UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca, ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 7.	"V Ljubljani, 1. aprila 1885. 1.	XXV. leto.
Spisje v ljudski šoli.
(Spisal A. L.)
Izmej glavnih predmetov ljudske šole je spisovanje skoro najvažneje. Pri tem je učiteljeva naloga, da pisanje poučuje tako, kakor zasluži ta predmet ter kakor to zahteva postava šolska in dejanjski razum. Smoter ali cilj vsemu pisanju strinja se v spisji.
Kakšen namen ima spisje v ljudski šoli? Kako naj se to goji in koliko naj se doseže?
Ta vprašanja nas bodo gotovo zanimala, da zvemo, česa naj storimo o tem predmetu, kojega še-le v višjih razredih večrazrednih šol, v najvišjem oddelku enorazrednic in v ponovljivi šoli začnemo gojiti.
Ko učitelj svoje učence toliko navadi, da znajo vse črke bolj ali manjJpravilnorna ploščico pisati, je uže storil prve korake v spisji. — Učence privaditi, da morejo črko za črko prepisajoč, cele stavke zaporedoma brez napak praviloma zapisovati, je za take male učenjake že mnogo. Take vaje množijo se vedno, vidno so težje ter zahtevajo, da jih učitelj prav pridno goji.
Za takimi vajami začenja se narekovanje posameznih besed, pozneje stavkov in berilnih vaj. Bolj popolno ko se je zapisovalo, toliko ložeje se potem preide na narekovanje. Tukaj pa se mora dolgo, dolgo muditi; z najlehkejšimi vajami se mora začenjati in z najtežjimi mora se končavati. Vedno pa se morajo učenci vaditi, da pravilno prepisujejo.
Med tem časom se učenci tudi lepše pisati vadijo. Namen pisanju v ljudski šoli je v dveh razlogih: učenci naj se privadijo čednemu, pravilnemu in kolikor mogoče lepemu pisanju, in naučiti se morajo, da to tudi dejanjsko rabijo, t. j. privaditi se morajo, da znajo svoje in misli druzih pravilno zapisovati tako, da jih drugi razumejo.
Vse pisanje v ljudski šoli ima malo in nič veljave, ako se šolska mladina ne privadi druzega, kakor črke, besede in stavke lepo zapisovati. V javnem živenju je roka trja, ker z delom preobložena, se ne uri velikokrat v pisanji, in zato kmalu mine veselje do spisovanja. Ker pa ima pisanje ravno tako veliko dejanjsko veljavo za človeka kakor branje ali številjenje, da ga rabi dan za dnevom, zato ker mora pisati sebi ali drugemu kako pismo, prošnjo ali kako tožbo, ker je zdaj to, zdaj drugo treba zabeležiti; radi tega mora ljudska šola šolsko mladino v spisji toliko vaditi, kakor in kolikor jej je mogoče. Res-nicaje, da pri pouku v spisji se vidi in pozna, koliko ljudski učitelj razume svojo nalogo.
Pojem „spisje" ima toliko najraznovrstnejše tvarine v sebi, in zahteva toliko mnogo nalog in toliko in toliko dejanjske vaje; vender nikakor nobeden ne zahteva, da bi ljudska
šola v tem predmetu kaj popolnega doseči mogla. Ljudska šola mora spisju podlogo staviti, to pa je zelo težavno, počasno delo, ki zahteva mnogo pridnosti; tega se pa marsikdo boji, zato je spisje v ljudski šoli še precej in rad zanemarjen predmet. Iz tega sledi, da mora ljudski učitelj spisje, kar je mogoče, v šoli gojiti.
Kako naj spisju stavimo podlogo?
Vsak učitelj ve, da bi bilo zelo naopačno in težko do cilja mogoče delo, ako bi v spisji od otrok zahtevali, da bi morali basni, majhne povesti itd. precej s svojimi besedami zapisovati. Skorej bolje bi bilo že s pismi ali listi začenjati. Oboje pak bi bilo naopačno in nemetodično.
Že zgoraj sem omenil, da se mora prepisovanje in narekovanje pridno gojiti; zraven tega vadijo se učenci tudi ločil, da jih prav stavijo. Stavijo se v podobi šolskih in zatem v domačih nalogah vsakojaka vprašanja, kojih predmet in vsebina je nazorni pouk že v prvem razredu učencem znan; pokaže se jim prava oblika odgovorov in vsega izdelovanja na šolski deski. Vse delajo posamezni učenci pri deski, vse prepisujejo učenci v klopeh; zatem pride analogična šolska naloga. Vsak jo mora sam narediti; vsi jo popravljajo, potem pa ono, ki jo pozneje učitelj ali kak učenec z njegovo pomočjo na šolsko desko naredi. Učitelj še sim in tje pregleduje, kako posamezni učenci narejene napake popravljajo in li-so vestni pri tem popravljanji? Taki šolski izdelki, koje morajo učenci sami izdelovati in katere mora pozneje učitelj vestno popravljati, daje sicer mnogo truda, pa tudi obilo uspeha.
Te vrste naloge se morajo vedno drugače izdelovati tako, da se vse oblike polagoma kažejo.
Zatem pridejo na vrsto majhni opisi raznih poznatih živali, orodja itd., ali pa se spisujejo basni, povesti itd. po zastavljenih vprašanjih v celotno podobo sestavljenih.
Te vaje so bolj in bolj težke za učence, učitelju pa povzročujejo mnogo popravljanja. Zatorej naj jih učitelj dolgo, dolgo in zelo pridno vadi, posebno pa naj gleda, da pri tem učenci čisto pravilno in gladko govore in spisujejo, ter da vse podčrtane napake sami prav skrbno popravljajo.
Vaje po zastavljenih vprašanjih naj se na vse mogoče načine izvršujejo; vselej pa naj se pazi na to, da je vsebina popolnoma, in naj se tudi ne pripušča, da bi učenci preveč samostojno dopolnovali spise.
Zelo previdno naj se sestavljajo posebno popisi, povesti, basni i. t. d. Vsi popisi naj se najpred ustno in na pamet dobro vadijo. Treba je, da učitelj najpred sam kaj učencem na več načinov pripoveduje, kar naj potem učenci ponovljajo. Tako se učenci navadijo, da morejo pozneje vsebino predrugačevati in razno zapisovati. V višjem oddelku ali razredu in v ponovljivi šoli naj se učenci še-le vadijo liste ali pisma spisovati.
Liste in druge enake opravilne spise se učenci morajo učiti spisovati, kajti čemu bi znali pisati, ko bi si v življenji s spisovanjem ne mogli pomagati in rabiti tega, česar so se v šoli priučili? Učitelj mora tedaj skrbeti, da se večji učenci prav pridno vadijo liste in razne opravilne spise sestavljati.
Tudi pri tem spisovanji je zelo dobro, da se učenci uče na pamet nekaterih pisem, ki so po jeziku in vsebini dovršena. Najpred naj se učenci vadijo spisovati liste po potrebah iz svojega vsakdanjega življenja. Pozneje pa naj spisujejo tudi razne druge liste in opravilna pisma, kakoršnih vsakdo v življenji najbolj rabi.
Poglavitno vodilo, ki se pri spisji ne sme pozabiti pa je: Vse, karkoli učenci pišejo, naj lepo in pravilno spisujejo, ter naj vse take čiste spise zbirajo in hranijo, da so jim pri poznejem spisovanji vzor in vzgled v posnemo. Še enkrat si zapomnimo: Pri spisji kaže učitelj, koliko velja njegovo poučevanje za vsakdanje potrebe.
Knjiga Slovenska
v
XIX. veku.
Posvetne pesmi med Slovenskim narodom na Štajarskem — to je knjižica, ktero je spisal Peter Dainko vže 1. 1825 ter pomnoženo z dvesto vganjkami — dodatek str. 191 — 222 — največ iz slovnice svoje v vezani in nevezani besedi — na svetlo dal 1. 1827. Vzrok in namen jej razlaguje v drugem „Predgovoru", iz kojega naj se v pojasnilo posname tole:
„Več narodov je že davno svoje narodne pesmi zebralo. Rusoska cesarica Ka-treja je je dala vu svojemi velikemi kralestvi spraviti zred pevoglasi . . . Pesmi Anj-gelskega naroda . . Danska zemla . . Tydi Svečko kralestvo . . Le esterajsko cesarstvo, kero teliko vnogoterih narodov vu sebi ima, še je ne imelo nikaj, ali blizo nikaj ne na zderžanje svojih karakteristnih narodnih popevk storilo. Dryžba igranjskih pria-telov esterajskega cesarstva je totega velikega blaga ne htela dati zgybiti. Na njeno prošnjo so Njihove zvišnosti, znotrenjih reči našega naj svetlešega, naj milostivnešega cesara minister ino predni kanclar gospod graf od Saurau, vsikdar pripravleni, vsakemi lepemi ino hasnovitnemi spočetji pripomočno roko ponyditi, vse cesarsko - kralovske de-želske gubernie opomenuli z' povelenjom, naj bi se spravlanje narodnih pesmi zred pevoglasi spočelo ino doblena zbirka v' Beč na veliko dryžbo igranjskih priatelov poslala. Toto povelenje je porodilo jako lepi sad ... Na povelenje sekretera igranjske dryžbe, nizo - esterajskega kralyvanjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonlaitnara sem tyde jaz ne nikakega tryda maral, naše Slovenske narodne pesmi, tak dobro pobožne, kak tydi posvetne, zred pevoglasi, kere je Andraš Šef spisal, spraviti, keliko potrebno, pobolšati ino na zgorah povedano igranjsko dryžbo poslati. Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravlanji bili na pomoč, rečem mojo dužno hvalo, posebno dyhovnemi Antonji Korošaki, keri so mi vse Volkmajarove pesmi v roke spravili, ino kere sem, keliko njih je cesarsko - kralovsko predno preglediše knižno dovolilo, tydi vu mojo zbirko vzel. Tydi vsim pevcom, keri so na mojo prošnjo iz vnogoterih stranov eden drygega primarili, k' meni priti ino svoje pesmi dati zapisati, povem mojo serčno hvalo. Da pa si tote pesmi vsaki Slovenec tydi v rokah imeti želi, zato sem skerben bil, nje tydi na svetlo dati itd". — Na primer iz te zbirke bodi:
15. Mladost.
1.	3.
Zlate leta mladosti!	Srečen človek! ker živiš
Kda vas koli premišlavam,	Še na zemli zdrav no mladi,
Te me v' serci veseli	Zdaj še lehko se vučiš,
Ino Bogi hvalo davam.	Zdaj pobožnost v se nasadi.
2.	4.
Pune ste nedužnosti	No či mladi to včiniš,
Tak kak lybo protiletje,	Te boš vnogim ino sebi,
Kda se znovič zeleni	Doklič koli kde živiš,
No dobiva lepo cvetje.	K velkem haski vu potrebi.
59. Stvarolovec.1
1. 2.	3.
Torbo mam na rami, Tiho grem po doli,	Tam lesica k meni
Pykšo pod rokami, Gledam pa okoli,	Pride po raveni,
No za sobo pa Jeli ne bi šla	V gobci si deržf
Tydi peseka. Kde pečenkica.	Mlade rece tri.
7 *
Pykšo mam naverto, Ta na njo operto, Kresnem 110 strelim, V serce jo vgodim.
5.
Zdaj sem dobre vole, Grem na velko pole, Rečem peseki Zavce iskati.
Oves se razširja, Jazbec k men pridirja, No kre njega pa Tydi zavca dva.
1.
Prišel sem skoz dole Na veliko pole, Tam se škerlec vzdignul je Med nebeške vtičice.
2.
Ino kelko više Gor na podnebiše Je pred meno on letel, Telko lepše mi je pel.
7.
Pykšo mam naverto,
V	jazbeca operto, Kresnem no strelim,
V	glavo ga vgodim.
8.
Zdaj pa v log ja idem, Kda pod drevje pridem, Vidim jastreba Jako velkega.
9.
Pykšo mam naverto,
V	njega ta operto, Kresnem no strelim,
V	persa ga vgodim.
13.
Njih se sladko vživam, Malo se počivam, Pa naložim se V' stvarolovlenje.
85. Popevajoči škerlec. 3.
Z škerlcom sem veseli Bil vu dyši celi, Mislil: On mi navyk da, Kam se človek naj ravna.
4
Škerlec z dyšo celo Peva te veselo, Kda se on od zemle že Proti nebi zvišal je. 7.
On v veseli voli V Bogi peva, moli Ino svojo delo vso Zmes oprivla z radostjo.
132. Iskra ino slama.
10.
Torbo mam že puno, Vidim pa še žuno, Tydi njo še si Gledam zgrabiti.
11.
Zdaj pa domo pojdem, Pojdoč thora dojdem, Ino njega pa Zgrabim živega.
12.
Kda ja domo pridem, K moji ženi idem, Naj pečenkice Bodo pečene.
5.
Doklič smo zajeti V časno reč na sveti, Tydi v Bogi z radostjo Nikak ne popevamo.
6.
Kdo pa se odpoti Zemelski dobroti, Tisti višek k nebi gre No veseli v Bogi je.
1.
Iskra slami rekla je: Lepo prosim, pysti me, Naj se v tebi oživim No te zlato osvetlim.
3.
Hitro pa se iskra le Na plamen prevzela je Ino naglo slama vsa Je v pepel obernjena.
2.	4.
Slami iskra rekla je:	Grehe, kda so malički,
Bodi le, oživi se,	Moremo zaničati;
či boš me osvetila,	Kajti hitro velki so
Si mi dopadliva vsa.	Ino nas zakončajo.
„Diese Sammlung, pravi čop (Šafafik	84), enthält keine wahren Volkslieder (von
denen sich darin kaum hin und wieder eine	schwache Spur findet); sondern die Poesie darin ist ganz der Nützlichkeit, Moral usw. untergeordnet. Es sind wohl meistens nicht
vom Volke, sondern von andern verständigen, wohlmeinenden Leuten für das Volk gemachte Lieder" (Jezičnik XVI. 1878).
13.	Molitbe za katolške keršenike v jutro, večer, pri s. meši, k spovedi itd. V Radgoni itd. 1829. 8°. 126.
14.	Sveti križni pot ali bridko terplenje ino srnert našega Gospoda Jezu Krista, na serčno premišlavanje ino pobožnost za katolške kristjane.. V Radgoni 1829. 12. 105. „Mit 14 schlechten Holzschnitten; von S. 66 —105 stehen neun Lieder mit Singnoten (Šaf. 138)".
15.	Božja služba keršanske mladosti po jutrah, večerah, pri s. meši, k spovedi itd. s pristavlenjom cirkvenih pesmi, na svetlo dal Peter Dainko. V Radgoni itd. 1830. 12. 140.
16.	Čel arstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje, to je edina, prava ino gotova vodba, kak se naj ležej ino naj bolše dajo čele rediti na dosegnenje naj vek-šega haska ino veselja, kniga za vse čelne prijatele vsakega strana, kero je iz naj vedneših mnogoletnih čelarov ino po lastnih skušenostah spisal ino na svetlo dal Peter Dainko, kaplan pri mestni fari v Radgoni. Vu Gradci vu založbi knižne predaje pri Damiani ino Sorgei. Ino na komision pri A. Wajcingeri v Radgoni, z' pismencami pokojnega Andraša Lajkama naslednikov vu Gradci. 1831. 12. XXIV. 210. — Naslovu na drugi strani je natisno privolenje velikohvalovitnega cesarsko - kralovskega prednega pre-glediša knižnega vu Beči, pa zaznamlanje c. kr. knižnega preglediša vu Gradci . . — Vujetek. Obrazni razkaz. Predidoče pitanja. Glava I. Od naravi ino živne šege čel. II. Od čelnih staniš ino nekega za čelno rejo potrebnega orodja. III. Od naloge ino primerjene sporedi dobre čelne reje. IV. Od čel pomnožavanja. V. Od strežbe ino reditbe vu mnogoterih letnih časih. VI. Od dobre sprave ino storitbe z medom ino voskom. — Predgovor pojasnjuje stvar na pr.:
„Niedna reč deželskega gospodarstva ne plača na se storjenega zatroška, mara ino truda tak bogato, kak čelna reja, ino le je ona blizo po vsih naših krajih skoro celo zapušena ino ne s tako marlivostjo ino skerbjo ravnana, kak si zasluži. Malokda najdemo v edneini strani več kak dva ali tri čelinjake, ino še tote naj beržej le redko ino slabo orojene, zato je tudi na pridobiček ino hasek malo misliti. Mi imamo čelno rejo več za miloradost, kak pa za istok priprave. Ino či se poprašamo, odkod pride, da toto izdačno reč deželskega gospodarstva tak malo maramo ino oskerbujemo, te najdemo pri bližnešemi izvedavanji vseli, da je na tem le naša nevednost naj več kriva. Iz vekšega vsi začnejo svojo čelno rejo brezi vsega predznanja. Njihova vučitelkinja je skušenost, ino tota si vedom pusti svoj podvuk drago plačati. Oni sicer občinski pitajo tudi druge čelne gospodare ali tak imenuvane čelare za svet, ino toti so se resen skos skušenost ino opravila pri čelah vsekdajnim storitbam čelinstva privadili; oni znajo, kak so roji ogrebati, porezavati ino kermiti, neki njih so se navučili tudi iskust, delati odroje; alipa kak morejo čele biti lastno ostrežene, omnožene ino dostojno oskerblene, naj bodo vsako leto pravi ino gotov hasek dale, to so njim celo neznane reči . . . Znajde se sicer tudi več knig, iz kerih bi se take vednosti dobivati znale, alipa neke njih so prevelike ino za deželaka predrage, polek tega blizo vse le nemške, ino še do-stakrat vu previsokemi jeziki, ali ne vu primerjeni razumetni slovenšini spisane . . . Za tega volo sem jas nazočni podvuk celo kratko ino tak spisal, kak bode vsakemi če-lari naj ležej na pomoč. Ne sem nikaj povedal, kaj mnoge skušenosti ne poterdijo, ino kaj se ne najde resnično ino dobro. Gotovo zato tudi nikoga ne bode boganje totih navukov žalostilo, temoč vsaki bode od svojega čelarstva po totemi načini veliki prid ino hasek, veselje ino zadovolnost v obilnosti dobival." V Radgoni 20. Augusta 1830. Dainko.
17. Peter Dainko's Deutsch - Slowenisch - Lateinisches Wörterbuch. Aal-Agur. Hs. Wiener Censur-Catalog 1826 (Šaf. 70). — Kaj je z gotovim njegovim besednjakom ali slovarjem, ki je že 1. 1832 od cenzure bil za tisk dozvoljen (D. Aufmerksame Nro 34.), neje mi znano (Macun 1883 str. 84). — O nehajstvu njegov ;m (gl. Zora Razlagova; Letopis Matic. Slov. 1868). — Kakor po nekdanji veri labod, vzdignil je še enkrat svoj glas (vid. Drobtinice 1862 str. 192 — 198: Štajarski Jeruzalem — Dajnko; cf. Knjiž. zgod. Slov. Staj. 1S83). — Rokopisi na pr.: Hodierni Vinidi in Styria, sermonem conferentes cum antiquissimo Glagolita Cloziano . . a Petro Dainko, ad Magnam Dominicam Decano 1836 . . Mali Vinogradnik ali rednik vinskih goric 1844 . . Dr. J. Pajek . . Kres I. 1881. str. 475). — Po vsem tem je vendar le istina, kar je pisal čop Šafafiku:
„Peter Dainko . . . einer der fruchtbarsten und verdienstvollsten Schriftsteller unter den Windischen in Steiermark. Sein literarisches Verdienst ist um so höher anzuschlagen, als er, gleich Jarnik in Kärnten, mit seinen patriotischen Bemühungen in Steiermark noch so ziemlich vereinzelt da steht (Gesch. d. südslaw. Lit. I. 39)".
"Vido Rišner (Rischner), nekdaj duhovnik v kaznilnici Karlavski poleg Gradca, pisal je tudi v Dajnkovici na pr.:
a) Nabirki za mlade Kristjane ali navuki, zgodbice, pesmi, prislovi itd. na hasek mladih keršenih, kere je nabral neki duhovnik Sekovske knezo-Škofie na Šta-jarskem. I. Del. V Gradci natis. A. Laikamovih naslednikih 1828. 12. 36. — b) Katolika mešna knižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi ... V Gradci 1828. 32. 72. — c) Die heil, vier Evangelien, ins Windische übersetzt von Vid Rišner u. Koloman Kvas. Hs. 1831. (Šaf. 104). — d) Katolška Mešna Knižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi, kero je drugokrat na svetlo dal Vido Rišner, duhovnik naj slavneše Sekovske Knezo-Škofie v Gradci. V Radgoni pri A. Wajcingeri knigari 1831. 32. 72. S pismencami pokoj. A. Lajkama naslednikov. — Na primer iz nje bodi:
„Molitva pred sveto mešo. Gospod! odpri moje vusta, naj hvalim tvojo sveto imč; zečisti mojo serce od vsih nehaslivih ino hudih misel, razsveti moj razum, ino vužgi mojo volo, naj vredno ino tebi dopadlivo pri toti sveti priporočitbi mojo molitvo opravim, ino od tvoje Božje visokosti oslišan bodem, skoz Jezu — Krista našega Gospoda. Amen . . Kristus ide z' svojimi vučenikomi v ograd, moli v ogradi, padne na svojo obličje; Jud Kristusa z lublenjom ovadi; Kristus se znečasti ino drugoč k' Pilati pela, se bičuva, se korona, . . se z dušečjom pomaže . . Vjuterna molitva; hvalodanje; zovenje na blaženo Divico Mario . . Smili se krez nas, oslišaj nas, stvoritel, odrešitel, razveselitel; zdravje betežnikov, obranba grešnikov, razveselnica žalostnih . . častena bodi kralica . . mi nevolni otroki Eve se na te zazavarao ino si žalostni ino objokani v slojzni dolini k tebi zdihavamo: Oberni, naša zagovornica! tvoje milostivne oči k nam, ino nam po totih nevolah pokaži Jezusa, naj svetčši sad tvojega tela (64)."
v
Anton Serf (Scherf) r. 17. maja 1798 v Radgoni, posvečen 1. 1828, bil pozneje kaplan pri Veliki Nedeli, naposled župnik v Svetinjah, kjer je v pokoju zlatomašnik u. 19. junija 1. 1882. — Pisal je v Dajnčici:
a)	Pad no zdig človeka, ali zagrešenje no odgrešenje človečjega naroda v sedmih predgah k obydenji grešnika na pokoro. Napravil no vyndal Anton Šerf, Kaplan pri velki Nedeli. V Radgoni v A. W. knižiši. 1832. 8°. 94. Z čerčkami pok. A. Lajkama nadobnikov v Gradci (Šaf. 126).
b)	Predge na vse Nedele no Svetke celega keršanjsko-katolškega cirkve-nega leta, kak tydi za vse farne cirkvene varihe Sekovske škofije po slovenskem kraji
no neke priložnosti. Zložil no na svetlo dal Anton Šerf, mešnik posvetni. I. Letni tok. Nedelni no Svetežni del, razdelen v štiri zvezke, kerih dva perva zapopadeta ne-delne (I. 1 — 256. II. 257 — 480), dryga dva svetežne predge (I. 1 — 258. II. 259 — 584). V Gradci 1835. 8°. Natisnjene no založene pri J. A. Kienreihi. Tote predge je odobril Peter Dainko, tehant, šolnega okraja priglednik ino farraešter na dragočestnih nemških križnikov predni ino tehantiski fari S. S. Trojice pri Velki Nedeli 10. den Majnika 1833. Na primer bodi zložitela predgovor, pisan na samo pepel-nico istega leta:
Nagajaven beratel ! „Moj vyk je ne moj". Ivan. 7. 16. S tem jas, dobro-volen beravec! celi letni tok predeg, v nedelnem no svetežnem deli, s pridavkom na neke potrebneše priložnosti, tebi v roke dam. Pri zlaganji totih predeg, ednako kak pri sedmih postnih, kere so že lani v Miholšeki na svetlo prišle, si jas nečem nikakše hvale, časti ali zaslyža iskati; kajti jas morem očivestno obstati no rečti: „Moj vyk je ne moj"; Iv. 7, 16. temoč tistega, kerega besedo jas oznanyjem. Moja skerb no mojo delo pri spravlanji totih knig je edino samo bilo, postavlenje vseh potrebneših verskih, zaderžavanjskih no vadbenih navykov, iskanje no odvzetje 's svetega pisma, cirkvenih očakov no drygih dobrih knig priličnih mest, za poterdenje postavlenih glavnih vykov, ino njihovo primerno no priležno vkypzestavlenje v celino, naj bi prave hasnovitne knige mojim slyžebnim tovarišom no vsem vernim beratelom v roke dati mogel. Z' Bogom I" — To je menda Šerf, kteri v Novicah (1845 1. 10) poje;
Domorodcam.
Stara mati nas je porodila, Prav obilno oskerbela vse;
Ona je bogata nekda bila — Pa bogastva se znebila je.
Tisti svojo mater prav spoštuje, Ki ji blago spravlja zdaj nazaj,
Najdeno ji zvesto zavaruje, Ptujo pak nesnago trebi vkraj.
Iz šole za šolo.
Naloge v izobražbo prostih stavkov.
(Sestavil Fr. Jamiek.) (Dalje.)
VIII.
Napišite v golih stavlcih, kako se rasne živali oglašajo, pa tudi, česar naše tiho na rasnih neživih stvareh opazuje!
Izvod.
Krava muka. Ovca bekeče. Koza mekeče. Osel riga. Brencelj brenči i. t. d.
Pa tudi:
Ura bije. Orgije pojejo. Potoček šumlja. Drvar žaga. Sodar nabija. Grom buči i. t. d.
Preložite te stavke v dvojino!
X.
Zapišite iste stavke v množini l
XI.
Prestavite jih (ali pa izpolnitev 7. naloge) v pretekli čas!
XII.
Napišite one stavke (ali pa izpolnitev 7. naloge) v bodočem ali prihodnjem času!
XIII.
Zapišite k sledečim dopovedkom primerne osebke!*)
1.
—	nas tolažijo. — smo potolaženi. — jih opominjajo. — znam cepiti. — smeš igrati. — moram ubogati. — se hoče učiti. — naj ne pozabi. — se veseli. — mi se smili. — zahvaljuje. — moli. — se lepo glasi. — poje (prepeva). — se zlomi. — sedi in plete. — teče (dirja). — leti. — ugrizne. — piči. — je. — žrš. — premišljuje in piše. — čita. — pada. — se pelje. — se sproži. — snaži, baše in strelja. — kida, poklada in molze. — zanje, vozi domov in mlati. — odpušča. — teče in vpije. — trpi, pa ne joče. — jaše in se bojuje. — poučuje. — se peče. — se melje. — se slika, — se uči, risa in računi (števili).
Izvod.
Oni nas tolažijo. Mi smo potolaženi. (Potolaženi smo.) Oni jih opominjajo. (Opominjajo jih.) Znam cepiti itd. Učenec se uči, risa in računi (števili).
2.
—	nas poučujejo. — zna plavati. — sme darovati. — naj gre! — mora pasti (živino). — hoče pomagati. — mi se dopada. — izprašuje. — prosi. — moli. — poje. — misli in govori. — sedi in je. — teče (dirja). — leti in kriči. — ugrizne (grize). — piči. — premišljuje in piše. — bere (čita). — se pelje. — snaži, baše in strelja. — kida, polaga in molze. — žanje, vozi domov in mlati. — odpušča. — napreduje. — jaše in se bojuje. — se peče. — se melje. — se slika. — skrbi, pere, kuha in prede.
Izvod.
Oni nas poučujejo. (Poučujejo nas.) Mi smo poučeni. (Poučeni smo.) Mati skrbi, pere, kuha in prede.	(Dalje prih.)
Deželna učiteljska konferencija in razstava učil v Gorici.
(Po poročilu razstavnega odbora.) (Konec.)
Izmed druzih reči, ki sta jih razstavila založnik Holzel na Dunaji in knjigar F. Wokulat v Gorici, „jury" „posebno priporoča":
a) kot učila.
1) Hartinger's Wandtafeln f. d. naturgeschichtl. Unterricht. — Gerold, Wien; 2) Bilder für den Anschauungsunterricht v. Herder. — Wien; 3) Herder'sche Bilderbibel;
*) Te in enake vaje se morejo rabiti tudi v slovensko - nemških šolah.

4) Bibl. Bilder v. Holzel, Wien; 5) Tableau der Metamorphosen der Seidenraupe vom Ei bis zum Schmetterling etc. in Modellen aus Gyps nach der Natur bemalt und in lOOfacherVolums-Yergrösserung. — Seidenbauversuchsstation in Görz, 30 Gulden; 6) Modelle der metamorphosenden Phyloxera vastatrix. Dobiva se kakor št. 5; 7) Sternad, lomna računjalka; 8) d. Schmidt-Göbel'schen Tafeln der nützlichen u. schädlichen Insecten ; 9) die Lorinser'schen Schwämme; 10) Doležal, Die österr-ung. Monarchie (Wandkarte); 11) Stülpnagel, Wandkarte v. Europa; 12) Sydow, Planiglobien: 13) Berghaus, Wandkarte v. Europa; 14) Felkel, Globus 24 cm. mit Höhenschichten; 15) Stieler's Schulatlas 1884;
—	Ausgabe f. Österreich; 16-19) Hardt, Physikal. Karte v. Europa, Afrika, Asien, Amerika; 20) Hardt, Polit. Karte v Europa; 21) Hardt, Alpenkarte; 22) Hardt, Geogr. Atlas für Volks- u. Bürgerschulen; 23) Hardt, Atlante geográfico, I. ediz. in 7 carte; 24) Hardt, Atlante geográfico, II. ediz. in 14 carte; 25) Langl, Geograph. Characterbilder; 26) Langl, Bilder zur Geschichte; 27) Zeichenschule v. Eichler; 28) Baumann, Spirometer; 29) Cocos-Tummatte v. Adam Schildge; 30) Pfeifer Anschauungsbilder; 31) Streich, Arbeitsstätte und Werkzeuge.
b) za učiteljske knjižnice (razun nekaterih laških knjig, te-le nemške knjige): 1) Schmidt, Handbuch für Schule und Haus; 2) Willmann, Allgem. Pädagogik, 3) Kehrein's Handbuch der Erziehung und des Unterrichtes; 4) Strümpell, Grundriss der Psychologie u. Logik; 5) Opell, das Buch der Eltern; 6) Saatzer, Spezielle Methodik; 7) Kehr, Geschichte der Methodik; 8) Ziller, Lehre vom erziehenden Unterrichte; 9) Klauwell, Das erste Schuljahr; 10) Siegismund, Rousseau Emil; 11) Böhm, Disciplin der Volksschule; 12) Streich, Die Jahreszeiten; 13) Handbuch der Reichsschulgesetze; 4. Aufl., k. k. Schulbücherverlag; 14) Waller, Manuale delle Leggi, Ordinanze e Regu-lamenti sulle scuole popolari; 15) Klöden's Repetitionskarte ; 16) Umlauft, Kartenskizzen ; 17) Gustav, Österr. Geschichte; 18) Woldermann, Plastischer Schulatlas; 19) Sernig, die Kunst des Gesanges; 20) Leban, Glasi iz Primorja; 21) Urbach, Preis - Cla vierschule; 22) Krüger, Volks - Ciavierschule; 23) Oberhoffer, Harmonie- und allgem. Musiklehre; 24) Volkmann, Orgel-Archiv; 25) Volkmann, Memorialbuch für den Organisten; 26) Volkmann, Orgel-Album; 27) Hartwich, Reden über leibl. Ausbildung; 28) Vogt, Turnleitfaden,
—	k. k. Schulbücherverlag; 29) Schettler, Turnschule für Mädchen; 30) Kohler, Gesundheitslehre; 31) Holder, Zeichenunterricht und seine Hilfswissenschaften; 32) Flinzer, Zeichenunterricht; 33) Weisshaupt, Zeichenunterricht.
Slednjič „jury" še naslednje knjige in učila „priporoča":
a) kot učila.
1) Nagel, Ziffertäfelchen zum ersten Unterrichte; 2) Magnus, 24 Wandtafeln zur Veranschaulichung, Einübung und Wiederholung des Rechnens: 3) Dittmar, 21 Wandtafeln wie Nr. 2; 4) Felkl, Tellurien und Lunarien; 5) Kothe, Singtafeln: 6) Ivan Lo-renzutti-a, mizarja v Gorici, za napravljanje telovadskega orodja; 7) Antona Polli-a v Gorici, ki izdeluje železno telovadsko orodje (ročnike); 8) Lucas, Landw. Tafeln; 9) Ahles , Landw. Tafeln.
b) Za učiteljske knjižnice. 1) Schwarz, Pädagogisches Allerlei; 2) Pfalz, Pädagogische Zeitfragen; 3) Stockei, Lehrbuch der Pädagogik; 4) Luz, Lehrbuch der prakt. Methodik; 5) Schiinder, Handbuch für den ersten Schulunterricht; 6) Krause, Methodik des Unterrichtes; 7) Czerni, die erste Lehrthätigkeit des Unterrichtes; 8) Hoffmann, Anschauungs-, Sprach-, Schreibund Leseunterricht; 9) Kugler, der Anschauungs- und Zeichenunterricht; 10) Grossmann, Specielle Methodik; 11) Alleker, Die Volksschule; 12) Guth, Praktische Methodik; 13) Bräunlich, Praxis des Volksschulunterrichtes; 14) Lang, Theorie des niedern Rechnens ;
15) Langenberg, Rechenunterricht; 16) Reinmuth, Rechenapparat; 17) Hirt's Geograph. Bildertafeln: 18) Wollweber, Globuskunde; 19) Trampler, Constructive Methode des geograph. Unterrichtes; 20) Gerster's Gebrauchsanleitung zur geographischen Anschauungslehre; 21) Vocabolario metodico della lingua italiana, I. parte; 22) Piccolo Carena, Nomenclatura illustrata; 23) Figuier, Storia uaturale; 24) Kleinmayer, Zgodovina .ovensk. slovstva; 25) Otto, Leitfaden für den Schreibunterricht; 26) Denti, Esercizi di Nomenclatura; 27) Wiessner, Methodik des Gesangsunterrichtes für Volksschulen; 28) Wiessner, Übungsliederbuch für Volksschulen; 29) Wiessner, Fest - Freizeitspielbüchlein ; 30) Leban Avgust, 5 cerkvenih pesmi; 31) Kuntze, Übungsstücke f. d. Violin-Unterricht; 32) Popp, Album für's Pianoforte; 33) Schreier, Kirchenliederkranz; 34) Volkmann, 92 Nachspiele f. d. Orgel; 35) Sachs, Vor- und Nachspiele f. d. Orgel; 36) Hugo, Elementarmusiklehre ; 37) Haller, Übungsbuch zum Vademecum; 38) Nitsche, der Gesang in der Volksschule; 39) Spies, Turnbuch für Schule; 40) Schreber, Zimmergymnastik; 41) Wagner, Beiträge zur Geschichte der physischen Erziehung; 42) Kaiser, Turnschule; 43) Reichel, Der menschliche Körper und seine Pflege; 44) Weinheim, Gesundheitspflege des Körpers; 45) Goetz, Anleitung zum Handarbeitsunterrichte; 46) Rosalia Schmidt, Geduld und Fleiss; 47) Prato, Anleitung zur Führung des Haushaltes; 48) Krause, Methodik über Nadelarbeiten; 49) Lucas, Erziehung junger Obstbäume; 50) Lucas, Die wichtigsten Veredlungsarten; 51) Lucas, Gemüsebau; 52) Lucas Bauinschnitt; 53) Lucas, Gartenbuch; 54) Ahles', 4 Feinde der Landwirthschaft; 55) Kalender, Der rationelle Obstbau; 56) Enders, Obstbaumzucht; 57) Lucas, Leitfaden für angehende Pomologen; 59) Babo, Landwirthschaft: 59) Adam, Hausthierzucht; 60) Lucas, Obstkultur; 61) Martin, Landwirthschaft ; 62) Rotter, Weiübuch; 63) Klenze, Käserei-Technik, c) Za učenške knjižnice (razun laških tudi te-le slovenske in nemške knjige): Vse knjige, ki sta jih dala na svetlo „Slovenska Matica" in društvo sv. Mohora;
—	Tomšič, Poboljšani sosedje; — Tomšič, Dragoljubci; — Tomšič, Peter rokodelček;
—	Majar, Odkritje Amerike; — Tomšič, Zlati orehi; —Jesenko, Zemljepis; — Jesenko, Občna Zgodovina; — Andr. Marušič, Jaz sem pot, resnica in življenje; —Kocijančič Št., Povesti; — Rudolf cesarjevič; — Moisel, Das Geschenk der Zwerge; — Pileschka, Märchenschatz; — Willomitzer, Ein deutsch.-österr. Eskimo; — Kürnberger, Im Bergwerke zu Schemnitz; — Hahn, Die österr.-ungar. Nordpol - Expedition; — Rothoug, Walhalla; — Schirmar, Maximilian, Kaiser v. Mexiko; — Erjavec, Naše škodljive živali;
—	Kuralt, Umni sadjerejec. Slednjič priporoča „jury" Hribarjevo in Pichovo klop, — potem načrt, po katerem je izdelano poslopje ljudske šole v Cerknem.
Dr. Karol Kehr.
Po kratki bolezni umrl je v noči od 18. na 19. dan meseca prosinca 1.1. v Erfurtu jeden najslavnejših zdaj živečih šolnikov dr. Karol Kehr. Težko bi se dobil učitelj, kateremu bi ne bilo znano njegovo ime, ali jedno ali drugo njegovih del; težko pa je tudi iskati moža, ki bi si bil po lastni pridnosti in delavnosti pridobil tako popularnost in toliko udanih src, kakor ravno pokojni Kehr I — Bodi torej dovoljeno, da se tudi mi na tem mestu spominjamo tega za ljudsko šolstvo tolikanj zasluženega moža!
Dr. Kehr porodil se je v 6. dan aprila 1830. 1. v vasi Goldbach pri Gothi. Kot sin priprostega dninarja obiskoval je s prva ljudsko šolo svojega strijca Dobel-a, učitelja v Elgersburgu. V Gothi obiskoval je učiteljsko izobraževališče in postal po dokončanih študijah 1. 1850, učitelj na ondotnej meščanskej šoli. Veliko mu je koristila ta služba,
r
kajti seznanil seje tu se slavnim pedagogom Fröbel-om. Leta 1852. je prišel za učitelja v Ruhlo, in 1859. 1. je postal ravnatelj meščanske in obrtniške šole v Waltersbausen - u. 18G3. 1. je postal pripravniški učitelj v Gothi, katero je vodil takrat slavni zgodovinopisec pedagogike dr. Karol Schmidt in pozneje zdanji vodja Dunajskega pedagogija dr. Dittes. L. 1868. to je z odhodom Dittes-ovim na Dunaj, je postal on vodja.
V 15. dan julija 1873. 1. imenovan je bil ravnateljem izobraževališča v Halberstadt-u. Le-to učiteljišče je ustanovil 1778. 1. slavni šolnik Eberhardt pl. Rochow. Poslal ga je tja minister za uk in bogočastje Falk — oni minister, ki je bil tako rekoč glavni povzročitelj preporoda nemškega ljudskega šolstva — na priporočilo tajnega svetnika Schneider-ja. Ko je v 10. dan julija 1878. 1. obhajala pripravnica v Halberstadtu stoletnico svojega obstanka, pela se je posebna slava Kehr-u. Vodja Möbius z Gothe prinesel mu je v spomin za velike zasluge, katere si je pridobil za zboljšanje ljudskega šolstva vitežki križ Ernestinskega hišnega reda. Pruski kralj podaril mu je orla kraljevega hišnega reda Hohenzoller-skega; srbski minister za uk in bogočastje pa mu je naznanil brzojavnim potom, da mu je podelil kralj komandenini križ Takova reda. Imenovanje častnim doktorjem, katero mu je naklonilo vseučilišče v Jeni, naznanil mu je osobno profesor filozofične fakultete, dr. Volkmar Stoy. — Dr. Volkmar Stoy, ki je umrl 23. prosinca t. 1., bil je strog Herbastovec in je kot tak razširjal načela Herbastove pedagogike.
Leta 1884. imenovan je bil Kehr, nekdanji ljudski učitelj, „šolskim svetnikom" in ob enem na željo naučnega ministerstva imenovan vodjem pripravnišča v Erfurt-u, kjer je po jako kratkem bivanji nagloma umrl. Pokopali so ga v Gothi poleg njegovih starišev. Pogreba udeležilo se je tako v Erfurtu, kjer so pokojnega spremili do kolodvora, kakor tudi v Gothi, kjer so ga pokopali, obilo njegovih hvaležnih učencev in čestilcev. Toliko o življenji pokojnega Kehra!
Izpregovoriti nam je še nekoliko besedi o njem kot učitelju in zasebnem človeku.
Uže kot pripravnik odlikoval se je Kehr po svoji neumorni delavnosti in veliki pridnosti. Niti glad, niti mraz nista upognila njega volje, in čestokrat se je primerilo, da je pozno v noč sedel za mizo v nezakurjenej sobi ter prebiral knjige. Na očetove troške učil se je poleg šolskih predmetov s posebno marljivostjo nauka o kompoziciji in instrumentaciji, ter poleg tega posebno pridno gojil igro na klavirji, orgijah, goslih, violi, celi („cello"), rogu in pozavni.
Z isto marljivostjo in neutrudljivostjo kakor dijak, deloval je pozneje Kehr kot učitelj. — Istinito vzgleden učitelj je bil v Waltershausen-u. (Rečeno službo naklonilo mu je ministerstvo, uvidevši njegovo veliko nadarjenost in pridnost; poklican je bil namreč leta 1858. v komisijo za pregledovanje šolskih učnih črtežev, in le-tu je vzbujal po svojem vsestranskem izobraženji občno pozornost.) Ko je prišel v 6. dan aprila 1859.1. v Waltershausen, ni bila ondotna šola niti šoli podobna. Nikakoršnih učnih pripomočkov ni bilo, otroci niso dohajali v šolo — kajti nihče si ni upal kaznovati malomarnih a bogatih starišev, inače bi bili učitelji to britko okusili za časa, ko so pobirali svojo plačo hodeč od hiše do hiše. Tu so otroci z odraslimi vred hodili na plese in ne zmenili se za opominjevanja učiteljev. Vse to je odpravil Kehr na mah. Preskrbel je svojim učiteljem redno izplačevanje zasluženih novcev in sploh skušal pridobiti šoli srca prebivalcev. Da bi se mu to tem bolj posrečilo, jel je v obrtniškem društvu predavati možem o naravo-slovskih vedah. Kot predsednik tega društva ukrenil je, da so se tudi žene po enkrat na mesec udeleževale zborovanj. Iz začetka govoril jim je o gospodinjstvu in pozneje o vzgoji. Od dne do dne je rastlo zaupanje ljudstva: obrtna šola se je razcvitala, in v isti meri napredovala je tudi njegova meščanska šola.
Pokojni Kehr je bil tih in krotek človek. Vtopljen v misli, kako zboljšati stanje ljudstva potom naobraževanja, in se nikdar vtikal v politična vprašanja in resno je zavrnil slehernega, komur so rojile take misli po glavi, vedoč, da vestnemu učitelju ne preostaja časa za to, ako mu je mar blagor izročene mladine. Kehr ni bil kričač, niti ni hotel z golimi besedami koristiti svojemu tovarišu. Kar je storil, je bilo preudarjene, in vodili so ga vselej najblažji nameni, kadar se je poganjal za trpeče sobrate . .. Tudi ni Kehr hrepenel po častnih službah in nezasluženem odlikovanji; kar je dosegel, je bilo zgolj priznanje in nekoliko plačila za njegovo delovanje.
Kehrovi spisi so sad vestnega pripravljanja za nauk in temeljitega preudarka pri nauku. Le zato je mogoče, da so pisane njegove knjige z ono ognjevitostjo, ki oživlja pouk in ne da prostora suhoparnemu besedovanju. To edino je tudi pripomoglo, da je vsaka njegovih knjig doživela veliko izdaj in se udomačila pri mnogih učiteljih. — Kehr je spisal v Ruhli: „Anweisung zur Behandlung deutscher Lesestücke für eine ungetheilte Schule". VWaltershausen-u: „Praktische Geometrie für Volks- und gewerbliche Fortbildungsschulen". „Geometrische Rechenaufgaben für die Oberclasse der Volksschulen, für Gewerbeschulen, sowie für junge strebsame Leute überhaupt". „Materialien zur Übung im mündlichen und schriftlichen Gedankenausdrucke". V Gothi: „Christlicher Religionsunterricht in der Volksschule". (2 zvezka.) V zvezi z Gustavom Schiimbach - om: „Methodik des sprachlichen Elementarunterrichtes". (Knjiga se zove zdaj: „Der deutsche Sprachunterricht im I. Schuljahre nach seiner historischen Entwicklung, theoretischen Begründung u. praktischen Gestaltung".) „Praxis der Volksschule". V Halberstadtu v zvezi z Kriebitzsch - em: „Lesebuch für deutsche Lehrerbildungsanstalten". „Geschichte der Methodik des deutschen Volksschulunterrichtes. (4 zvezki. 1877—1882).
Tako smo opisali v kratkih potezah delovanje učitelja Kehr-a. Nesmrtno je njegovo ime, in potomci naši cenili bodo delovanje njegovo!	II. P.
Sporaenica,*)
katero so slovenski državni poslanci dne 30. januvarija 1.1. izročili naučnemu
ministru.
Spomenica ta obsega v kratkih potezah vse šolske težnje Slovencev oziroma istrskih Hrvatov. — Glede ljudskih šol sklicuje se spomenica na utemeljene pritožbe potom prošenj, interpelacij in ustnih pritožeb poslancev pri dotičnih obravnavah izrečenih, deloma javno, deloma zaupno. Vkljub temu pa se mora še danes z globokim obžalovanjem izreči, da se še veliko krogom slovenskega, oziroma hrvatskega prebivalstva izrekoma na Primorskem in Koroškem sila občutljivo prikrajšava sad ljudsko-šolskega poduka s tem, da se drug deželni jezik kot materni jezik za učni jezik v prvo vrsto stavi.
In vender je najvišjemu naučnemu opraviteljstvu, izrekoma pri imenovanji vplivnih nadzornikov, pa tudi po neposrednjem vplivanji na odgojo in delovanje učiteljskega osobja in pa na sklepanje deželnih šolskih oblastnij, kakor se je to na pr. z uspehom zgodilo glede nove nemške ljudske šole v Ljubljani, v stanu in na korist ljudskega izobraževanja tudi vezano — strogo na to paziti, da se načelo podučevanja v lastnem maternem jeziku šolskih otrok tudi Slovencem, oziroma Hrvatom, nasproti v naših javnih ljudskih šolah ne žali.
*) Po naključbi nekoliko zakasnjeno.
Uredn.
Dotične napake imajo žalibog še sila veliko in hudih nasledkov, na Primorskem so pa še tudi nevarne zato, ker se po njih stranka obstanku države nevarna v svojem razvoju podpira. Sila je tedaj, da se te napake brez zamude odpravijo.
Glede srednjih šol sklicuje se spomenica v prvi vrsti na užé storjene sklepe državnega zbora na drobno utemeljene v priloženih prilogah št. 540 in 873 stenografičnih zapisnikov, v katerih sklepih je bilo c. kr. vladi naročeno, ustanoviti oziroma prestrojiti slovenske (oziroma hrvatske) pripravnice v Mariboru, Ljubljani in v Gorici, oziroma slovenske paralelke na gimnazijah v Mariboru, v Celji, Gorici, Trstu in Paznu. — Ker so te tirjatve v dotičnih poročilih na drobno utemeljene, bilo bi odveč, uže navedene razloge še enkrat ponavljati posebno zato, ker je ministerstvo samo v svojem razpisu z dné 22. julija 1882, št. 10820 „glede slovenskih učencev spoznalo potrebo ustanovitve takega podučevanja na onih gimnazijah, ki so z a-nje odločene, da drže se splošnega namena gimnazije, vsak učenec z a -dobi potrebno izobraženje pred vsem v svojem maternem jeziku, potem pa v nemščini tak<5, da za znanstveno učenje najprej na vseučilišči zadobi popolno pripravnost.
Glede pripravnic naglaša dalje spomenica kot naravno potrebo, da mora na njih učni jezik vsaj prevladajoč biti oni, ki je materai jezik onih otrok, za katerih pod-učevanje so pripravniki namenjeni in iz tega slede tirjatve :
da je učni jezik na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru pa v Gorici in Kopru slovenski, oziroma na zadnjih dveh tudi hrvatski in laški, da se ima pa na prav tisti način skrbeti za slovensko prebivalstvo Koroške, ako se hoče, da ljudski učitelji zadostujejo svojemu imenitnemu poklicu. Pri tem smel bi se nemški poduk priznati le malo učnim predmetom.
Gledé gimnazij zadostovalo je sploh naglašati, da vender ne bode lehko mogoče, s Slovenci, zunaj Kranjske živečimi, izrekoma na gimnazijah v Mariboru, Celji, Gorici in Trstu, ravno takô s Slovenci na Koroškem in pa s Hrvati na gimnaziji Pazenski drugače ravnati kakor s kranjskimi, in pa jim še dalje odrekati načeloma priznane pravice do maternega kot učnega jezika.
Dalje sklicuje se spomenica na potrebne pogoje učiteljev, knjig in učencev, katerih obilnost je na drobno dokazana v navedenih prilogah.
O številu učencev pa se navaja, da jih je bilo leta 1883/4. na gimnaziji Ljubljanski 514 Slovencev (162 Nemcev), na Novomeški 123 Slovencev (8 Nemcev), na Kranjski 111 Slovencev (—Nemec), na Mariborski 152 Slovencev (141 Nemcev), na Celjski 172 Slovencev (122 Nemcev), na Goriški 150 Slovencev (45 Nemcev, 133 Lahov), na Tržaški 117 Slovencev (138 Nemcev in 128 Lahov), kar zadosti utemeljuje tirjatev za napravo slovenskih paralelk na državnih gimnazijah v Mariboru, v Celji, Gorici, Trstu in hrvatskih na gimnaziji Pazenski počenši z 1. 1885/6., posebno ker bi to državi ne prizadelo pomenljivih stroškov. — Gledé nadaljevanja poduka v slovenščini na gornji gimnaziji Ljubljanski izreči je opravičena želja, da se uïé zatô, da učenci onega ne pozabijo, kar so se naučili v spodnji gimnaziji, razun slovenščine pod-učuje še nekaj druzih učnih predmetov, na pr. grščina, zgodovina ali latinščina v slovenskem učnem jeziku.
Gledé učnega jezika na realkah, katere Slovenci obiskujejo, velja vsaj večidel vse pri gimnazijah navedeno in je izdatnejše podučevanje v slovenščini potrebno z ozirom na najpogostnejši prihodnji poklic učencev na realkah in pa z ozirom na sosedščino z južno - iztočnimi slovanskimi deželami.
Glede vseučilišč omenja spomenica gotovo skromno željo, da naj bi se na pravoslovskem oddelku Graškega vseučilišča ustanovile nekatere slovenske stolice, kakoršue so uže bile, ako se hoče, da se naravno in postavno utemeljena tirjatev slovenskega ljudstva po rabi slovenskega uradnega jezika tudi samo le v promefu s slovenskimi strankami kedaj uresniči.	(Po „Rov.")
B © P i m im
Iz Krškega okraja. Pri našem c. kr. okrajnem šolskem svetu storil se je bil še lani sledeči predlog: »V smislu §. 48. in 49. postave z 29. aprila 1873. 1. so se uredile šolske občine pred 10. leti. Vodilne misli pri tej uredbi so bili §. 8., 9., 10., 11. iste postave; razen tega se je pa še oziralo na §, 1. istega zakona, iz katerega se je sklepalo, da bi se otroci, ki so od šole pol milje oddaljeni, ne bi smeli všolati. Večinoma so v tem okraji šolske občine tudi tako urejene, da čez pol milje oddaljene vasi in hiše niso všolane. Pred 10. leti, ko so se šolske občine uredile bile, vpeljana je bila še šolnina, ki se je pobirala le od staršev všolanih občin ; takrat je veljal tudi princip celoletenskega in celodnevnega pouka, zlasti se ni dopuščalo, da bi se na večrazrednicah uvelo poludnevno poučevanje. V 10. letih so se razmere bistveno izpremenile: šolnina se je odpravila, naložila splošna šolska naklada za vse davkoplačevalce, in priporočil se je po postavnem potu princip poludnevnega poučevanja. Če se je že pred vpeljavo splošnega .šolskega davka skrbelo, da bi se tudi v neugodnih krajevnih razmerah vender še v smislu §. 2. iste postave skrbelo z ekspoziturami ali z izpostavljenimi šolami za splošni pouk, treba je dandanes z vso vestnostjo na to delati, da se bodo v s i otroci udeleževali šolskega pouka, če ne celoletno in celodnevno, vsaj poluletno in poludnevno ali kar nekaj dni v tednu skozi celo leto, ali pol leta.
Da bi se vsaj v 10. letih doseglo, da bode vsa za šolo ugodna mladina tudi v šolo hodila, predlagamo sledeče: Zdanja uredba šolskih občin naj se s pomočjo krajnih šolskih svetov, šolskih vodstev, občinskih in cerkvenih predstojništev pregleda in na novo sestavi. Omenjene korporacije naj se tedaj pozovejo, da bi po dobrem preudarku z ozirom na opravičenje želje ljudstva poročale:
1. Katere občine, vasi ali deli vasi (hiše) so všolane v dotično šolo? 2. Katere vasi ali deli vasi naj bi se izšolale in kam naj bi se všolale? 3. Katere vasi ali hiše naj bi se od drugod všolale ? 4. Katere vasi ali hiše v župnini ali politični občini niso bile nikamor všolane (t. j. iz katerih vasi ali hiš niso otroci nikamor v šolo hodili), in kam naj bi se všolale? 5. Ali kaže pri novi uredbi šolske občine obstoječo šolo razširiti ali pa število razredov zmanjšati? 6. Kje v župnini ali šolski občini bi bilo potrebno novo šolo ustanoviti in s koliko razredi, oziraje se na to, da obstoječa šola ostane na svojem mestu? 7. Ali bi kazalo v šolski občini ustanoviti za oddaljene otroke ekspozituro ali izpostavljeno štacijo v smislu §. 2. postave od 29. aprila 1873. 1., in kje? 8. Ali ne bi zadostovalo, da bi jako oddaljeni učenci trikrat ali dvakrat na teden v šolo prihajali? 9. Ali je znan še kakšen drug način, po katerem bi se z neprevelikimi stroški doseglo, da bi vsi za šolo ugodni otroci mogli deležni postati šolskega pouka?«
C. k. okrajni šolski svet je bil bistveno s tem zadovoljen in sklep bi se moral že zvrševati. Prišel je pa mej tem čisto sličen ukaz od si. c. k. deželnega šolskega sveta. Vsled tega so se popisale najprvo vse obstoječe šolske občine in šole. — Postavno uravnanih šol je v našem okraji 23, in sicer ena čveterorazrednica, 4 trirazrednice, 7 dvorazrednic, ostale so enorazrednice. Za silo imamo dve šoli, ki utegnete kot taki nekaj časa še ostati; kajti ena od teh občin (pri sv. Duhu) si zdaj šolskega poslopja ne more postaviti, ko cerkev zida, druga (na Svibnem) pa ima za učitelja kaj izvrstnega župnika.
V 2. točki je bil ukaz si. c. k. deželnega šolskega sveta kaj imeniten, ko je veleval na-svetovati nove šolske občine, oziroma podružnice že obstoječim šolskim občinam. Kolikor sem poizvedel, nasvetovalo se je posebno v našim okraji več potrebnih novih šol, kajti skoro nikjer ni tako veliko zel<5 obsežnih župnijskih občin, ki ima samo po eno šolo brez vsake podružnice. Zato so se pa nasvetovali v Leskovški župnini dve novi šoli (v Velikem Podlogu in Senušah), v Cerkljanski župnini ena (na Skopicah), v župniji sv. Križa dve (v Črneči vasi in Bušeči vasi), v Št. Jarnejski župnini tri (v Orehovici, v Pletarjah in na Golem), v Škocijanski župnini dve (v Telčali in na Hrvatskem brodu). V Trebelnski župnini bi bilo treba 2 — 3
šol ali podružnic. Podružnic t. j. ekspozitur bi bilo skoro treba tudi na Hubajnici (župnina Studenec) in na Pijavškeui (vikarijat Krški). Nobene šole še nima mala župnina Dobovec blizo Kuma. — Kadar se bodo še po teh krajih šole postavile, in kadar se bodo še nekatere šole razširile, p. Raka, Št. Rupert, Št. Jan ž, Šmarjeta, — potem bode šolstvo pri nas popolnoma urejeno, potem bode mesto 60 — 70^ šolo obiskajočih, 90—100^ takih. Ali predno bodemo to dosegli, bode še veliko vode po Savi steklo.	— p. —
Z Vojskega. (Zahvala.) V pretečenem šolskem letu podaril je blagorodni gosp. Ivan Lapajne, vodja meščanske šole v Krškem, tukajšnji ubožni šolski mladini prav lepo zalogo raznoterih pisank, peres, svinčnikov itd. Z enako lepim, velikodušnim darom pomogel je blagorodni gospod Valentin Lapajne (brat častno imenovanemu gospodu), velecenjeni trgovec v Idriji, v tekočem šolskem letu ubožni tukajšnji šolski mladeži. — Naj bi se pač rodoljubi enako rodoljubno spominjali rojstnega svojega kraja! Pred kratkem pa je tudi blagorodni gospod Ivan Tomšič, urednik in založnik »Vrteča«, pomnožil za kaj primerno knjigo našo šolsko knjižnico, blagodušno ji podarivši letnik (1884) cenjenega svojega »Vrteča«. — Vsem tem imenovanim gg. dobrotnikom tukajšnje ljudske šole izrekata najsrčnejšo zahvalo v imenu tako rodoljubno obdarovane šolske mladine, ob enem jo ponižno priporočevaje tudi za v prihodnje v blag spomin:
Jos. Begen,	Miliajlo Kabaj,
krajnega Šolskega svčta predsednik.	učitelj.
Iz Kameniškega okraja. (Zahvala.) Gospod Ivan Tomšič, urednik »Vrtecu« podaril je šoli v Zalogu in v Nevljah vsaki po en letnik tega časopisa za šolsko knjižnico, za kateri lepi dar se mu presrčno zahvaljujeti	obe šolslci vodstvi.
Iz Ljubljane. Gospod gimn. profesor Maks Pleteršnik, katerega je Ljubljanski mestni odbor izvolil za uda deželnega šolskega sveta, nastopi to mesto, ki je izpraznjeno vsled odhoda prof. Šukljeja iz Ljubljane.
—	Popularno - znanstveno predavanje na korist »Narodni Šoli« končalo se je 25. preteč, m. z berilom g. dr. J. Babnika »o slovanski ženi«. Prezanimljiva berila so vselej privabila mnogo odličnega občinstva. Predavanja udeležil se je vselej tudi gospod deželni predsednik baron A. Winkler s svojo gospo soprogo. Dohodki teh predavanj znašajo nad 200 gold. Za tako lep uspeh hvaležni smo v prvi vrsti gospodom predavateljem, pa tudi častitim gospem, katere so prav marljivo razpečevale vstopnice in vsem p. n. udeležnikom. V imenu »Narodne Šole« bodi jim presrčna hvala in slava!
—	Tudi dva društvena večera »Slovenskega učiteljskega društva priredilo se je zanimljivo znanstveno berilo. Nadejamo se, da se bode z berili napredovalo.
—	Slovenski otročji vrt otvori mestna občina meseca maja, ako do tega časa dobi za to primerne prostore in sicer v šolskem, kolodvorskem ali v dvornem delu mesta. Tudi se dela načrt za novo šolsko zgrado prvi mestni ljudski šoli, katera se mora koncem prihodnjega šolskega leta (1885/86) umakniti iz zdanjega licealnega šolskega poslopja, — pa je tudi že zadnji čas, da ta šola dobi boljše prostore.
—	»Glasbena Matica« je imela v nedeljo 15. dan preteč, m. v čitalnični dvorani javno preizkušnjo gojencev glasbene šole. Gojenci (in gojenke) so v petji in sviranji na raznih sviralih dostojno pokazali, da so se v tej šoli mnogo naučili. Ravnokar slišimo veselo novico, da je si. ministerstvo za bogočastje in uk »Glasbeni Matici« za 1884. 1. dovolilo 200 gld. podpore. Dobro!
—	Gregorčičev večer priredili so udje Slovstveno - zabavnega večera 12. preteč, m. v čitalnici, katerega se je udeležilo mnogo častilcev slavnega pesnika. Nekateri (posebno več gg. duhovnikov) pa so v ta namen obdarovali dijaško kuhinjo. Od vseh strani slovenske domovine došlo je obilo telegramov v pozdrav.
—	Kranjska hranilnica. Kakor smo uže poročali, imela je kranjska hranilnica vdan 12. t. m. občni zbor, pri katerem je društveni predsednik Aleksander Dreo poročal o društvenem premoženji. Po tem poročilu pomnožilo se je v 1. 1884. upravno premoženje za 1,843.488 gld. 99 kr., ter znaša zdaj 20.612.990 gld. 93 kr. Ne bodemo ponatančneje omenjali, v čem obstoji to ogromno premoženje, pač pa hočemo podati izkaz o darovih, kateri so se pri tem občnem zboru dovolili različnim dobrodelnim zavodom, in sicer se je darovalo: Tukajšnjemu ubožnemu zavodu 2.350 gld.; čitalnici za 1. 1885. za obleko otrokom 250 gld.; za božičnico v zavodu otročičev
200 gld.; za podporo ubožnili gimnazijcev: v Ljubljani 200 gld., v Kranji 50, v Kočevji 100, v Kudolfovem 100 gld.; za podporo ubožnili realcev v Ljubljani 200 gld.; za dijake na učiteljskem izobraževal išči 100 gld.; za učence na I. mestni ljudski šoli 150 gld., na II. mestni ljudski šoli 250 gld.; za nakup učnih pripomočkov na ljudskih šolali: »Scliulpfennigu« 200 gld.; za razdelitev učil ubogim deklicam pri Uršulinkah v Ljubljani 200 gld., pri Uršulinkah v P" ofji Loki 100 gld., protestantovski šoli v Ljubljani 350 gld., za podporo revne mladeži na deški ljudski šoli v Rudolfovem 100 gld., na dekliški šoli v Kudolfovem 50 gld.; za podporo revnih učencev tukajšnje podkovske šole 50 gld.; za podporo učenk tukajšnje dekliške šole 100 gld.; za podporo kandidatinj in učenk na učiteljskem izobraževališči 100 gld.; za učenke na dekliški šoli v Kočevji 50 gld.; za podporo kranjskih učencev na višjih razredih meščanske šole v Krškem 50 gld.; za podporo učencev šole na barji 50 gld.; ljubljanski »Ortsgruppe« nemškega »Schulvereina« 150 gld. kot podporo za nemški otroški vrt; za obrtne pripravljalne šole 1. in 2. 100 gld.; za glasbeno šolo filharmoničuega društva 200 gld,; filharmoničnemu društvu 600 gld.; »Glasbeni Matici« 50 gld.; za vzdržavanje zavoda otročičev 200 gld.; bolnišnemu podpornemu društvu 100 gld.; prostovoljni požarni brambi kot donesek društvenemu zakladu 500 gld.; Eliza-betišču 200 in 150 gld.; v podporo iz bolnice odpuščenih ozdravelih 200 gld.; bolnišnemu nadzorstvu za perilo 200 gld.; pribežališču poslov v Ljubljani 50 gld.; za prosto hrano revnejšim visokošolcem iz Kranjske v-Gradci 100 gld.; delavski bolniški in invalidni blagajni 100 gld.; podpornemu društvu tiskarjev, kamnopiscev itd. 50 gld.; delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld.; nemškemu gledališču 450 gld.; društvu kat. rokodelskih pomočnikov 50 gld.; Vincenci-jevemu društvu vkup 800 gld.; dekliškemu sirotišču 200 gld.; Vincencijevi konferenciji pri sv. Jakobu 100 gld.; društvu zdravnikov na Kranjskem za Loschnerjevo ustanovo 300 gld.; deželnemu muzeju kranjskemu za nadaljevanje prazgodovinskega izkopavanja 250 gld.; čebelarskemu društvu 50 gld.; društvu domoljubnih gospij za Kranjsko 300 gld.; domoljubnemu deželnemu pomočnemu društvu 300 gld.; hranilnemu in posojilnemu društvu 200 gld.; strokovni šoli za lesni obrt v Kočevji 500 gld.; ribiškemu društvu 50 gld.; društvu dam krščanske ljubezni sv. Vincencija de Pavla vkup 600 gld.; trgovskemu bolnišnemu in penzijskemu društvu 300 gld.; deželni vladi kranjski za napravo nujno potrebnih šol 6000 gld.; gospici Foderlovi za podporo obrtne šole 100 gld.; ljudski kuhinji za dijake 50 gld.; kranjskemu oddelku nemško - avstrijskega planinskega društva za krajevne namene 300 gld.; požarnim brambam: v Domžalah 50 gld., v Bizoviku 50 gld., v Velikih Lašičah 100 gld., na Igu 100 gld., v Bohinjski Bistrici 150 gld., v Loki 50 gld., v Kameniku 100 gld., občinskemu uradu na Bledu za napravo gasilnega orodja 200 gld.; občini v Vogljah 50 gld.; kranjskemu deželnemu odboru za dozidanje »Rudolfinuma« razun uže voljenih 100.000 gld. še 10.000 gld. Vsi darovi torej znašajo 30.200 gld. Glede »Rudolfinuma« je sklenil občni zbor, da je hranilnično društvo še pripravljeno kaj darovati k tej gradnji, če bode tudi deželni zbor sklenil dati kak daljni donesek. — Konečno se je sklenilo, da se uvede vsakdanje uradovanje v hranilnici ter da se zaradi tega pomnoži uradniško osebje za štiri osebe, za kar se bode v kratkem razpisal natečaj. — Objavljajoči ta izkaz, ne moremo si kaj, da ne bi omenili, da se nam jako čudno zdi, da je slavna kranjska hranilnica pri svoji visokodušni darežljivosti pozabila gotovo zelo dobrodelne »Narodne Šole«. Se je to zgodilo po-motno ka-li?	nLj. L."
—	Slavni kranjski hranilnici se presrčno zahvaljuje podpisano voditeljstvo za velikodušno podporo 150 gold. ubogim učencem I. mestne deške ljudske šole in za 50 gold. za podporo rokodelčičem v obrtnijski pripravnici pri tej šoli.	Voditeljstvo
I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani.
—	Na Dunaji je zdaj 1776 ljudskih in meščanskih učiteljev. Mej temi je tudi celo 11 Kranjcev.
Razpis učiteljske službe.
Na Kranjskem. Tretja učiteljska služba v Postojini s 500 gld. letne plače in učiteljska služba v Dolenjem Semenu s 450 gld. Prošnje pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Postojini do 25. aprila t. 1.
U^T* Današnjemu listu pridejan je „Kazalec", "^ff
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik J. R. Milic.