Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajurtaispin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 38 (977) Čedad, četrtek, 7. oktobra 1999 0432731190 ^ cpy, V CPvj J****» Za dva meseca smo spet vabljeni na dobro kosilo larvuio c Kobarid TERdMZZiCfa OCLOB Montino. UC1AUA Brez pretiravanja bi lahko rekli, da je vse več razlogov za občasen obisk Nadiških dolin, iz katerih prihaja iz sezone v sezono pestrejša ponudba. Tradicijonalnim in tudi širše poznanim manifestacijam se pridružujejo nove in razveseljivo je videti, da sta podjetnost in fantazija v neprestanem premikanju. Tako je tudi z letošnjo ponudbo enogastronomske-ga in kulturnega ciklusa "Vabilo na kosilo", ki ga v Nadiških dolinah že nekaj let doživljamo spomladi in jeseni. Jesensko "Vabilo" se začenja v soboto, 8. oktobra in bo trajalo dva meseca, do 8. decembra. Letošnja izvedba se obeta še bogatejša od prejšnjih let, o čemer priča tudi reklamna tiskovina, ki je tokrat postala že skoraj bro-šurica. Organizatorja jesenske izvedbe "Vabila" sta podjetje SERVIS, ki deluje v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s svojo podružnico v Čedadu in združenje AS-TUR iz Nadiških dolin. Združenje je bilo pravkar ustanovljeno v Spetru ter predstavlja sintezo Zelja in načrtov več krajevnih dejavnikov, ki si prizadevajo za turistični razvoj Benečije. Vabilo na kosilo ima tudi vse več uglednih pokrovite- ljev. V prvi vrsti gre omeniti SDGZ in Gorsko skupnost Nadiških dolin, zraven pa so tudi Videmska Pokrajina, Trgovinska zbornica in če-dajska Občina. beti na strani 4 Conferma per Marinig, lo sloveno torna in aula Nuovo direttivo in Comunità montana Giuseppe Marinig, già nazionale Pieralberto Felet-sindaco di S. Pietro e attua- tig (“Non ha fatto malissi- le consigliere provinciale, resta alla guida della Comunità montana delle Valli del Natisone. Una riconferma annunciata, quella avvenuta giovedì 30 settembre, visto che i numeri stavano tutti dalla parte del centro-sinistra. Marinig ha ottenuto 26 voti, 10 le schede bianche e 2 i voti per Pietro Zuanella. Nominato anche il direttivo, la cui composizione e-ra stata preannunciata la scorsa settimana dal nostro giornale. Ne fanno parte otto consiglieri, rappresentanti di tutti i comuni dell’ente eccetto quello di Cividale. Sono Lino Bordon (Prepotto), Germano Cendou (Savogna), Davide Clodig (Stregna), Beppino Crisetig (S. Leonardo), Maurizio Namor (Dren-chia), Valter Pinton (Gri-macco), Giuseppe Speco-gna (Pulfero) e Lara Tosolini (Torreano). Entro breve Marinig, a cui è stata destinata una mezza sufficienza persino dal consigliere di Alleanza mo, anche se avrebbe potuto fare meglio...”), assegnerà le deleghe. Non ha trovato consensi, quindi, la proposta dello stesso Felettig di rinviare la nomina del presidente per creare un esecutivo che fosse espressione dell’intera assemblea. La mozione d’ordine, sottoscritta anche da altri consiglieri del centro-destra, è stata bocciata da quella che di lì a poco sa- ’ rebbe diventata la maggioranza dell’ente. Maggioranza che comprende Partito popolare, sinistra e indi-pendenti e che, come ha spiegato Nino Ciccone, “rappresenta un elemento di continuità con quella precedente, anche se non vuole porsi in posizione di chiusura rispetto ai contributi che si vorranno dare”. A proposito della paventata soppressione delle Comunità montane, a cui aveva accennato Felettig, è intervenuto Stefano Gaspa-rin, consigliere di Dren-chia. (m.o.) segue a pagina 4 Alda an Japonec 1 Alda CruciI “Problemi, kateri so pred nami, so velikih razsežnosti. V prvi vrsti je treba obrnit pot propadanja vsega, kar imamo v Benečiji. Zato za odbornike, more biti, bi bilo bolje izbrati produktivne člane, po ožjem izboru in ne po teritorju. Na narejenem predlogu so predstavljene prave osebe na pravem mestu, katerim bom dala moj glas. Ne morem pa dati mojega glasu predstavnikom, kateri naj bi se nahajali v upravnem svetu samo zaradi koristi stranke”. Takuo je Alda Crucil, predstavnica Občine Gar-mak, guorila na zadnji seji Gorske skupnosti. Pru takuo: po sloviensko. Sevieda, tist, ki je biu takrat predsednik seje, Sergio Mattelig se ni mogu pota-lažt, an ji je stuoru mučat. ben na strani 4 Assaggi di qualità alla mostra mercato L’iniziativa giunta già alla 19q edizione Anche quest’anno l’area antistante il centro ortofrutticolo, nella zona industriale di S. Pietro, ospita la tradizionale mostra-mercato delle castagne, del miele e della frutta locale. La manifestazione, giunta alla 199 edizione, è organizzata dalla locale Associazione produttori ortofrutticoli con la collabo-razione della Comunità montana delle Valli del Natisone. Si tratta di un appuntamento importante per il settore agricolo e in particolare per gli agricoltori valligiani che, associati in cooperativa, propongono i prodotti tipici delle Valli. Protagoniste saranno le castagne, che qui trovano il loro ambiente più adatto, e le mele, prodotto di alta qualità coltivato con sistemi rispettosi della salute e dell’ambiente, ma anche miele, ortaggi, frutta secca e latticini. Il programma prevede anche mostre pomologiche, dove sarà possibile conoscere le caratteristiche organolettiche delle numerosé varietà di castagne e di frutta locale. Il mercato rimarrà aperto tutti i giorni, dalle 9 alle 19, e nel mese di ottobre anche le domeniche, quando sono previste anche iniziative culturali e folkloristiche. É un invito a visitare le Valli del Natisone nel periodo autunnale, per conoscere e assaporare i prodotti agricoli locali e la tipica cucina rurale a cui essi sono legati. Z glavnega odbora SKGZ - Na njem sodelovala tudi Budin in Spetič Nadaljuje se vsklajevalno delo pri zaščitnem zakonu Zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji - Juljiski krajini, z vsemi dogovorjenimi in vsklajenimi amandmaji na vladni in parlamentarni ravni, je bil podrobno obravnavan na seji deželnega sveta SKGZ v ponedeljek v Trstu. Na njo sta bila povabljena tudi senator Stojan Spetič, ki je koordinator za to vprašnje pri vladi in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Slednji je politično uokviril vprašanje zaščite, medtem ko je Spetič poglobljeno orisal strukturo in filozofijo zakona s predstavitvijo vsakega posameznega člena. Budin je dal pozitivno oceno o vsebini zakona. Politično namreč priznava manjšino, tako kot je, na vsem teritorju, na katerem je tradicionalna prisotna. Vsem Slovencem zagotavlja iste pravice, seveda z različno intenzivnostjo v različnih območjih. Pojmuje torej zaščito kot dinamični proces, tako da se zaščita s časom krepi. Četrti razlog za pozitivno oceno je po Budinovem mnenju dejstvo, da ni zakon abstrakten, samo principiel-en. In res, zagotavlja zelo konkretne pravice, med njimi velja opozoriti na jezikovne pravice. Tehnični pristopi, vsebina, kulture vseh subjektov: vse to je bilo treba vklajevati v vladni večini, z opozicijo, v parlamentu, kajti zakon mora imeti zadostno večino, da je sprejet. Pri tem, je izrecno podčrtal sen. Spetič, so bili vzeti v poštev tudi amandmaji Ssk. 80% vsebine zakona pa je vsekakor rezultat dela skupnega zastopstva, je pripomnil. V okviru deželnega sveta SKGZ se je nato razvila poglobljena razprava, pri čemer je prišel v ospredje tudi ugoden politični trenutek. Obnašati se moramo kot kmet, ki ima seno na polju, je dejal Spetič, in vidi, da se približuje nevihta. Mora ga čimprej spraviti pod streho, da mu ga nevihta ne uniči. Ko se vrne Maselli, prihodnji teden, se bo razprava v zbornici zaključila z replikami poročevalcev. Nakar bodo začeli glasovati posamezne člene in amandmaje. Cas za vse to pa je točno določen: 10 ur in 8 minut. Četrtek, 7. oktobra 1999 Si è affrontato anche l’ormai irrinunciabile tema della legge di tutela per gli sloveni, nel corso del consiglio comunale di S. Pietro al Na-tisone tenutosi mercoledì 29 settembre. Ma l’attenzione, all’inizio, è stata puntata sulla necessità di destinare il “college”, per un periodo di tempo non indifferente, agli anziani della Casa di riposo di Cividale. La struttura di viale Trieste sarà infatti entro breve interessata da lavori di ristrutturazione e di messa a norma che costringono i suoi vertici a trovare un luogo alternativo per gli oltre 250 ospiti. La richiesta all’amministrazione comunale è giunta a sorpresa: sembrava fosse tutto risolto con l’opzione dell’ospedale cividalese. Dall’Asl è invece arrivato il no. Bruna Dorbolò, sindaco di S. Pietro, ha spiegato: “Hanno detto che stanno ristrutturando il Pronto soccorso ed il piano superiore dell’ospedale, e quindi dovranno loro stessi spostare i pazienti della Rsa nel nuovo padiglione, dove si pensava potessero venire ospitati gli anziani di Cividale”. La richiesta della Casa di riposo 11 Comune accetta il trasferimento “con senso del dovere” Dalla Casa per anziani al “college” di S. Pietro scontenta non poco l’amministrazione di S. Pietro, che però è intenzionata a dare il proprio assenso. “Non è con gioia, ma con senso del dovere che accettiamo” ha spiegato la Dorbolò ricordando i molti progetti in serbo per la struttura. L’assemblea, preso atto della questione, è proseguita con l’approvazione all’unanimità della variazione di bilancio che permette di ricevere i contributi della Protezione civile per interventi infrastrutturali a salvaguardia del transito e della pubblica incolumità. I fondi, in tutto 450 milioni, riguardano l’arginatura dell’Alberone tra Clenia e Tarpezzo e la strada Cocevaro-Vemassino, zone colpite dall’alluvione deH’ottobre dello scorso anno. E stata poi data risposta ad alcune interrogazioni tra cui quella del gruppo “Progetto S. Pietro” a proposito della tutela del dialetto locale. Il consigliere Sergio Venturini ha chiesto al sindaco, che all’inizio delle assemblea è solito salutare anche in dialetto sloveno, “se c’è un’inversione di tendenza rispetto alla richiesta della maggioranza di fronte alla Commissione affari costituzionali, lo scorso dicembre, di approvare la legge di tutela per la minoranza slovena”. Nessuna contraddizione, secondo la Dorbolò: “C’è coerenza tra l’amore per il mio dialetto e la richiesta di una legge di tutela globale che dia garanzie, a chi lo vuole, di istruirsi anche in quella lingua”, (m.o.) Pisrao iz R Stojan SpetiC Q Ma Domenicu Maselliju gre na boljše. Večjih skrbi za posledice ni več. Le desna roka v mavcu in manj naprezanja, kot svetujejo zdravniki. Na delo se bo vrnil čez teden dni. Svoj čas sva se dogovorila, da bova obilno nazdravila sprejetju okvirnega zakona o varstvu 12 zgodovinskih manjšin (tudi Slovencev in Furlanov), ki bo odslej predstavljal naj-nizjo možno mero manjšinskih pravic. Zdravje obema ne dopušča, da bi pregloboko pogledala v kozarec, pa sva se spomnila pesmi o “Signorinel-!i”, kjer nazdravljajo s kozarci, polnimi vode. Potem pride na vrsto naš zakon. NajbrZ konec meseca. Izpiljeno besedilo mora namreč dobiti še zadnji člen s finančnim kritjem. Zakladno ministrstvo ga bo pripravilo na osnovi “tehničnega poročila”, nad katerim Ze delajo vladni funkcionarji, ki so v tem poslu doma. Gre za “simulacijo” izvajanja naših pravic s strani javne uprave: koliko delovnih mest, koliko drugih stroškov za napise in podobno. Tako sem izvedel, da prevajalec stane drZavo 53 milijonov lir letno. Ker Masellijev osnutek predvideva, v vsakem primeru slovensko poslujoče urade vseh javnih uprav v mestnih središčih Trsta in Gorice, gre njihovo število v desetine. Priznam, da me je začudilo videti na shemi tudi luško kapetanijo, a je prav tako. Z Domenicom Masellijem sva se pogovarjala tudi o drugih zakonih, ki so mu pri srcu. Med njimi je zakon v verski svobodi, ki ga katoliški del vlade zavira, kolikor je mogoče. Cerkev pripravlja “jubilej 2000” in pri tem ji država krepko pomaga, da bo dostojno sprejela 30 milijonov romarjev in turistov. V Rimu je vse razkopano. Začuda obnavljajo tudi Campo de’ Fiori, kjer stanujem. S pokroviteljstvom neke angleške zavarovalnice bodo torej povsem prenovili in vrnili nekdanjo podobo trgu, kjer so v mračnih stoletjih gorele grmade cerkvene inkvizicije. 17. februarja 2000 bo 400 let, kar je bil na grmadi sežgan kapucin Giordano Bruno iz Noie. Tedaj se bodo na trgu vrstile prireditve v spomin nad tisoč krivovercev, ki so v plamenih izpričali ljubezen do svobode človeške misli. Maselli, ki je pastor val-dovske ločine, proti kateri je inkvizicija sprožila kruto “križarsko vojno”, da so gorele cerkve in ljudje, bo seveda zraven. Sel sem na srečanje pobudnikov proslav. Povedal sem o Želji, da bi počastili tudi spomin slovenskega pridigarja Petra Kupljenika, ki so ga tam sežgali pet let pred Giordanom Brunom. Nihče ni bil proti, čeprav bomo morali pobude smotrno uskladiti. Zraven mene je sedel don Giovanni Franzoni, ki v Rimu vodi občestvo “krščanskih disidentov”. Po njegovem bi morali na vsak kamen, s katerimi je tlakovan trg, vklesati ime enega izmed mučencev cerkvenega totalitarizma. Zanimalo me je, kako ocenjuje napoved, da se bo Cerkev prihodnjo pomlad oprostila za svoje zločine. Odgovor je bil značajen: prositi od-puščenja za preteklost, nato pa dvigati na oltar svetništva Alojzija Stepin-ca ne priča o njeni iskrenosti. Nasvidenje 17. februarja v Rimu, na Campo de’ Fiori! Težavna pot v procesu združevanja Sredi prejšnjega tedna sta se sestali vodstvi Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov s predsednikoma Marjanom Podobnikom in Lojzetom Peterletom na čelu. Srečanje v Urškovi gostilni naj bi pripeljalo do dokončnega dogovora glede postopka združitve dveh strank, ki naj bi se zgodila novembra letos. Rezultat sestanka pa je pokazal, da sta si stranki še daleč glede nekaterih bistvenih vprašanj, kot sta razmerje sil v novi stranki in njeno poimenovanje. Podobnikovi privrženci so glede prvega vprašanja predlagali razmerje 3:1. To se pravi, da bi v vodstvu nove stranke za vsakega kraščanska demokrata sedeli trije predstavniki ljudske stranke. Jasno je, da so se Peterle in njegovi na ta predlog lahko le nasmehnili, kaj, da bi ga resno vzeli v poštev. Predlagali so, naj glavna odbora obeh strank, na skupnem zasedanju, izvolita novo vodstvo. Tudi glede imena kaže, da sta si stranki še narazen. Podobnikovi predlagajo kar enostavno Ljudska stranka, Peterletovi verjetno so se tudi na ta predlog ponovno nasmehnili in ga niso sprejeli. Predlagali so isto rešitev kot za prejšnje vprašanje: odločijo naj člani obeh odborov. Zunanjemu opazovalcu se zdita oba predloga Ljudske stranke neuravnotežena, saj dajeta prav tej stra-nji veliko prednost. To bi verjetno bilo “logično” takoj po volitvah, ko je bilo razmerje sil v obeh strankah približno 3:1. Ni rečeno, da se je do danes to razmerje ohranilo. Javnomnenjske raziskave dajejo namreč povsem drugačne rezultate in postavljajo Peterletovo stranko celo pred Podobnikovo, ki naj bi izgubila več kot polovico konsenza. Spričo takšnega stanja je jasno, da Peterle ne more sprejeti Podobnikovih predlogov. Vprašanje pa je, če bosta stranki še tako odločni v procesu združevanja, ali pa so se okoli tega projekta nekako ohladili. Srečanja naslednjih tednov bodo pokazala smer, ki jo Peterle in Podobnik mislita ubrati. Sodnica v Kranju, ki je bila zadolžena, da reši spor med Marjanom Podobnikom in tednikom Mladina (predsednik Ljudske stranke je zahteval visoko odškodnino zaradi obrekovanj Mladine okoli nezakonskega financiranja stranke) se je salomonsko odločila. Odredila je, da Mladina ne sme dati niti tolarja odškodnine Podobniku, po drugi strani pa je ugotovila, da je Mladina pisala neresnico o Podobniku. Ce takšna razsodba lahko zadovolji obe stranki, istočasno pušča odprte nekatere dvome. V časopisih še odmeva zadnji papeški obisk v Sloveniji, predvsem pa polemike, ki so nastale ob pisanju slovenskega metropolita Rodeta v vatikanskem časopisu “Osservatore romano”. Ljubljanski nadškof, med drugim, piše: “Na podlagi pisanja Nove revije, 82 odstotkov kadrov države prihaja iz stare komunistične nomenklature, kar pomeni, da se je ohranila ista oblast. Od tod izhajata vzdušje strahu med ljudmi in zelo razširjena politična apatija. Privatizacija državne lastnine je favorizirala predvsem nekdanje komuniste, ki so se iz upravljal-cev spremenili v lastnike. Najboljši učinek tega prenosa je zaznaven na področju medijev, ki so skorajda vsi v rokah sil preteklosti.” (r.p.) Anche Capodistria va al voto Al voto il 5 dicembre La Corte costituzionale ha dato il via ed il Presidente del parlamento sloveno Janez Podobnik ha potuto indire le elezioni amministrative nel comune di Capodistria che si svolgeranno il prossimo 5 dicembre. Allo scadere naturale del mandato, un anno fa, sindaco e consiglio comunale di Capodistria erano rimasti in carica perchè era ancora aperta la vertenza con la Corte costituzionale riguardo le dimensioni del Comune. Quello della divisione di Capodistria e della formazione di altre entità comunali minori, è un problema ancora aperto, tuttavia la Corte costituzionale ha ritenuto che le due questioni non siano interdipendenti. Dunque il 5 dicembre i cittadini potranno esercitare il loro diritto di voto, sia pure con un anno di ritardo. Un colpo al cerchio ed uno alla botte Così hanno commentato in Slovenia la sentenza del Tribunale di Lubiana riguardo la causa che vedeva coinvolti il vicepresidente del consiglio (e leader del Partito popolare) Marjan Podobnik ed il settimanale Mladina. Tema del contendere presunti finanziamenti illegali dei popolari nella campagna elettorale del 1992. Mladina è stata condannata a ritrattare tre affermazioni e a pubblicare le 13 pagine della sentenza sui più importanti media della Slovenia. Il tribunale ha invece respinto la ri- chiesta di Marjan Podobnik di 25 milioni di talleri di risarcimento morale. La sentenza è giudicata da più parti contradditoria anche perchè il giudice riconosce che episodi di finanziamento illegale del partito ci siano stati. Mladina ha già dichiarato che presenterà ricorso. Manager dell’anno É Tatjana Fink il manager sloveno dell’anno. La direttrice della Trim di Trebnje è stata scelta dai colleghi sloveni per i risultati ottenuti: un aumento dei profitti nel corso del 1998 del 24%, le vendite sono cresciute del 20% e la vendita sui mercati esteri di un terzo. La Fink, alla testa dell’azienda dal 1990, ha ottenuto buoni risultati anche per quanto riguarda qualità e innovazione. Verso l’UE Prosegue il processo di adeguamento della Slovenia alla normativa dell’Unione Europea. 11 ministro Bavčar, in una lettera alla nuova commissione europea, informa che dal novembre dell’anno scorso il parlamento sloveno ha approvato 60 leggi fonda-mentali e 90 atti legislativi. Tenuto conto delle dinamiche politiche interne il parlamento dovrebbe proseguire nel suo lavoro con questo ritmo. Intenso anche il lavoro dei negoziatori sloveni che hanno concluso la disamina e verifica, assieme ai funzionari europei, di 8 settori sui 29 in cui è articolato il sistema giuridico dell’UE. četrtek, 7. okotbra 1999 Riuscita manifestazione culturale a S. Pietro per il 25. del coro Un grazie al Pod lipo ed al suo Maestro Z nagrado v spomin Darka Bratino i§||g| articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli L’attività del coro POD LIPO si può seguire anche su Internet dove ha recentemente aperto un proprio sito. Per chi lo desidera l’indirizzo è: http://mem-bers.xoom.it/pod lipo Med spominska slovesnostjo, ki je bila v četrtek, 23. septembra 1999 v gori-Skem Kulturnem domu, je Kinoatelje ob drugi obletnici smrti senatorja Darka Bratine, uradno predstavil javnosti novoustanovljeno priznanje. “Nagrada 'Darko Bratina*. Poklon viziji” je namenjena filmvideo ustvarjanju. Zanjo so se odločili, saj menijo, da je to najboljši način za počastitev spomina na svojega ustanovitelja, senatorja italijanske Republike Darka Bratino. Sedanji predsednik Ki-noateljeja, Aleš Doktorič, je v svojem nagovoru poudaril, da bodo nagrado podeljevali letno, ob izvedbah pregleda slovenskega filma in slovenske vizualne ustvarjalnosti Film Video Monitor. Prvič bodo priznanje podelili že čez mesec dni, saj se bo XIV. Film Video Monitor začel v Gorici 20. oktobra 1999. Darko Bratina, sociolog in kritik, je prisojal filmskim in videotelevizijskim delom specifično spoznavno vrednost in jih je imel za najbolj neposredno pot k spoznavanju neke družbe, njene zgodovine in kulture. “Nagrada 'Darko Bratina*. Poklon viziji” je namenjena delu, ki v sebi združuje učinkovito vizualno formo, pronicljivo pozornost za družbeno in kulturno okolje ter, nenazadnje, naravnanost k medkulturni komunikaciji, kar je bilo Darku Bratini še posebno pri srcu. Nagrado bo podeljevala petčlanska žirija, imenovana na Film Video Monitorju. Izbirala bo med deli, ki jih bo prireditelj uvrstil v predselekcijo. Nagrada “Darko Bratina”. Poklon viziji bo umetniški predmet in prejel ga bo avtor nagrajenega dela. Da bi nagrada ne ostala samo simbolično priznanje, bo Kinoatelje nagrajeno delo, kot tudi ostala dela v predselekciji, promoviral v italijanskem prostoru bodisi v filmski kot televizijski distribuciji. Kinoatelje je že sprožil akcijo sodelovanja z drugim javnimi in zasebnimi ustanovami. Po Tv Koper “Jur...” Kdor ima možnost, da vidi program TV Koper-'Capodistria, bo lahko v soboto, 9. oktobra ob 18. uri gledal zanimiv program v okviru oddaje "Brez meje“, ki jo pripravlja Martina Kafol. Voditeljica bo z gosti v studiu najprej spregovorila o brošuri, ki je izšla ob stoletnici SKD Lipa iz Bazovice in o novem Galebovem šolskem dnevniku, ki ga je letos grafično opremila in ilustrirala Magda Tavčar. Kar pa je še najbolj zanimivo za gledalce iz Benečije, je reportaža o Beneškem gledališču, ki je bila posneta ob priliki letošnjega festivala amaterskih gledališč v Mavhinjah. Tam je naše gledališče nastopilo z uspešno izvedbo Molierove veseloigre "Jur, zaničan moZ“. Reportaža je bila delno posneta na mavhinj-skem festivalu, delno pa na vajah v Benečiji. Ogni sabato alle 12 alla radio “Ta rozajanski glas” La val Resia a più voci Una nuova rubrica quest’anno è dedicata al dialetto resiano Sabato scorso, 2 ottobre, è ripreso il ciclo delle trasmissioni radiofoniche da Resia “Te rozajanski glas” che da molti anni ormai viene trasmesso dalla Rai di Trieste. Il gruppo che cura la pre- Ja màn ji’mè Alessandra Brida. Man dene-st Ut ano pi'Sèn poezije. Ise to je poezija, ki si pisi'la ja. Ta solbaška fješta Sinta Onina. Sinta Ona to jè na fjesta ki na se narea ta-letè to je na lipa fješta ano ja eden ziz memi ami'gi. parazione di queste trasmissioni è composto da diverse persone che da anni colla-borano al fine di mantenere viva questa importante voce settimanale. I collaboratori delle edizioni di quest’anno sono Catia Quaglia e Maria Bruna Buttolo, che saranno anche le conduttrici, Luigi Paletti con argomenti di interesse generale e notizie, Dino Valente sugli aspetti storici, Franceschino Buttolo su temi di carattere economico e sociale, Nevio Madotto sull’attività dell’amministrazione comunale, Lorenzo Lettig con l’angolo dedicato ai giovani e alla musica, Luigia Negro che curerà le interviste, Sandro Quaglia su novità e propste del Parco Naturale delle Prealpi Giulie e Alessandra Brida con la parte dedicata ai bambini. Una importante collaborazione su temi legati alla tradizione orale, verrà data da Silvana Paletti. Una grande ed importante novità di quest’anno sarà la rubrica dedicata al nostro dialetto e come possiamo migliorarlo. Ogni settimana, infatti, verrà affrontato un argomento nuovo con il quale verranno proposti gli errori più frequenti che vengono comunemente fatti e le possibili correzioni. Così verrà anche illustrata la struttura grammaticale con particolare riferimento alle declinazioni e alle preposizioni. In questo, ci sarà l’appoggio fondamentale del giovane Matej Sekli che conosce molto bene il resiano e la sua grammatica. Luigia Negro Al Buonacquisto trovi i di casalinghi, da regalo, • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Il coro Pod lipo nei suoi 25 anni di attività ha compiuto un lungo cammino nel solco della ricca ed originale tradizione musicale, sia sacra che profana, della Benecia, valorizzandola all’interno della nostra comunità e facendola conoscere altrove. Ha avvicinato al canto sloveno decine e decine di giovani, suscitando in loro il rispetto e l’amore per la canzone ed il dialetto sloveno. Ha partecipato attivamente a diverse manifestazioni culturali, come il Pust di Tribil Superiore, ha collaborato con altri gruppi corali delle Valli del Natisone, si è impegnato per la salvaguardia dell’ambiente e del Natisone in primo luogo. Tutto ciò abbiamo potuto vedere nel corso della bella serata del 25 settembre nel college a S. Pietro al Natisone dove, attraverso canti e immagini, è stata ripercorsa molto sinteticamente l’attività del coro. Ma la festa del Pod lipo è stata anche la festa del suo maestro, il prof. Nino Spe-cogna che con maestria ed impegno, ma anche costanza ed un’infinita disponibilità ha retto le fila del coro in tutti questi anni. Come il decano che all’ombra del tiglio, pod lipo, riuniva l’arengo della Benecia, - ha ricordato Luisa Battisitg - così il maestro ha fatto crescere pod lipo, un gran bel coro. "Se hai avuto pazienza con quelli qui sopra, i nostri genitori... aspettaci! Tra qualche anno arriviamo anche noi e ne sentirai delle belle!" A Nino Specogna sono andati i ringraziamenti, sentiti ed affettuosi, del primo presidente e segretario^ A-redio Rossi e Tiziano Manzini, e del presidente attuale Germano Cendou. Il riconoscimento per il lavoro svolto è venuto anche dal sindaco di S. Pietro Bruna Dorbolò, dalla presidente dell’Unione circoli culturali - ZSKD Nives Košuta e dal foltissimo pubblico presente. Grazie Nino. četrtek, 7. oktobra 1999 4 Bogata enogastronomska in kulturna ponudba Jesenski menu Strah, ki rojeva pošasti Na volitvah v Avstriji je zmagal Jorg Haider, Čeprav njegova liberalna stranka ni prva, ampak druga. Kljub temu je edina, ki vidno napreduje in žanje vedno več privoljenj. O Haiderju sem že napisal kak Članek, ker je mož polulistični desničar, ki bi lahko uspel tudi v sosednjih deželah. Italijanski in slovenski Časopisi so o njem povedali vse, vendar ne tega, da je Jorg skupen srednjeevropski ter alpski in predalpski proizvod. No, Rumiz je na to opozoril, mi bi stvar izostrili. Haiderja si namreč lahko predstavljamo v irhastih hlačah in z lovskim klobukom na glavi. Pleše ob zvokih “ober-krainerjev”, torej tudi Avsenikov, Slakov in novih narodnozabavnih ansamblov. Le ti so sicer slovenski, vendar so postali del avstrijske kulture, ki drugače ne mara Slovencev. Iz Haiderjevih ust lahko govorijo Bossi, ki ne mara juga, Berlusconi, ki hoče liberalizem, kak slovenski prvak, ki vžiga strankarske tovari- Marinig confermato, nuovo direttivo Il Patronato I-NAC, visti i ritardi nel pagamento delle pensioni del Belgio, invita i pensionati interessati a sottoscrivere una protesta che è disponibile presso la sede (Via Manzoni, 25 - tel. 730153, dal martedì al sabato, h 8 - 12). 11 documento verrà fatto pervenire all’Ufficio nazionale pensioni del Belgio tramite il sindacato Centrale Generale (FGTB). dalla prima pagina Per Gasparin “nel consiglio regionale c’è un governo di minoranza appoggiato dalla Lega, che non sembra più convinta come all’inizio della legislatura. Non credo che questa giunta possa cambiare le cose”. L’assemblea è stata movimentata dalla decisione di Sergio Mattelig, che all’inizio dell’assemblea fungeva da presidente come più anziano tra gli eletti, di negare la possibilità di intervenire ad Alda Cruci!, consigliere di Grimac-co, che voleva parlare in dialetto sloveno affiancan- do al suo intervento la traduzione in italiano. Giuseppe Blasetig, vicesindaco di S. Pietro, ha proposto u-na mozione di censura nei confronti di Mattelig, che poi è però rientrata. Una volta nominato presidente, Marinig ha concesso alla Crucil di intervenire nella sua lingua. Un comportamento che è stato considerato positivamente anche dal sindaco di S. Leonardo, Giuseppe Sibau, per altro critico nei confronti degli intervenuti che l’avevano preceduto: “Io, per buon senso, avrei fatto parlare quel consigliere”, (m.o.) Go mez zadnji seji Gorske skupnosti Alda Crucil an tist Japonec s prve strani Pa da reči grejo, sada an končno, na pravo pot, kaže, da je ostu sam. Ce še Pieralberto Fe-lettig, mlad predstavnik Nacionalnega zavezništva iz Čedada, je jau, da adan more lahko guorit takuo, ki cje, an tud po-dutanski župan Giuseppe Sibau nie imeu nič pruot. Cajti niso vič ku ankrat, hvala Bogu. Samuo kajšan - ku tist Japonec, ki se je zgu-bu v hosti an nie znu, da se je vojna končala - nie tuole šele opažu. še na gasilskih veselicah. Ko bi porušili še zadnje meje in volili medregional-ni parlament, bi imel zato Haider marsikje dobre možnosti. Dejstvo je, da so mnogi ljudje na seneni in sončni strani Alp pozabili, da so morali njihovi dedje s trebuhom za kruhom, da so živeli trdo življenje, da so bile tudi migracije način za preživetje. In pozabili so, da so se tu kotili nacionalizmi, ki so pustošili Evropo. K temu so prispevali tudi nekateri vidni intelektualci, ki so naredili iz Mittelevrope mit in spregledali, da je alpska Evropa dober teren za voditelje, ki se jim zdijo bivši esesov-ci “dobri fantje”. Ne bi hotel pretirano plašiti, vendar med mirnimi in miroljubnimi gorskimi ljudstvi še vedno tli pošast, ki jo rojeva strah pred drugimi. Manjšine in manjšinci to dobro poznamo. Jorg Haider sicer ne vzbuja strahu, predstavi se lepo in domače. Vedno je nasmejan. Dokazuje pa, kako se marljivi in delovni ljudje radi opja-nijo s puhlimi besedami, s strahovi in predvsem z bojaznijo, da jim bo tujec nekaj odvzel. Očitno škodijo tudi prevelika marljivost, delo in utrujeni večeri ob televiziji. Spomin zbledi, mraz zamrzne misli in obenem strašno moti, če zamorec odloži culo na čistem pločniku. Politično otrpli volilci nagradijo tistega, ki čisti pločnike, hvali delo rok in spanje razuma. Skratka, ko mislimo le še nase in se politična kultura približa ničli, zmagajo Jo-rgi, to je antipolitični politiki. Lettera al giornale “Allevamenti, ecco le spine” Un gruppo di cittadini del comune di S. Leonardo interviene sulla delicata vicenda É da qualche tempo che sulla stampa locale, vedi Novi Matajur, stiamo leggendo una serie di chiarimenti che l’ex sindaco Lorenzo Zanutto e l’attuale Giuseppe Sibau stanno portando a favore delle loro legittime opinioni su quello che è stato definito “Lo spinoso problema degli allevamenti di S. Leonardo”. Ma noi, abitanti di tale Comune ci domaadiamo anche: esistono nell’attuale Consiglio comunale di S. Leonardo le condizioni per poter prendere decisioni o-biettive sulla “spinosa” questione degli allevamenti? Il sindaco e l’assessore ci dicono che il nostro Comune è interessato da un contributo di cinque miliardi per la costruzione di allevamenti, e che noi non possiamo permetterci di perderli anche perchè qui non ci sarebbero altre opportunità di lavoro. Probabilmente dal loro punto di vista la cosa non fa una grinza, se non consideriamo anche il fatto che: - in realtà il contributo plurimiliardario investe solo tre famiglie, quelle di alcuni attuali amministratori e/o loro familiari, più precisamente: - il vicesindaco Bruno Chiuch è marito di Daniela Conforto, titolare di una delle domande di concessione; - il consigliere Giuseppe Chiuch è il marito di Denisa Ferrino, titolare della seconda domanda di concessione; - il fratello del vicesindaco, Beppino Chiuch, è il titolare della terza domanda di concessione. Ma anche gli allevamenti già presenti sul territorio del nostro Comune sono di proprietà degli attuali amministratori e/o loro parenti: - Denisa Ferrino, la titolare deH’allevamento di Crostù è, come detto, mo- glie di Giuseppe Chiuch, consigliere; - Romeo Sibau, l’attuale assessore, è titolare dell’allevamento di Zabrida; - Gianni Vogrig, titolare deH’allevamento di Clastra, è marito di Lucia Chiuch, sorella del vicesindaco. Un altro consigliere, Fabio Salamant, rappresentante di mangini potrebbe avere degli interessi, seppur meno diretti, nella questione. Ora noi vorremmo chiedere al signor sindaco: non crede che potrebbe esserci qualche interesse privato di troppo all’interno del suo consiglio comunale nonché della sua giunta? Sono oramai mesi che gli Amministratori si adoperano per poter trovare il modo di concedere le autorizzazioni alla realizzazione dei nuovi allevamenti. Ci preoccupa che non ci siano concordanze nelle modalità di valutazione della questione fra il sindaco uscente e l’attuale e ci domandiamo: - perchè il sindaco u-scente ha ritenuto di dover prendere tempo, prima-di decidere, in qualsiasi senso? Cosa lo preoccupava? Perchè non ha voluto saperne di ricandidarsi anche se godeva della stima della maggioranza della popolazione? - come mai il segretario comunale lascia questo Comune dopo essersi tanto prodigato per mettere in piedi un’unione di servizi col Comune di Stregna, considerata all’avanguardia dagli addetti ai lavori? Ma soprattutto come si fa a rimanere indifferenti nel leggere l’ultima dichiarazione dell’attuale sindaco, apparsa sempre sul Novi Matajur, dove apprendia- mo che il medesimo si trovava sul punto di rassegnare le dimissioni anche a causa di “minacce ed intimidazioni” ricevute. Questo ci lascia assolutamente sconcertati forse perchè abbiamo sempre pensato che pratiche di questo tipo non fossero comuni alle nostre latitudini, ma appartenessero esclusivamente ad altre culture. In campagna elettorale il Sindaco aveva fatto delle promesse riguardo la salva-guardia ambientale, ma oggi tutte le sue dichiarazioni vanno in direzione diversa e fanno riaffiorare i dubbi che già allora c’erano, dato che lui stesso aveva scelto di capeggiare un gruppo che manifestava ben altri interessi da portare avanti. Sappiamo che, nel Comune, il sindaco è la massima autorità sanitaria locale, così come sappiamo che ha in mano strumenti obiettivi di valutazione che possono aiutarlo a capire in quale misura il territorio che amministra sia capace di assorbire altri allevamenti di siffatte dimensioni. Forse che questi strumenti rappresentano dei limiti a ciò che si vuol fare e ci si sta adoperando per eliminare tali limiti? Vorremmo ricordare che anche gli amanti della guida veloce se potessero eliminerebbero i limiti di velocità: niente più multe e ritiri di patente, ma la strada così diventerebbe più pericolosa. In alcuni casi i limiti sono posti in tutela di tutti, anche se limitano alcuni! Anche noi riteniamo che non si debba rinunciare a nessuna opportunità di sviluppo della zona, purché nel rispetto di tutti. Possono tre nuovi insediamenti produttivi catalogati dall’AsI come “industria insalubre di prima classe” rappresentare questo? Un gruppo di cittadini preoccupati vabi v Benečijo s prve strani V pobudi ”Vabilo na kosilo” sodeluje 17 gostiln, od katerih ima štirinajst na razpolago jesenski menu s tradicionalno krajevno hrano. Z jesenskim menujem sodelujejo gostilne ”Alla Posta” iz Hlodiča v občini Grmek, ”All’antica“ iz Krasa (Podbonesec), ”Alle Querce" iz Špetra, ”Alla cascata" iz Hlodiča (Grmek), restavracija ”Oballa“ iz Jeronišča v občini Sovodnje, ”A1 Ritrovo" iz Petjaga v občini Špeter, kmečki turizem "Valle d’oro“ iz Hrastovija v občini Šentlenart, "Alla trota" iz Špehonj pri Podbonescu, "Belvedere" iz Špetra, "Bellavista" iz Dolenjega Tarbija v občini Srednje, ”A1 Giardino" iz Špetra, Kmečki turizem "Borgo dei meli" iz Gorenjega Tarbija (Srednje) in še dve gostilni, ki letos sodelujeta prvič in sicer ”A1 bosco" iz Cel v občini Prapotno in ”La cascina" iz Saržente v občini Špeter. V skupino združenja "Invito" nadalje spadajo še tri znane gostilne: ”Sale e pepe" iz Srednjega, ”Škof‘ iz Podbonesca in "Oste scuro" iz vasi Spessa blizu Čedada. V 1 novi matajur IV/ CJiLCwIvÌA' četrtek, 7. oktobra 1999 & /L , • • 1 T- ^ /Ž/Z, jih prave... Toninca je kumi partapala damu taz ho-sti z veliko koSo na ra-manih, puno kostanja. Nje mož, ki se je le-puo greu za kotam, ji je usmiljeno jau: - Oh buoga moja Toninca, na morem Se gledat telega, de na zena v tojih lietah nosi vsak dan tajšno veliko brieme na ramanah! VieS ki? Jutre ti napra-vem buj majhano košo, takuo nardiš dva vjača za parnest damu kostanj! *** An pijanac je šu na vizito v ambulatorji. Miedih ga je vsega pregledu an pretipu an na koncu mu je jau: - Muoj nunanc, če na genjate pit, bote malo vič živeu! - Gospuod dohtor -je hitro odguoriu pijančič - sem ga saldu piu an sam dočaku o-semdeset liet! Miedih, ki se ni teu podat je hitro odguoriu: - Ce niste biu piu sada ste jih biu imeu devetdeset! Kadar je vremensko napuoved dajau kolonel Bemaka, je za Sigurno zagonu samuo an dan na miesac, na devetnajst, zatuo ki je pravu: Domani venti su tutta l’Italia! *** Toninac je Su v Videm obiskat parjatelja v Spitau. Dol na Sta-cjone je vzeu tram n. 1 za iti do Spitala, pa je biu takuo nabasan, de je muoru stat na ko-nac. Tu veliki tieSnj ’na debela žena ga j’ popestala na nogo brez tiet. - Oh na zamierte mi gospuod - je jala Zena - mi se pru huduo zdi, de sem vas popestala! - Oh, na imiejte skarbi - jo j’ potrostu Toninac - sa’ ist živim v kumetiji an sem va-jem, de me krave pe-Stajo!!! Mulloni, drugi Francesco Chiabai an treci pa Dominik Podorieszach. Med tistimi, ki imajo vič ku dvanajst liet je lietu samuo Davide Venturini, ki, sevieda, je tudi udobu! Za jih premjat je parSla v Azio tudi župan iz Spietra, Bru- na Dorbolò, ki se je pru zvestuo fotografala kupe z njim. Komitat za Ažlo organizava gito za i-ti na “Motorshow”, ki bo v Bologni. Se puode 4. dičem-berja. Za sp vpisat obarnita se na gostilno "Rinascita” v Ažli. V luštni cierkvi svetega Miklavža, na poti ki iz Stare gore peje v Dolenj Tarbi, v objemu družine, žlahte an parjatelju Daniela an Damiano sta jala "ja”. Bluo je v saboto 18. setemberja. Daniela je po prejmku Bottussi an živi v Priešnjem, pa nje mama je Stefania Paussa iz Kravarja an na vas od nje mame je Daniela zlo navezana. Damiano je po prejmku Terlicher an je iz Jagnjeda, Kurteličove družine po domače (njega mama je Teresa Bledig iz Utane, tata je pa Egidio iz Jagnjeda). Tudi Damiano je navezan na naše doline an takuo obadva sta odločila, decidla, de na puodega živet proč tle odtuod an sta napravla njih “gniezdo" v Petjage. Dragi Daniela an Damiano, vsi vam želmo, de bi se nimar dobro imiela, ku tisti dan, ki sta se vzela. Za 90. rojstni dan njih mame so napravli pru velik senjam an adan sin je parSu daj taz Kanade za na zamudit tele vesele parlo-žnosti. Mama, nona an bi-žnona Toninca je bila tegà pru vesela: lieuSega Šenka ni mogla želiet. Antonia Crisetig uduo-va Sdraulig, Toninca po domače, se je rodila v Blašcjovi družini v Usivci. Kar se je oženila je ostala le v tisti vasi. Za neviesto 90. rojstni dan: vsi otroc okuole mame Tonince je Sla gor h Rusacovimh. odi, pranavuodi an druga Seda pa živi par sine Gior- žlahta. An za ji lepuo zadane an neviesti Olghi v piet “Veseu rojstni dan” je Klenji. stopnu v hiSo tudi zbor 24. vošta je biu nje roj- Matajur, stni dan an za take okoune Draga mama, nona an lieta, 90!, so organizal reči bižnona Toninca, vas takuo, ki gre. otroc vas še ankrat zahva- Taz Kanade je parSu sin lejo za vse dobre, ki ste za Armando z ženo Marijo, nje nardila an vam želijo paršu je sin Mario ž ženo Se puno takih veselih dne-Elso (tudi ona dva živta v vu. Vse narbuojse vam Klenji), an potlè Se navu- želmo tudi mi. PREDSMUCARSKA TELOVADBA Planinska družina Benečije vas vabi na tečaj predsmučarske telovadbe, ki bo v telovadnici srednje Suole v Spietre. Za informacije an vpisovanje moreta poklicat Flavio (0432/727631) al pa Romino (0432/716149). Mario an Maria noviča ...vič ku 30 liet od tegà Sta oženjena vič ku trideset liet an se Sele bušava-ta ku dva murozaca. Kuo sta srečna! On je Mario Qualizza - Domenhu iz Police, ona je Maria Caucig -Annina iz Gniduce. Zivta v Polici an 26. julija sta praznovala 32 liet odkar sta se oženila. KajSan liep vzgled (esempio) za njih otroke an za njih majhane navuode! An reč, de v njih skupnem življenju nie Slo nimar vse po pot takuo, ki vsak človek Zeli. So imiel an oni njih težave, pa so jih znal premagat z njih kuražo an ljubeznijo. Mario an Maria, no liet kupe v zdravju an Buoh vam di uživat Se pu- ljubezni. 0M Cronobaby mountain-bike v Ažli Dvanajst otruok od Sest do osam liet, glih tarkaj tistih, od devet do danajst liet an adan, ki jih ima vič ku dvanajst so partecipai na 4. Krono Baby mountain-bike, ki so jo organizal tisti °d komitata za Azio v saboto 4. setemberja. Je biu an pravi senjam za otroke, za njih mame an tata an tudi za organizatorje. Med te malimi je udo-biu za puobčje Agostino Panzani, na drugi mest je Paršu Luca Zufferli an na tretje mesto pa Marco Dorbolò; za čičice je parSla na parvo mesto Nadia Rucchin, na drugo Marianna Venturini an na tretje pa Elena Tuan. Med te velikimi parvi je parSu Marco četrtek, 7. okotbra 1999 L’anno scorso è uscito il libro “Perché parliamo i-taliano - l’avventurosa storia da ‘sao ke kelle terre...’ a ‘che c’azzecca’” di Paolo Granzotto (Editrice Le Lettere, Firenze), in cui l’autore racconta in modo divertente l’evoluzione della lingua italiana dal X secolo ad oggi, attraverso gli sforzi di fissare le regole della lingua, le mode e la scrittura. Ogni lingua possiede flessibilità nel tempo e nel luogo e, malgrado i tentativi di fissarla, essa continua a trasformarsi. Così ormai ‘avvegnaché’ (poiché) o ‘eziandio’ (inoltre) non lo scrive più quasi nessuno; come neppure ‘homini’, ‘oriuolo’, ‘jo-condo’, mentre avanzano novità che di anno in anno si fanno registrare nei dizionari e nelle grammatiche. Malgrado questo -scrive Tullio De Mauro -la lingua italiana è oggi costituita per il 90 per cento di parole italiane del duecento. Nell’escursione sulle scritture slovene voglio soffermarmi sulla strada che da Lubiana conduce alla Dolenjska. Al segnale “Rašica” sulla strada principale scendiamo al pittoresco ruscello, le cui acque sono trattenute da una rosta. In mezzo al verde, la piccola diga forma un laghetto la cui acqua serve da secoli a muovere le ruote di un mulino per macinare e di una segheria, perfettamente conservati come attrattiva per i turisti e per i clienti di una buona ‘gostilna’. Qui stava la casa paterna di Primož Trubar (1508 - 1586), come e-splicita un cartello all’ingresso del piccolo museo dedicato al padre della lingua letteraria slovena, autore del primo libro stampato in questa lingua. Il museo - uno dei tanti sparsi nei paesi in onore di questo o quello, case-mu- La stampa slovena nella scia del protestantesimo di Martin Lutero H figlio del mugnaio e i primi libri sloveni seo di scrittori, poeti e artisti - è allestito in un’unica grande sala, con una e-legante esposizione: manoscritti, ritratti, libri e pagine stampate..Trubar a Rašica sarebbe magari rimasto, contadino e mugnaio, vincolato alla terra. A dodici anni, pare per l’interessamento del conte di Auersperg signore del vicino castello di Turjak (che meriterebbe un’escursione storica) da cui i Trubar dipendevano (‘trobar’ era il nome dell’uomo che chiamava al suono del corno i servi-contadini alla ‘tlaka’) fu mandato a Rijeka per studiare alla scuola glagolitica. Le circostanze spinsero Primož Trubar a studiare a Salisburgo, Trieste, Vienna, città dóve venne in contat-, to con ambienti protestanti. Ordinato sacerdote assunse atteggiamenti critici sugli aspetti deteriori del cattolicesimo romano e a Lubiana si mise in cattiva luce. Nel 1548 si rifugiò a Norimberga, dove abbracciò definitivamente la religione luterana. In Germania si stava affermando allora la Riforma di Martin Lutero in opposizione al potere, al lusso smodato ed alla corruzione imperante in Vaticano. Al contrario della Chiesa di Roma, che usava nella pratica liturgica e-sclusivamente il latino, Lutero faceva stampare in lingua tedesca i suoi libri religiosi, il Catechismo e la Bibbia, eccetera, affinché i cristiani potessero a-limentare la propria fede ®©c«t®fo ucnjont / (Sitai**/CsOyr/COyb fjoiitnu pratili Gpoftto. nebofbyc / (Tu,t jco fufa Clmjltifa profiliti. I fcrajtyctuV fi/Icflfc m'Ute i ffure ta fumcja ptfma( mu mt> ___________I istagc vre petfv ut fljtofbctic) fatcrc v>faFt faercp m$t)l*mF/Firb®P?c vucbupryct ima cobiti iuu bcrffyati / btim futuro Itrant® iuu atto prt&tgo/ vie tc buqtucc ' ptifhil prcpifari t>ttufbt naše dežele) come del resto tra ‘J ’ e ‘s’, una derivazione VSEM Sio venzom \ Gnado \ Mir \ Mylo= host inu prauu Sposna ne boshye / skusi Je susa Christusa prossim Lubi kerszheni= ki / Jest sem / le te stuke is suetiga pisma (inu nih islage vte peis= ni shloshene) katere vsaki sastop= ni zhlovik / kir hozhe vnebu pryti ima veiditi inu dershati / htim tudi to litanio inu ano pridigo/ vie te buquize / pustili prepisati vnash iesig / Bogu na zhast inu hdobromu vsem mladim tak preprostim ludem nashe deshe= le. Sakai is tih / se vsaki lahku... dalla pronuncia tedesca; conservazione della ‘q’ e talora ‘c’. Raccolgo dunque volentieri questo giudizio su Trubar da parte di uno studioso italiano: «Indipendentemente dall’importanza della sua figura nella vita spirituale e religiosa del suo Paese, va posto in rilievo il fatto che fu proprio grazie alla sua opera che la nazione slovena acquisì coscienza della propria individualità e scoprì le strade che anche ad un piccolo popolo si schiudono nel campo della produzione letteraria ed artistica» (B. Meriggi). (Scritture, 17) Paolo Petricig B. Meriggi - Storia della letteratura slovena - La Nuova Accademia, Milano 1961 A. Slodnjak - Slovensko slovstvo - Mladinska knjiga, Ljubljana 1968 Galebov šolski dnevnik med beneškimi šolarji Solarji dvojezične šole v Spetru so z veseljem sprejeli letošnji Galebov šolski dnevnik in se že priporočajo za naslednjega. Veseli so bili tudi za predstavitev, za katero je bila tokrat izbrana špetrska šola in so se je udeležili avtorji ter predstavniki slovenskih denarnih zavodov, ki so tudi letos omogočili izid dnevnika. To je bila kar prava tiskovna konferenca, na kateri so otroci postavljali kopico vprašanj. Prisotni so bili atvorica letošnjega dnevnika, ilustratorka Magda Tavčar in urednica revije Galeb Majda Železnik, predstavniki denarnih zavodov Severina Peric (Zadružna banka Doberdob), Zdravko Kuštrin (Kmečka banka Gorica), Andrej Ste-kar (Zadružna kraška banka) in Miro Hmeljak (Zadružna banka Sovodnje) ter predstavnik založbe Novi Matajur Dušan Udovič. Ravnateljica šole Živa Gruden je izrazila zadovoljstvo, da je bila za letošnjo predstavitev izbrana špetrska šola, denarnim zavodom in založbi pa se je zahvalila za pozornost do šolskih otrok. Glavno besedo so kmalu dobili otroci, ki so postavljali vprašanja kot na tekočem traku. Največ jih je seveda šlo na račun avtorice Magde Tavčar, ki si je letošnji dnevnik omislila povsem inovativno in ga opremila z ilustracijami vrste znanstvenih eksperimentov. (du) Četrti in peti razred v družbi gostov ob predstavitvi dnevnika Četrtek, 7. oktobra 1999 Risultati Majano - Valli Natisone 0-2 Poi. Valnatisone - Vertikal 2-0 1. Categoria Drenchia/Grimacco - Gunners 0-1 Valnatisone - Union Nogaredo 0-3 Prossimo turno Juniores Reanese - Valnatisone 3-2 1. Categoria Allievi Centro sedia - Valnatisone 1-7 Maranese - Valnatisone Giovanissimi 3. Categoria Gaglianese - Audace 3-1 Moimacco - Savognese Amatori Juniores Reai Filpa - S. Daniele 2-1 Valnatisone - Serenissima Allievi Valnatisone - Azzurra Giovanissimi Audace - Manzanese Esordienti Audace - Assosangiorgina/B Pulcini Buttrio/A - Audace/A Buttrio/B - Audace/B Amatori Deportivo Ediltomat. - Reai Filpa Valli Natisone - Treppo Grande Il gabbiano - Poi. Valnatisonee Vertikal Val Torre - Athletico Birr. da Marco - Drenchia/Grimacco Classifiche 1. Categoria Union Nogaredo 9; Gemonese, Riviera 7; Valnatisone, Palazzolo 6; Tavagnacco 5; Flaibano, Reanese, Maranese 4; Ancona Udine, Lumignacco, Tarcentina 3; Com. Gonars 2; Trivignano, Muzzanese, Bearzi-colugna 1. Esordio positivo per la squadra giovanile e per quella amatoriale nei rispettivi tornei Allievi e Reai, lo spirito c’è Agli Juniores non bastano i gol di Tiro per superare la Reanese La Valli del Natisone parte con il piede giusto battendo il Majano La Valnatisone battuta in casa L’Union non perdona, è la prima sconfitta Stefano Rossi VALNATISONE - UNION NOGAREDO 0-3 Valnatisone: Tuniz, Piccaro, Cornelio, M-linz, Rossi, Podrecca, Tomasetig, Mottes (21’ st. Bergnach), Domeniš (10’ st. Osgnach), Bran-dolin, Campanella (32’ st. Bassetto). S. Pietro al Natisone, 3 ottobre - Nello scontro al vertice del girone B di Prima categoria una Valnatisone sprecona è costretta a cedere i tre punti all'Union Nogaredo. I ragazzi valligiani allenati da Ivano Martinig hanno sprecato ben quattro palle gol prima di essere infilati per tre volte dai friulani. La Valnatisone, scesa in campo incompleta per infortuni e squalifiche, ha dovuto fare a meno all’ultimo istante anche di Paviotti che, dopo il riscaldamento pre-parti-ta, ha dovuto essere sostituito da Tomasetig. Un violento acquazzone iniziato mezz’ora prima della gara aveva reso pesantissimo il terreno del comunale. Iniziava bene la squadra lo- cale, assoluta padrona del campo, che per tre volte nella prima fase di gioco aveva avuto l’occasione di fare suo l’incontro. Al 37’ Domeniš si trovava solitario davanti al portiere ospite, ma la sua conclusione terminava a lato. Al 41’ il portiere ospite Pascolo toglieva dai piedi di Domeniš un pallone d’oro. Allo scadere ancora una possibilità per i locali con Brandolin che, dall’altezza dell’area piccola, mandava la sfera clamorosamente a lato. All’inizio della ripresa era ancora Domeniš ad avere una buona opportunità, ma la sua conclusione terminava alta sopra la traversa. Dopo che la Valnatisone aveva sbagliato tante occasioni, all’ 11 ’ gli ospiti, al loro primo serio tentativo in avanti, passavano in vantaggio. La squadra locale cercava il pareggio ma per due volte veniva castigata dal micidiale uno-due degli udinesi. Paolo Caffi La Savognese inizierà domenica a Moimacco la sua nuova avventura nel campionato di Terza categoria. Sul campo di Reana agli Juniores della Valnatisone, in svantaggio di un gol, non sono bastate le due reti di Almer Tiro. La reazione dei padroni di casa è stata robusta ed ha costretto i valligiani a subire altre due reti che hanno significato il loro primo stop. Con cinque gol di Andrea Dugaro e due di Davide Duriavig gli Allievi della Valnatisone hanno e-spugnato il campo del Centro Sedia che è riuscito a mettere a segno solo la rete della bandiera. La Gaglianese ha superato, nel derby dei Giovanissimi, l’Audace. Nelle file amaranto si è distinto Alberto Beuzer (autore di un gol), autentica spina nel fianco della difesa azzurra. Il risultato di 3-1 (gol su rigore per l’Audace di Andrea Ruttar) è forse troppo pesante per i ragazzi del Andrea Ruttar (Giovanissimi Audace) presidente Claudio Duriavig. Sabato partiranno i campionati degli Esordienti e dei Pulcini che vedranno impegnati i ragazzini dell’Audace. Gli Esordienti ospiteranno a Merso di Sopra l’Assosangiorgina, mentre i Pulcini/A e B si recheranno sul campo di Buttrio. Con una vittoria di misura il Reai Filpa ha superato i campioni in carica del Friuli collinare del S. Daniele. I rosanero locali dominavano la prima frazione di gioco passando in vantaggio con il gol di Ste- m fano Dugaro e ribadendo la loro superiorità con la rete di Mario De Biagio. Nella seconda parte della gara i biancorossi ospiti accorciavano le distanze. Bella vittoria ottenuta dalla Valli del Natisone sul campo di Majano. Grazie alfe reti di Fanna e Cla-vora gli Skrati hanno iniziato il campionato di Prima categoria con il piede giusto. Priva di quattro titolari, la Taverna alla Leggenda di Drenchia/Grimacco ha perso di misura l’incontro casalingo con i Gunners di Povoletto. Na nedeljski ”Barcolani“ obračun med slovensko in tržaško jadrnico Dvoboj med ”Gaio“ in ”Tuttatrieste“ Prihodnjo nedeljo 10. oktobra se bo v tržaškem zalivu ponovil vsakoletni veliki praznik jadralcev, znamenita regata ”Barcola-na“, ki predstavlja nekakšen slavnostni in množičen zaključek jadralne sezone. Do trenutka ko pišemo, se je na regato prijavilo blizu 1000 jadrnic in vse kaže, da bo tudi letos postavljen nov rekord v številu udeležencev. Vendar bo glavna atrakcija letošnje regate dvoboj med slavno slovensko jadrnico ”Gaia Legend”, ki je na regati premočno zmagala že štirikrat in novo jadrnico ’Tuttatrie-ste“. Ta je bila zgrajena v Trstu z združenimi močmi in uporabo visoke tehnologije prav zato, da se prekine večletni monopol zmagovanja slovenske jadrnice. Za to priložnost je bila določena tudi najboljša možna posadka z mladim šam- pionom Vascottom kot krmarjem. Vendar se v nedeljo lahko zgodi, da zmaga tudi kdo izmed "outside- rjev“, kajti še drugih pet ali šest jadrnic je dovolj konkurenčnih, da se lahko potegujejo za zmago. Prova lìmpida peri ducali POL. VALNATISONE 2 VERTIKAL 0 Pol. Valnatisone: I-vano Lunari, Lavaroni, Lippi (Andrea Lunari), Cecutti (Chiarenza), Tomad, Maurizio Boer, Cantoni (Giglio), Freschi, Giovanni Dominici, Catania (Roberto Carlig), Nigro (Bolzicco). Vertikal Val Torre: De Luca, Molaro, D’Andrea, Smilovich, Romano, Alberi, Muz-zolini, Cristian Toniut-ti, Sandro Toniutti, Si-nicco, Doi. Carraria di Cividale - E’iniziato con una limpida e convincente vittoria il debutto in panchina di Andrea Bolzicco, neoallenatore della Polisportiva Valnatisone. Il primo tempo della gara è stato veloce ed equilibrato con frequenti cambiamenti di fronte. I ducali orchestravano a loro piacimento a centrocampo passando in vantaggio con Giovanni Dominici abile a sfruttare uno svarione difensivo della difesa ospite. La seconda segnatura nasceva da una iniziativa di Dominici che effettuava un passaggio filtr ante allo smarcato Nigro, lesto a calciare la sfera alle spalle di De Luca. Nel secondo tempo la Polisportiva calava il ritmo permettendo alla squadra della Val Torre di rendersi pericolosa in diverse occasioni senza riuscire però a mettere a segno il gol della bandiera. La sezione del Tiro a segno di Cividale ha superato quota 500 iscritti. É il meritato riscontro ad un’instancabile attività che ha visto presenti al poligono tiratori provenienti da ogni parte della regione. Nella foto una premiazione ai Giochi della gioventù, una delle manifestazioni più significative svoltesi al poligono novi mata j ur o (j Četrtek, 7. oktobra 1999 Klenje: spomini na poletje Jesen parhaja, daž, vietar an parve perja po tleh nam pravejo, de tudi polie-tje 1999 je za nimar šlo. Nam ostajajo pa spomini. An s telim fotografijam se spominjamo pru na kar je ratalo, med drugim, v Kle-nji miesca vošta. Bla je parva sabota v miescu, 7., an takuo, ki je Ze stara navada, so se še ankrat srečal vsi vasnjani doma an po sviete. Festa je bla liepa, za jest an za pit nie manjkalo, tudi godce so parštelal. Potlè še tombola, an smieh, an “bašade”, an še an ples, an še an glaž vina, an še... an še... takuo, de te zadnji so šli damu, kar so petelin že 'piel! Na fotografijah (bluo jih je puno za pregledat, ma na pasajo vse gor na Novi Matajur!) videmo dva, ki se “nosejo” v plesu an miken part, ma pru miken tistih, ki so se usedilni za mize, kjer je bluo puno dobrega za pokušat. GRMEK Seucè Purton za noviče V saboto 2. otuberja je biu liep sonCni dan an tudi tuole je parpomagalo, de poroka adne CeCe tle z naše vasi je bla še buj liepa an vesela. Oženila se je Barbara Anzolini - Tohno-va po domaCe. Pred utar v cierkvi na Liesah jo je pejù Marco Osgnach iz Ošnijega an pru v tisti vasi bota Ziviela. Za pozdravit Barbaro smo ji vasnjani nardil liep purton, purton so ga nardil novicam tudi v Ošnijem. Vsi jim želmo, de bi bluo njih skupno življenje sreCno an veselo. Hlocje Oženila sta se Luca an Dragica Novice so imiel tudi v Kocjanovi družin tle par Hloc. Zgodilo se je glih na Kuatarinco, 19. setembe-rja. Luca Clodig je tisti dan jau “Ja” liepi slovienski novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad/Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine CeCi, šu je po njo daj do Šempetra pri Gorici. Se klice Dragica SimiC. Okuole mladega para se je zbralo puo žlahte an pa-rjateljU an se z njim veselil. Luca an Dragica živta v Ažli. Njim želmo puno sreCe, zdravja an veseja v njih skupnem življenja. Sauodnja 26.9.85-26.9.99 Romeo, že štiemajst liet te nie med nam, pa spomin na te je nimar živ. Z ljubeznijo an žalostnjo mislemo na te vsaki dan: mama, tata an vsi tisti, ki so te imiel radi. SOVODNJE gglllg Matajur - Mašera Novici an tle par nas Tudi Ketty Gosgnach -Urbanova tle z Matajura an Gianni Iuretig - Coju iz Mašere sta se oženila. Njih “ja” sta ga jala v Matajure v saboto 2. otuberja. Za jim uošCit vse narbuojše v novim skupnem življenju, ki jih Čaka so jim parjatelji an vasnjani napravli purtone takuo, ki Ce naša stara navada. Za seda bota živiela go par Mašer, vsi pa se trošta-jo, de na zapuste naše doline za iti živet kam drugam. Ketty an Gianni, de bi bla vaša skupna pot lahka, puna veselja an ljubezni. I Zadnji pozdrav smo mu ga dali v saboto 2. otuberja popudan v Gorenjim Tarbju. SPETER irnmiiirrniiiiii''i t " "i . Petjag Žalostna novica V Spitale v San Daniele je za venCno zaparla oCi Maria Mucig, uduova Gui-on. Imiela je 77 liet. Žalostno novico so sporočil brat Pio, sestre Amelia an Elvira, kunjadi an navuodi. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v saboto 2. otuberja popudan v Spietre. PODBONESEC Romeo, sono trascorsi quattordici anni da quando ci hai lasciati, ma il tuo ricordo è sempre vivo. Ti ricordano con amore la mamma, il papà e quanti ti hanno voluto bene. SREDNJE i>] Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana . Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASE I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% Nuovo medico per Stregna, Grimacco, Drenchia e San Leonardo, Da lunedì 4 ottobre il dottor Vittorino Bertolini è stato sostituito dalla dottoressa Laura Maria. Dei nuovi orari di ambulatorio vi informeremo quanto prima. Un dolce per l’adozione a distanza Domenica 10 ottobre, nell’ambito della mostra mercato a Ponte San Quirino ci saranno le bontà preparate dalle parrocchie di San Leonardo e Stregna (San Paolo). Non mancate! Polica Zapustu nas je Bepic Uagradežu Za nimar nas je zapustu Giuseppe Qualizza - Bepic Uagradežu po domaCe iz Police. Imeu je 70 liet. Umaru je v videmskem Spitale. Za njim joCejo žena Lidia, ki je Cebajove družine iz Gorenjega Tarbja, hCere Gianna an Silvana, sin Albino, zeta Bruno an Adriano, neviesta Cristina, navuodi, mama, bratje, sestre an vsa žlahta. Ruonac Nie biu zastrupjen Kak cajt od tegà so nam bli poviedal, an mi smo bli napisal, de tudi v Ruoncu strupjo nadužno žvino. Pa-rielo je, de liepega pisa od Silvane an Remigia je kaj-šan zastrupiu. Vasnjanom iz tistega kraja se je huduo zdielo, de se bo okuole pra-vlo, de tudi gor se gajajo take garde reci an so želiel, de se stvari pojasnijo. Hitro so nam storli zvie-det, de veterinar, ki je nare-du “autopsijo” na nasreCne-ga pisa je jau, de ni biu strup tisti, ki mu je stuoru tarkaj tarpiet an na koncu krepat. “Se nam huduo zdi za pisa od Silvane, pa nas veseli viedet, de ga ni obedan zastrupeu. Tle v Ruoncu niesmo vajeni takih reci an Cemo, de bojo vsi viedli ka-kuo so šle reC. Zatuo napi-sajta telo novico.” so nam še jal. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. OTUBERJA Tavoijana tel. 712181 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 10. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad.......... 7081 Bolnica Videm...........5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji.............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL..............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno..............713003 Tipana.................788020 Bardo.................787032 Rezija.... 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281