Telefon št. 74.
Fosamna številka 10 7i.
P* pošti prajemaa: u
oeloleto naprej26 K — h psi let« » 13 » — » četrt » » 6 » 50 » ■eseo » 2 »20»
V apravalitva prejemaš: za
••Io leto naprej 20 K — h pel leta » 10»—» •etrt » » 6 „ — » ■eseo » 1 > 70»
Za pošiljanje na dom 20 h na meaec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inseratž sprejema upravništvo ▼
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice S». ?-
Rokopisi se ne vra«»io, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mških ulicah :t. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemit nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 252,
V Ljubljani, v soboto, 31. oktobra 19OB.
Letnik
Glavna skrb barona Jleina.
Bilo je v Krškem. Slavili so petindvaj-eetletnico meščanske šole.
To je bilo gotovo nekaj opravičenega. Šola je sad veledušne ustanove. In gospa Hotsohewar]eva je tudi zaslužila, da jo javno počaste za vse, kar je dobrega storila s svojim premoženjem.
A odločno moramo grajati nastop barona Ileina, kateri je kot vladni načelnik dežele, ki je s prav majhno izjemo skoro izključno slovensko, porabil t:> priliko, da je naglašal ravno to, o čimer je vodel, da bo nevšečno veliki množici prebivalstva. Lahko bi bil govoril o izobrazbi, o šolstvu sploh ali o čimurkoli, a on je moral tudi ob tej priliki in sioer odločneje kot vsi drugi, govoriti za nemštvo na Kranjskem, torej za stvar, o kateri je moral vedeti, da je strankarska in odiozna!
Vladno poročilo pravi, da je govoril: »Kakor ima vsaka, tudi najboljša stvar, svoje nasprotnike, tako je tudi s Krško meščansko šolo. Manent, na katerem temelji to nasprot-stvo, je pouk v nemškem jeziku, po katerem se baje učenci odtujujejo svojemu narodu itd.
Torej zato je šel baron Ilein v Kržko, da tam, blizu hrvaške meje, pridiga o dobrotah nemštval Krška meščanska šola je edina na Kranjskem in ta je nemška! In vladni načelnik .namestu, da bi skrbel, da slovenščina dobi številu slovenske narodnosti primerno veljavo v deželi, se čuti poklicanega, da tam — v popolnoma slovenskem kraju •— zagovarja nemštvo!
To nam priča o brezobzirnem preziranju naravnih pravic slovenske narodnosti, katero gospodari v naši deželno vladni palači. Vidi ae, da obstrukcija v deželnem zboru še ni -izmodrila barona Heina in da bo treba govoriti če odločneje.
Ako bi imel g. baron Hein tiste politične zmožnosti, ki so potrebne za vladanje v kranjski deželi, bi moral pač vedeti, da je sovražno stališče vlade proti slovenskemu jeziku tudi en vzrok, da je obstrukcija tako
popularna in da ima tako krepak odmev. Moral bi vedeti, da s takim nastopom ne izpolnjuje svoje dolžnosti: pomiriti deželo., ampak da iznovega daje povod k nezadovoljnosti.
Tu so torej govorili poleg barona Heina zastopniki bojevitega kranjskega nemštva, zlasti dr. Scheffer, katerega ime pomeni boj vsemu slovenskemu pokretu. In govorili so ter želeli baronu Heinu vse najboljše za stopniki lažiliberalne in laiislo&enske Stranke. »Narodova« ljubljenca G 1 d-fc^o č n i k in Zupančič sta položila iznova slovensko liberalno stranko pred noge baronu Heinu. Globočnik je oelo slavil zasluge deželnega predsednika za kmečki stan, ko je vendar baron Hein glavna ovira, da kmečki stan niti pravičnega zastopstva v deželi ne dobi!
In ^Slovenski Narod" je z veseljem objavil željo, da bi bilo tako še dolgo, da bi baron Hein še dolgo ponemčeval kranjsko deželo, da bi še dolgo cvetela pod njegovim okriljem zveza slovenskih liberalcev z agresivnim in ekspanzivnim nasilstvom!
Tako daleč je padla liberalna stranka. Baron Hein jo ima v žepu. Dr. Tavčar že moleduje: Ekscelenca zaključite dež. zbor! Pred javnostjo hočejo zbežati v mrak in tišino, da tam nemoteni opravljajo dalje la-kajoko elužbo Nemcem in vladi.
Dogodek v Krškem nam je torej zopet jasno pokazal sedanji politični položaj: Baron Hein je pa4ron slovensko-nemške zveze, katera mu daje moč, da zatira pravice slovenskega ljudstva.
Voj slovenski narod mora stati danes na strani onih mož, ki so napovedali boj do skrajnosti temu vladnemu zistemu.
Nemški naval na naše planine.
Znano je že iz dopisa v »Slovencu« dne 10. oktobra, kako silijo Nemci bolj in bolj v csrčje Slovenije po lepi naši Gorenjski, Vsa sredstva so jim dobro došla in vse deluje vztrajno za g<ermanizacijo. Tako si šteje v častno nalogo tudi »Nemško in avstrijsko planinsko društvo«, da pomaga graditi Bismarckov most. To
društvo, na videz in ime docela nepolitično in nedolžno — nekako mednarodno, služeče edino le turistiki, je pač do zdaj do seglo več, nego bi si kdo mislil. Le oglejte si prvič kraje, kjer je zgradilo pota in po-Btavilo koče! Vse je le nemško, dasi na popolnem slovenskih tleh. Le jednemu se čudimo, namreč, da ni po pruski navadi še prekrstilo slovenskih imen gora, ampak jih tu in tam le prikro-žilo za svoja nemška usta.
Kjer imajo Nemci »le eno pot ali kočo, tam kažejo takoj tudi vso svojo nestrpnost, izvzemši častne izjeme.; vsak slovenski pojav jim je trn v peti. Le en primer: Triglavska koča na Kredarici je kot na lašč za turiste; ako odideš ob solnčnem za hodu s Triglava, prideš ob noči še lahko na Kredarico, nikakor pa ne moreš k Dež-mano vi koči, ki je še dobro uro hoda naprej, in ravno tako je zjutraj. Zagrizeni Nemci pa raje capljajo po plazovih vsi izmučeni v »svojo« bajto, nego bi porabili ugodnost slovenske Kredarice !
Kakor na planinah, tako kažejo dru-g i č čutiti svoj živelj Nemci tudi po vaseh v dolini. Kjer le morejo, ei izbero svoj »dom«, da od tam razpredejo svoje delovanje po vasi. V Kranjskigori imajo svoje shajališče v hotelu »Razor«; a s tem menda niso še povsem zadovoljni. Letos so hoteli kupiti od Hribarja lep kos sveta, gotovo z namenom, da si tam sezidajo svoj »Hoiro« in hotel, pa še kako »šulferainsko« šok,,," Gast možu, da jim ni šel na limanice! Svetovali bi pa infcereaovanim krogom in sploh Kranjskogorcem. naj v lastno korist ne prodajo Nemcem ni pedi zemlje, ker bodo to bridko čutili.
Kranjskagora je že itak dobila precej nemškega značaja, in to po nemškem planinskem društvu. Žalostno dovolj, da še zdaj ne uvidijo nekateri preteče nevarnosti, ali pa jim je slovenstvo in narodnost deveta briga! saj mora človeka zaskeleti v dno srca, ko vidi ob poteh prav povsod le in samo nemške napise. Ako greš iz Kranjskegore n. pr. v Trento, zazreš prvi slovenski napis še le na VrSiču proti trentski strani; in ravno tako je tudi drugod in po Kranjskigori sami! To je pač sramota za Slovence; kogar zadeva krivda za to, ga zadeva velika odgovornost.
Zadnji čas se je z velikim trudom malo ustavilo neizprosno prodiranje Nemcev, ki so mislili, da imajo v lasti vže vse ozemlje
naše Kr. Gore, a vendar se nam milo stori, ko pomislimo, da imati slovensko io nemško pl. društvo j e d n a k i pravici graditi poti. Koliko p« je Nemcev v Kranjski Gori, da nimajo alovenci več pravice nego Nemci!? — Kranjskogorci, spoznajte vendarle vže enkrat, da ste Slovenci, in bodite ponosni na svoj rod! Postavite se na neomajeno stališče, da hočete ohraniti svojemu ozemlju slovenski značaj, da hočete stati na braniku proti nemškemu na8il|u. V to pa sklenite in zapovejte nemškemu pl. društvu, da morajo biti vse, vže postavljene table in napisi tudi slovenski! Sklenite pa tudi, da brtzobzirnemu nemštvu ničesar več ne dovolite. S tem si rešite čast!
Omenili smo, da uporabljajo Nemci vsa sredstva v vspešno nadaljno prodiranje po Gorenjski, in da se poslužujejo v to tudi pomoči »Nemškega pl. društva«. To spoznamo še natančneje iz letošnjih njihovih načrtov. Zgradivši pot od Vršiča do pod Razorja po kranjsko gorskem svetu, prosili so županstvo v T r e n t i, naj jim dovoli delati pot čez Razor ob Križu in dalje na Luknjo obljubljajoč, da prirede povsod tudi slovenske napise! Trentarji jim pa tega niso dovolili in to tuli zato ne, ker ni v načrtu določene nobene poti s planin v Trento.
Za zdaj torej ni Nemcem še nič do Trente ; oni hočejo le bolj aranjske občine čim bolj obkoliti in zvezati. Nemškemu pl. društvu pa ni bil ljub odgovor Trentarjev'. Mer.i nič, tebi nič, napravijo lepo z znanim Korobideljem v Kr. Gori pogodbo za zgrajenje cele naprošene črte. Korobidelj je šel vže b svojimi delavci k Rszorju na delo, a tam zadene vže na delavce »SI. pl. društva«. Nič ni pomagalo, vsa zgovornost je bila zaman, oditi je moral. Pisal pa je takoj R o s c h n i k u v Ljubljano, da dela v službi »SI. pl. društva« na Razorju tudi A n d r. K o m a c p. d. Mota iz Trente vodnik nemškega p 1. društva, in takoj je dobil Mota od primorske sekcije iz Trsta prepoved, da ne sme delati več, da drugače izgubi vodit, bukvice in pravico do pokojnine, ker je v službi slovenskega, Nemcev protivnega društva!
Županstvo v Trenti je pa tudi takoj pozvalo n. pl. dr. Kranjsko sekcijo, naj umakne od Razorja svoje delavce iz lepa. Zdaj pa strmi svet! — Razjarjeni Roschnik ne imajoč druge poti, se pritoži na c. kr. okr. glavarstvo v T o I -m i n radi razžaljenja, proseč skoraj gotovo, naj se da Trentarjem — u k o r ! ! To Tren-tarje gotovo presneto malo briga!
LISTEK.
Prepozno.
Vseh vernih dan 1 Kakor bi vsa priroda čutila veliki pomen tega dne, je prepreženo nebo s sivimi oblaki; zdaj pa zdaj zapiha od severa oster veter in velo, zarumenelo listje pada raz drevje.
Zunaj mesta stoji lepa, prijazna hiša doktorja Nardina. A zdi se, kakor bi ne bilo v nji nikakega življenja. Okna so zaprta in siva barva neba je nekako zatemnila belo zidovje; na vrtu krog doma so cvetice zvenele in drevje je že pol golo.
Na balkonu sloni gospodar; pogled njegov je teman in lice upalo; z roko si podpira trudno glavo. Pod njim v dolini pa za-zvone takrat zvonovi male vaške cerkve, in po beli cesti se vije mrtvaški sprevod. Veter mu prinaša na uho žalostne glasove duhovnikove molitve......Bog mu daj mir in
pokoj!
Mir in pokoj!
Žalostno a zaničljivo se nasmehne doktor. Kaj presite miru mrližu, ki ga že tako ima ? Saj mu ne ostane od življenja druzega, kakor mrzlo truplo in to segnije v grobu.
Ali nima torej pokoja zadosti? Molite rajši za tiste, ki žive, ki bolj potrebujejo miru kakor mrliči!
Tako je mislil zdravnik. In vendar je bil nekdaj tako srečen, da bi ne menjal z nikomur. To je bilo pred desetimi leti, a njemu se je zdelo, da že trpi vso večnost.
Bilo je rožnika meseca pred desetimi leti. Solnce je sijalo jasno in veselo, rože so duhtele na vrtu, a poleg postelje mlade žene Nardinove je ležalo v zibelki novorojeno dete. Od prevelike sreče je kipelo doktorju srce in izpregovoriti ni mogel besede od neizmerne radosti.
Teden dni pozneje pa je stal bled kakor smrt v ravno tisti sobi poleg krste svoje mrtve žene. Okna so bila črno zagrnjena in samo sveče so razsvetljevale prostor s svojo bledo lučjo. Ura za uro je minila, a poleg rakve je še vedno stal Nardin, bled in tih, s sklenjenimi rokami, — a molil ni, samo črn obup mu je razjedal dušo. Molil ni niti tedaj, ko so rakev polagali v črno zemljo. Ustrašil se ga je, kdor mu je pogledal v upali obraz; nem je strmel pred — se, kakor bi ne čul in ne vedel, kaj se godi okrog njega.
S počasnimi koraki odide domov, in četudi dan ni bil jasen, zaprč in zagrne vsa
okna. Potem pa se odpravi k zibelki svojega otroka. Dete je spalo sladko in mirno, saj ni še poznalo svoje nesreče. Doktor se skloni nad zibelko, a zaman bi iskal očetovskega veselja na njegovem obrazu. Dt\, iz oči mu je zasvetilo neko divje Čuvstvo, kakor srd in maščevanje. V tem trenotku se dete vzbudi in odpre svoje lepe, nedolžne oči. Četudi se je za hip polastilo Nardina sočutje z ubogo siroto, vendar je takoj spet čutil prejšnjo trdosrčnost, in neusmiljen sklep mu je dozorel v glavi.
Do cela se je hotel doktor osvoboditi spomin na preteklost in zato je hotel šiloma raztrgati vse, kar ga je vezalo na rajno ženo. Neusmiljeno se je odločil, da pošlje svojega tujim ljudem v vzgojo. Ni ga mogel videti, ker se mu je zdelo, da ga je oropal drage žene. A saj je bilo dete tudi njeno.
Zato je vestno naročil rednikom, naj dobro skrbe zanj. Ko je deček nekoliko odrastel, dal ga je v nek zavod, nc da bi ga videl. Prosil je predstojnika, naj dd dečku vse, česar želi, in naj mu poroča vsacega pol leta o njegovem napredku. Tako je mislil, da je izvršil vso očetovsko dolžnost.
A na to se ni spomnil nikoli, da je
treba otroku tudi ljubezni, kakor je potreba cvetici solnčne gorkote. V srcu njegovem ni bilo prostora za ubogo dete, vedno in vedno se je mučil samo s spomini na rajno ženo.
Da bi se umiril, udal se je z vso dušo svojemu zdravniškemu poklicu. Hotel je zmirom bolj razširiti svoje znanje in zato je presedel časih po cele noči pri knjigah. Tu se mu je kedaj zazdelo, da se ga ovije okrog vrata mehka roka, da mu zašepeče mil glas: „Kaj bolj ljubiš zaprašene knjige kakor mene?" . . . Prazne sanje! Saj ona že davno trohni v grobu. In spet se mu je skrčilo srce v neizmerni bolečini in glasno je zastokal osameli mož.
Njegova slava kot zdravnik je rastla dan na dan in mnogokrat so ga vabili v to ali ono veliko mesto, da bi prevzel kako imenitno službo, pa ni hotel. Ločiti se ni mogel od kraja, kjer je živela nekdaj ona, ki jo je nad vse ljubil. Vsaka stvar ga je spominjala nanjo; vedel je še natanko, katere cvetice je imela najrajše, poznal je dobro tiste steze na vrtu, kjer sta se največkrat sprehajala; in zdaj je hodil tod zapuščen in sam s svojo nemo žalostjo . . . Njegovega temnega pogleda so se vsi nekako bali, a vendar so moža spoštovali, kajti iz
Sa jedno v čim večje pojasnenje nem ške nesramnosti in predrznosti. Ker imajo na » K r i ž k i h podih« Slovenci pra vieo graditi poti, so umevno sklenili tam, kot ob velikem razpotju, tudi zgraditi kočo. Nemci so to čutili, pa hajdi v Kranjsko goro. da hitro sami kupijo na Križu svet za kočo. ter tako prekrižajo račune Slovencem. Tu jim je pa izpodletelo ! Dobili so sicer že skoraj vse podpisa soposestnikov, a vseh le ne. Odločni in vsega priznanja in čssti vredni gospod župnik S k u f c a se je temu ustavil in za njim so preklicali svoje podpise že mnogi drugi. Bog vedi, kaj pa zdaj namerjata Roschnik in J e č -m i n e k ?
Kdor ni slep in ima še um in srce, mu moraio ti podatki zadostovati. Iz tega vidi vsakdo nemško predrznost na živem telesu našega ozemlja. Zato si pač ne moremo kaj, da ne zakličemo vsem, ki še čutijo, da so Slovenci, zlasti vsem občinskim zastopom in gospodarskim svetom, naj nikar ne dado nemškemu planinskemu društvu najmanjšega dovoljenja, graditi poti in kcče po slovenskih planinah, marveč edino le dičnemu »Slovenskemu planinskemu društvu«. Povsod pa, kjer so že samonemški napisi, naj zahtevajo županstva od nemškega planinskega društva«, da nvpravi tudi slovenska napise! Slovenske planine Slovencem !
Ogrska kriza.
Grof A p p o n y i ostane v liberalni vladni stranki. To je pomenljiv dogodek včerajšnjega dne, ker je poravnano staro nasprotje mej družinama grofa Tisze in grofa Apponvja.
Včeraj ob 10. uri je namreč liberalna stranka nadaljevala razpravo glede programa. Hrvatski poslanec J o s i p o v i o je zagovarjal hrvatsko stališče glede jezika v armadi. Nato se oglasi grof A p p o n y i, ki je v dolgem govoru mej živahnim odobravanjem rekel mej drugim: Upam, da se tudi politični program grofa Tisze v bistvu strinja s programom, na podlagi katerega sem vstopil v liberalno stranko. Ako hoče grof Tisza vladati v duhu pl. Szella, hočem ga podpirati. Ako grof Tisza ne krši pravic narodu in napravi red v deželi, potem ga moramo podpirati z vsemi močmi. Glede a r -m a d e pravi Tisza, sem sicer želel večje koncesije. Toda sedaj pritrdim Tiszi, kar je bolje, da se vsa stranka potegne za manjše koncesije, nego da manjšina zahteva širše pravice parlamenta. Začetek za mad-jarskoarmadoje storjen, in s tem je govornik zadovoljen. To je zahteval že pred 14 leti od pokojnega Kolomana Tisze. in slučaj hoče, da njegov sin vsaj deloma ustreže in izvrši. Nikakor pa ni zadovoljen s točko, ki govori o vladarje-v i h pravicah. V tem oziru si pridrži proste roke. Apponyjev pristaš Ivanka izjavi, da izstopi iz stranke. Szentivanyi pa meni, da to sedaj ne kaže, ker obstrukcija odlaga orožje. Ako pa bivša narodna stranka izstopi iz vladne večine, dobi obstrukcija pogum.
Grof Tisza odgovarja Apponyju, da sicer ne bode posnemal prejšnjih vlad, da pa hoče vladati v duhu in po načelih pl. Szela. Nato gref Tisza dokazuje, da ima v duhu nagodbe iz leta 1867 vladar pravioo določevati poveljni jezik v skupni armadi. To je bilo Deakovo prepričanje in je tudi njegovih politič. potomcev. — Torej v tem oziru zastopa grof Tisza vladarjevo stališče,
dočim grot Appouyi trdi, da ima to pravico narod, oziroma parlament, seveda v soglasju s krono. Liberalna Btranka je zato odobrila Tiszove premembe v programu devetorice. Sinoči so je Tisza peljal na Dunaj in je danes cesarju poročal ter predložil svoj nasvet glede nove vlade. Novi ministri bo: Tisza, predsedstvo in notranje ; L u k a c s , finance ; II i e r o n y m i , trgovina ; T a 1 i a n . dosedanji prvi podpredsednik zbjrnice, poljedelstvo ; Berzeviczy, nauk ; general N y i r y , dežel, brambo; P 1 o b z , pravosodje ; C z e h , minister za Hrvatsko.
K o š u t o v a stranka je sinoči zavrgla program nove vlade. Danes ie nadaljevala razpravo glede taktike. — Ugronova stranka pa je sklenila, da nadaljuje obstruk cijo. Di tudi Košutova stranka tega ni storila, je vzrok ta, ker se boji novih volitev pod »železno roko" grefa Tisze.
Ako pa obstrukcija ne poneha, so nove volitve po Božiču.
Iz deželnih zborov.
Koroški deželni zbor. V seji dne 30. t. m. je posl. Milhlbacher podal poročilo o potrebnih podporah za javne zgradbe. Na njegov predlog je dovolil dež. zbor 48.380 kron. — K o t z je predlagat, da sa obzida struga 21 hudournikov v okraju Bala in z, la v Kanalsk* dolini in da se popravi struga Bele in Zabnice do Pontafla. Stroški so proračunjeni ne 20000 kron, h katerim naj dežela prispeva le 10 % znesek, a vhda naj dovoli 50%. Predlog je bil vsprejet. Nadalje je predlagal, da se obzida 28 hudournikov v Gailaki in Lesaški dolini. Delo bi veljalo 2,166 000 kron; zato naj bi se vzelo 1,033.000 kron iz držav. mel. za klada, iz cestnpga in vodnega gradbenega ziklada 584 820 kron, 433 200 kron pa naj da dežela. Vsprejeto.
Nižjeavstrijski dežel, zbor je 30 t. m. na predlog dr. Luegerjev nujno sklenil, naj dež. maršal dela na to, da na učno ministrstvo pouči prof. kolegij dunajske med univerze o pravicah in dolžnestih dežel, zbora. Medicinski profesorji so namreč objavili izjavo, naperjeno proti dežel, zboru. V mer.t. debati je izjavil posl. Schneider, da bo njegova stranka vedno nastopala zoper mučenje ljudij. Posl. Pattai je dejal, da deželni zbor mora ogorčeno zavrniti izjavo prof. kolegija. Slednjič se je sklenilo, da se vsi predlogi, vprašanja in debate glede te stvari natisnejo in razdele med ljudstvo.
Stajarski deželni zbor. Vloženo je bilo poročilo polit, odseka in pred logi posl. Walz, Kothulinskyja, Rokitan sky ja in tovarišev glede gospodarskega razmerja k Ogrski. Odsekov predlog se glasi: stajarski deželni zbor odločno ugovarja vsa kemu poskusu, da bi se Odrski dovolili kaki g spodarski popusti, da bi se odpravile sedanje politične težkoče na škodo avstr. polovica. Vlada se pozivlje, da zagotovi gospodarske interese tostransie drž. polovice tudi za slučaj morebitne bodoče ločitve carinske in gospodarske skupnosti. Z»to naj nemudoma sklene avtonomni carinski tarif in ukrene določbe, ki se zde v slučaju ome njene ločitve potrebne. Posl. Kern utemeljuje predlog, da ae sklene zakon, po katerem bo deželni zbor pooblaščen, dovoliti po biranje občin, doklad v znesku do 150 odstotkov. Predlog se odda odseku. Posl. Ro-kitansky utemeljuje predlog glede spreme nitve lovskega zakona. Se odda odseku. Na predlog dr. Holmann-Wellenhofa se sklene,
da se v Feldbachu sezida bolnišnica — Pes', dr. J u r t e 1 a poroča imenom dežel, kultur, odseka glede regulacije potoka Sev-nišnica S potrebnimi pripravami se prične takoj in se prih. zasedanju o tem poroča. Isto se je sklenilo o regulaciji treh potokov v brežkem okraju. Posl. Hočevar je stavil predlog glede regulacije Drave, in da se ustanovi slovenska gospodarska šola v zim skem tečaju.
Istrski deželni odbor je določil, da še v sedanjem zasedanju predloži načrt zakona, da so ustvari pokojninski urad za deželne občinske uradnike.
Slezijski deželni zbor je 29. t. m. razpravljal o regulaciji rek, o prezidavi hudournikov in je sklenil, da se ta regulacija izvrši na stroške dežele in države. Deželnemu odseku se je naročilo) da prouči vprašanje glede zgradbe zavoda za jetične. Dne 30. t. me*, se je deželni zbor zaključil.
Solnograški deželni zbor je imel dne 29. t. m. zadnjo sejo. Deželni budget za leti 1903 in 1904 se je odobril. V svojem končnem govorn se je spominjal deželni glavar tudi splošnega političnega položaja in je v zelo ostrih besedah govoril zoper Ogrsko.
Kompromisna pogajanja v češkem deželnem zboru.
Več čeških poslancev je bilo povabljenih k deželnemu maršalu. Govori se, da hočejo napraviti v deželnem zboru premirje med Čehi in Nemci. Maršal je nato zasedanje prekinil, da poskusi, če bi ne bilo mogoče drugi tedan spraviti na dnevni red nekaj predlogov glede nujnih dežel, potreb ščin. Pogajanja glede kompromisa se vrše pri namestniku, in če bode upanje na vspeh, hoče maršal prevzeti posredovanje. Ako se posreči premirje, bo deželni zbor zopet sklican, najbrže na 14 dni. Otvoritev držav, zbora bi se potem odložila.
Tuje naselbine v Bosni in Hercegovini.
Po najnovejšem popisu je v Bosni in Hercegovini naseljenih 981 tujezemskih rodbin s 5821 dušami. Najstarejše so nemške naselbine, ki so osnovane leta 1897, v Wind-horstu in Maglaju. Te naselbine so druga poleg druge, zavzemajo 3200 hektarov in 1500 prebivalcev, ki so sami Nemoi. — V okraju Banjaluke je naselbina Tirolcev z 812 hektari in 406 duS. Na Drinu v bje-linškem okraju je nemška protestantovska naselbina, ki meri 1026 hektarov in šteje 1084 prebivalcev. R*zun teh je raztresenih še 2290 Nemcev. S jI, namreč nemških, imajo dovolj. Nemški jezik polagoma zavla-duje v javnem in društvenem življenju v okupiranih slovanskih deželah!
Proč od Kima.
Priobčen razglas odbora za pospeševanje protestantizma v Avstriji poroča sledeče: »Od začetka tega gibanja do začetka leta 1903 se je odprlo 37 cerkev, 15 moli tvenic in 8 župnišč, ustanovljenih je bilo okoli 100 pridigarskih postajališč in 12 samostojnih župnih občin. V letu 1903 do 80. sept. je bilo 9 cerkev, 2 molitvenici in eno župnišfle izročeno svojemu namenu. Od teh 9 cerkev jih stoji 5 na deškem. Deset cerkev pa Se ni dozidanih. Ustanovljenih je bilo 17 vikarijatov, 11 pridigarskih postaj, med temi 6 čeških. Prestop v prvi polovici 1903
vidi. S hodnika se vidi na prsstorno dvorišče, kjer Be igrajo otroci, vsi zdravi in cvetočih lic. A danes bo videti vsi nekako prestrašeni in se plaho ozirajo na jedno okno v prvem nadstropji.
Kmalu stopi predstojnik pred doktorja iu pravi hladno in resno: »Vaš sin je nevarno zbolel, ker je imel včeraj nesrečo pri telovadbi. Poškodoval se je nekje znotraj in zdravnik je obupal nad njim. Ravnokar sem vse to na Vaš naslov brzojavil.«
Doktorjev upali obraz obledi še bolj in v hipu preskoči Nardin stopnioe ▼ prvo nadstropje, da vidi sina. Ko vstopi, obrne se vanj sinov bolestni pogled in začudeno ga pogledajo velike, modre oči... n j e n e oči.
»Ivan«, jeclja ubogi mož, „jaz sem tvoj oče" in s trudom stopi k postelji, da prime sina za roko . . .
»Jaz — ne — poznam — očeta« odgovori z bolnim glasom Ivan in obrne obraz k zidu... Ko pride zvečer, pa ugasne mlado življenje in duša je splavala k materi . . .
Zdelo se je, da je ta nova nesreča ozdravila srce doktorjevo. Ko je pokopal Bina, je šel k vrtnarjovim in vzel mlado siroto za svojega sina. Odslej sta stala vselej na vernih duš dan skupaj na pokopališču in sta Bkupaj molila: »Oče naš . . • Bog jim daj večni mir in pokoj!«
se je pomnožil v primeri z drugim polletjem 1902 ter je znašal 2334 proti 1885 v zadnji polovici lanskega leta. Od teh jih odpade 924 na Dunaj in 821 na Češko Razglas konča s sledečim opominom: »Avstrijsko gibanje naj nas Nemce v nemški državi spominja, kaj in koliko imamo zahvaliti reformaciji. Mi vsi stojimo na ramenih reformatorjev, zato moramo Avstrijce, ker so sami preslabi v njih bpju, podpirati. Sa celo na Angleškem in v Švici so pomožni klubi za to važno gibanje. Glavna podpora pa mora priti od prebivalcev najmočnejše in najbogatejše drž »ve. Vsak je dolžan postati deležen tega gibanja".
Dogodki na Francoskem.
Po poročilih ministrstva za notranje zadeve je bilo do 12 oktobra t. 1. na podlagi postave od 1. julija 1901 na Francoskem zaprtih 10.049 kongregacijskih šol. Vendar pa se je odprlo 56 odstotkov zaprtih šol, in sicer 988 deških in 4851 dekliških. 01 deških šol vodijo jih 106 lajiki, ki niso pripadali nikdar k kaki konerrpgaciji. 882 pa nekdanji kongreeracisti; 1875 dekliških šol vodijo lajiki, 2976 pa nekdanje kongregacisti-nje. Vlada noče priznati več kongregacij, da bi jih prisilila, da zapro svoje šole. Da se nadomestijo zaprte šole, zahteva naučni minister devet milijonov kredita za zidavo šolskih poslopij in ustanovitev učiteljskih mest.
sodišče v Parizu je prepovedalo poklican je kapucinov v Rue de la Sinte. Vsled tega pričakujejo kapucint vsak čas izgnanstva iz Francoske.
Prostozidarji škotske vrste so sklenili na svojem shodu dne 22 oktobra, odposlati častitko na vlado. Na to jim je odgovoril Combes: »Globoko ganjen od republikanske solidarnosti izrekam vsem udeležnikom tega shoda najtoplejšo zahvalo z zatrdilom popolne udanosti idejam napredka, ki so slava republike.«
Poslanci Briand, Manjan, Mennier in Rabier so vložili peticije za ločitev cerkve in države, na katerih je podpisanih 91.103 oseb.
llusija in Francoska.
O pogovorih ruskega zunanjega ministra grofa Lambsdorfa z francoskim zunanjim ministrom Delcassejem v Parizu se poroča, da se je pogovor vršil v prvi vrsti radi makedonskih zadev. Sultan se je namreč obrnil na vlasti, naj one vse skupaj izvršujejo kontrolo nad reformami, ne pa samo Avstrija in Rusija. Na ta način upa sultan, da bi nadzorstvo ne bilo tako ostro in natančno, kakor pa če bi nadzorstvo izvrševali samo Rusija in Avstrija. Delcasse je zagotovil grofu Lambsdorfu, da Francija zavrne tozadevne prošnjo Turčije in Lambsdorf je povedal, da isto stori tudi Nemčija. V tem oziru je zviti načrt sultanov izjalovljen. V azijskem vprašanju je Delcasse zagotovil, da bo Francija podpirala politiko Rusije v Mandžuriji, ki je za Rusijo okupacija Mandžurije, za Japonsko pa ugodnosti na Koreji. V marokanski zadevi bo Rusija podpirala Francijo. Delcasse je Lambsdorfu pojasnil, da zbliževanje Francije, Angleške in Italije ne sega v ruske interese in v francosko-rusko zvezo.
Napad na guvernerja na Kavkazu
Nobene dvojbe ni, da se je nameravani napad na general, guvernerja kneza Go!izyna zvršil po naročilu tajnega armenskega re-voluc. odseka v Tiflisu. Armenski nemiri, ki so naBtali vsled tega, ker je ruska vlada začela konfiscirati armensko cerkveno premoženje, postajajo vedno resnejši. Knez Goli-zyn je posegel vmes z orožjem in je mnogo Armencev izgubilo življenje.
Ministrska kriza v Italiji končana.
Iz Rima poročajo, da se je novo mini-strstvo sestavilo tako-le: Giolitti, predsed-ništvo in notranje stvari b podtajnikom Maio-rano; Luzzatti, zaklad s podtajnikom Fasce; Rosa no, finance; Ti t to ni, vnanje stvari; Tedesco, javna dela; Sacchi, pravcsodstvo;Ronchetti, poljedelstvo; Pa-terno, nauk; Pedotti, vojno; Sani, mornarico in Rava, pošto in brzojav.
Včeraj zjutraj se je kralj poslovil od odstopivših ministrov.
Garibaldi in Jugoslovani.
Dr. Tresič — Pavičiču je odgovoril v tržaškem »Jadranu« Ricciotti Garibaldi v daljšem pismu, iz katerega posnemljemo:
Najprej moramo omeniti, da imenuje Garibaldi naa splošno Hrvate. Med Hrvati in Italijani, pravi Garibaldi, bila bi zveza proti skupnemu sovražniku lahka in potrebna; ta skupni sovražnik je pangermanizem, po-oaobljen v cesarju Viljemu. V svojem prvem pismu, katero je priobčil časnik v Tri-dentu, bal se je biti bolj odkritosrčen, ker na Tridentinskem ie vladajo pangermanski odbori. V Italiji je bilo v zadnjem času izraženih mnogo simpatij ca ruski narod. Za balkanske narode, pravi nadalje Garibaldi, je absMutio potrebna federalistična avtono-
Dalje v prilogi L
mnoge hiše je izginila beda in žalost, kadar je prišel doktor Nardin.
Počasi lega mrak na zemljo, a oblaki se malo po malem skrijo za gore, na vzhodu pa vzhaja luna v krvavordečem svitu in večernica zašije na zahodu.
Se vedno sloni doktor na balkonu svoje hiše in gleda v dolino. Tam je pokopališče, na katerem zablišči neštevilno lučič druga poleg druge: verniki prižigajo sveče na grobeh drazih rajnikov.
A on še ni stopil na oni žalostni kraj od tistega dne, ko so tam pokopali njegovo — srečo.
Polagoma ugasnejo luči in ljudje se odpravljaj« nazaj v vas ... Obide ga nekak neznan čut, kakor blagodejna slutnja, in napoti se na pokopališče.
Nočni veter ziblje ciprese in vrbe ob obzidju, rosa seda na jesenske cvetice, a luna obseva spomenike z bledim, mrtvaškim svitom . . . Samo na jednem, na najlepšem grobu cvet6 lepe, rdeče rože. To je |grob Nardfnove žene.
On poveBi glavo in aklene roke — o Bog, da bi mogel samo še enkrat moliti, moliti tako goreče, kakor o času sreče svoje..
A čuj, kaj je to? »Nebeški oče, viemi očeta mojega k sebi in daj, da pridem k njemu tudi jaz!« Otroški glas govori te be-
sede, a naposled Be 6uje tih jok. Nardin stopi b.iže in vidi na grobu klečečega malega sina svojega vrtnarja, ki je umrl pred jednim tednom. Nekaj neznanega se polasti njegove duše: usmiljenje do uboge sirote. »Francek, ali grei z menoj domu?«
»Ne, ne, jaz hočem k svojemu očetu. Kaj čem doma? Saj so mati tudi umrli in seBtra ves dan joka.«
„Pojdi, dečko, truden si in gotovo tudi lačen; dam ti jeati."
»Ne, ne, k očetu hočem.«
Ali Nardin je bil tudi zdravnik in se je bal, da bi ae deček ne prehladil; zato ga a prijazno Bilo odvede od pokopališča na dom in ga potolaži . . .
»K očetu hočem!«
Te besede mu nocoj ne pridejo iz spomina. Dolgo ne more zatisniti oči, a ko naposled zaapi, ae mu Banja, da je umrl. Deček njegov pa stoji poleg groba malomaren: saj ni poznal očeta, zakaj bi bil tedaj žalosten? Ko se zjutraj vzbudi, je bil aklep njegov storjen.
»Naročite tovarišu mojemu, naj oskrbi za danes moje bolnike!« pravi svoji postrež-in četrt ure pozneje se odpelje v jutranji hlad.
Po precej dolgi vožnji dospe v mesto in že stoji na hodniku velike, trinadBtropne h<°še in pravi, naj mu pošljejo sina, da ga
I. Priloga 252. štev. »Slovenca" dn6 31. oktobra 1903.
mija, Če bi bila hiša Habslurianov središče te federacije ali pa kaka diuga, to mu je malo mari, a ta federacija morala bi biti neodvisna od pangermanizma in pansla viima. Samo ped takimi pogoji imelo bo gibanje balkanskih naredov simpatije La-tinov na svoji strani. Garibaldi upa nadalje, da s Časom izginejo sutokracije, diplomacije, stalne vojske itd. in da se bodo narodi združili za Bkupno blagostanje. Toliko ljudska, kakor tudi vlsdna Italija, ne želi prav nič, da bi zasedla Italija balkanske pokrajine in ona ie tolikokrat napovedana okupacija albanskih pristanišč bila bi le začasna in v s'učaju avstrijske okupacije. »Kar se pa tiče teritorijalnih vprašanj, ki bi mogla naBtati med Italijani in našimi sosedi, dozdeva se mi, ko bi bil odstranjen glavni sovražnik, da bi se mogli prijateljski sporazumeti; mi bi se držali vedno našega programe, da ne dotikati ee zemlje, ki pri pada drugim plemenom, kakor menimo, da je naše, kar je po veČini zasedero cd Italijanov; vsa težka vprašanja izročili bi prijateljski kakemu razsodišču. Upam, da izginejo nasprolstva med cbema plemenoma, katerima bo v veliko korist, da fta med sabo v prijateljskih odnošajih«. Garibaldi pripoveduje dalje v pisn u da v Italiji ne pride med tamkaj bivajočimi Hrvati in Italijani nikdar do spora, pač pa je to zunaj Italije. »A tu je roka vmes onega, ki ima vso korist od tega spora, ki vzdržuje na Bprctstvo in so\raštvo med Hrvati in ltali jani, a to ni gotovo Rus. Jaz upam, da ni več možno, da bi se morali boriti preti lastnim brate m, to so besede, ki niso vredne na«oda, ki se je danes prebudil, zavedajoč se svojih pravic in ki je pripravljen doseči svojo neodvisne st na vsak način. Ko so vodili Italijsna na morišče, kjer so ga imeli ustreliti, ustavili so ga in ga vprašali: »Če izdaš tvoje prijatelje, rešeno bo tvoje življenje«, a Italijan je iz ljubezni do domovine z zaničevanjem odgovoril: »Pojdimo naprej I« in padel je bmalu za tem. V takem duhu morajo Hrvatje gledati v obraz svoji usodi in ne plačevati z lastno krvjo vojaško slavo drugim. Ali mnogo težkoč v dosego teh idealov svobode in pravice bilo bi odpravljenih, ako bi bilo med temi narodi prijateljsko sporazumljenje, in to je povod, da jaz dvigam svoj šibki glas in kličem skupaj vse — tudi hrvatske časnike — da se združimo, ker edino, ako smo združeni, bomo mogli nasprotovati divje prodi raječemu pangermanizmu, boju, v katerem se nahajamo mi Latini že 20 stoletij. Če pride do boja-sa-to sveto Btvar, bo moje truplo med borilci na svojem mestu«.
Srbi na Ogrskem.
Srbi često nasprotujejo Hrvatom in podpirajo celo madjarone proti njim. Zato so smeli v Okučanah na Hrvatskem imeti Btran-karski shod. A ko je hotela srbska radikalna strsrika zborovati na Ogrskem, jej je ogrska vlada to prepovedala. Naj to služi fcrbcm v pcuk!
Iz brzojavk.
Dunaj. »Tiroler Tagblatt« poroča, da se mesto avstrnskega justfnega ministra Bkoro izpopolni. Baje poBtane novi avstrijski justičri minister sedanji predsednik višjega deželnega sodišča v Inomostu baron Call, brat poljedelskega ministra. »N. Fr. Pr.« to vest dementira.
Pariz. Nuncij Lorenzelli je iz Rima odpotoval zopet nazaj v Pariz. Prej je imel daljši pogovor z državnim tajnikom Merry del Valom.
Carigrad. Iz južne Arabije prihajajo zopet vznemirljiva poročila. Vstaši, nahuj-sbani cd Argležev, korakajo preti glavremu mestu Sana. Iz oniyrre so hitro odšli trije bataljoni v Arabijo.
N e w Yo r k. Iz Cap Haiten se poreča o \staji v San Dcmingo«. Vstaški parnik »Independencia« je napadel Puerlo Plata.
Dunaj Uradni list v Belgradu poroča, da bode srbskim poslanikom na Dunaju ime novsn Mihajlov.
Lvov. Ker je poljska večina deželnega zbora odklonila ustanovitev rusineke gimnazije v Stanislavu, so lusinski poslanci odložili mandate.
Pariz. Predsednik Loubtt se je v ministrskem svetu izrazil, da sta se kitajska vlada in francoski poslanik v Pekingu zje-dinila zastran zidanja francoske železnice v pokrajini Jtlnan.
Občinska seja v Idriji.
Idrija, 25. oktobra.
Po dolgem presledku je vendar gospod župan utegnil zopet jedenkrat sklicati občinsko sejo.
Vstop na galerijo je bil dovoljen eamo proti vstopnici.
Pred 6. uro zbirali bo se v čakalnici razni gospodje, kakor Gangl, Pirnat, etc., ka terim je galerija najbrž »pregmejnu. Da niso ti gospodje pomotoma tja zašli, se razvidi iz tega, ker je pustil župan vrata dvorane
njim na uslugo ves čas odprta. Bilo je videti, da se je čakalnica spremenila v ložo žurnalistov.
No, tudi na galeriji smo imeli različne pogovore. Nekateri smo se smejali Julčetu, ki nas je tako zaničljivo pogledoval, kakor bi botel reči: »Zaman čakate na volilno pravico«, drugi bo pa poslušali redarja, ki se je jezil na g. F. Strausa, ker mu je ta na galerijo ušel brez vstopnice ter mu dokazoval, da mu je vstop r.rost k javnim sejam.
Redar : G. StrauB, opominjam Vas, da idite ven, ali si pa vstopnico preskrbite.
StrauB : Ker plačujem davek, mi je vstop prost. Vstopnico sicer imam (med tem mu jo je menda nekdo podal), ali župan naj Be nauči najprvo § 47 občin, reda, predno mi bode vstjp zabranil.
G. Siraus je ostal.
Nato otvori župan sejo.
1.	točka : Prošnja za domovinsko pravico.
Podeli se vsem prosilcem.
Riraldo govori k dnevnemu redu. Prečita § 47 občin, reda ter goveri proti temu, da so se izdale vstopnice za galerijo. Pravi: Seje, pri katerih se sklepa o občinskih računih, morajo biti javne. Ker f a so se izdale vutopniee, je to liektfea tajna seja.
Župan : Gospodje ne poznajo ne občinskega, ne dnevnega reda. Račun glede realke ni nikak občinski račun. (Galerija: Oho! Ali bo Premeiftajn plačal?) Vstopn ce sem radi tega izdal, ker sem se bal, da se ne poruši galerija. Pokazale so se že razpoke in moral sem jo dati popraviti z močnim železjem. (Galerija : Za ta denar, ki ste ga za to galerijo potrosili, bi se bila lahko cela železna napravila.) In ako se izdajajo VBtop-nice za državni in deželni zbor, naj se izdajajo še za naše obč. seje.
Rinaldo: Pa če se bodo razdeljevale vstopnice, naj se izdajajo pravično. Slišal sem, da so jih danes dobila nekatera društva po 30, druga pa le po 10. Proti temu protestiram.
Zupan: To je laž I Jaz sem ukazal razdeliti na vsa društva po 10 vstopnic. Razdelilo se jih je 50 (takoj popravi) 40. Deset sem jih pridržal za razne sitneže.
(Opomba poslušalca. O. župan, tu ste se pa vrezali. Razdeljenih je bilo 50 vstopnic in sicer bo jih dobila društva: Sokcl, bralno društvo, požarna bramba, cadruga in obč. kons. društvo po 10. Torej, 5 X 10 = 50. Zase ste jih pridržali 10, poslušalcev je bilo tudi nad 50, dasiravno niso nekatera društva vseh vstopnic razdelila. Kje so se potem dobile druge vstopnice?!)
Ker pa je župan obljubil, da se bodo vstopnice delile le z jednako mero, Be je dovolilo, da bode vstop vedno le proti vstopnici dovoljen.
2.	točka: Prošnja za podporo otrokom Alojzija Moravca. — Se odbije.
3 točka: Prošnja branjevke Barbare Razložnik za podporo,
Šepetavec predlaga, da se ji dovoli mesečno 3 K. — Sprejeto.
4.	točka: Prošnja Franc Kolerja, da plača občina delavce, katere je imel v najemu pri odvaževanju prsti od realke, ker jih sam ne more plačati radi prenizko izli-citirane svote.
Goli: Licitacija se je delala pod rokami.
Kos: Delavci naj se plačajo, drugikrat pa naj gleda župan, komu odda delo. Nezanesljivemu naj se nikdar ne oddaja delo, ako ni primerne kavcije. — Sprejeto.
5.	točka : Prošnja godbenega kluba za podporo. Dovoli se 100 K za letos. — V Ljubljani ste bolj trmaBti.
6.	točka: Društvo »Sokol« prosi, da bi dovol la občina vporabljati realčno telovad nico. Dalje prosi, da prevzame meBtna občina v oskrbo društveno orodje, če društvo propade, ter ga odda potem prvemu v Idriji ustanovljenemu sokolskemu društvu.
Rinaldo: Bojim se, da pride »Sokol« ravno tako političnim potom kot »Čitalnica« občin; na glavo.
Zupan povdarja, naj se sprejme, a brez vsake obveznosti — Sprejeto.
7.	točka: Prošnja gasilcev glede shrambe gasilnega orodja.
Tu se je pa vnela debata. Oglasi se k besedi stotnik in obč. svetnik aepetavec. Poda naslednjo poročilo.
V teh sedanjih prostorih res ne more biti več spravljeno gasilno orodje, sicer se vse pokvari. Povpraševal sem za kak drug prostor ter zvedel, da proda tak prostor g. Trček ob Nikovi za 8000 K s pogojem, da se mu dovoli sezidati hlev na lastnem travniku ob Idriji z jednim stanovanjem. Dalje proda hišo tudi g. Smajler za 24.000 K.
Svetovalec Ipavec ponuja neki vrt.
Šepetavec: Saj velikega prostora se ne potrebuje.
Goli: Zakaj Bte jim vzeli prejšnji prostor ?
z>upan: Saj bomo sedaj dali drug prostor.
Rejc: Ker ste prisiljeni.
Ij-avec pravi, da bode najcenejše, ako se kupi ponujani vrt.
Kaučič: Po čem bo m*?
Ipavec: Komisija naj pride in določi.
Kos : Gleda naj se, da bodo hidranti v redu.
Galerija: Pa cevi in druga oprava?
Kos: Jeden naj Be nastavi, da bode nadzoroval vso opravo. Ognjegasci tega ne morejo zastonj storiti, ker so že tako brezplačni.
Goli: Gasilno društvo nima pod aepe-tavčevim vodstvom ne glave, ne rok in nog. G. bcpetavec, če ne mislite svoje dolžnosti izpolnjevati, se rajše umaknite. Vam je le za čast. Povsod hrčete biti prvi!
Šepetavcc: Vi govorite zase! Če sta bili Vi tako delavni, zakaj pa bo Vas odpustili ?
Goli: Ker ste se Vi silili biti načelnik. Ped mojim načelstvom je imelo društvo lep red.
Galerija: Res je.
bepetave« (piha od jeze): Vi Ete lenarili itd.
Rinaldo: G. Jupan! Opomnite g. bepe-tavca radi teh besedi!
Župan: Očita se mi, da sem proti društvu. Pa to ni res Jaz sem le proti nered-nofctim društva. Društvo naj zastopa svoje doline sti. So pa nekateri člani, ki ugledu društva več škodujejo, nego koristijo. (Goli: Taki naj se izbacnejo.) Župan pravi: Geruš jim je prvi poklic. Taki člani naj izstopijo, ker ucled društva napram javnosti uničujejo. (Goli: Hdrant na trgu je zasut. Iskal sem ga tri dni, pa ga se nisem našel.) Zupan dalje: Občina plačuje 1000 kron ter zahteva, da člani izvršujejo svoje dolžnosti. Člani pa se v uniformi pijani po javnih kra jih premetujejo. (Goli: Kdo pa sprejema pi jance ? Ko Bem bil jaz predsednik, sem imel same fest fante. — Šepetavec začne zagovarjati cgnjegasce. — Kogovšek pa opomni: Je res to, nekateri člani bo vedno pijani.)
Zupan vpraša, kateri prostor naj se
kupi.
Goli opomni: Kupili bodemo najcenejšega.
Rinaldo predlaga, naj se voli za to odsek.
Knap: To nalogo ima stavbeni odsek.
Župan: Izvoli naj se odsek, v katerem naj bo tudi gospod Goli, ker se zanima za društvo.
Goli: Rad, prav rad.
V odsek se je izvolil poleg Golija še Kos in Val. Lapajne.
8.	točka: Račun stavbenika g. Treota. Ta r&uun pa je gospod župan tako tiho in naglo prebral, da ga ni bilo mogoče razumeti.
Stavba sama bode stala 251.390 kron. Račun je baje prekoračen za 41.000 kron.
9.	točka: Prošnja deželnega odbora, naj se na opojne pijače naloži občinski davek.
Suntar: Na »geruš« naj se naloži.
Na predlog Rinaldota in Kosa se prošnja odkloni,
10.	točka: Resolucija javnega shoda z dne 4 oktobra t. 1. za splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravico.
Zupan: Imel sem že večkrat priliko omenjati, kako stališče zavzema naša liberalna stranka glede volivne reforme. — Ker si pa ni znal drugače pomagati, navlekel je poročila iz »Narodovega«, psovk nikdar ne nasitnega žreb, ter govoril proti volivni pravici.
Pripeljal je v dvorano še celo železnico, katere baje še eno celo leto ne dobimo vsled klerikalne obstrukcije. (Klici: Radi li beralne !) Tudi obljubljene podpore za vodovode ne bomo dobili, ker klerikalci ob-štruirajo. (Klici: Volivno pravico nam dajte, in takoj bede vse drugo rešeno 1)
Knap : Časniki pišejo, da se je večina občinv izrekla za volivno pravico.
Župan (jezno): Kakšna večina neki! ?
Kaučič : Vi govorite proti ljudskim zahtevam. Ko se bode pa šlo za povišanje davkov, s katerimi naj se obremeni že itak zatirani delavec, bodete pa koj glasovali. Kakšni ljudski zastopniki ste ?
Župan: Mi smo deželnega zbora potrebni.
Rejc : Mi pa volivne pravioe.
Župan : Ako se mi izrečemo za volivno reformo, denemo sami sebi štrik okoli vratu. Temu se bodemo protivili, dokler se bodemo mogli. Kedar pa volivno reformo iz nas izsilite, ted»i pa propademo.
Rinaldo: Čudno se mi zdi, da govori g. župan tako politično, ne pa kakor oče svoje občine. Idrija ima po zadnjem ljudskem štetju 5612 prebivalcev. Med temi je 387 posestnikov in 61 obrtnikov (Tinče zažene jezno svinčnik na tla, katerega mu tajnik Julče milostno pobere), druga masa je brezpravna. Prosim, da se resolucija sprejme. Liberalna stranka pride res do propada, ali preljubi moji liberalci, nikar se ne bojmo naših najhujših sovražnikov klerikalcev.
Kos: Kdo pa se v dež. zboru najbolj poteguje za delavske pravice?
Goli: Tam govori samo Šusteršič in dekan. (Galerija: Liberalci obštruirajo !)
Rinaldo predlaga, naj občinski zastop sprejme resolucijo.
Župan: Naši poslanci so voljni sprejeti volivno reformo (To ni res!), samo prej Be mora rešiti dnevni red.
Resolucija je bila z 10 proti 8 glasovi odklonjena.
Ko je bila rešena še ena prošnja, je župan brez raznih predlogov naglo zaključil sejo.
Cerkveni letopis.
Marijina druiba in nje nasprotniki. Najboj zanesljivo znamenje, da je kaka stvar dobra, je to, da ima mnogo nasprotnikov. Koliko Je imelo prestati krščanstvo precej prva leta svojega ustanovljenja. Vse Be jo vzdignilo proti njemu, židje in p»gani so napeli svoje sile, da bi ga uničili. Tako imajo tudi Mari|ine družbe, ki se hvala Bogu tak) veselo širijo med slovensk;m ljudstvom, srditih nasprotnikov, ki jih skušajo osmešiti in ne le kot nepotrebne, marveč kot škodljive proglasiti. S iveda se duhovščina ne zmeni za to nasprotno sapo, ker dobro ve, odkod vejo, in gre svoj pot navdušeno naprej. Vrag tuli, ko sa mu krepko stopi na rep. Izrabljeno, onemoglo sredstvo liberalcev proti katoliškim napravam je podlo obrekovanje. Navesti hočemo najnovejši slučaj te vrste.
Na Dolenjskem, ki je bilo v tem oziru nekoliko zaostalo, je stopilo zadnji čas v življenje več Marijinih druži. V Toplica h so prevtv. kneioškof dne 13. sept. 1903 sprejeli 240 mladih ljudih v Marijino družbo. Mladina je navdušena in ima trdno voljo, družbina pravila natančno spolnjevati. Pri človeški slabosti in omahljivosti se lahko primeri, da je ta ali oni družbi v nečast in ga je treba, ako svarjenje ne izda, izloč ti iz družbe, toda velika večina zvesto hodi po odkazani poti in varuje družbin znak vsakega madeža.
Vsak, kdor ljubi narod in mu želi boljšo bodočnost, bo to važno, idealno delovanje duhovščine za varstvo mladine odobraval in podpisal, ne pa izpodkopaval. Pa kaj vidimo? V „Slov. Narodu", ki bije brezupen boj zoper cerkev, je bilo že nebroj napadov in psovk na Marijino družbo, ki nas seveda prav nič ne vstrašijo, ampak le vnemajo k delu z vsemi močmi. Naše maščevanje je molitev za zaslepljene sovražnike in našo zmago bo pokazala bodočnost.
V 234. št. je „Slov. Narod" priobčil no-tioo, ki je sestavljena iz samih laži. Pravi, da so se na U r š n i h Belih neko nedeljo o priliki cerkvene slavnosti v podružnici »Marijini mladeniči« med sabo stepli ter z noži in revolverji pobijali. Kaj pa je resnica? To, da niti enega iz Marijine družbe n i bilo zraven. Na Uršnib selih sta sploh samo dva mladeniča člana Marijine družbe, ki nista bila še nikdar v nobeni gostilni in ju nihče noter ne spravi. Fantje, ki bo pretep uprizorili, bo bili sami tujci iz bližnjih župnij. Prišli so na Uršna sela izzivat in iskat boja. Nedaleč od Uršnih sel, v »Pe-ščenku" je tovarna za tovalete. Tamošnje delavstvo je mešanica različnih, iz vseh vetrov znešenih ljudij, ki hočejo v nedeljo »svoj dan« imeti ter se zabavati s pijančevanjem in kar je ž njim v zvezi. Ti „Pe-ščenkarji" in Kočevarji iz bližnje črmošniške župnije so na Uršnih selih razgrajali, domačih fantov nobenega ni bilo vmes, in tisti, ki je revolver potegnil, tudi ni domačin, ampak tujec.
Ni li tedaj satanska zloba, vso rabuko naložiti na ramo Marijini družb', ki je bila pri tem čisto nedolžna? Ljudski izrek pravi o lažnjivcu, ki 89 prav debelo zlaže: »Tako se je zlagal, da se je ura ustavila«. Dotični pisec, ki je ono notico zmazal, naj si ta izrek zapomni in ga prem šljuje. Ura življenja se bo tudi njemu ustavila, navil mu jo bo pa nekd", ki zna dobro navijati.
Ravno tako podla laž se je raznašala o Marijini družbi v Š m i h e I j u pri Novem mestu; da so bili mladeniči Marijine družbe v gostilni napadeni, da so jim drugi fantje svetinje potrgali in čebulje navezali. V Soii-helju o tem nihče nič ne ve. Sram vas bodi, lsžnjivci I
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. oktobra.
Kranjski deželni sbor. Gospod deželni glavar je danes razposlal poslancem naslednje naznanilo : Ker je 2. novembra vseh vernih duš dan in bi utegnili gospodje deželni poslanci, ki bivajo izven Ljubljane, ta dan težko od doma odpotovati, prekličem vsled izražene mi želje na 3. dan meseca novembra napovedano sejo deželnega zbora ter pristavljam, da bom dan prihodnje seje pismeno naznanil, ko bom v tem oziru zaslišal gospode načelnike deželnozborskih klubov.
Obrekovana „Slovensko -nemška zveza". Neverjetno je, kaj \se si upa libe
ralno glasilo trditi glede liberalne aloveasko-nemške zveze. Ta zveza je priznano največja politična napaka, katero je kedaj zagrešila katera slovenska stranka na Slovenskem. O tem je v svojem srcu grepričan tudi marsikateri liberalni prvak. A »Narod" v priznani skromnosti zopet v četrtek v uvodniku patetično kliče: »Kdo more dokazati, da si je narodno-napredna stranka s svojim taktičnim dogovorom z veleposestniki le količkaj vezala roke v narodnem oziru ? »Slovenec« je že tolikrat tolkel na ta zvon, toda dejanskih dokazov v to je še dosihdob še vedno ostal dolžan! Na dan z njimi, gospodje klerikalci" Z dejanskimi dokazi moramo tedaj na dan glede te zveze. In vendar smo že neštevilno-krat navajali celo vrsto fakt,kjer so liberalci popuščali Nemcem v deželi. Liberalci so dali Nemcem celo vrsto koncesij. Vzlasti avtonomna občina ljubljanska je ustregla Nemcem vselej, ako so dvignili le najmanjšo pritožbo. Zadeva glede samoslovenskih uličnih napisov se je dvakrat pokopala v občin, svetu, in samoslovenski napisi na mestnih nemških šolah so se sneli na zahtevo Nemcev in nemško gledališče se šopiri ob podpori cd strani slovenskih liberalcev. Dr. Sohaffer je iz taktičnih razlogov zveze v deželnem šol. svetu. V deželnem odboru in nekaterih deželnih zavodih se nemškutari iz ozira na zvezo. — Kako bo dopisuje v Tržič in celo v Gorico na dež. odbor? Kaj pa jeseniške volitve in »Narodova" pisava za kompromis z Luokmanom ? In Svegljovo tržiško pismo glede dr. Ferjančič eve volitve v deželno zbornico, to je tudi prav nedolžna zadeva kaj — ne ? In pa tista izdajalska taktika glede celjske slovenske gimnazije tudi ni nič? — Z rokami se lahko prime, da t sti famozni komgromisni predlog glede Celja ni vzrasel na poličnem zelniku dr. Tavčarja, ampak je za vso zadevo tičal njegov prijatelj baron Schwegel iz nemške »Gemeinbil-gschalt«. — A take polit, igrače so vse nič, in narodnonapredna stranka drži vedno visoko slovensko trobojnico, kakor zatrjuje liberalno glasilo. — Nam se zdi otročje od »Naroda« ako trdi, da je ta zveza z Nemci tako nedolžna, ko takta nasprotno kažejo in ko so v »Narodu« včasi ža priznavali, da ta koal o ja z Nemci zahteva žrtev. Ni še pol leta, ko je »Narod« grozil Nemcem v deželi, naj ne napenjajo strun preveč, da se ne podere ta alijanca, pri kateri bi v prvi vrsti Nemci zgubili svoje ugodno stališče. Tist) ugodno stališče Nemcev pa je le v tem, da se jih vsled zveze pri miru pusti v njih razvoju in se jih ne ovira v nemškonacijonalnem delovanju! — In ta paaivncst nasproti zavezniku je že velika koncesija. — Pj še nekaj! „Narod" je bil pred nekaj časom objavil uvodni članek, v katerem se je di rektno pečal s to svojo nemško zvezo. Tožil je, da Nemci posegajo že v slovensko posest, da mora nar,-napredna stranka nositi odij zveze, koristi pa ji zveza ne donaša tistih, katere si je obetala. Tako je bilo pred par mesci. Danes pa „Narod" piše, da tako radikalnih slovenskih junakov ni, kakor so prvaki one stranke, ki dvorijo baronu Schwe-glu in baronu Heinu. Inferijorni ljudje, ki kaj takega verjamejo. — Naj „Narod" pravi kar hoče, dejstvo ostane, da ravno vs 1ed ta ke z veze v 1 a d a o 1 o v e n -cevne upošteva,kakor b i j i h mo -r a 1 a. Kako naj nas neki vpošteva, čo so liberalci v tej zvezi padli tako daleč, da so pričeli sedaj brisati prah raz Heinovih črevljev. To je storil „Narod" tik po odvetni škem shodu, na katerem je gromelo proti vladi. Ljudje so se smejali, da je „Narod" tako klečeplazko pokazal, kako on smatra prav za prav v dejanju narodno odločnost.
Liberalni učitelji se zopet oglašajo v „Narodu" proti obštrukciji in naši stranki seveda. Pred letom osorej so bili zgruntali vzrok obštrukciji naše stranke, češ, obštruk-cija se je uprizorila zategadelj, da se prepreči povišanje učiteljskih plač; letos pa igrajo Heinove in dr. Tavčarjeve politične pandurje in kjer morejo kaj zraven, mešajo zoper razširjenje volivne pravice. Učitelji, in zoper tako skromno razširjenje volivnega prava, kakor je sedaj zahteva naša stranka ! Tako nastopanje je prava kranjska speciali-teta in dokaz, da merodajni činitelji liberalnih učiteljev gledajo le na to, kar je dr.
Tavčarju in ekscelenci v vladni palači po godu. Čudni možje ti pionirji napredne misli v deželi. Ker menimo, da je vendar nekaj razsodnih življov tudi med liberalnimi učitelji, jim damo v premislek to le : Rizumemo, da je srčna želja učiteljstva, da se jim zboljša gmotni položaj. Ali njihova želja se jim uresniči še-le tedaj, ko se povrnejo v deželo normalne razmere, da bo mogoče ustreči učiteljstvu na eni strani, na drugi strani pa poiskati virov, iz katerih se bo poboljšek pokrival. Danes pa jo dežela v izredno slabem finančnem položaju. Kapacitete iz slo-vensko-nemške zveze niso vkljub osemletnemu neoviranemu gospodarstvu mogle urediti deželnih financ tako, da bi dežela ne potrebovala najemati dolgov, za katerih pokritje ni rednih dohodkov. In to vzlic temu, da se zadnja leta ni podvzela nikaka večja akcija. Denarne vire pri nakladi na žganje in pivo je našel Suklje, oziroma kanonik Klun, in ti tvorijo še danes glavni vir deželnih dohodkov. Že pri sedanjih razmerah in stroških preti deželnemu gospodarstvu v doglednem kratkem času bankerot, zatorej je za ta hip izključena vsaka reforma, ki sega globoko v deželni žep ... To vedo dobro Hein in Tavčar ter Schvvegel, ali vse eno radi vidijo, da se liberalni učitelji pehajo za njihovo politično slavo, ki se je pa nagnila že precej proti zatonu. In so učitelji — ne vsi, ali večina — tako kratkovidni, da ne spregledajo, kako jih visoka politična gospoda iz slovensko-nemške zveze dupira in zlorablja v strankarske svrhe. — Svoj čas ob zborovanju v Gorici se je učiteljstvo od nekaternikov dalo zavesti, da je formalno in ofuialno stopilo v vrste narodno-napredne stranke. Ti nekaterniki so sicer že zasidrali na varno svoje barčice in so na ta način za svoje osebne ambicije porabili Btanovsko organizacijo, da je z razvitim praporom prešla pod pokroviteljstvo prvakov iz slovensko-nemške zveze. To pa je bila velika taktična napaka učiteljev. Sedaj mešajo zopet nekaterniki, da bi se učiteljstvo angažiralo za barona Heina in njegovo slovensko nemško zvezo. Naši stranki to dosti škoditi ne more, še manj pa jo bistveno oslabiti, kajti naša pozicija v deželi je danes močnejša, kakor je bila pred šestimi leti. A učiteljem povemo, da so njihove želje po regulaciji plač odvisne od naše stranke istotoliko, kakor od Heina inTavčarja. Če se hočejo izigrati liberalne stanovske učiteljske organizacije kot politični faktorji v boju proti nam, dobro. Mi se ne ogibljemo niti boja z liberalnim učiteljBtvom, ako nam ga samo usili. Motijo se pa dotičniki močno , če mislijo, da s tem pripravljajo ugodnejši teren za svojo regulacijo. Ne pride nam na misel, zahtevati od liberalnih učiteljev, da hodijo naša politična pota; a nekaj bi vendar želeli, da se iz interesov do vsega učiteljstva ne eksponirajo za zgubljeno pozicijo slov.-nemške zveze. Tista neomejena vlada slo-vensko-nemške zveze pod pokroviteljstvom barona Heina sene vrne večvdeželo. Ako so hoteli učiteljem dobro velmožni gospodje iz koalicije, naj bi bili storili to že pred leti, ko so imeli neomejeno gospodstvo in naj bi bili ob enem poskrbeli, da bi ne lezla danes dežela v dolgove. A storili niso ne jednega in drugega, pač pa hočejo izrabljati priznano neugodno materijalno položenje učiteljstva v svoje politične strankarsko sebične svrhe, in nekaterniki med učiteljstvom jim hodijo zopet na led namesto, da bi vsaj svoje stanovske organizacije držali nad strankami in tako služili najbolje svojim stanovskim aspiracijam. Prišel bo čas in ne bo dolgo tega, ko bomo utegnili z vso objektivnostjo in dobrohotnostjo upoštevati opravičene aspiracije učiteljstva, a danes ko smo v sredi vročega političnega boja proti ekscelenci v vladni palači in proti političnemu nestvoru slovensko-nemške zveze, danes ni še tisti trenotek, da bi zaustavili ogenj, ako se oglaša ta ali oni s željami, katere so sicer opravičene, a v tem trenotku v diskusijo in rešitev priti ne morejo. Učiteljstvo stori pa v sedanjem trenotku najbolje, da se v lastnem interesu kot stan ne eksponira ne na to niti na drugo stran in ne napravi iz svojega stanovskega vprašanja strankarsko politično vprašanje. Mi smo povedali
svoje, liberalni učitelji pa naj store, kar se jim zdi prav.
»Kdo je sprožil idejo sa vseslovenski odvetniiki shod." Tako kliče »Narod« in se trka na prsa, češ to je Bto-rila narodno-napredna Btranka. Komaj se je vršil odvetniški shod in nam praktiških uspehov ni še prav nič prinesel, že ga zlo rablja »Narod« v svrho, da bi pokril grehe slov. nemške zveze. Mi mislimo, da ako bi bilo tudi res, da je ideja odvetniškega shoda vzrasla v vodilnih krogih narodno-napredne Btranke, je skrajna netaktnost in največja politična lahkomišljenost, to prvenstvo vlačiti sedaj v kranjske dnevne boje. Ako bo ta shod rodil kakšno politične uspehe za Korošce in za jezikovne pravice drugod, bo to uspeh vseh Slovencev ozir. vseh slovenskih strank, ln med temi strankami je kranjska narodno napredna vendar najmanjša! Toda predno je še kaj praktičnega vspeha od tega vseslovensko političnega podjetja, že bobna »Narod" v svet, da je iz vodilnih njegovih krogov izšla ta ideja. A se je pošteno zlagal! Incijativa za prvi odvetniški shod pred štirimi leti je izšla od dr. K r i s p e r j a in dr. M a j a -r o n a in to v času, ko je bil dr. Majaron razprt z vodstvom stranke ter je tedaj, kakor znano, dr. Tavčar domino igral, ko so drugi se z govori trudili in pri shodu prisostvovali. Saj je znano, kako je bil tedaj dr. Tavčar disgustiran in bo jezil na »aran-žerje«. — Sedanji odvetniški shod pa je izšel iz inoijative dr. K r i s p e r j a, kar se je na shodu izrecno povdarjalo in kar moramo resnioi na čast konstatovati. Dr. Krisper pa ni član izvrševalnega odbora narod, napredne stranke in bi ga celo žalili, ako bi trdili, da se strinja s politiko »Narodove« klike. Res pa je, da je dr. Krisperja »Nar.« že opetovano smešil in napadal. Sicer pa se g. dr. Krisper ne vtika aktivno v strankarske boje na Kranjskem. Konečno pa mislimo, da namen, kateri je vodil do odvetniškega sestanka, je vendar vzvišen nad dnevnimi praskami na Kranjskem in ne sme služiti v to, da bi ga politični otročaji izrabljali za pokrivanje slovensko-nemške zveze. Čudimo Be, da si »Narod« nakrat hoče sebi prila-stovati vse zasluge, saj je še le nedavno priobčil članek „Skupna akcija" in je ondi razblebetal tudi, kdo je dal za delo prvo važno incijativo. Ali so Nemci »Narodu« naročili, naj se sedaj prične kregati radi tsga z nami, ko je nametal svojim čitateljem že dovolj peska v oči? Itključeno bi kaj takega ne bilo, saj je priobčil tudi članek „Skupna akcija", kljub temu, da bi stvar morala ostati tajna in je tako le informiral naše narodne nasprotnike, kakor bo | tudi za dobo boja za celjsko gimnazijo bili informatorji Nemcev v vrstah kranjskih liberalcev. »Narod« naj bo že enkrat preverjen, da ob lakih prilikah ne more služiti ob enem svojim nemškim zaveznikom in Slovencem. Ako je v narodnonapredni Btranki še kaj resnih mož, tedaj naj mu odločno povedo, naj se ob tako resnih dogodkih obnaša bolj moško!
Ljudski glas Pod tem naslovom je »Narod« pisal v četrtek mej drugim : »Občina Zilce nad Cjrknico je bila doslej prava trdnjava klerikalne stranke. Možje te občine so vedno zvesto in zanesljivo volili klerikalne kandidate in na prstih je bilo lahko sešteti glasove, ki so jih dobili narodno-na-predni kandidatje pri raznih volitvah. Početje klerikalnih poslancev v deželnem zboru je predramilo tudi to občino in sklenila je energično peticijo na deželni zbor.« V tej peticiji, ki je seveda narejena v liberalni kovačnici enakih peticij, obžalujejo gg. župan in svetovaloi, da obstrukcija zabranjuje delo v deželnem zboru, ter žele, naj preneha pre' pir zaradi volilne reforme, katere davkoplačevalci baje ne potrebujejo. (Tu tiči liberalno kopito!) Konečno naglaša peticija, da je občina Zilce dala napraviti načrt za okrajno cesto Begunje-Sv. Vid, za katero potrebujejo deželne podpore. Torej naj poneha obstrukcija. Tako peticija. — V prvi vrsti na-glašamo, da katoliško-narodni poslanci gotovo niso pričeli obstrukcije le za kratek čaB, marveč prisiljeni od liberalne slovensko - nemške večine, ki se le is strankarskih ozirov trdovratno upira razširjenju vo -
lilne pravice na korist ravno kmečkemu prebivalstvu v prvi vrsti. Dalje je istina, da liberalci delajo obenem obstrukcijo v odsekih, kjer sa morajo naj prvo reševati vsa vprašanja in določati podpore. Liberalci in edino ti so krivi, ako odseki niso delovali. Tretjič je iBtina, da so katoliško narodni poslanci v zbornici in v odsekih opetovano zahtevali naj se rešijo vse prošnje in poročila o zgradbah vodovodov, uravnave Mirne, glede podpor za ceste itd., in da v ta namen, toda le v ta namen ustavijo obstrukcijo. Kdo je torej kriv, ako predložene prošnje ostanejo sedaj nerešene? Četrtič se bode gospod župan občine Zilce sam morda še dobro spomnil, kje in komu se je pred šestimi leti pritoževal, da Be bivši načelnik cerkniškega okrajnega cestnega odbora in odločen »Narodov« pristaš z vso silo upira okrajni cesti od Begunj do Sv. Vida. Načrt je bil že pred leti narejen, deželni odbor je obljubil in, če se ne motimo, tudi izplačal podporo k stroškom za načrt, toda ustavil Be je liberalni okrajni cestni odbor, »ker je občina klerikalna«. To je istina, katere nibče ne utaji. Ia petič: Občina je res sama dala napraviti nov načrt za okrajno cesto. Toda deželni stavbeni urad še do danes ni na licimesta presodil načrta, kar se mora vedno zgoditi, predno more načrt odobriti in ga predložiti deželnemu zboru v svrho podpore. Torej bi to vprašanje letos sploh ne prišlo v deželnem zboru na vrsto, tudi ko bi ne bilo nobene obstrukcije, ker ravno deželni odbor ni mogel še izvršiti svojih poizvedovanj in priprav. In kakor »Narod« hujska tukaj, tako hujska drugod s samimi zvijačami in zlobnostmi. Obžalujemo tiste, ki gredo tem ljudem na led.
Gleispachov sistem. Gjsp. avskul-tant Davorin Z \v i 11 e r , ki stoji tik pred sodnijskim izpitom, je prestavljen iz Celja v Novo mesto, da se, ker je Slovenec, na Štajersko nikdar več ne povrne in napravi mesto novemu nemškemu pristavu! — Niti en teden torej ne preteče, da bi nam Gleispach ne dal nove zaušnice; tokrat je to storil baje na podlagi lažnjive denunci-jacije nekega našemu občinstvu dovolj znanega c. kr. sodnega uradnika.
Politična komedija. Nemška oholost se je zopet jasno pokazala v včerajšnji seji trgov, in obrtniške zbornice. Posebno zborniški svetnik in član deželno-zborske »večine« Luckmann je kazal najskrajnejšo strast proti rabi slovenskega jezika na Koroškem. G. Luckmann je pokazal kako globoko sovraži našo narodnost, ia s tem je tudi pokazal, iz katerega namena je agitiral po Jesenicah proti splošni volilni pravici. Ta Luekmann, katerega je »Narod« radi tega hvalil, je storil to iz strasti, da bi slovensko ljudstvo ne dobilo večjih pravic. Zilostno je za slovenske liberalce, da pravočasno ne uvidijo nakan nemških mogotcev, katere bi kmalu minula oholost, ko bi bili osamljeni. Zal, da jih slovenski liberalci celo podpirajo in so s takimi nasprotniki slov. jezika v političnizvezi, ki danes kot večina gospodari v deželnem zboru. Na eni strani se hlinijo slovenski liberalci kot zagovornike narodnih pravic, na drugi strani pa se bra-tijo ravno s tistimi, ki so zagrizeni naši narodni nasprotniki. Ali je narodnonapredna stranka v istini že tako daleč propadla, da je ni sram take politične komedije? Čudimo pa se posebno, da g. županu Hribarju ne zarudi lice sramote, kadar izreče v deželnem zboru beBedi: „M i v e č i n a", o tem priznava, da slovenski in nemški liberalni poslanci ne tvorijo Bamo večine, marveč enotno nastopajočo skupino proti kato-liškonarodni stranki, ki nevstrašeno dviga prapor za politične in narodne pravice slovenskega naroda.
Nov naskok vlade na štajerske Slovence. Če bi Bismarck podjarmil naše slovenske pokrajine, ne mogel bi naa pri najboljši volji bolj kruto teptati, nego sedanja avstrijska vlada. Kakor je »Domovina« iz najzanesljivejšega vira izvedela, je vsled
Dalje v prilogi II.
II. Priloga '252. štev. „SlovencaM 31. oktobra 1903.
zvijač proslulih sovražnikov Slovencev, Der-schatte in grota btiirgckha pravosodno ministrstvo brez vednosti Slovencev sklenilo z občino prusofilskega mesta Radgone pogodbo, da Be to prusko meBto zaveže staviti novo poslopje za svoje okrajno sodišče, pravosodno ministrstvo Be pa zaveže premestiti v to novo poslopje tudi okrajno sodišče za slovenski gornjeradgonski okraj. Onim, ki krajevnih razmer ne poznajo, bodi v pojasnilo povedano, da spada radgonsko okrajno sodišče pod okrožje deželnega sodišča v Gradcu, gornjeradgonski okraj pa pripada okrožnemu sodišču v Mariboru. Po tem inpertinentnem paktu bi torej slovenski okraj gornjeradgonski dobil svoje okrajno sodišče v popolnoma drugem in ne v svojem okraju, da 4 e mnogo huje, to okrajno sodišče bi bilo iztrgano celo iz področjadosedanjegaokrožnega sodišča. V svojih posledicah bi pa to premeščenje pomenilo zasužnjenje Slovencev gornjeradgonskega okraja v prid Nemcev za vse večne čase. Prošnje in protesti sloven skih občin so na skrivnosten način izginile iz dotičnega akta, bodisi, da sta jih Der-echatta in Siiirckgh pokradla, ali so se pa zatajile na drug način. Slovenci v Gornji Radgoni so se že davno ponudili, da postavijo za 3voje sodišče novo poslopje, tudi občina Št. Jur, ki leži sredi okraja, je prosila, da se tja premesti okrajno sodišče, toda nič! Avstrijska vlada je sklenila premestiti to sodišče celo izven okraja, prodati gornjerad-gonske Slovence na podlagi mešetaratva Dersohatte in Sttirgckha besnim sovražnikom Slovencev v nemško Radgono! Po vseh slovenskih goricah je zavladala vsled novice, da hoče vlada Slovence gornjeradgonskega okraja izročiti radgonskim Nemcem na milost in nemilost, velikanska senzacija in razburjenje! Pripravljajo se javni protestni shodi. Na shodu političnega društva ljutomerskega dne 8. nov. 1.1. se bode zavzelo v tej zadevi zoper vlado odločno stališče, b I o v e n c i ne bodo nikdar prestopili mosta čez Muro!
—	Imenovana je za učitelj;co v Šimit-nem pri Kranju absolvirana učiteljska kan didatinja gdč. Ljube slava Orehe k.
—	Poročil se je g. R u d o 1 f Ste-g e n š e k , knjigovodja v Zettlingu z gdč. Marijo Tak 6.
—	Smrtna ikosa. Na C Mu pri Vipavi je umrl 70 let stari posestnik g. Andrej R o v a n. — Umrl je v Gorici g. A n t e Maver, asistent pri dež. odboru, v starosti 29 let.
—	Učiteljske vesti. Absolvirani učiteljski kandidatinji gospici Frančiška J a n d 1 in O 1 g a >C v a h t e ste postali začasni učiteljici na petrazrednici pri Mali Nedelji.
—	Promoviran je bil danes na graškem vseučilišču doktoa-jem prava g. B o -I i d a r F e r j a n Č i č , sin poslanca F e r-i a n č i č a.
—	Bolezen. V Idriji je nad 100 otrok bolnih na ošpicah. Zaradi tega bo šola 14 dni zaprta.
—	Dar. Preblaga goapa J o s i p i n a H o t s o h e w a r iz Krškega je poklonila gasilnemu društvu v Radovljici znesek sto kron.
—	Pozor! Poroča se nam: Pod tem naslovom je bila priobčena nedavno notica, da prodaja neki človek sveto piemo, izdano od angleške družbe. Tudi pri nas na Belokranjskem sta se klatila pred par tedni dva taka izkoriščevalca ljudstva. Po nekaterih krajih so jima pokazali vrata, vendar sta pa razširila poleg biblij tudi dosti drugih pro-testantovskih brošur. Najbolje bi storili gospodje duhovniki, če bi kar s prižnice že naprej oznanili, da naj ljudje nikar ne kupujejo takih knjig. Če bodeta piišla dotična razprodajalca še kaj na Belokranjsko, ju priporočamo zlasti metliškim pratikarjem, da jima posvetijo, kakor treba.
—	Stavbinsko društvo uradnikov se je včeraj v Gradcu razpustilo radi pomanjkanja članov.
—	Novice iz Mokronoga. Mošta smo pridelali manj, kakor lansko leto, pa kaplja bo dobra. Saj so se v nedeljo fantje na dveh krajih stepli, na jednem si celo prav dobro kri puščali. Vzrok — mošt! Torej je gotovo močan! — Delavci pri uravnavi Mirne so naB zapustili, sedaj je vse mirno in tiho. Spomladi začno z delom pri
Tržišču, naš konee je skoro dodelan. — Naše ljudstvo se vrača iz Amerike, ker je tamkaj postalo zelo slabo- — Olepšava trga je napredovala, kar je dozidal g, Povše svojo prijazno hišo. — Prvikrat se je Tazlegel ta teden žvižg parne piščali, ko je začel z delom v svoji novi tovarni sr. Peuca. — Neka klepetulja se jezi v »SI. N «, češ, kaj potreba škofa, da kupuje naš grnd za redovnice. G da bi le prišle in pomagale deklicam do višje izobrazbe ! — 'Pri okrajnem glavarstvu v Krškem so popolnoma pozabili, de smo če med •Slovenci. Na slovenske vloge se odgovarja navadno nemško.
—	»Slovenec sem, tako je mati^ljala, ko me je dete pestovala*. tolovenec sem, rekel sem v šoli, ko so me učili pisati in brati v meni tujem jeziku. Slovenec sem. rekel sem takrat, ko sem se sukal na nemški komando pri vojakih. Iz mene so hoteli narediti vse, samo Slovenca ne. 'In kar se je meni godilo, to se godi vcem Slovencem, a vsem nam j« dobra naša mamica rekla: »Slovenec bi!« — ;Kje je narod na-cvetu, ki bi imel v sebi tolike življenjske moči za obstanek ob takem pritisku, kakor jo ima slovenski narod? Te ne dela srečnega to zaupanje v samega sebe? Kisi ponosen na to, da si Slovenec? Od vseh strani pritiskajo ne to, da bi te zatrli, a ti stojim neustrašeno tu in zreš neustrašeno sovragu nasproti t. jedino zavestjo, de moreš koristiti narodu ? Useda naroda kliče te na naj bolj izpostavljeno mesto. Tu moraš braniti pravice <siarodu, v nevarnosti si, da boš uničen — a tu stojiš vrli slovenski sin in izvršuješ narodno dolžnost sebi v škodo, — narodu v korist, filoveneo sem, pravi dr. Brejc, mi pa smo ponosni, da pripadamo k narodu, ki si mora vsako najmanjšo mr-vico pravice priboriti z največjimi žrtvami. A vsakdanji boj za drobtinice izvežba nas tudi. da homo pripravljeni ob velikih dogod kih! — Te misli eo rojile nekemu Tržačanu po glavi, ko je prečital poročilo o odvetniškem shodu v Ljubljani, o katerem pravi »Edinost«, da je zgodovinskega pomena za slovenski narod.
—	Planinski vodovod. Fti izkopa-j vanju tal in jarkov za cevi i. dr. so pora- i bili že nad 100 kg dinamita in trikrat to- j like smodnika in razstrelilnih kapic. Svet j je ondi kakor znano zelo skalnat.
—	Iz Novega mosta se nam,poroča: Reči moramo, da se lepša dolenjska metropola, kolikor je mogoče v teh razmerah. Le škoda, da so na Florijanskem trgu posekali kostamje, ker bi jih bili lahko presadili. — Kakor čujemo, hoče g. I. Pavčič prodati svoj hotel blizo pošte. Ta :hotel je na jako ugodnem kraju blizu raznih uradov in ,raz-merno tudi kolodvoru.
—	Bohinjski predor. Na severni Btrani bohinjskega predora se je pojavit v rovu močan studenec, ki izbruhne v sekundi 300 do 409 litrov vode. Kot se sodi, bo v 10 do 12 dneh ta ovira odstranjena. Mod tem pa se bode nepretrgano delalo na zgradbi predora. Normalno delo pa se bo nadalje valo še-le po preteku treh mesacev. Vkljub omenjeni oviri bo predor izkopan do določenega roka, ker je dosedaj delo hitrejše napredovalo, kakor je bilo v programu. Pričakuje se z gotovostjo, da bo predor izvršen do junija orihodniega leta.
—	Novi učiteljski disciplinarni zakoni za Štajersko bo popolnoma izključeval denarne kazni in bo določal, da ima obtoženec pravico vpogledati vse akte, katere zbere preiskava.
—	Ogenj. V sredo zjutraj je pričelo goreti na cesti pri »Stravsu« v župniji Prež-ganje. Posrečilo se je ogenj pravočasno pogasiti. Pogorel je samo skedenj.
—	Ptičja bolezen? V šmartinski okolici se je pojavila neka bolezen pri ptičih; za to je poginilo mnogo kanarčkov. Enemu samemu iih je poginilo 8.
—	Umrla je včeraj zjutraj v Gor. Logatcu po daljši bolezni gospodična Mici Gos-tiša v 24. letu svoje starosti, hči znanega posestnika g. Frana Gostiša. N. v m. p.!
—	Izmišljen napad na nadikofa Stadlerja. Uradna korespondenčna pisarna naznanja, da je tudi napad na nadškola Stadlerja, o katerem bo te dni poročali nekateri listi, le izmišljen. Istotako so namreč že preje enkrat pisali hrvatski listi o nekem napadu na sarajevskega nadškofa, samo v malo drugačni obliki, ki je bil pa istotako, kakor ta, le izmišljen.
—	Zastrupil se je v Trstu neki Alojzij L u t m a n.
Samomor pred aretacijo. V Gradcu se je zadnji čas dogodilo mnogo ulomov. Ves trud policije dobiti storilca, je bil zaman. Včeraj pa je nek policaj zapazil, da nekaj ni prav v vili Schuch v ulici Me-ran. Gostje iz bližnje kavarne so obstopili vilo, v katero je skoro na to udrla policija. Tat je pred policijo bežal skozi vse sobe, katere je zaprl in vrata zastavil b hišno opravo. Policija je morala vsa vrata razbiti s sekirami. Končno je tat pribežal v drugo nadstropje na verando. Skoro mu je bila tudi tu policija za petami. V tem hipu je
tat potegnil revolver ter se ustrelil v glavo. Zgrudil Be je mrtev. Kdo je, se še ne ve. Mrtvec je precej velik, vitek mož z rudečimi brkami. V žepu je imel spominsko medaljo na četrti nemški pevski shod na Dunaju.
—■ Mrtvega jo našel. Andrej Smolej, železniške proge čuvaj v Kranjski gori, je včeraj zjutraj, ko se je mudil na podstrešju svojega hleva, mrtvega v mrvi našel oženjenega delavca Franceta Hrovata iz Sr-penice v Tolminu. Po zdravnikovem izreku je Hrovata zadela kap.
— Hrvatsko novice. V podporo narodnim žrtvam. V pomoč vsled poletnega narodnega gibanja ponesrečenim je poslalo hrvatsko dobrotvorno društvo v San Frančišku v Sev. Ameriki 744 K, Hrvatje v Iamnliji so poslali 428 K. — Umor-s t v o. V Gor. Kustcšji, obč. Stenjevac, je pri nekem prepiru radi mlina J Marenovic z nožem napadel S. Grabušica. Ubijalec je svoji žrtvi razparal trebuh. — Sodna razsodba g l e d e p r o t i m a d j a r -skih izgredov vLudbregu. 29. t. meseca je bila v Varaždinu proglašena razsodba napram 183 kmetom iz Ludbrega in okoliških vasi, radi poznatih dogodkov, dogodivših se v noči od 21. julija in sledečih dneh. Glavna razprava je trajala deset dni. Obsojenih je bilo 15 kmetov radi zlo-činstva javnega nasilstva oziroma radi ustaje. Največja kazen znaša 16 mesecev zapora. Vsi obsojenci so vložili priziv. — Svetnikom bo proglašen Hrvat Mar-kus Križevčanin, rojen leta 1580 v Križevcih. Študiral je pri jezuitih na Dunaju in bil v Rimu posvečen za duhovnika ; nadškof v Grani Pazmany ga je imenoval kanonikom in profesorjem na semenišču v Tyrnavi. L. 1619 je bil v Szeplaku od Kal-vincev po groznih mukah usmrčen. Na njegovem grobu se je zgodilo več čudežev. — Vstavljena preiskava. Kraljevo sodišče v Zagrebu je ustavilo proti V. Buk-šegu, uredniku „Slobodne Rieči" napovedano razpravo radi zločinstva javnega nasilstva. Bukšeg je že sedel radi tega „ zločina" dva meseca v preiskovalnem zaporu.
Ljubljanske novice.
Socialni kurzi »Slovenske krščan soc
izveze" v zvezi z govorniško šolo se prično prihodnji petek ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih ^Katoliškega Doma« na Turjaškem trgu. Naj bi naši somišljeniki skrbeli za to, da pridobe posebno veliko udeležbo izmej mlajših krogov v Ljubljani. Na to -stran naj se obrne posebna pozornost. Kdor se teh kurzov želi vdeleževati, naj pride prihodnjo nedeljo v družbi kakega našega somišljenika v »Katoliški Dom". Vodil bo kurz g. dr. J. Fv. Krek. Vdeležencem bo na razpolago tudi knjižnica in čitalnica.
Dražbinski večer »Slovenske kršč. soc zveze" bo dne 22 novembra ob pol 7. uri zvečer v »Katol. Domu«.
Krščan&ko - socijalno delavstvo v Ljubljani je imelo včeraj shod svojih zaupnikov. Poročal je o položaju deželni poslanec dr. Krek. Prišle ao na razgovor mnoge de lavske težnje in je bila sprejeta poleg drugih zaupnih predJogev tudi naslednja resolucija na obrtno nadzorstvo v L j u ■ b 1 j a n i : „Splošno znano je, da mnogi delodajalci odtegujejo svojim delojemalcem večje prispevke za bolniško blagajno in za zava rovanje za slučaj nezgod, nego so za de lavce odmerjeni. Da se temu odpomore, je prepotrebno, da se v vsaki delovršbi javno razobesi tako delavski red, kakor tudi svote onih prispevkov, ki jih imajo delodajalci svojim delojemalcem pravico odtegniti. Zato se slavno obrtno nadzorstvo v Ljubljani naprosi odrediti, da se po vseh delovršbah na vidnih krajih objavijo taki razglasi, in strogo nadzorovati visokost odtegnjenih svot za bolniško blagajno in za zavarovanje delavcev, in vsak slučaj, kdor dokaže, da gospodarji svojim delavcem odtegujejo previsoke zne ske, naznaniti na pristojno mesto, da se malomarni gospodarji kaznujejo. Obrtno nadzorstvo se naprosi strogo nadzorovati pri stavbenih podjetnikih v Ljubljani beznice, v katerih stanujejo takozvani laški delavci. Po mnogih tovarnah in delovržbah na Kranjskem se dela tudi ob nedeljah in praznikih. Škodljivosti takega dela za delavstvo v verskem, nravnem, zdravstvenem in socialno-politiškem oziru nam pač ni treba povdar-jati. Slavno obrtno nadzorstvo prosimo, delo ob nedeljah strogo nadzorovati in vplivati na politiške oblasti, da omeje v svojem delokrogu nedeljsko delo".
Iz „Leonišča." Stanje vlč. g. konzistori-jalnega svetnika Slekovca se ni v Leo-nišču, kjer leži že četrti teden, nič zboljšalo. Blagi gospod se misli vrniti domu. Spremljale bodo zasluženega moža naše iskrene želje, naj okreva pod domačim krovom, ako je božja volja. Te dni je bolnika obiBkal naš premil. knezoškol Anton Bonaven-t u r a. Solze, ki so vrlemu možu zaigrale v očeh, ko mi jc to pravil, so pričale o njegovi globoki hvaležnosti za izredno čast.
Kanalizacija na Poljanskem predmestju.
Pretekle dni so pričeli ob voglu Enzabetne in Poljanske ceste kopati tla za napravo novega betonskega kanala, ki bo izpeljan od Streliških ulic navzdol.
Zlatar VVagenpfeil v Čevljarskih ulicah nima na svop prodajalnici niti enega slovenskega napisa. Ako v kratkem ne bodo na prodajalnici dvojezični napisi, tedaj naj slovensko časopisje stori svoto dolžnost.
Poslopje za izdelovanje kartonaže si je zgradil na Maličevem dvorišču gosp. Ivan B o n a č.
V	Hanss-Huthov dekliški zavod pošiljajo bIov. liberalni in napredni očetje pndno svoje hčere. Taka je narodna vzgoja in luč v središču Slovenije!
Ogenj na Bregu. Danes ob 10. uri dopoludne nantal je v dimniku hiše Jerneja Žitniku na Bregu št. 14 ogenj. Vnele so se saje in zgorele. Na lice mesta je došel oddelek požarne brambe, kateri je ogenj zadušil in pogasil.
V	Ameriko Danes ponoči odpeljalo se je z rnžnega kolodvora 26 oseb v Ameriko.
Pri novem vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti bodo mesto razpokane stene morali novo napraviti. Stavbno vodstvo je bilo v rokah vojaških organov. Strelišče bi bilo imelo biti že 1. oktobra letos dodelano in izročeno, /jdaj pa ne bo še tako hitro. Na ilovčast svet treba s piloti graditi!
Knezoškofovi zavedi dobe poleg drugega lastni vodovod in pralnice na stroje.
Surovost z vojaškimi novinci. Poroča se nam: Dae 28. t. m. sem slučajno prišel na veibališče na severni strani južnega kolodvora poleg bolnice za kolero. Bilo je med 3 in 4. uro popoludne. Videl sem na svoje oči, kako je neki korporal 17. pešoolka surovo ravnal z vojaškimi novinci. Enega je udaril tako silno s pestjo za tilnik, da se je takoj zgrudil na tla. Ko se je vzdignil, je zopet ol slabosti padel na tla. Če ae to godi na javnem vežbališču, kaj počenjajo z novinci v vojašnici. Upamo, da to svarilo ne bo brez vspeha, sicer govorimo jasneje in glasneje.
V	deželno bolnico so pripeljali 32 let starega zidarskega mojstra in hišnega posestnika Mihaela Dolarja z Bleda. Pri popravljanju dimnika je padel 3 metre globoko in si zlomil desno nogo.
Tat pri Tavčarju. Dne 30. t. m. vtihotapil se je tat v stanovanje gospe dr. Tavčarjeve na Bregu štev. 8 in jej ukradel srebrno. plateno košarico, vredno 60 K.
Pevsko društvo »Ljubljana" opusti že naznanjeni Silvestrov večer in priredi mesto tega običajno božičnico na btefanov dan 26. grudna.
izgubljeno. Služkinja Liza Kovač, stan. v Trnovskih ulicah št. 7 je izgubila na Po-gačarjevem trgu denarnico, v kateri je imela nad 18 K denarja. — Izgubila je služkinja Neža Železnikar rumenkasto denarnico z enim bankovcem za 10 K.
Nezgoda na električni železnici. Včeraj ob 4 uri pop. je na Poljanski cesti zadel električni voz v voz mesarja Mihaela Zajca iz Sneberjev št. 17 in prevrnil voz in konja na hodnik. Zaje je padel z voza in se na glavi precej poškodoval. Električni voz pripeljal 89 je Zajčevemu vozu nasproti in ker sa Zaje ni mogel takoj umakniti s proge, voznik pa ni mogel električnega voza takoj ustaviti, ker so bili relsi vsled dežja polzki, sta voza zadela skupaj. — Zvečer okoli 8. ure zadel pa je zopet na Poljanski cesti električni voz v tovorni voz hlapca A. Štruklja, stan. na Poljanski cesti, št. 1, kateri je tudi vozil po električni cestni železnici in se ni mogel pravočasno izogniti električnemu vozu.
Slovenski kranjski liberalci so v zvezi z nasprotniki slovenskega naroda — z Nemci!
Jeseniške novice.
** Kje smo? Ne le, da pri gradbi nove železnice ne poznajo nedeljskega počitka, začeli so še motiti javno službo božjo v farni cerkvi. V nedeljo 25. okt. med 10. službo božjo streljali so z dinami-tom v kamnolomu, ki je ravno nad cerkvijo, in zopet popoludne med krščanskim naukom. Ljudje so se prestrašili, ko se je naenkrat stresla vsa cerkev ob silnem poku in so okna zašklcpetala. Da mora streljanje v kamnolomu res hudo stresati cerkev, spozna se od tod, ker so nastale pri cerkvi nekatere poke. Tako početje je naravnost versko motenje. Ali je to dovoljeno? Po postavah v Avstriji n i to dovoljeno. Jesenice so v Avstriji, torej — čuvarji postave, kje ste ?!
## Tatvina na kolodvoru. Kako previdni moramo biti sedaj tu gori,^ ko je polno vsakovrstnih tujih ljudi, kaže predrzna tatvina na kolodvoru. Železniški uslužbenec je imel oddati zavoj vzorcev, ko pridrči vlak pred kolodvor. Uslužbenec pusti zavoj v čakalnici in brž teče k vlaku.
Ko pride v par minutah nazaj, zavoja z uzorci ni bilo nikjer. Nekdo ga je med tem odnesel. Vse poizvedovanje je bilo dosedaj zastonj, ubogi uslužbenec bo moral plačati za zavoj nad 200 K, ako se ne dobi nazaj.
Krasen zaslužek imajo nekateri delavci, ki kopljejo in zasipljejo svet pri kolodvoru. V šestih dneh zaslužijo 12 kron, od katerih morajo dati za hrano 10 kron, 2 kroni sta še za stanovanje, tobak in druge vsakdanje potrebe — in kar ostane, gre — v hranilnico. Ni čuda, da delavci popuščajo delo in onega, ki daje hrano tako poceni.
** Velikansko peso je pridelal posestnik Razingar. V premeru ima 83 cm in težka je 8»/* kg.
** Naša šola. Pretekli teden je tekla po šolski veži -- gnojnica. Jama od stranišč je bila že dolgo polna, pa je niso izpraznili, dokler ni postala mera — prepolna. In ko je postala mera prepolna, — šlo je čez. Prijetni duhovi so dregali učitelje in učence v nosove. Z deskami so pokrili dišeči potok, da so vsaj za silo mogli čez. Ali ni imenitna naša šola?
** Umrla je dne 27. okt. Magdalena G r i 1 rojena T r e v e n, sestra trgovca Treven na Savi in onega v Idriji. Imela je lep pogreb. N. v m. p.
** Z gobami zastrupila se je družina Dolžan, vendar umrl ni nihče.
Novice iz kočevskega okraja.
? Zakaj hočejo imeti Kočevci tudi višjo gimnazijo ? Na Kočevskem je mnogo šol, posebno enorazrednih; in iz teh se po-tem rekrutirajo učenci za gimnazijo. Po lanski vsprejemni skušnji za prvo Solo se je neki pretesor izrazil, da sta po njegovem mnenju izmed vseh učencev sposobna za gimnazijo — cela dva. Pri takih učencih so vspehi na nižji gimnaziji minimalni, in to ni čudno. Ko prideio ti učenci d.ugam na višjo gimnazijo, ne morejo shajati, ker nimajo podlage. Zato se Kočevci trudijo na vso moč, da dobe doma popolno gimnazijo, ker bi potem nemški prelesorji tem revežem tem ložje gledali skozi prste. In to so ona lumina, ki se večkrat prezirljivo posmehu-jejo Slovencem po dolenjskih kupejih !
? »Drobnica« iz ribniškega okraja je padla v 241 štev. »Slov. Naroda«, ker Be je neki dopisnik vendar toliko ponižal, da „milostno« odgovarja na notice iz kočevskega okraja v »Slovencu". — na katere pa seveda navadno ni »vredno" odgovarjati. Posebno srbi dopisnika nova šola v Ribnici, ki naj bi po želji taranov stala na Btarem mestu poleg lame cerkve, ne pa tam nekje pod sv. Ano, kar je srčna želja gosp. sodn. svetnika in njegovih trabantov. V preveliki skrbi za nežno mladino se g. svetnik celo boji, da bi znalo cerkveno zvonenje motiti šolske otroke pri pouku. O, prav radi verjamemo, da gosp. svetniku in pa liberalnim učiteljem zvonenje preseda in jih dela nervozne: gotovo bi ti gg. najraje videli, da bi prišla kaka Com-bes-ova vlada, ki bi zvonove konfiacirala in iz njih vlila možnarje, iz katerih bi potem gosp. svetnik kot »Oberkanonier« streljal na klerikalnega zmaja, če ne z drugim strelivom, pa vsaj s kakimi „drobnicami". Dopisnik se tudi jezi, da imajo ti preklicani klerikalci za vse denar, še celo za katol. teater, zoper novo šolo pa le odpor! Ta pa je lepa! Vsa fara želi, da bi se zidala »spodobna in doBtojna« šola na starem mestu, samo par privilegiranih trških liberalcev se temu upira in hoče imeti šolo tam pod sv. Ano. Kje je torej zadrževanje in odpor ? In ta naivnost g. sodn. svetnika: ali ne plačujejo tudi rib niški kmetje davkov, iz kojih podpirate nem ški teater ? Končno pa pridejo na vrsto še grozne zasluge „Žaginega Johana". »Narod" pravi, da je ta mož preveč skrbel za občino in za druge, premalo pa zase. Je popolnoma res, kajti v tej preveliki skrbi za druge si še lastnega štemplja ni imel časa napraviti, ampak mora hlode z Fajdigovim štempljati. Sicer pa bomo še imeli priliko govoriti o »zaslugah« Žaginega Johana. Na svidenje!
? Dvorjani so sklenili, da Be ločijo od gregorske občine in si ustanove lastno ob čino. Prav je tako, da bo vsaj konec raz nim prepirom. Bije mislijo prositi za razdelitev Gregorci in Dvorjani s sosednimi vaBmi vred.
? V Koprivniku sta dva odpadla od kat. vere — los von Rom: Rudolf Rothel in neki Stonitsch. Rothel je bil menda častnik. Njegova žena je ponosno rekala: »Ich bin eine Officiersfrau!« Sedaj je mož degradiran, ker je bil obsojen radi motenja vere, ker je bil preslabo od vere »los«. Kakšna «Frau« bo neki sedaj njegova žena f Fatales »los« !
? Tatinska tolpa, ki je v veliko nadlego ljudstva, se že nekaj časa sem klati okrog Kočevja in Ribnice. Tej družbi pride vse prav — špeh in denar. Voznik, ki se ogne na levo mesto na desno, gre takoj v »špehkamro«; ljudje, ki nosijo špeh in denar — namreč ukraden — pa?
? Dr. Ivan Fortik je odšel iz Vel. Lašč v Gorico, da si ukrepi rablo zdravje. Naj zdravstvuje!
Loške novice
Kamnolom v Kamnitnlku. Zdaj so se lotili Kamnitnika od vseh strani. Vseh delavcev je čez !?00. »Ko bi ga le popolnoma odnesli in speljali na Jesenice, bi vsaj imeli razgled proti planinam«, tako si misli marsikateri Ločan. A ga je preveč in tako bo le še ostal a zgubil bo dosedanjo obliko in bo podoben kaki trdnjavi. Delavci Be slabo plačujejo in ravno te dneve je bil velik raz-por med podvzetnikom Žide m Fabianom in ogrskimi kamnoseki. Stvar je prišla pred s jdišče. D) 100 ogrskih delevcev je prišlo iz tolike daljave sem in č;z par dni zopet odšlo. Trdili so, da jim je podvzetnik obljubil prej 5 K zaslužka, ko so pa sem prišli, je pa hotel plačevati le po 3 K ali še celo manj. Zato so raje odšli nazaj, „češ iati zaslužek imamo doma". Bili so namreč za fi-nejša kamnoseška dela izurjeni.
Vodovod. Loka ima kar tri vodovode, nunski samostan ima svojega, Stara L^ka svojega in konsorcij v mestu svojega. Za-libog, da niso vsi trije faktorji skupaj enega z dovolj močno silo napravili! Koliko bi se stroškov prihranilo! A kar je, to je, zdaj se ne da več popraviti. Vrbu tega je starološ-kemu že nekaj mesecev manjkalo vjde in s? morali ljudje drugod vode iskati, a tudi mestnemu ni vode preostajalo. A zdaj so k mestnemu privzeli še eu studenec in je upati, da vsaj za dosedanje imejitelje vodovoda ne bo zmanjkalo vode, da bi pa bilo za slučaj, da mesto prevzame vodovod, za vse mesto dovolj vode, je pa drugo vprašanje.
Novice iz Amerike.
§ Rumena mrzlica se je pokazala ob meksikansko ameriški meji v Teksasu. Mesto Laredo je kakor izumrlo. Kdor le more, beži iz mesta. 4000 oseb je pobegnilo v gore.
§ Dijaki kot mlinarji. Iz Minnea polis, Minn., poročajo: Tuka|šni posestniki parnih mlinov, kterih delavci štrajkajo, so ponudili dijakom tukajšnega vseučilišča delo v mlinih, mesto štrajkujočih delavcev. Neki profesor je dijakom svetoval naj to Driliko porabijo, da zaslužijo nekaj denarja. Pozivu se je takoj odzvalo 30 dijakov, toda štrajkarji so jih končno pridobili za to, da niBO šli opravljat dela.
§ Smrt. V Lora;nu se je ustrelil Slovenec Č i n k o 1 e. — Na kolodvoru v Alek sandriji Ind je bil povožen Slovenec Fran Pavlič z Vrbljen pri Igu. — Umrl je v Abangju prijatelj in podpornik ameriških slovenskih dijakov Martin Ilumer, star 73 let. „
§ Žrtev ljubosumnosti. Iz Charleston poročajo: V skrajnej ljubosumnosti je umorila Alice Mazyk Lizzie Andersonovo, ktera se je par ur popreje poročila z njenim brat rančem Viljem Mazykom. Novi zakonski par je bil še pri večerji v krogu znancev in prijateljev, ko je prišla A ice oborožena z malo sakiro v sobo. PrišedSi v sobo pohitela je naravnost k nevesti, kat9rej je dejala: »Ti si mi ga vzela, toda z njim ne bodeš živela « Potem je z vso močjo s sekiro vdarila nevesto po tilniku, tako, da je bila nesrečnica na mestu mrtva. V splošnej razburjenosti je morilka všla in dasiravno jo policija neprestano išče, jo dosedaj ni našla. Splošno se trdi, da je morilka postila slab oumna in da je najbrže bežala na močvirje v bližini mesta.
§ Slovenski duhovnik premeščen Iz Virginije Minn. pišejo: C. g. Matija Bil ban, naš rojak, je bil premeščen v mesto Eveleth, Minn. Tukajšnji Slovenci, katerih je kacih sto, bodo jako pogrešali svojega priljubljenega dušnega pastirja. No, Eveletčanom se pa izpolni stara želja, da dobe duhovnika rojaka.
§ Raznoterosti. 200 milijonov rubljev posojila bodo dali ameriški finančniki Rusiji.—Nadškof Kain je umrl v St. Louisu. — Posestniki velikih pekarn v Čikagi so ustanovili truat — V ameriških Zjedinjenih državah bo prihodnjo sezono zgrajenih mnogo velikanskih stavb. Kamnoseki bodo zopet dobili zaslužka.
§ Nenadoma umrl je v Jolietu eden izmed prvih mož ondotne slovenske naselbine, gospod James Kuhar, rojen v Per-bišju fare Semič na Dolenjskem.
§ Zarota v zaporih. Iz Filadelfijo poroCajo: Ker so prišli v tukajšnji kaznilnici Eistern Penitentiary na sled raznim nered-nostim, so državne oblasti pričele gospodarstvo v kaznilnici preiskovati. Potom preiskav bo prišli na sled zaroti, katere namen je bil večini kaznjencev izposlovati svobodo. Radi tega je vlada odslovila nadzornika Daniel W. Bussingerja, kateri je že 28 let opravljal službo v kaznilnici. Na čelu zarotnikov je bil bivši igralec Gentrj, kateri je zaprt radi umora svoje tovarišice Magde Yorke. On je bil obsojen v dosmrtno ječo. Načrte so kaznjenci izvrstno izdelali. Včasi je od 1000 kaznjencev dobilo dslo izven kaznilnice 300 jetnikov. Oni so sklenili priti blizo raznih paznikov, katere bi na dano znamenje napadli in potem všli. To bi se jim gotovo posrečilo, kajti v zaporih je le 36 paznikov. Priprave za izvršitev tega načrta so brezdvomno že daleč vspele, kajti v posameznih ječah so dobili razne dobro nabrušene nože,
bokserje, kladiva, kole, sekire in stične predmete, kateri bi nadomeščali orožje. Zaroti so prišli po naključju na sled. Oblasti, katere so preiskovale razmere v zaporih, so namreč odredile, da je treba vse sobe kaznjencev natančno preiskati, da se najde 60.000 neznano kam zginolih smodk, katere izdelujejo v kaznilnici za razne tovarnarje. Pri tem so našli vae imenovane predmete, Takoj na to so poslali v je le 200 kaznjencev, kateri so delali zunaj zaporov. Gentryja, kot glavnega zarotnika, so dejali v temno ječo. Sedaj bodo vsake pol ure ječe preiskali. Potom preiskave so prišli tudi ponarejalcem denarja na Bled. Nekateri jetniki bo namreč v ječah izdelo vali srebrne dolarje, katerih so mnogo našli v Bobah.
§ Železniški vozovi za otroke so
seveda ameriška iznajdba. Po vseh glavnih ameriških progah je dobiti že take vozove. Otroški vozovi obstoje iz jedilnice in kopal-n ce. V spalnici je šest postelj in ravno toliko zibelk. Tudi se v tem prostoru lahko otroci ves dan igrajo, zato so tla pregrnjena z debelimi preprogami, tudi stene so obložene z blazinami, da se otroci ne potolčejo. Poseben prostor je odmerjen varuhinjam, ki { pazijo na otroke in jih na končnih postajah izroče, kamor so namenjeni. Varuhinje nastavi železniška uprava.
§ Poduk rojakom Slovencem, ki «e hočejo naseliti v Ameriki. Spisal Rev. F. S Šusteršič. Založila zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki. Cana? To 128 stranij obsežno knjižico smo dobili iz Amerike. Knjižici je pridejan zemljevid ameriških zjedinjenib držav. Po lepem poljudnem uvodu knjižica opisuje Združene ameriške države, nadalje podaja »Nekaj nasvetov izseljencem«. Pred vsem, svetuje pisatelj Slovencem, naj se ne selijo v nobeno drugo deželo v Ameriki, kakor v »Združene države ameriške«. V Ameriki, pravi pisatelj, bi bila lepa prilika za mladega, nadarjenega in podjetnega slovenskega zdrav n i k a. Na ameriških univerzah študirata samo dva slovenska dijaka medicino. Na dalje svetuje pisatelj: „Poizvedi najprej od kacega pisatelja ali rojaka v Ameriki, kako je z delom, katerega si zmožen, v kraju, kamor se nameravaš naseliti in potem še le se odpravi na pot«. Slovenskih duhovnikov bi ravno sedaj potrebovali kacih deset. Na novo se je lansko leto naselilo v združene države 1 0 000 Slovencev, največ z Dolenjskega. Naddje prinaša knjižica „Naselniški zakon", katerega o priliki tudi mi ponatisnemo. V posebnem oddelku opisuje pisatelj »Katoliško življenje v Ameriki«. Slovenci imajo sedaj v Združenih državah 17 svojih župnij in cerkev. Katoliška cerkev lepo na preduje v teh državah, kjer vse javno življenje preveva verski čut, kjer se celo parlament ctvori z molitvijo in kjer tudi na dolarjih in cekinih bereš besede: »V Boga zaupamo«. Ravnokar zidajo naši rojaki v Calumetu Mich. slovensko cerkev za 45 tiaoč dolarjev in v Sv. Čikago 111. slovensko cerkev za 20.000 dolarjev. Iz opisa društvenega življenja nam je omeniti, da ^Kranjska slovenska katoliška jednota", ki ima Bvoj sedež v Jolietu, ima organiziranih 53 slovenskih katoliških društev b 6223 člani. Pisatelj tudi obširno dokazuje, da je moralno življenje mej ameriškimi Slovenci jako krepko. Dilje je v knjižici opis denarja, mere in vage, kakeršna se rabi v Združenih državah, posebno zanimiv pa je opis slovenskih naselbin v združenih dr ž a v a h. Našteti so vai kraji kjer prebivajo Slovenci, opisano je življenje naših rojakov v dotičnih krajih itd. V bt. Pavelskem semenišču se sedaj pripravlja 30 slovenskih dijakov za duhovnike. Knjigo zaključujejo „Naslovi slovenskih škofov in duhovnikov v Ameriki", katerih je sedaj 44 Knjiga je spretno pisana, spretno urejena in bo go tovo storila našim rojakom mnogo dobrega. Le škoda, da se še ne prodaja v stari domovini. Naj bi se v tej zadevi obrnila »Katoliška Bukvarna« v Ljubljani do g. pisatelja.
§ Baragova ulica. »Superior Street« v Marcjuette, ena najlepših ulic tega mesta prekrščena je v spomin slavnega našega rojaka škof* B a r a or a v »Baraga Avenue«.
§ Hinko Sirovatka v Ameriki. Dobili smo iz Amerike brošuro: Narodnost, vjera i socijalizam. Radnički internaciona-lizam i narodno rodoljublje. Uc posebni prilog: Knjige i novine za hrvatski narod u Americi. Napisao i hrvatskoj brači radnicima u Americi na razmišljanje posvetio: Hinko Sirovatka.
Iz seje trgovske in obrtne zbornice-
Ljubljana, 31. okt. 1903.
V nadaljnib točkah včerajšnje seje še poročamo:
Priziv južne železnice proti naknadnemu predpisu zborničnih doklad se odkloni.
Gled6 volitev obrtniških zastopnikov v odbore obrtnonadaljevalnih šol je naprositi
deželno vlado, da poskrbi za enakomerno postopanje pri teb volitvah in zlasti zagotovi tudi trgovcem aktivno in pasivno volivno pravicah pri teh volifrah .
Glede maksimalnih tarif < ca meso v Kamniku in Črnomlju je priporočati deželni vladi, da jih ali odpravi, kar. je najumest-nejše, ker sta Črnomelj in Kamnik edina kraja, kjer obstoje od deželnega političnega. oblastva določene tarife za meso, ali pa v Črnomlju določi ceno mesa na najmanj 88 t, v Kamniku pa na od kilograma.
Prošnji občina I&ka vas za dovolitev štirih letnih semnjev se ne. ugodi.
Glede obrtnih) pravic trgovcev z vinom, v zaprtih steklenicah je priporočati, da morajo imeti vino. pripravljeno v zaprtih steklenicah ter da je za trgovino z vinom v zaprtih steklenicah zlasti značilno to, da j» steklenica last trgovca in ne kupovalca, ter da se proda steklenica z vinom vred. Ako prodajalec odtodi vino strankem še le v njih prisotnosti ob vsakokratni prodaji, prestopa svoje obrtne pravice in to ni več trgovina z vinom, ampak vinotoč čez ulico.
Samostojna predloga zbor. svetnika g. K r e g a r j a glede obrtnega šolstva in pa g. Filrsagerja glede ž e-lezničnih postaj Radoljica, Sv. Joštin Otoče, prideta v prihodnji seji kot prvi točki dnevnega reda na vrsto.
Jarodova" stranka se še vedno ne upa sklicati javnega ljudskega shoda v Ljubljani!
Vstaja na Balkanu.
O zadnjih poročilih turške vlade o makedonskih razmerah piše »Novoje Vremja« ? »Turška vlada je torej ustvarila v Makedoniji rajske raz« mere. Ali se ne bo — tako menijo Turki — trdosrčnoBt Rusije in Avstrije pri pogledu na to čarobno sliko, ko so krščanski narodi tako srečni, omečila ? Prazne nade l Sklepi Rusije in Avstrije, ki so bili od vseh evropskih držav odobreni in ki jih podpirajo, ostanejo nepremakljivi. Turčiji no pre-ostaje nič druaegs, kot da jih vsprejme. Tega ne bi smela storiti s srdom v srcu, temveč s hvaležnostjo, ker so ti sklepi evropskih držav, ki tako prizanašajo sultanu, skoraj edini za Turčijo ugodni izhod iz sedanjega kritičnega položaja.«
V	C e t i n j e je došla vest, da je Mussetarif iz Ipeka s četami in streljivom dospel v Plavo, da uvede novo davke. Med Albanci je zavladalo veliko vznemirjenje. — Turčija ne misli na razoroževanje, ker se misli vsekakor zoperstaviti zahtevam nove reformne naredbe. Tega je bilo tudi pričakovali, ker je Turčija že preveč razvajena in se vedno le zanaša na potrpljenje Evrope. A potreba energične a k -o i j e , da se končno napravi red v zmedenih razmerah evropske Turčije, je v diplomatskih krogih Blednjič vendar prišla na površje. Tudi te zadnje reformne naredbe, sankcijonirane v MUrzstegu od avstrijskega in ruskega vladarja, so bile že zdavnaj sklenjene. Avstrija je sicer delala na to, da bi se vpeljala kontrola turških razmer, in strahovita grozodejstva v teku minolih mesecev bi se bila morda preprečila. Raznovrstne težkoče, zlasti medsebojna nevoščljivost držav je onemogočila resno in vspešno kontrolo. Strahoviti dogodki letos spomladi in po leti, ki bi se utegnili ponoviti prihodnje leto, pa so vplivali, da se je sklenila imenovana reforma.
V	slučaju, da Turčija ne bo hotela pristati na evropsko kontrolo, bodo evropske države še povečale svojo strogost in govorile še resnejšo besedo s Turčijo. Sklenile bo, da napravijo red in mir na Balkanu, in tega svojega stališča ne bodo popustile Turčiji na ljubo.
K generalnemu nadzorniku Hilmi-paša je prišla deputacija iz vasi Emenka, da se pritoži nad novimi giozovitostmi turških čet. Za razdelitev podpor v okraju Florina postavljena komisija je prišla tudi v Eonenko in je oškodovanim kmetom razdelila po dva turška funta. Komaj se je komisija oddaljila, so turški vojaki planili na kmete in jim po sili vzeli denar.
Bolgarski vstaši se vračajo iz Makedonije; ostale so tam le še manjše čete.
Iz Sredca poročajo, da so se tamošnji delegati macedonske organizacije izrekli proti novem retormnem načrtu, ker v istem ni nikakega govora o amnestiji in ker ne prinaša nikakega zboljšanja položaja. Ma-cedonski delegati zahtevajo, da morajo biti v reformnih komisijah jednakopravni Bolgari, Srbi, Grki in Vlahi. Nadalje zahtevajo imenovanje krščanskega guvernerja, kate-teremu naj bi bili podrejeni funkcijonarji interesiranih držav in kateri bi morali uveBti reforme tako, da bi bilo Macedonoem zagotovljeno življenje in imetje,
Covčev je s svojimi tovariši dospel v »redeč. Tekom zimo bodo v Macedoniji operirale le manjše vstaške čete in Be bo Bpo-
mladi zopet nadaljevala vstaja na iirokej podlagi.
Turčija so nikakor ne more izmotati iz denarnih stisk. Stroški za gašenje mucedon eke vstaje so ogromni. Vzdiževati mora v vojnem stanju 200.000 mož broječo vojsko, zgraditi je morala vojaške barake ob vseh železniških progah in ogromne svote mora trošiti za vojaške transporte. Vlada je sicer povišala obstoječe davke in ustanovila nove ter je uvela celo one glasovite »radodarne doneske«, katere pa iztirjuje — s silo, a vse nič ne pomaga, državne blagajne se kljubu temu nočejo napolniti. Vlada je bila prisiljena skrčiti stroške za hrano vojakom, kateri dobijo jed komaj vsakih 24 ur in še takrat nezadostno. Čsstniki že več mesecev ne dobivajo plače, da niti ne govorimo o moštvu ki jo itak že zgubilo pojm o de narju. Skoraj vse potrebščine za vojsko dobivajo se na upanje. Dcšlo i« že tako daleč, da mora sultan iz lastne blagajne posojati državi za tekoče stroške.
Vabilo na naročbo.
S I. novembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
naročnike v
velja za
ljubljanske upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 n
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Plačuje se naprej. Na naročila brez nine se ne ozira.
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
priložene naroč-
Upravništvo ,, Slovenca".
Književnost in umetnost.
slovenskega gleda-
žaloigra „M 11 n a r i n
*	Repertoir
iiS&a. Jutri se igra njegova hči". Naslovni ulogi igrata g. Verovšek in gdč. R u c k o v a. — V torek je premijera velike Puccinijeve opere „B o h e m e", ki se pravkar pripravlja tudi na dvorni operi na Dunaju ter se poje v Trstu. Glavne uloge imajo g. Or-ž e 1 s k i (Rudolf), ga. S k a 1 o v a (Mimi), g. Angeli (Marcel) in gdč. K a 1 i v o -d o v a (Musette). Libretto je sestavljen po H. Murgerjevem romanu „Vie de Bohotne". Tudi za to opero so se nabavili novi kostumi.
*	Musica sacra. 1 nov. God vseh svet nikov: Ob 9. uri pri sv. Petru v Liubljani, velika sv. maša : Introitus: Gaudeamus omnes in Domino. Hahn: lat. maša št. 4. Haller: Graduale: Timete Dominum. Forster: Offart. Justorum animae. Communio: B.&ti mundo corde. Forster: Tant. erg., Gen. T. Laudate Dominum.
*	Važno za 55. gg katehete. D e -t i n s k o bogoznanje. Katekizem za prvence. Za uporabo katehetom in učiteljicam otroških vrtcev. Sestavil Ant. K o v a č i č , kapelan. V Mariboru 1903. V lastni založbi. Tiskala tiskarna sv. Cirila. 16° str. 141. Velja mehko v platno vezano s pcštmno vred 1 K. Dobiva se pri izdajatelju na Slivnici pri Celju.
*	Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Ureduje dr Gojmir Krek. Vsebina 3. številke: 1. brečko Albini (Sarajevo), »Arlekinade 2. Randez-vous« za klavir. 2. Anton Foerster (Ljubljana), »Spo-men-piesma" za moški zbor 3. Franjo Du-gan (&3greb), »Nočna rosa« za en glas in klavir. 4 Josip Proctiazka (Liubljana), „Ptič-ka" za mešan zbor in klavir. 5. Franjo Dugan (Zagreb), »Spominski list« za klavir. 6. Emil Adamič (Zagorje ob S.), »Da sem jaz ptičica« za mešan zbor. Izhaja 6. na leto 1. vsakega drugega meseca. Cena za leto 8 K, za pol leta 4 K 50 h, posamezni zvezki po 2 K. Založništvo L. Sohuentner Ljubljana.
~ Češka filharmonija z dirigentom Nedbalom je na prizadevanje gospe Gorlen ko-Doline terburgu.
za pet mesecev angažirana v Pe-
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Jeza zaradi podedovane hiše. Dninar Jaka Sumrada v Danah je bil hud na svojega brata in teto, ker sta za stricem bajto podedovala. Da bi teti nagajal, podrl ji je plot pri ograji, izkopal na njivi krompirja za 10 K vrednosti, grozil je, da njima bajto zažge. Ker se je mislilo, da je Sumrada slaboumen, preiskovala sta zdrav-
nika njegovo duševno stanje in izrekla, da je sicer pijači udan, vendar popolnoma »vest si svoj h dejanj Obsojen je b 1 na 4 mesece ječe. — Hlapca okradel. Jan. Mara, delavec v Ljubljani, je dobro vedel, da ima hlapec Erjavec ključ od sobe v kočiji shranjen. To priliko je Mam uporabil in odnesel sre brno uro z verižico. Dne 18 m. m. vzel je tudi na Zg r. Berniku vrečo žita. Obdolžentc je na sv. Roka dan svoiega brata z nožem po glavi udaril in Jožefa Bostiia po ustih. Sodišče ga je obsodilo na 10 tednov ojstrega zapora. — Smreko posekali. Janez Kozel, Tine Črne in Miha Strus iz Z*vrha so hoteli za procesijo na sv. R Telesa mlaj postaviti Šli so v gozd Jožefa Zavačnika in posekali 22 m. dolgo smreko, katero bo pustili lež-tii, ker se je že danilo. Ker Zavašnik pravi, da ne trpi škode, ker je posekano smreko za 11 K prodal, je sodišče Kozla obsodilo na 6 dni, Črneta inStrusa pa vsak« ga na 3 dni ojstrega zapora — Vsled pomote ustreljen. Jurij Pavšnar je dal svoje lovišče v Spod. Kokri v najem grajščaku Gilbertu Fuchsu. Ker pa se ie zmotil, kdaj poteče na|emnina, dovolil je Pavšaar svojim lovcem iti na lov na srnjake. Prišli pa so tudi Fucbsovi lovci stre-liat srniake. Gojzdar Martin Pichler naletel je sedeč ob gcrskem robu pod drevesom Janeza Preširna in Aleša Zaleznikarja. Oba sta imela pri pušttah petelina napeta. Pichler trdi, da je njima zaklical »ustaviti se« in da je pri tem Preš ren odskočil, nasproti pa da se je z napeto puško Železnikar proti Pi cblerju postavil. Slednji misleč, da ima pred saboj lovskega tat8, je pomeril na Zilezni-karja in sprožil, da je ta od nasprotnikove krogle v trebuh zadet kmalo umrl. — Sodni dvor je Pichlerja popolnoma oprostil. — Znožem v trebuh sunil. V Gre-gorčevi gostilni v Malem Mengšu je bila 12. julija veselica z godbo. Okoli 11. ure zvečer začel je Alojzij Vrhovnik iz Mengša brez vzroka razsajati. Ko so ga hoteli njegovi znanci pomiriti, je z nožem sunil Janeza Skoka in ga ranil. Obsojen je bil na mesec zapora. — Ukradena suknja z denarjem. Valentin Benedik, hlapec s Šmarjetnegore, je zvečer 9. septembra t. 1. na Coflšču vzel oskrbniku Francetu Reyerju suknjo, v kateri je bilo spravljenih 60 kron, očala in druge reči. Ukradene reči je spravil v zvoniku šmarjetske cerkve. On prizna, da je iz listnice vzel bankovec za 20 kron, ker ni več notri našel, in da je ta denar zapil. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. — Nevarno pretenje. Janez Teifer z Dunaja, delavec pri vodovodu na Vrhniki, je izsilil od B. Grisentija potrdilo, da je dne 5. oktobra 4 ure delal. Na stari idrijski cesti je srečal R. Koprešana in mu zagrozil, da pri Grisentiju ne bo več delal, da ga bo ubil itd. Sodni dvor je Teiferja obsodil na pol leta težke ječe. — Iz krčme so ga podili. Letos na velikonočni ponedeljek je v Ferkolovi gostilni v Podmolniku pilo več fantov, med njimi Jože Selan, posestnikov sin iz Češnjice. Odšli so vsi skupaj iz gostilne. Janez Terškan, Jože Matoz in Tone Verščaj jeli so Selana domu poditi, češ, da mora iti precej spat. Selan in Trškan sta se spopadla. Domu idoč se je Selan spomnil, da je na kraju spopada dežnik pozabil, in res je stopil v cestni jarek, da bi ga pobral. Tu pa imenovani na njega skočijo in ga prično z noži obdelavati. Selan je dobil 6 ran. Verščaj je pobegnil, Matoz je bil obsojen na 2, Trškan na 1 mesec ječe.— Bicikelj uzel. Anton Poznik, brez stalnega bivališča, je prišel dne 10. t. m. v gostilno k »Dalmatincu« ter napravil cehe za 88 v, katerih ni mogel plačati Naprosil je natakarico, da mu naj posodi 5 K ; pravil ji je, da je iz Smlednika doma, da pa ne more iti domov, ker mu je kolo počilo. Ker mu niso verjeli, naprosil je nekega delavca, da mu je peljal kolo k neki branjevki na Kar-lovski cesti, da bi ga zastavil za 15 K. Ta pa je poklicala stražnika, ki je pozval Poz nika na odgovor. Poznik je trdil, da je kolo njegovo in se mu je imenoval Janez Kržič, kasneje pa Vekoslav Hermanič. Dognalo pa se je, da je kolo v vrednesi 120 K ukradel E. Sohmitu. Obsojen je bil na 10 mes. ječe. — Sleparski posredovalec. K trgovcu Antonu Pezdirju v Mengešu prišla sta Jože P a j e r gostač in posestnik Jože K o • k a 1 j oba iz Krtine češ, da je po njunem posredovanju naročil neki M ha Gabrič iz Podgorice 162 litr. žganja, France Korlič iz Serjuš pa 102 litr. vina. Ker je imel Kokalj voz sabo, se je blago naložilo, katerega sta Pajer in Kokalj odpeljala. Z/\ečer 2. julija sta zopet prišla in pripeljala prazen vinski sodček ter opetovano naročila 56 1. žganja, češ, da je prvo vsled posode barvo spremenilo da naj bode za plačilo brez skrbi. Kmalo je pa preveril Pezdir, da je osleparjen, kajti ko je fakture odposlal, prejel jih je na zaj s pripombo, da takih imen v Podgorici in Serjušah sploh ni. Pajer pravi da je učil Pezdirja po receptu žganje kuhati in da mu je ta obljubil za to 300 gld., katerih mu pa dal in da se je na ta način sam plačal, je bila škoda deloma poravnana je bil Pajer obBojen na dva meseca ječe, Kokalj je bil pa oproščen. — Železniški tir z deskami zasta-
vi 1 je pri zgradbi predora blizu Hrušice iz hudobije Andrej Velikonje iz Spod. Idrije. V noči 12. t m. je vozil obdol ženec z nekim sodelavcem gramoz po železniškem tiru skozi predor. Za njim sta pripeljala Janez Ihbjan in še neki drugi delavec jednaki voz, kateri se je na nekem slabo razsvetlenem mestu ustavil, ker je bil tir z dvema deskama zametan. Le srečnemu slučaju je bilo pripisati, da nista sedela ali stala delavca na vozu ali da ni za njima kaki drugi voz po tiru pridrdral, ker bi bila gotovo oba ponesrečila. Sodišče je Velikonja obsodilo na 3 mesece težke ječe.
Budejevlš/ea mestna pivovarna pred sodiščem V budeieviški mestni pivovarni so se zgodile velike sleparije. Sedanji odbor je vložil civilno tožbo proti osebam, ki so pred mim imele pivovarniško gospodarstvo v rokah. Zahtevajo od njih, da po-škodo, ki jo je pivovarna zaradi njih Obsojenih je 36 oseb. Najbrže bo tudi kazenska preiskava.
vrnejo trpela, sledila
Bazne stvari.
Najnovejie od raanih strani
Zanimiv kongres zboruje v Parizu Kongres ee bavi z vprašanjem, kako delavcem prirediti vrtove, ki bi bili njihova last in v katerih bi se razvedrili od napornega dela. — Grška kraljica težko bolna. Grški kraljici Olgi, ki se je morala v Petrogradu podvreči operaciji, se zdravje obrača na bolje. Prerezali so )ej neki tur in je operacija trajala eno uro. Operacijo bo potajevali, da ne bi se ctroci kraljice ustrašili. — Maksim Gorki je postal gledališki ravnatelj v Nižjem Novgrodu. — Dva parnika trčnil a. V bližini Ha kodate je trčnil, kakor se poroča iz New Y rka, nemški parnik »Progress« s parnikom »Tokal Marn«. OJ 100 potnikov se jih je rešilo 56. — Bolezen grofice Lonyay se je zopet poBlab šala vendar upajo zdravniki, da v dveh tednih ozdravi. — Čudna vest kroži po Belemgradu. Govori se, da je bolgarski knez Ferdinand poskušal izvršiti samomor. Potrjena ta vest še ni. — Menelik obišče drugo leto svetovno razstavo v S t. Louisu. — Morilka tisoč otrok. V ruski pokrajini Kaluga so prijeli kmet co Murakina, ker jo dolže, da je vse gojenčke pomorila. Je mala je namreč za nizko ceno otroke v od-gojo, toda vsako dete je pri njej v kratkem času umrlo. Trupla mrtvecev je potem se žigala. Sumi se, da so ti otroci umrli ne narav.smrti. Število umor.otrokznaSa tisoč. — Medtobačnimi delavci v Lincu vre. Ii Linca se poroča, da je delavstvo ondotni tobačni tovarni zelo nezadovoljno. Prišlo je povelje, naj se plače regulirajo, a to se do sedaj še ni zgodilo. V četrtek so odposlali delavci svoje odposlance k tovar niškem nadzorniku, ter so zahtevali, naj se tedenska plača zviša za 2 K in naj se zmanjša delavni čas. Nadzornik je sporočil delav^ cem, da generalno ravnateljstvo namerava zboljšati plače, da pa še ni gotovo, kedaj se to zgodi. Jutri imajo delavci shod. — bina ubil. 761etni Ivan Bilogh iz Sze-rembe je obskal v četrtek Bvojega sina, da bi se ž njim pogovoril radi posestva. Med očetom in sinom se je vnel hud prepir. Oče je zagrabil sekiro ter ž njo preklal sinu glavo. Zločinca so zaprli. — Deževanje prepelic. V Versecu se je vsula v nedeljo zvečer z oblakov truma prepelic. Živali, od dolgega letanja zmučene in od dežja premočene, so kar stotoma padale na zemljo.— Kralj in republikanec. V angleškem parlamentu je en sam republikanec, Keir Hardie. Ta ie zbolel za isto boleznijo, kakor prej kralj Elvard VII. Morali so mu operirati slepo črevo. Kralj mu je dal izraziti svoje sočutje in mu želi, da bi okreval, kakor on sam. — Poljskega slikarja Krzyžanowskega so izgnali iz Prusije vkljub temu, da se je avstrijsko poslaništvo v Berolinu zanj potegovalo. ,Cesko slovansky katolicky h p o 1 e k " na Dunaju je p/aznoval svojo 25 letnico. — Stavka na Španskem. Kakor poročajo vladne brzojavke, vlada v Bilbao mir. Tramvaj je začel zopet voziti, prodajalne zopet odpirajo. V mestu primanjkuje kruha. Posadka je zopet pomnožena.
je papež v spremstvu svojih dvorjanov ter bil navdušeno pozdravljen. Godba je igrala, pevci pa so peli papeževo himno. Potem je imel papež nagovor in podelil apostolski blagoslov. Sveti oče povabi k sebi vsako nedeljo tudi eno rimsko župnijo, kateri potem — p r i d i g u j e. Zadnjo nedeljo je »ovoril o potrebi krščanske vzgoje.
Goaploe vojaški zdravniki. Ženske se vedno bolj emancipirajo- Koliko služb so že zasedle, katere so bile dosedaj izključno le v moških rokah. Na Ruskem, kjer tvorijo ženske večino na vseučiliščih, skušajo moškim še celo vojaško službo odvzeti, in ka-tor poročajo ruski listi, se jim to bržkone tudi posreči. Vojaški minister jim je obljubil veprejem na vojaško zdravniško šolo. Tako bodo kmalu dobili ruski polki ženske zdravnike.
in
se
m Ker
Telefonska in brzojavni poročila.
Bohinjska Bistrica, 31. oktobra. Osmi dan po ranjeni gosp. župniku Matiji Z a r n i k u bo v torek, to je 3. novembra ob 9. uri.
Dunaj, 30. oktob. Cesar je odobril sestavo novega Tiszovega ogrskega ministrstva. Tisza se vrne popoludne v Budimpešto.
Dunaj, 31. jokt. Tisza je došel sena in dopoludne predložil vladarju sestavo novega ministrstva.
Belgrad, 31. oktobra. 0 aretaciji podpolkovnika Jankoviča se sedaj čuje, da je v istini organiziral novo zaroto proti morilcem kralja Aleksandra. V zaroti je bilo mnogo častnikov v Nišu in Šabacu. S pomočjo posadke v Ša-bacu bi bili morilci prepeljani preko Save na avstrijska tla. Posadki v Nišu in Šabacu ste bili za ta načrt že pridobljeni. Poročnik Popolic je to najnovejšo zaroto izda) kralju. Poveljnika posadke v Nišu in Šabacu sta odstavljena. V Šabacu je aretiranih sedem topničar-skih častnikov, ki so bili kolovodje nove zarote. Tudi poveljnik trdnjave je aretiran.
Sofija, 31. oktobra. Shod vstaš-kih voditeljev, ki se je vršil tu in katerega se je vdeležil tudi Boris Sarafov, je sklenil, da za tekoče leto ustavi boje. Po zimi zbero novih moči za odločilni boj, ki bo prihodnjo spomlad.
Sofija, 31. okt. Dočim Turki zagotavljajo, da demobilizirajo, je resnica, da v mnogih krajih pripravljajo zimska stanovanja za vojake. V kosovskem okraju porta gradi vojašnice za armado, ki pride v Staro Srbijo iz Male Azije.
Pariz, 31. okt. Francoski listi pišejo, da je saška princezinja Loujiza nevarno bolna in da se namerava naseliti na gradu svojega očeta. Prestolonaslednik saški je brzojavnim potom vprašal po njenem zdravstvenem stanju in obljubil, da jo obišče.
Dunajska borza
dn<5 30. oktobra
Skupni državni dolg v notah..........100 30
Skupni državni dolg v srebru..........100 05
Avstrijska zlata renta 4* .....119 70
Avstrijska kronska renta 4%..........100 20
Avstrijska inv. renta 3l/» % .....92 40
Ogrska zlata renta 4*.......118 30
Ogrska kronska renta 4 %......97 85
Ogrska inv. renta 3»/,%..............89 20
Avstro-ogrske bančne delnica.....16*17
Kreditne delnice..................069 76
London Tista....................239 27'/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117- 17'/i
20 mark............23-46
20 frankov...........19-07
Italijanski bankovci................95 25
C. kr. cekini...........1133
Zvest naročnik. Uredništvom pošiljajo naročniki k»j radi prve metulje, prve hrošče j, t. d., da bi pa kakemu uredništvu kak naročnik poslal n. pr. prvega zajca, prvo j srno v lovski sezoni, ali kaj sličnega se še j ni čulo. In vendar prihaja sedaj taka vest i iz Nemčije. Ondi je imel nek list tako zves- 5 tega naročnika, ki je prvega zajca, katerega je letos ustrelil, poslal uredništvu. Povrh je doposlal tudi košaro »prvega grozdja«. Tako je tudi v tej zadevi časopisje na Nemškem na višini časa.
Velike množice pri papežu. V nedeljo sešlo se je na vatikanskem dvorišču ( 10.000 romarjev od vseh krajev sveta s za- 1 stavami in godbami. Ob 4. uri prikazal se
Žitne cene
dne 31. oktobra 1903. (Termin.)
Na budlmpeitanskl borzi:
PSenica za april ...... K 7-70	„	7-71
Rž za april......... 6 59	»	6'60
Oves za april........ 659	>	5'60
Koruza za maj 1904 .....» 6 27	»	5 28
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaSka.......K 7 75	do	8-30
Rž juine železnice....... 7'90	,	8.3J
Rl............ 6-60	»	675
Ječmen , » ....... 6 50	„	7 40
ob Tisi........ 610	»	7-20
Koruza ogrska.......n 6 50	,	6'70
Cinkrant............	8-25
Oves srednji.........6.70	»	6 95
Fižol......... • 1» 7 50	»13 50
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo
preizkušeno dobro in odlikovano
juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli Čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Meteorologidno porodilo.
Vitina nad moriem 30ti.tf m, uednji tračni tlak /36-0 mm
I Stujt Cm .pa- ! baro-
lovuji |	metra,
i	v mm.
Tempe.
ratura
-
CeUijn
V.tr.vi,
Nebo
•sa.
3U| 9. zveč. | 734 3) lu-g | brezvetr. | dež | 3j|7. zjutr. I 73411 981 sl. jvzh. I oblačno I 0 8
|2.popol.| 735-7 | 10-5 I sl. jjvzh. | Srednja včerajšnja temperatura lO'!', normale 7 6\
SLOVENEC
a
Ji
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali:
Blainik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred Škofijo 11 Ceinovar Lovro, Kol. dv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg, Sodnijske ulice 4. Podboj Ivan, Sv. Petra ceeta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 53.
Gorica:
Jos. Sch\varr, Šol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krnc.
Jesenice:
Alojzija Ahčin.
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trst:
M. Majcen, ul. Miramare 1. Misael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. Anton J. Vogrič, Via Muda Vecchia 2, »Pri sv. Antonu Padovanskem.
1438 1-1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hči, ozir. sestra in svakinja, gospodična
Mici Gostiša
danes, ob 5. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, v 24. letu svoje starosti, prevulena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjce bode v nedeljo, dne 1. novembra, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Predrago ranjco priporočamo v blagi spomin in molitev.
Gor. Logatec, dne 30. oktobra 1903.
I Frane Gostiša oče, — Franja Gostiša mati, — Franc Gostiša, davčni pristav, Ivan Gostiša, Alolzij Gostiša bratje, — Franja Rihar, roj. Gostiša, Ana Gostiša, Valentina Gostiša, sestre. — Ivan Rihar, svak. — Mici Gostiša, svakinja roj. Malnerič.
1H/1W8 katerimi more vsakdo barvati razno JjU/l l/ti) blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 12 11 — 2
Javna zahvala.
Povodom požara, ki je nastal v mojem podjetju dne 27. t. m. zvečer, se je vdeležilo slavno prostovoljno gasilno društvo tako požrtvovalno rešilne akcije, da se čutim dolžnega izreči istemu za tako nagli prihod na lice požara ter energično in vsestransko vefiče delovanje svojo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 30. oktobra 1903.
1435 1 - 1
G. Tonnies
Zalega špecerijskega blaga
kcnl^urzne ma^e flntcn prccl^l, u Ljubljani, 5t>. 3al<cba trg,
sodno cenjene na 4416 K 31 vin. se v celoti proda. Kupne pogodbe naj se dopošiljajo
do
I5. novembra t. 1.
na podpisanega upravitelja konkurzne mase, ki daje tudi nadaljna pojasnila.
Dr. Karol Ahazhizh.
1434 3-1
284 hrastov
w proda na javni dražbi
dne 12. novembra f. I. na stoječem v deželni hosti Podlubnem, vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu na Dolenjskem. Zaznamek in cenitev debel je na razpolago pri vodstvu na Grmu.
Dražba vršila se bode ob 9- Url zjutraj v pisarni na Grmu. — Plačati bode izdraženo svoto takoj.	1418 1—i
Preklic.
Podpisani preklicujem vse kot neresnično, kar sem dne 23. t. m. govoril na ulici pri »Planinskem orlu« v Mengšu zabavljivega proti dacarju gospodu Sajovicu o deželnih dacarjih in financarjih ter obžalujem te razžalitve.	1429 1—1
Lovrenc Češnik
v Mengšu.
Vrt
se odda v najem s 1. novembrom 1903. Tam se odda tudi ena soba. 1427 3-1 Več o tem se izve na Erjavčevi cesti I.
Oddati je	1426 s-1
služba cerkvenika
v Selcih. — Prednost imajo samski rokodelci. Pojasnila daje župni urad v Selcih.
pojasnilo!
Vsostransko priznano Anker-remontoir uro, sintem
Ko.«kopf, Ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik dol mojih odjomalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožnižtva, llnanco in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sistema
Roskopf-patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazalisčein in lino poliranim dobro zapirajoči m nikelnastim okrovoin, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 3t> ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebno odjemalce kem. za 2-50 gld.9 tf kom. za 7 #id., 0 kom. za ltf'50 gld. Primerna nikol-nasta verižica z lepim kompasem komad .'10 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če so pošlje denar, če ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
Hanns Konrad
prva tovarna /a ure v
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr. soilni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka jo odlikovana s c. kr. a*str. drž. orlom, z zlatimi in krebrniini razstavnimi svetinjami in z več nego 10.000 priznainimi pismi, ki so mi došla iz celega svota. Moja tvrdaa jo kot. eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaža v vse dele sveta. I stanovljena ]e 1. 1SS7. llustrovani cenik o urah, zlatnini ln Krebrnlnl so pošilja na zahtevo zaatonj in franko. 1420 Ž'>•— 1
■a
o
•a o
O KT O
CC
m ■a - rt a.s
•I* g. 2,
o c? S > o
c j!
.5 >
■O
=> iS
I=>>0 > O
3
'C 2 £ & •>3 G .
O — 3 **
S rt
o *-«
s-2
C
t) V
'c
C
>N *C N
O
.o o
£L
O
u vovoo t 1-vo ^A fO fO t "T "t ic
R R R R R R ;
R R R R R R Q
O
>
u
M C
o <u >u >o _
g O .£ C P, Tj
si
o rt
in
"S ~
.S*
e» o
■9 .S S E
> a»
R R C R R R
O
.2 "
.5 G
o
P. x> O
<3 s o
T3 O
!
'3
o ^
m
c s
a a
u o o -r x oo o -t -r -t -r t so
O M
rt <u
55 '
N
S W
C J-
o M
to Si
a ---SEs
S o o gg
O .O P|)71 .X,
H O
O
— 3 ^
m
Cfi
o
^ R A	R R
O >
• v O
Jh
T—(
o
Oi
.t ■JI 0J
15
> S
Q>
T3
O XI
o tO —> u
•R.S.
t- Ul
o S
>'J HJ <U o
B c
•ji 'JI o o Mui rt
« m
rt c »J
ai
S.
CU
ID
01 a
.o o
u
ca
!

ar ai l ■■— oj
U- tu
ca. t—
03
53 E--*—»
C3 <x>
■S
O
s	t ^
o
xi	c-o
rt	S c->
m o 'n rji O O D.
11 rt o

N
>6
2'S o. o
00 M
rt rt
N,u
hi o o.
Odvetnik dr. ALBIN KAPUS
si usoja naznanjati, da se nahaja njegova
odvetniška pisarna
v hiši gosp. I. Knez-a na
Marije Terezije cesti štev. 1.
(Pritličje; poprej uradni prostori Kmetske posojilnice ljubljanske okolice.) 1431 3-1


V	slovo!
Naš mnogo-zasluženi č. g- J° si p Vrankar, nas je zapustil ter nastopil župnijsko službo v Koprivniku radovljiške dekanije. Hil je miren, prijazen, pravega značaja ter goreč narodnjak. Za vse, kar je storil, da nas vzbudi k verski in narodni zavednosti, mu izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Udje slov. katol. izobraževalnega 1440 1-1 društva v Ustju.
Prodam ali v najem oddam
trgovino
špecerijskega blaga
na dobrem prostoru v Ljubljani radi bjlehanja. Trgovina ima lep premet in se ponuia strokovnjaku gotova *kai«tenca.
Potrebni kapital le 2 do 3 tisoč gold. Natančneje pove blagohotno upravništvo »Slovenca«.	1248 7
Hiša v najem
na Glincah [pri Bobenčku kjer je bila stara prodajalna in trnstim«, pripravna za \sako trgovino, se oddaš 1. novembrom.
Egidij Jeglič, 1378 3~3 Reseljeva cesta št. 13, Ljubljana
Istrsko in laško brinje,
pristno istrsko vino in lim (bisk)
ima na prodaj m' 3-2
Ivan Geržinič,
trgovec v Humu, pošta Roč, Istra.
V	najem se daje takoj s 1. januvarjem 1904
špecerijska prodajalna

l
na jako lepem in za trgovino izredno pripravnem kraju na vogalu sv. Jakoba trga in državne glavne ceste št. 3 in 2 v Ljubljani.
Natančneje sc poizve v hiši II. nadstropje na desno.	1439 3—1
dobi takoj službo v Boštanju.
Anton Berce,
župnik.
1433 l—l
Jožef Odar, 1432 5-x
mizar v Srednji vasi (Bohinj),
st^* takoj sprejme -lea
1 pomočnika 1 Malo posestvo
z mlinom in vsem kmetijskim orodjem, z dobro zaraščenim smerekovim.v bukovim in hrastovim gojzdom, ležeče na Šemniku, občine aržiške,
i®" proda takoj "^U
Anton Werbole, Medija-Izlake 1437 3-1 pri Zagorju.
Proda se zaradi preselitve v Kadni na spodnjem Kranjskem 5 minut od žel. postaje Sevnica
posestvo,
obstoječe iz dveh hiš z gostilno, 8 oralov gozda in njiv. Postranski zaslužek na leto znese 1200—1400 K. Posebno pripravno je za penzijoniste. Takoj se izplača polovica 8000 K. druga polovica 8000 K lahko na posestvu ostane. 1436 2—i
Natančneje pogoje naznani
AGVUST KOLiBESEfl
načelnik žel. postaje na Ponikvi ob j. ž.
Ne v Ameriko!
V slovanski in hrvatski litri, v bližini Trsta, proda so ali d& v najem ob zelo ugodnih plaCiln h pogojih
več lepih posestev
z gospodarskimi poslopji.
Pojasnjenia je dobiti brezolaono v pisarni gospoda dr. Fregorina v Trstu Molino picCOlO 7, II.	1375 8-2
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim častitim naročnikom sc najiskre-neje zahvaljujem za doslej izkazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prcčastiti duhovščini ter gg. bogoslovcom, najtopleje priporočam v čevljarski Obrt spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno deio bilježim, odličnim spoštovanjem
AVGUST mATE,
čevljarski mojster
Sv. Petra cesta 32, poleg delavnice pokojnega g. Hrvata. 1303 4
S 1404 3—3
išče primerne službe
pri
kakem advokatu y Ljubljani.
Event. ponudbe na upravništvo „Slovenca",
naravna
alkaličn« kislina
najboljša mizna in osvcžu-v. joča pijača, as 22
katera je preskušana pri kašlju, vratnih boleznih, želod-čnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Griesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varil) ~ Prospekti zastonj in franko ijffS
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinauii in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani.
969 8
Prva kranjska z vodno silo in turbino
delujoča
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz frsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
M M ? M M M t M
Citraši
U oajem 5® iJče
za februvar 1904, eventualno tudi takoj v predmestju ali v okolici L ubliane, že mo-go5e ob veliki cesti ali bližini železniške postaje	1423 3—2
mala hišica z vrtičkom
katera se eventualno tudi kupi. Prednost imajo hišice z dvema stanovanjema. Ponudbe pod »Penzijoni^t« na upravnistva lista.
Proda se
pritlična hiša
"V Mengšu Ima dve sobi, kuhinio, čumnati, prostorno klet; na podstrešju dve sobi, kuhinjo in mostov ž Hiša stoji p- polnoma na prostem kraju, blizu f^rne cerkve tf-r ima okolo 700 m 1 vrta. Pripravna jo tudi za kakega upokojnika.
Kupni pogoii bo ugodni. Vt>6 se poizve
pri Valentinu Gregorcu v Mengšu pri Ljubljani	1376 4-4
flNDROpOGOM
u
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo ZS rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (65
Vaso Petričič-u.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnk6czy, Anfon Hanc in Ernsf Sark v Liubljani, ft. Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
r Preprodajalci popust.
Najnovejše blago za i damska oblačila I
in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najcenejše pri
J. Gf?OBEliHIK~U
Pred Škofijo 1. IiJUBLnJAJSlfl- JVIestni trg 20. Vzorei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani.
Hiša,
enonadit opna, s hlevom in s četrt do pol hektara velikim sadnim vrtom, blizu U»ke železniške postaje, bolj na sumem se iiče vzeti za več let v najem, oziroma se tudi kupi
Ponudbe naj se dopošljcjo pod »najem 1903« uredništvu tega lista. 1424 3—3
Služba
organista in cerkvenika
so odda v Stranjah pri Kamniku sposobnemu prosivcu, ako tudi ni iz cecili|anske šole. Dohodkov je okoli G00 K v biri in denarju. ProBtorno stanovanje in vrt. Nastopi se lahko tikoj. Otenjeni rokodelci imaio prednost. — Oglss:ti se je pri on-dotnemu župnemu uradu.	1412 3—3
Lepo in suho stanovanje
se odda s 1. januarjem na Vrhniki, sv. Pavla cesta št. 248. Stanovanje obstoji iz 3 sob in drugih pritiklin; poleg hiše je tudi vrt. Več pove I. Ogrin ravnotam. 1400 3—3
j^avnof^ar je itfla "^Jfi
£)ružinsfia pratika
fd d i"hn1 i	tti 1 n O za vsa glazbiIa najslovitejšega
J>iajD01JSe Strune Kirchner]eve$a fabrikata se
dobe samo pri Vaso Petričiču v Ljubljani.
za leto igo4.
»Družinska pratika" ja leto 190U
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed vseh slovenskih pratik.
Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo
ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer-Korenčan, J. Kordik, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
M.....
•mm ••M
••••
■ml
:::: ...»
•••a ... •
...t ••••
"•V
:::
ni! ••••
.••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■M
jLaneza Trdine ^branih spisov
je pravkar i^šla prva knjiga:
^ajjeui jjazarji in Iliri.
Prejanimiua epizoda ij jujno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, va^na 3a vsakega ja-
vednega Slovenca.
Cena Jf 3'—, po pošli H 3'20.
Založil L.Jcb^entncr u Ljubljani.
1651 24
»•m ••••
••••
«... •••
«t» ••••
••••
«...
M« • •••
I*.. • •••
i«..
t... ••••
•••• •••• • ••
..•MmmMiRiMiHtHttUMMtaHHt, .»•••••»••••••••••■•••••••••••••••••••I
::it!tii!!ll'llt!l!!ll>>>"lll!!"!ll!IH
t !••■■


se je preselil in se nahaja na Rimski cesti ŠtCV. 24, to je vogal Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste.
U novi prostorni in moderno opremljeni rastavraciji
pri „2ajcu" na Rimski cesti Št sv. 24
Se ločijo pri3nano najboljša stara in nova vina ij rajnih najplemenitejših vinskih pokrajin v ceni od 32 do 80 kr. liter.
){dor je torej prija telj jdrave in naravne vin^e kapljice, vedno juejje pive ter okusnih jedil, ta naj pride in vstrejeno mu bo^
2a obilni obisk uljudno prosim	j vsem spoštovanjem
1388 6-2	Avguštin Zajec, restavrater.^^
MiMMMHMSH>'i«iMHHMHMSSSiSiiM<m
Vinska klet „Mestni dom".
Vhod s cesarja Jožefa trga in Študentovskih ulic.
... •••
...t
••t. 7 i
•••» s
...a
:::: •••t
• •••
=SI
::::
oo
<X3
S3
cn c3
•••• 1™ ...»
Prostorna, svitla, z elektriškimi ventilatorji opremljena klet s sedeti, zvečer razsvetljevana z Auerjevo in električno lu6jo.
Prodaja najrazličnejih naravnih vin po najnižjih cenah.
Toči se naravnost iz soda in sicer: Istrijaneo, bel in rubinasto rudeč Goričan, rebula, Prosekar, Ptujčan Zavričan, Dolenjec, Mnlvasla, Gumpolds-kirohner, Ruster-Ausbruch in pelinoveo alla Turino. Čez ulico ceneje in v sodčkih od 30 litrov naprej po znižanih cenah franko na dom. — Sodčki se tudi posojujejo. — Razna buteljska vina so vedno v zalogi po najnižji ceni. — Klet je odprta od 9. ure zjutraj do 1. ure opoldne in od 3. ure popoldne do 101/] ure ponoči. Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dop. do 1. ure opol. in od 5. ure pop. do 10'/s ure ponoči. Za prijazni obisk sc priporoča	velespoštovanjem
1386 2-2	pran f abian, založnik zveze C. kr. drž. urtdnlkov.
«=! j:::
«... ••••

SK
•••
•••• ::::
imnfmnffflfi
!:s:ss!sts!ts:ts:!!:!!:s!s!:si!:»!!
tt:ti:
mm«????;?

ct>
ct>
IS)
cr>
B
(•M
F115 s 11 s t::
Nove zboUšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zel6 priljubl|ano m«d duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon*«« *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
V nanj a naročila se rešujejo z obratno pošto, -ffigf
Rudolf UJcber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.

1079 E0—21
Trije provizoricni pazniki
se sprejmejo v deželni prisilni delavnici.
Pogoji: Dosluženi podčastniki, zmožni slovenskega in nemškega jezika, krepke rasti, ne čez 30 let stari. Laškega jezika in pripravnega rokodelstva zmožnim prosilcem se da prednost. Prošnje je vložiti osebno
do 15. novembra 1.1. pri vodstvu deželne prisilne delavnice kranjske.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1903.
1391 3—2

Največje naj sta reje parobrodno društvo
na svetu.
Njega parobrodje obsega
: 280
' velikanskih ^ parnikov.
meriko zanesljivo v fi dnevih
direklna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York aj^a v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik--
Hamburg-Amcrika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
i Dunajska-cesfa štv31 poleg-velike mitnice ališrang e. j
cene
Zalagatelj
c. kr. državnih uradnikov
Kožuhovina
mufov, koljerjev, ovratnikov, čepic
Najnovejše in najboljše
Največja izbera |j
lllllllli^
1293 10—10
Ml

Rokovice
za gospode, dame In otroke
glace, Iz srnine frlco In sukna
Trgovina za llšp, modno blago In nagrobne vence. Mestni trg 24.
Najnovejše
krasni modni klobuki
za dame in deklice
žalni klobuki klobuki se sprejemajo tudi v moder niziranje.
Karol
Recknajel
Ljubljana.


Žamet
ra bluze mefer K 1"50 jH* in višje
Dlie svileni žcmef f I Id, svileno blago
v vseh barvah
M
Nagrobni venci In trakovi za vence. Najnovejši
Naravni venci
Krasni In po ceni.
Trgovina s klobuki za dame. /ftestnl trg 3.
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,SMS23
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
1
»
S š
a> a>
p, S
a> a>
J?
o A
rrt 1£
.ts tu ® -»
M « r^J -—-j
Z5 « £
.rt jo
rr< S-I
4j o
a
d ■M
«8 V
M 1 M O
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela
zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno ln umetno steklarstvo AVGUST AGNOLA V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
It...	dne 9. februvarija 1901.
» pr
o tJ
M»
H K
<9
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan, ter priporoča svojo izborno 927 52—15
Nič vee telesneira
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplačno. — Pošiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—38
zaprtja, ako se vživa <V»
Huss-ova pogača.
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in
največji izbern najcenejše pri
J. G^OBElifHK-U
Pred Škofijo 1. IiJUfiliJflrifl. |Westni trg 20. Sukneni ostanki po zelc nizki ceni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
1279 20-
■iooooo ooooooo
ooooo ooooo
ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braeu in v Makarskem primorju v Dalmaciji.
©OOOOOOOO OOOOOOOOO OOOOO OOOOO
Prodaja v steklenicah in pisarna:
Stari trg št. 15
Ljubljana
Skladišče in prodaja na debelo:Spodnja Šiška, Vodnikona cesta.
in bela izborna namizna, desertna
Sooooi _ ooooolil;
Priporočajo svoja Jj _ ^ JL ^ črna, krvna, rudeča g o iti o v h
dalmatinska vina
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
šsoooo OOOOO
ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo
Vzorci in ceniki zastonj in franko.
Naročajte iBbOH&O Ijl&bljaBAfaO
706 10t~47	iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu.
I*«. Mpire|ext>n <•<-■■ I n«■ ■■ i« plmaraM -v § ■■ *» ■ J«■■ ■ , Sodne
ulice
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—64
sta najbolj koristni
dtedila&i xxxil.i
W za hišno rabo. m
dobivate jih po špecerijskih ftacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
Q. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemifino farmacevtifinega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljetfo železnafo vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevl sirupi Iz malin ali fama-
rlnde dajo z vodil pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem povzetju. 708 (50-37)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati slavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši
trboveljski premog
V koncili.
Naročila se natančno izvršujejo. Tudi se odda cel vagon direktno s kolodvora ali iz skladišča na dogovorjeni kraj.
Priporočujč se za obilne naročbe, beležim s spoštovanjem 1379 3—2
Ivana Tt*eo
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8. ? Ljubljani.
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN3 KONRAD
Nik.-rem. ura gi.2.50 tovarna za are In Izvozna trgovina
uro S leta pism. jam. Most it. 520, Ceiko.
at T3
d)
"ei o
-a 3
S
«
N
a> c
'c?
n
o -a M

Največja,
moderno opremljena ter izdatno povečana in popol noma prenovljena je
Zalaznikova^ i
slaščičarnica in pekarija
na Starem trgu.
Za obilen obisk se priporoča Jak. Zalaznik.
Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah.
Maznanilo.
Otvoritev velike na novo urejene trgovine lir, llate nine, srebrnine, Šivalnih strojev, biclkeljnov itd.
« tj
"3d o
o
tL
JS "o o.
N n!
bi
«
C 3
S
<u M ni
OT >
Franc Čuden
urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani preSernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, fllijalka v prejšnji
trgovini na Glavnem trgu.
Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „UnionK v Brelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba.
Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes.
Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne.
Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem.
Za obilen poset in obisk se priporoča gornji.	1292 8
Ceniki brezplačni in poštnine prosti.
OGLAS!
|JEW-Y0RK in LONDON
* ' nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
Žetf s pristno angleško klinjo: 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih
ŽI|C'	u	,	.
1 kom. amar. pat. srebrna zaJemal-nlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nica za mleko ;
6 kom. ang. Viktorla čašič za pod-klado;	„ „
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 1
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., licmbraiidtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	„
ali čc se znesek naprej vpošlje,	v
Čistilni prašek za njo 10 kr.	^ ^ «■
Pristno le z zraven natisnjeno varst-	J
veno znamko (zdrava kovina).	'' T
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
EateHllia Tiskarna
priporoča rainovritn«
vizitnic
po miki ceni.
Stanje ilog 31. dec, 1902 čez 9 milijonov kron
Najboljša in najsigurnejša 2 prilika za šfedenjel **
Preje: Gradišče št 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št 2, I. nadstropje
41
sprejema hranilne vlo$e vsak delavnik od 8. ure z)ufra| do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po -
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 It 52 h. Denafni pt»omet v 1. 1902: 32,596.882 65 h
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih -—	4 K 50 h na leto.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, podpredsednik.
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin.stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauiohegr, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani — Frančišek Leskovlo, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Aloi Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Delniška stavbinska družba
UNION"
V
= v Ljubljani.
razpisuje
na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notr. ministerstva z dne 11. julija 1903 št. 27846
javno subskripcijo 560 delnic II. emisije.
Delnico 1. emisije v znesku 300.000 kron so oddane in v gotovini popolnoma vplačano.
Delnica velja 500 kron, se glasi na ime-in ima pri zborovanju vsaka po en glas Dividenda se letno izplačuje.
S	1' u U	" —- [Pu—ii----—{f—]j—jj—II—--- '	d li ]}	Namen družbe „Union" je pridobil stavbišča, graditi
hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in
kavarne, ter jih vzdržavati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava ako sc II. emisija tudi odda, pričeti z zgradbo moderno urejenega hotela s 100 sobami, ccntralno kurjavo, električno razsvetljavo, lift, i. t. d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m3) z galerijo in vsemi potrebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t. d. V pritličju hotela je kavarna in gostilna z prostornim vrtom, kakor tudi drugi najemninski prostori. Ostali del zgradbc_ namenjen je za 9 stanovanj. Izpolnene in lastnoročno podpisane pristopne izjave na subskripcijo delnic II. emisije poslati je ali po pošti, ali se pa dotična izjava direktno v pisarni družbe „Union" Kongresni trg 19 podpiše, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12 nad 3—6.
Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasnejo do 1. decembra 1903.
Dr. V. Gregorič
V Lj ubljani, dne 3. oktobra 1903.	1296 9—5	. ,
J	predsednik.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo b&rvanih prstenih
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-44
PKT Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Ilolitveiilk
162 1
Marijine družbe,
„ Vodilo" in ^Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po ll/», 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih tO dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi ,Križev pot za Al. družbe." ; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel „dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje.	1240 o
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
«7150 F. HITI, Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
1357 63
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov

todpisana ima v nalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-Inme, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem,! tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje rodno in poSteno po najnižji ccni bandera in vso drugo obleko.
Preeastite gospode prosim, da sc blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Naj odličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52 21
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja on posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
m
Ustanovljeno 1.1832.

a a
a
•n
a ra o bi
h
£
m
VIKlIRliVilflSISVItf
m
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 37	Električni obrat
Hustravani ceniki se dobS brezplačno.
p b
9 &
O O* P O
s
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPSIGI Comp.
iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobili steklenica po K - 80, K 1-40 in K 2'- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu pV^i
v Pragi. Elisabethstrasse 5. .1 / 1313 34—4	t^T^
42 42
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad lijubljatio
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. — V prav obilno naročitev s
priporoča	jos< Arhar, načelnik.
se
Gamase, galoše.
1335 52 4 Zaloga obuval
D, H. POLLAK & Go. Dunaj.
Kupi se dobro in po nizki ceni.
w I
03
I M. Zargi
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Velika izbera raznovrstnih potrebščin za krojače in šivilje. Zaloga vsakovrstnega perila za ženske in moške, predpasnikov, bluz, srajc, ovratnikov in kravat; dalje raznih zimskih potrebščin, kakor srajc, hlač, nogavic, rokavic itd. po najnižji ccni.
' Kupi se dobro in po nizki ceni, ^j}
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Premene za vsako žrebanje. K u 1 a nt n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„31 E lt € U H"
I , Ullollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
«*<C- Pojasnila	v vseh gospodarskih m finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 254
Iidajatelj ia olftmai andoik: Ur. Ifiaol) Zitalk
Xi«k » \atol Sie Tiskarni« <r Ljubljani.