Načrti Inštituta za slovensko kulturo v Špetru Pianist Alexander Gadjiev nastopil v Tržiču Goriške socialne zadruge na zeleni veji
Primorski
št. 51 (20.679) leto LXIX.
Levičarski mazohizem in prosta pot Grillu
Aljoša Fonda
Pregovorna značilnost italijanske leve sredine je ta, da se vede mazohistično in tudi ko zmaga, je včasih moralna poraženka. Tokratni izid je posebno boleč, ker je koalicija v nekaj tednih zapravila veliko prednost pred zasledovalci in se naposled znašla v položaju, ki je srednjeročno morda hujši od sedenja v opoziciji. Po tolikih Berlusco-nijevih vladah bi bilo pričakovati prepričljivo zmago leve sredine, kakor se dogaja drugod po Evropi.
Volilna kampanja leve sredine je bila po splošnem mnenju porazna. Predsednik družbe SWG Roberto Weber je pred volitvami citiral ameriškega izvedenca Johna Napolitana, ki je teoriziral, da mora kandidat pred volitvami najprej ugotoviti, kateri je vodilni medij ter ga nato brez sramu zasesti. Silvio Berlusconi, največji italijanski poznavalec televizijskega medija, tem navodilom sledi do pičice. Beppe Grillo je že pred leti zavzel vodilno mesto na spletu, med kampanjo pa je s svojo televizijsko odsotnostjo v resnici polnil tudi TV-dnevnike. Kaj pa Pierluigi Bersani? »Levica ni nikoli potrebovala nasvetov,« je pikro ocenil Weber. Tako je Bersani, ki je bil v prednosti, capljal za nasprotnikoma, pri tem pa mu niso pomagala niti zmerna stališča niti njegova sposobnost komuniciranja. Tako kot številni levičarski voditelji, tudi on govori ozaveščenim volivcem, ki vsak dan berejo politično kroniko. Navaden delavec pa ga najbrž ne razume.
Da se razumemo, volilna kampanja sploh ni edini problem. Demokratska stranka je večno razpeta med levico in sredino (od CGIL-a do Montija) in zato nima odločne usmeritve. To je po svoje razumljivo, saj hoče zavladati v državi, ki ni bila nikoli večinsko levičarska. Tradicionalne stranke pa so kljub okrasnim spremembam še vedno »stare« in povezane s centri oblasti (glej primer Monte dei Paschi). Ne moremo vedeti, kako bi se odrezal Matteo Ren-zi, ker njegove kampanje nismo doživeli. Gotovo pa bi odločneje udaril proti političnim privilegijem in zastareli mentaliteti. Bersanijevi tega niso naredili, ker so pač izraz strankinega aparata. Tako so na tem področju prepustili prosto pot Beppe-ju Grillu in njegovemu gibanju, ki je v parlament prineslo mnogo dobrih namenov, simbolnih dejanj (znižanje plač) ter protislovij (gibanje hoče hkrati znižati davke in okrepiti javne storitve; parlamentarci ne zavzemajo stališč brez posvetovanja z bazo, Grillo pa lahko govori in žali, kolikor hoče). V Rimu pa je zapihal veter mladosti. Dejstvo, da se te dni spet oglaša »stric iz ozadja« D'Alema, kaže, da volilni nauk v Demokratski stranki ni zalegel. Upajmo, da bo.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 2. MARCA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
rim - Za Grilla so Bersanijevi predlogi o sodelovanju »kravje kupčije«
Italija v polnem povolilnem kaosu
slovenska manjšina - Paritetni odbor
Težave z dvojezično šolo v Terski dolini
TRST - V Terski dolini ne bodo še odprli podružnice špetrske dvojezične šole, ki uživa podporo deželne uprave, ne pa deželnega šolskega urada. S to grenko ugotovitvijo se je včeraj sprijaznil paritetni odbor za slovensko manjšino, ki je svoj čas podprl dvojezično šolo, kar je v skladu z zakonskimi predpisi naredil tudi deželni urad za slovenske šole. Njemu nadrejeni urad, ki ga vodi Daniela Bel-trame, pa ima nad odprtjem šole kar nekaj formalnih in normativnih pomislekov. Odbornik za šolstvo Roberto Molinaro je pred paritetnim odborom ponovil, da Dežela podpira dvojezični pouk v občinah Bardo in Taipana, Njena podpora je predvsem politične narave, zadnjo in odločilno besedo ima deželni šolski urad, ki je odvisen od šolskega ministrstva in ne od deželne uprave, kot se dogaja npr. na Tridentinskem-Južnem Tirolskem.	Na 3. strani
RIM - Če je bilo to sploh možno, je dogajanje včerajšnjega dne še dodatno zakompliciralo že itak zapleteno italijansko politično sceno. Lider gibanja 5 zvezd Beppe Grillo je na Bersanijeve predloge o sodelovanju odgovoril z žaljivimi toni. Govoril je o »ritnih obrazih«, ki so po njegovem izven zgodovine, medtem ko je voditelj gibanja Gianroberto Casaleggio za britanski dnevnik Guardian izjavil, da gibanje ne bo podprlo nobene vlade.
Na drugi strani je beležiti besno reakcijo Silvia Berlusconija do sodnikov, ki ga dolžijo, da je s tremi milijoni evrov podkupil poslanca De Gregoria, da bi zrušil Prodijevo vlado. Sam De Gregorio je sodnikom na lastno pobudo povedal, da je dobil denar preko Berlusconijeve-ga »posrednika« Walterja Lavitole.
Na 11. strani
trst - Včeraj
Začetek salona Olio Capitale
TRST - Na tržaški Pomorski postaji se je včeraj začel sedmi salon ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki ga prireja tržaška Trgovinska zbornica, potekal pa bo do ponedeljka. Na letošnji pobudi sodeluje 213 proizvajalcev, za proizvode katerih se zanima 34 kupcev. V okviru salona bo potekalo tudi tekmovanje olj, prav tako obsega program tudi posvete, degustacije in predstavitev receptov v okviru kuharske šole.
Na 5. strani
trst - Po napovedanem umiku družbe Portocitta
Zbogom razvoj Trsta?
Tržaški župan Roberto Cosolini ne bo popustil - Poziv družbi, naj vztraja - Različni odzivi
TRST - Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj na tiskovni konferenci poudaril, da ne namerava popustiti glede obnove starega pristanišča. Družbo Portocitta je pozval, naj vztraja, in napovedal, da bo tržaška občinska uprava iskala vlagatelje. Trst se mora namreč znebiti v mestu zakoreninjenega gesla »No se pol«, pravi Cosolini, ki bo v kratkem tudi priredil javno srečanje. Cosolini tudi zahteva, naj se o vprašanju izrečejo predsedniški kandidati na prihodnjih deželnih volitvah.
Na 4. strani
Trst: umrl bivši odbornik Mariani
Na 5. strani
Varuhinja pravic zapornikov na delu
Na 6. strani
Izbor za znanstveni »talent show«
Na 8. strani
Brusciano prvi tajnik CISL za Trst in Gorico
Na 12. strani
Pevmski otroci v vlogi občinskih svetnikov
Na 13. strani
brda - Po dogovoru med državama
Zaradi potoka premikajo mejo

■ st i ; j '. '
MOBIL % K
pohištvo - trgovina na debelo in drobno

TRST - Ulica Orlandini 38/b - Tel. 040 2469359 - Faks 040 3498603 e-mall: mobllmaricetriestenew@yahoo.lt
POPOLNA RAZPRODAJA
adnjVh
7 dn»
ZARADI OBNOVE
jyy RA|TAVN|GA
PROSTORA
9771124666007
2
Sobota, 2. marca 2013
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Pogajanja za sestavo vladne koalicije
Bratuškova in Lukšič o prioritetah vlade
V ponedeljek na vrsti pogovori z DeSUS-om
LJUBLJANA - Mandatarka Alenka Bratušek je pogajanja za sestavo vlade v DZ včeraj nadaljevala s pogajalsko ekipo SD. Predsednik SD Igor Lukšič ocenjuje, da pogajanja potekajo zelo dobro. O podrobnostih ukrepov pa se še niso dogovorili. Bratuškova pa je tudi po včerajšnjih pogajanjih molčala.
Po Lukšičevih besedah so se dogovorili, da ne bodo pisali kakšnih obširnih besedil, temveč samo prioritete glede tistih točk, ki jih potencialne partnerice lahko skupaj izpeljejo v dobro Slovenije. Po njegovem mnenju gredo v pravo smer. Kot je pojasnil, gre pravzaprav za osnutek koalicijske pogodbe, za ključne prioritete za čas, za katerega menijo, da bi si ga vzeli do predčasnih volitev. Opredelili so se, da bodo šli v drugo smer, kot je delala vlada Janeza Janše, »v nov zagon za gospodarstvo«, je pojasnil predsednik SD. Dogovorjeni so, da nadaljujejo s protikorupcijskim delovanjem in povrnejo ljudem zaupanje v pravičnost ter poštenost vlade.
O teh prioritetah so se, tako Lukšič, pogovarjali že predsedniki potencialnih partneric, obravnaval jih je tudi kolegij predsednika SD. S tem nimamo večjih težav, je pojasnil. Ko bodo te prioritete dokončno dogovorjene z vsemi potencialnimi koalicijskimi strankami, jih bo mandatarka predstavila, pripravljena besedila pa bodo morala skozi sito organov strank.
O podrobnostih oz. konkretnih zadevah se še niso dogovarjali, denimo glede morebitnega dviga DDV ali glede mase za plače v javnem sektorju. »To bo v zaključku pogajanj, ko bodo sodelovali tudi kandidati za ministre,« je dejal Lukšič. Kandidati za ministre bodo namreč lahko po njegovih besedah predstavili svoje predloge in mnenje o tem, kaj lahko naredijo v enem letu. Glede kandidatov za ministre stranke še molčijo, prav tako glede natančnega razreza ministrskih mest po strankah. Tudi o tem, ali bodo v vladi sedeli predsedniki koalicijskih strank, se bodo po Lukšičevih besedah odločali na koncu pogajanj. Prvak DeSUS Karl Erjavec je sicer včeraj dejal, da mandatarka želi, da predsedniki strank sodelujejo v vladi.
Da bi se osnutek koalicijske pogodbe pojavil v javnosti že ta konec tedna oz. v prihodnjih dneh, pa po Lukšičevem mnenju ne bi bilo dobro.
Alenka Bratušek se bo v ponedeljek sestala še z vodstvom DeSUS-a, potem ko se je v četrtek že sestala s pogajalsko skupino DL in včeraj s SD. DeSUS je pogajalsko skupino za pogovore o oblikovanju nove vlade imenoval na včerajšnjem kongresu, vodil pa jo bo potrjeni predsednik stranke Karl Erjavec.
Predsednica vlade mora državnemu zboru predlog za sestavo nove vlade posredovati do 14. marca. Sledijo predstavitve in zaslišanja ministrskih
kandidatk in kandidatov na matičnih delovnih telesih DZ, ki morajo biti opravljena v treh do sedmih dneh. Državni zbor bo nato na plenarnem zasedanju odločal o imenovanju novih ministrov.
Pričakovati pa je, da se bodo stranke kmalu uskladile glede organizacijskih sprememb v vladi. Odbor DZ za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo bo namreč že v ponedeljek po skrajšanem postopku obravnaval predlog novele zakona o vladi, dopolnila k predlogu pa lahko vložijo do začetka obravnave predloga zakona. Poslanci pa bodo o noveli odločali na torkovi izredni seji.
Alenko Bratušek bo v poslanskih klopeh Pozitivne Slovenije zamenjal Brane Golubovic (1969). Leta 2011 je magistriral na podiplomskem študiju na Fakulteti za upravo na temo socialnega podjetništva, je navedeno na njegovem predstavitvenem spletnem mestu. Od julija lani je podsekretar v državnem zboru. V času od februarja 2007 do februarja 2011 je bil podžupan občine Kamnik. (STA)
Alenka Bratušek hiti s pogajanji
ansa
slovenija - Kongres Demokratične stranke upokojencev
še predsednik
Karl Erjavec bo še
naprej vodil
Demokratično
stranko
upokojencev
Slovenije
arhiv
LJUBLJANA - Na včerajšnjem kongresu Demokratične stranke upokojencev Slovenije so volili tudi novega predsednika stranke in na tem mestu potrdili Karla Erjavca. Dobil je 114 glasov. Njegova pro-tikandidatka Meta Vesel Valentinčič je dobila 62 glasov, za Ljuba Jasniča pa je glasovalo 39 delegatov. Erjavec je po razglasitvi izidov za medije izrazil upanje, da bo s tem kongresom stranka močnejša in da ne bo več notranjih trenj. Izvolili so tudi tri podpredsednike stranke (Tomaža Gantarja, Brigito Čokl in Ivana Sašo Ger-žino), člane sveta stranke in izvršni ter nadzorni odbor stranke.
Karl Erjavec je bil za predsednika DeSUS prvič izvoljen leta 2005 in drugič leta 2009. V mandatu 2004 - 2008 je bil minister za obrambo, od novembra 2008 do februarja 2010 pa je ministroval na ministrstvu za okolje in prostor. Februarja lani je bil imenovan za ministra za zunanje zadeve 10. slovenske vlade. Po enem letu v vladi Janeza Janše je DeSUS 22. februarja koalicijo zapustil, Erjavec pa je odstopil s funkcije zunanjega ministra.
zagreb
Hrvati bodo aprila prvič volili evropske poslance
ZAGREB - Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je včeraj razpisal volitve v Evropski parlament, ki bodo 14. aprila. To bodo prve volitve v Evropski parlament na Hrvaškem. Hrvaški državljani bodo volili 12 poslancev, ki jih bodo predstavljali v Evropskem parlamentu po načrtovanem vstopu države v EU 1. julija. Jo-sipovic je povedal, da se je za datum odločil po obsežnih posvetovanjih z vlado, parlamentarnimi strankami in nevladnimi organizacijami.
Hrvati bodo lahko tokrat prvič poleg stranke obkrožili tudi ime določenega kandidata na strankarskih volilnih seznamih. Hrvaški poslanci, ki bodo letos izvoljeni v Evropski parlament, bodo imeli mandat dobro leto dni, saj bodo leta 2014 volitve v Evropski parlament v celotni EU, vključno s Hrvaško.
slovenci na tujem - Po napovedih nove koalicije o ukinitvi
Tudi Slovenci na Hrvaškem in SSK za ohranitev ministrstva
LJUBLJANA, ZAGREB - Slovenska manjšina na Hrvaškem je z začudenjem in razočaranjem sprejela novico o nameravani ukinitvi urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, če bo DZ potrdil sestavo prihodnje slovenske vlade pod vodstvom Alenke Bratušek, so včeraj sporočili iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Kot so dodali, Slovenci, ki živijo na Hrvaškem, pozivajo mandatarko za sestavo nove vlade Alenko Bratušek in bodoče koalicijske partnerje, naj ponovno premislijo o odločitvi glede ukinitve urada. Izrazili so tudi pričakovanje, da se bodo oblikovalci nove vlade z njimi posvetovali o vprašanju, ki jih neposredno zadeva.
Izpostavili so pozitivne in dobre dosedanje izkušnje s samostojnim uradom znotraj vlade. »Med slovensko manjšino je prevladoval občutek večje varnosti, tudi občutek, da je domovina Slovencem izven njenih meja na tak način bolj prisluhnila in jim bila preprosto bližje kot poprej,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Predlagali so, da se namesto ministrstva za kulturo in civilno družbo ustanovi ministrstvo za kulturo in Slovence v zamejstvu in po svetu. »Ustrezna in logična bi bila tudi umestitev urada v okvir ministrstva za zunanje za-
deve, kar je izkušnja, ki jo iz preteklosti že poznamo,« so še zapisali.
Skrbi o morebitni ukinitvi mesta ministra in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pa so včeraj izrazili tudi pri Svetovnem slovenskem kongresu (SSK). »Naši rojaki po svetu so in morajo ostati pomembna ter prvorazredna skrb slovenske politike. Zato se kongres pridružuje mnenjem ostalih civilnih organizacij, ki podpirajo obstoječo ureditev,« so sporočili iz SSK.
Odprava funkcije ministra za Slovence po svetu bi po mnenju SSK povzročila najmanj dve negativni spremembi. »Slovenci v zamejstvu in po svetu bi izgubili predstavništvo in neposreden stik s slovensko vlado, poleg tega pa bi to zanje pomenilo korak nazaj v prizadevanjih, da se Slovenija resno zavzema in skrbi za potrebe pol milijona Slovencev po svetu,« so še zatrdili pri SSK. Morebitna umestitev urada pod kulturno ministrstvo pa bi po mnenju SSK zmanjšala in okrnila dejansko zastopanost in delovanje Slovencev v tujini, ki je veliko več kot zgolj kulturna dejavnost.
Zaskrbljenost sta zaradi tovrstne namere nastajajoče vladne ekipe v Sloveniji v preteklih dneh izrazili tudi obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji.
Dogovor DS-SEL za deželne volitve
TRST - Demokratska stranka in stranka SEL sta dosegli dogovor za aprilske deželne volitve. Na njegovi osnovi bodo pristaši Nichija Vendole za predsednico Furlanije-Julijske krajine podprli Deboro Ser-racchiani. SEL je vzporedno s tem začela zbirati podpise za vložitev kandidatnih list v vseh petih volilnih okrožjih.
Serracchianijeva, ki je že sklenila volilni dogovor s Slovensko skupnostjo, upa in računa na dodatno razširitev svojega volilnega zavezništva. Poleg SEL in SSk sta jo doslej podprla Demokratični center Bruna Ta-baccija (v FJK ga vodi Enrico Bertossi) in nekdanja Illyjeva občanska lista, ki jo vodi odvetnik Bruno Ma-lattia. Tudi predsedniška kandidatka razmišlja o svoji listi, računa pa tudi na podporo vsaj nekaterih komponent Montijeve koalicije, začenši s tisto, ki jo vodi senator Alessandro Maran.
Jutri v Kazljah slovesnost ob 70. obletnici požiga vasi
KAZLJE - Občina Sežana in Krajevna skupnost Kazlje jutri ob 16. uri v vaškem domu v Kazljah organizirajo spominsko svečanost ob 70. obletnici požiga Kazelj. 3. in 4. marca 1943 so po uspešnem napadu partizanskih enot na italijanski vojaški kamion fašistični vojaki požgali vas.Skupno so zažgali 29 poslopij, popolnoma jih je zgorelo 11, mučili in ubili so štiri vaščane, nekaj moških pa odpeljali v zapor. Vas so leta 1946 začele obnavljati angleške oblasti. Slavnostna govornica bo domačinka, poslanka v Državnem zboru RS, dr. Ljubica Jelušič. V kulturnem programu, ki ga je režiral režiser Gregor Tozon pa bodo nastopili pevci moškega pevskega zbora Tabor Lokev in gledališka igralca Minu Kjuder in Boris Cavazza. (O.K.)
Gabrovec za podaljšanje sečnje do konca marca
TRST - Dežela naj za mesec dni podaljša sečnjo na vseh evropsko zaščitenih območjih Sic-Zps tržaške in goriške pokrajine, saj so bila redna vzdrževalna dela v gozdu (sekanje drv in čiščenje gozda) zaradi slabega vremena, večkratnega sneženja in dežja letos skoraj nemogoča. Rok za ta dela je zapadel z zadnjim februarjem. Nekatere občinske uprave so že same zaprosile in dosegle podaljšanje sečnje do 31. marca. »Najboljše in edino smotrno je, da podaljšanje termina obvelja za celotno območje, za katerega veljajo slična pravila,« je v pismu deželnemu ravnateljstvu za kmetijstvo in gozdarstvo poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec in v tem smislu prosil, naj pristojni uradi čimprej tudi uradno objavijo vest o podaljšanju sečnje do konca marca.
Na Primorski vstaji v Kopru okoli 50 protestnikov
KOPER - Na osrednjem koprskem Titovem trgu se je na t. i. Primorski vstaji včeraj zbralo okoli 50 mirnih protestnikov. Na manifestaciji je bilo med drugim slišati, da se protestniki ne bodo zadovoljili s »kozmetičnimi popravki«. Gre za prvo »vstajo« po izglasovanju nezaupnice vladi Janeza Janše. V podporo koprskim protestnikom je prišlo tudi nekaj pobudnikov podobnih protestov iz Maribora in Celja. Prisotne so govorci med drugim pozvali, naj združijo moči in se udeležijo tudi vseslovenske vstaje, ki je napovedana za 9. marec v Ljubljani.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 2. marca 2013
3
paritetni odbor - Slaba novica za Slovence v videmski pokrajini
V Terski dolini žal (še) ne bo pričakovane dvojezične šole
TRST - V Terski dolini še ne bodo odprli podružnice špetrske dvojezične šole, ki uživa podporo deželne uprave, ne pa deželnega šolskega urada. S to grenko ugotovitvijo se je včeraj sprijaznil paritetni odbor za slovensko manjšino, ki je svoj čas podprl dvojezično šolo, kar je v skladu z zakonskimi predpisi naredil tudi deželni urad za slovenske šole. Njemu nadrejeni urad, ki ga vodi Daniela Bel-trame, pa ima v zvezi z odprtjem kar nekaj formalnih in normativnih pomislekov.
Odbornik za šolstvo Roberto Molinaro je včeraj pred paritetnim odborom ponovil, da Dežela podpira dvojezični pouk v občinah Bardo in Tai-pana. Njena podpora je predvsem politične narave, zadnjo in odločilno besedo ima deželni šolski urad, ki je odvisen od šolskega ministrstva in ne od deželne uprave, kot se dogaja npr. na Tridentinskem-Južnem Tirolskem.
Šolo z italijanskim in slovenskim učnim jezikom v občinah Taipana in Bardo sta na zahtevo številnih staršev predlagali tamkajšnji občini, ki sta tudi izpeljali postopek, po katerem bi dvojezična šola delovala v sklopu špetrske šolske ustanove. To ne bi ustvarilo dodatnih finančnih bremen za državno šolsko administracijo, a le razporeditev špetrskega osebja, kar je večkrat ugotovila in preverila tudi De-
slovenska manjšina
Prispevki morda pred poletjem
žela. Paritetni odbor in urad za slovenske šole, ki ga vodi Tomaž Simčič, sta od vsega začetka podprli to pobudo, o kateri je politične pomisleke izrazila le videmska pokrajinska uprava, ki ji predseduje ligaš Pietro Fontanini. Molinaro je, kot rečeno, znova izrazil podporo dvojezični šoli v zahodni Benečiji, Dežela tudi podpira načrt za trijezično šolo v Kanalski dolini, katere formalna predlagatelja sta občinski upravi s Trbiža in Naborjeta-Ovčje vasi. Paritetni odbor ni pristojen za formalno mnenje o tem projektu, ki sicer uživa njegovo privoljenje.
Predsednica paritetnega odbora Jole Namor seveda ni zadovoljna z ovirami, ki se pojavljajo v postopku za uvedbo dvojezičnega šolstva v Terski dolini. Po njenem mnenju sicer obstaja še kakšna možnost, da bi se zadeva v prihodnjih tednih ugodno rešila, vsaj z uvedbo poskusnega delovanja podružnice špetrske šole, ki ima tam že zagotovljene primerne prostore. Dejansko pa ni več možnosti, da bi dvojezično šolsko podružnico formalno odprli že za šolsko leto 2013-2014, kot so si nadejali starši otrok in terski občinski upravitelji. Kaj več o tem naj bi paritetnemu odboru, ki se bo spet sestal v drugi polovici marca, pojasnila deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame.
S.T.
Paritetni odbor za slovensko manjšino se je včeraj ukvarjal pretežno s šolstvom
kroma
špeter - Občni zbor Inštituta za slovensko kulturo
Pozitiven obračun razvejanega delovanja in ambiciozni načrti
Deželni odbornik Elio De Anna obljublja pospešeni postopek za prispevke 2013 slovenski manjšini
kroma
TRST - Ministrstvo za finance bo prihodnji teden (po vsej verjetnosti že v ponedeljek) izdalo odlok za državne prispevke iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki naj bi denar dobila pred poletjem. To je na seji paritetnega odbora sporočil deželni odbornik Elio De Anna, ki računa na pospešeni postopek za izplačevanje prispevkov 2013. De Anna je potrdil to, kar so na finančnem ministrstvu pred volitvami sporočili senatorki Tamari Bla-žina, ni pa še znano, koliko denarja naj bi za Slovence »sprostilo« ministrstvo. Dejansko gre za tri proračunska poglavja: prispevki za slovenske kulturne ustanove, za izvajanje dvojezičnosti in za gospodarsko-družbeni razvoj narodno mešanih občin na Videmskem.
Paritetni odbor je včeraj izvedel avdiciji z De Anno in z odbornikom za šolstvo Robertom Molinarom, zaradi nesklepčnosti pa je bil primoran odložiti vse sklepe na dnevnem redu. Odsotni so bili v glavnem člani odbora italijanskega jezika. Nekateri so se opravičili, je pojasnila predsednica Jole Namor, nekaterih pa že dolgo časa ni na spregled, kar je z njihove strani zelo neresno. Člani paritetnega odbora ne dobivajo sejnin (tisti, ki ne prebivajo v Trstu, dobijo le povračilo potnih stroškov), ko so sprejeli imenovanje pa so se dejansko obvezali, da bodo sodelovali pri delu tega organa.
Paritetni odbor, kot je svoj čas pojasnila pravna služba deželnega sveta, ni časovno omejen. Zamenjava odbora je stvar politične oportunosti, kot se je zgodilo po parlamentarnih volitvah 2006 (zmaga Prodijeve koalicije), ko je bil za predsednika prenovljenega odbora izvoljen Bojan Brezigar, desna sredina pa po dvojni volilni zmagi v Rimu in na deželni ravni leta 2008 ni spremenila sestave odbora.
ŠPETER - Odprtje multimedijskega središča v sklopu evropskega projekta Jezik_Lin-gua, sodelovanje pri drugih čezmejnih projektih, kot so ZborZbirk, ICON, P.E.S.C.A., številne kulturne dejavnosti, turistična promocija. Vse to in še veliko več obsega pregled razvejanega delovanja Inštituta za slovensko kulturo, ki so ga članom skupaj z ambicioznimi načrti za tekoče leto predstavili v četrtek v Špe-tru na občnem zboru.
Delovanje Inštituta za slovensko kulturo je tudi v letu 2012 potekalo v znamenju sodelovanja s slovenskimi društvi na obmejnem ozemlju videmske pokrajine, njegov cilj pa je bilo utrjevanje in širjenje slovenskega jezika in kulture.
Kar zadeva sodelovanje Inštituta pri evropskih projektih, je najpomembnejši gotovo Jezik_Lingua, ki se bo uradno zaključil konec leta. V Špetru bi morali letos odpreti mul-timedijsko središče oziroma slovensko mul-timedijsko okno. V njegovih prostorih naj bi se v bodoče odvijale glavne kulturne dejavnosti na tem območju, tako da bo imela ta zgradba za Slovence v videmski pokrajini tudi velik simbolni pomen. V naslednjih tednih se bo nadaljevala debata glede imena za to kulturno središče, pri kateri bodo lahko sodelovali vsi, saj bodo v časopisih Novi Mata-jur in Dom objavili nekaj predlogov, med katerimi bo nato mogoče izbirati.
V okviru projekta ZborZbirk, ki se je uradno začel lani, bo letos steklo katalogizi-ranje etnografskih zbirk na obmejnem področju od Kanalske do Nadiških dolin. Kar zadeva kulturno delovanje, je treba izpostaviti razpis prvega gledališkega abonmaja Slovenskega stalnega gledališča za Benečijo, do katerega je prišlo v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. SSG je program za Benečijo pripravilo tudi za letos. Omeniti velja tudi stalno sodelovanje z društvi in ustanovami v Sloveniji oziroma v sosednjem Posočju ter Beneške kulturne dneve, ki jih bo Inštitut za slovensko kulturo priredil tudi letos.
Inštitut za slovensko kulturo pa ureja tudi informativno radijsko in video oddajo. »Pismo iz Benečije« namreč ne predvajajo več samo na valovih Radia Onde Furlane in na Primorskem valu, temveč tudi na TV Primorka, dostopno pa je tudi na spletu oziroma na Youtubeu. Video različica oddaje je takoj zabeležila velik uspeh, tako da jo nameravajo v prihodnje še obogatiti z rubrikama o slovenskem jeziku in zgodovini.
Predsednica inštituta Bruna Dorbolo
Med pomembne dejavnosti Inštituta za slovensko kulturo sodi tudi spodbujanje učenja oziroma krepitev znanja slovenskega knjižnega jezika. S pomočjo Inštituta so se tudi lani številni mladi udeležili poletnih seminarjev in šole slovenskega jezika in literature v Ljubljani, kar zadeva tekoče leto pa bo Inštitut sodeloval pri organizaciji tečajev slovenščine v Čenti in Vidmu (z Univerzo za tretje življenjsko obdobje) ter v Čedadu oziroma Špetru za dijake višjih šol.
Dosedanja predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo je na občnem zboru poudarila, da bo treba tudi v bodoče, to je po zaključku evropskega projekta Jezik_Lin-gua, najti potrebna sredstva za delovanje mul-timedijskega središča. Dodala je tudi, da mora Inštitut izdelati jasno stališče glede špetrske dvojezične šole in njenih težav ter predlagala, naj se pripravi dokument za evropski parlament o problemih šole in Novega Matajurja.
Na občnem zboru so člani Inštituta potrdili mandat dosedanjemu odboru, vanj pa so kot predstavnika Kanalske doline vključili mladega Luciana Listerja. Odbor Inštituta tako sestavljajo Giorgio Banchig, Larissa Borghese, Igor Cerno, Luisa Cher, Emanuela Cicigoi, Bruna Dorbolo, Jole Namor, Luciano Lister in Luigia Negro. (NM)
špeter - V torek
Simbolični protest z osvetlitvijo dvojezične šole
ŠPETER - V torek, 5. marca, bodo minila tri leta, odkar so zaradi varnostnih razlogov zaprli dvojezično šolo v Ažlinski ulici v Špetru. Ker se zadeve dejansko še niso premaknile na bolje, so predstavniki staršev, učnega osebja in najpomembnejše manjšinske organizacije za torek pripravile simbolično protestno akcijo, s katero bodo opozorili na nevzdržen položaj.
Načrtovanje obnove stavbe je sicer zaključeno, pojavljajo pa se resne komplikacije glede samih del zaradi pakta o stabilnosti, kar lahko vse skupaj zavleče še za dolgo časa. Predstavniki staršev, učnega osebja in najpomembnejše manjšinske organizacije so te dni občinskim, pokrajinskim, deželnim in vladnim predstavnikom pismo, v katerem so obnovili triletne zaplete, katerim še ni videti konca. V pismu tudi zahtevajo od špetrske-ga župana, deželnih in rimskih oblasti, da sprejmejo ustrezne ukrepe za začetek obnovitvenih del in tako prispevajo k rešitvi položaja katerega nedolžne žrtve so predvsem otroci.
Da bi dali svoji akciji še dodaten poudarek, bodo, ko se bo zmračilo, osvetlili staro šolo. Zato pozivajo vse, da se protesta, ki bo trajal od 18.30 do 21.00, udeležijo v čim večjem številu. Istočasno prosijo, da s seboj prinesejo vse, kar lahko pomaga pri čim boljši osvetlitvi šole (od raznobarvnih sveč, ki jih bodo prižgali in postavili na zidku do baterijskih svetilk, raznih ostankov novoletnih svetlobnih teles in najrazličnejših drugih svetil).
Akcija pa se bo začela že ob 17.30, ko je pred sedežem šole napovedan zbor in nato skupni odhod k tabli s krajevnim napisom vasi Špeter, na kateri je slovenski napis pomazan. Tablo bodo očistili in se nato vrnili pred šolo in začeli s protestno osvetlitvijo.
/	TRST	Sobota, 2. marca 2013	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
staro pristanišče - Po napovedanem umiku družbe Portocitta
Župan Cosolini: Dovolj z »No se pol«!
Tržaški župan Roberto Cosolini se ni vdal. Nasprotno, po napovedi o umiku koncesijske družbe Portocitta je poudaril, da se tržaška občinska uprava ne bo odpovedala sanjam o odprtju starega pristanišča in razvoju mesta. To je navsezadnje želja Tržačanov, poudarja Co-solini, po mnenju katerega ni več prostora za geslo »No se pol«, ki je Trstu vselej škodilo in ki ga je treba za vedno odpraviti.
Župan Cosolini zato po eni strani poziva Portocitta, ki namerava prekiniti dejavnosti za obnovo starega pristanišča, naj ne vrže puške v koruzo. Pomembno je sodelovati in vztrajati, ne pa se samo ozirati »na datume« (družba ima čas do avgusta, da se lahko umakne) in na izide volitev. Po drugi strani bo občinska uprava iskala nove vlagatelje, čeprav to ni med njenimi glavnimi nalogami. Povrh bo Cosolini priredil javno srečanje, na katerega bodo lahko povedali svoje občani, sindikati, okoljevarstvene organizacije, strokovnjaki in vsi, ki jim je pri srcu usoda mesta. Nenazadnje pa morajo povedati svoje mnenje vsi štirje kandidati za predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki se bodo predstavili na prihodnjih deželnih volitvah. Župan bo svoje misli posredoval tudi v torek na seji pristaniškega odbora.
Cosolini je svoje stališče objavil včeraj popoldne na tiskovni konferenci na županstvu, kjer je izrazil upanje, da ni odločitev Portocitta dokončna. Vse kaže namreč, da bo prišlo do tega, česar se je bal ves Trst, je dejal Cosolini, in sicer do boja med Pristaniško oblastjo in koncesijskimi podjetij, ki se bo odslej odvijal na sodišču. Skratka do zvračanja odgovornosti drug na drugega, ki ne bo koristilo nikomur in bo hudo oškodovalo Trst in Tržačane.
Do tega je prišlo zaradi več faktorjev, med temi so slabi odnosi med kon-cesionarjem in koncesijskimi podjetji, še zlasti pa zaradi nejasnega statusa starega pristanišča. Mnogi si prizadevajo, da se vsaj delno premakne prostocarinska cona, toda jasne besede še ni bilo, še posebej zaradi zadržanja nekaterih javnih ustanov. To ne pomaga družbi Portocitta, ki bi morala v kratkem poiskati na mednarodni ravni vlagatelje, pripravljene investirati več kot milijardo evrov.
Roberto Cosolini
Že res, da ni bilo v koncesijski pogodbi zapisano, da bodo premaknili prostocarinsko območje, je povedal Co-solini. Toda res je tudi, da so bila v starem pristanišču predvidena dela in strukture (od marin do turističnih objektov in kulturnih središč), ki predpostavljajo prosto premikanje ljudi (kar zdaj ni do-
voljeno), je še poudaril župan. Glede tega je dodal, da »ni mogoče skrivati se za formalizmi« in s tem posredno odgovoril na izjave predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi.
Cosolinijeva občinska uprava bo torej vztrajala, ker mora obveljati načelo, da so lastniki starega pristanišča občani. Trst pa se mora končno znebiti omenjene miselnosti, češ da ni mogoče delati nič, ki je vselej zavirala razvoj. V ta namen bodo iskali vlagatelje in začeli med drugim takoj sodelovati z izvoljenimi parlamentarci za rešitev vprašanja prostocarinskih con. Zadeva se skratka ne konča s stališčem družbe Portocitta, je še poudaril Co-solini in izrazil prepričanje, da bo mogoče premostiti ta hud trenutek ter odpraviti vse birokratske in druge ovire.
Aljoša Gašperlin
Pogled na staro pristanišče
kroma
staro pristanišče - Stališče predsednice Monassi
»Pristaniška oblast je ravnala brezhibno«
Pristaniška oblast je opravila svojo dolžnost in korektno izpeljala ves postopek glede koncesije, ki je bila
izdana družbi Portocitta. Dokumenti so zgovorni in je
vse zapisano črno na belem. Zato je družba Portocitta tista, ki mora izpolniti obljube. Če pa tega ne bo storila, bo Pristaniška oblast našla druge rešitve.
To je stališče predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi, ki je včeraj povedala, da je za umik družbe Portocitta dejansko izvedela od tiska. Vest ni bila vsekakor nepričakovana, saj so podjetja, ki jih združuje Por-tocitta, že pred časom pisala Monassijevi in napovedala to možnost.
Monassijeva je poudarila, da še ni prejela uradnega dokumenta, s katerim se družba Portocitta odpove koncesijski pogodbi. Nasprotno, včeraj dopoldne je bilo napovedano srečanje, na katerem bi morala Pristaniška oblast predati družbi ustrezna območja, kot je to predvidevala koncesijska pogodba. V ta namen je Pristaniška oblast že spraznila vsa skladišča, premestila podjetja. »Premaknili smo tudi 20 vlačilcev,« je dejala Mo-nassijeva in dodala, da je ostala v bistvu »brez besed«. Koncesijsko pogodbo sta sklenila Portocitta in prejšnji predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, je še povedala Monassijeva in poudarila, da takrat je bilo jasno, da je v starem pristanišču prostocarinska cona. To naj bi bil tudi razlog, da so izbrali Portocitta in ne dru-
Marina Monassi
gih. Zaradi tega se motijo tisti, ki pravijo, da je Pristaniška oblast zaustavila postopek, je dejala Monassijeva, ker »smo nadaljevali z delom, ki ga je začel predhodnik«.
Monassijeva je tudi spomnila, da obstaja še drugo koncesijsko podjetje, in sicer družba Green-sisam. Tej naj bi bilo onemogočeno delo, češ da primanjkuje mnenje, ki ga mora Občina Trst posredovati deželni vladi. Na to je odgovoril popoldne tržaški župan Roberto Cosolini. Povedal je, da so pred izdajo gradbenega dovoljenja formalno vprašali deželno upravo, ali so načrti družbe Greensisam res »v javno korist«, kot to zatrjujejo, ali ne.
A.G.
staro pristanišče - Odzivi
Izgubljena priložnost za ponovni razvoj ali gradbena špekulacija?
Trst ne sme dopustiti, da se mu izmuzne iz rok taka priložnost za ponovni razvoj. To je glede vprašanja družbe Portocitta oz. starega pristanišča poudarila evropska poslanka Demokratske stranke in kandidatka za predsednico Dežele FJK na prihodnjih deželnih volitvah Debora Ser-racchiani. Ta je spomnila, da je dolžnost politikov ustvariti pogoje za razvoj ozemlja in torej privabljati vlagatelje. Zato je potreben odlok predsednika vlade, na osnovi katerega bo postalo območje starega pristanišča občinska last, je dejala in dodala, da je to dodaten dokaz, da je treba čim prej sestaviti novo vlado. Odločitev družbe Portocitta je vsekakor zelo huda, je še povedala deželna tajnica DS, tako iz gospodarskega kot iz zaposlitvenega in socialnega vidika.
Da je umik družbe Portocitta zelo hud, je poudaril tudi bivši tržaški župan Roberto Dipiazza, ker bo to imelo zelo hude posledice za vse. Pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti pa je opozoril, da ni mogoče zatrjevati, da je za umik družbe Portocitta odgovorna predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, ker si je prizadevala do zadnjega. Novoizvoljena senator in poslanec gibanja 5 zvezd Lorenzo Battista in Aris Prodani sta nenazadnje poudarila, da nasprotujeta projektu družbe Por-tocitta, češ da gre za gradbeno špekulacijo, ki bi jo omogočila »nezakonita koncesija«.
A.G.
protest - V podjetju Est Due včeraj protest in celodnevna stavka
Delavci zahtevajo spoštovanje pravic in sindikalna pogajanja
Zaposleni v podjetju Est Due v tržaški industrijski coni so včeraj stavkali ves dan. Delavci zahtevajo, naj v podjetju stečejo sindikalna pogajanja z lastništvom, ki jih je doslej vselej zavračalo.
Kot je povedal pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini na včerajšnji tiskovni konferenci, proizvaja podjetje Est Due mehanske dele za skupino Athos iz kraja Sesto Calende. Skupina Athos je tudi lastnica podjetja Est Due, vendar ni bilo v njem doslej nobenega sindikalnega dogovarjanja. Protestniki zahtevajo zdaj hiter odgovor na lastne zahteve, ki naj bi jih lastništvo posredovalo prihodnji teden. (ag)
železarna - Demonstracija in sprevod
V ponedeljek v Trstu komisar Piero Nardi
Delavci škedenjske železarne so se na včerajšnji sindikalni skupščini dogovorili za vrsto pobud v luči obiska izrednega komisarja družbe Lucchini Piera Nardija. Ta bo prišel v ponedeljek v Trst, kjer se bo popoldne na tržaški prefekturi ob 17.30 srečal s predstavniki sindikalnih organizacij ter deželne, pokrajinske in občinske uprave.
Delavci in sindikati hočejo izvedeti, kakšna bo usoda skupine Lucchini in torej železarne. Zahteva zaposlenih je vsekakor ta, da se zagotovi nadaljevanje produktivne dejavnosti ob upoštevanju vseh varnostnih predpisov v pričakovanju rešitve, ki jo bo moralo
nuditi pristojno rimsko omizje.
Kot smo izvedeli, se bodo zaposleni v železarni v ponedeljek v pričakovanju srečanja sestali na prvi skupščini, ki bo potekala med 6. in 7. uro. Nato se bodo delavci podali na Ul. Sve-vo, kjer bodo demonstrirali. Zaenkrat še ni znano, ali bo zaradi tega prizadet promet. Dodatna skupščina bo med 13. in 14. uro, ko bodo poglobili še zadnje podrobnosti. Kasneje bodo delavci predvidoma ob 15. uri krenili v sprevodu od železarne do Velikega trga, kjer se bo nadaljevala demonstracija pred prefekturo v pričakovanju izida sestanka s komisarjem Nardijem. (ag)
/
TRST
Sobota, 2. marca 2013
5
pomorska postaja - Včeraj odprtje sedmega salona Olio Capitale 2013
Trst ponovno prestolnica olja Priložnost za promocijo in posel
Letos sodeluje 213 proizvajalcev iz Italije, Hrvaške in Grčije in 34 kupcev iz številnih držav
Več kot dvesto razstavljalcev iz Italije, Hrvaške in letos prvič tudi iz Grčije od včeraj ponuja svoja olja v prostorih tržaške Pomorske postaje, kjer do ponedeljka poteka sedmi salon ekstra deviškega in vrhunskega olja Olio Capitale. Letos je prvič, da salon, ki ga preko svojega specializiranega podjetja Aries prireja tržaška Trgovinska zbornica, poteka na Pomorski postaji na podaljšanem pomolu Bersaglieri, kjer so ob tej priložnosti tudi predali namenu prenovljeno skladišče št. 42.
Prav pomen nove prestižne lokacije so med drugim poudarili na včerajšnjem slovesnem odprtju (čeprav je bilo slišati tudi, da take manifestacije potrebujejo pravo sejmišče), ki so se ga udeležili predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Pao-letti, deželna odbornica Federica Seganti, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, tržaška občinska odbornica Elena Pellasc-hiar, podpredsednik združenja Unionca-mere Carlo Alberto Roncarati in predsednik združenja Mesta olja Enrico Lupi, ki so med drugim poudarili pomen specializiranega salona, kot je tržaški Olio Capitale, ki omogoča mednarodno promocijo in ovrednotenje tipičnih proizvodov teritorija ter srečevanje med proizvajalci in kupci, tako da je salon tudi priložnost za sklepanje poslov.
Kot že rečeno, sodeluje na letošnjem salonu preko dvesto razstavljalcev (točneje 213) iz številnih dežel Italije, a tudi iz Hrvaške in letos prvič tudi iz Grčije, za proizvode katerih se zanima 34 kupcev iz Avstrije, Kanade, Nemčije, Švedske, Poljske, Velike Britanije, Rusije, Švice, Madžarske in Združenih držav Amerike, pa tudi iz Brazilije, Jemna, Egipta, Tajvana in Japonske. Obenem bo tudi letos potekalo tekmovanje, ki se ga bodo poleg italijanskih udeležili proizvajalci olja iz Španije, Grčije, Portugalske in Izraela (nagrajevanje bo v ponedeljek), poleg tega bo salon priložnost za globlje spoznavanje prvin in značilnosti oljčnega olja, t.i. sredozemske prehrane in najrazličnejših receptov, kar bo
Na sedmem salonu Olio Capitale, ki so ga odprli včeraj (desno) sodeluje 213 proizvajalcev iz Italije, Hrvaške in Grčije (spodaj)
kroma
prišlo do izraza na predavanjih, pokušnjah in v okviru kuharske šole.
Ravno včeraj sta bila na sporedu posveta o pomenu sredozemske prehrane, medtem ko bodo danes (ob 15. uri) med drugim predstavili raziskavo, ki jo je družba Swg opravila o porabi olja, v nedeljo pa bodo govorili tudi o solidarni potrošnji.
V okviru kuharske šole je bila včeraj popoldne na sporedu predstavitev recepta kuharja restavracije Sardoč Satka Sardoča z raviolom iz krompirja in sirom Jamar s po-rovo kremo, o čemer je govorila predsednica gostinske sekcije SDGZ Paola Gustin. Jutri pa bosta svoja recepta ponudila šef kuhinje restavracije Etna Igor Peresson (predstavila ga bo izvedenka Vesna Guštin) in tržaški kuhar leta 2012 Pavel Marc (predstavil ga bo član združenja Slow Food Marino Vocci). (iž)
politika - Demokratska stranka
Russo bo najbrž ostal do volitev
Francesco Russo bo po vsej verjetnosti še nekaj časa ostal za krmilom Demokratske stranke, vsaj do aprilskih deželnih volitev. Senatorski mandat (Russo je postal senator) je namreč nezdružljiv s pokrajinskim tajnikovanjem, deželne volitve z zelo negotovim izidom pa odsvetujejo zamenjave.
Nepričakovani izidi parlamentarnih volitev so tudi na Tržaškem povzročili negodovanja, ne toliko zaradi razmer na pokrajinski ali deželni ravni, kot zaradi zelo zapletene situacije, ki se je po volitvah ustvarila v Rimu. Razplet (ali zaplet) dogajanj bo v marsičem odvisen od dejstva, če bo Demokratski stranki uspelo sestaviti novo vlado, kar je v tem trenutku precej vprašljivo.
Deželna tajnica DS in kandidatka leve sredine za deželno predsednico Debora Serracchiani je v zvezi z rimskimi dogajanji včeraj pozvala Beppeja Grilla, naj se umiri in naj se odpove žaljivim napadom na račun demokratov. Evropska poslanka izključuje možnost zavezništev s Silviom Berlusconijem in z desno sredino, pač pa pušča odprta vrata morebitni tehnični vladi, ki bi jo lahko vodil Fabrizio Barca, sicer član Montijeve vlade, ki je politično blizu demokratom.
politika
Skupščina stranke SEL o volitvah
Stranka Levica-ekologija-svoboda (SEL) bo izide parlamentarnih volitev ocenila na dre-višnji skupščini na svojem sedežu v Ul. Martiri della liberta 18 z začetkom ob 19. uri. V stranki Nichija Vendole niso zadovoljni s polovičnim uspehom levosre-dinske koalicije, vso pozornost bodo namenili sedaj aprilskim deželnim volitvam, na katerih bo SEL podprla levosredinsko predsedniško kandidatko Deboro Ser-racchiani.
Tudi Dipiazza se pripravlja na volitve
Tudi nekdanji župan Trsta Roberto Dipiazza se pripravlja na deželne volitve, na katerih bo kandidiral s Tondovo občansko listo. Dipiazza bo danes ob 10. uri navzoč v volilnem »gazebu« Ton-dove liste (Ul. Dante), kjer bo zbiral podpise za to listo, ki bo sestavni del desnosredinskega zavezništva. Dipiazza je v Trstu žu-panoval deset let, pred tem pa je bil pet let župan v Miljah.
kultura - Nenadna smrt
Prerano je odšel Andrea Mariani
Tržaško kulturno in politično javnost je včeraj zelo pretresla novica o prerani smrti Andree Maria-nija, nekdanjega občinskega odbornika za kulturo in predsednika krajevne judovske skupnosti. Mariani, ki je bil star komaj 49 let, je na domu podlegel srčni kapi, zapušča ženo in dva otroka. Pogreb bo v nedeljo ob 14. uri.
Mariani je izhajal iz družine trgovcev, sicer pa je bil kulturno razgledana in odprta osebnost. To svojo odprtost je izkazal za krmilom mestne judovske skupnosti in potem tudi na čelu občinskega odborništva za kulturne dejavnosti. Na to mesto ga je imenoval levosre-dinski župan Roberto Cosolini, Mariani je nato odstopil iz službenih in družinskih razlogov.
V svojem razmeroma precej kratkem vodenju kulturnega odborništva je Mariani pokazal občutljivost do večjezičnega značaja Trsta ter v tem sklopu tudi do slovenske kulture in slovenske ustvarjalnosti. Družil se je s tržaškimi slovenskimi intelektualci in kulturniki, kot občinski odbornik pa se je ukvarjal tudi s krizno finančno situacijo slovenskih kulturnih ustanov in organizacij. Tržaški Slovenci smo z Marianijem izgubili iskrenega prijatelja.
Fotografska delavnica med Trstom in Sečovljami
Med 13. in 16. marcem bo v Trstu in Istri fotografska delavnica, ki poteka pod okriljem šole Nikon School in italijanske podružnice revije National Geographie. Ljubitelji fotografije bodo v svoje objektive ujeli lepote Trsta, Miramarskega gradu, doline Glinščice, mest na slovenski obali in Sečoveljskih solin. Delavnico bo vodil fotograf Sandro Santioli, specialist za krajinsko fotografijo. Na razpolago je še nekaj prostih mest, več informacij nudijo na elektronskih naslovih info@sandrosantioli.com in photo@anjacop.com.
Brezplačna ludoteka
Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. V mesecu marcu sta predvideni delavnici oblikovanja Voščeni grafiti in Otoki iz gline. Za informacije se je mogoče obrniti na igralni kotiček Palček, telefonska številka 040299099, od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
Življenje v t.i. razviti družbi
V	krožku Arci Officina v Ul. Manzo-ni 9 bodo drevi ob 19. uri predstavili knjigo Cheikha Tidiana Gaya »Prendi quello che vuoi ma lasciami la mia pelle nera«, ki govori o življenju senegal-skega priseljenca v t.i. razviti družbi. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Francesco De Filippo, medtem ko bo uvodoma posegel predsednik konzul-te za priseljence Občine Trst Hector Sommerkamp, Amadou Tidjane Ba pa bo govoril o vključenosti senegalske skupnosti v Trstu.
Informativni oddelek mestnih redarjev
Občina Trst obvešča, da bo od danes ponovno začel delovati informativni oddelek krajevne policije oz. mestnih redarjev na novem sedežu v palači Car-ciotti v Ul. Genova 6 v pritličju. Urnik ostaja isti, se pravi ob ponedeljkih med 14.30 in 16.30, ob četrtkih in sobotah pa med 8.30 in 10.30, prav tako ostaja ista telefonska številka 040-6755152.
Petrarcov in Piccolominijev muzej znova odprt
Občina Trst obvešča, da bo od danes ponovno odprt Petrarcov in Piccolo-minijev muzej v Ul. Madonna del Mare 13, v katerem si je po novem mogoče ogledati nove eksponate, kot so stari z miniaturami okrašeni rokopisi ter knjige in umetnine iz zbirke, ki jo je mestni knjižnici daroval Domenico Rossetti ter knjige, kupljene v stari knjigarni Umberta Sabe. Voden ogled bo po predhodni najavi mogoč od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro razen ob četrtkih, ko bo ogled možen med 15. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih bo muzej zaprt.
Tex, Zagor in drugi na ogled še danes in jutri
V	razstavnem prostoru bivše ribarnice na tržaškem nabrežju bo še danes in jutri na ogled razstava LAudace Bo-nelli - LAvventura del Fumetto Italiano, ki je posvečena junakom posrečenih stripov Gian Luigija in Sergia Bo-nellija, kot so Tex, Zagor, Dylan Dog in drugi. Ogled je možen med 10. in 20. uro. Poleg tega bodo jutri v avditoriju Muzeja Revoltella ob 17. uri predvajali dokumentarec Giancarla Soldija Come Tex nessuno mai.
6
Sobota, 2. marca 2013
TRST
predstavitev - Pedagoginja Rosanna Palci
Varuhinja pravic zapornikov že na delu
Tržaški zaporniki se po novem za pomoč lahko obrnejo tudi na novo varuhinjo pravic zapornikov, ki je to funkcijo prevzela konec prejšnjega leta, na včerajšnji tiskovni konferenci pa nam je občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari pobliže predstavila figuro, ki v našem prostoru predstavlja novost.
Varuhinja pravic zapornikov v Trstu je postala Rosanna Palci, pedagoginja po izobrazbi, ki se lahko pohvali s specializacijo iz kriminologije in dolgoletnim sodelovanjem s tržaškim zaporom. Svojo novo funkcijo je varuhinja že začela, na včerajšnji predstavitvi pa je zagotovila, da bo stopila na branik pravic tistih, ki so zaradi različnih kaznivih dejanj ostali brez svobode. Palcijeva je povedala, da so zaradi hude prezasedenosti in vročine v poletnih mesecih razmere v koronej-skem zaporu že kar nevzdržne, to pa so tudi glavni razlogi, da zaporniki občutijo krivice. V preteklih tednih je varuhinja že obiskala koronejske zapornike, ki so to novo "figuro" sprejeli z velikim veseljem, saj upajo, da bo varuhinja opozarjala oblast na nepravilnosti, ki jih ljudje v zaporu občutijo.
Gostiteljica včerajšnjega srečanja Laura Famulari je varuhinji zaželela, da bi predstavljala nekakšen most med zaporniki in mestom, v katerem bivajo. Odbornica je spomnila tudi, da se je občinska uprava lani prijavila na raz-
Odbornica za socialne zadeve Laura Famulari (levo) in varuhinja pravic zapornikov Rosanna Palci
občina trst
pis, ki predvideva podelitev sredstev za projekte, namenjene zapornikom in pripornikom ter mladoletnim, ki so večkrat v konfliktu z zakonom. Razpisan je bil tudi natečaj za subjekte tretjega sektorja, deželno financiranje v višini približno 150 tisoč evrov pa bodo razdelili med deset predlagateljev projektov. Kmalu bo občina tudi aktivirala projekte, namenjene mladoletnikom in mladim do 25. leta starosti, ki so v kazenskem postopku, v projekt pa bodo vključili tudi mlade, za katere je značilno deviantno obnaša-
opčine - Jutri ob 18. uri v Prosvetnem domu
Openska glasbena srečanja: koncert kvinteta Anemos
Včeraj danes
Po februarskem premoru se jutri v Prosvetni dom vračajo Openska glasbena srečanja Skd Tabor. Tokrat prihaja v goste kvintet Anemos (grški izraz za veter), ki je bil ustanovljen leta 2008 in prihaja iz Furlanije Julijske krajine. Od takrat se je izkazal na številnih koncertih po Italiji in Sloveniji, a predvsem v glavnih mestih FJK in Veneta. Med odmevnejše koncerte kvinteta Anemos se uvrščajo nastopi na Festivalu za pihala Guida Cantellija v Novari ter na mednarodnem festivalu Med zvoki krajev. Kvintet se je izpopolnjeval v Ljubljani pri fagotistu Paolu Cal-ligarisu, prvem fagotistu orkestra Slovenske filharmonije in članu znanega pihalnega kvinteta Slowind, spored mladih glasbenikov pa obsega dela od baroka do današnjih dni. Kvintet je bil večkrat nagrajen na državnih in mednarodnih tek-
movanjih, posamezni glasbeniki pa sodelujejo z orkestri, kot so milanska Ac-cademia della Scala, orkestri gledališč La Fenice v Benetkah, Giuseppe Verdi v Trstu in v Cagliariju, dalje orkester SFK v Celovcu, orkestra tržaškega in videm-skega konservatorija, I Cameristi Triesti-ni, Accademia Symphonica iz Vidma, pa še z orkestri San Marco in Naonis iz Por-denona, simfoničnim orkestrom iz San Rema ter orkestrom Haydn iz Bocna.
Openski koncert, ki se bo začel ob 18. uri, bo v poslušanje ponudlil skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Jacque-sa Iberta, Dariusa Milhauda, Paula Hin-demitha in Ferenca Farkasa. Kvintet Anemos sestavljajo Anna Goveto-flavta, Andrea Martinella-oboa, Carlo Pinardi-klarinet, Paolo Armato-rog in Paolo Dreosto-fagot.
Danes, SOBOTA, 2. marca 2013
JANJA
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.53 - Dolžina dneva 11.11 - Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 8.41
Jutri, NEDELJA, 3. marca 2013
MARIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C.
[12 Lekarne
Opčine: drevi Večer slovenske pesmi in besede
Društvo Finžgarjev dom in Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej prireja drevi ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah Večer slovenske pesmi in besede ob priložnosti praznika slovenske kulture. Spored bodo oblikovali MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, MoPZ in MePZ Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika Rok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Šinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan, katerih odlomke del bodo podali člani Otroške igralske skupine Tamara Petaros, ilustrirale pa jih bodo likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Susiča, Jasne Merku in Edija Žerjala.
Sv. Ivan: jutri kulturni praznik društva Marij Kogoj
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Brandesia 27/1 bo domače društvo Marij Kogoj jutri ob 16.30 proslavilo dan slovenske kulture. Ob tej priložnosti bo nastopila gledališka skupina SKK in MOSP z igro Patri-zie Jurinčič Razbojnice v režiji Patrizie Jurinčič in Maruške Guštin, za glasbene točke pa bodo poskrbele učenke in učenci Večstopenjske šole Vladimirja Bartola.
Danes, 2. marca 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 - 040 572015.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ui Kino
nje, je pojasnila Famularijeva in dodala, da bodo v dobro prestopnikov delovali skupaj z zunanjim uradom za kazenske izvršbe.
Naj ob koncu še razložimo, da služba nove varuhinje predvideva obisk koronejskega zapora po šest ur mesečno, sorodniki ali prijatelji zapornikov in pripornikov pa lahko za nasvet prosijo tudi preko elektronske pošte palciros@libero.it. Varuhinja bo imela svojo pisarno na sedežu občinskega odborništva za socialne zadeve. (sč)
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Argo«.
ARISTON - 16.30 »Quartet«; 18.30, 21.00 »Qualcosa nell'aria - Apres mai«.
CINECITY - 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«; 17.35, 22.10 »Upside down«; 20.15, 22.15 »Non aprite quella porta 3D«; 15.15, 19.50 »Argo«; 15.15, 17.45 »Vita di Pi«; 20.05, 22.15 »Tutti contro tutti«; 17.50, 22.15 »Gangster squad«; 20.05, 22.10 »Gambit«; 15.20, 17.20 »Anna Karenina«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il principe abusivo«; 15.45, 18.00, 20.10 »Die hard - Un buon giorno per morire«.
FELLINI - 16.00, 20.15, 22.00 »Noi sia-mo infinito«; 17.45 »Les Miserables«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Anna Karenina«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 17.10, 20.30 »Re della terra selvaggia«; 15.30, 18.50, 22.15 »Viva la liberta«.
KOPER - PLANET TUŠ - 13.30, 16.00 »Čudovita bitja«; 22.25 »Django brez okovov«; 11.30, 12.30, 14.10, 15.30 »Ernest in Celestina«; 20.40, 22.40 »Film 43«; 18.30, 20.45, 22.50 »Hitchcock«; 17.20 »Lincoln«; 16.20 »Lovca na čarovnice 3D«; 12.00 »Mali veliki panda«; 18.50, 21.00, 23.10 »Mama«; 12.50, 15.50 »Nesrečniki«; 16.10, 18.30, 20.45, 22.55 »Podkupljeno mesto«; 11.20, 13.30, 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 13.20 »Samova pustolovščina 2 3D«; 20.25, 22.45 »Tatica identitete«; 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Upside down«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Tutti con-tro tutti«; 18.20, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 20.40, 22.15 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«; 18.30 »Vita di Pi«; Dvorana 4: 15.20, 16.40 »Pinocchio«; 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Non apri-te quella porta 3D«.
SUPER - 16.30 »Zambezia«; 18.00, 20.00 »Gangster Squad«; 21.45 »Djan-go Unchained«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Educa-zione siberiana«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Gambit«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »Pinocchio«; 20.00, 22.10 »Gangster squad«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Il principe abusivo«.
M Izleti
nje na sedežu društva v Bazovskem domu ob torkih od 17. do 20. ure.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira izlet z letalom v Andaluzijo od 5. do 9. maja, v Tunizijo od 1. do 7. maja ter v London od 27. do 30. aprila. Informacije in prijave na tel. 0038641800938 (ga. Minka).
POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela).
Na državnem konservatoriju "J. Tomadin" v Vidmu je uspešno diplomiral iz klavirja
Davide Tomasetig
razred prof. Davide Clodig
Obema čestita
Glasbena matica
Čestitke
Čestitamo sopevki TANJI CIBIC za uspešno opravljeno diplomo kitare na tržaškem konservatoriju. MePZ Rdeča zvezda
Draga ELEONORA, ob okrogli obletnici ti želi vse najboljše Katja.
Draga ELEONORA, skupaj bomo danes nekaj spili, saj tvojih 60 let bomo nazdravili. Še veliko takih lepih dni ti želimo Edi, Damijan, teta Marija, Miranda, Aleš in Martina z družino.
Naša KATARINA slavi 12. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo nono-ta Silva in Milko ter stric Marko z Majo. Obenem ji čestitamo za dosežke v igranju na klavir.
in Osmice
SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni!
KRU.T - v počastitev 8. marca - vabi v soboto, 23. marca na izlet »Stra-soldo spomladi: cvetje, vode in gradovi«, z ogledom čudovito ohranjenega srednjeveškega naselja in priložnostnih stojnic. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Ra-pallo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Informacije, program in vpisova-
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni!
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211.
prej do novice
www.primorski.eu1

/	TRST
Sobota, 2. marca 2013
7
Društvo Finžgarjev dom in CPZ Sveti Jernej
vabita na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE
mozaični splet besede, slik, pesmi in glasbe z naslovom
»Odtenki barv, zvok in glas., in že je tu nov letni čas!«
NOCOJ ob 20h v
Finžgarjevem domu na Opčinah
Ü3 Obvestila
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Za mesec marec so predvidene delavnice oblikovanja: Voščeni grafiti in Otoki s krete. Informacije: Igralni kotiček Palček tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote 8.00-13.00.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 2. marca, od 15. do 18. ure delavnici: »Pomladanske vazice« v Briščikih št. 77, v prostorih Krd Doma Briščiki, ter v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. Prost vstop.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, vabi v ponedeljek, 4. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na srečanje z Vilmo Purič ob izidu romana »Brez zime«. O avtorici in njenem delu bosta govorili prof. Marija Cenda in prof. Loredana Umek. Začetek ob 20.30.
KRU.T vabi na peto srečanje na temo »Premagajmo spomladansko utrujenost« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 4. marca, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Bazov-skem domu (Ul. I.Gruden 72/1) 5., 6. in 7. marca, od 17.00 do 19.00.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sporoča, da bo redni občni zbor v torek, 5. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabimo tržaške osnovnošolce in njihove starše na informativno srečanje, ki bo v torek, 5. marca, v Dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Predstavili bomo letošnje delovanje taborniške družine v mestnem središču. Informacije na 339-4120280 (Andrej) ali 3489863127 (Nina). Taborniški srečno!
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 5. marca, ob 20.45 v sedežu na Padričah redna pevska vaja.
LJUDSKI DOM TREBČE: vaška društva in združenja vabijo vse vaščane na skupni sestanek o predlogu postavitve antene Tim. Sestanek bo v Ljudskem domu v Trebčah, v četrtek, 7. marca, ob 18. uri. Vljudno vabljeni!
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI
sporoča, da je sklican deželni svet stranke, ki bo v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini v četrtek, 7. marca, ob 20.00.
BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel: 345-7733569.
KRU.T obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da je 2. srečanje v sklo-
pu projekta »Obiščimo Kru.t« preneseno na soboto, 9. marca, ob 10. uri v društvenih prostorih. Info na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA DOLINA obvešča občane, da je od 1. marca v veljavi nov eko-kole-dar 2013/2014 in jih vabi, naj preverijo vrsto odpadkov. Posebno pozornost naj namenijo ločenemu zbiranju papirja in kartona (modra kanta) ter plastične embalaže, stekla in pločevink (rumena kanta). Kdor ni še prejel eko-koledarja, lahko pokliče brezplačno številko 800 329669 ali se obrne na naslov info@italspurghi.it. Ostale informacije o ločenem zbiranju na tel. št. 040-8329238.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
81 Prireditve
FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah danes,
2.	marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika Rok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Šinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Susiča, Jasne Merku in Edija Žerjala. Toplo vabljeni!
OB 69. OBLETNICI SMRTI Sergia Cer-melia bo danes, 2. marca, ob 11. uri krajša spominska svečanost v Parku spomina pri sv. Justu. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Sergio Cermeli.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na Dan slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 16.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopa gledališka skupina SKK in MOSP-a z igro »Razbojnice«. Režija Patricija Jurinčič in Maruška Guštin.
KK ADRIA s sodelovanjem SKD Lonjer-Katinara prireja, namesto vsakoletne mednarodne kolesarske dirke, večer z naslovom »Slike in spomini na 36 let dirke v Lonjerju«, v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v prostorih ŠKC v Lo-njerju. Toplo vabljeni vsi sodelavci dirke, prijatelji in vaščani!
L'ARMONIA v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel predstavlja v tržaškem narečju »Mici mo-ci quatro oci... e pastecreme« v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja, v nedeljo, 3. marca, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pihalnega kvinteta Anemos. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 4. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva
3,	na debatni večer z naslovom »Slovenski volivci in Grillo«. Sodelujejo: Marko Pisani, Igor Kocjančič in Igor Gabrovec. Začetek ob 20.30.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice »S pravljico na potovanje... Feliksove sanje« (Annette Langen in Costanza Droop). Šesto srečanje bo v torek, 5. marca, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Vabljeni!
VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o slovenski gledališki in filmski igralki ter pesnici Mili Kačič. Film z naslovom »Mila, naša Mila - Z okusom po grenkem« bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v torek, 5. marca, ob 17.00 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Vabljeni!
OBČINA ZGONIK, v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda, vabi ob mednarodnem dnevu žena v sredo, 6. marca, ob 20.00 v prostorih Kd Rdeča zvezda v Sale-žu na srečanje ob knjigah Emozioni in Cossa femo, dove andemo?, ki jih je napisala Annamaria Grego. Ob pogovoru in branju poezij bo za glasbeni intermezzo poskrbel Aljoša Starc.
PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: četrtek, 7. marca, v Prosvetnem domu na Op-činah Prešerno za šole: gledališka predstava »Živalske novice«, v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, režija Vesna Hrovatin; sobota, 9. marca, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa z odprtjem razstave risb dijakov srednje šole S. Kosovel, plesno gledališka predstavo »Prost bo vsak?«, idejni ko-reografski projekt Daše Grgič, sodeluje gledališka igralka Nikla Petruška Panizon, video Luca Quaia; glasbeni utrinek Eva Škabar (harfa) in Vera Sturman (violina), gojenki Glasbene matice iz Trsta; sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje.
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na predavanje s projekcijo fotografij Katje Kjuder o ženskah in islamu »Za črno tančico«, v četrtek, 7. marca, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča France Prešeren.
DRUŠTVO ZVEZDA vabi v petek, 8. marca, od 19.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na tradicionalni večer ob mednarodnem dnevu žena s kulturnim programom v izvedbi Tatjane Malalan in Irene Pahor ter večerjo in glasbo.
NERAZVEZLJIVE NITI umetnice Magde Starec Tavčar: Ad formandum in združenje Juliet vabita na otvoritev likovne razstave v petek, 8. marca, ob 18.00 na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72).
PRIMORSKA POJE 2013 - ZCPZ -Trst, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP - Gorica in JSKD RS vabijo na koncert revije Primorska poje: petek, 8. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Oktet Aljaž - Sv. Anton, ŽeCPS Zgonik, DePS Kraški slavček-Krasje
-	Nabrežina, ŽePZ KD Korte, MePZ Lipa - Šempas, VoS Radost - Godo-vič; sobota, 9. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: MePZ Klasje - Bu-kovica-Volčja Draga, MePZ Maestral
-	Koper, MoPZ Srečko Kumar - Koj-sko, MoPZ Lopar, Oktet Pr'farci -Idrija, MoPZ Provox.
SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Bogomile Kravos o delovanju izjemne amaterske gledališke skupine SAG v Trstu. Govorila bosta direktor SGM Ivo Svetina in avtorica, prisotni pa bodo tudi člani vodstva te skupine Sergej in Ivan Verč ter Boris Kobal. Srečanje bo v petek, 8. marca, ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/II).
SALSA PARTY IN NE SAMO... na Pro-seku - v soboto, 9. marca, od 21. ure dalje v kulturnem domu na Proseku
-	zabavni plesni večer z Josejem Gar-cijem - plesni klub Soy Cubano. Vabljene vse generacije!
SDD JAKA ŠTOKA vabi na ponovitev igre S. Mrožka »Na odprtem morju« (režija Gregor Geč), ki bo v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel.
SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan priredi praznovanje ob Dnevu žena v nedeljo, 10.
marca, v Ljudskem domu v Križu: ob 17.30 aperitiv; ob 18.00 komedija v izvedbi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu Vse o ženskah (avtor Miro Gavran, režija Minu Kjuder in Sergej Verč); družabnost. Toplo vabljeni!
SKD VIGRED sklicuje v ponedeljek, 11. marca, v Štalci v Šempolaju občni zbor, 1. sklic ob 19.00, drugi ob 20.30. Ob zaključku o.z. praznik včlanjevanja.
OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
ZSKD vabi na niz koncertov Primorske poje 2013: Prosvetni dom na Op-činah v soboto, 23. marca, ob 20.30
-	v sodelovanju z vzhodno - kraškimi društvi. Kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30 - v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri - v sodelovanju s KRD Dom Bri-ščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Za-varhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30
-	v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri - v soorganizaciji SKD Igo Gruden.
S Poslovni oglasi
UGODNO prodam opremljeno prikolico z baldahinom in parcelo v neposredni bližini odkritega bazena in plaže v kam-pingu Adria v Ankaranu. Tel. št.: 3289077215.
V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 349-3626187.
OPTIKA - OPTOSTUPIO KATJA SLOBEC
obvešča cenjene stranke, da se je preselila
v NOVE PROSTORE
na Dunajski cesti št.26 na Opči-nah,
tel.040-214561.
RESTAVRACIJA PESEK
prireja danes, 2. marca, TIROLSKI VEČER z DENISOM NOVATOM. Za informacije 040/226294 Vabljeni!
S Mali oglasi
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA, z večletno izkušnjo, išče delo kot hišna pomočnica, tudi za likanje, 4-5 ur dnevno, v jutranjih urah. Tel.: 333-4970923.
AKACIJEVE KOLE za vinograd prodamo, možnost prevoza. Tel.: 040-420604 ob večernih urah.
DAJEM V NAJEM pokrito garažo za avto v Ul. Donadoni, v kateri je prostora za shrambo in motorno kolo. Tel. 040213385.
DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma v Trstu, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stroškov. Tel. 339-5840600.
DAJEM V NAJEM zagrajen vinograd, opremljen z vodo, primeren tudi za vrtnarstvo. Tel. 040-231578.
GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov.
PRODAM hišo pri Domju s 600 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 3495477622.
PRODAM štiri ljubeznive osličke (samo ljubiteljem živali!). Zainteresirani pokličite tel. št.: 339-2622683 ali 3388961853.
PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 3492374635.
PRODAM drobilnik (biotrituratore) bosch axt rapid 2000. Malo rabljen, v odličnem stanju. Tel. št.: 040-281887 (ob uri kosila).
PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250.
Prispevki
V	spomin na našega ljubljenega Marja Oto darujemo Andreina, Karmela, Geni in Lucilla z družinami 150,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Avianu in 200,00 evrov za COŠ F. Venturini Bo-ljunec - Boršt - Pesek.
V	spomin na dragega prijatelja Livija Al-bija daruje Sandro Jeric 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na dragega Ančkota Tenceja daruje Majda Tence 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na dragega Ančkota Tenceja in drage Silve Daneu darujeta Breda in Ladko Lozar 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na dragega prijatelja Ančkota Tenceja darujeta Danica in Felix 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Slave Peric vd. Mislej darujeta Ida in Daniela Škerk 30,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina.
V	spomin na preminulo sestro Slavico in brata Ludvika daruje sestra Anica Kralj Mesesnel 100,00 evrov za Godbeno društvo V. Parma iz Trebč.
V	spomin na Alberta Pečarja (Berto) darujejo Comblči (Bandi) in prijatelj 120,00 evrov za združenje I Girasoli Onlus.
V	spomin na Edija Kapuna darujeta Lidia in Miloš 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na nečakinjo in sestrično Valentino Pangos darujeta Silvio in Nadia z družinama 150,00 evrov za center za rakasta obolenja iz Aviana.
V	spomin na Edija Kapuna darujeta Annamaria in Ivan Sardoč 30,00 evrov za KD Prosek - Kontovel.
V	spomin na Valentino Pangos daruje Renato Rebula z družino 50,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na svaka in strica Pepija Legi-šo poklanja Marija Frandolič z družino 200,00 evrov za MPZ Jezero.
t
Za vedno se je od nas vseh poslovila naša predraga
Mirella Radoni vd. Sedmak
Žalostno vest sporočajo
sestra Danila, brat Božo z Emi, svak Ivan s Cirilo, nečaki Sergio, Milena, Nadja, Mario, Ija, Barbara in Ingrid z družinami
Posebna zahvala zdravnici Milani,
zdravnici Bartolini in nabrežinskemu
Zdravstvenemu okraju.
Pokojnica bo ležala danes, 2. marca, od
10.30 do 12.00 v mrtvašnici v ulici Co-
stalunga.
V torek, 19. marca, bo sledil pogreb z žaro ob 14. uri v cerkvi v Sv. Križu.
Sv. Križ, Trst, Padova, Camberra, 2. marca 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
8
Sobota, 2. marca 2013
TRST
/
fame lab - Včeraj v gledališču Miela deželna selekcija za mednarodno tekmovanje
Petnajst mladih se je pomerilo v predstavitvi znanstvenih zamisli
Gledališče Miela v Domu pristaniških delavcev v Trstu so včeraj napolnili mladi ljubitelji naravoslovnih ved, ki so se lahko udeležili 1. deželne izvedbe priljubljenega mednarodnega tekmovanja Fame Lab (Laboratorij slavnih), ki so ga pred leti v Veliki Britaniji lansirali v sklopu Znanstvenega festivala v mestu Cheltenham. Italija je k projektu prvič pristopila lani, letos pa se je za sodelovanje na tekmovanju prijavila tudi Furlanija Julijska krajina, organizacijo tekmovanja pri nas sta prevzela Znanstveni imaginarij in Univerza v Trstu.
Odlično obiskano deželno tekmovanje v gledališču Miela sta povezovala znanstvena novinarka Cristina Serra in igralec Pupkin Kabaretta Stefano Dongetti. Za nagrade se je potegovalo 15 tekmovalcev, ki imajo v svojem vsakdanu opravka z naravoslovnimi vedami. Italijanski del tekmovanja FameLab je sicer namenjen mladim med 18. in 40. letom starosti, ki so študentje naravoslovnih ved, raziskovalci ali osebe, ki delajo na področju medicine in inženirstva.
Tudi tržaškega tekmovanja se je udeležila raznolika skupina mladih, ki so morali v treh minutah predstaviti
Na tekmovanju sta prevladala Simone Kodermaz in Victoria Bertucci Maresca
kroma
svojo zamisel. Pred publiko, žirijo in TV kamerami so na zabaven, inova-tiven in prepričljiv način predstavili simpatične ideje, ki so pokrivale raznolika polja naravoslovnih ved. Go-
vorili so o sončni in jedrski energiji, evoluciji, možganskih interferencah, akustiki, pa tudi o plastičnosti možganov, nevroznanosti in celo o ma-rihuani - seveda iz znanstvene per-
spektive. Petčlanska žirija je prisluhnila vsem tekmovalcem, namenila jim je tudi nekaj vprašanj, zanimiv segment celotnega tekmovanja pa je, da si tekmovalci ne smejo pomagati z
občina trst - Opravili vzdrževalna dela
Zgornji del Ul. Scorcola ponovno na voljo pešcem
film - Konec festivala Alpi Giulie Cinema
Scabiosa Trenta slovenskemu filmu
Po zgornjemu delu Ul. Scorcola bo zopet prijetno hoditi
kroma
Glavno nagrado je dvignil producent filma Wild one Kole Koliševski kroma
Ob prisotnosti tržaškega občinskega odbornika za javna dela Andrea Da-pretta in občinskih funkcionarjev ter nekaterih občinskih in rajonskih svetnikov so v četrtek dopoldne predali namenu prenovljen zgornji del Ul. Scorcola, ki ga sestavljajo strmi odseki in stopnišča. Kot so poudarili v sporočilu za javnost Občine Trst, gre za najožji del ulice, ki je dostopen samo pešcem, vendar zaradi svoje lege predstavlja dragoceno povezavo med ulicami Orazio, Virgilio, Artemidoro, Stra-bone in Romagna, zato se ga krajevni prebivalci pogosto poslužujejo. Ulica je bila že dalj časa v slabem stanju, zato je občinska uprava njeno obnovo vključila v širši projekt obnove večjega števila stopnišč, čemur je namenila tristo tisoč evrov.
V Ul. Scorcola so tako obnovili del med ulicama Orazio in Strabone, za kar
je Občina namenila 69.000 evrov, delo pa je izvedlo podjetje Innocente e Stipano-vich, ki je ohranilo izvirni tlak iz peščenjaka: najprej so kamnito podlago odstranili, nato pa jo zopet položili na njeno mesto, zamenjali so samo poškodovane ali manjkajoče dele ter uredili tudi dodatne odtoke za hitrejše iztekanje deževnice. Zdaj čaka na obnovo le krajši končni del pod Ul. Romagna, za kar pa je zmanjkal denar.
S tem vzdrževalnim posegom so območju vrnili nekdanje dostojanstvo in dodatno ovrednotili tamkajšnje izvirne arhitektonske in krajinske značilnosti, so poudarili občinski možje, ki so ob tej priložnosti spomnili tudi na nekatere druge že opravljene posege, kot so npr. obnova stopnišč Scala dei Lauri med ulicama Commerciale in Udine, Stendhal pri Sv. Jakobu in Carli blizu Ul. Combi.
Z nagrajevanjem v kavarni San Marco se je v četrtek zvečer zaključil 23. festival gorniškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga je priredilo združenje Monte Analogo. Žirija, ki so jo sestavljali novinar Claudio Erne, urednik revije Alpinismo Goriziano Fulvio Marko Mo-setti in antropolog Riccardo Trulla, je tokratno nagrado Scabiosa Trenta za najboljši film podelila filmu slovenskega režiserja Jureta Breceljnika Wild one - A story of Philippe Ribiere. Delo pripoveduje zgodbo Philippa Ribiera, človeka z iznakaženim telesom, ki mu je plezanje spremenilo življenje. Tako Breceljnikov film, piše v utemeljitvi nagrade, zasluži priznanje, ker prikazuje manj poznano stvarnost plezanja oseb s posebnimi potrebami, kar mu daje izreden socialni
naboj. Nagrado, delo goriških kiparjev Paola Figarja i n Claudia Mrakica, sta predsednik in podpredsednik združenja Monte Analogo Sergio Serra in Giulia-no Gelci izročila producentu filma Ko-letu Koliševskemu.
Na četrtkovem večeru so podelili tudi nagrado Luigi Medeot za najboljši scenarij, ki je šla dokumentarcu režiserke iz FJK Samanthe Faccio Vie di pace - L'alpinismo e la Grande Guerra, ki je posvečen liku Juliusa Kugyja, medtem ko je bil posebnega priznanja deležen slovenski kratkometražni film Dolina Soče režiserja Gregorja Kresala, ki, kot piše v utemeljitvi, »prikazuje v kratkem intervalu reklamnega spota zapletenost naravne, kulturne in zgodovinske plati slovenske Soče.«
video projekcijami, zaradi česar smo bili včeraj priča slikovitemu gestiku-liranju. Ob koncu vseh trehminutnih nastopov so se člani žirije, ki so jo sestavljali Livia Amabilino (La Contra-da), Alessandro Baraldi (Univerza v Trstu), Fabio Carniello (Znanstveni imaginarij), Simona Cerrato (Sissa) in Giuseppe O. Longo (pisatelj) umaknili v zakulisje in se posvetovali, kdo od petnajstih nastopajočih si zasluži zastopati našo regijo na državnem tekmovanju na začetku maja v Perugii. Žirija je ocenila, da so bile najbolj prepričljive ideje dveh tekmovalcev; prvo mesto je pripadlo Simoneju Koder-mazu, študentu fizike na Univerzi v Trstu, drugo mesto pa je zasedla Victoria Bertucci Maresca z oddelka za življenjsko znanost tržaške univerze.
Zmagovalca včerajšnjega tekmovanja Fame Lab se bosta udeležila državnega tekmovanja v Perugii, še prej pa bosta lahko prisostvovala dvodnevnemu tečaju FameLab Masterclass, v okviru katerega bosta imela možnost nadgraditi svoje komunikacijske spretnosti, ki jima bodo prav prišle na finalnem izboru. Kdo pa bo Italijo zastopal na finalnem tekmovanju v Veliki Britaniji, bomo izvedeli ob koncu tekmovanja v Perugii. (sč)
Danes predstavitev nove knjige o Umbertu Sabi
V tržaški knjigarni Saba v Ul. San Ni-colo 30/B bodo danes ob 16.30 predstavili novo knjigo o pesniku Umbertu Sabi. Gost, ki ga bo predstavil upravitelj knjigarne Mario Cerne, je milanski učitelj in publicist Davide Rossi, avtorj knjige »Trieste Umberto Saba«, ki je ravnokar izšla pri založbi Mimesis. Plodo-viti, vulkanski in Trstu tako naklonjeni avtor se tokrat vrača k liku pesnika, katerega v teh dneh obeležujemo 130. obletnico rojstva. Kdor Davida Rossija pozna, ve, da se obeta lepo, razgibano, optimistično srečanje. Tako, kot ga znajo Trstu ponuditi mnogi tujci, ki jih je Trst s svojo zapletenostjo očaral in se radi sem vračajo. Davide Rossi, ustanovitelj milanskega študijskega centra »Anna Seghers«, temu dodaja svojo pro-nicljivo in nekonvencionalno raziskovanje zgodovine. Pri njem je mogoče zaznati tudi pozornost do slovenskega Trsta.
Naravoslovni didaktični center v Bazovici jutri odprt
Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica št. 224, telefon 040 3773677), ki ga upravlja Deželna gozdna straža, bo jutri kot vsako prvo nedeljo v mesecu odprt od 9. do 17. ure. V centru se obiskovalec prek interaktivnih didaktičnih pripomočkov lahko seznani z bogastvom kraške narave, zgodovine našega naravnega prostora in s svetovnimi okoljskimi problematikami. Za male in velike je na ogled obenem vrsta multivizij, ki ponesejo gledalce tudi v daljne kraje. V centru je nadalje na ogled razstava »Emozioni«, hiper realistični sprehod po lepotah in barvah naravnega okolja, ki ga je na platnu upodobila Majda Pertotti. Tržaška slikarka se dalj časa posveča figurativnemu slogu s katerim občuteno prikazuje pejsaže, živali ter cvetje. V zadnjem času se je izpopolnjevala pri Liviu Možini. Naravoslovni didaktični center je sicer odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Vstop prost.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 2. marca 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Prva mandatarka, zadnja priložnost
Darja Kocbek
Poslanci državnega zbora so v sredo izglasovali nezaupnico desno-sredinski vladi Janeza Janše in za man-datarko za sestavo nove vlade potrdili poslanko največje opozicijske stranke levosredinske Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek. Če ji bo uspelo sestaviti vlado, bo prva predsednica vlade v Sloveniji. Po izvolitvi je 42-letna Bratuškova, nekdanja visoka uradnica finančnega ministrstva, izrazila upanje, da potencialni koalicijski partnerji »v to novo zgodbo« niso šli s figo v žepu.
S tem je nakazala, da pogajanja o programu in sestavi nove vlade ne bodo prav lahka in ni gotovo, da se bodo končala uspešno. Potencialne koalicijske partnerice, ki so se pred dobrim letom neposredno po volitvah že neuspešno pogajale o sestavi vlade, imajo predvsem zelo različna in tudi nasprotujoča stališča glede sanacije bank in prodaje državnega premoženja.
S predsedujočo Pozitivne Slovenije se o novi vladi pogajajo levosre-dinski socialdemokrati, ki so bili do zdaj prav tako v opoziciji, ter Državljanska lista in upokojenska stranka DeSUS, ki sta sodelovali v dosedanji vladni koaliciji, iz nje pa sta izstopili potem, ko predsednik vlade Janez Janša ni odstopil na podlagi ugotovitev komisije za boj proti korupciji, da je sistematično kršil protikorupcijsko zakonodajo.
Alenka Bratušek je v državnem zboru povedala, da bo njena prva prioriteta Slovenijo varno pripeljati do volitev, med cilji vlade pa je izpostavila normalizacijo razmer in prekinitev z vzdušjem strahu v državi. Napovedala je, da si bo prizadevala za sestavo vlade, v kateri bo večina strokovnjakov. Med prvimi nalogami bo rebalans proračuna, ki bo realno pokazal jav-nofinančno stanje, konsolidacijo javnih
PISMA UREDNIŠTVU
Š.U.M. o slovenskem glasbenem šolstvu
Hvala, ker je ŠUM namenil pozornost slovenskemu glasbenemu šolstvu.
Pri obravnavanju problematike slovenskega glasbenega šolstva na Goriškem je zgrešena iztočnica: združitev Glasbene matice in SCGV Emil Komel, da ali ne. Ne samo zgrešena, ampak celo precej huda pa je bila pred časom javno izrečena izjava nekega vodilnega predstavnika, da bi bilo treba eno od dveh goriških ustanov ukiniti.
Sem sicer odbornik Glasbene matice, a enako simpatizer ene in druge ustanove. Na prvo postavljeno dilemo o združitvi bom odgovoril, da ne. Na drugi predlog pa dvakrat ne. Zakaj?
Glasbena matica in Center Ko-mel sta društvi, ki se posvečata glasbenemu področju z najrazličnejšimi pobudami; glasbena šola je ena od teh. Vsako društvo ima svojo bogato zgodovino, svoje vodstvo in člane, med katerimi se ustvari prijetno društveno vzdušje in do takega delovanja in vzdušja in torej obstoja ima vsak vso pravico.
V nadaljevanju tega zapisa pa naj situacijo obrazložim s posegom, ki
prej do novice
financ. V dogovoru s socialnimi partnerji namerava nova vlada znižati maso za plače za zaposlene v javnem sektorju, najverjetneje pa bo začasno dvignila tudi »kakšen davek«.
Janez Janša, ki je vlado vodil 383 dni, je po izglasovanju nezaupnici dejal, da je zelo razočaran. V razpravi v državnem zboru pa je ugotovil, da je bila njegova vlada po nekaj mesecih kriva za vse, očitki, da Slovenija gospodarsko ni zacvetela in da se brezposelnost ni občutno znižala, pa so po njegovih besedah smešni. Potencialne koalicijske partnerice je pozval, naj predstavijo koncept nove vlade, naj predstavijo predvsem, za koliko se bo povečala javna poraba, ali bo nova koalicija dvignila DDV, ali bo Slovenija morala v času mandata nove vlade zaprositi za mednarodno finančno pomoč in kaj se bo zgodilo z zlatim fiskalnim pravilom.
Politični analitiki in ekonomisti so skeptični, da bo nova vladna koalicija stabilna. Levičarski kolumnist Vlado Miheljak meni, da je Bratuškova pot za razrešitev ključnega vprašanja, to pa je, kako se rešiti Janeza Janše, drugo vprašanje pa je, koliko možnosti ima, da sestavi vlado. Res pa je, da so poslanci s podporo Bratuškovi izglasovali tudi podaljšanje svojega mandata. Da je izvolitev Bratuškove za mandatarko predvsem rezultat trenutnega razmerja sil, ki je odraz želje po odstranitvi Janše, boja za politično obvladovanje ostankov državnega premoženja in strahu pred predčasnimi volitvami, pa ocenjuje Janševi vladi naklonjeni politični analitik Matej Makarovič.
Ekonomist Jože P. Damijan od nove levosredinske vlade ne pričakuje nič dobrega. Ne verjame, da bo zdržala več kot šest mesecev, saj so notranja nesoglasja in programska raz-
hajanja med strankami prevelika. Ekonomist Matej Lahovnik opozarja, da je potrditev mandatarke le prvi polčas. Šele v prihodnjih dneh se bo pokazalo, ali bo Bratuškovi sploh uspelo sestaviti vlado, zanjo dobiti podporo v parlamentu in s tem postati predsednica vlade.
V največji sindikalni centrali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije si od nove vladne koalicije želijo predvsem spoznanja, da socialne in delavske pravice niso nasprotnik gospodarskega razvoja. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj poudarja, da bodo pogajanja o masi za plače v javnem sektorju ena od pomembnih nalog verjetne nove vlade. Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, pa je ocenil, da Slovenija potrebuje vlado, ki drži skupaj, ima jasno strategijo in učinkovito upravlja in vodi državne in javne uslužbence. Nova koalicijska pogodba mora vsebovati jasno opredelitev glede sanacije bančnega sistema. Gospodarstveniki seveda nasprotujejo dodatnim obremenitvam za gospodarstvo.
Vodje strank, ki se pogajajo o novi vladni koaliciji, ocenjujejo, da bi novo koalicijsko pogodbo in sestavo vlade lahko dorekli že do konca prihodnjega tedna. »Vsi prisotni smo se zavedali, da bomo morali stopiti korak nazaj in predlagati kompromise,« je Alenka Bratušek dejala po prvem sestanku. Ob zaostrovanju krize in nezadovoljstva državljanov stranke morebitne koalicije za usklajevanje programskih nalog ne bodo imele prav veliko časa. In če se jim ne bo posrečilo, bodo nove predčasne volitve pomenile, da je politična elita Sloveniji zapravila še zadnjo priložnost, da se z lastnimi močmi izkoplje iz krize.
www.primorski.eu1
sem ga imel kot predstavnik Glasbene matice, ki je članica tudi Sveta slovenskih organizacij, na Občnem zboru - kongresu SSO z geslom »Iz zdravih korenin v nove čase« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 25. novembra 2011. V prvem poglavju kongresne brošure, kjer je govor tudi o glasbenem šolstvu, je stavek: »Obe šoli naj bi izoblikovali posvetovalni svet za koordinacijo slovenskega glasbenega šolstva v Italiji«. Ta stavek sem tako komentiral:
»V zadnjem času se veliko govori in piše o dvojnikih. Mislim, da ni vsak navidezni dvojnik res dvojnik. Dvojniki so tiste ustanove, ki delajo na istem interesnem področju z istimi cilji. Če so interesne sfere različne, to niso dvojniki.
Sta torej Glasbena matica in SCGV E. Komel dvojnika? Ja in ne. Nista dvojnika, če vzamemo v poštev njuno društveno konfiguracijo in »društvenega duha« [...]. Sta pa dvojnika na področju glasbenega šolstva, ker v tem primeru delata na istem interesnem področju z istimi cilji: izobraziti nekoga v glasbeni umetnosti z možnostjo končne diplome in posledičnega profesionalnega uveljavljanja.
Treba je torej načrtovati v smeri, ki jo pravilno nakazuje citirani stavek: »Obe šoli naj bi izoblikovali posvetovalni svet za koordinacijo slovenskega glasbenega šolstva v Italiji«. Torej ne dve glasbeni šoli na Goriškem, ampak ena sama slovenska goriška glasbena šola v sodelovanju med Glasbeno matico in SCGV E. Ko-
ttlfi
mel. Predvsem zaradi strokovne logike, pa tudi zaradi družbene koristi. Prihranimo otrokom in mladini občutek ločevanja zaradi obiskovanja ene oziroma druge šole. Dajmo jim možnost srečevanja in sodelovanja tudi na glasbenem področju. Predvsem pa ne prenašajmo spet na še eno generacijo delitev iz preteklosti in je z njimi ne obremenjujmo.
Uresničimo moto kongresa: stopimo brez predsodkov 'iz zdravih korenin v nove čase'.«
ŠUM pravilno ugotavlja v uvodnem odstavku, da so prav »gojenci [...] razlog in namen obstoja šol«. Dveh - ali pa samo ene, dodajam jaz, pri čemer me spodbujajo trezne misli študirajoče mladine. Citati iz njihovi izjav: skupno igranje v orkestru mladih; morda v povezavi z Glasbeno matico; pogrešam nove pobude; mladi se soočajo in združujejo z enim in edinim skupnim ciljem, glasbo, ki mora presegati jezikovne, politične ali kulturne okvire.
ŠUM je razmišljanja o glasbenem šolstvu objavil 1. marca, ko se prične meteorološka pomlad. Naj taka razmišljanja prinesejo pomlad tudi v naše medsebojno sodelovanje.
Janko Ban
Duševne težave otrok
Duševne težave naraščajo tudi med otroki in mladostniki. Nemški raziskovalci zatrjujejo, da je v Nemčiji že vsak peti otrok težko obremenjen s psihičnimi motnjami ali je celo že bolan. Pravzaprav naj bi bile tam duševne bolezni otrok in mladostnikov med najbolj pogostimi boleznimi, saj kaže skoraj 20 odstotkov mladih pod 18. letom starosti psihično odstopanje, deset odstotkov pa že zelo razpoznavne motnje. Zaskrbljeno tudi ocenjujejo, da bodo do leta 2020 na mednarodni ravni otroške psihične in psihosomatske bolezni narasle za več kot 50 odstotkov in bodo prištete k petim najpogostejšim vzrokom za obolevanje in smrt in za poslabšanje življenjske kakovosti v tisti starostni skupini. Podobni podatki o naraščanju duševnih težav med otroki in mladostnimi pa prihajajo tudi od drugod.
Psihične motnje pridejo na dan različno, glede na otrokovo starost in stopnjo razvoja. Lahko gre za čustvene probleme - strahove, depresivne simptome, motnje prehranjevanja in somatske motnje, ko telesni simptomi (glavobol, bolečine v trebuhu itd.) kažejo na izbruh čustvenih problemov. Za vedenjske težave sta značilna odstopanje od socialnega vedenja in agresivnost v obliki nasprotovanj, pretepanja, izbruhov besa in neposlušnost, laži in kraje ter motenj zaradi hipera-ktivnosti. Te se kažejo kot situaciji neprimerna nemirnost, odklanjanje, im-pulzivnost in izvajanje nepremišljenih dejanj.
Drugo skupino motenj uvrščajo med socialne probleme, zlasti v odnosu do vrstnikov, kje se pojavijo težave pri sklepanju stikov; nekateri otroci so npr. izolirani, nimajo dobrih prijateljev, niso priljubljeni, vrstniki jih zasmehujejo ali dražijo, sami pa laže shajajo z odraslimi kot pa s svojimi vrstniki.
Nekatere druge psihične bolezni so redkejše; tako npr. zgodnji otroški avtizem, afektivne in shizofrene psihoze, ki dejansko privedejo do resnih omejitev življenjskih sposobnosti, ter druge motnje v vedenju zaradi organskih poškodb možganov (npr. duševna prizadetost). Lahko pa psihični in vedenjski problemi nastanejo zaradi psi-hotropnih snovi, med katere prištevamo alkohol in kanabis in druge droge, katerih uporaba je v mladosti resen problem.
Čedalje bolj prihajajo v ospredje pri otrocih in mladostnikih, kot najpogostejše, motnje pri prehranjevanju, ADHD, anksiozne in depresivne motnje. S temi številnimi in večplastnimi motnjami in boleznimi pa se lahko uspešno spopademo le, če jih odkrijemo dovolj zgodaj in nanje primerno reagiramo. Duševne motnje namreč na splošno prizadenejo razmišljanje, čustvovanje in ukrepanje, vendar so od človeka do človeka različne. V otroštvu in mladostniški dobi so odstopanja v razmišljanju, čustvovanju in vedenju običajna in odvisna od starosti in razvojne stopnje. Prav zaradi tega tudi za izvedence ni vedno lahko spoznati, kdaj gre dejansko za psihično motnjo. Otrok se lahko npr. pritožuje, da ga je strah, da je žalosten, nemiren, opazne pa so tudi težave s koncentracijo ali pa tudi druge psihosomatske motnje kot sta npr. glavobol ali bolečine v trebuhu. Izvedenci govorijo o odstopanju v vedenju , ko se otrok na očiten način v isti ali podobni situaciji kot njegovi vrstniki obnaša drugače. Oznaka, katero vedenje je še normalno in katero odstopa, pa je odvisna od norm in pričakovanj, kulturnega okolja in otrokove starosti.
Nastanek različnih psihičnih motenj je odvisno od različnih dejavnikov, ki učinkujejo vzajemno. Mednje prištevajo poleg genetskih in telesnih dejavnikov še individualne življenjske aspekte in družbene pogoje.
Statistike dokazujejo, da psihična motnja lahko prizadene vsakogar, nih-
če ni varen pred duševno boleznijo. Vrsta rizičnih in zaščitnih dejavnikov lahko nastanek psihične motnje pospeši ali zavira. Tudi pri psihičnih motnjah velja princip, da jih premagamo, ko jih odkrijemo, čeprav seveda vse ne gre tako lahko in gladko. Osebe, ki so dobro informirane in poznajo rizične faktorje in pokazatelje duševnih bolezni, lahko bolje kljubujejo bolezni in pravočasno poiščejo pomoč za psihične probleme. Prav zaradi tega sta zelo pomembni preventiva in zgodnje odkrivanje, katerim bodo verjetno še več pozornosti morali posvetiti v bližnji prihodnosti, za kar si močno prizadevajo nekatere zasebne humanitarne ustanove za pomoč otrokom.
V mnogih svetovalnih centrih pa že delujejo izvedenci za otroško in mladostniško psihiatrijo in psihoterapijo, ki z diagnostiko - ta obsega metode, ki se ukvarjajo s spoznavanjem in poimenovanjem bolezenskih stanj - odkrivajo, ali gre res za psihično obolenje. Taki strokovnjaki sodelujejo tudi zunaj svoje zdravniške prakse z različnimi poklicnimi skupinami: socialnimi pedagogi, s pedagogi v zdravstveni dejavnosti, otroškimi in mladostniškimi psihoterapevti, delovnimi terapevti, logopedi in fizioterapevti. Na tak način se združeno diagnostično in terapevtsko znanje lahko v največji meri uporabi in koordinira v pomoč otroku. V diagnostični in terapevtski proces se lahko vključita poleg družine, če je to potrebno ali zaželeno, - tudi vrtec in šola. Velikokrat je za tem potrebna tudi klinična obravnava v stacionarni ali v le delno stacionarni obliki.
Težave psihičnega značaja povzročajo prizadeti osebi mnoge negativne izkušnje, ki jih še dodatno oteži slab odziv okolja zaradi nerazumevanja in nepoznavanja problema. V takem okolju, pogosto tudi v vrtcu in šoli, se otroci z duševnimi problemi še posebej težko znajdejo, saj niso deležni potrebnega razumevanja ali zadostne posebne pozornosti. Označijo jih enostavno kot nevzgojene, napadalne, samosvoje - vse to pa lahko bolezensko stanje le poslabša. Velikokrat je celo za zdrave otoke težka naloga biti sprejet v skupino vrstnikov, kako težko je šele to za bolnega otroka, ki ga drugi otroci odstranjujejo in odganjajo, ker je drugačen. Bolni otrok se ne more integrirati, potegne se vase, živi zunaj skupine in lahko pride do osamitve in umika. Ker pa je šolsko obdobje temeljnega pomena, ima nein-tegriranje med vrstnike škodljive posledice za otrokove nadaljnje korake v življenje.
Prav gotovo bi bilo tudi pri nas potrebnih več organiziranih skupinskih oblik dela za otroke, mladostnik in njihove starše. Pri tem delu naj bi sodelovalo čim več strokovnjakov tako v zdravstvenih službah, socialnih službah, na šolah in v zasebnih podpornih organizacijah, ki naj bi bili po možnosti med seboj povezani, saj je za uspešno obravnavo težav pomembno, da se obravnava otrok ali mladostnik v celoti in povezano z okoljem, zlasti z družino in šolo. Izvedenci se srečujejo z različnimi otroškimi in mladostniškimi težavami zaradi duševne stiske, velikokrat tudi z mislimi na samomor ali s poskusi samomora.
Ponekod nastajajo spletna mesta, tudi za slovenske otroke, ki v obliki spletne svetovalnice, s katero sodelujejo strokovnjaki, omogočajo najstnikom anonimen, zlasti pa hiter način iskanja pomoči za njihove probleme odraščanja. Taka spletna svetovalnica je npr. ljubljanska svetovalnica http://www.tosemjaz.net (jec)
1 G
Sobota, 2. marca 2G13
KULTURA
/
tržič - Briljanten nastop 19-letnega goriškega pianista
Alexander Gadjiev z mladostno energijo
Devetnajstletni pianist Alexander Gadjiev je imel od ranega otroštva idealne pogoje za glasbeni razvoj: najprej študij z mamo, prof. Ingrid Silič, nato nadaljevanje z očetom Sijavušem, zelo cenjenim ruskim pedagogom (na SCGV Emil Komel), sta mu olajšala pot, pri kateri je tudi naravni talent igral pomembno vlogo. Mladi glasbenik je izpolnil in morda že presegel pričakovanja staršev, saj je z odliko in pohvalo že diplomiral, zmagal na vrsti mednarodnih natečajev in nastopil za prestižne glasbene institucije. Študij se seveda nadaljuje, kot je primerno in potrebno za vsakega umetnika, ki si zastavlja visoke cilje, obenem je Alexander vedno bolj angažiran z nastopi in koncert v okviru sezone tržiškega Občinskega gledališča je bil lepo in pomembno priznanje, pa tudi priložnost, da opazujemo razvoj mladega talenta.
Kroniko bom začela od konca, ko so navdušeni aplavzi dokaj številnega občinstva izvabili kar tri dodatke: Oiseaux tristes iz Ravelove zbirke Miroirs, Rach-maninovo Etude-Tableaux v es-molu op.39 in Variacijo iz Schumannovih Simfoničnih etud. V teh kratkih, a vsekakor zahtevnih skladbah, je pianist dokazal, kako se zna prilagajati različnim slogom in razpoloženjem, zadnja skladba na programu pa je bila Rave-lov Gaspard de la nuit. Med tremi pesnitvami se je Alexander najlepše izkazal v tretji - Scarbo -, ki je ovrednotila briljantnost in mladostno energijo.
Da zna zabrenkati tudi na bolj romantične strune, je pianist pokazal v Chopinovi Baladi št. 4 op. 52, ki je odprla drugi del koncerta: lep dinamični razpon in muzikalno izpeljana agogika kažejo na poglobljen stik s poljsko-francoskim skladateljem, z najdrznejšimi izzivi pa se je Alexander soočil v prvem delu programa. Visok tehnični nivo in močan poustvarjalen naboj sta prišla do izraza v Lisztovem Mazeppi, intim-
Alexander Gadjiev
nost in romantična zasanjanost Petrarcovega Soneta Pace non trovo sta primerno zabrzdali Lisztovo slo po virtuoznih podvigih, ki se oglaša tudi v bolj nežno zasnovanih skladbah.
Mladi interpret je v dobi, ko se mora preizkusiti v najrazličnejših žanrih, nato pa izbrati tiste, ki mu najbolj ležijo: Ludwig Van Beethoven je na tej poti obvezen preizkusni kamen, je pa tudi skladatelj, ki se mu moramo približati s ponižnostjo in previdnostjo: sam Mozart, čudežni otrok, ki je že v zgodnji mladosti osvojil vse glasbene veščine, od violine in klavirja do kompozicije, je svojemu snovanju začel dodajati globino in duševno bogastvo nekje okrog sedemindvajsetega leta, Beethovnov opus pa strokovnjaki delijo na tri
ustvarjalna obdobja. Stilistični, intelektualni in duševni razvoj so zelo jasno čitljivi tako v godalnih kvartetih kot v klavirskih sonatah: med slednjimi je zadnja trojica monumentalna dediščina velikega genija, duhovna preobrazba forme-sonata, ki zadobiva nove razsežnosti, vodi v neslutene dimenzije v svobodnih, a kljub temu strogo premišljenih postopkih.
Alexander je izbral Sonato št. 30 v E-Duru op.109 in lahko samo pohvalimo trud, ki ga je pianist vložil v razvozlanje izredno kompleksne partiture, marsikaj pa je še ostalo nedorečeno: rdečo nit je pianist naposled ujel v čudovitih, intelektualno dražljivih variacijah, ki prikrivajo in odkrivajo blaženo lepoto osnovne teme.
Katja Kralj
V	koprski Loži razstava Huiqin Wang o spremenljivosti časa
V koprski Galeriji Loža so sinoči odprli razstavo kitajske umetnice Huiqin Wang z naslovom Erozija časa, ki zajema slike, svetlobne objekte, instalacijo in videoposnetke. Razstava, ki bo na ogled do 7. maja, je pripoved o osebnem doživljanju spremenljivosti časa, zavedanju o njegovi minljivosti in sprejemanju procesov globalne družbene evolucije.
Simbioza upodobljenih motivov in vsebin, ki izvirajo iz povsem različnih kulturnih, religioznih, ideoloških in filozofskih tradicij in stvarnosti dveh civilizacij, je prepoznavna stalnica celotnega ustvarjalnega opusa slikarke, ki se je pred 30 leti preselila v Ljubljano, so zapisali v Obalnih galerijah Piran.
V	Benetkah Maneteva Olimpija in Tizianova Venera
Slika francoskega slikarja Edouarda Maneta Olimpija bo prvič po letu 1890 zapustila Pariz. Pariški muzej jo bo posodil galeriji Doževa palača v Benetkah, kjer bo v sklopu razstave Manet: vrnitev v Benetke razstavljena s Tizianovo sliko Venera iz Urbina. "Izjemoma sem zaprosil predsednika republike, da bi posodili Olimpijo, ki je del francoske dediščine," je dejal predsednik muzeja Orsay, Guy Cogeval. Slika, ki prikazuje slonečo žensko, bo prvič razstavljena skupaj z Tizianovo Venero, ki je Manetu služila za navdih. Beneški galeriji bo sliko renesančnega umetnika za razstavo posodila galerija Uffizi.
"Velika želja vsakega umetnostnega zgodovinarja je, da bi skupaj razstavil sliki, od katerih je ena služila kot model drugi," je dodal Cogeval. V Dože-vi palači bosta sliki na ogled med 24. aprilom in 11. avgustom. (STA)
arheologija - Ob Slovenski cesti
V Ljubljani odkrili
starorimsko grobišče
Na območju ob Slovenski cesti, imenovanem Kozolec, v Ljubljani trenutno potekata dva projekta arheoloških izkopavanj. To je namreč območje, kjer se razteza rimskodob-no grobišče, ki datira v obdobje med 1. in 4. stoletjem oziroma v čas rimske Emone, je za STA povedal vodja izkopavanj arheolog Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana.
Projekta potekata na dveh lokacijah: eden na območju bodoče podzemne zbiralnice komunalnih odpadkov, drugi pa pod podzemno parkirno hišo Kozolec. Oba projekta so morali v zimskem času zaradi obilnega snega ustaviti. Projekt na območju zbiralnice odpadkov so začeli decembra in bo predvidoma zaključen v roku desetih dni. Pod parkirno hišo pa so z izkopavanji začeli že leta 2011, vendar so morali projekt za eno leto prekiniti zaradi težav z gradbenim dovoljenjem investitorja. Tam bo izkopavanje po Horvato-vih besedah trajalo še dober mesec.
Arheologi so v sklopu projektov doslej odkrili že 200 rimskodobnih grobov. Pokojnike so v obdobju prevlade krščanske vere pokopavali s številnimi predmeti, s katerimi so jih želeli pospremiti v onostranstvo. Poleg okrasnih predmetov oziroma nakita so jih opremili še s kovanci, pa tudi s popotnico hrane in pijače, kar je razvidno iz posodja, je povedal vodja projektov.
Najdbe bo prevzel Mestni muzej Ljubljana, ki bo poskrbel tudi za konservatorske posege. "Kovina, stara 2000 let, ni več dobro ohranjena, zato jo bo treba utrditi, posode bo treba ponovno sestaviti," je pojasnil Horvat. Obnovljeni predmeti bodo
TOMIZZEV DUH
Ingovernabilità: Gotofi ste
Milan Rakovac
nato nared za razstave ali pa za muzejski depo.
Oba projekta potekata na območju grobišča, ki je bilo v rimskih časih postavljeno izven mesta oziroma ob njegovi vpadnici. Ljudje so se morali najprej sprehoditi skozi mesto mrtvih, preden so skozi mestna vrata zakorakali v mesto živih, je pojasnil Horvat. V grobovih so pokopani meščani, tako bogatejši kot revnejši. Kot je poudaril Horvat, so najdbe pomembne, saj odražajo način življenja tedanjih meščanov.
O najdbah bodo spregovorili tudi na novinarski konferenci v Mestnem muzeju Ljubljana, ki jo bodo pripravili predvidoma v drugi polovici marca, je še povedal Horvat. Tedaj bodo sicer predstavili rezultate vseh arheoloških raziskav, ki so jih na območju Ljubljane opravili minulo leto. (STA)
Vstaja v Sloveniji, Grillo v Italiji? Ma, kva dogaja? Kaj naj zdaj mi, ex-to-varišija, potle ča smo diventali šinjori u armaniju s i-podom i šoldi na Dje-vičanskim otocima? Kako naj se sedaj vedemo, tovarišija, ki ni več tovariši-ja? Slabo nan se piše, gente mia, kad i mi ča pretendimo biti objektivni, iščemo lipe beside za populizam. Ča je po-pulizam? »Oblast in politika, ki temeljita na spodbujanju sentimentalizma in strahu« (Oxfordski slovar angleškega jezika; redki preostanek kritične znanosti danes ...).
Ervin H. M. ima predlog: »Vdajte se. Ne boste mogli reči, da vas nisem opozoril. Tako zveni sodobna politična govorica. Enako dobro jo razumejo v Sloveniji, Grčiji, Španiji, Bolgariji, Rusiji in pred Wall Streetom v Združenih državah Amerike ... V to je vstopil Beppe Grillo, ki ne sklepa zavezništev z nikomer in obljublja ljudsko revolucijo ... Ni slabo za komika s preprostim programom, ki ga je zelo lahko prevesti v jezik sodobne politike v Sloveniji. »Gotofi ste.« Beppe Grillo: »Ma quale ingovernabilita, non hanno ancora capito che e que-sta l'ingovernabilita, quella che c'e sta-ta fino adesso. Questa di finti econo-misti, finti politici. Ma la gente ormai ha capito e ha voltato le spalle a qual-siasi partito. Quindi noi siamo una possibilita di mettere i cittadini dentro al Parlamento in forma pacifica, senza violenza, con persone incensu-rate, meravigliose«...
Glede krščansko - materialistično - finančne civilizacije je nekaj po-
vsem jasno: ta umira, z njo pa očitno tudi njena najlepša hči - strankarska demokracija. E. H. M. navrže: »Obkolil vas je narod. Pridite ven z dvignjenimi rokami. Nihče vam ne bo ničesar naredil. Vaš čas je minil, ne preizkušajte sreče, ki vam je bila do sedaj naklonjena. O vas se na trgih med ljudmi govori kot o izumrlih bitjih ...«
Seveda, Ervin, toda mi smo vendar samo opazovalci, ne pa agitatorji ali aktivisti. Toda ne! Medtem ko so mediji »objektivni« in »korektni«, nekdo mora napisati resnico. Kot Daša Drndic, ki na predstavitvi svojega novega romana »Belladonna« (lepa ženska in - strupena zel), enako »neprimerno« trešči brezobzirni kolektivni naziv za Nuovo Potere Mondiale: fašistični kapitalizem. Skrajno »nekorektno«, ne? Še manj »korekten« je sijajni italijanski novinar Michele Serra, La Repubblica: »Rim je edina evropska metropola, ki meter za metrom, zid za zidom, ječi pod grafiti in slogani na novo vzniklega fašizma ... Deklarirane fašistične stranke so čvrsto integrirane v večinsko politiko desnega centra, tudi na teh volitvah. Edinstven in škandalozen primer v Evropi.« Tudi sam »piham na hladno«: že vsaj dvajset let brez obotavljanja opozarjam na »berlusconizem« in »fašistoidni populizem«. Ko so se pojavila opozorila o levem populizmu, sem se namrščil, saj je, seveda, vse kar je levo, tudi zdravo in pametno. Tako sta me učila Ma-jakovski (Levi marš) in istrski pesnik partizan Zvane Črnja: ».desnica je neumna, levica je pametna.«. Pa pi-
ka. Res? Povzemam misel iz lucidne-ga eseja Massima Recalcatija: »Hiper-modetni populizem se ne hrani več z ideali, ni več bolezen ideologij, kot ga je diagnosticirala Hannah Arendt, napaja se z reklamo (berlusconizem) in tehnologijo (grillizem).«
Mar res? Kaj pa če z usihanjem civilizacije umira tudi njena retorika, mi pa, ki se je poslužujemo kot svetega pisma, hkrati z njo? Ali resnično razumemo kaj že mesece grmi po Evropi? In zakaj petdeset odstotkov mladih italijanskih volivcev voli za kle-petavega Črička? »"In nessun altro paese c'e una componente parlamentare cosi estesa di democrazia diret-ta", ha commentato a caldo Enrico Letta del Pd.« Aooo! Kako je mogoče, da karierni pidiessino (dvakrat minister, pa državni podsekretar, sedaj evroposlanec!), tako dobrohotno redefinira »grillizem«? Seveda so »čustva in strah« odlična hrana za populizem. Tem slabše torej za zahodno civilizacijo. No, narod se je otresel strahu in stopil na ulico. In stopil v parlament: komaj čakam prve (robe-spierreovske?) besede 162 grillistov (ki se odrekajo dvema tretjinama plače -za skupno stvar!). Prva Grillova izjava po volitvah je obetavna: »Non chia-mateci onorevoli, ma cittadini«.
Čovjek je danas na dnu, nemara globjem kot prelomnega leta 1789; zato stvari jemlje v svoje roke. Zahod, ki se je s svojo Državo in Ideologijo po padcu Berlinskega zidu zmagovito dvignil, sedaj tone v uzakonjeni ban-ditizem. To moramo spremeniti.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 2. marca 2013
1 1
rim - Beppe Grillo žaljiv do Bersanija in njegovih poskusov dialoga
»
Gibanje 5 zvezd ne bo podprlo nobene vlade«
RIM - Če je bilo to sploh možno, je dogajanje včerajšnjega dne še dodatno zakompliciralo že itak zapleteno italijansko politično sceno. Lider gibanja 5 zvezd Beppe Grillo je na Bersanijeve predloge o sodelovanju odgovoril z žaljivimi toni. Govoril je o »ritnih obrazih«, ki so po njegovem izven zgodovine, medtem ko je voditelj gibanja Gianroberto Casaleggio za britanski dnevnik Guardian izjavil, da gibanje ne bo podprlo nobene vlade.
Na drugi strani je beležiti besno reakcijo Silvia Berlusconija do sodnikov, ki ga dolžijo, da je s tremi milijoni evrov podkupil poslanca De Gregoria, da bi zrušil Prodijevo vlado. Sam De Gregorio je sodnikom na lastno pobudo povedal, da je dobil denar preko Berlusconijevega »posrednika« Walterja Lavitole. De Gregorio je ob tem izjavil, da ga nihče ni prisilil, da pove resnico.
Berlusconi je reagiral na njemu lasten način z vehementnim napadom na sodnike in napovedal veliko demonstracijo proti njim za 23. marec.
Poskusi Bersanija, da bi pri gibanju 5 zvezd naletel na pozitivne signale, vsaj na ravni vodstva tudi včeraj niso uspeli. Res pa je, da se je preko spleta in socialnih omrežij sprožila široka razprava med številnimi pristaši Grillovega gibanja, ki zagovarjajo konstruktiven poskus dialoga z Demokratsko stranko. Po raziskavi ustanove SWG je kar 66 odstotkov volivcev, ki so glasovali za Grillovo gibanje, naklonjenih sodelovanju z De-
mokratsko stranko. Bersani pa je s svoje strani potrdil, da ni v teku noben tajen poskus prepričevanja Gril-lovih parlamentarcev, kajti stranka se pogovarja javno in z odkritimi kartami.
Ob tem gre zabeležiti tudi široko in kritično razpravo, ki poteka znotraj Demokratske stranke same in je močno prisotna na spletnih straneh. Kritike letijo na vodstvo, ki po oceni mnogih članov ni razumelo, kako se je bilo treba lotiti volitev, posledica pa je rezultat, ki je dejansko poraz. Velika večina članov pa poleg tega zavrača vsakršno hipotezo nekakšne vlade narodne rešitve, v kateri bi sodeloval tudi Berlusconi s svojo stranko. Morebitna takšna poteza bi bila za stranko pravi samomor.
Skrivnostni »gum« gibanja 5 zvezd Gianroberto Casaleggio in voditelj Beppe Grillo
ansa
Obama: Varčevalni ukrepi neumni
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je po včersjšnjem neuspešnem srečanju s kongresnimi voditelji v Beli hiši avtomatične proračunske varčevalne ukrepe označil za neumne in nepotrebne, krivdo pa je zvalil povsem na ramena kongresnih republikancev. Poudaril je sicer, da si bo še naprej prizadeval za omilitev posledic. Danes se začenja proces krčenja proračunske porabe v višini 85 milijard dolarjev do 30. septembra, ko se konča letošnje proračunsko leto. Ob tem ZDA že od leta 2009 nimajo potrjenega proračuna in 27. marca poteče zadnji zakon o začasnem podaljšanju financiranja dela vlade. To bo še eden v vrsti skrajnih rokov, ki jih je bilo v prvem Obamovem mandatu toliko, da so se Američani prenehali zanimati za dogajanje v Washingtonu. Za zdaj si to lahko privoščijo, ker se posledice krčenja proračunske porabe ne bodo čutile takoj in naenkrat.
Referendum o neodvisnosti Katalonije na ustavnem sodišču
MADRID - Španska vlada bo skušala z vložitvijo pritožbe na ustavno sodišče izpodbiti načrte regije Katalonija za referendum o neodvisnosti, je včeraj sporočila namestnica španskega premiera Soraya Saenz de Santamaria. Premier Katalonije Artur Mas namerava sicer leta 2014 sklicati referendum o neodvisnosti te severovzhodne regije. Katalonski regionalni parlament je januarja sprejel deklaracijo, ki Katalonijo s 7,6 milijona prebivalci označuje za »suveren političen in pravni subjekt«. Dokument zagotavlja tudi, da bo referendum o neodvisnosti organiziran na demokratičen način, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vlada v Madridu namerava pritožbo, naslovljeno na ustavno sodišče, osnovati na zakonu, ki ji omogoča, da izpod-bij a odločitve posameznih španskih regij.
Generalna sekretarka španske vladajoče Ljudske stranke Dolores de Cospedal je ob tem deklaracijo, ki jo je sprejel katalonski parlament, označila za nezakonito. Špansko ustavno sodišče bo moralo odločitev o referendumu sprejeti v roku petih mesecev.
Gospodarska kriza v Španiji je podžgala separatistične težnje v Kataloniji, ki je tradicionalno gospodarsko gonilo države. Mnogo Kataloncev namreč meni, da bi regija lažje premagovala krizo, če ji ne bi bilo treba dela svojih davčnih prilivov posredovati drugim, revnejšim regijam.
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
V južnem, sredozemskem pasu EU se razvija nepredvidena patologija
Sergij Premru
Kdo izstopa v poročanju tujih medijev o izidu italijanskih volitev? Daljnovidni državniki? Modri politični predstavniki? Sposobni izvedenci, ki si jih je sposodila politika? Italijanski klovni? Čestitam bralcem za pravilen odgovor. Predsednik Napolitano je sicer reagiral, ko je o italijanskih klovnih spregovoril lider nemške socialdemokratske opozicije, in predsednikovo stališče je povsem razumljivo, saj se je v meddržavnih odnosih treba držati pravila medsebojnega spoštovanja. Tokrat bi obrnil znamenit Terencijev rek: Quod non licet Jovi, licet bovi, saj kar ni dovoljeno Jupitru, torej visokim političnim predstavnikom, si lahko privoščimo vo-lovi, novinarji namreč. In v medijih se je tokrat res usulo.
Najpomembnejši evropski gospodarski tednik, londonski The Economist, klovnoma posveča platnico z zgovornim naslovom »Kako Beppe Grillo in Silvio Berlusconi ogrožata prihodnost Italije in evra«. Nemški Süddeutsche Zeitung piše v naslovu, da so »prevladali populizem, kričanje in laži« in da sta se s svojimi neverjetnimi obljubami uveljavila komika Berlusconi in Grillo. Roga se celo grški Kathimerini, ki o Grillovem nastopu v politiki piše kot o predstavi tragičnega igralca, o Ber-lusconiju pa kot o izvedencu za gledališke nastope. In to so samo prve tri oce-
ne, ki so mi padle pod roko.
Seveda je zadeva prekleto resna in, mimo šal in norčevanja, iz poročanja po svetu izstopa velika zaskrbljenost, pa ne samo zaradi politične nestabilnosti Italije, pač pa zaradi možnega »učinka domin« - če pade prva, Italija, posledično padejo druge, ki se jim pravi evro, evropsko gospodarstvo, Evropska unija, mednarodna financa ... Francoski Le Monde ugotavlja, da so se Italijanom nudili trije scenariji: nadaljevanje politike strogosti, ki sta jo predstavljala Monti in Bersani, povra-tek Berlusconijevih praznih obljub, skok v neznano z Grillom. Zgodilo se je najslabše, saj ni prevladala nobena od treh opcij in Italija se je znašla v zastoju. Politična kriza je očitna, kakršen koli dogovor ne bo trajal, vedno novi škandali so Italijane pripeljali do konca potrpežljivosti, kar prispeva k vse večji krizi, tako gospodarstva kot celotne družbe.
Obenem pa odpira vprašanje, do kakšne mere bo Evropska unija lahko vsiljevala Italiji »nemški« recept proti krizi, ki ga javnost očitno zavrača, ne da bi tako spodkopala samih temeljev demokracije. Tudi po pisanju španskega ABC Montijev poraz, ob istočasni uveljavitvi proti evropsko naravnanih Berlusconija in Grilla, terja razmislek v Bruslju in Berlinu, ker se očitno v južnem,
sredozemskem pasu EU razvija nepredvidena patologija.
Problema Italije ni mogoče zre-ducirati na vprašanje bolj ali manj učinkovitih ali vprašljivih liderjev. »Problem ni Berlusconi, pač pa Italija«, piše Die Welt, ki ugotavlja, da so alternative Ber-lusconiju dokaj skromne: na eni strani komik Grillo, na drugi Bersani brez kar-izme. Italijani so glasovali brez perspektiv: Italija se ne razvija več, rasejo samo korupcija in državni aparat, in seveda brezposelnost, mladi so brez perspektiv in država je na robu prepada. Monti je sicer naredil to, kar se je dalo, a je očitno premalo, Bersani, realistično zadržan, ni prepričal svoje tradicionalne publike, kaj šele, da bi pritegnil novo, Berlusconi je z obljubami premamil samo najbolj prepričane pristaše. Večina je razočarana, ne zaupa več državi in politiki, in to je Grillovemu gibanju zagotovilo uspeh. Sicer pa je tudi to razočarano ljudstvo prispevalo k današnjemu razsulu Italije, meni konservativni dnevnik iz Hamburga, saj so v zadnjih desetletjih vsi, od bogatih do revnih, živeli nad svojimi realnimi možnostmi, in to brez najmanjšega smisla za skupnost, za javni interes, za državno blaginjo. Kdor se danes zgroženo ograjuje od tradicionalne politike, je v resnici vedno glasoval za tiste, ki so odgovorni za današnje italijansko razsulo.
Scriptonite Daily je blog, ki večkrat objavlja zanimive in neobičajne ocene. Tokrat sem zasledil naslov »EU opozarja Italijo, da ne sme izbrati komika za prvega ministra - pa kaj je bil Berlusconi?« Mimo naslova in karikature, ki ponazarja Julija Cezarja s ste-gnjenim mečem, Mussolinija s ste-gnjeno roko v fašističnem pozdravu in široko nasmejanega Berlusconija, ki ima nekaj stegnjenega v spodnjicah, mimo teh »folklornih aspektov« italijanske politike, Scriptonite objavlja branja vredno analizo stanja Italije. Po svetu se širi panika zaradi 20 odstotne Grillove uveljavitve, širokega nasprotovanja evropski finančni strogosti in komaj 10 odstotnega dosežka tehnokrata Monti-ja. Resnični problem, ki navadno ostaja v ozadju, pa je, da je Italija že dalj časa v globoki dekadenci in da je po številnih pokazateljih zdrknila med države v razvoju. Dolgo časa jo je vodil »mednarodni šaljivec in lopovski milijarder« Berlusconi, preden ga je Evropska unija odstavila in nadomestila z neizvoljenim tehnokratom Montijem. Odstavitev ni povzročila ogorčenja zaradi odstranitve demokratično izvoljenega predstavnika, pač pa množična praznovanja, kar kaže, kako se je demokracija razmajala v Italiji. V Italiji se uveljavila vrsta negativnih dejavni-kov,od korupcije do podkupovanja,
mafijskih poslov, zapostavljanja žensk in nezaslišane potrate javnih sredstev. Se bo Italija prerodila iz tega pepela? Scriptonite Daily poudarja nezaupanje mednarodnih finančnih trgov in nizko stopnjo kredibilnosti Italije. Grillo napoveduje, da bi koalicija Berlusconija in Bersanija predstavljala samo nadaljevanje politike tistih, ki so spravili Italijo na kolena, vendar tudi sam predstavlja bolj problem kot pa rešitev problema. Vsekakor ima novoizvoljeni parlament zadnjo priložnost, da reši sebe in Italijo, piše spletni dnevnik.
Italijani na tujem razmišljajo drugače, ugotavlja Neue Z\\u0171rcher Zeitung. Italijanski državljani, ki živijo v tujini, so se namreč na volitvah opredelili precej drugače od domačega trenda, piše dnevnik iz Zuricha. Na podlagi njihovih glasov bi prevladala solidna levosredinska večina Bersanija in Montija. Za Demokratsko stranko je namreč glasovalo skoraj 30 odst. volilcev, za Montijevo pa nekaj manj kot 20. Ber-lusconijevo Ljudstvo svobode je med »tujimi« Italijani prejelo manj kot 15 odstotkov glasov, Grillo pa slabih 10. Švicarski časopis pripisuje tako razliko dejstvu, da Italijani v tujini niso pod stalnim pritiskom medijev in predvsem ne sledijo »političnemu teatru« na javnih in zasebnih televizijah, ki nudijo spektakel brez prave vsebine.
/	TRST	Sobota, 2. marca 2013	32
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Po podatkih sodeč so socialne zadruge pri nas prava anomalija: kljub gospodarski in finančni krizi namreč so še vedno na zeleni veji. Še vedno namreč zaposlujejo ljudi, prav tako pozitiven pa je podatek o njihovi proizvodnji, ki stalno narašča. S spodbudnimi podatki so včeraj novinarjem postregli na goriški pokrajini, kjer so predstavili peto poročilo pokrajinske opazovalnice o delovanju socialnih zadrug na Goriškem, ki sicer obravnava leto 2011.
Zajetno poročilo je zaobjemalo podatke vseh štirih pokrajinskih opazovalnic na deželnem prostoru, na katerem deluje danes 230 socialnih zadrug, ki opravlja hvalevredno funkcijo na družbenem, skrbstvenem oziroma vzgojnem področju, pa tudi pri vključevanju šibkejših oz. prikrajšanih delavcev v trg dela. Če se torej omejimo na Goriško, velja zabeležiti, da deluje pri nas 39 socialnih zadrug, vendar je raziskava analizirala učinkovitosti in vrzeli pri delovanju le 25 (nekatere namreč niso sodelovale, druge pa so medtem prekinile svojo dejavnost). Opozoriti velja, da se socialne zadruge delijo v tri kategorije, in sicer v zadruge tipa A (teh je sodelovalo 9), ki nudijo razne servise, namenjene občanom - mladim, starejšim in tistim s posebnimi potrebami, tipa B (sodelovalo jih je 9), ki skrbijo predvsem za urejanje zelenih površin, prevoze, gostinstvo ali založništvo, in mešane zadruge (sodelovalo jih je 7), ki nudijo socio-zdravstveno oskrbo ljudem s posebnimi potrebami oziroma nudijo vzgojne storitve tistim iz tako imenovanih »ogroženih« okolij.
Za goriške socialne zadruge je najzanimivejši podatek o stalni rasti zaposlenih: leta 2008 so jih namreč prešteli 490, leta 2011 pa kar 754. Prav gotovo velja opozoriti, da so to povečini ženske (kar 74 odstotkov), najpogostejša oblika delovne pogodbe pa so t.i. part-time pogodbe oz. pogodbe s skrajšanim delovnim časom. Zvišala pa se je hkrati sama vrednost proizvodnje socialnih zadrug: v primerjavi z letom 2010, je narasla za 11 odstotkov, se pravi, da je leta 2011 presegla 19 milijonov evrov. Levji delež pri tem zagotavljajo še vedno plačila javnih uprav za raznorazne storitve (45 odstotkov), svoje pa prispevajo tudi zasebniki (23 odstotkov), druge zadruge in konzorciji (20 odstotkov) ter razne konvencije (12 odstotkov).
S socialnimi zadrugami je na Goriškem sodelovalo 22 občin. Zadruge so bile povečini zadolžene za upravljanje domov za starejše občane (37 odstotkov), za vzgojne storitve oz. za oskrbo mladostnikov in njihovih družin (27 odstotkov) oz. za šolske menze (21 odstotkov). Iz poročila je razvidno, da so bili komitenti, se pravi javne uprave, zadovoljni z opravljenim delom, vendar je nepoznavanje državne in deželne zakonodaje in olajšav še vedno velika in nezapolnjena vrzel.
Študijo je za goriško pokrajino opravilo podjetje Finreco v sodelovanju z združenji Confcooperative, Legacoop in Agci. Kot je povedala pokrajinska od-bornica za delo Bianca Della Pietra, se podatki nanašajo na leto 2011, se pravi, da so nekoliko zastareli, vseeno pa ponujajo verodostojno in jasno sliko o pomenu zadrug pri krpanju državnih pomanjkljivosti in nudenju socialne podpore. (sas)
Socialne zadruge imajo večkrat v zakupu tudi šolske menze
fotop.d.
viles - Danes
Odprtje nove
cestninske
postaje
Nova cestninska postaja pri Vilešu je nared. Kakor smo že poročali, jo bodo namenu slovesno predali danes ob 12. uri ob prisotnosti predsednika Dežele FJK Ren-za Tonda, ki bo z deželnim odbornikom za prevoze Riccardom Ric-cardijem prerezal praznični trak.
Avtomobilisti bodo imeli na voljo 4 vhodna mesta, ki bodo opremljena tudi s sistemom »tele-pass«. Izhodov bo 8 - 3 bodo opremljeni s sistemom »telepass«, na 4 bo mogoče cestnino poravnati s kartico Viacard ter z bančno oz. kreditno kartico. Nad postajo so zgradili neobičajen mrežasti nadstrešek v obliki ladijskega trupa in uredili seveda zunanjo ploščad. Postaja bo dolga 132 metrov, pod njo pa je speljan predor, ki bo uslužbencem dovoljeval varno premikanje. Ob robu cestninske postaje so zgradili dve poslopji, v katerih bodo uradi in stranišča.
Takoj po odprtju bodo avtocestni izhod oz. priključek ob 14. uri zaprli za promet, da bi uredili še zadnje stvari glede prometa in odprave stare postaje. Zaprtje naj bi trajalo do 22. ure, ni pa izključeno, da bo promet skozi novo cestninsko postajo stekel že pred to uro.
tržič - Združitev tržaškega in goriškega pokrajinskega sindikata Cisl
Brusciano nov generalni tajnik
143 delegatov je izvolilo tudi ostale člane vodstva, in sicer Mario Tereso Bertelli, Fabia Kanidiska in Gioachina Salvatoreja
Začelo se je postopoma, in sicer z združevanjem posameznih sekcij, včeraj pa sta se uradno združili še sami vodstvi goriške in tržaške pokrajinske sekcije sindikata Cisl. Za zgodovinski sindikalni korak sta se tržaško in goriško vodstvo dejansko odločili na dvodnevnem kongresu v tržiškem Kinemaxu, na katerem je bil včeraj naposled imenovan tudi nov, skupni generalni tajnik Cisl.
Tako kot je bilo napovedano, bo funkcijo generalnega tajnika po novem opravljal Umberto Brusciano, dosedanji goriški pokrajinski tajnik Cisl, pri tem pa mu bodo pomagali še Maria Teresa Bertelli, Fabio Kanidisek in
Gioachino Salvatore. 143 tržaških in goriških delegatov je izvolilo novo ekipo, ki bo morala biti kos novim izzivom, ki jih ponuja gospodarska in finančna kriza, ki ji ni videti konca. Cilj tržaško-goriške fuzije je namreč poenotenje vodstva in torej lažje in smotrnejše upravljanje sindikata, ki bo povezoval in krepil vse teritorialne sedeže. »Seveda ohranjamo naše povezovalno poslanstvo s svetom dela, se pravi z aktivnimi delavci in tudi z upokojenci, ki od nas zahtevajo konkretne odgovore na težave, ki so povsod enake,« je ob koncu včerajšnjega kongresa dejal Brusciano.
Smernice, ki so doslej vodile delo sindikata Cisl, ostajajo iste: okrepiti kompetitivnost, oživeti proizvodno dejavnost in najti potreben dialog s politiko oz. s podjetniki. Deželi FJK moramo ponovno povrniti sloves in ugled, ki ga je bila svojčas vajena; za to pa so potrebne dolgoročne in verodostojne investicije.
Kongresa se je udeležila tudi državna tajnica Cgil Annamaria Furlan, ki je člane sindikata spodbudila, naj vselej zasledujejo korektnost in naj prijavijo špekulacije. Od nove vlade bo treba zahtevati predvsem poštenost, ureditev nove davčne in volilne reforme ter vnet boj proti davčni utaji.
Umberto Brusciano
gorica - Za prirejanju kulturnih dogodovkov v deželnem avditoriju
Najemnina odslej višja
Za enourni najem osrednje dvorane bo po novem treba plačati devetdeset evrov, kar je precej več od dosedanjih 24 evrov
Goriška občina je povišala najemnino za uporabo dvorane deželnega avditorija in galerije Dora Bassi v Ulici Roma. Povišanje je posledica višjega zneska, ki ga bo morala občina nakazovati deželi za uporabo avditorija in ki znaša 20.000 evrov letno. »Vsako leto upravljanje avditorija stane občino okrog 105.000 evrov, spričo dodatnega poviška z dežele smo se znašli pred odločitvijo, ali zapreti strukturo ali pa jo ohraniti na razpolago goriškim kulturnim sredinam. Odločili smo se za drugo rešitev, to se pravi, da bo deželni avditorij še naprej na voljo za organizacijo koncertov, razstav in drugih pobud,« pojasnjuje goriški župan Ettore Romoli.
»Doslej je bilo za eno uro najema deželnega avditorija treba plačati 24 evrov; če
je imel prireditelj pokroviteljstvo občine, se je cena znižala na dvanajst evrov. Po novem bo za eno uro najema treba odšteti 90 evrov, saj je podoben znesek treba plačati tudi v ostalih goriških kulturnih domovih. Verjetno zaradi poviška bo kaka prireditev odpadla, z ostalimi pa računamo, da bomo uspeli kriti stroške, ki jih imamo za upravljanje avditorija,« razlaga župan Romoli in napoveduje, da bo avditorij zaprt še kakih deset dni; v tem času bodo namreč podpisali novo pogodbo z deželo in izpeljali ves upravni postopek, ki je potreben za oddajanje v najem strukture. Prva prireditev v avditoriju bo 16. marca, ko bodo izročili nagrado sv. Hilarija in Tacijana konjeniški brigadi Pozzuolo del Friuli in 13. karabinjerskemu regimentu.
Deželni avditorij
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 2. marca 2013
13
brda - Zunanji ministrstvi sta se dogovorili
Zaradi regulacije potoka spreminjajo državno mejo
Hudourniški potok Čubnica v Goriških Brdih, ki teče med vinogradi severno od nekdanjega mejnega prehoda Valeriš-če, bo spremenil potek državne meje med Slovenijo in Italijo. Po izvedeni regulaciji na brežini tega mejnega potoka, ki ga Štever-janci poznajo tudi kot Brbačna (v italijanskem vodnem katastru je zapisan z imenom Barbacina), v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in po sprejemu nove konvencije o vzdrževanju meje med obema državama, so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se sprememba izpelje tudi v uradni dokumentaciji. Nadaljnji postopek vodita zunanji ministrstvi obeh sosednjih držav po diplomatski poti.
»Mednarodne pogodbe predvidevajo, da v primeru, ko mejna črta sovpada z vodotokom, le ta ostane nespremenjena, tudi če se tok reke spremeni. Potek meje se uskladi s spremenjenim vodotokom samo v primeru, če se obe državi o tem strinjata in skleneta poseben sporazum,« pojasnjuje Tomaž Petek, predsednik slovenske delegacije v komisiji za vzdrževanje državne meje na Geodetski upravi.
Postopki spremembe državne meje so zaradi navedenega razloga izjemoma redki in se uporabijo zgolj takrat, kadar je prišlo do bistvene spremembe stanja v naravi, najpogosteje gre za regulacije potokov, ki potekajo po državni meji, ker bi obstoječi potek mejne črte lastnikom bistveno oteževal dostop in uporabo zemljišč ob državni meji na primer po izve-
deni regulaciji mejnega potoka, dodaja sogovornik. »Takšen je tudi primer spremembe poteka državne meje vzdolž vodotoka Čubnica ali Brbačna, ki smo ga obravnavali na letošnjem zasedanju komisije za državno mejo. Prva pobuda je bila dana že leta 1988 na takratni italijan-sko-jugoslovanski komisiji za državno mejo, nakar je bil leta 1993 izdelan tudi prvi predlog spremembe mejne črte na tem odseku. Po končanih vzdrževalnih delih na brežini vodotoka in po sprejemu nove konvencije o vzdrževanju državne meje med Slovenijo in Italijo pred dvema letoma, so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se omenjena sprememba izpelje tudi v uradni dokumentaciji,« pojasnjuje Petek.
Takšni postopki so dokaj zapleteni, ker je treba poiskati tehnično takšno rešitev, ki nobeno od sosednjih držav ne prikrajša v površini in nobenega od lastnikov zemljišč ne postavi v slabši položaj kot je bil pred spremembo poteka mejne črte. »Tovrstni postopki so tudi izjemno redki in dolgotrajni, saj morata vsako takšno spremembo potrditi parlamenta obeh sosednjih držav. Od osamosvojitve Slovenije do danes so bili začeti samo trije takšni postopki uspešno zaključen pa je bil doslej zgolj primer reguliranega potoka Kučnica na slo-vensko-avstrijski državni meji, medtem ko postopka ob regulaciji Ledave na sloven-sko-madžarski meji in Čubnice še nista zaključena,« zaključuje Petek.
Katja Munih
Čubnica ali Brbačna
foto k.m.
Brezplačno parkiranje
V	velikonočnem času bodo tržiški trgovci združeni v konzorciju Viva-centro na podlagi nove konvencije z občinsko upravo svojim strankam delili brezplačne karte za parkiranje. Člani konzorcija Vivacentro so si namreč zagotovili 800 parkirnih kart, ki jih bodo razdelili med tistimi strankami, ki se bodo odločile za nakup v njihovih trgovinah v središču mesta. Tržiška od-bornica za trgovino Paola Benes je ocenila, da bo pobuda spodbudila tako nakupovanje v samem centru, trgovce pa privabila, naj se pridružijo konzorciju.
Zaprti uradi za vodo in plin
Družbi Estpiu - Isogas in Irisacqua obveščata svoje stranke, da bodo zaradi nujnih vzdrževalnih in obnovitvenih del v poslopju njuni uradi v Ulici Aqui-leia 9 v Gradišču zaprti za javnost od ponedeljka, 4. marca. Stranke se v tem času lahko obrnejo do goriških oziroma ronških uradov. Za kakršnokoli informacijo pa sta od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure na voljo zeleni, brezplačni številki 800993189 (Estpiu - Isogas) in 800993131 (Irisacqua).
Praznično na Placuti
Na goriški Placuti bo jutri nadvse praznično. Združenje za socialno promocijo Tutti insieme prireja namreč tradicionalni sejem (od 7. zjutraj do večera), ki ga bo obogatil še sprehod -start je predviden ob 10. uri s Trga Tommaseo, ob 11. uri pa bodo za otroke priredili igre s kolebnico.
Razstava v državni knjižnici
V	ponedeljek, 4. marca, bodo v galeriji državne knjižnice v Gorici ob 18. uri odprli razstavo Monotipi Elie Francarossi.
gorica - Učenci šole Josip Abram iz Pevme obiskali županstvo
Otroci v vlogi svetnikov
Sprejeli sta jih odbornica Silvana Romano in svetnica Marilka Koršič - Sledil je sprehod po občinskem parku
Mladi gostje v goriškem občinskem svetu
Zadnji trije razredi osnovne šole Josip Abram iz Pevme so si v sredo v spremstvu učiteljic Sabine Grahek in Marinke Černic ogledali palačo At-tems-Svetokriški, kjer ima sedež goriška občinska uprava. Na županstvu sta jih pričakali občinska odbornica za šolstvo Silvana Romano in občinska svetnica Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Marilka Koršič.
Po monumentalnem stopnišču prekritem z rdečo preprogo, ki jih je očaralo, so si učenci najprej ogledali dvorano občinskega sveta in spoznali njegovo delovanje. Odbornica je učence povabila, naj se posedejo na prosto-
re, ki so namenjeni svetnikom in naj ji, tako kot svetniki, postavijo vprašanja. Bili so zelo sproščeni. Poznalo se je, da so snov že dobro predelali v šolskih klopeh z učiteljicami. Pritisnili so na gumb, dobili besedo in postavili vprašanja v zvezi s šolsko strukturo, s pokvarjenimi gugalnicami v pevmskem parku, s posaditvijo novih dreves, z deli na gradu in začetkom obratovanja vzpenjače. Glede pevmskega parka je odbornica pojasnila, da je njegova lastnica dežela Furlanija-Julijska krajina, ki lahko edina odloča o morebitnih posegih in popravilih. Obvezala pa se je, da bo pristojnemu deželnemu uradu
naštela vse težave na igralih, na katere so opozorili otroci.
Zanimivo je bilo tudi vprašanje učenke, ki je želela izvedeti, čemu služijo vsi gumbi, ki so na vsaki mizici. Od-bornica je razložila, da nekateri služijo za povezavo s prevajalsko službo, ki je potrebna, ko tujci obiščejo občino. Korši-čeva, ki je poskrbela, da je obisk potekal vsaj nekoliko dvojezično, je dodala, da so bile priprave za simultano prevajanje nameščene tudi zato, da bi se slovenski svetniki lahko izražali v materinem jeziku v skladu z zakonom o zaščiti slovenske manjšine. »Zal se ta pravica ne izvaja, ker občinska uprava ni poskrbela, da bi v tolikih letih temu prilagodila svoj statut,« je opozorila Koršičeva.
Odbornica Romanova je nato predstavniku vsakega razreda podelila spominsko listino, vsakemu učencu pa knjižico z informacijami in zanimivostmi o vlogi in delovanju goriške občine. Otroci so v dveh urah in pol izvedeli veliko zanimivega v zvezi z zgodovino, z umetnostjo in življenjem v Gorici. Obiskali so tudi občinski park, kjer jim je odgovorni nazorno razkazal in poimenoval najpomembnejša drevesa, ki bogatijo to majhno oazo miru v središču mesta. Otroke je opozoril, naj vedno skrbijo za čistočo in urejenost okolja. Po krajši malici so si ogledali še poveljstvo občinske policije ter opremo in aparate, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Najbolj zanimiva je bila obrazložitev delovanja laserskega radarja, ki ga redarji uporabljajo za merjenje hitrosti avtomobilov, in merilca koncentracije alkohola v izdihanem zraku. Matični urad so le bežno obiskali, saj jih je pred občino že čakal šolski avtobus, s katerim so se zadovoljni vrnili v šolo.
gradišče - Razstavlja Franca Morandi
Daljave v trdnjavi
Izpeljali tudi seminar o umetnosti načrtovanja samega sebe
V Gradišču se likovni umetnosti posvečata in jo podpirata dve galeriji. Prva je zgodovinsko znana ustanova, ki nosi ime po Spazzapa-nu, druga manj znana se nahaja v isti ulici in so jo poimenovali La Fortezza. V njej se zadnje leto intenzivno vrstijo razstave, ki jih spodbuja in gosti pet navdušencev, rojenih ali stanujočih v Spodnjem Posočju. Med njimi je Livio Comis-so, ki je razstavljal pred desetimi leti tudi v goriškem Kulturnem domu.
Od 16. februarja do 5. marca razstavlja v značilno majhnih, a ne utesnjenih prostorih Videmčanka Franca Morandi z nizom del, ki jih povezuje skupen naslov Lontanan-ze (Daljave). Da ne gre zgolj za razstavni, temveč tudi za snovalni poligon dokazuje sobotna pobuda, na kateri je Carlangelo Furletti predstavil delovni seminar z naslovom Umetnost načrtovanja samega sebe (LArte nel Progettarsi). Pol tretji desetini ljudi, ki se večinoma ukvarjajo s slikanjem, risanjem in oblikovanjem, je opisal potek tečaja in silnice, ki nas prevevajo, a se jih pogosto ne zavemo. Izrazna ustvarjalnost in svoboda lahko postaneta sredstvo za povezanost čustvenih in miselnih vidikov naših izkušenj. Projekt o sebi postane sredstvo, ki naj zaobjema in pojasnjuje neznanke, hkrati pa omogoča soočenje z življenjskimi okoliščinami in pogojenostmi. (ar)
Daljave France Morandi
www.primorski.eu
Od Prešerna do mimoze danes na Bukovju
»Od Prešerna do mimoze« je naslov večera, ki ga kulturno društvo Briški grič in Fotoklub Skupina 75 prirejata ob Dnevu žena. Danes ob 20. uri bodo v Števerjanu odprli razstavo umetnic Aleksandre Rust-ja in Alde Grudina iz društva Briških likovnih ustvarjalcev iz Dabla, članov društva Keramikov iz Bilj in Janine Cotič iz Sovodenj. Kulturni spored bodo obogatili mladi društveni recitatorji in gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Ambre Cossutta. Ob koncu kulturne prireditve bo publika prisluhnila še glasbenemu presenečenju mladih tržaških ustvarjalcev, ki so pred kratkim ustanovili nov glasbeni sestav. Priložnostno misel bo podala mlada slavistka Slavica Radinja.
14
Sobota, 2. marca 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Posvet Go@giovani-Go@mladi-Go@zovins
Civilna služba za družbeno in osebno rast
V	goriški palači Attems je bil v četrtek posvet o mladinskih politikah in civilni službi z naslovom »Go@giovani-Go@mladi-Go@zovins«, ki ga je priredil goriški ARCI Servizio civile v sodelovanju s pokrajinskim uradom za mladinske politike. Moderator posveta, ki se ga je udeležilo lepo število mladih, je bil goriški pokrajinski odbornik Federico Portelli.
V	uvodnem delu so svoje poglede na prostovoljno civilno službo in mladinske politike podali predsednica Foruma mladih na goriški pokrajini Elisa di Ilio, deželni funkcionar Lucio Pellegrini, predsednica goriškega ARCI Servizio civile Nives Cossutta, predstavnik goriških katoliških organizacij Andrea Bellavite in izvedenec na področju mladinskih politik Franco Santamaria. Vsi so poudarili pomembno vlogo prostovoljne civilne službe tako v odnosu do družbe kot za osebno rast posameznikov. Nekateri so celo načeli vprašanje priznavanja kreditov civilne službe v študiju oz. v delovnem okolju. Zaradi bolezni se posveta ni udeležil državni predsednik ARCI Licio Palazzi-ni, ki pa je udeležencem poslal pisni pozdrav.
Uvodnim posegom so sledila pričevanja nekaterih prostovoljcev in njihovih koordinatorjev. Med drugimi so spregovorili odgovorna na pokrajinskem uradu za mladinske politike Agata Perrucci, pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič, goriški tajnik ZSŠDI, koordinator projekta Attiva-mente Igor Tomasetig in prostovoljci Lucija Rosano, Sebastjan Valentincic, Fran-cesca Iancig, David Cettolo in Tjaša Corva, ki so predstavili svoje izkušnje in vtise. Goriški ARCI Servizio civile se je predstavil tudi s fotografskim gradivom o pobudah in delu v sklopu treh izpeljanih projektov In-sieme in Europa-Skupaj v Evropi, Sconfi-natamente/Brezmejno in Attivamente.
Kot zadnji so se oglasili prostovoljci, ki so zaposleni na zavodu CISI, v dnevnih centrih, v knjižnicah in na sedežu Pro Loco v Foljanu. Zelo zanimivi sta bili poročili o enoletni izkušnji v Burkini Faso oz. Boliviji. Prvi projekt je predvideval napeljavo vodovodnega omrežja na podeželju v Burkini Faso, drugi pa vključevanje določenih vitaminskih in proteinskih rastlin v prehrambne navade na puščavski planoti v Boliviji. (it)
Mladi prostovoljci so predstavili svoje izkušnje in vtise
ajdovščina - Zadruga in sadjarji
Kupce za breskve
• v v • -	- •• •
iscejo tudi v tujini
»Poti s Fructalom niso zaprte. Stalno smo v kontaktu, iščemo rešitve in iščemo tudi kupce, ki bi kupili te zaloge. Nikomur ni vnemar to dogajanje,« je po četrtkovem večernem sestanku z vipavskimi sadjarji povedal Boris Bajc, direktor Kmetijske zadruge Vipava. Sestanek je bil namenjen iskanju skupnih rešitev za nastalo situacijo: minuli petek je vse presenetila novica, da Fructal letos od vipavskih sadjarjev ne bo odkupil breskev, ker ima še vedno polne zaloge lanskoletne breskove kaše. Za sadjarje je bil to velik šok.
Kmetijska zadruga Vipava bo torej nadaljevala pogajanja s Fruc-talom, ki je od konca leta 2011 v lasti srbskega Nectarja, za rešitev letošnjega pridelka pa iščejo kupce tudi drugod. Sadjarji so na četrtkovem sestanku dali jasno vedeti, da v nobenem primeru odkupna cena ne bi smela pasti pod 25 centov za kilogram, saj so že s tem zneskom na meji rentabilnosti.
Kot je povedal Bajc, so se pogajanja nadaljevala že včeraj in se bodo tudi prihodnji teden, obenem pa se iščejo rešitve tudi drugje.
Bajc je bil v četrtek v Italiji, te dni bo odpotoval še na Hrvaško in v Avstrijo, kjer tudi išče morebitne kupce za kakovostne vipavske breskve. »Pogovarjal sem se tudi že s kupcem, ki je pripravljen odkupiti količino 2.000 ton. Pod kakšnimi pogoji in kdo to je, pa še ne bi želel razkriti,« dodaja Bajc.
Sadjarji so na četrtkovem sestanku predstavnikom zadruge sicer tudi poočitali, da bi morali vedeti, da bo do takega stanja slej ali prej prišlo, torej bi se morali po njihovem mnenju dogovarjati in iskati rešitve že prej. »Informacija je prišla v petek in nemudoma smo odreagirali. Še poleti, ko smo peljali breskve v odkup, smo s strani lastnika dobili zagotovila, da se bo odkup še naprej vršil, izpada ni bilo pričakovati,« odgovarja Bajc, ki upa, da bo podjetje Fructal, ki je zraslo na Primorskem in ima že 40-letno tradicijo, vseeno ostalo v Ajdovščini in da bo še naprej odkupovalo Vipavsko sadje. Fructal je od tamkajšnjih sadjarjev poleg breskev odkupoval tudi hruške. »Načeloma je potekal doslej odkup nemoteno, upam, da bo tudi tako naprej,« zaključuje Bajc. (km)
nova gorica - Mednarodna razstava ljubiteljskih ustvarjalcev
Ko oživijo les, kamen in glina
Z včerajšnjim odprtjem mednarodne razstave »Lepota lesa, kamna, gline in čipk« v Goriški knjižnici Franceta Bevka, solkansko rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo nadaljuje več kot desetletni niz razstav in čezmejnega povezovanja. Na razstavi, ki bo odprta do 19. marca, namreč poleg članov društva razstavljajo še štirje zamejski ustvarjalci.
Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan je pred enajstimi leti nastalo z namenom, da združi ljubiteljske ustvarjalce v lesu, v zadnjem času pa so pod svoje okrilje vzeli tudi tiste, ki se ukvarjajo z obdelavo kamna, kovine, gline in tekstila. Zato so tudi na razstavi v novogoriški knjižnici na ogled izdelki iz različnih materialov,
ki jih je skupno ustvarilo 21 razstavljavcev. Prvi obiskovalci, ki so si razstavo ogledali včeraj, so bili nad videnim navdušeni.
»Naši člani sicer prihajajo od Liga nad Kanalom do Podnanosa. Kot rečeno pa se nam radi pridružijo tudi zamejci iz Štma-vra, Ločnika, Gorice ... Letos naj bi se tudi uradno včlanili v naše društvo, tako bomo postali mednarodni. Z njimi sicer sodelujemo že vrsto let - oni razstavljajo z nami in mi organiziramo razstave v zamejstvu,« pojasnjuje Jožko Markič, predsednik solkanskega rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva, ki je pred več kot desetletjem začelo z organizacijo odmevne mednarodne razstave jaslic na Sveti gori. Tam so tudi prvotno navezali stike s posa-
mezniki z druge strani meje, ki se prav tako ljubiteljsko ukvarjajo z ustvarjanjem v lesu in drugih materialih. V zadnjih letih društvo sicer ne nastopa več kot organizator razstave jaslic, še vedno pa s svojimi izdelki na njej sodelujejo posamezni člani.
Poleg predstavitve izdelkov na razstavah, društvo svojim članom nudi možnost udeležbe na strokovnih ekskurzijah, nekajkrat letno organizirajo strokovna predavanja o restavratorstvu in raznih tehnikah obdelave materialov, na rednih mesečnih srečanjih pa si člani med seboj izmenjujejo izkušnje. Solkanska Krajevna skupnost je njihovo delo in trud doslej že dvakrat ovrednotila s podelitvijo posebnega priznanja.
Katja Munih
Razstava v knjižnici
fotok.m.
štandrež - Jubilej nekdanje gostilničarke
Romani zapeli kot nekoč v gostilni
Pred dnevi je visok življenjski jubilej praznovala Romana Nanut, poznana tudi kot Romana Gabro. Slavljenka se je rodila v Štandre-žu 22. februarja leta 1923, njeno ime pa je najbolj povezano z gostilno, ki jo je najprej z možem, nato pa še sama upravljala na glavnem vaškem trgu. Gre za poslopje, v katerem se danes nahaja štandreško župnišče, v šestdesetih in sedemdesetih letih pa je tam, kot rečeno, delovala priljubljena gostilna. Nad njo se je nahajala srednje velika dvorana, v kateri je imelo sedež štandreško prosvetno društvo Oton Župančič. V dvorani je vadil društveni moški pevski zbor, zelo pogosto pa so tam potekale tudi razne kulturne, pevske in spominske prireditve. Vse to se je dogajalo preden so na Pilošču odprli Kulturni dom Andreja Bu-dala, v katerega se je nato preselila vsa dejavnost. V omenjeni
dvoranici so na začetku potekale tudi seje štandreške konzulte.
Posebno navezo dvorana-go-stilna je v tistih letih vzpostavil ravno moški pevski zbor. Po vajah v zgornjih prostorih stavbe, se je petje namreč preselilo v gostilno v pritličju, tako da je najmanj dvakrat tedensko sredi vasi zadonela lepa slovenska pesem. Pesmim je vselej sledil kak liter vina, ki ga je pevcem poklonila Romana. Kljub temu, da je od tistega obdobja minilo že skoraj štirideset let, je prijateljstvo med Romano in takratnimi pevci ostalo zelo trdno. Zato so slavljenko ob rojstnem dnevu nekdanji pevci obiskali na Valerišču v Števerjanu, kjer zadnja leta prebiva pri nečakinji Milojki in njenem možu Borisu. Tam so ji voščili, ji poklonili šop cvetja in ji zapeli celo »rešto« pesmi, od narodnih pa do partizanskih. Posebno je Romana navezana na primorsko himno, znamenito
Bišvi štandreški pevci z Romano Nanut
»Vstajenje Primorske«, ob kateri so se ji orosile oči.
Zanimivo je ob vsem tem še zabeležiti, da kljub dolgoletni odsotnosti tako na vajah in na odrih, danes že
osiveli pevci še vedno znajo skoraj vse pesmi, ki so se jih z notami v rokah naučili v dvoranici nad gostilno, brez notnih partitur pa še utrjevali v pritličju, v lokalu Romane Gabro. (vip)
šempeter
14. Srečanje s preteklostjo
Prisotnih bo sto razstavljavcev
V športnem centru Hit v Šempetru pri Gorici bo jutri med 9. in 14. uro 14. Srečanje s preteklostjo, na katerem bo razstavljalo in prodajalo stare vojaške predmete in druge starine, več kot 100 razstavljavcev in prodajalcev iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Republike Češke, Hrvaške, Poljske, Madžarske in Srbije.
Predstavila se bodo tudi društvo Soška fronta iz Nove Gorice in sekcija GSR2, Fundacija Poti miru iz Kobarida, društvo Zenobi iz Trsta, Isonzo Gruppo di Ricerca Storica iz Gorice, društvo SANG - Soft air iz Nove Gorice in združenje lastnikov starih vojaških vozil iz Gorice. Na srečanju bo mogoče tudi kupiti novo številko revije Na fronti in si ogledati priložnostno razstavo »Dodatki za puško Mannlicher M.1895« oz. zbirko različnih predmetov, ki so jih avstroogrski vojaki uporabljali s to puško in kažejo na njeno večna-membnost. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 2. marca 2013
15
doberdob - Gledališki večer
V družbi volkodlakinje, sodobne čarovnice in razmišljujočega zidarja
Igralci Tik tak teatra
foto a.c.
V	župnijski dvorani v Doberdobu je prejšnjo soboto zaživel zanimiv gledališki večer, ki je kljub sila neugodnim vremenskim razmeram priklical precejšnje število gledalcev. Večer je nastal na pobudo domačih društev Hrast in Jezero, hkrati pa je bil tudi priložnost za obeleženje dneva slovenske kulture.
V	Doberdob je v goste namreč prišla novonastala gledališka skupina »Tik tak teater«. Čeprav gre za
amatersko gledališko skupino, ki deluje le nekaj mesecev, nastopajo v njej amaterski gledališki igralci z daljšim stažem, ki jih širše občinstvo predvsem na Goriškem dobro pozna. Na doberdobskih odrskih deskah so tako zaživeli tri komični monologi, ki so jih uprizorili Nadja Šuligoj, Solange Degenhardt in Robert Cotič. Gre za dramsko delo »Pravljica za odrasle,« ki je nastala izpod peresa Ste-fana Bennija, za potrebe Tik tak teatra pa jo je priredil in nato tudi režiral Robert Cotič.
V treh zabavnih prizorih so se predstavile tri različne osebnosti. Šuligojeva je poosebila Madmoi-selle Licantrope, volkodlakinjo, ki je v precepu med nežnimi občutki ljubezni in svojim zverinskim nagonom. Lik in njegova uprizoritev sta posebej zanimiva v tem času, ko televizijske in kinematografske ekrane preplavljajo filmi in nadaljevanke o volkodlakih in vampirjih. Madmoiselle Licantro-pe je karikatura televizijskih likov, ki se zna tudi učinkovito pošaliti na račun svojega nesrečnega ljubezenskega življenja.
Zelo posrečena je bila tudi upodobitev čarovnice Grimilde (Solange Degenhardt), ki je odigrala postarano, a posodobljeno Sne-guljčičino mačeho. Čarobno ogledalo je tokrat nadomestil prenosni računalnik, »najlepšo v deželi« pa izbiramo danes na internetnem lepotnem tekmovanju. Grimilda ob vsem tem našteje tudi seznam svojih številnih ljubimcev in to spretno obrne v politično satiro. V pod-tonu je tudi vseskozi mogoče občutiti ironijo na račun človekovega odnosa do okoljskih problemov.
Razmišljujoči zidar Feliče (upodobil ga je Robert Cotič) je nazadnje predstavil hudomušno podobo nebes: sv. Peter je Feličeja poklical v nebesa, ker je bilo potrebno popraviti nebeška vrata. Tam se moški sreča z neobičajnim svetim Jožefom - ti-šlerjem Jožefom s cigareto v roki, ki mu predstavi nebeški živ-žav. Tudi Cotičeva upodobitev »filozofskega zidarja« je polna iskrivosti, ironije in pristne situacijske komedije.
Publika je ob zaključku gledališke predstave nastopajoče nagradila z zasluženim aplavzom za prijeten in živahen večer. (ač)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na
ogled razstava slikarja Maurizia Ma-cija z naslovom »Macinamenti«; do 10. marca ob četrtkih in petkih 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.3012.30, 16.00-19.00; vstop prost.
^ Gledališče
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Argo«; 22.10 »Viva la liberta«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Gambit«.
Dvorana 4: 16.45 - 18.30 »Pinocchio«; 20.00 - 22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il principe abusivo«.
3 Koncerti
ZSKD IN AŠKD KREMENJAK vabita na koncert zborovske revije Primorska poje, ki bo potekal v Kulturnem domu v Jamljah v soboto, 16. marca, ob 20.30.
Razstave
STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri); do 9. marca od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com
SKD HRAST prireja danes, 2. marca, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu gledališko predstavo »Doberdob-ski di(v)jaki« v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Hrast in v režiji Jasmin Podveršič.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 2. marca, ob 20.45 »Questi fanta-smi« (Edoardo De Filippo), nastopa Carlo Giuffre; informacije in predpro-daja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 12. marca, ob 21. uri (Lui-gi Pirandello) »Come tu mi vuoi«, igra Lucrezia Lante della Rovere (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 7. marca, ob 20.45 koncert en-sembla pihal Initium. 12. marca, ob 20.45 »Ribellioni possibili« v sklopu niza »contrAzioni«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 2. marca, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 9. marca, ob 16.30 »Berta«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
9 Šolske vesti
ENOLETNO ŠOLANJE V SLOVENIJI za
dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji organizira
M Izleti
Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
Ü3 Obvestila
SLOVIK v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani; informacije v uradih SLOVIKa na Korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-530412, info@slo-vik.org, www.slovik.org.
SPDG obvešča udeležence nedeljskega tekmovanja in izleta v Forni di So-pra, da avtobus odpelje ob 6.30 s parkirišča Expomego v Ul. della Barca v Gorici. Organizatorji priporočajo točnost. Začetek tekmovanja točno ob 10. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Kor-zu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481533177 ali mohorjeva@gmail.com.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za izlet v Bassano del Grappa ob dnevu žena v petek, 8. marca, prostih še nekaj mest in prijave so še možne do konca februarja. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. Avtobus št.1 bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice s trga na Go-riščku/Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pi-lošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Priporoča se točnost!
SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in
S Poslovni oglasi
OB DNEVU ŽENA organizira KD So-vodnje večerjo v priznani gostilni v okolici Sovodenj. Vabljene vse gospe in dekleta! Za vpisovanje in informacije: tel. 0481-882215 (Maura) in 3493017831 (Patricija).
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. marca, ob 13. uri.
RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka.
SMUČIŠČE KAL NAD KANALOM je odprto med 9. in 16. uro, Smučarski klub Salonit Anhovo organizira smučarske tečaje; informacije po tel. 00386-51310553.
ZMAGOVITE SREČKE KARNIVALOVE PUSTNE LOTERIJE: 7428 (križarjenje »Klasična Grčija in otoki« za dve osebi z ladjo Costa Magica), 0250 (19-pal-čni led televizijski sprejemnik), 3170 (mikro glasbeni stolp Hi-Fi), 1317 (večerja za dve osebi v znani domači gostilni), 8420 (digitalni fotoaparat), 2156 (naprava za kavo), 8331 (MP4 predvajalnik), 7101 (večfunkcijski tiskalnik Wi-Fi), 7779 (opekač kruha) in 5460 (košara z gastronomskimi dobrotami). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 21. februarja, se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje.
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala danes, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta).
»TRENIRAJMO KOMUNIKACIJO« s
psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: srečanja bodo ob četrtkih, 14. in 21. marca ter 4. in 11. aprila, od 20. ure do 21.30 na sedežu krožka KRUT v Gorici, Korzo Verdi 54/int.; rok prijave do 5. marca, informacije na sedežu krožka KRUT v Gorici ali po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it.
KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI sporoča, da je sklican deželni svet stranke, ki bo v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini v četrtek, 7. marca, ob 20. uri.
SKRD JEZERO organizira praznovanje dneva žena, ki bo na sedežu društva v Doberdobu v soboto, 9. marca, ob 19.30 z večerjo in družabnostjo; informacije in vpisovanje po tel. 0481784021 in 338-2127942 (Katja).
13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Revijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Informacije po tel. 347-1425443 ali 0038631807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it.
PRODAM DRUŽINE ČEBEL
na 6 ali 10 satov. Tel.393486806345
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA
nudi bolnikom na domu osnovno in strokovno zdravstveno nego. Tel. 0038631778595
H Prireditve
SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala od 2. do 4. marca v Gradišču danes, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolni cerkvi sv. Petra in Pavla.
V	KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Verdijevem korzu 67 prireja združenje Psicheducando srečanje z naslovom »S psihologom v knjigarni« danes, 2. marca, ob 10.30 na temo starševstva s psihologinjo Elisa-betto Cochietto, z vzgojiteljem Chri-stopherjem M. Cossovelom, s psihologi in psihoterapevti Marcom Fini-ziom, Caterino Di Dato in Anno Mario Pacorini; vstop prost.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 4. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z naslovom »Il cerchio delle donne«. Vodila bo Flavia Donado-ni; vstop prost.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v torek, 5. marca, ob 20. uri v grad Kromberk na predavanje Barbare Ša-tej z naslovom »O ženskah in ženskih društvih na Goriškem ob prelomu 19. in 20. stoletja«.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitvi knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: v torek, 5. marca, bo ob 18. uri srečanje z Emilijo Pavlič, avtorico knjige »Mamica, nauči me kuhati!« Spoznali bomo način priprave kruha, konzerviranja sadja in zelenjave, predvsem pa zdravega pripravljanja hrane. Zadnje srečanje bo 16. aprila ob 18. uri z Brankom Marušičem in s knjigo »Sosed o sosedu«.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 8. marca, specialni pedagog in vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja osebnosti Marko Juhant o otrokovih dolžnostih; v petek, 15. marca, psihologinja, psihote-rapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in naravovarstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste«.
KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO PAGLAVEC iz Podgore prireja ob dnevu žena v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva Paglavec v Podgori večer na temo »Ženski lik v slovenski kulturi«. Predavala bo Tatjana Rojc, nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevmske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir).
»VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 26. marca, ob 18.30 srečanje na temo vegetarijanske Velike noči; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 9.50, Olga Peric vd. Minin s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče.
DANES V KRMINU: 9.55, Gemma Top-pano (sestra Venefrida) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču.
/	TRST	Sobota, 2. marca 2013	36
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
nogomet - Derbi kroga A-lige
Neodločen izid bolj leži Juventusu
dario zanier
»Žal so se zadovoljili s točko«
Doberdob-ski trener Dario Zanier (letnik 1967), ki letos trenira vratarje pri tržaški Pon-ziani (promocijska liga), ni bil prav nič navdušen po sinočnji derbi tekmi 27. kroga A-lige: »Videli smo tipično italijansko tekmo. Moštvi sta se zadovoljili s točko, čeprav bi se lahko bolj potrudili in dali več od sebe.«
Kaj vas ni prepričalo?
Kot sem pričakoval, sta ekipi igrali obrambno. Branili sta se z desetimi igralci. Napadalci so bili preveč osamljeni. Zadetek je lahko padel le iz strelov iz razdalje oziroma z napak (avtogol pri Napolije-vem golu).
Ali točka bolj ustreza vodilnemu Juventusu?
V prvem delu so črno-beli igrali boljše in bi lahko dosegli še vsaj en gol. Conte se je zadovoljil s točko, jaz pa se ne bi. Prvenstvo se je šele začelo, saj se Napoli lahko posveča zgolj A-ligi, ker so izpadli iz evropske lige. Juventus pa igra še v ligi prvakov. Ne verjamem, da jim bo uspelo uspešno nastopati na dveh frontah.
Ali bi mogoče izpostavili nastop kakega posameznika?
Nikogar. Bolj pozorno sem spremljal vratarja, ki sta igrala zelo povprečno. Slovenski vratar Samir Handanovič je zdaj daleč boljši od Buffona in De Sanctisa.
Ali vam ugaja italijanski nogomet?
Ne. Italijanski nogomet je v zadnjih letih znova manj kakovosten. Po odhodu Mourinha in pred kratkim Zemana je postal vse bolj obubožan. Celo francoska prva liga je postala bolj atraktivna. Da ne omenjan nemške Bundeslige, ki privablja na stadione vse več gledalcev. (jng)
Napoli - Juventus 1:1 (1:1)
Strelca: Chiellini v 10. in Inler v 43.
Napoli: De Sanctis, Campagnaro, Can-navaro, Britos (od 46. Džemaili), Maggio, Inler (84. Armero), Behrami, Zuniga, Hamšik, Pandev (67. Insigne), Cavani.
Juventus: Buffon, Barzagli, Bonucci, Chiellini, Lichtsteiner, Vidal, Pirlo, Marchisio (od 90. Padoin), Peluso, Vučinic (od 85. Pog-ba), Giovinco (od 74.Matri).
NEAPELJ - Na derbiju kroga v mestu pod Vezuvom ni bilo zmagovalca. Točka pa je gotovo bolj po godu »stari dami«, ki ima na vrhu še vedno šest točk naskoka. Gostje so začeli odlično, povedli so v 10. minuti, ko je Pirlo z desne strani podal v kazenski prostor, kjer je Chiellini z močnim strelom z glavo matiral
Makedonski nogometaš Napolija Goran Pandev in branilec Juventusa Giorgio Chiellini
ansa
de Sanctisa. Po četrt ure je na sceno stopil Vu-činic, najprej je z glavo meril mimo vrat. V 18. minuti je imel Črnogorec izjemno priložnost, po podaji Giovinca se je sam znašel pred vrati, a je streljal zelo slabo in De Sanctis je žogo izbil v kot. Napoli ni imel pravih idej, toda dve minuti pred odmorom je izenačil Inler z močnim strelom s 25 metrov. Žoga je zadela Bo-nuccija in prek roke Buffona končala v mreži. V 58. minuti je z roba kazenskega prostora z levico sprožil Hamšik, njegov diagonalni strel pa je Buffon uspel odbiti. Najlepšo priložnost za zmago Napolija je imel rezervist Džemaili, ki je četrt ure pred koncem nesprteno streljal mimo vrat, potem ko je Buffon odbil močan strel Hamšika od daleč. V 84. minuti je sijajni Buffon prek vrat odbil še strel Inlerja.
a-liga - 27. krog
Lazio nocoj v Milanu, Udinese jutri
Sinoči sta se pomerili prvi dve na lestvici nogometne A-lige, nocoj pa se bosta »spopadli« tretja in četrta sila. To se pravi Lazio in Milan (brez Balotellija). Tekma bo na San Siru ob 20.45. V okviru 27. kroga bo videmski Udinese jutri gostoval v Pescari. Tekma kroga bo v Catanii, kjer bo domača ekipa gostila Inter. Sicil-sko moštvo ima le dve točki manj od črno-modrih, ki zasedajo peto mesto.
Danes 20.45: Milan - Lazio; jutri: 12.30 Torino - Palermo, 15.00 Bologna - Cagliari, Catania
-	Inter, Fiorentina - Chievo, Pescara - Udinese, Sampdoria - Parma, Siena - Atalanta, 20.45 Roma
-	Genoa.
Vrstni red: Juventus 59, Na-poli 53, Lazio 47, Milan 45, Inter 44, Fiorentina 42, Catania 42, Roma 40, Udinese 37, Sampdoria 32, Parma 32, Torino 31, Caglia-ri 31, Bologna 29, Chievo 29, Atalanta 27, Genoa 26, Siena 21, Pescara 21, Palermo 20.
atletika
Dvoransko EP: »azzurrom« prvi kolajni
GÖTEBORG - Prvi dan 32. evropskega dvoranskega prvenstva v atletiki so podelili prve štiri komplete medalj. Novi prvaki so postali v suvanju krogle Srb Asmir Kolašinac (20,62 m), v tekih na 60 m ovire Rus Sergej Šubenkov (7,49) in Turkinja Nevin Yanit (7,89), v peteroboju mnogobojk pa je naslov ubranila Francozinja Ida Antoinette Nana Dji-mou (4666 točk). Turkinja Nevin Yanit je po dveh naslovih na EP na prostem leta 2010 in 2012 na 100 m ovire po pričakovanju slavila tudi na visokih ovirah na dvoranskem celinskem tekmovanju. Pet stotink počasnejša je bila Belorusinja Alina Talaj (7,94), ki je po fo-tofinišu srebro odvzela Italijanki Veronici Bor-si, ki je tudi tekla 7,94 sekunde. Na 60 m ovire je bil drugi Italijan Paolo Dal Molin, ki je za Šubenkovom zaostal dve stotinki (7,51), še dve stotinki več pa je bil zadaj Francoz Pascal Martinot-Lagarde, ki je bil tretji (7,53). Njegova rojakinja Ida Antoinette Nana Djimou je za vsega osem točk dobila obračun za zlato z Belorusinjo Jano Maksimavo (4658), petdeset točk za njima pa je bila tretjeuvrščena Ukrajinka Hana Melniščenko (4608).
ROKOMET - V rokometni A1-ligi bo Pallamano Trieste danes ob 18.30 igral proti Roveretu. Tekma bo v tržaški športni palači na Čarboli.
VATERPOLO - Tržaški vaterpolisti bodo danes ob 18.30 v A2-ligi v tržaškem bazenu Bianchi gostili prvouvrščeni Como.
MILJČANKE - Košarkarice miljskega Intercluba bodo danes v domači telovadnici ob 20.30 gostile videmski Delser.
ACEGASAPS - V košarkarski A2-ligi bo tržaški AcegasAps jutri v tržaški športni palači gostil Capo d'Orlando. Tekma se bo začela ob 18. uri.
DERBI OLIMPIJI - Liga ABA: Union Olimpija - Krka 76:63 (Blažič 16; Lučic 18).
EVROLIGA - Izidi: CSKA Moskva -Alba 80:65, Malaga - Žalgiris 67:83, Panathi-naikos - Efes 75:62
alpsko smučanje - Tina Maze devetnajstič na zmagovalnem odru v letošnji sezoni
Padel še en rekord
GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Tina Maze, zmagovalka svetovnega pokala 2012/13, je na supervele-slalomu v Garmischu skupaj z Američanko Julio Mancu-so osvojila drugo mesto. Za zmagovalko, 23-letno Tino Weirather iz Liechtensteina, hčerko slovitih smučarjev Har-tija Weiratherja in Hanni Wenzel, ki je zmagala prvič v karieri, sta zaostali 12 stotink sekunde. Devetindvajsetletna Mazejeva, aktualna svetovna prvakinja v superveleslalo-mu, je bila na progi Kandahar na pragu nove zmage, saj je imela na zadnjem merjenju vmesnega časa še 27 sto-tink naskoka pred Weiratherjevo, v sklepnem delu pa je po manjši napaki izgubila štiri desetinke in padla na drugo mesto.
»Danes (včeraj op. ur.) se je izšlo zelo dobro, glede na težavo v zadnjem zavoju. Mislila sem, da sem izgubila bistveno več, zato sem zadovoljna. Jutri je nov dan. Ta vikend je dolg in zahteven, na sporedu so tri tekme in treba bo obdržati ta nivo,« je po tekmi povedala Mazejeva in potarnala tudi nad toplim vremenom, saj je bila proga že malo načeta. »A tako v smučanju pač je.«
Mazejeva je kljub drugemu mestu naredila nov korak k osvojiti malega kristalnega globusa v supervelesla-lomskem seštevku, saj je obdržala 65 točk naskoka pred Julio Mancuso. Do konca sezone sta na sporedu še dva su-perveleslaloma, prvi že jutri in nato na finalu v švicarskem Lenzerheideju. A že v nedeljo bi lahko Mazejeva osvojila tudi ta mali kristalni globus, če bi osvojila vsaj 36 točk več od Američanke. »Julia smuča zelo dobro, napada. Jaz se moram braniti in danes (včeraj) sem se dobro ubranila,« je boj za superveleslalomsko krono pokomentirala Korošica. »Tina je zmago zapravila na zadnjem zavoju, a tudi zgoraj je imela še nekaj rezerve. A obe z Julio Mancuso sta smučali zelo dobro,« pa je dodal Andrea Massi.
Sicer pa Črnjanka nadaljuje svojo rekordno serijo. Z 19. stopničkami v sezoni je zdaj nova rekorderka, po 18
Slovenska smučarka Tina Maze
ansa
sta jih pred njo osvojili že omenjena Hanni Wenzel, ki je tokrat sodelovala na podelitvi kolajn, in Švedinja Pernila Wiberg. V skupnem seštevku pa ima Korošica zdaj že več kot 1000 točk prednosti pred vsemi tekmicami, že danes pa se ji ponuja priložnost, da s prvim ali drugim mestom preseže rekord Avstrijca Hermanna Maierja, ki je v eni sezoni (1999/2000) zbral 2000 točk. Za ženski rekord, ta je pri 1980 točkah in je v lasti Američanke Lindsay Vonn, bi
zadostovalo tudi sobotno tretje mesto. »Kažejo se znaki utrujenosti, a hvala bogu je Tina zdrava. Pred sabo ima še velike cilje in ve, da mora stisniti do konca in izpolniti svoje cilje. Tina je končno dozorela, ve kaj hoče in ve, da je v preteklosti zamudila kar nekaj priložnosti, letos pa hoče vzeti vse,« je še dejal Massi.
Že danes bo v Garmischu, prizorišču svetovnega prvenstva 2011, na sporedu smuk. Tudi v tej konkurenci ima Mazejeva še velike možnosti za mali kristalni globus. Vodi poškodovana Američanka Lindsay Vonn, Mazejeva na drugem mestu pa zaostaja za 101 točko, a je slovenska šampionka nase opozorila z izvrstno vožnjo na četrtkovem treningu. »Letos mi v smuku še ni uspelo zmagati in to si želim jutri (danes). Proga tukaj mi ustreza, material je dober, počutim se dobro in upam, da lahko zmagam,« je še napovedala Mazejeva, najuspešnejša slovenska športnica.
Izidi: 1. Tina Weirather (Lih) 1:19,82; 2. Tina Maze (Slo) 1:19,94 +0,12 in Julia Mancuso (ZDA) 1:19,94 +0,12; 4. Anna Fenninger (Avt) 1:20,10 +0,28; 5. Nicole Hosp (Avt) 1:20,11 +0,29; 20. Ilka Štuhec (Slo) 1:21,34 +1,52; 40. Vanja Brodnik (Slo) 1:23,91 +4:09.
Norvežani najboljši, »azzurri« 4.
VAL DI FIEMME - Norvežani so na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev v dolini Fiemme ubranili zlato v moški tekaški štafeti 4 x 10 km. Tekmo je odločil Petter Northug, ki je v sklepnem finišu ugnal Šveda Calleja Halfvarssona za 1,2 sekunde in Rusa Sergeja Ustjugo-va za 2,4 sekunde. Le dve desetinki sekunde so za medaljo zaostali Italijani. Norvežani so na SP osvojili že svoje 17. odličje, sedmo zlato. Še enkrat več pa so v finišu izgubili Švedi, ki so osvojili še šesto srebrno medaljo in dva dni pred koncem še vedno čakajo na prvo zlato. Slovenija na tekmi ni imela svoje štafete.
/	TRST
Sobota, 2. marca 2013
17
SLOGA TABOR TELEVITA JUTRI V REPNU OB 19.00
Sloga Tabor Televita bo jutri v domači telovadnici v Repnu, v odbojkarski državni B2-1igi proti Cordenonsu, igrala izjemoma ob 19. uri. V zmago v deželnem derbiju bi se lahko približali četrtouvrščenemu moštvu, ki ima na lestvici sedem točk prednosti. Naloga bo vsekakor zelo težka. V prvem delu je furlanska ekipa zmagala s 3:1.
PRI BRIŠČIKIH ZIMSKI POKAL ZSŠDI U8
V telovadnici Ervatti pri Briščikih bo danes na sporedu še Zimski pokal Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) za starostno kategorijo malih prijateljev (U8). Pred kratkim so na proseški Rouni uspešno speljali do konca Zimski pokal za cicibane (na posnetku KROMA). Zmagali so Sovo-denjci. Danes bodo tekmovale vse ekipe naših društev. Zaradi gripe je pod vprašajem le nastop štandreške Juventine. Tekme se bodo začele ob 9.30. Nagrajevanje pa bo na sporedu okrog 13.30.
VZS MITJA CUK NA TURNIRJU NA CARBOLI
V tržaški športni palači na Čar-boli je tržaška ustanova Anffas organizirala tretji košarkarski turnir »Basket Trieste Integrazione«, na katerem je nastopila tudi ekipa VZS Mitja Čuk. Poleg njih so nastopili še: Giuliano Schultz Medea, Cest Valmaura, I Cinghiali, Anffastar, Zunami in Il Mosaico Co-droipo. Ekipa Mitje Čuka je izgubila proti Medei in »merjascem«.
NOGOMET - V promocijski ligi v Štandrežu Juventina - Vesna
Derbi z gripo
Gripa je zdesetkala tako Juventi-no kot Vesno, ki se bosta danes v Štandrežu (začetek ob 15.00) pomerili 26-ič v zgodovini amaterskih prvenstev. V obeh taborih so se ves teden soočali s številnimi odsotnostmi. Precej slabe volje je bil športni vodja Juventine Gino Vinti: »Res škoda, saj ne bomo nastopili z najboljšo postavo. Stabile bo zaradi bolezni stoodstotno odsoten. Pod vprašajem pa so nastopi Pantusa ter vratarjev Sorcija in Esposita. Vsi trije so med tednom zboleli za gripo. V napadu ne bomo imeli na razpolago našega najboljšega strelca Airoldija, ki ga ne bo zaradi službenih obveznosti.«
Nekaj »top-playerjev« je pod vprašajem tudi pri Vesni. Vratar Edvin Carli ves teden zaradi gripe ni treniral. »Pod vprašajem je še nastop Spinellija. Sigurno pa ne bo poškodovanega Dragosavlje-vica, Mercandela in Carreseja,« je povedal športni vodja Vesne Paolo Soavi.
V obeh taborih so napovedali borbeno in napadalno igro. V zadnjih treh sezonah je ekipa kriškega društva vsakič zmagala (lani 1:3, predlanskim 0:1 in pred tem 0:2). Danes bo v Štandrežu sodil Por-denončan Emidio Maria Cicchetti. (jng)
2 krat sta se Juventina in Vesna razšli brez golov (statistični podatki Bruna Rupla). Neodločenih izidov je bilo skupno 8. Vesna je zmagala 10-krat, Juventina pa 7-krat. Skupno je padlo 63 golov, Vesna jih je dala 34, Juventina 29.
Devet mladih igralcev za selekcije Trsta in Gorice
Na treningih tržaških in goriških pokrajinskih selekcij naraščajnikov (U16) in najmlajših (U18) bodo sodelovali številni nogometaši ekip naših društev. S tržaško reprezentanco U16 bosta v ponedeljek na Opčinah trenirala člana združene ekipe Krasa Jan Košuta in Marco Bovino. Isti dan bo pri Svetem Alojziju v Trstu trening najmlajših, na katerega sta bila povabljena Luca Feri-toia (Kras) in Anej Zanier (Ponziana). Z goriško selekcijo U16 se bo preizkusil Maxim Antonini (Juventina). S selekcijo najmlajših pa Di Michele in Impastato (Juventina) ter slovenska igralca Cor-moneseja Jaka in Jure Bužinel.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo jutri, v nedeljo, 3. marca, v Forni di Sopra. Ob priliki društvene tekme bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah, 3355476663 (Vanja).
SK DEVIN vabi tečajnike alpskega smučanja in deskanja vseh zamejskih smučarskih klubov na tekmo »Kekec na smučeh«, ki bo v soboto, 16. marca, v kraju Forni di Sopra. Informacije na spletni strani: info@skdevin.it, ali na 3402232538. ŠZ SOČA pod pokroviteljstvo ZSŠDI-ja organizira v nedeljo, 10. marca, v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki ter U12. Pričetek od 14.30.
V Križu se je v prvem delu veselila domača Vesna. Končni izid je bil 2:1 za »plave«
kroma
Pomembno za Sovodnje in Primorec
V	1. amaterski ligi sta obe ekipi naših društev pred pomembno preizkušnjo. So-vodenjci bodo jutri na domači zelenici gostili miljsko Muglio, ki ima točko več na lestvici in se prav tako kot belo-modri bori za play-off. Primorec bo medtem gostoval v Marianu. Domača ekipa ima prav toliko točk na lestvici in se kot rdeče-beli borijo za obstanek v ligi. V 2. amaterski ligi bo dolinski Breg v Mošu iskal 19 zmago v letošnji sezoni. Na Goriškem bo gostovala tudi bazovska Zarja. Rdeči bodo igrali v Škocjanu. Domači San Canzian ima šest točk prednosti. Trener Pocecco ne bo imel na razpolago di-skvalificiranega Ghezza. Pod vprašajem je tudi nastop Segulina. V 3. AL bo Mladost v Doberdobu gostila Villo, Gaja pa bo v Dolini igrala proti tržaški ekipi Campanelle.
V	elitni ligi bo Triestina že danes igrala v Lignanu proti Lumignaccu.
NOGOMET - D-liga
Za zgled šest zmag Clodienseja
V	21. krogu je jutrišnji Kra-sov nasprotnik Clodiense izgubil proti Tamaiu s 5:1. Od takrat je ekipa iz Chioggie zmagala šest tekem zaporedoma (Belluno, Cerea, Real Vicenza, Sanvitese, Este, Virtus). Zbrali so kar 18 točk. Pred 28. krogom so s 47 točkami 6. na lestvici. Podobno, če bi si hotel zagotoviti obstanek v ligi, bi bil moral storiti Kras, ki je s 14 točkami predzadnji na lestvici. »Rešili se bomo le, če bomo začenši z nedeljsko tekmo proti Clodienseju dosegli dolgo serijo zmag,« razmišlja predsednik repenskega kluba Goran Kocman. »S Zupanovim prihodom igramo boljše in smo nevarnejši pred nasprotnikovimi vrati. Ta teden smo trenirali odlično. V sredo so fantje trenirali dvakrat, v četrtek pa smo igrali prijateljsko tekmo proti Tolminu, ki zaseda 2. mesto v 3. slovenski ligi. Zmagali smo z 2:0. Gol sta dosegla Kneževič in Pizzini. Povrh tega so fantje s trenerjem podrobno analizirali nedeljsko in četrtkovo prijateljsko tekmo. Priprava na srečanje proti Clodienseju je bila odlična. Upamo le, da bo tudi rezultat dober,« je še dodal Kocman.
V	Krasovem taboru bo jutri odsoten le diskvalificirani Melis. V obrambi ga bo bržkone zamenjal Barbetti. V Repnu bo jutri (začetek ob 14.30) sodil Aldo Marchese iz Cosenze. V prvem delu je Clodiense zmagal z 2:0. (jng)
KOŠARKA - Jadran Franco v državni diviziji C
Pozor na posameznike
Tekma proti Margheri pomembna za lestvico - Batich in Spigaglia nista stoodstotna
m
Jadran Franco čaka jutri v državni diviziji C v Benetkah še ena pomembna tekma. »Če smo proti Vidmu želeli zmagati zaradi prestiža in morale, nas tokrat čaka pomembno srečanje za samo lestvico. Marghera zaseda namreč peto mesto,« je sprva poudaril Jadranov trener Andrea Mura, ki upa, da bodo svoji varovanci igrali tako prepričljivo kot pred enim tednom na Opčinah. »Marghera je zelo solidna ekipa, ki pa nima dolge klopi. Standardni igralci so zelo kakovostni. Marini je najboljši strelec prvenstva, medtem ko je Causin še do pred kratkim igral tudi v A-ligi. Morali bomo igrati zelo zbrano in paziti na nekatere posameznike, ki lahko odločilno vplivajo na potek srečanja,« je opozoril Mura.
Nekateri jadranovci so med tednom zaradi lažjih poškodb in gripe manj trenirali. Daniel Batich je v torek počival. Moštvu se je, čeprav še ne stoodstoten, pridružil v sredo. Spigaglia pa je treniral šele sinoči. »Morali bomo stisniti zobe,« je še dodal Mura. Jadran je v prvem delu prvenstva premagal Marghero za 12 točk razlike.
DEŽELNA C-LIGA
Breg bo v Dolini gostil San Daniele, Bor v Codroipu
V deželni C-ligi bo Breg nocoj v Dolini gostil San Daniele, ki je peti na lestvici (22 točk). Bor Radenska (18 točk) bo že ob 18.30 v okviru 7. kroga povratnega dela igral v Codroipu. Brežani so ta teden dobro trenirali in niso imeli težav s poškodbami. Danes bo zaradi službenih obveznosti odsoten samo Kristjan Fer-foglia. Vsi ostali so nared. Podobno bo pri Boru odsoten Zivic. V zameno pa bi se moral vrniti Peter Sosič. Codroipo je v prvem delu na 1. maju premagal borovce. V zadnjih tednih je trenerja Di Lea uprava nadomestila z izkušenim Bosinijem, mlado moštvo pa je okrepil odlični play-maker Celotto. Ostali nosilci so branilci Serrao, Moretti, Nobile in Bongo Banda ter visoka Marella in Bianchini.
PROMOCIJSKA LIGA - V goriški skupini bo Dom danes ob 18.30 v domačem Kulturnem domu gostil Villesse.
Danes v živo po našem spletu
vse tekme
www.primorski. eu
naših članskih ekip
TUDI NA iPadu in iPhonu

Dobiš nas tudi na t^^itterj u
primorski_sport
Domači šport Danes
Sobota, 2. marca 2013 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Vesna
DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Tamaiu: Tamai - Kras DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Križu: Vesna -Muggia
ZAČETNIKI - 15.15 v Križu: Kras A - Esperia
ZIMSKI POKAL ZSŠDI U8 - Od 9.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih: igrajo vse ekipe naših društev
ODBOJKA
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet C -Majanese
MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Casarsi: Casarsa - Val Soča Imsa
ŽENSKA D-LIGA - 20.00 v Pordenonu: Pordenone
-	Govolley
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Killjoy - Zalet Alta Informatica; 18.00 v Štandrežu: Val - Moraro Capriva; 20.30 v Trstu, 1. maj: Začet Kmečka banka - CUS Trieste
UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Grado; 19.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni: Azzurra - Zalet Kinemax KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Codroipu: Codroipo -Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - San Daniele
PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Mark - Villesse
UNDER 17 DEŽELNI - 16.00 v Trstu, Caprin: Servolana - Dom
UNDER 15 DEŽELNI - 17.30 pri Briščikih: Jadran
-	Azzurra A
TENIS
ZIMSKA MOŠKA LIGA FJK - 15.00 na Padričah:
Gaja - Cordenons (polfinale)
BALINANJE
B-LIGA - 14.00 Ervatti pri Briščikih: Gaja -Quadrifoglio
Jutri

Nedelja, 3. marca 2013 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Clodiense
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Muglia; 15.00 v Marianu: Mariano -Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Mošu: Mossa - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - Villesse; 15.00 v Škocjanu: San Canzian - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Villa; 15.00 v Dolini: Campanelle - Gaja
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Sant'Andrea San Vito
NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina -Sovodnje; 10.30 na Opčinah: Opicina - Kras
ZAČETNIKI - 10.00 v Križu: Kras B - Opicina B
KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Benetkah: Marghera - Jadran
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 19.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Cordenons
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet oranžne - Zalet Dvigala Barich; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Virtus
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Olympia; 11.00 v Nabrežini: Zalet plave - Virtus; 17.30 na Proseku: Zalet zelene -Killjoy
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, šola Campi Elisi: Poggivolley - Sloga
UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, trg Papa Giovanni: Azzurra - Kontovel
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 4. marca 2013 KOŠARKA
UNDER 19 DRŽAVNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - APU
UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Santos
/
1 8 Sobota, 2.
marca 2013
ALPE-JADRAN
koroška - Jutri predčasne deželne volitve
Napoveduje se konec dvanajstletne prevlade desničarskih svobodnjakov
Dorflerja in njegovo stranko FPK naj bi pokopale korupcijske afere -Velika priložnost za socialdemokrate - V deželnem zboru trije Slovenci
Gerhard Dörfler verjetno po jutrišnjih volitvah ne bo več glavar	arhiv
Socialdemokrati, Zeleni in civilna družba so s svojimi protesti proti skorumpiranimi politiki na koncu le izsilili predčasne volitve
arhiv lukan
CELOVEC - Na jutrišnjih predčasnih volitvah na Koroškem se obeta konec dvanajst let trajajoče vladavine desničarskih svobodnjakov (FPK), ki se je začela leta 2000 z zmago osem let kasneje v prometni nesreči umrlega desničarskega populista Jorga Hai-derja, nadaljevala pa z Gerhardom Dorflerjem, ki je marca 2009 - v senci Haiderjeve smrti - še podaljšal vladavino desnice na Koroškem za nadaljnja štiri leta. Predčasne volitve leto dni pred iztekom rednega mandata so s politično kampanjo in protestnimi zborovanji izsilili socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni, potem ko je v zadnjem letu več korupcijskih afer do dna pretreslo Koroško, v njih pa so bili vpleteni najvišji politiki iz vrst svobodnjakov. Med drugim je bil poleti 2012 zaradi korupcije obsojen sam predsednik stranke FPK in Dorflerjev namestnik v deželni vladi Uwe Scheuch, državno tožilstvo pa vodi postopke zaradi suma korupcije tudi proti Dorflerju in deželnemu svetniku Dobernigu (oba FPK). S političnega prizorišča pa je moral oditi tudi predsednik ljudske stranke Josef Martinz, ki je v zvezi s prodajo deželnih deležev koroške Hypo banke bavarski deželni banki priznal, da je bil pri poslu sprejet tudi dogovor s Haiderjem o financiranju ljudske in svobodnjaške stranke.
Velikanski padec FPK
Zadnje javnomnenjske raziskave - volilno pravico ima okoli 450.000 Ko-rošic in Korošcev, za vstop v 36-sede-žni deželni zbor in s tem posredno tudi v sedemčlansko deželno vlado pa se poteguje deset političnih strank oz. volilnih gibanj - napovedujejo oster »obračun« volivcev in volivk z vladajočimi svobodnjaki, ki naj s 45 odstotkov, kolikor so jih dobili na volitvah leta 2009, zdaj strmoglavili na približno 25 odstotkov. S tem se ponuja socialdemokratom zgodovinska priložnost, da po 19 letih (pred Dorflerjem in Haiderjem je bil skoraj desetletje deželni glavar Christoph Zernatto iz vrst ljudske stranke) spet osvojijo najvišjo politično funkcijo v deželi. Ali jim bo uspelo, je še vprašljivo, tudi zaradi dejstva, ker se glasovi FPK lahko razpršijo na tri desničarske stranke, saj poleg FPK nastopata še ostanek Hai-derjevega zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO) in prvič tudi volilno gibanje avstrijsko-kanadskega bogataša »Team Stronach«.
Socialdemokrati (SPO) z glavnim kandidatom Petrom Kaiserjem, ki imajo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah nekaj odstotkov prednosti pred svobodnjaki, hočejo za vsako ceno spremembo v deželi - tudi če na volitvah ne bi zasedli prvega mesta. V tem primeru je več ali manj že sklenjena koalicija z ljudsko stranko in Zelenimi, kajti tudi obe ostali stranki sta v predvolilni kampanji dali vedeti, da odklanjata svobodnjake kot partnerja v novi deželni vladi in tudi v deželnem parlamentu. Odločilno bo torej, ali bo trojki SPO, OVP, Zeleni uspelo dobiti večino tako v deželnem zboru kot tudi v deželni vladi. Po zadnjih javnom-nenjskih raziskavah možnost zato ob-
Ana Blatnik
staja, kajti lahko se zgodi, da bo v novi koroški deželni vladi pet ali celo šest strank - med njimi zgoraj omenjene. Za vstop v deželno vlado je potrebnih nekaj več kot deset odstotkov glasov, za deželni zbor pa velja petodstotni volilni prag na deželni ravni.
Tudi tokrat brez Enotne liste
Med desetimi strankami oz. volilnimi gibanji, ki kandidirajo za vstop v deželni zbor, tudi tokrat ni zbirne stranke koroških Slovencev, Enotne liste (EL). To zaradi dejstva, ker Koroška še vedno nima volilnega sistema, ki bi narodni skupnosti omogočil enakopravno sodelovanje v deželnem zboru, poudarja EL v izjavi za javnost. Ob tem še dodaja, da za EL ni odločilno, ali posamezne stranke kandidirajo pripadnike slovenske narodne skupnosti, pomembno da je, kateri stranki ali osebnosti koroški Slovenci lahko prisojajo, »da bo v stanju spremeniti politiko v deželi in storiti čim več za vsebine, ki so važne za Enotno listo«. EL pri tem meni, da bo prihodnji razvoj dežele prav posebej odvisen od tega, kdo bo deželni glavar in kdo bo posledično imel glavno odgovornost v deželi.
»Ob vsej potrebni skepsi do lokalnih predstavnikov socialnih demokratov (SPO) v nekaterih dvojezičnih
Zalka Kuchling
občinah vodilni osebi v tej stranki, Peter Kaiser in Beate Prettner, vsekakor predstavljata politiko, ki nakazuje bolj-
šo prihodnost in nadaljnji razvoj pozitivnega političnega ozračja,« meni EL. Glede ljudske stranke, ki je zaključila obdobje prejšnjega predsednika Martinza in izvolila popolnoma novo vodstvo, pa poudarja, da upa, da bo deželni svetnik Wolfgang Waldner ostal v deželni vladi. Prvič - tako EL -pa obstoja tudi možnost, da sedež v deželni vladi dobijo tudi Zeleni. EL ob tem opozarja, da imajo Zeleni, kljub restriktivni drži do vključevanja EL, pozitiven odnos do manjšinskih vprašanj in do narodne skupnosti in bi zato bil vstop Zelenih v deželno vlado zelo koristen.
V deželnem zboru dve Slovenki in Slovenec?
Čeprav EL na jutrišnjih volitvah ne kandidira, imajo dokaj dobre možnosti za vstop v deželni zbor kar trije
Peter Kaiser je glavni kandidat za novega deželnega glavarja	arhiv
kandidati iz vrst slovenske manjšine na Koroškem: Ana Blatnik pri socialdemokratih (SPO), Zalka Kuchling pri Zelenih in Lojze Dolinar, kandidat volilnega gibanja »Team Stronach«, ki bo
-	sodeč po javnomnenjskih raziskavah
-	zbral največ protestnih glasov.
Ana Blatnik, od leta 2009 poslanka SPO v zveznem svetu in obenem tudi predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO« (DESKAN) ter predsednica socialdemokratskih žena na Koroškem, je na deželni listi SPO na osmem mestu, Zalka Kuchling pri Zelenih celo na obetavnem drugem mestu na deželni listi. Lojze Dolinar - kot ostali dve kandidatki je po poklicu učitelj - pa je glavni kandidat volilnega gibanja »Team Stronach« v volilnem okolišu 1 (okraja Celovec-mesto in Celovec-dežela).
Na zadnjih volitvah marca 2009, ko so Korošci in Korošice masovno »volili mrliča«, torej v prometni nesreči umrlega Jorga Haiderja, so svobodnjaki zbrali rekordnih 45 odstotkov glasov. Sledili so hudo poraženi socialdemokrati (29 odstotkov), ljudska stranka (16 odstotkov) in Zeleni (6 odstotkov). S tem izidom so svobodnjaki osvojili kar 17 od 36 sedežev v deželnem zboru, socialdemokrati 13, ljudska stranka 4 in Zeleni 2. V deželni vladi pa je bilo razmerje svobodnjaki 4, socialdemokrati 2, ljudska stranka 1.
Zadnje javnomnenjske raziskave za nedeljo napovedujejo svobodnjakom le še okoli 25 odstotkov, socialdemokratom okoli 30 odstotkov, ljudski stranki okoli 15 odstotkov, Zelenim in Teamu Stronach med 10 in 12 odstotkov ter in BZO-ju okoli 5 odstotkov. Če bi volivci v nedeljo potrdili predvolilne napovedi javnega mnenja, bi se Koroška končno otresla desničarske vladavine, vrata pa bi bila na ste-žaj odprta za nov in obetaven začetek v deželi. (I.L.)
zgodovina - Predavanja o Slovencih na Dunaju okoli leta 1900
Dunaj tudi »slovenski«
Naslednje predavanje bo v četrtek, 7. marca, na Filozofski fakulteti v Ljubljani
LJUBLJANA - Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani v študijskem letu 2012/2013 organizira tematski cikel predavanj Slovenci na Dunaju okoli leta 1900. Doslej sta bili na vrsti že dve srečanji. Tretje bo v četrtek 7. marca ob 19.30 na Filozofski fakulteti (predavalnica 343). Na njem bo dr. Tone Smolej s predavanjem Slovenski pisatelji - dunajski študentje na prelomu stoletja predstavil slovenske literate. Četrto srečanje bo 4. aprila 2013 ob 19.30. O začetnikih slovenske umetnostnozgo-dovinske stroke kot slušateljih dunajskih seminarjev bo predaval dr. Stanko Kokole.
Dunaj danes Slovencem pomeni predvsem glavno mesto sosednje Avstrije, manj pa ga dojemajo kot svojo nekdanjo prestolnico, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Dunaj je kraj nekaterih ključnih, prelomnih dogodkov v življenju in karierah slovenskih umetnikov in intelektualcev; tam so prav okoli leta 1900 nastajala nekatera iko-nična dela naše umetnosti, denimo podobe Ivana Groharja, literatura Ivana Cankarja, znamenite stavbe Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija. Na Dunaju so nastopali številni slovenski glasbeniki in pevci, na začetku stoletja je mednarodno uspešno igralsko kariero prav na Dunaju začenjala Marija Vera. Tam
so delovali številni slovenski znanstveniki; na tamkajšnjih izobraževalnih ustanovah Slovenci niso bili le študentje, temveč tudi znameniti in vplivni profesorji.
S predavanji želijo na prvem mestu bolj povezano predstaviti korpus umetniških del in intelektualnih dejavnosti Slovencev na Dunaju v izbranem obdobju, obenem pa čim bolj jasno začrtati njihov pomen v splošnem dunajskem okviru. Kaj pomeni zapuščina Plečnika in Fabianija danes v izjemni arhitekturi Dunaja in kako so njuna dela vrednotili v času njihovega nastanka? Koliko in na kakšen način so bili slovenski literati vključeni v dunajske literarne kroge in kakšen je bil odziv sodobnikov na njihova dela? Ali jih danes še omenjajo v splošnem zgodovinjenju naše nekdanje prestolnice? Kako je bil ovrednoten naš prispevek k intelektualni ustvarjalnosti mesta okoli leta 1900 s strani sodobnikov in ali se delovanja slovenskih razumnikov na Dunaju kdo spominja še danes?
Cikel predavanj Slovenci na Dunaju okoli leta 1900 snujejo in organizirajo študentje prvih letnikov druge stopnje v okviru predmetov Seminar iz slovenske umetnosti v novem veku in Terenske vaje. S predavanji želijo približati delovanje Slovencev na Dunaju ne le študentom temveč tudi širši javnosti. Predavanjem sledi pogovor.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 2. marca 2013
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Linea Verde Orizzonti 10.55 ApriRai 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 I mi-gliori anni
Rai Due
21.05 Nan.: Castle 22.50 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
Rai Tre
Canale 5
V Italia 1
7.00 Risanke 11.00 Nad.: Robin Hood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
13.40 Film: Batman - II ritorno (fant., ZDA, '92, r. T. Burton) 16.00 Nad.: Samurai Girl 17.50 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.20 Film: Un ponte per Terabithia (fant., ZDA, '07) 21.10 Film: Harry Potter e la pietra filosofale (fant., ZDA, '00, i. D. Radcliffe, E. Watson, R. Grint) 0.00 Film: Spia per caso
6.30 II Divertinglese 7.00 9.20 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Art Attack 10.25 ApriRai 10.30 Sulla Via di Damasco 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Film: Omicidi nell'alta societa - Il volto della morte (krim.) 15.40 Nan.: Cold Case 17.05 Sereno Variabile 18.00 Dnevnik 18.05 90° minuto Serie B 19.35 Nad.: Invincibili angeli 20.30 22.35 Dnevnik
La 7
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Aktualno: Bookstore 11.45 Nad.: 4 donne e un funerale 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Winchester 73 (vestern) 16.10 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 22.30 Film: Linea di sangue
^ Tele 4
7.15 La grande vallata 8.05 Film: La venere dei pirati (pust.) 9.20 Nan.: Doc Martin 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Tv Talk 17.00 Film: I Miserabili (dram.., '78) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Metropoli 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Il gial-lo e il nero
u Rete 4
7.20 Nan.: Mystere 9.15 Nan.: Carabinieri 10.15 Donnaventura 11.00 Nad.: Tierra de Lobos 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Po-irot (krim., VB) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: Black Thunder - Sfida ad alta quota (akc., '07) 23.35 Nan.: Life
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.05 Nad.: Zoo Doctor 9.55 Me-laverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Talent Show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. M. De Filippi) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Italia's Got Talent 0.00 Zelig Circus - Pillola
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.20 Dok.: K2 15.50 Ciak Junior 16.20 22.05 Nordijsko smučanje 17.20 23.05 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.40 Primorska kronika 19.00 21.50, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.10 Film: Il segreto della vecchia 23.35 Glasb. odd.
Tv Primorka
11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostra-ni 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL18.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Maribor, posnetek tekme v Kanalu 19.15 Pravljica 19.25 Duhovna misel 19.35 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 21.30 Besede miru 22.00 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 22.30 Srečanje ljudskih pevcev in godcev ob vaškem perišču, 1. del 23.40 Glasbeni večer in videostrani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.45 Serija: Beverly Hills 90210 11.40 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 12.40 Dok. serija: Prenovimo sobo 13.10 Dok. serija: Preobrazba doma 14.10 Film: Natalee Holloway (boi-gr.) 15.55 Serija: Nadarjeni mož 16.50 Film: Charlie in tovarna čokolade (pust., '05, i. J. Deep) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Film: Troja (akc.., '04, i. B. Pitt) 23.00 Film: Kače na letalu (akc., '06)
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adn-kronos 7.45 Dok.: Ca' Rezzonico Museo 700 Veneziano 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta
|r Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.20 Kviz: Male sive celice 10.00 Infodrom 10.10 Kratki igr. film: Moj zmaj leti 10.30 Gremo na smuči 11.30 Film: Past za Rdečo kapico (anim.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Dok. serija: Zdravje Slovencev 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Ledena Zemlja 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.25 Film: Parada 23.20 Poročila 23.50 Nad.: Oglaševalci
|r Slovenija 2
7.05 Skozi čas 7.20 Posebna ponudba 7.40 Slovenci v Italiji 8.20 Pogledi Slovenije 9.50 14.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, sprint ekipno, prenos 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos 13.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki, 30km (Ž), vključitve v prenos 14.00 Migaj raje z nami 16.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, ekipna tekma (M), prenos 18.55 Rokomet - pokal Slovenije, polfinale (M): Celje Pivovarna Laško : Cimos Koper, prenos 20.40 Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, posnetek 22.30 Sobotna glasbena noč 23.25 Bleščica 23.50 Na lepše
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.05 21.30 Žarišče 12.25 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.00 Poslanski premislek 14.10 Tedenski preged 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Sad Evrope 20.00 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.00 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip
Kanal A
8.10 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Faktor strahu ZDA 13.20 Film: Razpoke v jezu 15.10 Film: Vražje punce iz sv. Triniana 17.00 23.40 Dok. serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Svet
18.30 Čarovnije Crissa Angela 19.00
ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Je sploh lahko še slabše? 21.45 Film: Kaj dogaja?
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Iz niza radoživih ljubezenskih radijskih iger: Vinko Moderndorfer: Riba za tri - izvirna radijska igra, režija Vinko Moderndorfer; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35
Sobota, 2. marca 2013 Rai 4, ob 22.50
VREDNO OGLEDA
Manchurian Candidate
ZDA 2004
Režija: Jonathan Demme Igrajo: Denzel Washington, Meryll Streep, Liev Schriver, Jeffrey Wright, Vera Farmiga.
Oskarjevec Jonathan Demme se je tokrat uspešno preizkusil z remakom filma Johna-tana Frankenheimerja iz leta 1962. Takrat sta v vlogi protagonistov nastopila Frank Sinatra in Angela Landsbury, tokrat Denzel Washington in Meryll Streep. V središču pozornosti je problem predsedniških volitev.
Začelo se je v Kuvajtu pred operacijo Puščavski vihar, ko je izvidniška enota stotnika Marca padla v zasedo. Stotnik poskuša voditi obrambo, a je onesposobljen. Ko pride k sebi, se spomni le, da je enoto rešil narednik Shaw in da sta bila dva vojaka ubita. Ob vrnitvi v domovino predlaga narednika Shawa za Častno medaljo kongresa, ki jo le-ta tudi dobi. Nekaj let kasneje zdaj major Marco še vedno dela v vojski, narednik Shaw pa se je začel vzpenjati po politični lestvici in je postal kandidat za podpredsednika na prihajajočih volitvah. Marco vse pogosteje sanja čudne sanje, v katerih so dogodki iz Kuvajta drugačni, kot se jih spominja in tudi narednik Shaw je imel v njih drugačno vlogo...
Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima classifica; 14.35 The chil-lout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Dobro vprašanje; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.05 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 2. marca 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
Ob morju in po nižinah bo lepo jasno vreme. V hribih le zmerno oblačno. Ob morju in na Krasu bo pihala zmerna do občasno okrepljena burja. Zjutraj bo na območju Trbiža možna kratkotrajna nizka oblačnost.
Danes bo sončno, nižine večjega dela osrednje in vzhodne Slovenije bo predvsem zjutraj in dopoldne pokrivala nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C.
Povsod po deželi bo lepo jasno vreme. Temperaturno kolebanje po nižinah in kotlinah bo izrazito. Zjutraj bo ob morju pihala šibka burja.
Jutri bo jasno, jutro bo hladno in ponekod megleno.
Danes: ob 0.11 najvišje 42 cm, ob 6.59 naj.	nižje -29 cm, ob 12.30 najvišje 1 cm, Q ob 17.24 najnižje -13 cm.
Jutri: ob 0.34 najvišje 34 cm, ob 8.17 najnižje -25 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C.
Kanin - Na Zlebeh . . .330
Vogel ................245
Kranjska Gora .......140
Krvavec .............. 190
Cerkno ............... 170
Rogla ................180
REKA
-4/10
JUTRI
i? Piancavallo . . . . ......200
Forni di Sopra .......170
Zoncolan............170
Trbiž .................150
Osojščica ............150
Mokrine .............210
Izšla vatikanska znamka »Sede Vacante«
VATI KAN - Vatikanska pošta je včeraj izdala serijo štirih znamk, ki se bodo uporabljale v času t. i. sede vacante, ko je papeški sedež prazen. Znamke bodo uporabne vse do imenovanja naslednika Benedikta XVI., ki je v četrtek kot prvi papež po več stoletjih odstopil, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Na znamkah se nahaja simbol praznega papeškega sedeža, ki ga ponazarjajo progast dežnik in prekrižana ključa ter besede sede vacante, Citta del Vaticano in MMXIII, kar je rimski zapis števila 2013. Znamke za pošiljanje pošte znotraj Italije stanejo 70 centov, za Sredozemlje in Evropo 85 centov, dva evra za Afriko, Azijo in ZDA ter 2,5 evra za Avstralijo. Poleg znamk je vatikanska pošta oblikovala še poseben žig, na katerem piše Sede Vacante MMXIII. S tradicijo izdajanja posebnih znamk za obdobje, ko Cerkev nima vrhovnega poglavarja, so začeli leta 1939.
Unikaten Oktavijanov rimski kovanec
MADRID - Španska policija je v Madridu zasegla unikaten rimski kovanec, ki so ga vlomilci lani skupaj z drugimi dragocenostmi vrednimi 600.000 evrov ukradli iz zasebne zbirke. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre za bronast disk s portretom prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana. Antonio Tenorio, poveljnik posebne policijske enote, ki se ukvarja s kulturno dediščino, je dejal, da je bil kovanec skovan v počastitev Avgustovih zmag nad severno-iberskimi kantabrijskimi in asturijskimi plemeni. »Je precej težek in eden največjih, ki smo jih kdajkoli zasegli. Videti je, da gre za unikaten izdelek,» je dejal in dodal, da mu na svetu ni enakega.
berlin - Protest ob odstranjevanju »East Side Gallery«
Berlinčani hočejo ohraniti ostanek nekdanjega zloglasnega zidu
BERLIN - Kakih 200 protestnikov je včeraj ustavilo podiranje najdaljšega ostanka Berlinskega zidu, znanega kot East Side Gallery. Žerjav je iz 1,3 kilometra dolgega in 3,6 metra visokega ostanka simbola hladne vojne zaradi nepremičninskega projekta na območju odstranil z grafiti porisan betonski blok, policija pa je nato spričo protestov dela ustavila.
Protestniki, ki jih je nadziralo več deset policistov, so s transparenti, plakati in glasnimi vzkliki izražali nasprotovanje rušenju zidu. Poudarjali so, da zid predvsem zaradi trpljenja, ki ga je povzročil, ne bi smel oditi v pozabo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Policija je spričo razburjenja čez nekaj časa »do novega ukaza« ustavila dela, eden izmed delavcev pa je ob tem ob velikem odobravanju protestnikov premaknil klešče žerjava, ki so jih pred tem že usmerili na nov betonski blok.
»Takoj ko se bo žerjav vrnil, bomo tu tudi mi,« je sicer dejal član kolektiva Rešimo East Side Gallery Robert Muschinski, ki pa v današnji ustavitvi del vidi prvo zmago. V okviru nepremičninskega projekta nameravajo v ostanek zidu na dveh koncih narediti kakih trideset metrov veliki odprtini. Investitor želi s tem omogočiti dostop do luksuznega stanovanjskega nebotičnika, visokega 63 metrov, ki naj bi v prihodnosti zrasel na nabrežju reke Spree. Mesto pa želi s prebitjem zidu pešcem in kolesarjem omogočiti dostop do mostu, ki ga bodo do leta 2015 postavili čez reko.
East Side Gallery je ena izmed glavnih turističnih zanimivosti v Berlinu. Med najbolj znanimi grafiti na ostanku zidu je »Bratski poljub« med
sovjetskim voditeljem Leonidom Brež-njevom in voditeljem nekdanje Nemške demokratične republike Erichom Honeckerjem.
Od nekdaj 155 kilometrov dolgega zidu, ki je med 13. avgustom 1961 in 9. novembrom 1989 delil Berlin, so ostali le še trije kilometri. (STA)
washington - Pogrezanje
Moškega med spanjem naenkrat požrla luknja
WASHINGTON - Moškega v ameriški zvezni državi Florida je požrla luknja, ki se je naenkrat odprla pod njegovo spalnico, medtem ko je spal. Reševalci, ki so prispeli na prizorišče, so premer jame ocenili na 30 metrov, za zdaj pa 36-letnega Jeffa Busha še niso uspeli rešiti iz jame. Njegovi svojci so pred pogrezanjem tal ubežali nepoškodovani. Reševalci so sporočili, da so iz luknje nepoškodovanega uspešno rešili Jeffovega brata Jeremyja Busha. »Slišal sem glasen trušč, kot da bi skozi hišo priletel avtomobil, nato pa sem slišal krike svojega brata,» je dejal Jeremy, ki je zaman poskušal rešiti brata.
»Vse, kar sem videl, je bila ta velika luknja in njegova žimnica. Nisem ga uspel najti. V svojem srcu vem, da je mrtev,« je z obžalovanjem dejal Jeremy, ki je skočil v jamo in začel panično kopati v prst, da bi rešil brata. Tudi predstavnik lokalnih gasilcev je dejal, da Jeff nesreče po vsej verjetnosti ni preživel. Med reševalno akcijo so se tla pod hišo še naprej ugrezala, oblasti pa so izpraznile tudi sosednje hiše. Bizarna nesreča se je sicer pripetila v predmestju floridskega mesta Tampa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
45 tisoč ton iz Srbije uvožene živalske krme kontaminiranih z zakotvornim aflatoksinom B1
BERLIN/BEOGRAD - Nemške oblasti so včeraj sporočile, da so v okoli 45.000 tonah živalske krme odkrile prekomerno količino potencialno rakotvornega aflatoksina B1. Kontaminirano živalsko krmo so v Nemčijo uvozili iz Srbije, kjer so aflatoksin že pred časom odkrili v mleku, afera pa vse odtlej pretresa javnost. Okoli 10.000 ton krme iz Srbije so v Nemčiji že pred odkritjem aflatoksina dostavili 3560 kmetijam v zvezni deželi Spodnja Saška. Zdravje ljudi naj ne bi bilo ogroženo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kontaminirana koruzna krma, ki jo uporabljajo za prašiče, govedo in kokoši, je sicer potencialno nevarna za človeka, saj bi rakotvorni aflatoksin lahko zaužili na primer preko kravjega mleka, pojasnjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Kljub temu, da je tveganje zelo majhno, so v Nemčiji poostrili testiranje mleka, so sporočili s kmetijskega ministrstva Spodnje Saške. Srbsko prebivalstvo že več dni skrbi odkritje aflatoksina v mleku.
Tamkajšnja gospodarska zbornica je sicer včeraj poudarila, da je srbsko mleko kljub temu zdravo in varno, zato okoli aflatoksina, ki so ga odkrili v njem, ne bi smeli dvigovati toliko prahu, navaja beograjska tiskovna agencija Beta.
V Srbiji sicer še nimajo točnih ocen škode, ki bo v proizvodnji in izvozu hrane za živali ter mlečnih proizvodov nastala zaradi odkritja aflatok-sina. A po nekaterih ocenah bi lahko škoda mesečno znašala okoli 50 milijonov evrov.