slovenski čebelar 19 6 5 LETO LXVII ŠT. 10 SLOVENSKI glasilo Čebelarskih organizacij ČEBELAR Št. 10 Ljubljana, 1. oktobra 196*5 Leto LXVII VSEBINA Valentin Benedičič: Ob otvoritvi Janševega čebelnjaka — kulturnega spomenika..................257 Leopold Debevec: Oktobra v čebelnjaku . . . 262 Boštjan Dobovšek: Vojak in čebele................263 Ing. Frunček Šivic: O uporabi gozdarskih kart v čebelarstvu....................................265 Bonifacij Sršen: Ne bodimo umazani .... 266 Trije sršeni.....................................268 NAŠA ORGANIZACIJA Pravilnik o ureditvi, postopku in delu častnega razsodišča pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo. Seja izvršnega odbora dne 9. julija 1963 269 List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska CP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, France Rome, Edi Senegačnik in Jožko Šlander. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, zn inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stnne 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poruvnnl. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računn pri Nurodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 MATJAŽ 015 OTVORITVI JANŠEVEGA ČEBELNJAKA — KULTURNEGA SPOMENIKA VALENTIN BENEDIČIČ Dne 15. avgusta je bilo v Breznici na Gorenjskem slovesno odkritje obnovljenega Janševega čebelnjaka. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli čebelarji v lepem številu na to slovesnost. Vabilu Zveze čebelarskih društev za Slovenijo so se odzvali tudi avstrijski čebelarji, ki sojih zastopali predsednik Avstrijske čebelarske zveze g. Alojzij Tropper in vodstvo Koroške deželne zveze za čebelarstvo s predsednikom g. Ernestom Prissnitzem. Slovesnost je potekala po začrtanem programu in v prisrčnem razpoloženju. Tudi vreme je bilo lepo, čeprav vremenska napoved ni bila ravno obetajoča. Toda to ni prav nič motilo čebelarjev, ki so prišli iz najbolj oddaljenih krajev. S polurno zamudo, ki so jo povzročili ljubljanski čebelarji, ker so se med potjo preveč zadrževali, je predsednik pri redit ven ega odbora Valko Razingar začel slovesnost. Uvodoma je pozdravil številne čebelarje in goste. V svojem govoru je med drugim povedal, da bi bili člani čebelarske družine Aniona Janše na Breznici radi že v letu 1964 ob 230. obletnici Janševega rojstva odkrili njegov čebelnjak. Čebelarska družina pa ni imela dovolj sredstev in se je zaradi tega vsa stvar zavlekla v leto 1%5. S sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju in z denarno pomočjo Republiškega sveta za kulturo in prosveto je čebelarska družina letos vendarle uspela urediti Janšev čebelnjak. Poleg tega pa nameravajo zgraditi še zahodno steno kamre, kjer se je rodil Anton Janša, in vzidati spominsko ploščo, ki jo je leta 1884 ob 150-letnici Janševega rojstva odkrilo na njegovi rojstni hiši Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko. Pozneje so to hišo podili in na njenem mestu zgradili novo. Za V. Razingarjem je prikupno recitiral čebelar Ciril Jalen prigodo iz življenja čebelarja in čebel iz Jalnove knjige Ovčar Marko. Predsednik prireditvenega odbora tov. Razingar začenja slovesnost Za njim je pozdravil čebelarje predsednik čebelarskega društva Radovljica France Resman. Pozval je čebelarje, naj jim bo delo Aniona Janše pred 200 leti v spodbudo in naj v počastitev njegovega spomina utrjujejo našo čebelarsko organizacijo ter pridobijo še novih članov. Za Francetom Resmanom je spregovoril še predsednik Zveze čebelarskih društev za Slovenijo Valentin Benedičič. Po pozdravu čebelarjev in gostov je opisal življenje Antona Janše, njegovo čebelarsko dejavnost doma in na Dunaju ter poudaril velik pomen njegovega delovanja zlasti za slovenske i 11 avstrijske čebelarje, ki imajo po njem še danes v čebelarstvu marsikaj skupnega. To priložnost je izkoristil tudi za to, da je predlagal zastopnikom avstrijskih čebelarjev skupno zatiranje pršičavosti čebel vzdolž državne meje v dolini Meže in Drave ter severno in vzhodno od Maribora spomladi leta 1%(>. Del njegovega govora je prevajal v nemščino znani in preizkušeni čebelarski delavec Julij Maver. Nato je pozdravil zbrane čebelarje v imenu avstrijskih čebelarjev še predsednik V paviljonu, velikem slamnatem košu, ki so ga izdelali po zamisli čebelarja Draga Korbarja /. Blejske Dobrave, so točili medico in prodajali še druge dobrote Avstrijske čebelarske zveze g. Alojz Trop per. Zahvalil se je za povabilo, poudaril tesne zveze in sodelovanje slovenskih in avstrijskih čebelarjev v preteklosti ter pripravljenost avstrijskih čebelarjev za reševanje skupnih problemov. \ in es med posameznimi govorniki je pel domači pevski zbor »France Prešeren« narodne in umetne pesmi. Po končanih govorih je predsednik čebelarske družine Antona Janše na Breznici V. Razingar odkril čebelnjak in zaključil uradni del proslave s povabilom, naj si udeleženci ogledajo še čebelarsko razstavo, po kosilu pa naj se udeleže filmskega predavanja prof. E. Senegačnika, nato pa še nastopa folklorne skupine »Mali vrh« iz Nemilj ter p rosi e zabave s plesom in srečolovom. Domačim zaslužnim čebelarjem in tujim gostom je med prireditvijo mlad par v gorenjski narodni noši pripenjal domače šopke nageljna in roženkravta. Na prireditvenem prostoru je vzbujal pozornost zlasti paviljon, ki ga je napravil po lastni zamisli požrtvovalni čebelar Drago Korbar z Blejske Dobrave, in sicer v obliki panja — čebeljega koša iz slame. Paviljon je zložljiv in ga bo zaradi tega moč še večkrat uporabiti. Med razstavljenimi predmeti so bili čebelji proizvodi, čebelarske potrebščine in naseljeni lmunčki s plemenilne postaje Antona Janše pod Zelenico. Razstava pa je poleg čebelarjev pritegnila tudi izletnike in domačine, ki so jo z zanimanjem ogledovali. Predsednik avstrijskih čebelarjev g. Alois Tropper in naš predsednik tov. Benedičič pred Janševim čebelnjakom Po kosilu se je večina domačih čebelarjev udeležila čebelarskega predavanja s filmom v kulturnem domu na Brcznici. Predaval je prof. E. Senegačnik. Med poslušalci je vzbujala živo zanimanje zlasti vloga in pomen čebel pri opraševanju kulturnih rastlin, kar je predavatelj lepo pojasnjeval ob pred vajanju ruskega barvnega filma. Del udeležencev pa je spremil medtem avstrijske goste v čebelarski muzej v Radovljico. Ogledali so si razstavljene predmete in čestitali slovenskim čebelarjem k lepemu uspehu, da so v sorazmerno kratkem času zbrali tako bogalo zbirko razstavnih predmetov. Avstrijci so želeli videti tudi še kak naš čebelnjak s čebelami. Zato smo jih odpeljali k čebelnjaku predsednika čebelarskega društva Radovljica Franca Resmana na Gorico. Bilo je že pozno popoldne, vendar bo čebele še vedno živahno izletavaie. Franc Resman je odprl tudi nekaj panjev. Gostje so se čudili lepim belim, z medom tako zelo zanesenim satom v plodiščih, kjer očividno ovirajo matice pri zaleganju. Napravili so več posnetkov tega lepega s poslikanimi panji napolnjenega čebelnjaka in tudi posameznih panjev. Vzoren in zares lep čebelnjak je napravil na goste najboljši vtis. Malo po K), uri se je nadaljeval popoldanski zabavni spored v kulturnem domu na Breznici. Nastopila sta moški zbor »Svobode« in folklorna skupina »Mali vilt« iz NemiIj. Vmes sta pogumno recitirala fantek in deklica Zupančičevo »Ciciban in čebelica«. Vsi nastopajoči, zlasti pa folklorna skupina, so želi živahno odobravanje hvaležnih gledalcev. Končno je pripravil prireditveni odbor še prijetno presenečenje. Dekleta folklorne skupine, oblečena v narodne noše, so povabila goste iz Avstrije in naše starejše zaslužne čebelarje na ples in so jim pri tem izročila v spomin na ta praznik velika umetniško izdelana srca iz medenega dražgoškega kruhka. Še pred mrakom so se daljni gostje poslovili, mladina in domačini pa so sc zabavali še pozno v noč. Lepo je bilo videti čebelarske veterane, kako mladeniško so se vrteli z brhkimi mladenkami. Slovesnost je prav gotovo dosegla svoj namen. Slovenski čebelarji smo popularizirali Antona Janšo, našega velikega čebelarskega mojstra in učitelja iz 18. stoletja, ki je dobil s čebelnjakom svoj sicer skromen, pa zato toliko bolj pomemben kulturni spomenik. Čebelarska družina Antona Janše na Breznici bo s sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju ta spomenik še dalje izpopolnjevala, in sicer najprej z zgraditvijo zahodne stene z originalnim oknom kamre, v kateri se je rodil Anton Janša, pozneje pa še z obnovitvijo hiše, kakršno je postavil Janšev oče Matija okrog leta 1730. Ta hiša je stala do leta 1907. ko jo je tedanji lastnik podrl in zgradil nekoliko niže novo. Ohranjene so še fotografske slike in starejši ljudje se tudi še dobro spominjajo, kakšna je bila. luko ne bo posebnih težav, da je ne bi pravilno obnovili. Breznica z obnovljeno rojstno hišo Antona Janše bo postala tako priljubljena izletniška privlačnost slovenskih in tudi drugih čebelarjev iz zamejstva. Slovenski čebelarji bomo storili vse, da bo postal nekdanji Janšev dom dostojen kulturni spomenik. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo je želela ob lej priložnosti doseči še drug namen, in sicer poglobitev stikov z avstrijsko čebelarsko organizacijo. Te slike smo navezali že avgusta 1964 na Dunaju na letnem srečanju avstrijskih čebelarjev. Že takrat, ko smo jih pozdravili, smo namignili na nekatere probleme, ki bi jih laže in bolje urejali, če bi se jih lotevali skupno. Ob tej priložnosti pa smo predložili že konkretno skupno nalogo - zatiranje pršiča vosti vzdolž državne meje na Spodnjem Koroškem in Štajerskem. Pršičavost bo treba namreč zatreti najprej na meji. ker je sicer uspeh zatiranja znotraj obeh dežel zelo problematičen. Kakor je izjavil predsednik Avstrijske čebelarske zveze g. Alojzij Tropper v Bukarešti na XX. Mednarodnem čebelarskem kongresu, kjer smo se z njim sešli. osvajajo avstrijski čebelarji naš predlog in bomo tako spomladi 1966 organizirali skupno zatiralno akcijo proti pršiča vost i. Prireditev je torej moralno uspela. Upamo, da je tudi v gmotnem pogledu zadovoljila čebelarsko družino Antona Janše na Breznici. Vsekakor pa bi bil tako moralni kakor tudi gmotni uspeh še večji, če bi bilo vodstvo čebelarske družine uspelo pritegniti k sodelovanju vse okoliške čebelarje. Združeni bi bili brez dvoma lahko bolje pripravili prireditveni prostor in tako zagotovili še večji uspeli. oktobra v Čebelnjaku L E O P O L D DEBEVEC Vsa jesenska tlela pri čebelah lahko povzamemo z eno samo besedo: vzi m 1 jen je. lo pa pomeni, i se odpočila. Saj je obletela mnogo cvetov, da je nabrala polne koške prepotrebnega kruhka zn čebelje želodčke. Moji prijatelji so to tudi opazili in me opozorili, naj jo spodim, ker me bo sicer pičila. Seveda sem jih takoj poučil, da me ne bo pičila, saj je sedla samo za kako minuto, da si malo oddahne. Po kratkem pojasnilu je čebelica še vedno ždela na moji roki. Ko se mi je zdelo, da že dosti časa sedi, sem jo s tremi rahlimi dihi ogrel. Zganila se je ter odletela domov. P red no pa je izginila pod modro nebo. me je v nekaj krogih obletela in pozdravila, kot da bi hotela reči, da bo še prišla na obisk. Gledal sem zn njo prav tako, kot sem bil navajen doma. Ob tem dogodku sem se zamislil in ugotovil, da ne bi bilo treba nobene vojske in ne kasarn z ograjo, nko bi bili vsi ljudje tako mirni in marljivi, kot so čebele. Prav zato jili postavljamo za zgled vsem srboritežein in lenuhom. Povedal bi vam rad nekaj še o rastlinah v Makedoniji in kako ljudje tukaj ob grški meji čebelarijo. Takoj sem spoznal, da imajo čebele slabšo pašo kot v Sloveniji. Zaradi tega tudi ni mnogo čebelarjev in še ti imnjo le manjše število čebeljih družin. Zime so tu mile kot pri nas na Primorskem. Zato tudi čebele odlično prezimijo. Toda na pomladanski paši se jim že pozna pomanjkanje obnožine. Vrb in sadnega drevja je zelo malo. Največ obnožine dobe na javoru, ki raste po parkih in ob cestah. Glavna paša se začne v mesecu maju in to na travi in akaciji. Te paše pa čebelje družine ne morejo izkoristiti, ker niso dovolj razvite. Prva pašu je s tem končana. Pozneje imajo še rahlo pašo na tobaku, toda o njej sedaj kaj več ne vem. Na tej paši se seveda tudi razvijejo, toda ne tako, da bi rojile. Tu čebelarijo le v nmerikan-skih panjih. Če hočejo imeti roje, morajo prestaviti družine v manjše pnnje ali pa amerikance zožiti od 9 na 7 satov. Svojo prvo pot v mesto sem primerjal s prvim izletom čebel po dolgi zimi. Izkoristil sem jo tudi za to. da sem poiskal čebele in seveda tudi čebelarje. Našel sem jih okoli 10, toda nihče ni imel več kot dva panja, drugače pa po eno družino in še to slabo. Da imajo tako malo družin in še te slabe, je vzrok v slabi paši in tudi v tem, da so čebelarji popolnoma neorganizirani. Zanimivo je, da se med seboj niti ne poznajo. No, pri nas pa je popolnoma drugače. Kako lepo povezuje vse slovenske čebelarje naša organizacija! Vsi, ki ste brali te vrstice, ne mislite, da je naša organizacija brez vsake koristi. Čeprav nimamo od nje materialnih koristi, imamo vsaj Slovenskega čebelarja, ki nas povezuje, uči pravilnega čebelarjenja in opozarja na nepravilnosti ter seznanja z novostmi v tujini. Zato se le udeležujte sestankov svoje družine in sodelujte pri uresničevanju načrtov naše Zveze. Vsem želim čim več medu in čim bolj uspešno čebelarjenje. O UPORABI GOZDARSKIH KART v Čebelarstvu ING. FRANČEK SIVIC Za sodobno gojenje gozdov postaja zadnji čas čedalje pomembnejša in upoštevanja vredna posebna veja botanike — gozdna fitocenologija ali z drugo besedo nauk o gozdnih rastlinskih zaiužbnh. Naloga te razmeroma mlade vede je, da ugotavlja, katera drevesa, grmovja in zelišča se na določeni gozdni površini naravno pomlajujejo in v kakšni množini nastopajo posamezne rastlinske vrste. Po opisu rastlinske združbe lahko gozdar natančno določi, katere drevesne vrste bo na dotičnem rastišču pospeševal ali sadil, da bodo dobro uspevale in bile kar najbolj koristne. Po posameznih opisih se napravi na terenu fitocenološka karta in o uporabi te karte v čebelarstvu bi rad v tem sestavku napisal nekaj besed. Čebelarji pri prevažanju pogosto zelo neekonomično razporedijo čebelje družine po pasišču. Na enih mestih nagrmadijo stotine panjev, na drugih, kjer je enaka ali morda še boljša paša, pa ni nobenih čebel. Grmadenje panjev ima prav gotovo za posledico manjši donos. Tudi na gozdni paši, ki jo pogosto smatramo za neizčrpen vir sladke mane in medičine, je treba panje površinsko čim bolj enakomerno razporediti, že zaradi znanega pomanjkanja cvetnega prahu. Vzrok, da pride do takšne nepravilne in neekonomične razmestitve panjev na pasišču, je treba najbolj pogosto iskati v nepoznavanju posameznih pašnih površin. Prav zato bi čebelarjem koristno priskočila na pomoč karta rastlinskih združb, ki je izredno nazorna in natančna podoba določenega rastišča. Že bežen pregled karte nam pove, kje in na kakšni površini neka medeča rastlina uspeva, dalje, ali so na voljo primerna pota, po katerih je mogoče pripeljati panje na pasišče, in ali so v bližini človeška bivališča. Bolj kakor posameznikom bi takšna karta koristila čebelarskim organizacijam. ki imajo v svojih območjih večje površine medečih rastlin, npr. akacije, kostanja, in ki morajo dodeljevati stojišča tudi številnim drugim čebe-larjem-prevaže.valcem. Marsikatera čebelarska družina ali društvo bi šele ob študiju I itocenološke karte natančno ugotovila, koliko čebel jih družin lahko njihovo pasišče prenese in kam vse je mogoče panje razporediti, da bodo pašni viri čim bolje izkoriščeni. Brez karte je vsako delo le približno. Gozdarski inštitut v Ljubljani je pred leti izdelal pod vodstvom prof. Milana Piskernika fitocenološko karto Slovenskega Primorja. Na njej so poleg drugih tudi lepo označeni akacijevi sestoji. Karia je napravljena v merilu 1 : 25.000. Prof. Piskernik mi je v nekem razgovoru dejal, da so se zanjo zanimali že predstavniki podjetja Agromel, ki so želeli z gozdarskim inštitutom navezati čim tesnejše stike, toda zaradi njihove likvidacije do kakšnega sodelovanja ni prišlo. Direktor ing. Bogdan Žagar pa je izjavil, da je gozdarski inštitut pripravljen sodelovati z Zvezo čebelarskih društev, ki želi, da služijo dela gozdarskih strokovnjakov ne le gozdarstvu, ampak po možnosti tudi ostalim gospodarskim panogam in torej tudi čebelarstvu. Čebelarji se moramo zavedati, da postaja gozd edini pomembni vir medičine in cvetnega prahu in da je tesnejše sodelovanje med čebelarji'in gozdarji za nadaljnji uspeli v čebelarstvu naravnost nujnost. Sicer gozdarstvu namenjene karte rastlinskih združb pa bi se dale za čebelarstvo še posebej prirediti. Znano je, da npr. akacija v nekaterih legali bolje medi kakor v drugih, kar je odvisno od lastnosti tal, pristopa vetrov, padavin, temperaturnih ekstremov itd. Podobno velja za domači kostanj. Tudi čas cvetenja je zelo različen po posameznih območjih. Ob upoštevanju vseh teh za medenje odločilnih faktorjev bi posamezne dele ali pa tudi cela pasišča uvrstili v več bonitetnih razredov, kakor to delajo zdaj gozdarji in celo lovci, l aka razdelitev bi omogočila še boljšo izrabo čebeljih pasišč. Ker prevažajo slovenski čebelarji tudi v druge republike, bi nam prišle zelo prav karte rastlinskih združb nekaterih predelov teh republik, predvsem Istre (kadulja), Like (žepek) in Vojvodine (akacija). Zlasti kraške površine v Tstri, Liki in Dalmaciji, ki se večinoma štejejo za neproduktivna gozdna tla, so pomembna kot dobra čebelja pasišča. Poudariti pa moram, da bi zahtevala študij in predelava gozdnih fitocenoloških kart v pašne karte, namenjene čebelarstvu, veliko truda in stroškov in bi takšno delo zmogel le čebelarski znanstveni zavod. Meni je sicer uspelo prerisati karto, na kateri so prikazani vsi sestoji akacije v Slovenskem Primorju. To je bilo razmeroma preprosto delo, težave pa bi nastale, če bi se lotil bonitiranja teh površin v čebelarske namene na samem pasišču. In vendar bomo morali enkrat tudi s tem začeti, saj je dobro poznavanje čebel j i li pasišč temeljni pogoj za dvig produktivnosti v čebelarski proizvodnji. NE IiODTMO UMAZANI BONIFACIJ SRŠEN V zadnji številki se je obregnil naš list ob tiste blage in dobrosrčne nočne prevuževalce, ki pripeljejo čebele ponoči, potem pa jili noč spet vzame s čebelami vred. Opozorili smo jih, naj malo pomislijo, kaj počno, kp sploh nikogar ne vprašajo, če lahko postavijo čebele na la ali oni prostor. Seveda se ne zmenijo zu kako odškodnino lastniku zemljišča in niti na misel jim ne pride, da bi se obrnili na pristojno čebelarsko organizacijo ali na kakega čebelarja v bližini, l aki netopirji menijo, da je tako najbolj prav. Čemu bi se neki javljali čebelarski organizaciji ali pa čebelarjem. Prav gotovo bi jim ne dovolili, da bi pripeljali čebele na pašo. Zato je res najboljše, če jih postavijo pred izvršeno dejstvo. V zvezi s tem je prav, da načnemo še drug problem, ki mi leži že dolgo na srcu. Leta in leta je dozoreval, letos pa je dozorel. K takim nočnim čebelarskim pticam bi lahko prišteli tudi tiste čebelarje, ki si pri lastniku zemljišča sicer izprosijo prostor, potem pa jim ne plačajo prav nič ali pa jih tako sramotno odpravijo, da je človeku hudo, ko to sliši. Nič se ne čudimo, če zato čebelarji marsikje niso priljubljeni in zaradi tega te velikokrat kmet že od daleč nahruli: »Čebel k naši hiši ne vzamemo, smo že okusili čebelarje!« Iz svoje popotne torbe, ki je polna različnih doživetij, bom naštel nekoliko primerov, ki nam bodo lepo opisali blaga srca nekaterih čebelarskih tovarišev. Pred kakimi 14 dnevi sva zavila s prijateljem Jožetom na oglede v notranjske hojeve gozdove. Ustavila sva se ob neki hiši. kjer je bilo nakopičenih po stari navadi kar več sto panjev. Prijazna kmetica naju je lepo sprejela in celo postregla s Šilcem žganega. V prijetnem kramljanju pa sem jo povprašal: »Koliko medu pa vam dajo čebelarji za odškodnino? Morate ga dobiti kar precej. Ali ga porabite zase ali ga prodate?« Ženica pa je odgovorila takole: »Letos sem še kar zadovoljna. Čebelar Škrt je natočil 3 polne sode medu in je prinesel hčerki dve vrečki marelic, meni pa kilo ajdove moke. Medu mi ni dal nič, ker se jim je silno mudilo in so ga takoj odpeljali. Stiskačev 'l ine mi je dal tistole skodelico medu. onile velečebelar, ki ima panje tamle ob vodnjaku, pa mi že nekaj let ni dal ničesar. No. letos mi je pa le dul tistih: dvolitrski lonec medu. Včasih mi prinesejo čebelarji kako sadje. Skromni smo in zadovoljni z vsem. Prejšnja leta niso dajali ničesar. Vsak dan sem tehtala njihov panj in včasih sem dala še svojo dopisnico. Pričakovala sem, da mi bodo vsaj le povrnili, pa so pozabili!« S prijateljem Jožetom sva se ves čas spogledovala in se na tihem zgražala nad toliko varčnostjo nekaterih velikih čebelarjev-prevaževalcev. Moje misli so hipoma pohitele v Srbijo, kjer smo pred leti na akacijevi paši obilo točili, ludi takrat se je zgodilo nekaj podobnega. Začela se je nabiralna akcija za izredno ljubeznivega šefa postaje, ki je na svojo odgovornost ustavljal vlake na odprti progi, da smo čebelarji lahko postavljali čebele na odličnih pasiščih. In kaj je dobil ta mož od dobrih čebelarjev? Čebelar Lakotnik, ki je natočil več kot eno tono medu, mu je poslal litrsko kantico medu, spet drugi, ki so mu obljubljali roje, so nevoljni dajali po en sat zalege in pri tem skrbno pazili, da v njem ja ni bilo preveč medu. Mož se je pozneje ob toliki dobroti dobro zamislil. In posledice za čebelarje? Danes se vlak nikjer več ne ustavlja. Čebelarji ne smejo niti na postaji postavljati svojih čebel. Ko sem takrat videl vso to neznansko čebelarsko dobroto, me je bilo sram in šefu sem poslal nov A?,-panj z močnim rojem. Ostalim čebelarjem to ni bilo všeč in so me gledali postrani, toda vseeno so dejali: »Bomo že v Ljubljani poračunali, Bonifacij!« Ko pa smo potem v Ljubljani res delali obračune, sem imel presneto srečo, da jc nisem skupil. Tisti večer smo res pogledali v kozarec in Okvirčkov Boštjan me je že zagrabil za vrat ter zakričal: »Kateri hudič pa te je pooblastil, da nam razvajaš ljudi. Ne damo nič! Mi smo že dali! Kar si dal, si dal v svojem imenu, pa basia. Nobene komande nočemo!« Večji čebelar ima že leta in leta stalni čebelnjak na zelo dobrem pasišču. Dobrodušnega kmetiča sem povprašal, koliko dobi za najemnino vsako leto. Pa je dejal: »Včasih nam da kak lonček medu, zdaj pa že dve leti nismo dobili nič!« Čebelar Sivko, ki je strastno prevažal na jug, jc objemal šefe postaj in vse višje železniške funkcionarje in jim vneto ponujal cigarete, dal pa ni nikdar nikomur nič. Solzil se je od bratske ljubezni do južnih bratov ter poudarjal svoje junaško solunstvo. Pa ga je ob neki priložnosti, ko smo sedeli ob pečenem odojku in nam jc vino malce zlezlo v glavo, pop Lukič takole ogovoril: »Lepo bi bilo, kad bi pokazali ovo bratstvo u obliku nekih rojeva!« V Liki jc bil nekoč vlak že preobremenjen, ko je prispel v Gospič. Vlakovodja je energično odklonil, da bi priklopil še kak vagon. Sivko je dobro vedel, kako se taki stvari streže. Stisnil je vlakovodji nekaj v žep in mit zašepetal: »Evo vam hiljadarku za vašu ljubaznost!« Ko pa je vlakovodja drugo jutro v Zagrebu povabil še strojevodja in kurjača na zajtrk v postajno restavracijo in hotel plačati račun, je privlekel iz žepa le bankovec za 50 dinarjev, ki mu g a je dal »slovenački pčelar«. Seveda so jo potem zaradi tega skupili drugi slovenski čebelarji, ki jim železničarji sploh niso več verjeli. Še in še bi lahko našteval podobne primere, ki se jih je v dolgih letin prevažanja nabralo vse polno v moji popotni torbi. Vsi dokazujejo, da precej čebelarjev res ne zna presoditi, kaj je prav in kaj ni. Pri vsem tem nikakor ne gre za to, da bi kogarkoli razvajali ali razmetavali denar. Cre za to. da damo ljudem pravično odškodnino. Odločno smo proti tistim lastnikom, ki menijo, da so čebelarji petični ljudje in da med kar teče v panje. Nekateri ljudje te vrste zahtevajo kar celo kilo medu od panja ali celo še več. Spomnimo se pri tem na občino Obrovac in druge podobne primere. Tu je treba najti neko pravo pot, da bo prav za čebelarja in tudi za lastnika zemljišča. Z mnogimi preudarnimi čebelarji sem se posvetoval o tem in prišli smo do zaključka, da bi bilo 100 din od panja kar dovolj za eno pašo in eno točenje. Ce hi lastnik ne maral denarja, bi mu dali odgovarjajočo količino medu, ki pa bi jo vedno zaokrožili navzgor. Ce bi točili večkrat, bi seveda vsoto denarja ali količino medu primerno povečali. Tu je prav težko dajati kaka pravila. Vse je odvisno od čebelarja samega, njegove dobre volje in srca. Vselej sem dajal od svojih panjev tako vsoto ali pa med. Ljudje so bili vedno zadovoljni in povsod so me radi sprejeli. Vse druge usluge pa plačamo seveda še posebej. Tako bomo na pasiščih vedno dobrodošli in jih ne bomo vsako leto menjavali, kot delajo to nekateri pretirani varčneži. Zapomnimo si, da pri tem res ne smemo biti škrti, saj s tem ne bomo škodovali samo sebi, ampak vsem čebelarjem. »No bodimo umazani!« nam je dejal neki spoštovani čebelarski tovariš na sestanku, kjer nas je nagovoril pred prevozom na akacijevo pašo v Srbijo. Prejšnje leto ga je la mož s svojo pretirano varčnostjo močno polomil in zdaj mu je bilo hudo. ko je spoznal, da res ni bil prav storil. Varčnost je zelo lepa čednost, toda vsaka skopost se nam bo prej ali slej maščevala in to maščevanje bo prešlo tudi na naše tovariše. Naš list nima samo namen, da bi poučeval ljudi in širil čebelarsko prosveto. Ljudi je treba tudi vzgajati-in jih opozarjati na napake, ki jih morda nekateri tudi nehote delajo. Potem bomo šli brez skrbi na pot in nihče nam ne bo več očital, da smo »škrtice« ali še kaj drugega. Zlasti ob dobri paši odprimo tudi mi svoja srca in dajmo ljudem, kar smo jim dolžni. I orej, ne bodimo umazani! TRIJE SRŠENI Če pri čebelah boš skoparil, Kdor je pri čebelah skop, ne misli, da boš kaj pričebelaril. jim pripravlja zgoden grob. Gorje čebelam, če šušmar je njihov gospodar! Karkoli dela, vsepovsod povzroča kvar. m organizacija Občni zbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo je sprejel na podlagi 25. člena pravil. Zveze naslednji PRAVILNIK o ureditvi, postopku in delu častnega razsodišča pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo I. Splošne določbe 1. člen Pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo (v nadaljnjem besedilu Zveza) je častno razsodišče, ki je organ Zveze. Naziv častnega razsodišča je: »Častno razsodišče pri Zvozi čebelarskih društev za Slovenijo«. Sedež razsodišča je v Ljubljani. Častno razsodišče uporablja pečat Zveze. 2. člen Člani častnega razsodišča so pri svojem delu samostojni. 3. člen Člani Zveze so dolžni nuditi častnemu razsodišču svojo pomoč. II. Pristojnost častnega razsodišča 4. člen V smislu 23. člena pravil Zveze razpravlja in odloča častno razsodišče o kršitvah dobrih čebelarskih običajev, ki jih zagrešijo člani Zveze, to so čebelarska društva — pravne osebe in posamezni čebelarji — fizične osebe, ki so po 11. členu društvenih pravil posredno tudi člani Zveze. 5. člen Za kršitev dobrih čebelarskih običajev se šteje zlasti tako ravnanje članov, ki škoduje ugledu čebelarske organizacije, ki povzroča materialno škodo čebelarski organizaciji in posameznikom in ki v škodo skupnosti ovira izvrševanje nalog, ki jih je prevzela čebelarska organizacija v svoj delovni program. III. Ureditev razsodišča 6. člen Častno razsodišče ima predsednika, podpredsednika in tri člane. Kadar je predsednik zadržan ali ne more predsedovati zaradi kakega drugega vzroka, ga nadomešča v njegovi funkciji podpredsednik. Izvolijo jih delegati čebelarskih društev na rednem letnem občnem zboru Zveze iz vrst čebelarjev. Njihov mandat traja eno loto. Lahko pa so ponovno izvoljeni. Člani častnega razsodišča praviloma niso člani upravnega odbora. 7. člen O vsaki posamezni zadevi, ki sodi pred častno razsodišče, razpravlja in odloča senat članov, ki ga sestavljajo predsednik ali podpredsednik častnega razsodišča in dva člana, ki ju določi predsedujoči. 8. člen Člatn senata ne more biti: 1. Kdor je v danem primeru za pričo ali izvedenca; 2. Oseba, proti kateri je podan sum pristranosti. O izločitvi odloča predsedujoči na lastno pobudo ali pa na predlog prijavitelja ali člana senata. 9. člen Delo častnega razsodišča v posamezni zadevi vodi predsedujoči. 10. člen Administrativno-tehnične posle častnega razsodišča opravlja Zvezina pisarna. 11. člen Predlagatelj uvedbe postopka proti kršiteljem po 5. članu tega pravilnika je v smislu 12. člena društvenih pravil hkrati tudi tožilec in zastopa zadevo pred častnim razsodiščem. V. Postopek 12. člen Postopek pred častnim razsodiščem se prične s prijavo zaradi kršitve dobrih čebelarskih običajev. Prijavo lahko vložijo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s čebelarsko dejavnostjo, vendar pa samo proti članom Zveze v smislu 4. člena tega pravilnika. 13. člen Prijavo je treba vložiti v roku 6 mesecev od dneva, ko je predlagatelj zvedel za kršitev, najkasneje pa v roku 1 lota od dnevu, ko je bilo storjeno kršilno dejanje. 14. člen Prijava sc vloži pismeno v treh izvodih. Ce je pa prijavljenih hkrati več kršilcev v isti zadevi, pa v toliko izvodih, kolikor je prijavljenih, in še en izvod za častno razsodišče. V prijavi je treba navesti: prijavitelja, kršilca, proti kateremu je naperjena prijava, kršitev, zaradi katere se vlaga prijava, 7. navedbo časa, kraja ter okoliščin in posledic, ki so nastale ali ki bi utegnile nastati zaradi storjenega dejanja, kakor tudi dokaze (priče, dokumente in pdb.) Ce smatra častno razsodišče za potrebno, lahko zahteva dopolnitev pomanjkljive prijave. 15. člen Postopka ni mogoče pokreniti: 1. če je vložena prijava prepozno (13. člen). 2. če predlagatelj v postavljenem roku ne dopolni prijave (3. odst. 14. člena). O tein odloča predsednik. Prijava se dostavi kršilcu s pozivom, da pošlje v roku 8 dni svoj pismeni odgovor v treh izvodih z vsemi dokazili. Ta rok se lahko podaljša izjemoma na 15 dni. 1 izvod odgovoru dostavi častno razsodišče predlagatelju. 17. člen Ce častno razsodišče po prejemu odgovora ali po brezuspešno pretečenem roku ugotovi, da so podani razlogi zu uvedbo postopka, razpiše predsednik razpravo. Kršilec ima lahko svojega zastopnika, katerega naslov javi ruzsodišču. Ce je razsodišče mnenja, da ni pogojev za uvedbo postopka, ustavi postopek in obvesti o tem prijavitelja in kršilca. Proti takemu sklepu imata v roku 8 dni pravico ugovora oba, prijavitelj in kršilec. 18. člen Predsednik razpiše razpravo v roku 15 dni po prejemu odgovora oziroma po brezuspešno pretečenem roku za odgovor. Vabilo na razpravo se dostavi predlagatelju, kršilcu oziroma njegovemu zastopniku in pričam. Po potrebi pritegne sodišče tudi izvedenca. Dostavljeno mora biti tako pravočasno, da ga prejmejo najmanj tri dni pred razpravo. 19. člen Častno razsodišče zaseda praviloma v Ljubljani, izjemoma pa tudi drugod, če je to koristno za presojo sporne zadeve. 20. člen Ce se razprave ne udeleži kršilec ali njegov zastopnik, odloči senat, ali bo razpravljal v odsotnosti ali pa bo razpravo predložil. Ce predlagatelj ali kršilec zaprosi za predložitev razprave, lahko v upravičenih primerih predsednik ugodi prošnji. 21. člen Razprava pred častnim razsodiščem je ustnn in javna. Vodi jo predsedujoči, ki najprej ugotovi navzočnost, nakar pozove prijavitelja, ki jc hkrati tožilec, da poda prijavo. Nu prijavo da kršilec odgovor. Nato izvode predsednik dokaze, ki so jih predložile stranke in ki jih je razsodišče saino priborilo zaradi ugotovitve materialne resnice. Senat mora skrbeti, da se izvedejo vsi dokazi (listine, priče, izvedenci), ki so potrebni. Stranke lahko postavljajo vprašanja preko predsedujočega, z njegovim dovoljenjem pa tudi neposredno. 22. člen Razsodišče lahko ocenjuje dokaze po prosti presoji, upoštevaje načelo iskanja materialne resnice. 2"5. člen Po končanem dokaznem postopku predlagajo stranke svoje končne predloge, nakar predsedujoči sklene razpravo. 24. člen Po sklenitvi razprave se posvetuje senat na tajni seji, na kateri odloča z večino gl asov. Po zaključnem posvetovanju objavi predsedujoči odločbo častnega razsodišča s kratko obrazložitvijo. Izjemoma lahko izreče svojo odločbo tudi pozneje, vendar najpozneje v 8 dneh po razpravi. O svoji odločitvi izda senat tudi pismeno odloči», ki jo vroči vsem strankam v roku 8 dni po sklenjeni razpravi. Odločba mora temeljiti na veljavnih predpisih, pravilih, dobrih običajih in sklepih organizacije. 25. člen Senat sme prijavo zavrniti, kršilca oprostiti ali pa izreči enega izmed naslednjih ukrepov čebelarske discipline: 1. pismeni ali pa ustni opomin; 2. javni opomin, ki se prečita na občnem zboru Zveze in objavi v glasilu Zveze; 3. začasno izključitev iz čebelarske organizacije največ za eno leto. Za izključitev mora dati svoje soglasje občni zbor Zveze. Pri izreku ukrepa čebelarske discipline mora razsodišče upoštevati vse okolnosti primera, zlasti pa posledice in temu ustrezno izreči lažji ali pa težji ukrep. 26. člen Pismena odločba častnega razsodišča mora vsebovati: imena predsedujočega in članov senata, prijavitelja, kršilca, dan in kraj razprave, ukrep oziroma odločitev in izrek o povračilu stroškov, obrazložitev in pravni pouk. 27. člen Za stroške postopka se štejejo stroški častnega razsodišča, strank, njihovih zastopnikov, prič in izvedencev (potni stroški, dnevnice, povračila izgube osebnega dohodka, izvedenimi, objava odločbe v tisku in podobno). 28. člen Stroške postopka plača stranka, proti kateri je bil izrečen ukrep čebelarske discipline. Pri oprostilnih odločbah plača stroške Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, če se izkaže, da je bila prijava podana z, namenom preprečevanja pojavov kršitve dobrih čebelarskih običajev oziroma sklepov čebelarske organizacije, v nasprotnem primeru nosi stroške v celoti ali deloma prijavitelj. 29. člen Izvršitev izrečenega ukrepa čebelarske discipline zastara, ko preteče eno leto od p ravom očnos t i oc Hoč be. 30. člen Proti odločbi častnega razsodišča imajo stranke pravico pritožbe na upravni odbor Zveze. Pritožba se mora vložiti v roku 15 dni po prejemu pismenega odpravka odločbe. Pritožba odloži izvršitev odločbe. 31. člen O odločbi častnega razsodišča odloča v pritožbenem postopku upravni odbor Zveze v senatu petih članov, ki ga izvoli za vsako leto upravni odbor izmed svojih članov. Pritožbo reši s tem, da odločbo častnega razsodišča ali potrdi ali pa spremeni oziroma vrne častnemu razsodišču v ponovno obravnavo, če je postopek v prvi stopnji potrebno dopolniti pri izrekanju materialne resnice. VI. Prehodile in končne določbe 32. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v glasilu Slovenski čebelar, potem ko ga predhodno sprejme občni zbor Zveze. V Ljubljani, dne 25. aprila 1965. M. P. Tajnik ZČDS: Franc Cvetko I. r. Predsednik ZCDS: Val. Benedičič 1. r. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA DNE 9. JULIJA 1965 Fumidila 15 zelo verjetno ne bomo dobili, ker ni nikjer denarja za nakup deviz. Vetpromet v Ljubljani bi sicer lahko nabavil devize, pa nima sredstev, da bi jih kupil. Tudi Medeks je bil pripravljen, da uvozi to zdravilo, pa nima uvoznega dovoljenja in tudi ne sredstev za nakup deviz. Zveza pa sama take akcije tudi ni mogla izvesti, ker je v ta namen potrebnih okrog šest milijonov. Kakor vse kaže, je bilo vse naše prizadevanje zaman, čeprav to zdravilo nujno potrebujemo. Odbor je sklenil, naj si Zveza še naprej prizadeva, da bi uvozili to učinkovito zdravilo. Odgovor na članek »Premalo čebel in preveč medu« z dne 25. 5. tl. v Delu je spisal predsednik. Objavljen je bil v nedeljski številki dne 13. junija. Čebelarji in drugi bralci dnevnika, ki se zanimajo za čebelarstvo, so ga ugodno sprejeli. Predsednik je pripravil osnutek pogodbe o posojilu oziroma zadolžnico za 1,500.000 dinarjev za CD Ribnica. Zadolžnica še ni podpisana, ker je bil tajnik CD Ribnica zadržan in odsoten. Odbor je sklenil, da uredimo zadevo tako, kakor jo bilo sklenjeno na prejšnji seji. Čebelarji iz čebelarske zveze Božen so nas obiskali 27. junija t. 1. Lojze Babnik jim je dal matice, predsednik pa jih je spremljal na izletu na Bled. V spomin na naše čebelarje smo poslali predsedniku Zveze Pfeiferju Jožefu v Božen serijo barvnih razglednic panjskih končnic. Predsednik izjavlja, da bo morala sklicati Zveza občni zbor, če ČD Ljubljana tega ne bo storilo. Glede naših novih prostorov je tov. Grča sporočil, da bo vložil tožbo proti Tehnogradu zaradi neizvršene pogodbe.' Dne 19. junija t. I. je bil v čebelarskem muzeju v Radovljici sestanek, na katerem so po navodilih Leopolda Debevca sprejeli konkretne smernice za razporeditev čebelarskih predmetov. Muzej ima sedaj sedem sob, od teh sta dve večji. Predmete so medtem že razmestili. Za odvzem panjskih končnic iz Etnografskega muzeja v Ljubljani za čebelarski muzej v Radovljici se bomo dogovorili s tov. Rojcem, ki se je glede tega že večkrat pogovarjal z upravo tega muzeja. Zveza je nabavila 16 hramčkov s ple-menilniki in jih podarila plemenilni postaji pod Zelenico na Gorenjskem. Zanje smo plačali 32.000 dinarjev. Odbor je ta izdatek odobril. Čelioslovaška osnovna čebelarska organizacija iz Namestovy nas je zaprosila, naj ji sporočimo cene gostinskih uslug, ker nameravajo prihodnje leto obiskati Slovenijo. Odbor je sklenil, da odvzamemo Mladinski knjigi razglednice panjskih končnic, ker nočejo priznati višje cene. Tov. Franca Kirarja smo zaprosili za njegov panj s priborom vred, ki bi ga dali v čebelarski muzej. Tov. Močnik bo v tej zvezi posredoval pri tov. Kirarju. Tov. Avgust Bukovec nam je pismeno odgovoril in pojasnil nastanek Janševe slike. 8. številka Slov. čebelarja bo v zvezi z otvoritvijo obnovljenega Janševega čebelnjaka posvečena spominu Aniona Janša in bo natisnjena v 6.300 izvodih. 500 izvodov bo dobila čebelarska družina Antona Janša v Breznici v propagandne namene. S tem bo prispevala Zveza k proslavi okrog 50.000 dinarjev. Na proslavo otvoritve obnovljenega Janševega čebelnjaka bomo povabili čebelarje Avstrijske čebelarske organizacije. Okrožnico z navodili za izlet na mednarodni čebelarski kongres v Bukarešti bomo izdali v kratkem sporazumno s Turistično-transportnim birojem J. Z. Ing. Urbanija poroča, da bo letos docent ing. Spanring zopet delal setvene poskuse z ajdo. . tajništvo POROČILO ZA AVGUST V mesecu avgustu je bila temperatura zraka v Sloveniji zelo različna. Povprečno je bilo 17—19° C. Skoraj vsak drugi dan smo imeli padavine z dežjem, kar je zadrževalo medenje hoje in drugih rastlin. Breg- T r ž i č : Čebele so imele sproti pašo na otavi. Dražgoše: Čebele se hranijo z zalogo v medišču. Ta mesec so porabile 5,30 kg medu. Ž e r o v n i c a - P o s f o j n a : Tudi avgust je bil zelo neugoden za čebele. Zopet bo treba dokrmiti s sladkorjem. Rogatec : Paša je bila na oiavi in malenkost na ajdi. Lovrenc na Pohorju: Nekaj čebelarjev je sejalo ajdo, ki so jo čebele zelo obletavale. Tehtnica se kljub temu ni dvignila. Selnica oh Dravi : V prvi in drugi dekadi ni bilo donosa. Ajde skoraj ni nikjer opaziti. Cezanjev c i : Kaže, da pri čebelah spet ne bo nič. Dež in povodenj s(a vse uničila. Prosenjakovci : Travniki so bili polni cvetja, a donosa ni bilo. Čebele so začele preganjati trote. S vi b n i k : Letošnji avgust je bil zelo slab za čebele. Preveč je deževalo. Iška vas: Zelo malo donosa s hoje. Dež je pokvaril medenje. Donos ali poraba v Skupno Srednja Dnevi Sončni sij Kraj opazovalnice I. 11. III. pridobil ali porabil dkg me- sečna loplina “C _ C o S o mesečni tretjini dkg OJ o> •o in ° Breg—Tržič — 60 — 20 — 40 — 120 + 18.0 26 15 _ 195 Dražgoše—Šk. Loka . . — 120 — 50 — 60 — 230 + 13,5 26 15 178 Zerovnica—Postojna . . — 30 — 15 — 95 — 140 + 19,5 30 11 212 Rogatec + 90 -j- 100 + 130 + 320 + 17.4 31 9 209 Lovrenc na Pohorju . . — 130 — 135 — 125 — 390 + 16,2 28 11 157 Selnica ob Dravi . . . — 190 — 180 — 135 — 505 + 20,5 30 18 195 Lovrenc na Drav. polju — — — — — — — — Cezanjevci—Ljutomer . Bnčkovci—Videm + 20 + 20 + 20 + 60 + 16,8 27 10 122 ob Ščavnici .... Prosenjakovci—M. Sobota - 30 — 25 — 45 - 100 + 14,6 31 6 210 M. Polana—Lendava . . — — — — — — — Svibnik—Črnomelj . . — 40 — 50 — 40 — 130 +20,4 27 8 205 Iška vas + 30 + 50 + 50 + 130 + 19,8 27 17 219 Škofije pri Kopru . . — — — — — — — — Pušča—Bistra—Zagreb + 80 + 120 + 40 + 240 + 19,1 31 5 245 Povpreček — — — — — — — — — POJASNILO GLEDE SLADKORJA ZA ZIMSKO ZALOGO Zadnji čas se obračajo društva na Zvezo za pojasnilo, kako bi dobila po ugodnejši ceni sladkor za krmljenje čebel za zimsko zalogo. Zal moramo povedati, da je položaj v tem pogledu po objavi ukrepov v zvezi z gospodarsko reformo še slabši, kot je bil poprej. Po navodilih, ki so izšla v Ur. listu FLRJ št. 27-487/1961, je bila namreč tovarna — proizvajalec oproščena plačila prometnega davka za sladkor, ki ga je dobavila za krmljenje čebel. Po ukrepih za izvajanje gospodarske reforme pa proizvajalec ne plačuje več prometnega davka, temveč ga plačuje trgovina, ki pa še ni dobila doslej nobenih zadevnih olajšav. Zaradi tega je najbolje, da se dogovori čebelarsko društvo s kakim grosističnim trgovskim podjetjem za dobavo sladkorja po ceni na debelo. Obstoji pa še možnost nabave pometcnca, v kolikor izve društvo, da je kje na razpolago. Ugotoviti pa moramo, da večina društev odklanja tak sladkor, ker se je že večkrat zgodilo, da so člani pozneje godrnjali, če je bil sladkor preveč umazan. Uprava POPRAVEK V 9. številki Slov. čebelarja je nastala v drugem odstavku obvestila »Nove odkupne cene medu« neljuba pomota. Prvi stavek 2. odstavka črtajte in napišite sledeče besedilo: »Za med, prodan preko čebelarskega društva, ki ima svoj žiro-račtin, plača podjetje Medeks v dobro 20 din več.< Seveda pa je zadeva društva, če od razlike 20 din odstopi 5 ali 10 din čebelarju, ki proda tako svoj med preko društva draže, društvo pa utrjuje na ta način zavest članstva. OBVESTILO Čebelarje, ki se zanimajo za nakladni (ameriški) panj, obveščamo, da imamo pri naši družini občasne sestanke, na katerih se lahko prijavljenci spoznajo z značilnostmi raznih vrst nakladnih panjev (LR, DB, Farrar, nakladni panj z ÄZ-satniki) in praktičnim delom v teh panjih. Skupine po najmanj 5 čebelarjev lahko predlagajo poljuben dan (tudi delavnik) in uro, kdaj žele tnk sestanek. Če bi bil predlagani datum zaseden, bomo sporazumno določili kak drug dan. Prijavijo se laliko tudi posamezni čebe- larji, ki naj prav tako sporoče svoje želje. Vsem bomo skušali ustreči, vselej pa dobite od nas odgovor oziroma vabilo, kdaj laliko pridete. Čebelarska družina Gotovlje pošta Žalec SEME detelje esparzete (Onobrychis sativa Lam.) kupim. Ceno, s količino in naslovom sporočite Leopoldu Nagode-tu, Novi svet 2<), pošta Hotederščica. PRODAM tri naseljene A2-panje z letošnjimi maticami, točilo na tri sate in druge čebelarske potrebščine ali zamenjam za med. Franc Skof, Zalog 51, Polje pri Ljubljani. KUPIMO čebelarsko tehtnico za v panj. Zveza CDS Ljubljana, Miklošičeva 30. PRODAM 20 do 30 naseljenih AZ-panjev z mladimi maticami, zimsko zalogo in nov prenosni čebelnjak. Hudoklin, Ljubljana, Zadružna 12, Kodeljevo. KUPIM tehtnico za pod čebelji panj. Naslov v upravi Slovenskega čebelarja. V TISKOVNI SKLAD Slovenskega čebelarja so darovali: Jože Muzga, Sostro, 2000 din, Drago Vorina, Ljubljana, 1000 din, Leopold Nagode, Hotederščica, 2000 din, neimenovani iz ČD Domžale 1000 din, Plcmenilna postaja Pod Zelenico 10.000 din, Franc Resman, Radovljica, 3000 din, Jože Resnik, Maribor, 1000 din, Lojze Lešnik, Laško, 400 din, neimenovani koroški čebelar 2000 din, Bolnišnica Polje pri Ljubljani 2000 din, Ivan Štular, Kokra, 400 din, Martin Sedminek, Žerjav, 2000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! ČEBELARSKE DRUŽINE ki še niso nakazale članarine (po številu 10) in družine, ki so članarino le delno nakazale (po številu 50), prosimo, da to store najpozneje do 10. oktobra. Hkrati prosimo direktne naročnike, da poravnajo naročnino za list. Uprava SČ