SREDA, 11.
ST. 10, LETO XXVI
CENA 50 SLT SLOVENIJA,
MARCA 1992
LAKOTI NI VIDETI KONCA
CELJANI SO Z MRTVIMI ŽE PRED EVROPO
V KOPRU PRETIJO
NAPOLEONOV ZAKLAD POD TROJANAMI
PRAVA
Čuprijska 9, Celje, tel. (063) 24-023, 24-303
TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
POPRAVILO AMORTIZERJEV ZA VSE ZNAMKE VOZIL
Časopis za slabe čase
VPRAŠANJE GOSPODOM RUPLU, PETERLETU IN KUČANU:
ZAKAJ STE »ŽAMETNI«
S HRVATI?
Trojica, ki jim naslavljamo vprašanje, je znana po tem, da je dala že veliko pametnih izjav o ravnanju Srbov na Kosovu, Srbov na Hrvaškem, o razmerah v Bosni in Hercegovini. Nismo pa zasledili, da bi na velike nepravilnosti opozorili tudi Hrvate. Res je, da nas svet neprestano obravnava skupaj s Hrvati. To seveda že dolgo ni več pametno In velja ugotoviti, da smo premalo naredili, da s Hrvati ne bi bili siamski dvojčki. Saj smo samostojna država, mar ne!
Naši veliki šefi niso rekli ničesar, ko so na Hrvaškem ustanovili posebno komisijo, ki naj bi raziskala padec Vukovara in so člani komisije postali tisti, ki so za razmere odgovorni. Celo javnega tožilca so imenovali v komisijo!
Hrvatom niste rekli ničesar, čeprav ste imeli informacije, da zločine na Hrvaškem počnejo tudi Hrvati, ne le Srbi, okupatorji, četniki... Na to je morala opozoriti mednarodna organizacija. V teh dneh so na Hrvaškem začela delo vojaška sodišča. Ta imajo pristojnost tudi nad civili, na primer, če ogrožajo državno ureditev. Zakaj se s takim pojmovanjem pravne države strinjate ?
Posebno poglavje so kulturne pravice Srbov. V zadnjem času je moč na hrvaških medijih slišati različico znane nacistične pesmi Lili Marlen. Ni pa moč slišati na primer ljudske glasbe Srbov na Hrvaškem, ni niti ene TV oddaje, kjer bi bili napisi v cirilici. Ob tem je Hrvaška sprejela poseben zakon, ki daje Srbom v tej republiki številne pravice...
To je nekaj vprašanj, ki zahtevajo tudi javno reagiranje naših najvišjih predstavnikov. Se bojite očitka, da se vmešavate v hrvaške notranje zadeve? Nikar tako. Gre za splošne zadeve, o katerih je mogoče, oziroma je treba kaj povedati, če smo seveda resnično med tistimi, ki nam je mar demokracija, ki so nam mar pravice ljudi, manjšin...
Vemo, da morate biti taktni, saj je treba rešiti še vrsto problemov med našo in sosednjo državo Hrvaško. Veliko problemov bo zaradi meja, zlasti na morju. Prepričani smo, da se bodo s temi problemi ukvarjali tudi tisti, ki vas bodo po volitvah, nekateri pa morda že prej, nasledili na vaših funkcijah zunanjega ministra, predsednika vlade in predsednika (predsedstva) RS. Kakorkoli že - bodite pošteni in imejte ista merila za vse.
Z. K.
NOVICA IZ VARAŽDINA: BEGUNJSKI VELIKAN JE HRVAŠKI
KUPČEK ZA ELAN JE ZBRAN
V varaždinskem Consult Investu so uspeli pravočasno zapreti finančno konstrukcijo in izpolniti na tretji dražbi v Kranju postavljene pogoje, da bodo do 9. marca letos Komelu plačali za devetodstotno letno obrestno mero povečano glavnico 31,8 milijona .lemških mark v tolarski protivrednosti.
V slovenski javnosti je bilo precej govora o tem, da kupci ne bodo zbrali zadostne vsote, predvsem pa ne bodo mogli zagotoviti tolikšne količine tolarjev. Če bi se to
zgodilo, bi Elan pripadel trem združenim bankam iz Slovenije, ki so se kot konkurentke pojavile na avkciji, plačale pa bi naj za Elan menda le 22,5 milijona DEM,
Vodstvi ljubljanske televizije in slovenskega radia sta s svojim malobrižnim in vzvišenim ravnanjem prisilili slovenske televizijske in radijske novinarje v skrajni korak: v ponedeljek so ugasnili ekrani in utihnila govorjenja beseda na radijskih valovih. S stavkovnim odborom se je pričelo dolgotrajno pregova-rajnje, Slovenci pa so ostali brez sprotnih informacij, bili so prisiljeni plačevati nesposobnost vodilnih ljudi, ki nočejo ali ne znajo postaviti v svojih hišah stvari na pravo mesto, gledajo na novinarje kot na poslušne ovčke, ki si pustijo v imenu novinarske dolžnosti zlivati na glave takšno in drugačno gnojš-nico.
Nak, so rekli časnikarji. Najprej red, delovne razmere in vsaj plače Petrolovih servisnih delavcev. Stavkovnemu odboru so zabičali, da ne sme odstopiti od postavljenih zahtev, o katerih se v po-
nedeljek še niso uspeli zediniti.
Tudi njihovi kolegi v vročem Sarajevu se pogovarjajo, a tam na robu eksistencialnega obupa. Sarajevska televizija ima blokiran žiro račun, delavci so brez že tako nizkih osebnih dohodkov, preklicali so vse neposredne prenose, potovanja, izplačila honorarjev, vsak dan trepetajo pred izklopom elektrike, telefona, kar bi onemogočilo normalno, četudi za zdaj brezplačno delo. V finančno stisko so prišli zato, ker 83 odstotkov televizijskih naročnikov ne plačuje položnic, med izgovori pa navajajo tudi politično nestrinjanje s programom.
Televizijci od vlade zahtevajo denar, ki so ga zaslužili in jim pripada, oblast pa mora tudi s silo, preko sodišč, izterjati dolžne zneske. Žal ji to ne uspeva, le poziva dr-žavljanje k poslušnosti, ti pa se ji smejejo v brk, hkrati pa
kolikor je znašala izklicna cena.
Po nalogu sodišča kupci iz Varaždina pri zbiranju denarja niso smeli poseči po prodaji Elanovih delnic, niti niso smeli kot kapital vračunati desetih milijonov nemških mark lanskega Elanovega dobička, zato jih je seveda čakalo težko finančno delo, pri čemer so potrebovali bančne garancije. Dobili so
LJUBLJANA, SARAJEVO
ONEMELI TV

nujno potrebuje svojo televizijo, svoj radio in časopise, tako da bo verjetno v izogib napovedani stavki le našla kakšno prehodno rešitev.
garancijo Medimurske banke in subgarancijo Gospodarske banke iz Zagreba.
Sredstva so zagotovili in že predčasno na Komelov račun nakazali šeststo milijonov tolarjev, v ponedeljek pa na račun Stanovanjsko-ko-munalne banke v Ljubljani še preostali znesek. V markah ali v tolarjih, saj je vseeno, pravijo v Varaždinu, četudi del plačamo v nemških markah, jih je banka dolžna v 48 urah spremeniti v slovenske tolarje.
Kupci so se že v lanskem letu v Elanu močno angažirali, pojačali poslovne tokove, v Zagrebu ustanovili trgovsko podjetje Elan Commerce, tačas pa pospešeno pripravljajo skupščino delničarjev, zaradi katerih, tako pravijo, da so prazvaprav kupili Elan. Naj obračaš tako ali drugače, res je, da so Hrvati večinski delničarji begunjskega Elana.
STRAH PRED VIRUSOM MICHELANGELO JE BIL PRENAPIHNJEN
ZMEŠAL PROGRAME
Nenehna opozarjanja predvsem v tujih sredstvih javnega obveščanja in zlovešče napovedi o računalniškem virusu Michelangelo, ki napada računalnike na njegov rojstni dan, 6. marec, niso bila odveč, vendar je kljub pazljivosti virus nagajal po vsem svetu.
V Londonu se je spravil nad tovarno, uničil v njej podatke o stotih osebnih računalnikih, povzročil doslej najresnejšo elektronsko diverzijo, prava ironija pa je v tem, da je to počel po tovarni, v kateri so za zaščito uporabili program za odkrivanje okuženosti z računalniškim virusom, ki mu očitno ni bil dorasel.
Tudi drugod je sejal grozo, v Urugvaju je izbrisal iz vojnih računalnikov podatke kontraobveščevalne službe, na Japonskem se je lotil arhitekturnih projektov, v Južni Afriki se je vrinil v tisoč računalnikov v petstotih podjetjih, v treh primerih pa naj bi se srečali z njim tudi v Sloveniji.
ZAPUŠČINA STARE JUGOSLAVIJE
KAKO BOMO DEDOVALI
BPI Ljubečna Celje	a
ftaSS tel./063/ 33-421
PRODAJALNA KUNKER LJUBEČNA IKI CEUE
UGODNE CENE ZA GOTOVINSKO PLAČILO:
-	nosilci za ploščo
do 3,60 m1	188,70 SLT/m1
od 3,60 5,80 m1	223,85 SLT/m1
-	nad 5,80 m1	268,25 SLT/m1
-	MODUL MB 6/1	24,88 SLT/kom.
CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA IN VELJAJO 00 16.3.1992
Stopite na trdna tla


»Slovenija bo vztrajala na dejal predsednik Milan Ku-enakopravnosti vseh dedičev čan, vodja delegacije, nekdanje federacije, kar je Pravno nasledstvo države skladno s presojo Badinter- ali sukcesija pa je zamotan jeve arbitražne komisije, da postopek in spričo podatka, v Jugoslaviji ni prišlo do od- da je sosednja Avstrija šele cepitev, temveč do razkro- pred nekaj leti dokončno raja,« je minuli petek pred po- zrešila vsa vprašanja Avstro-nedeljkovim odhodom na Ogrske domala strašljiv, nadaljevanje mirovne konfe- V mednarodnem pravu je še renče o Jugoslaviji v Bruselj precej nejasnosti, enako-
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidah (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje.
pravno razdelitev zapuščine pa v našem primeru otežuje še dejstvo, da Jugoslavija kljub vsemu še vedno obstaja kot mednarodni subjekt.
Glede državnih meja in mednarodnih pogodb ter članstev v mednarodnih organizacijah ne bi smelo biti vidnejših zapletov, klobčič pa bo neprimerno bolj zamotan pri delitvi premoženja, razmejitvi dolgov in terjatev.
Kako deliti dediščino? Devizne vloge federacije, premičnine in nepremičnine v splošni politični zmedi vsak dan bolj kopnijo in sredstva Jugoslavije na računih v tujini še vedno niso zamrznjena in ve se, kdo z njimi razpolaga. Nepremičnine naj bi ostale last tiste države, na katere ozemlju so, v tujini pa si jih vsi dedišči pravično razdelijo. Slovenci bi morali zahtevati tudi primerno odškodnino, saj je republika v zvezno blagajno prispevala, več, kot ji bodo hoteli priznati. V delitveno bilanco sodi premoženje, ki je bilo od leta 1918 last zveznih organov, jugoslovanske vojske in diplomacije, vse zlato, devize, vrednostni papirji, dragoceni predmeti.
Po javnih podatkih znaša tuji dolg Jugoslavije petindvajset milijard ameriških dolarjev, od česar je glavnica štirinajst milijard in 600 milijonov dolarjev, od tujine pa Jugoslavija terja tri milijarde USD. Slovenski finančniki so izračunali, da dolgoročne in kratkoročne obveznosti Republike Slovenije znašajo milijardo in 700 milijonov dolarjev, največ, skoraj pol milijarde je dolga mednarodnim finančnim ustanovam, 257 milijonov vladam, 205 milijonov zasebnim ustanovam, za refinanciranje je potrebnih 300 milijonov in za vračilo komercialnim bankam 461 milijonov dolarjev.
Slovenija bo skladno z njenim deležem v konvertibilnem in klirinškem izvozu Jugoslavije zahtevala ustrezen delež v delitvi deviznih rezerv, to pa bo mukotrpno dogovarjanje med republikami in preostanki zveznih organov. Razumljivo je, da bo vsak hotel podedovati čim-več, Srbija bi hotela vse skupaj imeti kar zase in še drugi naj bi kaj primaknili povrhu.
E. Š.
ŽE SKORAJ POLOVICA ODRASLIH SLOVENCEV PSUJE PETERLETA IN NJEGOVO VLADO
LAKOTI NI VIDETI KONCA
Letošnji januar in februar sta dodobra načela, marec pa popolnoma sesul zaupanje lačnih slovenskih množic v Peterleta in njegovo vlado. Strokovnjaki opozarjajo, da najhuje šele pride, saj vlada nima socialnih programov in ne rešitve za gospodarstvo. Povrhu država vse bolj leze v dolgove, na cesti pa dnevno ostaja že skoraj dva tisoč za delo sposobnih ljudi. Groza je tem večja, ker je ob tej stotisoč glavi množici brezposelnih še nekaj deset tisoč onih, ki doma »čakajo na delo« in so v glavnem prav tako odmerjeni za cesto.
Lani 86 milijard tolarjev za plače
Nezadržna rast cen še dodatno stopnjuje nezadovoljstvo množic, saj je inflacija znova dobila krila, zaslužki večine delavcev pa so padli pod 200 nemških mark. Zato je zdaj samo vprašanje časa, kdaj in kje bo nezadovoljstvo kanilo čez rob in se razletelo kot tempirana bomba po vseh industrijskih centrih v državi.
Sodeč po obnašanju in ravnanju vodilnih struktur ni videti, da bi se parlament in vlada s Peterletom na čelu zavedala resnosti položaja. Enako velja za večino strank, ki se v boju za oblast kaj malo menijo za svoje članstvo. Eno je gotovo, ne samo gospod Peterle, (dasiravno mu je treba priznati, da je s svojo vlado ogromno doprinesel slovenski državi), tudi marsikatera stranka danes na volitvah ne bi pobirala lovorja.
Kolikor je predsednik Peterle s svojo nesposobno in nebogljeno vlado izgubil, toliko so in bodo pridobili krščanski demokrati s svojo nadvse in edino dobro organizirano pomočjo Karitas, ki lačnim predstavlja rešitev.
Pridni statistiki so izračunali, da smo lani zaposleni v Sloveniji dobili 86 milijard tolarjev za plače. Od tega so pravne osebe v gospodarstvu izplačale 64,5 milijarde, v družbenih dejavnostih 13,9 milijard, v bankah in drugih finančnih organizacijah 1,7 milijarde, v zavarovalstvu in pozavarovalstvu 0,48 milijarde ter v organih in organizacijah družbenopolitične skupnosti, SPIZ-u in Banki Slovenije 5,9 milijarde tolarjev.
Cisti osebni dohodki so bili v primerjavi z letom poprej višji za 62,7 odstotka. Najbolj so se mastili v organih in organizacijah družbenopolitič-
nih skupnosti (83,8%) in zavarovalstvu (79,5%). »Socialni« prejemki so do polovice lanskega maja rasli hitreje od plač, potem pa so začeli občutno zaostajati, da bi v decembru dosegli le še polovično rast plač.
Kako preživeti, je vprašanje
Povprečna decembrska slovenska plača je bila 16.634 tolarjev. Toda skoraj dvesto tisoč zaposlenih ni prejelo niti polovico te vsote. In januarja je bilo še slabše. Povrhu so se življenjski stroški v Sloveniji v dveh mesecih povišali povprečno za 30 odstotkov, osnovni mesečni življenjski stroški pa za več kot tretjino.
Tričlanska družina bi bila v januarju potrebovala za povprečne stroške (hrana, pijača, kajenje, oblačila, obutev, stanovanje, ogrevanje, razsvetljava, gospodinjska oprema, higiena, zdravstvena nega, izobraževanje, prometna sredstva in storitve, razni predmeti in storitve ter drugi izdatki) 72,414,83 tolarja; za minimalne stroške pa 40.949 in za minimalne mesečne stroške 26.616 tolarjev. Povprečni stroški štiričlanske delavske družine pa
so v januarju znašali 87.536 tolarjev in minimalni 49.629 tolarjev.
Topoglavci v vladi živijo v zmotnem prepričanju, da beda ni tolikšna, kot je tu in tam slišati. Da gre za obdobje po neverjetnih nakupih (stanovanj in avtomobilov s Hrvaške) in razkošnem zaključku lanskega leta. Vendar pri tem nočejo uvideti, da prav te najpotrebnejše kategorije, delavci, niso ne med kupci stanovanj in ne avtomobilov. Ne smemo namreč spregledati drugega podatka, da so bili lani maja življenjski stroški za nekaj odstotkov višji od povprečnih delavskih plač, že septembra pa za celih 75 odstotkov, ali da so bili za tretjino višji od povprečnih plač že minimalni stroški.
Medtem ko v parlamentu norce brijejo iz vseh, ki so še pripravljeni pomagati, zapravljajo denar in dragoceni čas za prepire, je četrtina Slovencev na robu obupa, ker nima več kaj - jesti. Zmanjkuje tudi zelja in krompirja.
Janez Sever Fotografija:
Severin
OBALNI SINDIKATI OBTOŽUJEJO VLADO
V KOPRU PRETIJO
Predsednik obalnih sindikatov, Boris Mazalin ugotavlja da je obalna sindikalna organizacija že poleti leta 1990 opozorila lokalne in republiške oblasti na vse hujše socialne stiske zaposlenih in nezaposlenih. Njihova takratna predvidevanja o povečanju brezposelnosti so se na žalost uresničila.
Obalna sindikalna organi- kar mora upoštevati vsaka zacija se pridružuje ostalim oblast, slovenskim sindikatom, ki Čeprav je vlada že ponudi-menijo, da vlada ne sme izv^.- la podpis socialnega pakta, jati represije, pač pa mora tega sindikati ne bodo spre-poiskati izhod iz sedanje kri- jeli, dokler ne bodo izpolnje-ze saj bi morala vlada in par- ne njihove zahteve, lament končno spoznati, da Od vlade zahtevajo dosled-je socialna eksplozija nekaj no spoštovanje kolektivne
pogodbe. Ravno tako naj oblikuje jasen gospodarski in socialni program, zagotovi pravno varstvo delavcev in vzpostavi enakopravno partnerstvo med vlado, Gospodarsko zbornico in sindikati.
Šele takrat, ko bi bile vse te zahteve izpolnjene, so se sindikati pripravljeni pogajati o socialnem paktp.
V svojem sporočilu Obalna sindikalna organizacija trdi, da vlada nima resnega namena ustvarjati razmer za socialni mir, kar dokazuje tu-
di s trmastim vztrajanjem pri zakonskem urejanju celotnega področja plač in zamrznitvi sistema kolektivnega dogovarjanja. V zadnjem času vlada že pripravlja nov zakon, ki bo urejal področje plač v družbenih dejavnostih brez možnosti pogajanj. Sindikati nasprotujejo vsaki zakonodaji, ki bi omejevala kolektivno dogovarjanje.
Če vlada ne bo ugodila tem zahtevam, se bodo sindikati odločili za splošno opozorilno stavko
DRAGICA KORADE:
DUMDUM
OBZORJA
Postvareli um Je Maribor še pred časom označil za socialno bombo. Tako je bila ustvarjena lenobna atmosfera čakanja na eksplozijo. Morebitne resne premisleke o življenju prizadetih ljudi so preglasile resne diskusije o možnostih deaktiviranja socialne bombe in med tisočimi manj bolečimi Je postajala »edina možna« tista, po kateri so arhitekti nove družbe bombo začeli demontirati tako, da so demontirali še eno obliko znosnega življenja. Tolikokrat napovedano eksplozijo so spremenili v Implozijo ne da bi pri tem nehali opozarjati na nevarnost eksplozije.
Nič čudnega torej ni, da me je kolega iz Ljubljane pred dnevi, ko se je odločil, da bo opisal položaj delavskega razreda v Sloveniji po Engelsovem vzorcu, najprej vprašal tisto, kar so že pred njimi hoteli vedeti ameriški raziskovalci: kdaj bo Maribor eksplodiral. Iz varne razdalje statistik, filantropskih razprav o položaju odpisanega dela družbe, predvsem pa iz površnih političnih retorik se je še zmeraj zdela ta možnost najbolj verjetna; potem ko so sl oboji od blizu ogledali ljudi, ki jim je za življenje samo še sredstvo za življenje, pa Je celo za nje postala enako verjetna tudi druga, pred štirimi leti še javno Izrečena, a presllšana: da namreč Maribor umira. Da so zmeraj pogostejše veselice na Trgu svobode, ki je junija 1988 poslednjič drhtel od kolektivnega trpljenja produktivnih množic prebivalstva, slabo zamaskirane pogrebščine, s katerimi skuša vladajoča elita skriti svojega mrtveca, ki kali še kaj več kot zgolj nočni red In mir v mestu.
Prikazuje se po delavskih avtobusih med drugo In tretjo uro popoldne v gneči teles, ki jih izdaja mešanica vonjav po človeškem znoju, cenenem tobaku in vinu; zažre se v pogled, ki spremlja žensko, ki skuša s koščenimi prsti potisniti solze nazaj za veke, ker Je dočakala še en plačilni dan brez plače. Oni, ki bi morali plačati, spet niso plačali. Morda bo čez kak teden denar vendarle prišel in morda bo bolje, ko bodo še nekaj odvečnih ljudi odpustili. Plačo je v mislih še razdelila po kupčkih: za mesečno delavsko vozovnico, za elektriko, za premog, za otroške čevlje In preostanek za v trgovino. Preostanek sl ponavadi sposodi. Zdaj j! ni več jasno, kdaj ga bo lahko vrnila.
Ta, ki te poti do doma ni prehodil, lahko razmišlja o ljudeh, ki se jim odpirajo grobovi na obrazih, kot o bombah, kijih bo kak dober manipulator slej ko prej aktiviral. Med drugo In tretjo popoldne je na avtobusni In železniški postaji Maribor vulkanska freska tistih, ki so produktivnim množicam prebivalstva najprej priskutili socializem, zdaj pa še kapitalizem. Prvi in drugi so pod parolo dohitevanja Evrope izpostavili pretiranemu Izkoriščanju cele generacije delavcev In kmetov. Zdaj se očetu, ki ga je iz tovarne kot odvečnega odplaknil še prejšnji režim, pridružuje sin, ki so mu zagotavljali evropsko kakovost življenja tisto pomlad, ko Je prihodnost Imela samo še jasen obraz.
Mrtvec, ki mu pripisujejo sposobnost najstrašnejših dejanj, se potuhne od petih do šestih zjutraj v očeh množice, ki Imajo barvo četrti, v katero gre: Melja. Kašelj se pogovarja s kašljem in glasni pljunki pozdravljajo pot, ki ne pelje več nikamor. Drug ob drugem stopajo ljudje, definitivno Izgnani Iz jeze In veselja in iz dneva v dan bolj oddaljeni Iz svojih sanj, da bi se kako Jutro pred njimi odprlo še kaj drugega kot dumdum obzorja. Ulico, po kateri gredo, bi mnogi radi preimenovali, le malokdo pa jo greje v svojih dlaneh.
Nje, ki se je po njej 20 let spuščala v Lllet, prekršče-valci ne morejo prepričati celo tedaj, ko s prezirom kažejo na duše, ki se v tretjerazrednih gostilnah utapljajo v žganju. Te duše se bodo zarile pod kožo svojim otrokom. In zdelo se bo, da so otroci, ki brez upanja tavajo naokoli, ker je ata odpuščen, mama na čakanju, vsenaokrog pa vojna, čisto sami krivi, ko jim bo v življenju spodletelo.
Pol teh smrti so odhranlla naša življenja. V njih je postala potreba po bombah večja od potrebe po kruhu. Ko se je to zgodilo, Je bilo mogoče tisoče Individualnih človeških tragedij prevesti v eno samo stvar: socialno bombo. Ta prevod je ustvaril grožnjo In hkrati tudi prostor za represijo, ki nas bo pred njo obvarovala,« je v mariborskem Večeru zapisala Dragica Korade.
SLOVENIJA MORA PONUDITI TUJINI KAJ SVOJEGA
NE BEZLAJMO V EVROPO
Počasi že utrujajo prizadevanja, včasih tudi prilizoval-ska, da bi prišli čimprej tudi formalno v svet in Evropo. Čeprav je res, da je treba biti v OZN, pa v nekaterih inštitucijah kot je Mednarodni denarni sklad, se na sedanji način v Evropo ne mudi. Zastaviti je treba drugače, Evropo — in nekaj več — moramo ustvariti doma.
Tu pa gre vse v povsem napačno smer. Hočemo biti država z močno obrambno vojsko, obdavčili smo reveže, upokojence, obdavčili smo kruh, mleko, star papir, telefonske impulze... Država pobera trikrat več davkov od knjig kot da podpore za njihovo tiskanje. Potiho se dogajajo nove nacionalizacije. Začeli smo s stanovanji, policija je na meji s Hrvaško po »revolucionarnem« postopku vzela zemljo in začela graditi...
Ko se je sedanja oblast pripravljala na svoje poslanstvo, je obljubljala marsikaj. Tudi mir povojnim žrtvam. Pa še vedno - naj razume kdor more - skrunimo njihove grobove, ki so marsikje uradno še vedno odlagališča odpadkov.
Priča smo »doziranju« informacij o pomembnih zadevah. S Hrvati se pajdašimo, ne da bi se zavedali, da bomo zaradi tega še dolgo v istem košu z gnojem z njimi.
Plagiatorstvo tujih zakonodaj se nadaljuje. Avtor davčnih sprememb Janez Kopač
kar uživa, ko razlaga »evropski« pristop in seveda zamolči, da je edini namen - zagotoviti, da bo država imela kar največ, za boljši vsak dan ljudi pa mu je malo mar. Kmetje so nas izigrali. Dosežejo veliko zase, vendar se ne pogovarjajo o tem, da bi morali poskrbeti tudi za evropsko produktivnost, da bi bilo tako kot na primer v Avstriji, ko ima kmet en traktor in 20 krav, pri nas pa dve kravi in dva traktorja.
Uspeva nam nekritično zmanjševati pomen NOV. Poslanci so postali umetniki v nastopih, ne glede na kulturni videz takšnega ravnanja. Malo jim je mar bitka argumentov, važno je le, kdo bo koga preglasoval. Ob tem je čedalje več ljudi brez dela, tudi mladih. Revščina trka na stotisoče vrat slovenskih družin.
No, k sreči je videti, da so se zbudili tisti, ki so vodili bitko za slovensko pomlad. Pisatelji, pesniki ugotavljajo, da so sanje, ki smo jih skupaj sanjali, postale popačena resnica. Študenti še molčijo. Sindikati se izživljajo v med-
sebojnih bitkah, kdo je pomembnejši.
Skušajmo biti to, kar smol' Umetniki, ki vedo, kam se kotalimo, naj pustijo politične funkcije, zeleni naj bodo gibanje, ne stranka, ki se gre predvsem vladne igre in podpira tistega, od katerega ima kaj koristi, pa če pijemo še tako nezdravo vodo ali dihamo vse več plinov.
Zakaj se večkrat ne spomnimo, kako smo predstavili znamenitega Plečnika, pa človeško ribico. Celo ajda in ajdove jedi so zanimive za Japonsko. Povabimo Evropo k nam z geslom »Gremo v Slovenijol« Navdušimo Evropejce, da se bodo učili našega jezika. Predstavimo svetu rojstno hišo Martina Krpana, pokažimo, kaj se je dogajalo ob krstu pri Savici, pokažimo, kdo je bil Krjavelj. Evropo bodo zagotovo zanimali mostiščarji, kozolci, čebelnjaki. Razvijamo študentski šport. Zgradimo slovenski skansen, naj Evropa vidi, kaj vse smo že znali zgraditi in urediti. Brez bojazi, da bodo Avstrijci užaljeni, bodimo ponosni na knežji kamen, na Trubarja, NOV, slovenski hmelj, na naše lončarje, na mline na Muri. Bomo še imeli kmečko ohcet v Ljubljani? Kaj pa dravski in savinjski splavarji?
Vrnimo se k organizaciji družbe. Zakaj hočemo izničiti vse, kar smo imeli delavci v socializmu. Smo že pozabili, da so se tujci marsikaj naučili od našega samoupravljanja, le rečejo mu drugače. Pustimo plače na miru, če govorimo o tržnem gospodarstvu. Monopole je treba zaskočiti na drug način. Zakaj vlada ne omogoči obrtni zbornici, da izpolni obljubo in v par letih zaposli 60.000 delavcev? Ne govorimo več
o delitvi družbenega premoženja kot da nekdo (država?) deli tisto, kar smo ustvarili. Pustimo na miru zaslužene pokojnine, obdavčimo le visoke dohodke, zlasti nezaslužene. Zakaj to državo moti prej uveljavljeno določilo, da tisti, ki so zaslužili manj kot tri poprečne plače, ob koncu leta he plačajo dodatnega davka?
Poskrbimo torej za Evropo doma, napravimo življenje smiselno za »ljudske množi-
ce« in za vsakega posebej. Obnašajmo se ekološko, obnašajmo se, da nismo militaristi, ne obdavčujmo knjig, skratka, storimo kar največ, da ljudje ne bodo znova razmišljali, kako grd je režim, ki poskrbi le za izbrance. Ko bomo bogata in srečna država, ne bo nobenih težav, da nas bi Evropa sprejela za svoje!
Zbignevv
Kochanovvski
PETDESET LET ČAKANJA NA VOJNE ODŠKODNINE
SE VLADA BOJI ZAMERE
Letos mineva petdeset let od tragičnih dogodkov v drugi svetovni vojni, ko so nemški nacisti internirali v svoja koncentracijska taborišča in izgnali v Srbijo, Bosno in na Hrvaško na tisoče zavednih slovenskih družin, da bi pač po navodilu svojega velikega firerja »naredili to deželo nemško«.
To je obdobje, v katerem je zrasla generacija bolj ali manj brezskrbnih, bolj ali manj srečnih in uspešnih, vsekakor pa z zgodovino neobremenjenih ljudi. Je pa to tudi obdobje, v katerem generacije še vedno in vse težje prenašajo posledice največje in najbolj krvave svetovne morije. To so tudi ali predvsem bivše jugoslovanske žrtve nemškega fašizma, ki jim je bivša vlada s svojim odnosom do odškodninskega vprašanja hotela najbrž dokazati pravilnost Hitlerjeve teze o manjvredni rasi. Na povrnitev škode čakajo torej že pol stoletja.
Znano je, da so socialistični oblastniki v resnici nečedno in nemoralno zabarantali odškodnino žrtev za politične interese, ker so se pač v imenu države članice vzhodnega bloka odpovedali obveznostim NDR. To je bil temeljni razlog, zaradi katerega v bivši državi skoraj ni bilo mogoče (dovoljeno) niti pomisliti na kakšno odškodnino. Je pa res, da je odbor taboriščnikov ukradenih otrok edini načenjal vprašanje že pred dvajsetimi leti, ko je bil ustanovljen, da je imel nešteto pogovorov s tedanji-
mi najvišjimi republiškimi funkcionarji, da je tako rekoč brisal kljuke vseh mogočih ustanov in organizacij, da pa je bilo seveda vse brez haska. Zaleglo ni niti večletno dopisovanje z nemškim bun-destagom (od 1986 do 1989), niti pismo, naslovljeno na tedanjega predsednika predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška in hkrati objavljeno v več časopisih. Nanj se mu ni zdelo vredno niti odgovoriti. Šele v informaciji zveznega sekretariata za zunanje zadeve z dne 1. novembra 1989 beremo, da »bo skrb za interese in pravice žrtev nacizma trajna naloga SFRJ, pri čemer ZIS sprejema pravno, politično in moralno obveznost, da bo poskrbel za njihove zahteve« itd. Ker zdaj ni več ne Jugoslavije ne njenega izvršnega sveta, odpadejo seveda tudi take moralne obveznosti.
Obveznost Nemčije in dolžnost Slovenije
Prav v tem, v družbenih spremembah, ki so se dogodile, posebej v nastanku samostojne države Slovenije, je bržkone glavni razlog, da je zadnje čase vse več zahtev
za odškodnino - od tistih najmanj do onih najbolj upravičenih. Iz take pobude je pred nedavnim nastalo društvo izgnancev, ki je, po pristopni izjavi sodeč, zmetalo vse v isti koš, saj pozna samo izgnance, v resnici pa bi moralo razlikovati med izgnanci v Srbijo in interniranci v nemška koncentracijska taborišča. Taboriščniki ukradeni otroci se v večini ne nameravajo včlaniti', ker je društvo ustanovil Franc Šetinc, za katerega pravijo, da kot odgovoren funkcionar v prejšnjem režimu ni pokazal, da mu je kaj do vprašanja odškodnine. Povrhu je odbor ukradenih otrok prepričan, da to nikakor ni politično vprašanje, kot si nemara predstavlja društvo, ampak je samo in izključno mednarodno pravna obveznost Nemčije do žrtev nacizma in dolžnost slovenske vlade, da ne glede na svoje barve in morebiten strah pred poslabšanjem meddržavnih političnih in gospodarskih odnosov čimprej začne postopek. Ali pa morda tudi sedanja vlada misli, da bo mogoče čakati še nadaljnjih petdeset let?
Pobuda predsedniku Kučanu
V tem duhu so v pismu posredovali pobudo predsedniku predsedstva RS Milanu Kučanu in v njem izrazili pre-
pričanje, da bosta nemško priznanje in stopnja medsebojnih odnosov gotovo šli na roko tudi ureditvi tega vprašanja, še posebej ker število slovenskih žrtev nacizma za gospodarsko najmočnejšo državo v Evropi ne pomeni kakega velikega bremena. Ni nobenih razlogov, zakaj bi bili iz odškodninskih zahtevkov izvzeti prav Slovenci. Interniranci sami doslej niso mogli nič narediti, ker ni bilo nič odvisno od njih, marveč od odnosa do njih, zato je tudi popolnoma jasno, da se Nemčija kot pravna naslednica tretjega raj ha ne more sklicevati na to, da bi bila stvar zastarana. ZRN je namreč 1968. leta podpisala mednarodno konvencijo o nezastaranju vojnih zločinov, to pa v resnici pomeni, priznavati, da ne morejo zastarati niti posledice. Zahteve ne morejo zastarati tudi zaradi pravnih, zgodovinskih in moralnih razlogov.
Kdo bo urejal vprašanje odškodnin
Čeprav je res, da v prejšnjih časih tudi borci niso bili za to, da bi civilne žrtve nacizma, zlasti ukradeni otroci, dobili kakšno odškodnino (glavni razlog je bila gola fovšija), je treba kot drugo skrajnost te ugotovitve omeniti pismo, ki ga je republiški odbor ZZB NOV natanko pred letom dni naslovil na
vlado. V njem je izrazil zahtevo, da mora Slovenija še pred vračanjem po vojni odvzetega premoženja dokončno urediti zahteve po vojni odškodnini bivšim internirancem, zapornikom, izgnancem in izseljencem, skratka vsem civilnim žrtvam nemškega nacizma. Zahteva je pomembna, čeprav gre v resnici za dvoje povsem različnih reči, ki zato nimata skupnega finančnega imenovalca. Razlika je očitna: odvzeto imovino bo (kolikor bo) poplačala naša država, vojno odškodnino Nemčija - vsakemu posebej in izključno po njenih merilih.
Po mnenju republiškega odbora ZZB NOV bi se morala slovenska vlada čimprej ustrezno organizirati in določiti organ, ki bo zbiral in urejal zahtevke in na mednarodni ravni vzpostavil stike z Nemčijo oziroma speljal postopek za uveljavitev vojne odškodnine.
Zadostuje eno samo telo
Na pismo so odgovorili sekretariati za mednarodno sodelovanje, za borce in za zakonodajo, češ da bo v primeru samostojnega nastopanja Slovenije v mednarodnih odnosih izvršni svet ta, ki bo vodil aktivnosti za uveljavitev vojne odškodnine. To da bo narekovalo koordinirano de-
lovanje nekaterih republiških upravnih teles, morda v okviru posebnega delovnega telesa vlade. Borcem so ob tej priložnosti sporočili, da so nekatere vlade, kot na primer Francija, po združitvi Nemčij že začele ustrezne pogovore o vojnih odškodninah.
Velja dodati, da vsekakor ne bi bilo pametno, da bi se z vprašanjem ukvarjalo preveč teles, saj bi, po zgledu iz preteklosti, vse lepo zvodenelo. Resnica je namreč, da je stvar v bistvu povsem preprosta. Zadostuje eno samo vladno telo, ki bo po doseženem soglasju o rešitvi odškodninskega vprašanja zbralo ustrezno individualno dokumentacijo (veljala bodo tako samo nemška potrdila o internaciji) in jo posredovalo nemški ambasadi. Od tu dalje njegovo delo preneha, končana pa je tudi vloga države Slovenije, razen pri njenih materialnih koristih.
Tako si stvar predstavlja odbor taboriščnikov ukradenih otrok, to je po mnenju tujih zgodovinarjev najbolj prizadete kategorije nemškega nacizma, na niimberškem procesu označene kot zločin proti človeštvu, ki sprašuje, mar se slovenska vlada res boji nemške zamere, ali bo treba odškodnino izterjati po civilno-pravni poti?
J. Z.
REGIONALIZEM KAKOR GA VIDIJO ŽUPANI S CELJSKEGA OBMOČJA
GRDA LJUBLJANA
Slovenija postaja vse bolj centralistična država. Moč In denar se stekata v Ljubljano, ostala mesta in kraji ostajajo le še province. Rešitev tega položaja mnogi vidijo v regionalizmu. Vendar gre za dve oviri: najprej je tu nova ustava, ki tega točno ne opredeljuje, in potem so tu lokalni interesi.
Regije z državnimi pristojnostmi
Po telefonu smo poklicali osem županov celjske regije, ki je v zadnjem času izgubila največ občin. Tako so se pričele od Celja oddaljevati naprej občine Posavja, zatem Velenje, Mozirje. Kako je s tem danes?
»Naša občina, ki se bo po novem razdelila v tri, si želi ostati v celjski regiji,« pravi Miloš Veršec, župan v Laškem »Nova zakonodaja glede regionalizma še ni dodelana, zato ni popolnoma jasno, kakšen bo položaj regij in kakšne pristojnosti bodo te imele. Vsekakor pa bomo ostali v celjski regiji, saj smo s Celjem povezani s številnimi vezmi, gospodarskimi, kulturnimi...,
Regije bi morale imeti državne pristojnosti, da ne bi bilo potrebno za vsako malenkost teči v Ljubljano. Sodeč po gradivu, ki smo ga dobili, bodo nove občine »bolj komunalne skupnosti«. Sevda bi morali paziti, da bodo uprave teh regij cenejše in gospodarsko opravičene. Kar se tiče Foruma slovenske Štajerske, se mi zavzemamo za sodelovanje z njim,
v okrajih, ki naj ne bi bili preveliki. Z novo organizacijo občin se strinja le pod pogojem, da bo seštevek uradnikov manjši od sedanjega. Po njegovem naj bi regije imele samo izvajalske pristojnosti in nikakršnih državnih.
Podobnega mnenja je Jože Baraga, župan v Slovenskih Konjicah. Tudi on se zavzema za centralitično urejeno Slovenijo. »Regije bi
»Milan Dobnik, župan Žalca: »Zavzemam se za centralizirano Slovenijo, regije ne bi smele imeti nikakršnih državnih pristojnosti«.
»Če bi v Ljubljani tri ministrstva za isti dan In uro sklicala sestanek z Občinarji in če k temu dodamo še vse, ki s Štajerske, Koroške in Pomurja dnevno drvijo v Ljubljano, bi potrebovali štiripasovno avtocesto...«
(Anton Rous, na Forumu slovenske Štajerske v Črešnjevcu)
vendar bi ta forum moral služiti predvsem gospodarskemu sodelovanju«, je zaključil laški župan.
Žalski župan Milan Dobnik meni drugače. On se zavzema za centralizirano Slovenijo. Pravi, da smo premajhni, da bi si lahko privoščili regijsko delitev države.
Tudi o kakšnih deželnih opredelitvah je po njegovem mnenju pri nas težko govoriti. Prihodnost Slovenije vidi
morale imeti samo posvetovalne funkcije, nisem za kakršnekoli regijske upravne službe, saj bi bile te le ena stopnja več med republiko, okrajem in občino,« pravi.
V Mozirju mislijo drugače. »Celjska regija je v tem prostoru smiselna in koristna. Vendar je težko govoriti o regijah, ko niti ne vemo, kakšne pristojnosti bodo imele občine. Vsekakor se zavzemam za celjsko regijo, določene pristojnosti pa bi mora-
le ostati v Mozirju,« pravi mozirski župan Andrej Presečnik. Meni tudi, da bo potrebno določene državne pristojnosti prenašati na regije.
Glede Foruma slovenske Štajerske se boji, da bi bila to premočna delitev Slovenije.
Velenjčani so za »deželo«
Zanimiv je položaj Velenja, ki po besedah velenjskega župana gravitira med Celjem in Slovenj Gradcem. Velenjčani nekatere stari urejajo v Celju, druge pa zopet na Koroškem.
Sedež Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja imajo na Koroškem, ravno tako je tam tudi Skupnost za zaposlovanje ter sedež elektrogospodarstva.
Pankrac Semečnik, velenjski župan, ni navdušen nad regijami, raje bi imel »dežele«. »Moje mnenje je da naj bi imela Slovenija vei »dežel« in nobene regije Modela deželne ureditve ža niso ponudili. Kljub temu mi slim, da je o regijah še prež godaj govoriti. Dosti bolj po trebno bi bilo urediti uprav no ureditev države in ustano viti nove občine in okraje. Pr. ustanavljanju regij bodo imele največ besede ravno novoustanovljene občine, kar pre-radi pozabljamo.«
»Celjsko regijo si predstavljam približno enako, kot je sedaj. Če bi bila v regiji povezana samo Šentjur in Šmarje, bil bila ta regija premajhna. Kar se tiče Foruma slovenske Štajerske se mi zdi, da bi bila regija v takšni obliki prevelika, saj se Mariborčani ne bi zanimali za probleme, ki nas pestijo v Šentjurju,« meni šentjurski župan Jurij Malovrh.
Podobnega mnenja je Jože Čakš, župan iz Šmarja pri Jelšah. Tudi on ni preveč navdušen nad centralizmom in smatra, da je potrebna decentralizacija Slovenije. S sedanjo celjsko regijo je kar zadovoljen, saj so neka-ter stvari na tem območju že dosedaj relativno dobro potekale in si želi, da bi bilo tako tudi v naprej.
Slabe ceste — slika centralizacije
Anton Rojec, celjski župan, je znan po odločnem zagovarjanju regionalizma in ostrem nasprotovanju centralistični ureditve Slovenije. In kaj si on predstavlja pod celjsko regijo?
»Lokalno regionalno povezovanje bi moralo temeljiti zgolj na skupnih interesih in na popolnoma svobodnem povezovanju posameznih občin. Skupi interesi izhajajo iz potreb prebivalstva, kot so komunala, šolstvo, gospodarstvo, zdravstveno varstvo,
Celjski župan — Anton Rojec: »Takšna centralizacija, kot jo Imamo sedaj, zavira razvoj območja in inciativo ljudi«.
financiranje skupnih naprav in objektov, kulturno sodelovanje in še mnogo drugih reči. Zato tam, kjer bomo imeli skupne interese, ne bo težko najti skupnega jezika.
Kam nas centralizacija oblasti in odločanja lahko pripelje, se najbolje vidi pri cestah in brezupni borbi za sodobno cestno povezavo med Celjem in Ljubljano.
Smatram, da bodo imele regije tudi nekaj državnih funkcij. Policijo kot regionalni organ, potem sodstvo, možnost vodenja upravnega postopka na drugi stopnji.
Regionalno povezovanje je danes nujnost, saj je prisotna izredno močna centralizacija, ki zavira ves razvoj in uničenje inciativo. Prav ta premočna centralizacija bo pripeljala do avtonomaških tendenc, ki se že pojavljajo, kot na primer Forum slovenske Štajerske. To pa seveda ni nič čudnega, saj gre centralizacija naprej po svoji logiki in zbuja odpor. Če bomo hoteli to spremeniti, bomo morali napraviti nekaj odločnega,« trdi Anton Rojec.
Glavna napaka na področju regionalizma je bila že storjena, saj novi slovenski parlament ne bo dvodomen, na kar so nekateri vseskozi opozarjali, pač pa bo le še koncentriral odločanje.
Tega se mnogi zavedajo in napovedujejo protiukrepe, med katerimi bo tudi posebna skupnost slovenskih občin, ki bo poizkušala zaščititi predvsem lokalne interese, za katere v Ljubljani nočejo slišati.
j. v.
DVA »OKROGLA« ČLENA O REFERENDUMU
ODLOČI LAHKO PEŠČICA
Nova slovenska Ustava Ima dva člena o referendumu. O zakonodajnem referendumu govori čl. 90, o spremembi ustave na referendumu pa 170. člen. Torej — dva »okrogla« člena. Če ju malo bolj preberemo, pa sta res »okrogla«, saj v nobenem primeru ni potrebno, da odloči večina vseh volilnih upravičencev.
Čl. 90 pravi: »Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor Je vezan na Izid referenduma. Državni zbor razpiše referendum Iz prejšnjega odstavka (odstavka v členu sicer nll) na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volllcev. Pravico glasovanja na referendumu Imajo vsi državljani, ki Imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volllcev, ki so glasovali. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.«
Določila Imajo dve veliki pasti. Prva je, da ni pomembno, koliko volllcev se udeleži referenduma, važno je, da Je večina tistih, ki so odločali, odloči »za«. To pomeni, da lahko sprejme zakonska določila le peščica ljudi. Druga luknja pa je v določilu, kako se sprejme zakon o referendumu. Ta zakon tudi lahko sprejme peščica poslancev. Sploh ni nujno, da so sklepčni, da Jih je vsaj polovica na seji, važno je, da za zakon glasuje dve tretjini navzočih poslancev. 170. člen pa pravi: »Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volllcem na referendumu, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volllcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volllcev.«
Ta člen torej dovoljuje, da ustavo lahko spreminja volllec več kot četrtina vseh upravičencev.
V obeh primerih so določila nelogična. Tudi sicer je določilo o spreminjanju ustave, ki jo predlaga državni zbor, podobna, saj tudi za sprejemanje ustave velja, da Jo lahko sprejme dve tretjini navzočih poslancev.
Prav bi bilo, če bi zakonodajni referendum uspel, če bi se ga udeležila najmanj polovica upravičencev In bi »za« glasovala večina. V primeru spreminjanja ustave pa bi naj pisalo, da je ustavo moč spremeniti, če na referendumu glasuje »za« več kot polovica vseh volilnih upravičencev.
Seveda pa bi morali spremeniti tudi določilo o dvotretjinskem odločanju. V primeru sprejemanja zakona o referendumu in pri spreminjanju ustave bi moralo »za« glasovati dve tretjini vseh poslancev, ne le tistih, ki so navzoči. Morda bi lahko zakon o referendumu sprejeli le z večino vseh poslancev.
Zakaj Imamo taka določila, ni Jasno. Slovenski plebiscit bi po novi ustavi lahko sprejeli, če bi »za« glasovalo več kot »proti«, ne glede na to, koliko bi jih sploh prišlo na volišča. Tudi z »Jedrskim referendumom« bo tako, če bo ustava obveljala.
Mar res ne bi Imeli bolj zavezujočih določil, ki bi zagotavljala, da bo referendum res odraz najširše volje?
Z. K.
POSLANSKI
PROTEST
Drago Demšar, Niko Grafenauer in Primož Simoniti so poslali protest posebnemu odposlancu generalnega sekretarja Združenih narodov Cyrusu Vanceu.
V njem nasprotujejo Vancejevemu obisku Veljka Kadije-viča. V pismu poudarjajo, da mož takega diplomatskega slovesa, ki se s posebno vnemo zavzema za človekove pravice, ne bi smel prezreti Kadijevičeve vpletenosti v vojne zločine nad civilnim prebivalstvom v Sloveniji in na Hrvaškem.
LOGARSKA V PRECEPU
PRITISKANJE PO SLOVENSKO
Sporočam, da je spoštovani gospod minister Ingo Paš obljubil, da bo pritisnil na zunanje ministrstvo. Dr. Žuntar je menil, da bi morali domačini pritisniti na občinsko vlado. S strani občinske vlade naj bi bila pritisnjena republiška skupščina. Seveda bi pred tem v ospredje pritisnjenosti prišli še lovska družina, zavod za spomeniško varstvo, (ribiči?), zavod za urejanje okolja, Planinska zveza, domačini, predvsem pa izgleda turisti in njhov odnos do okolja in tujih njiv.
Te tuje njive
Logarska je še vedno lepa, morda vedno lepša glede na gosto poseljen svet okoli nje, ki se iz dneva v dan spreminja v nekaj, kar lahko z najzaničevalnej-šim izrazom imenujemo odraz človeka. Betonska koc-koidnost našega časa ni uspela okrniti oddaljene dolinice. Tudi Avstrijce smo uspeli pustiti pred vrati, da nas niso ponemčili skozi ozek prehod Pavličevega sedla. S čemer smo seveda pustili pred vrati tudi sebe. In to svojimi.
In o tem je govoril gospod Paš, kako bo on pritisnil na gospoda Rupla, ki pa je, verjemite, ta čas že pritisnjen z večih strani, da je verjetno pritiskanja tudi že malo naveličan. In kako bo potlej (menda?) gospod Rupel s svojim ministrstvom ministroval nam vsem v prid, pa četudi Avstrijcem, ki se bodo pri nas končno lahko počutili kot doma. Sicer pa je bil gospod minister Paš takrat trenutno na tiskovni konferenci v Solčavi, na kateri naj bi bojda novinarji dobili informacije v zvezi z zagonom projektna »Zapornica na vhodu v Logarsko dolino«, v zvezi s tem pa, kolikor je znano, gospod minister ni bil ravno širokosrčen z obljubami. Res pa je tudi v tem primeru pritiskanje predlagal kot preizkušeno metodo.
Kaj storiti jutri
Enkrat jutri naj bi na vstopu v Logarsko dolino motorizirani obiskovalci začeli plačevati takso, ki naj bi pokrila stroške uslug. Od parkiranja do ureditve kurišč, (avtopralnic?), smetnjakov, oglasnih tabel in podobno. Projekt naj bi vodilo podjetje, sestavljeno iz domačinov, nekaterih delovnih organizacij, predvsem takih, ki imajo tam počitniške objekte ali druge interese.
Takšna ureditev bi pomenila, da so kmetje, ki so lastniki večine zemljišč, končno uspeli premakniti korak naprej zadevo, ki Jo je sedanja vlada in tudi bivša vlada predolgo neučinkovito razreševala. Saj ne, da bi ne bilo zakonov, ki bi zagotavljali očuvanje naravnih lepot. So, le denarja ni za izvajanje le-teh. Od kmetov je težko pričakovati, da bodo v nedogled igrali smetarje. In ker jutri zapornic tam ne bo, zakoni bodo v veljavi le še kakšen mesec, dva, gospod minister bo verjetno tudi še nekaj časa pritiskal, bi bilo najbolje, če kmetje jutrišnji dan začnejo s pritiskanjem nase, da ne bodo podili nekulturnih turistov z vilami po svojih njivah.
_______
Vsi skupaj, vsak zase, edino kar funkcionira, pa je slap Rinka.
Zapornic ne bo
Razen na črno. Ne bo pa jih zato, ker je za mesec, dva tako brez pomena sploh kaj reševati, potem pride novi zakon. In ne bo jih, ker se tisti, ki bi morali skrbeti za našo lepo domovino, raje ukvarjajo s svojimi ritmi. Zato, ker se bojijo, da bo podjetje profitna organizacija. In ne bo jih, ker so ljudje med sabo skregani. Seveda pa jih ne bo tudi za to, ker so se sedaj spomnili na vprašanje maloobmejnega prehoda. Kar pomeni, da bi morali postaviti dve zapornici, razen, če bi naši ljudje plačali dvojno, tudi za Avstrijce. Kar pa seveda ne gre!
Po drugi strani Je ta primer preveč podoben primeru šoštanjske termoelektrarne, kjer ob vseh Inštitucijah in zavodih delavci umirajo sami, v tišini, te iste Inštitucije pa se ukvarjajo s sabo In prelaganjem odgovornosti na druge. Ravno tako, bomo ob vseh inštitucijah, ki jih imamo danes, šele Jutri začudeno gledali, kaj se je zgodilo z našo lepo Logarsko. Uničil jo bo sistem, ljudje sami.	.
ANICA BERGLEZ-VOLK, IZVRŠNA DIREKTORICA CELJSKE ZLATARNE
ZLATO JE PRECENJENO
Kriza ali ne, po plemenitih kovinah ljudje vselej posegajo, v zlatu je lesk, ki mu roke, izurjene v dolgoletni tradiciji, dajejo še poseben čar in to bodo letošnjo pomlad celjski zlatarji dokazali vsemu svetu na veliki mednarodni razstavi v času svetovnega kongresa oblikovalcev ICSID v Ljubljani. Časi so podivjani, trg bivše Jugoslavije je zamrznjen, vsak dan je treba v poslovanju upoštevati spremembe, a v celjski Zlatarni, v enem največjih proizvajalcev nakita v Evropi s 750 zaposlenimi, reagirajo na dogodke, uvajajo nove programe, v kovnici se urno obračajo, se potegujejo za posle v svetu in postopoma na zlati borzi prihajajo do vse večjih količin čistega zlata.
Tradicionalna mednarodna zlatarska razstava se letos seli v Ljubljano, kjer se nameravajo svetovni javnosti celjski zlatarji predstaviti v najboljši luči. Pokazali bodo novosti v oblikovanju nakita, ustvarjalno moč svojih oblikovalcev, nove pobude in materiale v oblikovanju izdelkov iz plemenitih kovin.
»Celjski zlatarji uživajo velik ugled, saj so s kvaliteto in umetniško vrednostjo svojih izdelkov že tri stoletja znani doma in v svetu. Najpomembnejši cilj naše firme je ohraniti izvirni stil celjske zlatarske šole in njene vrhunce bomo prikazali na 23. zlatarski razstavi z mednarodno udeležbo, ki bo od 17. do 21. maja v Tivolskem gradu v Ljubljani,« pravi Anica Berglez-Volk, izvršna direktorica celjske Zlatarne, ženska, ki sodi med najboljše slovenske managerje.
»K sodelovanju smo povabili najpomembnejše oblikovalce nakita in mnogi so se odzvali, povabili smo naše partnerje iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Japonske in potrdili so svoj prihod, sodelujemo z organizacijskim komitejem 17. svetovnega kongresa oblikovalcev ICSID in z rezultati smo zadovoljni, čeprav osebno menim, da je prireditev preveč zaprta vase. V premajhni meri jo izkoriščamo za predstavitev kvalitetne proizvodnje slovenskega gospodarstva, ustvarjalnosti in tržnih prednosti, razumem finančno stisko, a Slovenija je na tem kongresu premalo ambiciozna, priložnost pa je velikanska.«
V celjski Zlatarni so seveda vsi na nogah, pospešeno delajo, pripravljajo novosti, se dogovarjajo s Krko kozmetiko, Steklarsko šolo v Rogaški Slatini in delno tudi z Muro iz Murske Sobote o skupnem nastopu. Nared je kolekcija nakita po predlogah oblikovalca Oskarja Kogoja, pripravljena je kolekcija Leona. V približno 150 vitrinah bodo v Ljubljani pokazali čez tisoč eksponatov, vrhunskih likovnih in tehnoloških dosežkov, ki jih bo za predstavitev odbrala posebna komisija in z njimi predstavila celovit proizvodni program celjske Zlatarne.
»Slovenci tačas iščemo svoje korenine in v celjski Zlatarni smo jih želeli poiskati v oblikovanju nakita. Povezali smo se s pokrajinskim muzejem v Ptuju, kjer hranijo imenitno zbirko starega slovanskega nakita in po originalnih predlogah smo v zlatu in srebru oblikovali posebno verodostojno kolekcijo približno stotih zares mikavnih primerkov, ki jih bomo pokazali v Ljubljani, razstava pa se bo potlej selila še po nekaterih mestih v tujini, »pravi Anica Berglez-Volk.
Kovnica je oživela
V Zlatarni iščejo»nove programe in kovnica zlatnikov in srebrnikov, vse za znanega naročnika s plačilom materiala ob naročilu in dela po dobavi, postaja vse donosnejša. Izurili so se v kovanju novcev, medaljonov, spominskih obeležij in njihovi modelarji so se potrdili s srebrnimi, zlatimi tolarji, s srebrniki in zlatniki za Sinjsko Alko, prihajajo naročila iz sosednje Hrvaške in vse več tudi z zapadlih trgov.
»Tačas smo iz Združenih držav Amerike dobili veliko naročilo in pripravljamo projekt Černobil, predvsem srebrnike, v sodelovanju z Zagrebško banko se lotevamo izdelave srebrnikov in zlatnikov Marije Bistrice, ki v hrvaški cerkvi ogromno pomeni. Ponujamo svoje usluge ob številnih obletnicah, izdelujemo zlate in srebrne znamke in še marsikaj s tega specifičnega področja. Vse več je naročnikov iz inozemstva,« pojasnjuje izvršna direktorica Anica Berglez-Volk.
Zlata borza v povojih
Količine zlata, ki jih za svoje izdelke, v celjski Zlatarni uspejo kupiti na zlati borzi v Ljubljani, so za zdaj še sorazmerno majhne, vendar se trg prebuja in v celjski Zlatarni so doslej že usposobili drugo generacijo brokerjev na odkupovanje zlata. Prav zdaj delajo izpite, s katerimi bodo dobili potrebne certifikate in pravico do trgovanja z zlatom.
Zlatarna je v tem trgovanju pooblaščena rafinacija in v njej imajo redno zaposlena dva brokerja. V prometu so trenutno petdesetgramske ploščice iz čistega zlata z garancijo čistine in žigom celjske Zlatarne, ki je z borzo sklenila pogodbo o odkupu zlata in predelavi v želeno' čistino, v Celju pa so odprli tudi hranilno službo za posameznike.
-	Kako je mogoče na ljubljanski borzi prodajati zlato, kakšni so postopki?
»Če hoče nekdo prodati nakit, se mora povezati s pooblaščenim brokerjem. Vsak broker ima licenco in se predstavi z njo, pripada mu poldrugi odstotek provizije in v dogovoru s prodajalcem njegovo zlato skuša na borzi prodati po najugodnejši ceni. Tačas je povpraševanje bistveno večje od ponudbe in zato je zlato na ljubljanski borzi v primerjavi s svetovnimi cenami precenjeno, približno za 20 odstotkov dražje.«
-	Generalni direktor borze Draško Veselinovič je izjavil, da bi letno na borzi lahko trgovali z okoli štirimi tonami zlata. Ali to drži in kaj ponudba pomeni za vaše oskrbovanje s plemenitimi surovinami?
»Za zdaj nakup na borzi ni
najpomembnejši vir surovin, je pa eden izmed virov in sčasoma lahko postane najpomembnejši. Ponudba štirih ton zlata ni realna, vsaj ne prvo leto,« meni Anica Berglez-Volk.
Recesija ne duši zlatarstva
V celjski Zlatarni so s poslovnim letom zadovoljni, poslovno leto so zaključili s pozitivno ničlo in uspelo jim je, da niso zmanjšali vrednosti trajnega kapitala oziroma so ga za nekaj odstotnih točk celo povečali. Še vedno ima Zlatarna, kot pravi izvršna direktorica, najmanj petdeset odstotkov lastnega kapitala, kar v sedanjih nelikvidnih časih ogromno pomeni.
»Svetovna recesija, zlasti recesija v Združenih državah Amerike, na razvoj naše branže ne vpliva dosti. Res nekatere rudnike zlata zapirajo, a hkrati jih drugod odpirajo, kar ohranja ravnovesje
v oblikovanju svetovnih cen zlata in če so cene primerne, potem to pozitivno vpliva na zlatarsko industrijo. Naše merilo je obseg proizvodnje v sosednji Italiji, kjer so lani v primerjavi z letom nazaj beležili kar 17-odstotno rast proizvodnje, kar je ogromno. Pomemben smerokaz za nas je tudi njihova usmeritev v Skandinavijo, na Daljni vzhod in na Japonsko.«
- Ob prodaji nakita iščete posle zunaj tudi na druge načine. Kako daleč so dogovori z Alžirijo?
»Razgovori z Alžirci so pri koncu. Tam bomo v sodelovanju z Rudisom postavili tovarno za predelavo plemenitih kovin, za rafinacijo in proizvodnjo polizdelkov, posredovali tehnologijo in opremo, kar za nas v materialnem smislu ogromno pomeni,« zaključuje Anica Berglez-Volk.
Enči Šibila
Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje
Simona Vovk
, Cesta na Ostrmi 11), (3000 Celje, telefon & fes: 06334-222
Izdelujemo filme za offset - sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi desian -zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in ^ reklamne letake na barvni papir. * ^
Storitve izvajamo na "fotostavku" in računalniški opremi ''Macintosh" z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi).
NOVf iSOBA
____ 9____
KAKO NAHRANITI ŠESTČLANSKO DRUŽINO Z ENO PLAČO
UMETNOST PREŽIVETJA
Imeti pet otrok, je to morda radost ali kazen, je to obup ali veselje? Pravijo, da bodo dali davčne olajšave tistim, ki se bodo ob treh otrocih odločili za nakup novega avtomobila. Kakšna ironija, avto in kopica otrok ne gresta skupaj, razen morda tistim, ki živijo v vrhnjem sloju prebivalstva. Kako omogočiti zdravo in srečno otroštvo, ko še v lonec ni kaj dati, o tem snovalci zakona o avtomobilskih olajšavah ne razmišljajo.
Veder vsakdan
Vrh hriba Zavrh nekaj kilometrov proč od Dobrne živita Mira in Lojze Pogorevc. Mira je mati petih otrok, ki jo lahko zaradi njenega dostojanstvenega pogleda na svet imenujemo-umetnico življenja. Mati, ki zna v družino pričarati veder nasmeh, odmisliti težave, ki pestijo tiste, ki se ukvarjajo z mislijo, kako se obleči, kako obdariti otroke kje letovati.
Šest tisoč tolarjev moževe plače, socialna pomoč, kravica v hlevu, nekaj kur, ki nesejo jajca in šest lačnih ust, med njimi štirje šolarje so tisti del njenega umetniškega delovanja, ki ga mora vsak dan izpolniti. Ce bi imela denar, da bi lahko kupila še dva prašiča, čeprav nima dovolj zemlje, da bi tudi zanju pridelala hrano, bi še lepše zrla v prihodnost.
Tako pa živi od plačila toplih otroških pogledov, zadovoljnih ob polnih krožnikih tistega, kar jim lahko ponudi.
Garanje od zore do mraka
Oče Lojze se vsako jutro odpravi peš ali z mopedom proti Dobrni, od koder se z avtobusom odpelje na svoje delo v Ingrad. Tam z rokami in stroji gradi lepe, moderne hiše za tiste, ki morda lahko uveljavljajo pravico do olajšave pri nakupu avtomobila za tretjega otroka. Ob koncu delovnega dne povpraša naokrog, če bi se morda še kje dalo zaslužiti kakšen tolar več za svoio druži-
no. Pa se vse bolj redko dogaja, da mu uspe, dela ni dovolj že za tiste, ki so zaposleni.
Tudi Mira je bila včasih zaposlena. Devet let je delala v Celju in v Dobrni. Pa so se potem rodili najprej pred triindvajsetimi leti Zdenka, nato sinček, ki ni dočakal .več kot osem mesecev, pred osemnajstimi leti Robi. Štiri leta kasneje je privekala Ma-tejka, pred dvanajstimi še Natalija in ravno deset let je tega, ko se je rodila najmlajša Melita. Zdenka, ki je sedaj že sama mati in se je odselila, je do svoje srednje šole izmenično z materjo čuvala mlajše sestrice in bratca. Potem je Mira uvidela, da mora pustiti službo, če hoče otrokom nuditi vso potrebno skrb.
Mira in Lojze sta se vzela 1970. leta. Takoj sta pričela z gradnjo. V hiši ni opeke ali peskaj ki ga ne bi sama vgradila. Že čez dve leti sta se najprej vselila pod prvo gradbeno ploščo, kmalu za tem v nedokončano zgornje stanovanje. še danes nista vsega postorila, pa ne zato, ker bi zmanjkalo pridnih rok, zmanjkalo je le materiala, ki bi ga lahko vgradila.
Ob tem sta na svojem hektarju zemlje pridelala za kravico, ki jim daje mleka in kdaj telička. Tudi krompirja in fi; žola nekaj zraste, čeprav ga nikoli ni dovolj. En hektar namreč meri samo stokrat sto metrov.
Ljubezen je premalo
Miro smo srečali ob nabi-
ranju regrata, tega daru narave, ki raste v teh krajih obilo.
»Dovolj sem ga nabrala za današnje kosilo, vsi ga imamo radi. Samo kakšno stvar še dodaš in imaš kaj postaviti na mizo,« je rekla in se odpravila domov.
Notranjost hiše kaže skrbno gospodinjo. V kuhinji stoji peč na drva in električen štedilnik. Klop na katero dnevno seda številčna družina je domače izdelave, kavč je verjetno nudil počitek vsem Mirinim otrokom. Na njem je previjala in ljubkovala svoje dojenčke. Že takrat ni imela sreče z obiljem, ker je za vse do zadnjega otroka plenice prala na roke.
»Prav dobro se spomnim, da smo elektriko in pralni stroj dobili v hišo 27. oktobra 1981. leta, malo pred rojstvom Melite. Star je komaj dobrih deset let pa je stalno v okvari, še dobro da se Lojze spozna na te reči in ga velikokrat sam popravi,« pove Mira.
Medtem naloži na peč, da bo pristavila krompir in kavo.
»Kljub vsemu sem zelo ponosna na svoje otroke. Zdenka, ki je ostala brez službe, študira na mariborski ekonomski fakulteti, pridna je. Robi bo morda Jetos po zaključenem skrajšanem programu na kovinarski šoli nadaljeval tretji letnik. Matejka končuje osnovno šolo. O njej največkrat razmišljam s strahom v prsih. Morala bo na težjo operacijo srca, trenutno še čakamo in upamo, da operacija ne bi bila potrebna. Pravi, da bo postala šivilja. Tudi prav, saj mora paziti na svoje zdravje. Natalija, ki je v šestem razredu, je najbolj zgovorna, pa tudi v šoli je najbolj pridna. Gotovo se bo česa izučila. Melita, ki hodi v četrti razred, je, kot se to
Mira Pogorevc z najmlajšima
običajno dogaja najmlajšim - naša ljubljenka. Vsem bova omogočila, da se bodo izučili poklica, strah naju je le, ker zaposlitev ne bo,« pravi Mira.
Najprej je iz šole prišla najstarejša Matejka. Drobna, črnolasa, sramežljiva deklica se je umaknila obiskovalcem.
NA TEJ STRANI ŠTEDILNIKA
Natalija, rdečelična upehana deklica je prišla malo kasneje, bolj zgovorna je od Ma-tejke. Pravi, da mamici rade pomagajo, samo te^je se dogovorijo, kaj bo katera naredila.
Najmlajša Melita, ki je tokrat zadnja prišla domov, se je najprej sramežljivo stisnila k mamici in jo pogledala globoko v oči, spregovorili nista ničesar.
Vse tri so odšle ven k psičku Muriju.
»Prav nič mi ni žal, da imam toliko otrok. Še več bi jih imela,.če bi le lahko. Tako pa poslušam nekatere matere, ki tožijo nad izbirčnostjo in muhavostjo svojih otrok. Pri nas tega ne poznamo. Moji otroci nimajo igrač. Za otroke danes ni dovolj le ljubezen. Mesečno plačam za malice deklet tisoč sedemsto tolarjev. Robi sicer dobiva štipendijo, pa jo tudi porabi za avtobus in zvezke.
Za elektriko plačamo dva tisoč tristo tolarjev, petsto in čez damo za vodo. Televizija se nam je pokvarila, pa kaj, saj ni dobro za otroke, da bi jo preveč gledali. Pridejo še tudi druge stvari, tako, da ob koncu meseca ugotovimo, da nam je zmanjkalo za poravnavo vseh obveznosti. Ob zadnji pomoči socialnega skrbstva sem kupila prašek in sedaj imam obilo pranja, upam, da bo stroj vzdržal,« pravi Mira.
Melito in Natalijo je čas obeda pripeljal v kuhinjo.
»No, povejta, kaj najraje jesta,« ju vpraša Mira.
»Praženec in mlečni zdrob,« pove Melita. »Jajčka, takšna vmešana, kot jih naredi Zdenka, imamo najraje,« doda Natalija in vsem razloži, kako jih sama pripravlja.
Tl, MOJA NAJDRAŽJA DOMOVINA
Mira odstavi kuhan krompir in sede k mizi. »Čeprav nimamo veliko, ne tarnamo. Otroci me večkrat vprašajo, koliko še imam na knjižici. Za vse se dogovorimo, prednost dajemo tistemu, kar najbolj potrebujemo. Moko kupujemo, kruh pa pečem doma, saj je tako ceneje, čeprav je Lojze preteklo jesen dal celo plačo za meter drv. Letos bo malo huje, Matejka in Natalija gresta k birmi. Pravita, da se ne bosta nikoli poročili in zato ne potrebujeta birme. Seveda to je bolj v šali povedano. Pa bomo že nekako zmogli, samo da bi Matejka ozdravela in da bi mene noge še držale. Zadnje čase tudi te niso zdrave,« pravi Mira.
Ob odhodu vse tri drobne deklice ob kuhinjskem oknu čakajo na Robija, da bi skupaj kosili. Oče bo verjetno prišel šele pozno zvečer domov.
Jana Štrlekar Foto: Severin
POLITIKA PO KMEČKO: MLEKARNE V SLOVENIJI SE DUŠIJO V MASLU
DRŽAVA
POMAGAJ
Siromaštvo Slovencev je prepolovilo porabo mleka. Mlekarne ne vedo, ne kod In ne kam z mlekom v prahu in maslom. Zaradi visokih odkupnih cen In proizvodnih stroškov v tujini nismo konkurenčni.
Niti pol leta ni minilo od opozoril, da ne kaže v nedogled dražiti prehrambenih Izdelkov In hrane, ker se kupna moč Slovencev strahovito zmanjšuje. Opozorila seveda niso otreznlla gospoda Omana In njegovega zeta, niti drugih v kmečki stranki, ki so si politične poene nabirali tudi na račun nemogočih obljub. V nekaj mesecih se je obljubljena zaščita kmetojralcev, ki so medtem v resnici živeli tako zaščiteni, da temu ni primere v Evropi, obrnila v svoje nasprotje.
Na slovenskem trgu je trenutno popolna zmeda. In to ne samo z mlekom, temveč tudi z mesom. Tako kot so slovenske mlekarne že branijo mleka, mesarji več ne odkupujejo živine. Ker smo zdaj Slovenci dobro zagrajeni z mejami, tudi prekupčevalcev od drugod ni. Vendar jih ni samo zaradi novih državnih mej. NI jih iz preprostega razloga, ki pa trdobučnim še vedno ne gre v glavo, da so namreč z našim načinom razmišljanja in dela daleč predragi.
Manjši pridelovalci mleka se rešujejo s prodajo mleka na dom. Toda kaj storiti onemu kmetu, ki si Je leta Izbiral in kupoval najboljše mlekarice In se v celoti preusmeril (kot smo to reklamirali In ga z obljubami zavajali) v mlekarstvo pa zdaj ne ve, kaj bo z njegovo čredo. Ali z njegovim sosedom, ki se Je preusmeril v pitanje živine in mu zdaj živina ostaja v hlevu.
Kmetič, ki se Iz različnih razlogov že doslej ni vdl-njal uradni politiki, svoje živinče s črnim zakolom še spravi h kupcem, vendar s prepolovljeno ceno od tiste Izpred novega leta. Tako se je zgodilo to, kar kmetje niso hoteli verjeti. Da namreč Slovenci, predvsem pa na desettisoče delavcev, ki so Izgubili delo enostavno nima denarja ne za mleko in ne za meso. Onih 100 tisoč brezposelnih pa že tako mesa ne vidi niti ob praznikih.
Mlekarne vztrajajo z odkupom mleka, ker jih vežejo pogodbe in se ob prepolovljeni prodaji skušajo rešiti s predelavo. Toda v skladiščih se nabira na tone masla in sirov. Do včeraj je bilo to manjše zlo, ker so ga vsilili v državne rezerve ali vojski, danes pa tudi to več ne gre. Povrhu nam Je rožljanje z orožjem odgnalo turiste, tako da tudi turizem, kot veliko potrošnik ne upa v rlzlk.
Zato ni čudno, da je začelo pokati v živilsko predelovalni industriji. Prozorne finte, kot so bile tiste, da so mesarji manjvredno meso, po katerem je vse več Slovencev pridno segalo zaradi nižjih cen, z navijanjem cen enako odtujilo, kot s predelavo v »pol-trajne« izdelke, so se kot bumerang začele vračati. Skladišča so polna, v mesni Industriji zaposleni delavci pa na robu obupa.
Tako politiki v kmečki stranki kot oni v predelovalni industriji vse pogosteje trkajo na vrata države. Računajo namreč, da bi naj bila spet država tista, ki bi ugriznila v kislo jabolko, odkupila tržne viške In tako zaščitila samo proizvajalce In predelovalce. Za potrošnike je obema vseeno.
F. Krivic
TE,
OPOZORILNA STAVKA ALI EKSPLOZIJA
O TEM V DE GOVORIJO DELAVCI DIREKTORJI POSLANCI
CELJSKI PISKER, STRAH IN GROZA DELINKVENTNE MLADINE
MLADOLETNIKE ZDRAVIJO
Celje ima svojo posebnost. Samo strogo središče Knežjega mesta, tik ob tržnici ima neobičajne prebivalce. Ne, to niso morebitni nasledniki knežje vladavine. Tam prebivajo mladoletni prestopniki kazensko poboljševalnega doma in zaporniki.
Cerkev, sodišče, tržnico, trezorje z zlatimi rezervami in zapore ločujejo ie vmesne stene. Zaporniki se sprehajajo ob imenih med drugo svetovno vojno streljanih rodoljubov, po muzejskem dvorišču stokrat prekletega Starega piskra. Tu zaprti mladoletniki imajo srečo, če vsaj za dve uri dnevno uzrejo košček neba nad betonskim dvoriščem. Medtem nedaleč proč v zelenju samevajo objekti nekdanje jugoslovanske armade. Obdani z igrišči, z razkošnimi prostori za prosti čas, s sprehajalnimi potmi. Toda nad njimi drži patronat slovenska Teritorialna obramba.
Življenje v zaporu
Počasi, brezvoljno, kot da čas zanje ne obstaja, se sprehajajo po svojih strogo določenih poteh tisti, ki v teh prostorih ne živijo po svoji volji.
Na oddelku, ki ga nekateri imenujejo »odprti oddelek« celjskih zaporov, sedi edini dopoldanski obiskovalec dnevnega prostora. Tokrat ne riše svojih običajnih motivov žena in nabožnih podob, ampak prebira dnevno časopisje. Počasi obrača liste, dokler mu pogled ne zaplava preko njih skupaj z mislijo, kako ven iz teh zidov med ljudi, v življenje.
Nadstropje nižje, kateremu pravijo polodprti oddelek, nekaj naključnih obiskovalcev nemo zre v televizijski ekran, čeprav je ura komaj odbila poldne. Kaj je na programu, morda ni pomembno, preko njega lahko zrejo v zunanji svet, ki je njim odvzet. Vidijo sonce, zelenje, ljudi. So le nemi opazovalci življenja zunaj teh zidov. Njihove spalnice medtem samevajo, pa kaj naj bi v njih počeli. šest dvonadstropnih postelj, zamreženo okno, ki slabo prepušča dnevno svetlobo, pogled na sosednjo steno jim ne nudi motivacije, da bi pletli načrte za jutrišnji dan, ko bodo morda zunaj teh zidov.
Na vratih, ki jih vsak večer ob točno določeni uri stražar skrbno zaklene, je kukalo.
Znotraj vsak stanovalec vsak dan sproti, vsak večer, odšteva dneve monotone betonske sivine. Vsaka noč je posebej težka, zaklenjena vrata, stranišče ob sobi in sotrpini, so jih stranpoti združile v skupni usodi.
V istem nadstropju, desno od spalnic z železnimi posteljami, je oddelek za osamitev, kot mu pravijo. Nekateri bi jim rekli zaporniške celice za osamitev.
Kukalo kot na vsakih vratih nudi pogled v prostor velik kakšnih deset kvadratnih metrov. Stranišče je obrnjeno tako, da se tudi pred očesom paznika ni mogoče skriti. Zadaj postelja in okno, prepredeno z dvojno kovinsko mrežo. Znotraj gostejša, zunaj le železne palice, takšne kot jih ima skoraj vsako okno v tej stavbi.
Stene so že dolgo tega pozabile barvo, ki so jim jo namenili, omet odpada, vlaga kaže kraj, kjer je napeljano vodno omrežje. Povsod pa debeli zidovi, brezbarvna čistoča brez znakov življenja.
Sobe za izločitev so del nekdanjega samostana in gotovo ni brezbožno reči, da so tukaj nekoč prosili drugačne molitve kot jih prosijo danes.
Nadstropje nižje, po temačnem hodniku navzdol je »noč vzdihljajev« kakor imenujejo prostore preiskovalnih zaslišanj. Miza in stol,
Eno od redkih možnosti preživljanja prostega časa zapornikov
kjer sedi tisti, ki sprašuje, in mizica in stol, kjer sedi tisti, ki se zagovarja. Stene so prazne, na oknih rešetke, skozenj pa zre pogled le v betonsko sivino sosednje
lo pri interventnem zakonu, ki je prepovedoval gradbene posege v zaščitena zemljišča. Idejne načrte so pripravili, najprej za Lokrovec kasneje za Ljubečno. Ideja ni bila
Pobuda ministroma
Peter Kavalar, novinar in naravovarstvenik, je pred mesecem dni poslal ministroma Janezu Janši in Rajku Pirnatu predlog, da se eden izmed bivših vojaških objektov nameni celjskim zaporom.
»V Sloveniji imamo edini zapor za mladoletnike v celjskem Starem Plskru, v zgradbi, kjer ni enega metra trave, v prostorih, kjer so med vojno streljali talce in rodoljube.
V kolikor bi bil zapor na bolj primernem kraju bi fantje manj bežali Iz betona,« pravi Peter Kavalar.
stavbe. Pod njim prostor ustreljenih domoljubov, ki si zaradi pietete ne zaslužijo, da so del zaporniških prostorov.
Težka kovinska vrata, stražnik s svežnjem ključev odpre edini prostor, ali včasih eden izmed dveh, ki nudi pogled v nebo brez rešetk - zaporniško dvorišče. Na robu štirideset kvadratnega asfaltiranega prostora stoji star preluknjan zabojnik za odpadke, zarjavel, ožgan, kot da tako kaznovan tukaj deli svojo nečastno usodo skupaj s prebivalci tega bivališča. Dva raztrgana koša, tri stene obdane z zamreženimi zaporniškimi okni in skoraj desetmeterska betonska ograja ob spretno nastavljenih žarometih služijo zapornikom kot edini rekreativni prostor. Na tem betonu in asfaltu še trava ne zraste, kaj šele, da bi mladoletniki tukaj zaprti pognali zdrave korenine svojega prihodnjega življenja.
Ideja ni nova
Že dobrih deset let je tega, ko so v Celju sprožili akcijo za izgradnjo novega kazensko poboljševalnega doma in zapora. Takrat se je ustavi-
uresničena. Od takrat do danes je zaradi stalnega pomanjkanja denarja in nedogovorjene akcije ostalo vse bolj pri željah.
Tako je bilo do zadnje jeseni. Takrat so izpraznili še zadnje nekdanje objekte jugoslovanske armade, ki niso bili grajeni tako skromno kot celjski zapori.
Po napotilu Republiškega pravosodnega ministrstva je vodstvo celjskih zaporov zaprosilo občinski izvršni svet za dodelitev prostorov, ki so bili prej v lasti armade. Pred-
vsem so prosili za nekdanjo vojašnico na Mariborski cesti v Celju. Imeli so vsaj pet tehtnih razlogov.
•* Sedanja lokacija zaporov v samem centru mesta je neustrezna. Ob vhodu v zapore je celjska tržnica, ki tako enim kot drugim onemogoča normalno poslovanje. Levo od zaporov je banka, kjer prostore trezorja z zlatimi rezervami od zaporov ločuje le debela stena. Iz nasprotne strani je z zapori organsko povezano sodišče. Zraven njega je cerkev, kjer so že nemalokrat po njeni strehi lovili bežeče zapornike.
Objekti celjskega Starega Piskra so pod spomeniškim varstvom. V sami zgradbi niso možni posegi, ki bi zadovoljili higiensko sanitarne pogoje, včasih za tudi do dvesto ljudi. Temelji stavbe so iz petnajstega stoletja. Na tem prostoru je bil nekoč minoritski samostan in v mizarski delavnici znotraj zapora je še dobro viden križni hodnik.
Kadar je v zaporih večje število prebivalcev, organizirajo sprehode na muzejskem dvorišču, kar ni v nikakrš-
nem sozvočju z nobeno etiko. To dvorišče je v nebo odprta zaporniška celica obdana s skoraj desetimi reflektorji in stalnim stražarskim mestom. Zaporniki se sprehajajo mimo napisov streljanih rodoljubov in zloglasne mučilnice.
Znotraj organizacije zaporniškega življenja je go-
I i
Pogled v upanja polno svetlo prihodnost
Branko Gartner, upravnik KPD za mladoletnike in celjskih zaporov
spodarska enota Rinka. Tukaj opravljajo tehnično vzgojne in gospodarske dejavnosti tako zaporniki kot zunanji sodelavci. V nekdanjih policijskih garažah delavci na zastarelih strojih, v nizkih stavbah zavarovanih z bodečo žico varijo s plinom. V mizarskih delavnicah ropotajoči stroji povzročajo vibracije v sosednjih prostorih.
Vhod v proizvodne in bivalne prostore je z vozili mogoč le iz glavne celjske tržnice. Tukaj se drenjajo tovornjaki z zelenjavo, zavarovana bančna vozila z zlato vsebino, vozila Uprave za notranje zadeve namenjena v zapore in še marsikatero osebno vozilo.
Z BETONOM
V primeru nujnega prevoza z rešilnim avtomobilom je marsikateri bolnik ostal sredi prometnega zamaška. Ob morebitni potrebni gasilski intervenciji bi lahko prišlo do tragičnih zapletov.
Vojašnica na Mariborski
Branko Gartner, upravnik KPD za mladoletnike in zaporov Celje, vidi trenutno ugodno rešitev vseh teh problemov v prelokaciji zaporov v objekte nekdanje vojašnice na Mariborski cesti. Na tem površinsko dokaj velikem objektu je več ločenih stavb, dovolj zelenih površin in športnih objektov.
»Poglavitno prednost vidim v ustreznejši lokaciji izven strogega centra mesta. Večje število objektov bi nam nudilo večjo možnost diferencirane obravnave zapornikov. Imeli bi možnost sodobnega penološkega individualnega pristopa do vsakega posameznika. Oblikovali bi lahko specialne terapevtske oblike dela. Problem zaprtega betonskega prostora pa najbolj občutijo obsojenci sami. V zaprtem režimu so obsojenci prisiljeni živeti skupaj in se srečevati na edinem betonskem igrišču. Čeprav imamo narejen sukcesi-ven urnik gibanja na prostem, ne moremo oblikovati dovolj homogenih skupin in istočasno vsem zagotoviti gibanje na svežem zraku,« pravi Branko Gartner.
Poslovni center
seben sistem obiskov spominskega obeležja. Na tržnici pa še vedno prodajajo zelenjavo in prekupčujejo z devizami.
Nikogar posebej ne moti neposredna bližina zaporov. Kadar pa se v Celju pojavi ideja o drugačni lokaciji, dvigne val prahu. Nikjer jih ne želijo imeti, povsod so nekakšne prepreke, zdaj s strani občanov, zdaj s strani strokovnih organov.
Na občino je prispelo mnogo prošenj za najem prostorov vojaških objektov. Vsak vidi v njih svoje interese.
Delovni ambient znotraj organizacijske enote Rinka
Zapore v Šmarjeto
Peter Tomaž Jeglič, svetovalec sekretariata za urejanje prostora in varstva okolja občine Celje, pravi, da imajo povsod po svetu težave z lokacijami zaporov. Najbolj posrečeno so se znašli tisti, ki so najprej za potrebe Olimpijade v Calgaryu zgradili namenske objekte, ki so jih po končani prireditvi namenili zaporom.
»Problem celjskih zaporov in tržnice je že dolgo pereč. Investitor predvidenih novih zaporniških objektov naj bi bila republika Slovenija, vendar ta nima denarja.
S prestavitvijo zaporov na Mariborsko cesto se ne strinjam, saj tam ne bi bili v skladu z sejemsko dejavnostjo. Zavzemam se za lokacijo v Šmarjeti, prav tako v nekdanjih objektih armade. Mislim, da tam tega ne bi bilo težko urediti,« pravi Peter Tomaž Jeglič.
Nasproti zaporov samo Morda bi lahko videl kdo svoj čez cesto gradijo moderen interes tudi v izpraznjenih nov poslovni center.	celjskih zaporih. Zadevo bi
bilo dobro pogledati tudi Banka se je pred zaporniki z druge plati, zavarovala z debelo vmesno
steno. Cerkev ima pročelje	Jana Stflekar
Foto Severin
Muzejsko dvorišče ustreljenih rodoljubov In talcev sredi zapora
obrnjeno proč. Muzej novejše zgodovine si je uredil po-
S KARTICO KLUB-a SLOVENEC V SLOVENIJALES U ŠE CENEJE
„ H®BBY
(/ai fin&fateAj' fini loahutH. u&tMUvjOMfac
RAZNE MIZARSKE STORITVE PO VAŠIH ZAMISUH IN MERAH
VSE VRSTE MIZARSKIH PLOŠČ, KOTNE LETVE, MORALI IN DRUGI LESNI POLIZDELKI...
SPONSKI MATERIALI, OKOVJE... PREMAZI ZA LES, LEPILA...
ROČNO IN ELEKTRIČNO ORODJE TER PRIBOR...
5% popust
pri gotovinskem nakupu ati plačilu a čeki nad 1.000,00 SIT
ZA VSE VRSTE BLAGA
H#BBY
TRGOVINE in MIZARSKI SERVISI
ČRNUČE
Brnčičeva 45, tel.: 061/371-337, 373-511/86 odprlo od 8. do 19. ure, ob soboUh do 13. ura
CELJE
Medlog 18 pri Celju, tel.: 063/25-944 odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah do 12. ure
HOČE
Hoče pri Mariboru, tel.: 062/611-331 odprto od 7.30 do ib. ure, oo sobotah do 12.30 ure
BALKANSKA KRČMA
Sarajevo: Na referendumu se je za suvereno in neodvisno BiH izreklo 1,986.202 ali 62,28 odstotkov, proti je bilo 5,977 ali 0,19 odstotka polnoletnih prebivalcev te republike, neveljavnih pa je bilo 5.070 ali 0.16 odstotka referendumskih lističev.
Beograd: Okoli tisoč ostarelih deviznih varčevalcev, ki jih je vodil predsednik organizacije za varstvo človekovih pravic Tomislav Krsmanovič, je s hranilnimi knjižicami in transparenti v rokah protestiralo na Bulevarju revolucije. Zahtevali so, naj jim Narodna banka Jugoslavije vrne privarčevane devize.
Zagreb: Hrvati iz Hrvaške in BiH so dosledno zavrnili dogovor med predsednikom BiH Alijo Izetbegovičem, predsednikom SDS dr. Radovanom Karadičem in jugoslovansko vojsko o skupnih policijskovojaških patruljah na najbolj nemirnih območjih BiH.
Beograd: Posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Cyrus Vanče je izjavil, da zaradi najnovejših dogodkov v BiH ne bodo preložili prihoda mirovnih sil v Jugoslavijo. Glavni štab modrih čelad bo v Sarajevu.
Zagreb: Predsednik hrvaške vlade dr. Franjo Gregurič je dejal, da vlada demokratične enotnosti ostaja v sedanji sestavi, do morebitnih sprememb bo prišlo le v tisith ministrstvih, ki ne bodo izpolnjevala nalog v prizadevanjih za delovanje pravne države.
Reka: Iz Hrvaške se je izselilo okoli 200.000 pripadnikov srbske narodnosti, njihovo premoženje pa je postalo tarča nočnih terorističnih napadov.
Titograd: Mednarodna federacija za človekove pravice s sedežem v Parizu je sporočila, da so v Črni gori z referendumom kršili človekove pravice, in da njegov izid ni legalen.
Beograd: Poveljnik mirovnih sil Združenih narodov v Jugoslaviji general Satish Nambiar bo v Beograd dopotoval 8. marca. Spremljala ga bo štiridesetčlanska predhodnica operacije UNPROFOR.
Skopje: V Makedoniji že nekaj časa primanjkuje zdravil. Makedonski delavci iz Kolna so v domovino poslali zdravila v vrednosti 15 tisoč DEM, pet ton zdravil in druge medicinske opreme pa je poslalo humanitarno združenje iz Alabame v ZDA.
Reka: Begunci počasi zapuščajo opatijske hotele, hotelirji pa se dogovarjajo z republiško vlado, kdo bo poravnal stroške ogrevanja in namestitve.
Priština: Koordinacijski odbor albanskih političnih strank je nedavni referendum Albancev na jugu Srbije označil kot željo za nadaljevanje življenja v skupni etični skupnosti. Poudarili so, da bi se morale razmere v Albaniji čimprej urediti, da bi lahko predvolilni boj potekal v mirnem ozračju.
Reka: Socialdemokratska stranka Hrvaške - Stranka demokratične prenove je v akciji, ki je trajala osem dni, zbrala 26.000 podpisov za županijo s sedežem v Pulju.
Zagreb: Predsednik hrvaške stranke prava Dobroslav Paraga je dejal, da je njegova stranka najmočnejša med opozicijskimi strankami in napovedal veliki opozicijski shod, ki ga bo HSP kmalu pripravila v Zagrebu.
Priština: Predstavnik norveškega helsinškega komiteja za človekove pravice Tomasz VVacko je izrazil ogorčenje zaradi srbske represive na Kosovu. Poudaril je, da takšna škandalozna politika nima para v Evropi.
Zagreb: Hrvaška letalska družba Croatia Airlines je v Frankfurtu podpisala končni dogovor z nemško družbo Lufthansa o kreditnem nakupu treh letal tipa boeing 737-200.
Zagreb: V vojni na Hrvaškem je po najnovejših uradnih podatkih umrlo 49 otrok, ranjenih pa je bilo 319. Razseljenih in begunskih otrok je 181.743, od tega jih je po še nepopolnih podatkih brez obeh staršev ostalo okoli 2000 otrok.
Banjaluka: V centru Banjaluke je eksplodirala bomba, ki je ranila približno 30 ljudi. Doslej so ugotovili, da je bombo podstavila skupina mladoletnikov.
Beograd: Predstavniki 200.000 članskega sindikata Neodvisnost so (poslednjič) poslali pismo poslancem skupščine in predsedniku vlade Srbije. V njem zahtevajo dvig minimalne plače s 17.000 dinarjev na 35.000.
Split: Iz Splita so sporočili, da je v zaledju Šibenika strmoglavilo bojno letalo JA. Da se za njim vleče črn dim, so ugotovili, še ko je bilo visoko nad otokom Šolto. Pilot je izskočil iz letala.
Priština: Enote srbske policije so oropale zlatarno v Peči, njihove lastnike pa odpeljale v policijske prostore. Podobne akcije je srbska policija izvedla tudi v Gnjilanih in Prizrenu.
Zagreb: Hrvaška delegacija, ki je spremljala referendum v Bosni, je pojasnila, kako ie nrišlo do srečanja s srbskim parlamentarci. V hotelu Holliday Inn so opazili, da jih spremlja 50 oborožencev, najverjetneje četnikov. Zato so z letalom odpotovali v Beograd. Od tam pa so jih predstavniki ruske ambasade z avtobusom odpeljali do madžarske meje. Na drugi strani jih je že čakal hrvaški avtobus, ker pa nekateri hrvaški poslanci niso imeli potnih listov, so se vsi skupaj vrnili v Beograd. Tam so jih povabili v skupščino Srbije. Hrvaška stran je zavrnila kakršne koli politične pogovore, nato pa je Srbija hrvaški delegaciji omogočila prevoz in spremstvo preko Bosne.
RES JE...
—	da je Slobodan Miloševič doživel pretres možganov v sobotni prometni nesreči v Beogradu. Ob trčenju si je poškodoval nekaj mehkega tkiva na glavi in vratu. Kmalu bomo lahko videli, če mu je trčenje prizadelo kakšen premik v njegovem centru za poveljevanje.
—	da bomo v Sloveniji še naprej morali gledati vozila z oznak Vugo. Slovenska firma Coping je sklenila pogodbo s kragujev-ško Zastavo. Tako je v vodo padlo upanje, da se bomo Slovenci vozili v cenejših in boljših vozilih. Velja pa tista Dudekova šala, ko pravi, da je Vugo najboljši avto, ker ima ogrevano zadnjo šipo. Ob potiskanju pokvarjenega avtomobila te namreč ne zebe v roke.
—	da so Lojzeta pustili na cedilu tudi Zeleni. Sicer pa Lojze tako ali tako ne potrebuje Zelenih, saj je že sam ob vsem tem, kar se mu dogaja, že zdavnaj pozelenel — od jeze.
—	da bo Josipu Brozu tudi v Velenju odzvonilo. Avtorji novega ureditvenega načrta mestnega jedra predlagajo, da bi spomenik iz centra Velenja prestavili drugam v kakšen manj atraktiven del mesta. Kljub vsemu iz-gleda, da Jože v Velenju še ne bo tako kmalu končal na kakšni deponiji.
—	da se zasedanja kranjske občinske skupščine ni udeležil predstavnik obrambnega ministrstva, čeprav je skupščina govorila o objektih JA in o njihovi uporabi. Takšna ignoranca je poslance tako razbesnela, da Janši tudi v bodoče ne priporočamo obiska v Kranju. Lahko bi se mu zgodilo, da bi ga razjarjeni poslanci po zgledu svojega župana pričeli obmetavati z bananami.
—	da vodja nacionalne stranke Zmago Jelinčič pridno zbira nove bojevite Slovence v svojo stranko. Tako je bilo tudi v Gostilni Stari Mayr, kjer je bila okrogla miza Slovenske nacionalne stranke. Kot v vseh njegovih javnih nastopih se je tudi tokrat odločno zavzel za skrajno zaostritev pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva. Svetovali bi mu, naj bo glede tega malce bolj previden, saj glede na njegov priimek ni povsem jasno, ali bi te poostrene pogoje sam izpolnjeval.
—	da nas bodo zopet za... Sesaj nas hoče naša oblast iztrezniti. Do sedaj smo lahko imeli vozniki v krvi 0,5 promila alkohola, odslej pa se nam obeta, da bo dovoljena količina alkohola v krvi 0,0 promila. Presneto, da s to našo oblastjo nekaj ni v redu. Namesto, da bi bila zadovoljna, da ljudje vsaj v pijači najdejo tolažbo ob ukrepih naših ministrov, nam hočejo še to vzeti. No prav - ampak, ko bomo trezni, gospodje, se boste vi morali posloviti.
—	da nas je obiskal predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer, ki %e je na obisku pri Francetu Bučarju zanimal tudi za delovanje našega parlamenta. Mogoče mu je naša skupščina tako všeč, da namerava slovenske izkušnje uporabiti tudi v Avstriji.
—	da se farmi Agroemona črno piše. Prav lahko se zgodi, da bo ta farma slovenski Agrokomerc. Ima namreč takšne izgube, da jih nikakor ne more pokriti, pa še denacionalizacija jih tepe. Ja, ja, kje so tisti dobri stari stari časi, ko se je živelo od bančnih kreditov in državne podpore.
—	da namerava novi minister za zdravstvo narediti red v svoji hiši. Tako je dr. Voljč poslal javni poziv vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju, naj preprečijo kajenje v vseh prostorih, kjer se zadržujejo bolniki in zdravstveno osebje. Prav ganljiva je ministrova skrb za zdravje bolnikov in zdravnikov. Kaj, ko bi se spomnili in nabavili še zdravila, ki jih včasih ni v bolnišnicah niti za najnujnejše potrebe.
—	da je bil naš slavni zunanji minister Dimitrij Rupel v Vatikanu. Res pa je tudi, da se do papeža ni uspel prebiti. Moral se je zadovoljiti z državnim tajnikom kardinalom Sodanom. Očitno mu papež še ni pripravljen dati odveze, ker je nasprotoval vatikanski nunciaturi v Sloveniji.
TROJANE: MED GRADNJO CESTE NAJ BI ODKRILI NAPOLEONOVO BLAGAJNO Z ZLATNIKI
NOV SIJAJ NAPOLEONDROV
HUMORESKA
PRISPEVEK
NA
MINISTROVO SOLZO ZA NAŠ CESTNI KRIŽ
Pred 180 leti je pred Kralovo gostilno pod Trojanami Napoleonovim vojakom nekdo ukradel blagajno polno zlatnikov. To bi naj storil Matevž Lipovšek. Blagajno bi naj nekje zakopal. Zaklad so dogo iskali, našli pa naj bi ga lani pri gradnji ceste čez Babo. Buldožerist bi naj težko blagajno odkril in jo do večera zasul, ponoči pa odpeljal v neznano. Tako govorijo zdaj domačini.
Zgodba o zakladu
Kot rečeno, je pred 180 leti po razriti cesti proti Trojanam Napoleonov oficir s štirimi vojaki na vprežnem vozu prevažal težko železno blagajno. Pri Kralu bi si naj malo oddahnili in pokrepčali, medtem pa poiskali domačina z novo vprego, ki bi težki tovor spravil čez Trojane.
Na Trojanah je od tovrstnih prevozov živelo mnogo kmetij. Za te potrebe so domačini redili težke vlečne vole in konje. Med njimi je bil tudi Matevž Lipovšek. Prav njega so najeli, da bi tisti usodni dan Francozom pomagal tovor spraviti na drugo stran Trojan.
»Tevž«, kot so ga po domače klicali, je po lastni izpovedi med poznejšimi zaslišanji in v zaporu potrdil, da je s svojo vprego res prišel do Kralove gostilne in pred gostiščem našel Napoleonove vojake, ki so stražili voz. Oficir je bil v gostišču. Po daljšem čakanju in večkratnem povpraševanju, kako in kaj, se je oficir odločil, da se naj tudi vojaki pokrepčajo in zatem krenejo naprej. Pri vozu bi naj ostal samo Tevž.
Toda Tevž se je naveličal čakati. Vsaj tako je trdil orožnikom in strogim sodnikom. »Oni so se znotraj mastili in zabavali z deklinami, jaz pa sem moral paziti na živinčeta. Ko je to trajalo že predolgo, sem odšel domov.«
Tako je izpovedal »Tevž«. Francozi pa drugače.
Blagajna je izginila
Po obilnem sladostrastju pri Kralu, enem najbolj znanih gostišč med Dunajem in Trstom, so se Fran-
cozi končno odločili odriniti naprej. Ko so pogledali v kolarnico, je bil tam voz, vprega v hlevu, kmeta in blagajne pa nikjer.
Nastal je preplah, začelo se je iskanje blagajne in kmeta. Tevža so odkrili v domači postelji v Limov-cah. Trdil je, da nima pojma o tem, kam bi naj izginila blagajna z zlatniki, da je on, dasiravno močan, ni snedel. Da je en sam človek niti premakniti ni mogel. Francozi in orožniki so Matevža Lipovška vzeli s sabo, čeprav je venomer trdil, da ne ve, kje je blagajna.
Začelo se je iskanje, pretaknili so bližnjo in daljno okolico, preiskali gozd in bližnje njive, če bi morebiti odkrili sveže izkopano zemljo, toda blagajne niso odkrili. Ne takrat in ne leta pozneje, saj niti orožniki niti domačini niso pozabili na zaklad. Pozneje se je razvedelo, da so vojaki z življenjem plačali svojo malomarnost, Matevža Lipovška pa so vtaknili v ječo.
Medtem ko je bil »Tevž« v ječi, so domačini na skrivaj prekopali skoraj vse območje, kjer bi Lipovšek lahko blagajno zakopal. Menili so namreč, da Tevž blagajne sam ni mogel spraviti daleč. Tudi za to, ker so ga Francozi že našli v postelji. Drugi so predvidevali, da jo je morebiti le uspel spraviti do svoje domačije in tam zakopati.
Kakorkoli že, Lipovškovo posestvo in bližnje njive so zagotovo najbolj prekopano območje na tej in oni strani Trojan. Toda zaklada do lani naj ne bi nihče odkril.
Skrivnostni nočni tovor
Vojne oblasti in orožniki so ponujali visoko nagrado tistemu, ki bi razkril, kje je blagajna. Domačine so celo zavezali, da je od njih odvisno življenje nesrečnih vojakov, če namreč blagajno izročijo, bodo vojaki oproščeni in ostali pri življenju.
Po šestih letih, ko je Tevž prestal temnico, se je znova zapletel z oblastmi. Ker ni znal brati, je na pomoč poklical znanca in prijatelja, konjskega mešetarja Hribarja. Skupaj bi naj uredila papirje za neko sodno obravnavo. In glej šmenta, Tevž ponudi
med šopom papirjev tudi dokument, ki je Hribarju pognal kri v obraz, da so mu za palec izstopile oči. Listino v francoščini, ki je izvirala iz blagajne. Še več, Tevž je prijatelju priznal, da je v resnici on Francozom izmaknil blagajno. Vendar tudi prijatelju ni hotel izdati, kam je težko blagajno skril.
Usmrtitev vojakov je Tevža zelo potrla. Baje se je zaprl vase, niti s sosedi se ni hotel več pogovarjati, taval naj bi naokoli in kmetijo povsem zanemaril. Kmetija, ki je obsegala več kot 50 hektarov in sodila med premožnejše, je propadla, pozneje je prešla v druge roke.
Vseh sto in več let »Trojanski zaklad« ni bil pozabljen. Čeprav je res, da se je del domačinov odvrnil od Tevža in bolj nagibal k razlagi, da so zaklad ukradli rokovnjači iz okolice Lukovice, ki so tiste dni noč in dan bedeli nad to prometno cesto.
Zaklad so še pred leti skušali najti z najmodernejšimi sredstvi za odkrivanje kovin v zemlji. K iskanju so pritegnili resnične strokovnjake s tega področja. Vendar niso nič odkrili. In potem iznenada vest, ki je v hipu dvignila na noge domačine.
Pri gradnji novega cestišča preko Babe, bi naj pri sekanju nabrežine neki buldožerist med odkopom naletel na - blagajno. Ko bi si naj neznano železno reč pobliže ogledal, bi naj ugotovil, da gre za staro masivno in težko blagajno. Takoj zatem bi naj najdbo spet z zemljo zakril, ne da bi o tem kogarkoli od nadrejenih obvestil. Ker so bili pred durmi novoletni prazniki in so bila dela na gradbišču ustavljena, bi naj imel dovolj časa, da bi blagajno neopazno odstranil.
»In jo je,« trdijo domačini. »Ponoči se je vrnil s pokritim tovornjakom, z bagerjem odstranil rušo in blagajno naložil na tovornjak...«
Od tu bi naj bili zlatniki, Napoleondri, ki so se v zadnjem času v takem številu iznenada pojavili na črnem trgu doma in v tujini.
Jani Sova Foto: LucaS
Baba je kriva, da moj poslanec Miško skoraj vsak teden enkrat, če ne dvakrat, popolnoma izpuhi živce.
»Prekleta Baba," vselej sa-kramentira, kadar se vozi čez Trojane. »Po tej Babi se lahko voziš z največ štiridesetimi kilometri na uro, kar je absolutno prepočasi. Poglejmo Evropo! Kako hitra je! Kako dolgo bomo pa potovali tja s tako hitrostjo ?<<
»O ti salamenska Baba," mu je zadnjič pritrdil sopotnik Felicijan, ki ga je vzel s seboj. »Tudi sam sem se že večkrat spraševal, kaj je pravzaprav narobe s tole Babo. Zdaj razumem našega prometnega ministra, ki mu je toliko do tega, da bi čez Babo položili hitro cesto. Kaj ko tfi ob bencinskem dinarju uvedli še prispevek na ministrovo solzo za naš cestni križ?"
»Ti, to je pa ideja!- je vzkliknil Miško. »Če so v parlament prinesli banane, bomo pa še solze. Hočeš reči, da bi po Babi vozili bolj sproščeno, hitro, kot se spodobi? Ja, ampak od solz bi bila bolj spolzka."
»Ja, najbrž res. Baba očitno ne prenese prometa, ki jo zelo zdela. Poglej tele poskočne konje - v avtomobilih, občutek imaš, da bi kar hrzali po Babi, ampak jim ne pusti. V Evropi nikjer nimajo tako počasnih Bab,« je rekel Felicijan, »zato se popolnoma strinjam, da s takole Babo nikakor ne bomo prišli v Evropo.«
»Misliš, nimajo tako počasnih avtov. Če ne bi imela tako ozkega pasu in če bi se še manj sunkovito vzpenjala, če bi bila bolj položna, bolj deskasta," je rekel Miško. »Le kdo, hudiča, je naredil tako Babo?«
»Deskasta? Misliš, ravna? Misliš, da bi imela manjšo levo okroglino, da bi bila bolj pregledna? Da ne bi imela tele prečke po sredini?«
»Prečka je že v redu. Hočeš reči, črte, neprekinjene črte. Kaj misliš, da bi bila boljša izdolbina ali vdolbina?«
»Po moje bi bila boljša, ker te ne bi zaneslo čeznjo.«
»Jaz pa mislim, da bi še zmanjšala hitrost.«
»Ne bi rekel. Povečala bi jo. Prekleto, ampak danes pa res ne prideva s te Babe,«je rekel Felicijan.
»Saj ti pravim s katerekoli strani pripeljem na Babo, me vedno vse mine. Sem popolnoma nemočen in se kar tresem. Zadnjič me je v parlamentu kolega vprašal: kako pa to, da si tako živčen, zakaj se pa tako treseš? In sem mu odvrnil: zato, ker sem se vozil po tisti Babi. Začudil se je: kaj, o ženski govoriš? O kakšni ženski vendar? sem rekel. Tista nikoli ne bi mogla biti ženska, ker je in bo ostala Baba.«
FOTOREPORTAŽA
ŠTIRJE ORRAZI ALFREDA ROŽIČA, PREDSEDNIKA IS MOZIRJE
NI RES...
—	da Rupljev obisk v Ameriki ni bil koristen. Eden največjih evropskih politikov trenutnih odločitev de Michelis je napovedal da bodo ZDA priznale Slovenijo že čez štirinajst dni. Ne vemo ali je dobil te podatke iz ZDA ali od ministra Rupla.
-	da Slovenci ne praznujemo več osme-ga.marca. Tokrat je na nesrečo bil v nedeljo in po podjetjih moški niso mogli praznovati. Žene pa so lahko letos za praznik imele može ves dan ob sebi. Tudi to je nekaj.
—	da je domžalski župan Anton Schvvarz-bartl Arnold Schvvarzenegger, da bi lahko zaradi svoje popularnosti dajal neumestne izjave. Že napovedi njegove križarske vojne proti pregrehi ne gre prezreti, kaj šele izjavo o drugorazrednosti žensk brez otrok.
-	da je treba najprej na noge postaviti gospodarstvo in šele nato šolstvo, je povedal dr. Srečko Zakrajšek iz Zavoda za šolstvo. Tega šolskemu ministru Petru Venclju ni uspelo razumeti, zato je, kot v navadi, pameten prej popustil. Srečo Zakrajšek je odstopil.
—	da je Vane Gošnik edini član zelenih v Velenju in tako sam svoj predsednik, saj je v stranko včlanil tudi svojo ženo.
—	da si je Saša Gerdej, priljubljena voditeljica Radia Glas Ljubljane in številnih televizijskih oddaj, zaslužila limono, ki jo je dobila za svoje delo. Zaslužila si je vsaj Viktorja, ampak kaj, ko je Viktorja s svojo brado pobral Kacin.
—	da je v Murski Soboti preveč policistov, čeprav bi se Sobočani s tem prav gotovo strinjali. Policisti trdijo, da jih je premalo, saj so lani kaznovali le 4500 voznikov, leto prej pa 18.000.
—	da Pučnikovi socialdemokrati podpirajo slovensko vlado. Po zadnjih novicah si je tudi Jože Pučnik premislil. Če bo šlo tako naprej, vlade kmalu ne bo podpiral nihče več, a v njej bodo še vedno sedeli vsi.
—	da bodo velenjski zeleni mirno gledali, kako emisije žveplovega dvokisa iz termoelektrarne Šoštanj uničujejo okolje. Zahtevajo, da se emisije teh plinov zmanjšajo. Vse lepo in prav, bati se je le, da bo od jeze pozelenelo 2000 velenjskih rudarjev, ki bi izgubili delo, če bi TES zmanjšal obratovanje, kakor zahtevajo zeleni.
- da zaostajamo za Japonci. Da to nikakor ne drži, se je pokazalo v Kolinski, kjer so predali namenu prvega robota v slovenski prehrambni proizvodnji. Štefka Kučan, žena našega predsednika, je prva pritisnila na gumbek in ga vklopila. Ni znano, če se ji je Kolinska zato oddolžila s kakšno Knorr juhico.
LJILJANA BANFIČ
je prva Miss Koroške. Njena lepota in mladostna prikupnost dokazujeta, da lepa dekleta ne rastejo le v Hollywoodu ali Parizu, temveč tudi pri nas. Upajmo, da je na Koroškem in seveda tudi drugod po Sloveniji še več takšnih lepotic kot je Ljiljana.
TV PROGRAM
GLASBA
LESTVICE
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
IfOVf 190BA
0rk
TA TEDEN NA TV
Sobota 14. 3.
20.15 TVS 2
TEKMOVANJE (THE COMPE-TITION),
ameriški barvni film, 1980, 124 min., scenarij in režija: Joel Oliansky, fotografija: Richard H. Kline, glasba: Lalo Schifrin, Beethoven, Chopin itd., igrajo: Richard Dreyfuss, Amy Irving, Lee Remick, Ty Henderson, Sam VVanameker.
Film Tekmovanje nam odpira svet glasbe in riše izsek iz življenja mladih glasbenikov, ki stojijo na začetku kariere. V San Franciscu je pomembno tekmovanje in šest nadarjenih obetavnih pianistov se poteguje za najvišja mesta. Dva med njimi, Paul in Heidi, se v dneh, ko čakata na nastop, zbližata in zaljubita, čeprav se oba dobro zavedata, da se je to zgodilo v nepravem trenutku.
Navsezadnje sta vendarle konkurenta in dejstva, da sta se uvrstila v finale, ne potrjuje samo njunega talenta, ampak kaže tudi na to, da je v njiju prava mera zagnanosti in ambicioznosti. Heidi ima za povrh ob sebi odločno in brezkompromisno profesorico klavirja, ki je brez dvoma pripomogla, da se je dekle razvilo v vrhunsko glasbenico. Ve, da je dekletov edini resnični partner klavir in da ljubezensko življenje moti koncentracijo. Toda zoper čustva se je težko boriti in mladi par se jim, kljub nesporazumom in bolečim prizorom vendarle preda.
Nosilni element sentimentalne ljubezenske zgodbe, v kateri poskrbijo za dodatno napetost intrige, ki se jim tudi na takem tekmovanju ni mogoče ogniti, pa je vendarle glasba in
glasbena scena: odlično odigrani odlomki znanih klavirskih koncertov od Mozarta do Beethovna in drugih velikih skladateljev služijo, da se tudi glasbeno manj podkovanim gledalcem razkrije bogati svet klasične glasbe.
Nosilca glavnih vlog Richard Dreyfuss in Amy Irving sta znala biti za klavirjem z vsem poletom pravih pianistov, nič manj odlična in prepričljiva pa ni bila tudi, žal pokojna, Lee Remick v vlogi dekletove profesorice.
Nedelja, 15. 3.
14.10 TVS 1
PONOVITEV
USPEŠNEJŠIH
FILMOV
ČUDAK,
francoski barvni film, 1976, (Le Sauvage), scenarij: Jean-Paul Rappeneau, Elisabeth Rappe-neau, Jean-Loup Dabadie, režija: Jean Paul-Rappeneau, fotografija:	Pierre L’Homme,
glasba: Michel Legrand, igrajo: Yves Montand, Catherine Deneuve, Luigi Vannucchi, To-ny Roberts, Bobo Lewis, Dana Wynter.
Jean-Paul Rappeneau je znan kot režiser komercialno uspešnih in vselej profesionalno zadovoljnih projektov. Pri gledalcih je vzbudil čar z domišljijskimi zgodbami, praviloma hitrimi akcijami, ki prav zaradi komičnih prvin postanejo verjetne. Stavi na zvezdnike, ki niso le slavni, ampak znajo tudi igrati ter obvladujejo komiko. Jean-Paul Rappeneau je v filmu ČUDAK uspešno združil Yvesa Montanda in Catherine Deneuve tako, da je film postal uspešnica. Zgodba filma je obenem šaljiva in polna nevarnosti za junaka. Lepa Nelly bi se morala v Caracasu poročiti
z mafijskim Italijanom, vendar spozna, da je prihodnost ne bo osrečila. Nelly je trmasta, samozavestna pustolovka, ki pobegne in se odločena, da bo ostala samostojna, ne ustraši nobene nevarnosti. Pri tem naleti na moškega, ki deluje robato in ljudomrzno, a prav tak, zagotavlja Nelly, je vreden zaupanja. Sicer pa tudi nima druge izbire. Z njim konča na samotnem otoku, toda njen nekdanji zaročenec jo odkrije. Zaplete pa se, ko se njen možak razkrije za precej bolj čuteče bitje. Tudi sam je namreč pobegnil v zatišje pred ugledno družbo, ki mu ni dopuščala svobodnega življenja.
21.20 TVS 1
V
NAVZKRIŽNEM
OGNJU,
kanadska dokumentarna oddaja - 1. del.
Živimo v obdobju konca hladne vojne in ustvarjanju novih medsebojnih odnosov v svetu. Osrednjo vlogo v tem spreminjanju imajo Združeni narodi. Njihove mirovne sile danes bolj kot kadarkoli doslej nadzirajo ohranjanje miru na številnih kriznih območjih po svetu. Krizo v zalivu je Varnostni svet spremljal in poskušal reševati s številnimi resolucijami, ki žal niso obrodile sadov, zato je drugič v zgodovini Združenih narodov Varnostni svet izdal resolucijo o vojaškem posegu na tem območju.
Sodelovanje med velesilami in konec hladne vojne skrivata v svoji posledici ustvarjanje pogojev za nove mednarodne konflikte ter regionalne in etične spopade.
Ali so se Združeni narodi, Varnostni svet in mirovne sile sposobne soočiti s takimi izzivi v Zalivu, Centralno afriški republiki, Kambodži in ostanku nekdanje Jugoslavije?
ZANIMIVOSTI
RAZPOKANA STARKA
V Kairu se je pred nekaj dnevi končalo posvetovanje okoli sedemdesetih vrhunskih svetovnih strokovnjakov, ki so dolgo stikali glave v Iskanju rešitve propadajočega egipčanskega spomenika, levinje s človeško glavo, stare štiri in pol tisočletja. Sfinga v Gizah je zelo, zelo bolna.
Na simpoziju, ki sta ga pripravila egipčansko Ministrstvo za kulturo in Organizacija za egipčanske umetnine, so se zbrali arheologi, geologi, geofiziki, konzervatorji in drugi in določili mednarodni odbor, ki bo v treh mesecih pripravil načrt za rešitev monumentalnega spomenika, dolgega 57 in visokega 20 metrov, ki mu je topovska krogla že davno odbila nos, pred tremi leti pa mu je odpadel tudi del desnega ramena.
Od leta 1989 je Sfinga nenehno pod nadzorom, preverjajo vlago, sonce, pritisk zraka, veter, hrup in druge vplive nanjo, med njimi zlasti škodljivost puščavske soli, podtalnice, razbohotene urbanizacije. Stoletja so vrisala v njen krhki apnenec na stotine brazd, razpok, zadnja desetletja pa so njeno propadanje še pospešila.
Tudi obiskovalci nosijo svoj del krivde, zato bodo strokovnjaki, tako so sklenili na posvetovanju, zaščitili okolico in na planoti s piramidami popolnoma prepovedali promet, sčasoma celo dostop s konji in kamelami, ki jih ponujajo turistom za sprehod do spomenika. Še pred šestimi meseci je bilo tam naokoli videti avtobuse in taksije. Omejili bodo urbanizacijo in prepovedali gradnje, kjati prva poslopja so od Sfinge oddaljena le še nekaj sto metrov.
SLOVENIJA 1
8.55 Video strani 9.05 Program za otroke, Pe-denjžep,
9.35 Mačkon in njegov trop, risanka, 7/7
10.00	Videogodba, ponovitev
10.30	Šolska tv, Nekoč je bilo... življenje: Popravila in prenove
10.55	Angleščina - Follow me, 41. lekcija
11.15	Kamnine šmarske cerkve
11.23	Zakaj rib v vodi ne zebe 11.25 Kako se premikajo lutke
11.30	Slovenci v zamejstvu, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.35	Video strani
16.45	Napovednik 16.50 Ep video sterani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20 Program za otroke, Super-babica, angleška nanizanka, 9/13
17.45	Živ žav
18.35	Ep video strani
18.40	Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	Risanka 19.17 Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Razrednik, ameriška nanizanka, 16/22
20.30	Epp
20.35	Maja vam predstavlja
Že nekaj četrtkovih večerov lahko v okviru Razvedrilnega programa Televizije Slovenija spremljate nekatere svetovno priznane tuje zabavne odda-dje. Tokrat boste spoznali švedskega shovvmana Kurta Olssona, ki si je televizijo in snovalce njenih zabavnih oddaj kar lepo privoščil. Njegova, na festivalu v Montreuxu nagrajena oddaja je na mnogih mestih parodija televizijskega ustvarjanja.
21.35	Epp
21.40	Tednik
22.30	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.30)
22.55	Ep video strani
23.00	Poslovna borza
23.10	Napovednik
23.15	Sova, Svetnik, angleška nanizanka, 4/10 (VPS 23.15)
0.00 Cellini, ital. nadaljevanka, 6/6 (VPS 00.00)
0.50 Videostrani
SLOVENIJA 2
15.25	Video strani
15.35	Sova, ponovitev, Krila, ameriška nanizanka, 6/15, Svetnik, angleška nanizanka, 3/10, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 2/13
17.40	Eroritem, 44. oddaja
18.00	Regionalni programi - Koper
19.00	Videolestvica
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Epp
20.05 Gospodarska oddaja
20.35	Umetniški večer, Portret Mile Korun
21.40 Ivan Cankar: Hlapci, predstava drame SNG Ljubljana
23.35	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Belle Le Grand ameriška drama (1951) režija: ALLA DWAN igrajo: Vera Ralston, John Carroll in drugi.
Belle le Grand postane potem, ko je po krivem presedela v zaporu pet let, lastnica igralnic in lahko plača študij mlajši sestri, v katero sta zaljubljena tako Bellin družabnik Luke kot njen nekdanji mož Montgome-ry, zaradi katerega je morala v zapor. Montgomery, ki ne izbira sredstev, da bi uničil tekmeca, zažge Lukov rudnik...
15.30	Arthur, britanski kralj - TV nanizanka
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota - serijski film
17.00	Kramljanja - v študiju Tatjana Juratovec
17.30	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.30	Studio 2 18.50 Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Meridiani- aktualna tema
21.10	Juke box - glasbena oddaja v živo/prvi del, vodi: Alex Bini
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo/drugi del
23.20	S. W. A. T. - serijski film
J$L
kanal
KANAL A
09.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega programa, Dnevno informativni program
10.30	Male živali
10.45	Požigalki, ruska akcijska drama
19.00	A-shop
19.15 Rolanje s hobotnico
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30	Kanalizator show, zopet nova vprašanja za novega politika na udaru
20.45	V vrtincu, oddaja o filmu
21.05 Filmski ciklus: Dick Traxcy 22.00 Greentovvn jazz band v Ameriki
22.30 A-shop, Lahko noč
1
*>" I
j
BREZ DLAKE NA JEZIKU
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Korablje brez admirala;
9.30	L. N. Tolstoj - dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola, predmetni pouk: narava; 11.05 Andersenove pravljice: Svinčeni vojak; 11.25 Risanka; 11.35 Dragi John, ponovitev humoristične serije; 12.00 Poročila; 12.05 Najdražji sin, ponovitev serijskega filma;
13.00	Slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.10 Zamudili ste
-	poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Risanka: 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleškem jeziku;
16.30	Gremo naprej - družinsko popoldne: 18.00 Poročila; 18.10 Znanost in mi; 18.40 Santa Barbara, serijski film; 19.25 EPP; 19.28 Nocoj...; 19.30 Dnevnik 1; 20.00 EPP; 20.05 3-2 -1. Kviz; 21.00 Spekter; 22.00 EPP; 22.05 Dnevnik 2; 22.30 Vox; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v Nemščini: 23.50 Poročila v Angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Vijesti; 00.05 Odjava programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV
-	koledar; 17.00 Malavizija: Cirkuški partnerji, otroška serija, Alf, humoristična serija, ponovitev; Risanke; 19.20 EPP; Napoved programa;
19.30	Dnevnik 1; 20.00 EPP; 20.05 Zgodba z naslovne strani; 20.35 EPP; 20.40 Mala Gloria - serijski film; 21.30 EPP; 21.35 Življenje brez Georgea - humoristična serija; EPP; 22.05 Umetniški večer - i. Gundulič: Ugrabljena Prozerpina;
23.20	Metal - manija; 00.20 Odjava programa; Video strani.
UiHMMMI liM« ImMOT UKVstere°
95,9 MHz •
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Dobri vojak Švejk,
12.15	Klub za seniorje, 13.00 Čas v sliki, 13.15 Sužnja Isaura, 14.00 Skozi peklo, 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des, 16.05 Novo iz Suder-hofa; 16.30 Hiti; 17.10 Wurlitzer
18.00	Čas v sliki; 18.30 Iz sosešči ne; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport
20.15	Narodna glasba, 21.20 Pogle di od strani, 21.30 Jackie in Denise
23.00	Divja raca; 0.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30 Vreme; 17.10 Leksikon za umetnike; 17.15 Memfis; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Povej resnico,
19.00	Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Poročila; 21.00 Trailer; 21.30 Kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2; Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, zabavna glasba 9.05 Walt Dinsey vam predstavlja pon.; 10.50 Video strani; 16.00 Po poldanski saldo; 16.10 Sci-fi magazin; 17.00 Vsebina glasu, kratki film; 17.30 Obiskovalci, 3. del češke serije; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja; 19.00 Video-klipi; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, šport; 20.35 Tvvin Peaks, 12. del ameriške serije; 21.30 Aktualno; 22.00 Otroci apokalipse, 2. del dokumentarnega filma; 22.50 Koncert; 23.30 Dnevnik; 23.55 Dnevnik BBC;
MADŽARSKA 2
16.10 Naš ekran, v romunščini;
16.35	Od pet do šest, magazin;
17.35	Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija; 19.43 90-letna Eszter Mattioni; 20.00 Regionalni program; 21.00 Debatni forum;
22.00	Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.45 Servus, Vera, madžarski čb film (1967).
PETEK, 13. MAREC
SOBOTA, 14. MAREC
SLOVENIJA
9.20	Video strani
9.30	Program za otroke, Legende sveta, 8. epizoda kanadske nanizanke
10.15	Pravljice iz lutkarjevega vozička, 8/10
10.45 Euroritem, ponovitev 44. oddaje
11.05	Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija, 2/6, ponovitev
12.00	Video strani
14.05	Video strani
14.15	Napovednik
14.20	Umetniški večer, ponovitev, Portret Mile Korun (VPS 14.20)
15.25 Ivan Cankar: Hlapci, predstava Drame SNG Ljubljana (VPS 15.25)
16.20	Gospodarska oddaja, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka 19.17 Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Forum (VPS 19.55)
20.10	Epp
20.15	R. Giordano-E. Monk: Berti-nijevi, nemška nadaljevanka (2/10)
21.00	Epp
21.05	Oči kritike
21.55	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 21.55)
22.20	Ep video strani
22.25	Sova, Pri Huxtablovih, 33. epizoda, (VPS 22.25) ameriške nanizanke
22.50	Svetnik, angleška nanizanka (VPS 22.50)
23.35 Dvakrat v življenju, ameriški barvni celovečerni film, 1985, (Tvvice in A Lifeti-me), scenarij: Colin VVelland po svoji drami »Kisses At 50«, režija: Budy Vorkin, glasba: Pat Metheny, fotografija: Michael 0'Shea, igrajo: Gene Hackman, Ann-Margret, Ellen Burstyn, Ally Sheedy in drugi.
Bud Vorkin je predvsem filmski režiser, čeprav je delal tudi kot profesor na Akademiji, izvršni producent, režiral pa je tudi televizijske programe. Vorkin se je predvsem uveljavil kot režiser filmske komedije; njegova najbolj uspešna filmska komedija je nedvomno Začnite revolucijo brez mene; film, v katerem Donald Suther-land in Gene Wilder briljirata v dvojni vlogi. Zato je bil leta 1985 posnet film Dvakrat v življenju nedvomno presenečenje; kajti film je pretresljiva, presunljiva, z emocijami nabita melodrama. Scenarij za film je napisal Colin VVelland po lastni drami. Ko je pisal scenarij, se je VVelland kar za dobrih šest mesecev preselil v predmestje Pittsburgha, da bi se tako bolje seznanil z življenjem delavskega razreda, z njegovim vsakdanom. Zato ne preseneča, da je film poln verističnih detajlov. Izjemno prepričljiv je tudi igralec glavne vloge, Gene Hackman. Sicer je posnel že celo vrsto filmov, vendar zgolj tri oz. štiri zares velike filme. Pa vendar je Hackman že skoraj trideset let prisoten v svetovnem filmu; vsa ta leta ostaja praktično enak, nespremenjen, gospod Slehernik. V filmu Dvakrat v življenju se kmalu po 52. rojstnem dnevu zaljubi v mlado natakarico. Na njegovo novo razmerje njegovi bližnji zelo burno reagirajo: žena nikakor ne more sprejeti tega dejstva, starejša hči očetovo razmerje obsoja, toda filmski junak Harry Macknezie vztraja v svoji ljubezni, v novem razmerju... V filmu Dvakrat v življenju se tako zvrsti vrsta likov, ki se izjemno čustveno, krčevito odzivajo na življenje, ki se odločajo in zaradi odločitev trpijo. Prav v ča-
su nastajanja filma je nekaj podobnega doživljal tudi Gene Hackman, in tudi Vorkinov zakon je razpadal. Med snemanjem presunljivega prizora je bojda jokala cela filmska ekipa! Če je ta zgodbica resnična ali ne, niti ni pomembno. Vsekakor pa je Dvakrat v življenju pretresljiva ljubezenska in družinska drama, ki gledalcev ne bo pustila ravnodušnih.
1.10	Video strani
SLOVENIJA 2
15.55 Video strani 16.05 Sova, ponovitev, Svetnik, angleška nanizanka, 4/10, Cel-lini, italijanska nadaljevanka, 6/6
17.40 Euroritem, ponovitev 44. oddaje
18.00	Regionalni program - Maribor
19.00	Jazz in blues 19.25 Napovednik
19.30	TV dnevnik ZDF
20.00	Alternativni program: Studio City
21.00	Dobrodošli
21.30	Intervju
22.10	Večer samospevov Huga Wolfa z Marjano Lipovšek
Ob zaključku VVolfovega leta bomo ponovili enkratno glasbeno doživetje in vam posredovali koncert njegovih samospevov, ki nam jih je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani februarja lani zapela znamenita slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Slišali bomo njegove pesmi na poezijo Morikeja, Goetheja, Heyseja in drugih kot Štiri pesmi Mignon, Tri duhovne iz španske pesmarice, Molitev, Nenasitna ljubezen, Pri poroki, Sporočilo štrka in štorklje in druge. Pri klavirju jo bo spremljal David Paul Lutz.
23.00	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera
14.00	Ljubljenec žensk - ameriška barvna komedija, 1961, igrajo: Jerry Lewis, Helen Tra-ubel, režija: Jerry Levvis
15.30	Arthur, britanski kralj - tv nanizanka
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke
16.30	Juke box - glasbena oddaja - vodi: Alex Bini
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Bella tv - razvedrilni program v živo
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Globus
22.40 Ljubljenec žensk - ameriška barvna komedija, 1961, igrajo: Jerry Levvis, Helen Tra-ubel, režija: Jerry Levvis
/k
kanal
KANALA
09.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	V vrtincu
10.50	Ponovitev filma Dick Traxcy
19.00	A-shop
19.10	Izbran mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe, Ray Charles
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30	Jeklo in čipke, ameriška grozljivka
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila: 8.35 TV - koledar; 8.45 Servisne informacije; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Dogodivščine stare lokomotive; 9.30 Stani-1 slavski, dokumentarni film; 10.00 Poročila: 10.05 TV šola, predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od 5. do 8. raz.;
11.05	Zdrav duh v zdravem telesu: Smučanje; 11.35 Dragi John, hum. serija, ponovitev; 12.00 Poročila; I
12.05	Najdražji sin, ponovitev serijskega filma: 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.101 Zamudili ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Veni, Vidi; 16.20 Pre-1 gled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne: 18.00 Poročila: 18.10 Morje, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film; 19.25 EPP; 19.28 Nocoj...; 19.30Dnevnik 1;
20.00	EPP; 20.05 V velikem planu ; 21.35 Glasbeni oder; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik 2; 22.50 Glasba;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila I v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Vi-jesti; 00.05 Odjava programa.
HTV 2
16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV - koledar; 17.00 Malavizija: Skrivnosti mesteca Vila - U, otroška serija; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik 1; 20.00 EPP;
20.05	Roseanne, humoristična serija; 20.30 EPP; 20.35 Velikani rocka;
21.05	EPP; 21.10 Umetnost vsakdana, tuja dok. serija: 22.00 Šansoni; 22.30 Dave Allen; 23.15 EPP; 23.20 Ouerelle, nemški igrani film; 01.05 Gardijada; 04.00 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV;
10.30	Jackie in Denise; 12.15 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 High Chaparral; 14.50 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti;
15.05	Rakuni; 15.30 Am dam des;
16.05	Novo iz Suderhofa; 17.10 VVurlitzer; 18.30 Iz soseščine; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.35 Kletka polna norcev; 23.05 Šport; 23.25 Zlati ključ; 0.45 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.05 Leksikon za umetnike; 16.10 Strup v zoo; 17.30 Podjetje Arche Noah; 18.00 Simpsonovi; 18.30 Kolo sreče; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled.
21.00	Znanost; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Ameriške sanje;
23.25	Klasiki animacije; 23.50 Fe-male Trouble; 1.20 Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini; 8.50 Naravno zdravilstvo; 9.00 Dallas, ameriška serija, 64. del: Zanemarjena sopro gra; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Sloviti prazniki: Fanacht; 10.20 Serijski film; 10.45 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo; 16.10 Pad, baletni film; 16.25 Poljudnoznanstveni film; 17.15Obiskovalci, 4. del češke serije; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 18.55 Vprašanja kristjanov; 19.00 Igra; 19.15 Pravljica; 19.25 »Traffic jam«, zabavna glasba, top lista mladih;
20.00	Dnevnik, šport; 20.35 Dallas, ponovitev; 21.30 Panorama, svetovna politika; 22.40 Beg iz New Vorka, ameriški film; 0.20 Dnevnik; 0.25 Dnevnik Antenne 2.
MADŽARSKA2
15.25	Popoldan; 15.30 Panoptikum mesta Prage, 1. del češke serije;
16.30	Dan letalcev’91, Taszšr; "17.30 Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Pet barvnih krogov; olimpizem, olimpistika; 18.43 Telefonska igra; 19.05 Primer za dva, nemška kriminalka, epizoda: Očetovska ljubezen; 20.05 Petdeset minut o filmu; 20.55 Narodnoglasbeni magazin; 21.25 Mislec, znanstvena tv-re-vija; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Skupnost rože, 1. del ameriškega filma.
SLOVENIJA 1
8.30 Videostrani
8.40	Izbor: Angleščina - Follow me, 40. lekcija, ponovitev
9.00 Radovedni taček: Kobilica
9.15	Klub klobuk
11.00	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok, tok, ponovitev
13.50	Intervju, ponovitev
14.30	Maja vam predstavlja, ponovitev
15.45 Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Tednik, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Bendži,
ameriški barvni film, 1974, 85 min., (Benji), scenarij in režija: Joe Čamp, v gl. vi.: Patsy Gar-rett, Alan Fivrat, Peter Breck, Deborah Walley, Edgar Bucha-non, Frances Bavier.
Bendži je simpatičen potepuški kuža, ki ima rad otroke. Njegova usoda bi bila negotova, če se nekoč ne bi izkazal. Ko kriminalci ugrabijo otroka, se Bendži izkaže in pripelje policijo in starše na pravo sled... Film je značilen za tovrstno proizvodnjo, Bendži pa je imeniten pes. Pri »pasjih« in otroških filmih večkrat pogrešamo sproščenosti. Tokrat pa so se vsi izkazali - Bendži je postal prava pasja zvezda. Film predstavlja pravi železni repertoar televizij in videotek, tudi pri nas smo ga pred leti že prikazali.
18.35	Alf, 65. epizoda ameriške nanizanke
19.00	Ep video strani
19.05	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3 19.25 Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Utrip (VPS 19.55)
20.10	Epp
20.15	Križkraž
Tema tokratnega KRIŽ-KRAŽ-a bo glasba iz slovenskih filmov. Spoznali bomo pevce, ki so pesmim »dali svoj glas« in igralce, ki so samo odpirali usta. Začeli bodo s prvim Kekcem in končali z Babico, ki gre na jug. Tudi skriti gost bo povezan s to temo. V studio bodo povabili avtorja filmske glasbe, Urbana Kodra in Boruta. Lesjaka ter se pogovarjali z Žarkom Petanom, Janezom Hočevarjem-Rifletom, Marjano Deržaj in Mihom Dovžanom.
21.15	Epp
21.20 Delo na črno, ameriška nanizanka (7/10)
22.10	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.10).
22.35	Napovednik
22.40	Ep video strani
da se je za večno znebil svoje druge podobe. Ko se želi prepričati, kaj se je z njim v resnici zgodilo, spet skuša prizkusiti laser. Prav tedaj ga poišče njegov kolega Donald Blake, ki ga prav tako preganja nenavadno doživetje. Nekega dne je visoko v gorah odkril jamo, kjer je počivalo okostje davnega vojščaka. Toda ta je imel ob sebi čudežno kladivo, ki je z Donal-dovo pomočjo vojščaka obudilo v življenje...
Zgodba, v kateri se Banner znova preobrazi v pošast, Donald pa prikliče svojega močnega vojščaka, je seveda polna akcije. Je tudi polna aluzij na dobro in zlo, ponorčuje pa se iz človekove nature, ki se stoletja ni spremenila. Zato je film predvsem zelo zabaven.
1.30	Ljudje počnejo vse mogče, 14. epizoda ameriška varietejskega programa (VPS 01.30)
1.55	Video strani
SLOVENIJA 2
15.15	Video strani
15.25	Marlboro mušic show
15.55	Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih. 33. epizoda ameriške nanizanke, Svetnik, angleška nanizanka, 5/10
17.05 Klasika
17.30	Prisluhnimo tišini
17.45 Angleščina v poslovnih stikih
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Domači ansambli: Ansambel Slavček in štoparji
19.00	Kremenčkovi, 2. epizoda ameriške risane serije
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.15	Tekmovanje, ameriški film
22.20	Alternativni program
23.50 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Adam in Eva - italijanska komedija, 1949, igrajo: Ermi-nio Macario, Isa Barzizza, režija: Mario Mattoli
15.15	Don Kihot - risanke
15.35	Čarobna svetilka - otroški program, Osmerica razposajenih - španski mladinski film
16.55	Vse se lahko zgodi - ameriška komedija, 1952, igrajo: JosS Ferrer, Kirn Hunter, režija: George Seaton
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Amandoti - soap opera
20.35	Agorš - razmišljanje o našem vsakdanjiku, ignorirati in živeti vojno
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35TV-koledar; 8.45 Servisne informacije 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Stare obrti: Po sledeh motornih koles; 9.30 Karneval v Zagorju; Krapina, oddaja za otroke;
12.00	Poročila; 12.05 Najdražji sin, serija; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Zamudili ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Glasba ali reportaža; 16.35 Leteči medvedki, risana serija;
17.00	Poročila v angleščini; 17.05 Dobro je biti dober; 17.30 Hrvaški dnevnik; 18.00 Poročila; 18.10 V re-gistraturi, ponovitev dramske serije; 19.10 V začetku je bila beseda;
19.20	EPP; 19.25 Nocoj..., 19.30 Dnevnik 1; 20.00 EPP, 20.05 Ali me je kdo iskal?; 20.35 Dnevnik 2;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Odjava programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV - koledar; 17.00 Nonni in Manni, serijski film; 17.50 Risanke, spoti; 18.30 EPP 20.05 Klasiki designa, tuja dok. serija; 20.30 Glasba; 20.45 EPP; 20.50 Cosby show; 21.15 Epp;
21.20	The Callenge, ameriški igrani film; 23.10 Hit-depo; 01.10 Odjava programa, Videostrani.

►
22.45 Sova, Murphy Brown, 15. 22.15 Vsedanes - tv dnevnik
epizoda amerišk enanizanke 22.25 Izziv časti - ameriška dra-
(VPS 22.45)
23.10 Svetnik, angleška nanizanka, 6/10 23.55 Hulkova vrnitev, ameriški barvni film 1988, (THE INCREDIBLE HULK RE-| TURNS), scenarij in režija: Nic-holas Corea, fotografija:
| Chuck Colovvell, glasba: Lan-ce Rubin, igrajo: Bill Bixby, Lou Ferringo, Jack Colvin, Lee Pourcell, Charles Napier.
Film HULKOVA VRNITEV je znanstveno-fantastična komedija, povzeta po stripu o junaku Marvelu. Junak tega filma je dr. Jekyll/Mr. Myde dvajsetega stoletja. David Banner je velik znanstvenik, ki dela na pomembnem inštitutu za genetski razvoj. S pomočjo super laserske naprave mu uspe razdvojiti svojo osebnost - in prelevi se v ogromno pošast, ki blodi in mori po ulicah Los Angelesa. Prvi film o tem stvoru je nastal že leta 1977 in je bil dovolj uspešen, da so posneli še nadaljevanje in TV serijo.
Desetletje kasneje, v našem filmu, David Banner živi s svojo simpatično kolegico in upa,
ma, igrajo: Leon Isaak Ken-nedy, John Mengatti, režija: John Strong
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki, 9.05 Simpsonovi,
9.30	Angleščina za začetnike, 10.00 Francoščina, 10.30 Ruščina, 11.00 O roparjih, kavalirjih in harmoničnih ljudeh, 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj, 13.35 Obleka naredi človeka, 15.15 Vse najboljše, Nelly, 15.30 Jaz in ti, 16.00 Wurlitzer, 17.10 Las-sie, 17.30 Ribje zgodbe, 17.35 Nadaljevanja ne bo, 18.05 Nogomet,
18.30	Iz soseščine, 19.30 Čas v sliki,
20.00	Šport, 20.15 Show Rudija Carrella, 21.55 Zlata dekleta, 22.20 Moon 24, 23.55 Čas v sliki, 0.00 Strastne rožice, 1.35 Čas v sliki, 1.40 Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 13.55 Leksikon za umetnike, 14.00 Allegro, 14.50 Šport, 16.00 Visoka hiša, 17.00 Draga družina, 17.45 Kdo me hoče,
19.00	Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kulturni pregled, 20.15 Hiša iger, 21.55 Čas v sliki, 22.05 Šport, 22.35 Računalniški intervju,
23.05	Elton John, 23.50 Rdeči kavč, 0.20 Škorpijon na turneji, 1.05 Čas v sliki, Ex libris.
MADŽARSKA
6.15 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška tv; 7.30 Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV-magi-ster; 12.30 Panorama, svetovna politika, pon.; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Videoklipi - novosti in uspešnice včerajšnjega dne;
15.00	Barometer, politični show;
16.05	Budimpeštanski spomladanski festival’92; 16.20 Dokumentarni film; 17.00 Onstran glasbe; 17.55 Otroški kotiček; 18.25 Moja hiša.... stanovanjska kultura; 19.00 Jolly Joker, nemška serija; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Stradivari, 1. del italijansko-francoskega filma;
22.05	Bil je nekoč nek festival, 6. del serije; 22.50 Divjina, madžarski film iz leta 1989; 1.00 Dnevnik
MADŽARSKA2
7.00	Sončni tv, za Budimpešto;
10.00	Prizma, način življenja; 11.00 Za otroke, risanke in lutke ter mladinska serija; 13.20 Nogomet na angleški način, 13. del; 13.40 Popoldne; 13.50 Iskanje poti. debatni program za mladino; 14.15 Čudovite živali; 14.30 Avtomagazin; 14.55 Angleščina; 15.20 Rock studio; 15.45 Edina Zemlja, 11. Ozračje, naš zaščitni dežnik; 16.35 Telešport; 16.59 Za otroke, Smrkci, risanka; 17.30 Knight Rider, ameriška serija; 18.30 15. marec, dokumentarni film o prazniku svobode;
19.00	V čast mi je, Peer Balazs;
al
kanal
KANALA
09.45 A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	Jeklo iz čipke, ponovitev celovečernega filma
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30	Intervju, Ervin Hladnik z gostom
21.00	Vihre vojne, 7/18 ameriška nadaljevanka
22.00	Video grom, glasbena oddaja
23.15 Starejši mojstri ameriške za- 20.00 Koncert Carreras v Budimpe-bavne glasbe	šti; 22.00 Večerni saldo, pregled
00.15 Erotična uspavanka, lahko dogodkov dneva; 22.30 Skupnost noč	Rože, 2. del ameriškega tv-filma.
N0W»90BA
____!____________
NEDELJA, 15. MAREC
T
SLOVENIJA 1
8.35	Video strani
8.45 Program za otroke, Živ žav
9.35	Superbabica, angleška nanizanka, 9/13
10.00	Pred zborovskim tekmovanjem Naša pesem '92, 1. oddaja
10.30	Ona + on, ponovitev
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila 12.05 Ep video strani
12.10	Ljudje in zemlja
12.40 Domači ansambli: Ansambel Slavček in štoparji, ponovitev
13.10	Video strani
14.00	Video strani
14.10	Čudak, ponovitev francoskega filma
15.55	Napovednik
16.00	Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka (3/8)
16.50 Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Milijon let pred Kristusom, angleški barvni film, 1966, 87 min. (One Million Vears Before Christ), scenarij: Michael Car-revav, režija: Don Chaffey, fotografija: VVillie Coopper, glasba: Mario Nascimbene, igrajo: Raguel Welch, John Richard-son, Robert Brovvn, Percy Herbert.
Chaffeyev film Milijon let pred Kristusom je že tretji re-make iste zgodbe, ki jo je na filmskih začetkih s filmom Geneza človeka prvi ekraniziral sloviti D. W. Griffith, naslednjega pa leta 1939 režiral Hal Ro-ach in to v imenitni igralski zasedbi z Victorjem Maturom, Lonom Chaneyem in Carole Landis. Angleški režiser Chaf-fey je sicer povprečen režiser, ki mu psevdozgodovinski filmi še kar ležijo, svojo verzijo filma pa si je zamislil spektakularno in je glavni vlogi zaupal takrat
prihajajoči lepotici Raguel VVelch in v Angliji izredno priljubljenemu Johnu Richardso-nu. Odločil se je za film brez dialogov, ki ga nadomeščajo neartikulirani glasovi sporazumevanja in edini pravi tekst je spikerski na začetku, ki film uvede. Zaradi tega je moral komponist Mario Nascibene poleg glasbe komponirati tudi posebne efekte za film brez dialogov.
V filmu, v katerem ženski kostimi močno spominjajo na spodobne bikinde, je zaigrala takrat 26-letna Američanka Raguel VVelch. Za njo je bilo nekaj vlog v tretjerazrednih filmih in edina opazna v znanstveno fantastičnem filmu Fantastično potovanje. Tudi v filmu »Milijon let« razen ameriške sintetične lepote ni utegnila pokazati veliko več in izkazala se je lahko šele dobrih deset let kasneje v Treh mušketirjih in Divji zabavi.
Zgodba se torej dogaja pred milijon leti, ko je človek že imel vse osnovne človeške navade in razvade (ustvarjalci filma so se zmotili in v filmu pustili dinozavre, ki so izumrli davno pred pojavo človeka), živijo v plemenih, se znotraj plemena borijo za prestiž in so ob naravnih pojavih nemočni. V takšen kontekst je postavljena zgodba o ljubezni med Lo-ano in Tumakom, pripadnikoma različnih plemen, celinskega in obmorskega, ki premaga plemenskega razlikovanja in se utrdi potem, ko naravna katastrofa prizadene obe plemeni in lahko preživita edino skupaj.
18.40
19.13
19.20 19.24 19.30 19.55 20.10
20.15
21.15
21.20
22.05
22.10
22.35
22.40
23.50
Risanka Napovednik Slovenski loto Epp
TV dnevnik 2, vreme, šport
Zrcalo tedna
Epp
Zdravo
Epp
V navzkrižnem ognju, kanadska dokumentarna oddaja, 1/2
Ep video strani
TV dnevnik 3, vreme, šport
Napovednik
Sova, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 9/13, Svetnik, angleška nanizanka, 7/10 Video strani
SLOVENIJA 2
14.35	Video strani
14.45	Sova, ponovitev, Murphy Brovvn, 15. epizoda ameriške nanizanke, Svetnik, angleška nanizanka, 6/10
15.55	Napovednik
16.00	Športno popoldne
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (7/9)
20.50	Dekalog, poljska nanizanka (3/10)
21.45	Športni pregled
22.05	A. Vivaldi - R. Petit: Štirje letni časi
23.05	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Izziv časti - ameriška drama, igrajo: Leon Issak Ken-nedy, John Mengatti, režija: John Strong
15.30	S. O. S. posebna enota - serijski film
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Računalniške lutkovne zgodbe Teatro del canguro
16.40	Agora’ razmišljanja o našem vsakdanjiku, ignorirati in živeti vojno
18.20	Meridiani - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - šopa opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Življenje Eddieja Prinzieja - ameriški barvni biografski film, 1980, igrajo: Ira Augu-stain, Kevin Hooks, režija: Burt Brinckerhoff
22.05	Žrebanje loto
22.15	Vsedanes - tv dnevnik
23.15	Yesterday - zgodovina Pop Musič
Uk
kanal
KANAL A
09.00	Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje, Demp-sey, 1. in 2. del ameriška akcijska drama, Mala mama, nemško-jugoslovanska drama
13.05	Video grom, glasbena oddaja
20.00	K-9000, ameriški akcijski film, Kdo zna biti bolj zvest kot štirinožni prijatelj?
21.40	Ponovitev intervjuja Ervina Hladnika z gostom
21.55	Kupček za davek, ponovitev torkove davčne napovedi
22.10	Ponovitev filma po želji gledalcev, Tristana, francosko-španska drama
■ ffi,f
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev;
9.00	Glasba, risanka; 9.15 Priče preteklosti: Po sledeh motornih koles; 9,30 Sergej Vasiljevič Rahma-njinov - dokumentarni film; 10.00 Nedeljski živec - oddaja za otroke;
11.00	Risani film; 11.30 Vid - popularno znanstveni film; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje - oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in dobro; 13.30 Slika na sliko, ponovitev; 14.25 Poročila; 14.35 Glasbena oddaja; 15.05 Leteči medvedki, ri-
sana serija (24/24); 15.30 Nedeljsko popoldne; 17.00 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija (11/ 13); 18.00 Poročila; 18.10 Skušnjave življenja, tuja dokumentarna serija (10/12); 19.05 Dopolnitev; 19.25 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I;
19.55	EPP; 20.00 »Tudinac«, dramska serija (2/3); 21.00 Sedma noč;
22.30	Dnevnik II; 22.55 Šport, EPP;
23.10	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Veliko pričakovanje, britanski film; 18.45 Spot; 18.50 Busove zgodbe, risana serija (12/ 13); 19.15 TV Fortuna; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 Hollywoodski spomini (2); 20.50 EPP in glasba;
21.00	»Bagdad Cafe«, humoristična serija (6), EPP; 21.25 »Blue Mo-on«; 22.10 EPP; 22.15 »Mjesec u Slivniku«, francoski film; 0.30 Opoved programa, video strani
w
1
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Kultura; 9.30 Skrivnost sreče; 10.15 Pogovor z Elie VViesel; 10.00 Potopljeni kontinent; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Živalski paradiž; 13.35 Moby Dick; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Dekle iz mesta; 17.10 Hitparada;
18.00	Čas v sliki; 18.30 Ljubosumje in posledice; 19.30 Čas v sliki;
18.30	Ljubosumje in posledice;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Regina na stopnicah; 21.10 Kot iz davnine; 21.55 Schalom; 23.55 Koncert; 0.20 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Začarana Jeannie; 10.00 Pan opti-kum; 10.15 V kraljestvu srebrnega leva; 11.45 Pesem dežele; 12.30 Kultura skupnega življenja; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Prihodnost' preteklost; 15.00 Športno popoldne; 16.30 Smrt v ledu; 17.15 Klub za seniorje; 18.00 Roseanne (21 nadaljevanj); 19.00 Avstrija z južno Tirolsko; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kraj dejanja; 21.50 Čas v sliki; 21.55 Šport; 22.00 L. A. LAW; 22.50 Noro življenje; 0.15 Max Headrom; 1.05
Čas v sliki
•
MADŽARSKA 1
6.45 Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijsko sporočilo;
8.00	Kava s smetano; 8.30z Nedlej-ski magazin; ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Financial Times, poslovne novice; 11.30 Marčevski praznik, prenos iz Muzejskega vrta; 12.20 Za boljši jezik; 12.30 Budim-peštanski spomladanski festi-val'92; 13.00 Prenos iz Trga 15. marca; 13.35 Muzikalni kino, spo-
jnin na Szabolcsa F6nyesa; 14.10 Ngogomet, Všc-Si6fok, prenos;
16.00	Časovni stroj, zgodovinski kviz; 16.40 Verski program za refor-mate; 17.00 Walt Disney vam predstavlja: risanke in serijski film;
18.35	Goool, nogometni pregled;
19.00	Teden, dnevnik, telešport;
20.35	Kussuthov govor pred Parlamentom 11. julija 1848; 20.50 Dnevnik dijaka-topničarja, tv-igra;S 21.55 Graditelj Miklčs Ybl; 22.50 Praznik in občinstvo; 23.20 Video strani
MADŽARSKA 2
7.00	Sončnica, magazin; 9.05 Za otroke; 9.55 Dve vrbi iz Nagyeny-eda, tv-film; 11.15 Kšnon, vera in kultura; 11.45 Usode, magazin;
13.00	Vaterpolo, finalna tekma madžarskega pokala; 14.00 Popoldne; 14.10 Za otroke; 15.30 Pe-tofi in Bern, madžarski film iz leta 1953; 17.20 Poezija; 17.55 Delta, znanstveni poročevalec; 18.20 15. marec in naši sosedje, dokumentarni film; 18.50 Tekmovanje v deklamiranju Petčfijevih pesmi; 19.05 Familia DD, madžarska serija;
19.35	Malteški sokol, ameriški film iz leta 1941, čb.; 21.10 Spominska obeležja iz osvobodilne borbe 1848/49; 22.05 Telešport; 22.35 Podelitev nagrad Szšchenyi in Ko-ssuth; 22.55 Mala večerna glasba, serija resne glasbe.
SLOVENIJA 1
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke Festival otroške in vedre pesmi ’89
10.10	R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (1/10)
11.00	TV mernik, ponovitev
11.15	Forum, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.35	Video strani
16.45	Napovednik
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke, Radovedni taček: Jež
17.35	Jelenček, serija HTV (6/13)
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.40	Ep video strani
18.45	Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Mr. Bean, angl. nanizanka, 2/ 4
20.35	Epp
20.40	Mednarodna obzorja: Izrael
21.35	T. Kempinski: Ločitev,
angleška drama (Separation), scenarij: Tom Kempinski, igrata:	Rosana
Arguette in David Suchet, režija: Barry Davis.
Po uspešni predstavi v Londonu so »Ločitev« posneli tudi za TV. Sicer pa je Kempinski pri nas znan kot avtor »Dueta za enega«, ki so ga igrali pred nekaj leti v MGL.
Tokrat nastopata dva znana igralca: Rosana Arguette, ki se je spominjamo iz različnih filmov (»Silverado«, »Newyorške zgodbe) in David Suchet, popularni televizijski Poirot.
Igra je dialog invalidne igralke iz Nevv Yorka in gledališkega avtorja, ki živi v Londonu. Sarah bi rada igrala v Joe-jevi edini uspešnici v off-broad-vva-yski produkciji. V medsebojnih telefonskih pogovorih, na relaciji Nevv York-London, o uprizoritvi se zbližujeta in postaneta velika prijatelja.
Ko se Sarah znajde v Londonu in se prvič srečata, pride skoraj do preobrata, vendar z dobro voljo in razumevanjem nastale probleme rešita...
22.55	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.20	Napovednik
23.25	Ep video strani
23.30	Sova, Svetnik, angleška nanizanka, 8/10, Zvezdne steze, 11. epizoda ameriške nanizanke
0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
16.00	Video strani
16.10	Oči kritike, ponovitev
17.00	Sova, ponovitev, Ko se vname star panj, angleška nanizanka,
9/13, Svetnik, angleška nanizanka, 7/10
18.10	Euroritem, 45. oddaja
18.30	Športni dogodek, ponovitev (posn. skokov iz Osla)
19.00	Videošpon
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija, 2/6
21.30	Zabavnoglasbena oddaja
22.00	Mostovi
22.30	Sedma steza
22.50	Ciklus filmov A. Hitchcocka. Mlada in nedolžna,
angleški črno-bel film, 1937, 83 min.
(Young And Innocent), scenarij: Charles Bennett, Edwin Greenvvood, Anthony Armstrong po romanu Josephine Tey - A Shilling for Candles (Šiling za sveče), režija: Alfred
Hitchcock, v gl. vi.: Derrick de Marney, Nova Pilbeam, Perey Marmont, Edvvard Rigby, Mary Clare, John Langden, George Curzon.
Mlada in nedolžna je bil film, ki je utrdil Hitchcockov mednarodni ugled. Po tem filmu ga je opazil tudi producent David 0’Selznick in mu začel pripravljati pot v Ameriko. Tudi Hitchcock, ki je sicer precej kritičen do svojih filmov, ta film ceni, saj mu ga je uspelo posneti tako kot si ga je zamislil. Seveda gre tudi tokrat za kriminalko.
V viharni noči se prepira zakonski par. Mož v razburjenosti živčno mežika. Naslednje jutro morje naplavi truplo mlade ženske, umora pa je osumljen mladi zapeljivec, po vsej verjetnosti njen ljubimec. Mlada Eriča, hči policijskega preiskovalca mu hoče pomagati. Omogoči mu pobeg in skupaj iščeta sled za pravim krivcem, za možem, ki v razburjenosti mežika. Sled ju pripelje do Grand Hotela, kjer je v veliki razkošni in polni dvorani morilec. Filmski gledalci ga kmalu opazijo, Hitchcock pa mojstrsko gradi napetost s prikazovanjem usodne panike, ki se poloti morilca ob spoznanju, da bo razkrit. Naslov filma opredeljuje značaj mlade Eriče. Njena simpatija - mladi osumljenec Robert je sicer mlad, vendar poln vseh muh. Sicr pa se Hitchcock ni ukvarjal s pogobljenim analiziranjem svojih likov, niti z likom morilca ne, ki je očitno ničkoli-kokrat prevaran rogonosec in slabič, zgubar, pa čeprav morda niti ne tako slab človek. Toda umor je zločin, ki terja kazen po vseh pravilih zvrsti.
0.15 Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Življenje Eddieja Prizieja
-	ameriški barvni biografski film, 1980, igrajo: Ira Augu-stain, Kevin Hooks, režija: Burt Brickerhoff
15.35	Super Classic’s Cartoon show - risanke
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka, otroški program, Don Kihot, risanka,
S.	O. Š., posebna enota
-	serijski film
17.00	S. W. A. T. - serijski film
17.50	Yesterday - zgodovina Pop Musič
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (peti del, igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport, Susannah York, režija: Michael Simpson
23.00	S. W. A. T. - serijski film
kanal
KANAL - A
09.45	A shop
10.00	Ponovitev sobotnega programa; A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Informativno dokumentarni program
20.30	Borza
21.00	Celovečerni film; po filmu: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.35 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.15 Priče preteklosti: Vonj bencina; 9.30 Portret Marca
Chagalla, ponovitev (1/3); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Razredni po-uk-program za učence I. in II. razreda; 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke (8); 11.20 Zlatarjevo zlato, lutkovna serija (5/6); 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (13/56); 12.00 Poročila; 12.05 Najdražji sin, serijski film, ponovitev (3/6); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste, poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 TV razstava: Vojo Rado-ičič, Pregled programa; 16.00 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Dokumentarna oddaja, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (42/50); 19.25n EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu; 21.30 »7/7«, pregled zunanjepolitičnih dogajanj; 21.50 Dnevnik II; 22.15 B. Bersa: Ogenj, opera (2/3); 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko: 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Daktari, serijski film, ponovitev (16/39), Pozabljena zgodba, serija za otroke (1/17), Risanke; 19.15 Meteor-izlož-ba; 19.20 EPP, napoved programa;
19.30	Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Popolni tujci, serijski film (9/28);
20.30	EPP; 20.35 Serijski film, EPP;
21.25	Električni cowboy; 21.55 EPP; 22.00 Gabrijelov ogenj, serijski film (3/21); 22.50 Izven tokov;
23.50	Odpoved programa, video strani
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne;
9.55	Dobro poglej; 10.00 šolska TV; 10.30 Novo življenje, 12.00 Visoka hiša, 13.10 Konflikti. 13.35 Podjetje Arche Noah; 14.05 High Cha-parral; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nils Holgerson; 15.30 Am dam des;
16.05	Novo iz Suderhofa; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Iz soseščine; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 21.25 Miami vice; 22.10 Apropos film; 22.40 Karl May; 0.10 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Široke ceste sveta;
17.30	Lindenstrasse; 18.00. Roseanne; 18.30 Show Rudija Carrella;
19.00	Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.15 Teleskop; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Kako v prihodnost - Dunaj - Zurich - Boston; 23.15 Nočni studio; 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.45 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 U. K. Today, angleščina;
9.05	Doktor Faustus, 2. del nemške
serije, pon.; 10.05 La Spet, francoska serija; 10.35 Serijski film, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Bako-ny je moj Pariz, madžarska serija;
16.25	Caness Jazz '89; 17.00 Zajtrk plus, ponovitev; 17.20 Obiskovalci,
5.	del češke serije; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Proti 2000, poljudnoznanstvena serija:	Sovražnik
človeštva - rak!; 18.35 Budimpe-štanski spomladanski festival '92;
18.40	Svet denarja; 18.50 Videokli-pi; 19.00 Igra; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Stradiviari, 2. del itali-jansko-francoskega filma; 22.25 Srečanja nultega tipa, sci-fi magazin; 23.05 Bombay v treh stavkih;
23.40	Dnevnik; 23.45 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
15.00	Zasedanje Parlamenta, prenos; 17.10 Popoldne; 17.15 Naš ekran, v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.40 Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.14 Calyp shovv, magazin založnikov plošč; 18.40 Telefonska igra; 18.55 Poročilo s spomladanskega festivala; 19.05 Pozor! Pred 80. leti se je rodil Alfonzo; 20.00 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Med volkovi, poljski tv-film.
15. STRAN______
TOREK, 17. MAREC
11. marca
— SREDA, 18. MAREC
NOVC190BA
SLOVENIJA 1
8.40	Video strani
8.50	Program za otroke, Zgodbe iz školjke
9.50	Šolska tv, Nekoč je bilo... življenje: Iz življenja odhaja
10.15	Angleščina - Follovv me, 42. lekcija
10.35	Zdrava prehrana
10.45	Fosili v okrasnih kameninah
10.50	Euroritem, ponovitev 45. oddaje
11.10	Sedma steza, ponovitev
11.30	Prisluhnimo tišini, ponovitev
11.47 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.40	Video strani
14.50	Napovednik
14.55	Ciklus filmov A. Hitchcocka, Mlada in nedolžna, ponovitev, angl., film
16.20	Mostovi, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke
17.40	Alf, 66. epizoda ameriške nanizanke
18.05	P. Golia: Jurček, posnetek 1. dela gledališke predstave SNG Maribor
18.25	Ep video strani
18.30	Svet poroča
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	C. Matew: Pravi junak, angleška nadaljevanka (5/6)
20.55	Epp
21.00	Novosti založb
21.10	Osmi dan
22.00	Ep video strani	,
22.05	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja (4/7)
23.10	Napovednik
23.15	Sova, Chelsford 1 ta 123, angleška humoristična, 3/7, Svetnik, angleška nanizanka, 9/10
23.55	Video strani
SLOVENIJA 2
16.15	Video strani
16.25	Sova, ponovitev, Svetnik, angleška nanizanka, 8/10, Zvezdne steze, 11. epizoda ameriške nanizanke
18.00	Regionalni	programi
-	Koper
19.00	Orion
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Nixon, ameriška dokumentarna oddaja (2/3)
21.25	Omizje ali tv tribuna
23.25	Alternativni program: Talk show
23.55	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Ponedeljkov športni pregled (ponovitev)
»15.30 S. O. S. posebna enota - serijski film
16.00	Oresedici - TV novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Računalniške lutkovne zgodbe Don Kihot
-	risanke
17.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (peti del, igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport, Susanah York, režija: Michael Simpson
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Proti vetru - angleški vojni
film, 1948, igrajo: Simone Signoret, Robert Beatty, režija: Charles Crichton
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Hiša v parku groze - angleška grozljivka, 1973, igrajo: Frankie Hovverd, Ray Mil-land, režija: Peter Sykes
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja: po oddaji: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev;
9.00	Glasba, risanke; 9.10 Priče preteklosti: Čarobno vreteno; 9.25 Portret Marca Chagalla, ponovitev (2/3); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: predmetni pouk: Jezikovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Veliki svet malih; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (4/6);
13.00	Slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.10 Spregledali ste, poglejte; 16.00 Poročila, pregled programa; 16.10 Poročila v angleščini; 16.15 Malavizija;
16.45	Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Ne boj se, nisi sam, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (43/50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I;
20.00	EPP; 20.05 Spekter; 21.05 Izseljena Hrvaška; 21.50 Glasba;
22.00	Dnevnik II; 22.25 Fluid-rock cafe; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.054 Odpoved programa.
HTV 2
15.35	Test; 15.50 Napoved programa; 15.55 Video strani; 16.05 TV koledar; 16.15 Malavazija-Kapetan James Cook, serija za otroke (1/8), Batman, serijski film (20/34), risanke; 19.20 EPP, napoved programa;
19.30	Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Preloženi raj, Serijski film; 11/11);
20.55	EPP; 21.00 Kavarna Na zdravje, humoristična serija (17), EPP;
21.25	Jazz; 21.55 EPP; 22.00 Serijski film; 22.50 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Novo življenje;
12.05	Šport; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta (16 nadaljevanj);
14.00	High Chaparral; 14.50 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 ABC športa - rokomet; 16.30 Glasbena delavnica;
17.10	VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki;
18.30	Iz soseščine; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Universum;
21.15	Incident; 22.50 Karl May; 0.25 Max Haedroom; 1.25 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.10 Leksikon za umetnike; 16.15 Šolska TV; 16.45 Biblija v slikah; 17.30 Usmeritev;
18.00	Roseanne; 18.30 Gaudimax;
19.00	Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Made in Avstrija;
22.00	Čas v sliki; 22,39 Klub 2, Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina, nadaljevalni tečaj; 9.00 TV-loto; 9.05 Podium, llona Bencze; 9.45 Serijski film, ponovitve; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Drehschiebe Europa, nemški magazin (podnaslovi); 16.45 Zasebno življenje palčkov, kratki film; 17.10 Tele video '92; 17.15 Obiskovalci, 6. del češke serije; 17.45 Mladi Mesija, rock-variacija; 18.25 Budimpe-štanski spomladanski festival ’92;
18.40	Svet denarja; 18.50 Videokli-pi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke;
20.00	Dnevnik, telešport; 20.35 Twin Peaks, 13. del ameriške serije (za odrasle); 21.30 Srčna ulica, dokumentarni film; 22.55 Calcio, italijanski nogomet; 0.35 Dnevnik; 0.40 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
10.00	Zasedanje Parlamenta, prenos; 16.10 Popoldne; 16.15 Naš ekran, v slovaščini; 16.40 Od pet do šest, zabavni informativni magazin;
17.40	Za otroke, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Odločna ženska, 5. del angleške serije;
19.50	Novi Reflektor, magazin;
20.35	Spomladanski festival, poročilo; 21.10 Prosta ura, Dezso M6s-zoly; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Srečen človek, dokumentarni film.
koroški _■•))))
radio
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
"P
SLOVENIJA 1
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke, Geniji in genijalci, 2/8
10.10	A. Vivaldi-R. Petit: Štirje letni časi, ponovitev
11.10	C. Mathevv: Pravi junak, angleška nadaljevanka (5/6)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.45	Video strani
15.45	Napovednik
16.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, (6/9)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Film tedna: Čarovnice iz Eastvvicka,
ameriški barvni film, 1987, 115 min, (The VVitches of East-wick), scenarij: Michael Cri-stopher po romanu Johna Up-dika, direktor fotografije: Vil-mos Zigmond, glasba; John VVilliams, režija: George Miller, v gl. vi.: Jack Nicholson, Cher, Susan Sarandon, Michelle Pfe-iffer, Veronika Cartvvright, Ric-her Jenkins.
Film se ponaša s številnimi mednarodnimi priznanji, saj je sodeloval na festivalu v Tokiu 87, Deanvillu 87, FESTU 88, bil nominiran za OSCARJA v kategoriji glasbe in zvoka, newyor-ški kritiki pa so J. Nicholsona proglasili za najboljšega igralca leta (skupaj z vlogami v filmih PLEVEL - Ironvveed in TV DNEVNIK - Broadcast News). Film je predvsem komedije z elementi »horrorja«, predstavlja pa tri ženske: učiteljico, kiparko in novinarko. Potem, ko so ostale same, fantazirajo o idealnem ljubimcu. Pojavi se v osebi skrivnostnega tujca, ki vse tri zapelje in postane njihov skupni ljubimec na vsesplošno zgražanje celega Eastvvicka. Prav to zapeljevanje je prava mojstrovina filmske režije in duhovitosti. Vražji tujec za vsako najde primerno taktiko, ukrepa hitro in učinkovito. Duhoviti dialogi so včasih že kar na robu vulgarnosti, ki pa k sreči nikdar ne sežejo čezenj. In kje je tu »horror«? V drugem delu filma se namreč zapeljane ženske zavedo, da so žrtve in da se morajo boriti za svojo samostojnost. Ta boj je po besedah založnika Updikovega romana »nadnaravni triler, ki je obenem komičen boj med spoloma.« Režiser George Miller, ki je pred tem filmom posnel filme o Pobesnelem Maxu ter kratka filma Nasilje v filmu ter Hudič v večerni obleki je izvrstno vodil Jacka Nicholsona kot demonskega zapeljivca - Hudiča, ki pa nima nikakršnih možnosti v boju z ženskami - čarovnicami. Ta karikirana spolna vojna med »črnimi ovcami« Eastvvicka pa nam obenem predstavi tudi hipokrizijo »spodobnih« meščanov, v bi-
stvu nevoščljivih za vse prijetnosti pregreh, ki si jih sami ne upajo privoščiti.
22.05	Epp in ep video strani
22.10	TV dnevnik 3, vreme, šport 22.35 Napovednik
22.40	Sova, Krila, ameriška nanizanka, 7/15, Svetnik, angleška nanizanka, 10/10, Ves svet je oder, angleška dokumentarna oddaja, 3/13
0.45 Video strani
SLOVENIJA 2
15.30	Video strani
15.40	Osmi dan, ponovitev
16.30	Sova, ponovitev, Chelms-dorf, leta 123, angleška humoristična, 3/7, Svetnik, angleška nanizanka, 9/10
17.40	Euroritem, ponovitev 45. oddaje
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik ORF 20d.00 Epp
20.05	Žarišče
20.30	Športna sreda
22.30	Komorna glasba skozi stoletja: Ekspresionizem in prehodni tokovi, ponovitev 8. oddaje
Osma oddaja iz serije Komorna glasba skozi stoletja je posvečena predvsem delom glasbenega ekspresionizma in prehodnim tokovom. Spoznali bomo dela in skladateljske tehnike, ki so pomenile velik preobrat v glasbenem ustvarjanju dvajsetega stoletja.
23.00	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera
14.00	Počitnice v koledžu - fran-
coska komedija, 1935, igrajo; Henri Poupond, Andrč Pollack, režija:	Marcel
Pagnol
15.10	S. W. A. T. - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S. O. S. posebna enota - serijski film
17.00	Proti vetru - angleški vojni film, 1948, igrajo: Simone Signoret, Robert Beatty, režija: Charles Crichton
18.30	Slovenija moja dežela - kraji, običaji in ljudje
18.50 Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera
20.30	Kramljanja - v študiju Tatjana Juratovec
21.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Spoznanje preteklosti - dokumentarna oddaja
22.40	Počitnice v koledžu - francoska komedija, 1935, igrajo: Henri Poupon, Andre Pollack, režija: Marcel Pagnol
kanal
KANAL - A
0.45 A shop
10.00	Ponovitev večernega grama; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
pro-
Prireditelji, pozor!
Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala!
Uredništvo Super napovednika
NOVi
#11
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev;
9.00	Glasba, risanka; 9.20 Priče preteklosti: Skrivnost starih črk;
9.35	Portret Marca Chagalla(3/3);
10.00	Poročila ; 10.05 TV šola-Ra-zredni pouk: program za učence III. in IV. razreda; 11.05 Risani film;
11.35	Dragi John, humoristična serija, ponovitev (15/56); 12.00 Poročila; 12.05 Najdražji sin, serijski film, ponovitev (5/6); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.10	Spregledali ste, poglejte,;
16.00	Poročila; 16.15 Glasbena številka; 16.20 Pregled programa;
16.25	Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila ; 18.10 Potopis, EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (44/50); 19.25 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP;
20.05	V velikem planu; 22.00 Dnevnik II; 22.25 V obnovi Hrvaške;
22.55	EPP; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa...
HTV 2
16.00	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (12/22), Muppet Show, Risanke;
19.15	Meteor-izložba; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 »The Ballad Of Gregorie Cortez«, ameriški film;
21.45	EPP; 21.50 Serijski film, EPP;
22.40	D. J., is so hot; 23.40 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Roseanne;
9.30	Francoščina; 10.00 Šolska TV;
10.30	Obleka naredi človeka; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Čudovita leta; 14.00 High Chaparral; 14.50 Visoka moda; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 15.30 Slika Habakuka; 16.05 Supergran;
16.30	Heureka; 17.10 VVurlitzer;
18.00	Čas v sliki; 18.05 Me žene;
18.30	Iz soseščine; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Gozdarjevi dečki; 22.00 Pogledi od strani;
22.10	Model in vohun; 23.00 Drugi udarec; 0.35 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 11.25 Šport; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Multikulturno življenje; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Roseanne; 18.30 Rjoveči lev; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Aktualna TV igra; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport, Cas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Derrick, kriminalka, pon. epizode z naslovom Leteča ptica; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 16.55 La Sept, francoska serija; 17.30 Obiskovalci, 7. del češke serije; 18.00 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklipi; 19.00 Budimpeštanski spomladanski, festival '92; 19.15 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Sšndor Pšsci, portret umetnika; 21.40 Potovanje po Španiji; 22.35 Pori jazz '90, David San-born Band; 23.40 Najsrečnejši dan;
23.45	Dnevnik; 23.50 Dnevnik ZDF.
MADŽARSKA2
6.00	Sončni tv, za Budimpešto;
10.00	Zasedanje Parlamenta, prenos; 16.00 Popoldne; 16.05 Naš ekran, v nemščini; 16.30 Od pet do šest, zabavni informativni magazin;
17.30	Za otroke, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 18.55 Spomladanski festival, poročilo; 19.05 Moliere: Namišljeni bolnik, komedija, prenos iz gledališča Miklbs Radnbti; 21.10 Levji kremplji, filmi za izpit visokošolcev; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva,
I vreme; 22.25 Pred koncem dneva;
22.50	Satanovi odposlanci, francoski čb film.
NOVf * 90BA
ZANIMIVOSTI
ITALIJANSKA PREDVOLILNA NORIŠNICA
MUSSOLINI PRIHAJA
VZORČNI ZAKON PROPADEL
Na predvolilnem italijanskem prizorišču je zasijala nova zvezda. Kandidatka za poslanski prostor Alessan-dra Mussolini se je dodobra razgaljena pojavila na naslovnici nekega italijanskega ilustriranega mesečnika za moške. K sreči je sorazmerno mlada igralka svojo zunanjost podedovala po materini strani, njena tetka je Sop-hia Loren, in ni niti malo podobna debeloglavemu dedku, od katerega je podedovala zlovešči priimek in politično prepričanje.
Čeprav po telesnih čarih ne zaostaja za Cicciolino, ta se je medtem ločila in' hoče ponovno v parlament, ali Mo-ano Pozzi, za razliko od njiju ne predstavlja Stranke ljubezni, temveč vodi na listi neofašističnega italijanskega socialnega gibanja v Neaplju.
Ducejeva vnukinja je le ena od nekaj tisoč kandidatov in kandidatkinj za 630 mandatov v italijanskem po-
Alessandra Mussolini, ducejeva vnukinja, kandidatka neofašističnega italijanskega socialnega gibanja iz Neaplja
slanskem domu in za 315 sedežev v republiškem senatu. In prav zato, ker je gneča ve-
lika, v nekaterih manjših, kah skušajo pritegniti pozor-manj pomembnih, in pro- nost volilcev s popularnimi gramsko nezanimivih stran- imeni.
Leta in leta je znan zakonski in seksualni par Masters - Johnson proučeval odnose med zakonci in neporočenimi partnerji ter usmerjal seksualni ritem številnih generacij, v katerih so ljudje dojeli, da svobodna ljubezen še ni zadosti za osebno srečo.
Iz njunega inštituta v Missouriju so prihajali številni izsledki, analize, testirala sta na tisoče parov, mnogi so bili kasneje zadovoljni, nekateri tudi razočarani, v vsakem primeru pa sta razvijala revolucionarne metode, s katerimi sta želela človeka osvoboditi spon in moralnih predsodkov.
Razumljivo, da je vest o njuni ločitvi obšla svet. Po petintridesetih letih skupnega dela in po enaindvajsetih letih skupnega življenja sta se 76-letni VVilliam Masters in 67-letna Virginija Johnson razšla in izjavila, da ne moreta več ostati skupaj. Vsakodnevne težave so prerasle njune teorije, konec je zakona in konec skupnega dela.
FARAON OSTANE DOMA
Ne, je rekel egipčanski minister za kulturo Farouk Hosni, ne bom dovolil, da bi kip faraona Amenofisa III. iz Luksorja prepeljali na razstavo v Združene države Amerike, in s tem zaključil dolgotrajno razpravo o načrtovanem prevozu dragocenega kipa.
Več kot poltretji meter visoko statuo naj bi julija razstavili v muzeju v Clevelandu in po prvotni zamisli naj bi ga zaradi varnosti razrezali na več kosov in na prizorišču spet sestavili. Strokovnjaki so bili odločno proti.
NAJLEPŠA KOROŠICA JE CELJANKA
VLASTA JE MISS
Zadnjo nedeljo v februarju je devetnajstletna Vlasta iz Celja postala prva Miss SAK. Vlasta, ki je drugače medicinska sestra, je bila izbrana na plesu v gostilni pri Šoštar-ju za najlepšo izmed osmih deklet.
Žirija je imela pod vodstvom Miha Antoniča obilo dela z izbiro najlepše Korošice. Izmed vseh simpatičnih deklet so po četrtem krogu izbire proglasili zmagovalko. Majhna prednost pred drugimi tekmovalkami bo Vlasto popeljala poleti na dopust na turško riviero.
19-letna Miss je Vlasta iz Celja
Izvoljene lepotice iz leve proti desni: Nataša, Nataša, Maja, Radomila, Codruca, Alenka, Vlasta in Marina
REMRRANDT POTUJE PO SVETU
Razstavo v Amsterdamu z naslovom Rembrandt in njegov atelje si je v treh mesecih ogledalo 440 tisoč obiskovalcev, zatem je bila konec lanskega leta na ogled v Berlinu, kjer je privabila 310 tisoč ljudi, zadnja postaja izbranih mojstrovih del in izdelkov njegovih učencev pa bo v londonski nacionalni galeriji, kjer jo bodo odprli 25. marca in bo gostovala tri mesece, ob njej pa so v britanskem muzeju na ogled tudi Rembrandtove risbe.
TENIŠKE LEGENDE SPET NA IGRIŠČIH
VETERANI SE NE DAJO
Pred desetimi, petnajstimi leti jim nihče ni bil kos, potem so se umaknili in sedaj se legendarni teniški igralci spet vračajo na igrišča, vračajo pred gledalce. Združenje teniških profesionalcev (ATP) ni pozabilo nekdanjih zvezdnikov, ljudi, ki so pisali teniško zgodovino in zanje so pripravili poseben turnir.
Nastopajo igralci, starejši wall, Stan Smith, in Fred od petintrideset let, in to Stolle, tisti, ki so v posamični Bjorn Borg, Cliff Drysdale, konkurenci ali v parih osvoji-Roy Emerson, Tom German, |j 143 Grand Siam naslovov. Jose Higueras, Rod Laver, Morebiti bosta na turnirjih John Lloyd, Bob Lutz, lile v Evropi nastopila tudi Željko Nastase, John Nevvcombe, Franulovič (organizator Dennis Ralston, Marty Ries- evropskih turnirjev) in Nikola sen, Tony Roche, Ken Rose- Pilič.
Združenje je prisluhnilo željam glpdalcev, ki prihajajo na teniške dvoboje. Mnogi starejši so obžalovali, ker ne morej več gledati svojih ljubljencev, mlajši pa so želeli v živo videti junake, o katerih so toliko slišali.
Pravila za veterane so nekoliko spremenjena in prirejena starostnim skupinam igralcev. Izbor je zelo strog in pravico do nastopa imajo le tisti, ki so bili nekoč v samem vrhu svetovne teniške lestvice. Minimalni nagradni
fond vsakega turnirja je 100 tisoč ameriških dolarjev.
Vse skupaj se je že pričelo in prvi turnir je bil 29. februarja v Kaliforniji, 11. maja bo v Rimu, 25. maja v Mooku na Nizozemskem, 13. julija v Hittfieldu v Nemčiji, 3. avgusta v Cincinnatiju v ameriški državi Ohio, 28. septembra v Tokiu, 12. oktobra na Floridi in 26. oktobra v San Antoniju v Teksasu. Datumov dveh turnirjev, enega v Evropi in enega v Aziji, še niso določili.
HRVATI NOČEJO
SRBSKIH
ČASOPISOV
V beograjskem dnevniku »Politika« trdijo, da je Hrvaška edina republika v Evropi, v kateri ni dovoljeno prodajati časopisov iz sosednje države. Četudi je možno potovati iz Srbije v Hrvaško le z osebno izkaznico, pa na Hrvaškem nikakor ni mogoče dobiti srbskih časopisov.
Srbskih časopisov se ne da dobiti niti po pošti, čeprav prihajajo poštne pošiljke iz Srbije na Hrvaško, ne glede na prekinitev večine komunikacij. Uradne prepovedi prodaje srbskih časopisov ni, zaenkrat pa tudi hrvaška opozicija še ni opozorila na to kršitev človekovih pravic, kljub njihovim glasnim zahtevam po demokraciji, piše avtor članka Radoje Arsenič in dodaja, da so v Sloveniji srbski časopisi v prosti prodaji.
ČAROVNIKI UBIJAJO_____________________
Sydney. Na Papui v Novi Gvineji je sodišče obsodilo dva moška, ki sta zagrešila umor s pomočjo čarovništva. Za umor nekega moža iz sosednje vasi sta prejela okrog 600 avstrijskih šilingov v tamkajšnem denarju.
Čarovnika sta legla pod hišo, v kateri je mož stanoval, nato sta s svojimi čarovnijami poizkušala pregnati dušo svoje žrtve. Teden dni kasneje je mož hudo zbolel in v bolnišnici umrl. Za storjeno dejanje ju je sodišče obsodilo na leto dni zapora.
ŽENSKA INTUICIJA NI IZMIŠLJOTINA
RAZLIKE SO V GLAVI_________________________________
Tednik Time je objavil izsledke znanstvenih raziskovanj, po katerih se moški in ženske ne razlikujejo med seboj le zaradi stoletnih tradicij in različne vzgoje, temveč se otroci obeh spolov že rojevajo z različnimi, prirojenimi, spolno določenimi sposobnostmi. Torej, spol je tudi v možganih, ženski in moški možgani funkcionirajo na različen način,* resnici na ljubo pa so razlike minimalne in ne morejo biti merilo kasneje uspešnosti.
Znanstveniki navajajo primere, ki jih opažajo tudi nekateri starši deklic in fantičev. Dekleta se prej kot fantje naučijo govoriti in čitati, na koncu pa so fantje tisti, ki malenkost bolje berejo in govore. Moški se mnogo bolje znajdejo v prostoru, se hitreje orientirajo, ženske so spretnejše v iskanju stvari in to zaradi prirojene razlike v načinu gledanja.
Zanimiva je znanstvena razlaga znamenite ženske intuicije, nek moški je v reakciji na objavljeni sestavek v tedniku dejal, da je to posledica milijonov let nerazmišljanja, ki jo raziskovalci povezujejo z dejstvom, da sta možganski polobli pri ženski bolje povezani, informacije se bolje pretakajo, kar omogoča obdelavo in sinhronizacijo na videz nepovezanih podatkov.
17- STRAN ZANIMIVOSTI
11. marca
NOVE l90BA
CAMILLIE PAGLIA: DE SADE JE NAJVEČJI EVROPSKI PISATELJ
SEKS, UMETNOST IN DEKADENCA
Knjiga avtorice Camillie Paglie »Seksualna oseba. Umetnost in dekadenca od Nofretete do Emily Dickinson« je postala v svetu velika uspešnica, senzacionalno odkritje v prepletanju izjemnega intelekta in strahovitih emocij, dolga leta v anonimnost potisnjena pisateljica pa s svojimi šokantnimi izjavami in nesramežljivimi razkrivanji lastnega življenja postaja vse popularnejša.
Že napoveduje drugi del svoje knjige, posvečen filmu, televiziji, športu in rocku, v katerem nadaljuje značilno variiranje poganskega in klasičnega v kulturi množičnih medijev.
Knjiga Seksualna oseba je vsekakor ambiciozen znanstveni projekt, delo na več kot sedemsto straneh, v katerem raziskuje odnos med človekom in naravo, seksom in umetnostjo, kulturo in nasiljem, redom in kaosom, med moškim in žensko. Ogromno podatkov, na stotine učenih citatov in desetine primerov najslovitejših izdelkov umetnostne zgodovine ji služijo za okvir darvinističnega sklepanja, po katerem močnejši vedno zmaguje: narava nad človekom, moški nad žensko. Camillie Paglia pravi, da je tako in tako tudi mora biti. Trdi, da je humanizem propadel s terorjem francoske revolucije, da je najmanj čitani, a hkrati naj-
večji pisatelj zapadne civilizacije markiz de Sade, da so državni socialni programi neučinkoviti, ker ne upoštevajo nujnosti hierarhije tako v naravi kot v družbi, da se k feminizmu zatekajo le ženske šibkega značaja, da je posiljevanje vedno bilo in vedno bo in da so amoralnost, sadizem, agresivnost, voajerizem in pornografija sestavni deli tudi največjih umetniških stvaritev, le da akademski kritiki to raje prikrijejo in zamolčijo.
Tudi ženske imajo svojo moč. Seksualno moč, saj je po njenem seks mračna sila, prostor avtentičnega srečanja človeka in narave, kjer se morajo morala in dobri nameni umakniti primitivnim, prvinskim potrebam.
Avtorica pravi, da je njena največja želja povezati Freuda in Frazerja in ju tudi uspešno parafrazira, pri čemer njeno ogromo znanje očara tako njene pristaše kot
kritike. Doma je tako pri Ari-stofanu, Gogolju, Caravaggiu in Coleridgu, je profesorica za klasične jezike na univerzi v Filadelfiji, imenitno pa obvlada tudi opuse Madon-ne, Johna Wayna, Davida Bo-vvieja, Andyja VVarhola', saj se za množične medije zanima od zgodnje mladosti.
Kot deklica je požirala knji-
ga o starem Egiptu, kar je navduševalo njenega očeta, univerzitetnega profesorja, ure in ure pa je presedela tudi v kinu, kajti Egipt in Hol-lywood sta bila zanjo enako vznemirljiva, bogata in fantastična.
Tiskanje njene knjige je zavrnilo deset založnikov, končno pa jo je izdala ugled-
na založba Vale University Press in napravila korak, ki si ga pred desetletjem nihče ni upal niti misliti. Kdo bi tedaj resno vzel v roke rokopis, ki na isti strani analizira odnos med umetnostjo in pornografijo in kot primera vzame prerafaelsko slikarstvo in Madonnin video Odpri srce. V današnjih časih pa so jo trditve, da je Donattelov David primerek pedofilske pornografije, da sta Elvis Pre-sley in lord Byron naslednika starogrškega občudovanja mladoletnikov, ali denimo, da imata egipčanska kraljica Nefretete in David Bowie enako hudoben pogled, dvignila na vrh popularnosti, kateri je tudi sama s posmehovanjem medijem mnogo pripomogla.
Z užitkom izziva viharje, se pusti napadati, udariti. »Vzemite me na piko«, pravi, »to je cena, da lahko rečem, kar mislim.«
Njen življenjepis je poln dražljivih podrobnosti, seksualnih nagnjenj, o katerih v puritanski Ameriki nihče odkritosrčno ne govori. Pripoveduje o razmerjih z moškimi in ženskami, med kate-
rimi si je v zrelih letih, ima jih 44, izbrala moške, a je sedaj v zadregi, ker je vrstniki ne zadovoljujejo več, tekanje za dečki, kot to počenja Cher, pa se ji zdi smešno.
Imenujejo jo križanec med Simone de Beauvoir in Rol-ling Stonsi in tudi sama pravi, da je njen stil pod velikim vplivom rock and rolla in njen idol Keith Richards. Na njeni lestvici vrednot ima posebno mesto Madonna, o kateri meni, da nikakor ni spolni objekt, temveč dominira nad moškimi, svojo moč pa spretno prikriva z igranjem sužnje moškega poželenja.
V javnih izjavah in v knjigi ji nihče ne uide. Emily Dickinson ostaja ženski de Sade, Michelangelo v glorifici-ranju moškosti prehaja v pornografijo, Balzacovi ljubezenski prizori so dekadentni in sadistični, v svoji seksualni dvojnosti je Zolajeva Nana perverznejša je od madame Bovary ali Ane Ka-renine. Avtorica želi dopovedati, da je tudi umetnost kot vse oblike civilizacije neuspešen beg iz narave, neuspešna obramba pred njeno močjo.
DOMAČI ZDRAVNIK
SENZACIONALNO ODKRITJE
ASPIRIN ŠČITI PRED RAKOM
Vedno več ljudi ima raka na debelem črevesu. Zdaj je tu novo upanje - aspirin. To je senzacionalno odkritje ameriškega znanstvenika. V svoji študiji je odkril, da je pri ljudeh, ki pojedo mesečno 16 aspirinov ali podobnih tablet z acetil-salicilno kislino, pol manj smrtnih primerov raka na debelem črevesu kot pri tistih, ki segajo po aspirinu le občasno.
Znanstveniki si razlagajo odkritje s tem, da aspirin zaustavlja rast rakavih celic. Toda kljub temu svarijo pred jemanjem aspirina ne slepo. Šele nadaljnje raziskave bodo pokazale dejanske učinke in dozo, ki je za to potrebna. Raziskava opozarja, da povzročajo raka na debelem črevesu tudi življenjske navade, da je to predvsem hrana. Bolezen je toliko redkejša, kolikor več je v njej balastnih snovi in manj maščobe. Bakterije, ki so za prebavo nujne, se močno množijo, če je hrana mastna. V črevesu ustvarjajo kislino, ki vsebuje tudi rakave snovi. Čim dlje je taka hrana v črevesu, toliko daljše je njeno škodljivo delovanje.
PRVIČ NA SVETU
Devetintridesetletni sladkorni bolnici v Dallasu v ZDA so v deveturni operaciji prvikrat na svetu presadili kar tri organe hkrati: srce, ledvice in trebušno slinavko. Posledice še niso znane. V Munchnu so uspešno presadili istočasno ledvice in trebušno slinavko, bolnik pa je preživel deset let.
TERAPIJA V LASTNI KADI
Mraz in mokrota otežuje življenje revmatikov. Zlasti tisti, ki ne trpijo za vnetno revmo (artroza), vedo, da jim bolečine lajša predvsem toplota. Taka terapija je možna tudi doma, v kopalni kadi. V topli vodi se sprostijo boleče mišice in pospeši krvni obtok.
Voda naj ima od 33 do 38 stopinj. Kopati se smemo le kakih 15 minut. Nato počasi vstanemo, in če se dobro počutimo, oprhamo z mrzlo vodo, se toplo oblečemo in vležemo v posteljo. Strokovnjaki so ugotovili, da ljudje ob taki dnevni terapiji potrebujejo veliko manj tablet proti revmi. Kdor ima vneto kožo, artritis, krčne žile, srčne motnje ali nizek pritisk, naj se o terapiji v lastni kadi posvetuje z zdravnikom.
NE JEJTE PREVEC MESA
Mnogi ljudje so navajeni, da imajo na mizi vsaj enkrat dnevno pošten kos mesa, čeprav strokovnjaki pravijo, da bi zadostovalo, če bi ga jedli le dvakrat, največ trikrat na teden. Vsak kos mesa ne pomeni samo več kalorij, ampak tudi nevarnost za srce in krvni obtok.
Dr. Hans K. Biesalski z univerze v Mainzu pravi, da vsebuje celo povsem borovo meso dovolj maščob in holesterola, ki povzročata poapnenje žil. Tudi klobase naj bi jedli največ dvakrat na teden. Dnevno potrebne beljakovine so namreč tudi v drugi prehrani, kot jajcih, mleku itd.
Sicer podatki kažejo, da pojedo največ mesa na svetu v Avstraliji: letno 115,7, v Nemčiji 103,5, Franciji 89,8 Švici 74,8, ZDA 56,7, na Japonskem celo samo 14,5 kg na prebivalca.
MALA JAJČNA PSIHOLOGIJA
Marsikateri moški se dela drugačnega kot je v resnici. Če hočete ugotoviti, kakšen je v resnici, pazite, kako pripravljeno jajce najraje je za zajtrk. Dr. Beryl West iz Kentuckyja je namreč odkril nekaj presenetljivega.
Moški, ki ima rad trdo kuhano jajce, je sicer zaupni partner, a tudi moški načel, ki ne razume nobene šale.
Če jfe rad mehko kuhano jajce, ste lahko veseli, kajti ujeli ste pošten primerek moškega, ki kritično izbira svoje prijatelje.
Jajce na oko izdaja moškega, ki vidi vse narobe, prihodnost pa se mu zdi siva.
In umešano jajce? Tak moški je rojen za zakon, nikoli ne ugovarja.
Če ima moški najraje jajčno omleto, pomeni, da imate opraviti s človekom, ki so mu pri srcu pustolovščine.
Toda kot vsepovsod, so tudi tu seveda izjeme, zato teh ugotovitev ne jemljite preveč resno.
IZDATKI ZA HRANO
Od vseh prebivalcev evropskih držav dajejo v odstotkih za hrano najmanj Nemci. Ob vedno večjih dohodkih se stroški za hrano niso povečevali v enakem odstotku. To je zanesljivo znamenje standarda. Velja pa seveda tudi obratno: kjer izdatki za hrano odnesejo velik del družinskih dohodkov, z gospodarstvom nekaj ni v redu. To dokazuje Portugalska kot najrevnejša članica EGS. Njeni prebivalci dajejo mesečno za hrano 32,9 odstotkov. Za primerjavo: Grki 31,5, Irci 22,9, Španci 20,7, Italijani 19, Francozi 16,8, Belgijci 16,2, Danci 15,4, Nizozemci 15,1, Luksemburžani 13 in Nemci 12,8 odstotkov. Poskušajte ugotoviti delež Slovencev
KAKO ODVADITI SESANJE
Ste tudi vi že vse poskusili, da bi svojega otroka odvadili sesanja prstov? Prof. dr. Gunther Sander in dr. Andrea VVeinreich z zobne klinike v Ulmu sta odkrila novo zelo učinkovito metodo: malemu »pacientu« narišeta glavico na prst, ki ga sesa. Ta glavica pa se boji teme in ust. Rezultat: otroci ne sesajo več takega prsta.
MUZIKA JE BIZNIS
Je že tako na tem svetu, da ga nekateri ljudje radi pokažejo drugim ljudem. Če gre za navadne eksibicioniste s ceste, jih dajo na zdravljenje ali pa jih zašijejo za mesec ali dva. Kadar ga začno kazati pop zvezdniki pa se sitaucija prav čudno obrne. Škandal, pohujšanje mladine in podobno. Saj veste kako gre to. In današnji ga ni pravega rockerja, ki bi zmogel svoje hlače venomer držati spodobno zaprte. K zabav-njaškemu poslu torej sodi tudi razkazovanje bolj ali manj intimnih delov telelsa. Ženskam je pri tem močno lažje - v tem svinjsko šovinističnem patriarhatu se morajo itak kar naprej nesposobno oblačiti, tako da jim ni hudega, če si kaj podobnega privoščijo še na odru.
Huje je moškim, njim namreč morala ne nalaga, da bi hodili okoli z golimi rameni in izvlečenimi bingeljni. Če pa že hočejo biti rock zvezde, seks simbol in podobno, se morajo pač malce bolj potruditi.
Povrhu vsega pa celotna zadeva^ niti ni ne vem kako nova. Že sam King Elvis je zbujal srd z očitno spolno orientiranim kroženjem v bokih. Kmalu je dobil vzdevek Elvis The Pelvis (Elvis Medenica), toda to ni prav nič zmajšalo histerije, ki je obsedala dekleta, žene in matere ko so ga gledale in padale v nezavest. Že v zgodnjih začetkih Rock'n Rolla so se kdaj znašle na odru kakšnega posebno privlačneg izvajalca tudi ‘ kakšne ženske hlačke. In če pomislimo, da so današnji upokojenci imeli takrat okrog dvajset let in še manj, potem nam ne sme biti preveč nerodno, kadar kakšen lggy Pop izvleče tisti poscan kos mesa in ga kaže občinstvu. Na MTV-ju vse skupaj lepo elektronsko re-tuširajo in stvar je čista. Krasno, mar ne?
Sploh je zanimivo, da ženske tega v glavnem ne počno. Morda Madonna res simulira samozadovoljevanje, toda zares pokaže jo ne. Moški pa vsi po vrsti mahajo okrog z otepači. Jim Morris-son, Jello Biafra, Igg Pop, tudi Lennonovega smo že videli, potem je tudi Adam Cla-yton iz U2 in še marsikoga bi lahko našteli. Kaj je torej tisto, kar moške izvajalce tako sili k eksibicionizmu? Kdo ve, če nimaš jošk in riti, potem ti verjetno res ne ostane kaj veliko za pokazati.
Ijajo že prekaljeni glasbeniki iz bendov Epidemic Zone, Pragvvald in lt’s Not For Šale. Ker so našteti bendi svojo glasbo že uspešno izdali na vinilnih ploščah, lahko pričakujemo, da bo tako tudi z novo zasedbo in novim imenom. Glasbeni potencial Non Finire Mai sega od metala do jazza rocka najbolj nekonvencionalnih oblik in novi up domače scene je preprosto treba slišati v živo.
Leatherface in Non Finire Mai nastopajo v petek, 20. marca ob 21. h na Gerbičevi 51A v Ljubljani.
VIDENO
Leatherface: 20. marca v ljubljani.
KONCERT
Naj vas ime LEATHERFA-)E ne zavede, saj ne gre za jobave kanibalistične kre-iture iz filma Texas Chain-;aw Massacere, temveč za jlasbo skupine, ki jo je an-lleški tisk poimenoval ■ manjkajoči člen med tusker Du in Motbrhead.«
Glasba Leatherface je pp-iobno kot pri že bivših Snuff jrežeta s hardcore punk mergijo ali še prevzamemo ■JME: » . .na vsa usta kričeča, jrutalna, pop thrash glas-ja...« Ob maksimalni pri-jubljenosti na Otoku, tako ned poslušalci kot kritiki, ki ;o jih hvalili v Soundsu, M. Hammerju, Kerrangu in frugje, se Leatherface selijo la evropski kontinent in v žiro ob lastnem repertoarju : LP-ja in petih malih plošč odigrajo tudi predelave kot >0 Message in a Bottle, Yo-j're My Sunshine... To seve-Ja daje slutiti,da se bo ta pe-:ek ponovila koncertna predstava, kakršne je bilo doma-5e občinstvo deležno ob zadnjem nastopu tria Snuff / KUD F. Prešeren, maja lani. <dor si je ta koncert ogledal, /e, kako razburljivo glasbeno doživetje ponuja nova generacija britanskih skupin.
Pred Leatherface se bo
ljubljanski publiki prvič predstavila nova slovenska skupina Non Finire Mai, po mnenju domačih, glasbenih ekspertov najobetavnejše ime na slovenski underground sceni. Non Finire Mai sestav-
NON FINIRE MAI, HO-WITZER,
6.	2„ Klub K4 Ljubljana Med običajno mlado publiko in mednje pomešanimi uveljavljenimi make-upasti-mi posredniki se je pričela predkoncertna nervoza, petkov koncert in njegova zabava. Hovvitzer so začeli prvi, kot kvaliteten rock ekspres ameriških občutij, s festivalskim zvokom in agencijskimi napovedmi med komadi so napolnili polovico dvorane in ložo z mešalno mizo. DJ-i in megalomani under medijev skupaj z družinami in osebjem nastopajočih se se zazibali v muziko še vedno v organizacijski ne pa koncertni nervozi. Hovvitzer so ostali neomajno zagrizeni, se zahvalili in prijazno poslovili. Med pavzo in prelivi tekočin se zamenjajo pozicije na
Lux Interior iz The Cramps: eksibicionlstov.
eden Izmed bolj sramežljivih
MC4: jih bomo videli tudi pri nas?
igrišču K4. Non finire mai kot vrhunec večera se spravijo na oder z veseljem in med predigrami iščejo žrtev za lastno preventivo. Karizmatična vokalizacija se je pričela, sprejemljivi muzikantje so predstavili svoje letošnje demo posnetke na nesprejemljivi ozvočitvi in novega bobnarja. Kot jazz rockerji so na-
deli imena. Plošča, ki jo je sproduciral Matt VVallace bi se naj najprej imenovala po eni izmed pesmi z naslovom »Crack Hitler«. Ker to njihovim založnikom ni bilo preveč všeč, jo bodo verjetno poimenovali drugače. Sicer pa fantje trdijo da bo nova plošča mnogo bolj heavy kot prejšnja.
Faith No More: »Zdaj žgemo še bolj havy«.
pravili dovolj prostora na začetku igre za poslušne ocenjevalce, ki so prisluhnili glavnici koncerta ali pa morda prišli izkazati zavestno spoštovanje štajerski provinci. Ljudje so ploskali in dogajanje je ostalo na zabavi in koncertu. Ansambel je napredoval in privabil noviteto med oboževalci in metro groopies s pošteno zaznamovanim koncem. Bis, katerega Hovvitzer, kot uvozniki tuje pameti niso bili deležni, so Non finire mai zaključili po črki zakona. Pokoncertno ozračje se je hitro prelepilo v plesno modernost pretežno mlade publike in dogodek kot sam je bil dobrodelno zaključen.
Matevž Cene
NOVICE
FAITH NO MORE bodo v maju izdali nov album, kateremu zaenkrat še niso na-
MEGA CITY FOUR imajo nov album. Imenuje se »Se-bastopol Road«, izdali pa so ga za založbo Big Life. MC4 zadnje čase močno raste popularnost in upati je, da se bodo v okviru naslednje turneje oglasili tudi pri nas.
Izšla je kompilacija z dokaj nostalgično in v današnjih časih vroče zaželeno vsebino. Na plošči z naslovom »Three Minute Heroes« se namreč najdejo posnetki skupin The Buzzcocks, Sex Pistols, XTC, The Skids, Adam And The Ant in drugih. Naslov je vzet iz pesmi ska benda The Selecter ,ki tudi več ali manj sodi v pisano dinozaversko druščino. Si morda kdo upa staviti, da se po punk revivalu ne bo ista reč zgodila še ska bendom?
TREND
Tekmovati za naslov najbolj dolgočasnega D. J.-ja.
ZDA /Billboard/ - singli
1.	RIGHT SAID FRED - l'm Too Sexy
2.	SHANICE - I Love Your Smile
3.	PRIČE - Diamonds and Pearls
4.	GEORGE MICHAEL/ EL-TON JOHN- Dont Let Sun Go Dovvn On Me
5.	Mr BIG - To Be With You
6.	COLOR ME BADD - AH 4 Love
7.	TEVIN CAMPBELL - Tell Me What You Want Me To Do
8.	MICHAEL JACKSON - Re-member The Time
9.	NIRVANA - Smells Like Teen Špirit
10.	MARIAH CAREY - Can’t Let Go
ZDA (Billboard) - albumi
1.	GARTH BROOKS - Ropin' The Wind
2.	NIRVANA - Nevermind
3.	GARTH BROOKS - No Fences
4.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
5.	BOYZ II MEN - Coole-yhighharmony
6.	COLOR ME BADD - C. M. B.
7.	HAMMER - Too Legit To Ouit
8.	MICHAEL BOLTON - Time, Love And Tendernes
9.	U2-Achtung Baby
10.	METALLICA - Metalica
Velika Britanija (Melody Ma-ker) - albumi
1.	WET WET WET - High On The Happy Side
2.	SIMPLY RED - Starš
3.	GENESIS - We Can't Dance
4.	THE VVALKVVER BROTHERS - No Regrets
5.	LISA STANSFIELD - Real Love
6.	MICHAEL JACKSON-Dangerous
7.	OUEEN - Greatest Hits
8.	CE CE PENISTON - Finali
9.	NIRVANA - Nevermind
10.	TINA TURNER - Simply
The Best
Velika Brianija (Melody) — neodvisni albumi
1.	LUSH - Spooky
2.	THERAPY? - Pleasure Death
3.	TEENAGE FANCLUB
-	Bandwagonesque
4.	PRIMAL SCREAM - Sre-amdelica
5.	THE YOUNG GODS - TV Sky
6.	THE LEVELLERS - Level-ling The Land
7.	SCORPIO RISING - If
8.	MY BLOODY VALENTINE
-	Loveless
9.	RAZLIČNI IZVAJALCI
-	Teryaki Asthma
10.	BONGHWATER - The Big Sellout
Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	CZD - Hanging Para-dise
2.	SOKOLI - še je čas
3.	SEX GUNFIGHTERS
-	Greznica
4.	Ix BAND - Prva zapoved
5.	DON MENTONY BAND
-	Mrtve rože
6.	UREDU - Le en dan
7.	MIZAR - Svjat Dreams
8.	PSIHOMODO POP -Frida
9.	RDEČI BARON - Sexo-pati
10.	KUD IDIJOTI - Hočemo cenzuru
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	AMERICAN MUSIČ CLUB - Rise
2.	ZERO BOYS -Indianapolis
3.	URBAN DANCE SOUAD
-	Routine
4.	OVERFLOVV -I Doht Know Why
5.	U2 - One
6.	MORDRED - Falling Away
7.	VVALKABOUTS - Stir
Thp Achoc
8.	CASSANDRA COMPLEX
-	What Can I Do For You
9.	EKATARINA VELIKA
-	Dum dum
10.	SUGARCUBES - Hit
| DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, Ul. XII' divizije 6
PRIREDITVE OD 12. 3. 1992 DO 18. 3. 1992
NOVf^OBA
. v-f
Četrtek, 12. marec______________________________
Ljubljansko
Ljubljana: 18.00 koncert, Eva Novšak Houška, mezzosopran, Maja Furst, klavir, Duo Dekleva, klavir, Vodnikova domačija. 19.30 Orkester slovenske filharmonije, dirigent Marko Letonja, klavir Dimitris Sgouros, Gallusova dvorana, CD. 16.00, 18.00,
20.00	W. Allen Zelig, ZDA, Kinoteka. 19.00 Evangelizacija, Elis za novo kvaliteto življenja, KD Španski borci. 16.00,18.00, 20.00 Pasijon po Mateju, SFRJ, Kinoteka. 17.00 Biti zaljubljen, melodrama, Kompas. 19.00,. 21.30 Kraljevi ribič, am. fantastična komedija, Kompas. 10.00 matineja, Naključni turist, komedija, Kompas. 16.30,18.45, 21.00 Billy Bathgate, gangsterska drama, Komuna. 16.00,18.00,20.00 Doc Hollywood, Union. 17.00,19.00,
21.00	Babica gre na jug, slovenska komedija, Mini. 17.00,19.00,
21.00	Fantje iz soseščine, drama, Vič. 16.00, 18.00, 20.00 Komandos iz predmestja, akcijska komedija, Bežigrad. 16.00, 18.00, 20.00 Robocop I., ZF thriller, Triglav. 17.30 Lov na rdeči oktober, Mojca. 20.00 Havana, Mojca. 10.00, 12.00 Divja cesarica, erotika, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Nebrzdan seks, erotika, Sloga. 22.00 Grofičine opolzke igre, erotika, Sloga.
19.00	Po sledeh soške fronte v Julijskih Alpah, predava Marko Simčič, recital Brane Gruber, CD.
Domžale: 18.00, 20.00 Na tuj račun, komedija, kino Domžale.
Štajerska
Rogaška Slatina: 17.00,19.00 Ameriški lovec, am. akcijski, kino Zdravilišče.
Velenje: 19.30 A. Trampuž Afrika med življenjem in smrtjo, predavanje z diapozitivi, dom kulture.
Trbovlje: 17.00 Kletka, am. akcijski, delavski dom.
Krško: 10.30, 19.00 G. Feydeau Poskrbi za Amelijo, Primorsko dramsko gledališče, kulturni dom.
Celje: 10.00 S. Tovvnsend Skriti dnevnik Jadrana Krta, režija Duša Škof, zaključena za OŠ Zreče, SLG. 16.30,18.30 VVedlock -poročna ogrlica, am. pustolovski akcijski film, Metropol. 20.30 Vroče sanje, erotika, Metorpol. 16.30, 18.30, 20.30 Billy Bathgate, gangsterska drama, Union. 19.00 Platoon-vod smrti, am. vojna drama, Mali Union.
Gorenjska
Kamnik: 20.00 M. Franck Sreča na upanje, mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj, velika dvorana kina Dom.
Tržič: 9.00 razstava Gregorejvo, Kurnikova hiša.
Kranj: 16.00,18.00 Ko jagenjčki obmolknejo, am. psiho thriller, Center. 20.00 filmsko gledališče, Fantje iz soseščine, am. krim. drama, Center. 18.00,20.00 Seks 3000, am. trda erotika, Storžič. 17.30, 20.00 Rojen 4. julija, am. vojna drama, Žeiezar. 20.00 Licenca za ubijanje (James Bond 007), am. pustolovski, Duplica. 19.00 Občni zbor KK Kranj, redni letni, konjeniški klub , soba št. 16, Občina Kranj.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00 Čaj v Sahari, drama, kino Slovenj Gradec.	/
Petek, 13. marec______________________________
Ljubljansko
Ljubljana: 16.00, 18.00, 20.00 Pasijon po Mateju, SFRJ, Kinoteka: 17.00 Biti zaljubljen, melodra, Kompas; 19.00, 21.30 Kraljevi ribič, fantastična komedija, Kompas; 10.00 matineja, Naključni turist, komedija, Komuna; 16.30, 18.45, 21.00 Billy Bathgate, gangsterska drama, Komuna; 16.00, 18.00, 20.00 Doc Hollywood, Union; 17.00,19.00,21.00 Babica gre na jug, slovenska komedija, Mini; 17.00, 19.00, 21.00 Fantje Iz soseščine, drama, Vič; 16.00,18.00, 20.00 Komandos iz predmestja, akcijska komedija, Bežigrad; 16.00,18.00, 20.00 Robocop I., thriler, Triglav; 17.30 Lov na rdeči oktober, Mojca; 20.00 Havana, Mojca; 10.00,12.00 Divja cesarica, erotika, Sloga; 14.00,16.00,
18.00,	20.00 Nebrzdan seks, erotika, Sloga; 22.00 Grofičine opolzke igre; erotika, Sloga; 19.30 Koncert orkestra slovenske filharmonije, dirigent Marko Letonja, solist Dimitris Sgouros, klavir, oranžni abonma I. in II., Gallusova dvorana, CD; 20.00 Življenje je sladko, britanska grenkosladka komedija, Kosovelova dvorana, CD, 20.30 P. Lužan; Živelo življenje, Luka de, klub drama, za izven, SNG; 16.00, 18.00, 20.00 W. Allen, Zelig, ZDA, Kinoteka; 17.00 J. Pengov - N. Simončič Zlata ribica, Lutkovno gledališče; 8,39 Slovenija v Evropi, kongres, SMELT WTC, Dunajska 160.
Štajerska
Rogaška Slatina: 17.00 Drugstore cowboy, am. krim. drama, kino Zdravilišče; 19.00 Ameriški lovec, am. akcijski, kino, Zdravilišče.
Maribor: 11.00 tiskovna konferenca Neodvisnih Sindikatov Slovenije, druga stran socialnega pakta, stavka 18. 3. 1992 in delavsko vprašanje, prostori Sivih Panterjev, Gregorčičeva 19;
19.00	P. I. Čajkovski, Hrestač, balet, predpremiera za red beli, dirigent Samo Hubad, SNG; 19.30 koncert, MPZ Gimnazija Koper in MPZ II. gimnazije, SNG.
Trbovlje: 17.00 Rocketeer, am. pustolovski, Delavski dom.
Velenje: 19.00 Bencik Dare Z motorjem po Avstraliji in Novi Zelandiji, diapozitivi, Dom kulture.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Billy Bathgate, am. gangsterska drama, Union; 19.00 Platoon - vod smrti, am. vojna drama, Mali Union, 16.30, 18.30 Warshavskl, am. kriminalka, Metropol; 20.30 Vroče sanje, erotika, Metropol.
Gorenjska
Kamnik: 16.00 T. Partljič Učna ura, gledališka skupina ŠKD OŠ Frana Albrehta Kamnik, Velika dvorana kina Dom; 20.00 T. Partljič Moj ata, socialistični kulak, Gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj, Velika dvorana kina Dom.
Kranj: 19.30 Pohujšanje po Cankarju, SNG Ljubljana, Prešernovo gledališče.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00 Gola pištola, komedija, kino Slovenj Gradec.
Mežica: 19.00 koncert, pevski zbori, Od Pliberka do Traberga, Narodni dom.
Primorska
Solkan: 20.00 S. Shepard Pokopani otrok, PDG, za red petek-A in izven, gledališče v Solkanu.
Sobota, 14. marca___________________________
Ljubljansko
Ljubljana: 19.00 J. Offenbach Hoffmannove pripovedke, premiera SNG Opera in Balet. 16.00,18.00, 20.00 L. McCarey Nora vojna bratov Mara, ZDA, Kinoteka. 11.00, 17.00 S. Makarovič Sapramiška, Lutkovno gledališče. 16.00 F. Lainšček Cufek, lutkovna skupina Fru fru, KD Španski borci. 17.00 Tobija, lutkovna skupina Pu - art, KUD France Prešeren. 19.30 Moje potovanje na bahajsko evropsko mladinsko konferenco, Mateja Mlinar, hotel Lipa. 20.00 večer šansonov Jacguesa Brela, v izvedbi Katje Levstik, Mala drama za izven, SNG. 16.00, 18.00, 20.00 Pasijon po Mateju, SFRJ, Kinoteka. 17.00 Biti zaljubljen, melodrama, Kompas. 19.00, 21.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Kompas. 10.00 matineja, Naključni turist, komedija, Komuna.
16.30.18.45.21.00	Billy Bathgate, gangsterska drama, Komuna.
16.00,	18.00, 20.00 Doc Hollywood, komedija, Union. 17.00,
19.00.	21.00,Babica gre na jug, slovenska komedija, Mini. 17.00,
19.00,	21.00 Fantje iz soseščine, drama, Vič. 16.00,18.00, 20.00 Komandos iz predmestja, akcijska komedija, Bežigrad. 16.00,
18.00,	20.00 Robocop I., thriller, Triglav. 17.30 Lov na rdeči oktober, Mojca. 20.00 Havana, Mojca. 10.00,12.00 Divja cesarica, Sloga. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Nebrzdan seks, erotika, Sloga. 22. Grofičine opolzke igre, erotika, Sloga.
Štajerska
Žalec: 18.00 Inside, Maribor, Bosscool klub, koncert, avla Hmezadove dvorane. 21.00 nočni kino, Ognjemet strasti, trda erotika, kino Žalec.
Rogaška Slatina: 20.00 koncert, mešani mladinski PZ Veter Ljubljana, zborovodkinja Mihaela Pinter, razstavni salon. 17.00 Drugstore cowboy, am. kriminalna drama, kino Zdravilišče.
19.00	Terminator II., am. akcijski, kino Zdravilišče.
Trbovlje: 17.00, 19.00 Rocketeer, am. pustolovski, Delavski
dom.
Maribor: 19.30 P. I. Čajkovski Hrestač, balet, premiera, za red opera in izven, dirigent Samo Hubad, SNG.
Celje: 19.00 Ples za osamljene in nevezane vseh starosti, organizira Vitae, hotel Celeia. 16.30,18.30,20.30 Billy Bathgate, am. gangsterska drama, Union. 19.00 Platoon — vod smrti, am. vojna drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Warshawski, am. krimi. drama, Metropol. 20.30 Vroče sanje, erotika, Metropol.
Gorenjska
Kamnik: 20.00 L. Pirandello Šest oseb išče avtorja, gledališka skupina Zaklonišče št. 4, velika dvorana kina Dom.
Železniki: 19.00 J. Štok Modre uniforme, kulturno društvo Dražgoše, kulturni dom.
Koroška «
Slovenj Gradec: 18.00 Čaj v Sahari, drama, kino Slovenj Gradec. 20.00 Gola pištola, komedija, kino Slovenj Gradec.
Primorska
Solkan: 19.00 S. Shepard Pokopani otrok, PDG, za abonente iz Idrije, Logatca in izven.
Nova Gorica: 20.00 simfonični orkester slovenske filharmonije, solist Dimitris Sgouros, klavir, dirigent Uroš Lajovic, PDG.
Nedelja, 15. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 16.00,18.00, 20.00 Pasijon po Mateju, SFRJ, Kinoteka. 17.00 Biti zaljubljen, melodrama, Kompas. 19.00, 21.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, Kompas. 10.00 matineja, Naključni turist, komedija, Komuna. 16.30, 18.45, 21.00 Bllly Bathgate, am. gangsterska drama, Komuna. 16.00,18.00, 20.00 Doc Hollywood, komedija, Union. 17.00,19.00, 21.00 Babica gre na jug, slovenska komedija, Mini. 17.00, 19.00, 21.00 Fantje iz soseščine, drama, Vič. 16.00, 18.00, 20.00 Komandos Iz predmestja, akcijska komedija, Bežigrad. 16.00,18.00, 20.00 Robocop I., thriler, Triglav. 17.30 Lov na rdeči oktober, Mojca. 20.00 Havana, Mojca. 10.00, 12.00 Divja cesarica, erotika, Sloga.
14.00.	16.00.18.00, 20.00 Nebrzdan seks, erotika, Sloga. 22.00 Grofičine opolzke igre, erotika, Sloga. 17.00, 19.00 Plesna revija Kazine, KD Španski borci. 16.00,18.00, 20.00 L. McCarey Nora vojna bratov Mara, ZDA, Kinoteka. 11.00 J. Streda - S. Kump Rdeča kapica, lutkar Cveto Sever, Lutkovno gledališče.
Štajerska
Maribor: 16.00 P. I. Čajkovski Hrestač, balet, dirigent Samo Hubad, za red Nedelja in izven, SNG.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Billy Bathagate, am. gangserska drama, Union. 19.00 Platoon - vod smrti, am. vojna drama, Mali
Union. 16.30,18.30 Washawski, am. kriminalka, Metropol. 20.30 Vroče sanje, erotika, Metropol.
Žalec: 17.30,19.30 Mladoletni vohun, am. akcijski, kino Žalec. Rogaška Slatina: 17,00, 19.00 Terminator II., am. akcijski, kino Zdravilišče.
Trbovlje: 17.00, 19.00 Rocketeer, am. pustolovski, delavski dom.
Gorenjska
Tržič: 6.30 Planinski izlet, Snežnik, PD Tržič.
Planica: 8.30 državno prvenstvo v smučarskih skokih, Planica
Bukovica: 15.00 J. Štok, Moč uniforme, kulturno društvo Dražgoše, dvorana na Bukovici.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00 Čaj v Sahari, drama, kino Slovenj Gradec.
Ponedeljek, 16. marca
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 Vezilo Wolfu, slovenski in tuji umetniki, CD.
20.00	L. v. Trier Evropa, melodrama, CD. 16.00, 18.00, 20.00 D: Makajev Mister Montenegro, Švedska - V. Britanija, Kinoteka.
15.00	W. A. Mozart A — deus, balet, maldinska, SNG.
Štajerska
Trbovlje: 17.00 Rocketeer, am. pustolovka, Delavski dom. Maribor: 19.00 E. Kalman Kneginja Čardaša, opera, dirigent Stane Jurgec, za red Zeleni, SNG.
Celje: 20.00 koncert, Irena Grafenauer, flavta, Bojan Gorišek, klavir, Debussy, Messian, Franck, Narodni dom. 16.30, 18.30.
20.30	Billy Bathagate, am. gangserska drama, Union. 19.00 Platoon - vod smrti, am. vojna drama, Mali Union. 16.30,18.30 Warshawski, am. kriminalka, Metropol. 20.30 Vroče sanje, erotika, Metropol.
Gorenjska
Tržič: 19.00 filmsko gledališče, Srečanje z Venero, evrop. melodrama, kino Tržič.
Torek, 17, marca____________________________
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 Wolfgang Brunner, Salzburg, klavir s kladivci, Klemen Ramovš Management, Slovenska filharmonija,
10.00,11.30 Slovenska filharmonija za glasbeno mladino Slovenije, dirigent Simon Robinson, Gallusova dvorana, CD. 19.30 Mladi mladim, avtorski večer Brine Jež-Brezovšček, v sodelovanju z GML, Kosovelova dvorana, CD. 21.00 otvoritev razstave slik Silvana Omerzuja, KUD France Prešeren. 20.00 W. Shakespeare Timon Atenski, premiera, drama, SNG. 19.00 J. Offenbach Hoffmanove pripovedke, opera, red. L, izven, Opera balet SNG. 19.30 H. Gardner Nisem jaz Rappaport, Satiričko kazalište Jazavac i Teatar u gostima. 16.00,18.00,20.00 D. Makajev Mister Montenegro, Švedska - V. Britanija, Kinoteka.
Štajerska
Ttbovlje: 17.00,19.00 Barton Fink, am. črna komedija, Delavski dom.
Maribor: 19.00 E. Kalman Kneginja Čardaša, opera, dirigent Stane Jurgec, za red Ekonomska, SNG.
Celje: 16.30,18.30, 20.30 Billy Bathgate, am. gangst. drama, Union. 19.00 Platoon - vod smrti, am. vojna drama, Mali Union.
16.30,18.30	Warshawski, am. kriminalka, Metropol. 20.30 Vroče sanje, erotika, Metropol.
Velenje: 18.30 Vlado Kreslin in Beltinška Banda, koncert, za mladinski abonma in izven, Dom kuluture.
Rogaška Slatina: 20.00 večer slovenske folklore, FS France Prešeren Celje, Razstavni salon.
Gorenjska
Škofja Loka: 17.00 Ura pravljic, Jana Štrosmajer, Knjižnica Ivana Tavčarja.
Koroška
Slovenj Gradec: 9.00 razstava barvnih fotografij, George Gra-cianski, Konec nečesa, galerija likovnih umetnosti.
Sreda, 18. marca____________________
Štajerska
Trbovlje: 17.00, 19.00 Barton Fink, črna komedija, delavski dom.
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Billy Bathgate, am. Gangsterska komedija, Union. 19.00 Platoon - Vod smrti, am. vojna drama, Mali Union. 16.30,18.30 Warshawski, am. kriminalka, Metro pol. 20.30 Vroče sanje, erotika, Metropol.
Gorenjska
Škofja Loka: 9.00 razstava Nevidne strani vidne umetnosti, galerija na Loškem gradu. 9.00 zbirke Loškega muzeja, Loški muzej.
NOVfiDOBA
____vT--.
Sporočilo
javnosti
Neodvisni Sindikati Slovenije sporočamo, da bomo 18. 3. 1992 organizirali opozorilno stavko.
Razlogi so sledeči:
-	skupne zahteve slovenskih sindikatov
-	zajamčeni OD 12.000,00 SLT (neto)
-	preprečitev divjih privatizacij in uzakonitev ustrezne odgovornosti vodstvenega kadra
-	razdelitev dela družbene lastnine delavcem
-	nerazumevajoč odnos oblasti do delavcev
NSS smo bili predolgo lojalni do oblasti. Z letošnjim letom, se le-ta končuje. Doživeli smo preveč nerazumevanja (hote ali nehote) z njene strani. Bili smo med prvimi organizacijami, ki so javno zagovarjale in delovale za suverenost Slovenske države. Prvi smo v času vojne javno podprli vso dejavnost, katere cilj je bila ohranitev suverenosti. Oblast se je do sindikatov obnašala, kot da smo ovira pri vzpostavljanju slovenske državnosti, oziroma je hotela, da smo njena podaljšana roka. Naš cilj je, da delavcem nudimo največ kar je možno. Nova država se ni vzpostavljala za posameznike in politike, temveč za narod - delavce in kmete, da bi lažje in bolje živeli. Političnim organizacijam ne oporekamo zaslug pri ustvarjanju slovenske države. V zelo kratkem obdobju je bilo narejeno izredno veliko. Ne strinjamo pa se, kaj se dogaja z gospodarstvom in delavci, kot da že niso dovolj trpeli prej.
Zato zahtevamo, da se delavsko vprašanje in njihov družbeni status uredi dolgoročno v sedanjem trenutku.
Lep pozdrav!
Predsednik predsedstva NSS: RASTKO PLOHL
V vednost:
-	Lojze Peterle, predsednik IS Slovenije
-	Andrej Ocvirk, min. za gospodarstvo
-	Izidor Rejc, min. za ind. in gradbeništvo
-	Jožica Puhar, min. za delo
-	sindikati
-	sredstva javnega obveščanja
-	arhiv NSS
razpiše vpisovanje v te oddelke, ki bi se naj ukinili v Celju.
K temu pripominjamo, da to po drugi strani pomeni tudi ukinitev določenih mest učiteljev, in ker bi naj ti učenci eventualno šli na šolanje v Maribor, Ljubljano ali kam drugam to hkrati pomeni, da bi takšnim učencem, ki želijo priti do poklica povečali stroške njihovega izobraževanja ali jim celo to izobraževanje iz finančnih razlogov onemogočili. S tem pa seveda tudi postavljamo te učence odnosno njihove starše še v težji položaj glede na to, da je materialno stanje že tako in tako slabo.
ANTON ROJEC Predsednik Predsedstva OO SDSS Celje
Koliko stane
slovenska
država
Predsedniku
Izvršnega sveta RS g. Peterletu
- Predsedniku Skupščine RS g. dr. Bučarju
Naša zaskrbljenost, izražena v Izjavi od 20. 1., se potrjuje in narašča. Zato se ponovno obračamo na vas z naslednjim:
1. Prometni davek je uveden na skoraj vse, kar je le mogoče obdavčiti. Ne nasprotujemo uvedbi in upoštevamo razlago, po kateri bi ohranjanje oprostitve nekaterih, za življenje ne-obhodnih proizvodov, koristilo ne le revnim slojem, ampak tudi bogatejšim. Takšne pobude poznamo še iz prejšnjega režima, ki pa jih žal ni uveljavil. Vendar bo brez vaših nadaljnjih posegov, ta ukrep kljub vsemu prizadel siromašni sloj. Le-temu obljubljate socialno zaščito zgolj na ravni preživetja!
Predpustna cirkuška predstava v Ljubljani
Dragi Slovenci, mi smo najstarejši narod na svetu. Kruha smo sicer lačni, toda iger in predstav imamo dovolj. Tako smo pred časom imeli priložnost videti veliko gala cirkuško • strank, predstavo. Arena cirkusa je bila v Ljubljani, obširni avditorij pa vesoljna Slovenija, seveda po zaslugi slovenske TV. Šele zdaj se zavedamo, kako sposobne artiste, klovne in cirkuške živali smo ob volitvah izvo-lili. Artisti so pokazali vse svoje maksimalno znanje. Mi iz avditorija smo celo pričakovali, saj je program v areni tako nakazoval, da bodo štirje ljudožerci z vračem prinesli v areno kotel in vtaknili v njega tega strokovnjaka iz Hondurasa.
Obeta pa se nam nova gala prireditev. V isti areni bo zelo znan fakir izvedel svoj super-gala spektakel. Položil bo v zabojnike tri ministre in jih nato z motorno žago odžagal. Ker pa so vsi fakirji mojstri svojega poklica, ni bojazni, da bi trije ministri ob koncu skočili iz zabojnikov, vsi čili in zdravi. Toda predstavo si bo vseeno vredno ogledati.
EMIL ARANJOŠ Maribor
tudi opuščena vojašnica na Mariborski cesti v Celju, kjer je gotovo primerna kuhinja. Javne kuhinje so organizirane tudi drugod po svetu, kjer ekonomska kriza ni tako velika kot pri nas. Zato je akcija organiziranja javne kuhinje izredno pomembna. Poslanci SKD bodo to pobudo podali tudi na seji zborov SO Celje. Občinski odbor SKD je prepričan, da bodo pobudo podprli tudi poslanci oziroma klubi drugih političnih
Občinski odbor SKD Celje Predsednik Janez Lampret
SDS je še
vedno
proti
podražitvam
Odprto pismo SO Celje in uredništvu Novega tednika
Zato predlagamo in svetujemo, da čimprej opravite tisto, kar ne bo dovoljevalo (in potrjevalo) vtis, da vam gre zgolj za »polnjenje državne blagajne«. Pripravite In sprejmite ukrepe za adekvatno razbremenitev plač In gospodarstva. To bo omogočilo vsaj deloma zvišati zaslužek iz dela in ublažiti cenovni udar ter povečalo učinkovitost gospodarstva, ki vse bolj ječi pod sedanjimi, odločno previsokimi dajatvami - skupna obremenitev je presegla 67% in nikoli doklej ni bila tako visoka.
SDSS Celje o srednjem šolstvu v Celju
Socialdemokratska stranka meni, da je razpis za v Srednje šole, kot ga je poslalo ministrstvo za šolstvo za Celje neustrezen iz naslednjih razlogov:
S tem razpisom se ukinjajo štirje oddelki Srednjih šol v Celju in sicer dva oddelka za poklic frizer in dva oddelka za poklic energetik. Takšen razpis pomeni za Celje 120 učnih mest manj, to pomeni, da bo 120-tim našim otrokom, ope-mogočeno, da si pridobijo poklic. Socialdemokratska stranka Celje meni in zahteva, da država republika Slovenija vsem učencem, ki končajo osnovno šolo in se želijo usposobiti za poklic, to tudi omogoči, pri čemer je nepomembno to ali se bodo ti kasneje zaposlili v naši državi ali pa kjer drugje v Evropi ali svetu. Seveda bi bila dolžnost Slovenije, da omogoči zaposlitev doma, če pa tega ne stori, je pa vsaka zaposlitev kjerkoli dobrodošla.
Socialdemokratska stranka OO Celje zahteva, da se opravi naknadni vpis odnosno, da se z naknadnim razpisom tudi
2. Država Slovenija je draga. Seveda ne nasprotujemo proračunu, če je utemeljen. Vendar so nam v spominu volilne obljube in osamosvojitvena zagotovila, da bodo visoki izdatki za nekdanjo federalno državo Jugoslavijo, za potrebe nove države Slovenije manjši ali vsaj ostali doma. Ne trdimo, da je sedanji proračunski dohodek višji, enak ali nižji, ker tega preprosto ne vemo. Prepričani pa smo, da je odgovora na to vprašanje v interesu najširše slovenske javnosti in tudi politike.	0
Zato svetujemo, da naložite svojim analitikom, da pripravijo čimbolj konkreten primerjalni Izračun proračunskih In Izvenproračunskih izdatkov za bivšo federalno In sedanjo samostojno državo. (Iz dnevnih informacij preteklega in tega tedna so nam npr. poznani tile primerjalni podatki: nižji je strošek za sektor zunanje politike (Rupel), kar 4-krat manj se namenja obrambi v primerjavi z izdatki za bivšo JLA (Janša) in predviden je nižji letošnji delež republike za pospeševanje razvoja manj razvitih območij Slovenije. Prvo navedena podatka sta ohrabrujoča, kolikor sta resnična, tretji pa prav gotovo ne.)
Pričakujemo pozitiven odziv.
RISTO GAJŠEK, OBČINSKI ODBOR ZZB NOV CEUE
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Celje je na razširjenem sestanku skupaj s poslanskim klubom SKD Skupščine občine Celje ugotovil, da vrsta pobud, ki jih poslanci podajo na sejah vseh zborov skupščine, ne doseže želenega učinka. Pri tem ne gre samo za pobude, ki jih podajo poslanci SKD, ampak podobno usodo dočakajo tudi pobude ostalih poslancev.
Prva naj večja napaka je v tem, da se o podanih pobudah v javnosti nikoli ne govori in ne piše. Običajno so pobude in vprašanja poslancev zadnja točka dnevnega reda skupne seje vseh zborov Skupščine občine Celje. Pri tej točki niso več prisotni novinarji, čeprav prav pobude in vprašanja poslancev odražajo veliko dejavnost in zavzetost poslancev, da bi pereče probleme posredovali skupščini z namenom, da bi se določene zadeve obrnile na bolje. Ne vemo po čigavi direktivi te pobude in vprašanja niso posredovana celjski javnosti. Nasprotno obnašanju celjskih lokalnih medijev je obnašanje slovenskih dnevnikov, ki le nekaj pobud in vprašanj posredujejo slovenski javnosti z vsake seje zborov republiške skupščine.
Občinski odbor SKD Celje je zato sklenil postaviti javno vprašanje SO Celje in uredništvu NT Celje, zakaj o pobudah in vprašanjih poslancev na seji zborov podrobneje ne seznanjata občanov Celja. Če bi o tem bila celjska javnost obveščena, bi verjetno že bile realizirane že davno dane pobude o višini in porabi sredstev sklada stavbnih zemljišč, o razvoju telefonije, kabelske TV, o izvedbi referenduma o usodi Cinkarne in drugo.
Občinski odbor SKD Celje je prav zaradi neobveščanja javnosti o danih pobudah sklenil s tem odprtim pismom posredovati Skupščini občine Celje pobudo, da se v mestu Celje organizira javna kuhinja, ki bi vsaj enkrat na dan nudila ljudem v stiski topel obrok. Možnosti za organiziranje javne kuhinje je dovolj. Ena takih je
Ob skopem zapisu v NT-RC, dne 28. 2. 1992 o podražitvi cen komunalnih storitev me kot poslanca skupščine SO Celje, člana predsedstva OO SDSS Celje in kot udeleženca seje IS SO Celje dne 26. 2. 1992 moti to, da ni nikjer omenjeno, katera stranka je bila nosilec pobud zoper podražitve komunalnih storitev in zoper predlagano prvo fazo reorganizacije Javnega podjetja Komunala Celje, na tej seji.
Zahteva poslancev, da se ponovno prouči predlog povišanja cen, da se zahteva od republiške tržne inšpekcije, da pregleda upravičenost podražitev, pa se sekretariat za druž-beno-ekonomski razvoj IS Sob Celje, izogiba.
Niti eno od naših zahtev IS Sob Celje ni izpolnil, niti ni izpolnil še posebne zahteve, da se pregledajo cene oziroma struktura cen, saj je v ceni podražitev poedinih komunalnih storitev zajeto v ceno osebnih dohodkov pri vodarini 36,4 odstotka, pri kanalščini 58,2 odstotka, pri odvozu odpadkov 59,7 odstotkov, pri prodaji plina 40,4 odstotka, le pri ogrevanju je ta postavka nižja in sicer 18 odstotkov. Na vse te zadeve smo poslanci opozorili že na 17. seji zborov Sob Celje, pa do danes na niti eno še nismo dobili odgovora IS SO Celje.
IS nadaljuje svojo že ustaljeno prakso, da posamezne zadeve uvršča na dnevni red zadnji trenutek, tudi v tem primeru je bilo tako, in tako zmanjka časa, da bi se pregledale kalkulacije, posebej še zaradi tega, ker v predloženem gradivu ni bilo posebej prikazano, kako je bila cena formirana prej in kako je sedaj.
Socialdemokrati Celja smo nasprotovali podražitvam in tudi povedali vzrok, zakaj nasprotujemo, toda na žalost IS nima želje, da bi v bodoče pripravljal materiale za seje pravočasno, in da bi vsaj malo upošteval zahteve predstavnikov strank, pa čeprav zahtevajo samo to, da se upoštevajo zahteve parlamenta, kar bi moralo biti za IS obveza.
Socialdemokratska stranka OO Celje je po svojih predstavnikih bila na tej seji med vidnimi pobudniki proti neutemeljenim podražitvam komunalnih storitev, kakor tudi pobudnik, da je predlagatelj umaknil slabo pripravljen predlog za izvedbo prve faze reorganizacije Javnega podjetja Komunala Celje, kateremu bi naj Izvršni svet na tej seji dal svoje soglasje. O tem, da so to v pretežni meri pobude naše stranke, pa so mediji prezrli.
SILVAN BOŽIČ l.r. socialdemokrat
kniti ob članek - Kaj bo občina naredila z delnicami? (Delo, 28. 2.1992). Upam, nič takšnega kar bi ogrozilo Štajersko banko in s tem »premoženje Celjanov« v njej (s tem mislim na 400.000 DEM x 53 je 21,2 mio SLT). Razvojno gledano pa je od odnosa do sredstev lastnikov banke še pomembnejši odnos do sredstev komitentov, tj. upnikov banke. Odgovornost odločive je toliko večja, ker gre za novo banko, ki jih naš zmonopoliziran bančni sistem še veliko potrebuje.
Zato: Nobene hitre in nepre-tehtane_ poteze, ki bi ogrozila obstoj Štajerske banke. Morebitne protizakonitosti in »prelivanje« družbenega in državnega premoženja v privatne roke naj raziščejo »tisti, ki so plačani za to«. V nadzorni organ Štajerske banke se naj čimprej imenuje predstavnik celjskega parlamenta, ne pa vlade, ki bo »bdel« nad »celjskim premoženjem« v banki. Parlament zadolži svojega predsednika, da z ustreznim bančnim strokovnjakom pripravi program postopnega oziroma obvlado-vanega umika iz tako visokega solastništva banke, ki ga mora potrditi parlament, seveda.
Sama sem namreč prepričana, da so zaradi nujnosti vse-obsežne LB po visoki bančni marži (tj, razliki med aktivnimi in pasivnimi obrestmi banke) ter trenutni večji moči od slovenske vlade, nove banke »obsojene« na profitanosno poslovanje. Razlika med potrebno maržo npr. neke evropske banke in potrebno maržo npr. LB predstavlja »manevrski prostor« novih bank.
Poleg tega je potrebno upoštevati specifičnost vrednotenja bank, pri katerih se ugotovljenemu čistemu premoženju po tekočih cenah doda cca 10% vrednosti bančnih depozitov in varčevanja. Ne bi smeli dovoliti morebitni manever, ki je na splošno sicer že dobro uigran, da bi z različnimi namigovanji omogočili obstoječim delničarjem Štajerske banke, ki imajo gotovo predkupno pravico, neupravičeno ceneni odkup delnic, ki so v lastništvu Celjanov.
Je pa že bolje, da ostane kot trajna naložba celjskega premoženja v Štajerski banki. Da bo dobra, pa naj preko ustreznega nadzora skrbi celjski parlament. Tako bo vsaj premoženje, ki se ne bo izgubilo v megli »podzemne prvotne akumulacije kapitala na balkanski način«.
TINA SVET, Ljubljana
vendar pa ta obveznost ne more podjetja spraviti v izgubo. To pojasnilo Ministrstva za finance pa pomeni, da bodo podjetja zaradi obveznosti plačila davka iz dobička lahko imela izgubo.
Naša območna organizacija ZSSS je pri konkretnem primeru nekega podjetja ugotovila, da je podjetje v tekočem letu uspešno poslovalo, pridelalo toliko dobička, da je pokrilo izgubo preteklega leta, vendar pa je bila kljub temu velikost dobička premajhna, da ne bi zaradi davka iz dobička v tekočem letu ponovno imelo izgube.
Kot sindikat opozarjamo na posledice takšnih pojasnil za delavce tega podjetja in upamo si trditi, da tudi za mnoge druge zaposlene. Vse letg 1991 so zaradi izgube imeli omejitve pri plačah, ko so v letu 1991 ustvarili dobiček tudi na račun svojih nizkih plač (60 odstotkov po panožni kolektivni pogodbi), pa so ponovno izgubarji in te posebne omejitve veljajo še v letu 1992.
Zato Ministrstvu za finance javno postavljamo vprašanje, na podlagi kakšnih pristojnosti ali pooblastil je Ministrstvo za finance RS pojasnjevalo, da v RS ne veljajo nekatera določila zakona o računovodstvu, ker so v nasprotju s pravnim redom v Sloveniji. Na to javno postavljeno vprašanje pričakujemo tudi javni odgovor.
V javnih medijih se predvsem v zadnjem času pojavljajo mnenja, ki posebej izpostavljajo legalne zahteve sindikatov po izplačilu plač v skladu s kolektivno pogodbo kot tiste ■neodgovorne zahteve, katerih uresničitev pomeni propad gospodarstva.
Omenjeno pojasnilo Ministrstva za finance bistveno posega v ustvarjeni dobiček podjetij, posledično povečuje nelikvidnost (izkazani dobiček je potrebno državi plačati s kvalitetnimi sredstvi, za morebitno zamudo pri plačilu pa plačati 1,2 odstotka zamudnih obresti na dan) in dodatno omejuje plače ter slabša že tako nemogoč položaj zaposlenih.
Kdo je tisti, ki v tej državi povzroča propadanje gospodarstva in spravljanje vedno več prebivalcev te države v revščino, je tudi glede na problem, ki smo ga izpostavili, jasen.
METKA ROKSANDIČ
Spoštovano
uredništvo!
Še o štajerski banki
Ker sem v svojem zadnjem »odmevu« neskromno omenila, da mi bančna stroka ni čisto tuja, se seveda moram spota-
Javno pismo ministrstvu za finance republike Slovenije
Območni sindikat Podravja Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije ob obravnavi uresničevanja zahtev članstva po izboljšanju svojega materialnega položaja na svoji seji 26. februarja letos ugotovil, da je tudi Ministrstvo za finance RS s svojim pojasnilom glede veljavnosti zakona o računovodstvu neposredno povzročilo poslabšan položaj zaposlenih v povezavi z izvajanjem zakona o plačah. Zakon o plačah namreč določa omejitve pri izplačevanju plač v podjetjih z izgubo oz. izgubo v tekočem poslovanju. Konkretno pomeni ta omejitev plač deset odstotkov manjšo dovoljeno rast plač glede na rast življenjskih stroškov vsak mesec.
Po pojasnilu Ministrstva za finance namreč v RS ne velja 3. odstavek 28. člena zakona o računovodstvu, ker je v nasprotju s pravnim redom v Sloveniji. Vsebina tega odstavka namreč pomeni, da podjetja, ki so v poslovanju ustvarila dobiček, plačajo davek iz dobička,
Nova doba je zanimiv časopis. Prosim pišite kaj več o brezposelnosti, ki naglo narašča. Do maja letos bo že kar 150.000 brezposelnih. Nikjer pa ne piše bolj natančno torej koliko je Neslovencev-južnja-kov brezposelnih v Sloveniji, koliko je čistokrvnih Slovencev, ki imajo doma kmetije, pravtako brezposelnih in koliko tisoč pa je tistih čistokrvnih Slovencev brez zaposlitve, ki nimajo NIČESAR in morajo za preživetje kupovati prav vse. Dobivajo denarno nadomestilo.
Če bi čimprej odšli južnjaki domov, kjer imajo kmetije, če bi vsi čistokrvni Slovenci takoj odšli na svoje kmetije, bi se lahko pridelalo ogromno hrane, ki bi bila poceni. Za vse tiste Slovence, ki nimajo ničesar, pa bi bilo dovolj dela v tovarnah. Sedaj Neslovenci in tudi Slovenci, ki imajo doma kmetije, mestnim ljudem odžirajo službe in kruh. Kdaj boste lahko zapisali, da so vsi, ki imajo kmetije odšli na kmetije, in da imajo tisti, ki nimajo ničesar dovolj dela v tovarnah. V samostojni Sloveniji ni nobeden brezposeln. Neumni komunizem je privlekel južnjake in kmečke ljudi v mesta, da delajo v tovarnah in delajo mestnim ljudem škodo. Odžirajo jim delo.
S spoštovanjem!
JURE KREMŽNIK
Zg. Hudinja, Celje
Vprašanja ob
slovenski
stvarnosti
Ko se bo posrečilo odžagati popolnoma nesposobnega Peterleta, bi mnogi Slovenci radi vedeli, kako bodo njegovi nasledniki Voljč, Kramberger-Do-brotnik slovenskega naroda, dr. Ribičič, Rupel, Žakelj, nešteti drugi in tudi Anton Marko, odpravili brezposelnost stotisočev, vsem do maksimalne stopnje dvignili plače. Gotovo imajo popolnoma izdelane programe; samo da jih še nočejo razodeti nam, ubogim zemljskim črvičkom. Ali pa, če jim ne bo šlo vse kakor po maslu, se bodo izgovarjali na 2 leti popolnoma zafuranega gospodarstva zadnjih dveh let? Ali pa se bodo morda zmotili in segli celo nekoliko nazaj? Slovenski vidci, pomagajte nam rešiti ta zagonetna vprašanja; predvsem pa pomagajte zares lačnim in pomoči potrebnim.
Ali ni tragično in katastrofalno, da bo moralo 15 tisoč ljudi priti z vseh koncev sveta, da bi nekako spravili v red naše južne brate?! Vsaj to me je izseljenstvo med vojno in aktivno služenje roka podučilo, da je tudi med njimi nemalo modrih in do kraja poštenih ljudi. Kako da ne pridejo do besede in dejanj? Ali gre le za čelade, ki so modre barve; ali pa se pod njimi skriva tudi kaj prave modrosti? In ali nimajo na primer Id-nijci tudi doma dovolj težav, revščine in nasprotij! In to ob-dolževanje drug drugega:: kakor navihani otročaji, ko ob svojih pobalinščinah nihče noče biti kriv, ampak ima polno dokazov proti drugemu. Samo, da je vse to v narodih, političnih in drugačnih sferah odraslih ljudi.
Nekaj podobnega je bilo tudi pred 50 leti v tako imenovani Slovenski pokrajini; ko je tekla kri v krvavih, rdečih potokih in preminevala v črnih okostjih požganih domov. To je bil nazadnje plod delitve na rdeče in črne... Lahko vprašamo sodnike, kako težko je miriti razgrete, nasilne glave. Vsi ti razni lordi se nam lahko nazadnje samo pomilovalno smejejo.
MARJAN SPREIZENBART, Sladki Vrh
Zbogom Oscar
O sloganu - turizem in gostinstvo smo ljudje - sem pred nekaj dnevi začela dvomiti. Prepričljiv razlog za to je bil neljub dogodek v kavarni Oscar v Celju.
Po končanem športnem dnevu smo se prijateljice odločile spiti skupaj še kakšen sok ali dva in zato smo odšle v na-zunaj prijazno kavarno Oscar. KAKŠNA NAPAKA!
Lokal je bil poln divjakov, le ena miza je bila še prosta. Sedle smo tja In prišel je urejen natakar v obleki in metuljčku. Že na prvi pogled je bil poln samega sebe.
»No, kaj boste?« je vse prej kot prijazno vprašal. Dekle poleg mene je reklo: »Meni dva dl mineralne vode, prosim.« (Bila je pač žejna). Dobila je presenetljiv odgovor: »O, to pa ne! Dve uri pa že ne boš sedela samo ob Radenski!« Nato si je naročila sok.
Jaz sem si naročila 1 dl ,ne-mrzlega' juicea. (Nikoli ne pijem pijače iz hladilnika.) Zavrnil me je: »Ne, en deci pa ne moreš. Dva ali pa nič!« »No, pa dva. Ampak, da ne bo mrzel!« sem ga še enkrat opozorila.
Ko je odšel, sem sošolke vprašala, če vedo, kaj mu je. Povedale so mi, da se je vedno, kadar so bile v tem lokalu, dogajalo isto. (Jaz sem bila tu prvič.)
Ko se je vrnil s pijačo, sem dobila, ne boste verjeli, juice naravnost iz hladilnika s temu primerno roso na kozarcu. Seveda sem se pritožila, a on ni
mogel iz svoje kože: »Saj ti nisem dal nič ledu noter. Ali ti ga naj sedaj še pogrejem?« »Da,« se mu odvrnila. Zavil je z očmi in šel ogret juice. Ko pa je prinesel nazaj, je bil bolj podoben topli kavi kot ,nemrzle-mu' juiceu. Zaradi ljubega miru sem bila tiho.
Takrat pa sta vstopili v kavarno dve zelo lepo urejeni mlajši dami, ki sta najbrž ustrezali natakarjevi podobi .dobrega' gosta z nabasano denarnico. Na mah je spremenil svoj zadirčni stil. Kar topil se je od prijaznosti in hinavščine. Opazil je, da ena izmed dam ne more sesti, saj ni bilo več nobenega prostega stola. To nevšečnost je na svojstven način hitro uredi! Stopil je k naši mizi, kjer je sedelo tudi dekle, ki ni imelo kozarca pred seboj. Rekel ji je: »Ti, ki nič ne piješ, vstani in odstopi stol tisti gospe!« Toliko, da je ni izpulil stola izpod zadnjice. Takrat je bila mera polna. V znamenje protesta smo pobrale svoje stvari in odšle, kar bi morale storiti že zdavnaj. Toda še preden smo stopile skozi vrata, sem mu povedala, da me zadnjič vidi v tem lokalu.
Na koncu bi še dodala, da je skoraj ves čas, ko se je to dogajalo, bila v kavarni prisotna tudi lastnica, ki ni z ničemer pokazala, da jo vedenje njenega natakarja moti.
Njun odnos ni bil le nesramen, ampak tudi neumen. Precej slabo se zavedata, da TISTI, KI S SVOJIMI GOSTI (pa čeprav so to le dijaki) DELA KOT SVINJA Z BUČAMI, TE GOSTE KMALU IZGUBI - IN PRAV JE TAKO!
TANJA PETROVSKI Gotovlje 59 63310 ŽALEC
Kaj razmišlja vodstvo
V	dnevnem časopisu je bilo objavljenih več člankov o privatizaciji podjetja Komunalni inžiniring Maribor (KIM). Ob prebiranju teh člankov sem razmišljal in moram reči, da se strinjam z bojaznijo in kritiko pisca omenjenih člankov v dnevniku Večer (N. Šoštarič).
V	komunalni sferi, širše vzeto, že več desetletij vlada kaos. To velja tudi v komunalnem gospodarstvu. Celotna sfera izgradnje mesta Maribor je najbolj racionalno in funkcionalno poslovala v nekdanji Upravi za mestno izgradnjo, ki jo je vodil priznani strokovnjak dipl. ing. Humek. Vse je bilo skoncentrirano v eni zgradbi. Občan oz. kdor je gradil, je dobil vse papirje na enem mestu. To je bilo pred 40 leti. To ni veljalo samo za to službo, ampak v celoti za državo in javno upravo, ki je v letu 1952 zaposlovala v mestu Maribor nekaj manj kot 200 kvalificiranih uslužbencev - danes pa preko 1000 v ožji državni upravi, javnih službah in drugih paradržavnih občinskih službah!
Sam sem bil zmeraj zagovornik, da je treba delokrog državne in javne uprave jasno razmejiti od vseh drugih institucij, ki so v preteklosti rastle kot gobe po dežju. V eri samoupravljanja, ki ga v principu nisem nikoli zanika! v segmentih, kjer je to po naravi stvari dopustno in nujno, kot smo v to sfero vključili tudi državno in javno upravo z vsemi svojimi službami. Tu je začetek neracionalnosti in vulgariziranja samouprave. Spomniti se je treba vseh številnih dragih, nefunkcionalnih in neracionalnih institucij, od sisov, zavodov, centrov, in kočno, tu je poanta, vseh številnih organizmov v komunali s podjetniško etiko. To je bil čas razparcelizaci-je mestnih-javnih interesov v povsem zaprte klane, ki so se neracionalno obnašali na račun davkoplačevalcev. Vseh teh novih institucij se je oprijelo podjetništvo v najbolj negativnem smislu. Rezultat vsega
tega so bili hipertrofija različnih papirjev in šikaniranje občanov. To je bil diktat političnega diletantizma in raznih lobijev, ki so pod firmo strokovnosti in specializacije zadušili vsak glas razuma, argumentov in racionalne tradicije, ki je pri posameznih še domovala. Bitka zoper te deviacije je bila takrat neuspešna, ker je politika, vključno z zakonodajo, tra-sirala to iracionalno!
Ta anahronizem je bil pozno zaznan, kot razberem iz zgodovine razlogov za nastanek KIM, šele leta 1980. KIM je bil ustanovljen kot organizacija, kjer se naj ponovno vzpostavi koncentracija vse dokumentacije, pomembne za vzdrževanje in izgradnjo komunalne mestne infrastrukture. To pomeni pocenitev in večjo sinhronizacijo. To pa je tudi primerni interes mesta, ker enovita, skoncentrirana dokumentacija je cenejša in operativnejša za potrebe vseh, ki so se ali pa se bodo vključili v mestno komunalno infrastrukturo. Namesto, da bi to pot nadaljevali in končno rekli bobu bob - to je mestna, javna ali državna služba, upravni zavod, smo danes priče temu, da še to, komaj rojeno službo ponovno delijo in celo privatizirajo z drugo tehnično dokumentacijo vred.
Postavljam vprašanje, kaj ob vsem tem razmišlja vodstvo skupščine? To je vprašanje, o katerem morajo svoje povedati člani skupščine. Nisem proti privatizaciji, v mladosti sem sam bil privatnik! Ločiti pa je treba javne in zasebne interese!
P. S. O registraciji in finančnih transakcijah pa naj razmislijo državni organi, ki so za to pristojnil
MIRKO ŽLENDER, Maribor
Ob odstopu
nekega
direktorja
Naslov pravzaprav sploh ni primeren, saj ne gre zgolj za »nekega« direktorja, ampak za človeka, ki je bil na čelu največjega slovenskega podjetja - šolstva. Po podatkih zavoda za statistiko je v Sloveniji kar 818 osnovnih šol s 14.454 zaposlenimi učitelji in 142 srednjih šol, v katerih je zaposlenih 6534 učiteljev. Govorimo torej o 960 šolah s skupno 20.988 zaposlenimi učitelji, ki imajo v glavnem višjo in visoko izobrazbo. Teh, recimo, 21.000 učiteljev pa poučuje 221.826 učencev v osnovnih in 96.722 dijakov v srednjih šolah. Glede na število šolajoče se mladine lahko damo približno oceno, da je »vpletenih« v problem šolstva za okoli 450.000 staršev, kar nam prinese skupaj približno 750.000 do 800.000 državljanov Slovenije ali približno dobro tretjino vseh živečih v republiki Sloveniji.
Gospod minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj je v svojem komentarju odstopa izjavil: »Zavod je ob spremljanju razvoja v svetu oblikoval vizijo razvoja in in druge strokovne podlage. V času, ko ga je vodil dr. Zakrajšek, se je, marsikaj premaknilo v to smer... Bolj sem mislil, da bosta svojo vlogo pri tem odigrala odraslost in razumevanje, ne pa le vizionarnost. Ni mogoče priti do denarja, ker smo vpeti v stvarnost«
Dr. Zakrajšek je s timom svojih sodelavcev res pripravil koncepcijo in strategijo razvoja izobraževanja v Sloveniji za 21. stoletje in to na zahtevo ministrstva za šolstvo in šport, in ko je bilo to pripravljeno, je | šlo vse skupaj v pozabo.
Vidim pa izhod v boljši prijaznejši šoli, taki, ki bo dala možnost tudi slovenskemu človeku, da se uveljavi, ne samo na domačem, ampak tudi v svetovnem merilu.
Kakor je dr. Zakrajšek s svojimi sodelavci zastavil svoj program, ki je po standardih pri-
■STECf
VUH.
SUPV
BOHMJU
KStm V ČILU
KRAVJI
ORGAN
| muf
SKDI&
TRAČNICA
NORVEŠKA
SMUČARKA
RUGGIERO
LEONCA-
VALLO
SIRSKI
PREDSEDNIK
LUKA V IZRAELU
NIKOLA
TESLA
GIRAR-
DELU
KRAJ PRI POREČU
OS.
ZAIMEK
ADOLF
KTIER
DOMAČE
MINE
MISELNA
IGRA
RIŽEVO
ŽGANJE
Nagradna križanka Nove dobe:
1.	nagrada: 3-mesečna naročnina Nove dobe
2.	nagrada: 2-mesečna naročnina Nove dobe
3.	nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe
merljiv z razvitim svetom, in ko so začeli s prenovo slovenske šole, smo ga po šolah začeli z veseljem tudi izvajati. Z veseljem pravim zato, posiljevali z uniformiranostjo in nam predpisovali en recept za vse šole v Sloveniji.
Pozdravljam tudi zaključno preverjanje znanja za osmošolce cele Slovenije, z enakimi testi in nalogami, saj je bil že skrajni čas, da se enotna in obvezna osnovna šola spravi na isti imenovalec in da bo ščasoma lahko nudila enake možnosti napredovanja otrokom, ne glede na to, ali prihajajo iz Ljubljane, z Obale, iz Haloz ali z Gorenjske. Le takšna primerljivost bo odpravila trenutno velike razlike v osnovnem izobraževanju.
Šolstvo je z odhodom direktorja ZRSSŠ izgubilo velikega vizionarja in predvsem človeka, ki je ljudi znal navdušiti za delo, ki je bil sam vzgled marljivega in študioznega delavca, ki je videl dlje od razmajanega plota, ki oklepa Slovenijo, in je bil toliko pošten do samega sebe, da je odstopi! ko so njegovo delo v celoti zablokirali.
Zdaj pa se mi postavlja retorično vprašanje: Kdo bo tisti, ki ga bo doletela »božja milost«, da bo odslej lahko na čelu največjega slovenskega kolektiva?
Ali bo tak, ki bo upošteval ».. .zahtevo ministrstva za šolstvo in šport, ki temelji na prepričanju, da mora ZRSŠŠ strokovno podpirati in zagovarjati
tiste rešitve, ki se vladi zdijo v določenem trenutku prave in jih lahko plača,« se vprašujem.
Eno je gotovo: takšen, kot je bil dr. Zakrajšek, ne bo »ta pravi«.
Verjetno se tudi tista tretjina vseh tako ali drugače vpletenih v šolstvo na sončni strani Alp ne bo dvignila proti diskriminaciji in zapostavljenosti vitalnega in življenjsko pomembnega sistema. In v skupščini bodo še naprej dvigovali roke, se kregali, si podtikali vse možne umazanije, se bedno obnašal! brali med razpravami časopise... kaj pa njim mar šole?
IGOR TOPOLE, Celje
JoOeOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO
o
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC p.o.
-	110-letna tradicija
-	varno naloženi prihranki
—	155% letna obrestna mera za avlsta hranilne vloge (8,25 mesečno)
—	260% letna obrestna mera za depozite nad 30 dni (11,46 mesečno)
-	270% letna obrestna mera za depozite nad 90 dni (11,72 mesečno)
—	Jamstvo države Slovenije za hranilne vloge
-	možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah
-	opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike
—	vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 100% letni obrestni meri
-	možnost nakazila pokojnine na naše hranilne knjige
ŽIVITE CENEJE - KUPUJTE S KREDITNO KARTICO KHS
Poslovite enote: KZ Celje, Miklošičeva 7, Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec, Nama Žalec, blagajne pri članicah
Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3
Telefon: (064) 714-251 Teles: Hmezad 33514 Žiro račan: 50750-625-40045
'JUDU
W',
S.O.S. IZ POSTELJE
AM VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g. ANTON KORITNIK
Dragi Koritnik,
tudi jaz imam problem, o katerem si že pisal v časopisu, toda moj je malce drugačen. Hodim v četrti letnik srednje šole in sem imel zadnjič maturantski ples. Bilo je kar r redu in srečal sem veliko simpatičnih deklet. Z nekaterimi sem plesal in zgodilo se mi je da sem se zaljubil. To ne bi bilo nič narobe, če se ne bi bil zaljubil r dre hkrati. Saj vem, da se sliši grozno, toda nikakor se ne morem odločiti, s katero bi hodil. Drugače se obe dekleti zanimata za mene in bi verjetno rade hodile z menoj. Kaj naj naredim ?	MA TEJ
Draei maturant Matei.
res si v budi zagati. Že dejstvo, da imaš gospoda Venclja za oberšefa ti ne obeta kaj dobrega. In če pomislim, da si se prav na maturantskem plesu zaljubil v dve punci... jej, jej, le kaj bo še s tabo?
Veš tudi meni se je enkrat pripetila nesreča na maturantskem plesu, zato te popolnoma razumem. Ne verjamem pa, da bi lahko imel dve punce hkrati. Kar se tiče tebe bi verjetno še šlo, saj si še v prekipevajočih letih in je narava še na tvoji strani. Zataknilo bi se pri puncah, verjemi mi. Poskusi se vživeti v nasprotno vlogo: dekle, ki jo ljubiš, pride na zmenek malce prepozno, na vratu se ji še poznajo svetlo rdeči odtisi zob in strastnih poljubov, od nje pa puhti tisti značilno sladko-slani opojni vonj po ljubezenskih sokovih. V opravičilo ti sladko in malce utrujeno zašepeta, da je zamudila, ker sta z drugim fantom »čisto pozabila na čas«. Le kako bi reagiral na to? Stavim da bi bil tvoj odgovor vsaj malce drugačen od: »Čudovito, ljubica, kakor napravi stara, je zmeraj prav.«
Da ne bo pomote, nikakor ne izključujem možnosti, da bi si bili dekleti pripravljeni razdeliti pogačo na pol. Morda bi bili celo pripravljeni na kakšne swinging avanture, le kdo bi lahko vedel? Edino, kar ti ostane je, da poizkusiš. Ali pa se odločiš za vrabca v roki in pozabiš na goloba pod širnim ponovno odprtim zračnim prostorom. Kajti če boš preveč izbirčen, se ti utegne bržkone zgoditi, da bo tič res čisto vse kar boš lahko držal v rokah.
	
HOROSKOP	
Oven 21. 3.-20. 4. |P3 V tem tednu lahko doživite kakšne strese, zato izdatno počivajte. Čas bi bil primeren za načrtovanje važnih sprememb. Če boste pametno živeli, bo z zdravjem in tudi denarjem vse v najlepšem redu. Srečne številke 2, 3, 11, 19, 28, 39.	Tehtnica 24. 9.-23. 10. EmmS Če se boste pogumno lotili neke zadeve in prišli na dan tudi s svojimi pogoji, lahko uspete in si izboljšate položaj. Ne mislite pa, da boste svojega nasprotnika prelisičili. Rešila vas bo domiselnost. Srečne številke 4, 16, 22, 34, 43, 45.
Bik 21. 4.-20. 5. Po takšnem delu običajno pride tudi želena nagrada. Lahko se ve-selite, ker vam bodo povišali plačo. Če boste doživeli kakšno neprijetnost ne vrzite puške v koruzo. Preživeli boste kar lep teden. Srečne številke 7, 9, 15, 17, 41, 44.	Škorpijon 24. 10.-22. 11. nfflIS Pri igri boste imeli srečo, pri vla-Bmg ganju ostanite v mejah svojih možnosti. Zaradi dobre volje boste lahko shajali tudi s težavnimi ljudmi. Samo ob koncu tedna bo nekoliko škripalo. Pozor v prometu. Srečne številke 3, 4, 13, 26, 27, 38.
Dvojčka 21. 5.-21. 6. FOT v zasebnem življenju bodo pri-hodnji dnevi minili brez kakih večjih sprememb, v poklicnem delu pa se lahko pripravite na kar razburljive trenutke. Ni izključeno, da boste končno napredovali. Srečne številke 2, 4, 10, 18, 31, 42.	Strelec 23. 11;-21. 12. Vsakdanje rutinsko delo vas pre-cej utruja. Ne dopustite, da bi vam to vzelo vsakršen elan. Sredi tedna bo šlo vse zopet navkreber. Razveselili se boste nepričakovanega srečanja, ki ne bo brez posledic. Srečne številke 1, 2, 18, 26, 46.
Rak 22. 6.-22. 7. Na vidiku je slaba volja, ki pa jo boste premagali, če boste pravočasno razčistili neko stvar v družinskem krogu. Tako boste razbremenili * sebe in druge. Od partnerja si ne smete obetati preveč. Srečne številke 1, 6, 12, 20, 31, 40.	Kozorog 22. 12.-20. 1. ■CjJ Če se boste nehali upirati neki tehnični novosti v službi, boste poplačani s priznanjem. Vaš partner potrebuje več svobode, ki pa mu je nočete dati. Popustite, pa boste dobili vse dvakrat povrnjeno. Srečne številke 22, 23, 35, 38. 40. 45.
Lev 23. 7.-23. 8. Težave drugih vzbujajo pri vas usmiljenje. Ker boste pomagali tam, kjer vaše pomoči niso pričakovali, si boste pridobili pomembne prijatelje. Bo pa vaše potrpljenje postavljeno pred hudo preizkušnjo. Srečne številke 4, 17, 29, 33, 39, 40.	Vodnar 21. 1.-19. 2.
	Sedaj se lahko resno pogovorite A s človekom, ki vam je blizu. Povej-
	te mu odkrito vse in pazite, da ga ne boste prizadeli, ker boste sicer ob koristi. Pazite na denar in dokumente, zlasti na prehrano. Srečne številke 2, 13, 28, 30, 33, 44.
Devica 24. 8.-23. 9. Temeljiti pogovori z vašimi bližnji-mi vam bodo dali polet za velike spremembe. Zasebno bo padla težka odločitev. Tudi zdravje vam bo ponagajalo, zato se izogibajte stresnih situacij in prepirov. Srečne številke 5, 8, 14, 27, 37, 45.	Ribi 20. 2.-20. 3. Opogumite se že enkrat in rešite problem, ki vas tare. Nekdo bi si rad pridobil vašo naklonjenost. Dobro premislite, zakaj. Ni vse, kar odkrito zveni, tudi res tako mišljeno. V soboto ne hodite ven. Srečne številke 7, 9, 13,26, 27, 38.
N0VJU90BA
_________
BESEDE PESNIKA
IVO
SVETINA
(...) Drevo brez vrha je čas, ki se je otresel življenja. In trikrat na pomlad cveti: rožnato, kot da je od rahle, plitke rane; rumeno, kot da je od zgodnje Lune in v tretje belo, ker je od njenih zob. (...)
(. ,.)Naj bo moje mrtvo telo dar lačnemu, ki mu je glad pojedel besede! Naj bo moja smrt milost tistemu, ki me nikdar ni spoznal in mi vrnil besede, ki sem mu jih z vodo, z lučjo, z vetrom, z eno samo rožo pošiljal v menjavi zime z mirom. (...)
(...) Plaha meglica strupa za hip zmotni sijaj starega vina v tankem steklu... Kolikšna je mera bolečine, da resnico zaboli in spregovori laž? — se sprašujejo na visokem morju, ki dna več ne čutijo, a neba še ne vidijo. (...)
(... )Od kod prihajaš nežnost, iz česa je narejena tvoja glasba, milina umrljiva?
S plavim lanom si zastrta, sreča, ki me hraniš žejnega, da krotka zver ležem k samemu sebi in si pojem dobrodošlico: »Končno sem, da zadnjega pozabljen, le s skromno barvo venečega cveta okrašen, ovalen voden kamen je vse, kar duša vidi v svojem tisočerem snu«. (...)
(. ,.)Ostalo mi je samo tisto kar zna odgovoriti, zakaj je roža lepa, zakaj se cvet in pogled srečata in se med njima razpne trajno občudovanje, četudi brezkoristno.
Tako sem bil plamen, učeč se biti ogenj. Iz sočnega tkiva svežega lesa sem srkal vlago, da sem bil listje zeleno in sem hlape spreminjal v kristale isker, da me prižgo, da me zanetijo v resnično velik ogenj, svetovni požar. (...)
izbral: Slavko Gaberc
TEDEN SLOVENSKE DRAME V KRANJU
Z DOMAČIH ODRSKIH DESK
Minuli petek se je s svečano otvoritvijo in s krstno uprizoritvijo igre Slastni mrlič Matjaža Zupančiča v Prešernovem gledališču v Kranju začel 22. teden slovenske drame, ki bo trajal do petka, 13. marca. Organizatorji so pripravili okroglo mizo z naslovom Od laboratorija do spektakla, od fascinacije do kapitala, uvodni referat bo imel dr. Denis Poniž, v kadilnici teatra pa svoje gledališke skice razstavlja Melita Vovk. Prireditve so morali letos zaradi pomanjkanja denarja precej okrniti.
Selektor letošnjega osrednjega gledališkega festivala uprizorjene domače dramatike je bil Aleš Berger, ki meni, da so slovenska besedila tačas nekoliko manj prisotna' na domačih odrih, kljub temu pa je uspel sestaviti dovolj raznovrsten in zanimiv repertoar, od domače klasike, vizualno bogatih predstav, humorja in spektakularnosti, žal pa zaradi tehničnih ovir v Kranju ne bodo videli Vilija Ravnjaka Tugomer, ali tisti, ki meri žalost v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Dušana Jovanoviča Don Juan na psu v izvedbi liublianske Drame.
Po Slastnem mrliču so na vrsti Andreja Hienga Burleska o Grkih v izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča iz Varaždina, Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih playbojev po drugi svetovni vojni v izvedbi AGRFT - Cankarjev dom Ljubljana,
22. teden slovenske drame so v Prešernovem gledališču začeli minuli petek s krstno uprizoritvijo Slastnega mrliča Matjaža Zupančiča v avtorski režiji. Na posnetku Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Aleš Valič, Milan Štefe in Matjaž Višnar.
Milana Dekleve Totalka od-štekan dan v izvedbi ansambla Cankarjev dom, Janeza Trdine in Mirana Hercoga Kresna noč v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, Slavka Gruma in Damirja Zlatarja — Freya Dogodek v mestu Gogi v izvedbi mariborske Drame in do konca še Matjaža Zupančiča Izganjalci hudiča v izvedbi ljubljanske Drame ter Pohujšanje po Cankarju Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.
KOMEDIJANTA
LETA
V Celju so ob Dnevih komedije izbrali komedijanta leta. Za komedijantko leta so izbrali Polono Vetrih, ki je igrala v komediji Leticija in Luštrek v izvedbi Cankarjevega doma. Komedijant leta pa je Tine Oman, ki je nastopil v predstavi Prešernovega gledališča iz Kranja z naslovom DO-RE-MI-FEV-DEAU.
STO TRIDESET LET NARODNE ČITALNICE
TUDI DOBRA KAPLJICA
Pred 130 leti so slovenski rodoljubi za tistimi v Trstu, v Ljubljani in Mariboru v Dereanijevi hiši nasproti današnje slaščičarne Zvezda v Celju ustanovili svojo čitalnico, prostor izobraževanja, a tudi zabave, izbrane hrane in pijače, veselega druženja panslavističnih privržencev. Posvetna in duhovna inteligenca na čelu z dr. Stefanom Kočevarjem, Andrejem Pirnatom, Ivanom Žužo, Francem Kampusom je v stiku z ostalimi slovenskimi veljaki spoznala, da tudi Celje z okolico potrebuje društvo, ki bi ohranjalo in krepilo jezikovna in kulturna izročila naših prednikov.
Ob tem visokem jubileju v izvedbi Gledališča pod ko-pripravljajo v celjski krajevni žolčem ter seveda nagovo-skupnosti Center 19. marca rom prvega celjskega veljaka v Narodnem domu bogato Antona Rojca. V osrednji kulturno prireditev z mažo- celjski knjižnici napoveduje-retkami, godbo na pihala, jo razstavo in njihov zgodovi-komornim moškim pevskim nar Branko Goropevšek je zborom in Županovo Micko temeljito raziskal vlogo in
pomen narodne čitalnice v mestu ob Savinji.
»Obdobje čitalnic, kot imenujemo dobo med 1860 in 1870, je bilo za slovenski prostor nekaj povsem novega. Čitalnice, ki so jih ustanavljali po hrvaškem vzoru, so bile zbirališča narodne zavedne inteligence, mestne, trške gospode ih nastajajoče buržoazije. Prva čitalnica je leta 1861 nastala v Trstu, imenovala se je Slovanska čitavnica, njej pa sta še isto leto sledili čitalnici v Ljubljani in v Mariboru, kot četrta je bila celjska. Svoje delovanje so popularizirale z beseda-
mi, ki so bile prireditve z igrami, petjem, recitiranjem in veselicami s plesi. Večkrat so jih izrabljali krajevni politični veljaki, ki so s pompoznimi govori navduševali občinstvo s slovensko idejo in slovanskim bratstvom,« pravi Branko Goropevšek.
V Celju so po manjših zapletih 16. februarja pripravili ustanovni zbor, na katerem se je zbralo kar blizu dvesto Celjanov in okoličanov, med gosti sta bila tudi tedanja politična prvaka, dr. Janez Ble-iweis in dr. Lovro Toman, ter šestčlanska delegacija iz Maribora z dr. Josipom Vošnja-kom na čelu. 19. marca je sledila velika skupščina, kjer so za ravnatelja izbrali dr. Štefana Kočevarja. Članstvo je prva leta nihalo okoli številke 150, po 1865 je začelo upadati. Tedaj so imeli v celjski čitalnici za branje na voljo petnajst časnikov in 448 knjižnih enot.
Velike besede so prirejali ob določenih priložnostih, običajno ob sobotah. Plesali so, igrali priljubljeno tombolo, tarok in streljali s puščicami v tarčo.
»Z leti je postalo občinstvo bolj zahtevno, saj je pevovodja Gregor Tribnik s pomočjo bratov Ipavcev pripravljal izvrstne glasbene večere. Na željo članstva so 1884 pričeli organizirati tudi »igrokaze« lahkotnega tipa, gledališka dejavnost se je močno razmahnila in Edvard Jeretin je kot vodja dramske sekcije
postavil do šest iger letno. Pretežno so igrali komedije, tudi v dobrodelne namene, na primer decembra 1866 v celjskem mestnem gledališču komedijo Bob iz Kranja. To je bila po petnajstih letih prva slovenska predstava v mestnem gledališču, kjer so do takrat igrali samo nemške igre,« pojasnjuje Branko Goropevšek.
Celjska čitalnica je organizirala besede tudi v okoliških krajih, potem dobro obiskane tečaje slovenščine in slovenske stenografije, saj so bili mnogi člani manj vešči v izražanju v slovenskem jeziku.
»Celjska čitalnica je bila odprta za vsakogar, ki je upošteval čitalniška pravila. Iz njenega delovanja je močno izžareval panslovanski duh in se odražal v poveličevanju češke in »jugoslovanske kulture. Dokazovali so slovansko solidarnost, posebno leta 1867, ko so z južnim Sokolom nabirali denar
za jugoslovansko univerzo, leto kasneje pa priredili veličastno čitalniško besedo v počastitev začetka del Narodnega doma v Pragi. Prva leta so bili njeni člani tudi Nemci, podobno kot so bili Slovenci člani nemške Kazine. Seveda pa je bilo povsem drugače proti koncu sedemdesetih let, ko je nacionalizem zašel v skrajnosti,« nadalje razmišlja prof. Goropevšek.
Leta 1873 je celjska čitalnica za dobri dve leti prenehala z delom, po menjavi generacij so jo vnovič oživili, vendar nekdanje slave ni več dosegla. Po letu 1890 sta Celjski Sokol in Celjsko pevsko društvo prevzela večino njenih dejavnosti in narodna čitalnica se je po preselitvi v Narodni dom 1897 omejila na nabavo časnikov in knjig, ki so jih njeni člani prebirali do leta 1927, ko so jo po 65 letih delovanja razpustili.
E. Š.
AZIJSKE
FILOZOFIJE
Ob izidu knjige Čedomila Veljačiča LOČNICE AZIJSKIH FILOZOFIJ pripravlja Cankarjeva založba okroglo mizo, ki bo v Cankarjevem domu 11. marca ob 18.00 uri.
Čedomil Veljačič je eden od sodobnih poznavalcev in interpretov azijskih filozofij in religij, posebej budizma.
NOV/k^OBA
rf
PO MOZARTOVEM LETOS ROSSINIJEVO LETO
SKLADA TEU
V	POSTELJ!
Na prestopni dan, 29. februar, točno pred dvesto leti Je prlvekal na svet užlvač in svetovljan, ena najzanl-mivejših osebnosti skladateljskega sveta — Gioacc-hlno Rossini. Z njegovim rojstnim dnem se začenja še eno glasbeno leto, morda malo manj zveneče kot lansko, posvečeno 200-letnici Mozartove smrti, a vseeno polno Imenitnih glasbenih dogodkov, o čemer pričajo repertoarji opernih hiš povsod po svetu.
Oba velikana glasbe sta ljubila komično opero, vendar sta živela povsem različni življenji. Mozartovo je bilo kratko in v rekordnem času je napisal obilico del, ki bi zadostovala za dva in več skladateljskih opusov.
V	nasprotju z njim je Rossini svojo skladateljsko nalogo opravil v nekaj prvih desetletjih, potem pa živel še trideset let skoraj v celoti izven sveta glasbe, predan svojemu hedonističnemu svetovnemu nazoru, uživanju in lagodju. Vendar to ni moglo omajati njegovega glasbenega mojstrstva in njegovega vpliva na razvoj opere v drugi polovici 19. stoletja, ko so po njegovih korakih hodili številni drugi.
Rossini je izšel iz glasbene družine, ki je nastopala po mestnih gostilnah in cerkvah rodne Italije. Učil se je tako, da je prepisoval dela starejših kolegov in nikoli ni končal konzervatorija, ker je menil, da mu strogi akademski nauki bolj škodujejo kot koristijo. Sam in samozavestno je zakorakal v svet opere, v katerega je prinesel nadih meščanske zabavnosti in lahkotnosti. V takšnem življenjskem stilu se je mojster Rossini počutil kot riba v vodi. Pravijo, da je bil ena največjih lenob, skladal je v postelji in če mu je odpihnilo list napisanega notnega papirja, je raje napisal novo arijo, kot pa se sklonil in pobral napisano.
Do leta 1829 je nastalo vse, s čemer se je zapisal v zgodovino glasbe, v zgodovino opere. Vrsto sijajnih komičnih oper na čelu z znamenitim Seviljskim brivcem, kot tudi velike opere tedanjega časa, Otello, Semiramide, in še predvsem opero oratorij Mojzes v Egiptu, ki jo mnogi smatrajo za njegovo najboljše, ne pa tudi najpopularnejše delo.
Sodobniki Stendhal, Hegel, Schopenhauer so ga visoko cenili in njegovi glasbeni kolegi, denimo, Beethoven, Wagner, so mu priznavali zgodovisko vlogo v razvoju opere. Italijansko opero je obogatil z originalnim glasbenim jezikom, sijajno melodiko, pogumno instrumentalizacijo in pretanjenim občutkom za dramaturgijo.
PARIŠ ČAKA BARIŠNJIKOVA
Mihail Barišnjikov, 43-letni ruski baletni zvezdnik začenja novo obdobje svoje kariere in pušča za seboj interpretacije princev v romantičnih baletih. Barišnjikov, za starejšim kolegom in rojakom Rudolfom Nurejevim nedvomno najboljši predstavnik prefinjene ruske plesne šole, se bo v marcu in v aprilu predstavil v šestih evropskih državah na nov način, ki je zelo blizu sodobnemu plesnemu izrazu.
Prihaja s svojo plesno skupino The VVhite Oak Danse Project, ki jo je oblikoval po odhodu iz uprave American Ballet Theatra leta 1989, projekt, ki ga bo predstavil, pa je nastal v sodelovanju z ameriškim koreografom Markom Morrisom in to na plantaži ameriškega založniškega magnata in mecena Hovvarda Gilmana.
LEONARDOVE RISBE V BENETKAH
Benečani so pred odprtjem še ene imenitne in nedvomno odmevne likovne razstave. 23. marca odpirajo v palači Grassi razstavo Leonardo in Benetke, kjer bodo prvič na enem mestu pokazali šestdeset najznamertitejših risb tega renesančnega genija. Eksponati bodo na ogled do 5. julija in spet se bodo pred vhodom vile kače obiskovalcev z vsega sveta.
Razstavi Feničani leta 1988 in Kelti 1991 sta pritegnili 800 tisoč obiskovalcev, razstava Leonardovih risb pa bo kulturni dogodek leta v Italiji. Dela si bodo izposodili v beneški akademiji, v Louvru, kraljevski knjižnici v Windsorju, v florentinskem muzeju Uffici in v Metropolitanskem muzeju v New Vorku. Poleg risb bo na ogled pet Leonardovih kipov ter slike in risbe velikih beneških mojstrov, na primer Tiziana in Giorgioneja.
PONOVNI START MOTOCIKLIZMA V SLOVENIJI
BRNENJE MOTORJEV
V PORTOROŽU
Samostojni obrtnik elektromehanike, sedemintridesetletni Peter Verbič, direktor podjetja Verpex za proizvodnjo in popravila elektromotorjev iz Jarš, danes predsednik komisije za hitrostni motociklizem AMZ Slovenije in Avto - moto društva Domžale, se ukvarja z realizacijo velike novosti v dirkalno hitrostnem moto športu. Zametki njegovih želja so postaviti na noge reprezentanco hitrostnega motociklizma Slovenije.
Petrovi začetki	gorske hitrostne dirke nismo
»Zanimanje za motorje in pozabili. Takšna bo spet se-sploh za ta šport sega daleč veoa z mednarodno udelez-nazaj, v moje otroštvo. Nav-	rnaja na trasi Kamnica
dušil me je oče. Že kot otro- ~ Klopce v Dolskem. Proga ka me je jemal na razne moto f30	2 km, višinska razli-
dirke, kjer sem sodeloval kot	2®® m- Tretja dirka bo
Priprava tekmovalnega motorja
gledalec. Moja prva dirka je bila v Škofji Loki, leta 1973. To je bila mednarodna dirka, kjer sem osvojil osmo mesto. Štiri leta sem vozil za tovarno Tomos. Nato so se vrstile dirka za dirko. Največ mi pomeni zlata čelada, nagrada, ki sem jo osvojil kot trikratni, zaporedni državni prvak, leta 1981, 1982, 1983, v razredu do 50 ccm. Pri srcu mi je tudi
16. avgusta v istem kraju in na enaki progi. Zadnja, četrta dirka, bo 17. in 18. oktobra prav tako v Portorožu.
Poleg teh štirih dirk z ADAM Racing klubom iz Celja pripravljamo še eno dirko v juniju na mariborskem letališču. Vse dirke bodo na mednarodni ravni in štejejo tudi za državno prvenstvo. Tekmujejo lahko vsi
. .. i ii If-1
^	eS?:IW 'M*>. SB	t T Tti jiiiliIBnilMlIHli ■
Dvakratni direktor in vodja tekmovalne ekipe Peter Verbič
priznanje, ki sem ga prejel kot slovenski športnik leta 1982. Vseskozi sem bil član Avto-moto društva Domžale. Aktivno sem tekmoval vse do leta 1983, ko sem se posvetil delu v društvu in začel z ustanavljanjem ekipe za hitrostni motociklizem. iLeta 1984 in 1985 smo uresničili svoje cilje in začeli z nastopi kot ekipa AMD Domžale. Člani so bili Janez Pintar, Martin Šraj, Silvo Rabat. Kot dobra ekipa smo začeli osvajati naslove državnih prvakov. Prva dirka za državno prvenstvo je bila leta 1985 na Grobniku.
Cilj v letu 1992
»Z ustanovitvijo strokovnega sveta za avto-moto šport in s samostojnostjo slovenske države, so se odnosi v tem športu bistveno spremenili. Moram pa reči, da še vedno ne gre za profesionalen odnos, temveč za danes znan tržni odnos - dam daš. V letu 1992 načrtujemo štiri dirke. Prva bo 25. in 26. aprila v Portorožu. To bo cestna hitrostna motociklistična dirka z mednarodno udeležbo. Seveda tudi na
od 14. leta dalje. Tudi mladi bodo tekmovali za državno prvenstvo, v katerem bodo tile razredi: 125 ccm - serijski (s 14. leti), 125 ccm tekmovalni, 250 ccm, superbike (750 ccm) in prikolice.
Moram reči, da se nam s sprejetjem Slovenije v Fimo odpirajo mnoga vrata, tako društvu kot tudi samim tekmovalcem. Organizator vseh dirk je AMD Domžale, saj smo edino strokovno društvo, ki je za organizacijo takšnih dirk strokovno usposobljeno.«
Priprave in cilji: Portorož 1992
»Organizacija takšne mednarodne dirke, kot bo v Portorožu potrebuje mnogo denarja. Postaviti je treba celo progo, ki bo potekala na portoroškem letališču, na glavni pisti. Dolga bo 2.300 m. Progo bo treba pregraditi v dva vozna pasova po 10 m. Tudi zavoje bomo morali speljati s posebnimi robniki, katere bo izdelala domača firma Pučko iz Domžal. Treba bo postaviti tudi varnostno, zaščitno ograjo in štiri velike tri-
bune, ki bodo omogočile gledalcem odličen razgled na pisto. Vse te priprave bodo potekale konec tega meseca. Zaradi ogromnih potreb smo si pridobili posamezne pokrovitelje. Naš generalni sponzor je HB International, ki smo si ga dobili preko agencije za trženje Fu-tura Ljubljana. Kot ostali sponzorji ekipe pa so še Helios Domžale, Casino Portorož, Zavarovalnica Triglav, Fitness center Florida, ki nas športnike tudi kondicijsko pripravlja na dirko, in pa CMC Domžale.
To bo mednarodna promocija Slovenije, kajti nastopili bodo tudi tekmovalci jz Avstrije, Italije, Nemčije, Češke, Madžarske in republik bivše Jugoslavije. Moram reči, da je v italijanski in avstrijski javnosti za to dirko veliko zanimanje.
V programu je štirinajst dirk v Avstriji, Nemčiji, Italiji in pa seveda doma. Naši. cilji so mednarodna zmaga, osvojitev točk za državno prvenstvo, evropsko prvenstvo in osvojitev naslova državnega prvaka.
Favorizirana ekipa
»V AMD Domžale smo formirali dirkalno ekipo, pravzaprav dve, ekipo A in B. Ekipo B sestavljajo tekmovalci, ki so pogodbeno vezani na društvo. Naj jih naštejem: Jure Lampe (250 ccm), Marko Mihič (250 ccm), Roman Jeriha (250 ccm), Albin Štern (250 ccm), Brane Lipnik (750 ccm), Edmondo Hlabian (750 ccm), Ivan Kraševec (prikolice), Berti Camlek (prikolice), Andrej Mlakar (125 ccm serijski), Boštjan Urbančič (125
ccm serijski), Matjaž Sitar 250 ccm), Mitja Gustinčič (250 ccm), in morda še kdo drug.
A ekipa je sestavljena po profesionalnem konceptu in zgledu že proslavljenih ekip v svetu. Namen te ekipe je zagotoviti optimalne pogoje najbolj perspektivnemu tekmovalcu za dosego rezultata in s tem promovirati slovenski moto šport v Evropi. Kot vodja te ekipe sem angažiral tekmovalca, ki največ obeta. To je 16-letni Igor Jerman, dvakratni prvak v juniorskem razredu Tomos BT 50, v razredu do 125 ccm, ki je od dirke do dirke boljši, napreduje in opozarja nase, saj za mojstri tega športa zaostajal komaj za poltretjo sekundo. Rezultati kažejo, da je sposoben dosegati točke v evropskem merilu.
Društvo mu je omogočilo nakup motorja honda. V ta namen se je na Japonskem v HRC mudil tudi vodja tehnične ekipe, strokovnjak na področju priprave motorjev in šestkratni državni prvak Janez Pintar. Pri pripravi motorjev bo imel strokovno pomoč dveh mehanikov. Nepogrešljiv je mojster Vinko Jerman, oče našega favorita Igorja Jermana.
Na koncu bi rad še povedal, da si zelo želimo, da tako samo društvo AMD kot tudi AMZ Slovenija, da bi z našimi tekmovalci, z našo mlado slovensko reprezentanco zopet bili tam, na tistem mestu, kjer smo nekoč že bili. Vidimo se torej v Portorožu, 25. in 26. aprila.«
Božena Balaš foto: Lukas
Igor Jerman najperspektivnejši tekmovalec Portoroža 92 in društva AMD Domžale
NOVf iDOBA
_________
LANI SO SLOVENSKE CESTE ZAHTEVALE 462 ŽIVLJENJ
NA CELJSKEM NAJVEČ MRTVIH V EVROPI
Da je prometna varnost na naših cestah zelo slaba, je vsem dobro znano. Po nekajletnem upadanju števila nesreč je policijska statistika zopet zabeležila naraščanje. Tako se je v letu 1991 v Sloveniji zgodilo 5479 hujših prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 462 ljudi, 6872 pa je bilo poškodovanih. Kljub visokemu številu nesreč vzbuja kanček upanja desetodstotno zmanjšanje števila mrtvih v primerjavi s prejšnjim letom.
Skupno število prometnih nesreč se je v primerjavi z letom 1990 povečalo za dobrih 5 odstotkov. Četudi se je število smrtnih žrtev na področju celotne Slovenije zmanjšalo, pa se je na območju
m
uprav za notranje zadeve Ljubljana okolica, Ljubljana mesto in Nova Gorica povečalo. Najbolj drastičen je bil ta porast na območju UNZ Nova Gorica, kjer je v letu 1990 umrlo na cestah 17 ljudi, lani pa kar 36.
Poglejmo si nekoliko po-bliže podatke celjske UNZ in njihovo primerjavo s po-sodbnimi podatki v Evropi.
Na območju, ki ga pokriva UNZ Celje, je bilo lani 786
prometnih nesreč, to je 5,7 odstotka več kot leta 1990. K tej številki pa je prišteti še več kot 3000 prometnih nesreč, ki so imele za posledico samo materialno škodo. V prometnih nesrečah na Celjskem je lani izgubilo življenje 64 ljudi, kar je res nekoliko manj kot v letu 1990, ko je v prometnih nesrečah umrlo 69 ljudi, kljub temu pa je to še vedno zelo visoko število. Ker je bilo med žrtvami tudi 14 pešcev, katerih povprečna starost je bila 66 let, je še posebej vprašljiva odgovornost voznikov do starejših ljudi in njihova prometna kulutra.
Glavni vzroki prometnih nesreč so trije. Na prvem mestu je prehitra vožnja, nato izsiljevanje prednosti in vožnja pod vplivom alkohola. Čeprav je alkohol šele na tretjem mestu, je treba upoštevati, da je marsikdaj poleg glavnega vzroka upoštevan le kot posreden vzrok.
Na področju UNZ Celje je trikrat več nesreč s smrtnim izidom kot v Evropi, pri istem številu prebivalcev in vozil. Na UNZ, oddelku za prometno, varnost, so kot svojo prednostno nalogo določili zmanjšanje števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev. Zato je tudi ministrstvo za notranje zadeve pripravilo projekt, ki bi omogočil merjenje učinkovitosti policij-
skega dela na področju varnosti cestnega prometa.
Cilj tega projekta bo določitev najboljših oblik in taktike cestnega nadzora. Za letos napovedujejo tudi maksimalno uporabo radarjev, s katerimi želijo zmanjšati prevelike hitrosti na naših cestah, ki povzročijo največ nesreč.
Te podatke dopolnjujejo tudi ocene zavarovalnice Triglav, območne enote Celje, kjer so v letu 1991 izplačali
za odškodnine kar 611 milijonov tolarjev.
Vodja oddelka za izplačila avtomobilskih škod Tone Pavšer pravi: »Število nesreč se povečuje in seveda skladno s tem tudi vsote, ki jih izplačujemo za poravnavo škod. Ta vsota je lani še narasla v celoti za 10 odstotkov, če bi računali isto število zavarovancev kot v letu 1990, pa za 5 odstotkov.
Moram pa poudariti, da je bila ta osnova že v letu 1990 izjemno visoka, saj so nas ta-
krat hudo prizadele poplave. Zaradi njih smo morali izplačati kar 700 škod iz kasko zavarovanja. Kljub temu, da lani ni bilo takšnih naravnih katastrof, beležimo porast izplačil. Vseh izračunov za lani še nimamo, je pa že razvidno, da bomo imeli slabše rezultate, kot pa jih imajo naše enote na drugih območjih. Bojim se, da bomo to leto vsaj v avtomobilskem zavarovanju končali z izgubo.«
Kako bi komentirali takšno naraščanje števila ne-
sreč na celjskem območju?
»Težko je komentirati, vendar je eden od vzrokov gotovo zelo razvejana mreža slabih cest v regiji. Drugi vzrok pa je po mojem sprememba v strukturi vozil. Preskok v strukturi vozil je hiter in ker ljudje niso navajeni na močnejša vozila, prihaja pogosteje do nesreč. Toliko lahko sklepamo na osnovi naših izkušenj pri tem delu«, je zaključil Tone Pavšer.
j. v.
ST: NAJBOGATEJŠI HRVAT MALEK JE ŽIV
Eksekutor
»ubil« samega sebe
Miroslav Malek, najbogatejši Hrvat, je živ. Na pavlovškem pokopališču pod venci, cvetjem in lesenim križem ne počiva njegovo truplo, pač pa pokojnik izpod ruševin poslopja v vasi Donja Vrijeska, na katerem so našli nekaj Malčkovega nakita. V meglo ostaja zavito vprašanje, kdo je moža spravil s poti, ali KOS ali Hrvaška obveščevalna služba ali pa je morebiti kar sam poskrbel za udoben odhod.
MURSKA SOBOTA:
MATI TOŽI BOLNIŠNICO
Pri preverjanju identitete so ugotovili, da na truplu ni bilo značilnih Malekovih tetoviranj, s katerimi je bil porisan čez in čez, nikjer ni bilo dokumentov, ki jih je vselej redoljubno nosil s seboj in ne težke zlate verižice z dvoglavim orlom in okroglim rubinom, od katere se nikoli ni ločil.
Kaj se je torej zgodilo? Zgodba je zavita v molk in temo. V vasi Donja Vrijeska o eksploziji hiše, pod katero naj bi Malek domnevno izgubil življenje, nihče noče govoriti, njen lastnik pa je že jeseni z družino izginil. Male-ka so zadnjič videli na seji kriznega štaba 15. januarja
letos v Daruvarju. Po sestanku je odšel v svojo pisarno v Starem gradu in se zaprl v dobro varovano sobo, v katero so imeli dostop le izbranci. Pripadla mu je kot komandantu samostojne diverzantske in kontradiver-zantske enote, ki bi morala nekaj dni po omenjenem sestanku na usposabljanje z najsodobnejšim orožjem z infra rdečo tehniko. Ko je Malek izginil, je to oborožitev zaplenila Vojaška policija.
Zjutraj Maleka ni bilo nikjer. Pištola, ki jo je prinesel iz Južnoafriške Republike, je ležala na trosedu v njegovi pisarni, pred vhodom v po-
slopje je stal pravilno parkiran njegov BMW. Kazalo je da ga je nekdo odpeljal, morebiti pa je tudi odšel prostovoljno. Tudi v dvorcu Dioš, kjer je bila nameščena njegova enota, ni bilo sledi. Vojska je pred nekaj dnevi odšla, predali Malekove pisalne mize so bili izpraznjeni.
V Daruvarju so bili ljudje skrivnostni, neki policaj je opozoril novinarje, da se bodo s svojim poizvedovanjem spravili v težave. Vse preveč radovednih ljudi je v zadnjem času izginilo. Za vsem skupaj naj bi bil menda KOS, trn v peti pa je bil Miroslav Malek tudi hrvaški obveščevalni policiji.
Z organizacijo KOS, ki ga je morebiti želela pravočasno umakniti, je bil Malek povezan že od letaš 1981, ko je za nekaj časa praznih žepov zapustil Zagreb in se vrnil poln denarja, medtem pa je bil ubit Stjepan Durekovič. Dobro obveščeni visoki krogi
trdijo, da je bil Malek eksekutor. V teh letih so ga videvali v krogih zagrebške politične smetane, njegovo podjetje Hidravlika Malek pa je pod krinko novačilo delavce za potrebe	obveščevalne
službe.
Hrvaška	obveščevalna
služba je želela Maleka spraviti s poti iz drugih razlogov. Hrvaška je nepremišljeno sprejela njegovo tehnologijo za proizvodnjo municije, ki pa je kljub zahtevam vojaških strokovnjakov nikoli niso testirali. Zatem je vladi ponudil rakete velikega dometa, sprejel velike akontacije, a posla ni bil sposoben speljati do kraja.
Še najbolj verjetno pa je, da je Miroslav Malek sam zrežiral svojo smrt. Živel je na veliki nogi, zabredel v dolgove, stroji v podjetju Hidravlika Melik v vrednosti 900 tisoč DEM so pod hipoteko in umik v zavetje bi mu prišel gotovo prav.
V četrtek, 5. marca, pozno zvečer je v soboško bolnišnico Rakičan mati pripeljala svojega leto dni starega otroka F. P. Na zdravljenje je bil sprejet malo pred deveto uro zvečer zaradi vnetja glasilk. To je bila zadnja noč za enoletnega F. P. Malo pred trinajsto uro naslednji dan je otrok umrl.
Po opravljeni medicinski obdukciji so ugotovili, da je umrl zaradi virusnega vnetja glasilk, srca in pljuč. Odpovedalo mu je srce.
Temeljno javno tožilstvo
Murska Sobota je že 7. marca, le dan po smrti otroka, prejelo kazensko ovadbo zoper neznano odgovorno osebo otroškega oddelka bolnišnice Murska Sobota. Mati skuša s pomočjo odvetnika dokazati, da je njen otrok umrl zaradi nepravilnega ravnanja zaposlenih v soboškem otroškem oddelku. Podan je sum kaznivega dejanja povzročitve smrti enoletnega otroka zaradi malomarnosti. Ali je res tako bodo pokazale nadaljnje raziskave.
NOVA^DOBA
išče AKVIZITERJE
Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju

ČUDEŽ V MILANU: KROŠNJAR NAŠEL POLNO TORBO DENARJA IN JO ODDAL POLICIJI
POŠTENOST NAD VSE
SIJAJEN ZASLUŽEK Z MUČILNIMI ORODJI
DIKTATORJI
POTREBUJEJO
Nekdanji hotelski portir, 62-letni Luigi Maggioni, seje tudi zaradi razočaranja v ljubezni iz Švice umaknil v Milano in postal klošar. Pred mesecem dni je v telefonski govorilnici našel črno torbo z več kot osmimi milijoni lir. Omislil si je skok v Genovo, dve srečki za loterijo, kupil novo torbo s ključavnico in denar odnesel - na policijo.
Sredi februarja je neznani klošar v Milanu postal človek dneva. Gre za 62-letnega Lu-igija Maggionija, nekdanjega vratarja eminentnih hotelov po Italiji in v Švici. Luigi, doma iz Busta Arsizija, se je po nesrečni ljubezni z Brazilko Anito in po bolezni predlanskim vrnil v Milano in se od-
ločil za klošarjenje. Kot potepuh si je izbral svoj življenjski prostor v okolici milanske železniške postaje, preživlja pa se z obiskovanjem in brskanjem po telefonskih govorilnicah, kjer nervozni občani puščajo včasih drobiž.
V ponedeljek, 10. februarja, je na Trgu Tricolore okrog enajste ure spet opazoval telefonsko govorilnico, v kateri je neki možak nestrpno vrtel številčnice. Po njegovem odhodu je Luigi mahnil za morebitnim plenom drobiža, ko je ob steni zagledal - torbo. Videz in oblika torbe sta Lu-igija spomnila na filme o tihotapcih mamil Sli vohunih. Ozrl se je naokrog za tujcem, vendar tega ni bilo več. Zato se je odločil, da bo torbo za-

■ w

Luigi Maggioni, klatež, ki je bil en dan milijonar.
stražil. Ker tujca tudi po nekaj urah ni bilo nazaj, je torbo previdno odprl. In osupnil.
V torbi so bili lepo zloženi bankovci različnih vrednosti. Ko jih je preštel, je ugotovil, da je bogatejši za osem milijonov stoosem tisoč lir. Kaj zdaj narediti? Poštenjak kot je, se je preudarno lotil razmisleka. Potem se je odločil: kupil si je karto za železnico za skok v Coko in nato še v Genovo. Po obisku morja si je omislil še dve srečki za loto in z milijoni krenil nazaj v Milano.
Naslednje jutro se je odpravil naravnost k policiji. Presenečenim policistom, ki sicer Luigija dobro poznajo z ulice, je pomolil pod nos torbo z milijoni in povedal celotno zgodbo. Tudi to, da je od najdenega denarja vzel le za »potne stroške in omenjeni srečki«, kar je zneslo približno 200 tisoč lir.
»Ne bi bilo prav, da bi najdeni denar zadržal, ker ti milijoni niso moji,« je razložil policistom. »Vse življenje sem bil pošten, zakaj ne bi bil še naprej?«
Policisti so odprtih ust prešteli denar, sestavili in podpisali zapisnik ter Luigiju spregledali tiste »potne stroške« s tem, da naj počaka leto dni, kolikor morajo po zakonu čakati na lastnika. Če tega ne bo, bo ves denar pripadal Luigiju.
Dogodek je razpolovil Milano. Eni so navdušeni nad klošarjem, mu čestitajo in ga kažejo kot znamenitost tega sicer mafijskega mesta, drugi menijo, da Luigi Maggioni ni normalen.
»Niti pomislil nisem, da bi zadržal te milijone. Seveda
VISLICE
Pred kratkim so Britanci iz poročila organizacije Amnesty International Izvedeli šokantno novico, da mnoga njihova podjetja kujejo velikanske dobičke s prodajo mučilnega orodja, natezal, vislic, spon za noge in tudi tehnološko izpopolnjenih naprav, ki jih v domala neomejenih količinah nabavljajo diktatorske oblasti v nerazvitem delu sveta. Britanci se zgražajo, vlada odgovarja, da je izdelava izdelkov za mučenje popolnoma legalna in njihov izvoz ni bil pod nadzorom.
Najbolj priljubljen izdelek podjetja Laings, denimo, so lesene vislice iz trdega lesa, ki jih zelo cenijo v Abu Dabi-ju, narejene so za puščavsko podnebje, odporne proti termitom in viharjem. Kupci jih potrebujejo v javnih procesih, za obešanje morilcev, tihotapcev mamil in nezvestih zakoncev.
Podjetja Elektronic Intelli-gence ne zanimajo srednjeveški morilski inštrumenti, pač pa so izdelali najsodobnejše naprave in med drugim ponujajo opremo za dezori-entiranje zapornikov, mučilno sobo, v kateri jetnika s hrupom in svetlobnimi učinki prisilijo k priznanju. Posledici sta pogosto epilepsija ali celo smrt.
Podjetje Hiatt se je specializiralo za spone za noge, ki so jih v osemdesetih letih najuspešnejše izvažali v Južno
Afriko, tačas pa prodirajo z njimi v Latinsko Ameriko. Pripadniki čilske opozicije so jih brutalno občutili na lastni koži.
Paleta mučilnih naprav je ogromna, iznajdljivosti proizvajalcev ni konca in na letnem sejmu varnosti, na katerem med drugim pokažejo tudi takšne pripomočke, so opazovalci organizacije Am-nesty International videli predstavnike najmanj trideset držav, v katerih zagotovo mučijo zapornike.
Trgovina z nasiljem je del milijonskih poslov, ki cvetijo po vsem svetu in najnovejše ugotovitve v Veliki Britaniji so nedvomno le vrh ledene gore, kajti dejstvo je, da niti v Združenih državah Amerike niti v Evropi nihče ne nadzoruje izvažanje mučilnih orodij in jih tudi ne obravnava noben zakon o orožju.
potrebujem denar, vendar ta denar ni bil moj in preostanek življenja ne morem preživeti z občutkom krivde,« odgovarja Luigi in vsak dan znova kroži okrog železniške postaje ter preži na telefonske govorilnice, če ni morda kakšen zaljubljen mladenič pozabil kovanec ali žeton.
Vukica Vlajič
DOSMRTNA JEČA ZA NAPAČNEGA ČLOVEKA
OBSOJENEC JE ZNOREL
RUSI SO MNOŽIČNO POSILJEVALI BERLINČANKE
VOJAKI Z BAJONETI
Vojaki Rdeče armade, ki ponižanih deklet in žensk, so leta 1945 zavzeli nekatere Dosti bolje je niso odnesle dele vzhodne Nemčije, so niti ženske v zahodni Nemči-množično posiljevali. Doku- ji, le da so bili tam na delu mentarni film z naslovom ameriški in francoski vojaki. Osvoboditelji so si vzeli svo- Dokumentarec je delo bodo je prvo pričevanje o do- nemške režiserke Reike Son-slej vselej zanikani zgodovin- ders, ki se je pogovarjala ski resnici, o žalostni usodi s številnimi posiljenimi žen-dveh milijonov posiljenih, skami in tudi ljudmi, ki so bili
v teh osvoboditeljskih podvi- sredi Berlina celo postavili gih spočeti. Mnoge med nji- orjaški spomenik, mi, tedaj še hudo mlade, so Petina zlorabljenih žensk po dolgih desetletjih pred je tedaj zanosila in režiserka kamerami odkrito spregovo- se je pogovarjala tudi s temi rile in opisovale svoje gorje, nezakonskimi otroki, ki zve-dolga leta zatajevano ogor- čine svojih očetov nikoli niso čenje, kajti tiste, ki so zločin spoznali in s tem je prišla na storili, so malikovali kot ju- dan še ena tragičnih plati po-nake in osvoboditelje in jim vojne Nemčije.
AFERA V OBVEŠČEVALNI AGENCIJI CIA
W
JE BILA BOMBA AMERIŠKA
V Združenih državah se talo in je pri tem umrlo 270 vse glasneje širi sum, da je ljudi. Menda obstajajo po-bivši agent ameriške obveš- sredni dokazi o možni zvezi čevalne službe Frank Terpil med atentatom in agentom, pomagal libijskima agento- V obveščevalni agenciji ma napraviti bombo, zaradi CIA je Frank Terpil med leti katere je decembra 1988 nad 1965 in 1972 delal kot stro-škotskim mestecem Locker- kovnjak za eksploziv, leta bie eksplodiralo potniško le- 1980 pa so ga obtožili, da je
Libiji s posredovanjem Ah- je živel na Kubi, v Singapurju meda Gadafija al-Dama, pol- in Kuala Lumpurju. V tem kovnikovega sorodnika in trenutku bi ga še posebej po-glavnega koordinatorja libij- trebovali, kajti Varnostni svet sko-egipčanskih odnosov, Združenih narodov pripravlja prodal na tisoče kilogramov zoper Libijo sankcije, s kate-eksplozivnih snovi.	rimi želi polkovnika Gadafija
Terpil, ki ga tačas na trnih prisiliti, da bi osumljena za išče ameriška administracija, letalski atentat predal ZDA.
Po šestnajstih letih, prebitih za zapahi, je Vrhovno sodišče Velike Britanije razveljavilo obsodbo bivšega davčnega uslužbenca Števna Kiszka na dosmrtno ječo zaradi uboja 11-letne deklice. Izkazalo se je, da je nedolžen in da je britanska policija prikrivala dokaze v njegovo korist. Po krivem obsojeni ni prenesel psihičnih obremenitev, v zaporu je znorel in se sedaj zdravi v zaporniški bolnišnici za duševne bolezni.
Stevan Kiszka, doma iz bližine Manchestra, so policisti aretirali zaradi suma, da je spolno zlorabil, iznakazil in umoril 11-letno Lesley Maslud. V preiskovalni zapor k njemu niso pustili odvetnika in tedaj je menda priznal krivdo, čeprav je to kasneje nenehno zanikal. Med procesom odvetnik ni mogel dokazati njegove nedolžnosti in je v upanju, da bo kazen znižal, trdil, da je do umora prišlo v stanju duševne neprištevnosti. In tako so mirnega samca, ki je odmaknjeno živel s svojo materjo, obsodili na dosmrtno ječo.
Po šestnajstih letih je prišlo na dan, da so na ubitem dekletu našli živo spermo, obsojeni pa je bil sterilen. Ugotovili so, daje nek policijski zdravnik že med sojenjem opozarjal na to dejstvo, vendar na sodišču o tem ni bilo govora. Policija je zaradi razburjenja javnosti za vsako ceno hotela najti krivca, pa četudi nedolžnega človeka.
SALON
•miefm- pohištva
Ulica XIV. divizije 14,
63000 CELJE, tel. (063) 24-413 fax (063) 26-820
AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ, SEDEŽNIH GARNITUR IN SPALNIC V MESECU MARCU?
Gotovinski popusti, ugodni kreditni pogoji!
EKSKLUZIVNO: PRVI PREGON RUSKIH PLESALK IZ SLOVENIJE
ZLORABILE GOSTOLJUBJE
Pisali smo že o nastopu atraktivnih mladih deklet, ki so s posredovanjem Vitalije Podjapolske iz Moskve prihajale v Slovenijo, kjer so v raznih krajih zabavale obiskovalce nočnih klubov. Plesalke Iz nekdanje Sovjetske zveze so v naših krajih postale vse bolj popularne. Navdušene so
bile nad toplim sprejemom njihovih nastopov.
Vitalija Podjapolska’ je s svojo skupino, ki jo je večkrat dopolnjevala z vedno novimi dekleti iz Moskve, nastopala širom po Sloveniji. Najbolj nepozabni so bili nastopi v najdaljši noči silvestrovanja. Vendar je bilo morje največji Vitalijin izziv in tja se je vedno vračala. Z nastopom v koprski diskoteki Garnel jim je uspelo osvežiti nočno zabavo tega kraja.
Vitalija je zatrjevala, da je kljub nastopom širom po svetu najbolj uživala v Sloveniji, ljudje so ji prirasli k srcu. Verjetno ljudje sedaj še enako mislijo o njih, vendar so žal lepe Rusinje odšle. V Garnel so prišla druga dekleta.
Čeprav je Vitalija uspešno sodelovala z lastnikom in osebjem Garnela je zapustila koprsko diskoteko. Preselila se je v Mostičje pri Rižani nedaleč od Kopra. Plesalke so pričele nastopati v Mid-playboy klubu. Vendar so nastopale le kratek čas.
Ko smo obiskali omenjen klub v Mostičju, smo naleteli na zaprta vrata. Neuradno
občinstva in organizatorjev
smo izvedeli, da so Vitalija in njeni skupini odpovedali gostoljubje v Sloveniji. Deklice niso obnovile dovoljenja za bivanje v naši državi, niti niso z lastnikom podpisale pogodbe o delu. Zaradi vsega tega so jim baje prepovedali vstop v Slovenijo. Če so te govorice točne, je očitno, da je Vitalija »pozbila« urediti dokumente in tako rekoč zlorabila gostoljubje.
Brez dvoma je bila selitev Rusinj v Slovensko primorje dobra poslovna poteza. Zanimive Rusinje so namreč s svojimi nastopi pritegnile mnoge obiskovalce iz sosednje Italije na to stran meje. Tega so se same dobro zavedale. Gotovo niso z veseljem zapustile naših krajev. Verjetno je razočarana tudi sama Vitalija, saj so imele lepe možnosti zaslužka in dobre pogoje dela. Huje je zanje, če so jih res pregnali iz države. Morda so se preselile v sosednjo Hrvaško, da bi tako ohranile stike s Slovenijo.
/
Zoran Vlajič
FRAMASONSKE LOŽE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
PROSTOZIDARSTVO DVIGA GLAVO
Po besedah velikega mojstra italijanskega prostozidarstva Giuliana Di Bernarda novi družbeni ureditvi v Sloveniji in na Hrvaškem znova omogočata povratek framasonstva, pri obnovi katerega v Vzhodni Evropi so se prav člani italijanskih lož še posebej angažirali.
Že več kot leto dni si prizadevajo obnoviti prostozidarsko gibanje, religiozno - filozofsko organizacijo z mističnimi obredi, ki je leta 1717 nastala v Angliji in se razširila po vsej Evropi, v Rusiji, Moldaviji, v Romuniji in na Madžarskem, v Češki federaciji in v Srbiji, pred nekaj meseci pa so po besedah ve-
likega mojstra osnovali prostozidarski loži v Sloveniji in na Hrvaškem. On zatrjuje, da razmere potrjujejo staro pravilo: demokratizacija odpira prostozidarska vrata, v diktaturah pa njihova zatočišča uničujejo, prostozidarje preganjajo.
Mnogi se z njim, tudi na tleh bivše Jugoslavije, ne bi
strinjali. Framasonstvo ima še druge, nič kaj pozitivne predznake in nekateri pisci trdijo, da je bilo prav prosto-zidarstvo eden od vzvodov bivšega režima, Komunistične partije Jugoslavije, in njena prvaka, Tito in Kardelj, naj bi prav tako izhajala iz f rama-sonskih principov.
Prostozidarske lože so v dobršni meri zavite v skrivnost in neredko veljajo za okrutne spodbujevalke najrazličnejših hudičerij, dostikrat so kulisa za drugačne ambicije, lažnjivi izgovori za
oblastniške cilje in kopice drugih prikritih namenov.
Vendar je opaziti, da nekateri v cerkvenih krogih v pro-stozidarstvu ne vidijo več prave nevarnosti, prepričani so, da je prostozidarstvo izgubilo svoj vpliv in da njihove združbe niso nič vplivnejše kot nenavadna združenja finančne ali politične elite. Vatikan se je bil celo pripravljen pogovarjati, a veliki mojster Di Bernardo je naduto odvrnil, da že dve stoletji cerkev in framasoni stojijo na različnih bregovih.
PONAREJEVALCI NA POHODU
PICASSO IN REMDRANDT
Italijanska policija je la 81 eksponatov s podpisi vanju so našli platna, na ka-pred kratkim prišla na sled velikanom modernega sli- tera naj bi se podpisali Pi-trgovini s ponarejenimi karstva.	casso, Renoir, Van Gogh,
umetniškimi deli in zapleni- V nekem rimskem stano- Morandi, Monet, Cezanne,
Utrillo in Modigliani, ob njih pa še eno plastiko. Zaplenjena dela, opremljena s potrdili o avtentičnosti, so bila namenjena italijanskemu in mednarodnemu tržišču umetnin.
{ z vami na poti j ume.no"?,"^du^šč'«
m znašlivvelikizadregi.Nizo-■}■■■■■■ MiMMi	zemski strokovnjaki na-
mreč trdijo, da so štiri platna velikega nizozemskega mojstra, ki jih hranijo v svoji zbirki, zagotovo ponarejena. Profesor Van de We-tering, ustanovitelj raziskovalne skupine, ki se ukvarja z delom nizozemskega mojstra, trdi, da sta pravzaprav le dve sliki izpod čopiča Rembrandta, med njima je avtoportret, štiri so verjetno naslikali učenci ali slikarjevi sodobniki in vprašljiva je avtentičnost še dveh slik.
NAJBOLJ ISKANI AVSTRIJEC HOČE SAM IZ AMERIKE
JACK NI URIJAL
Po skoraj mesec dni trajajočem iskanju Johanna Jacka Untervvegerja, najbolj iskanega Avstrijca, za katerega avstrijska policija trdi, da je ubil sedem prostituk, je osumljeni vse postavil na glavo. Ko so ga odkrili na Floridi v Ameriki in v Miamiju zaprli v »celico smrti, od koder je lep pogled na električni stol«, osumljeni izjavlja, da hoče sam nazaj v Avstrijo, ker je nedolžen.
V Avstriji že nekaj tednov traja lov in polemika okrog Johanna Jacka Untervvegerja, ki je v Avstriji osumljen serijskega pobijanja prostitutk. Med njegovimi žrtvami bi naj bila tudi ena iz nekdanje Jugoslavije.
Kot rečeno, je osumljeni Jack ob prvi vesti, kaj ga policija dolži na vrat na nos pobrisal. Njegov strah je bil upravičen, ker je zaradi uboja neke prostitutke v Nemčiji
že več kot petnajst let sedel v zaporu in se medtem prelevil v pisatelja. Avstrijska policija je šele pozneje ugotovila, da je Jack odpotoval v spremstvu 18-letne gimnazijke z Dunaja. Gre za Bianco Mrak, ki se je medtem že vrnila iz Amerike in trdi, da je njen ljubljeni nedolžen. Enako trdi in iz zapora v Ameriki piše časopisom tudi obdolženi. Še več, ameriškim oblastem izjavlja, da se bo zdaj sam vrnil v Avstrijo, da bi dokazal svojo nedolžnost. Iz Avstrije bi naj pobegnil v strahu, ker bi naj avstrijska policija njemu naprtila vse nerešene uboje in spretno skonstruirala njegovo krivdo, da bi tako prikrila svojo nesposobnost.
Na posnetku s telefota AR je Johann Jack Untervvegger v trenutku, ko ga pomožna šerifa peljeta v zgradbo zveznega sodišča v Miamiju.

ii
t''
£■4
MALI OGLASI
MOV! TFDNIK RADIO CELJE
063
NEDOKONČANO hišo na lepi sončni legi v Košnici pri Celju, prodam. Tel. 39-360 PARCELO za vikend na sončni legi, 3 km iz Laškega, prodam. Knez, Trubarjevo nabrežje 7, Laško GRADBENO parcelo 1121 m2, Prekorje, dostop z avtom na parcelo, prodam. Tel. 38-195, od 8. do 10. ure, ali po 18. uri PARCELE v Železnem ob gl. cesti, Velenje-Dobrna, prodam. Tel. 713-544, po 20. uri 2,5 sobno stanovanje za 60.000 DEM in staro hišo v Petrovčah, prodam. Tel. 31-791
HIŠO novejšo, veliko, visokoprit-lično, prodam. Šifra: V GRIŽAH ZEMLJO za vikende, primerno za terase, na lepi sončni legi prodam. Kovač, Kramar, Hramše 4, Žalec SONČNO parcelo 2000 m2 z gospodarskim poslopjem 10 x 10 m, ob asfaltni cesti v prijaznem kraju pri Sevnici, ugodno prodam. V času gradnje ali preureditve v obrt za popravilo avtomobilov, traktorjev ali drugo, nudimo stanovanje in ostalo po dogovoru. Možnost reje kokoši, zajcev. Priložnost za zdomce. Tel. (063) 35-176 GOSPODARSKO poslopje v Arji vasi, primerno za obrt ali skladišče, prodam. Zvečer: 29-659 HIŠO, manjšo, nedograjeno, blizu Laškega, prodam. Šifra: SUPER LOKACIJA
VIKEND v Šmartnem v R. D„ prodam. Tel. 36-107 PARCELO z gradbenim dovoljenjem za hišo v naselju Studence pri Veliki Pirešicl, ugodno prodam. Tel. 33-345, po 15. uri HIŠO, kmečko, manjšo s sadovnjakom v Velikem Širju pri Zidanem mostu, prodamo. Hiša je obnovljena in opremljena. Tel. (0601)81-530 NA SLADKI gori prodam vikend 57 arov zemlje, voda, elektrika, št. Gregor čakš, blok upokojencev 177, Šmarje pri Jelšah ali pri Antonu Volovšku na Sladki gori HIŠO, starejšo v Šmarjeti pri Celju, prodam. Inf. na tel. 36-221 KOMUNALNO urejeno parcelo z začetno gradnjo, prodam. Tel. 33-953, popoldan
PARCELE za vikend in gradbeno parcelo, prodam. Tel. 25-675,
HIŠO v zaključni fazi v Preboldu (11 x 12) st. 260 m2, kleti 60 m2, delavnica 70 m2, ugodno prodam. Klicati od 19. do 22. ure. Tel. 713-002
GRADBENO parcelo v obrtni coni Prihova, K. O. Nazarje, gotovi temelji in plačani vsi prispevki, ugodno prodam. Tel. 831-653, zvečer
HIŠO, Ložnica pri Žalcu, prodam. Inf. na tel. 34-076, popoldan ZEMLJO za vikend, prodam ali menjam za avto jugo ali 101. Ponudbe pod: MENJAVA
STANOVANJA
V CENTRU mesta prodam enosobno stanovanje 36 m2, po ugodni ceni. Šifra: GOTOVINA LASTNIŠKO dvo in pol sobno stanovanje, 54 m2 na Zelenici, cena 48.000 DEM, prodam. Branko Vitez, škvarčeva 12, Celje DVOSOBNO stanovanje, 52 m2, s centralno v Celju, Otok prodam. Tel. 21-160, ob sobotah in nedeljah. Lahko je zamenjava dveh dvosobnih stanovanj v Celju in Ljubljani za večje v Ljubljani
DVOINPOLSOBNO stanovanje 57 m2, v Celju-Nova vas, Pod kostanji, prodam. Tel. 742-207 ENOSOBNO stanovanje v Celju, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Tel. (061) 311-954 TRISOBNO stanovanje v Celju, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Tel. (061) 311-954
TRISOBNO stanovanje s centralno in telefonom, prodam. Inf. na tel. (063) 27-192
TRISOBNO stanovanje na Otoku, cena 45.000 DEM, prodam. Tel. 27-942, zvečer
STAREJŠE enosobno lastniško stanovanje v Celju, prodam. Tel. (063) 851-138, popoldan
DVOSOBNO stanovanje ali stanovanjsko pravico, prodam. Šifra: NUJNO
GARSONJERO 2 x 8 m2 na Lavi, prodam ali zamenjam za večje stanovanje. Tel. 39-559
GARSONJERO v Celju, takoj vseljivo, prodam. Telefon 29-358, dopoldan
ODDAM večje stanovanje v bližini Celja, za daljši čas. Tel. 745-272 ENOSOBNO opremljeno stanovanje blizu Žalca, oddamo. Telefon 714-167
MENJAM dvbosobno stanovanje s centralno in telefonom, 51 m2, v pritličju (Otok) za dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje na Otoku ali Medlogu. Inf. tel. 26-672 ODDAM sobo dekletu. Pokličite na tel. (063) 39-933
OPREMA
NOVI otroški postelji, leseni, beli, natur 120 x 60 cm 3000 SLT za kom, prodam. Šifra: OTROK SEDEŽNO kotno garnituro ter mizo in stole za jedilnico, ugodno prodam. Tel. 832-314 POMIVALNI stroj indesit in rabljene kuhinjske elemente, ugodno prodam. Tel. 35-703 ZAMRZOVALNO skrinjo 3101, sesalec iskra, jogi 200 x 205, prodam. Tel. 732-231, popoldan PRALNI stroj kandi, prodam. Tel. 39-536
PEČ za pizzo TURBO in stroj za pomivanje kozarcev, oboje novo, prodam. Pokličite na tel. 772-467, do 7. ure
PEČ emo kamin 5, prodam. Tel. 35-584
KOTNO sedežno garnituro z ležiščem, prodam. Tel. 713-192 SEDEŽNO garnituro, otroški voziček in stajico, ugodno prodam. Tel. 28-140, popoldan ŠTEDILNIK, novejši, električni, lepo ohranjen, 4 x elektrika In pečica, za polovično ceno, prodam. Inf. od 6. do 14. ure na tel. 25-855, za Anico
KUHINJSKI šank in peč centralno, prodam. Tek. 24-701, zvečer DNEVNI regal za dekle-fanta, višina 185 cm, širina 3 m, prodam. Tel. 33-802, klicati zjutraj od 8. do 10. ure in od 19. do 21. ure.
PRALNI stroj obodin, prodam. Cirman, Trubarjeva 22, Celje
AKUSTIČNI APARATI - GLASBILA
RAČUNALNIK commodore: AMI-GA 500 z razširitvijo na 1Mb (RAM), barvni video monitor 1084-S, prin-ter MPS 1250, diskete-igrice, literaturo, vse za 1700 DEM, prodam. Tel. 29-466, v soboto in nedeljo 062/611-086
HARMONIKO, navadno (C CFG), trivrstno, prodam. Ivan Kolar, Kom-pole 114, Štore
SINTHVSIZER kavvai - FS (pet oktav, 32000 zvokov, 100 ritmov,-spomin) za 750 DEM (še v garanciji), prodam. Tel. 732-780
COMMODORE 64, disketnik kasetnik, 100 disket, igralna palica, strokovna literatura, prodam. Tel. 31-745
HARMONIKO, diatonično, melodija, oglašeno B, ES, AS, DES, novo, ugodno prodam. Vprašati v Letušu, 11 a, pri Navodnik
ŽIVALI
MLADO brejo kravo, 8 mesecev, po izbiri prodam. Miha Plavčak, Podgrad 39, Šentjur
KRAVO, jalovo, prodam. Tuhter, Trnovlje 27
PUJSKE, male, od 20 do 50 kg, prodam. Leopoldina Kolar, Završe 13, pri cerkvi, tel. 063/744-266
TELICO in bikca, stara 8 mesecev, prodam. Stermecki, Lokrovec, 45, Celje
TELICO, staro 1 leto in malega telička, prodam. Magda Cvitkovič, Šempeter 30
KRAVO za zakol, prodam. Janko Vasle, Ponikva 33, Žalec
ČISTOKRVNE nemške ovčarje z rodovnikom, prodam. Martin Si-kovšek, Cesta v Debro 12, Laško
ZAPOSLITEV
PODJETJE zaposli računovodjo. Javite se pod šifro: VERZIRANA DEKLE za strežbo zaposlim. Stanovanje, hrana. Šifra: 15.000 SLT SAMOSTOJNEGA mizarja takoj zaposlim. Moser, Šentjur. Tel. (063) 741-217, zvečer
PRIVATNA d.o.o. s široko registracijo, tudi izvozno-uvozno vabi k sodelovanju komercialista za področja tranzitne prodaje ali odda poslovni prostor za ta namen. Tel. (063) 38-148
AKVIZITERJE za prodajo praktičnih gospodinjskih pripomočkov, primernih za darila, iščem. Tel. (062) 512-560
ŠIVILJO zaposlim, honorano, kasneje možna redan zaposlitev. Šifra: NATANČNA ali po tel. 25-074
Ostalo
GARAŽO v garažni hiši v Vojkovi, prodam. Cena 6000 DEM. Telefon 25-986
TRAKTOR zetor 4911, Ietnik1978 in peč za centralno kurjavo ferot-herm, 30.000 kw, prodam. Brako Pertinač, Olešče 45, Laško SENO in otavo, prodam. Prekorje 14, Škofja vas, te. 38-215, zvečer ŽAGO za razrez hlodovine in večje količine razrez hlodovine in večje količine razrezanega smrekovega lesa, prodam ali menjam za avto. Tel. 732-651
SAMARO, I. 1989, prodam ali zamenjam za golfa (2-3 leti) in prodam kole za vinograd (300 kom). Tel. 36-927
OPEL ASCONA 1,6 reg. do julija, prodam in hidravlično črpalko za ursus 35 C, kupim. Tel. 24-053, od 7. do 9. ure, Drago AVTO prikolico, metrska bukova drva in sidra za vinograd (žičnico) ugodno prodam. Roman Mansutti, Javorje 24, Gorica pri Slivnici PGP 3 x 1,5 mm2, ugodno prodam. Tel. 39-136 KORUZO suho, po 16 SLT, prodam. Tel. 721-260 12 kom., rabljenih sodov za olje, nafto, prodam. Tel. 33-825, zvečer BREJO telico, varilni aparat mig-mag 360 z jeklenko in stružnico, prodam. Tel. 714-452 TELICO A rodovnik brejo 7 mesecev, kobilo težko 580 kg in hlevski gnoj, prodam. Zdravko Kožel, Škofja vas 22
TRAKTOR IMT 558, vozen, I. 80, prodam. Zalokar, Babno 21, Celje, tel.
KOSILNICO BCS, prodam. Tel. 821-786
TRAKTORSKI nakladalnik ZTN-1 riko, nov, prodam. Tel. 772-708 PANT žago in traktorsko kiper prikolico, ugodno prodam. Drago Jevšinek, Hotunje 23, Ponikva pri Grobelnem
TRAKTOR IMT 35 KS, prodam. Ramšak, Kresnike 3, Štore KOPAČ skip, kabino za IMT 560, traktor IMT 539, traktorske gume 30 col, prodam. Ivan Sedminek, Zalog 16, Šempeter TRAKTOR Zetor 47-12, po ugodni ceni, prodam. Franc Grobelšek, Virštanj 33, Podčetrtek TRAKTOR ursus 350,1.87, nerabljen, prodam za 9.500 DEM (v tolarski protivrednosti). Tel. (063) 721-466
OBRAČALNIK pajek, širine 2,20 m, prodam. Tel. 737-073 ENOOSNI traktor muta specijal z motorjem akme in priključki, rotacijski plug, snežni plug in frezo, ugodno prodam. Tel. 35-413 MOTOKULTIVATOR, honda 600, 5 KS, prodam. Tel. 38-966, popoldan
KOMBI 850 AK, letnik 81, registriran do 10. 92 ter el. bojler, 80 I, poceni prodam. Inf. na tel. 32-597 ŽVICE, šmarnico, jurko, prodam. Slavko Sluga, Razbor 12, Dramlje NA OTOKU, v garažni hiši, prodam garažo. Inf. na tel. 732-512, popoldan
KOZO z dvema mladičema in novo peč emocentral plamen 23, prodam za 10% ceneje. Velenšek, Osenca 17 A, Celje GARAŽO v Celju, prodam. Tel. 24-109
TRSNE sadike (žvice) Izabela in črnina, prodam. Teharje 25, tel. 38-874
DIATONIČNO harmoniko CFB in motor tomos avtomatik, prodam. Vili Videc, Zidanškova 11, Celje STREŠNIKE, bobrovec, rabljene, zelo ugodno prodam. Tel. 29-241 PRODAJA rezanega lesa in izdelava ostrešja po naročilu. Tel. 27-528, od 7. do 15. ure ARMIRANE betonske stebre za brajdo, za žicnico in toplotno črpalko gorenje s solarnim bojlerjem 280 I, primerno za pripravo sanitarne vode, ugodno prodam. Tel. 441-774, po 18. uri
ŠPORTNI REKVIZITI
ŽENSKO kolo, malo rabljeno, prodam. Ivan Krumpak, Kovinarska 6, Štore
KUPIM
TELEFONSKO številko v Šentjurju, odkupim. Inf. od 7. do 15. ure na tel. 741-749
STANOVANJE ali stanovanjsko pravico, kupim (30-150 m2). Plačam v gotovini! Tel.: 441-100, dop., 36-241, pop.
MANJŠO stanovanjsko enoto od 15-20.000 DEM, kupim. Tel. 35-703
OBVEZNICE PTT Celje, kupim. Tel.: (063) 34-891 ali (063) 34-076, popoldan
RAZNO
POZOR, trajnožarečo peč na trdo gorivo Stadler 36 kvv in železo za cisterno 3 mm, 14 m2, ugodno prodam. Tel.: 24-034 CIPRESE ZA ŽIVO MEJO, UGODNO PRODAM. Samec, Lipovec pri Ljubečni
OPEREMO za gojenje šampinjonov 100 m2,3 etažno kaliferi-pletlvo in poc. cevi, vse malo rabljeno, ugodno prodam. Pokličite na tel. 781-174
DOBRO vpeljano trgovino, prodam. Inf. na tel. 37-807 DOMAČE sveže salo (Špeh), luščen fižol - visoki (kolnat), prodam. Te. 771-321
JUGO 45, I. 1989 prodam ali menjam za Z 101 ali Z 128, ter prodam tudi sladko seno. Tel. 741-536 JARI ječmen, za seme ali krmo, prodam. Polže 5, Strmec pri Vojniku.
NAPRODAJ, večja količina polye-sterske smole in motorne žage, cene grosistične. Drago, 721-520 PORAVNALNI skobelni stroj (ar-bither) in električni bojler 80 I, prodam. Alojz Verdnik, Botričnica 24, Šentjur
GARAŽO 5 x 3 m, aluminijasto, sestavljeno z dvižnimi vrati, prodam. Tel. 38-280 SENO otavo, vprežni kondivator, okopalnik, osipalnik, prodam. Štante, Kocbekova c. 52, Ljubečna SEMENSKI krompir - lanski uvoz, bele in rumene vrste, prodajamo. Viki Prislan, Poljče, Braslovče, tel. 726-103
KOZOLEC, prodam. Inf. na tel. , 772-807, zvečer
SENO, večjo količino, prodam. Franc Petek, Dol 6, Šmarje pri
JdlšdLi
MEŠANI gozd 5517 m2 in sladko seno 2000 kg, prodam. Anton Marčen, Teharje 57, Teharje
©©mSKIcIMSnGLAS-
064
Prodam PARCELO, za vrtičkarje. Možen dostop z avtomobilom. Inf. popoldan. Vrtačnik, Gradnikova 2, Kranj
Kupim zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO, na Gorenjskem. Tel. 802-086
Prodam starejšo HIŠO, z gospodarskim poslopjem, 750 m2 na Zg. Brniku. Tel. 217-311
Zamenjam starejšo manjšo HIŠO, za enosobno STANOVANJE, v Kranju, lahko starejše z doplačilom. Tel. 43-145
Prodam zazidljivo vikend PARCELO na Šenturškl gori pod Krvavcem. Tel. 422-349
Prodam vikend PARCELO, 490 m2. Tel. 213-826
STANOVANJA
Zamenjamo dve družbeni, dvosobni STANOVANJI, v Kranju za 2 + 2 ali štiri ali več sobno. Informacije na tel. 241-686 V najem oddamo 1-sobno opremljeno STANOVANJE. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 47-290
Takoj vzamem v najem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE. Tel. 403-160
Prodam ali zamenjam lastniško STANOVANJE, v prvem nadstropju, v velikosti 70 m2 v naselju vodovodni stolp, za vrstno HIŠO, na področju Kranja. Tel. 218-510 Prodam opremljeno STANOVANJE, na Planini pri Kranju, ki meri 40 m2, vse ostale informacije dobite v uredništvu.
STANOVANJSKA
OPREMA
Zelo ugodno prodam KUHINJO, Gorenje. Tel. 78-971 Prodam VRATA, kovinska, višina 3.40 x 180, 2 komada. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Tel. 43-292
Ugodno prodam rabljen KAVČ in 2 FOTELJA. Tel. 622-410
LOKALI
Pod ugodnimi pogoji prodam ali sprejmem partnerstvo v specializirani in odlično vpeljani trgovini, v Kopru in na Jesenicah. Tel. 064/ 79-933
V najem oddam SKLADIŠČE v Naklem pri Kranju. Tel. 50-852
Oddajamo v najem bife v obratovanju. Informacije in ponudbe pošljite v ŠPORT BIFE, Žabnica 34. Obvezen odkup inventarja PROSTOR, 30 m2 oddam za skladišče. Tel. 312-259 Turistično društvo Bohinj odda v najem: LESENI KIOSK V PARKU NASPROTI HOTELA JEZERO. Kiosk se daje v najem izključno za trgovsko dejavnost, za dobo najmanj 1 leta. Prošnje sprejemamo na naslovu: Turistično društvo Bohinj, Ribčev laz 48, 64265 Bohinjsko jezero, do vključno 17. marca 1992. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh Nove delavniške prostore blizu Kranja 100 m2 dam v najem, (telefon, elektrika, voda). Informacije na tel. 061/50-040, zvečer
V	Kranju oddamo, za 5 let, vpeljano TRGOVINO. Tel. 064/328-097
V	najem oddam poslovni PROSTOR, v starem delu mesta Kranj, primeren za opravljanje poslovno - administrativnih in trgovskih dejavnosti. Ponudbe pod Šifra: CENTER
Prodamo del poslovnih PROSTOROV, 40 m2 v centru Radovljice. Tel. 74-977
GLASBILA
Prodam električno KITARO. Iba-nez in ojačevalec Fender (Twin re-verb). Tel. 64-379
ZAPOSLITEV
Takoj zaposlim KV ali PKV pleskarje. OD po dogovoru. Tel. 213-143
Zaposlimo PRODAJALCA, za eno leto. Pogoj najmanj poklicna šola, nezaposlenost, stanovanje v bližini Kranja. Šifra: PRODAJALEC Honorarno zaposlimo dekle za delo v STREŽBI. Šifra: PLANINA Gostilna MAVER Kranj, zapesli redno ali honorarno, KUHAR-lco in NATAKAR-ico, s prakso. Ponudbe pismeno: Gostilna Mayer - Maj, Titov trg 16, Kranj
Za honorarno dopoldansko delo, v butiku, iščemo PRODAJALKO. Peterlin, Titov trg 24, Kranj Iščem AKVIZITERJE za prodajo zelišč. Tel. 213-236
RAZNO
AKUMULATORJE z dveletno garancijo, primer 12 V - 40 Ah, 2.300 SLT, 12 V 50 Ah, 3.450 SLT, 12 V 75. 3.950 SLT, nudi Agroizbira - Čirče, tel. 324-802.
MLIN za koruzo - šrotar MBS 650, skoraj nov, prodam. Tel. 73-232
Prodam KOSILKO laverda 15 KM, cena 30 odstotna od nove, Božič, Hraše 23/a, Smlednik
Prodam NAKLADAČ za les, traktorski priklop zadaj. Teol. 45-290
Prodam barvni TV, ekran 66 cm, licenca Phillips. Tel. 631-784
Prodam DISKETNIK ZA C 64. Cena 220 DEM. Barvni TV, za 200 DEM, ter industrijski, dovredni pletilni STROJ - ROČNI. tel. 323-617.
Prodam nov sušilnik PERILA 510. Cena po dogovoru. Tel. 68-326
Ugodno prodam CIRKULAR z leseno konstrukcijo, s premično mizo brez motorja. Tel. 695-084 od 20.-21. ure
Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK, 4 eletrika, 2 plin in pomivalno mizo, z dvema odtokoma. Tel. 802-041
Prodam elektro OMARICO, za vklop zvezdatrikot. Tel. 401-022 popoldan
Prodam POSTAJO CB Jugo 31. Tel. 79-508
Barvni TV Blaupunkt z daljincem, prodam. Tel. 631-208
Prodam HLADILNIK z zamrzovalno skrinjo Gorenje in MULTIPRAKTIK Iskra braun. Delavska 19, soba 426, Kranj
Prodam 5 nitno ENTLARICO Hobi lock elektronik. Tel. 214-223 v soboto ali nedeljo dopoldan.
Prodam novo mizarsko delovno MIZO. Tel. 74-006
Prodam GATER Hofman, širine 60 cm. Hercigonja, Sp. Lipnica 9/b, Kamna Gorica
Prodam nov TV Gorenje s tel. 15 odstotkov ceneje. Tel. 621-765 Prodam SENO in STEBRE, za kozolec. Tel. 45-334 Prodam bukova drva. Tel. 65-737 Prodam 10-1 FRITEZO za pomfri, ter 4 dobro ohranjene GUME za TAM. 2.000. TEI. 85-140 Prodam dve JEKLENKI za avtogeno varjenje in eno s C02. Tel. 45-730, po 20. uri
Kupim LATE za kozolec. Tel. 325-586
Prodam 110-litrski žganjarski , KOTEL. Tel. 64-371 Oddam VEJE, za butare in drva - pri Bitnjah. Tel. 215-211 zvečer Prodam bukova in kostanjeva DRVA. Tel. 73-083, Begunje Prodam ročno PREŠO 50 I in SOD za gnojevko. Bistrica 13 Ugodno prodam navadno enoosno traktorsko PRIKOLICO. Primerna je za manjši traktor. Pogačar, Grabčar 16, Zg. Gorje Ugodno prodam ČOLN maestral 9, z motorjem Tomos 4 RS in dodatno opremo. Rabljen samo 4 dni. Tel. 328-064
Prodam dve kletki, za zajce, tridelno in štiridelno. Tel. 41-876 Za polovično ceno prodam otroško dietetično HRANO pregomin.
2 škatli! Marosšlič, Begunjska 1, Kranj
Prodam enoosno PRIKOLICO za manjši traktor. Tel. 68-007
Prodam VIDEOREKORDER, za 420 DEM. Tel. 631-009 Prodam SAMONAKLADALKO, 17 m3, rotacijsko KOSILNICO 165 SIP, PAJEK za seno 240 SIP, OBRAČALNIK Favorit 220, Strahinj 64, Naklo Prodam KAVBOJKE na veliko, ter DVOIGLIČARKO na Izklop, 2 ŠTE-PARICI in 3-nitni OVERLOCK. Tel. 52-174
SESALNIK Iskra, nov, ugodno prodam. Tel. 328-348 Prodam električno PEČ firme I.M.E. za pizze. Tel. 89-064 od 17. do 18. ure.
Prodam trofazni ŠTEVEC, dvota-rifni in stikalno URO. Tel. 312-535 Prodam gradbeno DVIGALO. Tel. 633-104
Ugodno prodam flopy disk 154/2, malo rabljen, za 230 DEM. Tel. 77-053
Prodam hidravlično DVIGALO, za tovornjake, 12 ton. Tel. 66-257 Poceni prodam, skoraj nov 240 litrski HLADILNIK. Tel. 241-241 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 165, ter slamoreznico. Sr. Bela 53, Preddvor
Salonitne PLOŠČE, ravne 1,3x3x0,01 m, 37 kom. nove, z velikim popustom, prodam. Kalinšek, Sp. Brnik 3, Cerklje Prodam smrekove PLOHE, debeline 5 in 8 cm. Tel. 64-032
Prodam 1 m3 smrekovih PLOHOV. Tel. 41-495 Prodam suhe smrekove PLOHE 50 mm in lepe lipove PLOHE 50 mm in 30 mm. Pegam, Zg. Besnica 16 Prodam suhe bukove PLOHE. Tel. 312-096
Prodam sveže, HRASTOVE PLOHE, 5 m3 Drulovka 41 Prodam 1.000 kom opeke BH 6, ter nekaj betonskega železa, ali menjam za strešnik dravograd. Kalan, 4, Kranj
2,5 m3 suhih smrekovi PLOHOV in 20 kosov stavbnega lesa (ŠPI-ROVCEV), vse dolžine nad 8 m, prodam. Žaler, Visoko pri Kranju 119 a, tel. 43-453 Prodam rabljeno cementno strešno OPEKO špičak. Tel. 401-345
primorske
novice
STANOVANJA
DVOSOBNO opremljeno stanovanje, telefon, centralna na škofijah, oddam. Tel. 066/34-179
ODKRIJTE NEVERJETNE UGODNOSTI IN VISOKO KVALITETO V PARFUMERIJI IN RIŽUTERIJI
Tiffanv
PR0FUMER1A - BIGIOTTERIA
PRIČAKUJEMO VAS S POPUSTI 00100050%
P.JE detla FABRA1 - TRST (Oboki na trgu GOLDONI) tel.: 040/76-39-08
ODKUPIM, večje družbeno stanovanje, v Kopru, v dogovoru. Tel. 066/35-770
ENOSOBNO stanovanje, s souporabo kopalnice, v Izoli, ugodno oddam. Tel. 066/62-041 ENOSOBNO, lastniško stanovanje. Prisoje-Koper, prodam ali zamenjam za večje v Kopru ali Izoli. Tel. 066/38-114
ŠTIRISOBNO, lastniško stanovanje, v etažni hiši, v Izoli, 100 m2 prodam. Tel. 066/65-295 ODKUPIM stanovanjsko pravico, v Izoli. V poštev pride hiša ali stanovanje v bloku. Tel. 066/65-615 DVOSOBNO stanovanje v Sežani, iščem. Tel. 066/23-317 STANOVANJE v Kopru, oddam. Tel. 066/75-281, ob 20. uri GARSONJERO v Izoli, oddam. Tel. 066/62-260
DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani zamenjam za enakovredno na Slovenski obali. Tel. 067/72-536, po 16. uri
DVE GARSONJERI, v Kopru ali Izoli, najamemo. Tel. 066/33-487 KUPIM ali VZAMEM v najem garsonjero, stanovanje ali starejšo hišo v bližini Sežane, Kozine ali morja. Tel. 067/79-110 ENOSOBNO STANOVANJE, 34 m2, z balkonom in centralno kurjavo, novejše, v Ajdovščini, ugodno prodajam. Cena po dogovoru. Ogled po 16. uri. Branko Bratina, Bevkova 3, Ajdovščina GARSONJERO v centru Nove Gorice, 25 m2, centralno ogrevanje, prodam najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Center MLAD PAR nujno išče stanovanje v Sežani ali okolici. Tel. 067/72-658
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke od 20-80 kg, prodam. Tel. 067/81-519, Pavel Jagodnik Koseze 58, Ilirska Bistrica PRAŠIČE, težke od 25-60 kg, rodam. Feručo Reja, Krkavče 105, marje pri Kopru. Tel. 066/36-019 ČEBELE in 10 panjev, s prikolico, ugodno prodam. Tel. 066/ 51-337 POSAVSKE GONIČE, stare 5 mesecev, prodam. Vinko Močnik, Pot v čelo 29, Cerkno, tel. 065/75-609 KUNCE, pasme nemški User, primerne tudi za krzno, prodam. Tel. 065/65-456, zvečer
TRAKTOR torpedo TX 75 A, izvozni model, pogon na 4 kolesa, 600 delovnih ur, prodam. Severin Gregorič, Vogrsko 131, Volčja Draga
BRANO - JEŽEVKO prodam. Franc Kobal, Dolenje 24/a, Ajdovščina
TRAKTORSKO prikolico fering, 1 tona, hidravlično prekucno na tri strani in italijanski plut, št. 10, vse primerno za traktorje tipa torno vin-kovič, prodam. Inf. po tel. 065/65-029
PRIKOLICO, pogon za zadnja kolesa za motokultivator, 14 KM, prodam. Tel. 065/31-165, po 15. uri.
ČELNI nakladač riko ribnica za traktor IMT, kabino za IMT 577, gume 1200x18 in 1100x15 prodam. Tel. 065/62-286, zvečer.
MOTOKULTIVATOR s priključki labin, 14 KM, diesel, ugodno prodam. Drago Novak, Lozice 2/G, Podnanos.
SADOVNJAK IN VINOGRAD s počitniško hišico na sončni legi v Va-neči prodam. Tel. 24-591 VINOGRAD, 10 ali 20 arov, s kletjo v Lendavskih goricah (Benec) prodam. Gaberje 135, tel. 76-250
IŠČEM KOMERCIALISTA - ZASTOPNIKA za prodajo emajliranih kavnikov na madžarsko tržišče. Tel. 061/715-090, Božič STROJNIKA TGM s prakso za stroj JBC zaposlim. Tel. 70-731 po 18. uri
IŠČEM DELAVCA za delo na kmetiji. Tel. 43-054 GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo iščem. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v upravi lista Poklicni voznik kategorije C + E išče delo. Tel. 062/710-033
g'
Š
POSEST
GRADBENO PARCELO, na območju Slovenske obale, kupim. Tel. 9949-89537575
VRSTNO HIŠO, v Ankaranu, 110 m2, prodam. Tel. 066/51-597 ali 041/ 804-148
OPREMA
KAVČ, raztegljiv in dva fotelja, malo rabljeno, prodam. Tel. 066/58-794
REGAL, bel, za dnevno sobo, prodam. Tel. 066/22-810, po 15. uri
FRIZERKO iščem. Tel. 066/81-272
SEMENARNA AMBRA v Šalari--Koper zaposli kmetijskega tehnika ali trgovca pripravnika - takoj. Tel. 066/34-179
Ribja restavracija na Obali, sprejme dve kuharici in dve pomožni kuharici. Stanovanje preskrbljeno. Tel. 066/73-619 KUHARJA, kvalificiranega, s prakso, iščemo s 15. 3.92. Gostilna Pridvor, C. Svobode 63 SERVIS HLADILNE TEHNIKE, v Portorožu - zaposli delavca. Tel. 066/76-396
DELAVKO-ca, za delo v Fast-Fo-odu, v Kopru, iščem. Tel. 066/51-064, po 20. uri
GOSTILNA ŠARED, išče kuharico in snažilko. Tel. 066/63-386 PREDSTAVNIŠTVO, resne tuje firme, išče asistentko prodaje. Pogoji: brezhibno obvladanje italijanskega jezika, izkušnje v komerciali in znanje tujega jezika. Prosimo zainteresirane osebe, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, da pošljejo osnovne podatke in telefonsko številko, kamor jih bomo poklicali. Pisne pnudbe na ogl. oddelek, Koper pod šifro: kemija
ELEKTRIKARJA, za občasno delo, potrebujemo. Tel. 066/33-487 PRIDNA DEKLETA, s prakso, za delo v mlečnem baru, iščem. Tel. 066/35-802, popoldan CISTERNE za vino, do 500 I izdelujem. Tel. 065/53-688 FRIZERKO zaposli Salon Alma Nova Gorica. Tel. 065/26-100 ali 25-804
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
TRAKTOR Stajer, 18 KS, s kosilnico, traktor Tomo Vinkovič, 18 KS, kiper prikolico, prodam. Tel. 061/ 792-062
BLATNIKE za imt 542 prodam. Tel. 061/653-859
FREZO, italijanske izdelave, di-sel, kupim. Tel. 066/23-255
RAZNO
PEČ na olje Kontakt 1500, prodam. Tel. 066/76-968.
AVTOAMT za kavo gaggia, 3 grupe in egomat, 2 grupi ter mlinček za kavo, prodam. Tel. 061/653-892.
ETAŽNO peč za centralno VTV, central 23, nerabljeno, nujno prodam za 600 DEM. Tel. 067/59-363.
PEČ za centralno, Stadler, rabljeno, 35.000 cal in cisterno Polimer 2500 I, ugodno prodam. Tel. 066/ 62-260.
VESTNM
POSEST
NJIVO, 70 arov in gozd, 25 arov, prodam za 350.000 SLT. Gorica 9 STANOVANJE ali stanovanjsko pravico v Lendavi kupim. Tel. 76-460, zvečer
13-ARSKO GRADBENO PARCELO v Predanovcih in 10 arov gozda prodam. Štefan Kuhar, Puconci 76 ODKUPIM STANOVANJSKO PRAVICO v Murski Soboti. Za nagrado podarim 70 m2 hiše - možna obrt. tel. 22-216, po 16. uri OPREMLJENO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote dam v najem. Predplačilo, klicati med 20. in 21. uro po 23-139 OPREMUENO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote dam v najem. Predplačilo, klicati med 20. in 21. uri po 23-139 PRODAMO ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO v M. Soboti, M. Kuzmiča 45. Tel. 21-292 ali 23-909, Kidričeva 3 ali Stara 14
VINOGRAD, 16 arov, s kletjo, nasproti gostilne Lorinc v Čentibi, ugodno prodam. Hotiza 76
VINOGRAD dam v najem in moped Automatik prodam. Tel. 75-860 NJIVO, 32 arov, pri železniški progi v Dokležovju prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 46-483 VINSKO KLET na Vaneči, električno kitaro Gybson in ojačevalec Roland prodam. Tel. 24-634 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti, renault In peugeot 405 prodam. Tel. 61-332, Nad a STANOVANJSKO HIŠO v središču M. Sobote, Gregorčičeva 16 a, prodam. Tel. 23-262, možnost ogleda vsak dan od 8. do 18. ure. Tudi možnost zamenjave z dvosobnim ali enoinpolsobnim stanovanjem v M. Soboti z doplačilom VINOGRAD dam v najem. Tel. 68-119
NJIVO, 26 arov, v M. Soboti in njivo, 40 arov, v Tešanovcih ugodno prodam. Tel. 061/373-992 TRAVNIK, 1 ha, v Andrejcih in traktorsko gumo 8x24 prodam. Se-beborci 58, tel. 48-728 POČITNIŠKO HIŠICO s sadovnjakom, 10 arov, v Strehovskih goricah, prodam. Tel. 062/721-231, po 20. uri.
VIDEOTEKA VHS GORČA URŠIČ, Lendavska M. Sobota, zelo ugodno naprodaj. Za obiskovalce so pripravili 70 novih naslovov po najnižjih možnih cenah. Tel. 26-339 ali 26-689
KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti v bloku - do 22 tisoč mark. Naslov v upravi lista V Cogetincih pri Cerkvenjaku prodajamo manjše posestvo, primerno za vinograd ali sadjarski nasad do 2 ha in gozd, travnik, skupaj 4,65 ha, s starejšo stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, s priključki vodovoda, elektrike in telefona. Posebej se prodaja travnik, okrog 1,20 ha, v enem kosu. Naslov v upravi lista POČITNIŠKO HIŠICO pri Vidmu ob Ščavnici na lepi sončni legi z zidano kletjo in vodovodom ter 16 arov zemlje prodam. Tel. 062/305-361
PLEMENSKO TELICO, visoko brejo, ugodno prodam. Tel. 68-076 DOBERMANKO, staro 7 mesecev, z odličnim rodovnikom in nemškega ovčarja, starega 2,5 leta, izšolanega, prodam. Tel. 26-094 MANJŠO JAHALNO KOBILO ugodno prodam. Kupim slamo, koruzo in oves. Tel. 23-210, int. 309, Igor
KRAVO po izbiri prodam. Alojz Pozveg, Lutverci 80, Apače KRAVO, staro 5 let, visoko brejo, prodam. Renkovci 124 KRAVO, staro 4 leta, 4 mesece brejo, prodam. Franc Žižek, Ižakovci 156
BREJO SVINJO prodam. Sata-hovci 33, tel. 26-051 TELICI, breji 9 mesecev, ali kravo po izbiri, kontrola A, prodam. Kisi-lak, Ženavlje 34
TELICE, kontrola A, breje 9 mesecev, prodam. Pečarovci 70 VISOKO BREJO TELICO ALI KRAVO prodam. Borejci 7 KRAVO, brejo, kontrola A, in voz z gumijastimi kolesi ter 4 trodelna okna z roletami ugodni prodam. Franc Ostre, Vučja vas 26, Križevci pri Ljutomeru
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
ŠROTAČ, drobilec, čekičar, enofazni ter moped avtomatik in APN tomos, ugodno prodam. Jure Bi-
^ Liutomer	ogrevanja, prodam po polovični ce-
TRAKTOR FERGUSON 533 pro- ni Stanko Horvat. Domiinci 67 b dam. Gomilica 37 a
BUKOVA DRVA, suha, večjo količino, prodam. Fokovci 62 BELI DOLGI OBLEKI, poročno in maturantsko, št. 38, prodam. Tel. 22-144
LESNOOBDELOVALNI STROJ HOBY prodam. Bagar, Gornji Petrovci 56
AVTORADIO, nemški, ugodno prodam. Tel. 41-340 OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam. Bruner, Selo 100 COMMODORE 128, ojačevalec mofon JVC prodam. Tel. 23-211 MOTOKULTIVATOR BRIGGS, 5 KS, ugodno prodam. Tel. 23-512 ŠTEDILNIK, kombinirani, malo rabljen, prodam. Tel. 81-585 ZVOČNIKE, 200 W ali več, kupim. Tel. 76-413
RAZNE TRAKTORSKE GUME za ursus prodam. Tel. 72-191.
ZVOČNIKE, 200 - ali večvatne, kupim. tel. 76-413.
ŠTEDILNIK, kombiniran, malo rabljen, prodam. Tel. 82-585.
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA (DESNI), dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo, Šantavec, G. Petrovci 35 a (blok).
VEČJO KOLIČINO SENA (OTAVO) prodam. Špilak, Nedelica 124, tel. 72-127.
DVE OMARI, HLADILNIK, PRALNI STROJ IN PREPROGO prodam. Tel. 21-078 ali Lešnik, Cankarjeva 64.
SPREDNJI BLATNIK, levi in desni, ter pokrov motorja za jugo, vse novo, prodam. Tel. 41-632, po 15. uri.
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA ugodno prodam. Tel. 23-542.
TRANSPORTNI TRAK, dolžina 8 m, prodam. Partizanska 24.
BOROVO KREDENCO, 3-delno, mizo in stole, prodam. Tel. 23-795.
PRALNI STROJ KANDY, star dve leti, prodam. Drago Meolic, Dokle-žovje 192 b
DVA KAVČA, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 25-479, Šarkanj, Št. Kovača 9, M. Sobota DRVA za posek (jelša) prodam v Lemerju - Borovje, Rojko, tel. 23-436
POLAVTOMATSKI SITOTISKAR-SKI STROJ formata A-0 s tunelom, prodam. Tel. (063) 721-495 ali (063) 832-512
KOMBI PEČ, italijansko, prodam. Rogašovci 22
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, Emo central 24 L, za 300 m2
KROŽNO BRANO SOLT in plug IMT, dvobrazdni, 12-colni, prodam. Skakovci 18)
ENOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ, tritonsko, z dvojnimi stranicami, prekucno, prodam. Peskovci 39
PREDSETVENIK, 2,20 m, star 3 leta, in jermenico za traktor Zetor, prodam. Jože Bagola, Topolovci 7 PUHALNIK za seno prodam. Pin-ter, Nemčavci 34 TRIDELNE TRAKTORSKE BRANE in prikolico za prevoz živine ugodno prodam. Peter Vogrinčič, Cvetkova 15, M. Sobota DVOBRAZDNI PLUG, obračalnik, nemške izdelave, prodam. Marjan Bunderla, Doljni Slaveči 60 NOV TRAKTOR Tomo Vinkovič TV 818 (cena: 282.530,00), plug in dvobrazdni plug (22.040,00 SLT) prodam. Možnost plačila v dveh obrokih. Tel. 82-676
RAZNO
VINO, večjo količino, z analizo, laški rizling in šipon, prodam. Tel. 82-020
SUH, rezan les in hlode, prodam. Tel. 25-110
BROTHER KH 585, enoredni pletilni stroj in fotosniper zenit es, kamero Canon, avtozoom 318 m in tonski kinoprojektor, prodam, tel. 26-104, zvečer
REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Tel. 22-602
BOROVE PLOHE, 5 in 8 cm, in zaganjač Bosch za tovornjak, 24-vatni, žično mrežo, 100 m, 0,8 mm, ugodno prodam. ‘Prostore za skladišča ali mirno obrt dam v najem. Dobrem vrtičkarju dam vrt v obdelavo brezplačno - vse v Černelav-cih v novem naselju. Tel. po 18. uri: 53-018
LES ZA OSTREŠJE, suhe plohe in deske ter letve za ograjo pro-.dam. Časar, Ženavlje 43
KROMPIR dezire za sajenje prodam. Dobrovnik 238, Hančik, tel. 79-029
GLASBENI STOLP KAMA-CROVVN, malo rabljen, prodam. Tel. 72-065
BELO MATURANTSKO OBLEKO iz butika Iris ugodno prodam. Tel. 25-238
MOTORNO ŽAGO STIHL 0,41, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 46-423
TRDA BUKOVA DRVA, 12 m3, kupim. Tel. 48-732
SENO, balirano, prodam. Franc Kous, Petanjci 3, tel. 46-732
TRANSPARENTNI TRAK, dolžine 8 m, prodam. Bakovci, Partizanska 24
ni. Stanko Horvat, Domjinci 67 b, Cankova
MAMICO BOM NADOMEŠČALA OTROKU, če bi le-ta rada šla na ples ali dopust. Pokličite po tel. 43-121
KOMBINIRANO PEČ ZA KOPALNICO in moped avtomatic 3 prodam. Avgust Lukač, Paričjak 45, Radenci
SENO IN OTAVO PRODAM. Tel. 48-726
VINO, 400 I, zelo kakovostno, prodam. Tel. 31-209 SENO, večje količine, prodam. Vili Vereš, Podrašinci 13 a TRDA DRVA (akacija, bukev) prodam. Pordašinci 16 LOVSKO PUŠKO, kaliber 243, vinčester, z daljnogledom - novo, prodam. Tel. 23-813, po 15. uri HLEVSKI GNOJ prodam. Petanjci
PRALNI STROJ, 16-programski, nov, na dvakratno odplačilo, prodam. Stara cesta 71, Kaučič LOVSKO PSIČKO s številko 44521, rjavo-bele barve, dolgimi ušesi in kratkim repkom lahko lastnik najde pri Keglu v Okoslavcih 63, p. Videm ob Ščavnici BALIRANO SENO prodam. Lipovci 212, tel. 42-460 PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Tišina 56
TRISED in dva tabureja prodam. Tel. 31-170, dopoldan ali 24-171, popoldan
STARO KMETIJO v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodam. Tel. 0608/61-556
PARCELE, primerne za vikend, v Semiški gori prodam, Mirko Po-lajnec, Semič 18 a
VINOGRAD (11 arov), starejši nasad, v Ljubnu, ob asfaltu in elektič-ni napeljavi, možna gradnja zidanice, prodam. Tel. (062) 33-969, (062) 34-119
MAJHNO DOMAČIJO na Dobravi 22, Podbočje, prodam. Ogled ob nedeljah
VINOGRAD z zidanico na Maku-tah prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. Radovan Šterk, Vel. Bučna vas 31 (pri spomeniku), Novo mesto
VINOGRAD (5 arov), v Straži, prodam ali menjam za R 4. Tel. 25-278 V ŽUŽEMBERKU, na lepi legi, prodam zazidljivo parcelo. Tel. 22-282
PARCELO, primerno za vikend in zidanico v okolici Rake prodam. Informacije na tel. (061) 554-640
ZAZIDUIVO PARCELO (1500 m2), z dokumentacijo, v Sevnici, prodam. Tel. (061) 322-659
VIKEND, nedokončan, z vinogradom in gozdom (30 arov), v bližini Žuženberka, prodam. Tel. (061) 772-425
ZAZIDUIVO PARCELO in v Gaberju prodam. Tel. 85-678, vsak dan od 18. do 20. ure
NJIVO (22 a) v Gradišču pri Šentjerneju prodam. Tel. 76-171 ali Ravno 21, Raka
KMETIJO (13 ha zemlje), s starejšim gospodarskim poslopjem,
rica. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Informacije na tel. (068) 51-644
SODELAVCE za terensko prodajo različnih izdelkov iščemo. Provizija odlična. Tel. (063) 38-166, od ponedeljka do četrtka, od 20. do 22. ure
DEKLE za strežbo zaposlimo. Tel. 57-154
Zaposlim simpatično atraktivno dekle za delo v strežbi oz. kuhinji. Pokličite tel. 068/23-627, od 20.-21. ure
PRODAM
PRODAM rabljeno peč za centralno kurjavo. Tel. 20-451 GOZDNI STROJ Timberdžek pro-. dam. Tel. (047) 76-322 KUHINJSKO OPREMO poceni prodam - kuhinja Brest, kombiniran štedilnik Gorenje, hladilnik z zamrzovalnikom. Tel. 21-602 PRODAM stroj za izdelavo blister embalaže ali stroj za pakiranje v termoskrčljivo folijo, vzamem tudi delo zanj. Tel. in fax (068) 56-339 SMREKOV les prodam. Tel. 44-661
HRASTOVE PLOHE, suhe, dolžine od 3 do 5 m, 2 m3, 1 m3 suhih smrekovih osmič prodam. Tel. 73-327
DVE BREJI KRAVI prodam. Struna, Potov Vrh, Novo mesto OVERLOCK PFAFF entlarico, novo, nerabljeno, z enoletno garancijo, ugodno prodam. Tel. (064) 215-650
KOZE, kozličke in 150 kg svinjo
elektriko in vodo, prodam. Cena po za zakol prodam. Tel. 85-921, Ratež
dogovoru. Tel. (068) 43-371	----------
V SEMIČU prodam parcelo z vso urejeno dokumentacijo. V račun vzamem tudi avto. Tel. 50-123 ZAZIDUIVO PARCELO na Okrogu pri Šentrupertu na Dolenjskem ugodno prodam. Tel. (061) 346-149 VIKEND (5x7) na Ljubnu prodam. Tel. (068) 86-265 GRADBNENO PARCELO v Straži prodam. Tel. 84-790 PRODAM dve parceli mešanega gozda (6000 in 2400 m2) in parcelo (1900 m2) primerno za vikend, 5 km od Metlike. Cena po dogovoru. Tel.
(068) 59-102, zvečer
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
GUMI VOZ za traktor, nov, in podvozje vozov in prikolic prodam. Tel. (068) 44-051
TRAKTOR ZETOR 47-12, 1400 delovnih ur, s kompresorjem prodam. Tel. (061) 772-572 TRAKTOR IMT 539, star dve leti, ugodno prodam. Zorič, Šutna 35, Podbočje
TURBINSKI VENTILATOR za sušenje sena Gros, 7,5 KW, in navadnega, Klima Celje, 3 KW, prodam. Pust, Judeje 19, Trebnje KROŽNE BRANE (24 diskov) in nož za rezanje silaže prodam. Tel. (068) 76-178
OLTOVO sejalnico, dvoredno, prodam. Tel. (0608) 69-660 TRAKTOR DEUTZ 48 prodam. Tel. 76-309
KOSILNICO FIGARO, v zelo dobrem stanju, in R 4, letnik 1977, ugodno prodam. Silvo Novak, Ravno 11, Zdole - Krško MOTOKULTIVATOR honda 600 D, s priključki, rabljen 10 ur, prodam. Tel. 47-094 TRAKTOR IMT 539, nov, s kabino in kompresorjem prodam za 506.000 SLT. Tel. (068) 23-673 TRAKTORSKO PRIKOLICO in obračalnik prodam, menjam tudi za živino. Jože Baškovč, Kladje 20, Balnca
PRODAM nemško nakladalko. Z 750, starejši letnik, plug Olt, 10 col. Marjan Barič, Dobrava 4, Podbočje. Ogled proti večeru TRAKTOR URSUS 335 prodam. Blažič, Ždinja vas 9 b (nad gostilno Pugelj), Otočec
POSEST
STAREJŠO HIŠO — Breg pri Ribnici (12 a vrta, 21 a gozda) prodam. Tel. 061/781-013
VIKEND v Starih Žagah, 7 km od Dolenjskih Toplic, s potočkom na parceli, primeren za počitek, prodam. Informacije na tel. 061/317-418 ali 061/644-012 VINOGRAD v Dolu pri Podbočju, star 6 let, s 300 trtami in hramom, ob asfaltni cesti, prodam. Tel. 0608/ 60-352
PARCELO (2700 m2) pri Brežicah (Zg. Pohanca), zazidljivo, s hišno številko, dovoz urejen, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (061/558-336 dopoldne od 8. do 10. ure SMREKOV GOZD. v izmeri 8582 m2, v Beli krajini na Vahti, v bližini vasi Jugorje, ob asfaltni cesti, prodam. tel. 061/576-633, od 17. do 20.
DEKLE dobi delo v okrepčevalnici na Otočcu. Tel. 85-150, interna 23
DVE DEKLETI za delo v gostilni zaposlimo. Tel. 50-125 HONORARNO DELO nudim, lasten prevoz. Tel. 23-640 STE BREZ zaposlitve, želite dober zaslužek? Pokličite tel. 0608/ 75-553
OSEBO v trgovini z živili zaposlim. tel. 26-286
USPEŠNO PODJETJE ponuja honorarno delo (4000 SLT mesečno). Obvezen lasten prevoz! Informacije v petek, 6. marca 1992, ob 19. uri v bifeju Pod smreko, Potok NUDIMO terensko delo - prosti vikendi, lasten prevoz, dober zaslužek. Dobimo se v Krškem, v lokalu, Rozalija dne 5. marca 1992 ob 18. uri, in 5. marca 1992 v gostišču Kos v Novem mestu ob 18. uri OKREPČEVALNICA MELI, Trnovec 8, Metlika, zaposli prikupno dekle v gostinskem lokalu. Tel. (068) 58-235
MLADO DEKLE, nevezano, dobi delo v Nemčiji v gostilni - kuhinji za dobo treh let, po možnosti kuha-
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH (380 I) rabljeno, prodam. Tel. (061) 860-108
KOZE z mladiči prodam. Tel. (0608) 43-345
KRAVO, brejo, z drugim teletom, in kvalitetno seno prodam. Tel. (068) 76-528
VINO, kvalitetno, prodam. Tel. (0608) 81-411
SEMENSKI KROMPIR DESIRE prodam. Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert
JEKLENE CEVI 300, stena 7 mm, 300 m, ugodno prodam. Tel. (065) 88-046
SPALNICO z jogijem prodam. Tel. 23-464
SEMENSKI KROMPIR DESIRE prodam. Janez Novak, Prebačeva 31, Kranj. Tel. (064) 326-394
KOBILO, staro 10 let, brejo 10 mesecev, prodam. Jakše, Podgrad 24, Stopiče
PRODAM bife prikolico, termoakumulacijsko pe6(2 KW) in 2000 I plastično cisterno. Tel. 24-792
BLAUPUNKT barvni televizor, rabljen, prodam. Tel. 26-262
PRODAM kostanjevo kolje, drva, gajbe za krompir in dele za golfa. Tel. (068) 85-015
SEMENSKI KROMPIR desire prodam, Virmaše 33, Škofja loka, tel. (064) 632-861
SEMENSKI in jedilni krompir desire prodam. Tel. (064) 632-877
RAZNO
KUPIM pšenico, ječmen, koruzo. Tel. (068) 73-227
OPREMLJENO gostinsko prikolico dam v najem. Možna tudi udeležba 50:50, ali odkup. Štefan Petrovič, Bezje 2, Kranjska Gora, tel. (064) 88-712
, R 4, letnik 1988/89, kupim. Tel. 23-343, zvečer
V	VARSTVU vzamem otroka. Tel. 21-972
PIANINO ali električni klavir za učenje najamem, pozneje lahko tudi odkupim. Tel. 068/20-374
TRGOVINSKE IN PISARNIŠKE PROSTORE, v skupni izmeri 400 m2, s telefonom v Krškem v Obrtni ški ulici, oddam v najem ali pro dam. Tel. 068/46-525
V	SREDIŠČU Brežic oddam loka (2 prostora) najboljšemu ponudni ku. Tel. 0608/61-292
KIOSK za pripravo hitre kuhinje z opremo, ugodno prodam. Tel 068/40-311
GROB na Šmihelskem pokopališču oddam. Tel. 064/323-872
OPREMLJEN LOKAL (20 m2) v Novem mestu na Cesti herojev in opremljen lokal (35 m2) v Sevnici oddam. Tel. 068/25-259
V	BLIŽINI Novega mesta oddam v najem celo ali polovico hiše z delavnico (40 m2). Naslov v oglasnem oddelku
PRODAM 2 strešni okni in 4 platišča z gumami za Zastavo. Tel. 25-000
KRAVO s teletom in vinogradniško kolje prodam. Tel. 26-726
CISTERNO 2200 I, rabljeno, prodam. Tel. 23-487
TRAKTOR ZETOR 5718, gumi voz - 16 col in kozolec topler prodam. Stane Pekolj, Zagorica 7, Dobrnič
KOLERABO, korenje, peso in par juncev (delovnih) prodam. Tel. 73-317
SENO in otavo prodam. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto
OLJNI GORILEC Klokner KL 4 prodam. Tel. 27-646
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Udovč, Vrhovno 14, Mirna Peč
DIATONIČNO HARMONIKO (Alojz Prostor) poceni prodam. Tel. 068/42-827, zvečer
ZAMRZOVALNO SKRINJO (2101), novo, prodam. Anica Pograjc, Poljane 2, Žužemberk
PRODAM bukova in gabrova drva ter kostanjevo kolje. Tel. 78-113
STROJ za izdelavo cementne strešne opeke prodam. Tel. 061/81-545
MIZARSKO tračno žago (pant žago) prodam. Ciril Jakše, Uršna sela 118 a
TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. Tel. 73-486
IMT 549, dobro ohranjen, 560 delovnih ur, prodam ali menjam za IMT 539. Tel. 78-288
TRAKTOR TV 826, NOV, zelo ugodno prodam. Bogdan Gramc, 'Vel. Podlog 13, Leskovec, tel. 0608/ 75-749, sobota ali nedelja nfi1/AR4-A45
TRAKTOR IMT 560 prodam. Tel. 0608/89-137
TRAKTOR IMT 539, star 8 mesecev, 45 delovnih ur, prodam ali menjam za Tomo Vinkovič 432. Rudi Kreserič, Male Vodenice 6, Kostanjevica na Krki
TRAKTOR ZETOR 42, Ursus 35, trosilnik hlevskega gnoja in cisterno Creina prodam, tel. 47-390
ŽETVENI KOMBAJN, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena ugodna, tel. 0608/88-195
FREZO za traktor IMT 539 in bočno kosilnico prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto
MOTOKULTIVATOR PSS Labin progres, s priključki, prodam. Tel. 068/64-253, po 15. uri.
IŠČEM trgovski lokal v centru Novega mesta. Šifra: MESEČNA NAJEMNINA
PRODAM plastenjake, inventar za lokal in nudim akvizitersko delo. Tel. (0608) 65-382, popoldne
ZAPOSLITVE
VOZNIK B, C, D, E kategorije, s 6-letno prakso na špediciji, išče delo. Naslov v oglasnem oddelku
DIPLOMIRANA PSIHOLOGINJA vzame garsonjero ali enosobno stanovanje, s telefonom, v najem. Kličite v petek po 19. uri in soboto ter nedeljo med 10. in 12. uro na tel. 062/647-289
GARSONJERO na Cesti herojev prodam. Tel. 25-338 ali 28-008 KOMFORTNO STANOVANJE (76 m2) v Brežicah, Trnje, prodam ali zamenjam za starejšo hišo. Tel. (0608) 61-247, zverter PRODAM stanovanje (60 m2) 20 km iz Novega mesta. Tel. 26-288, po 19. uri
STANOVANJE, z možnostjo takojšnje vselitve, oddam. Tel. 78-397 V Črnomlju prodam lastniško trisobno stanovanje. Tel. 061/344-214
- MESEC POPUSTOV!
POKLIČITE NASO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST! ,
Tel.:(063) 441-215ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849
Trgovsko podjetje d.o.o.
Dobojska 16 (Hudija, Celje tel.: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193
Delovni čas od 7. do 15. ob sobotah - zaprto
Se priporočamo!
Razpis
Dobre, pogumne in drzne novinarje
redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje
MALI OGLAS ZASTONJ KypoN
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
ZENITNE PONUDBE
IŠČEM kmečko žensko, staro od 40 do 66, za skupno življenje. Sem vdovec, upokojen, star 52 let, v lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku
AVTOMOBILI
FIAT 850 Special, letnik 1975, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-418.
VUGO FLORIDA 1.4, letnik 1990, registriran do 3/92, ugodno prodam. Telefon: (063) 39-640, popoldan.
FORD TAUNUS, letnik 1966, registriran do 8/92, ugodno prodam. Krivonog Lenart, Po-djavorškova 5, Celje.
VVARTBURG, letnik 1975, vozen, prodam. Tel.: (063) 714-418
TALBOT TAGORA 2,2 GL,
letnik 1982, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel.:^(063) 714-418, popoldan AX 11 TRE, letnik 1988, prevoženih 52.000 km, prodam. Tel.: (061) 713-611, služba, .(061) 711-425, doma
CITROEN AX 11 TRE, letnik 1988, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 27-553 R 4 GTL, od I. 1987 naprej, kupim. Tel.: (063) 33-054
OSTALO
INŠTRUIRAM KEMIJO, za
vse stopnje in prevajam angleško literaturo. Telefon: (063) 34-567.
PLETILNI STROJ BOND,
dvorendi, nov, plete vse debeline preje, prodam, cena 850 DEM. Tel.: (063) 28-010 KOZE mlekarice visoko breje, prodam. Janko Knez, Dobrova 49 (Pri Šmartinskem jezeru)
KUHINJO, novo, prodam. Tel.: (063) 37-002 DVE KARTI za velenjski premog, prodam. Telefon: (063) 858-834
LOKAL ZA TRGOVINO na
Ostrožnem, oddam. Tel.: (063) 39-755
S-VHS VIDEO KAMERO Panasonic MS-1, prodam. Tel.: (063) 37-094
BARVNI TV Riz, ekran 56 cm in automatic Tomos, starejši letnik, prodam. Lenart Krivonog, Podjavorškova 5, Celje ŽVICE Grobanice, več sort, rdeče vino in slivovo žganje, prodam. Adolf Lipuš, Zvodno 63, Celje, tel.: (063) 21-481 NUDIM DELO, sestanek v restavraciji hotela v Žalcu, v sredo in četrtek ob 19. uri V BOČNI prodam vikend, stanovanjsko hišo v gozdičku nad glavno cesto z vso notranjo opremo. Tel.: (061) 267-142
CIPRESE za živo mejo, ugodno prodam. Tel.: (063) 711-936
VIKEND, telefon, voda in elektrika, 30 km iz Celja, prodam. Tel.: (063) 29-921 OSHO, iščem Osho - Tapes in cassette za meditacijo ali indijsko glasbo (sitar), ponujam enako, vesel bi bil kontaktov z osho prijatelji. Life love La-ughter. Tel.: (063) 731-105 TRAKTOR Zetor 6245, nov, prodam. Tel.: (063) 721-151 VINOGRAD brezplačno oddam v najem z žlahtno trto. Tel.: (063) 34-077 SPALNICO in otroško sobo. Tel.: (063) 36-906 MOTOR pony express rdeče barve prodam po zelo ugodni ceni. Cvetka Leskovšek, Pari-dol 32, 63263 Gorica/Slivnici SOBNI OKROGLI MINI TRAMPOLIN, nov, premor 120 cm, ameriške izvedbe, prodam, cena 150 DEM. Tel.: (061) 217-968
SKRINJO 100 I In PRALNI STROJ zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 37-210 GARSONJERO, ugodno prodam v Dobrni. Tel.: (063) 37-210
BIKCA starega 8 mesecev in telico ter večjo količino hlevskega gnoja prodam. Tel.: (063) 34-702
KRAVO brejo 9 mesecev in telico brejo 4 mesece ter krmo, prodam. Jesenek Ivana, Bovše 6, 63212 Vojnik SENO, industrijski šivalni stroj, stiskalnico in otroško harmoniko, prodam. Tel.: (063) 732-149
SPALNICO ter topli pod 20 m2, cena 3000 SLT, prodam. Košec Vrunčeva 9, Celje MOŠKO KOLO Senyor, 5 prestav, prodam, cena 6.000 SLT. Tel.: (063) 723-632 DODATNI KUHINJSKI ŠTEDILNIK na trdo gorivo, širine 40 cm, prodam, štedilnik še ni bil rabljen. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 736-366.
OTROŠKI VOZIČEK Chicco prodam ter vlečno kljuko za Z 101. Tel.: (063) 36-130, popoldan.
MAJHNO PARCELO na deželi kupim, za postavitev brunarice. Tel.: (061) 552-119
PARCELO 4500 m2 z zidanico in sadovnjakom na Malem vrhu v Šmartnem ob Paki, cena po dogovoru. Greta Jurkič, Pod Gonjami 57, 62391 Prevalje
MOTOR Tomos APN 6 S, malo vožen, prodam, cena 800 DEM, letnik 1990. Tel.: (063) 25-961.
VIDEOREKORDER Fischer. 2 glave, nov, prodam, cena 650 DEM. Tel.: (063) 854-181 int. 239 ali 858-810.
TROSOBNO STANOVANJE v prtličju indiv. hiše (centralna, telefon) zamenjam za enako v bloku s balkonom na južno stran, na Otoku ali Plavi laguni. Tel.: (063) 28-010
ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO 1.000 arov v neposredni bližini Celja, ob cesti, z vodo in elektriko, prodam. Tel.: (063) 28-328.
RENAULT Traffic, letnik 1982, prodam ali menjam za osebni avto z doplačilom. Tel.: (063) 35-736, po 10. uri.
MOTOR PONY express, prodam, cena ugodna. Cvetka Leskovšek, Paridol 32, 63263 Gorica pri Slivnici.
PLETILNI STROJ Toyota, dvoredni na kartice, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 25-445, po 18. uri.
12 KASET s pripadajočimi učbeniki in kovčkom, programirani tečaj angleščine za srednje šole (2000 S), prodam, cena 2.500 SLT. Tel.: (063) 701-636.
4 ZIMSKE GUME s platišči 155/13 in posteljo-zakonsko. Tel.: (063) 28-659.
LEŽIŠČE s pogradom, prodam. Tel.: (062) 101-872.
APN 6, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam, cena 400 DEM, TV Tatung z daljincem, ekran 34 cm, cena 400 DEM ter štedilnik, 4 plin, 2 elektrika, cena 5.000 tolarjev. Lipar Darko, Delavska 16, Celje.
HIDRAVLIČNO krožno žago za železo, maximalni 0 reza 270 mm, horizontalni rez-kalni stroj delovne dolžine 800 mm, maximalni 0 rezkarja 400 mm, stroj za brušenje krožnih žag do 0 810 mm, prodam. Bojan Štrlekar, Kompole 101, Štore, tel.: (063) 770-306.
KRAVO, po izbiri v hlevu in strojeno govejo kožo, prodam. Franci Gajšek, Prožinska vas 48, Štore.
SKLOPILNI POSTELJI (2), ugodno prodam. Tel.: (064) 73-273.
BIRMANSKO OBLEKO, dekliško, ter moško maturantsko obleko (višine 160 cm in 170 cm), zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 850-226.
VEČ PARCEL za vikend, prodam. Kramar Irena, Hramše 4 Žalec.
MOTOR Tomos Avtomatik 3 MS, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (063) 31-278.
OTROŠKO ZIBELKO in globok voziček ugodno prodam. Tel.: (063) 36-840.
SMUČI ELAN Comprek RC, Unlinie RC z vezmi Tyrolia. Tel.: (063) 732-104, Klemenc, popoldan.
KOMBINIRAN	OTROŠKI
VOZIČEK (avstrijski) prodam, cena 6.000 SLT. Tel.: (063) 33-843, od 15. ure dalje.
DVOREDNI	PLETILNI
STROJ Empisal na kartice, prodam. Tel.: (0601) 61-427.
KROMPIR Dezire semenski in jedilni prodam. Tel.: (063) 38-874.
MEHANSKO ŠTANCO, industrijski šivalni stroj, nerabljen in ženski črn plašč (št. 42), ugodno prodam. Tel.: (063) 732-149.
V	NAJEM VZAMEM manjši vikend ali parcelo v bližini Velenja, možen odkup. Tel.: (063) 855-922.
ŠTIRIDELNO OMARO bele barve, še nesestavljeno otroško mizo, garderobno omaro in posamezne sklope_ iz iveri-ce, ugodno prodam. Štefančič Judita, Polzela 36, 63313 Polzela.
V	VELENJU ODDAM OPREMLJENO SOBO z možnostjo kuhanja, telefona, samski ženski ali paru brez otrok. Tel.: (063) 853-432, zvečer.
LIPOV LES, kvaliteten, 3x2,5 m, 0 60 cm, prodam. Tel.: (063) 853-432, zvečer.
ŠKODO 110, Šport kupe, letnik 1981, registrirana do 9/ 92. Tel.: (063) 824-206, dopoldan ali (063) 821-557, Kunstek, Šmarje 168.
Časopis, ki je močnejši od papirja.
S PRILOGO IZPOD PULTA
NAROČILNICA
priimek
naslov
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
JUGOSLAVIJA? NE, HVALA!
Potrkajmo ob les, da se bomo tudi drugo leto in naši otroci in otroci njihovih otrok v teh pustnih dneh spet v miru šemili, sprehajali, norčevali, brili norce iz sebe, se veselili.
Kajti ne daleč vstran se naši nekdanji bratje streljajo, psujejo, koljejo, delijo po veri, po imenu, plemenu in barvi. Brez konca do konca, do zadnje kaplje krvi, ki jim zaliva rodno grudo in oči. Tuje krvi, kajti oni sedijo v uniformah vsak svoje soldateske, vsak s svojo podobo domovine, katere del več nima kamna na kamnu, ne ognjišča in ne svetišča. Razen Sv. Sava, ki blagoslavlja nove koljače.
Hvala Pučniku,.Kučanu, Peterletu in vsem, tudi Krambergerju z Negove, da smo si letos lahko nadeli maske po svoji meri, izbiri in razpoloženju, kot mladi pred Prešernovim spomenikom.	_
Slike: Severin m LucaS