VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2014 ............................................................................................................. 3 Razvoj vremena v oktobru 2014................................................................................................................ 26 Meteorološka postaja Cerovec pri Črešnjevcu.......................................................................................... 32 Projekt Podnebna spremenljivost v Sloveniji in rezultati ........................................................................... 38 AGROMETEOROLOGIJA 46 HIDROLOGIJA 51 Temperature rek in jezer v oktobru 2014 .................................................................................................. 51 Zaloge podzemnih voda oktobra 2014 ...................................................................................................... 54 ONESNAŽENOST ZRAKA 59 Onesnaženost zraka v oktobru 2014........................................................................................................ 59 POTRESI 68 Potresi v Sloveniji v oktobru 2014 ............................................................................................................. 68 Svetovni potresi v oktobru 2014 ................................................................................................................ 70 Fotografija z naslovne strani: Od 9. do 21. oktobra smo imeli za oktober izjemno toplo obdobje, ki ga je v prvih urah 22. oktobra končala izrazita hladna fronta. Spremljali so jo močni nalivi in sunki vetra ter občutna ohladitev. Vas Lobček v toplem in sončnem popoldnevu 19. oktobra 2014 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: A period of exceptionally warm weather started on 9 October and ended on 22 October with transition of an intense cold front with strong wind gusts and heavy precipitation. Village Lobček on warm and sunny afternoon on 19 October 2014 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Urška Kušar, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2014 Climate in October 2014 Tanja Cegnar O ktober je osrednji jesenski mesec. Pogosto ga zaznamuje jesensko deževje, ki ga prinese topel in vlažen jugozahodni veter iznad Sredozemlja. Moč sončnih žarkov sicer že opazno pojema, v oktobru se v osrednji Sloveniji povprečna dnevna temperatura zniža za okoli 6 °C. Tokrat je oktober zaznamovala epizoda obilnih padavin ob prehodu izrazite vremenske fronte 22. oktobra, kljub temu v večjem delu Slovenije dolgoletno povprečje oktobrskih padavin ni bilo doseženo. Dobra polovica ozemlja je presegla dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena. Večina oktobra je bila tokrat izrazito toplejša kot običajno, 22. oktobra pa nas je preplavil občutno hladnejši zrak. Oktober v je bil nadpovprečno topel, temperaturni odklon je bil večinoma med 2 in 4 ºC. 12 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 15 10 5 0 -5 4 0 -4 -8 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 8 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA 4 0 -4 8 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 PORTOROŽ odklon od povprečja (°C) BILJE odklon od povprečja (°C) 3 12 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 4 0 -4 -8 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, October 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Glede na dolgoletno povprečje je bila oktobra večina dni topla, prvih sedem dni je bil odklon majhen, ponekod tudi rahlo negativen. Od 9. do 21. oktobra smo imeli za oktober izjemno toplo obdobje, ki je po povprečni dnevni temperaturi primerljivo s povprečnimi temperaturnimi razmerami v začetku septembra. Povprečna temperatura druge tretjine oktobra je bila celo nekoliko višja od povprečja prve tretjine; zadnja tretjina pa je bila v povprečju tudi do 9 ºC hladnejša od druge. Izrazita hladna fronta je v prvih urah 22. oktobra z močnimi nalivi in sunki vetra prešla Slovenijo. Ob prehodu fronte se je močno ohladilo; vse do konca meseca so bili naši kraji pod vplivom hladnega zraka, večinoma je bila povprečna dnevna temperatura pod dolgoletnim povprečjem. 20 10 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 15 10 5 5 0 -5 -10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 13,6 °C, kar je 3,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja je bil oktober v prestolnici le dvakrat toplejši kot v letu 2014, najtoplejša sta bila oktobra v letih 1966 in 2001 s povprečno temperaturo 14 °C. Nekoliko nižja kot v letu 2014 je bila oktobrska temperatura v letih 2006, ko so izmerili 13,4 °C, leta 2004 je bilo 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, in sicer 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 9,9 °C, dolgoletno povprečje pa znaša 6,5 °C, kar pomeni, da je presežek 3,4 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C, leta 2001 je bilo 10,5 °C, leta 2004 10,1 °C, leta 2013 pa 10,0 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18,9 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Oktober 2014 si deli prvo mesto skupaj z oktobrom 2001, ko je bila povprečna najvišja dnevna temperatura toliko kot tokrat. Sledita oktobra 1966 in 2006 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Zadnje leto je poleg merilne postaje tudi gradbišče, ki prav tako vpliva na izmerjene vrednosti. Tako kot drugod po državi je bil oktober 2014 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,9 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leta 1977, 2005 in 2012 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ledišče. Na Kredarici je bilo 14 takih dni, v Ratečah 7 in v Lescah 4. Brez takih dni so bili na Obali, Krasu, Goriškem, v Postojni in Murski Soboti. En hladen dan so zabeležili v Novem Mestu, Črnomlju, Mariboru in Slovenj Gradcu ter v Ljubljani. V prestolnici sta oktobra v povprečju dva taka dneva (slika 4). Od sredine minulega stoletja je bila Ljubljana brez hladnih dni v tridesetih oktobrih, največ pa jih je bilo v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. 10 7 6 LJUBLJANA LJUBLJANA 8 število dni število dni 5 4 3 6 4 2 2 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in October and the corresponding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. Največ jih je bilo v Mariboru, in sicer 7, po 5 jih je bilo na Bizeljskem, v Novem mestu, Črnomlju in Murski Soboti. Po en tak dan so imeli na Obali, v Celju in Slovenj Gradcu, po dva pa v Kočevju in Ljubljani. V prestolnici je bilo največ toplih dni oktobra 2011, ko jih je bilo kar 6, toliko kot tokrat je bilo toplih dni tudi v oktobrih 1970 in 1985, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. Slika 5. Delo na polju v suhem in toplem vremenu, okolica Grosuplja, 19. oktober 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Dry and warm autumn weather, surrounding of Grosuplje, 19 October 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Najnižja temperatura je bila na Kredarici izmerjena 22. oktobra, temperatura se je spustila na −8,4 °C. V preteklosti je bilo že večkrat občutno hladneje, najbolj v oktobru 1997, ko je termometer pokazal 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo −17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z −15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil −15,6 °C, leta 1973 pa −14,2 °C. 23. oktobra je bilo najhladneje v Postojni, temperatura se je spustila na ledišče. 30. oktobra je bilo najhladneje v Ratečah, ohladilo se je na −4,0 °C. Na Obali je bilo najhladnejše jutro 27. oktobra, na letališču v Portorožu so namerili 3,4 °C. V veliki večini krajev pa so najnižjo temperaturo izmerili 29. dne. V Ljubljani so zabeležili −0,3 °C, precej nižje se je živo srebro spustilo v oktobrih 1973 (−5,4 °C), 1997 (−5,2 °C), 1971 (−4,3 °C) ter 1991 (−4,0 °C). -3 16 KREDARICA -6 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -9 -12 -15 -18 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 12 8 4 0 -4 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 6 LJUBLJANA 26 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 3 0 -3 -6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 22 18 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 30 MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 0 -5 26 22 18 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961−1990 normals Najvišjo oktobrsko temperaturo so po nižinah večinoma izmerili med 10. in 12. oktobrom. Najbolj se je ogrelo v Mariboru, namerili so 27,8 °C. V Ljubljani je bilo 25,6 °C, topleje je bilo že večkrat, v oktobrih 1970 (26,9 °C), 1971 (26,5 °C), 2011 ( 26,2 °C), 1985 (25,8 °C); oktobra 1961 je bila izmerjena enaka najvišja temperatura kot tokrat. Na letališču v Portorožu je bilo 13. oktobra 25,4 °C. 17. dne so v Slovenj Gradcu namerili 25,0 °C. V Biljah je temperatura dan kasneje dosegla 24,6 °C. Na Kredarici je bilo najtopleje 20. dne, ko je temperatura dosegla 13,3 °C, precej topleje je bilo v oktobrih 2012 (15,4 °C),1976 s 15,0 °C, 2006 (14,8 °C), 2001 (14,2 °C) in oktobra 1983 (13,6 °C). 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, October 2014 3°C 2°C 1°C 6 16 LJUBLJANA KREDARICA 14 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 4 2 0 -2 -4 12 10 8 6 -6 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 16 18 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 12 10 8 6 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 16 14 12 10 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 16 16 CELJE NOVO MESTO 14 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 12 10 8 12 10 8 6 6 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 8. Mean air temperature in October 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 15 BILJE 25 KREDARICA temperatura (°C) temperatura (°C) 10 20 15 10 5 5 0 -5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 30 LJUBLJANA NOVO MESTO 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 20 15 10 5 20 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 30 30 CELJE MARIBOR 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 25 20 15 10 5 20 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 30 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 25 temperatura (°C) 25 temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 15 10 5 20 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), oktober 2014 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2014 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna temperatura je bila oktobra povsod po državi vsaj 1 °C nad dolgoletnim povprečjem, odklon ni presegel 2 °C le na Obali in v delu Julijcev. Najmanjši presežek so imeli na Kredarici, kjer je bil odklon le 1,1 °C, v Portorožu pa je bil oktober 1,7 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Drugod je odklon presegel 2 °C. V večjem delu osrednje Slovenije in večini Pomurja pa je bil odklon med 3 in 4 °C. V Murski Soboti je bil oktober 3,6 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. Na sliki 9 za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature, za večino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad tlemi. 230 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2014 Figure 10. Precipitation amount, October 2014 180 mm 130 mm 80 mm 30 mm Slika 11. Višina padavin oktobra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation in October 2014 compared with the 1961−1990 normals 150% 125% 100% 75% 50% Oktobrske padavine so prikazane na sliki 10. Največ padavin je bilo v manjšem delu Posočja, kjer je padlo nad 230 mm, v Kneških Ravnah so namerili 271 mm. Približno polovica Slovenije je imela od 80 do 130 mm padavin. Od 30 do 80 mm je padlo na Celjskem, severovzhodu Slovenije in Zgornjesavski dolini. V Ratečah so namerili le 51 mm. Dolgoletno povprečje so presegli na Obali, v Biljah, Ljubljani z okolico, v Beli krajini in od tam v pasu ob Hrvaški meji vse do Prekmurja in meje z Madžarsko. Dolgoletno povprečje oktobrskih padavin so najbolj presegli v Ljubljani, in sicer za dobri dve petini, za tri desetine več padavin kot običajno je bilo v Črnomlju in Lendavi. Na severozahodu države niso dosegli polovice običajnih padavin. Največji relativni primanjkljaj padavin so imeli v Ratečah, kjer je padlo le 38 % dolgoletnega povprečja. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 600 Slika 12. Padavine v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in October and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 500 LJUBLJANA 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Oktobra je v Ljubljani padlo 163 mm padavin, kar je 42 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. 400 600 PORTOROŽ 500 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 400 300 200 100 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 400 400 200 100 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 300 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 13. Oktobrske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in October and the mean value of the period 1961−1990 V Novem mestu so izmerili 99 mm, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Na tem merilnem mestu je bil povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 88 mm, kar je le 47 % dolgoletnega povprečja. Najbolj namočen je bil oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so izmerili 115 mm, kar je 27 % več kot običajno. Najbolj obilne so bile padavine v oktobru 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila brez padavin oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo 60 mm, kar je 3 % manj od dolgoletnega povprečja. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani, na Koroškem in delu Gorenjske ter na severovzhodu Slovenije so skoraj vse oktobrske padavine padle v zadnji tretjini meseca. Ob prehodu hladne fronte so 22. oktobra padle velike količine dežja. V labilnem ozračju so bile padavine časovno in prostorsko izrazito neenakomerne razporejene. V pasu od osrednje Primorske do ljubljanskega območja je več ur močneje deževalo, vmes so bili tudi močni nalivi. V Borštu pri Gorenji vasi so ob prehodu vremenske fronte namerili 206 mm, v Topolu pri Medvodah 186 mm, v Žireh 176 mm, postaja Ljubljana Šentvid je poročala o 172 mm in Ljubljana Bežigrad pa 137 mm. Poleg teh so tudi mnoge druge meteorološke postaje namerile več kakor 100 mm padavin. Na najbolj prizadetem območju v zahodnem delu Slovenije so bile padavine zgoščene v nekajurni časovni interval. Padavinska epizoda je bila rekorda po nekajurni višini padavin. V eni uri je padlo tudi več kakor 40 mm dežja (Nova Gorica 41 mm, Ljubljana Bežigrad 44 mm, Boršt pri Gorenji vasi 68 mm). V Borštu pri Gorenji vasi in v Ljubljani je višina nekajurnih padavin močno presegla vrednost za stoletno povratno dobo. Marsikje so nalivi povzročili gmotno škodo. Slika 14. Cvetoč travnik nad Črnim Kalom, 14. oktober 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. Meadow above Črni Kal, 14 October 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, po 10, je bilo na Kredarici, v Kobaridu in Kneških Ravnah. Po 9 takih dni je bilo v Godnjah in Postojni. Najmanj takih dni, in sicer le po 3, je bilo v Lescah, Celju in Velikih Dolencih. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 100 200 oktober 2014 300 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in October 2014 and the 1961–1990 normals 30 LJUBLJANA število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Na sliki 17 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Večji del Gorenjske in Notranjske, Bela krajina in večina Dolenjske ter del spodnje Štajerske in večina Pomurja so za dolgoletnim povprečjem osončenosti zaostajali. Več sonca od dolgoletnega povprečja je bilo v nekaj več kot polovici Slovenije. V Ljubljani je presežek znašal celo več kot petino. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2014 Table 1. Monthly meteorological data – October 2014 Postaja Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV 384 648 740 487 263 752 722 730 163 195 RR 77 107 75 113 153 271 134 95 78 65 Padavine in pojavi RP SD 64 5 56 6 34 8 52 8 61 10 94 10 102 7 107 5 130 6 108 3 LEGENDA NV RR RP SS SSX DT SD SSX 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 22 0 0 0 SS 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 LEGEND: − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − day in the month − number of days with precipitation ≥ 1mm Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in October 2014 compared with the 1961−1990 normals 120% 100% 80% 250 LJUBLJANA število ur 200 150 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v oktobru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 1961–1990 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Sonce je v Ljubljani sijalo 142 ur, kar je 23 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen oktober v prestolnici doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledijo mu oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sončnega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur); med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 250 NOVO MESTO KREDARICA 200 število ur število ur 200 150 100 150 100 50 50 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 250 250 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 150 100 200 število ur število ur 200 50 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration Slika 20. Glorija na Ribenski planini na Jelovici, 12. oktober 2014 (foto: Blaž Šter) Figure 20. Gloria on Ribenska planina on Jelovica, 12 October 2014 (Photo: Blaž Šter) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Goriškem, in sicer 10, dan manj je bilo jasno v Godnjah. Po 8 jasnih dni so imeli na Bizeljskem in v Črnomlju. Brez jasnih dni je oktober minil v Celju in Ljubljani. V prestolnicije bil oktober brez jasnega dneva od sredine minulega stoletja skupaj s tokratnim že 21-krat (slika 22). Največ jasnih dni pa je bilo leta 1971, zabeležili so jih 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Urad za meteorologijo 10 150 40 8 120 8 30 6 90 6 20 4 60 4 10 2 30 2 0 0 10 0 7 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 dan 10 50 10 NOVO MESTO 40 8 30 6 20 4 10 0 3 5 7 40 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 padavine (mm) sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 1 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 dan 100 10 10 PORTOROŽ 80 8 60 6 40 4 2 20 2 0 0 8 30 6 20 4 10 0 3 5 7 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 60 12 8 30 6 20 4 10 2 0 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) padavine (mm) 10 12 BILJE MARIBOR 50 50 10 40 8 30 6 20 4 10 2 0 1 3 5 sončno obs. (ure) 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 sončno obs. (ure) 5 sončno obs. (ure) 3 sončno obs. (ure) 1 padavine (mm) LJUBLJANA sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2014 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2014 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 9 8 25 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 7 število dni število dni 6 5 4 15 10 3 2 5 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 22. Število jasnih dni v oktobru in povprečje ob- Slika 23. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje dobja 1961−1990 obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of clear days in October and the Figure 23. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961–1990 mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer 16, jih je bilo v Črnomlju, dan manj pa so našteli v Kočevju. Najmanj oblačnih dni je bilo v Ratečah, kjer so jih našteli 5. Prav toliko oblačnih dni je bilo tudi v Ljubljani (slika 23), kjer so za 7 dni zaostali za dolgoletnim povprečjem. Največ oblačnih dni je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa so zabeležili oktobra 1971. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 6,5 desetinami. Manj neba so v povprečju prekrivali oblaki na Obali (4,2 desetini), Krasu (4,8 desetin) in Goriškem (4,9 desetin). Največjo povprečno oblačnost pa so imeli na Kočevskem, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 7,2 desetini neba. Slika 24. Maline so zorele pozno v oktober, Grosuplje, 17. oktober 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Raspberries in Grosuplje, 17 October 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Najmočnejši sunki vetra so bili oktobra 2014 večinoma izmerjeni ob prehodu izrazite hladne fronte zgodaj zjutraj 22. oktobra. Viharne sunke vetra smo izmerili v višinah, na Primorskem, v osrednji, vzhodni in južni Sloveniji ter na severovzhodu države. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2014 Table 2. Monthly meteorological data – October 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 11,7 1,9 9,1 14,8 15,4 13,7 12,2 11,8 13,6 12,7 13,0 13,7 12,9 12,8 11,8 12,9 TOD 3,1 1,1 2,5 2,5 1,7 2,5 2,8 2,7 3,2 2,5 3,1 3,2 3,4 2,7 3,3 3,6 TX TM 17,5 7,6 4,7 0,2 16,1 4,9 20,4 10,7 21,2 11,6 19,3 10,3 16,7 8,9 17,4 7,7 18,9 9,9 18,6 8,5 18,4 9,2 18,6 8,5 18,8 8,5 18,8 8,9 18,2 7,2 18,3 8,4 Temperatura TAX DT 24,5 11 13,3 20 22,0 11 24,6 18 25,4 13 24,0 10 22,0 11 25,0 11 25,6 11 26,2 10 26,4 10 27,0 12 25,5 11 27,8 10 25,0 17 26,9 10 TAM −3,0 −8,4 −4,0 0,5 3,4 2,5 0,0 −3,0 −0,3 −1,0 −0,3 −1,5 −1,6 −1,0 −1,2 0,8 DT 29 22 30 29 27 29 23 29 29 29 29 29 29 29 29 29 SM 4 14 7 0 0 0 0 3 1 2 1 1 2 1 1 0 SX 0 0 0 0 1 0 0 2 2 5 5 5 1 7 1 5 TD 155 562 268 99 95 116 140 169 126 134 131 124 138 134 166 141 Sonce OBS RO 174 131 88 159 107 176 106 182 107 145 99 142 123 127 98 153 147 159 133 117 105 115 98 Oblačnost PO SO SJ 5,9 8 3 6,3 11 4 5,1 5 6 4,9 9 10 4,2 6 7 4,8 7 9 6,0 10 4 7,2 15 1 5,9 5 0 5,2 7 8 6,3 10 3 6,4 16 8 6,4 10 0 6,3 9 2 6,0 6 1 6,4 11 2 RR 82 88 51 150 115 96 123 104 163 110 99 145 60 79 87 60 RP 61 47 38 105 127 72 83 76 142 124 100 131 63 91 86 97 Padavine in pojavi SD SN SG SS 3 3 1 0 10 3 18 3 5 2 3 1 8 5 2 0 4 4 0 0 9 1 0 0 9 4 3 0 6 3 8 0 7 3 7 0 7 2 6 0 6 4 9 0 8 3 4 0 3 3 9 0 4 2 1 0 7 2 7 0 4 1 9 0 Tlak SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) SSX 0 6 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 24 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 751,8 921,2 1011,7 1017,8 5,6 9,6 14,2 14,3 984,2 990,3 12,9 12,4 12,7 12,4 13,0 996,9 11,9 13,0 992,8 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – oktober 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – October 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 17,1 16,9 14,0 13,8 11,2 13,8 14,0 14,1 15,5 15,4 15,8 15,0 15,5 15,7 14,9 15,1 14,6 23,2 22,2 18,4 18,7 17,1 18,9 19,8 19,9 20,5 20,2 20,4 20,6 20,6 20,7 20,6 20,6 19,1 24,9 24,1 21,0 24,7 21,1 22,1 24,0 23,0 24,8 26,4 26,7 26,2 24,9 26,0 27,8 26,9 25,6 12,7 12,1 11,1 10,0 7,3 10,0 9,2 10,3 12,1 11,5 10,7 11,0 11,0 11,4 10,7 10,2 10,5 9,5 8,3 7,2 8,2 3,2 7,5 6,5 8,4 9,8 9,9 8,0 8,9 8,0 7,1 7,4 5,2 6,5 10,7 10,6 9,8 8,0 3,2 9,0 5,9 6,9 6,8 6,3 5,0 −1,6 6,0 2,6 10,5 10,1 9,6 6,5 6,1 5,5 −3,1 −0,5 3,4 −2,4 9,0 3,8 4,6 −0,6 3,4 0,5 0,0 −3,0 −4,0 −3,0 −1,2 −2,8 −0,3 −0,3 −1,5 −1,0 −1,6 −0,8 −1,0 0,8 −1,6 2,3 2,6 8,7 2,1 6,7 5,6 4,3 3,1 0,2 3,2 3,4 2,4 5,0 4,7 4,5 3,8 3,2 3,6 4,6 4,7 4,5 −3,0 −2,2 −2,0 5,3 6,0 22,7 20,5 18,6 19,7 19,0 19,9 21,3 20,5 21,5 20,8 23,0 22,0 22,2 21,5 21,5 20,0 17,2 2,0 3,3 3,9 9,7 10,7 17,7 17,0 12,3 11,6 11,8 12,6 12,7 13,4 13,6 12,2 12,6 12,5 12,9 12,0 12,1 11,3 11,0 1,6 −1,5 −0,6 −4,7 −9,5 −3,5 −4,7 5,8 4,1 13,5 11,0 5,5 6,5 3,5 6,0 5,8 6,1 9,6 7,9 6,0 7,1 6,7 7,5 7,6 7,1 8,2 5,3 3,8 3,3 1,7 −4,0 2,7 0,8 8,4 9,5 15,9 14,9 11,6 10,4 7,6 10,0 9,4 10,3 13,0 11,9 10,8 11,1 11,8 12,4 11,8 10,8 10,9 12,3 9,7 5,0 4,0 −1,5 5,0 3,4 6,3 7,9 7,0 25,4 24,6 22,0 25,0 22,0 24,5 25,0 24,6 25,6 26,4 27,0 26,2 25,5 26,2 27,7 26,2 26,2 14,6 14,2 11,0 8,5 3,5 9,2 7,2 8,9 9,8 9,9 23,0 22,3 19,8 22,3 19,9 21,6 22,7 22,3 23,0 23,4 23,6 23,3 23,4 23,9 24,5 23,9 22,2 4,1 −1,0 −1,4 −8,6 18,9 17,7 15,3 15,5 12,3 14,8 15,1 15,4 17,5 16,6 17,3 16,1 16,6 17,2 16,5 16,3 16,1 LEGENDA: 10,8 10,2 7,6 6,5 4,4 7,0 6,8 6,8 8,2 7,7 8,4 7,5 7,1 7,0 7,5 7,7 7,7 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – oktober 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – October 2014 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. RR 0,1 67,2 7,9 7,7 2,8 1,0 2,3 15,7 1,6 0,0 0,2 5,3 1,2 0,6 0,2 2,4 1,5 0,5 p.d. 1 3 5 3 3 2 2 3 3 0 1 3 1 3 1 2 3 2 p.d. 9 13 14 11 8 8 9 8 11 8 10 10 8 7 7 9 8 7 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7.uri od 1. 1. 2014 RR 1258 1734 1665 1661 1654 1667 1297 1515 1514 1361 1308 1555 1123 1269 1108 1101 1001 847 I. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2014 1600 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 102,5 5 12,7 3 115,3 41,7 7 41,1 3 150,0 54,6 5 60,3 4 122,8 32,3 5 64,2 3 104,2 13,4 1 35,0 4 51,2 5,7 3 75,6 3 82,3 3,6 3 81,2 4 87,1 6,7 2 54,2 3 76,6 14,7 5 147,1 3 163,4 21,0 4 68,2 4 89,2 22,4 4 76,7 5 99,3 51,2 3 88,5 4 145,0 21,3 3 87,6 4 110,1 7,5 1 52,0 3 60,1 4,7 2 82,1 4 87,0 1,2 3 75,5 4 79,1 0,5 2 58,4 3 60,4 0,1 1 64,4 4 65,0 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover LJUBLJANA 1200 800 400 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 19 s.d. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 7.0 % 1.0 m/s 3.6 % 1.1 m/s N 4.0 % 1.0 m/s 7.7 % 0.9 m/s 2.2 % 0.8 m/s 11.2 % 0.9 m/s 1.9 % 1.3 m/s 9.1 % 6.4 m/s N 4.5 % 1.0 m/s Kredarica 12.1 % 0.8 m/s 10.1 % 1.1 m/s 19.1 % 8.8 m/s 2.3 % 0.9 m/s 5.0 % 4.6 m/s 29.1 % 5.9 m/s 3.7 % 1.1 m/s 19.1 % 0.9 m/s N 3.7 % 0.9 m/s 3.8 % 3.5 m/s 8.3 % 4.9 m/s 3.2 % 3.9 m/s 15 % 10 % 5% 2.2 % 1.6 m/sW 7.3 % E1.1 m/s 6.4 % 0.9 m/sW 5.1 % E0.8 m/s 1.7 % 6.9 m/sW 3.5 % E3.1 m/s 10 % 5% 12.3 % 2.5 m/s 5.0 % 1.1 m/s 2.2 % 0.7 m/s 4.9 % 0.9 m/s 10 % 0.1 % 1.9 m/s 30 % 20 % 4.6 % 3.4 m/s 15 % 13.0 % 2.4 m/s 4.2 % 1.2 m/s 4.0 % 1.4 m/s S 1.2 % 0.7 m/s20 % 4.2 % 1.6 m/s 0.2 % 1.7 m/s 9.7 % 1.1 m/s 2.8 % 1.2 m/s 0.4 % 1.3 m/s 8.3 % 1.0 m/s S 8.7 % 4.1 m/s 2.5 % 2.7 m/s S 3.1 % 1.7 m/s 8.6 % 2.1 m/s 0.7 % 1.4 m/s Novo mesto Portorož – letališče Bilje N 1.3 % 0.8 m/s 12 % 1.4 % 0.9 m/s 1.7 % 3.4 m/s 2.3 % 0.6 m/s 1.5 % 2.4 m/s 3.6 % 0.8 m/s 2.2 % 0.7 m/s N 3.5 % 3.0 m/s 9.2 % 1.7 m/s 2.0 % 1.0 m/s 1.0 % 36 %3.7 m/s 2.5 % 1.4 m/s 3.7 % 4.8 m/s 24 % N 1.1 % 30 %0.8 m/s 1.7 % 1.0 m/s 20 % 8% 5.6 % 1.2 m/s 10.3 % 1.7 m/s 3.6 % 2.3 m/s 11.3 % 1.1 m/sW 3.9 % E1.3 m/s 9.4 % 0.9 m/s 1.7 % 0.7 m/s 10.9 % 1.4 m/s 2.2 % 0.9 m/s 10.6 % 1.3 m/s S 6.0 % 4.7 m/s 12 % 4% 1.7 % 1.8 m/sW 3.2 % E2.8 m/s 1.7 % 2.0 m/s 18.4 % 2.8 m/s 2.2 % 3.7 m/s 36.0 % 3.3 m/s 3.6 % 3.3 m/s 4.8 % 0.9 m/s S 2.5 % 0.8 m/s 2.5 % 0.9 m/sW 29.6 % E1.7 m/s 3.4 % 1.1 m/s 27.0 % 1.9 m/s 5.5 % 1.2 m/s 7.7 % 3.9 m/s Slika 25. Vetrovne rože, oktober 2014 S 2.6 % 1.7 m/s Figure 25. Wind roses, October 2014 20 4.3 % 0.7 m/s 4.5 % 2.3 m/s 4.5 % 3.3 m/s 10.5 % 1.1 m/s 6.5 % 1.5 m/s 10 % 2.2 % 0.9 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 54 % vseh terminov. Hitrost vetra je 11 dni presegla 10 m/s, 22. oktobra pa je veter v sunku dosegel 21,3 m/s. V Kopru je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s, 22. oktobra pa je hitrost vetra v sunku dosegla 20,1 m/s. V Biljah je vzhodnik z vzhodjugovzhodnikom pihal v 57 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 22. oktobra dosegel 20,0 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je najpogosteje pihal severovzhodnik s sosednjima smerema, skupno jim je pripadlo 29 % vseh primerov. Jugozahodnik in zahodjugozahodnik sta pihala v 25 % primerov. Hitrost vetra je 5 dni presegla 10 m/s, 22. oktobra je dosegla 18,1 m/s. Na Kredarici je veter v 14 dneh presegel 20 m/s; od tega 6 dni tudi 30 m/s, v sunku je 23. oktobra dosegel hitrost 39,8 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 56 %. Jugovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 16 % terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 38 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 27 % terminov. Sunek vetra je 22. oktobra dosegel 15,8 m/s; bilo je šest dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 53 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku in severovzhodniku pa je skupaj pripadlo dobrih 19 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 22. oktobra dosegel 18,9 m/s, bilo je 6 dni s hitrostjo nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 24. oktobra dosegel hitrost 24,3 m/s, bilo je 16 dni z vetrom nad 10 m/s in štirje dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 13 dni s hitrostjo vetra nad 10 m/s, 22. oktobra je veter dosegel 20,9 m/s. V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura povsod nad dolgoletnim povprečjem. Večina odklonov je bila od 2,5 do 3,5 °C. Najmanjši odklon so imeli na letališču v Portorožu (1,5 °C), največjega pa v Celju (3,8 °C). V Biljah je padlo 121 % dolgoletnega povprečja, drugod po državi pa je padavin močno primanjkovalo, na Obali in v Sevnem je bila prva tretjina meseca suha, na Brniku so dosegli 35 % običajnih padavin, drugod po državi pa manj kot petino dolgoletnega povprečja. Več sončnega vremena kot običajno je bilo v Biljah, kjer so dolgoletno povprečje presegli za slabo desetino, na Obali, kjer je bil presežek 3 %, in v Slovenj Gradcu s 4 % presežkom. Najbolj so za običajno osončenostjo zaostajali v Novem mestu, bilo je le 72 % običajnega sončnega vremena. Okoli 85 % so dosegli v Postojni, Ratečah in Ljubljani, drugod je bil zaostanek pod desetino dolgoletnega povprečja. Osrednja tretjina meseca je bila občutno toplejša kot običajno. Temperaturni odklon je bil večinoma od 5 do 6,8 °C. Najmanjši presežek je bil na Obali s 4,0 °C, največji pa v Staršah s 7,0 °C. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, v Portorožu je padlo 360 % dolgoletnega povprečja, v Črnomlju 150 % in v Postojni 123 %. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, najbolj na severovzhodu Slovenije, v Velikih Dolencih je bila druga tretjina oktobra suha. Na Primorskem in Postojnskem so za običajno osončenostjo močno zaostajali. Na Goriškem je bilo le 57 % toliko sončnega vremena kot običajno, na Obali 64 % in v Postojni 73 %. Drugod je bilo sončnega vremena precej več kot običajno, v Ljubljani so dolgoletno povprečje presegli kar za polovico. V zadnji tretjini oktobra se je ohladilo in povprečna temperatura je bila blizu dolgoletnega povprečja. Največji zaostanek za dolgoletnim povprečjem je bil z −1,1 °C na Obali, največji presežek pa z 0,7 °C v Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Drugod po državi je bil temperaturni odklon v mejah ±0,6 °C. Padavine so le na zahodu države zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Na Obali so dosegli 42 % dolgoletnega povprečja, v Ratečah 89 % in Biljah 94 %. Drugod je bilo padavin več kot običajno, v Ljubljani so namerili celo 429 % dolgoletnega povprečja, v Velikih Dolencih 341 % in v Staršah 321 %. Na zahodu je bila osončenost znatno nad običajno, v Portorožu je osončenost dosegla 156 % dolgoletnega povprečja, v Biljah 149 % in v Postojni 140 %. V Prekmurju so dosegli le 47 % običajne osončenosti. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, oktober 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, October 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. 1,5 2,7 2,8 2,7 2,5 3,1 3,3 3,1 3,0 3,4 3,2 2,7 3,8 3,7 2,7 3,5 2,6 Temperatura zraka II. III. M 4,0 −1,1 1,7 5,1 −0,1 2,5 5,5 0,1 2,8 5,7 −0,6 2,7 5,5 −0,1 2,5 6,0 0,6 3,1 6,3 0,7 3,3 6,3 0,4 3,1 6,8 0,1 3,2 6,4 6,4 5,6 6,8 7,0 6,1 6,6 6,0 0,1 0,1 −0,5 −0,2 −0,6 −0,4 0,7 0,3 3,1 3,2 2,5 3,4 3,3 2,7 3,6 2,9 I. 0 121 13 14 6 2 7 35 4 0 1 13 4 2 1 8 7 2 Padavine II. III. 360 42 95 94 123 135 73 157 28 89 14 183 11 248 18 144 40 429 64 212 78 240 150 243 79 296 25 163 17 321 4 264 2 298 0 341 M 127 105 83 76 38 61 86 64 142 87 100 131 124 63 110 91 97 108 I. 103 109 86 Sončno obsevanje II. III. M 64 156 107 57 149 106 73 140 99 85 121 115 107 104 138 101 115 86 150 134 123 72 126 94 98 97 145 108 117 91 97 139 142 81 47 105 98 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Slika 26. Prvi sneg v Kočevskem Rogu, 22. oktober 2014 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 26. First snow in Kočevski Rog, 22 October 2014 (Photo: Aleksander Marinšek) Na Kredarici so 24. oktobra 2014 zabeležili 6 cm snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobrih 1955 in 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 3 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1995 in 1997, po 3 dni pa v letu 1962. V Ratečah so letos oktobra imeli snežno odejo en sam dan, 22. oktobra je bila debela 2 cm; največ dni s snežno odejo, in sicer 9, so zabeležili v oktobru 1964. Tudi v Novi vasi so imeli 22. oktobra 5 cm debelo snežno odejo. 250 8 KREDARICA KREDARICA 200 višina (cm) višina (cm) 6 4 150 100 2 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 dan Slika 27. Višina snežne odeje v oktobru 2014 in najvišja oktobrska snežna odeja Figure 27. Snow cover depth in October 2014 and maximum snow cover depth in October Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redke. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Biljah, našteli so jih 5. Po 4 take dni so imeli na Obali, v Postojni in Novem mestu. Na prikazanih opazovalnih postajah razmere niso veliko odstopale do dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je bilo brez nevihtnih dni od sredine minulega stoletja 17 oktobrov, največ dni z nevihto pa je bilo leta 1992, in sicer 11. V Murski Soboti so bili brez nevihtnih dni 28 oktobrov, največ, po 6 nevihtnih dni, pa so imeli v oktobru 1982. V Ratečah je bilo 19 oktobrov brez nevihtni dni, največ dni pa so zabeležili leta 1993 (7). 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 5 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 8 8 MURSKA SOBOTA RATEČE 4 6 število dni število dni 6 4 2 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 28. Number of days with thunderstorms in October Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo menljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2014 7 dni z meglo, kar je 8 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. Na Kredarici so zabeležili 18 dni z meglo, v Novem mestu, Murski Soboti in Celju je bilo 9 dni z meglo, 8 so jih našteli v Kočevju. Brez meglenih dni so bili na Obali in Krasu. 30 LJUBLJANA Slika 29. Število dni z meglo v oktobru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Oktober se je začel z dokaj visokim zračnim tlakom, 2. dne je bil 991,2 mb, sledilo je počasno upadanje vse do 15. oktobra, ko je bilo dnevno povprečje le 974,9 mb. Po hitrem porastu na 990,5 mb 18. oktobra, se je zračni tlak hitro znižal na 973,0 mb 22. dne, to je bilo tudi najnižje dnevno povprečje meseca. Zračni tlak se je ponovno hitro dvignil in 27. oktobra je bila dosežena najvišja vrednost z 993,8 mb. 20 1000 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 990 980 LJUBLJANA 15 10 5 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2014 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2014 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Zrak je v začetku meseca vseboval kar precej vodne pare, a se je delni tlak vodne pare postopoma nižal in se 5. dne spustil na 12,0 mb. Sledil je porast in delni tlak vodne pare je bil vse do konca druge tretjine večinoma nad 15 mb, 17. oktobra pa je dosegel najvišjo vrednost, in sicer 17,8 mb. Z ohladitvijo se je znižala tudi vsebnost vodne pare v zraku in 22. dne je bil parni tlak le 8,0 mb, še nižja pa je bila vsebnost vodne pare 28. oktobra z 7,1 mb, kar je bila tudi najnižja vrednost tega meseca. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The mean air temperature in October was above the 1961–1990 normals. Temperature anomaly was mostly between 2 °C and 4 °C; only on the Coast and most of Julian Alps and Trnovska planota the anomaly was between 1 and 2 °C. From 8 to 21 October mean daily temperature was significantly above the long-term average. Temperature noticeably dropped on 22 October. The most abundant precipitation was registered in part of Posočje with more than 230 mm, measuring station Kneške Ravne reported 271 mm. In about half of Slovenia between 80 and 130 mm fell. From 30 to 80 mm precipitation was observed around Celje, on northeast of Slovenia nad Zgornjesavska dolina. In Rateče only 51 mm fell. Long-term average was exceeded on the Coast, Goriška, Ljubljana and from Bela Krajina along the border with Croatia up to Prekmurje. The largest anomaly was observed in Ljubljana where the normal was exceeded by two fifths, 30 % more precipitation than on average in the reference period fell in Črnomelj and Lendava. On northwest of Slovenia less than half of the normal fell, in Rateče only 38 % of the normal fell. Intense cold front on 22 October brought abundant precipitation. On some parts of Slovenia, extending from central Primorska to Ljubljana region, exceptionally heavy rain caused significant damage. On Kredarica the snow cover persisted 3 days. On 24 October it reached 6 cm. In Rateče and Nova vas on 22 October a modest snow cover was observed. In October most of Gorenjska, Notranjska, Dolenjska, Pomurje, part of Štajerska and Bela Krajina reported less sunny weather than on the average during the reference period. Elsewhere the normals were exceeded, in Ljubljana the anomaly reached 23 %. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V OKTOBRU 2014 Weather development in October 2014 Janez Markošek 1. oktober Oblačno z občasnimi padavinami, zvečer na Primorskem burja Oslabljena vremenska fronta se je prek Alp ob šibkih jugozahodnih vetrovih pomikala proti vzhodu (slike 1–3). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, zvečer je na Primorskem zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 22 °C. 2.–3. oktober Na zahodu pretežno jasno, drugod več oblačnosti in povečini suho, šibka burja Območje visokega zračnega tlaka je segalo od jugozahodne Evrope do zahodne Rusije. V spodnjih plasteh je nad naše kraje pritekal razmeroma vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo in povečini suho. Pihala je šibka, prvi dan občasno zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21, na Primorskem do 24 °C. 4. oktober Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod pretežno oblačno, na jugovzhodu sprva dež Na obrobju območja visokega zračnega tlaka je v spodnjih plasteh ozračja od vzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo zmerno od pretežno oblačno, na Kočevskem in v Beli krajini je zjutraj in dopoldne rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19, na Primorskem do 22 °C. 5.–6. oktober Na zahodu pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad severozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, nad severovzhodno Evropo pa obsežno območje visokega zračnega tlaka. Nad nami se je ob šibkih jugozahodnih do jugovzhodnih vetrovih zadrževal vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Popoldne se je ponekod delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 19, prvi dan na Primorskem do 24 °C. Takrat je tam še pihala šibka burja. 7. oktober Delno jasno, na Primorskem in Notranjskem vse bolj oblačno, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in vlažen zrak. Delno jasno je bilo, na Primorskem in Notranjskem pa se je postopno pooblačilo. Pihal je južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8.–10. oktober Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno in ponekod dež, jugozahodnik, jugo, toplo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta se je zadrževala na zahodnih in severnih Alpah. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal precej topel zrak (slike 4–6). V vzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Prvi dan so bile krajevne padavine v zahodni Sloveniji, popoldne le v zgornjem Posočju in na območju Julijskih Alp. Drugi dan so bile rahle padavine na severnem Primorskem in Notranjskem, zadnji dan pa le v Posočju. Vse dni je pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Zelo toplo je bilo, v vzhodni Sloveniji so bile zadnji dan najvišje temperature do 27 °C. 11.–12. oktober Na zahodu pretežno oblačno, prvi dan ponekod rahel dež, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel zrak. V zahodni Sloveniji je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, prvi dan je ponekod na Primorskem občasno rahlo deževalo. Drugod je bilo delno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 13. oktober Zvečer in v prvi polovici noči v zahodni polovici države dež in nevihte Ob jugozahodnih višinskih vetrovih se je zvečer prek naših krajev pomikala vremenska fronta. Na vzhodu je bilo delno jasno, drugod pretežno oblačno in čez dan povečini suho. Zvečer so se na zahodu začele pojavljati plohe in nevihte, ki so v prvi polovici noči zajele tudi osrednjo in del vzhodne Slovenije in nato kmalu ponehale. Čez dan je pihal jugozahodni veter, popoldne ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 14.–17. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno, predvsem v južni polovici krajevne padavine Nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. V višinah so prek Alp pihali močni zahodni vetrovi, s katerimi je pritekal razmeroma topel in vlažen zrak (slike 7–9). Delno jasno je bilo, predvsem na jugu in zahodu pa občasno pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne padavine, prva dva dni predvsem v južni polovici Slovenije. 15. oktobra zjutraj so bile tudi krajevne nevihte. Pihal je zahodni do jugozahodni veter. Temperature so bile previsoke za sredino oktobra. 18.–19. oktober Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla, v zahodni Sloveniji občasno več oblačnosti Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. V zahodni Sloveniji je bilo prvi dan zjutraj in dopoldne zmerno do pretežno oblačno, na Primorskem pa se je oblačnost povečala drugi dan popoldne. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20. oktober Na jugozahodu pretežno oblačno z rahlimi padavinami, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, nad Sredozemljem pa območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je zadrževala nad kraji severno od Alp. V višinah je nad srednjo Evropo pihal močan zahodni veter. Na Primorskem in delu Notranjske je bilo pretežno oblačno, občasno je ponekod rahlo deževalo ali rosilo. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, v vzhodni Sloveniji do 24 °C. 21.–22. oktober Zmerno oblačno, ponoči nevihte, nalivi, poplave, veter, čez dan razjasnitve Iznad Severnega morja je proti srednji Evropi segalo ciklonsko območje. Spremljala ga je višinska dolina s hladnim zrakom (slike 10–12). Izrazita hladna fronta je v noči na 22. oktober prešla Slovenijo. Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, v severni Sloveniji občasno delno jasno. Pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe. Proti večeru je zapihal jugozahodni veter. Ponoči, predvsem v drugi polovici noči, so se ob prehodu hladne fronte pojavljale nevihte z močnimi nalivi. Meja sneženja se je spustila precej nizko. Zapihal je okrepljen severni veter, ob morju tramontana, nato na Primorskem burja. Drugi dan se je delno zjasnilo, popoldne je bilo precej jasno, zvečer pa je v severovzhodni Sloveniji nastalo nekaj kratkotrajnih ploh. Precej se je ohladilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le od 9 do 14, na Primorskem do 18 °C. Več in podrobneje o izrednem vremenskem dogodku na spletni strani http://www.meteo.si/uploads/probase/www/ climate/text/sl/weather_events/neurja_22okt2014.pdf 23. oktober Oblačno s padavinami, severni veter, hladno Nad Balkanom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega zraka. Nad Alpami se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka. S severnimi do severovzhodnimi vetrovi je pritekal hladen in vlažen zrak (slike 13–15). Oblačno je bilo s padavinami, pihal je severni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12 °C. 24. oktober Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod na vzhodu rahel dež, vetrovno Na vreme pri nas je še vplivalo ciklonsko območje, katerega središče se je pomaknilo nad Grčijo. Od severovzhoda je še pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno. Drugod je bilo pretežno oblačno, ponekod v vzhodni in južni Sloveniji je občasno še rahlo deževalo. Pihal je šibak do zmeren severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16, na Primorskem do 20 °C. 25.–30. oktober Pretežno jasno, v notranjosti precej nizke oblačnosti Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi proti srednji in jugozahodni Evropi (slike 16–18). V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, v notranjosti Slovenije pa je bilo precej nizke oblačnosti, katere zgornja meja je bila večinoma med 1500 in 2000 metri. Ponekod je bilo tudi megleno. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 13, na Primorskem od 15 do 19 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 10. Slika 2. Satelitska slika 1. 10. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 October 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 October 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 10. 2014 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 October 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 10. Slika 5. Satelitska slika 8. 10. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 October 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 8 October 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 10. 2014 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 8 October 2014 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 10. Slika 8. Satelitska slika 15. 10. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 15 October 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 15 October 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 10. 2014 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 15 October 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21. 10. Slika 11. Satelitska slika 21. 10. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 21 October 2014 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 21 October 2014 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 21. 10. 2014 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 21 October 2014 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 10. Slika 14. Satelitska slika 23. 10. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 October 2014 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 October 2014 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 10. 2014 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 October 2014 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 10. Slika 17. Satelitska slika 28.10. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 28 October 2014 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 28 October 2014 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 10. 2014 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 28 October 2014 at 12 GMT 31 METEOROLOŠKA POSTAJA CEROVEC PRI ČREŠNJEVCU Meteorological station Cerovec pri Črešnjevcu Mateja Nadbath M eteorološka postaja Cerovec je v občini Semič, na jugovzhodu Slovenije. Postaja je padavinska. Poleg nje je v občini še ena v Semiču, kjer merimo tudi temperaturo in vlažnost zraka ter trajanje sončnega sevanja. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Cerovec (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Cerovec (from: Atlas okolja ) Opazovalni prostor je na 191 m nadmorske višine. Instrument je postavljen na opazovalkinem dvorišču, ki ga obkroža več stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, oddaljenih od instrumenta približno 10 m; v večji oddaljenosti so še druge zgradbe, travniki, njive in gozd. Opazovalnega prostora od januarja 1949 do danes nismo veliko prestavljali. Pred letom 1949 je bil pri takratni osnovni šoli, dobrih 60 m jugozahodno od današnjega mesta. Z meteorološkimi opazovanji smo na Cerovcu začeli januarja 1927, s krajšimi prekinitvami potekajo meritve vse do danes. Prekinitve merjenj in opazovanj so bile: sedem mesecev leta 1936, celo leto 1944 in šest mesecev leta 1945. Postaja je celotno obdobje padavinska, na njej merimo višino padavin, skupne in nove snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Meritve opravljamo ob 7. uri, po poletnem času ob 8. uri, opazovanja pa čez cel dan. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012, orthophoto from 2012 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Opazovalni prostor na padavinski postaji Cerovec, slikan aprila 1973 (levo) in marca 2011 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Cerovec, photo taken in April 1973 (left photo) and in March 2011 (archive ARSO) 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 padavine (mm) . Družina Štubljar opravlja meteorološke meritve in opazovanja od januarja 1949. Od decembra 1987 je prostovoljna opazovalka Darinka, ostali družinski člani so namestniki; enako je bilo v času od 1949 do decembra 1987, le da je bila Anica prostovoljna meteorološka opazovalka. Pred letom 1949 so bili na meteorološki postaji Cerovec še naslednji meteorološki opazovalci: Stanko Plut, v obdobju julij 1945– december 1948, Rozalija Plut od januarja 1937 do decembra 1943, Tinca Erbežnik od januarja 1935 do maja 1936, Stana Višner pa od januarja 1927 do konca septembra 1934. 2 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2013 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Cerovcu Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean 2 reference value (green line) in Cerovec Na Cerovcu pade v celem letu povprečno 1155 mm ali l/m2 padavin, to je referenčno povprečje; letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1128 mm in 1129 mm v obdobju 1981–2010. V letu 2014, do konca oktobra, je padlo 1403 mm padavin, kar bi pomenilo šesto najvišjo letno višino padavin, če bi bilo leto 2014 že končano. Prvih pet najbolj namočenih let na Cerovcu je: 1962 (1548 mm), 1963 (1538 mm), 1999 (1461 mm), 2013 (1413 mm) in 1972 s 1411 mm (slika 3 in preglednica 1 ). 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že digitalizirani, to je od leta 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje padavine (mm) . 1000 800 poletje summer zima winter 202 208 333 350 349 600 345 400 200 1971–2000 2014 . 210 1961–1990 1981–2010 500 padavine (mm) 1200 pomlad spring jesen autumn Urad za meteorologijo 267 335 327 243 243 400 300 200 100 0 0 pomlad poletje jesen spring summer autumn 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 4. Povprečna višina padavin po obdobjih in po 3 letnih časih na Cerovcu 3 Figure 4. Mean precipitation per periods and seasons in Cerovec zima winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih na Cerovcu; zima 2013/14 Figure 5. Mean seasonal precipitation per periods in Cerovec; winter 2013/14 V referenčnem obdobju je najbolj namočen letni čas poletje, s 345 mm padavin (sliki 4 in 5), v povprečju obdobij 1971–2000 in 1981–2010 pa ima med letnimi časi najvišje povprečje jesen, 350 oz. 349 mm. V povprečju pade najmanj padavin pozimi, 210 mm je referenčno povprečje. Povprečja padavin štirih letnih časov obdobja 1981–2010 so se v primerjavi z referenčnimi zvišala jeseni, znižala spomladi in poleti, pozimi pa so ostala blizu referenčni vrednosti. Leta 2014 so bili na Cerovcu tako zima 2013/14 kot pomlad in poletje nadpovprečno namočeni. Poletje 2014 je peto najbolj namočeno poletje na Cerovcu, padlo je 472 mm padavin, kar je 137 % referenčnega povprečja. Spomladi smo namerili 295 mm ali 110 % pripadajočega referenčnega povprečja; 275 mm padavin je padlo pozimi 2013/14, kar je 131 % referenčnega povprečja za zimo. 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2014 padavine (mm) . 250 200 150 100 50 0 J F M A M J J A S O N D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in mesečna višina padavin leta 2014 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2014 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V referenčnem povprečju je mesec z največ padavinami junij, 122 mm, za njim pa november, 120 mm. Mesečno povprečje padavin v obdobju 1971–2000 je najvišje junija, septembra in oktobra, v vseh mesecih je 119 mm. V zadnjem tridesetletnem obdobju 1981–2010 je mesec z najvišjim povprečjem september, 127 mm (slika 6). Najmanj padavin običajno pade januarja in februarja, referenčni povprečji sta 65 oz 63 mm, povprečji v obdobju 1971–2000 sta 55 oz. 59 mm, v obdobju 1981–2010 pa 59 oz. 58 mm (slika 6). Mesečna povprečja obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi višja septembra, oktobra in decembra; povprečja za april, julij in avgust so blizu pripadajočim referenčnim, v ostalih šestih mesecih pa so povprečja nižja od pripadajočih referenčnih (slika 6). V letu 2014 so od desetih mesecev le marec, junij in julij prejeli manj padavin kot običajno. V ostalih sedmih mesecih smo namerili nadpovprečno mesečno višino padavin; najbolj izstopajo meseci, ko je padla več kot 2-kratna povprečna višina padavin: februar, ko je padlo 249 %, avgust z 216 % in september, z 228 % padavin referenčnega povprečja (slika 6). Najvišjo februarsko višino padavin v obdobju 1961–2014 smo na Cerovcu namerili prav februarja 2014, 156 mm, pred tem je bil najbolj namočen februar 1969 s 142 mm. Avgust 2014 je v nizu avgustov obdobja 1961–2014 tretji najbolj namočen, september 2014 pa je peti izmed najbolj mokrih septembrov omenjenega obdobja. 350 padavine (mm) . 300 250 200 150 100 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 50 Slika 7. Oktobrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) na Cerovcu Figure 7. Precipitation in October (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Cerovec Rateče Celje M urska Sobota Brnik Šmartno pri Sl.Gradcu M aribor Kredarica Novo mesto Cerklje Lisca Portorož Bilje Cerovec Ljubljana Bežigrad Semič 32 51 40 60 60 49 36 77 63 87 88 88 57 34 99 39 42 36 109 110 115 91 56 60 150 162 163 166 137 62 0 20 40 60 80 100 padavine (mm) 120 140 160 . Slika 8. Mesečna in najvišja dnevna višina padavin (temni del palice) oktobra 2014 na izbranih postajah Figure 8. Monthly and maximum daily precipitation (dark part of bar) in October 2014 on chosen stations 35 180 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Oktobra 2014 je na Cerovcu padlo 162 mm padavin, kar je 158 % oktobrskega referenčnega povprečja (slike 6, 7 in 8), ki je 102 mm V obdobju 1961–2014 smo največ oktobrskih padavin namerili leta 1992, 322 mm, oktobra 1965 pa sploh ni bilo padavin (sliki 7 in 9). 350 120 322 300 105 100 250 padavine (mm) padavine (mm) . . 92 200 150 100 50 80 72 56 60 40 38 68 70 71 73 60 56 44 20 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D Slika 9. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1961–oktober 2014 na Cerovcu Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–October 2014 in Cerovec 4 Slika 10. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–oktober 2014 4 Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 1961–October 2014 in Cerovec Najvišjo višino padavin, ki je padla v enem samem dnevu, smo na Cerovcu izmerili 5. julija 2008, 105 mm (slika 10). To je na Cerovcu tudi edini izmerek tako visoke dnevne višine padavin. V obdobju 1961–oktober 2014 pa je bilo 73 dni, ko je bila dnevna višina padavin čez 50 mm. Tudi oktobra 2014 je najvišja dnevna višina padavin presegla 50 mm, bila je 60 mm, izmerjena 24. dne v mesecu. Snežna odeja je na Cerovcu običajna za hladne mesece leta, v referenčnem povprečju je s snežno odejo5 na leto 40 dni, povprečje obdobja 1971–2000 je 34 in 31 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2013 je bilo s snežno odejo 50 dni (slika 11). Prvi sneg najpogosteje zapade novembra, od 53 novembrov jih je bilo 29 z vsaj dnevom snežne odeje. V enakem obdobju je v oktobru snežna odeja obležala le enkrat; to je bilo 28. oktobra 2012, debela je bila 5 cm. Snežilo pa je še v konec oktobra 1974 in 2003, vendar se snežna odeja ni obdržala. Najpogosteje je zadnji mesec s snežno odejo marec, od 54 marcev, je bila snežna odeja v 42. Z zabeleženim vsaj dnevom snežne odeje je bilo v obravnavanem obdobju 11 aprilov, le enkrat pa je bil tak primer še maja in sicer 3. maja 1985, snežna odeja je bila debela 6 cm. Najvišja snežna odeja obravnavanega obdobja je bila na Cerovcu izmerjena 25. decembra 1994, 66 cm, en cm manj pa je bila debela 18. januarja 2013 in 10. marca 1976 (slika 11). Najdebelejšo svežo ali novozapadlo snežno odejo smo na Cerovcu izmerili 15. januarja 2013 zjutraj, v 24 urah je zapadlo 42 cm novega snega. 4 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 36 Urad za meteorologijo . . število dni / snežna odeja (cm) Agencija Republike Slovenije za okolje 100 80 60 40 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 20 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in pripadajoče referenčno povprečje (zelena črta) ter letna najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2013 na Cerovcu Figure 11. Annual snow cover duration (curve) and corresponding mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2013 in Cerovec Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Cerovcu v obdobju 1961–oktober 2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Cerovec in 1961–October 2014 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1548 1962 756 2011 438 1972 106 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 598 1989 137 2001 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 626 2012 159 1970 414 2012/13 62 1974/75 322 okt. 1992 0 jan.1989, mar. 2012 okt.1965 105 5. julij 2008 — — 66 25. dec. 1994 5 30. mar. 1975 1. jan. 2008 42 15. jan. 2013 — — 81 1963 3 1975 90 1962/63 3 1974/75 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* * sezona: od avgusta do konca julija naslednjega leta * season: from August to the end of July in the following year SUMMARY In Cerovec is a precipitation station. It is located in southeastern Slovenia, on elevation of 191 m. Station was established in January 1927. Ever since precipitation, total snow cover, fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed. Darinka Štubljar has been meteorological observer since December 1987. 37 PROJEKT PODNEBNA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI IN REZULTATI Climate variability in Slovenia and results Oddelek za klimatologijo 1 N a Agenciji Republike Slovenije za okolje, oddelku za klimatologijo, zaključujemo projekt Podnebna spremenljivost v Sloveniji. V okviru projekta smo sistematično preverili večino ročnih meteoroloških meritev, ki so se izvajale na ozemlju Slovenije od leta 1961 dalje. Dolgoletne nize podatkov smo preverili še z vidika homogenosti; nehomogene nize smo, če je bilo to mogoče, homogenizirali. Glavni cilj projekta je celostna analiza spremenljivosti in trendov podnebnih spremenljivk v Sloveniji na osnovi homogeniziranih nizov. To je osnova za oceno tveganj in izhodišče za prilagajanje na podnebne spremembe ter izdelavo podnebnih scenarijev in projekcij. Potek dela in rezultate projekta smo sproti objavljali v tiskanih publikacijah Agencije RS za okolje in na njenih spletnih straneh: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/pssproject/. Ob izidu brošure z naslovom Podnebna spremenljivost Slovenije: glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011 je bil 4. oktobra 2013 organiziran tudi strokovni posvet s strokovnjaki različnih ustanov, ki so uporabniki naših podatkov in proizvodov. Tako ob izidu prve brošure z naslovom Spremenljivost podnebja v Sloveniji, kot druge, že omenjene, smo objavili tudi članka v Delovi prilogi Znanost. Ob zaključku projekta bomo rezultate objavili v publikaciji in na svetovnem spletu. Na svetovnem spletu, na naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/ trends/, smo objavili karte časovnih trendov podnebnih spremenljivk in kazalcev v obdobju 1961– 2011. Predstavili smo trende podnebnih spremenljivk: temperature zraka, višine padavin in snežne odeje, trajanja sončnega obsevanja (preračunanega na matematično obzorje2), potencialne evapotranspiracije3 in zračnega tlaka. Od podnebnih kazalcev pa so prikazani trendi števila zelo vročih, vročih, toplih, hladnih, ledenih in mrzlih dni ter tropskih noči4 in števila dni z vsaj 20 mm padavin. Vrednosti trendov so za leto in za meteorološke letne čase5. Pri podatkih o snežni odeji se letne vrednosti trendov nanašajo na t. i. snežno sezono, ki traja od avgusta do julija naslednjega leta. Prikazane sezonske in letne vrednosti trendov so aritmetične sredine ustreznih mesečnih vrednosti. Linearni časovni trend je izračunan po metodi Theil-Sen. Več o metodi Theil-Sen piše na spletni strani http://en.wikipedia.org/wiki/Theil%E2%80%93Sen_estimator. 1 V oddelku smo: Mateja Nadbath, Mojca Dolinar, Gregor Vertačnik, Renato Bertalanič, Matija Klančar, Damjan Dvoršek in Damijana Gartner 2 3 4 5 Sončno obsevanje je preračunano na matematično obzorje, da odstranimo vpliv reliefa in ovir; tako so podatki sončnega obsevanja odvisni le od astronomskih in meteoroloških razmer. Zaradi tega pa lahko prihaja do večjih razlik med izmerjeno (dejansko) in preračunano vrednostjo trajanja sončnega obsevanja. Pri potencialni evapotranspiraciji smo obravnavali obdobje 1971–2012. Dan je zelo vroč, ko je dnevna najvišja temperatura zraka višja od 35 °C; vroč, ko je dnevna najvišja temperatura zraka višja od 30 °C; topel, ko je dnevna najvišja temperatura zraka višja od 25 °C; hladen, ko je najnižja temperatura nižja od 0 °C; leden, ko je dnevna najvišja temperatura zraka nižja od 0 °C; mrzel, ko je najnižja temperatura nižja od −10 °C; tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vrednosti trendov podnebnih spremenljivk so bile izračunane na osnovi homogeniziranih mesečnih vrednosti, trendi podnebnih kazalcev pa na izvornih dnevnih podatkih s postaj, ki so se izkazale za dovolj kakovostne po preverjanju z vidika homogenosti in so imele dovolj dolg niz podatkov. V prispevku se bomo omejili le na prikaz trendov nekaterih podnebnih spremenljivk in kazalcev na letni ravni in po posameznih letnih časih. V obravnavanem obdobju 1961–2011 so od vseh spremenljivk, ki smo jih analizirali, najbolj izrazite spremembe opazne pri temperaturi zraka. V povprečju se je letna povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za 1,7 °C, porast je statistično značilen za celotno državo, na zahodu države malo manjši kot v ostalem delu (slika 1, levo). Statistično značilen naraščajoč trend velja tudi za najnižjo in najvišjo dnevno temperaturo zraka ter število toplih in vročih dni; letno število hladnih dni se zmanjšuje, trend je statistično značilno padajoč. Od drugih podnebnih spremenljivk je na letnem nivoju naraščajoč statistično značilen trend tudi za trajanje sončnega sevanja, zračni tlak in potencialno evapotranspiracijo (slike 1 in 2). Za razliko od temperature zraka, ki se je povečala, se je letna višina padavin zmanjšala, na letni ravni v povprečju za 2–4 % na desetletje, kar pomeni, da se je v obdobju 1961–2011 letna povprečna višina padavin zmanjšala za 20 %. Na letni ravni je sprememba statistično značilna v zahodni polovici države, zmanjšanje padavin v vzhodni polovici pa ni značilno (slika 3, levo). Trend števila dni z višino padavin vsaj 20 mm je na zahodu države statistično značilen padajoč. Sprememba največje dnevne višine padavin na letni ravni v večini države ni statistično značilna, je pa zaznati tako trend naraščanja, kot tudi upadanja. V hladni polovici leta je v notranjosti Slovenije značilna snežna odeja, na Obali je redka. Z višanjem temperature zraka se razmere za snežno odejo spreminjajo. Višina snežne odeje se zmanjšuje, v povprečju za 10–20 % na desetletje, trend je za večji del države statistično značilen (slika 3, desno). Enako beležimo statistično značilno zmanjšanje višine novega snega v večini države, zmanjšanje najvišje snežne odeje pa je statistično značilno na severozahodu in skrajnem severovzhodu države. Trendi posameznih podnebnih spremenljivk po letnih časih so lahko različno veliki in različnih predznakov, se pravi bodisi naraščajo ali padajo, kar se pri letnem pregledu zabriše. Potrebno je opozoriti tudi na razlike v trendu med posameznimi območji v Sloveniji. Razlog je v raznolikosti podnebja Slovenije, podnebne spremembe se lahko v vsakem tipu podnebja kažejo malo drugače. Spomladi je trend povprečne temperature zraka naraščajoč, statistično značilen, in skoraj enoten za celo državo, to je 0,35–0,45 °C na desetletje. Za vso Slovenijo je značilno tudi naraščanje dnevne najnižje in najvišje temperature zraka, trajanja sončnega obsevanja, zračnega tlaka in potencialne evapotranspiracije (slike 4 in 5); zvišanje števila toplih dni pa je značilno le za vzhodno Slovenijo. Spomladi se višina padavin zmanjšuje, kar velja za vso Slovenijo, v povprečju za 4–6 % na desetletje vendar trend na državni ravni ni statistično značilen. Večje, do 9 % na desetletje, in statistično značilno zmanjšanje spomladanskih padavin je v spodnjem Posočju, na Cerkljanskem in v Tuhinjski dolini. Pravo nasprotje splošnemu zmanjševanju pomladanskih padavin je signal zvišanja najvišje enodnevne in dvodnevne višine padavin na vzhodu Slovenije, a ta trend ni statistično značilen; hkrati pa opažamo zmanjševanje enodnevne najvišje višine padavin na zahodu, na treh postajah tudi statistično značilno. Zmanjšuje se tudi višina snežne odeje, ki je statistično značilna sprememba za osrednji, severni in severozahodni del države (sliki 6). Tako kot je bilo že omenjeno pri trendu za letne in spomladanske razmere, je trend povprečne temperature zraka tudi poleti naraščajoč in statistično značilen za celotno območje Slovenije. Od vseh letnih časov so se v povprečju najbolj ogrela ravno poletja, tudi za 0,45–0,6 °C na desetletje (slika 7, desno). 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Trend letne povprečne temperature zraka (°C na desetletje; leva karta) in trajanja sončnega obsevanja (v % na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 1. Trend of annual mean air temperature (°C per decade; left chart) and bright sunshine duration (% per decade) in 1961–2011 Slika 2. Trend letnega povprečnega zračnega tlaka v obdobju 1961–2011 (hPa na desetletje; leva karta) in potencialne evapotranspiracije v obdobju 1971–2012 (v % na desetletje) Figure 2. Trend of annual mean air pressure in 1961–2011 (hPa per decade; left chart) and potential evapotranspiration in 1971–2012 (% per decade) 6 Slika 3. Trend letne višine padavin (levo) in povprečne višine skupne snežne odeje v obdobju 1961–2011 6 Figure 3. Trend of annual precipitation (left) and mean depth of total snow cover (% per decade) in 1961–2011 6 Veliki krogci označujejo statistično značilen trend, majhni pa neznačilnega pri 5 % stopnji zaupanja Statistically significant trend is marked with large circles, insignificant with small one at 5 % level 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Trend pomladne povprečne temperature zraka (°C na desetletje; leva karta) in trajanja sončnega obsevanja (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 4. Trend of spring mean air temperature (°C per decade; left chart) and bright sunshine duration (% per decade) in 1961–2011 Slika 5. Trend pomladnega povprečnega zračnega tlaka (hPa na desetletje; leva karta) in potencialne evapotranspiracije (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 5. Trend of spring mean air pressure (hPa per decade; left chart) and potential evapotranspiration (% per decade) in 1961–2011 Slika 6. Trend pomladne višine padavin (levo) in povprečne višine skupne snežne odeje (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 6. Trend of spring precipitation (left chart) and mean depth of total snow cover (% per decade) in 1961– 2011 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Trend poletne povprečne temperature zraka (°C na desetletje; leva karta) in trajanja sončnega obsevanja (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 7. Trend of summer mean air temperature (°C per decade; left chart) and bright sunshine duration (% per decade) in 1961–2011 Slika 8. Trend poletnega povprečnega zračnega tlaka (hPa na desetletje; leva karta) in potencialne evapotranspiracije (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 8. Trend of summer mean air pressure (hPa per decade; left chart) and potential evapotranspiration (% per decade) in 1961–2011 Slika 9. Trend poletne višine padavin (leva karta) in največje dvodnevne višine padavin (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 9. Trend of summer precipitation (left chart) and maximum two-day sum of precipitation (% per decade) in 1961–2011 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Statistično značilen naraščajoč trend je tudi za dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo zraka, trajanje sončnega obsevanja, število toplih in vročih dni in potencialno evapotranspiracijo. Trend povprečnega zračnega tlaka je statistično značilno naraščajoč le v visokogorju (slike 7 in 8). Višina padavin se poleti statistično značilno zmanjšuje v južni polovici države, medtem ko je v severni polovici zaznati statistično neznačilen padajoč in v nekaterih krajih celo rahlo naraščajoč trend (slika 9, levo). Statistično značilno je zmanjšanje najvišje enodnevne višine padavin za vzhod Slovenije, za najvišjo dvodnevno višino padavin pa je značilno zmanjšanje za večji del države, razen severovzhoda; v obeh primerih je zaznati tudi naraščajoč trend na nekaterih območjih države, vendar je le-ta statistično neznačilen (slika 9, desno). Trend jesenske povprečne temperature zraka ni statistično značilen, je pa naraščajoč (slika 10, levo). Jesenska temperatura zraka je namreč do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja padala, nato pa je začela naraščati, zato sprememba temperature jeseni nikjer v Sloveniji ni statistično značilna. Podobno velja tudi za dnevno najvišjo temperaturo zraka, medtem ko je pri dnevni najnižji temperaturi zraka opažen statistično značilen naraščajoč trend, v glavnem od 0,15–0,25 °C na desetletje. Statistično neznačilna sta tudi trenda za trajanje sončnega obsevanja in zračni tlak, pri sončnem obsevanju je zaznano rahlo zmanjšanje števila sončnih ur, medtem ko je pri zračnem tlaku opaziti rahlo povišanje (slika 10, desno in 11, levo). Statistično značilen naraščajoč je trend potencialne evapotranspiracije na območje večjega dela države (slika 11, desno). Jeseni spremembe višine padavin niso nikjer statistično značilne. Na zahodu, severozahodu, jugu in skrajnem severovzhodu opazimo signal zmanjševanja višine padavin, medtem ko je v osrednji in vzhodni Sloveniji opaziti signal povečevanja višine jesenskih padavin (slika 12, levo). Statistično neznačilen je trend zvišanja dnevne in dvodnevne največje višine padavin; na Obali, v osrednji in vzhodni Sloveniji se je dvodnevna najvišja višina padavin dvigovala tudi za 6 % na desetletje. Višina jesenske snežne odeje se ne spreminja ali se rahlo zmanjšuje, trend je v glavnem statistično neznačilen. Povprečna temperatura zraka pozimi je naraščajoča, trend je statistično značilen, razen v osrednji Sloveniji. V povprečju se povprečna temperatura dviga za 0,25 °C na desetletje (slika 13, levo). Podobno naraščajoča je tudi dnevna najnižja temperatura, trend dnevne najvišje temperature zraka pa je še bolj izrazit. Število hladnih, ledenih in mrzlih dni se zmanjšuje, trend pa ni povsod statistično značilen. Število ur s sončnim obsevanjem se zvišuje, trend je statistično značilen za območje Ljubljane, Julijskih Alp, Pomurja, Obsotelja in Obale (slika 13, desno). Naraščajoč je tudi trend zračnega tlaka, ki je v glavnem statistično značilen, na večini postaj narašča od 0,6 do 0,8 hPa na desetletje (slika 14, levo). Potencialna evapotranspiracija se pozimi zvišuje, vendar je hkrati zaznati tudi signal zmanjšanja, na Vojskarski planoti tudi statistično značilno (slika 14, desno). Pozimi je trend spremembe višine padavin statistično značilen le na eni sami postaji na Goričkem, zaznan je upad padavin v severni polovici države, na nekaterih postajah kar znaten (do 9 % na desetletje). V južni polovici države je signal zmanjšanja zimskih padavin bistveno manjši, na nekaterih postajah dinarskih planot pa je zaznati celo porast padavin (slika 15, levo). Trend najvišje dnevne višine padavin ni statistično značilen, pa tudi ne enoten, na nekaterih območjih je zaznati upadajoč trend, tudi do 8 % na desetletje, nekje pa do 8 % porast. Višina snežne odeje se v Sloveniji zmanjšuje; na mnogih območjih je trend statistično značilen, pa tudi tam kjer ni, je zaznati trend zmanjševanja. V večjem delu Slovenije, z izjemo Posočja in slovenske Istre, je trend zmanjševanja od 10 do 20 % na desetletje (slika 15, desno). SUMMARY In the final phase of the project Climate variability in Slovenia, maps of climate variables and indices were published on the website http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/trends/. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 10. Trend jesenske povprečne temperature zraka (°C na desetletje; leva karta) in trajanja sončnega obsevanja (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 10. Trend of autumn mean air temperature (°C per decade; left chart) and bright sunshine duration (in % per decade) in 1961–2011 Slika 11. Trend jesenskega povprečnega zračnega tlaka (hPa na desetletje; leva karta) in potencialne evapotranspiracije (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 11. Trend of autumn mean air pressure (hPa per decade; left chart) and potential evapotranspiration (% per decade) in 1961–2011 Slika 12. Trend jesenske višine padavin (levo) in povprečne višine skupne snežne odeje (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 12. Trend of autumn precipitation (left chart) and mean depth of total snow cover (% per decade) in 1961– 2011 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Trend zimske povprečne temperature zraka (°C na desetletje; leva karta) in trajanja sončnega obsevanja (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 13. Trend of winter mean air temperature (°C per decade; left chart) and bright sunshine duration (in % per decade) in 1961–2011 Slika 14. Trend zimskega povprečnega zračnega tlaka (hPa na desetletje; leva karta) in potencialne evapotranspiracije (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 14. Trend of winter mean air pressure (hPa per decade; left chart) and potential evapotranspiration (% per decade) in 1961–2011 Slika 15. Trend zimske višine padavin (levo) in povprečne višine skupne snežne odeje (% na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 15. Trend of winter precipitation (left chart) and mean depth of total snow cover (% per decade) in 1961– 2011 45 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P ovprečna mesečna temperatura zraka je v oktobru presegla dolgoletno povprečje (1971–2000) v pasu od novomeškega območja, prek Suhe Krajine in osrednje Slovenije, proti severovzhodu do Pohorja in Kozjaka za več kot 2 °C, v Slovenskih goricah in Prekmurju je bilo topleje celo za več kot 3 °C. V dneh med 9. in 14. oktobrom je bilo zabeleženo eno izmed najtoplejših obdobij v tem času v vsej zgodovini meritev. Povprečna dnevna temperatura zraka se je takrat v Ljubljani gibala med 16 in 19 °C, kar je bolj značilno za drugo polovico avgusta ali začetek septembra. Mesečna akumulacija efektivne temperature zraka (nad 5 °C) je povsod presegla dolgoletno povprečje, na Obali in na Goriškem je bila višja za 20 do nekaj več kot 70 °C, drugod po Sloveniji pa za 70 do 100 °C (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 2,5 1,9 1,3 1,1 1,5 1,0 1,2 1,4 1,4 1,6 1,2 1,2 1,8 1,4 1,5 1,4 1,3 1,4 1,7 1,8 1,9 2,0 1,7 1,3 1,2 1,7 1,6 1,6 I. dekada max. 3,3 2,7 1,7 1,5 2,3 1,5 1,4 1,7 2,2 2,6 1,7 1,5 2,5 2,1 2,9 1,9 2,8 2,3 2,9 3,6 3,6 4,1 3,4 2,3 2,2 3,3 2,8 3,1 Σ 25 19 13 11 15 9 12 14 14 16 12 12 18 14 15 14 13 14 17 18 19 20 17 13 11 17 16 16 pov. 1,6 1,2 1,0 1,0 1,5 1,1 1,1 1,5 1,4 1,7 1,2 1,2 1,6 1,8 1,8 1,4 1,6 1,4 1,7 2,0 2,3 2,3 1,7 1,1 1,0 1,8 1,6 1,7 II. dekada max. 2,1 1,7 1,2 1,3 2,0 1,6 1,5 2,3 2,0 2,6 1,6 1,5 2,3 3,4 2,7 2,3 2,7 2,2 2,4 2,7 3,6 3,6 2,6 1,7 1,7 2,8 2,5 2,5 Σ 16 12 10 10 15 11 11 15 14 17 12 12 16 18 18 14 16 14 17 20 23 23 17 11 10 18 16 17 III. dekada pov. max. 1,8 3,1 1,5 2,2 0,8 1,5 0,6 1,0 0,9 1,7 0,7 1,6 0,9 2,3 0,8 1,4 0,8 1,3 1,0 1,4 0,7 1,3 0,7 1,0 1,3 1,8 0,8 1,4 0,8 1,2 0,7 1,2 0,6 0,9 0,6 1,0 0,9 1,8 0,9 2,0 0,9 1,8 0,9 1,8 0,7 1,3 0,6 0,8 0,6 0,8 0,8 1,3 0,7 1,1 0,7 1,4 Σ 20 16 9 7 10 7 9 9 9 11 8 7 14 9 9 8 6 7 10 10 10 9 8 6 6 9 8 8 mesec (M) pov. max. 2,0 3,3 1,5 2,7 1,0 1,7 0,9 1,5 1,3 2,3 0,9 1,6 1,1 2,3 1,2 2,3 1,2 2,2 1,4 2,6 1,0 1,7 1,0 1,5 1,6 2,5 1,3 3,4 1,4 2,9 1,2 2,3 1,2 2,8 1,1 2,3 1,4 2,9 1,6 3,6 1,7 3,6 1,7 4,1 1,4 3,4 1,0 2,3 0,9 2,2 1,4 3,3 1,3 2,8 1,3 3,1 Σ 60 48 31 28 24 28 33 38 37 43 32 31 49 41 42 36 35 34 45 48 52 52 42 31 27 43 40 41 Izrazito hladna fronta nas je prešla v noči z 21. na 22. oktober. Močno se je ohladilo, marsikje je temperatura zraka padla za več kakor 10 °C v le dveh ali treh urah. Meja sneženja se je spustila pod 1000 m, ponekod na Notranjskem in Kočevskem za krajši čas tudi do 500 m. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Intenzivne padavine so povzročale poplave. Mesečna vsota padavin je bila najvišja v osrednji in jugozahodni Sloveniji, kjer je tudi presegla dolgoletno povprečje, za okrog petino. Na Obali je padlo nekaj več kot 110 mm dežja, količina se je povečevala proti notranjosti, kjer so v Vipavski dolini namerili več kot 160 mm, ponekod v osrednji Sloveniji, v Polhograjskem hribovju, kjer je tudi poplavljalo, okrog 150 mm in v Poljanski dolini več kot 200 mm. V severnem delu države je bilo padavin večinoma do 80 mm. Trajanje sončnega obsevanja je bilo, z izjemo Julijcev in krškobrežiškega območja nadpovprečno, v večjem delu države za do petino. Izhlapevanje je bilo času in vremenskim razmeram primerno nizko, še posebno v zadnji dekadi oktobra, ko ni v povprečju preseglo niti 1 mm dnevno. Vremenske razmere so omogočale nekoliko višje izhlapevanje le na obalnem območju ter na Goriškem. Skupna mesečna količina izhlapele vode se je v večjem delu države gibala med 30 in 40 mm, na severovzhodu med 40 in 50 mm in na obalnem območju do 60 mm. V prvih dveh dekadah je bilo stanje vodne bilance negativno, v zadnji dekadi oktobra pa je obilna količina dežja v osrednji in zahodni Sloveniji povzročila precejšnje presežke vodne bilance (preglednica 2). Na dinamiko jesenske setve ozimnih žit, ki bi praviloma morala biti opravljena do sredine oktobra, so vplivale neugodne jesenske vremenske razmere z obilnimi padavinami. Na severovzhodu je zamujalo spravilo koruze in sproščanje površin za jesensko setev, čezmerno namočena kmetijska tla pa niso omogočala obdelave s težkimi stroji. Kjer je ta kljub temu potekala po sili razmer, so bile posledice neizogibne: zbita tla in uničena struktura tal, kar je bila slaba popotnica za naslednje vegetacijsko leto. Koruzni pridelek je uspelo pridelovalcem pospraviti s precejšno zamudo, šele v zadnjem tednu oktobra, pripravo tal in setev ozimne pšenice pa je bilo potrebno podaljšati v prvo dekado novembra. Temperature tal v setveni globini so bile vse do konca druge dekade oktobra ugodne za setev in vznik semena. Gibale so se med povprečnimi 15 in 17 °C, v zadnji tretjini pa so se ob deževnem vremenu ohladila tudi tla do povprečne temperature med 8 in 9 °C. Najnižje vrednosti niso padle pod 5 °C, najvišje pa so v posameznih dneh še presegle 20 °C. (slika 1, preglednica 3). Uspeh tako pozne setve je močno odvisen od vremenskih razmer v novembru, saj se morajo posevki pred zimo razviti vse do razraščanja in se v tem času tudi primerno utrditi za preživetje nizkih zimskih temperatur zraka. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za oktober in zimsko obdobje (od 1.oktobra 2014 do 31. marca 2015) Table 2. Ten days and monthly water balance in October and for the winter period (from October 1 2014 to March 31, 2015) Vodna bilanca [mm] v oktobru Opazovalna postaja I. dekada Bilje II. dekada III. dekada Vodna bilanca [mm] mesec (1.–31. oktober 2014) 47,8 29,4 25,0 102,2 102,2 Ljubljana −14,1 −2,5 136,6 120,0 120,0 Novo mesto −15,0 4,4 67,6 57,0 57,0 Celje −17,2 −12,5 42,0 12,3 12,3 Maribor, letališče −19,8 −20,4 75,4 35,2 35,2 Murska Sobota −15,7 −17,1 49,8 17,0 17,0 Portorož, letališče −24,5 86,2 −6,8 54,9 54,9 Optimalni roki so bili zamujeni tudi za setev ječmena, kljub temu je setev uspela in do konca oktobra so posevki vzkalili. Poplavna voda je na severovzhodu prizadela tudi oljno ogrščico. Posevke so dosejali, uspeh slednjih pa je, podobno kot za druge ozimine, odvisen od vremenskih pogojev ob razraščanju in prezimovanju. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2014 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 17,3 18,0 15,3 14,7 15,2 15,7 15,7 15,3 15,1 Tz5 17,5 18,0 15,2 14,4 15,6 15,7 15,7 15,1 15,0 Tz2 max Tz5 max 24,2 25,2 24,1 20,0 20,0 24,3 23,4 23,4 23,8 23,2 23,2 21,6 19,2 19,7 21,0 19,6 19,9 22,6 II. dekada Tz2 min 12,2 12,0 11,5 11,4 12,4 12,7 12,1 9,8 9,4 Tz5 min 13,2 13,0 12,4 11,8 13,0 13,6 13,4 12,0 9,7 Tz2 18,8 18,4 15,4 14,7 15,5 16,2 16,2 16,3 16,2 Tz5 18,9 18,5 15,7 14,6 16,0 16,3 16,3 16,1 16,0 Tz2 max Tz5 max 24,3 25,1 24,9 17,6 20,2 24,0 24,1 24,0 22,8 23,3 23,2 20,8 16,9 20,0 20,6 20,8 19,9 21,7 III. dekada Tz2 min 14,4 13,4 8,3 11,6 11,5 11,8 10,3 9,3 10,0 Tz5 min 15,2 14,4 10,6 11,8 12,3 12,9 11,9 11,7 10,2 Tz2 11,4 11,0 8,3 9,0 8,7 9,9 9,3 8,6 8,8 Tz5 12,1 11,3 8,7 9,0 9,3 10,5 10,0 9,4 9,0 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min 22,3 20,3 21,5 15,6 17,7 18,4 21,7 21,8 19,3 21,8 19,8 19,0 15,0 17,5 17,4 19,4 18,5 18,7 5,8 3,6 1,0 6,3 4,8 5,5 3,6 2,1 5,0 7,1 5,2 3,2 6,6 5,4 6,9 5,6 5,6 5,4 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2014 48 mesec (M) Tz2 15,7 15,6 12,8 12,7 13,0 13,8 13,6 13,3 13,2 Tz5 16,0 15,8 13,1 12,5 13,5 14,0 13,9 13,4 13,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 171 169 140 138 112 138 140 141 156 154 158 150 155 157 149 152 151 189 177 153 155 123 148 151 154 174 166 173 162 166 172 165 169 163 Tef > 0 °C III. M 118 113 84 72 48 77 75 74 90 85 93 82 78 77 82 78 84 478 459 377 365 283 362 367 369 420 404 424 394 400 406 396 399 398 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 21 77 84 83 78 92 104 96 100 99 99 78 105 101 83 86 108 121 119 90 88 62 88 90 91 106 104 108 100 105 107 99 102 101 139 127 103 105 73 98 101 104 124 116 123 112 116 122 115 119 113 64 58 29 20 13 27 22 23 36 30 38 29 25 26 28 26 31 323 304 222 213 148 212 214 217 266 250 269 241 247 255 242 247 245 21 77 80 78 74 88 95 90 96 94 94 76 100 100 80 84 103 71 69 40 38 14 38 40 41 56 54 58 50 55 57 49 52 51 89 77 53 55 23 48 51 54 74 66 73 62 66 72 65 69 63 Tef > 10 °C III. M 16 15 6 6 3 7 6 6 7 6 7 6 6 6 6 7 6 175 161 99 99 41 92 98 101 137 126 138 118 128 136 120 128 120 Vm 26 77 64 62 31 64 68 69 86 81 81 70 87 90 72 80 80 Tef od 1.1.2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 4816 4605 3722 3578 2832 3637 3594 3753 4254 4147 4284 4104 3977 4156 4033 4035 4082 3298 3093 2288 2168 1640 2250 2223 2353 2812 2708 2837 2668 2553 2728 2622 2613 2662 1866 1729 1121 1052 709 1141 1138 1235 1571 1488 1594 1458 1385 1531 1454 1438 1474 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 49 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V drugih predelih Slovenije je setev ječmena in pšenice potekala ob ugodnejših terminih. Ječmen je normalno vzkalil in se do konca oktobra razvil do tretjega lista. Izjemi sta le Dolenjska in Posavje, ki so ju tudi prizadele poplave. Tudi drugod po Sloveniji so se soočali z negativnimi vplivi letošnjega vremena na kmetijske rastline. V Primorju je zaradi poškodb, ki jih je povzročila oljčna muha, tudi v oktobru potekalo predčasno obiranje in predelovanje oljk. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In October warm anomalies, monthly air temperatures from 2 to 3 °C above the long-term average were recorded. Several heavy rainfalls exceeded the long-term average of precipitation and caused waterlogging. Torrents and floods affected the central part of Slovenia. Water balance resulted positive with the highest surpluses recorded on the west and in the central regions of Slovenia. Persistent excessive soil moisture hampered activities in maize harvesting, therefore also preparation of soil for winter wheat sowing delayed. On the most affected northeast of the country sowing of wheat was not possible before the end of October more than two weeks behind the optimal terms. In most other agriculture regions farmers managed to sow the most of winter wheat in time and up to the end of October emergence of seeds was recorded. 50 HIDROLOGIJA HYDROLOGY TEMPERATURE REK IN JEZER V OKTOBRU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2014 Peter Frantar T emperatura vode oktobra 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na rekah iz alpskega visokogorja nižja od obdobnega povprečja, na preostalih rekah pa je bila temperatura višja. Najhladnejša v primerjavi s povprečjem je bila Mura, 1,7 °C, hladnejša kot običajno je bila tudi še Sava. Najtoplejša v primerjavi z obdobjem je bila Savinja pri Laškem, ki je bila toplejša za 2,8 °C. Obe jezeri sta bili v primerjavi z obdobjem toplejši, Bohinjsko jezero je bilo v toplejše za 1,0 °C, Blejsko jezero pa za 1,3 °C. Temperatura vode vseh rek v državi je v prvih treh tednih meseca bolj ali manj stagnirala, v zadnjem tednu pa upadla za več stopinj. Najvišje mesečne temperature so bile tako v dneh okrog sredine meseca, najnižje pa konec oktobra. Temperaturi vode Blejskega in Bohinjskega jezera sta se prve tri tedne zelo malo ohladili, v zadnjem delu meseca pa je sledila 4–5 °C ohladitev. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode oktobra 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average October 2014 and long-term 1981–2010 temperature in °C SEPTEMBER 2014 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - G. Radgona 12,4 14,1 −1,7 V.Krka - Hodoš 12,8 Drava - Ptuj 13,0 Bohinjka - Sv. Janez 13,4 Sava Radovljica 10,1 11,1 −1,0 Sava - Šentjakob 11,9 12,8 −0,9 Sava - Jesenice na Dol. 14,4 Kolpa - Metlika 12,3 Ljubljanica - Moste 13,1 11,9 1,2 Savinja - Laško 13,8 11,0 2,8 Krka - Podbočje 12,6 11,8 0,8 Soča - Solkan 11,2 10,5 0,7 Vipava - Dolenje 10,3 Nadiža - Potoki 12,0 Reka - Cerkvenikov mlin 12,1 11,9 0,2 Bohinjsko jezero 12,3 11,3 1,0 Blejsko jezero 16,7 15,4 1,3 postaja / location 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Povprečne dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v oktobru 2014 Figure 1. The average daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in October 2014 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v oktobru v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in October in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in October were mostly higher as compared to the long term average 1981–2010, only the high Alpine rivers were colder as in the long-term period. The average monthly temperature of the Bled lake was 1.3 °C higher as in the long-term average and the temperature of the lake Bohinj was 1.0 °C lower as in the long term average. 53 ZALOGE PODZEMNIH VODA OKTOBRA 2014 Groundwater reserves in October 2014 Urška Pavlič O ktobra smo na večini merilnih mest za spremljanje vodnega režima v medzrnskih vodonosnikih spremljali zniževanje vodnih gladin oziroma postopno normalizacijo glede na poplavne razmere izpred enega meseca. Na severozahodu države so prevladovale visoke oziroma zelo visoke gladine podzemnih vod. Takšno vodno stanje smo spremljali tudi v vodonosnikih Ljubljanskega in Mirensko-Vrtojbenskega polja ter v delih Krškega polja. Normalne vodne razmere so oktobra prevladovale v vodonosnikih Kranjskega, Sorškega in Čateškega polja ter v spodnji Savinjski dolini. Količinsko stanje podzemnih voda v vodonosnikih Alpskega krasa je bilo oktobra v območju normalnih količin, kraški vodonosniki Dinarskega krasa pa so bili oktobra nadpovprečno vodnati. Iz hidrogramov Alpskega in nizkega Dinarskega krasa je bil razviden en izrazitejši padavinski dogodek, izdatnost izvira Podroteje, ki drenira podzemne vode iz območja visokega Dinarskega krasa, pa se je oktobra izraziteje povečala trikrat v mesecu. Oktobra je bilo ponekod napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin nadpovprečno, mestoma pa dolgoletno oktobrsko povprečje padavin ni bilo doseženo. Presežek padavin je bil na območju medzrnskih vodonosnikov največji na območju Ljubljanske kotline, znašal je približno dve tretjini normalnih oktobrskih vrednosti. Na območju kraških vodonosnikov je bilo napajanje največje v zaledju izvirov Krupe in Dobličice, v Črnomlju so izmerili približno eno tretjino padavin več, kot je normalno za oktober. Najmanj padavin je na območju medzrnskih vodonosnikov padlo v spodnji Savinjski dolini, kjer so zabeležili približno dve tretjini običajnih mesečnih količin. Na območju visokega Dinarskega krasa so oktobra zabeležili najmanj padavin, približno eno tretjino manj kot znaša dolgoletno povprečje. Prva polovica meseca je bila skromna s padavinami povsod po državi, v drugi polovici pa sta prevladovala dva izrazitejša padavinska dogodka z maksimumom 22. oktobra. Slika 1. Izvir Rižane (Zvroček) 15. oktobra 2014 (foto: N. Trišić) Figure 1. Rižana spring (Zvroček) on 15 October 2014 (Photo: N. Trišić) Na večini merilnih mest za spremljanje količinskega stanja podzemnih voda v medzrnskih vodonosnikih smo oktobra zabeležili nižje vodne gladine v primerjavi z mesecem septembrom. Podzemna voda je z 286 centimetri najbolj izrazito upadla v Preserjah v vodonosniku doline Kamniške Bistrice. Znižanje je bilo večje od enega metra tudi na merilnih mestih v Britofu in Mostah v 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Kranjskem polju in v Šempetru v spodnji Savinjski dolini. Glede na relativni upad podzemne vode je bil ta v mesecu oktobru najbolj izražen v Šempetru in v Latkovi vasi v vodonosnikih spodnje Savinjske doline ter v Bunčanih v vodonosniku Murskega polja. Na teh merilnih mestih se je gladina podzemne vode znižala za več kot 27 % razpona nihanja na merilnem mestu. Dvigi podzemne vode so bili oktobra zabeleženi redko. Največje zvišanje je bilo s 154 centimetri zabeleženo v Mirnu na Mirensko-Vrtojbenskem polju oziroma s 56 % razpona nihanja v Vipavskem Križu v prodno-peščenem zasipu Vipavske doline. Podroteja - izvir 180 Vodostaj (cm) 150 120 90 60 30 0 jun-14 jul-14 avg-14 sep-14 okt-14 Visoko vodno stanje Nadpovprečno vodno stanje Normalno vodno stanje Podpovprečno vodno stanje Nizko vodno stanje Suša v vodonosnikih Mediana Minimum Absolutni maksimum nov-14 Slika 2. Nihanje vodostaja na območju izvira Podroteje med junijem in oktobrom 2014 Figure 2. Water level oscillation at the Podroteja spring between June and October 2014 Izviri Alpskega krasa so bili oktobra v območju normalnih vodnih količin. Višine gladin na območju izvira Kamniške Bistrice so bile za nekaj centimetrov nižje od stanja povprečnih oktobrskih gladin. Količinsko so bili oktobra bolj izdatni izviri Dinarskega krasa. Nadpovprečno vodnatost smo na merilnem mestu izvira Podroteje oktobra spremljali tekom celega meseca (slika 2). Podobno kot na visokem Dinarskem krasu je bilo tudi na območju nizkega Dinarskega krasa vodno stanje nadpovprečno, deloma zaradi nadpovprečnega napajanja z infiltracijo padavin, deloma pa zaradi postopnega praznjenja vodonosnikov glede na poplavne razmere izpred enega meseca. Na območju jugovzhodne Slovenije se je pretok izvirov izraziteje zvišal enkrat v mesecu, ki je časovno sovpadal s padavinami v zadnji dekadi oktobra. Oktobra so se v medzrnskih vodonosnikih zaradi znižanja gladin v primerjavi z mesecem septembrom, ko smo mestoma v vodonosnikih severovzhodne Slovenije spremljali rekordno visoke vodne gladine, zaloge podzemnih voda zmanjšale. Količinsko stanje podzemne vode je bilo v medzrnskih vodonosnikih septembra bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Oktobra 2013 je v delih Kranjskega, Sorškega, Brežiškega in Čateškega polja prevladovalo zelo nizko vodno stanje. Nadpovprečne zaloge podzemnih voda so bile tedaj zabeležene le v delu Prekmurskega in Ptujskega polja ter v vodonosniku Vipavske doline. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Preserje - dol. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 0 -20 Tezno - Dravsko polje % % 100 80 20072008200920102011201220132014 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v oktobru glede na maksimalni oktobrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in October in relation to maximal October amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 56 0 100 176 200 141 300 140 139 400 138 500 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 137 Vipavska dolina - Šempeter Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 243 500 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 600 Padavine (mm) 175 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Oct-14 Apr-14 Jul-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 SUMMARY Groundwater levels in aluvial aquifers decreased in October compared with groundwater quantity status in September although very high groundwater levels still prevailed in aquifers in North Eastern part of the country. Karstic springs were water abundant in Dinaric Karst and within normal groundwater reserves in Alpine karst aquifers. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Krško P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Postojna P 75 Novo mesto P 25 P 10 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2014 58 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V OKTOBRU 2014 Air pollution in October 2014 Anton Planinšek v oktobu 2014 je bil zrak manj onesnažen kot v preteklih letih za ta mesec. Vreme v oktobru je bilo razmeroma toplo in vetrovno, sredi meseca tudi deževalo. Takšne razmere so ugodno za mešanje zraka in smo zaradi tega imeli nižje koncentracije onesnaževal predvsem v mestnem okolju. Najvišje koncentracije delcev so se pojavile v obdobju suhega vremena zadnjih pet dni v mesecu. Zaradi visokih temperatur je bilo tudi manj potrebe po energiji za ogrevanje in s tem tudi manj emisij iz teh virov. Dnevne koncentracije delcev PM10 so v mestih le nekajkrat presegle dnevno mejno vrednost. Skupno število preseganj mejne vrednosti v cele letu je dokaj nizko, tako da bo v letu 2014 v Sloveniji le malo merilnih mest s preseženimi dovoljenimi 35-timi preseganji mejne vrednosti. Koncentracije ozona so bile nizke, tudi ciljna vrednost ni bila nikjer presežena. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, le na eni postaji je bila za eno uro presežena mejna vrednost. Pod mejnimi vrednostmi so bile koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila oktobra majhna. Razen na merilnem mestu AMP Gaji v Celju, kjer je le ena urna koncentracija presegla mejno vrednost, drugod urna koncentracija ni presegla vrednosti 90 µg/m3. Najvišja urna koncentracija 474 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu AMP Gaji, najvišja dnevna koncentracija 16 µg/m3 pa je bila izmerjena v Škalah. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Precej višje so bile na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 104 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod veliko pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile nizke, kar je običajno za ta letni čas. Nobena predpisana vrednost (ciljna, opozorilna in alarmna) ni bila presežena. Najvišja urna koncentracija 123 µg/m3 je bila izmerjena na Kovku nad Hrastnikom. Delci PM 10 in PM 2,5 V oktobru je bila mejna dnevna vrednost prekoračena na več urbanih merilnih mestih, največ štirikrat na merilnem mestu Ljubljana Center. Za oktober je bilo malo preseganj glede na prejšnja leta. Najvišja dnevna koncentracija PM10 76µg/m3 je bila izmerjena v Rakičanu pri Murski Soboti. Koncentracije delcev PM2,5 so bile tudi v oktobru pod vrednostjo, ki je še dovoljena kot letno povprečje. Najvišja vrednost je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor Center. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila nižja od mejne vrednosti na vseh merilnih mestih. Podatkov z merilnega mesta Zelena Trava je bilo premalo za podajanje povprečne vrednosti. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v oktobru 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in October 2014 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje Mesec / Month Postaja LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor (10s) AMP Gaji 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour po dr % pod Cp Cmax UB UB SB UT SB UT RB RB SB RB RB RB RB UB RB RB RB RB RB RB RB SI 99 99 97 96 100 99 99 100 100 100 99 100 100 99 99 98 100 99 100 100 99 100 3 6 3 5 3 3 5 2 8 5 4 2 2 4 5 10 5 7 4 7 4 4 20 26 10 13 15 9 15 16 55 90 71 47 18 12 40 53 19 33 30 20 18 474 Dan / 24 hours >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 9 5 8 4 4 12 8 13 11 12 5 6 7 8 16 11 15 10 12 10 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v oktobru 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in October 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja podr % pod LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor (10s) AMP Gaji Vrbanski Plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 99 100 99 98 99 95 97 98 99 99 100 95 96 96 98 99 100 96 1 ura / 1 hour Cp 34 32 28 15 16 18 19 13 42 5 14 7 9 6 4 6 22 12 Cmax 85 87 81 70 52 65 54 58 104 46 53 59 44 48 16 30 71 55 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v oktobru 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in October 2014 MERILNA MREŽA DMKZ LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 100 0,3 99 0,3 94 0,4 86 0,2 61 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,2 0 1,1 0 1,5 0 0,2 0 46 75 58 23 39 33 46 16 85 6 30 10 11 7 4 9 33 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v oktobru 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in October 2014 MERILNA MREŽA postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor (10s) MO Maribor Pohorje podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV 99 99 98 99 98 98 100 100 99 99 85 100 99 99 99 100 99 96 29 35 30 32 31 26 35 61 70 80 48 40 71 59 34 73 57 60 103 113 99 91 104 91 104 101 104 112 107 105 114 97 105 123 104 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 ur / 8 hours >AV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cmax >CV 93 106 90 79 92 77 95 95 97 106 103 94 110 90 94 118 99 92 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v oktobru 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in October 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo Mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski Plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 90 UT 100 UB 100 RB 97 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 UB 100 RB 100 RI 100 UB 100 UB 100 UB 100 UB 97 UT 92 RB 97 RB 100 RB 98 RB 99 SB 100 RB 98 RB 90 RB 97 SI 99 UB 100 RI 100 RI 96 Cp 27 31 28 29 22 27 28 22 17 13 21 23 23 24 21 37 14 17 29 18 16 21 14 12 30 20 16 18 62 Dan / 24 hours Cmax 60 71 64 76 44 64 63 48 30 32 35 55 51 63 38 71 31 38 47 34 29 36 30 23 60 54 33 33 >MV 2 3 2 3 0 2 2 0 0 0 0 1 1 2 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 >MV ∑od 1.jan. 16 15 27 17 12 19 22 8 12 0 1 10 8 18 13 24 0 0 6 4 0 2 0 0 26 3 4 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >CV ∑od 1. jan. 7 10 9 31 10 1 15 42 31 58 24 7 40 30 18 64 35 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v oktobru 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in October 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ BF Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 100 100 100 Cmax 24 ur 58 27 47 48 Cp 22 10 18 18 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v oktobru 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in October 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 100 100 99 Benzen 0,7 1,3 2,7 Toluen 1,9 2,8 5,5 97 1,1 9,8 Etil-benzen 0,5 0,7 0,5 0,8 M,p-ksilen 1,8 2,4 4,8 o-ksilen 0,4 0,7 0,5 2,4 0,4 Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v oktobru 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in October 2014 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v oktobru 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in October 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v oktobru 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in October 2014 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v oktobru 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in October 2014 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v oktobru 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in October 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v oktobru 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in October 2014 3 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 120 (CV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in October was low. Temperature was above average for October and there was enough windy and cloudy with rain to prevent frequent temperature inversions. The daily limit value of PM10 was exceeded at some urban monitor sites, mostly 4 times. SO2, NO2, NOx, CO, ozone and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 67 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V OKTOBRU 2014 Earthquakes in Slovenia in October 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2014 zapisali 125 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 30 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za 7 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri, od 26. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, oktober 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, October 2014 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, October 2014 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML 2014 10 1 0 41 46,52 13,68 9 III 1,2 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 2 2 3 3 3 3 3 4 6 6 6 8 8 12 12 12 12 12 12 13 14 15 17 18 19 20 20 23 24 27 28 28 30 13 13 19 4 5 7 7 23 21 5 9 9 15 16 3 4 5 16 21 21 12 6 4 10 6 19 5 19 19 12 17 2 22 15 17 54 57 41 16 21 42 32 58 39 20 24 53 41 47 28 11 48 17 18 32 25 18 41 21 58 45 19 0 56 12 0 59 29 45,49 46,16 45,75 45,74 45,74 45,89 45,89 46,03 45,75 45,90 45,90 45,90 46,87 45,44 45,87 46,31 46,31 45,43 46,37 46,45 46,16 45,56 45,40 46,04 45,75 45,53 46,63 46,16 45,50* 46,37 45,76 45,59 45,50 46,12 15,26 15,06 14,87 14,86 14,86 15,34 15,34 14,99 14,88 15,34 15,34 15,35 14,23 15,27 15,86 13,27 13,27 15,28 16,74 16,73 15,05 14,25 13,75 14,41 14,88 15,26 13,82 15,06 15,25* 13,32 14,84 15,28 15,96 13,69 4 8 6 0 0 4 4 8 0 5 5 7 0 6 7 9 9 5 22 25 10 9 28 12 0 3 18 11 0 6 6 10 0 14 IV čutili 1,3 0,9 1,4 0,9 <0,1 1,4 1,2 1,0 0,7 1,7 1,4 1,2 1,4 1,8 1,2 1,2 1,5 1,0 1,4 1,9 1,3 1,5 1,4 1,2 0,4 0,9 1,6 1,6 0,6 1,1 1,9 1,1 1,0 1,1 2014 10 30 15 36 46,38 14,58 7 2014 10 30 22 38 46,08 15,16 17 III čutili čutili čutili III III III čutili čutili IV III IV 1,0 III 2,0 Področje Fusine in Valromana (Bela peč), Italija Perudina Trbovlje Seč Polom Polom Hudenje Hudenje Preženjske Njive Hinje Hudenje Hudenje Gmajna Zweinitz, Avstrija Bosanci, Hrvaška Jablanovec, Hrvaška Musi (Muzec), Italija Musi (Muzec), Italija Resnik Bosiljevski, Hrvaška Čukovec, Hrvaška Letenye, Madžarska Trbovlje Jasen Krasica, Hrvaška Podsmreka Hinje Pribinci Villach (Beljak), Avstrija Trbovlje Črešnjevec pri Semiču Oseacco (Osejani), Italija Seč Prilozje Cerje Pokupsko, Hrvaška Doblar Mrzla gora, meja SlovenijaAvstrija Zavrate Oktobra 2014 so prebivalci Slovenije čutili 16 potresov z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Največjo intenziteto vsaj IV EMS-98 so imeli trije. Ti so na kratko opisani v nadaljevanju. Prvega oktobra se je zatreslo v bližini Črnomlja. Potres ob 13.17 po UTC je imel magnitudo 1,3 in največjo intenziteto IV EMS-98. Čutili so ga posamezniki v okolici Črnomlja, Dragatuša in Vinice. Opazovalca iz Butoraja je tako prestrašilo močno bobnenje ob potresu, da je zapustil hišo. O potresu, ki se je zgodil 20. oktobra z nadžariščem pri Trbovljah, smo dobili poročila iz Trbovelj, Hrastnika, Dobovca, Zagorja ob Savi, Dol pri Litiji in okoliških krajev. Opazovalka iz Trbovelj je zapisala: »Spodaj globoko je močno počilo kot bi nekdo sprožil močno detonacijo, nato je na kratko zatreslo vso stavbo.« Potres je imel magnitudo 1,6 in največjo intenziteto IV EMS-98. Največjo intenziteto IV EMS-98 je imel tudi potres, ki se je 27. oktobra ob 17.12 po UTC zgodil v bližini Seča. Potres z magnitudo 1,9 so dokaj močno čutili v Hinjah, nekoliko šibkeje pa v Konca vasi, Žvirčah in Lipovcu. Nekateri prebivalci so slišali žvenketanje stekla in posode. V Sloveniji so posamezniki čutili tudi potres, ki se je 2. oktobra zgodil na hrvaškem na območju Zrinske gore. Po podatkih Hrvaške seizmološke službe je imel potres magnitudo 3,9. SVETOVNI POTRESI V OKTOBRU 2014 World earthquakes in October 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, October 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina Magnituda Globina dolžina Mw (km) Št. žrtev 1 Območje 7. 10. 13:49 23,38 N 100,47 E 6,1 9 9. 10. 2:14 32,11 S 110,82 W 7,1 17 Vzhodnopacifiški hrbet 9. 10. 2:32 32,09 S 110,87 W 6,6 10 Vzhodnopacifiški hrbet 14. 10. 3:51 12,53 S 88,12 W 7,3 40 1 Weiyuan, Kitajska pod morskim dnom, blizu obale Salvadorja V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, October 2014 70 14. Letno srečanje Evropske meteorološke zveze in 10. Konferenca aplikativne meteorologije sta potekala v Pragi med 6. in 10. oktobrom 2014. Več informacij na spletnem naslovu http://www.ems2014.eu/. Ob 60. obletnici je Slovensko meteorološko društvo 15. oktobra 2014 skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo srečanje s predstavitvijo mejnikov v društvene zgodovine in nekaterih vidikov pomena meteorologije za slovensko družbo. Več na društveni spletni strani http://www.meteo-drustvo.si/.