GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki* B The only Slovenian daib : In the United State* * Issued every day Sundays and Holidays; S «87 COKTLANDT, n. 1MHL rt the M Offat aft T«i V. yh tkal^rf of Marek H ltTV, RLIFOH PHAMTE: 48ST (DOKTLAXBC: HO. 271. — ŠTEV. 271. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1914. — SREDA, 18. NOVEMBRA, 1914. VOLUME mi «_ LETNIK XXE NEMCI SO RAZCEPILI RUSKO ARMADO OB REKI VISLI. AVSTRIJCI SO ZOPET PRIČELI Z OFENZIVO V GALICIJI. Nemci si ni rse načine prizadevajo, da bi prodrli črte zaveznikov iztočno in jnžno oJ Ypres. - Boji pri Verdunu in na višinah Maas. - Francozi poročajo, da so uspešni v okolici St MihieL - Nemška krizarka "Berlin" internirana na Norveškem. - Ojačenje italijanske armade. - Angleške izgube ob Perzijskem zafivn proti Turkom znašajo baje 1000 mrtvih. - Srbija prosi Rusijo za pomoč proti Avstrijcem. - Ustaški barski general De Wet ranjen. Podrobnosti o smagah. Berlin, Nemčija. 17. jiovembra. NcttiMki veliki glavni stan porota: — Operacij«? na vzhodnem lK>jiaeu »e nadaljujejo. Za nas je položit j i/van redno Ugoden. Do-Kedaj lie ni nataučno dognano, koliko Ruaov je padlo v zadnjih bojih. Skoraj gotovo jih je kakih >000 za boj nesposobnih. Izpred Soldau so se Rusi umaknili do Lipna in Kirutna. Ta armada, ki je sestajala iz več arraadnih zborov, je popolnoma pobita. Nemci niso veliko pridobili na ozemlju, pač so p« z zmago dosegli, da so Runi pri reki Visli ločeni. Z Dunaja poročajo, da se vrse ob celi gališki meji ostri spopadi med ruskimi in nemškimi četami. Pri Mazunkih jezerih. Fetrofrad, Rusija, 17. nov. — Dam s je bilo izdano uradno poročilo, ki se glasi: — Sovražnik se je med Gumbinen in Anger-burgom na celi črti umaknil. — Nemci imajo v rokah okolico Ma-zurskih jezer, kjer se bo vršila odločilna ^ bjtlfa. JMcd.^Viplo in Varto ae boji nadaljujejo. V Galiciji je precej nemških vojakov, ki se pa Se niso spopadli z našimi. Ob raki Viali Petrograd, Rusija, 17. nov. — Iz raznih poročil je razvidno, da je bila bitka pri Soldau neodlo-čilna in da smo ria več mestih zmagali Rusi. Nemške zmage niso bile tako ogromne kot jih opisuje nemško časopisje. V akcijo je stopila komaj polovica naše armade. Sovražnik je zavzel par močnih postojank pri reki Visli. s katerih ga bomo le s težavo pregnali. Governer mesta, Varšave vjet. London, Anglija. 17. nov. — Iz Kodanja poročajo. da so vjeli Nemci v bojih pri Kutnu varšavskega governerja in ves njegov štab. Pomanjkanje orožja. Petrograd, Rusija. 17. nov. — Vlada je prevzela dve veliki privatni tovarni, v katerih bo izdelovala orožje. Rusija je imela dosedaj le nekaj takih tovarn in je večino svojega orožja dobivala iz Francije. čeli obstreljevati barkaso ameriške bojne ladije "Tennessee", ki je priplula v pristanišče Smirno. Komandant bojne ladije je sporočil mestnemu go ve mer ju. da mu je vlada naročila odpluti v Smirno in bo tudi prišel v pristanišče. C'e ne bo šlo mirnim potom, se bo poslužil sile. Pariz, Francija, 17. novembra. Turška garnizija v Smirni šteje 35,000 mož. Angleško in francosko prebivalstvo živi v neprestanem strahu, da bi ga fanatični Turki nenadoma ne napadli. Krizarka "Tennessee' ima skorajgo-tovo čuvati interese tamošujih tujcev. Turki in Rusi London, Anglija, 17. nov. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Sofije brzojavko, ki se glasi: — Turške čete so napadle ruske postojanke pri Ly-lanu in sovražnika po hudem boju pognale proti severu. Rusi so nameravali na tem mestu izkrcati nekaj svojih čet, kar se jim pa ni posrečil« - - - Turki so uničili 300 mož broje-čo četo razbojnika Abdura Kozaka, ki je hotel prestopiti k Rusom. Ruski poraz. Petrograd, Rusija. 17. nov. — 1 Ruski generalni štab je uradno razglasil, da so se Rusi pri Erze-rumu res umaknili in da se je to , zgodilo s strategičnega stališča. lajava ruskega generalnega Petrograd, Rusija. 17. nov. — Izjava, ki jo je izdal ruski generalni štab v Kavkazu, se glasi: — Včeraj je nam bilo sporočeno, da so vdrle turške čete v Olvtchai-dolino. Kozaki so razkropili štiri kurdske regimente, ki so se zbrali pri Dajaru. Sovražnik je začel prodirati proti našim postojankam pri obali, pa je moral slednjič odstopiti od svojega načrta. Poraženi Indijci. Berlin, Nemčija, 17. nov. — Na arabski strani reke Shat-el- Arah so Turki potolkli indijske čete, ki so nameravale dospeti v Fao. V bitki je baje padlo nad tisoč mož. Veerajšni dan je mirno potekel na zap&dnem bojišču. Berlin, Nemčija. 17. novembra. Nemški glavni stan je objavil danes popoldne sledeče poročilo: \ "V splošnem je potekel včerajšni dan na zapadtiem bojišču še dosti mirno. Južno od Verduna in severozapadno od Cirey so vpri-zorili Francozi par naskokov, ki pa so ostali brezuspešni." te od te odločbe. Vsi inozemci se lahko vrnejo v domačo deželo. Protest Švice proti neutemeljenim govoricam. Bern, Švica. 17. novembra. — V italijanskih listih je bilo večkrat govora o tem. da je sklenila Švica z Nemčijo inAvstrijo skrivno pogodbo, s katero se je zavezala. da bo dovolila neuiško-av- Nemška vlada je izdala daues strijskim četam prehod preko Z južnega bojišča. Berlin, Nemčija. 17. novembra. Danes je bilo tukaj uradno razglašeno, da bodo avstrijske čete v najkrajšem času zavzele Bel-grad. Polovica mesta je razdejanega. Srbi pravijo, da so vse ulice in hiše podminirane. Kakorhi-tro bo stopil prvi- Avstrijec v mesto, bo nastala grozna eksplozija in po preteku nekaj trenutkov bo nameUo Belgrada kup razvalin. Skoraj vsi civilisti so se podali v notranjost dežele. Bel-grajski posadki poveljuje princ Jurij, brat prestolonaslednika Aleksandra. ▲▼atrijska zmaga. Dunaj, Avstrija, 17. novembra. Feldcajgmojater Potiorek. ki poveljuje avstrijski armadi na jugu, je izdal danes sledeče dnevno povelje: Po petdnevnem boju, v katerem sta s« posebno odlikovala 5. in 6. armadni zbor, smo pognali sovražnika v beg. Pri tej priliki smo yjeli 200 Srbov, zaplenili 31 strojnih pušk in precejšnje števi- Boji pri Bat umu. Petrograd, Rusija, 17. nov. — Uradno poročilo iz Kavkaza naznanja. da so prodrli Turki že do Bat uma. Včeraj so se - cel dan vršili v tainošnji okolici vroči boji. Na perzijski meji so se spopadli naši vojaki z neko kurdsko roparsko četo in jo po kratkem boju razkropili. Viljem in sultan. London, Anglija, 17. nov. — Reuterjcvi pisarni poročajo preko Amsterdama iz Berlina, da je sprejel včeraj nemški cesar v glavnem stanu tri turške prince in nato brzojavil sultanu Mohamedu V. Del brzojavke se glasi: Prepričan sem, da bo zmagalo avstrijsko. nemško in turško orožje, ker je pravica na naši strani. To je boj za pravico in prostost. Sultan mu je odvrnil sledeče: — Vaša armada in mornarica je Vredna občudovanja. Dovoljujem si sporočiti vašemu veličanstvu, da so naše čete popolnoma premagale rusko armado. S pomočjo vsemogočnega Boga bodo naše čete v Evropi, Aziji in Afriki brodovje bo dementi poročil, da je Nemčija zavrnila ameriško pomoč Belgij-eem. ki trpe vsled vojne. Nasprotno je nemška vlada zelo zadovoljna z ameriško pomočjo in navodila y tem smislu se je odposlalo nemškemu poslaniku v Washiiigtonu. Francozi pravijo, da napredujejo ob Maas in pri St. Mihiel. Paris, Francija, 17. nov. V popoldne izdanem oficielnem poročilu se glasi, da se je pričel oster artilerijski dvoboj v Nieuport. nadalje pri Dixmude in v bližini Ypres. Nemci so morali radi poplave zapustiti več okopov. Izjalovila sta se dva nemška iufan-terijska naskoka južno od Dixmude, oziroma južno od Ypres. Na bojni črti pri Aisne je skušalo več nemških oddelkov prekoračiti reko v bližini Vaillv, a se jih je vrglo nazaj. Na višinah reke Maas, južno od Verduna. so baje Francozi napredovali ter zasedli v okolici St. Mihiel del vasi Chauvancourt. Obnovljeni boji pri Nieuport. Amsterdam, Ifolandsko. 17. novembra. — Dopisnik lista "Tele-graaf" v Sluis je sporočil, da je bilo včeraj zopet slišati artilerijski ogenj in da so Nemci zopet pričeli s pokusi. da prekoračijo reko vser pri Nieuport. Vremenske razmere so se izboljšale. Dixmude je popolnoma razdejan; istotako vasi v okolici. Proti Zeppelinom. London, Anglija, 17. nov. — Na eelo deželo se je raztegnilo odredbo, ki je bila dosedaj veljavna le za London, da je treba zvečer luči priviti radi nevarnosti napada od strani nemških Zeppelinov. Odredilo se je med drugim, da morajo biti okna pri nočnih vlakih zastrta, ker bi razsvetljeni vlak služil takorekoč kot kažipot. Londonske oblasti so gotova slavna poslopja zavarovale proti škodi, povzročeni od strani zračnih križark. Med temi poslopji se nahaja Guildhall, katedrala sv. Pavla in Westminster Abbey. Angleži upajo, da bodo imeli do pričetka prihodnjega leta svoj lastni oddelek Zeppelinov. Z grajenjem se peča družba, ki je bila pred kratkim ustanovljena z $1,000,000 osnovnega kapitala. Zračne križarke bodo baje manjše kot so nemške, a nevarnejše in hitrejše. Ostre odredbe glede tujcev v Nemčiji. London, Anglija, 17. nov. — Glasom berlinskega "Vorwaerts" je odredil policijski ravnatelj v Frankfurt ob Meni, da morajo vsi podaniki sovražnih držav zapustiti okoliš Frankfurta do dne 24. novembra. Odredbi je pride-jan seznam mest, vštevši Berlin, kamor se ne smejo inozemci napotiti. Kdor ne bo zapustil Frankfurta v. določenem roku, bo in* terniran v koncentracijskih tabo- njenega ozemlja za slučaj, da preneha Italija z nevtralnostjo v prid zaveznikom. Švicarska vlada protestira odločno proti takim vestem in govoricam, katere smatra za poniževanje Švice. Intervencija Združenih držav in Nizozemske. Amsterdam, llolandsko, 17. novembra. — *4Handelsblaad *J je objavil uvodni članek z naslovom: 11 Ali je možna intervencija?" V članku se priporoča sodelovali je nizozemske kraljice in predsednika Združenih držav, ki naj bi ponudila posredovanje za sklep miru. V članku se glasi nadalje, da se je v treh mesecih vojne pozabilo prave vzroke vojne in cilje slednje in da so postali idealni rezultati nemogoči. Nizozemska in Združene države so poklicane, da pričneta s posredovanji. Nizozemska je klasična dežela razvoja mednarodnega prava, do-čim so Združene države poklicane za to vsled njih zemljepisnega položaja ter vsled demokratičnih principijev, ki so uveljavljeni v deželi. Predsednik Wilson je zelo reser-viran. Washington, D. C., 17. uov. — Predsednik Wilson se je izrazil včeraj napram obiskovalcem v Beli hiši, da se bodo Združene države vdeležile mirovnega posredovanja v zvezi z drugimi nevtralnimi državami, ako bodo vojskujoči se narodi za to, da sprej-mejo posredovanje. Združene države pa ne bodo nikdar pričele z inieijativo v tej zadevi Brezžična brzojavna postaja v Floridi. Jacksonville, Fla., 17. novembra. — Navzočnost zveznega maršala Browna v južnem delu države se spravlja v zvezo z govoricami, da se nahaja v gozdovih nekega osamljenega okraja brezžična brzojavna postaja, katero so baje zgradili možje, ki so se izkrcali z neke nemške križarke v Boca Grande ter bili preoblečeni v drvarje. Lastna zadeva južnoameriških republik. Washington, D. C.. 17. nov. — Predsednik Wilson je danes izjavil, da vprašanje nevtralnosti južnoameriških republik v bistvu prav nič ne briga Združene države. Predsednik pa je pripomnil, da upa, da se bosta Anglija in Francija zadovoljili z izjavami vlad Ecuadorja in Columbije. Obe državi sta se namreč pritožili. da dobivajo nemške bojne ladije provi^ant v južnoameriških pristaniščih. Ojačenje italijanske armade. Rim, Italija, 17. novembra. — Italijanska armada, ki šteje' sedaj 390,000 mož, bo vsled vpokli-canja novincev iz leta 1895. dne 1. januarja 1915 narasla na 570 tisoč mož. pa morajo vrniti na povelje k svojim polkom tekom 48 ur, bo znašala italijanska armada 700 tisoč mož iu sicer predno bo končana mobilizacija. Nemška krizarka internirana na Norveškem London, Anglija. 17. nov. — V Kristijaniji se je oficijelno naznanilo. da se je interniralo in razorožilo nemško križarko 'Berlin*. ki je pribežala v norveško pristanišče Drontheim. Ministrski predsednik Asquith je danes obvestil poslansko zbornico o zatvorjenju Severnega morja. Izjavil je, da je sklenila vlada smatrati Severno morje kot vojaško postojanko. Vsaka ladi-ja, ki vozi po Severnem morju, stori to na lastni riziko ter se mora podvrečik določbam angleške admiralitete. Vse podanike sovražnih narodov, katere se zasledi na nevtralnih parnikili. se smatra za vojne jetnike. Angleška krizarka '' Glasgow'' se sahaia v Braziliji v reparatwi. Kot že poročuno je dospela včeraj v pristanišče Rio da Janeiro angleška križarka "Glasgow". Izvršilo se bo potrebne poprave, da se popravi škodo, naravljeno v pomorski bitki ob Chile. Nev-tralitetne določbe Brazilije dovoljujejo popravo bojne ladije. Pogreša se angleški paraik "La "Correntian". London, Anglija. 17. nov. — Zelo SO v skrbeli tukaj glede par-nika "La Correntianki je imel na krovu mesa v vrednosti $1,000.000 ter se je nahajal na poti iz Buenos Aires v Liverpool. V to mesto bi bil moral prispeti že pred tremi tedni. Parnik je ;mel v svojo varstvo na krovu več topov. Domneva se, da se je srečal z nemško pomožno križarko "Kronprinz Wilhelm" ter da sta ol>a parnika potopila drug drugega. Burski general De Wet ranjen. London, Anglija, 17. nov. — Brzojavka iz Pretorije pravi, da je bil vodja ustaških Burov. general Christian De West, ranjen na glavi in da so njegovi pristaši zelo ozlovoljeni. ker so le slabo oboroženi ter jim manjka mutt ic i je. • Proti spijonaži v Angliji London, Anglija. 17. nov. — L'radi prekomorskih parobrodnih družb so danes potom lepakov naznanili, da morajo Amerikanei pokazati svoje potne liste, ako hočejo potovati domov v Združene države. Na poslaništvu so izjavili, da hočejo izstaviti potne liste vsem Amerikanecm. ki morejo dokazati, da so res državljani Združenih držav. Washington, D. C.. 17. nov. — Vsled navodila predsednika Wil-sona je objavil danes državni department. odredbe, vsled kojih bi se otežkočilo ogleduhom v vojno zapletenih držav pridobitev ameriških potnih listov. V izjavi se glasi, da so prišle pritožbe, ker se je prelahko dobilo ameriški potni list. Glasom starega pravila je bilo le treba od notarja potrjene izjave, da jc kdo državljan, sedaj pa bo treba priseči pred sodnijskim uradnikom. Prosilee mora navesti, kam hoče potovati in kaj je namen njegovega potovanja, ako potuje v državo, zapleteno v vojno. riiiih. Le bolniki in take osebe,] Ako ee prišteje' k tema številu Položaj v Mehiki. Washington, D. C., 17. nov. — Iz vseh poročil, ki so dospela zadnje dni sem. je razvidno, da je Carranza pripravljen odstopiti, j j če bo odstopil tudi general Villa.' .Sedanji provizorični predsednik Mehike, Gutierrez, je rekel, da je mir v deželi mogoč samo pod tre-' mi pogoji, in sicer: 1. Ce prepusti Carranza poveljstvo konštitucionalistične armade generalu Pablu Gonzales; 2. če general Villa odstopi poveljstvo juad severno anuado generalu Gu-tierrezu; 3. če zapustita general • Villa in general Carranza istočasno Mehiko. I Nasprotnika bosta s temi po-J goji skoraj gotovo zadovoljna in ,se bosta sestala 25. novembra v Ha van i. Amerikanei v nevarnosti. Naco, Ariz., 17. nov. — Čete Maytorene iu Hilla so se danes zopet spopadle. Po nesreči je bila ranjena Ana Krohn, žena nekega . ameriškega železniškega uradnika. Njen mož je sporočil eelo zadevo ameriš-kemu konzulu, ki bo zahteval zadoščenja. Ncgales, Ariz., 17. nov. — Ko je šel včeraj neki ameriški agent mimo mehiške vojašnice v Noga-les, Sonora, je nekdo parkrat u-strelil nanj. Amerikanec je smrt-nonevaruo ranjen. Oblasti neprestano poizvedujejo za morilcem, j pa nimajo dosedaj o njem še nobenega sledu. General Obregcn. Mexico City, Mehika, 17. nov. General Alvaro Obregon je prevzel danes vrhovno poveljstvo nad glavnim mestom. Takoj po nastopu te odgovorne službe so mu morale podati vse oblasti, go-verner in vojni minister natančna poročila. Čete njegove divizije bodo ostale tukaj, vojaki generala Jesus Carranze pa v Puebli. Washington, D. C., 17. nov. — V današnji kabinetni seji se je dolgo časa razpravljalo, kako bi se dale urediti razmere v Mehiki. Mornariški tajnik je rekel, da ni izdal še nobenega povelja za odhod ameriškega brodovja iz mehiških pristanišč. Kakor hitro zapusti ameriško vojaštvo Vera Cruz, bodo tudi ameriške ladije odplule. Parnik je nasedel. Parnik "Plymouth" Fall River črte je nasedel včeraj zvečer pri Hell Gate, s :)00 osebami na krovu, na skalo ter ni mogel nadaljevati svajega potovanja v Newport in .Fall River. Dva ne-prodirna kompartmenta sta bila tako poškodovana, da se je moral vrniti parnik v svojemu pomolu. kjer so se potniki izkrcali. Plymouth * * sega 13 in pol črevlja pod vodno gladino in kapitan je izjavil, da bi morala biti voda na dotičnem mestu glasom ofieijelne mape 18 čevljev globoka. Braziljski kabinet. Rio de Janeiro, Brazilija, 17. nov. — Prebivalstvo je silno nezadovoljno z novim kabinetom, katerega je sestavil v soboto izvoljeni predsednik Wenzeslau Braz. Včeraj so se po ulicah vršile velike demonstracije in bi gotovo prišlo do resnih spopadov, če bi še pravočasno ne posredovala policija. POZOR CITATELJI! Cenjenim naročnikom naznanjamo, da smo ustavili pošiljanje /Ista v stari kraj, ker so is več krajev pisali, da se lista sploh ne dostavlja. Kakorhitro se bodo tozadevne razmere kaj izpreme-nile, bomo zopet začeli t pošilja, njem. Onim, ki imajo naročnino plačano »naprej, bomo pošiljali W po preteku vojne toliko kol m g» bo ▼ Truplo v sodu. Truplo nekega moškega se je našlo včeraj zvečer na Vernon Ave. v bližini Graham Ave., lia-venswood, Queens, v nekem sodu. Začasno se ga je prevedlo na policijsko postajo. Vsi detektivi, ki so bili prosti, so dobili povelje, naj najdejo moške, ki so privedli truplo na dotično mesto. Policija je prepričana, da se je dogodil umor. Truplo je bilo ono nekako 28-letnega moškega, najbrž Italijana. Dva dečka sta našla sod na cestnem tlaku. Preiskala sta ga in zapazila, da sta moleli iz njega nogi nekega človeka. Obvestila sta policijo, ki je dognala, da je bil mož ustreljen v srce ter da je smrt nastopila nekako eno uro poprej. Mesto, kjer jc stal sod, se nahaja pod Queensborough mostom ter je okolica le malo obljudena. Slovenska vest. V Brooklynu. N. Y., je umrl rojak Ferdinand Vatola, star 43 let, doma s Štajerskega. V Ameriki je bival kakih dvanajst let. Dalj časa je bil zaposlen pri delih ne\v-yorške podcestne železnice. V starem kraju zapušča tri brate iu eno sestro, tukaj pa žalujočo ženo Josipino Vatola. Pokojnik jo prepotoval skoraj celo Evropo in je dobro govoril kakih šest jezikov. Bodi mu lahka svobodna žemljica! Denarje v staro domovino. Promet z Avstrijo se je toliko sboljšal, da zopet pošiljamo de. nar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim ose. bam, bodemo istega vrnili pošilja* teljem. V sedanjem položaja pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na-slovljenca tako hitro, kakor pre-je v normalnem času, ker vsokdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bo-de denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za naj ne potrebe in za enkrat ne več ka. kor 500 K. - Cene: K $ K 8 5____ 1.18 20.60 10.... 2.16 110.... 22.65 16.... 3.15 120.... 24.60 20.... 4.20 180.... 26.65 t5.... 6.20 140.... 28.70 80..., 6.25 150.... 30.76 ss____ rrao 160____ 3X80 40.... 8.30 170...» 34.86 9.35 180.... 36.90 60.... 10.36 190. 38.96 66.... 11.86 200... 41.00 so.,.. 12.40 350.... 61.26 66.... 13.40 800.... 01.60 TO.... 14.46 860.... 71.T8 16.45 400... 82 00 so...« 16.60 450.... 92.26 86.... 17.60 100.... 102.66 80.... 18.60 TVBDKA TI iahk sakskk 92 Cortland BL. Hew York. V. T. ROJAKI NAROČAJTE SB NA "0LAS NABODAL NAJVEČJI SiJOVESSKI DKSnnK J ZDB ■*" . fesji \ 'GLAS NARODA" Daily.) c Oeeed and pttbfiehed by tne Publishing Co* (•eorpcBrtkn.) TBAMK S A K.S KB, Pratt«*. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BHKEDIK, i of Bosumm of the corporation and add« w of above jfficen : M Cortlandt Street, Borough of M«a- ) hattan. New York City. N. Y. %k eelo leto velja Hat aa Ameriko in poi leta....................... 1.60 ** MosamwioNew York........4.00 ** pat let*u me*to New York ... 2.00 Bvrofio u fk leto...........4.50 ** " pol let*.............2.56 f " 04 Nrtrt letfc............ L70 mi Dopisi. sili me je že te dui strah iu slut-jlvdo bi pa to bil. je vseeno, naj-aja obhajala, da si ti utonila, ali brže pa vaših vasčanov Doljaneev Vosrrin mi je vedno trdil, da se ni j nekdo, ki se je hotel s plenom CataJe Okla _ Kakor povsod 11 ^omur drugemu pripetilo nič; obogatiti. Ali to raa je k sreči iz- v Ameriki, so'tudi tukaj delav-.ža^» " podletelo. Tako je moje mnenje *" * in gotovo tudi opravičeno, videl sem že marsikaterikrat ljudi sum-Kobertu je bilo zdaj vse jasno ka- Ijivega lica in stanu, pohajajoče ske razmere slabe. Dosedaj srno! To pripovedovanje je delalo delali vsak dan. zanaprej bomo Yehk nt is ii a našo družbo. Barouu pa komaj polovico tega časa, če . tVLA8 NARODA" izhaja vnmk dao P tnnai nedelj in praznikov. •GLAS NARODA" ( 'Voice of the People") Eeeetf every day except Sunday* and Hoiula«*. Sobecriotion yearly #0. Aim H«« umit on ^rcMant Dc-pfiai bnt podpisa in oeotaovti m na , pnobčajejo. Deal srni *e oimgovoli poiiljatJ po — Money Order. M *pr*js Mi t« kraja naročnikov pro-akno, da *e nam tudi prcjinjk Wj%UU« naznani, da hitreje _a*jd*o»o naslovnik*. Hofriaim in potili stram naredite ta ^ aa*iov: ^GLAS NARODA** M iJortfadt St., New York City. 11» Okrepljenje praznover stva. Dogodki, kot se odigravajo sedaj v Evropi, izvajajo tudi močen upliv na duševno stanje naroda, a vse prej kot v narodnem smislu. Vojna je še vedno pripravila polje, na katerem bujno poganja pravno ve rje iu delovanje gotovih ljudi je imelo v takih časih največji upliv na ljudsko dušo. Ako se upošteva, kako izpre-merabo je povzročila vojna v deželah, zapletenih v boj, glede patriotizma in probuje narodne zavesti, potem se ne smemo čuditi, da so močno v&kipela tudi sorodna verska čuvatva kot se to ni zgodilo že dolga desetletja. Ako piše svobodomiselni Suderman. znani nemški dramatik: "In mi tudi vejamemo v Boga!", potem morajo biti resuične besede nekega lista, ki pravi: ''Mogočen verski val je preplavil sedaj Nem-čijo." Pod uplivom strašnih dogodkov, ki se odigravajo pred očmi naroda iu vspričo katerih trpi nejveč narod sam, je prišla do veljave mistična smer, ki pripomore ojačenemu verskemu čutu do veljave. Da je to resnično, nam kaže pisava listov vseh narodov, ki ho zapleteni v boj. Med minsko vojaštvo se je razširilo takozvana "nebeška pisma" in 44verižne molitve", ki naj bi varovale vojake pred smrtjo. Isto se godi v Avstriji, Kusiji in Franciji. Da pa se take stvari Še bolj razširijo, nhrbe gotovi krogi, ki m» pri tem direktno iuteresirani. Iz Francije prihaja poročilo, da je zopet močno zraslel upliv verskih redov, ki je bil v zadnjem času zelo padel in da se je pod uplivom stmanih dogodkov vzbudilo versko čuvstvovanje celega naroda. Da je isto tudi v drugih nam premogorov sploh ne bodo zaprli. Tudi v sosednji državi Kansas so slabe delavske razmere. Povsod je veliko Število brezposelnih. če ima pa kdo slučajno d»*1 o, le toliko zasluži, da se preživi. Zelo se zanimamo za grozno mesarjenje v K v ropi. To ni več vojna, to je živalsko klanje. Kdo je pa vsega tega kriv ? Nihče dragi kakor "od Boga poslani" Vile*?. ki je popolnoma zrel za blaznieo. Kriva je tudi zaslepljena Avstrija, ki je napovedala Srbiji vojno. Avstrija bi jo že zdavnaj pogazila, če bi se ne.zavzela zanjo Rusija. Pravijo, da se vse te strahote samo zaraditega vršijo, ker so Srbi ustrelili prestolonaslednika in njegovo ženo. To je le pesek v oči nevednemu ljudstvu, vsak pameten človek, ki ima proste misli, pa drugače sodi o eel i zadevi. Ce se že mora vsaka slabost s slabim kaznovati, naj bi se kaznovalo umor z umorom a-teotatorjev, ne pa z umorom sto-tisoč in stotisoč ljudi. Kljub temu >e pa še vedno najdejo Slovenci, ki odobravajo to zločinsko početje Avstrije in Nemčije. Slovenski fantje se hvalijo, če so jih veliko pobili v vojni. Take vprašam: — Kaj ti je pa storil Ruš. da ga tako sovražiš? Ali je človek kateri ti ni ničesar žalega storil, katerega nisi še nikdar videl, tvoj sovražnik? Ali mislite, da ruska mati ne joka za svojim sinom, če ga ji ubijejo na bojišču.' Pozdrav vsem zavednim Slovencem! — Joe Hribernik. Saint Front, Canada. — Naša naselbina prav počasi napreduje, to pa zaraditega, ker je bilo zadnje dve leti zelo deževno vreme. Skoraj vsak, ki je prišel gledat zemljo, je nezadovoljen odšel, češ. zame je nekoliko premokro. Letos je bilo eelo leto nenavadno lepo vreme. Še sedaj ni skoraj nobenega mraza. Če kakega Slovenca veseli homestead, naj pride sem, tukaj jih je še nekaj. Zemlja je poraščena s topolovim drevjem, ki je debelo od 2 do 6 palcev. Nekateri rojaki so letos šeistili po 40 akrov zemlje. Sedaj imamo do železnice 18 milj. kmalu bo pa tekla prav v naši bližini. Vsi smo radovedni, kdaj se bo končalo strašno klanje v Evropi. Nemški cesar hoče na Rusko ali pa Se kam dalje. Zanj bi bilo najboljše, da bi si šel v Sibirijo nekoliko ohladiti svojo prevročo kri. Pozdrav! — John Košak. posebej oine- deželah, ni treba t njati. Grozote sedanje vojne so dovedle do tega, da je pričel narod sovražiti ta "lepi svet". Ob-en^n pa se tolaži narod z upanjem, da bo na drugem svetu ooljše. Vojna ne uničuje le človeških življt nj iu posvetnega blaga. Uničuje tudi vse duševue pridobitve. Treba bo generacij dela, da se popravi zlo, ki je bilo storjeno sedaj ter spravi človeštvo zopet na stopnjo duševnega razvoja, na katerem se je nahajalo pred po-četkom te rojne. Anglija in Orika. Atene, Griko. 16. nov. — Ministrski predsednik Venizelos je naznanil danes v poslanski zbornici, da je posodila Anglija grški vladi 40 milijonov drahem. Položaj t M«hikL Washington, D. C., 16. nov. — General Carranza je obvestil pro-rizoričnega predsednika Gntier- odstopiti Milko Vogrin. Novela. — Spisal dr. Btojan. (Nadiljef&ije.) Medtem vstopi v sobo Olga, prišedši od brata, in opomni vsa začudena: "Ali to je pa vendar res, kar ni \ si verjeti nočemo. Ko sem bila zdaj pri Rihardu, vzbudil se je. Pogledal me je zopet tako lepo in mimo kakor poprej. Sedaj se že čuti precej krepkega in trdi, tla mu spanje jako dobro dene. Pogovarjajoč se z menoj, pa mi jame tako-le pripovedovati, kako se je bila vsa nesreča dogodila : Ko sem se ločil od Vogrino-vega čolna, vozil sem se v vajinem obližju. Olga. Skušal sem se veslaje in vse je šlo dobro izpod rok. Postalo mi je že bilo gorko, pot mi je lil s čela. Nato namerim v čolnu stoje proti luki, kjer, kakor veš. oni dve pečini v jezero molita. Polagoma veslam proti vhodu, a ko pridem na desni do pečine, sune me nekdo z vso močjo iz čolna in jaz padem pri tej priči v vodo. Ta močna pošast, bil je možki, toliko vem. požene še nato moj prazni čoln na stran, mene samega pa porine z dolgim drogom globoko v vodo. Prej sem še klical na pomoč, ali zdaj pod vodo jelo mi je sapo jemati. Prišel sem še sicer na vrh in tu maham z rokama okoli, iskaje svoj coin. da bi se prijel zanj. A zdaj me jamejo zapuščati moči, jaz si nisem mogel pomagati več, zapustil me je spomin in zavest. Le toliko še vem, da me je nekdo zgra-bivši za obleko in život potegnil na strho, menda v čoln. A tudi svojega rešitelja nisem poznal, zdi se mi pa, da je bil to Milko Vogrip, kogar s«n videl pozneje v čolnu zraven sebe. Na vse dru- kor beli dan. Spoznal je, da je njegov sluga po strašnem naključju zadel Riharda namesto Vogrina in Vogrin sam je nato rešil prijatelja. Nezapopadno mu je bilo sicer vse to. ali Rihardo-vim besedam, katere je bas Olga v družbi ponavljala, moral je na vsak način verjeti. Strašna nevolja in srd se je bral Robertu pri tej priliki iz oči. Same jeze se je grizel v ustnice, da mu je ves načrt tako izpodle-tel. Pisanim, gadovim očesom je gledal zdaj na onega pred seboj, katerega je mislil mrtvega in nad čegar smrtjo se je že radoval. "hi Vogrin. njegov tekmec, njegov največji sovražnik, je rešil zdaj Riharda iz smrtne nevarnosti, pridobil si hvaležnost pri Skenovskih iu postal še iskrenejši prijatelj in večji ljubljenec Olgi in Rihardu. nego je bil poprej.— J ii Olga je bila sama z njim v enem in istem čolnu na jezeru! Rihard ju je pustil obad v a ponoči. o polnoči na samem skupaj veslati! In Olga je bila sama, čisto sama z Vogrinoni tedaj, ko sem mislil jaz, da uničim njega na veke!! Kaj se je vse utegnilo nied-tem z Olgo goditi, kaj sta govorila med seboj, kaj počenjala?!" Take strašne misli so se porajale v Robertovi glavi. Temnilo mu je pred očmi. Komaj se je premagoval, da ni zgrabil svojega tekmeca iu mu zabodel bridko sabljo v njegove prsi, naj bi mu bruhnila črna kri iz njih ter močila stroji in tla! Zaradi tega pa so bile tudi Robertove besede zbadljive in rezke. Kazale so, kako sovraštvo goji on proti Vo-grinu. Ko so namreč po tem pojasnilu gospa Skenovska, Olga in dr. Sirili k častitali Vogrinu, da je srečno rešil Riharda tako nepričako-vane smrti, pristavil ie baron Robert : "To je eelo naravno, da je moral gospod Vogrin rešiti Riharda iz te nevarnosti, ako hoče, da on sam to popravi, kar so pregrešili njegovi rojaki nad njim, njegovim prijateljem!" "Kako je to razumevati, gospod baron?" vpraša hitro Vogrin. "Jaz si mislim, da je nekdo Riharda napadel, lioteč ga oropati. to je vzeti mu denar in obleko", odvrne nagloma Robert. "Večkrat sem že videl takih sumljivih ljudi todi okoli bodečih, ki le o ropanju in kradeži žive. Sploh je vse ljudstvo tu ja^o ubogo. siromašno in nizko. Samo čuditi se je, da še ljudje pri belem dnevu nas tujih gostov ne napadajo ter nas zavratno ne ubijajo!" "Pomislite, gospod baron, kaj govorite!" opomni nato resno Vogrim In kri mu je šinila v glavo od same jeze, da se drzne tujec tako nesramno sumničiti iu obrekovati njegove revne rojake. Zatorej nadaljuje ves razsrjen: "Nase ljudstvo je res ubogo in siromašno. ako ga bogatim ogrskim maguatom primerjamo, ali ono ima toliko, kolikor potrebuje. Največ vredno pa je to na njem, dy je ono pošteno in da se o tem redi, kar si samo pridela in prisluži. V njem je sicer malo plemstva. ali zato več plemenitosti! Jaz protestujem odločno proti vaši izjavi in terjam od vas, da svoje besede prekličete ali pa mi njih resnico dokažete!" Olga in dr. Simik sta bila kaj vesela, da je Vogrin Robertu tako ostrih in gorkih povedal. Vse je potihnilo, ko je nehal Vogrin govoriti. Nikdo izmed druščine si ni upal črhniti. Vse je čakalo, kaj poreče nato Robert. Olgi pa se je sree samega strahu treslo. Barva se je menjavala za barvo na njenem lieu, ko je pomislila, kaka huda nasprotnika si tu stojita čelo ob čelo. Njena duša in srce je čutilo, da ne obrodi to za njo in Vogrina nič dobrega. Zaradi tega pogleda takoj mater, proseč jo z milim očesom, naj pomiri ljuta leva. Ali Olgina pamet in glava je dajala Vogrinu prav. Ona je bila po lastni skušnji prepričana, da baron Robert tukajšnje slovensko ljudstvo krivo sodi in ga le obrekuje, kakor je obrekoval mater in njo pred njenim očetom. "Dokazila ni drugega treba", odgovori razkačeno Robert na odločne besede Vogrinove, "kakor je to, kar nam je baš gospica ar- go vež. Tekli U- Olga povedala. Riharda je v ktini na onem. to je vašem obrežju. Bili so kakor pravi roparski kan-didatje, ki škilijo iu prežijo na tujea kakor mačka na zajca. Jaz sam sem se že bil večkrat takih postopa če v zbal. Zaradi tega pa tudi ne hodim rad brez sablje na vaš kraj !"" "To je vse prazno, gospod baron"". odgovori mirno Vogrin. "A dobro! Naj velja tedaj vaša, da je nekdo naših ljudi o polnoči napadel Riharda. in to na onem, našem obrežju! — A kdo bi ga bil napadel, pa vprašam vas, ini-lostljiva gospa, ki tu^ii poznate ljudi v soseščini ter veste, kdo vam je prijatelj in kdo ne! Kdo bi ga bil torej utegnil napasti, kaj mislite, milostljiva gospa?" "Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti", odvrne Skenovska. "Sploh se mi pa zdi, da nimamo v okolici nobenega sovražnika. ki bi nam hotel kaj hudega storiti, Riharda pa skoro itak med kmeti nikdo ne pozna. A za-kaj bi ga pa šel kdo napadat, saj si lahko vsakdo misli, da nima mnogo denarja seboj! Celo neverjetno pa je tudi to, da bi kdo onega, kogar misli oropati, vrgel prej v vodo. nego bi ga oplenil. To vse ni tedaj resnici podobno. Zatorej pa tudi ne moreni jaz tukajšnjih, to je vaših rojakov, go-spoil Vogrin, dolžiti takega zlu-činstva." "Dalje pa je treba i to-le pomisliti. moja gospoda", nadaljuje zopet Vogrin. "Kdor namerava Riharda napasti, ne pričakuje ga o polnoči na onem obrežju, kamor on nikdar ob tej uri ne vesla, temveč tam. kamor on sam večkrat zahaja. Vaše mnenje, gospod baron, je torej eelo neopravičeno. da, nesmiselno, ker vse okolnosti nasprotno pričajo. A tudi od občine sem zvedel, da ni nikjer tu blizu takih potepuhov in klatežev. ki bi ponoči na jezera in ob njem ljudi napadali. Kaj takega cela občina ne pomni iu se tudi zgodilo ni, odkar prva hiša v Poreeah stoji. Zakaj bi morali torej ravno meji vašeauje napadati Riharda. ki so ga šele tedaj prvikrat videli, ko smo netili kres?" "Takih okolnosti in izgovorov navajati ni težko", odvrne nato Robert bolj mirno in že malo poparjen. Videlo Fe mu je, kakor da bi bil v osino gnezdo dregnil, a potem se takoj zbal, da bi ga one hudo ne opikale. Zatorej pristavi: "Jaz si ne morem kaj. da še kljub temu vendar pri svojem mnenju ostanem; zakaj prepričan sem, da zločinski dogodek sam dovolj jasno zame govori." "Dovolite, gospodje, da jaz nekaj pristavim", jame nato Olga. "Svobodno, gospiea!" kličeta dr. Sirnik in Vogrin, a baron je molčal nalašč. "Ko smi šli mi trije, Rihard. jaz in vi, gospod Vogrin, v nedeljo po večerji skozi gozdič, slišali smo, da je nekdo zažvižgal. Mene je takoj-hud strah pretresel. Zba 'a sem se bila za vas. gospod Vogrin, da bi se vam samim na jezeru kaj ne pripetilo. Zdi se mi, kakor da bi bilo to neko znamenje za onega, ki je imel preža ti, a ne na Riharda. temveč na vas, gospod Vogrin! Ali je to verjetno. gospodje?" Vsi so tem besedam pritrjevali, le Robert je smeje se pristavil: "To je vse prazno, gospica! Kdo bode gospoda Vogrina zalezoval. ki je tu doma in pozna vsakega človeka ? To je nesmiselno!" "Meni se pa zdi ta misel bolj verjetna nego vaša", dostavi še enkrat Olga, "a tudi druge okoliščine govorijo zanjo. In j>oslušaj-te dalje, gospodje! Meni se že od nekdaj dozdeva, da je v sanjah nekaj resničnega. Dostikrat se prigodi to. o čemur sanjamo. Tudi meni se je na Dunaju malo prej. nego smo odšli v Poreče, sanjalo, da smo potegnili gospoda Vogrina napol mrtvega iz jezera. In to se je res dogodilo, le s tem razločkom, da je bil to Rihard, ne pa Vogrin!" -^fil "Sanje so prazne kakor strah, ki je na sredi votel, a na kraji ga nič ni", odvrne Robert naglo na Olgino modrovanje ter skuša samega sebe opogumiti; bal se je že, da bi se ne izdal. "Nekaj resnice zna pa vendar le biti na tem, kar pravite vi, gospica Olga", izpregovori zopet Vogrin, premišljujoč, kje bi moti aovralnika, ki einstva. Na barona Roberta samega bi lahko mislil, a zdelo se mu je to neverjetno. Saj bi mu on vendar ne mogel naravnost ^ pogledati v oči. ko bi ga bil sam zalezoval! Na koga drugega pa zopet ni mogel misliti, a tudi spominjal se ni, da bi bil koga raz-žalil. Po vsem se je pa dalo vendar sklepati, da je moral nekdo nalašč le na Vogrina prežati. Dolgo so sicer ugibali potem, kdo bi bil Vogrinu tako sovraž. a nikogar niso mogli zaslediti. Zatorej so se že mislili gospodje posloviti od Skenovskih. a kar naenkrat pride dr. Sirniku nekaj na um in ta reče: "Kaj pa misliš, Vogrin o onem potepuhu, ki si ga zasačil vasu-jočega pod oknom tvoje sestre Rezike tisto soboto večer, ko si prišel pozno iz Poreč domov?" "Na tega pa sem bil eelo pozabil'odgovori naglo Vogrin in kri mu začne siliti v glavo. Kakor bi pihnil, postalo mu je vse jasno. Zdaj ni dvomil več, da je bila smrt njemu samemu namenjena, a nezgoda je zadela ubogega Riharda. Nato pove Vogrin na kratko, kako je bil odgnal vasovalca. "Ta potepuh je bil strašno drzen. Vrgel me je tja v ograd in skoro bi iin bil vsa rebra polomil. Dva dni nisem mogel lahko dihati. A ni ga bilo potem nikdar več k naši hiši. Jaz sem mu bil trn v peti. Iu ta*vrag se je gotovo hotel to noč iznebiti mene. da bi imel po-tcin prost vhod do moje sestre, on — morilec njenega brata! Z naglasom in tresoč se je govoril Vogirn zadnje besede. Oči -o se mu vrtele v očnicah, da je bilo groza. Iz njih je žarela togo-t:'.. Celo Olga je trepetala, videč svojega Vogrina — besnega. Meril je z vso strastjo Roberta v oči, ali ta mu je odmikaval svoj pogled, da bi se mu ne izdal. (Pride *e). Kupite farmo! Zemlja v AViseonsin stane aker $15 in več. Mala naplačila, lahki pogoji. Sedaj je čas, da si ogledate to zemljo in najboljše pridelke, ki se jih pospravlja. Pišite za pojasnila ali pa naznanite, kedaj pridete. JOHN MARINClČ. Willard, Wis. (Nov 3-11 2 v t) VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so a* meravali potovati v staro domovino ta teden ali na mera vaj o potov* v prihodnje, naj ostanejo na sva jih mestih, ker so vse paro brodne dražbe prekinilo ka nedoločen Čas s prometom Kadar se zopet rasmare pre arugačijo, bodimo pravo časno poročali aa ten* ma eta. Tvrdka Frank Pri vodnjaku. napil i in zopet vrnili. Rusi so jih mirno gledali. Isto se ponovilo —o— zjutraj in opoldne naslednjega Neki stotnik, ki Sc je bil vrnil dll°- Kol!iaJ ' k,! ' ^VO,ril ° iz vojske domov, je pri povedo- *ej stvar,1- val sledeče: Naš oddelek je bil da,n °V°lil!ie-— K?. 8mo M" V1/ daleč v Rusiji in počival. 1 Sil je i Ji ' s,mf dobl11 Poveljema napad. dan kot jih je mnogo: posamezni jNa °beh Stlaneh se ^ oddelki so počivali, ne da. bi . . . . ., . .. neti. Nas častnik je dobil str streljati, in potem napadi z bajo- bili. Daleč od središča naše ar-. , ,, . , , . made smo zasedli velik travnik, j ^ravstvenioddel.k ga je dvignil Napravili smo jarke in počivali ^ odnese. Okrog vodnjaka so le-V njih. Pred nami je bila ravan. !zali m,rtV1I,iU ranjeni, naši m so-dalee proč pa sovražnik. Tudi Ru- vrazniki. Boj se je razvil v dim-si so počivali v jarkih. Od nobe-lg° stran. Zveeer se je vlegel mir ne strani ni bilo povelja, da bi udarili naprej. Tudi pri Rusih ne. Stali smo si samo sovražno nasproti. Žejalo nas je. Daleč za nami ni bilo dobiti nikjer pitne vode. Pred nami na travniku, nekako v sredini med nami in Rusi .je stal vodnjak, žalosten iu zapuščen. Horda so stale prej o-krog njega hiše. Ta vojska o-brije z zemlje marsikaj. Tudi tukaj-je pustila samo vodnjak. Naenkrat smo opazili, kako od sovražne strani odpravlja eden, na travnik. Molčal je vodnja! sredi travnika, molčali mrliči o-krog njega. — Ko so mrtve pokopali. je ostal zopet sredi travnika samo vodnjak, zapuščen in žalostno samevajoč. Država Washington pod karanteno. Washington, D. <",. 17. nov. - -Poljedelski department je danes naznanil, da se bo državo Washington najbrž tudi stavilo pod karanteno, k«-r so v klavnici v potem dva Rusa proti vodnjaku. Spokane zasledili med živino en Za njimi so se pripravijjali tudi slučaj kug« drugi na pot. in knrdu je korakal cel oddelek k vodi. Tudi one tam ie žejalo. Ko so s.- prikazali Ta prvi izmed sovražnikov, so s.- v'e-srli naši na tla iu pripravili pu-šk«-. da bi streljali. T >da čakali m o. ica j ho i>: U-jza nastalo. Videli smo. kako so Uu.-,i mirno ob-stopili vodnjak, zajemali vodo in pili. Kdor je "izpil, si j..- obrisal z rokami usta in s- • podal mirno nazaj na svoj prostor. Našim vojji-koin ni r> ki I nohen človek be.se- na parkljih. SVARILO. lika kaže oinoženo le. tudi sami so molčali in gleda- itas. toda orožja se niso dotakni- j Ii. Ko so - > vsi napili. so se vrnili I v svoje jarke. Vodnjak je zopet J sameval Naši vojaki so še vedno j molčali. Kar si* vzdigneta dva na-1 ^a pešca. S puškami v rokah s -; podasta k vodnjaku. V nasled-1 njem trenotku so bili ž«.- v>i naši j na nogah in sledili prvim k vod- j njaku. Rusi so ijh gledali molče. Niti en strel ni bil izprožen ruske strani. Ko so si ki napili. so se vrnili nazaj na uer pustna moza. Kateremu je svoja mesta. Potem je bilo na kradla $500. Rojaki, varujte si travniku zopet mirno. Vodnjak je. da še koga drugega ne oslepa BOZO TURK, 1 i staro 20 let. Pobegnila je iz l.a naši voja- j Salle. 111., z 2 leti starim otrokom nazaj na'lter pustila moža, kateremu _ie u- ]o stal zapuščen sredi travnika. To je bilo dopoldne. Proti veče-u so se pripravili Rusi zopet na ril Kdor jo bo preživljal, naj mi blagovoli otroka vrniti, za katerega mi je edino žal, nezvesto ta-. pot k vodnjaku. Sedaj bolj mir-jtinsko ženo pa prepustil drage-no in skrbneje kot dopoldne. Ko j volje vsakemu slabiču, ki ne more napili, so se vrnili. Naši so dobiti pošteno slovensko dekle. so se jih opazovali, in ko so Rusi odšli, je delal eden: "Pojdimo, -sedaj je vrsta ii a nas!" Vsi so šli. .se John Turk, 201) Creve Coeur St.. La Salle, (17-11—1-12) Pozor rojaki, ki naročate SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR! Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za jiosamezue države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države: Connecticut, Riiode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland. Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio. Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota. South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, "West Virginia, AVisconsiiv Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, TTtak in Idaho. V naši podružnici Frank 8a-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantn v Barber- j tenu, o., in pri Frank Lebenu v| Fcrcst City, Pa., se prodaja naš Kcledar po 30 centov. ! Kdor naroči Koledar, naj se; onra na te cene. Upravništvo Glas Naroda. I m e n i k padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta irm-nik sestavljen je i>o abecednem redu in sicer: cd kje je Lds «?0"n*. leto rojttTi. katsremn vojce-cu oddelka pripada I. L d., tako da lahko tukaj najdete ont-rra, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, pri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahaiajo. tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne morete dobiti tako tocxih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M. 45 Vesey St. Dept. G, Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodaj a t. j knjižico naj si pise po iw>? oj: Dolinar, New Ycrk, N. Y. POZOR! POZOR! FOZOR! Edino tc vrste slovensko podjetje v Ameriki. Moderna bruailnica in trgovina v kateri iiTH 28 nalcih. I—3® Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d- PoŠljite 15 centov v znamkah in natančen naslov in pošljemo vam mapo takoj po pošti. Sk>?«M€ Publishing Company, Sieirf ■ -r~ /N. GLAS NAHODA. 18. NOVEMBRA Ml«. Jagislovaoski B 15 Katal. Jedmta a Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVXI CUOIZKIj Predsedniki 7. A. GERM, 507 Cherry Way or box 97 Brad- dock, Pa. Podpredsedniki ALOIS BAL ANT, 113 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. B10ZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTEUC, Box 583, Salida, Colo. VMOVlfl ZDKAVHIK: Off KAXTIN J. IVEC. JMW N. Chicago It., Joliet, 111 MAKOKXXX2: MUKB ZTJNICH, 421—7tk St., Calumet, Miek. PETEB ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGKICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 6413 Mstta Ave., Cleveland, O, JOHN KK2I6NIK, Box 133, Burdine, Pa. POEGTKI^. FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, 0. JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Kock Springe, Wyo. GBEGOR POBE NT A. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od druitra it v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od drufcva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od drrft v* itv. 114, Ely, Minn. Ysi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pofti-Ijatve naj s« pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna puma od strani ilanov se nsbode osdralo. Draitvcno glarilo: '-GLAS NAJtODA'1. KBANJSK&. V ruskem vjetništva Umrla jc v Velikih Laščah Neža Adamič, rojena Pakiž, v staro-' sti 85 let. Doma ju iz Jurjeviee ! j>ri Ribnici. j Otroka popustila, Pred par tedni je prinesla v otroško zavetišče Angelorumv Spodnji Šiški mka kmetska ženska triletnega otroka, za katerega je rekla, da se piše Jožef l>bančič ter da pride večer ponj. Ker je pa ni bilo nazaj, je nedvomno, da so vsi podatki napačni in da se j«' ženska na ta način otroka hotela samo iznebiti. J Tatvina. Pred kratkim je pocestnica Katarina Šušteršičeva iz j radovljiškega okraja sedela na neki klopi na Ambroževem trgu j v Ljubljani ter imela poleg us---[ njato ročno torbico, v kateri je i bilo 100 K denarja in nekaj dru-'staji Kresnice je vozil te dm črn<■-luaienkosti. K nji je prisedel v;,ji,ik 18letiii Peter Mrak iz Pre-jnck kletni neznanec, izmaknil svoje- l,H,Vvt'*ra Hrast je, I ueopaženo torbico in odšel. Do- Ljub-:okraj Kranj. Rekel je, da hoče iti mneva ^ ja je bil tat kak rezer- janjih "Katka Poljakova" in trilogijo '"Dolino solz" (t. j. I. igro-kaz '*Dva svetova", II. drama "Dedščina", III. tragedija " Trpini"). Najprej se na hrvatskem odru uprizori "Katka Poljako-va" \ Umrli so v Ljubljani: Gašper Krašovee. ogljar, 61 let. — Ivanka Zidar, trgovčeva hči, 5 ur. — Josipina Sever, zasebniea, 83 1. — Ivan Frid. Somnitz. urar, 54 1. — Ivan Roller, pešec 78. pešpolka.— Alojzij Bitene, sin mestnega delavca, 3 mesece. — Ivan Mihelie, delavec, 70 let. — Josip Drobne, rejenee. 9 tednov. — Fran Stu-par. dninar. C4 let. — Josip Lov še. sin gruntarja, 2 leti. — Marija Slana, hči bajtarja, 14 let. — Rudolf Jurkovie, ključavničar, 3'J let. — Ivan Fric, sin mizarskega pomočnika, 4 mesece. — Pavla Dežimui, zasebniea, 29 let. — Iv. Goropečnik, dninar. let. — Josip Iiizjan, kolar, 29 let. — Ivan Rupert, poljski dninar. 49 let. — i Ivan Platnar, mestni delavec, 54 let. — Karol Jaborneg, čevljar, 132 let. — Mažo Marovič, bajtar, ' 37 let. NOVICE IZ STARE DOMOVINE nahaja | v gostilno >.j»ir četrtin ko vina. Terček, črkostavt načelnik Sokola 11 Pred tedni se je govorilo,. ,»..„.„ mu morali odvz.til.be nogi ^^»ci e/^ik mu je to preje na operaciji umrl v nekin\l m S >ki bolnici. Te dni pa jc do- kon!- Zavo,zl! Je k*>ub Prepovedi , , * r» j - i „• i proti gostilni, nakar ie častnik ., .........lo\anju Ko ga Iiusi dali pre- *reva-. kfflt™ 'uu ^^^zmesarila. mesto Arkatskij v sn«-!*«"* 3« v deželni bolnici v Ljub- dj nahaja m ti iij Se mipolatin reki I rt i r Sibi- Vrkatskij leži v guberniji latiusk. južno od mesta j k. nahajaj o če ga se i . Tu se najbrže nalia-tudi ljubljanski trgovec Soss.I je nedavno tega pisal, da I jejo Rusi od Oni ska še naprej, ruskem vjetništvu je Ivan Vuk, i ravnik bivšega ''Slovenskega nt rova nega Tednika". znan d pisateljskim imenom "Staro-rski". Itil je dne 27. avgusta hodno od Lvova ranjen in av-*ijski sanitetni vojaki so ga eiie.sli z boj i še a v neko prista-, kjer je dobil prvo pomoč. Boj je vnel tudi ob tej pristavi, dela je poslopje ruska granata {ja vžgala. Ranjeni so bili iz-»ji usmli. \a goreče hiše reci splazili in pobrala eni ni ska saniteta. Ivan težko ranjen v ruski zdravje *e sni pa vrača kakor piše. Vjet je tudi un Daelis strojnik jljani umrl. Signum laudis je dobil nadpo-ročnik tj. domobranskega polka ISogumil Kavčič. Dnevnine za ranjence, ki se na-jjfj'hcjajo na dopustu. Vojno ministrstvo je v sporazumu z avstrijskim in ogrskim dežel n obrambnim ministrstvom odredilo, da dobe oni vojaki, ki so (kot rekonva-leseenti i odpuščeni v privatno o-skrbo za dobo svojega dopusta mesto vseh drugih pristojbin duevnino 2 kron. To duevnino je izplačati vojakom, ki nimajo daljšega dopusta kakor 4 tedne za celi dopust naprej, ako pa traja dopust več kakor 4 tedne, se naj iz n >o njan i h*a i ali t Mk« rut I a <*» je 11 a so 'J Rusi. Pogrešajo se: v Ljubljani, iiandraln ko-neza\ estnega Jnlanterist 97. Kovačič iz lilo-- Rezervni po-i 9. stotni-v bitki pri Rakeku. Pij Widmar < •novani je bil n je prišlo zadnje poroči-ajega 7. septembra. Po jizveduje Josip Kramar v •^iški. — I-'i. aveusta :i i Kri d lil« u rez. 1 u a rd *J corpo-Po Mati- ard v Smartuem pri Litiji, a se poddeak'tnik pri c. kr. rimskem pešpolku št. 27. L uije. 1. bataljon, Viktor u, ki je bil glasom veiodo-obveiitil dne 26. avgusta na severnem bojišču Hever-Lvova. Po njem poizveduje Rozman, posestnik v Sent Vidu nad Ljubljano. — Išče se A-lojiij Kos, 17. pešpolk, 4. feld-kempanija, 1. bataljon. Že od 20. avgusta ni o njem nobene vesti. Po njem poizveduje Ivana Piruat v Ljubljani. l*ad*l je na jainem bojišča bivši pečar pri Kalmusu v Ljubljani Malie. J ^ Umri je na tifusu v deželni bol-nišiiki češki vojak pefcpolka št^v. 43 Btaui»kav Ma6ek, rtar 21 let, vist, katerega bode pa seveda težko izbrati kot pravega. PRTMORSKO. Vcjak umrl. Na severnem bojišču ranjeni goriški Slovenec Peter Batistič iz Št. Petra je dne 10. oktobra v bolnišnici na Ogrskem umrl. Vojaški pegreb. Dne 20. oktobra se je vršil pogreb vojaka Leo-polka Brešana iz Ločnika, ki je umrl v goriškem centralnem semenišču za ranami, ki jih je dobil na bojišču. Pogreba se je udeležilo poleg vse polno pokojnikovih domačinov tudi brigadir Karmin-sky z mnogimi častniki, namest. svetovalec Rebek. odborniki Rdečega križa in drugi dostojanstveniki. Ganljivo je bilo gledati ra-11 jenee-tovariše pokojnega, korakajoče za krsto svojega hrabrega tovariša. Pogreša Se okrajnosodni predstojnik v Cerknem dr. Leopold plača dnevnine za prvih 28''dni J''™™*, poročnik v rezervi 27. vnaprej, za ostali čas pa za vsaki domobranskega pešpolka, 4. bata- mesec nazaj. Pisatelj Ivan Cankar je bil te dni od ljubljanskega vojaškega sodišča izpuščen. Sneg. Dne 10. oktobru je bilo močno deževje in padal je celo sneg. Celo hribi okrog Turjaka iu Molnika so bili vsi s snegom pokriti. in sicer zelo nizko, seveda je tudi na Gorenjskem bilo dosti sn«-ga. Kako je moralo biti šele v Galiciji! Dva jubileja v Ljubljani. Dne 11. oktobra je praznoval c. kr. o-krajni stražmojster Ivan Rogar :»Oletnico svojega službovanja, in sicer radi sedanjih razmer v ožjem rodbinskem krogu. — Štiri-desetletnico tiskarskega službova-nja je praznoval ilne 12. oktobra Ant in Strlekar, tiskarnišlii uad- ijon. 17. konipanija, kateri je bil pri Przemvslanih 30. avgusta od i strela zadet. Ce je mrtev ali le ranjen. ni znano: — Pogreša se od 18. avgusta Milan Mozetič, peš-polk 97.. 12. kompanija. Po njem poizveduje njegov oče Josip Mozetič v Prvačini pri Gorici. Dva tepničarja ponesrečila. Na francosko - nemškem bojišču jc več avstrijskih motornih baterij, med njimi tudi ona iz Ajdovščine. Avstrijski topničarji so se v bojih zelo odlikovali in veliko jih jfc j prejelo železne križce. Te dni pa se je pripetila železniška nesreča, pri kateri je bil usnirčen stotnik Aniann, praporščak Wollener pa si je zlomil nogo. Topovi in moštvo so ostali nepoškovani. Odlikovanje. Jožef Cargo iz Št. Petra, agileti član goriškega 4iSo-»rnik Cčiteljske tiskarne. Strl«4^olam društva 4;Prešerenv St. Petru, je bil za svoje hrabro vedenje z dne 30. avgusta v bitki na severnem bojišču odlikovan s ^srebrno hrabrostno svetinjo II. Iz srednješolske službe. Za su- ^ razreda. — Za svoje hrabro obna-plente na realki v Idriji sta ime-išanje pred so"vražnikom je bil od-uovana Josip Kremenšek in Lju--likovan Leopold Živee iz Vitovelj. devit Mlakar. Deželni šolski svet Služil je kot korporal pri strojnih ji potrdil kot suplente na I. drž. puškah, sedaj je povišan za četo-gimuaziji v Ljubljani Fr. Brada- j vodjo in podeljena mu je bila sre-ča. Iv. Dolenca. Fr. Kobala. Pav- brna svetinja II. razreda, la Lokovška. Andreja Prebila. | Maturo so napraviti 22. okt. na Krnesta Tomea, Mart. Volavška goriški nemški gimnaziji sledeči in Ft. Vrhovnika. |Slovenci (ki morajo k vojakom): Ganglove drame na hrvatiskem Černovie Marij iz Gorice, Filej odru v Zagreba. Iz Zagreba poro- Jožef iz Št. Andreža. Furlan Fr. čajo; Intendiuica kraljevega zem. iz Branice. Koren Ivan iz Drež-hrvatskega gledališča v Zagrebu, nice, Jean Maks iz Ljubljane, Maki tudi v tem burnem Času nemo- te Avgust ter Polzer Marico s Ko-teno vrši svojo kulturno nalogo, roškega z dobrim, Vrtovee Ven-je sprejela najnovejša dramatic- eelj iz Velikih Žabelj pa z odlie-pisatelja E. nim uspehom. — Matura na -gori 4v;»r je vstopil 12. oktobra 1874 v tedanjo Kleinovo tiskarno in ji ostal zvest do današnjega dne, ko je tiskarna v drugih rokah. ministrstva se je vršila že 22. okt. matura za vse one sedmošolce, ki morajo sedaj k vojakom. Zrelostni izpit je delalo 14 sedmošoleev, ki so vsi zdelali. Maturo so naredili: Battan, Čern^ Ivan, Krau-eher Kari, Pitamic Maks, Ren-čelj, Sclnvarz. Skok, Brišček Iv., Čančar. Gril, Valentin uzzi, Volčič, Mircovich, Trnovic. 401fctnico svojega marljivega u-čiteljevanja je praznoval dne 22. oktobra nadučitelj Matija Lav-rentie v Gorici. Požar. Iz Nemškega Ruta ]>oro-čajo: Dne 19. oktobra je nenadoma izbruhnil pri posestniku Jožefu Maver iz G ran ta požar, ki se je naglo razširil tudi na hlev. Takoj so prihiteli sosedje na pomoč in posebno fantje in možje iz Nemškega Ruta so se odlikovali s požrtvovalnim in vztrajnim po-maganjem. Ker je bilo k sreči vreme mirno in brez vetra, se je končno le posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil požar tudi na sosedne hiše. Rodbina, ki jo je zadela ta nesreča, je pomilovanja vredna. Hišni gospodar je na bojnem polju in njegova mlada ženica ni dobila že dolgo časa nobene vesti od njega. Vboga žena bi skoraj zblaznela. Škoda, ki jo je napravil požar, je precejšnja. U-ničena je hiša in hlev, vse poljsko orodje in kar je skoraj najhuje, zgorelo je tudi dvoje glav goveje živine. Kako je nastal požar, se ne ve. K sreči je bil pogorelec zavarovan. toda le za manjši znesek. Iz Rihenberka poročajo: Pred kratkim je prišel iz Trsta okoli 50 let star mož, ki se je pod postajo ustrelil. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, se ni moglo dognati. Njegova rodbina se je potrudila, da je imel nesrečni ranj-ki dostojen pogreb in naš župan < «>lja je ukrenil vse potrebno, da je rodbina to tudi dosegla. — Na dan sv. Terezije, 15. okt.. se je peljal France Milielj, podoniače Križnikov, v Ajdovščino na semenj. V Prvačini je Mihelj prenočil. Tik pred odhodom vlaka pa mu je postalo nenadoma slabo in v par minutah je tudi že umrl. Ranjki France Milielj je bil okoli 50 let star, nad vse delavec in marljiv delavec. Ker je bil poleg tega tudi zelo varčen, si je pridobil z dninami že precej imetja. Pokopali so ga v Prvačini. — Vina smo letos pridelali nekoliko manj kot lansko leto, zato pa je letošnje vino dokaj boljše od lanskega. Kupčije v sedanjih razmerah seveda ni, včasih pa se le pokaže kak odjemalec iz Kranjske. Cena vina se suče med 28 in 30 kronami. — Mnogo fantov in mož je iz naše občine pri vojakih in z bojišča nam pošiljajo zanimive vesti. Kar nas je ostalo, pa tudi oni, ki so odšli pod orožje, vsi smo enega prepričanja, da konča vojna za nas zmagouosno in da odtrgamo Rusiji lep kos žitnih poljan iu da bo imela po vojni naša domovina v izobilju žita iu drugih poljskih pridelkov. KOROŠKO. Pogreša se vojak Janez Čevnik, rez. inf. 87. polk, 4. stotnija, Feld-post 73. Zadnjo dopisnico je pisal iz LeobersdorFa pri Dunaju dne 23. avgusta, ko se je vozil v Galicijo. Po njem poizveduje njegova žena Frančiška Čevnik pri "Tol-stovrški slatini", pošta Guštanj. Pogreša se od 11. septembra na severnem bojišču enoletni prostovoljec Stanko Svetina 7: peli. polka. 4. stotnija. Po njem poizveduje njegov oče Anton Svetina, notar v Pliberku. DELAVEC, KUPEC, FARMER, POSLUŠAJ! Vem. da bode eden ali drugi rekel: Kmalu bode več agentov kot pa kupcev za farme. To je že res. Glavno pa je, kako je prodajalec in kak svet — zemljo — ima na prodaj. Jaz sem sam kinet-ski sin in delal na farmi, raditega tudi poznam bolje svet kot isti, ki pride naravnost iz kake kanc-lije. Lansko leto me je stalo 140 dolarjev pri pregledovanju sveta po več countyjih v "Wiseonsiiiu, a nisem mogel dobiti, kar sem ŽeleL Letos se mi je pa vendar posrečilo dobiti lepo in dobro zemljo, kjer hočem napraviti krasno farmersko naselbino. Vsakdo, kateri namerava kupiti svet sedaj ali spomladi, naj se nemudoma in zanesljivo obrne pismenim potom name, da mu pošljem pismeni o-pis te naselbine. Posebno rojaki Primorci se še malo zanimajo za farme, zato se jim tem bolj priporočam. Za natančno pojasnilo se obrnite takoj na: F. S&LJAK, Viaduct", 79 — 6. St^ Rad bi zvedel, kje se nahaja moj prijatelj JAKOB CUZNAJR. Pred par leti je bival na Filipinskih otokih kot vojak Združenih držav. Ako ve kdo izmed rojakov za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Kralj, Box 770. Black Diamond, Wash. (17-19—11) NAZNANILO., Tem potom opozarjam člane društva * BoriteljfJ št. 1 S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa., da se polno-številno udeleže prihodnje mesečne seje dne 6. decembra 1914. Znano je že vsakemu članu, da se vsako ieto v mesecu decembru vršijo volitve društvenega odbora za prihodnje leto in da ako članov ni na sejo. kakor navadno malokedaj več kot eno tretjino, ni mogoče dobiti zadostno število Članov, kateri bi bili zadovoljni sprejeti mesta društvenih odbornikov. Zato se je na zadnji mesečni seji dne 1. novembra sklenilo, da vsaki član v krogu društva, kateri se ne udeleži gori omenjeue seje brez tehtnega vzroka točno ob 2. uri popoldan, plača v društveno blagajno 50e. Bratje, upoštevajte ta zaključek in udeležite se prihodnje seje polnoštevilno, opomnite tudi vsakega člana na to. za katerega si mislite, da ne čita tega lista. Pozdrav! John Zgonc. (:ix 18&24-11&1-12) Iščem svojega strica VALENTINA ŠKOFA. Doma je iz Laz pri Planini na Notranjskem. V Združenih državah biva že nad 20 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sani oglasi. — Frank Škof. 904 Chestnut St.. Johnstown, Pa. (18-20—11) Posebna ponudba kadilcem. Kdor naroči sedaj od r.as tobaka za $'"..00, daL; zgoraj naslikanih 10 predmetov poleg tobaka POPOLNNMA ZASTONJ. Ako hočete U-raj kaditi dober tobak, izrežite ta og!as ter ga nam pošljite z dex>ozitom JI.00. da nas zagoiovite, da v resnici želite naš tobak. Takoj nato vam pošljemo "»0 škatelj najboljšega tobaka in sicer; 13 škatelj takozvanega "Bogdanov", cena 25 centov za škatljo; 12 škatelj "Makseksudl". cena 21 centov za škatljo; 12 škatelj ''Stamboli" cena 20 centov za škatljo in teh deset predmetov kot darilo, POPOLNOMA ZASL0NJ. Kadar pride tobak in darila v vašo hišo ter ste zadovoljni, tedaj plačajte preostanek $5.00 ter ekspresne stroške par centov. Ako pa niste zadovoljni, ne sprejmite blaga in mi vam vrnemo $1.00. Opomba: Mi dajemo teh deset predmetov kot darilo POPOLNOMA ZASTONJ, ker žeiimo, da se naš tobak čim najbolj razširi. Raditega se poslužite te posebne ponudbe, dokler ne poide zaloga predmetov. Moskva Tobacco Co., 92 Broadway, Dept. 31., New York, N. Y. Želim zvedeti za naslov NEŽE LAIOCER. doma pri Krškem na Dolenjskem. Kdor izmed rojakov lili pošlje nje naslov, dobi $2. Ce pa sama bere. jo prosim, da se mi oglasi, ker ji imam poročati nekaj važnega iz starega kraja. — Frank Bizjak, P. 0. Box 113, Ralphton, Pa. _ NOVO! NOVO 1 "SVETOVNA VOJNA". Popis prieetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Čisti dobiček te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih, mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25?. Nar.oča se pri: V. J. "KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—20-11) SIovensko-Amerikanski KOLEDAR asa leto 1915 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Leto.sn.ji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim etivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav. Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno n-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov* 2e sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Naročite ga pri: 3LOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortiandt St. New Vork dtf NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal nai potnik Mr. OVTO PZZDIK. kateri je pooblaščen pobirati aa roenino sa "Glas Naroda" im is-davati pravoveljavna potrdila la ga rojakom toplo priporo&aao. 9 spoitovanjein n TTwtTiiitvn OUa NaroJa. popravljam »o —Mitjih enmh, a trpeSno In zanesljivo. "V popravo ■ljlro vaakdo poWK kar «em k nad IS let tukaj t tem poslu In eedaj ▼ svodom u. V popravek Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potre bujete uro, vorižico, pri yea k e prstan itd., ne kupita prej nilcjrr, da tudi mene xacene vpiaiate. Lpraian « Vsa itane le 2c. ps ii bode te prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravfta vse bolezni moške, ženake in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittsbsrf, F a. Nsaoroti "HoteJu Pavline* — Kar £tev. 1.12. S in 4 racija rasama troj* dll« j nt !1 * nt !1 * 't r ii! i 1 I >s !!i Redka prilika za tajnike raznih društev, trgovce in drage pitarje. Za ugodno ceno se dobi 'nekaj ^rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je biia $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem časuUahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Delo okrao. Izvršuje prevode ▼ druge jezike. Unijtko organizirana. n drostvea* pravila, okrožnice, paafieti, ceniki itd. Vsa naročila podijite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. ROJAKI NAJ&OCAJTE SE NA "GIiAS NABODA", NAJVEČJI -------u — GI*A8 NARODA, 18. NOVEMBRA, 1914. y w m w »M v H I * 4k f f v w DoH z orožjem! IS0D1A tlVLJlMJA, m I H H Spisal* »L Snttner. — Za "Glaa Naroda'? priredil J. T. » » >P V * m yss'ses^ss wr^w aJ Nadaljevanj*' Iu res! Se hujše stvari se dogajajo na bojišču uied in po bitki. (Jroiueuje topov, glasovi trobent, bobu an je. vsb to je potihnilo. slišalo se samo bolestno stokanje, smrtno grgranje... Po raz-hojeni zemlji se svetlikajo v rdečkasti svetlobi mlake krvi... Vsi poljski pridelki so uničeni, samo seuitertja stoji na njivi kaka osamljena bilka... Namesto lepih vasi so kupi razvalin... drevesa so ožgana, živ*- meje uničene... Po tleh pa na tisoče in tisoče mrtvili, umirajočih... umirajočih brez vsake pomoči. Na travniku ni nobenega cveta, nobene cvetlice, samo sablje so. bajonete, tor-liistre. plaš<"i. pri-vrnjeni ujunicijski vozovi, topovi, zlomljene lafeti*. . . Poleg začrnelih topov so tla najbolj krvava. Tam je največ razmesarjenih, mrtvih in napol ranjenih... nekatere so kro-glje dobesedno rastrgale... In mrtvi in napolmrtvi konji... taki. ki se na nogah, katere jim ni !>ila odtrgala granata, vzpenjajo, da lii zopet padli, vzpnejo, da zopet padejo toliko časa. dokler ne vzdignejo samo glave, da kriku« jo svoj smrtni krik... Soteska je polna v blato potcptanih teles... Sem so se bili zatekli nesrečneži, da bi se skrili, pa je zavozila preko nijh baterija... kolesa in konjska kopita so jih strla.--Nekateri med njimi še živijo... kašasta, krvava masa. ki Se živi... Pa vseeno je nekaj strašuejšega kot vse to skupaj : prihod iz-vržka l>ojujočega se človeštva — vojne hijeife. Sklanjajo se preko mrtvili in ranjenih in jim tržejo obleko s telesa. Brez vsakega usmiljenja, Z ranjenih nog vlečejo čevlje, s krvavih rok prstane. (V ne gre gladko, je treba enostavno odrezati prst. V slučaju, da se žrtev brani, jo hijena zakolje, ali pa ranjencu izdere oči, da bi je več ne spoznal.... Jaz sem zakričala. Vse. kar mi je zdravnik pripovedoval, sem videla v duhu pred seboj. Videla sem oei. v katere je zadrla hijena svoj nož. in te oči so bile Friderikove blage, krotke, ljubljene oči... — Oprostite gospa toda Vi ste hoteli... — Da da. vse hočem videti, vse slišati. Kar ste mi dosedaj popisali, je bila noč po bitki, ti prizori so se odigravali pri svitu zvezd... — In pri svitu bakelj. Patrulje, katere pošlje zmagalee po bitki na bojišče, so opremljene z bakljami in svetilkami. Rueče svetilke so na visokih signalnih drogih. ki imajo namen označiti one kraje, kjer naj se postavijo provizorične bolnišnice. — Kako .je pa naslednji dan? sem vprašala zdravnika. — Mogoče še strašnejše. Nasprotje med svetlim solncem in groznim razdejanjem mora človeka zaboleti v srce. Sele ponevi se groznim razdejanjem mora človeka zaboleti v srce. Šele podnevi se kili, za zidovi: povsod, povsod sami mrtveci. Oplenjeni. nekateri izmed njih so čisto nagi. Celo noč so delali sanitejci, pa jih niso spravili niti polovico vstran. Obrazi mrtvih so zeleni in rineni s steklenimi očmi. Oni. ki so ostali še pri življenju, drgetajo v strašnih bolečinah, se krivijo in prosijo vsakega, ki pride v njihovo bližino, da naj jim porine nož v srce. Na gola drevesa sedajo vrani iu s krakanjem naznanjajo, da jih čaka obilna pojedina... Lačni psi prihajajo iz bližnjih vasi in ližejo kri na ranah. Nekatere hijene, živali v človeški podobi, so še vedno na delu... Kmalo potem pa nastopi ura velikega pokopa... Kdo jih pokople? Sanitejci?... — Premalo je sanitarjev in preveč je mrtvecev. Sicer imajo pa sanitejci dovolj opravka z ranjenci. — Pokopljejo'jih torej ostali vojaki? — Ne. pokoplje jih druhal. ki se je zbrala iz vseh mogočih strani: potepuhi in ljudje, ki so spremljali marketendarje. Vojaška oblast jih prisili, da morajo izkopati velike grobove — to se pravi: široke grot »o ve — ker globokih ne delajo. Premalo časa je Iu v jame pomečejo mrtva trupla z glavno naprej, ali z nogann naprej, kakor ravno pride. Ponavadi se pa poslužujejo še drugega načina: mrtvece spravijo na kup. nanje pa namečejo za par čevljev na debelo zemlje. Nekaj dni potem začne mogoče deževati, voda spere tako plast... toda kaj zato. Hitri in veseli grobarji ne mislijo tako daleč. Veseli in hitri delavci so. to se jim mora pustiti. Pri tem žalostnem pogrebu žvižgajo, zbijajo šale. da. včasih že celo pijani zaplešejo okoli jame. Cisto nič jih ne briga, če je med ljudmi, katere so zakopali, še kdo živ. Taki slučaji se pogostoma dogajajo. Človek, ki ima hude krče, izgleda kakor mrtev. Več ranjencev mi je že pripovedovalo, kako je človeku, če je živ pokopan. Koliko je pa takih, ki ne morejo povedati T Kako bi pravil, če ima usta zasuta par čevljev na debelo s prstjo. Moj Friderik. — moj Friderik! — je vzdihovala moja duša. — Tako je torej drugi dau. — je rekel pol kovni zdravnik. — Ali vam hočem povedati, kaj se zgo«li naslednji večer? — Oprostite za trenutek. — sem ga prekinila. — Pomislite, ko je bila dobljena zmaga, smo peli po vseh cerkvah zahvalne pesmi. na bojišču so pa ropali ranjence. Pomislite na ženo živopoko-panega! — l)a. gospa, toda pustiva za enkrat to. Dovolite, da Vam povem. kaj je drugi večer na bojišču. Razen onih. katere so spravili v bolnišnico iu grobove, so še taki, katerih niso našli. V gosto grmovje ni s«-gel pogled sanitejca in grobarja. In za te nesrečneže se prične sedaj večdnevno trpljenje, več noči trajajoč smrtni boj. Ležati morajo v dnevni vročini, v nočni temi. prenašati smrad gnijočih trupelj in gledati, kako se trgajo jastrebi za mrhovino. .. posameznemu bi rada pokleknila in mu rekla kako prijazno besedo. Toda zdravuik mi ni pustil. Ce je bilo treba na postaji dolgo čakati, me je peljal k postajenačelniku in mi postregel z kruhom in vinom. Csiniljene sestre so bile takoj pri delu. Ce so dobile v restavraciji kaj hrane, so jo takoj razdelile med ranjence. Skoda, da ponavadi ni bilo ničesar dobiti. Se dandanes že spominjam tistega potovauja. Drvenje. na pot pripravljene eete. . . jokajoče ženske... upitje... klici... gnječa... nagromadana prtljaga... vojni materijal. topovi, konji, tuleča živiua... Ubogi vojaki so bili tako natlačeni v vozovih kakor živina... In če se prav premisli, kaj so bili drugega? Ali jih ne peljejo na velik političen semenj, odtam pa v klavnico? Zopet je pridrvela četa. Vsi tulijo... Ali je to bojna pesem? Samo ena minuta, in vlaka ni nikoder več. Kam so zdirjali s tako naglico? Naravnost smrti nasproti... Čeravno nosamezen ne more reči. da bo padel, gotov odstotek jih bo gotovo padlo... Protislovje se vrsti za protislovjem. Divjakom pravimo: — Poglejte, mi imamo brzojav in železnice, mi smo civilizirani narodi... Iu ravno s temi sredstvi uganjamo stokrat večje grozo vi t osti. . . Misli na take stvari so povzročile še večjo bolečino... Zavidala sem onim. ki samo v naivni bolesti vijejo roke in jokajo, namesto da bi v sveti jezi strašno nastopili proti tej grozni komediji. Zavidala sem onim. ki ne dolie nikogar, ki ne dolže "Gospoda vojnih trum ", čeravno so v srcu prepričani, da se vse to vrši po njegovem naročilu in z njegovo vednostjo. (Dalje prihodnjih.) Izšla jc "YOJSKA MA BALKAMV", IM vsestranske M j« I sme T«i istiaov te •eiaj Maj, vojakov as Rada bi zvedela za naslov moje-f ga brata JANEZA RANT. Ako j kdo izmeti rojakov ve za njega, naj mi blagovoli nazuauiti. ali naj se pa sam javi. — Marijana Rant, ouiožena Kralj. Box 770. Hlačk Diamond, Wash. (17-19—11) Kje je MATH. L1BERŠAR? Pred nedavno je bil na 1005 N. Chicago St.. Joliet. III. Prosimo rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da ga javi. ali najbolje je. da se sam oglasi.— C p ravni št v o *"GIas Naroda". (18-20—11) 4' C al.: Jakob John Debeve NA*I ZASTOPNIKI, kateri 10 pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d. Ark. in okolica: Michael Cirar. Ban Francisco, Lovšin. Denver, Colo.: in A. J. Terbovc. Lead vlile, Colo.: Jerry Jam-oik. Pneblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loais Costello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant Ssf-ich in Frank Blatnik. Xndianopolis, Ind.: Alois Bad-man. Aurora, HI.: Jernej B. Verbie, 635 Aurora Ave. Oglesby, HI.; Math. Hribemik. Depne, 111.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HL: Mat. Komp. Joliet, IU.: Frank Lanrieh in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Pet-kovsek in Math. O grin. So. Chicago, Hi.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-borič. in okolico: To je bila pot. . . Polkovni zdravnik je že prej prenehal govoriti. meni so se pa se vedno vrstili pred očmi prizori, katere mi je bil opisal. Da bi se že vsaj nekolko iznebila teh misli, sem gledala skozi okno. Toda tudi tukaj nisem videla razen sledov vojne nieesar. Sicer nisem videla nobene razdejane vasi. nobene ogorele klie, tukaj še ni bilo sovražnika. Nekaj hujšega je divjalo v tukajšnji okolici: strah pred sovražnikom. "Prusi prihajajo! Prusi prihajajo!' to sta bili besedi, ki sta nas spremljali na poti. Po vseh cestah iu vaseh bežeči ljudje s culami in žaklji na hrbtih. Vozovi, napolnjeni z obleko, odejami, in hišnimi potrebščinami. Vse v naglici in razburjenju zmetano skupaj. Na nekem vozu sem videla male prašičke, otroka in par žakljev krompirja. Zadaj sta šla mož in žena z drugimi otroki... Kam so namenjeni reveži? Skorajgotovo niti sami ne vedo. Samo proč, kamor koli, v strahu pred Prusi! Tako se beži pred ognjem, ali pa pred naraščajočo vodo... Srečali smo par vlakov. V njih sami ranjenci. Obrazi pepelna-st« barve, obvezane glave, roke v povojih. Poeebno na kolodvorih se je zamoglo videti vse podrobnosti. V«i peroni so bili polni ranjencev, povsod samo blede in potrt« no-stave. Nekateri leži na nosilnieah in čakajo prihodnjega vlaka, prihodnjega transporta. Bog ve, koliko časa bodo ležali? Z boji-so jih prepeljali v lazaret, odtam v kako vas, potem pa na po h tej«. Sedaj bodo šli v veliko bolnišnico, odtam nazaj k polka ali Trontenac, Prank Kernc. Mnlbery, Kani. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolioo: Pavel Shalt« in M. F. Kobe. Manistiqne, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Kange, Mich, in okolioo: M D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Pet rich iu Frank Žagar. Dnlnth, Minn.: Joseph Share bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gonže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Sveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Poole. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cei* rek. Little Falls, N. Y.: Prank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčic, Chas. Kar linger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okoUeo? ¥*. Hočevar. Barbeton, O. In okoUeo: Alei* Balast. Oollinwood, O.: Math, Ha? nik. Lorain, Ohio in okoliše; Jekx KnmSe 1735 E. 33. St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okotteo: M Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Gena. Bridgeville, Pa.: Rudol! Fl» teriek. Burdine, Pa. in okoUeo: Joka Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Oanonsbnrg, Pa.: Job Kok lieb. Broughton, Pa. in okoliše: 'A. Demšar. Export, Pa. in okoliea: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Ealar in Frank Leben. FarreU, Pa.: Anton Talentin- čič. Franklin, Pa, in okolica: Fran EL Drasler. Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Pa. in okolioo: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gakre-nja. Meadow Lands, Pa.] Geerg Schultz. Moon Knn, Pa. In ekoiieo: W». Maček. Pittsburg, Pa.: Ignaeij Pod-vmsnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-plč. West Newton, Pa. in okoliea: Josip Jo van. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Lonk Blasich. Black Diamond, Wash.? Gr. Porenta. Bavensdils, Wash.* Jakeh Romsak. Davis, W. Va. in okolica: John Bosich. Thomas, W. Va. in okoliea: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton tta-rieh. Wot Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Knjiga n Te Jaka Si Balkan" sai tUcago", "La Tamna", "Boekimbeu"m "tfvmn" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK BaDdlng. mm, m. KO JAKI, NAKOCAJTl IS MA "GLAS NAHODA' VKCJI IN NAJCENEJŠI DNSVKDt Pf Denar metete proži H ako ae podpirate arejegs rojaka. Pri me&l dobite izvrstna damafis vim galon po 75C. in veC. Pri odjema vs€ kot 10 gsloa daje« f- put, ter m posebno pri porotam alavnia* ■loveaakim droitvam ob priliki kake tnc> Ucc, tudi oaloi aa sratba. V aalofi imam brntM demafa klobasa la vsakovrstne crocerijako blago, ksteregs ljubi sal aared. Foiiljam denar aa wm strani sveta ia psrobrodoe listke ss vse prage. Zaatopam "GlaaNaroda", prodajam la lrapniem avstrijski deasr. 8 trrdko Fraak Bakaer sem * trninki areai. Upravljam vse ▼ notarski posel spadajoče dela, kar mm Jami aetsr. (Katar/ Public.) JURalOVBC PHONE 24S Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street. New York, N.T. Frank Petkoysek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKBOAN, IUU PRODAJA fina vina, izvrstna smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listka vseh prekomor-skih črt. POŠILJA -denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NABODA" JI BDDO DBS. >NAROCm SB NANJi •rjl j l M ! t