rottnina puntat v (otovtal
Leto XVI., štev. 8
Linbljaoa, četrtek 10. januarja 193$
Cena 2 Din
^kk-uoiivo -ju di Jana dna/ljeva uuc* > - teieion It im 5123, iU4 il2!V 11»> ose m trn »aaeiea ujuoijana teleti*
ourgov* oi S - Tei 44Wi Min r^cHiriiZnic* Manftor JospnslU Ulica
it ll - reietoo St l4fA -^cKiružnica eije Kocenora ulica tt
2 - reiernc «t t»o r-tačuni on p»»«t	ea»odlU Ljub-
ljana St II »42 Praga Cialo 78-liSO, (Vlun «t »O* ?41
Naročnin* snete meeeCnc Dtn Za inosemam uu> ta—
Uredništvo-Ljubljana (Cnafijeva ulica 6 reiefaa ti 23 S123. 812C. 3125 312» lianbor Gosposka ulica II Teleton St 1440 Celje, Str ssmaverjev« ulic« CL L Telefon «t 65
Rokopisi se ne vraCajo — Oglasi po tartfu
N: vmeša van je
Besedni zaiclad diplomatskega izražanja se je v letih po vojni obogatil za marsikak termin, ki ga politični slovar prej ni poznal. Odkar je postavljeno ob--avnavanje mednarodnih odnošajev na kolektivno podlago, so nastali mnogi novi pojmi, za katere poprej ni bilo adekvatnega izraza. Eno pa ima novodobna terminologi ia skupno s tradicionalno: njene nove besedne tvorbe so prav tako maio točne in precizne, kakor one, ki so se izza starih časov rabile v konvencijah. komunikejih in kar je še takih diplomatskih formulacij. Morda je to njih namen, ker tako dajejo vedno možnost različnega tolmačenja in pužčajo odprta vratca za razne mentalne rezervacije.
Med najnovejšimi takimi terminološkimi pridobitvami zadnjega časa je »ne-vmešavanje«. V iskanju formule za srednjeevropski modus vivendi so iznašli ta porn, ker v dosedanjem uesedniaku ni primernejše besede za tako medsebojna -azmerje. ki ni niti prijateljsko, niti sovražno. Konvencija, za katero je rimski sestanek dal pobudo, še ni sklenjena, niti še ni določen čas, kdaj — in če sploh
—	pride do nje. Toda ja^-ua disku-siia se e že polastila novega izraza in že v
-	iprej skrb: za mnogovrstno tolmačenj«. Tako rekoč vsak interesent si že pri
avlja pot za svojo lastno interr>re?aci-o. Tako imamo že zdaj toliko neskladjih mnenj, kolikor je prav tako nenadnih zunanje političnih smernic bodočih pogodbenih strank.
Načelo, da se nobena država ne sme vmešavati v notranje politične razmere druge države, ie že staro. Saj je to bistven znak pojmovanja državne suvereni tete in integritete in bi tedai za tako. rav za prav samo po sebi umevno doli-.ost meddržavne korektnosti ne bilo tre-ba posebne pogodbe. Seveda pa se ie od velike vojne sem razumevanie korektno-. ti in lojalnosti na marsikateri strani r.: no spremenilo in ne bas na bolje. Za-morda res treba danes mednarod-1 konvencije za državniški in diplomatski bcnton
Vendar se 2di. da je malo upanja na pozitiven usoeh, če bo ostal poim nevme--ivanja brez avtentične opredelitve. Če raj se bodoča pogodba s pridom izvaja, bo pred vsem treba potegniti mejo med .oiranjo« in »zunanjo« politiko. In tu egne nastati prva težava. Stroga poj-aovna ločitev je tako rekoč nemogoča. Državno politične funkcije se ne dajo vklepati v rubrike; vse izvirajo iz ene miselnosti, prehajajo druga v drugo, in tvorijo celoto, katere tudi najbolj piko-.ovsko teoretiziranje ne more razdeliti na ločena poglavja. Treba nam je le p*>-gledati okrog sebe v Evropi, da vioimo, :ako je vsaka notranje politična sprememba skoro vedno imela za neposredno posiedico tudi drugo politično orientacijo na zunaj
Pa ostanimo pri onem primeru, Id pri-r.aja tu konkretno v pošlev: pri Avstriji Vse težave ki so kot »avstrijsko vprašanje« obremenjevale evropsko mednarodno politiko, imajo svoj izvor bolj v notranje političnih razmerah, kakor v razmerju na zunaj. Nazadnje je tudi turbulentna ofenziva za »anšlus« izhajala vsa' to;: ko iz domačih hematij, kakor izza nemških mej.
Znači.no je, da se je ravno tam, kjer se je rod:ia misel pogodL* o nevmešav«-nju, v Rimu, glede Avstrije to spoznalo. Kajti večina listov, ki na« informirajo o franejeko-italijanskem sporazumu, ve poročati, da določa tozadevni protokol potrebo konzultacije, »čim bi bila neodvisnost Avstrije ogrožena odznotraj ali od zunaj«. Ob tej konzultaciji se bo skiepalo. ali je potrebna intervencija, tedaj vmešavanje.
Menda se ne motimo, če tak dogovor >šemo na konto italijanske iniciative, ki vidi v vladajočem avstrijskem reži-:u edino garancijo proti anšiusu. Saj e znano da je že v času februarske re-olte Rim kril Dollfussu hrbet, akorav-no je bila socialna demokracija vsaj tako neizprosna sovražnica rjavega socializma. kot današnja domovinska fronta. Rimski orotokol bi bil potemtakem ne samo garancija za avstrijsko neodvisnost. nego še bolj opora za Schusch-mgg-Starhembergov regiment, tedaj za emmentno notranje politično stvar.
V tej zvezi se odpira vprašanje, kaj se ima zgoditi, če ta režim sam okrene jadra v smer anšiusa. Ta eventualno3t ni tako absurdna, kakor bi se zdelo na prvi pogled. V Avstriji se precej množijo znaki pepuščan ia napram kljukastemu križu Turnerska društva — nesporno narodno socialistične celice — so že vzpostavljena. tako zvana »nacionalistična fronta« se precej svobodno giblje in »Heimvvehr« sama. po svojem poreklu in preteklosti velikonemška. odkriva zonet, kakor se zdi. svoje nacionalno srce. Kako se bo v naznačenem slučaju, ali če se v katerikoli obliki ponovi Schober -Briining-Curtiusova politika, za katero 'e sta 'ud pokojni Seipel udejstvila ga--anena avstrijske samostojnosti — brez ■meša vama
Se eno avstrijsko vprašanie se tu vs»-juje Povratek Habsburžanov m njih restavracija Avstriiski legitimisti. ki so Schu*chniggu in Starhembergu orav blizu. od nekdaj zastopajo stališče, da je
Mala antanta ne odklanja
rimskih predlogov
se izkaže, da Je po te] poti mogoča učvrstitev miru in gospodarska obnova Srednje Evrope, Mala antanta ne bo delala ovir — Možnost poseta dr. Beneša v Rimu
Praga, 9. Jannarjt d. »Prager Tagblatt« le objavil o rimskem dogovoru Lavala in Mussolinija članek pod naslovom »Priporočila iz Rima«, v katerem pravi med (lru gim:
<Msto francoska italijanska vprašanja je bilo mogoče lažje urediti, kakor pa vpra Sanja Po<Junavja, kjer so francoski zavez niki v Mali antanti z italijanskima zavez nikoma Mplžarsko in Avstrijo v znatnem Interesnem nasprotstvu. Rim in Pariz priporočata nasledstvenim državam dogovor o obojestranskem spoštovanju mej (n ne-vmešavanju v notranjo politiko. Ne govori se torej samo e jamstvu za moje, temveč tudi o spoštovanju mej. Pod tem se more razumeti odpoved nasilni reviziji, dočim j« mirna revizija mogoča samo s pristankom prizadete države, upoštevana ie v členu 19. pakta Društva narodov. Ta priporočen* politični dogovor naj bi ustvaril atmosfe ro za vecjl gospodarski dogovor, s katerirr naj bi se uredilo izredno kočljivo vpraša nje gospoda-ske Srednje EvroDe ali oa vsaj približalo rešitvi. Nameravana je predvsem pridružitev Male antante k rimskim protokolom, ki zagotavljajo Italiji Avstriji In Madžarski gospodarske predno. sti. Ce se bo posrečila ta priključitev, bodo gospodarske operacije na področju, na katerem prebiva nad 100 milijonov ljudi Mala antanta se zaveda velike prednosti ki jih nudi ta kombinacija, ugodna tudi za druge pogodbenike in je zato pripravljens da se zavzame za ta načrt z vso energijo. Pri tem pripada Češkoslovaški vloga avant garde. Zato je zelo verjetno, da bo v kratkem potoval češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v Rim. Neki italijanski list napoveduje celo skorajšnje povabilo Mussolinija.
Tudi Beneševo potovanje v Rim bo samo etapa v obnovitvenem delu Podunavja Češkoslovaški zunanji minister bo Imel tamkaj priliko razgovarjati se o načelih političnega in gospodarskega dogovora, če gar podrobnosti bi se nato obravnavale med prizadetimi vladami Kot končni cilj se napoveduje skupno potovanje zunanjih ministrov Male antante v Rim, kar pa je v današnjih okoliščinah še zelo daleč. Kljub miroljubnim Izjavam, s katerimi so sprejeti novo leto 1935. se namreč ne sme prezreti, da še ni poravnan madžarsko-ju-goslovenskl spor zaradi umora kralja Aleksandra. Dokler ne bo potegnjena končna črta pod marsejsko tragedllo. se ne more govoriti o končnem pomlrjenju Srednje Evrope in obenem Evrope ter ostalega sveta.
Oficiozna »Prager Presee« piše pod naslovom »Rimski sporazum« med drugim:
Za vse srednjeevropske države in s tem tudi za češkoslovaško je posebnega pomena oni del v Rimu podpisanega protokola, ki stremi po ustvaritvi nove atmosfere v Srednji Evropi ter priporoča konkretno Avstriji in vsem njenim sesedam način za-ključltve skupnega In medsebojnega mirovnega pakta, ki naj bi temeljil na skupnem stremljenju, da se ojači miroljubnost, uveljavi medsebojna nedotakljivost mej in da se obvežejo vse podunavske države, da se ne bodo medsebojno vmešaval« v notranje zadeve ter podpirale nobenih pc kretov in tendenc, ki Imajo za cilj nasiino ogražanje druge države, njene samostojnosti In integralnosti. Ta predlog Izvira oči-vidno Iz prepričanja obeh velesil, da ni mogoče brez volje za mir, brez medsebojne lojalnosti In brez spoštovanja suverenosti ter Integralnosti srednje-evropskih držav nobeno njihovo trajno sodelovanje niti na političnem, niti na gospodarskem področiu. ln da tudi ni mogoče nobeno trajno pomir-jenje. Obe velesili pričakujeta, da bodo ta pakt podpisale predvsem Avstrija. Italila Madžarska, Češkoslovaška, Jugoslavija In Nemčija, in da bodo v drugI vrsti pristopile k njemu tudi Francija. Rumunija ln Poljska, tako da bi obenem pomenil širok Locarno za Srednjo Evropo, v danem primeru pa tudi za južno-vzhodno Evropo.
Uresničenje tega načrta zahteva seveda pristanek vseh prizadetih držav. Spričo vpliva, s katerim razpolagata oba rimska pogodbenika In glede na direktne odnoša-je. ki Jih imata s posameznimi državami srednje-evropskega področja, pa moremo računati kot gotovo, da ta uspeh rimskega dogovora ne bo ostal zgolj na papirju. Češkoslovaška in vsa Mata antanta nista nikdar po ničemer drugem bolj stremeli kot
habsburško vprašanje ^*olj notranja avstrijska zadeva. To naglašajo radi fcndl sointeresirani Madžari. Kako bi se v takem primeru izvajalo »nevmešavanie?« Morda ta dilema ne prihaja toliko v po-štev za politični Rim. pač na za druge bodoče kompaciscente predvidenega pakta. Ostali smo pri avstrijskem primeru, zato se na madžarske možnosti, zlasti na inozemsko propagando Budimpešte tu ne oziramo. Ce bi načeli to poglavje, bi se-riozni pomisleka narastli v nedogledno Število.
To vse so opasne zanjke za nameravano pogodbeno stipulacijo nevmešava-nja. Mnogo bolj kakor njegova aplikacija na narodne manjšine, kamor je ho-'el obrniti zadevo avstrijski in madžarski tisk Ma^jSnsko Dravo 1e internacionalna zadevs četudi s* tozadevna konvencija Se -d raztegnila na v«e d~žave Taka bo tudi ostali kljub vsakemu paktu o nevmečavaoju.
po lojalnem sodelovanju vseh srednje-ev-ropskih držav. Vedno sta kazali za to odkritosrčno voljo ter poudarjali kot svoj pogoj vedno in povsod medsebojno spoštovanje mej in potrebo odpovedi vsem pokre-tom ter stremljenjem, ki goje medsebojne sovražnosti. Zato moreta pristati na rimsko pobudo ker vidita v tem približanje k lastnim ciljem in obenem najboljšo voljo za končno pomirjenje Srednje Evrope in vseh njenih člniteljev.
Agrarn' »Venkov« zaključuje svoj komentar z besedami: Anglija. Praneija in Italija imajo danes skupen Interes pri ohranitvi eedanjeea stanja v Evropi Treba bi bilo same želeti, da bi se tudi Nemčija pridružila tem državam.
Glede potovanja dr. Beneša v Rim opozarjajo listi, da obstoja še drug razlog zanj. Dolgoletna oogajanja o modusu vivendi med Vatikanom in češkoslovaško so namreč v toliko dozorela, da se more računati v doglednem času z njihovo skorajšnje zakliučitvlio Zato nI izVfučeno. da bo slovesnemu podpisu soorazuma v Rimu prisostvoval dr. Beneš sam.
Tudi Nemčija
enakega mnenja
Pariš, 9. januarja d. Posebni dopisnik lista »Information« pripisuje velik pomen razgovoru Mussolinija in Lavala z nemškim poslanikom Hasslom in pravi med drugim:
Službeni nemški krogi po svoje mnenje o francosko italijanskih dogovorih bistveno izprenienili. Prepričani so, da se bo na pod« lagi rimskih pogodb izvršilo zbližanje med nasprotnimi skupinami držav. Pogodbe o nevuie£avanju ne presojajo neugodno. Zdi se upravičena domneva, da je poslanik Has-sel poslal berlinski vladi o tem svoje poročilo. Kakor smo izvedeli, bo tudi Francija pristopila k paktu o nevmešavanju.
Oficiozna Agencija Havas objavlja, da bosta diplomatska zastopnika Francije in Italije v Berlinu v prihodnjih dneh [>odvzela pn nemškem zunanjem ministru skupno demarSo. katere namen bo pričetek razgovorov na podlagi rimskih dogovorov o paktu glede nevmesavanja in medsebojnega konzultiranja.
Kaj sta sklenila
Laval in Mussolini
Italijanska uradna objava o doseženih sporazumih
v Rimi:
Rim. 9. januarja, k- Agencija Štefani objavlja: Sporazum, ki je bil predsnočnjim podpean r Rimu. obsega protokol o ureditvi italijanskih in francoskih interesov v Afriki, nekaj zaoisnikov o ustmenih dogovorih glede problemov, ki se tičejo obeh vlad, ter ugotovitve o sporazumu	go-
tovih političnih problemov.
Kolonije v Afriki
Pogodba med Italijo in Francijo, ki se nana?a na ureditev niunih intererov v Afriki, določa meje med Libijo in sosednimi franeoskimi kolonijami ter med Eritreio in francosko obalno Somalijo v sklada s čl. 13 londonskega pakta, po katerem eo bile Italiji priznane rraviee do kolon;alnih kompenzacij v obliki gotovih obmejnih ponrav-kov v njenih kolonijah- Meio. ki loči Libijo od francoske zaoadne in ekvatorialne Afrike. so seda i toliko nopravili, da poteka od Tumma. ki je določen i* s franrosko-itali-iansko pogodbo »z 1. 1919. kot izhodiSče bodoče meie med obema kolonijama, do angleško * e?int*Vp meie na mesto, kier « križata 24- meridiian vzhodno od Oreen-vvicha ter 18-45 vzporednik severne Širine. Po nov' razmePtvi pripadat*' ita1i'an>»k«>mu kolonialnemu ozemlju oazi Auzou in Oue-zenti. francoskemu pa ?e Bardai in Tekro. Povr3;na od TtalMe pridobioremlia. ki sedaj pripade Libiji, znaša približno 214 kvm1ratn;h k "omet rov.
Mejo med Eritrejo in francosko obalno Somalijo so popravili tako. da teče sedaj med Derom Elouajem ob obali Rdečega morja in Dadatom ob hudourniku Weimi Italija je tako pridobila del obale ob morski ožini B*b el Mandeb Francija je konce-iirala Italiji ludi otok Oumerek.
V svrho podrobne razmejitve se takoj ustanovita dve me?ani komisiji, ki bosta pripravili tudi pogodbo o dobrem sosedstvu kakrSne so ob:čajne med posameznimi kolonialnimi veles:lami.
Poseben protokol ae nanaža na vpraSanja Italijanov v Tunisn in določa, da se d06e-dan'e tun;ike konvencii«? z dne 28. marca 1. 1890.. (ki eo se molče podal iSevale po tri in tri mesece), podaljšajo, kolikor nanašajo na narodnostna vpra?«nja. praktično do 196-1. Vsi ot-oei, ki jih bodo rodili italijanski starci v Tunisu do omenjenega leta, ostanejo italijanske narodnosti Oni-ki se bodo rodili od 1. I94*v do 1965.. bodo imeli pravico optirati za francosko držav Ijanatvo. čim postane'o polnoletni. Kar se tiče italijanskih Sol ▼ Tunisu. določa protokol. da i* bodo ohranile do 28. marca 1955 ko preidejo t privatne roke in se podredijo francoski šolski zakonodaji t Tuni6u- V vsem ostalem pa ostanejo tuniSke konven eije iz L 1^90 v vetiavi le $e do l. 1945 Odtlej se bodo tun'5ki Ttalilani postopno podredili splošno veljavnemu francoskemu pravu, in sicer po določilih posebne konvencije. ki jo je treba v kratkem skleniti Neodvisno od refima ki ga bo ustanovna ta konvenciia. se 1° odslej prirnava Italijanom. k? jim bodo francoske nblaMi le pred 1. 1945. dale konresiie za izvajanje kak«» svobodne nrofes'je. da ostanejo do sm^ti podrejeni zak^om. ki «o zanje doelej veljali.
Srednja Evropa
Glede Avstrije in Srednje Evrope sta se obe vladi snorarnmeH. da bosta priporočili državam, ki so prvenstveno prizadete, sklenitev no<»odbe. po katerj «p nobena izmed ni'h ne bo vm,5avala v notunie zadeve svoPti apcod in po kateri se ustvari ranie recipročna ohvernnst Hn ne smelo favoriz'-••»ti nnhone nkrHe. k' bi imol« nam^n nS-
SVn^nrati »or'fnrio!rv in*orrr>|ln<vst fpr
nolitiKnPmn <n	rn*:mn »lo^orn«"
• Tmeri rinon-IVanfi «l»«nlf T- nnnn^V« H. t j	|M(*i.!t« rna/j	VA*«^
'n Jn-n»Nvltn f-oJVf^lrnr« JVn	In
V«-"»r«Vft. tn^l med av«»-J>«Vn rvr.nrt republiko ln vsemi onimi državami, ki nanjo
neposredno mejijo, pozneje pa naj bi se ji priključile Francija, Poljska in Rumunija, tako da bi se razširila razen na Francijo tudi na vee ostale nasledstvene države. Italijanska in francoska vlada sta spoznali ro-trebo da se ohrani neodvisnost :n integralnost Avstrije in sta zaradi tega ie sedaj sklenili, da se hoeta po potrebi posvetovali skupno z Avstrijo, kakšne odredbe naj se izdajo v svrho njene obrambe. Te konzultacije naj bi se pozneje razširile tudi na vse ostale pogodbene države.
Gospodarsko sodelovanje
Italijanski ministrski predsednik in francoski zunanji mimster sta spoznala oportu-noet. da se razvijejo intenzivnejši gospodarski odnošaji med Italijo in Francijo ter njunimi kolonialnimi posestmi v Afrikj in
končno s sosednimi državami ter sta sklenila odrediti vse potrebno, da bi se realiziralo tako sodelovanje. V okvir tega sodelovanja spada tudi italijanska finančna udeležba ri železnici Djibuti - Addis Abeba-
Enoten nastop v pogledu razorožitve
Italijanska in francoska vlada priznata v skladu z izjavo o enakopravnosti, ki je bila podana 11. decembra 1932. da ne more nobena dižava z enostranskim aktom izpreme-niti svoje obveznosti glede oborožitve. Ce bi se tak primer pojavil, se bosta obe vladi posvetovali, kaj je treba storiti.
Skupna deklaracija
Italijanski ministrski predsednik io francoski zunanji minister sta končno podpisala generalno izjavo, ki predstavlja dokaz, da so se likvidirala glavna vprašanja med obema državama, ki doslej niso bila rešena, ter da nameravata obe vladi realizirati in izpopolniti tradicionalno prijateljstvo med obema narodoma in sodelovati v duhu vzajemnega zaupanja pri obnovi Evrope, in končno, da se bosta obe vladi med seboj vselej posvetovali, kadarkoli bi to zahtevale dane okoliščine.
Laval v Parizu
Pari«. 9. januarja, g. Zunanji minister Laval je danes ob 9.30 s svojo hčerko in spremstvom prispel v Pariz. Salonski voz ministra je bil okrašen s francoskimi in Italijanskimi zastavami. Na kolodvoru se Je zbralo več višjih uradnikov francoskega zunanjega ministrstva, dalje apostolski nuncij. diplomatski zastopniki Male antante, Grčije in Turčije ter zastopniki vlade. Novinarjem je Laval izjavil med drugim: »Zelo sem zadovoljen z uspehi svoieea potovanja. Ker mi je uspelo zagotoviti francosko-italijansko prijateljstvo, menim, da nisem storil usluge samo interesom naše države, temveč tudi Interesom miru.c S kolodvora je Laval odSel v zunanje ministrstvo, kjer je ime! daljši razgovor z angleškim ©pravnikom po«lov.
Laval povabU Mussolinija v Pariz
Rim. 9. januarja, č. Včeraj dopoldne^ Je Laval povabil v imena francoske vlade italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, naj pride na obisk r Pariz.
Nemška oborožitev
zopet v ospredju
Prizadevanja velesU gredo sedaj za tem, da spravijo nemško oboroževanje v sklad s svojimi interesi
Pariz, 9. januarja, č. Vprašanje nemškega oboroževanja je stopilo znova v ospredje. Večina pariških listov obravnava ta problem z vso pozornostjo. Med njimi je zlasti zanimivo poročilo »Oeuvra,« ki pravi med drugim;
Praktično stališče francoskega zunanjega ministra Lavala v vprašanju nemške ravno-pravnosti v oboroževanju bi se inoglo le težko spraviti v sklad i neelastično francosko noto, ki je bila odposlana v Berlin kot odgovor na nemške zanteve lani 7 aprila. Z vztrajanjem na stališču, kakršnega je zavzel Laval. pa se na drugi strani tudi ne more preprečiti, da se Nemčija ne bi oborožila. kajti le s proglasitvijo da je protizakonita, se taka akcija še ne more preprečiti. Po pravkar podpisanem francosko-italijanskem sporazumu bo Nemčija pozvana naj izjavi pred svetom, do kake mere ie sedaj oborožena in kakšne namene ima za bodoče v *ej smeri. Ct bi prizadete države izrazile pripravljenost priznati nemško enakopravnost v oboroževanju, bi bilo v vsakem primeru potrebno, da Nemčija podpiše mednarodno konvencijo o razorožitvi
Londonski poročevalec oMatma« poroča, da britanski službeni politični krogi verujejo v možnost obnove mednarodne razoro-žitvene konference, ki naj bi sedaj dosegla predvsem naslednje rezultate;
1.	Popolno kontrolo nad prometom orožja.
2.	Ustanovitev stalnega odbora sa razorožit vena vprašanja.
3.	Strogo kontrolo nad proizvodnjo kemikalij, ki se lahko rabijo v vojne namene. Vsaka država bi bila dolžna periodično objavljati poročila o stanju svoje oborožene sile.
Pariz, 9. januarja, d. V razgovoru z zastopnikom »United Pressa« je napovedal bivši trancoski minister za letalstvo Pierre Cot v novem letu odstranitev vseh nesoglasij med Francijo in Nemčijo, in kot posledico konec mednarodnega tekmovanja v oboroževanju Prepričan sem, je dejal, da želi vsa Francija kljub težkočam, ki nastajajo zaradi notranjega položaja v Nemčiji, definitivno odstranitev vseh nerešenih vprašanj. Mnenja sem. da je rešitev francosko-nemškega problema v ustanovitvi kontrolnega urada, ki bi mogel preprečiti tajno oboroževanje. Mislim, da bi mogel tak urad, osnovan s posredovanjem Društva narodov, nadzorovati tako proračunsko kakor produktivno stran oboroževanja, ker ne povzročajo težkoče tako zelo odkrita, kakor tajna oboroževanja. Ce bo dosežen nemško-francoski sporazum o oboroževanju, bo ostali svet prišel do prepričanja, da je vojna nevarnost zmanjšana in s tem bo dobila mednarodna razorožitvena akciia novo pobudo.
Gospodarsko sodelovanje balkanskih držav
Atene, B- januarja. AA. Danes se je končalo prvo zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze Zasedanje je zaključil zunanji minister Maksimos. ki je poudaril, da je bilo delo sveta zelo plodno in koristno, zlasti » gospodarskem pogledu.
Za javnost je bil izdan naslednji komunike:
Sporazumno s sklepi, sprejetimi na seji stalnega sveta Balkanske zveze v Ankari dne 2 novembra 1934 se ie sestal gospo -iarski svet Balkanske zveze na svoje orvo rivsorianip v A»enah nnd oredspd«tvom tu nan'e«*n ovn^rji 7-*k<» <-onnhli1r» Maks-mo 5Vn'» ieln fe	3 ianiiarfa »n ga
knnčal ft iannari* 19^5 Prvi sestanek ie imel namen izmen'ave splo*n:h ln p«drr>b nih naziranj o perečih vprašanjih, zlasti o
gospodarskem zbližanju med štirimi državami. t svrho izdelave referata, ki bi se predložil stalnemu svetu Balkanske zveze na njegovem novem sestanku 10. maja 1935 v Bukarešti.
Na podlagi zasedanja komisij je gospodarski svet Balkanske zveze sestavil končni zapisnik, ki vsebuje Sest resolucij Resolucije se tičejo: 1. trgovinske politike 2-prometne politike 3 balkanske banke. 4-turistike. 5 sodelovanja gospodarskih ustanov in 6 notranje ureditve
Knnčn' ^an^snik bo iredložen v odobritev r.unaniim min-strnm 1rža» Balkansko zveze r5n«n<vlar*k svet je * *adnvo1is'vr»m 'igo ♦nv'1 nr' r»mr»»v»h na nrvem sestanku da ao h«1i v v r*T«»nvnr; In vso debat.* prežete g na'bol? priiatelick'm duhom in polni volje za vzajemno sodelovanje-
vJCHtO« 5L 3
češkoslovaško volilno leto
▼O&tTC ▼
— Vefike
▼ tfddac
▼
bt __T. aauar a.
Leto H35 bo sa ieakaatcasks aatrta c aruttka » nar*cem tclociino. _etos k n-20 laairac »-Trie »o i it ve ie ».no » aara-nem. :ojo rad » aezetne tn jkrarne t*-
k.:o«. V :ciao proaitavan.e ie jca. tca-:.. e	:n. pafa«£ StEMis i« 3r-
3rar '»;e. scen javezniktr* n tnrmanra.o 7-Milna »ea.a. Tj raanoiožene « s 'azoce-7SiO rudi 7 »sen acnteraih progaozaa. c jih e k .a. imniarsu: tta*
Cbd ia.ra.jh »aiita-* ie ,e ia leak.taic vitkem na^-tita »rr-menuo. Narodni tn: e m tacustrii riadno k jai:ta:o m te , :rnr'i"t;« o za jam »no N.ihc» can-e »oartcni »-ednceent.* t: .e » r"j-em 3isr"'"i J-"iiIru cartai tacicna.:.-ncne tnostcr.e. V lenškt nanšina ic jermen« e '-cne.ae. aii* ct.usast-ja trja .e 31? rractka.tzir-ai aemaks lactonaiae »rste » .
-	i.c: ner. ia .e nora.a aoaeci »'aca » r.rx.-nctj jraav- 2;emn'.n tredarrh. Xar~
tnsrla e iirer.evsica «mer ena lartcac-joeta :st:čno. ?a tadi nescana-t.: aernakt-tacccaino rrranK3 m nz^ei or-ia aeita nandata* 7t«ia nncžc. t: k: 3iie laonari: traz politične imane. nsc -noj!« i.»;nirin :nsr: ece Krm*«. t »e .arzr.ava.o i krta sfaatt ta ie ia t:*1" stilne tkanine agr :: n	<a:«jr-a saunnik. teci, a »
tnaiici a«; »taci. N tarnali .e -..in.ejn 3 rnznii jaa-avn mnics*.! jcnw»H3« irrm-"3.^ c ia taera 'ie taak taicvaak j nemsr-"! ' uraden 3atciana.ni taaor -sm:*« jo n:» er evem »anrau ia arnetau »cuitai .sera SuDcsaa h; e tceic. ia Heniainofc 3os;">*--a.t -i 11' ir.cvj taanka se 20 -n«iii«* ... rv ■ :»:a 30itret jc.sta.a to me 3» ne ač;j n ie tca te aano **di. ia ini t« 3ccc«-stn »nt:::tem £ ban jo 3rnac ■» rror-ia :clc»iilna »latfa ne»J lnrr.jkirr: Trebi^a-sr^o.
Prt t: lemšk: n :eak:	i io
ne j tecan 1 t sxa 'ic-.aa • a. -a ' ia t radiem jnranj r^c e ?<:»."
■ rua.i e ia e. u »e i:a.:c:.a ♦^..a r.eii je;:«; zajluum i:r ji&.z tina
-	-ria. :a n: »im a.a ia i^iseuan i ia .2-t; in: Tim 30 ie Stiža.o	jm
:rri. ia » v^viini 11	tr*-
. ia a. i-Lisr m a ia^a.c >e « ana^^sa
_ i » ^-acrrem "a-rr-; n jrr»- sdincsc.
ii. ;aj'a.e ;s legcravosr	»oiiineiza '*m:na.
?—Trm laT.en ''ace .e	311. 3T"7'j»r:r 3ar-
a.-r:»;nra—.e Tcdr-^'; še:e	T eaeri. ia
•~i.ua i«	tar e 3<ia t soseciT^i
rxi:nara r«:ca. Sa-ta -inicu:.3ica acca ■ h -r :ura.nih rasem:« :a inr er^. -a i3 ia r jue ~3<ii 5 »'idi^-i ieie ;c concu e-
raiin em iasti k : »-it **a«le ume
' icnc isscs ti:si a j aso". 1* lts-^.e rrt: ic	rrizrr.acii. 7: nc-rnosr 3<:iitiiir-
a :a -1 si -rouniikanaka terana trranjta. c: e ia.ic»i "Hiilna > cja.ic:.i n ma — ca-i :r h: ini':šr:c	— ra
ia š« ztziede. Zoi ie. za n:<ia.<: ^ruri:-canc: : ^r rin c. :a 3occ	S'.m a-
i. i an 3rnsa ia »ocaiis—>ino
<la m ae bi	aktt»inim iaate*«n
unnerja ^r-j^-a.na.	nonoooi-
iisaa «»tama n <meck: razdciiirr. i«> raiiat: m io ma;	iria;S k:a.:c:
ini o n »ečkra. ta iku«lc soouiamosc prr aatmh ?r*srajjh 3«nušca.i i^rarmm »o. jca. 34 -nentia žeurc prede siv. »v-: račun, u .« 3ii juaie- ?rscei rancsca-*-'-en.
To<ia wc:aiisttčae jrnne raci med «euo»
3iao ;sitne, tar e actaia.a ieta; ier-»'jzna ibKusi.a : inriieaenmem oeioviem m. 7* ae*:vj aano«r te^etia tiaot ijinovc •nz-.ci;«: locurljr^e^a tačka aa ta »o-itv« tame. iarerrh 2*-d ai na.-^taatCcnc e-/•cr: 3it: med Čem ur: nec ^sme ukakar 11 |<;r jw v teitaijr *:c:a.:st: ie 3» :aci *£> nh" sred »ciiice inznih m«. lato wii« ^oiir-'" jd^oditi ic car ia o«iuai.ere jrnaia Pisen no »cc:a.3i iemoarare -ma n	teno 34 fcri tsfks	? J »ie
3>-l:k: 3o<i»> me:; zmr. jea' ?cie-4 laircna.-3e;ia nes.:an3r-'i »ičine m jo«v::c: e *n«ii .ašks larndne «3c:ai!srs -n je nt »clif e «-ne ie Tw:r-;a :anaiat: ia caauc sko tcn-iarnrar Ob'iin«i£2 »niir»e. » 'taiikar k te ic :tiaj » lacn.em iasu »"»ie. to 3ccr;u-e.c n »nicn taJa o. aa narkjKem » -atiu zgubi a '.:sl ;e 301. «0 ia :e.4k2. 'e-4 '-a ia aem.ski Krc:a;ne 5em<3K~ars. inc laterm ie acra.^i ^a na _eni«n»rwe i^Tac: t. Na V-i-nca 340 ie 301; "rpiiv* aon icsecne v«<mc e.
Vmoar •?<:. caknr z3'eiia. » lemskim :eiu jorba :cn ena inicd jnc Zcč:m ie 3i~ tah:h -^z-r.c: u i^nrrT-T'2-a. ie ?r?rr>cj e.n l.ih ie:n-;k:m :a"ar aem 3:č icct~r:a ^^ca^no e *Cen*3cne	3<:«-a-T-]a trdita*' 4a
:t*;ine rr^—ji: temikrh uran:h -nandar*:« taar: 3cd ieaer. tar r 3nači!a -r	i.i-
tc^a \z'.ccitzv z 7ar'a.nenTame uetmost; ?t -aii: trranka mnra ?e ranica te 3e"*ar-iitsrt. ia.r: jetr te. ia te 3r-cra-»'-ia ia ixunnc car.itiiii-an.e t maef3k:3 icmc^n-mnfa. :iilna 3ai'-02a 31 tar^ lsr^a--!a 3andrr tse- -jciaža;. :a te -^aitna ttnn-ia ie ' :as-.i tk":*'ncsn »e/e 1	skn
tk-aino. ca* :r-: iršavarvonost ie tmatra
;-;c:I':iini^r n -esc;'aano9r ■> ctu.lc; i :e ■nenaa »ir:«.. ta ie ne ie	3
3Ciirtona pre^enr.^nih lakanih. i: '-: a.: :e tat joro^a tr-»ir "^rc rak ma : •^tsrra-::.i »rrank lemari ie ao. ka ieie. ia 31 ?r*So ic trrir» i^ iftlte »ciilne-ia carina .n irnjih tprememo »'ttiinega reca.
?■— -a.tjm 3<:icža u e ";ik.t ^r^t^tie-'irt. ta^ tera^ 3>; nosile 70 < to če isšk »aak:: 3»i»ittčno tastaosr-ra. Najboi. 3ra-'"I-3G i'3j»ne 3itt nnen e jodnretiserfmka *e-?uciikansxi trrarks 3<:»i. terana. <: » r»'> i iitv^iemc: itjora^' a. ta fatfl t: »aiinraa io cena trraaaa ie 30 "aka nočna, .ia ■nati!a »!aiiar: tarna, n ia ~aiii rrranK: ie bosta meii "a rt i iMtinostt. ira": 30 nora. "aoa ~aiii 30 ^atlt^ah 1 iti a r taa-ie: 9<t; ust^m. Sorimenit: 34 te its-ine te-sra->a ''.aone t :a.ic: e. :a tar te na.t: ta-ie o ie
prraan itma;«. po-3ua<:aa;e aicči. aered-ac iRic-u.e
Pijte rnao
ROCAŠKO SLATINO
te	sef»!	MB»
Proslava rojstnega dne Nj. Vel kraljice ? Beogradu
3emtr*c 1 aniar-a. 3. larad: ša.ovan.a lanes ^ 3'as a"; 'a stnetja dne Vel kraljice marere >Ur;e t
0	3-kak:h >:semia t^ečaaosr \ taaor-3T :gHt te e /rvt.a tc iopoicne fe-iana traaba bož;a Cert »ene -noii~»e e jora**; jseono 5acr;an V ima v« x3 ui-• r;n«r ♦■siike^a fti^fa iuhensk Sraib« 3ožji uj 3r"so»tv*jva; iia.Ti
trkt ^ im«2ne«i ar^os^a-*- ir^i. jenera.i^-e-a n	"3011: aaličnik:.
SMOtp-ia. > ;aa.uar:a 3. 7-ajcoeic 30-uaoik ia ia3«m r^at-i S urzi'"*^ la-lea ta-jCL N'-. VeL tr-u.ici 32 a tar-. Man^ ■3xu	? e^r: ::ut_ t tac^ra .0
3r»<iseiin.k trmo-nta * -utu^ultn.
Verdouski polk juTOs^v^rski vriski
? ana.-i 4.A. V jr aornont iaiiMcn ta® 3Hatr~a hk»	z, e e w w
!-aa.:tw<r ia aak,	mi t.i^n.k t^cua.-
ti očesno t: r. i^ni Jnvanivcu tas^ta
1	te-n a t '«rrjn«k<?2a 3«1 :š«1a. t o e 30-■tiai -"'1 7«wsj«i'k z V »Tina » a in n ta
jii; *nr'» f n -jf> -ivr-^ou 3«kniarttta " • ;?šk tri. a i_easaaiin 7« a:N»; a.
Priprave ia senatske volitve
3er^.rtc. 1 amiar it. 3. 7 main e '^z-lene Vi«-« 30 uv a o ia	nes~i
ikaz 3 •i raisu iaii »nes-n li tena^a^ h ['ti ja 3 i"iar V »m sin t i/t tnsit h Jo-ocb te e ta-e* toa<- tne aoo -—"tseo-tr-zonT p-niseo* "<a jena*i I ar ia testi' iria^r" »c n tebor la :«3re<:'
»se aoemen sa roo-»e
o.

Vaien aciieliski ooT-et
'.,ubt itn o. 1 anuar'4 ' ::n 3«:coi»ine ti tano Jan te e ' 1 -»se- an: ^li^n *ei sc iiisve-to te amtsta-rrjc -»^en 34 n^sx:h
i ; s-c" h tr: r>;-7 z ia:1« la.ac^ne n to »nan-ro t in'-a"»n-T! n ta^tao^nim :cb'*-• -n -1 -.-"-asK ; ie*!: e	are"ehta:: ae-
-	f	ii eii	n ačite: aKt^a ttana aTT a i:iua<tm' :<ibor t ta k ii*« 1.1 ia te 11 :e "iti 3otr>- 'ine ?a< o--1 Kreira to 7«3«ia.'i areese^tn '< % J'-n-t i n1; t t Cimei- n 1 i^a H :t-'< ; Z-^iai n ir:^ r-seseon-:* uior
• ^anes t 'C ttTT-" "rr-ise^tfk f
T--—k ▼ d^n- Cf ZI? ar-čet^
-i^nT«? tr ič--a' s«- ir-irtiira^a-.k' j«:«:a t— :-	c—j ia**? 3«i te
--k-•-»-	»1	1 t? tra.' '<r
-r i enern :ana r em -a st-e*n inen. : —s. t-inrtsno t^ora^e ir-?r in; t«: " 'e i'-" ane tra. n	'Z., "n arst*-
-	c rani t^^tsettnrki ». * ?v^ca f iras"«'
?~:osear It: mor e acnta—I (';r»"< trnem-ce	ct e na lasih 3a h
riao*"?k h arjan:rac; »	iriar. '.či
trn i farna ia	ofarsu: i.a-
sona m anH.	te r»o ess ia."a«i-
ieis 3«r<:aasr-ra ar- dT^tjaa m n "a.: '" an n ictmirma ?-:;ke » wtr-ca em »aosr-j-j te	ire a ti. ?rrsxa	ti
5ea-r"s<i4. Zemuna n P inče-^a trn re r*a 3(3 imenu s a^-an-m adboram. ta*«--emu ftaa aa ie:?i j. I>arr.k. tt e 3tl sa-ao' 'arameščen t
V aosieon em tasu e iob>'a	aamd-
3a >la 4n*r+ 1 ret-h t a<i'h f!. V ti aaa(3™m e a»T«? 3T,-"b lames—
;e ZS! rra^eTf mi a'šib ti?*—ar,en**t,» C»t --h aa ie lena* ao^h aamesr----» s ■ta.tr'*-a»*tr»	iraa-me^a arn^tina Vseh
~ b aa e 3 »i?'—^ir*en— a^'ak'e?n
* ^a<ira V a asi	<" ma
ičn'*» moči. s « -inradev brez -t V ra e n~~a; e-» Jne^tičif'ea n ticer e *an iois« h tes-er '4 duhn-r-
-	<7" n * te-t f^n-k "•z iecrr:s"ae*j9 can-ta e lamelen-a ''JC noči. c ara ema-o n^ečne tajTrie 50	D+n Vsefi ač;-•ei t irsa"»* e ~srme—e med iči-e* m ič--ei :cam« e l r i
rzčmno	j ttan;u » teka:.i tn
tr^sK a	'er a -ezr-ah i!aas-vs
aa-^e aa-a^-ne e aoda? tamifr | ^e^ad :rrn»/ Učite: »t e aorraara -idi jratfaa ,ta-5č;*a ar* •z-'en«aiskem lfie ar-zi^on V i;"CTn';«sK b lade-rah aofrabu ema t^iditb-ith ^akanrr« kak.ar ah ma astaia iria^a V	em aiesecu te Ha
-aztnnr-vaia a enamih ačn h iačr*~h Za it jaKana ? aamčn-b <oiah 10 »r>»i-•trv»i -jornebni trsk^-čm ar- Tter* ni vseh tr^m k* aai	tedan-^ tak.an
®tkianrtir» <jč:*e' ;sf-vs aa Or-encu. kamor «• -jn^es!'- kW "jadr?'*'"' tla^enske iec« -e -fokazaia	aa—»ar -em aa^e
»9	sr^t. Ir; re -ned a^^mi aommaio
39 vnb krsfSt r'erf?ntre<ta V mma <fn-Inm*—mm	aakatntlta 1» * ^
snir!! irrflm	Vrsfn?	I.
r* H« siudHT » t»»»fr»af»(	bt
it—-' »e* ra irrmnf JTarratn "T » V-vo^r^o	se tr ^n^Mast^o. asi
aoktmre *ie potrebno, da ie akrne aii »«ai
imili raaaa jr-tdia. c ;e marčnemu 'aka
muc ir^aoe:a 3tno«je ičitei siti n taci ir-ige iracn ii rt r< Os^ač te ia. la-:em. Ja e >:mo z~'">enii jeio '"atino 301-lega načiia- V nta-asu ttar.ev ujmi madine te ia; uc:ne o noroonait: r»ezit:. t: to «ab-e tva^-ete ti iroi i tjxjt 3 t.»aku-ančaih ta.oib 3cia nema iraam-tt-m te aa; a«:-'-ae met ie r^a euacna »rt-»-ca. ia ma 7raven bn;sniačaetia sdrav en a » IT -a-traca iriavn-h loin-^n-c
Že:«: ja.a-.nrva to - a aorač-:a 3 tr'«* h •rto*»'h *er 3 tnisksm -a-ti-a. < a<*o.t 4 .tasre trr«-ime ic 'art h n te-;t:h. ^a^-■ese: i-'a lan^ac-i e aot.-a" ta : ača.a e 10-tco<a-sk b 19'aao' ared-vsem Učiteiatk« tcnarne. 3 tarvr at-ataipa »etino »«c '•h tadriiia:k.J'<»
to jfa eii tit eT?r"» » i«rr> t'3":ar*n. t: ah tekatsre abčirte ie 7'ača e r Za »nemo irenfacfc 'sen i;t-iih trasicrh 3cia-c te t«>3': a vedli 70 »sea ;raa:h icsnodarskt inev. a«: ana ra.t e aa 30 pogve^sno i-.-ju kaitare sa ia.ši »aat.
'•jčnnfl	aif^ta aomeila m saiai
iM^Trrik t. 7-rim. aoraii:la a te i fta^e-la a«ib<:n ab	etu ■»	3a
I. Cšr*l Hočair 3 MaHjora. O losm^iar-škth tace-*aii ;e ra-motr^ai %. A-ito" '-'ran z Ha.-fbara. Zror-jv-m e e aarek.a 70 ifarn-h ieaatah t.rano * aoč Vn aa-»anči m : a "':i aino^r araktr^nib aaa-»et^-»
:a iv*g knsft n tniošne 3rasva*e *er :a Tan-arjes fana. Zb»tn ira 3!"sc9rv'jva'a "idi	7aaska iciska aadzenika j. r>r-
aoT^ek n j. ?kai.. '*.. tra jrresia aotiina-ve araavecn:h 3tnaa*ev
Seja predsedstva JNS
3er%rta. 3 ran nar a. 3. Za aitr daoai-ine e » a«-tarnrh Narodne morMČij:« «t_> tana te-a areusedsrva J><S 5en bo tedova: arecaetmik tcanite i. L'htw(, t: e iz citravik.
Usodna košava v Beogradu
meprifike v	prestolnici - Koiava
s acsmasjiaao silo ia je povzročila ic velike nezgode
brije ic
Hoda zima po vsej Evropi
JfmtKa anuar a. i V arktičnem uzem-l|a te j«» ao«avii %ilen »ai nrtfa. k; je prndr* »	aoč: i« do aanita Hubi e
V Wo«sv (» isilla •emneretun aa ai:a'i« Jtama; Ceiz:;a. Zarac; rineta -nraza e za-Halo deio. 7sa tklad "<1a n oKaii « raar»i. af;rah "r 5iv»» dm«?	od;
lair^o ra-adi 7Z»bf:n- 7a	to iw»a
»a^ra iO jtcptn and ainio Za » r-a ia asn 3a9» e 'e tak u.-az aeka- -•dksca.
7 7ibtr<;« i;va'n and' »-ba-fi. ?nežir sa-aiet: «1 tatraf? 5ef«n-»ka •^»»tr? 7 firrt ^mska '« W "rs abtiSi'«
% itrmn*a frtrr- sn sam ž-« '«nneran»ra 7 »s«' 5ffln«iji. Zna-»	and a-^n t ^iee- aa Sn-
■•earad. i. jaaiara j. ZM m. la aoo« -fr-jau»a s.tna ia«ioaaaci tar ;« aa <iaan
laoiuo^a, t .«±xn ia.š.31 ^r.t:a4jai m 30	1 laacapu. Tr: .e U'.a.a »
a laouei uaa^v iurtiu te
iiio}.: ie	a	"ii-aa taa
in 5-eograj .e ii te iaaes taatr jsuorr . K :or l.Jia	Ttitaae -»-
i :ma sa	j«ič;c. Ziiaa. jr.;e t ;ša
»a s aesmaa.aaaa »iia. jooin	.om
Jrt« 2 3on«fk7«t -likr-'i ^10 ttr^iie Ma.ha.ae	jo prataa io:i
t<> aicra.. latar-.-a	a
wt ja. jn:ci<it. ter m .e s« "tHr-i., to ki jaaja.. t-«u3>;7it.	'itnu
jr'ce mar^:.	aa-»ai >r-
tr^ia.actj jca t.-~:.»a jocj.aa.	i Mk*a~a«
3 t»i k -eaioraer ža.aio inceoaoiit.: cflea taj«ir~iao^ .e jr piaaz.. ia 1. J..o iiu ^a a V iexaas<iiai jrataa.aču 'aa-30"aa. »»!: t vati .ee. i: .e bul ia:-";«a t t^mea ai r^so:. ra .»» t a io t:.o 104.u. ia je .e * ia.- tr-anta h aotaa i ."mar t; .e e<!7i	rr»«
ta»or 11 »aa»:aov t»m»ia"4. ja	asa
ea. Ras^a 'i*.!	aa r j«tT?n i^š* i-
Baa.sa	3	:oia 1. tem-
na 34 >:a a^*; <1o tam.
' att »e a ti t	š.tim >r *tt
tntt.u 30a.e0.ee	Ilaa.. z "^.••La -
a	a teiot u"a»« p • aa.a.u	T
i e: < 31 lamaoaai ta a.t. iaea La jaaie jv -110	-a :, .č č .aaa. a
:-3i:.4'a ;":ciet.. SaJJ.. 1 3eogn-..u .e :
laaea ia.t aaričaik-tT J res sveže. n.'30 .e 'ae :a<:c,e inake tet:loč a	ia te u. :4 -at_ ?ap *a' laarj..-:
t-tado T' i-n -a.-ta j."-met se rrš: e : ia, "h:, m iaior-:!3t a ' ta" :eaem	£ •
na, pc jv ca ras .e T ?rametx ?—t«^ le-a^araac čistijo, "ia>;ar ja .'.'a 'eter »a ra-r. :aa.pa t taeg m. X»r » tašar r. nc^r-če	Tt-^att, .e tfcčiaa ia.a satir*.:
ia »sei »aia« a-h 1"-i.:t<t'i. t.er 10 tč.ž.'-? Ta.aa te a laj+jot! aotrtana. *<nm ca r-n.e jo ta'er'1 te 1r^.e.n jometao: 3 t^f^rjo te a.. t: . a .e tneij jrtaeaei Tia. leta-tir Jamesa ta.t. ii.ta.
Siaca	e sa»ieia : te^a^sitJ
ira^ ao » lemaaa. Na r»«c 'eotr joaot I3e tc te	—	a : ra
itrtHta — t ioacm ia 3toa a.:a Ha,a. t
i bil
in H^irarn ronlf^m	TI. 7
1 ^•^'nn v ar-tek!' aori '^rwm«9r aa-aa	-vid aiFo »mfdni« v
taf TI =trmini. Vf-sr aa	a<» bo -i"'in
~n'al Ts	v.-—"»^kj* m fan« meii
^"uSavm. 9 »namtria w "aal.^r* -nr«« ■m £»» ma^a-n 7	m » fnmfb ai«*"
ttth W <«ti> 5-tVT volr, nndlrn^V kf- Vmfft-
a to 1-
umIII	'»»
rr" «n »slrr» ft^rr^nnln^^ni. -fct sn fft««r»ft
7cera- !;ud: aastaniH t aekem uiHra«.
iri.iv-7: »n. n- :otr tAt ocr »n tecn.k* »a i: " b < t m s- a -aJ^e in<4e terma.nosi. t: jih aredp*su e ta.t.tn.
Turiki rnnanji minister v Beogradu
3eczrac 1 anoar a. a. Snoči e 3rape-7 Beograd ta aera v ieae-m. tamn" 30ra-e ia t taeda.a e tva*a >r-'i ia—do-» -ark: rana.a.i nia-s-ar if TiTk ^aitii Araa Sa tolodvar« n e anzurav n:n:-tc-»»f 3recsec.a:k n :anan.: nniater io-to«:«: .'ev~c * T-š im andn šr^am ranan e-ia ai.a-nrrsrv-L Tancs Jon- c.ae a aocoi-jne fa me a VI *ev:c n < ižd' Araa j'.tra ae t(jn:;-aros. ta ta-er-h ira a»emo-tr:a aiečna.**t«ino aoiS"ičnc raic c a>:■-ine e J. Je*rtč ta i;i3t r»a emu josra 3rrecil » ir-sr trb rani- e^a av.n:strada n~mfii3 t.t«' >;. t: to nu 7rao9rvfi»a^: "t-ti nr-k: 3oa:a.a k |. Ha dar 3e a »-š;» irada-k: ninan eqa arn smr-/i	ao
t iaioi Ati laca. evi ivo a t«ir « *<•
Cai-Trad. ? a-ai.ara 2. ?-ir4k: sunaa.1 B:tE3t?r ir ?-2t<ii »rsa je -i 3i-»c lm *th<>tnm 3 A3xars •»	tcra.ei
ta.; aaa:r»iza aoaiar ita Z-ul..a a mei s a-^m ia.tir -vszrrtrr
I-nrc-c t3^ dr. A*tirVrvica
T"7tt<an. J anuar-a. i. ;emita e utajim u^os a^eaak. mnon»tsec ».taaa ic«. la ar^vaame 1 *et:rme«4 ir. A.—a.tj«'tt u e a i tsum. er ace eibe tr narae saim i"enraru ai >'ece ta-e-e^a »<3 '-a cesu« ibiv- t»t en. e. la ja 'aradt o luaoaiav i.
Vfca. 3 a.-aa— a. i ČTana ia"ik; trza-uzact.e Veiita Pa^iovc n Milan Grt-tnte. t: ita bila trar—tta •» fes; s aiarse,-lit:m atentatom, fa i'a <wM»o-«na » aoii-n-ak. JaiNir larac. aateoan a ?a 3'eara.ai taan 3»tnta z»nana 2 "-anet e. P-e-aaa»a e dagna.a. ia atsta 3«Li »	1 t-an-
tamm.
Vapi^raflie
Beoga-id. J jaguarja ?. 3	i^tar
sem .e aapraccvi, 7 rj-c tK-aaiao Hr»»cr»ar aii3i;aaak^ ira.ate pmvei
Lstavifeiie tirkovne coržS?e
Sanje*'1. > :aauar:a i Zanci imr.eat:-*e je utrafcj tofii.*". iaaea istJi^ia tO pravd 3c SLkccu a '^JKa.
Srnn !?af?tarajše žensia
0«A<ek. 3 ;aauar:a i V t-.paa.-j ;e rssr« aa 7 itamst: 112 et x u ^icaaovrdevm. Soli^. ia je aila la^tara^a tana t irtav-"3e flTtjen;«? ;e ar^zrveia '	in m
likaaior
Francija se brani beguncev iz Posaarja
»ara. i. .aa.ia.-;a i. iaa^avor:, a. jtt ;e 3»et ^-aacuaa: aou*»a.i Ji.a.autr i iaatupa.a rvsa.a	nest jo
pottaa.-sa: ne.i j.eoe ■ivenrao^ietja tpre;« nu paaaa.*aa_j »ociauatc» a ccmua^tujv i: 9t iaa<MCn ? waa.-e. ie bi »nvadto N«mc..i, ae 30 >jmC:i:a	lata.: are*
jišpeoa. .Hac.oaa.1aL.ca1 Jaaraai- jtjrjča. ia je ddlaoie aačeia.k nesta aaubaiaa a-.a-ni, ia jrpraT^afl .aauiit: ta aaauea--c«v U.JOti 30Haa.-st.il im-sraatav jrajj: nesta. aačem.k: atao actrfii jrataa »it. aa iptoine magavor« a Tjraiaa^a. ^e jo ?aaaar> jrk^nCeno HesnCiJl. .e ^Mja -ačuaau. ia bo icro« t3.iXW mart»tst:Cn Paaaames n?aat:!a Pnaaar.e »Joa-aa.-mMi ta t)! v jrmeaa tako »eOkeea tte r-la emiKranra« i« Paaaarja aaata.a mana na ter ai na in nora.na neinoit ta ?oto-te; frmaeoBkh	«daj ja »
, g^^netji xaooitl<>n h	tajili teta^ee^
. inčin ia	?raaenae* bre« .leta.
lostiflkaah Klfcifcev v HarWmi
Landon. jazmaria AA. Pa aornAlu »Dali? Henildac wo TKJonakp aMaac: » MantMonil abi^avtle <0 iCta-eev tanieta-Tlh e aamtn arotl	Smrtno »aara
ao Tasacaki* ablaar. -avršlie ▼ oa^večli taj-aoac v Harbmu.
-1 5 a
t Tuaa' ta
aj: ia
nž l: le-ta. ir» a esa. t ra e nt ar.a »a«ta a t: «0 ja ^ T .eseaat.a inea ta S»o xa rat:. ia bi mei t ir-»a ta tnc ta prane- ia tt-ia. laata. trnjov-T-bar t: 3*i*rsa. Icia 3 ra « T^a t«t iia-^^.a laaiaa to t'ca.', ia sooicč V a raka to vtirfH »ei*.!« tir-a.. ta t tpc Ser-11 ia.se nške jo :u«*:	ia inraoč **
« ''e" tnas:"'. *.,a<ia »sa.ta mmt"n e : "a a t sičeaa ?aia,ratia.'. to t	uocir
3 m- 4aia: a-t: lo jtnta. toda	md .e
i.l samaa. e tr la. tc nesrečneži 7,-»
aea*^ ia jc-tt® ir?« 3^-i.a«. «e:e
3<.g<.>cae. is « » .ia«- iwaiM.ku Hiieat. te .e jaarečila. ia sa . b -esiii. 7t so 3 t:cer ie jr rtT'.e3.a. -.>:a ^a<t »r+m ti a 3Qeaio«::. :a tc ,ia rcri^ aamnr ic
3r»pei*a.t; * ioi3 an •*«»
Soeini zameti in mrai
L:uni ur j. j aooar a ?rašn aicam * Jri sk 34.t:'»-n -savseii iti -re-ia 7CseiX'i- taa :r e t c tr-
caka^art. Pa Garea.iakem e aac_u u. Ja r- » ^a.TL.- .-ca a cm. T~z i*a. .eac: cu.t n "Cra.t sa »or 5 trn. ?a N: ran	e
J4v a.a m a. t. e :. *t: -a -	ta ; .-
a^a tatts a tanoa a	ta.nejri-
|0C 74 e .jata a j-. . .a»a. -aru: la-- ?aca ka* e-» i	"	:
::t: a LcAe ioBiw ' L]ob .aao. Snežn
•a. s m .ca e .a e v.-a e .«J ' i " t "i
n ":■'•.	Ob".«3 e a-« :
ineija 30 ?ta erslim n Z-. en	» t i-
ra jc 4arbc-a jrat Ce u a - tanjm mcs-i "=r ia. e --a" taž cam r S "»e-nu T!i3s~t w_i.- 7oi-i e 7 : ta »• t^e*|t. arr» ':• t: » Te i. » _- Ja. i e--
tra'30 m. » j -e:: ca-J 'J Z«.a "no-ao e tneJ o . N; e-^a nesta. t er e t ; :ar ireg X :m rs-.t ris -	re
»a te-ia Ja. e tr; v -a n lat*": • t iast;st"j e t :a " ianc •) tr.e^a. 1 Sar;u e :jtr:J J inega.
Timaeri ara e t- a Ja T -	J4
7 ros ram — * 3; jc. 7 aon J sera ta 3 eau Ja — 3 C Z".ca tre-; t 3-:ace.a. ?rame-a inseda. t ka.n tce.
?: ;se te vara mac: ' t.; ra" ta., i-ned -nočn.m 'a'—f" Vj: cka.a 3a- ku t: :ari' a;c a-:met t teveno Ci_-.ac- •:. to -"iera s utra ara-te • » ?-k 3 'a k"m iamuC4m:. '.\rsa»i.- e tram n 11 ' Skratka Kt aio -a.	'"t: ia-
• i.t: .\s*m *r.e*ii. -cka.- t-ante* e liri ~i<t: ' tn nt < tt::a:. '1 moč-e št sa-■ner nt » t^tnet Zma.t e. ^ t "os.ri e r:«.! ie t-titj 70 aietra. .«: rr a jc vna ie no-a o 'eč 7:: ' ir :-cria tir e ta 14-1 ia tra.it n: ir m-i ja. 5«a 34 7:; : * :c .a ; 'i i n :a.n . ja~ .
Nac Si-emcm a - t vqc t i> a t :-a'a. ta.t.-ate -e pMH traa wip M I Bt. / je.es-t iki-n aramera J i ie 7: b .c saauj.a. av-.^cua aa vestjo tc 5ramc 3 km samadatn: Ceso ' tc: • v« fava 5aaa h; tnejn tame- raau . tisa-a-a :«• ttsr tar jreirnti' ara met.
v 1 nočne m »s- —	m » B-:san-
tk* <ra A -a t as- arame' e 7 »_»--j-h tra b 18-3-" e- ie » aonede ea. a-ttoč a C--m j-4 tono - :ata n:v 1 tc ta ec a taic - - ta.atetnv v i js-raa. t: »ne. c » Graa "'t. e rte^a ii
lospedarski rtripi Maribora
Irttastr.a s -ir-- i.m — V a-ra^an »uee — V MU.HOI: tna..:-j» i<»
Ma--b.»r J. .Ar.uara
ia.4 3i 31I0 z ilirbcrtni. a-t J 31 ie 3i-c epeira raavo;a aiiuatr.e. 3rac 'tent aciiae Jtcutftr.4e * Ta 'ariaaa.e ie a 7 .eu /ae ici; 7-nlTi.e -a. .e iiarjer ia-jei » fnacctars«-iai icra ' ja*ja,eai je-ieclet.ni atamkaiar icaj^c ^njuatr.a .e ja.a tccnvsrf:: prsateclci pc?:av-Jaa -aa-naa. je eta '.i30 .e Harbcr 3«: tOOt jua. ?rr ailcvtc -aaataa ;e prAe: : te-esn^kjau jeia.va:nam.. at ic iliriJori jr-teaie pertat	ticaiict ;a lOMl .aidl
-.2m ic jlecilf ing: amkt. tt ic ia.: aa-leaiu mesr- aaieta Zaaea .e ?red 'aem -^.taclaa acuatr.a. t: ^ije ja«cocars^»-ma ir'..ea-U ifarton totratate a;e.tat:e ra -i' HOCO ieia"mrr a iffiaVt	34 ta^
ta:taclc± icraa^i.	iC 3Hl'.:ano-» il-
larev	suuuika srde / 2tt.-taaacr-
tkt ibtak 3r.de ▼ Tbrt. a-rtv-ac a irtr* aodrač a v? tamc ifarber ^r «a » eta te -cicta. ia ^a ia lacev-utai r-jtiatr-e ' K lrbnn jadr.c »»č attacJkib iri±.n Vf ti te a » tovarni. Seca mrarlja 7-n-ča.—-ta ie-a. »»ad! larabe ;e Okoli 40 idstackaf ▼ \sk3Cln it.-tk- n3<3Bieae?i icia-v^rfa ^^ *i marbrr?k» miastr-e titf -aa-ai bi bi! ie tk» iruidso lkJ bi fc^a!' » aer-•nam n rascoCa-airh -asmena	ia-
Pafcr-±:e 5tadea<n	*z
?°L»r vi-man- *cnde'.»tvna. :e menda Kan-atca 1 2.i 3dat3tka ar*aadeta?a ieia'W. j i.
Vlarbor-»ra taitaclna aoC:et;a jca.no ao-"JČU-e-o	terua. V pra'.»K.em esi erte
ločili le iva acv- rramics t#kac!ne «r> {g pteur-iflare aa^ečav« a topotr:*ra «t aa ine^aem -adn ter ia;esj 3xar.oor»K.»3iti m aftniTskamu letovaemu Ti<iacv*i ican:e. ia te mu at taa sa «cer aor-.c thWw-m a laer.idfit. £31 :ka ..udi m irjitaaica pCsuv 31 »Io aras irjaa. aka ai pr»»« lenriia^tavia iCarec* V" ara tak leta eta ;e 3da»o 3iarbarska nestac jo^iavarrtm 3»t ■»evi iiTrtath Trave sa -aace adastratka 3ora. acraaai «a sli	?J nacer«?
icitaau e. ia je aidi » i»ta.'Ji nCuacr.aic!« tanotpia xace*rTS^! a n-ncaaie
Pmičaa Je Bra3*-^a*a artaa b n Area-aih aOrtnw aa aata.ih aodmčih marber-tk-eta n«3o^arjksra	otrcitb
oravte sa »rte. ic •	aa ?cc-
ajp io»nti!a ailo » >aa 1334 adaa:'a U zbrsar:b aa Ji.	12 » «n>
flu mfarmacil b«l. aa račtr? fbpma!mh 'r-ar-memh m	ahr&ib ■■«!st.uu ica-
-<nr m «ventnattie«a jeadka. aa kar bt -Mlo morw	ao -jb| raal k- v -v-
aoverai Je <el"<crrto«3ro turf* §taa-e » .-»■ toCeaK^ra aoCrnčm Lsrtar.h Jtrtath ara-7*c sa rikadafake abrte .e bile alh ae 52 rwt» atočtitna aa je raal^Tca. 'ti taal4a ▼ '„a'i»'iiskem ahrtn atatt^eilra ia Ja bi!e adanlh abrtnfb	sa
^jrnaks 'n .-acale <jl»rt» fT abr-san^b 3« ♦04	TT jiniiU^I« orbilžnn tre-
-inakt inadek Zantmrvn bf 3ilo kMfei »C ao ua<f«t.waay	tentu roadkti Za
Vfarbor aari-raoat »tačilna ja aamreč afcoj-aoat. ia aima skoro altt »area rapra-seotaCno »^»Tte apecertjal*" tryo^ne ▼ prodaj aa ■frobno.
<5a trrx5>memo	itako jOrnočje. bi
tmeU trflta v. ja » teka zadnjih 'et 5mH-mrtankn asatnoflo neko fano^wie. « -rjdrta-^ mar-Uorol« rwwiat tlw aa efarfltrl	trao^fnalM abrt it
mine nad r?ad»na Kako p«pxa«aC? To je ia&ea jeraCe rpraiaaje.
Dc-bava ve'en.;skefa toka
Liutiiani
# ♦
?tv-:ocm -;n-.e— eia t«	t. -
ra r\ »	IMfiar prece -en ie . :a-
a.te » -tat: taa i "at-.a a -t .i_- = ca počruir ta Jagnsicvena« J : eK*rir~ — J-av- tc ;er ta tn iTa tu .c 1 t :r-tta-ac
»Zoltar 7r»a-: e V? a- a*a scacararta. t: e t a :ri <t 1 .	tx teac 1 < -x.t -
tk'm ježem — fetaramam.. % :c a-auar«	te -so aoaasa e ta
7T tam;. ta_< tr -iC -e t i Ja nc «oCu 3 '/eten a ic _r-ič t ■ i.<; r nt e a 11 3»" nen ta e t;cč -ac.a ~:*a t~ rr.r 7-ai.! | s a irag Ca- se ~ c 3<. - ac a.t r aa.ncvn -une ;. :-oe. t jr 3 5:1 e -t icredroa- 7«" :c«Ja - : i t—čae-ja trt*j s.ot-rart » Vt-er u 3C.*-:snj 'Cnt w :eia - m i;e>t-rartam. ima-vne tat pi--	- i e-	: e*-ra—e sa r-"- • J-' *
•toat. ia ".3 ta.ee! tčae e taT~e~c er sxa : -ic-mt tac;- -.c ar-k -.cjs— :a. ro '-:C; < -a* s rb tet; - b » <•«—1—_ to v«s :aa tc s?racdc danes tein-rta ar-zhtb-a m a- a tiar ie'SK-j* » !'«air - t: --at n e.na coj 1 -•-<». Tac: tarac: 3etek-a » -trs* tvece- 13 «• ta-a.a ticart nu - nc a.ia t-ea ; e< i<M»a naca. ie tacei.e eiettTarae «i en e ponosno Cran sk a ješe - b «iex"ram » 3ena trvda. ter e 31'. »aa :aa me- • * j Vden.a > tac a 10 f-ka.a » '.c an-tk aieart i ekrram: To e -aav-dn-: md; a i^a. ia ie e :cda a *:<a ia un' aa-»kam t^icdvnrj. t: e taca a.a 2 *"r-ač < aoaebntm tatom, vas iaa 7—;:'a -e-nof-7t3 3e;er b- bvo. Ja te na-ančn« jv^r notan » locav* aie<*roite<'j -aita. la 71 še anitra- arerena.e stvarce t -«•-•ecn: acca-*- -^ta 3C ; eit-rame » Vei*-tu <3SirniE4 traa sam jeiem.b aie*-rart.a m
Glada aa aaae »nera-an.e aerjerkj a nrjit.h aern » s:e*rrčna 7aoe: a v » -jrait jvečer, tam >cerem ta.<raCno a<> nca o 2 ,uc a.a«e nes-tte ii«<ri.-t<. Ja taaaka 75 ta.trv-.a taista »e a. f 7a 3' b'!a aad!a ia »e en sa: ta ao»ač.
»eč e 743"a. je- ^c*
nesen- ;
V -esifcr ms aamrec - 'in ana 'e'er. eiex--rkc tele t<t --t-ata "-i-en-s*- ia ao ■»nC e tak t ar1* t .m aesem -edno 7cs:o-▼a.. n ta<iar tmemo anaa. ■» as-badn e ie ao »eč areaenecen:.
Vremenska napoved
v*«mensMa atarr « }. t st.: Vl.-ae- n. .e sa.ei ».»a ient neat .Va.hn.a; a.-u « » jJ1H1Ki.11 i.p a ia Pai.aitem. la J2 ttcp.a. pa«l a.člo Deo"es:;a ia1	cat
norem praska ttn;e a.a.taeaa trata aad treiinjo Sv-noo n 3ovsrni»a sta a*- n~*zo-— 7" Jajeonia*^ ^ 3' ?o tju-no »-trne t tnein m- samet; »	-frtav- (C aa-ri 7
rsh.Mneni "tein t—ia»s anr;a aa	em
3ioc;u. jrece;ien mraz » me: t~ta»~ W!a.ana Za.e^iar —IS. na*s:mnm Her-ee na** W
Zafn<wka »rvmetisfea iaao»»'l ta iaa««:
Pretežno ohiačno. aimo n
^ovaaadaka #«^menai«a saooveo ta ie-trtew • 'nrr T-«me a Jie-ta -n- »arrr^*4
Shmmka T»mB«i«*a m««»<kI ta Mnrii T-»m sramna (j® !«• aadla. tnar. oblačen e KPflllB*t
Naši kraji In ljudje
Avstrijska pravica
koroškim Slovencem
Krivo pričevanje In zavijanje dejstev — nič novega pri zatiranju našega življa na Koroškem
Šmarješkega nadučitelja Startinika inhum-berskega gozdarja Žmavcerja na »predrz-neža, ki si upa uganjati na nemških tleb srbsko propagando« Navzoči orožnik iz Smarjete Arnejc. ni smatral za potrebno, da bi napadenega in že krvavečega viso-košolca braniL
Po3codovani je iskal zadoščenja pri sodišču v Borovljah, kjer je bil vsaj gozdar Zmavcer. ki je prizadejal napadenemu dve občutni rani na kolenu, obsojen, a je po nasvetu svojega branitelja dr Brug-gerja, vodje domovinske fronte za celovški okraj, vložil priziv Pri drugi obravnavi pred deželnim sodiščem v Celovcu pod predsedstvom dr. Zigeunerja in v navzočnosti sodnikov dr Clementschitscha in dr Puschgarta in državnega tožilca dr Gottscheberja pa je bil obtoženi oproščen s tole motivacijo: »Utemeljitve okrajnega sodišča ne vplivajo prepričevalno Iz pr vosodnih izsledkov je razvidno, da je do-tični akademik v najnetaktneiši obliki s svojim izzivanjem motil veselico gasilnega društva in da se je zaradi tega vse upravičeno zgražalo nad njim. tako da je moral naposled bežati. Ob tej priliki je zaradi svojega nezaslišanega izzivanja prijel po zaslugi nekega neznanca do padca Kljub obtežujočemu pričevanju dotičnega akademika, ki ga že zaradi njegovega ne spodobnega obnašanja ni smatrati za verodostojnega, ni krivda obtoženca dokazana. Prizivno sodišče je zaslišalo neko novo pričo, ki napravlja popolnoma verodostojen vtisk. Iz njenega pričevanja je razvidno, da je bila ona tista oseba, ki je zadala neposredno po nečuvenem izziva-ni u akademiku tak udarec, da ie padel. Torej krivda obtoženca ni tu dokazana in ga zato oproščamo.«
Sicer nam nI nič novega, da se poslužujejo nemška oblsistva pri zatiranju slovenskega življa na Koroškem raznih zvijač, v tem primeru krivih prič in zlobnega zavijanja deistev. a čudno «e nam zdi, da se upajo visoki sodnj funkcionarji v iavni razsodbi oceniti in ožigosati klic: »Živel Sušnik« in »Živela Avstrija« kot »nezaslišano izzivanfe v nalnetaktnejš> obliki« in kot »nesnodobno obnašanje« To je samo dokaz, da imaio tudi v novi Avstriji zagrizeni sovražniki Slovencev prvo besedo, in dokaz da so bili upi. ki so jih stavili koroški Slovenci v novo ustavo in nove može. nrcevi in da se vrši narodno zatiranje še v poostreni obliki naprej.
Kljub svečanim obljubam, ki jih je dal bivši avstrijski kancelar Dollfuss manjšinam in kljub vednemu poudarjanju izrazito katoliškega značaja nove avstrijske ustave, ki na) bi nudila vsem državljanom iste pravice, postaja položaj koroških Slovencev čedalje bolj nevzdržen Kjer se le nudi prilika, postopajo nemška oblastva s prepovedmi in šikanami proti vsakemu na-rodno-kulturnemu udejstvovanju manjšine in ji jemljejo še to, kar ji je po usodnem plebiscitu ostalo Z novim položajem v deželi se uveljavljajo tudi nove metode narodnega zatiranja, metode spletk in ova-duštva. nasilnosti in terorja.
V Smarjeti v Rožu je zahtevala peščica zagrizenih nemškutarjev z vodjo domovinske fronte na čelu nemško petje v cerkvi. Pevovodja je z ogorčenjem zavrnil neosno-vano zahtevo. Kmalu nato je ustanovil do-mačin-akademik slovenski izvencerkveni zbor in takoj ga je napadla nemskutarska klika kot motilca miru Vodja domovinske fronte mu je v posebnem pismu pojasnil. da slovensko petje ni v skladu s smernicami novega domovinskega gibanj«. Neki ljudje so mu celo zagrozili, da ga bodo ob priliki pretepli. Grožnjo so tudi izpolnili, sicer ne nad njim pač p3 nad njegovim tovarišem, akademikom iz sosedne fare, ki ga je obiskat.
Bilo je 9 septembra lani. ko sta jo mahnila ta dva slovenska visokošolca na vesel co gasilnega društva v Kočuhi Prireditelji veselice, sami narodni odpadniki, ki so bili do julijskih dogodkov očitno v taboru nacionalnega socializma, a so se znašli pozneje, ko je zapihal ostrejši veter, v konglomeratu domovinske fronte kot navidezni pripadniki Heitnwehra, so uporabili priliko, da v navzočnosti teh dveh akademikov, ki svojega narodnega prepričanja nikjer ne prikrivata, dado duška svoji narodni nestrpnosti in svojemu šovinizmu Pričeli so niima napi vati s klici »Heil Deutschosterreich!« Eden visokošolcev jih je zavrnil, da »Deutschosterreich« ne eksi-stira. drugi pa je v prepričanju, da sme izraziti svoje navdušenje za avstrijskega kancelarja na slovenskih tleh v maternem jež ku, odgovori! na nem^kutarsko zbada-nje s krenkinr »Živela Avstrija!« in »Živel Sušriik!«. S tem pa je bil že ogenj v strehi. Kljub odločnemu poudarjanju, da ima pravico do takega klica, posebno še. ker je dokazano, da so bili predniki kan-eelaria Slovenci, v njegovi fari doma. je navalila nahujskana drhal pod vodstvom
Na god gora —
bajeslovnem Olimpu
Zanimivo predavanje tajnika SPD dr. Arnošta Brileja o vzponu štirih Slovencev na Zeusov prestol
Ljubljana, 9. januarja Sinoči je naše SPD spet /bralo planincc, smučarje in prijatelje narave v Delavski zbornici k zanimivemu predavanju, ki je imelo — kakor vsako — spet polno dvorano Predavanja SPD in njegovi predava-
Tabor s Štefanom (2909 m) v ozadju
te!ji so že tako popularna, da si jih je zmerom naraščajoča truma prijateljev gora in gorske narave ie prav zaželela, posebno še letos, ko se smučarska sezona ni niti pošteno pričela in je oživljanje spominov na lepe in zanimive planinske ture v poletni dobi naravnost blagodejno. Če krasi takšno predavanje še cela serija iz-i vrstno uspelih planinskih in priložnostnih slik in zna predavate!! poslušalca s takšno ljubeznijo do narave, pa tudi s tako prijetnim stilom pritegniti nase kakor naš vneti prijatelj planin dr. Brilej, je takšno predavanje za vsakogar res izreden užitek. Ko zapuščaš dvorano, se <car uživetl ne moreš, da si spet v ljubljanski megli.
Po kratkem nagovoru predsednika Hte-rarno-znanstvenega odseka SPD dr. II. Tume je stopil za predavateljsko mizo g. dr. A. Brilej, ki nas je uvodoma spomnil čudnega sijaja, s katerim so Olimp in ve3 njegov kraj obdajali stari Grki in kakršnega smo v spominu ohranili tudi mi. Prav v nasprotju s to mistiko pa je zgodovina njegovega zavzetja, kajti presenetljivo je, da so prvi planinci stopili na pobočja Olimpa šele v drugi polovici preteklega stoletja, toda ti prvi poskusi jih niso privedli do najvišjih vrhov. Na Olimpu s tremi skoraj enako visokimi vrhovi Mitika (2917 m), Skala (2866 m) in Štefani ali Zeusov prestol (2910 m) je kot zadnji padel
Sele L 1913. vrh Mitike po Švicarju Baud-Bovyju. Prvenstvene plezalne ture v divjih stenah Olimpa pa so bile izvršene šele v lanskem poletju, tik pred prihodom dr. Brilejeve štiričlanske odprave (tovariši na poti so mu bili prof. Marjan Lipov-šek, Jana B!eiweis in Lev Pipan). Da pa zgodovina zavzetja Olimpa ne bo orez sledu o Slovencih in Jugoslovenih, sta Li-povšek in Pipan opravila severožapadni greben Zeusovega prestola, ki sta pred njima odnesla ž njega prvenstvene lovorike tržaški plezalec Comici in naša rojakinja Escherjeva iz Tržiča ter prvenstveno plezalno partijo na Skolion.
Nato pa smo šli s predavateljem na pot! Iz Skoplja ob lenem in rujavem Vardarju «ro Soluna, kjer so tovariši ostali dva dneva in si do dobra ogledali to židovsko-oricntalsko trgovsko središče, ki je že od vekov sporno jabolko med tremi <tli štirimi narodi Nekaj zgodovinskih ostankov priča o slavi in pomenu Soluna v prejšnjih stoletjih, sicer pa vladata tamkaj vročina in umazanija Odtod je krenila odprava šele na pravo pot do vznožja Olimpa. 60 km železniške vožnje jo je privedlo do postaje Litohoron — dve borni kocici tamkaj komaj 200 m od Egejskega morja, kraj 8000 prebivalcev pa je oddaljen nekako 10 km — odkoder so po dragi odškodnini z dolgoletnim vodnikom za Olimp pod vodstvom mladega fantiča naskočili bajeslovno Zeusovo kraljestvo G. predavatelj nas je pri tej priliki podrobno poučil o zanimivi sredozemski flori teh gora. Prvi daljši odmor in izhodišče za pravi vzpon na Olimnove vršace je dobila odprava v tkzv »Spilji«. kjer preživlja poletne mesece zanimivi slikar Olimpa Itaki-sios, po imenu rojak nemirnega Odiseja. Umetnik je čudno naravno zaklonišče priredil za zasilno bivanje in uživanje samote: da ima prostor tudi nekaj poezije, je posamezne kote imenoval po devetih Muzah. sam pa si je pripravil ležišče pod okriljem svoje Muze Kaliope Odtod so naši planinci naslednje jutro nadaljevali turo v osrčje Olimpa in se do popoldneva
dvignili na 2600 m. kjer m m vfedd planoti lasoma liios postaviti iotore in svoj glavni stan. Po deževni noči je vstalo lepo jutro in odprava se je razdelila v dve skupini; Lipovšek in Pipan sta izbrala plezalno pot, ki jo je 14 dni pred njima prvi opravil Tržačan Comici, predavatelj in Bleiweis pa sta šla navzgor po južnem grebenu. Z obeh strani stvar ni bila najhujša, vendar sta plezalca potrebovala dve uri dalj in tako 8o se na vrhu Zeusovega prestola srečno sešli ob 5. popoldne. Razgleda -v daljino niso imeli, pač pa so lahko opazovali okoliške vrhove, ki so se zdaj pa zdaj v vsej krasoti in tišini kazali iz slikovitih meglenih zastorov. Homer, ki ie opeval ta kraj, je vedel povedati, da na Olimpu sije zmerom zlato sonce; turisti •o ga žal spoznali drugačnega od blizu in od daleč.
Družba je po zavzetju Zeusovega prestola imela glavno nalogo za seboj; dan pozneje se je trojica — eden je ležal bete-žen pod šotorom — povzpela še na Skolion (2905 m), kjer je ujela nekaj razgledov na prestol in druge bližnje vrhove, sicer pa se je tudi tresla v hladu in megli. Odprava je po tej turi dvignila šotore in »e vrnila — Zeus iih je še z bliskom ki gromom nagnal ob sestopu — v gostnliub-no slikarjevo spiljo, kjer jo je čakda topla jed in pa večni ogenj, ob katerem si ie osušila premočene obleke in otajala pre-mražene ude. Lipovšek in Pipan sta odtod krenila še na prvenstveno plezalno turo po severni steni Skoliona, predavatelj pa je sam odrinil v dolino, po ovinkih našel Litohoron, odtod z veselim avtobusom dosege! Katerini in se stlačil v eksDresni vlak Pariz-Atene ter za hip odbrzel še v he-lensko prestolnico. Milijonsko mesto ima še danes svoj glavni čar v nedoseženih spomenikih na starodavno Helado in nie-no visoko kulturno stopnjo Fidijeva dela so še danes vzor modernim arhitektom in na Akropoli je kljub ruševinam ostalo nekaj stavb, pred katerimi mora strmeti tudi človek moderne dobe
Predavatelja so poslušalci nagradili s ploskom, še večje priznanje pa naj mu bo zavest, da je s to svojo drugo veliko turo na Balkan kot prvi pokazal, kam naj gredo tudi pota in cilji jugoslovenskega alpinizma. Ledina je zorana, pcunemalci bodo imeli že lažje delo m začrtano poti
Vlomilci izza Rožnika pred sodniki
Od zanimive bosanske družbe so bili trije obsojeni
Ljubljana, 9. januarja
Na idilični ravnici, obdani okrog in okrog z zelenim drevjem, pod nekuanjo skakalnico na šišenskem hribu se je lansko poletje utaborila večja družba bosanskih delavcev, ki ji je bi! glavar Husein Rosic. Družbo so razveseljevala tri mlada dekleta. Glavar Rosič je iz družbe organiziral svojo vlomilsko tolpo Zvest po-magač in desna roka glavarjeva je bil 221etni Džemal Okanovič. delomrznež in klatež, doma iz Velike Kladuše v Bosni. Ta vlomilska svojat je v kratkem času od 13. do 24. avgusta lani izvršila v Ljubljani, v Dravljah. na Viču, v Rožni dolini in v Mostah zaporedoma kar 12 vlomov. Vrgla se je v prvi vrsti na jestvine, živila, pijačo, pa tudi drugih dobrih stvari ni za-metavala. Odnašali so ljudem obleko, perilo, čevlje. Naplenili so res izredno mno žino blaga ki so ga deloma prodali, deloma sami porabil' glavno zalogo pa jim je ljubljanska policija zaplenila v njihovem gozdnem skladišču. Vlomilska tolpa je vsega skupaj oškodovala 18 strank za 10.994 dinarjev.
Ko je policija septembra odkrila to gnezdo rokomavhov, jo je sicer glavar Rosič popihal, a je pred mesecem vendar!« prišel v roke orožnikom. Policija je aretirala več članov gozdne družbe, tako tudi vsa tri dekleta. Državni tožilec pa je danes pred malim senatom obtoži! satno tri člane. Kot glavni obtoženec je stal pred sodniki Džemal Okanovič, dalje njegov rojak, elegantno oblečeni Džamil Hajdenič in mladi delavec France Ž. z Dolenjskega, ki je pač zašel po naključju med te rokovnjače.
Okanovič je k obtožnici kratko pripomnil: »Cisto vse priznam, kar je tu zapisano. Samo tega ne, da bi bil razbi! na Rožniku kolo. Ne vem, kje sem vse kradel. Tudi ljudi ne poznam.« Okanovič govori že prav lepo slovenščino, skoraj slovnično pravilno. Obtožen je tudi vlačugarstva in postopaštva ter prepovedanega povratka v Ljubljano. Po njegovem priznanju so naj-obilnejši plen odnesli od vloma pri Rihar-ju v Mostah, ko so pobrali za 1815 Din raznega blaga. Frana Bernarda v Stožicah so okradli za 2655 Din. Valentinu Janči-gaju v Ljubljani so pobrali mnogo masti, brusnic, slivovke, konjaka in obleke v skupni vrednosti 2718 Din.
Z drugim obtožencem se je g. predsednik takole pomenil: »Hajdenič, obtoženi ste, da ste z Okanovičem vlomili pri Dob-
nikarju v Dravljah h> pomagali odnesti mnogo masti. 6 1 brinovca. 3 1 belega vina in še konjsko salamo.« Hajdenič: »Vse ml je Okanovič naprtil iz maščevanja. Pred leti sva se stepla, pa mi je prisegel osve-to.« Predsednik: Svinjskega mesa ne jeste?... Ne!... Pijete brinjevec?... Ne.. Jeste konjsko salamo?... Ne! Sem musliman! .. Predsednik Okanovidu: Ali jeste svinjsko meso?... Pa da! Sigurno vsi muslimani, ki gremo v svet, jemo svinjsko meso, pijemo rakijo in Jemo salame.. Hajdenič: Pravoverni musliman nikoli« tako mi Alahal
Tretji obtoženec France Z. je priznal, ds je nosil nahrbtnik blaga, ni pa vedel, da je notri ukradeno blago. Zatrjeval je: »N> kdar nisem bil podvržen tatvini. Mene j» slaba družba zapeljala.« Udeleževal se ie na Rožniku 3 dni velike pojedine, podne vi je hodil na delo, ponoči pa na Rožnik spat.
Med razpravo je prineslo v dvorano 8 kaznjencev ogromno množino najrazličnej šega blaga, corpora delictl Blago je bilo zavito kar v rjuhe in odeje. Poleg so bili postavljeni piskri in kastrole, še razna druga posoda, kakor tudi velika zbirka steklenic.
Bili so obsojeni: Džemal Okanovid na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta Džamil Hajdenič na 1 leto in 3 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, France Z. pa na 4 mesece strogega zapora in 180 Din denarne kazni ali 3 dni zapora. Okanovid bo po prestani kazni oddan v prisilno delavnico. Proti temu delu sodbe j« ugovarjal, v ostalem so se pa vsi trije vdali ▼ usodo.
Paramonnt
filmati v okolici Bleda
Bled, 9. januarja V ponedeljek je prispel na Bled in «e nastanil v hotelu »Toplicah« g. Terence Atherton, urednik angleškega časopisa »Southslav Heralda« iz Beograda, da izbere kraj in organizira filmske posnetke v Jugoslaviji. G. Atherton je izjavil, da ima Paramount namen napraviti film v okviru lepih zimskih pokrajin, kjer bi ss vršile zimskosportne prireditve.
Drama za film naj bi se odigrala v romantičnem zimskem kraju in bi bila
Do 20% več svetlobe
za mani denarja
TUNGSRAM
nitka y dvojni vijačnici svetlobna množina ▼ dekalunenih
D
spremljana z godbo. Vmes bi bili prizori v mesečini in lepe baletne točke v snegu ali pa nj zamrzlem Blejskem jezeru Balet bi izvajalo 12 angleških girls. Računa se, da bi Paramount za te svoje posnetke poslal v Jugoslavijo okrog 50 oseb. Organizacijo smučarskih tekem in drugih športnih prireditev za ta film prepušča Paramount posameznim lokalnim športnim organizacijam. G. Atherton je izjavil, da bo Paramountu priporočil za posnetke romantične kraje okrog Bleda.
Ob tej priliki naj pripomnimo, da 9e je število angleških gostov na Bledu v pri1 meri s preteklim letom podvojilo. Tu Ji število ameriških gostov je znatno poraslo.
Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-
ve* grenčice na redno izpraznjenje črevesja in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražijivost. »Franz Josefova« roda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
85 let ge. Antonije Cotičeve
Danes dopolni 85. leto ga. Antonija Co-tičeva, mati znanega akademskega slikarja g. Viktorja Cotiča. Jubilantka je še čvrsta in zdrava. Rojena je bila v Kopru m je živela ves čas pred svetovno vojno v Primorju in v Gorici, od koder je morala pobegniti 1915. Po vojni se je vrnila v Go-
rico, kjer Je izgubila soproga. Nedolgo zatem se je naselila v Mariboru pri svojih otrokih. Sedaj živi v Ljubljani pri g. prof. Cotiču. Od otrok jih živi še troje, (starejši Jože je v Italiji, hčerka ga Zinka Zei pa v Mariboru). Ga. Cotičeva je že tudi trikratna prababica in to otrokom upravnika municijskega skladišča dravske banovine podpolkovnika g. Nikoliča in učitelja g. Zeia. Jubilantki želimo še mnogo let zdravja in veselja v krogu njenih potomcev!
KULTURNI PREGLED
Pogledi na nase kulturno življenje
V decembrskem zvezku »Ljubljanskega Zvona« Je izšel članek g. prof. Vinka Ko-šaka »Pogledi na naše kulturno življenje«. Tu razpravlja o nekaterih vprašanjih širšega pomena: tako n. pr. o kulturnih nalogah anevnikov, potrebi idejne usmerjenosti naših revij o našem leposlovju, ki da nima prave zveze s sedanjim življenjem, o škodljivosti slabo izbranih prevodov iz tujih ulovstev Prihaja k sklepu, da Je potrebna temeljna preorientacija vsega našega Kulturnega dela, »katerega moramo duhovno poglobiti ter prilagoditi potrebam sedanjega življenja.« ter da mora starejšo generacijo nadomestiti pri kulturnem delu sodobna mladina, »ki še nI obremenjena z napakami preteklosti ln okužena po nezdravih razmerah v sedanjosti.«
Ne nameravamo se ipuščati v podrobno polemiko s piscem »Pogledov na naše kulturno življenje« kl je napisal tudi marši-Kakšno sprejemljivo misel in pobudo. Le nekoliko opazk k stališču, kl ni ramo pl-ščevo marveč je dokaj razširjeno med našo »neobremenjeno« generacijo.
Sklepi avtorja »Pogledov na naAe kulturno 'Stvljeoje« ne povedo v Jedru ni£ no-
vega. Sleherna mlada generacija se je skušala uveljaviti s članki, v katerih je zahtevala, da naj se vse življenje temeljito preusmeri, poglobi, prilagodi novim potrebam itd. Take zahteve so tako rekoč normalen pojav v kulturni zgodovini in jih slišimo z vseh strani kakor stare, že zdavnaj znane melodije, ki Jih bo vsak med nami zapel ali zažvižgal. Prav tako ne pomeni nič novega zahteva, da naj mladina stopi na mesto starih, češ da mladina ni okužena po nezdravih razmerah itd. Skoraj iste besede bi lahko navedli iz izjav in programov dveh ali treh generacij pred nami. Problem »očetov ln sinov« se ponavlja v kulturi vprav biološko nujno. Toda izkušen človek ve, da je temeljita preusmeritev, poglobitev, prilagoditev življenja v praksi težaven in zapleten proces.
Sicer pa preusmeritev, poglobitev in prilagoditev »potrebam sedanjega življenja« ni jasna niti v teoriji. Kakšne so potrebe tedanjega življenja? Sploh: kaj je to »sedanje življenje?« Ideologi se sila radi sklicujejo prav na sedanje življenje, ln sicer val po vrsti, dasi so njih pojmi o sedanjem življenju otipljiva protislovja. Vsak si po-
masra tako. da »sedanje življenje« postavi na neki idealen prostor izven sebe in da mu napravi en sam obraz, en sam model. Tudi pisec »Pogledov na naše kulturno življenje« ima nekje skrit ledino pravilen« življenjski model, ki naj bi se mu vse prilagodilo. Na drugi strani pa sam pravilno pravi, da druge narode gibljejo »razni duhovni tokovi, ki morejo vplivati pospešujoče na naš razvoj«, ter nasprotuje kompromisom med raznimi struj ami. Potemtakem priznava tudi on raznoobraznost kulture, ali z drugimi besedami: da ni mogoče vsega izenačiti na en sam model, po katerem bi bilo treba življenje preusmeriti in prilagoditi. Preorientacije. poglobitve in prilagoditve se neprestano dogajajo, samo z raznih strani, a ne po enem samem kopitu. Gre za to, ali naj bodo tekme in borbe raznih življenjskih Idealov in kulturnih struj svobodne, ali pa vezane odnos-no onemogočene, kakor hočeta boljševizem in fašizem.
Tudi pri nas vlada svobodna tekma idej, in prav to je v kulturnem smislu naše sedanje življenje. V čem so torej njegove potrebe. po katerih naj kulturo temeljno preusmerimo? Ali so v nadaljnjem svobodnem ustvarjanju kulturnih vrednot, v nadaljnji borbi med raznimi kulturnim! (in tudi generacljsKiml) ideali. aH pa so v manifestu kakšnega kongresa sovjetskih pisateljev, (kl ga omenja pisec), na katerem
so »skušali najti odgovor na vsa važna vprašanja sedanjosti ter umetniškega ustvarjanja sploh«(!)? Videti je, da pisec — kakor toliki iz vrst tiste mladine, ki ni »okužena po nezdravih razmerah v sedanjosti« — nima ali ne mara pokazati jasne misli o tem ali naj se kulturno življenje preureja in preusmerja v svobodni tekmi raznih kulturnih idealov, ali pa naj se preuredi in preusmeri (seveda nasilno!) po sklepu kakšnega kongresa, ki skuša najti »odgovor na vsa važna vprašanja sedanjosti.« Takih kongresov je lahko po potrebah sedanjega življenja toliko, kolikor je v svobodni družbi kulturnih struj in ideologij. Ne gre za to, kateri kongres naj ustvari enoobrazni model »potreb sedanjega življenja«, marveč, kdo naj ga s silo vpelje v prakso! Samo tu je razpotje časa: Ali svoboda ali sila? In če sila: do katere meje? Dokler se pisec kul-trnih pogledov ne spoprime s tem »Problem mit Hdrner«, kakor bi rekel Nietz-sche, je pisanje o temeljni preusmeritvi kulturnega dela samo lagodno ponavljanje starih fraz Takih »reformatorjev« na papirju Je približno toliko, kolikor Je slovenskih kulturnih delavcev ...
še besedo o lekcijah, ki Jih deli g. prof. Košak slovenskemu časnikarstvu. Nihče ni zoper kritiko časnikarstva; piscu lahko i
povemo, da so prvi in stalni kritiki lista tisti, ki ga pišejo. Ce je mogoče celo ob številki literarne revije — plodu enomesečnega dela in morebitnih večmesečnih priprav — z neverjetno lahkoto povedati, kaj vse bi si želeli in kolikih reči pogrešamo, je to tem lažje pri dnevniku. Naše časnikarstvo se stalno razvija in bo nedvomno doseglo še popolnejše oblike, če bo našlo za nje v naši sredini zadostno podlago.
Glede kulturne vloge časnikarsrtva pa moram pripomniti, da so pogledi g. prof. Kočaka nekoliko zastareli. Danes prevladuje v časnikarstvu nazor, da dnevniki izvršujejo predvsem kronistično - informativno službo, ker samo tako lahko ustrezajo svojemu času. čigar življenjski ritem in zanimanje množic sta drugačna kakor sredi 19. stoletja. Zaradi tega imajo listi vedno manj prostora za »idejno utemeljena izvirna razmišljanja o raznih sodobnih problemih«; za taka razmišljanja obstoje danes v srednji in zapadni Evropi številni revialni tedniki ali štirinajstdnevniki.
Glede »nazadovanja« feljtona (kulturne rubrike) omenjam samo to. da se je tudi ta del lista prilagodil modernejšim nazorom o časnikarstvu. V času. ko so pisali v slovenski dnevnik Jurčič, Tavčar, Kersnik in tudi Se Cankar, je bilo naše časnikarstvo izrazito provincialno. Domače pojave in dogodke so napihovali do neužitnosti; zunanja politika je bila reducirana na

m
Danes ob 4., 7.% in 9. Vi pranim vesele operete
Enkrat
v življenju
% Elitni
Kino Matica
Telefon Stev. 21-24
Smeh — godba — petje — veselje tn mnogo ljubezni
Katica Nagy WoSf, Albach Retty, Gustav Waldan
Predprodaja rstopnie od 11. do	ura
II o ni a čc vesti
•	Badnjak In naša vojska. Tradicionalni pravoslavni božični običaj prinašanja in sežiganja badnjaka je udomačen tudi v vseh vojaških garnizijah in pri vseh vojaških ustanovah, Frvi badnjak je proslavila srbska vojska leta 1SSv6. v Četrtem letu, ko je bila uvedena v Srbiji stalna vojska. V istem letu so bile uvedene tudi pol-kovne slave, da bi se na ta način najlepši in najpriarčnejši običaji iz domačih domov prenesli tudi v nove, začasne domove državljanov, ki jih Je država poklicala v vojaško službo. Zadnja številka »Narodne Odbrane prinaša ponatis iz nekdanjega beograjskega lista »Srpstvo«, ki Je obširno opisoval prvi vojaški badnjak v Beogradu.
♦	Za zgradbo železniške proge Varaždin-Koprivnica bo po obljub! prometnega ministra g inž. Vujiča v prihodnjem državnem proračunu določena potrebna vsota. Ta proga je bila projektirana že pred vojna in tudi po vojni se je o njej že večkrat razpravljalo. Proga bo zelo koristna ne samo v k>kalnem, temveč tudi v splošnem prometnem pogledu. Z njo bi dobil n. pr. Maribor direktno zvezo z Osijekom. Sedaj Je Maribor z zvezo preko Zagreba oddaljen od OsiJeka 43« km, z novo progo Varaždin -Koprivnica pa bi se razdalja skrajšala na 317 km. Zaradi ovinka preko Zagreba je Koprivnica oddaljena od Varaždina 194 kilometrov, z novo progo pa bi se ta oddaljenost zmanjšala na 40 km. Stroški gradbe so preračunani na 30 milijonov dinarjev, ker bi bila graditev zaradi prikladnega !n ravnega terena prav lahko izvedljiva Na vsej novi progi bi bilo treba graditi samo en most preko Bednje pri Ludbregu Za prihodnje leto je obljubljena tudi gradba že davno projektirane železniške proge od Varaždina do Krlževcev.
•	Hotelirski kongres. V Zagrebu se bo vršil 25., 26 in 27. t. m. redni letni občni sbor Jugoslovenske hotelirske zveze, ki bo združen s kongresom hotelirjev iz vse države Na kongresu bodo razpravljali tudi o sanaciji hotelirske Industrije in o ustanovitvi delničarske banke, pri kater! bi ee poleg članov zveze udejstvorall tudi neki tuji podjetniki.
♦	Planinski dom na Kalnlku Se sprejema goste Ko so križevski planinci začeli lani graditi svoj dom na Kalnikn. so se zelo trudili, ds l»i spravili to planinsko zave tišče že do trftne pod streho To se Jim je tudi po? »čile. Prvi gosti bo praznovali v nov« m dr>mn že sHvestrovo. Bili so to večinoma člani križevske podružnice Hrvatskega planinskega društva.
STRUPI
za pokončavanje lisic po najnižjih cenah v
DROGERI JI I. KANC
NEBOTIČNIK, LJUBLJANA Pošiljam tudi po pošti.
•	Odvetniška vest. Odvetnik v Celju Ivan £ r b a r t i č se je 31. decembra odpovedal izvrševanju advokature in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov. Za prevzemnika pisarne je bil imenovan odvetnik v Celju dr. Ivan S t a n o -ni k.
•	Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Avgust Apacapan.
•	Is »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 3 Z dne 9. januarja objavlja pravilnik o kontroli antirabične vakcine, odločno o prenosu odločb po 5 5 64 in 110 zakona o uradnikih na resorne ministre, odločno o izpre-membah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi, izpremembe pravilnika o postranskih prejemkih osobja državnih prometnih naprav, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1934-35 in razne objave iz »Službenih Novin«.
kratke vesti ali pa na kak tedenski uvodnik; skratka: obzorje slovenskega lista je bilo tako ozko. da se danes ne bi zadovoljil S njim niti povprečen čitatelj. V tem dubu je bila urejevana tutii kulturna rubrika. Takrat so o vsaki slovenski knjigi pisali cele feljtone. So ljudje, ki bi želeli to Se danes, pozabljajo pa. da danes izide v enem ali dveh letih približao toliko slovenskih knjig, kakor nekoč v enem desetletju.
Danes jr obzorje modernega slovenskega tista, kakor je »Jutro«, široko, svetovno. Ne da bi sa odmik al domačemu svetu, skuta vendarle premagovati »esprit du clo-cher«, ki je prej gospodoval v slovenskem dnevniku in nuditi čitateljem nadomestilo za liste večjih narodov Domač dnevnik je mnogim edin stik a svetom; ne živimo več v časih, ko si slovenskega izobraženca spoznal po tem. da sta mu gledala iz enega žepa »Slov Narod«, iz drugega pa »Tages-poet.«. Sistem kronistično - poročevalske službs je takisto uveljavljen v kulturni rubriki Razširjeno obzorje prihaja tudi tu do izraza S starega, rodoljubarsko - lokalnega vidika je res napačno, da ne prinašamo doLgih člankov o vsaki novi slovenski knjigi. z modernega vidika pa pomeni kulturno poročevalstvo (ki seveda ne izključuje referatov v važnejših domačih knjigah) samo napredek Ni pa krivda dnevnikov. Ce naše revije ne morejo aH ne marajo Izvrševati nalog, ki jih opravljajo revije dru-
• Ustavitev gradbe velikega mostu pri
Banjalukl. Zaradi slabega vremena ln raznih tehničnih ovir so začasno ustavili de la pri gradbi velikega betonskega mostu preko reke Vrbasa. Po prvotnih načrtih bi moral biti U most gotov te lansko leto. Ves promet se vrši sedaj po provizo-ričneir mostu, ki ga bo treba tudi poprav IJatl, ker Je že močno poškodovan Velike skrbi povzročajo tudi še vedno nevarni plazovi na levi obali Vrbasa. Te dni so morali spet porušiti veliko poslopje ne koga posestnika, v nevarnosti pa je tud' še vedno novo banjalu&ko občinsko poslopje.
Danes velika senzacija
Muze) živih lutk
Prvi barvan film
ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4.. 7. ln 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
•	Blagor na vrtu ovetočih aliv. O. učitelj
Lesica je radostno presenečen našel na vrtu v Omišlju, kjer je bil na počitnicah čez praznike, že zrele sMve, kar Izpričuje tudi za tamošnje klimatične razmere izredno toplo vreme. Poslal je tudi nam nekaj sliv, za kar se mu lepo zahvaljujemo
♦	Rečni promet ustavljen. Zaradi hudih snežnih viharjev ln ledu je direkcija reču-plovbe v Beogradu 8. t m. ukinila ves potniški promet z vlačilci na plovnih rekah in prekopih dunavskega omrežja.
DANES Robert Stolzova opereta
PESEM
POLJUB
DEKLE
Marta Eggerth, Gustav Frohlich, Ti bor Halmay
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4.. 7. in 9.* uri zvečer.
•	Pravda zadruge »Ribar« s banske upravo. Zadruga »Ribar« s sedežem v Splitu je
imela dalje časa koncesijo za izkoriščanje Vranskega jezera Bauska uprava je za drugi koncesijo odvzela, odbor zadruge pa je vložil 6edaj proti banski upravi tožbo za odškodnino 950.000 Din, V tožbi Je nave deno, da je zadruga toliko porabila za ureditev raznih zapuščenih objektov na jeseni ln za obnovo ribjega zaroda.
•	Za divjim lovcem. Pred nekaj dnevi Je obmejni stražnik v planinah nad Dovjem ustavil neznanega divjega lovca, ki ga je zasači) na delu. Ko ga je potem vodil s Dovjega protd Hrušici, da ga izroči orožniški postaji, ga je divji lovec med potjo iznenada udaril s težkim železnim predmetom po glavi in pobegnil. Graničar Je odnesel težje poškodbe, storilcu, ki seveda ne more biti od daleč doma, pa so orožniki na sledu.
•	Nevarno vlomilsko tolpo je zajela te dni zagrebška policija. Ta tolpa Je izvršila v nekaj mesecih 22 vlomov večinoma v revna pritlična stanovanja na zagrebški periferiji. Vodja nevarnih vlomilcev je bi! star šele 21 let.
•	Obledele oblake barva v različnih barvah In pllslra tovarna JOS, REICM.
DRAŽBA KOŽ
divjadi na velesejmn
28. januarja 1035.
Najavljeni ao domači in inozemald kupci. Pošljite nemudoma blago na naslov:
Ljubljana, »Divja koža«, Velesejem.
gih narodov, ln če glede ocenjevanja slovenskih knjig zaostajajo za revijami, kakor smo jih imeli pred 30—40 leti. —-o.
Kalinihov v slovenskem prevodu
Človeštvu največ koristijo tisti pisatelji, ki z močnim tvornim duhom segaio v življenje in ga prikazujejo v vsej resničnosti. Tak pisatelj je nedavno umrli ru3ki emigrant Josif K a 1 i n i k o v, čigar epohalno delo »Ženske in menihi« se uvrščava sedaj tudi v naše slovstvo v sijajnem avtorlziranem prevodu Rudolla Kresala. Prvi del velikega romana, ki ga imajo v prevodu že skoraj vsi narodi, je izšel pred dnevi, drugi pa je že v tisku.
Pisatelj Josil Kalinov je v svojem velikem romanu orisal nagonsko življenje svojih rojakov Segel je daleč nazaj v dobo leta 1905.. ko je v Petrogradu med zatiranimi, ponižanimi in razžaljenimi oživel spomin na pravljično odeti čas. ko so se moskovski carji z ljudmi vseh stanov pogovarjali o stiskah ln kaznovali krivce. V teb spominih je valovilo tedaj liudstvo od vseh strani k Zimski palači, pojoč do hripavosU; Reši. o Gospod, »voje liudstvo! _ Liudstvo ni prišln do carja, ker ga je vojaštvo zavrnilo z bajoneti in kroglami. Življenje junakov Kalinikovegu romana oa se viie i* teh Časov ponižani« in upanja tudi v poznejše dobe lako ie ro man prav za prav slika vsega predvojnega
Nemci zdravijo sklerozo In njene posledice s jodom, Francozi a koloidnim kremi«
kom i silicijem i, Angleži z manganom ln magnezijem.
Homeopatt e težkimi kovinami tn jodom. Katera metoda je najboljša?
Radenska!
Ker Radenska je edina naravna voda cele Jugoslavije, v kateri ae nahajajo: jod. koloidni Kremik mangan, magnezij in težke kovine Ako se bližate petdesetemu letu, ali ako ate iz rodbine katera je nagnjena k sklerozi morate piti Radensko!
Iz Li«nHl)ane
u— Proslava rojstnega dne NJ. Vel. kraljlce-matere. Ljubljana je na prazničen način proslavila 35 rojstni dan NJ. Vel kraljlce-matere Marije Ob 9. Je prota Bu dtmir daroval službo božjo v pravoslavni kapeli v kasarni vojvode Mišiča. ob 10 pa je v stolnici sv Nikolaja stolni prošt Na-drah ob asistenci ostale duhovščine daroval slovesno zahvalno sveto mašo, pri kateri so peli »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočimi molitvami Med drugimi so cerkveni slovesnosti prisostvovali namestnik bana dr Plrkmajer s vswn» šefi uradov banske uprave, divtzioniir general Cukavao s številnimi zastopnik' častniškega zbora, predsednik mestue občine dr Puc s mestnimi svetniki ter predstojnik' državnih in samoupravnih uradov z uradnlštvnm in številni predstavniki društev korporaclj in organizacij Na poziv pomočnika bana dr Plrkmajerja In predsedniku me«tne občine dr Puca se Je za praznik vse mesto odelo v državne zastav*1, ki so v znak žalovanj« za blsgopokojnim Viteškim kraljem visele na pol droga
u— O naših narodnih vladarjih v preteklosti bo srovorll danes zvečer znani pre da v* tel J g VekosJav Bučar pod okriljem društva »Tabor« v kemični predavalnici na realki fVeeova nlle«) TsfetpV r>h pot 9
sarjamo na film, ki nam pokate potovanje broda .Kraljica Marlia. po Levanti Vide II bomo Palestino. Egipt in Grčijo Mnogo znancev bomo srečali v tem filmu Pred vajal se bo tudi film »Slovanski plesi« in kot dodatek še kolosalni film, posnet v Splitu Prva predstava v petek ob '/«t
u— Nekaj sodne statistike. Vsa sodišča sestavljajo ta mesec splošne preglede o svojem poslovanju Pri ljubljanskem sreskem sodišču Je bilo lani podanih 1460 stanovanjskih odpovedi in to za 206 več kakor predlanskim Gospodarji v 96% primerih navajajo kot razlog sodni odpoved« neredno plačevanje najemnine Ljudje se neradi pravdajo. ker so pravde drage. Lani je bilo vseh civilnih pravd na štirih oddelkih 9348 n le z« «3 več kakor 1. 1933 Opominjevaln:h tožb. kjer Je postopei skrajšan. Je bilo me* nl«ml 3*61 Meničn'h tožb do najvlš>ga zneska 12.500 pa 319 Izvršilni od^eiek. ki je z delom močno obremenjen. Je lan! zaznamoval 11.810 mo-binarnih In realn'h ekseknoij, za nekaj več kakor predlanskim, kar je znak, da ee gospodarske težave še niso odpravile.
u— Nesreča v gozdu. Iz Žirovnice so včeraj pripeljali v bolnišnico 441etncga po-sestn'ka Janeza Zupana, na katere** se 'e v gozdu zvrnil voz drv In mu prizadejal nerodne poškodbe.
Iz Celja
•— Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice matere Marije je bila včeraj ob 8. zahvalna služba božja v opatijski in evaneeljskt cerkvi Službi božji so prisostvovali za stopnfk! civilnih in vojaških oblastev in uradov, oficirski zbor ter predstavniki mestne In okoliške občine. Sol. koroorach In društev Na državnih In samoupravni* ln občinskih poslopjih so bile Izobešene z« stave na pol droga.
e— Ivan Zldanšek — častni občan dra-meljskl. Pretekli teden Je občinska upra v» v Dramljab pri Celjn Izročila g. Ivan« Zldanšku. posestniku v 8t llju v drsmelj-skt občini, diplomo častnega občanstvs Ob priliki hišnega slavja — g. Zldanšek j* obhajal svo« god — Je pevski zbor, obsto ječ lz občinskih odbornikov pod vodstvom ftolskees upravitelja g. V Povha zapel slavljencu podoknlco. Predsednik občine g Mastnak je po lepem nagovoru Izroči!
PRIDE
SENZACIJA ZA STARO IN MLADO!
ESKIIMO
TISOČI JELENOV, MR02EV, KITI IN MEDVEDI!
v— Ceskoslovensk* Obec v Ljubljani zve všechnjr krajan? na pfedn&dku, kterš se bude konatl dne 11. letina o 20t/t b v re-stauracl »Zvezda«. Pf-ednfiši soukrom? docent p. dr. K. B. SkerlJ. »O rasžch a rasis-mu«. — V nedčll 13. o 14. h loutkovč di-vadlo »Čarovn? kvčL«
u— Prirodoslovno društvo priredi svoje drugo predavanje v soboto 12- t. m v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi (pritličje). Predaval bo univerzm profesor g. dr. Jovau Hadži iz življenja najdrobnejših živalic našega Jadrana Člani In prijatelji vabljeni. Začetek ob 18.
u— Okrajna organizacija JNS sa sveto-križk! okraj poziva svoje članstvo na redno letno skupščino, ki ee bo vršila v nedeljo 18. t- m. ob 10. v gostilni Kačlč, Tyr-ševa cesta 5«. Za članstvo udeležba obvezna.
Važno zs vsakogar. Ako vam kak ra-
dio-trgovec ponudi radio-sprejemalec, v katerem so Trlotron elektronke, ga lahko mirnim srcem kupite, ker se Trlotron elektronke uporabljajo samo v najboljših radio-aparatih.
______ i---
u— Pri sreskem sodišču je bila po uo-vem letu Izvedena delna razdelitev sodnij-skih poslov. Na mesto soduika Vladimira Veluščka je prevzel Va Izvršilni oddelek sodnik g. Janko Mviller. Civilnopravdni oddelek IVa pa Je prevzel dosedanji kazenski sodnik pri sreskem sodišču dr. Jakob Svet. Drugače je razdelitev poslov začasno ostala neizpreinenjena.
u— Eskimo je film, kakršnega LJublja-na še nI videla Snemanje pc «nanem de lu Petra Frenchena »Eskimo« in »Flucht Ins we»sae Land«. Frenchen je znan polarni raziskovalec tn kot tak najboljši po znavalec življenja Eskimov V tem filmu bomo videli življenje Eskimov, njih ljube zen in običaje ter njih smrt Glavno vlog-v tem filmu Igra Eskim Mala Njegova lepota prekaša običajno moško lepoto Nrt manj lepa ni arktična Greta Garbo božan ska Dortuk. Film je zelo napet in im« krasne naravne posnetke.
u— Prihodnji ZKD film bo za nas prava senzacija Dana nam bo prilika, da vidim«' tudi kos našega življenja v filmu Predva jali se bodo razni filmi, predvsem pa opo
življenja v notranlih krčih zvijajoče se Rusije.
Za središče življenj, ki sta jih zvezala usoda in spolnost, je postavil pisatelj velik ruski samostan. To ie storil zaradi tega, ker je kot sin vaškega svečenika sam preživel v okolju samostanov in cerkva svojo mladost. V samostanu se ie shaial ves ruski svet. — V Rusiji je fe tako, pravj pisatelj, da se človek pred vsem svetom izpove, razkrile svoio dušo do zadnjih globin, vseeno kje in kdaj. le da stori to odkrito in pošteno pred vsem svetom. Časih potoži la ali oni. ki ga teži življenje, tudi v krčmi, zakaj trezen nima vselej poguma za tako izpoved. Toda preprosto liudstvo, od robote iu trpljenja upognjene kmetice, se iznovedo pred vsem svetom na božilh polih. — _
Pisatelj resnično prikazuje samostane in njihove gode, kakor se po naključju sestajajo in razhajajo. Vse. kar se dogaja v samostanu in na poti do niega. vse človekovo delo vodi spolnost in deiania se vrste dru go za drugim s film-ko naglico, tu ua tam so sicer prikazana bežno a vedno krepko iu nikdar površno 0 dušah pisatelj ne razglablja. marveč samo prikazuje niihova udejstvovanja. V tem je dosleden pri vseh osebnostih svojega dela. Vse osebe so ba* zaradi tega tako žive in resnične
Novic Nikola. ki je prišel v samostan ie kot otrok. w razvije v strastnega zalezoval ea romaric ii vseh stanov, noznele pa po stane opat samostana ln *krhl da hI *a mostan dobil tudi svoleca «ve»«?ka In kvije. Z markantninii dogodki je prikazan
Vaša hoja je elastična ako nosite SETA vložke.
5 ETA
mpiuiuo g. Zidaušku. ki je 4*> let kot občiu eki cKiboruik neprestano delal za blagor in dobrobit občine G. Zldanšku, ki je splofe no spoštovan in priljubljen kot značajen napreden mož, dobrotnik revežev in Je kljub 72 letom čil obdržal svojo fcdravo Ae-ga vos t .skrbno čestitamo k nočaščfujul
e— »Cvrček za pečjo«. Ljubljanska dra ma je uprizorila v torek zvečer v celjskem gledališču božično komedijo, ki jo je po po vesti Charlesa Dickens« učinkovito drama tiziral Lodovic do Franc Mesnil. V igri se razkriva pravi Dickens, ki je znal tako mojstrsko risati življenje preprostih ljudi ter dati dogajanju prisrčnosti, globine ln zdravega humorja z nevsiljivo moralno noto »Cvrček za pečjo« se dogaja v božič nem času in je bila njegova uprizoritev sedaj zelo primerna Režiser g Ciril De bevec je igro skrbno izdelal In učinkovito nanizal šekspirsko nastrojene scene, ki se prelivajo tz globoke čuvstvenosti In krep kih dramatskib momentov v svež, prijeten humor Zasedba vlog je bila brezhibna Starega ubogega Caleba je podal g Kra!; naturno tn Drisrčno Njegovo slepo hčer ko Berto in fina Edvarda sta tzrala srdč Vida Juvanova in g Gregorin prepričevalno. V vsakem pogledu dovršena je bila ga Saričeva kot kočijaževa žena Dotka. Posrečen je bil g. Cesar kot robati, a v res niči srčno dobri kočljaž John Komorno fi guro je ustvaril g. Skrbinšek kot skopuh ln izkoriščevalec Tackleton. V manjših vlogah sta se uveljavili gdč. Mira Danilo va ln Medvedova Maske, kostum! ln sce-nerija so bili primerni. Občinstvo le bilo z igro zadovoljno, pritoževalo se Je pa. ds Je bilo v gledališču zopet prehladno Upa mo, da bo prihodnjič bolje zakurjeno. — R. P.
e— Da se čuje tudi druga plat zvona, objavljamo naslednje pojasnilo g Miloša Bo beka: »Ko sem se vračal na Sllvestrovo ob 9. zvečer peš !z mesta domov po pefipo ti Mariborske ceste in ko sem že dospe! do sredine prehoda Marlborsk« ceste v Aškerčevo ulico, pridrvi nenadno zelo sla bo razsvetljen avto in ostro zavije na levo Pospešil sem korake, da pridem č:m hitre je na drugo etran ceste. Nesreča pa je bilo ravno v tem, ker je avto zavozll preveč nn levo in tudi prehitro, me treščil, podrl pod sebe ter peljal preko mene še par metrov, preden se je ustavil. Sreča pri vsem tem je bila, da nisem bil treSčen ua gramoz.
ves nenavadni razvoj. Ko je pel psahne pri sedminah, je padel dečko v oblast spolnosti. _ Beri mi Nnlcola psalme pri meni v spalnici: moj pokojni je vedno molil v spalnici.« ga je nagovarjala mlada vdova »Pri-jetneje mu bo. če bo slišal pri sebi božjo besedo. Nocoj pride tja njegova duša. da bo posleduiič pri meni . *
Tako je razumljivo, da je Nikola nekaj let pozneje dejal: »Tiste ttgovke ue morem pozabili. Otrok sem bil — tepec; zdal nai bi mi prišla v roke! Skakati bi morala. Takrat mi jih še petnaisl ni bilo. Zdaj ne Hi bil nič več tako neumen. Ves denar bi ji izvabil — do zadnje kopejke, bi mu že ne kazal pol v svoj žep.«
Svetišča ne ustvarjajo svet-n l k o v. Kakor povsod drugod, lako so tudi v samostanih in v vseh verskih ustanovah pobožni in brezbožni, dobri in slabi ljudje. Pisatelj navaja vrste najznačilnejših primerov V »amo-tanu. kjer je novic Nikola za v greh in se za grešno življenje zavzel r. vso silo svoiega mladega, neukročenegs življenja, ie tudi oobožen starec - spokn» nik.
_ Za vsakogar ima starec dobro besedo Duša se mora duši tiho mehko približali Preden prične starec sovorili. |>ogleda člo veka spozna po njegovi obleki, po niego vem obrazu i» katerih krosov ie. kal i« leži Starer ima vedno tenko ubrano dušo Irf« človek ki k tenkočuten »n im« srr# na r»ravi»m m-«»'i »nor* poanti *tar»»* 7 do z ubranim jla-om »oMž« oče Ak»kl| po i nižane in razžaljene - Ganjena po dobrem
temveč v blato, katero mi je rešilo življenje Dobil sem hude poškodbe na glavi in lažje po telesu. Gosp. Tancer mi ne more jamčiti, da ne bodo posledice trajne To v vednost javnosti, gosp. Tancerju pa v opomin, naj ne zavija resnice.
e— Občni zbor Sokola Celje bo v petek 11. t. m. v Sokolskem domu v Gaberju Zaradi važnega sporeda za bodoče leto naj b| vse članstvo pokazalo malo interesa s svojo navzočnostjo. Sestanek za kandidatno listo v četrtek v mestni telovadnici.
e— Mnogo snega Je padlo v torek ln sredo v Celju in celjski kotlini. V dolini Je že dosegel višino 40 cm. na hribih oa nad pol metra.
e— Neprijetna odredba za radioamaterje. Mestna elektrarna je pozvala vse lastnike radijskih aparatov, ki 'majo neizoM-rane radijske antene pritrjene nad električnimi vodi, da morajo zaradd preprečitve kratkih stikov in težkih nesreč v 48 ursh odstraniti antene odnosno mmf«t1t' Izolirane žice.
e— Celjska bolnišnica v preteklem letu. V Javni bolnišnici je bilo lani S4457 bolnikov. pred|ansk'm pa 5810 1>an4 1e nmrlo 250 bolnikov 123 mošVhh In 127 žensk) napram 247 leta 1!*32. Kltub znatnemu po-rtuetn Števila bolnikov le r*ttn1r» fttevllo umrlih skoro nelzpremenieno Umrljivost Je torej padla, kar t veseljem ugotavljamo.
©— Pometamo datle, dokler Je Se kaj
*im«Vega blaea Velour barhent 7 Din, flaneta 5.50 Din. volneno 1« Din. snežke 20 Din Itd. PTmMmCl. Ce1«e.
e— Kino Union. Danes ob 6 30 ln 20.30 zvočni film	t«»ts« ln zvočn!
tednik.
Iz Maribora
a— Predsednik mesta g. dr. Fraujo LJ-pokl biva v sluZbeuih zadevah v Ljubljani iu ga nadomešča podpredsednik g. Rudolf Golouh.
a— Zadnje spremstvo vzornega rodoljuba. Pri Sv Marjeti so pokopali starega narodnjaka 82 ieuiega Janeza Cepeja, ki je bil pi tik o 30 let župan prejšnje občine Vosek. Na grobu sta se poslovila duh. Bvet-nik Frangei in šolski upravitelj Vauda Vzornemu rodoljubu časten spomin!
a— To je mož! V torek zvečer so čestil-ui ln prijatelji ter bivši dijaki častitljivega profesorja Fr Jerovška, ki je vzgojil ua mariborski gimnaziji nešteto generacij, priredili pn Gambrinu svojemu sivo!aswnu vzgojitelju in učitelju prisrčen večer, na katerem je spregovoril lepe voščiiue besede ob jubilantovi 81 letnici odvetnik dr. Lašič, ki je ob tej priliki prednašal klasično dovršeno odo, v imenu bivših dijakov pa je spregovoril besede tople nvalež-nosti dr Sljanec. Prisrčno zabaven je o i nastop pisarn.škega ravnatelja Kežmann Ginjen se je jubilant zahvalil za prisrčnost voščij tn čestitk, ki so prišle Iz hvaležnih src.
a_ Največ sveta otrokom sliši Slave.
je pel naš France Prefeeren. Glavni urednik RadivoJ Rehar pa bo v ponedeljek 14 t. m v predavanju »Veleposestniki in kočarji med narodi«, ki bo v tukajšnji Ljudski univerzi, odgovoril s točnim' statističnimi podatki na to trditev in nam povedal še mnogo zanimivega.
a_ »Vijolica v Montmartra« bo zacvela
v soboto v tukajšnjem gledališču. Gostuje zagrebška operua pevka in mariborska rojakinja gdč. Erika Druzovičeva. — Parmova proslava se je preložila na prihodnji torek.
a— Studensko kulturno življenje. Ljudska univerza v Studencih priredi tekom Januarja in februarja ciklus juridičnib predavanj o zakonih, ki so za vsakdanje življenje posebno važni. V desetih predavanjih se bo obravnavalo osebno, rodbinsko, dedno, stvarno in delovno pravo Ds bo snov zanimivejša, se bodo predavanja vršila v obliki dvogovora med odvetnikom in radovednim lajikom. Vodstvo teh predavanj je iz prijaznost! prevzel mariborski odvetnik dr. Igor Rozina, vpraševalec pa bo učitelj E. Vrano. Danes v četrtek ob 19. bo prvo predavanje tega cikla, in sicer o razmerju staršev do otrok, varuhih ln skrbn'k'.h. pravicah nezakonskih otrok ter sklenitvi ln ločitvi zakona. Vstop k tem predavanjem Je prost, mladini pod 18. letom pa prepovedan.
a— Akademsko starešinsko društvo »Triglav« v Mariboru je na rednem občnem zboru 30 decembra izvoMlo tale odbor: predsednik dr Jakob Toplak, dvorni svetnik v p.; podpredsednik d.r. Miroslav Vrečko, upravitelj splošne bolnišnice v
Iskrenem starčevem glasu, je žena pripovedovala o svojem življenju, trpljenju in avujih skrbeh, se izjokala in tolažiIno so se njegove besede utisnile v njeno dušo. Ni opazila, da je ponovil starec njene besede. Molče je premišljevat gledal predse, pogledal njo, dejal nekaj povsem vsakdan^ ga ln vendar se je ponižani in razžaljeni ; iznenada olajšalo srce. umirila se je, ker ' je starec razumel njeno dušo. njene besede, njeno stisko in sta se obe duši v trenutku združili. Potolažen je šel tak človek od starca in bilo mu je, kakor da ni on razkril starcu svojega srca. marveč kakor da je starec pregledal z jasnovidnini pogledom njegovo najbolj skrito notranjost in mu na čudežen način dal spet poguma Hvaležno se ga spominjajoč. je pripovedoval potem o Čudežnem daru starčevem in vzbudil v drugih vero vanj — — —
S pomočjo takih »Čudežev« je naposled nek«3anji razuzdani brat Nikola postal opat In na njihovem temelju je zasnoval :Voje načrte o svetniku in relikvijah svoiega samostana ko «o se mu izjalovili drugi ne-Čini«*rni načrti izven samostana Kolike koristi bi imel od svetnika in od relikvije, pa ie spet -iprevidel šele tedaj ko <0 <amo«tan obiskali škof visoki cerkveni dosioisn«tv»»-niki in uri^tokratl ki «o mu s svoiim obnašanjem nehote dali šele pravo sliko pohlepov ln doblčkaželjnoMi
Roman »Zen«ka In menih« je knjisra resnične«« življenja ki nudi tudi v ogniu -»tranti. rmo« in celo »ločHov enim pogubo, drugim 1 pn očiščenje in odreSenje.	—tg.
Mariboru; tajuik Stanko KoštomaJ, dipl. rer eoin (Maribor, Prečna ulica 6-1); taj-n;kov uumestniU dr Miloš Vauhnik, odvet mk w Mariboru, blagajnik Fran Skaza tajnik trgovskega gremlja v Mariboru; iiia^ajnikov namestnik dr Srečko Grmov--ek. sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; odbornik dr. Makso gnuderl, odvetnik v Mariboru
a— Maribor — pribežališče političnih be-
7r«ni»v. Lansko leto smo imeli rekord: 316 političnih beguncev je prišlo v Maribor, in to samo iz Avstrije Maribor ™ eldorado.
a— Stari legajo... V visoki starosti 81 let Je umrla v Wildenralnerjevl 18 Alojzija Sch mke, vrtova po upokojenem teleznl -kem uslužbencu — v splošni bolnišnici Je preminila 62Ietna pocestnica Neža Slaner žalujočim iskreno sožalje!
a— Mariborčani radi bero. Lansko leto
je izhajalo v Mariboru 22 časopisov, med
ftai je bilo devet mesečnikov ln trije pol-mesečniki Prenehalo pa Je izhajati šest časopisov, ln sicer 1 tednik, 1 mesečnik, dva dvomesečnica, 1 tromesečnlk ter 1 1 st. ki izhaja po potrebi Ns novo prijav-jeni so bil! trije časopisi, zaplenitev pa «e je izvršila samo trikrat.
a— Kako je na planinah. Pri Mariborski koči tn Pohorskem domu je kazal včeraj zjutraj ob 7 toplomer 9 stopinj pod ničlo. Na novo je padlo 35 cm snega. Pri Ruški koči ob 7. zjutraj 12 stopinj pod ničlo, na staro podlago je padlo 40 cm novega sne-sa. Senjorjev dom: ob 7. zj. 12 stopinj pod ničlo, 50 cm novega enega. Rimski vrelec: 7 stopinj pod ničlo, 22 eni snega.
a— Sneg In promet. Na Pohorju je «a-padlo snega preko pol metra. Tudi v ni-živju na je toliko, da predstavlja občutno oviro za podeželski avtobusni promet ln so r-e morale nekatere prore za časa snežnega mrteža opustiti. Felnfški avtobus je mr>ral že v torek nazaj. Do Koprive je prišel, naprej pa ni več mogel.
a— Avstrija. Italija in OSR ra prvih me-
s:ih. To ee tiče potovanja Mariborčanov v nozenistvo in inozemcev v Maribor. Izdanih vizumov je bilo 414 inozeincem. 2190 izdanih in vid.ran:h potnih l;stov. 2200 inozemcev se je prijavilo s potnimi listi, razen te-_'a je bilo izdanih l"o planinskih legitima-c j in 169 osebn:h legitimacij. Cilj poto-anj v inozemstvo je bila ponajveč Avstrija (Gradec!). pot.?m Italija in končno češkoslovaška renubl ka.
a_ Smrtonosna pijača. V Zgornjem Rad-vanju 11 je segla posestnira Neža Slaner. stara 52 let, po I zolu in ga precej zavžila-Ne?av->stno in zvijajočo se so jo našli domači. ki ,«o takoj oskrbeli prevoz v splošno bo'n co Takojšnja pomo* ni več zslegla, šlauerjeva je podlegla potkodbam. Vzrok samomora n? znan.
a— čigavo je: zlata ln denarja za Sest
jur ev. Maritorčrn: so pošteni ljudje. V preteklem letu se je našlo 475 predmetov, prijavilo pa 15j predmetov. Na policiji ima posebno omaro, kjer hranijo najdene in Se ne oddane predmete, ed drugim Je tu-. zlatnine in denarja v skupni vrednosti do 6000 Din.
a— Drugi »hotel«, ki uspeva. V nedeljski Številki stuf; omenili uspavanje »hotela »Hohnjec«, kjer se kriza ce pozna, ge T: hotel ne pozna te onegavščine »hote!* .;-.af Promet je bfl v preteklem letu sl-en; 4^4-2 »gostov« Kazen je prestalo v ' >vskih policijskih zaporih 80« »gostov« <» 1573 oskrboval timl dnevi.
a— Mladi ljudje pred V3lik(m senatom.
■ azpravo proti lfi miadim obtoženi em zakadi komunistične propagande, ki bo kakor znano 15. ln 16. t. m. bo vodil vss. Lena r prisednfki bodo	dr. Kovča, dr. *< Pečnik ln ss. Kolšek.
Iz Zagorja
z— Velik pritisk brezposelnih k javni
L iinji. Na občino prihaja veliko število o.poselnih in drugih ubožcev prosit za rano. V kuhinji se sedaj kuha 154 kosil n -se bo število zvišalo do 200. To pa še cko ne bo dovolj. Zato ie nujno potrebna. da priskoči banska uprava s potrebnima sredstvi na pomoč.
z— Tatvine Te dni so obiskali tatovi
ponoči brezposelnega Leopolda Flora in : u odnesli razno perilo. — Drugs tatvina j« izvršila podnevi, ko je žena invalida a Jeršina zračila sobo. Tat je priSel v - i 'o in pobral iz omare eno zlato moško verižico, dva zlata poročna pr3tana in zlati obesek.
te Ptuja
j— Ro^st/a in umrljivost v Ptuju In okolici. \ preteklem letu se je na področju »I i je z všteto bolnišnico rodilo 92 otrok (44 dečkov in 48 dekl:c). 10 otrok je bno mitvoii.jeučkov. Poročilo pa se Je v celem samo 8 parov. Umrlo jih je z všte-ma boin;šnico :n hiralnico 115 oseb Od v L odpade na u^esto 19. na bolnišnico 69 na hiralnico 28 Na področju župnije ?•. Petra in Pavla (m;noritska) se je v mi-'' t m ietu rodilo 158 otrok (82 moškega in 7 S ženskega spola) Poročilo ae Je 47 parov Umrlo je 115 oseb. Umrljivost v metu ln okolici je bila v minilem letu enaka fakor predlanskim
Gospodarstvo
Za davčno razbremenitev gospodarstva
(Konec.)
8pomenkm gospodarskih zbornic glede pridobnine
Večkratno zaračunanj« minimalne pridobnine.
bor. Ce sc ta nemogoča določba čl. 17 pravilnika ne bo takoj spremenila, bodo vse
Obstoji ie drug hud primer kršenja principov zakona o neposrednih davkin. V čl. 17 pravilnika k zakonski noveli od 18. februarja 1934. Je med drugim predpisano naslednje; »Ako ima davčni zavezanec več obratov, tedaj sc mu mora za vsak obrat izračunati minimalni davek. To velja tudi tedaj, ako se davek po čl 44. zakona odmeri za vse obrate na istem mestu.« Člen 44 zakona o neposrednih davkih pa določa. da se vsako podjetje in vsak obrat smatra kot poseben davčni predmet tudi v tem primeru, ako v obliki glavnega in vzporednega posla (centrala in podružnica) pripada enemu in istemu davčnemu zavezancu. Samo pri industrijskih podjetjih in onih obrtnih podjetjih, za katere finančna direkcija ugotovi, da so večjega obsega, se smatrajo vsi ogranki podjetja kot en sam davčni predmet.
Cl. 17 pravilnika, kolikor se sklicuje na čl. 44. zakona, se more nanašati le na zadnji odstavek, ki predpisuje, da se pri večjih podjetjih vsi ogranki podjetja smatrajo kot en sam davčni predmet. Cl. 17 pravilnika pa določa, da se navzlic tej določbi zakona mora za vsak ogranek posebej zaračunati minimalna pridobnina. S čl. 17. pravilnika se torej dejansko negira čl. 44 zakona. kar v daljnji konsekvenci znači. da se ta odredba pravilnika, kolikor se nanaša oa čl. 44 zakona, ne more obdržati, ker je v nasprotju z zakonom.
Ce pa preidemo na bistvo odredbe čl. 17 pravilnika, pridemo do naslednijih zaključkov: Paragraf 7. novele predpisuje način, kako se imajo ugotoviti izdatki vsakega zavezanca pridobnine, ki tvorijo življenjski standard, in določa, da se tako ugotovljena vsota izdatkov smatra kot minimalna davčna osnova To sledi tudi iz pojasnil, ki so bila v teku diskusije v Narodnem predstavništvu ponovno podana, kakor tudi iz smisla $ 7. in iz njegovega besedila. V zvezi x določanjem minimalne davčne osnove govori zakon o davčnih obvezan-cih, torej o davčnem subjektu in ne o davčnem objektu. Drugače tudi ne more biti, kajti izdatke, ki sc ugotavljajo v svrho ugotovitve življenjskega standarda, more imeti samo davčni subjekt (človek) in ne. davčni objekt (obrat).
Kako je torej treba uporabiti zakon v primeru, kadar ima ena oseba več obratov? Odgovor na to vprašanje je povsem jasen: Vzeti se mora v račun naieinnina za stanovanje davčnega zavezanca, pomnožena z določenim koeficientom, in k temu dodati 10 do 30 odst. najemnine za lokale vseh obratov davčnega zavezanca odnosno vseh ogrankov njegovega obrata Vsota, ki se na ta način dobi predstavlja minimalno davčno osnovo za vse obrate skupaj odnosno za vse ogrtnke obrata davčnega zavezanca. To je edina v zakonu osnovana možnost i>računanja minimalne osnove v takem primeru. Ce sedaj pravilnik v čl. 17 predpisuje, da se mora za vsak obrat in za vsak ogranek obrata izračunati posebej minimalna davčna osnova, tedaj predpostavlja, da ima tak davčni aavezanec dva ali trikratni življenjski standard odnoano dvoje ali troje stanovanj, če ima dvoje ali troje obratov aH ogrankov enega obrata Pravilnik n tretira to vprašanje tako. kakor da bi bil . PoSt»* hranilnica je objavila glavne po-vsak obrat docela neodvisen davčni ob- datke o svojem poslovanju v decembru, ia
te pritožbe na reklainacijski odbor zaman in bodo številni davčni zavezanci prisiljeni opustiti obrate ali pa bodo prišli zaradi
[»retirano visokega minimalnega davka v si-a težak položaj Zaradi tegs je neobhodno potrebno, da se citirana odredba čl. 17 pravilnika takoj ukine in da se davčnim, zlasti pa reklamacijskim odborom izdajo pojasnila, da v takih primerih postopajo, kakor to določa zakon in kakor Je to gori navedeno.
Za ukinjanje g 7.
V svojih nadaljnjih izvajanjih pravi spomenica gospodarskih zbornic: Vse trgovinske ln industrijske zbornice v kraljevini Jugoslaviji enodušno zahtevajo, da se $ 7. zakonske novele ukine. Zakonske določbe § 7. so bile izdane pred 10 meseci zato, ker se odmera pridobnine v številnih primerih ni vršila pravilno in pravično. Državi se mora priznati pravica, da brani svoje Interese. Zbornice pa smatrajo, da § 7 ne vodi k temu cilju, ker gre v drug ekstrem in povzroča nove nepravičnosti, ker obremenjuje številne državljane preko njihovega stvarnega čistega dohodka. Proti načinu določanja minimalne pridobnine. kakor je predpisan v $ 7.. bi bilo v interesu pravičnosti ugovarjati tudi v dobi gospodarske konjunkture: tem težje pa zadene ta način odmere gospodarske kroge v današnjem času. ko se gospodarstvo bon za obstoj in so taki predpisi nevarni ne samo za obvezan-ce. temveč tudi za državo V zadnjih letih so bila gospodarskim krogom naložena številna nova bremena (podvojitev puslovnega davka, uvedba skupnega poslovnega davka, luksuznega davka itd.) Ce k temu dodamo še novo povečanje pridobnine. bo to povzročilo decimiranje v vrstah trgovine, obrti in industrije, kar bi težko zadelo državo. ki bi izgubila precejšnje število dragocenih davčnih zavczancev.
Tudi davčne stopnje Je treba znižati.
Zbornice poudarjajo, da docela soglašajo s prizadevanjem, da pride država do točnih podatkih o čistih dohodkih zavezancev pridobnine. do pravilne davčne osnove. Kakor pa ta osnova ne sme biti manjša, nego je dejanski čisti dohodek, tako tudi ne sme biti večja Davčne stopnje pridobnine so bile določene v letu 1927 Ze takrat so gospodarske zbornice ugovarjale, da so te davčne stopnje previsoke, vsekakor znatno višje nego v ostalih balkanskih in srednjeevropskih državah. Tedanji finančni ministe in njegovi sodclavci so priznavali to dejstvo in so zagovarjali visoke stopnje davka s tem, da bo v praksi davčnim zavezancem in davčnim odborom uspelo ugotoviti davčne osnove znatno nižje, nego so dejanski čisti dohodki. Sedanje davčne stopnje so torej zaradi tega tako visoke, ker se J« v naprej računalo s tem. da se bodo davčne osnove ugotavljale nizko. Danes pa so razmere povsetn drugačne, kakor so bile pred leti. Davčne osnove so bile ponovno znatno zvišane in presegajo danes v zvezi • posto-
panjem po $ 7. v številnih primerih dejan« •ke ciste dohodke. Z-ato sc d« more io več upravičevati visoke davčne stopnje, ki pri današnjih visokin davčnih osnovah povzročajo. da postaja obremenitev s pridobnino nevzdržna, zlasti če sc upoštevajo tudi ogromne samoupravne dokiade. ki ae odmerjajo na podlagi te visoke osnovne pridobnine. Zato stoji io naše zbornice na stališču. da se morajo stopnje osnovnega in dopolnilnega davka pridobnine glede na znatno povečanje osnove bistveno znižati.
Mali trgovci saj se pavšalno obdavčijo.
Za številne maie obrtnike predpisuje zakonska novela od 18 februarja 1934. pavšalno obdavčenje, kar pomeni olajšavo tako za male obrtnike kakor tudi za davčno administracijo Postavlja pa se vprašanie. čakaj ne bi isto veljalo sa one trgovce, ki imajo malenkosten in neznaten obrat in so gospodarsko in socialno enaki malim obrtnikom ter bi se morali tudi v fiskalnem pogledu enako tretirati. Zato smatraio vse nate trgovinsko-industrijske zbornice, da je treba tudi malega trgovca (branjevca) enako pavšalno obdavčiti, kakor malega obrtnika, in ne po $ 7 kakor velike trgovinske in industrijske obrate.
Reforma davčnega in reklamacIJskega odbora
Nadaljnja nevšečnost, ki jo je treba nujno popraviti, je v tem. da predstavnike trgovcev, induatrijcev in obrtnikov v davčnih odborih delegirajo v krajih izven sedeža zbornic občinski odbori. Ta določba zakona je bila izdana, preden smo dobili nov zaaon o obrtih, ko niso še obstojala prisilna združenja trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Danes, ko obstojajo ta združenja v vsej državi, je treba delegiranje člaaov v davčni odbor prepustiti tem združenjem s pripombo. da se morajo člani davčnih odborov ie-mati iz vrat ekonomsko slabejših in ekonomsko jačjih davčnih zavezancev. Tudi re-klamacijski odbor je treba reformirati in istočasno njih število povečati. Omogočiti je treba, da bodo v reklamacijskem odboru zastopani davčni zavezanci a področja vseh pripadajočih davčnih uprav. Sedaj so področja reklamacijskib odborov mnogo pre^ velika Po novih zakonskih predpisih so dolžnosti reklamacijskib odborov mnogo širše in delikatnejše. Ce se ne izvršijo te spremembe, tedaj delo reklamacijskih od borov ne bo moglo biti tako, kakor je potrebno.
Zaključek.
V zaključnih izvajanjih priznava spomenica, da je nemogoče reducirati državne izdatke v celoti do one višine, kakor je zmanjšana davčna moč prebivalstva Navzlic temu pa so potrebni napori do skrajnih mej možnosti, da bi bila ta razlika čim manjša. Upoštevati se morajo tudi meje finančne moči prebivalstva in njegovo razpoloženje. To se v zadnjem času v naši finančni politiki ni upoštevalo. Ce se dosedanja politika izčrpanja nadaljuje, mora to dovesti do neizogibnih težkih gospodarskih in socialnih posledic. Splošna zanteva gre za tem, da se prične s politiko razbremenitve. Zbornice dobro vedo, da je tako zahtevo lažje postaviti, kakor izvršiti, vendar so uverjene po izkušnjah v drugih državah, da more fe politika razbremenitve zlasti v
Dobro došel
A zdaj hitro
■tari prijatelj! fiašice likerja .
poli
sedanji fazi krize prinesti ublažitev velikih težkoč, s katerimi se morajo boriti tako državne finance, kakor tudi davčni obve-ranči.
Poštna hranilnica v preteklem letel
jekt, ki vsak za sebe omogoča lastniku njegov življenjski standard, ne upoštevajoč dejstvo, da so vsi posamezni obrati komponente, iz katerih izvita jo dohodki enega samega davčnega zavezanca, ki mu omogočajo življenjski standard. S citiranim členom je napravi ien v pravilniku logično nedovoljen skok. Absurdnost tega predpisa ni treba še nadalje dokazovati
Citirana odredba čl. 17 pravilnika ima v praksi dalekosežne posledice. Trgovcu, ki ima n. pr. v Beogradu, kjer stanuje, svojo centralo in v malih provinčnih krajih po-
katerih je razvidno, da so se v tem mesecu i hranilne vloge povečale za 16.5 na 71841 milijona Din (v uovembru je znašalo povečanje vlog le 0.4 milijona Din, v oktobru pa smo zabeležili zmanjšanje za 11.9 milijona Din). Čekovne vloge so ob koncu preteklega leta dosegle najvišje stanje v tem letu. nauireč 1139.9 miiijaua Din nasproti 1138.8 milijona l)in ob kor.cu novembra. Čekovni promet pa je znašal v tem mesecu 5725 milijonov nasproti 5203 milijonom v Latinkem decembru. Sedaj, ko so nam znani podatki za december, lahko podamo kratko sliko o razvoju te institucije v zadnjih letih. Na-
družnice. se vzame v račun drago stanova- i g|-,dn»a primerjava nam '-aže ciba ie če-nje v velikem mestu tudi za male podruž- kovJgn 'prometa v posameznih letih, slanice v provinci. Medtem ko zakon priznava „je ^kovlail vl	koncu vsali za inozemske lastnike obratov različnost 5tevj|o ček<m?h raJuuov (čekov£j ro. stanovanjskih najemnin in ,e pn lastniku t Jn ^kovne r, „ Din).P obrata, ki stanuje v inozemstvu, izračuna '	' minimalna osnova na podlagi »primerjave * »ličnimi obrati«, pravilnik te razlike v stanovanjskih razmerah ne upošteva pri domačih lastnikih obratov. Tako se dogaja, da mora beograjski trgovec za svojo podružnico. recimo v Lazarevcu, plačati izredno visok minimalni davek, ki se mu določi na osnovi dragega beograjskega stanovanja, dočim se prizna lazarevskemu konkurentu, ki poceni stanuje v Lazarevcu, pri enakem čistem dohodku, neprimerno manjša davčna osnova.
Pri določanju minimalne davčne osnove so davčne uprave povsod postop-ile po tem protizakonitem predpisu čl. 17. pravilnika in zato obstojajo velike krivice pri določanju minimalnega davka, kar ima 7« nn«!o dico številne pritožbe na reklamacijski od-
	čekovni	čekovne	•levilo
	promet	vloge	ček. rač.
192	17.270	226	8.300
19-	40.530	3ft	13.600
19;*	65.500		19.200
193.	63.210	SOu	;0.400
193.'	56.500		21.900
19;i	00.990	i. 158	23.400
1934	62.400	L140	24.500
Cekovoi promet s« je pri Poštni hranilnici do 1. 1980 stalno dvigal in je v tem letu dosegel najvišje stanje 65.1} milijarde Din; v zvezi z gospodarsko krizo pa je že naslednje leto pričel popuščati iu je v lelu 1992. padel zopet i azaj na 56.6 milijarde Din. Od tedaj se zo^et dviga in je predlanskim dosegel skoro 61 milijard, lani pa 62 4 milijarde Din. Stanje čekovnih vlog ob kon-
buriti za narodno uedinjenje (1914 do
l;'18j razpravlja bivši londonski poslanik Jovan M Jovanovič v knjigi »Borba za na rodno uedinjenje«. ki izide kot prvi zvezek niiMiuiiientalimKa dvaj-et knjig obsegajo-čega dela t^rpski narod u 19. stoleču< v Kohnovi založbi.
Pev>ku društvo »Opuse iz Brna namerava prirediti si>oniiadi turnejo po Jugoslaviji lz začasnega programa posnemamo, da bo 27 aprila l I. koncertiralo v Ljubljani.
Razstava jueosiuvensk* knjige v Pragi. .Siovan ki institut in Narodni muzej v Pragi organizirata za marec razstavo jugosloven-F-ke knjige Razstavljene bodo vse knjige, ki so |ili 1 1934 izdala naša založništva. l>alje nameravajo razstaviti kompletne izdaje nekaterih zaslužnih knjižnih družb (n. pr vseh treh Vlatir. Srp^ke književna zadruge. Vodnikove družbe in dr.). Poseben uddelek te razstave bo prikazal zgodovin -ki razvoi naše knjige od prvih začetkov Knjige le vrste pre-krbe praškp knjižnice Ot» i.-dem času bo v Narodnem muzeju po -ebna razstav« naše Ijud-ke umetnosti (na rodne vezenine iu dr.) Nameravana je tudi razstavil vseh v -Jusjo-laviji izhajajočih is Miikov iri revij V' mestni kniižnici pa bodo rjizstavlieni vsi prevodi i? češčine v srbsko-lirvjiiki in -lov*»nski fezik Podrobnejše informacije o Mi razstavah $e objavimo
študije o «v Savi Leto« noteče sedem sto let. kar ie umrl veliki -»rbski prosvetilelj *v -»nva Ta jubilej bo slavila vsa Ju?o<>ls vi ia Že oh vstopu v »leto av Sav*»» -jo nri č«li izhajati spisi o tej pomembni osebno-
sti srednjeveške Srbije. Tako je za božič izšla obsežnejša monografija prof. Stanoja Stanojeviča. Biblioteka ,».oiesorskega društva »Luča« je napovedala knjigo Miloša U r n j a n s k e g a »Sveti Savac, ki uieg ne biti prav posebno zanimiva, ker bo av tor literarno - esejistično obdelal življenje in osebnost slavnega kraltevega sina, ki ji je rajši izvolil duševno vlado nad svojim narodom in je tako utemeljil njegovo duhovno kulturo.
0 Karlu Capka priobčuje beograjski mesečnik »Venaoc v deceinbrbko - januarskem zvezku informativen članek iz peresa J. 2.
Izbor sodobnih čeških povesti uapovedu-je v prevodu Jarosiava Malega beograjska biblioteka »Luča<, ki je lam izdala tudi zbirko bolgarske moderne proze.
češko srbskohrvaški slovar, ki bo obsegal aad 00.000 besed, izide še v teku januarja. Sestavil in izdal ga je zagrebški književnik Jaroslav Merhant.
Novi prevodi v poljščino. Kot šesti zvezek poljske Jugosloveiuke biblioteke, ki jo izdaja in ureja prof. Julije Benešič v Var šavi, sta izšla prevoda Cubranovičeve „Jeg-jupke« in Gundulji eve »Dubravke«. -Obe klasični pesnitvi je prevel na poljski jezik Czeslaw Jastrembiec • Kozlow-ski, ki je že prej preložil »Osmana«, pripravlja pa tudi antologijo jugoslovenske poezije. V Benešidevi knjižnici je, kakor znano, izšel tudi izbor Cankarjevih novel v prevodu ge Ele Moletove
J«fn«li»i|a v holandskem tiskn Na »eni mestu smo ie pouovoo poročali o člankih,
ki jih priobčuje v holandskih ilustriranih revijah prof. W. Val k, eden redkih ho-laiiakih zeiuljepiscev. ki so se zainteresirali za Jugoslavijo. Dolgi seriji člankov o primorskih in zapadnih delih naše domovine, zlasti pa u Bosni In Hurcegovini, ki sta vzbudili posebno pozornost nizozemskega jiolopisca, se je uridruiil v enem zaduiih zvezkov revije »De Aarde en baar Vol-keiu iliaarleinj članek o Skopi ju. Pisec opisuje staro in novo Skoplje, vendar pa »e njegovo pero najbolj razmahne ia slikovito razpiše tedaj, ko pripoveduje o svojih vtiskih iz starega, orientalskega Skoplja, ki kajpak najbolj mika domišljijo prijaznega tujca. Nekoliko slik prikazuje kontraste med preteki, in sedanjostio Dušanovega mesta.
Drugi mednarodni kongres bibliotekarjev bo zboroval od 20. do 28 maja v Madri du. Sklepal bo med drugim o mednarodnem izposojanju knjig med bibliotekami.
Psihoanalitična študija o B. A. Poen Dunajska mednarodna psihoanalitična založba je pravkar izda*a v mnirkem prevodu študijo Marijo Bonaparie o B. A Poeu Fran corka psihoanalitičarka le raziskala oseb »ost in delo lega ameriškega pisatelja prav do intimnih podrobnosti. O razsežnosti nje nega dela pričuje že njegov obseg: tri knji ge. skupaj 1172 strani
Iz politične geografije, ki m je po volni močno razvila zlasti med Nemci, sta izšla v zadnjem času dva nomemhnnifta snimt Karla INn*boferia .Wo»trv>|?fHt von heti-te« In Lea Kfirholza >Einfuhrung in die ; Geopolitikc.	'
cu leta je predlanskim prvič prekoračilo mejo 1 milijarde in je znašalo točno 1158 milijonov, lani ob koncu leta pa tudi ni bilo bistveno manjše, namreč 1140 milijonov Visoko stanje Čekovnih vlog nam priča, da obstojajo znatne vsote neplasiranih denarnih sredstev, kajti v normalnih razmerah ne bi gospodarstvo držalo pri Poštni hranilnici brez obresti tako znatnih vsot. Število čekovnih računov se nadalje dviga, seveda ne več tako naglo kakor v prejšnjih letih pred krizo. Število računov bo kmalu doseglo 25.000
V teku lanskega leta so ponovno znatno narasle hranilne vloge na knjižice pri Poštni hranilnici Sele proti koncu leta se je to naraščanje nekoliko ustavilo, namreč v ok. tobru. ko eo zaradi marsejske nesreče postali nekateri vlagatelji nervozni; ob koncu leta pa opažamo zopet znaten pritok novih vlog. Gibanje hranilnih vlog ob koncu posameznih let in števila izdanih hranilnih knjižic nam kaže naslednja primerjava (hranilne vloge v milijonih Din):
hranil, vloge štev. hr. knjii. 1028	36	82.700
lOCJO	210	127.200
1931	177.25*
1032	448	216.950
1933	564	264.51 KI
1934	718	312.850 Hranilne vioge na knjižice so pri Poštui
hranilnici v teku lanskega leta narasle /a 154 miliionov. dočim je prirastek znašal v predlanskem letu 121 miliionov. v l. 1932. pa 109 milijonov Od začetka 1 1932. *o torej hranilne vloge pri Poštni hranilnici narasle za 384 milijonov in so se več kakor podvojile. Tudi število izdanih hranilnih knjižic se je skoro podvojilo, tako da je bilo ob koncu lanskega leta že 312.S50 hranilnih knjiiie.
© • « LiKerjb
V6H®rny
Ali ste že poskusili na: BRANDY fc.-JlCINAL?
trgovalo po 62 in 62.50 (v Beogradu po 61 in 60). V 4*/» agrarnih obveznicah je bil promet po 44. v delnicah Priv. agrarne banke pa po 238 in 236.
Devise.
Ljubljana. Amsterdam 2308.79 — 2320.15, Berilu uttti.tiu — 13<<.*U. bru?eij i i — 803.21. Curib 1106 85 — 111135, London 166.87 — 168 47, Newyork 3378 35—3406 61, Pariz 28R 28—-22« 40 P raca 142 4«—143 32 Trat 291 58 — 293 98 (premtja 28 S odst.) Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8 20
Curih. Beograd 7 02. Pariz 203725. London 15.13. Newvork 308.1250. Bruselj 72.30. Milan 26.41, Madrid 42.2250. Amsterdam 208.80. Berlin 123.90 Dunaj 57.50. Stockholm 78, Oslo 76, Kobenhavn 67.50. Praga 1289,
Dnnnj [Tečaji v priv Kliringu.) Beograd 1229, London 26.42, Milan 46, Newvork 536.90. Pariz 35.58. Praga 21.83. Curih 174.29.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 353 — 355. za februar 354 den_, za mam 353 — 354. za april 353 - 356. za julij 353 do 357, 7®/# investicijsko 72 — 73. 4% agrarne 43 4350. 7*/. Blalr 61.50 — 62. 8 Blair 69 — 71, 7*/« Drž. hipotekama banka 6950 — 72. 6°/» begluške 60 — 62: delnice: Narodna banka 4750 den., Priv. agrarna banka '233 - 235. Trbovlje 106 - 112.
Beograd Vojna škoda 352 — 354 (353. 852.50). za februar 353.50 — 354.50 (355, 358). T9/* investicijsko 71 den., agrarne 42.50 - 43.50 ' 44. 43). 6<V«> begluške 61 do 6150 (61.10 60.50). za januar _ (61). 8 Blalr 68 den. (69), 7°'» Blair 60.50 - 61.50 (61. 60). 7"» Dri hipotekama banka 70 den.. Narodna banka 4750 — 50)0, Privil. agrarna banka 233 _ 235 (234. 232).
Dunaj. Dunav-Sava-Iadran 12.95. Državne železnice 2120, Trboveljska 14.30. Alpi-ne-Montan 1130
tfNe razumem, kako moreš
a svojimi hemoroidi opravljati ta težki posel.«
»Ni Jih več. dragi! Mojster mi Je pri-, poročil neko izvrstno sredstvo. Uporabljal sem ga 14 dni in se iznebil hemoroidov, i Zdaj sem kakor prerojen. Sredstvo se imenuje Posterisan ln se dobiva v vsaki lekarni. Tuba Posterisan-masti stane 36 Din. j a Škatlica čepkov 49 Din.«
Odobreno od bid soc. pol. to a*r. »dr. S. fct. 986 od 10 naj« 2032.
Gospodarske vesti
= Koukun je razglašen o imovini Aui>i-fa Poruposkega v Kočevju (prvi zbor upnikov pri 8reakem sodišču v Kočevju 15. L m , prijavni rok do 11. februarja, ugotovitveni narok 25. februarja; upravnik mase dr. Hans Anko, odvetnik v Kočevju) ln o imovini Slave Lukekove roj. BorStnar-Jeve, trgovke v Mokronogu (prvi zbor upnikov pri s reškem sodišču v Mokronogu 19. t. m., prijavni rok do 9. februarja, ugotovitveni narok 23. februarja; upravnik mase Gregor Demšar, Javni notar v Mo-krfrvvr-ii
Borze
9. Januarja
Na ljubljanski borzi sta ae danes devizi Newyork in London nekoliko okrepili V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 — 8.20 V za grebčkem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 223.50, v avstrijskih šilingih po 815 in v grških bonih po 30 o dočim so se španske petete nudile pr> =>45 madžarski pengi pa so se v Beogradu pa-nuiali po 875
Na zagrebškem efektnem trži$*n le tendenca v državnih papirjih nadalje čvr«»a Volna »koda -e ie trgoval« »s kašo no P-V? (v Beoi?r»d'i on 3.V? ln 3"? nO) «* *oril pn FR5 in »a M*f! ■ t vi 7* Bls!r0v> tvwMfin M j« tHiuovnu nekoliko dvignilo in se jo
Blagovna tržišča
21 TO.
4- Chicago 9. januarja. Začetni tečaji: Pšeuiea: za maj 101.50. za julij 93.8750: k<n ruza: za ma,- 91.3750. za julij 86.50
+ Winnipeg 9 januarja. Začetni tečaji: Pšeniea; za maj 84 1250. za julij 84.3750.
+ Ljubljanska horza (y. t. m.) Tendenca za žito živahnejša — Nudi se (vse fco. nakladalna postaja)- pšeniea baSka 79 kg. gornjebanatska. 77/78 kg in srem-ka 78/7» kg |>o 111 _ 113 doln jeiianatska. 77/78 kg po 109 — lil. slavoiirka. 76/77 kg po 117 do 119 in poti-ka. 78/79 kg po 119 - 121. koruza: baška po 61 — 63. sušeua po 69 do 71, banatska po 59 — 61 in sušena po 66 — 68; moka: baška in hanatska *>< po 177.50 - 197.50. baška .2« po 162.50 do 177.50 In baška >5« po 142.50 - 157.50
+ Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca stalna Pšeniea: za mare i 16.37 — 16.39. za maj 16.81 — 16.83: Loru-«a* za maj 11.57 _ UR« ROMBA«.
4- Liverpool, 8. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za januar 6.93 (6.88), za maj 6.86 i6.8St
Vremensko poročilo
številke za označbo fcraja pomenijo 1 Ca« opazovanja. 2 stanje barometra 3 tempe raturo 4 relativne vlago v odstotkih. 5 smer io brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin — Temperatura prve številke pomenijo, najvišjo, druge najuitjo temperaturo 9 januarja LJubljana 7, 768.7, —7.6. 77, S2. 10. sneg 5.8 LJubljana 13. 769.1. —5.6. 65. SES 10. sne*. Maribor 7, 769.6. —8 0. 90. NE4. 10. sne*. 7.0; Zagreb 7. 768.8, —8 0. 90 NN4. 10. sneg 1.0; Beoerad 7 766 8 —9 0 ESE7 10. det O.R: Sarajevo 7. 767 4. —11 0 80. 0. 10. »neg 13 0: Skoplje 7 7*8 0 -1.0 M spji 10. sne*, koitus oeirroerlena: Knmbor 7. 766.2. 5.0. 90 NF2. 10. snee 31 0- Snllt 7. 769.6. —2.0: 90 NE4. 10 snee H 0; Rab 7, 762 2. —2 0 00 V4. 6. —. —: RnrsSka Pla tlna 7, —. —9 0 <?$ N5. 10 snee 7 0
Temnerstnru i.fnhiUn« —8 7 _5 0; mi
"'bor —40	h —«0	peo-
era«' —8 0 —10 0- c»r»Vrr. —4 0 _110
''kopM* 1« —?0:	_ t ppHt
7 0. —2.0; Rab—, —4.0; Rog Slatina —4.0 —9.0.
Varuški malega Lindbergha očita Hauptmannov bra-nitelj zanemarjanje službe v odločilnem trenutku — Zdaj pride kot priča na vrsto dr. Condon
Po dvodnevnem odmoru v flemington-akem procesu se je zanimanje za obravnavo proti ugrabitelju in morilcu Lind-berghovega 20mesečnega sinčka še povečalo. Z največjo pozornostjo so ljudje pri-
Undberghov sinček v profilu (zgoraj), en face (spodaj)
čakovali, kaj bo pri zaslišanju izjavila otrokova
pestunja Betty Gow, ki je prišla k pričevanju nalašč iz Škotske.
Dvorana je bila zaradi tega zopet nabita do zadnjega kotička. Več sto ljudi, ki niso imeli dostopa v dvorano, pa je čakalo na trgu pred sodnim poslopjem, da bi izvedeli s šepetanjem od ust do ust, kaj je novega pred porotniki.
Takoj v začetku zasliševanja je Betty Gow povzročila senzacijo z izpovedjo, da je usodnega dne, ko je bil Ljndberghov sinček ugrabljen ob osmih zvečer imela
telefoničcn pomenek s svojim prijateljem, norveškim pomorščakom Redom Johnsonom, ki so ga pozneje izgnali Lz Amerike v domovino Otrokova mati ji je izročila sinčka ob sedmih, potem ko ga je sama okopala in nahranila Ob pol osm:h je otrok zaspal Pestunja je nato odšla v kuhinjo k večerji, katero je povži-la v navzočnosti zakoncev Whateleyevih, ki sta bila uslužbena pri Lindberghovih
Mrtvaška tišina je zavladala v razpravnl dvorani posebno v trenutku, ko je začela priča opisovati svoj
obisk v otrokovi sob! ob desetih zvečer Posteljica malega Char-lesa je bila prazna. Stekla je po stopnicah in vprašala gospo Lindberghovo, če ima otroka pri sebi. Otrokova mati je osupla odvrnila .da ga nima Nato je šla priča k polkovniku Lindbergh se je zelo čudil ln ni mogel razumeti kako da ni otroka v spalnici Vstal je urno od mize m šel po stopnicah v sobo malega Charlesa. kjer je našel prazno posteljico. Priče se je polastilo
silno razburjenje, ko so ji predložili otrokovo spalno srajčko ln naprstnik, ki ga je imel mali na palcu, da ne bi sesal prsta. Betty Gow Je potrdila, da sta oba predmeta pristna. Ko je ogledovala srajčico ln naprstnik, pa so Jo zalile solze m se je tudi onesvestila Predsednik procesa je moral zaradi tega prekiniti razpravo.
Naprstnik, ki ga Je nosil mali Charles na palcu, da ni sesal prsta, pomeni važen indlc, ki močno
obremenjuje Hauptmanna. Našli so ga pred Lindberghovo vilo v Hopewellu Obtožnica posveča temu predmetu precej prostora in dokazuje, da Je ugrabitelj z otrokom ravnal zelo brutalno. Naprstnik mu je s silo strgal s palca. Prizor se Je moral primeriti pred hišo. Iz tega sklepa obtožnica, da je ugrabitelj prav gotovo Istoveten z morilcem. To se pravi, da drži obtožnica ne samo v pogledu obdol-žitve Hauptmanna kot izsiljevalca, temveč tudi kot ugrabitelja ln morilca otroka.
Ko je predsednik naznanil, da se razprava nadaljuje, so
prinesli v dvorano lestve, po kateri je ugrabitelj splezal v spalnico malega Ctiarlesa. Betty Gow se Je ozrla po nji to JI Je vnovič postalo slabo. Ponudili ao jI vode, nakar je prišla do besede. Hauptmannov branitelj Reilly se je z vso silo zavzel za svoio<ra klienta in je najprej skušal osvetliti življenje pestunje preden so jo vzeli Li^dberehovi v službo Botty Gow je izpovedala, da je služMa poorel pri neki družini v Detro*tu Reilly je porabil to priliko, da le potegnil
(z svoje aktovke sliko, na kateri je z večlo skupino moških ln žensk fotografiran rzldor F'««rh ki 1e medtem umrl ln o katerem trdi Hsimt.mann. da 1e od nJega prejel šop bankovcev z Ltodberohcvo sign&turo. Branitelj je po
izvedoval če m Betty Gow morda istovetna z neko rjavolaso damo. ki je fotografirana na tej sliki. Ce bi se Reillyju posrečilo to dokazati, bd se položaj bistveno spremenil v prilog obtoženemu Haupt-mannu. Toda Betty Gow je
odločno zavrnila manever
Hauptmannovega branitelja to je tzjavfla, da sploh ni poznala Izidorja Fischa.
V nadaljnjem poteku procesa je pestunja izpovedala da je bilo okno v spalnici malega Charlesa slabo zaprto. železa ao popustila, zaradi česar ni bilo mogoče okna trdno zapreti. Takšna popravila bi bil moral v hiši izvršiti služabnik Ollie Whafce-ley, ki pa tega v konkretnem primeru ni storil. Gow je svoje pričevanje zaključila z izjavo, da so Imeli v hiši terrierja. M ga Je bil zdresiral Whateley. Pes je lajal na tujce, če so se približali vili, Whateleya ta njegovo ženo pa je dobro poznal to se nt oglašal, če sta se mu približala- V usodni noči ni dal
pes od sebe nobenega glasu.
Zdi se. da se je poskus obrambe, spraviti pestunjo v zvezo z ugrabitelji otroka. popolnoma ponesrečil, čeprav Je hotel Retl-ly dokazati, da Je Betty Gow v najvažnejšem trenutku zanemarjala svoje službene dolžnosti ta tako pomagala roparjem pri delu. Zdaj pride kot priča na vrsto Ltad-berghov posredovalec z izsiljevalci dr. Condon potem bo skušal Hauptmannnov branitelj Reilly predložiti sodnemu foru
imena dveb moških In dveh tevmk, ki so po njegovi tezi ugrabili ta odvedfc otroka S tem hoče Reilly staliSče svojega klienta olajšati vsaj toliko, da ne bt Imeli ljudje vtisa, da je Hauptmann sam ta brez tuje pomoči udeležen pri tem zločinu.
Izidor Flsch, ki se večkrat omenja v ftemingtonski obravnavi. Umrl je za Jetiko ln Hauptmann pravi, da mu je on Izročil denar, ki ga je izda!
ANEKDOTA
Novi prezident Mehike Cadernas je takoj, ko je priSel na krmilo, objavil državljanom. da se lahko vsakdo obrne nanj s brzojavno pritožbo, ki ga vrhu tega nič ne stane. Pošta je za te brezplačne brzojavke določila posebne dnevne ure. Prvi telegram, ki ga je preje! Cadernas, je vseboval pritožbo gimnazijca Joseja Barreire in se je glasil: »Prosim Vas. odredite, da dajejo dijakom lažje latinske naloge.«
VSAK DAN ENA
»Celo uro časa si potratil. preden si se vrnil s pošte, kamor si odšel s pismom. Jas porabim za to pot samo četrt ure.«
»Da. toda ne smete pozabiti, da sem jaz nesel štiri pisma, vi pa nesete navadno samo enega.<
V bodočnosti bodo napovedovali kužne bolezni prav tako kakor
dandanes spajmembe vremena
Okuženo ozračje
Miss Amerika v Parizu
Eden proti vojni
Znani angiešKi delegat na mednarodnih konferencah lord Eden, ki velja za najres-nejšega kandidata pri morebitni izberi novega britskega zunanjega ministra, Je imel te dni v Newcastleu pomemben govor. v katerem je med drugim dejal to-le:
Zopet je zatonilo v večnost leto, polno strahu in bojev v zadnjih tednih je k sreči nastopil preobrat v mednarodnem položaju na bolje To se lahko predvsem reče o zadnjem izrednem zasedanju Društva narodov v ženevi, ki je bilo eno izmed najbolj odločilnih zasedanj v zgodovini te ustanove Na tem zasedanju sta bili rešeni dve važni vprašanji: ukrepi za ljudsko glasovanje v Posaarju ter ureditev jugoslov ensko-madžarskega spora. Oba ta dva problema sta imela pogoje za skalitev dobrih odnošajev med evropskimi državami ta oba sta bila tako urejena, da imamo najboljše izglede za njuno popolno reči-tev
Nadalje Je lord Eden izjavil: Odločno Je treba pobijati govorice da stojimo pred novo vojno Te nevarnosti ni Ce bi danes izbruhnila vojna, bi to pomenilo konec starega sveta ali pa bi se konflikt končal porazno zt zmagovalca in premaganca. Upat* pa ie. da se bo polagoma obrazova-!a celo mednarodna policija za zračni promet Samo počakati je treba, da stvar dozori laz. Je sklenil govornik, sem za svojo osebo prepričan, da pride prej ali slej tudi do tega.
V Pariz Je prispela Iz Amerike skupina plesalk. V njih sredini vidimo Miss Ameriko lz L 1934. Lepotne tekme se torej tudi v Ameriki ne končujejo več z bogatimi porokami
Ekspedidje na Himalajo so ugotovile, da bivajo v višinah kakršne so utegnile doseči, prav tako povzročitelji bolezni kakor v nižinah In z letali sc v ozračnih višinah ponovno ulovili kužne bakterije. Eksperimenti z baloni niso imeli mnogo uspeha, ker bo takšne klice v visokem ozračju seveda dokaj redke in jih balon ne more loviti tako rekoč >v poletu«. Ameriški bak-teriolog prof. dr. Bernard E- Proctor pa je v zadnjem času z brzim letalom in posebnimi lovilniml aparaturami izvrSll celo vrsto poletov, da dožene dokončno, kako bi bilo z idejo sanatorijev v visokem ozračju, o katerih bo sanjali te raz:<i izumitelji, misleč, da se mora nekje v višini končati kraljestvo nevarnih klic Proctor-Jevo letalo je brzelo s hitrostjo 200 milj na uro ta aparatura, s katero je lovil bak-
terije, sestoji v glavnem iz lijantv, ki je nameščen na krilu letala ter Lma filter iz oljnatega papirja. Ta lija> vsncava najmanjše klice pod vplivom velike brzine letala
Proctor je letel v vseh mogočih vremenih. Najprvo je obiskal višino 4000 do 5000 metrov ta je tu ujel še prav znatne tTOse nekih vrst gliv ta celo rastlinska semena. V višini nad 5000 m takšnih najdb skoraj ni bilo več. nad 7000 m pa za gotovo nobe nih. Toda nad višino 7000 m je bilo še vedno dosti bakterij in gliv plesni. Te glive so zmanjkale šele pri 10.000 m, toda bakterij je bilo tu še vedno dovolj. Iz tehničnih razlogov se Proctorjevo letalo ni moglo dvigniti višje, a skoraj ni dvoma, da se dobe bakterije še do meje stratosfere, nekako do 12 km. Tu namreč po znanstvenih teo-
Milica tudi v Afriki
Irijah prenehajo navpični vetrovi, ki morejo prenašati mikroorganizme tako visoko, ta se začenjajo vodoravno usmerjeni zračni toki, ki so značilni za stratosfero ta nimajo z našimi zračnimi toki nobene zveze. Da-li Je v stratosferi še kaj kužnih klic, Je danes še nepojasnjeno vprašanje. Pojasniti ga bo mogoče ob bodočih poletih v stra-tosferne višine, kakor tudi z registrirnimi baloni, ki dobe posebno električno sr-kalno pripravo s filtrom iz oljnega papirja.
Kakšen praktični pomen imajo Proctor-jevi eksperimenti? Za sedaj je o tem še prezgodaj govoriti. Vsekakor pa utegnejo pokopati idejo ozračnih sanatorijev. Se važnejše pa lahko postane odkritje poti, po katerih se širijo kužne klice od dežele do dežele, od kontinenta do kontinenta. Ce pridejo povzročitelji bolezni (ta Proctor jih je ujel kakšnih 30 vrst) pod vplivom silovitih orkanov to navpično dvigajočih se stebrov segretega zraka do višine 12 km, potem jim lahko prisodilo še to, da morejo splavati 2. drugimi zračnimi strujaml preko dežel v druge dežele. In neki ameriški list govori že o »kartah kužnih poti«, ki bodo na razpolago bodočim bakteriolo-gom to ki se bodo po njih pojavi kug v tej ali oni deželi prav tako napovedovali kakor vremenski pojavi na podlagi meteoroloških diagramov.
Največji hidroplan
V ameriški tvornici Glenn Martin, ki izdelujejo za ameriško vojno ministrstvo bombna letala, je zdaj v delu največji hidroplan naSega Jasa. Izdelujejo sa za Pan American Airways. največio prekomoreko družbo za zračni promet. Pravijo, da bo mogoče ta hidroplan že letos uvrstiti v aktivne edinice za redni promet nad Tihim oceanom.
Hidroplan bo fz lahke kromove kovine ter bo meril z razpetimi krili 45 m v Širino, dolg bo 90 m. visok pa 8 m Teža hidronla-na bo po računih konstruktorjev 10 395 kg. prenesel pa bo obtežbo ki znaSa Se enkrat tepko Skraina meia teže. s katero bo lahko startal. bo 22.950 kg Stroji bodo razvijali tpt$nn mo?. da bo hidronlan lahko naložil 50 notnikov. no'"" tera pa fte znatno bre-
mo *ot.<■*-«» trt
Zimsfee
ohfefee
za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri
Drago Schwab, Ljubljana.
Pestunja izpoveduje
Pravda za petnajst-milifonsko dediščino
»žalujoči ostali" milanskega bankirja proti mladi bolničarki, ki je pokojniku stregla ob koncu življenja
V Milanu sc že leta in leta vojskujejo med seboj »žalujoči ostali« bankirja l erut-tija In treba je reči. da je stvar vredna borbe, kajti v igri je dediščina, ki znaša petnajst milijonov lir ali šestdeset milijonov dinarjev.
Ko je imenovanega bankirja pred leti bolezen priklenila na posteljo, je mož imel vtis. da so se zaradi bližajočega se konca ohladili proti njemu vsi družinski člani, žena in otroci. Moral si je preskrbeti strežnico Slučaj je hotel, da so mu poslali mlado in čedno dekle, ki se je z vso vnemo zavzela za poverjenega ji bolnika. Čim bolj se je družina oddaljevala od bankirja, tem bolj mu je stregla mlada bolniška sestra. Peruttiju se je s tem tako prikupila, da jo je sklenil postaviti za univerzalno dedično svojega premoženja.
Ker pa je mož poznal ljudi in njihove strasti, je izvršil svoj sklep z največjo previdnostjo V strahu, da se ne bi pojavili pomisleki proti testamentu, češ, da ga je spisal, ko ni bil pri zdravi pameti, jc i'e-rutti pozval k sebi notarja in znanega psi-hijatra ter v njuni navzočnosti podpisal listino. s katero je razveljavil svoj že prej sestavljeni testament v dobro svojih najožjih sorodnikov. Na listini si je dal potrditi, da je storil ta sklep po temeljitem premisleku in v popolnem duševnem zdravju. Ko je bankir umrl in so bili njegovi svojci pozvani na sodišče, se niso mogli na-čuditi, da se jim je oče bas tedaj, ko bi moral pokazati najtrdnejšo povezanost s svojci, grdo izneveril. Obtožili so zategadelj strežnico, da je umela bolnika spretno pridobiti za korist lastnega žepa. Navedli
so v tožbi niz prič, ki naj bi potrdile, da je strežnica z zvijačo priklenila nase starega moža. Kako prepredena je bila strežnica, pravijo bankirjevi svojci, dokazuje celo dejstvo, da je starec spremenil oporoko v prilog sestri-bolničarki v navzočnosti notarja in celo psihijatra! Tako sta prišla tudi ta dva moža na tarčo omalovaževanja in posledica je bila. da sta vložila vsak zase tožbo zaradi obrekovanja
Milijonarjevi svojci so torej sprožili niz tožb, ki še vse vise Peruttijevi in strežnica pa so si morali zaradi tožbenega postopka izposoditi velike vsote, kajti prav-darstvo je drasjo in stane mnogo denarja. Okrog obeh strank so se zbrale večje skupine finančnikov, ki so vzele riziko procc-sa na svoje breme Obe skupini seveda upata, da bosta zmagali, kajti doslej sta potrošili skoro milijon lir, kar bo precej zmanjšalo dediščino, ki bo na koncu prisojena Peruttijevi družini ali pa bankirjevi strežnici pred smrtjo.
Plesalec in maharadževa hči
V nekem olomuškein baru zaposleni plesalec Kral-Alberti se je letos poleti seznanil s hčerjo japurtalskega maharadže, ki se je s svojo družino mudil v nekem češkoslovaškem kopališču. Maliaradža je imel s seboj tudi 16 letno hčer, ki je bila prava krasotica. To dekle je Kral-Alberti poduče-val v plesu. Ko se je maharadža poslovil od Evrope, je darovala učenka svojemu učitelju plesa brilantni prstan, vreden 30.000 Kč. Zdaj je prejel mož poziv, naj pride v Indijo na grad maharadže. Kakšen bo neki konec te romantične simpatije'-"
Bela smrt v planinah
Katastrofa dveh angleških smučarjev v Tirelslah
Alpah
luuija, Ki jv Milanu po svoji vojaški organizaciji povsod na evropskem kontinentu, je tudi v svoji koloniji Somaliji obrazovala milico po preizkušenem domačem vzorcu
Vi morda ne verujete
reklami, toda damo vam iskren nasvet : Poizkusite prati s »Hubertus« milom m »Perion« praškom za pranje. — »Pa sta res Izborna« boste dejali! In domača sta!
V Vent na Tirolskem sta se pred kakšnimi desetimi dnevi pripeljala dva angleška dijaka, slušatelja kemije na londonski univerzi. Prvi je bil kenneth Armstrong, drugi pa John Hoard. Preživela sta Silve-strovo in dan novega leta v hotelu »Vent«, 2. januarja pa sta odrinila na smučarsko turo čez gostišče pri Bernaghtovi koči, odkoder sta se namenila kreniti nazaj k izhodišču. Naznanila sta svoj povratek za petek zvečer.
Ker pa sta izostala, se je polastila hotelirja razumljiva skrb. Poslal je za pogrešanima trojico reševalcev, ki so ju iskali ter našli enega od njiju v nekem prepadu, kjer se je ustavil ogromen snežni plaz. Tam so reševalci odkrili najprej smuči, nato pa Se
truplo enega izmed ponesrečencev. Identificirali so ga za Howarda. ki je dozdevno padel v prepad iz višine 50 m ter obležal najbrže na mestu mrtev.
Reševalci niso bili dovolj dobro opremljeni, da bi mogli prenesti truplo v dolino, zato so se vrnili samo s poročilom o katastrofi. Pozneje so odšli na kraj nesreče z večjo ekspedicijo. ki je prišla do zaključka, da je moral prvi pasti v prepad Armstrong. Howard mu je hitel na pomoč, a
[>ri tem tudi sam šel v smrt. Navzlic mar-jivemu iskanju niso mogli doslej še najti Armstrongovega trupla, dočim so Howarda spravili v dolino ter ga bodo poslali v krsti na Angleško.
Kam se bo obrnilo Posaarje?
Vladna palača v SaarehrUcku, kjer bo ljudsko glasovanje v nertel.to 13. t. m. odločilo, kakšna bo pripadnost dežele v bodočnosti. Tri poti si lahko Izvolijo domačini: sedanje
stanje, Francijo «11 Nemčijo
Iz dežele korporacijskega gospodarstva:
Fašizem »rešuje" krizo istrskih zadrug
Najprej je fašizem naše zadružništvo uničil, sedaj ga pa hoče s svojo etiketo »nanovo" ustvariti — Indi-rektna priznanja tržaškega „Piccola"
Zadružna ideja je med Slovenci in Hrvati v sedanji Julijski Kranni te telo tgo dal oa£ls ugodna tla ta čim uspešnejši raz voi Ze pred dobrimi W leti so se mnog: naA' kraj na Goriškem. Da Krasu m • Istr ponašali e prvimi posojilnicami .n hra nilnicami tipa Sehulze-Delitsch ki jib j* med Slovenci posebno vneto propagirat M-nael Vošnisk Sprva so bile te posojilnice tekika kreditna društva ki so se pa kma hi organizirala na zadružni podlagi v smislu zadružnega zakona-
Istra ni v pogledu zadružne organizacije prav nič zaostajala za goriško in tržaško pokraimo Dasi ie sicer zelo revna dežela je ».adriižna misel našla v njej nad vge rodovitna tla Prva posojilnica in hranilnica ^p^u!7P-Pr>]itscbpvega tipa ie bila osnovana c Konru (za slovensko ol*olirol že pred do brimi 50 leti Profesorji koprskega sloven sko-hrvatskega učiteljišča, med njim zlasti Sninčič in Frankovi*1. so si pridobil' ne-H»7.-»bnih zaslug na polju zadružnega gospodarstva v Istri Prebili so led s svojimi p rv • m i poskusi iti zadružništvo je v tei siromašni zemlji hitro napredovalo Hranilnici v Kopru je kmalu sledila ustanovitev Hranilnice v Podgradu in že 1. IS91 je dr. Matico Lncrinia ustanovil Istarsko posojilnico v Puliu. ki ie imela svojo podružnico » Pi7/nu Zanimivo ie v fei zvezi poudariti, ia ie na vseh poliih neumorno delavni dr-Matko Laginja ustanovil v Vodnianu tudi prvo hranilnico za — italijanske poljedelce, ki si sami v tem pogledu niso znali pomagati- Tako le torei naš flovek prri oral zadružno ledino med Italijani v Istri! Zato se nam zde danes toliko bolj smešni poruši italijanskega fašizma, da »obnovi« in vaanira« naše zadružništvo v Istri, ki je vendar propadlo samo vsled popolnega nerazumevanja f?š'>tičnega režima za našo nenadno zadružno organizacijo.
7.P navedpnim posojilnicam in hranUni-•am co kmalu sled;le 5e druge. Posebno široko se ie razmahnila zadružna ideja v Tstr; ornt; koncu pretekla «toletia. ko so se poso»iln'pam in zadrugam Srhulze-Deli^rbeve^a tioa pridružile »raifaj^nov-ke« Poleg kred:tn»h so vz^asle še fconsum->n Arvvp 7,"druge Tik pred voino 'ored '-»"M tP vio na tedaniem teritoriju Istre 7." 109 krpd;tnih. konsitmnih. mlekarskih in drugih zadrug, tako da je ena naša za-i-HT* n-isi* 70 na *>117 iu?o.«'oven«kih or«*-fv -atcpv Ts*re Za^Mali so nam ta nagli napredek zlasti istrski Italiiani. ki se na tem ooliu z nami n;co mo<rli kosati. Vse ri?5e 7adru<tp *o h:l® že ored vojno krerr to oov,i7.!»np v mn^n! ffosnodarsVi centrali: ^r/irvRiarskl z;ezi v Pulju, ustanovljeni 1. 1P09.
Oh n?iS ^^isti^ega režima
Vo""?na le seveda -.adala našemu zadruž-7\-ivti v Tfltr? H"d udarec in tud< po voini si ni moglo Nikoi onomo^i. \Mike izgube so ntrnele /'asti naše kreditne zadruge v*led r"-eoovedi uvoza inozemskih naložb, ker ip b;ln ferl^i veliko denaria na'oženega v Vrnnsh ori linb1ian«ki in celiski Zadružni zvezi Po statistiki tržaške Zadružne zveze iz ?. 19?4. so te vloge v neramenia-nib in nerentabilni kronah, ki jih ni bilo mogoče uvoziti v Jul;isko Krajino, znašale okrofT milijonov kron Vendar je stev!lo n-!«:>i tadrug v Istri 1. 1924. bilo še vedno r;«oVo fte nred desetimi leti smo imeli 67 lunarnih. kon«mmnih in drugih zadrug z nt-rn/rl* on OOO Slonov N»ive? jiH ip bilo »
slovenskem koprskem okraju (22). potem v Pazi n n (12). Poreču (11), Voloskem-
f8) itd.
Fašizem ie toi*ei ob svoiem nastopu našel irvrstno izpeljano zadružno organizacijo v Tstri. ki je uživala pooolno zaupanje našega malega Človeka. Italiiani. žal. za zadri žno misel niso imeli sinila. 5e najmanj zrf'l pa ie bil za njo fašizem Naši zadružni-.! so zaman pričakovali prepotrebne pomoči iz Rima. ki b: bila posebno v prvih povojnih letih zelo na mestu Režila bi bila poiasnega. a sigurnega propadanja toliko naših gospodarskih ustanov, ki so jih naši ljudje le z veliko požrtvovalnostjo in skrb norijo obdržali pn življenju, dokler jim ni režim zadal smrtnega udarca z razpustom naše zadružne centrale v Trstu in tisočerimi drugimi ukrepi, ki kažejo popolno nerazumevanje lašizma (m Italijanov sploh) ca zadruzno organizacijo. (Italija še da nas oima enotnega zadružuega zakona, ki bi urejal te tip.čuo nase ustanove po vzgledu avstnislie zadružne zakonodaje!)
t o razpustu uase zauriuiie centrale v lrsiu onj muraie nase istrs&t zadiune pristopi k posebni fašistični »ledeiaciji agrar mu buu&uiCijevv, Ki pa uiuiu uajutaujse ouuuiiosti L aadiini »zadru^uiuii *vezauij« lfue.aoija sctu sauio veiiKe Kreditne in fcuusuuine zadruge, *aKoi obstojajo v vee-jiu centi.u v lutnji, ue pozna pa iu ue podpira <oepuuai'3&.ii ut^auizacij ua u^uuu poula^i KatkOi jib najueiiiu uicu uami tuui v Ud jtuaujsui KrajiU.	tej poutaKJ ue
aiuic oeveua ua^»ui isUok.iu zuai ugaui piu« aič KuiisUt. ciaueivo pn lasist.cui leuera Cijl. M " puUUUliU klJi Ul U^C '"3 4iltUt te deiaoije — a>ma aajuiaujseKk smisla za Lmic^ti ciove^a iu ujt^ove irtjueo« i>» d^tUj diucaj, aa morajo v taKem »istemu, ki preu»sem velike denarne zavuoe iu kon nun.nc zouiti^e, iikviiiiiaij uaw uiaie poco /.iu.ee m liiaiiiimce na deželi z« ziarad. pi e<> i .i^i-jia bi ro»r al lenega aparata, K. Oi Uiuiaie »^»-ijali te ui Uuieic ui.jusi.u vaeai pi e.ili MMII	ki se U» 4aui uziiistvo v
i.i>i-iii aiiiista n|i.»ii ue ozua- , vtpavi si.. 4e inoiali ii- j»r uit* ua«i lokalni posojilnici — I\ijit-t»ha nt l.ja.JsKa posujiinica ~ zdru z.ti s iHKlru/.oice gun^kega Monta, če »ta auleli v«a> ueuai še redili.
Mastno plačani komisarji in dekretirana sanacija
■ii '» tr-» •■ :e ie oo razpustu tr *aike Zadružne zveze godilo še hujše Na m-««to da bi jim vlada priskočila aa pomoč.
' »rnnriiriMllii r>-:w: IVO |?t I nM.,- 11 : (Imc 38 frhrNarja 1933 raipnotilo npra» "v	vse|» snJffi ,r«« ii» Hu P«»»tav||«.
nia^n« piafnr 'romlMrle. k- nai b' 'r.v«»dl n->Sih rr> 'rug na ta nafin. da drwtlin mo i* 7,nlrugp v en sam ^""»or ... NvbM rw*»fea ustanova za agrar-
ne Jconsorcije v Ki^ ustanovljena e kr-dekretom od SO maja 1932.. pa naj bi pre-Ljla istrskim zadrugam poseben kredit v znesku 1,500.000 lir k- bi se smel pora biti samo za red videno »sanacijo« zadrug Kakor izvemo «z »r*-vkega »Piccola« i dne 30 de embra 1 1. te ta denar baje 9 de poniran pri puljski »Cassa di Risparmio« »endar pa se _ in »Piccolo« to izreepo poudarja — ne sme 'ZPlaFati pred defim livno ureditvijo in sanacijo-.. S čim nai Se torei sanarii« izvr5i">
V isti številki »Piccola« nastopa proti -tredvden- združitvi vseh '(»trških zadrug v en sam konsorcii neki dr Paolo Polesini. ki. kakor kaže. j>07na istrsko zadružništvo 5e »z o^edvoinetra ''asa Podala namreč i? lelo naših zadružnikov dragocene ugoto vitve, ki jih hočemo tu dobespdno nreresti
Zavzema se sa sedanji zadružni tip na oijf podlagi io pravi: Z ohranitvi j« sad rog na okretni podlagi bi ostal« nedotaknjeno premo! e; e moralnih vrednot, ki ga je marši katera (adruga f Istri inala nakopičiti \ dolgih desetlet»ih (!) uspešne*« dela * korist lastnih ladrninikev To pa ni «mo por * io ampak ie. rekli bi. naravnost kanitalne važnosti za zadružno sodelovanje V* tisti, ki so bdn.l delali na tadrnžnem "•»lin » I«tri nw>- »>«*»rf> i-«»do kultom no mena »a nspeh kakrSnekoli iniciative na tem n«*'n I* tannanie |{| nanle ln»elat«rji nalete pH !nte»e«'ranei»» t«re| v nagem * " i»r' V«"«'*"- ki «« ie nn naravi oprem' 'n nesanpllivi..
Da in te»a zauoanla faSizem — ne uii va .. M»d vr«t»m« č!tnmo to Mid' v ^"'-.n dr "itesinila. V« »mo mu rs niegovo "»r1 »nanle 'z rrn hvatp*ui Val b' te nlegove besede n^rmn'' noSnm«
hro	n»l tr«m«fiip!lBV»m m'nWr
atvn v	dn? »re5»vslt«
krzo Mrt1r*h T O rim t'	<< rrnaoodip v
Vor om!«l«Mvn i^ot! to IcVrenP Hps® ' Ar PnlnetnJJ« fp«n!*nn \r «re«l no 'pna W na »nlnvn up	A* W fn
S:c»5	mnJ n»!!ml 15»ldm' Z
^plrrot' tri n^olni''!«'« o^Knrn ni'1''' 'n na '.t-ilp l/> xt	t^cli. CT.1«*«*.
"'i'«!!« I-nm1[orln V? nai »«!inlwift# Ta-'•^no	l-.Un. ta to	^A^ftllllrt O
-»»'n^tru z dek^o^rttn T -tnr
, v........ <003 .,
Dr. 1». v
ŠPORT
Otvoritev hockey sezone na ledu
Villacher SV : SK Ilirija v soboto ob 20^0, v nedeljo ob 10.»
Dirija je povabila znano nockey moštvo Villacher SV, da preizkusi svoje moči. Villacher SV je renomirano hockey moštvo, ki v zadnjem času zopet sili v ospredje. Za Ilirijo je ta tekma prva in obenem trening za nadaljnjo sezono. Ilirija je to sezono pridobila s Pogačnikom, ki je igral v Innsbrucku in z Lombarjem, ki se je vrnil od vojakov, precej na udarni sili.
IgraSče je povečano in ima večje internacionalne merp. Za goli ima odbojno steno. kar bo v veliki meri poživilo igro. Novost za Ljubljano je tudi to, da se bo igralo pri nočni razsvetljavi, kar je običajno v Evropi
Otvoritev sezone bo v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 10. Občinstvo se vabi, da po-seti to prireditev.
Darila za akademske skoke
Za skoke za prvenstvo jugoslovenskih univerz, ki se bodo vršili v neaeljo 13. t. m. v Kamniku, so razpisani naslednji častni naslovi in darila: prvoplasirani postane prvak jugoslovenskih univerz za 1. 1935 in prejme v prehodno last pokal mesta Kamnika ter prihaja tudi v prvi vrsti v poštev za reprezentanco, ki bo nastopila v fivici; drugoplasirani prejme umetniško plaketo, dar tvrdke Šport - Kmet in prihaja v poštev za St. Moritz; tretjeplasiranemu je določena plaketa, dar tvrdke Sport-Dru-cker, Zagreb, nadaljnji trije plasirani prejmejo praktična darila (predvidoma po 1 do 2 para prvovrstnih smučarskih nogavic, dar tvrdke Drag. Hribar Poleg častnega naslova, prvaka vseb jugoslovenskih univerz, prejme prvoplasirani slušatelj ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze, naslov prvaka omenjenih univerz za l 1935
Ker so vabljeni k tekmam tudi tekmovalci neakademiki. ki bodo nastopili seveda izv«jn konkurence (prejeli pa bodo praktična darila), obeta biti tekma zelo zanimiva. V nedeljo na svideiije v Kamniku!
Otvoritev smučarske koče na Mužaklji
Smučarski klub Dovje - Mojstrana je 8. t. m svečano otvori] kočo na Mužaklji, ki so jo zgradili požrtvovalni člani kluba. Koča je oddaljena pičlo uro hoda od Mojstrane. Po otvoritvi koče so se vršile vsakoiet-ne klubske tekme, katerih se je udeležilo veliko število članstva.
Krasno solnčno vreme je privabilo v ta smučarski raj mnogo prijateljev belega športa in dalo prireditvi še več sijaja in smučarskim srcem novega poguma. Meter visok sneg in prekrasni tereni so nudili tekmovalcem ln gledalcem nepopisen užitek.
Proga za člane je bila dolga 8 km in zelo težavna. Prvo mesto je zasedel najboljši tekmovalec kluba Jakopič Albin. Sledili 90 Rabič Miha, Cebašek Fran. Rabi«. Maks in Koši' Lojze Nekaj dobrih tekmovalcev kakor Klančnik Lojze. Lakota Ciril in Klančnik Gregor, niso startali, ker so bili službeno zadržani. Poleg domačega članstva se je udeležil ostre borbe Izven konkurerce tudi naš mednarodni tekmovalec Joško Janša ter dosegel najboljši čas.
Naraščaj je imel 5 km dolgo orogo. Prvi Je bil Kotnik 2 Pavlovič, 3. Polajnar.
Za
Službene objave GZSP
prireditev vseslovanskih prvenstev na Bledu od 22. do 27. t. m. potrebuje sa-vez približno 30 oseb, po možnosti sodnikov ali pa ostalih pri tekmah verziranib športnih delavcev, ki bi v posameznih dnevih prevzeli sodelovanje To naj bi bile osebe, ki stanujejo na Jesenicah, Lescah, Mojstrani Bledu in Bohinju. Naprošamo vse sodnike GZSP, ki bi bili pripravljeni sodelovati da najkasneje do 14. t. m. javijo to potom podaaveza Savezu. Vse stroške povrne Savez.
Vse člane GZSP opozarjamo na razpis smuških teke r. ža državno in savezno prvenstvo Jugoslavije ter za n kolo vseslo-vanskega smučarskega prvenstva, ki se vrši v dneh od 22. do 27 t. m. na Bledu, ki je bi! objavljen v dnevnem časopisju 8 Januarja. Naprošamo /se naše klube, da se točno ravnajo po odredbah tega razpisa.
Z dne 7- t m se verificira za TK Skala Jesenice Dreša Bogomir ln za SK Lesce Stuller Klaudi
Sankaška prvenstvena tekma, določena za 1? t. m., se preloži na poznejši čas.
Medklubska tekma v smuku, katero M moral prirediti T^ Skala. Jesenice, dne 13 t m z Rožce e zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedana
Na dopis smučarskega Kluba Begunje z dne 3 t. m in dopis Alp SK Gorenjec z dne 28. m. m. se odgovori pismeno.
Za medklubšKO alpsko kombinacijo, smuk m slalom dne 13 t m., katero priredi SPD Kranjska gora. je določen kot vrhovni sodnik g Drago Cerar in kot službujoči odbornik Jalen Vinko
Sej3 upravnega odbora se vrši v soboto 12. t m ob 18 v restavraciji g Legata na Jesenicah katere se moraju udeležiti- Zupan Jože Sega Boris. Zgaga Prane Brum Viktor. KosmaO Franc. Smolej Janko, Do-bovišel» Ciril Frelih Matevž
Klubi se pozivajo, da. v kolikor niso mogli izvesti klubskega dne 8. t. m., istega Izvedejo 13 t. m v zvezi z mladinskim prvenstvom. — Tajnik 1. Jože Crin-kovic	_
Vremensko poročilo JZSS
Ljubljana, s* januarja JZSS je preje) davi naslednja vremenska poročila po stanju z dne 8 januarja:
Tržič, ob 7 zjutraj: oblačno, vetrovna 5 cm snega, smuka neugodna.
Kofce, 9 Januarja. Temperatura — 9. močno sneži, ns stari podlagi 30 cm prši-ča. Smuka prav dobra!
Točko čelo: 25 cm snega, pršlč, sneži dalje.
Planina na Kraju: —11, na 85 cm starega je zapadlo 10 cm novega snega. Močno sneži, smuks prav dobra.
Pokljuka: —9, drobno mede, severovzhodnik na 20 cm starega zapadlo 5 cm pršiča, smuka prav dobra, skakalnica uporabna.
Dovje-Mojstrana: —3. močno sneži, 8 cm suhega pršiča. mirno, smuka prav dobra.
Telefontina poročila 9 januarja:
Bohinjska Bistrica: —11, vetrovno, v dolini 2 cm pršiča.
Vogel: —13, 90 cm pršiča. smuka prav dobra.
Bled jezero: —13. oblačno, mirno. 5 cm snega, drobno mede.
Mrzlica: —12, 60 cm snega, mede, vreme južno.
Pohorje: Mariborska koč« ob 7. zjutraj: 9. sneži, pršič. na podlago 35 cm zapadlo 5 cm pršiča. smuka prav dobra
Seniorjev dom: —12. mimo. sneži. 30 cm pršiča. smuka dobra
Ruška koča: —12. mirno, sneži, 40 cm pršiča. smuka prav dobra.
Rimski vrelec: —7. 22 cm snega, smuka zelo dobra.
Polževo: —4. 30 cm pršiča, sneži, smuka idealna.
LZSP (Službeno). Danes ob 17.30 obvezen sestanek vseh saveznih smuških sodnikov v pisarni JZSS v Kreditni banki.
JASO. Opozarjamo vse tovariše, da se polnoštevilno udeležijo skokov za prvenstvo univerz v nedeljo v Kamniku (13. t. m.); to velja zlasti za rutiniranejfte tekmovalce. Kdor se ne bo udeležil teb skokov, nikakor ne bo mogel priti zaradi pravičnosti do ostalih v poštev za st. Moritz. Prvoplasirani prejme prehodni pokal mesta Kamnika, ki nam ga je poklonil, kakor znano, predsed kamniške mestne občine g. Kratner Drugo in tretje plasirani prejmeta plakete, nadaljnja trojica praktična darila Vsi akademiki, zlasti pa tovariši člani naše organizacije, v nedeljo v Kamnik; — Na našo okrožnico cenj. tvrd-kam, da bi nan. naklonile nagradna darila, so se odzvale doslej tele tvrdke. Dra-gotin Hribar »Prva kranjska pletllnica« 12 parov smučarskih nogavic, »Robur« Novi Sad, 1 par smuči; včeraj smo prejeli od tvrdke »Šport Drucker, Zagreb, lepo plaketo, tvrdka Šport - Kmet, Ljubljana, Aleksandrova ulica, nam je naklonila umetntškc izdelano plaketo ter prvovrstne inozemske specialne vezave za slalom (dar za prvoplasiranega v slalomu) Vsem omenjenim tvrdkam se prav prisrčno zahvaljujemo Ttvrdko pa, ki nam je naklonila znesek Din 100 (sto), toda ni pustila pri vratarju univerze svojega naslova, prosimo, da nam istega blagohotno sporoči, istotakc. kako naj se ta znesek uporabi 2e sedaj prav lepa hvala! Pričakujemo pa. da se bodo tekom današnjega dne odzvale še ostale ljubljanske cenj tvrdke ter s tem pripomogle k uspešnemu Izidu naših tekem ln tako posredno pnpomogle k propagiranju smučanja med akademiki. — vse tovariše člane JASO obveščamo, da se bo vršil v petek 11. t. m ob 18 na tehniki članski sestanek Pridite vsi. da se domenimo o skupnem odhodu v Kamnik, ter da Vas podrobno informiramo o delovanju organizacije sploh, zlasti pa o bližajoči se udeležbi
v	St. Moritzu. SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). Dre-
vi	ob 19 v telovadnici šole na Grabnu redni grimnastični trening Udeležba je za vse obvezna Brezpogojno pa se morajo udeležiti današnjega treninga tile atleti- Bt-zovičar. Dolhar Gerzlnič. Glavnik L.. Grošelj. Habič. Jeglič Fr tn Prodko. lurtčev Jerman Janežič Kacjan. Mallner Otoszv Orel Pleterski, pukelstetn. Robek Slapar Starman I in n.. St.uru Stepišnik. Sodnik Tavčar Vovko. Zorman. skerl in Križman NeupravVens odsotnost ne bo pri vsakem strogo obravnavala — /SmnCarskii sekcl-la). Dre vi ob 19 so v telovadnici ftole ns Grabnu roHio gimnastične vaje. Udeležb« za vse obvezna.
A8K Primorje (LahkoatleUka sekcija). Danes ob 19.30 lahkoatletska gimnastika, obvezna za vse lahkoatlete v telovadnici na učiteljišču Resljeva cesta. Smučarjem pristop tudi dovoljen.
2SK Hermes (Centralni odbor). Plenarna seja centralnega odbora danes ob 19. na kolodvoru vsi odborniki zanesljivo. Gg. Cerkvenlk m Slmčič sigurno.
SK Grafika. Drevl ob 18.45 pričnemo z zimskim4 treningi v telovadnici n. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti. Udeležba za vse nogometaše strogo obvezna Vsak naj prinese s seboj hlačke ln copate
Smučarska tekma v Trbovljah. V nedeljo klubska teKma v smuku. Start ob 14. na Mrzlici, planinski dom. Cilj Trbovlje trg V petek širši sestanek za vse tekmovalce.
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19 sestanek damskega odseka, važen za one dame ki se žele udeležiti smučarskega tečaja Tečaj začne pri ugodnih snežnih prilikah v ponedeljek 14. t. m.
SK Triil razpisuje za nedeljo 13. t m. I medklubsko sankaško tekmo, in sicer s startom pri cerkvi Sv Ane. V primeru neugodnih vremenskih prilik se start prenese na Ljubelj s ciljem pri cerkvi Sv Ane, kar bomo še pravočasno javili. Prva tri mesta prejmejo darila Vsak tekmovalec »ekmuje na lastno odgovornost Vsak pripomoček za dosegu večie brzine ali za zaviranje je nedopusten Start ob 14 Prijave ali na S^.T. ali pa najkasneje eno uro pred startom.
SOKOL
Sokolsko društvo Ljubijana-šilka obvešča svoje članstvo, da se bo vršil občni zbor v petek. 25 t m. ob pol 20. v Sokol-skem domu Sestanek članstva za sestavo kandidatne liste pa sc bo vršil v petek. 18. t m ob pol 20. istotam — Uprava
Sokolsko društvo Moste priredi v petek ob 20 predavanje o temi: »O naših narodnih vladarjih preteklosti« Predaval bo predavatelj ZKD. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma Vstop prost
Iz življenja na dežel?
Iz Kranja
r— Kmetijski filmi v kranjskem srezu. V teku januarja in februarja se bo predvajal v kranjskem srezu na več krajih zanimiv in poučen kmetijski film. in.sicer 12 t. m. ob 18. v Gasilskem domu v Zabnici. 13 t m. ob 7. zjutraj v Krekovem domu v Selcih nad Skofjo Loko. isti dan ob 15 v Sokolskem domu v Gorenji vasi nad Skofjo Loko. nadalje 19 ob 18. v narodni šoli v Olševku. 20 t. m. ob 7. zjutraj v Prosvetnem domu v Šenčurju, isti dan ob 15 v Ljudskem domu v Cerkljah in 18. februarja ob 10.30 dopoldne v Kranju v ki ne Taliji Kmetijski film bo izredno poučen, zato se vabijo odločilni činitelji prizadetih okolišev, da poskrbijo za čim večjo udeležbo Vabijo se tudi šole. da pridejo t odraslo šolsko mladino pod nadzorstvom
r— Nova označba kranjskih ulic In cest. Z novim letom so kranjski trgi. ceste tn ulice dobili nova imena Prav za prav razen par imen kranjske ulice in ceste do-sedaj v celoti sploh niso imele nobenih oznak hiše pa ne številk oziroma enotnih tablic V tem pogledu pomenjajo nove tablice za Kranj novost in napredek, čeravno bolj pozno do*el. ker se je čakalo kakšen obseg bo kranjska občina ob ffru-paciji občin dobila
r— Občni zbor podruinlce Družbe sv. Ciril« in Metod« se bo vršil 11 t. m. ob 18 v gimnazijskem poslopju. K udeležbi
vabljeni vsi narodnjaki.
★
PODNART. Krajevna organizacija JNS za občino Ovsiše v Podnartn bo Imel« v ne deljo 13 t m ob 17. v Podnartu v prosto rib g. Pogačnika redni občni sbor Član naj se zbora polnoštevilno adeleže. Vablje n! tudi drugI prijatelj) JNS
POLJE Upravni odbor Sokola Polje obvešča svoje članstvo, zlasti one, ki ii kateregakoli vzroka niso prejeli vabil na udeležbo glavne skupščine, da se bo ta vršil« v soboto, dne 12 t m., ob pol 8. zvečer v dvorani osnovne šole v Polju. Dolžnost vsega članstva |e, d« se skupščine udeleži v polnem številu, zlasti pa. d« se udeleži volitev novega upravnega odbora, ki bodo tajne. One člane, ki še niso poravnali naročnino, pozivamo, da članari no poravnajo pred pričetkom skupščine, ker jim je sicer odvzeta upravičenost ude ležbe na volitvah tn pri morebitnih drugiL glasovanjih.
POLJ CA NE. Druga gledališka predstava sokolskega dramskega odseka letošnje se zone je bila igra »Marjetica« Je delo domačega avtorja našega priznanega amater skega igralca br Mira Ritonje Ima tri delanja in vmesno sliko ter v prvi vrsti na men zabavati, kar je pri nas tudi dosegla Dejanja so poverjena z vmesnimi pevskimi ročkami in k temu pripadajočo godbo So delovali so sestre in bratje: Gašparičeva Savski. Malnarjeva. Podgoršek. Prešern. Kolar. Lipovškova, Krajnc. Detiček, Hudi nova, Koner, Mesarič. Dragica in Milenica Orkester je vodil br dr Hronovsky. pevske pa je uvežbal br. Janko Zivko Lepa je bila nova kuliserija, ki sta jo brezplačno izdelala gg. Voglar Erik in Mahorič Franc Obisk je bil tak. da je bila velika dvorana premajhna in to prvič v zgodovini sokol-skega odra Vsem. ki so pripomogli k uspe hu, prisrčna hvala! — Strelska družina je pričela s sobnim streljanjem, ki se bo odslej vršilo redno vsako sredo od pol 20 dalje pri Mahoriču Odziv strelcev je prav razveseljiv. — Na silvestrovanju gasilcev je ob polnoči spregovoril gasilec in podžu pan g. Gajšek Počastil je spomin smrti blagopokojnega kralja Aleksandra U prvi novoletni pozdrav pa je veljal mlademu kralju Petru II. — V zasluženi pokoj je sto pil žandarmerijski narednik g Vajda Franc V težki odgovorni in čestokrat nevarni službi je vztrajal 30 let in jo oprav Ijal vselej vestno Bil je najprej v Muti. nato v St Petru v Slovenskih goricah, zad nja tri teta pa v Rušah Liudstvo. pri katerem se je. kljub svoji kočljivi službi, priljubil. ga je spoštovalo, prav tako cenjen jc bil pri svojih podre jenih. K zaslužnemu pokoju mu čestitamo in ž«luno ie mnogo srečnih let!
SLATINA RAOFJVn-KAPBLA. V nede 1J0 13 t m po rani maši pri Kapeli v šol občni sbor občinske organizacije JNS Ker bodo na dnevnem redu vaftn« vprašanja Učeč« te nafeva o"*e«»n«Vn rlnt^srjs *i» -»elavca. o katerih bo »ovoril domiiAt po itanec p 7ph>h'* «e v»h'jo Mani tn dro*4.. da se zbora polno*tcvilao at«lili. r» po-
zni maši istega dne pa bo pri Kapeli v šoli ustanovni občni shod Društva kmečkih fantov in deklet. Govoril bo o kmečki mladinski organizaciji g. dr. Rosina iz Maribora.
"iflARODHO T T fr-f
GLEDALIŠČE V
V l JiU BI JAfl -
aCPEBTOAft
DRAMA.
Začetek ob 20 Četrtek. 10.: Zal-jjoči ostali C Petek. 11. ob 15.: Cvrček za pečjo. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din.
Sobota, 12: Vihar v kozarcu. Četrtek. Premiera.
Nedelja. 13. ob 15.: Žalujoči ostali. Izven. Cene od 24 Din navzdol. _ Ob 20.: Vihar v kozarcu. Izven. Cene od 28 Din navzdol.
OPEKA.
Začetek ob 20. Četrtek, 10.: Rigoletto Četrtek. Gostovanje
g. A. Dariana. Petek, 11.: Zaprto.
Sobota. 12.: Dežela smehljaja. Izven. Gostovanje g. A. Dariana. Cene od 36 Din navzdoL
Nedelja, 13. ob 15.: Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdoL — Ob 20.: Štirje grobjani. Izven. Cene od 36 Din navzdoL
★
Drevi se igra Nušileva komedija >2alu-joči ostali« za red C. Duhovita satira na rodbinske razmere, ki se razvijajo v pričakovanju dedščine, postavljena na oder z uprav nušičevskimi efekti in šegavostjo. vse to tvori delo. ki je zares zabavno. Sodelujejo: g Cesar v glavni ulogi ter ee: Vida Juvanova in Nablocka, poleg ostalega ansambla.
Premiera Bruna Franka igre »Vihar v kozarcu vode« bo v soboto 12. t m. v režiji g. Fr. Lipaha. V igri pokaže pisatelj razliko med pristnimi, čutečimi ljudmi tn onimi, ki jim gre samo za ugled in kariero. Mnogo resnice je v humornih situacijah tega dela.
Gosp. Ado Darian gostuje v ulogi voi-vode \lantuanskega v Verdijevi operi »Ri-goletto« v četrtek 10 t. m. Simpatični pe-«rec je žel pri svojem prvem nastopu velik uspeh kot princ Su-Chong v »Deželi smehljaja« in prepričani smo, da bo kot vojvoda Mantuanski potrdil, da je prav tako dober v operi kot v opereti.
Gospa Marta OherwaIderjeva poje partijo Gilde v operi »Rigoletto«. Prikupna pevka je bila že ponovno gost naše opere in je žela prav lepe uspehe. Ostala zasedba opere je običajna: glavno partijo poje g. Primožič, grofa Monterona g Marjan Rus. Sparafucila g. Zupan in Magdaleno ga. K<v gejeva.
ŠENTJAKOBSKO GLFDALI5CE.
Začetek ob 20.15. Sobota, 12.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja, H).: Hčerki njeue ekscelence. Zadnjič.
»Hčerki njene ekscelence«, izvrstno veseloigro, ponove v Šentjakobskem gledališču dvanajstič in zadnjič v sezoni v soboto 12 in v nedeljo 13 t. m ob 20.15. Igra Je zelo zabavna tu je dosegla pri vseb dosedanjih uprizoritvah nenavaden uspeh Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra Ker sta to poslednji uprizoritvi veseloigre in ker sta bili tudi zadnji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo spet mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi občinstvo vstopnice že v predprodaji od sobote dalje
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Četrtek, 10.: Izgubljeni valček. B. Petek, U.: Zaprto.
Sobota, 12.: Vijolica z Montmartra. Gostovanje Erike Druzovioeve. Premiera. D. Nedelja, 13 ob 15.: Gugalnica. Znatno znižane cene od 15 do 2 Din. _ Ob 20.: Vijolica z Montmartra. Gostovanje Erike Druzovičeve.
Radio
Četrtek, 10. jannarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Koračnice na ploščah. — 18.20: Smuška ura ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. — 18.50: Radio orkester. _ 19.25: Čas, jedilni list, program za petek — 19.30: Nacionalna ura: Nac. vzgoja v naših šolah (iz Beograda). '20: Mandolinistič kvartet Samarin igra božične narodne, vmes »Fantje na vasic. — 21.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Pariza. — 22.30 Cas, poročila, plošče. Petek. U. jannarja. LJUBLJANA U: Šolska ura: Prerfos vaše prisege na Oplenac (Vekcslav Mlekuž). — 12: Plošče. — 12.50- Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Filozofski sprehodi: 1. Zgodovinski razgled (dr. Veber). — 18.20: Radio - orkester. _ 18.40: Literarna ura: Go-golj ob stoletnici (dr. N. Preobraženski). — 19: Radio orkester — 19.25: Cas, jedilni list. program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura. Silvija Kranjčevič (iz Beograda). - 20: Prenos iz Zagreba. _ 22.15: Radio-orkester.
BEOGRAD 20: Iz Zagreba. _ 22.20: Narodne pesmi z orkestrom. — ZAGREB 12.10: Plošče. _ 17.15: Pesmi in recitacije. — 20: Pevski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — PRAGA 19.10* Lahka glasba. - 20.15: Orkestralen koncert. — 21: Ruska glasba. — 22.15: Plošče. - BRNO 19.H0: Pesmi. -20.15: Iz Prage. - VARŠAVA 30.15: Simfoničen koncert. — 22.40* I^ihka in plesna muzika. _ DUNAJ 12: Orkester. - 15.40-Mladinski koncert. __ 17.30: Arije in pesmi — 19.25: Prenos opore »Rigoletto«. — 23: Lahka glasba. _ 23.45: Godalni kvartet. — BERLIN 20: MeAan program — 22.20: Komorna glasb«. — KftNIGSRERG
20.10: Beethovnov večer. _ 20.50: Ber-h in
IVetlmv^n. — 22 .HO: Plesna mimika. — STUTIGART 20.10: Program iz Berlina. — 22.*): Lahka in plesn« gtesb«. — S4: Simfonični orkester. — RIM 18: Roieorf n« četo. - 20.10: Ptaftb. _ 20.45: Op»r*Ud ve^er.
OPOZORILO!
Ne zahtevajte »pinu tem ve <
izrecno
mO L L A" TBOPIC
da M bmU rasnftarmni! Orlgi ruUna mumn v h""*
»O F/ V. K A K T O N D
A
C1IM. $
Marceli« llnajre«
116
Upornica
Komaj)
Napadi sc postajali manj hudi in manj pogosti, Claude je spal, in tuui Jozana, ki je bedela že tretjo noč, aa je pogiezuila v g4o-boko spau^e Z glavo naklonjena na ravni hrbet stola, z rokami ohlapno visečimi k tlom, z nočno haljo komaj zapeto na prsih je spala, sama ne vedoč, kdaj je zaspala Noel ji je položil blazino pod glavo, ji pogrnil kolena z odejo, obsedel zraven ujen in vlekel njeuo enakomerno dihanje in Claudeovo nemirno sopeuje na uho .
Cas je mineval; reči oko-li Noela so izpreminjale obliko in barvo; sivkast svit se je prelival po temnih kotih sobe; bilo je, kakor da bi zrak drhtel v somraku zimskega jutra... Višnjeva proga se je kradla v sobo skozi zavese — in zdajci je svetiljka obledela in tragično zaplapolala, kakor da bi bil nekdo dahniJ vanjo ... Noel jo je upihnil...
Zunaj se je budilo življenje s svojimi neštevilnimi žalostnimi glasovi, s težkim korakom delavcev, ki so šli na svoj posel, z ropotom in drdranjem koles, s pokanjem bičev in peketanjem konj... Troblja nekega parnika je zagnala svoj zategnjeni, pošastno tožni, srce trgajoči glas, ki je vrtal Noelu v živce... V jutrnjem svitu je bil videti Jozanin speči obraz še bledejši Njeno čelo je dobivalo rumenkasto, voščeno barvo, vijoličaste sence so ji ležale pod očmi, in dihala je tako počasi, da se je lotil Noela strah in bi jo bil skoraj po imenu poklical, da bi jo zbudil...
Z eno roko na Jozaninem naslanjaču, z drugo na Claudeovi
poetaljici, je ari na bitji, ki sta bili postali tako njegovi, da Ju v
svoji ljubezni ni mogel več ločiti drugega od drugega. Čeprav je njegovo srce glasneje govorilo za inaier, je bilo veudar to srce, nekdaj toii sovražno, zdaj tudi do otroka polno uežuosti. Claude ni bil vee mrzka uganka, ki je preganjala Jozaniuega ljubosumnega prijatelja: >kdo si? Kakšnega rodu? Kaj je tisti tvoj delei po očetu, ki ga mati vzlic vsemu spoznava v tebi? Katere ure njenega življenja jo spominjaš? Katere ure pijanosti, slabosti, sle?«
Njegovemu vsakdanjemu prizadevanju se je bilo posrečilo, da je pregnal strašno ukletje.
Claude je bil samo še Jozanin sin, starejši brat tistega drugega sinu, ki mu bo Jozana kdaj dala življenje...
Misel na tega bodočega otroka, na željno pričakovanega, morda že spočetega, ta mila misel ga je navdajala z bolečino . Videl je križišče v Boulonjskem gozdu, luno med vejami, izprehajajoče se dvojice, luči v Armenonvillskem paviljonu... Kako strašen je bil nagib sovraštva, ki je bil tisti večer razburil njegovo dušo!... Takrat je bil _ čeprav le nejasno — začutil v srcu strašno željo, in zdaj je bilo podoba, kakor da jo hoče hudobna usoda uslišatit... Fraznoverna groza ga je obšla ob tem spominu . .. Slikal si je strašni prizor umiranja, smrti in strašno materino bol; in videl je svojo nezmožnost, da bi ji prihranil to bol in da bi jo v njej tolažil. In vsa njegova ljubezen se je kriče uprla tej misli
>Ne!... To se ne sme zgoditi!. .. Jozana tega ne sme doživeti! Otrok mora ostati živ!... Pol življenja bi dal, če bi ga mogel rešiti!. .«
Okoli osmih je prišla Tourette, kmalu za njo pa doktor Blan-chet Spoznal je majhno zboljšanje, a vendar 66 je — previden, kakor je bil — še obotavljal z diagnozo.
»Prihodnjo noč ae bo vee odločilo «
Popoldne je prišla gospodična bouova, in No§l je mogel zdaj domov, da se je preoblekel. Joza.no je uašel presirašeuo m pobito, kakor je bila prej. Ko sta ostala sama, se je razjokala.
»Oh, Noel... niti minute naju ne pusti sumih!... Tako se bojim, kadar te ni!... Claude in jaz, oba imava samo te6e na svetu!«
Ni se mu zahvalila za njegovo pomoč... Cemu neki? Zanjo in zanj ni imei<a ta beseda, kakor vobče vsak ustni izraz hvaležnosti, nobenega pomena več... Jozana ni niti pomislila na to, da bi utegnil No81 manj trpeti od nje, čeprav je trpel drugače kakor ona... Moral je noeiti enak delež njene bolečine, kakor tudi upanja, ki ga je še imela za otroka.
Zvečer je vročica še huje pritiskala. Razširjenje zrenice, otrplost tilnika, vpitje in bledenje, vsa znamenja, ki jih je bil zdravnik naštel, so se spet pokazala — samo da še močneje. Jozana, ki je bila v66 dan pobita, je takoj spet našla svojo neupogljivo odločnost. Touretto je nagnala iz sobe, ker ni mogla več prenašati njenih solz in njenega tarnanja. Hotela je biti z Noelom sama.
»Ti mi boš pomagal. A nihče razen tebe se ne bo dotaknil mojega otroka... Ne maram tolažbe; nočem, da bi me pomilovali. Nočem, da bi me tuji ljudje gledali v moji boli. Samo ti .. .<
Pa ni jokala. Bila je brezčutna, okamenela, kakor prejšnjo noč. In Noel se ni upal govoriti z njo, da ji ne bi vzel tiste nerazumljive moči, ki je postajala tem večja, čim strašnejša je bila nevarnost.
Opolnoči sta pričakovala zdravnika. In zdajci se je Jozana oglasila:
»Odveč je...«
»Kaj je odveč?« je vprašal NoSl.
: £ N £ MALIM OGLASOM
Po 6U i>uli u De»e<!u, UiD Z.— davna &a vsan oglas in enaratnc pristojbino L)id 3.— za šitrc ali dajanje naslovov pluCaj« »ni. KI MWVj« <t)užb Najmanj&i tn»*!*t*k za enkratne ohjavti nglarm Din 12.-— t)npiw in tem t ve ne ^araCunajc- p<> llm t.— za vsaKo besedo. LMd 2.— davka za vsaK oglas id enkratne pristojbine Din 5.— za 4ifro ali dajanje aaslovov Najmanjši «neHek ta enkratne objavo oglana Din 211— Vsi ostali oglasi *e /.aračunajo p«. I>in ca henedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbine Din 5.— za 4itro alt dajanje naslnvnv VaJmnnISi *ne»eb za enkratne objave n?lan» Olr II.—
*„>. V i .
j • .v


Pnniiffbam na «itrp ne orflaeaitp mam*1 Le. Ce zanrevare oo Oelasneea oddelka »Jutra« TIS«* • _ „ ... . .
odpnvnr nnloW»e U1I1	▼ "»««1*811.
Vse pnstoibine za male oglase le plačati Dn oredaii naročila oziroma jih je vposlatl v pismu obenem t naročilom, ali Da po poštni položnici na čekovni račun Ljubliana štev 11842 sice? se zaračuna k zgorai navedenim oristoihinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se tnalih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", VJnhliana.
GOSTILNIČARJI*
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET—VINO
Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKOV
Sremski Karlovci, Fruška gora.
Službo dob
)
8e«eda > Oio Javek 2 Din M iitro ali lajanj* laslova S Oio Najmanji' fue»et> 17 Din.
Kemika
ali laboranta
ki }« t barvni stroki iz vetban, iščemo ia takoj fcnji nastop. Ponudbe po slati na Jub. tovarna barv. Dol pri Ljubljani.
300-1
Trg. pomočnika
m> iaoe stroke, e kavcijo, mladega, dobrega prodajalca, i lepim nastopom in znanjem nemščine — iščem ta trgovino na meji. Nastop takoj. Naslov t vseh poslovaln. »Jutra« 58>1
Postrežnico
u dopoldanske are sprejmem. Poiive se v ob S. popoldne v Flnrijanski ul. it.' 20, pritličje.	f»!8-l
Šiviljo
ki tna nekaj pospodinj-stva. išče or;:anist S., potita Pesnica.	ti.9-1 |
Frizerko
ta hpomasanje išče takoj i Kbpfaver. Realjeva oe?ta 6:20-1
Mesto hišnika
ali skladiščnika
d'>M tekom eneea meseca tisti, ki mi posodi za do bo 3 mesecev hran. knji-iieo Mestne ali Kmetske i vloro '.6—80.0(10 Din. — Ponudb« na oslas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalna •ItiZba*.	C«-1
mjimr^
Beseda 1 Din. davek ? Din
ia Šifro ali daian!e naslova 5 Din Valmaniil inesek 17 Din
Potnika
vestnega izurjenega, v Sloveniji dobro vpeljanega lSč - dobro pazna-
aa industrija čepic (kap) Le prvovrstne ponudbe opremljene s (spričevali se upoštevajo Dopis' pod »Kape« na ogl odd »Jutra«. 334-5
Beseda I Din. davek 2 Dir. za Šifro al) daianie naslova S Din NalironU' inesek 17 Din
Zastopstvo
oziroma zalogo čokolade in keksov oddam za Sta jereko s sede/.em v Ma ribora. Potrebna kavcija za zalogo - Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol »Dober »iguren zaslu?ek«.
Prodam
Beseda l Din davek 2 Dir. ia llfro al* dalanlt latlovt 5 Din NaimanISi cnesel 17 Oln
Varilni aparat
aa karbid. proda Pančur Jakob Ljubljana. Gospo »vtska cesta štev IS.
607-6
Predsobno omaro
veliko zložljivo, za oble k». in lepo pisalno mizo ■ nastavkom prodam Po onlbe na oglasni oddelek »J itra« nod »Nizka cena« 501 *
Sluibe išče
Pomočniško mestf
» trgovini i mešanim »la gom p« mogočnosti ob enem i . «• » n o trgovin« ilče B furk Nov' kot Pretld	5® 2
Samostojna
kuharica
ajena tudi nekoliko 8i-inja in ostalih hišnih del -če mesto pri manjši, boljši družini. Ponudbe na >?las. oddelek »Jutra« pod značko »Pridne roke«.
508-2
S 50.000 Din
gotovine
fV.avcije1 išče mlajši trgovec službo inkasanta, skladiščnika ali potnika. Ponudbe na ojlasni oddelek »Jutra« pod »Zasigurana kavcija«.	508-2
Službo hišnika
išče starejši mehanik — zmožen vseh popravil in šofiranja, soliden in trezen. Ponudbe na oglasni oddelek vjntra« pod šifro »Brezalkoholen«. 6DO-3
msssam
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanle naslova 5 Din Nalrranišl znesek 17 Din
Motorno kolo
H. D. 750 ccm. s prikolico ugodno proda Franc Ku-šar. Rožna dolina, cesta IX št. 5.	605-10
Kupim avto
2—isedežen. — Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
635-10
m:22»
--rda t On. Javek i Dlti a 4ijrr ali dajanje naslova Oio Nalman}9' inesek 17 Oio
Vložno knjižico
Okrajne hranilnice Slovenska Bistrica, na IS.500 Din prodamo za 75 %. Opča kreditna zadruga s. o. j., Zagreb. Jelačičev trg R.
539-16
Vložno knržico
Kmetske posojilnice ljublj. prodam ali zamenjam 8 knjižico Mestne, oziroma odkupim, do 150.000 Din. Flote! Llovd, Sv. Petra c. št. 7'II. soba 18. 640-16
Poverenlke (ce)
A-ai mo ^a svano mesto u Jugoslaviji. — Poslovi ba.iKarstu 1 otplatnl. — Zarada odlična. — Samo pismeno javiti se sa markom za odgovor: Der>ozltnoj oancl. Beograd, pošt. lah 437.
268-16
Bančne vložne knjižice
rednostne papirje kupujemo. prodajamo. -Jemljemo v zalogo naj. povoljneje. — Bankovno Komercljalnl ravod »Pl-nancler«. Zagreb. llica 9 Tel 44-09	4-16
Hranilno kn»;žico
Dobračevske posojiln. pro da ali zamenja Jakob P a n č n r, Ljnbljana, Go sposvetska cesta štev. 13.
606-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnic« ljubljanske, z vlogo 100.000 Din prodam proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sava«.
505-16
Vlogo
Ljnbljanske kreditne banke (180.000 Din) in Kmetske posojiln. (200.000 Din) prodam, ozir. dam polo vico za kompenzacijo. — Pismene ponudbe do 16. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vloga 8350« 502-16
Družabnika
t »00—300.000 Din iSčem za dobičkanosno podjetje. ■TO % čisti zaslužek zaiam čen. Ponudbe na Aloma Companj d. z o. z.. Ljubljana, pod »Industrija«.
507-16
Knjižico
Mestne ali Kmetske r
Ljnblianl. z vlogo 10.000 do 20.000 Din kupim za ft", %. _ Polovico plačam takoj, oatalo na t dveh mesecih. Ponudoa na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj denar«.	a<U-16
Beseda I Oin. davek ? Din za 4ifro ali daianle naslova $ Oio Na'manUi coesek 17 Dlo
Prodam posestvo
meri 15 johov po 75 pa rov, poslopje posebej. Posestvo leži 1 km od bano vinske ceste. Mavrič Ma tija, Ponikve, Studenec pri Sevnici.	81T-30
Beseda I Din. davek 2 Din za šifro ali dajanie naslova i Din. Nain.anjši znesek 17 Dlo.
Stročji fižol
v slanici po S Din nndi Sever & Komp., Ljubljana Oospoavetska cesta št 5.
102-38
K up itn
loeda l Din Javek 2 Dn-■.a Šifro ali dajaojr naslove • Dlo Nalmanj$) torsek 17 Dlo
Wertheim blagajno
v dobrem stanju, težko 250—4O0 kg kupim. Cenj. ponudbe na hotel »Slavi
ja«, oplit.___61-4-7
Trebam nov ali rabljen
parni kotel
od 8—10 m? ogrevne površine. Molim ponudu I opis kotla na oglasni oddelek »Jutra poa »Kotel« 623-7
Vrecfiiote
4e*rda i Oio davek 2 Dn i» šifro ali dajanje ia<lova S Oio Maimaniii toesek 17 Oio
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
tsamm
Beseda 1 Dio. davek 2 Oio ia šilro ali dajaojc naslova 5 Oio NaimaniŠi coesek 17 Dio
Kompletno spalnico
novo, s psiho, za 1600 Din prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 625-12
Nikdar več!
Spalnica, oreh. 22 koma dov, skoraj nova. žimnati modroci, 2500 Din; pisalne mize 150 Din; različni servisi od 28 Din naprej: kuhinjtka oprava, samska «oba. pisalni stroj Ideal. Nizka cena. — Ogledati »Prilika«, Kersnikova ul. (poleg dlamiča). 637«li2
Lokali
Beseda 1 Oln. davek 2 Din ta šifro ali dajani* laslovs S Oio NalmaniS) »nesek 17 Dlo
Restavracijo
dobro vjieljanu, proti mali odškodnini in nizki na jemnini oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
636-10
Vlnotoč-Bufet
z mesečnim obratom 00 hI vina. v centru mesta, z vsem inventarjem — in
vagon vina
prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »ftt 150«.	630-19
Dijaške soba
te.rOa ' Oin davek 2 Oti. ta šifro ali daianle naslove i Dio Na'""-nttl eoesel 17 Oio
Diiaka
sprejmem na stanovanje » zajtrkom Naslov v oglas oddelku »Jutra«.
CJ2EJJJECS?
leseda I Oin davek t Dir. ta šifro ali dalan<e naslov: 5 Oio NalmanJSI cnesel 17 Oio
Enosob, stanovanje
oddam s 1. februarjem v Janševi ulici L «09-21
Dvosob. stanovanle
s pritiklinami takoj oddam. Pojasnila v pekarni Pere, Zgornja Šiška.
504-91
Stanovanje
2 sob in i kabinetov, a kopalnico, solnčno, oddam Vprašati na CelovSki cesti U'I levo.	603-ei

IfMIPIlIMBI
Seseda 1 0>a. davek 2 Oln <a šifro ali dajanje naslov«
S Oio Na'<vnniŠ' ioeset 17 Oio
Dvosob. stanovanje
iščem z marcem. Plačam 3 ali 6 mesecev naprej. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod šifro >Ceno sporočiti«.	509-31/a
Sobo odda
de seda l Oio. davek 2 Oio ca šifro ali dajanjt naslova i Oio NaimaojŠi toesek 17 Dio
2 gospoda (gdč.)
ali dijake, ozir. dijakinje
sprejmem po nizki ceni z oskrbo na stanovauje v zračno sobo v Florijanski ulici 19/11.	915^5
Dve sobi
lepi in sulnčni. s parketom in elektriko oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra« 632-23
Sobo z balkonom
lepo in lolnčoo. s soupo-abo kopalnice oddam na Taboru, Maistrova ul. '6/1 607-23
Sobo
z eno ali dvema poctelja-ma oddam v vili onkiaj Ljubljanice pri Leoniščn - Na Kodeljevo štev IS. __611-33
Sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam na Starem trgu
št. m.	8'0-23
Sobe išče
le*eda H gara davek t
~Ho ta tffrt »It dalaajv iaslova S Oio NalmanlD* >«ewk I? Olg
Prazno sobo
v pritličja »II r I. nadstr.
ali dve sobi
eventuelno eno opremljeno iščem v centrn mesta. — Ponndhe na ogla«, oddelek »Jutra« pod znaiko »Senu Hran vhod«.	©6-33^
l!J l
e«eda ) Oio davek i On a šifre ali laiaajt »a«io«» >lo NatmanM- coesek ir Oio
»6. januar 1935«
Dvignite pismo v oglas, oddelku »Jutra*._ S^t-34
29. januar 1932
Prosim, pridi danes ob a zvečer — »Zmajski most« 627-M
HJIid
Seseda I Oio. davek 2 Oio
ca Šifro ali dajanje aaslova I Dio Najmaojii coesek 17 Oio
R. VVarbinek
najstarejša tvorni ca klavirjev
Ljubljana Gregorčičeva ui. 5-1
Prodaja Inozemskih ln
lastnih Ud ikov Strokovnjaka popravila
ln ufflatevanj« Najcenejta izposojevalnica. Obročna odplačevanja.
287
Beseda t Oin. davek ? Oio ca Slfro ali dalaair naslova i Oio Najmaajii coesek 17 Oln
Stružnico
leseno, ali železno, knpim Ponudbe t navedbo pene aa oglasni oddelek Jutra pod znaiko »Dobra stružnica«.	C*-1*
				
		-i. .j,		' ' '"j
				

ZAHVALA
Vsem, ki so nam stali ob njeni smrti ob strani, ki so mojo ljubljeno sestro, teto, sestrično in svakinjo, gospo
KATARINO DROL
šolsko voditeljico v pokoju
spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, posebno pa deputacijam in rojakom iz Zasipa in Bleda izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 8. januarja 1935.
Žalujoča sestra FRANJA.
1044
Šivalni stroj
pogrezljiv, ki reže. krpa itd. moderen, prvovrstne znamk«, poceni naprodaj v Dvorakovi ulici St 8, 1. nadstropje, lavo Sr.O-C
Stroj
za okroglice (Raodatab). cirkularko la tračao iago kupim aH viamem * oa
jem. Ponudbe • ceno pod »Okroglice« na oglasni od delek »Jutra«.	5J7-29
Rabljen šival, stroj
»Singer« ali druge dobre znamke knpim. Ponudbe na oglaani oddelek Jutra pod Šifro »Šivalni stroj«.
610-28
Pletflni stroj
R. 8tolt. 10/100 lioka k links, na r o t b I pogon, popolnoma nov, i montira nim frkardom ia tntarsia prodam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«.	566-29
Beseda I Oin, davek 2 Dia. ca Šifro ali dajanje naslova i Oio Najmaojii coesek 17 Dia.
tssst
Premog
DRVA. in KARBO PAKETI
Jv.Schuml
DOLENJSKA CESTA
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka.
»ENERGIN« »e dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—.
Reg. S. br. 4787-32
Za vodjenje našeg Turističkog doma na Venca trsžlmo
poslovodju
obrazovanog u hotelskoj 1 restoracijskoj 8trucl, sa 50.000 Din gotovog novca. Stu-panje odmah. Prijave kot Putnlka Novi Sad.
Velika zavarovalna družba
elementarne stroke išče
za ustanovitev v Ljubljani
vodečega
uradni fem
Stroke vešči gospodje z dokazljivimi uspehi v organizaciji in akviziciji naj naslovijo svoje oferte na PROPAGANDA d. d., Zagreb, Jelačicev trg 5, pod šifro »ZUKUNFT«.	1040
MOŠKI
to aenske jemljejo ta zdravljenje
seksualni"
slabosti
tn nerazpoloženja. motnje v popuščanju moCi in v P
f^K neškodljive hormonske
Pllule
„V1 • HA • GE»
I moSke (rjave,. ^ tenske <roza>.
Sestavljene so iz preparata S* Viravih žival, po oajno-
?eiših raziskavanjih. Pilule se
dobivajo v vseh lekarnah. GLAVNI DEPOT: lekarnar mr pharnv B Bog danovi6. kem. pl;arm. 'abora torij »Vlsvlt«.	JuU
Varšavska n«
Din 80.— Originalna Škatlica 10CI «. x
žepnim etuiem Din 220. . Zahtevajte obenem z zanimivo in poučno brošuro Pravljenje spolnih motenj pri moškem in ženski«.
__*	. — H«.
PI | I..«"------
^ mm soc. pol. m na» 'ar
Odooreno od min

... - ^ ' ; . * ■
Velika Inventurna prodaja!
Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljnlki Itd. — po izredno nizkih cenah.
SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA!!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg_
HMHi ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, tasta, starega ofieta, pradeda, strica ln svaka, gospoda
%tanea Ičedrtnjatia
dvornega svetnika v pokoju
prejeti dokazi mnogostranskega sočutja ln mnogoštevilni venci in šopki so nam bili v veliko uteho. Posebno se zahvaljujemo Juridični upravi v Sloveniji, Društvu slovenskih sodnikov, predsedstvu tn uradništvu Pokojninskega zavoda za nameščence, profesorskemu zboru juridične fakultete, stanovskim tovarišem ravnateljstvu in učiteljstvu gluhonemnice. kakor tudi vsem ostalim gospodom ln damam, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti
V Ljubljani, dne 10. Januarja 1935
Globoko žalujoči.
1063	___
'renije Davorin Ravljea
- Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Rlbnikat - Za Narodne Uskarno d <L kot tlsfc&raarjs Prane leztršek. - Za uoaerauu del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubi lam