8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER Primorski ^šiiiina plačana v gotovini ^ v nevmk Abb pMistaie i gnippč Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 51 (10.571) TRST, nedelja, 2. marca 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ ovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. POZITIVEN SPORAZUM ZA OBA PARTNERJA Odgovori dr. Marcella Modiana na vprašanja Primorskega dnevnika po podpisu sporazuma med EGS in SFR Jugoslavijo Ob doseženem sporazumu med Jugoslavijo in Evrop-sko gospodarsko skupnostjo smo zaprosili predsednika trza-trgovinske zbornice, podpredsednika italijanske indu-Mrijske zveze (Confindustrie) in evropskega parlamentarca dr. Marcella Modiana za intervju. Rade volje je odgovoril n° naša vprašanja, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Vprašanje: Pogajanja med Ju-JjNavijo in EGS za sklenitev Ve6a sporazuma o medseboj-gospodarskem sodelovanju, se po treh letih zaključila po-*vno. Kakšni so osnovni ele-enti. na katerih sloni novi spo-azuin? Vsebuje dogovor pred-Postavke za uravnoteženje bla-l®Vne izmenjave, od česar bo ez dvoma odvisen nadaljnji gospodarskih odnosov tudi ed Jugoslavijo in Italijo? Odgovor; Tri leta pogajanj m zn'h ravneh med predstavniki trAJJ?arceH° Modiano, predsednik Coufi jS*te zb°rnice, podpredsednik odustrie in evropski poslanec p^opsfce skupnosti in. družbeno-te !cnim’ organi Jugoslavije bi ®a Tu0 *°Afcc zdela kar dol če s- a' V resnici pa ni tako, titoi/ Vredočimo zapletenost sistemov' ** urejujejo blagovno me-»i, . ned posameznimi država-drž« ” P°sebei med skupino k0 T’ kakršna je EGS, in ne Tai °J*arnezno državo. Izid je mo-iejn .nujno pozitiven, kakor pTe,Ze ob raznih priložnostih, kot kot SC'^ni(t trgovinske zbornice. t*»r°Pski parlamentarec in kot Confindustrie, po-tnv . na državni in mednarodni davkih ned drugim tudi na ne j0s'1 srečanjih s predsednikoma fe o,0®arskih zbornic z Reke in tazu7r,Ven*]e' Mnenja sem, da spo-rrionr Vsebuje elemente, ki bodo Pootie la9otov‘t> uravnoteženje blatih . menjave in meno nadalj razširitev. •e rnimo samega sporazuma orjnos °ram° sPomniti, da so se in j, nied Evropsko skupnostjo J“9osl, . »970 avijo začeli razvijati le ,eC' 5 postopnimi širjenji med-ieta 1 * blagovne menjave. Od iugo-i do leta 1977 je uvoz rasei °lan'sdce0a blaga v EGS na-t>°t . ,Za nad 130 odstotkov, iz ‘z deveterice na jugo-čai Sco triišče pa se je pove n°d 150 odstotkov. Ti cbSe. icn’ Podatki kažejo, da je le d Medsebojnega poslovanja in da Se,9e! določene razsežnosti *Poraz Se po Podpisu novega ki vur?a nujno še naprej razvr iPartn korist obeh gospodarskih itaiijfriev- EGS - Jugoslavije in Jugoslavije. **£?*“”& Novi sporazum bo Kovne vPRvai tudi na obseg bla ifi bJPnjave čez naše deželo **ttrier’ S*.‘ ^a'<0 'n v kakšnem obeta JU s' naSe območje lahko hov? n°vih gospodarskih uspe Oj *Qnje°VOr: Odgovor na to vpra 1jq SJ* vsekakor pozitiven. Mne Soče”*’ da v tem trenutku m toerj , Predvidevati, v kakšni *0 r n novi sporazum voliva! Zv°) gospodarskih odnosov med Trstom in deželo Furlanijo ■ Julijsko krajino na eni ter Jugoslavijo na drugi strani. Prav gotovo pa bodo učinki novega sporazuma odprli številne nove možnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja v trgovini, industriji, turizmu, kmetijstvu itd. Vprašanje: Določeni krogi trdijo, da bo novi sporazum med EGS in Jugoslavijo potisnil nekoliko v ozadje osimske dogovore. Je to res. ali pa gre za dva različna sporazuma, ki se sicer medsebojno izpopolnjujeta, a od katerih je prvi pretežno trgovinske narave, medtem, ko se drugi nanaša tudi na nove oblike sodelovanja na industrijskem, ekološkem, tehničnem, energetskem in znanstvenem področju, poleg važnega vprašanja zaščite in ovrednotenja etničnih manjšin? Odgovor: Obsežne olajšave, priznane uvozu jugoslovanskega blaga na tržišče EGS, narekujejo nujnost takojšnjega pristopa k podrobni preučitvi vloge proste cone, ki jo predvideva protokol, preložen osimskemu sporazumu, pri čemer je treba gledati na cono kot na inštrument za privabljanje industrijskih pobud, ki naj ima prednost pred drugimi možnimi lokacijami na jugoslovanskem ozemlju ali na ozemlju Furlanije - Julijske krajine. Novi sporazum gre vsekakor vzporedno Dejal bi, da se z osimskim sporazumom dopolnjujeta, tu di če bo za izvajanje dogovora, ki je bil parafiran v teh dneh, treba prilagoditi obmejne spora zume novemu položaju v režimu italijansko - jugoslovanske blagov ne menjave. Navsezadnje kakršenkoli sporazum trgovinskega značaja ni in ne sme biti takšen, da bi poslabšal predstoječc stanje. Vprašanje: Sporazum med Jugoslavijo in EGS se uvršča v okvir mednarodnega sodelovanja s posebnim poudarkom na države z različnimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi sistemi, a ki si enako prizadevajo za na daljnje popuščanje napetosti in utrditve miru v svetu. Kakšno težo bo novi sporazum lahko imel na tem področju? Odgovor: Moram ponovno poudariti, kar sem v leh dneh že izjavil tisku in drugim sredstvom javnega obveščanja. Jugoslavija kot socialistična država, kot sre dozemska država in predvsem kot neuvrščena država, lahko igra odločilno vlogo za gospodarski in družbeni svet Evropske skupnosti. Nova stvarnost, to je razširitev skupnosti ti smeri proti sredozemskemu bazenu, bo okrepila vlogo Jugoslavije pri pove zovanju EGS z deželami v raz voju in prav glede na svojstven položaj, ki ga zavzema med ne uvrščenimi deželami, bi Jugoslavija lahko opravljala dragoceno vlogo povezovalnega člena med EGS in nerazvitimi deželami tretjega sveta. Na koncu bi rad dodal, da sem osebno, že od vsega začetka in v vseh fazah napredovanja, pazljivo sledil vsem problemom, ki se nanašajo na gospodarske odnose med Trstom, našo aržavo in Jugoslavijo, pri čemer sem skušal sodelovati in doprinesti delež svojih izkušenj z namenom, da bi prišli do rezultatov — do današnjih rezultatov — fcl na) bi bili zadovoljivi za oba partnerja. Po drugi strani je jasno, da bo treba pri izvajanju sporazuma koordinirati vse različne zahteve in posege, pri čemer ho mora: tržaški empori) tudi iz vidika skupne politike EGS, uživali do ločene prednosti. SPOROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA Splošno Titovo stanje včeraj nespremenjeno Partizanski prvoborci pošiljajo s svojih zborovanj brzojavke zvestobe svojemu komandantu LJUBLJANA — Kot je včeraj sporočil zdravniški konzilij, ki v Kliničnem centru v Ljubljani zdravi predsednika Tita, je »splošno zdravstveno stanje predsednika Tita nespremenjeno. Znamenj poslabšanja ni. Predsednik Tito je minulo noč prebil mirno, nadaljuje se Intenzivno zdravljenje.* Na redni tiskovni konferenci v informacijskem centru v Klubu poslancev je novi sekretar za informacije IS Slovenije Tone Vahen, ko je komentiral zdravniško sporočilo, dejal, kot poroča dopisnik Anse, da je poročilo »mogoče pozitivno tolmačiti*, v smislu, da ne govori o {»slabšanju prejšnjega stanja. Predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj je včeraj sprejel delegacijo centralnega odbora koroških partizanov v Ljubljani, ki mu je izročila »spominsko značko koroških partizanov* za predsednika Tita. Delegacija je Avblju izročila tudi pismo za tovariša Tita z željami za njegovo ozdravitev. V Beogradu pa so se včeraj sestali borci Druge proletarske udarne brigade NOB na proslavi 1. marca, ko je bila leta 1942 ustanovljena ta slavna enota jugoslovanske narodnoosvobodilne vojne. Vse misli in želje udeležencev tega srečanja pa so bile namenjene njihovemu vrhovnemu komandantu predsedniku Titu. »Tudi tokrat Ti izražamo našo veliko željo, da skupaj s teboj nadaljujemo izgradnjo naše lepe, samoupravne, neuvrščene in mečne socialistične Jugoslavije, bratske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti*, so med drugim zapisali v brzojavki predsedniku Titu. Brzojavko s podobno vsebino so predsedniku Titu poslali tudi borci tretjega kragujevskega bataljona prve proletarske brigade s svojega vsakoletnega srečanja v Beogradu. V PRIČAKOVANJU ODLOČITEV BLIŽNJEGA VSEDRŽAVNEGA SVETA Odločen protinapad levičarskih struj KD Nepričakovano popuščanje v izjavah Craxija Andreotti, Zaccagnini in De Mita odrekajo «preambuli» značaj političnega predloga in vztrajajo na potrebi po ^narodni solidarnosti* s KPI - Tajnik PSI ne mara sprožiti vladne krize RIM — Odločen protinapad demokrščanske levice in določeno začudenje ob novih izjavah socialističnega tajnika , Craxija sta označevala včerajšnje politično dogajanje v Rimu. Po samozavestnih izjavah veljakov no vopečene večine (pa čeprav raznolike in brez političnega pro grama), ki se je ustvarila okrog Donat-Cattinove «preambule* ob zaključku kongresa KD. so se včeraj oglasili brez dlak na jeziku vidnejši predstavniki fronte Zaccagnini - Andreotti, ki so na vsedržavni skupščini KD zagovarjali edino predstavljeno politično linijo, a jih je le zvijača postavila v manjšino V dolgem intervjuju za neki tednik, ki bo izšel prav na dan zasedanja vsedržavnega sveta KD, Andreotti poudarja, v ostri polemiki z desničarskimi strujami, da »za sestavo operativne večine in za vodenje stranke ni nmtiiiiiifiiiiimniiiititiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NARAŠČANJE NAPETOSTI NA MEJI Z AFGANISTANOM Pakistanski lovci včeraj prestregli sovjetsko vojaško izvidniško letalo Srditi boji v severnem Afganistanu - Zopet govorice o možnosti sestanka Vanče-Gromiko - Pobuda Indije za popuščanje napetosti - Schmidt o gospodarskih ukrepih proti SZ ISLAMABAD — Sovjetsko vojaško letalo je včeraj poletelo v pakistanski zračni prostor. Gre za prvo kršitev zračnega prostora od zasedbe Afganistana, oziroma za prvo tako kršitev, ki je vzbudila uradno reakcijo pakistanskih ob)asti. Ta reakcija je bila dvojna, vojaška in diplomatska. Predvsem so pakistanska vojaška letala prestregla sovjetsko izvidniško letalo, ki je prešlo v pakistanski zračni prostor nad ozemljem, kjer so številna afganistanska begunska taborišča, in ga pospremila nazaj, do razdalje «7 kilometrov in pol od meje*, kot so uradno sporočili, kar pa tudi pomeni, da je sovjetsko letalo poletelo precej daleč v notranjost Pakistana. Pakistanska lovca sta tudi izstrelila nekaj nabojev proti sovjetskemu letalu. Po diplomatski poti pa je pakistansko zunanje ministrstvo že poslalo svojemu veleposlaniku v Moskvi nalog, naj izroči sovjetskim oblastem uradno protestno noto. Do tega dogodka je verjetno prišlo med včerajšnjimi srditimi spopadi v severnem Afganistanu, nedaleč od meje s Pakistanom. Tam so Sovjeti koncentrirali številne sile, med katerimi 27 letal helikopterjev ter 120 oklopnih vozil. Obkolili so naseije Kot in ga skoraj popolnoma porušili. Pri tem je biio ubitih kakih 80 islamskih gverilcev, ki se niso mogli prebiti iz obroča. Življenje je izgubilo tudi večje število prebivalcev tega naselja, čeprav še ni znano, koliko se jih je lahkp rešilo pred začetkom spopadov. Nadaljuje se tudi mednarodna diplomatska dejavnost za premostitev afganistanske krize. V ZDA živahno komentirajo sestanek med državnim tajnikom Cyrusom Van-ceom in veleposlanikom SZ v Wa-shingtonu Dobrininom in povezujejo predlog o nevtralizaciji Afganistana, ki so ga dale zahodnoevropske države, s predlogom o evropski konferenci o dobavah petroleja, ki ga je sprožila moskovska tiskovn.. agencija TASS. Trenutno sicer ni mogoče govoriti o tem, da bi lahko na diplomatski ravni ivideli izhod iz sedanjega stanja v kratkem času, kajti gre le za prve poskuse za dosego kake kompromisne rešitve ki bi zadovoljila vse. ZDA in SZ sta si še zelo daleč: medtem ko VVashing-ton postavlja kot predpogoj za vsakršno dogovarjanje umik sovjetskih čet iz Afganistana, v Moskvi zatrjujejo, da se bodo umaknili iz te države šele ko se bo prenehalo »tuje vmešavanje*. Vendar pa se ponovno namiguje na možnost srečanja med Vanceom in Gromikom ter se že širijo govorice, po katerih naj bi do sestanka prišlo v zelo kratkem času. • Diplomatska pobuda prihaja tudi iz Indije, kjer je zunanji minister Rao izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanj v Afganistanu in Je dejal, da je Indija že začela s pogovori s svojimi sosedi z na-bl pripomogla k zmanjšanju nape- tosti v tem predelu sveta. Rao je poudaril, da mora biti rešitev osnovana na načelih neuvrščenosti, s posebnim spoštovanjem teritorialne integritete in suverenosti. »Vse zemlje naše regije so članice gibanja neuvrščenih,* je dejal Rao, ki je prav v tem nakazal možnost za trajno rešitev afganistanske krize. Presenečenje pa prihaja tokrat iz Zahodne Nemčije, kjer se kancler Schmidt odpravlja na potovanje v ZDA. Prav včeraj je Schmidt — v nasprotju z dosedanjimi izjavami predstavnikov bonske vlade, nakazal možnost, da bi tudi Zahodna Nemčija pri-menom, da se poišče rešitev, ki stopila k ekonomski blokadi SZ, če se sovjetske čete ne umaknejo iz Afganistana. V Bonnu sicer ne izključujejo možnosti da bo kancler Schmidt vendarle v kratkem odpotoval na uradni obisk v SZ, kar je napovedal že decembra na kongresu svoje stranke, vendar se je ta možnost po včerajšnjih izjavah bistveno zmanjšala. Kar pa zadeva moskovske olimpijske i-gre je Schmidt le še enkrat potrdil da Zahodna Nemčija ne bo pustila na cedilu svojega velikega zaveznika, seveda ZDA, če se sovjetske čete re umaknejo iz Afganistana preden zapade rok za prijave na moskovske igre. Skratka, ZRN se iger ne bo udeležila, če se bodo za bojkot odločili v Wa-shingtonu. (bbr) dovolj znati, česa nekdo noče* in zatrjuje, da bi se izognili zmedi, če bi postavili vprašanje «preambule» (zavračanje sodelovanja s KPI) med kongresom, ne pa ob njegovem zaključku. Po njegovem, mnenju mora - zato iskati vsedržavni svet politično linijo s skrbno analizo kongresne razprave in resolucij. Ni pa možno nobeno barantanje glede politike narodne solidarnosti. ki je nujna zaradi nujnost-nega stanja države, je naglasil Andreotti. Nadaljevati je torej treba in razširiti na bazi solidarnostni odnos s KPI. kar je tudi pogoj za uvajanje izmenjave na vladi med «centralno» KD in »demokratično levico* Nič manj odločno ni stališče pristašev Zaccagninija, ki so ga objavili v posebnem sporočilu. «Kdor misli, da izven kongresa ali po kongresu izraženo soglasje nekaterih veljakov o dokumentu (preambula), ki ni bil predložen kongresu, more pomeniti sestavo neke večine, pozablja, da kongres ni izglasoval nobene politične linije*. Zaradi tega je le vsedržavni svet poklican, da odloča o politični usmeritvi KD, poudarja sporočilo. Namiguje pa na možnost odložitve take odločitve, češ da jo «bodo morali vsedržavni svetniki sprejeti na prihodnjem ali pa takoj sledečem zasedanju*. Še odločnejši je bil Zaccagni-nijev zaveznik De Mita na srečanju mladih demokristjanov v A-vellinu. »Ni možnosti sporazumevanja med logiko prevzemanja o-blastvenih pozicij (desnice KD) in linijo političnega vodenja,* je zelo jasno dejal. Če hoče torej »preambulška* večina iskati sporazum, se mora na vsedržavnem svetu KD razprava začeti spet tam, kjer se ni zaključila na kongresu. Določiti je treba jasno politično linijo, je zatrdil De Mita. Zaccagnini je na kongresu začrtal linijo soočanja (s KPI), ki ji ni nihče oporekel z alternativnim predlogom. «Izmislili so si le preambulo, ki ni politični predlog, a zgolj zvijača v skladu z logiko oblasti, poskus polastitve KD.» Če bi na vsedržavnem svetu prevladal tak manever, ki je V nasprotju z interesi države, je zaključil De Mita, «bomo vsaj vedeli, kdo je odgovoren za posledice.* Nemalo začudenja so pa vzbudila v političnih krogih stališča, ki jih je izrazil tajnik PSI Betti- Včeraj so zahodne tiskovne agencije po daljšem premoru objavile prve slike Iz Kabula. V mestu Je sedaj mirno; vojska nadzoruje vse ključne točke, baje pa so v zadnjih dneh veliko število ljudi aretirali. V spopadih je bilo — kot poročajo iz vrst islamskih gverilcev — precej ljudi ubitih (Telefoto AP) no Craxi .• intervjuju, ki bo izšel v istem tedniku ob Andreotti-jevem. «Ne bom vstal v poslanski zbornici, c’a obsodim na smrt Cos-sigovo vlado, če ne bom vedel vnaprej, kako jo nadomestiti*, je izjavil Craxi. Vladno krizo bo zato sprožil le tedaj, ko ga bo PSI pooblastil, da zagovarja predlog »različen od vlade narodne solidar nosti, ki je danes nemogoča, ker ji nasprotuje KD.» Bolj ali manj prikrit povratek k petstrankarski vladi (KD, PSDI, PLI, PRI in PSI) s socialističnim predsednikom? Craxi svoje misli ni določenje pojasnil, a vse daje slutiti, da se nariba k tej perspektivi. Eden izmed voditeljev socialistične levice, ki je pa v zadnjih časih prevzel vlogo posredovalca v stranki, De Michelis, pa zatrjuje, da PSI ne bo dopustil KD, da gre na bližnje deželne volitve s to vlado. »Naj si KD ne utvarja, da bodo socialisti opustili smoter, da lltfllllltltUttllllllllllMIItllltlllllllMIIIItlltlllllllimitll se sestavi vlada narodne solidarnosti,* kot je zahteval CK PSL Toda De Michelis dopušča možnost vmesih postaj na tej poti in pravi, da so tudi na septembrskem posvetu s KPI govorili o možnosti vlade brez komunistov, a s socialističnim predsednikom. Demar-tinovec Querci pa je Craxija zelo polemično obtožil, da se ne zaveda, da «njegova pretirana previdnost pomaga desnici KD* in poudarja, da je treba Cosšigo prisiliti k ostavki. (Iv) TRBIŽ — Na mednarodnem cestnem prehodu pri Kokovem se nadaljuje od ponedeljka protest carinskega osebja, ki ne opravlja nadurnega dela, ker že dolgo zaman zahteva dopolnitev staležev. Na obeh straneh se zato po 14. uri ustvarjajo dolge vrste tovornjakov, zastoji in zamude pa povzročajo znatno škodo trgovinskih izmenjav med sosednimi državami. imiiiimmiiiiimmi ŠTIRI DNI PO ZASEDBI DOMINIKANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA Danes začetek pogajanj za osvoboditev talcev Odločen poseg gen. sekretarja OZN - Komandant kolumbijskih gverilcev ne izključuje možnosti papeževega posredovanja BOGOTA — štiri dni po zasedbi dominikanskega veleposlaništva v kolumbijskem glavnem mestu, so gverilci »gibanja 19. april* včeraj poudarili, da v zameno za osvoboditev zahtevajo samo osvoboditev 311 političnih jetnikov, medtem ko so ostale njihove zahteve vezane na potek pogajanj z vlado. To je edina novost včerajšnjega dne, ki ji lahko dodamo še stopnjevanje napetosti pred zasedeno ambasado. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim pa je sinoči ponovno o-dločno pozival pripadnike kolumbijske skrajnolevičarske teroristične organizacije, da takoj osvobodijo vse ugrabljene diplomatske predstavnike. »Podobni napadi*, je nadaljeval Waldheim, »zaostrujejo napetost v meddržavnih odnosih ter ustvarjajo vzdušje nezaupanja in strahu, kar ne koristi sodelovanju v svetu*. Venezuelski dnevnik «Diario de Caracas* pa je včeraj objavil intervju s samozvanim »komandantom ena*, ki je vodil napad na ambasado Dominikanske republike v Bogoti. Voditelj gverilcev, ki ni hotel povedati svojega pravega imena, je izjavil, da so pripadniki »gibanja 19. april* pripravljeni sprejeti morebitno posredovanje papeža Janeza Pavla II. »Spoštujemo papežev ugled* je dodal, »in vsak njegov poseg bi bil dobrodošel in koristen*. Časopis piše tudi, da je «komandant ena* odločno demantiral domnevo, da so gverilci predhodno obvestili nekatere veleposlanike socialističnih držav o skarajšnjem napadu in jim tako dovolili, da so pravočasno zapustili dominikansko ambasado. V poznih večernih urah je prišla vest, da je kolumbijska vlada pristala na pogajanja s teroristi ter sklenila umakniti oborožene vojne enote iz neposredne bližine zasedenega veleposlaništva. Kot se je izvedelo iz diplomatskih krogov bodo pogajanja potekala v vozilu mednarodnega rdečega križa, ki bo parkirano pred ambasado Dominikanske republike. Vrsta sprememb v vodstvu KP Kitajske PEKING — Dvanajst let po njegovi odstranitvi in šest let po njegovi smrti, je centralni komite KP Kitajske rehabilitirat bivšega predsednika republike in enega najtesnejših Maovih sodelavcev, Liu Shaouqija. Sklep, ki ga je CK sprejel na svoji peti plenarni seji po 11. partijskem kongresu, je izrednega političnega pomena in potrjuje novo razvojno pot, ki jo je KP Kitajske ubrala po porazu »tolpe štirih* in po uveljavitvi strategije cštirih modernizacij», za ka tero se najbolj ogreva sedanji podpredsednik vlade Deng Xiao-ping. Rehabilitacija ^kitajskega Hrv-ščova» je jasen odraz, kako gleda sedanje kitajsko vodstvo na potek dogajanj zadnjih let in predvsem na kulturno revolucijo, ki ni več mit, ampak obaobje ki ga je treba zelo trezno a tudi kritično analizirati. Izključitev Liu Shaouquija je bila *ka-tastrofalna napaka v zgodovini KP Kitajske» piše med drugim v resoluciji, ki so jo odobrili na plenumu, ki je bil brez dvoma najvažnejši po Maovi smrti. Poleg rehabilitacije bivšega predsednika države pa je CK KP Kitajske sklenil ustanoviti sekretariat, ki bo vodil partijo vse do predčasnega kongresa, ki bo baje leta 1987. Na zasedanju so tudi imenovali nekatere nove Člane politbiroja ter »sprejel« odstop» podpredsednika partije Wang Deja in nekaterih njegovih sodelavcev, ki so v preteklosti javno in odločno kritizirali politiko Deng Xi aopinga. Novi člani politbiroja so skoraj vsi pristaši podpredsednika vlade čigar politični vpliv v partiji se je sedaj znatno okrepil. Osrednji organ KP Kitajske je na plenumu imenoval na vodilna mesta celo vrsto mladih, funkcionarjev, to je ljudi »fci so vdani partijski liniji in so jo sposobni učinkovito uresničevati». Na vodilnih mestih sedaj skoraj ni več komunistov, ki so bili neposredno angažirani v kulturni revoluciji v letih 1968-69. Kitajska KP in z njo tudi celotni državni ustroj, zadobiva novo podobo, ki ji rehabilitacija rnajvečjega revolucionarja po Mao Cetungu*. daje jasnejšo o bliko. Nepričakovani sklep o predčasnem kongresu, ki ga raz- lagajo z velikimi spremembami znotraj države in tudi v medna rodnih odnosih, dokazuje, da se Kitajski mudi naprej na »poti štirih modernizacij», na poti splošno gospodarskega m predvsem industrijskega razvoja. Ta pot pa ni lahka in tega se jas no zavedajo kitajski voditelji, ki, kot dokazuje sklep o rehabilitaciji Liu Shaouquija, kritično ocenjujejo tudi lastno najnovejšo zgodovino. Nekateri opazovalci na Zahodu so mnenja, da pome ni rehabilitacija bivšega predsednika republike prim posredno kritiko na Mao Cetunga To pa je sedaj težko trditi in šele predčasni kongres »enotnosti in stabilizacije* bo jasneje pokazal pravo lice obdobja po smrti u-stanovitelja KP Kitajske, (st) Pogajanj se bo “po neuradnih vesteh udeležilo tudi zastopstvo u-grabljenih diplomatov in sicer veleposlanik ZDA, Venezuele in a-postolski nuncij Angelo Acerbi, ki je baje igral vidno vlogo pri vzpostavitvi stikov med gverilci in kolumbijsko vlado. Pri tem pa se odpira vprašanje pristojnosti glede izida pogajanj, saj po kolumbijskih zakonih, lahko sklepa o izpustitvi političnih jetnikov le parlament, ki pa se bo sestal šele julija. Ni izključeno torej, da bo predsednik republike Ayala zahteval izredne pristojnosti ter pooblastil zunanjega ministra Uri-beja, da se lahko brez težav pogaja s teroristi, (st) Varnostni svet obsodil Izrael NEW YORK — Varnostni svel Združenih narodov je včeraj soglasno izglasoval resolucijo, ki obsoja Izrael zaradi njegove politike glede naseljevanja na zasedenem arabskem ozemlju. Resolucijo je nepričakovano podprl tudi predstavnik ZDA, ki je pred glasovanjem izjavil, da je naseljevanje Izraelcev na zasedenem področju ilegalno kar zadeva mednarodno pravo. Omenjeno resolucijo sta predstavila delegata Maroka in Jordanije. Pertini na obisku v deželi Apuliji BARI — štiridnevni uradni o-bisk predsednika republike Perti-nija v Apuliji se je začel včeraj s prihodom v Foggio, kjer ga je navdušeno pozdravljala množica ob vsej poti od letališča v mesto. Običajnega zelo toplega sprejema je bil predsednik deležen tudi v vseh številnih krajih, kjer se je ustavil in se neprisiljeno zbližal z delovnimi ljudmi in z mladino. Med obiskom, na katerega ga je povabila deželna uprava, so predvidena srečanja tudi s krajevnimi oblastmi. Pertini je včeraj odkril v Foggii spominsko plošča padlim v odporništvu, v Bisceglieju kip antifašistu Calaceju, danes si bo pa v Bariju ogledal kaznilnico, kjer je bil zaprt skupaj z Gram-scijem. MOSKVA — Prezidij vrhovnega sovjeta SZ je sporočil, da se je nedeljskih volitev v Sovjetski zvezi udeležilo skoraj 177 milijonov državljanov, to je 99,99 odstotka volilnih upravičencev. SYDNEY — Na sindeyskem sodišču so vložili obtožnieo proti 13 hrvaškim teroristom, ki so načrtovali teroristična dejanja v Jugoslaviji. Proces proti njim se bo začel 21. marca. Skupino so aretirali septembra 1978, ko je vadila na nekem f’i-ivnem strelišču. TRŽAŠKI DNEVNIK 2. marca 1980 VČERAJ PRIČETEK S POROČILOM TAJNIKA KAREJA Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti v znamenju strankine reorganizacije Na kongresu so se predstavile tri liste: «Leva strujam, «Nove perspektive* m «Enotnost» Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, ki se je pričel včeraj s pozdravi gostov in poročilom tajnika Zorka Hareja, bo v analih stranke nedvomno nosil debelo podčrtane nekatere pomembne novosti. Prvič, ker poteka v duhu strankine reorganizacije po sekcijah in delegatskega sistema. Drugič, ker se na njem pojavljajo tri jasno opredeljene struje s programi in ločenimi kandidatnimi listami. In tretjič, ker sovpada ta kongres z izredno delikatnimi trenutki, ki terjajo odgovorne odločitve. Boj naše narodnostne skupnosti za svoje pravice .je namreč v zelo pomembni fazi, ki terja široko enotnost. Prav tako terja jasne in enotne izbire tudi skrajno zapletena politična situacija Trsta. In končno: bližajo se nove upravne volitve, ki bodo kot kdajkoli prej preizkusile slovensko narodnostno bitnost v teh krajih. Na vsa ta vprašanja bo moral kongres SSk odgovoriti in delno je nanje odgovorila že včerajšnja obrazložitev programov treh strankinih struj, to je »Leve struje*, ki jo je predstavil Boris Gombač, struje »Nove perspektive*, ki jo je predstavil Rafko Dolhar in katoliške struje Enotnost*, za katero je spregovoril deželni svetovalec Drago Štoka. Kongresu je predsedoval dr. Teofil Simčič, ki je pozdravil prisotne delegate, člane in goste. Med temi so bili predstavniki KPI Budin in Bordon, PSI Pahor, SKGZ Race in Samsa, Sveta slovenskih organizacij Paulin in drugi. V svojih pozdravnih nagovorih so Budin, Pahor in Samsa poudarili potrebo po enotnem nastopanju tako v boju za globalno zaščito kot za ohranitev slovenskih postojank na bližnjih upravnih volitvah. Kongres so pozdravili tudi Paulin za Svet slovenskih organizacij, Ferle tičeva v imenu goriškega tajništva stranke in Bratuž v imenu deželnega vodstva SSk. Tajnik Harej je v svojem poročilu orisal in utemeljil strankine izbire na zadnjih političnih in evropskih volitvah ter poudaril pomen stikov in sodelovanja z drugimi manjšinami. Opredelil je nato razne dogodke in dejstva, kot na primer skupne nastope Slovencev pri vladnih organih, delo komisije pri predsedstvu vlade itd. Obsodil je nadalje politiko razlaščanj, glede odnosov SSK do drugih strank pa je dejal, da so ti odnosi v prvi vrsti odvisni od volje, ki jo te stranke kažejo za blemov Slovencev. reševanje pro Pri obravnavanju zamejske stvarnosti je izrazil zlasti zaskrbljenost zaradi upadanja vpisov na slovensko šolo ter obenem poudaril potrebo po reševanju perečega položaja Slovenskega stalnega gledališča ter vprašanja samostojnosti radia in televizije. Posebej je poudaril stike z matično domovino, ki so potrebni in jih je treba zato naprej razvijati, vendar bi morala matična domovina pri tem enakopravno upoštevati vse zamejske Slovence, ne glede na svetovnonazorske razlike. Dotaknil se je tudi delovanja stranke v okviru izvoljenih svetov, zlasti tržaške pokrajine in občine, nakar je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščanja terorizma in mednarodne napetosti, ki se spričo Titove bolezni še veča. Zaključil je s trditvijo, da bo SSk storila vse, da bi na prihodnjih volitvah ne izgubili Slovenci svetovalskih mest v okoliških občinah, glede odnosov z drugimi strankami, za katere volijo Slovenci pa je dejal, da je potrebna lojalnost in da je treba preprečiti medsebojna trenja. Sledila so poročila predstavnikov treh omenjenih struj, a bomo zaradi pomanjkanja prostora o tem še poročali. Obvestilo izletnikom Naše bralce, ki so se prijavili za izlete v Španijo in na Poljsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer 150.000 lir za izleta v Španijo, 80.000 lir za izlete na ■ Poljsko. Obroke vplačajte, prosimo, na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, in sicer v petek, 7. marca, med 9. in 13. ter v soboto, 8. marca, med 9. in 12. uro. UREDNIŠTVO TISKOVNO SPOROČILO KPI V ZVEZI l DEŽELNO KRIZO j KOMUNISTI ZA UTRDITEV POLITIKE SOLIDARNOSTI Poz:v krščanski demokraciji, naj se odreče dvoumnosti Jutri popoldne sestanek med strankam’ bivše večine Deželni izvršni odbor KPI je na zadnjem sestanku temeljito obravnaval deželno krizo. Po poročilu deželnega tajnika partije Rossettija in posegih Moschionija, Taronda, Ren-za Pascolata, Toschija, Paize, Col-lija, Tanela, Lizzera, Arriga Pascolata, Gasparotta in Basanja se je odbor odločil, da na jutrišnjem popoldanskem sestanku med strankami bivše deželne večine pozove krščanske demokrate k pojasnitvi stališča, izraženega v dokumentu, ki ga je odobrilo deželno vodstvo te stranke. Komunisti označujejo ta dokument kot dvoumen in pomanjkljiv, ker niso v njem zapopadeni niti vzroki krize niti ne odgovornosti same KD za odprtje in zavlačevanje krize. Listina sicer omenja politiko solidarnosti, ne pa tudi jedra vprašanja, to je potrebe po kakovostnem skoku te politike: v smislu namreč, da omogoči naglo izoblikovanje skupnega programa in privede do sestave enotnega odbora, v katerem naj bodo zastopane vse demokratične sile, ki bi s programom pač so- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip DRUGI DAN POKRAJINSKEGA KONGRESA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Odnosi z bazo in vloga KD v mestu osrednji temi včerajšnje razprave 0 vprašanju sodelovanja s KPI so prišla do izraza stališča, ki so prevladala na strankinem vsedržavnem kongresu - Danes zaključek z izvolitvijo pokrajinskega tajništva Na razstavišču na Montebelln se bo danes zaključil 32. pokra jinski kongres Krščanske demokracije. 234 delegatov bo po dvodnevni razpravi izvolilo novo 36-član-sko pokrajinsko tajništvo, iz vrst katerega bo izšel pokrajinski tajnik, ki bo zamenjal Pia Nodarija. Izbira, ki jo bo opravil kongres, bo zelo važna, saj se bodo morali novi pokrajinski organi KD v najkrajšem času spoprijeti z vrsto važnih problemov, ki bodo brez dvoma odločilno vplivali na bodočnost krajevne stvarnosti. V mislih nimamo samo glasovanja o občinskem proračunu, od izida katerega je odvisen nadaljnji obstoj odbora Liste za Trst, pač pa tudi vrsto drugih problemov,-ki. bodo MiiiitiiiiitiuiiiiiiMiiiiiiiiMHfiiitifiiittnitifitiiiiiiiintmiuiiMiiiiiiiiiiujtpfiintMiiiiiiiiuiiiiiiiiimiHiiiiiiuii AEEHTl IZSLEDILI ROPARSKO T01P0 IZ PADOVE Oktobra oropali banko sedaj sedijo v zaporu Četverica odnesla iz Banco di Sicilia 45 milijonov lir ter ranila tri uradnike Agenti tržaškega in padovskega letečega oddelka so po nekajmesečni preiskavi izsledili roparsko tolpo, ki je 19. oktobra lani oropala za 45 milijonov lir agencijo štev. 2 Banco di Sicilia v Trstu ter med ropom tudi laže ranila tri bančne uslužbence. Policija je aretirala 25-letnega Paola Tempesto, 32-letnega Gaeta-na Troisija, 27-letnega Giannija De Lorenzija in 25-letnega Ivana Benet-tola: vsi so iz Padove in so — razen Troisija — že priznali sodelovanje pri-ropu tržaškemu namestniku državnega pravdnika dr. Coassi-nu. ki je vodil preiskavo. Troisi, ki naj bi bil vodja zločinske skupine in naj bi imel že pripravljene še nekatere rope v severnoitalijanskih mestih, doslej ni hotel odgovarjati na sodnikova vprašanja, agenti pa so zbrali tudi proti njemu toliko indi-cij, da bo kmalu moral priznati rop. Preiskovalci so prišli roparjem na sled prek Paola Tempeste. Slednji je nekaj dni pred ropom najel stanovanje v Ul. Diaz 8, češ da je trgovski potnik. Stanovanje je v resnici postala operativna baza roparske tolpe. Po opravljenem ropu so agenti letečega oddelka zasumili, da s Tempesto nekaj ni v redu. U-gotovili so. da je sprejemal med svojim postankom v našem mestu vse preveč »sumljivih* obiskov ter da je imel stike s padovskim podzemljem Preiskava se je nato nadaljevala v Padovi. Rop v agenciji štev. 2 Banco di Sicilia na vogalu ulic F. Filzi in Torrebianca je imel v tržaški javnosti zaradi nenavadnosti in surovosti roparjev precejšen odmev. Roparji so stopili v akcijo popoldne, ko je bila banka zaprta. Izkoristili so prihod v banko dveh uslužbencev, vdrli v prostore, nagrabili 45 milijonov lir v gotovini ter med tem tudi z udarci s pištolami ranili tri bančne uradnike, ki niso hoteli takoj izpolniti njihovih ukazov. V prometni nesreči preminila Nevenka Vuga V petek, 29. februarja, se je na poti od Sežane proti Tomaju pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje Nevenka Vuga por. Gorjup. Z možem Borisom sta se ob 13.30 peljala, kot že rečeno proti Tomaju, malo naprej od Šmarij pa sta najbrž s preveliko hitrostjo pripeljala v aster ovinek. Boris Gorjup je izgubil nadzorstvo nad vozilom, katerega je vrgle v železno varovalno ograjo, kjer je obtičalo. Voznik in sopotnica sta bila pri tem hudo ranjena in so ju prepeljali v izolsko bolnišnico. Nevenkine poškodbe pa so bile tako hude, da jim je včeraj podlegla. Tragična smrt Nevenke Vuga por. Gorjup je že včeraj bridko odjeknila med njenimi številnimi tržaškimi prijatelji in znanci še izpred vojnih let. Pokojna Nevenka se je kot študentka v Trstu in v Padovi vključila v slovensko študentovsko družbo in v kroge napredne mladine, se udeleževala njihovih sestankov, največ pri Nadiju Šemrlu na Ul. Molino a vento, hodila na izlete, ki so bili politična shajališča narodno zavednih in naprednih slovenskih mladincev. V času vojne se je vključila v Osvobodilno fronto in v ilegalno delo, dokler je niso poleti 1944 aretirali in odpeljali v nacistično taborišče v Auschvvitzu, kjer je bila do konca vojne in kjer je bila v vodstvu notranje organizacije internirancev. Po osvoboditvi je nekaj časa poučevala zgodovino na slovenski srednji šoli v Gorici, v rodni Koprivi na Krasu pa je vodila domači pevski zbor. Pozneje se je z možem preselila na Koprsko oziroma v Izolo, kjer je poučevala najprej na slovenski šoli »Vojka Šmuc», potem pa do upokojitve na italijanski šoli. odločilno vplivali na gospodarski in družbeni razvoj mesta. Gotovo je namreč, da bo pokrajinski kon greš KD pustil vidne sledove v krajevnem političnem dogajanju. Pokrajinski kongres pa je predvsem važen za samo Krščansko demokracijo. V zadnjih dveh letih je stranka namreč izgubila skoraj tretjino volivcev, kar je viden znak razkola, ki se je ustvaril med bazo in vodstvom stranke. Popolnoma razumljivo je torej, da so bila vprašanja notranje ureditve stranke in odnosov s prebivalstvom ter političnih in gospodarskih izbir, ki jih KD predlaga za izlrod iz sedanje krize, med o-srednjimi temami obširne razprave, ki je označevala drugi dan kongresa. Osnova za—diskusijo je bilo obširno tajniško poročilo (No-dftri je namreč v ^pe^ek govoril skoraj tri ure), ki je avtokritično razkrilo marsikatero pomanjkljivost pri vodenju stranke v zadnjih letih. Razprava je potekala tudi na osnovi treh resolucij, ki odražajo stališča treh notranjih tokov stranke: prvo so predložili pristaši Zae-cagninijeve struje (na kongresu jo zastopa 92 delegatov), v kateri se praktično zbira sedanje vod stvc KD na krajevni ravni, podpisniki druge resolucije so forza-novisti, andreottijevci in bazisti (69 delegatov), tretjo resolucijo pa so predložili dorotejci in fanfa-nijevci (73 delegatov). Med vidnejšimi predstavniki prve resolucije je brez dvoma načelnik svetovalski skupine v občinskem svetu Franco Richetti, ki je tudi glavni kandidat za novega pokrajinskega tajnika. V svojem posegu med včerajšnjo razpravo je Richetti med drugim analiziral razloge. ki so po niegovem mnenju privedli KD do dveh zaporednih volilnih porazov, po drugi strani pa zagotovili Listi za Trst dokajšen uspeh na krajevni ravni. Obravnaval je tudi vprašanje odnosa s KPI in z ostalimi strankami: KD je za politiko soočanja in sodelovanja z vsemi strankami, s katerimi je doslej že sodelovala, sodelovanje s KPI pa lahko pride največ do programskega sporazuma. Richetti je tudi poudaril, da ne sme priti do kaljenja mirnega sožitja s slovensko narodnostno skupnostjo in si zaželel, da bi Slovenci čim-prej dobili zaščitni zakon. Vprašanje odnosov med KD in KPI je bilo vsekakor v ospredju tudi v drugih posegih. Prevladalo je mnenje, da je sedaj nemogočo vsako neposredno sodelovanje s KPI, ker sta si stranki alternativni. Vsekakor pa ne obstaja samo vprašanja sodelovanja s komunisti, je med včerajšnjo razpravo naglasil eden od delegatov, KD se mera zavedati, da obstaja predvsem vprašanje krščanske demokracije in njenega odnosa s prebivalstvom. (as) Danes kongres sekcije KPI «Riko Malaian» Sekcija KPI «Riko Malalan* Opčine - Bani bo imela svoj kongres danes ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in jutri, v ponedeljek. ob 19.30 na sedežu na Opčinah. Prisoten bo tov. Miloš Budin. glašale. To pomeni, da morajo biti stranke za pogajalno mizo na enaki dostojanstveni ravni, da se torej upošteva tudi možnost sestave takšnega odbora, v katerem bi sedeli predstavniki obeh levih grupacij: KPI in PSI. Komunisti bodo še naprej zagovarjali to stališče, s katerim soglašajo tudi socialisti in krščanski demokrati tega nikakor ne smejo prezreti. Posebno še v danih dramatičnih razmerah ne, ko ima dežela opraviti s problemi tako vsedržavne kot mednarodne narave (potres in osimski sporazum*, ko huda gospodarska kriza prizadeja celi pokrajini Trsta in Gorice in ko so na delu sile, ki hočejo razbiti deželno enotnost. Krščanska demokracija in druge politične sile — pravi tiskovno sporočilo deželnega odbora KPI — se marajo še prav posebej soočiti z resnim položajem na tržaški občini ter z nejasnimi perspektivami, ki jih odpira pokrajini izid upravnih volitev. Nevarnost, da bi za krmilo deželne vlade prijele sile, ki nasprotujejo deželni enotnosti in mednarodnemu sodelovanju, bo mogoče odstraniti edino z enotnim nastopom in z odpravo protikomunističnega prejudica. Napovedane razčlenjene stavke uslužbencev avtobusnih podjetij Enotna sindikalna zveza FILT-CGIL - FeNLAI-CISL - FNAI-UIL, ki združuje uslužbence javnopre-voznih podjetij, napoveduje štiri razčlenjene stavke za primer, da ne bi pristojne oblasti v najkrajšem odločilno ukrepale za uveljavitev kolektivne delovne pogodbe. Osebje konzorcialnega podjetja za prevoze ACT in drugih javnopre-voznih podjetij bo stavkalo po sledečem razporedu: 4. marca od 21. ure do konca nočne izmene; 7. marca od 11. do 14. ure; 11. marca od 17. do 20. ure in 13. marca od 9. do 13. ure. PD Kraški dom se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu sinočnjega kulturnega večera. Posebna zahvala gre odseku ::a zgodovino Narodne in študijske knjižnice za pripravo in' postavitev razstave o življenju in delu Albina Bubniča. Novi prosvetni sedež v Repnu poimenovan po Albinu Bubniču «Iz vrst prosvetnega društva je prišel predlog, da se ti prostori poimenujejo po Albinu Bubniču in občinska uprava je sprejela predlog, da ta sedež nosi naziv po zaslužnem človeku, ki je bil naš velik prijatelj, in ki je posvetil vse svoje moči za to, da bi postali enakopravni.* S temi besedami je repen-tabrski župan dr. Pavel Colja sinoči formalno predal namenu preurejene prostore bivše kopalnice v Repnu, ki so sedaj postali sedež PD Kraški dom. Velika slika vsestransko angažiranega družbenopolitičnega delavca in raziskovalca, pokojnega časnikarja Albina Bubniča, ki je razobešena na steni dvorane, bo ostala v trajen spomin na poštenega, odgovornega in kritičnega človeka, ki je za vsakogar našel dobro in preprosto besedo in ki je zastavil vse svoje moči za uveljavljanje pravic naše narodnostne skupnosti in razkrinkal strahovito ozadje Rižarne. S temi mislimi in besedami se ga je sinoči spomnil v svojem nagovoru stanovski tovariš, glavni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren. Še pred tem je bila v mali dvorani ob navzočnosti tudi njegovega sina in brata otvoritev razstave o življenju in delu Albina Bubniča. Razstava ponazarja Bub-ničeva prizadevanja za uveljavljanje pravic na šolskem in kmečkem področju, predvsem pa njegovo veliko zaslugo, da se je razkrilo o-zadje Rižarne in da je bila proglašena za nacionalni spomenik. Razstavo je pripravil odsek za zgodovino NŠK v Trstu, kot je naglasil njen načelnik Milan Pahor, ki je pozval še ostala društva, naj se poslužijo tega gradiva, da bi tako valorizirali Bubničevo misel in delo, kot neprecenljivo zgodovinsko in kulturno vrednoto. V nabito polni dvorani se je nato odvijala Prešernova proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Predsednik PD Kraški dom Milko Križman se je zahvalil občinski u-pravi za prostore, ki bodo botrovali še bolj zagnanemu delu na področju kulture. Obenem pa je ponudil uporabo prostorov tudi ostalim krajevnim organizacijam. Sledil je slavnostni govor dr. Filiberta Bene- _ detiča, ki je najprej prikazal po-i men kulture v naši vsakdanjosti in naglasil, da tudi sinočnje poimenovanje predstavlja dragoceno izročilo, s čimer se prenaša neprecenljivo bogastvo na našo mladino. Nato je Benedetič prebral nekaj odlomkov iz svojih pretresljivih zapisov iz razgovorov s pokojnim Bubničem, ko je ustvarjal dramo Rižarna. Kulturni spored, ki ga je napovedovala Nadja Bizjak, je bil bogat in pester. Nastopili so gojenci glasbene šole PD Kraški dom, ki jo se- stavlja 25 domačih otrok, ki jih vodi Vesna Guštin - Grilanc. Ob spremljavi harmonikarja so zaplesale tri otroške folklorne skupine PD Rdeča zvezda iz Saleža, ki jih vodi Neva Ferluga. Recitatorji repentabrske dramske skupine so pod vodstvom Marinke Teuerschuch - Piščanc podali Krst pri Savici. V glasbenih točkah so nastopili tudi gojenci glasbene šole iz Sežane in pa orkester podružnice Glasbene matice Prosek- Kontovel, domači moški ,Pe'[®5 zbor «Srečko Kumar* pa je P0® vodstvom Mirka Guština ubrano zf‘ pel štiri pesmi. Omenimo naj se razstavo v pritličnih prostorih p zgodovini Repentabra, ki jo je prp pravila Majda Guštin - Colja in j0 bo podobno kot razstava o delu » življenju Albina Bubniča, dostopu občinstvu še ves prihodnji teden vsak dan od 18. do 20. ure. B. S. " l L TERORISTI RAZŠIRJAJO SVOJO DEJAVNOST ^ ~ Vandalski atentat na INPS i tokrat prizadel upokojence Na srečo ni bilo človeških žrtev in tudi gmotna škoda ni velika - Atentat si je s telefonskim pozivom na Rai prilastilo gibanje Lotta rivoluzionaria Teroristična dejavnost ne preseneča več — pa vendar je nov atentat, ki so ga prejšnjo noč izvedli neznanci nad upokojensko u-stanovo INPS pretresel tržaško javnost. ker pomeni, da so se korenine vandalizma in brezglavega nasilja razpredle tudi v doslej dokaj mirnem Trstu. Včeraj ponoči so neznanci polili z vnetljivo tekočino vhod v diag nostični kabinet INPS v Ul. S. Anastasio 9. Na srečo se je kmalu potem peljal tam mimo taksist Romano Calligaru iz Ul. dellTstria 156, ki je videl zublje, ki so se dvigali s tal in poklical gasilce. Gasilsko ekipo je vodil kap. Can-dotti in je bila požaru kmalu kos, vseeno pa ni mogla preprečiti, da bi se ne poškodoval vhod. Zgoreli sta namreč dve svetilki, gumijast predpražnik, zaradi vročine se je sesulo steklo vrat, počrnelo pa je tudi kakšnih deset metrov zidu. Policija je nemudoma sprožila preiskavo. 20-letni Renato Baba. ki bo kmalu zaprisegel kot stražnik, je dejal, da je malo pred četrto uro zjutraj natančno pregledal zunanjost in notranjost sedeža in da ni opazil ničesar sum- ljivega. Vandali so najbrž čakali prav njegovega odhoda, nato pa so se spravili na delo. Ekonom ustanove, Luciano Gaggi, je kmalu po atentatu prihitel na sedež, a ni mogel takoj oceniti višine škode. Vsekakor plameni niso niti oplazili notranjih prostorov. Prebivalci so v bližini požara našli posodo, s katero so atentatorji prinesli s seboj tekočino in ugotovili, da gre za plinsko olje. Ob 14.40 je na Radio, točneje časnikarju Milossevichu, telefoniral neznanec, ki je izjavil, da govori v imenu gibanja »Lotta rivoluzionaria*, ki je atentat izvedla zato, da bi protestiralo proti nesposobnosti uradniške birokracije (protesta contro Tinneficenza degli uf-fici burocratici). Neznanec je zaključil z geslom: al governo la forza, a noi il terrore (vladi moč, nam pa teror). Sindikat upokojencev CGIL je včeraj izdal tiskovno poročilo, v katerem ostro obsoja novo teroristično dejanje. Sporočilo poudarja, da_ pomeni atentat špekulacijo na račun težkoč in zamud pri izplačevanju pokojnin. Toda pravi Uvedba davčne pobotnice brez pretresov Od včerajšnjega dne so gostilničarji po zakonu dolžni izstavljati vsem gostom, ki sedejo za mizo in pokosijo ali povečerjajo, tako imenovano davčno potrdilo. To je dobesedna poslovenitev italijanske rice-vute fiscale, ki pa jo bomo rajši poimenovali davčna pobotnica, saj menimo, da je ta izraz lepši, pa tudi pravilnejši morda. Novost je torej stekla na soboto, kar pomeni, da so imeli gostinci tudi nekaj sreče. Jedilnice niso bile natrpane, zato tudi ni bilo toliko sitnosti. Drugače bo danes, ko se bo v gostiščih zelo verjetno ljudi kar trlo in bo zatorej današnji dan tudi pravi ognjeni krst. Za ene in druge. Če je minister Reviglio z e-ne strani obremenil gostilničarja, je naložil določeno obveznost tudi gostu: to, da mora nekaj časa hraniti davčno pobotnico. Za primer kontrole. Če je dotični nima, zaenkrat ne bo podvržen denarni kazni, pač pa bo s tem spravil lahko v kašo gostinca. Obredli smo celo vrsto gostiln in restavracij: Petaros v Borštu, Suban pri Sv. Ivanu, Daneu na Opčinah, Leban in Pri pošti v Bazovici, Furlan m Repentabru, Slavko na Kontovelu in Forst Europa pri Oberdankovem trgu. Pogovorili smo se z restavraterji, pa tudi strankami, čuli smo tožbe in godrnjanje, pa tudi umerjeno razmišljanje. Suban je bil zaskrbljen zaradi zgube časa. ki je povezana s sestavo pobotnice. Ta zahteva poldrugo minuto do devet minut. Če pa gost vpraša po fakturi, se čas po daljša do dveh minut in četrt, ker je potrebno izračunati še davek na dodatno vrednost (IVA). Res pa je. da je restavracija včeraj bila brez primerne blagajne. Danes bo z njo opremljena in tudi računanje bo se veda brže. Pri Furlanu imajo skoraj že me sec dni zaprto zaradi obnovitvenih del, kljub temu pa nam je uspele razgovoriti se s Karlom Guštinom Kar nam je povedal, gotovo m spodbudno za obiskovalce gostišč: velika večina gostinskih delavcev bo primorana naviti cene, verjetno za 10 do 20 od sto. To pa zaradi stranskih učinkov davčne pobotnice, ki so povezani z gostilničarjevim socialno-ekonomskim odnosom do natakarjev in rugega osebja. Preureditvena dela so v teku tudi pri Lebanu. Trajala bodo približno mesec dni, pravi Egon. dbornlku Igorju Tuti In svojcem globoko sožalje ob smrti očeta dr. Slavka Tute. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga ALOJZIJA KOŠUTA vd. SARDOČ Pogreb bo danes, 2. marca ob 15. uri iz hiše žalosti, Salež 34, na zgoniško pokopališče. Žalujoči: sinova Stanko in Bruno ter hči Albina z družinami ter drogo sorodstvo Salež, Divača, Briščiki, ZDA, 2. marca 1980 Nenadoma nas je zapustila naša žena in mama NEVENKA GORJUP roj. VUGA Na zadnjo pot jo bomo spremljali jutri, v ponedeljek, 3. marca, ob 16. uri v Izoli. Žalujoči: mož Boris, sin Veri, hči Vida z družino, brat Žarko in drugo sorodstvo Izola, Nova Gorica, Pariz, 2. marca 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage ADELME ČERNIČ TENCE se iskreno zahvaljujemo vsem, K* so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala zdravri' kom in osebju nabrežinskega s3' natorija, pevskemu zboru Vesna, darovalcem cvetja ter vsem, ki s° jo spremili na zadnji poti. Mož Viktor, sestra Zo-L,. in drugo sorodstvo j * - KHžr THt, 2. marca 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega dr. SLAVKA TUTE se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in vseh1’ ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnika. Še sebno pa gre zahvala primariju kirurškega oddelka bolnice Palmanovi prof. Štruklju in vsemu bolniškemu osebju te vsem, ki so dragega očeta tolažili v dneh njegove bolezni, posebno župniku dr. Markuži. SVOJCI Sesljan, Opčine, Tolmin, 2. marca 1980 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta in deda JOSIPA PETAR0SA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, nosilcem veB cev, godbi Breg, domačemu pevskemu zboru in vsem, ki 50 na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Boršt, 2. marca 1980 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k zai počitku našega dragega moža, očeta, brata in nonota dnjei«« VIKTORJA ŠIBELJ0 , fpf Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ^ vsem prijateljem in znancem, ki so nam bili ob strani v težkih trenutkih. Trst, 2. marca 1960 Žalujoči: žena, sinova i d|U*’l^j ma, sestre z družinami in soroda 27. 2. 1976 27. 2. 1980 Minila so 4 leta, odkar nas $ prerano zapustil naš predrag' variš in prijatelj SEVERIN DEVETAK (Iz Jamelj) Ob tej bridki obletnici se g® dno spominjajo tovariši in P™ tel ji s Tržaškega. Prečnik, 2 marca 1980 pravilna odločitev zavodskega sveta Šola za industrijo in obrt se bo imenovala po J. Štefanu Jožef Stefan je bil velik znanstvenik, ki si je pridobil svetovni ugled Zavodski svet državne poklicne »ole za industrijo in obrt je na svo-Ji zadnji seji sklenil (in z veliko kocino glasov tudi odobril), da se ® šola poimenuje po slovenskem *oanstveniku Jožefu Štefanu. Pre-0 °8 bo sicer moralo odobriti ministrstvo za šolstvo, vendar starši. Profesorji in dijaki bodo v vsakem Primeru vztrajali na njem, ker je ou Jožef Štefan eden največjih Slojev vseh časov. Rodil se je pri Sv. Petru pri Celov-? ", marca 1835. Že kot gimnazi-*"• je kazal veliko bistrost in izo-strenost misli in duha in je bil ved-oo med odličnjaki. V zadnjih razjej1 gimnazije je tudi dobival na-Fa<*e in priznanja. Na filozofski Okulteti na Dunaju je študiral ma-jomatiko in fiziko, zanimal pa se Jo tudi.za literarna vprašanja. bilo treba dolgo čakati, da si jo utrl pot v najvišje vrhove univer-U ln 8e. kot študent predaval fizi- 0 m višjo matematiko. Leta 1865 f* je dunajska Akademija znanosti 1Zu,°*da za svojega rednega čla-.r. Hkrati pa je postal tudi pred-jnik fizikalnega inštituta dunaj-® univerze v Erdbergu in se ves ^svetil eksperimentalnemu znan-. renemu delu. Leta 1884 je bil ob odnarodni električni razstavi odli-_ van z redom železne krone tretje- 1 razreda s pravico do plemstva, Usar Pa ni izkoristil. Leto kasneje , , Postal nič manj kot podpred- dunajske Akademije zna- Rabffanova Hterarna pot je bila bo- uspešna, toda po svoji na-m skromnosti se je odločil, da Pisanje, češ da stoji pred Slo-oci s košem nemškega znanja in s bil J° slovenskih besed. Odslej je Uo f?01? še znanstvenik, ki pa se je m« kot teoretik in eksperi-dar- H.i .fizik na vseh področjih te-v if fizikalne znanosti. Posegel je jPJehamko, v akustiko, kjer je D!®. 1885 na Dunaju predsedoval , ^narodni konferenci za normalni Prv' f*086®®! je v kaloriko, kjer je son' Pravilno ocenil temperaturo w.ne§e površja. Manj se je uk- Sfi®!.2 optiko, veliko več pa z elek-bil lm, magnetizmom. Leta 1883 je ustanovitelji in prvi pred ^•uk Elektrotehničnega društva na ''"""'■m,,,,,, Dunaju. Njemu v spomin so ustanovili zlato Štefanovo medaljo za posebne zasluge domačinov in tujcev na področju praktične in teoretične elektrotehnike. .-Stefan je bil tudi član komisije za raziskovanje fizikalnih razmer Jadrana. Ob vsem tem pa je bil tudi sijajen predavatelj. Znal je tudi najtežje predmete obravnavati na lahko umljiv način. S svojim preudarnim, s plemenito samozavestjo in dobrohotnostjo prežetim nastopom je bil najbolj priljubljen profesor dunajske univerze. Umrl je na Dunaju leta 1893. V Ljubljani se po njem imenuje Nuklearni inštitut. Priprave na poimenovanje šentjakobske osnovne šole po Josipu Ribičiču Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole po učitelju, pedagogu in pisatelju Josipu Ribičiču je pridno na delu. Na pustni torek je priredil v šolski telovadnici Ribičičevo igrico «V pustni noči*. (Sedaj že drugo Ribičičevo delo, prvega so izvajali u-čenci osnovne šole o božiči' z naslovom «Dušica»). Obe igrici je režirala Dina Slama Otroci so nastopali zelo sproščeno, z lepo izgovorjavo. V pustni noči so nastopile lutke, ki so o polnoči, po posredovanju vile-čarovni-ce, oživele, se pogovarjale in zaplesale. Pohvalo zaslužijo vsi nastopajoči, radovedni Jurček, prizadevna babica, gibčni plesalec kazačoka, ciganka, pridni pierot, ki je plesalce spremljal na piščalko in zapel pesmico o pajacu, in vsi o-sfeli. Vsi nastopajoči so pokazali smisel za takšno izražanje in želeti je, da bi še večkrat nastopali. Škoda, da niso bili na to igrico povabljeni tudi starši. V drugem delu so nastopili z raznimi skeči, 'primernimi za pustni torek, dijaki šole Ivan Cankar. Tudi ti igralci zaslužijo pohvalo. Saj so ves program sami pripravili. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiinsinMiiaiiiiliiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitfilimilliiiMiiiin NA POBUDO TRŽAŠKE POKRAJINE zasedanje o perspektivah trsta v vmesni ustanovi ®6$ue ustanove ristj v stanovi perspektivi vmesne u- se .'e» je naslov zasedanja, k; pr0Je začelo včeraj dopoldne v p°buči trgovinske zbornice na lr2-aške pokrajine. Vmesne bližiik s.° organi' ki naj bi v HieJ ®f°čnosti nadomestili seda-bj jih krajine, sestavljale pa naj bi j j l1 s'rše teritorialne enote, ki hosnJ združevale določene družbe-Vaie barske podobnosti, lmeno-heduSe b°do vmesne ustanove, ker ho .Postavljale nekakšno vmes-žel0 wPnjo med občinami in de- J ' t^sdanje je odprl predsednis je ae Pokrajine Lucio Ghersi. ki hjennien*' nastanek te pobude in žil Pomen. Nato je takoj spro-Wj0 n° °H, vprašanj, na katero dati mora'i udeleženci zasedanja Dimi 8vo,)e strokovno mnenje 'n ha .. ?e' Vprašal je, ah bo mož-»jtanovitev take enote, ki bi fočjp Va'a tržaško in tržišk«; pod-gofisi. oz’rnma tržaško, tržiško in jihe 0zemlje. Predsednik pokradi r* navedel nekaj stičnih točk, fiafejJ,Vezujej° te tri predele in brv; JeJ° njihovo povezavo. V Pfistalj-,1 8re za povezanost na ,skem področju; vsi tri pre- deli so ob meji in bi imeli u-godnosti od industrijske cone. ki jo predvideva osimski sporazum: imajo tudi zgodovinsko kulturne podobnosti (prisotnost slovenske narodnostne skupnosti na teritoriju), ter slično gospodarsko podlago (prevladujoča bančna dejavnost, terciarni sektor, trgovina m zavarovalstvo) . Po uvodu predsednika pokrajinske uprave je spregovoril član ustavnega sodišča dr. Livic Pa-ladin, ki mu je bilo poverjeno vodstvo zasedanja, nakar so izvedenci podali svoja poročila ter orisali problem iz več zornih kotov (z družbenoekonomskega, z urbanističnega in institucionalnega vidika. Odprtju zasedanja so prisostvovali številni ugledni gostje, med katerimi so bili tudi prefekt Mar-rosu, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odbora Comelli, predsednik prizivnega sodišča Zumin. dolinski župan Švab, tržaški občinski odbornik Gambas-sini in drugi. Popoldne je bila na sporedu razprava, zasedanje pa se bo kon čalo danes dopoldne. Vendar bi bilo bolje, ko bi jim stal ob strani kdo izmed profesorskega zbora, ki bi njihove točke izpopolnil * * * Prijetno nas je iznenadila v četrtek pri oddaji — Kulturna srečanja — na radiu Trst A, 90-letna sestra Josipa Ribičiča, ki živi kot upokojena učiteljica v stari Gorici. Obujala je spomine na svojo mladost, na družino Ribičič s posebnim ozirom na brata Josipa. Gospa Ana Ribičič je pri svoji visoki starosti še zelo čvrsta, kar je dokazala s prijetnim, živahnim pripovedovanjem. , Upamo, da se bo ob poimenovanju šentjakobske osnovne šole po bratu Josipu, udeležila proslave tudi ona. To iz srca želimo. (mama) TEREZKI ŠKERLAVAJ V SPOMIN itimimiiiiuiiiiiHiiimiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiif SLOVO V SESLJANU OD DR. SLAVKA TUTE Množica prijateljev, znancev, sodelavcev v službi, idejnih somišljenikov in planinskih tovarišev se je včeraj dopoldne na sesljanskem pokopališču poslovila od dr. Slavka Tute, zavednega primorskega Slovenca, borca proti fašizmu in povojnega javnega delavca na Tržaškem. Pogrebni sprevod je krenil iz mrtvašnice bolnišnice v Tržiču, kjer je dr. Tuta umrl, naravnost v Sesljam Verski obred na pokopališču je opravil župnik dr. Markuža, ob odprtem grobu pa se je od pokojnika s kratkimi besedami poslovil najprej dr. Drago Štoka, za njim pa Janko Fili, njegov tolminski rojak in sopotnik na neštetih planinskih pohodih po slovenskih in tujih gorah. °rinesel mu je pozdrav matičnega Slovenskega planinskega društva in njegovega predsednika, posebej pa še Tutovega matičnega planinskega društva v Tolminu, katerega član je bil pred fašistično ukinitvijo in po njegovi obnovitvi po drugi svetovni vojni. Oba govornika sta ! poudarila globoko narodno zavest dr. Slavka Tute, njegov odločen protifašizem, njegovo trpljenje po zaporih in konfinaci-jah, njegovo navezanost na slovenski planinski svet, njegovo planinsko publicistično dejavnost in intenzivno življenje z vsem družbenopolitičnim dogajanjem zamejskih in matičnih Slovencev po osvoboditvi. Nešteto rotc*'^spustilo na pokojnikovo krsto,'»položeno h krsti nje‘ gove pred nekaj leti umrle žene, prgišče zemlje, slovenske zemlje, ki jo je imel rad od tolminskih gora do devinskih morskih čeri. ' .________ . (jk) Mrzlične priprave za poimenovanje šol v Zgoniku in Saležu Kot smo že poročali, sta bila pred mesecem dni izbrana na javnih vaških sestankih odbora za poimenovanje slovenske osnovne šole v Zgoniku po 1. maju 1945 in šole v Sa-ležu po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu Gorazdu. Oba odbora sta se takoj lotila vseh priprav in sta že določila dokončna datuma, ko se bosta odvijali slovesnosti. V Zgoniku bodo šolo slovesno poimenovali na dan 1. maja, ko bo dejansko potekala 35-letnica osvoboditve, v Saležu pa bo priložnostna slovesnost 18. maja letos. Odbora pripravljata slovesnosti s kulturnim programom, pred zgoniško in šaleško šolo pa bodo odkrili dve obeležji-spome-nika, ki bosta vidno pričali o trajni navezanosti krajanov na NOB in na njegovo odločilno zgodovinsko vlogo. Postavitev obeh spomenikov bo terjala precejšnja finančna sredstva, ki jih bo treba zbrati z nabiralnimi akcijami in s prostovoljnimi prispevki. Odbora zato apelirata na vse krajane iz zgoniške občine, da bi širokogrudno prispevali svoj delež članom odbora, ki bodo obiskali vse hiše, saj je šola dejansko bogastvo in last nas vseh. -bs- Jutri in pojutrišnjem brez openskega tramvaja Ravnateljstvo Konzorciainega podjetja za prevoze ACT obvešča, da jutri in pojutrišnjem openski tramvaj ne bo vozil, ker morajo delavci — kolikor bo vreme dopu stilo — zamenjati vlečno vrv. Tramvaj bo ponovno redno vozil od srede, 5. marca, dalje Po istem urniku bodo na progi štev. 2 ju tri in pojutrišnjem vozili avtobusi. Čeravno nekoliko z zamudo se mi zdi prav, da se z nekaj besedami oddolžim spominu Terezke Škerlavaj - Stršinove z Opčin, zavedne slovenske žene, ki je bila vselej prisotna na vseh prireditvah in povsod, kjer sta bili potrebni delovna vnema in angažira nost. Spominjam se je še, kako je vselej točno prihajala na vaje našega pevskega zbora Zvon in kako smo po vajah posedale na Brdini, kako je naša pesem donela pozno v noč. Terezka škerlavaj je bila živahno in veselo dekle, ki pa je kaj kmalu okusilo trdo življenje. Ko ji je umrla mati, si je morala iskati kruha daleč od domače hiše. Zaposlila pa se je pri dobrih ljudeh, ki so jo vzljubili zaradi njene poštenosti, doslednosti in do brote. Še hujši udarec je doživela pozneje, ko ji je umrla sestra Viktorija, pri kateri je vselej našla zatočišče in toplo besedo. «Ostala sem sama,* je večkrat potožila. Leta so bežala in Terezka si je zavestno izbrala samoto, da ne bi bila komurkoli v oviro. Na stara leta bi se bila rada vrnila domov, a v rodni hiši zanjo ni bilo več prostora. S pomočjo znancev si je poiskala skromno stano vanje in presrečna je bila, da je lahko bila sama svoja gospodinja. Obiskovala je bolne in zapuščeno, vselej je prispevala v dobrodelne namene, obenem pa je pomagala tudi na prosvetnem področju in je do pred nekaj leti stalno pela v openski cerkvi. V posebno veselje so ji bile Kraške ohceti, ob katerih se je vedno oblekla v narodno nošo. Vsi, ki so jo poznali, so s Te rezko škerlavaj izgubili iskreno in dobrosrčno prijateljico. Naj ji bo lahka domača openska zemlja, ki jo je tako ljubila. Angela Šuligoj V CENTRU BARBACAN Razstava del 13 slikark V Središču Barbacan, ki ga vodi in upravlja tržaška avtonomna ustanova za gostinstvo m turizem so sinoči odprli razstavo trinajstih tržaških sltkark Gre za prireditev, ki je nastala ob sodelovanju omenjenega središča ter Zveze žensk Italije. Slednja je razpisala natečaj pod geslom «ženska kot mir — mir kot ženska». Na natečaj se je odzvalo več tržaških slikark, ki so predložile vsaka po eno delo, v katerem je posamezna slikarka skušala na figurativen način izraziti smisel gesla, namreč zavzetost ženske v boju za mir,-kakor je v imenu Zveze žensk 'Italije rekla v svojem kratkem nagovoru na odprtju razstave tajnica zveze Ester Pacor. V prvem prostoru središča je torej razstavljenih trinajst del, v drugem prostoru centra pa so vsaka s tremi ali štirimi deli zastopane tri slikarke, ki jih je posebna žirija izbrala kot najboljše. Gre za umetnice Emanuelo Maras-si, Paolo Škrbina - Coral ter Renato Sirotich. Sinočnjega odprtja razstave se je udeležilo zelo veliko ljudi, predvsem žensk, navzoč pa je bil tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli. Tržaška pesnica Ketty Daneo je po kratkem nagovoru predstavnika avtonomne stanove in Zži prebrala občinstvu svojo zelo lepo poezijo «Quattro preghieret, — *šli-ri molitve», ki jo je posvetila svoji materi za njeno zavzetost v boju proti naetfašizmu. Razstava bo trajala do 8. marca, mednarodnega dneva žena. Fre Repentabrska občinska uprava je razpisala javni natečaj, na podlagi naslovov in ustnih izpitov, za uradniško mesto z znanjem stroje pisja. Rok za predložitev prošenj zapade 30. t.m., Vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo v uradnih urah. B. S. Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javni natečaj za mesto načelnika tehničnih služb občine. Rok za predložitev prošenj zapade dne 29.3.1960 ob 12. uri. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na tajništvo občine v uradnih urah. iiiiiiiiikiiiimimiiiiiiimmiiiiiiiiiiitiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiriiiHiiiiiiiti UMRL JE VIKTOR ŠIBELJA BRAT HEROJA STJENKE v tržaški bolniš^f pekarni, potem pa je pomagal ženi Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 2. marca, ob 15. uri v DOLENJI VASI in ob 19.30 v RIBNICI s predstavo Giuseppa Berta «NEZNANI BENEČAN*. AVDITORIJ Danes, 2. marca ob 16. uri «Adria» Publija Terencija v priredbi N. Machiavellija. Nastopa Rimsko ljudsko gledališče. Rezervacije pri osrednji blagajni. Zadnja predstava. Kino DANES V SALEŽU Zaključek kulturnega praznika Danes popoldne se bo v Saležu končalo letošnje slavje ob sloven skem kulturnem prazniku. Dopol dne bo na obnovljenem sedežu o gled razstave del, ki jih je dal na ogled slikar Atili j Kralj, popoldne ob 17. uri pa bo zaključna proslava, na kateri bo na sporedu telovadni nastop, nastop Sovodenjske-ga noneta, Atilij in Anica Kralj pa bosta recitirala nekaj Kraljevih narečnih poezij. • V krožku za kulturo in umetnost bo v sredo, 5. marca, druga konferenca iz ciklusa «Psihoanaliza in u-niverza». Predaval bo prof. P. A. Rovatti. Sledila bo razprava. Začetek ob 18.45. Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Nuovo Punk Story». John Waters. Liz Renay, Mink Stole. Nazinale 15.00—22.15 «5 matti alla riscossa*. Charlots. Barvni film. Ariston 16.30—20.45 «Don Giovanni». Mozart - Losey. Eden 16.30—22.00 «La terrazza*. U. Tognazzi, V. Gassman. S. San-drelli, C. Gravina, O. Colli. Excelsior 16.00 «10». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Caboblanco». Penice 16.00 slnferno*. D. Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Pollice da scasso*. P. Falk. Filodrammatico 15.30—22.00 «Hard love. Le porno adolescenti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «11 matrimonio di Maria Braun*. Hanna Schygulla, Ivan Desnv. Moderno 16.00 «01tre le grandi mon-tagne». Barvni film. Aurora 15.45 «The vvanderers* (I nuovi guerrieri). Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Sbirro la tua legge e lenta... la mia no*. M. Merli. Vittorio Veneto 15.15 «Hair». J. Sa-vage. Aldebaran 15.15 — 22.00 «Maschio femmina, fiore, frutto*, A. Dxa. Volta (Milje) 13.00 «Dove andiamo in vacanza*. U. Tognazzi, A. Sor-di P ViUatTffio. Barvni film. niči po daljši , mučni- bolezni umrl pri vodenju mlekarne pri Sv. Juko- Viktor Šibelja. Pokojnik s« je, rodij, jm. daktec^a ni napadla težka bo-30. maja, 1911 v Totnačevcr na ,Kra- lezen, ki ga je spravila v prerani su v kmečki družini, v kateri je bilo kar 13 otrok. Trinajst mu je bilo, ko je prišel v Trst za pekovskega vajdnea,-kar je bil potem tudi njegov poklic V b^karoi v UJ. del Pozzo pri Sv. Jakobu, ki je bila last njegove sestre. V delavskem okolju se je ogrel za napredne ideje, in- zanje delal,, že v-času fašizma, predvsem pa med narodnoosvobodilno vojno, ko je bil član terenskega odbora OF za Sv. Jakob in aktivno deloval pri' ilegalnem širjenju narodnoosvobodilne literature, zbiranju pomoči za partizane in opravljal tudi druga aktivistična dela. V njegovem stanovanju v Ul. del Pozzo so bili pogosti sestanki članov odbora OF in drugih aktivistov. Sodeloval je v vstaji v Trstu aprila in maja 1945. Med vojno je vzdrževal tudi stike s svojim bratom, znanim kraškim narodnim herojem, prvoborcem in komunistom Antonom šibeljo — Stjenkom do njegove junaške smrti. V italijanski vojski je prebil skupno kar 8 let, od teh dve v Abesiniji. Po osvoboditvi, predvsem pa po letu 1948, se je umaknil iz javnega in političnega življenja, vendar je ostal vseskozi zvest svojim idejam. Do upokojitve leta 1958 je delal v Včeraj-danes Danes, NEDELJA, 2. marca v .. JANJA ^•53 V^e 6.41 in zatone ob ta Dolžina dneva 11.12 — Lu-j e ob 18.34 in zatone ob 7.03 ri> ponedeljek, 3. marca MILENA ju ^®eraj: najvišja temperatu-Urj j 3t°Pinje, najnižja 2,6, ob 18. Hftda h,Pini. zračni tlak 1018,8 mb [l»bo’ ^etrje, vlaga 77-odstotna, Vwasno> morje skoraj mirno, P^atura morj. 8,a stopinje. JsTVA, SMRTI in poroke S».?ILI , p—L SO SE: Erika Ponte, E-tw^,acomo- Giancarlo Galas-rj Prada, Tiziana Derin, 5? M»>auser’ Arezia Masseni, An-pieri, Lorenzo Comin -Diego Carboni. §»i 5?: 59-letna Serena Gor- 8osda„L.' Halestra, 77-letna Maria ^ Fa\'',n vd- Fontanot, 69-letni Re-Jjt. Sai,, 65-letna Anna Abbondio tSftinn eryi*nh 64-letiia Tamara De r tiranov' Pinto, 58-letna Ani-'sthi R,,^0 ,i° por. Depangher, 66-w Ohgio Degrassi, 51-letni Lu- PEUJc(:eRia c E R V O ločena trg„vina za vaše nakupe «|eganm,RZNA - J0PE 8ftnt(u modeli na.it>nljše kakovosti ,K1 vseh vrst jj,- Bogata izbiral • Vlaie XX settcmhre 16 Tel 796301 ciano Specar, 79-letna Maria Deiuri vd. Celegato, 59-letni Gino Mattei, 82-letna Silvia Kovačevič vd. Bian-co, 80-letni Mario Pertot, 43-letni Fabio Deffendi, 65-letna Alessandra Giurissa, 80-letna Antonia Morari vd. Carpi. OKLICI: elektricist Igor Oleni in prodajalka Edda Sinožič, trgovec Giovanni Servedio in gospodinja Maria Barbo, dninar Ennio Dri Zuc-coli in gospodinja Renata Brunelli, uradnik Domenico Bernardo in u-radnica Raffaella Cariglia, dninar Giuseppe Chieffi in delavka Cesira Giacomini, mesar Gualtiero Rizzian in gospodinja Giuseppina Mohor, mestni redar Fabio Bona in uradnica Luisa Venturin, mehanik Ioan Diaconu in delavka Rodica Iovane-scu, pristaniščitik Luigi Tomasella in tajnica Laura Ottolini, pomorščak Gian Carlo Sorsi in gospodinja Rosa Iannone, delavec Paolo Piazzi in uradnica Paola Petronio, prodajalec Giorgio Cigui in delavka Rita Štefančič, uradnik Furio Patrono in uradnica Nadia Bianchet, prodajalec Eliseo Ciacchi in uradnica Fla-via Masč, stražnik javne varnosti Nicola Iaccarini in prodajalka Lu-crezia Siciliani, finančni stražnik Dino Palozza in gospodinja Maria Angela Curelli, radiotehnik Marco Di Rita in študentka Antonella Carraro, šofer Valter Babich in uradnica Ambra Marapchi, elektricist Elio Zubin in delavka Primarosa Turrisi, uradnik Fabio Foti in u-radnica Maria Ciliberti, gasilec Tul-lio Kus in delavka Glovanna Apol-lonio, načrtovalec Maurizio Bensi in prodajalka Maria Cristina Gher-setich, uradnik Nello Grazioli in u-radnica Maria Damiani, učitelj Al-fiero Modena in kuharica Santa Bertuglia, delavec Giuseppe Kava-lič in likalka Lidia Mattesco, inštalater Filippo Leone in strežnica Te-resa Terri, elektricist Giuseppe Va-resano in učiteljica Tiziana Orelli, industrijski izvedenec Fabio Quar-gnali in učiteljica Fulvia Millini. delavec Gianfranco Zugna in prodajalka Roberta Lacota, stražnik javne varnosti Andrea Di Fresco in natakarica Vesna Drescek, delavec Riccardo Collovati in uradnica Elvy Zorzetto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. -ure naslednjega dne. To velja zi zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. tel. 213-137;' Milic: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 48 71 65 57 60 CAGLIARI 74 81 1 18 53 FIRENCE 2 16 27 21 58 GENOVA 38 70 42 47 11 MILAN 72 8 85 65 43 NEAPELJ 84 4 76 32 5 PALERMO 72 75 87 74 37 RIM 59 57 36 51 67 TURIN 64 85 31 33 4 BENETKE 46 81 73 17 5 ENALOTTO X 2 1 X 2 2 2 X 2 X 1 X grob. Njegovi družini tudi naše sožalje. Rajonski sveti Dne 5. marca ob 18, uri se bo sestal rajonski svet za. zahodni Kras. Svet bo med dragim razpravljal o varianti 25 regulacijskega načrta in o občinskem proračunu za 'letošnje leto. Jutri pa se bo ob 20.30 sestal rajonski svet za Novo mesto Novo mitnico. Dne 5. marca ob 18. uri se bo sestal rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje. VESTI S KOPRSKEGA KVOTE 12 - 11.639.000 lir 11 - 311.700 lir 10 — 40.500 lir Radio Koper na valovih Radia Jugoslavija Od jutri, 3. marca, dalje bo Radio Koper - Capodistria oddajal vsak dan 13 minut poročil v italijanščini na valovih Radia Jugoslavija Oddaja bo šla v eter vsak večer ob 23.45 in sodi v okvir sodelovanja vseh matičnih jugoslovanskih radijskih postaj in Radia Jugoslavija. Poslušate jo lahko na kratkih valovih 49,18 ter 41,43 in 31,18 metra ali na frekvencah 6.100, 7.240 ln 9.620 kilohertzov. Vsekakor gre za pomemben dogodek v informiranju tistega dela svetovne javnosti, ki govori in razume italijanski jezik. Toda to je šele začetek. V drugi polovici leta bo namreč Radio Koper razširil sedanja, trinajstminutna poročila na popolnejšo, tridesetminutno oddajo. Tako bodo imeli poslušalci še večjo možnost kot doslej, da spoznajo prizadevanja socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije v boju za mir in mednarodno sodelovanje, da so informirani o pomembnejših svetovnih dogodkih, da spoznajo visoko raven jugoslovansko-italijan-skega prijateljstva in da se podrobno seznanijo z življenjem, delom jn problematiko italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriški LAS-SIJEVE UMETNIJE Ob 16.00 in 18.00 italijanski -OGNJEVITA BOLNIČARKA ob 20.00 ameriški - ALEIN - OSMI POTNIK IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka -TOM IN JERRY ob 16.00, 18.00 in 20.00 angleški -LETEČI ODRED SCOTLAND YARDA PIRAN: ob 16.00 ameriška risanka -TOM IN JERRY ob 18.00 in 20.00 ameriški - V PODZEMLJU SEKSA PORTOROŽ: ob 20.00 ameriški -VESEUNA KRIŽANKA Danes praznuje 80. rojstni dan KARLO ČUK Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kljčejg žena in o-troci, posebno pa vnuki Mara, Mauro, Korado in Matejka. JJAliUO i, i/l Vandi ii^grieu mm se rodil sin ANDREJ Srečnima mamici in očku i-skreno čestitajo, malemu Andreju pa ielijo mnogo sreče in zdravja nona Marica, nono Robert in stric Janko f Čestitke Včeraj je praznoval svoj rojstni dan VOJKO MILKOVIČ iz Gropa-de. Iskreno mu voščijo še na mnoga zdrava leta mama, sestra in brat i družinama. Danes, 2. marca, praznuje svoj 28. rojstni dan WALTER MILKOVIČ. Iz srca mu čestitata in želita še na mnoga leta nona Marija in brat Ladi. Prejšnji teden sta praznovala rojstni dan LOJZKA in KARLA PU-RIČ. Še mnogo takih dni in obilo zdravja jima vošči nečakinja Anica Purič z družino. Jutri slavi MARIJA LEGIŠA iz Prečnika svoj rojstni dan. Veliko sreče in zdravja in še i.a mnoga leta ji kličejo mož Ivan, hči Dolores, sin Claudio, Lička in Stanko. Jutri praznuje rojstni dan DANICA SIMONETA. Za osebni praznik ji želi še mnoge zdravih let dmžina Škabar. Jutri praznuje naša nona svoj rojstni dan. Ob tem njenem prazniku ji želijo zdravja in zadovoljstva vnuki Jasna, Irina, David in Adam. Včeraj je praznoval- TANJA KOCJAN rojstni dan. Ob tej priliki ji voščijo vsi domači. Istočasno voščijo tudi vsepi prijateljem in sorodnikom, ki praznujejo v tem mesecu. Jutri praznujeta zlato poroko VITORIJA in JOSIP ZERJUL. O-bilo sreče, zdravja ter medsebojnega razumevanja jima želita hčeri Ernesta in Alma z družinama. ZOFIJA in PEPI GRUDEN iz Samatorce praznujeta danes 45. obletnico poroke. Ob tej priliki jima vošči obilo sreče in razumevanja vnukinja Barbara. Učno in neučno osebje Poklicnega zavoda čestita prof. Budinu ob rojstvu sina ANDREJA. Danes praznuje ELEONORA GRGIČ ŠMOLČEVA rojstni dan. Iz srca ji čestitajo VValter, Olga in Benedikt. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Koncerti Danes, ob 18. uri ho v gledališču Verdi izredni koncert pevskega zbora poljske RTV iz Krakova, ki ga vodi Tadeusz Dobrzanski. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča. V okviru «Nedeljskih koncertov* v Avditoriju bodo danes nastopili Ginetto Pompei in Gino Concelli (trobenta), Augusto Bartoli (rog), Sergio Siccardi in Lucio Zaneila (trombon). Izvajali bodo skladbe Pe-zela, Schmidta in Ewalda. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Za tržaško koncertno društvo bo jutri, 3. marca, ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert Alexandra Lonquicha in Georgea Fausta (klavir in violončelo). Razna obvestila PD F. Prešeren iz Boljtmca spo-počap da/i so tt"SjtoittčKfKr padlim v NOB ha rf>B«LAWi »J&fol .v rale, kami.' ■■ Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst sklicuje za jutri, 3. marca, redno sejo odbora, ki bp ob 15.30 na sedežu Ul. F. Filzi 8. Pco: simo točnost in polnoštevilno udeležbo. , /| Sindikat slovenske šole - tajništvo I Trst, obvešča učno in neučno ose- i bje šol vseh stopenj, da je minimal-1 na doba za upokojitev 19 let, 6 me- j secev in 1 dan. Učno osebje stopi !• v pokoj ob koncu šolskega leta, to 1 je 10. 9. 19... Neučno osebje, ki gre v pokoj radi starosti, je tudi vezano na zaključek šolskega leta; tisti pa, ki dajo odpoved, niso vezani na ta datum. Za poročene ženske (učno in neučno osebje) je minimalna doba znižana na 14 let, 6 mesecev in 1 dan, isto vel jr za ločene ženske z otroki ali brez in za vdove, ki imajo otroke. Profesorice, ki so poročene imajo še to ugodnost, da se jim v to dobo všte- 1 je tudi doba univerze. • • * Učitelji in profesorji, ki so poučevali na nižji ali višji srednji šoli kot univerzitetni študentje, to je brez ustreznega študijskega naslova, naj vložijo prošnjo v kateri prosijo Skrbništvo, da bi jim priznalo ta leta kot službena leta za njihovo kariero. V prošnji naj navedejo, da jim ta leta štejejo na podlagi odloka TAR Umbria št. 307 z dne 16. 6. 1977. Podrobnejša pojasnila in model prošnje zainteresirani dobijo na sedežu SSŠ v Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Združenje staršev osnovne šole F. Milčinski vljudno vabi na predavanje prof. Bojana Pavletiča, ki bo v sredo, 5. marca, ob 18. uri na osnovni šoli na Katinari. Tema predavanja: Pomen telesne kulture za šoloobveznega otroka. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji bo proslavilo dan žena v soboto 8. marca t.l„ ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici *sv. Frančiška 20 -11. nadstropje. Na proslavi bo poleg govora tud' nekaj točk kulturnega sporeda. Odbor vabi na proslavo predvsem članice, a tudi člani bodo dobrodošli. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan ob priliki 14. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/n. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/n. v torek, 4. marca, ob 20.30 LUTKE: CB LUTKAH, Z LUTKAM! Lutkovno gledališče iz Ljubljane gostuje s predstavo PRAVLJIČARJEVE PRAVLJICE avtor: Jirži Streda režija: Karel Makoni (češki gost) igralci: Breda Hrovatin, Bojan Uroševič glasba: Edi Majaron tehnika: Vili Mokorel likovna rešitev: Alojz Toma-nek (češki gost) Na pogovoru o lutkarstvu in marionetah na Slovenskem ter o novih načrtih glede predstav za odrasle bosta poleg izvajalcev večera sodelovala še dramaturg Lutkovnega gledališča Matjaž Loboda in umetniški vodja Edi Marajon. Zveza žena UDI iz Križa priredi ob MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENA v četrtek, 6. marca, v kriškem Ljudskem domu družabni večer z zakusko Zbirališče ob 20. uri na trgu pred trafiko «Zoro» in -ato povorka do Ljudskega doma. V soboto, 8. marca, v Ljudskem domu ples z orkestrom «MELODY». Vstop z vabili UDI - ZŽI IZ ZGONIŠKE OBČINE vabi na proslavo mednarodnega dneva žena v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v prostorih PD Rdeča zvezda v Saležu Na sporedu bo priložnostni govor in kulturni program. Slovensko prosvetno društvo UNION - PODLONJER vabi svoje člane, da pripeljejo svoje otroke na privlačno lutkovno predstavo, ki bo na sedežu PD Slavko Škamperle v torek, 4. marca, ob 17. uri na stadionu «1. maj*. PD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na predstavo Lutkovnega gledališča iz Ljubljane "(JIRŽI STREDA)' ’>y■ PRAVLJIČNE PRAVLJICE v'torek, 4. t.m., ob 17. Uri v društvenih prostorih na stadionu «1. maj*. NOVOSTI V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Holokavst Anton Ožbolt — Utrinki iz podzemlja - Založba Borec, Ljubljana 1979 Hasan Mekule — Sla po soncu -Antologija poezije Albancev v SFRJ, CZ Ljubljana 1979 Minka Krejan — Begunci - ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1979 Vatroslav Grili — Med dvema svetovoma - MK Ljubljana 1979. r GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM EDWARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? V četrtek, 6. marca, ob 19. url izven abonmaja. Prosveta V društvenih prostorih PD Rdeča zvezda in ŠK Kras v Saležu razstavlja svoja dela Atilij Kralj. Razstava bo odprta: danes, 2. marca, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Prav tako danes, ob 17. uri v prostorih šolske telovadnice v Saležu nastop najmlajših s telovadno točko. Sodelujeta Sovodenjski nonet in pesnik Atilij Kralj; Vabljeni. Razstava bo odprta še prihodnji teden vsak dan od 18. do • 20. ure. Zavodski svet srednje šole Simon Gregorčič priredi v torek, 4. t.m., ob 20. uri v šolskih prostorih v Dolini vzgojno predavanje za starše učencev. Predaval bo prof. E-gidij Košuta o temi: Kako pomagamo otroku za boljši uspeh v šoli. Vabljeni vsi starši. Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi k predavanju iz ciklusa na temo POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA 3. predavanje: VERSKA REFORMACIJA IN PRVA SLOVENSKA KNJIGA Predavanje bo v sredo, 5. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Predava univerzitetni prof. FERDO GESTRIN. A l PrBSRSnSk GORIŠKI DNEVNIK 2. marca 1980 OGORČENI PROTESTI PROTI NAMERAM DOLOČENIH POLITIKOV Zakaj nam hočejo vsi/iti kemično tovarno, ki je nihče ne mara? če imajo lastniki tovarne ICFI namen nadaljevati proizvodnjo, naj ostanejo kar v Nemah in naj namestijo zanesljive čistilne naprave Star in nič kolikokrat potrjen je ljudski rek «po toči zvoniti je prepozno*. V mislih imamo namreč namero določenih političnih krogov, ki si zavzeto (žal zelo neodgovorno) prizadevajo, da bi v goriški industrijski coni zgradili tovarno zdravil in kemičnih preparatov ICFI. Smola je tudi v tem, da se bližamo volitvam in da bo tovarna, hočeš nočeš postala argument za ali proti določeni politični izbiri. Ni naš namen, da bi vzbujali a-larmizem, ne moremo se pa izogniti dolžnosti, da ne bi bralcev in javnosti opozorili pred nevarnostmi, ki bi jih tak obrat predstavljal za neposredno zaposlene delavce ter za bližnjo in širšo okolico. Naša dolžnost pa je opozoriti tudi pred nevarnostjo prehitrih in površnih o-dlcčitev, h katerim se, vsaj po nekaterih znakih sodeč, nagibajo določeni odločujoči krogi. Prvo mne nje glede možnosti namestitve take tovarne so že povedali sindikati, goriška podružnica svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), po samezniki, nekaj, sicer neuradnih stališč pa je bilo slišati tudi s strani predstavnikov občinske u-prave. Te dni so o zadevi razpravljali tudi v Štandrežu, saj je tamkajšnje prebivalstvo tako rekoč najbolj prizadeto. Štandrežci odločno odklanjajo zgraditev takega industrijskega obrata. To so povedali na sestanku sekcije socialistične stranke, tako stališče je zavzela rajonska konzulta, proti graditvi tovarne je združenje za zaščito zemlje ter etnične in socialno-gospodar-ske strukture Štandreža, odločno proti je tudi krajevna sekcija Slovenske skupnosti. Med razDravo članov sekcije PSI so ugotovili, in to iz razpoložljivega gradiva o celotni zadevi ICFI v Nemah, da ne obstajajo zanesljiva jamstva o varnosti pred onesnaževanjem vodnih virov, delovnega okolja in zraka. Čeprav je bila tovarna v Nemah zgrajena pred nekaj leti, ni bilo skoraj nobenega nadzorstva ali vsaj pravega nadzorstva nad tem, kar so v tovarni pravzaprav izdelovali. Preplah je nastal, ko je bila nesreča že tu in ko je bilo prepozno, da bi karkoli ukrenili. Tako je javnost šele po nesreči izvedela, kakor izhaja iz dokumentacije, da se je ICFI ukvarjala tudi z izdelovanjem tako nevarnih snovi kakor je ciankalij ali pa strupeni plin fosgen, ki so ga uporabljali v prvi svetovni vojni za pobijanje vojakov na fronti! Ali ni bilo v Sevesu isto? Šele po nesreči je prišlo na dan, s. kakšno nevarno snovjo so imeli opravka! Kdo more jamčiti, da re kaj takega ne bi ponovilo Štandrežu? Z istimi vprašanji se je v četrtek ukvarjala tudi rajonska konzulta v Štandrežu, ki odločno nasprotuje namestitvi takega industrijskega o-brata. Rajonska konzulta obenem opozarja na način sprejemanja o-d]očitev, mimo mnenja neposredno prizadetega prebivalstva, kar je že kar ustaljena praksa goriške občinske uprave. Rajonska skupščina nadalje opozarja pred prenagljenimi odločitvami ter navaja za to prim°r upepeljevalnika na meji med sovodenjsko in goriško občino. Cede tega objekta so bila dana vsa m^žna zagotovila, vprašanie zase pa je, ali so bile napravljane u-strezne meritve na prahu in sajah, ki se usedajo v neposredni okolici. V tem smislu bo rajonska krnzul-ta formalno zahtevala cd goriškega zdravstvenega konzorcija, da napravi ustrezne analize. jajo, prav gotovo ne bo rešilo vprašanja brezposelnosti na Goriškem. Pa še to. štandreški obrtniki se že leta dolgo potegujejo, da bi jim na področju industriisk- cone dodelili zemljišča za razširitev njihove dejavnosti. Malenkost jim je u-spelo, z velikimi težavami in ovirami, le doseči, težko pa je razumeti, kako se na široko odpirajo vrata takemu obj°ktu ... In končno obstajajo še resni pomisleki glede gospodarske upravičenosti preselitve tovarne iz Nem v Gorico. Če je podjetje zares za interesirano za nadaljevanje proiz. vodnje, zakaj ne primemo opremi z zanesljivimi čistilnimi in varovalnimi napravami razmeroma novih obratov v Nemah. To bi, vsaj na prvi pogled, predstavljalo manjši strošek, i-akor pa gradnja nove tovarne, selitev visokokvalificirane dclovne sile itd. Preveč nejasnosti torej in premalo, ali skoraj nič iam štev Poleg tega pa 40, 50 ali 60 delovnih mest, kolikor jih ponu- Ob uspešno dokončanem visokošolskem študiju čestita DIEGU MARVINU Domska skupnost Andrej Budal Osebje hiiminske bolnišnice na obisku v Šempetru Včeraj dopoldne so se mudili na obisku v šempetrski bolnišnici predstavniki bolnišnice iz Humina, ki jo je leta 1976 hudo prizadel potres. Tedaj so jugoslovanski narodi nemudoma priskočili na pomoč prizadetemu prebivalstvu in konkretno izrazili svojo solidarnost Furlaniji s sodelovanjem pri obnovi porušenih krajev. Ni naključje torej, da je lani, ko je potres prizadel črnogorsko primorje, bila prav huminska bolnišnica med prvimi, ki so pomagali pri reševanju in odpravljanju posledic potresa. Na včerajšnjem obisku so si gostje iz Furlanije ogledali kompleks šempetrske bolnišnice in z velikim zanimanjem prisluhnili izkušnjam jugoslovanskih kolegov. Ob zaključku obiska so tako gostje kot gostitelji izrazili željo po večjem sodelovanju tako na zdravstvenem kot na širšem družbenem področju. Na srečanju je bil prisoten tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj. Koalicija med PRI in PLI na občinskih volitvah? Se bodo liberalci in republikanci v Krminu in Gradišču predstavili na spomladanskih volitvah s skupno listo? S tem vprašanjem se ubadajo v teh dneh voditelji teh dveh strank, ki v omenjenih krajih nimata veliko volivcev. Liberalci so sicer nekoč imeli v Krminu svojega svetovalca. Nekateri politični opazovalci menijo, da lahko pride v teh dveh občinah do širših laičnih koalicijskih list, saj bi se lahko republikancem in liberalcem pridružili tudi socialdemokrati, ki so sicer na volitvah pred petimi leti izvolili tako v Krminu kot v Gradišču v vsakem kraju po enega svetovalca; oba sta se pridružila levičarskim koalicijam v vodenju tamkajšnjih u-prav. Znano je, da je bilo v Italiji doslej premalo posluha za vprašanja varstva narave in divjadi. Tako so že pred tridesetimi leti podpisali v Parizu mednarodno konvencijo o varstvu nekaterih ptic selivk. Medtem ko so druge države mednarodni dogovor začele že takoj uresničevati, prihaja Italija k temu dogovoru z veliko zamudo. Doslej je veljalo, da se za nekatere vrste divjadi, predvsem ptic, lovska sezona konča 31. marca. Letos bo drugače, saj bo dovoljeno loviti le do 10. marca, do sončnega zatona. NA DELU NOVI ODBOR PSI Socialisti pripravljajo «posoški načrt» za volitve V petek se bodo nik/ krajev, kjer v Gorici sestali izvoljeni zastop. bodo spomladi občinske volitve Lov za tri tedne krajši Lovski koledar bo letos za tri tedne krajši. Tako je odločilo de-želro odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo, sklicujoč se na dekret predsednika republike z lanskega decembra. V Ulici Capitello v Romjanu v Ronkah bodo v soboto, 8. marca ob 10.30 svečano izročili ključe lastnikom 30 stanovalcev novih zadružnih stanovanj, ki jih je zgradila stanovanjska zadruga cMondo operaio». Gre za prvo delo te zadruge na Goriškem, ki bo nadaljevala z delom, saj namerava v kratkem pričeti z gradnjo približno enakega števila stanovanj v U-lici Cordaioli v Gorici in še enega kompleksa v Tržiču. Socialistična stranka se pripravlja na spomladanske občinske volitve, ki bodo v dvajsetih občinah na Goriškem. Izvzete so občine Tržič, Gradež, Ronke, Vileš in Romans, kjer so bile volitve pred kratkim. Že na zadnjem pokrajinskem kongresu so tako-v tajniškem poročilu kot v diskusiji in tudi v sklepnem poročilu, ki so ga takrat odobrili soglasno, potrdili veljavnost politične linije, ki teži k sodelovanju z vsemi levičarskimi skupinami. To bo tudi osnova posveta, ki ga sklicuje vodstvo pokrajinske federacije PSI za petek, 7. marca, ko se v Gorici sestanejo občinski svetovalci in tajniki sekcij tistih občin, kjer bodo spomladi volitve. Na tem sestanku bodo tudi preučili tako imenovani «posoški načrt*, s katerim se bodo socialisti predstavili volivcem spomladi. V j okvir teh prizadevanj spada tudi sestanek socialističnih upraviteljev raznih konzorcijev tržiškega okoliša, ki bo na strankinem sedežu v Tržiču v četrtek, 7. marca. Na sestanku pokrajinskega vodstva, ki je bilo v torek so, po obširni razpravi, izvolili ožje vodstvo. To je imelo sestanek v petek zvečer, še pred razpravo o volil uniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinfiuiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiMiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiniiii NA 33. OBČNEM ZBORU GORIŠKI PLANINCI OCENILI DELOVANJE V LANSKEM LETU Kljub težavam se društvo uspešno razvija in uveljavlja Med najbolj delavnimi smučarski in jamarski odsek Z zadovoljstvom ugotavljamo, da Slovensko planinsko društvo v Gorici iz leta v leto pridobiva na pomenu in ugledu, veča se število članstva, uspešno in enakovredno nastopamo pred večinskim narodom, kljub temu da uspeh ni zmeraj tak, kakor bi si ga želeli. To je poglavitna misel iz predsedniškega poročila ob četrtkovem, 33. rednem občnem zboru Slovenskega planinskega društva v Gorici. Predsednik društva Vlado Klem-še je na začetku svojega, razmeroma obširnega in v nekaterih točkah precej kritičnega poročila, o-menil letošnji jubilej društva, 35-letnico neprekinjenega delovanja ter opozoril na še pomembnejšo o-bletnico, ki jo bo društvo na primeren način počastilo^ prihodnje leto. Poteklo bo namreč 70 let od u-stanovitve Goriške podružnice Slovenskega planinskega društva. Precej pozornosti je v svojem poročilu nadalje namenil delu z mladino, ki se odvija v zelo težavnih razmerah, saj še vedno in to kljub številnim poskusom, ni bilo mogoče vzpostaviti pravega sodelovanja med šolo in planinskim društvom. iilliniiiitiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMtiiiiiiiMiitiiiiiiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiii SAUB NE OPRAVLJAJO ZAUPANIH NMOC VRSTA NEGATIVNIH POJAVOV HROMI ZDRAVSTVENO REFORMO Več mesecev čakanja za vsak specialistični pregled Na ekonomski fakulteti tria ške univerze je uspešno di plomiral DIEGO MARVIN Čestitajo mu družine Makuc. Cargnel in Braione. Novemu doktorju ekonomskih ved, svojemu predsedniku dr. DIEGU MARVINU čestitajo odborniki in člani prosvetnega društva tOion Župan čič» v štandrežu.Čestitkam se pridružuje Slovenska prosvetna zveza. 1 Kakor vse reforme nasploh, se tudi reforma zdravstvenega var stva uresničuje prepočasi, z veli kimi težavami in ob najrazličnej ših protislovjih. Res je, da je u spešna izvedba vsakršne reforme odvisna od vseh dejavnikov, pri reformi zdravstva bi lahko reku od delavcev v zdravstvu in od tistih, ki zdravstvene storitve v taki ali drugačni obliki koristijo. Glede na stopnjo uresničevanja reforme in ob upoštevanju kvalitete storitev pa dosedanje stanje ne nudi najboljših izgledov za bodoče Nekateri so celo prepričani, da pomeni korak nazaj s prejšnjo c reditvijo. Po vseh znakih sodeč so tokrat odpovedali zdravniki, pri vsej zadevi pa ima precej odgo vornosti tudi vlada, ki ni poskrbela za prdageditev materialne o snove za reden potek tako pomemli ne službe kakor je zdravstvo. Tako ali drugače, dejstvo je, da se reforma ne izvaja v tisti sme ri, kakor je bilo napovedano. Po javljajo se odstopanja, deviacije, primeri popolne brezbrižnosti, pa še kaj. Tudi v naši deželi, kjer so te dni z velikimi težavami le uspeli spraviti skupaj nekakšno dr-žurno zdravniško službo in ko so se že zače'a prerekanja zdravnikov radi neustreznih in nesprejemljivih Dngojev Na take razmere je te dni opo zori) Franco Rossi, sindikalist Ci j SL iz Tržiča. Poleg ugotovitve, da osnovne zdravstvene enote. (SAUB) do zdaj niso v stanju opravljati zaupane in po zakonu določene naloge, velja razmisliti o nekaterih skrajno negativnih pojavih. Tako naj bi osnovne zdravstvene enote dajale prednost nekaterim zasebnim ali polzasebnim klinikam in zdravstvenim ustanovam: name sto da bi bolnike za najrazličnejše izvide pošiljale v javne bolnišnice, jih raje napotijo v take ustanove. Zakaj? To je le eden od negativni') aspektov. Dejstvo je. da se je stop nja kvalitete storitev močno zni žala in da se vsled tega vse več občanov poslužuje privatnih zdravnikov. kar pa vsekakor ni bil cilj reforme. Kako so se izboljšale storitve v Gorici lahko dovolj zgovorno ponazori primer, da je treba za specialistični pregled pri okulistu čakati približno pet mesecev (v tem času človek lahko ali oslepi, ali ozdravi, ali pa ga že pošljejo pod zemljo), še bolj zgovoren pa je morda primer delavca, ki je preko SAUB zaprosil za specialistični pregled zaradi nevarne obolelosti ožilja na nogah, a ga je specialist odslovil že pri vratih, češ, da mu ne more nič pomagati. Za kroniko naj navedemo, da se je to zgodilo že pred stavko, ki so jo pred kratkim oklicali zdravniki. Nogo si je fant medtem že dokaj uspešno pozdravil, seve da pri zasebnem zdravniku, kjer mora za vsak pregled plačati 25 tisoč lir. Še bi lahko navedli nekaj primerov, a se nam zdi nepotrebno. Take reforme si res ne želimo! Dalj časa se je samo šušljalo, zdaj pa je novica končno le prišla na dan. Tako naj bi v medobčinskem avtobusnem konzorciju v Tržiču imeli opravka s poneverbo denarja, v znesku približno 20 milijonov lir. To naj bi zagrešil eden od uslužbencev konzorcija, Glede tradicionalne dejavnosti, to je glede prirejanja planinskih izletov in vzponov je predsednik ocenil, da je bila lanska sezona razmeroma uspešna. Zanimanje za take oblike aktivne rekreacije se je zelo povečalo in kar je še najbolj pomembno, opaziti je bilo veliko udeležbo na posameznih izletih. Smučarski in jamarski odsek sta bila tudi v prejšnjem letu zelo u-spešna, je v svojem poročilu opozoril predsednik društva, ter izrekel priznanje za požrtvovalnost in trud, ki ga vlagajo voditelji in organizatorji smučarskega odseka ter pohvalil raziskovalno vnemo in vsestransko aktivnost jamarskega odseka, ki se je v lanskem letu še posebej izkazal. Sicer' pa je bil v poročilu govor tudi o stalnih finančnih težavah, zaradi česar bo treba v prihodnjem letu zvišati članarino Tako bo društvo junija meseca gostitelj 9. tradicionalnega srečanja zamejskih planinskih društev, potrdilo pa je tudi že svojo udeležbo na delovnih akcijah za izgradnjo planinske koče pri Krnskih jezerih. Občni zbor goriških planincev so pozdravili predstavniki sosednjega planinskega društva iz Nove Gorice, Meddruštvenega odbora primorskih planinskih društev in tržaških planincev. Poleg predsednikovega poročila je bilo podano še tajniško poročilo, izčrpni poročili o delovanju smučarskega in jamarskega odseka, poročilo o stanju blagajne ter gospodarsko poročilo. 33. redni občni zbor je bil delovnega značaja, zaključil pa se je s predvajanjem barvnih diapozitivov iz delovanja društva ter informativnim prikazom načrta izgradnje koče ob Krnskih jezerih. Sledila je, zdaj že tradicionalna planinska družabnost, priložnost za prijateljski pogovor, izmenjavo misli o letošnjem programu dela in prireditev pa še kaj. Poleti v Ljubljani seminar slovenskega jezika Sindikat slovenske šole sporoča, da bo tudi letos v Ljubljani seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Seminar bo od 29. junija do 12. julija na filozofski fakulteti E. Kardelj, Aškerčeva 12. Spored seminarja obsega znanstvena predavanja, lektorate, posebne tečaje, fonolaboratorijske vaje, nem programu pa so bile porazde Ijene odgovornosti v odboru. Tajniku Gianfrancu Trombetti bo stal ob strani podtajnik arh. Giampaolo Robustelli, ki bo odgovarjal tudi za gospodarska in urbanistična vprašanja. Administrativni tajnik je Livio Dell'Orco, za krajevne uprave odgovarja Mario Del Ben, za organizacijo Giorgio Delago, za tisk in propagando Marko V/altritsch, za odnose s sindikalnimi in drugimi množičnimi organizacijami Luigi Blasig, za šolstvo in kulturo Silvio Cumpeta, za vprašanja državljanskih pravic Caterina Viscomi, za zdravstvo Giobatta Zar, za javne prevoze in konzorcije pa Pietro Lombardo. Izvolili so tudi poseb no komisijo za specifična vprašanja slovenske narodnostne manjšine in odnose s sosednimi jugoslovanskimi organizacijami; v njej so Marko Waltritsch, Mario Del Ben in Giobatta Zar. Tečaj zdravstvene vzgoje za učitelje in vrtnarice V torek, 4. marca, se bo na se-lležu Rdečega križa v Ul. Co-relli pričel tečaj higiene in prve pomoči za otroške vrtnarice in o-snovnošolske učitelje. Lekcije bodo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, zaključile pa se bodo 13. maja. O raznih argumentih, ki jih obsega spored tečaja, bo predavalo 13 goriških zdravnikov. Vsi, ki bi se radi udeležili tečaja, se lahko telefonsko prijavijo na ganskem sedežu Rdečega križa, tel. 2819. Razna obvestila Ženski iniciativni odsek PD Danica z Vrha priredi družabni večer, ki bo v soboto, 8. marca, ob 19.30 v gostilni Devetak na Vrhu. Prijave sprejema trgovina Frandolič. Prosvetno društvo Naš prapor priredi v soboto, 8. marca, družabnost ob mednarodnem ženskem prazniku s skupno večerjo. Prijave sprejemajo Berta Pintar in Stojana Grav-ner na Oslavju ter Štefanija Bensa v Pevmi. štandreške žene bodo proslavile mednarodni ženski praznik v soboto, 8. marca, ob 20. uri v domu Andreja Budala. Pripravljajo krajši kulturni spored in skupno večerjo. Poskrbite za pravočasno prijavo, oziroma rezervacijo! Obvestilo bivšim partizanom! Slovenska kulturno-gospodarska zveza, teritorialni odbor za Goriško, obvešča da bo v torek, 4. marca 1980, ob 19. uri v klubu cSiraon Gregorčič* v Gorici, Korzo Verdi 13/1, sestanek, na katerem bo izvedenec Boris Simoneta obrazložil razne možnosti -'laganja prošenj za penzije ali dodatke, ki jih predvideva sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Podobni sestanki bodo v marcu tudi v Sovodnjah in števerjanu. PRIPRAVE ZA ODKRITJE PARTIZANSKEGA SPOMENIKA Nad 6 metrov visok kraški kamen so Gabrci položili v cementni temelj Spomenik nameravajo odkriti letos julija: tako nam je dejal predsednik prosvetnega društva «Ska!a» Vid Primožič V cementni temelj so včeraj dopoldne Gabrci s pomočjo orjaškega žerjava podjetja Kusterle položili nad 6 metrov visok kraški kamen, ki bo v okras spomeniku padlim partizanskim borcem iz te naše vasi ob Vipavi. Pobudo za postavitev partizanskega spomenika so dali že pred nekaj leti domačini, organizacijsko delo je prevzelo tamkajšnje prosvetno društvo «Skala». Načrt za spomenik so poverili arhitektu Jožetu Ceju. Domislili so se, potem ko so na Goličevniku, kraju, ki stoji približno 900 metrov nad Pavletičevo gostilno, našli nad šest metrov kraški kamen, da bodo tega, takšnega^ kot je, ne da bi ga obdelovali, postavili za spomenik. Že pred dvema letoma so ta kamen spravili v dolino in ga imeli shranjenega na nekem dvorišču v Gabr.jah. Še pred letošnjimi novoletnimi prazniki so očistili kraj ob glavni vaški cesti, kjer bo stal spomenik, prejšnji teden so izdelali cementni temelj in orjaškemu kra- iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiimiiHimimfiiiiniiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiuiiiiiimiiii VESELA ZLATA POROKA MUČIČEVIH V ŠTANDREŽU Zlata poroka je vedno enkratni | žleb prerezan. Mučičeva hiša je dogodek, posebno na vasi, kjer j bila skoraj premajhna za številne se veselju slavljencev in domačih j prisotne. Pesem, ki je zvenela slav-pridruži tudi širša vaška skupnost. Ijencema kot najboljša želja, se V četrtek, 28. februarja sta nam-1 je razlegala pozno v noč. Vsem je Polaganje kraškega kamna z žerjavom v cementni temelj v Gabrjah škemu kamnu tudi dodali cementni podstavek. Včeraj dopoldne se je v tem kraju zbralo približno trideset domačinov, ki so pripravili vse potrebno, da se postavi kraški kamen-spomenik na kraj, kjer bo tudi stal. reč Urška in Mirko Mučič s Man ca> slavila zlato poroko. Zvečer ju je pred domačo cerkvijo pričakalo lepo število vaščanov, ko je Mirko pospremil v domačo cerkev svojo soprogo, kjer sta jima pela člana pevskega zbora tOton Župančič». Po obredu je pred cerkvijo skupina družinskih prijateljev, ob pogrnjeni mizi, ponudila zlatoporočen-cema kozarček vina, kakor je v vasi navada. Medtem ko je bila vesela družba na večerji v bližnji restavraciji, so se v Manch pri tbndarji» (tako namreč imenujejo domačini Mučičev dom) sosedje in prijatelji mrzlično pripravljali, da sprejmejo povratek Mirka in Urške. Bolj iznajdljivi so ob lepo okrašenem slavoloku, katerega so postavili že prejšnjo noč, namestili zlato pobarvan žleb, po domače igorna» in tudi primerne škarje. Povratek slavljencev so pričakali tudi člani pevskega zbora cOton Župančič», s pesmijo seveda, če je hotel slovstveno zgodovino, ter druge dopolnilne programe in ekskurzije po Sloveniji. Goriški šolniki imajo na i domači gospodar v hišo, je moral razpolago za udeležbo na seminar- prerezati žleb. Kot izurjen klepar ju 2 štipendirani mesti. Rok za pri- (bandar) je bil Mirko kos takemu javo zapade 31. marca. | delu in po nekaj minutah je bil Davčno potrdilo za krožnik golaža Morda se važnosti preokreta ne zavedamo v celoti, vendarle pomeni uvedba davčnega potrdila v gostiščih pravo revolucijo v življenju italijanskih državljanov. Italija je namreč dežela, kjer so davčne ula-ie narodni šport. Kdor več utaji, bolj je cenjen. Zaradi tega so u-pravičen i protesti tistih ljudi, ki so vezani izključno na svojo plačo in ki morajo zaradi tega do zadnje lire plačati davčne pristojbine. Številni prosti poklici, trgovci, o-briniki, industrijci pa najdejo obilo možnosti, da obidejo davčne predpise in se kdo več. drugi manj, izognejo plačilu davkov. V zadnjih dveh letih je italijanska finančna straža v več pokrajinah pregledala računske knjige. gostišč in jih pri merjala z iz:avami mlad''poročen cev, ki so imeli oročnn kosila v tem ali drugem lokalu. Finančna straža je v večini primerov ugotovila, da gostinci sploh niso prijavili inkasa, ki go ga imeli ob takih mno- žičnih slavnostnih kosilih. Morda se je zaradi tega sedanji finančni minister Re.viglio spravil na gostince kot na svojo prvo tarčo. Ni sicer prav, da se je ta minister, ki mu ni nič mar, da bi se zameril pri volivcih, saj ni politik, marveč le strokovnjak, ki se lahko kadarkoli vrne na svoje mesto univerzitetnega profesorja, spravil samo na gostince. Saj niso samo ti tisti, ki so obtoženi la ne plačujejo davkov. Sam Reviglio je povedal, da so druge kategorije državljanov, ki prijavljajo še manj davkov. Si predstavljate odvetnika ali zdravnika, ki je kasiral (ne zaslužil!) v letu dni komaj nekaj milijončkov lir? Kako lahko človek skrbi za družino, če ima tako majhne dohodke? Sicer pa je R eviglio zagrozil, da bo š v tem letu začel s podobnimi akcijami kot je sedanja V začetku smo rekli, da pomeni davčno potrdilo v Italiji pravo revolucijo. Tako tudi je, saj bo mo- ral, pravzaprav mora že od včeraj, vsak gostilničar izdati žigosano dav. čno potrdilo in klient ga mora odnesti iz gostilne. Zgodi se lahko, da ga bo pred gostilno čakal uniformirani ali v civilno oblečen finančni stražnik, ga ustavil in ga prosil, naj mu pokaže račun. Zakon predvideva precej visoke kazni za tiste gostince, ki ne bodo izdajali potrdil, nekaj globe bodo morali plačati tudi tisti klienti, ki ne bodo imeli potrdila pri sebi. Morda bo državna uprava opremila finančne stražnike z raznimi metri, saj bodo ti stražniki lahko ljudi ustavljali v krogu 60 metrov od gostilniških vrat. Kakšne bodo posledice? Ljudje bodo hranili račune kosila (potrdila veljajo le za hrano, ne za navadni obisk v gostilni na katerem spiješ kozarec ali dva), gostinci bodo najbrž plačali več davkov, v kratkem pa bomo zabeležili marsikje porast gostinskih cen. bilo prijetno, posebno Urški in Mirku, ki se bosta prav gotovo spominjali svoje zlate poroke. Spominjali se je bodo tudi vsi, ki so se pridružili njunemu veselju. Gledališča no. Sedaj bodo pričeli s prostovoljnim delom za ureditev okolja. P?" stavitev plošče na kateri po® vklesana imena padlim. Pričeli Mj do tudi z nabiranjem denarja, ® ga potrebujejo za zaključek gr® nje. Kot nam je povedal Pre~rj nik prosvetnega društva «Skaia Vid Primožič, nameravajo spcWf nik odkriti letos julija, ko bo® imeli v vasi tradicionalno P°ler, prireditev in ji dati s tem poseb« pečat. Želimo jim, da se jip1 želja tudi uresničila. Na naši sa ki včerajšnji trenutek, ko so z jaškim žerjavom postavili kaffle” v cementni temelj. Prireditve V deželnem avditoriju v Gona bo jutri zvečer koncert črnskih duno nih pesmi v izvedbi mezzosopran« ke Aracelly Haengel in pianista f bia Niederja. Koncert bo ob 20.3U. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 oChlaro di na*. I. Montand in R. Schnei®r-Barvni film. « CORSO 15.15-22.00 «Interceptor»- o-Gibson in J. Samuel. Prepove0 mladini pod 18. letom. .. VITTORIA 15.30-22.00 «Les duri« ves du plaisir*. Prepovedan i® dini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Le ros« di Danzica*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Io sto gli ippopotami*. DEŽURNA LEKARNA V GOfiKj Danes ves dan in ponoči F, Gorici dežurna lekarna Alesani, Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽlC®. Danes ves dan in ponočuje v mi suu. i žiču dežurna lekarna bolnišnice, Zelo zahtevno delo je opravlje- | Terenziana 26, tel. 44-387. Na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete bo danes, 2. marca, ob 16.30 gostovalo v Katoliškem domu v Gorici pr&" svetno društvo iz Globasnice na Koroškem z dramo KASTELKA -x r , - 1 » «1 .SldODam Drama je povzeta po povesti Vlad. Levstika'«GADJE GNEZDO* TOPLO VABLJENI! , v’ Priznano mednarodno avioprrvozniško podjeljf LA G O R IZ I A N A GORICA - UL Duca 0’Aosta 180 - teL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici vabi v torek, 4. marca, ob 20. uri na predstavo Prividi Simone Machard, Bertolda Brechta. Predstava bo v gledališki dvorani v Solkanu. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Giulia Marussi, Lara Marchi, Lorenzo Quintana, Rossella Beltrame, Tatiana Chittaro, Jennifer Millia, Manuel Cragnolin, Alessan-dra De Gennaro, Marina Biancotto. SMRTI: 82-letni upokojenec Jožef Pintar, 89-letna gospodinja Elisa Battaglia, 83-letna gospodinja Cri-stina Fabro vd. Ocera, 67-letni upokojenec Edoardo Glessi, 75-letni u-pokojenec Antonio Macuz, 74-letni Fausto Pecorari, 72-letni upokojenec Pietro Fabris, 57-letni upokojenec Tullio Culot, 37-letni vajenec Guido Ruttar, 74-letni mizar Giuseppe Za-vertani, 73-letni upokojenec Giuseppe Grinosdch, 80-letna gospodinja Anna Lipizer vd. Simsig. OKLICI: elektrikar Silvano Calli-garo in študentka Maristella Taran-tino, kirurg Massimo Pellizon in profesorica Cristina Ugomari, uslužbenec Daniele Toti in prodajalka Lo-retta Orazietti, delavec Giancarlo Marrassi in prodajalka Manuela Tunini. POROKE: slikar Roberto Marti-nuzzi in frizerka Rossella Bemar-dis, delavec Siro Ban in vzgojiteljica Donata Marchi. Ob četrti obletnici smrti nepozabnega nečaka Severina Devetaka daruje Mario Krošelj z družino 15.000 lir za spomenik padlim v NOB v Jamljah; ob 5. obletnici smrti drage mame Frančiške Urdih por. De-vetta daruje sin Frančko z družino 15.000 lir za spomenik padlim v NOB v Jamljah. Ob 5. obletnici smrti moža Julijana daruje žena Anica 10.000 lir za društvo krvoda jalcev iz Sovodenj. LO GORICA, Korzo Italija /6 tal 81-032 nJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Va® pobral veliko denarja? V najmanjši trgovini na svetu, ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to kar iščete In kar se Vam Izpl®^8' EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V MARCU 1980- ženska lanena krila s pasom 4.500 Ur kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 Hr otroške platnene kavbojke (že oprane) 6.500 lir ženska krila iz gabardena 8.000 Ur spomladanska ženska krila 8.000 Ur ženska oblačila bouclč 8.000 Ur moške In ženske kavbojke (že oprane) 8.900 Ur moške in ženske majice 4.000 Ur žametne hlače z naramnicami 9.900 Ur mladeniške srajce 4.900 Ur moške srajce z žepkom 3.500 lir VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO! Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE Ob priliki odprtja novega Italljansko-jugoslovanskega mcJ0®** preboda na Škabrljelovi ulici - Erjavčevi cesti bomo v trgo1 ELIO *IN» MODE ves mesec marec menjali dinar po 4 0 1 viol PffioršfcOSievHifc KULTURA 2. marca 1980 «NASO ZGODOVINO JE TREBA NA NOVO NAPISATI» ^UČITELJSKI LIST 1920/26» rob diplomski nalogi prof. Marise Skerk-Kosmine na tržiški univerzi Profesor na univerzi v Trstu v j "oze. Pirjevec je objavil v no-nit1 * * * .®*®v*lki PrimorsKega dnevna-1.^ razgovore na temo o da-^11 podobi in perspektivi Trsta. Odgovori prof. Guida Miglia, a’ Pisatelja in žurnalista, 1 , aaa. ki ga je val izseljenstva n a. 1^7 potegnil v Trst, so za na, ega in današnjega Tržača-A^uti.in neprizanesljivi, toda ni si V°i ’n intelektualno postelj Med pogovorom, ki ga je skle-2a 2 besedami iz naslova tega s,iia 3' •'e rebel tudi to: «Vpra-se. kakšen smisel je ime-p Peti v času fašizma v okolici i. 21,13 Istria italianissima?! Ta-v ni S,®!bil osnovnošolski učitelj haini • žniinJ'a- Čeprav sem iz-snrn J? revne delavske družine, So bl* Prepričan, da otroci, ki eovteiaTt odmorom. P?tiho raz- niai i v SV0Jem jeziku poce-saiJ!- zato’ ker mi hočejo na-tmJ1' biiti pomislil nisem, da , re edini jezik, ki ga poznajo, n j l So ,se ga naučili na materi-istrefrSiid’ b°t sem se jaz naučil ^“‘beneškega narečja. To so asne stvari. . .» j, iako Miglja, velika večina Tr-turti °V'ItaliJanov, Pristnih kakor vecjn "depristnihs, do danes še n;.i°.ni dospela do tega spozna- PreVPialostno Pa ie tudi' da v ^* meri vel.ia to tudi za vanp S .®°vence in za Jugoslo-voru s? °b' kar je v tem razgo- v Barko ^jZeao V op,su sredania Jako Je bilo: inteligentna žena & kirurga iz Trsta se je v k ‘m v?bregnila ob nakupoval-ki je govorila slo-tie °’ ceš odkod neki ste, da Ta .ate govoriti po italijansko? fe v* °dvrn''a: »Naj vprašam Se nea®*_ gospa, odkod ste vi, da tievnH ae veliko vedoma ali deist„orna . zastrtih zeodovinskih denp„v-..ki naj bi vodila k stu-% clsVb razmerij vse, ki ži-pr;s aa ‘sti zemlji. Pomemben tk0rr| Vek do teh spoznanj je brez skna •1:0la 111 °b njej tudi ’ šlo7’ tahodnpln krvatsko ljudstvo na da egi tj1 robu naše domovine, kar na tretjini slovenske- ga Jože Pahor Mo Ja. Zaradi tega bi ne *°8e n v> ko bi vsebina te na-s'avj)0striProc*r*a tudi izven zidov ?°b\i m"1® dvorane univerze na V K^e8a Trsta pod Konkone-Oh trlnami in Vejno. m Prikazu neenake borbe Oh . temami in ta ojtn prikazu ssrn šolstva v Julij--0 o»°Jetjem izničeno, se mo-J|va v ®ti tudi na položaj šol-d V®hcev .današniih zamejskih t> • “e posebej naj navezo u®neško Slovenijo in Ko-r**tiet«kr tud' po skoraj štirih ► vednAn zmago nad fašizmom, Lastnik n‘maj° vseh tistih na-i švjc t/'.ln seveda tudi šolskih a dlovpa 10 terjajo narodnostni J?« W kl zakoni. Saj dan na in 11° j/ intervencijah v Ri-?kllrnih’a Dunaju zaradi naših vVenskpiTUs^anov’ 'n to vse od ffa ftfsa vrtqa do gledališča, h in t10!, b°ia za pravice do lteti še j r.e ne smemo pre-v!v razmKred"ih izpadov vodite-t?k° Drn !ist», ki uporabljajo ip0’'0 Vzvij0^05*1, da pokažejo BSfl0VeaskegaSt "ad VSem’ kar spoznati in .porazu-4bi,° vseL d*ejstva pričaj° da Ve 'n ,t.e®a' kar so napi- ij' drml e,da i Lavo Čermelj in dr>drvatih ^a , nt'm 0 Slovencih h dane<. ^ Italijo od 1918 pa ^ la,-s' Doseh,>; ________ Ne,?"0 'uesto v vseh teh jp °'stvu m18 seveda poglavje lip^tvilo v 1 1601 Področju se v Polnem 4SU faš'zma divja-0sr,2ajel Im obsegu genocida, ki C^Po šn,r(Vensko in hrvatsko v in ,v pokrajini Fur- lp etih m, ’*'iski kraiini z Istro oh>l„ do 'P26 Divjanje pa ianitev ,p4 °dpnr in M za Cne «ole k':ke šolstva. t j. o- tlii7 *Učitpii •na!TI ga prikazuje C!6nskegl' .<,k' list» kot glasilo Va tee« ,ln brva iškega učite-ga teritorija. ^ *^oščfn!lijavadrŽa^ iZr6d' dala Anton Grmek 321 slovenskih in 167 hrvaških na 285 oz. 107. Mednarodni javnosti je britanski zgodovinar Robert Taylor postregel s podatkom, da je imelo 10.000 Italijanov v Dalmaciji, tj. Jugoslaviji, več šol in listov, kot nad pol milijona Jugoslovanov, ki so po rapalski pogodbi iz leta 1920 ostali pod Italijo. Stanje v osnovnem šolstvu pa se je iz leta v leto slabšalo. Slovenske in hrvatske šole in učiteljstvo sploh so bili pod stalnim udarom nastopajočega fašizma. Proslula Gentilijeva šolska reforma, ki je začela veljati s šolskim letom 1923/24, pa je pomenila za naše šolstvo «milostni u-dajrec*. S tem je bila začrtana pot, ki je’vodila‘k uničenju" šlo---venskega- in- hrvatskega šolstva, kar pomeni nepopravljiv poseg v kulturno rast obeh manjšinskih narodov. Temu je leta 1925 sledil zakon, s katerim sta bila slovenski in hrvatski jezik izključena iz vseh uradov (tudi sodišč), šol in tudi iz cerkve. Po fašistični logiki je s tem prenehala v Julijski krajini obstajati slovenska in hrvatska manjšina. m. V delu M. škerkove je zajet podroben opis bojev, ki ga je začelo učiteljstvo za šolo in za svoj položaj. Že novembra 1919 je sklical učitelj Anton Germek, ustanovitelj organizacije slovenskih učiteljev za Trst in okolico in njen predsednik od 1906 do konca prve svetovne vojne, zastopnike učiteljstva na posvet o ustanovitvi ustrezne stanovske organizacije. Februarja 1920 je bila ustanovljena «Zveza slovanskih učiteljskih društev v Italiji* s sedežem v Trstu. Zveza je združevala 9 oz. 8 okrajnih učiteljskih društev. Za predsednika je bil izvoljen Anton Germek (v cit. delu dosledno Grmek) in je ostal na tem mestu do njenega razpusta (avgusta 1926). Na ustanovnem zboru je bilo sklenjeno, da bo izhajalo tudi glasilo Zveze in 1. marca je že izšla prva številka ((Učiteljskega lista*. Slovenski del je urejal najprej Janko Samec (1920-22), nato Jože Pahor hrvatski del pa Vinko Šepič. List je izhajal najprej 2-krat mesečno, nato 3-krat, od jeseni 1923 do konca spet po dvakrat mesečno v obsegu po 4 strani 4°. Zadnja številka je izšla 15. julija 1926. List je spremljal šolsko delo, poročal o novih knjigah tudi z one strani meje, objavljal vesti ciz organizacije*, a težišče je bilo v uvodnih člankih, v katerih je odsevalo stanje slovenskega in hrvatskega šolstva in učiteljstva skozi vsa ta leta. Zapisati moremo, da je na teh straneh lista ohranjena verna podoba tega, kar je doživljala v tem času pod Italijo naša mladina, z njo pa tudi učitelji in ljudstvo. V delu M. škerkove si sledijo popisi tega glasila od letnika do letnika z izčrpnimi povzetki ali prevodi najpomembnejših izjav, stališč in smernic, ki jih je z velikim pogumom zastopala organizacija. Naj v ilustracijo razmer navedemo le nekaj primerov. Iz št. 12/1920: cNaša šola je prizorišče bedastih eksperimentov. Ob spominu na avtonomijo, ki smo jo imeli v reakcionarni Avstriji, nas prevzema globoka žalost. Vzeli so nam sleherno šolsko samostojnost; poitalijančujejo šole in mladino. . ., prestavljajo in odpuščajo učitelje (tudi internirajo) obsojajo. . .» (Str. 40.). Po prvem letu proslule Oenti-li.ieve šolske reforme pa beremo tole: cReforma je bila sprejeta brez sodelovanja učiteljstva in ni upoštevala proglasov in obljub, ki so bile dane slovanskemu življu. Znameniti misleci so proglašali materin jezik za temelj du- hovnega in kulturnega razvoja naroda. Uvedba italijanskega jezika kot rečnega jezika v naše šole je resnično - genocid.* (Str. 182.). V eni zadnjih številk pred prepovedjo glasila je izšel oster o-bračun z reformo. «Šolska reforma ni zadela le duha naroda, marveč je zničila tudi našo kulturo. To potrjuje izjava poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu, ki je dejal: Ko bodo vse naše šole zaprte in vsi naši učitelji odpuščeni bo sleherna slovenska družina postala šola in vse matere in vsi očetje učitelji, ki bodo iz roda v rod ohra-( njevali naš jezik in našo narodno zavest!* (Str. 207.). Na tem mestu nam ni mogoče podati izčrpnejšega pregleda podrobnosti, ki jih je diplomantka zbrala v tem svojem delu. Mimo analize avtentičnega vira, tj. Učiteljskega lista, ki je bil ne le glasnik šolskega življenja marveč tudi katalizator političnega usmerjanja našega učiteljstva v Julijski Benečiji, kar je kasneje poseglo tudi čez mejo. Na tem mestu smo povzeli samo načelne poglede iz Učiteljskega lista. V njem je prikazana še ostala dejavnost, ki se je uspešno razvijala v okviru organizacije. Tako: politično izobraževalni krožki, ki sta jih vodila Hreščak in Pahor; pevski zbor pod vodstvom Srečka Kumarja; mladinski list Novi rod, mesečnik, ki je izhajal od januarja 1921 do julija 1926. Ta revija, ki so jo urejali Janko Samec (1. letnik), Josip Ribičič, (let. 2-4) in Jože Pahor, je predstavljala prelom v slovenskem mladinskem revialnem tisku. Avtorica je pri svojem delu u-poštevala tudi vire iz kasnejših dob, npr. zapis Jožeta Pahorja iz 1956, ki pravi, da se je po skupščini v Vipavi 12. septembra 1922 Zveza pod vodstom široko odprtega liberalca Germeka «pre-rodila in je združila vse najboljše elemente neglede na politično prepričanje. Izbrala je nekompromisno pot obrambe temeljnih pravic slovenskega in hrvaškega ljudstva v Italiji. Njen cilj pa je bil doseči nacionalno in socialno svobodo!* (Str. 63.). IV. S tem splošnim in tudi omejenim prerezom skozi delo Škerkove želim opozoriti na pomembnost tega zgodovinskega gradiva. To je današnjemu našemu človeku odmaknjen?, kaj šele Tržačanom - Italijariorri! pred njimi je tako z^aj/toe/ tiste strašne zgodovine o kateri prepričevalno govori prof. Miglia. Prof. Mariji Pirjevec - Gvardjančičevi naj velja naše priznanje in zahvala, da je izbrala za diplomsko delo prav to temo; enako pa tudi diplomantki, ki se je pogumno lotila svoje naloge in zbrala dragoceno, že preveč pozabljeno tudi danes aktualno gradivo ter ga pogumno in temeljito predstavila in osvetlila. In še pripis: V prilogi nedeljskega PD Ljudje in kultura, leto I. št. 3, so napovedane priprave za praznovanje 200-letniče organiziranega šolstva v tržaški okolici! Vsekakor gre za slovensko, torej za naše osnovno šolstvo. Mar bi ne bilo umestno, da se opisano diplomsko delo vključi v to «pro-slavljanje*, in sicer v izvirni izdaji - italijanskem jeziku in prevodu kot dragoceno pričevanje in neovrgljiv dokaz! Bogomil Gerlanc Pihalni kvintet RTV Ljubljana iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980 (13) Politika in leposlovje pri DZS Poleg Kardeljevih «Spominov» še dve njegovi knjigi ter Titova dela pod naslovom «Splošna ljudska obramba in družbena samozaščitam, «Neuvrščenost in samoupravljanjem Vratuše in drugo Že takoj na začetku razgovora o knjižnem programu Državne založbe Slovenije za letos ms je pesnik in glavni urednik Kajetan Kovič opozoril na pravkar izšle «Spomine* Edvarda Kardelja, ki so vzbudili veliko zanimanje in pozornost, z njimi pa je založba tudi lepo in dostojno proslavila sedemdesetletnico rojstva in o-bletnico smrti velikega slovenskega in jugoslovanskega revolucionarja. še letos pa namerava Državna založba Slovenija izdati deseto knjigo Kardeljevih Problemov naše socialistične graditve, v skupni izdaji Združenih založnikov SFRJ pa bo izšla še Kardeljeva knjiga pod naslovom «Re-volucija in vojna misel*. Poleg omenjenih Kardeljevih del bo Državna založba Slovenije v svoji zbirki Politična literatura izdala tri knjige: v skupni izdaji Združenih založnikov SFRJ bo izšla prva knjiga Titovega dela pod naslovom «Splošna ljudska obramba in družbena samo-ščatita*. dalje tretji del memoarov Rodoljuba čolakoviča pod naslovom «Prip'oved o neki generaciji* in izvirno delo Antona Vratuše «NeuvršČenošrin samoupravljanje*. V tradicionalni in ugledni zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je doslej pripravljena samo ena knjiga in sicer druga knjiga Zbranega dela Franca Šaleškega Finžgarja v uredništvu Jožeta Šifrerja. Morda bi ob tej zbirki veljalo zapisati še to, da bo izšla še letos tudi četrta knjiga izbranega dela Frana Milčinskega, v kateri bodo objavljene novele, dramatika in publicistika tega našega znanega pisatelja. S tem zvezkom bodo izbrana dela Frana Milčinskega zaključena, pripravila in uredila pa jih je Breda Slodnjak. Med tako imenovanimi jubilejnimi izdajami ima založnica v načrtu natisniti letos pet del. Tu so najprej Prešernove Poezije ob 180-letnici pesnikovega rojstva, ponatis že zdavnaj razprodanega Prešernovega albuma, potem je tu antologija ob 35-letnici osvoboditve Ljubljane pod naslovom »Ljubljana v pripovedi* (urednik Kajetan Kovič), «Ljubljana», monografija, ki naj bi prav tako iz-šla ob 35-letnici osvoboditve■■■slo-j venskega glavnega mesta in bo izšla skupaj v sodelovanju, z i »Jugoslovansko revijo* in prav'ta= ko za 35-letnico osvoboditve delo BENEŠKO PISMO Letošnje beneško pustovanje v znamenju kulturnih pobud Estradni nastopi gledališč iz Italije in inozemstva, kinematografske predstave in fotografske razstave Od 14. do 19. februarja res ni bilo mogoče poslušati lastnih korakov po ozkih ulicah in prijetnih trgih meglenih Benetk! Nenehno se je moral človek prerivati z mimoidočimi in paziti na od dolgega kolovratenja že razbo-Ijene noge. Vendar je bilo tudi to prerivanje zabava v zabavi. Benetke imajo, kot je splošno znano, veliko privlačnost, posebno ker jim je tuj nevrotičen velemestni živžav in so zato bolj o-sredotočene na vrvež ljudi. To se pravi, da je mesto pravi teater. Organizatorjem pustovanja je odlično uspelo poudariti prav to. O-biskovalec je bil nedvomno prijetno presenečen, ko je zaslišal nenadi zvok ljute ali raznih pihal, smeha ali šaljivega razgovora. Zvoki so namreč prihajali z bližnjega trga ali ulice. Takoj je bilo treba opustiti mirno sprehajanje po ulicah in se približati predstavam. Mesto je res dajalo vtis veselega valovanja v pustnem času. Igralci, aktobati, mirni, fan-tazisti, spretni klovni, čarovniki, so se v veliki meri posluževali že preizkušenih pripomočkov: maskiranja, lišpanja in pustnih preoblek. Ti prizori so se ponavljali neprenehoma od ranega jutra do pozno v noč. Lahko trdim, da je mesto izgubilo svoje vsakdanje lice. Odprta so bila gledališča, kongresne dvorane, drugi manjši prostori, kjer so se lahko sestajale razne skupine, stare gostilne. Posebna privlačnost pa so bile sobane v palačah ob *Canal Gran-de» in še «botteghe» kave in vinske kleti. Kaj je privedlo odbornike Bien-nala, ki so odgovorni za gledališče. in odbornike drugih kulturnih skrbništev. da so po dvesto letih (1780 - 1980) zopet tako razgibali mesto z uspešno uvedbo pustovanja? Primerno nam to razloži Mauri-zio Scaparro, ravnatelj gledališke skupine Biennala. «Izbrali smo Benetke, ker v mestu ni zakonov in ker že v samem beneškem narečju opazimo neenotnost. Vse to je strjeno v pustni šemi. S to pobudo smo tudi hoteli obnoviti ali spremeniti pristop, ki ga ima navadno oseba do gledaliških ali kulturnih dogajanj! Pustovanje se vrši po nekem nagonskem doživetju in to je glavni znak, da je poizkus uspel.v Italijanskim gledališkim igralcem so se pridružili še igralci iz San Francisca, iz Los Angelesa, ki so zelo slični beneškim. Gledališke skupine iz San Francisca in Los Angelesa tvorijo najnaprednejše skupine v sklopu gledaliških predstav in na naše veliko veselje so nastopili kot mirni in njih kostimi so bili izredno bogati. Poleg njih naj omenim še pariške igralce, igralce iz Prage, neapeljske in rimske igralce ter igralce iz Firenc. V gledališčih pa so se zbirali tudi gledališki režiserji, igralci, mirni, scenografi in drugi sodelo-valci, ki so strokovno razpravljali o predstavah, ki so se vršile po ulicah ali trgih. V torek zvečer pa se je zbrala velika skupina igralcev skupaj z gledalci na Trgu Sv. Marka, kar so prenašale tudi razne televizije. Dogodek je bil upravičeno ovekovečen, saj je spominjal na onega izpred dvesto let. O tem beremo lahko v že skoraj pozabljenih redkih knjigah, ki jih hranijo v knjižnici «Marciani». Tu beremo, da so utajili zaradi slovesnega pustovanja leta 1789 smrt doža Paola Remierja in so nato izvolili doža Ludovica Manina, ki je zagotovil Benečanom s svojim bogastvom razkošno pustovanje. Letošnje pustovanje so mnogi primerjali z onimi, ki so bila v 17. stoletju, vendar ne smemo pozabiti pri tem tudi današnjih kulturnih prizadevanj. Pripomniti pa moramo, da je bilo opuščenih iz prejšnjih stoletij mnogo tipičnih predstav in da je tedaj trajal pust kar šest mesecev. Naj omenimo letos opuščeno bikoborbo, ki se je vršila navadno na pustni četrtek na mostu Rialto, lov na bike na doževem dvorišču, mngcl-ski polet* od zvonika sv. Marka do lože doževe palače, ki naj bi ga izvedel mladi akrobat. Ta je držal v rokah šop rož in deklamiral pesmi posvečene dožu. Velika akrobacija je bila v izvedbi tčloveške piramide». Nastopajoči so bili iz dveh mestnih predelov ob Canal Grande. Zmagala je skupina, ki je prva uspela položiti na vrh piramide svoj znak. Kaj je bilo torej novega in drugačnega na letošnjem pustovanju v Benetkah. V mestu smo lahko videli tri pustne kralje: gledališkega, kinematografskega in kralja trga. Pustovanje sta začela hudič in angel, ki sta hodila po šestih predelih mesta in se nepričakovano prikazovala. Najmogočnejši je bil gledališki kralj, saj so gledališke predstave trajale vseh šest dni. Organizatorji so za te predstave potrosili kar štiri sto milijonov. Predstav je bilo okoli sto in so se vrstile v sedmih znanih beneških teatrih. Carlo Goldoni je baje napisal mnogo svojih komedij prav v pustnem času in to je tudi znak, da ima pust častno mesto v beneškem gledališču. Veliko važnost so imele predstave za mlajše, kjer so lutke, muzikanti, klovni in siciljanski pupi razveseljevali gledalce. Očitno ni imel tokratni pust tistega «ogabnega in pretresljivega* značaja, kot ga je opisal Goethe, ko se je spominjal nekda-KRISTJANA BALDASSI (Nadaljevanje na 8. strani) pod naslovom «NOB v sliki in tekstu*, ki bo prav tako koprodukcija z jugoslovanskimi založniki. Med izvirnim leposlovjem, ki zajema tako pesništvo kot prozo in publicistiko, je tu zbirka esejev Franceta Bernika «Novejša slovenska književnost*, v kateri o-bravnava avtor devetnajsto in dvajseto stoletje naše literature. Miloš Mikelin je napisal delo »Tretja svetovna vojna Adolfa Hitlerja*. ki je v bistvu satira na vse oblike vladarstva v današnjih dneh, medtem ko je Marjan Rožanc v knjigo «Vstajanje mesa* zbral svoje novele. Saša Vuga prav tako opisuje v svojem delu «Testenine bivših bojevnikov* vojni čas, vendar aludira tudi na našo sedanjost. Danilo Lokar je v knjigo «Rodovi» sam zbral svoje novele, podobno kot Pavle Zidar v knjigo «Izbrana proza*. S področja poezije bosta letos izšli dve knjigi in sicer pesniška zbirka Marije Goršetove »Stiskalnica* in «Pesmi» Milana Jesiha. V že prav tako tradicionalni zbirki Živi pesniki bbdbHetos ža-' stopani štirje sodobni slovenski pe-' sniki: Ervin Fritz, Ivan 'Minatti, Tomaž Šalamun ftf Vedo Taufer. Zelo pomembna je tudi zbirka Moderna družba, v kateri bosta letos izšli dve knjigi. Tako lahko kaj kmalu pričakujemo izid dela Janeza Stanovnika »Svetovna ekonomika in novi mednarodni gospodarski red* ter knjiga Lozarja Mojsova «Bolgarska komunistična partija in makedonsko vprašanje*. V zbirki Romani pa bo Državna založba Slovenije v koprodukciji s Cankarjevo založbo s svoje strani izdala naslednja dela: roman znanega sodobnega zahod-nonemškega naprednega pisatelja Giinterja Grassa »List* v dveh delih in roman »Patriarhova jesen* prav tako znanega sodobnega južnoameriškega pisatelja Gabriela Gracie Marqueza. Založba seveda sodeluje s slovenskimi založniki tudi pri izdaji žepnih knjig in je s svoje strani za to popularno zbirko pripravila delo Georgesa Simenona »Pisma mojemu sodniku* ter ponatis avtobiografije Djorda Karadjordje-viča «Resnica o mojem življenju*. Med prevedenim leposlovjem je treba na prvem mestu omeniti »Pesmi* Branka Miljakoviča, ki bodo izšle v zbirki Poezija jugoslovanskih narodov, dalje so tu »Izbrane pesmi* Borisa Pasternaka, ki jih je prevedel in izbral Tone Pavček in izbor novel sodobnega češkega pisatelja Bohumila Hrabala pod naslovom »Strogo nadzorovani vlaki*. V zbirki zgodovinskih romanov pa so predvidena za letos tri dela : roman Maurica Denuziera «Lui-ziana*, ki podaja široko panora mo ameriškega življenja ter ponatisa dveh, že klasičnih zgodovinskih romanov, in sicer Hugo-jevega »Notredamskega zvonarja* in Stendhalove »Parmske kartuzije*. D. Ž. Na koncertu Glasbene matice 1 i moral dne 25. prejšnjega meseca nastopiti v Kulturnem domu Slovenski trobilni kvintet, ki bi nas, poleg že svoje znane izvajalske kvalitete, še posebno zanimal zaradi novega dela Pavla Merkuja; to je imel na svojem sporedu in bi doživelo tokrat tudi svojo prvo izvedbo. Zaradi nepredvidenega odhoda trobentača Antona Grčarja na turnejo z Zagrebškimi solisti po Španiji je namesto trobilnega kvinteta vskočil Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki ga sestavljajo Jože Pogačnik - flavta, Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan - klarinet, Jožo Falout - rog, Jože Banič - fagot. Kar zadeva izvajalsko kvaliteto, z zameno nismo poslušalci nič izgubili, le spored je bil drugačen in sicer: Farkaševi Stari madžarski plesi, Mozartova Serenada KV 406 v c-molu, Despičeve Vinjete in Hindemithova Mala komorna glasba, op. 24 št. 2. Čeprav bi imeli nekaj pripomb na občasne rahle neenotnosti pri začetkih in koncih fraze in bi včasih pričakovali večje iztanjše-nosti pri Mozartovem delu, moramo na drugi strani poudariti medsebojno skladnost delovanja, smiselno razvijajoče se oblikovanje, ki je prišlo še posebno do svojega izraza v Hindemithovi skladbi. Kvintet jo je interpretiral v tenkočutno razpredenih tonskih niansah in prepričljivi muzikalni učinkovitosti, zzorno in impresivno. Bili smo deležni dobrega 'kohcertnega večera '— ob izvrstni igri posameznikov kakor ce-■lotaega*ansambia; ki je- v svojem "‘zanosnem muziciranju izvabljal topla doživetja, (r.s.) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiimiiiiaa V TEŽAŠKEM OPERNEM GLEDALIŠČU VERDI SCENSKA POSTAVITEV «PASIJONA PO L ( K 1» Delo poljskega skladatelja Pendereckega je doživelo prvo scensko postavitev v Italiji s sodelovanjem zbora iz Krakovva Slovenska imena naših krajev ■ 20* BILA, REZIJA Rezijska vas Bila, it. S. Giorgio di Resia. je prevzela, ime po istoimenskem potoku, ki mu pravijo Rezijani preprosto tudi voda narečno (udda) ali Rezija. Za vodno ime Rezija (Resda ok. 1240. Resia 1274, Rema 1459, prim. Kos. Prim. urb. II. 299 . 303, di Pram-pero str. 157) razpolagamo številnimi razlagami (prim. Bezlaj Slovenska vodna imena, 2. del, str. 153), ki nas postavljajo pred številne mogočosti in verjetnosti, a pred nobeno gotovost: vsekakor je ime predslovensko, morebiti je latinsko (resecare = žagati; ime v tem primeru kaže na staro žago ob vodi) ali četo predromansko, kakor so mislili starejši jezikoslovci. Pridevnik: rezijanski (oblika rezijski, ki jo navaja Sl. pravopis, je papirnata tvorba in si jo je lahko izmislil samo človek, ki Rezije ne pozna!); prebivalci doline: Rezijan, Re- zijanka. Rečno ime Bila je slovensko in je istovetno z zelo številnimi vodnimi imeni, ki jih pišemo Bela; stari sl. e se v rezijanskem narečju glasi v tem primeru i; obliko z i kaže obdržati tudi v knjižnem jeziku, ker bi sicer sami Rezijani svojega imena ne spoznali in ker bo tako vsakdo takoj razlikoval rezijansko Bilo od številnih Bel: Belo imenujemo s sl. imenom tudi reko Fella, levi pritok Tilmenta. v katerega se izliva rezijanska Bila. Iz vaškega imena Bila se je glasil pridevnik sprva bilski. a najpozneje konec 15. stoletja je I v njem izpadel (kakor v besedah solnce, holm, Urh iz imena Ulrih idr.) ter se odtlej glasi btsfci; substantivizirani pridevnik služi za imena prebivalcev: m. Biski. ž. Bisfca. Pri vaškem imenu moramo uporabljati predloge v Bili, v Bilo, iz Bile. (narečno: tau Byle). Bila je tudi sl. ime za sosednjo furlansko vas Resiutta: v tem primeru bbmo uporabljali predloge na Bili, na Bilo, z Bile (narečno: tana Byle). V večini slovenistične literature je taka zmeda pri uporabi teh imen (celo Bezlaj zapiše narečno obliko Tam na Bieli, ki je gotovo ni slišal iz rezijanskih ust!) da bi človek najrajši odložil knjige in razprave: verjetno se ta zmeda prenaša iz publikacije v publikacijo kot neke vrste dediščina ali moralna obveznost, pa ni v čast slovenistiki. p. m. PRIMORSKI V gledališču Verdi smo prisostvovali prvi izvedbi Pasijona po Luki poljskega skladatelja Krizs-tofa Pendereckega, ki je tudi prva scenska postavitev v Italiji, kakor je navedeno v programskem zvezku. Kot solisti so nastopili sopranistka Slavka Taskova, barito-nict Wiliam Stone, basist Boris Carmeli in kot recitator Claudio Giombi. Sodeloval je zbor Radiotelevizije iz Krakovva, ki ga vodi Tadeusz Dobrzanski, pa še otroški zbor mesta Trsta pod vodstvom Edde Calvano, ter skupina igralcev in plesalcev. Realizacija, režija in koreografija so bile v rokah Giulia Chazalettesa, sceno in kostume je zasnoval Ulisse Santicchi. Predstavo je vodil in dirigiral orkestu gledališča Verdi Bruno Bartoletti. Tako po glasbeni kakor tudi po scenski plati je celotna izvedba velikega dela uspela. Poglavitno vlogo je nosil zbor, ki je svojo nalogo izpolnil do kraja. Saj je to vokalno dovršeno izdelana skupina pevcev, ki je pokazala izredno fizično vzdržljivost in zbra-nostno sposobnost. Le take odlike lahko vodijo preko vseh čeri vokalno - tehnično zahtevnega izvajanja na eni strani in na drugi do suvereno cbvladajočega obli- Arheološka razstava L. Plesničar v Kosovelovi knjižnici v Sežani Kosovelova knjižnica je priredila izjemno zanimivo razstavo. Ni običaj, da bi knjižnice priredile arheološke razstave, toda tokrat je Kosolevola knjižnica naredila izjemo in povabila rojakinjo Ljudmilo Plesničar, da predstavi svoje delo. To smo naredili tudi malo iz lokal-patriot-skih nagibov, kajti menimo, da je prav če naši bralci spoznajo delo ljudi, ki so iz naših krajev. Ljudmila Plesničar je že vrsto let zaposlena kot arheologinja v Mestnem muzeju v Ljubljani in je s svojim prizadevnim raziskovalnim delom prav gotovo doprinesla pomemben delež slovenski arheologiji. Razstava v knjižnici je bila sicer majhna, a dovolj zanimiva, da je vzbudila presenetljivo pozornost ljudi, posebno mladine. Poleg bogate in zanimive literature, ki jo je napisala dr. Ljudmila Plesničar iz tega sicer ljudem manj poznanega področja — arheologije, je bilo na ogled tudi nekaj slikovnega materiala, predvsem pa je vzbujala zanimanje zbirka razstavljenih predmetov iz L, 2., 3. in 4. stoletja našega štetja. Na dveh mizah je bilo razstavljenih 17 izredno zanimivih predmetov iz stekla, in keramike, ter 16 kovinskih predmetov, ki izpričujejo izredno ročno spretnost naših prednikov. Tudi otvoritev razstave je ne- pričakovano privabila v knjižnico toliko obiskovalcev, da se je prostor izkazal docela premajhen za takšne vrste prireditve. Otvoritev je bila toliko bolj zanimiva, ker je bila združena s strokovnim predavanjem dr. Ljudmile Plesničar, ki je pokazala tudi vrsto zanimivih diapozitivov iz svojega raziskovalnega dela. Naj omenimo še to, da je Ples-ničarjeva ob tej priložnosti poklonila knjižnici lepo zbirko svojih knjig, s čimer je obogatila prav tisto področje knjižničnega fonda, ki je bilo doslej v knjižnici najbolj siromašno. a. m,- kovanja ter sodelovanja v celotnem dogajanju, kateremu je prilival učinkovite zvočno barvne spektre in razraščal v kontra-stnosti notranjo dramsko napetost. Le-to pa je ponazarjalo v vzdušju človeške usodnosti, muk ii trpljenja zasnovano gibanje igralcev in plesalcev na nekonvencionalen način — naravnano na obče človeške občutenjske utripe in doživetja, ki prevevajo človeštvo zadnjih desetletij pod vtisom vojn in njihovih grozot, stisk, strahu pred uničenjem sedanjosti in bodočnosti. Iz takega vzdušja je zraslo delo Pendereckega žalostinka žrtvam Hiroshime in prav tako odraža Pasijon miselnost in občutke groze, trpljenja in negotovosti današnjega časa; deluje kot opomin, kot pričakovanje, kot upanje in zaupanje v razumsko treznost. Vsa gibalne zasnovanost in njena izpeljava delujeta nevsiljivo, umetniško prepričljivo, dopolnjujeta celoto in jo odevata v značilno vzdušje, ki ga podčrtavajo še ustrezajoči svetlobni učinki. Enostavna a funkcionalna scena temelji na zasnovi celotno predvidenega odrskega dogajanja in njegovih posebnosti v izpeljavi. K temu naj dodamo še skladno zamišljene kostume. Pa še to: igra posameznikov kakor gibalnost skupin sta bili, zlasti zadnja, tesno povezani z glasbenim dogajanjem, kar je odraz režiserjeve pronicljivosti in umetniške fantazije, v svoji domiselnosti je gibalnost še bolj tesno približal osnovnemu toku in še bolj tesno povezal v celoto. V tem je najbolj uspel v prvem delu, vtem ko je bilo težje v enaki napetosti zgraditi drugi del že zaradi dolžine dela. Solisti, ki imajo lepe sonorne in lepo oblikovane glasove, so svojo nalogo izpolnili z vso u-metniško odgovornostjo, prav tako tudi recitator. Dirigent je čvrsto obvlada) ansamble in celotno predstavo vodil po natančno proučeni partituri in smiselno naravnaval razvoj celotnega toka glasbeno - scenske uprizoritve. Mislim, da si tržaško gledališče izvedbo Pasijona po Luki Krizstofa Pendereckega, vidnega predstavnika sodobne glasbe, šteje lahko kot posebno pomemben kulturni dogodek — z ozirom na sodobno ustvaritev in njeno umetniško kvaliteto, njeno umetniško spot ročilo. IVAN SILIČ 6 2. marca 198® RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI PROFESORJEV, STARŠEV IN Dl JAKO V Za reševanje številnih težavnih problemov naše šole potrebno tudi večje sodelovanje zunanjih dejavnikov Vneta razprava na okrogli mizi o problemih šole najbolj banalen odgovor: ker se mladina ne uči Seveda se ob tem postavlja globlje vprašanje, zakaj se mladina ne uči? Zakaj ne dosega uspehov, ki jih mi pričaku jemo? Mladina ni motivirana za tak tip učenja. Zakaj pa m moti virana za ta tip učenja? Sedaj bi morali poglobiti vprašanje in ga preučiti širše, vse od zgodovine šolstva do naših razmer, od priprav šolnikov na univerzi do selekcije učnega kadra, do motivaci je, zakaj se je dijak sploh vpisal na določeno šolo. Ali imamo Slovenci dovolj razširjene šolsko mrežo. ki bi ustrezala nagnjenjem in interesom naše mladine? Skratka bi rekel, da gre na eni strani za ambicijo staršev, da si dijak pri Ob koncu prvega polletja letošnjega šolskega leta smo zapisali, da je bil učni uspeh dijakov višjih srednjih šol nezadovoljiv in da bi bilo treba proučiti razloge tega neuspeha. Prav tako se v zadnjem času veliko govori o vprašanju izostankov od pouka. Poleg raznih objektivnih težav, ki so v znatni meri onemogočile redno obiskovanje pouka zlasti na nekaterih šolah (razna popravila, stavke itd.) je bilo tudi veliko neopravičenih ur. Skratka, položaj na naših šolah, kot sicer na italijanski šoli sploh, je dokaj problematičen. Splošno mnenje je, da dijalc ni motiviran in to se odraža tako v vedno pogostejših izostankih od pouka, kot v šolskih uspehih. Da bi nekoliko pobliže analizirali ta položaj in skušali delno odgovoriti na številna vprašanja, ki se ob njem odpirajo, smo povabili na razgovor štiri predstavnike, ki se neposredno soočajo s šolsko problematiko in ki zastopajo vse njene komponente. To so ravnatelj slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek prof. Egidij Košuta, predsednik zavodskega sveta na liceju Fr. Prešeren prof. Franko Piščanc, predstavnica Sindikata slovenske šole in profesorica zgodovine in filozofije prof. Sheila Laurenčič in dijakinja 3. razreda slovenskega znanstvenega liceja Danijela Birsa. Začeli smo prav pri vprašanju šolskega uspeha, oziroma neuspeha. Zakaj ta neuspeh? Prof. Košuta: Najbolj preprost in ] da se je pouk praktično začel de- ' cembra meseca. Zgodilo se je, da sp dijaki izgubili določeno število ur pouka in da je v začetku vse šepalo, poleg tega pa se je začetni elan, ki so ga imeli profesorji in študenti nekje izgubil. Seveda zamujeno je zelo težko nadoknaditi pozneje. To jc zavrlo vse, in se seveda pozna, na teh tako imenovanih morda namišljenih neuspehih. Primorski dnevnik je tudi navedel, da je bilo na liceju »Prešeren* 38 odstotkov negativno ocenjenih študentov, to je tistih,. ki to bilo konec šaLskega»«4eta. Jaz imam sicer bolj točne podatke, ampak se v bistvu ujemajo z vašimi: v A razredih na znanstvenem liceju je 38 odstotkov dijakov, ki so izdelali, v B razredih 41,50 procentov. To pa je zelo zanimivo. Zakaj? Ker v A razrede v glavnem hodijo, bodisi zaradi jezika, bodisi zaradi urnikov avtobusov, študenti iz mesta, v B razrede pa študentje iz predmestja, iz vasi, tudi iz oddaljenih vasi. Ampak zanimivo je to, da imajo študentje s podeželja boljši uspeli in to je nekako v nasprotju s težnjami prejšnjih let. V zadnjih petih, desetih letih se je videlo, da če je v prvem semestru izdelalo čez trideset odstotkov dijakov, je bilo že v redu. Poleg tega splošnega pojava, ki je povezan s celotnim šolstvom, gre tudi za krizo vrednot v današnji družbi, človekovega življenja se danes ne vrednoti več. študent na visoki šoli bo to občutil. Kaj ga briga, če nc hodi v šolo. Nobene trdnosti nima več, nobene vrednote, ki bi ga podpira la pri njegovem delovanju. To seveda ni samo pojav na slovenski šoli, saj je na italijanski šoli še veliko slabše. Prof. Laurenčič: Vtis imam, da so poleg vseh teh navedenih razlogov tudi delno strožji kriteriji ocenjevanja. To je reakcija na prejšnjo popustljivost, ki se je razvila kot odgovor na družbene in politične zahteve po letu 1968 Mislim, da so bili šolniki nepripravljeni na te zahteve. Med šolskimi komponentami ni bilo prave razprave in učni kader ni bil ni koli primerno pripravljen, da hi se lotil vseh teh novih problemov in da bi upodabljal ne samo svoje znanje ampak tudi svoje prijeme in svoje metode. Torei reagira, je nekje nepripravljen in ta nepripravljenost se je kazala v neki popustljivosti. Zato te ocene, ki jih smatramo, kot slabe ocene, niso izjemen pojav, temveč so neka kontinuiteta, ki zaključuje ta oklepaj primitivnosti, ki se je odprl po letu 1968. Po mojem se po eni strani manj študira, po drugi pa so kriteriji strožji. Drugi problem pa je. da verjetno vsi, ne samo dijaki, danes postavljamo zelo nizke zahteve, v smislu, da tudi od zunaj, s strani javnega mnenja, družbenega življenja ni velikih spodbud. Za šolo, zlasti v naši manjšinski stvarno sti, se ne veliko ukrene. Menim da izguba vrednot ni samo zna čilnost dijakov, temveč, da je nekaj, kar sploh obdaja vso šolo. Medtem ko bi morala naša šola kot manjšinska šola vzbujati določena pričakovanja in dobivati od zunanje stvarnosti stimulacijo, o pažamo, da tega ni. Dokaz za tc je, da se ukvarjamo s šolsko problematiko, ko gre za slabe ocene. Strinjam se s prof. Košuto, ko govori o neustreznosti šole kot strukture. Poudarila pa bi. da ne gre samo za dejstvo, da dijak manj študira, ampak tudi za dejstvo, da so ocene strožje in Prof. Egidij Košuta dobi določeno kulturo in po drugi, da bi svoje sinove izobraževali in jih po možnosti vpisali na univerzo in tako dosegli neki socialno ugleden položaj. Zaradi tega je nastala neka masifikacija višje srednje šole. če gledamo to iz nekih klasičnih modelov. Na šole pridejo tudi dijaki ki niso želeli priti, ampak so jih starši prisilili. Pa tudi šolska struktura je zasta-re.a: prevladuje pouk zlasti lite rarnih predmetov, veliko važnost polagajo na latinščino, zlasti na klasični, in tudi na znanstvenem liceju; torej latinščina na škodo raznih drugih ved. na primer lizike. matematike, da ne govorimo o vedah, ki ne pridejo sploh v poštev, kot na primer psihologija, sociologija, politična ekonomija. To pa so predmeti, ki oanes za nimajo tudi' mladino. Šola danes ni edini vir informacij imamo celo vrsto drugih bolj zanimivih načinov informiranja, od televizije do filmov. Pri tem moramo u-poštevati da na mladino vpliva negativno tudi širjenje raznih stri pov, pornografskega tiska in filma, in to odvrača mladino od študija. Pa tudi način življenja v druži nah samih ni več takšen, kot je bil nekoč, še pred 10 30 in 30 leti so bili otroci vajeni, da so pomagali v družini. Tega danes ni več, starši so zaposleni, dijaki so prepuščeni sarm sebi in ni več de'ovnih navad. Prof. Piščanc: Danes res opažamo slabše uspehe, manj prizadevanja, večje število izostankov iz šole in neopravičenih ur itd. Kar zadeva šolo. na kateri sem predstavnik staršev in predsednik zavodskega sveta, lahko rečem, da opažamo na klasični in realni gimnaziji precejšnje težave. Vendar pomisliti moramo tudi na razna gradbena dela, ki so se zavlekla in ravno ob začetku šolskega leta se je začela podirati še šolska streha, voda je vdrla ie vse zalila. Treba je bilo prekiniti pouk in čakati na rešitev, tako hkrati, da je na šoli neki splošen občutek neugodja, ki je bil zlasti značilen za prvi semester letošnjega leta. Prof. Piščanc: Rad bi pripomnil, da me veseli, kar ste rekli, da tudi profesorji ugotavljamo tc stvari in da so kriteriji strožji Kot predsednik mature sem imel v zadnjih letih priložnost opazovati, kako upada kakovost naše šole in opozarjal šem, da je aolje imeti deset dobrih študentov, dobrih maturantov, kot dvajset slabih. Dvajset slabih nam napravi večjo škodo, oziroma nam manj pomaga. ' Mislim, da je predvsem na tr-| govskem zavodu, kjer je bilo ve-i liko negativnih in nizkih ocen, ne j samo v predmetih ampak tudi v | vedenju, to vpliva na profesorja | in na njegov odnos do dijaka. Ka I kor je omenil profesor Piščanc, j da je bil v A razredih znan-j stvenega liceja slabši uspeh, ka-j kor v B razredih Mislim, da je j to odvisne tudi od profesorjev, ker i so drugačni, drugače gledajo na dijake in jih drugače ocenjujejo. Vedenje dijaka ali odnos, ki ga imaš do njega vpliva tudi na o-cenjevanje. Prof. Laurenčič: Kar zadeva objektivnost pri ocenjevanju, veste, o tem je veliko razprav, ki potrjujejo, da objektivnosti pri ocenjevanju sploh ne more biti. Ne samo v šoli, ampak tudi drugje. Vprašanje je tudi, kaj pomeni znanje nasploh in kaj pomeni za vsakega posameznika. Kriteriji o-cenjevanja se spreminjajo in sploh se vprašujem, ali negativne ocene res ustrezajo neznanju. Objektivnega ocenjevanja ni, ker ne moremo meriti znanja kot merimo , dolžino zidu. Znanje ocenjujemo skozi prizmo svoje osebnosti. Nekateri profesorji mislijo, da bi se znanje lahko objektivneje ocenjevalo s tihimi vajami. Ampak tako zopet pademo v neko kvatifici-ranje podatkov. Je pa najbolj prak tično, kajti v tisti uri dobiš podatke vsega razreda, imaš bazo, da vpišeš v redovalnico. Vprašanje pa je, ali to spodbuja učenca k nadaljnjemu izpopolnjevanju, mislim, da ne moremo govoriti o znanju in neznanju dijakov na podlagi ocen. Prof. Košuta: Na drugi strani pa mora vendarle biti neki splošen kriterij. Kako naj bi po tvojem mnenju sicer ocenjevali dijaka? Birsa: Mislim, da je težko najti prav objektivno pot, da bi prišlo zares na dan znanje dijaka. So nekatere šole, ki ubirajo to pot, vi vrsti vpliva na šolo družba. Kljub temu. da je šola po definiciji okostenela struktura, je treba gledati tudi na negativne vplive od zunaj. Zgrešeno je postavljati vprašanje, kdo je kriv, dijak ali profesor. S tem v zvezi ni na ključje, da se ocenjuje na primer dijaka glede na razred, ne pa upoštevajoč njegov individualen osebni napredek. Družba je selektivna in tudi šola je selektivna, spodbuja k tekmovalnosti, ne pa k sodelovanju. Vsi se vzgajamo tudi v družbi in je zelo pomembno, kako se profesor sam tudi izven šole družbeno angažira. Birsa: Če profesor zahteva od dijaka, da mu pri spraševanju po da nocionistično znanje, ie logično, da se dijak upre. raje bi povedal drugače, si misli, povedal bi Daniela Birsa Prof- Laurenčič: Rada bi do- j ga postavijo neko minimalno kvan dala še to, da se mi taka selek cija ne zdi najprimernejše sredstvo Prof. Sheila I.aiTentič za reševanje problemov šolstva. Mislim, da takšna miselnost odraža prav občutek neugodja, ki sem ga prej omenila, V bistvu se profesorji najdejo pred določeno stvarnostjo, ki se 'je ne znajo kako lotiti in reagirajo tako, da izberejo selekcijo. Prof Košuta: Rad bi še nekaj dodal. Zdi se mi, da gre tu za majhno protislovje, ko govorimo, da so se zahteve znižale in ko govorimo o kriteriju ocenjevanja. Če so se zahteve zmanjšale pomeni, da dijak mnogo manj pri nese s sabo v šolo. Učiteljišče na primer mora biti selektivno, vprašanje pa je, če je možna alterna tiva. če selekcioniramo nekega dijaka, bi mu morali znati svetovati neko drugo smer aii šolo, ki bi mu liolj ustrezala Žal pa nimamo take popolnejše mreže, tečajev, ali kaj podobnega. Birsa: Razen vseh teh zunanjih vzrokov, ki zadevajo vso današnjo družbo, mislim, da se moramo vrniti k staremu vprašanju, ali profesor ocenjuje res objektivno, ali dijak zna ali ne zna, in ah profesorju zadostuje znanje dijaka. titeto raznih podatkov. Primorski dnevnik: Tu smo že pri širšem vprašanju odnosa profesor - dijak. Kako gledate na to vprašanje in kako ta odnos lahko vpliva na splošno počutje v šoli? Prof. Laurenčič: Mislim, da tudi ta odnos dijak - profesor in te zahteve profesorja do dijaka in pričakovanje dijaka do profesorja niso nekaj abstraktnega, ampak se vedno, kot smo govorili prej, sučejo v določenem krogu izkušenj, ki zadevajo izvenšolsko stvarnost. Stimulacija znatno vpliva na u-smerjenost profesorja in tudi na zahteve, ki si jih dijak postavlja sam sebi. Prof. Košuta: Rad bi v oklepa-JEJSSIA! to, da žal nf ekffiKaafce stimulacije. Izobraženci raje izberejo drug poklic, ki bo bolj rentabilen in zato ni tiste naravne selekcije, ki bi vplivala na izboljšanje našega kadra. Prof. Piščanc: če konkretiziramo vprašanje odnosov profesor -študent na naših šolah v tem trenutku. bi kot predstavnik staršev vprašal, če sem dal otroke v dobre roke, če jih bodo res vzgajali, tako kot «bonus pater familiae», z novo skrbnostjo, ki jo lahko vložijo v svoj poklic. Vprašam torej: ob tej zapostavljenosti ste profesorji še zmožni, da vzgajate dijake, tako kot je treba? Ali pa je premalo angažiranosti na vaši strani? Prof Košuta: Nekateri profesorji so zelo pridni in dajo od sebe več kot se od njih zahteva, drugi pa ne. Okrog 50-70 odst. profesorjev se angažira po zgledu nekdanjega profesorja, ki je živel za šolo in ki je šoli dal veliko več kot je zahteval učni načrt, so pa tudi profesorji, ki zdrdrajo svoje lekcije in pridejo 27. v mesecu po plačo in amen. Prof. Laurenčič: Zelo pogost je očitek, da profesor premalo motivira dijake (to je bilo tudi objavljeno v dnevniku v članku o Pre- to, kar me zanima. Če bi med dijakom in profesorjem obstajal dialog, če bi dijak lahko spoznai profesorja in bi vedel, kaj profesor sploh zahteva od njega, in bi po drugi strani tudi profesor pobliže spoznal dijaka in ves razred bi se verjetno ustvaril drugačen odnos, ki bi morda pripeljal do boljših rezultatov. Tako pa se dijak čuti izoliranega. Dogaja se tu di to, da se dijaki dobro zavedajo, kateri profesor je sposoben in kateri ne. Dijak takoj spozna, da je njegovo znanje omejeno, zlasti če da na določena vprašanja omejen odgovor ali sploh ne odgovori. Prof. Košuta: Mislim, da ni razlogov za tako - velik pesimizem. Kot ravnatelj bi rekel, da starši lahko še zaupajo naši šoli. To ie vsaj moj objektiven vtis, kajti res je, da ni naš učni kader, vsaj mlajši, zelo selekcioniran, kot ie morda na italijanski šoli, pač pa je mnogo bolj angažiran. Morda prav zaradi občutka, da smo o-groženi. <•*“■ Prof. Piščanc: Tvoj subjektivni vtis je oprt na določeno prakso. Zato zaupam in jemljem z zadovoljstvom na znanje to kar si rekel. Želel bi, da bi se tako angažiranost še razširila in da bi se res naši profesorji zavedali vloge, ki jo imajo v naši manjšinski narodnostni stvarnosti, kjer se vsak dan odvija borba za narodnostno ohranitev. Primorski dnevnik: Veliko se je doslej govorilo o tako imenovanih zunanjih vplivih ter o odpiranju šole zunanji stvarnosti. Osnovni povezovalec šole z zunanjo stvarnostjo bi morali biti zborni organi. So po vašem mnenju ti organi izpolnili svojo nalogo? Prof. Laurenčič: Naša manjšinska šola je bila dolga leta prisiljena . ukvarjati se s tehničnimi problemi in vsa vsebinska vprašanja so ostajala ob robu. In to se je z leti šoli maščevalo. Dokaz za to so prav pooblaščeni odloki. O takih temah, kot so pooblaščeni odloki, kot je reforma višje srednje šole, kot je eksperimentiranje na šoli, se pri nas zelo malo govori, medtem, ko prihajajo te teme v italijansko šolo pod pritiskom določenih družbenih sil. Pri zia.s je razprava o tem zelo orne imeli na italijanski šoli. Prof. Piščanc: Naša šola se je ukvarjala z vprašanjem biti ali ne biti. To je bilo glavno. Z druge strani pa je bilo vprašanje, kako prikazati ljudem pomen te reforme, kako u-stvariti pogoje za vključitev vseh komponent v nove organe in kako začrtati delo, veliko težje, kot se je zdelo. Ni dovolj izdelati zakona in upati, da se bo z njim vse premaknilo. Preden se premakne in preden to pride v zavest ljudi, so potrebna leta in leta. Premostiti je bilo treba miselnost, ki se je vlekla stoletja, šola je bila nekaj, kar je bilo dano od zgoraj, od gosposke, ali od države in človek je mislil, da nima nobene pravice, da bi se kakorkoli vmešaval v šolske zadeve. Ko smo hodili v šolo, smo v njej videli skoraj vojašnico, zlasti mi Slovenci, ki so nas v šoli gledali po strani. To se sedaj spreminja in počasi se vidijo znaki nove mentalitete, vidi se nov pristop do šole. Nekatere stvari, ki so se zdele pred desetimi leti nemogoče, so danes uresničljive. Le se vse pomika prepočasi. Prof: Košuta: Za uresničeva- nje določenih načrtov so potrebna tudi določena sredstva. Če teh sredstev ni, lahko starši predlagajo določene pobude, vendar pravih učinkov ni. Reči moram, da je na našem zavodu vzorno sodelovanje, kar se je pokazalo pri raznih pobudah. Birsa: Glede delegiranih odlokov, že dejstvo, da so napredni dijaki in starši predlagali reformo, pomeni, da odloki očitno ne ustrezajo zahtevam današnje šole in družbe. Dokaz, da je osnova odlokov zgrešena, je že dejstvo, da niso ustrezali šoli kot je naša, kjer se starši in dijaki bolje poznajo in bi morali bolj sodelovati. Prof. Piščanc: Pozitivno pa je, da odloki sploh so, da obstaja možnost sodelovanja, da starši in dijaki imajo možnost dialoga. Zdaj pa je treba napraviti korak naprej in odloke spremeniti tako, da bodo odgovar- ’ " 1 Prof. Franko Piščanc šernovih proslavah) in da slabo [jena in zato tudi pooblaščeni od uči. Vprašanje je, koliko je ta loki niso imeli na naši šoli tiste očitek utemeljen. Mislim, da v pr-1 teže, kot so jo vsaj na začetku jali zahtevam in potrebam vseh komponent šole. V pričakovanju reforme pa se moramo poslužiti tega, kar imamo. Prof. Laurenčič: Pozitivno bi bilo tudi to, da bi dejansko uporabili razredne svete, ne samo za razpravljanje o tem, koliko je odsotnih, koliko je negativnih, kakšne proslave in prireditve bodo priredili, ampak da bi dejansko prišlo do sodelovanja tudi na ravni pedagoških in didaktičnih zahtev, da bi končno razpravljali tudi o vsebini šole v teh organih. Zato je potrebna usposobljenost, ki si je posameznik ne more pridobiti sam. Potrebna je spodbuda od zunaj, šole, s strani političnih sil in družbenih sil. če se daje odlokom postranska vrednost, verjetno ne bo nihče motiviran, da se usposobi za to, da bo tam delal. Prof. Košuta: Dokler bo šolska struktura taka kot je, zastarela mislim, da tudi z zavodskim svetom ne bomo prišli daleč. Mi čakamo na reformo že od leta 1963, potem ko so reformirali nižjo srednjo šolo. Po vsej Evropi, zapadni pa tudi vzhodni, so preosnovali višjo šolo. Dokler je ne bodo tudi v Italiji, ne moremo pri-Razgovor je vodil DUŠAN KALC (Nadaljevanje na zadnji strani) Pomen dopolnilnega izobraževanja šolnikov Razgovor s predsednikom inštituta IRRSAE prof. Alessandrom Leonarduzzijem Dopolnilno izobraževanje šolnikov dobiva v zadnjem času v šolskem svetu vedno večji odmev. O njem se med šolniki, predvsem med šolniki naprednih idej, vse več govori in razpravlja. Nekateri vidijo prav v uspešnem sprotnem strokovnem izpolnjevanju učnega osebja, asistentov in drugega šolskega osebja možnost za prebroditev globoke krize, ki jc v zadnjem desetletju kapilarno zajela in ohromila italijanski šolski sistem. V drugih državah zahodne in vzhodne Evrope je postalo dopolnilno izobraževanje učnega osebja vsakoletna praksa, pri nas pa je tak celovit, organiziran sistem pridobivanja novega znanja šele v zametkih. Po zakonu, ki je izšel leta 1974 naj bi dopolnilno izobraževanje v Italiji vodili, oziroma koordinirali posebni organi, ki naj bi delovali na področju posameznih dežel. Imenovali so jih Deželni inštituti za razvojno raziskovanje, eksperimen-tacijo in dopolnilno izobraževanje šolnikov (IRRSAE). Tak inštitut počasi raste tudi v naši deželi, predseduje pa mu docent pedagogike na tržaški univerzi prof. Alessandro Leonarduzzi. Prof leonarduzzi, kako je orga nizacijsko sestavljen inštitut? »Povedati moram, da je bil inštitut za razvojno raziskovanje, eksperi-mentacijo in dopolnilno izobraževanje šolnikov dežele Furlanije - Julijske krajine prvi tak inštitut, ki je bil ustanovljen v Italiji. Bilo je to prav pred enim letom, februarja lani, ko je bil sestavljen upravni svet inštituta. Svet sestavlja 15 članov, ki jih je imenoval minister za šolstvo na predlog šolskih in političnih komponent. V upravnem svetu imajo svojo zastopnico tudi slovenske šole. Upravni svet predstavlja politično telo inštituta, vsa teža pa bo slonela na raznih oddelkih, v katere bo razdeljen zavod, potem ko bo začel normalno delovati. Tako bomo imeli pet sekcij za razne stopnje šol (za otroške vrtce, osnovno, nižjo in višjo srednjo šolo ter za dopolnilno izobraževanje) ter tri službe (za dokumentacijo, raziskave in izpopolnjevanje). Ti oddelki bodo morali nuditi porabnikom informacije, ki jih bodo potrebovali.* S kakšnimi vprašanji s« je moral najprej soočiti Inštitut takoj po n-stanovitvi? »Prvo je bilo vprašanje prostorov. Brez lastnega sedeža inštitut ne more zaživeti. Ta problem smo le delno ' *"i, saj imamo sedaj začasno sedež pri šolskem nadzorništvu v Trstu.* »Velik problem je bila tudi sestava statuta zavoda. Mnenja o delovanju nekaterih organov (problem tajnika) so si bila v začetku deljena, končno pa smo le dobili rešitev, ki je po mojem mnenju še kar dobra. Statut smo poslali v Rim in sedaj čakamo na odobritev.* Področje naše dežele je narodnostno mešano. V deželi imamo poleg italijanskih tudi šole v slovenskem jeziku. Bo dobila slovenska šola v inštitutu mesto, ki ji pripada, oziroma bo lahko slovenska šola deležna uslug inštituta? »Dežela Furlanija - Julijska krajina ima svoje specifičnosti. Poleg italijansko govorečega prebivalstva vključuje še slovensko narodnostno skupnost in — v manjši meri — La-dince. Pri snovanju statuta smo pazili, da bo tudi slovenska šola zastopana v raznih oddelkih zavoda s svojim osebjem, ki bo skrbelo za probleme slovenskih šol. Številčno naj bi bila kaka četrtina zaposlenih v oddelkih in službah Slovencev. Seveda je sedaj ta prisotnost odvisna od odobritve ali spremembe statuta s strani ministrstva za šolstvo.* V kakšnem položaju se sedaj nahajajo deželni inštituti za dopolnilno izobraževanje? «Sedaj smo v nekakšnem vmesnem obdobju. Čakamo na odobritev statuta in na razpis natečaja za o-sebje posameznih oddelkov. Na vsedržavni ravni smo se predsedniki inštitutov zbrali na dveh konferencah. na katerih smo pregledali o-pravljeno delo ter si zadali smernice za bodoče delovanje. Ne bi hotel biti preveč optimist, vendar vse kaže, da bodo lahko začeli že s prihodnjim šolskim letom inštituti delovati s polno paro. Do takrat bo znano nosilno osebje inštitutov, razdeljena pa naj bi bila tudi prepotrebna denarna sredstva.* In kako si sedaj pomagate, kako sedaj delujete? »Sedaj zbiramo predvsem informacije o raznih šolah. To nam bo pozneje zelo služilo. Poleg tega pa sami člani upravnega sveta sodelujemo na raznih srečanjih, svetujemo raznim šolam, ki so nas zaprosile za konzulenco. Prav pred kratkim sem se udeležil in dal svoje mnenje na posebnem tečaju za tuje jezike v Pordenonu. Prošenj za taka svetovanja smo dobili nič koliko in vsem sploh ne moremo u-streči. Doslej pa nismo dobili še nobene prošnje iz slovenskih šol. Ko jih bomo. se bomo obrnili tudi do njih.* KNJIŽNA POLICA Janez Kajzer: PRAVA MOŠKA DRUŽBA France Pibernik: 0DZV0K /ranče pibernik, je slovenska knjižna noviteta, ki v njej igra glavno ali karakteristično vlogo petdeset različnih ljudi, v njih družbi še kakih tristo drugih. V tej gomazeči, vrveči, poplesujoči množici se giblje avtor, ki skrbno pazi, da vse poteka v mejah skladnosti in siceršnje zmernosti. Gre za galerijo sodobnih portretov? Morda. Vendar bo bolje, da si vzamete kaki dve urici časa in knjigo preberete. Skriva namreč navodila, kako postati član prave moške družbe. Bi vam to prišlo prov? če ne ta hip — pa čez sedem let, kot pravi pregovor. Knjigo je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Nova slovenska knjiga, 176 strani, celo platno 238 dinarjev. W::^.š,v Knjiga pešmi v prozi s v razdelki — vsak ima po sea . najst pesmi — je zgodba o hodu pesnika iz domačega K ja ali, kot sam pravi, balad%ai domačijo. Pa ne samo nieg ; Zgodba o izgnanstvu iz sre . ga sveta, o izgubljeni mate ^ varnosti, sožitju z nar?'/0'olj. ljudmi, njih svetom, je tudi Z9 ba vseh nas, zgodba, ki jo P® nik piše tudi v našem irn -e. In zato z njim prizadevno * mo «kraj razvezujočih rešit e medtem ko spominske P°9 < bledijo in ostajajo le metaLre-no sredstvo. In prav v tem »P minjanju konkretnega v 're -metaforiko pa v poantirani izbranem jezikovnem izraz..ter. France Pibernik pravi m°P v — Izdala Mladinska km19. Ljubljani v zbirki Nova sio ' ska knjiga, 115 strani, cena lo platno 250 dinarjev. Andrej Brvar: OSEMNAJST PESMI PLUS DODATEK Dimitrij Rupel: PRIJAZNO ŽIVLJENJE llliiliiilllf" To delo predstavlja zanimivo novost na našem knjižnem trgu, novost, ki je v več pogledih vredna pozornosti. 2e prva (da ne omenjamo drugih)- je presenetljiva: spričo oblikovne in vsebinske raznorodnosti zbranih besedil se avtor spoprime po vrsti z novelo, humoresko, scenarijem, feljtonističnim zapisom pa esejem in celo z intervjujem. Tudi pomenljivost in globina pristopa avtorja je značilna, kot beremo v spremni besedi na ščitnem ovitku, »po teži, usodnosti in zavezujočnosti teme, po načinu, kako jo pisec položi v zapise«. — Izdala Mladinska knjiga, 204 strani, celo platno 290 dinarjev. V tej peti oz. četrti sam ^ zbirki avtor vztraja Pr ,Ovo-kretnem umetniškem ub . vSak‘ nju vsakdanjih izkušenj 'z ^i-danjega življenja. In mu ko' f6. ni svet ni samo nekakšna tveza ali alibi za izrekami -k jih resnic ali spoznanj, ^ go že njegov obstoj zadošča, "„0-upesni v skladu z njegovim |Vse nim demokratičnim credom je pesem«. Posebno _zan ' egi, predstavlja Dodatek, šest P ^75 ki sta jih med septembrom in februarjem 1976 izmeni ,0\c tor in France Pibernik, """ pj 1 Mladinska knjiga v Ljua' uga, zbirki Nova slovenska j' $ 112 strani, cena celo P'aI dinarjev. Marjan Rožanc: LJUBEZEN ijubezen Knjige lahko dobite v Tržaški knjigarni ULICA SV. FRANČIŠKA 20 34133 - TRST V tem romanu je vito upodobil utrip K0 „rol®!v predmestja Zelene (arne, jao skega in polproletarSK®^0|ne' Ijenja v predvojnem m jn sjJJ’ času, mlade ljudi, set>® priP? je vrstnike. Zato izprsi*# ved skozi optiko mlad vZ0' ki je takrat očitno z i^° tostjo in svojevrstno P 5pre'\; stjo vpijal tedanji čas m Ijal razgibano dogajam® | sebe. Ohranjal pa je v v L prt odnos do doga j a n i ■ pief'' terem se je privatno Pj? f0iv jelo rušiti in se v v°ln st- „ nilo v usodno zaosh® ^ U% Izdala Mladinska knji9® Ijani v zbirki Nova * C9 knjiga, 179 strani, c° platno 230 dinarjev. ali jih naročite v GORICI . na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNI* Drevored XXIV Maggio 1 P0ZAPORNIHNALOGIH,KIJIHJE PODPISAL NAMESTNIK DRŽAVNEGA PRAVDNIKA STAFFA NA VABILO DRUŠTVA A. M. SLOMŠEK IN ZAVODA SL0VEN1K V Se vrsta nepojasnjenih okoliščin v zvezi s preiskavo o domnevnem rovarjenju organizirane avtonomije v Trstu Pričevanje skesanega brigadista Carla Fioroni ja - Zadeva Chittaro - Kolikšno težo dajejo preiskovalci besedam fašističnega skrajneža Uga Fabbrija? ^aporna_ naloga, ki ju je name-kaj kakega državnega pravdni-„ *: Staffa po< Isal za prof. Gio-unija Zambonija in prof. Giana Zrna 13. februarja, ter zaporni za dr. Marino Cataruzzo, ki f W podpisan dan pozneje, so v vzbudili precejšnje presene--K tako zaradi obtožbe (sodelo-t.Je ,Pri ustanavljanju oboroženih Sfl-kot tudi zaradi ljudi, ki so ?? vpleteni v preiskavo. Res je da se je govorilo v zadnjih .(šlo je predvsem za odrt. ® Pričevanj skesanega brigadi-temi8*-.3 Vioronija), da so tipalke j "Stične organizacije segle tudi ni i!??e®a mesta. nihče pa najbrž Pncakoval tako hude obtožbe in v Mr - nal°SQv. Preiskava je še ni S \n kot vse kaže. v kratkem ^Pričakovati novih vidnih razplete ’^lnimo pa vsekakor, da lahko Pravr Us'm° majhen obračun o-brain nega dela in posredujemo dj j*®, nekatere elemente, da bobi 1r!!,.''asne-iš0 sliko vse zadeve, na Jcenipvanju je vsekakor potreb-_ Precejšnj3 previdnost, ker niso jih Vv Nakazi in indici, ki so b , ?rali preiskovalci; celotna sli-tečen n kn bOa zato nekoliko poda na. Prav zaradi tega se nam zdi, (njo6 ^ret)n0' da preiskovalci kon-ii,",v najkrajšem času svoje delo dan S - pr‘deJo z vsemi dokazi na še L?!cer l*0 ostala in bo postala in <■„ torka temna senca sumov Vejjj mPtoenj, ki zastruplja medčlo-TfStu ln tudi skupinske odnose v tržaške preiskave je prisoj!fjje skesanega brigadista Carla *evih s® J® v .za.fj.ih "?e tli m “* s številnimi ltalijanski-Vatni anil?' *n ki je s svojimi izja-Pnstal eden od glavnih pod- ""•"hmmihhi Giovanni Zamboni pornih stebrov preiskav o terorizmu. Fioroni je prvič namignil na Trst in na skupino, ki naj bi delovala v našem mestu, v začetku decembra, točneje med zasliševanjem 8. decembra, kateremu je prisostvoval tudi njegov zagovornik odv. Gen-tili. Tedaj je »skesani* brigadist poudaril, da je bil v Negrijevi organizaciji tudi mlad profesor iz Trsta, asistent prof. Collottija. Med zasliševanjem pred milanskimi sodniki 11. decembra pa je bil Fioroni zgovornejši. Poudaril je, da je po nalogu Tomeia (eden od aretiranih avtonomistov) jeseni leta 1973 zahteval od Gavazzenija (tudi on je v zaporu) tri milijone lir za nakup brzostrelk vrste »scorpion*. Kot naj bi povedal prof. Zamboni je bilo orožje na prodaj v neki ile Giano Sereno cu Bellaviti (eden od urednikov biltena «Controinformazione»), ki se je odpravil v Trst, od tu pa v spremstvu nekoga (ki vsekakor ni bil Zamboni) v Avstrijo. Odprava pa je spodletela, ker sta Bellavita in njegova družica imela vtis, da ju nekdo nadzoruje in da je spremljevalec zaupnik policije. Iz istega razloga je pozneje spodletel tudi drugi poskus nakupa orožja, za katerega sta bila baje zadolžena Ore-ste Strano in skoraj gotovo njegova žena Brunilde Pertramer. Do tu Fioronijeve izjave. Preiskovalci trdijo, da so v Trstu zbrali gradivo in indice, ki potrjujejo njegove besede, za kaj gre pa niso hoteli povedati, šušlja se sicer o dokumentih ilegalne organizacije, ki naj bi jih našli na Zambonijevem galni avstrijski orožarni. Ko je do- |domu, vendar pa gre le za domne bil denar ga je Fioroni izročil Mar- iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiutMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiimMiiiHiiiiiiiimit IJVENPARLAMENTARNA LEVICA V TRSTU Skupinice brez dejanskega odziva med prebivalstvom Ob podor. PodnfsZ?p2rnih nalogih, ki jih je fadova‘ u' apri,a Iani namestnik feo dTn^ga državnega pravdm-tjjjjjgj.' Calogero za naimdrnjše fW- s(e,a Scalzon#ja;**'$Temca [Mo-so Me kratkotrajne?’***** ojfalga’ Proj. Emilia Vesceja iv. olj je‘ je marsikdo vprašal, »liji nhn' Postopek proti avtono-Pr°ti 0°eneto lahko tudi proces Ce* triinšestdesetemu letu, pro->o Se, oti1 gibanjem in idejam, ki godile iz tega obdobja mla-«0! ®a oporečnistva. Sum je po-W **fcatere, sicer redke ko l»eis|ja ]e gotovost po razpletu *acjj ,i6 [n Po novem valu are-"i je „',?ecembra, še zlasti, ker l^eljfl. Poskusil odgovoriti na *Qnje- °l.w. 2e(° pomembno vpra pihre' sedanje teroristične Su „ ^brstele v tedanjem gi-^terih teravno kot nagniti plod "ih teie„ ■ ekstremističnih in zablod pleni nn^/’ po i® terorizem pred njen?3 edioa dejstva, da država Jpole ; “starove, da stranke niso ‘hfa ,3 hotele odgovoriti na vsa 'e por,,r.apania in zahteve, ki so itn, e ■ v. niladinskem opo La»ilnn < ,n’®° znale in hotele 'tePoti ^toačiti, usmerjati in u ^eiio,.., °° zahtevah po koreniti italijanske družbe, po Ps«ni Bnju novih vrednot, pred-o« ™ niso pomagale mladim., trodit; _a fnševinah starega začeli ' novo. eniTaČanie si te, sicer v zelo ?0t>il n Krajevni razsežnosti, za-Z’ StaurSlkdo- ko te namestnik jpdp^0lJJ0 pred dobrim mesecem M o. tri zaporne naloge za fP°/. Qj 0,;a"nija Zambonija, za N gana Serena in za dr. Ma , »ja l;ru«o Z obtožbo sodelo i,.- Ali' Ustanavljanju oboroženih ^ °9i Dour°j Peskava in zaporni o*torji; redno tudi poskus, da oi ir, \.na zatožno klop mladin ii&tde:^entovsko gibanje osem l tedendevetinšestdesetega !!»? Odesetega leta na Trzaš hSdi hi^kovau^Predirne molčečnosti ?‘°h Cei’ in zaradi dejstva, da bg8kj ?h?n,arin- kakšne dokaze so zbrali h' zel " v Podkrepitev obtožit utenieiiteiko revi- aLl ie sum ilQPorn,rDeistvo pa je. da iv^estu ,nalogi zastrupili ozračje )J°»or ’ r° sproščen in iskren ]Zela Korajda nemogoč, da sta p*uPljivort°vali sumničenje in kk>0 tones(«n' }e°a se nam je IfL Prerit ‘da Pripravimo kra ) *., deset’etne zgodovine k »ih nih lčarskih izvenparlamen iz r°y- Iz zbranega gradi ij?- da Oov°rov neizpodbitno iz lii, »« Šihv-Jn gibanju, ki je bilo v>irnŠe kot drugod v ha-W*ja. pKnlo neme terorizma in V bii0 B i ie, kaj takega sploh >o ‘rf ler bilo uvoženo in od kr ^0 tržaške stvarnosti. i? ^gS^sMesetega !etVe »ii.j 1 « ri.-a 2 vsemi važnejšimi 11)1? in £.*?vi zajela Trst z za t “'li ori,'. zametki oporernišlvc loško hegemonijo, poskus pa ie spodletel in konec 1972 ter v začetku 1973. leta je skupinica povsem izginila. Ostali so le nekateri oo-samezniki kot na primer prof. Giovanni Zamboni, ki je ohranil stike in prijateljstvo s padovanskimi vo ditelji. V Trstu pa je dejansko povsem izostal stik z delavstvom, ker v našem mestu ni velikih industrijskih polov. Odločilnega pomena pa je bilo najbrž deistvo, da je poprečna starost delavca visoka, da je emarginacija povsem drugačna kot v ostalih mestih in da je bila zato dovzetnost za razmišljania mladih izvenparlamentarcev zelo majhna. Poleg tega pa je na življenje iti delo teh skupinic najbrž vplivalo tudi dejstvo, da so mladinske organizacije tradicionalnih levičar skih strank v bistvu ohranile neokrnjeno lastno moč. Za vsako akcijo, za vsako pobudo je bilo za to nujno soočenje s temi skupinami. vzpostavil in razvil se je dia log, ki v drugih mestih m bit mogoč. Ta težnja se je nadalje vala skozi vse desetletje, in ne soglasja, včasih tudi zelo ostra, sn bila vselej poravnana in prevladala je težnja po iskanju akcijske enot nosti. Poglavje zase je morda skupini ca. ki se je pojavila pozneje in h se zgleduje po tako imenovani organizirani avtonomiji. Vendar tudi ta je bila številčno zelo skromna in v njej je bila vselej zelo ostra ločitev med manjšo skupinico in telektualcev, ki se je izživljala predvsem v umskem razglabljanju, ter skupino listih mladih, ki so se shajali in sanjarili dalj časa na Trgu Goldoni. V našem mestu je v bistvu zmanjkala vsa tista politična in socialna osnova, ki je lahko hu m us, na katerem vzklije seme terorizma. Oporečništvo in kontestn cija se vselej usmerjala v dru gačne tokove in v drugačne sme ri z nasprotnim predznakom kot ga ima izvenparlamentarna levica, kar med drugim dokazuje tudi politični zaplet zadnjih let. (vt) ve. V tej zvezi pa se vsekakor vsiljuje vprašanje, ali je bil Zamboni, ki je bil vsem znan kot avtonomist in urednik biltena «Controinforma-zione* res tako nor, da je hranil doma tako nevarno gradivo? Ali ne bi vsakdo uničil dokazov, če bi jih hranil doma po aretacijah 7. aprila in 21. decembra? Fioronijeve pričevanje pa vendarle ni bilo edino izhodišče za preiskavo. Dr. Staffa je v daljšem razgovoru vsaj delno priznal, da je «vest o zločinu> bral tudi v nekem listu. Zaenkrat ni znano, za kakšen list gre, ve se pa da je članek napisal neki «Ugo». Priimka članka-rja nikakor ni hotel povedati, obstaja pa utemeljen sum, da gre za Uga Fabbrija, znanega fašističnega skrajneža, ki je bil pred leti vpleten v številne atentate v Trstu (Podrobnejši biografski podatki so v članku, ki sledi). O Fabbriju se je govorilo, da se v zadnjih časih pogosto potika po državnem pravdništvu, če naj verjamemo neki njegovi spomenici, pa ga je dr. Staffa tudi zaslišal v zvezi z domnevnim rovarjenjem nekaterih avtonomistov. Petnajstega februarja je namreč Fabbri naslovil namestniku državnega pravdnika in časnikarjem «Po-ročilo o delovanju oborožene stranke*, v katerem med drugim pravi, da k temu, kar je povedal med zasliševanjem 13.1.1980, lahko doda še nekaj informacij in ugotovitev. Že uvodoma naglaša, da iz zbranih dokazov izhaja, da sta Zamboni in Giano Sereno imela pomembnejšo vlogo v teroristični organizaciji kot jima jo je pripisoval tisk, obenem pa obtožuje preiskovalce, da so se zganili prepočasi in prepozno. V nadaljevanju pa trdi, da naj bi bil Zamboni edini Feltrinellijev zaupnik v ZRN. Univerzitetni asistent naj bi po založnikovi smrti podedoval »zadolžitve* in zveze z mednarodnimi terorističnimi organizacijami in z RAF še posebej. Ni da bi nadrobneje obnavljali vsa izvajanja Fabbrija, (ki med drugim skuša vplesti v vso zadevo tudi zgodovinarja Enza Collottija) vprašanje pa je kolikšno težo dajejo preiskovalci njegovim besedam. Vprašanje je tudi, kako je desničarski skrajnež tako dobro obveščen. V zadevo je vsaj posredno in predvsem v zvezi s Fioronijem vpleten tudi neki Furlan, Giuseppe Job Chittaro, ki je pred nedavnim posredno izročil listu »Lotta continua* neki domument švicarske policije, v katerem je bil Fioroni prikazan kot agent italijanske obveščevalne službe. Švicarji so poudarili, da je bil dokument ponarejen, vprašanje pa je, zakaj se je Chittaro vrinil v zadevo, še zlasti če je resnično pisanje LC, po katerem naj bi bil Furlan leta 1969 vpleten v poskus tihotapljenja orožja in v organiziranje polvojaškega vežbališča v Carnii. Deset let po domnevnih dogodkih je res težko presoditi, ali je pisanje lista verodostojno. Vendar ob dvoumnosti preiskave je zadeva Chittaro še element nejasnosti več. In ravno ta nejasnost in dvoumnost sta povod sumničenj in najrazličnejših domnev, govoric katerih osnovanosti ni mogoče preveriti. Ni, da bi se šli detektive in da bi na lastno pest skušali pojasniti ozadje zadeve. Prav tako se nam ne zdi umestno, da bi «a priori* in akritično zagovarjali nedolžnost ali krivdo treh osumljencev. Zdi se nam pa potrebno opozoriti preiskovalce na vrsto nepojasnjenih in sumljivih okoliščin in zahtevati, da pridejo na dan z jasno besedo. Ne tako, da bi kršili tajnost preiskovalnega postopka, h kateri jih obvezuje zakon, pač pa tako, da v najkrajšem času končajo preiskavo in izročijo akte v morebiti nadaljnji postopek. T.e javni proces lahkf razblini dvome in razkrije nekatere nejasnosti. Vojmir Tavčar FABBRI: NEKAZNOVAN DESNIČARSKI SKRAJNEŽ Pomlad leta 1962, v Trstu vre. Po mestnih ulicah si sledijo manifestacije za manifestacijo, del italijanskih študentov je na ulicah, da bi protestiral. Povod manife-sticij ni zelo pomemben, kakršen koli je se demonstracije izrodijo v nebrzdano hujskanje proti sosednji Jugoslaviji, v žalitve predsednika Tita, v občasne napade proti slovenskim študentom, v prelepe. Na ulicah so v glavnem fantje, dekleta se ali umaknejo domov ali pa hočejo kljub temu k pouku. Med slednjimi je tudi pohabljena deklica, ki se komajcU drži na, nogah. Hoče v šolo kljub temu, da so fašisti proglasili stavko. Ko se počasi trudoma vzpenja po stopnicah, jo ustavi mlad fant srednje postave, približa se ji počasi grozeče, s sovraštvom v očeh in jo brez besede mahne po obrazu. Neposlušnost je treba vendar kaznovati in Ugo fabbri. to je namreč fantovo ime, si rad prevzame to nalogo. Marsikatero dekle, ki m hotelo ubogati, je že okusilo njegovo pest, marsikater) jo še bo Dogodek, ki smo ga na kratko obnovili, je le eden od tolikih, ki označujejo življenjsko pot sedaj že ne več mladega in golob: adega škvadrista, ki je imel v našem mestu prste pri marsikaterem nasilnem dejanju in se je proslavi z marsikaterim atentatom, neka teri od teh pa le za las niso predaleč, ker je že samo našle vanje zelo dolgo. Omenili bomo le glavne in tudi teh ni ravno malo. V začetku aprila leta 1962 polici zapleni na Fabbrijevem domu br ..strelko in ustrezno strelivo. Nekaj dni pozneje pa ga obtežijo, da je izvedel atentat na stanovanje prof. Schiffrerja. Bomba je povzročile veliko razdejanje in le za las ni zahtevala človeških žr tev. V istem obdobju ugotovijo tudi, da je Fabbri sodeloval pri spodletelem atentatu na Primorski dnevnik in na komunistično sekcijo v VI. San Zenone. Med procesom si mladi bombaš prilasti odgovornost za atentat na Schiffrerjev dom v imenu MIN, kljub temu pa mu sodniki odmerijo le nekaj mesecev zaporne kazni. Fabbri je v naslednjih letih vselej med najbolj razvvitimi fa šističnimi kričači in pretepači, le ta 1967 pa skupaj z nekaterimi somišljeniki ustanovi tržaško sek ciju cordine nuovo», Rautijeve or ganizacije, ki je bila lesno po vezana s padovansko prevratniško celico Frede in Venture. Skupina, ki je bila tesno povezana z razpuščenim S ID (primer Giannetti-ni>, se leta 1970 vrne v MSI. Mladi kolovodja je v začetku se demdesetih let spet v ospredju dogajanja in nekajkrat glasnik proglasov ^črnega princa» Juma Vo leria Borgheseja, leta 1973 pa sku- zahtevali človeških žrtev. Njegova PaJ * pajdaši prepriča karnevala bombaška pot se začne, vsaj urad- i Gabriele ja Forziatija, naj zbezi v no, leta 1959, ko policija v okviru Grčijo in naj ne odgovori na vpra-preiskave o napadu na občinski • šanje treviškega sodnika Giancar-svet, kjer je eksplodirala krepka Stiza o rovarjenju Frede in vetarda, prijavi Fabbrija in nekega njegovega prijatelja sodišču. Ni znano, ali je bil Fabbri tedaj aretiran ali ne, dejstvo je vsekakor, da je nekaj dni potem že spet. prost. Ta stalna nekaznova nost (kvečjemu je odsedel v zapo Venture. To je skorajda njegov labodji spev prevratnika in nasilneža, saj se poslej vsaj navidez posveti sindikat nemu delovanju v sklopu C1SNAL in pisanju pisem ter resolucij, ki jih redno pošilja raznim listom. Fantje izpod Grmade v Rimu Slovenci, ki živijo v glavnem mestu, so toplo sprejeli devinske fante in se polnoštevilno udeležili njihovega koncerta m nekaj dni) je druga stalnica Kaže pa vsekakor, da pozorno Fabbrijeve kariere. Ni, da bi nadrobneje obravnavali vse nasilne dogodke, v katere je bil vpleten zakrknjeni fašistični kolovodja, saj bi nas to privedlo sledi delovanju izvenparlamentarne levice in še zlasti avtonomističnih skupinic, kot med drugim dokazuje dokument, ki ga je pred nedavnim poslal dr. Staffi (vt) Na povabilo društva «A. M. Slomšek* in papeškega zavoda Slovenik smo se v dneh od 23. do 25. februarja mudili v Rimu moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina. Zbor se je vabilu z velikim veseljem odzval, ne le zaradi gostovanja samega, ampak predvsem, ker je že dvakrat doživel, enkrat v Švici, drugič pa v Stuttgartu na Nemškem, kaj pomenijo za naše izseljence srečanja z ljudmi, ki prihajajo iz rodnih krajev. Prav zato smo fantje začeli od začetka februarja, ko smo dobili povabilo, vestno in marljivo pripravljati koncert šestnajstih pesmi, da bi se ob srečanju lahko zahvalili rojakom za prijazno povabilo ne samo z besedo, ampak tudi s čim boljšim petjem. To rimsko gostovanje je bilo zelo pozitivno tudi s turističnega vidika, če lahko tako rečemo. Saj smo si fantje v soboto popoldne pod prijaznim in 'strokovnim vodstvom gospe Česnikove ogledali rirnske umetnostne in zgodovinske zanimivosti. Tudi nedeljsko jutro šmc posvetili ogledu mesta in dveh cerkva: bazilike sv. Pavla in vatikanske bazilike sv. Petra. Opoldne smo z množico, ki je napolnjevala Trg sv. Petra, prisluhnili papeževemu govoru. Popoldne je bilo seveda posvečeno pripravi na koncert, ki je bil v manjši, a akustično dobri dvorani v Ulici Botteghe Oscure na št. 42. Pred koncertom je bila v kapelici iste s1-vbe, kjer je dvorana, maša. Zbor je tudi pri njej sodeloval s petjem. Po maši je bil koncert, ki je dobro uspel. Zbor je za to priložnost izbral predvsem pesmi iz klasičnega repertoarja. Poleg bolj poznanih pesmi pa je pel tudi nekaj takih, ki so novejše, oziroma niso tako vkoreninjene med nami. Zr tiste italijanske poslušalce, ki prihajajo na koncerte, ki jih organizirajo rimski Slovenci, pa smo peli še dve furlanski pesmi. Izkazalo se je, da je Jila izbira bolj poznanih pesmi pravilna, kajti publika je res z veseljem in, rekel bi, z ljubeznijo spremljala te pesmi, ki jih je še od doma ohranila v ušesu in jih je verjetno prav zato toliko raje slišala. Največji uspeh pri poslušanih so tako dosegle Vodopivčeve Žabe in na njihovo željo je zbor to pesem še enkrat, zapel. Manj poznane pesmi pa so pokazale, da ljudje radi slišijo tudi novejše, še posebno, če so zapete - srcem. Po koncertu smo se pevci, odborniki društva »Slpmšek*, rektor Slo-venika gospod Jezernik, dr. Kazimir Humar, ki nas je pospremil na našem potovanju v Rim in študentje, ki živijo v tem zavedu, zbrali v njegovi gostoljubni jedilnici pri večerji. Med njo smo se s prijateljskim pogovorem, ki smo ga poživili s skupnim pat jem, seznanili, zbližali in spoznali delovanje in življenje Slovencev, ki živijo v Rimu. To srečanje je bilo neke vr-šte višek tega našega tridnevnega bivanja v italijanskem glavnem mestu. Zato, ko smo v ponedeljek popoldne ob vrnitvi prerešeta vali te tri, dni, smo vsi ugotavljali, da nam bo ta pot med rimske Šl< vence in bivanje v njihovi sredi, še- dolgo V spominu. ' ' M. T. Prešernova proslava v Lonjerju Praznik ljudske kulture Društvi Lonjer - Katinara in A-dria sta preteklo soboto priredili nekoliko neobičajen večer ob dnevu slovenske kulture. Bil je to večer brez Prešernovih poezij in brez Prešernove slike v skromnih, zato pa nič manj prijaznih prostorih, s katerimi društvi razpolagata, večer, ki je bil v celoti posvečen ljudski pesmi. Če naj bo «praznik slovenske kulture*, je lahko, tudi »praznik ljudske kulture*, eden od izrazov te kulture so pa nedvomno ljudske pesmi, saj je pesem pri naših prednikih spremljala vsak važnejši dogodek, od- smrti do rojstva, ljubezen in žalost. Večkrat je pesem obravnavala tudi vsakdanje življenje, delo, druga opravila, zabavo, vino, 'ahko je tudi služila zabavi in- se je včasih norčevala iz imen in izmišljenih dogodkov. Ljudski pesniki so svoje teme črpali iz življenja, zato, so take pesmi enostavne, kar pa še ne pomeni, da niso globoke. To in še marsikaj je po pozdravu predsednika društva Radivoja Pečarja povedal pesnik Marko Kravos. Njegove besede so od časa do časa prekinile pevke, ki so zapele vrsto slovenskih ljudskih pesmi z raznih koncev Slovenije, od Rezije do Prekmurja, z raznimi temami. Reči moramo, da pevke niso bile v najboljši formi zaradi prehladov in zaradi obolelosti dveh članic, kar se pri majhnem sestavu, kot je ženska pevska skupina »Stu ledi* seveda krepko pozna. Kljub vsemu je bil večer izredno prijeten, morda zaradi vzdušja samega ali vsaj delno zaradi neobi-I čajnosti take «proslave». - (nak) iliiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinitiiiiHiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniitHiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim Prešernova proslava v Podlonjerju PD Union deluje v Podlonjerju dve leti. To je mlado društvo, ki žel’ obnoviti kulturno dejavnost in medsebojno sodelovanje v vasi. Letošnja Prešernova proslava, ki je bila v soboto, 23. februarja, m bila posvečena samo slovenskemu pesniku, temveč je predstavljala korak naprej v vaškem prosvetnem delovanju \ Najprej je Marcel Petkovšek pozdravil prisotne in jim prikazal programe in težave, ki jih inui društvo, kolikor ni prave povezave predvsem med mladino: na to je navezal problem razlaščanja slovenske zemlje, ki grozi tudi te mu rajonu in ki ga je mogoče rešiti samo s skupnim nastopom. Nato je predstavil članico Slovenskega stalnega gledališča, letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada, Miro Sardočevo, ki je prikazala pesnikovo notranje življenje, življenjski nazor in pomen, ki ga je imel za kulturno in nacionalno zavest Slovecev. Prof. Franka Ferle-tič je ob tem recitirala nekaj Prešernovih pesmi iz raznih u-stvarjalnih obdobij. Sledil je nastop harmonikarskega dua Glasbene matice, ki ga sestavljata Igor Brana in Štefan Bembi; zaigrala sta šopek narodnih in tržaške pesmi, ki so vzbudile veselo vzdušje med poslušalci. Sovodenjski nonet je odpel nekaj pesmi iz nove plošče «Rožmarin». ki jo je izdal ob desetletnici delovanja. Ob koncu so prosvetni delavci še enkrat, poudarili pomen enotnosti v vasi in željo, da bi se Pod-lonjerci bolj pogosto srečevali in si izmenjavali misli. Prešernova proslava je torej dokazala, da i* pred kratkim ustanovljeno društvo opravilo že veliko dela in upati je, da bo po tej poti nadaljevalo in da se mu bo približalo več mladine. rm . ‘IS* L M i . v %• Supermarket Altura je bližji. OPČINE \OPICINA r I J. i«loz POSTOJNA LJUBLJANA TRST , •’ f J.:' - *, &: Razen tega poglej cene ^/iMILJE^^ L KOPER 'MLKSdAs, JKpula \ i 3AZOVICA [BASOVIZZA LIPICA LJUBLJANA JI . ZAVLJE JILINIA \ t RIJEKA v. / KOPER ' ' / PULA •-v SEMENSKO OLJE PRA v pločevinki 1 liter 78« J SIR LATTERIA 3 10 dkg 34« 1 ŠAMPON JOHNSON 3 velik format 300 cc 1.450 NUTELLA FERRERO velik format 471 g 1.691 1 JABOLKA DELISES 3 najboljše kvalitete 1 kg 681 1 COCCOLINO 3 4 Utri 2.980 RIŽ GALLO ARBORIO neto 950 g 881 J WHISKY CLAYMORE 3 75 cl 40 stopinj 3.891 J LEMON BRISK 3 veUk format 2.890 PARADIŽNIKOVA MEZGA MUTTI neto 400 g 24! % SMAC BRILLACCIAIO 3 500 ml 1.241 TUN STELLA • 3 najboljše vrste 180 g 890 'D < cu s GOVEJE STEGNO v kosih 1 kg 5.680 APPRETTO STIRA-AMMIRA 1.190 KOKOŠJE STEGNO 1 kg ZMLETO GOVEJE MESO 1 kg 1.480 2.980 GLED MAGIC WATER 490 MASLO 10 d kg 310 L v tržaškem predmest|u, v neposredni bližini me|nih prehodov, na državni cesti 202 («camionale») stoji ena od največjih trgovin na Tržaškem: jestvine, sladice, likerji, salame, meso, gospodinjske potrebščine. Prav vse po nizkih cenah. Pridi, da se boš prepričal, naše cene te bodo pritegnile, da boš postal naš stalni klient. Ulica Alpi Giulie št. 2, tel. 870333. Na razpolago parkirni prostor. J 1 Ženska in njena stvarnost Osmi marec in današnja stvarnost Srečanja žensk in sploh vseh z osmim marcem, z dnem, ki je proglašen za praznik žena, so pri nas in drugod po svetu iz leta v leto bolj problematična. Predvsem zato, ker ne gre za praznik v ozkem — veseljaškem — pomenu besede, temveč za dan, ki spominja in nenehno opominja na boj žensk za lastne pravice. Pri tem pa naglasa dejstvo, da se jih še premalo upošteva — ženske namreč in njihove pravice. V prvi vrsti so zato vsakoletna srečanja z osmim maroem precej nelagodna za vse tiste, ki sicer ženskam marsikaj priznavajo in tudi štejejo njihove pravice za zakonite, a vseeno delijo enakopravnost v kakovostnejšo moško in nekoliko manj vredno žensko vrsto. Tistim, ki ženske enakopravnosti ne priznavajo niti v teoriji, pa tokrat ne bomo upoštevali. Kar pa zadeva osvoboditve žensk pa jo tako večina prvih kakor celota drugih na kratko odpravi, češ da je ta težnja zgolj sanjska utvara in trenutna marnja feministično zaverovanih žensk. Vendar pa niso vedno prijetna niti soočenja žensk samih z zgodovinskim osmim marcem: tiste, ki se že dolgo in neutrudno borijo za žensko enakopravnost in o-svoboditev se sprašujejo, če so bila njihova zavzemanja dovolj u-činkovita. velika večina pa se lahko iskreno izpraša, če je tovrstnemu boju dala dovolj ali če je sploh kaj žrtvovala. Dan žena ima namreč kak glo-bji pomen samo. če prinaša možnost in voljo za treznejši premislek in osebni obračun lastnega in skupnega delovanja. Vedno znova, lahko bi celo rekli iz dneva v dan, je treba namreč utemeljevati boj ženskega gibanja, predvsem pa mu iskati novih, vedno ustrez-ne;ših poti. To pa nikakor ni lahko uskladiti z današnjo povprečno sliko o idealnem — lagodnem — življenju, še težje pa vse skuoaj prilagoditi, oziroma spojiti z osebnimi hotenji in ori tem ne podleči krutim zahtevam družbenega okolja. Redkokdaj je družba toliko zahtevala od ženske kot danes: v prvi vrsti bi morala obdržati svojo »naravno* vlogo, morala bi r torej še nadalje ostati vzgledna mati,-žena, hči, kar v tradicionalnem tolmačenju predpostavlja, da bi celo breme družine v pomenu fizičnega in psihološkega bremena, še vedno in kljub velikim družbenim spremembam, nosila ženska. Po drugi strani pa isti. ki tako neradi razbremenijo žensko družinskih obveznosti, od nje zahtevajo, ko se s težavo vključuje v družbeno in gospodarsko življenje, celo več strokovnega znanja od moških sovrstnikov, odločen, a hkrati prijeten nastop, resen, a ne agresiven pristop k delu. če torej ženska hoče uspeti izven svojega «naravhega» okolja, bi; torej po sodbi teh strogih sodnikov, ki so z moškim svetom veliko priža- nesljivejši, morala pokazati popolno uravnovešeno, inteligenčno in značajno skladno osebnost, ki bi jo krasila prijetna zunanjost. Takih popolnih bitij pa je zelo malo in prav je tako. Vsakomur mora biti namreč dana možnost, da pokaže kar je in kar zmore. ne pa da se mora nenehno sprenevedati. Težnja k boljšim rezultatom je eno. prisila k zakrivanju lastne osebnosti pa nekaj povsem drugega. Po teh ugotovitvah se čisto naravno vsili vprašanje, češ ali so ženske v zadnjem času res storile vse. kar je bilo mogoče. Odgovor ni lahak: prvič, ker je vprašanje bolj zapleteno kot je videti na prvi pogled. Dolgo so se namreč ženske borile in potegovale zato, da bi jih vsi ostali «spoštovali» prav tako kot moške. Skratka hotele so «uspeti» na področju pač, kjer so se udejstvovale ali pa so celo zanikale, da bi vprašanje sploh obstajalo, ker se mogoče pri njih osebno, ali zaradi ugodnih o-koliščin ali zaradi velikih sposobnosti, ni postavljajo tako očitno. Takih «uspešnic» je bilo iz leta v letos več in ženske so nekako izgubile manjvrednostni občutek. Tedaj so dejansko sprevrgle pravila igre: namesto obče veljavnih, so začele postavljati kot merilo svojo «specificnost». uspeh so začele meriti ne več z metrom občnega priznanja, temveč z vidika ženske specifičnosti. Preokretu je marsikdo pripisoval večjo pomembnost, predvsem zato, ker ni razumel, da »ženska alternativa*, ki jo narekuje prepričanje v žensko specifiko, lahko prinese alternativen razvoj celotni družbi. Kaj je torej ta specifika? V kratkih in skopih besedah: to je drugačno gledanje na vse ob upoštevanju seveda splošnih demokratičnih načel, drugačno vrednotenje, kjer pridejo do izraza tudi tista čustva in načini izražanja, ki so jih skozi stoletja zaničljivo označevali, za ženska. Žensko gibanje danes torej ne bije borbe za oblast, temveč za drugačne, ženskam in vsem resničnim demokratom, ustreznejše, družbene in osebne odnose. Čeprav mogoče ne povsem zavestno in z velikimi mukami in težavami je ženska danes izbrala tisto pot, ki jo vodi k uveljavljanju lastne osebnosti brez zatajevanja lastnega «jaza» in ne da bi se posluževala sredstev, ki so lastni vladajočemu moškemu svetu. To so seveda načelni okviri: danes ženska stopa šele z boječimi in- včasih obotavljajočimi se koraki .po začrtani »rti Na niei nvjr, t ne manjkaj nekaj .iW::Pwst^Ftudi sama, predvsem ko še pusti alf se | močnejšega. O vsem tem t^i bilo vredno razmisliti pred letošnjim osmim marcem. : Veljalo bi se pogledati v o-gledalo in se vprašati, če ženska, ki jo vidijo odgovarja predstavi tiste' osebe, ki smo jo pred leti. pred meseci, morda šele pred dnevi, začele graditi, pa se nam mogoče trud ni najbolje obrestoval. Zakaj? Kako to? (bp) Letošnje beneško pustovanje (Nadaljevanje s 5. strani) nje bikoborbe. Tudi Massimo Cac-ciari, univerzitetni docent arhitekture in narodni poslanec, meni, da je skoraj nemogoče iskati in zaslediti poganskega doživljanja starih Benetk v današnjem pustovanju. Letos je mogoče le dokazati, da si človek želi «tolaž-be» v težkem življenju in da jo najde predvsem v maškerah, kjer se lahko prosto pretvarja, saj pravi že stari, pregovor: «Vse je dovoljeno v pustnem času». Pustno veselje je bilo obogateno tudi z razstavami: «ltalijanska fotografija v osemnajstem stoletju», ki je bila v napoleonskem krilu: Benetke in kuga v Doževi palači; rBissone, peste e galleg-gianth v muzeju Correr itd. Nazadnje bi omenili še kinematografske predstave, ki so se vrstile brez prestanka v štirih kinodvoranah. Ugleden profesor navaden goljuf DUNAJ — Salzburško sodišče je obsodilo na poltretje leto zapora 61-letnega profesorja višje tehnične šole v tamkajšnjem mestu Karla Malyja zaradi nezakonitega izkoriščanja položaja, mnogoženstva in vrste falzifikatov. Preteklost uglednega profesorja je prišla na dan zaradi navidez' nepomembne ljubezenske afere. Ko se je zaljubil v štirideset let mlajšo učenko Helgo Weinberger, je profesor napravil prvo napako. Povedal ;i je pravilne odgovore pri pismeni nalogi, nato pa jo je še zaposlil kot svojo asistentko. Nehvaležna učenka pa se mu je takrat izneverila. V strahoviti jezi zaradi ljubosumja je profesor seznanil profesorski svet s skriv-notjo dekletinega prihoda v šolo. Potem pa se je zavrtelo kolo pravice. Nihče si ni mogel prej domišljati, da je profesor v 38 letih kar 12 krat spremenil svojo istovetnost, da bi se izognil sodni jskim obravnavam, stroškom in drugim sitnostim, ki so bili povezani s tremi zakonskimi ločitvami. Njegovi sodelavci pa so bili najbolj iznenadeni, ko so zvedeli, da so bila Malyjeva spričevala sploh ponarejena in da je preživel kot študent na fakulteti samo dva tedna. /v o* l/L-CLJ /1»* V* / n=igm umi H mn im ih n lini n........ .DNEVI KULTURE. V SALEZU Štirje »dnevi kulturen so se začeli v Saležu že v četrtek, zaključili pa se bodo danes popoldne v znaku zaključne Prešernove proslave. Ob tej priložnosti v obnovljenih prostorih PD »Rdeča zvezda* Atilij Kralj razstavlja svoja dela. Na sliki: časnikar F. Udovič je v četrtek zvečer predstavil občinstvu A. Kralja (na levi). JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. MARCA 1980 TOREK, 4. marca 1980 LJUBLJAN? 9.15, 10.00, 15.00 TV šola; 17.00 Poročila; 17.05 Jakec in čarobna lučka - otroška serija; 17.20 Pisani svet - Vlak; 17.55 Glasbeni pej-saži Zlatibor; 18.30 Obzornik; 18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodno skupnost; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Smučal bi rad doma, pa ne morem aktualna oddaja; 20.55 G. Baissette: Grozdi mojega vinograda - TV nadaljevanka; 21.50 V znamenju; 22.05 Iz koncertnih dvoran: L. Matačič - Simfonija. KOPER 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.^ Risanka: 20.30 Dnevnik; 20.50 Film - Roža za vsakogar; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodne pesmi Jugoslavije. SREDA, 5. marca 1980 LJUBLJANA 9.00, 10.00 TV šola; 17.10 Po- ročila; 17.15 Z besedo in sliko: avstralske pravljice; 17.30 Bizanc - dokumentarna serija; 18.00 Zapisi za mlade: J. Kuhar; 18 40 -'D-nik; P’ 55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Tokijska zgodba; 22.15 V znamenju KOPER 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20 05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.50 Nogomet - Evropsko prven stvo: 22 20 Sladka ljubezen film. ČETRTEK, 6. marca 1980 LJUBLJANA 9.10, 10.00, 16.00 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Življenje na zemlji - dokumentarec; 17.55 Sve tilnik; 18.10 Mladi o mladih; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V živo: naš odnos do dela' 22.20 V znanrnju. KOPER 19 20 Eurogol; 19 50 Stičišče; 20.00 Dve minuti: 20 05 Risanke; 20.30 Devnik; 20.50 L’uomo delTest - Rawhide - film; 22.20 Politična oddaja; 22.50 Glasba brez meja - London 1979. PETEK, 7. marca 1980 LJUBLJANA 8.55, 10.00, 14.55 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Šola smučanja; 17.15 Iz zgodbe v zgodbo lutkovna serija; 17.30 Družina Le-snievskich mladinska nadaljevanka; 17.55 Domači ansambli: Beneški fantje; 18.40 Prve izkušnje - oddaja iz cikla: Od refleksa do logike; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Glasbena oddaja; 21.00 Tigrove brigade serijski film; 21.50 V znamenju; 22.05 Noč ni kino - Zimski otroci. KOPER 19.15 Odprla meja - program v slovenščini; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.50 Osebne zadeve -film; 22.20 Povratek odpisanih -četrto nadaljevanje; 23.10 Pregled sporeda za naslednji teden. SOBOTA, 8. marca 1980 LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Jakec in ča robna lučka; 8.20 Z besedo in sliko - avstralske pravljice; 8.35 Vrtec na obisku; 8.50 Svetilnik; 9.20 Pisani svet; 9.55 in 12.25 Ober-staufen: Veleslalom za moške; 11.00 London je moj - TV nadaljevanka; 11.50 Dokumentarec; 13.30 Pot do pravične in spodbudne de litve; 13.45 Poročila; 17.00 Državno košarkarsko prvenstvo; 18.30 Naš kraj; 19.10 Risanka; 19,30 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 L. Norgard: Vzpon Madsa Anderse na; 20.55 Igrani film. KOPER 17.00 Košarka - Jugoslovansko prvenstvo; 18.30 Oberstaufen: Ve leslalom za moške; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.30 Dnevnik; 20.45 Film Nvestern «... e venne il tempo di uccidere*; 22.15 Film iz serije Toma «1 sicari di Detroit*; 22.50 Ljubljana - hokej. Nedelja, 2. marca 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 14.00 V teku nedelje 14.25 Disco ring 15.40 športne vesti 15.45 V evroviziji iz Jahorine Ekipna tekmovanja na snegu 17.00 90. minuta 17.25 Pozor na ona dva «11 Napoleone d’oro* — TV film 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo — strnjen polčas no-metne tekme B lige Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «L’eredita della priora* prvo nadaljevanje po romanu Carla Alianella 21.55 športna nedelja 22.55 Napoved programov za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.00 DNEVNIK 2 — Atlas Mednarodna debata o svetovnih dogodkih 12.30 Risanka — Mister Magoo 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Program z N. Loyem Vsi skupaj, če je mogoče 15.00 Napoved programa za prihodnje dni 15.15 DNEVNIK 2 — športne vesti Evrovizija — Sindelfingen: Lahka atletika Montecatini; Kolesarstvo 17.00 Pomeridiana Oddaja o operi, gledališču in baletu, ki jo vodi Giorgio Albertazzi «Vrni se, mala Sheba*, igra Laurence Oliver 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme A lige Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 — Športni dogodki 20.40 A tutto gag Komično-glasbena oddaja, ki jo vodi Sydne Romo 21.40 DNEVNIK 2 — Dossier Afganistan, glas in orožje 22.35 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.50 II dio delle zecche Solisti in recitatorji Tretji kanal 15.00 DNEVNIK 3 — Predolimpijske športne vesti Modena: Mednarodni turnir v rokoborbi 18.15 Napoved programa za prihodnje dni 18.30 Identikitsch 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 Glasbeno govorni program 20.30 DNEVNIK 3 — športne vesti 21.15 DNEVNIK 3 — Deželne športne vesti 21.30 Nedeljska srečanja V diskoteki — 4. nadalj. 22.15 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Za nedeljsko dobro jutro 9.55 Življenje na Zemlji — dokumentarni film 10.50 Disneyev svet 11.35 TV kažipot 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.55 Igre na snegu 14.55 Poročila 15.30 Sindelfingen: Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani 17.00 Potopljena mesta — potopisna serija 17.45 Športna poročila 17.50 Izkoreninjenci — film 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Vroči veter —- nadaljevanka 21.30 V znamenju 21.55 Glasbeni album 22.10 Športni pregled Koper 15.00 Atletika — Evropsko prvenstvo 19.30 Otroški kotiček 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.15 Stičišče: tedenska oddaja 20.40 Nikoli ni prepozno — film; režija Blake Edwards 22.10 Glasbeno zabavna oddaja TRSTA 8.00, 13.00, 14.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 15 minut z Eumirom Deoda-tom; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Srečni princ*; 11.30 Nabožna glasba; RADIO TRST A DANES, NEDELJ A, OB 18.00 ZBOR IZ POLJSKE V okviru prazničnega popoldneva bo ob približno 18. uri na sporedu neposredni prenos koncerta iz tržaškega gledališča «Giuseppe Verdi*. Pel bo zbor poljske Radiotelevizije iz Krakova, ki ga vodi Tadeusz Dobrzanski. To je izredni koncert, ki ga prireja tržaško gledališče Verdi ob gostovanju tega ansambla. Naj o-menimo, da sodeluje ta zbor pri «Pasijonu po Luki* Krzysztofa Pendereckega, ki ga te dni uprizarjajo v tržaškem opernem gledališču. daja iz Furlanije; 15.15 15 minut s skupino Montreal Express; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show — ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Najlepše popevke tedna; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Al Green; 18.30 Male mojstrovine velikih mojstrov; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30 Poročila; 7.00 - 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 - 9.00 Nedeljski jutranji spored; 8.40 Nedčfjska'’reportaža; 9.00 Zaključek; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes — objave; 14.00 Glasba po željah: 15,00 Satje: 15.15 Poje Oliver Dragojevič; 15.30 Programi tedna; 15.35 Reklame in zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne v izvedbi pevcev in ansamblov narodne ir. narodno - zabavne glasbe; 16.45 Igra orkester Reed Redford; 17.00 Za vsakogar nekaj; 18.00 Zaključek. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 14.10 «220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*; 14.50 Glasbeni fleš; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30. 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6 + 1=7 in je nedelja; 9.15 Poje skupina Dubrovački Po-klisari; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Igra pianist Stan Freeman; 10.32 Glasbena oddaja; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske popevke; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Po- govor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah: 12.40 Pike na i; 14.00 Zgodovina avtomobila: 14.30 Zbrali smo za vas; 15.00 Posebna od- LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.15 Minute za EP; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.41 Na zgornji polici; 18.50 Minute za EP; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19 45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 3. marca 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Narodi in dežele «1 Sakuddei* — 1. del 13.00 Knjižna polica 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Šolska vzgoja Materija in življenje: Mišičevje 17.00 3, 2, 1... stik! Mazinga «Z» Sledi risana detektivka v nadaljevanjih 18.00 Šolska vzgoja Skede — Matematika 18.30 Job Aktualni problemi o delu — 4. del 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Halo. nujna pomoč — serijska oddaja Prva epizoda govori o reševanju priletnih gospe iz planinske koče 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mambo Film, ki ga je režiral Robert Rossen 22.35 Made in England — Srečanja Glasbena revolucija Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja Vzgoja in dežela 14.00 Olcanto: Motokros 15.00 Milan: Konjske dirke 17.00 Program za mladino Čebelica Maja — risan film 17.30 Lihi prostor 18.00 Šolska vzgoja «Nova»: Ptičja inteligenca 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z... Ugom Gregorettijem Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 štirje veliki časnikarji Nocojšnja oddaja je posvečena Curziu Malaparteju 21.55 Habitat . Narava — 6. nadaljevanje 22.50 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja . Zdravje: Higiena in Javn0 zdravstvo 19.00 DNEVNIK 3 „ , 19.30 Dnevnik — Deželne spon-ne vesti 20.00 Malo gledališče 20.05 Dokler se spomin ne izbris6 «La valle delle fonti — Tr® ce di un sentimento* TV film 21.00 šolska vzgoja , ,. Deželni problemi šole m <*e> JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 — 11.10 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Vrtec na obisku: 1.J Milčinski, otroci in... , 17.45 Mala čudesa velike priroo dokumentarna serija 18.00 Sodobna medicina 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 I. Cankar: Kralj na Betajnovi 22.05 V znamenju Koper 19.50 Stičišče 20.05 Otroški kotiček 20.30 TV DNEVNIK ... 20.50 Delavski razred gre v besa — film 22.30 Baletni večer 23.20 Likovni nokturno Zagreb 17.15 TV DNEVNIK . „ 17.45 Zgodbe iz delovne PO* otroška oddaja 18.15 Politična šola 18.45 Mladinska oddaja 20.00 TV drama . 21.25 Mozaik, kulturna 22.25 Iz ustvarjanja makedons*" skladateljev TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Zimska epistola; 9.00 Iz naših oddaj: 9.45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 «220 Volt - ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*, satirični kabaret; 12.40 Film- tek; 15.45 Poje zbor Nuovo Cer8 le Česen. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30. 16-3°, ročila; 6.00 - 7.30 Glasba 13.05 bro jutro; 7.30 Zaključek, nki zamejstva; 13.40 Izbrali smo Napoved programa; 13.05 o ir stoji lipica - glasbeni utrinki ^ RADIO TRST A JUTRI, PONEDELJEK, OB 17.10 BEDRICH SMETANA:' PRODANA NEVESTA , N 1CJMVČ1, lLVJLO.ll. r\a$' vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 beni notes; 15.00 Prenos RL: +L Glasba po željah; 16.00 Nasi M* iti tbfeii 1. fe“ko (Jug.) I pa‘snes (Nor.) >:&°z" (švi.) 195 142 116 112 104 87 79 70 67 t* evropski pokal \ veS?0^aola Magoni je osvoji-, Iom za evropski pokal v Tisk?!?1' v Makedoniji. : spor urad evropskega pokala ^ra].0!’ : da so tekmovanje, ki bi Etni k,?1'11 jutri in pojutrišnjem na ^»ali ivl?esb na Piancavaii°. Tek-ttiu Za “odo v slalomu in veleslalo-. evr°Pski pokal. ^eriški atleti nastop v Moskvi ^kih — Kar 61 od 127 ame- oliil • v’ ki so se udeležili zim--SM??lade v Lake Placidu, je V v r"ku Carterju naslovilo pis-3 vseat?rem ga pozivajo, naj, .pa-, v*biia ?? Pa le britanska vlada po-v P°«ne ustanove, ki so čla-kfj, državnega olimpijskega od-aJ še nekoliko počakajo s '""in končno o< , ijo glede nastopa na olimpiadi. v torek bi se namreč morali sestati najvišji predstavniki britanskega športa, ki bodo razpravljali o tem vprašanju. V pismu, ki jim ga je naslovil podtajnik v vladnem ministrstvu, pa so znova poudarjena znana stališča ministrske predsednice Thatcherjeve, da je treba igre bojkotirati. ODBOJKA MOŠKA B LIGA Cus Modena - Bor JK Banka 0:3 (-8, -5, -12) Odbojkarji Bora JK Banke so tudi v Modeni poskrbeli za prijetno presenečenje. Domači Cus so odpravili samo po treh setih igre in so tudi tokrat kot vedno doslej v gosteh pokazali odlično odbojko. To je bil že peti zaporedni uspel tržaške šesterke. MOŠKA C LIGA Kras - Volley Trst 3:0 (15:11, 15:9, 15:5) 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Rozzol 1:3 ŽENSKA C LIGA Libertas Pordenon — Sokol 0:3 (3:15, 3:5, 3:13) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - PAV Videm 3:1 3. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - La Previden te 3:1 ŠD Primorje čestita svojemu trenerju Dariju Kanteju in ženi ob rojstvu hčerke KAREN ATLETIKA NA EVROPSKEM DVORANSKEM PRVENSTVU Odličen tek Bielczykove Na progi 60 m z ovirami postavila svetovni rekord - Zmaga Sare Simeoni jeve v višini - Spasojevič peti v skoku s palico SINDELFINGEN — Na evropskem ^dvoranskem atletskem prvenstvu v Sindelfingnu, v ZRN, so dosegli včeraj nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako je Poljakinja Zofia Bielczyk postavila nov svetovni rekord v teku na 60 m z ovirami s časom 7”77. V teku na 60 m pa se je izkazal zahodni Nemec Christian Haas, ki je v polfinalu pretekel to progo v času novega evropskega rekorda 6” 55, nato pa se je v finalu uvrstil šele na drugo mesto, z enakim časom kot zmagovalec. i Med italijanskimi tekmovalci se je najbolj izkazala Sara Simeoni, ki je zmagovala v skoku v višino z rezultatom 195 cm, ki sicer za njene sposobznosti ni izreden, vendar je zadostoval za osvojitev prvega ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia AVTOMOBILIZEM NA VELIKI NAGRADI JUŽNE AFRIKE Zmagoslavje Francozov Prvo mesto osvojil Arnoux (renault turbo), za njim pa sta privozila še dva Francoza (ligier) - Črn dan za italijanske avtomobile in pilote JOHANNESBURG - Včerajšnja avtomobilska dirka formule ena, veljavna za VN Južne Afrike, je bila pravo zmagoslavje francoskih pilotov, saj so zasedli vsa tri prva mesta: Rene Arnoux na renaultu turbo, ki je januarja že zmagal na VN Brazilije je prvi privozil na cilj, za njim pa sta se uvrstila še Laffi-te (ligier) in Pironi, prav tako ligier. Že na poskusnih vožnjah so renaulti turbo dokazali, da nimajo pravega nasprotnika in da drugim preostane nekaj možnosti le v primeru, da bi bili prisiljeni odstopiti zaradi morebitnih okvar ali nesreče. To se je res pripetilo Jabouilleju, ki je bil v ospredju od prvega kroga dalje; v 62. krogu mu je namreč počila guma in je zavozil s cestišča. Zanj je bilo tekme konec. Vodstvo je tedaj prevzel Arnoux in ga tudi obdržal do konca. Z velikim zaostankom so mu sledili Laffite (ligier), Piquet (brabham ford) in Pironi (ligier). Ta četverica je bila tudi edina, ki je prevozila vse kroge. V 69. krogu je Pironi prehitel Piqueta in v tem vrstnem redu so tudi privozili do ciljaj „• j. Včeraj pa šo' rerraMji ‘ lrtiell črn dan. Sch$cktetf3 "jr mqt!K ,f^pove-dal že v 14. krogu, Villeneuveju pa v 31. Nič bolje se ni godilo italijanskim pilotom: De Angelis je zavozil s proge že po dveh krogih, Patrese v 11., Giacomelli pa je zdr- ..»m >,l,l»iiiiiiiiiu„i,,lliilllin,umu,,iiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimmiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiimiit ^bojka NA GORIŠKEM Rahel optimizem ^ briškem se zanimanje za odbojko veča N obfin ?olx)to se je na tribunah ^ralo 6 telovadnice v štandre- , ••»stvn, precej gledalcev, ki so ijtsltem,?3!* slovenskemu odboj-hStos? . ert>iju med Juventino iz iHtn , ln goriškim Domom, ve-i!>je. p?a sedmo kolo 2. moške di-S Saranes ne bi govorili o po-A to,)- ega odbojkarskega sreča-r *$neurije .Li se dotaknili nove-.. ki je prišel do izraza Ve/U 'n sicer ponovno pribli-n?_.JeSa števila kar je na š- i'nov element o katerem i’naa ga podrobneje razglab-Abi, analiziramo. Sto, y ŠUndrežu je namreč 'r i« al° Približno 200 gladalcev, gladalcev k ra7k,' "QI je za sedanje go-■ ere na športnem področ- razmere veliko seveda nogometa in nastopih Pagnos-v okviru sloven ibarskih J; ne le v okviru st ?a'■}«. ampak celo bi trdili vev ^P°rtne dejavnosti v renskega naroda. Redko-nske goriške odbojkar- tokrat so poti nadaljevanja mnogo bolj optimistične, kot pa so bile v preteklosti, ko je pravzaprav obstajala dilema, med životarjenjem in dokončno prekinitvijo. Upajmo le, da sedanji val optimizma in navdušenja uspe zajeti še večje število ljudi, zlasti pa mladih fantov in deklet, ki bi lahko pripomogli k nadaljnjemu, masovnejšemu in kvalitetnejšemu razvoju odbojke na Goriškem. V obratnem primeru bi vse to lahko pomenilo le ooslednji labodji spev. V tem trenutku imamo na Goriškem štiri moške odbojkarske ekipe in le eno žensko. Tudi o tem bi lahko razmišljali... -ik- žal največ, do 71. kroga. Depailler na alfa romeu se je moral umakniti v 53. krogu, ker mu je uhajal bencin, Eddie Cheever z osello pa je zavozil s proge v osmem krogu. VRSTNI RED: 1. Amoux (Fr.) renault turbo, ki je 320,112 km (78 krogov) prevozil v 1.36’52”54 s poprečno hitrostjo 198,250 km na uro (nov rekord proge) 2. Laffite (Fr.) ligier 1.37'26”61 3. Pironi (Fr.) ligier 1.37'45”03 4. Piquet (Fr.) brabham 1.37’53”56 5. Reutemann (Arg.) williams po 1 krogu 6. Mass (ZRN) 7. Jarier (Fr.) tyrrell 8. Fittipaldi (Braz.) fittipaldi 9. Regazzoni (Švi.) ensign 10. Zunino (Arg.) brabham vsi po enem krogu LESTVICA FORMULE ENA 1. Arnoux (Fr.) točk 18 2. Jones (Avstral.) 13 3. Piquet (Braz.) 9 4. Pironi (Fr.) 7 5. De Angelis (It.) 'Laffite (Fr.) 6 7. Rosberg (£]%<)[;:. 4 8. Daly Gr.), Prost- (Fr.) 3 10. Patrese flt.),' 'Mass (ZRN) 1 NOGOMET V ZAOSTALI TEKMI '. Al Končno domača zmaga Primorja Primorje - Rosandra 1:0 (1:0) PRIMORJE: Štoka, Bczin, G. Husu, Sugan, Angileri, V. Husu, Tomizza, Germani, Pertot, Vascot-to, Rustja (v 31. min. Milič) ROSANDRA: Dapas, Gulich, Hlača, Somma, Colavecchia, Grezar, Settini, Picchieri, Kirkmaier, Cau-satelli, Tommasi. STRELCI: v 18. min. Tomizza. SODNIK: Sarti iz Trsta GLEDALCEV: 120 V zaostalem srečanju proti Ro-sandri je proseško Primorje na domačih tleh prišlo končno do zmage. Ta tekma je bila za Prosečane bistvene važnosti, saj bi v primeru poraza ekipa zašla v zelo kritično stanje. Z zmago, ki so si je «rdeče-rumeni» popolnoma zaslužili, saj so z dobro voljo in borbenostjo dokazali, da so boljši od nasprotnikov, so se Prosečani ponovno povzpeli na sredino lestvice. Predvsem pa je ekipa ponovno dobila zaupanje v lastne moči. Prosečani so takoj od začetka začeli diktirati svoj tempo igre in so realizirali edini gol že v prvem delu, ko je Tomizza z glavo lepo izkoristil kot Pertota ter neubran- j ljivo premagal vratarja gostov. V nadaljevanju pa, ko je kazalo, j da bodo gostje reagirali, so Pro-sečani odigrali še bolje kot ' prvem polčasu, saj so popolnoma nevtralizirali vse sicer nenevarne napade gostov. Primorje bi v drugem delu igre skoraj prišlo do podvojitve, toda napadalci «rdeče-rumenih» so bili vse preveč netočni. Gostje praktično niso imeli v vsem drugem polčasu nobene velike priložnosti za gol. Sodnik je moral proti koncu srečanja izključiti dva nogometaša Ro-sandre in sicer Settinija in Causa-tellija ter Germanija (Primorje). V. H. MINIBASKET Včeraj pričetek slovenske intcrlige V organizaciji ŠZ Bor se je včeraj pričela, jpterliga v mipibaske-tu. V novi geriški telovadnici s-dosegli naslednje-izide: SKUPINA A Bor - Kraški Zidar Sežana 35:10 mesta, sej je drugouvrščena Ma-džarka Matay skočila «le» 193 cm visoko. Dobro se je odrezal tudi Lazzer v teku na 60 m, ki je bil v polfinalu tretji s časom 6”68, nato pa je bil v finalu šesti s slabšim časom 6”75. Ostali italijanski a-tleti se v prvem dnevu niso posebno odrezali. Med Jugoslovani sta v troskoku nastopila Spasojevič in Srejovič. Prvi je osvojil zelo dobro peto mesto, drugi pa skromnejše deseto. Na splošno so se v prvem dnevu, v odsotnosti vzhodnonemših atletov, najbolje odrezali Poljaki, Sovjeti in zahodni Nemci. Najzanimivejša panoga pa je bil gotovo skok s palico, kjer so tekmovalci skakali kar sedem ur. Troskok 1. Bakosi (Madž.) 16,88 m 5. Spasojevič (Jug.) 16,38 m 10. Srejovič (Jug.) 16,13 m 60 m ovire ženske 1. Bielczyk (Pol.) 7”77 12. Lombardo (It) 8”43 60 m moški 1. Woronin (Pol.) 6”62 6. Lazzer (It.) 6”75 Krogla ženske 1. Fibingerova (ČSSR) 19,92 m 4. Petrucci (It.) 16,95 m Višina ženske • 1. Simeoni (It.) 1,96 m Palica 1. Volkov (SZ) 5,60 m Tekmovanje se bo nadaljevalo danes. ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Libertas Turjak - Olympia 3:1 OLYMPIA: M. in Š. Cotič. Soban, Kranner, Antonič, Malič, Kuštrin, Markošič, Jarc, Markočič. Goriška ekipa. je v zadnjem srečanju zaman računala na zmago. Oiympiini igralci' so se namreč spoprijeli z eno najslabših ekip prvenstva, poleg tega je v njihovih vr- stah, po dolgem času, zopet zaigral Marko Kranner. 01ympia je tudi v tem srečanju pokazala stare hibe, predvsem premalo samozavesti. To se je posebno pokazalo v 4. nizu, ko so Goričani že vodili z 11:3. Pri tem stanju pa so gostje popustili in dovolili Turjaku, da si je zagotovil set. Odslej bo morala 01ympia premagati nemalo ovir, če bo hotela o-stati v ligi. Prva taka bo že v soboto, ko se bo v mestnem derbiju spoprijela z AGI. KOŠARKA PROPAGANDA Kontovel — Servolana 32:39 NARAŠČAJNIKI Capriva — Dom 86:39 Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo, dovolite, da vam čestitam za olimpijsko stran. Olimpijskim igram sem sledil z veliko pozornostjo in v vašem poročanju sem dobil vedno zadostno količino vsakovrstnih informacij. Všeč mi je bila ureditev strani, v kateri nisem pogrešal ničesar. Sam zelo ljubim hribe in v prostem času se posvečam zimskim športom, predvsem smučanju. Razumljivo torej, da so olimpijske igre v Lake Placidu naredile name močan vtis. Preko vaše olimpijske strani pa sem jih doživljal še lepše in z večjim užitkom. Mogoče so te moje vrstice preveč skope in neokretne in ne izražajo vsega priznanja in pohvale, kot bi ju rade. A mislim, da razumete, kaj želim povedati in podčrtati. Še enkrat vam iskreno čestitam in da bi še naprej imeli srečno roko. .. pa ne samo pri urejevanju olimpijske strani. Prisrčen pozdrav Marjo Kocjančič Dolina 14. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Pravilnik Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja v nedeljo, 16. marca, na Zoncolanu 14. redne zimske športne igre za določitev zamejskega smučarskega prvaka in prvakinje v veleslalomu za leto 1980. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Pravilnik za veleslalom 1. Tekmovanje bo razdeljeno po naslednjih kategorijah: a) baby sprint (letniki 1971 in mlajši); b) miški in miške (letnika 1969 in 1970); c) medvedki in medvedke (1968); č) cicibani in cicibanke (1966 - 1967); d) pionirji in pionirke (1964 - 1965); e) mladinci in mladinke (1962 - 1963); f) člani in članice (1948 - 1961); g) veterani in dame (1947 in starejši). 2. Tekmovanje se bo odvijalo na treh progah: na moški, na ženski ter na progi za baby-sprint (slednja bo nekoliko krajša). Tekmovanje bo v enem samem spustu. 3. Vpisovanje na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20-III.) v ponedeljek, 3. marca, in torek, 4. marca, od 19. do 20. ure ter zadnji dan, v sredo, 5. marca, od 19. do 21. ure. Tekmovalce vpišejo samo predstavniki društev ali šol, le člani SPDT se vpišejo posamezno. Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 2.000 lir. Vpisne pole so na razpolago predstavnikom društev ali šol na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20. 4. Startni seznam bo objavljen v nedeljo, 9. marca. Popravki in prizivi glede netočnosti v objavljenem startnem redu se sprejemajo v ponedeljek, 10. marca, tudi telefonsko (tel. 744249) od 19. do 20. ure. Popravki bodo objavljeni v torek, 11. marca 1980. 5. Tekmovalci, ki bodo pred in med tekmovanjem vozili med vrati začrtane proge, bodo diskvalificirani. 6. Neuradni rezultati bodo javljeni pri cilju proge po končanem tekmovanju. Morebitne prizive bo treba predstaviti komisiji v roku 30 minut po razglasitvi neuradnih rezultatov. Vsakemu morebitnemu prizivu bo treba priložiti 5.000 lir kavcije, ki jo bo komisija vrnila, če bo priziv sprejela. 7. Startne številke za tekmovalce dvignejo predstavniki društev na sedežu SPDT v četrtek, 13. marca, od 20. do 21. ure ali pa na tekmovalnem prostoru uro pred začetkom tekmovanja. Po zaključenem tekmovanju bodo predstavniki društev vrnili organizatorju startne številke. Za vsako nevrnjeno številko je društvo dolžno prireditelju 5.000 lir odškodnine. 8. Točkovanje za sestavo lestvice po društvih je naslednje: od 1 do 5 tekmovalcev: 10. 6, 3, 1, 0 točk; od 6 do 9 tekmovalcev: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0 točk; od 10 do 19 tekmovalcev: 16, 12, 9, 7, 6, 5....0 točk; 20 ali več tekmovalcev: 26, 22, 19, 17. 15,...0 točk. 9. Prvak in prvakinja v veleslalomu za leto 1980 bosta tekmovalca, ki sta, ne glede na kategorijo, kateri pripadata, opravila najboljši čas (izvzeti so baby-sprint, ki bodo tekmovali na krajši progi). 10. Nagrade: vsak prvouvrščeni v posamezni kategoriji bo dobil zlato kolajno, drugi srebrno, tretji pa bronasto. V kategoriji ba-by-sprint bodo nagrajeni s spominsko značko od 4. mesta dalje vsi tekmovalci, tudi diskvalificirani. 11. Prvih 5 uvrščenih društev v lestvici bo prejelo pokal. 12. Prvih 5 uvrščenih v absolutni lestvici veleslaloma moške in ženske konkurence bo prejelo pokal. 13. Nagrajevanje 14. ZŠI bo isti dan (16. marca) ob 17. uri v Arta Terme. 14. Organizator ne prevzema odgovornosti za poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli ali povzročili med ali izven tekmovanja. 15. Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe zgornjih pravil. Proga današnje dirke DOMAČI ŠPORT Bor - Sokol SKUPINA B Polet - Kontovel Kontovel - Dom 44:16 27:22 21:16 Inter Milje — Bor 78:43 BOR: Pieri 18 (0:2), Lokar 1 (1:2), Kovačič 2 Korošec 17 (5:6), Civardi 1 (1:2), Trampuš, Žetko, Pertot, Mosetti 2, Ferfoglia 2, Možina. V zadnji prvenstveni tekmi prvenstva Z&R, so borovci doživeli poraz. Tokrat pa so igrali precej lepo, saj so prikazali dober skok pod košem in točen met od daleč. Italijanska ekipa je začela tekmo v coni, ki jo je zadržala do konca tekme; to je zelo motilo Borovo peterko. Andrej Pieri in Fabrizio Korošec sta z mnogimi meti od daleč zadevala koš. Tudi v obrambi je Ražmova četa novsem zadovoljila. KOŠARKA V sinočnjih tekmah 1. jugoslovanske košarkarske lige so dosegli take izide: Crvena zvezda - Zadar 90:88 Šibenka - Partizan 83:73 Radnički - Borac 89:97 Cibona - Rabotnički 124:81 Jugoplastika - Iskra Olimpija 92:73 Bosna - Beko 88:85 VAM PREDSTAVI - -r.v !';ggr! : M M V Lonjerju bo danes ob 12.30 startalo kar 94 kolesarjev iz 21 italijanskih, jugoslovanskih, vzhodnonemških, češkoslovaških in avstrij-slikih klubov, ki se bodo udeležili mednarodne amaterske kolesarske dirke za «4. Trofejo ZSŠDI» „1,11,,„ii„,i„iiIiiiiiiiI,lin ...............................................................................................................................................................................................................................................■umili....... 'e 3 am & UsiwUcii v v'šjih odbojkarskih 3ko I0 Privabiti tako številno na ‘astne nastope, kot se je ^ Soriški slovepski derbi. C&i ml?.13 uspeh gre seveda v iti^i (I^ri _§D juventini in štan-fii,Vztraj/?laci) publiki, ki vestno iS Jz b?dri lastne športnike, j i«,?.9rveK?)red šesterka Juventine tekme na domačem : "0 (jo ?,dziv domačinov številen C ta,j0 00 gledalcev na tekmo). Vi?a ji° !!nVOrn torei lahko trdi-7* "r8jih ^“ojka še vedno v na-v j? tef Priljubljena športna pa- S|ih li“a!?na priteg.niti T, tu.f tCkev 77 precejšnje število C^obi-pVijačev, posebno pa % V PfetpM v’ Večkrat so bile nam-p 0sti Pr' podajanju raz-^Prj n , uadaljnjem razvoju od- !Vi|h>sttfn0Ce'?e precei negativne •bC. Go v,,??' zlast: Pa neperspek-i)J> o???1!? se je le o živo-v ffoojke, v smislu športne K^že,: P° Petnajstih letih stopa v ^ P3 se je po sobotnem k »: PerSl? i adrežii izkazalo, da so St: rt hr!!kllVe na Goriškem, za V drugačne in mož- Ni,?b|iki nja ~ v deeentralizi-Sm .Ijene" š,e. vedno prisotne in {.Hov. V širšem krogu naših Ro!" krizi torej je gori.ška °vno na križpotju toda Dolinski srednješolci vodijo Po prvem kolu atletskega tekmovanja za nižje srednje šole na Tržaškem je lestvica šol popolna. Na vrhu je prišlo do znatnega premika, saj sta se šoli «Simon Gregorčič* iz dolinske občine in »Srečko Kosovel* z Opčin povzpeli na prvi mesti in celo z dokajšnjim naskokom. Odločilno je na dodeljevanje točk vplivala odsotnost nabrežinske šole, tako da sta si izkupiček prejšnjo soboto razdelili samo dve šoli. Lestvica izgleda sedaj tako: Simon Gregorčič 499 Srečko Kosovel 479 Ivan Cankar 310 Fran Erjavec in Sv. Ciril in Metod 272 Fran Les«tiK Praaek 171 Fran Levstik - Križ 68 Naslednja rtopnja tekmovanja bo na sporedu 15. marca. Na šolskem stadionu na Kolonji se bodo vse šole skupaj pomerile v krosu, sledilo pa bo na istem stadionu zadnje tekmovanje konec marca, v teku na 50 m, v skoku v daljino in v lu-čanju kroglice. Kljub znatni prednosti »Gregorčiča* in »Kosovela* prvi mesti še zdaleč nista oddani, saj je dovolj malo večja udeležba ter nekaj zmag ali tudi samo boljših mest in lestvica utegne dobiti povsem drugač no sliko. Na sliki: nižješolka Ivana Gcr-dol med skokom v višino. NOGOMET V 1. ITALIJANSKI LIGI V ospredju derbi v Milanu Rezultat srečanja Milan ■ Inter pa ne bi smel vplivati na končno lestvico Osrednje srečanje današnjega kola v prvi italijanski ligi je derbi med Milanom in Interjem na San Siru, ki ga bodo prav danes preimenovali v stadion Giuseppe Meazza. Kljub temu, da za to srečanje vlada izredno zanimanje, saj so najcenejše vstopnice prodajali po 10 tisoč Ur in so Milanovim igralcem zagotoviU več kot dva miUjo-na nagrade v primeru zmage, pa za skupno lestvico trenutno nima večjega pomena. Inter je soUdno v vodstvu s 6 točkami prednosti in bi o-stal kljub morebitnemu porazu, z zmago pa bi njegova prednost postala nedosegljiva. Udinese bo po nedeljskem spodbudnem uspehu na gostovanju v Rimu, od koder se je vrnil s točko, danes proti AvelUnu skušal osvojiti celoten izkupiček, saj bi si tudi z delnim spodrsljajem verjetno zapravil še zadnje upanje na obstanek med najboljšimi. DANAŠNJI SPORED (22. KOLO) (V oklepanju ime sodnika) Bologna - Ascoli (Menegali) Catanzaro - Fiorentina (Casarin) Lazio - Roma (Mattei) Milan - Inter (AgnoUn) NapoU - Juventus (Barbaresco) Pescara - CagUari (Paparesta) Torino - Perugia (Bergamo) Udinese - AvelUno (Lanese) Triestina v Reggio Emilii Triestino čaka danes precej naporno gostovanje v Reggio EmiUi, vendar je TagUavini uverjen, da se bo dobro izteklo, saj nima več težav zaradi izključenih aU poškodovanih igralcev. Morebitna zmaga bi za tržaško enajsterico velikega pomena, še posebej pa za Tagliavini-ja: doma je namreč iz Reggio Emi-Ue in bi se seveda pred rojaki predstavil v najboljši luči. DANAŠNJI SPORED (22. KOLO) Alessandria - Casale (Savalli) Biellese - Novara (De Pozzo) Cremonese - Piacenza (Altobelli) Fano - Mantova (Pezzella) Forli - Lecco (Luci) Reggiana - Triestina (Pairetto) Rimini - Sanremese (Pirandola) Treviso - Pergocrema (Pellicano) Varese - S. Angelo (Esposito) NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Olimpija proti Budučnosti Danes se bo z 18. kolom začel spomladanski del jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. Uge, dve tekmi pa so odigrali že včeraj. Spored je tak: Partizan - Dinamo Osijek - Hajduk 0:0 Sarajevo - Radnički Sloboda - Crvena zvezda Rijeka - Vardar 4:0 Velež - Vojvodina Borac - željezničar Budučnost - OUmpija Napredak - ČeUk Po 17. odigranih koUh je lestvica tega prvenstva taka: Sarajevo 23 Radnički in C. zvezda 22 Hajduk 21 Velež in Napredak 20 Vardar in Olimpija 18 Partizan 17 Dinamo 16 Željezničar in Rijeka 15 Budučnost in Osijek 14 Borac i 13 Čelik in Vojvodina 11 V oddaji glasbeni ping-pong bodo jutrišnji gostje igralke Sloge: Anica Čuk, Zdenka Hrovatin, Ticjana Križmančič in Mira Grgič. Govor bo o problematiki ženske odbojke. TRŠT ul. Ponziana,5 tel. 744237 DANES NEDELJA, 2. MARCA 1980 NOGOMET Z. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini Breg - Primorec * # # 15.00 na Proseku Primorje - Costalunga * 44 # 15.00 v Bazovici Zarja - Campanelle 4t 4t « 15.00 v Žavljah Giarizzolc - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Štandrežu Juventina - Mladost * * * 15.00 v Sovodnjah Sovodnje - Mariano * * » 10.30 v Repnu Kras - Edera * • * 15.00 na Padričah Gaja - Esperia SI NARAŠČAJNIKI 9.00 pri Domju Portuale - Primorec * * « 9.30 v Dolini Rosandra - Breg « » # 8.30 na Opčinah CGS - Vesna * * » 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Montebello - Zarja NAJMLAJŠI 9.00 v Repnu Kras - Roianese ZAČETNIKI 11.00 v Trstu Sv. Sergij Costalnnga - Primorje « « « 11.45 pri Domju Domio - Breg KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI 12.30 v Lonjerji: Prireja Adria KOŠARKA MHJLE C-2 11.00 v Benetkah Dic’nai - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu Kontovel - Scoglietto * * * 11.00 v Beglianu Begliano - Dom NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Italsider - Kontovel DEČKI 10.00 v Trstu, Ul. Petracco Alabarda - Sokol * * • 11.00 v Trstu, Greta Saba - Polet ODBOJKA Z. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Fossalonu Volley Gradež - Juventina Z. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 na stadionu «1. maj* Bor - Solaris 3. MOŠKA DIVIZIJA 9.00 v Trstu, telov. Monte Cengio CUS Trst - Bor »UNDER 15» 10.30 v Trstu, licej Petrarca OMA - Breg Delovanje ZSŠDI Aktivnost na nogometnem področju Nogometna komisija ZSŠDI se je v zadnjem obdobju zelo aktivno poprijela dela in vidni so prvi konkretni sadovi teh prizadevanj in naporov. V ponedeljek so predsedniki sedmih slovenskih društev s Tržaškega, ki gojijo nogomet, slovesno podpisali pravilnik o ustanovitvi dveh mladinskih nogometnih centrov, ki bosta pričela delovati prihodnjo tekmovalno sezono. Ta pravilnik je bil tudi predmet razprave skupščine društev v Doberdobu in je bil soglasno odobren, ker vnaša nov koncept poseganja na nogometno področje in predstavlja novo kvaliteto slovenskega zamejskega športa. * • » V četrtek so bili gostje ZSŠDI predstavniki nogometnih trenerjev Slovenije in so proučili možnost u-resničitve raznih pobud v bližnji bo. dočnosti. Točen program sodelovanja bodo izdelali 10. t.m., ko bo skupni sestanek trenerjev iz Slovenije in vseh slovenskih zamejskih nogometnih trenerjev. Omenimo naj še jutrišnjo pobudo, ko bo ZSŠDI soorganizator predavanja, ki ga bo imel v Trstu Gigi Radiče, napovedan pa je prihod tudi Valcareggija in Trevisana. B. S. OBVESTILA ŠD Polet priredi v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan in sicer ob 14. zimskošportnih igrah SPDT. Prijave za izlet in udeležbo na tekmovanju sprejemata Andrej Križnič in trgovina čevljev Malalan na Opčinah, Pro-seška 18 (tel. 212136) do srede, 5. t.m. ŠD Mladina iz Križa obvešča, da je vsak torek od 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole «All>crt Sirk* rekreacijska telovadba z? o-drasle. * * • SPDT - 14. zimske športne igre bodo v nedeljo, 16. 3. 1980 na Zoncolanu. Vpisovanje na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška, 20 - III. nadstr.) jutri, 3. marca, in v torek, 4. marca od 19.00 do 20. ure in zadnji dan v sredo, 5, marca od 19.00 do 21.00 ure. Tekmovalce vpišejo samo predstavniki društev ali šol, le člani SPDT se vpišejo posamezno. Vpisnina zr vsakega tekmovalca znaša 2.000 lir. Vpisne pole so na razpolago predstavnikom društev ali šol na sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20/11. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije In podjet|a mesečno 80,00, letne 800,00 din. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 «AD!T» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob 22.600 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi DZS • 61000 Ljubijo* Oglasi Poštni tekoči račun za Italiio Stran 10 2. marca 1980 delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., »IS ® [Tj 10 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, šoto« •tuu m tu mi11 višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir ^ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furloniie-J^s krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi Iz vseh drufllh v Italiji pri SPL ■, i |_______ član lfalij«n*jl||j] 11 d a I a V, J ZTT zvm časopis"'" f|B Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaf ^Trst — TRŽAŠKI DNEVNIK ŽELJA ZADRUŽNIKOV SE JE URESNIČILA Na Repentabru končno dogradili sedež zadružne kraške mlekarne Obrat bo opremljen z vsem potrebnim konec leta - Prisrčna slovesnost v novem objektu Darovi in prispevki Zadružna kraška mlekarna s Cola, ta koristna pridobitev za naše neumorne in vztrajne živinorejce, se bliža po dolgih letih birokratskega zavlačevanja k uresničitvi. Prav prejšnji teden je gradbeno podjetje PORFIRIO končalo glavna gradbena dela. Odbor Zadruge je sklenil, da se na tradicionalen način proslavi zaključena dela, zato so se v ponedeljek v popoldanskih urah, zbrali pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk, predsednik kraške gorske skupnosti Miloš Budin, repentabrski župan dr. Pavel Colja, funkcionar deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) dr. Fantina, izvedenec za kmetijstvo pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu Zu-denigo, tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec, direktor pokrajinskega združenja rejcev dr. Mario Gregorič, tajnik slovenskega deželnegš gospodarskega združenja Karel Grgič, predstavnik gospodarskega odbora pri SKGZ dr. Boris Strekelj, predsednik zadruge Dolga korona iz Doline Jo sip Sancin, predsednik Zadružnega hleva s Praprota Mirko Radovič, predsednik Cvetličarsko - vrtnarske zadruge s Proseka Drago Starc, vodja gradbenih del pri mlekarni dr. arh. Marino Kokorovec, delavci gradbenega podjetja in člani upravnega in nadzornega odbora mlekarne, da ob kozarcu pristne domače kapljice in prigrizku kraškega pršu ta proslavijo «likof» objekta. V imenu Zadružne kraške mlekarne je prisotne pozdravil predsednik Alfonz Guštin in se zahvalil za prisebnost in predvsem za pomoč, ki je omogočila uresničitev dolgoletne že lje, t.j. izgradnje kraške mlekarne. Mlekarna, oziroma sirarna bo dnev no predelovala v prvi fazi 50 stotov v drugi fazi 100 stotov mleka. Predvidoma bo mlekarna dograjena proti kohcu letošnjega leta. Z dograditvijo mlekarne in z osta limt zadružnim objekti se odpirajo nove perspektive razvoja tako živi noreje, kot tudi vseli kmetijskih dejavnost^. Ta razvoj nam. daje iz gospodarskega in socialnega vidika možnosti, da učinkovito zaščitimo naš teritorij pred raznimi asimilacijskimi pritiški, ki se vse prepogosto ppjavl.iaio v obliki raznih razlastitev in arugih, špekulacij. DARKO KRIŽMANČIČ • Profesorji, starši in dijaki o problemih naše šole (Nadaljevanje s S. strani) čakovati, da bi zborni organi delovali, kakor mi pričakujemo. Birsa: Kakšne funkcije ima pravzaprav danes razredni svet? Na prvi seji, ki je tam nekje pred ocenjevanjem, profesorji povedo, kako se počutijo v razredu, kakšno je disciplinsko stanje in kakšno je znanje, ker vmesnih' po'navadi ni, med ka tero izbirajo knjige ki jih bodo uporabljali naslednje leto. Kak' lahko dijak, ki je recimo končal tretji razred izbira knjige, ki jih bo rabil v četrtem razredu? Mislim, da je naloga, ki jo imajo ti sveti, zgrešena, absurdna. Primorski dnevnik: Poglejmo še konkretneje na sodelovanje šole z zunanjo stvarnostjo. Kakšni so stiki z raznimi organizacijami. So ti stiki sploh zadovoljivi? j Prof. Laurenčič: Jaz- hi dodala, da se opaža pomankanje stika med šolo in zunanjim svetom tudi med dijaki samimi. Dijaki, ki so angažirani izven šole, in bi od njih pričakovali, da gredo bolj v globino kot ostali, tega ne delajo. Mislim, da je to že pokazatelj tega pomanjkanja sodelovanja: očitno so zahteve izven šole ene, zahteve šole druge, usklajevanja med obema pa ni. Prof. Piičanc: Naša šola je od visna od državnih zakonov in ni pričakovati, da bi iz lanstne pobude navezala stike. Če to napravi, je samo na pobudo posameznih profesorjev. Učiteljišče, trgovska in strokovna šola imajo nekaj povezav z zunanjim svetom, i drugimi šolami in z ustanovami, na klasični in realni tega ni ali pa je v manjši meri. Naloga naših kulturnih organizacij pa je, da vstopijo-v šolo in ji ponudijo sodelovanje. • i 1 •IMIIIIIIMItlMIIIUIIIItlllllllllllliMlIHIIIIIIIIIIIlIJMIttllllllllltfiillllllli V EVROPSKEM PARLAMENTU Poslanci K Pl v obrambo tržaškega ladjedelstvo Italijanske ladjedelnica so bile že v preteklem desetletju močno okrnjene - V EGS potrebna nova strategija za ladjedelstvo in pomorstvo Evropski parlament je 12. februar ja razpravljal o problemih ladje-delfike industrije / deveterici, in sicer na pobudo .skupine komunistič nih oosiancev. ki so decembra lani vložili o tem vprašanju posebno interpelacijo. Med podpisniki interpe lacije je bil tudi poslanec Gouthier, ki je na nedavni javni- skupščini de lavcev Tržaškega arzenala — Sv. Marca sprejel obvezo, da bo v evropskem parlamentu zagovarjal zahtevo po okrepitvi ogroženega tr žaškega ladjedelskega obrata. V razora>'o v parlamentu je pose gel prvi podpisnik interpelacije Ca rossino. ki je med drugim opozoril na dejstvo, da se EGS na splošno zavzema za zmanjšanje celokupne zmotljivosti evropskih ladjedelnic, vendar da gre pri tem po vsej ver jetnosti za neosnovaho pesimistično gledanje na bodoči razvoj pomorskih dejavnosti v svetu. Sedanji neugo den trenutek bo gotovo prišel in tu di mirno verjetnostnega razvoja povpraševanja po novem ladjevju je treba upoštevati potrebo po posodobitvi in oomladitvt številnih državnih flot. To velja še posebno za Italijo, pri kateri opravljajo domače ladje le 26 odst. vsega uvoznega prometa po morju. Poleg tega je italijansko trgovsko ladjevje eno izmed »najstarejših* po svoji strukturi. Že v letih šestdeset je Italija močno okrnila svojo ladjedelsko industrijo in na daljnje odpovedi na tem področju niso možne. To velja še zlasti za ladjedelnice v Furlaniji Julijski krajini, to je v deželi, kjer predstavljata ladjedelstvo in pomorstvo glavni no silni steber celotnega deželnega gospodarstva. Ladjedelstvo v tej de želi bi bilo treba zaradi tega nas protno okrepiti, in Sicer s primerno »strategijo», ki naj bi Jo podprli tudi Evropski socialni sklad. Evropski deželni sklad ln Evropska inve sticijska banka. Prof. Košuta: Veliko odvisi od pobud samih šolnikov na eni strani, na drugi pa od kulturnih organizacij, konkretno od gledališča do Glasbene matice. Mislim, da so profesorski zbori odprti do teh poskusov. Jasno pa je, da gre tu za vprašanje prostorov in organizacij. Letos smo ustanovili lutkarsko in dramsko skupino in smo nastopili pri Sv. Ivanu in na Opčittah.'/’CšL,tžillprejeli kako drugo vabilo tudi drugih organizacij iz Doline ali Nabrežine; bomo rade volje prišli, da razvešeffmo tiste otroke, zlasti v vrtcih itd. Prof. Piščanc: Značilen je primer o svetoivanski stvarnosti pri kateri sodeluje šola. Proučuje se Sv. Ivan iz raznih vidikov. To je že način, kako šola lahko pristopi direktno in aktivno na neko področje. Zgodovinsko pa je tudi dokazano, da so take pobude za preobrazbo šole redkokdaj prihajale iz šole same, če ni bilo spodbud od zunaj. Prof. Košuta: To je razumljivo. Sedaj se naša šola masovno pripravlja za natečaj za Bubničevo nagro-' Kaj bo prišlo iz tega, ne vem. Vsekakor pa sodijaki orisiljeni intervjuvati razne ljudi, ki so bili v Nemčiji, po zaporih in tako naprej. Tematika NOB. Tu se je šlo v širino in tr> je nadvse pozitivno. Birsa: če bi bila naša šola res povezana z zunanjimi organizacijami in drugimi šolami, bi bil pouk dosti bolj zanimiv in bi bolj pritegnil dijake. Dijaki so prvi ki zahtevajo tudi izvensolske dejavnost’ v šoli, ali v popoldanski dejavnosti ali pa tudi med poukom. Toda do tega pridemo težje. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na drago prijateljico Adelmo Neri-Tence daruje Elda Vi-gini 10.000 lir. N.N. daruje 47.000 lir. V spomin na Frančka Košuto iz Milana darujeta sestrična iz Luga in Pietrina 15.000 lir. 1 ■ Marija in Toni Štegelj (Božje polje) darujeta 20.000 lir. Josip Tence (Križ 350) daruje 2 tisoč lir. v ■ V počastitev spomina predrage Adelme Černič por. Tence daruje sestra1 Zofija Batič z družino 10 tisoč lir. ,, . ■ i ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V počastitev spomina Danila Štu tila darujeta Nada in Lidija Kapun 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SKEDNJU, NA KOLONKOVCU IN PRI SV. ANI V spomin na drage starše Marijo in Petra Sancina daruje hči Slava iz Skednja 100.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU V spomin na svoje drage daruje Dragica Jagodic 5.000 lir. Družina Tomšič daruje 5.000 lir, Vida Vodopivec-Cergolj 5.000, Marija in Danilo Benčina 20.000, Vida Ben-čina-Marconi 10.000, Vida Čok-Sim-čič 5.000, Branko Pahor 10.000, Nada Smrdelj 10.000, dr. Sancin 10.000 ter Stojan Udovič 30.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ZGONIKU PO 1. MAJU 1945 Ob 45. obletnici poroke darujeta Zofija in Pepi Gruden 22.500 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V 3ALEŽU PO GORAZDU KOKORAVCU Namesto cvetja na grob Narcisa Capellija daruje družina Mokole (Prečnik) 10.000 lir. Ob 45. obletnici poroke darujeta Zofija in Pepi Gruden 22.500 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 10. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Maria Kocjančiča darujejo žena in hčeri 30.000 lir. Ob 22. obletnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena Kristina in hčerka Majda 10.000 lir. V spomin na Antona Keteja daruje Claudio Sepin 15.000 lir. Ob 4. obletnici smrti strica Dol-fota daruje V. Č. 5.000 lir. Ob 50-letnici poroke darujeta Marij* itePepUMilfč’20:000 liF.“"‘ V spomin na Jožeta Petarosa daruje družina Clementini 5.000 lir. Vida Grgič (Padriče) daruje 5.000 lir ter Marija Kralj (Padriče) 3 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Guština Gojča darujeta Francka in Karlo Kalc (Gropada 83) 4.000 lir. N.N. daruje 100,000 lir. V spomin na moža in očeta darujeta Marija Malalan in družina Ku-mar-Malalan 10.000 lir. • • « Ob 3. obletnici smrti dragega očeta Ivana Ukmarja darujeta Anica in Silvester 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel. Drago Ukmar daruje 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel. Ob 3. obletnici smrti Ivana Ukmarja daruje brat Franc 100 ND za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem darujejo Tončka in Emil Colja 10.000 lir ter Ema Kerševan 5.000 lir. Danilo Petaros (Boršt 60) daruje 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. V spomin na strica Josipa Petarosa darujejo nečakinje in nečaki z družinami 30.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Vladi-mira Pizzige darujejo Marta in Franko Volk C.000 lir ter Deziderij Švara 5.000 lir za PD Ivan Grbec -V škednju. V spomin na dr. Slavka Tuto daruje Ema Tomažič 10.000 lir za Dobrodelno društvo. Za TPPZ darujejo podporni člani dr. Jan Godnič 50.000 lir, Viktor Bogateč 10.000, Rudi Vremec 15.000, Andrej Renar 10.000, Pia Rauber ■10.000, Mario Carli 10.000 ter Nada-lina Castellani 2.000 lir. V spomin na dr. Slavka Tuto daruje Zdenka Šavli 10.000 lir za SPDT. Ob 22. obletnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena Kristina in hčerka Majda 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. Ob 13. obletnici smrti Viktorja Škerlavaja daruje žena Rafaela 5 tisoč lir za moški pevski zbor Tabor ter 5.000 lir za ŠD Polet. Ob 50-letnici poroke darujeta Marija in Pepi Milič 20.000- lir za ŠD Polet ter 20.000 lir za SPD Tabor. Ob priliki otvoritve društvenih prostorov v Prebenegu darujejo Angela Bandi 10.000 lir, Mirko Bandi 10.000 ter Marino Pečenik 13.000 lir za PD J. Rapotec. V spomin na drago prijateljico Adelmo Neri-Tence daruje Elda Vi-gini 10.000 lir za pevski zbor Vesna. Družina Tomšič daruje 5.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V spomin na drage starše Marijo in Petra Sancina daruje hči Slava iz Skednja 100.000 lir za PD Ivan Grfiec v škednju, 100.000 lir za Dijaško. matico ter 100.000 lir za Slovensko stalno gledališče v Trstu. V spomin na ženo Marijo daruje mož Karel Gojča (Padriče) 20.000 lir za PD Slovan. Ob nabiranju članarine za PD Vesna darujejo družina Tence (Križ 125) 10.000 lir, Mario Magajna 9.000, Karla Sedmak 5.000, Dušan Košuta 3.000, Zorka in Klavdij Sterni 3.000, družina Gulič 3.000, Roža Košuta 3.000 ter Franc Štefančič 2.000 lir. Za Skdanc darujeta Frančko Žerjav 5.000 lir ter Vida Menucci (Kon-tovel) 5.000 lir. V spomin na Jožeta Petarosa darujejo Sedmakovi 10.000 lir za godbo Breg. V počastitev spomina predrage Adelme Černič por. Tence daruje sestra Zofija Batič z družino 10.000 lir za pevski zbor Vesna ter 10.000 lir za Skdanc. Namesto cvetja na grob dr. Venceslava Tute daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za Čupo in 10.000 lir za PD Igo Gruden v Nabrežini. Za ŠD Zarja darujejo Valerija in Cveto Grgič 10.000 lir ter Marija Žagar 5.000 lir. SSL® BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P A. ‘ TF>ST -'ULICA F FILZf 10 - FS1-4riS. SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 29. 2. 1980 Ameriški dolar 812,50 Funt šterling 1840,— Irski funt šterling 1660.— Švicarski frank 480,— Francoski frank 196.— Belgijski frank 26,50 Nemška marka 460,— Avstrijski šiling 63,50 Kanadski dolar 700,— Holandski florint 415.— Danska krona 145.— Švedska kroni' 190.— Norveška krona 160.— Drahma 16.— Mali dinar 35,— Veliki dinar 35,— MENJALNICA j ~ j): vseh tujih valut tb&adka Ič4tfiga>itt o> ULICA SV. FRANČIŠKA 20 ZEMLJA IN NARODI Plošči Tržaškega partizanskega pevskega zbora v albumu, ki je v prodaji v Tržaški knjigarni. Tudi doma boste lahko podoživljali odločno petje TPPZ, ki ga vodi Oskar Kjuder. Triptih posveča Tržaški partizanski pevski zbor narodom, ki si utirajo pot v svobodo. Plošči ZEMLJA IN NARODI bosta brez dvoma obogatili vašo diskoteko. ZASEBNIK prodaja mladiče - belgijskega ovčarja Groenendael. Telefonirati na številko 040 - 410607 ob urah kosila in večerje. ODVETNIŠKA pisarna išče uradni-co/ka. Telefonirati na tel. št. 31385. GROSISTIČNO podjetje jestvin i-šče trgovske potnike za takojšnjo zaposlitev. Podrobnejše informacije na telefonski številki 2087 Gorica. ELEKTRIČNE inštalacije na domu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Gorici. Telefonirati na štev. 30-441. ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z psmico do 16, marca. TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega ib poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Silvij Ferluga pri Piščancih. Vabljeni ste vsi na domačo kapljico. CVETLIČARNO v obratu 30 let prodam. Telefonirati od 14. do 16. ure na tel. št. 723-624. OSMICO so odprli Županovi v Me# vasi št. 1. * V, LUP1NC v Praprotu je odprl co, toči belo in črno vino. ZAVAROVANJA za pnvračiM2' ljudi agencija Švab, Assicurazior nerali Trst, Ul. Genova »• %. fon 61 034: poc 'užnica na w nah ka IVA za prevoze za c'v®°()11(ii govorr.ost v.,eh riziko va^ ^ Ul. Salici 1. tel. 2lH«9 Q.Takojšnji in brezplačni pregled vida □ Recepti za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja □ Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov POPUSTI FOTO - KINO - OPTIKA MARUŠIČ Ulica S. Nicolo 33, tel. 60227 PAM železnina jVI STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI kmetijstvo In za dom D O M J o, 112 - Ttl. 124- ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tilu foto-kino Ulica Buonarrnti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 THE BRITISH SCHOOL V TRSTU ULICA TORREBIANCA 25 - ULICA FILZI 6 POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO 'Glavna, direkcija za kulturne izmenjave) M. D. 26. 9. 19^ Edini pooblaščeni enter vj Furlaniji . Julijski krajini za UNIVERSITY OF CAMBRIDGE Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik OBVEŠČA: 1. Potek roka za vpis v «First Certificate in English», ciency» in »Diploma*, junijski rok 1980. Bodisi formul*«' kot takse za izpite je treba predložiti v British School petka, 14. marca 1980, do 12. ure. 2. Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin. 3. Taksa za izpit za First Certificate (FCE) znaša 45.000 B*1 taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša 52.000 lir. 4. These examinations are open only to candidates whose thertongue is not English. v FCE has got no official recognition. ^ CPE is recognised by nearly ali British Universities as ^ equivalent of GCE Ordinary Level English language, ® use of English test, or special tests of English for foreig11 at this level (JBM Test, TOEFL etc.) Za nadaljnje informacije: v TRSTU: Mr. Peter Brown — Cambridge Local Secr®**« British School — Ulica Torrebianca 25, we 69140 - 69453. Služba javnega obveščanja British School v Tri*® PRAVIM LJUBITELJEM KAVE ^fomjcafLe, PRIMO ROVIC nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene do 15. aprila Kavne mešanice CREMCAFF£ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Audi8o avto osemdesetih let za karoserijo 6-letna garancija proti rjavenju Audi 80 GL : 1300 kub. cm — 60 KM — 148 kmh Audi 80 GLS: 1600 kub. cm — 85 KM — 165 kmh Audi 80 GLE: 1600 kub. cm — 110 KM — 181 kmh ...in za poskusno vožnjo vas čaka: ZASTOPNIK ©INI Audi k Koncern Volkswagen Ul. Coroneo 33 - Tel. 762*381 - TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS