj bi predvidena investicijska sredstva bila uporabljena takole: (v din) 1. gradbeni objekti 83,000.000 2. dolgoletni nasadi in odkup zemljišč 98,900.000 3. kmetijska mehanizacija in oprema 48,500.000 Gradbeni objekti: Najpomembnejši objekt, katerega namerava graditi kmetijska zadruga je pitališče v Imenem z začetno kapaciteto 400 glav v predračunski vrednosti okoli 40,000.000 din. Zaradi izboljšanja zemljišč, ki je bilo doseženo z melioracijo Imenskega polja ter predvidenega nadaljnjega širjenja družbenega sektorja na tem območju, bo zadruga v prihodnjih letih ustvarila tu močan živinorejski center. Poudariti je namreč treba, da na teritoriju občine, ki je izrazito živinorejskega značaja, doslej v družbenem kmetijstvu ni bilo zadostnega interesa za lastno proizvodnjo mlade živine v večjem obsegu. Nadaljnjo pomembno investicijo predstavlja nameravana razširitev sadno^predelovalnega obrata v Kostrivnici z gradnjo novih proizvodnih kapacitet v višini okoli 20.000.000 din. Razširitev kapacitet bo omogočila povečanje vrednosti proizvodnje za približno 180 %. V pitališču piščancev v Podčetrtku bo nujno investirati okoli 7,000.000 din za ureditev klavnice in hladilnice, brez katerih je poslovanje močno ovirano in izkazuje higienske pomanjkljivosti. V obratu "•Mesnine-« v Rogaški Slatini se zaradi nujne potrebe po ureditvi hladilnih naprav predvideva vložiti okoli 10,000.000 din. Hladilnica, ki jo podjetje uporablja, ni njeno osnovno sredstvo in se razen tega nahaja v oddaljeni zgradbi. Zaradi vedno večjega obsega poslovanja je treba zlasti zgraditi hladilnico kapacitete najmanj 10 ton. Ostale investicije v gradbene objekte v višini 6 milijonov din se nanašajo na nujne adaptacije obstoječih hlevov v Bistrici in Pristavi ter na ureditev odkupnega skladišča v Rogatcu. Dolgoletni nasadi, ki se urejajo na območju občine, sodijo med najvažnejše objekte v družbeni kmetijski proizvodnji. Predvidevamo, da bo v letošnjem letu moralo biti vloženo še nadaljnjih 63,000.000 din za dela na plantažnih sadovnjakih v Skrbniku pri Pristavi in Rogatcu (vzdrževanje nasadov, saditvenega dela in priprava novih zemljišč) ter za urejanje ribezovih nasadov na površini okoli 134 ha. Računa se, da bodo nasadi pričeli postopoma roditi v letu 1965, kar bo pomenilo nadaljnji važen preokret v rentabilnosti poslovanja družbenega kmetijstva. budnejše. Z uvedbo novih ekonomskih enot bo mogoče ponovno vpeljati neposrednejše odnose med zadrugo in proizvajalci. V proizvodno sodelovanje pri rastlinski proizvodnji naj se v letu 1963 vključijo naslednje kulture s temi povprečnimi donosi na ha: Površina Donos Pridelek v ha v q/ha v tonah Pšenica 700 34 2.380 Ječmen 150 23 345 Koruza 256 36 922 Hmelj 4 14 6 Krompir 100 160 1.600 Ribez 30 — — Orna detelja 150 72 1.080 Lucerna 180 78 1.404 Travno deteljne mešanice 30 60 180 Silažna koruza 20 440 880 Krmska pesa 130 350 4.550 Travniki 2.880 42 12.096 Vrednost kooperacijske proizvodnje po tem planu računana po cenah iz leta 1959, bo znašala predvidoma okroglo 266.000.000 din in bo za 127 % višja kot v letu 1962. Iz navedenega pregleda sledi, da bo (kooperacijska proizvodnja zajemala 4.630 ha zemljišč, kar predstavlja skoraj 27 °, 0 vseh obdelovalnih površin v občini. Z znatnim povečanjem obsega v proizvodnem sodelovanju lahko računamo tudi pri živinoreji, ker so možnosti prodaje kvalitetnega blaga razmeroma ugodne. Glede na lanskoletne rezultate v pogodbenem pitanju mlade živine ter mesnatih prašičev upravičeno pričakujemo, da bo v tem letu možno doseči vsaj naslednji obseg organizirane proizvodnje: Za kmetijsko mehanizacijo in opremo predvidene naložbe bodo znašale okoli 38,500.000 din, pri čemer ni všteta nabava pisarniške opreme v vrednosti približno 10,000.000 din (knjižni in ostali stroji). Razmeroma visoka sredstva za kmetijsko mehanizacijo (28,000.000 din) bo nujno investirati predvsem zaradi tega, ker je znatno število kmetijskih strojev že izrabljenih in jih je potrebno zamenjati, delno pa je številnejši strojni park potreben zaradi izboljšanja pri nudenju strojnih storitev zasebnemu kmetijstvu. Mlekarna v Šmarju ima zastarelo in nezadostno opremo, zaradi česar bo za njeno zamenjavo potrebno investirati predvidoma okoli 10,500.000 din. Mlado govedo 1.200 600 Mesnati prašiči 3.500 350 Zasebni sektor kmetijstva Računajoč s povprečno ugodnimi vremenskimi razmerami predvidevamo, da bo fizični obseg proizvodnje v letu 1963 za približno 17 % večji kot v letu 1962. V posameznih kmetijskih panogah pričakujemo v primerjavi z letom 1962 vrednostno naslednje rezultate: (v 000 din) cene iz leta 1959 Na podlagi navedenih osnovnih smernic in nalog ter akcijskega programa kmetijske zadruge pričakujemo, da bo možno v letu 1963 povečati celotni dohodek vsaj za okoli 19 %, družbeni bruto proizvod za okrog 22 0 0 in narodni dohodek za 20 0 0. Pregled v absolutnih zneskih je naslednji: 1962 1963 Indeks Celotni dohodek 1.520,120.000 1.810.000.000 119,1 Družbeni bruto proizvod 704,056.000 860,000.000 122,2 Narodni dohodek 251,349.000 302.000.000 120,1 Število zaposlenih 383 436 113,8 Kooperacija V cilju povečanja kmetijske proizvodnje, posebej Wagovne. je plan kooperacije v letu 1963 znatno obsežnejši. Za njegovo uresničitev, naj kmetijska zadruga podvzema take prijeme, ki so se doslej v praksi najbolj obnesli. Delo na polju sodelovanja bo letos znatno lažje. ker so se odkupne cene skoraj vseh važnejših pridelkov Povečale in s tem postale za proizvajalce mnogo spod- 1962 1963 Indeks Poljedelstvo Vinogradništvo Sadjarstvo Živilska proizvodnja Domača predelava 823.828 68.020 23.772 1,238.791 21.003 1,019.344 145.030 66.855 1,248.699 68.412 124 213 281 101 326 Skupaj 2,175.414 2,548.340 117 Pri tej predvideni vrednosti fizičnega obsega proizvodnje računamo, da bo mogoče družbeni bruto proizvod in narodni dohodek doseči v takile višine: 1962 1963 Indeks Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek 2,917.268 1,702.000 3,370.890 1,975.000 116 116 Nujno je poudariti, da bo na razmeroma visok porast kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju vplival predvsem znatno večji obseg proizvodnje v kooperaciji, zlasti v poljedelstvu. Tudi odlok o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov, katerega je občinski ljudski odbor sprejel je- šeni leta 1962, daje osnovo za povečanje proizvodnje predvsem v nižinskih predelih. S tem odlokom je zajetih okoli 4.500 ha obdelovalnih zemljišč, pretežno njiv in travnikov. Kmetijska služba mora skrbeti, da bodo določila odloka v celoti in pravilno izvajana. a) Poljedelstvo Kot je iz prej navedenega pregleda razvidno, računamo, da bo poljedelska proizvodnja za približno 24 % višja kot v letu 1962. Naj večje uspehe pričakujemo v proizvodnji žit (pšenice in koruze) vrtnin (krompir, črni ribez) ter krmnih rastlin in travništva. Pri tem pa ne bodo nastopile bistvene spremembe pri površinah, ampak temeljijo naša predvidevanja predvsem na višjih hektarskih donosih, ki bodo doseženi v proizvodnem sodelovanju. V primerjavi z letom 1962 predvidevamo pri najvažnejših žitih letos naslednje hektarske pridelke v q: Površina v ha Pridelek v q/ha 1962 1963 1962 1963 1962 1963 Pšenica 1.653 1.594 22,0 25 3.641 3.903 Ječmen 385 359 19,5 20 751 697 Oves 351 357 11,2 15 391 528 Koruza 1.853 1.867 24,4 27 4.520 4.984 Razveseljivo je dejstvo, da se v kooperaciji in izven nje seje že več kot dobra polovica površin z visoko-rodnimi vrstami pšenice. Nekoliko neugodnejši so rezultati pri gojenju hibridne koruze, ker je predvsem posledica sorazmerno nizkih pridelkov, ki so bili v preteklih letih doseženi. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti pravilnemu in pravočasnemu izvajanju agrotehničnih ukrepov tako s strani zadruge kot tudi s strani kmetijske inšpekcije. Dosledneje se morajo izvajati tudi določila odloka o agrominimumu. Industrijske rastline, ki se gojijo le v manjših množini in so namenjene pretežno domači uporabi, ne kaže širite v večjem obsegu. Ekonomsko utemeljena bi bila kvečjemu gojitev oljaric, ker so pogoji za to dani. Vrtnine predstavljajo važen vir ljudske prehrane, saj zavzemajo skoraj 1.400 ha površin. Krompir, ki je v tej kmetijski panogi najpomembnejši, bo predvidoma zasajen na okoli 1000 ha, povprečni pridelki pa so planirani v višini 135 q/ha. Tako krompir, kot ostale vrtnine redkih izjem, nimajo značaja blagovne proizvodnje, ampak služijo izključno za domačo prehrano. Med te izjeme štejemo črni ribez, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja predvsem v predelih okoli Kozjega, pa tudi drugod, saj ima skoraj povsod ugodne pogoje za uspe-vanje. Z zgraditvijo objekta za predelavo sadja v Kostrivnici se je pomen črnega ribeza znatno povečal, ker ga je možno odslej predelati doma ter vnovčiti končne izdelke. Najeti so krediti za nasade na površini 134 ha, ki bodo večinoma urejeni do leta 1964. Od krmnih rastlin štejemo med najvažnejše predvsem detelje, ki zavzemajo površino blizu 1000 ha. Računamo, da bodo znašali povprečni pridelki pri črni detelji okoli 68 q pri lucerni pa 75q/ha. Večjo pozornost naj kmetovalci posvetijo gojenju zelene koruze, ker je silirana krma primerna predvsem za zimsko prehrano goveda. Od strniščnih in vmesnih posevkov se v večjih množinah prideluje krmno korenje, pesa in repa, ki služijo predvsem kot svinjska krma. Glede na predvideni porast organizirane proizvodnje mesnatih prašičev v letu 1963, naj proizvodno sodelovanje pri krmni pesi zajame površino vsaj 130 ha. V travništvu smo, zahvaljujoč precejšnjemu zajetju površin v kooperacijsko proizvodnjo, dosegli razmeroma dobre uspehe v proizvodnji sena. Hkrati ugotavljamo, da je za uspešen nadaljnji razvoj živinoreje potrebno Vključiti v proizvodno sodelovanje še mnogo več travniških površin. Zato si je kmetijska zadruga zadala nalogo, da bo letos v proizvodno sodelovanje pritegnila skoraj 2.900 ha travnikov in da bodo povprečni pridelki sena na teh površinah znašali okoli 42 q/ha. b) Vinogradništvo Zaradi podpovprečnih pridelkov ki so bili v zadnjih dveh letih zaradi vremenskih neprilik zabeleženi v našem vinogradništvu, je bila količinska proizvodnja nizka in kvaliteta manjvredna. Računajoč z dokaj bolj ugodnimi vremenskimi razmerami, predvidevamo, da bo letos pridelano okoli 3.700 ton grozdja, kar bo dalo približno 27.400 hi vina. Značilno za naša vinogradniška področja je dejstvo, da so vinogradi izrojeni in da žaro j ene sorte v pretežni večini ne odgovarjajo zahtevam današnjega trga. Kompleksna obnova v tem letu ni predvidena, pač pa bodo zasebni kmetovalci svoje vinograde obnavljali v manjšem obsegu, obenem pa opuščali hibridne nasade. c) Sadjarstvo V .sadjarstvu, ki zaradi neugodnih vremenskih razmer in izmenične rodnosti v letu 1962 ni izpolnilo predvidevanj plana, pričakujemo letos normalno letino. Zaradi tega računamo v primerjavi s preteklim letom na naslednje skupne pridelke v tonah: 1962 1963 Jabolka 1.052 3.944 Hruške 198 454 Češplje 37 201 Breskve in marelice 22 68 Češnje 58 86 Orehi 18 42 Sanacija sadovnjakov, ki je bila izvršena v preteklih dveh letih, bo pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj sadjarstva. S tem v zvezi bo potrebno izvajati tudi strožjo kontrolo pri izvrševanju obveznosti za dosego boljše kvalitete (zimsko in letno škropljenje, gnojenje, čiščenje drevja in slično). Večjih obnov sadovnjakov v tem letu ne predvidevamo. č) Živinoreja Živinoreja je na območju občine glavna kmetijska panoga, saj ustvarja nad polovico vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Zlasti pomembne rezultate beležimo v govedoreji, kjer se čedalje bolj uveljavlja priznana simendolska pasma. Očividen napredek je bil dosežen tako v pogledu povečanja števila živali, kakor tudi v kvaliteti. Vedno večja potrošnja mesa v občini ter oskrba potrošniških središč z živino in drugimi izdelki izven občine, nam narekuje še večja prizadevanja v načrtni proizvodnji. Predvsem bo potrebno zagotoviti zadostne količine kvalitetne krme. Pri tem mora proizvodno sodelovanje odigrati važno vlogo in naj zato kmetijska zadruga vloži vse napore, da bo plan krmnih rastlin, ki je površinsko za 123% višji kot leta 1962, dosežen. Zaradi pomanjkanja krme, ki bi zaradi razmeroma slabe letine v lanskem letu utegnila nastopiti v prvi polovici tega leta, nismo predvideli bistvenega povečanja vzreje goveda in prašičev ter s tem v zvezi ne odkupa, ker je le-ta lani dosegel rekordno višino 2.611 tm. Računamo pa z drugo ofcolnostjo, namreč, da se bo spremenilo razmerje med organizirano in neorganizirano živalsko proizvodnjo v korist prve ter da bomo s tem dosegli še boljšo kvaliteto. Kmetijska zadruga si je zadala nalogo, da v letu 1963 v proizvodnem sodelovanju v primerjavi z letom 1962 odkupi naslednje število in količine goveda ter prašičev: 1962 1936 _____________število teža v t število teža vj. Govedo 918 463 1.200 600 Prašiči 2.702 270 3.500 350 Ves odkup živine pa bo po realnih predvidevanjih v primerjavi z letom 1962 izgledal približno takole: 1962 1963 Govedo v t 1.767 1.750 Teleta v t 434 425 Prašiči v t 410 480 Proizvodnja mleka, ki je v preteklih letih skokoma naraščala, v tem letu verjetno ne bo znatno višja od one v letu 1962. Predvidevamo, da bo za predelavo odkupljenih okoli 3,000.000 1, od tega nebistven del na obmejnih predelih sosednjih občin. Pri perutninarstvu, ki je na območju občine sicer razmeroma dobro razvito, ne dosegamo pomembnejše blagovne proizvodnje v mesu. Važnejši tržni proizvod predstvaljajo edino jajca, katerih odkup planiramo v višini 2,100.000 kosov, od tega za izvoz okoli 1,500.000. d) Domača predelava Glede na ugodnejšo sadno in vinsko letino, katero pričakujemo v tem letu, predvidevamo tudi znatno večje množine surovin za domačo predelavo. Navzlic razmeroma velikim količinam proizvodov predelave, ne ustvarjamo znatnih tržnih viškov, bodisi da se pretežna večina uporabi doma ali pa, da je kvaliteta proizvodov slaba in jih ni mogoče po primerni ceni vnovčiti. Nasproti letu 1962 predvidevamo povečanje količinskega obsega najvažnejših proizvodov domače predelave v naslednjem odstotku: 1962 1963 % Vino v hi 11.273 27.375 143 Sadjevec 2.585 12.640 389 Žganje 124 275 122 Slivovka 14 110 686 Veterinarska služba Občinski ljudski odbor preko veterinarske inšpekcije organizira zdravstveno zaščito živali vseh sektorjev lastništva, s posebnim poudarkom na preventivo pripravlja načrte množičnih akcij pri zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni, organizira te akcije in nadzoruje njihovo izvajanje. Glede na izrazit živinorejski značaj kmetijstva v občini se postavljajo v letu 1963 pred veterinarsko službo predvsem naslednje naloge: 1. Pri zatiranju goveje tuberkuloze predvideva akcijski program tuberkulinizacijo približno 3.000 goved na 1000 gospodarstvih in ponovno tuberkulinizacijo na vseh pozitivnih in sumljivih dvoriščih. V družbenem sektorju bo pregledana matična čreda. 2. Na 'brucelozo goveda in svinj bodo pregledane vse živali družbenega sektorja in živali pod molzno kontrolo zasebnega sektorja. 3. Na območju KU Podčetrtek se bo vršilo redno cepljenje proti kokošji kugi tako v pitališču brojlerjev kakor tudi v zasebnem sektorju. 4. Proti svinjski rdečici bo cepljenih okoli 16.000 svinj, proti svinjski kugi pa po potrebi oziroma prijavi. 5. Proti vraničnemu in šumečemu prisadu se bo na obstoječih predelih cepilo okoli 400 glav goveje živine. 6. Zaradi spolnih okužb, ki se pojavljajo predvsem na obmejnem območju z LR Hrvatsko, se predvideva, da bo na tem teritoriju pregledano okoli 1000 krav in telic. 7. Ker predstavlja metljavost največji zdravstveni in ekonomski problem v živinoreji, bo potrebno odpravljati predvsem primarne vzroke. Veterinarska služba je skupno s kmetijsko zadrugo že pristopila k izdelavi načrta za izvedbo malih asanacij, t. j. izsuševanja zamočvirjenih tal na posameznih območjih. Razen na- vedenih ukrepov bo tudi s prosvetnim delom v obliki predavanj poizkušala zmanjševati ta problem. 8. Pri reprodukciji domačih živali bo veterinarska služba nadaljevala že začeto delo na selekciji goveje črede in svinj, vodila nadzor nad molznostjo ter sprejemala visoko produktivne živali v rodovnik. Za visoko in redno proizvodnost je najvažnejša visoka plodnost, ki jo predvidevamo doseči predvsem z umetnim osemenjevanjem. 9. Na konjačiji v Korpulah je za nemoteno opravljanje dela, t. j. odstranjevanje kadavrov zgraditi novo jamo (grobnico) in opremiti konjačijo z najnujnejšim delovnim orodjem. GOZDARSTVO Plan sečnje v zasebnem sektorju gozdarstva se za leto 1963 določa v naslednjem obsegu: v ms Iglavci 2.000 Listavci 22.800 Skupaj 24.800 Planirani obseg sečnje bo predvidoma dal naslednje količine gozdnih sortimentov za trg: Hlodovina listavcev v m3 100 Jamski les iglavcev 100 hlodovina listavcev 4.400 Pragi listavcev 600 Ostala tehn. oblovina listavcev 2.700 Drva listavcev 2.200 Skupaj ' 10.100 Od navedene količine mora gospodarska organizacija, ki gospodari z zasebnimi gozdovi, obvezno proizvesti in oddati hlodovino in jamsk les iglavcev ter hlodovino listavcev. Zaradi pomanjkanja zrelih sestojev za proizvodnjo hlodovine bo vedno težje zadostiti potrebam žagarskih zmogljivosti lesno-industrijskih obratov tako v okraju kot v občini. Da se zagotovi bodoča alimentacija žag s hlodovino, bo potrebno tesnejše sodelovanje gozdarstva in lesne industrije posebno pri gradnji gozdnih cest v neodprte gozdne predele, ker se zreli sestoji nahajajo le še na onih območjih, kjer sečnja zaradi visokih stroškov spravila ali naravnih preprek ni bila rentabilna. Razen tega se lesno industrijskim podjetjem priporoča preorientacija na predelavo podmorske hlodovine, tako imenovanih tronketov, ker je surovine za to vrsto proizvodnje dovolj, saj obsegajo mladi sestoji na območju občine okoli 70° n vseh gozdnih površin. Oskrba lesnoindustrijskih obratov v Mestinju in Kozjem z ustrezno in zadostno količino hlodovine mora potekati boljše kot v letu 1962. Vrednost gozdno gojitvenih del v zasebnem sektorju v letu 1963 bo znašala okoli 2,180.000 din. Predvidena so dela na teh-le površinah: ha Pogozdovanje 5 Žetev plevela 15 Čiščenje 21 Pogozdovanje se bo vršilo pretežno s smreko, predvsem na tistih območjih, kjer je občutno pomanjkanje iglavcev. K reševanju vprašanja pomanjkanja hlodovine, ki je industrijo je bil angažiran inštitut za gozdarstvo, ki je izdelal elaborat o gojenju hitro rastočih drevesnih vrst (topole) v Obsotelju. Zaradi izostanka regulacijskih del na Sotli in Mestinjščici, s sadnjo doslej še ni bilo mo- goče pričeti, .poskrbeti pa bo za gojenje takih nasadov, čim bodo regulacijska dela stekla. Za varstvo mladih nasadov pred srnjadjo je namenjenih 400.000 din. V letu 1963 se bo nadaljevala gradnja gozdnih komunikacij v oddaljene in težko dostopne gozdne predele. V ta namen planirana sredstva bodo znašala okoli 6,500.000 din in so predvidena delno iz občinskega in delno iz medobčinskega gozdnega sklada. Pritegniti pa (bo treba še sredstva GG Celje, Lesno industrijskega podjetja »Bohor« iz Šentjurja, kmetijske zadruge in občanov. S sedaj predvidenimi sredstvi bo mogoče izvajati dela na naslednjih objektih: 1. dograditev gozdne ceste Ločnica in Zibika — Šentjanž v dolžini 1,4 km v približni vrednosti 3,500.000 din in 2. pričetek gradnje gozdne ceste Kozje—Lastnic— Dekmanca v dolžini 1 km in vrednosti 3,000.000 din. Skupne investicije v zasebni sektor gozadrstva bodo torej za gojenje in varstvo gozdov ter za gradnjo gozdnih cest znašale predvidoma 9,080.000 din. V oktobru 1962 je s prehodom odkupa lesa in izkoriščanja gozdov Gozdno gospodarstvo Celje dejansko prevzelo celotno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v svojo pristojnost. S tem bodo dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj gozdarstva in podružabljanja proizvodnje. Strokovnost gozdarskega kadra je potrebno še nadalje krepiti predvsem na .področju gojenja gozdov, kajti eventuelno zagrešene nepravilnosti v gojenju utegnejo imeti dolgotrajnejše posledice in veliko gospodarsko škodo. Večina obrtnih in kmečkih žag je bilo že v letu 1962 prepovedano nadaljnje obratovanje, vendar se opaža, da zaradi pomanjkljive kontrole še niso v celoti prenehale z delom. Takšno stanje povzroča, da se zaradi možnosti razreza na teh žagah nedovoljeni posek še vedno širi. S tem v zvezi bo potrebno v letu 1963 pod-vzeti odločnejše ukrepe. GRADBENIŠTVO Predvideni obseg in struktura investicij na območju naše in sosednjih občin bi letos dovoljevala povečanje družbenega bruto proizvoda za približno 11%, narodnega dohodka pa za okoli 14%. Obstoječe zmogljivosti oziroma obseg gradbenih del bo potrebno uravnati tako, da bo poslovanje čimbolj ekonomično in solidno, razen tega pa je potrebno energično uveljavljati hitrejši tempo pri gradnjah. V ta namen naj nosilci investicijskih sredstev z izvajalcem pravočasno sklepajo dogovore oziroma pogodbe, da bi mogla gradbena operativa pravočasno opraviti potrebne priprave in smotrno organizirati delo. Splošno gradbeno .podjetje v Rogaški Slatini je edina gradbena gospodarska organizacija v naši občini, zato se omenjena predvidevanja in smernice za bodoče delo nanašajo praktično samo na to podjetje. Znotraj samega podjetja je še nadalje utrjevati delovno disciplino, paziti da ne bo prekomernega razsipa materiala, povečati delovno storilnost in ustrezno temu izvajati nagrajevanje zaposlenih. Glede na predvideni obseg del in razmeroma nizko stopnjo opremljenosti namerava podjetje v tem letu nabaviti razno gradbeno mehanizacijo, ki naj izboljša način in pospeši tempo gradbenih del. Predvidena sredstva za te investicije bodo znašale okoli 30,000.000 din. Z večjo opremljenostjo bo mogoče pri manjšem številu zaposlenih doseči boljši finančni učinek. Podjetje bo letos dogradilo 6-stanovanjski blok, s čimer se bo izboljšal položaj strokovnega kadra, ki se je moral doslej voziti iz oddaljenih krajev. TRGOVINA Osnovna naloga trgovine je preskrba potrošnika s kvalitetnim blagom po sodobnih načelih trgovanja. Zato je potrebno odpraviti neskladnosti in pomanj- kljivosti, ki še nastopajo. Predvsem bo treba posvetiti čenih krajih najbolj zaostajajo, kot n. pr. preskrba s posebno pozornost razvoju onih dejavnosti, ki v dolo-sadjem in zelenjavo, prodaja konfekcijskih izdelkov in tekstila ter .podobno. Pri tem je važno zlasti to, da se zagotovi stalen dotok blaga v zadostnih količinah in izbiri. V Rogaški Slatini, ki je izrazit zdraviliško-turistični center, je potrebno takoj pričeti z odločnimi ukrepi za hitrejši razvoj celotne trgovinske dejavnosti, ki naj pripomore k nadaljnjemu napredku, tako domačega, kot inozemskega turizma. Reorganizacija trgovske mreže potom združevanja, ki se je izvajala postopoma vsa zadnja leta, je končana .S 1. 1. 1963 obstaja na območju občine ena sama trgovska organizacija is sedežem v Šmarju pri Jelšah. Formirana je bila iz bivših trgovskih podjetij Šmarje, Izbira in Donat. Ta organizacijska oblika mora v svojem perspektivnem razvoju jamčiti hitrejšo modernizacijo bo optrebno izvesti tako, da bo uvedena ustrezna nih enot oziroma trgovskih objektov. Notranjo organizacijo bo potrebno izvesti tako,da bo uvedena ustrezna in smotrna delitev dela ter da bo ustvarjena dobra in vsestranska evidneca. Kot obliko neposrednega upravljanja je uvajati ekonomske enote; odnosi med ekonomskimi enotami in podjetjem pa morajo biti urejeni z ustreznimi pravnimi akti, da se tako dosežejo smotri nove organizacijske oblike. Glede na osnovno nalogo trgovine bo potrebno tudi kadrom posvetiti več pozornosti, predvsem v usposabljanju za nove oblike in pogoje trgovanja. Za perspektivno obdobje je nujno izdelati profile kadrov, ki jih bo trgovina potrebovala ter ustrezno razvoju in potrebam organizirati vzgojo trgovskih delavcev. Z izvedeno integracijo trgovine bo dosežena znatna koncentracija sredstev, namenjenih za investicijske naložbe. Poudariti .pa je treba, da mora biti program investiranja dobro pripravljen in skrbno pretehtan, da ne bi prišlo do nenačrtnega trošenja sredstev. Glede na velika sredstva, ki bodo za predvideno modernizacijo obstoječih prostorov ter gradnjo novih trgovskih objektov v tem letu potrebna, bo nujno angažirati še sredstva občinskega investicijskega sklada ter banke. Pri gradnji novih trgovskih lokalov je potrebno upoštevati vse okolnosti in pogoje, določene z urbanističnimi načrti. Novo trgovsko podjetje v Šmarju ima v svojem sestavu 46 poslovalnic in oskrbuje s potrošnim blagom celotno območje občine ter nekatere obmejne predele sosednjih občin. Glede na planirani porast dohodkov prebivalstva računamo, da bo možno povečati promet v trgovini za okoli 8,5%. V primerjavi z letom 1962 naj bi bili doseženi vsaj naslednji rezultati: ( v 000 din) 1962 1963 Indeks Celotni dohodek 1,404.533 1,525.000 108,5 Družbeni bruto proizvod 239.033 261.000 109,1 Narodni dohodek 200.045 220.000 110,0 Navedeno povečanje ne upošteva morebitnega zviševanja cen trgovskega blaga v letu 1963. Število zaposlenih, ki znaša trenutno okoli 134 delavcev, se ne bo bistveno povečalo, ker računamo, da nove kapacitet letos še ne bodo v celoti aktivirane. Najvažnejše vprašanje, ki ga je treba rešiti v tem letu, je vprašanje ureditve trgovine v Rogaški Slatini. Le-ta je namreč v tem pomembnem turističnem centru, glede na njen pomen, naslabše opremljena in razvita. Kazalo bi pristopiti k gradnji samopostrežne trgovine in trgovine s samoizbiro, ker so rezultati pokazali, da ta sistem doseže najboljši uspeh tako glede prometa na površino, .kakor tudi na zaposlenega ter da so tudi investicije relativno nižje. V svrho smotrnejše izvedbe naj bi se trgovsko podjetje povezalo z investitorji, ki nameravajo graditi stanovanjske bloke in občinskim ljudskim odborom, da bi za to stanovanjsko-poslovno zgradbo določili primerno lokacijo. V Rogatcu so glede na razvoj kraja in industrijske okolice sedanje kapacitet premajhne, predvsem kar zadeva trgovske lokale z živili. Zato se je letos z vso resnostjo lotili gradnje samopostrežne trgovine v spodnjem delu trga, ker sicer obstoja možnost, da tako gradnjo izvede trgovsko podjetje »-Kunagora« na hrvat-ski strani. Važen problem predstvalja obstoječa trgovina v Podčetrtku, katera zaradi izredno slabe tehnične in higienske ureditve posluje le še na podlagi izjemnega dovoljenja sanitarne inšpekcije. Ker bi gradnja trgovskega paviljona veljala preko 20,000.000 din, kar je prevelika investicija, bo potrebno vprašanje novega trgovskega lokala rešiti na drug način. Manjša sredstva naj trgovsko podjetje nameni za vzdrževanje lokalov in obnavljanje opreme v onih poslovalnicah, kjer je stanje najslabše. Predvsem naj se nabavijo hladilne naprave. Za uresničenje nalog, zadanih s tem planom v pogledu krepitve materialne baze, bi trgovina potrebovala letos okoli 70,000.000 din sredstev, pri čemer bi trgovsko podjetje sodelovalo s približno 30,000.000 din. Nadaljnjih 30,000.000 din bi si bilo potrebno zagotoviti iz bančnih sredstev, za ostanek v višini okoli 10,000.000 din pa naj bi podjetje zaprosilo za kredit pri občinskem skladu, v kolikor bi sredstva bila prosta. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinstvo in turizem predstavljata v naši občini, kljub določenim pomanjkljivostim, pomembno mesto v gospodarski dejavnosti. Potrebno pa je poudariti, da je doslej izkoriščen le majhen del zmogljivosti, ki bi jih lahko naš zdraviliško-gostinski-turistični center v Rogaški Slatini dajal, če bi razpolagal s sodobnimi zdravstvenimi in gostinskmi Objekti, kajti zdraviliški turizem je zasnovan predvsem na zdravilnem učinku mineralne vode, a ta je na obstoječem vrelčnem območju še mnogo premalo izkoriščena. Razvoj zdraviliško-gostinskega turizma ter ostale gostinske dejavnosti v občini je pogojen na daljšo dobo, zato se za leto 1963 glede na objektivne' možnosti postavljajo predvsem naslednje naloge in cilji: Obstoječe hotelske in restavracijske kapacitete v Rogaški Slatini je urediti tako, da bodo vsaj delno ustrezale zahtevam domačega, predvsem pa inozemskega turizma. Razvoj turizma je v mnogočem odvisen od komunalne ureditve krajev. Zato je potrebno to dejstvo upoštevati in nadaljevati ter končati gradnjo oziroma modernizacijo ceste Celje—Rogaška Slatina. Prenočitvene kapacitete družbenega sektorja v glavni turistični sezoni verjetno ne bodo zadoščale. Zato je po potrebi še vnaprej angažirati turistične sobe pri zasebnikih. To nalogo naj opravlja krajevno turistično društvo; po potrebi naj društva pospešijo akcijo Pri najemanju kreditov za kvalitetno opremo v zasebnih sobah. Turistična taksa naj se še nadalje prepušča društvom, vendar s pogojem, da bodo predložile program dela s predračunom. Prvenstveno naj se turistična taksa uporablja za financiranje razvedrila, propagando in turistično vzgojo prebivalstva. Razpoložljive gostinske kopacitete se morajo kar naj aktivnejše vključevati v ostale dejavnosti kot n. pr. kulturne in športne prireditve, smučarstvo, lov in ribolov. Obstoječa gostinska podjetja naj v mejah možnosti ustanavljajo na priljubljenih izletiščih manjše gostinske točke, ki bi izletnikom in turistom nudile vsaj najnujnejša okrepčila. Cene gostinskih uslug naj bodo odvisne od ureditve obratov in postrežbe. Manjše gostinske enote ali točilnice v .posameznih krajih bi lahko uredila tudi kmetijska zadruga, če bi ti obrati ustrezali osnovnim sanitamo-higienskim predpisom in doprinesli k pestrosti izbire jedil in pijač. Kolektivi gostinskih podjetij morajo izboljšati notranjo organizacijo dela ter urediti odnose med po-samesnimi poslovnimi enotami tako, da bo zagotovljena ekonomičnost poslovanja v vsaki enoti. Zmanjšanje stroškov, ki bo z integracijo doseženo, naj omogoča hitrejšo modernizacijo obstoječih objektov. Ciostinski kader izkazuje še mnogo .pomanjkljivosti, zato naj se sedanji strokovni kader dodatno izobrazi. Predvsem mora gostinsko osebje razumeti, da je napredek podjetja, kakor tudi osebni standard zaposlenih odvisen v mnogočem prav od njihove prizadevnosti v občevanju z gostom. Investicijsko politiko je glede na objektivne možnosti usmerjati v Rogaški Slatini, predvsem za izpopolnitev komforta v obstoječih hotelskih kapacitetah, kar naj bi vplivalo na večji devizni priliv, v ostali gostinski dejavnosti pa naj bi se sredstva vlagala v usposabljanje novih gostinskih obratov ter za obnovo sedanjih objektov oziroma opreme. Integracija v gostinstvu na območju občine je končana in izvedena v tem smislu, da v letu 1963 obstaja samo dvoje gostinskih gospodarskih organizacij, od katerih je Zdraviliško gostinsko podjetje prevzelo vlogo nudenja vseh gostinsko-turističnih uslug v Rogaški Slatini, gostinsko podjetje Šmarje pa združuje gostišča na ostalem območju občine. Zdraviliško gostinsko podjetje v Rogaški Slatin: razpolaga z 11 hoteli oziroma depandansami ter šteje v povprečju okoli 145 zaposlenih. Medtem ko je turistični promet v zadnjih nekaj letih skokovito naraščal, je bilo v letu 1962 zaradi uveljavitve novih predpisov glede financiranja v zdravstvu opaziti nazadovanja skupnega števila gostov ter nočitev in sicer tako, da je število nočitev domačih gostov padlo, inozemskih pa naraslo. Ker računamo, da bo v tem letu stanje približno enako, predvidevamo zvišanje nočitev samo pri inozemskih gostih. Glede na dejstvo, da so inozemski gostje vsestransko zahtevnejši, bo potrebno letos pretežni del sredstev uporabiti za modernizacijo objektov oziroma za izpopolnitev komforta, obenem pa naj se pripravi tudi načrt za gradnjo hotela, vendar s .pogojem, da bo novi objekt projektiran po sodobnih načelih in mejah materialnih možnosti. Očitno je namreč, da Rogaška Slatina brez novih modemih nastanitvenih Objektov ne bo dosegla bistvenejšega napredka v inozemskem turizmu. Z gradnjo nove terapije, katero pričenja letos Zdravilišče in ki bo v mnogo večjem obsegu opravljala vse vrste zdravstvenih storitev na najbolj sodoben način, je gradnja novih zmogljivosti več kot utemeljena, če namreč hočemo doseči tisti napredek, za katerega so osnovni pogoji t. j. mineralna voda, dani v izobilju. V letu 1963 bo Zdraviliško gostinsko podjetje po predvidevanjih ustvarilo okoli 254,000.000 din prometa, kar predstavlja le 1%-no povišanje nasproti letu 1962. Glede na opisano stanje t. j. zaradi sprememb financiranja v socialnem zavarovanju, višjega prometa letos ne moremo pričakovati. Gostinsko podjetje Šmarje združuje 6 gostinskih obratov, ki so raztreseni po vsem teritoriju občine. Razen gostišča v Podplatu, ostali gostinski obrati nimajo večjega pomena pri turističnem razvoju v občini, ampak se uspešno uveljavljajo v svoji osnovni gostinski dejavnosti. Večino gostinskih lokalov ima podjetje primemo urejenih in obstojajo tu in tam le nekateri manjši nedostatki. Z razpoložljivimi sredstvi bodo v letu 1963 te pomanjkljivosti odpravljene, glavna naloga podjetje pa je, ponovno usposobiti gostišče v Pristavi, odpreti gostinski obrat v Kozjem in po potrebi tudi v drugih pomembnejših krajih. Ker navedeni novi gostinski obrati zaradi obnovitvenih del še ne bodo v celoti obratovali v letu 1963, računa podjetje na povečanje prometa pri obstoječih zmogljivostih za približno 15%, tako, da bo celotni dohodek ustvarjen v višini približno 106, 500.00 din. Zaposlenih bo okoli 38 gostinskih delavcev. Delavska uslužbenska restavracija steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini je gostinski obrat zaprtega tipa, ki nudi v steklarni zaposlenim delavcem tople obroke hrane in druge gostinske storitve. Glede na leto 1962 predvideva obrat v letu 1963 zaradi povečanja delovne sile v steklarni, povišati promet za okoli 11%, kar znese približno 41,000.000 din. Uspehi bi bili lahko še večji, če bi se obrat lahko moderniziral, kar pa v sedanjih okoliščinah, namreč zaradi zasebne lasti zgradbe, ni mogoče. Glede na opisane naloge, ki so v tem letu postavljene pred gostinstvo in turizem, računamo, da bo mogoče v primerjavi z letom 1962 doseči naslednje rezultate: (v 000 din) 1962 1963 Indeks družbeni bruto proizvod 363.452 382.600 105,3 narodni dohodek 126.813 133.640 105,3 Zasebni sektor gostinstva na območju občine je glede na ustvarjeni promet skoraj nepomemben, igra pa važno vlogo pri zadovoljevanju osnovnih potreb v krajih kjer družbeni sektor lastništva nima pogojev za obstoj. Registriranih je 21 zasebnih gostišč, ki bodo v letu 1963 ustvarila okoli 32,000.000 din prometa. OBRT IN KOMUNALA Obrt in komunala zavzemata v gospodarstvu občine pomebno vlogo. Glede na dejstvo, da je razvoj proizvodne obrti potekal hitreje kot razvoj storitvene, morajo biti vsi napori pristojnih činiteljev usmerjeni predvsem v reševanje vprašanja, kako izboljšati stanje uslužnostne obrti, da bi zadovoljevala vsaj najosnovnejše potrebe prebivalstva. S tem namenom je bilo s 1/1 1963 ustanovljeno Obrtno-komunalno podjetje Šmarje pri Jelšah, ki združuje bivša samostojna komunalna zavoda iz Rogaške Slatine in Šmarja ter je registrirano za opravljanje vseh vrst obrtno-komunalnih storitev. Ena najvažnejših nalog v tem letu je, da se podjetje utrdi talko v organizacijskem, tehničnem in ekonomskem pogledu. Potrebno je čimprej izpopolniti sistem nagrajevanja in v ta namen sprejeti pravilnik o osebnih dohodkih. Obseg in način poslovanja je prilagoditi potrebam posameznih krajev. V kolikor bo podjetje za izvrševanje določenih del vezano na proračunska sredstva občinskega ljudskega odbora, je potrebno ta sredstva pravočasno zagotoviti. Zaradi smotrnosti urejevanja raznih komunalnih objektov na območju občine in vprašanj v zvezi s potrebami državljanov pa bo potrebno, da je novoustanovljeno .podjetje v stalnih stikih z občinskim ljudskim odborom, gospodarsko zbornico in občani. Glede na pomembnost nalog, ki se podjetju nalagajo, naj občinski odbor poskrbi, da podjetje poravnava družbene dajatve v primernem pavšalnem znesku. V tem letu predvideva podjetje doseči celotni dohodek v višini okoli 102,000.000 din, narodni dohodek pa blizu 58,000.000 din. Zaposlenih bo blizu 100 delavcev. Ostala obrtna dejavnost v občini je pretežno proizvodnega značaja, čeprav skoraj vsa podjetja v manjši meri opravljajo tudi usluge državljanom in ostalim interesentom. Proizvodna obrt v bodoče naj ne prerašča v industrijo, ampak naj bo samo njena dopolnilna dejavnost. Še nadalje je skrbeti za strokovni dvig kadrov, izboljšanje delovnih pogojev in povečanje delovne storilnosti. S tem v zvezi je prilagoditi nagrajevanje zaposlenih po doseženih uspehih. Razpoložljiva investi-cijjska sredstva v obrti naj se v pretežni meri vlagajo za obnovo opreme. Po obsegu in vrednosti proizvodnje je najmočnejše obrtno — tekstilno podjetje »Oblačila« v Rogaški Slatini. Izdeluje tapetniške izdelke ter konfekcijo vseh vrst in bo v povprečju zaposlovalo okoli 115 delavcev. Vrednost proizvodnje se planira v višini 235,000.000 din, kar je približno za 33% več kot v letu 1962. Da bo predvideno povečanje doseženo, mora podjetje poskr- beti za dvig storilnosti in primeren asprtiman svojih izdelkov, s tem v zvezi pa je potrebno nenehno proučevati tržišče. Razpoložljiva sredstva naj podjetje vlaga za nabavo nove opreme. V okviru obstoječih možnosti je podjetju dodeliti potrebna obratna sredstva. Obrtno tekstilno podjetje »Šmarteks« Šmarje proizvaja bombažne izdelke, predvsem gazo ter je planiralo celotni dohodek v vrednosti 60,000.000 din. Nasproti doseženi realizaciji v letu 1962 znaša povečanje okoli 50%, kar bo doseženo z večjo storilnostjo dela in z obratovanjem v treh izmenah. Fizični obseg proizvodnje je predvsem v višini 828.800 m2 izdelanih tkanin. Podjetje proučuje možnost uvesti tak proizvod, ki je na trgu iskan in pri katerem bi ob najidealnejših proizvodnih pogojih dosegli maksimalni finančni uspeh. V povprečju bo zaposlenih okoli 30 delavcev. »Ključavničarstvo« Rogaška Slatina je pomembno obrtno podjetje kovinske stroke, ki se ukvarja z izdelavo raznih strojev, ki jih potrebuje živilska in ostala industrija. V tem letu bo Zavod za napredek gospodarstva izdelal načrte za proizvodnjo novih strojev tako, da se podjetju obeta še širši krog odjemalcev. Verjetno bo mogoče letos pričeti tudi z izdelavo posebnih drsnih ležajev, ki so trenutno še v preizkušnji, a kaže, da se bodo dobro obnesli. Program dela je torej pester in podjetje pričakuje, da bo doseglo okoli 65,000.000, din celotnega dohodka. Zaposlenih bo v povprečju okoli 40 delavcev. »Mizarstvo« Rogaška Slatina predvideva pri približno 32 zaposlenih ustvariti okoli 59,000.000 din celotnega dohodka, kar 'bo spričo močne konkurence tovrstnih podjetij težka naloga. Potrebno bo poiskati tržišča, ki z mizarskimi izdelki še niso zasičena, oziroma proizvajati take izdelke, katerih na trgu primanjkuje. Morda bi kazalo v postranski dejavnosti pričeti s poizkusnim izdelovanjem raznih značilnih spomenikov iz lesa, ki jih turisti v Rogaški Slatini močno pogrešajo. »Pekarna in slaščičarna« v Rogaški Slatini oskrbuje s kruhom od 1. 1 1963 dalje celotno območje občine, ker se je k temu podjetju priključila še bivša samostojna pekarna v Rogatcu. Predvidevamo, da bo novo podjetje v tem letu doseglo celotni dohodek v višini okoii 84.000.000 din. Kakovostnih krušnih izdelkov bistveno ne bo mogoče izboljšati, ker so kapacitete premaj-ne in zastarele, a do novogradnje letos zaradi pomanjkanja sredstev še ne bo prišlo. Avtomehanična delavnica v Rogaški Slatini je podjetje lokalnega značaja. Potrebno bo proučiti, ali naj podjetje še nadalje obratuje samostojno oziroma ali naj se vključi v novoustanovljeno obrtno-komunalno podjetje, kjer bi imelo večje možnosti razvoja. »Kino« v Rogaški Slatini razmeroma uspešno posluje in predvideva v tem letu doseči celotni dohodek v višini okoli 10,500.000 din. Podjetje naj še nadalje skrbi za dobro izbiro filmov. V okviru obstoječih možnosti računamo, da bosta obrt in komunala v primerjavi z letom 1962 dosegli naslednje rezultate: (v 000 din) 1962 1963 Indeks Družbeni bruto proizvod 402.267 526.300 130,8 Narodni dohodek 139.828 187.295 133,9 Povprečno število zaposlenih 245 276 113,0 Obrt zasebnega sektorja igra v zadovoljevanju potreb prebivalstva zaradi njenega pretežno uslužnostnega značaja še vedno važno vlogo, čeprav pri višini ustvarjenega prometa znatno zaostaja za družbenim sektorjem. Da bi zavrli čedalje močnejšo tendenco nazadovanja zasebne obrti, je potrebno obstoječe stanje temeljito proučiti in sprejeti ustrezne ukrepe. Predvsem bi kazalo najprej omiliti politiko pri dajatvah, ki jih predpisuje občinski ljudski odbor. V letu 1963 ne predvidevamo tako znatnega števila odjav kot v preteklem letu. Računamo, da bo zasebna obrt, o kateri je trenutno vključenih okoli 140 obrtnikov, ustvarila približno 150.000.000 din bruto produkta, medtem ko naj bi narodni dohodek dosegel vrednost 78,000.000 din. Tretji del Sproščena 10 % obvezna rezerva 8.800 Odplačane anuitete 24.200 OBČINSKI DRUŽBENI SKLADI IN UKREPI ZA Prenešeno posojilo iz republiškega ZAGOTOVITEV IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA stanovanjskega sklada 3.600 Vsa razpoložljiva sredstva 133.900 Občinski družbeni skladi Uporaba sredstev stanovanjskega sklada v letu 1963 Formiranje in delitev sredstev občinskega investicijskega, stanovanjskega, cestnega, šolskega in gozdnega sklada ter sklada za pospeševanje kmetijstva je razvidno iz naslednjih podatkov: Občinski investicijski sklad (v 000 din) Plan 1963 Dohodki din Prenešena sredstva 22.400 Plačane anuitete 29.400 51.800 Že angažirana sredstva 13.800 Ostane razpoložljivo 38.000 Od tega: 65% osnovna sredstva 25.000 35% obratna sredstva 13.000 Tekoči -priliv ca. 35.000 din Poraba za osnovna sredstva »Metka« Celje za otirat Kozje 10.000 Trgovina »Jelša« Šmarje 5.000 Kmetijska zadruga Šmarje 10.000 25.000 Obratna sredstva Oblačila Rogaška Slatina 8.000 Komunalno podjetje Šmarje 4.000 Lekarna Celje za Podčetrtek 1.000 13.000 Če bo po zaključnem računu občinskega investicijskega sklada za leto 1962 več sredstev na razpolago kot jih predvideva družbeni plan, naj se le-ta dodelijo Obrtno-komunalnemu podjetju Šmarje pri Jelšah kot osnovna in obratna sredstva, razdeljena po ključu 65 % in 35 %. Čim bodo znana sredstva iz razlike deviznega priliva iz leta 1962, naj jih porazdelijo po predpisanem ključu tile sveti: Svet za družbeni plan in finance, blagovni promet, gostinstvo in turizem ter komunalne zadeve. Kratkoročna posojila iz tekočega priliva din Lekarna Celje za Podčetrtek 1.000 Oblačila Rogaška Slatina 6.000 Ključavničarstvo Rogaška Slatina 5.000 Komunalno podjetje Šmarje 4.000 16.000 Sredstva iz razlike deviznega priliva iz leta 1962 še niso znana. Čim bodo znana, se bo predvidela delitev med gostinstvom in trgovino. Formiranje sredstev v stanovanjskem skladu v letu 1963 (v 000 din) din Del prispevka iz osebnega dohodka 80.000 Del amortizacije od zgradb SLP 3.500 Hišnina (dohodnina) 6.500 Del zakupnine za poslovne prostore 600 Obresti od posojil v koriščenju 1.100 Obresti od posojil v odplačilu 5.600 Skupaj 97.300 (v 000 din) din Obvezna rezerva 3% po sklepu UO 2.912 Angažirana sredstva iz leta 1962 50.000 Posojila družbeno pravnim osebam po natečaju 6.000 Posojila osebam v delovnem razmerju — udel NOB po natečaju 14.500 Posojila za gradnjo .poslovnih prostorov 600 Posojila hišnim svetom za večja popravila 5.000 Odškodnina za nacionalizirano premoženje 3.000 Odplačilo anuitet rep. stanov, skladu 378 Provizija banki 1.200 Režija sklada 300 Za nepredvidena izplačila 273 Vsa sredstva 133.900 Posojila za gradnjo stanovanj se odobravajo po natečaju. Minimalna lastna udeležba naj bi znašala zaradi smotrne uporalbe sredstev in da se doseže namenjeni cilj za uspešno funkcioniranje javnih služb: 1. Za osebe v delovnem razmerju 50% 2. Za gospodarske organizacije 40 % 3. Za določene javne službe izjemoma 30 % 4. Za javne službe, za katere skrbi ObLO brez udeležbe Rezervirana sredstva za dajanje posojil za gradnjo stanovanj, osebam v delovnem razmerju — .borcem — naj bi se dajala kot posojila borcem pod ugodnejšimi pogoji. Podaljšan naj bi bil odplačilni rok, nižja obrestna mera, udeležba pa ne bi presegala 10 %. Pod takimi pogoji naj bi dobili posojilo tisti borci, ki so zaradi invalidnosti ali bolezni pridobitno manj sposobni in da nimajo primernih stanovanj. Prednost imajo borci, ki imajo nizke prejemke in stanujejo v neprimernih oziroma zasilnih stanovanjih. Dohodki Občinski gasilski sklad (v din) Plan 1963 din Prenešena sredstva Prispevek Splošne zavarovalnice Celje Dotacija ObLO Šmarje pri Jelšah 10 % rezerva 535.000 5 % rezerva 267.500 Neto dohodki 667.699 850.000 4,500.000 6.017.699 802.500 5,215.199 Izdatki Osebni izdatki 1,200.000 Funkcionalni izdatki 362.000 Dotacije 22 gasilskim društvom 3,653.199 Skupaj izdatki 5,215.199 Občinski cestni sklad Dohodki Prenešena sredstva Takse od registracije motornih vozil Prometni davek od prevozov privatnikov (v din) 4,385.755 850.000 1,050.000 Takse od vprežnih cestnih vozil Denarne kazni za kršitve prometnih 500.000 predpisov 40.000 6,825.755 10 % rezerva 244.000 din 5 % rezerva 122.000 din 366.000 6,459.755 Izdatki Upravni izdatki 109.755 Vzdrževanje cest 5,600.000 Operativna rezerva 750.000 6,459.755 Občinski šolski sklad (v din) Plan 1963 Dohodki Prenos saldo iz leta 1962 7,942.000 Lastni dohodki 62,352.000 Dotacije ObLO Šmarje pri Jelšah 157.148.000 Skupaj dohodki 219.500.000 Izdatki Za osnovno dejavnost šol 183,000.000 Za predšolske ustanove 1,500.000 Za delavsko univerzo 2,500.000 Za investicije 20,000.000 Za Pedagoški center OLO Celje 4,500.000 Za tehnični pouk 2,000.000 Za operativno rezervo 6,000.000 Skupaj izdatki 219,500.000 Občinski gozdni sklad (v din) Plan 1963 Dohodki 1. 70 % vplačanih prispevkov v letu 1963 7,000.000 2. Sprostitev 10 % rezerve iz leta 1962 1,000.000 Skupaj dohodki 8,000.000 Izdatki 1. 15 % rezerva 1,050.000 2. Stroški plačilnega prometa 100.000 3. Stroški javne gozdarske službe pri ObLO Šmarje pri Jelšah 1,350.000 4. Stroški vzdrževanja gozdnih komunikacij z dograditvijo gozdne ceste Zibika in Ločnica 3,450.000 5. Odkazovanje 2,050.000 Skupaj izdatki 8,000.000 Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva (v din) Dohodki 1. Prenešena sredstva iz leta 1962 225.160 2. Sproščena rezerva iz leta 1962 108.242 3. Zakupnina od zemljišč 400.000 4. Izkupiček za prodana zemljišča v družbeni lastnini 100.000 5. Pavšalna skočnina 7,500.000 6. Tuberkulinizacija 300.000 7. Prispevki, darila, vabila, nepredvideni dohodki 1,200.000 Skupaj dohodki 9,833.402 Izdatki 1. Za pospeševanje organizacije kmetijske proizvodnje 1,258.242 2. Za zdravstveno varstvo rastlin 180.000 3. Za zdravstveno zaščito živine 180.000 4. Za pospeševanje živinoreje (osemenjevanje) 6,425.000 5. Za izplačilo odškodnin TBC živali in potnih stroškov za ponovno tu-berkulinizacijo 365.160 Skupaj 8,408.402 Odvod 10 % in 5 % obvezne rezerve 1,425.000 Skupaj izdatki 9,833.402 Ukrepi za zagotovitev izvajanja letnega programa Zaradi dejstva, da je letni program odraz skupnih zamisli in skupnih teženj delovnih kolektivov in organov družbene skupnosti, je izvajanje letnega programa skupna moralna odgovornost vseh gospodarsko-politič-nih činiteljev v komuni. Glede na to je potrebno, da vsi organi in organizacije ter delovni kolektivi, ki v kateremkoli pogledu ustvarjajo del letnega programa, obvezno razpravljajo o izvajanju nalog programa ter s praktičnim delom in preko izvajanja svojih pravic pripomorejo, da bodo naloge, ki jih postavlja letni program v celoti izpolnjene. Sveti im upravni organi občinskega ljudskega odbora morajo skrbeti, da bodo plani gospodarskih organizacij vsklajeni s cilji in nalogami tega letnega programa. V ta namen je potrebno stalno spremljati izvajanje tega programa, občinskemu ljudskemu odboru pa predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev posameznih planov in za izpolnitev letnega programa. Politične organizacije in organi družbenega ter delavskega samoupravljanja naj organizirajo posvetovanja o tem letnem programu in tolmačijo njegovo vsebino. Na teh posvetovanjih je spremljati tudi ustrezne akcijske programe. Občinski zbor proizvajalcev naj občasno razpravlja o delitvi sredstev gospodarskih organizacij zlasti na osebne dohodke in sklade. Na podlagi ugotovitev iz teh razprav in mnenj sindikatov naj daje zbor proizvajalcev priporočila gospodarskim organizacijam za smotrnejšo uporabo teh sredstev, kadar ugotovi, da katera gospodarska organizacija ne uporablja teh sredstev kot dober gospodar in v skladu s smernicami tega letnega programa. Programi krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, ki so sestavni del tega programa, morajo biti vsklajeni s tem letnim programom. Merodajni čini tel ji naj skrbijo, da bodo s smotrnimi investicijskimi vlaganji in drugimi ukrepi za gospodarski razvoj prispevali na svojem področju k izvršitvi nalog tega programa. Da se zagotovi nadaljnji razvoj obrtne dejavnosti na območju občine ter da se ista krepi za čim uspešnejše upravljanje družbenih potreb, se v letu 1963 ugotovijo prispevki družbeni skupnosti na podlagi pogodb z naslednjimi obrtno-gospodarskimi organizacijami: 1. Pekarna Rogaška Slatina 2. Ključavničarstvo Rogaška Slatina 3. Avtomehanična delavnica Rogaška Slatina 4. Mizarstvo Rogaška Slatina 5. Oblačila Rogaška Slatina 6. »Šmarteks« Šmarje pri Jelšah 7. Obrtno-komunalno podjetje Šmarje pri Jelšah 8. Zdraviliško-gostinsko podjetje Rogaška Slatina 9. Gostinsko podjetje Šmarje pri Jelšah 10. Kino Rogaška Slatina 11. DUR Steklarne »Boris Kidrič Rogaška« Slatina 12. Lekarna Rogaška Slatina Ukrepi, ki so potrebni za realizacijo posameznih postavk smernic družbenega plana, ki niso določeni s tem družbenim planom, se predpišejo s posebnimi odloki. KONČNE DOLOČBE Ta letni program velja od 1. januarja 1963. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 30-3/63-1 Šmarje pri Jelšah, dne 21. marca 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celjec v Celju — Odgovorni urednik t rane Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 12, uprave 19 — Naročnina znaša letno 1200 ddn, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603 tl-603-10. I* itt ni i ! Ih' i- F h= -91 r I £ I f I S- j. I a g-g- » 53 5' = g- c- 5 I" c n M C I s H 5 iri | 5 I > I s | F | r o dl = f- y ? g 5 I | a w o ! d 55 O § 5 r I r Er > r S* s 3 p o o cq p CL |-r Eli #f? •"ir p « 3 Ih' 4s ilr :ol f y* I •d I = ‘S’ Ib -4 r £. N | r F- S’ 5' I f |? I " o =. s F C=3 5 M O H 3 > 5 dl 'I i1 f y n g s 2. -2 = I | r O g 1 I § S s 2 « g c F J s j I s o s 3 -ji r' ^ s El = ‘-•'S - = 9 l :l r ■ ? 5 E u' || 2? ^ lil521 -lil Il4- 4SE -5- f Sr £ 1 9 £ I y y ii = 6' I F ” I 3 1 O z~ s; I 1 I F y - C C 7" = I S y « I 8- 2 fr 1 £ 33 F- E | | I .-' !- F h 2 !2 5 £ ' > 1^ M H £ 5« O u< § 2 B ^ = < > fl 4 -f 4 F f I *■ I 5' f li l| e- <" 1 2 " g- O S. S = o < ■< I ? 2 S Si S y jo r ■I 'I I 55 "f j? ET S r e i I i i R O