o PRIMOf. >KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 165 (8567) TRST, torek, 17. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je zajel Izhajati v Trstu 13. majo IMS, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1M3 v vasi Zokrli nad Cevknlm, razmnožen no ciklostil. Od 5. do ^SSuS^eSS’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija# pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tis p__________________________ DANES SE BO V SENATU ZAČELA RAZPRAVA O ZAUPNICI NOVI LEVOSREDINSKI VLADI ZAKLJUČEN OBISK ROMUNSKEGA PREDSEDNIKA V SFRJ Na jveč ja pozornost gospodarskim vprašanjem v programskem govoru Rumor ja v parlamentu Ministrski predsednik je zagotovil izvajanje juznotirolskega paketa, ni pa niti omenil slovenske narodnostne skupnosti v Italiji - Odnos s sindikati, zunanja politika, boj proti fašizmu in nasilju ter odnosi z opozicijo ostale glavne teme programske izjave Napredek in razočaranje Za Rumorjev nastopni programski govor, s katerim se je včeraj Predstavil najprej senatu in nato r^;; ^KpT Poslanski zbornici, je vladalo u e | Rumor je takoj v uvodu svoje- RIM, 16. — Nova vlada se je predstavila parlamentu. Ministrski predsednik je prebral programsko izjavo najprej v senatu, nato pa še v poslanski zbornici. Jutri zjutraj se bo začela razprava | o zaupnici v senatu ter bo trajala do srede pozno zvečer, ko bodo senatorji glasovali. V četrtek zjutraj pa se bo začela razprava v poslanski zbornici, kjer se bo po predvidevanjih zaključila v soboto | zvečer. V svojem programskem govoru je Rumor posvetil največjo pozornost gospodarskemu in finančnemu položaju. Ostale glavne teme njegovega govora pa so bile zunanja politika, boj proti fašizmu in nasilju ter odnosi z opozicijo in meljeno veliko zanimanje. V se- i govora ugotovil, da sedanji danjem kritičnem gospodarskem p0j0^aj v državi označujejo hude tn političnem položaju v držam bi težave_ Omenil je predvsem in-moral njegov govor nakazati kon- I flacionistični pritisk, ki vsak dan kretne smernice in konkretne u- zaskrblja milijone Italijanov. Tudi krepe nove levosredinske vlade, ki vlada je zaskrbljena zaradi take-*e sama po sebi pomeni napre- položaja. Težavna gospodarska dek v odnosu s prešnjo desnosre- I konjunktura je še bolj poudarila dinsko vlado. elemente šibkosti italijanskega si- To je prišlo v programskem go- stema, ker je zaostrila nasprotstva voru še posebno do izraza, ko se jn neravnovesja ter grozi, da bo je predsednik Rumor jasno izoliral od fašizma in obljubil, da bo vprašanje razpusta fašističnih strank in organizacij vlada prepustila ustavnemu sodišču in da bo zaščitila demokratične ustanove, zrastle iz odporniškega gibanja. Tudi glede dežel je Rumor obljubil, da jim bodo omogočili, da bodo lahko v celoti izvajale svoje pristojnosti. Glede dežel s posebnim statutom pa se je omejil le na Južno Tirolsko z izrecnim zagotovilom, da bo vlada izpolnila še preostale obveznosti iz juž-notirolskega paketa, ki daje — kot znano — južnotirolskim Nemcem široko gospodarsko, kulturno, šolsko in upravng avtonomijo. Kot je bilo pričakovati je Ru-nor velik del svojega programskega govora posvetil težkim gospodarskim razmeram in ukrepom, ki jih vlada pripravlja v zvezi z bojem proti inflaciji, za obrambo valute in deloma proti naraščanju cen. Med ukrepi gospodarske■ okrnila družbeno solidarnost, ki Predsednik vlade Rumor M.naMjaje iiM* ■«* .»» I*/™ B&S vlade risi omeli izdatke za javno ...__ vlade, da omeji izdatke za javno upravo. Posebno poglavje je posvetil vlogi sindikatov v današnji družbi in izrazil pripravljenost vlade za medsebojno dogo- stitucij in za razširitev demokracije. Rumor je navedel glavne cilje, ki si jih zastavlja nova. vlada: premostiti gospodarsko konjunktu- Varjanje pri reševanju važnih gos- , *■- — - . -;.... .. nud:t; Tfa_ Podarskih in družbenih vprašanj ^kvir stabilnosti in goto- ^aPovedal je nadalje reformo sol- U l bojem proti fašističnim st,V, «-«*-* rdravstva in pospe- | in nasilju. smisel obno- vitve levosredinske koalicije pa ni — je dejal Rumor — samo razširitev parlamentarne baze, pač pa kvalitativno bolj trdna povezava s stvarnostjo države, z njenimi problemi in z ljudskimi silami, ki jih izražajo. Kot rečeno, je Rumor posvetil siva, univerz, zdravstva in pospe šitev gradnje ljudskih stanovanj. Zelo zanimiv je tisti del* njegovega govora, ki se nanaša na od nos do leve opozicije, predvsem do komunistične partije. Pozornemu spremljevalcu italijanske notranje politike ni moglo uiti, da P omeni njegova uradna izjava* nekaj povsem novega in obetajočega najdaljši del svojega govora go-v tej smeri. spodarskemu položaju. V tem ok- Ko je obravnaval zunanjepolitič- vjru je poudaril nujnost boja pro-Pa stališča italijanske vlade je | ti jnfiaciji, zaščite vrednosti lire Poudaril, da je Organizacija zdru- I in razVoja proizvodnje. S temi ci-tenih narodov temeljna mednarod- jji vsi soglašajo, je dejal Ru-Pa organizacija. Zavzel se* je za mor% vendar jih ni mogoče doseči Pospešitev procesa združevanja s katerokoh politiko. «Mi mora-8vrope, pri čemer je poudaril m0 zahtevati žrtve od vsehs>, je stalno izboljševanje odnosov med natjaljeval. «Moramo pa tudi reči, tropskim Zahodom in Vzhodom. da obstajajo kategorije in pod-Glede Sredozemlja se je zavzel | rojja naše države, od katerih *a sporazumevanje med sredozem- ne moremo zahtevati novih žrtev*. Jkmii državami in izrazil željo, da l -...................... bi se s fem v zvezi rešil spor na Bližnjem vzhodu. Govoril ie tudi o dobrih odnosih s sosednimi državami in izrecno omenil Avstrijo in Jugoslavijo. V programu nove levosredinske Glavni cilj je, je dejal ministrski predsednik, nadzorovati naraščanje cen, ne da bi zavirali razvoja gospodarstva in omejevali lik-vidnost, ki je potrebna za zagotovitev tega razvoja. Strategija, ki se je misli vlada držati, za- venih pogojih, ki jih morajo jamčiti.* Rumor je nato navedel nekatere konkretne ukrepe v industrijski politiki, za razvoj Juga, za poljedelstvo in gradbeništvo ter nato ugotovil, da je temeljni pogoj za gospodarsko sanacijo utrditev javnega aparata. V tej zvezi je tudi o-menil važno funkcijo dežel ter obvezo vlade, da bi deželam dejansko poverili vse pristojnosti, kljub pasivnim ali korporativnim odporom. V tem poglavju je Rumor govoril tudi o deželah s posebnim statutom izrecno pa je omenil samo Gornje Poadižje: »Poseben odnos obstaja, seveda, z deželami s posebnim statutom — je dejal Ru-mor _ ki ga vlada namerava utrditi z medsebojnim koristnim sodelovanjem ob strogem spoštovanju pristojnosti. V tem okviru zagotavljam, kar se tiče Gornjega Poadiž-ja, da se vlada obvezuje, da bo nadaljevala po poti točnega izvajanja' ukrepov, ki Jih predvideva »paket*, v istem duhu, kot prejšnje vlade.* ; Po omembi glavnih smernic na- j meravane šolske in univerzitetne I reforme je Rumor prešel k zuna- j n.jepolitičrnemu programu ter poudaril, da se bo akcija Italije na mednarodnem področju držala smernic, ki predstavljajo konstanto v italijanski zunanji politiki. Te konstante pa. so spoštovanje načel združenih narodov, evropska združitev, atlantsko zavezništvo, aktivno sodelovanje v prizadevanjih dejansko pomiritev med Vzhodom in Zahodom, okrepitev že odličnih odnosov' s sosednjimi državami, solidarnost z državami tretjega ’ sveta. Izrecno pa je Rumor omenil odlične odnose, ki obstajajo danes z Avstrijo in z Jugoslavijo. Predsednik vlade se je dotaknil tudi položaja na Bližnjem vzhodu ter v tej zvezi podprl zamisel o sklicanju konference o varnost; jn sodelovanju na Sredozemlju z udeležbo vseh obalnih držav, ko bo položaj to omogočal. Rumor je posvetil posebno pozornost vprašanju zaščite demokratičnega reda, ne da bi se pri tem posluževal preživele teze o »nasprotujočih si ekstremizmih*. Ugotovil je, da je za zaščito demokratičnega reda potreben boj proti nevarnemu ozračju nezaupanja v institucije, ki so zrasle iz odporniškega gibanja in v njihovo sposobnost, da konkretno uresničijo družbeni sistem, ki bi zajamčil vrednote svobode in varnosti, napredka in druž bene pravičnosti. Treba se je boriti proti skušnjavam autoritarnih in reakcionarnih pritiskov, ki so v nekaterih primerih postali agresivni ter privedli celo do obnovitve nesprejemljivega škvadrizma. «Problem fašističnega oživljanja je objektivni podatek*, je dejal Rumor, »demokratični red je treba ščititi pred njim brez oklevanj*. Ministrski predsednik je dejal, da je problem fašizma tudi problem na silja, nikakor pa ne samo nasilja. To je politični problem, proti kateremu se je treba boriti z akcijo krepkega z juridičnega vidika. Rumor je zato v imenu večine predlagal, naj bi v zvezi z ustavnim določilom o prepovedi obnavljanja fašizma poverili u-stavnemu sodišču pristojnost, da ugotovi ,ali obstajajo pogoji za razpust strank ali združenj, ki se potegujejo za obnovitev fašistične stranke in se torej postavljajo proti ustavni ureditvi. Rumor je na koncu dejal, da je treba demokratični red ščititi proti izbruhu političnega nasilja, ne glede na stran, s katere prihaja. Kot zadnje poglavje je Rumor obdelal vprašanje odnosov med vladno večino in opozicijo. Dejal je, da mora biti večina avtonomna in solidarna, kar je pogoj za njeno vitalnost in učinkovitost njenega delovanja. 0-menil je tudi »prevladujočo težnjo* po razširitvi levosredinskega sodelovanja tudi v krajevnih upravah. Opoziciji pritiče važna vloga v sistemu in za delovanje sistema, seveda pa opozicija izraža programske razlike a-li pa globalno vizijo razvoja in politične perspektive države, s katerimi ve- čina ne soglaša. Zato pa morata biti vlada in večina v odnosu z opozicijo kompaktna. «To ne izključuje — je nadaljeval Rumor — možnosti pozitivnih prispevkov in glasov za posamezne ukrepe, toda z nepreklicnim pogojem, da vsa večina sprejema te prispevke ter da se glasovi pridružijo glasovom koalicije, ne pa, da jih nadomestijo*. V tem okviru je Rumor obravnaval tudi odnose s KPI ter ugotovil, da je ta stranka obrazložila razloge svoje opozicije. «Dejansko obstajajo objektivni in vsebinski razlogi — je dejal predsednik vlade — zaradi katerih ta stranka je bila in je v opoziciji*. Rumor je poudaril, da se vprašanje odnosa med večino in komunistično partijo ne rešuje samo z načelnimi izjavami. »Politiki največje opozicijske sile moramo odgovoriti z našo politiko. Zato mi zaupamo vladni koaliciji nalogo, da izraža resno in pozitivno pobudo; od uspeha te pobude nikakor ne more izhajati nobena hipoteza vključitve KPI v večino*. Tito in Ceausesai za okrepitev romunsko‘jugoslovanskih odnosov Poudarjena veljavnost politike neuvrščenosti - Tito povabljen v Romunijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Glavni tajnik romunske komunistične partije in predsednik državnega sveta Romunije Nikolae Ceausescu je danes popoldne s soprogo in svojimi sodelavci po dvodnevnem obisku in uspešnih razgovorih s predsednikom Titom na Brionih odpotoval v domovino. Razgovorov so se poleg Tita z jugoslovanske strani udeležili tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, predsednik zveznega izvršnega sveta Džema 1 Bijedič, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Jure Bilič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, predsednik zveze komunistov Hrvaške Milka Planinc in predsednik zveze komunistov Srbije Vlaškalič. Z romunske strani so bili prisotni poleg predsednika Ceausesca predsednik ministrskega sveta George Maurer, član izvršnega komiteja George Pana, podpredsednik ministrskega sveta Draga-nescu in zunanji minister Maco-vescu. V razgovorih, ki so potekali v ozračju prijateljstva, prisrčnosti in medsebojnega razumevanja, so izmenjali misli o nadaljnjem napredku prijateljskih odnosov med obema državama in partijama, o aktualnih mednarodnih vprašanjih in informacije o razvoju Romunije in Jugoslavije. Ugotovljen je bil uspešni razvoj vsestranskega sodelovanja in poudarjena možnost in obojestranska želja po nadaljnji razširitvi in obogatitvi jugoslovansko - romunskega sodelovanja posebno v gospodarstvu, na področju znanosti, tehnologije, kulture, prosvete, malega obmejnega prometa in informacij. V proučevanju mednarodnih vprašanj sta predsednika ugotovila enakost. oziroma veliko podobnost pogledov o najvažnejših aktualnih mednarodnih vprašanjih. Tito in Ceausescu sta pozitivno ocenila proces popuščanja mednarodne napetosti in napore, da se sporna vprašanja rešijo s pogajanji ter poudarila vedno večjo vlogo, ki jo pri tem imajo sile miru, napredka in socializma. Predsednika sta izrazila zadovoljstvo zaradi nadaljevanja procesa popuščanja v Evropi in pozdravila rezultate prve faze konference o evropskem sodelovanju in varnosti kot pozitiven korak, da se v Evropi ustvarijo novi in trdni odnosi, ki bodo temeljili na načelih enakopravnosti, spoštovanja nacionalne neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanja v notranje zadeve. Rl UllllUl ---- , .1 I K* “V J ~ ----- -------- -------• vlade je očitno mnogo pozitivnih deva naslednja področja: cene, jav- ne izdatke davčne instrumente in stvari, gotovo pa ne vse tisto, kar bi v učinkovitejši meri prispeva-da bi bili rešeni vsi najvažnejši problemi italijanske družbe, pokončna sodba bo seveda mogo-,a ob rezultatih napovedanih u-Krepov in ob uspešnosti smeri, v Katero bo šla vlada. ........miimmiiiiiiii.........imiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiimmimii...m BRITANSKA VLADA ORGANIZIRALA IZREDNO VARNOSTNO flUŽBO DEMONSTRACIJE V LONDONU OB PRIHODU PORTUGALSKEGA PREDSEDNIKA CAETANA Enourni pogovor z ministrskim predsednikom Heathom ■ Komisija OZN za vprašanja kolonializma bo poslušala poročilo Adriana Hastingsa - Britanski tisk ostro ocenjuje Caetanov obisk LONDON, 16. — Portugalki ministrski V predsednik Caetano ja prispel na uradni obisk v Veliko Britanijo v znamenju dveh polemik. Prva zadeva že znano vest o por*ugalskih pokolih v Mozambiku, druga pa vest, ki so jo objavili londonski popoldnevniki, da je namreč portugalsko veleposlaništvo naročilo največji londonski agenciji za zaposlitev, naj najame vrsto aktivistov, ki bi bili pripravljeni deliti letake, v katerih so bile hvalnice portugalskemu režimu in njegovi politiki v Afriki. Portugalsko veleposlaništvo je vest nemudoma zanikalo, predstavnik agencije pa ga je postavil na laž in potrdil, da so časopisi pisali resnico. Ljudem, ki so delili letake so plačevali po dva funta šterlinga na dan. Portugalsko veleposlaništvo je tudi naročilo agenciji naj organizira manifestacijo v prid Cae-tanu. Ob Caetanovem obisku so britanske oblasti organizirale največjo varnostno službo v zgodovini obiskov tujih državnikov v Londonu. Caetano bo vedno obdan s številnimi oboroženimi telesnimi stražami. Med včerajšnjimi demonstracijami je bilo portugalsko veleposlaništvo popolnoma zastraženo s policaji. Gaetanov obisk sodi, kot smo že pisali, v okvir proslav 600-letnice portugalsko - britanskega zavezništva. Portugalski ministrski predsednik je prispel danes na londonsko letališče, kjer ga ni dočakal, kot je bilo predvideno, ministrski predsednik Heath, temveč podtajnik v ministrstvu za trgovino Hovve. Na letališču ni bilo no- Protcst proti Portugalski nadzorstva s strani vseh državnih or- benih demonstracij, ker je policija ganov, kot vladna smernica in tudi l prepovedala dohod, portugalskega PO POSREDOVANJU MINISTRA ZA DELO RERTOLDIJA | denarno ter kreditno politiko. Gle-' de cen je Rumor poudaril, da pri-I stojni ministri že pripravljajo po-| trebne ukrepe, med temi ukrepi pa je omenil samo, kot kratkoročni cilj, zamrznitev najemnin. Gle- ...... J de javnih izdatkov pa je Rumor V zvezi z obrambo demokracije poudaril potrebo po pogumnih po-» državi je treba pozdraviti ob- budah, ki naj odpravijo parasitar-veze proti fašizmu Prav tako je ne in neproduktivne veje ter preu-Pozitivna obveza do južnih Tiral- redijo sistem javne finance. Na cev. Slovenci v deželi Furlaniji - davčnem področju je treba uresm-Julijski krajini pa si ne moremo čiti reformo v predvidenem času. ^misliti utrjevanja demokracije I pobetn ko je poudaril potrebo po brez resnega pristopa k učinkom- ;zvet}bi zdravstvene reforme in pre-temu reševanju osnovnih vprašanj osnove delniških družb, je Rumor *aše narodnostne skupnosti. Pri- I poudairil vlogo, ki pritiče deloda-c°fcor>ali smo, da bo preusmeritev l j-jcem jn sindikatom za premosti-ulade v naprednejšo smer pomeni- tev sedanjega položaja. «Delovne la tudi za nas nekaj novega v si]e _ je dejal ministrski pred-°bliki trdnih in stvarnih obvez za | sedn.ik — imajo v polni in novi Vašo globalno zaščito. Naše vazo- I zavestj svoje vloge in svojih pra-®oranje nad dejstvom, da smo bili vic zg0dovinsko priložnost, v tre-v Programskem govoru popolnoma nutku hudih pretresov, da na od-Prezrti, je zato se večje. ločilen način prispevajo k trajni Slovenci upravičeno pričakujemo, oživitvi italijanskega gospodarstva. da bo po razpravi v parlamentu Vlada je odprta in želi najširšo Predsednik vlade dopolnil vladni konfrontacijo s sindikalnim svetom. Program z izrecno obvezo, da bo Na osnovi te konfrontacije in teh vlada izpolnila vse ustavne obvez- I srečanj, ki se jih vlada želi lo-narodnostne |titi z realistično in konstruktivno Posti do slovenske narodnostne I titi z skupnosti. Slovenci ne moremo so- odkritostjo in z jasnim poznava diti vlade samo po pozitivnih obve- njem vseh terminov gospodarskega soh, ki jih je sprejela do italijan- in družbenega položaja, namerava- ...... , , ... ske družbe, temveč v veliki meri mo razviti dialog o. Velikih, temah so jo odobrile delavske skupščine. tudi po tem, kaj bo storila za nas. Idela, gospodarstva, reform in bist- Prvo srečanje med sindikalisti in Sporazum o delovni pogodbi za trgovinske uslužbence Pogajanja mod sindikalnimi organizacijami in delodajalci so trajala 4 mesece RIM, 16. — Sindikalni predstavniki 900 tisoč uslužbencev trgovin, supermarketov in veleblagovnic so dosegli danes obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Izboljšanja zadevajo plače, ki se bodo zvišale za 16.000 lir, delovni urnik (40-urni delovnik v petih dneh), zmanjšanje izrednega dela, mesec dni dopusta za vse, deset namesto osmih poviškov starostne doklade, zagotovitev pravic študentom delavcem in ohranitev delovnega mesta za deset mesecev v primeru bolezni. Pogajanja so se začela pred štirimi meseci, 7. aprila, ko so sindikalne organizacije poslale delodajalcem zahtevno platformo, ki delodajalci je bilo v Rimu 17. aprila. Takoj so nastale težave in predstavniki delodajalcev so zahtevali nekatera pojasnila. Da bi pospešili zaključek pogajanj so sindikalne organizacije priredile vrsto vsedržavnih stavk, katerih prva je bila 22. maja. Današnjo obnovitev pogodbe so dosegli po štirih urah pogajanj. V zadnji fazi je posredoval novi minister za delo Bertoldi. V svoji izjavi se generalni tajniki CGIL Boni, CISL Fantom in UIL Rufino zahvaljujejo imenu sindikalnih organizacij ministru Bertoldiju zaradi učinkovitega posre dovanja pri obnovitvi pogodbe, ki pomeni dokajšen korak naprej za kategorijo trgovinskih uslužbencev. Osnutek pogodbe bodo sedaj morale odobriti delavske skupščine. premiera pa so pripeljali v njegovo veleposlaništvo pod močnim policijskim spremstvom. Včeraj je bila pred poslopjem veleposlaništva demostraeija 5.000 ljudi, ki so najprej šli mimo rezidence britanskega ministrskega predsednika Heatlia v Dovvning streetu, nakar so se ustavili na Trgu BeJgrave, kjer je portugalsko veleposlaništvo. V preteklih dneh so številne politične organizacije napovedale protestne manifestacije, med temi so bile laburistična, liberalna in komunistična stranka, protirasistična in protikolonialistič-na gibanja, zveza britanskih študentov itd. V nasprotju z dosedanjo prakso opozicije, so laburisti in liberalci napovedali, da bodo bojkotirali vsako manifestacijo ob Caetanovem prihodu, prisilili so tudi vlado, da je pristala na obravnavo v poslanski zbornici o portugalskih pokolih v Mozambiku. Portugalski premier je imel popoldne enourni razgovor s svojim britanskim kolegom Heathom. Po uradnem poročilu so bili pogovori v »prisrčnem ozračju*, govor pa naj bi bil o medsebojnih odnosih, o odnosih med zahodom in vzhodom ter o svetovnih vprašanjih- «Svetovna vprašanja* so dokaj obširen pojem in med temi bi lahko bil govor tudi o presunljivih vesteh iz Mozambika. Prevladuje sicer mnenje, da o pokolih nista govorila, pač pa bi Caetanu utegnil omeniti ogorčenje britanskega in svetovnega javnega mnenja zunanji minister Douglas - Home, ki se bo sestal s portugalskim premierom v sredo. Današnjih pogovorov med Caetanom in Heathom se je udeležil tudi portugalski zunanji minister Rui Patricio. Britanski tisk je v zvezi s Caetano-vim obiskom izredno oster. V prejšnjih dneh je »Financial Times* pisal, da je obisk doživel neuspeh še preden bi se začel, zaradi gnusa britanske javnosti do portugalske kolonialne politike in bojkota, ki ga izvaja opozicija. «Guardian» ugotavlja, da je portugalski režim ena največjih opor rodezijskemu rasističnemu režimu, ga britanska vlada ne priznava, zaradi njegove politike do temnopolte večine, ki ji manjšina belcev odreka sleherno pravico. Obtožuje tudi britansko vlado, da je s sprejemom Cae-tana dala portugalskemu režimu priložnost, da dokaže, da mu je Velika Britanija naklonjena. Posebna komisija OZN za vpraša nja kolonializma se bo sestala v pri hodnjih dneh v New Yorku, da poslušala poročilo duhovnika Adriana Hastingsa o grozodejstvih v Mozambiku. Hastings bo prispel v New York v četrtek, komisija pa bi lahko sestala že v petek. Sejo je zahtevala Švedska. Ne izključujejo možnosti, da povabijo v New York tudi španske duhovnike, ki so posredovali Hastingsu vesti o portugalskih pokolih v Mozambiku. BEOGRAD, 16. — Zastopniki sindikalnih organizaicij Alžirije^ Čila, Gvajane, Indlije, Malija, Maroka, Tanzanije, Zambije in Jugoslavije zbiranj na sestanku v Beogradu v zvezi z bodočo konferenco neuvrščenih na vrhu so sinoči obsodili portugalske pokole v Mozambiku zahtevo, da mednarodna skupnost stori konec portugalskemu kolonialističnemu režimu v tej deželi. Zastopniki sindikalnih organizacij omenjenih držav so izrazili solidarnost borcem in ljudstvu Mozambika v njihovi osvobodilni borbi in pripravljenost, da jim pomagajo z vsemi sredstvi. Istočasno so pozvali delavce in druge sindikalne organizacije na svetu, da nudijo moralno, politično in materialno pomoč borcem za svobodo Mozambika. Tito in Ceausescu sodita, da pozitiven razvoj v Evropi lahko da trajne rezultate samo, če se zagotovi enakopravna udeležba in spoštovanje interesov vseh evropskih držav Sredozemlja, če se dokončno opusti uporaba sile in vmešavanje v notranje zadeve ter premosti blokovska razdeljenost. Jugoslavija in Romunija se bosta tudi v nadalje zavzemali za sodelovanje in razvoj odnosov med balkanskimi državami. Posebno je v zvezi s tem poudarjen pomen gospodarskega. političnega, kulturno-znanstvenega, turističnega in drugega sodelovanja med balkanskimi državami. Predsednika sta izrazila zaskrbljenost zaradi ostankov Kolonializma, diskriminacije, apartheida in pritiska, in se odtočno zavzemata za nujno rešitev krize na Bližnjem vzhodu na osnovah resolucije varnostnega sveta o spoštovanju zakonitih pravic ljudstvu Palestine ter za polno izvajanje premirja v Indokini. Najvišja zastopnika Jugoslavije in Romunije sta izrazila polno solidarnost s pravično borbo narodov za nacionalno osvoboditev in neodvisnost in ugotovila, da je od rešitve prepada med razvitimi in nerazvitimi področji nesporedno odvisen bodoči razvoj mednarodnih odnosov in napredek človeštva v celoti. Predsednik Tito je med razgovori seznanil Ceausesca s pripravo za konferenco neuvrščenih na vrhu. Obe strani sta pozitivno ocenili prispevek neuvrščenih v borbi za mir in družbeni napredek, za neodvisnost, za demokratizacijo mednarodnih odnosov proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu in vsem drugim oblikam nadvlade. Tito in Ceausescu sta z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med obema partijama uspešno razvijajo in izrazila pripravljenost, da še naprej razvijajo in gradijo medsebojno sodelovanje in vsestransko izmenjavo misli in izkušenj. Predsednika ZKJ in KP Romunije sodita nadalje, da je neob-hodno potrebno še nadalje razvijati različne oblike sodelovanja med vsemi silami, ki se bore za napredek in socializem. ZKJ in KP Romunije se bosta tudi v bodoče zavzemali za krepitev sodelovanja in solidarnosti s komunističnimi delavskimi partijami, z osvobodilnimi gibanji, z vsemi naprednimi demokratičnimi silami na svetu in dali svoj prispevek borbi narodov za boljše življenje, za mir, za sodelovanje in za socializem. Predsednik Tito je z zadovoljstvom BEOGRAD, 16. — Pod pokroviteljstvom predsednika Tita se je začela danes v Beogradu 5-dnevna mednarodna konferenca o fiziki e-lektronskih in atomskih udarnih procesov. Na konferenci sodeluje nad 600 znanstvenikov iz 27 držav jel vabil & objšče R-omuni. med njimi okrog 50 jugoslovanskih lj0 obisfea bo na že!jo Ceause. KSrSj £znanSfreS | sca prišl° še v teku letoS"^a 'eU. ratov. i B. B. Ceausescu in Tito na Brionih ob zaključku obiska romunskega predsednika v Jugoslaviji aiiiiiiiiiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiii Ministrski predsednik Rumor je prebral v senatu in v poslanski zbornici programsko izjavo nove levosredinske vlade. Kot je bilo pričakovati, je bil večji del govora posvečen gospodarskemu in finančnemu položaju: Rumor je predvsem nakazal smernice, ki se jih misli vlada držati za rešitev gospodarske krize, medtem ko ni točno navedel ukrepov, ki jih finančni in gospodarski ministri še vedno pripravljajo in ki jih vlada namerava sprožiti v obliki zakonskih dekretov takoj po prejemu zaupnice. Zanimiva so bila tudi Rumorjeva izvajanja o boju proti fašizmu, o odnosih s sindikati ter o vlogi opozicije in o odnosih s KPI. Ministrski predsednik je govoril tudi o iz- vajanju južnotlrolskega paketa, medtem ko ni omenil problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Portugalski ministrski predsednik Caetano je prispel na uradni obisk v London ob 600-letnici portugalsko ■ britanskega zavezništva. Ob njegovem prihodu je bila vrsta demonstracij proti portugalski kolonialistični politiki v Afriki in proti pokolom, ki so jih zagrešili portugalski vojaki v Mozambiku, Angoli in Gvineji. Da- nes bo v londonski poslanski zbornici razprava o portugalskih pokolih v Mozambiku. Romunski predsednik Ceausescu je zaključil svoj obisk v Jugoslaviji. V sklepnem sporočilu o obisku je izražena želja po o-krepitvi romunsko - jugoslovanskih odnosov ter o povečanju sodelovanja med obema državama. Danes so se začela pogajanja za sestavo novega deželnega odbora. Pogajanja se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh in domnevajo, da bodo stranke levega centra dosegle sporazum do 23. t.m., ko bi moral deželni svet izvoliti predsednika odbora in odbornike PRIČETEK POGAJANJ O DEŽELNI UPRAVI DOSEŽEN POLITIČNI OKVIR SPORAZUMA Odprtje novih ustreznih prostornv med štirimi strankami leve sredine Slovenskega gospodarskega združenja Za sedaj samo načelna razprava o odnosu do slovenske manjšine Pogajanja se danes nadaljujejo ■ Danes seja predsedstva deželnega sveta Včeraj dopoldne so se pričela ▼ Trstu, v palači deželne uprave, pogajanja med delegacijami štirih strank leve sredine o sestavi deželnega odbora. Pogajanja so se pričela dopoldne in so se po kratkem premoru nadaljevala do večera. Delegacije se bodo ponovno sestale danes dopoldne in predvidevajo, da bodo pogajanja trajala neprekinjeno, dokler ne bo izdelan sporazum. frve neuradne vesti o razgovorih med strankami leve sredine so optimistične, saj so se po nekaterih vesteh že dogovorili za politični okvir, ki vsebuje nekatera načelna stališča glede sestave odbora, glede zapore na desno in odnosov z opozicijskimi strankami, ki se sklicujejo na ustavo. V ta okvir spada tudi načelno stališče do slovenske narockiostne skupnosti, o katerem je bil govor že na včerajšnjem prvem sestanku. Včerajšnji raagovor strank je odprl deželni tajnik KD Tonutti, ki je govoril o značaju sodelovanja strank leve sredine in dejal, da za KD pomeni to sodelovanje izvajanje reform, gospodarski in socialni napredek, odločno zaporo proti neofašistični desnici in popolno avtonomijo večine v odnosu do opozicije ustavnih strank. Tonutti je govoril o vlogi dežele pri ustvarjanju sodelovanja s sosednjimi deželami in o tem, da je treba izpopolniti politiko v odnosu do slovenske manjšine. Za njim sta za PSI govorila deželni tajnik Tringalle in deželni svetovalec Tosolini, ki sta obravnavala predvsem vprašanja načrtovanja in sestave deželnega proračuna, ki bi moral biti dolgoročen, tako da bi zagotovili dolgoročne programe. Za PSDI sta govorila deželni tajnik Lanza in načelnik skupine Dal Mas, ki sta med drugim podčrtala vlogo dežel s posebnim statutom in govorila o Pričakovanjih sindikatov. Zadnji je za PRI spregovoril deželni tajnik Di Re, ki je obravnaval vlogo dežele. Kot že rečeno, se bodo plenarna zasedanja strank leve sredine nadaljevala v prihodnjih dneh, KD pa je sporočila, da se bo pred zaključkom razgovorov sestala s predstavniki Slovenske skupnosti. Na včerajšnji popoldanski seji strank leve sredine so že pričeli obravnavati nekatera specifična vprašanja, ki bodo vključena v program deželne uprave. Kot že rečeno, je bil odnos do Slovencev predmet prvega dela razprave, ko je šlo za politični okvir in ko so menda predstavniki vseh strank podčrtali tudi to vprašanje, o katerem pa naj bi podrobneje razpravljali na enem izmed prihodnjih zasedanj. Danes se bo prvič sestalo predsedstvo deželnega sveta, ki mu načeluje novoizvoljeni predsednik Berzanti, in v katerem so: podpredsednika Pittoni in Moschioni, tajniki Cogo, Lovriha, Martinds in Trauner. Predsedstvo bo razpravljalo o sklicanju seje deželnega sveta, ki mora biti po statutu v roku 15 dni in torej v nedeljo. 22. julija, ali v našem primeru v ponedeljek, 23. julija, ko mora biti na dnevnem redu izvolitev deželnega odbora. Zelo verjetno se bodo držali tega določila, tako da bo deželni svet sklican za ponedeljek, 23. julija. S tem pa seveda še ni pečeno, da morajo delegacije leve sredine do tega datuma opraviti svoje delo in sestaviti program ter deželni odbor. Nov upravni svet srbske pravoslavne skupnosti v Trstu Verska skupnost srbske pravoslavne cerkve v Trstu nam je včeraj poslala uradno sporočilo, da je bil včeraj občni zbor skupnosti, na katerem so bili izvoljeni Giorgio Milossevich za predsednika, Branko Dobrota za podpredsednika, svetniki pa so Giorgio Perich, Nedeljko Knezic, Sergio Polovic in pop Budimir Andjelič. Zanimivo je, da je prvič po vojni duhovnik član upravnega odbora skupnosti. Volitve so se vršile po dolgi in odkriti razpravi. Zasedanju občnega zbora Je prisostvoval predstavnik prefekture dr. Gualtiero Viozzi, ki je številna leta načeloval uradu za nekatoliške kulte in ki je prav danes prevzel mesto poverjenega prefekta v Vidmu, kamor je bil premeščen. Iz uradnega sporočila izhaja, da jc prišlo v srbski pravoslavni skupnosti do bistvenih sprememb in da ji sedaj načeluje znani tržaški časnikar Milossevich. ki je zaposlen pri RAI, kjer vodi časnikarski oddelek slovenske postaje Trst A. Zanimivo je tudi, da je prvič, da smo prejeli o delu srbske pravoslavne skupnosti uradno sporočilo. V BARKOVLJAH Drevi ob 20.30 javni shod o barkovljanski vpadnici Enotni odbor v Barkovljah je sklical za danes, 17. julija ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva v Ul. Cerreto 12 javni shod v zvezi z vprašanjem hitrih cest in bar-kovljanske vpadnice, o katerem bodo razpravljali v petek na seji občinskega sveta. Odbor vabi prebivalstvo k udeležbi. Drevi zasedanje šentjakobske konzulte Drevi ob 19.30 se bo sestala šentjakobska konzulta, ki bo razpravljala o perečem problemu načrta hitrih cestnih povezav, zlasti kar zadeva Sv. Jakob, Magdaleno in Rocol. Konzulta, ki se bo sestala na javni seji v sedežu ENAIP v Istrski ulici 57, bo seveda obdelala načrt predvsem v zvezi s cesto, ki bi morala povezovati sedmi pomol z mrežo hitrih cest in ki bi zelo prizadel omenjene rajone. Maturanti na učiteljišču in trgovskem tehničnem zavodu petek,' na znanstvenem liceju pa bodo objavljeni jutri. ki so uspešno izdelali zre(osthe"'iž-' pite na učiteljišču in na trgovskem tehničnem zavodu. UČITELJIŠČE Izdelali so: Dalja Abram, Lucijana Bencina, Nevija Cante, Neva Ferluga, Dragica Hrovatin, Valerija Koren, Ida Klarič. Majna Macorsi, Mirjam Mahnič, Franc Meula, Nadja Razstresen, Marija Rupnik, Eliza Sancin, Nataša Scabar, Magda Stančič, Danila Ščuka. Jurij Brajkovič, Tamara Cont, Danila Florenin in Karel Nanut. En kandidat (privatist) ni izdelal. Najboljšo oceno (60/60) je dosegla Ida Klarič. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD Izdelali so; Vlasta Bachi, Drago Bogateč, Tanja Bolčina, Darka Bre-sciani, Marta Canciani, Magdalena Demark, Walter Ferluga, Suzana Fo-ravs, Robert Franco, Sonja Goiza, Nada Graccogna, Franko Kanzian, Darija Kobal, Marija Roza Lavrenčič, Mirjan Metlica, Nadja Milic, Ivanka Mosetti, Zdenka Pernarčič, Loredana Pribaz, Egon Renko, Peter Rogelja, Tatjana Sancin, Sonja Subani, Nives Tence, Elio Tenze, Marija Roza Tretjak, Aleksander Volčič, Livij Zaccaria, Mirella Zgonc. Dva maturanta nista izdelala. Najvišjo oceno (45/60) je dosegla Marija Roza Lavrenčič. VČERAJ V UL. CICERONE ST. 8/B Prijetne svečanosti so se udeležili številni operaterji, predstavniki oblasti m sorodnih organizacij ■ Plaketa najboljši maturantki slovenske trgovske akademije m r; Sil1 Z včerajšnjega odprtja novih prostorov SGZ nfiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiiiiiiimiiiiiimiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiifiiiiiiuimiiiiiiiiiiHiJiiiiiiiiiiimiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIHODNJE LETO PRECEJ NOVOSTI Uspešen obračun jubilejnega tržaškega vzorčnega velesejma Letos je naraslo število obiskovalcev in razstav. Ijavcev - Zanimivo zasedanje E VESTI NA PETI STRANI Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča. ! julija 1973 zapade rok za v šolsko leto 1973 - 1974. Prnš: :ma tajništvo vsak dan od 9 ,2. ure. (Ul. Frausin 12, 11. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole «Ivan Cankar« sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure Ravnateljsn „ državnega nčiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. »Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zolz« v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.» Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole »Fran Erjavec« sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 -1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo šole od 9. do 12. ure. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Uradne ure na sedežu sindikata v Ul. Fabio Filzi 8 bodo v juliju in avgustu vsak torek od 18. do 19. ure. Izleti SPDT organizira 5. avgusta 1973 izlet z avtobusom na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Za-vadlal do 1. avgusta. SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite — skupina Brenta. Prijave in informacije pri Norči, Ul. Geppa 9. Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosilo na odprtem. Vsakdo naj prinese s seboj »porcijo«. Vpisovanje pri »Pohištvu Re-nar«, Prošeška ulica št. 3, Opčine. Včeraj-danes Danes, TOREK, 17. julija ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 21.38 in zatone ob 7.28 Jutri, SREDA, 18. julija MIROSLAV Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,9 stopinje, najnižja 24,3, ob 19. uri 27,6 stopinje, zračni pritisk 1012,6 mb ustaljen, veter 15 km na uro južnovzhodni, vlaga 60 odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano. temperatura morja 24,3 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. julija 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 77-letni Giovanni Ru-bessa, 51-letna Sofia Milkovič, 64 letni Giovanni Viezzoli, 71-letni Lino Du-dine, ,86-letni Oreste Verin, 86-letni Nicola Semeraro, 70-letni Giovanni Vouk, 48-letna Uda Borelli, 70-letni Bruno Muck, 58-letni Matteo Pavlo-vich, 60-letoa Angela Flego, 90-Ietna Giacomina Sorg vd. Minatori, 89-let-ni Luciano Furlani, 79-letni Francesco Cappelli, 66-letni Bruno Tam, 68 letni Emilio Caburlotto, 71-letni Bruno Tol-pato. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanFAnna, Erta S. Ann? 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Ca-vana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (.Rojan). V ČETRTEK IN PETEK Zagrebški balet na Gradu sr. Justa Pod okriljem Avtonomne letovi-ščarske in turistične ustanove bo v četrtek in petek nastopil na Gradu sv. Justa balet zagrebškega narodnega gledališča - opere. V četrtek ob 21.15 bodo zagrebški plesalci in plesalke nastopili z delom Prokofjeva «Romej in Julija», dan kasneje, ob isti uri, pa bo na vrsti balet Luisa Ferdinanda Herol-da «La fille mal gardee». Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2 (tel. 36372). Gledališča FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETTI Jutri ob 21. uri ponovitev Kalmano ve operete »Čardaška kneginja« v premierski izvedbi. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36-372). Kino MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki« Danes počitek. Nazionale 16.00—22.15 »Tutti fratelli nel Wcst.... per parte di padre«. Pustolovski barvni film. Antonio Sabate in Marisa Mell. Excelsior 16.00—22.15 »La sedia a ro-telle«, Catherine Spaak, Jean-Claude Brialy, Robert Hossein. Barvni film. Grattacielo 16.30—22.20 «L’isoIa delle salamandre«. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Anche gli uccelli ucci-dono». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden Zaprto zaradi počitnic. Ritz 16.30 «Siamo uomini o caporali«. Zabavni čmobeli film. Igra nepozabni luči. Aurora 16.30 «Sbatti il mostro in pri ma pagina«. Barvni film. Igra Gian Mana Volonte. Capitol 17.00 - 19.30 - 22.00 «Ii genio della rapina«. Warren Beaty. Barvni fnm. Cristallo 16.30 - 19.00 - 22.00 «Questo pazzo, pazzo, pazzo, pazzo rr.ondo«. Barvni zabavni film. Igra Spencer Tracy. KiiuJrammatico 16.30 «Primo tango a Roma«. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «La časa che gronda-va sangue«. Barvni film. Vittorio Vsreto 16.30 »Con una mano ti rompo, con i piedi * ti spezzo«. Barvni film. Abbazia '6.30 «Brivido nella notte«. Barvni film. Astra Zaprto zaradi počitnic do 19. julija. Ideale 16.30 »El Cyorro». Barvni film. Igrata Robert Taylor in Rosenda Monteros. linpero 16.30 »Vogliamo i colonelli«. Ugo Tognazzi. Barvni film. Razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor. V petek, 20. t.m. ob 21. uri redna pevska vaja v Bazovskem domu. Po vaji ogled vzorca nove obleke za zbor. Fevd, pridite vsi! Odbor. Razstave V galeriji »Tergeste« razstavlja po-reški kipar Emil Benčič. Njegova dela bodo občinstvu na ogled do 28. t. m. V občinski galeriji razstavlja Natalya Millovatz, ki je po rodu Tržačanka, živi pa v Milanu. Njena razstava bo trajala teden dni, do 19. t. m. V Mestni galeriji Piran razstavlja znam slovenski slikar Ivan Seljak — čopič. Razstava bo odprta do 29. t.m. Prispevki Namesto cvetja na grob pok. Zdravka Verše daruje Ladi z družino (Bajta 69) 3.000 lir za športni krožek «Kras». Namesto cvetja na grob pok. Pine Perhavc roj. Sosič daruje družina strica Jerneja 5000 lir za Dijaško matico. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina drage Mariči Flego darujeta Danica in Mladpi 3 tisoč lir. V isti namen darujeta Olga in Darko 2000 Ur. V počastitev spomina drage Mariči Flego daruje Slava Žerjal 5000 Ur. V isti namen daruje Marija Žerjal 2 tisoč Ur. V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je dotrpela naša draga ANGELA MARIČI FLEGO Pogreb drage pokojnice bo danes v torek, 17. t.m. ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. NJENI SORODNIKI Trst, Skedenj, 17. julija 1973 ZAHVALA Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvo-vaU ob bridki Izgubi našega dragega ZDRAVKA VERSE Posebna zahvala sorodnikom. Tržaški avt uumni pristaniški ustanovi, delegiranim svetnikom Tržaške avtonomne prislaniske ustanove, bivšim kolegom službe žerjavov, SD Primorje, prijateljem s Proseka, pevskemu zboru Vasilij Mirk ter vsem, ki so ga spremiU na zadnji poti. Družina VF.RSA Prosek, 17. julija 1973 m DNEVNIK V SOBOTO IN NEDELJO V DUTOVLJAH Pester kulturni in strokovni program Č izpopolnil praznik terana in pršut Zanimiva okrogla miza o vprašanjih kmetijstva ■ Nagrajeni vinogradniki Tudi letošnji praznik kraškega terana in pršuta, ki ga je organiziralo podjetje «Kras» s sodelovanjem skupnosti pridelovalcev kraškega terana in Kraške turistične zveze v soboto in nedeljo v Dutovljah, je privabil mnogo gostov, zlasti v nedeljo popoldne in zvečer. Prireditelji so tudi tokrat poskrbeli za kulturni in zabavni program. Tako je Primorsko gledališče v soboto zvečer uprizorilo na prostem komedijo «Primorske zdrahe*, v nedeljo popoldne je imela koncert godba na pihala iz Prva-čine, za smeh in dobro voljo občinstva so poskrbeli s «Prepihom 73» nekateri člani goriškega in tržaškega gledališča, s slovenskimi narodnimi je nastopil Tržaški narodni ansambel, kulturni program pa se je zaključil z nastopom pevskih zborov iz Dutovelj, Repna in Kobjeglave. V humorističnem programu so sodelovali Silvij Kobal, Berta Ukmar in Adrijan Rustja, v kulturnem programu so sodelovali tudi ansambel Metronomi s pevko Jožico Svete in ansambel TABU, ves program pa je vodil Andrej Jelačin. Pred začetkom popoldanskega Programa so kraškim vinogradnikom - kooperantom, ki svoj vinski pridelek oddajajo podjetju Kras Podelili denarne nagrade in diplome za najboljši teran. Prvo nagrado je prejel Stanko Ukmar — Avber 21, drugo Albin Tavčar — Dutovlje 96, tretjo Alojz Grmek — Tupelče 10, Envlija Fabjan — Avber 14, Rajko Štok — Dutovlje 90, Albin Gomizelj — Dutovlje 88 in Jože Pegan — Ponikve 30, diplome Pa so prejeli Ivan Tavčar — God-hie 24, Alojz Živec — Dobravlje 22 in Ivan Lah — Dutovlje 42. Poleg članov pevskega zbora «S. Kumar* so na prazniku sodelovale tudi nekatera dekleta in ženske iz Repna v narodnih nošah, in s’cer v dopoldanskem snrevodu kmečkih vozov in traktorjev. Lepo število kmetov se je donol-dhe udeležilo zanimive in poučne okrogle mize, ki jo je priredil »Kmečki glas* o pereč’h vpraša-rijih in perspektivah kmetijstva v sežanski občini, o ukrepih za razvoj vinogradništva in živinoreje, o možnostih kmečkega turizma, o sodelovanju kmetov s podjetjem »Kras* itd. Pogovora so se udeležili tudi predsednik sežanske občine Rudi Kodrič, direktor in strokovnjaki podjetja «Kras» in Kreditne banke Koner, ki je prevzela pokroviteljstvo celotne prireditve. Med kraškimi kmetovalci, ki so Prišli v soboto in nedeljo na svoj Praznik, je vzbujala precejšnjo po-sornost razstava kmetijskih strojev, na kateri je sodelovala tud' Kmetijska zadruga iz Trsta. Zveza industrijcev o finančnih olajšavah Pokrajinska zveza industrijcev je v teh dneh izdala brošuro, v kateri zagovarja ohranitev finančnih olajšav za tržaške industrije kljub Napovedani davčni reformi. Zveza industrijcev zagovarja stališče, da so olajšave finančnega značaja edini način, da se privabijo na nase Področje industrijske investicije in da se tako zavaruje naše mesto Pred gospodarskim propadanjem. NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI V ŠTEVERJANU e bo dežela dala denar na razpolago a bodo za učenje petja najeli pedagoga ■v Občinski svet v Steverjanu je zaprosil deželno upravo za številne prispevke za pomoč šoli in vrtcu • Odobren denar za popravilo županstva MLADINA IN PD «SLAVEC» RICMANJE - LOG Priredita 22. in 23. t.m. ŠAGRO S KULTURNIM SPOREDOM Zvečer ples z ansamblom THE LORDS Delovali bodo dobro založeni kioski Vljudno vabljeni! • Sj||g ijlpi Nagrajeni vinogradniki iiiiiiimuHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiHiiiiiiHiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiii ŽUPANOV ODLOK V VELJAVI OD JUTRI DALJE NOVI PROMETNI UKREPI V TEREZIJANSKI ČETRTI Ukrepi zadevajo Ul. Valdirivo, Ul. S. Lazzaro in Ul. Torrebianca V noči med torkom in sredo bo stopila v veljavo nova vrsta prometnih ukrepov, ki jih je odredilo županstvo v okviru splošne reforme prometa v mestnem središču. Po revoluciji* v Ul. Ghega in v začetku Ul. Roma bodo tokrat na vrsti Ul. Torrebianca, Ul. Valdirivo in Ul. S. Lazzaro. Namen je seveda vedno isti, uskladiti promet s smernicami, ki jih je nakazala raziskava podjetja Somea, uvedba centraliziranega semaforskega o-mrežja in seveda postopnost pri u-vajaniu vseh teh novosti. V Ul. S. Lazzaro bodo uvedli enosmerno vožnjo med Ul. Carduc-ci in Ul. Paganini ob cerkvi sv. Antona Novega. Na tem odseku u-lice bodo uvedli tudi omejeno parkiranje: avtomobili in vsa druga vozila bodo lahko parkirala samo eno uro izmenično ob lihih in sodih dneh, razen od 24; da tt. trre, ko bo parkiranje prepovedano ter pred poslopjem štev. 17, kjer bodo lahko parkirala samo vozila poli; cije. V Ul. S. Lazzaro bodo uvedi' tudi dva prehoda za pešce in sicer na vogalu z Ul. Paganini in na vogalu z Ul. Torrebianca. V Ul. Valdirivo bodo spremenili smer vožnje: vozilo se bo lahko samo v smeri od Ul. Carducci do Korza Cavour, torej obratno kot danes. V tej ulici bodo tudi uvedli dva prehoda za pešce na vogalu s Korzom Cavour in na vogalu z Ul. Carducci in Ul. S. Lazzaro. Nekoliko bolj zapletena pa bo nova ureditev prometa po Ul. Torre b'anca, ki je bila doslej enosmer na od Ul. Carducci do Trga Duca degli Abruzzi. Od jutri bodo zaprli za promet prvi del ulice med Ul. Carducci in Ul. S. Lazzaro -- z iz jemo vozil, ki morajo natovarjati ali raztovarjati blago na tem področju. Preostali del Ul. Torrebianca pa bo izmenično enosmeren. Dovoljene smeri vožnje bodo od Trga Duca degli Abruzzi do Ul. Roma, od Ul. Filzi do Ul. Roma ter od Ul. Filzi do Ul. S. Lazzaro. Na vogalu z Ul. Roma bodo postavili znak »stop*, na vogalih z Ul. S. Lazzaro in s Trgom Duca degli Abruzzi pa bodo uvedli prehode za pešce. Po vsej Ul. Torrebianca bo podobno kot doslej izmenično par- a k;ranje omejeno na eno uro razen ob praznikih. V SOBOTO IN NEDELJO V DOLINI Uspela šagra p.d. «V. Vodnik» Vreme res ni bilo preveč naklonjeno prizadevnim Dolincanom pri njihovi šagri. V soboto je dež prepodil obiskovalce prav ko se je praznik začel, v nedeljo ra so muhavi oblaki stalno grozili. Vseeno pa se je na zabaviščni prostor zginila prava množica, ki je zadovoljno poslušala koncert godbe na pihala iz Brega pod vodstvom Dušana Strajna, ki je igrala popoldne, ter Koncert pevskega zbora Valentin Vodnik, ki je zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi. Spored je napovedoval Boris Pangerc. Nato pa so se loLui in stari prijetno vrteli ob zvckil ansambla The I.ords pozno v noc. Pa tudi stojnicam niso prizanašali, saj je bilo dobrot in specialitet obilo na razpolago. Se posebno so šli v slast ciganovi čevapčiči, dolinska specialiteta, ki so tudi zgodaj pošli. Z izkupičkom si bodo pevci precej pomagali pri nakupu novih oblek. S to šagro je pevski zbor Valentin Vodnik zaključil letošnjo sezono in pevci odhajajo na poletne počitnice zadovoljni nad vse uspelim zaključkom sezone. V. L. Na občinski seji, ki je bila V Števerjanu v petek zvečer pod predsedstvom župana Stanislava Klanjščka, so odobrili sklep o pripadnosti števerjanske občine kraš-ko-briški gorski coni. O tem smo že poročali v nedeljo, danes pa moramo napisati kaj vse so drugega svetovalci sklenili. Občina bo tudi letos zaprosila deželno upravo za razne podpore v prid šolskemu delovanju. Vsoto 2.820.000 lir bi potrebovali za redno vzdrževanje šolskega avtobusa. Strošek naj bi bil v prihodnjem šolskem letu višji, ker je avtobus potreben popravil. 4.950.000 lir bodo zaprosili za vzdrževanje šolske menze. Računajo, da bodo v menzi porabili 600 lir dnevno, da bodo imeli 55 otrok in da je šolskih dni 150. Dnevna oskrba se je od lanskih 500 lir dnevno povečala na 600. Za psihopedagoško zdravstveno službo bi radi porabili, kot lani, 500.000 lir, nadaljnjih 380.000 lir pa za tečaj tujega jezika in vadenja v petju. Podobno vsoto v isti namen so zaprosili in dobili že v prejšnjem šolskem letu. Svetovalci so odobrili sklep, po katerem lahko župan zaprosi deželno upravo za omenjene prispevke. V števerjanu nameravajo tudi povečati prostore otroškega vrtca. Namestiti hočejo naprave za centralno kurjavo ter dograditi še eno sobo. Že lani so deželo zaprosili za prispevek, ta jim je odobrila nekaj manj kot polovico naproše-ne vsote (3.000.000 od naprošenih 6.300.000), letos so' spet napravili prošnjo in obljubili so jim štiri milijone lir. Dežela bo od skupnih sedem milijonov lir dala 70 odstotkov, t.i. 4 900.000 lir v gotovini, za ostalo pa bo morala iz svojega prispevati občina. Ta bo morala dati še pol rnTijona lir zaradi povečanih gradbenih stroškov. Svetovalci so nato odobrili tudi zaključne račune za plačilo družbi ENEL, ki je gradila naprave za ojačenje električnega toka v Klancu in na Jazbinah. Nekateri svetovalci pa so predlagali, da bi e-lektrični družbi izplačali domenjene vsote, potem ko bodo njeni delavci popravili povzročeno škodo. V obč nsko komisijo, ki naj sestavi seznam ljudskih sodnikov, so bili izvoljeni Stanislav Klanjšček, Bruno Štekar in Hadrijan Koršič. župan je nato predlagal, in svetovalci so odobrili, da izplača za tekoče leto občina 80.000 lir mesečno najemnine župrnku za uporabo prostorov v župnijskem domu. kjer ima sedaj občina svojo pisarno. Potem ko so svetovalci to odobrili, je župan povedal, da je dežela nakazala 32.000.000 lir za ureditev županstva. To vsoto bodo dodali prejšnjim 16.000.000 lir in kmalu bodo pričeli stavbo, popravljati. Na prošnjo svetovalca Bruna štekar ja je nato župan obljubil, da bodo opuščene trase prejšnje ceste na Valerišču lahko prodali interesentom, ko bodo računi o gradnji ceste končani. Poleg tega je bil na seji še govor o vodovodnih ceveh, ki so pri mostu čez bonif'ko pri Jazbinah ostale na prostem, potem ko so cesto spomladi uredili. koncu leta 1972 dali registrsko tablico s številko GO 74266. To pomeni, da so vpisali v avtomobilski register približno 650 avtomobilov mesečno. Veliko je avtomobilov tuje izdelave, po marcu, ko se je zaključila večmesečna stavka italijanskih kovinarskih delavcev, pa se je spet povečalo število novih avtomobilov italijanske izdelave. Avtomobile ljudje kupujejo kljub temu, da se je njihova cena v zadnjem času večkrat zvišala, posebno pri avtomobilih tuje izdelave zaradi padca vrednosti italijanske lire. praznikom in se zaključi ob 7. uri zjutraj po prazniku. Imena zdravnikov je moč dobiti v pisarnah bolniške blagajne. • Na oglasni deski je objavljena prednostna lestvica šolskih vrtnaric, ki so zaprosile za poučevanje v prihodnjem šolskem letu v državnih o-trošldh vrtcih. Dežurni zdravniki tudi v Tržiču in Starancanu Odslej bodo ob nedeljah in praznikih na razpolago zdravniki tudi v občinah Tržič in Štarancan. Dežurna služba se prične ob 14. uri pred • Ob zaključku tedna Rdečega križa se goriški odbor zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k dobremu uspehu te manifestacije. Z izkupičkom so poslali 25 otrok, ki jih je priporočil pritituberkulozni konzorcij, na enomesečne počitnice v Enego (Vi-cenza). V Gradišču bo razstava slikarja Maria ligaine V Gradišču bodo v palači Tor-riani 26. t.m. odprli razstavo o grafičnih delih v razdobju 1947-1972 furlanskega slikarja Mario Zigai-ne. Ta furlanski umetnik je razstavljal tako v domovini kot v inozemstvu in je dosegel precej priznanj. Razstava v Gradišču bo prikazala njegovo delo v 25-letnem razdobju. Avtonomna letoviščarska ustanova, ki razstavo prireja, je našla pokroviteljstvo v deželni u-pravi in v občini Gradišče. Razstava bo odprta do 30. septembra. Uredil jo je Giuseppe Marchiori. BREZ PRISTANKA PREFEKTURE Kruh v Gorici od včeraj 50 in tudi 100 lir dražji Najslabše vrsle kruha 100 lir dražje, boljše vrste pa 50 lir Kruh se je včeraj v Gorici in tudi na podeželju podražil. Gospodinje so se znašle pred iz.vsenim dejstvom in so morale globlje seči v mošnjiček. Ravno pred dvema dnevoma smo poročali o sestanku na trgovinski zbornici, kjer so peki predlagali, da bi se cena kruha zvišala za 50 lir pri kilogramu. Prefektura, ki ima nalogo nadzorovati ceno, ni sploh izdala tozadevnega dovoljenja, včeraj pa so peki kar na lepem povišali ceno kruha. Cena pa se nj zvišala le za napovedanih 50 lir, v nekaterih primerih stane od včeraj kruh tudi Po 90 in 100 lir več pri kilogramu kot v soboto. Ponekod je cena navadnega kruha, t.j. tistega, ki stane 190 in 210 lir in ki mu ceno določa prefektura, ostala nespremenjena. Samo ponekod, kajti v pekarni blizu pevmskega mosta so včeraj prodajali kruh, ki je še v soboto veljal 210 lir, po 300 lir. V neki dingi pekarni v središču mesta je gospodinja morala odšteti 300 lir za kilogram kruha, ki ga je še v soboto plačala 190 lir. Vsekakor je od včeraj dalje v vseh pekarnah najnižja cena kruha 300 lir za kilogram. Za 50 lir so se podražile ostale vrste kruha, ki niso podvržene nadzorstvu prefekture. Pri doslej najcenejših vrstah kruha pa beležimo podra- ........I......IIIII M11III lili II.Ulil....Hilli UM lllllll IIIIIIIMIIIIIIIII....iiihmiiiiihiiiiihiiiiiiiihiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiihuiiiiiiiiihhihiiii VESTI Z ONKRAJ MEJE Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je zaključilo prejšnji teden uspelo sezono Imeli so nad 50.000 obiskovalcev - Uspeh na sarajevskem festivalu malih odrov - Največji uspeh so dosegli z Lorcovim delom «Dom Bernarde Albo žitev 50 odstotkov. Tudi navadni kometi stanejo pet lir več kot v soboto. Obrnili smo se za pojasnila na nekega peka. Ta nam je dejal, da so bili peki primorani v ta u-k.-ep. Cena moke se je zelo zvišala, in sicer od prejšnjih 95 lir na 130 lir. Malenkostno se je povečal tudi davek IVA, ki je v tem primeru enoodstotni. Omenjeni pek pa nam je povedal, da so mlinarji že napovedali ponovno podražitev moke, ki naj bi veljala 150 lir za kilogram. ZABAVNI DANES (17. 7. 1973) JUTRI (18. 7. 1973) PRIMORSKA RAZSTAVLJA PROGRAM ČETRTEK (19. 7. 1973) — PETEK (20. 7. 1973) — SOBOTA (21- 7. 1973) — __ Ansambel «ADONIS» __ Ansambel «TABU» _ MODNA REVIJA «TEKSTINE» Ajdovščina .— Italijanska show grupa: pevec ROCKY ROBERTS and The sorel- le STARS (program snema RTV Koper) Pevec zabavne glasbe IVICA ŠERFEZI s svojim ansamblom Zvone Bukovec z ansamblom «NOVI» MODNA REVIJA »NANOS« Postojna Italijanska show grupa: Com-splesso attrazione CASTELLINA PASI BRUNO BARESI, MARIEL- LA — konferansje LUCIANO MINGHETTI (program snema RTV Koper) Ansambel LOJZETA SLAKA PRVA DAMA JUGOSLOVANSKEGA HUMORJA — NELA ERŽIŠNIK Acqua show - atraktivno smučanje na vodi Zvečer ognjemet Vsak večer zabavno-satirični kabaret PREPIH 73 avtorja Andreja JELAČINA Uspel festival mladine na Opčinah V nedeljo se je na Opčinah zaključil tridnevni festival slovenske in italijanske internacionalistične mladine. Namen prvega in drugega dne festivala je bil izraziti solidarnost z vietnamskim ljudstvom in podpreti narode, ki so žrtve fašističnega nasilja. Nedeljski spored se je pričel ob 19. uri s predvajanjem filma »Rižarna* Aljoše Žerjala. Po nastopu folklorne skupine iz Portoroža so prisotnim govorili nekateri predstavniki družbeno - političnih organizacij z obeh strani meje. Prvi je govoril Ugo Poli, pokrajinski tajnik ZKMI, ki je poudaril pomen mladinskega srečanja kot dejanje, ki odstranja zgodovinske prepreke med narodi. Govoril je tudi o herojskem uporu vietnamskega ljudstva proti imperializmu, iz česar morejo komunisti izvleči določene zaključke, ter jih uporabljati pri svojem nadaljnjem delu. Nato je v slovenščini govorila Vijolica Rakošan, članica predsedstva obalne konference ZMS, v italijanščini pa Vladimir Marche-san, predsednik obalne konference ZMS. Naglasila sta pomen festivala, ki predstavlja prispevek h krepitvi sodelovanja in boljšega razumevanja med narodi. Izrazila sta upanje, da se bodo podobna srečanja še nadaljevala, vendar naj bi se urejala bolj sistematično. Slednji je govoril Ravel Kodrič, član vodstva pokrajinske organizacije ZKMI, ki je poudaril pomen internacionalizma ter se zavzel za rešitev perečih vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Festival je obiskalo veliko število mladih, zlasti v nedeljo, med gosti pa je bil tudi Zdenko Mali, tajnik pri predsedstvu RK ZMS ter drugi člani. Na goriških cestah že avto GO 78.100 V teh dneh krožijo po mestu avtomobili z goriško registracijo s številko 78.100. V prvih šestih mesecih in pol letošnjega leta so torej na Goriškem vpisali v avtomobilski register skoro 4.000 avtomobilov, saj so ob Zlata mrzlica zajela kupce tudi v goriški zastavljalnici V goriški zastavljalnici v Ul. Carducci so imeli v četrtek dopoldne javno dražbo dragocenih in navadnih zastavljenih predmetov za katere je zapadla redna zastavna doba 6 mesecev in njihovi lastniki niso ob zapadlosti obnovili zastavne police. Ker je bilo na seznamu za prodajo tudi več drobne zlatnine, predvsem zlatih verižic, prstanov in uhanov, se je na dražbi zbralo precej občinstva, med njimi tudi zlatarji in urarji ter drugi zasebniki, zaradi sedanje «zlate mrzlice*, ki je zajela široke kroge tudi v Gorici od padanju vrednosti lire. To se je pokazalo tudi pri prodaji, saj so izklicno ceno za posamezne zlate predmete v večini primerov kar podvojili. Tako so prodali nekaj verižic in obeskov, katerih izklicna cena je bila 20 tisoč lir, kar za 50 tisoč ali s pristojbinami za skoro 52 tisoč lir. Neki prstan so izdražili od začetnih 4000 na 9500 lir in podobno tudi za druge dragocene predmete, za katere so se poleg zlatarjev zanimale tudi ženske. Manjše je bilo povpraševanje po nedragocenih predmetih, med katerimi so bili na prodaj dva registrator-ja Geloso, več starejših enciklopedij, nekaj manufaktumega blaga in podobno. I. M. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije • liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Vento 74, sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 19'3/74. Ravnateljstvo nižje srednje šole <1-van Trinko* v Gorici, Ulica Randaccio 10, obvešča, da 24. julija 1973 ob 12. juri zapade rok za vpis v šolsko leto J1973/74. Primorsko dramsko gledališče: prizor iz dnin:" G. Lorce »Dom Bernarde Albe*. Od leve proti desni Tea Glažar Zofka Nanut in Metka Franko Konec minulega tedna je Primor- prej zadržimo le ob nekaterih šiško dramsko gledališče iz Nove Gorice zaključilo sezono. Zavese na odrih se bodo za ansambel spet odprle konec avgusta. Ta čas pa bo ravnateljstvo in umetniško vodstvo do kraja izoblikovalo program za novo sezono, ki ga je v konturah na tiskovni konferenci ob koncu sezone že nakazal ravnatelj Jože Babič. Zaključek sezone je seveda pri-ložnost za pogled nazaj, če se naj■ ................................... VRSTA PROMETNIH NESREČ Goričanka je z avtom v Karniji zbila žensko in ranila tri osebe Vozila je brez dovoljenja * V Gradežu je v nedeljo mladenka kmalu utonila - Nesreča v Trnovskem gozdu Zelo huda nesreča se je v ne-1 ga 54 utonila v Gradežu. Bertossi-deljo pripetila v Piano d’Arta v jeva se je ob 15.30 namenila ko- • Drevi se bo na sedežu v Ro-tonda del Boschetto 3/F sestala svetoivanska rajonska konzulta, ki bo razpravljala o načrtu novih javnih prevozov in verjetno tudi o imenovanju komisij. • Jutri ob 17. uri bo na vrtu Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 zborovanje komunističnih upokojencev. Predsedoval bo Vittorio Vidali, govoril pa bo Antonio Čat-tonar. Karniji, kjer je Goričanka, ki ni imela vozniškega dovoljenja, podrla štiri osebe, žensko in tri otroke, od katerih je ena umrla. Nesreča se je pripetila, ko je s ceste privozila na dvorišče neizkušena voznica Luigina Barei iz Gorice, poleg katere je sedel njen zaročenec Romano Del Bianco, ki je lastnik avtomobila. Barei, ko je videla pred seboj osebe, je hotela pritisniti na zavore. Ker pa ni dobro poznala avtomobila, je pritisnila na plin in potisnila k zidu štiri osebe: 32-letno Rito Ma-dussi por. Sala iz Vidma, ki je podlegla hudim poškodbam, ko so jo prepeljali v bolnišnico v Tol-meču, njenega 8-letnega sina Ni; colo, ki se bo zdravil v videmski bolnišnici 5 dni zaradi lažjega možganskega pretresa, 5-letno Paolo Stecchetti iz Tržiča, ki je dobila močan možganski pretres in zlom leve noge (okrevala bo v 60 dneh) ter 8-letno Giuliano Bonato iz Fiu-micella, ki se bo zdravila 8 dni. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Tolmeča in državni prav-dnik dr. Petrucci, ki je podpisal zaporni nalog za oba potnika avtomobila. Malo je manjkalo, da ni v nedeljo popoldne 12-letna učenka iz Gorice Miranda Bertossi iz Ulice Lun- pat na plažo «Costa azzurra*. Takrat je bilo morje precej razburkano, a deklica je vseeno šla v vodo. Prav tedaj jo je velik val pokril in jo zvrnil. Prav gotovo bi utonila, če bi ji ne priskočil na pomoč 52-letni Salvatore Furlan, u-radnik iz Gorice. Ko sta jo Furlan in lastnik plaže Sergio Marin prenesla na suho, so jo obudili umetnim dihanjem ter poklicali re-šilec, ki je ponesrečenko peljal v gradeško bolnišnico. Pri Lokvah se je v nedeljo ob 19. uri ponesrečila 29-letna gospodinja iz Gorice, Ulica Balilla 17, Franka H ari por. Simone, ki se vozila v avtomobilu skupaj z možem, 30-letnim Erminiom Simone-jem in dvema otrokoma, 8-letnim Markom in 4-letno Deboro. Iz še neznanih vzrokov je avtomobil zavozil s ceste in se prevrnil. Od potnikov se je ranila le ženska, ki so jo z jugoslovanskim rešilcem prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo zdravila teden dni zaradi udarca v koleno. 22-letna uradnica Ana Klanjšček iz Ulice Leoni 47 se je v noči med nedeljo in ponedeljkom zvrnila svojim avtomobilom na ovinku pri mirenskem bloku. V bolnišnici se bo morala zdraviti 6 dni zaradi laž jih odrgnin. cer suhoparnih številkah, moramo takoj ugotoviti, da je bila sezona za gledališče uspešna. Z dvanajstimi deli, med katerimi je bilo o-sem na novo naštudiranih, je ansambel odigral kar 219 predstav in se tako uvrstil med najbolj delavne poklicne gledališke hiše v Jugoslaviji. Podrobnejša razčlenitev predstav opozarja, da jih je bilo 107 ali slaba polovica v novogoriški občini, 79 pa v širši primorski regiji. V Trstu, Gorici, štandrežu, Sovodnjah in Doberdobu je gledališče gostovalo petnajstkrat, medtem ko je imelo nadaljnjih 18 predstav drugod po Sloveniji in v drugih republikah. Z dramatiziranim *Krstom pri Savici» je gostovalo tudi na sarajevskem festivalu malih o-drov, kjer je doseglo velik uspeh. Velja omeniti še, da je gledališče v minuli sezoni že drugič priredilo tudi festival eksperimentalnih gledališč v Novi Gorici. In kakšne so bile značilnosti sezone? Gledališče je ostalo zvesto vsebinski in repertoarni politiki iz prejšnjih let, čeprav z njo ni naletelo vselej med vsemi kritiki za ustrezno vrednotenje. Težišče repertoarne politike je bilo na ljudskosti in odmevnosti del. To je razumljivo predvsem spričo dejstva, da je vezano na občinstvo, ki je pretežno brez globljega poznavanja gledališkega snovanja. S svojimi predstavami je zato goriški ansambel v nekem smislu estetski oblikovalec občinstva. Sezono je gledališče začelo z Jurčič - Robovim «Desetim bratom». Tudi zatem je prepustilo besedo predvsem domačim, starejšim in mladim avtorjem. Med njimi so: Vitomil Zupan, Mirče šuš-melj, Pavle Lužan in Leopold Suhodolčan. •sDom Bernarde Albe* Fe-derica Garcie Lorce pa je bilo delo, s katerim je gledališče končalo sezono. Po mnenju strokovnih o-cenjevalcev je bilo to delo, v katerem je končala svojo igralsko pot tudi goriška rojakinja Nada Gabri-jelčičeva, uprizoritveno najbolj u-spešno. Goldonija «Primorske zdra-he», ki bodo kmalu doživele stoto ponovitev, pa so bile najbolj u-spešno ponovitveno delo iz prejšnjih sezon. In kaj obeta okvirni repertoar za novo sezono? Še naprej bo gledališče posvečalo veliko pozornost domačim aviorjem. S «Smrtno draj-no» Bratka Krefta se bo ansambel oddolžil spominu na kmečke pun te, zalem bo up, izumi Toneta Pur- Izleti tjiča, ki ga je lani predstavil z dramo iz kmečkega življenja slavi letos 75-lelnico uspešnega delovanja veliko svetlih in tudi temnih dni. Društvo prireja v ta namen vrsto prireditev, začenši s fotografskim nagradnim natečajem na temo «Kraške poljske hiške*, ki ga je društvo organiziralo v marcu. Preteklo soboto je v trebenskem Ljudskem domu u-čitelj Bruno Kralj imel predavanje z naslovom «Od najstarejših časov do danes*. Predavanja se je udeležilo zelo veliko ljudi, ki so bili vsi zadovoljni tudi zaradi dejstva, ker je izredno zanimivo predavanje poživilo tudi predvajanje barvnih diapozitivov, ki jih je pripravil Mario Collerig Čez dva tedna, v soboto, 28. t. m. bodo imeli v Trebčah, v okviru proslav 75-letnice domačega prosvetnega društva, popoldne otvoritev razstave, zvečer pa koncert. Razstavo bodo odprli ob 17. uri in bo z dokumenti, fotografijami in drugim materialom, prikazala delovanje prosvetnega društva ^Primorec*, zvečer pa bo koncert, na katerem bosta nastopila pevski zbor in oktet DPD «Svoboda II.* iz Trbovelj, seveda ob sodelovanju domačega pevskega zbora, naslednjega dne, v nedeljo, 29. t. m., pa bo glavna prireditev, ko bo v senci kostanjev in lip na dvorišču treben-skega Ljudskega doma koncert, na katerem bodo nastopili domača godba «Parma», godba iz Pri-dvora, mladinski pevski zbor iz Saleža in, seveda, domači pevski zbor. URSS OGGI, leto XVI. štev. 23. Izdaja sovjetsko veleposlaništvo v Rimu. Kamor koli te pot pripelje, boš v množici avtomobilov prav gotovo zasledil tudi tako imenovanega »hrošča*, torej tisto značilno vozilo, ki so mu pred štirimi desetletji vzde-li ime ljudsko vozilo oziroma »volks-wagen». Da jih je toliko po vsem svetu, ni nič čudnega, saj so v februarju lani v Wolfsburgu, v Zahodni Nemčiji potegnili s tekočega traku »hrošča* s tekočo številko 15,007,034 in ga poslali v muzej, ki ga je o svojem vozilu organiziral koncem. Od tedaj do danes se jih je na tekočem traku zvrstilo skorajda milijon, potemtakem je zahod-nonemška tovarna avtomobilov vrgla promet doslej nič manj kot 16 milijonov »hroščev* to je tista vozila, katerega najpogosteje srečamo kjerkoli po svetu, kajti še nobenega tipa vozila ni neka tovarna izdelala v tolikšnem številu, v tolikšni seriji. Logično je, da ne kroži po cestah 16 milijonov avtomobilov »hroščev*. Volkswagen vrste «1200» in «1300» spada sicer med najbolj trpežna in »trdoživa* vozila, kajti ni redko naleteti na »hrošča*, ki je pustil za seboj že 200 in ali 250 pa tudi več tisoč kilometrov. Od 16 milijonov jih je torej veliko že odslužilo, kljub temu je to vozilo skrajno popularno in če hočemo priljubljeno, pa čeprav ni za mnoge niti »moderno*, niti dovolj »živo*. In zakaj smo se danes spomnili tega vozila? Kdor sledi razvoju velikih industrijskih podjetij, ve, da so nekatera podjetja v neprestanem razmahu, druga da preživljajo krizo, nekatera manjša avtomobilska podjetja pa celo usihajo, ker ne morejo zdržati velike konkurence. Pred približno letom dni je bilo tudi podjetje Volksvvagen v velikih težavah. Govorilo se je celo, da bo doživelo pravo katastrofo. Pred nekaj dnevi pa so imeli letni občni zbor delničarjev, ki je bil najkrajši občni zbor v sej zgodovini tega podjetja in se je iz poročila generalnega direktorja zvedelo, da je podjetje na zelo trdnih nogah, kajti povečala se je proizvodnja, povečale so se dividende, ustvaril se je nov model. podjetje gradi nov obrat v Romuniji, pripravljajo pa tudi načrte za gradnjo novega obrata v samih - ZDA. Iz gornjega se torej vidi, da je družba Volksvvagen doživela v letu dni preobrat in da bomo tudi v bodoče na cestah srečavali vedno več »hroščev*. To pa ni nič čudnega, kajti če smo prej rekli, da »hrošč* za nekatere ni kdo ve kako moderen niti ne dovolj »živ*, drži, da je «hrošč» edini osebni avtomobil, ki je vzdržal klimatske razmere na Antarktiki in v afriški Sahari. Ko je družba Volkswagen zbirala podatke zato, da bi delala reklamo za svojega »hrošča*, je lahko tudi rekla, da so se celo ameriški kozmonavti, za katere ne bi mogli reči, da niso vajeni brzin, opredelili za nemškega »hrošča* in so si ga vsak zase kupili. Tovarna v Wolfsburgu zaposluje 110.000 delavcev, tehnikov in inženirjev. Doslej je podjetje zgradilo dve svoji novi tovarni, eno v Braziliji in eno v Mehiki. Že leto dni proučuje nov tip »hrošča*, ki ga namerava vreči na kitajsko tržišče. Tega »hrošča* sicer bi ne izdelovali v Nemčiji, pač pa v Mehiki in bi bil skrajno poenostavljen, da bi bil dostopnejši kitajskim gmotnim razmeram. Ko je direktor koncema z navdušenjem govoril o teh rezultatih, prav gotovo ni omenjal nekaterih svojih »pobud* iz polpretekle dobe. Direktor koncema Volksvvagen spada namreč v skupino direktorjev 60 največjih in najpomembnejših zahodno-nemških podjetij, v skupino tistih poslovnih ljudi ki niso zadovoljni s politiko, ki jo vodi Brandt, oziroma njegov minister Scheel. Ta skupina ljudi je lani objavila znano pismo z naslovom »Ne bomo več molčali*. Napadajo pač Brandta zato, ker da je njegova politika privedla do zmanjšanja izvoza nemškega blaga na tuja tržišča, Volksvvagen pa izvozi na tuja tržišča kar 70 odstotkov svoje proizvodnje. Direktor koncerna pa se tokrat ni imel nad čim ali nad kom hudo vati, kajti Volksvvagnove delnice imajo nominalo 50 mark, dividenda pa je znašala letos 4,5 marke, to se pravi skoraj 10 odstotkov nominalne vrednosti kar prav gotovo ni malo. Vedeti pa moramo, da sta vlada v Bcnnu in deželna vlada Dolnje Saške lastnici kar 40 odstotkov kapitala koncema, to se pravi, da ima za-hodnomemška država od koncerna Volksvvagen zelo veliko dobička. Vse kaže, da bo tega dobička v prihodnje še več, kajti zanimanje za »hrošča* narašča. Veliko je povpraševanje zanj v ZDA, kamor so samo v juniju letos prodali 45.000 «hroščev». Odtod načrti za gradnjo tovarne v samih ZDA, kjer bi proizvajali okoli pol milijona vozil na leto za ZDA in za sosedno Kanado, kajti južnoameriško tržišče pokrivata brazilska tovarna in mehiška tovarna ki bi delali tudi za druga tržišča. V določenih krogih, ki so poučeni o avtomobilskih problemih, pa se govori, da ima koncem Volksvvagen še eno železo v ognju, da se namreč pripravlja za nastop na svetovnem merilu z nekim novim vozilom, ki da bo prišlo na trg letos jeseni. Verjetno je to le poskus, kako vzbuditi še večje zanimanje, kajti koncem, ki je bil lani v precejšnjih težavah, si ne more privoščiti čez noč novega tipa, posebno ne takšnega, ki bi naj zrevolucioniral svetovno tržišče. 13.15 19.45 20.30 21.00 22.10 23.15 21.00 21.15 22.15 19.10 19.25 19.55 TOREK, 17. JULIJA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino: «COME VA GIOVANOTTO?* - film režija Gyorgy Revesz Proizvodnja Humnia filmstudiios ŠPORTNI DNEVNIK italijanske kronike in napoved vremena; DNEVNIK; Lucio Mastronardi: «IL CALZOLAIO Dl VIGEVANO*, Scenarij Edma Fenoglia Nastopajo: Mario Sala detto Micca — Narmi Svampa Luisa — Maria Monti Teresa — Tina Maver Marion — Narcisa Bonati Starec — Armando Bonetti Drugi starec — Gdanni Rubens Padron Bertelli — Pippo Stamazza Padron Morani — Evaldo Rosato Padron Ferrari —■ Edmondo Sannazzaro Tognetta — Angela Cicorella Lena — Licia Lombardi Vojaški zdravnik — Gianni Mantesi Netto — Augusto Soprani Pelagatta — Alessamdro Marchetti Menchina — Liu Bosisio Tovarniški čuvaj Pelagatta — Carlo Montini Onega dne: ATENTAT NA TOGLIATTIJA pripravila sta Andrea Barbato in Aldo Rizzo s sodelovanjem Giuseppa Gonnija DNEVNIK, napoved vremena in šport DRUGI KANAL DNEVNIK «MA CHE TIPO £?» Program pripravil Luciano Rispoli, sodelujeta Flavio Bucci in Carla Tat6 LAHKA ATLETIKA: IT ALU A - ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Prenos iz Turina JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OBZORNIK (Lj.) VELIKI IN MAJHNI — oddaja TV Zagreb METULJI NAŠE DEŽELE Stric Rado je izvrsten biolog, zato bo Tomažu in nam razkril tudi vse znanje in veščine prepariranja, ali bolje rečeno, razpenjanja metuljev za bodočo biološko zbirko. Ce bomo imeli malce potrpljenja in seveda tudi mirno roko, bo ves trud bogato poplačan s prekrasno in brezhibno zbirko najlepših primerkov. Ne od-recimo se tudi skupnemu obisku v prirodoslovnem muzeju, ki razen metuljev premore toliko drugih zanimivih stvari, da bomo prihajali še in še in vselej spoznali kaj novega. In še majhno presenečenje vam pripravlja stric Rado: obisk pri izkušenemu metuljarju ing. Jožu Šlajmerju. Njegova bogata zbirka ek- barvna oddaja sotičnih metuljev je tako čudovita, da se bomo kar kopali v lesketu čudovitih barv. Medtem pa se bo v naši metuljnici zvalilo na desetine in desetine novih metuljev in ne kaže zamuditi posebnega povabila našega Tomaža, da jim vsi skupaj mimo življenja podarimo tudi prostost. Serijo oddaj o metuljih so vam pripravili redaktor Miloš Macarol, scenarist in režiser Ernest Adamič, strokovni svetovalec prof. Jan Car-nelutti, snemalec Viki Pogačar, glasbeni opremljevalec IUja Šurev in montažerka Sonja Peklenk. V oddajah sta nastopala Rado Smerdu, dipl. biolog in vaš vrstnik Tomaž Skale. — m m — 20.15 20.45 21.00 21.35 22.20 22.40 23.30 21.00 21.15 21.30 23.00 S kamero po svetu: NEPAL - NA KONCU SVETA (Lj.) Risanka (Lj.) TV DNEVNIK (Lj.) L. N, TOLSTOJ: »VOJNA IN MIR* barvna TV nadaljevanka (Lj.) KAJ HOČEMO? — Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj.) PO SLEDEH NAPREDKA — barvna oddaja (Lj.) POROČILA (Lj.) KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA RISANKE POROČILA »PARIZ OSTANE PARIZ* — celovečerni film »DRAGI LAŽNIVCI* — kviz v barvah TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Ciganski ansambel; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino 18.30 Komorni koncert; 18.45 Glasbena beležnica; 19 00 Kmečki punti v slov. literaturi; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Borodinov: »Knez Igor*; 22.55 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 10.00 Harmonikar Principe; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.45 Relax ob ploščah; 16.15 Današnji pevci; 17.40 Folklorni zbor; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Mezzosopranistka Nora Jankovič; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Zborovsko petje; 22.15 Klavir in orkester; 23.00 Na sporedu je Slavko Osterc; 23.35 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00. Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Opoldanski program; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Neapeljske popevke; 19.25 Godba na pihala; 20.20 Francoske popevke; 20.35 Bizetova opera »Carmen*; 22.20 Andata e ri torno. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila"; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Or- kester; 9.50 Nadaljevanka »Mada-min»; 10.35 Poje Rosanna Fratello; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zal'"'?; 15.00 Nadaljevanka; 15.45 Glasbeno - govorni spored ; 17.35 Plošče; 20.10 «Andata e ritorno*. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Sonate za kla vir; 11.40 Zabavna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Mendelssohn, Grieg in Smetana; 14.30 A. Calda-ra; »La caduta di Gerico*; 16.15 Beethovnove skladbe; 17.20 Strani albuma; 18.00 Bela Bartok; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Bolnišnica Italiji; 19.15 Koncert; 21.30 Radijska rapsodija »Ballata italiana*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje — Dragan Lukič: Te pogovore sem slišal samo jaz: 10.20 S pesmico v počitniški dan; 10.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 11.20 Popotovanje v Romunijo; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Slovenske narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 «Ali jih poznate*; 15.40 »Na poti s kitaro*: 16.40 Baritonist Tom Krause; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Naš podlistek — E. Poe: Grozljiva novela; 18.10 Popularni popoldanski koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 V torek nasvidenje!; 19.45 Tipke in godala; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute ansamblom Rudija Bardorferja; 21.00 Lahka glasba avtorjev; 21.30 Gilles Cooper: Naskok na Badajaz — ra dijska igra; 22.38 Melodije v ritmu; 23.15 Od popevke do popevke; 00.05 Literarni nokturno — A. Med ved: Pesmi; 00.15 «Casi v zrcalu glasbe*. Horoskop .....................................m-.......................................................................“ 11.) Zelo radi nasedate obljubam, kar vas bi znalo privesti v težave. Draga oseba vas ima rada. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V svojem poslu boste uspeli, toda potrebna bo požrtvovalnost. Ne sklepajte novih prijateljstev. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Kdor se ukvarja z znanstvenim delom, bo danes žel uspeh. Mora pa biti vztrajen in dosleden. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V jutranjih urah vam bo šlo vse prav, sicer pa bo dan poln neprijetnosti. V ljubezni razočaranje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neki poslovni tovariš vam bo pomagal V načrtih. Pričakujte darilo ali pošto. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Od začetka vam ne bo šlo prav nič od rok, pozneje pa se boste v delo vpeljali. Srečne ure z osebo, ki jo imate radi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša delovna sposobnost bo danes preživela preizkušnjo. Če boste odločni, bo šlo vse prav. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Prepustite odgovornost drugim, če sami ne zmorete. Umaknite se v drugo vrsto in pustite druge naprej. RAK (od 22.6. do 22.7.) Kljub temu, da bo marsikaj napak, vam bo delo dalo veliko zadoščenja. Ne računajte pa z dobičkom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Novi predlogi vas bodo spodbujali k vedno večji dejavnosti. Izkažite S£. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spoprijeti se boste morali z marsičem novim. Ne terjajte od drugih tega, kar sami niste pripravljeni dati. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) S svojo vztrajnostjo boste premagali vse ovire. Ne bodite preveč popustljivi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. PREISKAVA O ATENTATU PRED MILANSKO KVESTURO Bertoli ni skoval sam načrta za krvavi atentat Tovarišem iz kibuca je atentator zaupal, da bo moral v Evropo, dodal pa je, da še ne ve, kakšno nalogo mu bodo zaupali MILAN, 16. - Pokol v Ul. Fa-tebenefratelli pred milansko kvesturo ni bil posledica neuravnovešenega dejanja »individualističnega a-narhista», pač pa sad točno določenega prevratniškega načrta. Do tega zaključka je prišel milanski preiskovalni sodnik dr. Lombardi, ki vodi preiskavo o krvavem zločinu. Sodnik je pojasnil, da je Bertoli večkrat govoril svojim delovnim tovarišem izraelskega kibuca o potovanju v Evropo. Atentator je ob tej priliki poudaril, da ne ve kakšno nalogo mu bodo poverili in kam bo moral iti, vedel je le, da mora biti 15. maja v Marseillu. Da Bertoli ni slutil ničesar o krvoločnem načrtu, ki so ga skovali njegovi pajdaši, dokazujejo tudi izjave, ki jih je dal tovarišem pred potovanjem v Evropo. «Vrnil se bom — je dejal — čez dva meseca, če me policija ne bo aretirala*. Očitno je, da te informacije pobijajo vse dosedanje Bertolijeve izjave, da je zasnovat in izvedel atentat sam. Sodnik je med drugim tudi ugotovil, da Bertoli ni pre- .....................rim.........................■■■■■■m OLSia FAŠISTI m ODNEHAJO Vrsta bombnih atentatov na mornariške častnike Spori v KD zaradi Freieve politike čelnega spopada z vlado kinil slikov z italijanskimi »prijatelji*. V k.buc je dobival veliko poste iz T*a)ije in je tudi redno odpisoval svojim »prijateljem*. Med potovanjem po Venetu je dr. Lombardi odkril da je eden od Bertoli-jevih nopisnikcv stanoval v Mestrah, a sodniku ni še uspelo, da bi ga identificiral. Dejstv o, ki dokazuje, da je bil Bertoli član neke prevratniške organizacije, je, da se je atentator na predvečer pokola, srečal z nekaterimi ljudmi. Kot je znano se Bertoli po večerji pri fašističnem sindikalistu Rodolfu Mersiju ni vrnil v penzion, kjer se je nastonil, pač pa je hlodi! po lombardskem velemestu. S kom se je srečal preiskovalci še niso ugotovili. Očitno je tudi, da ne bi povedali njihovih imen, tudi če bi jih identificirali, vsaj dokler jih ne bi spravili na varno za debele zidove milanskega zapora. »Bertoli — je dejal preiskovalni sodnik časnikarjem — je zagrešil v Milanu veliko napak. Upam, da je bil tudi v Marseillu in drugod prav tako naiven in da bomo do- SANTIAGO, 16. — Čeprav ji je pred dvema tednoma spodletel državni udar, čilska reakcionarna desnica ni vrgla puške v koruzo: danes ponoči je skupina fašistične skupine «Patria y libertad* izvedla vrsto bombnih atentatov proti stanovanjem častnikov čilske vojne mornarice. Med temi je tudi admiral Huerta, bivši minister za javna dela v vladi, ki je odstopila pred volitvami. Na srečo ni vrsta atentatov terjala človeških žrtev, čeprav je materialna škoda zelo velika. Značilna je taktika, ki jo je desnica izbrala, da bi povzročila spor med vojsko in vlado levičarske koalicije »Unitad popular*. Po eni REŠITEV V zadnjem, desetletju sta bili dve britanski konservativni vladi v zagati zaradi vročekrvnih ministrov. Leta 1963 je moral ministrski predsednik Mc Millan odstopiti z vsem kabinetom, ker je obrambni minister John Profumo često zahajal k lepi Kristini Keelerjevi, ki je bila istočasno tudi ljubica funkcionarja sovjetskega veleposlaništva, pred dvema mesecema pa sta odstopilo podtajnik za obrambo lord Lambton in leader lordske zbornice Jelli-coe zaradi odnosov z lepo in temnolaso Normo Levy. Vročekrvni diplomati so poguba konservativcev, je pravilno razsodil voditelj zveze mladih konservativcev Alan Moore. Kaj storiti? Ker so po navadi vročekrvneži tudi briljantni in sposobni ljudje, jih ni mogoče izključiti iz vlade. Edina možna rešitev je ustanoviti državni bordel za ministre in podtajnike, v katerem naj bodo lepotice vedno pod nadzorstvom obveščevalne službe. Problem pa sploh presega že britanske meje in zaiema E OS sploh. Nič lažjega, tudi za to je rešitev: konzorcij državnih bordelov čla nic EGS. vodstvom. Zlasti oster je bdi rektor katoliške univerze Ca6tilb Velasco, ki je obsodil poskus državnega u-dara in javno polemiziral s predsednikom KD Patriciom Aylwinom. Ta je izjavil, da je pripravljen na sodelovanje z vladno koalicijo pod pogojem, da se »Unitad popular* odpove najbolj naprednemu delu svojega načrta. Velasco pa ga je javno zavrnil, da to ni nikakršno konstruktivno sodelovanje, »katerega vzpostavimo le, če se odpovemo preliminarnim pogojem in se soočimo s konkretnimi problemi države*. Kakšne možnosti uspeha imata Tomič in Fueotalba? Čilski dopisnik «Prense latine* meni, da bosta uspela le če bosta sprevrgla notranji ustroj KD in se bo vodstvo odpovedalo čelnemu spopadu z vlado. RIM, 16. — Pakistanski predsednik Ali Buto je odpotoval iz Rima na zasebni obisk v Ženevo. bili pomembne elemente s preiskavo, ki sem jo odredil*. Dr. Lombardi je tudi dejal, da je atentator zelo negotov človek, vedno v dvomu in pripravljen iskati podporo. Poudaril je, da so očividci pokola opazili, da se atentator ni spontano izročil karabinjerjem takoj po pokolu, ampak je skušal pobegniti. Dr. Lombardi bo v kratkem, morda še jutri, odpotoval v Turin, kjer bo zaslišal Gastona Fac-cina. Ta je spoznal Bertolija leta 1970 v padovskem zavodu za bivše jetnike »Oasi*. Postala sta velika prijatelja. Pozneje ju je Mario Tommasoni obtožil poskusa umora, a sodišče ju je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Faccin je bil pred kratkim aretiran v Turinu zaradi tatvine. Iz Milana v Genovo, kjer je v teku preiskava o atentatu na brzec Turin - Rim. čeprav se Nico Azzi in Gianfranco Bertoli nista poznala (vsaj doslej ni o tem nobenih dokazov) je očitno, da so pokol pred milansko kvesturo, atentat na vlak. neredi, v katerih je izgubil življenje agent Antonio Marino, tri komponente istega prevratniškega načrta. V zvezi s preiskavo o atentatu na brzec pri Genovi, se je izvedelo, da je bivši direktor fašističnega lista «La Fenice* Giancarlo Rognoni, poslal Azzi ju grozilno pismo, v katerem ga »poziva*, naj prekliče vse svoje dosedanje izjave, Rognoni, ki je vpleten tudi v preiskavo o smrti agenta Marina, jo je popihal takoj ko je zavohal, da so mu preiskovalci na sledi. Zanimivo je tudi, da je poslal pismo v trenutku, ko so bili vsi prepričani, da bosta namestnik državnega pravdnika dr. Barile in preiskovalni sodnik dr. Grillo zaključila formalni postopek. Po mnenju preiskovalcev, naj bi pisca navdihnil misovski senator Franco Maria Servello, o katerem je Azzi izjavil, da je njegov »idejni pokrovitelj in mu dolguje vse*. V zapisnikih, ki sta jih sestavila sodnika, je še veliko izjav, ki vpletajo misovskega poslanca v prevratniški načrt. Zlasti pomembna je izjava neke Azzijeve prijateljice, ki je povedala, da je Rognoni sklical sestanek grupe »La Fenice* takoj po vstopu v MSI in izjavil: «čas je da se izkažemo. Potrebujem skupino prostovoljcev za pomembno demonstrativno akcijo*. In to kljub temu, da naj bi mu Servello zabičal ob vstopu v MSI, da je treba «discipline, zvestobe strankini politiki in torej delovanja v okviru meja, ki jih določa zakon*. Po omenjenem sestanku se je skupina »La Fenice* zbrala še enkrat in vse kaže, da so se takrat odločili za atentat na vlak. Po govoricah, ki so se včeraj vztrajno širile v Parizu, naj bi »ura x» n apočila danes ob 6.90 (po italijanskem poletnem času). Vesti ni orodno potrdil nihče, čudno naključje pa je, da je generalni štab francoske vojske včeraj povabil časnikarje, naj si ogledajo nov podzemski operativni sedež, ki bo koordiniral tako imenovane strateške sile. Na sliki: otrok pozdravlja očeta, mornarja novozelandske fregate «Canterburry», ki bo zamenjala fregato «Otago», pred odhodom iz Aucklanda TRZA EVNIK VREME TOKRAT NI BILO PREVEČ UGODNO V Nabrežini zaključena razstava krajevnih vin Avgustu Radetiču iz Medje vasi posebno nagrado za črno vino V nedeljo se je v Nabrežini zaključila občinska razstava krajevnih vin: odprli so jo v petek in je bila zadnja v vrsti občinskih razstav, ki so jih priredili v letošnjem letu. Nabrežinska prireditev je bila dobro obiskana, saj so stočili 50 hi vina, žal pa je vreme nekoliko nagajalo in so se vlile plohe, ko je prihajalo največ gostov, tako v petek kot v soboto in v nedeljo zvečer. V nedeljo zjutraj so podelili nagrade mladincem, ki so sodelovali na športnih tekmovanjih, popoldanski spored pa se je pričel z nastopom godbe na pihala iz Tržiča. Nekateri člani godbe so kasneje igrali tudi plesno glasbo. Ob 21. uri se je pričela tombola in je glavni dobitek dobil Atiljo Metlikovec iz Sesljana. Sledila je prosta zabava. Na razstavi je sodelovalo 17 vinogradnikov, predstavili pa so 10 vrst črnega in 13 vrst belega vina. Za belo vino so prejeli nagrade naslednji kmetje: Ivo Kralj — Slivno, Mi-ko Košuta — Križ, Avgust Radetič — Medja vas, za črno vino pa: Stanislav Gruden — Mavhinje, Mirko Radovič — Nabrežina, Stanislav Caharija — Nabrežina. Posebno nagrado za črno vino, ki ne sodi v kraške vrste, je dobil Avgust Radetič iz Medje vasi. V tem času se v Nabrežini že pripravljajo na drugo pokrajinsko razstavo vin, ki jo bodo odprli v petek, 27. julija ob 18. uri. Izdelan je že kulturno zabavni program, za kmetovalce pa bo zanimiva okrogla m!za, kjer bodo razpravljali o kmetijstvu in turizmu. Nagradili bodo najboljša črna ter bela vina in teran. ............................................■huuu.mn............■nmiiiituiimm..........m... TRI UGRABITVE V TREH MESECIH ČRNI REKORD ITALIJANSKEGA PODZEMLJA Rossella in dr. Italo Rossini zo~et doma Še nobenega sledu za mladim Paulom Gettyjem Preiskava o ugrabitvi Mirka Panattonija v slepi ulici - Možno je, da je vsa tri dejanja izvedla ena sania tolpa SAN MARINO, 16. — Rossella in Italo Rossini sta zopet doma. U-grabitelji so ju izpustili v noči med soboto in nedeljo na neki cesti v bližini Arezza. Za njiju so morali svojci sanmarinskega zdravnika odšteti visoko odkupnino, vendar pa vsote niso sporočili. Pogajanja z ugrabitelji so potekala že dalj časa. Kot je znano, so Rossinija in njegovo hčerko u-grabili že 28. junija in kaže, da so ugrabitelji navezali stik z družino že v naslednjih dneh. Tako je sporočil njihov odvetnik, ki je ves čas vodil pogajanja. Prva zahteva ugrabiteljev je bila namreč zelo visoka in družina Rossini ni razpolagala s tolikšno vsoto. Kaže, da so za zdravnika in njegovo hčerko zahtevali pol milijarde lir odkupnine, vendar pa so Rossinijevi razpolagali le s kakimi 60 milijoni. To vsoto so med pogajanjem znatno znižali, vendar pa dokončna odkupnina ni znana; krožijo le govorice, da je družina odštela ka- iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiviiiiiiuimmimiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiimiiiiN PRIČEVANJE HALDEMANOVEGA POMOČNIKA BU1TERF1E1DA Prisluškovalne naprave v Beli hiši Mikrofone je dal namestiti sam Nixon, da bi imel posnetke vseh svojih pogovorov WASHINGTON, 16. - Tudi telefoni ameriškega predsednika Ni-xona so bili pod nadzorstvom, le da je to nadzorstvo odredil sam predsednik. Presenetljivo novico je povedal pred preiskovalno komisijo ameriškega senata bivši pomočnik Nixonovega svetovalca Haldemana Alexander Butterfield. Priča je poudarila, d/a so prisluškovalne naprave namestili v Beli hiši že leta 1970 na izrecno Nixo-novo zahtevo uslužbenci tako imenovanega «Executive Office of Buil-ding*. Dodala je tudi, da so posneti na magnetofonski trak vsi iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMinimiiiiiiim strani dvori najbolj zakrknjenim •militarističnim krogom, na drugi Pa napada prosvetljene častnike, ki se zgledujejo po perujskih kolesih. Poleg snočnjega atentata na.i omenimo le atentat na vrhovnega Poveljnika čilske vojske generala Pratsa in umor njegovega predhodnika, ko je Allende prevzel oblast. pred nekaj dnevi pa je parlament na pobudo desnice razpravljal o predlogu naj pošljejo vojaškim poveljnikom zapisnike razpra-Ve o novem zakonu o orožju. Ob tem predlogu se je razbila demokrščanska enotnost. En sena-*or je glasoval proti predlogu, pet se je pa vzdržalo in s tem so očit-no podprli vladno koalicijo Spor v senatu je bil očiten dokaz, da je čilska KD razdvojena zaradi polivke, ki jo vodi bivši predsednik Frei čelnega spopada z vlado. Po poročanju kubanske tiskovne agenzije »Prensa latina* so se v zadnjem času spori zaostrili zaradi Politike čelnega spopada z Allen-dejem. Kubanska agencija ugotav-ija, da je čilska KD vsaj navidezno razdeljena v tri struje. Desničarsko, ki jo vodi bivši predsednik Frei, sredinsko, ki odločno nasprotuje prevratniškemu rovarjenju, ker ve, da bi tudi KD drago plačala tako neodgovorno politiko. Tretja struja, katero vodita Ra-domiro Tomič in Renan Fuentalba, Pa se zavzema (kot že pred tremi leti, ko je bil Allende izvoljen za predsednika) za konstruktivno sodelovanje z «Unitad popular*. Voditelji te struje so ob vladni krizi odprto polemizirali s strankinim MADRID, 16. — Paragvajski predsednik Alfredo Stroessner je prispel na uradni obisk v Španijo. * * * FES (Maroko), 16. — Maroški kralj Hasan je odprl velik jez »Idris l.» na reki Oued Inaouen, 30 km od mesteca Fes. * * * KATMANDU, 16. - Nepalski ministrski predsednik Kirtinindi Bista je •podal ostavko; razlogov odstopa niso pojasnili. • * * NEW DELHI, 16. — Mednarodna arheološka ekspedicija je v Indiji odkrila 10.000 let staro »umetnostno galerijo*. Gre za 500 poslikanih jam. * * • MIAMI. 16. — Floridska policija sumi, da je operna pevka Salwa Mer-rige Abrams ubila moža in dva otroka. Pevka je v bolnišnici, ker je zaužila preveliko količino zdravil. * * * PEKING, 16. — 5000 prebivalcev Pekinga je danes preplavalo jezero Kumming in s tem počastilo 7. obletnico Maocetungovega plavanja po reki Jangcekjang. • * • RIM, 16. — Umrl je arhitekt Luigi Moretti, ki je med drugim narisal načrte za rimsko olimpijsko naselje in za kompleks stavb Watergate v Wa-shingtonu. predsednikovi telefonski in drugi pogovori. Vest je zelo pomembna v okviru preiskave o zadevi Watergate, ker magnetofonski trakovi lahko vsebujejo kopico dokaznega gradiva in lahko dajo odgovor na najbolj sporno vprašanje: ali je bil Nixon obveščen o vuhunskem načrtu in je vedel tudi za poskus utišanja. Preiskovalna komisija je takoj odredila zaplembo vsega materiala. Med posnetki bi morali biti tudi telefonski pogovor med Deanom in Nixonom, med katerim naj bi svetovalec obvestil predsednika o vsej zadevi. V zvezi z afero Watergate tednik »Newsweek» piše, da so bile priče pred ameriško preiskovalno komisijo pod nadzorstvom «stroja resnice* na daljavo. Iz grafikonov, ki jih je posnel stroj naj bi bilo razvidno, da je resnico povedal le Dean, medtem ko je Mitchell lagal, ko je dejal, da Nixon ni bil obveščen o vsej zadevi. Važno za avtomobiliste, ki potujejo v Sovjetsko zvezo Zavarovalni sporazum med Italijo in SZ RIM, 16. - Od 1. julija dalje se lahko ze v Italiji zavarujejo avtomobilisti, ki nameravajo potovati v Sovjetsko zvezo. Doslej to ni bilo mogoče, saj SZ ne priznava mednarodnega potrdila o avtomobilskem zavarovanju (Carta verde). Italijanski osrednji zavarovalni urad pa je pred kratkim sklenil sporazum s sovjetsko državno zavarovalno družbo, po katerem lahko slednja Izdaja zavarovalna potrdila tudi v Italiji. Avtomobilisti se lahko zavarujejo tudi proti nezgodam in lahko zavarujejo prtljago, seveda z omejitvijo na sovjetsko ozemlje. Ta sporazum je velika olajšava za turiste, ki v vedno večjem številu obiskujejo SZ. kih 250 do 300 milijonov lir. Ugrabitev je bila zelo dobro pripravljena. To je jasno razvidno iz pričevanja Rossinija, ki je danes med tiskovno konferenco pojasnil okolnosti, v katerih je moral živeti ta dva tedna. Dejal je, da mu ni manjkalo ničesar in da so ugrabitelji dobro ravnali z njim. Jasno je tudi, da gre za organizirano tolpo, ki je za ta primer celo postavila hišico v gozdu in tam skrila ugrabljenca. To je tudi edini podatek, ki ga ima policija pri raziskavah. Preiskovalci hišice še niso našli, vendar menijo, da je ta v bližini kraja Poppi pri Arez-zu. Tam so imeli namreč ugrabitelji sestanke z odvetnikom Rossinijev in v bližini istega kraja so izpustili na svobodo zdravnika in njegovo hčerko. Pred tem so ju sicer vozili cele štiri ure, vendar domnevajo, da so vozili ves čas v krogu, da bi s tem preprečili zdravniku orientacijo. V Rimu še vedno iščejo 16-letne--ga Paula Gettyja III., vnuka petrolejskega kralja in najbogatejšega človeka na svetu, Paula Get-tyja. Mnenija o tem izginotju so deljena. Mnogi namreč mislijo, da se je mladi Getty skril sam da bi od staršev izterjal nekaj denarja. To bi lahko sklepali tudi iz dejstva, da je bil Paul Getty «prijatelj* policije in se je že nekajkrat znašel v zaporu. Tudi o tej možni ugrabitvi je v teku preiskava, ki pa ni še prišla do nobenega zaključka. Policija je obljubila, da ne bo ovirala poteka razgovorov med družino in ugrabitelji, če se bodo ti javili. Pau; lova mati Gail Getty je ves čas pri telefonu in je zelo zaskrbljena. Telefon je večkrat zvonil, vendar se ni javil nihče. Preiskava o ugrabitvi Mirka Panattonija, ki so ga ugrabitelji pred kratkim izpustili v zameno za vi; soko odkupnino, je zopet na mrtvi točki. Policija je namreč v soboto aretirala Achilla Lorenzi ja, pri kateremu so našli veliko količino bankovcev po 10.000 lir. Ker je šlo za večmilijonsko vsoto, so preiskovalci sumili, da je Lorenzi vpleten v ugrabitev. Ko pa so preverili serijske številke na bankovcih, so ugotovili, da so na napačni sledi. Tri ugrabitve v kratkem času je kaj žalosten rekord. V vseh treh primerih je jasno, da so u-grabitelji dobro organizirani, profesionalci, ki se bavijo samo z u-mazanimi posli. Vse je bilo izpeljano tako natančno, da je ra- zumljivo, da stoji za temi dejanji organizacijsko sposobna tolpa; še več, ni mogoče izključiti, da so vse tri ugrabitve izvedli isti ljudje. S tem, da policija okleva s preiskavami, pa jim daje le potuho. ZARADI »POMANJKANJA. GORIVA Protest združenja prodajalcev bencina RIM, 16. — Predsednik združenja italijanskih prodajalcev bencina in uslužbencev bencinskih črpalk D’An-drea je danes poslal protestno brzojavko vladi in jo pozval naj poseže v zvezi s pomanjkanjem bencina. »Prodajalci bencina — trdi D’An-drea — so utrpeli veliko škodo, ker jih petrolejske družbe ne oskrbujejo več z gorivom, 'čeprriv'ritna jb polne rezervoarje v svojih rafinerijah*. Prodajanje bencina — ugo- tavlja nadalje D'Andrea — je služba javne koristi in zato imajo petrolejske družbe dolžnost, da zagotovijo stalno oskrbovanje črpalk z gorivom. Vlada mora poseči in preprečiti špekulacijo, ki prizadene v največji mori prodajalce bencina. BEOGRAD, 16. — V Beogradu se je danes popoldne v delovnih organizacijah in r.a ulicah zaradi velike vročine onesvestilo okrog 20 oseb. Mestni zavod za nujno pomoč je zabeležil tudi primere izgube zavesti z zmanjšanjem krvnega pritiska. Zdravstveni dom v Haliluli je nudil pomoč desetim takim primerom. RIM, 16. — Italijanska akademi ja »Linced* je danes izvolila nove člane za leto 1973. Med izbranimi je tudi zagrebški profesor arheologije in predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Grga Novak. Repenfabrski obč. svet o gorski skupnosti Sinoči je bila izredna seja repen-tabrskega občinskega sveta, ki je razpravljal o ustanovitvi gorskih skupnosti in z večino glasov odobril predlog občinskega odbora o vključitvi v 4. področje (tržaški in goriški Kras), torej brez vključitve števerjanske občine. Za ta predlog je glasovalo 7 svetovalcev Liste slovenske skupnosti, proti pa en svetovalec Liste slovenske skupnosti in 3 člani opozicije, ki so zagovarjali vključitev v 6. področje, to je skupaj s števerjansko občino. Podrobneje bomo še poročali. Sovjetski strokovnjaki v «Grandi motori» V nedeljo je prispela v Italijo sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi pomočnik ministra za težko industrijo in v kateri je deset strokovnjakov. Včeraj so si sovjetski gospodarski predstavniki ogledali podjetje »Grandi motori*, zvečer pa jih je sprejel tržaški župan inž. Spaccini. Sovjetski strokovnjaki bodo v Italiji deset dni in se bodo med drugim zanimali za izgradnjo zaključne postaje metanovoda, s katerim bodo dobavljali sibirski zemeljski plin za italijanske potrebe. OBVESTILO Uprava Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Trstu obvešča vse dijake, ki so se vpisali v tečaj za popravne izpite, da se bo ta pričel v ponedeljek, 30. t.m. ob 8. uri. liiuaiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiHuiniiiiiiniii OH PRISOTNOSTI ZUNANJIH MINISTROV Srečanje Japonska-ZDA o energetskih vprašanjih Delegaciji bosta obravnavali tudi mednarodno trgovino, zunanjepolitična vprašanja in finančno krizo TOKIO, 16. - V Tokiu se je danes pričelo deveto zasedanje o gospodarskih in trgovskih vprašanjih; zasedanja se udeležujeta delegaciji Japonske in ZDA, ki jima načelujeta zunanja ministra William Rogers in Masayoshi Ohira. Glavna tema, ki jo bosta obravnavali delegaciji, je pomanjkanje energije in predvsem petroleja. Zato je Rogers že uvodoma pozval Japonsko naj se včlani v svetovno združenje uvoznikov petroleja, za katero so dale pobudo ZDA. Rogers je poudaril, da sta prav Japonska in ZDA tisti dve državi, ki najbolj potrebujeta petrolej. Japonski zunanji minister Ohira je izrazil upanje, da bodo ZDA poskrbele za boljšo ureditev notranjega gospodarstva. Poudaril je, da Japonska nujno potrebuje nekatere surovine, da pa jih za- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZNANSTVENA ODPRAVA V CADIŠKEM ZALIVU Skupina študentov in profesorjev išče ostanke skrivnostne celine Atlantide CADIZ, 16. — Skupina španskih znanstvenikov, študentov in profesorjev že nekaj dni raziskuje morsko dno v Cadiškem zalivu, kjer naj bi bili ostanki mitološke celine Atlantide. Pri raziskavah sodeluje kakih 70 oseb, ki jih je skrivnostna celina privabila v Cadiz. Vodi jih Jacgues Ma-yal, ki je leta 1969 odkril v bližini Bahamskih otokov »atlantijske kamne*. On je namreč mnenja, da bodo v Cadiškem zalivu našli kar celo mesto ali vsaj dokaze, da je mesto obstajalo. Namen znanstvenikov je le, da fotografirajo razvaline, ne pa, da jih kakorkoli poškodujejo. Malayu pomaga kalifornijski učitelj podvodnega plavanja Phil Farrel, ki je prispel iz ZDA z edinim namenom, da bo sodeloval pri tej arheološki od- pravi. Tudi Farrel je poln upanja, saj so že med prvim poskusom našli steber in amforo, »če smo v prvem poskusu, ki je trajal le nekaj ur, našli 2.000 let staro amforo, bomo s časom lahko odkrili marsikaj zanimivega,* je dejal Farrel. že v starorimski dobi so mnogo govorili o velikem otoku Atlantidi, »večjem od Azije in Libije*. O njem je precej pisal Platon, ki je omenil, da Je tam prebival močan in bojevit narod, ki je skušal osvojiti vso Evropo, a so ga Grki izgnali nazaj na svojo celino. Celina se je nato pogreznila v morje. Ime »Atlantida* velja še danes kot oznaka za neko izmišljeno celino, ki je ležala v severnem Atlantskem oceanu. Groenlandija, Azori in verjetno tudi Kanarski otoki so zadnji ostanki te celine. Do tega zaključka so prišli iz dveh razlogov: prvič, zaradi usedlin v Severni Ameriki in v Skandinaviji ter gorskih verig v teh dveh deželah; drugič, ker je globina Atlantskega oceana sorazmerno majhna, morsko dno pa je vulkanskega izvora in zelo razgibano. Pri zaključkih so upoštevali tudi dejstvo, da je moč iz kanadske, groenlandske in skandinavske obale razbrati delno pogreznjen relief, pa tudi živalstvo na obeh krajih oceana daje sklepati, da sta bili atlantski obali nekoč povezani med seboj. Kdaj se je Atlantida pogreznila, je še velika uganka. Nekateri znanstveniki trdijo, da je bilo to v antropo-zoični dobi, drugi pa so mnenja, da se je celina dokončno pogreznila šele za časa Platona. To je sicer precej tvegana trditev, dejstvo pa je, da je bil v Platonovi dobi spomin na Atlantido še živ. Vsekakor pa je verjetno Platon mislil na državo in ne na celino; glavno mesto te države je t Vo nekje onstran Gibraltarja, to je približno tam, kjer so v teku sedanje raziskave. Pogreznjenje Atlantide je povzročilo veliko preseljevanje narodov in meša nje plemen. Znanstveniki r amreč menijo, da se je treba za današnje stanje razdelitve plemen zahvaliti predvsem tej še popolnoma nepoznani celini. O Atlantidih (prebivalcih Atlantide) se govori, da so bili čarovniki in da so imeli moč nad naravnimi pojavi. radi omejitev v ZDA ne more uvažati v zadostnem merilu. Ena najpomembnejših tem tega dvodnevnega zasedanja bo nedvomno sodelovanje med Japonsko in ZDA na energetskem področju. Sovjetska zveza je namreč zaprosila obe državi, naj bi ji pomagali pri izkoriščanju energije v Sibiriji. Kaže. da je SZ najprej zaprosila za milijardo dolarjev podpore, sedaj pa je baje ta vsota narasla na štiri milijarde. Tako vsaj poroča tokijski dnevnik »Asa-si Shimbun*. Kaže tudi, da je Japonska zelo zainteresirana za omenjeni načrt in da bi hotela iz njega izključiti vse tekmece. Po drugi strani pa je Rogers že na prvem dnevu zasedanja predlagal načrt za pridobivanje urana v Sibiriji, ki naj bi ga izpeljali skupno Japonska in ZDA. Ameriški zunanji minister je tako izrazil željo, naj bi obe državi sodelovali, ne pa tekmovali. Dejal je še, da imata državi veliko odgovornost, ter razpolagata z ogromnim kapitalom, ki bo lahko v kratkem spremenil sedanje pereče vprašanje energije. ZDA so mnenja, da je vsako tekmovanje, predvsem na petrolejskem področju škodljivo za države z visoko energetsko uporabo. Njihovo sodelovanje pa ne bi smelo biti naperjeno proti državam, ki pridobivajo petrolej: njihove pravice je treba takoj zajamčiti. Rogers je verjetno obljubil Japoncem, da bi, ko bo prišlo do podpisa omenjenega sporazuma, ZDA spodbujale ameriške industrijske obrate, da bodo sodelovali z japonskimi. Tu je omenil predvsem načrte za izkoriščanje petroleja in zemeljskega plina v Sibiriji, za katere je Japonska zelo zainteresirana. Dejal je tudi, da so po srečanju med Nixo-nom in Tanako opravili že mnogo skupnega dela in da bodo v kratkem začeli proučevati možnosti investicije. Na japonsko - ameriškem srečanju ne bodo razpravljali le o trgovskih in gospodarskih vprašanjih, ampak bodo proučili tudi zunanjepolitična vprašanja in sedanje kritično monetarno stanje. Je avto padel v plovni kanal? Se je sinoči pripetila tragedija? Kmalu po 20. uri je namreč telefoniral na kvesturo čuvaj neke industrije, ki je ob plovnem kanalu industrijske cone, in obvestil agente, da je slišal pljusk vode in opazil vodo, ki je visoko zapljusknila, kot da bi padel v vodo velik predmet, morda avtomobil. Na kraj so nemudoma prišli gasilci pod vodstvom podčastnika Piancentin ja in agenti kvesture pod vodstvom podčastn ka Dellie. Potapljač gasilcev Aldo Stefanato se je spustil na dno, ki je globoko skoro 15 metrov, medtem pa so a-genti odkrili v travi, ki je na bregu kanala, sledove kolesa velikega avtomobila. Potapljač pa je bil na dnu kanala skoro 40 minut, zaradi teme in kalne vode pa n; odkril vozila. Po mnenju izvedencev pristaniškega poveljstva se je avtomobil tudi lehko pomaknil zelo daleč zaradi oseke, ko iz kanala steče veliko vode. Vsekakor so gasilci b:li na kraiu skoro do 22 ure, danes dopoldne pa bodo oh belem dnevu nadaljevali z iskanjem. Nenavaden plen ameriških marincev Prejšnjo noč sta se dva ameriška marrica, seveda pošteno pijana, lotila nevarnega posla tatvine. Verjetno bolj za zabavo kot zaradi potrebe sta skušala ukrasti iz hotela Jolly na Korzu Cavour celo vrečo perila. Nočni vratar ju je zasačil na delu in tako sta se v kratkem znašla na kvesturi. Že prvi dan, ko so zaplule v naše nristan'šče ameriške ladje, si je 25-letn' marinec Dennet Bali iz zapadne Virginiie najel soho v o-menienem hotelu. Prejšnji večer se je predstavil v hotelu skupno z drug;m marincem z ladje »Guadal-canal* 19-letnim Stanleyem Roger-jem iz Ohaia Vratar je približno oh 2. uri ponoči opazd najprej Balla, ki ie stekel na cesto, kmalu nato še Rogerja. Stopil je na cesto in ju videl kako odnašata debelo vrečo perila. Poklical je agente kvesture, ki so prispeli na kraj skupno z agenti ameriške pobrije. Izkazalo se je, da sta ukradla perilo iz skladišča, nato pa se je Bali podal na cesto, medtem ko mu je pajdaš motal perilo iz drugeea nadstropja. Seveda so ju prijavili sodni o-blasti zaradi poskusa tatvine, vendar sta na svobodi, tako da bo proces brez obtožencev, ki bosta medtem verjetno že odplula. Dijak s Proseka padel z motorjem Včeraj kmalu po poldnevu se je na Proseku ranil 17-letni dijak Flavio Mihajlovič, ki stanuje na Proseku 131. Vozil se je z motornim kolesom 50 kub. cm po trbi-ški cesti z Opčin na Prosek, ko se je (čri križ šču, kjer se cesta odcepi proti njegovi vasi, prevrnil. Desna noga se mu je zapletla v verigo, ki poganja kolo in mu je ta odščipnila šlenek palca. V bolnišnico so ga prepeljali t rešilcem Rdečega križa. Na zdravljenju v ortopedskem oddelku bo moral ostati dva tedna. NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA 1. Z\L Po porazu v Zrenjaninu Maribor ostane v 2. ligi Prednost slovenskih predstavnikov iz prve tekme premajhna za razigrane nogometaše Proleterja Maribor - Proleter 0:3 (0:2) ZRENJANIN, 16. — Vsi upi mariborskih navijačev so splahneli po včerajšnjemu porazu v Zrenjaninu. Tako ostaja Maribor še za eno leto v drugi ligi. Slovenski nogometaši so šli na povratno srečanje proti Proleterju dobro razpoloženi, saj so si v prvi tekmi priborili dva gola prednosti. Vsi so smatrali, da bo tekma v Zrenjaninu le formalnost za Mariborčane, na igrišču pa se je pokazala popolnoma druga slika. Igralci iz Maribora so igrali nerodno, zelo živčno in zapravili so si tudi nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Proleter pa je zaigral odlično in je že v prvem polčasu uničil prednost Maribora. Proleter je trikrat zadel Vabi-čeva vrata. Mariborčani pa niso uspeli niti enkrat ukaniti Proleter-jevega vratarja Šaroviča. V začetku je zgledalo, da se bo Maribor dobro branil, saj je uspešno razbijal nasprotnikove napade. Vendar je Proleter že v 15. minuti dosegel prvi gol, ki je padel po zaslugi Sučeviča, ki se je lepo osvobodil in iz razdalje šestnajstih metrov neubranljivo streljal. Po tem golu so igralci Proleterja še napadali in so že v 25. minuti končno izenačili rezultat iz prvega srečanja. Tokrat so Mariborčani prejeli gol po grobi in nepotr°b-ni napaki obrambnih igralcev. Mišič, desno krilo, pa je poslal žogo mimo Vaoiča v gol. Bilo je 2:0, oziroma 3:3! Po drugem golu so se Mariborčani odprli in prešli tudi v napad. V 32. minuti je bil Breber zrušen v kazenskem prostoru Proleterja, slab sodnik Horvat iz Zagreba pa je dosodil prosti strel izven kazenskega prostora! Mariborčani pa so prosti strel zastre-ijali... V drugem polčasu sta igrali obe ekipi mimo in oprezno. Vendar so bili domačini bolj napad"'™, pa si kljub temu niso pripravili zrele prilike za zadetek. V 69. minuti pa so le prišli do gola. Radosavljevič je streljal s kakih dvajsetih metrov, njegov strel pa ni bil zelo močan. Kapetan Mariborčanov Herbet Vabič je slabo reagiral in žoga je šla pod njegovim telesom v vrata. Tako pade del krivde za poraz ravno na Vabiča, ki pa je imel glavno zaslugo za zmago proti Budučnosti. V Mariboru so vsi navijači zelo razočarani nad porazom. Vendar so si vsi složni v tem, da je bil Proleter v Zrenjaninu boljši in da se Mariborčanov ni dalo spoznati. Nekateri iščejo krivca v slabih živcih, drugi v sodniku, ki ni dosodil enajstmetrovke za Maribor. Ostaja pa dejstvo, da je za Maribor to zelo krut razplet, zlasti še. če upoštevamo trnovo pot, ki ga je pripeljala do kvalifikacij za vstop v prvo zvezno ligo. Tako je pač v športu in Mariboru želimo v prihodnjem letu več sreče. MARIBOR: Vabič, Patrič (Klančnik), Grbavac, Bradvič, Bolfek, Duričič, Ražič, Breber, Horjak, Prosen, Binkovski (Vučekovič). PROLETER: Šarovič, Draškovič, Glišin (Dubljevič), Dakič, Egelja, Kovrlija, Mišič, Suševič, Radosavljevič, Kanački, Vidovič. SODNIK' Horvat iz Zagreba. ZADETKI: Suševič v 15. min., Mišič v 25. min. in Radosavljevič v 69. min. • « • V drugi tekmi za vstop v prvo ligo sta igrala v Osijeku Zagreb in Osijek neodločeno 0:0. TENIS Zmaga jugoslovanskih mladink v Mariboru MARIBOR. 16. — Jugoslovanske mladinske teniške igralke so v Mariboru z osvojitvijo prvega mesta na kvalifikacijskem turnirju za pokal Soisbault dosegle izreden uspeh. V Mariboru so nastopile štiri reprezentance: Mehika. Španija, Švedska in Jugoslavija, ki so se borile za vstop v finalni turnir, ki bo v francoskem mestecu Le Touquet. Kvaliteta tenisa je bila dobra, le igralke iz Mehike niso zadovoljile. Favoritinje so bile vsekakor Švedinje, a tudi Španke so se pokazale kot zelo močne. Tako je imela Jugoslavija v obeh dneh zelo težko delo. Najprej je s težavo premagala Španijo, nato pa se je spoprijela z odličnimi šve-dinjami. Mirna Jaušovec je tudi v tem srečanju pokazala, da sodi v sam vrh ženskega tenisa v Evropi in seveda zmagala. Splitčanka Braličeva je v drugem srečanju izgubila, igrala pa je zelo dobro. Končno sta mladi Jugoslovanki v dvojicah popolnoma nadigrali nasprotnici In tako doprinesli jugoslovanski ekipi imenitno zmago. Ob tem srečanju je bilo razpolo-žejne v Ljudskem vrtu na vrhuncu, saj so vsi hrupno navijali za Jugoslovanki. Organizacja je bila brezhibna. REZULTATI PRVEGA DNE Švedska - Mehika 3:0 Jugoslavija - Španija 2:1 REZULTATI DRUGEGA DNE Finalno srečanje Jugoslavija - Švedska 2:1 Jaušovec - Larsson 2:0 (7:5, 6:3), Bralid - VViksted 1:2 (3:6, 9:7, 3:6), Jaušovec, Bralič - Larsson, VViksted 2:0 (6:3, 6:2). ATLETIKA V SOBOTO IN NEDELJO V VIDMU ZMAGA VOJKA CESARJA NA BOROVEM BESETEROBOJU Državni rekord Dal Bella pri naraščajnikih - Društveni rekord tudi za Kureta Točno po predvidenem načrtu je Vojko Cesar v prvem dnevu deželnega deseteroboja v Vidmu zbral 3159 točk. Po tej tabeli je nameraval doseči v drugem dnevu skupno 6401 točko. Začetek je bil vsekakor vzpodbuden. Kot že na deželnem prvenstvu, je borovec v teku na 100 metrov startal neverjetno dobro: istočasno kot strel. Zmagal je premočno in ure so mu dale ponovno zadoščenje: 11”2 — nov osebni in društveni rekord, obenem pa tudi uvrstitev med boljše sprnterje v deželi. V drugi skupini je bil prvi Švab s poprečnim 11”8, odličen pa je bil Ruzzier z novim osebnim rekordom 12"1. Starega je popravil za 2 desetinki. Med naraščajniki je na isti progi novo osebno znamko dosegel tudi Kuret z 12”6. Začetek je tako res dobro obetal. Pri daljini je že začelo šepati Cesar je skočil še vedno nad pričakovanjem 6,43 m daleč. Švab ni mogel dob ti pravega zaleta in je dosegel manj, kot zna (5,79 m), naravnost katastrofalen pa je bil nastop Ruzziera. Njegov prvi skok je meril kakih 5,90 m, morda tudi 6 metrov, pri odrivu pa je atlet za slab centimeter prestopil. Drugi skok je bil še vedno kakih 5,80 m dolg, razveljavil pa ga je imi»niii»ig*iiiii«iiiiiiii»iminmti0imi*HMiw»®®®iiiinii*ii*iiiiniintni*i€®iiiiOTi*iiiiiiiiiBMiifinii®ii®iwiiiiitiiii»»ii»i»imi®iiiiii®iii*iiii®ii»iiniiiiiiiiiiii«*iiiiiiii®®ii®ii*n*i MARATON CAPRI - NEAPELJ PLAVANJE Jugoslovan V. Rogošič tretjič zaporedoma zmagovalec na SP Zaradi razburkanega morja odstopil Italijan Travaglio - Splitskemu plavalcu ni uspelo postaviti novega rekorda na progi »Plaval bi nazaj na Capri», je dejal Splitčan Veljko Rogošič takoj po cilju plavalnega maratona Capri - Neapelj. Za dolgo pot je potreboval več časa kot lam, to pa zato, ker je bilo morje izredno razburkano. Na koncu je Jugoslovan plaval kot šprinter v bazenu in je bil v odličnem fizičnem stanju, kar je pomenilo, da bi na mirni gladini lahko naskakoval rekord proge, ki pripada Italijanu Travagliu. Italijanski plavalec je moral letos odstopiti zaradi krčev v želodcu že po treh urah plavanja, mnoge maratonce pa ' so morali pod večer sodniki povleči v čolne, ker bi sicer končali tekmovanje že v temi. Drugouvrščeni Argentinec Igle-sias je zaostal za slabih 23 minut, Egipčan Mandour pa za 42 minut. Egipčan je bil tudi prvi med amaterji. VRSTNI RED NA CILJU Veliko Rogošič (Jugoslavija) 9.21T2" HoraHo Iglesias (Argentina) 9.44'07” Maddi Mandour (Egipt) 10.3’48" (prvi izmed amaterjev) Juan Famberg (Argentina) 10.08T3” Mahmoud Khamis (Sirija) 10.20'53" K. B. | popolno , I toria V V NEDELJO V ZGONIKU Neuspešen nastop lonjerske Adrie Enaindvajseta kolesarska dirka amaterjev za nagrado Trsta, ki jo je priredil tržaški kolesarski klub Bartali, se je zaključila s ...„.iiiiiiiiiimiiin...mm.■■»■■■imun...... - ŠPORT NA ZNAMKAH « MODERNA OLIMPIADA Grčija sc lahko ponaša s tem, da je bila prvi sedež raznih evropskih ali svetovnih športnih prvenstev. Med te moramo prište- Znamka posvečena baronu de Cu-bertinu ob 75-letnici prvih olimpijskih iger in znamka, ki jo je izdal Egipt ob priliki olimpijskih iger v MUnchnu vati tudi prve olimpijske igre modeme dobe iz leta 1896. Za prvi sedež modernih olimpijskih iger je mednarodni odbor izbral Atene, da bi s tem počastil državo, ki je v starem veku prirejala vsaka štiri leta olimpijske igre. Grki so za olimpiado vse kar najbolje organizirali in prepričani so bili, da bo njim pripadel tudi levji delež zlatih lovorik. Toda ostali so krepko razočarani, saj so tudi v atletiki, to je v klasični grški disciplini, zmagovali ameriški atleti. Prijetno presenečenje jim je pripravil pa pastir Spiridion Louis, ki je nastopil v maratonskem teku. V tej disciplini, ki ima za Grke tako velik pomen (to razdaljo je pretekel Atenec FUipides, ko je hotel svojim rojakom prvi oznaniti, da so Grki dokončno premagali Perzijce pri Maratoni), je zmagal grški atlet, ki je tako postal pravi narodni heroj. Grška poštna uprava je hotela proslaviti moderne olimpijske igre Znamka za 25 lept s prvih olimpijskih iger s serijo znamk s to tematiko, in tako je postala Grčija prvi izdajatelj športnih znamk. Prva serija teh znamk je bila izdana 25. marca 1896 in je obsegala 12 znamk, ki so predstavljale športne dogodke ali prizore iz grške mitologije. Te znamke so: rokoborci (vrednost 1 in 2 lepti), metalec diska, povzet po svetovno znanem kipu (5 in 10 lept), starogrška amfora z Ateno (20 in 40 lept), bela četverovprega in kip zmage s perutmi (25 in 40 lept), stadion in Akropola (1 drahma), Hermes, povzet po znanem kipu kiparja Praksitela (2 drahmi), kip zmage, povzet po kipu Peoniasa (5 drahem) ter Akropola in Panteon (10 drahem). Znamke so tedaj tiskali v Parizu, ker ni imela grška pošta ustreznih tiskalnih strojev. Par let kasneje, leta 1901, je grška poštna uprava pretiskala pet znamk in jim določila novo vrednost: 5 lept, (prej 1 lepta), 25 lept (prej 40), 50 lept (prej 2 drahmi) 1 drahma (prej 5) in dve drahmi (prej 10). Vrednost teh znamk je danes izredno visoka, saj jih je še zelo malo v prometu. Skupna vrednost se danes suka okoli 800.000 lir. Leta 1906 je Grčija proslavila desetletnico prvih olimpijskih iger z novo serijo štirinajstih znamk: A-polon z diskom (1 in 2 lepti), skakalec (3 in 5 lept), alegorija zmage (10 lept), Herkul in svet (20 lept), Herkul (50 lept), boj med Herkulom in Anteom (25 lept), rokoborci (30 lept), zaščitnik olimpijskih iger (40 lept), tekači (1, 2 ■ llllllllllItMllllllltlllllllltlllllimitlHIIIIIMIIMlNIIIIII 1 — 2 - 3 - Trombella Original Microfilm Talento Zecchino Utello Fumaiolo Sepalin Hertz Ilcoma Lonio Noricco di Iesolo 1 1 2 2 X 1 X X X 1 2 1 12 — 11 — 10 — KVOTE 8.055.300 lir 233.400 lir 23.700 lir in 3 drahme), žrtvovanje bogovom (5 drahem). Tudi ta serija je izredno lepa in zanimiva, saj 90 na znamkah tiskane razne svetovno znane umetnine, ki so sedaj spravljene v muzejih. Grki pa niso pozabili, da so bili oni začetniki modemih olimpijskih iger. Zaradi tega so 1971. leta proslavili 75. obletnico novih iger s posebno priložnostno serijo dveh znamk: olimpijski stadion iz leta 1896 (3 drahme), baron De Coubertin (pobudnik novih olimpijskih iger) ter spomenik, ki je bil postavljen v spomin prve olimpiade (8 drahem). io zmago kolesarjev iz Vit-Veneta, ki so poleg prvega mesta zasedli še vse najugodnejše pozicije na skupni lestvici. Zmagal je tretjekategornik Pessot, ki je ubežal v zadnjem izmed trinajstih krogov in prispel prvi na cilj predvsem po zaslugi svojih tovarišev, ki so v ozadju zavirali napad zasledovalcev. Na naporni krožni progi v Zgoniku je startalo skoraj šestdeset kolesarjev iz vseh krajev severne Italije. Šibka pa je bila konkurenca domačih predstavnikov, saj se je iz Trsta zbralo le deset amaterjev, pa še ti ponovni prestop za doebr centimeter. Tretji poskus je bila zgolj formalnost, da ne bi ostal brez točk. Za Cesarja so se uspehi nadaljevali pri metu krogle. Dober je bil prvi met, slab drugi, najbolj ši pa zadnji: 12,19 m. Švab ni imel kaj iskati v tej panogi, dober pa je bil Ruzzier. Višina je zadovoljila samo slednjega. Po žalostni predstavi na deželnem prvenstvu je lepo preskočil 150 centimetrov in bil blizu tud' 5 cm više. Žal je tu začel šepati Cesar, ki ni mogel preko 170 cm, mera ki se je zdela po skokih na prejšnjih višinah z lahkoto dosegljiva. Tud' Švab je bil vsaj za 5 cm nižji. Negativen je bil tek na 400 m za vse. Švab in Ruzzier sta v prvi skupini preostro začela in na koncu seveda popustila. Švab že dolgo ni dosegel tako slabega časa. Nekoliko manjšo škodo je utrpel Ruzzier. Cesar je računal na 55”. Izkazalo se je, da s tem časom ne bo nič, potem ko je 200 m pretekel v 28". Odločno prepočasi za tak dosežek. In res .so ure pokazale rezultat komaj 56”4. Po prvem dnevu je tako vodil Tržačan Rossi, odličen predvsem v skoku v višino. Nekaj takega se je sicer predvidevalo. Švab je bil že v znatni zamudi za končni seštevek 5000 točk, kakih 100 točk prednosti pa je imel Ruzzier nad istim ciljem. Osmeroboj Kureta je bil dober in upravičeno se je pričakovalo, da bo v drugem dnevu brez večjih soodrsljaiev presegel 3000 točk. Slabša je bila zanj le daljina. Stanje po prvem dnevu: Cesar 3159 točk Švab 2592 točk Ruzzier 2278 točk Kuret 1276 točk Vreme tudi v drugem dnevu ni bilo naklonjeno tekmovalcem. Plohe so večkrat prekinile potek tekmovanj. Tek čez ovire se je za vse zaključil slabše kot. se je pričakovalo: 16”6 za Cesarja, 18"3 za Švaba in 18" (vsaj zadovoljivo) za Ruzziera. Omeniti je treba, da je Švab med svojm tekom podrl 9 do 10 ovir. Že od prejšnjega dne ga je bolel hrbet zaradi nerodnega padca med skokom v daljino. Disk .je bil naravnost porazen. Niti 38 m za Cesarja in 10 m (!) manj za Ruzziera. Križev pot se je v skoku s palico nadaljeval, Švab pa zaradi bolečin ni mogel več nadaljevati. -j. >t Sence je vsaj delno posvetilo le pri metu kopja. Cesar je bil za kaka 2 metra krajši, Ruzzier pa S E ~E*Jr&'*s žir talija Romano, ki se je uvrstil med prvo deseterico. Vsi ostali pa so razočarali. Poleg , Romana je prispel na cilj še openski kolesar Petelin, ki se je vso dirko precej mučil, saj ni med zasledovalci našel sodelovanja za nevtraliziranje raznih pobegov. Prvič je na dirki nastopil tudi mladi predstavnik lonjerskega kluba Adria Egon Renko, ki pa je moral odstopiti zaradi neizkušenosti. Prav gotovo se bo v prihodnjih nastopih bolje izkazal, saj vestno trenira. Vendar pa se opazi, da ni še nastopal na tako napornih tekmovanjih. VRSTNI RED NA CILJU 91 KM DOLGE DIRKE 1. Angelo Pessot (UCV Veneto) v 2.16' s poprečno hitrostjo 40,147 km na uro 2. Pausa (Aiello Fuxia) 15” zaostanka 3. Chies (UCV Veneto) 4. Tonon (Mottense) 5. Salezze (UCV Veneto) 6. Vello (Pradipozzo) 25" 7. Saccher (Cividalesi) 115” 8. Rigato (Basso Piave) 9. Romano (Bartali Trst) 10. Mansutti (Aiello Fux) Radi bi mu izmerili met med ogreva njem bi bil celo zmagovalec z veliko prednostjo. Že brez naleta so deseteroborci začel? zadnjo panogo, tek na 1500 m. Ruzzier je začel v konkurenc', ki je izgledala šibka, prepočasi, na koncu pa ga je nepričakovano prehitel Rossi. Čas je bil za Lonjer-ca slab. Položaja ni mogel popraviti niti Cesar, ki že dolgo ni bil tako počasen. Dobro je tekmoval v drugem dnevu naraščajnik Kuret. Osebna rekorda je popravil v metu diska in kopja, izenačil pa v teku na 110 metrov čez ovire in v skoku s palico. Nov osebni in društveni rekord 3202 točki je bila logična posledica vsega tega. Daleč pred njim pa je bil Videmčan Dal Bel-lo. ki je dosegel celo nov državni rekord 5306 točk. Točno se sicer ne ve koliko ta rekord velja, ker so letos spremenili v naraščajmš-kem osmeroboju nekaj panog. Za stat:stike pa je bil rekord le dober. Rezultflti: DESETEROBOJ: L Cesar (Bor) 6205 točk (11”2 -643 — 12.19 — 165 — 56”4 -16”6 - 37.62 - 360 - 53.08 •- 5.13'T); 2. Rossi (CSI Trst) 5700 točk; 3. De Lindemann (Libertas Milje) 5085 točk; 4. Padulo (Torriana Gradišče) 5 tionč 9 točki * 5. Ruzzier (CUS Trst) 4726 točk (12”1 - 522 - 9,12 - 150 -57”8 — 18” — 22.76 - 290 — 50.58 - 4.56”2); 6. Spizzamaglio (Libertas Milje) 4586 točk; 7. Rocco (Libertas Pordenone) 4 tisoč 175 točk; 8. Bon (CUS Trst) 4026 točk; OSMEROBOJ: 1. Dal Bello (Libertas Videm) 5306 točk (11”4 - 6.14 - 11.29 -178 - 17”4 — 30.58 - 260 — 47.28); 2. Raimondi (Torriana Gradišče) 3828 točk; 3. Marizza (Torriana Gradišče) 3708 točk; 3. Coc'ancich (Libertas Milje) 3398 točk; 5. Paoli (Libertas Trst) 3276 točk; 6. Kuret (Bor Trst) 3202 točki; 7. Nikolaucic (Torriana Gradišče) 2942 točk; 8. De Marco (CUS Trst) 2558 točk; 9. Bais (Torriana Gradišče 2250 točk. K. B. •iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmimiitiiiiiiiiiia Olimpija-Dinamo v 1. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva BEOGRAD, 16. — Jesenski del jugoslovanskega prvenstva prve zvezne nogometne lige se bo pričel 19. avgusta. V prvem kolu bo ljubljanska Olimpija igrala proti Dinamu iz Zagreba. SOFIJA, 16. — Na balkanskem teniškem prvenstvu se je jugoslovanska ženska teniška reprezentanca uvrstila na tretje mesto. « « « BASTAAD. 16. — Dvojica Nikola Pilič - Stan Smith je zmagala v finalu teniškega prvenstva Švedske. Jugoslovansko - ameriški par je premagal Mc Millana in Charmi-chaela z 2:6, 6:4, 6:4. NOGOMET ZtlRICH, 16. — Alan Bali, angleški nogometni državni reprezentant, je bil izključen za dve tekmi angleške reprezentance v srečanjih za svetovno prvenstvo. Bali je bil izključen po tekmi med Anglijo in Poljsko, ki je bila 6. junija. Bali ne bo mogel igrati na povratni tekmi s Poljsko in na prvi tekmi v MUnchnu, če se bo Anglija uvrstila v finalni del svetovnega prvenstva. MOTOCIKLIZEM NA VN ČEŠKOSLOVAŠKE Poraz G. Agostinija v kategoriji 350 ccm Odlična vožnja Finca Lansivuorija na yamahi BRNO, 16. — Letošnja sezona ni za Agostinija nič kaj uspešna. Mogoče bo celo ostal brez naslova svetovnega prvaka! V Brnu je sicer Agost ni zmagal v pollitrskem razredu, toda naslov prvaka v tem razredu je že oddan: Philu Readu manjka le še eno drugo mesto v preostalih treh preizkušnjah in naslov bo njegov. V razredu 350 kubi kov, kjer bi imel Agostini še realne možnosti za osvojitev naslova, pa ga je porazil Finec Lan-sivuori, ki je sedaj v najboljši poziciji na skupni lestvici, Agostini P <• *S’ wm m I Giacomo Agosini je letos našel hude nasprotnike mu namreč lahko ukrade prvo mesto le, če zmaga v dveh izmed treh preizkušenj. Finec je zmagal nadvse zasluženo, saj je imel na cilju 28 sekund prednosti pred Italijanom. V pollitrskem razredu je Agostini vodil od začetka do konca dirke, Read pa je vozil previdno in osvojil dragocene točke. V razredu 125 ccm je bil najboljši Italijan Buscherini na motorju malanca. V sprintu je bil hitrejši od Mortimerja, Španec Nie-to pa ni dokončal dirke zaradi okvare na motorju. V četrtlitrskem razredu pa je presenetljivo osvojil prvo mesto Nemec Dieter Braun na .vamahi. Za sabo je pustil celo Lansivuorija, kateremu se je pokvaril motor. Na koncu naj dodamo, da je prijetno presenetil Italijan Gianfranco Bonera, ki je tekmoval v razredu 350 ccm enakovredno z že znanimi prvaki. Rezultati: 125 ccm 1. Buscherini (malanca), ki je 111 km dolgo progo prevozil v 47’07”7 2. Mortimer (yamaha) 47’08”2 3. Schurgers (bridgestone) 47’50”3 Naihitreiši krog: Buscherini v 5’48” (142,620 km na uro). 250 ccm Braun (yamaha), ki je 124 km dolgo progo prevozil v 47’51” 4 Rourmrie (harlcy davidson) 47’58"8 lansivuori (yamaha) 47'59”9 Ty-"'h'treiši kreg: Rougerie v 5’16”2 (157.220 km na uro). 350 ccm Lansivuori (yamaha), ki je prevozil 151 km v 57’02” 2. Agostini (MV) 57’30” 3. Read (MV) 57’30”7 Najhitrejši krog: Lansivuori v 5’07”1 (161,880 km na uro). 500 ccm Agostini (MV), ki je prevozil 151 km v 57’04"6 2. Read (MV) 57’50”5 3. Kneubulher (yamaha) 58’33”5 Najhitrejši krog: Agostini v 5’08”2 (162,200 km na uro). NOGOMET Luštica novi trener Olimpije? LJUBLJANA, 16. — Ljubljanska Olimpija se je odpovedala trenerju Tomislavu Iviču, ki bi jo moral trenirati v prihodnji sezoni. Ivič je na pogovorih z voditelji ljubljanskega nogometnega prvoligaša, postavil nesprejemljive pogoje. V prihodnji sezoni bi moral tako trenirati Ljubljančane Slavko Luštica, nekdanji trener Hajduka in večkratni državni reprezentant. Hajduk je pod njegovim vodstvom postal državni in pokalni prvak. .................................................„„„ m,,,,,,,,,,,,,,,«,..urnim............................„„„„„„..... SPDT NA PROSLAVI SLOVENSKIH PLANINCEV Uspel izlet ob praznovanju Planinskega društva Jesenice Na Slemenu so bili poleg Tržačanov tudi gostje iz Celovca 1. julija je Slovensko planinsko i predstavnico Slovenskega planinske- društvo iz Trsta organiziralo izlet na Vršič, ob priliki 70-letnice Planinskega druš va Jesenice na Slemenu. V avtobusu smo imeli harmonikarja, ki nas je zabaval celo pot do Vič'ča. Peljali smo se skozi Gorico, kjer smo sprejeli medse Na souoiui avtomobilski dirki ra V IS' Anglije le prišio do pravega razdejanja, ki na srečo nl zghicvaln smrtnih žrtev. V silovitem trčenju je bilo uničenih osem avtomobilov, najhuje pa jo je skupil Italijan Aiuhea de Adamtoh, ki si y ."■‘mil gleženj. ga društva iz Gorice, predsednico Jožico Smetovo. Z Vršiča smo se povzpeli na sedlo, od keder pelje ena pot na Sleme, druga pa na Mojstrovko. Večina plan ncev se je odpravila na Sleme, kjer je bi la proslava, nekaj navdušenih planincev pa se nas je odpravilo na vrh Mojstrovke po zavarovani severni stezi. Pot je zelo strma in je treba večidel plezati. Morali smo zelo pazit', kajti ob strani je zeval prepad. Na vrhu srno imeli lep razgled na Prisojnik, Jalovec, Ponče in v daljavi smo videli tudi Triglav. Po krajšem postanku srno se vrnili v dolino 'n nato na Sleme, kjer se je proslava pravkar začela. Jeseničani so pros'avo o-dlično pripravili in jo ravno tako dobro izvedli. Prisotnih je b'lo mnogo planincev z Jesenic in iz drugih krajev Slovenije, pa tudi precej planincev iz Trsta in iz Celovca. Najprej je spregovoril podpredsednik. Planinskega društva Jesenice Janez Košnik, potem pa je predsednik Ravnikar orisal celotno zgodovino Platonskega društva Jesenice posebno v okviru razmer, k' so vladale v začetku tega stoletja. Nato je predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik v svojem govoru priporočil jeseniškemu planinskemu društvu in vsem drugim planincem, naj ohranijo nedotaknjene svoje bisere, kot sta Sleme in Martuljek, pred žičnicami in cestami. To se mi zdi povsem pravilno, kajti lepota teh krajev je neizmerna in res bi bila vel'ka škoda, če bi tu zgradili žičnice in ceste. Nato je predsednik nagradil z zlatimi, srebrnimi in bronastimi značkami najzaslužnejše planinske delavce. Sledili so pozdravi zamejskih društev. Dr. Sonja Mašera je toplo pozdravila vse v imenu tržaških planincev, Jožica Smetova v imenu goriških in Jožef Miklavčič v imenu koroških planincev. Tudi nekaj recitacij je bilo, med katerimi je Jožica Smetova recitirala Gregorčičevo «Sočb. VESLANJE Mednarodna regata v Luzernu Zmagoslavje vzh. Nemcev LUZERN, 16. — Velika mednarodna veslaška regata je prinesla pravo zmagoslavje čolnom iz V. Nemčije, ki so osvojili n:č manj kot šest prvih mest od sedmih možnih. Po lanskih olimpijskih igrah v Munchnu nimajo vzhodni Nemci z zamenjavo generacij prav nobenih problemov. Niihove nove posadke ali pa starejše, ki so bile nekoliko spremenjene in izpopolnjene, nimajo v svetu enakovrednih tekmecev. Edino prvo mesto j'm je odnesel v skifu zahodni sosed Kolbe. Njihov skifist Guldcnpfennig se je moral to pot zadovoljiti z drugim mestom. Razbka na cilju pa je b'la res minimalna, saj je ločilo ta dva odlična veslača le borih dvanajst stotink sekunde. Prav go tovo je bridko razočaral svetovni prvak Argentinec Dcmiddi, ki ie prispel v Evropo z velikimi načrti. V Luzernu je privesla! skozi cilj šele kot šesti. Barve Italije je to pot branil četverec s krmarjem oboroženih sil, ki je o-svoj'1 četrto mesto v malem finalu. Od tega Palijanskeea čolna so vsi pr čakovali nekoliko več. IZIDI Četverec s krmarjem: 1. Vzhodna. Nemčija 6’20”80; 2. Bolgarija 6’26"99; 3. Češkoslovaška 6’28"70. Dvojec brez krmarja: 1. Vzhodna Nemčija 6’44"64; 2. Romunija 6’50”80; 3. Češkoslovaška 6'53”32. Skif: 1. Zahodna Nemčija (Kolbe) 7’0(i”82; 2. Vzhodna Nemčija (Guldcnpfennig) 7’06”94; 3. Severna Irska (Drea) 7T1”16. Dvojec s krmarjem: 1. Vzhodna Nemčija 7T?.”60; 2. Češkoslovaška 7’15'T7; 3. Romunija 7'18"97. Četverec brez krmarja: Vzhodna Nemčija 6’17”64; 2. Zahodna Nemčija 6’22”36; 3. Švica 6’24”92. Dvojec: 1. Vzhodna Nemč'ja 6 minut 28”94; 2. Velika Britanija G'29"81; 3. Norveška 6’33”71. Osmerec: 1. Vzhodna Nemčija 5 minut 47”80; 2. Zahodna Nemčija 5’52”83. OLIMPIJSKE IGRE INNSBRUCK, 16. — Avstrijski organizacijski komite je sporočil, da bodo dvanajste zimske olimpijske igre v Innsbrucku od 4. do 15. februarja 1976. KOLESARSTVO DIRKA PO FRANCIJI NA TOURU SE NADALJUJE ZMAGOSLAVJE ŠPANCEV Ocana je trdno v vodstvu s četrturno prednostjo - Poulidor zapustil bolnišnico PAU, 16. — Tudi v štirinajsti e-tapi kolesarske dirke po Franciji, od Luchona do Paua (227,500 km), v kateri je zmagal Španec Pedro Torres, je Luis Ocana dokazal, da je v odlični formi. Španski kolesar ni imel namreč nobene težave pri nadziranju napadov Theveneta in Fuenteja. Ta dva direktna zasledovalca Ocane na skupni lestvici sta izvedla danes precej napadov, s katerimi sta skušala presenetiti vodečega španskega asa, 'n vsaj delno skrčiti četrturni zaostanek na skupni lestvici. Kolesarji so morali voziti danes preko treh pirenejskih vzponov. Fuente je večkrat napadel prav na prvem izmed njih, na Col d’As-pin, preko katerega je privozil prvi. Sledila sta mu Ocana in The-venet, vsi ostali pa so imeli pol minute zamude, z izjemo Zoetemelka. Pri vzponu na drugi prelaz, na Tourmalet, je bila skupina zopet skupaj, vendar le za malo časa. V megli, ki je ovijala goro, je sprin-tal Godefroot, ki pa je popustil še pred vrhom. Na gorskem cilju je imel Thevenet pet sekund prednosti pred neutrudnima Ocano in Fuentejem. Do odličnega napada je prišlo na tretjem vzponu (Soulor), ko je najprej ušel Dangillaume, vendar ga je kmalu dohitel in prehitel Pedro Torres, ki je pri spustu za Cel večati svoj naskok. Sledili so mu le Zoetemelk, Fuente, Thevenet in Perin, Ocana je medtem preluknjal zračnico in zgubil dragocene sekunde. Torres je imel medtem pol minute naskoka pred Prvimi zasledovalci in poldrugo minuto pred Ocano. Ta je ob pomoči klubskih tovarišev kmalu dohitel Fuentejevo skupino, medtem ko je ostalo Torresu dovolj prednosti, da je lahko mirno zmagal. Na drugo mesto se je uvrstil Ovion, ki je medtem ušel iz skupine, v kateri je bil tudi Ocana, ki je po današnji etapi ohranil svoj naskok nespremenjen. S tem je seveda obdržal tudi rumeno majico, znak najboljšega. Vrstni red na cilju 14. etape: 1. Pedro Torres (šp.) 7.10*41” 2. Regis Ovion (Fr.) 7.11*50’ 3. Michel Perin (Fr.) 7.11*52* 4. Balague (Šp.) 5. Pollentier (Bel.) 7.12’52” 6. Houbrechts (Bel.) 7. Danguillaume (Fr.) 7.12*56 8. Van Springel (Bel.) 7.13 48” 10. Martinez (Fr.) 11. Thevenet (Fr.) 12. Grelin (Fr.) 13. Delisle (Fr.) 14. Van Impe (Bel.) 15. Galdos (Šp.) " - SKUPNA LESTVICA 8.02’31” zaost. 14’56” 15*32” 24*57” 27*12” 28’53” 29T4” 32'03" 34*04” 34*18” 1. Luis Ocana (Šp.) 2. Fuente (Šp.) 3. Tevenet (Fr.) 4. Zoetemelk (Niz.) 5. Perin (Fr.) 6- Van Springel (Bel.) 7. Van Impe (Bel.) 8- Lopez - Carril (Šp.) 9. Ovion (Fr.) 10. Agostinho (Port.) # # * Luis Ocana je v nedeljo zmagal Prav tam, kjer je moral pred dve-ma letoma odpovedati. Takrat se je Pr* spustu s Col del Mente hudo Ponesrečil, medtem ko je zasledoval Merckxa. Letos pa je na istem tere-nn zadal svojim nasprotnikom najhuj-udarec, saj je z odlično vožnjo, ~®teri se je zoperstavil le Nizozemec “°°P Zoetemelk, pustil daleč zadaj Vse svoje najhujše konkurente za pr-v° mesto. Njihove vrste so se razredčile, saj se je pri spustu s Po-rutet d Aspet ponesrečil Poulidor, kakega so prepeljali v bolnišnico. Ven-P®r jo je danes zapustil brez hujših Posleaic. Vrstni red na cilju nedeljske etape: L Ocana, ki je 235 km prevozil v 6.51*5” s poprečno hitrostjo 34,237 km na uro Zoetemelk 15” zaostanka 3 Pollentier 3*34” Van Impe Thevenet. «TOUR BODOČNOSTI« Premoč Italijanov z Baronchcllijcm PAU, 16. — V šesti etapi «Toura bodočnosti* je zmagal Španec Jose Nazabal, ki je na cilju premagal Italijana Baronchellija. Etapa Bogne-res de Bigorre — Pau je bila dolga 141 km, med potjo pa so morali vozači preko prelazov Tourmalet in Soulor. Nazabal in Baronchelli sta pustila za seboj glavnino in sama prispela na cilj. Ostali so imeli več kot tri minute in pol zamude. S tem se je najbolj okoristil Italijan, ki ima sedaj na skupni lestvici skoro pet minut prednosti pred dru- gouvrščenim Avstrijcem Steinmaye-rjem. Vrstni red 6. etape Bagneres de Bigorre — Pau (141 km): 1. Jose Nazabal (Špan.) v 4.22*07” 2. Giambattista Baronchelli (It.) 3. Duchemin (Fr.) 4.25*49” 4. Martinez (šp.) 5. Fretz (šv.) 6. Schmid (šv.) 4.26*49” 7. Kraft (Zah. Nem.) 8. Defaveri (It.) SKUPNA LESTVICA 1. Baronchelli (It.) 21.53*13” 2. Steinmayer (Avstr.) 21.58*59” 3. Bourreau (Fr.) 21.58*59” 4. Schmid (Šv.) 22.00*23” 5. Bodier (Fr.) 22.01*47” 6. Kraft (Zah. Nem.) 22.04*43” 7. Rios (Kol.) 22.07*29” 8. Martinez (šp.) 22.07'30” NA MEDNARODNEM VESLAŠKEM ŠESTEROBOJU NA BLEDU V dvojcu s krmarjem zmaga izolskega čolna Veslači iz naše dežele so se slabo izkazali BLED, 16. — Mladi veslači Istre | prednosti pred veslači Istre, kate-so tretjič zaporedoma zmagali na re je zastopal reški Jadran. Oba mednarodnem šesteroboju, ki je bil včeraj na Bledu. Poleg veslačev iz Istre so tekmovali še zastopniki iz Veneta, Furlanije - Julijske krajine, Koroške, Dunaja in seveda Slovenije. V sedmih tekmah so bili Itrani trikrat prvi in sicer v četvercu s krmarjem, skifu in osmercu. Veslači Veneta so bili dvakrat prvi v dvojcu brez krmarja in v dvojcu. Mladi tekmovalci naše dežele So pobrali samo eno prvo mesto v četvercu brez krmarja. Po izredno ogorčenem boju je prvi priveslal skozi cilj tudi slovenski dvojec s krmarjem. Slovenska posadka iz Izole (Argo — Grgeta in Stanič ter krmar Holub) si je šele v finišu zagotovila prvo mesto s sekundo PLAVANJE NA TROBOJU V VIDMU Slovenski plavalci zopet dokazali svojo premoč Tekmovalci iz Furlanije-Julijske krajine pod pričakovanjem - Premoč koroških plavalk Po zmagah v Ljubljani (1971) in v Celovcu (1972) je Slovenija tudi letos odločila v svojo korist plavalni troboj proti naši deželi in proti Koroški. Zmaga Slovenije ni torej prišla nepričakovano, nekoliko več pa se je pričakovalo od domačinov, ki so klonili tudi Avstrijcem. Sloveni ja je imela najbolj izenačeno ekipo in je poleg petih prvih mest osvojila prav toliko drugih in tretjih. Plavalci Koroške so tudi prišli na cilj petkrat prvi, njihovi uspehi pa so bili omejeni v glav nem na žensko konkurenco. Fur lanija - Julijska krajina je bila prva samo dvakrat (pri moških). Prvo zmago je odnesel najprestižnejši plavalec troboja Irredento, takoj za njim pa specialist v prsnem slogu Zetto. Štafete so seveda odražale razmerje moči med posamezniki. V obeh moških štafetah je zmagala Slovenija, v ženski pa z veliko prednostjo Koroška. Tehnično najboljše je bilo tekmovanje pri ženskah na 100 metrov prosto. Obe predstavnici Koroške sta bili razred zase. 17-let-na Grete Wiederscliwinger je ‘ cilj lliiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiilillliliiiiiiiiiliiiiiiiRi Za Giglja Rivo so letos dve milijardi ponujali skoro lir dosegla v 1’4”7, dve leti mlajša Claudia Kettner pa v 1’4”8. Dokaj dobro je plaval tudi Tržačan Irredento, ki je 400 m prosto preplaval v 4’36”2. V slovenski ekipi se je v začetku troboja izkazala pred vsemi komaj 13-letna Jana Markovič. Na progi 400 metrov prosto je s časom 5*H”1 postavila nov absolutni rekord Slovenije. Razburljivo je bilo tekmovanje na 100 m delfin moški. Jasno je sicer zmagal Korošec Ossmann, Astolfi (F-JK), Ronacher (K) in Jež (S) pa so dosegli cilj skoraj istočasno. Vrstni red je realen, časovne razlike pa je le bilo nekaj, čeprav so sodniki odločili, da so vsi trije dosegli čas 1’7”7. Rezultati: MOŠKI 400 m prsno: 1. Irredento (FJK) 4'36”2, 2. Slavec J. (S) 4’43”5, 3. Milovanovič (S) 4’44**7. 100 m prsno: 1. Zetto (FJK) 1'17”3, 2. Slavec T. (S) 1* 18**2, 3. Grošelj (S) 1’18”4. 100 m hrbtno: 1. Balant (S) 1’07”3, 2. Kolbe (S) 1'09"1. 3. Holzer 1*10 *4. 100 m prosto: 1. Rudan (S) 57''9, 2. Morianz (K) 59”, 3. Lai (F-JK) 59**5. 200 m mešano: 1. Kostanjšek (S) 2'30”3, 2. Bertazzoli (F-JK) 2'34'*5. 3. Comisso (F-JK) 2'38"4. 100 m delfin: 1. Ossman (K) 1'05”3, 2. Astolfi (F-JK) 1*07'*7, 3. Ronacher (K) 1’07”7, 4. Jež (S) 1'07"7. 4x200 m prosto: 1. Slovenija 8'56”2, 2. Koroška 9'10'*6, 3. F-JK 9*12**7. 4x100 m mešano: 1. Slovenija 4'30”1, 2. F-JK 4'41"9, Koroško so zaradi nepravilne menjave diskvalificirali. ŽENSKE 400 m prosto: 1. Kettner (K) 5'10”5, 2. Markovič (S) 5*11”1, 3. Calvani (F-JK) 5*13”7. 100 m prsno: 1. Mandelič (S) 1*24'*4, 2. Widerschwinger (K) 1*26''3, 3. Pajtnar (S) 1*26 *3. 100 m hrbtno: 1. Egger (K) 1*16", 2. Porenta (S) 1'17”1, 3. Giugovaz (F-JK) 1*18*7. 100 m prosto: 1. Widerschwinger (K) 1'4”7, 2. Kettner (K) 1*4'*8, 3. Mar-tinuzzi (F-JK) 1*7'*8, 5. Jovan (S) 1’9”8. 200 m mešano: 1. Pečsak (S) 2'48”5, 2. Egger (K) 2*53", 3. Vovko (S) 2'53”1. 100 m delfin: 1. Widerschwinger (K) 1'12**3, 2. Marion (K) 1'19”6, 3. Porenta (S) 1'19"9. 4x100 m prosto: 1. Koroška 4*43”, 2. F-JK 4’46”5, 3. Slovenija 4’48”4. 4x100 m mešano: 1. Koroška 5*07* *6, 2. F-JK 5’16”5, 3. Slovenija 5T8”5. V kratkem bo prišlo med ekipama Slovenije in Trsta do ponovnega srečanja, ko se bosta 4. avgusta v Tr-bovlju pomerili mladinski reprezentan- * ci. Za to srečanje so favoriti Tržačani. k. b. SABLJANJE GOTEBORG, 16. — Vzhodni Nemci so postali svetovni prvaki v ekipnem tekmovanju v sabljanju. V Goteborgu na Švedskem so v finalu presenetljivo premagali favorita. Madžarsko z rezultatom 8:5. Do rezultata 4:4 je bilo srečanje enakovredno, potem pa so Nemci popolnoma prevladali. Madžarom ni šlo od rok, posebno pa presenečajo porazi olimpijskega zmagovalca iz Miinchna, Fenvesija: v štirih srečanjih je štirikrat podlegel! Med Nemci pa se je posebno izkazal Hehn, ki je treh srečanjih trikrat zmagaL OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da se košarkarski tečaj v Seči zaključi v petek, 20. t.m. Tečajniki bodo odpotovali iz Seče z avtobusom ob 20. uri (po legalnem času). Prihod na državno mejo pri škofijah je predviden med 20.30 in 21. uro. Nato bo avtobus peljal košarkarje do Trga Oberdan, Opčin in Proseka, kamor bi moral 'prispeti. okrog 21.30. izolska veslača sta prava orjaka: 16-letni Stanič je visok 185 cm, leto starejši Grgeta pa za pet cm višji. S to zmago, ki je bila že deveta zaporedna v letošnji sezoni, sta si zagotovila potni list za letošnje svetovno prvenstvo. Ekipa Veneta ni nastopila kompletna, ker sta jim manjkali dve posadki: četverec brez krmarja in s krmarjem. Dvojec brez krmarja naše dežele je bil diskvalificiran, ker je prestopil svojo progo. IZIDI: četverec s krmarjem: 1. Istra 4’55"6, 2. Koroška 4’58”8, 3. Dunaj 5’01"9, 4. Slovenija 5*02”3, 5. Furlanija - Jul. krajina 5’11”7. Dvojec brez krmarja: Benetke 5'48"5, 2. Dunaj 5'52"8, 3. Istra 5’53”9, 4. Koroška 6’00”7, 5. Slovenija 6’10”5. Skif: 1. Istra (Tučič) 5’54”0, 2. Slovenija (Hajdinjak) 5’54”8, 3. Dunaj (Stokinger) 5'57”7, 4. Benetke 6’0I”3, 5. Furlanija Jul. krajina 6’03”9, 6. Koroška 6*04”7. Dvojec s krmarjem: 1. Slovenija 5'47”7, 2. Istra 5'49”6, 3. Benetke 6’01”0, 4. Koroška 6*10"9, 5. Furlanija Jul. krajina 6’12”0, 6. Dunaj 6*T7”5. Četverec brez krmarja: 1. Furlanija Jul. krajina 5’03”4, 2. Istra 5’09”0, 3. Dunaj 5’09”8, 4. Slovenija 5*17”1, 5. Koroška 5’37”9. Dvojec: 1: Benetke 4’18”4, 2. Koroška 4’24”0, 3. Slovenija 4’27”3, 4. Furlanija Jul. krajina 4’27”7, 5. Istra 4’33”4, 6. Dunaj 4’56”5. Osmerec: 1. Istra 4’46"1, 2. Dunaj 4’49”3, 3. Furlanija Jul. kra jina 4’50”4, 4. Benetke 4'50”8 Slovenija 4*59”3, 6. Koroška 5’01”5 EKIPNI VRSTNI RED: 1. Istra 43 točk, 2. Slovenija 29, 3. Dunaj 28, 4. Veneto 25,5, 5. Furlanija Jul. krajina 25, 6. Koroška 24,5. Prehodni pokal za memorial Borisa Kocijančiča .prvega predsednika regatnega odbora so tako povsem zasluženo osvojili veslači Istre. G. F. ATLETIKA LONDON. 16. — Potem ko je Dave Bedtord dosegel nov svetovni rekord v teku na deset tisoč metrov, se je kaj slabo odrezal na krajši progi 5000 metrov, kjer je zasedel komaj šesto mesto s 23 sekundami zaostanka za zmagovalcem Fosterjem, ki je zmagal s 13*23*6. KOLESARSTVO VARESE, 16. - V sredo bo v Vareseju prva izmed priprav na svetovno kolesarsko prvenstvo za profesionalce. Na dirkališču «Mas-nago» bodo prisotni vsi najboljši italijanski kolesarji v dirkališčnih panogah, kot Turrini, Cardi, Bor-ghetti, De Lillo, Della Torre, Ben-fatto, Borgognoni, Morbiato, Guer-ra in Bassan. Dirkam bo prisostvoval tudi tehnični vodja italijanske ekipe Guido Messina. BERLIN, 16. — Zahodni Nemci so odnesli vsa prva mesta na mednarodnem mladinskem teniškem prven. stvu v zah. Berlinu. Ušla jim je le zmaga v ženskih parih, kjer so zmagale švedske predstavnice. OB SODELOVANJU MLADINSKIH EKIP SLOVENIJE IN VENETA Premoč čeških atletov na troboju v Pragi Zmaga Paplerjeve v metu diska PRAGA, 16. — Atletski mladinski troboj med Češko, Slovenijo in Venetom se je zaključil na Strahovu z veliko premočjo domačih zastopnikov kraljice športov. Domačini so dosegli nekaj odličnih rezultatov in so zmagali z veliko prednostjo. Nasprotniki iz Veneta in iz Slovenije jim niso bili enakovredni tekmeci. Že pred trobojem je bilo gotovo, da ne bo slovenska ekipa kos odličnim mladim atletom Češke in Veneta. Za Slovenijo je edino prvo mesto osvojila Paplerjeva v metu diska z rezultatom 45,54 m. Drugi člani reprezentance niso dosegli tako dobrih uvrstitev, čeprav so nekateri izboljšali tudi osebne rekorde. V največji meri se je poznala I odsotnost sprinterja Grošete, saj Balinarska sekcija Gaje bo priredila prihodnji teden balinarski turnir za posameznike. PLAVANJE LOS ANGELES, 16. - V Kaliforniji so se nadaljevale pripravljalne plavalne tekme za nastop na ameriškem prvenstvu in na svetovnem prvenstvu v Beogradu. Rezultati teh tekmovanj niso bili preveč dobri. Omeniti je treba le zadovoljiv nastop Ricka Demonta na 400 metrov prosto. ušSaSi* Anastasi je po ie.ju.i ein anjonrtjpein jri£gy» OMal.še vedno pri Juvcntusu aiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA DANES IN JUTRI V TURINU Italija bo skušala zgubiti s čimmanjšo razliko proti ZDA Srečanje bo v znamenju dvobojev med Menneo in Mfilliamsom ter VVohlhuterjem in Fiasconarom Proti močnejšim tudi šibkejši velikani: nekaj takega velja nedvomno tudi pri atletiki. Lani so Italijani častno izgubili proti Sovjetski zvezi, ki je bila na izletu pred srečanjem proti Nemčiji, letos pa resno računajo na tesen neuspeh proti Američanom, ki se pripravljajo na dvoboj proti Sovjetom. ZDA so v Turin prišle s postavo, ki zgleda, da komaj stoji na nogah. Ni povsem gotov nastop Pre-fontaina na 5000 metrov, kjer pa ne bo mogel nastopiti verjetno niti Italijan Del Buono. Gotov je sedaj nastop Wolhuterja na 800 metrov proti Fiasconaru. Gre za dva svetovna rekorderja na razdaljah v jardih in v metrih. Zelo zgovoren je bil ob prihodu v Italijo Martin Liquori, nasprot- nik Areseja na 1500 metrov. Zgleda, da se Liquori mudi v Evropi predvsem da bi koga prepričal naj postane poklicni atlet. Njegov status je dokaj svojevrsten in bi bivšega predsednika MOO Brun-daga spravil v zagato. Liquori si uradno služi vsakdanji kruh s tem, da opravlja delo napovedovalca v sami poklicni skupini ITA, za zabavo pa nastopa kot amater. Gre za skrajni primer, ki pa pravno govori nesporno v prid Liquori-ja. Tekač je vsekakor priznal, da je bila prva sezona poklicne skupine precej neuspešna. Za drugo leto je obljubil prihod v Evropo, kjer naj bi poklicni atleti lahko nastopali tudi na odprtem. ITA goreče upa, da se ji bo pridružil tudi kdo iz stare celine. K. B. ŠPORT NA TV RIM, 16. — Italijanska televizija bo prenašala atletski dvoboj ZDA — Italija jutri in pojutrišnjem. Jutri se bo prenos začel ob 22.15 po drugem programu, v sredo pa po prvem programu ob isti url v okviru rubrike »šport v sredo«. JADRANJE ANZIO, 16. — V prvi regati, ki je bila veljavna za evropsko in tudi italijansko prvenstvo, je zmagala grška posadka «Krinis» pred finsko «Rio Rita II.». Tretja je bila italijanska posadka »Calimero II.». Pari za mladinski turnir UEFA ZttRICH, 16. — V Ztirichu so žrebali še nasprotnike, ki se bodo pomerili na mladinskem tekmovanju UEFA. V zaključni finalni turnir so že uvrščene ekipe Švedske, ki organ žira turnir, Luksemburga, Finske in Turčije. Na turnirju bo igralo 16 enajsteric. Žreb je določil naslednje skupine: Prva skupina: Avstrija in Bolgarija Druga skupina: Zahodna Nemčija in Romunija Tretja skupina: Malta in Grčija Četrta skupina: Belgija in Škotska Peta skupina: Irska in Islandija Šesta skupina: Danska in Norveška Sedma skupina: Švica in Portugalska Osma skupina: Madžarska in Jugoslavija Deveta skupina: Vzhodna Nemčija in Francija Deseta skupina: Španija in Italija Enajsta skupina: Anglija, Nizozemska in Wales Dvanajsta skupina: SZ, Poljska in češkoslovaška ————■ so Slovenci zbrali najmanj točk prav v sprintih. Upoštevati pa je treba, da je slovenska reprezentanca prispela v Prago šele v petek zvečer in to precej pozno. Tako so morali tekmovati še nekoliko utrujeni. Najboljši dosežek troboja je nedvomno dosegla skakalka v višino Bradačova. ki je skočila 184 cm. Pri mladincih je Krivka skočila 738 cm v daljavo. Zmagovalci posameznih discplin in najbolje uvrščeni slovenski atleti in atletinje: MLADINCI 100 m: 1. Urbanovski (Češka) 10”9..... 5. Strniša (Slov.) 11”3. 400 m: 1. Maraldi (Veneto) 48”4, 2. Skok (Slov.) 49**3. 800 m: 1. Bossan (Veneto) 1’56”2... 5. Hojan (Slov.) 2*00”3. 3000 m: 1. Hrach (Češka) 8’45”0 .... 5. Mlinar (Slov.) 8*56”8. 110 m ovire: 1. Čerovski (češka) 15**0 .... 5. Grbec (Slov.) 16”9. 4x100 m: 1. Veneto 42”4, 2. Slovenija 43”8. 4x400 m: 1. Češka 3*20’'5 ... 3. Slovenija 3'24”9. daljina: 1. Krivka 738 cm, ... 5. Sulčič (Slov.) 618 cm. krogla: 1. Vašiček (Češka) 16,86 m..... 4. Sajičič (Slov.) 13,16 m. kopje: 1. Adamec (Češka) 65,36 metra. MLADINKE 100 m: 1. Jaroševa (Češka) 11"8, .... 5. Cotič (Slov.) 12”3. 800 m: 1. Marinkova (Češka) 2’12”5, 2. Smrečnik (Slov.) 2’12"7. 100 m ovire: 1. Poustkova (Češka) 14”8...................... 4. Horvatova (Slov.) 16”1. 4x100: 1. Češka 46*8 .... 3. Slovenija 49”9. višina: 1. Bradačova (Češka) 184 cm.....4. Vitek (Slov.) 155 cm. disk: 1. Papler (Slov.) 45,54 m. Končni ekipni vrstni red je bil naslednji: 1. Češka 161,5 2. Veneto 103 3. Slovenija 84,5 G. F. KOLESARSTVO Na jugoslovanskem prvenstvu Keršič med posamezniki Siporex ekipno SKOPJE, 16. — 28. jugoslovansko prvenstvo za kolesarje je potekalo letos v Makedoniji. Slovenski tekmovalci so imeli precej uspeha, obenem pa tudi precej smole. Posamezniki so vozli na 154 km dolgi progi od Skopja do Grocke in nazaj. Med 44 kolesarji iz 12 klubov je zmagal Mariborčan Pavel Kerš'č pred rogovcem Frelihom. Na dirki za ekipe pa je imel ljubljanski Rog veliko smo'o, saj je Frelih pokvaril kolo samo 5 km pred ciljem Preden je nadaljeval. sta minili že dve minuti in puljskemu Siporexu je to zadostovalo za zmago. Med mladinci je bil uspešen Co lič, ki je nepričakovano ugnal ro-govca Mišvelia Ekipno pa so ro-govci prepričljivo zmagali pred Metaliacommerceom. REZULTATI: ČLANI I. Keršič (Branik) J. Frelih (Rog) 3. Kunaver (Partizan) 4. Kastelic (Rog) 5. Stokrajec (Branik) ČLANI EKIPNO 1. Siporex 2. Rog 3. Sava 4. Branik 5. Partizan 2.58*30’ 1.55*34* 1.57*22* 2.01*35’ 2.03*52” 2.04*43” MLADINCI POSAMEZNO 1. Čolič (Met. Com.) 2.14*1 2. Mišvelj (Rog) 3. Šamarič (Siporex) 4. Keršič (Branik) 5. Fumič (Lokomotiva) MLADINCI EKIPNO 1. Rog 1.02*07* 2. Metaliacommerce 1.03*17' 3. Lokomotiva l 04*57’ 4. Odred 1.06*10 5. Branik 1.06*36 Partizanski Dr. Aleksander Gale. Peter zdraVnik 114. Spomini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Vendar aviona vseeno nisem pričakal na Šentviški planoti. 2e ponoči sem šel na pot proti Grudnici. Spet smo se spuščali Po strmini proti Idrijci. Razen kurirja Stanka je šel z nami sekretar okrožja tov. Jaka (Albin Kovač). Noč je bila topla, brez oblačka. Nebo je bilo posuto z brezštevilnimi zvezdami. Večkrat smo se ustavili, da si odpočijemo. Globoko smo zajedali sveža zrak in čakali, da se bitje srca nekoliko umiri. Vprašal sem Jako, kaj misli o zavezniški pomoči, ki jo pričakuje-do, predvsem če verjame v take govorice! Če je res, da bodo Poslali pomoč, to pomeni, da nam je končno le uspelo prepričati zaveznike, da smo mi partizani tisti, ki se borimo proti fašizmu, ne pa četniki in bela garda, ki so se borili proti nam fo proti zaveznikom, šutil sem, da to je velika stvar. ((Seveda je res», je brž zatrdil s tako neposredno gotovostjo, da mi je bilo žal moje nezaupljivosti do kurirjev. Kovač Pa si je previdno prižgal cigareto in nadaljeval pot navkreber. Tisto noč sva z Jelkom nadaljevala pot na Male Vrše. Kurir Stenko in sekretar Jaka pa sta odšla v karavlo, ki je bila še vedno nekje pod Grudnico. Na Malih Vršali sta ostala kak teden. 2e naslednjo noč Je v resnici priletel avion. Partizani v bolnici so že prej zvedeli, da bo priletel avion 1,0 noč. Sedeli smo po tleh že lep čas in se pritajeno pogova-rjali o tem in onem, največ pa seveda o vojni, o zaveznikih, o njihovi pomoči, o njihovem priznanju naše borbe proti fašizmu. čakali smo, kdaj se bo pojavil avion, ki ga bo mogoče lepo spremljati, čeprav je noč, ko se bo spuščal nizko nad Šentviško planoto. Bili smo v strmein pobočju pod vrhom Malih Vrš, od koder je lep razgled na niže ležečo šentviško planoto. Ure so le počasi tekle. Nekateri bolniki so omagali in zadremali Noč je bila jasna, zvezdnata. Kot nalašč zelo ugodna za odmetavanje materiala s padali. 2e po polnoči se je nekje v daljavi zaslišalo zamolklo bobnenje težkega aviona. Kmalu Je bil nad nami, zaokrožil je daleč naokoli in se spet približal. Nekje pod nami na šentviški planoti so med tem zagoreli kresovi. Torej je le res, zavezniška pomoč je tu! V bolnici je zavladalo veliko veselje. Nekdo je kljub konspiraciji na glas zavriskal. čez kak dan sem se odpravil s kurirjem v karavlo pod Grudnico. Baje je avion odvrgel nekaj zame, je povedal kurir. Po poti sem razmišljal, kaj neki so poslali od sanitetnega materiala. V karavli je bilo zelo živahno. Tu sta, bila tov. Tomaž (Dušan Kveder), poznejši komandant Glavnega štaba NOV in POS, in Jože Vilfan. Tu so bili tudi trije padalci, ki so skočili iz avicna prejšnjo noč. Eni so se pogovarjali, drugi so si dali opraviti z radijsko postajo, ki so jo prinesli s seboj padalci, med katerimi je bil tudi domačin iz Mosta na Soči Franc Božič. Pod bližnjim grmom je ležalo nekaj temno zelenih kant in še nekaj zavitkov. Kantam se je poznalo, da so jih že prej odpirali. V njih je bil bel prašek. Ker smo takrat vedno mislili le na hrano, je tudi tokrat nekdo. ugotovil, da je to najbrž moka Motilo ga Je le to, da je v pločevinasti kanti in da ima čuden duh. Tedaj so se spomnili name. Naj doktor pogleda, mogoče Je kakšno zdravilo. Gledal sem prašek, ga mečkal med prsti in ga celo poskusil. Ne, moka gotovo ni. Sicer pa piše na kanti, kaj Je notri! «Louse powder», sem prečital med drugim. Angleško takrat nisem znal, vendar sem končno s pomočjo drugih le ugotovil, da *e to DDT prašek proti ušem. Od zdravil sem dobi] še nek'’ * ’ T" praška, ki se je pokazal kot odlično sredstvo proti gnojenju, nekaj prvih zavojev, jod v ampulah in razne tablete. Med temi ni manjkalo majhnih «energie tablets«, za katere dolgo nisem vedel, čemu služijo, šele kasneje sem zvedel, da pomagajo človeku, kadar je izpostavljen izrednim fizičnim naporom. Življenje v bolnici na Malih Vršah je teklo dalje, še vedno je vladala stroga konspiracija, saj sovražnik še ni prav nič popustil. Vendar se je sedaj v bolnici laže živelo. V njej ni bilo ranjencev, bili so samo bolniki psihonevrotiki, izčrpani od vsega slabega. Vsi so se lahko gibali, zato so se počutili kar vame. Po potrebi bi se lahko pravočasno umaknili, če bi opazili sovražnika, čez dan smo bili v bolnici in se pogovarjali o svojih doživetjih. Zvečer sem hodil z Medvedom in drugimi v dolino na Vrata po hrano in poslušat radijske vesti v kakšno hišo. Bolniki so se v bolnici dobro počutili. Nekateri so bili tu že cel mesec. Ti so počasi pozabili na prestane gorje in si predvsem želeli, da bi kje v domačem kraju postali terenci, za življenje v enoti se niso počutili dovolj sposobne. Seveda največkrat to ni bilo izvedljivo. Morali so se vrniti v operativne enote. Takrat še nisem vedel, da sem tudi sam že močno načet. Poldrugo leto hudih telesnih in duševnih naporov je storilo svoje. Zaradi gnojenja v ušesih sem se slabo počutil, nič več nisem dobro slišal. Toda na bolezen nisem utegnil misliti. Kot sem prepričeval dmge, da se bodo lahko povsem pozdravili šele po vojni, sem si moral sedaj priznati, da ta izgovor velja tudi zame. Nekega dne je prišla Gradnikova brigada na Male Vrše. Govorili so, da gredo v Slovenijo. Namenjeni so bili čez Trnovski gozd. Tiste dni me je zapustil Jelko in odšel v enoto. Naveličal se je neprestanega potikanja z menoj. Komandant brigade mi je priporočil Franca Rota — Ognjekarja. Ker je bil iz Žage na Bo - pra pn-'-j klical ?->gar Bil je starejši mn^k , \ Vod ,ti |e bil rudar v 5?1?)I8k£ ™dnllfh’ kJorJe dobil silikozo. Od prestanih napor J 1 že precej oslabel. Bil je zelo vesten in požrtvovali Vsako nalogo je izvršil, vendar je tudi kaj povedal če se r kaj m zdelo prav. Postala sva dobra prijatelja in posle 1 i ntcpfT^h skozi ,vse dobre bi slabe dogodke, ki jih je f sem1 kSfnfS r8TadU Italije in po njem. Z menoj je bil,* voton S decembru ustanavljal konspirativno central Pomorske operativne cone (kasneje se je p: nel« kuri V SVP? T f^1*0* °Stal j® V 1,011,101 kot naJz^ nejši kunr in je dosti doprinesel, da je velika bolnica v Trn( skem gozdu prestala vse težave brez izgub. Avgusta sva bila z Žagarjem v novo ustanovljenem Juž: primorskem odredu nekje za Golaki v Trnovskem gozdu Gr: mkova brigada je odšla na področje Ljubljanske pokrajine njo so odšli zdravi in sposobni borci. Izčrpani in nesposot za dolge marše so ostali tu. Spet je bil0 potrebno v dv novo formiranih bataljonih na novo organizirati sanitetne i■ ■ : Tu sem izvedel, da je enota, ki je bila že dalj časa Trnovskem gozdu in ki jo je vodil Iztok, ustanovila za svt potrebe majhno konspirativno bolnico pod Goro na Platn nekje nad Vrtovimom. Tja so iz dela Gregorčičeve briea pošiljali na zdravljenje ranjene in bolne. Bolnica |e bila prostem in dobro oskrbovana, vsaj kar se hrane tiče Sk nad bolnico so imeli čermeljevl izpod Gore, ki so bili vsi partizanih. V zahvalo so partizani — rekonvalescenti p>on gali ljudem kositi travo, spravljati seno in drugo. Tu je b bolnica vse do razpada Italije. V času goriške fronte se priključila bolnici, ko se je ta umikala iz Vogrskega in Cn v Vrtovin. Bilo je že konec avgusta, čas razpada Italije se Je bli: z velikimi koraki. V taborišču enote v Kozjih stenah ni b nikakršnih znakov, da je že tako blizu trenutek, ki bo ] polnoma spremenil naš dosedanji način življenja. (Nadaljevanje slediJ Vt ' UL»I 't\n iKA Nekaznovano fašistično izzivanje Lukežič v Kraški galeriji Prireditev v Nabrežini ’ v* - -) UH fSrf /..»Sagi Kk spl »Kraška galerija« v Kmečki hiši v Repnu je v soboto zvečer odprla vrata znanemu slovenskemu slikarju Avreliju Lukeži-ču. Otvoritve njegove razstave se je udeležilo veliko število prijateljev slikarske umetnosti, predvsem patistih, ki vidijo v Lukežičevi umetnosti čvrsto navezanost na naš domači Kras, na njegovo neponovljivo lepoto, ki je neizčrpna v motiviki in barvitosti. S prirejanjem razstav, ki so motivno vezane na Kras, opravlja Kraška galerija pomembno vlogo v neposredni zvezi s celotnim prizadevanjem za zaščito kraških značilnosti in njegovih lepot pred ofenzivo železobetona, industrializacije in prometnih struktur. V noči od nedelje na ponedeljek so se po kraških vaseh spet pojavili fašistični mazači in v varstvu teme s hitlerjevskimi kljukastimi in runskimi križi pomazali zidove, vrata, slovenske ali dvojezične plakate in celo majhno zidno božje znamenje. Nihče jih ni motil pri tem početju, kot jih nihče ne moti po mestnih ulicah, ki so vse pokacane v sramoto javnim organom, občini in mestu samemu. Na Opčinah, v Trebčah in zlasti v Padričah, kjer je teh znakov največ, so ljudje ogorčeni in upravičeno se vprašujejo, kdaj bodo oblasti in organi, ki so dolžni skrbeti za red in za preprečevanje oživljanja fašizma, stopili na prste ne le mazačem, temveč v prvi vrsti tistim, ki so za njimi in ki pod okriljem dobro znane neofašistične stranke kujejo prevratniške načrte, pod zloglasnim geslom »Ritor-neremo« — «■ Vrnili se bomo!«. Slovenci dobro vemo kaj pomeni to geslo in zato toliko bolj upravičeno zahtevamo odločen nastop oblasti. Praznik kraškega terana in pršuta v Dutovljah Šagra PD «V. Vodnik» v Dolini Prosvetno društvo «Valentin Vodnik« v Dolini nadaljuje s šagrami, k! so postale že kar poletna tradicija naših krajev. Na igrišču pod šolo se je kar trlo ljudi, ki so prihiteli najprej na koncert domače godbe na pihala z Brega (zgoraj), potem na koncert domačega zbora prosvetnega društva »Valentin Vodnik«, ki je ubrano zapel vrsto slovenskih narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Kulturnemu delu šagre je sledila prosta zabava s plesom ob zvokih ansambla «The Lords«. Poleg dobre domače kapljice ni manjkalo dobrot za želodce in kot kaže slika (spodaj), so imalf kuharji in pripravljale! pečenja polne roke dela, da so lahko zadostili vsem. Po tem nastopil gl bodo dolinski pevci privošč ii malo oddiha, saj so letos mnogo in z uspehom nastopali. internacionalistična mladina na Opčinah V nedeljo se je v Nabrežini zaključila 11. razstava in pokušnja domačih vin, ki jo prireja devinsko - nabrežinska občina. Razstava je tudi letos privabila številno občinstvo, ki je poleg pristne domače kapljice okusilo tudi običajne specialitete na žaru. Vendar pa ni bilo v Nabrežini le hrane in pijače. Tako je privabil mnogo poslušalcev koncert tržiške godbe na pihala, (spodaj); tudi razstava nabrežinskega slikarja — samouka Viktorja Godniča je bila lepo obiskana (na sredini), v nedeljo dopoldne pa so trg preplavili otroci, ki jim je župan dr. Legiša podelil nagrade letošnjega tekmovanja mladinskih športnih iger (zgoraj). Celotna prireditev je zelo lepo uspela in enakovredno dopolnila vse ostale tovrstne prireditve, ki so se zrvstile v zadnjem času pri nas. Duh prijateljstva med narodi je tri dni preveval mladinski festival na Opčinah, ki ga je priredila komunistična mladina. V petek in v soboto je bil program prirejen tako, da je prišla do izraza solidarnost z vietnamskim ljudstvom ter z drugimi narodi v Evropi in po svetu, ki se borijo proti fašizmu in rasizmu za neodvisnost in enakopravnost malih in velikih. Nedeljski dan pa je bil v duhu prijateljstva med slovensko in italijansko demokratično in protifašistično mladino. Predvajali so pretresljiv Žerjalov film o »Rižarni«, govorili pa so predstavniki slovenske in italijanske mladine Vladimir Mar-chesan, predsednik obalne konference Zveze mladine Slovenija, in član predsedstva Andrej Šumenjak, pokrajinski predsednik Zveze komunistične mladine Italije Ugo Poli in član pokrajinskega vodstva Ravel Kodrič. Vsi so poudarjali potrebo prijateljstva med narodi in zlasti med mladino. Nastopila je tudi folklorna skupina iz Portoroža (i>a sliki). EMO m M. j i ■ vi X mm m priložnosti ,0 nagradili vinogradnike - kooperante podjetja »Kras« iz Sežane za najboljši teran. V kulturnem sporedu so sodelovali nekateri člsni Stalnega •'»venskega gledališča iz Trsta, Slovenski narodni ansambel iz Trsta, pevski zbor «Srečko Kumar« .z Repna. Dopoldne je b.l tudi sprevod okrašenih vozov in narodnih nol, v »Doto živinoreje v sežanski občini ter sodelovanja s podjetjem, ki posveča zlasti po vključitvi kmeti; s':e zadruge veliko pozornost razvoju kmetijstva Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 V SLIKAH Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mat oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se n. io pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko 17. julija 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel I _ J . ? a I« m 7TT