JANKO LEBAN:
Nagajivi Zdenko.
^fr """^1"5"^ rtičarjev Zdenko je bil — dasi komaj dvanajst let star — JB%C^r Jffl nagajivec, da mu ga ni bilo para v devetih farah. Take ULgP^&fk ^t je časih uganjal, da človek res ni vedel, bi se li nanj \wjf\ (i I)         iezi' a'i se mu smejal. —
tai   \. ¦J*^g/                Nekega večera je sedela  pri Skalarjevih vsa   družina
Hn /\ \              okrog mize. Uprav so bili povečerjali. Stara mati je sedla
W^\                   zopet za  kolovrat,   otroci   in   starši pa so ostali za mizo
rOttlrV^V          ter se zauPno razgovarjali. Govor se je sukal baš o vražah
in   o   strahovih.   Oče   Urban   je bil   pripovedoval   veselo
zgodbo o strahovih, zaradi česar so se otroci vsi glasno smejali.   Toda to
ni trajalo dolgo.   Hipoma   utihne  smeh — zadaj   na   hišo je nekaj močno
udarilo,   da  so   okna  zašklepetala   in bi podobe skoro bile padle s stene.
Otroci   se  prestrašeni   spogledajo,   in   tudi vsem drugim je strah legel na
srce.   Stari   materi   je vreteno   padlo iz roke in tresla se je kakor šiba na
vodi. Gospodar Urban se naposled ojunači. Stopi v vežo; a tam ne zasledi
nič  sumljivega.   Povrne  se v sobo.   Toda   toliko,   da   sede k mizi,   zopet
nekaj poči ob steno. Zdaj šine oče bliskoma v vežo, a tudi takrat ni mogel
v temi ničesar zaslediti.  Ko pa v tretje udari ob steno, si oče prižge sve-
tilnico, obleče gorko suknjo, zagrabi gorjačo ter hiti vun, da se uveri, kaj
straši.   Otroci   in   žena   pricapljajo   za   njim,   dasi  v  strahu.   Oče   Urban
posveti s svetilnico na vse hišne strani. Tedaj opazi zunaj vrv, ki je visela
z   zida.   Ob  koncu   ji   je  bila   pritrjena   vrečica.   Sname vrv ter v vrečici
najde   debel   kamen.   Nagajivec  je  sedel   na visokem drevesu,   ki je raslo
poleg hiše, ter je z motvozom k sebi privzdigoval vrv z vrečico ter potem
vso to pripravo zaganjal ob hišni zid. Od tod tisti udarci.
,,Kje je nagajivec ?" vprašajo otroci.
,,Ta je že podplate pokazal. Ko sem se oblačil, je najbrže zlezel z drevesa ter izginil od tod. Gotovo je bil to Frtičarjev Zdenko, saj ga poznate malopridnika," odgovarja Urban.
In tako je tudi res bilo. Zdenko je bil jezen na Skalarjeve. Ovadili so bili namreč gospodu učitelju dečka zaradi neke njegove hudobije, za kar ga je gospod učitelj v šoli precej ostro kaznoval.
Kajne, to vam je bil Frtičarjev Zdenko malopridnik prve vrste! Toda povedati vam hočem še nekaj njegovih nečuvenih činov!
38
Nekdaj je gospod učitelj v šoli izpraševal otroke v čitanju. Otroci — dečki in deklice — so stali okolo g-ospoda učitelja. Vsak je bil zamaknjen v berilo in ko je prišla vrsta nanj, je gledal, da bi čital kar najbolje. Zdajci deklica hudo zakriči, tako da učenci in gospod učitelj prestrašeni pogledajo, kaj je. Se preden je mogel gospod učitelj stvar preiskati, stopi pred njega učenka, tožeč: »Frtičarjev Zdenko mi je žabo vtaknil za vrat."
Gospod učitelj prime žabo ter jo nese na šolski vrt; Frtičarjev Zdenko pa dobi ukor in zapor. To mu je bilo plačilo za nagajivost. A čujte dalje!
Nekega zimskega dne proti večeru so se otroci sankali po zmrzlem potoku. Bilo je precej temno, zakaj mesec se je skril za oblake. Zdajci priteče otrok k svojim tovarišem ter boječe izpregovori: »Glejte, kaj je tamkaj ob grmovju!" Otroci pogledajo tja. Nekaj črnega, grbastega se je valjalo po tleh. Preplašeni vsi obstoje. Zdaj slišijo nekako momljanje od ondot in — o, groza! — ,,žival" začne lezti po vseh štirih proti otrokom. Presunljiv krik se zasliši, in otroci se jokaje razprše na vse vetrove. Za-sopljeni prihite na svoje domove. Nekateri so se zvijali od satnega strahu. Kaj pa je bilo? Morda je medved prilomastil iz hoste? Kaj še! Frtičarjev Zdenko se je preoblekel v očetov kožuh ter je tovariše strašil kot ,,medved", lezoč po vseh štirih na tleh. In porednež se je še grohotal, kako je ugnal bojazljivce! —
No, naposled pa je bila mera Zdenkovih porednosti polna, in malo-pridnika je zadela huda, a pravična kazen.
Poslušajte, kako je to bilo !
Pri Mlinarjevih so imeli krasen vrt in v njem več leh nasajenih z naj-lepšimi kumarami. Gospodar, Mlinarjev Groga, je silno rad imel kumare. Le to ga je žalilo, da mu je nekdo najlepše kumare kradel. Zato na vrtu postavi kol s sledečim napisom: Prepovedan je vstop na vrt!
Frtičarjev Zdenko je bral ta napis in takoj je sklenil v svoji nagaji-vosti, da ,,jo Mlinarju skuha". Nekega večera zleze skozi vrzel na Mlinarjev vrt, da bi si tam nabral najlepših kumar ter jih odnesel v vrečici domov. Potem je hotel odnesti tudi kol z napisom ter se smejati Mlinarju v pest. Izrval je kumaro za kumaro. Ko je pa hotel odtrgati veliko kumaro, zadoni strel v nočno tišino. Zdenko zakriči ter hoče vstati, a kmalu omahne zopet na tla: šibra mu je bila prodrla v nogo. Na njegov krik prihite ljudje in najdejo ranjenega — tatiča! ,,Torej ti si bil tisti uzmovič, ki mi je kradel kumare ? Vidiš, zdaj si jo pa skupil!"
Zdenko je ječal v bolečinah ter je prosil, naj ga nesejo domov. To se   je  tudi  zgodilo.   Lahko si mislite   sramoto in žalost ubogih Zdenkovih
39
staršev! Naznanili so sicer Mlinarja sodišču, ker nihče si ne sme sam delati pravice in na ljudi se ne sme streljati kakor na zajce. Mlinar je bil torej obsojen na denarno globo; toda Zdenkova kazen je bila mnogo občutnejša, ker je moral trpeti bolečine. To pa vam povem: Ta nesreča je Zdenka izmodrila! Ko je ozdravel, je bil ves drug človek in nič več se mu ni ljubilo nagajati ljudem. Poboljšal se je. In lahko vam zaupam, da je danes pošten in spoštovan mož.