PoStnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 187 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. — Telefon št. 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica iS t. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« j jana St. 11.842, Praga dalo 78JL86y Wlen St 105.241. Ljubljana, četrtek 16. avgusta 1934 Cena ž.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25*—§ Za inozemstvo Din 40.- Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8128, 8124, 3125, 8126. Maribor Gosposka ulica IL Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. X, Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Rudarska stavka končana Po ponovnem posredovanja ministra dr. Ulmanskega je TPD pristala na pogoje, Id so rudarje napotili, da so končali svojo drugo gladovno stavko LJubljana, 15. avgusta. Agencija Avala poroča: Včeraj je minister za šume in rudnike dr. Uhnansk! ponovno razpravljal s predstavniki delavstva in TPD o socialnem položaju, v katerem se nahajajo trboveljski rudarji. Prizadevanje g. ministra dr. Ulmanskega je po uvi-ctevnosti TPD imelo končno uspeh, Id je omogočil, da so delavski delegati ln predstavniki strokovnih in političnih organizacij stavkajoče delavstvo odvrnifi od nadaljevanja stavke. Danes ob 8. zjutraj so rudarji v Trbovljah, Zagorju in Huda nad milijon dinarjev. V ožjem centru mesta je vihar povzročil pravcato revolucijo. Terazije so bile v trenutku opustošene in preko širokega trga so drveli stoli in mize, ki jih je vihar pobral izpred gostiln in kavarn. Na trgovskih lokalih ni ostala niti ena izmed napisnih ta-beL, uničenih pa je tudi nešteto svetlobnih reklam, tako da so nudile Terazije v večernih urah sliko splošnega opustošenja. Ulice so bile na debelo postlane z opeko, z razbitimi šipami, cvetličnimi lonci in razno drugo šaro. Na mnogih hišah je vihar porušil dimnike, a na vseh Terazijah in v sporednih ulicah ni ostal na svojem mestu niti en reklamni steber. Male kioske, v katerih prodajajo cigarete in časopise, je vihar spremenil v razvaline. Vsi plotovi, ki niso iz železa in betona, so se morali udati pritisku orkana in mnogi posestniki niso našli več niti ruševin, ker jih je vihaT odn»-sel kdo ve kam. Veliko škodo trpe tudi beograjski stav- beniki. Pri vseh novogradnjah in pri hišah, kjer popravljajo fasade, je vihar porušil odre. K sreči so si delavci povsod pravočasno poiskali zavetja. V Supilovi ulici je vihar porušil pritlično hišo, v kateri je stanovala delavska družna. Dogradili so jo šele pred 10 dnevi. Orkan jo je dobesedno dvignil od tal in jo premaknil za nekaj metrov, nakar se Je sesula. Mož in otroci so se Se srečno Izkopali izpod ruševin, ženo pa je udarilo težko bruno in je bik na mestu mrtva. Na savskem pristanišču je zavladal pravcati potop, ko j« nastal orkan. Ogromni valovi so pljusoili preko obale in odnašali vse, kar »i bilo pribito. Več velikih čolnov za prevažanje tovorov, ki niso bili dovolj čvrsto privezani, je odtrgalo m treščilo ob obalo, tako da so se razbili in potopili s tovorom vred. Na veliki vlačilec so baš takrat tovorili c«nent Vihar je vrgel v valove provizorni most z obale do vlačilca. Na mostu Je bilo šest delavcev. Dva sta se rešila, usoda ostala štirih pa je še ne-roana. Bržkone so utonili. S skladiiSča Rečne plovbe je vihar odtrgal pločevinasto streho in jo zanesel več sto metrov daleč to je tam treščila na sredo ulice, teko da jt bik ulka sa vsak promet v trenutku *a-prta. PravO katastrofo Je karal vfcar v savskih in ofodunavskih kopališčih. Kabine je prevtrnfflo tn razneeflo, kopalci pa so po večini ostali brez obleke. Večje število kopalcev je neurje zajelo sredi vode. Zaman so se borili proti pobesnelim valovom in gotovo bi taM ved utonili, da niso prišli na. pomoč mornarji kraljeve jaiite »Dragor«, ki so z dvema motornima čolnoma lovili kopalce ta vode. Na ta način so jih rešili 22, vendar pa jih Se nekaj pogreSajo. Za dva se ve pozitivno, da sta utonila. Koliko znaša celotna škoda, ki jo je povzročilo neurje v Beogradu samem, se bo moglo preceniti šele v par dneh. Bati pa se je, da bo šla v več milijonov. CELO MRTVI HINDENBURG AGITIRA ZA HITLERJA M)java maršalove politične oporoke - Oporoka nI objavljena d besedno, marveč le v izvlečku - Hindenburg se opravičuje Zemeljski plaz zasul vlak v Bosni Sarajevo, 15. avgusta, n. Včeraj popoldne se je pripetila huda nesreča potniškega vlaka, ki je vozil iz Sarajeva proti severu. Ko je vlak prisopihal iz tunela št. 40 pod planino Vitaci-Saganj, se je zaradi nalivov utrgal silen plaz okrog 250 kubičnih metrov remije in kamenja na progo ter zasul lokomotivo. V vlaku je nastala panika, čeprav ni bil nihče ranjen. Ves promet je seveda zastal. 50 delavcev je moralo naporno delati polnih 8 ur, da so očistili progo in da je vlak lahko nadaljeval svojo pot Človeških žrtev ni bilo. Iz poštne službe Beograd, 15. avgusta. AA. Premeščen je k ravnateljstvu pošte in brzojava v Zagrebu poštni svetnik Ivan Ivančič, doslej pri ravnateljstvu v Skoplju. Prodaja obveznic vojne Škode Beograd, 15. avgusta. AA. Poštna hranilnica razglaša, da znaša mesečni obrok za obveznice vojne škode odslej 27 Din za obveznico. Nakupe teh obveznic potrjuje nadzorni odbor. S 15. avgustom znaša kot rečeno mesečni obrok za vsako obveznico po 27 Din skozi leto dni. Nesreča ameriškega potniškega parnika Rio de Janeiro, 15. avgusta, č. Sem je prispela vest o strašni katastrofi potniškega parnika, ki oskrbuje promet med Rio de Janeirom in San Franciscom. Parnik se je potopil. Na njem je bilo 30 potnikov, ki so vsi utonili. Z 270 km v smrt Rim, 15. avgusta. AA. Med današnjimi poskusnimi vožnjami za avtomobilski pokal Acerba se je ponesreči! alžirski dirkač Cuy Moli. Hotel je prehiteti dva voza, ki sta bila pred njim; vozni je s hitrostjo 270 km. Njegov avtomobil se je prvmil, njega pa je vrglo kakih 20 m daleč. Nesrečni dirkač je priletel z glavo v drevo in je bil takoj mrtev. Star je bil 23 let in je letos dobil prvo nagrado v Monacu. Karambol dveh italijanskih letal Pariz, 15. avgusta. AA. Iz ItaHje poročajo, da sta med vežfbami letalskih enot trčili dve italijanski letali drugo v drugo. Enemu pilotu se je posrečilo, da se je spusti s padalom na zemljo, dBsggLg* Sestanek Lebruna z Baldwinom London, 15. avgusta. 6. Angleški politični krogi pričakujejo, da se bosta te dni sestala predsednik francoske republike Lebrun in podpredsednik angleške vlade Baldwin, ki nadomešča odsotnega predsednika Mac-donalda. Baldseta se nahaja na avtomobilskem potovanju po Franciji. Po informacijah nekaterih listov se bosta državnika sestala v nekem mestecu v Loreni, kjer se Lebrun sedaj mudi. Finančni polom treh vestfalskih mest Berlin, 15. avgusta. AA. Mestne uprave v Bochumu, Gelsenkirchenu in Dortmundu so ustavile izplačila. Vsa ta tri mesta so postala insolventna. Uprave se izgovarjajo s pretiranimi podporami brezposelnim. Hnda napetost na Irskem Dublin, 15. avgusta, n. Politični položaj pa Irskem se je zadnje dni hudo poslabšal. Ljudske množice so silno razburjene zaradi stroge davčne prakse. Te dni je prišlo (kakor je »Jutro« že poročalo) do krvavih spopadov v Corku, kjer je ljudstvo hotelo s silo preprečiti davčnim organom, da bi na licitaeiji nekemu kmetu ne prodali živine. V spopadu je bilo nekaj ljudi mrtvih, še več pa ranjenih. Neznani atentatorji so v pretekli noči prerezali nad 100 telefonskih in telegrafskih vodov, tako da jo bila Irsk^ docela ločena od Anglije, a tudi promet v notranjosti zelo oviran. Drugi atentatorji so skušali zažgati neko veliko zgradbo v Dublinu. Zaroka bodoče nizozemske kraljice pariz, 15 avgusta. AA. Iz Haaga poročajo: Tukajšnji isti so v dobro poučenih krogih zvedeli, da se bo švedski princ Karel zaročil v Bremenu z nizozemsko princeso preatolonaslednico Julijano. Amnestija v Nemčiji Weimar, 15. avgusta. AA. Na podlagi amnestije, izdane zaradi združitve predsedniškega mesta s kancelarstvom so izpustili eno tretjino oseb, zaprtih v koncentracijskih taboriščih na Turinškem. Židovska republika v Rusiji Pariz, 15. avgusta. AA. Iz Moskve poročajo, da je osrednji izvršni odbor sklenil v okviru Sovjetske unije ustanoviti samoupravno židovsko repubMko. Sestavni deH te republike bi bili --- Berlin, 15. avgusta, r. V Obersalzbergu, kjer se mudi kancelar Hitler na pose tu pn ponesrečenem pruskem mrinistrskem predsedniku Goringu, je danes dopoldne podkancelar Papen v imenu sina pokojnega predsednika države, polkovnika Oskarja Hindenburga izročil v zapečateni kuverti Hitlerju oporoko pokojnega maTŠala Hindenburga. Hitler je takoj nato pooblastil podkancelarja Papena. da oporoko objavi po uradnem dopisnem uradu. Dopisni urad je kmalu nato izdal o tem naslednje poročilo: Hindenburgovo politično oporoko je zdaj našel sin pokojnega maršala polkovnik Hindenburg v gradiču Neudeck Polkovnik Hindenburg je oporoko izročil g. Papenu, da Jo v zapečateni kuverti izroči Hitlerju. Oporoka ima dva dela. V prvem delu ponavlja Hindenburg zaključna izvajanja svojih spominov, ki so izšli po vojni. Drugi del te oporoke pa je bil doslej neznan. Njegova končna redakcija izhaja iz letošnjega leta. Pokojni Hindenburg jo je napisal fl. maja 1934. Napisana je v obliki kodicila k politični in vojaški oporoki v prvem delu. V njem Hindenburg opravičuje svoje delovanje po izvolitvi za državnega predsednika 1. 1925. Hindenburg pravi, da "je skušal voditi državo po svoji vesti, da pa je kmalu videl, da sedanja ustava in sedanja vladavina ne odgovarjata nemškemu bistvu. Hindenburg pripisuje nato veliko vlogo nemški vojski, ki mora ostati instrument vrhovne državne oblasti in države. Nato prehaja Hindenburg k Hitlerju in njegovemu pokretu, ki sta vrnila Nemčiji nieno edihstvo. Svojo oporoko zaključuje Hindenburg z besedami: Zahvaljujem se previdnosti, da mi jo da-la doživeti ponovno rojstvo Nemčije. Moj kancelar Hitler in njegov pokret sta z zgodovinskimi ukrepi omogočila trajno zdruzi-tev Nemcev najrazličnejših slojev in razredov. Odhajam od svojega nemškega naroda s trdnim upanjem, da bo to, kar sem si zamislil L 1919. in kar je postopno dozorelo do 30. januarja 1933, omo^čilo popolno in celotno izpolnitev zgodovinskega poslanstva mojega naroda. S to trdno vero v bodočnost svoie domovine lahko v miru zatisnem svoje oči. London, 15. avgusta, r. Reuterjev urad objavlja vesti o oporoki pokojnega maršala Hindenburga in zatrjuje, da so nahaja ob koncu tudi naslednji stavek, ki pa je bil v nemškem uradnem poročilu zamolčan: Ali bo mogoče državno ladjo nemški države izpeljati iz težkih vrtincev, v katerih se sedaj nahaja, je najtežje vpiašanje bodočnosti. Nemški narod bo moral za to doprinesti ne samo obilo žrtev, marveč tudi mnogo trdne vere in krepkega upanja v svojo bodočnost. Agltacijski bombardman za ljudsko glasovanje Berlin, 15. avgusta, g. Kampanja za Hitlerja dobiva od dne do dne Intenzivnejše oblike. V vseh nemških kinematografih vrtijo sedaj film »Naš vodja«, ki kaže državnega kancelarja ob najrazličnejših prilikah, zlasti pa kot govornika med dekvci in kmeti. Za propagando je bilo izdanih tudi ogromno kričečih lepakov m besedica »Da«, opominja človeka z vseh oglov, kako naj glasuje. V kratkih parolah je danes po radiju nastopilo več popularnih mornariških častnikov s podmornic ez dobe svetovne vojne. Vse organizacije so izdale proglase za Hitlerja. Državni propagandni minister dr. Gob-bels je prenesel svojo kampanjo v Hamburg. Prav od tam bo 5mel tudi državni kancelar Hitler v petek velik govor, ki ga bodo prenašale vse nemške radiopostaje in bo brez dvoma pomenil višek volilne kampanje. Mnogo se je opazil tudi poziv zunanjega ministra Neuratha, ki pesebno naglaša zu-nanje-r>oIitični pomen plebiscita in označuje Hitlerja kot utelešenje nemške nacionalne volje za dosego enakopravnosti in zagotovitev miru v spoštovanju in svobodi. Zaradi tega se morajo, tako zaključuje poziv, vsi Nemci strnjeno postaviti za Hitlerja ra s tem pokazati inozemstvu, da so Hitlerjeva volja in zahteve, volja m jrahteve nemškega naroda. Strah pred Slovani naj reH Nemčijo Pariz, 15. avgusta. AA. Bivša nemški pro* stolonaslednik je izjavil »Petit Journalu«. da med Nemčijo in Francijo ne bo ve£ vojne. »Vso moč, ki jo imam in ki bi jo imel, bi uporabil za zbližanje med Francijo in Nemčijo. Francoski in nemški narod 6ta stara naroda, ki imata čedalje bolj enake ljudske lastnosti. Semkaj spada tudi Velika Britanija. Nas vse ograža pritisk slovanstva in za njim pritisk Azije. Zato moramo braniti skupne ideale. Nemčija ima sicer svoje posebne zahteve, vendar pa je pričakovati, da bo dosegk svoje pravic«, ker j« čii.itelj, ki ga zapa4ni blok ne more pogrešati« Razgovor jo bivši prestolonaslednik zaključil z besedami: »Tu* jec ne more razumeti, kakšno spoštovanj« čuti nemški narod napram Adolfu Hitlerju. To je propovednik energije, ki mu ni para.« Finančnega poloma so krivi marksisti Berlin, 15. avgusta. AA. V Sanka o plebiscitu dne 19. avgusta piše dr. Schacht, da je treba poveriti Hitlerju svoj glas in s tem najvišje pravice v Nemčiji v prvi vrsti iz gospodarskih razlogov. Schacht pravi, da nosijo prej&nje marksistične vlade odgovornost za sedanje stanje nemSkUj. financ tn nemškega gospodarstva. Goringa Pruski ministrski predsednik je postal v torek zvečer žrtev zagonetne avtomobilske nesreče, pri kateri pa je bil samo lažje ranjen Berlin, 15. avgusta. AA. DNB poroča h Obersatzberga: Pruskemu ministrskemu predsedniku Goringu se ie pripetila sooči med Monakovim in Ober-salzbergom v bližini kopališča Eibling avtomobilska nesreča. Goring le dobil hude udarce v boke ki lahke poškodbe po obrazu in kolenih. Tudi ostale osebe v Goringovem avtomobilu so lahko ranjene. Goringa ta njegove spremljevalce so prepeljali v rosen heimsko bolnišnico, kjer so jim očistili rane ki jih obvezati. Vse so tudi rontgenizirali. Zdravniki so ugotovili, da ni povoda za resne komplikacije. Nekaj ur nato je Goring zapustil botmšnioo in nadaljeval pot v svojo vilo v Obersalzberg. Kancelar Hitler, ki se mudi v Obersalzber-gu, je tekom noči obiskal ranjenega Goringa. da se osebno prepriča o njegovem stanju« Pariz, 15. a-vigutsta. AA. Havas poroča iz Beriina, da se je predsedniku praske vlade, ministru za letalstvo in predsedniku nemškega parlamenta Goringu snoči okrog 19. ure med Monakovim in Berdrtesgadenom pripetila avtomobilska nesreča in da je bil pri tem ranjen. Goringa so takoj po nesreči prepeljali v bolnico v Ros enih eimu, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Goring je dobil hude ndaroe po vsem telesu. Lažje so njegove rane po obrazu in kolenih. Kaj je vzrok avtomobilske nesreče, še ni znano. Nemški listi smejo objaviti samo uradni komunike, ki pa nki z besedico ne omenja vzroka nesreče. Zaradi tega vlada splošno prepričanje, da je bil na Goringa izvršen atentat na ta način, da so mu na cesti nastavBi tako zvaoo »avtomobilsko past« Iz kaaneiria. Kaj je delal Starhemberg v Italiji? V Rimu ln na Dunaju molče — Heimwehr se bo pre-ustrojila v fašistično milico Obisk pri fašistični tajni policiji Rim, 15. avgusta, r. Davi ob 8. le knez Starhemberg odpotoval z letalom na Dunaj. Rezultata SteThembergovoga sestanka * Mttssulinijem se drže v največji tajnosti. Razne verzije, ki so bile v zvezi s tem sestankom, zabeležene v inozemskem tisku, se ne demontiraj©, a seveda tudi ne potrjujejo, tako da je nemformiranost javnosti še večja. Italijanski tisk se izogiba vsakršnih komentarjev o obisku kneza Ster-hemberga. Poudarja samo, da italijansko-avstrijskega sodelovanja ne more ničesar več oslabiti in da bo v bodoče še močnejše ter intenzivnejše. V oficielnih krogih zatrjujejo, da je energična akcija Italije, ki jo je podvzel Mussolini, kakor hitro so na Dunaju izbruhnili narodno socialistični nemiri, rešila neodvisnost Avstrije, zaradi česar se bo ta akcija obnovila brez obotavljanja, ako bi kakršnikoli novi dogodki mogli ogražati položaj Avstrije. Starhemberg je po obvestilih iz istih krogov obrazložil Mussoliniju podrobno, kako se je v poslednjih treh tednih po krvavih dogodkih 25. julija razvijal položaj v Avstriji. Razen tega sta razpravljala, kakor zatrjujejo, tudi o nasledniku dr. Rintelena na mestu avstrijskega poslanika v Rimu. V splošnem poudarjajo, da je sestanek Mussolinija in Starhemberga važen zlasti zaradi tega, ker je Starhemberg prišel v Rim takoj po obisku zveznega kancekrja dr. Schuschnigga pri predsedniku madžarske vlade generalu Gombošu. Na ta način se je po* trditvah fašističnih činiteljev še enkrat javno manifestiralo italijansko-avstrijsko-madžarsko sodelovanje. Iz vrst fašistične milice se sliši, da se je hotel Starhemberg. ko je prišel v Rim, po svetovati z Mussolinijem tudi o tem, kako naj bi se reorganiziral Heimwehr po zgledu fašistične milice v Italiji. Na ta način bi Heimwehr mnogo bolje mogla opravljati svojo nalogo, tako v pogledu ohranitve javne varnosti v državi, kakor glede na zunanji položaj. Bik bi v vsakem trenutku popravljena, da zatre vse teroristične poizk-j se, slične onim, ki 90 povzročili krvave do-"—L "--iuiiia. Dona}. 15. avigusta. AA. »ReichsiK«*« poroča iz Riima: Kne-z Starhemberg si je včeraj ogledal urade italijanske tajne policije. Tam so mu pojasnili delovairje te policij^ M pa podporo, ki jo ima s strani milice m redne vojske. Verjetno je, da bo priSo na tem področju do sodelovanja med avstrijsko jn italijansko policijo. To sodelovanje naj obrani mir v Avstriji in v Evropi. Starhemberg bo šel tudi v Pariz? Pariz, IS. avgusta. AA. TukajSraja agencija »Information« poroča z Dunaja, da bo avstrijski zvezni podkancelar knez Starhemberg v najkrajišem času obiskali francosko prestolnico. Razpravljal bo z zastopniki francoske vlade o povečanj« avstrijske vojske od 30.000 na 60.000 mož- Papen je včeraj priletel na Dunaj Dunaj, 15. avgusta, g. Nemški poslanik Papen je danes ob 17J0 prispel z letalom irz Monakovega na Dunaj. Ves včerajšnji popoldne in tudi današnje dopoldanske ure je prebil Papen v Berchtesgadenu, kjer je imel razgovor s kancelarjem Hitlerjem. V njegovem spremstvu sta prispek na Dunaj njegova sodekvca von Tschirsky in von Kettler. Papena so na letališču, ki je bilo strogo zastraženo, sprejeli zastopniki nemškega poslaništva, ki so ga z letališča spremili direktno na poslaništvo. Papen bo za enkrat ostal na Dunaju samo malo časa in nato nastopil večtedenski dopust Za svoj polet je Papen porabil veliko .Tunkersovo letalo, zasebni aparat Adolfa Hitlerja. Vse letališče je bilo policijsko zaprto in razen zastopnikov nemškega poslaništva ni smel nihče v bliž;no letala. Kljub kordonom demonstrirati, ko je Papen stopil iz letak. Demonstracija pa pri občinstvu ni imek odziva. Avto je nato odpeljal Papena na poslaništvo in vso pot ^a je' spremljal policijski avtomobil. Mobilizacija v Španiji Pariz, 15. avgusta. AA. Iz Madrida poročajo, da je šipanski vojni minister Hidal-go potrdil veist H s ta »EP. Socialista«, da bo španska viada v najkrajšem času odrediiai s-plošno mobilizacijo. Mobilizacija pa bo samo eksperiment, je izjavil general liidal-go, in ne predstavlja nobene vojne nevarnosti ali politične napetosti s kakšno so-? sedno državo. Vse kaže, da bo mobrlizacija odrejena zato, ker krožijo v zadnjem času po Španiji vesti o novem revolucionarnem pokretu in o možnosti nove generalne stavke. Važna posledi ca mobilizacije bo, da se pod-rede vsi rezervisti vojnemu pravu- Dejstvo, da je vest o tej mobilizaciji objavit kot prvi ravno opozicijski »Socialista«, jo zelo značilno za notranje politično vohunstvo. Ruski letalci na povratku Rim, 15. avgusta. AA. Dopoldne so. ruski letalci, ki so obiskali Italijo, odleteli z !•►-tališča Campino na Dunaj. Praga, 15. avgusta. AA. Ruski letalci, kij so obiskali Francijo, so ob 13. prispeli isj Strasbourga v Prago. Pogreb ponesrečenega španskega princa Dunaj, 15. avgusta. AA. Iz Poreč na Koroškem poročaio o svečanem pogrebu španskega princa Gonzala, ki se je 12. t. m. smrtno ponesrečil. Pogreba so se udeležili bivši španski kralj Alfonz in kraljica Viktorija, mnogi španski in francoski plemiči in drugi dostojanstveniki. Avstrijsko vlado je zastopal minister Fey. Vojaške časti sta tragično umrlemu infantu izkazala bataljon pehote in oddelek Heimwehra. Kraljica i« bila ves čas pogreba močno ganjena. Ko so rakev spustili v zemljo, je padla v nezavest Aretacija komunistov v Grčiji Atene, 15. avgusta. AA. Oblasti so are-tirale 17 uradnikov in delavcev raznih de« lavskih organizacij zaradi komunističnega delovanja. Te organizacije so bile razpu-ščene na podlagi zakona o zaščiti social' Ostra državna kontrola nad kartell Glavne določbe nove uredbe — Vsi dosedanji kartell so razpuščenl — Novi bodo dovoljeni le v izjemnih primerih in bodo pod stalno strogo državno kontrolo Naši kraji in I j udi e Včeraj smo raztolmačili novo uredbo vlade o maksimiranju obrestne mere. Istočasno s to uredbo je bila izdana ruui uredba, ki razpušča vse dosedanje kartele in dovoljuje nove le pod strogo kontrolo države. Čeravno ta uredba ne posega tako direktno v gospodarsko življenje najširših slojev, se vendar tudi za njo zanima vsa javnost Gotovo bomo zato svojim čitate-ljem ustregli, ako jih še podrobneje informiramo o novi uredbi. Uredba o kartelih v načelu prepoveduje kartele. Le v izjemnih primerih, kaidar obstoj kartela upravičujejo gospodarski razlogi aii javni interesi zaradi nujno potrebne ureditve produkcije in prodaje blaga, sme trgovinski minister v soglasju z ministrskim svetom dovoliti ustanovitev kartela. V primeru, da se predlog za ustanovitev kartela odbije, predlagatelji nimaio pravice tožbe na državni svet. Na prvi pogled se zdi, da pripuščanje kartelov tudi v izjemnih primerih ni prav upravičeno. Izkušnje v drugih državah pa kažejo, da so v izjemnih primerih karteli pod državnim nadzorstvom lahko celo potrebni. Češkoslovaška je n. pr. lani dobila poseben zakon o kartelih, ki kartele pod državnim nadzorstvom v splošnem dopušča. Poročilo k načrtu češkoslovaškega zakona. o kartelih izrecno navaja, da je pozitivno stališče k kartelne.mu problemu rezultat spoznanja, da so po normah veljavnega pravnega reda skupine podjetnikov, združene v kartelih, lahko koristne ne samo za člane dotične skupine, temveč tudi za vse gospodarstvo. To velja zlasti tedaj, kadar imajo karteli ugoden vpliv na ureditev industrijske produkcije in trgovine z določenimi predmeti, seveda pa le tedaj, če se s strogim nadzorstvom onemogočijo kakršnekoli zlorabe, odnosno tedaj, kadar zakon omogoča strogo postopanje proti kartelom, ki bi svoje stališče zlorabljali in bi hoteli pridobiti pri tvorbi cen monopolističen položaj. Italija in Nemčija sta šli še dalje, ko sta celo uvedli institucijo prisilnih kartelov v primerih, kadar ureditev produkcije ~-ai prodaje v splošnem interesu zahteva, da se vsi pripadniki dotične stroke včlanijo v ikartel. Razvoj v drugih državah nam je pokazal, da postajajo karteli potrebno zlo k! as ti tam, kjer zavzema poseganje države v gospodarsko življenje, posebno pa v tvorbo cen, večji obseg. Potreba kartelov se je torej izkazala kot nezaželjena posledica predalekosežnega načrtnega gospodarstva. V našem primeru pa seveda pozitivno stališče h kartelnemu pToblemu ni potrebno, še manj seveda pristajanje na prisilne kartele, zato priznava nova uredba kartele le v izjemnih primerih, kadar to upravičujejo utemeljeni gospodarski razlogi in javni interesi. Izvajanje nadzorstva nad dovoljenimi karteli Uredba smatra kot kartele pogodbe m sporazume med posameznimi osebami in podjetji kakršnekoli gospodarske panoge, b katerimi se omejuje, onemogoča ali izključuje pravica svobodne konkurence pri proizvodnji ali pri prodaji blaga, pri odrejanju poslovnih pogojev ali pri določanju cen in tarif. V primerih, kadar trgovinski minister v sporazumu z ministrskim svetom dovoli ustanovitev kartela, se mora sestaviti med interesenti pismena pogodba. ki se mora predložiti trgovinskemu ministrstvu. Prav tako se morajo ministrstvu predložiti kartelne pogodbe, sklenjene v inozemstvu, kadar se določbe uporabljajo tudi na področju naše države. Za dovoljene kartele uvaja naša trred-f>a, slično kakor zakon v Češkoslovaški, kartelni register, ki je vsakomur dostopen in kjer morejo biti vnešeni najvažnejši podatki kartelne pogodbe ln podatki o strankah, ki so kartel sklenile. V ta register se ■vpisujejo tudi vse odobrene spremembe kartelnih pogodb. Vpogled v pogodbo samo pa je dovoljen samo pristojnim ministrstvom. Podrobnejše odredbe glede registriranja kartelnih pogodb bo izdal trgovinski minister. Stranke, ki sklenejo kartel, ■morajo za stroške državne kontrole plačati letne prispevke, katerih višino bo odredil trgovinski minister, ki pa ne smelo znašati več nego dva promila delniške glavnice pri delniških družbah odnosno ne več nego 8 odst. pridobnme. Ti dohodki se bodo stekali v poseben fond za kontrolo kartelnih pogodb. Kadar je v odobreni kartelni pogodbi predvideno skupno odločanje glede cen, prodajnih pogojev m tarif, glede prepovedi, odnosno izključitve kupcev, dobaviteljev, konsumentov in sploh tretjih oseb, tedaj se mora vsebina takih dogovorov vnesti v poseben zapisnik, ki ga morajo podpisati vse pogodbene stranke in ki se mora dostaviti trgovinskemu ministrstvu. Ministrstvo lahko prepove izvajanje sklenjenih ukrepov. Učinkovita sredstva proti zlorabi kartela Ako se po odobritvi ustanovitve kakega kartela pokaže, da je izvajanje kartelne pogodbe ali skupnih sklepov na podlagi kartelne pogodbe škodljivo za interese narodnega gospodarstva, za splošno narodno blagostanje in za javne interese sploh, tedaj je trgovinski minister dolžan uvesti preiskavo Istočasno lahko takoj prepove izvajan ie kartelne pogodbe, odnosno ukrepov, sklenjenih na podlagi te pogodbe. Kadar državne in samoupravne ustanove pri licitacijah in nabavkah dobijo vtis, da obstoja -med ponudniki dogovor ali sporazum, ki ni pismeno sestavljen in registriran, so te ustanove dolžne zaradi nadaljnjega postopanja obvestiti o tem trgovinsko ministrstvo odnosno bansko upravo. Kadar trgovinski minister odredi preiskavo glede delovanja kartela, lahko po potrebi preko banskih unrav odredi tudi pregled delovanja dotičnih pogodbenih strank. Pri tem se lahko izvrši tudi pregled vseh trgovskih knjig in korespondence in se lahko zasliši tudi pomožno osobje. Preiskava se lahko razširi tudi na tehnično ureditev in produkcijske metode, ki se smatrajo kot poslovna tainost podjetja. Osebe, ki vršijo preiskavo pa so dolžne čuvati kot službeno tajnost vse poslovne podatke, za katere i organi pri preiskavi ugotovijo, se smejo UDorabliati samo za službene ukrepe pri izvajanju določb kartelne uredbe. Ako pokaže preiskava, da podjetja na podlagi kartelne pogodbo ogražajo interese narodnega gospodarstva ali javne interese sploh, tedaj lahko trgovinski minister v sporazumu z ministrskim svetom: 1. prepove uporabo določenih cen in tarif; 2. prepove, da se delno ali v celoti uporabljajo pogon sklenjene kartelne pogodbe; 3. ukine pogodbene omejitve in izključitve, ki se nanašajo na določeno podjetje glede produkcije in cen pri nakupu in pri prodaji; 4. prepove pogodbenim strankam, da predpisujejo način prodaje in prodajne cene ali da izvajajo kakršenkoli pritisk; 5. v primeri potrebe popolnoma razpusti kartel ali proglasi kartelno pogodbo odnosno del kariel-ne pogodbe za neveljevno. Proti takim odtokom trgovinskega ministra ni mogoča tožba na državni svet. Odločbe trgovinskega ministra se morajo objaviti v Službenih Novinah«. Vladni komisarji v kartelih V svrho stalne kontrole nad delovanjem kartelnih organizacij sme trgovinski minister postaviti vsakemu kartelu svojega komisarja, ki mora paziti, da delovanje kartela ne ogra2a interesov narodnega gospodarstva ali celokupnosti sploh. Komisar ima pravico kontrolirati vse poslovanje kartelne organizacije in sodelovati na vseh sejah uprave kartela ter zahtevati potrebne podatke. O vsem mora poročati trgovinskemu ministrstvu. V posebno važnih primerih pa lahko začasno odgodi izvrševanje sklepov. Stroški komisarja gredo na breme kartelne organizacije, nagrado pa odredi trgovinski minister. Vse gornje odredbe glede preiskave in kontrole se lahko smiselno uporabljajo tudi v primerih, kjer ne obstojajo kartelne pogodbe, kadar obstojajo za gotov predmet nesorazmerno visoke ali nizke cene (tarife), to je, kadar gre za nekak privatni monopol. Pravica izstopa iz kartela Vsaka pogodbena stranka lahko vsak čas odstopi od določb kartelne pogodbe, kadar spozna, da bi bila sicer njena gospodarska delavnost otežkočena ali onemogočena, če prej pri sklepanju pogodbe ni mogla tega predvideti. Odstopajoča stranka mora to javiti vsem ostalim strankam, odnosno kartelni organizaciji. V primeru ugovorov ostalih strank mora taka stranka predložiti tožbo na priznanje pravice do izstopa iz kartela. * Kazenske določbe Za posamezne kršitve in prestopke kartelne odredbe so predvidene stroge kazenske določbe in sicer poleg kazni do 250.000 Din tudi še zapor do 6 mesecev. Z uveljavljenjem kartelne uredbe, ki ima moč zakona, prenehajo veljati vsi sedaj obstoječi karteli. Oni dosedanji karteli, ki hočejo nadalje obstojati, morajo prositi za dovoljenje, če pa brez dovoljenja nadalje poslujejo, se proti krivcem uporabljajo predpisane kazenske določbe. Podrobnejše odredbe glede izvajanja kartelne odredbe bo še predpisal trgovinski minister. Ob dežju ne v planine! Trije ranjenci z Grintovca so 2e zapustili Ljubljano -Tilda Kohnova na mrtvaškem odru v Kranju Ljubljana, 15. avgusta. »Prebujene strasti" Prva dekliška ljubezen. To je film deklet, športa, ljubezni in svobode v prosti naravi. Veselje in žalost dekleta, ki je v ljubezni šlo predaleč ... Danes ob 7. in 9. ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in 6.50 . »ZVOČNI KINO DVOR« Telefon 27-30 Minister g. dr. Novak bo v Ljubljani sprejemal v petek od 11. do 12. v I. nadstropju palače Ljubljanske kreditne banke (vhod Tyrševa cesta IA). Zgodba o Mkradenem« avtu Ljubljana, 15. avgusta Veliki Šmaren je minil brez hudih, pretresljivih senzacij. Ne, razen žegnanja v Vajeni smo planinskih nesreč, ki jih tudi nase planine terjajo vsako leta Ali katastrofa, ki se je primerila na pobočju Grintovca in terjala poleg smrtne žrtve tudi štiri ranjence, je vzbudila v naši javnosti posebno veliko pozornost Obširno poročajo o njej tudi zagrebški in beograjski dnevniki. Še prav posebno se je dojmila naših planinarjev. Izkušeni posetniki Grintovca in vobče Kamniških planin priporočajo za v bodoče čim večjo pozornost posebno po hudih nalivih in po trajnejšem deževju. V Kamniških planinah je za turiste zmerom več nevarnosti kakor v Julijskih Alpah. Kamniške planine, ki so po svoji geološki strukturi in nastanku mlajša tvorba, so bolj podvržene vremenskim vplivom, ki nreko zime na pomlad razjedajo skalovje. V poletju, v sončni pripeki se zategadelj iznenada sprostijo Skladi kamenja, ki že v prvi pomladi niso zdrčali s svoje lege in se komaj še držijo skupaj. Tisoč in tisočletni proces razkrajanja naših planin po ledniški dobi povzroča danes v sicer silno manjši izmeri kakor nekdaj neprevidnim turistom usodne nesreče. Treba je znova poudariti: v nevihtah, deževnih dneh, ko se voda curkoma zaliva v kamenite razpoke in razrahlja s tem komaj viseče skalovje, nikar v planine! Kakor smo beležili na zaključku našega včerajšnjega poročila, so v torek popoldne pripeljali z Jezerskega v ljubljansko bolnišnico še četrtega ranjenca, zagrebškega trgovca Stjepana Vedrino. Po zdravniškem pregledu v bolnišnici je bilo ugotovljeno, da liiina prehudih poškodb. Najhujše je pač poškodovan Oton Ebenspanger. Vedrina ima nalom-ijeno kost v stopalu desne noge. Tudi poškodbe Zlate Kontakove so se ublažile. Res ima nalomljena rebra, toda to bo gladko prebolela; posebno je simpatična turistka trpela živčno. Od vseh je najbolje odrezal Božo Krznarič, ki ima le na nekaterih mestih odrgnjeno kožo. Ko se je Krznarič odpravljal iz bolnišnice, sta še Zlata Kontakova in Vedrina prosila zdravnike, če ju odpustijo, da se odpeljeta iz Ljubljane v Zagreb, v nego ondotne bolnišnice. Po ponovnem pregledu jima zdravniki poti niso mogli zabraniti, vsekakor pa so pridržali Otona Ebenspangerja. Tako so Zlata Kontakova, Stjepan Vedrina in Božo Krznarič s sinočnim brzovlakom skupaj odpotovali v Zagreb. Prostor zanje je bil v vlaku posebej rezerviran. Oton Ebenspanger pa bo še nekaj časa moral ostati v Ljubljani. ★ Kranj, 15. avgusta. Mnogi prebivalci Kranja in okolice so šli danes na pokopališče pokropit mlado žrtev naših planin, 21 letno Tildo Kohnovo. Ponesrečenka leži v preprosti črni krsti, a tekom dneva so jo kranjske gospodične okrasile z lepimi šopki. Že sinoči so starši Tilde Kohnove zaskrbljeni spraševali po telefonu, če ni od nesreče prizadeta njihova hčerka. Ko jim je to bilo potrjeno, je oče danes brzojavno zaprosil, naj Tiide nikar ne pokopljejo. V teku nocojšnjega večera se pričakuje prihod Tildinih staršev, vsaj njenega očeta, nakar se bo odločilo, ali bo nesrečna Tilda pokopana v Kranju ali pa prepeljana v Zagreb. skal ter so začeli ponovno s pripravami, da spravijo mrtvo na kraj, od koder bi jo lahko odnesli na nosilni cah. Žrtev je ležala 12 m globoko v steni z gornjim telesom na mali polici. Noge so jI visele v prepad. Gornje telo je bilo pokrito s skalami, videle so se samo desna roka in kos glave. Ves gornji život pa je bil sila razmesarjen ter je tekla kri 20 m globoko po steni. Po mnenju g. Vertina in po legi trupla je sklepati, da je bila priletela na polico še živa, ker so kazale lege rok tako, kakor bi se bila v smrtnem strahu prijela police. Takoj nato pa jo je zasulo in zmečkalo kamenje ter je bila v hipu mrtva. V veliki nevarnosti jo je navezal g. Tepina na vrv ter so jo po enournem delu spravili na kraj, kjer so jo naložili na nosilnice in odnesli v kočo. G. Vertin je iskal njen nahrbtnik, vendar je m o-ral to delo zaradi opasnosti za lastno življenje opustiti. Mrtvo so prinesli šele v mraku v kodo. Tamkaj so bili že navzočni gosp. župan Virnik, žandarmi in drugi domačini z Jezerskega, ki so se sila zanimali za stanje ponesrečencev. Prvo pomoč v koči je vestno in strokov- njnško vršila neka nepoznana bolničarka, ki je bila prišla slučajno v kočo. G. Tepina je takoj organiziral prenos dveh najbolj poškodovanih ponesrečencev v dolino. Prenos je bil zelo otežko-čen, ker je bila popolna tema in ker je venomer sila deževalo. G. Vertin, Bnčinel in Krč pa so se takoj napotili v dolino ter alarmirali nove moči za pomoč onim, ki so nosili ponesrečence in M so bili že sila izmučeni. Točno ob pol 23. uri zvečer so prinesli prva "dva ponesrečenca Ebenspangerja in Kontakovo na Jezersko, kjer so jih naložili na reševalni avto in odpeljali v Ljubljano. Drugo jutro ob 6. uri je odšla ponovno reševalna ekspedicija na Češko kočo, da prenese še tretjega ranjenca Vedrino in mrtvo Tildo Kohnovo v dolino. Ob pol 13. uri je ekspedicija prispela na Jezersko, kjer je že čakal reševalni avto, na katerega so naložili ranjenca in mrtvo Kohnovo. Truplo Kohnove so pustili v Kranju, ponesrečenca pa so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Med tem časom so gostje hotela Kazino spletli vence iz planinskih rož in okrasili ž njimi mrtvo truplo v zadnji pozdrav. Vsem. ki so sodelovali pri tej reševalni akciji, gre vse priznanje, ker Je bilo njih delo zvezano s smrtno nevarnostjo ob najhušem vremenu in sila naporno, saj je trajalo od 13. popoldne do 1. ponoči. Kmečki praznik pri Krškem Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo na zgodovinskem Krškem polju več tisoč ljudi, ki so manifestirali za kmečko in nacionalno misel Reševalci so lastna življenja Jezersko, 15. avgusta. V popolnitev poročila o katastrofi na Dravi j ah je vzbujalo Zanimanje Ljubljan- Grintovcu velja zabeležiti še naslednje čanov in še bolj Ljubljančank tista skriv- | podrobnosti: Direktor hotela »Kazina« g. Janko Vertin (ne Jerin) je takoj odhitel na nostna storija o ukradenem avtomobilu. Saj prav za prav nihče ni vedel, kako je bilo. Vi Prav zato> s® rekJi Ljubljančani, mora tičati za to skrivnostjo nekaj gorostasnega. In spet enkrat se jim je tako nudila prilika, da so udarili po ljubljanski policiji, ker ni dala takoj po radiu razbobnati v svet da je bil v Ljubljani nečuveno ukraden neki zagrebški avte. Tudi mi ne bi poročali o tej zadevi. Ali v strahu, da ne bi treščilo še po novinah, da ne poročajo o tatvinah avtombilov sredi bele Ljubljane, moramo tudi to pot storiti tisto, kar se drugod ne dogaja: poročati moramo o dogodku, ki se ni zgodil, marveč ga je samo fantazija razblinila. Takole je bilo: V Ljubljano se je v torek zvečer pripeljal neki zagrebški avtomobiiist, da si na praznik ogleda dirke na Ljubelju. Prenočil je pri Mikliču, kjer je tudi dal avto v garažo. Še prej pa je najel nekega 'julijanskega šoferja, da mu zjutraj očisti močno zaprašeni avto. Jktfer je šel prav zarana na delo. Odklenil je garažo in začel čistiti avto. Pri tem pa je ugotovil neki defekt, ki ga ni mogel popraviti na mestu. V dobri nameri je zatorej pohitel z avtom na svoj dom k D. M. v Polju. Medtem pa je zagrebški avtomobiiist že vstal, pogledal v garažo in — nemudno prijavil policijski upravi, da mu je avto — za božjo voljo — ukraden. Policija je uvedla zasledovanje, ali čez nekaj časa se je šofer že itak vrnil s popravljenim avtomobilom. Zagrebčan je seveda hitro preklical prijavo, nagradil poštenega ljubljanskega šoferja in zdirjal na Ljubelj. V Ljubljani pa je ostal zarodek senzacije, ki se je čez dan krepko razrasla. Samo resnici na ljubo smo ji pri-strigli peruti. Odhod ameriške vojske s Haitija Port au P ranče, 15. avgusta. AA. Danes je zapustil Haiti zadnji oddelek ameriške zvedo ob priliki preiskave. Podatki Ja jife .vojake^. planinsko reševalno postajo, kjer pa ni našel nikogar doma. Naprosil. je dr. žužka, da je alarmiral reševalno eks-pedicijo. Obenem je pozval tudi reševalno postajo v Kranju. Ker je bilo škoda vsake minute, se je g. Vertin odpravil točno ob 13. uri z gospodi Marku-škom, Bučinelom, Guzeljem in Sternom proti Češki koči. Točno ob 14. uri so prispeli do koče, kjer jih je že čakal oskrbnik koče g. Stare, ki je med tem skupno z nepoškodovanima slovenskima turistoma spravil že dva ponesrečenca v kočo. Odšli so takoj ponovno na kraj nesreče, kamor so dospeli v pol ure. Našli so hudo ranjeno gdč. Kontakovo. Spravili so jo na varno ter jo za silo obvezali. Ker je bila zelo gosta megla in ker je lilo kakor iz škafa, je bilo reševanje sila otežkočeno, tem bolj, ker so se venomer rušile skale. Čakali so pol ure, ne da bi mogli nadaljevati reševanje. V tem času pa je prispela že druga ekspedicija z g. Tepdno na čelu. Takoj se je začelo reševanje ter so spravili gospodično Kontakovo iz težkega položaja (skoraj nedostopne stene/ do prvega snežišča pod Grintovcem. Sele tu so jo naložili na nosilnice ter jo po dveurnem napornem delu sami v smrtni nevarnosti prinesli v kočo. Med tem časom pa so g. Vertin, Tepina, Štern in Guzelj našli mrtvo gdč. Kohnovo. Iskanje je bilo zvezano s smrtno nevarnostjo ter je manjkalo le za las, da ni velika skala podrla gosp. Vertina in Bučinela v prepad. Zopet so Krško, 15. avgusta. Danes je bil na zgodovinskem Krškem polju tradicionalni km e talki praznik v spomin na kmetisfko Golgoto v dofbi tlačanstva. ko je bil pri Krškem del vojske Matije Gubca poražen od grofovske vojske. Zgodovinsko Krško polje ima torej za kmet-sko vstajo pomen kmetskega Kosova. Zaradi kmetskega praznika sta se Kr-Sko in njegova okolica okrasila danes z zastavami Dopoldne je bila prirejena razstava konj s premiranjem za sreze Krško, Brežice in Novo mesto. To prireditev je vodil narodni poslanec g. Lovro Petovar, predsednik Kanjerejskega društva za dravsko banovino. Prignanih je bilo 138 konj, izmed katerih jih je bilo nagrajenih 58. Konjerejcem je bilo za nagrade razdeljenih 4000 Din. Okrog1 13. je odšel iz Krškega na Krško polje velik sprevod, ki so ga otvorili kolesarji. Za njimi se je razvrstila konjenica z zastavami, nato gasilska godiba iz Krškega, za njo kmetski fantje in defkleta v narodnih nošah s poljskim orodjem. Drugi ded sprevoda so tvorili okrašeni vozovi s skupinami iz kmečkega življenja, zlasti iz vinogradništva. Po poti je gledalo in pozdravljalo sprevod več tisoč ljudi Na Kr- škem polju eo se med tem zbrali minister Ivan Pucelj, ban dr. Marušdč, senatorja dr. Rajar in dr. Rožič, nar. poslanci Drmelj, Koman, Mravlje in Ivan DobrovoJjec iz Dugega sela, g. župan dr. Režek iz Novega mesta ter mnogi drugi, čeprav je bilo vreme deževno, se je vendar zbralo več tisoč ljudi. Politični del praznika je vodil g. Anten G1 i h a Ban dr. M a r u š i č je poveličeval kmetsko misel in veliki moment kmetskega pokreta za naš narod. Minister Ivan Pucelj je govoril o pomenu kmetskega praznika za razvoj kmetske zavesti. V imenu Hrvatov je govoril narodni poslanec Iva Dobrovoljec, za njim pa narodni poslanec Albin Koman ter domači poslanec Alojzij Drmelj. Ob koncu zborovanja je godba odsvirala državno himno. Po zborovanju so bile velike konjske tet kmetske športne in kolesarske dirke. Konjskih dirk je bilo šest. Rezultati dirke so bili zelo zadovoljivi. Izmed Zagrebčanov se je plasiral na prvem mestu Viljem Stajnko od zagrebškega Sokola H. Po konjskih in kolesarskih dirkah je bila velika ljudSka veselica, ki je trajala v najboljšem razpoloženju do večera. Danes ob 7.15 In 9.15 BOMBA SMEHA Paul HtaMger, P. Heidemann. Elitni kino Matica Telefon 21-24 Temperamentna in šarmantna FRANČIŠKA GAAL To je dekle, ki ima res papriko. Oglejte si film PAF 99 Do nezavesti sta ga pobila s koli in nogami Ptuj, 10. avgusta. že dolgo nI bilo ničesar slišati iz naših Haloz o kakem poboju, tako da je že vsakdo lahko z zadovoljstvom mislil, da so se poboji preko noči končali. A žal je spet prispelo iz Haloz poročilo o žalostnem naslednjem dogodku. Ko se je pred dnevi vračal okoli pol 22. ure posestnikov sin Jakob Topolovec domov v Gradiše, sta ga brez vsakega povoda napadla v bližini hiše posestnika Lesjaka v Gradiš ah dva kmečka fanta iz Velike Varnice. Oba sta bila oborožena s koli ter sta neusmiljeno udrihala po Topolovčevi glavi, da se je napadenec težko ranjen zgrudil in nezavesten obležaL Pa še potem, ko je Topolovec ležal na tleh, sta ga oba pretepala po životu in ga osuvala z nogami. Na ječanje napadenega Topolovca je prihitel na pomoč njegov brat Martin, ki je v svitu električne svetilke spoznal oba napadalca Našel je svojega brata že vsega v krvi in nezavestnega ter je bil celo sam v nevarnosti, da ga hudobneža napadeta. Topolovec Jurij, ki se le od časa do časa zaveda, ima tako hude poškodbe, da niti ni sposoben za prevoz v bolnico. Razen težkih poSkodb na glavi toži tudi o notranjih bolečinah in ima otekline na trebuhu in križu. Skoro gotovo ima počeno lobanjo in pretresene možgane, ker vedno bruha Tudi on sam je spoznal oba napadalca. Orožniki so oba divjaka aretirali in privedli v ptujske sodne zapore. Številni ljubljanski romarji v Dravljah Ljubljana, 15. avgusta. Dobrovoljni Ljubljančani se danes niso kaj spraševali, kod in kam. Vreme se je zjutraj precej kisalo: nekaj časa je sijalo solnce. nato pa se je nebo spet zagrnilo v mokre megle in je pričelo pršiti. A je spet kmalu ponehalo ter je znova posijalo solnce. Razen najbolj navdušenih turistov, ki jih zlepa ni obdržati doma, so Ljubljančani lepo čakali, dopoldne promenirali po Tivoli hi m Aleksandrovi cesti, nato pa sedli h kosilu z« domačo mizo. Popoldne se fe nebo zjasnilo, vsaj deloma. Tedaj se je vse obrnilo v smeri proti Draviiam. Na Veliki šmaren se Draveljci postavijo. Od nekdaj že slavi tam cerkvi- Okrog cerkve preobilico doki vodi skozi romarji od blizu m daleč, zrastejo čez noč stojnice s brot; stojnice so ob cesti, va3 in prodajalci ter prodajalke vabijo, vabijo. Na razpolago so poleg sladkarij, bo-berv in flancatov in sadja celo kolmeževe korenine za želodčne težave. Kmalu po 14. so se jele danes gibati proti Dravljam procesije ljubljanskih romarjev. Po 16. je zavladala tam gneča Ln to ne samo v vseh petih ali šestih gostilnah, marveč tudi na cesti, da so se posamezniki le s težavo prerivali in da so se zgubili najboljši prijatelji in znanci. Po gostilniških vrtovih je pozno v večer vladalo prešerno razpoloženje. Ni ostalo kaj prida stolov v domačih hišah, vsi so morali na pomoč v gostilniške prostore. Kakor v Dravlje so se vile pozneje procesije ljudi nazaj proti mestu. Pa še vse bolj živahne!... Jutri praznujejo Draveljci god svojega patrona. potem pa se bodo le toliko odpočili, tla bodo pripravili za nedeljo kar najlepše žegnanje, na katero vabijo prav toliko Ljubljančanov, kakor so jih danes imeli okrog sebe. Afera novosadske zdravniške zbornice pred sodiščem Beograd, 15. avgusta, p. Danes se je pred beograjskim sreskim sodiščem vršila zanimiva razprava, v kateri se je moral zagovarjati primarij novosadske državne bolnišnice dr. Svobodan Matic. Obtožen je bil zaradi pisma, ki ga je poslal lani tedanjemu ministru za socialno politiko in narodno zdravje Ivanu Puclju in v katerem je trdil, da so se v Zdravniški zbornici pripetile razne nekorektnosti, nezakonitosti in tudi nepravilnosti v denarnih poslih. Minister Ivan Purelj je po sprejetju tega pisma naročil novosadski Zdravniški zbornici, naj toži dr. Matica zaradi obrekovanja, da bi se pokazalo pred sodiščem, ali so njegove trditve točne ali ne. Pri da-našji sodni razpravi je dr. Matic vztrajal pri svojih obdolžitvah ter izjavil, da bo s pričami dokazal njihovo resničnost Zaslišanih je bilo večje število prič, zdravnikov iz Novega Sada. ki so v glavnem izpovedali v prilog dr. Matica. Zato je bil dr. Matic oproščen. morali čajsa/ti, da je ponehalo trganja anosfi dosti šibkejše srbske vojske. Današnji dan pred dvajsetin« leti pa je priprava velikansko presenečenje Avstriji in vsemu svetu. Avstrijski vojski, M je IS avKusita še ves dan bo-rob&rd?rafla z vso močjo Beograd in Obrenovac ter držala tik pod Cerom po vrsti 5 dobro utrjenih postojanik, so v strašno viharni in deževni noči padli v bok Šismadinci ter zavzel: postojanko Trojan. Parlog, Tekeriš in naposled najvišji Cer. Na Tekeriš so u>ešci privlekli topove, ker vozov ni bito mozoče sipravitj iz blata med site o ploho. Zmaga na Ceru je tala nekaj čudovitega. To ni bil uspeh dobro izvežbameza in opremljenega. vojaštva, tudi še tako_ genialne poteee vojskovodij ne dosežejo kai takega. Taka stvar se pač posreči samo po žrt v ovalnim branilcem domovine-, ki v'idi-jo pred seboj samo: svobodo ali smrt — in prav nič dru-gega. Presenetljiva srbska zmaga nad ve Ji ko premočjo, ki je povzročila za dalje časa temeljite .lepreimeimbe na vsem bojišču, na je bila tudi v političnem itn moralnem pogledal zelo pomembna. Pobila je mnenja jn trdiitve, kfi jih je Avstrija o Srbiji razširila po svetu. Ogenj s Cera }e šele kulturnemu svetu v pravi luči pokazal Avstrijo kot napadalca in Siitijo lcot napadenca. Vsemu svetu je bila dana najboljša priložnost za primerjavo moči orožja z močjo ideje in zaključki taike primerjave so bili za silo orožja tako neugodni, da so vznemirja® še tako vnete zagovornike imperialistične politike. Za Avstrijo samo pa je bil Cer — preslišano svarilo. Ko je Avstrija pripravljala napad na malo, v balkanskih vojnah izmučeno Srbijo, je imela edine skrbi in pomisleke, da bodo v vojno posegle tudi druge sile, nihče pa ni v Avstriji mislil na to, da bi velika, dobro pripravljena avstrijska vojska mogla na srbskih tleh naleteti na močnejše odpore. Pomisleke o razširitvi vojne so av-»triijskj generali in politiki tešili z močnim nemškkn zavezništvom, o naglem porazu Srbije pa so biH tako trdno prepričani, da so v mislih že videli, kako bo popohn poraz Srbije v prvih dneh vojne razočaral vse snbske prijatelje ter vsem vzel vsako voljo do pomoči aiš intervencije. Vojna napoved Srbiji je bila točno -preračunana na dneve in celo ure, ko se srbski državniki niso mogli posvetovati s svojimi prijatelji, sovražnosti pa so sledide vojne napovedi z največjo naglico, ker so bili močni vojaški oddelki ze pripravljeni na obalah Dunava. Save in Drine. Ko srbska mobilizacija še ni bila izvršena, je bil Beograd že v ogni« avstrijskih topov, avstrijske čete pa so bife že preko mejnih rek in nad civilnim prebivalstvom se je divjaško znašaila avstro-ogrska bojevitost Po zavzetju Šabca in po prehodni preko Drine pri Ložnicj so se avstrijski odidelki neovirano od dveh strani pomikati proti vrhovom Cer planine. V prvi polovici avgusta 1914 so Avstrijci mislili ter napovedovali vsemu svetu, da se bodo s cerslkih wbov naenkrat kakor nevihta razlili po vsej Srbiji. Zaradi ogromne premoči in dobre pripravljenosti avstrijske vojske je bila ta napoved za vso Evropo kaj verjetna Domače vesti « Veličasten pogreb mlade matere Tisoči prebivalstva so počastili žrtev materinstva Ljubljana, 15. avgusta Ob velikanski udeležbi ljubljanskega in viilkega prebivalstva se je daa^s popoldne vršil pogreb gospe Magde Pancetove, soproge sodnika, ki je žrtvovala svoje mlado življenje na oltar materinstva. Gospa Magda je bila iz znane ugledne viške rodbine Marnove. Pred letom se je poročila z g. Vinkom Pancetom. preiskovalnim sodnikom v Ljubljani, ki je takisto Iz znane rodbine na Glincah. Pred meseci je bil soprog premeščen v Brežice, mlada gospa pa je ostala pri starših v Ljubljani. Dva meseca je tega, kar jo je materinski koklic zval v oskrbo ljubljanske ženske bolnišnice. Darovala je življenje ljubki punčki. Izpočetka je bilo vse normalno. Nekaj dni potem, ko se je mlada mati že vrnila v domačo oskrbo, pa se je pojavila vročina in zdravniki so mogli ugotoviti oni pojav, ki zada porodnicam in svojcem smrtni strah: sepsa. Visoka vročina je trajala neprekinjeno. Zdravniki so se trudili na vse načine in še do zadnjega so upali, da bodo rešili cvetoče življenje. _ Toda osem tedenska neprekinjena vročica je bolnico izmučila do smrti. S kako globokim sočustvovanjem je pretresljiva novica navdala ne samo široki krog tistih, ki poznajo pokojnico in obe ugledni družini, temveč tudi množice drugih, ki se jim je zasmilila usoda mlade matere, je pokazal pogreb, ki se je vršil ob 16. izpred hiše moževih staršev na Glincah. Lahko rečemo, da se je zbral ves Vič z okoličani vred in po Tržaški cesti so iz Ljubljane šle zlasti mnoge Ljubljančanke počastit žrtev materinstva. Mnoge so nesle tudi prelepe šopke. Vsa krsta je bila obložena z bohotnim cvetjem in krasnimi venci. Bil je pogreb, kakor ga tudi v Ljubljani redko vidimo. Preprosto lep in ravno zato tako ganljiv. V zelo častnem številu so bili navzočni tudi moževi tovariši, zlasti mlajši 4jubljanski juristi, nadalje je bilo zastopano predsedništvo okrožnega sodišča, društvo sodnikov in advokatska zbornica. Domači cerkveni zbor je pred hišo žalosti lepo ubrano zapel »Vigred«. Potem se je pomikal sprevod proti viškemu pokopališču in sam pogled na obe, od žalosti strti družini je mnoge ganil do solz. Ob svežem grobu se je pevski zbor po-slednjič poslovil od mlade pokojnice z lepo žalostinko. In že so na krsto neusmiljeno zagrmele prve grude. V oblačnem soparnem popoldnevu so sa množice otožne razhajale s pokopališča. »Zahteva po vrnitvi Cankarjevega kipa je pravilna« Chicago, v avgustu O zanimivi clevelandski kulturi pravdi, o kateri je »Jutro« izčrpno poročalo, je prinesla čikaška »Prosveta« daljši uvodnik, v katerem izraža list svoje načelno stališče o vprašanju, ki je razburkalo duhove oba-kraj oceana. Zahteva po vrnitvi kipa, piše »Prosveta«, j« povsem pravilna. Ker so Cle-velandci prosili za kip in ga dobili zastonj bi bilo pošteno, da ga vrnejo darovalcu, če ga nočejo. Afera s tem kipom je tipična slika naših razmer tu in v našem starem kraju, ki nimajo para nikjer drugje. Radi bi vedeli, kako so clevelandski rojaki, ki vodijo jugoslovanski vrt, prišli na idejo, da dobe Cankarjev spomenik. Vsi so menda klerikalci. Zakaj se niso že spočetka ^spomnili na Barago? Jasno nam bo to, če pomislimo, kako si klerikalci v starem kraju prisvajajo Cankarja vsa ta leta po njegovi srn rti; po vsej sili ga hočejo napraviti za katoličana. Katoliška založba izdaja njegove zbrane spise. Ivari Cankar je pa sovražil klerikalizem. Vedno ga je napadal in smešil v svojih satirah ... Zdaj pa nastane vprašanje, nadaljuie »Prosveta«, ali ni v Clevelandu nobene napredne slovenske organizacije, ki je dozorela za Cankarja in ki bi naprosila mestno občino ljubljansko, da njej prepusti spomenik, da bi ga odkrila na dostojnem mestu? Ker je kip že v Ameriki, naj tudi ostane tu, razen če ga darovalec izključno zahteva nazaj. Čas pa je, da se napravi konec sramoti za našo iavnost. da bo kip ležal v privatni mrtvašnici v Clevelandu. Kip naj pride v roke onih. ki razumejo Cankarja, ali pa naj gre nazaj v stari kraj. Napredni krogi v Clevelandu, na delo! Federacija društev SNPJ v Clevelandu lahko stori kak odločen korak. Vremensko poročilo Številke za označbo kraia pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje 'barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v tnm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 15. avgusta Ljubljana: 7. 759.3, 13, 96, 0, 10, 15j0, dež; Maribor: 7, 756.9, 12, 80, Ni, 10, 2.5, dež; Zagreb: 7, 759.3, 15, 90, 0, 10, 10.0, dež: Beograd: 7, 75(7.3, 16. 80, NW1, 10, 24.0, dež; Sarajevo: 7. 759.1, 12, 90, 0, 0, 22.0, dež; Skoplje: 7, 757.9, 21, 70, Ni, 10, 2.0, dež; Spdit: 7, 75S.8, 18, 60, NE2, 6, 33.0, dež; Runribor: 7, 756.4. 23. 80, E2, 4, 10, dež; Rab: 7, 7156.4, 1(7, 50 E3, 10, 8.0, dež. Temperature: v Ljubljani 19.6, 12.4, v Mariboru 17.6, 12, v Zagrebu 20, 15, v Beogradu 30., 15. v Sarajevu 24, 9, v Skopiiiu 33, 17, v Spflitu 25, 19, v KuTriboru —, 18, na Rabo —, 14. * »Kraljevska plošča« »e seli iz Bafike v Zagreb. O »baščanski plošči«, ki ima najstarejši napis -v glagolici, je »Jutroc že poročalo ter omenilo, da bo ta vele-važni spomenik iz XL stoletja prevzela Jugoslovanska akademija v Zagrebu za svoj muzej. >Baščanska plošča«, ki je ve-levažen dokument hrvatske zgodovine, ker govori njen napis o jkralju hrvatskem« Zvonimiru, je bila shranjena doslej v cerkvici sv. Lucije v Jurondvoru ter so že pred dolgimi leti zgodovinarji priporočali, naj pride v strokovnjaško varstvo. Ko bo to sedaj urejeno, bodo v cerkev sv. Lucije postavili kopijo pložče. ki jo je bil za Ju-goslo vensko akademijo napravil kipar Rendič. * Veliki premogovni sldadi v BoSni. V Bosanski krajini se mudi že več dnd skupina strokovnjakov in finančnikov, ki pro-učava področje in možnosti za večjo eks-ploatacijo premoga, ki je v nekaterih krajih Bosanske krajine v nenavadno velikih in bogatih skladih. Nekateri skladi se Taz-tegajo na razdaljo od 15 do 50 km in niso baš globoko pod površino zemlje. Zaradi tega bi eksploatacija ne bila draga, največje zapreke pa bi povzročale pomanjkljive prometne zveze. Bosna ima sploh mnogo prirodnega bogastva in se zanj in-teresirajo mncge tuje podjetniške skupine. * Zagrebški zoološki vrt stalno napreduje, kar se tiče njegove ureditve, njegovih prebivalcev in tudi obiska. V najkrajšem času bodo uredili nova bivališča *a tigre. Samica se že prej ni vedno razumela s samcem, odkar pa ima mlade, je potrebno urediti za njo in za mladiče novo, od starega tigra ločeno bivališče. Uprava zoološkega vrta je izdala pregled obiska od začetka leta do konca julija. V tem času je obiskalo zoološki vrt 139.223 oseb, med njimi 8856 šolarjev iz 302 šol. Od teh obiskovalcev je prišlo v blagajno okrog 225.000 Din — za 10.000 Din več, kakor lani v istem razdobju. Da bi se povečal obisk in z njim dohodki, urejajo sedaj posebne zabave za otroke. Tako n. pr. se bodo otroci vozili z malimi konji poniji, ki pa bodo uporabljivi tudi za ježo. Največji sovražnik zoološkega vrla je dež, kajti če dežuje ob nedeljah in praznikih, izgubi blagajna po 5 do 10.000 Din dohodica. * Melioracija polja JelaSa. Obsežno Je-las polje, ki se razteza ob Savi nedaleč od Broda, je bilo nekdaj zelo rodovitno, potem pa je njegova vrednost padala od leta do leta, ker je bilo žrtev čestdh poplav Save in gorskih voda. Vrednost zemljišča se ceni še danes na 76 in pol milijona dinarjev. če pa bi bila izvedena melioracija, ha vrednost poskočila na 133 milijonov. Skozi dolgo dobo so veliko zemljišče zelo zanemarjali. Najvažnejše delo je bilo izvedeno leta 1870, ko je vojaška oblast iz Zagreba zgradila nasip Brod-Kobaš-Lužane. Ta nasip pa ja večkrat zahteval temeljita popravila in tudi razširitev, kar pa ni bilo izvedeno, šele 1. 1927 so zgradili obrambni zid ob izlivu potoka Mrstunje. Ministrstvo za zgradbe je sedaj odobrilo načrte najvažnejših del in oskrbelo kredit od 21 milijonov dinarjev. Načrti bodo izvedeni v dobi petih let in v tej dobi se bodo tudi poskrbeli še potrebni kredita. Ko bo melioracija izvedena, se bodo znatno zbolj-šale tudi higienske razmere v vsej okolici. * Neizplačani rudarski zaslužki. Oblasti so. kakor z»ano, imenovale posebne komisije za upravo rudnikov »Jarondol« in »Bo-govna«, ker dolgujejo podjetniki že več milijonov rudarjem in uslužbencem na že davno zasluženih mezdah in plačah. Oba rudnika dolgujeta velike vsote tudi na socialnih dajatvah. Dokler ti dolgovi ne bodo poravnani, ostaneta oba rudnika pod vodstvom državnih komisij. Poskrbljeno je tudi, da so rudarji dobili že del svojih zaslužkov in da se odslej vedno izplačujejo tekoče mezde. Tudi pri rudniku »Termi« pri Pirotu dolguje podjetje rudarjem velike vsote na mezdah in da bi bile tudi tam dosežene državne intervencije m konrro-la, je prispela sedaj v Beograd 11 članska deputacija rudarjev »Jerme«. Po intervenciji Delavske zbornice bo Narodna banka z direkcijo državnih železnic omogočila delno izplačilo zaslužkov. * O naših panjih prinaša »Haus, Hof, Garten« ilustrirana priloga »Berliner Tage-blatta« krajši članek pod naslovom »Slike na panjih — stara slovenska kmečka umet- PST Patent Stopf Twist priprava je eden onih redkih izumov, ki imajo veliko praktično vrednost, saj omogoča mašenje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj mnogo lepše in neprimerno hitreje nego na roko. Cena je zmerna. Vsak trgovec Vam postreže. Pisana množica Sličica Velikega šmarna. Vreme kakor po naročilu. Pred praznikom in praznik vsi vlaki ta avtobusi v smeri planin natrpano polni. Tako životari na .praznik okoli poldne pred kolodvorom bi po ulicah v Celju le še beda: ohiravke s cajnami. Marsikateri se pozna, da je prvič oa tej poti — zvedavo ogleduje celjski svet, hišo pri hiši, ki so vse višje kakor je dcnnača cerkev. Iz vseh zagmščenihs delov sveta so se zbrale, polne pričakovanja V onih, ki so že stare romar i ce k savinjskemu hmelju, je živelo upanje od lani, ko jim je bila izplačana mezda, od lami so živele samo dnevm, bo jih sj>et pokliče Savinjska Nerodne eo. Popolnoma brezbrižno posedajo po sencah. Vlak (bo počakal! Policaji, postrečki, vsi ,potni stikajo po kotih, da jih pravočasno pri ženo na vlak. »že piska«, že »fučka« — v vseh mosočih narečjih jim tolmačijo. ženske leno odgovarjajo: Laa-žee-tee! Za avtobus skrije sladoledar svoj voaiček in z>dirja na pomoč: »Brao, brao. kola več idu, hmelovfte, brzo!« »Nismo hmelovke, smo obiravke« — pojasnjujejo in sede dalje. On jih prosi, moleduje, dokler se ne dvignejo. V zahvalo ga zmerjajo. Skupni vnemi se imajo zahvaliti, da so ujele vlak vse, razen treh. Tem Je ušel pred nosom. Toliko, da so še prisluhnile enakomernemu, počas- nemu vrtenju in ropotu ikoles: De-nar-Ja de-nar-ja! Objestmeži dbijajo na njihov raCnn surove šale. čakamo na odhod avtobusa v Rogaško. Zamuda! Kaj bi ne? V velS&ean avtobusu en samcat potnik in to danes.'ko ie tam velika reč. Šofer si ne more kaj, da bi ne bi .povprašal: »V Rogaško?« »Ne — samo do 6 . • •« »Griža je, griža,« zastoka Šofer. Po četrturni zamudi vendar. Parček. Zanimajo ga kilometri, cene. Obrne so za voglom preračuna . . . V poslednjem trenutku pade odločitev. Gre. Kdor čaka, pričaka še ne&aj potnikov se prikaže za bližnje kraie. V romantično Roeaško sere same car-ček. V Storah ustavi kmetica sredi ceste avtobus. Rokavce ima še. »Res ,pel4te v šmarie?« »Res!« »Grem žihar gor?« vpraša hrepeneče. »Rees?! O, de mate pa vi ur6d besedo ko cug!« Avtobus odskaknje, da je veselje. Vročima Žeja. Kmetica, oborožena proti tej (nadlogi, nastavi eteklenko na usa in pije, pije v dolgih požirkih. Vse skomina, eden si ne more kaj: »Mat', notr' je lušn' gledat, kaj ne?! — See? Vi boste ,pa preveč vidi'! Dajte že naju! ^pogledat x ta lešpetlml« »Vejo, je sparjen, ko sami hudir, nI nič dobro. Vi greste gvišn' vsi k Sv. Roku.« zasuče varčna ženka pogovor Nobeden. Nee? se začudi romariea. K v»-čeraiicam — ne? »Poki pa ne veste, če jih bom še dobila? Oni t ud ne grejo?« se obrme do šoferja »A jaz se peljem v Slatino!« »Jaz pa me, jaz bom pa tu ostala. Pa žihar poki spet zravn vas pelžim?« Kdo bi odklonil želji, ki privre resnično iz globine duše! Tam pri Šmarju se potnijo krčme z romarji svetega Roka s treznimi im že pijanim L Taka je navada, da je treba zaliti Ibožjo pot. Po mizah se railiva vino. Harmonika drobi 'poskočne. V krčmah ob božjepotmih drneh nti kriize. Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pabitosu, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Jose-fovi« gremčici domače sredstvo i>ri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrak v slabi prebavi takoj pre-ženemo. Sk>vit.i zdravniki priznavajo, da učinlcuie »Franz Josefova« voda sisruTmo tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drog-ertjah in špecerijskih trgovinah. most« članek, ki zavzema celo stran priloge, je opremljen s štirimi velikimi slikami ter se končuje: Slike na panjih eo izdelane sijajno in so večinoma izvrstno ohranjene. V okolici Ljubljane jih lahko vidiš še dandanes. • Dolgotrajna borba xa grob. V Subotič je končan nenavaden spor, ki je sedem mesecev silno zanimal vse prebivalstvo. Letos 2. januarja je umrl upokojeni železničar Ladislav Rokan. Mož je imel svojo rodbinsko grobnico, cerkvena oblast pa mu ni dovolila v njej večjega počitka, ker pogTeb ni bil izvršen po pogTebnem društvu »Funero«, ki ima posebne pogodbe s katoliško župnijsko upravo in z njenim pokopališčem, na katerem je Rokanova grobnica. Rodbina je Rokana sicer že pokopala, grobokop pa je po nalogu cerkvene oblasti rakev spet dvignil iz grobnice. Zaradi tega je nastalo hudo razburjenje, intervenirati so morale oblasti in pokojni železničar je bil naposled začasno pokopan na mestnem pokopališču. Rokanova rodbina je tožila župnijsko upravo in samega škofa Budanoviča ter je sodišče naposled proglasilo razsoctoo, ki priznava Rokanu grob v njegovi rodbinski grobnici ne glede na to, kdo izvrši pogreb, župnijska uprava je čakala do pravnomočnosti razsodbe in tako je bil pokojni Rokan žele sedaj deležen počitka v svoji rodbinski grobnici. Njegovemu tretjemu pogrebu je prisostvovala velika množica. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Koman jka pri »otačeojn maAJo-be. Bakreoo, t«m.TH> polt in gladko kožo d-o-hite le ako Ti.aJTKi7.o-t« telo {kri aoinčeajn z origina-iinim NI(rO£ROL (Patent šit, 6923) oljem aJi kremo u «011116611 je mi ma«ižo. — IMirt ee t TO&h l-ekaroah io dro^enijah. Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica ftter. 5. • Nenavadno tihotapstvo v Skoplju. Velika afera, ki zanima vse prebivalstvo Skoplja, je sedaj ponarejanje in tihotapljenje kisle vode. Znani trgovec in lastnik šarplaninskih vrelcev kisle vode Janičije-vič je ovadil oblasti več vinskih trgovcev iz Skoplja, češ, da prodajajo pod imenom šarplaninske kisle vode vodo iz nekih mineralnih vrelcev v Vučjem dolu, ki še niso strokovnjaško pregledani in je tako sestavina njih voda še popolnoma neznana. Ovadeni trgovci so baje opremili steklenice svoje kisle vode z napisi šarplaninske kisle vode ter organizirali tudi dobičkanos-no razprodajo in tihotapljenje vode iz Vučjega do!«i. Zgodilo se je baje tudi to, da so trošarinski organi dajatve za potvor-jeno kislo vodo pisali na Janičijevičev račun, meneč, da »o vse pošiljatve njegove. Preiskava o tej zadevi bo precej težavna, ker se vse ne bo dalo ugotoviti v Skoplju. ♦ Zadah po znoju — znoj pod pazduho. Uporabljajte »Nivosa«, ki je brez dvoma neškodljiva Regulira izločevanje potn zdrave kože. odstranjuje neprijeten vonj in ostale zle posledice, kakor uničevanje perila in obleke. Dobiva se v lekarnah 'n drogerijah. Velika steklenica 26 Din. Iz Ljubljane u— Obrtniški razstavi v St. Vidu in na Viču sta bili včeraj spet deležni prav številnega prazničnega obiska. Posefano zadovoljni so bili Vičani, ki so do večera imeli vsega skupaj že blizu 2000 poset-nikov. Samo včeraj jih je bilo okrog 700. še več pa je vredno priznanje, saj so izdelki res lepi. Uspeh se kaže tudi v nekaterih naročilih. Tudi viška razstava ostane odprta do nedelje. u— Dela na Frančiškanskem mostu tudi včeraj navzlic prazniku niso počivala. Zdaj so že spet zvezali s tračnicami oba tira, med nju pa polagajo lesene kocke, ki jih zalivajo s katranom. Cestišče osrednjega mostu, po katerem bo šel ves tovorni in tramvajski promet, so zbetonirali in bo sploh ves mo6t pokrit z lesenimi kockami. Kakor je pričakovati, bodo tramvajski vozovi lahko stekli čez most že danes ali vsaj jutri. u— Vlom v trgovino. Včeraj ponoči se je splazil neznan tat v Korunovo trgovino pod Rožnikom. Odpri je pritlično okno, nakar je v lokalu najbrž iskal denar, ki ga pa ni naše'. Zadovoljil bi se slednjič s prigrizki, a se je najbrž ustrašil kakega šuma in zbežal po isti poti, kakor je bil prišel. V naglici je pograbil le par že po-nošenih čevljev, ki jih je našel v nekem kotu. škoda, ki jo je povzročil vlomilec, je malenkostna. • u— Izvrstno zajtrku jote, kosite ali pa večerjate ob izbornih pijačah v restavraciji hotela »Slom«. Iz Celja fi v • oee ;e strupi A&o m Ttoriog* (ukjtcira.) ee£ zdravega {torek* -r ifrout, ta oboU m pogiiae, ker ee ▼ ee krt i« organe forujjTv. — S tem preprefeaj« dWero®o. g-:M in splošno o.ooaje deioranie ootraojih f>i, oova Bd-avjo, ohranja telesno ia dnfevno toet. e— Tekme v odbojki v Celju. V nedeljo dopoldne so bile na dvorišču mestne narodne šole odigrane sokolske tekme v odbojki, najprej za prvenstvo okrožij, nato za župno prvenstvo. Na treh' igriščih, ki so jih vsi tekmovalci hvalili in ki so delo celjskih odbojkarjev, je bilo odigranih okrog 20 tekem. Ob pol 9. se je pričelo teK-movanje za prvenstvo okrožij. Okrožni pi-vak savinjsko-žaleškega okrožja je postala članska vrsta sokolskega druStva Gom.il-eko, vrsta moškega naraščaja društva Šoštanj in vrsta ženskega naraščaja društva iZalec, prvak šmarsko-šentjurskega okrožja članska vrsta društva Store, prvak spod-njeposavskega okrožja članska vrsta društva Zagorja in vrsta moškega naraščaja istega društva. Celje kot samostojno okrožje je obenem tudi prvak okrožja v vseh 4 kategorijah. Po okrožjih so bile odigrane zupne tekme. Vse vrste so bile zelo disciplinirane in so se vztrajno borile. Šoštanj se je postavil z dobro šestorico oaraščaj-nikov, Gomilsko je iznenadila z lepo hi vztrajno igro, lep napredek so pokazali odbojkarji iz Brežic, Zagorja in Stor. Celjsko društvo ima odličnega zastopnika v moškem naraščaju in v članski vrsti. Tehnično najbolj izvežbane so celjske vrste, tik za njimi pa so šoštanjski naraščajniki. Vrste ostalih društev so močne in vztrajne, a jim še manjka tehnično znanje. V sploS-nem pa je treba ugotoviti lep napredek te igre v oeljski župi: Rezultati borbe za župno prvenstvo so naslednji: članska vrsta celjskega društva je premagala vse ostale okrožne prvake ter dosegla 8 točk in s tem naslov župnega prvaka. Sledijo članska vrsta društva Gomilsko s 5 točkami, vrsta društva Zagorje, vrsta društva Brežice in vrsta društva Store. Moški naraščaj je nudil najlepše igre, zlasti celjski m šoštanjski. Župno prvenstvo si je priboril naraščaj iz Celja, na drugem mestu je Šoštanj, na tretjem Zagorje, članice celjske^ društva držijo župno prvenstvo in v celjski župi sploh nimajo konkurence. Odigrale pa so ti*4* več tekem z moškimi rrstami m dosegle prav lepe uspehe. Vrsta ženskega naraščaja celjskega društva si je priborila župno prvenstvo v svoji kategoriji: na drugem mestu je vrsta iz Žalca Celjsko so-kolsko društvo je torej doseglo župno prvenstvo- v vseh kategorijah in bo stopilo v borbo na banovinskih tehmah v odbojki, ki bodo 26. t m. v Celju. Tekme so trajale do 13. in so bile zaključene v največjem nalivu. Sodili so saveziri sodniki br. Grgič. Perme in Starašina iz Maribora ter Cergol, Černigoj in Grobelnik iz Celja. Tekmam je prisostvovalo mnogo občinstva. e— Nož ura je zabodel v obraz, v torek okrog 14.15 sta se sprla v nekem lokalu v Gosposki ulici 38 letni poročeni kroSnjar Valentin štefanec iz Meljana v savski banovini in 28 letni delavec Vinko Jošt iz Celja. Bila sta nekoliko vinjena in sta se začela ruvati, nalkar so ju spravili iz lokala. Na Tibet sta nadaljevala prepir. JoSt je udaril štefanca večkrat z dežnikom po plečih. To je štefanca tako razckražflo, da je segel v žep po nož, zabodel Jošta v levo lice in mu prizadejal večjo rano. JoSt je šel takoj na reševalno postajo, kjer so ga obvezali, štefanca, lri je po dejanju pobegnil, so pozneje prijeli in izročili okrajnemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm vFra Ddavoto« in zvočna pravljica. b Maribora a— Uvodnf tečaj za učitelje kmetske no-daljevalne šole je bil po 11 dneh slovesno zaključen. Tečaja se je udeležilo večje število učiteljev iz vse banovine, ki bodo izkoristili pridobljeno strokovno znanje med našim kmečkim ljudstvom. a— Nočni roparski napad. Ko se je v torek zvečer okrog 22. vračala iz mesta domov v Koroščevo ulico vdova gospa Angela Benkova, jo je pred vrtnarijo Mestnega olepševalnega društva napadel neznan rroški srednjih let Planil je iz teme nad njo m ji iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je imela 160 Dm m nekaj listin. Benkova je sicer pričela klicati na pomoč, toda ropar je izginil brez sledu v smeri proti Kamnici. Iz Novega mesta n— Dve hudi nesreči. Ko se je peljal 28 letni prokurist tvrdke Raušer v Zagrebu g. Ječinski Juraj s svojim šoferjem proti Dolenjskim Toplicam, je prišlo nenadno do nesreče, ki zaenkrat še ni zahtevala življenja Cesta, ki pelje proti DoL Toplicam, zavije pod graščino Srebrniče v oster ovinek, sredi tega pa je mostiček z obcestnimi kamni. Na tem ovinku se je zaletel avto v obcestni kamen in se od silnega zaleta ter udarca prevrnil, na travniku pod cesto pa sta obležala g. Ječinski in šofer. Med tem, ko se vozaču ni storilo ničesar hudega, razen par prask, je g. Ječinski dobil precej občutne notranje poškodbe in zelo hudo sta tudi poškodovani obe nogi. — V Selih pri Suhorju pa je 49 letni posestnik Klemenčič Ivan žagal na cirkular-ki deske. Pri tem mu je odrezala cirkular-ka dva prsta na levici. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici usmiljenih bratov. Velik zaklad iščejo Vranje, 14. avgusta. Vranje ima veliko senzacijo. Iščejo zaklad. 70 kg zlata, ki ga je baje zakopal neki Bolgar, ko je bežal pred srbsko vojsko. V prvem pehotnem polku v Vranju služi neki Bošnjak Hasan Bešič, ki je sicer že leta 1921. služil kot novinec v Vranjiu, pa je tedaj pobegnil iz vojske in jo udaril čez mejo v Bolgarsko, kjer se je naposled tudi oženil. Toda domovina je le domovina in domotožje ga je vedno bolj vleklo domov. Seveda pa se je kot vojaški begunec bal kazni, če bi se vrnil. Ali domotožje je premagalo tudi ta strah in lani na jesen se je ■vrnil domov, dasi je imel v Bolgariji ženo in dva otroka. No, pa naSa obkstva niso bila prav preveč stroga. Odslužiti mora samo podaljšan rok v svojem polku, pa je tako nekako pred osmimi meseci spet prišel v Vranje. Bešič pa je prinesel s seboj iz Bolgarske veliko skrivnost Leta 1925. mu je v bolgarski vasi Kozludžu bivši narodni poslanec, ki so ga po domače imenovali Baja Hristo, zaupal, da je njegov bratranec, ki je že umrl, bežeč pred Srbi v Vranju na ledini blizu vhoda v vojašnico zakopal vrečo zlata, ki je tehtala kakih 70 kg. Pokojnik je prosil bratranca, naj on poišče to zlato in ne pozabi potem njegovih otrok. Ker pa ne more v Vranje, naj bi poiskal zakopano zlato Bešič, ki pozna Vranje. Bešič je dolgo časa molčal o svoji skrivnosti. ali jo je naposled zaupal puškarju svojega polka Bogolrubu Nikoliču, ta pa svojemu prijatelju Blagoju Milenkoviču, ki «ta sklenila dvigniti zaklad. Dobila sta oblastveno dovoli^nje za iskanje zaklada in lastnik one ledine jima je dovolil razkopavanje. Tako zdaj že nekaj časa dvajset kopačev prekopava ledino pod skrbnim nadzorstvom Nikoliča in Milenkoviča, ki .pa vsekako misli ta zaklad obdržati zase. ne da bi Bešič dobil svoj del. Nikolič nam-ireč trdi. da se mu je o zakladu sanjalo in da z Bešičem sploh ni nikdar imel nikakršnih tvez. Vse Vranje spremi ia razkopavanje ledine z zanimaniem. toda doslej se še ni pokazal niti drobč^k zlata, pa «e že marsikomu zdi, da je Bešičeva zgodba o zakladu , ie potegavščina. V globinah morja Življenje v plasteh brez svetlobe - Mikroskopska prahrana: plankton - glava kot žoga, telo kakor nit S Morje je največji tn najgloblji življenjski prostor na zemlji. Dočim je zemeljska površina obljudena le v nekoliko metrov debeli plasti, je morje s svojo povprečno globino 3800 m od vrha do tal polno življenja. Je pa zelo težko preiskati ga v tem pogledu, kajti tehnika še ni izumila priprav. ki bi človeku omogočale dospeti do njegovih tal. Kakor znano, narase vodni tlak z vsakimi 10 m globine za eno atmosfero. tako da je celo z najmočnejšimi potapljaškimi opravami nemogoče priti globlje nego na 200 m. Samo ameriškemu biologu prof. Wililamu Beebeju je uspelo z veliko jekleno kroglo dospeti do globine 430 m, torej v tisto plast, kjer se zaradi pomanjkanja vidne svetlobe globoko morje šele pričenja. Pomanjkanje svetlobe daje življenju v globinah morja poseben značaj in posebne prilagoditvene oblike. To je tudi krivda, da število živih bitij z globino pada. Prav za pTav je globoko morje od živi jen ia v zgornji, 100 do 200 m globoki plasti, kamor še prodira svetloba, odvisen življenjski prostor. V tej zgornji plasti živi pretežna večina tistih mikroskopsko majhnih rastlinskih bitij, ki rabijo vsemu živalskemu svetu morja neposredno ali posredno za hrano in jih zato tudi imenujemo »prehrana« (plankton). Nemlška južnoatkntska ekspedicija z ladjo »Meteor« je v letih 1925. — 1927. najintenzivneje proučila ta plankton. Z neštetimi raziskavami na licu mesta je ta ekspedicija ugotovila, da prevladujejo v mrzlih antarktičnih delih Atlantika poleg protozooj kremenaste alge, ki ljubijo povsod hladnejša vodovja; v tropih pa prevladujejo kokolitoforidi, enostanične alge, ki imajo v svojih plaščih koščke apna. To si razlagajo tako, da vsebuje tropsko morje zaradi visoke površinske temperature le malo raztopljene ogljikove kisline, zato pa je prenasičeno z apnom. Nemška Vitanja politika Von Kibbentrop, ki bo po vesteh iz Berlina najbrže zamenjal vnanjega ministra von Neuratha Z rastočo globino množina mikroskopskega planktona hitro nazaduje. V globini 100 m ga je komaj četrtina toliko, kolikor na površju, v globini 200 m komaj štirinaj-stina; potem nazadnje počasneje, tako da doseže pri kakšnih 3000 m minimum 10 do 20 organizmov na liter vode. Ta minimum ostane potem nespremenjen do najglobljih globin. Večino tamkajšnjega planktona dajejo olivno zelene kroglice, ki jim bistva še niso dognali, vsekako pa ne zadostujejo več za preživljanje višjih živali, ki se zato gnetejo največ v višjih 500 m. Z rastočo globino jim je življenje čedalje težje, zato so prisiljene k najbolj čudnim prilagoditvam. Manjkajočo sončno svetlobo nadomeščajo — seveda zelo nepopolno — s tvorbo svetilnih organov, ki rabijo menda najbolj za to, da se spola najdeta, in pri katerih sodelujejo najbrže neke vrste svet-likajočih se bakterij. Pri nekaterih vrstah globokomorskih rib drže samice svoje samce kot neločljiv privesek na sebi. Krvni obtok in prebavni sistem takšnih samcev sta tako popolnoma spojena s krvnim obtokom in prebavnim sistemom samic da govorimo lahko skoraj o nastanku dvospol-nega organizma višje vrste. V isti meri, kakor postaja oko globokomorskih živali, ki se s povečanjem leče (teleskopsko oko) in drugače prilagodeva mraku, nezadostno za spoznanje okolice, se drugi organi, kakor plavutni žarki, spreminjajo v tipalne in lovilne organe, ki vča-si po večkrat prekašajo dolžino telesa, pri nekih ribah celo za dvajsetkrat Pri ribah is skupine stomiatidej se je zobovje za zgra-bitev večjih živali silno razvHo in je urejeno tako, da se med požiranjem vleže nazaj. Pri drugih vrstah je želodec tako raztezen, da sprejme lahko žival, ki je dvakrat trikrat večja od požirajoče ribe same. Kakšnih 15 cm dolga riba gestropodon bairdi ima skoraj kakor nit tenko telo. a silno veliko glavo, ki se je v celoti spremenila v ogromno žrelo. Kakor so pokazala nova raziskovanja, učinkuje nižja temperatura globokega morja na organizme dosti manj nego nedosta-janjc svetlobe. Le v toliko ima velik vpliv, da vsebuje morska voda potem manj raztopljenega apna in da so zato apneni skeleti živali zelo tenki in lomljivi. Neugodno učinkuje samo pri lovu teh žrvali hitra sprememba temperature od nižje k višji površinski. Te spremembe živali večinoma ne prenesejo. Visoki vodni tlak pa nima nobenega posebnega vpliva, kajti te živali večinoma nimajo zračnih prostorov v svojem telesu in voda se tudi pod zelo visokim pritiskom praktično ne stisne skupaj. Profesor, ki se je dal pomladiti z opičjo žlezo, se Je po zatrjevanju sorodnikov na-vzel živalskih manir, kar pa ne more biti resnično V Budimpešti je umrl te dni letni upokojeni gimnazijski profesor Jožef Sin-kovics. Po njegovi smrti so prišle v javnost tako zanimive stvari, da govori danes vsa Budimpešta samo o tem. Sinkovics je namreč eden med prvimi, ki so se dali pomladiti po metodi prof. Voronova. To se je zgodilo pred več nego osmimi leti, operiral sfa je pa znani učenec proi. Voronova, primarij dr. Zoltan Nemes Ne-gv, ki je metodo svojega učitelja kot prvi uvedel na Madžarsko. Kakor je javnost šele zdaj zvedela iz pripovedovanja Sin-kovicsevih sorodnikov, je operacija z vcepi tvi jo opičje spolne žleze potekla gladko in stari profesor se je počutil nekaj časa svežega in krepkega. Ni dvoma, da je po-mladitvena metoda imela uspeh. Kmalu pa so se v njegovem vedenju pokazale skoraj brez prehodov čudne spremembe. Mož je postal neprijazen in prepirljiv, hčer ki j« je prej oboževal, je stalno težko žalil in kar je najbolj čudno, navzel se je navad, ki jih njegovi sorodniki označujejo za opičje. Na stolu n. pr. ni sedel več na normalen način, temveč je na njem čepel s koleni privzdignjenimi do brade; ponoči ni hotel speti v postelji, temveč na tleh in če so ge v tem položaju zbudili, je začel kričati in preklinjati. Pozneje je pri jedi zavračal nož, vilice in žlico ter segal kar z rokami v skledo. Svojci, ki so se ustrašili teh čudnih navad, so ga silili, da bi so dal preiskati po kakšnem zdravniku, tode sta-tcc je ob takšnih prilikeh zbesnel, vpil, da bo živel večno in da ne potrebuje nobenega zdravnika več. Tako je bilo z njim, ko se je nekega dne hipoma zgrudil in izdihnil. Ljmdi je seveda zanimalo, kaj pravi k tej stvari zdravnik, ki je bil Sinkoviose pomladil. Reporterji so obiskali prof. Nemes-Nagvja, ki jim je povedal marsikaj zanimivega. Sinkovics je prišel k njem« v maju 1926. leta in ga vneto prosil, naj izvede na njem pomirjevalno operacijo, ker ne more več prenašati starostnih težav. Mož jc bil ▼ resnici že na koncu vseh moči. Denarja za drago operacijo ni imel, a prof. Nemes Nagy, ki je bil do takrat izvedel žele tri operacije po sistemu Voronova (prvo 27. aprila istega leta), je pristal na to, da ga operira brezplačno. Imel je več hamadria-nov (neke vrste pavianov) iz Abesinije, eni izmed živali je izrezal spolno žlezo in jo vcepil staremu profesorju. Osem dni je ležal pacient v njegovem sanatoriju, dobo rekonvalescence jc prebil doma, potem je večkrat obiskal primarij« in mu poročal z radostnim obrazom, da se čuti popolnoma svežega in elestičnega. Bilo je tudi na zunaj videti, da je imela operacija popoln uspeh. Tri leta je prihajal pomlejenec cesto k operaterju -in ta ni v tem času na njem opezil nobene spremembe. Potem je pa prenehal prihajati in prof. Nemes Na-gy je menil, d« se pacient počuti dobro in ne potrebuje več njegovega nadzoretve. Pripomniti pa je, da Voronov svoji metodi pripisuje izrečno samo tri- do štiriletni učinek, ker organizem opičjo žlezo po tem času absorbira. Po tem času bi bila potrebna nova operacija. Čudne spremembe, lci jih navajajo Sm-koviesevi sorodniki, je pač težko spraviti v zvezo s pomlajevalno operacijo. Ko je ta prenehala učinkovati, je neravno, da so se pokazali znova znaki starosti, sej je mož štel skoTaj že 80 let. V teh letih se pojavlja običajno starostno pobedačenje (dementia senilis) in popolno propadanje orgenizme, kakršno je kazal Sinkovics že pred operacijo. Umrl ni na noben način zaradi operacije, temveč za pljučno embolijo in zamaščenjem srca, kar je v starih letih pogost vzrok smrti. Od kod Nietzschejev „Zarathustra" ? Prostozidarska knjižica vzor in osnova svetovno znanega dela Nietzschejevo mojstrsko delo »Also sprach Zarathustra< je od svojega pojava, torej pol stoletja sem, med njegovimi ostalimi deli v marsikaterem oziru predstavljalo za literarne raziskovalce precejšnjo uganko, Zakaj si je genialni pesnik-filozof izbral baš tega perzijskega preroka za propovednika svojega svetovnega nazora? Zgodovinska osebnost Zaratustre oz. Zoroastra, kar je njegovo pravo ime, ga gotovo ni mogla mikati, ker nima z njegovim junakom absolutno nič skupnega. Zend-Avesta, staroperzijsko sveto pismo, ki vsebuje Zaratustrove verske in redke filozofske nauke, je starinska in precej dolgočasna knjiga, a posebno Nietz-schejevega duha in njegovega sloga ni v njej prav nič. Literarni historiki so v celi vrsti drugih pesnikov in mislecev, kakor v Holderlinu. Spittelerju in Lipinerju, iskali pasussov, ki naj bi Nietzscheja inspi-rirali pri njegovem delu, toda pravi vir jim je ostal skrit. Skrit, kajti pred kratkim sta dva jezikoslovca, Rus Grigorij Kolpački in Francoz de la Herverie po naključju zadela ob ta vir. Med stokanjem po knjižnih zakladih nekega antikvariata ob Seinskem na- Elegantna zmagovalka Gdč. France s svojim avtom (Renault), ki je prejela prvo nagrado za svoj originalni kostum v Aixu les Bains brežju sta zadela na drobno knjigo »Prostozidarska sporočila, kot manuskript za brate, druga izdaja, Stuttgart 1841.«, ki jo je pred več nego sto leti napisal neki Johann Baptist Krebs, pevec, komponist in framasonski pisatelj, ki je ob svojem času v teh treh ozirih imel veliko vlogo. Da se te njegove knjige ni nihče več spomnil m čudno, saj jo je izdal, kakor pove naslov sam, samo za ožji krog svojih somišljenikov, ki imajo že od nekdaj posebno in malo naivno slabost, da svoje zadeve pred javnostjo skrivajo. Oba jezikoslovca knjižici spočetka nista obračala posebne pozornosti, ko sta jo pa prelistala malo natančneje, sta spoznala, da sta napravila velevažno odkritje. Ne gre za nič več in nič manj nego za pra-podobo Nietzschejevega. »Zarathustre«. Vsebuje celo vrsto parabol, ki jim Je osrednja figura ZaratuBtra, in sicer se izvirni, zgodovinski, temveč takšen, kakršnega poznamo lz dela genialnega, pesnika in misleca. Ta Zaratusrtra je pol modri janski, pod nor prerok, ki ga Krebs podobno kakor Nietasche imenuje zvitega komecfianta, in polno je idej, ki jih izraža podobno kakor Nietzschejev junak. Oba ljubita samoto, oba prezirata vladarje sveta, oba sovražita tudi množico, oba se ponašata z neldm mističnim znanjem (kar je za prostozidarja pač razumljivo, za Nletescheja pa, če ne vemo za izvirnik, malo presenetljivo) ln oba pridlgujeta tudi nadčloveka. Skratka, nI dvoma, da je Nletzsche idejo in temelje svojega dela dobil te te knjige in tako nam postane marsikatera skrivnost razumljiva. Govoriti o plagiatu pa bi bOo malo pretirano. Razlika med obema deloma Je kakor med IjufMtim m Goetherjevtm Favstom. Zanimivo pa je, da Je Nletasche, ki Je strastno pobijal pieetoeMarstvo, osnovo svojega največjega deia dobil baS pri prostozidarju. Usoda kanadskega preko* oceanskega letala Kanadsko prekooceensko letalo »Train of the Caribou«. ki je prejšnji teden prispelo na Angleško, je učakalo neslaven konec. Stotnik Reid je hotel z neko damo odleteti iz Bristola v Manchester. Zaradi slabega vremena je moral v Haro-Mu pristati Pri tem je letalo zadelo v ograjo letališče. Krila so se mu odlomila, propeler je šel na kose m tudi del trupa se je razbil. Oba potnika sta še srečno ušla z lahkimi poškodbami. PRAVKAR TTTftT.A ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: JADRNICA (Foto) Naslovna slika: BUKOV GOZD (Foto) Miroslav Adlešič: SONCE, NJEGOVO IZŽAREVANJE IN SE KAJ (Ob stoletnici rojstva S. P. Langleya [2]) — SPET NOVO LETALO ZA NAVPIČNO DVIGANJE — Dr. Maka Kremžar: UTRJEVANJE (3) — Iv. Podržaj: NA NAŠEM JUŽNEM MORJU (2) — BREZŽIČNI PRENOS ELEKTRIČNE EENRGLJE _ CARJEVA UZDA (Arnavtska pravljica iz Straže pod Ljubotenom — Priredil A. K.) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (30) — IVAN JURKOVIC t — TEHNIČNI OBZORNIK (Števec, ki privablja naročnike-tma — Uporabljivost pedenj-motorjev-tma) — VOJVODA MA URICE DE BROGLIE (k) — ČLOVEK IN DOM (Svetilke in razsvetljava) — ZA MISLEČE GLAVE — SAH — Na platnicah: HUUOR (Adamson) — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI — ANEKDOTE Priloga: Dr. Vlad. Travner: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON St.: 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Tajni oceanski poleti Ameriške priprave v Tihem oceanu — Aktivnost ameriške mornarice in bojnega letalstva Kakor je šele zdaj prišlo v javnost, je med zadnjiani velikimi manevri ameriške mornarice v Tihem oceanu Izvršil polet z velikim brodovjem povodnih letal s H a vaja na Midwayske otoke, kakšnih 3000 km od Havaja. Sploh razvija Amerika v zadnjih časih v Tihem oceanu zelo veliko aktivnost vojaškega značaja, ki ji pa skuša na ®unaj, kolimor prihaja v javnost, dajati povsem normalen vides. pacifiški stran L To poletje je preto6o !**>■ dovje sicer v Atlantiku, a r oktobru a* vrne spet na zapad. Navzlic temu, da "kačjega dela brodovja ta čas ni btflo na Pacifiku je Ml ostali del nenavadno delaven. Sam predsednik Roosevelt je na kravo neke križarke odpotoval na Havaj in to njegovo potovanje je zbudilo veliko pozornost. Pravijo, da je hotel e tam demonstrirati za ožje zveze med ameriško kopotno Predsednik Roosevelt med havajskimi domačini Pravi, da je r zadnjih letih zanemarjala svojo vojno mornarico, posebno pa na pacifiški strami. Sedaj pa se mora pripraviti na vse eventualnosti. Vojna sicer ni na vidiikn, a svet je postal nemiren in zato je treba ukreniti marsikaj, kar v mirnejših časih sicer ni bilo v navadi. Tako ima sedaj v zgradbi 68 vojnih ladij, a te gradnje so le zapoznelo izenačenje, ker so Zedinjene države v zadnjih 11 letih zgradile »6amo« 44 vojnih brodov, dočim so Japonska, Italija in Francija v tem času spravile na morje 150 in več ladij. Nf da s« pa utajiti, da je ameriška delavnost na Tihem oceanu takšna, da je tudi za nemirne čase neobičajna. Ves ocean, od Aljaske do Avstralije, je postal' prizorišče velikopoteznih operacij ameriškega vojnega brodovja, manevrov, eksperimentov in raziskovanj. Mojstrsko delo teh operacij je osredotočenje vsega brodovja na in ameriškimi posestmi t Pacfftkn. Med dmgimi rtvarmi, ki dokazujejo, da je Amerika odločen«, te zveze izvesti in jih dokumentirati .pred svetom (to se pravi pred Japonsko, kajti tukaj tiči zajec v grmovjui, je potovanje najnovejše težke križarke »Astorie« preko oeana v Avstralijo. Mornariško vodstvo ima sedaj v načntn polet velikega letalskega brodovja na Gnani in S a mojo. Brodovje podmornic je na poti rs San Diega proti Aljaski in od tam na Havaje ter nazaj. Drugo leto se bodo vršili veliki manevri vojnega brodovja v bližini Aljaske. Pred kratkim pa je zrakoplov »Macon« izvedel 2000 kilometrski polet nad Pacifikom. To je samo nekoliko podrdbnosti o demonstrativni aktivnosti, jo razvija Amerika t zadnjih časih n« Tihem oceana. Vojna ni na vidiku — a vendar . . „ »Lepotna kraljica" Gdč. I ose Mandelaers, Izvoljena za letošnjo belgijsko lepotico ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE hajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. Italija poriva k pitju vina V septembru os ta vi Padovo nov motorni vlak, da obišče v tromesečni vožnji vso Italijo in izvede med prebivalstvom propagando za pitje domačih vin. Velik lepak na njem z napisom »Pijte več vina!« bo opozarjal na to, da si more v njem vsakdo za majhen dener privoščiti najboljših italijanskih vin. Notranje in poljedelsko ministrstvo sta si izmislila ta način propagande in dala zgraditi ta vlak, ki ni nič drugega nego potujoča vinska klet V po edinih vagonih niso samo shrambe za vino z modernimi hladilnimi napravami, temveč tudi prave točilnice. v katerih bo lahko vsakdo pokušal izbrane vinske vrste. Postani in ostani član »Vodnikove družbe" ANEKDOTA Hindenburg je bil na svojih inšpekcijah zelo natančen, zanimal se je za stvari, ka drugim često niso padle na um. Tako je polagal važnost na to, da se t vojaku ne vzgoji samo čut za oddaljenost cilje, temveč tudi za čas. N« neki inšpekciji je stopil k nekemu rekrutu in ga vprašal, da-fi ▼e ,koliko traja 10 minut »No, deset tm-mrt« se je odrezal novinec. Hindenburg se je hotel prepričati, da-li ima vojak čut za. čas in je dejal: »Vzel bom svojo uro in ko bo6te mistiK, da je deset minut prešlo, pa recite glasno: Stoj* Rekrut je stal strumno ia je le od časa do časa kakor v zadregi pogledal malo stran. Po petih minutah je Hindenburg vprašal aH je določeni čas že minil. Rekrut je zanikal, a na sekundo točno je zaklical »Stoj!«, ko je deset minut minilo. Hindenburg se je silno začudil tako dobro razvitemu časovnemu čutu in je vojaka vprašal, od kod ge ima. »Od ure ne stolpu tem preko, ekscelenoa,« je mladenič odvrnil, ne da bi pomasliL Tako kakor ob tej priliki se ni Hindenburg baje nikoli smejal. VSAK DAN ENA »No, in zdaj mi povej, kateri prodajalec Je biir« (»Judge«) Dve Izredni jesenski prireditvi Velike priprave za slovanske plese in xa glasbeno razstavo Ljubljana, 15. avgusta. Tujsko-prometni svet mestne občine ljubljanske in ljubljanski velesejem pripravljata veliko prireditev »Slovanski pleši«, ki se bo vršila v zvezi z Glasbeno razstavo v okivru letošnjega jesenskega veie-sejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra Na tej prireditvi bodo sodelovali vsi slovanski narodi razen Lužiških Srbov. Spored bo izredno pester in zanimiv. Jugosioveni zaplešejo: belokranjsko ko.o, rai pod lipo pri Ziljanih (Koroška^ Avstrija), istrsko kolo (društvo »Istra«,- Zagreb), kajkavsko kolo iz Lupoglava (drmež), sja-vcnsko kolo iz Ardrijevcev, kolo z otoka Krka (stari horvacki tanec iz Dobrmia), narodno kolo iz Korčule (Moreška m Kum-panija), šumadijsko kolo iz Požarevca, slovaško kolo iz Novega Sada, bunjevacco ko-•o n Subotice, banatsko kolo iz I-ančeva. kok) iz skopske Črne gore, črnogorsko kolo, baranjsko kolo rz Belega t) mastira hercegovsko kolo iz Trebmia. Čehi bodo zastopani z naslednjimi tremi skupinami: krojovv odbor na-odo-nos-podarske společnosti v Plznu, ll a Jkolsfca ivn>a v Brnu (3 skupine po 8 oseb) m slova'?ta skupine iz Bratislave. Poljska skupina pride iz Zakopan. Bolgarsko kolo bo iz Sofije. Slednjič nastopijo ruski emigranti. Prireditve bodo na sokolskem telovadišču v Tivoliju. Druga velika prireditev bo glasbena razstava. 2e leta 1932, ob šestdesetletnici Glasbene Matice smo imeli v Ljubljani »glasbeno razstavo«, ki je zbudila ogromno zanimanje. V javnosti še ni bilo nikdar združenih toliko dokazil naše glasbene kulture. Letošnja glasbena razstava pa bo večja m popolnejša, zlasti je izpopolnjen material, ki prikazuje naSo glasbeno kulturo v Ameriki in na Madžarskem Glasbena Matica in kulturni aelavci na glasbenem poprišču so razstavo pregledno organizirali takole: Narodna pesem: viri, prireditve, ponarodela glasbila Narodna pesem, zarisana v zemljevide slovenskega ozemlja. Umetna glasba: najstarejši slovenski skladatelji, stare korne knjige, molitve-niki, rokopisi, fotografije redkih siovenskih pesmaric, skladatelji pred L 1840, in dob® Čitalnice, pred L 1872 m do danea. 150 risanih portretov skladateljev je napravil prof. Saša Šantel. Siedi: 20 stenskih preglednih tabel s slovensko glasbeno zgodovino dr. Mantuanija, statistika glasbenih šol v dravski banovini, slike slovenskih upodabljajočih umetnikov % glasbenimi motivi, kipi slovenskih skladateljev in posmrtne maske, fotografije starih in novih orgel, fotografije hiš in crkva v Ljubljani, kjer so bili prirejeni koncerti, zastave pevskih in glasbenih društev, zanimiva odlikovanja umrlih glasbenikov, orgle, klavirji, harmoniji, harmonike, goslarski izdelki naših mojstrov m šoL izdelovanje tamburic, slovenske plošče, mladinska zborovska literatura, gledališka glasba s sceničnimi osnutki, tiskanje not in notna pisava raznih stoletij. Tedaj vsekakor ogromno gr£ diva, zbranega z mravljično pridnostjo, ki zasluži priznanje s tem, da bo razstava privabila na tisoče posetnikov iz mesta, z dežele, iz vse Jugoslavije. § P O R T ©vi rekordi na Ljubelju Na včerajšnji četrti dirki na tej gorski progi je bil trikrat izboljšan dosedanji rekord. Novi rekorder je spet Zagrebčan Uroič s časom 5:11 Tržič, 15. avgrasta. Danes dopoldne se je že četrtič vršita velika, mednarodna moto c: Cistična hitrostna dirka na tradicionalni gorski prog] od Pristave barona Borna do vrha Ljubelja. Proga je ena najtežjih v Evropi in zahfteva od vozače v izredne sposobnosti in prisotnosti. Sa.j ima na 5150 m nrč manj kot 32 m edino ostrih zavojev, ki imajo najmanj 30 stopinj vzpona, nekateri pa celo 33 stopinj. Dočim je na ravnd progi odločevala hitrost močnejšega motorja, je na ovinkih igrala odlično vlogo tehnična izvežbanost posameznih dirkačev..— • * « •: Dirke so bjle izredno zanimive in napete. Dosedanji rekord na progi je brani najboljši jugoslovanski dirkač Amton UroiČ z Zagreba, imel pa je letos izredno nevarnega konkurent* v Gradčamu Hubertu Hub-maanu, za katerim ie le malo zaostajal njegov brat Hans. Uroičev rekord je bil kar trikrat zboljšan. Najprej ga je za 10 so-ktrad Zboli al Huibert Hubmarcn, ki je pri driigj vožni novi rekord ponovno ziboljšal za 6 sekund, nato pa se je U-roiču posrečilo, da je pri tretjem poizkusu za 4 sekunde zboljišal čas izvrstnega Gradčana in dosegel čas, M je za polnih 20 sekund bodisi- kakor dosedanja rekord na tej progi. Onganiizacrja. ki je bila v rokah MK Bi-rij-e, je bila brezhibna. Med mnogoštevilnim občinstvom, ki je zlasti na strmih in nevarnih ovinkih z velikim zanimanjem opazovalo diriko, so se na cilju zbral* tudi me-nrister za telesno vzgojo naTOda g■ dr. Gr-ga Amgjelimovjč, ki je bil pokrovitelj prireditve, dalje častni predsednik Mnifoliianski župan g. dr. Din ko Puc, in zastopnik komandanta divizije komandant 16. artiij erij-sk ega polka polkovnik g. Jovanovič in številno drugi odlični gostje. Vreme j« bilo ves čas prav lepo, le na ciiPjiu je bila silna in rrrrala barja. .Za favoritte so pred prfčefkom tekmovanja veljali danski zmagovalec Anton Uroič, oba graška udeleženca' brata Hubert ia Hans Hucttnamn ter naš »leteči Kranjec« Ludvik Starič. Mnogo šaras pa se je dajalo tudi drugemu udeležencu iz Zagreba Antona. Stnbami. Dosedanji rekord na progi je imel U-roič s časom 5:31. Tehnični rezultat SO' brB: Kategorija 250 ccm športna tipa: 1. Anton Štrban, (motor A. S) 6:07; 2. Raiko Jelovčan (Hermes) na BSA 6:43. Kategorija 350 ccm športna tipa: 1. Hubmann Hubert (Vrfocetfe 350 ccm) 5:21.8 (nov rekord); 2. Anton štrban (A. S. 250 ocm) 6$62; 3. Jelovčan Raiiko (BSA 250 ocm) 6:41. Kategorija do 1000 ccm športna tipa: 1. Hubmann Hubert (Velocette 350 ccm) 5:15.8 (nov rekord); 2. Uroič Anton (Motosadrocbe 50o ocm) 534; ..-, 3. Kovačič Noibert fFrst-Norton 500 con) 5:55; * * * " '' ; \ 4. Habmana Hans (Rudge 900 oam) 5:58 A Kategorija do 500 ccm športna tipa: 1. Uroič Anton (Motosachoche 500 ccm) 5:11, nov rekord in najboljši čas dneva; 2. Hubmann Huibert (Velocette 360 oam) 5:16; 3. Hubmann Hat« (Rurige 500 cen^ 5:31 J. Turni motorfc do 250 ccm: 1. HanJa Boškovičeva (Zagreb, Pttch) 7:58. Tanri motorji do 350 ccm: 1. Banja Boškovičeva (Zagreto, Puch 250 ccm) 7:55. Turni motorji do 500 ccm t 1. Breznik Dušan (Ilirija, Soribeam 900 com) 6:42; 2. Hanja Boškovičeva (Foch 280 com) 7 -52. Tund motorji do 1000 ccm: 1. Uroič Anton (Motosachoche 850 ccmi) 5:59; 2. Breorfk Dušan (Sunbeam 900 ocm) 6:50. Po končani dirfri, ki Je trajala od 10. do pol 14. so bale v gostem pri Ankeleta pod Sv. Ano razdelj ene nagrade. Anton Uroič je dobil prehodni pokal Viktorja Kocbeka za najboljša čas dneva, dočim je tovrstna Hrbert Hubmann prejel krasno spo-iršnsko darilo. Breznik je b0 nagrajen, ker je dosegel najboljši čas Izmed turnih motorjev. Masterla Vilka pa ie čakalo posebno darilo kot najboljšega dirkača MK Ilirije. Tradicionalna dirka na Ljubelj j« tudi letos uspela nad vse pričakovanje. Celjani niso bili močan nasprotnik Včeraj je enajstorica Primorja z lahkoto zmagala nad reprezentanco Ceijs, a 7:0 (3.0). Ljubljana, 15. avgusta Celjska reprezentanca je bila sestavljena iz igralcev Olimpa in Celja, ki sta dala vsak polovico moštva, ffa kombinacija se ni mnogo obnesla. Spočetka je moštvo pokazalo nekaj starta in držalo kake četrt ure v odprti igri ravnovesje z nasprotnikom. Potem pa se je čedalje bolj pokazalo, da v moštvu ni enotne volje, skupnosti, povezanosti. Nekaj kombinacij po sredi je dalo uaslutiti, da bi se enajst mož utegnilo s par treningi vigrati, večji del igre pa je igralo enajst posameznikov, od katerih je bilo nekaj dobrih, velika večina pa povprečna. Se najbolj enotna je bila ožia obramba obenem najboljši del moštva. Vratar je branil s precejšnjo srečo in z velikim pogumom. kar je prejel v mrežo, se gotovo nt dalo, razen enega gola, braniti. Ugajal je pridni Čater, ki ima dober start m venk smisel za igro. Bil je dolgo najboljši v enai-storici, proti koncu igre je, kakor v ostalem skoraj vse moštvo, podlegel prevelikim naoorom. Srednia vrsta se je morala večinoma omejiti na obrambno delo in je »e za ta del svoje naloge bila prešibka. Srednjega krilca sta igrala izmenoma vsak po en polčas Drajič in Pressinger s prilično enakim uspehom. Napad je bil brez kri', 6redina je bila boljše zasedena, imela ie par lepih prilik, toda preden so si ti napadalci naravnali žogo, je nasprotna obram- nasprotnik* bila po močeh precej ni niti za trenutek povzela ostrejše note. Publika — okoli 300 — je bila a predvajanim v splošnem zelo zadovoljna, le nekateri so si želeli večjega števila golov. Vsem ni nikoli ustreženo! Prvi je »pravil žogo ▼ mrežo Zemlji t že r 5. min. s centrom skoraj iz kota, težko da je nameraval prav ta učinek svoje akcije! Drugi zgodi tek je bil že bolj prepričevalen, dosegel ga je Jež v 24. mm. Tik pred koncem polčasa je pretvoril Pepček w offsida — Ježev predložek v tretji goL — V drugem polčasu se je po četrt ure pov» • šalo stanje na 6 : 0, dvakrat je bil Pepček uspešen, tretjič pa Jež. Potem »e je igralo še bolj ležemo in šele v 34. mm. je Zemljič z lepo solo-akcijo, ko je »predriblal« vso obrambo, postavil končni rezultat. Sodil je g. Mrdnjen precej površno, predvsem glede ofisidov. Mars : Primorje jun. 2 : 1 (1 : 1) Marsovci so v zanimivi predtekmi tesno emagali črno-beli naraščaj. Sodil je gospod Strah. Beograd: Zagreb 3:2(0:2) Zagreb, IS. avgusta. Na igrišču Coocordrje se j« odigrala danes popoldne pred 4000 gledalci 26. nogometna tekma med reprezentancama Beograda in Zagreba, ki jo je Beograd proti pričakovanju — Zagreb je do odmora že vodil z 2:0 — odloči v svojo korist Tekma se je igrala zelo nervozno ki ▼ ostrem tempu. Vodstvo za Zagreb je dosegel Ftjc v 9. min., drugi g«l pa je že nekaj minut kasneje zabil Petrak Do odmora so bffli Zagrebčani tudi sicer v premoči. Po odmoru so Beograjčani menjali postavo, kar jim je tudi prineslo uspeh. Ze v 2. min. je zabil Marjanovič prvi, minuto kasneje drugi in 34. min- isti igralec tretji go4 ter s tem zasigural Beogradu zmago. Beograjčani so bMi v dragem deta igre boljši, toda ro igri obeh polčasov bi M bolj realen neodločen rezuftat Tekmo Je sodil g. Bažat te Zagrdba. ba že davno zatrla vsak poskus resnejšega strela. Moštvo ni zdržalo do konca in je t r. ....».^.j— ------, ---------j - Zem- Ijak, Slamič, Bonoelj^Slamberger, Makovec (Pupo), Bertoncelj II, Jež, Zemljič. Celje: Stanič (O) - Zupane (C), Čater (O) Gross (O), Drajič (O), Pressinger (C) - Gobec (O, Kožuh (O), Pressinger (C), Tkal-čič (O), Ahtik. Črno-beli niso trčili na močnega nasprotnika in so v ležernem stilu izdatno zmagali. Ob malo večjem naprezanju bi bili z lahkoto izbili večji rezultat. Napad je razen desne- ta krila mnogo, pa neprecizno, streljal, ne-oliko žog se je odbilo od prečke. V igri je bil zmeren, ni uporabljal ostrosti in tiste poteze naprej za vsako ceno, ki sicer nosi uspehe. Srednja vrsta je suvereno obvladovala polje in ni dala nasprotnemu napadu dihati. Obramba je bila zanesljiva in je včasi, ko je bilo res potrebno, pokazala di nekaj požrtvovalnosti. Logar ni imel pravega dela. ali ie parkrat zelo dobro posredoval in potrdil svoj sloves. Moštvo ie seveda prevladovalo i tehnično i kombinator-oo. tudi v startu je prekašalo svojega nasprotnika, kar je vse sicer razvidno ic iz rezultata Igra je bila zelo »prijateljska«, fair in lepa. Ni Ho sa točke, ia km sta poleg tega Mariborska Svoboda Igra SK Svoboda : SK Admira (Gradec) 9:4 (3:0). Maribor, 15. avgusta. Danes dopoldne je novo pečeni član slovenske »lige« SK Svoboda odigral prijateljsko tekmo z grafiko Admiro. Tekma se je končala z dokaj neobičajnim rezultatom in so prišli na svoj račun vsi, ki so prijatelji številnih golov. Sicer pa tekma ni bila nič posebnega. Odigrali so jo ▼ slogu zadnjih tekem mariborskih klubov. Sodil je g. Franki, publike je bilo okrog 200. Zanimivi sklepi JNS Beograd, 15. avgusta, p. Snoči je imel upravni odbor JNiS sejo, na kateri je določil igralce, ki bodo prišli v poštev za postavo v nogometni tekmi proti Poljski, in sicer: Jakšič, Spašič, Ivkovič, Matošič, Jazbec, Arsenijevič, Gajer, Lehner, Tirna-nič, Marjanovič, Glišovič, Vujadinovič, Se-kulič, Petrak in Miloševič. Moštvo bo de-finitivno določeno na prihodnji seji. Prošnja BSK, Jugoslavije hi Hajduka, naj se nedeljsko tekmovanje za državno prvenstvo odgodi, ni bila odobrena. Sprejet je bil predlog ljubljanske sekcije zbora sodnikov, naj se reaktivira sodnik Vodišek, ki je bil leta 1930 diskvalificiran. Splitski Hajduk je bil suspendiran od nadaljnjega igranja, dokler ne plača svojega dolga 5000 Din BSK. S seje je bi« izdana objava, da niso točni glasovi, po katerih se misli izpremeniti sistem tekem za državno prvenstvo. V tem je stvar o izprememibi načina igranja tekem za državno prvenstvo v resnici naslednja: Jugoslavija ni hotela predložiti na seji svojega predloga, ker je smatrala, da bi ga moral podati BSK. Na drugi strani je BSK mnenja, da ne more prvi predlagati ukinitve tega sistema, ker bi bilo to ▼ nasprotju z njegovim dosedanjim zadržanjem. BASK ni predlagal izpremem.be, ker tega ni napravila niti Jugoslavija niti BSK. Dejstvo je torej, da žele vsi beograjski klubi, naj bi se izpremenil dosedanji sistem, vendar pa noče biti nihče prvi, M bi hotel sprožiti ta predlog. SHELL JICUPNA 5HPT VSEH IN5EKT0H dvora je nato IcreaAa v mwte pororta, ▼ kaitert so fisoči Zacrebčano* med vzklfea-njem spremi* zmagovalno ha«e«ko dndir no ▼ mesto. _i _______ t aocometa. V včeraRaC nogometni tekmi Je dunajsko moifrvo zmagalo aad madžarskim moštvom * 4:2 (l Stanešič 203 točke; 2. major Svetoear Ge-rovae 198; 3. major Vojlslav Masdač 177. Splošna tarča; 1. podpolkovnik Stanešič 182 točk; 2. Tone Maier 179; a prof. Cestnik 179; 4. Vatamtirič 176; 5. Itn* 177; * Terčelj (St. JnriT) 1« toSk. Mestna tarča: 1. Vekmanič 212 točk; 2. prof. Cestnik 201; 3. T. Majer 18(2; 4. pod-pofleovnik Stanešič 175; 5. Mora vec 136. Meddružhiska tarča: L StrelAa dnižina Sv. Jurij 506 ; 2. Svečina 434 točk. Malokaflbrdka znrasprr»Wta tarča (moška): 1. prof. Cestoik 253; 2. Vutanm* 239; i Terčelj (Sv. Jnrij) 232 toA. MaiokaKbrska sploSm tarča (moška): 1-prot Cestnik 183; 2. Vckmamič 179; 3. Ter-čelj 132 toflk. Malokalibrska »naeovataa tarta (dam-ska): 1. ga. Vulomaničeva 15i2; 2. KnSarje-va 138; 3. Leberjeva 130; 4. Hiničeva 136; 5. Lulknarjeva 124; 6. Teičetjeva 116 točk. Malokatibrska sptotea tarča (daurfcafc 1. V«dsman"ičeva 171; 2. Terčefjera 167; 3. Kušarjeva 161; 4. Leberjeva 156; 5. Lok-narjeva 163; 6 Hhričeva 152 točk. Kaaetska tarča: 1. Terčelj J«mtJ> 104; 2. Vtačko (Sv. Jurii) 124; 3. Paskoto (Svečios) 123; 4. I>reistmer (Svečna) 13»: 5. Lavrenčič (Sv. Jurij) 117. . . V ponedeljek zvečer je bla v bodeaa »Mariborski dvor« razdelitev zelo lepih ta krasnih daril. Podtolkovnik Stanešič je inrt lep patr.iotvčeo govor, v katerem je razložil pomen strelskih družin ter pozval zlasti obmejne strelske družine, naj se Se tesneje povežejo s to viteško patri stično organizacijo. Podružnica SLD pa J« ▼ nodetfo 12. t m. priredite, na vojaškem strefcKn ▼ Rad-vamju velike lovske strelske tekme za pre-bodrti pokal mestoe občine mar-bonske, ki ga je moral braniti lanski zmagovalec c* dr. Hugo Robič. Na letošnjih tekmah si je osvojil pokal g. dr. Kovačec s 125 to&a-rm. Dobre rezuitate so dosegi todl 8C-Vutomanič in Sprager, vsak po 121 točk ter Janež« 117 točk. Lanski zmagovalec dr. Robič je dosegel 104 točke. RezrtUtat; osrtaiih kategorij so nasledil}*: V mojstrskem tekmovanja si je pribora L mesto Sprager s 13S točkami (najbotgii strelec dneva); 2. mesto je zasedel dr. Kovačec s 115 točkami-; 3. Vukmanič 121 točk. V kategoriji senlorjev je bil prvi Janežit (89 točk); 2. inž. Šererr (87); 3. Vodopivec (66). V kategoriji inrforiev Je oa prvem mesta Zelemik (64); 2. Demovšek jan-(62); i Kušarjeva (56). femed gostov m Je pridobil 1. mesto Heinrihar jz Lj»4Cesa niste slutili, Nikolina?« je vprašal Garragan. Iztrgala se je razpoloženju, ki jo je premagovalo, in posmehljivo odvrnila: >Nič takega, gospod baron. Zanesenosti mladega dekleta. Mar mi povejte kaj o svojih načrtih za prihodnost.« >Moj načrt je preprost in jasen, Nikolina. Zapustiti mislim veliko ječo.« »Ne zamerite, Garragan, to je zame malce previsoko. O kaki ječi govorite?« »O mestih. Ali mar niso vsa velika mesta strašne jetnišnice, meščani pa jetniki, ki živijo v njihovih celicah? Ti ubogi ljudje vdihavajo zrak, ki so ga drugi izdihnili, in gledajo na siv asfalt namestu na zelene travnike; zjutraj in zvečer tavajo isto brezupno pot, svoje sojetnike poslušajo, kako kašljajo, kolnejo in jočejo, ponoči pa vidijo vročične svetlobne reklame namestu zvezdnatega neba.« »Samo nekaj pozabljate, Garragan: ali more jetnik zapustiti jetnišnico ?« »Pač, Nikolina. Jetnišnico mesto lahko vsak zapusti, toliko laže, kolikor ubožnejši je.« »A vendar vsi ostanejo v jetnišnici.« »Ker se bojijo slovesne samotnosti večerov na deželi in ne morejo več pogrešati hrupa sojetnikov. A midva, Nikolina, bova zapustila to veliko ječo.« In začel ji je pripovedovati o posestvu, ki ga hoče kupiti, o širokem življenju na kmetih, o setvi in žetvi, o jesenskih in pomladnih viharjih, o živalih in drevesih, o bučanju morja, ki zvečer zaziblje človeka v spanje. Nikolina ga je vsa koprneča poslušala in voljno pomagala sanjati pravljico z gradom, parkom in plemenitimi konji in pei, ki jo je Garragan razgrinjal pred njo. 33 Ze dan po tem je Garragan, nestrpen in čudno nemiren, prišel k velikemu posredovalcu za zemljišča in mu povedal svoje željo. Posredovalec, debel, a gibčen gospod, ki bi mu bil človek prej prisodil, da kupčuje z damskimi bluzami ali cigaretami, kakor s travniki in gozdi, je z nekoliko sesljajočim glasom dejal: »Na zalogi imam seveda vse, kar želite, saj najbrže sami veste, kako žaltav je položaj na zemljiškem trgu. Mnogo ponudb, pa malo kupcev. Denar je dandanes redek. Zato lahko dobite vse, kar hočete, gospod baron, samo povedati morate, koliko mislite vtakniti v kupčijo<. »Posestvo mi mora biti po godu, gospod Sueser. Cena je postranska reč.« Kak ptič je pa spet to? je pomislil prekupčevalec in nezaupljivo pogledal širokopoteznega kupca, ki se mu nikakor ni zdel podoben verižniku. »Če vas prav razumem, torej ne iščete toliko donosnosti kakor pokrajinske lepote.« »Drugo naj drugega ne izključuje.« Gospod Siisser se je od srca zasmejal. »To ste dobro povedali, gospod baron. Nevesta naj bo lepa in bogata. Tudi taka se časih najde.« Odprl je knjigo in jel obračati liste. >Imam na primer pre- imenitno, prvovrstno grajsko posestvo na Gornjem Bavarskem. Ali vam Bavarska morda ne prija? Pa ta reč vam utegne biti predraga. Grof namreč zahteva 125.000 dolarjev. In v gotovini 1 To ne bo nič za vas. Nn počakajte, tu imam nekaj boljšega: pravljično, krasno posestvo v ljubki Neckarski dolini, saj poznate Neckar, ob železnici iz Stuttgarta ▼ Heilbronn. Stane samo 250.000 zlatih mark. Plačilo po dogovoru. Ali hočete toliko odriniti, gospod baron ?« ' »Za ceno mi ne gre, gospod Susser,« je smehljaje se ponovil Garragan. »Posestvo sme stati tudi milijon.« Kje je mož dobil toliko denarja? se je presunjen vprašal prekupčevalec, in obraz 6e mu je zresnil. »Potem je stvar seveda drugačna, gospod baron. Ce je tako, vam zaman ponujam take beraške reči, kakor sta ti dve na Gornjem Bavarskem in v mični Neckarski dolini.« Zaprl je knjigo, si podprl usta z roko in jel premišljevati, zavijaje okrogle oči na desno in levo. Mahoma je poskočil in navdušeno vzkliknil: »Zdaj imam tisto, česar iščete, gospod baron. To je posestvo za vas. Morate si ga ogledati. Ce vam ne bo ugajalo, me obremenite s svojimi troški.« >Za kakšno posestvo gre?« Gospod Siisser je položil pred Garagana obrazec in poprosili »Bodite najprej tako prijazni in podpišite ta dogovor, gospod baron. S tem se zavežete, da mi plačate ob sklepu kupčije štiri odstotke kupne vsote kot provizijo.« ^.. Garragan je prebral obrazec. »Štirje odstotki se mi zdijo malce preveč, gospod Siisser. ReeJva tri odstotke.« k»Nisem malenkosten, gospod baron. Reciva tri odstotke.« Garragan je podpisal. Mali oglasi P&dd&m Beseda 1 Din. davek 2 Din. ea Šifro ali dajanje na 81 črva 5 Din. NajmanJ&i znesek 17 Din. Tehtnico deeinralio, novo, tb. 1000 kg, za tehtanje imce. proda Janko Predcmč, Ljrob-J ra.ne., Poljanska eeeta 73. 20093-« Gospodinje, gostilne in obrtniki ne taniTidiite ag»vtae prilike. R«dd izpraznitve za loge prodajo š skladišč-a Stanko FLorjančič. že>lez; čina, Ree!je>va &eeta 8 on Zmajskem mostu, po naj n rajni cenah. Vbod v skla dišie skozi dvoriš Se. 100-6 Beseda 1 Din davefc 2 Din Ea štfro ali dajanje na Slova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Dla. Kuharico ki ®na nekoliko r.-em^ko, in ki bi opravlja'«, tndi dru^a hišna dela, sprejmeta zakonca brez otrok. — Zjriaeifci ee je v tTgoviirai: Ljubljana, Kongresni tng 5 90932-1 Graščinskega postrežnika ki je ne najboljšem glasn, z znanjem nemščine, za na deželo i I 6 e Oe-krbmištrvo graščine Neukloet-er, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 21038-1 Beseda 1 Din da*eS 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Rabljen stražnik kupim. Ponudbe na oglae. ■oddelek »Jut.ra< pod Šifro »Rabljen«. _21033-7 Glasbila tieseda 1 D1d davek 2 Din za šllro ali dajanje na slova 5 Din. Nalman.s znesek 17 Din Klavir dobro »hranjen, naprodaj. Naslov v ogfaenem oddelku »Ju>wa«. 20672-26 3esed8 50 para davek t Din. za šifro ali da-tanje naslova 3Din. Naj-»nI? mn Mlada natakarica -išče kjerkoli mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod zmečiko »Začetnica 100«. 211004-2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta seseda i Din davek i Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši <7 mn Koroške brusnice planinske (Proitelbeeren) — dineivno 6veže, dobro izbrane, razpošilja po pošti ali brzovoz-no od 5 kg naprej po dnevn/i ceni Zec-hner, Henrik, trgovec, Li-beliče, Koroško. 211030-34 dftseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši ztjesek 17 Din Enodružinsko hišo i njivo, 15 minut od kolodvora Brežice prodam za 30.000 Din. Vprašati: Brežice, Brezina št. 80. 31036-20 i pseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najnianiši enesek 17 Din Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kupuje, prodaja, tomberdi-ra St. Praznik, Zagreb, Varšavska 6. telefon 28-33 20988-16 Razno Premog Karbopakete drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica i PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-32 KAKOR KRONOMETER MORA DELOVATI VAŠ ŽELODEC, ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Deca malo, odrasli veliko žlico na vodi ali mleku. Ako použijetp prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravi za-gatenje, zgago, vzpehavanje, bljuvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in čire v želodcu. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32 Gospodarstvo Svetovna raba kovin spet narašča Po statističnih podatkih Kovinske družbe v Frankfurtu ob Mainu (Metall-Gesell-schaft, Frankfurt a. M.) je nastal v 1. 1933. glede rabe neželeznih kovin spet preobrat na boljše. Številke o porabi so za vse neželezne kovine za lansko leto znatno ver-je kakor so bile v 1. 1932. celo večje kakor produkcija kar nam pokaže naslednja tabela (v tisočih tonah; v oklepajih številke produkcije): 1929. 1932. 1933. alumij 276 (277) 141 (153) 162 (141) svinec 1700(1742) 1093(1148) 1202(1149) baker 1762(1895) 902 (929) 1068(1050) cink 1440(1457) 827 (781) 1006 (986) cin 184 (195) 115 (106) 145 (100) Napredovanje porabe se je nadaljevalo tudi v prvi polovici 1. 1934. Kakor gornja tabela kaže, je povišanje porabe dovedlo do znatiega znižanja kovinskih zaiog. Ker so se letos zaloge še nadalje znižale. )e dana možnost za povišanje produkcije. Pri aluminiju in cinu vidimo, da se je njuna produkcija v 1. 1933. nasproti 1 1932. kljub povečanju rabe nadalje zmanjšala. V prvi polovici 1. 1934. pa se je tudi produkcija teh dveh kovin začela večati. Razvoj kovinskih zalog na svetu je od 1. 1929. naslednji (v tisočih tonah): ob koncu svinec baker cink cin 1929 224 561 147 33 1930 323 668 329 47 1931 394 864 307 60 1932 474 927 262 57 1933 459 807 230 30 1934 (maj) 463 725 210 21 Technikum Ifonstanz imam Bodensee Inženjerska gola za zgradbo strojev in elektrotehniko. Prospekti zastonj. Izdelava letal ln avtomobilov. A tudi tega sta se kmalu naveličala, in ko ju je prehitel neki tovorni avtomobil Ln se takoj nato ustavil, sta urno splezala nanj ter privezala vrv za zadnji konec, da bi se nekoliko oddahnila. Še trenutek in ■— rompompom! — je avtomobil spet potegnil, nemilo vlekoč Jakov kovčeg za seboj] LIPSKI \[\m SEJEM 1934 začne 26. avgusta 33V3% popusta v vožnji na nemških železnicah 183 ING. G. Tel. 27-62. Vsa pojasnila daje TONNIES, LJUBLJANA Tyrševa cesta 33* Tet 27*62. aH ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA SS. EMI1SIGTOTSI prva in največja tvornica pisalnih strojev na sveta je dala na trg nove, dovršene modele pisarniških to potnih pisalnih strojev. V zalogi imamo 15 raznih modelov, od katerih poudarjamo: -i NOISELESS STANDARD MOD. 10, POPOLNOMA NESLIŠEN NOISELESS PORTABLE NESLIŠEN, ZA DOM, URAD IN POTOVANJE REMINGTON STANDARD MOD. 16, MOČAN PISAR. STROJ' Z 92 ZNAKI REMINGTON RAND 1 NAPOL NESLIŠEN, ZADNJA IZDAJA TOVARNE REMINGTON PORTABLE MOD. 5, NAJNOVEJŠI, ELEGANTNI MODEL S TABULATORJEM IN VSEMI NAPRAVAMI KOT PRI VELIKEM PISARNIŠKEM STROJU REMINGTON JUNIOR PREPROSTEJŠI IN CENEN, MOČAN PISALNI STROJ Ako potrebujete pisalni ali računski stroj, je v vašo lastno korist, da zahtevate neobvezno ponudbo in predvedbo naših modelov. Prodajamo tudi na obroke po ugodnih mesečnih pogojih. Generalno zastopstvo Remington tovarne „Matador", vL A. Benčič Zagreb, Ilica 5, telefon 40-09 6605 Nudimo Vam n majton lenar dobra • b i a 611 a. A. Presker L]obljaoa. Sv. Petra cesta 198 Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jntrovega« malega oglasnika! Vsakovrstno zlato kopa), po a»jriljih eonab CERNE - iuvelir LJubljana, VVoHovi allca S Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHUMJ Dolenjska cesta Telefon 29-M Zaloge se torej manjšajo. Le svinec kaže drugačno številko. V splošnem nam povečanje rabe kovin, odnosno povečana rab-na moč govori, da se je svetovna gospodarska stiska omilila. Gospodarske vesti = Vesta Iz hmeijskJh okolišev. Iz 2atca (CSR) poročajo, da so izdatne padavine nekoliko izboljšale stanje rastlin. Množica letošnjega pridelka pa bo kljub temu zaostajala za lansko, dasi sicer v trgovskih vrstah hočejo vedeti, da bo dosegla lanski pridelek. Cene so nekaj popustile (okrog 1750 Kč za 50 kg). Prava kupčija se seveda Se ni pričela. — Iz Novega Sada poročajo, da bo Vojvodina pridelala kakšnih 6000 do 7000 metrskih stotov hmelja. To je samo površna cenitev. Za podlbrarri hmelj, ki ni baš najboljše kakovosti, plačujejo največ do 40 Dim za kg:. Kupujejo pa se majhne partije pod 100 kg. = Markiranje sadja za izvoz. Iz Beograda poročajo, da se pristojni čimitelji pečajo z mislijo, da bi buo potrebno izdati uredbo o markiranju sadja, namenjenega za izvoz. Gre za to, da bi na tuja tržišča prišlo le prvovrstno naše blago. Vprašanje se proučuje. — Klirinški promet med Jugostavijo la Švico ipo stanju 31. juijja (v oklepajih stanje 14. jji'Li'ja; vrednost v švicarskih frankih): na klirinški račun Jugoslavija - Švica j« vplačamo v korist švicarskih upnikov pri Narodni banki v Beogradu 17,502.212.52 (17,017.133.64); od gornjega zneska še ni izplačano švicarskim upnikom: za blagovne dolgove 992262.20 (942.316.66) im za druge dolgove 80.823.72 (74268.39); pri Narodni banki v Beogradu so nadalje prijavljene neizplačane švicarske terjatve za blago 3,185.529.64 (3,112.041.89) in za druga poslovanja 132.659.78 (132.043.41); ostane 4,391.275.34 (4,260.670.35). Številka zadnjega neizplačanega nakazila 13-241 (12.963). = Blagovni promet med Jugoslavijo in Švico v juliju. Po statističnih podatkih glavne carinske direkcije v Bernu je Švica v juliju L 1934 uvozila iz Jugoslavije za 881.942 švicarskih frankov blaga (lani v juliju za 1,066.881). Najglavnejši predmeti so bili (po vrednosti v švicarskih frankih): žito in sočivje 398.333, les 166.304, perutnina 97.952, jajca 72.199, konji 27.300, far-macijske sirovine 22.198 in vino 4500. Izvozila pa je Švica v Jugoslavijo v tem mesecu za 481.162 švicarskih frankov blaga (lani v juliju za 531.720). Glavni izvozni predmeti Švice v Jugoslavijo so bili (po vrednosti v švicarskih frankov): anilinske barve 100.519, umetna svila 93.898, lekarniško m dTOgerijsko blago 36.524, svileno blago 32.727, bombažna tkanina 31.262, bombažna preja 24.073, dinamoelektrični stroji 20.602, električni aparati 8203, žepne in zapestne ure 7182, tekstilni stroji 776 in slamnata pletiva 738. Celoten uvoz Švice v tem mesecu je znašal 114.96 milijona švicarskih frankov (lani v juliju 128.45 milijona), a celoten izvoz 62.30 milijona (68.54 milijona). Jugoslavija je v juliju letos udeležena na švicarskem uvozu z 0.76 odst. (v juliju lani z 0.83 odst), a na izvozu z 0.77 odst. (z 0.77 odst.) ter je na 21., odnosno 23. mestu med 54 državami = Takse za dovoljevanje točenja pijač na sejmih. Davčni oddelek finančnega ministrstva jc izdal tole pojasnilo: Pri izdajanj« dovoljenj za točenje pijač na ^sejmih je treba plačati nastopne takse: Ce se izida takšno dovolenje osebam, ki nimajo staAne obrti na področju občine, v kateri je sejem, je treba plačati polno takso po tarifni postavki, 92. taksnega zakona. Ce pa i«na oseba, ki prosi za takšno dovoljenje, že heko stalno obrt v kakšni občini, potem se pdača taksa po tarifni postavki 94.. točka 3. pod c, v višin: 100 Din kakor za prodajalnico. Ce se izda dovoljenje za več sejmov, se plača to ena taksa in ne za vsak sejem posebna taksa. Za eno dovoljenje se mora torej plača tj k ena taksa ne g4ede na to, za koliko sejmov se izda dovoljenje. Blagovna tržiiča ŽIVINA + Mariborski živinski sejem (14. t m.). Dogon 544 glav živine, in sicer 16 konj, 16 bikov, 158 vodov, 333 kirarv m 31 telet. Kupčija je bila zeta dobra. Prodanih je bilo 356 glav, od teh 7 za izvoz v Italijo. Povprečne cene za kg žive teže: debeli vodi 3 do 3.75, roldebdi 2 do 2.50. voli za rejo 3 do 3.75, biki za klanje 2JO do 3.25, plemenske krave 2 do 2.25, molzne in breje 3 do 3.75, *eleta 4 do 4.50 Dim. Cene mesu: volovsko I. 8 do 10, H. 6 do 8, mesu bkov krav in fcelic 4 do 6. teletina I. 8 do 12, Fl- 6 do 8, sveži svinjini 10 do 16 Din. živto»kl sejem v Karlovca (13. t m.) Cene živini so se nekoliko dvignile, zlasti teletom zaradi večjega povpraševanja domačih in tujtoakih zanimanj. Cene za lqg žive teže: vodom 3—5, bikom 2.50—6, klavnim kravam 2.50—4, klavnim svinjam 6—8, plemenskim kravam 3—5, plemenskim svinjam 7—9 Din, Teleta so bila po 80—550 Din za glavo. V kratkem pricno graditi nov mošt na Savi Sava, 14. avgusta O nujnosti zgraditve mostu čez reko Savo med železniško postajo in vasjo Savo in vasico Spodnjim Logom pri Litiji se raz- ?>ravlja že desetletje. Domačini so pritiska-i na vse kljuke, utemeljevali potrebo mostu, prosili in prosili, pa je bilo vse bob ob steno. Zdaj so prizadeti interesent je spet složno pritisnili, akcijo je podprla litijska sreska JNS, in prvi uspehi so že vidni. Banovinski inženjer g. Viher Slavko, referent za mostove, ki je nedavno izdelal načrt za most čez Kokro pri Kranju, je do-gotovil potrebne načrte tudi za savski most. Predložen je bil vsem interesentom, ko so se te dni zbrali v vasi Savi. Bili so zastopani: sreski cestni odbor, sreska JNS, predstavniki iz Litije, Save, Mošenika, Spodnjega Loga, Polšnika, Št. Lamberta in vseh ostalih krajev, ki jim je zgraditev mostu živa potreba. Inž. Viher je projektiral most kakih 100 metrov pod sedanjim štrusovim brodom, ki oskrbuje doslej prevažanje ob ugodnem vodnem stanju. Ob visoki vodi je prevoz z brodom skrajno nevaren, tvegane prevoze oskrbuje takrat le majhen čolniček. Sicer pa je ob poplavah — in te so kaj pogoste — vsak dotik levega in desnega brega pretrgan. S tem so zlasti udarjeni prebivalci na desnem bregu Save, ki morajo hoditi čez reko na pošto, v trgovine, šolo in na najbližjo železniško postajo. Novi most bo dolg 86 m ter bo zgrajen po Hovejevi konstrukciji s podložkom tz litega železa. Na sestanku »o izvolili interesente gradbeni odbor, v katerem je 15 mož z g. županom Lajovicem iz Litije na čelu, za odborovega tajnika pa je bil izvoljen smski cestni tajnik g. Turk Lojze. Zanimive so bile ugotovitve g. Turka, ki je poročal o lepih uspehih dosedanje zbiralne akcije. Odbor ima že na razpolago okrog 80 m* trdega in okrog 230 m* mehkega lesa, ki so ga dali požrtvovalni inte-resentje. V gotovini pa imajo 80.000 Din; od tega je dal sreski cestni odbor 30.000 Din, 10.000 Din je dala litijska občina, ki sega prav do novega savskega mostu, 15.000 Din so dobili iz fonda za javna dela, lesni trgovec g. Lavrin jo poklonil 5000 Din, • svoje žage pa bo dal še 50 m* lesa. Ostalo gotovino so darovale okoliške občine. Da podpro gradbeni odbor prav vsi okoličani se je prijavilo doslej že več brezplačnih delavcev za nad 100 dni kuluka, voženj pa za nad 50 dni. Pa prihajajo še vojno nove prijave. Delo se bo tako pričelo ie prihodnje dni. Zanimivo je, da so se tudi tu oglasili pank-taški rovarji, ki jih boli, da je spravila vprašanje mostu v tir baš iniciativa sreske JNS. Zdaj rujejo in ogovarjajo prostovoljne kulukarje, naj ne gredo na delo, vozniki pa naj odpovedo vožnje. Pa jo ves srd tistih, ki jim je le za razdiralno politiko, zaman. Naša JNS se je zavzela za gospodarski napredek našega sreza in deluje v tem praven vztrajno vkljufc vsem oviram. Šahovski turnir v Beogradu Beograd, 14. avgusta, p. Sedmo kolo šahovskega turnirja ni spremenilo tnrnirske tabele. Vodi še vedno Schreiber, ki bobri-fcone do konca ostal prvi. Njegov najopas-nejši korak ure®* Savo Vu kovič si je ipo prvem porazu sicer že opomogel, vendar se le polagoma pomika kvišku po tabeli. Trenutno je na drugem mestu inž. Feuer, ki pa svojega mesta ne bo več dolgo branil. Več šssm imata BrSder ta šorli. Sikošek be leži že dva poraza. Tako ga je v 7. kobi porazil tudi Petkovi«. Sikošek je kot beli pričel z močnim napadom, ki ga je nasprotni* srečno odbil ln slednjič v končnici dosegel kvaliteto več. Ugodne šaase ima šorli proti Dizdteeiffle-ron. Na koncu sedmega kola je bilo stanje naslednje: Schreiber 6, Feuer 5 in pol, Broder 5, Sorti 4 in pol a), Matvejev 4 ta pol, SikoSek, ta Gremčarski po 4, V-okovič 3 (1), itd. Snoči eo igrali Petrovič : šorli in Vuke-mč : Sikošek. V šahovskem kluba ee Je odigral pred-snočnjim brzopotezni tjrnir. Tekmovali rta dve skupini po 14 igralcev. V prvi skup>ni j zmagal mojster Tomažič, v drugi Tot. V poslednji skupini Je Ljubljančan Longer zasedel 5. mesto z 8 točkami. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Urejuje Davorin Ravijeo. Zadaja jsa JtonaorciJ Adoiž Rihnikar, Za Narodno (tekamo & d. kot tisk&rnarja Frana Jezertek. Za inaeratirt (M Jo odgovoren MoJa Novak. Itak u idofaljaai