PRIMORSKI DNEVNIK
_________GLASILO	osvobodilne	fronte	slovenskega	naropa	za	tržažko	ozemlje
Uto_x. . Stev. 142 (2761)	iSZ-VčiSSTRST, četrtek 17. junija 1954
PRISPEVAJTE ZA POPLAVLJENGE NA STAJERSKEMI
Cena 20 lir
Sestrpno pričakovanje v Parizu
za današnje glasovanje o investitnri
Veliko zanimanje glede izjav, ki jih bo Mendes-France podal o EOS tranke se še niso odločile - Vrsta kriz v francoskem imperiju - Nenaden odstop tuniške vlade - Tudi tisk posveča glavno pozornost EOS
PARIZ, }6. — Mendes-Fran- ni nobena stranka formalno J* Je nocoj naletel na težave svojih prizadevanjih, da bi
timprej dosegel kompromis Slede evropske obrambne slJUpnosti. Predlagal je nam-naj se v šestih tednih |9ene pripravljalna debata o in pri tem naj bi se «ušala vskladiti nasprotujo-*a si stališča. Tisku je Men-ues-France izjavil:	«Na en
*ačin ali na drugi ne moremo |ahtevati, da naši zavezniki •? dalje čakajo«. Dejal je tu-®l> da bi bila	sprejem
zavrnitev tega sporazuma tnako napačna. Zato bi bilo heba po njegovem mnenju j1 aJti takšno rešitev, ki «ne bi azvala krize narodnih čustev 'J tudi ne krize	atlantske
skupnosti».
V Parizu se za rešitev, ki Jo bo Mendes-France verjetno obrazložil jutri v svojem pro-jpamu, mnogo bolj zanimajo jtakor za njegovo stališče o foncu vojne v Indokini, ker Jo to že znano od prej.
, Zdi pa se, da njegov predrl..o EOS ni nikogar zadovoljil. Demokristjani, ki so 'Heti zagovorniki	evropske
Ijojske, sumijo, da skuša Men-Oes-France sabotirati EOS, s osi da bi ii odvzel vse «med-barodne videze«. Desni golisti, ?i so odločni nasprotniki nem-“te oborožitve v okviru EOS, ■® odklonili svojo podporo, zla-v trenutku, ko	«je Indo-
iltajska bolj važna«. Do sedaj
zavzela stališča in vse čakajo, da Mendes-France jutri formalno obrazloži svoje stališče.
Prevladuje mnenje, da so možnosti, da bi skupščina o-dobrila investituro pri jutrišnjem glasovanju, zelo pičle. Tudi tisti, ki so bolj optimistični. napovedujejo, da bo Mendesu-Franceu manjkalo od pet do dvajset glasov. Znano je, da je Mendes-France izjavil, da ne bo sprejel podpore kominformistične parlamentarne skupine, ki šteje 100 poslancev. Politični krogi sedaj ugibajo, ali to pomeni, da bo sprejel investituro samo v primeru, če dobi absolutno večino (314 glasov) brez teh sto glasov, ali pa se bo zadovoljil z absolutno večino «narodnih» glasov (259). Zdi se, da se bo odločil za višjo številko, tako da bo dejansko računal s 414 glasovi. Za sedaj lahko računa na radikalne socialiste, večino socialistov, del golistov in nekaj demokratskih socialcev. Ne more Pa računati na demokristjane in neodvisne. Ker odklanja še kominfomiste, je malo verjetnosti, da bo uspel. Vendar pa nekateri trdijo, da delujejo v njegov prid razne krize, ki jih preživlja francoski imperij:
V Indokini krčijo vietmin-ške sile obroč okoli Hanoia. V Vietnamu pa je vladni predsednik Buu Loc podal c-stavko vlade, cesar Bao Daj pa je poveril mandat za sestavo nove vlade katoliške
Vojaški razgovori ,	.
m /	t,	**	n	■	mu	nacionalistu	Ngo	Dinhu
•ned Grčijo in FLRJ ^mKranc0ioVodločen	nasprot-
^BEOGRAD, 16. — Od 9. do j v	Tuniziji	je	vlada	odstopi-
• t- m. so bili v Strumici la zaradi težav, ki jih Franci-^govori med grško vojaško “elegacjj0 pod vodstvom ge-"erala Manidakisa in jugoslo-?a»sko vojaško delegacijo, ki ie vodil generalni podpol-
Wnij. Rade Hamovič. Raz-'^vljali so o vskladitvi skup-obrambnih vojaških naborov.
. Beograd, 16. — Po vesteh
ameriškega veleposlaništva ' Beogradu bo 24. t. m. pripel v Jugoslavijo pomočnik fjheriškega ministrstva za le-alstv0 Thompson. Njegov pri-je v zvezi s programom pariške vojaške letalske po-
stopila dva ministra, druga dva pa sta jima nameravala slediti. Tuniška vlada je sestavljena iz osmih ministrov, ki so vsi Tunizijci. Generalni rezident Voizard je zaprosil Mzalija, naj ostane še na oblasti, dokler se ne posvetuje s pariško vlado. Prvi ministri so odstopili zaradi ovir, ki jih francija postavlja proti težnjam tuniškega ljudstva no neodvisnosti.
Glede jutrišnjega glasovanja o investituri pariški listi ničesar ne napovedujejo, posvečajo pa posebno pozornost evropski obrambni skupnosti. «Parisien Libere« piše, da bo investitura odvisna predvsem od sprejema, ki ga bo deležen
in neizprosne bitke«. «Le Fi-garo« poziva Mendesa - Fran-cea, naj govori jasno glede dveh glavnih vprašanj«. «Mož (Mendes France) piše «Franc Tireur«, ima malo osebnih sovražnikov, toda mnogo političnih nasprotnikov, ki mu očitajo njegove izjave, še bolj pa njegove namene«. Nato poudarja list važnost EOS pri jutrišnjem glasovanju in pripominja, da mora Mendes -France dati jasne izjave, in je mnenja, da mu samo psihološki element lahko prihrani neuspeh. Kominformistični «Humanite» pa predvideva dolge prekinitve seje, med katerimi se bodo parlamentarne skupine odločile o stališču, ki
predlog Mendesa . Francea oinaj ga zavzamejo, in verjet-EOS, «Aurore» je mnenja, da no bo do glasovanja prišlo ze-bo v skupščini prišlo do «ostre I lo pozno zvečer.
Pripravljenost v Vzh. Nemčiji ob obletnici junijske vstaje
Zaradi udeležbe pri lanski vstaji je bilo obsojenih okoli 500 oseb, od teh 29 na smrt * Današnji dan praznujejo v Zahodni Nemčiji kotadan nem> ške enotnosti» - Potvarjanje pravega značaja vstaje in borbe delavstva
BERLIN, 16. — Notranji minister Zahodne Nemčije je sporočil, da so vzhodnonemške oblasti obsodile na smrt pod obtožbo vohunstva in sabotaže v korist zahodnih držav 29 Nemcev, ki so se udeležili u-pora 17. junija 1953.
Dalje javlja isti minister, da je bilo 23 oseb, ki so tudi bile vmešane v ta upor, obsojenih na dosmrtno ječo, 337 pa na prisilno delo na skupno 2276 let, medtem ko je bilo 110 drugih obsojenih na zaporno kazen za skupno 186 let. Razen tega je bilo več sto državljanov Vzhodne Nemčije obsojenih na zapor v koncentracijskih taboriščih.
Ob obletnici vstaje v Vzhodni Nemčiji je načelnik vzhodnonemške policije Karl Maron odredil pripravljenost za čast-
Nemčiji in v sovjetskem sektorju Berlina od danes opolnoči do polnoči 27. junija.
Vladna poslopja bodo obdana z bodečo žico in okoli njih bo stražila oborožena policija. Posebne ukrepe so storili, da preprečijo morebitne napade na zapore in jetnišnice. Okoli sodne palače in palače pravosodnega ministrstva stražijo oboroženi policijski oddelki. Podobne ukrepe so uvedli na vsem sovjetskem področju Nemčije. Sovjetske čete so pripravljene v vojašnicah. Ni pa vesti o morebitnem zbiranju sovjetskih čet v bližini Berlina.
Jutri, na obletnico vstaje bo na kraju med Berlinom in Potsdamom, kjer stoji tri metre visok hrastov križ, postavljen v spomin na upornike
nike in vojake v vsej Vzhodni 1 ki so jih pokosili sovjetski
Po koncu konference o Koreji se nadaljujejo razgovori o Indokini
Za petek napovedana nova ožja seja o Indokini, na kateri bodo razpravljali o včerajšnjih kitajskih predlogih za Laos in Kambodžo - Bidault poskuša v Ženevi preprečiti prekinitev konference - Indokina pred Organizacijo združenih narodov
ja ustvarja glede tuniških teženj po neodvisnosti. Medtem Pa se množijo atentati proti francoskim kolonom.
Tudi v Maroku niso atentati pojenjali kljub prihodu novega generalnega rezidenta,
V Ženevi hočejo ZDA in Velika Britanija razbiti pogajanja o Indokini.
V Parizu pa se je pojavilo zaskrbljenje zaradi angleško-ameriškega sklepa, da se raz= govori v Washingtonu začnejo brez udeležbe Francije.
Kakor rečeno, je tuniški vladni predsednik Mohamed Mzali podal ostavko celotne I Poleg tega bodo zahodne de* vlade. Plred tem sta že od-1 legacije izkoristile jutrišnji
ŽENEVA, 16. — Medtem ko se je konferenca o Koreji včeraj končala m ko se delegacije držav, ki so se je u-deleževale, pa ne sodelujejo na razgovorih o Indokini, že odpravljajo na povratek, se konferenca o Indokini še nadaljuje in zaenkrat še ne kaže da bi končala ta teden, kot so napovedovali.
Danes se je Cuenlaju posrečilo znova poživiti razgovore o Indokini s predlogom za prenehanje vojne v Laosu in Kambodži. Zahodne delegacL je so pristale, da bodo predlog proučile. Qbenem je prispel na kratek obisk v Ženevo Bidault, da bi po lastnih besedah poskušal preprečiti konec konference.
Današnja seja, dvajseta po vrsti, ki je trajala štiri ure in pol, se je končala s sporazumom, da jutri ne bo seje in da bo prihodnja ožja seja v petek, medtem pa bi proučili novi kitajski predlog.
Vprašanja zunanje politike ha dnevnem redu v Italij
• • • i
^Publikanci in liberalci očitajo vladi, da je zapletla evropsko obrambno skupnost, kiaško vprašanje in balkansko zvezo v klobčič, iz katerega ne najde izhoda • Previdni in novi toni v italijanskem tisku - Piccioni do konca junija ne bo dajal izjav o Trstu?
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Medtem ko se 0 senatu nadaljuje diskusija .. Proračunu zunanjega mi-'slrstva brez vsake večje za-.‘•»ivosti — deloma tudi za-J’ ker zaradi rezerviranosti rijlače Chigi senatorjem manj-;a osnova za polemiko — ob-lvlia danes italijanski tisk j* »e preveč vidnih mestih s skromnimi in previdni-komentarji poročilo o Ujv^išnjem obisku veleposla-a Brosia v Foreign Officeu. . zatrjujejo najbolj obve-italijanski listi, je Bro-t . sporočil podtajniku v Fo-«I*n Officeu Kirkpatricku h'r'Pombe italijanske vlade k /'dlogom ki so bili pred ^Setimi dnevi zaupno sporo-j.«1 njemu in drugim pred-ts?Vn'kom Italije«. O naravi Pripomb ne pove italij an-sk ničesar točnega, tem-
vea
?re
Večinoma samo ugiba, da To, verjetno za «protipred-
tih! alJe napoveduje tisk, ki k, zveze s palačo Chigi, da s, nova faza tržaškega vpra-L Ja razmeroma dolga, da tUH.'rajala	več	tedno, morda
,.Ql nekaj mesecev. Pri tem (Li na primer	«11	Corriere
Ve a Sera« povzpne do trdit-Oji’ da «italijanska diplomata* »ima navade, v tem priča5 P«	tudi	ne	interesa,
!>., n' zavlačevala in izgub-v.1* čas«.	Vse	bolj	pogosto
»n tbdi med današnjo disku-«1,, v senatu - se namreč glasovi da bi bilo dote,' ko bi bili italijanski raz-z Anglijo in ZDA konturi	srede julija, ko bo
to na balkanska zveza.
P°meni na eni strani, da ti9 J® Italija odpovedala u-da bi mogla podpis (j, Prečiti ah še nadalje zavle-kll drugi strani pa, da bi 4on jjaUji tudi zaključek lon-Mth h razgovorov z zahod-<t a velesilama že takšna Vpenja «rešitve» tržaškega i-aLasanja, da bi jo lahko poiti ! za reševanje prestiža te, t(Iila, da balkanska zveza tfjjvji bila podpisana, dokler V *ko vprašanje ni bilo vsaj ■peki meri rešeno, le ^ezni politični opazovalci s®veda s tem ne slepijo in iUn.tihem zatrjujejo, da bo Jenska diplomacija name-
sto zaželenih dveh muh na en mah morala požreti dve grenki:	podpis balkanske zveze
brez njenega «dovoljenja» in pristanek na takšno osnovo za pogajanja z Jugoslavijo o Trstu, ki nikakor ne odgovarja italijanskim željam. Povezovanje tržaškega vprašanja z balkansko zvezo je torej postalo za Italijo Kravi bumerang.
Sicer pa se pojavlja še ena verzija, ki še bolj dokazuje umik. V sramežljivi obliki jo prinaša tudi «Corriere della Sera«: Italija ne bo mogla pristopiti k balkanski zvezi, dokler ne bo rešeno tržaško vprašanje.
Pojavlja pa se še nekaj: vznemirjenost in negotovost
je pač takšen, kot je. «Treba je končati tržaško vprašanje — kar pomeni, z jasnimi besedami, razdelitev Tržaškega ozemlja, čeprav s popravki — na osnovi elementov, ki danes sestavljajo in označujejo mednarodno življenje«, pravi list.
«La Voce Repubblicana« pa se sprašuje, ali je pravilno spraviti v nevarnost evropsko obrambno skupnost, «ki ima neskončno večjo politično in diplomatsko .važnost od balkanskega pakta« in ali je Italiji koristna zavlačevalna politika, ki jo bo mogoče obdolžiti krivde za morebitni jutrišnji evropski nered. Florentinska «La Nazione« pa zatrjuje da bi ratifikacija
odmor za razgovore o tem, kako naj se ravnajo, če bi se pogajanja zopet zataknila. Eden in Bedeli Smith sta imela načrt, da odpotujeta konec tedna v London, da bi se posvetovala s Churchillom pred odhodom v Washington. Poleg tega je Churchill včeraj napovedal, da bo Eden v torek poročal spodnji zbornici o ženevski konferenci. V krogih angleške delegacije zatrjujejo zdaj, da se utegne načrt Edenovega in Dullesovega potovanja v London spremeniti. K temu je verjetno prispevalo posredovanje Bidaul-ta, ki je danes večerjal z načelnikoma angleške in ameriške delegacije. Bidault želi predvsem prepričati EDA in Veliko Britanijo, naj ne uresničijo svojega načrta, da prekinejo razgovore
Eden in Cuenlaj sta imela danes predpoldne razgovor, ki je bil kot pravijo v krogih konference^ «zelo resen«. Razgovor je želel kitajski zunanji minister. V. istih krogih zatrjujejo, da so predlogi, ki jih je Cuenlaj nato prikazal na konferenci, sicer precej splošni in nekonkretni, da pa utegnejo pripeljati do česar konkretnejšega. Celo Bedeli Smith je v svojem govoru na današnji seji dejal, da so kitajski predlogi «vredni upoštevanja«.
Kitajski predlog obsega naslednjih šest točk: 1. prenehanje sovražnosti v Laosu in Kambodži istočasno s prenehanjem ognja v Vietnamu: 2. sestanki med predstavniki obeh poveljstev v 2enevi in na kraju samem, da se uredijo tehnična vprašanja, med drugim način umika tujih čet; 3. prepoved pošiljanja okrepitev v četah in materialu; 4. ukrepi za nadzorstvo nad premirjem; 5. osvoboditev vojnih ujetnikov; 6. nobenih represalij. Glede nadzorstva je Cuenlaj predlagal, naj bi veljal za Laos in Kambodžo isti nadzorstveni sistem kot za Vietnam. Prav tako je dopustil možnost, da se laoška in kamboška vojska okrepita, tudi z omejenim dovozom vojaškega materiala. Ni pa pojas-
tudi v vladnem taboru zara- EOS «ogromno koristila« re-
di nenadnega uradnega molka o tržaškem vprašanju in zaradi splošnega mednarodnega položaja Italije. Nezadovoljstvo je opazno predvsem med republikanci in liberalci, ki se oboji zavzemajo za hitro ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Republikanska teza, ki jo prikazujeta tako njihovo glasilo «La Voce Repubblicana« kot agencija ADE, ki navadno izraža pacciardijevo mnenje, je takšna; pohiteti je treba z ratifikacijo EOS, kar naj bi tudi pozitivno vplivalo na negotovo francosko oklevanje, po ratifikaciji pa naj se z večjim mirom obravnavata ostal; dve vprašanji: Trst in balkanska zveza. Republikanci celo očitajo dosedanjim vladam povezovanje tržaškega vprašanja z ratifikacijo EOS, in tudi Scelbi, da se je na glas tej povezavi odpovedal, dejansko pa jo je skušal obdržati, zaradi česar je Italija zdaj skoraj prisiljena, da pristane na ureditev tržaškega vprašanja še pred ratifikacijo, oziroma da morebiti na vso ameriško jezo ratifikacijo še nadalje zavlačuje, če glede Trsta njenim željam ne bi bilo ustreženo.
Sicer pa je treba vsaj zaenkrat priznati, da se v tisku pojavlja doslej nenavajen ton. Tako piš® danes florentinski «Giornale del Mattino«, da bi bilo nekoristno, da bi sj zdaj kaj očitali ali mislili na rešitve, ki niso izvedljive. Svet
šitvi tržaškega vprašanja torej prav nasprotno od tega, kar je še pred kratkim bila uradna teza italijanske vlade.
Na drugi strani pa je med
zunanjepolitično diskusijo v senatu opaziti, da začenjajo kominformisti z veliko ofenzivo proti evropski obrambni skupnosti, ker se jim zdi verjetno, tudi zaradi razvoja v Franciji, čas za to zelo primeren. V tej ofenzivi stopa tudi v nastopih kominformi-stičnih senatorjev tržaško vprašanje v ozadje, čeprav je to sicer priljubljena tema njihove nacionalistične propagande Vendar je danes senator Spano (KPI) s tega stališča obširneje obravnaval tudi tržaško vprašanje in zahteval od vlade odgovor ali je njeno delo «pripomoglo k rešitvi vprašanja ali pa k poslabšanju položaja Italije«. Od zunanjega ministra je zahteval odgovor glede politične linije vlade, kajti «razvoj položaja je postal vznemirljiv in zdi se, da je tudi sam zunanji minister pripravljen sprejeti razdelitev Tržaškega o-zemlja kot dokončno rešitev tržaškega vprašanja«.
Zaradi jutrišnjega praznika so uvedli krajše parlamentarne počitnice in zbornici se bosta ponovno sestali šele v ponedeljek Trdijo tudi, da Piccioni pred koncem junija ne bo mogel dati nobene izjave o tržaškem vprašanju.
A« * •
nil, ali misli pod tujimi četami samo Francoze, ali pa tudi vietminške oddelke.
Sicer pa prevladuje mnenje, da je največji vtis napravil ton govora kitajskega zunanjega ministra, ki je bil izredno umerjen in popustljiv.
Za priložnost, ki jo je nudil pomirljivi ton Cuenlajevega govora in njegova vsebina, so predvsem zagrabili Francozi, ki so takoj z vidnim navdušenjem komentirali kitajski načrt. Zdi se, da je to navdušenje manj odraz prepričanja o praktični možnosti sporazuma na osnovi Cuen-lajcvega načrta,'kot izrabljanje ugodne priložnosti, da se konferenca ne prekine, torej podpora Bidaultovim naporom. Vendar so francoski delegati tudi po seji poudarjali svoje zanimanje za kitajski predlog.
Zatrjujejo, da se je Bidaultu posrečilo, da bo Edena v Ženevi nadomestil lord Reading, stalni podtajnik v Foreign Officeu, medtem ko bi ameriško delegacijo po dohodu Bedella Smitha vodil visoki funkcionar državnega tajništva Robert Murphy. Eden bo namreč moral prihodnji teden gotovo odpotovati v London, nato pa ga čaka pot v Washington, kamor bo s Churchillom prispel 25. junija. Bedella Smitha pa je ameriška vlada odpoklicala v Washington; vprašanje je le, kdaj bo odpotoval.
Tako se zdi, da bodo zunanji ministri držav, ki se udeležujejo konference o Indokini, imenovali svoje namestnike, ki bodo v njihovem imenu nadaljevali pogajanja, ko bodo zaključeni uradni razgovori. Na ta način bi preprečili dejansko prekinitev konference in obenem vendarle konferenco v sedanji obliki prekinili.
Na današnji seji sta predstavnika Laosa in Kambodže zahtevala umik vseh vietmin-ških rednih in nerednih čet in ustanovitev komisij, ki naj pripravijo ta umik. Na seji so govorili še vietminški zunanji minister Pham Van Dong, ki je predlagal novo varianto načrta za rešitev političnih vprašanj v Indokini, francoski veleposlanik Jean Chauvel, ki
mmm
«4,(
I
Jugoslovanski paviljon na tretji mednarodni razstavi lesa na letošnjem šestem tržaškem mednarodnem velesejmu. Na sliki vidimo del te razstave, ki je tik ob vhodu v paviljon.
se je zmerno ogreval za proučevanje Cuenlajevega predloga, Bedeli Smith in Molotov, ki ni pokazal posebnega navdušenja za kitajski predlog, pač pa je podprl vietminški načrt. Molotov je tudi predlagal, naj bi bila v komisiji za nadzorstvo nad premirjem tudi Indonezija, poleg štirih držav, ki jih je že predlagal: Indije, Pakistana, Poljske in CSR. Francija za Indonezijo ni navdušena, ker se ji zdi indonezijska vladg pnotifranco-ska, zlasti glede Indokine.
Zvečer se je razširila govorica. da namerava francoska delegacija v petek predlagati, naj se ustanovijo v Ženevi komisije devetih držav, ki bi proučile vprašanje nadzorstva nad premirjem in vprašanje jamstev. Po slošnem mnenju v okvir Bidaultovih naporov, da se konferenca o Indokini docela ne prekine.
V New Yorku pa se je danes spet sestal Varnostni svet in razpravljal o siamskem predlogu, naj pošlje OZN na mejo med Siamom in Indokino komisijo mirovnih opazovalcev. Seji je predsedoval ameriški delegat Henry Cabot Lodge, glavni govornik pa je bil siamski predstavnik Pote Sarasin. ki je prikazal načrt resolucije, na katerega so pristali tudi delegati treh zahodnih velesil med zasebnim razgovorom pred sejo Varnostnega sveta. Resolucija predlaga ustanovitev pododbora stalne komisije mirovnih opazovalcev, ki bi si ogledal položaj na kraju samem in nato poročal, ali se mu za izpolnitev svoje naloge zdi potrebno oditi v dežele, ki mejijo s Siamom.
Siamski predlog so v kratkih govorih podprli novozelandski, turški, Cangkajškov, brazilski, britanski in ameriški delegat, ki je končno kot predsednik predlagal, naj Varnostni svet odloži sejo do petka predpoldne in na tej seji glasuje o siamski resoluciji. S sprejetjem predloga je bila seja, med katero sovjetski delegat Carapkin ni spregovoril niti besede, zaključena.
tanki, proslava, na kateri bo v imenu bonnske vlade govoril podkancler Bluecher, v imenu socialnih demokratov pa predsednik stranke Ollen-hauer.
Bonnski Bundestag je po junijski vstaji sprejel zakon, po katerem je 17. junij dan nemške enotnosti. Zdaj, med pripravami na praznovanje prve obletnice, pa je nastalo vprašanje, kakšen smisel naj bi dali praznovanju. Ali naj bo to običajna počastitev spomina na padle, ki se začenja in konča s svečanimi govori, v katerih dobi vstaja pojmovanju in okusu govornikov u-strezno politično lice, ali pa naj bi bil svečani dan konkreten povod za politično akcijo za združitev? Kako naj delavci Zahodne Nemčije negujejo in razvijajo tradicijo vstaje?
Nekateri člani predsedstva SPD so predlagali, naj bi dali junijski vstaji značaj važnega dogodka v zgodovini delavskega gibanja Nemčije in nemškega naroda. Po tem predlogu naj bi vstajo povezali z bojem delavskega razreda proti izkoriščanju, za socializem. S tem predlogom se je predsedstvo SPD načelno strinjalo, toda v praksi o njem ni ne duha ne sluha. Samo Ollenhauer bo govoril v Berlinu 16. junija v imenu SPD. (17. junija pa skupaj z Bliicherjem), da bi tako vsaj simbolično prikazali stališče socialnih demokratov do vstaje. Nemški sindikati so napovedali štiri mitinge vzdolž conske meje (Berlin, Liibeck itd.).
Praznovanje 17. junija organizirajo pravzaprav deželne vlade. Njihovi predstavniki bodo v vseh večjih mestih Nemčije govorili o vstaji in njenem značaju. Razume se, da bodo različno obravnavali razloge, ki so napotili delavce v Vzhodni Nemčiji, da so se dvignili proti sovjetski izkoriščevalski politiki. Kako daleč gredo ta pestra tolmačenja, najbolje kaze parlamentarna debata v Bohnu 1. julija 195?, posvečena junijskim dogodkom. Minister bonnske vlade Tilmann je takrat ob navdušenem odobravanju vladne večine trdil, da je vstaja izbruhnila zaradi zvestobe delavcev krščanski Cerkvi in privatni lastnini.
Tri kominformovske
linije
dneh prebirati kominjormov-ski tisk. Ce namreč prebereš najprej, kaj piše njegou italijanski del n. pr. «Unita» in «11 bavoratorei), nato pa «QeIo», imaš vtis, kot da so se italijanski uredniki prvih dveh prav pošteno skregali s slovenskimi uredniki slednjega. In vendar prihajajo enim in drugim točne di*ek iive iz ene in iste rimske kominformovske centrale, Ta centrala pa zelo dobro ve, kaj hoče, saj so prav iz nje prišli oni znameniti načrti; ki edini omogočajo, kako imperialistični Rim lahko ponovno premakne svojo vzhodno mejo najprej na Mirno, nato pa še bolj vzhodno — na Wilsonovo črto in tako dalje. Tistega recepta ne bomo ponavljali, saj je našim čitateljem predobro znan Poudarjamo samo, da je tudi v teh dneh italijanski del Icominformovskega tiska us-smerjen na Mirno.
Oglejmo si torej najprej, kaj piše n. pr. včerajšnja «Unitd» v zvezi s prvim sestankom rimskega ambasadorja Brosia v hondonu z glavnim ravnateljem Foreign Officea Kirkpatrickom, kateremu je baje sporočil rimske pripombe k rezultatom jugoslovansko - angleško - ameriških razgovorov glede možnosti ureditve tržaškega vprašanja na osnovi razdelitve. Citatelj bi spričo kričanja kominformovskih aktivistov v Trstu in okolici pričakoval, da se bo «Unita» razjezila na rimsko vlado, da pristaja na razdelitev zato, ker Italija na Trst, še manj pa na cono A in B nima nobene pravice, kot je nekoč govoril n. pr. Molotov in kar so ne samo v Trstu, ampak tudi v Parizu zagovarjali Pogassi in tudi italijanski kominformovski tisk. Ne, niti mirovne pogodbe ne omenja — izjemoma — član kar.
Namesto tega se korenito razjezi na rimsko vlado, da namerava pristati (na ljubo balkanski zvezi, h kateri da namerava pristopiti) na takšno razdelitev, s katero «bo žrtvovana cona B in del co-
Na Zahodu naj se zavejo razdiralne politike Rima
«Mednarodna politika* in <Narodna armija» o akciji Italije proti balkanski zvezi
Eisenhowerjeva tiskovna konferenca
WASHINGTON, 16. — Predsednik Eisenhower je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da je namen njegovega bodočega sestanka s Churchillom «okrepiti most, ki veže Anglijo z Ameriko, in pokazati neresničnost govoric o nasprotjih med obema državama«. Dodal je. da se bo na sestanku govorilo o vseh perečih vprašanjih svetovne politike. Eisenhower je tudi potrdil, da sta on in Churchill v stalnem stiku. Pred kratkim je Churchill svetoval poseben sestanek, in zato ga je on povabil v Belo hišo. Dodal je, da je bil povabljen tudi zunanji minister Eden, ki da je tudi «star prijatelj še iz vojnih časov«. O razgovorih je predsednik izjavil, da ne bo nobenega dnevnega reda, da pa bodo govorili o vseh mogočih vprašanjih. Med razgovori se bodo pri Churchillu in pri njem lahko oglasile številne osebnosti, ki bodo dajale potrebne podatke in pojasnila,
Kar se tiče 2eneve, je Ei-senhower izjavil, da je za prihodnji teden pozval v Belo hišo državnega podtajnika Bedella Smitha, ki sedaj vodi ameriško delegacijo v Ženevi, in da bo z njim razpravljal o zadnjem razvoju korejskega vprašanja. Takoj nato bo povabil v Belo hišo tudi republikanske in demokratične voditelje kongresa, s katerimi bo razpravljal o Koreji. Prihodnji korak pa bo moral biti v tem, da bi 16 držav, ki so sodelovale v vojni na Koreji,
BEOGRAD, lg. — Balkan, ki je bil nekdaj sinonim šibkosti in idealno lovišče za vse mogoče roparje, poudarja «Mednarodna politika#, je danes močan činitelj stabilnosti miru, varnesti in neodvisnosti. S poglobitvijo medsebojnega sodelovanja in s sklenitvijo vojaške zveze dajejo balkanske države močan prispevek k zbliževanju evropskih narodov. Akcije Italije proti balkanski zvezi, ki ni samo pro-tibalkanska, temveč protiev-ropska, je toliko bolj nevarna, ker pomaga politiki Sovjetske zveze v njenih naporih za preprečitev procesa evropske stabilizacije in krepitve kolektivne varnosti.
KZato vsako popuščanje italijanskemu pritisku, zaključuje list, koristi politiki, ki spod-kopuje varnost in napredek evropskega kontinenta«.
«S svojim sodelovanjem«, u-gotaylja glasilo JLA «Narodna Armijai), «prispevajo Grčija, Turčija in Jugoslavija k e-notnosti Evrope. Italija je kategorično proti temu, kar se ustvarja na Balkanu. Italija je proti enotnosti Balkana in proti enotnosti Evrope. Ona je proti temu, ker je današnja Italija podobna včerajšnji in želi motne odnose na Balkanu, da bi tako v kalnem ribarila.
«Cas je«, poudarja ob zaključku « Narodna Armija », «da se tega zavejo tudi na Zahodu, kjer pogosto podpirajo destruktivno in razdiralno politiko Rima proti evropski enotnosti«.
V.
V »GOOII
BEOGRAD, 16. — «Mi občudujemo junaško borbo, ki ste jo vodili med drugo svetovno vojno, in vašo odločnost, da branite svojo neodvisnost in dogradite napredno in pravično družbeno ureditev pod vodstvom maršala Tita«, je izjavila predsednica glavne skupščine OZN gospa Panditova predstavniku radia Beograd pred svojim prihodom v Jugoslavijo.
«Mir in sreča vseh držav, je dejala, sta dva velika ideala Združenih narodov, ki sta odvisna od stabilnosti, prbspe-ritete in blaginje vsake države. Kolikor bo vsaka država ustvarila v čim večji meri te cilje v skladu s svojimi na
poslale svoje poročilo OZN. cionalnimi težnjami, toliko hi-' vali^ zadevo ne botJ° vmeža“
ne A«. Pa ni samo to! Poleg tega očita eUnita» rimski vladi še mnogo hujši greh• O-~“	čita ji, da bo z žrtvovanjem
Nad vse zanimivo je v teh cone B prisiljena pristati na
gradnjo novega pristanišča v Kopru, ki da bo med drugim odneslo Trstu dosedanji avstrijski promet, kajti prav zaradi tega unajmočnejšega razloga» bi morala rimska vlada «sporazum odklonitiv. Končno zameri eUnitasi vladi, da se namerava (namesto zahteve po vsej coni B) zadovoljiti samo s »prestižnimi zadoščenji, ki ne bodo niti v najmanjši meri zadevala bistva tistega, kar pomeni popolno odpoved obrambi italijanskih interesov na Tržaškem ozemlju«.
Kot vidimo, niti sami fašisti ne morejo danes huje in še bolj šovinistično hujskati rimske vlade proti Jugoslaviji, s katero se nikakor nobena rimska vlada, ki je količkaj patriotična, ne sme sporazumeti in priti končno po skoraj desetih letih do vsaj normalnih odnosov. Tudi v teh dneh je kominformovski tisk na čelu italijanskih nacionalšovinistov najhujše vrste, ki so tradicionalni sovražniki vsega, kar je jugoslovansko, saj jim je. na programu nenehno le maščevanje za poraz.
No, pa poglejmo kaj o istem vprašanju možnosti sporazuma piše slovenski del kominfor-movskega tiska, ki ga v Trstu predstavlja «Delo». Ker pripadajo prvi in drugi eni in isti stranki, bi citatelj pričakoval, da bodo pisali e-nako. Toda, kaj še! «Delu« je rimska central zaukazala — za razliko od lanskega oktobra, ko so iz iste centrale prejeli ukaz, da morajo postati prvoborci proti jugoslovanski armadi, takorekoč novi kominformovski bersaljerji — tokrat jim je bilo torej ukazano, naj postunejo nenadoma največji — vsaj na videz — slovenski nacionalisti. Zato v zadnji številki «Delav ne beremo kot v «Unita», da bo z morebitnim sporazumom Scelbova vlada dobila premalo s Trstom in da bo žrtvovala cono B! Ne, oni pišejo ravno nasprotno in sicer takole: uTitova vlada nas je prodala in izdala. Prodala je Trst in cono A Italiji, prodala je 63.000 tržaških Slovencev Scelbi itd. itd.«.
Kako je to tako nasprotujoče si kričanje mogoče? Najbrž pri «Unita» računajo s tem, da njeni čitatelji uDe-la» ne berejo in narobe, Računajo torej na neznanje jezika svojih čitateljev. Vendar je zanimivo, da pravzaprav vse to «prodajanje Slovenčevi) in tragična izguba cone . B za Italijo, ni tako strašno kar trdi sam Vidali v «Lavoratore», kt pa je zopet drugače «intonirans, ker je namenjen za italijanske delavce v Trstu in one, ki berejo, «resno» revijo «Ri-nascitan v Italiji za katere je potrebna neka «tretja» linija, ker jih je treba na «drugačen» način varati. Čuj-te torej, kaj je Vidali napisal v «11 havoratore». od 31. p. m.: Najprej genialni izumitelj esoluzione migliore» na dolgo in široko razpravlja o povezavi balkanske zveze z raznimi dosedanjimi jugoslovanskimi predlogi za rešitev tržaškega vprašanja, nato pa pravi dobesedno:
(iMožno je in verjetno, da bo tudi ta nota (misli na oni predlog, na katerega je dal Brosio predvčerajšnjim svoje pripombe, op. ur.) končala sramotno kot sta končali dve prejšnji, ona od 20. marca in druga od 8. oktobra. Tito ima tisoč argumentov, da jo pošlje po vodi kot je to storil z bipartitno, potem ko je bil z njo sporazumen)).
Torej: Vidali v bistvu pravi, da se i «Unita» i «Delo» jezita brez vzroka in dodaja, da je vse to, kar se dogaja le «sramotno ravnanje s Tržačani in Istrani«. Tri različne linije v treh kominformovskih časopisih, ki jim med drugim tudi Vidali daje linijo, niso namreč prav nič sramotnega. Zakaj ne? Zato, ker za kominformovce ne more biti v nobenem primeru sramotno tisto, kar:
1. vodi k aneksiji obeh con k Italiji in
2. kar onemogoča normalizacijo odnosov na Balkan u in med obema jadranskima sosednima državama. In prav temu cilju služijo vse tri nasprotujoče si kominformov-tke linije.
Policijska preiskava pri Mudi In «ittuallta>
,16- ~ Danes zvečer je po odloku preiskovalnega sodnika dr. Sepeja sodna policija izvedla preiskavo v stanovanju novinarja Silvana Muta in v uredništvu njegovega tednika «Attualita». Rezultat preiskave ni znan, prav tako tudi ne povod zanjo.
tre je bo uresničeno mednarodno sodelovanje. Jugoslavija in Indija sta lahko ponosni na svoje skupne napore in na vzgled, ki ga dajeta v tem pogledu. Prepričana sem, da bodo bodoči napori Indije in Jugoslavije še več koristili svetu«, je zaključila gospa Panditova.
Kancler Raab v Londonu
LONDON, 16. — Avstrijski kancler Julius Raab je prišel popoldne z letalom v London, kjer bo ostal tri dni kot gost londonske vlade. Nocoj se je udeležil večerje, ki jo je njemu na čast priredil Churchill.
Med svojim bivanjem v Londonu bo Raab sprejet pri kraljici Elizabeti, imel bo razgovore s Churchillom, z zunanjim ministrom Edenom. s finančnim ministrom Butier-jem in bo nato priredii tiskovno konferenco.
Glasilo avstrijske vladne ljuske stranke «Neue Wiener Tageszeitung« piše. da kar se tiče vprašanj, ki zanimajo Dunaj in London, gre samo za okrepitev sedanjega prijateljstva in za novo spodbudo dobrim odnosom.
List pa pripominja, da je razen strogo avstrijsko-angle-ških vprašanj, še drugo zelo važno vprašanje, pri katerem je Anglija udeležena kot država podpisnica moskovske izjave, ki zagotavlja svobodo in neodvisnost Avstrije. Zatem ugotavlja list, da bi iz Londona utegnila priti nova pobuda glede avstrijske državne pogodbe, in zaključuje s trditvijo, da Raabovo potovanje ne velja samo kot vljudnostna gesta.
BONN, 16. — Trije zahodni visok, komisarji so se sestali danes zjutraj na sedežu francoske komisije. Razpravljali so med drugim o sklepu predsednika nemške zvezne zbornice, da bodo predsednika Zahodne Nemčije volili v Berlinu namesto v Bonnu. Visoki ?° mnenja, da ta sklep v ničemer ne spreminja posebnega statuta Berlina, ter so se sporazumeli, da
PRIMORSKI DNEVNJK
— 2
17. junija
195.1
SPOM1MSKI 1>\KVI
Na današnji dan se je leta 1945 prižel I. kongres Antifašistične fronte žena Jugoslavije.
DANES, četrtek 17. junija
Rešnje telo, Budin Sonce vzide ob 4.14 in zatone od 19.57. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 20.58 in zatone o® 4-4,‘ JUTRI, petek 18. junija Feliks Bogdan
VČERHJ SLAVNOSTNO 0TV0RJEH VI. tržaški mednarodni veleseiem
Velesejem je otvoril general VVinterton ob prisotnosti (obalnih oblastnih in gospodarskih predstavnikov ter zastopnikov tujih držav - Jugoslavijo zastopala gospodarski svetnik delegacije FLRJ inž. Feliks Vrbanac in predstavnik zvezne trgovinske zbornice dr. Ivan Ples - Šovinistični govor rimskega ministra Villabruna in tržaškega žnpana
Včeraj ob 1.7.30 se je pričela polniti terasa Palače narodov tržaškega velesejma za 6. svečano otvoritev te tržaške gospodarske ustanove. Goste je sprejemal podpredsednik velesejma Ulessi, katerega sta spremljala tajnik dr. Chiarut-tini in drugi podpredsednik dr. Paschi.
Na otvoritvi so bili prisotni visoki funkcionarji ZVU in predstavniki gospodarskega življenja: poveljnik cone gen. Winterton, komandant TRUST gen. J. Dobney, ameriški in angleški politični svetovalec Brood in Higges, šef legalnega urada ZVU Reynolds, direktor za civilne zadeve ZVU Vitelli, direktor za notranje zadeve Memmo, direktor za gospodarstvo in finance ZVU dr. Sartori, komandant pristanišča Noakes, poveljnik pristaniškega poveljstva kap. Klodič, šef tiskovnega urada ZVU pol. Sasson, tržaški, milj-ski, zgoniški, repentaborski in devinsko-nabrežinski župan, predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča adv. Forti in drugi. Tuje države, ki razstavljajo na velesejmu pa so zastopali:	Jugoslavijo
inž. Feliks Vrbanac gospodarski svetnik gospodarske delegacije FLRJ in dr. Ivan Ples, predstavnik Jugoslovanske zvezne trgovske zbornice, številni člani gospodarske delegacije v Trstu in tov. Polaj-ner, direktor Export-Projekta iz Ljubljane, ki je organiziral kolektivno razstavo v Palači narodov; Avstrijo je zastopal grof Pace, šef trgovskega urada za avstrijsko zunanjo trgovino v Trstu, Italijo minister za trgovino in industrijo Villabruna, Guatemalo poslanik v Rimu Frančiško Cosen-za Galvez. Grčijo konzul v Trstu PapadopUlos, Švico konzul v Trstu dr. Manz, prisoten pa je bil tudi konzul Haitija.
Otvoritvena ceremonija se je pričela na terasi Palače narodov z govorom podpredsednika velesejma Bruna U-lessija, ki je opisal letošnji
velesejem in dejal med drugim tudi sledeče:
«Mi smatramo, da ima naše mesto posebno prometno funkcijo. Naše mesto ne služi samo enemu klientu temveč širokemu evropskemu zaledju, je prometni sedež najmanj šestih evropskih držav, ki s svojim prometom tradicionalno gravitirajo k našemu empo-riju».
Drugi govornik, tržaški župan Bartoli, pa je kot običajno tudi to priliko izrabil za do skrajnosti neprimerno šovinistično propagando in za prozorna namigavanja na ((dvomljivi svet, ki se zaman skuša razbohotiti v Trstu».
Prav tako odkrito iredentistično je tudi izzvenel govor italijanskega ministra, ki je izjavil, da pomen velesejma presega njegovo gospodarsko vrednost in takoj nadaljeval «o skupni domovini in mestih sestrah«. Svoj govor je končal s patetičnim zaključkom; «Trst je danes in vedno zvezah z usodo Italije«.
Točno ob 18 je stopil na govorniški oder gen. Winter-ton, ki je po krajšem pozdravnem govoru v italijanščini (!) proglasil otvoritev velesejma.
Gostje so si nato ogledali 'fes velesejem in se dalj časa listavili v nadstropju televizije, kjer so gledali nogometno tekmo Francija - Jugoslavija, katero so direktno prenašali.
Največ časa so se prisotni zadržali v interesantnih paviljonih kolektivnih razstav Jugoslavije in Avstrije. V jugoslovanskem paviljonu sta pri vhodu sprejela gen. Win-tcrtona, italijanskega ministra Villabruno, grškega konzula Papadopulosa, političnega predstavnika Francije Lagenestea in durge osebnosti inž. Feliks Vrbanac in dr. Ivan Ples, ki sta gostom razkazala paviljon. Prisotni so v tem paviljonu izjavili, da je viden velik napredek od preteklega leta zlasti glede kvalitete blaga. V jugoslovanskem paviljonu so gostom ponudili tudi tra-
dicionalno slivovko.
Skupina si je nato že ogledala ostale koletkivne razstave, kjer je osebnosti sprejel v avstrijskem paviljonu grof Pace, paviljon Lloyda, kjer je sprejemal goste adm. De Cour-ten, obe kolektivni; jugoslovansko in avstrijsko razstavo lesa in ostale paviljone. Pozneje je bila na upravi velesejma zakuska.
Tako je odprt šesti tržaški velesejem in vnovič moramo pripisati, da je otvoritvena svečanost močno izzvenela v politično-iredentističnem duhu in da je bilo ozračje še močneje zastrupljeno z iredentizmom kot prejšnja leta, kar zlasti potrjuje govor italijanskega ministra.
Vsako politično propagandistično delovanje pa je zlasti na velesejmu izredno škodljivo, poleg tega pa je do skrajnosti neumestno. Iredentistična gospodarska politika je kriva za sedanjo gospodarsko krizo Trsta, ki se odraža zlasti na velesejmu, ki je že izgubil dobršen del svojega mednarodnega pomena in funkcijo posrednika, katero bi tudi po mnenju podpredsednika velesejma, izraženem- v otvoritvenem govoru morala imeti Trst in tržaški vele-
sejem. Kaj lahko rečemo o mednarodnem značaju velesejma, kjer sta dve lepi kolektivni razstavi, interes ostalih držav pa je zelo majhen, saj sta na primer dve tuji državi zastopani z napisom: «Blago bo prišlo«, ena s tremi manjšimi vrečami kave in druga s sedmimi večjimi vrečami kave. To je rezultat politike, ki je prišla do izraza po otvoritvenih govorih.
Včeraj pozno zvečer so izžrebali prve nagrade za obiskovalce tržaškega mednarodnega velesejma. Radio aparat bo dobil lastnik vstopnice 00010 - A IV blagajna D, listek je bel. Drugo nagrado dobi vstopnica 00785 A IV blagajna E zelen in tretjo nagrado 00013 blagajna D bel.
Danes ob 10 dopoldne si bo ogledal velesejem egipčanski ambasador Cedit Mohamed Molahi.
Doslej nabranih 055,900 lir Poziv dolinske občine občanom
Naročnino najlaže poravnaš na upravi
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338
Po pozivu zgoniškega občinskega sveta občanom za pomoč poplavljencem na Štajerskem se je akciji prvi pridružil dolinski občinski odbor, ki nam je včeraj poslal v objavo naslednji poziv:
«Občinski odbor za občino Dolina, je na svoji seji dne 15. t. m. vzel na znanje pretresljivo vremensko nesrečo, ki je težko prizadela naše brate v Sloveniji in
iskreno poziva prebivalstvo dolinske občine, da prizadetim priskoči na pomoči).
Pismu je bilo priloženih 6.000 lir kot prispevek župana in odbornikov Josipa Valentiča. Rudolfa Kosmača, Dragota Slavca, Justa Zuljana in Aleksandra Purgerja. Pričakujemo, da bodo podoben poziv naslovile na prebivalstvo tudi preostale občine.
Včeraj smo za prebivalstvo poplavljene Štajerske prejeli skupno 200.500 lir, tako da znaša doslej nabrana vsota denarja 653.900 lir.
Objavljamo seznam včerajšnjih darovalcev:
J. Oblak 5.000, nameščenci Adria-Impex 22.500, bar «Spor-tivo« pri Sv. Jakobu 1.000, Antonija Rijavec 2.000. B. 500, Leopold Štolfa 1.000. Emilija Rustja 500. dve moški srajci, eno Volneno jopico in eno pižamo, Karlo Križman 500, R.
5.000, Ana Grom 500. Vali Še-nička 500, Marija Lami 500, podjetje Mario Martelanc
30.000, Zadružni konzorcij
10.000, Grobovšek 5.000, Trans .
ODGOVOR NA SPLETKE ..SVOBODNIH” SINDIKATOV
Z VČERAJŠNJO USPEŠNO STAVKO DELAVCI OBSODILI KRIVIČNI SPORAZUM
Delavcem težke industrije so se pridružili tudi številni delavci male industrije - Zborovanje in povorka po mestu
Včeraj je bila v Trstu in terimi ga hočejo delodajalci s
Minister Villabruna si v spremstvu dr. Feliksa Vrbanca in dr. Ivana Plesa ogleduje jugoslovanski paviljon.
PROCES D UMORU TRGOVCA OLINDA ROSfl BlflNCfl
Zaključeno zasliševanje prič in sodni ogled v Ul. Manzoni
V torek bodo začeli z govori odvetnik zasebne stranke, tožilec in odvetniki obrambe
Zasliševanje prič je končno | kušal neko vespo po Ul. Ca-le zaključeno. Po 18 dneh vana v smeri Trga Unita. Ko razprave proti Bozzolu, ki
traja, s kratkimi presledki, od 10. maja dalje, je predsednik včeraj malo pred poldnem zaključil razpravo in določil datum govorov: v torek zjutraj bo najprej spregovoril odvetnik zasebne stranke Caravelli (kakor kaže drugi odvetnik ne bo govoril) nakar mu bo sledil tožilec. Po tožilcu bodo prišli na vrsto odvetniki in sicer Kezich in Berton za Bozzola in Morgera za Sulli-goia. Govori bodo trajali več dni.
Včeraj so zaslišali samo eno pričo in sicer 36-letno Ester Fonda por. Porporato iz Ul Conti, v katero se je zvečer 26 februarja lani zaletel neznanec in nato hitro stekel po Ul. Settefontane. Po njenem mnenju je bilo to srečanje o-koli 20.30.
«Zakaj niste prej tega povedali«, se je oglasil predsednik.
Priča: «Mati mi je odsvetovala in vrhu vsega nisem vedela nič posebnega. Sicer so me dva meseca po zločinu poklicali na policijo, vendar se ne spominjam če sem podpisala kak zapisnik«.
Po teh izjavah se je sodišče odreklo zasliševanju njenega moža, še posebno ker ni videl ničesar; bil je namreč nekaj korakov pred njo.
Se pred razpravo pa je sodišče šlo na sodni ogled pisarne in skladišča v Ul. Manzoni 20. Ogledu je prisostvoval poleg predsednika m porotnikov tudi odvetnik Caravelli za zasebno stranko in vsi trije zagovorniki, dalje bivša uradnica Tinelli, Enrico Sulli-goi, obtoženi Bozzola in predstavniki tiska.
Z vespo v deklico
Okoli pol 12. ure je 23-letni mehanik Renato Rocea preir-
je privozil v višino stavbe št. 15 iste ulice je trčil v 16-letno Lauro Corazzo iz Ul. Pieta, ki je tedaj prekoračila cesto. Ker je Corazzova padla in se poškodovala, jo je njen delodajalec Facace z lastnim avtom pripeljal v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zvitje zapestja leve roke z verjetnim zlomom. Po pomoči so dekle poslali domov ter ji priporočili 10 ali 20-dnevni počitek.
Nezgoda v «Felszeghi»
Medtem ko je stal na 3 metre visokem lesenem mostu v notranjosti ladjedelnice «Fels-zegy» v Miljah, je 23-letni Jože Buron iz Šalita Ubaldini zaradi mokrote zdrsnil in padel na tla, pri čemer se je ranil po glavi, ramenu, roki in nogi. Ker so mu v bolnišnici ugotovili verjetni zlom gležnja, so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo okreval verjetno v 10 ali v 25 dneh.
Včeraj ob 19.10 je 54-letni pomorski upokojenec Ivan Ivančev iz Ul. Geppa 12, katerega so 14. t. m. sprejeli zaradi poskusnega samomora na II. kirurškem oddelku, umrl.
Tržiču od 10. do 12. ure dopoldne stavka delavcev CRDA in Tržaškega arzenala, katerim so se pridružili tudi delavci ostalih ladjedelnic ter nekaterih manjših industrijskih podjetij. Tako je stavkala velika večina delavcev ladjedelnic Sv. Marka, Sv. Roka v Miljah, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala, ladjedelnice Felszegy v Miljah, ladjedelnice «Navale Giuliano«, podjetij Vidali, Kozmann, Dil-fi itd.. Sindikati sporočajo, da se je udeležilo stavke 80 odst. delavcev, med katerimi tudi precej članov Delavske zbornice.
S stavko so delavci predvsem protestirali proti sramotnemu sporazumu o poenotenju mezd in plač, ki so ga sklenili v Rimu in podpisali v Milanu predstavniki »svobodnih« in fašističnih sindikatov. Stavka je pomenila tudi odpor proti zapostavljanju Trsta, ki so ga uvrstili v 3. mezdno skupino, medtem ko bi ga morali uvrstiti v skupino, v katero spada na primer Milan. Razen tega pa so šli delavci v stavko tudi z geslom obrambe ladjedelniške industrije, proti odpustom in za ponovno zaposlitev suspendiranih delavcev.
Proti stavki so nastopili voditelji Delavske zbornice, ki so s posebnim proglasom pozvali delavce, naj se stavki ne pridružijo, češ da ima politične cilje. V proglasu so tudi trdili, da Delavska zbornica ni sprejela uvrstitve Trsta v tretje mezdno področje ter da je tudi ne bo sprejela in da se bo proti temu če bo treba «tudi borila«. Vse to pa seveda ni prepričalo delavcev, saj ni ta uvrstitev glavno vprašanje, marveč sporazum v celoti, ki ni zadovoljil niti delavcev 1. mezdnega področja, ker določa le neznatne poviške mezd. Zato je ta proglas Delavske zbornice le ogorčil delavce, ki se tudi vedno bolj zavedajo, da je treba voditi sindikalno borbo tu na kraju samem, ne pa pasivno sprejemati razne škodljive sporazume, ki jih skoraj avtomatično raztegujejo na Trst.
Za stavko je tudi značilno, da so se pridružili delavcem ladjedelniške industrije tudi delavci nekaterih malih kovinarskih podjetij, kar pomeni, da je vse delavstvo pri-
pomočjo «svobodnih» sindikatov opehariti.
Med stavko so se delavci zbrali na zborovanju v Domu pristanških delavcev, kjer sta jim govorila \ajnik kovinarskega sindikata ES in deželni tajnik CGIL za Benečijo. Po zborovanju so šli delavci v sprevodu po mestu in se nato opoldne vrnili na delo. Zborovanje je bilo tudi v Miljah, in sicer ob 15.30 uri. Tajništvo ES je včeraj predlagalo Zvezi industrijcev neposredna pogajanja v Zvezi s poenotenjem mezd in njihovim izboljšanjem.
Včerajšnja stavka in sprevod delavcev po mestu kažeta da je delavstvo pripravlje. no na odločno borbo, da se sporazum o poenotenju mezd v Trstu ne uresniči. Sindikati morajo s to borbeno voljo delavstva računati m jo upoštevati, jo pospeševati in pravilno usmerjati, ker je skrajni čas, da se postavi samovolji in predrznosti delodajalcev močan jez. Prav zato morata biti dosedanji dveurni stavki le začetek odločnega sindikalnega gibanja, s katerim si bo delavstvo priborilo boljše mezde, to je boljše življenjske pogoje, hkrati pa preprečilo vse poskuse krčenja raznih industrijskih obratov, zlasti pa ladjedelniške industrije.
Pogrešana starka se je vrnila domov
Pred dnevi je izginila z doma 75-letna Marija Veronio vd, Maraffa iz Ul. Torricelli 6, katero je policija takoj po prijavi začela iskati. Včeraj pa je njen sin, ki je prijavil njeno izginotje, ponovno prišel na policijo in pojasil, da je mater pripeljala domov mlekarica, ki prinaša njegovi družini mleko iz Trebč. Mož. ki ni poznal imena mlekarice, je pojasnil, da je mlekarica opazila njegovo mater, ko je izgubljeno tavala po vasi. Vprašala je kaj išče, vendar je po odgovorih opazila, da je starka verjetno izgubila spomin.
Roka v stružnici
S prognozo okrevanja v 20 dneh so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 441-let-nega Andreja Valentina iz Ul. Domus Civica 11, kateremu pravljeno na borbo za izbolj-. so zdravniki ugotovili zlom žanje mezdnih pogojev in da prstanca leve roke in rane na ne sprejme sporazumov, s ka- | isti roki.
Valentino je pojasnil, da je med delom v električni centrali splošnih skladišč v novem pristanišču vtaknil roko v stružnico.
Zaradi spolzke ceste kljub zavori podrl otroka
Ko je 43-letni mehanik Vit-torio Potrata iz D'Annunziove-ga drevoreda privozil s svojo vespo do Ulice Rigutti, je zavrl, da bi tako preprečil trčenje v 10-letno Nello Sanicolo iz Ul. Rigutti 9. Pri tem pa je zaradi spolzke ceste zdrsnil in kljub temu oplazil dekletce, ki se je skupno z njim zvrnilo na cesto.
Medtem ko so Sannicoloje-vo odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, se je Potrata zatekel tja s svojim vozilom, Tu so dekletce zaradi udarca na glavi in prask na zgornjih udih pridržali s prognozo o-krevanja v 8 ali 8 dneh na opazovalnem oddelku, Potrati pa so samo izprali rano na desnem komolcu in ga poslali domov, kjer se bo sam zdravil kakih 8 dni.
Trst 40.000, družina F. Rupe-na 40.000, Centralsped 10.000, Rudolf Pavletič 15.000, Sud-export 3.000, dr. Jože Skrk 2.000 lir.
Opozarjamo vse, ki svojih prispevkov še niso oddali, da to lahko store na uredništvu našega dnevnika v Ul. Mon-tecchi 6, na upravi v Ul. sv. Frančiška 20/111, na sedežu OF v Ul. R. Manna 29, na sedežu Zveze prosvetnih delavcev v Ul. Roma 15 in na odborih OF.
CONSKI UPRAVNI ODBOR
Odobren proračun združenih bolnišnic
Conski upravni odbor je na svojih zadnjih sejah med drugim pregledal proračune za tekoče leto; občinske podporne ustanove za Milje, združenih bolnišnic in otroške bolnišnice «Burlo Garofolo«. Proračun ECA za Milje je bil odobren s predhodnim znižanjem nekaterih postavk, da se zmanjša primanjkljaj, ki bo sicer krit z državnim prispevkom. Proračuna združenih bolnišnic in otroške bolnišnice »Burlo Garofolo« pa sta bila odobrena brez sprememb, ker sta uravnovešena.
Na svoji zadnji seji 5. t. m. je conski upravni odbor izrazil ugodno mnenje o sklepu tržaškega občinskega sveta, s katerim je bila odobrena od 1. jan. 1954 dalje osebna dopolnilna doklada in draginj-ska doklada občinskim uslužbencem, ki so bili vključeni v stalne sezname po 1. juliju ■1923. vse dokler ne bo vprašanje izenačenja pokojnin za vse občinske uslužbence dokončno rešeno tako, kot predvideva nov pokojninski pravilnik, ki je sedaj v študiju pri kompetentnih oblasteh.
Navodila za promet
pred in med dirko Trst-Opčine
Ob nedeljski avtomobilski tekmi in sobotnem treningu bo cesta Trst - Opčine ves čas zaprta za promet. Prav tako bodo zaprte stranske ceste in sicer v soboto od 16. do 20. ure ter v nedeljo 20. t. m. od 9.30 do konca tekmovanja. Proga bo tekla po sledečih cestah; Trg Dalmazia - Ul. F. Severo - Kamnolom Facca-noni - Obelisk - Narodna ulica do križišča s Trbiško cesto.
Vsa vozila, katerih teža presega 30 ton, kakor tudi tista, ki vzdržujejo javne proge za ali iz Trsta bodo morala voziti po Trbiški cesti. Promet vozil za tribune pri kamnolomu Faccanoni bo speljan po Ul. Giulia, Drevoredu Sanzio, Sv. Ivan, Ul. D. Chiesa ali pa mimo konjskega dirkališča na cesto na Katinaro in Trbiško cesto.
Promet iz cone okoli Vile Giulia bodo usmerili proti mestu po Ul. Romagna. Ul. Ovi-dio in Ul. Commerciale.
Zaradi popravljanja vodovodne napeljave bo cesta proti Sv. Križu od km 12.500 SSN 14 naprej od 21. junija zaprta za promet z vozili. Iz istega razloga bo po 21. juniju zaprta Ul. Costalunga od št. 312 do št. 179.
VHG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 17. junija 1954
ob 20.30 uri
V LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU
komedija Mary Chase «HARVEYj
Jutri 18. junija 1954 ob 20.30 uri
V LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU
Bettijeva drama uZLOCIN NA KOZJEM OTOKUn
V soboto 19. junija 1954
ob 21. uri pri SV. ANTONU
komedija. Mary Chase iHARVEYi
V soboto 19. junija 1954
ob 21. uri v KORTAH
Herbertova komedija »VSAKIH STO LE Tli
C šolski: prireditve )
SOLSKE RAZSTAVE
V Trstu - v Ul. sv. Frančiška,
osnovna šola danes 17. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
V Trstu - Nižja industrijska strokovna šola Rojan, Ul. Mon-torsino 8 do ponedeljka 21. junija t. 1. vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure.
Na Opčinah, državni industrijski strokovni tečaj, do vključno 20. t. m. od 10. do 19. ure.
V Škofijah, danes 17. t. m. popoldne.
V Plavjah, danes dopoldne.
Sv. Barbara, danes ves dan v
šoli/
V Zavijah danes ves dan.
Industrijski strokovni tečaj v
Dolini, danes in 20. t. m. v šolskih prostorih.
SOLSKE PRIREDITVE
Zaključna prireditev slovenske osnovne šole v Sv. Križu bo rta praznik danes 17. t. m. z začetkom ob 19. uri v župnijski dvorani. Na sporedu so prizori, petje, recitacije, rajanje in Kun-čičeva enodejanka «Mirko in abeceda«. V šolskih prostorih bo razstava deških in dekliških ročnih del. Vabljeni!
Danes 17. t. m. ob 17. uri priredi slovenska osnovna, šola v Boljuncu petdejanko ((Sneguljčica«. Vabljeni vsi.
( H KITIKK IN POKORILA;
Intimen kulturni dogodek v dvorani SHPZ
Jože Tiran, režiser in igralec Mestnega gledališča v Ljubljani, je v pravem pomenu besede pripovedoval Cankarjevo knjigo o ((Beli krizantemi», to najglobljo izpoved Ivana Cankarja, umetnika, v odnosu do občinstva in krivičnih recenzentov njegove umetnosti.
Tiran govori, pripoveduje in ne recitira. Kontalc z občinstvom je bil takoj vzpostavljen. Njegova beseda zveni preprosto, razumljivo in sugestivno. Glasba Bojana Adamiča je v sremljavo občuteno interpretirala pianistka Damijana Bra-tuzeva.
Dvorana je bila polna občinstva, ki je ob koncu užitka polnega večera navdušeno ploskala pripovedovalcu Jožetu Tiranu in Damijani Bratuževi.
-Al
ZAKI.JDr.IVE PRIREDITVE !\IA SLOVENSKIH ŠOLAH
Formalen zaključek pouka na slovenskih osnovnih šolah z razdelitvijo spričeval
Slovenske osnovne šole so včeraj tudi formalno zaključile s šolskim letom 1953-54. Po šolskih mašah so učencem v razredih razdelili spričevala, v nekaterih šolah pa so potem sledile še zaključne prireditve. O učnih uspehih bomo podrobneje poročali naknadno, za danes pa še nekaj o včerajšnjih prireditvah in šolskih razstavah;
V UL. SV. FRANČIŠKA je bilo zelo živahno. Poleg vseh otrok in učiteljskega o-sebja, se je v eni od učilnic zbralo tudi lepo Število staršev, ki so prisostvovali zaključni prireditvi, pri kateri so soaelovali vsi, od najmanjših do največjih. Učenci I. razr. so nastopili z deklama-cijskim dvogovorom »Pripovedka o nosku«, z deklamacijo »Ciciban - cicifuj« ter še z deklamacijo s telovadbo »Zvončki«. Najmanjši so svo-
| OB VČERAJ DO DANES J
na
Med delom pri gradnji neke hiše v Ul. Aliče je 47-letnemu Mariu Balbiju iz Milj padel na glavo z višine 8 metrov kos
opeke.
Takoj po nezgodi so Balbi-ja, ki je imel podplutbo na glavi, odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Okreval bo, Če seveda ne bo komplikacij, v 6 ali 8 dneh.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE | Battista Clpolat, 46-letna Miran-
„	   ,	da Morgutti por. Varagnolo, 86-
Dne 18	n	letna Te resa Giusti por. Dolais,
•stu 8 otrok umrlo je 7	|	67_|etn,| vittorio Violin, 87-letna
Trstu
porok je bilo 10.
POROČILI SO SE: težak Al-fredo Srebout in gospodinja Car-mela Gallone, inšpektor C.P. Na-tale Barbariol in uradnica Or-rvella Heperti, mehanik šofer Bruno Terzon in gospodinja Gemma Gei, delavec Carmen Furlanich in gospodinja Nerina Radin, dr. prava Leonardo Cal-derari in dr. prava Luisella Ure-ro, agent C.P. Giovanni Pieri m gospodinja Maria Spazzapan, zidar Andrej Sosič in gospodinja Ema Raseni, mesar Cosimo Bran-cale in gospodinja Amelia Rlga-monti, strojnik pomočnik Livio Susnlg in knjigovez Orsola Ter-zulli, elektromehanik Ello Česa, ratto in delavka Iolanda Salvador.
UMRLI SO: 65-letnt Giovanni
Gioseff.a Caharlja vd. Cossutta, 82 letni Massimiliano Gezzi, 69-
letni Ottavio Tassotti.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI; z Reke s 5.700 t raz. nega blaga in 3 potniki Jug. ladja »Istra«; iz Port Arturja z 9.181 t premoga angl. ladja »John Lyras»; iz Gradeža s 104 potniki ital.	ladjia	»Grado«,	iz	Barija z
2.000 t žita Ital. ladja «Trtton Maris«, iz	Gradeža	s	6 potniki
ital,	ladja	»Grado«,	iz	Benetk s
43 t	raznega blaga	In	8 potniki
ital. ladja »Barletta«; Iz Valencie z 725 t vina ital. ladja «Bacco»; iz Benetk s 114 t raznega blaga in 63 potniki it. ladja «Esper!a».
Danes Je iz Benetk priplula z
940 t raznega blaga ital. ladja «Duiino».
ODHODI: prot) Reki * 7 bolniki Ju«, ladja »Bakars; proti Splitu prazna ital. ladja »Mu rex», proti Gradežu s 5 potniki ital. ladja »Grado«, proti Raven-n( z 240 t bencina ital. ladja (iMarla M.», proti Genovi z 2.300 t litega železa Ital. ladja «Elba», proti Gradežu z 97 potniki Ital. ladja »Grado«, proti Nevv Yorku prazna amer. ladja »Cblan lireez«, proti Reki prazna argent. ladja »Rio Quarto».
VREME VČERAJ Najvišja temperatura 25.3, naj nižja 20.3, ob 17. uri 22.8, zračni tlak 1016.7 stanoviten, veter 24 km vzbod-sever-vzhod, vlaga 71 odatoi., padavine 0.7 mm, 9/10 oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 20.1 stopinje
je točke podali kar se da prisrčno. Učenci drugega razreda so nastopili z deklamacijama «Zlata ptička« in «Vprašanje sončecu«. Učenci tretjega razreda pa so najprej zapeli pesmico «Ena ptička priletela«, nato pa sta sledili še deklamaciji »Tinček pobalinček« in »Ob potoku«. Učenka in učenec IV. razreda sta dovršeno deklamirala Prešernov «Krst pri Savici«, zbor istega razreda pa je zapel venček narodnih. Učenci V. razreda so nastopili z zborno recitacijo »Soči« in s prizorčkom «Muckin dom«, za zaključek pa so zapeli Je pesmico »Mravlja«.
Učencem in učiteljicam je treba priznati, da so vestno pripravili program, posebno pa moramo pohvaliti pevske točke.
Po prireditvi so si starši o-gledali tudi šolsko razstavo, na kateri ne manjka izredno lepih ročnih izdelkov, predvsem dekliških. Čedne so tudi risbe in slikanice, katerih mnoge odražajo kar majhne talente.
Med malčki in odraslimi, zlasti pa z učiteljstvom, je bilo mnogo rokovanja in še več želja, da bi se s prihodnjim šolskim letom zopet snidli.
NA OPČINAH
Razstava učencev industrijskega tečaja na Opčinah nas je presenetila bodisi po številu razstavljenih predmetov bodisi po kakovosti posameznih izdelkov. Štiri prostorne učilnice so bile napolnjene z vsakovrstnimi ročnimi deli, ki so jih za razstavo pripravili marljivi učenci. Preveč prostora bi nam zavzelo naštevanje najlepših in najboljših izdelkov, zato se moramo omejiti na splošno pohvalo vsem razstavljavcem, ki velja istočasno profesorskemu zboru za njegov trud ln požrtvovalnost pri delu z. učenci.
V moškem oddelku I„ II. in III, razreda so nam najprej padle v oči tehnične risbe,
med katerimi naj še posebej omenimo načrt za enodružinsko vilo, izdelan do najmanjših podrobnosti. Nadalje smo občudovali razne lesne izdelke, predvsem pa povsem izdelano krožno žago in kovačnico.
V ženskem oddelku III. razreda so prišla do izraza predvsem razna ročna dela, nekatera še posebno mojstrsko izgotovljena. V.ideli smo različne ženske obleke, vezane prte, čipkaste garniture, vezenihe na splošno ter mnogo risb z narodnimi motivi. Podobne predmete smo občudovali v učilnici, kjer so razstavljale učenke II. razreda. Skorai neverjetno se zdi, da so razni šali, jopice, obleke, bluze in drugi predmeti delo rok de-kletc, starih komaj 12 ali 13 let. Toda tudi učenke I. razreda so se močno postavile-rjuhe s čipkami, vajenice, o-troška oprema, čipkasti prtiči in risbe so zbujale splošno občudovanje.
Se enkrat naj poudarimo, da je razstava odlično uspela ter zasluži, da si jo vsi Openci ogledajo. Zanima nas še, ali si jo bodo ogledali tudi tako številni predstavniki šolskih in drugih oblasti, kot so to storili ob razstavi italijanskega industrijskega tečaja.
S skromno, a prisrčno proslavo so včeraj v slovenski osnovni šoli
PRI SV. ANI zaključili šolsko leto.
Kot vedno je bil deležen največje pozornosti nastop u-čencev in učenk prvega razreda, ki so v parih in posamezno lepo deklamirali nekaj pesmi. Učenci drugega razreda so se predstavili z deklamacijo, dve deklici pa sta prisrčno zapeli tisto Zupančičevo o mucki in smetani. Pohvalo zasluži tudi učenec četrtega razreda S. Bjekar, ki je zelo lepo deklamiral Gregorčičevo »O nevihti«. Sledil je nastop štirih učencev tretjega razreda, ki so zaigrali jaljivo-poučen prizorček »Pred sodnikom«. Ob koncu so še učenke petega razreda v zboru zapele, pod vodstvom upravitelja Grbca, dve pesmi.
Po sporedu se je upravitelj I. Grbec z glasom, v katerem so se poznale zatajevane solze, poslovil od učiteljev, staršev in svoje mladine, ker odhaja v pokoj.
Ljudska .prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU VIII. redni občni zbor bo v
nedeljo, 20. t. m, ob 8.30 uiri v Utici R. Manna 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev;
2. Poročila funkcionarjev;
3. Poročilo nadz. odbora;
4. Volitve novega odbora;
5. Razno.
Ako ne bo ob napovedani uri navzoče za sklepčnost potrebno
število članov, bo občnj zbor po čl. 23 društv. pravil pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih.
Odbor.
Sola Glasbene Matice v Trstu. Razdelitev spričeval in letnih poročil bo v petek 18. t. m. ob 18. uri v šolskih prostorih. Poleg gojencev so vljudno vabljeni tu-dj starši.	*
RAZPIS
Podporno društvo »Dijaška Matica« razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1954-55.
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo prt upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ulici Roma 15, II (pri SHPZ).
2. Prosilci lahko zaprosijo:
a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca;
b) za znižanje vzdrževalnih« v Dijaškem domu;
c) za podporo za plačevanje voznine za vozeče še dijake; č) za šolske potrebščine in izposojo šolskih knjig;
d) za podporo v drugih oblikah.
3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa sprejema do 15. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku;
4. Vsa potrebna navodila in nasvete prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor podpornega društva »Dijaška Matica«.
Darovi in prispevki
V počastitev spornima pok. Alda darujeta teti Marija in Antonija 1.000 lir za Dijaško Matico.
iz le tš
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 27. t. m. izlet na Učko in v Opatijo. Vpisovanje na sedežu društva še jutri. Odhod izletnikov na Nanos bo v nedeljo
20. t. m. ob 5. uri zjutraj iz začetka Ul. F. Severo.'
Okrajni odbor OF za dolinski in miljski okraj priredi enodnevni izlet 27. t. m. v Klanec ob tradicionalnem prazniku, ki bo spremljan s kulturnim sporedom. Potuje se z vlakom, povratek z avtobusom. Vpisovanje na sedežu v Dolini in običajnih mestih po vaseh v večernih urah samo še danes 17. t. m.
OF Lonjer - Katinara priredi 4. VII. 1954 izlet za svoje člane v Cerkno, bolnica »Franja«.
Vpisovanje do sobote 19. t. m. na sedežu v Lonjerju od 20. do
21. ure.
Okrajni odbor OF Nabrežina organizira dvodnevni izlet v Ljubljano 3. in 4. julija. Vpisovanje na običajnih mestih se zaključi 20. t. m.
Rossetti. 15.00: «Zavite stopnice« D. McGuire, G. Brent.
Excelsior. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 15.00: ((Norosti«, A. Fa-brizl C Del Poggio.
Nazionale. 15.00: «Hiša na kle-čevju«, R. Milland, G. Russel.
Filodrammatico. 16.00: ((Plenjenje Rima«, P. Cressoy, H. Remy.
Arcobaleno. 15.00:	((Rabljev vo-
zel«. R. Scott, D. Reed.
Auditorium. 15.00: »Slavna žena« L. Young, J. Cotten,
Astra Rojan. 14.30: «Smo v pasaži«, S. Loren, C. Dapporto.
Cristallo, (Trg Perugino) 14.00; «Osvajalci lune«.
Grattacielo. 15.00: ((Nasilnost na jezeru«, L. Armar.da, S. Crisi.
Alabarda. 15.00: «Pojem zate«, G. Di Stefano, H. Remy.
Ariston. 16.00: «Show Boat« K. Grayson, H. Keel
Armonia. 14.45: »Telički«,
Aurora. 15.00:	«E1 Gringo«, J.
Payne, A. VVhelan.
Garibaldi. 15 00:	«Predsednica»,
S. Pampaniini, C. Dapporto! Mladoletnim prepovedano.
Ideale. 15.00: ((Tarzan in lovci na slonovo kost«, L. Barker.
Impero. 15.45: »Prijateljice noči«, F. Arnoul, P, Cressoy. Mladini Izpod 16 let strogo prepovedano.
Italla. 15.00: «Pojem zate«, G. Di Stefano, H. Remy.
Viale. 14.30: «Solun, gnezdo vohunov«, G. W. Pabst.
Kino ob morju. 15.00: «Osvojitev Everesta«.
Massimo. 14.30: «Ne iščite zločin- I ca«, J. Payne. Mladoletnim pre-1 povedano.
Moderno. 16.00: «Volkulja», Ke-rima.
Savona. 15.00: «Aprll v Parizu«, ! D. Day.
Sv. Marko. 14.00:	»Ukročena
Amazonka«, J. Leslie.
Secolo. 15.00: ((Tripolitanska devica«, V. De Carlo.	I
Vittorio Veneto. 14.30:	«Sanje
Boheme«, K. GraySon
Azzurro. 14.00: ((Dvoboj na Rio d'Argento», A. Murphy,
Belvedere. 15.30: »Zaklad sekvoj* K. Douglas.
Marconi, k.JO: «Sonce v očen»i G. Ferzetti.	....
Novo citre. 14.30: ((Malezijski po Stolovec«, R. Richardson, Orieon. 14.00: «Proti vsem zastavam«, E. Flynn.	,,
Radio. 14.30:	»Prav	vi ste S*
želeli«, W. Chrari.	.
Venezia. 14.00: »Osvajalci Sirte»> J. Payne.
POLETNI KINO:
Grad sv. Justa. 21.00:	«ZaklW
svete reke«, J. Payne. ,, Arision. 21.00: «Show Boath«, *>
Grayson,	u
Rojan. 20.30: »Kora Terry». «
Paradiso. 20.15:	((Dunajska
leta«.	t
Ponziana. 20.30:	«Nancy gre
Rio«, J. Powell.
Arena dej fiori. 20.30: »Beli P* kel», S. Granger.	.
Garibaldi. 20.30:	»Predsedn«3''
S. Pampaniini.
ČETRTEK, 17. Junija 1954. JKidsLOVAVhKA CONA 'i' It STA
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30.	„
7.00 Jutranji koledar; 7.30 ze ski kotiček; 14.15 Beležke o ten niki:	14.20 Lahka in zabav«* glasba; 14.45 Šport doma ih / svetu; 15.00 Rezervirano za Prsj nos mladinskega festivala;
Igra orkester Willy
17.30 Narodne pesmi naših *** jev; 18.00 Poročila v hrvašči"1! 18.15 Poje Yma Šumak; Glasbena kronika; 18.40 IfflPfJ’, zavija na klavirju izvaja
mir Sepe; 19.20 Šport; 23.00 nja poročila v italijanščini; «■ Glasba za lahko noč.
T it b r ■ i.
306.1 m ali 980 kc-aek
10.15 Mozart: Koncertna nija za violino, violo in orkestri
10.44 Melodije iz revij; 11.30 Ur daja za najmlajše: 12.00 Oprt' ne melodije; 13.00 Iz opero« sveta; 14.00 Slavni violinisti L pianisti; 15.00 Slavni pevci: tl-Slovenski motivi; 18.00 Bee\.,. ven: Koncert za klavir ln or»c ster št. 3; 18.35 Koncert zbor* Igo Gruden iz Nabrežine; Mamičina povestica; 20.00 SP°r! 20.05 Vokalni oktet iz LjubljZJU
20.45 O današnjih tekmah sve; tovnega nogometnega prvenst*•
21.00 Dramatizirana zgodba; 2Z"> Čajkovski: Romeo in Julija.
T lt S T i.
11.00 Napolitanski orkejteh
11.30 Komorna glasba: 13.25 F* , tazija lahke glasbe; 16.00 P. scagrai:	»Cavalleria rust-ican**;
17.45 Prenos a svetovnega nos metnega prvenstva.
« i, o v k A J .1 A
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.35,	6.00,	JJ.jj”1
13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in
12.00 Otroške pesmi Karla T horja; 12.30 Opoldanski orke:str« ni spored; 13.55 Slovenske n?.riJC ne pesmii; 15.30 Melodije E. W“1,j teufla in Josefa Straussa; 1'L,. Popoldanski vokalno - instruicv,, talni koncert; 17.10 Igrajo zat>a ni ansambli; 18.00 Odlomki Svarove opere ((Prešeren - .jfjuj vo od mladosti«; 18.30 Družih*c. pogovori; 18.40 Zabavni
20.00 Kulturni	pregled: ((Četrtkov večer« slovenskih mj in plesov.
STAVBNE PARCELE PRODNI
po ugodni ceni, Kolonja, Tel*1 ntrati na štev. 91-512.
OTROKA V OSKRBO
družina v najbližja okolici TrS , Naslov na upravi «PrimorsK«
dnevnika«.
VAJEN'
ŠTIRINAJSTLETNEGA
MU-
CA trgovin, pomočnika išče. . slov na upravi ((Primorske* dnevnika«, Ul. sv. Frančišk*
ADEX lZLEjj
3. in 4. julija 1954 izlet na
BLED
v NOVO GORICO LABIN
4. julija 1954 izlet v POSTOJNO
Vpisovanje do 24. t. pri »Adria-Express«, “ 1 F. Severo 5-b - tel. 2924 ■
Pri «Adria-Expres5» s0
v prodaji vozni listki z* avtopulman iz TRSTA BELJAK. VRBO DEN). CELOVEC iD GRADEC.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIH1VO 14 tel 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
PRIMORSKI DNEVNIK
JE TVOJ ZVESTI SPREMIJEVALEC SKOZI VSE LETO. — OBVEŠČA TE HITRO IN TOČNO u VSEH DOMAČIH IN TUJIH DOGODKIH.
Oddolži se mu s tem, da mu poravnaš naročnino pred koncem meseca.
Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolc^11 umrla na kliniki v Ljubljani naša draga sestra ,n svakinja
.SI.AM PAHOR
učiteljica v Trstu.
Pogreb blage pokojnice bo v petek 18. junija P° poldne v Ljubljani z. 2al.
Žalujoče sestre: Mina, Marija, AnS«1*’ brat Karol z ženo MiieD in ostalo sorodstvo.
Ljubljana - Trst, 17. junija 1954.
Primorski dnevnik
17. Junija 1954
—:—-i—m.
OB PRVI OBLETNICI	DELAVSKE
Proti državnokapitalisticnsmu izkoriščanju
Z zaključne prireditve na šoli v Ul. Donadoni
Zaspan in utrujen je Horst i lo za običajni počitek, se ni Schlaffke prišel 16. junija bilo zgodilo nič. Horst je bil 1953
na delo točno ob 6.30. besen, ker je spoznal, da so
Niti sanjalo se mu ni, da ga bodo že čez kratek čas nekateri imenovali revolucionarnega junaka, drugi pa a-genta Wall Streeta. Horst je delal kot monter pri gradnjah ob Stalinovem drevoredu, katerega so naredili za najlepši del vse vzhodnonemške prestolnice. Med vojno je bil ta ne preveč lepi glavni bulvar v tej delavski mestni četrti, na obeh straneh katerega so se vrstile velike stanovanjske hiše, popolnoma Porušen. Medtem ko je morala večina vzhodnih Berlinčanov graditi luksuzna stanovanja in razkošne trgovine 2a mogočneže enotne socialistične stranke. Ljudska demokratična vlada je poskrbe-ia, da so si šolski otroci in zahodni časnikarji, ki so prihajali na obisk, ogledali ta drevored pod organiziranim Vodstvom in se na lastne oči Prepričali o uspehih socializma.
Horst je delal na južnem G bloku s približno 50 drugimi delavci, ki so bili enako stari ali nekoliko starejši kot on. Zaslužil je 1,52 Vzhodnonemških mark na uro. Z mesečnim zaslužkom 280 mark — kolikor povprečno Prejemajo vzhodnonemški delavci — je lahko kril življenjske stroške, če je seveda jedel meso samo enkrat na teden in sploh pozabil, da obstajajo tudi take stvari kot so mleko, sadje in cigarete.
Horst in drugi delavci zaposleni pri delih ob Stalinovem drevoredu so bili zaskrbljeni in jezni zaradi nameravanega zvišanja delovnih n°rm, ki so ga objavili nekaj tednov prej. Te norme so določili režimski načrtovalci kot povprečno količino dela, ki ga mora narediti vsak delavec kake določene industrijo in po njih so določili tudi mezde. V začetku maja so režimski predstavniki — sindikalni voditelji, upravniki državnih trgovin, voditelji u-darnikov in prostovoljnih brigad — delali propagando za “Prostovoljno zvišanje norm«, ki naj bi ga bili zahtevali de-l*vci sami, da bi pokazali svoj zanos.
Dne 12. junija so Horsta Skupaj z drugimi delavci poklicali z dela, da bi jim prestali osnutek pisma, ki bi ga morali podpisati. V. njem je mio napisano med drugim: skrbnih razpravljanjih
Pristajamo, da se delovne norme splošno zvišajo za povpreč-n° 10 odst. in to od 1. maja 1953 dalje.« Ko so delavci to slišali, so bili ogorčeni. Horst Is vzkliknil; «Ne podpišimo! Protestirajmo pri ravnatelj-stvu!„
Pol ure pozneje je prišlo
15
predstavnikov partije, sin-
dikata in ravnateljstva. Pomešali so se med delavske skupine
in začeli, kot je de-1*1 Horst, «mlatiti prazno sla-?m> ki jo premlevajo zdaj že let — namreč, da moramo hslati še bolj trdo, da bomo Pozneje lahko bolje živeli«, delavci so čedalje glasneje m ostreje ugovarjali, tako da
So
omenjeni funkcionarji po-
nervozni, ker so se ba-
* da se ne bi začeli zbirati udj drugi ljudje. Zato so
Predlagali, naj bi« nadaljevali ^spravljanja v neki na pol dograjeni dvorani.
Ihi se je debata še bolj zaostrila. Delavci so sklenili,
* bodo imeli prehodnji dan 11. uri dopoldne splošni
s®stanek. Drugo jutro zgodaj )e Prišlo več kot 20 funkcionarjev in vsak izmed njih je ral okoli sebe nekaj delav-Cev> katerim je začel dajati n^glene obljube. Ob 11. uri ta razpravljanja še vedno rajala in delavci so pozabili sklicani sestanek, čeprav
i Horst stopal od skupine do skm
delavce ukanili. V nedeljo je čital kratko poročilo o dogodkih v Stalinovem drevoredu v nekem zahodnoberlin-skem časopisu, ki ga je vsako nedeljo na skrivaj bral, in je bil nekaj časa kar ponosen.
V ponedeljek, 15. junija zjutraj je začel s sodelavci razpravljati o uvodniku, ki ga je priobčilo glasilo sovjetskega visokega komisariata «Tae-gliche Rundschau«. Rod naslovom «Proč s kovaškim kladivom« je članek znova potrjeval «nove smernice«, ki jih je bila vlada objavila nekaj tednov prej. Obljubljal je bolj človečansko in strpno politiko, ter priznaval, da je vlada v preteklosti naredila marsikatero napako, ker je bila preveč zahtevna.
Ob 9.15 je Horst pogledal s svojega odra in ugledal pod seboj vseh 250 delavcev z bloka št. 40, ki so korakali v sprevodu in vzklikali drugim delavcem: «Mi demonstriramo proti novim normam. Pridite še vi z nami!* Horst je brez najmanjšega oklevanja naglo zapustil delo in se jim pridružil. Isto so storili tudi drugi delavci, ki so delali na istem odseku kot on, razen nekaj preddelavcev. Delavska množica je obhodila vse delovne odseke ob Stalinovem drevoredu in ko so se ji pridružili skoraj vsi delavci, se je usmerila proti središču vzhodnega Berlina.
Po osmih letih sovjetske zasedbe in 12 letih vladanja nacistov je bil to prvi protestni pohod v Berlinu. Horst je korakal z delavci, da da du-ška svoji jezi in ni vedel niti po katerih ulicah hodi, in niti kje se bo pohod ustavil. Nič ni premišljal kakšne posledice bi lahko nastale iz tega zanj in za druge. Prav tako se je godilo tudi ostalim delavcem. Korakali so brez določenega načrta, brez cilja in brez voditeljev. Hoteli so samo protestirati.
In Berlinčani so odgovorili s tem, da so naglo splezali z zidarskih odrov pri drugih gradnjah in da so zapustili tovarne ter se pridružili korakajoči delavski množici. Na poti proti središču mesta so srečali samo maloštevilne stražnike od običajno povsod navzoče ljudske policije, in še ti so se takoj umaknili. Nekateri so' jim celo pomahali z roko.
Sprevod je šel mimo univerze in delavci so povabili dijake, naj se jim pridružijo. Nato so šli mimo sovjetskega veleposlaništva, ki se ponosno dviga nad mestnimi ruševinami. Nihče se ni niti ozrl nanj, kar je bilo dokaz, da so delavci hoteli protestirati samo proti nemškim delavskim voditeljem in vladi. Ko so dospeli do Brandenburških vrat na meji z zahodnim Berlinom. so se obrnili in se spet usmerili proti vzhodu.
Blizu meje stoji blok poslopij, ki jih Hermann Goe-ring dal zgraditi za svoje letalsko ministrstvo in ki so zdaj sedež vzhodnonemške vlade. Ko so demonstrantje prišli tja, je ljudska policija
takoj zaklenila glavni vhod,
bricht, voditelj enotne socialistične stranke, in Otto Gro-tewohl, predsednik vlade, sta na splošno in upravičeno veljala za najmogočnejša vzhodnonemška oblastnika. Klicanje njiju dveh je pomenilo že skoraj upor, vendar pa je moralo preteči nekaj časa, da so se delavci tega zavedli.
Najprej sta se pojavila ob oknu oba ministra za gospodarske zadeve Rau in Selb-mann in takoj spet izginila, ker se je kričanje množice povečalo. Namesto njiju je prišla podtajnica v zunanjem ministrstvu, gospodična Wal-ser, ki se je predstavila kot glasnik vlade. Množica pa je ni dobro razumela in začela vzklikati, da noče poslušati Ulbrichtove tajnice, ampak njega samega. Nato je prišel na dvorišče Selbmann in stopil na neko mizo, da bi govoril delavcem. Sleherno nje-
govo besedo, so delavci sprejeli z opazkami, s katerimi so se norčevali iz njegovega zajetnega trebuha, negovanih rok in njegove zunanjosti na splošno.
Kot naslednjega glasnika je vlada poslala profesorja Ha-vemanna irt s tem pokazala gioboko nerazumevanje psihologije množice. Havemann je začel razburjenim delavcem govoriti o gospodarskih temeljih in o protislovjih njihovega sedanjega zadržanja ter o odnošajih težke industrije do potrošniške v dobi socialistične obnove.
Nato so delavci začeli odgovarjati vladi. Drug za drugim so stopili na mizo in spregovorili nekaj besed ter spontano in gnani od lastne logike posiopno razširili svoje pritožbe od norm tudi na zadevo svobode kot celote.
(Nadaljevanje rledi)
Zmagala
Nastop pevskega zbora
Učenke I. razreda so uprizorile prizorček »Perice«
VLOGA LETALSKIH SIL V PREJŠNJI SVETOVNI VOJNI
industrija,
,*uPine in jih opozarjal nanj. ko ____________________
SO opoldne prekinili de-
da bi zaščitila ljudsko vlado pred ljudstvom. Ljudstvo je odgovorilo z zmerjanjem.
Horst in vsi ostali so občutili, da se je razpoloženje množice spremenilo. Ne da bi se demonstrantje zavedali, so mahoma postavili vlado pred sodišče, pri katerem je bilo ljudstvo javni tožilec. Ko so se ozrli na okna pisarn njihovih oblastnikov, so videli, da ta okna naglo zapirajo. Ugledali so le malo obrazov, ki so bili sprva osupli, nato pa prestrašeni.
Množica je začela enoglasno vzklikati: »Dol z normami! Videti hočemo Ulbrichta in Grotewohla!» Walter Ul-
O vlogi letalstva v drugi svetovni vojni je bilo že mnogo napisanega, še več pa bo ostalo nepoznanega in neza-beleženega. Vsak dan vojne je tudi s tega gledišča nudil vrsto novih motivov za pisanje. In zračna vojna je bila posebno bogata glede izredno napetih in dramatičnih dogodkov. Poleg tega pa je vojna v zraku zanimiva tudi če jo gledamo s številčne plati. Italijanski strokovni pisec Rodolfo Gentile je v svoji knjigi ((Zgodovina letalskih o-peracii v drugi svetovni vojni« zbral dokumentacijo v številkah, ki zasluži, da se pri njej ponudimo nekoliko.
V začetku druge svetovne vojne je imela Italija vsega 1.796 sposobnih letal. Od tega je bilo 800 bombnikov, 600 lovcev, ostalo pa so bila iz-vidniška letala. Poleg tega pa je imela Italija še 554 letal, ki pa so bila ali zastarela ali kakor koli okvarjena, da niso bila sposobna za resnejše podvige.
Vojna je zahtevala stalno novih letal, kajti mnoga letala so se v borbi ali pa zaradi okvar zrušila in industrija je morala te izgube nadoknaditi. Industrija pa se ni mogla omejiti samo na kritje izgub, ampak je morala čedalje bolj stopnjevati svojo proizvodnjo. To pravilo jc veljalo za obe vojskujoči se strani, in le zaradi večje proizvajalne zmožnosti so zapadni zavezniki zadobili premoč v zraku.
Z Italijo pa ni bilo tako, kajti ob kapitulaciji ital. vojske 1943, je imela Italija manj letal kot v začetku vojne, in sicer komaj 1.265 letal, od katerih komaj 276 bombnikov. Od vseh teh letal pa je bilo sposobnih za borbo komaj 670. Iz tega je razvidno kako je šla Mussolinijeva zračna sila, ki naj bi «zasenčila sonce«, naglo navzdol. Italijanska industrija namreč ni mogla s svojo proizvodnjo slediti izgubam. Svoj višek, je dosegla 1942. 1. ko je izdelala mesečno 424 letal. A tudi če bi italijanska industrija stalno proizvajala letala s tako brzino, kot je to storila leta 1941. bi to krilo komaj 45 odst. potreb. Pri tem pa je zanimivo naslednje skoraj neverjetno dejstvo. V Prvi svetovni vojni, ko letalstvo še ni igralo tako odločilne vloge, je bila italijanska mesečna proizvodnja letal večja, kakor v drugi svetovni vojni. Leta 1918 so izdelali v Italiji po 540 letal na mesec. Res je, da so
•y
pofnja slika nam kaže kita, ki Je zašel v Sredozemlje in po osmih dneh bolestnega mu-k?nJa poginil na peščeni obali pri Paestamu (Italija). Vseh osem dni ga je njegova s°P9f" samica čakala in mu na mukanje odgovarjala. Po njegovi smrti je izginila.—- Kit 14 m in ima 5 m obsega. Iz njega so dobili 30.000 I olja. Tehtal je 100 kvintalov. Balzamiran počiva v Luna Parku v Rimu.
bila tedanja letala mnogo bolj enostavna, in da je bila gradnja takih letal lažja. Vse kakor pa je res, da ni italijanska industrija po prvi svetovni vojni v tem pogledu napredovala tako. kot je napredovala letalska tehnika.
Kaj pa druge države?
Kar se letalstva tiče niti druge države niso bile v začetku druge svetovne vojne, povsem opremljene. Na najboljšem je bila prav gotovo Nemčija. Nemci so vojno začeli in so jo dolgo in do podrobnosti pripravljali. Zato so posvetili ustrezno pozornost vprav letalstvu. V tem so se tudi bistveno razlikovali od Italije, ki se je sicer tudi pripravljala na vojno, vendar pa zelo neresno.
Ko je bila Francija potegnjena v vojno, je imela 1519 bombnikov, 820 lovcev in 1.300 izvidniških letal. 2e na prvi pogled se vidi. da so bili Francozi v letalstvu mnogo močnejši od sicer zelo ((borbene« fašistične Italije. To pa samo na prvi pogled, kajti od vseh 3500 francoskih letal, je bilo komaj 1400 letal sposobnih za vojne operacije, dočim so bila ostala letala le nekaki ostanki iz prejšnje vojne ali pa iz prvih povojnih let.
Tudi Angleži niso bili dosti na boljšem. Imeli so okoli 3000 letal. Po številu so bili torej še slabši od Francozov, vendar pa je bila razlika v tem, da so imeli nekaj najsodobnejših letal in v tem, da so proizvajali z veliko naglico nove tipe. In to dvoje je Veliko Britanijo takoj dvignilo v pogledu njene udarne zračne sile.
Nemci so v začetku vojne delali prave »čudeže« s svojim letalstvom. Oni so se bahato sprehajali po zraku s svojimi 2500 bombniki, 1500 lovci in nad 1000 izvidniškimi
ameriška
ki je v odločilnem letu proizvedla letno 96.000
1944
letal
Učenci I. razreda izvajajo (Pozdrav mamici«
V.
.J
letali. In vsa ta letala so bila najsodobnejša, dočim je bilo moštvo dobro izurjeno in borbeno. Nebo je bilo tako dobesedno njihovo, vendar pa ne povsem. Kajti nemško le talstvo je kmalu moralo kloniti pred britanskim in a-meriškim letalstvom.
Kar se tega tiče, je posebno ameriška industrija pokazala svojo izredno zmogljivost. Leta 1938 je ameriška industrija izdelala 1100 letal. In če bi od začetka vojne ostalo stalno pri tem, bi bili Nemci še dolgo gospodarji neba. Toda^ z začetkom Vdjne šo A-meričani posvetili letalstvu največjo pozornost in v tako imenovanem "odločilnem letu, t. j. leta 1944 je ameriška industrija dala nič. manj kot 96.000 letal. Velikanski pritisk ameriške industrije, je prisilil Nemčijo, da se je iz ofenzive umaknila v obrambo. Toda defenziva v zraku je privedla tudi do splošne defenzive na suhem in na morju.
Američani in Angleži so v letih 1944 in 1945 imeli okoli 25.000 letal. Ta razvoj je bil zelo nagel in uspešen, kar je zlasti razvidno, če upoštevamo, da so imel j leta 1942 komaj 10.000 letal.
Na Nemčijo so Angleži in Američani v času vojne odvrgli 1,200.000 ton bomb, na Italijo pa 355.000 ton. Res je, da je Nemčija sorazmerno večja, vendar pa se že po samem tem vidi, da je bila Italija drugorazredno bojišče.
Prej smo govorili o nemških zračnih silah v začetku vojne, ki smo jih našteli cca 5.000. Toda nemška industrija je delala z neverjetno naglico,
saj je izgubila Nemčija v času vojne nič manj kot 79.000 letal, od katerih 43.000 v zračnih borbah, 16.000 na letališčih in okoli 12.000 pri raznih incidentih. Ce upoštevamo te številke, vidimo, da je bila začetna nemška zračna sila, kljub temu da je bila tedaj najmočnejša, vendarle skromna, hkrati pa da je nemška industrija proizvajala z neverjetno naglico.
Zapadni zavezniki zatrjujejo, da so v času "druge svetovne vojne izgubili 40.000 letal s skupno 158.000 letalci.
Do zavezniškega izkrcanja v Italiji pa je italijanska vojska izgubila 6483 letal, kar dokazuje, da je italijansko letalstvo zaostajalo za vsemi drugimi letalstvi.
Zavezniki so pri bombardiranju Nemčije skušali pogoditi predvsem ključne objekte vojaške industrije. Prvi njihovi cilji so bile tovarne krogljičnih ležajev v Schvvei-furtu. Leta 1943-44 pa so jim bili glavni cilji tovarne sintetičnega bencina. Proizvodnja tega bencina je bila v juliju 1. 1944 107.000 ton. Mesec dni pozneje pa je znašala komaj 17.000 ton. Minister za oskrbovanje vojske Speed je pisal Hitlerju takole: ((Sovražniku je uspelo povečati izgube našie proizvodnje bencina za 30 odst. Samo z naglo obnovo porušenih objektov bomo lahko nadoknadili del teh usodnih izgub.« Največja tovarna sintetičnega bencina je bila v Leuni. To tovarno je ščitila stalna zavesa dima in^ močno protiletalsko topništvo. Toda zavezniško letalstvo jo je našlo, napadlo in zrušilo nanjo 19.000 ton bomb.
22. februarja leta 1945. je bombardiralo Nemčijo nič manj kot 10.000 letal, ki so si razdelili svoje cilje na 200 železniških objektov po vsej Nemčiji, tako so dobesedno paralizirali ves železniški promet.
Toda Nemčija je bila vendarle zelo trdoživa. Napadi so jo sicer vsestransko šibili, njena industrija pa je trdovratno gradila vedno nove in nove avione in se lotila gradnje tudi letal na reakcijski pogon. Po nemških podatkih je Nemčija zgradila proti koncu vojne nič manj kot 1.400 letal na reakcijski pogon, med katerimi so bila tudi letala z brzino nad 1000 km na uro. Vse to pa jim ni pomagalo, kajti v januarju leta 1945 je Nemčija imela komaj 2000 letal. Ob koncu vojne pa komaj nekaj sto. 2e 1944. leta in še posebno v prvih mesecih 1945. leta so se zavezniška letala dobesedno sprehajala po Nemčiji, saj je bilo tudi nekaj primerov, ko so se ameriška letala spustila na sovražnem ozemlju, da bi vzela letalce, ki so bili prisiljeni spustiti se iz gorečih letal, in jih odpeljati domov.
HORMON, KI VPLIVA NA VELIKOST JAGOD
Znanstveniki Michiganskega državnega kolegija so dognali, da se lahko s škropljenjem z nekim hormonom za 30 odst. poveča velikost jagod. Hormon je vodna raztopina betanaftolne ocetne kisline, rastline je treba ž njo škropiti med 14. in 18. dnem po pojavu cvetja, ko so jagode še bele.
Učenci V. razreda recitirajo »Slovenec sem» ob spremljavi tamburaškega zbora
Skupina učencev II. in III. razreda, ki so igrali enodejanko (Vedež*
Narodna ornamentika — Delo Stojana Grmeka, učenca III. razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu
PREDPETIMI	LETI	SO	ZAČELI	GRADITI
m DO MODEL n
USTANOVE
Poleti 1945 je povabil prof. Samca tedanji predsednik akademije pokojni prof. dr. France Kidrič k sodelovanju. Pojasnil mu je, da je osvoboditev prinesla bistvene spremembe tudi v življenju te naše najvišje znanstvene ustanove, «ki je bila« — naj se izrazimo z njegovimi besedami — namenjena sprva v smislu zahodnega tipa akademij predvsem odlikovanju zaslužnih znanstvenikov in umetnikov...« Akademija se je tedaj odločila, da bo postopoma ustanavljala znanstvene inštitute, in sicer kakor bodo dovoljevale moči in sredstva, ki jih prva leta seveda še ni bilo dosti na razpolago. Dr. Samec je po tem prijaznem povabilu takoj začel delati. Prvi laboratorij je imel v stavbi Narodne in univerzitetne knjižnice, v prostorih, ki so bili namenjeni za čisto druge potrebe. Počasi so se začeli zbirati okoli njega sodelavci. Problemi, ki so jih obravnavali, so bili v glavnem nadaljevanje dr. Samčevega dela še izpred vojne: študij domačih premogov spričo nujnega pridobivanja domačega metalurškega koksa, vprašanje kemije škroba, celuloze, sul-fitne lužnice, izkoriščanja
lesnih industrijskih odpadkov in slame ter podobno. Nakazani problemi kažejo, da je dr. Samec ne samo v celoti razumel vlogo inštitutov v novi stvarnosti, marveč je tudi takoj začel reševati, in to z vso vnemo, predvsem tiste probleme, za katere je vedel, da bodo bistveno pripomogli h gospodarskemu napredku v domovini. Na drugi strani pa ni zanemaril znanstvenega dela na področju, kjer uživa svetovni sloves, to je študij, koloidov s posebnim ozirom na škrob. Na tem mestu omenimo, da je dobil letos zadnje dni aprila še eno priznanje; Združenje za pospeševanje žitaric (Ar-beitsgemainschaft Getreide-forschung) v Delmundu v Zahodni Nemčiji mu je podelilo kot prvemu znanstveniku visoko odlikovanje, ki nosi ime po nemškem znanstveniku O. Saare, rojenem pred sto leti. Ob podelitvi tega visokega odlikovanja je direktor tega združenja g. J. Busch dejal, da je dr. Samec eden najbolj zaslužnih mož na svetu glede proučevanja škrobne kemije.
Pozimi 1945-46 je dr. Samec začel sodelovati s takratnim ministrstvom za industrijo in rudarstvom
FLRJ, kamor so ga povabili, da bi pomagal reševati razna vprašanja, v prvi vrsti s področja proizvodnje koksa iz domačih premogov. V ta namen je stopil v stik s svojim nekdanjim učencem in dolgoletnim sodelavcem ing. H. Popovičem, ki je sedaj upravnik Inštituta za premog pri Srbski akademiji znanosti. Od tedaj jima je uspelo u-spešno rešiti več problemov, ki so bili posebno po blokadi informbirojevskih držav življenjskega pomena za Jugoslavijo (uporaba domačih premogov v plinarnah in podobno).
vzgajali naj bi nov rod mladih strokovnjakov, razen te-
ga pa bi semka; vabili k
* * *
V začetku leta 1946 je dr. Samca povabil na razgovor pokojni Boris Kidrič, takrat še predsednik slovenske vlade v Ljubljani. Govoril mu je o stališču ljudske oblasti do znanosti, o tem, kaj ljudstvo pričakuje od slednje, obenem pa tudi o načrtih vlade. 2e v prvem razgovoru je dr. Samcu predlagal, naj prične misliti na gradnjo velikega inštituta v Ljubljani, ki bi bil nekakšen »dom kemikov Jugoslavije«. Tu naj bi reševali osnovne probleme našega gospodarstva s področja kemije,
sodelovanju tudi tuje strokovnjake.
Dr. Samca je širina te zamisli naravnost osupnila, saj je bil vajen kot u-niverzitetni profesor m rektor univerze le na drobtinice, za katere so se morali slovenski znanstveniki krepko boriti v predapril-ski Jugoslaviji. Spomnil se je na «katakombe» v gimnaziji v Vegovi ulici, kjer je slovenska kemija životarila v nemogočih razmerah, ki jih je tako živo opisal s svojim satiričnim peresom pokojni Ivan Rob. Z naravnost mladostnim optimizmom, ki je značilen v vsem njegovem delu, je pristal na to zamisel, iz katere se je v kasnejših razgovorih, ko je bil pok. Boris Kidrič že na novih položajih v Beogradu, izkristaliziral načrt, ki je danes že dodobra uresničen v zgradbah Kemičnega inštituta SAZU v Hajdrihovi ulici. Brez osebne podpore Borisa Kidriča, ki je ves čas do svoje smrti zasledoval razvoj in potek del ter dajal smernice, bi v tako kratkem času nikakor ne uspeli zgraditi inštitut v takem obsegu, kakor je danes. So-
delavci Kemičnega inštituta z dr. Samcem vred se ga spominjajo z globoko hvaležnostjo in v počastitev njegovega spomina so imenovali tudi svoj dom po njem, ki jih je ves čas bodril.
Leto 1948 je bilo najtežje, vsaj za dr. Samca, ki je imel dela čez glavo. Gospodarska blokada je terjala hitrejši tempo dela v laboratorijih. Množili so se sodelavci in začeli so s prvimi poizkusi proučevanja premogov v pohndu-strijskem obsegu Obenem je bilo treba pripraviti vse potrebno za gradnjo novih zgradb. To bi bilo še za mlajšega človeka velik naper, toda dr. Samec je bil kos nalogam in je neutrudno delal v svojem novem domu: v stavbi akademije na Novem trgu. o vseh težavah v zvezi z gradnjo inštituta nima smisu, podrobno govoriti. Projektiranje je prevzelo podjetje Sloveni ja-projekt, gradbena dela pa splošno stavbno podjetje «Tehnika». Drobno in sitno delo se je neverjetno množilo. Tudi tokrat je pomagal Boris Kidrič, ki je ustanovil v Ljubljani zastopstvo Zvezne uprave za pospeševanje proizvodnje z nalogo, nuditi vso pomoč
pri gradnji Kemičnega in Fizikalnega inštituta. Predstavniki tega zastopstva so znatno razbremenili med drugim tudi dr. Samca in njegove sodelavce. Tako je dr. Samec lahko dal vrsto nasvetov tudi projektantu ing. arh. B. Svetini; imel je namreč dovolj izkušenj iz lastne prakse in obiskov tujih znanstvenih inštitutov. V sodelovanju sta zadovoljivo opravila težko nalogo, saj takšnih ustanov še nismo gradili.
Maja leta 1952 so prvič prižgali peč za polindustrij-ske poizkuse v zvezi s proizvodnjo koksa. Od tedaj do danes še niso ugasili peči. Isto leto so že začutili pomanjkanje prostorov. Kemiki, ki so se vselili v novo zgradbo, dograjeno leta 1952, bi potrebovali še obrat za poindustrijske poizkuse v zvezi z izkoriščanjem lesnih odpadkov in slame. Začeli so ga graditi, vendar je spričo poipanj-kanja sredstev malo verjetno, da bi ga letos izročili svojemu namenu. Doslej so bili doseženi že kar zadovoljivi uspehi. Kemični inštitut SAZU «Boris Kidrič* v Ljubljani šteje že 108 sodelavcev ter je pripravljen odločno pomagati jugoslov. gospodarstvu tudi vnaprej,
PNEUMATICI
ŠTIRI ZMAGE FAVORITOV PRVI DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA
Francija-Jugoslavila 0:110:11
Zmaga Jugoslavije bi lahko bila izdatnejša, če ne bi napad bolehal na stari bolezni: neodločnost pred golom
Prvi dan tekem za svetovno nogometno prvenstvo je za nami. V današnji dobi tehničnega napredka prihajamo pravzaprav s časopisnimi vestmi že kar pozno. Skoraj vsi, ki so jim športni dogodki sploh mar, so bili o rezultatih poučeni sproti, ko so sledili dogajanjem na igriščih ob radijskih aparatih. Vendar smo pa dandanes že tudi toliko napredovali, da lahko tekmam sledimo ne le po besedah radijskega kronista, temveč tudi po televiziji.
Včeraj se je po Trstu gnetlo ljudi okrog vseh prodajaln radijskih in televizijskih aparatov, kjer so trgovci vključili televizijske aparate ter tako omogočili ljudem, da so gledali tekmo, ki se je odigravala daleč v Švici. Na sporedu je bil prenos tekme med Jugoslavijo in Francijo v Lozani v Švici. Nekateri podjetni lastniki javnih lokalov so si že tudi omislili televizijski aparat, ki sedaj vsekakor še služi kot odlična vaba.
Pri Mičelu na Opčinah pa je kar velik napis ljudi vabil v lokal, kjer si lahko ob čaši piva prisostvoval tekmi.
Tudi pri Sv. Jakobu nismo brez televizije in tako smo seveda tudi mi eprisostvova-li» vsej tekmi Jugoslavija-F ranči ja.
Jugoslavija je zmagala. Zmagala je s tistim minimalnim rezultatom, ki je menda postal že kar tradicionalen za
Stadion v Lozani, kjer je bila tekma med Jugoslavijo in Francijo. Prav tu bosta danes
nastopili Švica in Italija.
sednik švicarske nogometne federacije Thomen (ta dva sta tudi govorila) in drugi.
Pri izbiri igrišča je žreb naklonjen Francozom, kar pa nima praktične vrednosti, ker ni vetra in ne sonca. Jugoslovani prično takoj napadati in v 14’ so njihova prizadevanja kronana z uspehom. Milutinovič je z desne strani prejel žogo od Mitiča ter z razdalje
tekme Jugoslavije za to sue-jj0 m streljal pri tleh v kot tovno prvenstvo. Vse štiri iz- na ]evj strani vratarja. Fran-
ločilne tekme so se končale z 1:0 i« sedaj Jugoslavija še nadaljuje s takim rezultatom. Seveda, nam bi bilo kljub temu prav, če bi se lahko reklo, da bo z rezultati 1:0 prišla Jugoslavija vse do finala. Vendar je današnja tekma pokazala, da je za nadaljnje tekme težko upati na kaj takega. Videli smo zlasti
cozi nato nekoliko ožive, vendar se njihove akcije kmalu razbijejo.
V drugem polčasu se igra pretežno na francoski polovici in Jugoslovani drže igro v svojih rokah. Francozom se le tu in tam posreči ubežati na jugoslovansko polovico, toda vse ostane brez posledic.
Igra ni bila na posebni vi-
Spored tekem
za svetovno nogometno prvenstvo
Danes:
BERN (ob 18. uri):
TURČIJA - NEMČIJA (Da Costa)
BASEL (ob 18.10 uri);
ANGLIJA - BELGIJA (Schmetzer)
ZUERICH (ob 18. uri):
MADŽARSKA - KOREJA (Vincenti)
LOZANA (ob 17.50 uri):
ITALIJA - ŠVICA (Viana)
v drugem polčasu odlično i-gro Jugoslovanov, ki se je raz. vijala na francoski polci/ict vse. do kazenskega prostora. Toda vse bolj smo se tudi prepričali, da postaja ta igra igračkanje, ki je lahko dopustno, kadar je nasprotnik že dobi! Kopico golov, nikakor pa ne pri 1:0. Bilo je mnogo lepega podajanja, žoga je kar letela od enega do drugega jugoslovanskega i-gralca in vse bolj se je zdelo. da prisostvujemo igri mačke z miško. Toda vse to ni privedlo nikamor. Bes da je bil francoski vratar zelo dober, res pa je tudi, da so Jugoslovani vse premalo streljali.
Mogoče pa bo prav v tekmi z Brazilijo prišlo kako presenečenje...
JUGOSLAVIJA:	Beara;
Stankovič. Crnkovič; Čajkovski, Horvat, Boškov; Milutinovič, Bobek, Mitič, Vukas, Zebec.
FRANCIJA:	Hemetter.
Gianessi, Kaelbel; Marcel, Jonquet, Penverne; Kopa. Glovacki, Strappe, Derreu dre, Vincent.
Strelec: Milutinovič 14' prvega polčasa.
SODNIK: Grittiths (Wa-les). — Stranska sodnika: Asensi (Španija), Aumber-ger (Švica).
Teren odličen. Oblačno
LOZANA, 16. — Prav pred tekmo med Jugoslavijo in Francijo je bila kratka otvoritev svetovnega nogometnega prvenstva. Na stadionu je bilo 45 do 50.000 gledalcev, med predstavniki oblasti in športnih forumov pa so bili na tekmi predsednik švicarske republike Rubattel, ki je tudi govoril, nato Jules Ri-met, predsednik FIFA, pred-
šini in obe moštvi sta grešili precej zlasti pred nasprotnikovim golom. Seveda velja to mnogo bolj za Jugoslavijo, ki je bila zlasti v drugem polčasu zelo mnogo pred francoskim golom.
Ce bo Francija Mehiko premagala (kar je zelo verjetno) in če bo Jugoslavija z Brazilijo izgubila (kar je... tudi verjetno), tedaj bosta morali Francija in Jugoslavija odigrati še eno tekmo.
Brazilci: pet golov...
ŽENEVA, 16. — Stadion v Ženevi ni posebno velik — 30.000 gledalcev ga popolnoma napolni; za današnjo tekmo je bi! razprodan.
Brazilci so stalno v premoči, vendar pade prvi gol šele v 24’. Srednji napadalec Baltazar prejme žogo od Didija in jo takoj pošlje v mrežo. Sest minut nato strelja Didi s 30 m naravnost v gol. V 34’ pride ra vrsto še leva stran napadalnega tria Pinga, ki tudi doseže gol, ko je prejel predložek od Baltazarja. Tudi zadnji gol pivega polčasa je dal Pinga. Najlepši gol pa so Brazilci dosegli v drugem polčasu; Ju-linho je preigral celo vrsto branilcev in s 30 m poslal v mrežo, preden se je mehiški vratar sploh zavedel, kaj bi | napravil.
Škoti - trd oreh
ZUERICH. 16. — V prvem
polčasu, ko je na igrišču večinoma prevladovala Škotska, so dosegli gol Avstrijci. Bil je to edini gol, s katerim so Avstrijci kljub svoji precej nervozni igri dosegli prvi dve dragoceni točki. Ko so bili Skoti v napadu, je Ocwirk poslal žogo Probstu, ki jo je dal naprej levemu krilu Alfredu Koernerju. Ta zdirja z žogo vzdolž črte, toda nenadoma jo zopet poda levi zvezi Probstu, ki izvabi vratarja iz gola in nato strelja močno poševno s treh metrov v gol.
V drugem polčasu bi Avstrijci skoraj dosegli gol že v 6’ in odtlej izvedejo nekaj močnih napadov, vendar je škotska obramba ves čas na mestu.
V ostalem delu tekme si slede napadi in protinapadi, a rezultat ostane nespremenjen. Igra postaja ostra, zlasti obiambi nista nežni. Škot McKenzie je tudi uspel poslati žogo v avstrijski gol, toda to je bilo, ko je sodnik trenutek prej zažvižgal zaradi škotskega prekrška.
Urugvajcem ne škodi mraž
BERN, 16. — Urugvajci so prav storili, da so prišli v Švico že mnogo pred pričetkom svetovnega prvenstva, da so se tako privadili podnebju in nižji temperaturi. Tako Jih današnje slabo vreme z dež. jem in mrazom ni moglo več presenetiti. Pred tekmo so bili Cehi zadovoljni, ker so se nadejali, da jim bo tako vreme v korist. Toda med tekmo se hitro opazi, da mraz, dež in blato Urugvajcev ne moti.
Mogoče bi se tekma kako drugače končala, če desno češko krilo Hlavaček, ki se je znašel pred praznimi vrati, poslal žogo v oblake. Sicer so se Urugvajci kmalu «revanžirali», ko je Ambrois prav tako pred praznim golom streljal mimo. Oba sta hotela doseči gol z močnimi streli, a zadostovalo bi, da bi žogo le narahlo brcnila.
Tekma je dokaj uravnovešena tudi v drugem polčasu. Vendar pa Cehi precej napadajo, toda urugvajska obramba je zelo solidna. V 21' pa Urugvajci presenetijo s prvim golom. Desni krilec An-drade vzame žogo nasprotniku in jo poda krilu pred seboj,- Abbadieju, ki jo zelo lepo pošlje na sredo. Tam je srednji napadalec Miguez, ki z glavo zaokrene žogo v gol. Po tem golu postanejo Cehi nervozni in si večkrat poma-
deželah Srednje Amerike. Di-namovci bodo nastopili v Mehiki, Guatemali, Costarici in San Salvadorju. Odigrali bodo 10 tekem.
HONOLULU, 16. — V dvoboju, ki ni veljal za osvojitev naslova prvaka, je svetovni pivak srednje kategorije Carl Olson premagal s tehničnim k. o. v osmi rundi Jesseja Turnerja.
LONDON, 16. — Nemec Hol-laus je na NSU zmagal na dirki na otoku Man v kategoriji motorjev 125 ccm. Italijan Ub-fciali je na drugem mestu.
LONDON, 16. — Mednarodna lahkoatletska zveza je priznala svetovni rekord Banni-slera v teku na 1 miljo 3:59,4.
USPELA STAVKA DELAVCEV ČRPA V TRZICU
Sporazum med Mindusirlio in ..suododnimi Krši člen 39 usiaue o smepauiu pofloDnin sporazumi
Spekulativne primerjave «!ivobodnih» sindikatov med poviški sedanjega sporazuma in poviški sporazumov iz let 1950 in 1952
Včeraj je bila v skladu s sklepom Delavske zbornice in tržaških Enotnih sindikatov stavka v tržiških ladjedelnicah. Delavci so se povabilu na stavko odzvali, ker se zavedajo, da je sporazum med predstavniki delodajalcev in tremi sindikalnimi organizacijami o mezdnih poviških smešen in ni v skladu z gmotnimi potrebami delavskih družin.
«Svobodni» sindikati skušajo izpodbiti pomembnost stavk in navajajo, da so delodajalci s tem sporazumom pristali na letno izplačilo okoli 80 milijard lir v korist delavcev, kar naj bi predstavljalo največji povojni uspeh delavcev glede zahtev o meznih poviških. Po njihovem zatrjevanju naj bi s sporazumoma od leta 1950 in 1952 delavci prejeli na leto za 50 odnosno 40 milijard poviškov, Takrat je Delavska zbornica bila zadovoljna s sporazumom, sedaj pa, ko je bil dosežen tako «dober» sporazum, pa se z njim ne strinja.
CISL, UIL in CISNAL pri tem pozabljajo, da so se življenjski stroški zelo dvignili in da so pri sedanjih plačah poviški za 18.80 lir dnevno resnično smešni. Poleg tega ima Delavska zbornica popolnoma prav, da nasprotuje sporazumu, ki je bil sklenjen brez njene prisotnosti. Clen 39 italijanske ustave točno določa, da morajo biti podobni sporazumi sklenjeni z delavskimi stanovskimi organizacijami, ki predstavljajo večino delavcev. Sporazum treh sindikalnih organizacij s Confindustrijo krši ta člen ustave, ker so sklenili sporazum brez prisotnosti predstavnika CGIL in obenem tudi proti interesom vseh de-
lavcev, tudi proti interesom delavcev, vpisanih v zgoraj omenjene tri sindikalne organizacije, ki so zahtevali in tudi pričakovali večje poviške kot jih določa sporazum.
Med dveurno stavko je bilo zborovanje, na katerem je bila poudarjena potreba enotne in odločne borbe vseh delavcev proti sporazumu in proti izdajalskemu početju delodajalskih sindikalnih organizacij.
Konzul FLRJ
pri videmskem in qor;škem prefektu
V torek 15. t. m. je bil pri goriškem prefektu na vljudnostnem obisku generalni konzul FLRJ v Milanu dr. Lazo Udovički; razgovor je bil zelo prisrčen.
Včeraj dopoldne pa je generalni konzul obiskal tudi videmskega prefekta, s katerim se je zadržal v daljšem razgo-
voru, zatem pa se je s soprogo odzval vabilu prefekta na kosilo.
Prebivalstvo Goriške zbira
darove za poplavi jence na Štajerskem
Goriški Slovenci so se velikodušno odzvali vabilu SFS v Italiji za pomoč bratom v Sloveniji, v Celju m okolici, katere je tako hudo prizadela elementarna nezgoda. Do-čim po vaseh zbirajo prispevke vaški odbori SFS, so v Gorici doslej oddali svoj prispevek na sedežu ZSPD :
N. N. 600 lir, M. Vidrih 300, M. Debenjak 300, I. Pelicon 500, D. Šuligoj 850, N. N. 500, S. Faganel 1.000. J. Vogrič 1.000, K. Kumar 500, podjetje N. N. 500.
Skupno je doslej zbranih 30.850 lir. Nabiralna akcija se nadaljuje. Prispevke v Gorici oddajite na sedež ZSPD, Ul. Ascoli 1/1.
DEŽEVJE ZELO ŠKODOVALO ČEŠNJAM
ŠPEKULACIJE PREKUPČEVALCEV
in trgovcev z briškimi češnjami
V Števerjanu naj se določi skupni tržni kraj, kamor bodo sadjarji prinašali prodajat svoje blago
Letos je izredno slabo vreme za češnje, ki so eden najvažnejših prodajnih pridelkov slovenskega kmeta na Primorskem, posebno pa v okolici Gorice in v Brdih. V goriškem okraju onkraj meje so zaradi deževja zabeležili nad 30 milijonov dinarjev škode, kajti izvozniki češenj
VEDNO VEČ DOKAZOV ZA FA1TOV SAMOMOR
IGRALSKA STRAST NAJ BI FAITOVO DRUŽINO dovedla v brezupen gospodarski položaj?
Že lansko jesen je skušal pri Sesljanu napraviti samomor - lz Avstrije j« pisal, da si bo vzel življenje - Zapustil je ženo in tri otroke
Pred dnevi je bila avstrijska policija na področju Pochlarn v Spodnji Avstriji obveščena, da so kmetje našli truplo neznanca, pri katerem je bil potni list, naslovljen na 31-ietnega Renata Faita iz Gorice. Med tem časom pa sta že bili na delu italijanska in dunajska policija, ki sta bili od staršev Faita, bivajočih v Trstu, in njegove žene 30-letne Fait obveščeni o nenadnem izginotju mladega moža, je pred 15 dnevi poslal ženi v Gorico pismo, s katerim je napovedal, da si bo vzel življenje, ker nima več moči za nadaljnjo borbo, in je v pismu obenem priložil tudi listek za dvig svojih osebnih stvari, katere je spravil pri nekem podjetju na Dunaju.
Nesrečni Renato Fait je bil v Gorici še pred nedavnim znan kot zelo dober kinooperater in skrben družinski o-če treh otrok, od katerih ima deklica 9 let, sinova pa 5 odnosno 3 leta.
Po materi je bil Fait avstrijskega rodu in se je zato kmalu odločil za prevajalca pri raznih večjih trgovskih podjetjih v Italiji, ki stalno prekupčujejo z Avstrijo in Nemčijo. Kakor se zdi, pa je
ga pisma, prebivalci Gorice I balkansko vojaško zvezo.
in posebno Ločnika, kjer je nastanjena njegova družina, upravičeno sklepajo, da je mladi Renato Fait prostovoljno šel v smrt in tako prizadel neizmerno žalost ženi, trem otrokom in staršem, ki so ga vse dni po prejemu strašnega in vendar resničnega pisma zaman iskali.
gajo v obrambi s prekrški, Fait začel po nekem slučaj-
. ,	1	JI	1...	nnnn	nkiohn	1	rt	r	O	1	M	1	O	\f	ITola
dokler sodnik ne prisodi ka zenskega strela, ki ga Schiaf-fino pretvori v gol. Se šest minut do konca prizadevanja z obeh strani ne rode uspeha.
REZULTATI 16. JUNIJA:
Bern:
Urugvaj - CSR 2:0 (0:0) Zuerich: Avstrija-Skotska 1:0 (0:0) Lozana:
Jugoslavija - Francija 1:0 (1:0) Ženeva: Brazilija-Mehika 5:0 (4:0)
Zagrebški Dinamo pojde v Ameriko
Zagrebški «Dinamo» bi moral te dni odpotovati na turnejo v Švico. Organizator te turneje «Grasshoppers» pa je obvestil zagrebške «plave», da je FIFA prepovedala med svetovnim prvenstvom vsakršne druge nogometne tekme v Švici.
»Dinamo« bo zato konec meseca odpotoval na turnejo po
Duet:
..MediTMMJl..
«Giornale di Trieste« in torkova eUnitan v duetu napadata slovensko prebivalstvo in skušata braniti banditizem goriške klero fašistične reakcionarne klike ter njegove bombne napade na sedeže političnih organizacij, na trgovine, šole m na zasebna poslopja z odkritim namigovanjem, češ da so atentatorji iz vrst Slovencev. Kominfor-mistična Unita je zavzela popolnoma isto stališče, kot ga je zavzel klerofašistični Gior-nale di Trieste; oba si atentat razlagata kot posledico Beltramovega govora, v katerem je mimogrede omenil
Pustimo ob strani dejstvo, da je ravno Beltramova konferenca šla tako neopazno mimo goriške javnosti, da kljub vabljivemu naslovu ni bilo v kino dvorani Moderno, več kot 100 kominformističnih poslušalcev, katerim je Beltrame balkansko vojaško zvezo komajda omenil, vendar pa ne moremo spregledati drugega veliko važnejšega dejstva, ki je prišlo z enotnim stališčem kominformistov in demokristjanov spet do izraza, da so namreč oboji najhujši sovražniki vsega naprednega ter da so vedno v tesnem objemu, kadar je treba napadati napredne slovenske organizacije.
Zakaj kominformistična V-nita, ki se proglaša za edini list nad vsemi nacionalizmi, ne postavlja bombni atentat na pravo mesto? Zakaj ne pove odkrito, kot smo to povedali mi, da so taki bombni atentati posledica italijanskega šovinizma, ki ga gojijo tukajšnje reakcionarne stranke in katerega odkrito podpira tudi kominformistična podružnica?
zahtevajo lepo in neobtolče-no blago, ki ga kupuje Dunaj, London in razna mesta v Švici. Zaradi deževja in večkratnih neviht je bilo izredno malo češenj dobrih za izvoz.
Isti primer je tudi tostran meje. Prve češnje so bile brez okusa, sedanje pa so boljše, debelejše in slajše, vendar je zopet malo tistih, ki so ne-razpokane in primerne za izvoz na tržaško tržišče. Zatorej je tud; povpraševanje po kakovostnem blagu zelo veliko in so cene na trgu na debelo zelo visoke.
V torek in včeraj so za dobre češnje ponujali trgovci in prekupčevalci 120 do 140 lir za kg ter so se za dobro blago kar pulili. V Brdih pa so bile cene precej nižje in niso dobili kmetje niti 80-100 lir za kg dobrih češenj. Razumljiv je odpor, ki ga zatorej čutijo naši kmetje do prekupčevalcev, ki zkoriščajo neobveščenost našega kmeta o tržnih cenah v svojo korist in zaslužijo po 100 lir in več pri kg. Zatorej bi bilo nujno, da se v Števerjanu v prihodnjem letu ustvari skupno tržno mesto, na katero bodo vsi sadjarji prinesli svoje blago in z enotno ceno nastopili proti prekupčevalcem
KINO
CORSO. 14.30: «Cez Saharo«, barvni film.
VERDI. 15: «Preganjanci», G.
Douglas.
CENTRALE. 15: »Gospa s kamelijami«, barvni film, M. Prešle in G. Cervi. VITTORIA. 15: ((Tekmica moje žene«, barvni film, D. She-ridan.
MODERNO. 15: »Črna strela«.
predvaja danes 17. in jutri 18. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Ulm:
Jraljica brezupnežev"
Igralci: JANE RUSSEL-GEORGE BRENT
MOTO GUZZi
Ekondmična, veleturistična športna motorna kolesa, mo-torni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto. VerigeTlios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa.
Izključni predstavnik za TRST, UJ. Fabio Severo 13 tel. 38 903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313
AVTOMOBILISTI ! MOTOCIKLISTI !
lloyd conlinenlaTe
vas zavaruje za škodo zaradi nesreč in proti civilni odgovornosti.	Pomožno zastopstvo za Nabrežino •
ZIDARIČ STANISLAV-PREČNIK
h Clessišii
Prodaja ur in pribora na d ebolo Irst - Ul. Battlsti, 14 - Tel. 36231
ZASTOPSTVO UR: »Longer*1, »Aureole* »Elito* »Moeris* <Lanco» »Lemama* »Kalos* »Dichi* »Saros*
Dobro boste postreženi
v GOSTILNI
JlLAIlIVATlILSir
(pri MAKSU)
Ulica Crispi štev. 33.
nem obisku igralnic v Fel-denu večkrat obiskovati podobne lokale tudi v Italiji in je postal strasten igralec. To je povzročilo nesrečo v družini mladih zakoncev ter si je Fait zaradi previsokih dolgov, katere je zakrivil z igranjem, hotel že lansko jesen vzeti življenje v bližini Ses-ljana, pa so ga neznane osebe pravočasno rešile. Vse kaže, da se mladi mož le ni mogel otresti igralske strasti in ji je popolnoma podlegel. Prišel je tako daleč, da je postal nemočen in je edini izhod videl samo še v samomoru.
Iz vsega tega, posebno pa še iz zadnjega žen) poslane-
DIPLOMIRAN
GEOMETER
i/ii
(pisarna dr. Mikuletiča, tel. 29853)
Merjenja, razdelitve, načrti in vsa potrebna zemljiškoknjižna dela. Sprejema stranke od 16. do 18.30 ure.
DELAVNICA ZA VULKANIZIR A-NJE IN POPRAVILA AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV.
Zaloga in prodaja zračnic «Pirelli» in «Michelin», novih in rabljenih. — Bencin, mazila in pribor dobite v
Ul. Fabio Severo 3, TRST, tel. 369-95
Buffet «Pri Jožkotn»
FIGOVEC
TRST — ULICA CARI.O GHEGA STEV. 3.
Točijo se pristna briška, istrska in vipavska vina.
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA
mm. KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI
TRST-UI. Valdirlvo 3, tel. 35'°3
TRST, Četrtek 17. junija 1054
m/ STR 11)7 (VIT SR7 Vremenska napoved za danes:
W	Jasno vreme , delnimi p0.
oblačitvami in možnostjo krajevnih padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 25.3 stopinje; najnižja pa 20.3 stopinje.
PRIMORSKI ON
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI
Opozarjamo vas na sledeče	Vir /m	1||||
oddaje: Jug. cona Trsta: 17.30:	■ © i JA.	■ .P' M
Narodne pesmi naših krajev. Trst II.: 18.35: Koncert zbora Igo Gruden iz Nabrežine. Trst I.:	16.00: P. Ma-
scagni: «Cavalleria rusticana«.	Slovenija:	20.15: »Četrt-
kov večer«, slovenskih pesmi in plesov.
Odgovorni urednik STANISLAV	RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 JII. nad. — Telefon	Številka 93-808 In	94-638.	—	PoSi.nl
predal 502.	— UPRAVA: ULICA	SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 37-338 —	OGLASI: od 8.	do 12.30 in od	15 . 18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak	rum	vtsine v Slrtnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni	100. osmrtnice 90	lir — Za FLRJ za	vsak mm	Širine 1
Stolpca za vse vrste oglasov po	25..	din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul.	S. Pellico 1-11. Te'. 33-82 — Rokopisi se n-	vračajo.
»m di»-
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno živ ^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba S°rs( nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z°^