TRST, sobota 1. marca 1958 Leto XIV. . Št. 52 (3897) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-S08 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 26 — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 , st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trza k ne v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Lju jam - Reforma senata jim je bila zgolj pretveza Nova taktika paralizirati senatorjev KD: delo senata To nameravajo doseči tako, da se bodo dosledno vzdrževali glasovanja o reformi in s tem onemogočili dosego predpisane dvetretjinske večine, kar naj bi povzročilo predčasni razpust in skupne volitve, ki bi bile po možnosti že 26. maja (Od našega dopisnika) ved1, 28' ~ V središču političnih dogajanj je še n razprava o reformi senata, ki je danes prinesla ^slednjo novico: po popoldanski razpravi je senat oorii sklep, ki ga je predložil monarhist Condorelli ra katerega so glasovali —:------------------------ , , v.m .. _= .. nUjno negativne posledice za tisto stranko, ki jo je zagrešila. Na popoldanski seji in nato zvečer v nadalje vam ju, so senatorji razpravljali o zakonu za visokošolske profesorje, ki so ga tudi odobrili. Poslanci pa so imeli na dnevnem redu zakon o razširitvi zdravstvenega zavarovanja proti profesionalnim boleznim tudi na kmetijski sektor. Zakon je bil v posameznih členih odobren, v celoti pa bodo o njem glasovali na eni izmed prihodnjih sej. Nato so poslanci razpravljali o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju med Italijo in ZIDA glede miroljub- ni ® Vičarji, vsi. desničarji ^ ^kateri neodvisni, med-vzh - ■ so se demokristjani ni^ra^’ a proti ni glasoval iznwi SkleP se glasi: Vsak 0 ed treh členov zakona reformi, ki ga je .obrila poslanska zbornica, , smatra odslej kot pose- doL zakonski predlog. To jani ni’ da so bili demokrist-Ke P?n°vno tudi danes osam-in dejansko doživeli še Hai:P?r?z> kljub temu pa na-senatJe]° s- poskusb da bi bil da h' pf?daasno razpuščen in J?1 , k volitve istočasne, ™.možnosti že 25. maja. pr(,f Popoldanski seji je naj-Predsednik vlade Zoli Pojasnil svoje vi jtaiišče Segnijeve m da hi . 0 senatni reformi, ne uporabe atomske energije. Končno so prešli na razpravo o zakonu za ustanovitev ministrstva za javno zdravstvo. Prihodnja seja bo v torek, ko se bo seslal tudi senat. Notranjepolitična komisija poslanske zbornice pa je o-dobrila zakon za pravno priznanje Korpusa prostovoljcev svobode CVL, ki ga je odobril senat 22, februarja in ki bo prišel sedaj na vrsto v komisiji za obrambo, nato pa pred poslansko zbornico, kjer bo prav gotovo soglasno sprejet, če izvzamemo glasove fašistov, ki so tudi v senatu edini glasovali proti. Zaradi visokošolskih manifestacij je akademski senat v Florenci sklenil, da se takoj zaprejo vse fakultete in vsi zavodi in da se preneha ves pouk in predavanja ,dokler študenti ne prenehajo z za- sedbo univerzitetnih prostorov, ki pomeni za senat »kršitev načel svobode in demokracije)). Po tem sklepu so visokošolci sklenili prenehati z zasedbo anatomskega inštl tuta, da ne bi vključevali tudi te bolničarske ustanove v svoje manifestacije, medtem ko se bo zasedba fakultet za kemijo in arhitekturo nadaljevala za nedoločen čas. Stavka pa bo trajala, dokler šesta komisija senata ne bo vzela v poštev študentovskih predlogov glede državnega izpita. Končno so študentje izrazili svoje obžalovanje zaradi sklepov florentinskega akademskega senata. Danes je bil objavljen v U-radnem listu zakon o spremembah volilnega zakona za volitve senatorjev, ki je bil sprejet 27. t. m A. P. Jakša Petrič j o ^Straussovem načrtu* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakša Petrič je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje, ali je jugoslovanska vlada proučila francosko noto in kaašne korake namerava storiti za zadovoljitev svojih zahtev, in-javil, da jugoslovanska vlada pripravlja odgovor na francosko noto v zvezi z ladja »Slovenijo« in da še vedno upa, da bo francoska vlada zavzela razumno in prijateljsko stališče. O jugoslovansko-avstrijskih pogajanjih, ki so se pričela na Dunaju, je zastopnik državnega tajništva izjavil, da ugodno potekajo, in je izrazil prepričanje, da se bodo z obojestransko dobro voljo tudi u-spešno končala. Na vprašanje kako komentira tako imenovani načrt za-hodnenemškega zunanjega ministra Straussa proti načrtu Rapaekega, naj bi se neatom-sko področje razširilo tudi na vzhodnoevropske države, je Jakša Petrič odgovoril; «Naše stališče o načrtu Rapaekega je znano. Sodimo, da bi bilo največ možnosti za pozitivno rešitev, če bi se sporazumevanje zaenkrat omejilo vsaj v glavnem na to, kar zajema poljski načrt.* B. B WASHINGTON, 28. — Bela hiša javlja, da je Eisenhower povabil perzijskega šaha, naj neuradno obišče Washington konec junija. bi le obtožbe levice, da Branil ^°hral reformo senata, bo a s? 3e tudi pred obtož-zajjo a ie prekasno predložil to vi’j0,ref°rmi, češ da se je PornfU- 28. marca lani kar sa 2J11’ da je bilo dovolj ča-z owra/pravo o glasovanju gol domovih. Nato je vr-držal ši na senat> ki se ni Pregla jeiP°v komisije, ki je Hejii a spremembe in o-čanr.eformo samo na pove-8oVo ..stevila senatorj IZOfil n, - v Sator t Je socialistični seti! v^ussu in ponovno obto-Ht»nTnsk° demokracijo sa-daj, j?'a. reforme vse od te-M ie komisiji predsedo-“>1 jPator De Nicola. ker je PttflaJ se.iah demokristjanski trn.. 1 rVn t Ir nnvlrtn n Jrnlon jev. Od- vedno odsoten, »t, Po\r do praktičnih skle-SsPia mog*° priti. Zoli je J>i i*. Prekinil z nadaljnji-%tzas]asndi in predsednik PoloujaPra je bil prisiljen »Holbein presekati, ker na I«orm7 redu ni zgodovina •Pa, jo:’ temveč reforma sa-*il š;1Jub temu pa se je ogla-, °Ue v?°dpredsednik senata • da' , ,so 6a obtoževali ce-°PoziCii lagal; poudaril je, da tef0-.‘ja niknsk- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIinilllllllNHIItlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIlillllllfHllllllllHIIHMIIIIimmillllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIlMiiliHliiiiaiUIIIIKIIIIII Tudi v SZ napredujejo poizkusi zu nudzorovuno reukcijo vodiku Poizkusi v laboratoriju z milijonom stopinj temperature - Cenen način pridobivanja devterija iz vode ob temperaturi 250 stopinj pod ničlo - Vsemirska ladja na Luno s povratkom na Zemljo Sovjetska spomenica o pripravi sestank Vsebina spomenice ne bo za sedaj objavljena ■ Stassen obrazložil svoj načrt za sporazum med ZDA in SZ o dveletni prekinitvi jedrskih poizkusov Posvetovanja za sklicanje razorožitvenega odbora OZN .M fone. nikakor ni ovirala da i? ^erzagora obrazlo-hf.ej o«„ra .danes senat naj-naj OVoriti na vprašanje: t*bi . tudi v senatu upo-l*nik poslanske zbor- 50^alircr (kot smo že po-Po»iSe?atni pravilnik v Ihtavi pomanjkljiv? V ??v°til *em vprašanju je ..dna „eschi ter dejal, da »Ona »'-ni ne namerava i ^0ir ° reformi, ki S **&to - * ^eviea- Polemiziral ■ii* s° dJL^iUs?ujem* ter dejal, ^ristjanski senator-ne !1!’ da "ločene voli- v i*1 Vol;,? govariajo italijan- 'dal, d Cem». Končno je po-skuni>fe bo demokristjan--vala „,aa senatorjev vzdr- ..^orrr^^vanja o zakonu ato >L°rab'o ’da se strinja z arnice tnu^lln'ka poslanske ta.rortn S: ,.?Ja ° zakonu UloM senatof%KPI °b' a‘°r j™™™ MOSKVA, 28. — V članku, ki ga je oddajal moskovski radio, piše član Sovjetske akademije znanosti prof. Kurčatov, da so sovjetski znanstveniki našli način za pridobivanje devterija iz vode pri zelo nizki temperaturi. Cena devterija, ki se pridobiva na- ta nov način, je za en odstotek nižja od cene premoga. Dev-terij se pridobiva ob temperaturi 250 stopinj Celzija pod ničlo. Novo metodo so iznašli v zavodu za fizična raziskovanja v Sovjetski akademiji znanosti. Kurčatov dodaja, da številne skupine znanstvenikov in inženirjev pripravljajo termonukleame reaktorje, s katerimi bo vprašanje goriva praktično za vedno rešeno. Z novim postopkom je potencial litra navadne vode približno 400-krat večji od potenciala litra bencina. Znanstvenik pravi, da so med nekim poizkusom v laboratoriju ' razredčeni devterij (vodik z atomsko težo 2 namesto 1) segreli do temperature milijona stopinj C s pomočjo toka dveh milijonov amperov. Med procesom so Znanstvenik sporoča dalje, da bodo na mednarodni kon -ferenci o miroljubni uporabi atomske energije, ki bo letos v Ženevi, predložili poročil) o metodah, ki jih uporabljajo sovjetski znanstveniki na ter-monuklearnem področju in id so «nekoliko različne od angleških metod«. Kurčatov piše, da je naklonjen ideji uporabljanja magnetnega polja za izoliranje »plazme« ioniziranega plina, zato da se prepreči uhajanje toplote, ki je potrebna za proces. Znanstvenik dodaja, da bi moralo pri prihodnjih reak. torjih biti mogoče doseči, da bi magnetno polje. Ki ga povzroča električni tok s krože- njem skozi plin, samo ustvai-jalo izolacijo od vročine za približno eno sekundo. Kurčatov dodaja, da je to tehnično izvedljivo. Sovjetski znanstvenik prof. Dobronravov je izjavil, da i-ma,ta sovjetska znanost in tehnika možnost poslati v zelo kratkem času vsemirsko ladjo na Luno. Dejal je, da bo ta ladja pravzaprav satelit, katerega tir ne bo okroževal samo Zemljo, pač pa tudi Luno. Ce bodo satelit »vodili«, bo lahko krožil po eliptičnem tiru. ki bo sel v bližini Lune, napravil bo krog okoli nje, fo-tografiral njeno nevidno stran in se bo lahko povrnil na Zemljo. Nemški znanstvenik Eugen Saenger pa je izjavil, da bodo z obvladanjem vsemirja a-tomske bombe in letala zastarele. »Vsaka država, ki hoče delati za mir, mora obvladati vsemirje. Moramo sodelovati pri razvoju vsemirskih potovanj z vsemi našimi silami. Obvladanje vsemirja bo <"h-at° ieUIH, V senatu-otnl pr®dložri'0narhlst Condo‘ zamr!n‘l med gornji sklep- in So 1 Botr«.!, glm' da se bj v°litve nej da se omogoči-ksto nas • v. Trstu, ne tla bosti 1aen)ati vprašanje MS0Vahie > bi Tržačanom i.^a ta* °nem°gočilo. *h0; Ir> je bilo torej doi s.e bodo^6 postoPka, tako *&,b Prav&h v smisIu jhhc* 'Inika poslanske ra' hamest,, f»z*°Snutka „ene&a zakonske-1» „ ava v ° raformi se bo ‘but,ločen1?tU nadalieva-vtkih. oceruh zakonskih o- > h *«hkrav° ohfu3^01^ nadalSnj° 5r°, reče h' Hkrati ae )a itiSr’,x . 36 današ-hdi ,{to s0 . a) pojasnila. ‘ 3asn0 st!n-0kristja"i aa' vseue vnaprei lsce. tako da W badocUh -,ye' da sa bodo ak^en glasovanj vzdrže-Bref n ima ta ^0Sočan'aa gre za nači t ^ j» 3ln*ke „ doseKa tiste Bf^fhve os,a"a v postopku Sl^b trHiinega, 2a,kona Jkt^ «enat v /lasov bo k- ta mw.. olode,‘era tre- opazili nastanek nevtronov. Nadaljevanje razprave proti škofu Fiordelliju «Mortara -1858 - Bologna» «Bellandi -1958 - Firenze» Odgovor zastopnikov civilne stranke državnemu pravdniku in branilcem - Razsodba se pričakuje danes po naravnem zakonu povzročilo zastarelost atomskega orožja in letalskih sil. Na ta način bomo lahko prisilili ves svet, naj opusti atomske bombe«, je izjavil S.renger. Dodai je, da bi rakete postale neuporabne kot orožje, ko bi lahko dosegle hitrost 28.000 km na uro. Pri tej hitrosti bi jim vztrajnostna sila preprečila povratek na Zemljo. Saenger je izjavil, da je razvoj raket in atomskih bombnikov v primeri z delom o vse-mirskem potovanju »sramoten za človeštvo«. »Vendar pa, je pripomnil znanstvenki, leta 2000 ne bo vojaška spodbudi glavna spodbuda za vsemirska raziskovanja. Saenger predvideva, da bodo prve vse-mirske postaje s človeško posadko izstrelili leta 1080 in da bo s pomočjo jedrske e-nergije hitrost vsemirskih ladij naraščala «skoraj brez meja«. Nobelov nagrajenec Max Born je dokazal s svojimi računi, da bi bilo potovanje na zvezdo, oddaljeno tisoč svetlobnih let, fizično mogoče. Za to potovanje bi potrebovali 26 let, toda ob povratku vse-mirskega potnika na Zemljo bi poteklo 2000 let. Take račune je delal Einstein že pred petdesetimi leti. WASHINGTON. 28. - Ameriški državni departma javlja, da je sovjetski zunanji minister Gromiko izročil danes a-meriskemu poslaniku v Mos-kv Thompsonu spomenico, si »se tiče postopkov za pripravo morebitnega sestanka na najvišji stopnji«. Thompson je bil pozvan danes zjutraj v sovjetsko zunanje ministrstvo, kjer je imel z Gromikom daljši razgovor. Državni departma odklanja sleherno izjavo o vsebini spomenice. ker so tudi v Moskvi sporočili, da spomenice za sedaj ne bodo objavili. Medtem poročajo, da je bil dosežen med zahodnimi državami sporazum o Korakih v OZN, da se premaga mrtva točka o razorožitvi. Predlagali naj bi v čim krajšem času sklicanje razorožitvenega odbora OZN, ki je bil nedavno razširjen na 25 članov. Če bi Sovjetska zveza se dalje bojkotirala delo tega odbora, bi zahodne države pozvale Varnostni svet, naj prouči, kakšen naj bi bili naslednji korak. James Wadsworth, ki je bii včeraj imenovan za Eisenho werjevega svetovalca za razorožit vene zadeve, je danes izjavil, da bodo napravili »skoraj takoj« poizkus za obnovitev razgovorov o razorožitvi ter da proučujejo »nekaj obetajočih idej«. Bivši Eisenhowerjev svetovalec za razorožitvene zadeve Harold Stassen je danes obrazložil v senatnem odboru za razorožitev načrt v štirih toč kah, ki določa med drugim kot prvi korak prekinitev jedrskih poizkusov za dve leti. Izrekel je prepričanje, da se bodo Velika Britanija 'in druge države NATO pridružile ZDA in Sovjetski zvezi pri tem prvem koraku. Stassenov načrt vsebuje sledeče točke: 1. Ustanovitev komisije OZN, ki naj ima nalogo nadzorovati vse sporazume, ki bi se pozneje sklenili. 2. Prizadete države naj bi svoje ozemlje odprle vrsti e-najstih ali dvanajstih skupin inšpektorjev, ki bi delovali po navodilih komisije OZN v vseh državah in bi imeli na razpolago potrebne znanstve ne instrumente ter usposobljeno osebje. 3. Sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo o ratifikaciji prvega koraka v ameriškem senatu in vrhovnem sovjetu SZ. Ta prvi korak naj bi bil, kakor rečeno, v tem. da bi obe dve državi prekinili jedrske poizkuse za dve leti. 4. V teh dveh letih naj bi se nadaljevala pogajanja o nadaljnjih razorožitvenih ukrepih. Stassen je izjavil, da na podlagi njegovega načrta ne bi bile druge države, ki imajo jedrsko orožje, obvezane pridružiti se ZDA in Sovjetski zvezi in prekiniti svoje jedrske poizkuse za dve leti. Velika Britanija in Francija, če bi to želeli, bi lahko nadaljevali svoje poizkuse, čeprav bi se v okviru OZN pridružili predlaganim inšpekcijskim kinitvi jedrskih poizkusov s nitev prvega sporazuma o raz-Sovjetsko zvezo koristila var- orožitvi. Kar se _ tiče ^drugih nosti ZDA. Dejal je tudi da bi ta sporazum, ki bi bil večstranski, tudi če bi se prenehanje jedrskih poizkusov tikalo samo Sovjetske zveze in ZDA, morali odobriti vsi člani Varnostnega sveta OZN. Dalje je Stassen izjavil, da bi moral biti načrt za začetni sporazum, ki ga on predlaga, ločen od načrta, ki je bil predložen v Londonu, za ustavitev pridobivanja atomskih snovi v vojaške namene. Stassen je glavne obrise tega načrta že objavil v članku, ki je izšel v sredo v nekaterih ameriških listih. Toda predsednik Eisenhower je na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da tak sporazum ne bi bil izvedljiv zaradi predvidevanega odpora nekaterih držav NATO, ki tudi želijo ustvariti svojo jedrsko orožarno. Stassen pa je izjavil, da se ne strinja s tem stališčem. »Kar se tiče Anglije, je dejal, so predsednik vlade Mac Mil-lan in nekateri voditelji laburistične stranke večkrat iz- držav NATO, kakor Kanaoe, Norveške in Danske, bi bile tudi naklonjene prvemu raz-oiožitvenemu koraku. Tudi Italija in Zahodna Nemčija nudita vzroke, ki navajajo k domnevi, da bi bili naklonjeni sklenitvi takega sporazuma.« Kakor je znano, je Stassen predlagal tudi, naj bi se takoj sklicala v OZJŠI konferenca na najvišji stopnji pod predsedstvom glavnega tajnika Hammarskjoelda. Konference naj bi se udeležili predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze, Poljske in CSR. Stassen je zatem pojasnil, da bi sklenitev začetnega sporazuma, ki ga predlaga, šla po sledeči poti: Načrt naj bi odobrile države NATO, Varnostni svet in eventualno še diuge države članice OZN, ter ameriški in sovjetski parlament. Stassen je prepričan o tej odobritvi. Zatem je Stassen obrazložil sledeče točke; 1. Učinkovita inšpekcija v Sovjetski zvezi in ZDA nad ustavitvijo jedr- skih poizkusov je sedaj mogoča spričo popolnosti^ nadzorstvenih sredstev. Inšpekcija bi se morala v interesu svetovnega miru tikati tudi taktičnih jedrskih poizkusov. Poleg- tega bi odpravila ^ nevarnost, da bi druge države delale poizkuse za račun dveh glavnih jedrskih držav. 2. O vsakem odkritju, ki bi omogočilo «čiste» jedrske eksplozije, bi lahko delala poizkuse pod mednarodnim nadzorstvom mednarodna agencija za atomsko energijo za miroljubno uporabo teh odkritij. Nov poizkus z raketo «Thor» CAPE CANAVERAL, 28. —1 Danes so izstrelili raketo »Thor« za srednjo razdaljo, opremljeno z novo konico, ki lahko nosi jedrski naboj. Ne poročajo o nobeni eksploziji, zato domnevajo, da je poizkus uspel. To raketo so namreč že dvanajstkrat preizkusili in so samo štirikrat uspeli. rekli potrebo naporov za skle- Pineau ni preveč zadovoljen z Mnrpliyjevim posredovanjem V Manili misli o sporu s Tunizijo govoriti z Dullesoin in Selwynom Lloydom - Včeraj nov Murphyjev razgovor z Burgibo - Francoske oblasti so v Boni zadržale letalo s tovorom orožja Iti b° hUu“M-v? ,Qc Sltrl!!’ 'o h(SJeKOV razPust. b.l b»:^lajn i,?ie.JO doseči de- ienrtnj°e-tOCi'°' tako !’tv 'J? tudi dn - ?a- ,a nažl“ Ne ar pa « počasnih vo. d«3 s! t*e reforme N d» Zar*iitiaio r'utlan' ranjo N C ne ’ *er 80 mne-»Nk« B^tve/., more služiti « tau’ T» za Predčasni f* JbN« je * najnovej-SJ\n^olit0nre3 dokaz več, Ni« e,‘-‘Več bll° d<> re- A. n ra*Pusta do pred' da bo sedaj luNii« 0 pedo«na’ t0 dem°-J* V pd°*Njno spletko 'leiNtN^iito prop-i- C»i Nn' so 'zk°r>*t.la: de- Spie^a,t 'mnN ,naiprei V !>nili1° kur čez ktNu bovno' fp 'n Ra »-■ 0 spremenili! no*t je pač imeti FTjORENCA, 28. — Danes zjutraj je na razpravi proti škofu iz Prata in duhovniku Aiazziju govoril predstavnik civilne stranke advokat Bat-taglia, ki je polemiziral z zagovornikom obtožencev advokatom Delitalo. Med drugim se je pritožil, ker se je zagovornik obtožencev skliceval na tuje pravosodje. S tem v zvezi je dejal: «Mi res verjamemo v svobodo in poštenost vesti in res bi hoteli, da bi bila Italija na isti stoonji in tudi na višji stopnji od tiste države stare in utrjene svoBode, ki je Švica, ali tiste dežele nove svobode, ki so ZDA. V Italiji se danes dogaja sledeče: od državljanov, ki so izobčeni iz političnih razlogov in na katere se je zaradi tega raztegnila prepoved zakramentov, se zahteva: ali naj sprejmejo zakrament poroke in s tem kršijo občutke svoje vesti, ali pa naj se ne poročijo z žensko, ki so si jo izbrali za družico. Ali se to dogaja v Švici in v ZDA? Prav gotovo ne. Tam se torej lahko formira res tisto pravosodje, na katero se je skliceval Delitala; toda formira se z usmerjanjem, ki ga pastor daje svojim vernikom in ne svojim izobčencem.« V drugem delu svojega govora je advokat pobijal tezo državnega pravdnika in dejal, da ne razume njegovega ravnanja. Kajti državni pravd-nik je na eni strani izjavil, da država v javnem interesu in v interesu svojih državljanov ščiti ugled in da so besede izrečene proti zakoncema Bellandi žalile njun ugled. Na drugi strani pa je trdil, da obstaja norma, ki dovoljuje oškodovanje dobrine, ki velja po zakonu za zaščiteno. Govoril je zatem drugi zastopnik civilne stranke advokat Piccardi, ki je zavrnil nekatere očitke, da se je v razpravo vnesla »senca političnosti«. «Ce smo vnesli politično koncepcijo v ta proces, je dejal, je to zaradi tega, ker, ko govorimo 0 svobodi, mislimo na koncepcijo, ki je_ podlaga naše ustave« Omenil je zatem svobodo vere in individualno svobodo in dejal, da se razprava ne vrti okoli te točke, pač pa okoli zahteve Cerkve, »ki terja zase vso svobodo, celo svobodo za prekršek, ne da bi se italijanska država lahko temu uprla«. Zatem je advokat pobijal utemeljevanja državnega pravdnika in je zavrnil obtožbo, da je sovražnik sprave. Dejal je; »Ce bo sodišče sprejelo zaključke državnega pravdnika, bo oproščen škof Fiordelli, toda obsojen bo konkordat.« Advokat Piccardi je nato pokazal sodišču brzojavko in vzkliknil: »Ta Ust nam je prispel iz Dulutha, ki je kraj v Minnesoti; v njem je sporočilo samo treh besed, ki so dozdevno nerazumljive: »Mor-tara, 185«, Bologna«. Prvi hib ga nismo razumeli, potem je vse postalo jasno. Iz tiste oddaljene dežele v ZDA, kamor je prav gotovo prišel odmev tega procesa, nas neznanec poziva, naj florentinske sodnike spomnimo bolestnega dogodka, ki se je dogodil v Bologni pred stoletjem: ugrabitev židovskega otroka, ki so ga krstili proti volji staršev. Ta otrok se je imenoval Mor-tara in je bil oče znamenitega sodnika Ludovica Mor-tare, ki je bil prvi predsednik kasacijskega sodišča. Poskrbite torej, da čez sto let, če bi se ponovil podoben pri- mer, ne bo mogel nekdo bodoče sodnike opozoriti: »Bellandi, 1858, Florenca«. Vse to ponavljam v imenu svete besede: tolerantnost.« Popoldne je govoril državni pravdnik Mazzanti, ki je odgovoril na utemeljevanja advokata Battaglie. Za njim pa je govoril zagovornik obtožencev advokat Botti, ki je vztrajal, da besede, ki jih je uporabljal škof Fiordelli, niso žaljive, ker da je treba škofov dokument upoštevati v njegovi celoti. Pri tem je advokat omenil primer znane italijanske igralke, ki so jo označili za »javno grešnico«. Dejal je, da se splošno javno mnenje sploh ni razburjalo zaradi te označitve v zvezi z njenim ugledom in da se popularnost te ženske ni zmanjšala, pač pa da je postals predmet še večje radovedno sti. Navedel je zatem tudi primer italijanskega pisatelja Curzia Malaparteja in dejal, da so ga v Neaplju zaradi nekaterih strani v neki knjigi naravnost sovražili. Pripomnil je, da ti primeri omogočajo ugotovitev, da norme, ki se tičejo zločina obrekovanja, ne kaznujejo vsakega pojava sovražnosti ali kritike, pač pa samo žalitev človeške osebnosti. Na koncu je zagovornik omenil številna pisma, ki jih Bellandi dobiva, s katerimi mu pisci izražajo solidarnost ter dejal, da je to dokaz, da njegov ugled ni trpel, pač pa da je postal zelo popularen Zadnji je govoril še zagovornik obtožencev advokat Delitala, ki je ponovil, da na podlagi škofovega dokumenta m mogoče govoriti o zločinu. Advokat bo svoj govor nadaljeval jutri in zatem se bo sodišče posvetovalo ter izreklo razsodbo. PARIZ, 28. — Francoski zunanji minister Pineau je slkle. nil, da bo stopil neposredno v stik z ameriškim državnim tajnikom Dullesom in britanskim zunanjim ministrom Se!-wynom Lloydom v zvezi z odnosi Francije s Tunizijo. Priložnost za neposredne razgovore, ki se bodo razs -rili tudi na izmenjavo pogledov o konferenci najvišjih, bo Pineau imel na konferenci SEATO v Manili čez deset dni. Pineau bo odpotoval jutri z letalom iz Pariza. Zdi se, da je Pineau dob 1 od francoskega odpravnika poslov v Tunisu Benarda podrobno poročilo o stališču Bur-gibe in o njegovih prizadevanjih, da bi se v okviru dobrih uslug razpravljalo tudi o alžirskem vprašanju. Tuniški predsednik je dal med drugim nalogo tuniškemu predstavniku v Washingtonu, naj vztraja, da bi o alžirskem vprašanju razpravljali v NATO in tudi v Varnostnem svetu. Ni še znano, kaj namerava napraviti angleški predstavnic Beeley, ki ga je njegova vlada določila za posredovalca v francosko-tuniškem sporu. Medtem ko je britanska vlada dala nekaj zagotovil francoski vladi proti «prevelikim» tuniškim zahtevam, je Murphy Sneg in mraz BOČEN, 28. — Zaradi toplega vetra, ki je sledil snežnim zametom v preteklih dneh, so v več krajih zgornjega Poadižja nastali plazovi. V bližini San Leonarda je postal žrtev plazu 18-letni delavec Augscheller. Velik piaz je danes zajci tudi oddelek 90 alpincev, ki so bili na manevrih v Alpah. Utegnili so se še pravočasno rešiti, 4 od njih pa so bili ranjeni in »o jih odpeljali v bolnišnico. DUNAJ, 23. — Mraz in sneg, ki sta divjala včeraj po vsej Avstriji, ata povzročila precejšnje motnje v letalskem in železniškem prometu. Tudi na Dunaju je bil promet prekinjen zaradi ledu po cestah. V številnih tirolskih dolinah je nevarnost plazov. OSLO, 28. — Sinoči je zelika snežna nevihta zajela zahodno obalo Norvešlke. Vse ce. ste so bile blokirane in promet ustavljen. Na vzhodnih področjih Norveške je še vedno zelo mrzlo. JACKSON . (Misisipi), 28. — Število žrtev tornadosov, ki so uničili osrednje in vzhodno področje države Misisipi v zadnjih 24 urah, je na-rastlo na lp mrtvih in [70 ranjenih. baje zahteval nekatere konce-skupinam, ki naj bi delovale 1 sije od Francije, zlasti kar se v Sovjetski zvezi in ZDA. tiče civilnega nadzorstva nad Stassen je nato izjavil, da letališči v južni Tuniziji, • ki bi sklenitev sporazuma o pre-1 so še v francoskih rokah. Murphy se je danes popoldne ponovno sestal z Burg:-bo. Njun razgovor je trajal eno uro 'n 20 minut. Danes zjutraj se je Murphy razgo-varjal z britanskim poslanikom Angusom Maicolmo-n, pozneje pa s frahebskim odpravnikom poslov Benardom. V ameriških krogih v Tunisu so mnenja, da je vprašanje, ki nastaja z navzočnostjo francoskih čet v Tuniziji, prva in najvažnejša točka, o kateri je treba govoriti. Rešitev tega vprašanja bi v veliki mor. prispevalo k izboljšanju fran-cosko-tuniških odnosov. Opazovalci so mnenja, da sta Burgiba in Murphy govorila še posebno o zahtevi za umik francoskih čel. Toda obravnavala sta tudi vsa druga sporna vprašanja. Burgifca je ponovno načel vprašanje Alžira. Dejal je, da je to posledica francoskega sklepa, ds ob alžirsko-tuniški meji določijo področje «brez gospodarja«. Iz Tunizije so danes izgnali dvanajst Francozov. Gre za dva bivša polkovnika v pokoju, za uradnike in poslovne ljudi, enega advokata in tri uradnike v ladjedelnici v Bi-serti. Medtem pa narašča napetost v Maroku in širijo se boji v Alžiru. Francoska vojska skuša onemogočiti napovedano pomladno ofenzivo Al-žircev. Toda boji postajajo vsak dan bolj krvavi. V Pa- rizu je danes delegacija skupine neodvisnih obiskala predsednika vlade Gaillarda in zahtevala,- naj pošljejo v Alžir še drugih 50 do 80 tisoč vojakov. Gaillard pa je samo obljubil, da se število vo-jaštua v Alžiru ee bo zmanjšalo. Toda delegacija ni bila zadovoljna z odgovorom. Očitntj je, da se vedno bolj zaostruje spor v vladi med zagovorniki še večjega zatiranja v Alžiru, ki jih vodi obrambni minister Chaban-Delmas, ter tistimi, ki so mnenja, da se alžirsko vprašanje ne bo moglo rešiti z vojno. V Boni je sinoči pristalo letalo »B-17«, ki jt vozilo približno tri tone orožja. Francoske oblasti so letalo zadržale na vojaškem letališču. V letalu so bili štirje člani posadke, in sicer dva Američana, en Anglež in en 'zraelec. Prvotno sc sporočili da je letalo dobiio dovoljenje za nadaljevanje poti v južno Ameriko, zvečer pa je predstavnik ministrstva za Alžir izjavil, da to ni res in da je posadka letala konfinirana v hotelu pod policijskim nadzorstvom. V Tel Avivu so funkcionarji izraelskega civilnega letalstva sporočili, da je letalo odletelo z nekega izraelskega letališča in je bilo namenjeno v Južno Ameriko. Zvedelo se je, da je bilo letalo prisiljeno pristati zaradi neke okvare. 23 otrok mrtvih pri avtobusni nesreči PRESTONSBURG (Kentu-oky), 28. — Avtobus, ki je peljal v šolo 39 otrok, se je danes zjutraj prevrnil v reko Sand.v. Po osmih urah i-akanja je policija sporočila, da manjka 23 otrok in vozač, ki so verjetno utonili v besneči reki. 16 otrok pa so rešili. Avtobus je trčil ob neki kamion in se je prevrnil v reko. Vozač kamiona je izjavil, da je vlekel iz jarka druid kamion, ko je izza ovinka 'onaa A jtu -jA#rd as raj uoiuie3( a tepež po l»P»* “I *ttqo)At leAjpud llttlllllllltllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllvltltMlllllllillllltllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUniHIIMIItllllllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItMIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIII Jemen bo pristopil k arabski republiki Predsednik libanonskega parlamenta je izjavil, da se bo tudi Libanon prej ali slej ( • pridružil Združeni arabski republiki - Saud ne bo pristopil ne k republiki ne k federaciji - Manifestacije za Naserja v Iraku in Jordaniji KAIRO, 28. — Jemenski prestolonaslednik in zunanji minister Mohamed el Badr je izjavil, da je od očeta pooblaščen, da podpiše sporazum o pristopu Jemena k Združeni arabski republiki. El Badr. ki je prispel z letalom iz Gedde, bo verjetno odpotoval v Damask, kjer se sedaj nahaja predsednik Naser. Kot je znano, je El Badr prispel v Kairo’ 5. februarja, kjer so se vodila pogajanja med jemensko in egiptovsko delegacijo do 15. februarja. Potem se je prestolonaslednik vrnil k očetu, kralju Ahmedu, medtem ko je delegacija ostala kar v Kairu. Po desetih dneh posvetovanja se je kralj odločil ter pooblastil sina, da se vrne v Kairo in z Naserjem podpiše sporazum. Kolikor je doslej znano, določa sporazum združeno narodno obrambo, zunanjo politiko, gospodar- stvo in prosveto. Pušča pa vsaki državi njene državne institucije, monarhijo m l-slamsko pravo v Jemenu, republiko in laični civilni zakonik pa v Egiptu m Sinji. Danes je bilo sporočeno, da začasna ustava Združene arabske republike še ne bo objavljena najmanj pet dni, in sicer šele potem, ko se bo Naser vrnil v Kairo. Včeraj se je. govorilo, da bo besedilo ustave objavljeno v Damasku v 48 urah; res pa je tudi, da je že včeraj Salan Bittar dal izjavo, iz katere je bilo jasno, da se bo srtvar bolj zavlekla. . . Predsednik Naser je imel danes v Damasku sestanek s sirskimi ministri. Namen sestanka je bil, da se pripravi proglasitev začasne ustave nove arabske republike in sestava osrednje vlade. Popoldne je Naser govoril pred velikim številom mladih Libanoncev, ki so ga prišli pozdravit. Dejal jim je: «Vaš prihod v Damask, da bi se pridružili veselju arabskega ljudstva ob rojstvu Združene arabske republike izpričuje solidarnost arabskega Libanona s to republiko. Mi smo vsi Arabci in tvorimo en sam narod. Ne obstaja ne regionalizem ne konfesionalizem.« Predsednik Kuatly, minister Šalah Bittar in druge osebnosti so potem kot Naser podčrtale popolno solidarnost, ki «je vedno obstajala med Arabci vseh obredov«. V odgovor sta tirski škof ter poslanec iz Saide dala Naserju zagotovilo libanonske solidarnosti z Združeno arabsko republiko. Radio Kairo je trdil, da je doslej prispelo v Damask že čez 200.000 Libanoncev, da pozdravijo Naserja. Predsednik libanonske po- slanske zbornice Osseirane. ki je danes zvečer na če.u libanonske parlamentarne delegacije prispel v Damask, je Naserju čestital k ustanovitv Združene arabske republike. Izrazil je odkrito solidarnost z arabsko republiko ter dejal, da «bo Libanon prej ali slej pristopil k arabski skupnosti«. Naser se je Osseiranu zahvalil ter ga prosil, da sporoč* najlepse pozdrave narodov Združene arabske republike libanonskim bratom. Ministrski predsednik Libije Mustafa Ben Halim je prispel' v Kairo v posebni misiji kralja Idrisa. Od za- četka leta je Ben Halim že drugič v Egiptu. Zdi se, da namerava libijski ministrski predsednik študirati sedanje gibanje za združitev med a-rabskimi deželami. Baje pa namerava vzeti v poštev možnost, da bi Libija pristopila k Združeni arabski državi. Kralj Idris, ki bo prispel v Egipt poleti, pa bi osebno proučil možnosti zveze. Tajnik sirske KP Khaled Bakdash, ki se je mudil na obisku v CSR, je v intervjuju za »Rude Pravo« izjavil, da se bo KP še naprej borila za popolno osvoboditev Arabcev izpod imperializma. Ker je Kp v Egiptu izven zakona, so komunistični voditelji po sirsko - egiptovski združitvi zapustili Sirijo, toda Bakdash je napovedal, da bo stranka nadaljevala svojo dejavnost v novi republiki. Neki sirski vojaški pred- stavnik je povedal, da je Sinja poslala Turčiji protest, v katerem trdi, da je sedem turških reakcijskih letal za nekaj minut letelo nad se-vernozahodnim sirskim ozemljem. . Egiptovski listi objavljajo danes ostre napade na iraške in jordanske voditelje, ter jim napovedujejo, da «bodo prejeli od svojih narodov to, kar si zaslužijo«. Agencija Srednji vzhod poroča, da je prišlo včeraj v Bagdadu do demonstracij proti iraško-jordanski federaciji in proti Eisenhowerjevi doktrini. Nastopila je policija z orožjem in solzilnim plinom. Demonstracije so bile baje tudi v drugih mestih Iraka. Tu-dt iz Jordanije prihajajo ve- sti o demonstracijah in istočasnih manifestacijah za Naserja. Baje so v Jordaniji tudi odkrili zaroto, katere namen je bil vreči vlado in monarhijo. Govori se, da so aretirali števiine ugledne o-sebnosti in tudi 15 častnikov jordanske vojske. Ko se je včeraj iraški zunanji minister Bashayan vrnil z razgovorov s kraljem Sau-dom, je izjavil, da so Naserjeve obtožbe, da je Bashayan pokazal sovražnost do Združene arabske države, popolno, ma lažne in neutemeljene. V Riadu je bilo uraano javljeno. da je kralj Saud sklenil, da ne pristopi ne k Združeni arabsai republiki ne k jordansko-iraški federaciji. Mohamed al Khalifa, stric in glayni svetovalec emira v Bahreinu je izjavil, da se emir nahaja v Saudovi Arabiji, kjer razpravlja o možnosti. da bi se sklenila federacija med Saudovo Arabijo ter med Bahreinom in Kuvvaitotn. V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea dejal, da ne vedo nič o takih načrtih. V tej federaciji, če bi do nje prišlo, bi bili združeni glavni proizvajalci petroleja na Srednjem vzhodu. Sovjetski veleposlanik v Damasku je včeraj prišel v Riad na obisk h kralju Saudu. Ta ga je obenem z jemenskim prestolonaslednikom El Ba-drom povabil na kosilo, O nenadnem obisku sovjetskega veleposlanika kakor jemenskega prestolonaslednika ni še nikakih podrobnih pbročil. Saudova Arabija, ki je sicer priznala sovjetsko vlado, nima diplomatskih odnosov s SZ, Vreme včeraj NajviSja temperatura 6,2, najnižja 4,4, zračni tlak 1006,2, pada, burja s sunki do 115 km na uro, vlaga 44 odst., morje razburkano s temper. 7,8. Vremie danes: Hladno i« oblačno z delmimi razjasnitvami. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 1. marca Albin, Zorko Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 17.50. Dolžina dineva 11-04. Luna vzide ob 13.03 -in zatone ob 3.20. Jutri, NEDELJA, 2. marca Pavel, Janja Nadaljnji protesti proti odstavitvi Fegiza Verjetno bodo gospodarske kategorije zavzele danes uradno protestno stališče Tipičen primer demokristjanske zakristijske hinavščine v lepakih SPES, «agit-propa» KD - Delavska zbornica CCIL predlaga skupno protestno akcijo stari DZ Odstranitev prof. Luzzatta-Fegiza s predsedstva trgovinske zbornice in razpust zborničnega odbora gta tudi včeraj bila predmet razprav tako strank kot tudi gospodarskih in sindikalnih organizacij. Glavno zanimanje je bilo včeraj posvečeno stališču «Confintese» (zveze industrij-cev, trgovcev in agrarcev), ki zastopa veliki kapital in ki ima glede tega vprašanja izredno velik vpliv. Značilno je, da so do sedaj predstavniki velikih industrijcev in trgovcev kot tudi zastopnik agrarcev podpirali prof. Luzzatta -Fegiza, kar ne velja samo za relativno šibkejše tržaške temveč tudi za milanske in rimske gospodarske kroge. Vse kaže, da bodo to podporo sedaj obnovili, čeprav sinoči še niso izdali uradnega poročila. Do tega menda ni prišlo, ker na sestanku nista bili prisotni dve združenji, kateri pa bosta verjetno tudi pristali, tako da bo najbrž danes izdano uradno poročilo. Ogorčenje gospodarskih krogov je namreč tako veliko, da je kaj malo verjetno, da bo KD uspelo z zakulisnimi manevri in grožnjami preprečiti, da pridejo ti protesti do izraza. Sinoči je tudi tajništvo PNM zavzelo stališče do tega vprašanja in se tako pridružilo o-stalim strankam, ki so že protestirale zaradi ukrepa in sta izjemi samo KD in fašistična MSI. Predstavnik republikancev pa so poslali v Rim ministrskem predsedniku Zoliju protestno brzojavko. Tudi sindikalne organizacije se še vedno ukvarjajo s tem vprašanjem in je izvršna komisija Delavske zbornice CG IL na včerajšnjem sestanku sklenila, poslati Delavski zbornici CISt, pismo, - s katerim bo predlagala sestanek, na katerem naj bi se sporazumeli o načinu skupnega protesta zaradi odstranitve prof. Luzzatta - Fegiza in razpusta odbora trgovinske zbornice. Značilno je, da so glede tega vprašanja bistveno na podobnih pozicijah drugače tako nasprotne organizacije, kot so sindikati in združenja industrijcev ter veletrgovcev, kar jasno kaže, da ne gre za neko ozko strankarsko vprašanje temveč za ogorčenje, ki je zajelo veliko večino prebivalstva ne glede na socialni položaj. KD je s svojo politiko očitno izredno škodila gospodarskim koristim mesta in se ji je sedaj posrečilo ošibiti edini gospodarski organizem, ki je imel pogum in potrebno avtoriteto, da zahteva stvarno rešitev gospodarskih vprašanj. Končno se je zavedlo tudi lokalno vodstvo KD (s katerim se ne strinja celo velik del demokristjanov samih), kako malo priljubljen je ta ukrep in da lahko prinese po- membne posledice na bližnjih političnih volitvah. Zaradi tega skuša KD sedaj na razne načine vplivati na javno mnenje. V prvi vrsti se mnogo govori o zakulisnih manevrih, izsiljevanjih in tudi grožnjah (ne pozabimo, da sedi v Rimu demokristjanska vlada) zato, da bi preprečili javno podporo bivšemu predsedniku. Vendar pa je treba vedeti, da so tudi ostale stranke ubrale podobno pot, saj so tudi , one v preteklosti glede mnogih vprašanj podpirale gospodarske kategorije, medtem ko je bila KD za ta vprašanja običajno brezbrižna. Mdd podobne akcije KD spadajo tudi lepaki, s katerimi je včeraj prelepil vse mesto «SPES», to je njen uradni «a-git - prop». V tem lepaku objavljajo izjavo prof. Luzzatta - Fegiza, s katero je na zasedanju pokrajinske konzul-te ponovil svojo željo, da bi ga razrešili predsedstva trgovinske zbornice. Ta lepak je tipičen primer demokristjanske zakristijske hinavščine, saj jim je dobro znan potek tega zasedanja in da je prof. Luzzatto - Fegiz nato svojo izjavo preklical prav zato, ker je velika večina gospodarskih kategorij in velika večina prebivalstva zahtevala, naj ostane na svojem mestu. V tej zveai je tudi zanimivo pisanje agencije »Italia«, ki je očitno navdahnjena od rimskih vladnih krogov, »pojasnila*, da je Pa-lamara upošteval šele sedaj odstopno izjavo prof. Luzzatta - Fegiza (ki jo je napisal že pred petimi meseci), ker naj bi nameraval najprej urediti zakonski položaj trgovinske zbornice, s tem da bi raztegnil italijansko zakonodajo o zbornicah. Vladni generalni komisar torej celih pet mesecev ni niti odgovoril na pismo predsednika trgovinske zbornice, nato pa je «odkril», da je treba to pismo le upoštevati. Višek hinavščine pa Je »pojasnilo« demokristjanske agencije »Giulia«, ki včeraj piše, da nikakor ni rečeno, da bo v bodočem odboru zbornice samo sedem članov in torej ne bi mogle biti zastopane vse kategorije. Ce je italijanski zakon tak (in tak je. v resnici), kako more biti uradni razlog za razpust odbora znižanje števila članov? Očitno gre samo za pretveze, medtem ko tiči resnica v dejstvu, da se hoče KD maščevati za odkrito kritiko in zasesti še e-dino pomembno mesto, ki ga do sedaj ni imela monopolno v rokah. Na pošti in ACI zmanjkali kolki Včeraj je zapadel rok za kolkovanje šoferskih knjižic. iiHiintiiiiiimiimmiliiiiiinimMmniimiHmmMiliiiiiiMiiMMiiHiiiiHMiimiiHii S seje mibrežinskega obe. sveta Svetovalci so obsodili gonjo proti dvojezičnosti Vlada naj čimprej uresniči določbe Londonskega memoranduma Toda številni imetniki šoferskih knjižic, ki so včeraj popoldne prišli bodisi na sedež avtomobilskega kluba bodisi na razne poštne urade, so bili neprijetno presenečeni, ko so jim uradniki povedali, da nimajo več na razpolago predpisanih kolkov. Ob 18. uri so imeli te kolke le na poštnem uradu pri Sv. Alojziju in v Skednju. Menimo, da bi morala tako poštna uprava kot avtomobilski klub poskrbeti za zadostno število kolkov, da bi lahko zadostili vsem potrebam oziroma zahtevam. Pripomniti moramo, da ne bo krivda šoferjev, če bodo danes zjutraj i-meli nekolkovane šoferske knjižice, ker pač niso mogli storiti svoje dolžnosti. Intervencija sindikata pekov Za spoštovanje predpisov o delu Na zadnji skupščini pekovskih delavcev so razpravljali tudi o brezposelnih delavcih te stroke. Sklonili so, da bo njihov sindikat ponovno zahteval od vladnega komisariata, da poskrbi, da bodo pristojni organi zahtevali od delodajalcev, naj spoštujejo zakonske predpise o turnusih počitka, o dopustih, o nočnem delu i'n o najemanju delavčev na delo. Spoštovanje teh predpisov bi omogočilo zapo-, KMEČKA ZVEZA in ZVEZA MALIH POSESTNIKOV vabita vse svoje člane na kmečko konferenco ki bo v nedeljo, 2. marca ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani na Ul Roma 15-11. z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav obeh predsednikov 2. Kmetijsko poročilo 3. Diskusija 4. Bolniško zavarovanje kmetov 5. Slučajnosti. Vabljeni vsi člani, tudi oni, ki niso dobili vabila! V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Pokrajinska uprava sporoča, da se bo pokrajinski svet sestal v ponedeljek ob 18. uri. Na seji bodo nadaljevali z razpravo o letošnjem proračunu. Poleg tega pa bo po-šlitev raznih bresposelnih pe- j krajinski svet obravnaval še kovskih delavcev. i nekatera upravna vprašanja. luiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiniiiimiitiiiiiiuiMiuiiiiiiimiiniiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiititiiiiiiitmiiiiiiiiiitiiMiiHiiiiitiiiiiiii Sunki burje z brzino 115 km na uro Številni meščani so se morali zaradi padcev zateči v bolnico Delavcu priletela deska na glavo, uradniku iz Sežane pa napisna tabla v obraz - Obilo posla so nudili tudi majavi dimniki gasilcem Predlog tajništva F10M Spor glede odpustov v CRDA naj se reši i arbitražno razsodbo Delavska zbornica C1SL ni zahtevala jamstev za suspendirane delavce pred podpisom sporazuma v Rimu Nov val mraza je zajel naše j kostnih poškodb v 40 dneh na mesto. Burja razsaja okoli vogalov in podira trhle zidove Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini redna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o prodaji občinskih zemljišč zasebnikom, ki si nameravajo predvsem na sesljan-skem področju graditi stanovanjske hiše. Občinski svet je tudi soglasno sprejel naslednjo resolucijo: »Glede na silovito gonjo, ki so jo sprožili z raznih strani proti morebitnim vladnim u-krepom v zvezi z dvojezičnostjo na sodišču in v javni u-pravi sploh, ker je to v skladu z londonskim memorandumom, ki vsebuje določbe o pravici slovenskega prebivalstva do uporabe materinega jezika v odnosih z raznimi o-blastmi ter glede na splošno veljavno demokratično načelo, sprejeto v republiški ustavi (člen 6), da je treba zaščititi jezikovne manjšine s posebnimi določbami, zlasti glede uporabe njihovega jezika in v zvezi z zahtevo, da je treba preklicati vse ukrepe, katere je svoj čas uvedel fašistični režim proti slovenskemu prebivalstvu, ki je bilo oropano najosnovnejših narodnostnih pravic, občinski svet odločno protestira proti sovražni gonji proti slovenskemu prebivalstvu tržaškega področja in istočasno zahteva, da vlada čimprej uresniči določbe londonskega memoranduma, da bi se slovenskemu prebivalstvu končno vendarle priznale njegove osnovne narodnostne pravice«. Slovenski oktet na poti skozi Trst Včeraj popoldne so z O-rient-Expressom potovali skozi Trst člani Slovenskega okteta, ki odhajajo na daljšo turnejo po Italiji. Slovenski oktet, ki ga je na turnejo povabila velika koncertna agencija iz Milana, bo koncertiral najprej v Rapallu ,nato v Ta-rantu, Lecce in Bariju, končno pa še v Palermu in Messi-ni. To je že druga turneja Slovenskega okteta v Italiji. Kot je znano, je Slovenski oktet že na lanski turneji žel veliko priznanje italijanskega občinstva in kritikov. in dimnike ter odnaša ope-ke s streh. Po drugih državah sicer sneži, a mi smo za sedaj brez belega plašča. Sicer ni izključeno, da bo tudi pri nas snežilo, pa čeprav predvidevajo, da se bo nebo razjasnilo. Temperatura pa bi morala pasti pod ničlo. Bolje bo torej, če ne bo ne snega ne dežja. Dovolj je burje, ki povzroča precej preglavic gasilcem in tudi bolničarjem Rdečega križa. Tudi včeraj so morali gasilci večkrat iz toplih soban na plan, ker je bilo precejšnje število dimnikov v nevarnosti, da se zrušijo na ceste in tudi na ljudi. Ni nič čudnega, saj so včasih sunki dosegli hitrost »15 km na uro, zaradi česar so se morale tudi ladje v pristanišču trdneje zasidrati. Najtežje delo pa so imeli gasilci v Ul. Canova, kjer je hil zid stavbe v gradnji v nevarnosti, da se sesuje. Z raznimi pripomočki so za silo podprli zid in ostalo bo moralo urediti stavbno podjetje. če bo hotelo preprečiti nadaljnjo škodo. Telefon je- ves dan skoraj neprenehoma brnel tudi na postajah Rdečega križa za prvo pomoč in rešilni avtomobi-li so morali drveti v kraje, kjer so potrebovali pomoč bolničarjev in zdravnikov. Burja se je maščevala tudi nad ijudmi in marsikaterega prisilila v bolnišnico. V jutranjih uran je hotela 73-letna Marija Fonda vd. Cerniani iz Ul. Parini na cesto, a brž ko je odprla vežna vrata, so se ta zaradi prepiha in tudi burje zaprla ter žensko podrla na tla. Cernianije-vo. ki ima rano na čelu in ustnici, so sprejeli na opazovalnem oddelku Nekaj u,r kasneje so sprejeli na istem oddelku s progno-okrevanja v 8 dneh zaradi rane na levi strani čela tudi 17-letno delavko Lucijo Palčič iz ezulskega taborišča pri Križu, Mlado delavko je ob izstopu iz menze v startm pristanišču podrla burja na tla. Enaka usoda je doletela nedaleč od doma upokojenca Maria Trevisinija z Lonjerske ceste, ki ni našel drugega izhoda, kot najeti taksi in se z njim odpeljati v bolnišnico. Zanj je diagnoza zdravnikov hujša: ugotovili so mu poleg udarca tudi verjetni zlom levega ramena, zaradi česar so ga pridržali * prognozo okrevanja v 10 ali v primeru IIIIIMIIHIUUIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIHIIMIIIIIIIIMIIII Smrtna nesreča Doiinčana Električni tok ubil delavca Rudolfa Mahniča Doslej se niso znani točni vzroki tragičnega dogodka V Dolini na it. 143 žaluje družina za možem im očetom. Kruta usoda je iztrgala iz nji. hovega kroga komaj 35 let starega Rudolfa Mahniča. Smit je ugrabila Mahniča sredi dela v transformatorski kabini kamnoloma podjetja «Italee-menti« v bližini Ricmamj. Mahnič je nastopil delo ke’ električar 1951, leta m j* o ' znan kot vesten delavec. Včeraj je moral stopiti v kabino in pregledati, ali je vse v redu. Z njim je bil tudi neki zidar, ki ;e dobil nalogo, da pomaga čistiti naprave. Iznenada je zidar zaslišal čuden ropot, ki je bil podoben udarcu telesa ob tlak. Takoj je prekinil delo in stekel pogledat: Mahnič je ležal na tleh, medtem ko je še vedno stiskal v roki kabel st. 1 na prvem transformatoi ju. Zidar, ki ni znal Mahniču pomagati, je stekel do bližnjega skladišča in s kričanjem privabil drugega električarju. Ta je pritekel v kabino in odklopil tok: trenutek zatem }e roka padla s kabla na ne- premično telo nesrečnega delavca. . Ko so pridrveli na kraj bol ničarji Rdečega križa, so spoznali, da je vsaka pomoč zaman: tok je ubil električarj i. Na kraj so prišli tudi policijski agenti in okoli 16.30 so truplo pokojnega Mahniča pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostal d-) pogreba na razpolago sodnim oblastem. Zakaj in kako je prišlo do nesreče? Težko je odgovoriti, ker bo to ugotovila šele preiskava. Mahnič je bil dober delavec in vajen poklica in prav zato je čudno. Ja ga je tok ubil. V kabini sta dva trasformatorja po 5.0OU voltov in nekateri menijo, da se je Mahnič nehote dotaknil enega izmed kablov z visoko napetostjo. Možno je tudi, takšno je namreč mnenje nekaterih da je delavec izključil tok a da je bila v kablu še elektrika, ki ga je zahrbtno um rila. Mahnič zapušča ženo, 9-letno hčerko in mater, ki je živela % njim, ortopedskem oddelku Med prevažanjem desk ž ročnim vozičkom po novem pristanišču je sunek burje dvignil del bremena v zrak in smola je hotela, da je ena izmed desk priletela prav Marcellu Giurmaniju iz Kraške ulice na Opčinah na glavo. Ker mu je s čela pritekla kri, je Giurmani prepustil voziček usodi in se odpravil v bolnišnico. Po razkuženju rane so ga zdravniki odslovili. Vseeno pa se bo moral'zdraviti v domači oskrbi najmanj teden dni. Attilia Ceregata, 83-letnega upokojenca iz Ul. Pascoli 31, pa je silovit sunek presenetil pri prodajalni, časopisov v začetku Drevoreda, Sonni-no. Zaradi starosti se mož ni mogel upreti silam narave in je nerodno padel na tla, pri čemer se je ranil nad desnim očesom. Tudi njega so odpeljali v bolnišnico. 30-letni uradnik Ignac Gregorij iz Sežane št. 94 si je izbral slab dan za obisk Trsta. V popoldanskih urah se je sprehajal po Ul. Carducci, kjer burje neusmiljeno br,je in nepričakovano je, zagledal pred seboj veliko tablo ACLI, ki je odletela z zida in priletela njemu v obraz. Prisotni so mu pokazali pot do bolnišnice, kjer so Gregoriču izprali odrgnino nad desnim očesom in ga nato odslovili. Burja in vino sta se včeraj zarotila proti 27-letnemu Brunu Mattioliju iz Borita. Mat-tioli se je vračal z jugoslovanskega ozemlja, kjer je bil na neki zakuski in jasno je, da ni varčeval s pijačo. Po prehodu obmejnega bloka pri Škofijah se je zopet usedel na lambreto in krenil proti domu, a že po l‘*0 metrih se je vožnja končala v nekem jarku. Ko so prišli ponj bolničarji, je bil Mattioli ve3 pre-mražen in pošteno prestrašen. Na srečo pa se ni poškodoval. Manj sreče je imela 17-letna Maria Irsuto s Sprehajališča Sv. Andreja, kateri je med hojo po Trgu Unitž priletel na glavo precejšen kos ometa, ki ga je burja odtrgala z neke stavbe. Tudi njo so po nudeni pomoči odslovili. Giovanna Cuffersin iz Ul, Cal-vola, ki je tudi padla zaradi sunka burje, pa se je zadovoljila, da so ji bolničarji Rdečega križa izprali majhno rano na glavi kar v neki gostilni v Ul. Negrelli, kamor se je zatekla, in se je nato odpravila domov, kjer upa, da ji bo zadostovala domača o-skrba. «»------ Železničar z Opčin podlegel poškodbam Agostino Zordanazzo iz Železniške ulice na Opčinah, katerega so predvčerajšnjim zv. čer med delom na openski postaji odbijači vagona podri: na tla, je včeraj okoli 4.40 zjutraj podlegel poškodbam. Svinec brizgnil delavcu v oko Ce bi si Mario Maraspin iz Nabrežine - postaja včeraj nadel zaščitne naočnike, bi se prav gotovo rešil bolečih poškodb na očesu. Med topljenjem svinca v neki delavnic: Ulice sv. Frančiška mu je vrela tekočina brizgnila v oko in mu povzročila vnetje očesne mrene, zaradi česar bo mo. ral ostati pod nadzorstvom okulističnega oddelka najmanj 20 dni. ____ Samomor bolne ženske Visoki krvni prit s',- je spravljat 70-letno Donato Rjzzl por. Contegiacomo iz Ul. Segantini zadnje čase v obup. Sorodnikom je večkrat omenila, da se bo trpljenja rešila s samomorom in včeraj, ko je živčnost dosegla višek, si je žen ska hladnokrvno prerezala grlo. Ze zgodaj popoldne je Con tegiacomova med živčnim napadom vrgla skozi okno sta. novanja v IV. nadstropju mačko. To jo je verjetno užalo-stilo in v obupu jc sklenila izvršiti samomor. 76-letnemu možu Francescu in naj starejši hčerki Caterini, ki je ni hotela pustiti niti za trenutek same, je rekla, da gre na stranišče in izginila iz kuhinje. Verjetno sta ji oba verjela, a ko je hči niti dve minuti kasneje šla za njo, je opazila mater na podu stranišča v mlaki krvi, medtem ko je nedaleč od nje ležala okrvavljena britev. V upanju, da bodo mater še rešili smrti, jo je hči prenesla na hodnik, od koder je telefonsko poklicala v stanovanje bolničarje Rdečega križa. Z njimi je prišel zdravnik in kasneje tudi izvedenec za sodno medicino, a njemu ni preostalo drugega, kot izdati potrdilo o smrti, ki je nastopila zaradi globoke rane na goltancu s prerezom vratne žile. Za bolničarji so prišli v stanovanje agenti letečega oddelka in kasneje komisariata javne varnosti iz Ul. Universita, ki so uvedli preiskavo. Truplo ženske, ki si je z mirno vestjo izbrala tako kruto pa čeprav naglo smrt, so nekaj ur po krvavem dogodku odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Kot smo že pisali, so se pogajanja glede odpustitve desetih delavcev ladjedelnice Sv. Marka končala brez uspeha. Zato so sklenili, da bodo predali spor v rešitev posebni arbitražni komisiji, FIOM je predlagala, naj bi tej komisiji predsedoval funkcionar, ki bi ga imenoval urad za delo. F1 OM namreč ne vidi sedaj druge možnosti rešitve spora. FIOM ponovno poudarja, da so med pogajanji na ministrstvu za delo v Rimu omenili tudi vprašanje suspendiranih delavcev, ki jih je ravnateljstvo CRDA pozneje odpustilo. Predstavnik FIOM je tedaj postavil kot pogoj za podpis sporazuma jamstvo, da ravnateljstvo CRDA ponovno sprejme na delo suspendirane delavce. Toda predstavniki stare Delavske zbornice ter vsedržavni CISL in UIL so izjavili, da podpišejo sporazum brez jamstev, da pa bodo kasneje storili vse, da se ugodno reši zadeva. Tudi podtajnik ministrstva za delo Delle Fave je tedaj dejal, naj se zadeva suspendiranih delavcgv ne povezuje s podpisom sporazuma. Sedaj pa se jasno vidi, da je bilo zahtevano jamstvo nujno, saj se je suspenzija spremenila v odpust. Sedaj pričakuje FIOM pravično rešitev od arbitražne razsodbe. Proti odpustom v Sv. Marku je poslala včeraj podtajniku Delle Fave enotno protestno brzojavko tudi notranja komisija železarne ILVA. Pogajanja o odpustih v podjetju Stock V ponedeljek bo na sedežu Zveze industrijcev sestanek, naknterem bodo razpravljali o 21 odpustih, ki jih je napovedalo ravnateljstvo podjetja Stock Na sedežu FIOM razpravljali o ILVI Včeraj se je sestala na sedežu FIOM skupina delavcev in uradnikov železarne ILVA. Proučili so položaj v železarni s tehnične in upravne plati ter s stališča odnosa uslužbencev s podjetjem. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki pokrajinskega tajništva FIOM. Sklenili so da bodo ustanovili odbor, ki bo pripravi jsl dokumentacijo, katero bodo pošiljali oblastem in raznim ustanovam, ter zbiral razne vesti za obveščanje javnosti. Namen tega delovanja bo, da bo vlada na pritisk raznih sr- ki so nastale v poslednjem času v železarni ILVA so namreč takšne, da so delavci zaskrbljeni glede obstoja podjetja. Delavci so zato sklenili, da bodo zahtevali načrt za obnovitev naprav, da bo železarna na. enalki ravni z drugimi obrati te vrste v Italiji in v inozemstvu. 0 uslužbencih bivše ZVU bodo razpravljali v parlamentu Včeraj predpoldne je notranja komisija poslanske zbornice razpravljala o vladnem načrtu za rešitev vprašanja uslužbencev bivše ZVU. Predstavniki vlade so predlagali, naj bi že notranja komisija poslanske zbornice sama odobrila zakonski načrt, toda poslanca Tolloy in Gianquinto sta zahtevala, naj pride stvar pred poslansko zbornico, ker se bo lahko le na ta način zakon izboljšal v prid uslužbencev. Skupina Proclemer-AlbertazzI v »Verdiju* G. d'Annunzio: Jorijeva hči D’Annunziovo dramo e. Jorijeva hči» nam je včeraj zvečer v gledališču «Verdi» predvajala skupina Anne Procle-mer in Giorgia Albertazzija. Tragedijo je zrežiral Luigi Squarzina, ki je v delo vložil nemalo truda ter uspel, da je apastoralna tragedijam na odru zaživela v vsej svoji veličastnosti. Mila di Codra. Jorijeva hči, je bil a Anna Proclemer, medtem ko je Aligija igral Giorgio Albertazzi. Oba igralca sta tudi v teh dveh likih dokazala, da spadata v vrhunsko vrsto sodobnih italijanskih gledaliških umetnikov. Pri občinstvu sta bila deležna nedeljenega, včasih že kar pretiranega priznanja. Posebej je treba omeniti Bianco Toccajondi kot Ornello. Odlična je bila kot Candia della Leonessa Maria Fabbri, medtem ko je treba tudi vsem ostalim priznati, da so vsi po vrsti popolnoma izpolnili svo-o nalogo, zlasti Glauco Mauri cot Lazaro d i Roio, Angela Cavo ter Angela Cardile kot drugi dve sestri itd. Delo bo skupina ponovila še danes in jutri. Dr. Teodor Stegu Znanega slovenskega pravnika dr. Teodorja Steguja ni več. Včeraj je v yisoki starosti 87 let za vedno zaprl svoje oči in danes popoldne ga bomo spremili k zadnjemu počitku. Dr. Teodor Stegu je bil zaveden Slovenec in odličen pravnik, zaradi česar je užival vsesplošno spoštovanje. Najprej je služboval v. Pulju, nato je bil premeščen na Dunaj, kjer je delal na pravosodnem ministrstvu, nato' je prišel za sodnika v Gorico, leta 1905 pa je bil dodeljen deželnemu sodišču v Trstu, kjer je ostal vse do leta 1927. Takratnim oblastnikom ni bila pogodu njegova zavednost in tako so ga kazensko premestili v Milan, toda že leta 1929 je bil pretneščen v Benetke, kjer je bil leta 1955 kot svetnik prizivnega sodišča upokojen. Od takrat je živel stalno v Trstu. Takoj po vojni je s svojo izkušenostjo pomagal .vsakomur, kdor ga je za to naprosil, s svojo strokovno pomočjo pa je, vse dokler sp mu moči dopuščale, sodeloval v vrstah slovenskih pravnikov na Tržaškem. Bil je tudi u-rednik «Pravnega vestnika« in omeniti je tudi treba, da je v slovenščino prevedel italijanski kazenski zakonik in pravdni postopnik. Pokojniku naj bo lahka bar- uu .m - .kovljanska zemlja, žalujočim stanov storila vse, da se reši svojcem pa naše iskreno soža-železarna propasti. Razmere, Ije. m, minili iimiiiiiiiiiiTiiiinniim, Hlinili iiiHiniiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiimiimiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiuuuiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Dve leti in prevelikemu petnajst dni zapora ljubitelju tujih vozil SNG v TRSTU Danes 1. marca ob 20. uri v Borštu, jutri, 2. marca ob 15. uri v kino dvorani v Skednju DANILO GORINŠEK Rdeča kapica Vesela pravljica v treh dejanjih GLASBENA MATICA TRST Za steklenico mleka dva meseca zapora - Prizivno sodišče polrdilo tatu obsodbo na poldrugo leto ječe 24-letni Albano Bittesnig iz Ul. Castaldi in 19-letni Bruno N. sta velika ljubitelja motornih vozil, a v pomanjkanju sredstev ki bi jima pripomogla k posesti avta, sta se posluževala vozil drugih. Iz avtomobilov nista kradla, pač pa sta se vozila z njimi, dokler jima ni pošla zadnja kapljica bencina. Tedaj sta samo presedlala na drugo vozilo in se odpeljala dalje. Njuno zastonjsko vozarjenje pa se je zaključilo 2. maja 1956. leta ponoči, ko ju je patrulja letečega oddelka opazila v ukradenem avtu, nedaleč od Montebella. Morda bi agenti nadaljevali pot, a čudno se jim je zdelo, da se o-sebi, ki sta bili v avtu, skušata skriti. Bittesnlga, ki je sedel za volanom, so vprašali po šoferski izkaznici, a ker je ni imel, je moral iti skupno z Brunom N. na policijo, kjer je priznal, da je ukradel šest avtomobilov, medtem ko si jih je Bruno N. »izposodil« tri. Zanimivo je, da se je Bittesnig hotel rešiti aretacije z izgovorom, da se je zaradi trud-nosti usedel v avto, o katerem je menil, da je last njegovega prijatelja. Da je bil to le otročji izgovor, je pokazala preiskava, med katero je prišlo tudi nu dan, da je prav on ukradel Kaffaelu Passantu avtomobil, s katerim se je zaletel v zid v Ul. sv. Marka, pri čemer je vozilo popolnoma uničil. Bruno N. je lahko po raz pravi odšel domoV, ker so mu sodniki zaradi njegove mlado-letnosti oprostili prekrške. Nasprotno pa je Bittesnig moral v zapor, kjer bo presedel 2 leti in 15 dni zapora. Seveda bo moral plačali poleg sodnih stroškov tudi 15 tisoč lir globe. * * * Pietru Facchiniju Iz Ul. \ l-duli sicer mleko ni ugajalo, a vseeno je kradel steklenice, ki so jih raznašalci puščali v zgodnjih jutranjih urah pred mlekarnami. Pil ga pa ni, temveč ga je prodajal zato, da si je lahko privoščil kozarec ruj-nega vina, ki ga je naravnost oboževal. Septembra pred leti pa so ga zasačili. Šofer av- tobusa, ki vozi na Greto, Albin Jež, je vedel za tatvine in je zato vsako jutro pazil. Nekega dne pa je Facchina zasačil in ga izročil karabinjerjem. Ti so ugotovili, da je vsega skupaj ukradel kakih 30 steklenic. O Facchiniju, ki je ezul, je krožil glas, da se je preživljal z majhnimi tatvinami. Baje je tudi ženi odnašal reči, ki jih je nato prodajal in denar zapravljal po gostilnah. Mož ni nikoli hotel priznati, da je ukradel 30 steklenic; od prvega začetka je trdil, da si je prisvojil le eno na Greti, in to v škodo Luigija Giar-dina, a tatvina je tatvina pa naj gre za eno ali več steklenic in tako so ga sodniki obsodili na 2 meseca in pol zaporne in na 7 tisoč lir denarne kazni. Preds.; Corsi, tol.: Maltese, zapisn.. Urbani. * * * Poldrugo leto zapora In 24 tisočakov globe je precej huda kazen tudi za 45-letnega Giorgia Kandusa iz Ul. delle Lodole, ki je vajen ječe. Zato se je prijavil na prizivni razpravi izgovarjajoč se, da bi morali razveljaviti prvo razpravo, kateri ni prisostvoval. Predsednik pa je v odgovor naročil karabinjerjem v dvorani, da ga zastražijo. To pa iz enostavnega razloga, ker je znano, da je Kandus specialist, kadar je treba zabrisati sledove pred agenti, ki ga iščejo. Isto se je pripetilo tudi a-prila 1955. leta, ko je bil o-sumljen, da je ukradel natakarju Fiorentinu Santinu 260 tisoč lir, 12 dolarjev, »parure« modre barve in osem zavojev cigaret. Istočasno je mornarju Pallazzu Vincenzu, ki je vkrcan skupno s Santinom na parniku »Airone«, zmanjkala poleg dokumentov tudi listnica s 7 tisočaki in nekaj drobiža. Kum je takoj padci na Kandusa, ki je sledil na parnik, ki je bil vsidran v novem pristanišču, posadki kot bi bil tudi on pomorščak. Na krovu je ponujal brivske usluge in je celo obljubil Santinu, da ga bo spremil v kino. Oba bi se morala sestati nu Gol- donijevem trgu, a medtem ko je Santino čakal, ga je verjetno Kandus okradel. Ko so ga hoteli agenti aretirati, pa ni bilo o možu ne duha ne sluha, zaradi česar ga je moralo sodišče septembra lani soditi v odsotnosti. Sedaj pa se je mož vrnil iz Nemčije v upanju, da se mu bo posrečilo razveljaviti prvotno razsodbo, a dosegel je le, da so ga poslali v zapor in mu kazen sodišča prve stopnje v celoti potrdili z dodatkom, da bo moral plačati povečane sodne stroške. Preds,; Nachich, tož.: Castel-lano, zapisn.; Parigi, obramba: odv. Fissotti. iiiiiiiiimiiiiiuiiiiiMUiiiiHiinniiiiiiiiiitiiiiiiMiiiMiiiiiimtmiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiinHiiiiiiii Tatjana Uršič Andro Vuga DANES 1. marca 1958 ob 20.30 v Avditoriju KONCERT Sodelujejo solisti: Elvira Piščanc - sopran, Renato Kodermac - tenor, Miro Cuk . bariton, Tatjana Uršič - klavir, Andro Vuga - oboa. Žarko Hrvatič - violina. Orkester Glasbene Matice in pevski zbor prosvetnega društva «Siavko Škamperle*. Dirigent Oskar Kjuder Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. I rančiška 20, telefon 37333 ter od 19. ure do pričetka koncerta v Ul. Roma 15-11. PRISPEVAJTE CA DIJAŠKO MATICO! SOBOTA, 1. marca 195* TRSI POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 1-1.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod \ ■-Predavanje: »Največji gozd v zahodni Evropi«; 12.10 Za vsak?l.j nekaj; 13.45 V svetu kulture; Značilni ansambel «Esper»»J "• Lahke melodije: 14.45 '81? A, sambel «Andri,nis#; 15.00 Ottiuje sy: Preludiji iz zbirke št. 2; i«. Pevci laihke glasbe; 15-45 Benners: «Neptunovo zm-agosf*' je«, baletna suita; 16.00 Radij® univerza: Kako so živeli Grki; 16.15 Priljubljene skla«* iz preteklosti; 16.35 Orkester* marn-do Sci-aacla; 17.00 Sloveti instrumentalne zasedbe; *'• Plesna čajanka; 18.00 Oddaja najmlajše; 18.50 Sitoelius: Fin** simfonična pesnitev op. 26; **■ Beneška fantazija; igra orrk"> Jan Langosz; 19.15 Sestanek poslušalkami; 19.30 Pestfa g» ba; 20.00 Šport; 20.30 Teto Italiji; 20.45 Poje kvintet Vega«; T H S T L 11.30 Komorna glasba; 12-1° ve italijanske popevke; Glasbeni album; 14.30 stran«; 19.05 Igrajo orkestru P«"1 KOPER 5.00.6.15 in 7.00.7.15 Prenos 7.15 Glasba za dobro jutro; P-,, Glasba po željah; 13.40 ska rad. univerza: «Uspehi ur nega osemenjevanja n.a Po" j skem«; 13.50 Popevke in ritmi tu in tam; 14.30 Kulturni ol»» nik: «Kako delajo nekateri činski sveti ,Svobod«; 1445 orkester Kostelanetz; 15-25 seti dečki; 15.40-17.00 Prenos n 17.00 Ritmi in popevke; 1 • Glasbeni varietč; 18.30 l8'r?J p*, džarski ansambli; 19.30-22.15 nos RL. SLOVENIJA 55 5.00 Pisan glasbeni sP9r L^vi; Lepe m eJodi je — znani n3fčot. 8.35 Slovenski oktet vam va; 9.00 Radijska šola za stopnjo; 9.30 Vrtiljak za{2Li(; melodij; 11.00 Pionirski 11.15 Domači napevi nega Pohorja; 12.00 Dp° [03® spored opernih melodij; „r( Kmečka univerza; 12.40 -A jj melodije v novem ritmu; j 7 n hnim n olodlvo- Id 9(1 7ž. C Zabavna glasba; 14.20 Zanimi g iz znanosti in tehnike; R.« knjižnega _trgaj_ 16.00 uganke; 17.30 Popevke ‘(h. okno dlje na tekočem traku; 18 0° ^ ,5 v svet: Arabska federacija: mj. Igra pihalna godba Ljudske lice: 18.45 Jezikovni P°f'o..0i 20.00 Veseli večer; 21.00 8 o melodijami bi vam radi u» TELEVIZIJA m' 14.50-16.50 Prenos športne ^ ^ iz Pariza; 17.00 Spored zz j{t ke; 18.30 Poročila; 19.00 Sto .. poezije; 19.20 Glasbeni van 20.00 Luči na asfaltu; 20.«" . jo ročila; 20.50 «Carosello»; -je. Nogomet Jutri; 21.10 «Mua re»; 22.00 Proslava Beni«'1 Giglija«; 22.45 Telefilm. ( OLEDAtlSČ^) VERDI „ Danes ob 21. uri: zio: «Jorijeva hči«. Nj*jr gledališka skupina rt , mer - Albertazzi - F j-jeir Mauri - Toccafondi - (d«e. zi. Ponovitev jutri pop<” TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri; «DaV) Golijat«. Abonma L. rre$* Excelsior. 15.30, 18.20, 21.40:'i niki iz Peytona», Lana 1 Hope Lange. Prepovedan mladini pod 16 leti. mesto*’ Fenice. 16.00: «Motje v f. G. Moll, Salvadori, Tara""" V 3 Feri P' Nazionaie. 16.00. »Vlomil*'*' Duryea, J. Mansfield. n lij Supercin-ema. 16,00; iT&ZgcCP izgubljeni Safari)), Gor«01 novi Tarzan. ..mu#? Fuodranimalico. 15.00: *"* Iv poljub«, Frank Sinatr ’(yij» Grayson, R. Montalban. »El m-eiodo infalllbiir*- v gi3r'. Grattacielo. 16.00: «RojenaJ Gj-cu», Jacqueline Sassaf ■ Ga- briele Ferzetti in Trzač*1 rio Valdemarin. u itH0" Arcobaleno. 16.00; »Zna*4 poiKU' na«, A. Perkins in H. Vistavislon. , ra*" Astra Rojan. 16.00: »Zel'ej.,jcH*V red«, R. Salvatori, v pat; Capltol. 16.00; «Pepelka T^gir*' zu», A. Hepburn, F- OD VČERAJ DO DANES ( KAZIM A OBVH1MTILA J Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Jutri, 2. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. ( IJHIDUKA PKOMVKTA J Prosvetno društvo »Rado Pre- farc* iz Rojana-Skorklje bo imeli danes, 1. III. 1958 ob 20. uri na svojem sedežu drugi občni zbor. XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusiti, Strada del Friu-U 7 (Greta); dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14- Alla Maddalena, Istr„ ska ul. 43; Prendini, Ul. T. Ve-cellio 24; Serravallo, Ul, Ca vama 1; Zanetiti, Ul. Mazzini 43. Valuto ) DAHOV! IH l'HINI‘KVKI Marija Kosič daruje 1000 Ur za Dijaško Matko. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28, februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 7 oseb, umrlo je 12 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI »SO: 81-letna Maria Peoeenca vd. M a m »no, 56-letnt G lov a oni Miehel, 63-lein| Luigi Colombin, 82-ielna Francesca Se-golin vd. Coloni, 54-letnl Valerio Gorenz, 78-letni Pietro Di Fortunah), 53-le.tni Rodolfo VVeiss, 86-letna Caterlna Kan-tus vd. Per-sini, 40-lelnl Agostino Zordanazzo, 83-letna Clemeivtlna Menapa-ce vd. Calligaris, 10 mesecev stara Alessandra Trebbi, 4 mesece stari Roberto Bioccl. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM, Al Canunello, Drevored ■ 1 Milan Rim Zlati funt . 5.750 — 6.000,— Marengo 4.600,— 4.850,— Dolar . . . 623.— • 627 — Frank franc. 129.— 132.— Frank Švicar. 144,— 146.— Sterling , , . 1.620,— 1.690.— ! Dinar .... 79,— 83.— Slllng , » • 23.50 24.25 j Zlato .... 707.— 709 — 1 Zah. n. marka 146.— 148,— technicolor. ob 21.1? Crlstallo. 14.15, zadnja «Vojna In mir«, A. HeP" Ferrer, H. Fonda. K** Alabarda. 16.00: SC^' Severni tečaj«. c‘i,a(flS. .... C. Jurgens in D. spo!1, Aldebaran. 16.00: »Mi« rello«, pikantni f',IT' DreP® Bardot. Mladoletnim v dano. d’*■![ Aristou. 16.00: »Soovenu lie«, J. Corey, De ' ]T> F* Armonia. 15.00: «Bojna glavarjev Siouxov». .g, urora. 16.00: « DvohoJj-gen* skem oceanu«, C. R. Mitchum. Garibaldi 16.00: km od Zemlje«, w-J. Taylor. »v0 v Ideale. 16.00: «Vohunstvo kiu», Joan Collins. 3q; « Impero. 14.30, 1800. ^jjriof. gant«, J. Dean, *>■ Hudson. , J- Italla. 15.30: »InterH*"®’' lyson, R. Brazzi 5K| pj«. Moderno. 16.00: »ClovL fVor Richard Vldmark, « ward. , iovŠČ1** S. Marco. 16.00: «W£rlo. -gr Baham asu c, 7 . Ur n Savona. 16.00: »ZakOP^^itl- y. kres«, G. Ford in 'vcri>,*,0pn-Viale. 15.30; »Kralj J ,. J>T Kasarna in M. Koizu ^ ski film' um I8.00vay1<’r' Vitt. Venelo. 14 30, ‘ T»> »Gigant«, J Dean. j,, R. Hudson. Belvedere. 15.30: . -jci*' S. Gra-nger, G. K*BJ mg*1' Marconi. 16.00: »banje j4*»' Cosetta Greco, L . jD- JSSUIX' tete A. Sorti, V. D* ?‘Cana Odeon. 16.00: »Nepoz- w, P Radio. 16.00: «RaScel-> Franca Rame Dne 28.2. nas je zapustil v 87. letu ®*al nepozabni dr. TEODOR STEGU kasacijslci svetnik v pokoju eII,j Dragega pokojnika bomo spremili k V® J“ncS počitku iz hise žalosti Vicolo delle Rose 1.3,1968 ob 15. uri na pokopališče v Bar 39. gov i s*5,rei Žalujoči; soproga, neveste, vnuki In ostal* Trst. 1.3.1958. PETER BEZRUČ Pesnik trpljenja šleskih rudarjev si je z zbirko «Šleskih pesmi» postavil nesmrten spomenik v češki in svetovni literaturi Češki narod je izgubil še ®ega velikega moža in ve-•p pesnika — starega siaskega barda, Petra Bez-Umrl je v ponedeljek *• m. v bolnišnici v O-»mucu v 91. letu svojega Oljenji. Ime Petra Bezruča je že ?Vn° Prekoračilo meje če-«« dežele, njegove «šleske Pa imajo častno me-0 med najlepšimi stihi etovne poezije. Malo je umetnikov, ki so “a Prelomu stoletja znali neposredno in umet-globoko prikazati mrašanja svojega časa in dežele, kakor je to al ta velik češki nesni k. faradi tega ga je ljubil ves , 1 narod, ki ga je pro-®*®1 za narodnega pesnika n°go prej, kot mu je bil n&ziv tudi uradno pridan. Dolgo se je za imenom ra Bezruča skrival pošt-' Uradnik Vladimir Vašek, Prt sam vase, brez želja D_j.favi in odlikovanju. ,, se je v Opavi, glav-t ®‘mestu šlezije, 15. sep-sin 1867 kot najstarejši 8orjZn.ane?a šleskega profe-i, Ja in češkega prosvetite-let tonina Vaška. Nekaj . Po njegovem rojstvu se la ?Q®0Va družina preše li-dc.wi?0’ kier ie Vladimir »dncai srednjo šolo, nato lom!6 V Pra?i študiral filo-v I*!0- Leta 188P se je vrnil " iv^°’ kjer dobil mesto Postni službi. To službo Ha iL^dinrir Vašek oprav-ve»a , let- Za časa njego-jj.” službovanja po majhne južne Morav- 'n Tešina so nastajale )egove Pesmi o bedi lač- "."""»lin... sstava mladinske ilustracije v j v j: *koPi5evern paviljonu diugjj liani je zal0žba Mla-znova odprla Jni9|j: iradicionalno razstavo prifejtls,'reglja, Melite Vov-koijjj Maksima Sedeja, Ni-Ija, j.. er?-e. Toneta Krajane 2eta Ciuhe, Franceta „ Milana Bizovičarja, . - Goš> kovifa' 'j0an'k, Vladimira Lata Stetana Planinca, Ie- 1* Zelelt Iva Leljaka. Kareje v ’ H°že Piščanec, «°v6t; *°selnik, Tince Ste-d»na p kf,a Horvata, Bog- * Vj P'' — »>*1: -.1p°ma 'n Mariana A-2l'8nil1l .*• Ze vrsta imen <,*1°valiUm6tnikov' ki SO so- itd,i «.,pri opremi knjižnih lahko v adinske knjige, je ]udi ,)n marsičem spodbuda j Satiin S'm Naložbam, da o-Č»jo Za jSai to ali ono iz-UstraCjj0 ras'e z umetniško arijo. veda v c laMPa ilustracija ni elat,inska 6Ra: ae Poaehei ne } literam' Sa^ mora združi-uP? Predata i razumljiva mla s:««"™"1 bralcu vo m so-hkrati °en leve ilust Nagrajene racije Belega v tem pogledu Zelo poučen pri- 80 »i«r Matična0"8 llk°VTia, skoraj J^Dozicti. monumentalna » tietitai Podpira Qdbn ■ tl St,,..0 m v svoji literarno vtl>uja te pred- ih a<*‘ni icT*1 .v °^ra^ajodi ^jen9> 1 3® knjiga na- h, J,nova učbenika kuictijskc barske !iB?b,rlri C', ŠospP jben'kov z sSfvSS’?; ,a za kme-druge S i?81; «mka' sta -» • "KemH-f dva nova 'vsl ■ Za la» m «Bio-" '» -Paprednega Je Pozn. aneRa kme-jj*eu. Potrebi,o Ianie kemije Vs^k h 1 se z njo rlA- •4s' rss osnove tega kimetovalec ta-Navjem * «n Povezan z žaljenja ?«".«- vi? WiVa>i ‘Na’^" = k? bitf,0r t;,a.Nauk o vsem tudi" “*■ 0 vsem KH je n 'k ((H,°- d»%K.v*e. Nanapisat prof. Ki'a,i s,I'aneh !^Ž2.,"«“‘U- f........... * j« strir„«ln- Knjiga je '' LNl ,?*,, Oporok srednješolce N|iv,«k- 2a »«6v^ukom “> a'ti z V '°gar na ki se želi se-ra‘voju,i,vljenju nih šleskih rudarjev. Ko so bile leta 1903 prvič objavljene «šleske pesmb, pesmi upora, odpora in maščevanja, je njihov avtor tiho želel, da bi ostalo njegovo pravo ime vedno neznano in ga je zato skrbno skrival. Toda čitatelji, ki jih je navdušila sila njegove pesniške besede, v kateri je govoril ves tlačeni češki narod v šleski vojvodini, so dolgo in neumorno iskali, da bi našli tistega, ki se skriva za imenom Petra Bezruča, kajti Bezruč je za svoje stihe našel resnično ljudsko besedo. Iz teh stihov govori 70.000 sužnjev, pripadnikov češkega naroda pod Tešinom; govori trdo življenje rudarjev iz mračnih šleskih rovov in vpijejo zaradi krivice, ki jim jo delajo bogati lastniki rudnikov. Njegovi rudarji, !:• jim od trdega dela roke krvave, kopljejo v rovih, medtem ko njihove žene in otroci umirajo od gladu in mraza; mogotci iz Prage in z Dunaja pa spravljajo v žep plodove njihovih krvavih rok. («Kruh s črnim ogljem je moja hrana, poslednji z dela, na delu prvi. Iz mojega znoja in krvi rastejo palače ob Donavi.*) Na vsaki strani «šleskih pesmi* najdeš sled človeškega trpljenja; iskro sovraštva v očeh rudarjev, poslednjo solzo rudarske matere, silo protesta in trpljenja ... Peter Bezruč sovraži habsburško monarhijo in njegovi silni stihi so drzen poziv revolucionarja, ki kliče na upor proti onim, ki so vzrok socialnega in narodnega tlačenja čeških ljudi v šleziji. Jesen svojega življenja je zadnji šleski bard preživel tiho in mimo, a tako je bilo vse njegovo življenje v majhnem mestu Kostelcu v pokrajini Hana. V rdeči hišici z majhnim vrtom, polnim sonca. V nji je 15. septembra, še krepak in čil, proslavil tudi svojo 90-let-nico. A komaj pet mesecev kasneje je njegovo življenje, polno borbe in trpljenja, nenadno ugasnilo v o-lomuški bolnišnici. Dasi je napisal samo eno zbirko pesmi, je Peter Bezruč s tem, kar je v njih rekel bodočim generacijam, hkrati pa s silo, s katero je to izrekel, zajamčil sebi e-no najbolj častnih mest v češki in svetovni literaturi. Letos so se v Zapadni Nemčiji poslovili od pusta na nenavadno hrupen način, tako da je morala pogosto poseči vmes policija in razgnati z vodnimi črpalkami pobesnele veseljake Občine in kmetijstvo Čas bi bil, da bi se občine začele sistematično zanimati za resno stanje našega kmetijstva Naše kmetijske razmere so v našem tisku stalno na dnevnem redu. Sicer pa so te dovolj vidne. Pojdite po naših naseljih, pa d-obite živo sliko o stanju naših kmetijskih gospodarstev. Le-ta vam povedo, kaj pomeni biti droben blagovni proizvajalec na Tržaškem; ugotoviti morete, kako je ta že skoro štiri desetletja zapostavljen in prepuščen težki borbi za obstanek, zaupajoč le lastni preudarnosti, samopobudi in življenjski sili. Po drugi svetovni vojni smo pričakovali, da si bo u-prava tega ozemlja prizade- ZNAČILNA ZGODOVINA V ^KRALJESTVU LIMON* NA SICILIJI Pod belim šiitom Krščan do voljprostora za opravo verne»in mafijo Kdor ima v rokah namakalne naprave, je gospodar situacije - To ima v rokah mafija Ker pa si je druga struja «utrla pot», je med obema vejama večinske stranke prišlo do sporazuma in na županskem stolčku sedi nečak «šefa» mafije, mladi Gino Galeoto, ki ga pa tudi cerkveni krogi «radi vidijo» Bagheria je sicilsko mesto z 32.000 prebivalci in leži v provinci Palerma. Pravijo mu tudi ({prestolnica limon«. Na kilometre in kilometre se ob državni cesti 113 vijejo le velikanski nasadi limon in v temnem zelenju listja ne vidiš drugega kot lepo rumeno sadje. Tu ne raste nič drugega kot limone, kot bi zemlja ne mogla roditi drugega. Lastniki teh nasadov so veleposestniki, ki žive v Bagherii. Srednji sloj mesteca se ukvarja s prodajo limon, kmetje obdelujejo nasade, najsiro- novih nasadov vprav vse ljudstvo. Od dneva, ko se obiranje sadja začne, pa do zadnjega dne obiranja odpeljejo iz Ba-gherie vsak dan 30 do 40 vagonov rumenega sadja. In v enem letu se za to bogastvo nateče v Bagherio okoli tri milijarde lir. Za 32.000 prebivalcev, kolikor jih je v mestu, je to lepa vsota in zato bi bilo pričakovati, da je mestece lepo, da ljudje dobro žive, skratka, da vlada tu bla gostanje. Toda Bagheria je e mašnejši ljudje pa po nasadih naka vsem drugim južnim iMMi fm&š’ ... 4 t? '°r; , s iL ; ... *'•>*. , (t? " , ■<*; f. s- ;■ *«* «•»» V Južni Afriki vlada načelo stroge segregacije nebelokožnega prebivalstva, ki Je prisiljeno prebivati v takih — taboriščih, kakršno vidite na sliki. Vanj strpajo tudi do 200.000 ljudi. V okolici Johannesburga je kakega pol ducata takih taborišč, obdanih z bodečo žico iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiimiiiiinmMiiiiiiiniimiiHHHiiiiMnimilmiiiiiiiMiMiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiumiiimiiiiiiinmimiiiiiiiiiiH NAČRTI ZA GRADNJO PLOVNE POTI MED BALTSKIM IN ČRNIM MORJEM Mreža plovnih prekopov med Donavo, Vislo in Odro Ko je leta 195C in lani septembra zasedal v Moskvi odbor za medsebojno pomoč med državami vzhodne Evrope so češkoslovaškim predstavnikom poverili, nalogo, naj njihovi strokovnjaki izdelajo podroben načrt, kako povezati Baltsko morje s Črnim morjem, seveda s prekopi, ki bi povezovali Vislo in Odro z Donavo. Nadalje so češkoslovaškim predstavnikom naročili, naj bi češkoslovaški strokovnjaki izdelali tudi načrte za gradnjo hidrocentral na Donavi in prekopih, da bi se vsaj delno izkoristila zmogljivost donavskih voda, ki jo cenijo na 70 milijard kWh e-lektrične energije na leto. 17. januarja letos so se glede tega sestali v Varšav: predstavniki Češkoslovaške, Poljske In Vzhodne Nemčije, ki so temeljiteje obdelali te načrte, ki predvidevalo; Z vrsto velikih plovnih prekopov je treba povezati Odro, Vislo in Donavo, Načrt predvideva 310 km dolg prekop, ki bi se začel ob poljskem mestecu Kozle in bi tekel po dolini Odre in Morave ter se nekoliko pred Bratislavo žli- val v Donavo. V bližini češkega mesteca Prerov pa bi se od Odre odcepil prekop, ki bi vodil v Labo, kar pomeni, da bi tudi Dunaj dobil neposredno rečno pot s Hamburgom in Bremenom. Pri poljskem mestecu Kozle pa bi se moral odcepiti tudi prekop, ki bi povezal Odro z Vislo. To bi bila najidealnejša plovna pot za prevoz poljskega premoga v osrednjo Evropo in podonavske dežele. Z izvedbo načrtov bi se ustvarila plovna pot, ki bi po 3000 km dolgih prekopih in rekah povezcvala Baltsko morje s Črnim morjem. Načrt nadalje predvideva iz-gradnjo številnih električnih central ob rekah in prekopih, predvsem ob Donavi, katerih del je že v gradnji ali so na črti zanje te izdelani. Samo ob sebi se razume, da terja izvedba takega načrta velikanska sredstva, toda hi-drocentrale in večji pridelki, ki bi jih omogočila namakalna mreža, ki bi se sproti gradila ob novih plovnih prekopih, bi v veliki meri kfili gradbene »tro&ke tega velike- kradejo. Tako živi od limo- mestecem s slabimi ulicami, s starimi zanemarjenimi hišami in s številnimi brezposelnimi, ki jih povsod srečujemo po vogalih. Zakaj to? V ((kraljestvu limon« vlada enaka gospodarska struktura, kakršna je bila pred sto leti. Glavno besedo ima tu še vedno maiija. Mafija ureja prodajo limon, mafija ureja nadzorstvo nad zasebnimi nasadi in, ka,r je najvažnejše, mafija odloča o namakalnih napravah. S ‘em še nismo povedali vsega. Ce hočemo dodobra spoznati 'važnost tega, moramo omeniti važnost «druge letine«. Kot skoraj vse sadje, rodijo tudi limone enkrat na leto. Toda sicilski kmetje so z dolgoletnimi izkušnjami izsilili tudi drugo letino, tako imenovane averdelle«, to se pravi one limone, ki «dozore» poleti. Pravzaprav niti ne dozorijo popolnoma, ker ostajajo vedno nekoliko zelene. Od tod njihovo ime. Zato pa so «verdelli» zelo trpežni in trajni, vzdržijo dolg prevoz in jih po svetu močno cenijo. Druga letina je zato zelo dobičkonosna. Kako pa kmet izsili drugo letino? Ko obere prvo letino, ustavi namakalne naprave. Voda k drevju ne doteka in ker je na Siciliji sonce zelo vroče, začne drevo počasi u-siliati, To ((trpinčenje« se zavleče vse do tedaj, dokler more drevo vzdržati. Kmet vsako Jutro gleda, ali je že čas spustiti vodo ali ne. Ko vidi, da se je listje že ovilo in da bi vsako nadaljnje odlašanje moglo prizadejati odločilni u-darec, spusti po kanala vodo, in drevo ponovno oživi, kot na nčvo. In drevo ne le da na novo ozeleni, ampak požene tudi novo cvetje, ki daje tako imenovane «verdelle». Pri tem smo Videli, kolikšne važnosti je tu voda, oziroma kaj pomenijo namakalne naprave. Ce se določenega dne, ko so nasadi že tik pred uničenjem, voda ne spusti, pride lahlko do katastrofe; in kdor ima v rokah namakalne naprave, kdor odloča o spuščanju vode, dejansko odloča o vseh nasadih —- skratka odloča o Življenju mest-. In tu ima glaviio besedo mafija. Ne smemo si pa pri tem misliti, da je ta mafija neka strogo tajna organizacija, kakršno naro včasih slikajo. l,e, mafija je povsem organizirana družba najbogatejših posestnikov nasadov, ki se je vedno znala vključiti v kako politično organizacijo ali politično stranko in si s tem podrediti vse javno življenje. Nekoč so člani mafije imeli glavno besedo v krajevni liberalni stranki, danes pa se je mafija vključila v demo-krščansko stranko. Verjetno prav ta liberalna ((usmerjenost« starih voditeljev mafije ni dovolila, da bi ga načrta. Del teh načrtov je že v teku in sicer po že starih načrtih iz prejšnjih let. Po povprečnih računih bi se ves ta načrt mogel izvesti že v sedmih ali osmih letih. V kolikor bodo načrt tokrat dokončno izpeljali, se bo u-stvarila odlična cenena plovna pot od Črnega morja do Baltika in bo šla skozi Romunijo, Jugoslavijo, Madžarsko; Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko. V gornjem teku se t ‘s'e" mafijevci povsem in takoj bo razcepila na več odeepkov, katerih nekateri bodo povezovali vzhodno Evropo z zahodno. Ker pa bi ta plovna pot znala potegniti večiho prometa Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške, bi od tega mogel imeti precejšnjo škodo Trst, saj bi Avstrija na primer dobila ceneno neposredno vodno pot s pristanišči v Baltiku. Kar se Izkoriščanja vode Donave tiče, moramo poudariti tudi velike načrte, ki jih ima glede tega Avstrija na tistem delu Donave, ki teče skozi njeno ozemlje. Ta načrt predvideva gradnjo Sterilnih central vse od Dunaja pa do njtnih zapadnih meja. prelevili v klerikalce, ampak so z izkaznicami demokrščan-ske stranke enostavno Zavzeli večino sekcij večinske stranke. To ne velja le za Bagherio, ampak za številne predele Sicilije, In zato ni nič čudnega, da na Siciliji v demo-krščanskih vrstah ni niti desnice niti levice in vseh onih strankarskih struj, ki jih zasledimo v demokrščanski stranki drugod v Italiji. Tod obstajata dejansko le dve struji in sicer struja, ki ji na- niki nasadov. Z njimi ni lahko češenj zobat. Kdor bi se jim postavil po robu, bi mogel žalostno končati s strelom «lupare» v hrbet ali pa bi mu ((neznanci« opustošili nasad. Vodja te struje je «šef» mafije Turiddu Galeoto, ki živi v svoji razkošni vili, od koder nadzira vse bogastvo ((kraljestva limon«. Ta ima povrh tega 4e oporo v bivšem predsedniku sicilske pokrajine poslancu Restivu, Toda tudi druga struja — cerkvena struja .— ne drži rok križem. Posebno ne zato, ker jo vodijo jezuiti, V tej struji sta glavni osebnosti don Domenico Butitta in don Tri-gona, med katerima je bilo pred časom nekoliko močnejše trenje, kar je privedlo do tega, da je mafijska struja Krščanske demokracije v Ba-gheui zavzela dominanten položaj. Tako je bilo vse do lanske jeseni, ko je župan Bagherie bil Aurelio D’Amico, ki ga je imenoval novopečeni demokristjan in «šef» mafije Turiddu Galeoto in podpiral poslanec Restivo. Ker pa je vtem cerkvena struja Krščanske demokracije s spretno politiko, ki je v tradiciji jezuitov trdnost mafijevcev spodkopala, je v občinskem svetu prišlo do nekih sprememb. Na mesto dveh demokTistjanov-mafi-jevcev so postavili dva pravoverna demokristjana. Sef mafije Turiddu Galeoto je oh tem dogodku spoznal, da se stoletna oblast mafije, kateri sedaj načeluje, maje. Zato je poiskal stike s cerkveno Krščansko demokracijo in po daljšin pogajanjih sta se obe Vodstvi sporazumeli «za skupno borbo proti subverzivnim idejam sindikalistov in progresistov«. In od tedaj vlada v ((kraljestvu limon« soglasje obeh struj Krščanske demokracije. Pod belim ščitom sta našli dovolj prostora Cerkev in mafija. vala primerno nadoiknaditi, kar je v dolgi verigi fašistične strahovlade za ..apredek kmetijstva odpadlo. Ne da bi zanikali vsakršno dejavnost oblasti na tem sektorju, moramo, žal, pribiti, da ni le-ta vložila v to one dejavnosti, ki bi ustrezala našim razmeram, našemu zaostalemu kmetovanju. Hočemo reči, da ni zajela kmetijstva v njegovi osnovi, in ni načela tega vprašanja pri činiteljih, ki bi pripomogli k razvoju in napredku te gospodarske veje. Zaradi tega se to gospodarstvo vrti okrog svoje vedno bolj trhle osi. Tako stojimo pred mnogimi visečimi vprašanji, ki se vlečejo od neurejenega zemljiškega katastra, nesmotrnega pogozdovanja, ureditve vodnega sistema v smislu kmetijskih potreb itd. do kmetijske izobrazbe. Sicer pa so to že znane zadeve, kot je tudi znano, da ima naša pokrajina poleg svojih nedostatkov tudi prednosti, saj ima pogoje za eno in drugo kuituro in so njeni sadeži (poljski pridelki, sadje, vino i. dr.) na trgu cenjeni. Komu naj bi bilo vseeno, Če je naše kmetijstvo zašlo v slepo ulico in sliči živemu mrtvecu? Ce bo »napredovalo« tako, kot je v teh poslednjih desetletjih, bo njegov obstoj skrajno ogrožen. To vprašanje spada med naša najpomembnejša poglavja. Najbolj prizadene naše vasi, našo kmečko-delavsko plast. Kdor se zaveda resnih posledic tega pojava, ne more ostati brezbrižen. Semkaj prištevamo vsa zastopstva ljudskih interesov. V tem primeru pa moramo staviti v prvo vrsto naše občine. Saj je vendar kljub praleta-rizaciji — kmetijstvo važna gospodarska veja; važna, a bo morala biti, če ho hotela obstajati, mnogo važnejša. Mogoče se glasi nfeobičajno, če imenujemo glede dolžnosti do kmetijstva kot prvo | i , , .. občino. Občinski možje se ni. KCK0r(]n0 SICVIIO so Je ukvarjali s kmetijsko-gospodarskimi zadevami. Danes je to drugače. Marsikatera nova naloga se je vrinila v pristojnost občin in tako so se občine spremenile v — politikum, kar pomeni, da se morajo ukvarjati z vprašanji "i. vseh' področij javnega življenja, Predvsem je občina čuvarica interesov svojih ob- gospodarske dejavnosti, in to tudi iz razloga, da pride laže do sredstev za kritje skupnih potret) (občinskega proračuna). Cim trdnejše je gospodarstvo v občini, tam laže morejo davčni obvezanei prispevati 'k tmn potrebam. Naj v naslednjem navedemo, v čem bi bile naloge vseh naših občin (Vštevši tržaško) za pospeševanje kmetijstva; Cim temeljiteje bi »e morale seznaniti s kmetijsko problematiko naše pokrajine; zavzeti bi se morale za sestavo organičnega načrta za vso pokrajino; vsaka občina naj bi napravila za svoje področje načrt izboljševalnih del; po možnosti naj bi nabavljale ona kmetijsko-tehnična sredstva (orodje, stroje, semena, sadno drevje i. e.), ki bi pripomogla k izboljšanju kmetovanja; posredovale naj bi na pristojnem mestu za redno in dosledno strokovno (in tudi splošno) izobrazbo kmečko-delavske mladine (dvoletni kmetijski tečaj, večerni kmetijski tečaji, predavanja, izdajanje strokovne literature, brošur) in same stavile v izobraževalne namene, na pr. za predavanja' primerno vso. to v letni proračun; s primernim priznanjem naj bi spodbujale napredno gospodarjenje. Vedno bolj se priporoča vrtnarstvo, ki bi moglo mnogim nuditi dostojno eksistenco. To bi se najhitreje in najlaže doseglo tako, da bi nekaj mladeničev odšlo na prakso v dežele, znane po svojem naprednem vrtnarstvu. Občine naj bi se zavzele in tudi podprle akcijo za takšno izobrazbo. Ti ukrepi bi bili bolj propagandnega značaja in bi ne zahtevali posebnih materialnih žrtev. čanov, ti interesi v bistvu gospodarsko-social-nega značaja. Občina se mora zanimati za gospodarski napredek svojih ljudi. Ta njena skrb se mora odražati v ukrepih za pospeševanje grl živine Po podatkih ministrstva za kmetijstvo ZDA je število grl goveda na svetu doseglo leto« rekordno številko. Računajo, da je bilo letos na svetu o-krog 950 milijonov grl goved, kar je za 24 odst. več kot pred začetkom druge svetov-pa so ne vojne. V primerjavi s predvojnim stanjem se je število goveda zlasti povečalo v Južni in Severni Ameriki, v Afriki in na otokih Oceanije. V število so všteti tudi bivoli in bivolice. ..........................................Illllllllllllf.il.Ulili.MIH...............n.....IMlilHIIMMIIIIIII.........11.1............Illl.il.........Il.ll.............................II..H...II ............................ FOTOGRAFSKI KOTIČEK | Razvijanje negativnega materiala j | na podlagi razvijalnega faktorja f ®®®BB®B®®BEB®aBilBBBBBlE®aBB®ffi®BBi®BB®BBffla®B®@[iiiBi[g]|STifiriiiiii»:!Mg)igr«-i‘[Bitgiig.laiaiBiiBisilgiaiii[aiiBKgiiar«i[gilB1iiimi8m Ne samo začetnikom, ampak tudi izvežbanim amaterjem se večkrat pripeti, da prekinejo razvijanje predčasno, kar ima za posledico prešibek negativ, ki je potreben ojače-nja, večkrat pa pretiravajo z razvijanjem, kar povzroča pretemne in pretrde negative, ki zahtevajo poznejšo ošibi-tev. Take razlike nastanejo pretežno iz površnosti, ko gre za preveč koncentrirane ali preveč razredčene razvijalce, premrzle ali pregorke kopeli, večkrat je tudi kriv slab vid, ki ne dopušča pri modernem negativnem materialu predolgega ogledovanja pri temni rdeči ali zeleni luči. Take napake lahko odpravimo z vso lahkoto, če se poslužujemo faktorja, ki nam v vsakem primeru pomaga, da pridemo do takšnega negativa, kakršnega sami želimo. Pri faktorju ne igra ne koncentracija ne temperatura nobene vloge in ostane vsakemu razvijalcu določen faktor nespremenljiv. V našem fotografskem kotičku smo že govorili o razvijalcih, ki jih delimo v dve vrsti, in sicer v počasne in v hitre ali tako imenovane ra-pidne razvijalce, zato pa je pri počasnih razvijalcih faktor majhen, pri rapidnih pa velik Ker se moderno razvijanje fotografskega materiala suče skoraj izključno okrog metola in hidrokinona, bomo govorili samo o teh dveh. Hidrokinon, ki spada med najpočasnejše razvijalce, ima faktor 5, metol pa, ki je pravi predstavnik rapidnih razvijalcev, ima faktor 30. Vzeminio primer, da imamo opravka z metolom, ki ima lastnost, da pri majhni količini sode razvija mehko, kar; je p osebno priporočljivo za raz- če'uje mafija, in struja, ki se vijanje mikrofilma. Ker nam zuira okoli cerkvenih ljudi. V Bagherii specifično obstaja struja, ki jo vodi mafija in ki je zelo močna, ker so v njej je metolov- faktor znan, nam bo delo pri razviianju olajšano, ker nam bo faktor povedal koliko minut l/n mo mo- normalen negativ. Potek razvijanja je sledeč: najprej namakamo osvetljeni film v redki raztopini fenosa-fmnina, o katerem smo že ci-tcni, da popolnoma uniči neosvetljene točke filma, medtem ko pusti nedotaknjene o-svetljene dele filma. V dveh minutah je film že dobro de-sensibiliziran in če ga držimo v fenosajraninu še tretjo minuto, ga pozneje lahko ogledujemo pri svetlozeleni luči, ko gre za pankromutičm film, pri svetlordeči luči pa, ako i-mamo opravka z ortokroma-tičnim filmom. Nato prenesemo film v razvijalec in začnemo šteti sekunde, dokler se ne pokažejo prvi obrisi na negativu. Te sekunde pomnožimo s faktorjem 30 in tako smo zvedeli čas razvijanja. Vzemimo na primer, da smo prišli s štetjem do 20 sekund. Ce pomnožimo 20 sekt.nd, ki so nam bile potrebne, da smo razvili prve obrise, s 30, dobimo 600 sekund, kar predstavlja 10 minut do popolnega razvitja filma. Razvijali bomo potemtakem naš film točno 10 minut. Vsaka nadaljnja kortrola razvijanja je popolnoma odveč, Ce uporabljamo za naše delo trd negativ, posebno ko gre za reprodukcijo črnobelega, se bomo zatekli k hidrokino-nu, katerega poznamo kot počasnega in se bomo posluževali njegovega faktorja, ki jg S. Ta razvijalec prav gotovo ne pokaže prvih obrisov po 10 ali 20 sekundah, ampak bo potreboval za to dobro minuto ali dve. Njegov faktor je 5 in zato bomo množili s tem faktorjem minute, ki so nam potrebne, da razvijemo ploščo ali film. Pravilno osvetljena plošča bo rabila do prvih obrisov prav gotovo kaki dve minuti, ki ju pomnožimo s 5, kar nam da 10 minut dokončnega razvija« i<7. Filme večjega formata 6x6 in 6x9 lahko rn rijemo brez ki vsebuje navadno 1 g metola na 3 g hidrokinona za 1 liter vode. Račun, da pridemo do faktorja take mešanice, je čisto preprost. En del metola ima faktor 30, trije deli hidrokinona predstavljajo trikratni faktor 5, kar pomeni 15, in če teh 15 prištejemo k 30, dobimo 45. Ker i-mamo opravka s štirimi deli, bomo delili 45 s 4 in tako pri. demo do faktorja dobrih 11. Metol-hidrokinon v razmerju 1 proti 3, ima torej faktor 11. Na ta način pridemo do pravega faktorja, naj bo razmerje med metolom in hidrokino-nom manjše ali večje, Mešanica, ki bi imela enako količino metola in hidrokinona, bi se končala pri faktorju približno IS, kajti dva dela metola predstavljata dvakrat po 30—60 in dva dela hidrokinona po petkrat dva, je 10, skupno 70, ki deljeno s 4, da približno 18. Ponavljamo, da faktorja ne spremeni ne koncentracija ne temperatura. Govorili smo le o metolu in hidrokinonu in namerno opu- stili vse druge razvijalce, ki so se v zadnjih letih popolnoma umaknili gornjima. Ne samo začetniku, ampak tudi izvežbanemu diletantu priporočamo, da se oprime te vrste razvijanja in uspehi ne bodo nikdar izostali. Dodati moramo še, da se faktor lahko spremeni po potrebi. Tako ga bomo znižali pri portretu za 10 do 15 odstotkov, medtem ko ga bomo zvišali tudi za 20 odst., ko gre za reprodukcijo. Diletanti, ki razpolagajo s povečevalnim aparatom, ki je opremljen s kondenzatorjem in dela zaradi tega bolj trdo, bodo znižali faktor za nekaj odstotkov, da pridejo do mehkejših negativov, oni pa, ki se poslužujejo povečevalni-kov z močno razpršeno lučjo, ki dela bolj mehko, bodo zvišali faktor za toliko odstotkov, kolikor bodo po nekoliko poskusih dognali za potrebno. Enake uspehe pa bodo dosegli tudi z uporabo mehkega ali trdega papirja, kar je v vsakem pogledu bolj priporočljivo. R. P. vključeni vsi največji posest- j rali razvijati, da dosežemo [ vsake nevarnosti z mešanico iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiimimmmmimumf,im,n,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,!! J — Kolikokrat vam, bom še morala zabičati, da imate pa. čistiti povsod, razen pod posteljo! Gorišfro-beneški dnevnik Proizvodnja v trziški ladjedelnici Čez en teden splovijo 36.000-tonsko ladjo V modernem doku bodo lahko gradili ladje z 80.000 tonami nosilnosti V soboto 8. marca bodo v tržiški ladjedelnici splovili turbocisterno za 36.000 ton nosilnosti, ki jo gradijo za družbo Esso Panama, Ladja je ena izmed 12 ladij, ki jih CRDA gradijo za omenjeno družbo. Pozneje jp bodo opremili z vsemi sodobnimi navigacijskimi instrumenti in jo izročili prometu najbrž proti koncu tega leta. Do poletja bodo v tržiški ladjedelnici in v ladjedelnici Sv. Marka splovili še tri tur-bocistejne. Eno 36.000-tonsko bodo splovili za družbo Esso Petroleum iz Londona, v tržiški ladjedelnici pa bodo splovili dve ladji: ena bo imela 36.000 ton, druga pa 32.000 ton. Slednjo bodo uporabljali za prevoz utekočinjenega gorilnega plina. Ta ladja bo največja na svetu, ki jo bodo uporabljali za prevoz tovrstnega blaga. Gradijo jo v novem doku ladjedelnice,, katerega so zgradili z namenom, da se proizvodnja modernizira in poveča. Novi dok bo dopuščal gradnjo ladij, ki bodo imele nosilnost 80.000 ton, in bo med najmodernejšimi v Evropi. Predvidevajo, da bodo v a-prilu izročili lastnikom tovorno ladjo Pia Costa (19.200 ton nosilnosti). Za istega lastnika bodo zgradjli še eno tako ladjo, ki bo verjetno dokončana v marcu. V aprilu bodo izročili tudi petrolejsko ladjo Esso Windsor. stu v »gospodarskem in nacionalnem pogledu» neprecenljivo škodo. Prav tisti demokristjanski list, ki je pred časom objavil lep članek o nerazdružljivi povezanosti našega mesta z železnico, sedaj prvi pozablja na nevarnost in pravi, da se nova zveza lahko smatra za pokopano. In vendar... ni pokopana: vladni koraki za Trst to potrjujejo. Kako se bo torej rešilo to protislovje v gospodarskih interesih dveh sosednjih pokrajin? Ali se bodo goriški demokristjani, ki so se tako borili proti novi zvezi, odpovedali svojim zahtevam? Še o delovanju humanitarnega društva Podporno društvo je mnogo storilo za naše 'OTZ Pozabilo pa ni tudi na revne starčke . Letos bodo društvo vodili isti požrtvovalni ljudje Kot smo poročali, se je preteklo nedeljo dopoldne vršil v prostorih Ljudske čitalnice v Gorici redni občni zbor Podpornega društva za Goriško. Po izvolitvi treh članov v verifikacijski odbor in čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, je podpredsednik društva podal poročilo o delovanju Podpornega društva za Goriško v preteklem letu 195'7. Delovanje društva je bilo uspešno, saj sta se med letom glavni in upravni odbor sestala vsak trikrat in opravila precej naporno delo nabiranja in razdeljevanja denarnih prispevkov in drugih podpor. Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da se je itevilo članov znižalo v Gorici na sedem, predvsem zaradi smrti nekaterih starej- Kriza v SAFOG V petek se je notranja komisija SAFOG sestala s sindikalnimi organizacijami in se pogovorila o nastalem položaju. Na tem sestanku so sklenili, da bodo odšli v Trst na sestanek z medsindikalnim deželnim odborom za podjetja IRI. V ponedeljek 24. februarja se je notranja komisija sestala s poslancem Ceccherini-jem. Poslanec se je obvezal, da bo skupno z ostalimi poslanci poskušal pri ministrstvu za državne udeležbe najti rešitev iz sedanje krize. Člani notranje komisije so bili tudi pri goriškem županu in pri prefektu dr. Nitriju. Ob? sta obljubila svojo pomoč. Načelnost pa taka! Cim bolj se utapljamo v volilno kampanjo, tem bolj spoznavamo, da bi Krščanska demokracija s svojo politiko: «en udarec po obroču in eden po sodu« rada pridobila na bližnjih volitvah čimveč glasov, čeprav jo takti politika nujno tira v očividna protislovja, med katerimi je vprašanje železniške zveze med S. Giovannijem in Zagrajem eno izmed najbolj kričečih. Pred dnevi je bil z velikim hrupom objavljen zakonski o-snutek, ki predvideva obsežna javna dela za okrepitev Trsta in njegovih zvez z zaledjem, predvsem z Avstrijo. Po tem zakonskem osnutku naj bi se izvedli nekateri popravki sedanje proge Trst — Avstrija, med katerimi tudi tisti pri Zagraju. Pred leti je vest o gradnji železniške zveze pri Zagraju dvignila v Gorici veliko prahu. Vse ustanove so se zagnale proti njej. ker bi gradnja nove železniške proge, ki bi izključevala Gorico, prinesla našemu me- iiililiiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii Včeraj zjutraj v Standrezu Z lambreto zavozil v petletnega dečKa Včeraj dopoldne ob 8.55 je v Štandrežu, v Ul. Sv. Mihaela prišlo pred stanovanjskim poslopjem 160, do hude pro metne nezgode. Neki lambre-tist je sredi ceste zavozil v 5-letnega Luciana Plesničarja, ki se je na cesti igral s svojima vrstniki. Kako je prišlo do nesreče raziskujejo a-genti cestne policije, ki so takoj prišli na kraj nesreče. Malega Luciana je namreč pri trčenju vrglo z vso silo one-svečenega na asfalt 'n otroka so našli starši, ki so ga nato spremili z Zelenim križem v bolnišnico. Otroku so v bolnišnici ugotovili globoko rano na čelu in številne poškodbe po obrjizu in rokah, tako, da se bo moral zdrav -ti vsaj 8 dni, če ne bo prišlo do kakšnih komplikacij. 11. redni abčnizbor SPD iz Gorke Jutri, 2. marca bo v Gorici v restavraciji «Zvezda4 11, redni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Dnevni red obsega 7 točk: med dru gi.m bodo člani dali razrešn,-co staremu odboru in izvolili novega. Pomenili se bodo tudi o letošnjem programu društva ter pregledali njegovo dejavnost v preteklem letu. Popoldne je predviden iziet do Kekčeve koče ria Katarin-ci, če bo seveda lepo vreme. «»---------------- prinesel ohladitev Sneg, ki je zapadel v višjih legah, je odpravil južno vreme, ki nas je več dni spravljalo v slabo voljo. Pričela je pihati hladna burjica, ki je včeraj dosegla tudi do 35 km brzine. Postalo je jasneje in hladneje. Včerajšnja najnižja temperatura je znašala 3.2 stopinje ob 6., najvišja pa 9 stopinj ob 13. uri. V višjih legah je zapadel sneg. To velja tudi za Lokve, kjer bo v nedeljo prav tako izvrstna smuka, kot je bila prejšnjo. Roditeljski sestanek na slov. nižji gimnaziji Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul. Randaccio sporoča, da bo roditeljski sestanek za starše in skrbnike dijakov 16. marca ob 10.30 v prostorih šole. Nezgoda delavke v predilnici Včeraj popoldne ob 17.55 so klicali ambulanto Zelenega kri. ža v podgorsko predilnico, kjer si je pri delu poškodovala palec leve roke 19-letna Gianfranca De Graissi iz Sve-togorske ceste 99. V bolnišnici Brigata Pavia, kjer so ji nudili 'potrebno pomoč, je dejala, da ji je prst po nerodnosti ušel v stroj, pri katerem je bila zaposlena. Pričetek požara Dopoldne ob 9. uri so pohiteli goriški gasilci v Ul. Fa-vetti 6, kamor jih je klieai lastnik stavbe Pavletič. V stanovanju najemnika Pusinija so se namreč v dimniku, verjetno zaradi močnega vetra, vnele saje in plameni bi se verjetno še razširili, če gasilci ne bi požar takoj pogasili. Ob 10. uri so z delom končali in tako preprečili lastniku hiŠ9 tudi najmanjšo škodo. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes 'posluje ves dan in ponoči lekarna Vjlla San Gi-u. sto 102, tel. 31-52. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Rojena v marcu«, J. Sassard, G. Ferzetti panoramično platno. VERDI. 17.15: «Velikani se dotikajo neba«, K. Malden, N. Wood. v cinemascopu in V barvah. VITTORI A. 17.15: «Dekle ir province«, T. Martin, V Al-len, v cincmascopu in v barvah. CENTRALE. 17.00: «Kocka je padla«. J. Gabin. MODERNO. 17.00: «Tangani- ka», v barvah. Kino v Tržiču EXCELSIOR. 16.00: «3amo ena velilka ljubezen«. Kirn Novak in Jeff Chandler. AZZURRO. 17.30: «Princ in plesalka«. Marilyn Monroe in Lavrence Oliver. PRINCIPE. 17.30: «Bele noči«. Maria Schell in M. Mast.ro-ia-nni. ših članov, na podeželju pa je ostalo nespremenjeno. Zato je bila tudi nabrana članarina približno ista kot prejšnje leto, pač pa je bilo nabranih nekaj manj prispevkov, kar je očividno v zvezi s slabo letino, zaradi katere se je poslabšal splošni gospodarski položaj naših ljudi na Goriškem, V lanskem letu je društvo razdelilo nad 191.000 lir podpor, od tega je šel največji del revnim dijakom na slovenskih srednjih šolah v Gorici in sirotam v Slovenskem sirotišču. Pa tudi onemogli stari ljudje, ki živijo v pomanjkanju, so prejeli skupno 78.000 lir podpore. Večina društvenih članov plača svoj prispevek društvu in nekateri dodajo članarini še večji ali manjši znesek kot prostovoljni prispevek. Posebno pohvalo so prisotni člani izrekli tajniku g. Škrku za njegovo nesebično in požrtvovalno delo v okviru društva ter vaškim poverjenikom. Nato je sledilo poročilo o finančnem stanju društva in poročilo nadzornega odbora, ki je našel vse poslovanje v vzornem redu. Zborovalci so nato izrekli pohvalo dosedanjemu glavnemu in upravnemu odboru in sklenili soglasno, da se sestav odbora društva ne izpremeni, in da tudi letos ostanejo v njem ljudje, ki so preteklo leto tako požrtvovalno izvrševali dane jim naloge. Pred 23. kolom nogometnega prvenstva Bo jutri uspelo Torinu kar ni uspelo Padovi? V srečanju z Modeno bo Triestina reševala svoj vodilni položaj v B ligi Slučaj je nanesel, da bo milanskemu derbiju med Mi-ianom in Interjem; že kar jutri sledil turinski derbi med Juventfisom in Torinom, ki bo že zaradi dejstva samega, da gre pač za srečanje starih lokalnih rivalov, v ospredju 23. kola A lige. Res je sicer da ima Juventus praktično naslov italijanskega prvaka že v žepu, kakor je tudi res, da letos Torino ne igra tiste vloge, ki so mu jo pripisovali v začetku prvenstva po sijajnem finalu v lanski sezoni. Toda v derbijih je vse mogoče in kdo ve, če ne bo prav Torinu uspelo to, kar je prejšnjo nedeljo za las ušlo Padovi? Z njegovo zmago bi pridobilo predvsem prvenstvo samo, pridobil pa bi tudi Torino, ki s svojimi 20 točkami sicer ni v neposredni nevarnosti, ki pa še vedno ni povsem zavarovan pred eventualnimi neprijetnimi presenečenji. Marjanovič, ki se tega gotovo prav dobro zaveda, je pripravil svojo enajstorico za to važno tekmo, posvetil je vso pozornost in po prestani kazni bo razpolagal tudi z napadalcem Arcejem, ki je sicer najbolj ognjevit a prav gotovo najbolj kvaliteten igralec v njegovem moštvu. In končno, zakaj ne bi ravno Marjanovič nekoliko zagrenil življenje svojemu kolegu in rojaku Bročiču, ki tako u-spešno vodi Jielo-črno enajstorico Charlesa, Sivorija in o-stalih? Poleg njegovih pristašev, bi bila Torinu za eventualno zmago najbolj hvaležna seveda Padova, ker bi se ji z njo povečala teoretična možnost za ogrožanje Juventusa, toda le pod pogojem, da jutri opravi najprej s svojim direktnim rivalom — Napolijem, ki ji bo prišel v goste. Padova je na svojem igrišču favorit, o tem ne more biti nobenega dvoma; lahko pa se zgodi, da bodo Vi-nicio in njegovi 'kolegi prav tokrat posebno razpoloženi in Alessandna-lnter 1 X Fiorentina-Genoa 1 Juventus-Torino 1X2 Lazio-Atalanta 1 Milan-Udinese 1 Padova-Napoli 1 X Sampdoria-Bologna 1 X Spal-L. R. Vicenza 1 Verona-Roma 1 Brescia-Bari Venezia-Simmenthal 1 X 2 Monza 1 Siracusa-Pro Vercelli X 2 Vigevano- Pro Patria 1 Carrarese-Novese 1 X Casertana-Cosenza 1 Kolesarska dirka po Sardiniji zaključena Bover prvi v zadnji etapi Rolland končni zmagovalec V celoti so dirkači prevozili 739 km s povprečno hitrostjo 33,435 km Citajte m širite PRIMORSKI DNEVNIK SASSARI. 28. — Prva kolesarska dirka po Sardiniji se je danes, kljub nepredvidenim vremenskim oviram, zaradi katerih je morala biti včerajš. nja etapa prekinjena in nato razveljavljena, uspešno zaključila z zadnjo etapo Aighero— Sassari. Ta etapa bi morala po prvotnem- načrtu biti dolga 245 km, toda organizatorji so jo skrajšali za več kot polovico, da so se izognili hribovitim predelom, ki so pokriti s snegom. Za kolesarje je bila ta odločitev seveda prijetno presenečenje, saj s-"> se včeraj dodobra izmučili in premrazili v snežnem neurju na planoji CamDeda. V celoti so tako prevozili udeleženci dirke 739 km s povprečno hitrostjo 33,435 km na ure Kot že rečeno, današnja etapa, ki se je izognila hribovitemu predelu, kljub nekaterim vzponom, ni biia težka. Toda tempo vožnje kljub te mu ni bil hiter in kolesari: so se v glavnem držali v skupini. Do prvega poizkusa pobega je prišlo šele ob prvem prehodu skozi predmestja Sas-sarija. Na enem izmed maloštevilnih vzponov, ki vodijo med oljčnimi nasadi proti Fertillii, je ušel Pambianco, kateremu je sledil samo Po-blet. Ce bi Španec sodeloval z Italijanom, bi lahko bil ta pobeg odločilen, toda Pobletu se ni nikamor mudilo in po-siku s je seveda propadel, tako da je prišlo kmalu do združitve. Po 77 km vožnje so dirkači začeli zadnji dei dirke s precej pospešenim tempom. Kljub temu pa je uspelo uiti štirim kolesarjem, med katerimi sta bila tujca Bover m Couvreur ter Italijana Colet-to in Assirelli. Ti štirje so polagoma večali svojo prednost, ker pa nihče od njih ni bil kandidat za končno zmago, se glavnina zanje ni zmenila. AtOHtm SC»f&iy CAGLIA Prednost vodečih zaradi tega nikoli ni presegla dveh minut, na cilju samem pa se je Zreducirala na 12 sekund, ker se je glavnina 8 km pred Sassari jem na pobudo Pambian-ca in Carlesija končno le zganila in povečala tempo. Ko je že kazalo, da se bo etapa zaključila s finalom cele skupine, je železniška zapornica v sredi mesta presekala kolono, tako da sta lahko ušla le Bover in Coletto in sama privozila na mestni stadion, kjer je Spanec brez težav prihitel Coletta. Končni zmagovalec je take ostal 34-letni Francoz Rolland, ki spada sicer med boijše francoske etapne kolesarje, vendar pa ne med najboljše, čeprav je že osvojil nekaj nagrad na raznih dirkališčih m nekaj etapnih zmag na dirki po Franciji. Na čelo lestvice se je izbil že v drugi etapi, ko se je okoristil s pobegom De-filippisa in si. priboril prednost, ki mu je omogočila pr- 25.. Coppi 22.25’54”, vo mesto. V naslednji etapi si je s pobegom skupno * Van Looyem utrdil pozicijo, nato pa je živel od obresti ir. se zadovoljeval le z nadzorovanjem svojih najnevarnejših nasprotnikov. Glede na zadovoljivo u-deležbo elitnih kolesarjev so organizatorji zagotovili, da bodo skušali tudi prihodnje leto organizirati dirko po Sardiniji. Coppi, ki je že zvečer odpotoval v Nico, kjer se bo v nedeljo udeležil dirke na progi Nica - Genova, pa je dejal, da se počuti dobro hi da je tudi v današm etapi poskušal uiti, kar pa mu je onemogočila glavnina, ki je zelo pazila na vsak njegov manever. Vrstni red v 6. etapi Aighero—Sassari (177 km): I. Bover 3.13’ s povprečno hitrostjo 36.372 km (čas za klasifikacijo z odbitkom 30” 3.12”30”); 2. Coletto (odbitek 15” - čas za klasifikacijo 3.12’ in 45’’); 3. Couvreur 3.13T3”; 4. Carlesi 3.13’25”; 5. Pambian. co isti čas; 6. Assirelli 3.13’30”; 7. Poblet 3.14’38”; 8. Ciampi 3.14’54” in z istim časom vsi ostali. Ni startal Bahamont*s, odstopili pa so: Gaggero, Fab-bri in Pellegrini. Končni vrstni red: 1. Rolland 22.06 09”, 2. Ke-teleer 22.U’30”, 3. Van Looy 22.11’53”, 4. Boni 22.12 44”, 5. Defilippis 22’15’56", 6. Sabba din 22.16’U”, 7. Bover 22.17’51” 8. Coletto 22,18’29”, 9. Pam- bianco 22.18’44”, 10. Fini 22.19’ 56”, 11. Deri jeke 22.20 11”, 12. Conterno 22.20T7”, 13. Couvreur 22.20’36”, 1,4. Ciampi 22.20’3S”, 15. Baldlni, 16. Hon-chini, 17. De Bruyne, 18. Fal-larini (vsi isti čas), 19. Mes-sina 22.21’35”, 20. Poblet 22.22' 01”, 21. Fornara 22.22T7”, 22 L. Bobet 22.23’54”, 23. Bruni 22.25’3f”, 24. Nencini 22.25’54”, tedaj gorje vratarju domačih. V ostalem pa ima Napoli ves interes, da v borbi za najboljša mesita ne zaostane, tembolj, Iker pritiska navzgor tudi Fiorentina, ki bo jutri imela za nasprotnika sicer borbeno a vendar skromno Ge-noo in povrhu še na svojem igrišču. Ce izvzamemo 'tekmi med Alessandrio in Interjem ter med Verono in Romo, se bo v vseh ostalih srečanjih tokrat posredno ali neposredno odločevala usoda zadnjih. Za Genoo smo že omenili, da v Florenci ne more upati na uspeh, čeprav je v zadnjih dveh tekmah pokazala, da sg je resno lotila reševanja potapljajoče se barke. Prav tako ni v mnogo ugodnejšem položaju Atalanta, ki bo gostovala v Rimu proti Laziu, ki je doma vedno nevaren, posebno pa še sedaj, ko sam potrebuje točk kot lačen kruha« Brezizgleden se zdi za jutri tudi položaj Udinese, ki bo nastopila v Milanu proti istoimenskemu moštvu, nekoliko ugodnejšo priložnost za izboljšanje svojega kritičnega položaja pa ima Sampdoria, ki bo imela v Bologni sicer nevarnega nasprotnika, na domačem igrišču pa veliko, če že ne odločilno prednost. Rešiti, kar se rešiti da, bo končno skušal tudi Spal, ki bo doma nastopil proti Vicenzi, * * * V B ligi že nekaj časa pravzaprav ni lažjih ali težjih kol. Vsako zase je važno in po vsakem doslej se je znova odprlo to ali ono vprašanje, za katero se je morda že zdelo, da je bolj ali manj že razčiščeno. Poglejmo samo na vrh lestvice. Se pred dvemi nedeljami je imela Triestina 4 točke naskoka, danes pa se je njena prednost po dveh zaporednih in izdatnih porazih skrčila na eno samo točko pred Barijem, na 2 pred Modeno, na tri pred Venezio in Marzottom in na 3 pred Comom in Simmenthalom, Spričo take gneče je kaj razumljivo, da so spremembe na dnevnem redu in zato ne bo nobeno -presenečenje, če bo tudi jutrišnja nedelja prinesla kakšno Najvažnejše bo seveda srečanje v Trstu med Triestine in Modeno, v katerem se bo Triestina pred svojim občinstvom skušala oddolžiti za poraza proti Pratu in Marzottu in obenem povečati svojo prednost, Modena pa bo seveda skušala ponoviti svoj nedeljski podvig v Monzi in — zakaj ne — pridružiti se Trie-stini nr. Vodilnem mestu. Prognoza je težka. 2eleli bi zmago Triestine, že zaradi tega, da bi lahko prihodnje leto spet gledali v Trstu najboljše italijanske enajstorice: toda smo upravičeno pesimisti. Dva zaporedna in občutna poraza dajeta namreč slutiti, da je «zlata doba« mimo in da so se pomankljivosti, ki so bile očitne v dveh poslednjih domačih nastopih Triestine, spremenile v krizo. Ce pa ni tako, bo morala pokazati že jutrišnja tekma, ne glede na to, ali pa prav zato, ker je Modena močan nasprotnik. Na izidu tega srečanja sta direktno zainteresirana tudi Bari ir. Venezia. Prvi bo gostoval v Brescii in bo lahko — glede ne trenutno slabo formo Brescie, prinesel domov vsaj eno točko; Venezia pa bo igrala doma s Simmenthalom, ki ima po nedeljski katastrofi na svojih tleh kaj malo upanja na uspeh, čeprav je res, da je tudi Venezia začela šepati. Zelo zanimivo in važno bo tudi direktno srečanje med Comom in Marzattom, ki sodita oba med elito B lige. Državno prvenstvo v alpskih disciplinah Otto Gluck osvojil prvenstvo v slalomu Bruno Alberti šele peti - Danes slalom za žensk* KOŠARKA VARŠAVA, 28. — Košarkarski klub Olimpija iz Ljubljane je danes v Varšavi premagal košarkarsko reprezentanco Poljske z rezultatom 74:73 (42:35). SPORTINIA. 28. — Otto Gluok, član «Fiamme d’Oro», je osvojil državno prvenstvo v slalomu, ki je bilo danes v Sportinii. Gluck, ki je bil v tej disciplini državni prvak že v letih 1953, 1954, 1955 im 1956, je kljub letom še vedno eden najboljših italijanskih slalomistov, kar je danes z odlično vožnjo v obeh spustih tudi dofkazal. Proga, k: je bila dolga 450 m s 150 m višinske razlike m 51 vratci, je bila kljub obilnemu snegu dobro pripravljena. vendar pa ni dopuščala velike hitrosti. Tekmovalci so jo morali prevoziti dvakrat. Gluck je startal prvi m časo-merilci so mu izmerili čas 45”2. Zaradi okvare merilnih naprav, je bilo nato tekmovanje prekinjeno za 20’, kar je očiitno vpuvalo na nadaljnji potek prvenstva ker se je sneg medtem omehčal in vsi preostali tekmovalci so dosegli znatno slabše čase. Še najbolj se je Glucku približal Paride Milianti s časom 47”, za njim pa so se zvrstili Bruno Alberti s 47”3, Aido Zulian s 47”5, Gino Burrini s 47”6, Roberto Siorpaes z 48”3, Giuliano Tal-mon z 48”5, Piero Viotto z 49” i,n Caric Donei z 49”1. Druga serija spustov je po tekla brez motenj in Gluck je samo potrdil, da njegov uspeh v prvem spustu ni bil zgolj slučajen oz. posledica ugodnejših tekmovalnih pogojev. S časom 47”5 je bil namreč zopet najboljši in niti Milianti, ki je tvegal vse. ni mogel doseči boljšega časa. Zelo lep uspeh pa je dosegel 23-letni Aldo Zulian, ki jp po drugem spustu prehitel Albertija, kar je uspelo tudi Siorpaesu, medtem ko je Gino Burrini izpustil vratca in bil diskvalificiran. Jutri je na programu slalom za ženske na isti progi kot danes za moške, ki pa bc nekoliko krajša. Končni vrstni red v slalomu: 1. Otto Gluck 92'-7, 2. Pande Milianti 94”5, 3. Zulian 95”3, 4. Siorpaes 95”9, 5. A.-berti 96”8, 6. Pianelli 97”, 7. Zecchini 97”1, 8. Pompanm 97"4, 9. Talmon 97”8, 10. Vio:-to 98”4. AVTOMOBILIZEM «Ferrari» v Sebringu MODENA, 28. — Hiša »Ferrari« se bo udeležila 12-urne dirke v Sebringu z avtomobili «250 Testa rossa«, ki jih bode pilotirali: Musso-Gendebien, Collins . Hills, Havvthorn - von Trips. Avtomobili bodo danes odposlani z ladjo «AuguStk* k Genove v New York. * * * SESTRIERE, 28. — V k<»£ ni splošni klasifikaciji avto bilskega iallyea Sestriere. na prvem mestu dvojica , sini - Argenti z avtom Fl«, barth 750 cme s 3.7 kazensi točkami pred dvojico Ber Decopnet z Alfa Romeo 25,2 kazenskimi točkami. * # * PARIZ, 28. — Francoski P1! lot Jean Behra bo na 24-dirki v Le Mansu za evro? sko gorsko prvenstvo na« e z avtom Porsch. Behra, . ^ je včeraj vrnil s Kube, J®-, jal, da incident, ki je P° n, čil prekinitev dirke v ni bil posledica sabotaže. ROKOMET Jugoslavija-Avstriji 35:8 (16:2) ROSTOCK. 28. — v s prvem nastopu v °^cV'1^jconie' sku* tovnega prvenstva v rok0®... tu, je Jugoslavija v pini z odlično igro Prenj5;j Avstrijo z rezultatom ,y, (16:2). Jutri se bo srečala ^ goslavija z Dansko, ki J* l nes premagala BrazrUT0 32:12. Šah v Sarajevu SARAJEVO. 28. — V ljevanju prekinjenih Pa ,-ai kola je Janoševič prem ? Puca. partiji Trifunovič -raklajič in Matulovič -pa sta bili ponovno prekiM* z izgledi na remi. -p 5. kolo: Do trenutka ročamo, so bile končane S j, tri partije: Vukčevič " -o- man 1:0, Gligorič - jri} ^ vič remi, Puc - Matulov«-mi; - Odgovorni urednik STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT KINOPROSMONrOVg predvaja danes 1. *• JJ’ ob 19.30 uri Metro l>ar ni film: «Pod dežjem pojoč» Igrajo: GENE in JEAN HAGEN JCtmna predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 18. uri zgodovinski in zabavni film v barvah: Mlada cesarica SISSI m Igrajo: ROMY SCHNEIDER in KAKLHEINZ V nedeljo, 2. f. m. z začetkom ob 15. uri ponovitev istega filma. VLADIMIR BARTOL 12. v ALAMUT y / «To je torej nova ptičica, ki nam jo je veter prinesel?» je dejal prijazno, gledajoč v Halirno. »Zelo drobceno in krhko bitje.« Okrog plapolajoče bakle je zaplesala temna senca. Velika vešča je začela krožiti okrog ognja. Vsi so jo spremljali z očmi. Zdaj se je skoraj dotaknila ognja, zdaj se je spet pognala v velikem loku navzgor in se izgubila v temi. Toda že se je spet vrnila in njen ples je bil bolj in bolj divji. Zmerom ožji so postajali njeni krogi okrog plamena, dokler ji naposled ni zajel kril. Zacvrčalo je in vešča je, podobna žarečemu nebesnemu utrinku, treščila na tla. «Ubožica!» je vzkliknila Halima. «Toda čemu je bila tako neumna?« «Alah ji je dal strast, da naskakuje ogenj,« je dejal Mustafa. »Lahko noč!« »To je čudno,« je menila Halima na pol zase. Vrnile so se in šle v svoje spalnice. Slekle so se in legle v poetelje. Halimi se je od dogodkov minulega dneva vrtelo v glavi. Smešni Adi s svojo rimano govorico, spretni plesni mojatpr Asad, našopirjena A parna s svojo brezsramno učenostjo, skrivnostna Mirjam, deklice in skopljenci. In sredi vsega tega ona, Halima, ki je od nekdaj sanjarila o neznanih krajih in hrepenela po čudežnih pripetljajih! »Tako je dobro,« si je rekla m skušala zaspati. Tedaj se je je nekdo rahlo dotaknil. Se preden je utegnila zakričati, je slišala ob svojem ušesu Sarin glas: »Bodi čisto mirna, Halima, da se Zajnab ne zbudi.« Zlezla je k njej pod odejo in jo privila k sebi. »Rekla sem ti, da tega nočem,« je dejala Halima prav tako tiho. Toda Sara jo je obsula s poljubi, da je bila čisto brez moči. Naposled se je je le osvobodila. Sara ji je začela prigovarjati in ji šepetati na uho zaljubljene besede. Halima ji je obrnila hrbet, vtaknila prste v ušesa in v trenutku zaspala. Sara ni vedela prav, kaj se dogaja z njo. Vsa zmedena se je vrnila v svojo posteljo. DRUGO POGLAVJE Približno isti čas, ko je prišla Halima po tako čudnih okoliščinah v njej neznane vrtove, je jezdil po široki cesti vojskž., samo z nasprotne smeri, z zapada, mladenič na majhnem, črnikastem oslu proti istemu cilju. Ni moglo še biti dolgo, odkar je bil odložil otroške amulete in si ovil moški turban okrog glave. Komaj da mu je poganjal prvi puh okrog brade in njegove žive, bistre oči so imele skoraj čisto otroški izraz. Prihajal je iz mesta Save, ki je nekako na sredi poti med Hamadanom in staro prestolnico Rai. V Savi je bil njegov ded Tahir pred leti ustanovil krožek izmailske bratovščine, ki je na zunaj oznanjala poglobljeno češcenje mučenca Aliia, v resnici se pa ukvarjala s prevratnimi načrti proti seldžuškim vladarjem. V to društvo so sprejeli tudi nekega bivšega isfa-nanskega mujezina. Kmalu potem je presenetila oblast člane pri tajnem sestanku in nekatere pozaprla. Sum ovaduštva je padel na mujezina. Pazili so nanj in se kmalu, prepričali, da je bila njihova domneva pravilna. Obsodili so ga tajno na smrt in obsodbo tudi Izvršili. Oblast je zato prijela načelnika bratovščine iahirja in ga velela na ukaz velikega vezirja Nizama ai Mulka obglaviti. Bratovščina se je v strahu razšla in s tem se je zdelo, da je v Savi izmaiilstvo za zmerom zamrlo. Ko je vnuk Tahirjev dopolnil dvajseto leto, ga je njegov oče poučil o vsej zadevi. Velel mu je osedlati osla in se pripraviti za na pot. Peljal ga je na domači stolp in mu z njega pokazal stožčasti vrh Demavenda, ki se je, zasnežen, svetlikal v neskončni daljavi iznad oblakov. Dejal je: «Avand, sin moj in Tahirjev vnuk! Pojdi naravnost po cesti, ki vodi proti gori Demavendu. Ko boš prišel v mesto Rai, povprašaj, kod kaže pot proti šah rudu, Kraljevi reki. To spremljaj potem proti toku do njenih izvirov, ki so tik pod strmimi pobočji. Tam boš zagledal utrjen grad, ki mu je ime Alamut, Orlovsko gnezdo. V njem zbira star prijatelj tvojega deda in mojega očeta Tahirja — mir bodi njegovi duši! “ vse, kar se priznava k izmailskemu nauku. Povej mu, kdo si, in ponudi se mu v službo. Tako ti bo dana priložnost, da maščuješ umor svojega deda. Moj blagoslov bodi s tabo!« Vnuk Tahirjev je opasal krivo sabljo, se spoštljivo priklonil pred očetom in nato zajahal osliča. Brez ovire je pri- jezdil v Rad. V karavanskem prenočišču je povprašal, kako bi najlaže prišel do Kraljeve reke. Krčmar je dejal: «Kaj te neki vleče k šah rudu? Da na tvoj obraz tako nedolžen, bi te osumil, da se hočeš pridružiti poglavarju z gore, ki zbira okrog sebe krivoverske pse.« «Ne vem, kaj misliš,« se je potajll vnuk Tahirjev. »Prihajam iz Save, da bi šel naproti karavani, ki jo je bil oče poslal v Boharo iri ki se domov grede nekam dolgo mudi na poti.« »Ko prideš iz mesta, pusti Demavend na desni. Prišel boš na shojeno cesto, po kateri prihajajo karavane z vzhoda. Te se drži in sama te bo privedla do reke.« Vnuk Tahirjev se je zahvalil in spet zajahal osliča. Po dveh dneh ježe je zaslišal v daljavi bučanje vode. Zavil je s poti in pognal žival naravnost proti reki. Ob njej je vodila steza zdaj skozi peščena polja zdaj skozi gosto Strmec reke je postajal zmerom hujši in zmerom E*1 je bilo bobnenje vode. Ko Je bil tako na pol prejezdil na pol prehodil že ^ j« del dneva, ga je iznenada obkolil oddelek jezdecev. p'7' prišel tako nepričakovano, da je vnuk Tahirjev P°^a ^ tegmti za sabljo. Ko se je spomnil in prijel za ročaj. ni več pomagalo. Sedmero ostrih sulic je bilo uPrtllj pr*^ »Bati se je sramotno,« je pomislil. Toda kaj naj ston tolikšni premoči? Poveljnik jezdecev ga je ogovoril: . , 10vlt »Kaj stikaš tod okrog, zelenokljunec? Si mar postrvi? Pazi, da se ti trnek ne zadrgne v lastni 8° gljltž Vnuk Tahirjev je bil močno zbegan, če so jezdeCiz3n»U^ novi, bo po njem, če bi po pravici povedal. Če pa 50 .'s»t>U in bi molčal, bi ga smatrali za vohuna. Izpustil je ^ in obupano iskal pojasnila v nemih obrazih vojakov-^vv Poveljnik je vzveseljeno pomežiknil svojemu SP Dejal je: , »Prav zdi se mi, negodni moj pehlevan, da 1SC , česar nisi izgubil.« Naglo je pri tem zagrabil med streme in sedlo. v ,f jr roki je na kratki palici zaplapolal bel prapor, zn^ padnikov Alija. . p#. »Če je le past?« je pomislil Avani. »Nič! si je zaklical. Skočil je z osliča in stegnil roko za P^tlP ki mu ga je poveljnik jezdecev pomolil naproti. j ga je pritisnil na svoje čelo. r »Tako je prav!« je vzkliknil poveljnik. »Ti 1 Alamut. Tedaj z nami!« ^ Pognal je konja po stezi ob šah rudu. Vnuk ^ „ je spiet zajahal osliča in mu sledil na njem. Vojaki s° za njima. -J, (NadaljevaM*