Leto XVI. St 3. Poitnlna platana v gotovini. V Ljubljani. 10. februarja 1929 V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravic«. AM3TL8RAW DELAVEC 0,i£.“‘S»5i pred™2*Tb' GLASILO ZDRUŽENE DtLAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po cenikn. Dopisi morajo biti Iranklra-ni in podpisani ter opremljeni z itampiljko dotičn« organizacije. Telelon Štev. 3478. Ček. račun 13.562. Železna peta. Odkar je nastopil nav političen •položaj v Jugoslaviji, je stopila Železna peta odkrito, brezobzirno in z vso nesramnostjo na vrat proletari-jatii. Pod firmo »gospodarskih krogov« je kapitalizem odločno povedal v svojih spomenicah vladi, da Itreba končali z raznimi socijalnimi zakoni, ki ščitijo delavstvo, ker oni škodujejo gospodarskim krogom tv njih pridobivanju, ali na kratko: ker jim manjšajo profite. Ta poiav je tako javen in vsakomur viden, da delavstvo, ako tega sedaj ne vidi, mora biti slepo in gluho in mora imeti kožo in želodec ne iz železa, nego iz jekla. Ta pojav je neovrgljiv dokaz vsem tistim, ki so videli v razrednem boju samo nekako politično frazo in ga smatrali samo za nekako papirno in politično trditev marksistov. Podjarmiti docela delavstvo, ga izročiti na milost in nemilost kapitalizmu, to je vzplameni-tev razrednega boja še v ostrejšo obliko, kakor se je bil dosedaj. In proletariat ni tegia kriv, on je samo prišiljen dvigniti vrženo mu rokavico. In proletarijat jo je dvignil. 2e v prejšnji številki smo povedali, da staro pesem kapitalizma poznamo in ji znamo tudi leka. Mi, strokovno organizirano delavstvo, smo s svojimi organizacijami sredstvo gospodarske in socijalne obrambe delavstva. Če si drznejo »gospodarski krogi« zahtevati ukinitev delavskih pravic, delavske zakonodaje, zateva-jo strokovne organizacije ukinitev kapitalističnih privilegijev. Kdo so ti »gospodarski krogi1«? Mi marksisti jih dobro poznamo. Ali radi informacije, kako sodijo tudi nekateri d'rugi krogi o njih, naj tukaj navedemo. »Kmetski list« med' drugim piše: Beseda -gospodarski krogi« je zelo široke vsebine, tako da je ljudje ne razumejo prav lahko. Mi bi pa radi pogledali do dna in zato je zelo varžno, da enkrat pogledamo nekoliko natančneje, kdo so pravzaprav ti zagonetni »•gospodarski krogi«. Vsakdanja praksa nam kai«, da sc oglaiajo v javnosti pod firmo »gospodarskih krogov« navadno tisti ljudje in taki ljudje, ki sami nič ne producirajo in nič ne pridelujejo ali izdelujejo, ampak iivc — in Se kako dobro žive! — od dela drugih. »Gospodarskim krogom« sc n. pr. prištevajo zastopniki velebank. Kaj .pa proizvajajo ti ljudje? Doslej Se nismo nikdar sli&ali, da bi bila le ena velebanka pridelala vsa j zrno žita ali pa izdelala le en čevelj ali -hlače. Pač pa vidimo, da vzdržujejo velike banke prav živahno žitno trgovino, t. j. da žito, ki so ga pridektli drttgi, za znatno višjo ceno prodajajo onim, ki morajo kriih kupovati Ti ljudje torej prikrajšujejo producenta in konzu-menta in so v resnici samo vrinjenci med obema skupinama. Banke pač »financirajo« tovarne čevljev, a čevlje izdelujejo slabo plačani delavci. Če bi mi imeli visoko razvito zadružništvo, bi bili ti posili-vrinjenci kmalu odveč! Sedaj pa premislite sami, če zaslužijo vrinjenci naslov »gospodarskih krogov«. O takih vrinjencih beremo že v svetem pismu. V času, ko je Kristus učil, so se taki barantači vselili celo v tempelj Gospodo-v! Vsi vemo, kaj je naredil Kristas: Vzel je bič in je tako bando razgnali Tako je naredil Kristus z -gospodarskimi krogi« svojega časa I Mi poznamo »velike« trgovce s sladkorjem, z žitom itd. Ti »veliki« trgovci navadno niti ne vidijo nikdar tistega blaga, ki ga prodajajo, kamoli da bi ga sami pridelali ali izdelali! Mali trgovčič na deželi ima vsaj to dobro za sebe, da ljudem v njihov kraj pripelje razno blago, ki ga rabijo. »Veliki« trgovec pa je dandanes vrinjenec med pridelovalcem ali izdelovalcem in malim trgovcem in konzumen-tam. Če 'bi šlo tako, kaJcor bi moralo iti, bi že zdavnaj mali trgovci lahko svojo robo naravnost naročali, brez mastno plačanega posredovanja »velikih«. Tudi ti vrinjenci se prištevajo k »gospodarskim krogom«, čeprav nič ne proizvajajo. »cip-5 ') 1 v "'r .. 'v \ * sotrpin In sotrpinka I Kapitalisti so slo2nif edini, združeni v možno kapital stlCno organizacijo, da kolikor mogoie krepko zasu2nijo proletarijat. Hed njimi v njihovi strokovni organizaciji ni prepirov. Med njimi ni obrekovanj in medsebojnega blatenja. Njih cilj je: zlomiti mož proletariata in delavstvo spraviti pod svojo neomejeno oblast. Kdor Se do danes tega ni sprevidel in spoznal, mora spoznati sedaj, ko zahtevajo vsemogoči »gospodarski krogi1*, da se ukine: zakon o zaSiitl delavcev, zakon o zavarovanju delavcev, osemurnik itd. Slika govori prevet jasno. Prepir med delavstvom je kapitalistom „razliinih strankarskih naziranj" prijeten dogodek in moina pomoč proti delavskim zahtevam. Prepir med delavstvom je rešitev delavske avtoritete in dokaz kapitalistom, da so poklicani obvladati delavstvo. Zato složno v vrste strokovno organiziranega delavstva in v boj za naše pravice! Pro« z medsebojnimi prepiri, proi z indiferentnostjo, prot s kleteplazstvem! Samo organizirani smo moini! Potem so tu razne velike industrije. Veliki industrijalci sami ne proizvajajo prav nič. Ti Se niso izkopali nobenega koščka premoga in niso skovali še niti ene lopate. Vse to delajo (= izdelujejo) mali obrtniki, ki sami delajo, in pa delavci. »Veliki« gospodje samo razprodajajo to, kar so izdelali drugi. So torej tudi vrinjenci. Svoje negospodarske vloge pa se vsi ti »gospodarski krogi« prav dobro zavedajo, zato tudi o njej nikdar ne govore. Mnogo rajše pa govore zato o svojih velikanskih dajatvah državi, deželi, ob&ni itd. Če človek posluša te ljudi ali pa bere njihove časopise, bi skoraj verjel, da samo oni plačujejo davke! ... Poglejmo si torej tudi te davke nekoliko natančneje-, ki jih plačujejo »gospodarski k rogi... Vzemimo kakšno banko. Ta daje za vloženi denar 5 odstotkov, za izposojeni denar pa zahteva po 8, po 10 in tudi več procentov. Za 100 izposojenih dinarjev mora plačati kmet, delavec banki 8 ali 10 dinarjev, dekla pa, ki je teh 100 dinarjev vložila, dobi 5 dinarjev. Razlika 3 (ali 5) dinarjev je bančni dobiček, iz katerega plača banka tudi davek. Jasno je iz računa, da tega dobička ni »zaslužila« banka, ampak tisti, ki je plačal obresti, in ta je plačal tudi davek, ne pa banka! V resnici ni plačala nobena banka še niti ficka davka »iz svojega«, ampak vse so plačali in še plačujejo dolžniki. Banka tisti denar samo na davkarijo nese, denar sam pa ne prihaja iz njenega žepa, ampak iz žepa dolžnikov. Tudi noben industrijalec ne plača nič iz svojega, ampak prevali ves davek na ljudi, ki njegovo blago ktipujejo. Ta davek tiči že v prodajni ceni in industrijdlec samo na davkarijo nese to. kar je na viSji ceni nabral od svojih odjemalcev. Prav tista je s takozvanimi »socijalnimi dajatvami« (za bolniško zavarovanje itd.). Zidarski mojstri n. pr. prav dobro vedo, koliko delavcev bo treba in koliko dni bodo delali, da izgotove kakšno zgradbo. Kdor pa to ve, si lahko izračuna že naprej, koliko bo moral oddati bolniiki blagajni, in to vsoto seveda vračuna v plačilo onemu, ki je dal hišo (zgradbo) zidati. Zato pa mojstri ne morejo trditi, da oni kaj iz svojega plačajo, ampak oni samo oddajajo denar tja, kamor ga morajo. denar pa so dali tisti, ki jim je bil za- računan. (In tisti, ki so poleg slabe mezde iz svojega zaslužka morali plačevati svoj del, t. j. dve tretjini. Op. ured. »Delavca«.) Treba je torej silno natanko razločevati med tem, če kdo denar na davkarijo nosi iz svojega žepa, ali pa če ga nosi iz tujega! To je velika razlika! A ravno »gospodarski krogi« so navadno tisti, ki iz svojega ne dajejo nič, ker vse prevalijo na druge. Zato pa bi bilo prav, če bi se v javnem življenju »gospodarski krogi« nekoliko manj čeperili, že zato, ker vedno bolj raste med ljudmi spoznanje o nepotrebnosti »gospodarskih krogov«. Imamo pa seveda tudi resnične »-gospodarske kroge«. To so v prvi vrsti kmetje. Ti sami pridelujejo kruh, brez katerega bi vsi oni drugi »gospodarski krogi« pomrli od lakote, če jim ga kmetje ne bi dali. Potem imamo obrtnike, ki sami delajo, t. j. producirajo boljše blago iz surovin. Obrtnik lahko v soboto pokaže na kup izdelkov, ki jih je čez teden izgotovil — na kaj pa naj pokaže bankir? •Gospodarski krogi« bi hodili okrog lepo bosi, če jim čevljarji ne bi napravili obuvala. Potem so tu delavci, milijoni delavcev, ki res nekaj delajo {= izdelujejo), a ravno »gospodarski krogi« so navadno tisti, ki žive sijajno in udobno od delavskih žuljev, ne od svojih! Kmet — obrtnik — delavec — to so pravi in resnični gospodarski krogi, ne pa tisti ljudje, ki žive od dela drugih ljudi, potem se pa skrivajo za besedo »gospodarski krogi« menda zato, da svojo lenobo prikrijejo. To naj si ljudje zapomnijo in naj se ne dajo varati od časopisja, ki stoji v službi »gospodarskih krogov«, da ljudi iarba. Tako govori »Kmetijski list«, ln v splošnem resnico govori. »Radnički Glasnik«, glasilo »Opčega Radničke-ga Saveza Jugoslavije« pa med drugim piše: ». . . .Najrevnejši patrijoti pod plaščem jugoslovanstva so »gospodarski krogi« s temi imeni: Dcutsch, Schwarz, Weiss, Gelb, Roth, Griin itd. Nekateri ljudje s temi imeni podvzemajo korake, da se naše strokovne organizacije razpuste, ker so v nevarnosti interesi gospodarstva. Lahko bi vzkliknili: Česar si vse ti novopečeni jugoslovanski patrijotje nc doimSljujejo. Kaj bi oni rekli, ako bi mi zahtevali na primer, da vlada razpusti kapitalistične organizacije, recimo: Zvezo industrijcev. Zvezo trgovcev, Zvezo obrtnikov itd. in če bi vlada na kak čudežen način ta naš predlog sprejela? Dalje, da vlada zniža cene in da sc morajo delavcem povišati mezde, skrajšati delovni čas, itd.? To bi bil krik in omedlevice.« Iz vsega tega sledi, kako je kapitaliste obšel strah, ker je zgodovinska vloga proletarijata že tako na vidiku, da v tem strahu delajo nekaj, 'kar odporno silo proletarijata še zvišuje. Spomenica * gospodarskih krogov«, ki so jo predali pred kratkim kralju, prinaša kot potuhnjena mačka na repu resolucijo, da naj se socijalno zavarovanje sploh organizira tako, da ne ho valilo prevelikih bremen na ramena delodajalcev. »Jutro« samo piše, da so ta bremena za enega delavca na dan iz naslova vseh socijal-nih »bremen« (zavarovanje, borza dela, Del. zbornica itd.) 1.90 Din. In od teh 1.90 Din plača še polovico delavec. Torej, samo 95 para. In kakor je rekel »Kmetijski list«, še teh 95 para plača konzument in ne industrijalec, ne obrtnik, ne veleposestnik, ne trgovec. Ti krogi pač hočejo, da bi vlada pomagala na stroške delavskega živ-1 jenskega položaja kapitalistom delati čim večje profite. Nadalje so ti »gospodarski krogi« tako malo inteligentni, d la rabimo ta izraz za njihovo možgansko sposobnost, da trde v tisti spomenici, d!a je sedanja zakonodaja o delavski zaščiti nastala leta 1922 pod pritiskom komunističnega vetra. Smešno, bogme. Tudi najmanj socijalno izobraženi tepec ve, da današnje socijalne razmere (torej tudi gospodarske), kategorično zahtevajo varstvo šibkejših. Le ti »prosvitljeni« gospodarski krogi tega ne vedo, ker jim je delavec le toliko časa dober, dokler gara, ko pa tega več ne more, ali če ga »gospodarski krog« več ne rabi, mu da brco in si misli, pa se obesi, če ne moreš živeti. Taka mentaliteta govori iz stavkov te resolucije. In nam marksistom je razumljiva. Železna peta gazi vse, ki ji ogroža profit. Našim čitateljem smo poskušali v tem članku pokazati, kako se bije razredni boj v resnici in kako stojimo mi vsi sredi klanja in bojnega meteža. Velekapitalizem ogroža vse: Proletariat, polproletarijat, kmete, male obrtnike (čeravno njih organizacije sedaj tudi, kakor ščurki lezejo, kot avantgarda velekapitalistov proti delovnemu ljudstvu) in treba je postaviti energično protiobrambo. Če pogledamo vse to tudi iz stališča, da smo tudi mi, delavci, državljani in se od nas zahteva poleg vsega druzega tudi naše življenje in kri (slučaji vojne), potem moramo imeti svoje pravice tudi kot državljani. In te pravice so, da se naše zahteve upoštevajo in ker je proletarijata v Jugoslaviji ogromna večina (sem štejemo tudi male kmete), se nam moraio temu primerno naše pravice tudi dati. Strokovna komisija je postavila zahteve delavstva. Poslala jih je vladi z zahtevo, da se imajo upoštevati. Naše zahteve so kratke: Zakon o zavarovanju delavcev se mora zboljšati in v teh inštitucijah ima govoriti delavstvo. Zakon o zaščiti delavcev se ima uveljaviti strožje kot dosedaj. Konvencije Biroja Dela se imajo ratificirati, pred vsem mora postati zakon osemurni delavnik. Pritožbe kapitalistov o »socijal-nih bremenih« so kapitalistični »švin-del« in zahtevamo, da se uvede javno polaganje poslovnih računov, da se bo ta »švindel« javno pokazal. Mi vsi pa, ki moramo prodajati svojo delovno moč za košček kruha, v strokovne organizacije! Kdor ni z nami, je proti nam. Samo dve fronti sta: Izkoriščevalci in izkoriščani. Kapitalisti in proletarci. Internacijonalni pregled brezposelnih Intema-cijonalna strokovna zveza (IGB) poroča: Po poročilih, ki so nam dospela, je brezposelnost v tukaj navedenih 21 državah sledeča: Belgija: Po poročilu 165 brezposelnih blagajn s članstvom 626.876, je bilo koncem novembra 3497 ali 0.6 odstotka zavarovancev poipolnoma in 13.832 ali 2.2 odstotka deloma brezposelnih. Leta 1927 v novembru je znašalo pa 1.4 odstotka in 3.4 odstotka. Danska: Po poročilu strokovnih orga- nizacij s članstvom 271.000 je koncem decembra bilo 25 odstotkov brezposelnih, v letu 1927 v decembru pa 31.6 odstotka. Sredi januarja 1929 'je bilo v celi državi 75.862 brezposelnih, v januarju 1928 pa 88.7.00. Nemčija: V času od 15. do 31. decembra je izdala delavska brezposelna zavarovalnica ipodpore 1,702.000 brezposelnim ali 34.5 odstotka. Lela 1927 v decembru je bilo 500.000 brezposelnih manj. Estonija: Koncem oktobra je po spiskih javnih izkazov bilo 1561 brezposelnih, a oktobra 1927. leta pa 2864. Francija: Po javnem izkazu o brezposelnosti je bilo 1. decembra 1928 11.457 brezposelnih, leta 1927 v decembru pa 13.200. Finska: Koncem novembra 1928 je po javnem izkazu bilo 2978 brezposelnih, a v novembru 1927 pa 2447. Velika Britanija (Anglija): Od 12 milijonov delavcev, zavarovanih proti brezposelnosti, je bilo 17. decembra 1928 11.2 odstotka docela brezposelnih, a 1927 v decembru 9.8 odstotka. Koncem decembra 1928 je bilo 1,520.700 brezposelnih, a v decembru 1927 1,271.122. Holandska: Po poročilih subvencioniranih blagajn za brezposelne, ki štejejo 300 tisoč članov, je bilo koncem novembra brezposelnih 62 odstotka, torei 60.245 moških in 7487 žen, a v novembru 1927 pa 8.3 odstotka. Italija: Po javnih izkaaih je bilo popolnoma brezposelnih 282.379 delavce-v koncem oktobra, a delno 25.639. V novembru 1927 je pa bilo 332.240 tpopolnoma brezposelnih, a delno 130.130. Število brezposelnih, ki so prejemali podporo, je bilo v novembru 1928 76.007. Irska: V III. četrtletju je bilo od 245 tisoč 613 proti brezposelnosti zavarovanih 9.3 odstotka brezposelnih, dočian je znašala v III. četrtletju 1927 brezposelnost 11 odstotkov. Kanada: Po poročilu strokovnih organizacij je bilo koncem oktobra 1928 od 185.000 članov 3.1 odstotka brezposelnih, a v letu 1927 3.9 odstotka. Latvija: V oktobru je bilo vpisanih 5179 brezposelnih, a oktobra 1927 3662. Norveška: Pri 48 javnih delavskih spiskih javljenih brezposelnih je bilo v decembru 1928 24.223, a decembra 1927 28 tisoč. Nova Zelandija: Po poročilih strokovnih organizacij je bilo od 56.000 članov v III. četrtletju brezposelnih 11.3 odstotka, a leta 1927 v tem času 9.7 odstotka. Avstrija: Koncem decembra 1928 je bilo podpiranih v celi Avstriji 202.658 brezposelnih, a decembra 1927 pa 207.100. Poljska: 1. decembra 1928 je po javnih izkazih javljenih 97.414 brezposelnih, leta 1927 isti čas pa 133.000. Rusija: Po javnih izkazih je bilo 1. oktobra 1928 brezposelnih 1,344.000, a oktobra 1927 1,500.000. Švedska: Od 297.798 članov strokovnih organizacij je bilo v oktobru 1928 27.008, ali 9.1 odstotka brezposelnih, a oktobra 1927 pa 10.4 odstotka. Čehoslovaška? Potom podpornih blagajn pri strokovnih organizacijah je koncem septembra 1926 dobilo 16.300, ali 1.5 o-dstotka brezposelne podpore, a septem bra 1927 37.634 brezposelnih. Madžarska: Od 150.000 strokovno or- ganiziranih članov je bilo koncem oktobra 1928 12.112, ali 8 odstotkov brezposelnih, v oktobru 1927 pa 6,6 odstotka. Združene države Amerike: Po poročilu delavskega departementa je v 54 važnih industrijah in 12.000 podjetjih,, ki zaposlujejo 4,168.820 delavcev, v novembru 1928 brezposelnost za 0.5 odstotka ipopustila proti novembru 1927, ko je bila brezposelnost na-rastla za 1 odstotek. Možata~beseda Konzumnega druitva za Slovenijo. Osemurnik je gospodom delodajalcem strašen trn v peti in delajo vse mogoče, da bi ga odpravili. Posebno obrtniki in trgovci se nikakor ne morejo vživeti, da je pomočnik in vajenec tudi človek, ki potrebuje za 60-letnica s. Ivana Mlinarja. 4! 24. januarja 1929 je praznoval sodrug Ivan Mlinar šestdesetletnico svojega rojstva. V Idršeku, občina Dole nad Idrijo se je rodil 24. II. 1869. Spominjamo se ga danes kot vnetega stro-kovničarja ter borca za proletarske pravicc. Nam vsem je za vzgled in vzpodbudo njegovo delovanje, njegov idealizem, njegova trdna neupogljivost. -• Bil je to prole-tarec-borec ves čas svojih šestdesetih let, bil je to učitelj, ki ni omagal pred ovirami in je učil proletariat razredne zavesti s parolo, da brez boja ni zmage. Kot tiskarski vajenec je svojo mladost prebil v delu in trudu za vsakdanji kruh in kot »črni umetnik« (tiskar) je zopet dihal zrak proletarca. Mnogo je potoval, mnogo čital in se učil ter si tako širil svoje duševno obzorje. Kot tak mora biti za vzgled posebno dandanes marsikateremu proletarcu, ki tako nerad sede h knjigi. Strokovne organizacije ga poznajo in Strokovna komisija za Slovenijo ga šteje med svoje najboljše med najboljšimi... Sodrug Mlinar je bil tajnik Strokovne komisije za Slovenijo in takrat je štela čez 15.000 članstva. Sodrug Mlinar je bil urednik »Delavca* in čitatelji še pomnijo njegove organizacijske in strokovne članke, s katerimi je vžigal duhove, da so se vrstili v bojne vrste strokovnih organizacij. Pred seboj je imel samo en cilj: Proletarijat organizirati v mogočno falango, združiti ga v goste kolone, učiti ga, da je on tisti, ki vse ustvarja, da je on tisti, ki mu je zgodovina zagotovila zemljo in ves svet. Zato je klical vsem neprestano Marxove 'besede: »Pro-lctarti vseh dežel, združite se!« Mnogi so ga poslušali. Mnogi so mu sledili in njegovo učenje jc rodilo sadove. Skromen, kakor je, jih je vzpodbujal, skromen je ostal vedno. Ni majal stopiti na piedestal, da bi ga gledali in mu vzklikali. Tiho, skromno je opravljal svoje delo, se pojavil na seji, na sestanku, na shodu ter poslušal, in ko so se vsi izgovorili, je podal svoje mnenje in svoj nasvet. In vedno je njegova prepričevalna beseda učinkovala. Njegov nasvet je postal sklep in vsakdo h' glasno in zadovoljen pri tem vzkliknil: »Sodrug Mlinar ima prav. Tako bomo naredili!« Bilo je pač tudi takih, da so sodruga Mlinarja, borca za koristi proletarijata, gledali sovražno. Polena so mu metali pod noge, a on je stopal preko polen in na sovraštva odgovarjal z delom. Svojih notranjih občutkov ni kazal nikomur. Trpel je .sam, poglobljen vase in rezultat tega trpljenja je bil vedno boj za delavske pravice. Uspehov svojega dela se je veselil skupno z delavstvom, z naravno pripro-stostjo in iskrenostjo, kakor da je delavstvo doseglo zboljšanje za njega samega. Šestdeset let življenja je čez pol stoletja trpljenja. Zakaj sodru« Mlinar je rojen v proletarski sredi, v proletarskem zraku in moral je prijeti za delo že zgodaj, da je imel kruh. Njegova mladost je zrastlia v razrednem boju in zato je temu boju posvetil svoje življenje. Kajti na barikadah treba vztrajati in na barikade treba novih borcev, energičnih in zavednih, samopožrtvovalnih in neustrašljivih. In take je vzgajal sodrug Mlinar z lastnim ognjem, ki je gorel v njem ter jim podžigal samozavest in samospoznanje. Zato danes, ob njegovi šestdesetletnici, kličemo našemu sodrugu Mlinarju, da naj bo čil in krepak še dolgo let, da bomo lahko še ob njegovi osemdesetletnici vzklikali našemu sodrugu jubilantu: »Delu čast in oblast!« svoj počitek, razvedrilo in izobrazbo prosti čas in da ni navaden stroj, ki bi samo delal. Z uvedbo o zapiranju in odpiranju obratov in trgovin je vedno sedaj mnogo posla, protestov, kršenja itd. Vršile so se razne ankete in povsod so delodajalci nastopali kot pravi svečeniki zlatega teleta, edinega boga, ki jim je drag, ter povdarjali (z raznimi izgovori seveda), da je profit več kakor pa življenska in kulturna potreba njihovih pomočnikov in vajencev. Minister socijalne politike sklicuje zopet za 21. februarja 1929 v Zagreb anketo, kjer se naj zopet pogovore delodajalci in delojemalci glede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin ki obratov. Naše Konzumno društvo za Slovenijo je postavilo tukaj svojega moža in že s pismeno vlogo ministru povedalo svoje mnenje, da se mora u-poštevati osemurnik tn da on ne povzroča gospodarske krize. Tu priobčujemo to vlogo, da naši čitatelji in so drugi vidijo, 'kako Kon- zumno društvo za Slovenijo stoji na braniku za osemurnik. Spoštovani gospod minister! Iz časopisnih vesti smo posneli, da sklicujete za 21. februarja v Zaigreb anketo, na kateri nameravate zaslišati mnenja zainteresiranih nameščenskih in ■poslodavskih korporacij glede revizije uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Kor sc z innctiiom vccinc v trgovskem gremiju združenih trgovcev ne strinjamo in ker ne dobimo prilike razložiti na enketi naše posebno stališče, si usojamo predložiti lo pismeno predstavko, katero blagovolite gospod minister po svoji uvidevnosti upoštevati. Naša zadruga posluje preko 20 let in vzdržuje v 48 krajih Slovenije svoja odda-jaUšča ter je v preteklem letu plačala samo davka na poslovni promet Din 165.000.—. Prepričani smo, da Vam bo, gospod ster, služilo to dejstvo za dovoljno legitimacijo, da smo tekom desetletja udejstvovanja zbrali dovolj gospodarskih izkušenj, da nam mnenja glede odpiranja in zapiranja trgovin ni narekovalo kako trenutno navdušenje ali sentimentalnost. Prehajajoč k stvari, smatramo vsako stremljenje, ki teži za podaljšanjem delavnega časa v trgovinah, za veliko pogreško, ki bo, če se izvede, uvedla v trgovsko poslovanje nov nered in vzbudila med manj izkušenimi in manj izobraženimi trgovci domnevo, da sc jim bo -z dalj odprtimi trgovinami povišal promet in z njim zaslužek. Lahko se zgodi, da bo iluzija v posameznih slučajih tako močna, da bodo dotičniki popustili v svojih naporih, z dobrim blagom, solidnimi cenami in zadostno reklamo večati krog svojih odjemalcev in posledice bodo baš nasprotne, ki se bodo končno odražale v — pasivnih bilancah. Uredba o odpiranju in zapiranju naj ima nalog, poleg podelitve prepotrebnega počitka trgovskemu osobju širiti tudi smisel v širokih narodnih masah za red in disciplino. Če jc mogoče priučiti milijone davkoplačevalcev, da poravnajo pravočasno in v okviru še krajšega uradnega časa davčnih uradov svoje dolžnosti do države, jih bo tem lažje navaditi med osmo uro zjutraj in osemnajsto uro zvečer nabaviti si' svoje živ-strijskih centrih najprikladnejši od pol 8. ure zjutraj do 13. ipopoldne in od 16. pa do pol 19. ure zvečer. Za izrazito manuifaktur-ne in galanterijske trgovine je določitev tem lažja, ker je znano, da pred 9. uro Zjutraj ni prometa in po 18. uri zvečer lc pred prazniki z izrazitimi običaji, kakor Sv. Miklavž in slično. Pač pa je pri teh prodajalnah treba poskrbeti, da si tudi tisti sloji, ki so baš v teh urah uslužbeni, lahko omislijo nabavo potrebnega blaga in to pri dnevni luči, ki omogočuje ocenitev kvalitete in barve. Nedeljski ipoditek naj velja za vse trgovine brez izjeme. Dveuma izjema naj se dovoli le onim centrom, kamor gravitirajo oddaljenejše hribovske vasi, ki nimajo lastnih trgovin. Toda ta podaljšiek delavnega časa naj se osobju nadomesti s še enkrat daljšim odmorom, ki naj se porazdeli, na ljenske potrebščine. V kolikor je potrebno omogočiti tovarniškemu delavstvu, ki je ob istih urah zaposleno, nabaviti si razne potrebščine, naj se pa najmanj za toliko, v kolikor se zvečer delavni čas podaljša, uvede toliko daljši opoldanski odmor. To je tem lažje dosegljivo, ker je znano, da je v zgodnjih popoldanskih urah promet po trgovinah povsem minimalen. Za izrazito specerijske trgovine, ki se bavijo tudi z razpečavanjem kruha, bi bil čas otvoritve prodajalne v mestih An indued teden s podaljšanjem opoldanskih odmorov. Gosjjod minister! Tudi naša za-dnvga sc zaveda velike gospodarske krize in ima tudi ona prestati mnogo naporov, da obdrži bilančno ravnovesje. Toda vzrok propadanja gospodarstva in specdjelno trgovine leži daleč izven posledice delavnega časa. Korenika zla je katastrofalno osiromašcnje širokih narodnih mas. Zaslužki delavstva in uradništva so tako zelo pičli, da so ti sloji prisiljeni utesniti svoje nabavkc za celo tretjino predvojnega življenskčga standarta. Odtod mali promet in prepičel zaslužek. Drugi vzrok, ki pa sukcesivno odpada, jc med in povojni prirastek nove trgovine. Ti trgovci so se izkoriščajoč med in povojno pomanjkanje blaga, naučili tirati cene blagu na tako višino, da so zaslužili pri njem tudi do 50 in šc celo več odstotkov. Taki in slični trgovini zmanjkuje pri normalizaciji razmer tal pod nogami in v svoji nervozi išče vzroke tam, kjer jih ni. Vodstvo naše zadruge, ki je take metode izropnvanja ljudstva z indignacijo odklanjalo, čuti tudi pri tej priliki potrebo se-parirati sc od zahtevk po podaljšanju delavnega časa v trgovinskih obratovalnicah, katere najglasnejša pobornica je baš ona trgovina, ki je vsted pomanjkanja čuta solidnosti obsojena na propast tudi v slučaju, če bi sc ipodaljšal delavni čas tako, kakor jc običajen v>ri narodih, ki prehajajo šele iz nomadskih razmer. Konzum. društvo za Slovenijo, vp. z. z o. z. K temu dodajamo, da mora delavstvo zahtevati energično, da doseže najmanj to, kar je mogoče, da se spra- vi delovni čas v trgovinah in ohrtih v soglasje s konvencijo za osemurnik im v soglasje z zakonom o zaščiti delavcev. Otvoritev palačeDelavske zbornice". (Dopis.) Dne 16. in 17. februarja sc vrši otvoritev palače »Delavske zbornice za Slovenijo.« Nočem o tem pisati na dolgo in široko, nočem zavračati zlobno in brbljavo zmerjanje gotovih oseb, ki se pečajo s tem od časa do časa, kakor jih pač v možganih -zagrabi. Ker dejstva govore dovolj in vsak delavec m delavka, vsak sodrug in sodru-žica, če samostojno in resno premislita m prevdarita vse okolnosti, bosta znala pravilno presoditi: Ali je Delavska zbornica kaka korist delavstvu ali pa ni. In v tem jc bistvo vsega. Da ni vse tako, kakor si vsak delavec in delavka želi, da se ne more vse tako narediti, kakor hoče ta ali oni sodrug, da so povsod ovire, če sc hoče uvesti vse tako, kakor zahteva proletarsko stališče, bo razumel vsak, ako si predoči trezno svoje lastno gospodarstvo, pa bodi šc tako majhno. Tudi oni, kjer sam vse ur e ruje in ukazuje, si ne more v svojem delokrogu tako zagospodariti, kakor to želi. In mi, ki živimo v današnjem družabnem redu, tudi ne moremo, pa četudi se trudimo, vsega tako izpeljati, kakor bi to morali. Da to ni samo nekak izgovor, povdarjamo, da se tako godi vsakemu in vsem in tudi Sovjetski Rusiji. Ln če mora večkrat Sovjetska Rusija, kot izrecno delavsko-krneč k a država iti preko svojih principov in popuščati, je samo svoje vrste neresen brhlrač tisti, ki misli, da sc da v Jugoslaviji v takem položaju izvesti marksističen princip. Zmerjanje je po ceni. Laž še cenejša. Zavijanje dejstva in resnice ipa nosi lepe obresti. To moram zato povdariti, ker je med delavstvom precej takšnih, ki kaj radi ! poslušajo laži, zmerjanje, zavijanje, a da bi j sami mislili in pr e kontrolirali, pa jim malo ' mar. Uživajo in sc zabavajo nad svojo lastno nesamostojnostjo. Dogaja se celo, da se smejejo modrosti takšnih, ki nekaj časa pljuvajo odpadke zdaj v ta, zdaj v oni krožnik in to vse iz osebnih koristi, In potem te odpadke zopet ližejo, ko zaslišijo cvenk levega ali desnega srebra. Ali oprostite. Moral sem to povedati in upam, da mi sodrug urednik ne črta tega. Ker resnica, pa če še tako bridka, se mora konštatirati. Palača »Delavske zbornice« stoji. Korak za korakom se je postavljala, in 16. in 17. t. m. bo otvorjena. Razredne strokovne organizacije imajo v nji že svoje prostore. Ponosen sem na to delavsko reprezentanco. Tudi vi, sodrugi in sodružicc, delavci in delavke ste lahko ponosni. Delu čast in oblast! K., član plenuma Delav. zbornice. Opomba uredništva. Priobčili smo dopis sodruga K. in tako ustregli njegovi želji. Sicer imamo glede nekaterih stvari mi svoje mnenje, vendar stojimo na stališču, da sc naj sliši o Delavski zbornici tudi mnenje, ki vlada izven ljubljanske megle. Spored posvetovanj ob priliki otvoritve palače Delavske zbornice je sledeči: Petek, dne 15. iebruarja. Ob 10. uri dop.: Konferenca centralnega tajnika Delavskih zbornic z vodstvom Pokojninskega zavoda. Ob 3. uri pop.: Seja Upravnega odbora Del. zbornice. Ob 8. uri zvečer: V dvorani OUZD predavanje centralnega tajnika dr. Živka Topa-loviča o »Plinski vojni«. Sobota, dne 16. iebruarja. Ob 10. uri dop. in po potrebi popoldne: V čitalnici Prosvetnega odseka: 1. Anketa o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. — 2. V pisarni knjižnice: Konferenca prosvetnih referentov delavskih zbornic. Ob 3. uri pop.: V posvetovalnici DZ seja Odbora Centralnega tajništva. Od 4.—7. zvečer: V prostorih strokovnih zvez: Seje klubov delegatov plenuma DZ. Razprava o proračunu. Nedelja, dne 17. februarja. Od pol 11. do 1. ure: Otvoritvena svečanost. Od 3.—7. ure pop.: Klubske seje. Ob 8. uri zvečer: Koncert v dvorani zbornice. Pondeljek, dne 18. februarja. Ob 9. uri dop.: Skupščina Delavske zbornice. STROKOVNI VESTNIK. \Vi oročila Glavne Bratovske skladnice za Slovenijo za leto 1927, s številkami dokazati, kaj je glavni vzrok teh visokih socialnih bremen in tudi kdo je krivec temu? Glavna Bratovska skladnica je v tem letu imela 15.537 članov s 25.240 svojci. Od teh se jih je smrtno ponesrečilo 22, ponesrečenih je bilo 2167, imajo namen čim največ dobička napraviti 7-a podjetja, za katera obstoje in delujejo. Karteli ali trusti dosezajo ta svoj namen pred vsem s tem, da onemogočijo .medsebojno konkurenco, da si lepo složno razdelc področja, da pridno navijajo ceno navzgor svojim izdelkom, delavcem pa odmerjajo plačo, kakor jim kaže in tudi surovinam po mili volji, zlasti če te surovine prideluje kmet. Potem skrbe z vsemi mogočimi sredstvi, da uplivajo na državno gospodarstvo, da jib davčna zakonodaja ščiti, carina varuje, prevozne tarife favorizirajo, skratka: trudijo se, da dosežejo za sebe izvanredno ugoden položaj, dasi so številčno jako šibek stan, denarno in organizatorno pa pomenijo mnogo, zlasti vse dotlej, dokler je delavec in kmet še vse premalo zaveden in mlačen za svoje razredne organizacije. Ti ljudje sc pri nas neradi imenujejo s svojim pravim imenom. Najrajši, se nazivajo gospodarske kroge, v Srbiji pa privredni krugovi. Seveda »imajo z gospodarstvom naroda, ki je v ogromni večini kmetski in delavski, prav nič skupnega, razven v kolikor so mu v direktno škodo. V naši državi sta posebno znana dva kartela ali trusta, ki sta na škodo celokupnemu prebivalstvu. To sta sladkorni in pivovarniški kartel. Prvi je organiziral vso našo sladkorno, drugi vso našo pivovarniško industrijo. Seveda pa oba kartela, z uvozno carino dobro in varno zavarovana, izkoriščata samo naš domači trg, čez mejo pa se navzlic favoriziranju ne upata, ker nista zmožna svetovne konkurence. Z vso naklonjenostjo jih navzlic velikim žrtvam ne usposabljamo za nalogo, ki bi jim jo radi dali. Vse žrtve so torej zaman in služijo le prevelikemu obogatenju nekaterih poedin-cev na škodo celine. Obstoje pa tudi karteli ali trusti, ki sc ne raztezajo samo na področje ene države ali samo enega dela sveta. Tak kartel, ki obsega ves svet, je n. pr. petrolejski kartel. Drugi karteli so zopet samo amerikanski. nekateri samo evropski. 19. januarja je zboroval na Dunaju srednjeevropski železni kartel. V tem srednjeevropskem kartelu so tudi naše tovarne železa in tudi zastopniki naših tovarn so se udeležili te seje, kakor beremo v dunajskem časopisju. In kaj je bil uspeh te seje srednjeevropskega železnega kartela? Takoj so sklenili podražiti železo na debelo za 25 par ali po starem eno krono pri kilogramu. Seveda sc bo v podrobni prodaji železo potem še podražilo. Ker sc v našo državo plačuje — zaradi varstva domačih fa-brikantov še visoka carina — bodo ti potem ceno še posebej našraufali. Kmetom in delavcem se po tem sklepu železnega kartela odpirajo novi izdatki, kajti samo kmet trga in uporablja železo, za meščane ga je par kilogramov dovolj za celo leto. Kakšen nauk si morata delavec in kmet zapomniti od te podražitve železnega kartela? Da je v organizaciji moč. Samo s trdno, močno organizacio sc bo prolctarijat ubranil vclekapitalističnih pijavk. Z močno strokovno organizacijo bo prolctarijat ščitil svoje pravice in si izboljšal svoj položaj. ki so v svojem bolovanut izgubili 27.773 šihtov, kar znači izgubo na zaslužku — povprečne po 35 Din dnevno — 972.055 Din. Za te ponesrečence pa se je izplačalo 131.939 dinarjev. Na ostalih boleznih pa je izgubilo to delavstvo 116.649 dni, kar pomeni izgubo na zaslužku 4,082.715 dinarjev, ali obremenitev bolniške blagajne na hranarini 3,712.637 Din. na zdravniških in bolniških stroških 1,903.637 Din, na zdravilih in drugih pripomočkih 1,559.150 Din, na oskrbi v bolnici in prevozu bolnikov 1,177.376 Din. Skupni izdatki bolniške blagajne znašajo 8,352.658 Din. če vzamemo, da imajo Trbovlje 3876 članov, pa je od teh bilo bolnih 2918, znači to 75% vseh. V svinčenih rudnikih v Mežici je pa v tem oziru še slabše: od 1488 članov je bilo bolnih 2044. To sc pravi, da je povprečje nad 100%. Od vseh 15.537 članov je bilo bolnih 16.156. Družinskih članov je od 25.240 bolovalo 19.360. Upokojenih je bilo 215 in umrlo je 134 članov ter 360 družinskih, članov. Te številke dovolj jasno povedo, da tvori rudarsko in plavžarsko delavstvo Slovenije samo eno veliko Stran 4 »DELAVEC« 10. februarja 1929 bolno množico, v kateno se zajeda kal bolezni čimdalje hujše, in v tem se tudi izraža visoka siocialna humanost teh »Gospodarskih krogov« na-pram svojemu delavstvu. Vpoštev pa se mora vzeti še dejstvo, da danes rudarski delavec pod težo gospodarskih razmeri nikdar ne vzame prej bolniškega lista, kakor kadar že nič več ne more in da vzame zdravstveno spričevalo vedno prej, preden popolnoma ozdravi. Zdravniki zmajujejo z glavo, češ, kaj vam hočem dati, tuberkulozni, nadušljivi, slabo prehranjeni ste. To so oni člani, ki stoje v aktivni službi, torej v najboljši življenski dobi. Ali kakšne so njihove žene, otroci? Vprašajte zdravnike in učitelje; vse nezdravo vsled pomanjkanja. No in k temu pridejo še tisoči staroupokojencev, vdov in sirot, ki so vse svoje življenje darovali tem »Gospodarskim krogom«, a danes za plačilo nimajo grižljaja kruha in še manj pa kaj obleči. Te »Gospodarske kroge« bi bilo dobro postaviti na občine v ubožne odseke, da bi imeli tam priliko videti zločin svojega pohlepa. In ti gospodje, ki so napravili s svojo brezobzirno gonjo za dobičkom iz teh najboljših državljanov-delavcev same »kriplne« in bolnike, ki so njihovim ženam in otrokom zasadili kal bolezni v njihovo mlado telo, ki tirajo tisoče in tisoče najboljših delavcev vsled nesreč in predčasne fizične izčrpanosti v prerani grob, ti hočejo razbremeniti svoj dobiček do zadnje pare od socialnih bremen? Človeku zastane kri v žilah, ko vidi dnevno ta zločin na delavskem razredu, ki ga hočejo ti brezvestneži še poslabšati. Ne! To se ne sme zgoditi! Zakaj, prvi pogoj je in mora biti, da morajo tisti, ki žrtvujejo delo svojih rok za druge, imeti tudi sami toliko pravice, da se z njimi postopa kot z ljudmi, ne pa še slabše kot z živino. To smo hoteli povedati merodajnim krogom, da uvidijo, da ni kriva prevelika liberalnost socialno-zaščit-ne zakonodaje težkega položaja v industriji, temveč zgolj požrešnost in objestnost teh »Gospodarskih krogov« in da ne nasedejo pobožnim željam teh, da sc vzpostavi splošna državna hiralnica delavstva, temveč, da se nasprotno stori vse, da se delovnemu človeku omogoči za njegovo delo tudi človeka dostojno življenje, kar edino bo storilo zdravo in zadovoljno delovno moč. To bo pravo ozdravljenje gospodarskih razmer v splošnem, ne pa odprava socialne zaščite! RUDARJI. Načelstvo »Zvez« rudarjev Jugoslavije« je na svoji redni seji z dne 20. januarja t. 1. sklenilo v smisla pravil zveze čL 8, da se ima Trii ti II. redni kongres Zveze dne 21. aprila 1929 v Celju. Na podlagi tega imajo vse podružnice ZRJ v smislu a. 11, točka 5 pravil za podružnice vriiti v najkrajšem času svoje občne zbore, na katerih imajo izvoliti delegate za kongres. Pri tej priliki se lahko v smislu čl 8, točka 6 Zvezinih pravil, stavijo eventuelni predlogi za kongres, ki pa morajo biti na centralo doposlani najkasneje 6 tednov pred vršitvijo kongresa. Ostalo je razvidno iz okrožnice, ki smo jo poslali dne 22. januarja t. L na vse podružnice. VODSTVO. Zahvala. Članstvo podružnice ZRJ na Lciah se tem potom najiskreneje zahvaljuj vodstvu -Za prireditev božičnice revnim otrokom. — Članstvo. Sila kola lomi. Česar pamet rudarjev ne zmore in česar Trboveljska družba za vedno vsiliti ne more, pa je izsilil naravni zakon. Znano je, da je Trboveljska družba na prvem mestu, kar se tiče izkoriščanja svojega delavstva. Tako je v prvih letih po prevratu uvedla metki premijski sistem za število napolnjen, vozičkov, ki je, ako je nakopalo 6 mož v 24 urah 31 vozičkov, dvignilo ceno vsakega vozička za 30 para. Istotako se je na progi dala premija od 2 m naprej. To je bil bič za rudarje; gnali so se in gnali, samo da so to premijo dosegli. Ali tok časa, ki je izrabil fizično moč rudarjev in pa neurejene delovne razmere v jami so bile tisti činitelj, ki so preprečile, da rudarji kljub vsem naporom te premije niso mogli doseči več. To je dalo povod, da so rudarji, ki so le premalo zaslužili, bili primorani prositi v vedno večji meri za odplačilo. To je pa Trboveljski družbi že začelo presedati. Zato se je v Zagorju že odločila, da je znižala število vozičkov 31 na 26 in na progi od 2 metrov na 1.50 m za dosego iste premije. S tem misli Trboveljska družba dve muhi naenkrat ubiti, na eni strani hoče »LeistungsgeisU dvigniti, na drugi strani pa se iznebi vednih prošenj za doplačilo. Tako, začetek je že tu. Enkrat bo že rudarje pamet srečala, no in potem bo pa šlo. SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA. Steklarji Hrastnik. Dne 27. jan. se je vršil občni zbor naše podružnice. Če je kedaj kakšen odbor naših podružnic poskusil, kaj je delo strokovnega odbora, je nedvomno to naš odbor in si tudi zaslužil častno svojo zaupnico. Ni šala štiri mesece stavke! Zmagovito smo končali. Ne bomo zgubljali besed o tem. Saj so spoznali našo vztrajnost ne samo naši, temveč tudi inozemski »odrugi. Ves svet je čul o nas. Sodrug Kellner se je v imenu odbora zahvalil članom, da se neomajno ramo ob rami izbojevali težki boj. Prav tako je izrekel zahvalo vsem onim proletarcem širom države in inozemstva, ki so inaterijelno in moralno pomagali boj zmagovito dokončati. Podružnica je na članstvu precej na-rastla. Žal, da je še vedno tudi takih, ki organizacijo poznajo samo v sili. Pozivamo vse one, da sedaj v navideznem premirju povrnejo organizaciji ono, kar je organizacija za njih storila, ko so bili v stiski. Kdor organizacijo samo takrat pozna, kadar mu gre slabo, je pravtako parasil, kakor oni, ki iim pravimo kapitalisti«. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik: Alojz Kellner, tajnik Joško Jager, bla^ 'gajnik Franc Zaletel ml. Odborniki: Lakner Emil, Marija Oistirček, Marija Mauserin, Kellner Julius. Namestniki: Jože Grum, Karel Laurič, Rudolf Lukman. Kontrola: Papp Peter ml., Stoklasa Edvard in Baitl Franc. V prošlem letu je vsak moral spoznati važnost strok, organizacije, 7-ato ob začetku novega leta kličemo vsem steklarskim dc-lavcem: vsi v organizacijo k novemu delu, novim bojem in zmagam. Delu čast in oblast! Usnjarji Ljubljana. Večkrat smo že omenili brezpravnost in naravnost nevzdržen položaj delavstva v tovarni »Pollak« v Ljubljani. Za pondeljek, dne 28. januarja, smo delavstvo tega podjetja povabili na sestanek, kjer bi se pogovorili o vsenn potrebnem, da sc ubranimo a take, katero podjetje izvaja na naše najprimitiv-nejše pridobitve in pravice. »Štedenje«, ki se je delno vpeljalo, sc je začelo izvajati. Podjetje je nezadovoljnost in odpor v kali zatrlo s kratko grožnjo: »Kdor noče, lahko gre«. Nadejali smo se, da bode z ozirom na vse te dogodke sestanek dobro obiskan ter da bodemo storili potrebne zaključke, toda prišli so samo naši najboljši in najpogumnejši. Rez-ultat je razumljiv. Delavstvo nečc vedeti, kaj je organizirana moč. Je neorganizirano, nezavedno, neuko in tako mora povsod in vedno kloniti hrbtišče in trpeti. Pomnite delavci, to bo vse dotlej, dokler bodete sami to boteli. Ker vi sami ste svoje sreče kovač. Kako bridko je to našim zavednim so-drugom, ki trpe radi onih neorganiziranih, ve samo oni, ki je organiziran in zaveden. Tekstilni delavci Kranj. Kranj postaja vedno bolj industrijsko mesto. Čehoslovaškc kapitalistične družbe, videč primerno lego kraja, zlasti pa zavedajoč sc cenenih delovnih moči, grade tovarno za tovarno. Dimnikov tekstilnih tvomk je vedno več. Razume se, da sc tudi tukaj že pojavlja naše gibanje. Začetki strokovnih organizacij so to. Vendar so to temelji, na katerih sc bode kasneje razvilo močno naše strokovno gibanje. Da se imamo boriti tudi tukaj s porodnimi bolečinami, je razumljivo. Kajti pravih proletarcev je tukaj zelo malo. Kmečki proletarci, z eno nogo na svoji zemlji, z drugo v tovarni, so največja ovira razmahu strokovne organizacije. Oni se še ne zavedajo, da so na okopih razrednega boja. Razvoj nam pa bode polagoma razoral ledino. Zato pa je potreba temu središču in razvoju posvetiti vso pažnjo, ker pri nas so vedno na delu elementi, da zavajajo sprole-tarizirane kmečke mase v napačne organizacije, ter jih tako odvajajo od pravega marksističnega delavskega gibanja. Sestanki, ki se prirejajo, morajo biti vzgojnega značaja. Pričeli bodemo s predavanji in z izobraževalnim delom. Kadri, katere imamo po teh tovarnah, morajo dopri-našati precejšnje žrtve. Na eni strani podjetje, čuteč prve pojave našega gibanja, z vsemi sredstvi to ovira in mmtelje gibanja brezobzirno iz tovarne odstranjuje, na drugi strani pa se imajo boriti s konservativnim razpoloženjem kmečkega delavstva, ki mu je, dasi sramotno nizka mezda, vendarle v zadovoljstvo. Naporno jc delo teh naših so-drugov, vendar oni vztrajajo. Občni zbor naše podinižnice v Kranju se vrši v nedeljo, dne 10. februarja, ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Engelmanu«. Usnjarji Šoštanj. Dne 17. januarja smo imeli sestanek našega članstva, na katerem smo razpravljali o položaju delavstva, zaposlenega v tovarni VVoschnagg. Ako vpoštevamo, da tovarna obratuje že par mesecev samo po tri dni v tednu, se ni čuditi, da ni med delavstvom one jeklene volje in živahnosti, ker dobesedno giaduje. Kljub vsemu vodstvo podružnice agilno deluje. Pred par meseci smo s pomočjo Delavske zbornice, Konzumnega društva, mestne občine ter podjetja, ustanovili potrebno »Delavsko kuhinjo«, katera ima kljub temu, da se samo tri dni v tednu dela, 65 abonentov. Hrana je ipo najnižji ceni, ter je tako zlasti okoliškemu delavstvu omogočeno toplo kosilo. Priredili smo za naše malčke skromno ■Božičnico«, vendar so našim malim zadovoljno žarela ličeca. Na sestanku, ki smo ga zgoraj omenili, smo .razpravljali tudi o potrebi ustanovitve fonda, ki bi nudil pomoč onemoglim in ostarelim delavcem tega podjetja. Delavstvo sc je izreklo pripravljeno gotov del svoje mezde v tak fond prispevati. Kadar bode stvar pripravljena, se bode poskušalo pridobiti tudi podjetje, da prispeva enak del kakor delavstvo. Izdelavo konkretnih predlogov in pravil se jc poverilo našemu oblastnemu tajništvu. Vse sodruge in delavce pozivamo, da pristopijo v naše vrste, da pomagajo ustvarjati sebi in potomcem lepše življenje. Uspehe, katere je naša strokovna organizacija od povojne dobe dosegla, je nemogoče prezreti. Zato na delo! Podružnicam Splošne del. zveze v Sloveniji. Vse iunkcijonarje in naše članstvo prosimo, da se ravnajo v smislu navodil okrožnic, katere so prejeli od savezne uprave in našega tajništva z ozirom na nastale razmere, da bi se od strani oblasti ne delalo ovir našemu delovanju, kakor sc to dogaja, žal, po mnogih naših podružnicah na jugu. V Da-ruvaru je p-cdstavnik oblasti prepovedal delovanje naš r*>družnicc ter ves a-rhrv naplenil. V Rusa n i v Dalmaciji se je zgodilo istotako. Poročita, na Savez so prišla, da, se je slično zgodilo 1 c -ti v Jasenkah, Andrijev-cima, Begov Hana (Bosna), Jajce, Lačarku. V večjih krajih so orožniki delali preiskave. Savezna uprava jc podvzela potrebne intervencije na merodajnih mestih. Krojaški pomočniki na Hrvaškem, katere je val razdiralne politike odvel iz našega Saveza, so po bridkih izkušnjah, v katere so jih zapeljali razni ekstremni frazerji, osnovali v okviru našega Saveza svoj pod-savez krojaških delavcev, Mi nove borce iskreno pozdravljamo v naši sredi, želeč jim z našo solidarnostjo uspehov v njihovem boju. Vse sodruge naših podružnic, kateri s« bodo udeležili otvoritve palače »Delavske zbornice« v Ljubljani, dne 16. in 17. iebr., prosimo, da se pri prihodu zglasijo v našem tajništvu v Delavski zbornici, I. nadstropje. Oblastno tajništvo SDZJ. ŽIVILCI. Maribor. Dne 27. januarja 1929 se je vršil občni zbor naše podružnice, kateri je bil zelo dobro obiskan. Iz tega je razvidno, da se naše članstvo zaveda koristi strokovne organizacije in jo zna ceniti posebno v sedanjih časih. Poročila funkcijonarjev so bila nad vse zanimiva. Borba za uveljavljenje uredbe Velikega župana, s katero se določa pričetek dela ob 3. uri zjutraj, je bila jako huda, kar jc razvidno iz tega, da je bilo odposlanih na gg. pekovske mojstre 66 vlog v svr-ho posredovanja in na Inšpekcijo dela, oziroma na Obrtni referat pa 33 tozadevnih ovadb, to je natančno toliko kot jc v Mariboru pekovskih mojstrov. Dalje je imela podružnica par obratnih gibanj, katere je završita v prilog članstva. Podružnica ima tudi svojo posredovalnico za delo, katera je v letošnjem letu preskrbela delo 21 sodrugom, dočim jih jc sedaj brez posla 12. Pevski odsek sc hrabro drži in šteje 38 pevcev, kateri pogosto razveseljujejo publiko in često razgibljejo skrita čustva nam delavcem s krepko delavsko pesmijo. Pozdraviti je treba sklep podružnice, da se uvede govorniški tečaj, za katerega sc jc prijavilo 20 sodra,gov, kr čutijo potrebo vsestranske proletarske izobrazbe in želijo pomagati organizaciji s tem, da spreobrnejo čim več indiferentov-nezavednežev, ki si sami kopljejo grob. Za pivovarje je poročal s. Beigort in orisal žalostne razmere pivovarskega delavstva, katero zmrzuje in giaduje za to, da bilanca izkazuje milijonske pribitke. Pozival je pivovarniške delavce, da se čim tesneje združijo v strokovni organizaciji, ker le potom iste si bo možno svoj položaj zboljšati. Ob splošnem navdušenju za doboče delo je s. Rudi zaključil občni zbor. — Živilcc. Centralna uprava ZŽDJ javlja, da je s posameznimi podružnicami sklenila, da se vrši redni zvezni kongres mesto 3. marca, kot je bilo prvotno javljeno, 17. iebruarja 1929 z že objavljenim začasnim dnevnim redom. Podružnice se poživljajo, da skrbe, da bodo njihovi delegati v nedeljo, dne 17. tm. točno ob 8. uri zve-zini pisarni, palača Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, levi vhod, L nadstropje. Za centralno upravo ZŽDJj Blatnik, predsednik. Pretnar, tajnik. Zahvala. Podpisana sc najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega moža na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se posebno Zvezi živilskih delavcev, podružnic« pekov, kateri člani so ga spremljali z vencem. Ana Sitar. IZJAVA. .laz. Ivan Popovič, pek. pomočnik v parni pekarni Dolinar v Ljubljani, Poljanska cesta St. 19, izjavljam s tein, da nikakor ne morem trditi, da bi bil Alojzij Blatnik, pekovski pomočnik, kakorkoli udeležen ali prizadet pri nakupu petroleja, s katerim so neznani storilci polili gosp. Dolinarju testo, ali da bi bil sploh na kakrSenkoli način pri tem kaznjivem dejanju udeležen. Jaz torej gosp. Alojzija Blatnika kakega takega dejanja ne dolžim in ne morem dolžiti in obžalujem, ako je g. Dolinar moje besede v takem smislu razumel. Ce bi bii kaj takega govoril, to s tem preklicujem In se g. Blatniku zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja zoper mene. V Ljubljani, dne 27. dec. 1928. Ivan Popovič. Podružnico mescev priredi na pustni torek v veliki dvorani na Taboru XIV. PLES za mlade ta stare. Vsak drugi ples valček Čisti dobiček je namenjen brezposelnim in onemoglim članom. K obilnemu pokopu pusta vabi odbor. Bčeio se za vse vrste mest osebe kot voditelji podruinlc. Posebno znanje, obratni ali kavcijski kapital ni potreben — Mesečni dohodki okrog 150 — 200 dolarjev. — Vpraša se pod „THE NOVELTY" VALKENBURG, Limburg, Holland. I. GROBELNIK VELEPRODAJA IN SPECIALNI UVOZ SUKNA LJUBLJANA MESTNI TRG ŠT. 22 NA DEBELO! NA DROBNOI NAJNIŽJE CENE! TRPEŽNO BLAGO! n DUNAV“ ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRSŽBAV ZAGREBU Podružnica za Slovenijo: LJUBLJANA / ŠELENBURGOVA UL. 3 TELEFON ŠT. 24-05 ZAVARUJE po najugodnejših pogojih proti škodam vsled požara, vlomskih tatvin, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega j imstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaks, avto-j;imstva ter sklepa žlvljenska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja In smrti. — Otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah In cenlh tarifih. — Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih. L. MIKUS, LJUBUANA MESTNI TRG 15 Na maiol Dežniki USTANOVLJENO 1839 Delavci, delavke, organizirajte se! V luMsnu Strokovne koonstje kot oblastne« it odbora Z. D. S. Z. J Izdala In urelule ter za tiskarno oditovarla Joslo OJlak v Mariboru Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.