LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 73.
V petih 12. W£imorea.
1851.
M*ovaOito na naroebo.
S pervim dnevam maliga serpana lekočiga leta se začne nova naročba na časopis „Ljubljanski
Časnik
v
..Ljubljanski Časniku izhaja vsak teden dvakrat in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za četert leta 1 gold. SO kr. če se časopis v tiskarnici Jožefa Blaznika prejema. Plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese pa za četert leta 1 gold. 45 kraje, Dopisi naj se pošiljajo v tiskarnico Jožefa Blaznika. Pisma, v kterih se naročnina pošilja, se morajo po novih postavah frankirati. V Ljubljani 11. septembra 1851.
Dragotin Melcer, odgovorni vrednik. Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vradni tlel«
9. septembra 1851 je bil XLIV. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 14. Julija 1851 podeljenili izklenivnih privilegij. — Razpis kupčijskega ministerstva 12. Julija 1851. Podaljšanje pooblastnjenj. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 17. Julija 1851, Prenešenje Ferd. Scldeeove pri-vilegie na Ignacia "VVertfeina. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 21. Julija 1851. Podaljšanje Dr. Franc. Spitalerjeve privilegie.
—	Razpis c. k, kupčijskega ministerstva 23. Julija 1851. Ugasnjenje privilegij. — Ukaz c. k. ministerstva notranjih opravil 6. Avgusta 1851, s kterim se naznani pogodba c. av-strijanske in kr. bavarske vlade zastran stroškov za pokopovanje deržavljanov obeh strani
—	Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 7. augusta 1851, zastran postavljenja osredne-ga taksnega ureda na Dunaju in zastran iz-mere in poberanja taks sploh. — Razpis c. k. ministerstva za pravosodja 10. Avgusta 1851, s kterim se razglasi najvišji sklep 30. Julija 1851, ki suveronskemu knezu Liechtenstein-skemu za njega inrodovino njegovo,ter udom hiše Bourbonske stareje verste sodnijstvo najvišjega dvornega maršalstva dovolili. — Okoljni ukaz c. k. denarstvinega deželnega vodstva za Štajarsko, Koroško in Krajnsko 152. Av gusta 1851. Predpis (zavoljo valutnih ra zmer") zastran obeoljbe pri vstopu blaga v lombardo-beneško kraljestvo namenjenega, ki je colu podverženo, posebno vsakterega cukra
leiradni de!.
Od vseslavjanskega književnega jezika.
Nekteri pravijo, da naj bi bila starosloven-šina vseslavjanski književni jezik. Pa staro-slovenšino je mertva,nje slovniška pravila so nam znana, kakor pravila latinšine ino gre-govšine. Kaj nam pomagajo pravila, ktera so nektera v tem, druga v drugem, tretja pa v nobenem narečji rabljena. Staroslovenšina menda tudi nekdaj ni bila vseslavjanska. Kakor Francozi, ltaliani ino Španjoli nekdaj per vstanovljenji svojih književnih jezikov niso skušali latinšine obujevati, tako tudi nam kaj tacega per staroslovenšini ne kaže. Če bi jo hotli Slavjani za svoj vseslavjanski književni jezik rabiti, bi skoz to postali vsi v književnosti novinci. Med osemdesetimi milioni Sla-
vjanov bi jih bilo kak tisuč, kteri bi staroslo-venska pravila vedili, druzega bi ne bilo pa še nič. Kako pomankljivi so pa starosloven-ski slovarji! — Kaj bomo torej ovinkov iskali, roško jih govori kacih tri in trideset milionov, roško je naj bolj podobno staroslovenšini, roško naj bo tudi nas vseslavjanski jezik. S tem bomo imeli koj bogato književnost in pod-pornjo enega največih narodov. Z roškim za-moremo koj s književnostjo bogati med omikane neslavjanske narode stopili. Kar alfabet tiče, naj Rosi pišejo kirilico, ktere so navajeni, drugi pa pišimo z latinskimi čerkami, kakor nam je g. Podlipski v 69. listi Časnika svetoval. Marsikaj bo per roškem jeziku kot pri vseslavjanskem opustiti, marsikaj dostaviti, in olišpati, pa to se vtegne sčasama zgoditi. Staroslovenskcga merliča nikar starošinata ne volimo. Veliko bi se vtegnilo v tem obziru govoriti; pa nekoliko je bilo že rečenega, nekoliko vtegne pa še rečenega biti. Ta sosta-vek pa zato pišem, da ne bodo Ilirci, Čehi, Poljaki ino Rosi mislili, vsi Slovenci želimo staroslovenšino v vseslavjanšino povzdvigo-vati.	Poženčan.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Iz Ipave 5. sept. — d—. Včeraj smo pokopali gospod Vcrtovca. Čeravno je blo vreme prav slabo, ker je zraven dežja tudi še burja nagajala, se je bla vender silna množica ljudi sošla, rajnciga na njegovi zadnji poti spremiti. Menim, da iz Šembiske soseske ga,zu-nej tistih, ki od doma ne morejo, nobeniga ni blo, kteri bi bil opustil, leto poslednjo čast skazati svojimu nekdajnimu duhovnimi) pastirju, očetu in dobrotniku. Pa tudi iz Terga in od družili krajev naže okoljice je blo viditi obilo znaneov, prijatlov in spoštovavcov rajniga; ja, pokazalo se je očitno iz obilniga števila, in žalostnih obličij pričujočih, kako Ipavska dolina globoko občuti, da je z gosp. Vertov-covo smertjo zgubila za nje blagor nar bolj vnetiga sinu. Okolj dvanajstih opoldne, potem ko so vse duhovne opravila po mertvih ble končane, je černa zemlja zagernila v svoje krilo njegovo truplo, med tim ko je burja tužne glasove petja na grobu nesla prot jugu, ta-mošnim bratam oznanit, koljka zguba, jeSlo-venio zadela. Naj mirno počiva!
* Tretja porotna obravnava tretje porotne seje v Ljubljani.
28. in 29. augusta 1851.
Tudi pri tej seji se je v uboju obravnovalo,
kterega je bil Simon Nastran iz Vodic, Kamniškega okrajnega poglavarstva obdolžen.
Simon Nastran, po domače Ivapovec, ne-oženjen, 23 let star sin kajžarja iz Vodic, ki se je z zdravljanjem živine preživel, je bil 26. januarja popoldne t. 1. v kerčmi pri županu. Rila je nedelja. Pil je z 56 let starim Antonom Burgerjem in se proti 7 uri zvečer z njim in sicer mirno in brez znamnja kakega sovraštva iz kerčme podal in oba jo za-vijeta po cesti, ki pelje skoz Vodice, domu. Takrat stoje na cesti trije fantje: LukaJeraj, Juri Galjot in Gašper Jerovšek ter se pogovarjajo in slišijo že 100 stopinj proč Simona Nastrana vriskati, vpiti in kleti.
Kmalo nato slišijo kol odlomiti in Simona Nastrana zavpiti: „Ti si Burgcr, le počakaj, prekleti starec, ti bom že pokazal," in nato čujejo nekoga biti. Uderejo se toraj na mesto proti kajži Matevža Šimencovega, po domače Koternika, in ko pridejo tje, vidijo Simona Nastrana čez polje leteti. Tudi vlastnik hiše, Matevž šiinencov je slišal pred hišo vpitje, pomoli glavo skoz okno in vidi, kako mož v kožuhu z kolom ali polenom proti gnoju, ki je ležal na kupu pred hlevom, maha. Vendar, ker je bila noč tamna, ni spoznal nobenega. On vpije skoz okno: „Stoj, kaj delaš?" vendar on ne neha pretepati, dokler da Matevž šimeneov še bolj vpije in hoče vun iti. Nato skoči ta mož čez gnojnico in skoraj pade, pusli potem pretepalo kake tri stopinje proč in skoz vert uteče.
Matevž Šimencov vzame na to luč in gre s svojo ženo pred hišo, kjer so že poprej imenovani fantje stali. Na gnoju najdejo starega Antona Burgerja, ki je le stokal, in na vprašanje, kdo da ga je tepel, ni odgovoril. Nekoliko proč najdejo pretepalo. Antona Burgerja domu spravijo, pa ni mogel povedati, kdo da ga je pretepal.
Ko drugo jutro sodniška komisia ranjenega pregleda, pove, da ga je nek človek napadel in po glavi in trebuhu tako pretepal, da se ni nič zavedel. Koj potem umre.
Zdravniki izrečejo, da je Simon-Burger zavolj ran na desni strani glave moral umreti.
Simon Nastran, ki so ga še tisti dan zaperli, obstoji, da se je na poti z Antonom Burgerjem sperl, taji pa, da se je z njim pretepal pred Koternikovo hišo in da ga je smert-no ranil.
Deržavni pravdnik je bil sam pričujoč, zagovornik je bil dr. Ovjač.
Porotniki so bili vprašani:
1. Je zatoženi Simon Nastran, po domače Kapovec, kriv da je, 26. januarja t. 1. zve-
čer po 7. uri blizo Šimenceve, po domače Ko-ternikove hiše v Vodicah Antona Burgerja, sicer ne z namenom, ga vsmertiti, vendar s hudobnim namenom z gladkim pretepalom tako pretepal, da je moral zavolj teh ran umreti, in da je drugi dan zares umeri?
2. Je zatoženi to delo v pijanosti, ktere ni mislil za to porabiti, doprinesel?
Porotniki odgovore na pervo vprašanje „da" z dvanajstero glasov, na drugo „ne" z dvanajstero glasov.
Nato je sodništvo zatoženega na pet let v teško ječo obsodilo.
* Četerta javna obravnava tretje porotne seje v Ljubljani
1 septembra 1851.
Predmet te obravnave je bila založba c. k. deržavnega zastopnika zoper Jožefa Jakel-a iz Krajnske gore, zavolj hudodelstva tatvine.
Iz zatožbenega spisa se sledeče vidi:
Jožef Jakel, po domače Križnikov Jaka, 17. let star kinetiški fant iz Krajnske gore, zapusti poleti preteklega leta očetovo hišo, in se poda za dervarja na Koroško, kjer se je vendar igriudal, in večidel svojih denarjev zaigral. — Ko nima več denarjev, se spet domu poda, si pa ni upal, ko pride v Krajnsko goro, med svojce iti, ampak gre natihoma na hlev, kjer eno noč in en dan ostane brez da bi bil kaj jedel.
Ko druga noč pride — bilo je 25. junia 1850, — vstane in se poda v hišo Gregorja Koširja, po domače Rogarja, kjer zunajna vrata hišne veže odpre, notrajna pa so bila odperta. Skoz ta stopi v vežo, kjer je imel zidarski mojster Štefan Kvaj, ki je bil takrat v Krajnski gori, dva mernika turšične moke, ki je bila vredna 5 gold. 20 kr. Jožef Jakel vzame vrečo in jo blizo hiše skrije. — Od tod se poda k hiši Blaža Mraka, po domače Birta, kjer najde odperta vrata, stopi v vežo in vzame iz kuhinje eno ponvo, ki je bila vredna 30 kr.
Od tod gre k hiši bratov Jerneja in Valentina Pečarja, kjer skoz okno noter pride in iz nezaperte izbe vzame več lovskih priprav ki so bile vredne 12 gold. 48 kr.
Vse te reči nese Jožef Jakel potem pol ure proč od Krajnske gore skrit za Kuinlahe. Blizo ondi globoko v graben v veliki komaj doidljivi pečini si napravi stanovanje in postijo, ktero je iz dil skupej zbil, drevesa so jo dobro zakrila.
Po noči od 27. na 28. junija se spet poda v Krajnsko goro in k hiši Gregorja Koširja, kjer zadnja vrata, ker so bila slabo zaperta odpre in vnezaperto izbo pride, kjer je spala Mina Košir in nje mala olročiča. Tu najde na mizi ključ v klet, ga vzame, klet odpre in iz nezaperte skrinje vzame dva hleba sira, vredna 6 gold. 15 kr., ki sta bila zidarja Kvaja; nato se spet v svoj berlog poda.
Po noči od 28. na 29. junija 1850 ukrade iz nezaperte hiše Jožefa Šiinnovca v Krajnski gori dve cesarke puški, vredne 6 gold. 30.junija t. 1. se z bratom Janezom snide, ki mu pove, da je znano, da je on vse te reči ukradel, in mu je rekel, da naj zavolj tega domu pride in se sam okrajnemu sodništvu v Krajnski gori izroči. — 3. julija t. 1. pride zares k okrajnemu sodništvu vKamno gorico, kjer obstoji, da je sir K vaju ukradel, ob enem pa razodene, da ga je vskok Adam Hlebajne zapeljal.
C. k. okrajno sodništvo ga je potem proti tem, da je obljubil, se ne iz Krajnske gore umak-nuti in da je njegov oskerbnik Blaž Jakel zanj dober stal, na prostem pustilo; stanoval je potem pri bratu Janezu v Krajnski gori.
Po noči od 7. na 8. augusta t. 1. se je hotel Jožef Jakel k dekli kerčmarja Franceta Kramarja, po domače Tominca, v Krajnski
irori splaziti, ki je navadno na skednju spala.] Ko pa v skedenj pride, najde namesto dekle, kerčmarja Franceta Kramarja in njegovo mater, ki sta, ker so hišo zidali, se pred ne-iterinii dnemi sem preselila. Jožef Jakel preišče obleko spijočih in najde v obleki Franceta Kramarja 1 goldinar v denarnih listkih in flikah in majhini ključ in v njegovih hlačah kakih 30 kr. v krajcarjih in groših, potem nož, vreden kakih 30 kr. V obleki Marije Kramarjevi pa najde 20 kr. v denarnih listkih. To vzemši se poda iz skednja, stopi potem skoz okno v pivnico Franceta Kramarja, pride iz nje v vežo in pride od tod v drugo izbo, kjer je klapec Franceta Kramarja, Martin Makovic za čuvaja spal. Tu odpre neko shrambo s ključem, kterega je našel v obleki kerčmarja, in vzame iz nje škatlico, v kterej je bilo denarja za 306 gold. in 28 kraje. — Ko Jožef Jakel denarje iz škatle vzame, jo veržc za skednjem Franceta Kramarja proč in vzame šc sekiro, vredno 30 kr.
Pa vse ga sodi, da je on to tatvino doprinesel , kakor tudi vse druge. To in pa okolj-šina, da se je Jožef Jakel, svoji obljubi pri c. k. okrajnem sodništvu vkljub, po noči okrog jotepal, je primoralo okrajno sodništvo ga v jomirenje ljudstva, C. k. okrajnozborni sodnii v lladolco izročiti; peljal ga je tje sodniški hlapec Mihel Durst.
Na poti med Koroško Belo, in Studencem najde Jožef Jakel priložnost sodniškemu hlapcu v gojzd uteči in se na Koroško obernuti, kjer se je več dni krog Beljaka potepal.
Po noči od 14. na 15. septembra pr. 1. pride v Podkoren, kjer iz zapertiga mlina mlinskega najemnika Jurja Sluga 2 vreči moke, v vrednosti 8 gold. in 40 kr. ukrade.
21. septembra 1850 zvečer se raznese po Krajnski gori novica, da je Jožef Jakel pri jratu, in nanagloma se podasta sodniška hlapca s hlapcem županie tje, ki najdejo Jožefa Ja-kelna na hlevu skritega in ga vjamejo. ■— V tej hiši, kakor tudi v skrivališčih Jožefa Ja-iela v Veliki pišenci, zaKumlahom invKriž-nikovih robeh najdejo po noči, ko šo ga ujeli mnogo ukradenih reči, posebno denarja Franceta Kramarja.
23. septembra pr. leta peljejo Jožefa Jakel-a v lladolco, kjer je vse obstal, kar je ukradel in sicer vsega skupej za 347 gold. 31 kr.
Glavna obravnava ni nič novega pokazala. Zatoženi je vse s solzami obstal. Gospod deržavni namestnik potem tirja, da naj se zatoženc, kriv tatvine za tacega spozna.
Gospod dr. Dragotin Wurzbach omeni zlaj-šajoče okoljšine.
Potem se da porotnikom 8 vprašanj, na ktere so „kriv" odgovorili.
Na podlagi tega izreka obsodi sodništvo za toženega na osemnajst mescev v teško ječo.
* Po dopisu gosp. ministra znotranjih zadev 4. Avgusta 1851 št. 3902 je bila dogovorno z c. k. vojaškim ministerstvom naprava storjena, da za tiste brambovce, kteri bi po 121etni službi svojo slovo vzeti mogli, pa, ker imajo potrebne lastnosti, neposrednje iz djavne armade v deželno žandarmerijo stopijo deržavni zaklad pervo masno vlogo da, da dalje ta vgodnost tudi tisti brambovce zadene, ki so že slovo vzeli, pa se pozneje za vstop v žandarmerijo voljne pokažejo in oglasijo tode le, če se zastran njih obnašanja v bram-bovski službi kakor tudi sicer nič taciga njih-ninni vstopu v žandarmerijo na pot ne postavi
Primorska.
23. augusta je v Grabovici, Križu in Sesani stekel pes voznika, dve ženi, tri otroke in tri druge pse uklal in se je potem zgubil
Horvaška.
*	»Narodne novine" pišejo: Pregled sta-novništva leta 1851 na Horvaškem in Slavonskem leži pred nami.
V 20 okrožjih, 9 mestih, 12 predmestjih, 47 tergih, 2,967 selili, 53 samotnijah, 103,337 hišah stanuje 868,456 duš, med njimi je 434,449 moških in 434,007 ženskih. Teh je na Horvaškem 608,426 in na Slavonskem, to je samo v osečkiin požeški županii 260,030 duš.
Ti broj nam dovolj pokaže, kako smo se preverili v našem pričakavanju, ker smo menili, da ima Horvaška in Slavonska naj manj 900,000 prebivavcev. Vzrok temu je gotovo velika zguba let 1848 in 1849, ko so se Horvati in Slavonci zbrali pod carske zastave, kterih je mnogo v vojski smert storilo, mnogo pa po bolnišnicah pomerlo. Toliko je gotovo, da povsod pomanjkuje delavnih rok, da so veliki prostori v naši domovini še neobdelani in da se skopstvo dan na dan bolj pomnožuje. O fabrikah in delavšnicah še govora ni. Zemlja naša, ako izvzamemo te dve ali tri zla leta, je dovolj plodna, rodi vsake sorte zeliša, da jih sama zemlja ne izgladi in v tisto podobo ne pretvori, kakor jih iz drugih deželj dobivamo, se razume. Obilniše stanovništvo in dobre ljudske šole bi naj ložeje temu zlo v okom prišle in na junaške noge postavile po-ljodelstvo naše toliko krasne, od narave toliko blagoslovljene, pa od lastnili prebivavcev toliko zanemarjene i zapuščene domovine. To je naravno, da bi se pozneje obertnija dvignula , ker naš narod ni lako glup, kakor mnogi mislijo, pred drugim je pa treba ga podučiti in spodbosti, in učinil bo čudeža.
Na vsako vižo je živa resnica, da povečano stanovništvo večjo marljivost na poljodeljstva oberne, obertnost kje rje ni, razvija, in tako k občem blagostanju naj več pripomore; prav pa je, da se preišče, zakaj da se stanovništvu pomanjšuje in kaka sredstva da so, temu zlo uskočiti?
Ravno tako slabo nas razveseljujejo listi, v kterih je živina popisana. Po celem Horvaškem in Slavonskem je samo 138,663 konj, 212,810 volov, 263,365 krav, 253,499 ovac, 522,125 prešičev, 1,393 oslov.
Ljudstvo, ki njive in polja tako rekoč za silo obdeluje, in delavšnice le po imenu pozna, bi zamoglo, ker ima lepe, prostrane travnike, saj dovolj živine rediti, ki bi siromake redila, vidimo pa, da na 4—5 ljudi le ena krava pride, ker so zgornjemu načunu tudi teleta prišteta.
Toliko za zdaj , želimo pa se še kdaj na to obernuti, da se pravo stanje narodnega stanovništva in poljodeljstva natanjko razjasne in visoka vlada v vsem overi, kar nam je potreba, da bodo za ljudske šole skerbela i nam lepšo prihodnjost pripravila.
Avstrijanska.
1. augusta je c. k. ministerstvo denarstva carski ruski vladi pervo treh izplačev za pomoč v letu 1849 z 1,796,230 gold. izplačalo.
*	Da se v tistih primerlejih, ko se proti obsodbam k smerti, od porotnih sodnij izrečenim, pritožba ničnosti poda, obsojencu jako mučno odlašanje odstrani, ktero pri overženju pritožbe ničnosti iz tega vstane , da mora najvišja in overžna sodnija spise še Ie deželni sodnii nazaj poslati, ki sc ji pozneje, kakor
349 r. k. pr. 17. Januarja 1850 št. 13 derž. zak. t. I. velevata, zopet podajo, da se na dalje Njegovemu c. kr. Veličanstvu pred-lože, spozna ministerstvo pravosodja za dobro zavkazati, da imajo v prihodnje deželne sodnije s pritožbami ničnosti zoper obsodbe k smerti ob enem tudi mnenje porotne sodnije, ki ga ona po 349 r. k. pr. preči po obrav-
navisostavi, predlagati, deržavni pravdniki pa ob enem svoje dotično izrečenje (izustek) posebej c. k. najvišji in overžni sodnii podajati , in ta (overžna) sodnija bode , ako pri tožbo ničnosti zaverne, spise s svojem mne njem, ali bi bilo obsojenca pomilostiti ali ne, po zapovedi cesarskega ročnega pisma 14. Januarja 1851 ministerstvu pravosodja po-
*	Denarne potrebe za leto 18r>%1 so ravno iz deržavne tiskarnice prišle. Potrebe se pokaže za 277,029,527 gold., in sicer za deržavni dolg 61,039,092 gold., za dvor 4,900,084 gold., za deržavno svetovavstvo, deržavni zbor in deržavno sodništvo 600,000 ministerko svetovavstvo 136,810 gold., ministerstvo zunajnih zadev 1,692,265, ministerstvo notrajnih zadev 25,300,518, vojaštva 103,362,606, denarstva 20,227,747," pravosodja 18,000,000, uka in bogočastja 4,916,776, kupčijo 33,786,755, kmetijstva 341,668, kontrolne vradnije 2,725,206 gold.
$ „Const. Blatt" piše, da se bo nova vladna podoba skoraj razglasila, ker je že iz-deljana, ktero je ministerstvo in deržavno svetovavstvo tako pregledalo, da se zamore cesarju v poterjenje predložiti.
*	Cesar je knezu Schwarzenberga zapove dal, da se ima v ministerstvih koliko je mogoče varčno ravnati.
*	Knez Metternich bo teško več kdaj na Dunaj prišel, ker se zdi, da se tudi njegov konec bliža. On komaj še zamore iz svoje izbe in si je vsako obiskanje prepovedal.
Stari kufreni denarji, ki imajo nakov od leta 1816,kakor so krajcarji, polkrajcarji in vinarji in tudi kufrene dvojače od leta 1848 bojo v vsih kronovinah, razun lombarško-be-neškiga le še do konca grudna prihodnjiga leta veljali.
Ceska.
Češki škofi so se namenuli ministerstvo prositi, da bi se plača nižjih duhovnov vredila
Slovaška.
Vladni komisar v Neustraškej županii je nižjim vradnijam razglas poslal, kterem je naložil skerbeti, da se žganje priSlovacih opusti, kar jih v omiki hudo zaderžuje. Tudi v nekterih drugih županijah seje tak razglas izdal.
Sedmograško.
Iz Sedmograškega se naznani, da se je hrib odtergal in naj lepša polja pokril, ljudje so zbežali in se na nekem hribu zraven vse-dli čakajoči nesreče, ki ima še priti.
Galicia.
V	Galicii se je spet goveja kuga prikazala. Posebno v colkievvskem okrogu je že mnogo živine počepalo.
*	Judje v Galicii žalujejo, ker je sklenjeno, da morajo judje prodajavnice v kerščan-skih okrogih zapreti.
Lombardo-beneško kraljestvo.
V	vojaški vaji Laški armade, h kteri tudi cesar pridejo, se bo v šotoriših od Verone memo Brešie do Milane 65,000 vojakov zbralo.
*	V višjih okrogih se mnogo govori, da se bodo mesca oktobra v Milani knezi zbrali, in sicer: avstrijanski in ruski car, kralj Pruski, Bavarski, Saksonski, Wiirtenberški, Hano-veranski, Neapolitanski in Sardinski, potem kardinal Altieri, kakor namestnik sv. Očeta in poslanec Schvveize.
Tuje dežele. Bosna.
Popotovanje papeževega poslanca po spodnjih donavskih krajih je veliko pozornost na Avstrijanskem obudilo. Ondi je katolčanov čez 200,000. Duhovne zadeve so dozdaj
frančiškani preskerbovali in so mnogo zavolj tega preterpeli, lakot in žejo prestali. Eden zmed nju je apostolski vikar, vendar pa se je več razvad v katolško cerkev vrinulo. Sliši se, daje papež že dalj časa mislil, ondi škofijo napraviti. Občna želja je toraj vstala, da bi bil djakovaški škof, ki ima že tako naslov bosniškega, za tacega izvoljen. Sliši se, da bo papež to željo spolnih Ne dvomimo, da bi se turška vlada temu protivila. - Tudi Avstrijanski katolčani bodo gotovo tega veseli.
*	Poslednje novice iz Bosne pravijo, da ni res, da bi Omer paša v Albanio šel, in da njemu kaj tacega še nikdar v glavo ni padla llavno tak o tudi ni res, da bi Omer paša zoper Černogorce kaj namenoval. Seraskier se meni v Carigrad podati, popred hoče vendar še v Kraj no iti.
Nemška.
Avstrijanska vlada je za stavbo zveznih terd njav Ulm in Bastadt, ktera bode 18,123,183 gold. stala, to leto 474,754 gold. podelila K temu je dala še 35,015 gold. za obrambo zveznih terdnjav Mainza in Luxenburga.
*	Iz Frankobroda se sliši, da se ima nem ško brodovje razpustiti.
*	Kraljevič bavarski, Albert, dela priprave se na jesen na Gerško preseliti, ker je zvoljen za naslednika svojega brata.
*	Wiirtenberško vojaštvo je prisege na vstavo odvezano.
Švajcarska.
Škoda, ktero je povodenj v bernskem okrogu napravila, znese po vradnej cenitvi 1,050,000 frankov.
Francoska.
Vojaški minister na Francoskem je ukazal 40,000 novih vojakov nabrati. Do 30. septembra imajo skupej biti.
Več nemškim in angleškim mladim možem je francoska vlada iz Pariza ukazala iti, ker je to želja njih staršev bila, ker niso hotli vbogati, jih je policija čez mejo spremila.
*	V Lionu na Francoskem so zagovorniki, ki so imeli zakletbe zatožene zagovarjati, sodno sobo naglo zapustili in tako zatoženi niso imeli zagovornikov. 16 njih je bilo za krive, 12 pa za nedolžne spoznanih.
Laška.
Potres v Neapolitanskem kraljestvu je malo mesto Bavile čisto razsul. Vse hiše so ali v razvaline padle, ali so se pa pogreznule. Že sedemsto trupel so iz razvalin zvlekli.
*	Od jadranskega morja se piše v „Reichs-zeitzng." Nikdo ne dvomi, da bi na Laškem mir in red bil. Ljubezni in prijaznosti ljudstva si ne moremo pridobiti. To je gotova resnica, in iz tega sledi, da ni druzega storiti, kakor s silo vladati in Lahe s silo in ostrostjo v mejah deržavljanskih dolžnost der-žati. Na lombardo-beneško kraljestvo ima Avstrija po pogodbah pravico in ako bi se od Avstrije odtergalo, bi nobena vlada ne za-mogla lastnega posestva obderžati. Zakaj te daj Avstrii vedno velevajo, lombardo-beneško kraljestvo iz deržave odločiti. Avstrija je pa tudi sama revolucijo zmagala in ima toraj pravico zmagavca. Kar prosto ljudstvo zadene, se ne zmeni za to ali uno. Le med žlahtniki in bolj premožnimi ljudmi tli sovraštvo, posebno pa med učenim svetom: med zdravniki, pravdosredniki, pisatelji, učitelji. Ti ljudje so se Mazzinitovih ukov navzeli, in tudi po njih ravnajo.
*	Govori se o pismu, kterega bo neapolitanski kralj v nekterih dneh vsim katolškim vladarjem poslal.
*	V Rimu se je spet politiški umor pripetil. Vodja redarstva gospod Potiti je bil proboden na pragu svoje hiše.
Angleško.
V	londonski razstavi je čudna postlja, ktere bi se zamogli spridom posebno tisti poslužiti, ki neradi zgodej vstanejo. Pri postlji stoji ura. Če kdo to uro na tisti čas naravna, ko hoče vstati, se ob tem času postlja tako stegne, da tistega, ki v njej leži, na noge postavi; dalje spati, mu ni več mogoče.
Rusovska.
Kakor dunajski časopisi naznanijo, ni ruski car dovolil, da bi se bil zbor vseobčnega sla-venskega jezika v Varšavi snidel. — O tej reči pa še nič vradnega ne vemo.
Turška.
Pisma iz Drinopolja pripovedujo, da je ondi velik ogenj vstal, ki je 1200 hiš pokončal.
Amerika.
V	zlato deželo Kalifornijo se Kinezarji ali Kitajci zlo prezelujejo. Prišlo je nek v eni barki 300 mož, in med njimi je bilo 200 čevljarjev.
Azija.
Novice iz Bagdada pravijo, daje zmed 60000 prebivavcev kolera v kratkem 900 pobrala.
Ljubljanski novicar.
V petek 5. septembra je prišla cesarica Maria Ana v Ljubljano in se je 6. 1. m. proli Dunaju podala.
* Iz Beke smo dobili gimnazialne periohe letašnjiga leta v ilirskim jeziku natisnjene pod naslovam: Mladež ces. kraljevskega gimnazie Rečke iz ponašanja i napredka u naucih na konac godine školske 1851 razredjena. Te periohe so napravljene, kakor so naše nekdanje periohe bile, v kterim so eminencih z velikim Uz (to je uzvišen), akcesiti z majhnim uz, pervi klas z 1, drugi z 2, tretji z 3 zaznamovani. Gimnazij ima 4 gramatikalne razrede, 2 pa humanitetna, kakor je pri nas po stari osnovi bilo. Iz tega se razvidi, da Reški gimnazij še ni po novi napravi vredjen. Razun ponašanja (Sitten) so nauki v imenovanih 6 klasih takole razdeljeni: V 2. huma-nitetnim klasu: 1) Nauk verozakona, 2) pesništvo i književnost latinska. 3) milologia i povest starih Rimljanov, 4) matematika i zemljomerje, 5) povestnica kraljev in zem-ljopisje, 6) naravopisje, 7) narodni jezik; v 1 humanitetnim klasu: 1) nauk verozakona, 2) zborništvo i književnost latinska, 3) mi-tologia i povest starih Gerkov, 4) matematika, 5) povestnice kraljev i zemljopisje, 6) naravopisje, 7) narodnik jezik; v četertim gra-matikalnim klasu: 1) nauk verozakona, 2) krasnorečje i književnost latinska, 3) računstvo, 4) povestnice kraljev i zemljopisje, 5) naravopisje i 6) narodni jezik; v tretjim gramatik. klasu: 1) nauk verozakona, 2) rečo-slogje latinsko, 3) računstvo, 4) povestnice kraljev i zemljopisje, 5) naravopisje i narodni jezik; v drugim gramat. klasu: 1) nauk verozakona, 2) slovnica latinska, 3) matematika i zemljopisje, 4) povestnice i zemljopisje, 5) naravopisje i 6) narodni jezik; v pervim gra-matikalnim klasu: 1) nauk verozakona, 2) slovnica latinska, 3) matematika i zemljomerje, 4) povestnice i zemljopisje, 5) naravopisje i 6) narodni jezik. Potem pride imenik učen-cov, ki so se izprašati dali „iz slobodnoga nauka jezika gerčkoga. —Skupno število gimnazialne mladezi v tem letu je bilo 77. V vsakim razredu so izverstno zaznamovani tisti, ki so „nadareni" bili, in za temi tisti, ki so
se k tem ^približali".
(Novice.)
* Cesar bi znal kmalo na Laško iti; že v seboto in nedeljo je šlo 77 zabojev v ti namen skoz Ljubljano v Terst.

Vladimir i Košara.
(Dalje.}
Čeravno se je malo za take reči menil, i sanjarije najraji priletim ženkam pustil ga to pot vendar grozno gane; zakaj tako živo je sanjali tako pomenljivo se možu zdi, ki je veliko gospostvo za pervo srečo štel, i vlado zgubiti se najhuje bal, da se nekake skerbi ne more ubraniti. Kmalo se izdajavca boji, i nevere svojih ; kmalo ga tuje nasilje i zguba carstva po sovražniku plaši. Včasi se mu dozdeva, da mu Vladimir pogubo proti, i misli ga nahajajo, z njega smertjo svojo bojezen končati. Včasi se mu spet vidi, da zna po-memba tudi dobra biti, ali pa daje vse prazno bledenje možganov, ter jo iz glave izbija. Vender ga dvomenje ne zapusti: skerb, strah, nemir se polastijo duše, i v globoke misli so ga odsihmal, ki so okoli njega bili, zakopanega vidili.
Jutro, ki ste ga Košara i Bogodana odločile, začenja zoreti. Kako goreče pozdravi deklica zorne žarke, vseživnega solnca sladke posle, ki so jeli širje i širje nebeški obod zlatiti! Niso je najdli v mirnem objemu sna; ampak že davno je čula, na blazini sede, i željnega serca gledala proti uzhodu. Besede si pripravlja i umetno spleta govor, s kterim bi očeta ganula, ter svobodo najljubšej duši na svetu sprosila. Marsikaj sivmišlja, seraduje, ko primero besedo najde, drugo premenja: i že naprej plahoto čuti, ki tako rada ne-skušnega prosca moti i posili se ji tresejo kolena, kri oserčje teži. Al solnce razlije med tem svojo blagodejno luč po zbujenih krajinah, v radost ljudem i živalim. Povsod se vname živo gibanje, hvalnice v nebo done. V stanici Košare je marljivo tekanje. Bogodana jo opravlja, služabnice prinašajo drage obleke, izbrano lepotičje, druge so na stražo postavljene. Vse se mudi. Ali dolgo je bilo treba čakati; zakaj Košara je bila prezgodaj na nogah, car je pozno vstal. Kako ieno, se zdi Košari, da ure teko, i že se boji, da nebi čas obede zaželjene reči še dalje odložil ! Al naenkrat priteče Bogodana veselega lica, ter oznani, da je car na gornem čardaku
sam. Kako zatrepeta Košara na celem telesu, skoraj glas ji vzamejo te besede. Al ni je časa obirati. Od Bogodana i dveh družic spremljena stopa plahega serca proti čardaku. Car se začudi, ko jo zagleda; al ona se mu nizko priklone, ter gorečo poljubi belo roko. Čeravno razmižljen v skerbi, ki so ga iz sanj nadlegovale; zgine vender vse o tem pogledu, kakor temota pred lučjo. Z neskončno prijaznostjo, i nežno skerbjo praša drago hčerko za roko prijemši: »Kaj te pripelje, drago dete! „danes k meni ? Druge krati sim te jaz iskati „moral, ako sini tvojega pogleda zaželil, da-„nas pa ti k meni prideš ? Česa pogrešaš v „mojem gradn? Al ti je svila pošla, al nimaš „zlata, i dosti dražili kameneov? Povej, da „zdajci prinesti ukažem, česar želiž, pa kaj „se tako plaho treseš, ljuba hčerka i strahote „blediš? Al šote mar robinje razžaiile; ali se „ti je druga nesreča zgodila? Bazodeni svojemu očetu; sej te imam vedno rad; i migoma „ti bodi pomoč, tako mi moje carske oblasti"! Ali Košara pri teh besedah goste solze polijo, telesna moč jo zapušča, i malo, da se ne omahne. Car sam jo opera, ki je takole, tre-pečih besed, spregovorila: „0 priserčni oče! „slavni car bulgarski! Bojim se tebe le pogledati; kako bim s teboj govorila? Ničesa „ne pogrešam, nikdo me razzalil ni; al žene „me druga sila, ki je sama ne urnem; Bog mi „jo je mogel v sercu zbuditi! ter sedaj tvoje „kolene objemem i skute poljubljam: o dovoli „mi prošnjo, s ktero ini vse do voliš; za Boga „te prosim, za rajno mater mojo, i tvojo neskončno ljubezen do mene — zpusti Vladimira „PetrisIaviča. Kolikrat si me, dokler sim ma-„nja bila, na nožje vzel; si me demant svojega venca z val, i Boga molil, mi srečo dati, „i tebi moč, pravične moje želje spolno vati. „0 sedaj se ti prilika ponudi, dragi oče! naj „lepša, in naj lažja: v enej vse želje mojega „serca spolniti! Bodi milostiv ! Vem, za koga „prosim. Zoper-te se je bil; marsikomu bolgarskih junakov je dušo vzel; ali ktere oče, .,tudi ti, bi si enacega sina ne voščit? — to-„liko hrabrosti, tolike slave! I kako rad bo dobri Bog tvoje prošnje za prihodno zmago
„vslišal; ako tudi (i mene vslišiš, ter najhujšemu sovražniku naj vekšo dobroto storiš! „Ne goni me neuslišane spred sebe; zakaj ža-„losti bi me serce počilo, i kmalo bi se od „tebe ločila v černo zemljo! Ali vsliši me! „Bodi mi oče, i dokler bom živa, ti ne poza-„bim te dobrote! Vsako željo, preden jo iz-„rečeš, ti boni spolnila, i nobena hči v celej „bulgarskej zemlji naj ne ljubi očeta bolj go-,,reče od tvoje Košare!" Tada ga je liotla objeti, al silno se car zaliudi nad njo : neumnico, podkupljeno jo psuje, i krute besede gromi. Al deklici se dela tema pred očmi, i padla bi bila, ako je ne beste družici v zveste roke vjele. Odpeljaste jo izpred carja, ki je gori i doli vihral i sam ne vedel, kako da mu je. Razmišlja, sanje stika, sumi, vse misli se mu križajo: kakor valovje, kader vihar nagloma s neba plane, ter vodene kope na skali razbija. Na levo i desvo urnih vertineov šumijo peneče vode; al od zadej rinejo druge brez mere i konca. Tako mu roji po glavi.
V samostanu svetega Vasilja je živel sihdob v Ternovu pobožen menih Štefan. Srebern las mu krije let trudno glavo: do pasa je se vsipala siva brada. Kakor svetnik, po kterem je ime dobil, je nedolžnost hranil, se postil i molil. V mestu, i kamorkoli je njega ime seglo, je bil visoko spoštovan in češčen. Slovelo je od njega, da čudesa dela, da mu je Bog skrivne moči razodel, ter ga pomembo sanj učil. Tega se zdaj spomni car, i pošlje zdajci po-nj; zakaj le od njega je upal, da mu hode čudno zamotane dvombe razvozlal. Štefan pride. Car mu ponižno stopi naproti, mu poljubi belo roko, ter posadši ga na mehko blazino, mu tako začne govoriti: »Častiti oče! „ne prašam vas pervikrat za svet; ne iščem „pervikrat vaše pomoči; al, za Boga v ne-„besih! toliko potreben vašega razsvitljenja „doslej še nisem nikdar bil! Nenadjane okol-„šine i prikazni, ki jih od Boga poslane ce-„nim, mi pokoj motijo. Skerb za carstvo, „strah za sebe i hčer me ob enem tareta. „Zatoraj sim vas poklical, častiti oče! Zakaj „večja modrost je vam od zgorej kakor sim vidil."	(Dalje sledi.)
Odgovorni vredni
k: l)rayotin Melccr. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vradni list st. 59.
St. 7342.
Oznanilo
(160.) C 1
24. septembra 1851 med 10 in 12 uro dopoldne bo v vradni pisarnici ljubljanskega okrajnega poglavarstva dražba v zagotovlje-nja naturalij in služnih potreb za c. k. vojake v Ljubljani za čaš od 1. novembra 1851 do poslednjega julija 1852 ali tudi do poslednjega oktobra.
Potreba je sledečih reči:
I »> X i k I Knom h
1250 krušnih-119 ovsenih-14 mervenih obrokov a
8 ff
a 10
a 3
81	„	55
143 slamnatih „ 120 vaganov oglja 100 liber lojenih sveč za zimo 100 „ olja in talitov za lampe 120 vaganov oglja med poletjem 35 liber lojenih sveč .j x 50 „ olja in tahtov za lampe m) na četert leta 3500 slame za postljel2 liber za obrok.
Kdor je tedej voljen kaj tega prevzeti, se tedej povabi k dražbi na 24. t. m. v tukajšno vradno pisarnico, ker zamore bolj natanjkepo-goje, ki seže zdaj zamorejo v vojaški pisarnici z vediti, pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 4. septembra 1851.
Glančnig s
r.
St. 7365.
Oznanilo
(161.) C 1
V zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji v Ljubljani bo javna dražba pri tukajšnem c. k. okrajnem poglavarstvu 9. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne, potem v zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji na Verhniki pa 11. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne pri županu na Verhniki.
Kdor ineni kaj prevzeti, se povabi na odločeni dan k obravnavi v Ljubljano in na Verh-niko na odločeni kraj, in pristavi se samo to še, da je vsak, kdor kaj prevzeme, zavezan 300 gold. zagotovila vložiti prikomisii, kteri bodo za kavcijo ostali.
Drugi pogoji se zamorejo že zdaj vsak dan pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Ljubljani med vradnimi urami, kakor tudi pri županu na Verhniki pregledati. Tudi v Ljubljani kakor na Verhniki se pismene ponudbe prejemajo, ki pa vender morajo do 10. ure zjutraj na dan dražbe komisii izročene biti, in sicer takole napisane:
Podpisani se zaveže priprego dajati za vo-jažko ljubljansko (verhniško) ostajo med vladnim letom'1852 kakor najemnik proti pover-nitvi ....kr. za konja in miljo in razun tega se zaveže dražbine pogoje v vsih zadevah natanjko deržati.
Taki ponudbi se ima odločeni vadium pr. 300 gold. ali v gotovini ali pa listek, da se je vadium pri kaki javni denarnici vložil, priložiti. C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 3. septembra 1851.
St. 2700.
Oznanilo.
(159.) 1
Po naznanilu c. k. višjega vodstva za občenje od 29. pr. m. št. 9599/P boste od mesca septembra t. 1. vsak mesec dve naravne vožnji po parobrodih austrijanskegaLlojda v Alcksandrio, namreč:
10. vsacega mesca v zvezi v Bombaj-čerto, in 27. vsacega mesca v zvezi v Kalkuto-čerto.
Obe vožnji se boste Korfu dotaknule.
Čas vernitve se ravna po dospelih britanskih brodih iz Indije in Sueca. Bombaj-brod dospe navadno 17 — 18, in Kalkuta-brod 7 — 8. v mescu v Suecu.
Parobrode iz jutrovih deželj spremljajo zdravniški čuvaji 'in v kontumacii se bodo
deržali tako, da zamorejo potniki prispevši koj na suho zemljo stopiti, ako imajo dobre zdravniške spričbe.
To se s tem pristavkom sploh naznani, da se, ker se obe vožnji za prepeljavanje dopisav rabijo, dopisave, ki se imajo poimenovanih parobrodih dalej poslati, vsakterikrat ob takem času pošlejo, da o pravej dobi v Terst dospe; in zavolj tega je potreba, da naj dalj tisti dan, predenj parobrod odjadra, v Terst dospe, to je 9. in 26. vsacega mesca.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 9. septembra 1851.
Hoffmann s. r.
St. 8762.
Oznanilo dražbe, o »»o ca
Varazdinsko - križki graničarski polk s tem sploh naznani, da bo po ukazu poveljstva varazdinskega graničarskega polka od 16. t. m. št. 766 — 6. šeptcnibra t. 1. ob devetih zjutraj v tukajšnem brigadirskem poslopju javna dražba za potrebne opravila dimnikarja in konjederca za leti 1852 in 1853.
Kdor za to prosi, ima kavcijo ali v gotovini ali v javnih obligaciah, ki se vendar za več ne prejmejo, kakor poslednji borsni kurz stoji, vložiti, in sicer: Dimnikar 200 gold.
Druge pogodbe se zamorejo vsak dan v stavbeni pisarnici med vradnimi urami pregledati.
Belovar 25. augusta 1851.
Gjurič s. r. polkovnik.