URADNI VESTNIK CELJE Leto X 29. maj 1965 Št. 21 VSEBINA Skupščina občine Brežice 325. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti v občini Brežice in o določitvi njihovih območij" 326. Odlok o odstotku prispevka, ki se plačuje v skupni rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij 327. Odlok o financiranju konzumnega mleka v letu 1965 328. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preživninskem varstvu kmetov f 329. Odlok o uporabi temeljnega zakona o upravnih taksah in taksne tarife, predpisane s tem zakonom 330. Odlok o uporabi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in taksne tarife, predpisane s tem zakonom 331. Odredba o stroških za peko kruha, stroških trgovine na drobno in naj višjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha Občina Brežice — Krajevna skupnost Dobova 332. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dobova za vasi Veliki Obrež in Loče Skupščina občine Celje 333. Odlok o voznih olajšavah na prevoznih sredstvih, za katere se daje regres iz proračuna občine Celje 334. Odlok o upravnih taksah 335. Odlok o občinskih sodnih taksah 336. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Celje 337. Odlok o potrditvi zaključnega računa rezervnega sklada občine Celje za leto 1964 338. Odlok o vprašanjih s področja notranjih odnosov, s katerimi se ureja samoupravljanje delovnih ljudi v upravnih organih in o sredstvih za delo upravnih organov občine Celje 339. Odločba o prenosu ustanoviteljstva Likovnega salona v Celju na Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani 340. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za šolstvo občine Celje za leto 1964 341. Sklep o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Celje za leto 1964 Skupščina občine Laško 342. Odlok o ustanovitvi Sveta za narodno obrambo 343. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo 344. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve 345. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Zdraviliškega sveta 346. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za delo in delovna razmerja in finance 347. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi. Sveta za družbeni plan in finance 348. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za socialno varstvo, varstvo družine in skrbništvo 349. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za zdravstvo 350. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za splošno upra- vo in notranje zadeve 351. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za prosveto, kulturo in telesno vzgojo 352. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za gospodarstvo 353. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za šolstvo 354. Odlok o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti in določitvi njihovih območij 355. Odlok o premiji za kravje mleko v letu 1965 356. Odlok o občinskih upravnih taksah 357. Odločba o določitvi Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju za opravljanje nalog občinskega zdravstvenega centra Laško 358. Odločba o prenehanju veljavnosti odločbe o pooblastitvi določenih zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Laško kot občinskega zdravstvenega centra za opravljanje službe sanitarne inšpekcije Skupščina občine Mozirje 359. Odlok o uvedbi občinskih upravnih taks na območju občine Mozirje 360. Sklep o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Mozirje za leto 1964 Občina Sevnica — Krajevna skupnost Bučka 361. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju Krajevne skupnosti Bučka Skupščina občine Velenje 362. Odredba o določitvi roka za vložitev zahteve prejšnjega lastnika nacionaliziranega nezazidanega zemljišča na razširjenem ožjem gradbenem okolišu Velenje — Šmartno III, da se mu prepusti v uporabo za zgraditev družinske stanovanjske hiše Občina Velenje — Krajevna skupnost Cirkovce 363. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Cirkovce za leto 1965 Občina Žalec — Krajevna skupnost Gomilsko 364. Sklep o krajevnem samoprispevku za ureditev ceste skozi naselje Gomilsko v letu 1965 325. Skupščina občine Brežice je po 132. in 189. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. maja 1965 sprejela ODLOK 0 spremembi in dopolnitvi odloka o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti v občini Brežice in o določitvi njihovih območij Odlok o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti v občini Brežice in o določitvi njihovih območij (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4-31/65) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti v občini Brežice in o določitvi njihovih območij 1. člen K sklepom zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti Artiče, Bizeljsko, Brežice in okolica, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Krška vas, Mrzlava vas — Velike Malence, Pišece, Skopice, Sromlje in Velika dolina se daje soglasje. 2. člen Krajevne skupnosti, navedene v 1. členu, obsegajo naslednja območja: 1. Krajevna skupnost Artiče naselja: Artiče, Deč-na sela, Glogov brod, Trebež,' SpodnjaPohanca,Dolenja vas, Zgornji Obrež, Arnovo selo, Pečice, Križe, Gornji Lenart (del); 2. Krajevna skupnost Bizeljsko naselja: Bizeljsko, Brezovica, Nova vas, Bračna vas. Drenovec, Bukovje, Stara vas, Gregovce, Vitna vas, Dramlje, Orešje, Bizeljska vas; 3. Krajevna skupnost Brežice in okolica naselja: mesto Brežice, Šentlenant, Gornji Lenart (del), Buko-šek, Zakot, Trnje, Brežina, Cundrovec, Črne; 4. Krajevna skupnost Cerklje ob Krki naselja: Cerklje ob Krki, Črešnjice, Hrastje, Gazice, Zasap, Župeča vas, Račja vas. Boršt, Bušeča vas, Brvi, Vrbovška vas, Zgornja Pirošica, Dolnja Pirošica, Izvir, Stojanski vrh, Vinji vrh, Poštena vas; 5. Krajevna skupnost Čatež ob Savi naselja: Čatež, Prilipe, Čerina, Dobeno, Žejno, Sobenja vas, Dvorce, Mali Cirnik; 6. Krajevna skupnost Dobova naselja: Dobova, Rigonce, Loče, Mihalovec, Mostec, Sela, Gaberje, Veliki Obrež, Mali Obrež; 7. Krajevna skupnost Globoko naselja: Globoko, Mali vrh, Bojsno. Brezje, Piršenbreg; 8. Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem naselja: Jesenice na Dolenjskem, Obrežje, Nova vas. Sp. Ribnica, Podgračeno, Bregansko selo: 9. Krajevna skupnost Kapele naselja: Kapele. Podvin je, Jereslavec, Rakovec, Vrh je, Slogonsko, Župe-lovec; 10. Krajevna skupnost Krška vas naselje: Krška vas; 11. Krajevna skupnost Mrzlava vas — Velike Ma-lence naselja: Mrzlava vas. Velike Malence, Globočice, Kraška vas, Kamence, Stankovo, Čedem; 12. Krajevna skupnost Pišece naselja: Pišece, Orehovec, Podgorje, Dednja vas, Pavlova vas, Blatno; 13. Krajevna skupnost Sromlje naselja: Sromlje, Curnovec, Volčje, Okljukova gora, Zgornja Pohanca, Silovec; 14. Krajevna skupnost Velika Dolina naselja: Velika Dolina. Brezje. Perišče, Rajec, Mala Dolina, Ko-ritno, Cirnik, Gaj, Ponikve, Laze in Zg. Ribnica; 15. Krajevna skupnost Skopice naselje: Skopice. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo z delom stanovanjska skupnost Brežice in krajevni odbori na vseh območjih, za katera so bile ustanovljene krajevne skupnosti. Njihovo celotno premoženje ter vse pravice in obveznosti prevzamejo krajevne skupnosti. Premoženje ter pravice iu obveznosti Stanovanjske skupnosti Brežice pa prevzame Krajevna skupnost Brežice, razen tistega premoženja, ki je bilo dano na podlagi sklepa sveta stanovanjske skupnosti v soglasju s Skupščino občine Brežice s 1. januarjem 1965 v upravljanje novo ustanovljenemu Obrtno uslužnosthemu podjetju Brežice. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 025-2/65-1 Brežice, dne 6. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 326. Po 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 14-283/65) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. maja 1965 sprejela ODLOK o odstotku prispevka, ki se plačuje v skupni rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij 1. člen Gospodarske organizacije, ki po posebnem zveznem zakonu iz dohodka plačujejo prispevek, plačujejo v skupne rezerve prispevek, ki znaša 5% njihovega dohodka, zmanjšanega za znesek prispevka iz dohodka, za znesek izplačanih osebnih dohodkov in za znesek, ki ga morajo odvajati v rezervni sklad. 2. člen Določbe 1. člena se bodo uporabile tudi za prispevke, ki jih je treba odvesti v skupne rezerve gospodarskih organizacij iz čistega dohodka po zaključnih računih za leto 1964. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Št. 420-21/65-1 Brežice, dne 6. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 327. Skupščina občine Brežice je po 152. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. maja 1965 sprejela ODLOK o financiranju konzumnega mleka v letu 1965 1. člen Gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo z odkupom in predelavo mleka na območju občine Brežice, se bo izplačevala premija v višini 5 din za 1 liter kravjega mleka, ki ga dobavijo od družbenih gospodarskih organizacij in zasebnih proizvajalcev. Mleko se l)o premiralo iz sredstev proračuna občine Brežice za leto 1965. 2. člen Po tem odloku se bo premiralo iz sredstev proračuna občine Brežiče le tisto mleko, ki gre sveže v konzum. 3. člen Premija se bo izplačevala gospodarskim organizacijam samo pod pogojem, da za 5 din povišajo sedanjo odkupno ceno mleku. 4. člen Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda oddelek za upravno-gospodarske zadeve Skupščine občine Brežice. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se z dnem, ko stopi v veljavo republiški predpis, ki se nanaša na premi-ranje mleka, uporabljenega za predelavo. Št. 402-44/65-1 Brežice, dne 6. maja 1965 Predsednik Skupščine občine ;B režice Milan Šepetave 1. r. 328. Skupščina občine Brežice je po 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. maja i965 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o preživninskem varstvu kmetov Odlok o preživninskem varstvu kmetov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-136/64) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o preživninskem varstvu kmetov 1. člen Pravico do preživninskega varstva kmetov po tem odloku imajo kmetje, katerih posestvo je na podlagi pogodbe ali v arondacijskem postopku prešlo v družbeno last in uporabo gospodarskih organizacij, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a) da je kmet, to je bivši lastnik zemljišča oziroma njegov zakonec, starejši kot 65 let oziroma kmetica starejša kot 60 let; b) da je oseba iz prejšnje točke sicer mlajša kot 65 oziroma 60 let, je pa po izvidu uradne zdravniške komisije, ki jo imenuje za zdravstveno pristojni svet občinske skupščine, nesposobna za pridobitno delo, dokler taka nesposobnost traja in nima pravice do starostne ali invalidske pokojnine; c) da se ne more zaposliti zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali zaradi nege starejših ali drugih družinskih članov, ki se sami ne morejo oskrbovati ali negovati, ali pa da se ne more zaposliti zaradi drugih trajnejših ovir; č) da nima nikakršnih drugih virov za preživljanje. 2. člen Pravico do preživninskega varstva imajo tudi osebe, ki jih je oseba 1. člena tega odloka preživljala, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so za pridobitno delo nesposobne, pa tudi prevžitkarji, ki so prejemali prevžitek na podlagi pogodbe. Pravico do preživninskega varstva imajo tudi za pridobitno delo nesposobni in nepreskrbljeni starši ter bratje in sestre oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. člena tega odloka. 3. člen Mesečna preživnina, ki se priznava osebam po 1. in 2. členu tega odloka, ki posedujejo do 1 ha obdelovalne zemlje, ki je prešla v družbeno last in uporabo gospodarske organizacije, se ne določa na podlagi dejanske vrednosti zemljišča, temveč je tem osebam zajamčena mesečna preživnina v znesku 15.000 din, za vsako nadaljnjo oseBo, upravičeno do preživnine, pa pripada preživnina v višini 40% od 15.000 din. Isto velja za osebe, ki posedujejo za kmetijsko organizacijo interesantno zemljišče, ki ni prešlo v družbeno last in uporabo gospodarske organizacije na podlagi arondacijskega postopka, kolikor vlože v preživninski sklad najmanj 0,50 ha vinograda ali sadovnjaka ali 1 ha drugega obdelovalnega zemljišča. 4. člen Mesečna preživnina, ki se priznava osebam po 1. in 2. členu tega odloka in ki vlagajo v preživninski sklad nad 1 ha obdelovalne zemlje, oziroma nad 0,50 ha vinograda ali sadovnjaka pa je odvisna od minimalne zajamčene preživnine, ki pripada upravičencu za 1 ha vložene obdelovalne zemlje oziroma 0,50 ha vinograda ali sadovnjaka, navedene v 3. členu tega odloka in od dejanske vrednosti ostaleg;a dela zemljišča, ki presega povšino enega hektarja oziroma 0,50 ha. Višina preživnine za zemljišča, ki presegajo 1 ha obdelovalne zemlje, za katerega dobi upravičenec zajamčeno minimalno preživnino, se določi tako, da se oceni vrednost določenih kmetijskih površin po predpisih v arondacijskem postopku na podlagi pogodbe prevzetih zemljišč pa glede na določila zakona o prometu z zemljišč in stavbami tako, da se oceni vrednost izročenih kmetijskih zemljišč skladno z odlokom o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča. Na podlagi tako ugotovljene vrednosti se izračuna ekonomski znesek mesečne preživnine glede na starost upravičencev tako, da se deli ugotovljena vrednost s povprečnimi leti doživetja po naslednji tabeli: Povprečna leta Starost doživetja do 59 let 20 let od 60 do 64 let 16 let od 65 do 69 let 13 let od 70 do 74 let 10 let od 75 do 79 let 7 let od 80 do 84 lot 4,5 let od 85 let dalje 4 leta Izračunani znesek tvori letno preživnino in se izplačuje v enakih mesečnih obrokih. kadar se določa preživnina več osebam različne starosti, se računa kot osnova za leta starosti povprečna starost vseh upravičencev. Vrednost objektov in naprav, ki so na oddanih zemljiščih, se določi s posebno pogodbo, kolikor je kmetijska oziroma gospodarska organizacija zainteresirana za te objekte in naprave. Glede lesnih zalog v oddanih gozdovih se upo-rabljajo smiselno določila zakona o gozdovih tako, da se izračunu dokončne višine preživnine prišteje pripadajoča renta k preživnini iz kmetijskih zemljišč. O gozdnih površinah se sklepajo posebne pogodbe z gozdno gospodarskimi organizacijami. 5. člen Svet za kmetijstvo in upravni odbor preživninskega sklada se pooblasti, da po lastni presoji v upravičenih primerih, kadar predlagatelj (to je upravičenec do preživnine) vlaga sorazmerno več zemlje in je ta zelo interesantna za gospodarsko organizacijo, ali pa v arondacijskem postopku zgubi vsa sredstva za preživljanje (zemljo), določi višjo preživnino od minimalne zajamčene preživnine in ekonomske preživnine, četudi vrednost vložene zemljiške posesti ne dosega višine minimalne zajamčene preživnine. Na predlog sveta za kmetijstvo določa upravni odbor preživninskega sklada po lastni presoji preživnino v zgoraj navedenih primerih. 6. člen Preživnina, izračunana po 3. in 4. členu tega odloka sc izplačuje 100%: a) v primeru, če izroči upravičenec do preživnine vsa zemljišča, katera je posedoval na dan 7. 4. 1964 gospodarski organizaciji, kupnino ali odmeno za morebitna po tem času odtujena zemljišča pa odstopi občinskemu skladu za preživninsko varstvo kmetov, v nasprotnem primeru pa se mu preživnina zniža v sorazmerju z zmanjšano vrednostjo dejansko oddanih zemljišč; b) v primeru, če upravičenec do preživnine zadrži v nadaljnji lasti le 10 arov obdelovalne zemlje, oziroma 20 arov vseh površin (stavbiščc ni všteto). Če pa si zadrži v nadaljnji lasti več zemlje, sc od 100 % zneska izračunane ekonomske preživnine odbije glede na velikost zadržanih zemljišč in število upravičencev do preživnine določen procent po naslednji tabeli: Površina zadržanih obdelovalnih Skupaj 5 zemljišč v arih in več Število upravičencev — odtegljaji v % 4 3 2 1 do 10 20 — — — — — 10—20 40 10 20 30 40 50 20—50 60 20 30 40 50 60 50—40 80 30 40 50 60 70 40—50 100 40 50 60 70 80 50—60 120 50 60 70 80 90 60—70 140 60 70 80 90 100 70—80 160 70 80 90 100 — 80—90 180 80 90 100 — — 90—100 200 90 100 — — — 7. člen Po spredaj navedenih členih določena preživnina se v primeru solastništva v preživninski sklad vloženega zemljišča deli v sorazmerju z lastninskimi pravicami. V primeru smrti enega od solastnikov postane, ne oziraje se na lastninske pravice, nosilec preživnine zakonec ali eden izmed ostalih upravičencev in mu pripada zajamčena minimalna preživnina v znesku 15.000 din. 8. člen V primeru, da vloži v preživninski sklad zemljo upokojenec, katerega pokojnina je manjša od minimalne preživnine, se mu preživnina določi v višini razlike med pokojnino in zajamčeno minimalno preživnino. V primeru, da je pokojnina večja od minimalno zajamčene preživnine, se mu zemlja odkupi, če to sam želi, v nasprotnem primeru pa se mu da kot odškodnina preživnina, izračunana na podlagi dejanske vrednosti vloženih zemljišč, kot je to navedeno v 4. členu tega odloka. 9. člen Preživnine se izplačujejo upravičencem po pošti do vsakega 10. dne v mesecu. 10. člen Če se življenjski stroški spremenijo, se spremeni tudi višina preživnine po tem odloku in sicer v sorazmerju z višino pokojnin po predpisih o pokojninskem zavarovanju. 11. člen Oseba, ki izpolnjuje po tem odloku pogoje za pridobitev preživnine, zahteva s posebno vlogo ali ustno na zapisnik pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, da se ji izda odločba o priznanju in višini preživnine. Taki vlogi mora priložiti: a) sklenjeno pogodbo ali odločbo izdano v aron-dacijskem postopku; b) izpisek iz rojstne matične knjige; c) potrdilo katastrskega urada o posestnem staji ju na dan 1. 1. 1960; č) izjavo o zemljiščih, katera poseduje oseba v drugih katastrskih občinah izven območja katastrskega urada; d) potrdilo pristojnega organa za socialno skrbstvo, da izpolnjuje pogoje po določilih 1. člena in pod č) kadar gre za pridobitev pravice do zajamčene preživnine; e) dokazila o nesposobnosti za delo, kadar gre za primere iz 1. člena pod b) in c) in 2. člena tega odloka. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na svet občinske skupščine, ki je pristojen za kmetijstvo. Pritožba se vlaga preko komisije za preživninsko varstvo kmetov. Odločitev sveta je dokončna. 12. člen Preživnina se začne izplačevati s I. januarjem tistega leta, v katerem upravičenec do preživnine več ne koristi pridelkov na oddanih zemljiščih. 13. člen Uživalci preživnine po tem odloku imajo pravico do zdravstvenega varstva v breme občinskega proračuna, kolikor bi iz kakršnegakoli vzroka izgubili to pravico po zakonu o zdravstvenem zavarova-vanju kmetijskih proizvajalcev. Za primer, da je upravičencu do preživnine potrebna tuja pomoč za oskrbo ali nego in nima svojcev, ki bi mu to nudili, poskrbi za tako osebo občinski skrbstveni organ v sporazumu s pristojnim zdravstvenim domom in krajevno skupnostjo, kar se izplačuje v breme preživninskega sklada. 14. člen Preživnine se izplačujejo iz sredstev občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov. Poseben odlok določa ustanovitev, organizacijo, in poslovanje tega sklada. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 191-5/65-1 Brežice, dne 6. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 329. Po 5. in 45. členu temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65) in 142. členu staituta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. maja 1965 sprejela ODLOK o uporabi temeljnega zakona o upravnih taksah in taksne tarife, predpisane s teni zakonom. 1. člen Za spise in dejanja iz pristojnosti občinskih organov se uporablja temeljni zakon o upravnih taksah in taksna tarifa, predpisana s tem zakonom (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65). 2. člen Pooblaščeni maloprodaj alci taksnih vrednotnic imajo pravico do 5% provizije od prodanih taksnih vrednotnic. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 423-10/65-4 Brežice, dne 6. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 330. Po 7. d členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 10-155/65) in 142. členu statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. maja 1965 sprejela ODLOK o uporabi .zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in taksne tarife, predpisane s tem zakonom. 1. člen Za spise in dejanja iz pristojnosti Občinskega sodišča v Brežicah se uporablja zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in taksna tarifa, predpisana s tem zakonom (Uradni list SFRJ, št. 10-155/65). 2. člen Pooblaščeni maloprodajalci taksnih vrednotnic imajo pravico do 5% provizije od prodanih taksnih vrednotnic. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 423-9/65-4 Brežice, dne 6. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 531. Skupščina občine Brežice je po drugem odstavku 3. točke odredbe o prodajnih cenah za žita in mlev-ske izdelke (Uradni list SFRJ, št. 30-425/64) in 132. čle- nu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje. št. 25-229/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. maja 1965 izdala ODREDBO 0 stroških za peko kruha, stroških trgovine na drobno in najvišjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha. 1. Pekarnam, podjetjem in zasebnim obratom na območju občine Brežice se za kruh iz pšenične in ržene moke določijo naj višji stroški za nabavo moke, peko in dostavo, ki znašajo za 1 kg kruha: a) za kruh iz moke tipa 400 30,75 din b) za kruh iz moke tipa 1000 26,25 din 2. Trgovskim podjetjem in trgovinam ter prodajalnam proizvajalnih podjetij na območju občine Brežice se za kruh iz pšenične in ržene moke določijo najvišji stroški trgovine na drobno, ki znašajo za 1 kg kruha vseh vrst do 5 din. Trgovskim podjetjem in trgovinam ter prodajalnam proizvajalnih podjetij na območju občine Brežice se določijo najvišje maloprodajne cene pšeničnega kruha za I kg: a) za kruh iz moke tipa 400 do 116 din b) za kruh iz moke tipa 1000 do 98 din 4. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 334-9/65-1 Brežice, dne 6. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 332. Krajevna skupnost Dobova je po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) po sklepu zbora volivcev za vasi Veliki Obrež in Loče z dne 17. 3. 1965 na seji sveta Krajevne skupnosti Dobova dne 30. aprila 1965 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dobova za vasi Veliki Obrež in Loče. 1 Na območju Krajevne skupnosti Dobova se v letu 1965 uvede krajevni samoprispevek' za vasi Veliki Obrež in Loče zaradi financiranja naslednjih del, ki so v programu del krajevne skupnosti: •— ureditev javne razsvetljave v vaseh Veliki Obrež in Loče. II Predvidena vrednost vseh del, ki se bodo financirala iz krajevnega samoprispevka, bo znašala: — za vas Veliki Obrež (12 luči živosrebrnih) 1,600.000 din — za vas Loče (7 živosrebrnih luči) 800.000 din 111 Krajevni samoprispevek se uvede v denarju. Višina samoprispevka znaša 2% katastrskega dohodka od davkoplačevalcev, ki prebivajo v vasi Veliki Obrež in v vasi Loče. Delavci in uslužbenci, ki prebivajo v teh vaseh, plačajo 1 % od svojih osebnih prejemkov, upokojenci pa 0.75 % od pokojnine. IV Delavci in uslužbenci ter upokojenci pričnejo plačevati samoprispevek s 1. 5 1965, kmetje-davkopla-čevalci pa 1. 6. 1965. Samoprispevek traja največ 2 leti oziroma do dokončne poravnave vseh stroškov glede ureditve javne razsvetljave. Sredstva samoprispevka se ne smejo uporabljati v druge namene. V Seznam plačevalcev samoprispevka bo dostavljen upravi za dohodke pri Skupščini občine Brežice, katero svet krajevne skupnosti pooblašča, da sredstva samoprispevka zbira in odvaja na poseben račun. VI. Od zavezancev, ki ne plačajo samoprispevka v določenem roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. VII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 552-10/65-5 Dobova, dne 50. aprila 1965. Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova Ludvik Jurman 1. r 553. Skupščina občine Celje je po 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1965 sprejela ODLOK o voznih olajšavah na prevoznih sredstvih, za katere se daje regres iz proračuna občine Celje. 1. člen Učencem osnovnih, srednjih, strokovnih in splošno izobraževalnih šol 'ter vajencem, ki prebivajo na območju občine Celje, se priznava v primerih, ki jih določa ta odlok, vozna olajšava na avtobusnih progah. 2. člen Vozna olajšava se prizna v naslednjih primerih: a) če med krajem stalnega bivališča in sedežem šole ni železniškega prometa in je najbližja železniška postaja oddaljena od kraja stalnega bivališča nad 5 km; b) če je čas prihoda in odhoda vlaka tako neugoden, da bi učenec moral čakati več kot 2 uri na začetek pouka ali na povratek v kraj stalnega bivališča; c) če je relacija potovanja z avtobusom med 4 in 50 km. 5. člen Vozne olajšave se priznajo: a) v času rednega pouka in b) v času obvezne prakse. V času polletnih in letnih počitnic se olajšava ne prizna. 4. člen iNa podlagi 2. in 5. člena se vozna olajšava prizna: a) učencem osnovnih šol 100 % b) učencem srednjih strokovnih in splošno izobraževalnih šol in vajencem 75 % Do vozne olajšave pod točko b) so upravičeni otroci delavcev in uslužbencev, katerih mesečni dohodek na družinskega člana je manjši od 20.000 din ter otroci kmetov, katerih letni katastrski dohodek na družinskega člana je manjši od 50.000 din. V primerih, ko ima družina različne dohodke se katastrski dohodek deli z 12 in prišteje k ostalim mesečnim dohodkom. Tako dobljeni mesečni dohodek se deli s številom družinskih članov in se pravica do olajšave prizna po določbah tega odloka. 5. člen Učenci in vajenci, ki izpolnjujejo pogoje po tem odloku, lahko vložijo prošnje pri krajevnem uradu ali neposredno pri občinski skupščini. V prošnji je potrebno navesti oziroma priložiti: 1. kraj stalnega bivališča; 2. avtobusno podjetje, ki vzdržuje progo ter čas, v katerem se bo učenec vozil v šolo in nazaj; 5. ostala dokazila, ki so potrebna za dosego olajšave po 2., 5. in 4. členu tega odloka. 6. člen Učencem, ki jih štipendirajo gospodarske organizacije oziroma so pri njih v uku, se regres ne prizna. 7. člen Regresi za prevoze se krijejo iz proračuna občine Celje. Avtobusno podjetje mora najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec predložiti regresni obračun organu, pristojnemu za finance. Organ pristojen za finance obračun pregleda, potrdi in odobri plačilo regresa. 8. člen Posebna odločba o ugodni rešitvi prošnje se ne izda, ker je pozitivna rešitev razvidna iz potrjene di jaške dovolilnice. Učenci in vajenci, katerih prošnja ne bo ugodno rešena, imajo pravico do pritožbe na Svet za šolstvo pri Skupščini občine Celje. Prošnje in pritožbe so takse proste po zakonu o upravnih taksah. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o voznih olajšavah na prevoznih sredstvih, za katere se daje regres iz občinskega proračuna (Uradni vestnik okraja Celje, št. 55-507/61 in 8-74/62). Št. 426-5/1965-1 Celje, dne 28, aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 534. Skupščina občine Celje je po 1. in 5. členu temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14-282-65) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1965 sprejela ODLOK o upravnih taksah. 1. člen Na območju občine Celje se plačujejo upravne takse in sicer za spise in dejanja iz pristojnosti občinskih organov. 2. člen Za taksam zavezane spise, dejanja in druge predmete ter za višino taks se uporablja tarifa temeljnega zakona o upravnih taksah, razen tar. št. 48. Dela našteta v tej tarifni št. se zaračunavajo po dejanskih stroških. Glede ostalih predpisov o taksah se za izvajanje tega odloka smiselno uporabljajo določbe temeljnega zakona o upravnih taksah, zakona o republiških taksah in predpisi izdani na njih podlagi. 5. člen Pri občinskih organih se takse plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje (v upravnih kolkih in taksnih papirjih). 4. člen Dohodek, ki je bil dosežen s prodajo taksnih vrednotnic enotne izdaje, pripada občini na katere območju so bile vrednotnice prodane, ne glede na to pri katerih organih so bile s temi vrednotnicami plačane takse. Dohodki od taks, plačanih v gotovini za spise in dejanja pri organih, ki realizirajo te dohodke v dobro občine, pripadajo občini, v kateri ima zadevni organ svoj sedež. 5. člen Pogoji in način prodaje takšnih vrednotnic na drobno in provizija za prodajo taksnih vrednotnic na drobno se določi s posebno pogodbo med pristojnim organom skupščine občine Celje in zadevno organizacijo. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št 425-10/1965-1 Celje, dne 28. aprila -1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 335. Skupščina občine Celje po 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) in 7. b členu temeljnega zakona o sodnih taksah (Uradni list. FLRJ, št. 16/60 in SFRJ št. 10/65) v soglasju s Skupščinama občine Laško in Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosrti dne 28. aprila 1965 sprejela ODLOK o občinskih sodnih taksah. 1. člen Na območju občine Celje se plačujejo občinske sodne takse pred občinskim sodiščem Celje za postopke, vloge in dejanja, ki jih določa temeljni zakon o sodnih taksah. Občinske sodne takse se plačujejo tudi na območju občin Laško in Šentjur pri Celju. 2. člen Za občinske sodne takse se uporablja neposredno tarifa zveznega zakona o sodnih taksah. 5. člen Takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne zvezne izdaje. 4. člen Dohodki od sodnih taks, ki se dosežejo s prodajo taksnih vrednotnic enotne izdaje, pripadajo občini, na območju katere so bile taksne vrednotnice prodane. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št.425-9/1965-1 Celje, dne 28. aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 336. Skupščina občine Celje je po 5. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63), I. točki V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25/62 in Uradni list SFRJ, št. 29/64) ter 116. členu statuta občine Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Celje. 1. člen J odloku o občinskem prometnem davku na območju občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60-539/62, 21-206 65. 55-604/63, 46-407/64 in 10-137/65) se v III. delu prometni davek od prometa na drobno v 23. tarifni številki pod točko b) stopnja prometnega davka zniža od 3 % na 1 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 421-2/65-1 Celje, dne 28. aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 337. Skupščina občine Celje je po 98. in 99. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/65) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1965 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa rezervnega sklada občine Celje za leto 1964. 1. člen Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada občine Celje za leto 1964. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki stalnega rezervnega sklada in rezervnega sklada gospodarskih organizacij občine Celje za leto 1964 so znašali: din — dohodki 188.798.114 — izdatki 179,235.584 — preostanek sredstev 9,562.530 — na računu skladov 9.5«4.6?1 —• na računu obvezne rezerve skladov 7.859 3. člen Preostanek sredstev rezervnega sklada gospodarskih organizacij v višini 9,554.671 din in obvezna rezerva stalnega rezervnega sklada 7.859 din se prenese kot dohodek v rezervne sklade za leto 1965. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 338. Skupščina občine Celje je po 3. členu splošnega zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 46-632/64) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na sefi zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1965 sprejela ODLOK o vprašanjih s področja notranjih odnosov, s katerimi se ureja samoupravljanje delovnih ljudi v upravnih organih in o sredstvih za delo upravnih organov občine Celje. L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so, skladno z zakonom in z naravo dejavnosti občinskih upravnih organov, urejena vprašanja s področja notranjih odnosov, zlasti pa delitve sredstev in osebnih dohodkov, notranje organizacije in drugih vprašanj, ki jih urejajo delovni ljudje v upravnih organih Skupščine občine Celje pri uresničevanju samoupravljanja v teh organih. Če ni s tem odlokom' drugače določeno, veljajo načela tega odloka tudi za sodišče, javno tožilstvo, zavod za cene in zavod za izmero in kataster zemljišč ter za strokovne službe Skupščine občine Celje. 2. člen Upravni organi občine Celje veljajo za en sam organ v smislu tega odloka. Organi iz drugega odstavka 1. člena imajo svoje organe samoupravljanja in sprejemajo lastne finančne načrte. 3. člen Sredstva za delo upravnih organov so sredstva za njihovo delo in sredstva opreme. Denarna sredstva za delo upravnih organov se zagotavljajo v proračunu občine Celje po določbah tega odloka. 4. člen Upravni organi samostojno razpolagajo s sredstvi za svojo redno dejavnost v okviru določb tega odloka in pravilnika upravnega organa, ki si ga sam predpiše skladno z zakonom. II. SAMOUPRAVNE PRAVICE DELOVNIH LJUDI 5. člen Pravico samoupravljanja o vprašanjih iz notranjih odnosov uresničujejo delovni ljudje v upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom organa ter z mnenji in predlogi, ki jih dajejo predstojniku organa. Samoupravljanje v upravnih organih uresničujejo delovni ljudje naposredno in po svetu delovne skupnosti, kakor določa zakon, ta odlok in pravilnik. 6. člen elovna skupnost upravnih organov uresničuje pravice samoupravljanja s tem, da samostojno: 1. odloča o uporabi sredstev skupne potrebe na način, ki ga s pravilnikom sama predpiše; 2. odloča o pridobitvi, prodaji, oddaji v zakup in o izločitvi premičnih stvari skupne porabe iz uporabe; 5. odloča o posoji premičnih stvari skupne porabe in o prenosu izvrševanja pravice uporabe premičnih stvari skupne porabe; 4. razpravlja o osnutku finančnega načrta upravnih organov; 5. obravnava in sprejema poročilo sveta delovne skupnosti; 6. voli in odpoklicu je člane delovne skupnosti; 7. opravlja vse druge naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. 7. člen Delovna skupnost upravnih organov v soglasju s predstojnikom upravnega organa. 1. sprejema pravilnik upravnega organa o delitvi in uporabi sredstev v redno dejavnost in drugih sredstev upravnega organa; 2. sprejema posebne pravilnike, s katerimi se urejajo posamezna vprašanja glede delitve in uporabe sredstev za redno dejavnost in vprašanja glede osnov in meril za določanje osebnih dohodkov; 3. odloča o delitvi sredstev za osebne dohodke na delovne enote v organu po rezultatih dela; 4. odloča o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest; 5. odloča ob vstopu delovnih ljudi v delovno razmerje, o prenehanju delovnega razmerja v organu in drugih vprašanjih medsebojnih odnosov, ki so določena z zakonom in pravilnikom; 6. skrbi za strokovno izobraževanje; 7. skrbi za izboljšanje delovnih pogojev in poslovanje; 8. odloča o uporabi sredstev sklada opreme; 9. odloča o pridobitvi, prodaji, oddaji v zakup premičnih svari iz opreme; 10. odloča o posoji in prenosu pravice uporabe premičnih stvari iz opreme; 11. sprejema finančni načrt organa in zaključni račun; 12. opravlja vse druge naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. 8. člen Delovna skupnost upravnega organa ima pravico in dolžnost dajati predstojniku upravnega organa mnenja in predloge; 1. o osnutku programa dela upravnega organa; 2. o organizaciji dela in načinu poslovanja upravnega organa; 3. o vseh zadevah s področja dela upravnega organa. 9. člen S pravilnikom upravnega organa se določi, katere izmed pravic in dolžnosti pri uresničevanju samoupravljanja delovnih ljudi v upravnih organih izvršuje delovna skupnost neposredno, katere pa po svetu delovne skupnosti. III. SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 10. člen Sredstva za delo upravnih organov, ki se v enem samem znesku zagotovijo v proračunu občine, so praviloma njihova stalna sredstva, razen če skladno z zakonom skupščina občine med letom ne spremeni višine sredstev. 11. člen Skupščina občine določa višino sredstev za delo upravnih organov za dotično leto v okviru s proračunom občine v ta namen zagotovljenih sredstev, upoštevaje delovni program in redno izvrševanje delovnega programa (stalna sredstva), ter gibanje osebnih dohodkov delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Pri določitvi višine sredstev po prejšnjem odstavku upošteva skupščina občine poleg kriterijev in meril po temeljnem zakonu o sredstivh za delo upravnih organov še kriterije in merila za ugotavljanje razmerja med dohodki upravnega organa in uspešnostjo dela upravnega organa. Med kriterije in merila po prejšnjem odstavku štejejo obseg in kvaliteta programa dela, zlasti pa: obseg dela glede na število prebivalstva, število delovnih organizacij, število vlog, pravočasno izvrševanje v zvezi z izdajanjem odločb v predpisanih rokih, izvrševanje programa dela skupščine in njenih organov v določenih rokih, število normativnih aktov in število upravnih odločb glede na pravilnost, kvaliteto inšpekcijskih služb, izvršenih analiz in drugo. 12. člen Kadar je z republiškimi predpisi določeno, da pripada delovnim ljudem v občinskih upravnih organih povračilo za uradne vožnje z njihovimi osebnimi avtomobili, gre povračilo teh stroškov v celoti v breme materialnih izdatkov pristojnega občinskega upravnega organa v višini povračila, ki jo določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 13. člen Upravni organi obračunavajo amortizacijo stvari iz opreme po stopnjah določenih s splošnimi predpisi. Amortizacijska sredstva se vlagajo v sklad opreme. V sklad opreme se vlagajo poleg denarnih sredstev določenih z zakonom tudi denarna sredstva v višini razlike med lastnimi sredstvi in zneskom, ki je za delo upravnih organov zagotovljen v proračunu občine za dotično leto. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Če se svet delovne skupnosti in predstojnik upravnega organa ne moreta sporazumeti glede finančnega načrta ali kadar se ne doseže soglasje med delovno skupnostjo in predstojnikom organa o vprašanjih s področja notranjih odnosov, odloči dokončno svet Skupščine občine Celje pristojen za splošne zadeve in notranjo politiko. Postopek pred pristojnim svetom skupščine občine lahko v 30 dneh od dneva, ko ni doseženo soglasje sprožita tajnik skupščine občine ali predsednik sveta delovne skupnosti. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave občinske skupščine Celje, ki so v nasprotju s tem odlokom. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 359. 341. Skupščina občine Celje je po 52. členu temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 izdala ODLOČBO o prenosu ustanoviteljstva Likovnega salona v Celju na Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. 1. Ustanoviteljstvo Likovnega salona v Celju, ustanovljenega z odločbo Občinskega ljudskega odbora Celje, št. 022-15-5, z dne 12. aprila 1963, ki je objavljena v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 22-227/63, se prenese na Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. 2. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 022-81/64 Celje, dne 51. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 540. Skupščina občine Celje je po 87. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, f št. 31-426/64) in 116. člena statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1965 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada ,za šolstvo občine Celje za leto 1964. Skupščina občine Celje je po 51. členu uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list SFRJ, št. 22-257/56, 6-65/57 in 12-148/60) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. maja 1965 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Celje za leto 1964. 1. Potrdi se zaključni račun družbenega investicijskega sklada občine Celje za leto 1964, ki izkazuje: din Knjigovodsko stanje sklada 31. 12. 1964 a) lastna sredstva b) tuja sredstva 1.570,019.038 1.554,237.058 15,782.000 Stanje kreditov in oročenih sredstev a) krediti v koriščenju b) krediti v odplačevanju c) sporne terjatve č) oročena sredstva d) 10 % posojilo federaciji e) izločena sredstva na posebni račun f) neplačane obresti in provizija 1.421,038.323 4,772.082 1.312,898.498 69,990.236 34.177.607 + 1,176.855 Razpoložljiva prosta sredstva za 1. 1964 358,088.485 a) koriščenje kreditov za osnovna sredstva 149,756.397 b) izločena sredstva na posebni račun — c) koriščenje kreditov za trajna obratna sredstva 101,623.014 č) koriščenje kreditov za razvoj turizma 27,052.644 d) koriščenje kreditov za udeležbo OIF — e) neizkoriščena sredstva 59,656.430 Blokirana sredstva za leto 1964 89,324.285 a) koriščenje za trajna obratna sredstva b) koriščenje za občasna obratna sredstva 89,324.285 Saldo na žiro ručunu per 51. 12. 1964 148,980.715 1. Potrdi se zaključni račun sklada za šolstvo občine Celje za leto 1964, ki izkazuje: din 2. Saldo na žiro računu per 31. december 1964 se prenese kot dohodek v leto 1965. — dohodke — izdatke — saldo 2. 787.512.494 747,247.246 40,065.248 5. Zaključni račun sklada, sestavljen po banki, ki upravlja sklad, je sestavni del tega sklepa. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje in velja od dneva objave. Št. 400-7/65-1 Celje, dne 28. aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 400-'11/1965-1' Celje, dne 8. maja 1965 Predsednik Skupščine občine -Celje Marjan Učakar 1. r,- 342. Skupščina občine Laško je po 15. členu zakona 0 spremembah in dopolnitvah zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ. št. 14-275/65) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o ustanovitvi Sveta za narodno obrambo. 1. člen Ustanovi se svet za narodno obrambo kot politično izvršilni organ občinske skupščine in organ družbenega upravljanja na področju narodne obrambe (v nadaljnjem besedilu »svet«), 2. člen Delo sveta obsega vodenje priprav za obrambo dežele in skrb za neposredno izvrševanje določenih zadev in ukrepov na področju narodne obrambe. Svet koordinira delo organov državne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, javnih služb ter drugih organov in zavodov s področja obrambnih priprav na območju občine. 3. člen Svet šteje 9 članov, vštevši predsednika. 4. člen "V svet izvoli občinska skupščina določeno število članov izmed odbornikov in drugih oseb, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta, pristojni vojaški organi pa delegirajo vanj določeno število vojaških oseb. Občinska skupščina izvoli v svet 6 članov, od katerih morata biti najmanj 2 občinska odbornika. Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta. Šef odseka za narodno obrambo je tajnik sveta. Komanda voj nog okruga Celje delegira v svet 1 člana. 5. člen Svet posluje po statutu občine Laško, po drugih predpisih in po poslovniku. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha poslovati dosedanja komisija za narodno obrambo. Št. 020-9/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 343. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-388/65) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj 2 odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Kmetijska zadruga Laško — Gozdno gospodarstvo Celje, obrat Laško — Kmetijsko gozdno gospodarstvo Brežice, obrat Radeče — Veterianrska postaja Laško 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-20/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 344. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za urbani-nizem, komunalne in stanovanjske .zadeve. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 53-387/63) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj 2 odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Komunalno podjetje Laško 1 člana — »Obnova« Radeče 1 člana — Krajevna skupnost Laško 1 člana — Krajevna skupnost Rimske toplice 1 člana — Krajevna skupnost Radeče 1 člana 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. 2 člana 1 člana 1 člana 1 člana 345. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Zdraviliškega sveta. 1. člen V odloku o ustanovitvi Zdraviliškega sveta (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-393/63) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj 2 odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Gostinsko podjetje »Savinja« Laško 1 člana — Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško 1 člana — Turistično olepševalno društvo Rimske Toplice 1 člana — Hortikulturno društvo Laško 1 člana — Turistično olepševalno društvo Radeče 1 člana 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-18/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 346. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za delo in delovna razmerja. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za delo in delovna razmerja (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-389/63) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj 2 odbornika občinske skupščine: V svet delegirajo člane: — ŽTP Ljubljana postaja Zidani most 1 člana — Občinski sindikalni svet Laško 1 člana — »Volna« Laško 1 člana — Papirnica Radeče 1 člana — Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice 1 člana 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-17/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 347. Skupščina občine Laško je po 249. členu občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za družbeni plan in finance. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za družbeni plan in finance (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-595/63) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 5 članov, od katerih morata biti najmanj 2 odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice 1 člana — »Volna« Laško 1 člana — Papirnica Radeče 1 člana — Splošno trgovsko podjetje Radeče 1 člana — KZ Laško 1 člana — Služba družbenega knjigovodstva Celje, podružnica Laško 1 člana 2. člen Ta odlok velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-16/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 348. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za socialno varstvo, varstvo družine in skrbništvo. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za socialno varstvo, varstvo družine in skrbništvo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-391/65) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in se glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj dva odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Občinski odbor SZDL Laško konferenca žena 1 člana — Občinski sindikalni svet Laško 1 člana — Zdravstveni dom patronažna služba Laško 1 člana — Občinska zveza DPM Laško 1 člana — Občinsko združenje ZB NOV Laško 1 člana 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-15/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 349. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta ,za zdravstvo. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za zdravstvo (Uradni vestnik okraja Celje št. 33-392/63) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj 2 odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Zdravstveni dom Laško 1 člana — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje, podružnica Laško 1 člana — Svet za narodno obrambo 1 člana — Krajevna skupnost Radeče 1 člana — Krajevna skupnost Laško 1 člana 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. 350. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za splošno upravo in notranje zadeve. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za splošno upravo in notranje zadeve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-384/65) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj dva odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Občinska gasilska zveza Laško 1 člana — Občinski odbor Ljudske tehnike LašlvO 'l člana — Občinski komite ZMS Laško 1 člana — Krajevna skupnost Radeče 1 člana — Krajevna skupnost Laško 1 člana 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. St. 020-13/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 551. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15, maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za prosveto, kulturo in telesno vzgojo. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za prosveto, kulturo in telesno vzgojo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-14/64) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 4 člane, od katerih morata biti najmanj 2 odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Občinska zveza za telesno kulturo Laško 1 člana — Laški akademski klub 1 člana — Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije — Občinski svet Laško 1 člana — Krajevna skupnost Radeče 1 člana — Krajevna skupnost Rimske Toplice 1 člana V 3. členu se številka »10« spremeni v »9«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-12/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 352. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za gospodarstvo. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za gospodarstvo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-586/63) se tretji in četrti odstavek 4. člena spremenita in glasita: Občinska skupščina izvoli v svet 5 članov, od katerih morate biti najmanj dva odbornika občinske skupščine. Člane delegirajo v svet: — Pivovarna Laško 1 člana — »Peta« Radeče 1 člana — Rudnik Laško 1 člana — »Bor« Laško 1 člana — Gostinsko podjetje Radeče 1 člana — »Izbira« Laško 1 člana 2. člen Občinska skupščina izvoli v svet 5 članov, od katerili morata biti najmanj dva odbornika občinske skupščine. V svet delegirajo člane: — Osnovna šola Rimske Toplice — Osnovna šola Vrh nad Laškim — Občinska zveza DPM Laško — Občinski komite ZMS Laško — Delavska univerza Laško — Rudnik Laško 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-10/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 354. Skupščina občine Laško je po 140. in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti in določitvi njihovih območij. 1 člana 1 člana 1 člana 1 člana 1 člana 1 člana Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 020-11/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 353. Skupščina občine Laško je po 249. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela 1. člen Daje se soglasje k sklepom zborov volivcev: — dne 15. 4. 1964 o nosti Vrhovo; — dne 28. 2. 1965 o nosti Jurklošter; — dne 23. 2. 1965 o nosti Radeče; — dne 21. 2. 1965 o nosti Sedraž; — dne 23. 2. 1965 o nosti Marijagradec. .2. ustanovitvi Krajevne skup-ustanovitvi Krajevne skup-ustanovitvi Krajevne skup-ustanovitvi Krajevne skup-ustanovitvi Krajevne skup- člen ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za šolstvo. 1. člen V odloku o ustanovitvi Sveta za šolstvo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-15/64) se spremeni 3. člen in se glasi: Svet šteje 11 članov, vštevši predsednika. 2. člen Spremenita se tretji in četrti odstavek 4. člena in se glasita: Krajevne skupnosti, navedene v 1. členu, obsegajo naslednja naselja: Krajevna skupnost Vrhovo — naselja: Vrhovo, Log, Prapretno in Goreljce. Krajevna skupnost Jurklošter — naselja: Blatni vrh, Lahov graben, Lipni dol, Paneče, Polana, Marijina vas, Mišji dol in Mrzlo polje. Krajevna skupnost Radeče — naselja: Radeče, Njivice, Jelovo, Žebnik, Močilno, Hotomež, Brunška gora, Laška gora, Rudna vas, Dobrava, Podkraj (del) in Obrežje od hišne številke 64 dalje. Krajevna skupnost Sedraž — naselja: Sedraž, Klenovo, Brezno, Belovo, Govce, Prahe, Trnov hrib. Trnovo in Bukovca. Krajevna skupnost Marijagradec — naselja: Ma-rijagradec, Gaberno, Lahomšek, Trojno, Lakomno, Harje, Stopče, Reka, Padež, Olešče, Tevče, Radoblje, Modrič, Plazovje, Zabrež, Konfc in Lažiše. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo z delom stanovanjska skupnost Radeče in krajevni odbori na vseh območjih, za katere so bile ustanovljene krajevne skupnosti. Njihovo premoženje ter pravice in obveznosti prevzamejo krajevne skupnosti. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 025-4/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 355. Skupščina občine Laško je po III. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1965 (Uradni list SRS, št. 9-75/65) in II. točki odloka o dodatni premiji za kravje mleko v letu 1965 (Uradni list SRS, št. 15-145/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o premiji za kravje mleko v letu 1965. 1. člen Delovnim in drugim organizacijam, ki kupujejo ali dobivajo za prodajo kravje mleko iz proizvodnje kmetijskih delovnih organizacij na območju občine Laško, se izplačuje premija v višini 7,50 din za vsak liter svežega kravjega mleka, če prodajo to mleko v letu 1965 za potrošnjo potrošnikom na območju občine Laško. 2. člen Poleg premije iz 1. člena tega odloka se izplačuje istim upravičencem še dodatna premija v višini 5 din za vsak liter svežega mleka, ki je bilo prodano neposredno potrošnikom na območju občine Laško, če so te organizacije povišale proizvajalcem mleka (kmetijskim delovnim organizacijam in individualnim kmetom, ki na podlagi pogodbe sodelujejo z delovnimi organizacijami v proizvodnji ali prodaji mleka) odkupno ceno najmanj 5 din na sedanje odkupne cene. 5. člen Premija po 1. členu tega odloka se izplačuje od 1. januarja do 31. decembra 1965, dodatna premija iz 2. člena tega odloka pa za mleko, ki je bilo prodano neposredno potrošnikom od 1. maja 1965. 4. člen Izplačilo premije in dodatne premije obremenjuje proračunska sredstva občine Laško za leto 1965 na postavki 111/14-2. 5. člen Premija in dodatna premija po tem odloku se obračunavata in priznavata ob pogojih tega odloka ter na način, določen z zveznimi in republiškimi predpisi. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Uporablja se za leto 1965. Št. 426-1/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 556. Skupščine občine Laško je po 5. členu temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65 in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-195/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah. 1. člen Na območju občine Laško se za spise in dejanja v upravnih zadevah iz pristojnosti občinskih organov plačujejo občinske upravne takse. 2. člen Za občinske upravne takse se uporablja neposredno taksna tarifa iz dela A (tar. št. 1 do 66) k temeljnemu zakonu o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65). 3. člen Takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne zvezne izdaje (v upravnih kolekih in taksnih papirjih). 4. člen Dohodki od občinskih upravnih taks, ki so bili doseženi s prodajo taksnih vrednotnic enotne izdaje, pripadajo občini, na katere območju so bile taksne vrednotnice prodane. 5. člen Določbe temeljnega zakona o upravnih taksah, uuo5[BZ nSo; iSB]pod bu itiBpzi isidpojd T>[si[qndor u; iuzoaz ra; oubSio ouzoaz bz ijiv[do;sod a oIbIJoa iv[ se smiselno uporabljajo tudi glede občinskih upravnih taks. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 423-10/65 Laško, dne 15. maja 1965 557. Skupščina občine Laško jc po 25. členu splošnega zakona o zdravstvenem vartsvu in zdravstveni službi (Uradni list SFRJ, št. 9-120/65) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 izdala ODLOČBO o določitvi Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju ,za opravljanje nalog občinskega zdravstvenega centra Laško. L Zavod za zdravstveno varstvo v Celju se določi v smislu 119. člena statuta občine Laško za zdravstveni zavod, ki opravlja naloge občinskega zdravstvenega centra na območju občine Laško. Naloge občinskega zdravstvenega centra Laško so določene v 26. členu splošnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi in v 119. členu statuta občine Laško. H. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku Celje. Velja od 1. junija 1965. S tem dnem preneha poslovati Zdravstveni dom Laško kot občinski zdravstveni center. Preneha veljati odločba o določitvi Zdravstvenega doma Laško za občinski zdravstveni center (Uradni vestnik okraja Celje, št. 44-429/61). Št. 022-6/65 Laško, dne 15. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 358. Skupščina občine Laško je po 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-195/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 izdala ODLOČBO o prenehanju veljavnosti odločbe o pooblastitvi določenih zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Laško kot občinskega zdravstvenega centra za opravljanje službe sanitarne inšpekcije. I. Odločba o pooblastitvi določenih zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Laško kot občinskega zdravstvenega centra za opravljanje službe sanitarne inšpekcije (Uradni vestnik okraja Celje, št. 26-265/62) neha veljati. H. Ta odločba velja od 1. junija 1965. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. 359. Po 4. členu temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65) in 133. členu statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. maja 1965 sprejela ODLOK o uvedbi občinskih upravnih taks na območju občine Mozirje. 1. člen Skupščina občine Mozirje uvaja ob pogojih, navedenih v temeljnem zakonu o upravnih taksah, upravne takse za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih ter za druge predmete in dejanja, ki so določeni v taksni tarifi. 2. člen S tem odlokom se uvajajo upravne 'takse za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih, kot tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih, plačujejo pa se po taksni tarifi, ki je določena V temeljnem zakonu o upravnih taksah. 3. člen Z organi so po 1. členu tega odloka mišljeni: 1. občinski organi; 2. delovne in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katera jim daje zakon in na podlagi zakona izdan predpis, odločajo v upravnih stvareh na zahtevo stranke. 4. člen Na območju občine Mozirje uporabljajo organi iz 3. člena tega odloka neposredno taksno tarifo, ki je določena s temeljnim zakonom o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65). 5. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih ter za druge predmete in dejanja, ki so določeni v taksni tarifi, veljajo pri organih iz 5. člena tega odloka taksne oprostitve, ki so določene z 19. in 22. členom temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14-281/65). 6. člen Ostale določbe temeljnega zakona o upravnih taksah, ki v tem odloku niso navedene in se nanašajo na organe iz 3. člena tega odloka, veljajo tudi za te organe. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 010-22/65 Mozirje, dne 13. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 560. Skupščina občine Mozirje je po 31. členu uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ, št. 22-257/56, 6-65/57 in 12-148/60) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. maja 1965 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Mozirje za leto 1964. I Potrdi se zaključni račun cijskega sklada občine Mozirje sega: a) dohodke b) izdatke c) presežek dohodkov nad izdatki družbenega investi-za leto 1964, ki ob- 161,288.403 din 142,264.506 din 19,023.897 din II Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 19,023.897 din se prenese skladno s predpisi v leto 1965. III Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 400-32/65 Mozirje, dne 13. maja 1965 Predsednik Skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1 r. 361. Krajevna skupnost Bučka je po 134. členu zakona o prispevkih in daxrkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) po sklepu zbora volivcev Krajevne skupnosti Bučka z dne 21. februarja 1965 na seji sveta delovne skupnosti dne 23. maja 1965 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju Krajevne skupnosti Bučka. 1. Na območju krajevne skupnosti Bučka se v letu 1965 za naselja Bučka, Jarčji vrh, Jerman vrh. Močvirje, Zaboršt, Dol. Radulje, Gor. Radulje, Dule in Štrit uvede krajevni samoprispevek za popravilo krajevnih cest in poti v navedenih naseljih. 2. Iz sredstev krajevnega samoprispevka se bodo popravile naslednje ceste in poti: Dobravca—Gošče, Judovska pot, Bučka—Jerman vrh. Bučka—Sleme, Bučka—Laze—Močvirje, Gor. Radulje—Močvirje, Dol. Radulje—Sela in Dobravca^— Zaboršt. Predvidena vrednost del, ki se bodo financirala iz krajevnega samoprispevka, znaša 400.000 din. 3. Krajevni samoprispevek se uvede v denarju. Višina krajevnega samoprispevka znaša 2% od davčne osnove oziroma od katastrskega dohodka iz leta 1964 vseh zemljišč na območju krajevne skupnosti, katerih lastniki, koristniki in uživalci imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. 4. Višino krajevnega samoprispevka določi za vsakega zavezanca uprava za dohodke občinske skupščine, svet krajevne skupnosti pa o tem obvesti pismeno vsakega zavezanca. Če zavezanec ne plača samoprispevka v določenem roku po prejemu obvestila, mu uprava za dohodke izda upravno odločbo, zoper katero je možna v 15 dneh po vročitvi pritožba na svet za družbeni plan in finance občinske skupščine, ki o zadevi dokončno odloči. 5. Svet krajevne skupnosti skrbi za izvrševanje del, ki se krijejo iz sredstev samoprispevka, lahko pa v ta namen imenuje tudi poseben odbor. 6. Dela, ki se krijejo iz sredstev krajevnega samoprispevka se morajo dovršiti do konca leta 1965. 7. Krajevni samoprispevek se odvaja na tekoči račun Krajevne skupnosti Bučka. Svet krajevne skupnosti skrbi za zbiranje sredstev samoprispevka. 8. Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, glede katerih določa oprostitev 140. člen zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64). Poleg tega lahko svet krajevne skupnosti oprosti plačila samoprispevka v celoti ali deloma tudi druge osebe, glede katerih meni, da obstoje za oprostitev upravičeni razlogi. 9. Od zavezancev, ki ne plačajo krajevnega samoprispevka v določenem roku, se prispevek izterja prisilno po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 10. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 1/65 Bučka, dne 23. inaja 1965 Predsednik Sveta krajevne skupnosti Bučka Jože Bukovec 1. r. 362. Svet za finance in družbeni plan Skupščine občine Velenje je po drugem odstavku 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) v zvezi s 1. členom odloka Skupščine občine Velenje o prenosu zadev iz pristojnosti občinske skupščine v pristojnost skupščinskih svetov in komisij (Uradni vestnik okraja Celje, št. 63-574/64) na svoji seji dne 23. aprila 1965 izdal ODREDBO o določitvi roka za vložitev zahteve prejšnjega lastnika nacionaliziranega nezazidanega zemljišča na na razširjenem ožjem gradbenem okolišu Velenje— Šmartno III, da se mu prepusti v uporabo za zgraditev družinske stanovanjske hiše. I Rok. do katerega prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča lahko zahteva, da se mu da to zemljišče v uporabo za sezidanje stanovanjske hiše, se določi do vključno 3,1. oktobra 1965. II Ta rok velja za vsa zemljišča v razširjenem ožjem gradbenem okolišu Velenje—Šmartno IH, ki je bil določen z odločbo Skupščine občine Velenje pod št. 464-47/1964-3 z dne 2. 12. 1964. III Skupščina občine Velenje da prejšnjemu lastniku nacionalizirano gradbeno zemljišče v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo le v primeru, če sme po urbanističnem načrtu na tistem kraju sezidati tako hišo. IV Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Objavi se tudi na uradnih razglasnih deskah občine Velenje. gt. 464-47/1964-3 Velenje, dne 23. aprila 1965 Predsednik Sveta za finance in družbeni plan Rudi Delopst 1. r. 363. Krajevna skupnost Cirkovce je po 154. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) po sklepu zbora volivcev krajevne skupnosti z dne 27. 3. 1965 na seji sveta krajevne skupnosti dne 27. marca 1965 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Cirkovce za leto 1965. 1. Na območju krajevne skupnosti Cirkovce se v letu 1965 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje del na cesti Hrastovec—-Cirkovce. 2. Predvidena vrednost del, ki se bodo sofinancirala iz krajevnega samoprispevka po programu za leto 1965, znaša 5,000.000 din. V primeru, da bi po izvršitvi vseh del še preostalo kaj sredstev krajevnega samoprispevka, se ta sredstva prenesejo v finančni načrt krajevne skupnosti za leto 1966. 3. Dela, ki se financirajo iz krajevnega samoprispevka v letu 1965, se morajo izvršiti do konca leta 1965. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti. 4. Krajevni samoprispevek se uvede v denarju. Višina krajevnega samoprispevka znaša 100% katastrskega dohodka od vseh zemljišč, ki leže na območju krajevne skupnosti. Krajevni samoprispevek plačajo v prej omenjenem odstotku vsi lastniki, ko-ristniki in uživalci zemljišč, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. Uslužbenci in delavci, ki dobivajo redne dohodke iz delovnega razmerja, plačajo krajevni samoprispevek 10 % od letnega zaslužka (računano po osnovni plači). 5. Svet krajevne skupnosti določi za vsakega zavezanca višino krajevnega samoprispevka in ga o tem pismeno obvestiti. Če zavezanec krajevnega samoprispevka ne plača po prejemu obvestila v določenem roku, mu pristojni krajevni urad predpiše prispevek z upravno odločbo. Zoper odločbo je dopustna v 15 dneh po vročitvi pritožba jna svet za finance, in družbeni plan občinske skupščine, ki o zadevi dokončno odloči. 6. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti in pristojni krajevni urad. 7. Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, glede katerih določa oprostitev 110. člen zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64). 8. Od zavezancev, ki ne plačajo krajevnega samoprispevka v določenem roku, se krajevni samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 9. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka za leto 1965 mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun in ga predložiti v potrditev zboru volivcev. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Uporablja se za leto 1965. Št. 1/65 Cirkovce, dne 27. marca 1965 Predsednik Sveta krajevne skupnosti Cirkovce Alojz Jelen 1. r. 364. Svet Krajevne skupnosti Gomilsko je po 230. in 253. členu statuta občine Žalec in 154. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 57-209/64) na podlagi referenduma z dne 18. 4. 1965 na seji dne 27. aprila sprejel SKLEP o krajevnem samoprispevku za ureditev ceste skozi naselje Gomilsko v letu 1965. 1. člen Za ureditev in asfaltiranje ceste skozi naselje Gomilsko se v letu 1965 uvede krajevni samoprispevek. 2. člen Zavezanci krajevnega samoprispevka so polnoletni občani, ki imajo lastne dohodke in ki stalno prebivajo na območju naselja Gomilsko in dela naselja Šmatevž (hišne številke 1, 2 in 3). 3. člen Krajevni samoprispevek se plača v denarju, lahko pa se izpolni tudi z delom ali s traktorskimi prevozi. 4. člen Zavezanci, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, plačajo krajevni samoprispevek v višini 7 % od katastrskega dohodka za leto 1965. Zaposleni občani, upokojenci in drugi, ki imajo dohodke od kakršnekoli dejavnosti razen kmetijstva in imajo lastno stanovanje, plačajo krajevni samoprispevek v znesku 5.000 din. Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki nimajo lastnega stanovanja, plačajo krajevni samoprispevek v znesku 4.000 din. 5. člen Krajevni samoprispevek se lahko izpolni z delom. Ena delovna ura se obračuna po 150 din. Kmetijski proizvajalci lahko krajevni samoprispevek izpolnijo tudi z odstopom traktorskih ur, ki jih imajo pravico koristiti po pogodbi o kooperaciji s Kmetijskim kombinatom Žalec. Ena traktorska ura se obračuna po 1.500 din. 6. člen Krajevni samoprispevek odmeri Svet krajevne skupnosti Gomilsko, ki izda vsakemu zavezancu odločbo o odmeri krajevnega samoprispevka. Zoper odločbo o odmeri se lahko zavezanec v 15 dneh po vročitvi odločbe pritoži na upravni organ občine Žalec, ki je pristojen za finance. 7. člen Krajevni prispevek se plača po čekovni položnici na bančni račun režijskega odbora za obnovo ceste skozi Gomilsko. Odbor vodi knjigovodsko evidenco o vplačilu samoprispevka in ob dokončanje del sestavi zaključni račun ter ga predloži zboru volivcev v obravnavo in potrditev. 8. člen Krajevni samoprispevek zapade v plačilo 50. junija 1965. Od zavezancev, ki ga ne poravnajo do 15. julija 1965 pa se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjatev prispevka in davkov občanov. 9. člen Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se smejo uporabiti le za ureditev ceste skozi naselje Gomilsko. S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo okrog 1,500.000 din. Kjer bodo celotni stroški za ureditev ceste znašali po predračunu 15,000.000 din, se bodo ostala sredstva črpala iz drugih virov. Za zbiranje sredstev in za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti. 10. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialno podporo, invalidnino ali minimalno pokojnino, dijaki, študentje in vajenci (140. členu zakona o prispevkih in davkih občanov). Za minimalno pokojnino se štejejo pokojnine izpod 25.000 din. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje in na razglasni deski Krajevne skupnosti Gomilsko. 12. člen Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 1/65 Gomilsko, dne 5. maja 1965 Predsednik Sveta krajevne skupnosti Gomilsko Andrej Urankar 1. r. Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1.200 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10 , ■ • i:'; ,. : ■ : ■ - . - : ' " ■ ■ ' - .'a ovii