St. 394
V Ljubljani, nedelja dno 2. aprila i91i.
^ - ??*•«■*! fthft/l 1	'	-	prt	n*fAwn	r'■	‘	r	U	r	'*
Leto II.
HK£a£nauMC3&a«H
fteamezna štet. t Ljubljani ta Treta 4 tul
siUTRO" Lrhfij* vsak 4*a — tudi ob nedeljah la — ob 3, zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjntraj. — Naročala« znaš*: y Ljubljani v upravaištvg »acčno K l'”, z dcstavijaajjem na dom K 1*20; s pošte •fcsktao K 18 —. polletno K S —, četrtletno K 4 50, smače® K 150. Z* inozemstvo celoletno K 2#-—. *	Telefon StevMka 118.	i
i breg
8VO
NEODVISEN političen dnevnik.
ia Trsta S vta. vi; i
Ondattn« ta ^naHn )> v PraagOkaoikl jttd % Dopisi M poifiMj* amluOhru, aaročate «priwghM, Kefeanklfaiia pisma m ae sprejemajo, rokopisi m, m
n*čajo. Za oglate »c plača: pet« vrata 1* ^ ««Wt' nice, fmalaM in zahvale vrata 30 v. Prt večkratne« o^afa^si popast. Za odgovor }t pritožiti j	Telefon	številka	118.
Volitve.
Z razpustom državnega zbora smo dobili v deželo nove volitve. Ker se morajo, letos po vsej deželi — vsled izpremembe občinskega reda — vršiti tudi občinske volitve, bomo imeli po vsej deželi občinske in državnozborske volitve. Naša bela Ljubljana pa ima poleg tega dvoje važnih volitev: volitev novega občinskega sveta in nadomestno volitev v deželni zbor.
Tako lahko rečemo, da že dolgo nismo imeli v enem letu toliko volitev, kakor letos.
Naravno je, da volitve prineso seboj boj in tudi vse letošnje volitve bodo prinesle boj na celi črti, saj je med našimi strankami »boj na ncž“, brez kompromisov, brez ozirov. Naša javnost je zadnja leta tako razburjena, da bi se razvnel boj tudi če bi ga stranke ne hotele. Vse letošnje volitve bodo enako važne in napačno bi bilo ako bi podcenjevali pomen teh ali onih volitev: občinski zastopi na deželi so prav tako važni, kakor mandati v deželnem zboru, volitve v državni zbor so prav tako pomenljive, kakor volitve za ljubljanski občinski svet. V tem oziru velja na ceii črli ena sama parola: boj.
Češki narodni svet je sklenil izdati poziv na vse stranke naj ne izrabljajo svojih sil v medsebojnem boju ampak naj rajše med seboj sklenejo kompromis, da vsaka stranka ohrani one mandate, katere ima in naj rajše one svote in boje, ki bi se jih porabilo v medsebojnem boju, porabilo v skupni boj proti Nemcem. Ideja sama na videz ni slaba, toda je težko izvršljiva, ker bi morale biti zadovoljne vse stranke s takim kompromisom. S tem pa najbrž ne bodo zadovoljne stranke, ki mislijo v volilnem boju kaj pridobiti in to upanje imajo one stranke, ki so delale tudi med zasedanjem ter organizirale svoje sile. Večina strank opravičeno ali neopravičeno upa, da v volilnem boju kaj pridobi, zato gredo v boj. Tako ne verujemo, da bi se uresničila želja češkega narodnega sveta. Enako bi se tak nasvet ne mogel uresničiti pri nas, kajti naši klerikalci so že zdavnaj delovali na razpust parlamenta, ker so upali dobiti v roke še zadnje napredne slovenske mandate. To je bila na Dunaju javna tajnost in pri razpustu prve Slovanske Enote so vsi češki listi Šušteršiču javno povedali, kakšen namen imajo njegovi maiievri. Zato tudi ni nikogar presenetila vest, ko je po razpustu parlamenta dr. Šušteršič konferiral z Blenerthom iti se je pokazalo, da bi dr. Šušteršič zapustil »Slovansko Enoto",ako bi ga vlada podpirala pri novih volitvah proti slovenskim naprednjakom.
Ako ima ena stranka torej en glavni cilj, namreč iztrgati za vsako ceno drugi stranki zadnje mandate, potem pač ni govora o kakem kompromisu ali o združenih močeh proti tujcu. Nasprotno: vse volitve letoš-
njega leta se bodo vršile v hujšem boju, nego so se sploh kedaj. Tega se zavedamo mi in cela napredna javnost.
Pogosto se sicer sliši kak »glas z meje* ali od „starega rodoljuba", da je nam medsebojni boj škodljiv, da odvrača naša pozornost od meje v sredino, da je ta boj preveč lokalen in oseben, da nima pravega pomena in da slabi naše narodne sile. Tudi v drugih slovanskih časopisih naletimo na mnenja, da je čudno, kako more mal narod v sebi bojevati tak skrajni boj, ko mu vendar preti od dveh strani zunanja nevarnost. Toda za vse take glasove, — dasi prihajajo iz skrbnih in dobrohotečih src, — imamo le en odgovor: ni mogoče drugače.
Ali nas reši slovenska narodna napredna ideja, ali poginemo pod nazadnjaškim klerikalizmom. To nas uči izkušnja zadnjih let. Odkar je prevladala klerikal na sil a nad našo narodno idejo, moramo zaznamenovati na celi črti propad. Kar je še danes svetlih točk, kar je še res našega, narodnega, slovenskega, kar še daje upanje za bodočnost, to so naše na pr edn e o rgani zaci j e in inštitucij e. Brez boja bi propadlo tudi to. Popustljivost, ki se je pokazala pri zadnjih volitvah — se je pokazala kot škodljiya,. ker je bila znamenje — nezaupanja in neodločnosti. Zato se slovenska napredna javnost ne . sme postaviti nikdar več na tako stališče, ampak mora voditi odločen in neizprosen boj.
Ta boj je boj za vse one narodne in napredne ideje, ki jih je zapisala na svoj prapor generacija sedemdesetih let, ki jih je izrazil dr. Jos. Vošnjak v geslu: vse, za napredek svobodo in prosveto in jih je skušala uresničiti generacija izza taborov, dokler ni padel na domovino Mahničev rimski duh.
Skratka: mir bi bil naša smrt, boj je na še živi jetije, v njem dvigamo in krepimo svoje moči, v njem se vzgajamo in s p o p o 1 n j u j e-mo, v njem rastemo in vstajamo. Vstajamo zopet! To je resnica, ki se ne da tajiti. Kdor ima priliko čitati dan na dan dopise in pisma, ki prihajajo z dežele — ta vidi, da vstajamo. In ob takih časih je boj prijeten. Boj razdružuje, kar ne spada skupaj, a zato tem tesneje druži ljudi enega mišljenja. Boj pa tudi pojasnjuje razmere in pokaže marsikako javno zlo, ki se skriva pod plaščem miru. Boj prinaša jasnost idej, pojasnjuje širokim vrstam pomen javnega in političnega življenja in budi zanimanje za vprašanja, ki so važna za vsakega državljana. Zato mislimo, da v splošnem ni odobravati miru med strankami, ker pri tem izgine interes za javno poli-
tično življenje v onih širokih vrstah ljudstva, ki so dandanes po splošni in enaki volilni pravici poklicane v j^to, da odločujejo. Zato smo za boj, za odločen boj. Pri nas sicer politična javnost ne pozna miru, toda volitve so najlepši čas boja in dela. Toda naš boj bodi pozitiven. Ne sme nam iti samo za zunanji momentani uspeh, za število, ampak boj za zmago v volitvah je namenjen prosveti in pouku širokih vrst. Biti moramo tudi zoper oseben boj, ki nima pozitivne vrednosti. Naj bi torej naše letošnje volitve dale našim naprednim vrstam priliko razviti vse svoje moči, pa ne samo do časa zadnjih volitev, ampak delo storjeno v tem boju naj bo trajne vrednosti in naj položi trden temelj n a daljnemu razvoju narodne in napredne slovanske misli.
S takimi nazori gledamo mi na bližnje volilne boje. »Jutro" se zaveda — kot list širokih vrs t, — svojega pomena v teh bojih in bo stopalo v prvi h vrstah. Za seboj pa vabi vas vse, »katerih ra-ma se vkloniti noče."
In ker vemo, da nas ni majhno število, stopamo z veseljem in odločnostjo pred volilne boje.
Iz slovenskih krajev.
Iz Kranja. Med tem, ko je pričela v Ljubljani reforma vsega naprednega življenja v znamenju dela in demokratizma, ko bruhajo nasprotni tabori, posebno na naš prvi okop »Jutro" ogenj in žveplo, vlada na deželi tišina pred viharjem. Vsi kraji čakajo še na ljudi, ki bi začeli brez^ obziren boj na vse strani. Tu vam odgrnem le deloma zaveso z javnega življenja v Kranju. Vse napredno življenje se osredotočuje v »Narodni čitalnici" in pri »Sokolu*. Že par let ima »Čitalnica” v svojem odboru povsem demokratične ljudi. Začelo se je intenzivneje delo s predavanji in predstavami dramatičnega odseka. No, mestni veljaki puste mlajšim rado-voljno vse delo — do gotove meje. Glavne, odločilne besede si ne puste izviti. Klasičen zgled nam je lahko ruvanje nasproti lanskemu predsedniku. Smešen povod se je izrabil, da se izpodkopljejo tla delavnemu in v vsakem oziru značajnemu mlademu možu. Sicer je že toliko mladih, treznih elementov v Čitalnici, da je i predsednik moralično zmagal, a zahvalil se je obenem za nadaljno nehvaležno delo. Ne dolžimo nobene osebe, kriv je sistem. — Čitalnica šteje nad 150 članov. Pred leti se je udeležilo vsakoletnega občnega zbora po par ljudi, letos menda že 25. Predstave so po navadi v soboto zvečer in v nedeljo popoldne ali zvečer, v soboto za »aristokracijo* (pred leti niso pustili k tej predstavi niti dijakov!), v nedeljo »Ljudska predstavah Po našem mnenju to razlikovanje moralično slabo vpliva na »višje" in na »nižje" sloje.
m
>‘l H**?.11/-1*'- v
J*Spanje pravičnega Kranjca.
— Na eni strani nastane tako puhla cholost, na drugi zavest poniževanja. Pri »elitni" predstavi vidimo le narodne dame v »bleščečih" se toaletah, pri »ljudskih" predstavah pridejo iz večine hišne, kuharice, guvernante — z eno besedo služabnice narodnih dam. Umevno je to razmerje, saj se je iz te dotike »višjih" in »nižjih" j slojev druga vrsta tudi že deloma navzela »civilizacije" prvih. Da tako izbrano občinstvo — ako ne štejemo dijakov — vlečejo le glupe, dostikrat lascivne francoske burke, je umevno. Pred leti se je včasih »pritepel" k predstavi kak rokodelec ali delavec. Velika umetnost je, kako fino — surovo so skrbele pred vsem narodne dame, da se je izgubil, ali, da so mu vsaj za drugič prešle skomine. Mogoče bi kdo mislil, da je ta naša »elita" družba visoke kulture, V kratek ka-rakteristikon vam navedem, da so besede: »Klanjam se," lepa obleka in bahava premožnost vstopnice med kranjsko »inteligenco". Seveda je naravno, da nižji sloji, kljub prizadevanju res demokratičnega odbora, prehajajo trumoma v klerikalni »Ljudski dom", kjer so vsaj varni pred poniževanjem, kot sem že slišal marsikoga govoriti. Dramatični odsek je sedaj naredil odločen korak. Dne 24. in 25. m. m. so uprizorili Meškovo dramo »Mati" in ne »Desetega brata", kar je »občinstvo" želelo. Bil je smel korak, znamenje, da je tudi med dramatičnim osobjem zavel sicer še majhen, a ,;vendar krepek demokratičen veter, ki spoštuje pravo umetnost in zametuje nizko stališče služiti neokusu publike. Uspeh igre je krasen. Milan in Silva sta, bila umetniško dovršena, kar se težko dobi na provincijalnem odru. To sta brezdvomno prvi moči našega odra, ki brez njiju ne more izhajati dramatični odsek. Tej bližini se sigurno približujeta Tinka in župnik, ki kažeta po par nastopih uspehe, ki kažeta po par nastopih uspehe, ki zaslužijo popolno priznanje. Treba je le pripomniti, da naj si pridobita tisto globočino izražanja, kot Milan in Silva. Vse kaže, da jih bomo v kratkem brez pripombe lahko primerjali s prvima.
Zelo povoljen uspeh sta dosegla Ivan in Tržanka. Prvemu bi priporočal le, da opusti nekoliko deklamatorski in presekani ton. To je stvar vaje. Tržanka pa naj se nekoliko bolj tekoče izraža, kar je potrebno v taki vlogi. Gospa Strelova, gozdar in cigan so uspeli relativno še dosti dobro. Gospa Strelova naj se odvadi le svojega afektiranega izražanja, kar njenemu sicer dobremu nastopu škoduje. — VobČe so izmed številnega osobja dramatičnega odseka to najboljše moči. To naj se upošteva pri vseh igrah, posebno o prvih štirih in naj se ne spravlja — kakor že mnogokrat — na oder nezmožnih ljudi. Dramatični odsek pa poživljam, da se drži poti, ki si, jo je s to prireditvijo krasno začrtal. Ne sme se udati pritisku ljudi, ki ljubijo le pomp narodnih iger (kot n. pr. »Deseti brat‘) ali burk. Občinstvo je treba vzgajati, ne pa. razvajati. Boljše je nič, kakor pa stara smer. Ljudska predstava je bila bolje obiskana, kakor »elitna", katero so rešili le dijaki, sicer ne preveč priljubljeni gosti. Dvorana Čitalnice je za vsako večjo prireditev premajhna, zato je treba hiteti z »Narodnim domom*. Nova zgradba naj bo torišče ljudskega življa, staro čitalniško življenje je za našo dobo nepotreben anahronizem, le izložba toalet. Predavanja nimajo za ljudstvo v Kranju pomena, ker nima dostopa, oziroma, ker se ga presurovo odbija. Čudno stališče zavzema v našem gnilem javnem življenju časopis »Gorenjec". Vedno se cedi poln rodoljubnih in demokratičnih fraz, a biča ne vzame v roke. Pri nas ni mogoče pomagati drugače, a izmed naprednih političnih časopisov izpolnuje v tem oziru svojo nalogo le »Jutro*.
< ti
Češki narodni svet Je sklenil pozvati vse stranke, naj bi pri prihodnjih volitvah sklenile med seboj premirje in si razdelile volilno delo tako, da ostane število mandatov vsem strankam neizpremenjeno, zato pa naj
LISTEK.
MiCHEL ZŽVACČ:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Tista kurtizana, ki je bila prva vzrok, da so me vrgli v ječo. Toda .pustiva to. Bianka je torej hči Imperije. Ali pa veš, kako je ime njenemu očetu? . . .
— Ne, mojster, tega ne vem!
— Torej: Biakininemu očetu je jme Skalabrino,
Skalabrino je tako odskočil, da bi se bil čoln skoraj prevrnil.
— Kaj pa se te loteva ? je vzkliknil Roland.
— Odpustite gospod, oprostite . . . Napačno sem vas razumel, kaj ne da? . . . Igrate se z menoj 1 ...
Orjak je bil tako razburjen, da so se mu tresle noge. Kakor težak kamen se je zasedel zadaj na barki.
— Bianka je tvoja hči, je dejal Roland z resnobnim glasom.	,	j ,	,
— Hči! je zajecljal orjak. Jaz da imam hčer! . . .
— Bianka je tvoja hči . . . tvoja in Imperijina 1
— Kaj! Ta krasni otrok, ki ima tako globoke in tako nežne modre oči ...
— Tvoja hči je, Skalabrino.
—, Ta angel . . . moja hči! . . . Oh, gospod, odpustite, to me premaguje . , . ..
Skalabrino je jel rahlo ihteti.
Roland je vstal, prijel za veslo, ter naglo začel veslati h kraju. Skalabrino, glavo med dlanmi, ves poražen od radosti, v stresljajih čuvstva, tako novega mu, da se je vpraševal, ali se mu ne sanja — Skalabrino je dvignil glavo prav takrat, ko je čoln zadel ob kraj.
Zagledal je kopnino, zakričal in skočil na breg, ter zbežal, v tisti neodoljivi potrebi po samoti, ki jo ima človek v trenot-kih velike bolečine in velikega veselja.
Roland je z otožnostjo gledal za orjakovo postavo, kako je izginjala v noči.
— Ubogo bitje! je zamrmral.
Toliko let bede, in zdaj ena sama minuta neskaljene radosti! ... Le plakaj in pripoveduj noči svojo srečo 1 . . . Jutri boš vendarle trpel I
Prožno je skočil na tla ter se po neštetih uličicah in mostovih napotil proti palačam ob Velikem kanalu. Čim bliže jim je prihajal, tem bolj se mu je obotavljal korak; hrbet se mu je bočil, in glava mu je klonila na .prsi, napete od bridkosti. Naposled je obstal blizo palače, kjer je bilo vse zagrnjeno v temo in molčanje.	•;	.(1j
In z dolgim trepetom je dvignil obraz proti zaprtim oknom ... -	•	;
Ta palača je bila generalnega kapitana Altierijj.
Zadihaje se, z razpaljeno glavo, je meril Roland ugaslo pročelje s temnimi pogledi. Nato je šel počasi okrog .nje, dokler ai stal zopet na bregu. Sedel je na enega izmed kamnov, kamor so privezavali gondole, in njegove oči so se uprle v palačo.
— Po kaj prihajam semkaj ? je zamrmral. Tu spi tisti, ki je moje sovraštvo do njega še močnejše od moje ljubezni. Tu spi tista, ki sem jo ljubil bolj od lastnega življenja. Altieri . , . Le-onora . . . Sovraštvo in ljubezen, to dvoje prihajam tehtat, kakor dober knjigovodja, ki se hoče prepričati, kako stoje njegove stvari . . . Preden se podam na to strašno preizkušnjo, sem hotel posejati okrog sebe še nekoliko sreče. Zaradi mene spi hči proklete kurtizane nocoj pokojen sen; z očetovskimi besedami sem utešil njeno ogorčeno dušo; zaradi mene počiva mirno tudi kurtizana, ki je bila začetek moje nesreče; po moji zaslugi užu va Skalabrino neskončno blaženstvo, ki ga jaz nikoli ne bom poznal. Tako sem se hotel opasati s tujo srečo, da bi lahko izmeril lastno gorje ...
Hropenje se mu je dvignilo iz grla; burno si je pritisnil pesti na oči — morda v nadi, da začuti lečilno roso solza ? Toda oči so ostale suhe in skeleče.
— Ali si zdaj zadovoljno, ubogo srce, polno ules! Ah, ti utripljaš pač zato tako viharno, ker se čutiš tako blizo njenega srca, ali pa, ker se ti zdi, da je tako . . . Nadejal sem se, da iz obličja v obličje zagledam hišo, kjer spi Leonora, in nato, ko se
poglobim do dna svoje duše, ne najdem v nji drugega, kakor sovraštvo. Nadejal sem se, da zasopem zrak, ki ga ona diha vsaj z mirnim srcem, če že ne z brezbrižnostjo! In glej, zdaj dviga ihtenje moje prsi, in v njih slišim kričati ne samo sovraštvo, nego tudi bolečino . . .i muko ljubezni.
Rolandove misli so se zopet za nekaj minut zagledale same vase; to, kar je imenoval muko ljubezni, tisto muko, ki je tako neznosna in mogočna, da je celo v naši skeptični dobi naj-pogostejši povod samoumorov — to trpljenje se ga je oklenilo z nepopisno močjo in mu niti ni pustilo svojevoljno vladati nad svojim razumom. , ,	.	.	V,
Toda takšni stvarni napadi, ki so pravzaprav že sosedi blaznosti, ne trajajo nikoli dolgo časa.
Kmalu je mogel Roland zopet nadaljevati samogovor svoje nesreče.
—	Torej, je dejal, jo ljubim še vedno! . . . Kaj je potemtakem ljubezen, in s kakšnim blatom mora biti prepojeno človeško srce? .	i	* i
Ona spi mirno spanje, tam-le, dvajset korakov od ir\ene, in me je že zdavnaj pozabila, jaz neumnež pa hropim in ječim pred njenimi vrati kakor berač ... Če pomislim, da že šest let ni bilo minute, v kateri ne bi bila stala njena slika kakor svetla luč med mojimi spomint 1 . . , Pa ona — kaj si je neki mislila ? ... Ah, kaj mislijo ženske . . . Gorje, gorje 1 . . . Oh, zakaj ne morem tudi jaz pozabiti in zaspati!
Rolandove misli so zopet umolknile.
Dolgo še je mislil; dolgo se je njegov duh izročal mukam, ki so ga kljub vsemu navdajale z nekako slastjo; slastjo — zato, ker imajo vsa čuvstva, dobra in slaba — ali pa vsa, ki jih smatra človek za taka ali taka, dasi niso nobeno izmed obojega — vsakatero svojo slast.
Čudno je, 4a pripisujemo slast po navadi edinemu čuvstvu ljubezni; saj vendar morda ni bogve kako velike razlike med slastjo ljubezni in mpd slastjo sovraštva. In ta dva pojava sta se družila v Rolandovi duši.
Nato, ko si je tako neprenehoma obujal sliko Leonore in Altierija, se ga je po malem lotila srdita ljubosumnost.
(Dalje.)
Itn o f p	hnlpfttlp? Revmatične, protlnske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali dfugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko .Elza-fluid*.
•lllfllt	UUlCtHIC •	ja je v resnici dober To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elsa-trg št. 264 (Hrvatsko).
bi stranke z združenimi močmi se borile za mandate na meji proti Nemcem. S tem bi bilo prihranjeno mnogo denarja in truda, mnogo boja in sovraštva in bi tak kompromis le pripomogel k dobri stvari in skupnemu postopanju. Tudi moravski klerikalni Hlas in Našinec pišeta v tem smislu. Vprašanje je seveda, če bodo vse stranke s tem zadovoljne. Tudi je vprašanje, če bi bilo tak mir odobravati s političnega stališča. V narodnem oziru bi bil gotovo koristen, dasi se najbrže ne bo dal izvršiti.
V španski zbornici se je vršila burna debata zaradi Ferrerjevega procesa. Republikanci in napredne stranke so zahtevale revizijo procesa in preiskavo proti tedanjemu ministru notranjih zadev. Justični minister se je trudil dokazati, da je bil proces proti Ferrerju na podlagi zakona. Poslanec Alvarez je trdil, da je Ferrer postal žrtva justične zmote in da spomin Ferrerja po zaslugi vojnega sodišča onečastil s sramoto in sovraštvom. Med govori je nastal v zbornici velik hrup in protesti proti konservativcem.
Požar kapitola v Albany. Pred par dnevi je nastal velik požar v Al-bany, ki je uničil kapitol in napravil 5 milijonov dolarjev škode. Poleg tega je uničenih mnogo dokumentov, arhiv in knjižnica.
Rusko kitajski konflikt se smatra sedaj konečno kot končan. Oiicijelno kitajsko časopisje trdi, da konflikt ni bil resnega značaja. Japonska je v zadnjem času vplivala na Kitajsko, da je ugodila željam Rusije in se je tako rešil mir na daljnem Vstoku.
Vojaška vstaja se je pojavila v kitajski voljski. En del za vojno pripravljenih čet je odšel svojo pot in se ni hotel pokoriti povelju. V Pekingu so takoj ukrenili vse potrebno, da zabranijo samovoljno postopanje čet.
Število dijaštva na srednjih šolah v Avstriji se je v zadnjih 25 letih znatno pomnožilo. Leta 1886. je bilo na gimnazijah 55.879 učencev, na realkah 18.474 učencev, skupaj 74.353 učencev. Letos pa je na gimnazijah 100 220, na realkah 49.354 učencev, skupaj 149574 učencev.
Poljski tisk. Na celem svetu izhaja 643 poljskih časopisov: v Galiciji 214, v vkraljestvu 196, na Nemškem 115, v Šleziji 8, na Moravskem 2, na Dunaju 1, v Bukovini 1, v Vilni 13, v Kijevu 2, v Petrogradu 1, v Ameriki 90, v Varšavi 158, v Lvovu 90, v Krakovu 59, na Poznanjskem 53.
Razoroževanje. V Halli je policija prepovedala igro »Die Waffen nieder* (Proč z orožjem), ki je narejena po znanem romanu Berte Suttner-jeve, znane bojevnice za mir, istega imena Za prepoved ni bilo primernih vzrokov.
Pol milijona je zapustil mestu Lubeck prof Karl Grossheim, bivši predsednik akademije in umetnosti v Berlinu, za umetniške namene.
Gališkl Židje so proti volitvam 10. junija, ker je ta dan sobota in ne morejo voliti.
DNEVNE VESTI.
Klerikalna ljubezen do srednjih slojev. Na svetu je ni hujše nečednosti od hinavščine in svetohlinstva. Baš radi te nečednosti se morajo naši klerikalci zagnjusiti vsakemu poštenemu človeku v dno srca. Slehernemu izmed nas je še živo v spominu, kako infer-nalno hinavščino so uganjali naši klerikalci v dež zboru povodom nepotr-ditva Hribarja za župana. Klerikalci so se tedaj pokazali kot pravi hinavci. Enako hinavščino kot tedaj, uganjajo sedaj pred občinskimi volitvami, ko se na vso moč sladkajo in prilizujejo Ljubljančanom. Spravili so se s posebno vnemo na srednje in višje sloje, za katere imajo vedno v zalogi cele
l-|fi|||f. . ... ..... r,	...
MALI LISTEK.
Napoleon I. in njegov dvor.
(Po dr. A. Fournlerju priredil J. R.)
(Dalje.)
Bil je vse drugo samo kavalir ne. Bil je vojak, in vedna vojska nekako podivja človeka. Chaptal, takratni minister notranjih zadev piše:
»Velikokrat je stopil iz svojega kabineta v salon. Žvižgal je popolnoma napačno kako laško melodijo, šel je mimo dam in je zopet izginil".
Če pa je ostal, tedaj je pravil pri prikritih svečah pripovedke o strahovih. Ako je čital Ossiana, ki ga je posebno čislal, ali če je igrala godba kake melanholične skladbe, tedaj kmalu na to utihnil in se zaglobil v misli. Kadar je igral karte, je redno goljufal. Priigrani denar je dal potem nazaj. Pozneje kot cesar je igral samo še whist in sicer
—	zastonj. Na sv. Heleni pa je igral šah in billard.
Zelo rad je govoril. Veliko veselje mu je bilo, ako so poslušalci, to
koše sladkih — obljub. Pa oglejmo si na podlagi konkretnih slučajev, kako ta klerikalna ljubezen v resnici izgleda, Začnimo kar pri obrtnikih. V Idriji si je sezidal gostilničar-naprednjak betonsko klet. Izvedenci so bili enoglasnega mnenja, da stavba popolnoma odgovarja vsem postavnim predpisom, a dež. odbor je vendar ukazal klet — podreti. Ne da bi vsaj toliko časa počakal, da bi se rešil zoper to razsodbo vloženi rekurz, dal je dež. odbor te dni kar na lastno pest klet razrušiti. S tem svojim junaškim činom, katerega bi se celo Atila sramoval, je seveda spravil poštenega obrtnika na beraško palico. Zakaj ? Iz gole ljubezni do obrtnika.
Kdo je uničil pasarskega mojstra L. Tratnika? Skromni in bogaboječi mož je bil daleč naokoli znan kot spreten in priden obrtnik. Imel pa je to napako, da ni bil noben hinavec in da ni klečeplazil pred klerikalnimi korifejami. In klerikalci so šli in ga z največjo hladnokrvnostjv uničili vkljub njegovi mnogobrojni družini! Odgnali so mu proč duhovščino in s tem seveda tudi največje odjemalce.
Kdo je zadal nekdaj cvetoči knjlgoveškl obrti v Ljubljani smrtni udarec? Klerikalci s tem, da so ustanovili svojo katoliško knjigoveznico. Pri tem pa so postopali tako brezobzirno in brutalno, da so celo svojemu notoričnemu pristašu Novaku uničili eksistenco. Tako izgleda v praksi klerikalna ljubezen do malega obrtnika!
Kaj imajo nižji mestni in državni uradniki upati od klerikalcev? Ali niso baš klerikalci v prvi krivi neznosne draginje v Ljubljani? Kdo ščuje kmeta, da podražuje od dne do dne svoje pridelke? Kdo je najbolj rohnel zoper argentinsko meso? Kdo je javno izrekel besede, da uradništvo le žre, žre, in samo žre? Ali ni bil tudi dr. Šušteršič tisti, ki se je najbolj potegoval za ogromne \ojaške kredite, ki morajo v kali zadušiti vsako asanačno akcijo za izboljšanje bednega uradniškega stanja?
Kaj imajo pričakovati stražniki, pazniki in drugi občinski uslužbenci od klerikalcev ? Naj si le ogledajo učitelje, te največje siromake na svetu, kako jih plačujejo klerikalci. Marsikateremu učitelju, ki se je moral učiti desetkrat več praktičnih reči od kakega puhloglavega kaplana, ki še mature ni izdelal, godi se slabše kot najzani-krnejšemu farovškemu psu. Po 33 gld. 33 kr. vleče ljudskošolski učitelj plače, po vrhu ga pa še vsi merodajni faktorji preganjajo od faroške kuharice do dež. šol. sveta. Kdo torej jamči mestnim uslužbencem, da bi klerikalci ž njimi boljše postopali, kakor z učitelji, če bi dobili enkrat oblast nad nad Ljubljano? Pozor tedaj pred klerikalnimi hinavci in porecite tem nesramnim zapeljivcem: »Pokažite pred vsem tam, kjer imate oblast in moč v rokah, kako ljubezen gojite do srednjih slojev!*
Urnobesno hinavščino uganjajo klerikalci, ko pravijo, da prejšnji mestni zastop ni ničesar storil za mestne uslužbence in da imajo samo klerikalci srce za nižje sloje. Kako se norčujejo klerikalci iz volilcev, priča naslednja dogodbica. V večji klerikalni družbi pri »Fajmoštru* je dejal neki znani klerikalni petelin svojemu tovarišu : »Ali je bil prejšnji liberalni obč. zastop neumen, da ni še bolj zvišal plač svojim uslužbencem. Sedaj Jpa imamo imenitno agitacijsko orožje zoper liberalce v rokah.“ In kaj je odvrnil dobesedno njegov katoliški prijatelj?* »Kaj misliš, da bi bil deželni odb >r odobril zvišanje plač? Kregar in Štefe sta imela za ta slučaj že pripravljen rekurz na deželni odbor in če bi se Hribar na glavo postavil, bileblaj-tarji nič ne dobili.* Tako krvavo nesramno se norčujejo iz volicev!
kar je povedal zastopili, kar pri taki družbi ni bilo vedno mogoče. Ni se mu smelo preveč ugovarjati, kajti takoj je vsakega zavrnil in opomnil, kaka razlika je med njim in med drugimi. Tako so bili oni, ki so bili v njegovem krogu, v vedni negotovosti. Celo tisti ki so bili vedno v njegovi bližini, kakor Duroc in Berthier, si niso upali z njim o vsem zaupljivo govoriti. Vsi so bili vedno v strahu pred njim in zato ni bilo sledu kake dvorne intrige.
Josefini nasproti ni bil več ljubezniv mož kakor poprej, temveč si je
—	kolikor je čas dopuščal — oziral tudi po drugih ženah. Vkljub temu pa ji je ostal vedno naklonjen. Sedaj sta vloge zamenjala. Sedaj je ona trpela na ljubosumnosti, ko ga je videla, kako je dvorjanil lepi in izborni pevki Gras-sini in tragedinji Georges. V slučajih velike razburjenosti mu je očitala, da je zapeljal svoje sestre, kar so sicer tudi po Parizu govorili.
Tako je prišlo neštetokrat do burnih prizorov, ki so se začeli z razgrajanjem Napoleonovim ter se končali z jokom Josefine in na zadnje sta se zopet sporazumela. Potem je bil Napoleon nekaj časa previden in je hodil preoblečen k neznanki. Kar je Josefino
Kako klerikalci taksirajo maše ?
Neki mladenič je bil svojčas pevec pri »Ljubljani*, ob enem pa je bil učenec Slov. trgovske šole. Ko je imela »Ljubljana* izlet v Benetke, je dobil dotični brez posebne prošnje dopust za celi teden. Nihče ga ni vprašal, ali bo in ali je bil kje med vsem tem časom pri maši. — Leto pozneje: Dotični učenec je postal med tem časom gojenec »Glasbene Matice*. Ko je imela ista svoj izlet v Opatijo, je šla sestra tega gojenca prosit Črnivca, ravnatelja na Slov. trgovski šoli, naj ravnatelj njenega brata pusti čez praznik in nedeljo z »Glasbeno Matico* v Opatijo. Črnivec pa je prošnjo odklonil češ, deček izgubi s tem izletom dve maši. Sestra je ugovarjala, da ima »Glasbena Matica* skupno mašo na Trsatu, za praznik pa brat opravi mašo lahko^ še pred odhodom vlaka. Toda tisti Črnivec, ki se za tistega gojenca, ko je bil še pevec pri klerikalnem društvu »Ljubljana* ni brigal ne za maše ne za šolski pouk enega celega tedna, je sedaj, ko je isti postal gojenec »Glasbene Matice", odločno zahteval, da ostane pri 2 mašah v Ljubljani. — Taka je od klerikalcev mnogo hvaljena nepristranost na Slov. trgovski šoli. Klerikalec mora biti človek, pa je tudi brez maš izveličan.
Popravek. Z ozirom na članek »Nesolidna stavba* v vašem listu dne 1. aprila zahtevamo sklicujoč se na § 19. tisk. zakona, da priobčite v postavnem roku na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek: 1.) Ni res, da se je sinoči okoli 10 ure začelo nevarno pogrezati poslopje »Katoliške tiskarne* in se pogreza vsako uro za en centimeter. Res pa je‘ da se sinoči okoli 10 ure poslopje »Katoliške tiskarne* ni začelo nevarno pogrezati in se ne pogreza vsako uro za en centimeter. 2) Ni res, da strokovnjaki pravijo, da je za tako stavbo preslab temelj. Res pa je, da strokovnjaki tega ne pravijo. 3.) Ni res, da se mora poslopje takoj izprazniti. Res pa je, da se poslopje ne bo izpraznilo. 4.) Ni res, da se preseli uredništvo »Slovenca* še danes v knezoškofijski ordinarijat. Res pa je, da se uredništvo »Slovenca* sploh ne seli temveč, da se nasprotno tajništvo knezoško-fijskega ordinarifata naseli v pritličju »Katoliške tiskarne*. 5.) Slednjič ni res, da se upravništvo preseli v poslopje »Kranjske hranilnice*. Res je nasprotno, da se preseli blagajnica »Kranjske hranilnice* v »Katoliško tiskarno*, kjer bo gotovo zelo na varnem.
Popravkarski odsek »Katoliške tiskarne*, krščanske zadrege z zelo omejenim jamstvom.
Dr. Šusteršičevo darilo. Dr. Šušteršič je postal v zadnjem času silno velikodušen. Vsem Dobrunjčanom, Šte-panjcem in sploh prebivalcem ljubljanske okolice je pretekli teden razpošiljal posebna darila: v ponedeljkovem »Slovencu* zavite svoje klobasanje, ki jih je pred potrpežljivimi ušesi svojih poslušalcev delal na svojem nedeljskem shodu v »Unionu*. Ker pa tudi za take klobase zdaj že ni več čas ugoden — dr. Šusteršičevo darilo je s »Slovencem* vred začelo tudi že v ljubljanski okolici strašno smrdeti — so vsi narodno zavedni obdarovani s tem darilom pognojili svoje njive; velikodušnemu darovalcu pa se revanžirajo s tem, da mu ob priliki pokažejo — fige.
»Balkan* v Trstu. Danes zvečer priredi v Trstu v Oreharjevi dvorani koncert srbsko akademično društv o »Balkan* iz Zagreba. To društvo je znano že po celem slov. jugu, samo med Slovenci še ni nastopilo in zato je opravičeno pričakovanje, da napolnijo tržaški Slovenci koncertno dvorano, in sicer ne samo za to, ker so
posebno jezilo, je bila misel na ločitev.
Vedno je bila v strahu, da se bo Napoleon ločil, ker je zakon ostal brez potomcev. Čim višje se je Napoleon dvigal, tem gotovejše je pričakovala ločitve. Ko se je leta 1800 po bitki pri Marengo vrnil kot zmagoslaven general v Pariz, so mu že iskali sorodniki po Nemčiji in Španiji prince-zinje.
Josefina si je s tem, da je omožila hčer Hortenzijo z Napoleonovim bratom Ludwikom, stališče nekoliko utrdila. Ona je tudi skrivno podpirala agente Bourbonov. Kajti mislila si je: Ako pridejo Bourbonci nazaj, potem je Napoleonove slavohlepnosti konec in do ločitve ne pride.
Napoleon pa je o vsem tem vedel in je tudi trpel, kajti vedel je, da se Josefinine želje ne bodo tako kmalu uresničile.
Napoleon si je prizadeval na vse mogoče načine, da bi pridobil za se staro plemstvo. Emigrantom je dovolil vrnitev v domovino, neki royalistični atentat je pripisal Jakobincem, stare plemenitaše je poklical v svojo bližino in ko so ga fanatični royalisti poskusili drugič umoriti, je pustil zapreti par bourbonskih princev. Bila je javna
pevci naši bratje Srbi, nego tudi radi izrednega umetniškega užitka, ki ga bodo imeli posetniki koncerta, ki ga priredi ta znameniti pevski zbor, ki je žel prave triumfe že po celem Balkanu.
»Slovenski Ilustrovani Tednik*
Dobili smo v roke 6. številko tega lista. »Slovenski Ilustrovani Tednik* je Slovencem res potreben. Uvidevamo to, čim več številk Slovenskega Ilu-strovanega Tednika* izide, ker prinaša vedno jako obilo zanimivih člankov in slik. Doslej smo bili vezani le na nemške, laške in druge ilustrovane časopise, sedaj pa imamo domač ilu-strovan tednik in le na nas Slovencih je ležeče, da se razvije in razširi, da postane tako uvaževanja vreden faktor narodne prosvete. Bilo bi preobširno, če bi hoteli navesti vsebino vseh doslej izišlih številk »Slov. II. Tednika* temveč omenimo le pravkar izišlo številko. Vsebuje 4 slike in lep članek o 501etnici »Slovenske čitalnice v Trstu*, 2 sliki in poročilo o izletu Glasbene Matice v Opatijo, nadalje slike in članke: Cankarjev Aleš z Razora, Siamska dvojica, Boji v Mehiki, Nemški cesar na Dunaju, Slovenski pisatelj E. Kristan itd. Zanimiv je tudi Ženski vestnik in Drobiž. »Slov. II. Tednik* priobčuje zanimiv Sienkievičev roman »Zaman* in Ferd. Plemičeve humoreske. V prihodnji številki začno izhajati tudi humoreske znamenitega češkega pisatelja Aldrich S. Kosteleckega. »Slovenski Ilustrovani Tednik*, naj bi naročile vse slovenske gostilne, kavarne, brivnice itd., pa tudi slovenskim rodbinam ga toplo priporočamo. Stane četrtletno le 1 K 80 vin.
Domače ognjišče, list za starše in vzgojevalce siov. mladine prinaša sledeče članke: O čitanju in knjigah (prof Vajda). Opazovanje slaboumnih otrok v telesnem in duševnem oziru (I. Kruleč). Domača vzgoja. — Dopisi.
—	Drobtine. Domače Ognjišče stane samo 2 56 K na leto.
Pavšlarjeve vodne sile pred sodiščem. K sodnijskemu poročilu pod tem naslovom z dne 23. marca smo naprošeni v sledeče pojasnilo: V poročilu omenjeni Jos. Novak ni bratranec Jeršeta, kakor je izjavil pri vzklicni obravnavi Jeršetov zastopnik (iz pisarne dr. Walentschaga)- Zaseb. obtožitelja Jos. Novaka je zastopal dr. Žirovnik za dr. Kušarja (ne dr. Kokalja) v Kranju.
Darilo. Za »Domovino* je daroval g. Ant. Gorše (restavracija »Novi Svet*) 20 K Priporočamo izborno narodno gostilno.
„Slavec“, XXVIII. redni občni pevskega društva »Slavec*, se vrši v soboto 8. aprila ob polu 9. uri zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu* (I. nadstropje levo). Poleg običajnega sporeda je še na dnevnem redu tudi sprememba društvenih pravil.
Občni zbor »Deželne zadruge izdelovalcev sodevode na Kranjskem*
se vrši dne 6. aprila 1911 ob 10. uri dopoldne, v gostilni Gašperja Bolte ta v Ljubljani na Rimski cesti št. 17 h kateremu se vabijo vsi člani ter prosijo, da se polnoštevilno istega udeleže. Pristop imajo samo člani oziroma njih zastopniki; poslovodje ali pomočniki nimajo pristopa, akoravno bi se izkazali s pooblastili.
»Klub slov. amater-fotografov* v Ljubljani. Kakor smo že poročali v listu priredi društvo »K S. A. F* prvo svojo razstavo. Otvori se mesecamajat.l. vumetniškem paviljonu g R. Jakopiča skupno z običajno »Spomladansko umetn. razstavo”, na kateri bode poseben prostor določen za razstavo našega društva. Vse člane, ki se hočejo razstave udeležiti, uljudno prosimo, da nam to nemudoma javijo, da se jim potem pravočasno dopošljejo vsa tozadevna potrebna pojasnila. Pra-
tajnost, da je prestal njegov cilj. Ko je bil leta 1800 prvo noč v Tuilerijah, je rekel Josefini: »Pojdi mala kreolka, vlezi se v posteljo tvojih kraljev.* Nikakor ni mislil to stanovanje tako hitro zapustiti, in Josefino so nadalje mučile misli na ločitev.
Leta 1800—1804 so bila leta, v katerih je nastala iz zmešnjav revolucije moderna Francija Kar je nastalo v teh letih novega, je bilo treba vtr-diti in spraviti v sistem. Da bi se pa to ogromno delo moglo izvršiti, je bilo potreba učenih glav, ljudi, kakršne je postavila revolucija v javno življenje. Na čelu vseh del in na čelu države je moral stati mož, ki je prevzel večino tega dela.
Napoleon je bil gotovo najboljši delavec izmed vseh. Bil je neutrudljiv in imel velikansko veselje do dela. Delo mu je bila potreba; njegovo zdravje in njegov ženialni duh sta kljubovala vsem težkočam. Zadostovalo mu je par ur spanja in zopet je bil čvrst in čil.
Ob sedmi uri je bil navadno že zbujen, čital je na to v nočni obleki došle prošnje, pisma in časopise, sprejel je garderobnega načelnika Duroca in telesnega zdravnika Corvisarta, ki pa ga je zelo redko potreboval.
vico udeležbe na razstavi imajo le člani drnštva, zato se zajedno opozarja tudi vse amaterje, ki še niso prijavljeni društvu in se žele razstave udeležiti, kakor tudi biti deležni vseh udobnosti, ki bodo združene s to razstavo, da isti nemudoma javijo svoj pristop k društvu. Ker je to pri nas prva skupna umetn. a m a t e r-f o t o g r a f s k a razstava je želeti, da bi se je vsi naši amaterji v kolikor mogoče
po 1 nem š t e v i 1 u u d e 1 ež i li. Raz-stavljencem, kakor tudi društvenim članom so na »Spomladanski umetn. razstavi* zagotovljene razne udobnosti. Prijave pošiljati je na društveni naslov »Klub slov. amater fotografov* v Ljubljani. Odbor.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca marca 1911. vložilo je 1809 strank 1,229.906. K 66 vin., 1546 strank pa dvignilo 861.160 K 54 vin. Stanje ulog koncem meseca marca 1911 40,689.945 K 73 vin. Stanje vložnih knjižic 28.650. — VI. četrtletju 1911 se je dovolilo 155 prošnjikom hipotečnih in občinskih posojil za 933.185 kron; odklonilo pa se radi nezadostnega pokritja 51 prošenj za 462.100 kron.
Ljubljanska kreditna banka. V
mesecu marcu se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 3,022 011 K 62 vin., dvignilo pa 2,133 082 K 17 vin. Skupno stanje koncem marca 13,702.380 kron 41 vin.
Nočno službo imajo ta teden lekarne: Cižmar, Jurčičev trg; Piccolli, Dunajska cesta in in Sušnik, Marijin trg.
»Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes v hotelu »Tivoli*. Začetek ob 4. uri popoldne, vstop prost.
Vreme: Danes ob južnih vetrovih morda še lepo, jutri skoro gotovo vremenska izprememba.
Jeruzalemski romar obtožen radi krive prisege.
(Konec.)
Včeraj dopoldne ob !/4 na 12. se je razprava nadaljevala. Iz Kamnika poklicani sodnik Vrančič izpove pod prisego: Bore je bil nenadoma zaslišan, da izpove, kdaj je tisto pismo pisal. Kako ravno sem pričo vprašal, ne vem. Toliko pa vem, da je Bore s tako gotovostjo pričal, da je bilo to med 1. in 10. oktobrom, da je vsak drugi datum izključen in da sem jaz potem glasno diktiral v zapisnik: Sigurno je bilo to med 1. in 10. oktobrom. Bore je tudi povedal, da se za to na ta datum tako natanko spominja, ker je »malo po pr e je* prišel iz Palestine. Ko je Bore že prisegel, se je Agricij glede te izpovedi hudoval nad Borcem, tako, da sem ga še jaz posvaril, naj | >azi, da ne pride v preiskavo. Nato pa je Bore vzkliknil: Zdaj šele vem, zakaj je A g r i c i j s p o t o m a t a k o vame silil, da je bilo to okolo Malega Šmarna. Odvetnik dr. Kraut si je izpovedbo te priče stenografi ral (nemško) in se izpoved po nemški prestavi glasi: »Z wi sc h en 1. und 10. Oktober ganz be-s t i m m t*.
Vrančič: Jaz sem poudarjal, da je ta dan važen za v civilni sporni zadevi vloženi tožbeni rok.
Bore: Jaz pa nisem mogel popravljati že potem, ko sem enkrat že prisegel, da je bilo tako.
S tem je bilo dokazovanje končano.
Njegovo zdravje — razven živcev
—	je bilo povoljno. Tu in tam je tožil o bolečinah v želodcu, ki so se navadno končale z bruhanjem.
Pripisoval je te bolečine zastup-ljenju, kar pa ni bilo res. Tu že najdemo prve znake bolezni, ki ji je podlegel.
Nato je pričel s toileto, in sicer z gorko kopeljo, ki jo je jako ljubil, kajti v nji se je fizično okrepčal. Veliko noči je presedel v gorki vodi. Po kopelji si je okrtačil život ter si umil krasne zobe, ki jih je jako vestno negoval. Nato se je obril. Od leta 1803 po atentatu ni zaupal nobenemu brivcu več, in se bril vedno sam.
Točno ob 9. uri je stal oblečen v uniformo polkovnika svoje garde, -7-tabačnico v žepu, sabljo ob strani in trivogljati klobuk v roki, — v salonu, kjer je sprejemal ministre, generale, državnega tajnika Mareta in druge dostojanstvenike. Pri teh avdijencah za Grandes Entrčes je zajutrkoval, navadno sam. Jedel je jako hitro, mislil vedno na kaj druzega, tako, da so zašli njegovi prsti velikokrat na mastni krožnik od tu pa mesto v servijeto v bele hlače, ki so bile takoj mastne in umazane,	(Dalje.)
Državni pravdnik vzdržuje obtožbo, čaš: Mož se je moral zavedati, da je po krivem prisegel. — Dr. Švigelj kot zastopnik zas. udeleženca Jermana, soglaša z izvajanjem in predlogom državnega pravdnika, opozarja na nasprotja med pričami ter obtožencem. Bore je bil opozorjen, da se je pismo pisalo septembra meseca, a on kljub temu ponovno trdi, da je bilo med 1. in 10. oktobrom. — Zagovornik dr. Pegan posebno poudarja, da tu ni najti namena za krivo pričanje, Krivica bi se zgodila, če bi bil Bore obsojen. — Senat se je z ozirom na dolgotrajno obravnavo po jako kratkem posvetovanju odločil za to da se Franc Bore oprosti obtožbe radi krive prisege.
V svojih razlogih oprostitve se |er'a.t °P'fa na razloge zagovorništva. Sodišče ni moglo najti slabega namena za krivo pričevanje.
*
v Kakor nikomur tudi Borcu ne privoščimo, če bi bil po nedolžnem obsojen. Po utisu iz tega slučaja pa se bojimo, da bo ravno ta slučaj rodil še mnogo zla zlasti v klerikalni stranki. Glede nenajdenega nagiba pa ta slučaj nudi približno te utise: Bore je bil pred in po prisegi opozor-j e 11 na razliko datuma; zakaj, če že sam svoje prepričanje za razdaljo med L in 10. oktobrom ni ugotoviti ni pripustil vsaj morebitnost razdalje časa tudi pred 1. oktobrom? In zakaj, če že predpreiskava ni mogla zaslediti za opravičenost obtožbe potrebnega namena, zakaj se taki slučaji sploh stavijo pred obtožbo? Zakaj, ko je bilo že 10 prič zaslišanih, se kliče se ob preložitvi razprave še sodnik iz Kamnika za pričo, od katerega se je naprej vedelo, da zamore le to potrditi kar je svoj čas diktiral in kar stoji že itak zabeleženo v zapisniku? Ali ni škoda časa in denarja?
Slučajev o krivi prisegi je v zadnjem času toliko, da bi se resno izplačalo, vprašanje prav resno premisliti koga se izroči javni obtožbi radi krive prisege.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Schwarz in Jeglič na Dunaju.
Dunaj, 1. aprila. Kot je Vaš poročevalec zvedel iz zelo zanesljivega vira je bil zadnji prihod kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza in ljubljankega škofa Jegliča na Dunaj v zvezi z današnjim imenovanjem znanega klerikalca Hafnerja notarjem na novo ustanovljeno V. notarsko mesto v Ljubljani. Obenem sta Schvvarz in Jeglič tudi posredovala pri jusjičnem ministrstvu glede afere Kregar-Štefe
Po razpustu parlamenta.
Dunaj, 1. aprila. Vse stranke se že pripravljajo na volilni boj, kj bo tako oster, kakor še nikdar. Češke stranke upajo, da bo prišlo med njimi uo popoluega kompromisa. V tem slučaju bi se v vseh okrajih, kjer bi kandidirali Nemci in socijalni demokrati postavili skupni češki kandidati.
Nevaren položaj na Balkanu.
Skoplje, 1. aprila. Položaj na Balkanu je vedno bolj resen. Albanske čete, ki so se uprle so zavzele trdnjavo Šipčenik in marširajo sedaj proti Skadru.
Cetinje, 1. aprila. Iz Skadra prihajajo zelo kritična poročila. Turška posadka je brez vsake moči in v naj-večjein neredu. Čisto gotovo je, da okader v slučaju napada od strani Albancev takoj pade.
Cetinje, 1. aprila. Znani Albanski vstaški vojvoda, Isa Boljetinac, se je s svojimi vstaškimi četami, katerim ?° se pridružili tudi albanski begunci 'z Crnegore, združil z albansko armado, ki koraka proti Skadru.
Preganjanje dr. Hinkovlča.
Zagreb, 1. aprila. Obravnava proti dr. Hinku Hinkov iču bo razpisana v najkrajšem času. Vsi advokati, ki so skupno s Hinkovičem zagovarjali znane srbske »veleizdajalce" pri zagrebškem procesu, so se priglasili kot zagovor ?>ki dr. Hinkoviča in obenem tudi iz jav li, da do pičice vse podpišejo, kar je dr. Hinkovič napisal za zagrebške Napredne liste. Obravnava proti dr, Hinkoviču bo zelo senzacijonalna.
Slučaj kolere na Ogrskem.
Budimpešta, 1. aprila. V komitatu j-abatian sta se pojavila dva slučaja bolere. En bolnik je že umrl.
Blenerth obolel.
Dunaj, 1. aprila. Ker je ministrski Predsednik baron Bienerth obolel, se jje udeleži jutiišnjega dvornega obe-
h kateremu je povabljen tudi ogr-
ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary.
borilec podpolkovnika Schllchtlnga ustreljen. n_t Carigrad, 1. aprila. Danes je bil
treljen morilec nemškega podpolkov-
nika inštruktorja, Schlichtinga, in sicer je najvišje sodišče potrdilo smrtno obsodbo kljub temu, da je podpolkovnikova vdova vložila na sultana za morilca milostno prošnjo.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Čisto glavo! Močne živce! Zdravo spanje! Nič več prsnih in vratnih bolečin nimamo, odkar rabimo Fellerjcv fluid z zn. »Elsafluid«, ker lajša bolečine, odstranja slabosti in osvežuje. Tucat franko 5 K. Ne poznamo želodčnih bolečin, ne krča, ne vzpeha-vanja in tudi želodec nas ne tišči, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne krogljice z zn. »Elzine krogljice«. 6 škatljic franko 4 K. Pristne prodaja E V. Feller v Stubici, Elzin trg št. 264 (Hrvaško).
Pojasnilo.
Javno moram protestirati, ker se je po mestu in na deželi raztrosila zlobna govorica, da nameravam opustiti gostilno „pri Kroni*, v Gradišču 7. Gotovo je, da je to očividen namen škodovati meni in se tudi na ta način od moje gostilne odvračajo gostje. Slavnemu občinstvu in cenjenim gostom vljudno javljam, da imam pogodbo sklenjeno za več let Točil bodem, kakor dosedaj splošno priznano pristna vina in skrbel za dobro kuhinjo. Istotako je tudi kegljišče v najboljšem redu vedno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem
Jos. Aman
restavrater „pri Kroni".
Poslano")
Ivan Kramar, Stara pot št. 4, prosi za človeka, ki bi mu svetoval, kaj naj naredi, ali naj se preseli na Mestni trg ali pa kar na magistrat. Ivan Kramar sprevidi, da stanuje predaleč, ker mora skoro vsaki dan na magistrat hoditi, pa ne zaradi kake goljufije ali tatvine, temveč le zaradi nepotrebnosti. Zaradi tega bom moral iti na kmete, ker po mestu ne morem voziti; tam bom kmetom oral, in ko se vrnem zvečer domu v Ljubljano, bom nataknil konjem copate, kolesom pa gumije, da bom vendar dosti tiho vozil po mestu.
Ivan Kramar
Stara pot št. 4.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Poslano’)
Na očitanja »Slovenca« z dne 30. pret. m. odgovarjam sledeče:
Res je, da sem bil pristaš nekdanje katoliške stranke. Kar sem dobil od stranke, sem moral trdo zaslužiti z delom, in sicer s poštenim solidnim delom. Pošiljalo se me je na razne kraje, v Trst, Zagreb, Karlovec itd., a vse to je šlo na moje stroške. Moja edina podpora od stranke je bila ta, da se me je, v poročilu drugega katoliškega shoda pohvalilo. Za to pa sem za stranko žrtvoval veliko časa in denarja, oboje v mojo škodo.
Res je, da dolgujem »Ljudski posojilnici«, a da ne na prazne roke, to mora najboljše vedeti posojilnica sama, istotako tudi Vzajemna Zavarovalnica, od katere imam zavarovalno polico za 16.000 K in pri kateri sem takrat dal zavarovati vse svoje stroje, orodje itd. Brez premoženja od doma, je to kar imam le vspeh poštenega dela mojih rok, torej moja lastna zasluga. Če mi torej »Slovenec« kot katoliški list, za katerega se tako rad izdaja, sedaj očita, da sem si zopet brez njih uredil svojo delavnico, do najvišje v moji obrti mogoče stopnje, smatram tako očitanje od strani katoliškega lista za tako podlo, da mislim, da ga v tem čifutski list ne nadomesti Izstopil sem iz stranke, ker sem izpre-videl, da je v klerikalni stranki vse vkupej farbarija. Koliko jim je resno mar za nas obrtnike, so najboljše dokazali, ko so s svojo konkurenco skušali in deloma tudi uničili knjigoveške mojstre, dasiravno smo šli svoj-čas vsi v deputaciji prosit, da se vsaj naših družin usmilijo ter nam prizaneso s svojo lastno konkurenco. Pa vse te naše prošnje so bile brezsrčno odklonjene.
Tovariši obrtniki! kakor so takrat klerikalci udarili tudi nas, tako tudi vas zaporedoma po obrtnem poklicu čaka ista usoda. Zato imejte oči odprte, ne dajte se od sladkih praznih obljub vjeti v zanjko, nikar ne volite pri občinskih in drugih volitvah ljudi, ki hočejo vse pod svojo katoliško streho spraviti, mi obrtniki naj bi jim pa bili le njihovi sužnji in hlapci.
Franc Breskvar,
knjigoveški mojster
Ljubljana, Francovo nabrežje.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
bi&li oglasi.
Beseda & vin. — Za one, ki Iščejo službe, 4 »in. — Najmanjši znesek 50 vin. — PiS' menim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin, — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla čujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur zvečer.
Prtunu Skatlje, že rabljene, prodaja vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte.	U	30/15—1
Lepo meblovana mesečna soba s posebnim vhodom, se odda s 15. aprilom na Poljanski cesti štev. 3.	186/2—1
Kovačnica na vodi se išče v najem. Ponudbe na upravništvo „Jutra".	U34/2—1
Si>lidnsi duma se sprejme na stanovanje, eventuelno s hrano na Mestnem trgu 24, III. nadstropje išt. 3).	U35
Koreapondent iu kujiRovodja išče za popoldansko vporabo primerne službe. Naslov pove upravništvo .Jutra*.	U/36/2—1
Posestvo z že več let obstoječo gostilno in trgovino v kraju z razvijajočo se industrijo, tik železniške postaje, prodana vsled družinskih razmer. Natančneje pri Ivanu Levičarju, Krmelj, Dolenjsko.	U 37/5—1
Dnevno kosilo se dobi za 48 vin. pi* Jakobu Tancek, Glince prej Balija. 184/3—1
Kuč
D m~bi in d«bl18ki slamniki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P, Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1
Mize n stole izdeluje in popravlja Franc Wagner Zg. Šiška 18	191/3—1
Stanovanje v prvem nadstropju z 1 sobo in kuhinjo se odda s 1 majem. — Kje, pove .Prva anončna pisarna* Frančiškanska ulica 8. _________________________________________ 188/3-1
Kr pab deček star t5 let, se želi izučiti mehaničnega ključavničarstva, najraje v Ljubljani, eventuelno tudi drugje. Ponudbe pod »Učenec* na Prvo anončno pisarno, Frančiškanska ulica štev. 8.	194/2—1
L po zemljišč« okrog 200 kvadratnih sež-njev obsežno, oddaljeno 100 korakov od križ-potja kamniške železnice, pripravno za stav-bišče in vrt za zelenjavo (vodovod tik zemljišča) se ceno proda. Več se pi izve v .Prvi anočni pisarni*, Frančiškanska ulica štev. 8.
 	197/3-1
Šivalni stroj (Singer) se proda za K 45, Emonska cesta štev. 2. 1. nadstropje levo in čevliarskl stroj (Cilinder) za 65 K na Sv. Petra cesti štev. 4 v prodajalni.	195/2—1
Išee se nfeuea lepega stasa, okrog 15 let starega za .Italijansko kuhinjo*. Več se izve na licu mesta, Šelenburgova ulica 7.
Vzgojiteljica vešča slovenskega in nemškega jezika išče službe. Poizve se v uprav-ništvu ,Jutra“.
Skoraj nov gramofon se ceno proda radi odpotovanja Ljubljana, Turjaški trg štev 1.
198/7-1
C njenim dumam priporoča vseh vrst slamnikov; sprejema tudi popravila. Angela Pekolj pri Vodniku v Sp. »iški
Par elegantnih konj rujave barve, popolnoma enaka, 4 in pol leta stara, 15 in pol pestij visoka, izborna za tek, kot za težko vožnjo, brez vsake napake, sta na prodaj Cena K 1500. Naslov pove g. Počivavnik, lastnik hotela „Lioyda*, Ljubljana.
JL
t
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla naša iskreno ljubljena mati, stara mati gospa
Gabrijela Lukič
danes 1. aprila ob pol 12. uri dopoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 73. letu svoje starosti. Pogreb bode v pondeljek, dne 3. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Pred škofijo št. 19 k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi. Nepozabno ranjco priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1911.
I
L
Fran Lukič	Ana	Lukič
sin.	sinaha.
Zvonimir, Ivica, Gabrijel Lukič vnuki.
■^■bsol-vlrsua
pravnik
išče mesta kot odvetniški ali notarski kandidat. Ponudbe s pngoji pod „Kandidat”, poste restante, Ljubljana.
Stampilje
v seh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, stari trg št. 20. Ceniki franko.
Tovarniška znamka „IKO“.
S g to £3 >	4>
O Cu ti • *-» > g s js
V> t **
s £•= 2--S
e o. S
M E .
« s S
s
CJ
++
s
I
cu
c*>
ec
UJ
va
03
Lastna tovarna ur v Svlcl.
L&tlennannov drevored.
Od danes naprej
levov in slonov z drugimi najredkejšimi živalmi.
Otvorjena vsak dan od jutra do večera. Predstave vsak dan ob 5. in 7. uri.
Takrat glavno krmljenje vseh živali.
Ob nedeljah ob 11. dop. ter od 2. pop. napr. vsako uro predstava.
Cene prostorom: I. prostor 50 vin., otroci 30 vin.; II. prostor 30 vin., otroci 20 vin.
Za obisk tega poučnega in zanimivega podjetja vabi vljudno
Juri Michel, lastnik.
v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Ku< najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 50.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najuižji ceni.
Ivan Triller
: ključavničarstvo :
z moto no močjo na Bledu,
odlikovan v vseh večjih mestih,
se priporoča za vsa v to stroko spadajočih del, kakor: Štedilnikov, vseh vrst ograj, omrežij za ograje, okovanje vrat in oken.
Izdeluje tudi modele za betonske vodne cevi in sprejema popravila motorjev po najnižgih cenah.
Za solidno delo se jamči.
Proda se takoj prostovoljno
hiša št. 59
v Krškem v bližini mestnega župnišča.  ....................
Pri hiši je vrt za sočivje in kovačnica pripravna za kovača ali ključavničarja; v nji se je dosedaj izvrševala ključavničarska obrt. Prostor je pripraven za stavišče. Cena po dogovoru. .•.
Pojasnila daje g. Kar. Havelka, gostilničar v Krškem. #<
Priporočamo novo trgovino^ z
manufakturnim
Ljubljana
ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti št. 26.
Prostori
za kako obrt (za mizarja ali jednakega)
se takoj oddajo.
Tržaška cesta štev. 4 v Ljubljani.
Specialna trgovina
finih ročnih del
j JE
V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
01
IrroTrec
Šelenburgova ulica štev. 6.
se priporoča slavnemu občinstvu, za
pokrivanja in popravljanja vsakovrstnih streh
po najnižjih cenah.
Velika
popolnoma sortirana zaloga za spomlad in poletje!
® obleke za gospode od	8	K napreg
‘S*	» h dečke d	6	„	„
„ d otroke t)	2	„	„
2 površnike za gosp. „	12	„	„
"S »	» dečke „	6	„	„	A.
t=i klobuke in čepice „ 1 „	„
Velikanska izbira damske konfekcije. Specialitete v hlačnem krilu in kostumu.
Ilustrovani cenik zastonj In franko.
„Angleško skladišče oblek*
O. Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Dr. Evgen Gallatia
odpotuje od dne 3. do dne 10. aprila.
§k
it naznanjamo cenj. občinstvu, da se I % I bo odslej dalje prodajalo v našo
■	stroko spadajoče blago, kakor papir,
■	in	risalno	orodje	po znatno
H	znižanih cenah.	 —
I Jernej Bahovčevi dediči
[■i Ljubljana, Marijin trg.
■■ .	.v	>■	■.]	;	.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 14
priporoča p. n. občinstvu svojo
specialno trgovino z rokavicami, parfumi itd.
Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo.
M. DREN1K
LjtiToljarLa, Kongresni trg- '7. Predtiskarija, Risarski atelije.
- Plisiranje. Kufriranje. Montiranje_________
= Tamburiranje in vezenje na roko. =
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materi!ala.
Telefon interurban štev. 129.
Ustanovljena leta 1818.
Ustanovljena leta 1818.
Pivovarna
JULIUS STARE
Zaloga v Ljubljani
priporoča svoje izborno vležano
marčno, dvojno marčno iti bavarsko :: pivo v sodčkih in stelenicah. ::
Valjčni mlin v Domžalah
I.BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanovljen leta 1890.
Metelkova ulica 19.
Telefon št. 248.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9,
Stanje hranilnih vlog dvajset
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
• 1« *•! • no i	g g •	......
= ljubljanske okolice =
nad pol miljona
kron
milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
^^————,ii._ .	 '
~ I	obrestuje	hranilne	vloge	po	čistih	i
Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodrid silo - - - -
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000-—
Kamnoseški izdelki iz mari$ Zf .cerkvene ip pohištvene op spominki iž maririoria, granit ali mjentta, apno ?ivo in uga ............ se dobi pri v-m
Višjega štab. zdravnlkp ]n>(flzlka dr. Schmida znamenito
Kolodvorska
ir *
ulica
kamenarskem mojstru
odstrani Miro in temeljilo nastalo gluhoto, tečepje iz ušes, šumenje po ušesih in nagl,uhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se gamo v lekarni pri „Črnem orlu“, Novi trg v Celovcu.
Spedjalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiŠkih motorjev za „ zobozdravnike. ......	-	w,..
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožha ulica. št. lR:
Cementnei cevi v vseh dimenzijah, brvaste P^če
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
p« vzorce sukhd in modnega blaga za moške obleke od tvrdlce:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Humpolcu
na Češkem
če uas to nič ne staite!