Posamezne Številke: Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1'—• .TABOR* bhfti« vaak daa, novca nedelje in fr*tnikov, ob 18. uri s datumom nawtodnjef a dim ter stane mesečno M ine- ■emstvo D Kt>—, doitsufleo 0» dom D U-> M bkuatoe D 10—, in«Mi po dogovor«. Narod* >Q pri opravi .TABORA” MARIBOR Jv&av« uttaa itn. i, Naslov Tit Poštnina olalana v gotovini. Cena današnje Stav. T21 DLi« TABOR Posamezne Stevflk« Navadne Din —^7^ ob nedeljah Din 1*—* UREDNIŠTVO m »*o,j* v Um* boru, Jurčičeve nL it < l ned> stropje. Telefon inUnvfc- H, 27A UPRAVA se Mahaje v Jnr^čma ulict št C desno- ?.............................. soga razen uvodne pesmi, glasbenega dodatka in opazk igre: »Bedak Pavlek«, »Skrb in smrt«, '»Kraljevič in služabnik«, »Neubogljive!« in »Dobrota je sirota«. — Knjigo toplo priporočamo našemu učiteljstvu in vsefn drugim ljubiteljem mladinske literature. Pripomnimo še, da je Vinko Vodopivec komponiral pesmi, ki jih v igrah pojo otroci. Skladbe so dodane tej knjigi.. ' x Beograjski tisk p »Vdovi Rošlinki«. Kakor znaino, je gostovala Ljubljanska drama v Beogradu, ter igralu m*ed drugim tudi pri nas znano »Vdovo Rošlin-ko«, delo Cv. Golarja. O uspehu te igre piše v »Politiki« Ž. Miličevič: »Iz treh dejanj, pisanih brez velikih pretenzij, je režiser g. Lipah ustvaril v igralskem o-ziru redko uspelo stvar. Bilo je veliko zadovoljstvo videti takšno majhno stvarco lepo, .naravno, in tako živo igramo, tako odlično izdelano,. Cela predstava je ostavila neobičajen vtis. Bila se pozdravljena kot »velik uspeh«. Isti kritik zelo hivaii Župančičevo; »Veroniko De-senišlko«, 'ki 60 jo ljubljanski igralci takisto vprizorili na beograjskem odru. x Novi Rod. Prejeli smo 8. številko odlično urejevanega mladinskega lista »Novi Rod«, ki ga izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu. Prinaša sledeče prispevke: Bile so gore in ravnine (uvodnik). Janko. Samec: Zamorci. — Josip Ribičič, Mefisitov izum. — Ivan Vouk: Na veliki senožeti. — Ferdo Pie-mič: Tri je kovači — en nnOž. — Fran Žgur: Prvi pomladančkL — Zrna. Koti čk ar jem. List tudi naši mladini toplo priporočamo! x Planinski vestalk, glasilo »Slovenskega planinskega društva« ima v. 5. št. sledečo vsebino: Ljudevit Stiasn.v: Po Baimbergovi poti na Triglav. — I. M. Mont Everest. — F- S. Oopelaind: Kanadski »Everest«. Kotiček, — Cez hrilb in dol. — Obzor. — Društvene vesti. Slednje rubrike imajo zanimiv drobiž, večinoma o turah po naših gorah in planinah. Priložen je lep posnetek fotografije: »Na Triglavu«. x Zvonček. 9—10 številka »Zvončka«, ki se je 1 olikah j priljubil naši mladini, ima sledečo vsebino: E. Gangl, Stojan Jankovič (pesem).,— Janko Samec, Vesela pomlad (.pesem). — Joe. Vandot: Romanje naše Jelice. Planinska pripovedka s šestimi podobami. — Dr- Ivan Lah, \ deveti deželi (gledališki prizor). — Fr. Ločniškar, Naš breg. (povesit). Lado J'6r-še, Simonu Gregorčiču (pesom). — Elvira Dolimar-Sitigcva: Naš kralj (življenjepis z 2 podobama), Fr, Rojec: Pastirica-vrtnarica. (Pesem), Pouk in zabava. ............... ' ■■■ ; 1 i ' Xnvier de Monteptn: Skrivnost rdeče hiše. Roman iz francoskega življenja. 81 Kakih dvajset minut od. F(deče hiše jo bila na osamljenem' prostoru hišica čudne zunanjosti. V tej hiši so stanovali poleti nekateri 'bogati ljudje, ki so prirejali tudi zabave: Nekoga dne je šel Henry na sprehod, da mulo pozabi, na nevoljo. Seboj je vzela malega Gibbya, ki je veselo skakal okoli njega. IIenry ga je pogledal in pomislil: Če se mi ne bi bil zaletel ta psiček med noge, bi bil danes'etoboden, prost kot nekoč. . > V tem se je približal 'hiši, ki so jo imenovali »Koča od NVesteife. • čim bližje je 'bil, tern jasneje je razbral glasni smeh in sladke, vesele ženske glasove. Pokanje.'šuittipanjstkih bo teljk miu.je naziianjald, 'da bivajo tam mladi ljudje v družbi t lepih grešnip. Oho, si je mislil HeUry,'ti se pa imenitno zabavajo.' Ustavil se je,- ;da sliši odmev tega veselja; ■ ■ -i 4 r-teh , V tem hipu je zaslišal sladek, a močen ženski glas,-ki je pfel živahno pesem tele vsebine: Želite, prijatelji, da 'srečno in veselo živite, tedaj poslušajte imej nasvet: Naj bo dež, naj bo eoltice-,'Vdselite se in pijte, mislite samo nar sedanjost;’ Pevajte ih ljubite, ne mislite’riti jutri, ko se nam danes smeje srečal v*-'--Henry «e ni niti ganili" Silno je nanj uulivala ta poskitlčna pesem; Glas je nadaljevali? Uživajte mladost, ker-Veteilje mi ne hitro. Kmalu bo prišla zavistna starost, zato se veselite, jtevajte ln pijte, ne mislite na jutri,-toeir -setvam'-danes smeje sreča. ‘ .N,ivd:'vv-v — Naprej, decdl -Ponovite refrain V aberm, Izkažite to na; 'čh^t mojemu ravnatelju orkestra, gospodu Nargentu! pravd g-los. •’' v >. > « Na to so moški ponovili refrain1. Red bi vidol-'' to •••ienflko. je dejal (V Mariboru, dne 2u Tnala 19z7. Mislil je, kako bi izpolnil svojo željo. Oprezno se je splazil do ograjo, odst ra-nil listje, da je mogel videti v soho. Videl je osem možkih in štiri ženske, od 'katerih mu je ugajala samo ona, ki J-e preje pela. Obrnjena je bila. njemu nasproti, dr žaila čašo v roki, ter vstala, da zapoje tretjo kitico. Bila je visoka in -vitK a, -imeti je morala največ dvaintrideset le Iz njenega prelepega obraiza je izhajala odločnost in, samozavest. Iz njenih-oci 3® žarel ogenj, bujne ustnice so. bile fdivne. Lasje so ji bili spleteni v mogočno Kito in pritrjeni z zlato iglo. Imela je rdeč kasto obleko od mUeelina, globoko izrezano''na-prsih. Zdelo se je, da poci vs, čas obleka od bujnih grudi. Vrat,_ roK^ in truplo so bile dostojne, da služijo nesmrtnemu Rubensu za model. ' Ko jo je Henry videl, mu je srce pr1" čelo nemirno biti. Lepa žena je odpela tretjo kitico- — Bravo, Pomela! so zaklicali n Vzoči. Ime ji je torej .Pamela, je P01®1®1/" Henry, preje je govorila o ravnatelj Nargantu; on je ravnatelj Variete-g1®" dališča, dobro, da to verni. Ta pevka je prišla pozneje na gla* kot izredna lepotica to pevka, toda sedaj je biila še nepoznana. Bila je ljubic? nekega starega milijonarja, katerega-J vedno varala. -t ./ , 1 ^ 2 Malo potem! je bila gostija; končana. Mladi ljudje so odšli se sprehajat, po drevoredu. • ; „ , Za)tioplj'en v misli je Henry šel- ppca-si' proti Rdeči hiši. Med Potjo je večkrat r*" govoril ime Pamela in zažvižgal refrain: pesmi, ki^o je pela lepa pevk?u k ■ . . Drugega, dme je krenil z juteanjmt vlakom v Pariš ter brez vsakega trud* zvedel naslov gospodične Parnele,- Paroelina vrata so bila zaprta - samo njenim upnikom. . ’ k" Henryu so se odprla, . V' : '■ Ni omenil Paimeli ničesar, da jo je .videl včeraj prvič v Maisoins-lafittu^-t^11' več jo rekel, da spada že davno med njeni e obožev,atelje. > -y ’ , 1 — Samo enkrat hoče-m ljubiti, je govoril, — ko najdem1 zaželjeno žensko, n* borni dalje več iskal, , Henry jo srečal Margerito in-,-je mislil, da je našel tako ženo. Prvi mesec je bilo njuno življenje. ^ Rdeči hiši v Maison-Lafittu prava*sreč*. Henry in MarR^riita sta se sprehajal® . roko v roki po dolgih drevoredih v lepi priroidi. Lepa glavica Morgerite j sanjarilla na ramenih dragega. Jlenry-jeve nstnioa so se skrivale v njenih buj; nd-h laseh. Ce je dvignila Margerita svoj pogled v njega, je storil on isto in epo-jiila -sta se drug v drugega. . Tedaj jo, je Henry privil še tesneje k sebi in! kakor preje pogledi; so se združile njune ustnice v dolg poljub. . Tako so minevale dopoldanske ure., Ko jo pripeklp solnce, sta se hladil« v samci. Gibby je skakal okoli hjiijiu ali pa se truden, vlegel v bližino, Henry je odprl, knji igo, čital Marge-rilti iz nje; ako je čital kako ljubezensko povest, je slušala pesnikove besede, »i- ' cer pa je slušala. Henryjev glas, ki 3® donel kaikor najiepša melodija. ■ £ Tako so potekali dnevi. Na večer sta šla zaljubljenca v kraS-me drevorede ali sta se vozila s čolnom -po Seini. Heury je odložil veslo, Margerita se je naslonila na njegovo srce; me-sto besed so govorili p(Jdubi. Zima je prinesla novo zadovoljstvo. Dolgi sprehodi po snegu, zampho črb-Ijaje pri zalkurjeni peči. ' -y' — Oh, je- mislil Henry,_ — vedel sem, da občutim sedaj pravo .1 juibezern; ki ne požn^ konca; ‘ , , Hcnry je mislil resno, toda na žaJoet se je varal. 'V.'- • d Ko je zopet prišla pomlad, ni . hotel Henry samemu, sebi priznath da -nrn te Življenje, ki mu je., bilo blaženfetvo, po' "staja dolgočasno. Vedno pi-je moral mi" . »liti, da obožnje.Margerito bolj kotene* kdaj, todia! n.i mogel samega sebe prepričati o tem. Želel je spremembe. Ni preheh-al Ijuibi-ta Mai-geriite. Teg*1 ne moremo reci, toda čustvo, ki -gaj -if gojil napram nji, je dobilo drug ^pačaj. Ni več občutil' bolestno strasti, neprestanega delirija, ki ga čuti zaljubljenec f bližini svoje drage. Rila je to.dobgpvplj'' i na naklonjeaiost, polna spoštovanj^ i* vdanosti, fkl jo goji mož po. večlptnem zakon,skem žLvlijenju nUpram1 svoj) soprog). Po preteku leta dni še vednp tak® : ljubiti, je bilo za Henryja več kaikor J® , od sobe pričakoval ih smel upa,tu , K nesreči se Margcritima ljubežep d1 talko spremeinila. , , 8tnce ubogega deteta je diajndint; ako so talko srce komu izroči, tedaj je te z® vedno. ' | ...... '1 * ffV ^TarltJoitt, cfiie S- ®fl£7a: 1928.* kTiBD H«. KfrflT! 1 Iz znanosti. Dnevna umrljivost krvnih telesc. V človeškem organizmu se nepretrgo-Sna vrši krogotok postajanja in uničenja staničmih olomontov. 2e v emibrlju v mo-terinem telesu se vrši proces propadanja in nastajanja stenic, da, nekateri celo upravičeno, menijo, da še nekaj ur po Smrti nastajajo nove celice. Japonski zdravnik , dr. Ono iz Tokaja je hotel ekzatktno dokazati, koliko rdečih krvnih telesc se udeležuje v normalnem! razmerju tega procesa. Uporabil je različne me tode, da bi dobil zanesljiv rezultat. Izračunal je najprej umrljivost rdečih krvnih telesc in sicer najprej, ko je izločil Žolčni mehur, ki zavisi od uničenja stanic, potem pa po povprečni življcnsiki dobi etanic. Prišel je do zaključka, da vsaik človek izgubi okoli pol milijona krvnih telesc na dan, kar se ujema s številom1 telesc, ki vsebujejo približno sto kubičnih centimetrov krvi. Z drugimi besedami: dnevno se uniči toliko stanic, kolikor jih je v sto kubičnih centimetrih: Isto število stanic se tudi dnevno ustvari. Drug japonski raziskovalec je mogel dognati, da igrajo elementi izumrlih krvnih telesc v človeškem organizmu važno ulogp s tem', da vzbuide in povečajo plodovitost preživelih stanic. Znanstvena odklonitev spiritizma. 'Ameriški list »Sclentific American« je razpisal 1. 1923 visoko evoto onemu, ki dokaže kak nadnaravni pojav. Šlo je Predvsem za spiritistične pojave. Poseb "a učenjaška komisija je imela preiskati Predložene dokaze. Proučevanje gradiva je trajalo leto dni in šele sedaj je omenjeni list ob j a vil poročilo komisije. V vseh primerih je komisija soglasno odklonila možnost, da bi šlo za nadnaravne pojave, le v primeru medija Margona so bila mnenja nekoliko deljena. Ude rt izmed članov komisijo ee ni udeležil zadnjih seans s teni medijem, ostali štirje pa so se izjavili tako-le: j Dr. Prince: Morami se izreči h tem smislu, -da dosedanji poskusi niso mogli dokazati znanstveno točno in nepcbitno delovanja nadprirodnih siL Dt. Garrrmgton: Ta slučaj je zelo težko presoditi. Prepričan sem, da so so tu pojavile prave prikazni iar dia bi večje število seans to dokazalo, aJko bi bile prirejene 'bolj objektivno. Hondiini: Prepričan sem, da ]e vse kar ee je godilo pri seansah, pri katerih sem 'bil navzoč, zelo premi&ljctua in zavestna prevara in da ta medij ni na nobeni seansi pokazal nikakih nadnaravnih moči, alko jih res ima. Dr. Oompostock: Moja sodba je ta, da točnega dokaza za sedaj še mi, primer sam! pa je jako zanimiv in bi bilo dobro, če bi ga dalje preiskali. Komisija tedaj samo v emem primeru hi dospela k enotnemu odklonilnemu Sklepu, v vseh drugih primerih pa je so glasno proglasila, da ne gre za delovanje nadmararmih moči. To pomeni tedaj toliko kot znanstveno odklonitev spiriiiz ma. (»Vestni, r. Možgani in gchijalnost. V zdravniškem časopisu »Rene mecli-fcine« je obelodanil »lavni zdravnik Ren-aiuiLd, ki se peča s proučevanjem možganov nedavno umrlega slavnega pisatelja lAjnutolu Francem zanimiv članek, v kas iterorn: konstatira, da so Framsovi možgani tehtali samo 1017 gramov, kar je za moža s težo 75 kilogramov zelo malo. Zdravnik primorja s volj izsledek s študijo nekega dtrugega učenjaka o možgamih 1 slavnega državnika Gamlbette. Tudi ta i je innol primeroma lahke možgane im si-' cer za 400 gramov več ko Anatol France, i Iz tega Renauild sklepa, da genijailnost •ne zavisi od možganske mase. Možgani .Anatola Francea pa kažejo zelo močuio i j razvite stanlce. Vsled- tega je Rennuld mnonja, da je skrivnost človeškega ge-'nija iskati ▼ podobi možgao in njith ostri izrazitosti. Človeku podobne opice v \ , Gvineji. i?' Kindia, vas v francoski Gvineji, je sila pomemben kraj. Ondi ne bivajo ljudje, temveč okoli 80 človeku podobnih opic. Franc, vlada je pozvala Pasteur jev zavod, da povzdigne opico na vii&jo, čim1 bliže človeku ležečo stopnjo. Namen tega eksperimenta je prenos zdravih o-pičnilh Žlez na bolne človeške organizme, Opdcc bivajo v hišah in so pod varstvom neke zamorke. Ta jih pelije dnevno dvakrat na sprehod. K obedu se zberejo vedno skupaj pri veliki mizi na prostorni, kjer jedo z vilicami in žlicam)^ 'ki so nalašč za nje izdelane, ~ Bajka o potopu. Indijska bajka pripoveduje, da je nekoč ribič Mann ujel ribo, ki mu jo obljubila, da ga bo obvarovala pred veliko pavodmijo, če je izpusti v vodo, dočian se bo vse drugo potopilo. Mann jo je izpustil. In zares: kmalu na to je -nastal potop. Mann je sedel v; čoln, riba ki je medtem silno zrasla — se je dala vpreči v čoln, pa je odpeljala človeka na vrh neke visoke gore, ki je bil edin obvarovan pred vodo. V ribi se je namreč vte-lesdl bog Višnu in je tako nagradil pravičnika. Mann je živel dolgo sam, ko pa so vode padle, mu je morje dalo ženo, ki je postala pramati vsega človeštva. Babilonska bajka je še bolj preprosta Pravičnik Sit Napištlna se je po nasvetu božjem sklonil v ogromno šeeteronad-etropno ladjo, kamor je skril tudi rodbino, domačo živino in semenje, da, celo zlato in srCb.ro. Tako se je ohranil na površini vesoljne povodnji. Bajka pa opisuje bolj obširno grozote, ki so se dogajale ob potopu. Nevihte iii nalivi so bili tako grozni, da so celo bogovi trepetali in jokaje sedeli na zidu, ki obdaja nebesa Ko im je Sit pristal na gori Nizir in daroval pomirljivo žrtev, so prihiteli bogovi k njemu in se cel osprli med sabo. V grobih obrisih je prešla ta bajka tudi v sv. pismo stare zaveze; dalje je imela vpliv na egipčansko bajko o potopu. Perzijska bajka ima samo drugačen način rešitve. Tam se kralj Yima reši pod krasen' vrt pod zemljo. Kako so Grki spleli pravljico o Deukalinonn in Pyr hu, je veealiirnanj znano. Bajlka o potopu je tedaj potovala po vseh deželah okoli Sredozemskega morja in Indijskega oceana, ne da bi se v glavnih potezah veliko izpremenila. kakor to zahteva ustaiva, ki pozna zgolj enakopravne im enake državljane. Med perečimi vprašanji je n. pr. reforma davčnega sistem®., za katero ni vzrbka, da bi že dalije odlašali z njo. POTNIKI ZA ZEDINJENE DRŽAVE. Po ameriškem zakonu o priseljevanju iz leta 1924. pride v Zedinjene Države lahko kot nedoseljene-c «tujec», ki obiskuje Zedinjene Države začasno kot turist ali začasno po opravku ali za zabavo«. Zgodtilo se je nekolikokrat, da so taki potniki, ko so prišli v deželo, iskali zaslužka, in nekateri so ga tudi našli. Ministrstvo dela (Department of Labor) stoji —- po čl. 15 istega zakona — na stališču, da je tak potnik izpremenil svoj status in izgubil pravico bivanja v deželi. Ne le, da se taki nedoseljenoi de.por-tirajo, ampak s svojim postopanjem škodujejo tudi potnikom, ki prihajajo v deželo v popolnem soglasju z zakonom; kajti oni utrjujejo sum ameriških doseljeniških oblasti, da poskušajo obiskovalci pod pretvezo, da so le potniki, izigrati zakon in so stalno naseliti v deželi, in zaradi tega postopajo z. največjo strogostjo; če se temeljito ne prepričajo, da je dotični nedoseljenec res prišel le kot turist ali potnik, ne sprejmejo niti bona za garancijo, ampak ukažejo deportacijo. bajki je ohranjen temen spomin na velike geološke iupremem.be v davni predzgodovinski dobi, ki so vlili človeštvu silen strah, kateri je šel od rodu do rodu in prišel v obliki bajke celo v zgodovinsko dobo. Človeštvo je bržčas bivalo v času te katastrofe v Aziji (Po »L. N.«) Gospodarstvo. Gospodarski optimizem. V zagrebškem ».Tugosiov. Lloydu« piše S. P. Kljub neprestanemu deževju in drugim lokalnim kalnimi tetam, ki jih povzročajo vode, prihajo iz vneli delov države povoljmd glasovi ozir. i zgledi letošnje letine. Njive, vinogradi, sadovnjaki, raame poljedeljske kulture, vse je v dobrem stanju ter smemo upati, — če nas le ne iznenadi kaka izvainredna suša, — da nas bo letošnje leto oškodovalo za lansko slabo letino. V pretežno agrarni deželi jo to dej' stvo tem pomembnejšo, ker krepi splošni optimizem, ki ga opažajmo med vsem prebivalstvom in vliva najširšim' slojem novih nadej v boljše življenje. Ta optimizem' vpliva tudi na gospodarstvo naše dežele, katera lahko ob dobri letini računa z olajšanjem gospodarske krize, s pocenjen jem, produ kenijskih stroškov, z večjo kupno močjo denarja in z boljšimi pogoji za promet, zidavo, investicije itd. Povečana letina bo ojačila tudi naš izvoz, kateri že v prvem četrtletju tega leta prinaša 212 milj. din. ali 47 milj. din. v zlotu več kakor lami ob tem času. Že lansko leto je naš izvoz za 3.038 milj. din. nadkriljeval uvoz ter nam talco dal aktivno trgovsko bilanco. To je tako ugoden plus, da jo nadaljnje znatno naraščanje našega izvoza osobito še, če mu prištejemo dobro letino — več ko sigurno. Naraščanje izvoza in zopetno napredovanje naše trgovske aktivnosti bo utrdilo in ojačilo kupno moč din ar j a doma in zunaj. Te spremembe utegnejo povzročiti prehodne krize v posameznih gospodarskih panogah in otežikočiti njih napredek, vendar Pa brezdvomno zmačljo narodno-gospodareko ojačenje in dviganje celokupne naše gospodarske moči. Kot nesporne vrednote bodo izbrisale o-stamike nezaupanja, ki jih še ima inozemstvo napra/m nam, odprla se bodo vrata sredstvom in kapitalu, ki nam ga za rešitev naših ekonomskih problemov im za konsolidaci jo ekonomskih razmer na vsej črti primanjkuje. To je prav za prav eden glavnih, aiko ne edini veliki vzrok gospodarske^ krize, ki je težko zadela našo industrijo. Jasno je, da mora naša skupščina podpirati razvoj razmer e kar najhitrej šim in boljšim funkcijoniranjem in i stvarnim' delam'; oblast in vlada Pa morata izvesti reforme im ustvariti zakone, ki naj utrdb pravno sigurnost in izenačijo obstoječo neenakosti v drža«, talko g Preizkusi gnojenja pri okopavinali. Koruza, krompir in krmska pesa potrebujejo za svoj razvoj precej dušika, ki ga dobijo sarmo deloma v hlevskem gnoju. Pcpolen učinek gnojenja teh rastlin se pokaže pa šele z uimetni.mi gnojili, posebno s hilkro delujočim čilskim solitrom. To so dokazali nešteti preizkusi v Sloveniji in drugod. S čilskim solitrom se gnoji pri prvem okopavanju koruze, krompirja in krmeko pese, pri čemer se ta sol enakomerno raztrosi po vsej zasejani ploskvi. Pri prvem okopavanju se zmeša z zemljo in pride s pomočjo zemeljske vlage h koreninam. Gnojilni preizkusi, ki so se prejšna leta uvedli v Sloveniji, se bodo leto« nadaljevali. Take priproste preizkuse izvede lahko vsak kmetovalec. V ta namen dobi za vsak preizkus na parceli od 100 ectvernih metrov po 2)4 kg či.l. solitra brezplačno, če se zaveže to delo natančno izvesti in o uspehu poročati Pocldelega-ciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16. Potrebna navodila dobi obenem dostavljeno. kralja denarne republike, naj bi ini pojasnil nečuven dotok denarja. Številke, ki jih je navedel, So ključi k dur im, ki vodijo v to svetovno zakladnico. Velik čarovnik bajnega ameriškega bogastva je mehanika. Niti zemeljski zakladi: premog, rude in petrolej ne prinašajo tolikega bogastva kot stroji. & pomočjo stroja si je Henrv Ford pridobil tekom 15 let milijardo dolarjev, s pomočjo stroja je njegovo imetje v petih letih dvakratno prekosilo imetje dotlej najbogatojšega Arne ribarnica Boekefellera Ne prirodna bogastva in tudi ne borza, ampak stroj je tisti, ki dela Amerik,'inče bogate. Zanimivo je, kako hitro se v Ameriki izpreminja posameznikovo . imetje. Premoženje si lahko naglo pridobiš, a ga lahko tudi hitro izgubiš. Tako je ). 3922. navedlo 67 oseb čez 1 milijon dolarjev dohodkov na leto. Dve izmed njih Sta plačali še leta 1913. davke od 5060 dolarjev dohodkov, 28 jih je šele leta 3921. nar vedlo 300.000 dolarje? dohodkov. Trideset mogotcev, ki so Ata. 3.916. navedi? dohodke čez 1 milijon, pa je do 1. 3922, prišlo na rakovi poti tako daleč, da ste jih zaman iskala med milijonarji Vendar pa ne smemo soditi imetja zgolj po davkih. Amerika.nci se pač vedo izmuzniti davčnemu vijaku. Dovolj je, ako investiraš del dohodkov v kako novo podjetje in že se iavki znižajo. Vzlic temu pa plačujejo Amerikanci skoraj 2 milijona davkov na leto. Največ plačujejo v Ne\v Yorku, kjer prido na osebo 383 dolarjev ter v Columbiji, kjer odpada na polkiameznika 528 dolarjev, dočim iznaša drugod obdavčenje, preračunano na posameznika, le 195 dolarjev. To so vsote, s katerimi se no more meriti nobena evropska država, Amerika lahko zbere na borzi — seveda teoretično — vso industrijo sveta. Ne vemo, ali je kije na sveltiu strašnejša armada kot je ta prenapolnjena zakladnica. Zanimivosti« Bogata Amerika. Bajen procvit bogastva onstran oceana. — Oudcž mehanike. Pred nekaj meseci je izšla v nekem newyorškom listu risba, ki kaže, kako stric Sam sedi udobno na grmadi vreč — polmih dolarjev, 6eveda — dočim' v spoštljivi oddaljenosti čepita najbogatejša kralja starega sveta Krotsos in klidas, vsa začudena zbog tolikšnega bogastva. Grmada dolarjev poimeni namreč bogastvo tristodvajset milijard dolarjev, narodu« premoženje ameriških Zedinjenih držav. Kako se pač ne bi najbogatejši možje starega siveta čutili berače spričo talkah zakladov! Saj oni za svoje imetje ne bi mogli kupiti petine sveta, Amerika pa to — kaj,pa le v teoriji — lahko stori. Narodno premoženje Anglije, Francije in Nemčije skupaj tvori zgolj tri oetrtilne narodnega imetja Zedinjenih držav, dočim so pred rleisetimi leti bile te države veliko bogatejše nego takratna Amerika. Odkod poteka to bogastvo! Naprosil sem — pravi ameriški novinar — nelkega Zanimivo je, da imajo Zedinjene države ameriške manjši, proračun nego marsikatera evropska država. Tako v Ameriki ne izda država niti centa za gledališče. Za newyorška gledališča skrbi bankir Otto H. Kahn. Ljudske knjižnice, razni dobrodelni im znanstveni zavoda itd. z a vise prav tako od milijonarjev, pri čemur je dovolj omeniti tnal v Evropi znana imena: Rockefeller, Morgan, Astor. Tudi mmoge univerzo so last milijonarjev im v njih se šolajo mlade-, niči, ki bodo znali tudi v življenju širiti vero v boga Zlato ter vcepljali mamoni-zem svojim otrokom. Kdor i>ravi, da naša doba ni prijazna bogatašem, se silno moti. Treba je le pogledati v Ameriko: odkar svet stoji, ni bilo takih bogatašev. Slika, ki prikazuje bajnega staro verskega bogataša in kralja Kreza kot oskubenega Neumnica na tleh pred ame-rikanskim kapitalom, je tedaij povsem! resnična. □□□oonnooDm V „Stajersld kleti“ Prijetno sedeti, Jabolčnik, vino Nikjer tako fino, Nikjer tak po ceni Še v krčmi nobeni Če žalostna duša In v grlu je suša Le v .Štajersko klel* Ti idi sedet. Tam kaplja iskreča, Veselje obeča ! 'TmnnoonoDan □ □ □□□□□□□□□□□□ Koliko stara hoče kiti žena odloči ona sama stem, da svoj obraz neguje ali zanemari. Zena ostane vedno mlada, ako rabi Fellerjevo Elsa obrazno pomado, ki stori kožo v najkrajšem! času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomada za lase! Enako moški, ki neeejo biti plešasti! Za poizkus 2 lončka za 36 dinarjev ako se pošlje denar vnaprej, ali pa 45 dinarjev po povzetju od LEKARNARJA EUGEN V. FELLER v STUBICI DONJI Elsatrg 201. ITrvatska. Radio Nabavim za radio aparate od najznamenitnejše tvornice, forej najboljše kakovosti — priskrbim vsa potrebna dovoljenja ca instalacijo v najkrajšem času, in prevzamem tudi vse posle instalacije. Dolžina valov nad 5000 km. Po potrebi priskrbim tudi vsa dela aparatov. Gospodarska pisarna dr. LainSIc Maribor, WiltMneijeva ulica 6 1077 Telefon 3(4 skoro nove trgovske mize (pudlni) in štelaže v krojaški delavnici Grajski trg 3. 1087 Pristopajte Jugoslovenski Matici. Lalnjivec je vsakdo, kdor trdi da tvrdka 400 A. VICEB., MARIBOR, Glavni trg 5 ni znižala za 20% cene, vse kuhinjske posode, kakor: emaj-1 Hrane, pločevinaste, težke znamke „Herkules“ ter lažje vrste j češkega proizvoda, lite, železneJ posteklene fn prvovrstne duplo težke aluminijeve posode Iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste, katnenite In steklene robe itd. Toraj si lahko danes vsa kaj tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiS pri konkurenci, informiraj sd -V maTlDtini, one -z*. Tira j a, iti2a, Vino, pristen ljutomerčan po nizki ceni se toii v špece-rijaki trgorini Ivan Slavinec, Stritarjeva al. SO, Maribor. 1088 Lepa zračna soba s prostim vhodom y sredini mesta se odda. Naslov v upravi ,Tabora“. 1084 Dnevno sveže kuhsno, prekajeno meso, gnjat prrovrjlne kranjske klobase kakor tudi vse vrste trpežnih klebas se dobi pri Rudolf Wclle, Gospo ska ul ca 23. 1092 Tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografij o. Zasebni učni zavod Ant. Rud. Legat, Maribor Začetek dne 2. junija 1925, iz vse države, zlasti iz Slovenije, kakor tudi Italije, Francije, Angleške in Holandske dobavlja točno ALOMA COMPANY UUBUANA u so Vpisovanje in prospetki v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat &Co., Maribor, samo Slovenska ulj ca 7^ - Nobene podružnice! Telefon 100. samo najmodernejše zdravilišče v naši državi. — Jako ugodno sub- alpinsko podnebje. — Sezona od 1. maja do 30. septembra. I Svetovno priznano zdravilišče za kronične bolezni v želodcu in črevih, za jetrne in ledvične bolezni, debelost, žolčni kamen in putiko. — Mineralna voda Rogaške Slatine je priznano istovredna z ono v Karlovih varih in Marijinih lažnih na Češkem. — Prospekte pošilja brezplačno: Ravnateljstvo zdravilišča, cenike in pogoje za nakup mineralne vode daje: zastopnik za « Maribor In okolico: M. Berdajs, Maribor. soboto 23., nedeljo 24., poncleljek 25 BEOVl ¥ gostilni B © l £ a s ras Pobrežju v nedeljo dne 24. maja VHTNI KONCERT V dvorani ples. 1091 Vstopnina prosta* vsa^° množino Ur® H J! P° n*zki cer,i se Hlggj dobi vsakčas pri IZIDORU COPETTV Vojašniška ulica itev. 5. 872 Na ieljo se dostavi tudi na dom. prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 355 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/1. v senčnatem vrtu, pri dobri kavi in najboljših vinih, obiščite na novo otvorieno in preurejeno kavarno io98 KAVARNA MESTNI PARK V nedeljo dne 24. maja koncertira od 16, do 19. ure pri lepem vremenu) žel. glazbeno društvo „ D R A V A “ s popolno godbo. SPORED: 1. Koračnica: Mladi vojaki V. Parma 2. Valček: Moj sen E. Waldteufel 3. Ouvertura: Orfej v podzemlju Offenbach 4. Orientalska scene: Zbor dervišev O. Sebek 5. Foxtrot: Eno malo prijateljico ima pač vsak mož F. Lehžr 6. Fantazija Iz opere .Lohergrln* R. Wagncr 7. „U boj" Iz opere Zrinjski Zajc 8. Pesem Sladke male deklice V. Hollaender 9. Potpourri: .Beograd v noči" Sedlaček 10. Koračnica : Strumno in krepko F. Fianta In še razne druge komade. 1085 Solidne cene. Solidne cene Po pregledu svojega blaga posebno znižane cene S Nabavljalci naj si ogledajo novo izstavljene cene v naši izložbi in uverili se bodo, da one niso prazne reklame B. Veselinovič & Komp., Maribor, 1069 Gosposka ulica 26. Cenj. občinstvu naznanjam, da sc dobi zajamčeno pristna dalmatinska črna vina po Din 9*— liter v moji restavraciji Vojašniška ulica 5. Za obilen obisk se priporoča 872 Izidor Copetfi. Abonenti se sprejemajo na hrano. 15 Din dnevno. 1097 Restavracija ,.KOSOVO” Maribor, Grajski trg 1. Hišni posestniki Zadružna elektrarna r. z. z o. z. v Ormožu Vabilo k Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR društva hišnih posestnikov za Maribor in okol. v Mariboru ki se vrši v sredo, dne 27. maja 1925 ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v Gotzovi mali dvorani, Aleksandrova cesta štev. 3, s sledečim dnevnim redom: '• I. Poročilo o delovanju odbora v društvenem letu 1924. 2. Odobrenje računskega poročila za leto 1924. 3. Volitev odbornikov. 4. Volitev treh preglednikov računov. 5. Določitev članarine za leto 1924. 6. Pojasnila o novem stanovanjskem zakonu. 7. Predlogi in slučajnosti. Cenjeni člani! Govorilo se bo o raznih vprašanjih, torej Vas najvljudneje vabimo, da pridete v polnem številu. Tisti hišni posestniki, kateri še niso vpisani v društvo, dobijo lahko članske izkaznice pri vstopu k zboru, proti vplačilu članarine. 1100 ODBOR. zadružne elektrarne r. z. z o. z. ki se vrši v sredo, dne 3. junija 1925 ob 8. uri zvečer v hotelu „Bauer“ —v klubovi sobi — po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva o letnem računu. 2. Odobritev letnega računa. 3. Sprememba pravil. 4. Določitev cene toku. 5. Slučajnosti. Pripomba: V slučaju, da bi občni zbor ob 8. uri ne bil sklepčen, se vrši V smislu § 26 zadružnih pravil ob 9. uri zvečer drugi občni zbor, ki je sklepČe0 pri vsakem številu navzočih zadružnikov. Načelstvo. JLaataHc In tedajat ?Vi ij'Tabor«. Glava! la odffovj.-ai iredalk: .Vekoslav 8 n I n d 1 c r. — Mariborska tls-L