TRG LJUTOMER V LUČI
FRANCISCEJSKEGA KATASTRA
SAŠO RADOVANOVIČ
V pripravah za uvedbo stabilnega katastra v
avstrijskih deželah - tretjega po vrsti, za tere-
zijanskim in jožefinskim - je imel odločilno
vlogo patent cesarja Franca I. z dne 23. 12.
1817.
Ta, tako imenovani franciscejski katastrski
operat za slovensko ozemlje je potem nastajal
celo desetletje, od 1818 do 1828, rektifikacij-
ske mape pa še kasneje. Triangulacijska in ka-
tastrska izmera. sta bili najprej opravljeni v
Slovenskem Primorju in Istri in sicer v letih
1817 - 1825, na Štajerskem v letih 1819 -
1825, na Kranjskem v letih 1822 - 1826 in na
Koroškem v letih 1825 - 1828. Ozemlje Pre-
kmuija ni bilo zajeto v katastrsko izmero v
času vladanja Franca I.
Vse arhivsko gradivo francisejskega katastr-
skega operata je bilo izdelano in urejeno po
tedanjih predpisih v okviru posameznih dežel.
Ureditev je ostala še do danes.
Zemljiške kategorije v katastrski občini
Ljutomer
Tabela nam pokaže, da je bilo poleg njiv v
začetku 19. stoletja v k.o. Ljutomer največ
gozda, nato pa sledijo travniki. Ostale površi-
ne so približno enako zastopane. Iz tega lahko
sklepamo, da so se tukaj ljudje v pretežni meri
bavili s poljedelstvom in živinorejo, medtem
ko je bila večina gozdnega bogastva v lasti ob-
čine in magistrata. Zanimivo je, da so imeli
razmeroma malo sadovnjakov, le 0,9 % povr- i
šin, poleg tega pa so imeli še nekaj malega
pušče, 0,04 % površine in močvirja, 0,09 %
površine.
Število zemljiških parcel po zemljiških kate-1
gorijah v k.o. Ljutomer J
Pri številu zemljiških parcel lahko opazimo
že precej močno parcelizacijo, drobljenje na
manjše parcele. Tako na primer pašniki, ki
predstavljajo le 11,45% vseh površin, pred-
stavljajo kar 20,3 % vseh parcel in so razdelje-
ni na 256 parcel, katerih povprečna velikost
znaša 36,1 ara. Prav tako je velika parcelacija
tudi pri travnikih, ki so razdeljeni na 333 par-
cel in sadovnjakih, ki predstavljajo le 0,5 %
vse površine in kar 3,9 % vseh parcel. Povpre-
čna velikost sadovnjaka je 14 arov. Najmanj je
razdeljen gozd, ki predstavlja 30,8 % vse povr-
šine in le 6,8 % vseh parcel. Povprečna veli-
kost parcele tako znaša 2 hektara in 89,1 ara. i
Zemljiške kategorije po francijsejskem kata-
stru v k.o. Ljutomer
18
če bi se dosledno držali razdelitve zemlji-
ških kategorij po katastru, bi ugotovili, da je
parcelacija še precej večja. V katastru obstaja-
jo kot kategorije travniki in grmovje, travniki
in drevesa, travniki in sadna drevesa, kar
skupno označimo kot travnik. Tudi v katastr-
ski mapi so vse te kategorije označene pod
eno kategorijo (barvo).
Povprečna velikost parcel po zemljiških
kategorijah v k. o. Ljutomer
Največjo povprečno velikost dosegajo goz-
dne in cestne parcele, ki so tudi najmanj raz-
parcelirane. Pri drugih zemljiških kulturah pa
je parcelizacija precej večja. V tej parcelizaciji
tudi ne najdemo več parcele, ki naj bi bila
pušča in parcel, kijih obsegajo potoki.
Število parcel po socialnem položaju lastnikov
iz Ljutomera
Ljutomer se že leta 1265 omenja kot trg.
Status trga je Ljutomer ohranil vse do
leta 1927, ko je postal mesto. Temu počasne-
mu prehodu iz trga v mesto je sledilo tudi gi-
banje prebivalstva. Tako je imel Ljutomer
leta 1822 603 prebivalce. Njihova socialna
struktura pa je odraz razvoja trga v tem času.
Pri večini lastnikov parcel je napisano le, da
je tržan (burger), pri ostalih, ki so opravljali
kakršen koli poklic, pa je le-ta tudi pripisan.
Tako najdemo takrat v Ljutomeru po enega
učitelja, zdravnika, mlinarja in grobarja, poleg
njih pa še ostale poklice, kot so pisar, viničar,
gostilničar, čevljar, kovač, kolar, krojač, sirar,
konjederec, mlatič in strugar. Ker pri ostalih
ni vpisanega drugega kakor tržan, lahko skle-
pamo, da se je večina ukvarjala s poljedel-
stvom in živinorejo, o čemer nam priča tudi
velika zemljiška razparceliranost. Veliki
lastniki so bili občina, magistrat in cerkev, ki
so imeli skupno 6,1 % vseh parcel. Večina ti-
stih, ki so imeli kakšen poklic, je imela le maj-
hen kos zemlje, ponavadi kakšen vrt ali sa-
dovnjak, ki jim ni omogočal preživljanja od
zemlje.
Število parcel in (nedomačinov) po socialnem j
položaju v k.o. Ljutomer ter katastrske obči- j
ne, iz katerih so prihajali
Osem meščanov (nedomačinov) ima 16
parcel v k.o. Ljutomer ali 1,3 % vsega zemljiš-
ča v tej k.o.
Štirinajst kmetov (nedomačinov) ima 41
parcel ali 3,2 % vsega zemljišča v k.o. Ljuto-
mer.
Osem meščanov iz drugih krajev predsta-
vlja 6,6 % vseh posestnikov v katastrski občini
Ljutomer.
Štirinajst kmetov iz drugih katastrskih ob-
čin predstavlja 11,6 % vseh posestnikov v ka-
tastrski občini Ljutomer.
Večina nedomačinov lastnikov parcel je
prihajala iz sosednjih katastrskih občin, ki so
bile poseljene pretežno s kmečkim prebival-
19
stvom. Tako je bilo kar 41 parcel v lasti kme-
tov iz sosednjih k.o.
Število posestnikov (nedomačinov) po social-
nem položaju v k.o. Ljutomer in katastrske i
občine, iz katerih so prihajali
Število kmetov iz posameznih k.o. je bilo
približno enako razporejeno po sosednjih
k.o. Zanimivo je le to, da je bilo med lastniki
le 8 meščanov in 14 kmetov nedomačinov.
Število posestnikov po socialnem položaju v
Ljutomeru
Po socialnem položaju je bilo največ lastni-
kov, ki so bili vpisani le kot tržani, takih je
bilo 64 ali 53,5 % vseh lastnikov v k.o. Ljuto-
mer. Vseh ostalih lastnikov, ki so imeli kak-
šen poklic, je bilo 28, pravnih oseb, ki so ime-
le posesti v Ljutomeru, je bilo 5.
Povprečno število parcel po zemljiških katego-
rijah na posestnika (domačini in nedomačini
skupaj)
Glede na to, da je bilo število posestnikov '
razmeroma majhno (120), je presenetljivo !
majhno tudi število parcel na posameznika. ;
Vendar nam to ne da pravilne podobe, koliko I
zemlje je prišlo na posameznega lastnika..
Tako je na primer prišlo 0,7 parcele gozda na
posameznega lastnika, če pa bi to razmerje ■
spremenili v številke, pa ugotovimo, da je na \
enega posestnika prišlo 2 hektara in 7 arov;
gozda. Slično je tudi pri njivah, na enega po- i
sestnika prideta 2,4 njivske parcele ali 2 hek-
tara in 21 arov njiv. j
Število posestnikov po socialnem položaju
(nedomačini in domačini skupaj) v k.o.
Ljutomer
20
če si pogledamo še vse posestnike, domači-
ne in nedomačine po socialni strukturi, lahko
ugotovimo, da prevladujejo tržani, najverjet-
neje le po nazivu, po svoji dejavnosti pa so
vsekakor kmetje. Sledijo jim kmetje, ki jih je
štirinajst in so vsi iz drugih k.o., vendar so po
svoji dejavnosti v isti skupini kot večina trža-
nov iz Ljutomera. Nato jim sledijo kočarji, ki
jih je sedem in predstavljajo 5,8 % vseh po-
sestnikov. Vse ostale socialne kategorije pa so
zastopane le s po enim, dvema ali tremi pred-
stavniki.
Za lažje razumevanje in predstavo obsega
posesti sem izbral enajst tipičnih predstavni-
kov različnih socialnih kategorij in pravnih
oseb ter njihove posesti izpisal v tabele. Tako
sem izpisal posesti občine Ljutomer, magi-
strata v Ljutomeru, cerkve sv. Janeza Krstni-
ka, kajžarja Eliasa Dillmana, viničarja Don-
tsekerja, mlinarja Jakoba Welletza, kmeta iz.
Vinskega vrha Josefa Murata, grobarja Leo-
polda Kopriana, učitelja Johanna Mauritscha.
Tudi iz sestave njihove posesti lahko vidimo,
da so se tisti brez posebej omenjenih poklicev
preživljali kot kmetje, čeprav so imeli naziv
tržan.
Občina Ljutomer
16 parcel
Dillman Elias, kajžar - Ljutomer
2 parceli
Dontseker, viničar - Ljutomer
2 parceli
Welletz Jakob, mlinar - Ljutomer
5 parcel
Murat Joseph, kmet - Vinski vrh
2 parceli
Koprian Leopold, grobar - Ljutomer
11 parcel
21
Cerkev (sv. Janez Krstnik) v Ljutomeru
2 parceli
Bostruschnik Johann, učitelj - Ljutomer
14 in 1/2 parcel
Frhlien Johann, tržan - Ljutomer
7 parcel
Mauritsch Johann, tržan - Ljutomer
11 parcel
Magistrat v Ljutomeru
47 parcel
22
Občina Ljutomer in Magistrat sta imela leta
1824 v lasti v k.o. Ljutomer 229 hektarov in
66,4 arov zemljišč, kar je takrat pomenilo več
kot eno tretjino vseh zemljišč. Večina tega je
odpadla na gozdove, ki so bili večinoma dr-
žavna last.
Od leta 1744 je bila graščina Branek in nje-
na posest, ki je zajemala tudi trg Ljutomer, v
rokah družine Codriopio. To je bila furlanska
rodbina, ki so jo okoli leta 1700 povzdignili v
grofovski stan. Braneška graščina je poleg trga
Ljutomera imela še svoja posestva in podlož-
nike v Stari cesti, Radomerju, Desnjaku, Hra- j
stje - Mota, Orlavi, Gomili, Grabonošu, Gra- j
bah, Gmauerbergu, Grezovščaku, Herman-
cih, Hujbarju v ormoškem okraju in Hujbarju,
ki je spadal pod velikonedeljsko komendo, Ja-
strebcih, Ivanjkovcih, Kozarščaku, Krapju,
Križevcih, Logarovcih, Krištancih, Kumerš-
čaku, Lahoncih, Branoslavcih, Moti, Mekot-
njaku, Meitsdorfu, Zasadih, Presiki, Precetin-
cih, Plešivici, Pristavi, Rinčetovi grabi, Žero-
vincih, Ključarovcih, Stročjem vrhu in Stročji
vasi. Žicah pod hrastovško graščino, Kamen-
ščaku, Podgradju, Veličanah, Vitanju, Vita-
novcih, Babincih, Cezanjevcih in Cvenu. Ve-
čino sodnih, davkarskih in gospodarskih za-
dev so opravljali razni nižji uradniki ali pisarji
in oskrbniki, ki so bili do leta 1850 tudi okraj-
ni komisarji in krajevni in kriminalni sodniki.
Ljutomersko občinsko ozemlje je zavzema-
lo na severozahodu področje do potoka Glo-
betka (do parcele IX. 981, 1063/1), ki je bil
meja z Noršinsko občino. Nato je meja pote-
kala proti severu čez travnike do ceste Ljuto-
mer - Radgona in preko ceste proti severov-
zhodu, jugovzhodu in severu proti Babincem.
Pri križu je nato presekala cesto, ki vodi iz
Babinec proti Ljutomeru, šla po poljih delo-
ma proti severu deloma proti severovzhodu v
smeri proti Cvenu. Od Cvena je tekla meja
proti jugovzhodu in jugu do pristavske občine
in nato ob pristavski meji proti jugu do Ščav-
nice, ki je oblikovala mejo do izliva potoka
Kostanjevica. Meja je tekla nato ob potoku,
dokler ta ni zavil na Kamenščak. Na vrhu Ka-
menščaka je delala mejo deloma stara, deloma
nova okrajna cesta. Iz Kamenščaka je tekla
nato meja v skoraj ravni črti proti severu proti
Cezanjevcem do potoka Globetka.
Imena posameznih parcel nam kažejo nji-
hovo zgodovino in kultiviranje. Nekako na
sredi ceste med Ljutomerom in Sv. Križem
(Križevci) je skoraj štirioglat ribnik. Polje, ki
je ležalo med ribnikom in potokom Suhačo,
se je imenovalo Srednje trate, kar nam pove,
da je bila tukaj nekoč ledina ali pašnik, ki naj
bi ga konec 18. stoletja spremenili v njive.
Dalje proti vzhodu ob meji z občino Cven je
polje Strotje (ali Stročje). Polje, ki je ležalo za
Kukovčevim parnim mlinom ob desni strani
ceste, se je imenovalo Gornje trate. Nasproti
ljutomerskemu kolodvoru se je od glavne ce-
ste odcepila poljska pot v Babince. Desno od
tega polja je ležalo polje Hraščica, katerega
ime nam govori, da je bil tukaj nekoč hrastov
gozd, od katerega je ostal le še majhen kos. Ta
gozdiček tvori nekakšen štirikotni otok, ki ga
od vseh strani obdaja jarek, ki je bil napeljan
iz Murice, ki teče iz Babinec proti Cvenu in je
verjetno nekoč služil za utrdbo. Pravokotna
oblika daje slutiti, da je bil t\i majhen rimski
tabor. Del polja, ki leži prti Babincem, se je
imenoval Mala gmajna. Skrajni severovzhod-
ni kot ljutomerskega ozemlja proti Cvenu
(travniki in njive) seje imenoval Kmeš. Ime je
dobil po svojem nekdanjem lastniku ali pa po
rastlini kmeš, ki divja raste po travnikih (ku-
mina ali kumič, Crum carvi). Južno od Kme-
ša se razprostira polje Velika gmajna, proti
potoku Globetki pa Grušica ali Grabenca. Ob
cesti iz Noršinec proti Ljutomeru ležijo desno
od ceste do potoka Globetke njive, imenovane
Erjavec, verjetno po nekdanjem lastniku. Po-
dročje, ki je ležalo preko mostu med potokom
Globetko in glavno cesto, se je imenovalo
Predol. Od Ljutomera ob poti proti Cezanjev-
cem so bili ob Ščavnici, na levem bregu, trav-
niki, imenovani Brezje, verjetno po brezovem
gozdu, ki je tukaj nekoč rasel. Na desnem bre-
gu Ščavnice do vznožja Kamenščaka so bili
mokrotni travniki, ki so se imenovali Šarje,
kar popolnoma odgovarja kakovosti zemljiš-
23
Ca. Najlepše gozdove je imel Ljutomer ob se-
vernem pobočju Kamenščaka. Velik del teh
gozdov se je imenoval Bukovje, ker so tukaj
rasli lepi bukovi gozdovi. Njive in travniki ob
južnem vznožju Kamenščaka so se imenovali
Pod Kamenščakom. Svet za sedanjim poko-
pališčem proti potoku Kostanjevici in Gre-
zovščaku se imenuje v nemških listinah in ka-
tastrski mapi Hochgericht, t.j. prostor, kjer so
nekoč stale vislice za zločince.
Na vzhodni strani trga seje kot med Ščavni-
co in Globetko imenoval Spodnji krč, ker je
bil svet precej močvirnat in so ga precej pozno
izkrčili, po čemer je tudi dobil ime. Zahodno
od Spodnjega krča v smeri proti trgu se polje
imenuje Kotič in Spodnje trate. Med Spodnji-
mi tratami in potokom Kostanjevico, ki je
predstavljal občinsko mejo, ležijo levo od
glavne ceste, ki vodi v Središče, Spodnji trav-
niki. Največja polja so imeli v Ljutomeru pro-
ti Babincem, kjer so bile njive že od najstarej-
ših časov, ker je bil tukaj svet najbolj varen
pred poplavami. Več njiv je bilo tudi proti
Cvenu in Gresovščaku. Največ travnikov je
bilo ob Ščavnici in Globetki proti Cezanjev-
cem, Noršincem, Stročji vasi in Pristavi, kjer
je tudi nekaj gozda, imenovanega Babji ložič
in Zagrajeni log.
V starejšem obdobju so imeli tržani skupne
pašnike in gozdove, drugače pa o skupnem
tržnem in občinskem premoženju nimamo
poročil. Leta 1698 so ljutomerski tržani oce-
nili svoje občinsko premoženje na 3400 goldi-
narjev, dolgove pa na 2549 goldinarjev. V tej
cenitvi pa niso bili všteti gozd, njive, travniki
in pašniki, ki so bili takrat še skupna last.
Leta 1834 je imela trška občina v svoji lasti
trško hišo številka 15 (po takratnem štetju), s
kletjo, parmo in hlevi; dalje hišo trškega sluge,
trški skedenj, mlin s hišo številka'87 (od leta
1694), leseno kolibo za orodje za gašenje po-
žarov, vinograd s hišo v Gomili, viničarijo s
kletjo in stiskalnico v Brebrovniku. Trg je
imel že leta 1712 pravico prodajati tobak.
Leta 1850 poroča Hofrichter, daje imela lju-
tomerska občina precejšnje imetje v zasebnih
in javnih zadolžnicah, mlin, opekarno in pre-
cej zemlje: 1,5 orala njiv, 10 oralov travnikov,
67 oralov gozda, 8 oralov pašnikov, 3 orale
vinograda v Gomili in 5,5 orala v Brebrovni-
ku, kjer je bilo še 23 oralov gozda. Razen tega
je imel trg še ribiške pravice v Ščavnici in
Globetki, neko prosto posestvo v trgu, mestni-
no ob sejmih in mostnino.
Leta 1822 je imel trg Ljutomer 603 prebi-
valce, občina je imela 1245 juter in 493 klaf-
ter zemlje. V Ljutomeru je delovala ubožnica
s 23 oskrbovanci in trivialna šola s 132 učen-
ci. Prav tako so imeli tudi carinski urad (ogr-
ska meja).
Na splošno lahko rečemo, da je bil takrat
Ljutomer pretežno kmečko naselje z nekateri-
mi upravnimi funkcijami, ki so mu zlasti še za
časa fevdalizma (do 1848) dajale določene pri-
vilegije glede na sosednje vasi. Tudi socialna
struktura prebivalstva nam posredno kaže
kmečko podobo Ljutomera, kajti večina pre-
bivalstva je dejansko živela od poljedelstva in
živinoreje.
VIRI IN LITERATURA
. Francisejski kataster za Štajersko v Deželnem arhi-
vu v Gradcu: — 1817 - 1869; 1823 - 1869; 932 š.,
1147 f., 2762 m.; 238, 1. P. - Katastrska občina
Ljutomer; — Peter Ribnikar: Zemljiški kataster kot
vir za zgodovino; — Zgodovinski časopis 36/4,
1982; — Fran Kovačič, Ljutomer: Zgodovina trga
in sreza, Maribor 1926; — Carl Schmutz: Hi-
storische Topographisches Lexikon von Steyer-
mark, Gradec 1822.
24