*'r+ M PHENIX-SOLEIL assicurazioni GRIPPO GAN CMDALE-ČEDAD Tel. 0432/732112 novi PHENIX-SOLEIL assicurazioni M tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 15 (610) • Čedad, četrtek, 9. aprila 1992 GRUPPO GAN Agente Generale Francesco lussig CIVIDALE-ČEDAD Via Europa (cond. Europa) Tel. 0432/732112 LA LEGA SECONDO PARTITO IN FRIULI-VENEZIA GIULIA - UN QUADRO POLITICO SEMPRE PIU’COMPLESSO Bolj zapletena politična scena Quello conseguito nella nostra regione è un successo che la Lega Nord ha migliorato soltanto in Lombardia, nella sua patria d'origine. Ed è significativo che il grido di protesta dei cittadini si sia fatto sentire chiaro e forte anche nella nostra comunità ed in tutta la fascia confinaria della provincia di Udine. A farne le spese, qui come altrove, in primo luogo la DC che ormai rassegnata ad una lenta e costante erosione di voti nelle precedenti consultazioni elettorali, si è vista questa volta punita in modo consistente. U calo più vistoso è a Grimac-co: — 26,1% al senato rispetto a 5 anni fa, attestandosi al 37,6%. Altro esempio significativo è quello di S. Pietro al Natisone, dove la DC al senato perde il 12,1% rispetto al 1987 e ottiene un consenso del 31,6%. I dati della camera correggono leggermente il risultato a favore del partito di maggioranza, ma il dato politico rimane. Altro elemento da tener presente è che in seguito a questa inaspettata affermazione, la Lega Nord si colloca al secondo posto dopo la DC, scalzando il PSI, in numerosi comuni tra cui Grimac-co, S. Leonardo, Savogna, Prepot-to, Torreano, Cividale, Resia. Qui il confronto è con i dati della camera in quanto la volta precedente al senato si erano presentati assieme PSI-PSDI-PR. In generale comunque anche gui come nel resto del paese il PSI sembra bene o male tenere, mentre sembra sensibile la flessione di voti dell'area comunista e postcomunista. E' certo che in aree come la nostra anche piccoli numeri determinano significativi cambiamenti in termini percentuali. Il quadro in fondo rispecchia però quello nazionale. Vedremo tuttavia di capire meglio la prossima volta anche nel confronto con altre consultazioni elettorali e per dati aggregati l'andamento del voto sia nelle valli del Natisone che in tutta la fascia confinaria della nostra provincia. L'analisi del voto del resto occuperà le segreterie dei partiti ancora per qualche tempo, tanto più nella nostra regione che si sta preparando per le elezioni regionali del prossimo anno e dove i partiti di governo si sentono ingiustamente puniti. Risultati delle elezioni per Senato e Camera STRANKE SENAT 1992 SENAT 1987 ZBORNICA 1992 ZBORNICA 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta KD 9.069.377 27,3 107 10.870.056 33,6 125 11.627.657 29,7 206 13.231.960 34,3 234 KPI — — — 9.171.180 28,3 100 — — — 11.032.318 29,9 198 DSL 5.660.313 17,0 64 — — — 6.315.815 16,1 107 — — — SKP 11 2.163.317 6,5 20 — — — 2.202.574 5,6 35 — — — PSI (2) 4.511.009 13,6 49 3.531.312 10,9 36 5.336.358 13,6 92 5.501.980 14,3 94 MSI-DN 2.169.788 6,5 16 2.115.196 6,5 17 2.103.692 5,4 34 2.282.212 5,9 35 PRI 1.561.742 4,7 10 1.247.204 3,8 8 1.721.658 4,4 27 1.428.358 3,7 21 PLI 937.248 2,8 4 699.980 2,2 3 1.119.492 2,8 17 810.961 2,1 11 PDSI 851.722 2,6 3 762.670 2,4 5 1.063.048 2,7 16 1.140.086 3,4 17 L. PANNELLA 167.289 0,5 — — — — 485.339 1,2 7 — — — L. REFERENDUM 329.849 1,0 — — — — 319.327 0,8 — — — — ZELENA LISTA 1.021.600 3,1 4 632.856 2,0 1 1.092.783 2,8 16 969.534 2,5 13 L. LOMBARDA 2.720.138 8,2 25 137.276 0,5 1 3.394.917 8,7 55 186.220 0,5 1 L. AUT. VENETA 137.936 0,4 1 297.339 0,9 — 152.247 0,4 1 298.743 0,8 — RETE 239.360 0,7 3 — — — 728.661 1,9 12 — — — SVP 168.139 0,5 3 170.240 0,5 2 198.986 0,5 3 202.005 0,5 3 L. V. AOSTA 33.941 0,1 1 35.026 0,1 1 41.397 0,1 1 41.701 0,1 1 AVTON. LISTA 287.860 0,9 3 — — — 94.509 0,2 — — — — FEDERALIZEM 173.908 0,5 1 — — — 154.510 0,4 1 — — — PSI-PSDI-PR (3) — — — 961.323 3 9 — — — — — — OSTALI 1.017.362 3,1 1.223.905 3,8 6 1.056.007 2,7 — 1.841.791 4,8 24 SKUPNO 33.222.125 100 315 32.413.861 100 315 39.208.977 100 630 38.246.368 100 630 (1), (2) Alle politiche del 1987 PDS e PC-Rifondazione si sono presentati assieme sotto il simobolo del PCI; (3) La coalizione PSI-PSDI-PR in questa tornata elettorale non si è presentata Darko Bratina potuje v Rim segue a pagina 2 RISULTATI DI CAMERA E SENATO NEI COMUNI DELLA FASCIA ORENTALE IN PROVINCIA DI UDINE A PAG. 4 E 5 Volilni potres, ki ga je povzročila Severna liga, je tudi na prizorišču deželnega političnega življenja pustil veliko ruševin. Največjo škodo so Bossijevi pristaši povzročili Krščanski demokraciji, Demokratični stranki levice in delno tudi socialistom. In prav predstavniki teh strank so v naši deželi zabeležili padec števila svojih parlamentarnih predstavnikov. Krščanska demokracija je od šestih parlamentarcev iz prejšnje parlamentarne dobe izgubila enega, DSL dva in to na Vi- demskem, socialisti pa enega in sicer v Pordenonu. V okrožju Gorica-Videm-Por-denon-Belluno je KD izvolila naslednje parlamentarce: Adriano Biasutti (dobil je rekordno število preferenc: 38.681), Giorgio Santuz (22.436), Michelangelo Agrusti (20.680), Danilo Bertoli (14.505). Zaradi manjšega števila glasov (623) pa je izostal dosedanji podtajnik v minis-terstvu za turizem, Goričan Luciano Rebulla. Na listi PSI sta bila izvoljena Roberta Breda (17.796) in Gab- riele Renzulli (13.775), na listi DSL pa je uspelo le Pordenonča-nu Isaii Gasparottu (10.319). S pomočjo državnih ostankov sta bila izvoljena tudi misovec Gastone Parigi (8.672) in socialdemokrat Paolo de Paoli (3.425) iz Belluna, ki je za samih 16 glasov prehitel deželnega tajnika PSDI Francesca Esposita iz Tržiča. Pristaši Severne lige pa so v Rim poslali kar tri svoje predstavnike in sicer Roberta Visin-tina (19.825), Paola Bampa (13.858) in Roberta Asquinija (3.708). Za vstop v poslansko zbornico pa ni uspelo Stojanu Spetiču (1.185 skupnih preferenc, od katerih 343 na Videmskem ter 692 na Goriškem). V tržaškem okrožju sta bila neposredno izvoljena Sergio Coloni (12.830) in Giulio Cam-ber (23.569), ki je izraz zavezništva med Listo za Trst in PSI. S pomočjo državnih ostankov pa je v zadnjem trenutku bil izvoljen tudi predstavnik DSL Wil-ler Bordon (10.524). Kar zadeva senat pa so si mesto v Rimu zagotovili Diego Car beri na strani 2 i Darko Bratina Franco Castiglione Paolo Mlcoilnl Diego Carpenedo Rinaldo Bosco novi matajur V NAŠI DEŽELI SO BOSSIJEVI PRISTAŠI DOSEGLI NAD 15% GLASOV Uspeh Severne lige s prve strani penedo (DC — okrožje Tol-meč), Paolo Micolini (KD — Čedad), Giovanni Di Benedetto (KD — Pordenon), Franco Castiglione (PSI — Tolmeč), Arduino Agnelli (PSI — Trst), Rinaldo Bosco (Severna liga — Tolmeč) in Darko Bratina (DSL — Gorica). Univerzitetni profesor, sociolog in kulturni delavec Darko Bratina bo edini slovenski zastopnik v italijanskem parlamentu. Povedati gre, da so go-riški Slovenci morali čakali celih sedemdeset let, da so ponovno dobili svojega predstavnika v Rimu. Kar zadeva preference kandidatov, ki niso bili izvoljeni, velja podčrtati oseben uspeh socialista Alda Mazzole iz Podbonesca, ki je zbral 1.144 preferenc, na isti listi pa je Valentino Noacco iz Barda zbral 230 preferenc. Na listi Zelenih federalizem je Bogdan Butkovič iz Gorice zbral 54 preferenc, Mirko Špacapan (lista Federalizem) 862, Salvatore Venosi (Federalizem) pa 33 preferenc. Na listi Zelenih smejočega se sonca je nosilka liste Calderarijeva zbrala 3.018 oseb- nih preferenc, novinar Primorskega dnevnika Marko Marinčič pa 177. DSL ni uspelo poslati v Rim nosilca liste Luciana Ceschio, ki je zbral 7.664 preferenc (3.699 na Videmskem), ki je za malo prehitel oglejskega župana Puntina (7.372 — 7.043 na Videmskem). Kar zadeva senat velja povedati, da za kakih 800 glasov ni bil izvoljen bivši goriški župan Antonio Scarano. Če si lahko privoščimo politično teorizacijo, bi lahko rekli, da v primeru »sodelovanja« Slovenske skupnosti s Krčansko demokracijo bi si ta stranka na Goriškem zagotovilo kar dva parlamentarca, senatorja Scarana in poslanca Rebullo. Sicer takšen uspeh bi bil možen tudi, če bi znotraj KD ne prišlo do medsebojnih kreganj. Zanimivo je tudi, da bi Severna liga s 3 tisoč glasovi več zagotovila v naši deželi drugega senatorja. V ilustracijo lahko rečemo, da izvoljeni parlamentarci Severne lige so za svojo volilno kampanjo vsi skupaj potrosili le 15 milijonov lir, toliko so pač dobili od vodstva Bossijevega gibanja. Po prvih izjavah predstavnikov strank je zaznati, da je to- krat prišlo do nepričakovanega pretresa, saj je v naši deželi Severna liga v odstotkih na drugem mestu po uspehu, ki ga je doživela v Lombardiji. Na ostalih, tradicionalnih strankah pa je sedaj poteza, da bodo znale pravilno razbrati izid teh volitev in se posledično ravnale. Ne smemo namreč pozabiti, da čez leto dni nas čaka nova volilna preizkušnja. Tokrat bomo volili za sestavo deželnega sveta. Rudi Pavšič W Pomagajmo Spetru za slovenske table Vsi smo v krajevnem časopisju brali vest o vandalskem dogodku v Špetru, kjer so neznanci pred nekaj dnevi poškodovali, odstranili, ukradli in nato uničili table s slovenskim napisom, ki jih je občinska uprava, na osnovi demokratične odločitve, dala postaviti pred vhodom v posamezne vasi. Spričo dejstva, da ne namerava špetrska občinska uprava popustiti pred nasiljem in izsiljevanjem peščice ljudi, ki Quadro politico complesso Quali le prospettive per la comunità slovena del FVG segue dalla prima Nei prossimi giorni poi si tratterà di capire che significato riveste questo risultato elettorale per il futuro della comunità slovena del Friuli Venezia Giulia, se le prospettive di ottenere una legge di tutela e garanzie di crescita e sviluppo culturale, economico e sociale siano migliori o meno, se l'attenzione dello stato per un'area come la nostra, periferica in passato, proiettata verso il futuro e ponte tra Europa orientale ed occidentale oggi, sarà diversa. Anche in guesta legislatura ci sarà un rappresentante sloveno in parlamento, il prof. Darko Bratina eletto al senato nel collegio di Gorizia. Noi contiamo naturalmente anche sul sostegno e l'impegno di quelle forze politiche e soprattutto di quei parlamentari friulani che hanno dimostrato sensibilità ed attenzione anche per i problemi concreti della comunità slovena della provincia di Udine, (jn) se obnašajo neomikano in protizgodovinsko, pozivamo vse demokrate, Slovence, Furiane in Italijane, kulturna društva in družbeno-gospo-darske organizacije, ki so jim pri srcu kulturne tradicije naše zemlje, naj dajo svoj prispevek k nabirki za nakup novih tabel s slovenskim nazivom špetrskih vasi. Vaše prispevke bomo izročili špetr-ski Občini. Velik odziv na to pobudo bo najboljši dokaz solidarnosti s tisto upravo in hkrati konkreten dokaz o volji ljudi, da se priznajo upravičene zahteve Slovencev po priznanju, ki jih vse tiste sile nasprotne naši zakonski zaščiti skušajo minimizirati in instrumentali-zirati. Odprt je pri čedajski podružnici Tržaške kretidne banke, Ul. Carlo Alberto 17, poseben tekoči račun s številko 02-408/06. Pri pologu napišite da gre "Za naše table - Pro tabelle bilingui. Slovenska kulturno qospodarska zveza Čedad Zveza Slovencev videmske pokrajine IL VOTO NELLA REGIONE Senato ’92 Senato ’87 Regionali ’88 voti % seggi voti % seggi voti % PRI 33.587 4,33 29.285 3,95 21.222 2,59 PDS 88.097 11,37 1 PCI — — — 158.779 21,44 2 143.386 17,48 PC 43.395 5,60 DP — — — 11.488 1,55 — 10.974 1,34 LEGA NORD 112.670 14,54 1 — — — — — VERDI FED. 6.876 0,89 — — — — 17.403 2,12 DC 235.653 30,40 3 268.789 36,29 3 305.280 37,21 FEDERALISTI 6.710 0,87 — — — — — — MSI-DN 53.637 6,92 — 45.394 6,13 — 45.380 5,53 PSI 119.430 15,41 2 — — — 145.364 17,72 PSI-PSDI-PR — — — 147.198 19,88 2 — — PLI 17.438 2,25 — 21.470 2,90 — 13.476 1,64 REFERENDARI 8.957 1,16 — — — — — — VERDI 29.940 3,86 — 25.880 3,49 — 32.416 3,95 PSDI 18.765 2,42 — — — — 32.725 3,99 MF — — — 16.841 2,27 — 14.068 1,71 LPT 23.515 2,87 US 8.680 1,06 ALTRI — 15.453 2,09 — 6.433 0,78 TOTALE 775.155 100 7 740.577 100 — 820.322 100 IL VOTO NELLA REGIONE Camera ’92 Camera ’87 Regionali ’88 voti % voti % voti % DC 252.132 28,17 297.455 33,26 305.280 37,21 RETE 8.927 1,00 — — — — PDS 98.150 10,97 — — — — PCI — — 175.453 19,62 143.386 17,48 RIF. COMUNISTA 43.260 4,83 — — — — DP — — 13.704 1,53 10.974 1,34 PSI 140.217 15,67 162.283 18,15 145.364 17,72 MSI-DN 60.711 6,78 58.134 6,50 45.380 5,53 PSDI 27.632 3,09 36.484 4,08 32.725 3,99 PRI 34.737 3,88 32.677 3,65 21.222 2,59 PLI 23.810 2,66 23.616 2,64 13.476 1,64 VERDI 30.182 3,37 31.040 3,47 32.416 3,95 VERDI FEDER. 7.537 0,84 — — 17.403 2,12 LISTA PANNELLA 9.232 1,03 — — — — REFERENDARI 7.478 0,84 — — — — PR — — 32.456 3,63 — — LEGA NORD 117.283 15,34 — — — — FEDERALISTI 6.563 0,73 — — — — RINNOVAMENTO 983 0,11 — — — — LEGA LEGHE 808 0,09 — — — — PENSIONATI 2.224 0,25 — — — — CPA 3.154 0,35 — — — — ALTRI — — 31.052 3,47 52.696 6,42 TOTALE 895.020 100 894.354 100 820.322 100 Trošenje krušnih drobtin Nova Gorica, 6. aprila. Izvrstni analitik pravljic Bruno Bettelheim je ugotovljal, da vse pravljice opravljajo pomembno vlogo v rasti otrokovega dojemanja sveta in da obstoja za vsako posamezno obdobje zorenja prav določen tip pravljic. Pravljica predstavlja soočenje s težavo, z novo stopnico v življenju. Otrok jo poskuša premagati tako, da se zateče k že znanim vzorcem, k starim rešitvam. Ko Janko in Metka označujeta pot s krušnimi drobtinami, se v bistvu zatekata v oralno fazo, v čas, ko je bila odvisnost od hrane temelj vezi s starši. Toda te poti nazaj ni, ptički pozobajo sled in malčka sta izgubljena. Na to vračanje nazaj sem pomislil danes, ko so iz Sarajeva prihajale slike o množici, ki je visoko nad sabo dvigala Titove slike in se zaklinjala, da ne bo šla z njegove poti. Za vse njih sedaj sploh ni važno kakšna je bila ta pot. Pozabljen je Goli otok, pozabljene so čistke, klečeplazenje po partijski hierarhij-ski piramidi, samopaštvo rdečih baronov, ovenelost samoinicija-tive in vse, kar je sedilo zraven. V spominu je ostalo le to, da se v Titovih časih po ljudeh ni streljalo, da je bila prisila bolj ali manj v rokavicah, medtem ko se sedaj sila kaže v svoji najbolj brutalni obliki, v terorističnih akcijah. Jtavnanje teh sarajevskih "ti-toistov" je torej lahko več kot razumljivo, žal pa že vnaprej obsojeno na nauspeh, saj prihodnost resda temelji na preteklosti, toda ne na vračanju v nekaj, kar je bilo. Mislim, da gre Sloveniji veliko priznanje, ker je to kot prva razumela. Slovenska pot v samostojnost pozna tudi nekaj tega trošenja krušnih drobtin, na svoj način smo se soočili tudi s čarovnico, naše "ljudske” armade, jo ugnali in sedaj smo pripravljeni na nove preizkušnje. Za zorenje bo potrebno še nekaj regresij, tako radikalne, ki bi zahtevala Tita, Franca Jožefa ali koga od prejšnjih oblastnikov pa upam, da vendar ne bo. Sicer pa pravijo, da so sarajevske demonstracije organizirali bivši partijci, ki poskušajo izrabiti tesnobo predvojnega vzdušja za državni udar. S terorizmom naj bi torej pripravili ljudi do tega, da sami zaprosijo za politiko trde roke. Scenarij je dobro poznan tudi z drugih logov, saj gradi na njem tako "levica" kot "desnica". Svoboda je eno najhujših bremen, ki si jih je lahko nadel človek. Tako se vsaj zdi, saj pravzaprav nimamo kulture svobodnega odločanja, obvladamo pa kulturo podrejanja. Vzgoja vse od malih nog temelji zvečine na prisili, na prepovedih, od "odraslega" človeka pa se potem zahteva, da nenadoma vzame vajeti življenja v svoje roke. Nekdaj omejevani otroci kot starši omejujejo svoje otroke, strahovi se prenašajo iz roda v rod, pot iz avtoritativne družbe kot da ni. Klice po družbenem avtoritarizmu pa je moč zaslediti tudi v Sloveniji. Predvsem neorganizirano, ko nekakšno netenje mr-žnje do novega, večstrankarskega sistema kot takega. Ko se kdo pritožuje čez davke, padanje standarda, naraščajočo brez- poselnost in druge novodobne značilnosti naše slovenske države, se vedno znajde kdo, ki porogljivo navrže: "Prav vam bodi, zakaj ste pa tako glasovali!". S tem seveda implicira, da bi bilo za vse nas bolje, če bi ostala na oblasti prejšnja garnitura, če bi obdržali prejšnji sistem kot tak. Ponuja nam torej regresijo. Čas pravljic seveda še ni minil, minilo pa je obdobje totalitarizma pa čeprav v humani obliki slovenskega post-titoizma. Obdobje, ki ga označuje večstrankarska demokracija, zahteva to, česar se še nismo naučili: medsebojno spoštovanje, strpnost, upoštevanje razlik, iskanje možnega. In tudi če pade kaka grda beseda, je to še zmeraj bolje, kot če zaradi drugačnega mnenja umre... človek. Toni Gomišček novi matajur STILATO UN PROGRAMMA PROVVISORIO PER IL MITTELFEST 1992 Nel segno di Kafka E' già stato stilato un programma provvisorio del Mittelfest '92, che sarà dedicato allo scrittore Franz Kafka. "Come organizzazione siamo un mese in anticipo rispetto alle previsioni" afferma l'assessore alla cultura del comune di Cividale Zanutto. La seconda edizione del Festival del teatro mitteleuropeo si svolgerà dal 18 al 31 luglio. Gli spettacoli saranno in prima mondiale o nazionale e in coproduzione, fatta eccezione per alcuni. Vediamo quali sono le rappresentazioni già definite nel programma. Da Vienna giungeranno gli spettacoli di prosa "Sogni inquieti" di George Tabori, direttore artistico della manifestazione, tratto da "La Metamorfosi" e da altri racconti di Kafka, e "Una relazione per una accademia", di Kafka, diretto ancora da Tabori. Martin Kusej é il regista di Graz che dirigerà "Franz-errore, F-erro-re, Tuo-errore, nulla più silenzio-bosco fitto ". "Blaubart” e "Barba: blu" sono i due titoli dell’allestimento italiano e austriaco con la regia di Cesare Lievi previsto consecutivamente nello stesso spazio. Da Monaco giunge "Diario di un insonne" per la regia di Manfred Killer, uno spettacolo con proiezioni sulle facciate delle case ed azioni alle finestre. La Cecoslovacchia presenterà tre rappresentazioni teatrali: 'I naufraghi", Il processo" e Hiero-nymus Bosch". L’Italia darà il proprio contributo con gli spettacoli "La metamorfosi", "America" e "Una solitudine troppo rumorosa", quest'ultimo della compagnia del Teatro stabile di Trieste per la regia di Giorgio Pressburger. E" previsto anche uno spettacolo di danza intitolato "Quaderni in ottavo". Dalla Polonia giungeranno gli spettacoli "Il castello", "Miniera di calce" e "Solitudine", dàll’Unghe-ria la prosa de "Il guardiano delle tombe" e "Buio a mezzogiorno" ed alcuni spettacoli di danza. " America" é il titolo di una rappresentazione di teatro-musica presentata da artisti di Sarajevo, che farà il paio con quella italiana: verranno infatti presentate in due serate consecutive con un progetto integrato in luoghi diversi della cittadina. Da Novisad avremo lo spettacolo di teatro di immagine e danza "Comedia tempo". Per quanto riguarda lo spazio musicale, curato da Carlo de Incontrerà, sono previsti concerti di orchestre di indubbio richiamo, dall'Orchestra da camera di Budapest a quella dell'Opera nazionale croata ed al Coro della Radiotelevisione di Zagabria. Ci sarà anche un'esibizione dell'Orchestra dei giovani del Mittelfest. Mentre é ancora da definire il programma degli spettacoli di marionette, per la sezione cinema é prevista una rassegna cinematografica dedicata ai film di ispirazione kafkiana. Kafka e il suo mondo" saranno protagonisti anche di convegni, conversazioni, dibattiti, proiezioni e mostre, (mo) Mednarodni posvet fakultet ek Vloga ekonomskih fakultet na območju skupnosti Alpe-Jadran v vidiku enotnega evropskega tržišča. To je vprašanje, ki bo v središču pozornosti na mednarodnem srečanju študentov ekonomskih fakultet v Celovcu 21., 22. in 23. maja. Prirejajo ga fakultete iz Celovca in Graza, Ljubljane in Maribora, Trsta in Vidma. Namen mednarodnega posveta je poglobiti vprašanja, povezana s sedanjo ekonomsko sliko in predvsem s perspektivami, ki se odpirajo z enotnim tržiščem, in hkrati preveriti možnost ustanovitve konzorcija Univerz, kar naj bi prispevalo k tesnejšemu znanstvenemu in strokovnemu sodelovanju na območju Alpe-Jadran. Posvet je rezultat vrste pogovorov in srečanj med študenti omenjnih univerz in ga podpirajo tako docenti kot ekonomski krogi treh sosednjih dežel. Udeležilo se ga bo kakih 120 študentov, vpisanih na ekonomskih fakultetah na Koroškem, v Sloveniji in F-JK. Važno pobudo so predstavili v četrtek 9. aprila na Univerzi v Vidmu ob prisotnosti delegacij iz Avstrije in Slovenije. Naj še dodamo, da bodo uradni jeziki na posvetu nemščina, slovenščina in italijanščina. Okno na soško fronto Razglednice, fotografije, uniforme in drugi zanimivi predmeti iz prve svetovne vojne: vse to bo na razstavi "Soška fronta ", ki jo Svet slovenskih organizacij prireja v Čedadu, v občinskih prostorih v Ul. Borgo di Ponte. Otvoritev bo v četrtek 9. aprila ob 19. uri. Ob razstavi bodo predstavili - prvič v Furlaniji Juljiski krajini - še slike priznane slovenske umetnice Vide SlivnikeT -Belantič. Razstava bo odprta do 21. aprila. Un altro interessante e stimolante appuntamento alla Beneška galerija di S. Pietro al Nati-sone dove espone questa volta un'artista piemontese, Cariuccio Rossi di Biella (Vercelli). La vernice della mostra si terrà sabato prossimo, 11 aprile alle ore 18. La mostra rimarrà aperta sino al 26 aprile ogni giorno dalle 17 alle 19 tranne la domenica. Botanika na Trbiškem Bartolovo delo na književnih dnevih v Trstu Konec prejšnjega tedna so se v Prosvetnem domu na Opčinah odvijali Primorski slovenistični dnevi, ki jih je priredilo Slavistično društvo v sodelovanju z zavodoma za šolstvo iz Kopra in Nove Gorice. Dnevi, ki so se sklenili s strokovno eskurzijo po Trstu (vodil jo je prof. Samo Pahor), so bili posvečeni pisatelju Vladimiru Bartolu in vprašanju slovenskega jezika v dvojezičnih razmerah. Slavinistični dnevi so se začeli z literarnim večerom, katerega gost je bil letošnji Prešernov nagrajenec Boris Pahor, ki je razgrnil svoje poglede na Bartola. V nadaljevanju so se zvrstila številna predavanja o liku in delu Vladimira Bartola. Poseg Žive Gruden je bil namenjen slovenskemu narečju in knjižnemu jeziku v Beneški Sloveniji. Zanimiva knjiga Alessandra Omana o rastlinskem svetu TNOBOTWia DELLA /h HUW\IT •v? Co» particolare ♦ riguardo ai fllonimi sloveni di l Rovi/./a, Vaibruna, Camporosso e S. Leopoldo na Slovencev iz teh krajev in njihove tradicije. V času vse večjega vpliva italijanskih sredstev informiranja je izrednega pomena, da predvsem mlajše generacije razpolagajo z inštrumentom, ki jim bo pomagal ohraniti stik s preteklostjo in samo stvarnostjo v teh dolinah. Kot sam avtor ugotavlja v uvodu knjige, trbiško 'slovensko narečje in same ljudske tradicije prepuščajo mesto novim vsebinam. Mladi vse bolj pogosto pozabljajo na šege in navade svojih očetov in dedov. Odsotnost slovenskih šol in zato pomanjkanje vzgoje v materinem jeziku odigrava izredno kvarno vlogo v tem procesu popolne odtujitve od stvarnosti, ki je tam prisotna že več stoletji. Omanova knjiga je razdeljena v štiri velika poglavja, ki obravnavajo posamezne vrste dreves, grmičevja, poljedelskih rastlin in drugih zelišč. Za vsako posamezno rastlino je navedena narečna, slovenska, nemška, italijanska in latinska dikcija ter krajši opis rastline same ter njene zdravilne in prehranbene značilnosti. (R-P.) V založbi čedajske zadruge Dom je pred kratkim izšla zanimiva knjiga Alessandra Omana z naslovom »Etnobotanica della Val Canale«, ki posebno pozornost izkazuje slovenskim in narečnim rastlinskim imenom, ki so se uveljavila v Ukvah, Ovčji vesi, Žabnicah in Dipalji vesi. Avtor knjige, 36-letni direktor urada za poljedelstvo pri Gorski skupnosti iz Kanalske doline, je s to knjigo, ki je opremljena s številnimi risbami in fotografijami iz alpskega rastlinskega sveta, želel dati svoj prispevek k vrednotenju krajevnega narečnega jezika. Knjiga je pomemben pripomoček za vse tiste, ki bi radi izvedeli, kako se v Kanalski dolini pravi temu ali onemu drevesu, rastlini, cvetu, skratka vsemu, kar sodi k bogatemu rastlinskemu svetu. Delo Alessandra Omana je toliko bolj pomembno, saj se v njem prepoznava sama zgodovi- 67 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Dai documenti fascisti al silenzio del popolo Alla richiesta di Roma mons. Nogara risponde con un contro memoriale che smonta punto per punto tutte le argomentazioni del Trinko. Pur affermando che si tratta di "un ottimo sacerdote, colto e pio", gli attribuisce la responsabilità "per cui rimasero senza effetto gli ordini tassativi degli ultimi Arcivescovi" sull'insegnamento in latino e in italiano della preghiera e della dottrina cristiana. Anche l’opera di Nogara fu ostacolata dal Trinko. "E" vero quanto scrive mons. Trinko circa le imposizioni dell'autorità politica. E' invece fortemente esagerato che la lingua italiana sia ignorata dalla grandissima maggioranza". Il danno alla vita religiosa deriva piuttosto dalla resistenza di alcuni sacerdoti, "i quali, piuttosto che predicare in lingua italiana, per mesi hanno omesso ogni predicazione". Anche l'Azione Cattolica non é stata ostacolata dalla proibizione della lingua, "tanto é vero che, in seguito all'impulso dato dal nuovo foraneo e da qualche buon sacerdote ivi mandato, l’Azione Cattolica é stata e va stabilendosi e diffondendosi... In mancanza d’altri poi ho mandato in paesi sloveni qualche sacerdote friulano: ma ho sempre scelto sacerdoti che avevano frequentato la scuola di lingua slovena" e se non conoscono la lingua é colpa del Trinko che non l'ha saputa insegnare! Conclude che non é conveniente trasmettere la lettera del Trinko all'autorità politica "per le esagerazioni che contiene". C'é il pericolo che venga informato il prefetto Testa che "é buono ed assai deferente verso l'autorità ecclesiastica (fu educato dai Salesiani), ma é anche persuasissimo che tutti gli sloveni della Val Natisone comprendono l'italiano". Se poi venisse a sapere che autore é il Trinko lo condannerebbe al confino, "perché il Prefetto sa, anche per corrispondenza intercettata, che egli appoggiava il movimento ostile del clero sloveno della vicina Gorizia "(1). Sottolineiamo ancora una volta la profonda impressione prodotta dalla lettera del Trinko sul S. Padre, che questa volta proclama almeno la sua impotenza di fronte all'apparato fascista e non la sua più ampia informazione sui problemi della Slavia. Purtroppo non si può non fremere di fronte alla disonestà del Nogara che, almeno in questa circostanza, avrebbe potuto sostenere le buone disposizioni del S. Padre e non farsi carico onorifico di tranquilizzare la coscienza papale, manifestando una perfetta coincidenza di vedute con il Prefetto, "educato dai Salesiani". "Miserabiles dignitari "! Conclusione Ci rendiamo conto di aver dato poco spazio alla " voce del popolo", o meglio gli Archivi da noi consultati non ci hanno fornito altro materiale. Abbiamo però intra- visto tre tipi di "voci" popolari: quello del nazionalismo acceso dei memoriali, l'unico esplicito; quello indiretto del mugugno popolare riportato dalle testimonianze dei preti; quello infine del "silenzio" eloquente di ogni voce privata o anonima che da sempre si rintraccia negli Archivi, ma che é del tutto assente in questa circostanza. Quale il valore delle singole voci popolari? I memoriali fascisti, pieni di firme di locali, sono certamente un documento shockante di una mentalità incredibile. Sono documenti autentici di una sincera convinzione interiore? Nessuno penso, prenderà sul serio memoriali estorti ad una popolazione intimorita e ricattata. E' significativo che il primo di tali memoriali appaia solo nel 1929, mentre mai prima di allora la popolazione locale, od un suo rappresentante, ha rivendicato diritti cosi autolesio-nistici. Non é a mia conoscenza un simile comportamento presso altre minoranze significative, come non lo é stato per gli Sloveni delle Valli prima del fascismo. Ciò che impressiona di questo vezzo é la sua perfetta continuità di intenti e di persone fino al giorno d'oggi. Che sotto quelle firme si debba leggere quello che qualcuno ha osato definire il diritto di un popolo a rinunciare alla propria lingua e cultura "liberamente", magari per evitare danni peggiori, ed in ogni caso per liberarsi da quel complesso d'inferiorità che un dialetto locale comporterebbe nei confronti della più prestigiosa lingua nazionale? Tale processo, secondo costoro, avrebbe assunto configurazione determinante nei quindici anni che vano dalla fine della prima guerra mondiale al 1933. Faustino Nazzi Nota: 1 - ACAU, lettera memoriale di Nogara, non datata. novi matajur novi matajur Risultati nei comuni delta fascia orientale della provincia di Udine (1) Partito democratico della sinistra e PC - Rifondazione comunista si sono presentati per la prima volta. Il confronto è con il risultato del PCI (2)i Nella precedente presenti la Liga Veneta e l'Alleanza Popolare. — (3) Il confronto è con il Partito sardo d azione nella cui lista 5 anni fa c'erano anche candidati dell Unione slovena. (4) Al Senato 1 si, Psdi e SENAT PRI PDS PC PCI d) Lega Nord (2) Verdi Fed. DC — Federalismo (3) MSI PSI (4) PSI- PSDI-PR PLI Sl Refer Verdi Sole (5) PSDI 1992 % 1987 % 1992 % 1992 % 1987 % 1992 % 1992 % 1992 % 1987 992 % 1987 % 1992 % 1987 % 1992 % 1987 % 1992 % 1987 % 1992 % 1992 % 1987 % 1992 % DREKA 3 1,8 0 0 3 1,8 2 1,2 9 4,2 18 10,7 2 1,2 102 60,7 155 I 0 0,0 0 — 3 1,8 4 1,9 22 13,1 44 — 0 0,0 0 0,0 1 0,6 3 1,8 3 9 5,4 GRMEK 5 1,4 3 0,7 18 4,9 22 5,9 73 16,4 85 23,0 3 0,8 139 37,6 239 i 5 1,4 3 — 22 5,9 11 2,4 55 14,9 90 — 0 0,0 1 0,2' 3 0,8 6 1,6 8 7 1,9 SREDNJE 4 1,1 5 1,2 17 4,6 11 3,0 36 8,9 56 15,2 2 0,5 202 54,7 251 I 0 0,0 2 — 4 1,1 5 1,2 57 15,4 81 — 2 0,5 1 0,2 0 0,0 5 1,4 10 9 2,4 SV. LENART 28 3,8 7 1,0 35 4,7 16 2,2 65 8,7 140 19,0 3 0,4 346 46,9 462 3 0,4 2 — 22 3,0 27 3,6 91 12,3 124 — 6 0,8 10 1,3 10 1,4 14 1,9 25 24 3,2 SOVODNJE 4 0,8 4 0,8 26 5,1 12 2,4 54 10,4 100 19,7 4 0,8 297 58,5 342 2 0,4 9 — 3 0,6 8 1,5 25 4,9 81 — 5 1,0 5 1,0 1 0,2 3 0,6 5 26 5,1 ŠPETER 47 3,5 34 2,5 92 6,8 55 4,1 184 13,6 296 22,0 6 0,4 425 31,6 590 12 0,9 8 — 82 6,1 48 3,6 236 17,6 342 — 10 0,7 18 1,3 8 0,6 40 3,0 57 35 2,6 PODBONESEC 7 0,8 8 0,8 40 4,4 18 2,0 66 6,7 151 16,5 3 0,3 496 54,0 675 7 0,8 2 — 35 3,8 22 2,2 110 12,0 177 — 4 0,4 8 0,8 '4 0,4 14 1,5 18 29 3,2 PRAPOTNO 16 2,7 10 1,7 5 0,8 13 2,2 68 11,2 153 25,5 3 0,5 248 41,3 323 1 0,2 1 — 22 3,7 35 5,8 109 18,1 116 — 4 0,7 9 1,5 4 0,7 8 1,3 14 — 15 2,5 TAVORJANA 43 2,9 18 1,3 123 8,3 81 5,4 304 21,5 367 24,6 6 0,4 571 38,3 667 0 0,0 3 — 51 3,4 36 2,5 153 10,3 277 — ■ 8 0,5 15 1,0 14 0,9 23 1,5 26 49 3,3 ČEDAD 351 4,9 227 3,4 570 7,9 249 3,5 1.064 15,9 1.495 20,7 70 1,0 2.593 36,0 2.939 17 0,2 16 — 358 5,0 308 4,6 831 11,5 1.260 — 226 3,1 186 2,7 79 1,1 240 3,3 265 128 1,8 CORNO Dl ROSAZZO 97 4,9 132 7,4 119 6,0 58 2,9 195 10,9 372 18,7 26 1,3 768 38,5 830 3 0,2 6 — 104 5,2 96 5,1 275 13,8 352 — 26 1,3 32 1,8 18 0,9 80 4,0 58 46 2,3 MANZANO 166 3,6 172 3,9 380 8,2 169 3,6 800 18,2 1.032 22,2 33 0,7 1.504 32,4 1.795 16 0,3 7 — 229 4,9 243 5,5 741 16,0 897 — 81 1,8 96 2,2 36 0,8 140 3,0 121 114 2,5 S. GIOVANNI AL NAT. 158 4,4 153 4,5 212 5,9 140 3,9 542 16,0 739 20,7 34 0,9 1.328 37,2 1.610 7 0,2 10 — 174 4,9 124 3,7 451 12,6 589 — 62 1,7 65 1,9 32 0,9 119 3,3 83 110 3,1 PRADAMANO 96 5,2 40 2,3 256 13,9 84 4,6 392 22,7 284 15,4 15 0,8 558 30,4 677 J 0,1 3 — 91 4,9 64 3,7 269 14,6 322 — 28 1,5 30 ' 1,7 24 1,3 70 3,8 83 — 61 3,3 PREMARIACCO 73 3,1 43 2,0 75 3,2 64 2,7 185 8,4 513 21,8 26 1,1 1.079 45,8 1.279 6 0,2 3 — 98 4,2 96 4,0 236 10,0 349 — 27 1,1 31 1,4 18 0,8 68 2,9 52 __ 71 3,0 REMANZACCO 129 4,1 63 2,2 244 7,7 125 4,0 486 16,9 658 20,8 38 1,2 1.061 33,5 1.219 5 0,2 2 — 166 5,2 177 6,1 449 14,2 605 — 42 1,3 45 ^ 1,5 34 1,1 119 3,8 85 97 3,1 MOIMACCO 32 3,7 20 2,4 36 4,1 46 5,3 129 15,2 215 24,7 5 0,6 363 41,7 462 2 0,2 2 — 32 3,7 25 3,0 82 9,4 118 — 11 1,3 13 1,6 11 1,3 23 2,6 31 12 1,4 POVOLETTO 130 3,9 68 2,2 264 7,9 112 3,3 510 16,1 702 20,9 32 0,9 1.352 40,3 1.643 7 0,2 5 — 96 2,9 93 2,8 426- 12,7 504 — 46 ‘ 1,4 42 1,4 40 1,2 97 2,9 88 48 1,4 PAVIA Dl UDINE 185 5,4 151 4,7 194 5,7 86 2,5 410 12,6 531 15,6 22 0,6 1.364 40,2 1.624 7 0,2 7 — 145 4,3 104 3,2 567 16,7 671 — 46 1,4 49 1,5 31 0,9 125 3,7 89 92 2,7 AHTEN 24 2,0 14 1,2 71 6,0 56 4,8 183 15,7 185 15,7 5 0,4 495 42,1 550 5 0,4 3 — 60 5,1 53 4,5 227 19,3 256 6 0,5 12 1,0 6 0,5 17 1,5 33 * 18 1,5 FOJDA 87 4,8 28 1,5 148 8,1 104 5,7 352 18,8 352 19,3 19 1,0 736 40,3 830 ^4 0,2 1 — 9 0,5 -84 4,5 257 14,1 315 — 17 0,9 25 1,3 19 1,0 41 2,2 46 31 1,7 NEME 39 2,2 50 2,9 162 9,0 64 3,6 370 21,2 523 29,1 9 0,5 548 30,4 796 2 0,1 2 — 104 5,8 88 5,1 216 12,0 248 — 33 1,8 29 1,6 27 1,5 44 2,4 48 29 1,6 ČENTA 173 3,1 141 2,5 369 6,5 288 5,1 937 16,6 1.288 22,8 39 0,7 1.638 29,0 2.248 [8 0,1 14 — 318 5,6 332 5,8 1.055 18,7 1.248 — 74 1,3 115 2,0 60 1,1 212 3,8 227 — 125 2,2 BARDO 12 2,3 14 2,2 30 5,8 19 3,7 68 11,7 81 15,7 2 0,4 214 41,5 288 2 0,4 1 15 2,9 24 3,1 121 23,5 141 — 2 0,4 1 0,2 4 0,8 6 1,2 7 — 7 1,4 TIPANA 8 1,6 7 1,2 37 7,2 22 4,3 104 16,7 51 10,0 2 0,4 226 44,1 358 3 0,6 5 — 34 6,6 25 4,0 73 14,3 79 — 20 3,9 6 0,9 2 0,4 11 2,2 7 23 4,5 GORJANI 4 1,1 4 1,0 14 3,9 12 3,3 53 13,7 45 12,4 6 1,6 119 32,8 172 1 0,3 1 33 9,1 33 8,4 93 25,6 79 — 6 1,6 5 1,2 10 2,8 13 3,6 15 7 1,9 REZIJA 4 0,5 6 0,7 58 6,6 30 3,4 118 13,3 186 21,2 6 0,7 379 43,3 487 3 0,3 0 — 44 5,0 45 5,1 105 12,0 147 — 10 1,1 5 0,5 6 0,7 27 3,1 21 18 2,0 NABORJET 15 2,3 3 0,5 20 3,1 13 2,0 43 7,3 129 20,0 1 0,2 250 38,8 305 8 1,2 8 — 42 6,5 63 10,8 112 17,4 117 — 13 2,0 5 0,8 3 0,5 11 1,7 13 27 4,2 PONTABELJ 26 1,9 39 2,8 98 7,1 30 2,2 206 14,6 371 27,0 4 0,3 334 24,3 516 3 0,2 3 — 99 7,2 113 8,0 294 21,4 341 28 2,0 22 1.5 8 0,6 37 2,7 36 42 3,1 TRBIŽ 91 2,6 34 1,0 143 4,1 103 2,9 306 9,2 545 15,6 28 0,8 837 23,9 1.046 23 0,7 49 — 317 9,1 489 14,8 753 21,5 1.077 — 234 6,7 39 1,2 43 1,2 151 4,3 115 — 231 6,6 erano Partito radicale si erano presentati in un'unica lista nel 1987. Non si è presentato questa Tolta autonomamente il Mf che ha in parte appoggiato il Psi. — (5) Nella precedente consultazione si era presentata anche DP confluita in parte nella lista verde. (1) L'Unione slovena nella precedente consultazione aveva propri candidati nella lista del Partito sardo d'Azione. (2) Il confronto, sia pure arbitrario, di PDS é con il risultato del PCI. (3) Nel POSLANSKA mm ■% m m ■ 0% m PSI PSDI MSI Lega Nord Verdi Feder. PRI PLI ^ete Federalismo (D Sl Refer. PDS PC PC (2) Rinnova- vamento VEF (So IDI le) (3) Lis Panr ta ella (4) Dl % CPA ZBORNICA 1992 % 1987 % 1992 % 1987 % 1992 % 1987 % 1992 % 1992 % 1992 % 1987 % 1992 % 1987 2 % 1992 % 1987 % 1992 % 1992 % 1992 % 1987 % 1992 % 1992 % 1987 % 1992 % 1987 % 1992 % 1987 % 1992 % DREKA 20 10,7 40 16,9 12 6,4 18 7,6 6 3,2 6 3,9 17 9,1 2 1,1 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0,0 0 0,0 0 — 0 0,0 6 3,2 0 0,0 11 4,6 0 0,0 2 1,1 1 — 2 1,1 1 — 120 64,2 155 65,4 0 0,0 GRMEK 80 19 0 123 24,5 11 2,6 25 5,0 28 6,7 12 2,4 86 20,4 2 0,5 3 0,7 2 0,4 0 0,0 1 3 0,7 1 0,2 0 — 1 0,2 18 4,3 24 5,7 77 15,4 0 0,0 2 0,5 4 — 2 0,5 1 160 38,0 242 48,2 0 0,0 SREDNJE 83 20 7 85 189 12 3,0 27 6,0 5 1,2 6 1,3 55 13,7 1 0,2 1 0,2 4 0,8 1 0,2 1 1 0,2 0 0,0 0 — 0 0,0 15 3,7 9 2,2 39 8,6 0 0,0 2 0,2 10 — 2 0,5 8 214 53,4 262 58,3 0 0,0 SV LENART 127 15? 162 189 27 3,2 43 5,0 18 2,2 31 3,7 135 16,2 2 0,2 20 2,4 5 0,6 8 1,0 6 1,2 2 0,2 3 — 2 0,2 27 3,2 17 2,0 70 8,2 0 0,0 12 1,4 12 — 10 1,2 15 — 416 49,8 390 57,3 2 0,2 SOVODNJE 57 10 3 99 16,7 28 5,1 59 10,0 2 0,4 9 1,6 104 18,8 3 0,5 3 0,5 6 1,0 4 0,7 2 0 0,0 2 0,4 6 — 2 0,4 17 3,1 12 2,2 46 7,8 1 0,2 3 0,5 1 — 2 0,4 4 314 56,7 350 59.1 0 0,0 ŠPETER 403 ?61 514 33 4 50 3,2 71 4,6 87 5,7 54 3,6 278 18,0 6 0,4 39 2,5 41 2,6 19 1,2 12 8 0,5 5 0,3 4 — 11 0,7 84 5,4 49 3,2 150 9,7 2 0,1 32 2,1 49 — 14 0,9 14 — 452 29,3 584 38,0 2 0,1 PODBONESEC 212 ?0 3 214 19 0 39 3,7 93 8,2 42 4,0 26 2,3 137 13,1 2 0,2 5 0,5 8 0,7 8 0,8 6 8 0,8 2 0,2 0 — 5 0,5 36 3,4 15 1,4 52 4,6 0 0,0 7 0,7 ■12 — 6 0,6 11 — 520 49,8 695 61,7 1 0,1 PRAPOTNO 141 ?0,? 109 15,1 19 2,7 85 11,7 21 3,0 32 4,4 187 26,8 0 0,0 11 1,6 12 1,6 4 0,6 6 1 0,1 0 0,0 1 — 5 0,7 9 1,3 12 1,7 74 10,2 1 0,1 7 1,0 11 — 3 0,4 10 274 39,2 352 48,5 4 0,6 TAVORJANA 164 95 298 18 2 63 3,6 116 7,0 56 3,2 42 2,5 413 23,9 7 0,4 27 1,6 12 1,2 10 0,6 8 9 0,5 0 0,0 2 — 11 0,6 139 8,0 77 8,4 329 20,0 2 0,1 22 1,3 35 — 5 0,3 18 719 41,6 715 43,6 5 0,3 ČEDAD 986 11 7 1.500 181 195 2,3 350 4,2 381 4,5 415 5,0 1.656 19,6 55 0,6 229 2,7 255 3,1 170 2,0 184 1? 1,0 10 0,1 16 — 64 0,8 613 7,2 233 2,8 1.237 14,8 10 0,1 242 2,9 325 — 110 1,3 245 — 3.394 40,2 3.338 40,2 18 0,2 PORNO Dl ROSAZZO 336 14.6 418 17,1 53 ? 3 79 3,2 110 4,8 108 4,4 436 19,0 19 0,8 82 3,6 227 9,3 40 1,7 32 4 0,6 3 0,1 1 — 24 1,0 124 5,4 47 2,0 212 8,7 2 0,1 80 3,5 73 — 31 1,4 59 — 890 38,7 862 35,3 9 0,4 MAN7AN 875 15,5 1046 19 8 137 ? 4 307 5,8 273 4,8 315 5,9 1.282 22,8 32 0,6 336 6,0 216 4,1 101 1,8 88 ' H 0,8 17 0,3 8 — 39 0,7 388 6,9 158 2,8 805 15,3 6 0,1 144 2,6 174 — 54 1,0 179 — 1.738 30,8 1.911 36,1 12 0,2 S GIOVANNI AL NAT 546 13,1 661 16 4 142 4,3 233 5,7 184 4,4 147 3,6 914 21,9 38 0,9 137 3,3 171 4,2 78 1,9 72 »2 1,0 7 0,2 9 — 28 0,7 213 5,1 106 2,5 547 13,5 7 0,2 138 3,3 115 — 48 1,1 124 1.535 36,7 1.814 44,8 19 0,4 PRADAMANO 326 15,5 368 18 3 84 4,0 99 4,9 95 4,5 72 3,6 360 17,1 20 0,9 85 4,1 43 2,2 34 1,6 32 1,1 2 0,1 2 — 15 0,7 262 12,5 72 3,4 808 20,4 4 0,2 58 2,8 94 — 24 1,1 58 629 30,0 724 36,1 6 0,3 PREMARIACCO 285 10,4 433 1.5 6 102 3,7 171 6,2 107 3,9 106 3,8 593 21,6 22 0,8 49 1,8 51 1,9 23 0,8 35 S) 2,5 3 0,1 2 — 6 0,2 87 3,2 58 2,1 207 7,5 2 0,1 75 2,7 96 — 13 0,5 67 1.238 45,2 1.478 53,4 10 0,4 REMANZACCO 577 141 787 20 7 144 3,5 152 4,0 200 4,9 234 6,1 871 21,3 36 0,9 137 3,3 74 1,9 55 1,4 52 0 2,2 10 0,2 3 — 25 0,6 273 6,7 148 3,6 644 16,9 10 0,2 136 3,3 120 — 56 1,4 112 r 1.293 31,6 1.454 38,1 28 0,7 MOIMACCO 101 9,9 160 16 3 22 2,2 33 3,4 28 2,8 28 2,9 237 23,2 4 0,4 34 3,3 20 2,0 12 1,2 19 0 2,0 1 0,1 1 — 12 1,2 37 3,6 36 3,5 137 13,9 1 0,1 28 2,8 31 — 12 1,2 28 — 434 42,5 488 49,6 1 0,1 POVOLETTO 536 14,0 630 17 1 66 1,7 92 2,5 96 2,5 116 3,1 815 21,3 20 0,5 107 2,8 66 1,8 67 1,8 40. l/ 1,0 5 0,1 4 — 24 0,6 267 7,0 103 2,7 539 14,6 6 0,2 87 2,3 90 — 35 0,9 83 1.542 40,4 1.847 50,1 8 0,2 PAVIA Dl UDINE 675 16,6 806 20 4 108 2,7 133 3,4 186 4,6 121 3,1 716 17,6 23 0,6 197 4,8 185 4,6 50 1,2 53. 1 1,0 5 0,1 4 — 26 0,6 205 5,0 96 2,4 449 11,3 6 0,2 129 3,2 111 — 32 0,8 110 1.556 38,3 1.816 45,0 14 0,3 AHTEN 270 ?0? 306 20 8 22 1,6 61 4,1 52 3,9 74 5,0 212 15,9 5 0,4 20 1,5 33 1,6 13 1,0 13 4 0,3 4 0,3 2 — 9 0,7 68 5,1 44 3,3 235 16,0 0 0,0 16 1,2 41 — 5 0,4 36 — 589 44,0 629 42,7 4 0,3 FOJDA 307 14 0 389 18 2 47 2,1 62 2,9 112 5,1 95 4,4 433 19,7 19 0,9 56 2,5 39 1,8 28 1,3 21. 18 0,7 5 0,2 2 — 10 0,5 139 6,3 90 4,1 378 17,6 4 0,2 55 2,5 56 — 21 1,0 38 847 38,6 909 42,4 8 0,4 NEME 237 11,6 300 150 51 2,5 37 3,1 116 5,7 111 5,6 566 27,6 13 0,6 39 1,9 53 2,6 27 1,3 37. K?. 0,9 3 0,2 3 — 21 1,0 165 8,0 64 3,1 382 19,0 2 0,1 34 1,7 62 — 18 0,9 60 — 672 32,8 836 41,6 4 0,2 Pfnta 1.179 18,1 1.401 21 3 169 2,6 279 4,2 336 5,2 410 6,3 1.514 23,3 40 0,6 150 2,3 179 2,7 111 1,7 111. 1,1 6 0,1 7 — 53 0,8 391 6,0 271 4,2 1.041 15,8 3 0,1 229 3,5 277 — 85 1,3 201 1.870 28,8 2.340 35.6 25 0,4 RAPDO 153 26,7 151 23 3 12 2,1 23 3,6 17 3,0 30 4,6 88 15,4 2 0,3 7 1,2 11 1,7 1 0,2 2. 0,3 1 0,2 3 — 6 1,0 28 4,9 22 3,8 80 12,3 0 0,0 9 1,6 15 — 5 0,9 20 — 220 38,4 278 42,9 0 0,0 TIPANA 78 12,8 72 10 2 21 3,4 53 7,0 28 4,6 23 3,3 57 9,3 2 0,3 7 1,1 8 1,1 55 9,0 12j ,8 0,0 5 0,8 3 — 1 0,2 34 5,6 24 3,9 100 14,2 0 0,0 9 1,5 9 — 6 1,0 10 284 46,5 400 46,5 0 0.0 GORJANI 108 26,5 97 22 4 6 1,5 13 3,0 31 7,6 30 6,9 63 15,5 3 0,7 3 0,7 6 1,3 9 2,2 ? k 0,7 5 0,7 7 — 3 0,4 13 1,8 12 1,7 60 7,4 0 0,0 15 2,1 29 — 4 0,6 10 — 260 36,3 346 43,0 2 0,3 PONTAREI J 328 20,4 402 22 0 63 3,9 183 10,0 137 8,5 147 8,0 439 27,4 8 0,5 28 1,7 36 1,9 34 2,1 0,8 1 0,1 2 — 9 0,6 96 6,0 34 2,1 240 13,2 2 0,1 34 2,1 61 — 10 0,6 45 — 362 22,5 551 30,2 8 0,5 TRBIŽ 866 20,9 979 23,5 237 5,7 1.022 14,5 455 11,0 319 7,7 614 14,8 27 0,6 93 2,2 35 0,8 426 10,3 32 1 0,8 21 0,5 21 — 41 1,0 137 3,3 104 2,5 310 7,4 6 0,1 163 3,9 127 — 40 1,0 98 — 874 21,1 1.120 26.9 11 0,3 1987 era presente anche la lista di DP di cui una parte è confluita nella Lista verde. (4) Il confronto con il PR non è attendibile in quanto i radicali erano presenti in diverse formazioni. novi matajur MUŽEC, TUKE SE NALAŽA LATERIJA, TA NEJ BOJE’ BLIŽNJA - NINKI NUR TU REZIJE... Usaka ves mela no laterno Ninki nur tu Rezije usaka ves mela no laterijo: to horè na Sol-bice bila na laterija tu lita 1915, k nišči vi jost kebej na se nala-žala ano dardo kada na delala. Več so vi od te druhe laterije: ta tohorè na Korite na bila se ogala zajte k dua muža, mide Farina ano rejnek Aldo Madotto, ni so se intirišale ano ni so zdelale kape judin da ni sprau-jajte use kuop mliko k to boje uridno. Isà laterija na delala dardo tu leto 1967, zajte k jude ita-dej so pošnele bizet od Korita za tet stat dolo v ves o dou Laške. Tu Učji delala na laterija tu lita 1957, ano pa isà se ogala zajte k den jero, don Ferrini, se in-tirišel za pomohet ten Rozajo-nen, ano zajte k karije ti Učjar-ske so odile u pieve. Isa laterija, ki na se zagala tu leto 1978, na mela den kotol k deržel dardo duonest kuintaleu mlika, ano te prve lita so se dukuduwale dardo denest kuintaleu mlika; tu isej laterije delala pa na Žana, Siega Anna Radešk, k to je bila ta prua ano pa ta zadnja Žana k sirila tu laterije. Pa tana Njuve bila na laterija zawojo k pa ito je bilo karije živine tu lita 1940; ko se zagala laterija, tu isej vase so bile ne paterduw živin. Tana Ravance laterija delala tu lita dopo po ti prve uere dret tu leto 1930. Pa tu Bile bila na laterija k se ogala tu leto 1920, ano k na delala skore deset kuintaleu mlika usa-ki din; isà laterija je se zagala tu leto 1980. Za rivet tu Osojane, ki so bile več laterij: dna bila tu lita 1914 ano na se nalazala tu hiše Luga-caua; isa se zagala tri lita dopo k na se ogala zawojo k posnela uera. Ta sohon se ogala dret po uere, mo pa isa ni delala muč zajte k na se nalažala tu no mesto provisore, ano ko se uzdinula ta praua hiša prišel potres k ua-lel use teke jude zis to keruauo fadijo so bile noradle. Na druha laterija se ogala tu lita 1930 mo dret dopo na ni delala več ano na se zagala. Laterija k delala nej več ano od teke se vi več, to je take se noradla novembarija od leta 1958: na mela makinorije te mo-dernaste ano na sirila dardo deset kuintaleu mlika usaki din od dicembarija dardo jinja. Tu ula-zej živine so je noie na horo ano laterije so se zadiuale za prit spet ogone novembarja. Laterija se nalažala tuke pošniua ves tuke bila cirkou, ta stron pote; na bila lepo atrecona: na mela štoncije zis ličio, ne nove makinorije ano uodo. Laterija k na bila se noradla tana proget od geom. Aldo Missoni, na mela tri štoncije tazdolè: dna tuke prajel gon mliko, dna tuke se sirilo ser m i , : ano ta zadnja tuke prajel gon ser. Tana latarije bila na štoncija ki se odparala sa ufice ano dna ki servijala za riuniune. Jude ki so pirnošale mliko pa od te druhe vasi, ni so odile prernon po-jutre po nohè, usaki din k to lilo k to stalo, zis bondo od mlika tu korbe. Ščale inijen ti stare se spomaniuajo da kako ni so odile pulet mliko ano dopo prodajet o minet ser k so sirile, ores Kluža ano do po Bile, za kaki beč be za no punjo muke. Talete ko živina se noia tu planine jude so nareale tu hiše most zis zmato-no, ser ki ni so narehale tu kotle ano pa skuto ki ni so nareale rude tu kotle učiš zwaro. Itadej tike mel živino k mu pirnošala tu bajto use ise roče, a mel bul-doncio; bila fadija za uodelet seno, listije ano toke servijalo pa zajte k so možlo delet use na roke, mo dubej ni delel fadijo itadej? Ano fis za ne naredet fadijo, jude so pošnele tet ukrej od Rezije ano tike so ostale so bile rude manji, ano itako pa živina. Če tu leto 1951 so bile 2300 živin či zladuwamo krave, talete, koze, ouce ano prasce, nes ta živina ki je na se kunte tana prste. Pa zawojo ise tike majo živino injen ni majo pilet mliko dou Mužec tuke se nalaža laterija, ta nej boje bližnja. Catia Quaglia V nedeljo na Sabotin Z beneškimi planinci Beneško planinsko društvo vabi vse ljudi dobre volje na sedež KD Ivan Trinko v Čedad za organizirat družbeni izlet na Sabotin (pri Gorici). Parložnost nam jo daje vabilo, ki je paršlo od Planinskega društva Nova Gorica in je namenjeno novogoriškim an drugim severnoprimorskim društvom pa tudi slovenskim društvom iz Italije an Avstrije. Se ušafamo v saboto 11. aprila ob 18. uri in bomo napravili tele planinski pohod na Sabotin, ki bo na dan 12. aprila. Za nas mimo tega, bo tudi parložnost se poguorit o stanju an programu našega društva za leto 1992. Planinski pozdrav An na telo vižo se more ratat velie parjatelji Otroc, ki hodejo v šuolo v Sri-ednje so ratal velie parjatelji s tistimi, ki imajo njih lieta an hodejo v šuolo v Precenicco, na velika vas blizu Latisane. Za prid do tega so puno parpoma-gal šolska ravnateljstva (direzione didattica) iz Palazzolo dello Stella an Svetega Lienarta, pru takuo dva kamuna parhajajo otroc. Lan so šli srienjski otroc dol v Precenicco, nomalo dni od tega so pa tisti dol od tuod par-šli gor h nam. Cieu dan so bli kupe, šli so se sprehajat po naših hostieh. Tudi za telo stvar, ki je bla nareta za otroke, nieso mogli manjkat pozdravi karminskih oblasti, bla sta obadva šin-daka an asesorja za kulturo telih dvieh kamunu. Drugo srečanje bo miesca junja v Preceniccu. Tudi v Sauodnji bo kieki novega Zadnji dan marca v kamunski sali v Sauodnji se je zbralo puno judi an tela je zaries 'na novuost za tel kamun, kjer, čeglih ni pru takuo malo judi, se malo nič gaja. Zbral so se zak na koncu, tudi tle, so kamunski možje poštudie-ral de bi bluo pru diet kupe judi an narest “Pro loco”. Zbralo se je puno judi, adni mladi, drugi manj: velik part od njih želi narest telo asočjacjon. Začeu je gu-orit šindak Cudrig, ki je povie-du, ka' bi Pro loco mogla narest. Vič ku kajšan je pa poviedu svoje misli. Vsi vedo, de je potrieb-no narest kieki, pa kuo začet? Bi korlo luošt notar manjku adnega za vsako asočjacjon, ki je na telim teritorju (Savognese, jagri, gasilci, Ana, Polisportiva Monte Matajur, tergovce an oštierje...), pru takuo manjku adnega za vsako vas, pa tudi druge judi, ki imajo ideje an željo narest kieki za de bo življenje v telim kamunu buj živuo an dinamično. Že tisto vičer puno judi je dalo svoje ime za "porodit" telo proloco. Teli se preča spet uša-fajo za vebrat predsednika, podpredsednika, sekretarja an kon-silierje. Sevieda pa, de vsak se bo mu vpisat kar bo teu, an buj napri. Na koncu, se nam pari pru prepisat, kar je tisto vičer poviedu Gabriele Blasutig: "Nardimo telo Pro loco. Za seda bo na lie-pa posoda malomanj prazna, ki pa bo korlo, počaso počaso, jo napunt z dielam.” An je glih takuo. Ki dost služijo v Špetru: od A do D Adami Claudio 25.992; Amabile Antonio 25.583; Ambrožič Albin 31.887; Antonazzo Roberta 20.210; Bacchetti Arnaldo 32.703; Banelli Giorgio 23.012; Barbieri Luigi 32.505; Bastiancig Giuseppe 24.516; Battaglia Gian Luca 25.627; Battaino Ester 32.306; Battaino Lido 23.274; Battistig Gianni 21.842; Battistig Pio Giovanni 20.105; Be-cia Francesca 22.035; Becia dian-franco 22.072; Becia Giovanni 25.080; Bellida Luciano 36.524; Bel-lida Marino 22.547; Beuzer Bruno 20.400; Beuzer Lorenzo 28.073; Bevilacqua Doretta 27.462; Bevilacqua Giorgio 28.946; Bevilacqua Marcello 28.297; Bevilacqua Sergio 27.434; Bevilacqua Silvia 23.789; Biancuzzi Lino 23.862; Bir-tig Giovanni 20.544; Birtig Renzo 29.433; Bianchini Carla 20.521; Bla-setig Giuseppe 39.832; Blasutig Ciro 23.987; Blasutig Enzo 20.884; Blasutig Giovanni 23.694; Blasutig Maria (30.12.1922) 23.894;Blasutig Maria (16.08.1954) 22.244; Bordon Claudio 26.772; Bordon Liliana 23.826; Bordon Paolo (30.11.1952) 25.074; Bordon Roberto 23.120; Borghese Ada 27.699; Borghese Anna (03.01.1958) 20.622; Borghese Elio 21.525; Borghese Franco 22.491; Borgnolutti Sergio 20.267; Bresciani Pietro 22.517; Bucovaz Enrico 21.474; Cantoni Francesca 24.997; Cantoni Paola 23.980; Capra Donatella 21.426; Carbonaro Daniela 23.387; Carbonaro Teresa 26.263; Carlig Lino 26.446; Carlig Romeo 27.243; Cattunar Giovanni 21955; Causerò Gilberto 22.396; Causerò Giuseppe 20.022; Cedron Ivo 21.639; Cencig Emilia 20.377; Cencig Liana 23.531; Cencig Lino 21.981; Cencig Maria 24.272; Cencig Paola 21.365; Cencig Paolo 23.541; Cernetig Loretta 20.248; Cernoia Donato 25.374; Cernoia Franco 22.787; Cernoia Giorgio 22.521; Chiabai Andreina 24.387; Chiabai Giovanni 22.318; Chiabai Guido 20.360; Chiabudini Giuseppe 36.043; Chiacig Maria Rosa 22.381; Chiarandini Clino 43.635; Chicchio Luigino 25.724; Chiuch Alma 26.499; Chiuch Marina 20.780; Chiussi Antonino 56.484; Ciccone Nino 24.756; Ciccone Remo 21.231; Cicuttini Gianni 28.646; Clemencig Clementina 43.362; Cont Vladimiro 24.981; Corcu Primo 23.145; Coren Bruno 28.738; Coren Carlo 20.476; Coren Elfi 25.309; Coren Valter 20.158; Cornelio Giuliano 83.680; Cornelio Piero 22.312; Cornelio Roberto 93.062; Corredig Cecilia 21.697; Corredig Claudio 21.551; Corredig Daniela 22.011; Corredig Dino 22.084; Corredig Germano 24.896; Corredig Gino 67.192; Corredig Lucia 26.449; Corredig Luisa 25.818; Corredig Pietro (08.09.1954); Costantini Giordano 39.146; Costantini Glauco 39.446; Costapera-ria Giuseppe 22.645; Costaperaria Lucia 21.344; Costaperaria Onelia 23.787; Cromaz Paolina 23.535; Crucil Claudia 22.469; Crucil Elvira 21.290; Crucil Enrica 23.609; Crucil Giovanni 66.039; Crucil Tiziano 33.076; Cucovaz Luciano 20.031; Cucovaz Nadia 23.547; Cu-dicio Edi 59.965; Cudrig Patrizia 22.400; Cumer Carlo 22.529; Cumer Giorgio 32.382; Cuna Susanna 26.574; Cuttini Giorgio 48.309; De Faccio Ivano 21.432; De Grassi Fabio 36.121; Del Gallo Diego 29.053; Del Gallo Guido 26.991; Della Dora Gianpaolo 25.880; Del Medico Dino 20.637; Del Zan Francesco 40.012; De Sabbata Mario 21.456; Di Marco Luigi 65.915; Dionisio Rema 26.157; Domeniš Maurizio 50.527; Domeniš Stefano 21.913; Domeniš Valeria 27.893; Dorbolò Argia 20.496; Dorbolò Bruna 52.388; Dorbolò Dino (21.06.1941) 20.727; Dorbolò Franco 37.407; Dorbolò Loretta 21.977; Dorbolò Manlio 41.009; Dorbolò Michele 22.382; Dorbolò Paolo 22.935; Dorbolò Rina 56.977; Dorbolò Roberto 39.585; Dorbolò Valentina 21.128; Dorgnach Lia 23.330; Drecogna Loredana 27.958; Duriavig Lina 27.564. (gre napri) * prave «i« Tu saboto popudan v čedajskim špitale je umi-eru an star zlo šfegatan komunist. Viedeu je, de ima še kajšno uro življenja na telim sviete, zatuo je vzeu tešero od partita an jobrez besied arstargu na stuo kraju. "Ki dielaš!?' - ga je po-kregala žlahta, ki se j’b-la zbrala okuole njega pastieje. "Vieš, de jutre bojo votacjoni, an de so nastavli an šegjio tudi tle u špitale". "Viem, viem - je jau bunik -, pa viem tudi, de 'na učakam do jutre. Bu-ojš, de mi pokličeta adnega mišina". Za malo cajta potle, poznan mišin od naših dolin, je biu že pri njega pastiej. Subit ga /' popra-šu, kuo je tiste, de je poklicu adnega mišina na-mest adnega od njega partita, adnega komunista. "Nardimi hitro tešero od MST’, mu je odločno kuazu bunik. "Ist ti jo zvestuo nar-dim", je odguoriu pre-čudvan mišin, "pa mi muoraš poviedat, zakaj tuole želiš." "Zak viem, de bom ži-veu še kajšno uro an sam prepričan, de je buojš de krepje 'an mišin, ku de umarje an komuništUir' * * * Tu nediejo zjutra samska, neoženjena čeča je šla votat že ku so odpar-li. Pasalo je vič ku an ku-art ure an šele je bila tu kabin. Predsednik od šegija jo je poprašu, če je votala, an ji poviedu, de muore pustit prestor tudi drugim eletorjam, ki čakajo pred kabino. "Ne, ne, ist sem votala DC an tle čakam". "Ma ki čakate?' "Eh gospuod predsednik, snuojka je paršu cja h mene muoj kužin komunist mi je jau: "Bieš, bieš votat DC, boš videla, kuo te lepuo natriesa-kajour. * * * Tudi an karabinier je biu tu kabin vič ku pu ure, takuo predsednik ga j'poprašu, zakaj ne pride uon. "Zatuo, ki čakam te druge tri", odguori hitro karabinier. "Kere tri" je jau pre-čudvan predsednik, "ne more iti nobedan drugi tu kabino". "Kuo ne, sa nam je včera cieli dan pridgu an priporočavu marešjal -"Ricordatevi dì piegare la scheda in quattroUr * * * "Kaj si votala Marjanca?' "Oh iste se na zasto-pim dost tu politiko, moja Katinca. Pravejo, de kjer je sarp an kladbo so pruot Bogu, takuo sem pokančelala z liepim križam samuo tiste!!?' TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU I risultati PROMOZIONE Arteniese - Valnatisone 1-2 2. CATEGORIA Pulfero - Buttrio sosp 3. CATEGORIA Venzone - Savognese 3-0 UNDER 18 Cussignacco - Valnatisone 1-1 GIOVANISSIMI Valnatisone - Fortissimi rinv ESORDIENTI Audace - Gaglianese rinv PULCINI Union'91/A - Audace/A rinv Union '91/B - Audace/B rinv PALLAVOLO FEMMINILE Dlf Udine - S. Leonardo 2-3 PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Mortegliano 1-3 Prossimo turno PROMOZIONE Sanvitese - Valnatisone (26 aprile) 2. CATEGORIA Puliero - Asso (26 aprile) 3. CATEGORIA Savognese - Stella Azzurra UNDER 18 Trivignano - Valnatisone (15 aprile ore 19) GIOVANISSIMI Azzurra - Valnatisone ESORDIENTI Buonacquisto - Audace PULCINI Riposano Audace/A e Audace/B AMATORI Reai Pulfero - Autotua (11 aprile ore 15) PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Sanson Lucinico PALLAVOLO MASCHILE Rojalese - S. Leonardo Le classifiche PROMOZIONE ese 39; San Sergi' limbergo 35; Juniors 34; Valnatiso Sanvitese 39; San Sergio 38; Spi-mnbergo 35; Juniors 34;'Valnatlso-ne 33; 5. Luigi 32, Pro Faqagna 31; Rauscedo 30; Polcenigo, nese 27; Pro Àviano 26; Tavagnacco 24; Bujese 22; Portuale 20; Arteniese 19; Pro Osoppo 9. Polcenigo e S. Sergio 1 partita in meno. 2. CATEGORIA Manzano 42; Buttrio 37; Rizzi, Be-arzi, Savorgnanese, Natisone 36;Az-zurra 35; Ancona 34; Buonacguisto 31; S. Gottardo 21; Pulfero, Forti & Liberi, Gaglianese 19; Sangiorgina 17: S. Rocco 15; Asso 7. Pulfero, Buttrio, Bearci, Savorgnanese, Sangiorgina, Asso, Ancona e Rizzi 1 partita in meno. 3. CATEGORIA Venzone 37; Chiavris 27; Cosea- no 26; Stella Azzurra 25; Treppo Grande 24; Nimis, Ciseriis, Fulgor 23; Colugna 22; Savpgnese 16; Com. Faedis 12; Martignacco 10; L'Arcobaleno 4. Colugna e Ciseriis 1 partita in meno. UNDER 18 Serenissima 44; Cussignacco 42; Bressa/Campoformido 38; Bujese 34; Manzanese,33; Tavagnacco 32; Tolmezzo 31; Pasianese/Passons 30; Trivignano 29; Sangiorgina, Union 91 23; Gemonese, Flumignano, Valnatisone 18; Cormonese 17; Arteniese 8. ALLIEVI (finale) Donatello/Olimpia 38; Valnatisone, Sedegliano 35; Serenissima 33; Mereto D.B. 31; Bressa/Campoformido 22; Gaglianese 21; Lestizza 15; Celtic 11; Bertiolo 10; Cormo-rangers 9; Flaibano 4. GIOVANISSIMI Gaglianese 36; Donatello/Olim: =gl_______ Faedis, Azzurra 18; Rivolto 15; Flu- pia 30; Sedegliano 20; Buttrio 19; Com. mignano 14; Fulgor, Bressa/Cam poformido 3; Union '91 0. ESORDIENTI Cividalese 18; Chiavris/A, Azzurra 14; Gaglianese 13; Manzanese 10; Donatello/Olimpia/B 9; Audace 6; Torreanese 3; Aurora Buonacquisto 1. Chiavris/A e Manzanese 1 partita in meno. Audace e Cividalese 1 partita in più. PULCINI GIRONE G: Manzanese 14; Audace/A, Chiavris 13; Azzurra 9; Torreanese 8; Union '91, Fortissimi 7; Donatello 6; Cividalese 5. GIRONE H: Manzanese, Audace 14; Donatello, Fortissimi 13; Torreanese 9; Chiavris 8; Union '91, Azzurra, Cividalese 5. Cividalese e Union '91 una partita in meno. PALLAVOLO FEMMINILE Peugeot Goi Gemona 42; Socopel Sangiorgina 36, Carrozzeria Emiliana Porcia 34; Candolini Mossa, Natisoma 26; Bor Friulexport, Fincan-tieri 20; Itar Fontanafredda, S. Leonardo, Celinia Maniago, La Nou-velle Ts 18; Sanson Lucinico 10; Ba-near S. Vito 6; Dlf Udine 2. PALLAVOLO MASCHILE Rojalese 16; Artegna 14; Morte- ? liano 12; Tecnoauto 8; Il Pozzo 6; alcomer 4; S. Leonardo, Ospeda-letto 2. N.B. Le classifiche del calcio giovanile e della pallavolo maschile sono aggiornate alla settimana precedente. GLI ALLIEVI DELLA VALNATISONE SECONDI IN CLASSIFICA DEVONO RINUNCIARE ALLE FINALI Differenza reti fatale L'eccezionale maltempo dello scorso fine settimana ha condizionato pesantemente il programma calcistico: alcune gare si sono giocate su terreni al limite della praticabilità, altre sono state sospese o, come le giovanili, sono state * rinviate a tempi... migliori! Nel campionato di Promozione la Valnatisone, vincendo di misura a Buia, ha condannato l'Arte-niese alla retrocessione in Prima categoria. I nostri ragazzi hanno sbagliato con Crivellini un calcio di rigore, quindi sono stati puniti dai padroni di casa che sono passati in vantaggio. Del giovane Cristian Mulloni e di Massimiliano Iacuzzi i gol della vittoria. Il Pulfero stava concludendo la gara, con un prezioso successo sul Buttrio grazie al gol di Claudio Scaravetto, quando improvvisamente sul terreno di gioco si è scatenato un violento temporale che ha costretto la sospensione della gara. Il Pulfero è stato doppiamente penalizzato perchè oltre al vantaggio avrebbe potuto usufruire della superiorità numerica per le due espulsioni patite dagli ospiti. Preliminari di Union-Valnatisone Giovanissimi La Savognese ritorna sconfitta da Venzone dove nulla ha potuto contro la capolista. Bella impresa degli Under 18, che hanno fermato in trasferta la seconda della classe, sprecando un calcio di rigore con Nicola Sturam. Ci ha pensato Campanel- la (allievo), con un altro rigore per atterramento di Andrea Podrecca (allievo), a portare la squadra in parità a dieci minuti dal termine. Decidere l'ammissione alle finali di categoria con la differenza reti è un'assurdità ed un'ingiustizia. Stavolta a farne le spese è sta- ta la squadra Allievi della Valnatisone, domani potrebbe capitare a qualche altra nostra formazione. Chi ha cambiato il regolamento commettendo questo "pasticcio"? L'articolo 51 delle norme organizzative interne della FIGC nei primi paragrafi prevede che se al termine di un campionato due società hanno conseguito gli stessi punti in classifica, per determinare la vincente o quella che passerà alla fase successiva viene effettuato lo spareggio fra le interessate; nell’eventualità che il numero di squadre sia maggiore è prevista la classifica avulsa. Alla termine del girone di andata la FIGC ha inviato il regolamento nuovo, dove non appariva più l'articolo 51 (applicato invece per le categorie inferiori di Esordienti e Pulcini), mettendo in ballo la differenza reti nel caso di una o più formazioni a parità di punti in classifica. Ricordiamo che la nostra formazione ha giocato una stagione alla grande; alcune giornate storte ed il "bluff" della differenza reti le hanno negato, a nostro avviso ingiustamente, la fase finale. Coppa Friuli: ancora brindisi per la Matajur Si é svolta domenica a Terenza-no, nonostante le cattive condizioni atmosferiche, la prima prova della Coppa Friuli del Centro Sportivo Italiano alla quale ha partecipato la Polisportiva Monte Matajur di Savogna. Al via c'erano i ragazzi e le ragazze del settore giovanile curato da Marino Jussig. Ci sono stati nel complesso degli ottimi risultati come quello ottenuto da Jasmina Pitamic, che si é classificata al primo posto assoluto nella categoria Giovanissime precedendo anche i maschi di pari età. In questa categoria buone le prestazioni di Cinzia Del Gallo, Silvana Toma-settig e Giulia Coceancig. Nella categoria Giovanissimi discreti piazzamenti per Pio Gorenszach, Alessio Sibau e Alex Crainich. Sesto posto per Emanuela Medves nella categoria Ragazze, mentre nelle Cadette Gessica Snidaro é giunta nona. Nella categoria Cadetti Davide Del Gallo, Andrea e Dario Gorenszach si sono classificati rispettivamente secondo, terzo e quarto. Per concludere da mettere in evidenza il secondo posto nei Ragazzi ottenuto da Si-mone Gorenszach. Coni “Ruota d’oro” esempio per Ado Cont assieme a due compagni alla partenza di una gara E'iniziata domenica 29 marzo la stagione ciclistica Amatoriale e ciclo-turistica della Federazione ciclistica italiana con la gara organizzata a Monfalcone dal G.S. Quadrifoglio. Alla partenza oltre trecento appassionati delle due ruote, tra i quali certamente non poteva mancare Ado Cont, ben intenzionato a ripetere un'altra stagione ad alto livello. Al termine della gara, assieme ad una quindicina di colleghi, ha ricevuto la "Ruota d'oro", premio meritato per aver percorso nel 1991, la bellezza di 2482 chilometri, superando di 482 km. la quota minima prevista. La bicicletta fa bene alla salute e mantiene in forma, parola di Ado, che invita tutti a partecipare assieme a lui alle gare, incominciando già da domenica prossima a Latisana. Maria Paola: volata vincente nel comasco Buon inizio di stagione per Maria Paola Turcutto che domenica a Vertemate, nel comasco, ha vinto in volata il Trofeo Aliverti. La ciclista della Polisportiva Valnatisone ha preceduto le migliori atlete nazionali fra cui Maria Canins, che si é dovuta accontentare dell'ottavo posto. Da notare che Maria Paola non é ancora al meglio della forma a causa di alcuni malanni fisici. Valley, stop E' stato un incontro che prometteva una interessante prestazione, quello di venerdi 27 marzo fra la Valley Val Resia e la Pav Bressa, ma che si è rilevato avaro di spunti e di spettacolarità. La Valley ha iniziato il match attaccando di precisione e sgominando le avversarie che avevano difficoltà nella ricezione, e si è portata a condurre il gioco per 1-0. Ma già dalla seconda frazione le avversarie sono entrate in campo cariche di volontà e di grinta e, sollecitate dal tecnico e sorrette dal tifo delle compagne in panchina, hanno immediatamente recuperato in posizione; le locali del resto, troppo sicure di una facile vittoria, hanno indebolito l'attacco portando la squadra solo in difesa. Nonostante le possibilità di recupero fossero ancora tante, ben presto alla grinta iniziale è subentrata la perdita di concentrazione e una imprecisione che non ha permesso alla Valley di costruire gioco in zona attacco. Da questo momento la locale non è più riuscita a scrollarsi di dosso l'amarezza e la delusione, che hanno accompagnato le atlete anche nei set seguenti, cosicché il 3-1 finale è stato una conclusione abbastanza logica. Questa l'attuale classifica del campionato provinciale di seconda divisione: Vivil 26; Terzo 20; Aqui-leiese 18; Cogeturist, Bressa 16; Carnica Assicurazioni 14; Valley Val Resia 12; Tuzzi, Il Confetto Tolmezzo, Buia 10; Il Pozzo 6. Catta Quaglia Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con Giovanni Marseu totocalcio Atalanta-Foggia 1 Bari-Napoli X Cagliari-Genoa 1 X Cremonese-Milan 2 Inter-Parma X Juventus-Ascoli 1 Lazio-Fiorentina 1 X Sampdoria-Roma X 1 Lecce-Ancona 1 X Palermo-Messina 1 Reggiana-Bologna 2 X Pavla-Como X Ischia I.-Perugia 2 Giovanni Marseu abita a Brischis. Ha giocato nelle giovanili della Valnatisone e nel Reai Pulfero. Un incidente di gioco lo ha costretto ad abbandonare il calcio agonistico. La scorsa settimana Franco Bardus ha totalizzato 9 punti. novi matajur SVET LENART Podutana Je paršla Debora Tle v naši vas od nomalo cajta san piha drug vietar: priet so se rodil samuo puobčji, tu malo liet jih je paršlo na tel sviet sedam. Potlè je paršla 'na čičica, Martina, ki se je rodila 15. dičemberja lan (mama je Danila Petricig -Žlajdrova iz Podbarnasa). Seda ji je parskočila na pomuoč še adna čičica. Debora, takuo so ji diel ime, se je rodila 16. marca. Nje sre-čan tata je Francesco Terlicher -Rosiču iz tele vasi, mama je pa Vesna Frelih, ki taz Slovenije je paršla za neviesto tle h nam. Debora je na telim svietu uša-fala še adnega bratraca, Gianluca, ki je malo cajta od tega do-punu 3 lieta. Debori an bratracu želmo puno sreče, zdravja an ve-seja v njih življenju. SREDNJE Dolenj Tarbi Umaru je Dario Zattih V čedajskem špitale je umaru Dario Duriavig - Zattih po do- mače. Biu je še mlad puob, sa' je imeu samuo 51 liet. Dario je živeu tele zadnje lieta tu rikoverje. V žalost je pustu brata an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v sriedo 1. obrila zjutra gopar svetim Pavle go par Čemeč. Gorenj Tarbi Zapustila nas je Perina Uršnjakova V svoji hiši, tista ki stoji na pot za iti gor h cierkvi tle v Gorenjim Tarbju, kjer je sama živi-ela je na naglim umarla Pierina Bergnach uduova Drecogna. Ušafali so jo vasnjani ko ji ni bluo vic moč pomagat. Nuna Perina je učakala puno liet, sa’ na harbatu jih je imiela 89. Nuna Perina se je rodila v Gniduci, v Mateužinovi hiši (ki sada je zaparta). Kar se je poročila je paršla za neviesto v Gorenj Tarbi, v Uršnjakovo hišo, ki glih takuo ostane prazna. Z nje smartjo je v žalost pustila navuode an pranavuode. Nje pogreb je biu v saboto 4. obrila v Gorenjim Tarbju. Naj v mieru počiva. PODBONESEC ČEDAD Kala Smart še mladega moža V videmskem špitale je umaru naš vasnjan Emilio Maion. Imeu je samuo 63 liet. Parjelo ga je slavo gor doma, naglo so ga pejal v špitau, pa nie nič pomagalo, nomalo dni potlè je umaru. Za njim jočejo žena Jolanda, hčere hčere Annamaria an Bruna, zet, navuodi brat, sestra, ku-njadi an vsa druga žlahta. Njega pogreb je biu go par svetim Standreže v saboto 4. obrila popudan. SOVODNJE Mašera Zapustila nas je Maria Cendou Žalost v Lučjoukini družini tle v naši vas. V saboto 4. obrila je umarla Maria Cendou, uduova Medveš. Imiela je 81 liet. Na telim svietu je zapustila dva sina, neviesto an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu go par Mašer v pandiejak 6. obrila zjutra. Naj ji bo lahka domača zemlja. Bojo ribe lovil V nediejo so odparli sezono '92 Pogledita kake rieke, kake potoke so ušafal ribolovci, peš-katori v nediejo 5. obrila, ko so odparli njih sezono, stagjon. Tarkaj uode je bluo an tarkaj se je cieu dan lila, de vič ku kajšan od njih je ostu tan doma. An poštudierita, sezona za ribe lovit bi muorla začet že an tiedan od tega, v nediejo 29. marca, pa so jo bli odložli zavo-jo... velike suše. Po potokih ni bluo zadost uode. Ben nu, ankrat premalo, ankrat previč... PIŠE PETAR MATAJURAC In taki naj bi bili kristjani? Kadar bojo umarli, če jih bo Svet Petar po nemarnosti spustili v nebesa, Bog bo jezan, Kristus bo pa godarnju. Sveti Duh novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Zrst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 18987 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Poštni tekoči račun 2a Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale ______________18726331______________ Za Slovenijo - Žiro račun 50101 -601 - 85845 «AD1T» 61000 Ljub- ljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 Letna naročnina 700. — SLT Posamezni izvod 20. SLT OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% se užaljen skrije v kozle, gor na nebeški solar. Takuo sem pomislu, kadar sem pobrau dvakrat umazano kartolino na niekem placu v Čedadu. Umazano parvo zavojo napisa, drugo pa zavojo daža an luže. Kartolino so štampal italijanski nacionalisti v Trstu in vabijo ljudi naše dežele, da bi jo po-šjal papežu. Na kartolini piše: "Santità, piazza Unità è il simbolo dell'italianità di Trieste. In essa fu sparso il sangue dei nostri patrioti. La liturgia anche in lingua slovena offenderebbe la memoria dei nostri Mortiti ed i sentimenti di Trieste italiana." Tako pisanje ne žali samuo tistih, ki nas je slovenska mat rodila. V parvi varsti žali Boga, očeta in sina, ki je biu na križ parbit za odrešitev grehe sveta, za ljubezan med ljudmi, med narodi. Al se spodobi za pravega kristjana sejanje takšnega sovraštva? Al se vprašajo ti ljudje, zakaj je Kristus na križu umaru? Ali ne vedo, da je odpustu svojim križarjem, z besedami: "Oče, ne zameri jim, saj ne vedo, kaj delajo!' Pa vi? Vi veste kaj delate? Mislite, da ste mogočni, vzvišeni nad nami, kot beli nad čarnimi v Južni Afriki? Ne, ni tako. Vsi, bieli, rumeni in čarni, vsi smo ljudje, ki smo paršli na sviet po isti naravni poti. Vse nas je na tisto vižo rodila mati. Nisem nič manj vreden, kot ti, tržaški ali nediški nacionalist. V obednem svete pismu ni napisano, da bi šu v nebesa samuo tisti, ki bo molu an častiu Boga po italijansko. Katoliška cierku oznanja svojo univerzalnost. To univerzalnost oznanja naš papež po vseh kontinentih sveta že puno liet. Zakaj bi ne smela ta univerzalnost katoliške cerkve veljati tudi na trgu Unità, v Trstu? "Molite in častite Boga v vseh jezikih. V vseh jezikih širite božjo besedo!' Takuo, al pa parbližno takuo, je jau Kristus. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Kuosta - Čedad Umaru je Aldo Cernoia Smo vsi ostal, kar na giornale smo prebral, de je na svojim du-omu umaru Aldo Cernoia, sa’ malo dni priet smo ga vidli, ko se je sprehaju tle po Čedade. Imeu je 70 liet. Aldo se je rodiu v Kuosti, potlè se je muoru pobrat z valižo po sviete. Puno liet je dielu v Belgiji kot minator. Kar se je varnu damu je kupu hišo v Čedade an dol je šu živet z ženo Albo an s sinovam, Claudio an Walter. Aldo je biu ponosen bit Slovenj, ljubu je njega izik an kulturo an telo ljubezan do svojih koranin jo je dau tudi sinovam. Claudio je biu puno liet član kulturnega društva Ivan Trinko an študijskega centra Nediža. V žalost je pustu nje an ženo, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb Alda je biu v Čedade v pandiejak 6. obrila popudan. GRMEK Lekarna je zaparta Od pandiejka 6. obrila nie vič lekarne, farmačije go par Hloc. Dotoreša Valentina Muzzolini, ki jo je daržala v rokah nih deset liet je nardila an natečaj, konkorš, ga udobila an vebrala drug prestor, kamar iti dielat. Seda bo daržala farmačijo v La-uco, blizu Villa Santina. Priet po naših dolinah so ble samuo dvie farmačije, v Špietre an v Škrutovem, h telim dvie-man se je bla parložla še v Pod-boniescu. Nih deset liet od tega pa so jih bli odparli še v Sauod-nji, v Sriednjem an go par Hloc. Tista v Sauodnji je dielala do dvie liet od tega an obedan nie vič paršu gor za jo spet odpriet, seda bo zaparta še tista go par Hloc. Al pride kajšan na prestor dotoreše Muzzolini? Mi se troš-tamo, de ja. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, brata in strica Sandra smo prijeli številne izraze sočustvovanja in solidarnosti. Vsem se globoko zahvaljujemo preko "Novega Matajurja" Družina Predan Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Genova, v če-tartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če-tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Claudio Bait S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. TION V sriedo an v petak od 11. do 12. ure DR. STALLONE REBESCO V četartak od 15. do 18.00 ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 13. DO 19. APRILA Podbonesec tel. 726150 Manzan (Brusutti) tel. 740032 Moimah tel. 722381 OD 11. DO 17. APRILA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Tel. (0432) 730314 - 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 FILIALE Dl CIVIDALE Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda 8.04.1992 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski tolar Ameriški dolar SLT USD 13,75 1195,00 14,50 1245,00 1230,45 Nemška marka DEM 745,00 763,00 754,65 Francoski frank FRF 219,00 225,00 222,88 Holanski florint NLG 668,00 675,00 670,26 Belgijski frank- BEC 35,50 37,00 36,68 Funt šterling GBP 2120,00 2155,00 2146,90 Irski šterling IEP 1980,00 2005,00 2005,90 Danska krona DKK 191,00 195,00 194,55 Grška drahma GRD 6,00 6,75 — Kanadski dolar CAD 990,00 1035,00 1034,60 Japonski jen JPY 9,90 9,40 9,20 švicarski frank CHF 215,00 830,00 821,91 Avstrijski šiling ATS 105,50 108,50 107,27 Norveška krona NOK 189,00 193,00 192 Švedska krona SEK 204,00 209,00 208 Portugalski eskudo PTE 8,00 9,00 8,81 Španska peseta ESP 11,30 12,10 11,88 Avstralski dolar AUD 890,00 940,00 938,30 Finska marka FIM — — 276,63 Jugoslovanski dinar YUD 6,00 8,00 — Hrvaški dinar HRD 9,75 10,75 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1542,40